KIRSTEN HEIBERG v Ufinem filmu »Sužnji zlata« poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din St. 4. Leto I. Ljubljana 1. januarja 1940 _ y \ .1. } »Ul|!,.f« OfjAO.I ‘A3)S A ()>|lll!'/|.I>j UZ uodn>] j n j’ui?Aop«)|ju0.i(l ud opp ofusfup) .)| umu uio} § •oumj|Auj(|o i|jl' .io>ju>| ‘ofosid -1MI fUU 3AJIS3J| 'Uodll>| 3( 30AUI0) ‘5JIIU/I.l^ i|iii3j'u|odzi in i|jimzo.izj ofufijsod ou umu fini >|imzi.i>| iijupiMSmi i| jsijii joiuaosoji •OUjZnj-33lll3S3f ‘11AU|S0.1(J\ i|f(|0)g ‘lll/č «3!l u HAOlI !l ) - I .L •iuml , |<|ii! - | ‘imsiiQ ‘ | p o >| g ‘uajpi uiio>js -U3UIO)|' ‘3f|3') 'UOI.Su.lQ 0 j A O \[ ‘30SJZU.I)(,‘ * I. II 0.11 3 3 A n j' | U \ ‘C‘| UJS33 U>(SUU|)AOj)l J \ ‘fuu.i\| •ujui>|’ufj|) 'ugn^: n s .1 o ui q :ofaui -lo.id oj -jod 3|' i)!|opod piuSou i|iii|r/u[ 0 } l|lliusid/u.l l|j)0S0|) OJSOlll OUI3.IOUI ' A 3 ) j s -3.1 111 n 11 a u.id l|OAop 1 [3 f3.nl ouisru .ionj •(• U3 -J.lOJJll/ ‘>|3S||)U.I;3 U3|.IU|Y Oll0U|dZ0.U| O j j A -3.1 U|l!Ul 3 j 3 .nl 0(| O) 31 3S y \ :upU.lSuil ‘g (l[3Z IS' 3>| | U.I S j l|U U3 [ U.I Jo I ll.So>|S -Ul | IJ «>>11|Š 0.13} I?>| ‘3j’|Up fuil JOO.lOCltj) '}S 1(311| ‘C|3.I.Sir/ '}|0(|0J| H|)SU|\' <)j'jA3.l U|UUI3f -3.nl 0U3U|Z3.I(| OC| 0131 0S y { lUpU.lSuil 7 (‘opiMjfmi od isu|j}o uius fuu os ud j |U A O | S UII 11330) fuu 3f|SO ( |) 'I UU f |(| II f' | A >(Ufj|) '.I0|(|0\| J|()pilJ| 3lllf3.nl »UUJ3)g )II3|) -ii)'g« u|us3.ia[ 'piij| imiubji :opu.i8uu '| :333|)3|S' (|3.l Z |U.IC|ZJ 3j' I Ul III11A U.ld |)3 ui ;oii||AU.nl 3A)IS3.I 3S.\' 3|j'c| OSIII | U/ '0)S.l p Zl lil Hfuil -11(1 Z :iA)|S3.[ 3 A |) J|SO|) U)S U A )SUI3Z0 II j Z| 'I Ul U3I }S.I A 1 UI III | U UZ j .1(1 lij 3>| II UZ1.I >| O j j A) JS -3.1 Z OlUSjCl j 13f3.1 (I OllIS' j j 3UI 1>|SUIH||U UU ll.l(|3Q Z j ()|33 ‘OAUZ.ip A3 j U.I >| l|3SA Zl OS OS j|UAZ|)() ’A3 j"|3}U| j.) lij VO>| j II 00.11? II ‘A3j'|3)Uj' -j.nl i|isuu 3|s.i a ozon ui 3 s up ‘af 113 j.nl 3 .nl suu 3 j* ja s.i j >| | j a 3) s •}; \ o>|iiuzj.i>| oupu.i.Suu lili A j Z po U 31 j A 31S 3j'llUAO>[U3I.ld 3 S A |)U\' 'l| 11 ((3.1) ‘U1UU0S ‘UUIAU|SOJ\' 'O} '11(1 M <| ‘(Ojdojllf |).ll!l|jj]) 'f J| ‘3|.iud ‘>| J.l 1 *IIO(| ■ U A ',| ‘ 0 I<| '3|U|\' ‘O| 0 S ' 30 \' '([O ‘IS ‘op 'I1J| ‘U5|j|C|lld3.l ’.I3|)I!.I | * lil 3 j 11 \ :01IDldAU\J ‘l|00\j ).I3C|() J| ‘).l ‘|0 ‘([U ‘U|SO ‘U|) * 3 uud ‘uij3|y Mjd ‘sj.i ■ (11o | _ uiaf|i,\) •[ \ ' >| 1130 ‘ (llO.S U J’ | 031] | ) ”| '| ‘ufjAjlOJl' ‘U| m 3 (|() ‘mu ‘)s.ij y ‘soda ‘uo(| poj’ ‘um ‘ii|oo ‘M '| ‘jo ‘OU ‘SO.IJI .1311.1 VI :OIIAU.lO|H)^ hm.vvzim)! Aansaa aMMv^iMa aisiavaovisi Aaxisaa •ujp (•} afjju.iJSo) -oj ouzoumsod isoupo.i^ ->||i!.iSi iu \ao|o.i.Sj l| j >|Slll | j J 0fjJU.<.S0)0J 3II111U J. n j .10 O j U j j A11) S -pa.id pu.i.oUii i|!U|jzii|o| )ad ijju('nipu^ ■tijp ()f apu.iSuu )sou|)3.i y \ 'afjAa.i afuinii -afa.nl 0U3U|(IZ3.I([ OU)3|(113' ) mpU.lSuil ‘J; •uip 09 opu.i.S -lili )S0U|)3.1^ ' j pil.I.o I! U j A.id Uti .10>j 1!>| ‘j(| -OSO 3 A p UZ U 3 jllllo)SA 11113 lij 3 fl A 3.1 3 jll Ulil - 3 f 3 .nl ou 3 ii|dz 3 .ic| ou|o|o |33 mpiuSuii 'Z •iijp oči opiuSim j^oupO.iA •rfiii 3 AO|i,’ a IIII j >| j [0>| 1110.10) 0>| A UI| J J U 3 (|llfjod UZ ‘UZ -OpOS 11 A p UZ 33 j lldojSA j.l) lij OfjAO.I OfllllUl -ojo.id 0 U 3 U|dz 3 .iq ou} 3 |o| 3 o mpu.iSuu 'I :apu.lifuu 333|)0|S Olll -Sfllsjdzu.l 35JII UZjJ >| A3) IS3.I OU|IAU.ld \V/ aavaovM ‘oj )j(| 3 js j A 'Zf ‘OlJS} I! A .1 1 | •U(|ll.Sod \t 'IIO|>|S jSlI.ip ‘I 1 Z 3 | 3 Z U j J 3 U|) jS 3 |<) •(If 'O | UZ j.l .o 'Sf: ' >| J U A 3 )S jtI|j)S.IA 'j-j; ‘j II fOA J 11 A 0 13 A S ' A M >| j Ul II 1111 UpilUI.IU U>[S(|.IS l!|j.l -oc|ii j u oj' os -i o j' >| ‘>(o)o 'j;j: '!fjzy A UAiiz.ip •|j: ‘o.i) n j' ufuuuzo 'oj: ‘u>|| 3 znz 'c-f; ‘uijfoA} lij Ul J jo AS polil IO O | 311 j>| ‘>| 3 AO |3 'J;( ‘ll|)OA uaajois it 'ouij oii)s.i>| o>|siiaz 'oč ‘i)u|>|o l!| 0 .oU|.S u>jj|(|0 '(,1 ‘113 A O !>[SU31U0|(I I •ouiouijo.uls uS j >| ' >| o a o 1 3 'j;| ‘uuosjp;,| uj'| - 3 } J p j lllIZ J UOUlj l|[ll)S.I>[ 1131 [ O OHO '£| *.»U) - ll.l < | l!,o0)3S0(| « Il.SOA33j3.lll C )Sj)S3AU.I) ‘jll -[3SUI3II A 110 'l 'U|U.SjAp llSailZOA 'Oj IMlAOll -oni; o)so.nl 3 .ul 'ij ‘u}33o uz Ajzuu ouiuop • 0 |jll 0 |>( 0 d 'f 'O lljAOSU.I UZ 31111 ofll) j: ‘lili -ocipo.nl U>|suuds •z ‘o|j 3 so| '| :ou 3 jdAU\! 'ojsoui o>|s -lil | Jj 0>[SUI3II •};)- ‘po.lllll j >| sd 0.1 A3 jpilllllZj ‘ j II jOKU I! j'j | U) j \ j'| U.I >| 'j,j; *OA)SIIUZO(| ()>|S -UU3(lj.n3 ■()}; ‘11.13111 UUAO>|SO|d ‘Cig ‘U.IO|>| 1111 -jfods - j;j: ‘no j u | usu.nl a usfo.m)s ‘oasjioa -UZ •(,<■ ‘Uj'llO>| l!Z Zll.lZj j >[K.I II) 'Ho ‘UIIJAlVpud 'IZ ‘ouij ojsoui 'i)z ‘Aopoji ij js i! u uoufjd ‘cg ‘U U J.l U) UAJ U UOUlj Zl OlIOjjA ll.lduu ‘OUIJ ()>(S - u oz ‘f 7 ‘ou j udo>| jap mju.iNjs 75 *; fi-ouiu |UCI A aOSJAO)3| lij f U.I >| ‘«| ‘>| 3UIJ UZ j U | UZ H5| Ol ‘ouij ;pnj ‘>|!iisu|Soiims 111 >j;usu|Sos ‘c*| •jjouijuz jinjoso -f 1 ‘iij)oSi?.iQ zj ouaj'|AU.i(Ii?u ‘3UI j 0>|S)l!A .11| '|| *| l.l j; ) 11113 Ul J z; o il 3 j | A U.I (I -UU ‘ouij 33UUIO|) '01 ‘UUj[)SU.I U>(sd().l) 'C, ‘»J 33.1 S >| II >| II j A O 0,1« 11 Ul | j J A O.So[ A OU AUJ.S u.i .S j j >( ‘u>[|u.iSj u >| s u 11 j j '| :ouau.io|)o^ K?|UBz;.n| »FILM«, 1. JANUAR «940 ŠT. 4. ■MUMM-MHMUMiiiHaiii .'*&■■■■ m ivmmoi«mwim mi anmviMu»aKij-icffvv«.v.w»*uTki»iiummunacn'.Hj — 1—r-rrrrin Cc M. Foto: Tobls želi našim citateIjem srečno in veselo novo leto. V veselem silvestrskem raz¬ položenju ni pozabila na svoje številne prijatelje po vsem svetu. Njenim častil¬ kam se pridružujemo tudi mi z željo, da se Vam uresniči vse - kar si sami želite! Kirsten heiberg in njena karijera Kirsten Heiberg i/.haja iz. stave norveške patricijske rodbine, ki jc imela važne zasluge v gospodarstMi in politiki te dežele. Zato je nastalo med sorodniki, ko je Kirsten pred kakimi desetimi leti prvič nastopila na- odru, veliko zaprepaščenje. A niti stroga vzgoja v nekem švicarskem penzijonatu ni mogla streti njene želje po gledališču in tako je mlada umetnica skoro nastopila na manjših norveških odrih, pela in plesala in si tako priborila prve umetniške uspehe. Hitreje, kakor je morda sama pričakovala, je njena pot zavila k filmu in to je bilo srečanje, ki je bilo pomembno za obe strani. Sprva je filniala le na Norveškem in Švedskem, dokler ni pred dobrim letom prišla na Dunaj, kjer si je kot operetna pevka svojske osebnosti, na mah priborila simpatije publike. Na Dunaju je tudi nastopila v svojem prvem nemškem filmu, kateremu je naglo sledil še drug. Danes je jasno, da je. dosegla svoj naj večji uspeh v Ufincm filmu »S u ž n j i z 1 a t a«, ki ji je dal možnost za razvitje vseh njenih umetniških sposobnosti. Vsebina tega filma je pustolovska dogodivščina iskalcev zlata v notranjosti Avstralije, ki se poroče z ženami, ki jih še nikoli niso videli in ki jim slede na nahajališča. Seveda je. v tej ženski ekspediciji vse polno najrazličnejših tipov žensk in med njimi naj¬ demo tudi tingeltangelsko plesalko Violet, katero uteleša Kirsten Heiberg. Ta zna vse. Plesati, prepevati in i znoreti moške, pa tudi prerokovati nesreče. Neovirano se suče med temi možmi, ki se delajo močne in neupogljive, a so v resnici samo veliki otroci. Violet odkrije končno tudi srce in po sreči najde človeka, ki je tak kot ona in zdaj ni — po neprestanih dogodkih in zapleti ja j ih ničesar več na poti srečnemu koncu. Kirsten Heiberg je prva Norvežanka, ki sodeluje v nemškem filmu, a po vseh teh uspehih, ki jih je dosegla, ni dvoma, da bo pri njem tudi ostala; če je hrepe¬ nenje po domovini kljub vsej slavi ne bo 'zvabilo nazaj na rodno, borno norveško zemljo. V JARU, NAJ VEČ J EM MOSKOVSKEM RESTORANU Ufa Prizor i/. filma »Simfonija življenja« z Žarah Lenndcr in Mariko Rbkk. 2 Prizor i/. filma »Krvava farma« Pnntmoiml Viharji aplavza . . . Tri tisoč šest sto obiskovalcev milanske Scalc je bilo do viška oduševljenih po Rosini Marije Malibran. Ko je poslednjič padel zastor, je završal vihar odobra¬ vanja, ki ga je tudi to slavno gledališče le redko doživelo. Strastno navdušenje ni moglo pojenjati in ovacije božanski pevki so se nadaljevale še na cesti. Voz Marije Malibran so obdale stotine častilcev in ko se je pevka pokazala na vratih gleda¬ lišča, so ljudje izbruhnili v nenehen aplavz. In ko je umetnica končno mogla sesti v kočijo, se je dogodilo nekaj nenavadnega. Tropa mladih študentov je izpregla konje izpred voza in sama vlekla kočijo mesto živali. Naglo so posneli ta zgled še drugi in z oduševljenimi klici so vozili kočijo ix> mostu. To je bil triumf brez primere. Četudi je južnjaškemu temperamentu ljudi iz Milana pripisati še kaj več, podobno počaščen je še ni bilo nikdar izkazano kaki umetnici. To poročilo izhaja od nekega očividca, ki je v letu 1829 prisostvoval prvemu gostovanje francoske pevke Marije Malibran v Italiji. Vest o iz.prcganju konj se je raznesla po vsem svetu. Italijani sc v svojem navdušenju res niso nikdar ome¬ jevali, toda tolikšnega počaščenja tudi na jugu še ni bilo. Nihče si ni mogel misliti, da bo ta primer za vzgled* Nekaj časa zatem je veljalo izpreganjc konj za naj¬ višji izraz odobravanja. Mladi, navdušeni ljudje so ga porabljali v Berlinu, na Dunaju, v Parizu, Londonu vse dotlej, dokler ni prišla konjska vprega ob veljavo, a avti se — morda na žalost umetnikov — ne dajo več izpregati. RAZBITO GLEDALIŠČE Primadona, lepotica in umetnica z. očarljivim glasom je v veliki prednosti pred \ moškim. Učinek njene osebnosti je mnogo večji, kajti ženska sc more vse drugače krasiti in oblačiti. Že mejo, kjer vzbuja odobravanje njena ženskost, in kje njena umetnost, je težko najti. Prva primadona Evrope \ modernem smislu je bila itali¬ janska operna pevka Angelica Catalani. Debatirala je leta 179.3 v Benetkah, kjer si je takoj osvojila srca in razum Benečanov. Odobravanje pa ni veljalo toliko fenomenalnemu glasu, ki je mogel vokalno podajati violinske sonate, temveč njeni šestnajstletni lepoti, ki je bila rešena iz samostana in privedena na deske, ki po¬ menijo svet. Umetnica se je pojavljala zmerom v naj zapeljivejših toaletah in z dragocenim okrasjem in vse, kar so počenjali ljudje v Rimu, Benetkah in Milanu v aplavz, je jedva moč popisati. Gledalci so enostavno ušli iz ojnic. Ker jim roke in noge niso več zadostovale za povzročanje ropota, so vzeli seboj v opero palice in z njimi tako obdelovali klopi in sedeže, da so jih popolnoma razbili. V strahu pred ogromno škodo, ki je nastajala na ta način, so gledališča prodajala vstopnice po silno zasoljenih cenah — brez vsakega ugovora pa so jih ljudje plačevali. Trušč, ki so ga izzvale arije te pevke, se ne da popisati. Ljudje so tulili, vriskali, klatili z rokami in skakali kakor obsedeni in obenem razbijali vse, kar je bilo celega v gledališču. V eni sami sezoni je zaslužila Catalani v Londonu 260.000 zlatih frankov. Dolgo¬ časni Angleži so ji prirejali triumfe in vsi drugi dogodki so se morali umakniti v ozadje. Prav tako je bilo v Parizu. Lrancozi so ji bili tako naklonjeni, da je morala 3 prevzeti ravnateljstvo opere in na tem mestu je pevka nasprotovala samemu Na¬ poleonu in ves Pariz je bil na njeni strani. Pozneje je spet potovala in si pridobila naklonjenost vse Evrope. Nagrabila je ogromno premoženje, zapustila pa je ubogim dva milijona zlatih frankov. BERLIN SE JE SPREMENIL Dotlej tako trezni in stvarni Berlin je pozimi leta 1824 v operni pevki Henrietti Sontag našel svojega mojstra. Umetnica je bila iz Koblenza in je pravkar gostovala v Pragi in na Dunaju, dosegla pa je največji triumf šele v pruskem glavnem mestu. »Naše pametno in trezno mesto se je postavilo na glavo!« je tožil sodobnik in neutrudljivo popisoval, kako je ta mlada, lepa žena spreobrnila Pruse. Občinstvo v kraljevem gledališču je tulilo in kričalo in zmerom, ko je pevka javila nastop, so ljudje že teden prej stali v vrstah pred blagajno, le da bi dobili vstopnice. Njeno doživljajoče predstavljanje je posebno ugajalo Berlincem. Moški in ženske so vzdi¬ hovali med arijami in ko je padel zastor, je zabučal aplavz, kakor so ga doslej poznali le v Italiji, ne pa v hladnem mestu ob Sprevi. Na ducate bogatih, starih in mladih je oprezovalo pred pevkino hišo in ni bilo dno, da ne bi prejela vsaj ene ženitne ponudbe. Vsi opomini pametnih ljudi so bili zaman. »Berlin je izgubil svoj ponos, Berlin postaja prostaški...«, je stokal pobožnjaški romar. ŠVEDSKI SLAVČEK Ves sloves primadon pa se razblini ob časti, s katero sta Evropa in Amerika obdala »Švedskega slavčka«. Pravijo, da je bila Jenny Lind sploh najmnogostra- nejša in največja pevka vseh časov. Izšla je iz najrevnejših razmer. Po pokrovi¬ teljstvu je dobila štipendijo za študij v svojem šestnajstem letu. Prvi uspeh ji je ostal zvest; z gostovanji v Parizu, na Dunaju in v Londonu je na mah postala slavna. Največji triumf je dosegla v Ameriki, kamor je odpotovala leta 1850. Že pri¬ stanek ladje v New-Yorku je bil največji dogodek. Postavili so slavoloke, mesto KIPLING IN KRČMAR Hotelski voz je pokvaril nekaj drevju na Kiplingovem vrtu in pisatelj piše last¬ niku radi odškodnine. Nobenega odgovora! Drugo pismo ni imelo nič boljšega učinka. Užaljeni pisatelj svetovnega slovesa je sklenil, osebno obiskati neotesanca, ki je trdovratno molčal. Naletel pa je na odlič¬ nega moža, ki se je kar topil v opraviče¬ vanju, se izdal za njegovega občudovalca in naposled v zadregi izjavil: »Mr. Kipi ing, vaše prvo pismo sem pro¬ dal za dva funta, drugo mi je vrglo pet funtov, ker je bilo ostrejše. Za tretje sem upal, (la me bo zmerjalo in že mi je nek¬ do zanj ponujal deset funtov. Ker cenite prizadeto škodo na 15 funtov, bi bil zlahka vse poravnal in še mi bi ostalo, da bi mo¬ gel piti na vaše zdravje, ko bi ne prišli osebno k meni.« ORIGINALNA VAS V FILMU Kakor poroča strokovno časopisje, je na portugalski obali najti obilo slikovitih ko¬ tičkov, kjer se popotnik ne more načuditi krasotam. Eden takih je Buargos, zave¬ tišče starih ribičev. Ti potegnejo, kadar gredo v pokoj, svoje barke na breg in jih prenarede v hiše. Barko pokrijejo s stre¬ ho, in ker so portugalske ladje lepo izde¬ lane, je pogled na tako vasico res mikaven. Na njihov prejšnji poklic kažejo napisi na hišicah, kakor; »Volk«, »Zvezda«, »Morski cvet« itd. Ameriški filmski reporterji so to vasico našli in v kratkem jo bomo vi¬ deli v zvočnem tedniku. 4 sc jo odelo v zelenje in zastave ter deset tisoči ljudi so se drenjali v pristanišču in po ulicah, kjer se je vozila pevka. Nihče ni bil brez zastavice ali brez rutice. 'Pako prisrčnega in tako ogromnega sprejema New-York še ni doživel. Toda: Amerikanci umetnice sploh še niso slišali! Samo slove«, ki je pred njo prišel preko oceana, je pomenil tak uspeli. Ko je potem Lind dala svoj prvi' koncert na ameriških tleh, oduševljenje ni poznalo meja. 'Poda ne le viharji odobravanja, temveč, tudi prav znatni povezki dolarskih bankovcev so obdali umetnico. Zelo označuje umetničin plemeniti značaj, ko je po kratkem času svojega ameriškega gostovanja podarila svojemu rojstnemu mestu Stockholmu pol milijona dolarjev za ustanovitev otroškega zavetišča. Četudi je Lind vsepovsod vzbujala viharje aplavzov, je bila njena priljublje¬ nost vendarle naj večja v anglosaških deželah. Tam se je počaščala ne le n jena izredna umetnost, temveč tudi njena noblesa, noblesa nastopanja, ki tako označuje severnjaške ljudi. Le nekdo se je zelo približal Paganiniiu: Franz Liszt. Kar je znal Paganini čarati na gosi ih. ie čaral Liszt na klavirju. Prvi je bil. ki je znal izrabiti vse mož¬ nosti tega glasbila, 'že z devetimi leti je vzbujal občudovanje in navdušenje v aristokratskih krogih takratne Avstrije in z enajstimi leti je začel svoja koncertna potovanja po vsej Evropi. Silna senzaciia. ki ga je spremljala kot otroka na nje¬ govih nastopih, se ga je držala vse življenje. Kjerkoli ie segel s svojimi rokami po tipkah, je zašla publika v ekstazo. Kakor čarobna piščal je zmamljala njegova glasba. Ljudje so naskakovali koncertne dvorane, divjali kakor obsedeni, ga sprem¬ ljali z baklami in izpregali konje izpred njegovega voza. Spet so se pojavili za- skrbljenci. Govorili so o »Lisztov i psihozi« in svetovali zakonskim možem, naj svoje muzikalno obsedene žene oddaio v blaznice. Toda zaman je bil ves posmeh. Svet se je klanjal umetniku, ki je izzval svo¬ jemu glasbilu prvič orkestralne učinke. Toda kljub vsemu obožavanju virtuoz, ni pozabil svojih obveznosti, ki so mu nastajale v teh silnih uspehih. Samo nenehno zavzemanje, za Wagncrja in Bruckneria nam (o sprieuje. Velika odobravan ja, morda na i več ja v zgodovini reproduktivne umetnosti so izzvenela. Ostalo ie oduševljenje, ki ga izzove resnično umetniško podajanje. Če¬ tudi danes aplnvdiranje ne zavzema takšnih oblik kakor v romantični dobi prve polovice preteklega stoletja, vendar je umetnik še danes vajen, da se mu izraža priznanje s ploskanjem. Z DEVETIMI LETI KLAVIRSKI VIRTUOZ 20 Ih C. I'\ \Varner Bros Peter Lorre Veliki karakterni igralec kreira japon¬ skega detektiva v filmu »Mr. Moto«. Gale Pa ge h filma »Poglavar duš« 5 NVarncr liros Ivrrol FIynn v filmu »Poslednja zapoved II. K. Breslauer: ZBIRALEC Mr. Capestake je odložil povečalo na lavo in pravi oklevajoče: »Ne morem se odločili, Mr. Bingliam, resnično sc ne morem odločiti...« »Mister Capestake,« reče trgovec z anti- kvitetami, »ne bi vas natezal, ko bi se ne šlo za predmet za vašo zbirko...« Mr. Capestake je zmajeval z glavo. »Tokrat ne... Kupujem le darilo!« »Potem vsekakor—.« 'Figovec je mignil svojemu pomočniku, naj postreže pravkar vstopivšcmu gospodu, ki si je dal predlo¬ žiti mapo s starimi bakrorezi. potem vsekakor« — se je znova obrnil k Mr. Ca- pestaku, vzemite ta zapestni obroč iz Bir¬ me. s krasnimi rubini. »Da... da,« prikima Mr, Capestake »a tudi prstan me zdaj mika.« »Zapuščina kolonela Tathama, prejel ga je od maharadže iz Rajpurja,« naglo pri¬ pomni trgovec. »Koliko cenite ta prstan?« »Za vas, Mr. Capestake — dva tisoč fun¬ tov ...« »Hm, moram še premisliti, kaj naj vza¬ mem. Prstan ali zapestni obroč... Na svi¬ denje Mr. Bingliam!« Čez dva dni se je okrog tretje ure po¬ poldne v trgovini oglasil eleganten gospo’« in se predstavil kot tajnik Mr. Capestaka. »Ali,« se je priklonil Bingliam. »Veseli me... Gotovo prihajate radi okrasja. Za kaj se je Mr. Capestake odločil?« »Prstan z rubini mu najbolj ugaja.« »Oprostite,« odgovori trgovec s starina¬ mi. zapestni obroč ima rubine, v prstan pa je vdelan smaragd!« »Potem —.« Tajnik Mr. Capestaka na¬ pravi zamišljen obraz. »Najbrž nisem prav slišal... Gotovo. Bodite tako ljubeznivi in telefonirajte Mr. Capestaka...« »Takoj!« Mr. Bingliam odpre telefonski imenik: »Cap... Capestake, Kensington 6315...« Zavrti številnico na aparatu in se čez čas obrne: »Stvar je v ( redu. Mr. Capestake mi na¬ roča, naj vam izročim prstan s smarag¬ dom. Prosim, tu je etui. Na svidenje!« Ko se je Capestake proti večeru vrnil domov, je opazil na svoji pisalni mizi pismo. »James,« pokliče svojega slugo. »Kdo je prinesel to pismo?« »Pismo?« se začudi sluga, »Nikogar ni bilo k nam. Le monter telefonske centrale je bil okrog treh tukaj in je kontroliral aparat. Osnažil ga je in nekaj časa poča¬ kal, da. je poklicala centrala. »Da, tu Ken¬ sington 6315... V redu_Jaz sem pri apa¬ ratu... Pravilno! Dajte mu in knjižite znesek na moj račun.« Potem je pobral svoje orodje in odšel. Mr. Capestake zmaje z glavo in odpre pismo. »Dragi gospod!« je stalo v njem. "Raz¬ lični zbiralci so: nekateri zapravljajo de¬ nar, drugi ga štedijo. Predvčerajšnjim sem bil namenjen kupiti pri Mr. Binghamu star bakrorez, vendar sem se v zaupanju v Vaše strokovnjaštvo raje odločil za prstan s smaragdom. Tako moj tovariš ka¬ kor jaz — se vselej veseliva, če nama uspe .ceno kupiti kako redkost. Morda bo¬ ste tako prijazni in obvestili Mr. Bingha- nia, da po telefonu ni govoril z Vami. Vljudno Vas pozdravljata zbiralca dra¬ gocenosti.« LORETTA YOUNC \Varner liros 6 POSET V FILMSKEM ATELJEJU V BABELSBERGU Prof. Carl Eroelicli jc eden najboljših režiserjev sploh. Brez tega večnega mla¬ deniču s sivimi lasmi skoro ni možno misli na razvoj današnjega umetniškega filma. Režiser Eroelicli je praktik in je spremljal celoten razvoj filma v vseli odlo¬ čilnih dobah. Že v času nemega filma je skrbel za umetniško vrednost vsakega traka. Tudi je bil on, ki je spravil na platno prva zvočira dejanja. Ta film jc bil >Noč veselja« in v njem je tudi Hans Albers prvič stal pred mikrofonom in si osvojil srca vseh evropskih kinoobiskovalcev. Prof. Eroelicli je tudi tisti, ki je z nezmotljivim občutjem znal ovrednotiti probleme barvnega zvočnega filma. Ta režiser je skratka vse. Za spoznanje tajnosti njegovega uspeha je potrebno pri¬ sostvovati njegovemu delu v filmskem ateljeju. Ko sedi za svojim režiserskim pultom, ni nikakega vznemirljivega počenjanja, ki ga imajo nekateri filmski ljudje za tempo. Nobenega nepotrebnega tekanja in kričanja ni in ne slabih razpoloženj, ne polomij in živčnih napadov, ki jih nekateri moški in ženski zvezdniki zame¬ njujejo z umetniško občutljivostjo. Prof. Eroelicli zna biti miren, ničesar ga ne more spraviti iz ravnotežja. Če se mora snemanje nadaljevati v posebnih urah in če mora zvezdnik še nekajkrat pred mikrofon in kamero, ko mu je najmanj všeč in že grozi izbruh filmske živčnosti opogumlja svoje filmske dečke in še bolj dekletca s sočno in svežo šalo, ki se ji nihče ne more upreti. Ima pa jih tudi dosti za ušesi in tudi drugačnih, ta večni mladenič. Gorje, če opazi nasprotovanje ali nenadarjenost ali celo, kar jc pri njem od vsega najhujše: nezanimanje. Takrat so vsi križi doli. Nekoč se je moral mučiti z igralcem, katerega ime je bilo večje kakor njegova nadarjenost. Eroelicli se je potil, vodja snemanja je bil ves iz sebe. Osvetljevalci so kleli in zmajevali z glavami in celo strokovnjak za šminkanje, ki ga nič doslej ni spravilo s tira, je nejevoljno zatezal obraz. Toda zvezdnik je spet in spet delal vse napak. Če radi pomanjkanja inteligence ali zgolj v mnenju, da vse sam bolje Prizor iz velikega filma o življenju Petra Iljiča Čajkovskega. V njem sodelujejo Žarah Lennder, Marika Rokk, Aribcrt WHsehcf, Hans Stihvc in Leo Slezak »SIMFONIJA ŽIVLJENJA« Ufa 7 ve. sr ni dalo ugotoviti. Sedemkrat, osemkrat so morali ponoviti isti prizor. Na¬ zadnje je tudi nuipotrpežljivejšemu vseli režiserjev^ pošlo potrpljenje, zakričal je, da so se stresle obletnice: ;>Še enkrat! Saj ste mi zagotavljali, tla ste igralec...« Malomarni zvezdnik v Iraku je v tem hipu izgubil vso aroganco in napravil tako, kakor je hotel režiser. In ni mu bilo v škodo. Prof. Carl Froelich ni človek, ki bi zamenjaval pojme in počenjal kaj igračkanj z estetiko in svojskim stilom. Tudi si prav nič ne stori iz napotkov, ki mu jih po¬ šiljajo gospodje. od filmskih izposojevalnic, kajti on ve mnogo boljše, kaj si želijo kinoobiskovalci, kakor pa ljudje pri blagajnah. Tako je seznam njegovih filmov postal hkrati tudi seznam njegovih umetniških in financijelnih zmag, čeprav ni nikdar izdal umetnosti blagajnam kinov na ljubo. Dela, o katerih izposojevalnice filmov niso hotele ničesar vedeti, je sam finan¬ siral. V nek film je vtaknil 200.000 mark in vrgel mu jih je 800.000, ko filmski gospodarstveniki niso upali niti na najmanjši uspeh... v filmu »Simfonija življenja« * Koliko sem vam dolžan za prenoči¬ šče?/ — >Katero sobo ste. imeli?« Sobe so bile vse zasedene in sem spal na biljardu.« Ta pa stane za vsako uro pet di¬ narjev.« * Nova tajnica govori industrijalcu: »Seveda pričakujem primerno plačo. V dosedanji službi sem prejemala pri¬ spevke od šefa, prokurista in od knjigo¬ vodje.« ŽIVALI PRED SLIKAMI Mnogokrat je čuti mnenje, da živali znane osebe na sliki zlahka spoznajo. /. znanstvenega stališča je bilo že opetovn- iio ponovljeno, da morajo ne le živali, temveč tudi ljudje posedovati neko inte¬ ligenco in zrelost, da morejo izluščiti vse¬ bino kake slike. Otrok spozna svoje starše na sliki s ka¬ kimi štirinajstimi mesci. Od dvajsetih pri¬ padnikov nekega primitivnega ljudstva je spoznala jedva polovica v barvah repro¬ duciranega, dobro znanega petelina. Le tisti uroienci ki so imeli dosti opravka z Evropejci ali so se nekaj šolali, so pred¬ njačili svojim sorojakom. Nedavno so poskušali s podobnim v amsterdamskem živalskem vrtu in sicer z opicami. Najprej so navadili dve opici na dve leseni obliki, eno na kocko in dru¬ go na stožec. Oba lika sta stala zase vsak v svojem prostoru in ko so odprli vrata, sta dobili opici banane, če sta odšli vsaka v svoj prostor. Čez šest dni sta bili opici popolnoma dresirani in je vsaka spoznala svoj lik. Potem so prešli h glavnemu po¬ skusu. Leseni obliki sta bili zamenjani z naravnimi slikami. DoČim je ena opica takoj spoznala svoj naslikani stožec in se zmerom podajala v pravi prostor, se dru¬ ga opica, ki se jo pri prvih poskusih zelo odlikovala, ni mogla znajti, Naslikane kocke ni spoznala in hodila zdaj v ta. zdaj v oni prostor. Razlago za to motnjo so našli v do¬ mnevi, da predstavlja naslikana kocka do¬ kaj zamotano obliko za. opičjo inteligenco in je žival radi tega ni spoznala. Iz tega je povzeti: da slika ljudi, torej reproduk¬ cije z dolbinami in vzpetinami, svetlobo in senco postavljajo živalim velike zahte¬ ve in ostane slika nespoznana. Prav tako je s slikami na filmskem platnu. Četudi je film kazal premikajoče osebe skoro v naravni velikosti in z vsemi značilnostmi, tudi zelo inteligenten pes ni spoznal svojega gospodarja. 8 SYBILLE SCHMITZ igra žensko glavno vlogo v Ufinem filmu »Hotel Sacher«, ki se odigrava v silvestrski noči 1. 1913-14. DED KINEMATOGRAFA Kdor misli na prve začetke filma, morda ve le o bratili Lumičre, ki sta da¬ la leta 189.") patentirati v Parizu nek apa¬ rat, ki je služil za snemanje in reproduk¬ cijo premikajočih se slik. Za poskuse, ka¬ tere je delal angleški zemljemerec Editard Muvbridge v sedemdesetih letih pretek¬ lega stoletja, le malokdo še ve. Njegovo delo je danes že zapadlo v pozabljenje. Vendar je njegov izum, v nacijonalnem muzeju zdaj pristopen javnosti, postni ta¬ ko pomemben predhodnik kinematografa, da imenujejo Muybridgea v anglosakson¬ skih deželah za starega očeta filma. Muvbridge je imel svojevrstno veselje. Študiral je premikajoče se predmete na Ufa ARlBERT WASCI1KR \ filmu »Simfonija življenja fotografski plošči. I.eta 1873. ga je zane¬ slo za poslom v San Frančiško in ob neki konjski dirki so ga naprosili, naj odloči o neki stavi. Treba je bilo ugotoviti, če se dirkalni konj v polnem galopu res tu pa tam prav nič ne dotakne tal. Muvbridge se je pokazal na dirkališču s štiri in dvajsetimi fotografskimi aparati in jih razdelil po celem dirkališču. Zaklope apa¬ ratov je obravnaval s celim sistemom vrvic. Res, ena izmed štiri in dvajsetih slik je kazala, da je konj v nekem tre¬ nutku popolnoma plaval v zraku. Zdaj se jo začel zanimati za Muy- bridgea tudi guverner Kalifornije in mu dal na razpolago za njegove poskuse po¬ seben laboratorij. Res se je Muvbridgeu kmalu posrečilo projccirati na belo ozadje nekaj slik, ki so dajale videz kakor bi sc premikale. Po nekaj letih je izumitelj poskušal doseči stik z Edisonom in združiti nje¬ gov izum fonograf s' svojimi premikajo¬ čimi se.slikami, toda Edison zanj ni ka¬ zal nobenega razumevanja in tako ' je Muybridge opustil nadaljnje delo. Nje¬ gov aparat so po letih spopolnjevali dru¬ gi do današnje popolnosti, a Muvbridge ni imel od svojega izuma nobenih ko¬ risti. * LILI AN !1ARVEY NOČE KRPATI NOGAVIC... Mnoga dekleta po službah muči •potem, ko se poročc, vprašanje, ali naj ostanejo v službi kakor doslej in si same zaslužijo, ali naj postanejo gospodinje in se popol¬ noma predajo domu. To zadnje, če ni pre¬ velikih ovir, navadno obvelja in je tudi največkrat iskrena želja. Vendar so slu¬ čaji, ko odločitev ni tako lahka. Ko smo bili nedavno v Tempelhofu pri snemanju filma Mož pod copat o«, sc je o tem sprašanju burno razpravljalo. Kaj mislita nosilca glavnih vlog Lili a n 11 a r \ c y in W i 1 I y E r i t s c h o tem \ prašanj u? Dekle gre \ službo, ali pa se poroči. Obojno ni mogoče,« meni Fritsch. Jaz pravim, da je tudi oboje prav lahko možno, mu odgovori l.ilian. »Saj poznam dosti olu oženili tajnic.« Te gotovo ne spadajo v urad!« - »Na¬ sprotno, prav tako so sposobne kakor mo¬ ški.« - Potem niso za zakon.« »Kako moreš trditi kaj takega, saj nobene ne poznaš. Vse so popolnoma srečne. • - »Rad bi slišal njihove može!« »Kar vprašaj koga. Meni ti niso prav nič mar.« — »Jaz na ta način ne morem biti srečen,« turob¬ no meni AViIIy Fritsch. >Juz pa ne bom srečna, če bom zmeraj morala krpati nogavice,« stoka Lilian. >Saj ti jih ne bo treba!« se posmehuje WUly. »Prav lahko hodim tudi v strganih. Bom že našel koga. da mi jih bo zašil!« Bo* ve, kako bi se ta preklarija kon¬ čala.'ko bi režiser Paul Martin ne končal besedičenja z energičnim klicem. Priso¬ stvovali smo namreč prizoru iz filma »Mož. pod copato«. Lilian Tlarvcv igra v njem tajnico Marijo Kelcmen. desno roko gene¬ ralnega ravnatelja Donavske banke d. d. v Budapešti in \ V i 11 y Fritsch nameščenca te banke, Paula Bankyja. Ko se zaročita, nastane ta prepir, ker Marija noče pustiti 10 Jean el te Mac Donalel Metro Coldvvin Maver vajeti iz. rok. lih n je posnet po veseloigri madžarskega pisatelja Paula Barabas. Med sneman jem smo vprašali l.ilian Harvev. kako se odmota ves spor. »Dosti vam ne sim m povedati.« reče umetnica. »Nekaj ž.e zaupam: Marija spo¬ zna, da je mož le mož in žena mora biti gospodinja, potem je zakon srečen. Krpa¬ nje nogavic tudi ni tako obupen posel, ka¬ kor je Marija sprva menila. * Z LISTKOM SE JE ZAČELO... Vsak človek ima nekaj nad sabo. Eden zliira znamke, drugi se ba\i z. vzgojo kaktej, ali pa goji ribice \ akvariju in se veseli, ko plavajo med vodnim rastjem, kakor v globini rodnega potoka. Drugi spet pišejo dnevnike ali zbirajo avto¬ grame. Ingrid, sicer študentka jusa. ima manijo razkrivati zločince. Obložena z nekaj se¬ mestri prava, ki predstavljajo vse njeno znanje na tem polju, a brez vse druge potrebne veščine - stara 19 let, se poda na iskanje lopovov, da bi jih potem za¬ sledovala kakor divjačino. Ko bi le našla sled za kakim takim ptičem, bi ne bilo nobenih ovir. nobene zapreke se bi ne strašila, nobena noč bi ji ne bila preleni¬ mi: kajti njen pogum je prav levji. Noč je in zvezde svetijo nad švedsko zemljo. 'V trgovini z. j uveli leži zvezan lastnik. S satanskim veseljem vtika ropar svetlikajoči se demant, o katerem govori ves Stockholm, v svoj žep. Skrita za za¬ storom opazuje Ingrid ves dogodek. Z div¬ jimi udarci ji bije srce in velike temne oči se ji širijo od presenečenja. Ne more razumeti, da je ta človek zločinec. Kakor ljubeznjiv, olikan mladenič se ji je zdel, ko je še predpoldnem sedel ob nji v pre¬ davalnici na univerzi. In mično je bilo, ko ji je podal listek, na katerem je stalo: Tako lepemu dekletu kakor sle Vi, bi se ne bilo treba pudrati.« Njena prijateljica Ncllv je nasprotovala, da bi se s tem mladeničem Ingrid sešla v Hotel-Buru ... Vendar! Mladenič je bil prelep. In zdaj to strahotno odkritje. Sram, jeza, skrb in presenečenje! Z blc- 11 POLICIJA NA DELU TOČNO OB DVEH JE PADEL STREL dim obrazom je stala tam. Bilo ji je, ka¬ kor bi se ves svet podiral. Zdaj iznenada tuljenje sirene, alarm. »Moj Bog, kaj se bo zgodilo!« To je mala zgodbica iz filma »D v a - ji a j s t m i n u t p o pol n o č i«. — G e - r a 1 d i n a K a t t igra mlado študentko Ingrid. Nadarjena igralka, našega rodu, se je jedva pred tremi leti prvič pojavila na platnu. Vse osebje ateljeja jo je očetov¬ sko varovalo, in soigralke so ji bile ka¬ kor mamice. Vsakdo bi ji rad ustregel s čemerkoli in ji ugladil pot v tujo deželo filma. Pozneje je mlada umetnica nasto¬ pila v filmu »Slučaj Dem ga« z Willyjcm Birglom. Z vsem globokim občutjem je podala usodo mlade deklice. Zdaj je Geraldina spet v soju ateljej¬ skih luči kot partnerica Rene Deltgcna. To je vesela, zabavna vloga. Ingrid se znajde v celi zmešnjavi pustolovščin in doživlja¬ jev. Neprestano se menja pozoriŠče. Ho¬ teli, spalni vozovi, beznice, skriti bari, po¬ licijske postaje in divji begi z letali. To¬ da kritičen postaja položaj šele potem, ko izgubi Ingrid pogum in se poda očitkom vesti. M, Foto:' Tobls IffiRMA BELINI želi vsem čitateljem srečno in veselo novo leto v Senzacija v nemirni hiši Oglejmo si najemnike te hiše. V pri¬ žemi ju stanuje vratar Kaaden s svojo že¬ no Luiso. To je robat, godrnjav in rado¬ veden možakar. Vse ve o vsakem in o vsem v hiši, a je dobrega srca. Žena je pametna, dobra gospodinja in povrhu še najboljša mati. Egon, njen sin, pravi ber¬ linski mladenič, je zapleten s hčerko iz tretjega nadstropja. Hočeta se poročiti, to¬ da oče nasprotuje in mati mora sama skrbeti, da bo z otrokoma vse v redu in da bosta srečna. V prvem nadstropju sta¬ nuje direktor Wolter s svojim slugo Iva¬ nom. Ta je Rus, nekdanji caristični ofi¬ cir in za potek vsega dejanja zelo važna oseba. Stanovanje v drugem nadstropju ima najeto neka učiteljica klavirja, Ro¬ munka po rodu, ki je prej živela skupaj z Ivanom, zdaj pa se ne razumeta. Olga Filimon, kakor je ime tej dami, je osred¬ nja oseba. Ko pade ob 2. uri strel in pri¬ drvi policija, najdejo Olgo Filimon neza¬ vestno v njenem stanovanju. Njeno težav¬ no vlogo igra Iwa Wanja. V sledečem postopku in preiskavi poli¬ cije so vsi stanovalci hiše osumljeni stre¬ ljanja. O razmerju med Olgo in Ivanom smo že govorili. Največji sum pa se zgo¬ šča okrog prokurista Seiderhelma iz tret¬ jega nadstropja, ki je zapustil svojo ženo in že več mesecev živel z Olgo Filimon. Njegova hči Lisa je nevesta vratarjevega sina Egona. Pobegnila sta v nek mal hote! in čakata le njenega enaindvajsetega rojst¬ nega dne. da bi se mogla poročiti. Zakonca Seiderhelm igrata TTenny Portcn in Wal- ter Steinbeck. Po dolgem presledku se bo svetovnoznana umetnica spet pojavila na platnu v tej vlogi. V četrtem nadstropju stanuje zastopnik tvornice cigaret Pdhlmann, nekoliko neza¬ nesljiva stranka, ki se je s svojimi števil¬ nimi potovanji v inozemstvo napravil sum¬ ljivega. Najel je Liso Seiderhelm, ko jo je srečal na cesti, za stenotipistin jo in jo že večkrat poslal na poslovna potovanja, da je nevede tihotapila v vzorcih cigaret 'briljante in drugo' okrasje. Ko so Pohl¬ ina n n a v zvezi s poskušenim umorom Olge Filimon nadzorovali, je prišlo tihotapstva na dan in s pomočjo Lise se je tudi posre¬ čilo vso tolpo spraviti za zapahe. V zadnjem stanovanju biva muzik Kilbv s Petro Šanders, s katero bi se rad poro¬ čil. čim se mu posreči zbrati kaj denarja. Tudi ta dva sta osumljena, ker ju usodni slučaji silno obremenjujejo. Kdo je morilec? To vprašanje ostaja prav do zadnjih metrov filma, ki ga je režiral Carl Roese — nepojasnjeno. 12 20 tli C. F. Prizor iz filma »Divja mačka Arizone« FILMSKI DROBIŽ Filmski igralec Emil Jannings se je vrgel tudi na pisateljevanje. Neka berlin¬ ska založba napoveduje njegovo avtobio¬ grafijo pod naslovom »Roman mojega življenja«. * Španski radijski napovedovalec Dr. F. F. Cordoba, ki je med državljansko voj¬ no sporočal po etru vojna poročila, je zdaj najet od italijanske filmske družbe »Bassoli« za nadzorovanje snemanja no¬ vega filma »V Alcazarju nič novega«. Dr. Cordoba je znan kot igralec in režiser iz španskih filmov. Mirko Jelušič, avtor znanih zgodovin¬ skih romanov »Cezar« in »Cronnvell«, piše zdaj filmski nianuskript »Bojevniki, kramarji in tečaji«. Roman bo sledil do- odke Rothschildovega vzpona na borzi, o je izrabil Wellingtonovo zmago pri Watcrlooju za svoje gospodarske namene. * V Franciji je prepovedana cela vrsta filmov, ker njihovega predvajanja v tem času ne smatrajo za primerno, ker bi¬ to poroča nemški tisk — mogli depriini- rati občinstvo. Po strokovnem listu »I/Fc- ran« jo v celoti prizadetih 54 filmov, ki ves čas vojne ne smejo na spored. Večina teh filmov je francoskega izvora, le 15 je ameriških. Tehnika, posebno filmska tehnika je že toliko dala ljudem, da že ne verjamejo, da bi. jim mogla nuditi še kaj novega. A vendar izumljajo ameriški filmski tehniki in režiserji zmerom kaj novega. Na j no¬ vejše je v filmu »Tarzanov sin«. V tem filmu ima Tarzan Johnn.v VVeissmiillcr sina, ki ga predstavlja mali John Sheffield. Petletna žaba skače prav tako dobro z drevesa na drevo, kakor očka Tarzan sam. Nepozabna je scena, ki jo odigrata skrita poil vodo: pri igri je udeležen tudi mlad slonček. Nihče ne ve, kako so po¬ sneli. ta prizor pod vodo. Tega do zdaj film še ni zmogel. * Film »O ogrskih osvobodilnih bojih I. 1848« je že izdelan in so ga o Božiču z velikimi slovesnostmi predvajali v Buda- pešti. Režiral ga je Geza v. Bolvary. So¬ delujejo Paula Wesscly, Willy Birgcl in Paul Horbiger. Filma pri nas ne bomo videli, ker je poln madžarske nadutosti. * AIcxaudcr Korda snema v Londonu film o angleški ekspedicijski armadi v Fran¬ ciji. Naslov filma je »Stari Bill in njegov sin«. Snetke nadzorujeta Zoltan Korda in Josef Samivo. Številni snetki so bili izvr¬ šeni v Franciji na bojišču. Manuskript je spisal Bruce Bainsfather, ki je spisal tudi manuskript za film. iz svetovne vojne »Old Bill« (Stari Bill). Ime Old Bill je zdaj po¬ stalo v Angliji ljudski pojem, kakor nek¬ daj za vojaka-najemnika Tommy. 13 3. nadaljevanje .Nato je šele umolknila, se /umislila in kmalu še sama trdno zaspala... Vlak je letel in se ni pra\ nikjer ustavil. Kmalu po nesreči je telegram alarmiral Chicago, /lasti pa nekatere chicaške najbogatejše obitelji. Jutranji listi so i/.šli še s posebnimi izdajami, ki so z debe¬ limi naslovi resnico neizmerno pretirali ter naslikali nesrečo z najkrvavejšimi barvami. Časnikarska domišljija je zopet enkrat slavila orgije. Listi pa so se tem huje razrepenčili na N. C. Iv, ker je bila v rokah kon¬ kurenčne družbe ter je bilo treba zato sistem nemškega inženirja Daniela l'or- sterja še prav posebej osmešiti in oblatiti. In tako je bilo opičje posnemanje Ame- rikancev vseli evropskih, čeprav bedastih, nepraktičnih in očividno škodljivih naprav v jutranjih listih znova energično opsovano. Kar je. možno na progi Dovver- London, še nikakor ne more biti porabilo za toli dolgo progo, kakršna je od Ncwyorka^ preko celili držav tja do Michiganskega jezera. Senzacionalna novo¬ tarija pa špekulira na riziko človeških življenj brez sramu in vesti. Najžalostneje je, da so pri takem, po svojem duhu čisto germanskem podjetju udeležene tudi mnoge pristno ameriške banke. Vrhunec pa je dosegel in s tem napravil tudi najboljšo kupčijo s svojo jutranjo izdajo list, ki je trdil, da je Lorsterjeva iznajdba gotovo prikrit nemški atentat na Amerikancc ter uprizorjen z namenom, da ugonobi čim več ameriških držav¬ ljanov. Nemški inžinerji hote eksperimentirajo z ameriškim in kvečjemu še z angleškimi življenji. Doma v Reichu si s takimi blaznimi idejami ne upajo niti na dan, in po vsi Nemčiji resnično ni še niti najkrajše proge ipo Korsterjevem sistemu. Ameriški državljani so torej tisti bedasti poskusni objekti Germanov. Vsi ti napadi pa so bili skupaj le ena sama velikanska reklama za sprejem rešilnega električnega ekspresnega vlaka. Na kolodvor so hitele množice radovednežev v celih rekah s cestnimi želez¬ nicami in avti. Zbirali so se znanci, prijatelji in sorodniki, da pričakajo svoje drage morda mrtve, gotovo pa vsaj težko ranjene in pohabljene. l u so stali že vso uro očetje bledih obrazov in besno bliskajočih oči; žalost in skrb se jim je zgostila v silno jezo in ogorčenje nad železniško upravo, ki je zakrivila tako nesrečo. Matere so silno ihtele, nekaj histeričnih žensk pa je kri- čaje begalo po peronu ter neutrudno pripovedovalo nove strašne prizore, ki so se odigravali pri nezgodi. Same so si izmišljale cele dialoge z umirajočimi, a jim predvsem tudi same do besedice verjele. Žurnalisti so smukali od skupine do skupine ter pridno zapisovali izmišljene iu zlagane prizore in pogovore; pri tem pa so še sami pomagali hujskati proti * germanski pasti« za »bedaste Amerikancc« — nesrečni N. C. E. ter njenemu na¬ čelniku, milijonarju C. W. Grahamu. Največje zanimanje je zbujala skupina bankirjev in veletržcov. To so bili debeli trgovec z bombažem Dick Patton, trgovec z žitom Reginah! Splarks, rav¬ natelj tobačnega trusta Merrvmann Peackock ter bankirji Jim Stockes, James Yarkcr in Oliver Ilegali. Družba je predstavljala najmanj poldrugo milijardo dolarjev. Toda v tem hipu je bil ta bogataški krog prav tako razburjen in nesrečen, kakor vsi ostali pričakovalci rešilnega, vlaka. Hitro se je razneslo, da je bankir Oliver H ega n zanesljivo pričakoval svojo lepo nečakinjo Poliv, hčerko svojega najmlajšega brata Johna, siroto, ki ji je bil nad vse ljubeč in radodaren stric. Splarks je pričakoval svojo svakinjo, ostali pa svoje prokuriste ali blagajnike. Vsi so brzojavno naznanili svoj prihod z dopoldanskim vlakom N. C. E. — torej so bili tudi vsi pri katastrofi. So li še živi ali pa jih pripeljejo kot mrtvece ali pohabljence? Imen ubitih in ranjencev ni bilo mogočo zvedeti, dasi so uslužbenci navedenih tvrdk dolge ure oblegali centralni brzojavni urad. In niti sedaj, ko je imel rešilni vlak že v kratkem dospeti v Chicago, ni bilo niti ravnateljstvu N. C. E. znano nič več, nego je bilo v jutranjih listih. 14 Zlasti je bil obupan Oliver Ilegali /uradi ljubljene Poliv, in tovariši so mu izražali živo sočutje. »Deset let — odkar je postalo' sirota — sem ji bil oec, — lahko rečem, najboljši oče!« je pripovedoval ilegan in v očeh so mu stale solze. »Dekletce ni le zelo čedno in izredno ljubeznivo, nego tudi pogumno in energično kakor fant, le brez fantovske lahkomiselnosti in surovosti. Kad jo imam in mislim, da bi niti lastne hčerke ne mogel bolj ljubiti. Dekle visi na meni z vsako mislijo in z vsakim Čutom. Kolikokrat sem ji že dejal: Tolly, dvajset let imaš, — omoži se! Glej, ta in oni se zanima zate... lazi za tabo in mano... daj, če hočeš! Dam ti doto, da boš zadovoljna!« — Toda Poliv me je vselej očitajoče pogledala s svojimi modrimi očmi ter vprašala prestrašena: »Kaj me ne maraš več pri sebi, striček? — Kaj me ne ljubiš več? — Nikogar ne ljubim — le tebe striček!« — Pa sem ji govoril: »Vem, da si moja najljubša hčerka, in menda sem ti dokazal, da tudi jaz tebe ljubim nad vse na svetu; toda Pol 1 y, pomisli, da se mora dekle vendarle omožiti, ko doseže gotovo starosti Čemu bi torej odlašala, ko imaš snubcev na izbiro in ko ti ne branim? Saj lahko ostanemo še nadalje skupaj tudi potem, ko postaneš gospa!« — Toda P o 1 1 y ni hotela slišati o svoji možitvi. »Zakaj pa se sam ne oženiš, ko si starejši od mene. hc?« — me je vprašala. »Najprej ti potem jaz! Ampak če sc kdaj omožim, bom izbrala sama drugače rajši ostanem sama. kakor si ti še danes samec!« - O Bog. o Bog, ne morem si misliti, da mi pri¬ peljejo zdajle Polly!« — Obupno je zakrožil z rokami ter si prižgal že petdeseto cigareto. Tedaj je pritekel Jim Stockes, ki je bit v pisarni kolodvorskega ravnateljstva, ter je vesel že od daleč klical: »Med potniki ni bil nihče ubit! I'mrla sta le strojnik in mehanik, — težko sta ranjena poštna uradnika in lažje poškodovanih okoli trideset oseb.« »Tako poroča uradna brzojavka?« je vpraševal Dick Patton. »Da, pravkar je došla,« je odgovoril Stockes. »Dragi Ilegan, najhujšega se vam torej ni več bati; morda jo je. Polly povsem srečno odnesla!« Med občinstvom pa se je začulo obupno kričanje, jokanje in tarnanje. Bili sta strojnikova in mehanikova žena ter njeni napol odrasli otroci, troje dečkov in petero deklic. Pravkar so zvedeli, da sta jim očeta dve uri po nezgodi zaradi ut rtih lobanj in zmečkanega prsnega koša vzlic zdravniški pomoči izdihnila. Na peronu je postalo sila mučno in, (lasi se je najhujša skrb pri večini po¬ legla, se je razburjenje zaradi javkanja žensk in otrok le še stopnjevalo. K sreči je bil aviziran prihod vlaka v petih minutah. Prav takrat se je Jack, ki je trdno prespal nekaj ur, prebudil. Začudil se je. Njegovi sopotnici sta napol šepetajo govorili in stara gospa je vedno in vedno znova govorila o — njem. »To je bilo čudovito junaštvo, da — kar je storil ta gospod — gotovo vaš brat? — ali pa morda soprog? — kar si je upal tvegati za vašo rešitev, — ne, to se ne da poplačati, niti ne prav oceniti!« je dejala pravkar stara jezičnica, še vedno polna navdušenja. Jack, ki se je bil v spanju nevede kdaj, polagoma zleknil po klopi, je pri¬ sluhnil in premišljal, kaj naj zdaj stori. A že ze slišal glas svoje zlatolase neznanke: »Gospod ni niti moj brat, še manj pa moj soprog — saj ga niti ne poznam!« »Tedaj je pr i k i pel o strmenje stare dame do vrhunca: »Kako? — Tujec vam je rešil življenje iz. gotove smrti?! — O. o. človeku se zdi to pravi resnični čudež! Sam Bog vam je poslal angelja rešitve v osebi nezna¬ nega gospoda ...« Jack se je tedaj sklonil pokonci, segel v svoj žep ter smehljaje dejal strmeči mladi dami: »Čisto 'neznana pa le nisva, miss! To je še vaše. In ponudil ji je torbico in zlato cigaretno dozo. Spet je gledal njene velike modre oči, ki pa so zrle motno, temno, in njeno milo bledikasto lice, ki je bilo zdaj še nežnejše in bolestnejše. »Ah, vi, v i S« se je začudila, zardela in se nasmehnila. »No, da, jaz!« je odgovoril Jack ter v hipni porednosti pretrgal vso napetost z vprašanjem: »Vasi li smem, miss, prositi zdaj še za eno vaših cigaret?« Vprašanje je izborno učinkovalo. Stara dama je od strmenja zijala in dvignila obrvi do srede svojega guba¬ stega čela, mlada gospica pa se je veselo zasmejala: »Imenitna misel! Cigareta dvigne morda tudi mene spet v sedlo... Ali pa imate še svoj vžigalnik?« »Imam! Izvolite, miss!« In prižgal ji je cigareto, vzel in si zapalil. (Dalje prih.) 15 ČASOPIS ZA MILIJONARJE Umrli ameriški miljarder John Rocke¬ feller je v zadnjih letih svojega življenja čital časopis, ki je bil tiskan edino zanj v enem samem izvodu. Namen tega lista je bil, obvarovati starega miljarderja vseh neprijetnosti in tegob sveta ter ga pre¬ pričati, da je na svetu vse tako, kakor si sam želi. Rockefeller je zdaj mrtev in cel štab urednikov in drugih sotrudnikov, ki jih je ta časopis zaposloval, se je razšel na vse strani. Zdaj ni več zahteve po ča¬ sopisu, ki naj bi svet predstavljal v rož¬ nati lnci. Vendar je zajnisal Rockefellerjevega časopisa vzbudila željo po obzorniku, ki naj bi naj bi se tiskal samo za milijonar¬ je. llenry Lnsse izdaja take novine pod naslovom »Fortune«. Izhajajo mesečno in izvod stane samo — en dolar; kajpak ob¬ segajo vsakokrat 240 strani in so večbarv¬ no in bogato ilustrirane. Zanje rabijo naj¬ finejši kitajski papir in posamezni izvod e tako težak, da morejo raznašalci vzeti ikrati le po nekaj zvezkov. Ne le z obli¬ ko, temveč tudi po vsebini je poskrbljeno zn zanimanje gornjih desettisočev. Članki so opremljeni s točnim statističnim matc- rijalom o razvoju težke industrije. Poro¬ čila z vsega sveta javljajo o gospodarskih, finančnih in družabnih zadevali; mnogo je tudi reprodukcij del največjih umet¬ nikov iz preteklosti in sedanjosti, saj je zbiranje takih del poglavitni šport boga¬ tašev. Štrajki in socijalni konflikti novega sveta dajejo tudi temu časopisu milijo¬ narjev priliko, da se pobavi z njimi in objektivno poroča svojim čitateljem. Cela armada reporterjev zasleduje v vseh drža¬ vah Unije vsakršne dogodke in o njih po¬ roča uredništvu. Urejevanje tega Lista je zelo zamotano. Vsaka vest je najprej pregledana po spe- eijalistu za to stroko, potem preskušena po strokovnjakih, šele j^otem gre v tisk. To preskuševanje povzroča, da so vsa po¬ ročila popolnoma zanesljiva, kar čitate¬ ljem nadvse ustreza. Dejstvo, da čitajo ta časopis sami milijonarji, zagotavlja upra¬ vi ogromne ponudbe za objavo inseratov in četudi je inseratni del lista zelo obse¬ žen, je možno sprejeti le neznaten del vseh objav. Ta oglasni del je lastnika ča¬ sopisa za milijonarje napravil tudi same¬ ga za milijonarja. Naklada lista je 120.000 izvodov, kar je za ameriške razmere pre¬ cej malo, toda dokazuje pa, da je v USA toliko ljudi, ki razpolagajo z milijonskim premoženjem. Iz UREDNIŠTVA Odgovori na vprašanja M. Z., V. p. K. Na razpolago so Vam tri vrste amaterskih aparatov: 8, 9.5 in 16 mm. Vsi so enako porabili, ravnanje je eno¬ stavno, da ne morete pogrešiti. Filmov ne boste mogli razvijati sami, ker je zato po¬ trebna posebna aparatura in večja praksa. Amaterski filmi gornjih formatov se veči¬ noma ne kopirajo, temveč »obračajo«, t. j.; Iz negativa se direktno razvije pozitiv. Za predvajanje rabite projektor, cene so od okrog 1000 din navzgor. Snemalna kamera stane od ca 2000 din dalje. O. N., Kr. Življenjepise Errol I’’lyna, Da- rieuxa in Powerja bomo objavili, čim se prepričamo, da so teksti, katere imamo na razpolago, resnično življenjepisi in ne le zgolj reklamni sestavki. M. Š., J. F. Vaša pripomba je pravilna. J. J., L. Kolikor moremo presoditi, je filmska produkcija v omenjeni državi sko- ro popolnoma zastala. V delu so zgolj pr o- , pagandni filmi in filmi za vojaštvo. Film »Kongo ekspres« je bil v glavnem izdelan že pred pričetkom vojne. K. L., C. V tem smo odvisni od filmskih zastopstev. Podatki so zelo skromni, na tujih sestavkih pa je zavarovana avtorska pravica. , Č. P., Š. Louis Trenker sc zmerom bolj oddaljuje od pravih planinskih filmov in snema skoro same propagandne. Ne mo¬ remo presojati, če počenja to na lastno pobudo ali po ukazu. L. K., M. Paul Horbiger nastopi v Ufi- nein filmu »Mutterlicbe« (Materinska lju¬ bezen), kakor posnemamo iz nemškega tiska. O vsebini filma še ni ničesar zna¬ nega. T. K., L. Vojaško nastrojcnje je razum¬ ljivo in za vzdrževanje duha se morajo vpregati tudi filmski igralci in igralke. B. L., M. Kaj je z domačim filmom »Tri¬ glavske strmine«, bomo pozvedeli. Film »V kraljestvu Zlatoroga« je verjetno že v slabem stanju. Turistovski klub »Skala« bi bržkone moral izdelati novo kopijo. II. W., S. B. Te domneve so le plod buj¬ ne fantazije. 'Filmski igralci, so prav na¬ vadna človeška bitja z vsemi slabostmi, kot drugi ljudje, l.judomilost tega igralca se da zlahka razlagati z reklamnimi na¬ meni. Ni misliti, da bi obilni petdesetletni dedec stopal iz avta, da’ pomore dečku iz¬ vleči voziček po klancu, saj bi mogel na¬ gnati svojega šoferja, če bi sploh opazil dogodek, ko bi slučajno ne bilo v bližini toliko ljudi... Današnja številka se je iz tehničnih razlogov nekoliko zakasnila. Čitatelje prosimo oproščenja. Naslednja številka izide točno 15. t. m. ' 16 *(iiuui[0)i ).ioqjy qjuAU)sj)0.id) *»•/ -o z -p ‘»fjuoAO|g« uiuuqsi) »qsjj, — ‘6j «Dj|ii uqs -juuipoA ‘uui?f|qnj v [ ‘u»uijo)i .iiuiip»|^ qjupo.ni ju.iOAoSpo u; fjojufupzi — ‘c c-iz qs uojojo) Sgo|l!) BpOA j|l(| B|B.T0lll l(| ji) II lllltog »pop jUpOAOg 'jpOA 111.10 ‘jiijsBiu od i)b.8zo.u| onjojud 111 ip -11} lil OqO.I l)pO j Z B.I Bj j UBZBUI f) ‘O|0p Osfoil -ZO||)»ll j bu juipodso.8 08011111' »Z oj' <) | aaosod 3fNVAiwod •••juzo|oq oqsj'joqo| -lil 0 . 3 ll.l|) OSA B/ ogsjpo.l OSf|OC|j'Bll poipui oj' lip ‘0)j[SjlU0 { | '0)0 jllSB.I d A »p.ioill OS 'lip -oijhu uio.ioq o b j uoi.io.vo.8 oq 11 o) 11 moj •juiBiijdojZB.i jiiiiugi)dosj}iiB •iuijugj|Bqp) z i}[ZB[qu goni oj' ojudojs o ju pu/ "u|o)uom 111 o.u?d opli)) mo j 11 BABi| j p.\ z ud 01 ‘uioju -oj | a b.i pz UllU[»qO| Z l)OOBZ II j j pujs (110.8 -ll-ip A OgO.oOUl oj' “B j II B}S »80USO|ds O j II BS -f| 0 ([Zj BZ njipBJS UlOA.ld A 0 . 1.8 IUJ 00 Q ‘J|)OA a b u 0.1} bu u 3 o|sjq OAoqjj'| 3 o oujo.vp j'»q -ou fupz bcI j'»p/ 1)BIII0 j ‘o.iqop oj' 0)»'/ JA ■ous i|iugj[Bq[B jiiBiii lupo) i.iq ojiujosA »p ‘oj uiopoi|Bii pom a b jod uopguu/ \\oqos ij! 11 p bs u 1 Bqo[iu ‘oobTicI 000.1 a i)sop j)jd oj' ‘ozoq ojiiBipp ouijsodsod bq 'j po j' ipuoju -TOBZ O.I)SO OU Oq») A B.I (I ‘I) B A JZ II O Ul O lil S ou ijojds uioj'uO|oqo pom bsoui bSoFoao;) ■gf ou[j<(o ui o.iqop zoupoi[Bii jim ‘b.ioa B qspuj| j [o.v .ioq»q 'a b.i d iu jpii) :oj'uudoq OAlji90.10dj.1d ju oq»} ab.ij •oiijqo.id mopoi| -bu pom oj jun , oq!)suumj8 jp»A oiiAOiip •I°P>J 'J j| 0 )S 0 f mjba -Bil A B.UJO OUOJ|ZB.I jpii) I )S 0 HOJ [Z B.I OAOl|jjll 1 pu.i i?qo.i) oj ipj iq ‘ojudojs ;.i) upoipm i.ld l)JOO| Oj AOqillAB.ipZ l|JjllBAOZBClO o c | CIOIIVM • • • m j'|OAop»z ui j | oso a ||»g -B.I A l)j IIBOIIUIS s 0)S0C| OS (OJOSA lij O/lipi os - j | Bp js 0)j|s;uiQ • 11; q o c | od zb.uii »pojnz os oqi)q ‘o)j)iig iizb.iui uj iujoa \ -qopo|so.id qo.ijs pod bz oziijij uj juiugH|i| pom » j';z -BZ ‘o)jiio|qs os 00 in iisbiI op jiHuoq b.8os hiba jq ‘ozu11| O)»mj ouoqz.iy ‘oqo.iop.iB 3 oqs.iBOiiuis o j oas o|Biu o)jo| 3 o.i { | 'uq)iig -od B. 3 oqB|s in ;uojB[i|0.id 0)s »p ‘o);zudo njiiBOiuus moqusA od »poj ‘|.iods .ui.ipz B J J S jpii) l?p ‘OjjAB.uI lij ‘dO|'6j O jll BOIlllIg’ avinaiid • • • o|qoz oq 011 jijii sba iizb.iui UIOSj'lll| j Bil A jpii) lij B[»qB)qo 0110)0111011 oq os ;.i\| ‘oj)o.i8 uj 3 ou aj'u»j'[A»z j j j ) s -udo o.ioqs o)soq jojspo iu B.\)spo.is » 3 o)s -o.1do.1d b.8o) iiqiij.)ii o)soq os j | J p 11 3 'jis.id pom uj i(j)B|dpod od jpii) ‘posvod ojb.ioui OS j)BZBlllB\’ ‘OUIO.iq O.ICjOp j)B lllOll J [OZ BA z j | »z »ui b u o 11| b.i b u ipj 0)s oq ‘oq.ijio.if s o) j b.i j )o bs bo j' | »p uiig ipj ;s mo)od ‘jpo.v 5|z.uu a 08011 ojjjiuu js .logoA q»s.\ uj 0.1) u j' Oqi!SA :)OAS»ll op?) 0)j'BA0)S0df) •OpABjod os os ,ioq»q ‘ojopjo.id oq ‘jpuftnod op »j) OZ.ip SBA OS OllljZ OSA lij ojjABjod HIBA OS •zb.uii jdo)SBii up.) :oqi?) oj' juiBiij|qozo / aMnaazo ' • • ()j)SOUZO|BAl[ S O|Blll 0 j 0 .ldS O jll BII -ab.i ousqii) oi| ozoq o.\iqp ‘og»sj.iq z zb.k|o oiou8.ipo 11 ju »a j m u oci ;s oo ‘oppoqs oi| ou jpii) jj ‘i?Ajj'|)iigqo goAO.id ju »zoq og iu opili OU (Sl! lil O.UfOp 0(j([B.I j'B|)0} ‘UlOpill Z ZB.KfO 0 ) 1 ? A j Ul II JS 0 Q ‘O j J)BS OZOAS Uj O)B| 0 S jpii) jz j iu bu j)omj jfB.iom ;c[ 11 počjo iuoq -bsa j.ip ‘BAB.ipz oj' ououijf ooigsofd s »jug B 3 ougpmi?q i?oj|.>poqs jpipp ž l1 -I os uSoupus jpgsoAi.id js j b.i js- iu n jug ‘1 ABq iiqj)ji?z i.id jpipoAodpo Aoupo) oqj|oqou bz os icj og •opq iq oqi?\| ‘ojiiBUAB.i o.Kfoj) bz bujoza - op oucjosod i?zoq oj ns»g moqsuijz \ o?oa o.iai vz eujepez ao^oasbu l]!uzba ROMANCE TO MAKE YOUR BLOOD POUND! _ Your singing sweethearts appear in new roles—action—excitement every second. Drama as spectacular as its heroic back- ground . . . romance as thrilling as love songsl A ROBERT Z. LEONARD production HEAR THESE GREAT ROMBERG-KAHN HUS! "Who Are We To Say'' ”Shadows on the Moon" "Senorita" ''Soldiers of Fortune” A M I G H T Y ČAST OF 1 0.000 WITH WALTER PIDGEON LEO CARRILLO B U D D Y E B S E N Scroon PUy by Iaabel Dawn and Boyc« D«Gaw A Me/ro-GoJdwyji-May»r Picture Directed by ROBERT Z. LEONARD Produced by WM. ANTHONY McGUIRE Vzorec ameriške filmske reklame za film »P e s e m zlatega zapa d a« z Jeanctto Mac Donald in Nelsonom Eddyjcm. — Plakati kdaj obsegajo metrske dimenzije in so izdelani v mnogih barvah. Skromnosti naše filmske in kino reklame ni treba primerjati. Obisk kinov izpričuje vse njene pomanjkljivosti.