gospodarske ertniske in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr pos po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr za 1 fl. 10 kr Ljubljani v sredo 15 septembra 1858 Postava zastran požiganja Ijiibljanskega mahu, f°.Panivb°j° odgovor dajali y če se v okrajni njih soseske Mah (morast) požigati je spet dovoljeno. Njih eksc. gospod deželni poglavar so blagovolili z razpisom od 5. t. rn. tudi c. kr. kmetijski družbi na znanje dati, da preklićejo prepoved predlanskega in lanskega leta, in da dovolijo kaj napacnega zgodi. Gospodarske novice. za obdelovanje mahu potrebno požiganje proti temu, da se ta va ti seno (Heuwende-Maschine} je (Novo premetálo sena") ali mašino za přeme- spolnuje vse to natanko, kar postava veleva. Ta postava Niholson, za ktero je v razstavi v Salisburu zavolj je pa, kakor gospod deželni poglavar v omenjenem razpisu njene posebne pripravnosti pervo medaljo dobil. To preme-pravijo, le z a ča s na, ker si. ministerstvo notranjih oprav še le bo to zadévo do dobrega razsodilo, in dokler ne pride iz Du naj a ukaz, naj veljá ta, zdaj oklicani. tálo veljá 150 gold., al za to pa tudi opravi toliko kot 16 do 20 delavcov, in seno se hitreje suší kakor če ga ljudje premetavajo. Gospodar, kteri ima veliko sena in kèrme sušiti kaj Ceravno bo pa ta postava (istim posestnikom, ki imajo pa ima malo rok zemlje na mahu, po njih kantonskih gosposkah in bo old. mestnem magistratu na znanje dana, se nam vendar trebno zdí, da tudi in kaj. Tako-le je: r> po- Novice" ob kratkem razglasijo, kako , „v, kmalo zrajtal, da je tistih 150 g«.«., ki jih je izdal za to mašino, na dobre obresti (činže) na- , mu nese 9 gold, na leto; mašina ta mu na teh 9 gold, že lahko nervi dan zasluži. ložil; 150 gold., po 6 od 100 Kdor hoče požigati, mora poprej za to prositi izverstno premetálo. j\e bo tedaj napčno, ako si premožniši posestniki kupijo to svojo kanton s ko gosposko ali pa magistrat. Kan (Tlači vilica za seno~) je orodje, kterega še zmiraj tonske gosposki (ljubljanske okolice in pa verhniška) ali zlo pogrešamo, da bi mogli seno lahko v daljne kraje pro pa magistrat bojo to prošnjo berz izrocile c. k. komisí i, ki je za posušen je mahu že več let postavljena: dajati. Ko so se pred tremi leti v Klimu vojskovali An ta gleži in Francozi, so tjè iz Evrope seno za svoje konje • ^ komisija bo ogledala vsak tak kos, kteriga kdo hoče žgali, vozili, in da jim ni preveč prostora jemalo, so ga in po tem ogledu se le bo dala gospodarju pismo (licenc) z vodostrojno (hydraulično) stiskavnico ali prešo tako stlačili da y za požiganje, v kterem bo zapisano: kaj smé žgati in je 20 centov bilo samo kot Iadjica 5 cevljev dolga in vi kdaj, in vse drugo y kal- ima g ospodar vediti. En přepis soka, 4 čevlje pa široka. Odkar je letos prevelika suša vsacega dovolitne°:a pisma bo dobila tudi dotična kantonska na Nemškem vso kčrmo pokončala, vozijo sedaj spet Fran ene^a pa tudi žandarmerija, hitro in brez Vse gosposka ali magistrat, to, se vé da se bo prav hitro in brez pomude zgodilo. Zgati se smé močirni svet le toliko, da se mu maho vina do dobrega požare cozi ravno tako stisnjeno seno tjè iz Afrike in prodajajo cent po 1 gold. 30 kraje. n Gosp. list. u »? ^ y tedaj se smé za navadno le entrât žgati; le ta m kaj, ker se z enim žganjem mahovina ne dá pokončati, se sme požiganje ponavljati. Cas požiganja je na 6 tednov dotočen, namreč od 1. dneva tekočega mesca septembra noter do sv. Terezi je je, BpHH H HHÉ^^^H^^^riM noben kos mahu ne smé več požigati. Pri delitvi dovoljenj za požiganje mahovja ima komisija na to gledati, da ne dá vsem posestnikom na en k rat KakO 113] SC dovoljenja, ampak tako. da se nožisranie no nekakem redu verst i. Gospodarska (Cuker přežene m le ko pitanim kra va m}. Tako III vov W O V p I V 111 U I a IIVIUI U U O V # l f,* 1 U /J I I l/^ ---- -------- I---r------------7 15. prihod njega mesca oktobra. Po sv. Terezii se stoPÍ v njen em mleku in beremo v „Frauend. BI. , ktere pravijo, naj gospodar, ki želi mleko pregnati kravi, ktero hoče spitati, 16 lotov cukra ga ji popiti dá. Skusnja je lahka ce bo le tudi pomagala? kuri požiganje po da se po nepotrebnem ne kvarijo derva. Za to, da se po požigu mahovja kje kako poslopje, pod Derva moraj bit za kuri poDolnom h in kozole ali kaj tacega ali tudi sosedno polje ali kaka žetev pa drobni h in kratkih po morajo tišti porok b ki p o ž i g a j se cela t i s t ka ali srenja, na ki gori; od njih se bo vselej terjalo p V • svetu š k o d pa ah in Ce se z k dervm kuri y se zlo kadí in pi tem tudi i mokre k kot uide 5 in sicer toliko, kolikor v h potřebuje, da v podobi sopara in dima pa, n a stoj da ta vij S Zato mora ka taka sk je n ■ M zbeží. Kdor si je dober gospodar, naj tedaj vselej le suh t r o š k e požigajočih go s poda rj število poljskih w J ktei v postaviti d imajo čuti n d 1em, da se poži ga ni in da var se bojo ti »jej y da v vsem po danem enj ne seže da u t • pravlj derva bičku. popali zge, ln če ker bolj ko suhe derva zgè, bolj si je na do b n e j š in kraje polena y manj derv y in tem veči dobiček ima pri kurjavi; ker kolikor kakor mué. Poznali duljše in debelejse so polen toliko več dei mu z£rori y aji po posebn • • J vendar si le in enj k napravi; kolikor so pa polena Kdor kakor koli prestopi po te caka buej pokora, ktera pa mora ki se je zgodila po pr ki ga je kdo s preste ej v pravi p biti H k y k bo i ko bolj z ivo gore ko več derv pok Kd pa z debelii ili take in nik t? poleni [)rkote topu po ali pa z b y napravil; zakaj iz debelih polen puhti veliko več soparov postave mislil doseći. Pa tudi (gazov) y ktei dei zunaj hladijo 290 Sploh je pa pri žaganji krajših ali daljših polen na ognjiše gledati. Večje ko je ognjiše, se vé da morajo tudi polena daljše biti; če je pa manjše ognjiše, morajo tudi polena krajše biti; pa gledati je tudi na ogenj, če mora hud in nagel ali pa le srednji in dolgo terpeči ogenj biti, se mora tudi potem žgati, krajše ali daljše, tanjše ali debeliše polena paliti. Tanke polena narede naglo gorkoto; veliki kotli za vrenje ali parjenje ali pa hlapivni kotli, kteri, kader začne v njih že mokrota popolnoma vreti, po-trebujejo enako-srednje gorkote; tedaj se morajo tudi z debelišimi poleni razbeliti, zato ker se veliko ogelja in žerjavice iz njih na ognjišu napravi, od ktere se naložene polena unamejo in hudo vročino napravijo, ktera gazne dele povžije. Ker je mehki les, h kteremu posebno jelšo, smereko, hojo, lipo, verbo in jagned štejemo, debeleji, zraven pa rahleji kakor terdi ali napol terdi les, tedaj hitrejši pogori kakor terdi ali napol terdi, pa ne dá toliko ogelja in žerjavice kakor polena od terdega lesa. Iz rečenoga se previdi, da se iz mehkega lesa veliko hitreje gorkota napravi, kakor iz terdega, h kteremu se šteje bukev, berst, dob ali hrast, oreh, češplja ali sliva, hruška in češnja. Derva od imenovanih drevés so pa gotovo bolje za kurjavo, kadar hoćemo imeti lepo enako in terpečo gorkoto. K dervam terdega lesa se versté tudi derva napolterdega, ktere niso veliko slabeje od derv terdega lesovja. K tem štejemo brezo, jesen, javor, akacijo, smerdeliko, jablano, divji kostanj , trepetliko in bor. V Ni davnej, kar so „Novice" povedale žalostno pri-godbo, da sta v Kranji poginila dva konja, ki so ju opi-kale bčele; današnje „Novice" povejo še žalostnejo prigodbo iz Ogerskega, da je neki fajmošter po bčelnem piku žalostno smert storil. Treba se nam tedaj zdí, da povémo: kaj početi v taki zadevi, da se nesreća odverne. Najhuje piči seršen, po tem osa in za to bčela. To je znano vsakmemu. Pa med zlo zdraženo živaljo in med navadni m pikom je velik razloček. Za to pomaga večkrat, če se le želo vén potegne, in na pičeno mesto vlažne perští poklada; pèrst je skoraj povsod pri rokah, za to je ta pomoček tudi res dober. Prav dobro je tudi olje: laško, lanéno ali ogerščino, da le žarkovo ni. Nekteri hvalijo olje tako, da pravijo, da ni boljega kakor je olje, ker hitro přežene bolečine in splahne oteklino. Pa olja ne smeš ribati v pičeno rano, ampak jo ž njim le rahlo mazati. Nekteri hvalijo tudi z medom ali sterdjo oteklino mazati. Se druga pomoč je arnikna tinktura; zato nekteri bčelarji nikoli niso brez te tinktuře, ktera je res prav dobra v vseh novih ranah; al sama tinktura se ne smé rabiti, ker je prehuda ; ampak najmanj s polovico hladne vode se mora vselej zmešati in s tako vodo potem rana izpirati ali pa ž njo namočene rute na njo pokladati. Tudi sama mer z la voda večkrat pomaga. To so navadni pomočki, kadar ni nevarnost velika. Kadar pa pičena rana zlo oteče in je mesto, kamor je clovek ali živina pičena bila, zlo občutljivo, takrat je nevarnost zlo boleče otekline velika, in přiměřilo se je že večkrat, da so seršeni, ose ali bčele pičnile do smerti. Kaj je storiti v taki nesreći? Pervo je, da se žélo skerbno včn potegne; potem naj se pičeni del zmiva s sal m ij ako veo m (Salmiakgeisť), po kterega naj se hitro v apoteko posije; ker pa je sal-mijakovec sam po sebi zlo hud in razjedljiv, se mora vselej z mer zlo vodo zmešati in sicer v taki primeri, da na 2 lota vode se vzame 1 kvintele salmijakovca* S aim ij ako vec je po najnovejših skušnjah poglavitno zdravilo za pokončanje hudega strupa. YT hudi nevarnosti se pičenemu člověku ali živini tudi noter daje. Ker pa je takrat vselej treba zdravnika na pornoč poklicati, bo že on iz apoteke ga z'apisal in sicer tako, da se na kakih 6 apotekarskih unč kuhane ajbševe vode vzeme pol kvintelca salmijakovca, pa pridene še 1 unča ajbševega ali kakega druzega sirupa, in vsako uro te zmesi polno žljico popiti dá. Ce ni zdravnika na pomoč, si morejo pametni ljudje tudi sami pomagati, da pošljejo po salmijakovca, kterega v ti primeri rabijo, da 1 kvintele zmešajo z 2 lotoma vode in oteklino močijo ali s to vodo namočene rute na njo pokladajo. Tudi navadno kuhinsko sol priporočajo nekteri zdravniki, in sicer tako, da veliko solí raztopijo v vodi, in s to vodo umivaj o oteklino, pa je tudi vsako uro eno žljico popiti dajo, dokler nevarnost mine. To so najbolj skušene zdravila v taki nevarnosti. Naj bojo pomoč v sili! Natoroznanske reči. Pogled v človeški želodec. Kaj — pogled v človeški želodec? Ali res? Res, res — pogled v želodec in še v želodec žive ga člověka. Poglejmo, kaj se v njem godi. Zlo hvaljeni časnik „Aus-land" nam pripoveduje, da v Novem Yorku v Ameriki živí mož, St. Martin po imenu, ki ima luknjo v trebuhu. Vstreljen je bil v trebuh, in po posebni sreči se mu je zacelila rana tako, da mu je le luknja v želodcu ostala. Kaj takega se ne primeri vsaki dan. Ni tedaj čuda, da ga je berž množica zdravnikov obiskavala, ki je hotla viditi: kako želodec povžite jedi prekuhuje. Pervo je bilo, da so skozi luknjo vtaknili Romirjev gorko m ér (terrnometer ) v želodec, prepričati se: kolika toplota je v želodcu? Pokazal jim je 27 stopinj in pol gorkote. Potem so dali možu razne jedí jesti in vidili so tole: Korenje (mérkvo) — piše dr. Bunting — je želodec povžil še le v 5 urah. Na pol pečeno gov ej e meso (Roast-Beef) je povžil v poldrugi uri. S topljen ega si-rovega masla fstopljenega putra) ni nič prekuhal; ne-prebavljeno je plavalo po želodcu sèm ter tjè. Ribe je še dosti kmali prekuhal. YTzeli so nekoliko želodcevega soka iz njega in ga djali na rudeč papir, — berž mu je vzel rudečo barvo, da je bil papir bled. — Te skušnje niso dosti drugače od tistih, ki jih je pred 20 leti na znanje dal dr. Beaumont. Dalje piše dr. Bunting, da je mož z odpertim želodeom zmiraj terdnega zdravja. Luknja ga ne nadležuje nikakor; mož delà po navadi. Ce vodo pije ali kaj druzega požré, IM in nima luknje s platnenim okladom zadelane, pritece vse, kar je povžil po luknji vèn. Skozi to luknjo pa se prikaže tudi večkrat nekoliko notranje (žlemnate) želodeove koze; debela, kakor da bi bila otekla, je takrat, kadar želodec povžite jedi prekuhuje, — tanka pa, kadar je želodecprazen. Mož je 50 let star, suh sicer, pa terden. Nekoliko kritike. Gospod pisatelj ,,Xápak slovenskega pisanja" si želi obilo kritike, ker upa, da tista bo sploh največ pomagala slovenskemu slovstvu. On ima svoje misli, drugi svoje. V vse pisateljeve drobne razločbe in opazbe in tistih presodbo in pretres se siliti, naj bo drugim pušeno, kteri se več pečajo s slovničarsko učenostjo. Le toliko naj tukaj opomnim, da sploh vse ni prazno, kar se je pisatelj trudi! po dolgem in širokém dokazati in razložiti. Sèm ter tjè bi njegove opombe utegnile sedanjim slovnicam v popravo ali 291 pomnožbo veljati; na pr. da pri sostavljanji besed se ne več horvaško." Previdna raba druzih slovenskih narečij, rabi vselej posebna veznica, temuč da se pervi del sostav- menim, pa se nikakor ne smé odsvetovati; sam po svoji Ijene besede dostikrat o hra nj uje v tišti obliki, kakoršno ima skušnj beseda nesostavljena. Na primero pravimo: d vele ten, ne dvo leten (kakor pravimo: dve leti); enako, menim m. da mi i tudi bolj po duhu slovenskega govora, reči » Je dvaforintnik mag Le T) q Jordano li b e n( k je pri pisanji mnogokrat toliko po ležičev slovenski k kakor Ja d i s t i n g u i t b d « 4. Gosp. pisatelj „Napak u veluj ne dvoforintnik (kakor pravimo: dva forinta). Pa v slovnika j i pisateljem slovenskega besede iz ljudst take pretresovanja naj se raje drugi mešajo; jez jih nocem k. Šembrano droben bo slovnik za se j e m 1 j ej v ko znan poskušati. Kar pa bi rad povedal, je to: s t v en o 1. Gosp. pisatelj n Napak u tako govori, kakor da bi ljudstvu znanega terminologijo, ! Le ako bo stalo v njem le, kar je doslej nobeden z med slovenskih pisateljev ne docet." » q u i bene y d i s t i n g u i t bene bil razumel slovenskega duha, dokler mu po tistih 5. Gosp. pisatelj n Napak u hoče, naj se le obilno TU napakah" ni bila luč prižgana. Nekoliko, mislim y naj bi glasi in rabi kritika; le kritika, le kritika! % bii gosp. pisatelj 7) Napak u vender razločil med pisatelji Prav, pa vsaka reč ima svojo mero^ce bomo samo kritizirali in pisatelji; zlasti kar se tiče tistih, ki dobijo kak nemsk in pretresovali, kdaj bomo mogli Kaj potrebnega spisati? Gebetbuch" ali nemsko „Geschichto" v roke, in ko so se Sam vem, koliko mi je 7) y . V pomagalo za boljše pisanje, da so celó malo bili poskusili v slovenščini, precej hočejo slo- mi slovničarji enkrat neki spis prav na tanko pretresli; vensko slovstvo obogatiti „mit einem Produkt ihres schrift- tanko pretresovanje je pa vendar toliko storilo, da je bil stellerischen Genies." Sicer se tudi skušen slovensk pisatelj vès tišti spis — v nič přišel. Slovnice se prav učiti, slovnice, ne bo kmalo prederzoval, da bi se stel za „infallibel^ ; pa in sicer tudi z ozirom na druge indoevropejske je gosp. pisatelj „Napak" naj pomni: le „qui bene dis tin- zike, ne samo na nemškega, tudi na latinskega, greškega! g u it j bene docet." Meni y se mi zdi, je toliko, kot vsi pretresi, pomagal pre 2. Gospod pisatelj „Napak" tako stavi svoje slovniške gled dr. Rappove: „Vergleichende Grammatik der indo-eu vodila, in tako razklada svoje slovniško bogastvo, kakor ropàischen Sprachen." Pa tudi ta moja beseda naj se jemlje da bi nikjer drugod nic ne znali slovenscine razun v Lašč .. po pravih (Razumni Laščani mi ne bodo v zlo dočet." Brez zamere! razlockih. Saj le „qui bene distinguit, bene Hicinger. šteli te besede). Pisatelj, ki hoce biti učitelj vsem Slovencom, bi mogel vendar nekoliko več poznati razne slovenske strani in njihovo govorjenje. Pri mnozih besedah, kjer pisatelj ni vedil druzega pristaviti, razun: (Lašč.), sem se vedil spomniti, da sem jih deloma slišal že v svoji domovini, vTeržiču, v koncu gorenske meje proti Koro-tanu, deloma v Mokronogu, blizo dolenske meje proti Štajerju, deloma Po dl i po, pod bregovi notranjskih Rovt. Jez menim y da i če Slovenci hoćemo po bratovsko ravnati y moramo vediti povsod čislati, kar je za slovenščino dobrega; kjer pa se ne nahaja toliko dobrega, tega nikar nezmerno ne grajajmo. Sej je le v se čudo ? da se je pri malem številu Slovencov, in pri mnogem vrivanji ptuj cov vendar še toliko slovenščine ohranilo. Vsaka slovenska y stran pa ima še zdaj svoj del, kar se tice bogastva slo • * • venskih besed, in kar se tiče rabe boljših ali čistejših oblik. Za slovnik, ki ga je bil Vodnik počel, se je perva zaloga dobila iz gorenskih zakladov; pridajali so več pozneje, svoje tudi Dolenci in No- in V se y že takrat, tranjci; pri sedanjem izverševanji slovenskega slovnika so se primaknili Stajerci, Korošci in Primorci s svojim delom. Kar se tiče slovnice, je svoje dala stran, na pr. končni o v srednjem spolu, razloček med dala dolenska za omehčanimi gorenska ueodločnim in namenivnim načinom in notranjska, na pr. spremembo y y drugo je glasnice tihnicami, koncnico l v glagolskem prilozaji; iz stajerske in primorske strani, deloma od horvaške meje, nam ste došle obliki ega in om; večidel slovniških oblik je vendar lastina vseh Slovencov. Kdor pa še hoče eno slovensko stran zaničevati memo druge, naj pomni, kar sedanji pre-iskavci slovenskih starin, posebno gospod Terstenjak in tudi gosp. Ravni kar, dokazujejo, da Slovenci niso vsi Le nasledniki enega rodu, ne tudi prišlici enega časa; po tem bo omolknil, ker bo zvedil, od kod da izhajajo večji razločki v govorjenji. docet." 3. Gospod pisatelj „Napak" hoče, da pri spisová nji ne smé ozirati na 5) qui bene distinguit, bene % V II I C slovenskega slovnika se druge slovanské narečja. Kako pa, da sam večdél navoduje serbske besede? V eni reči se mu pa mora prav dajati, kar se namreč tiče nepotrebne in presiljene rabe ilirskih besed pri mnogih slovenskih pisateljih, ki so bolj soznanjeni z ilirščino. Od tod je pogosta pritožba naših neučenih bravcov deloma pravična, ko pravijo: „to je pre- Nove bukvice Hitri računar (rajtoveč) z ozirom na novi dnar Zložil G. Dzimski. „Oglasnik" je ze oznanil, da se v bukvarnici gospod J. G i o n t i n i t o v i v Ljubljani dobivajo gori imenovane v slovenskem in nemškem jeziku natisnjene bukvice po 24 kr. in ker so res dobre, jih moremo z dobro vestjo tudi mi priporočiti vsakemu, ki ima kaj kupovati ali kaj plačevati. Namesto da bi si glavo ubijal s prerajtovanjem, le male bukvice, ki jih moški in ženska lahko v opravilih pri sebi Posled cas se je eliko kra nas Slo o potrebi kritik za Ker brez kritike sicer nikoli nismo bi) kritika naša dosih slovenskih pisatelj drugače raz kritiko. le bolj ljubeznj pa mati bila mali pešici ne moremo onega hrepenjenja po kritiki kakor da hočeio nekteri o s tro Taka kritika y k daj že bi bila pa pri nas Yi fil ante patrem." Kritika tište baže mora le tadaj biti, kadar že d p a c grad za njo, ali kadar h nana pot. Lessing, pervi kritikar nemškega slovstva. nam àj bomo mi m slovstvu je pokazal, kadaj ima kritični meč p pri našem sicer lepo cvetečem pa vendar še pohlev s tako Mn K ogočno" kritiko počeli? ali prav za prav, kolik posla bo o n a pri nas našla? Ne! kmali bo z V6em pri kraj da bi br bi branit komii, kritikar biti „ex professione", ne y da kritičnim mečem vsekati. kad delu ki nam je v sramoto, ir je treba, po takem al reči moramo, da tišti, ki brez posebne potrebe tako željno hrep po kritiki, bi d vini naši gotovo veliko već dobrega skazal k b bog kupe dli in delo za delom na svetio da atili slovstvo naše, da bi v vseh vedah i n t buke s e ko in bi potem v nepredolge tudi nam nastopila dob oštre kritike. Dokler pa bomo pis: lahko na perste šteli, ni še čas za tisto kritiko vrazi kakor ljubi, ki bolj odgania naše in buk nase k bolj s o kakor vabi. Posled pa še eno. Dokler kritikarji naši ne bojo nic druzega vedili kakor le „gramatiko" gósti in pa „germanizme" grajati, ali k vecjem le „per Bausch und Bog kaj psovati, kar ni ravno po njih godu boj malo bravcov imeli in ves gledé na slovstveni blagor, le malo teka imel. Abced h trud bo, lih vojsk in pa gramatičnega kavsanja smo že k ko imeli, da se nam naši bratj lovani res smejati morejo. Ce berem druge časnike slovanské časniki veljajo za navad me rilo P na kteri se znajde jezik kakega naroda) in h V « pnmerjamo z našimi ski nismo zaostali za brati našimi. Čemu tedaj v eno mer le smemo ponosn reči y d b d g in k Pojte rakom žvižgat i u bi nam rekel P ako bi se živel. Vred 292 1)081 tan y vzame iz žepa in pogleda va-nje P m y cesar želi in sicer v novem dnarj T j- sv. Štefana; pred damaškimi vratmi so stali Angleži in Bre 237 tablicah, ktere delaj 1 del teh bukvić. Po tem sled na 10 tablicah st dnar prerajt ajde na tanjčani, in dalje proti zahodu do jaíiških vrat je stal načelnik cele vojske, B o go mir Bouillon, s Francozi in v n o v e g a. Po Ne m c i. tem je spet 10 tablic, na kterih je novi dnar prerajt ^ __— »Vi li* t . i V « V Taki zgodovinski spomini so V »Idi ega. i/uuwuv. j« ~ ~ - ~ ■ ■ ~ — —— i— * iiv uiuiviii lu&iii (obresti) od 1 do 10,000 gold, za leto, pol leta in za jemati, ker se boj t Dodana je tabl za prerajtbo cinzev pa morem h boj bi mesec. S te m p els k tab sklepa bukvice, ki so res cr n O a hval dol* za vsakdanje potrebe. Gospod G. Dzimski-da jih je dobro osnoval, gosp. J. Blasnik-a, da jih je maškimi vratmi je biti. Zato grém raji precej v Jerem i j za me jako mikavni, vendar in napadov mesta tù dalje v misel s potrebe in brez vse koristi pre- rec blizo mestne jamo. Pred da prav praktično natisnil y » °*osp G i o n t t pa y ki jih je veliko skalo založil, želimo, da bi jih obilo poprodal: tako boj kupci dovoljni, pa tudi on. Kdor bo imel novo „veli ko p tik u ktera daje vsakemu ključ v roke: kako se st llIVU , IVtWM, — --------------------J dnar iz pameti (glave) prerajtuj v g novi pa v t » y » J in kdor bo imel zraven „pratike u u v žepu in si bo v se se „h i treg omislil male buk ki boj pod naslov 55 St in novi dnarj i" v Blázni k tiskarnici kmal • v pris na světlo, je preskerbljen za čas novega dnarja, in ni mu treba potem nic druzeg le polno mošnjo, naj že je starega ali novega dnarj rajtengo ne bo imel potem nobene težave več. kakor z Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah letu 1857 Na t Spisal Mihael Verne. LI. stranéh sem bil že jeruzalémsko okol na tanko ogledal y in le še terto sevenio stran sem imel ogledati Zato grém 20. dan api skozi damaške vrata spet iz mesta Vrata te so bile nekdaj najterdnejš in skerbno zavarovane, ker je severna stran mesta za so » « . • V ur i i i . _ ___ ni • J pade najpripr Vebukad Tit B go mir Bouillon, Salad ki so kedaj Jei s svojimi vojskami napadali, so ga le napadali od te zakaj tù ni ne dolin, ne globokih grap, ne stermih bregov do mestnega ozidj y ampak tla so skorej ravne in se d gujejo le malo po malem od j proti severju in zah O kolikokrat so stale tod strasne vojske z grozovitimi vojnimi mašinami! Kolikokrat je třepetalo terdovratno mesto in se treslo v svojem ozidji pred serditimi ptujei, ki so tolikokrat djali ! Pa osoda mest in odov je v Božjih rokah, in čudne nerazumljive so poti Gospodove. Kaldej y Egipčanov in Perzijanov ni več; celó mogoeni Rimlj ' * y so zginili in konec vzeli, wui m«...« n — Jeruzalem pa še stojí; čeravno ponižan in v prah potlačen tudi hrabrih križancov ni več ni ne več senca nekdanje krásnosti vendar se stojí Vsa ta severna str y ki je dandanašnji le gol kras na kterem le še nekoliko oljk in sèm ter • ! je bila o Kristusovih casih še lepo ječmena za konje raste, plodno polje, polno krasnih vertov in prijetnih gajev. '1 strašna vojska pa je vse djala in se do tod prostei pa Bilo mi je, kakor da bi bil vsred sotorov pete, dvanajste in petnajste čete, ki so nekdaj tod stale! Deseta četa (legio) je stala 11a oljski gori. Pa vse te čete junaških Rimljai so se mogle veliko truditi y prej ko so bogomorivno to belega apnénika Ku U h !■!■■ i «Ji pod sila pr votlina, ki ji r emijeva jama* pravijo, ker je nek bogolj uben va-njo zahajal gostoma lemskega mesta, Je prerok po objokovat žalostno osodo ed pal in ki zdj jer ga svoje mile ga teden pojemo. in uhod va-njo je l. Tu pesmi je bil Nebukadnecar s tempelj je nek vbiral in zlagal y ki jih se Votli men na V • ok okrog mož Božji vedno vsak veliki kakih 150 korakov k olikor vsa jama zido , pa je s precej zavarovan. Za zidom pred j Je ekega turskega santona, in poleg groba ima nek turk klereg pa ne vém, ali je posestnik ali le revno pohi in odp za ajhen bakšiš ali dar romarjem h jame t grob , od 5 voje m popotnikom, ki zanimivo jamo radi obiskujejo. lz omenjene prerokove jame sem šel dalje „kralj grobe rt ledat. G ti U kr spominki starodavnih casov v celi kanaanski deželi, so malo več ko četert ure ali eno laško strani blizo od severnega mestne r» idj 1 poti, ki iz Jeruzalema čez Samarij na desni > in Ga- v Damask pelje. Pred grobi je velik čveter V V glat prostor kakor dvorišče pred kakem velikim poslopj Prostor ta je ekan vecidel iz žive skale h griča nekoliko sežnjev globoko Sčaso ekega 11a dnu in na vseh štirih stranéh veliko našnji je obraščen in nekakim ternasti pa se je nabrali mije, in dan da ves ta prostor z mnogoverstnim plevelom n germovjem. • V V ok Iz tega dvorišća se gré skozi lep, s krasnim kipom predor ali uhod po nekem v skalo usekanem drugi seženj dolgem mostovžu v grobe pol ki w J » kralj grobi-' pravijo, pa ne vem zakaj, ker ni bil najberže nikdar noben kralj tii pokopan. Iz mosiovža, ki je pa že napol zasut, in po kterem se clovek le tezko splazi, se pride v precej vi rovoglato, v živo skalo usekáno izbo, v ktei ko ete tla stene in je vse opje živa skala ki se smé veža ali prid Za to pervo izbo grobov imenovat ali sedem enako nekolik i, je se pravljenih, iz žive skale izsekanih y t pa njših izb. V vseh teh podzemeljskih izbah razun perve, so usekáni grobi v stene y ali pi stenah v tla, in vsak grob je imel nekdaj krásen z raznimi kipi ok tudi nekoliko Pokl Ki poki že davno razb pa so nevedni in hudobni ljudj in raznesli. Tudi vrata iz izbe v izbo so b iz skale iztesane in z lepimi kinci oki razbife. Koliko 1 sedaj so vse poderte in vecidel y pa oškov in koliko delà je bilo treba, prej ko se je v živi skali toliko in tako kr poslopje napravi dolge stoletja in nespametni ljudj da so vse te mei Pač škoda, da so ga zlo poškodovali, in tvaške izbe premokrotne! Mokrotne pa so v ■ ze vzele in djale, zakaj severno mesta ima kaj terd l0 menda le zato, ker se iz omenjenega dvorišča, kterega tla ki nekoliko 80 se v toliko stoletjih mnogo povzdignile, ob zimskem času y iz ker je utemelj 11a živo skalovj emlje sterlí, in se ne dá lahko spodkopati podlago čevljev skalovje je pa tudi najbolj mesto nikdar dalje segalo, ko dan današnji, di bili to like I T dezev va-nje steka ičba. da na ti strani ni bi ne na Dalje bregu pre zlo severo-izhodu, dobre pol ure od mesta so kamnitneg hriba v se ste skalovja v mestu terpeli grobi ki j drugi „grobi sodniko pravijo 1128 let po Titu je stala ih namreč vojska hrabrih kri iz Evrope priderli, da bi druga strasna vojska, ki so bili vsi nadušeni ogledati. Res, da sem šel z mladim Madžar • v pise y grob Gospodov in tudi na ti strani saj pold kraj nevernim iz rok stergali. Tankred ostale svete memo teh grobov )jvoda nor- luči seboj imela. y ogledati pa jih nisva zanimivi krasni jih nisem mogel )in, ki se Hatala uro deleč od mesta ker nisva mogla, Tud bi ne bila vseh našla, ker niso vsi mand i j ski, in grof flandři ski sta se sprostirala s svo- skup kakor kralj g robi mpak med skalovjem raztrošeni jimi N y Flandr • v in Lahi proti jutru blizo do at Vseh vkup utegne osem do devet biti, toda nekteri sa 293 precej \ umetno izsekani eliki in za več merličev napravljeni in iz živih skal kterimi se nektere kra sr ljublj 55 G robi sodnikov so za „kralj u merijo z gersko „Iliado", kteri daje včs naj • V • N in najzanimiviši spominek starodavnih casov v ob deželi. levi pa sva vidila delavce, ki o podnozji nekeg omikan svet pervo stopnjo med pesniškimi plodi vseh časov. Prebiraje jih, vidimo v mislih pred mestnimi vrati po-štovanega starca, ki z glasovi svojih bornih gosel združuje ali skalovitega hriba kamenje kopljejo in lomijo za lepo terdno poslopje, ki ga zida dunajski nadškof, kardinal Ra u s cher, za avstrijanske romarje v podnožji hriba „Akra" blizo nek-danjega Pilatovega sodnišča. Poslopje to, ki bi utegnilo v kratkem doděláno biti, bo eno najlepših v Jeruzalemu. Av- pesmi, ktere je ali sam zlozil po nagibu svojega serca, jih podedoval po kakem drugem slepcu. Da nisem hvalil prenapeto in da terdenje ni prazna sanjarija, so mi porok občeslavni v • ki so vedili ceniti , Kjv .... mozje, národske stvari, med drugimi slaviti nemški pesnik Go the. Njemu se je bila strij anski stavbař cr te pod Endlich zraven drugih serbskih, zlasti neka ero ? mlad in priljuden tična narodna tako prikupila, da jo je mnogokrat prebiral in jo brez ovinka primeril mož, je dal tudi od kamnoloma v mesto vozno pot in nekak voz na dveh kolesih napraviti, da se kamnje za omenjeno Tako je sodil Nemec. z „visoko pesmijo u Salomonovo. poslopje z manjsimi stroski v mesto vozi velbljudih nosilo f kakor bi se na Če res veljá, kar sem v ze dostikrat cul, da pesem in to je edina, ceravno slaba vozna pot razumeti je dosti jezikoslovna vednost, čuti ti pa t kar m d voz v celi dezeli • # je v nji recenega, Ko pri dolgem sprehodu vidiva, da zna le pesnik da je jeruzalemska dvombe to tudi tu poterditi. ? smem brez vse okolica tudi na ti str saj do 1) vsa gricasta 5 nitna in gola kakor na ostalih stranéh, se verneva ? k a m - toda deleč okrog čez oljsko goro, spet v mesto Poslednjič sem šel se podzemeljski Jeruzalem Da pa moramo prebirati pesmi v izvi rn em jeziku, mi ni skorej treba opomniti, ker vsak vé, da nobena přestává, še od tako slavne roke, do zdaj ni izviru zadostila. bodo Ker ravno o ceni národ n ih pesem govorimo ogledat. Pod mestom je namreč velika, jako široka in dol i o jama Nektei terdijo i da derži do nekdanjega tempelj na gori „Moria"; gospod Endlicher pa mi je pi i da ni tolika, ampak da sega le do sedanje avstrijanske stavbě gotovo na mestu besede slavnega moža, ki je bil Slovan z dušo in telesom, ter je, poznal vès slovanski rod v dusnem obziru tako, kot svoje rodne tatranské brate. Med drugim on • V pise : » Nahajajo se tudi drugod pesmi ; slišijo se Jama ta pa je delo človeških rok. Najberze so lomili in tudi ondi spevi; al ni jih nikjer toliko in niso s tako lepoto rezali tù iz žive skale že pod Salomonom kamnje za tem- prešinjene kot naše slovanské. Karkoli se povzdigne nad pelj in tempelj novo ali znabiti tudi za mestno ozidj namreč tisto po dva sežnja in še čez dolgo, in po stiri do pet čevljev debelo kamnje, kakoršneira ie v Jeruzalemu še vsakdanje cloveško življenje, se vse spremení v pesem ? ter se oglasa » ~ nekoliko viditi. Uhod v jamo pa je tezaven. Poleg damaskih V pesmi govori Slovan k svetu od roda do roda at je namreč pri tleh skozi mestno v spevu tem mičniše ter prijazniše, čem nena-vadniše so čutja, ki se dotikajo duše in naredijo pesem. ; v nji ozek predor, zložene so njegove najiskreniše čutila, najmileji izrazi do skozi kterega se moi clovek po vseh stirih splaziti N mišljije in vsa misei njegova. Narodi indo-evropejski, kterih koliko korakov za predorom pa je jama ze tako prostorna, je Slovan najmlajši brat, pokazujejo vsak po svojem to, njih duša. Ind da clovek lahko pokonci ustane in z lucj del nazdol po čudoviti votli ka m nj v okah veči in obrezovali hodi se Da pa tù nekdaj kar skrivajo v sebi, in po čem je zagorela idi na pervi pogled, ker je se skazuje z zidanjem hramov ogromnih, Peržan s knji svetimi. Egipčan s piramidami. obiliski gami l II1IIJ «V 111 1*1 111 uuivuumu ^ . mv.. C»" ■ * ----J - w » vmui , u 6 1 P v M 11 « |Jlll*llHUHIIJI , \j Minom 10 Ogl'O 111- jami še nekoliko takih obrezanih kamnov, ki se žive stene nimi, tajnimi labirinti, G rek s prekrasnimi kipi, Roman le še malo deržé. — V tem podzemeljskem Jeruzalemu se g čarobno malarijo, German z vabljivo godbo ; Slovan je bilo, ko so Rimljani pod Titom mesto vzeli, veliko pa izlil je svojo dušo in misli v pesmi in povesti. Vse, kar Judov' poski .....V---- » ---v---- ----------? i "..... J' >> .............. ' i........" ■ pa to jim ni nic pomagalo, ker so jih je živelo pri imenovanih národih v njih delih, to še dan ani tudi tii kmali zasledili. Tako sem se bil malo po malem z jeruzelemskim danes slovi pri Slovanih v pesmih. a -ils- mestom že popolnoma soznanil. Pa ek je pac čudna Naj se tedaj drugi národi dičijo s ponosnimi izdelki ? stvar in v resnici le žival navade! Zakaj ko sem poslednji čas po mestu hodil i nisem imel več le verskih skrivnost in V • Gospodovih čudežev v mislih, ampak razne misli so zace veje zivi dokaz njihovega blagega serca ze mi po njale čevljs umetno upletel ojiti ? ki Celó deseti brat, nesrecni terdi ' tako je Sue v svoj roman „Le juif errant ? je poslednjič na misel přisel (Dalje sledí.) ki jih je storila njih umetna roka, predede naše vendar bodo veliko slavniši spominki slavili, ki so jih zapustili v pesmih, v kterih in bistrega uma. Pri vseh drugih evropejskih národih pa národno pes-ništvo tudi že umira, le pri nas Slovanih še vedno lepo cvetè. Da sta pa Slovenec in Poljak ga med vsemi drugimi sorodnimi brati najbolj zanemarila, mi gotovo noben bil vzrok tega zanemarjenja pri Po- ne bo overgel. Kaj je Cena pesem narodnih ljacih, nam ne gré govoriti 5 kaj pa je pri nas Slo V Ce V ze čislamo pevce, ki vedó združiti z umetnostjo Imamo sicer Kor i t ko v o ven ci h lahko vsak brez posebne bistroumnosti ugane pesemsko še pravi národni duh, so tem več izdelki več » zbirko", ali koliko je preganjani Poljak z vso svojo posnemanja vredno marljivostjo zadostil, stoletij, ki so deloma že zapisani in tako pozabljivosti oteti, je vsem dobro znano, deloma še med prostim ljudstvom se nahajajo, občudovanja in čislanja vredni. Naj vecja zasluga o tej reci gre zopet našim za napredek vseh domaćih reči jako zasluženim „Novicam", ki so nam donesle že toliko in nam še vedno Že od nekdaj je bilo petje sosebna lastnost Slovanov; donašajo prelepih národni h od raznih slovenskih za razne čutila svojega serca vedili so preobraziti v pesniško dom in národ unetih pisateljev. Dosti jih je še med Jjud- lepoto 5 ktera přispěla je na tako stopnjo doveršivnosti i da stvom, česar sem se sam prepričal, ker dano mi je bilo jo do sadaj še noben národ ni popolnoma dosegel. Kdo se zapisati jih nekoliko se nikjer tiskanih, ktere bom kmalo ni cul o „dumah" *) kozaških, kterih pesniška cena pre- priobčil. Menim, da jih ne bo mogel nobeden «spodtikljive ber- m^^m v h kosí še celó nemško „Nibelungo u 5 ali kteremu izobrazenemu Slovencu so neznane prekrasne serbske junaske ? med ker ta cast gré z nekterimi drugimi V českem in ruskem narecji pomeni beseda „duma" to. kar klarijeu imenovati, večidel le onim čveteroverstnim, zarobljenim poskočnicam j v našem „misel, d o m i š 1 j i j a", potem pa vzlasti vsako zgo r> O národních písních a pověstech plemen ' slovanských" , od dovinsko žalostinko (eíegijo). Pis. Ludvita S túra; str. 1. Pis. 294 ktere sem V ze izuzel in jih vnovič izjemljem iz pravih národnih, da se mi, če se vprihodnje še kaj o tem pred metu oglasim. te spačenosti vprek ne stavijo. Toliko naj bo rečeno za zdaj o ceni biserov domaćih y nad kterimi lepoto bi kakor slavnoznani jezikoslovec J. Grimm pravi poznala! ostermela vsa Evropa, ako bi jih Gr. Krek. le Zahvalila sta se se gorece modrému Stvarniku mnogo let sta se živela srečna v pobožnosti in V • • Z1VI m veri v Boga! Zapisal Fr. Malavašič. O Torki ali Torklji kaj. Ker ste drage „Novice" nam že marsiktero pripovest o Torki ali Torklji povedale, mislim, da ne bo od več y Národně pripovedke ce se jaz eno povem, iz ktere lahko spoznate, da Torkljina 0 JE a Se ena pravljica o Rojenicah. Imela je mati sina. Ponoći, ko je bilo dete rojeno, je pridnost ne sluje samo po kmetih, ampak da se tudi sčm in tjè po mestu kak biserček od njene pridnosti sliši. Sle dečo sem slišala pred kakima dvema letoma. Kakor se sploh mladi ljudje radi dobrim naukom in slišala babica zvunaj pod oknom pogovor trćh belih žensk, svetom posmehujejo in nalaš nasproti ravnajo, ste tudi dve kaj bo dete. Ena je rekla: „Masnik bo." Druga: „Ubil ga hčeri bogaboječe matere, ktera jih je večkrat opominjala, naj, kadar nehate delati, križ čez delo naredite, zlasti pa bo sovražnik v vojski* in tretja je rekla najglasneje: „Ubila bo strelja, ko bo osemnajsto leto spolnil." Ko so přinesli dete od svetega kersta, so bili pri bo ga še, ce dolgo v noč delate, križ. u rekoč: „Bog in sveti Božji Tako bo nju delo vecji tek imelo in se Tor ka jima trinji vsi veseli, samo babica, sicer silno zgovorna, je bila bo pomagat prišla. In res! nekega kvaternega tedna se zvecer zoper navado klaverna in govorila je le, kar je mógla. sestri prav pridno v delu skušate in do požne nocí no r> Kaj Vam je, Maruša praša oče boter babico da se deržite, kakor da bi vam bil volk mlade pojedel?" kaj bi ne bila žalostna nica slišala ubila E i govice pletete. Ker pa niste bile ena drugi kos, ju nazadnje zaspanec prisili, da se k počitku podate. Povedale ste, da odgovori natihoma, da ni otroc ste precej dolgo terdno spale, kar se hipoma obé naenkrat y — „Dete, ktero so danes kerstili, bo strelja prebudite in slišite, kako ročno da nekdo plete. Poslušale ko bo 18. leto spolnilo. Tako sem slišala nocojšno ste en čas, kar jim je jelo vroče prihajati, ker spomnile ooč se pogovarjati Roj en i ce pod oknom." Ostermeli so vsi nad to novico in žalostno so se razšli. Detetov oče je kmalo potem hudo zbolel. Ko čuti, da mu bolezen gré na smert, razodene svoji ženi, kar mu je babica pri botrinji povedala. Umerl je in žena si je to dobro y ste se maternega svarjenja. y y v se in v glavo vtisnila. Lepo je redila in učila edino dete, ktero je rastlo, da so bili vsi veseli. Rajni je zapustil vdovi veliko premoženje. Ko je bil sin sedemnajst let star in beihek mládenec, je dala mati velik hram zidati. Globoko in globoko so kopali delavci v zemljo in ko so temelj (grunt) vložili, so začeli zidati obok nad obokom, tako, da so naredili devet obokov. Nobena se ne upa ganiti manj pa spregovoriti. Pustile ste Tor ko naprej delati tako ste v tem strahu zaspale. Zjutraj, ko vstanete, greste koj vsaka svoje delo ogledat; al bilo je ravno vse tako, kakor ste na večer pustile. In od tistega časa niste opustile nikoli več, križa čez delo storiti. Frančiška P..... Novičar iz avstrijanskih Iz Marburga 1. sept. Z letošnjo letino smo dosti zadovoljni; terta je sila polna, le vřeme ji ni kaj odno Ugv,v*»wr da bi grojzdje môglo dobro zoréti. V naši v Ko je vidil sin tako silno zidovje, prasa mater: „Cemu zidate toliko terden in globok hram?" Mati se ni mogla premagati in s težkim sercom pové svojemu sinu, da zida to njemu. Sin je bil pobožen. Delal in pomagal je svoji materi, kolikor je ino^el, pa tudi molil je rad. Ne deleč vinoprodajavnici pod umnim in krepkim vodstvom gosp. ključarja Kocha iz Rajna gré vinska kupčija kaj dobro. Komaj je vnovic napolnjena s 5000 štertini, kmalo je spet prazna, ker pod-družnice v Gradcu, Ce love u, Ljubljani in Terstu a hočejo toliko, da jim komaj zadostuje. Pikrarja iz cr to od hiše je dala mati znamenje zidati v spomin svojemu raj nemu možu. K temu znamenju je hodit sin vsak večer in molil je za svojega očeta in za svojo ljubo mater. Bolj ko se je bližal osemnajstemu letu svoje starosti, tem bolj je njegova mati žalostna prihajala. Spolnil je h ra m a cr to osp nadvojvoda Joana je šio poslednji cas veliko steklenic celó v Bolo nj o itd. Očitno se vidi tù, kaj združena moč premore in kako taki veliki hrami pod vodstvom umnega mojstra pomagajo domaćemu, nepoblo jenemu vinu na noge Iz Siska. Še zmiraj ni nič kupčije in poslednjih osem osemnajsto leto. Zidarji so dodělali hram s deveteiimi oboki. dní se ni prav nič spečalo. Ker je cena tudi na Dunaji F Rece tedaj mati sinu: „Preljubi sin! těžko, těžko, silno těžko me stane, te živega v ječo zapreti; saj si mi moje edino veselje, moje edino upanje saj si mi moje vse! zopet za 6 kr. odjenjala, se tudi prihodnje ni bolje kupčije tudi pisma iz unanjih dežel malo malo nadjati, temveč ker Pa kar so Roj en ice prerokovale, se ima zdaj zgoditi, ko si osemnajsto leto spolnil. Pojdiva še k znamenju Bogu se kupčije, tudi ni mogoče tako priporocit, potem pa pojdi v hram, kjer sem ti pravila, cesar ti bo treba.tt Le pojdiva, mati, k znamenju molit, pa upanja dajajo. Ker ni nobene ceno povedati, po kteri bi se bilo ravnati. YTode so dobre vreme je lepo. Turšica obeta pridelka, kakor že mnogo y- vsega pri let ne. v A » . reci Iz tominskih gora 2. sept. Te dni so cr to ospod vam tehant s ces. kantonskim uradnikom ogledovali solo v naših moram, da imam preživo vero v Boga, kakor da bi misliti mogel, da mu morem uiti. Le pojdiva. Silno soparno je ill Lepa priložnost je bila tu se prepričati, kako so duhovni gospodje vneti za šolo, med kterimi pa še posebno pohvalo zasluži častiti gospod Juh, kurát v Po gorah. naši zgodi se Božja volja !u Gresta k znamenju, mati s težkim, sin pa z mirnim nl k v i. Iz lastne dobre volje je zraven obilih opravil in veselim sercom in z živo vero v Bo materi, r> ki je bila za silo v šolo predelana, (brez navadnih klopi; pri mizi so se pisati učili) učil je 59 fantov in reče sin deklič, kteri so v branji, rajtanji in pisanji se večidel tako v m oj o smert bi mi bili zidali hram; strelja dobro skazali, da jih smém očitno pohvaliti. Poslednjič so mati! Božja mogočost je neizmema % ga je raznesla velike !" Bodi Bogu čast in hvala! njegove delà so zapeli tri slovenske pesmice: „Misionsko", „Ticico" in „Zakaj bi fantič vesel ne bil", tudi prav lepo. Po pre 395 «kušnji so najpridniši dobili bukvić in podobíc v dařilo; sejm še le prihod nj i pondeljk začel. Kdo jim je kdaj kaj ětirim revnim pa pridnim otrokom pa sta d • V O* to ospoda podělila darilce v dnarjih Naj mih Bog pncujoca blago tacega oklical? Al ni po vseh fara h 9 v r> Novicah" in slovi prizadevanje mai • • gospoda Juh 9 tudi v nemškem časniku oklicano bilo, data sejm se bode ker tako pride — — y iu naj bi začel pondeljk po malem S marnu, bilo povsod takih duhovnikov obilo bilo sejm, kakor nekdaj, v krize v teden. Da so le naši doniači Fi S. M. Verhovski ljudje si to zmešnjavo sami napravili, nam pričujejo judje iz daljnih dežel, ki s svojo „zlatnino" in „srebernino" niso za m udil i sejma; — tedaj je mogel že prav o kli can !z Ljubuega. -j-) Zadnji dan avgusta smo dokončali šolsko leto. Zbrali so se šolarji po sv. masi praznično oblečeni v šoli, pričakovaje šolskega ogledovavca prečastitega dehanta radoljškega. Ko je odbila osem, so stopili preča-stiti gospod v šolo, ž njimi gospod fajmošter in še nekaj bolj zgodnjih poslušavcov. Nekoliko pozneje so tudi visoko- biti le napačno je bil od nekterih slišan! Komur je mar za sejm, bi bil pac lahko pri vsakemu zvedil postavimo, ima „Novice"; — v „oglasniku" k 11. 15. listu letošnjih „Novic", 9 častiti gospod radoljški predstojnik, Janez Košir, počastili Ljubenčane v družbi svoje ljubeznjive gospé in še dveh druzih gospodičin, ktere je med tem, ko so visokočastiti kdor 13. in tedaj 3 k r a t stojí z d e b e-limi čerkami zapisano: č eter ti sejm v pondeljk po malem Šmarnu! gospod Košir pri izpraševanji sedeli, gospod inženir Sovan zabavljal, ter jim cerkev in nov zvonik razkazoval. kratki molitvici so začeli gosp. fajmošter, Novičar iz raznih krajev. kerščanskim naukom. Odgovarjali Iz Dunaja. Presvitli cesar so ukazali s patentom od 3. sept., da se imajo v pri hod njem letu 1859 d a v k i so otroci obojega spola od zemljiš, pohištev, obertnij in dohodkov z Po Matija Brolih, s tako. da se je moglo vsacemu nazočemu serce smejati. Ne dokladami k tem davkom vred tako in v tišti meri odraj-le nekteri, odgovarjali so od kraja do konca vsi ko da bi tovati, kakor vletu 1858, toda v novem dnarji. Presvitli rezal. Obnašali so se v druzih vedah ravno tako ižverstno. cesar si pa priderzijo, ce bo treba, se v letu 1859 pre- Posebno pa zaslužijo gosp. fajmošter in ž njimi ucnik po- mene v davkih narediti. sebno hvalo, da ni bila zraven mnogo druzih reči sadjo- — Povedali smo o svojem času, da se je 14. marca t. 1. reja zanemarjena. Ne pore čem preveč, ako ter dim, v llavi več jetnikov spuntalo. Nekteri njih so se pri tej da so otroci več vedili, komarsikter star kmet, , ki še vedno misli, da se gospodom po mestih i priložnosti prav dobro obnašali, zavoljo cesa so jim presvitli Cesar tudi milost s kaza l i in nekterim celó ječo i ako govoré o kmetijstvu in svetujejo to in uno, nekterim pa več ali manj let spregledali. le sanja. Da pa niso bili solarji mehanicno izeksercirani, je samo to dosti Zastran obraćanja novega dnarja za malo 1 o t e r i j o opomniti, da so večidel gospod dehant ukazuje najvišji sklep, da se bo od 1. novembra 1858 na izprasevali, gotovo zato, da so se prepričali: ali otroci prej v malo loterijo naj m a nj 5 novih krajcarjev stavilo, tudi razumejo kar govoré, in res, z vsemi so bili kaj za- — Dunajski mestni odbor je sklenil, da se ima šol- dovoljni. Brez greha bi smeli vsi sosedje Ljubenčanom ne- ni na ali šolski dnar v ljudskih šolah namesti 30 kr. vošljivi biti zavolj šole, pa tudi skerbeti, da se tù in tam ustanovi šola ali pa poboljša. O poldne smo doveršili iz- kakor dozdaj, po vseh Svetih s 50 kr. novega dnarja torej za 2y2 kr. menj odrajtovati. praševanje. Da tudi tukaj niso brez dařil in zlatih bukev, — S cesarskim ukazom zastran izmere cestnin se vé. Po izpraševanju so nas gosp. fajmošter kaj gosposko mostnin in brod n in so te davšine za sedmi del do- ? f pogostili. Ker sem ze prej opomnil gosp. inzenirja Sovan-a, sedanje izmere povisane. Po tem bodo tudi fiskalne cene si je gotovo vsak mislil, da je imenovani gospod naredil za prihodnje za kup o va nje mit ali šrang za sedmi del osnovo za turn, in res je to, pa tudi tako ukusno in iz- povisane in zakupniki bodo mogli po vseh Svetih toliko več verstno, da vsacemu dopada. Največja čast in slava pa zakupa plačevati. se spodobi gospod fajmoštru Matiju Brolih-u, ki so Iz Ogerskega. „Slov. Noviny" naznanjujejo v 102. razun mnogo druzih opravil in poprav to veliko delo v listu prezalostno zgodbo, ki se je pripetila gosp. fajmostru saj Ljubenčanje ne vživajo Lud. Holecy-u, pridnemu bčelarju, v Badjanu blizo tako kratkem času dognali delj ko dobre štiri leta te sreče, da so dobili za Božjo čast tako unetega pastirja pa tudi, kar cerkveno ekonomijo zadeva, tako razumnega gospodarja. Kril je zvonik ljubljanski mojster gospod Freiberger. Večidel je kril mojstrov sin po vega bčelnjaka ; on in svak Šemníc 23. dan pr. m. Bčela ga je pičnila, pa komaj je minulo deset minut, bilo je po njem! Zgodilo se je pa to tako-le: Nekoliko seršenov je dražilo bčele fajmoštro- njegov jih gresta podit. Ne imenu Ludvik. Delo mojstra hvali, pa tudi pošteno obnašanje vedoc je prinesel fajmošter za vratom v suknji boje po skoz in skoz priporočuje imenovanega mladenča, ker dobi seršenih razjezeno bčelo saboj v hiso, kjer ga v vrat piči; se še kak dober delavec, pa je že ta ali una reč nad njim. Gospod mojster Freiberger in njegov sin pa ništa le umna, strasno zavpije; družina mu hiti na pomoč ter hitro iz rane potegne želo ? al berž mu začne hudo prihajati, in ni izurjena rokodelca, tudi sta, kakor pravite Ljubljancani, preteklo 10 minut, je zalostno smert storil v najlepsi starosti. H M BH WĚĚ Gotovo honet! Iz Ljublj Iz Rusije. Iz Odese 27. avg. Sveti oce papež so vsled konkordatne je pšenica v krajih, od kodar je največ v Odeso dobivamo, oblasti po krajnskeg XXII prečastitega gosp. Ant tehanta in častnega korarj ? za i K o s - a to lnegi i v vsakem ozeru le slabo obnesla. Malo je bo dohajalo k nam in od tod je ze zdaj tako visoka cena tega žita. prošta v LjubIj izvolili. Přetekli četertek pred Da zavoljo tega tudi dru V • ge žita ne bodo po cení, si je poldné so eliko kveno slovesnostjo, ktero so opravljali lahko misliti. na prec. korar in mestni dekan gosp. J. Župan, post frančiškansko cerkev podobo sv. Matere Božje, o kteri so unidan „Novice" že govorile obhaj Car Aleksand obletnico svojega biva ta čas v Mosk kronanja. Od tod pojde v Vai 9 9 vsod okoli toliko ljudi, da bilo je pred mostom in po- kamor bo přišel 22. t je vse terlo; brez najmanjega septembra, potem pa m Car bo ostal v V do 29 bo ver nil avnost v Carsk spodtikljeja je bila v malo minutah veličanska podoba na Selo. Govorice, da bo car še dalje potoval svojem mestu. Sedaj malajo sprednje lice cerkvi po osnovi žl. 9 so b tedaj prazne gosp. Kurz-a Goldenstein-skega ; kakošno bo, se bo e po dokoncanem delu povedat lo še Iz Cerne gore. Casniki V pondeljk se je nil o še ta mesec in z njim da bo šel knez Da pišejo, 100 Cernogorcov v Pariz, ej m, ki bo po novi navadi se končal v zacel Ljudí je bilo pervi dan bot in da je med Turki in Černogorci storjeno po mir morebiti tudi zato, ker — kakor jenje do novega leta. Čakati bo, da se pokaze, ali je se nam je reklo je po kmetih kriva misel, da se bode poslednja novica resnična ali le casnikarska goska. Gospod rudarijski svetovavec L., kteri je bil v V; I ' t Cerni gori, popiše v „Wiener pio y med kterima je naboj iz reči y ktere ne prepušajo Ztg u tako-le naj i me nit- toplote. Da se h uja prijema, so namazane s firnežem neje sedanje Čem ogorče: Predsednik Mirko je Take hiše terpé silno dolga in se ne pokaj H • y srednje, bolj drobne postave, zamoklega polta, precej za- sežnje široka in dolg 6 sežnjev velja samo 8000 t a Za í ega obraza, na kterem je več dobrotljivosti brati kakor ondašnje kraje res ni velik dnar, al pri nas bi si dal s pa terdoserčnosti in ljutosti. V pogovoru z gosp. Delà- takimi dnarji že skoraj grad idati rue-om, knezovim tajnikom in Francozom po rodu, sem Iz Kine. Pisma iz Hongk zvedel, da ima Cerna gora 9 šol in da je več černogorskih kineski cesar pogodbo zAng loladenčev v tujih deželah v šolah ; da je dal knez pred terdil. Nekdo piše tudi iz Hongkong-a kratkem postavo zoper pohabovanje gojzdov, da sanja iz Peking-a prav ug od ), da je ) z i po ) 80 pi-bo vendar še marsikaj a naznanjaj in Franc Dasirav y moi ljudje nečejo delati cest, dokler osoda dežele ni razsojena; iz poti spi da more vsaki brez nevarnosti po deželi potovati, ker knez skerbí z vso ojstrostjo za varnost in se ljudstvo boji nje- Kanton-a govega serda itd. Tujci morejo brez vse skerbi po deželi večja armada berzdala hoditi, jaz vsaj nisem imel nikjer kake overe in ničesa se mi ni bilo bati; temveč so me ljudje povsod prijazno po zdravljali. aviti, preden si moremo misliti, da se bo pogodba le kolikaj spolnila. Ce prevdarimo obnašanje mesta dvomiti nad mirom y ce ga ne bo ÍL Narodne pesmi iz Liburnije 9 Iz Nemškega. Zbor nemških kmetovavcov v ÍÍraunšvajgu se je izrekel 2. t. m. zoper enoglasno postavo zoper odertijo, zoper samoprodajstvo tabaka in zoper col od kmetij s kih mašin z večino glasov pa zoper col od železa. Iz Spanije. General Espartero y od kterega je bilo pred nekimi leti toliko slišati in kteri je španjskemu kralje stvu zlo pripomogel, da sedaj saj po videsu na mirnih no ga h y stojí, se je pretečene dní zopet enkrat ogïasil z razpisom v kterem pravi: „lies je, da se prizadevajo zastonj, napredovanju današnje omike jéz postaviti; k večjemu je mogoče, jo za kratek čas vstaviti, al duh časa bo vedno klical: Na prej! in člověk se ne bo dal braniti, si svoje življenje zboljšati. Napredovati je namen človeški. Dasiravno se ta čas nič ne vtikam v politične reči, bi vendar ne mogel, kar mene tiče, enakodušno v příhodnost svoje domovine gledati, ker sem si od nekdaj resnicno prizadeval, ji pridobiti modro, pravo svobodnost, v kteri more narod gotovo napredovati in blagor vzivati. Zavoljo tega je moja vest pokojna, in če mi včasi kdo zabavlja, se tolažim z upanjem, da bo svet nazaduje vendar spoznal, da so bili moji nameni dobri." Iz Fraiicozkega. Lastniki orjaške barke „Levia- iz Londona v Pariz, da bi fran- » nekoga than" so poslali cozki vladi jo na prodaj ponudil; pa ta se neče doslej v to kupčijo podati. Angleži hočejo imeti za barko 15 milj. frankov, al v Parizu se nihče ne zmeni za ta kup. Moniteur Vinicole" naznanja letošnji vinski stan na Francozkem. Le v nekterih krajih je tertna bolezen suša in to ča ?? nograde poškodovala, v drugih pa bo toliko in tako dobrega vina. da ga v tem s to le tj i ne pomnijo takega. Iz Pariza. Francozki poslanec v Carigradu, gosp. Thouvenel je dobil urlavb in se menda ne bo več vernil na svoje mesto. Kot njegovega naslednika imenujejo gospod Benedetti-ta, kteri je živel že več let pri poslanstvu v Carigradu. V časnikih je bilo pa brati, da pride dosedanji poveljnik francozke armade v Rimu, general Gordon, kot poslanec v Carigrad, ker se neki francozka vlada boji, da bi Lord Red kl if fe, ki se je zopet v Carigrad vernil, turške vlade preveč na svojo stran ne potegnil, ili francozke iriogočnosti ne spodrinil. Iz Egipta. Vsled žalostnih prigodb v Džeddah-u je vice-kralj prepovedal, tište verse korana, kteri ve-levajo, neverne, to je kristjane, moriti, mohamedanom v mošeah brati. Ker pa Šeik Soleiman, predstojnik mošée Ibrahim paševe, za to prepoved ni marai, ga je dal Kuršid paša zapreti. Iz Amerike. Povedali smo unidan, da delajo v Ame- riki hiše iz pavolje; zdaj pa povemo, da tudi v Ameriki stavijo mnoíro hiš iz železa, kterih stene so iz dveh Nabral Jakob Volčič. Sv. Mikula. Jedna gora visoka Pokraj mora široka Va gore 2) je kamercj Va kamarce 3) postelca Na Sve y postelci blaže t Mikula terd spi K njemu pride iVlarij Poene ga tiho budiť yy BI sveti Mikula Od Boga vam poslano Da greste barke činiti I rumere 4) voziti." Još5) govori Mikula: rJa ne grem bark činiti Ni rumere voziti.44 Još govori Marija: „Blažen sveti Mikula! Bolje je starejega Od sebe poslušati." Blažen sveti Mikula Stal se gori na noge Zel je teslo va roke A sikiru na rame, I se seče v zelen lug I poseče debel dub, R;izparti ga na pet part: Z jednog stori timunac, 6) A z drugoga jarbolac, A z onih treh barčicu. y y y y To ťje barka učinjena Kak' od Boga zmišljena. Na nju sveti Mikula Sve rumere nakerca. 8) Lepo vetri virjahu, Lepo barku peljahu; Počne barka po gorah Hodiť kako po vodah. Blažen sveti Mikula Od delà je trudan bil Leže dole va barku, Da će malo pospati. Zagleda ga hudoba Iz černoga oblaka, I pride mu na timun. Počne timun tonuti, A rumeri plakati, I Mikula buditi: y „Blažen Staňte sveti Mikula! gore na noge! y Sad smo vsi potopljeni.44 Blažen sveti Mikula Stane gori na noge Zame knigu va roke. Počne Boga moliti, Božju Majku slaviti. Reče sveti Mikula Toj paklenoj hudobi: „Ki će od nas bolje Sveti Božji Očenaš?" Hudoba mu govori: 9y rec „Ja cu bolje Blažen sveti Mikula nego ti. u V naš !" OceJH „Kamen naš!44 Mikula Lepo reče: A vrag reče Blažen sveti Reče: „Zdrava Marija!" A zločesta hudoba Reče: rHuda 9) barigla!" Blažen sveti Mikula Reče: A pakl Reče: B verica!" hudoba a .Stara pres Blažen sveti Miku Reče: ,,EvangeIije!" A ta zala 10) hudoba Reče: „Tverdo kamenje!44 Blažen sveti Mikula Se je nato razserdil, Popade ju za pete Obtreple ju u timun. Hudoba ga moljaše: Blažen sveti Mikula! 11 yy Pustite me dnhati, Ja ću dalje bežati, Neg 12J je more široka > Neg' je voda tekuća, Neg1 je gora visoka." Blažen sveti Mikula Reče: „0 presveti duh!" A paklena hudoba: Bi 0 Mikula, ti si gluh! Blažen sveti Mikula Još se jače razserdi, Popade ju za uši, 13 Va more 14J z njom zabuši 15 ILI « Kud' hudoba plavaše Tude more goraše. 11 Mora v kamerci. kermilo. 9) huda Neg' morja. Još Jarbolac -) Va gore 5) Rumeri v gori 3 ) Va kamerce • • se. luknasta. 10 ) Z al 12 naj 13 V f ) us 1 jambor. hud. usesa. 8 1 1 14 15) Plavaše plavala. 16 Goraše romarji. Nakerca ) Moljaše Va more gorelo. 6) Timun I naloži, prosi a. v morje. Odgomivo vrednik : Dr. Janes Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blazilik.