4 J I Zlil C
,mJA
PRImukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	, , Wk , .
Abb. postale I gruppo	L6Iltl 4UU lil*
Leto XXXVIII. Št. 7 (11.135)
TRST, sobota, 9. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegev predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ SPREJEL NOVE UKREPE V STROGI TAJNOSTI
Medministrski odbor za varnost za ostrejši boj proti terorizmu
Vlada za prisilno hranjenje jetnikov, ki izvajajo gladovno stavko
RIM — Medministrski odbor za informacije in varnost je na svojem včerajšnjem zasedanju na sedežu vlade v palači Chigi sprejel vrsto ukrepov in navodil za boj proti terorizmu in za varnost v zaporih. Vsebina teh odločitev pa je ostala zavita v najstrožjo tajnost, ker po seji niso izdali (kot sicer nikoli) nobenega uradnega sporočila. ministri so pa ob odhodu odklanjali vsakršen odgovor na vztrajna in vsiljiva vprašanja novinarjev. ki so jim zaman sledili do službenih avtomobilov. Uradno je torej znano le, da so bili na seji prisotni vsi člani odbora za varnost, to je notranji minister Rognoni, o-brambni minister Lagorio, pravosodni minister Darida in minister za industrijo Marcora, katerim so se pridružili še ministri La Malfa,
Di Giesi in Altissimo, ki so zastopali ostale politične sile vladne koalicije. Nadalje je znano, da so v se sklepe, sprejeli soglasno ih da stopijo vsi ukrepi ter vsa navodila podrejenim upravam in oblastem v veljavo takoj.
Vprašanju zaostritve boja proti terorizmu, ki po mnenju predsednika vlade Spadolinija prehaja k skrajno nesramnim in brezvestnim oblikam izzivanja v okviru očitnega destabilizacijskega napada na
demokratične ustanove, so včeraj posvetili tudi daljši uvodni del seje ministrskega sveta. Najprej je o novih terorističnih izpadih iz zadnjih tednov spregovoril sam predsednik vlade, nakar so podali vsak svoje poročilo pristojni ministri Rognoni. Lagorio in Darida, ki bodo v ponedeljek odgovarjali na številna vprašanja in interpelacije s tem v zvezi v poslanski zbornici. Verjetno bo treba torej čakati do tedaj, tudi da bi izvedeli nekaj določnejšega o sklopu ukrepov, ki jih je odobril medministrski odbor za varnost.
Za sedaj je znan le ukrep vlade, ki je vsaj posredno v zvezi z bojem proti terorizmu in zadeva jetnike, ki izvajajo gladovne stavke. V primeru smrtne nevarnosti jih bodo namreč prisilno hranili, seveda pod zdravniškim nadzorstvom. Glede ostalega, predvsem sklepov
•HuimiiiiumiiiiiiiiiuiuiiiKiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiirfuiniiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiKi
Zunanji minister Colombo na pogovorih v Jordaniji
odbora za varnost, krožijo seveda (ob pomanjkanju uradnih sporočil in izjav) mnoga ugibanja. Opazovalci, ki so v preteklih tednih sledili pripravljalnemu delu v pristojnih ministrstvih, napovedujejo, da bo zelo poostreno nadzorstvo v specialnih oddelkih kaznilnic, kjer so zaprti domnevni teroristi. Tem naj bi skušali pretrgati odnose z zunanjim si etom. s tem. da bi u-kinili izredne razgovore, zopet u-vedli pri pogovorih s svojci steklene pregrade in strožje pregledovali zavoje in korespondenco, ki jo prejemajo. Prav tako bodo bržkone o-iačili zunanjo varnostno službo o-krog zaporov. Zanikujejo pa možnost. da bi spet odprii specialno kaznilnico na Asinari. ki so jo bili zaprli na zahtevo rdečih brigad ob ugrabitvi sodnika D'Ursa konec leta 1980.
AjVIAN — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je predsi-ncčnjim po uspešnem uradnem o-bisku v Saudski Arabiji dopotoval v Aman. Ker je v petek med A-rabci praznični dan, je večji del dneva izkoristil za ogled nekaj jordanskih arheoloških znamenitosti. Zvečer pa se je sestal z jordanskim zunanjim ministrom Marivanom Al Kasimom, s katerim je imel prvi krog pogovorov o odnosih med državama in o razmerah na Bližnjem Vzhodu. Politika naj bi se že med včerajšnjo izmenjavo mnenj dotaknila nekaterih najbolj perečih vpra šani povezanih z zaostrovanjem o-zračja na jugo vzhodnem predelu Sredozemskega morja. Posebno pozornost sta posvetila izraelski a-neksiji Golanskega višavja, kar obe državi zavračata kot nedopustno kršitev ustaijenili norm mednarodnega prava. Colombo in Al Kasim sta se pogovarjala tudi o palestinski avtonomiji in vlogi evropske skupnosti pri iskanju miroljubne rešitve za bližnjevzhcdni zaplet. Voditelja italijanske in jordanske diplomacije se bosta ponovno sestala danes zjutraj.
Dopoldne bosta Colomba sprejela še jordanski ministrski predsednik Mudar Badran in jordanski kralj Husein, ki se je včeraj vrnil s
Novi predpisi glede carine
RIM — Finančni minister Formira je izdal odlok, ki vzporeja določila glede brezcarinskega uvoza blaga . pravilom, ki veliajo v drugih državah EGS. Tako smejo od začetka leta italijanski potniki ob povratku čez mejo imeti v prtljagi tujega blaga do vrednosti največ 59 tisoč lir, če so mlajši od 15 let pa do največ 29.500 lir. Za kar presega to vrednost, bodo morali seveda plačati carino.
Nobene spremembe ni glede količine nekaterih posebnih vrst blaga, ki jih sme italijanski državljan (starejši od 17 let) prinesti domov ob povratku iz tujine, ne da bi mu bilo treba plačevati carino: 15 zavojčkov cigaret, poldrugi liter žganih pijač (v bistvu 2 steklenici po 0.70 I). 70 gramov parfuma in 750 gramov kave Na 91.(KM) lir pa so dvignili vrednost blaga, ki ga sme italijanski državljan poslati v poštnem zavojčku kot davilo v tujino, ne da bi plačal carino.
krajšega obiska v Saudski Arabiji. Popoldne se bo Colombo. pred vrnitvijo v Italijo, sestal tudi s prestolonaslednikom Asanom.
Na sliki (telefoto AP): italijanski minister Colombo z jordanskim kolegom Al Kasimom.
Jugoslovansko-avstrijski gospodarski pogovori
DUNAJ — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar se je med uradnim obiskom na Dunaju pogovarjal z avstrijskim ministrom za zunanjo tr govino dr. Josefom Staribacherjem in z direktorjem bančnega konzorcija Steinerjem.
Glavna tema razgovora .je bi! jugoslovanski deficit v trgovinski izmenjavi, zato so iskali možnosti, da bi se ta nevzdržen položaj popravil. Če ne bo sprememb, je poudaril Metod Rotar, bo Jugoslavija prisiljena zmanjšati uvoz iz Avstrije. Razpravljali so tudi o carinskih olajšavah za nekatere jugoslovanske izdelke, o posebnem programu za medsebojno trgovinsko dejavnost, o povečanju sodelo vanja z nekaterimi jugoslovanskimi industrijskimi podjetji in nodobno. Avstrija. Ido kol članica EFTA zastavila svoj vpliv za spEejem nekaterih carinskih olajšav v prid Jugoslaviji.
Obravnavali so tudi gradnjo cestnega predora skozi Karavanke, pri čemer so Avstrijci izrazili pripravljenost. da obnovijo jamstvo v višini 1,1 milijarde šilingov za m ve sticijske kredite Jugosiaviji. Predlagali so tudi, da bi predor gradili v dveh fazah.
Med razgovori je Metod Rotar omenil tudi vprašanje delavcev, ki so začasno zaposleni v Avstriji. Gre za ljudi, ki so veliko storili za gospodarski razcvet Avstrije. V trenutku. ko je prišlo do delnega gospodarskega zastoja, ne bi kazalo nasproti njim izvajati diskriminacijskih ukrepov, temveč bi jih bilo treba zaščititi, (dd)
V VERONI IN ROVIGU RASTE OPTIMIZEM
Preiskovalci ugotovili sestavo komandosov RB
Med napadalci tudi vodja «prime linee Segio
VERONA — Sta preiskavi o Do-zierovi ugrabitvi in begu štirih teroristk iz kaznilnice v Rovigu naposled stekli v pravo smer? Iz uradov Digosa veje od včeraj nepričakovano optimistično razpoloženje, ki daje slutiti, da so morda dolgotrajne in doslej neuspešne preiskave obrodile kakšen pomemben uspeli.
O točni lokaciji terorističnih skrivališč oziroma o «zaporu», v katerem je zaprt ameriški general, sicer ni še nobene sledi, preiskovalci pa so baje ugotovili sestavo obeh «komandosov*, ki sta posegla v Veroni in Rovigu. Dozierovo ugrabitev naj bi tako izvedla ista skupina, ki je lani ugrabila (in umorila) inženirja Montedisona Giuseppa Talier-c-ia. Agenti so tudi prepričani, da so ji pri tem pomagali nekateri člani milanskega voda rdečili brigad. Kako so preiskovalci prišli do teli ugotovitev, ni znano, zanimivo pa je, da je eden izmed njih celo izjavil, da «dve milijardi nagrade, ki so jo Dozierovi prijatelji dali na razpolago morebitnim informatorjem, morda nista več potrebni*. Preiskovalci preverjajo tudi verodostojnost anonimnega pisma, v katerem neki «a-
materski fotograf* trdi, da je na skrivaj slikal dva člana «komando-sa* Dozierovih ugrabiteljev. V zameno za fotografije in druge podrobnosti pa želi izpustitev na svobodo nekega ^nedolžnega zapornika*.
V zvezi z napadom na kaznilnico v Rovigu pa so včeraj preiskovalci polrdih, da je bil med napadalci tud, domnevni vojaški vodja skupine iprima linea* Sergio Segio. Agenti So tudi odkrili vse avtomobile, ki se jih teroristi uporabili pri «pedvi-gu». Gre za dva avtomobila BMW in za fiatov kombi, ki jih je «koman-dos osvoboditeljev* zapustil v predmestju Roviga na cestnem odseku med Verono in Milanom. Teroristi naj bi beg nadaljevali prav v smeri lombardijskega glavnega mesta.
Nekoliko bolj zapletena pa je preiskava o atentatu na rimskega kve-svorja Simoneja, čigar zdravstveno stanje se, kljub resnosti poškodb, čedalje izboljšuje. Preiskovalci si baje največ obetajo od dejstva, da :e bil tudi atentator ranjen. Včeraj so pregledali vse bolnišnice, kli-niKt in zasebne ambulante, v katerih bi se lahko zatekel ranjeni bri-gadist, vendar zaman.
V Franciji razhajanje glede Poljske
iiillllllll
i £.;:T
FArriZ — Voditelji socialistične
stranke in komunistične partije, ki sodelujeta v sedanji francoski vladi, so se na zahtevo KPF sestali, da bi se pogovorili o položaju na Poljskem. Iz sklepnega komunikeja, ki je dokaj skromen izhaja, da sta obe stranki vse prej kot enotni glede poljskega vprašanja. Komunisti so zavrnili tri predloge, ki jih je dal socialistični tajnik Jospin za skupno pobudo, katere namen bi bil ponov-
na zagotovile v svoboščin,- ki so si jih bili poljski delavci komaj zagotovili. osvoboditev voditeljev Solidarnosti in odprava gospodarskih težav z odpravo sedanjega vojnega stanja.
Sestanek je trajal tri ure in pol in obe stranki nista dosegli zbli-žanja glede ocene dogodkov na Poljskem. Jospin je opozoril generalnega tajnika KPF Marchaisa. da sta tako KPI kot' KP Španije odločno
obsodili uveobo vojnega stanja na Poljskem, edini odgovor, ki ga je dobil pa je bil. da komunistična internacionala ne obstaja več. Kar zadeva notranja politična vprašanja pa sta obe stranki z lahkoto dosegli skupna stališča in zagotovili nadaljnjo podporo sedanji francoski vladi, v kateri obe sodelujeta.
Na sliki (telefoto AP): posnetek s srečanja voditeljev francoskih socialistov in komunistov.
POLJSKA DOGAJANJA ŠE VEDNO V OSPREDJI7 POZORNOSTI MEDNARODNA JA VNOSTI
Prvi obračun poljskega režima o normalizaciji Primas Glemp obsodil proglasitev vojnega stanja
Do sedaj osvobodili že 839 oseb od 3.906, ki so jih internirali - Življenje pa je izgubilo le 9 civilistov - Cerkev obsoja zahteve po lojalnosti režimu
VARŠAVA — Poljske oblasti 501 varnostne sile poseči v gdanskih prvič dale izčrpna poročila o ohra | ladjedelnicah, v tovarni traktorjev Ounu normalizacije po proglasit?!' <Ci.sus.'.- v Varšavi in v treh jekiar-
vojnega stanja 13. decembra lani. Namestnik notranjega ministra Bo-guslaiv Stachura je svoje poročilo podal komisiji za’ pravosodje in notranje zadeve poljskega parlamenta.
Po njegovih podatkih so vojaške oblasti internirale le 5.906 oseb, od katerih so do sedaj iz izključno člo vekoljubnih nagibov osvobodili 839 oseb povečini žensk in starejših o-seb. Stachura je tudi priznal, da so v prvi!) dneh vojnega stanja protesti in stavke zajeli 199 obratov in tovarn, v njih pa je sodelovalo 10 odstotkov aktivnega poljskega prebivalstva. Do 5. januarja so zaradi kršitev odloka o vojnem stanju obsodili 170 oseb, aretacije pa se bodo nadaljevale tudi v bodoče, če bo to potrebno. Da bi prekinili stavke, je Stachura navedel, da so morale
iiMHiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiMUiiinimiuiiiiiiiMiinnMiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitniiiiiimiiiiitiiiMiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiii
OB OBISKU ŠKOFOV SEVEROVZHODNIH DEŽEL
Papež Janez Pavel II. se je pozanimal za položaj slovenske narodnostne manjšine
O tem ga je obvestil goriški nadškof msgr. Pietro Cocolin, ki je poročal tudi o konferenci jugoslovanskih škofov
GORICA — Ko so v ponedeljek škofje dežele Furlanije - Julijske krajine, iz Veneta ter iz Bočna in Tridenta bili na sprejemu pri papežu Janezu Pavlu EL v Vatikanu, se je papež v pogovoru z go riškim nadškofom Pietrom Cocoli-nom pozanimal tudi za posebni položaj ob italijansko-jugoslovanski meji. za vprašanja slovenske narodnostne manjšine, za položaj v narodnostno mešanih župnijah. V pogovoru sta se dotaknila tudi vprašanj. ki so lastna katoliški cerkvi v sosednih drž.avah, še posebej v SFR Jugoslaviji, to tudi zaradi te ga. ker .je goriški nadškof msgr. Cocolin bil prisoten na zadnji konferenci jugoslovanskih Škotov, kjer je zastopal italijansko škofijsko konferenco.
Goriški nadškof msgr. Cocolin je bil na srečanju v Vatikanu z drugimi škofi treh vzhodnih dežel I-1 talije na običajnem srečanju «ad lunina* s papežem, ki se ponavlja vsakih pet let. Za gorlškega nadško. fa Cocolina, ki je na tem mestu že skoro petnajst let, je bil to j drugi obisk «ad limina*. Papežu je goriški nadškof, tako kot drugi, 0-risal položaj v goriški nadškofiji ter izročil papežu in njegovim sodelavcem tudi obsežno dokumentacijo, ki jo bodo preučili v Vatikanu.
V krogih goriške nadškofije pou-darjejo, da je papež Janez Pavel II. pokazal v polurnem zasebnem razgovoru z msgr. Cocolinom izredno zanimanje za položaj pri nas, tako za tista vprašanja, ki so vezana na notranje cerkveno življenje kot za širša, ki zanimajo vse prebivalstvo in, kot smo uvodoma
povedali ona slovenske narodnostne manjšine in katoliške cerkve v Jugoslaviji.
MARKO WALTRITSCH
BEJRUT — Kljub sporazumu o prekinitvi ognja so se včeraj v Bejrutu nadaljevali spopadi med privrženci kabulskega in teheranskega režima. Obe strani sta včeraj uporabili tudi topove in po prvih ugo-
II •IIIIIIIIMI lil Hilli UMIH IIIII Hilli 11111111111M Iti liailll
tivitvah poveljstva sirskih vojaških sil v Libanonu naj bi najmanj šest oseb izgubilo življenje, 40 pa naj bi bilo ranjenih.
LONDON — Pripadniki severnoirskega separatističnega gibanja ERA so včeraj v atentatu ubili agenta protestantske polvojaške policije, ki sodelujejo z britansko vojsko v Ulstru.
nah, med katerimi je bila ena na katoliškem območju.
Stavkovna gib-uije in protesti so se najbolj 'razširili na ’;pbmočju Ka-towic, Gdanska. Szczeeina, Varšave. Wrodavva, - Lublina in . Gcrzoiva. V spopadih z varnostnimi silami je izgubilo življenje 6 oseb, v bolnišnicah pa so zaradi ran podlegle še tri osebe. Med delavci in civilnim prebivalstvom je bilo ranjenih 245 oseb, 222 pa med varnostnimi silami. Glede incidentov v premogovniku Wu-jek. kjer so bile uradno edine žrtve, je Stachura navedel, da .je prišlo do streljanja v silobranu, ko so delavci z najrazličnejšim orožjem napadli varnostne sile. Namestnik notranjega ministra je tudi navedel podatek, da pristojna sodišča že proučujejo položaj 33.000 oseb, ki so obtožene «manjših» prekrškov do določil o vojnem stanju. Stachura je tudi ponovil znano’ stališče, da so s proglasitvijo vojnega stanja preprečili državljansko vojno. Kljub vsemu pa so se v pristojni komisiji poljskega sejma trije poslanci vzdržali
Stachurovih podatkov seveda ni mogoče preveriti. Zahodni viri trdi jo, da je število interniranih višje prav tako so večje številke o mrt vih. V krogih Solidarnosti trdijo, da je v spopadih ž varnostnimi silami izgubilo življenje najmanj 200 Poljakov. število ranjenih pa je neprimerno višje od uradnih podatkov.
Poljske vojaške oblasti se namreč na vse kriplje trudijo, da bi pred svetom dokazale, da ni bila proglasitev vojnega star ja državni udar temveč le nuja 1 danih razmerah. Pri tej nalogi pa večkrat napravijo več škode kot koristi. Tako so šele včeraj omogočili cenzurirano objavo Glempove homilije, ki jo je imel poljski primas za sv. tri kralje. Bržkone pa je vojaška cenzura spregledala marsikatero ali morda celo vse Glempove besede. Poljski primas je namreč kljub opreznosti poljske Cerkve jasno povedal kaj misli o vojnem stanju in o policijski re-
mlllllll IHIIIIHI lllllll IHIUIIIIUIIIIIHIIIII IIUIIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIHflllllllllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHU IIIIB
V TRSTU ODPRLI NOVO SODNO LETO
(JU pnsoiuubti picclsiavaikov oblasti so včeraj v Trstu otipih novo aoduo leto. Potočilo na drugi sumu
presiji. Seveda se je zavzel za spra vp in proti maščevanju, ki je v «na-sprotsivu s krščansko miselnostjo*. Glede zahteve .poljskih vojaških o-blasti, da morajo delavci izjaviti svojo lojaLnost režimu, če hočejo ohraniti svoje delovno mesto, je poudaril, da je taka zahteva nemoralna. dodal pa je, da celo poljski za-ken predvideva ničnost v prisili danih izjav. Kljub vsemu pa lahko iz Glempove homilije izluščimo, da je vojaška oblast izredno korektna do najmočnejše moralne in družbene sile na Poljskem — Cerkve. Primas Glemp je lahko nenajavljen obiskal varšavske zapore in pred sabo ni našel zaprtih vrat. Ob koncu svoje honjilije je Glemp tudi poudaril, da bo obnova težka in boleča, a želja po večji svobodi je neustavljiva.
Medtem pa so šefi vlad in držav zahodne Evrope prejeli poslanice generala Jaruzelskega, v katerih je
prvi sekretar CK PZDP, predsednik vlade, obrambni minister in šef<yoj-ne.-ja. sveta za nacionalno- rešitev navedei znane razloge, zakaj so proglasili vojno stanje. Poslanico je prejel tudi predsednik italijanske vlade Spadolini. Bržkone pa bodo vsi nanjo odgovorili po ponedeljkovem ministrskem sestanku atlantskega zavezništva.
Giovaimi Spadolini sprejel Samira
RIM — Italijanski ministrski predsednik Spadolini je včeraj sprejel izraelskega zunanjega ministra Ša-rnira, s katerim se je pogovarjal o razmerah na Bližnjem vzhodu in sodelovanju evropske skupnosti pri sestavi sinajskih mirovnih sil. Posebno pozornost so posvetili nadalj-
njemu gospodarskemu sodelovanju med Izraelom in EGS po vstopu Španije in Portugalske v evropsko skupnost.
«Amncsly Internationale se zavzema za vojne ujetnike v Afganistanu
LONDON — «Amnesly International* je pozvala kabulski režim in afganistanske islamske upornike, naj ne izrekajo smrtnih kazni po skrajno vprašljivih sodnih postopkih in razsodbah.
Medtem pa islamski uporniki trdijo, da jim je uspelo zajeti tretje afganistansko mesto Herat. To se je baje zgodilo že 27. decembra, vest pa je prišla na Zahod šele včeraj.
BUlllUHIIIUIIIUIHUlUHHIIIIHIIIIIIIHIHIHIIIHIIIIIIMinUHIHtHIUHHMUHIIIHIHIUlUHIIIIIIIIIIlIHHHUUUlUlllllllllUIIIIIHHHIIIIIIUIIIHIIilUUItUHIIIIIIUUHIIUII
PRIPRAVE NA KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV
Razorožitev in popuščanje napetosti glavna skrb ZKJ v zunanji politiki
Politika neuvrščenosti je ogrodje opredelitev Zveze komunistov
BEOGRAD — Na sestanku komisije za osnutek resolucije XII. kongresa ZKJ so razpravljali o načrtu dokumenta «ZKJ v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelova-njg in socializem v svetu*.
Slišati je bilo več pripomb in predlogov, da bi izdelali dokončno besedilo resolucije ki jo bodo poslali, predsedstvu CK ZKJ, zatem pa bo besedilo v javni razpravi. Dokument mora vsebovati celovit pregled stališč in opredelitev ZKJ o mednarodnih vprašanjih. Včeraj šnjo sejo komisije je vodil njen predsednik Dušan Dragosavac, u-vodno poročilo Da je podal izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič.
Temeljno vodilo osnutka resoluci .je je skrb in prizadevanje ZKJ za razorožitev, ohranitev miru, preprečevanje blokovskega tekmovanja in prizadevanja z oživitev popuščanja in mednarodnega zaupanja med narodi in državami na političnem in gospodarskem področju. V tej luči je posebna pozornost namenjena tudi novi mednarodni gospodarski ureditvi.
Politika neuvrščenosti .je ogrodje opredelitev ZKJ so poudarili na seji. Vloga neuvrščenih držav se v zapletenih mednarodnih razmerah krepi. Zato je toliko bolj pomembno, da politika gibanja neuvrščenosti v svetu deluje kot nosilec za misli in pobudnik akcije za temeljito preobrazbo sistema mednarodnih političnih in gospodarskih od-nos.ov na demokratičnih, bolj pra vičnih in naprednih osnovali.
V razpravi so veliko pozornosti namenili tudi razvoju socializma kot družbenega napredka, ki se v svetu širi kot praksa in kot socialno politično gibanje, (dd)
Za boljšo preskrbo jugoslovanskega tržišča
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet se je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Zvone Dragan, seznanil s pripravami in dejavnostmi za spremembe in dopolnitve družbenega načrta Jugoslavije v obdobju od leta 1981 do 1985, ki se predvsem nanašajo na zmanjšanje prednosti razvoja in usklajevanje z materialnimi možnostmi družbe ZIS je zadolžil zvezni zavod za družbeno načrtovanje, da za prihodnjo sejo pripravi odgovarjajoče sklepe.
ZIS je sklenil, da ukine prost iz voz zdravil, pralnih praškov’ in surovin za izdelavo pralnih praškov, toaletnega papirja in papirne konfekcije. Izvoz teh izdelkov bodo v prihodnje odobravali pristojni organi. Ta sklep naj bi prispeval k boljši preskrbi domačega tržišča. Ukrep je začasnega značaja in bo veljal, dokler v okviru Gospodar ske zbornice Jugoslavije ne bodo pripravili samoupravnega sporazuma in dogovora, in tako zagotovili pogoje za normalnejšo preskrbo tržišča z omenjenimi izdelki.
Poleg pomoči, ki jo Jugoslovan ske humanitarne organizacije dajejo LR Poljski, je ZIS sprejel sklep, da zaradi izboljšanja preskrbljenosti z živili pošl.je pomoč SFRJ v hrani v vrednosti 427 milijonov dinarjev. ZIS je hkrati zadolžil pristojne zvezne organe, da ta sklep čimprej uresničijo, (dd)
TEL AVIV — Voditelj opozicijske laburistične stranke Šimin Peres je sinoči protislovno obtožil predsedni-
ka izraelske vlade Menahema Begi-ha. da je razprodal Sinajski polotok in sklenil premirje s palestinskimi «teroristi» v Libanonu. Ob tem pa Peres zahteva sklepanje mirovnih pogodb z Jordanijo in Saudsko Arabijo.
Odprli Benceanskc kulturne dneve
r
'Položaj narodna alpsko - ja
ŠPETER -nih manjšin dranskem področju* ’je. okvirna tema letošnjih 9. Benečan-skili kulturnih dnevov, ' ki so se začpli včeraj v dvorani' občinskega sveta v Špetru. v-organizaciji Beneškega študijskega centra Nediža, v sodelo-vanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom iz Čedada.
Letošnji ciklus se je začel s predavanjem ravnatelja italijanske gimnazije v Kopru in podpredsednika Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Lea Fusillija, ki je govoril o sta nju italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Predavanju, o katerem bomo še poročali, so sledili številni občinski upravitelji in predstavniki krajevnih 0-blasti, med gosti pa smo opazili tudi deželnega svetovalca Nerea Battella. konzula SFRJ Nevenko Kovačič in predsednika SKGZ Borisa Raceta. Predavatelja je uvodoma pozdra vil v imenu organizatorjev Maurizio Namor, nato pa je v imenu občinske uprave pozdravil župan špetrske občine Fir-mino Marinig.
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI
S svečanostjo v dvorani porotnega sodišča včeraj uradno odprli novo sodno leto 1982
Uvodni govor glavnega tožilca dr. Gustapaneja o delovanju sodnih organov v naši deželi v zadnjem letu - Posega odv. Lubertija in dr. Giancottija - Razprava o vlogi sodstva
S tradicionalno svečanostjo v dvorani tržaškega porotnega sodišča so včeraj dopoldne uradno odprli novo sodno leto. Shodu najvišjih sodnikov Furlanije - Julijske krajine, ki so se predstavili v sodni dvorani v škrlatnih togah, so prisostvovali številni visoki predstavniki krajevnih političnih in upravnih oblasti, med katerimi so bili senatorka Gerbčeva, senator To-ros, poslanca Cuffaro in Tombesi, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comel-li, nadškof Bellomi, zastopniki vojaških oblasti, sodniki, odvetniki in sindikalni predstavniki, jugoslovan ski generalni konzul v Trstu Cigoj s konzulom Kovačičevo, ter še drugi. Takoj po prihodu sodnikov je predsednik prizivnega sodišča dr. Francesco Cappellini predal besedo glavnemu tožilcu dr. Giuseppeju Gustapaneju, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju sodstva v naši deželi v minulem letu (o čemer poročamo posebej), zatem pa je sam Cappellini tudi uradno — v imenu italijanskega ljudstva — odprl novo sodno leto.
Sledil je govor odv. Franca Lubertija, ki je skupaj s prof. Assan-tijevo zastopal na svečanosti višji sodni svet. Govornik se je zaustavil predvsem pri potrebi po avtonomnem, svobodnem delu italijanskih sodnikov (brez strumentalizacij in negativnih zunanjih posegov) in pri še bolj zavzetem boju proti terorizmu («Terorizem je predstavljal ob svojem pojavu kvalitetni skok zločinskih dejanj, ki je vse nas spravil s tira, ker nismo bili pripravljeni na kaj takega, šele sedaj, v zadnjih letih, ga poma-lem omejujemo.*)
Za njim je prevzel besedo dr. Biagio Giancotti, predstavnik mi nistra za pravosodje, ki je prisotne seznanil z dokumentom ministrstva za izboljšanje italijanskega sodnega sistema Svečanost se je zaključila z razpravo o vlogi vodstva, v katero so posegli Colli, Gerbčeva. Cuffaro, Assantijeva in časnikar Messaggera Veneta Quadranti.
Pogajanja za luko se nadaljujejo
Pogajanja za reorganizacijo dela v pristanišču so se tudi včeraj nadaljevala v dveh (izmenah*, najprej dopoldne in nato še zvečer z začetkom ob 20. uri. Na pogajanjih nastopajo vse štiri zTainteresi-rane komponente — sindikati, luška ustanova, koristniki pristaniških storitev in enotna kompanija pristaniščnikov — ki so doslej našle skupen jezik glede večine poglavij, ki se nanašajo na reorganizacijo dela, tako tudi kar zadeva uvedbo deljenega delovnega urnika. Zdaj se vodijo pogajanja o-krog pristojnosti pristaniščnikov o-ziroma zasebnikov in nameščencev luške ustanove glede opravljanja z mehanizacijo. Pogajanja naj bi se po mnenju nekaterih sindikalistov zaključila že danes ali jutri.
Sliki med rajonskimi sveti in dr. Sielarijem
Predstavniki političnih strank, prisotnih v rajonski konzulti za Novo mesto - Novo mitnico, so se s predsednikom S. Traunerjem na čelu sestali z izrednim komisarjem na tržaški občini dr. Sielarijem. Komisarju so predočili vrsto nerešenih problemov na tem mestnem območju, predvsem kar zadeva ureditev glasbenega konservatorija (Tartini*, obnovitve Rittmeyerjeve palače, u-reditev zdravstvenih storitev in podobno. Član' konzulte so med drugim poudarili, da bi bilo treba v tem mestnem predelu odpreti novo družinsko posvetovalnico in poskrbeti za dokončno ureditev vprašanja silosa pri železniški postaji. Načeli so tudi problem bivše (hiše železničarjev* na Miramarskem drevoredu. Površina, na kateri je stala omenjena zgradba, naj bi ostala na razpolago prebivalstvu kot javna struktura.
Z VČERAJŠNJE SINDIKALNE SKUPŠČINE
CIM PREJ PONOVNO ODPRETI GRADBIŠČA DRUŽBE PORFIRIO
Denarna pomoč INPS 241 odpuščenim delavcem bo trajala le tri mesece - Na nedograjena stanovanja čakajo tudi žrtve sodnih izgonov - 28. januarja nova skupščina
V dvorani «Di Vittorio* na sedežu sindikata CGIL so se včeraj popoldne sestali na sindikalni skupščini delavci gradbenega podjetja «Porfirio SpA», da bi vzeli v pretres nastali položaj po prejetju odpovednih pisem (pismo je prejelo vseh 241 zaposlenih pri podjetju) in se dogovorili o skupnem nastopanju za izhod iz krize. Delavci prejemajo zdaj preživnino iz posebnega sklada za brezposelne delavce v gradbeništvu, ki ga upravlja INPS. V bistvu gre za vsoto, ki ustreza
Pogled na dvorano porotnega sodišča med včerajšnjim slovesnim odprtjem sodnega leta
Pregled enoletnega dela sodnih organov v poročilu glavnega tožilca Gustapaneja
Podroben in izčrpen pregled enoletnega dela sodnih organov naše dežele — tako bi lahko skopo imenovali včerajšnji enourni govor glavnega tožilca pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Giuseppa Gustapaneja na svečanosti ob odprtju novega sodnega leta. Govornik je podčrtal težave, s katerimi se srečujejo sodniki pri nas, pomanjkljivosti, ki izvirajo prvenstveno iz zastarelih zakonov, poudaril je potrebo po novih modernejših oblikah upravljanja pravice, da se le — to prilagodi današnji družbeni realnosti in se ji omogoči, da za koraka z njo; vse svoje izvajanje je obogatil s številnimi statističnimi podatki o opravljenem delu v obdobju med 1. julijem 1980 in 30. junijem lani.
MORALNO VPRAŠANJE >»<
(Globoka moralna, družbena in ekonomska kriza, kf' tare država*.
v. .	c*tri m iuioi i >
se siri na vse sfere družbenega življenja, torej tudi na pravosodje* —■ je dejal glavni tožilec. Poglavitni vzrok moralne in družbene krize .je Gustapane uvidel v razširjanju materializma, egoizma, v iskanju zasebne koristi na račun skupnih dobrin, kar je (spodkopalo moralne, religiozne, družinske in družbene vrednote, ki so bile zdra vo vodilo nekdanje družbe*. Le s ponovno pridobitvijo teh vrednot bo možen izhod iz krize, je podčrtal Gustapane, njegova diagnoza pa le ni popolnoma prepričala niti člana Višjega sodnega sveta Lubertija ((Vzroki za moralno krizo ne tičijo le v materializmu in egoizmu; na nove pojave, ki se rojevajo v druž bi, moramo odgovarjati z novimi prijemi, za kar potrebujemo nova sredstva, nove instrumente, novo, pripravljeno osebje.*) niti poslanca Cuffara ((Ni dovolj, da objokujemo stare vrednote; poiskati moramo nove, zdrave, primerne za čas, v katerem živimo.*).
UPRAVLJANJE PRAVICE V DEŽELI
Gustapane ga je ocenil kot (brez dvoma pozitivno*, pri čemer seve da ne gre pozabiti na težave za radi pomanjkanja oseb.ja na sodiščih. V Trstu manjkajo trije sodniki in en predsednik sodišča. Kar se tiče samega upravljanja je glavni tožilec priznal, da se vlečejo sodni postopki predolgo, predvsem v preiskovalni fazi. Prav zaradi tega prihaja na procesih do tolikih oprostilnih razsodb; z boljšim delom med preiskavo bi lahko že v preiskovalni fazi izpustili mnogo osumljencev, za katere se nato šele
na procesu, po dolgem času, izkaže, da niso krivi obtoženih dejan.;.
JETNIŠKE STRUKTURE
So deficitarne, zato je deficitarna tudi učinkovitost preventivnih zavodov in kaznilnic. Le v Trstu in Vidmu imata zapora ženski oddelek; le v Trstu sprejemajo mladoletne prestopnike, čeprav samo za čas procesa. To negativno vpliva na mlade, ker pridejo v stik z za pomiki, ki prestajajo kazni. Na tem področju .je zabeležiti napredek: decembra se je v Gorici sestala komisija, ki bi morala izbrati prostor za nov preventivni zavod za mladoletnike. V zelo kritičnem položaju pa so še vedno jetniški pa zniki.
KRIMINAL V NAŠI DEŽELI
1 '■ Tržaško -prebivalstvo je po besedah glavnega tožilca «po naravi miroljubno*. .Največ, zlpčinskih dejanj naj bi pri nas opravljali tujci, predvsem ropov in tatvin. V obravnavanem obdobju so uvedli v Trstu 9.187 kazenskih postopkov, 1.238 manj kot leto prej. Nesreč na delu s smrtnim epilogom je bilo manj kot drugje v državi. V deželi niso zabeležili terorističnih a-tentatov. (Predsednik deželnega sveta Colli je v razpravi opozoril na možnost, da bi lahko dežela postala nekakšno «rezervno področje* za teroriste, ki delujejo v bližnjem Venetu.) Hujših zločinov zoper življenje ni bilo (omejeni so bilf na družinski okvir ali pa so jih zakrivili duševno neprištevni), opaziti pa je bilo porast stečajev kar .je gotovo posledica gospodarske krize.
MLADOLETNIŠKO
PRESTOPNIŠTVO
Število mladoletnikov prijavljenih sodstvu je zadnje leto upadlo. Od njihovih kaznivih dejanj so bile najbolj pogoste kraje (v prvi vrsti motorna kolesa in avtomobili) in cestni prekrški. Zaskrbljujoč .je po datek o ponavljanju prekrškov, po tem ko so bili mladoletniki že enkrat prijavljeni. Za Videm je značilen vedno večji razrast mamil med mladimi, kot tudi zapuščanje lastnih domov.
SODNA IN CESTNA POLICIJA
Boj proti kriminalu .je vedno ostrejši, zato je postalo delo policijskih organov vse težje. Kljub temu so zabeležili tudi lani dobre rezultate. Po podatkih cestne ooli cije so v obravnavanem obdobju v naši deželi (razdelili* med avtomo-
biliste 76.126 glob, prometnih nesreč .ie bilo 3.364 s 175 žrtvami in 3.086 ranjenimi.
BOJ PROTI MAMILOM
Mednarodni premet mamil skozi Trst stalno narašča. Organi pregona so v enem letu zasegli 3.000 kg hašiša. 25 kg morfija in 32 kg kokaina. Upadlo je število kraj mamil v lekarnah, oo drugi strani pa se je povečalo število ponarejenih zdravniških receptov za zdravila, ki vsebujejo mamila. Število umrlih zaradi droge je bistveno nižje v primerjavi z drugimi deželami. Zaskrbljujoče je število narkomanov med vojaki, kar je «prineslo» mamila v podeželske in gorske kraje, kjer jih enkrat niso poznali.
Glavni tožilec Gustapane je svoj poseg končal s podatki o razporo-kah in ločitvah. V zadnjem obdobju je število poštopkoV’.za''ra/poroko naraslo: največ so jih zabeležili v Trstu (290), T» Vidmu (291), nad 1.300 pa je bilo skupnih prošenj za ločitev med zakoncema.
Devinsko-nabrežinska občina za avtonomijo slovenske šole
Devinsko - nabrežinski občinski odbor je odobril naslednjo resolucijo:
(V zvezi z vprašanjem avtonomije slovenske šole, ki doslej še ni bilo rešeno, kljub obvezam deželnih in državnih oblasti, prevzetih že ob priliki šolskih volitev pred štirimi leti in kljub soglasnim zahtevam sil, ki predstavljajo slovensko narodnostno skupnost, občinski odbor Devin - Nabrežina, po nalogu občinskega sveta, protestira zoper take nedopustne neizpolnitve, ki izpričujejo pomanjkanje občutljivosti za tako pomembno načelo demokracije.
Občinski odbor končno zahteva, da -pristojne oblasti ne odlašajo več z izpolnitvijo sprejetih obvez in da ugodijo zahtevam po ustanovitvi šolskih organov, ki bi zagotovili dejansko avtonomijo slovenske šole v naši deželi.*
80 odst. mesečnih prejemkov: pomoč zavoda INPS pa traja samo tri mesece.
V tem času — so ugotovili na skupščini — je treba poskrbeti za to, da bodo stanovanjske hiše, ki jih je podjetje (Porfirio* ob stečaju pustilo nedograjene, prevzeli drugi podjetniki iz naše pokrajine. S skupščine so razposlali vrsto brzojavk krajevnemu in deželnemu u-radu za delo, industrijski zvezi in zvezi tržaških gradbenikov. Delavci in sindikalni predstavniki v brzojavkah ugotavljajo, da je treba v tem trenutku splošfie Križe v tržaškem gospodarstvu in ."š$t zlasti ,v gradbeništvu za vsako ceno preprečiti, da bi se se število brezposelnih ljudi še povečalo in da je
treba toliko bolj rešiti vprašanje nedograjenih stanovanjskih hiš glede na naraščajočo potrebo po novih stanovanjih na Tržaškem. Na Por firiova stanovanja čakajo namreč tudi številne družine, ki jim grozi sodni izgon iz sedanjih bivališč. Delavci nadalje v brzojavkah naglasa, jo, da je v tržaškem gradbeništvu precej «črnega* dela in da je treba tudi to vprašanje rešiti v smislu, da bodo imeli prednost domači delavci. Končno je v brzojavkah poudarjena zahteva po sklicu širšega posveta med vsemi prizadetimi dejavniki, na katere naj bi skupno poglobili nastali položaj. Dne 28. januarja se bodo delavci družbe «Porfirio SpA» ponovno zbrali na sindikalni skupščini.
Stečaj družbe, ki je last bivšega predsednika zveze industrijcev iz tržaške pokrajine P. Tassi ja, je proglasilo tržaško sodišče 21. decembra lani, potem ko je bila od 13. novembra pod nadzorovano u-pravo. Proti ustrezni razsodbi je Tassi vložil priziv.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Irena Grafenauer in Aci Bertoncelj v Kulturnem domu
FLAVTA IN KLAVIR: VRHUNSKO MUZICIRANJE
Mlada slovenska virtuoza sta izvajala skladbe Bacha, Schuberta in Francka in navdušila številno občinstvo
Vodstvo koncertnega abonmaja Glasbene matice je pri sestavljanju abonmaja za tekočo sezono imelo res srečno roko, kar je povsem potrdil tudi sinočnji koncert, na katerem sta se številnemu slovenskemu in tudi italijanskemu glasbenemu občinstvu predstavila v Kulturnem domu mlada slovenska instrumentalna virtuoza:	flavtistka
Irena Grafenauer in pianist Aci Bertoncelj, i Oba sta pri nas sicer že koncertirala ločeno, toda v duu smo ju tokrat poslušali prvič in bil je užitek. Najbrž je danes ne samo v Italiji, pač pa tudi v Evropi, malo tovrstnih komornih sestav take izrazne umetniške moči, kot sla jo izpričala sinočnja gosta.
Ireni Grafenauerjevi poje flavta v čudovito čistih in mehkih tonih v vseh legah, z izredno tehniko mojstrsko modulira njihovo prelivajočo se barvitost, s poudarjeno muzikaličnostjo iztanjšano interpretira slog in sporočilnost partitur.
Aci Bertoncelj ji je pri klavirju enakovreden partner prej kot spremljevalec, sam zase pianist izredne občutljivosti s poudarjenim občutjem za igro v dvoje, ko morata obe
iiiiililiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiMiHiiHMtiin
PREKINJENA POGAJANJA 0 VIŠJIH TARIFAH
AVTOPREVOZNIKI S TOVORNJAKI ZAPRLI VHODE V PRISTANIŠČE
Dopoldne zaprt kamionski promet med mestom m luko Še vedno okrnjen promet s kontejnerji na pomolu VII
Protestno gibanje obrtnikov - avtoprevoznikov, ki opravljajo promet s kontejnerji na pomolu VII — kakor smo že zabeležili v preteklih dneh, gre za okrog 60 avtoprevoznikov, članov obeh italijanskih obrtniških organizacij in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja — se je včeraj nadaljevalo. Avtoprevozniki prejemajo kakor znano za storitve, ki jih opravljajo v zvezi z manipulacijo s kontejnerji, tarife, ki so bile določene že leta 1969 in ki danes nikakor ne krijejo več živih stroškov teh podjetnikov. Zato so postavili agencijam, za katere opravljajo omenjena dela, zahtevo po primernem povišku tarif. Agencije na predlagane ^poviške niso pristale in so prekinile pogajanja z avtoprevozniki. Ti, sp, včeraj zjutraj s svojimi tovornjaki, zaprli prometu vse glavne vhode in izhode v novem in starem pristanišču,, tako da
iiiiiiiiiMiiiiimiiiiniiiiiiiiinmiitiiiiniiHiiiiitimiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
S SINOČNJE SKUPŠČINE ZDRUŽENJA STARŠEV NA OPČINAH
Otroci openske osnovne šole France Bevk se bodo v ponedeljek zopet vrnili v šolo
Posredovanje funkcionarjev tržaške prefekture omogočilo vsaj delno zadovoljivo rešitev ■ Včeraj so se začela preureditvena dela v prostoru, kjer so bili doslej tuši in iz katerega bodo pridobili osmo učilnico
Openski starši so s svojo protestno akcijo, ko zaradi nerešenih prostorskih problemov v osnovni šoli France Bevk qd torka dalje niso pošiljali svojih otrok v šolo, končno le dosegli prvi zastavljeni cilj. V šoli so se namreč že včeraj začela dela za preureditev prostora, kjer so bili doslej tuši; iz njega bodo pridobili tisto osmo učilnico, ki sedaj primanjkuje slovenski šoli; preureditvena dela bodo predvidoma trajala en mesec, med tem časom pa bo slovenska šola razpolagala z razredom, ki ji ga bo začasno odstopila italijanska šola (združili bodo namreč dva razreda). Zaradi tega so starši sklenili prekiniti stavko, tako da bodo od ponedeljka dalje zopet pošiljali svoje otroke v šolo.
Tako je bilo sklenjeno na sinočnji skupščini staršev, ki so se zbra-
..............................................
Skupina Zero v prvih vrstah boja proti narkomaniji
(V Trstu je okrog 70 narkomanov. Vsak izmed njih lahko danes ali jutri umre zaradi prekomerne doze. Toda o problemu uživanja težkih mamil govorimo in pišemo in se ob njem zgražamo samo takrat, kadar mlad narkoman umre, kot je bilo predvčerajšnjim, ko je prekomerna doza heroina umorila 17-letnega Alberta Valdija. To je peta žrtev mamil v našem mestu.*
Assunta Signorelli, zdravnica v centru za boj proti mamilom (CMAS) pa tudi drugi, kot na primer duhovnik Vatta, ki se že dolgo ukvarjajo s problemi toksikomanije in rehabilitacije zasvojenih narkomanov, se s takšnimi in podobnimi izjavami pritožujejo nad tako razširjeno brezbrižnostjo in neobčutljivostjo širše javnosti do pojava, ki se iz dneva v dan grozeče širi. K temu bi dodali, da ne prizanaša nobenemu sloju in nobeni družbeni in narodnostni skupnosti. Narkomanija se po javlja povsod, tako da zadobiva že vse značilnosti pravega občega zla, proti kateremu smo dolžni vsakdo po svojih močeh ukrepati.
Priložnost, da se družbene in politične sile in z njimi vsa javnost prebudijo iz dremavice, bo razprava v deželnem svetu o novem za konskem osnutku, s katerim naj bi deželne oblasti vendarle ukrenile nekaj konkretne] šega v boju proti temu in nič manj zaskrbljujočemu zlu alkoholizma. Deželna skupščina M bo osnutka, ki so ga označili s številko
330, lotila po 15. januarju. Medtem pa je treba že preverjati, ali predlagana določila ustrezajo stvarnim potrebam ali ne. Marsikdo, zlasti tisti, ki se neposredno soočajo z dramatičnimi aspekti narkomanije, in pri tem mislimo na operaterje CMAS in podobnih organizacij, so mnenja, da je zakonski osnu tek potreben temeljitih popravkov. Da bi bila njihova akcija čim učinkovitejša, pa so le ti združili svoje moči in ustanovili «Skupino 'Le ro*. organizacijo s sedežem v Ulici Grego-rutti 2. ki naj bi se bolj globalno spoprijela z razrvanimi razmerami, v katerih danes živi veliko mladih. Prvi cilj rSkupine Zero* je zagotoviti takšen zakon, ki bo celovito za objel problematiko narkomanije in alkoholi zrna, nudil možnosti družbeno načrtovanega vključevanja mladih (pa tudi starejših) narkomanov ali alkoholikov v družbeno tkivo in predvsem zagotovil ustrezna finančna sredstva.
cSkupina Zero* opozarja na nekatere hude pomanjkljivosti zakonskega osnutka. Med te mi je določilo, ki predvideva ustanovitev po sebnega odbora, v katerem so predvideni ra zni funkcionarji, policijski častniki in strokovnjaki - teoretiki. Ni pa predvidena prt sotnost operaterjev, ki se neposredno ukvar jaio s to problematiko, predstavnikov mla dih, članov krajevnih zdravstvenih enot in predstavnikov družbenih sil, kar je za *Sku pino Zero* nepojmljivo.
So pa še druge pomanjkljivosti. tVsakdo izmed nas, meni ^Skupina Zero*, čuti potrebo, da lahko računa na določeno sigurnost. Le to pa nam lahko nudijo stanovanje, zaposlitev, in možnosti za srečanje in rekreacijo. Brez tega je neizbežno, da se mladina znajde na cesti, ne da bi vedela, kaj naj počne in v takšnih pogojih je kaj lahko zaiti v začaran krog narkomanije, prestopništva, emar ginacije, iz katerega včasih ni izhoda*. Zato skupina predlaga, da bi novi deželni zakon predvidel (in finansiral) ustanavljanje samo-upravljenih stanovanj za mlade brez strehe, raznih obrtniških zadrug, ki bi nudile zaposlitev in da bi obenem zagotovil primeren sedež za (Skupino Zero*, kjer bi se mladi narkomani in drugi lahko sestajali, poslušali glasbo itd. Zahteva se tudi, da bi bile javne zdravstvene strukture na razpolago al koholikov in narkomanov.
Navedli smo le nekatere aspekte te zadeve. O tem bo. upamo, še veliko mnenj in predlogov. Priložnost za to bo tudi današnja javna razprava ob 16. uri v veliki dvorani glavne bolnice v Ulici Stuparich, ki jo prireja ravno ^Skupina Zero*. Jasno pa je, da kakorkoli bo izoblikovan zakon 330, pa naj bodo sprejeti še tako odlični popravki, bo vselej v prvi vrsti odvisno od vseh nas, kako se bomo dan za dnem vključevali v boj proti novemu zlu stoletja, (dk)
li v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in katerim sta predsednica Združenja staršev Alenka Kocman in član področnega sveta o-penskega didaktičnega ravnateljstva Stojan Spetič poročala o razvoju dogodkov; njunima poročiloma je sledila razprava, v katero so posegli številni starši; skupščina pa se je sklenila z izglasovanjem resolucije, ki je bila sprejeta skoraj s stoodstotno večino glasov, saj so pri glasovanju zabeležili le en vzdržani in en nasprotni glas. Resolucija se glasi:
(Slovenski starši otrok openske šole France Bevk, zbrani na skupščini v Prosvetnem domu, po poročilu razrednih in zavodskih predstavnikov o srečanju na didaktičnem ravnateljstvu, jemljejo na znanje stališča šolskega skrbnika in ugotavljajo, da si doslej ni prevzel odgovornosti za rešitev prostorske stiske, ki je izbruhnila na šoli že v začetku šolskega leta.
Pač pa ugotavljajo, da je posredovanje funkcionarjev tržaške pre fekture — dr. Mazzurca, dr. Sicla-rija in dr. Vergoneja — omogočilo rešitev, ki je vsaj delno zadovoljiva, saj nudi vsaj stvarno možnost, da bo slovenska šola France Bevk čez približno mesec dni imela na razpolago po eno učilnico za vsak razred. To pa je bila minimalna zahteva, za katero so se starši borili ves ta čas.
Rešitev je najbrž tudi sad poziva, ki so ga slovenski starši naslovili sosednji italijanski šoli, naj sodeluje pri reševanju odprtih problemov in uresniči tako pogoje za plodno sodelovanje.
Starši ugotavljajo, da so sedaj ustvarjeni pogoji za obnovo rednega pouka na šoli. Obžalujejo pa, da slovensko didaktično ravnateljstvo še nima ustreznih prostorov. Slednje naj šolsko skrbništvo uredi na področju didaktičnega ravna- j teljstva, v ta namen pa združenje staršev poziva Sindikat slovenske šole. naj podvzame potrebne pobu j de. Obenem se sindikatu šolnikov zahvaljuje za solidarnost, prav tako slovenskim dijakom in deželnim svetovalcem.
Starši so sklenili, da se otroci vrnejo v šolo v ponedeljek, upajo pa, da bodo tedaj pogoji že normalni
in da ne bo poskusov vsiljevanja popoldanskega pouka. Obenem bodo budno spremljali uresničitev preureditvenih del na šoli.
Izkušnje štirimesečnega boja o-penskih staršev so pomembne za vso slovensko javnost, saj nas u-trjujejo v prepričanju, da je slovenski šoli potrebna upravna avtonomija. V nasprotnem primeru se v šolskih oblasteh utrjujejo težnje po oženju življenjskega prostora slovenski šoli in omejevanju njihovega naravnega razvoja.
Slovenski starši z Opčin pozivajo vso slovensko javnost, naj ostane budna v obrambi interesov slovenskega šolstva v Italiji in naj nadaljuje boj za rešitev vseh perečih problemov, saj openski primer ni bil nekaj osamljenega ali izjemnega, pač pa tragičen prikaz razmer, v katerih deluje nezaščiteno manjšinsko šolstvo.*
je bil promet s tovornjaki na tem področju ustavljen, popoldne pa so vozila umaknili ter z njimi zaprli dovozno cesto na pomol VII.
Ta svojevrstna stavka traja že od ponedeljka in ni izključeno, da se ne bo v prihodnjih dneh še zaostrila, v smislu da bodo avtoprevozniki pritegnili k svoji protestni akciji celotno področje zasebnih prevoznikov v blagovnem prometu. Sklep o nadaljevanju oziroma o zaostritvi protesta bo po vsej verjetnosti sprejet na seji vseh prizadetih obrtnikov - avtoprevoznikov, ki je najavljena za danes dopoldne z začetkom ob 9.30.
Iz sindikalnega življenja
Deželno . tajništvo sindikata kovinarjev FLM se je včeraj sestalo s podpredsednikom poslanske zbornice L. Fortuno. Sindikalisti so predočili predstavniku zbornice kritičnost položaja v deželnem ladjedel-stvu in poudarili nujnost čimprejšnjega izglasovanja finančnih zakonov za uresničitev področnega načrta za ladjedelstvo, ki ga je aprila lani sprejel CIPI.
V hotelu Europa pod Nabrežino bo od 11. do 16. januarja izpopolnjevalni tečaj za sindikalne kadre, ki ga organizira deželna CGIL. Med predavatelji bo tudi prof. D. Bratina s tržaške univerze.
V Miljah srečanje o družinski posvetovalnici
Delegacija upravnega odbora družinske posvetovalnice v Miljah se je sestala z miljskim županom Bordonom in občinskim odbornikom za zdravstvo Vodopivcem, katerima je orisala hude težave, s katerimi se srečuje družinska posvetovalnica. Predstavnika miljske občine sta se obvezala, da bosta te probleme prenesla na skupščino Krajevne zdravstvene enote, ki naj se ukvarja tudi s splošnim problemom delovanja posvetovalnic.
Leteči oddelek kvesture je aretiral in pospremil v zapor 33-letnega Daniele ja Tuffanellija iz Ul. G Gozzi 5, ki mora po zapornem na logu tukajšnjega državnega tožil stva odsedeti tri mesec ječe za radi tatvine z obtežilnimi okolišči nami.
glasbili doseči kar največjo sozvoč-nost.
Mojstra sta imela na sporedu v prvem delu Bachovo Sonato v h-molu za flavto in klavir in Schubertovo Introdukcijo in 7 variacij op. 160 na temo iz cikla (Die scho-ne Miillerein» za flavto in klavir, v drugem delu pa Franckovo Sonato v A-duru. Težko bi se odločil za najboljšo izvedbo. V vseh treh je blestela posamična in skupna igra, v Schubertu zlasti plemenitost tona flavte v romantični melodiki, v Frančku izjemna pianistova tenkočutnost v posredovanju glasbene niti in briljantna tehnika flavtistke v spevni liričnosti.
Res koncert na visoki umetniški ravni, kakršnih ni dano slišati pogosto. (jk)
Natečaj za najboljšo doktorsko disertacijo o kooperaciji
Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je na predlog odbornika za delo razpisal natečaj za najboljšo doktorsko disertacijo na področju kooperacije, ki je bila predložena na tržaški univerzi v akademskem letu 1980-71; nagrajeni univerzitetni študent bo prejel nagrade v višini enega milijona lir. Prošnjo na kol-kovanem papirju je treba vložiti do 15. januarja v urade služb za razvoj kooperacije in za nadzorstvo nad zadrugami v Ul. sv. Frančiška 37, skupno s kopijo disertacije in potrdilom o datumu dosežene diplome.
Mraz je le pritisnil
Predvčerajšnji prodor hladnega zraka je zajel tudi naše kraje, da je živosrebrni stolpec zdrknil pod ničlo v mestu, na Krasu pa so zabeležili celo nižje temperature. Ob istočasnem prodoru toplejšega in vlažnega zraka v višjih plasteh o-zračja meteorologi napovedujejo manjše snežne padavine vse do nižin. O tem so zgovorno pričale sinočnje redke snežinke, ki so se poigravale v premcih avtomobilskih luči celo v samem mestu.
Nesreča mizarja na delu
Včeraj ob 13.45 so z rešilcem Rdečega križa pripeljali v ortopedski oddelek glavne bolnišnice 60-•letnega mizarja Alfreda Marapa iz Corrtiohsš. Med upravljanjem skočnega stroja v mizarskem obra-. tu v Ul. Čaboto 4 se .je ponesrečil in izgubil členek kazalca na levi roki ter si hkrati hudo ranil sredinec na isti roki. Ozdravel bo predvidoma v 30 dneh.
Upokojenka z motornim kolesom trčila v avto
Na oddelku za ušesne bolezni odroma poškodbe so včeraj ob 13.20 sprejeli 03-letno upokojenko Mario Bembi por. Jacobich iz Ul. Veru-da 36. Za domnevnim zlomom nosne kosti in raznih poškodb na čelu in levem kolenu se bo morala zdraviti v bolnišnici najmanj 15 dni. Ponesrečila se je na vogalu med ulicama Oriani in Caccia, kjer je z motornim kolesom bravo trčila v avtomobil, ki naj bi ji bil preser kal pot.
Tatovi nakradli za 50 milijonov lir krzna in dragocenosti
V včerajšnjih popoldanskih urah so si tatinske roke v drugem nadstropju poslopja s hišno številko 7 na cesti, ki se vzpenja iz Rojana na Greto, prilastile za kakih 50 milijonov lir krznenih plaščev, dragocenih obeskov in ur. Neznanci so izropali dve stanovanji, in sicer Gianne C&stelli ter njene sosede, gospe Izzi. Tatovi so se prikradli v stanovanje Izzijeve skozi steklena vrata dnevne sobe, potem ko so se bili povzpeli na balkon. Od tod jim pot do Castellijinega stanovala seveda ni bila rioVa.
Dušan Pangerc daruje 50.000 lir za Tržaški oktet.
a4i«aL AKAnalrA
DREVI V BORŠTANSKEM PROSVETNEM DOMU
Spominska proslava ob tragičnih dogodkih ko so fašisti napadli Boršt in Zabrežec
CoIIottijeva banda je prizadejala vaščanom veliko gorja - V spopadu s fašisti so padli Munih, Gruden, Grzetič in Petaros
Na pobudo VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca bo drevi ob 20. uri v borštanskem prosvetnem domu spominska proslava ob dogodkih izpred 37 let, ko je 10. januarja 1945 CoIIottijeva fašistična banda vdrla v ta breški zaselek. V skupinah so fašisti vdirali v hiše in metali vaščane s postelj, saj so se priplazili zelo zgodaj. Komaj so ljudem pustili, da so se za silo oblekli, nato pa so jih odvedli v gostilniške prostore pri «Ljeni». Tam je Co-lotti naredil nekakšno ■"mučilnico*, kamor je odpeljal ljudi, za katere je vedel, da sodelujejo z Osvobodilno fronto. Ljudi je mučil z električnim tokom, odpirale so se jim po telesu rane, da so se onesveščali. Nihče pa ni ničesar izdal.
V času. ko. je bilo v teku »zašli
ševanje», je bilo čuti tudi strele iz brzostrelke. Takoj je bilo jasno, od kod prihajajo in tudi to, da je fašistom uspelo najti bunker. Krvniki so svoj napad na Boršt in Zabrežec (vse je potekalo tudi v «varstvu» esosevske blokade) »kronali« z ubojem Dušana Muniha, Stanislava Grudna, Ivana Grzetiča in Danila Petarosa, tako da tega dneva gorja ni pozabil noben domačin, ki je bil takrat v vasi.
Prav je, da se naše vasi spominjajo žrtev borcev za svobodo, ki so na oltar domovine darovali najdražje - življenje. In zato se tudi v Brštu in Zabrežcu spominjajo dneva terorja in trpljenja, trdno odločeni in prepričani, da se taki časi ne smejo povrniti, trdno pre-
pričani v svoj narodnostni izvor in v ideale NOB. V tem smislu bo izzvenela tudi drevišnja proslava, ki bo vsebinsko zelo bogata in povezana s še eno pomembno obletnico; 60-letnico rojstva partizanskega pesnika in borca Karla Destovnika -Kajuha.
Uvodni nagovor bo imela Karmen Kosmač, ki bo tudi povezovala celoten spored, v katerem bodo nastopili srednješolci in osnovnošolci z raznimi recitacijami, predvsem Kajuhovih pesmi, nato pa bosta pred občinstvo stopila še mešani pevski zbor «Slovenec» pod vodstvom Draga Petarosa in otroški pevski zbor PD Slovenec pod vodstvom Bože Hrvatič. Ob tej priložnosti bodo prebrali tudi Kajuhov življenjepis.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiimiiTiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiirfiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vabi na
BOŽIČNI KONCERT
ki bo jutri, 10. januarja 1982, ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu.
Nastopajo mešani, žen.jid in otroški zbor ob spremlja o instrumentalnega kvare a Na sporedu bo tudi prva izvedba kantate za mešani in o-troški zbor skladatelja Uoalda Vrabca — Božični sijaj — na besedilo Vinka Beličiča.
Dirigent Humbert Mamolo.
SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT — ZABREŽEC vabi na
proslavo
ob obletnici 10.1. 1945
ki bo v prosvetni dvorani danes, 9. januarja 1982, s pričetkom ob 20. uri.
Sodelujejo otroški in mešani pevski zbor PD Slovenec, otroci osnovne šole ter recitatorji.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, .9. januarja
JULIJAN .	 ,„H
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 8.55 — Luna vzide ob' 16.25 in zatone ob 7.14.
Jutri, NEDELJA, 10. januarja
GREGOR
Vreme včeraj: na j višja temperatura 1,6 stopinje, najnižja minus 1,3, ob 18. uri 0 stopinj, zračni tlak 1022,8 mb ustaljen, veter 20 km na uro severozahodnik, vlaga 24 odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luigi Tozza, E-lisabetta Mazzarella, Elisa Mali-sana.
UMRLI SO: 65-letni Orfeo An-drioli, 51-letna Giacomina Cirrin-cione por. La Corte, 51-letna Elda Dostal por. Tomini. 66-letna Silvana Capuzzo, 64-letni Bruno Paolet-ti, 79-letna Maria Potočnik vd. Slavec, 89-letna Maria Benassich vd. Levi Minzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1: Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1; Largo Osoppo 1: Ul. Zorutti 19
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel-lio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel-lio 24.
LEKARNE V OKO’ IC)
Boljunec: tel 228 1 24; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljati: tel 209 197; Žavlie: tel. 213 137; Milje: tel 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel. 68 441.
SLOVENSKO 5 STALIMO „, GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI
Režija: Boris Kobal
Danes. 9. januarja 1982. ob 20.30 ABONMA RED F (druga sobota po premieri)
* # *
PAVEL GOLI A
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija: Mario Uršič
v torek, 12. januarja, ob 15.30 v sredo, 13. januarja, ob 15.30
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI ROD MODREGA
VALA
priredijo danes, 9. t.m., ob 16.30 in jutri, 10. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah lutkovno igrico
Libuša Tittelbach ZAJČEK DIDELDAJČEK
Režija: . OLGA. LUPINC ; Liitw.no t^stvo: ‘Mhgdti i*avčar Tehnična oprema: SKD Tabor w<i* MHAK,nu l^J':Vauljefii!
OSNOVNA ŠOLA I. GRBEC v SKEDNJU
vabi na prireditev
OB 200-LETNICI ŠOLSTVA
NA PRIMORSKEM
ki bo v škedenjski kinodvorani v soboto, 16. t.m., ob 20. uri.
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
priredi v ponedeljek, 11. t.m., ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, predavanje ALI JE KOSOVELOVA RELIGIOZNA, ETIČNA, SOCIALNA DRŽA DANES ŠE ZAVEZLJIVA
Predaval bo Taras Kermauner Prisrčno valjeni!
Razstave
Danes popoldne ob 16. uri bodo v mali dvorani glavnega kolodvora odprli razstavo del likovnikov - železničarjev, ki delujejo v okviru likovne grupe pri železničarskem «dopo-lavoru«. Na sedanji razstavi, ki je že tretja zapovrstna in ki bo trajala do 20. januarja, sodeluje dvajset slikarjev - železničarjev.
Razna obvestila
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt javlja, da bo v ponedeljek, U. t.m., ob 17. uri sestanek vseh razrednih svetov.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1982
CELOLETNA . POLLETNA , MESEČNA .
. 59.000 lir + kolek 500 Ur . 43.000 lir + kolek 500 lir . 8.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tiste, kl jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 96.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trat, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah; Tekoči račun štev. 1718
Gledališča
KULTURNI DOM
Da 15. 1. 1982 je v času predstav na ogled razstava «Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču«, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 bo v gledališču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teatro Mobile z Molierovim «Namišljenim bolnikom«. V abonmaju odrezek štev. 5 (v alternativi) .
Koncerti
Jutri, 10. t.m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu — Božični koncert.
Societa dei concerti — (Tržaško koncertno društvo) — V ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 v gledališču Ros-setti — koncert dua GULLI - CA-VALLO (Franco Gulli - violina, En-rico Cavallo - klavir).
Ariston 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.00 «American pop«. Risani film.
Ritz 16.00 «Amore senza fine«. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladini pod 14.' letom.-	’
Eden 16.00 «Ked e Toby nemiciami-ci». W<ilt DTsrtey.
Grattacielo 15.30—22.15 »Culo e ca-micia«. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fenice 16.00—22.15 «Innamorato paz zo». A. Celentano in 0. Miid
Nazionale 15.30 «Crema, cioecolata e paprica«.
Cristallo 16.00 «Chi trova un amico trova un tesoro«. Bud Spencer in Terence Hill.
Capitoi 16.00 «11 postino suona sem-pre due volte«
Moderno 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 «L’ultimo metro«. Catherine De-neuve.
Filodrammatico 15.00 »Alfa blu«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16 30 «1997 — Fuga da New York».
Vittorio Veneto 16.00 »Tarzan 1’uo-mo scimmia«.
Mignon 15.00 »Tutti insieme appas-sionatamente«.
Radio 14.30 «Le collegiali super por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «La liceale seduce i professori«.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša nona JULKA. Vse najboljše ji voščita vnukinji Katja in Marta.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM novo ogrevalno blazino za eno osebo. Telefonirati v večernih urah na štev. (040) 725433.
SAMSKI moški išče gospodinjo za vilo na Opčinah. Nudi stanovanje, hrano in plačo po dogovoru. Telefon (040) 212518,
NA OPČINAH prodam pritlično stanovanje — tri sobe, kuhinjo, kopalnico in 400 kv. m vrta. Telefon (040) 212518.
PRODAM fiat 850 special v dobrem stanju. Telefon (040) 228551.
KUPIM klavir-pianino. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/ 814-212.
59-LETNI upokojenec išče žensko — prosto, dobrega značaja, po možnosti Slovenko, za skupno življe-lje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »črnolasa«.
NUJNO rabim knjige za drugi letnik trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Telefon (0481) 78125.
PRODAMO gostilno na vzhodnem Krasu z na novo preurejenimi prostori in obširnim vrtom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Gostilna».
PRODAM fiat 127 letnik 1974 po u: godni ceni. Telefonirati po 18. uri na štev. (040) 231355.
OSMICO je odprl Robert Pipan • Ma^binje 22 - D
22 LETNA s srednješolsko izobrazbo in dveletno prakso v zavarovalništvu išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »ZAVAROVALNIŠTVO«.
MANJ ČLANARINE PRIHAJA V BLAGAJNE SINDIKATA
Tudi sindikati so se znašli v krizi ki je zajela razne goriške tovarne
Goriška delavska zbornica je sicer lani povečala število članov, a to so v celoti upokojenci - Predvidevajo manj članov in dohodkov v tem letu 1982
Za sindikalne organizacije ni komaj začeto leto 1982 nič kaj obetavno. Mislimo na njihovo članstvo in na njihove prejemka. V raznih italijanskih časopisih smo v teh dneh brali, da je padlo število vpisanih v sindikate in da se je zaradi velikega števila ljudi v dopolnilni blagajni zmanjšal tudi priliv dohodkov v sindikalne blagajne. Zaradi tega, taka so poročila iz velikih italijanskih mest, mislijo v sindikalnih organizacijah v letošnjem letu zmanjšati število zaposlenih ip zmanjšati razne režijske stroške.
Kako je s to stvarjo na Goriškem, nas je zanimalo. Obrnili smo se za pojasnila na Luciana Pinija, tajnika goriške delavske zbornice, sindikalne organizacije, ki je vodilna na Goriškem, saj je v njej največ vpisanih. Prepričani smo, da ista merila veljajo tudi za druga dva sindikata, t.j. za CISL in UIL.
Goriška delavska zbornica CGIL ni v lanskem letu zmanjšala števila vpisanih v primerjavi s prejšnjim letom. Celo povečali so ga za nekaj sto ljudi. Od predlanskih 12 tisoč 630 članov so skočili na 12.876. Vendar pa je treba tudi vedeti, da je treba porast pripisati predvsem večjemu številu v sindikat vpisanih upokojencev (od predlanskih 2 150 na 2.600). Treba je tudi vedeti da razne strokovne kategorije zahtevajo izkaznice ob začetku leta, jih razdelijo članom, če pa se kdo med letom upokoji ali izgubi službo, ga ne izbrišejo iz števila vpisanih v tistem letu. Zaradi tega so najbrž številke, tako posameznih strok kot zaključne, nekoliko zastarele in tudi nerealne.
Že v lanskem letu so v nekaterih strokah zabeležili precejšen padec vpisanih. Tako med tekstilnimi delavci (od 700 vpisanih v letu 1980 na 540 v letu 1981) kar je treba pripisati krizi v podgorski predilnici. Tako med kemijskimi delavci (od 600 na 500), kar je v zvezi s krizo v tovarni Tee Friuli. Več ali manj na istem so v drugih strokah.
Niso pa še uspeli prodreti v mala podjetja, da bi tam sindikaliziralj delavce in uslužbence. Preveč je delo sindikata usmerjeno v velika podjetja, kjer je lahko najti člane in kjer ti tudi podpišejo dovoljenje, da delodajalec kar od plače odtrže sindikalno članarino. Ko ljudje zapustijo vgč'ja' podjetja in se zapo-sli jo v manjših, jim sindikat na sledi. Pini nam je dejal, da se bodo morali resno zavzeti za te delavce, kajti ni prav, da niso sindi-kalizirani.
Sindikalni funkcionarji predvidevajo torej, da bo v,letošnjem letu manj vpisanih v sindikat, tudi fti predvsem zato, ker so nekatera podjetja, ki so bila v začetku lanskega leta šele v začetku krize, sedaj v definitivni krizi ali pa so definitivno zmanjšala število zaposlenih. V marsikateri stroki bo torej v tem letu manj zaposlenih, kar
se bo seveda pokazalo tudi v včlanjevanju v sindikat.
Zaradi tega se sindikalne organizacije nahajajo tudi v finančnih težavah. Povprečno so sindikati lani dobili po 3.600 lir mesečno od vsakega člana. To na podlagi direktnih sporazumnih odtegljajev s strani delodajalca. Največ so plačali pristaniški delavci in sicer okrog 10 tisoč lir mesečno, najmanj pa dr-žavn* uradniki in sicer samo 2.500 lir. Še manjši je bil seveda prispevek upokojencev in sicer le 500 lir mesečno. Nekatere stroke plačujejo pol odstotka, druge pa en odstotek kosmate plače. Sedaj si vse sindikalne organizacije prizadevajo, da bi poenotili prejemke na višini e-nega odstotka.
Zaradi številnih odpuščenih in delavcev v dopolnilni blagajni so se sindikati znašli v težavah. Odpuščeni ljudje — brezposelni seveda ne plačajo več sindikalne članarine.
Enako se dogaja s tistimi, ki so v dopolnilni blagajni in ki dobijo prejemke iz. te blagajne direktno od zavoda za socialno skrbstvo. Nekako drugače je s tistimi, ki dobijo te prejemke direktno od podjetja. Za te veljajo še vedno sindikalni odtegljaji.
Finančne težave so sindikate privedle do tega, da so v vodstvih pričeli misliti na racionalizacijo služb. Ponekod so že zmanjšali število zaposlenih ‘s tgm, da niso nadomestili tistih, ki so odšli iz službe, morali pa bodo še zmanjšati vrsto režijskih stroškov. Težave so imeli tudi z izplačilom trinajstih plač in so morali nekateri strokovni sindikati, tisti ki imajo obilo denarja v blagajni, dati predujme pokrajinski sindikalni organizaciji. Zato pa bodo stvari težje potekale v letošnjem letu. Tudi sindikati se morajo torej soočati s krizo, ki je zajela razne gospodarske panoge.
UGOTOVITVE TRGOVINSKE ZBORNICE
ZMANJŠANJE LIKVIDNOSTI V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI
Vse bolj očitno postaja, da je potrebno poiskati takšne oblike gospodarske dejavnosti, ki ustrezajo obema obmejnima področjema
Bilten trgovinske zbornice objavlja oceno gospodarskih gibanj na Goriškem, s posebnim poudarkom na distribucijsko dejavnost. Gre za oceno izvedeno v . prvi polovici lanskega leta in za posledice, ki jih nahajamo v drugi polovici leta in tudi v sedanjem razdobju. Sestavljavci poročila ugotavljajo, da je v prvi polovici prejšnjega leta prišlo do povečanja zamrznitve distribucijske dejavnosti v Posočju, ki so večja kot v prejšnjem letu, ko so se pokazali prvi znaki.
Kot najbolj otipljiva posledica tega pojava je bila. manjša likvidnost trgovin in s tem povezane finančne težave. Zaradi manjših denarnih sredstev bodo trgovci pri dobaviteljih naročali manj,blaga, če pa ga bodo naročali, se bodo omejevali pri izboru.
Opreznost pri nabavi novega blaga bo trgovcem narekoval tudi manjši dotok jugoslovanskih kupcev. Goriška trgovina se je v zadnjih letih razvijala v veliki meri prav po za-
KANDIDATNI POSTOPEK V SOSEDNI NOVI GORICI
Za bodočega novogoriškega župana predlagan Zorko Debeljak iz Šempetra
■v	v
Jože Sušmelj gre za podpredsednika slovenskega parlamenta - Številni Novogoričani na vodilnih mestih v Ljubljani in v Beogradu
O pripravah na volitve v Jugoslaviji prihodnjo pomlad smo v Primorskem dnevniku že poročali, pri čemer smo posredovali tudi razne predloge za vodilne funkcije bodisi v novogoriški občini kot tudi v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Predlogi so bili sprejeti po številnih sestankih in pogovorih z delovnimi ljudmi in občani, ki so jih tudi v novogoriški občini organizirale Socialistična zveza in sindikalne organizacije.
Vse predloge za razne funkcije so ponovno obravnavali na skupnem zasedanju predsedstev občinske organizacije Socialistične zveze in Zveze sindikatov v Novi Gorici, v teh dneh. Nekatere so potrdili, druge predlo-
r-c.-.
PROSVETNO
DRUŠTVO
»ŠTANDREŽ*
ih ar
— dramski odsek — uprizori komedijo Carla Goldonija v treh delih
KRČMARICA
Režija	EMIL ABERŠEK
Premiera bo jutri, 10. januarja, ob 17. uri v prosvetnem domu «A. Gregorčič« v ŠTANDREŽU.
DOKAZI ŽIVE ISTOVETNOSTI
PESTRA DEJAVNOST BENEŠKIH SLOVENCEV
Dolg seznam zanimivih kulturno-prosvetnih prireditev s spodbudnimi učinki in veliko odmevnostjo
Kulturno - prosvetno in narodnostno življenje v Beneški Sloveniji je iz leta v leto bolj razgibano. V teh dneh so pričeli z benečanskimi kulturnimi srečanji, ki jih prireja beneški študijski center Nediža. Toda ta je samo ena izmed pobud, ki jih vsako leto in že več let zaporedoma, nekatere že več kot deset let, pri reja to ali ono beneško društvo ali pa tudi vsa skupaj.
Tako naj na prvem mestu in kot najdlje trajajočo že tradicionalno prireditev omenimo dan emigranta. Po svoji široki vsebini je zelo pomembna Kamenica. Zanimivi in za mlade spodbudni sta Moja vas in Mlada brieza. Mladinsko glasbeno ustvarjalnost pa spodbuja Senjam beneške pesmi. Ne nazadnje naj navedemo še osem tečajev slovenskega jezika v Čedadu, Špetru, Petja-gu, Tipani in Grmeku.
Prireditev, takšnih ali drugačnih, vse pa dokazujejo živo istovetnost naše narodnostne skupnosti na Videmskem, pa je še in še. Več in zanimivih jih prirejajo v Bardu, v Reziji in v Kanalski dolini. Vse pa po svoji zasnovi dosegajo spodbudne učinke na samih beneških tleh in veliko odmevnost tudi izven njih.
Jutri v Štandrežu gledališka premiera
Na odru prosvetnega doma «Anton Gregorčič» v Štandrežu bodo jutri popoldne ponovno nastopili z novo igro člani dramske družine prosvetnega društva «štandrež>. Tokrat bodo dali na oder Goldonijevo komedijo «Krčmarica» (La locandiera), veseloigro iz blaženih časov beneške republike, ki smo jo večkrat videli na slovenskih odrih. Svoj čas jo je igralo, če nas spomin ne vara, tudi tržaško slovensko gledališče. Prihodnji teden pa bo isto igro dalo na oder tudi Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici.
«Krčmarico» je režiral Emil A-Peršek iz Nove Gorice, ki že nekaj
let pomaga štandreškim igralcem jostavljati igre na oder. Od lanske predstave kriminalke Agate Christie »Deset zamorčkova se je štandreška dramska skupina, ki deluje že 17 let, vrnila k lahkotni komediji. Igro bodo v štandrežu po nedeljski premieri še ponovili, potem pa bodo z njo nastopih še v drugih krajih nase dežele in tudi v inozemstvu.
Kdaj bo rešeno vprašanje-tovarne Detroit?
V Trstu bo v torek deželni odbornik za industrijo De Carli še enkrat preučil vprašanja, ki so v zvezi s prenosom lastništva tržiške tovarne hladilnih napra^ Detroit podjetju Dal Vera iz Conegliana. Pogodbo bi bili morali podpisati že pred prazniki, pa so se stvari nepričakovano zasukale. Včeraj so bili delavci tržiške tovarne ponovno na demonstraciji po tržaških ulicah.
Sindikalna pomoč manj zavarovanim delavcem
Sindikat CGIL je sklenil odpreti urad za osebne spore delavcev vseh kategorij. Še najbolj pa bo ta urad služil manj zavarovanim delavcem, tistim, ki so zaposleni pri manjših podjetjih, predvsem v trgovinah, javnih lokalih, turizmu in v obrtniški dejavnosti kot so čistilna podjetja, frizerski saloni, vratarji, gospodinjske pomočnice itd.
Urad v Gorici, Ul. 24 Maggio 1 bo za takšne primere odprt vsak dan od 9. do 12.30, vsak petek od 16. do 18.30 in vsako zadnjo soboto v mesecu od 9. do 12.30.
V Tržiču bo urad CGIL odprt ob ponedeljkih od 16. do 18.30, ob sredah od 16. do 18.30 in vsako tretjo soboto v mesecu od 9. do 12.30.
ge o možnih kandidatih za razne funkcije pa dopolnili oziroma spremenili, V dokumentu o kandidatih je poudarjeno, da so bili za novega predsednika Občinske skupščine (župana) v Novi Gorici predlagani diplomirani ekonomist Zorko Debeljak, ravnatelj Soških elektrarn Valentin Golob, ravnatelj Goriških strojnih tovarn in livarn Dragan Mozetič in glavni ravnatelj Industrije pohištva in notranje opreme Meblo Miha Ravnik. Med temi kandidati bo Miha Ravnik prevzel dolžnosti sekretarja Predsedstva slovenskih komunistov, in je zato kot kandidat za župana odpadel. Po dokončnem predlogu naj bi bil za novega župana novogoriške občine izvoljen diplomirani ekonomist Zorko Debeljak iz Šempetra. Star-je'4fHet<ltFje-bil v zadnjih letih glavni direktor trgovskega podjetja Primorje Gorica, potem namestnik glavnega ravnatelja Industrije cementa in salonita v Anhovem, sedaj pa je namestnik predsednika poslovnega odbora Ljubljanske banke v Novi Gorici. V predlogu za njegovo kandidaturo je poudarjeno, «da je bil vse od dijaških let naprej družbenopolitično aktiven, sedaj pa je poleg drugih funkcij tudi podpredsednik Občinske skupščine«.
Kot možne kandidate za podpredsednika občine so kandidirali tri kandidate, za dokončnega kandidata pa je potrjen Franc Leskovec. V Novi Gorici je znan kot ugleden in požrtvovalni družbenopolitični delavec. Bil je tudi poslanec v slovenskem parlamentu.
V Socialistični zvezi in Zvezi ko munistov ne bo sprememb. Predsednik občinske organizacije Socialistične zveze bo ostal Lojze Lah, sekretar pa Davorin Škarabot. Sekretar občinske konference Zveze komunistov pa bo do izteka mandata ostal Aljoša Uršič. Pač pa bodo opravili spremembe na mestu predsednika in sekretarja občinskega sindikalnega sveta. Imen kandidatov za ti mesti še niso sporočili. Novo bo tudi vodstvo mladinske organizacije v novogoriški občini.
Pred dnevi smo v Primorskem dnevniku zapisali, da je iz območja Nove Gorice precej javnih in družbe nopolitičnih delavcev, ki zavzemajo pomembna mesta na ravni republi ke Slovenije in zveznih organov v Beogradu. Kot smo poročali je sedanji župan Jože šušmelj predlagan za podpredsednika slovenskega parlamenta (Skupščine), ki bo izvoljen prihodnjo pomlad. V Novi Gorici tudi predlagajo naj bi podpredsednika vlada Dušana Šinigoja potrdili na tem položaju. Dr. Vinko Mozetič, nekdanji ravnatelj Zdravstvenega doma v Novi Gorici, naj bi postal predsednik Skupnosti pokojnin skega in invalidskega zavarovanja slovenske republike. Savin Jogan, ki je sedaj član predsedstva Republiške Konference Socialistične zveze Slovenije, bi postal delegat (poslanec) v Zveznem zboru jugoslovanskega pariamenta. V slednjega naj bi izvolili tud: sekretarja občinskih sindikatov v Novi Gorici Davorina škarabota in1 ekonomistko iz Mebla Jolando Slokar. V družbenopolitični zbor Skupščine Slovenije (gre za enega izmed domov slovenskega parlamenta) naj bi izvolili predsednika občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici Jureta Mlinarja, predsednika sindikatov za območje severnoprimorskih občin Viljema Pahorja in Borisa Pavlina, ki je več let deloval pn vodenju zdravstvene politike na območju treh goriških občin, 'Neve Gorice, Ajdovščine in Tolmina).
Naj poudarimo, da gre pri vseh predlogih za nove funkcije bodisi v novogoriški občini kot tudi v Sloveniji in Jugoslaviji po večini za mlajše ljudi, ki imajo poleg ustrezne izobrazbe tudi precejšnje izkušnje z raznih področij gospodarstva in javnega ter političnega delovanja. Nekatere spremembe oziroma nova imenovanja so medtem že izvedli. V začetku leta je Novogoričan Anton Slapernik prevzel dolžnosti na-
mestnika jugoslovanskega ministra za (ir-ance. Kot znano je dotlej opravljal funkcijo ministra za finance slovenske vlade. Arhitekt Tomaž Vuga, ki je bil vodilni delavec novogoriške organizacije «Projekt» pa je v začetku letošnjega leta bil imenovan za namestnika predsednice Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v Sloveniji.
Aretacija
razpečevalke mamil
V Gradišču ob Soči so karabinjerji aretirali 21-letno Giuliano Trevi-isan„3dcw#«,4*»>tega kraja. Mladenko so našli, ko je razpečevala ha-
.Pii njej ,so. pašji. nekaj doz' tega mamila. Na zaslišanju je povedala, da je v Gradišču v prejšnjih dneh prodala nekaj doz. Odpeljali so jo v videmski zapor.
slugi jugoslovanskih kupcev, ugotavljajo sestavljavci obračuna letošnjega prvega šestmesečja, objavljenega v uradnem biltenu.
Ko bodo ugotavljali gibanja distribucijske dejavnosti v drugem polletju leta 1981, bodo ocene prav gotovo še bolj pesimistične. Iz tega bi morali povleči tudi kakšne zaključke, predvsem v smislu, da je potrebno poiskati takšne oblike gospodarske dejavnosti, ki ustrezajo obmejnima gospodarstvoma.
Odpiranje osmega tečaja slovenščine v Beneški Sloveniji
V	Grmeku so se pričeli pogovori o odprtju novega tečaja slovenskega jezika. Doslej so imeli s tečajniki nekaj sestankov, na katerih so se dogovorili o poteku in vsebini dela. S tečajem v Grmeku se bo število dvignilo na osem.
V	Čedadu vodijo tri tečaje, poučuje pa Marija Krajnik. Dva tečaja, enega za odrasle in drugega za o-troke, prirejajo v Špetru Slovenov; na prvem poučuje Živa Gruden, na drugem pa Vilma Martinič. V Pet-jagu poučujeta otroke Marta Trin ko in Vilma Martinič, v Tipani pa Iris Bataino.
Milan jazz quartet drevi v avditoriju
V okviru glasbenih srečanj za katere skrbi goriška občina bo drevi ob 20.30 v avditoriju koncert skupine Milan jazz quartet» v katerem sodelujejo Carlo Bagnoli, Hudi Migliardi, Attilio Zanchi in Carlo Sola. Na programu imajo skladbe Charlia Parkerja, Dizzgja Gillespia, Milesa Davisa, Sonnyja Rollinsa in Duka Ellingtona.
Kino
Poveljstvo karabinjerske postaje v Gradišču ob Soči, pod pristojnostjo katerega je vse območje od Šempetra ob Soči tja do Krmina in Dolenj, je te dni prevzel poročnik Paolo Fusilli. Prihaja iz Bočna in to v Gradišču je prvo njegovo poveljstvo teritorialne enote.
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «Innamorato paz-zo«. A. Celentano in O. Muti.
CORSO 17.30—22.00 »Amore senza fine«. B. Shields, M. Henitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Morbositš erotico sensuale«. Prepovedan mladinj, pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Bolero«.
PRINCIPE 18.00-22.00 «11 postino suona sempre due volte«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »še znorel bom«. Francoski film. 22.00 »Žgečkljive zgodbe«. Nemški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 «Banovič Strahinja«. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 «Beg iz Alcatraza«, Ameriški film.
NOVOLETNO DARILO OBČINE V SOVODNJAH
Domača potička za učence in malčke ter bolne občane
Sovodenjska občinska uprava je tudi letos, tako kakor že lani in prejšnja leta, poskrbela za obdaritev osnovnošolskih otrok in malčkov v otroških vrtcih, ob božičnih in novoletnih praznikih. Ustrezno darilo v obliki potičke iz domače, Cotičeve sovodenjske pekarne, so kajpak prejeli tudi učitelji in vzgojitelji ter drugo osebje, z darilom pa so se u-pravitelji spomnili tudi tistih občanov, ki so v bolnišnicah in drugih ustanovah ter so za daljši čas od šotni z doma.
S podobno pobudo nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjem letu.
Čestitke
Danes praznuje 13. rojstni dan AMEDEJ COTIČ iz Sovodenj. Iskreno mu čestitata oče in mati.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem obvešča, da bo tajnik društva vsak prvi in tretji četrtek v mesecu na razpolago članom in prijateljem za informacije in vpis.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bodo avtobusi jutri vozili po sledečem voznem redu: prvi avtobus odpelje iz Doberdoba ob 7. uri, s Poljan ob 7.05, s Palkišča ob 7.10, z Gabri j ob 7.15 in iz Sovodenj ob 7.30. Drugi avtobus odpelje iz Štandreža (trg pred cerkvijo) ob 7.30. Tretji avtobus od-
pelje ob 7.10 s Koma v Gorici ter bo se ustavil še v štandrežu, ob 7.15 in v Sovodnjah. Priporoča se točnost.
ŠZ Mladost iz Doberdoba prireja tudi letos otroško telovadbo, ki se je že pričela. Telovadna ura je vsak četrtek od 17. do 18. ure v občinski telovadnici. Vpisnina za cel tečaj stane 12.000 lir. Prijave sprejemajo v otroškem vrtcu v Doberdobu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni, Raštel, tel. 83 349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
V 53. letu starosti je včeraj preminil naš
Oskar Marušič
Pogreb bo danes, 9. januarja, ob 14. uri iz cerkve na Peči.
Žalostno vest javljajo sestra in vsi sorodniki.
Gorica, Peč, 9 januarja 1982 Pogrebno podjetje Prescheren — Gradišče
:...... "' T
——Ob 10. obletnici smrti
RUDIJA PELICONA
se ga spominjajo žena Ada, sin Marino in drugi sorodniki.
Sovodnje, Poljane, 9. januarja 1982
CEAUCESCUJEVO -NOVOLETNO DARILO >
Bukarešta je dobila podzemao železnico
Za sedaj ima «komaj» nekaj nad 17 km metroja, toda čez štiri leta bo pod mestom 35 km prog, ki bodo osvobajale površinski promet
da je delo ne le bolj naglo napredovalo, pač pa da je bilo celo veliko cenejše kot prej.
Seveda pomeni strošek gradnje veliko. Pri gradnji podzemeljske železnice tolikšnega obsega pa ne gre za majhna sredstva. Zato se tudi v Romuniji, katere gospodarstvo ni najbolj cvetoče, govori o ceni podzemeljske železnice, pa čeprav vsi menijo in ugotavljajo, da je podzemeljska železnica neprimerno cenejše prevozno sredstvo in se kljub temu razmeroma kmalu amortizira. Poleg tega podzemeljska železnica osvobaja površino, ulice in trge kar se kaže tudi v naslednjih številkah: na progi obilnih 17 kilometrov sedanje podzemeljske železnice prispe meščan z enega konca mesta do drugega v 30 minutah, če pa hoče opraviti isto pot na površju bo ob prometnih konicah tudi z lastnim vozilom potreboval dve uri. Tudi v Bukarešti je namreč promet vedno bolj gost in kaotičen.
Bukareštanski meščani so zato zadovoljni z »novoletnim darilom*,
Znani bazoviški kal prekrila ledena plošča
Zavela je burja in pritisnil je mraz. Znani bazoviški kal je prekrila
ledena plošča
BUKAREŠTA — Z 9235 metri nove podzemeljske tramvajske proge, ki so jih v prvih dneh novega leta dali na razpolago prebivalstvu Bukarešte, se je glavno mesto Romunije uvrstilo med 60 mest na svetu, ki imajo svojo podzemeljsko železnico. Res je,
Bukarešta ima že dve leti svojo prvo progo podzemeljske železnice, toda ta je bila doslej šele v »poskusni fazi*. Zato ni mogla dajati Bukarešti pečat, ki se od tovrstnih objektov pričakuje. Vendar je prvi del pozemeljske železnice dobro prestal izpit in služil tudi kot nekakšna poskusna faza za nadaljnje delo. V dveh letih je prepeljal 30 milijonov potnikov, to se pravi »poldrugo Romunijo*, če vzamemo v poštev dejstvo, da šteje Romunija 20 milijonov prebivalcev.
Novi del podzemeljske železnice je izročil prometu sam predsednik Romunije Ceausescu in je to Diio njegovo «novoletno darilo*, kajti pobudo za gradnjo podzemeljske železnice je dal prav on.
Obe trasi ali bolje oba dela podzemeljske železnice, prvi, ki je bil v prometu že dve leti in ki je dolg osem kilometrov, ter drugi, ki je dolg nekaj nad devet kilometrov in so ga izročili svojemu namenu pred dnevi, predstavljata pravzaprav glavni del prve magistrale, ki se bo na relaciji vzhod - zahod konec prihodnjega leta »podaljšala* še za 2 odseka s skupno dolžino 10 kilometrov. Ko bo to dokončano, se bodo lotili gradnje »druge magistrale* in sicer na relaciji sever -jug. Ta bo nekoliko krajša od prve magistrale, tako da bo do konca leta 1985 Bukarešta imela kar 35 kilometrov podzemeljske želez niče, ki bo v dveh smereh, vzhod -zahod in sever - jug povezovala vse periferne predele mesta s sre diščem. Že sam novi odsek, ki so ga pravkar izročili prometu, povezuje središče mesta z največjo industrijsko in rezidenčno cono,
Bukarešta leži v stepski ravnini in teče skozi njo le majhna reka. ki je v središču mesta prekrita z betonskimi ploščami. Toda če je ta vodni tok malone neznaten, je tako v okolici kot v samem mestu več jezer. In to »geografsko in geološko dejstvo* je predstavljalo za graditelje podzemeljske železnice izredne težave. General ni ravnatelj podzemeljske železnice v gradnji general - podpolkovnik Petre Constantinescu .g* v nekem razgovoru o teh težavah povedal tudi stvari, ki se zdijo neverjetne. Pri reševanju eh problemov so romunski graditelji delali. prave čudeže. Pri kopanju podzemeljskega rova so naleteli na pesek, kar je za graditelja ze lo neugoden teren. Poleg tega je bil ta pesek vlažen. Z običajnimi sredstvi niso opravili ničesar.
Hkrati je bilo delo zelo nevarno za delavce, da jih zasuje vlažen pesek. Najhujše pa so bile «vodne zavese*, ki so enostavno preprečile delavcem, da bi se lotili dela.
Delavci, ki so kopali veliki predor pod zeml.jo. so pogosto naleteli na podzemske vodne tokove, prave potoke ali celo majhne reke. In pri tem so si pomagali tako. da so zamrzovali celotno področje do 17 stopinj pod ničlo in to sredi poletja. Kako so to počeli, general ni povedal, pač pa je obrazložil, da so napredovali z nekakšnimi betonskimi obroči, ki so jih nizali drugega za drugim.
Pri tem pa se je Izkazalo še to.
.    .................................................n........i.i.mm.m. urnimi.........»..................,....,mm.ll»i.im„.,..,.mmin»...„i,  ..........munniiiiilil
OB A TENTA TU NA PR A VOSODNEGA MINISTRA ELIASA
V perujskih zaporih je trikrat pregosto
Korupcija kot nikjer drugje - Sodstvo dela prepočasi - V ječah vlada «mafija» * Najhujše zlo so mamila, ki dajo letno 3 milijarde dolarjev
Na osrednji svečanosti v Rimu ob začetku novega sodnega leta smo predvčerajšnjim, poleg običajnih obljub in zagotovil, dobili tudi kopico podatkov, ki govore o pomanjkljivostih v sodstvu v I-taliji, o tem, kako sodstvo počasi deluje in kakšne so zaradi tega posledice, začenši s prenaseljenostjo zaporov,, pa čeprav je nedavna amnestija omogočila, da bi zapustila zapore malone tretjina jetnikov. Pri tem je seveda prišla ponovno do izraza stara bolezen — birokracija, ki zavira ali celo onemogoči tudi dobre namene.
In vendar bi prav v zvezi s tem mogli reči, da za to boleznijo, za pomankljivostmi v sodstvu, za neurejenimi razmerami v zaporih in podobnem ne bolehamo le mi, pač pa da je ponekod drugod celo še huje kot pri nas. Res je, da je to kaj slaba tolažba, posebno, če prihaja iz Latinske A-merike, ki je žal značilna po neurejenosti, toda zaradi neke »sorodnosti* bomo navedli, nekaj po-
ki jim ga je dal Ceausescu.
„„„„   .ii.iimuun,,,,.....,       ii.ii.iiii»l>i.uimiiii.imi»'..,.ui iiiiniiii.inilii.innm  
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »BARKOVLJE 1981*
KAKO SMO POVEZOVALI ŠOLSKE PROGRAME S KONKRETNIMI ŽIVLJENJSKIMI PROBLEMI
Kdo vse je bil v delovanje tega tabora vključen - Zakaj interdisciplinarni pristop - Kako je bilo delo razdeljeno - Premalo sredstev, vendar pa veliko volje
i.
Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko* so priredili mladinski poletni raziskovalni tabor, ki je potekal od 22, do 27. junija 1981. Zamisel o taboru je nastajala nekaj časa. Stvarno se je razvijala ob poletnem delu mladih dijakov v sklopu Slovenskega raziskovalnega inštituta in Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu„,4k>kk Jpgg .go nam bili za vzgled mladinski raziskovalni tabori v Sloveniji, kjer se uspešno yyŠiig„žfi,Hr$to let. V zadnjih letih se je več dijakov slovenskih višjih šol udeležilo raznih mladinskih raziskovalnih taborov v matični domovini. Na omenjenih predpostavkah je nastala zamisel o mladinskem raziskovalnem taboru pri nas.
Na pripravljalnih sestankih je prevladala zamisel o interdisciplinarnem pristopu, ki je bolj primeren za naše razmere. V Sloveniji so namreč tabori enotnega značaja, posvečeni samo eni smeri dela. Za nas pa je bilo važnejše, da mladinski raziskovalni tabor prispeva k povezovanju šolskih programov s konkretnimi življenjskimi problemi. Istočasno pa mora tabor nuditi mladim priložnost, da bolje spoznajo del območja. ki ga naseljujejo Slovenci v Italiji. Zato v naših razmerah ni kazalo pretesno slediti konceptu tabora, ki ga izvajajo v matični domovini.
Za prvi poizkus mladinskega raziskovalnega tabora pri nas smo pomislili na štiri osnovne smeri
dela: naravoslovno, geografsko, zgodovinsko in etnološko. Za izvedbo tabora smo izbrali območje Barkovelj v Trstu. Barkovlje so bile izbrane iz več vidikov: kot stičišče fliša in krasa, kot pretežno slovensko predmestje, ki je v zadnjih dvajsetih letih doživelo korenito spremembo v prebivalstvu; kot območje, na katerem izginjajo nekatere izrazite dejavnosti in načini življenja: kot območje z izredno bogato kulturno -politično dediščino
Rp .prvoUu zamisli bi moral tabor trajati dva tedna. Zaradi omejenih denarnih sredstev je bilo treba omejiti število udeležencev in dni tabora. Dijaki iz Trsta in Gorice so se prijavili preko profesorjev. ki so nam pomagali pri izvedbi tabora. Nadejali smo se. da bomo strokovne mentorje dobili (ned profesorskim kadrom slovenskih višjih šol. žal pa se je našemu vabilu odzvalo le malo profesorjev. Nasloniti smo se morali torej, v glavnem, na strokovni potencial prirediteljev ter na pomoč iz matične domovine. Precej strokovnega gradiva pa je prispevalo Gibaaie znanost mladini iz Ljubljane.
Baza. mladinskega raziskovalnega tabora »Barkovlje 1981» je bila v slovenskem dijaškem domu «Srečko Kosovel* v Trstu. Tam so imeli udeleženci tabora prenočišče in hrano. Poleg tega smo v domu imeli na razpolago učilnice, kjer so se vršila predavanja za udeležence ter seveda obdelava zbranega gradiva na terenskem delu v Barkovljah.
Ker gre za prvi tovrstni poizkus pri nas, naj mi bo dovoljeno na-
šteti udeležence, mladinskega raziskovalnega tabora. Razdelitev po skupinah:
1.	naravoslovna — Helena Cerkve-nič, Alenka Dobrila, Nadja Grusovin, Jure Jerman, Erika Junc, Katja Lavrenčič; mentorji — Lili Čebulec, Borut Kodrič in Marinka Pertot
2.	geografska — Mira Hrovatin, Kristina Kovačič, Katja Rebula: mentorja — Milan Bu-fon in Pavel Stranj
3.	etnološka — Egle Frandolič, Luka, Jufl;in,. .Manuela Grav-nar, Franka Poropat. Irena Zu-balič; mentorici — Zvona Ci-glič (Pokrajinski muzej v Kopru) in Mojca Ravnik (PZE za einologijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani)
4.	zgodovinska — Igor Gombač, Lučka Križmančič, Mitja Vek-jet: mentorja — Branko Jazbec in Milan Pahor.
Pri delu etnološke skupine je sodeloval še Pavel Ota. Vseh dijakov je bi(o torej sedemnajst. Naravoslovna skupina je imela še podskupino, ki se je ukvarjala z morsko biologijo. Tako je v sklopu etnološke skupine delovala skupina raziskovalcev, ki je preučevala ribištvo.
Večina raziskovalnega dela je potekala v tesnem sodelovanju z domačini iz Barkovelj. Predhodno smo seveda imeli sestanek z njimi, kjer smo razložili namen raziskovalnega tabo'-a. Radi so se odzvali našemu vabilu ter izredno požrtvovalno sodelovali z nami. Razvilo se je sodelovanje, ki je rodilo svoje sadove. Sicer pa smo operativno bazo imeli v društvenih prostorih v Ul. Cerreto v Bar-
NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
Rahel padec švicarskega franka, zlato še vedno okoli 400 dolarjev za unčo, funt pa se je okrepil
Na valutnih tržiščih je bilo ta teden spet živahnejše, vendar ni prišlo do posebnih premikov, vsaj kar se tiče dolarja in zlata. Dolar sc je ohranil na visoki ravni in je v četrtek veljal 1210 lir ali 2,26 marke. Zlato je nihalo med 402 in 396 dolarji za unčo, srebro je spet padlo na 8 dolarjev. Britanski funt je pridobil dober odstotek, švicarski frank pa je izgubil poldrugi odstotek zaradi izjave guvernerja švicarske narodne banke, da bodo švicarske oblasti letos preprečevale pretirano ovrednotenje franka. Marka se je o-hranila na prejšnji ravni, prav tako italijanska lira, ki je celo zlezla na prvo mesto v evropski valutni skupini.
Dolar je sicer padel v ponedeljek na 1193 lir, že v torek pa je porastel na 1204 lire, v četrtek pa je veljal celo 1210 lir, 2,26 marke, 1.83 šv. franka in 221 jenov. Že je kazalo, da bo dolar nekoliko padel (veljal je že 2,23 marke), ko so porastle obresti za eno točko in dolar se je spet okrepil. Baje nadzira nihanje dolarja Federalna rezerva, čeprav za kulisami. Po vsem tem je pričakovati, da se bo dolar še dalje ohranil na sedanji stopnji (okrog 2.25 marke), a se ne bo niti pretirano okrepil, ker bi to spravilo ameriško gospodarstvo v recesijo. Nekateri menijo, da bi se dolar v tem letu lahko usidral na kotaciji, ki naj bi bila le nekoliko nižia od sedanje.
Kanadski dolar je tudi v prejšnjem letu dobesedno sledil ame-
riškemu, saj je ostalo njuno razmerje nespremenjeno. Za en kanadski dolar je mogoče dobiti v ZDA še vedno 0,8 - 0,83 ameriškega dolarja. Pojav si je mogoče razložiti z gospodarskim sodelovanjem ter s političnimi elementi,
Zlato je nihalo v mejah poldrugega odstotka, proti sredini tedna je zlezlo nad 400 dolarjev, zadnje dni pa je spet padlo pod 400 dolarjev za unčo. V Milanu je stal gram zlata od 15.000 do 15.500 lir. Za dragocene kovine niso napovedovanja za to leto nič kaj obetavna, ker se bo po vsej verjetnosti dolar ohranil na visoki stopnji.
Britanski funt je poskočil za poldrugi odstotek in je veljal v četrtek 2318 lir, verjetno zaradi razmeroma visokih obresti, ki jih nudijo naložbe v tej valuti.
Švicarski frank je padel za poldrugi odstotek zaradi izjave guvernerja švicarskega centralnega bančnega zavoda, da se bodo švicarske oblasti letos na vse načine branile pretiranega ovrednotenja franka
Marka je ohranila prejšnje razmerje v odnosu do dolarja, a je le malenkostno pridobila nasproti liri, ki se je celo povzpela na prvo mesto v evropski valutni skupini.
Japonski jen je padel za en odstotek nasproti dolarju, a velja še vedno okrog 5,5 lire. Po umiritvi položaja okrog švicarskega franka bi lahko prišlo sedaj do navala na japonski jen.
(srs)
NAKUPNA CENA			TUJIH VALUT		
	Trst		Celovec	Ziiricb	Beograd
	7.1.1982		7. 1. 1982	7. 1. 1982		8.1.1982
Ameriški dolar	1200.-		15,50	1.81	40,57
Kanadski dolar	1000,-		13,00	1,53	33,59
Nemška marka	532,-		691,00	80,84	1810,15
Holandski florint	480,-		629.00	73,67	1646,15
Belgijski frank	26.-		36,65	4,74	104,11
Danska krona	160,-		209,50	24,74	553,94
Švedska krona	212.-		278,80	32,84	733,80
Norveška krona	200.-		266,50	31,37	701,13
Francoski frank	207,-		270.40	31.84	712,93
Italijanska lira			1.28	1,49	3,38
Angieški funt	2285.-		29.60	3,50	78,26
Irski funt	1800,-			 ,	—	62,87
Švicarski frank	660.-		867.50	—	2265,32
Avstrijski šiling	76,-		—	11,53	258,02
Japonski jen	5.-		6,95	0,84	18,14
Avstralski dolar	1250,-		—	—	45,00
Španska peseta	11.70		15.40	1,87	41,26
Portugalski eskudo	16.70		20.00	2,80	
Jug. dinar: mdli	24,50		32.00	3,90	—
veliki	25,-		33,00	3,90	—
Grška drahma	19.-		23,00	"	67,55
					
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE		DRAGOCENE KOVINE		
	8. 1.1982		7. 1.1982	Nakup	Prodaja
Sovjetski rubelj	240 - 285		ZLATO Milan (g)	15.600	15.800
Poljski zlot	—		7.T.ATO		
Češka krona	40		London (unča) 397 dol 397,25		
Madžarski forint	29		SREBRO		
Romunski lej	24		Milan (kg)	322.700	330.100
Bolgarski lev	350 - 390		PLATINA		
Turška Ura	9		Milan (g)	14.700	15.000
kovljah. Poleg tega so mladi raziskovalci mnogo dela opravili na terenu med ljudmi. Tudi to je bilo za marsikoga izredno poučna izkušnja.'
Udeležba na taboru je zahtevala celotnega človeka. Poleg raziskovalnega dela je tabor predvideval vrsto drugih aktivnosti. Naj navedem nekatere:
1.	ogled Barkovelj z morske strani ter iz razgledne točke (skratka strokoven ogled terena, kjer je potekal tabor)
2.	predavanja o metodologiji dela in raziskovanja, o varstvu o-kolja (dr. Stane Peterin iz Ljubljane), o novem pojmovanju etnologije (Zvona Ciglič in Mojca Ravnik)
3.	ogled razstave »Zlato Peruja* na gradu Sv. Justa v Trstu
4.	prikaz tržaških plesov v priredbi članov TFS «Stu ledi* iz Trsta.
Informativna sredstva so posvetila precej pozornosti raziskovalnemu taboru: Primorski dnevnik (večkrat), Bolettino agencije Alpe Adria, tržaški II Piccolo. mladinski tednik Mladina, Radio Koper, Radio Trst A, televizija Koper. Skratka tabor je našel odmevnost v prostoru, kjer je deloval.
Enotedenski raziskovalni tabor je prekratek, da bi opravili poglobljeno študijo takega območja, kot ga predstavljajo Barkovlje. V tako kratkem roku ni bilo mogoče opraviti vsega začrtanega programa. vendar je tabor le prinesel tudi strokovno zanimive rezultate. Prvo mesto vsekakor pripada na taboru izdelanemu zemljevidu o narodnostni strukturi Barkovelj. Zemljevid je nastal s sodelovanjem skupine starejših domačinov, ki so kot dobri poznavalci svojega kraja odločilno pripomogli pri delu mladih. Na zemljevidu je prikazano današnje stanje. Pri delu pa se nam je utrnila misel, da bi bilo dobro izdelati zemljevid za leto 1914 ter primerjati oba. Na vsak način bi prišlo do zanimivih podatkov. Tudi ostalo gradivo je nedvomno zanimivo in koristno, saj nazorno prikazuje določeno stvarnost na področju Barkovelj: prikaz vegetacije na prehodu fliša in krasa; biološki prikaz na območju prostora, ki je podvrženo gibanju plime in oseke; karta sedanje izrabe tal v Barkovljah; o ribištvu, o družinskih preteklostih, o navadah, o verovanju ipd.; o kulturno-prosvet-nem delovanju itd. Na vsak način tabor ni mogel privesti do zaokrožene raziskave Barkovelj, vendar so mladi raziskovalci zbrali precej gradiva, ki bo služilo vsakemu piscu preteklosti in sedanjosti na področju Barkovelj. To pa je zasluga raziskovalnega tabora.
Za zaključek navajam dva sklepa. ki so ju sprejeli prireditelji in udeleženci mladinskega raziskovalnega tabora »Barkovlje 1981»:
1.	nadaljevati pobudo mladinskega raziskovalnega tabora v letu 1982
2.	ustanoviti klub mladih raziskovalcev pri nas.
Dogodki po zaključku tabora so pokazali, da gornji trditvi nista prazne besede. Udeleženci tabora se od septembra dalje redno zbirajo na skupnih delovnih sestankih, kjer načrtujejo nadaljnje delo.
S trdno voljo prirediteljev in udeležencev, s podporo raznih komponent slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s strokovno pomočjo matične domovine pa lahko letošnji poizkus mladinskega raziskovalnega tabora prerase v zanimivo in potrebno stvarnost.
milan pahor
(Nadaljevanje sledi)
datkov. ki veljajo za zadevne perujske razmere.
»Naša osnovna naloga je, da razpršimo. da razženemo »mafijo* iz jetnišnic. Vsem nam je znano in jasno, da so mnogi korumpirani predstavniki oblasti, posebno še o-sebje po zaporih, tesni sodelavci te mafije*, je rekel perujski pravosodni minister Enrjque Elias, ki je pred nekaj dnevi komaj ušel napadu, ki so ga pripravili zarotniki v največjem zaporu v Limi.
Vse se je pripetilo v dobri minuti. Pravosodni minister Enrique Elias je prišel na veliko dvorišče največjega zapora v Limi. da bi jetnikom čestital ob Novem letu. zaželel praznike in jun tudi najavil reorganizacijo zaporskega sistema. Iz previdnosti ni stopil med jetnike, pač jih je nagovoril z razdalje kakih 50 metrov. Toda svojega nagovora še ni niti končal, ko so štirje jetniki z železnimi palicami in samokresi zdrveli proti njemu in eden izmed napadalcev je že prvič sprožil. Na srečo je naboj občepel v cevi, kar je ministru rešilo življenje. Nastala je velika zmešnjava in gneča, ministrova telesna straža se je spoprijela z napadalci in nihče ni v tej zmešnjavi več streljal. Ministru so le raztrgali kravato in srajco, so ga pobih na tla in bi ga bili kmalu odnesli med jetnike, ko bi se nekdo izmed članov straže ne bi znašel in z železnim drogom napadel napadalce. Zgodilo se je. kot smo že rekli, v dobri minuti...
Tudi za dežele Latinske Amerike je tak dogodek »neprijeten*. Zato ni nič čudnega, če so se ob tem ponovno sprožile polemike o sodnem sistemu in o življenju v zaporih. V Peruju so vsi zapori stari, vsi izhajajo iz prejšnjega stoletja. V vseh perujskih zaporih, ki jih je 32, je mesta za največ 15 tisoč jetnikov. Toda perujsko sodstvo je tako počasno, da ne more sproti reševati sodnih zadev niti kazenskega, niti civilnega značaja. In ker je policija bolj «eks-peditivna* kot sodstvo, je v zaporih nad 45 tisoč ljudi, to se pravi, da je v zaporih trikrat več ljudi kot bi jili moglo in smelo biti.
Pa ne le prevelika gestoia. Perujske ječe bolehajo, tudi za drago, na neki način še hujšo boleznijo, za zlo. ki ga predstavljajo mamila. Več kot jiolpvica jetnikov je v zaporu zaradi mamil. Pa ne gre za uživalce mamil, pač pa gg ljudi, ki so se Jfa^orjvoji »pregrešili* z razpečevanjem ah dobavljanjem mamil. In mamila predstavljajo za Peru, podobno kot za sosednje države, izredno trgovinsko možnost. Po ocenah strokovnjakov. šefi — «mafija* — vnovčijo na leto. seveda preko svoje mreže, za okoli 3 milijarde dolarjev mamil.
To pa je prevelika vsota, prevelika vrednost, da bi mogel policijski aparat ostati neprizadet. Mreži razpečevalcev mamil je u spelo vključiti med sodelavce tudi višje in nižje policijske funkcionarje, še posebej pa osebje ječ. In danes v Peruju nihče ne prikriva dejstva, da je korupcija dosegla zelo visoko raven. Med o-sumljenci so tudi poslanci vladajoče stranke. Pred nedavnim so trije direktorji zaporov pobegnili v tujino, ko je preiskava dokazala. da so tudi oni vpleteni v trgovino z mamili.
In spet se vračamo k sodstvu. Najhujši in najtežji problem pa je v prepočasnem sodstvu. »Sodišča so počasna, pravica je nedosegljiva* — pravi neki strokovnjak. Samo v glavni ječi, torej tam, kjer so poskusili napraviti atentat na ministra, je več kot polovico jetnikov v zaporu dalj časa. kot bi sicer mogli biti obsojeni, tudi če bi za kaznivo dejanje, zaradi katerega so bili zaprti. dobili največjo, najbolj strogo kazen.
Neki drug strokovnjak pa pravi takole: «V zapor kaj lahko prideš, težje je priti iz njega.* Isti strokovnjak dodaja, da je perujsko sodstvo »neverjetno korumpi-rano*.
Nedavna raziskava pa je povedala .še nekaj, kar je tetko ver jeti. Ko so napravili pregled v treh zaporih v Limi, je pri preštevanju primanjkovalo 112 jetnikov. Bili so na seznamu, v zaporu pa jih ni bilo. Toda. če je na eni strani 112 ljudi primanjkovalo, jih je bilo na drugi strani 35 preveč. Ko so poimensko pregledali in prešteli vse jetnike, so ugotovili, da 35 jetnikov sploh ni na seznamih jetnikov.
V začetku omenjeni atentat na pravosodnega ministra Enriqua E-Uasa je dal veliko misliti. Toda do rešitve je daleč in to kljub temu. da je minister, ki verjetno niti ni kriv za vse to, postal tarča, objekt, nad katerim se je zneslo nerazpoloženje ljudi, ki ne morejo več prenašati nereda, za katerega niso oni krivi. M G
Na Japonskem
kosi rak
TOKIO — Japonsko ministrstvo za zdravstvo je te dni objavilo nekaj grozljivih podatkov: v prvih sedmih mesecih lanskega leta je na Japonskem rak v najrazličnejših oblikah pobral nekaj nad
165.000	življenj. Najpogostejše rakasto obolenje zasledijo v želod cu in je od tega raka umrlo nad
50.000	ljudi. Drugi najhujši rak je rak na pljučih, ki je pobral v sedmih mesecih lanskega leta o-bilnih 21.000 Japoncev.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Lucien Leuiven - TV nadaljevanka
11.00	Družina Mezil
11.25	Pred 40 leti: svet v vojni: Italija v vojnem vihanrju
12.15	Cleto Testarossa
12.30	Cbeck-up - oddaja o medicini
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Martin Eden - TV nadaljevanka
14.30	»Intermezzoe* - film Nastopata Leslise Howard in Ingrid Bergman
15.40	Quark - posebna oddaja Odkritja in raziskave na.planetu Zemlja
16.30	in 17.05 Jaz, sobota - 1. del
17.00	DNEVNIK - Flash
18.10	Izžrebanje loterije
18.18 Nabožna oddaja
18.15	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	Trapper - TV film
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK 1
20.40	Igralec, ljubezen moja Zabavno glasbena oddaja, ki jo vodi Gigi Proietti Znani italijanski odrski u-metnik Luigi Proietti se je vrnil na TV. Pred tednom dni je bila na vrsti prva oddaja, v kateri je bil tako rekoč sam samcat na odru in zabaval ljudi s svojim neverjetnim in nepredvidenim programom. Režiser Falqui je v zvezi s tem rekel: «štiri ure je nepretrgoma igral samega sebe. Bil je to pravi pravcati umetni ogenj ki ga zmore le Luigi Proietti*. Kaj bo pokazal nocoj, ne vemo. saj je. kot smo rekli, nepredvidljiv
22.00	Eleonora - TV nadaljevanka Nastopata Giulietta Mašina in Giulio Brogi
23.05	Napoved sporeda za prihodnji teden
23.20 DNEVNIK t
23.45	Vzgojna oddaja
Drugi kanal
10.00	Maria de Rudenz - opera
12.10	Ilarold Lloyd sho\v
12.30	Rep’ay
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
14.00	Vzgojna oddaja
14.30	DNEVNIK 2 - sobotne športne vesti
Evrovizija: smuk za moške Sanremo: golf master Evrovizija:	rugby: Barba
rians - Avstralija
16.40	Rudnik pod snegom
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Napoved sporeda za naslednji teden
18.05	DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	11 sistemone - nagradno tekmovanje. ki ga vodi Milly Carlucci
19.45	DNEVNIK- 2-“--A-estF
20.40	ZtrPaj pa nršo!Evanša vpfra” šali? po romanu A. Cristie Frankie in Bobby vendarle uspeta premagati ječarja.
" Zavežeta ga in ga zapreta na podstrešje. Nato pokličeta policijo ter zdravnika, kajti v prizidku sta našla Moi-ro Nicholson, ki je kazala, da ’ njeno zdravstveno stanje ni najboljše. Morda je bila celo z mamili omamljena. Kmalu za tem pa sta Bobby in njegova prijateljica med preiskavo staknila novo »rdečo niti*, ki bi ju mogla pri-peiiati do cilja . . .
21.35	A'fie - film
Nastopata Michael Caihe in Shellev Winters
23.25	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.45	Vabilo
17.15	Marok - film
Nastopata Marlene Dietrich in Gary Cooper
18.45	Napoved sporeda za naslcd nji teden
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Programi tretje TV mreže
20.05	«Figurinai di Liguria*
20.40	Vas Govi
Življenje od 1935 do 1910
5.	del
23.05	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Potovanje škrata Spančkoli na - otroška serija
8.15	Glasba za cicibane
8.35	Koncert na gozdni jasi
9.00	Jelenček - otroška serija
9.30	Pisani svet: otroci pri delu
9.55	Zgodovina letalstva
10.50	Jedrska revolucija:
Atom po vojni
Druga svetovna vojna se je zaključila z dvema strahotnima zločinoma: Američani so v prvih dneh avgusta —
6.	in 9. — odvrgli na Hiro širno in Nagasaki atomsko bombo, ki so jo prej preizkusili v Nevadi. S tem pa sc hoteli dovčerajšnjemu vojne mu zavezniku Sovjetski zvezi povedati, naj bo mirna in tiha, kajti le oni imajo takšno orožje, da z njim lahko spravijo na kolena katerega koli nasprotnika. Toda s tem, da je vojna bila že mimo, se raziskave na atom skem področju niso nehale. Nasprotno, začele so se vro čične raziskave predvsem za izpopolnitev atomskega orož ja. Bili smo namreč v dobi hladne vojne in napetost v svetu je zahtevala brezkom promisno tekmo v novem o rc-žju, tekmo, ki se še da nes ni končala. Toda danes bo govor o francoskem ciklusu raziskav na tem pod roč ju
L1.20 Nova pomlad zelena novi cvet bo pognal, dokumentar na oddaja
11.55	Morzine: smuk za moške
13.00	Ljudje in zemlja
15.55	Poročila
16.00	Košarka
17.30	Črna kokoška - film
18.40	Snežna vila - pravljica
18.55	Naš kraj - Planica
19.00	Zlata priča: Hfatimirova go stoljubnost
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Večer z Ditko Haberl
20.45	Cirkus
21.10	Zrcalo tedna
21.25	V soboto pa v mesto - film
23.05	Poročila
Koper
15.30	in 17.30 Morzine: smuk za moške
16.00	'Košarka - Jugoslovansko prvenstvo
18.00	Film - ponovitev
19.30	Risanke
20.15	TVD - Stičišče in Dve minuti
20.30	Lokostrelci iz Sherwcoda -film
21.50	TVD - Danes
22.00	Nikola Tesla - TV nadalje vanka
Ob koncu TVD - Danes
Zagreb
18.30	Oliver Mandič in Beograd ponoči - zabavno glasbena oddaja
19.00	Oddaja narodnozabavne glasbe
20.00	TV kaseta: Meri Cetinič
20.30	Gledališče poezije 21.20 Feljton
ŠVICA
17.25	Glasbena oddaja
18.00	Danes je sobota
TRST A
7.00.	8.00, 10.00. 13.00. 14.00. 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po
naše: 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice:	9.30 Fleši mimogrede. . .;
10.10, Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi: 12.00 Nas anu zutra, danes in jutri: oddaja o Reziji; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste: 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Mi in glasba: deželni solisti in zbori; 18.00 Mali oder: Mark Tivain: «Zabra-njeno jabolko*: 18.45 Vera in naš čas.
KOPEP
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 17.30, 18.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Count down; 9.15 Jack London — Dolina meseca: 10.00 Z nami je.. .; 10.32 Glasbeni odmor in Horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Zimzelen: 12.00 Na prvi strani: 14.33 Lahka glasba: 15.00 Diskorama: 15.45 Igra orkester Borghesi: 16.00 Istrski akvareli:
16.10	Italijanski zbori; 16.32 Glasbeni vikend: 16.55 Pismo iz...; 18.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski proqram)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.37 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.35 Glasbeni notes, objave; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Zanimivosti našega juke bo-xa; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Prvi kanal: 9.02 - 10.03 Vikend: 10.15 Uporniki, sanjači, utopisti: 10.45 Poje Mina; 11.30 -12.03 Black-out: 12.20 Oddaja o kinematografiji; 13.30 Rock gla-
sba — novosti: 14.28 Olim leta 2000; 15.00 Glasbeno govorni program z Milvo in O. Lionellom;
16.25	Mi kot vi; 17.03 Napotki za avtomobiliste; 17.30 Nove plošče;
18.15	Objektiv Evropa; 18.45 Od bojka, italijansko prvenstvo; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Black-out; 20.40 Nocoj v Firencah z Alfredom Bianchinijem in Ave Ninchi;
21.00	Z kakor zdravje; 21.30 Radijska drama; 22.00 Radijska priredba; 22.28 Robespierre — radijska drama; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30.	13.30.	15.30, 16.30,	17.30,
18.30,	19.30 Poročila: 6.00 - 8.00 Minula leta; 8.45 Napoved sporeda;
9.00	Zaročenca — branje romana: 9.32 - 10.03 Radijska priredba; Vsakdanje življenje; 13.41 Sound -Track, glasba in kino; 15.00 Srce Evrope: kratko potovanje v Beethovnovo življenje; 15.42 Hit parade: 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Glasba Riža Ortolanija; 17.32 Srečanje z gledališčem — radijska dvodejanka; 19.15 Poje Renato Zero; 19.50 Protagonisti jazz glasbe; 21.00 Simfonični koncert;
22.15	Poje Claudio Chieffo,
LJUBLJANA
6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasbena matineja; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Lahka glasba; 10.40 Po republikah in pokrajinah; 11.05 Pojo amaterski zbori 11.30 Pogovor s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Pripo ročajo vam. ..; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Mladi mladim;
19.25	Zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena;
20.00	Sobotni zabavni večer; 21.00 Oddaja za Slovence na tujem;
NOGOMET
ŽREBANJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
SMUČANJE
V VELESLALOMU ZA SP
Jugoslovani zadovoljni, Italijani ne
V skupini z «azzurri» tudi ČSSR - Miljanic: «Žreb nam je bil naklonjen, toda naših tekmecev ne gre podcenjevati - Finalni del v Franciji leta 1984 - V četrtfinalu mladi «azzurri» proti Škotom
PARIZ — V veliki dvorani Sorbo-ne v Parizu je bilo včeraj ob prisotnosti kar 500 ljudi (zvezni trenerji, nogometaši, časnikarji itd.) žrebanje za sestavo izločilnih skupin za evropsko nogometno prvenstvo. Finalni del le-tega pa bo leta 1984 v Franciji.
Žreb je bil gotovo bolj naklonjen Jugoslovanom kot Italijanom. »Plavi* bodo namreč v 4. skupini igrali skupno z VValesom, Bolgarijo in Norveško. Najtežji nasprotnik za Mi-Ijaničeve varovance bo bržkone Wa-les, medtem ko naj bi bila Bolga-
TAKO ZA EP
SKUPINA 1
Belgija, Vzhodna Nemčija, Škotska, Švica.
SKUPINA 2
Poljska, Sovjetska zveza, Portugalska, Finska.
SKUPINA 3
Anglija, Madžarska, Grčija, Danska, Luksemburg.
SKUPINA 4
JUGOSLAVIJA, Wales, Bolgarija, Norveška.
SKUPINA 5
ITALIJA, Češkoslovaška, Romunija, Švedska, Ciper.
SKUPINA 6
Zahodna Nemčija, Avstrija, Severna Irska, Turčija, Albanija. SKUPINA 7
Španija, Nizozemska, Irska, Islandija, Malta.
rija in Norveška trenutno za «pla-ve» skromna nasprotnika.
Zvezni trener Miljan Miljanic pa je izjavil: «žreb nam je bil naklonjen, toda naših tekmecev ne gre podcenjevati. V Evropi ni več lahkih nasprotnikov. Na vsakem srečanju bo treba dati vse od sebe.»
Zanimivo je, da je v italijanskem taboru po tem žrebu še najbolj optimistično razpoložen prav zvezni trener Enzo Bearzot, ki je sicer priznal, da bo naloga predvsem proti ČSSR izredno težka, vseeno pa meni, da bo Italiji uspelo se uvrstiti v sklepni del tega tekmovanja.
Večina «azzurrov» pa je izjavila, da je njihova skupina zelo težka.
Posamezne nogometne zveze se bodo morale dogovoriti za organizacijo, srečanj do 30. marca.., 1982. Iz-
ločilni del pa se bo moral končati do 31. decembra 1983.
Včeraj pa je bilo žrebanje tudi četrtfinalnih parov za EP reprezentanc pod 21. letom.
Italija bo v četrtfinalu igrala proti škotski:
Četrtfinalni pari Francija — Sovjetska zveza Španija — Zahodna Nemčija Poljska — Anglija Italija — Škotska
ŽREBANJE ZA SP
Italija v prvi žari
PARIZ — Predsednik mednarodne nogometne zveze, Brazilec Joao Havelange je izjavil, da bo žrebanje za Sestavo skupin za svetovno
prvenstvo v Španiji po že znanem »sistemu*.
Havelange je dejal, da bodo imena reprezentanc v štirih žarah v Madridu naslednja:
ŽARA 1: Italija, ZRN, Španija, Anglija, Argentina in Brazilija. ŽARA 2: Avstrija, ČSSR, Jugoslavija, SZ, Madžarska in Poljska. ŽARA 3: Severna Irska, Škotska, Francija, Belgija, Peru in Čile. ŽARA 4: Alžirija, Kamerun, Honduras, Salvador, Kuvajt, Kitajska ali Nova Zelandija.
CHICAGO — Izidi teniškega ekshibicijskega turnirja v Chicagu: McEnroe (ZDA) - Nastase (Rom.) 6:3, 6:2; Connors (ZDA) - Fibak (Polj.) 7:6, 3:6, 6:2; Lendl (ČSSR) - Teltscher (ZDA) 7:5, 6:1.
Kolajni za sestri Epple
Irena je zmagala: Maria je bila tretja (druga pa Hessova) - Danes v Pfrontnu še «mariborski» veleslalom
PFRONTEN — Včerajšnji ženski veleslalom za svetovni pokal v Pfrontnu je potekal v znamenju družine Epple, saj sta sestri Irene in Maria osvojili prvo in tretje mesto, med njiju se je vrinila le Erika Hess, ki pa je zaostala za zmagovalko za več kot sekundo.
Zahodne Nemke so se sploh včeraj izkazale, saj so kar štiri prišle do točk svetovnega pokala. Zadovoljiv uspeh so dosegle tudi Švicarke in Liechtensteinke, razočarane pa so bile Francozinje, ki so od tega nastopa vsekakor pričakovale več.
Prav tako se prodor med najboljše ni povsem posrečil Italijankam, saj je le Bocchettijeva prišla do točk svetovnega pokala.
Med Jugoslovankami je bila zopet najuspešnejša najmlajša. Leskovško-va, ki je bila najboljša Jugoslovanka tudi v Mariboru na «Zlati lisici*. Tokrat so se ji točke za svetovni po-
niiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiuiiiinMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiin
SMUČARSKI SKOKI
TURNEJA TREH DEŽEL
PREMOČ NORVEŽANOV V TRBIŽU
Med člani je zmagal Holmen, med mladinci Hirner Italijana Rigoni in Tomasi odlična - Danes v Beljaku
(Naš poseben dopis iz Trbiža)
«Z našim nastopom ne moremo biti zadovoljni,* je dejal jugoslovanski članski trener Janez Jurman ob koncu včerajšnje prve izmed treh preizkušenj tradicionalne, že štirinajste skakalne turneje treh dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. «V prvi seriji,* je nadaljeval Jurman, «je veter poma gal tekmovalcem. Rezultat tega so bili dolgi skoki, zato pa so tudi serijo razveljavili. V drugem spustu pa nismo bili več tako dobri. Vendar sem prepričan, da bomo v preostalih dveh preizkušnjah današnjo uvrstitev popravili.*
Če se »plavi* ne morejo veseliti, tega ne moremo trditi za «azzurre». To potrjujejo rezultati, ki so jih dosegli.
Organizatorji turneje so letos imeli res srečno roko z datumom. Zaradi odpovedi mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih v Franciji, se jp,\(qeraj z^alo kar 99 tekmovalcev; iz,; 14 držav. Udeležba.pa
•NiUllllllllllllItlllllllllllIIliliIIliti||lililillliiiiti
I111111111111111111
SMUČANJE
I —	ijUijUMŽ 1 Ud	11
IIHIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIH
t hh-iri m	rnctcin rtr rr»»; i
Na Nevejskem sedlu
Tometova dobila slalom
Zmagala je z velikim naskokom pred Fasoiijevo ■ Danes moški veleslalom
NEVEJSKO SEDLO - 21-letna Jugoslovanka Nuša Tome je osvojila včerajšnji slalom na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Nevejskem sedlu. Ob svojem podvigu je lahko res rekla »veni, vidi, vici*, saj je prišla le uro pred tekmovanjem iz Avstrije, kjer je nastopila na nekem drugem FIS tekmovanju, kljub temu pa je pustila drugouvrščeno Italijanko Fasoiijevo za seboj za več kot tri sekunde, kar je res izreden naskok.
Tekmovanje se je odvijalo v hudem mrazu, saj so ob začetku prireditve namerili kar 18 stopinj pod ničlo, tako da je bil nastop huda preizkušnja za mlade tekmovalke. Proga je bila zelo zahtevna. V prvem spustu so imele tekmovalke 60 vrat, v drugem tri manj. Težavnost proge kaže tudi podatek, da je od 50 nastopajočih prišlo do cilja le 25 tekmovalk, čeprav je večina vo-
zila dokaj previdno.
Mlada Ljubljančanka, ki je osvojila prvo mesto, je dala zelo laskavo oceno progi, za katero je menila, da bi lahko na njej priredili tudi tekmovanje za svetovni pokal.
ni bila samo številna, ampak tudi izredno kakovostna, saj je Norveška na primer nastopila kar s sedmimi odličnimi tekmovalci, Avstrijce pa je vodil lanski svetovni prvak Ko-gler.
Prvo serijo so razveljavili, ko je Norvežan Jansen Holmen skočil 89,5 m in pri tem padel. Če bi bil skok veljaven bi bil to novi rekord skakalnice, (Lido Tomasi z 88 m). V neveljavni prvi seriji sta bila med Jugoslovani najbolj solidna Bizjak (81 m) in Lotrič (82,5). Več od Lotriča so skočili le Norvežan Hansen (84 m), Bremseth (88,5 m), Bogseth (84 m) in Holmen (89,5 m) ter Avstrijec Groyer (85,5 m). Med Italijani je Mašini dosegel znamko 71,5 m, Less 78 m, VVegher 78 m, Carli 79 m, Tomasi in Rigoni pa v tej seriji nista prišla na vrsto.
Druga serija je prinesla precej sprememb, zlasti jugoslovanski skakalci so poslabšali svojo uvrstitev. (Edinole Tepeš se je nekoliko popravil). Norvežani pa niso zapustili presenečerij' ih; so premočno zmagali.
Tekmovanje, ki je potekalo na zelo dobro pripravljeni skakalnici in v lepem, čeprav hladnem vremenu se je zaključilo precej pozno.
Danes ob 13. uri bo na sporedu druga preizkušnja v Beljaku, jutri pa zaključni nastop v Mariboru, kjer so kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja snega le uredili skakalnico. Na tej končni preizkušnji ne bo Jugoslovanov Žagarja, Bizjaka in Bajca, ki bodo odpotovali na tekmovanje za svetovni pokal na Japonsko, namesto njih pa bosta nastopila Benedik in Globočnik, ki sedaj služita vojaški rok. Medtem pa kaže, da bodo vse ostale države nastopile v včerajšnji sestavi.
Včerajšnji rezultati so bili taki: ČLANI
Lestvica včerajšnjega slaloma je		I.	Holmen (Nor.)	111,6	(81)
bila taka		2.	Hanssen (Nor.)	111,5	(80)
1. Tome (Jug.)	2’02”13	3.	Mobek (Nor.)	110,6	(81)
2. Fasoli (It.)	2.05’’59	4.	Bremseth (Nor.)	108.7	(79,5)
3. Ferraris (It.)	2’05”8Q	5.	Rigoni (It.)	108,5	(80)
4. Wurzer (It.)	2,05”81	6.	Tomasi (It.)	108	(80)
5. Nicolussi (It.)	2’07”16	7.	Groyer (Av.)	106.2	(77,5)
6. Magoni (It.)	2’07”63	8.	Kogler (Av.)	105,7	(77)
7. Agostini (It.)	2’08”64		Boegseth (Nor.)	105,7	(79,5)
8. Schrott (It.)	2’09”10	10.	Klauser (ZRN)	104	(77,5)
9. Klinar (Jug.) in		16.	Tepeš (Jug.)	99,6	(76)
Mainetti (It.)	2’09”27	17.	Carli (It.)	68,7	(74,5)
Danes bodo začeli z	nastopi moš-	19.	Wegher (It.)	96,9	(74)
ki. Italijanske barve	bosta branili	20.	Lotrič (Jug.)	98,8	(73)
B in C reprezentanca. Svoj prihod		27.	Bajc (Jug.)	92.2	(72)
so napovedali tudi Avstrijci. Na spo-		29.	Ulaga (Jug.)	91,7	(72)
redu bo veleslalom.		32.	Norčič (Jug.)	91,1	(71)
	STEF ANINI	35.	Bizjak (Jug.)	90,6	(71)
46. Žagar (Jug.)	85,4	(69)
49. Less (It.)	83,3	(68)
61. Mašini (It.) ■	78,7	(77)
67. Anžei (Jug.)	73,5	(72,5)
70. Tanjšek (Jug.)	10,1	(73.5)
76. Stella (It.)	53.3	(53)
77. Jemc (Jug.)	43,2	(52)
EKIPNA LESTVICA		
1. Norveška 333,7 ; 2.	ZRN 310; 3.	
Avstrija 291,8; 4. Jugoslavija 288,1; 5. Švica 280,4 ; 6. Italija 278,9.		
MLADINCI		
1. Hirner (Av.)	101,6	(76)
2. Urbančič (Jug.)	89,7	(72)
3. Zauner (Av.)	82,8	(68)
4. Kavčič (Jug.)	79,9	(67,5)
5. Wiegele (Av.)	79,3	(67.5)
6. Schvvarz (Av.)	78,5	(65)
7. Peljhan (Jug.)	75,5	(65)
8. Dolar (Jug.)	72,9	(64)
9. Sambugaro (It.)	70,8	(63)
10. Pirc (Jug.)	68,8	(63)
EKIPNA LESTVICA		
1. Avstrija 263,7; 2. Jugoslavija A 228,3 ; 3. Jugoslavija B 199,6; 4. Ita-
'‘■Hol^Jtf^olobu.	) ,
■ .j*,*-. ,	.. Danilo Bizjak
kal izmuznile le za las. S časom 2’29”28 je osvojila 17. mesto, le s tri desetinke boljšim časom pa bi dobila točke. Med ostalimi Jugoslovankami je bila Jermanova s časom 2’30”69 na 29. mestu, druge pa so imele slabše uvrstitve.
Danes bo na sporedu v Pfrontnu še en veleslalom in sicer tisti, ki so ga morali v Mariboru zaradi pomanjkanja snega odpovedati.
Lestvica veleslaloma:
1.	I. Epple (ZRN)	2'24”70
2.	Hess (Švi.)	2’25”81
3.	M. Epple (ZRN)	2’25”92
4.	Konzett (Liecht.)	2’26”31
5.	Hass (Švi.)	2’26"67
6.	Hacher (ZRN)	2’27”14
7.	P. Wenzel (Liecht.)	2’27”42
8.	Steiner (Av.)	2’27”59
9.	Haight (Fr.)	2'28"15
10.	Pelen (Fr.)	2'28”48
11.	Rocchetti (It.)	2'28”53
12.	Kirchler (Av.)	2'28”58
13.	Nelson (ZDA)	2'28”79
14.	Gerg (ZRN)	2-28"89
18. Zini (It.)	2'29”46
Skupna lestvica svetovnega po-
1.	Hess (Švi.)	193
2.	I. Epple (ZRN)	164
3.	Cooper (ZDA)	99
4.	Quario (It.) in P.	Pelen (Fr.) 77
6.	H. Wenzel (Liecht.)	72
7.	Konzett (Liecht.)	62
8.	Solkner (Av.)	51
9.	M. Epple (ZRN)	49
10. De Agostini (Švi.) -
in Gross - Gaudenier (Fr.) 45
Lestvica svetovnega pokala za veleslalom:
1.	I. Epple (ZRN)	95
2.	Hess' (Švi.)	66
3.	M. Epple (ZRN)	47
5.	McKinney (ZDA)
in Pelen (Fr.)	30
iZARADI SLABEGA VREMENA
Današnji smuk odpadel
MORZINE — Moški smuk v Mor-zineu, ki bi moral biti danes, so odpovedali, ker je včeraj slabo vreme (veter, dež, megla) preprečilo izvedbo predpisanih dveh poskusnih voženj.
V zamemo za odpovedani smuk bodo v Morzineu opravili danes veleslalom, smuk pa bodo opravili v petek v Kitzbuhlu.
Fabi na tolemanu
MONZA - Teo Fabi, 26 let, iz Milana, bo v letošnjem tekmovanju v formuli 1 vozil na avtomobilu cahdy-toIeman. •	/ '*•:
Iilčil
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH EIGAH
Naši pred težkimi srečanji
Vesna ko gostovala v Gradežu - V 2. Al le Primorje doma - Sovodnje spet na vrhu?
1. AMATERSKA LIGA
Po dveh nedeljah počitka zaradi praznikov se bo prvenstvo jutri nadaljevalo s pari zadnjega kola zimskega dela prvenstva. Naslov zimskega prvaka si je že predčasno zagotovila ekipa Is. Turriaca. Bolj zapleteno je vsekakor Stanje na spodnjem delu lestvice.
Gradese — Vesna
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva gostuje Vesna v Gradežu proti domači ekipi- Gradese. Naloga Križanov ni brezupna, Ekipa iz Gra-deža je sicer doslej zbrala že 14 točk, na domačih tleh pa ni povsem zadovoljila. V sedmih nastopih je kar dvakrat izgubila (Costalunga, Tor-viscosa), trikrat je igrala neodločeno, le dvakrat pa je zmagala, in sicer proti ekipama spodnjega dela lestvice. Doma pa je dosegla le štiri zadetke. Če bo Vesna torej igrala požrtvovalno, bi se lahko vrnila iz Gradeža nepremagana.
2. AMATERSKA LIGA
Tudi v tej ligi se bo prvenstvo nadaljevalo s pari zadnjega (15.) kola zimskega dela prvenstva. To kolo bo za naše ekipe precej naporno, saj bodo igrale vse v gosteh.
Čampi Elisi — Breg
Po dveh zaporednih zmagah (Cam-panelle in Opicina) bodo Brežani gostovali pri ekipi, ki je v zadnjih nastopih povsem odpovedala. Enajsterica Cailpi Elisi je po odličnem startu prav v zadnjih dveh domačih nastopih izgubila. Vseeno naloga Brežanov ne bo lahka. Naši pa so trenutno v dobri formi.
Opicina — Kras
Kras bo nedvomno pred težkim gostovanjem, čeprav gre omeniti, da Opicina le ni tako močno moštvo, kot je bilo pred prvenstvom pričakovati. Kras ima torej možnost. da proti temu nasprotniku iztrži vsaj točko.
IIIHIMHUimnllllllimilllltHIIINIIIIIIMmilllllllllHIIIIIMItllllinitllllllllllllllllllllllllltlllllllHHIIItltlllllllllt
|	............ w./":v : ' 1" -
Domači šport
.. .. ”
_ - ■	_	I
DAN KS
SOBOTA, 9. JANUARJA 1982
KOŠARKA
MOŠKA C -1, LIGA
18.30	v Trevisu: Vigor S. Cuo-re ,- Jadran;
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, «1. maj*: Bor -Grandi motori; 18.00 v Gorici: Dom
-	Ronchi;
KADETI
15.00	v Nabrežini: Sokol - Sco-glietto;
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR
15.00	v Gorici: nastopajo tudi Kras, Dom in Bor;
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
15.00	v Gorici: nastopata tudi Dom in Kras;
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trstu, «1. maj*: Bor Intereuropa - Prata Pordenon; 21.15 v Vidmu: Nuove Ceramiche - Sokol;
MOŠKA C-l LIGA
18.00 v Trstu, Morpurgo: Solaris
-	Bor JIK Banka;
ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Proseku:	Kontovel -
Breg; 20.30 pri Banih: Sloga -AUSA PAV ČervinjanV1 dsun; w'
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuMmiiiiiiiiiiiiii>*iiuiniiiiHiiiiiiiniiiiuiiiiitijiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiii)ii
'■'rnr^troč*	*/	“
V PRVENSTVU C-2 LIGE
ODBOJKA
SLOVENSKI DERBI KONTOVEL - BREG
Tekma bo drevi na Kontovelu - Danes še vrsta izredno zanimivih srečanj
Nadaljevanje odbojkarskih prvenstev v letu 1982 bo izjemno zanimivo. Odigrali bodo sicer samo devet tekem, toda na sporedu bo nekaj zanimivih tekem, slovenskih in mestnih derbijev. Prav gotovo pa bodo tokrat prišli na svoj račun tudi gle dalci ob pričakovanju, da bodo naše šesterke nadaljevale z dobro igro kot ob koncu preteklega leta.
ŽENSKA B LIGA
Drevi se bo v tej ligi pričel povratni del prvenstva. Zastopnice Sokola bodo imele razmeroma lahek nastop, saj je šesterka iz Vidma Nuove Ceramiche na zadnjem mestu lestvice in povrhu še brez točk. Ekipa Bora Intereurope pa bo gostila solidno Prato, ki je v prvem srečanju odpravila Tržačanke s prepričljivim 3:0. Domačinke morajo zrna gati za vsako ceno, ker edino tako bi si zagotovile nastop v drugem delu prvenstva med boljšimi ekipami.

KOŠARKA
DANES V TREVISU V PRVENSTVU C-l LIGE
Jadranovci jurišajo na osvojitev novih točk
Jadranovci so zadnjič igrali lani, ko so pred domačim občinstvom premagali močno moštvo Autopiu iz Padove in se s tem uspehom povzpeli na drugo mesto razpredelnice. Po večdnevnem premoru bodo naši košarkarji, kot vsa ostala moštva, ki nastopajo v C-l ligi, ponovno stopili na igrišče.
Naši bodo danes gostovali v Trevisu, kjer se bodo srečali s tamkajšnjim Vigorjem Košarkarji iz Trevisa so se pred začetkom prvenstva uvrščali v ožji krog favoritov za prestop v drugo ligo. Vsa predvidevanja pa očitno niso držala, saj je moštvo iz Trevisa doslej izbojevalo le dve zmagi. Gre Vsekakor za izkušeno ekipo, ki je Že lani nastopala v tem prvenstvu.
Obrnili smo se na Roberta Da neva in Iva Starca ter ju vprašali, kaj mislita o današnji tekmi.
Danev: »Zmagali bomo. o tem ni dvoma. Čeprav se še nikoli prej nismo srečali z Vigorjem, vseeno sem prepričan, da bomo zmagali brez večjih težav, tudi glede na njihove dosedanje rezultate.*
Ivo je le malo bolj predviden: ♦Vigor je sodil med favorite za Prestop, doslej pa so košarkarji iz Trevisa odpovedali Mislim, da bomo v Trevisu zmagali, če bomo igrali tako kot v prvem delu prvenstva. Jasno pa je, da se bodo domačini z vso silo borili za zma-1
go, saj je zanje to nujno, zato da se rešijo iz kritične situacije, v kateri se nahajajo.*
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
Bor — Grandi Motori Tr*t
Borovi člani so se v zadnji tekmi slabo izkazali, čeprav so bili močno okrnjeni. Grandi Motori je izkušeno moštvo, v katerem igrajo stari košarkarji, ki znajo odlično izkoristiti najmanjšo nasprotnikovo napako. »Plavi* so po zadnjih medlih nastopih zabredli na nižja mesta razpredelnice. Od njih je pričakovati, da bodo tokrat i-grali značajno, saj je zanje zmaga nujna, zato da ne bodo ostali v skupini ekip, ki se borijo pred izpadom.
Polet — Barcolana
Openci bodo gostili košarkarje Barcolane, ki so prav tako kot GMT zelo izkušeno moštvo, ki razpolaga z dobrimi zunanjimi igralci in se odlikuje s točnim metom od daleč. Za naše fante bo težko streti odpor nasprotnikov. To bo od visno tudi od postave, s katero bo do Openci stopili na igrišče.
Kontovel — Časa del Frlgo
Mladi Kontovelci bodo igrali pred domačim občinstvom proti miljski Ederi, ki je doslej odpovedala. Na-
ši fantje so v tem srečanju favoriti, paziti pa bodo morali na nekatere posameznike (Comici, Seme-nich), ki so glavni nosilci igre miljskega moštva.
SPORED 9. KOLA SGT - Stella Azzurra; BOR -GMT (9. I. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); Z&S - Inter Milje; CUS -Scoglietto; POLET - Barcolana (10. 1. ob 11.00 na Opčinah); KONTOVEL - Edera MU je (10. 1. ob 11.00 na Kontovelu); Don Bosco - Fer-roviario.
Cancia
NA GORIŠKEM Dom — Tradarc
Po dvajsetdnevnem premoru se bo na Goriškem nadaljevalo promocijsko prvenstvo. Domovci se doslej niso preveč izkazali, saj so v šestih tekmah slavili le v prvem kolu, tako da trenutno zasedajo predzadnje mesto na skupni lestvici. Danes bodo Bergočevi varovanci nastopili na domačem igrišču proti solidni ekipi Tradarc iz Ronk. Tale ekipa je bila v lanskem prvenstvu skupno z domovci na kon čnem petem mestu, letos pa se ni, vsaj doslej izkazala, saj ima na skupni lestvici le štiri točke, dve več od »belo-rdečih*. Kljub temu pa so gostje v današnjem srečanju nedvomni favorit, saj so trenutno domovci v krizi.
Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 18. uri.
M. Č.
DISCIPLINSKI UKREPI
Skansi izključen kar za pet mesecev
RIM — Bivši trener jugoslovanske reprezentance in trenutno trener Scavolinija iz Pesara Petar Skansi je izključen kar za pet mesecev.
Po tekmi, ki jo je Scavolini izgu bil doma proti Berloniju (85:86), je Skans' po radijskem intervjuju hudo žali) enega od sodnikov in italijansko košarkarsko zvezo.
Skansi bo lahko zopet vodil moštvo iz Pesara s trenerske klopi 8. junija
AVTOMOBILIZEM
Že rekord na novem ferrariju
MARANELLO (Modena) — Kaže, da je novi ferrari 126 C2 že nared za zelo uspešne nastope v letošnji | formuli 1. Na tem avtomobilu je namreč včeraj Gilles Villeneuve dosegel rekord na dirkališču v Fio-ranu (1'07”10). Villeneuve je na 3 km dosegel poprečno hitrost 160,920 km na uro.
MOŠKA C-1 LIGA
V	zanimivem mestnem derbiju se bosta spoprijela Solaris in Bor JIK Banka. Tržaški tekmec je namreč prvi na lestvici in je doslej izgubil samo eno tekmo. Borovci so prvo srečanje prepustili tekmecu po izredno izenačenem boju s 3:2. Tokrat pa ni igral Veljak.
ŽENSKA C-2 LIGA
V	slovenskem derbiju se bosta na Proseku spoprijela Kontovel in Breg. Obe ekipi sta doslej po dvakrat zmagali in tolikokrat izgubili. Srečanje bo izredno izenačeno. Izreden boj se obeta tudi pri Banih med Slogo in AUSA Pav. Obe šesterki sta še nepremagani ter nesporna kandidata za kakovostni skok. Ta prvi o-bračun ni posebej pomemben, toda za Slogo prvi resen test, ki bo trenerju Drašiču pokazal pravo vrednost najbolj nevarnega tekmeca.
ŽENSKA D LIGA
Pri Banih se bosta v domačem derbiju srečala Sloga in Bor. Favoritinje so gostje, vsaj glede na dosedanje prvenstvene razplete, toda točk Tržačanke še nimajo v žepu. Vrsta Brega ima enkratno priložnost, da pospravi prvi dve točki, ker je S. Sergio najslabši nasprotnik v skupini.
MOŠKA D LIGA
Vrsta Juventine ima lepo priložnost, da nadaljuje zmagovito prven stveno pot tudi v novem letu. Gostje iz Krmina imajo 4 točke, toda iz štandreža ne bi smeli odnesti cele kože.
Vsaj na papirju bi morala imeti se lažje delo 01ympia, ki bo gostovala pri Mobilcasi in ima skromni dve točki.
G F.
NAMIZNI TENIS
DANES IN JUTRI
žavno prvenstvo. Najprej bo ekipni del tekmovanja za vse mladinske kategoiije. Kras je prijavil dve eki-oi otkh(. ir; dve ekipi naraščajnikov. Bor bo nastopil z naraščajniškim moštvom, Dom pa z žensko mladinsko postavo.
Danes popoldne bodo odigrali tudi pivi del ženskega promocijskega prvenstva na katero sta se poleg Az-zurre in Beliana prijavili še slovenski ekipi Dom in Kras. Vsa štiri moštva se bodo pomerila med seboj po Davisovem sistemu, naknadno pa bodo odigrali še povratni del.
B. S.
Nebiolo obiskal De Olivelro
CAMPINAS - Primo Nebiolo, predsednik mednarodne atletske zveze in FIDAL je v bolnišnici v Campinasu obiskal ponesrečnega svetovnega rekorderja v troskoku De Oliveiro.
ŽENSKA D LIGA
18.30	pri Banih: Sloga - Bor; 17.30 v Dolini: Breg - S. Sergio;
MOŠKA D LIGA
20.30	v Foljanu: Mobilcasa - O-lympia Gorica; 20.30 v Štandrežu: Juventina - Libertas Krmin;
JUTRI
NEDELJA, 10. JANUARJA 1982
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Gradežu: Gradese - Vesna;
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 pri Dom ju: Čampi Elisi Pri-sco - Breg; 14.30 na Opčinah: Opicina - Kras; 14.30 v Trstu: Drevored Sanzio: Stock - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje Zaule;
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - S. An-na; 14.30 v Trebčah: Primorec -Union: 14.30 v Koprivi: S. Loren-zo - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedimonte; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Brazzanese;
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Giarizzole; 10.30 v Bazovici: Zarja - Opicina Supercaffe; 8.45 na Proseku: Por-tuale - Primorje;
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00- na Opčinah: Polet - Barco-lan£t;,::lll!.()0 1 Ah -Kontovelu: Kontovel - Edera:
PROPAGANDA
10.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Kontovel; 11.30 v Trstu, stadion «1. mai»: Bor - Libertas;
KADETI
9.15 v Trstu. Miramarski drevored: Ferroviario A - Bor;
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu: Kontovel - Fer-'•oviario; 12.45 v Miljah: Inter -Bor;
NAMIZNI TENIS
MLADINSKE KATEGORIJE
9.00	v Gorici: nastopajo tudi naša društva.
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO V KROSU
8.30	v Bazovici: nastopa tudi Adria.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
X
2 X X 1 2 X X 1
1	X
2	1
1
X
1
2
1 2 2 X
Stock — Zarja
Vodilni Stock je najmočnejša ekipa v tej ligi. Naloga Bazovcev bo torej izredno težka. Križmančič in tovariši pa ne bodo že vnaprej vrgli puške v koruzo in z oprezno i-gro v obrambi bi lahko tudi osvojili točko.
Primorje — Zaule
Prosečani so v zadnjih tekmah nanizali kar 11 uspešnih izidov in tako zbrali 18 točk. Proti ekipi Zaule bodo igrali doma. Vseeno pa bo jutrišnja naloga Prosečanov vse prej kot lahka. To pa zato, ker bo verjetno moštvo igralo v zelo okrnjeni postavi. Poleg Debernardija in Angilerija bosta verjetno manjkala še Schipizza in Samese.
3. AMATERSKA LIGA
Na Tržaškem
V jutrišnjem, 13. kolu bosta ob« naša predstavika igrala doma. Gaja - S. Anna
Moštva S. Anne gotovo ne gre podcenjevati, vsekakor pa so doslej gajevcl povsem zadovoljili in zato je upanje domačih navijačev na o-svojitev obeh točk tudi povsem u-pravičeno.
Primorec — Union
Trebenci bi morali jutri brez posebnih težav osvojiti svojo četrto prvenstveno zmago. Union je namreč zadnji na lestvici. Doslej je osvojil le 3 točke z zelo slabo »gol-razliko* (8:23).
B. R.
Na Goriškem
San Lorenzo — Juventina
Po dveh zaporednih spodrsljajih (v Doberdobu proti Mladosti ter doma proti Audaxu) si Juventina ne sme privoščiti več negativnih rezultatov. Štandrežci so namreč po začetnih negotovostih dobro igrali in dosegli serijo pozitivnih rezultatov, ki so se zaključili pred dvema koloma. Jutri bodo Borghesovi varovanci igrali proti San Lorenzu, ki ima 2 točki prednosti. Tekma bo torej pomembna za obe enajsterici in vsak rezultat je mogoč.
Sovodnje -- Piedimtnte
Osrednje kolo jutrišnjega kola bo prav gotovo v Špetru, kjer se bo vodeči Isonzo srečal s tretjeuvršče-nim Sagradom. To pa bi morali izkoristiti Sovodenjci, ki bodo pred domačim občinstvom gostili Piedimonte. V primeru zmage in remija v špetru, bi se Marsonovi varovanci
ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
vabi na
Jl1 NAGRAJEVANJE ŠPORTNIKOV LETA 1981
ki bo v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu.
SPORED:
—	nastop harmonikarske skupine Glasbene matice
—	govor
—	predstavitev knjige prof. ALDA RUPLA «Šport med Slovenci v Italiji*
—	nagrajevanje
ponovno povzpeli na vrh lestvice. Vsekakor je za to potrebna najprej zmaga slovenske ekipe; zmaga, ki pa ne bo tako lahka, saj je Piedimonte dokaj nepredvidljiva ekipa. Po uspehu v Koprivnem pa menimo da imajo slovenski fantje možnost, da osvojijo obe točki.
Miadost — Brazzanese Tekma v Doberdobu ne bo med najlažjimi za Ferletičeve varovance. Že res, da so Doberdobci dosegli dve zaporedni zmagi, toda velja o-meniti, da je Brazzanese solidna e-kipa in to dokazuje tudi njen položaj na lestvici. Kljub temu smo prepričani, da bodo Doberdobci znali premostiti tudi to oviro.
-pr-
ROKOMET
1. ITALUANSKA LIGA
Tri naša društva v raznih ligah
V goriški telovadnici Stracis se bo danes popoldne, ob 15. uri, pričel dvodnevni deželni namiznoteni ški turnir, ki bo tretja kvalifikacijska preizkušnja za uvrstitev na dr-
....................
|(T*.*••*■*** '*»’•—    ■■..
OBVESTILO
SPDT
obvešča smučarske tečajnike in izletnike, da je jutri, 10. t.m., odhod avtobusov točno ob 6.30 izpred sodne palače (Foro Ulpiano) oziroma točno ob 6. url iz Boljunca.
Zmaga Cividina poraz Salona
V zaostalih tekmah 7. kola v prvi italijanski rokometni ligi je v Riminiju tržaški Cividin premagal domače moštvo Fabbrija s 26:18, medtem ko je Sasson izgubil v Ma-gnagu proti ekipi Tacca z 28:35.
Na lestvici je Cividin prvi s 16 točkami. Sasson pa zadnji z dvema točkama
Odpovedali tekmovanje v štirisedežnikih
CERVINIA Cervinie že sneži in zato proge za bob tekmovanje : vedali.
Kar se tiče kov bo padla
- Ker nad področjem več dni neprestano niso mogli pripraviti za svetovni pokal, so štirisedežniki cdpo-
nastopa dvosedežni-odločitev danes.
I F-ač-* »> J
i:::w
Posnetek s prvenstva mladink med Bregom in Kontovetom
Ascoli - Roma Cagliari - Avellino Catanzaro - Genoa Cesena - Como Inter - Bologna Napoli - Juventus Torino - Milan Udinese - Fiorentina 1 X Catania - Verona Cremonese - Lazio Perugia - Sampdoria Jesi - Lanciano Brindisi - Turrls
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Tel. (0481) 83382 (85723)
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,0/J, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120.00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
9. januarja 1982
Zo SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361	«ADIT» DZS 61000 Ljubljano
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
izd.i.LJzTT č'*n
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in nsk» j ^ Trst
zvez« časopisnih založnikov FiEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Pogumno načrtovana gospodarska rast
Najrazličnejši ekonomski inštituti po vsem svetu že dalj časa napovedujejo, da se bo svetovno gospodarstvo izvleklo iz zdajšnje krize, toda gospodarska kriza ne od jev ja. Zdaj napovedujejo, da je pričakovati izboljšanje vsaj v drugi polovici letošnjega leta, saj predvidevajo, da bo do takrat popustila glavna gospodarska za cora. ki da jo povzroča zdajšnja ameriška gospodarska politika. Toda kljub temu vlade vseh za hodnoevi opskili držav (in tudi Ja ponske) ne napovedujejo bistre nega pieobrala v gospodarskih tokovih in trdijo, da do živahnej še gospodarske aktivnosti še ne bo prišlo kmalu. Zato naj bi nji hova gospodarstva letos naredila kvečjemu za odstotek več kot lani. toda ugodno bo ze, če bo industrijska produkcija ostala na enaki lavni kot lani. Tudi v vzhodnoevropskih državah so zelo previdni pri napovedovanju gos podatke rasti in vse države po vrsti napovedujejo, da bo gospodarska rast letos nižja kot lani. V .še mnogo hujših težavah so tako imenovane nerazvite države ali države v razvoju, kjer so se gospodarske težave najbolj za ostrile. Razvoj teh držav je nc.m reč povsem odvisen od tuje finančne pomoči, te države pa zdaj niso sposobne najemati novih kreditov za pospeševanje gospodarskega razvoja, poleg tega pa so zdajšnji izdatki za nafto tolikšni, da tiste gospodarske dejavnosti, ki so odvisne od velikega uvoza energije, ne uspevajo. Nafta se v zadnjem letu sicer ni podra žila na svetovnem trgu, se pa je podražila za te države, kajti dolar, s katerim je treba plačevali to nafto, je dražji (v zadnjem letu dni se je vrednost dolarja dvignila občutno), gospodarstvo nerazvitih držav pa je premalo konkurenčno. Ta svetovna gospodarska kriza, ki jo sicer neka teri nočejo označiti tako, pač pa govorijo o recesiji ali stagnaciji, pa bo seveda odločilno vplivala tudi na jugoslovansko gospodarstvo.
V Jugoslaviji sicer dokaj po gumno napovedujejo gospodarski razvoj. Z gospodarskim načrtom za leto 1982 so namreč napovedali. da naj bi jugoslovansko gos podarstvo naredilo toliko, da bi se družbeni proizvod (nekakšen nacionalni dohodek) povečal za dva in pol odstotka. Povečanje družbenega proizvoda naj bi omogočila industrija tako, da bi le tos naredila za 3,5 odstotka več kot lani in kmetijstvo, kjer naj bi naredili celo za 4 odstotke več kal tani.
Tak gospodarski načrt za prihodnje leto je sicer sprejet, toda spremljale so ga izjemno živahne razprave, v katerih je bilo pogosto slišali, da so tolikšne stopnje gospodarske rasti korak nazaj, da ne omogočajo pravega gospodarskega razvoja, pač pa stagnacijo gospodarstva in da ne bo mogoče doseč', če bo industrija naredila samo za 3,5 odstotka več. načrtovanega 8,5 odstotka večjega izvoza. Takšne razprave so na primer vplivale na slovenski gospodarski načrt, ki je po prvi inačici predvideval, da industrija letos ne bo mogla na rediti nič več kot lani. Zdaj so načrt spremenili in spremenjene ga je sprejela tudi lepubliška skupščina, toda v načrtu je pred videno, da naj bi slovenska industrija letos naredila vendarle za 2 odstotka več kot lani, kme tijstvo pa za tri in pol. kar je, kot je razvidno, manj kot. pa predvidevam za vso Jugoslavijo. Kljub takim očitkom da se pla nerji ne upajo optimistično na črtovati in da zdaj sprejeti načrti ne zagotavljaj o pravega gospodarskega razvoja, pač Da pomenijo nazadovanje, je povsem na dlani da bo jugoslovansko gospodarstvo z veliki težavami doseglo načrtovane stopnje rasti.
Najprej, tolikšne stopn je gospodarske rasti bo možno doseči samo. če se bo izvoz močno pove čal, torej, če bo mogoče vse ti-s'o. kar bo jugoslovansko gospo dar sivo letos naredilo več kot lani. prodati v tujino. Delež jugoslovanskega gospodarstva v svetovni trgovini je sicer majhen (okoli odstotka) in za 8,5 odstol ka povečan jugoslovanski izvoz za svetovno trgovino ne pomeni veliko. Lahko bi torej sklepali, da bo zaradi majhnega jugoslovanskega deleža v svetovni trgo vini načrtovan prodor jugoslovanskega gospodarstva v tujino možen. Toda tujina se jasno zaveda vseh težav, s katerimi se ubada svetovno gospodarstvo, zato ni popustljiva pred nikomer, tudi pred takim ne. ki pomenijo v svetovni trgovini zelo malo. V svetovno trgovino lahko prodre samo tisti, ki je s svoimi i zdel ki konkurenčnejši Zelo pomembno je, da ima jugoslovansko gospodarstvo majhne zaloge uvoznih reprodukcijskih materialov in surovin, pa tudi energije, zlasti tekočih goriv, kar bo na obseg industrijske izdelave nedvomno močno vplivalo, kajti
zaradi uvoznih omejitev ne bo mogoče nakupiti toliko tega bla ga, da bi industrija lahko nemoteno delala, še pomembneje je. da so razlike med cenami posameznih industrijskih dejavnosti velike (zlasti med cenami izdelkov. ki jih proizvaja industrija surovin in cenami, ki jih veljajo za predelovalno industrijo) in da se zaradi takšnih disproporcev močno povečuje tako imenovana stroškovna inflacija, zaradi kale re se končni izdelki hitro dražijo. Tega se zaveda tudi državna gospodarska politika, ki je opazila, da ta zakonitost lahko v za četku letošnjega leta svet sproži močno rast inflacije, zarodi česar je cene zamrznila, dokler ne bo dogovorjena censka politika. Predvideva, da bo s politiko cen mogoče ublažiti ta nesorazmerja med cenami in s tem tudi inf la cijo. Če to ne bo uspelo, lahko pride do ponovnega vzpona dra ginje. podobno kot lani. kar lahko zavre tako domače kot tuje povpraševanje po izdelkih.
Zaradi tega. ker ni mogoče do bivati dodatnih posojil za gospo darski razvoj, je morala Jugo slavijc močno omejiti naložbe Te so sicer še zdaj. če jih primer jamo z naložbeno dejavnostjo v industrijsko razvitih državah, na zelo visoki ravni, saj se za na tožbe porabi še vedno reč kol 30 odstotkov družbenega proizvoda. Toda kljub temu skoraj tre tjina gradbenih podjetij napoveduje, da za letošnje teto nima dovolj dela. Manjša naložbena aktivnost vpliva tudi na vso ostalo industrijsko dejavnost, katere delo je odvisno od investicijske dejavnosti, kar opozarja, da je na črtovana industrijska rast sorazmerno pogumno zastavljena.
Na drugi strani je pričakovali, da bo kmetijstvo vendarle lahko naredilo precej več kot lani. saj je bila lanska letina zelo pov prečna ali celo povprečno slaba. To je povzročilo precejšen skok cen prehrambenih izdelkov, ki so tako močno vplivale na splošno življenjsko raven, da je država skušala draginjo omiliti s kompenzacijami (g. d rop m prodaji so bilo glavni živilski izdelki cenejši kot v resnici), toda ko je zmanjkalo denarja za takšno u-metno zadrževanje draginje, je kompenzacije ukinila, kar je prav zdaj povzročilo podražitev oha. mleka in piščančjega mesa. Letos naj bi večji pridelek nekoliko sta biliziral cene in vendarle pomembneje prispeval k povečanju družbenega proizvoda oziroma h gospodarski rasti.
Omeniti je treba še eno po membno omejitev, s katero se bo srečevalo jugoslovansko gospo darstvo v tem letu in očitno tudi v prihodnjih letih. Gre za potrošnjo. ki je v Jugoslaviji, glede na to, koliko ustvarimo, že vrsto let prevelika. To dokazuje že dejstvo. da je Jugoslavija precej za dolžena. Dolgove bo seveda tre ba vračati in seveda tudi tako, da bo domača potrošnja zmanjšana. Zdaj je povpraševanje po izdelkih nq splošno še vedno večje kot pa ponudba. Toda za znati je že prve obrate. Ponekod je ponudba že precej večja kot pa povpraševatiie. Najbolj tipičen primer tega zasuka ie avtomobil ska industrija ki je nekdaj (še pred dvema letoma) avtomobile lahko razprodala za leto dni vna prej, zdaj pa na domačem trgu ne uspe prodati vsega, kar naredi.
Podobnih neznank je še veliko. Popolnoma nejasno je na primer, kako bo letos s turistično dejavnostjo. Zimski turizem zaradi zdajšnjih vremenskih razmer že ne kaže najboljše. Težko je napovedovati, kakšne naloge bo tah ko opravil transport, kjer vsaj železnica zaradi počasne obnove in slabe organiziranosti še ni sposobna dosegati boljših rezultatov. In tako naprej...
S tem smo pravzaprav že na kazali, da ie naloga, ki je postavljena pred jugoslovansko gospodarstvo za letošnje leto zelo težka in da jo bo mogoče doseči le z velikimi napori gospodarstva, vendar nikakor ne brez natančno premišljene in dolgoročne gospodarske politike. Za 3.5 odstotka večji obseg industrijske proizvodnje in za 4 odstotke boljši rezultati kmetijstva so sicer za državo, ki se prišteva med gospodarsko razvijajoče se države (ne pa torej že med industrijsko dobro razvite), nekoliko skromni cilji. Načrti so skromni tudi. če jih primerjamo s tistim, kar je po letu 1956 Jugoslavija dosegala v gospodarskem razvoju. Toda v primerjavi s tistim, kar za letošnje leto. napovedujejo industrijsko razvite države (od nič do enoodstotno gospodarsko rast) in kar naj bi veljalo za letošnjo svetovno trgovino (komaj kaj večji obseg trgovanja kot lani), so ci Iji vendarle visoki, saj je treba upoštevati, da svetovno gospodarstvo še ni prebrodilo krize. ki traja ie nekai let in ie očitno tudi letos še ne bo.
JOŽE PETROVČIČ
PERTINI ODLIKOVAL ZASLUŽNO PEDAGOŠKO DELAVKO
V Portorožu se je začel seminar o italijanski kulturi in jeziku
Z usmerjenim izobraževanjem ustvariti pogoje za resnično dvojezičnost na narodnostno mešanem področju
poučevanjem, svojim političnim delom, s pisanjem italijanskih šolskih učbenikov in urejanjem lista «Scuo-la nostra*.
Za tem sta profesor Bruno Maier in filmski kritik dr. Lorenzo Codelli predstavila častnega gosta — ita lijanskega pisatelja in znanega re žiserja Pasguala Festa Campanila. Prikazali pa so tudi njegov film sil ladrone* Razbojnik.
Seminar bodo nadaljevali v ponedeljek, ko bo najprej plenarna seja na temo italijanska leksiko-grafija, ki jo bo predstavil prof. Carlo Alberto Mastrelli z univerze iz Firenc. V torek bo profesor Antonio Accaputo z neapeljske univerze predaval o lingvistični vzgoji na srednjih šolah, sledila bo okrogla miza o učnih programih v srednjih šolah (vodil bo prof. Narcisio Simo-
PORTOROŽ — »Prijateljsko sode lovanje med Jugoslavijo in Italijo se kaže v številnih oblikah medsebojnega sodelovanja in se ne izraža samo z uresničevanjem meddržavnih dogovorov, ampak še posebej v množici neposrednih stikov, zlasti v obmejnih območjih, tako da z vso pravico govorimo o eni najbolj odprtih mej v Evropi. Pri tem imata pomembno vlogo tudi italijanska narodnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji,s> je poudaril Dušan Šinigoj, podpredsednik republiškega izvršnega, sveta na današnjem svečanem začetku tradicionalnega 21. seminarja italijanskega jezika in kulture v portoroškem avditoriju, ki ga organizira koprska enota republiškega zavoda za šolstvo.
Slovesnega začetka seminarja se je udeležilo več sto pripadnikov ita lijanske narodnosti, učenci in dijaki šol z italijanskim učnim .jezikom, njihovi učitelji in profesorji, družbenopolitični predstavniki iz Slove nije, Hrvaške in Italije.
«Zavedamo se», je dejal Dušan Šinigoj, «da je medsebojno spora zumevanje in sožitje v veliki meri odvisno od večinskega naroda. Od letošnjega šolskega leta dalje, ko smo uvedli nove programe v usme rjenem izobraževanju, se bo vsak otrok, ki se vzgaja na narodnostno mešanem območju, že od vrtca da lje seznanjal z obema jezikoma Prepričani smo, da bomo s tem u stvarili pogoje za resnično dvoje zičnost na narodnostno mešanem območju in s tem tudi pogoje za enakopraven razvoj slovenskega na roda in italijanske narodnosti v tem delu sveta.*
Vse te spremembe v šolstvu in zahtevne ter odgovorne naloge, ki čakajo pedagoške delavce, terjajo tudi ustrezno strokovno izobraževanje. Prav seminar, ki se je včeraj začel v Portorožu in seminar za u-čitelje italijanskega jezika v slo venskih šolah, ki ga bodo letos organizirali v Italiji, pa sta pomem ben> -delež - strokovnega izobraževa nja pedagoških delavcev s tega narodnostno .mešanega območja,
V včerajšnjem uvodnem delu seminarja italijanskega jezika in kulture je italijanski generalni konzul v Kopru dr. Ludovico Tassoni Esten se di Castelvecchio v imenu predsednika republike Sandra Pertini.ja izročil zlato medaljo za posebne za sluge Zdenki Suzan j, dolgoletni pe-dagoški delavki z Reke, ki je v 35 letih dela veliko prispevala k raz voju šolstva v italijanskem jeziku s
n m um minii u»iiuimiiin»ninniMi um mmmii mim MuiiiumMiiuiiiinminiM
NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE
netti iz Cosenze). Prof. Guido Pet-ter s padovske univerze bo obravnaval psihopedagogiko odraščajočih, prof. Franz Cristini s tržaške univerze bo znanstveno spregovoril o genetiki in sodobnih vedah. Zadnjega dne seminarja pa bo o obrambi pred stresom s sprostitvenimi tehnikami govoril prof. Luigi Peresson s tržaške univerze. V sredo zvečer bo italijanska skupnost iz Rovinja predstavila svojo folklorno skupino.
BORIS ŠULIGOJ
VIDEM — Karabinjerji in polici sti so včeraj nadaljevali preiskavo o dveh ropih v dveh zlatarnah v Maianu in Buii, ki so ju neznanci izvedli predsinočnjim v roku desetih minut. Iz obeh zlatarn so roparji odnesli za 100 milijonov lir vrednosti.
SNEŽNI METEŽI V VELIKI BRITANIJI
Po nekajdnevnih nalivih so v Veliki Britaniji pričakovali, da bo le posijalo sicer medlo zimsko sonce. Vendar njihova pričakovanja se niso uresničila, saj je južni del otoka zajel nov val slabega vremena, ki je povezan z dotokom mrzlega zraku. Predsinočnjim je namreč začelo močno snežiti in predvsem v južnem delu Velike Britanije je debela snežna odeja, na nekaterih območjih presega celo dva metra, povzročila hude težave cestarjem. Snežni meteži so pretrgali električne daljnovode in popolnoma izolirali štiri mesteca. Poročila o nadaljnjem poslabšanju vremenskih razmer prihajajo tudi iz Zahodne Nemčije in Francije	(Telefoto AP)
lllltIMIlIlVlIllllllllllllllll ||»| liiifflllliillillliiilll || ||||»lllll»l»llll|||||||»||||ll|llilllllllllllllHI»llll»ll»IIM»»»llllllltl »1*1111111 III ll»IV'l»**lll»llllll»tll»iMMIIIIi»l IIIIIIII1IIIIII6IIM1IIIIIIIIMIMI1IIIIIIIII »»ill»MII«IHIIMIIIIIIIIIlllllllllllMIIIIIIIHIIIllllllllllllll»IIHIM»lllllllll»IIIHlIHlll»niHl»l»#
VLADA NAPOVEDALA VRSTO NACIONALIZACIJ zaradi nasprotovanja pouskemu vojaškemu režimu
BELA MANJŠINA V ZIMBABVEJU POD NOVIM PRITISKOM MUGABEJA
Letos bodo prvič po 1969 popisali prebivalstvo
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Potem ko je zimbabvejski premier Robert Mugabe v svojem novoletnem govoru zagrozil, da bo oborožene sile in policijo očistil «subverzivnih elementov*, ki niso lojalni njegovi vladi, so oblasti aretirale tri bele pripadnike državne varnostne službe. Kot je povedal minister za varnost Munangagvva. jih dolžijo nezakonitega posedovanja vojaškega orožja. Sam Mugabe je ta čas v Londonu, mr zasebnem- -obisku, med katerim pa bo imel pogovore tudi z zunanjim ministrom, lordom Car-ringtoncm.
Za zdaj pa še ni znano, ali so trije zaprti policijski častniki v kakšni zvezi z bombnim atentatom na sedežu Mugabejeve stranke ZA NU PF sredi decembra v Saiis-buryju, ko je bilo ubitih sedem, ranjenih pa kakih 120 ljudi. Premier Mugabe je za ta atentat direktno obtožil resistični režim v Pretorii oziroma njegove agente
Sprejet zakonski osnutek o ureditvi trgovske mreže
Strožje nadzorstvo in večja jamstva za kupce ter upanje na pocenitev živil
RIM — Je zares upati, da se bodo cene blaga najširše potrošnje, zlasti živil, v bližnji prihodnosti pocenile in to celo za 3,-7 odstotka? Tako namreč zagotavlja minister za industrijo in trgovino Marcora po včerajšnji seji vlade, ki je odobrila njegov zakonski načrt o preureditvi razdeljevalne mreže. Ministrove napovedi so, spričo izkušenj o stalnem naraščanju cen v zadnjih letih, morebiti malce preopti-mistične, zlasti pa še preuranjene. Ukrep, ki ga bo sicer še moral o-dobriti parlament, je pa vsekakor dobrodošel, saj je doslej trgovina delovala v neurejenosti, ki je bila posledica veljavnosti kar 11 različ nih zakonov s 160 členi in z vrsto določb, kar ni bilo prav zadnji med vzroki naraščanja draginje.
Novi zakonski osnutek vsebuje pa vsega 35 členov, o katerih so že izrekli pozitivno oceno deželne uprave, strokovna združenja, zadružne organizacije in sindikati, s katerimi se je Marcora predhodno posvetoval. Izhodiščni smoter je vključitev tudi trgovine v splošno gospodarsko načrtovanje, z dodeli tvijo pristojnosti ustreznemu med ministrskemu odboru, da narekuje deželnim upravam obvezujoča na vodila.
Najpomembnejše novosti, ki jih vsebuje osnutek, so pa pooblastilo občinam, naj odločijo vsaj 12-urne dnevne spasove*. v okviru katerih morejo posamezni trgovski obrati izbirati «elastično» delovni čas (sku paj 44 ur na teden), pač glede na vrsto blaga v prodaji in na kra jevne razmere. Mnogo strožji bi pregled strokovnih in moralnih la stnosti trgovskih operaterjev, katc rim bodo po drugi strani priznal' posebne olajšave pri razširjanju ir. združevanju obratov. Zakonski os nutek predvideva tudi večja jam stva za potrošnike, zlasti v zvezi z objavljanjem cen in glede prodaje na domu in po pošti. Minister je izrazil mnenje, da bo taka reforma trgovskega omrežja prinesla
samo pri živilih skupen prihranek 4.700 milijard lir v prihodnjem triletju. oziroma omenjeno 3,7-odstot-no pocenitev najobičajnejših živil.
Na isti seji je ministrski svet o-dobril tudi zakonski osnutek o poenostavljenem postopku za dodeljevanje nizkoobrestnih posojil in pooblastilo glede novih norm za državno vodilno osebje ter imenoval podravnatelja državne banke Sarci-nellija za novega generalnega direktorja zakladnega ministrstva.
v Zimbabveju ter napovedal, da bo prišlo v njegovi politiki nacionalne pomiritve do spremembe in da se morajo tisti belci, ki se nočejo sprijazniti z novonastalimi razmerami, odseliti ali pa podvreči strogi prevzgoji.
Premier Mugabe je tudi omenil, da niso vsi pripadniki vojske in policije lojalni njegovi vladi, zato da namerava izvesti med njimi natančno čistko. Minuli oktober so aretirali stotnika Zimbabve'ske vojske Gerickeja pod obtožbo, da je vohunil za režim v PretoriL vendar pa je skupaj z detektivovi'Varnostne službe, prav tako belcem, ki mu je pomagal iz ječe. zbežal v Južno Afriko. V celoti je ta čas v zaporu deset belcev, obtoženih. da so vohunili za Južno Afriko in nameravali strmoglaviti Mu gabejevo vlado. Med njimi je tudi en beli poslanec, član Smithove republikanske fronte.
Poluradni zimbabvejski dnevnik -Herald* je pred dnevi pozval lju di, naj prijavijo slehernega pripad nika vojske in policije ali državnega uradnika, ki ga sumijo, da ni lojalen vladi. Dnevnik je pri tem opozoril proti »vsesplošnemu lovu na čarovnice*, ki bi lahko še zaostril rasno napetost v deželi, med 180.000 pripadniki bele manjšine in 40-krat številčnejšo črno večino.
Kljub vsemu pa je mogoče reči. da se je novo leto v Zimbabveju v mnogočpm začelo v znamenju zaostrenega odnosa vlade do pripadnikov bele manjšine, ki je 22 mesecev po razglasitvi neodvisnosti v bistu ohranila v rokah vajeti gospodarske oblasti. Zato je premier Mugabe že napovedal delno nacionalizacijo tako v industrijskem kot v kmetijskem sektorju. Za Zimbabve bo to novo leto postajo leto novega gospodarskega plana, ki naj bi prispeval k postopnemu utr jeva nju socializma v deželi, pa tudi leto prvega popisa prebivalstva, odkar ga je Smith nazadnje izvedel leta 1969. Ljudsko štetje bodo organizirali konec avgusta, veljalo pa bo sedem do 8 milijonov dolarjev.
Vrhu tega pa se je to leto začelo tudi v znamenju novega stavkovnega vala, po tistem lansko jesen, ki je zajel učitelje in zdravstvene delavce širom po deželi. Ta-
krat so z novim letom sprožili divjo stavko kurjači zimbabvejskih železnic, z zahtevo po višjih plačah.
V stavki je sodelovalo nad 300 železničarjev, ki so praktično ohromili ves železniški promet v deželi pa tudi železniške zveze s sosed njimi državami afriškega Juga. Kot je ocenila vlada, je ta stavka povzročila za kakih 20 milijonov dolarjev škode, prizadeto pa je bilo tudi gospodarstvo drugih dežel, kot Bocvane, Zambije. Mozambika in Zaira, ki imajo transportne poveza ve z Zimbabvejem.
TIT DOBRŠEK
AVELLINO — V okviru preiskave o drznem ropu treh mladeničev, ki so predvčerajšnjim popoldne vdrli v slačilnice igrišča nogometnega kluba iz Avellina in odnesli igralcem vse. kar so imeli vrednega pri sebi, so karabinjerji včeraj zaslišali vse igralce. Preiskavo so razširili tudi na območje Neaplja, posebno pozornost pa posvečajo skupinam navijačev oropane ekipe.
inHHHHeHiiHtiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiittiiiiiiiiiiiaiifiiimiiiiiiHiHiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiioiMHHiiiiiiiiiHiHiiiiiii
Nacistična propaganda
r ■
«Rude Prnvo» napada vodstvo KP Italije
KPI je za partijsko glasilo češkoslovaških komunistov prestopila v tabor sovražnikov socializma
PRAGA - Glasilo KP ČSSR «Ru-de Pravo* je včeraj obtožilo vodstvo italijanske partije, da se je ob poljskih dogodkih postavilo na stran sovražnikov mednarodnega komunističnega gibanja in držav irealnega socializma*.
tV oceni poljskih dogajanj, komentira «Rude Pravo*, je vodstvo KPI s pomočjo evrokomunizma prestopilo v tabor sovražnikov našega skupnega boja. v tabor tistih sil, ki hočejo za vsako ceno izrabiti poljske dogajanja za napade protLBZ-državam realnega socializma, tned-i.aiodnemu komunističnemu gibanju in marksizmi - leninizmu. Tgl»P stališče, dodaja »Rude Pravo*, je CJiskrbelo vodstvu KPI hvalnice tsievilnih meščanskih politikov in -kupka voditeljev socialdemokratskih, oportunističnih in reformistič-i.iu gibanj, ki so prisotna na zahodnem političnem prizorišču, vključno s časopisi skrajno reakcionarne ge. pečata*.
V svoji oceni poljske krize je vod-
IIIIIIIttIMf IM til IIIMIIIIIIIIIIIHIItll Hilli llllltllVIItlfVMMItllt lit Hilli til ttltl MlMlIllIllllllllllllllllllmAIIIMIIIIH*
PO TRDITVAH ANONIMNEGA TELEFONISTA ETA
Ugrabljenega Iglesiasa naj bi separatisti ubili
Pozivu sicer nihče ne verjame
Zahodilonemška policija jo pred dnevi odkrila v zahodnem Berlinu več skrivališč neonacističnih skupin in zaplenila večjo količino oro/. ja in propagandnega materiala. Pa končani akeiji je včeraj material predstavila javnosti	, t. (Telefoto AP) •
LIZBONA - Zdravnika Julia I-glesiasa naj bi ubili: ugrabitev o četa znanega španskega popevkarja in njegovo usmrtitev pa naj bi izvedlo vojaško krilo ETA. Neznanec, ki je izjavil, da govori v imenu baskovskega separatističnega gibanja, je namreč včeraj zjutraj telefoniral neki portugalski radijski postaji in napovedal, da so Iglesiasa ubili, ker »njegovi svojci niso hoteli odšteti 150 milijonov peset odkupnine*.
Vest o domnevnem umoru Iglesia sa jc odjeknila po vsej Španiji, vendar pa so njegovi najbližji sorodni ki takoj izjavili, da ne verjamejo a-nonimnemu telefonistu. Še nekaj ut' pred skrivnostnim pozivom- portugalskemu radiu je Iglesiasova žena odločno zanikala vest. ki jo je objavil neki španski dnevnik, po kateri, naj bi se ugrabitelji povezali l zdravnikovim sinom, ki se nahaja v svoji ameriški residenci V Flo ridi. Julio, je izjavila gospa Igle sias, prejema le na stotine pisem in bi'zojavk svojih pristašev in o | boževalk.
Tudi v baskovskih krogih so od-: ločno zanikali, da je ugrabitev, rz-I vedla ETA. Ugotavljajo namreč, da I si separatistično gibanje lasti od | govornost za svoja dejanja vselej j preko točno določenih baskovskih vi i rov javnega obveščanja in da je j nesmiselno, da hi vest o Iglesiaso-' vem umoru sporočili prav portugalskemu radiu. Tudi ni jasno, zakaj naj bi ETA počakala celili deset dni (Iglesiasa so ugrabili 30. decembra) pred l-azglasitvijo ugrabitve. Ko so na primer Baski ugrabili industrij-ch Joseja Lipperheideja so prve pogoje za njegovo izpustitev sporočili že po 24 tirali. Vrhu tega ugotavljajo tudi, da je zahteva o 150 milijonih peset odkupnine (skoraj dve milijardi lir) dokaj skromna, saj so na primer oh ugrabitvi industrijca Luisa Sunere zahtevali kar 500 milijonov peset oziroma več kot šest milijard lir odkupnine.
THERNAL (Kalifornija) — V južni Kaliforniji se je predvčerajšnjim iztiril vlak, ki jc med drugim prevažal tudi radioaktivni material.
Krajevna policija je sporočila, da radioaktivne snovi niso okužile območja. V' omenjeni železniški nesreči so štiri osebe izgubile življenje.
stvo KPI «v celoti prezrlo dejavnost protirevolucionarnih sil* in ni bilo zmožno izvesti «objektivne analize poljskih dogajanj*. «Kdor si je od vedno želel, da bi KPI zgubila vpliv v italijanskem političnem življenju, zaključuje glasilo češkoslovaških komunistov, danes odkrito napoveduje skorajšnje spopade v italijanski partiji*.
Včerajšnji komentar praškega »Rude Pravo* je precej podoben napadom izpred dveh tednov, ko so pšTtijšltfVdaitei.i ČSSR osebno, napadli tajnika KPI Berlinguerja zaradi njegovih izjav o Poljski. Do sedaj’ pa ni dalo glasilo češkoslovaške partije niti povzetka dokumenta KPI o poljskih dogajanjih. Za nameček je »Rude Pravo* včeraj posvetilo precej prostora članku, ki ga je Ar-mando Cossutta objavil v «Unita» in s katerim je izrazil svoje nasprotovanje stališčem, ki jih je italijanska partija sprejela glede poljskih dogajanj.
Neuspešno iskanje srečnega dobitnika pol milijarde lir
PORDENON - V Cordenonsu se je tudi včeraj neuspešno nadaljevalo iskanje srečnega dobitnika najvišje nagrade letošnje novoletne loterije. Širijo se govorice, da je pol milijarde lir vredno srečko kupila neka preprosta gospodinja. Iz Cor-denonsa naj bi bil tudi eden od dobitnikov tolažilne nagrade 20 milijonov lir. Srečko naj bi kupil v Bologni.
Šest milijard lir zapuščine
za rimske bolnišnice
RIM — Znani rimski odvetnik Ce- , šare Tumedei, ki je umrl aprila le-! ta 1980, je v svoji oporoki zapustil j za šest milijard lir vrednosti rim-1 skim bolnišnicam. To bogastvo, se-! stavljeno predvsem iz nepremičnin, bo po njegovih željah upravljala Vsedržavna akademija znanosti, ki j naj bi poskrbela š temi sredstvi | predvsem za razvoj raziskav bolezni ožilja in ledvic.
Ttunedei je eno od svojili najlepših vil poklonil tudi državi, da v njej uredi stanovanje za ministrskega predsednika.
ZLATARNAURARNA
«Svizzera»
di Sorace
SEIKO
DOXA
mafiitakk
TRST UL S.
S P I R > D I O N E 12 Tel. 60-252
VETROEDILE
S. n. C.
Lastnika tira tos in Kr oni v
STEKLA — KRISTALI — IZOLACIJSKA STEKLA — OGLEDALA — KOTNE LETVE — LESENE OBLOGE IN GREDI
Drev. D’Annunzio 24 Telefon: (040)79.35.00 TRST