Štev. 22.
V Ljubljani, v soboto, 27. januarja 1912.
Leto XI.
Velja po poŠti: ==
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljari na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za £Ol leta „ , „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en шевео „ . „ 2'—
V	opravi prejoman mesečno S 1*90
--Inseratl: t
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
;Izbaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
кгг Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 6. *S30 Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštno bran. račun št. 26.511.— Upravniškega teleiona št. IB8.
Današnja številka obsega 16 strani.
Stranka dela.
Avstrijski deželni zbori zborujejo; v nekaterih divja obstrukcija, drugi porabljajo čas z raznimi pogajanji, katerih rezultat so zopet pogajanja, in le malo je deželnih zborov, ki bi izrabili kratek čas, ki jim je odmerjen, v napredek deželno kulture. Tudi naš deželni zbor je eden tistih, ki pridno dela.
Naša dežela ni bogata in sredstva, ki so ji na razpolago, niso posebno velika. poleg tega imamo še ljudij v lastni hiši, ki bi jo radi pripravili ob ime in kredit, a kljub tem oviram gre z napredkom časa in skuša vse moderne pridobitve in naprave doma uveljaviti in deželno kulturo dvigniti. Kranjska ima zakone, za katere se tudi druge kronovine oglašajo, ki jih hočejo po naših posneti in doma upe-ljati. Tak zakon je n. pr. naš cestni in občinski zakon. Dejstvo, ki je deželnemu zboru lahko v čast. Danes mora vsak priznati, tudi tisti, ki so ta dva zakona obstruirali, da sta priznanja vredna. Ko se politične strasti pomirijo in gleda stvar čisto mirno in brez predsodkov, izpade tudi sodba drugače. Kdor se da vladati od javnega mnenja, bo njegove modrosti kmalu konec.
Tudi letošnje zasedanje deželnega zbora utegne prinesti deželi novih uspehov in pridobitev. Stvari, ki so se frprožile v deželnem zboru, so važne in če se ti načrti, ki so predloženi uresničijo in izpeljejo, bo naredila dežela velik korak na polju deželne kulture in ljudskega blagostanja.
Gospodarske šole za kmečke mladeniče. Misel je sprožil dr. Krek. Avstrija je še vedno na polovico agrarna država, dasiravno je glede strokovne kmetijske izobrazbe daleč za drugimi manj agrarnimi državami. Veliko krivde za 1o nosi poljedelsko ministrstvo, pa tudi deželni zboi*i, ki niso imeli ne smisla, ne denarja za to vprašanje. Take gospodarske šole najdemo na Danskem, v Švici in nekaj tudi na Nemškem, torej v krajih, kjer je umno kmetijstvo najbolj razvito. Gospodarska šola bi obsegala poleg kmetijske stroke zadružništvo, knjigovodstvo, upravno vedo (občinsko upravo, v kratkih obrisih deželno in državno upravo), ustavno vedo, pravno vedo in nekoliko literature. Izmed vseh mogočih poskusov so se ravno te šole najbolj obnesle. Vse te discipline se namreč uče po posebni metodi in samo v
toliko, v kolikor so v zvezi z življenjem našega agrarca in v kolikor jih ta potrebuje. Poučujejo pa praktični strokovnjaki. Gospodarske šole so za deželo velikega pomena; splošna izobrazba v deželi se dvigne in iz šol dobimo ljudi, ki so vešči vprašanj, ki javno življenje pretresajo. Najboljši zakoni in najboljša uprava ne izdajo nič, če ni ljudi, ki bi to stvar v roko vzeli. Današnji čas stavi na javne faktorje velike zahteve; v tej zmešnjavi, v kateri vlada fraza in nerazsodnost, je treba solidnega, kmečkega stanu, ki ima glavo na pravem mestu .
Tudi zadeva, ki jo je sprožil dr. Lampe, je vredna uvaževanja. Centralna deželna klavnica, združena z vnov-čevanjem živine. Draginjo je treba čisto praktično prijeti, ne tako, kakor jo je pretresal draginjski odsek v državnem zboru, kjer so se gospodje par mesecev kregali, nazadnje pa šli narazen, ne da bi draginje za en sam vinar oblažili. Konzumenta in producen-ta zbližati, pa bomo kmalu videli, kje tiči vzrok draginje. Kako potreben je tak zavod, nas uči posebno lansko leto. Na tisoče prašičev je v nič prišlo, ker ni imel kmet človeka, ki bi mu živino na trg spravil in ga iz zadrege rešil.
Treba je tudi nekaj storiti za našo žensko mladino. Naš ženski svet je zelo ukaželjen in napreden. Kako lepo so se obnesli gospodinjski tečaji; s kakšnim veseljem in vnemo prihajajo naša dekleta in koliko uspehov pokažejo izpraševalni izpiti. Ti tečaji, ki so sc pri nas pričeli, so bodo brezdvomno tudi v drugih deželah upeljali; kakor čujemo, se za to stvar naše poljedelsko ministrstvo zelo zanima. Za meščanska dekleta se pa namerava ustanoviti trgovska šola. V našem mestu je vedno več ženskega proletariata. Razni trgovski tečaji ne dajo dekletom zadostne izobrazbe in žonski proletariat množe; samo v Ljubljani je okoli 200 deklet, ki so obiskovale te tečaje in ne vedo ne kod ne kam. Potrebno je, da se ustanovi dveletna trgovska šola tudi za dekleta, kjer se primerno izvež-bajo in se tako proletariaziranje ženske mladine zajezi.
Že več let sem se misli tudi na Vajeniški dom, kjer bi dobili rokodelski vajenci prenočišča in oskrbo. Skoro edini faktor, ki se zdaj zanima in skrbi za materielno in moralno stran naših vajencev, so naša rokodelska društva. Da ne morejo ista več storiti, so krive slabe finančne razmere, v katerih se ista nahajajo. Koliko rokodelskih vajencev, ki pridejo z dežele zdravi, pošteni, iskreni kakor drag ka-
men, se izgubi v mestnem močvirju, pokvari v slabi družbi in izgine v rdečem morju! Veliko tega zla bi se dalo preprečiti, ako bi imeli naši vajenci skupen dom, kjer bi jih skrbna roka upeljala v življenslci drvež in jih pripravila za pot v svet.
Veliko jc šc dela; pi'iden človek ga vedno najde. Kranjski deželni zbor je ubral pot dela. Liberalci in socialni demokratje tega seveda ne bodo pisali; to je tudi naravno. Vsak uspeh, ki nam utrdi v ljudstvu zaupanje, pomenja zanje zgubo, korak nazaj. Kdor gre pa nazaj, gre od cilja in tega se ljudje otresajo. Zato pa zabavljajo in resnico pačijo, da svojih ljudi ne izgube. Kdor ima pa čisto oko in pošteno srce, pa bo rad priznal, da je večina deželnega zbora večina dela, liberalci in socialni demokratje pa stranki obrekovanja, psovanja in mazanja.
ШшМва kranjski deželi za zorais kanalov.
Dr. Žitnik in tovariši so vložili dne '25. t. m. v kranjskem deželnem zboru sledeči predlog:
Dne 28. oktobra 1910 je visoka zbornica sprejela nujni predlog poslanca dr, Lar.Vajeta in tovarišev, s katerim se je naroči deželnemu odboru, da se pogaja s c, k;*f osrednjo vlado o kompenzaciji za kra; jsko deželo, ko bi Galicija, Šlezija, Mo-raysfi&f£ Češka in Nižje-Avstrijska namesto ka*j£fč i" dobile od države odškodnino glede na zgradbo alpskih železnic.
Tega naročila pa deželni odbor ni izvršil, skoraj gotovo zato ne, ker se je predlog naslanjal na domnevo, da se kanali ne bodo gradili in da vlada izplača imenovanim deželam odškodnine nad 200 milijonov. C. kr. osrednja vlada pa se je pozneje premislila in meseca decembra 1911 predložila poslanski zbornici državnega zbora načrt zakona, s katerim se izpopolnjujejo nekatere določbe o kanalih v prvotnem zakonu z dne 11. junija 1901, državni zak. št. 66. Ta načrt zakona pride v državnem zboru gotovo še v tem zasedanju na dnevni red.
Samo mimogrede bodi omenjeno* da osrednja vlada niti leta 1910, niti 1. 1911 državnemu zboru ni predložila nobenega vsaj približno zanesljivega proračuna oziroma načrta za to velikansko nameravano podjetje. Leta 1901 je vlada računala s 750 milijoni, v zadnji predlogi pa govori že o znesku 1200 milijonov, ki pa gotovo ne bodo pokrili vseh stroškov za izvršitev celotnega programa.
Za prvo stavbeno dobo v letih 1904 do konca 1912 je bilo v ta namen določenih 250 milijonov, in sicer okroglo 75 milijonov za uravnavo rek in potokov v imenovanih deželah, ostali znesek za zgradbe kanalov. Do konca leta 1910 je država že izdala iz dovoljenega kredita za uravnavo rek v imenovanih petih kronovinah 35,421.406 K, za pričetna dela kanalov 36,189.901 K 38 h, skupaj torej 71,611.307 kron 38 h, to je 87'5%, interesentje pa samo 12'5%. Poleg tega pa dobivajo že večkrat imenovane dežele še redne prispevke iz državnega melioracijskega zaklada in iz kredita za manjše melioracije. V pokritje ogromnih stroškov za kanale po morajo s svojimi davki in davščinami prispevati vse ostale avstrijske kronovine, ki od kanalov ne bodo imele niti najmanjše koristi, pač pa še nadaljno škodo, ker po izjavah raznih veščakov, vlade same in dr. Mengerja kot glavnega poročevalca o zakonu iz leta 1901 se bode investirani kapital obrestoval povprek komaj po 2'6%, ako bodo kanalski tarifi za polovico nižji od železniških.
Res je sicer, da se posamezna večja podjetja ne smejo presojati samo s političnega ali narodnega stališča posameznih dežel ali narodov ,toda nameravani kanali ne bodo nikdar toliko ugodno vplivali na produkcijo in konsum, na razvoj direktnih in indirektnih davkov, da bi splošni gospodarski napredek v državi zagotavljal ren-tabiliteto teh — nebodijihtreba — vodnih cest. Koristi bodo imeli od kanalov le posamezni lastniki premogovnikov in pro-stosledov, zemljiški špekulantje in nekateri industrijci.
Proti kompenzacijam, ki jih zahtevajo malone vse planinske dežele, se pojavljajo ugovori, češ, da je bil leta 1901 dogovorjen takozvani »iunetim« med drugo že-lezn. zvezo s Trstom in kanali. Kar se tiče te železnice, moramo prvič naglašati, da je bilo leta 1901 dovoljenih 487 milijonov, od katerih je bilo za imenovano železnico določenih le 190 milijonov, večja polovica pa za železnice v Galiciji, Dalmaciji in na Češkem, ter za razne druge železnične potrebščine.
Dalje je nepobitno dejstvo, da ima kranjska dežela le neznatno korist od te železnice, Ljubljana kot središče dežele pa naravnost škodo, ker železnica odvrača od nje mnogo prometa. In če tudi upoštevamo dodatne kredite za zgradbo te železnice, severne dežele še vedno niso bile prikrajšane. Poleg tega je bilo v dveh leiih ne ravno pod ugodnimi pogoji podržavljenih v severnih deželah okroglo 5000 kilometrov zasebnih železnic.
In kar se tiče »iunetima«, so bili morda le zasebni dogovori med tedanjimi držav-
LISTEK.
Vasilij Mihajlovič Doroševic:
m.
Iz ruščine preložil Ivan Sajovic-Velesovski.
Nebeški sin — naj bo slavno njegovo ime na vekov veke — cesar Li-O-A je stal pri oknu svojega porcelanastega dvorca. Čeprav je bil še mlad, je bil dober in skrben vladar, zato tudi ni pozabil na vdove in sirote.
Deževalo je kot bi lilo iz škafa. Nebo je plakalo in z njim vred so prelivale solze drevesa in cvetlice. Cesarju je postalo tesno okoli srca in vzdih-nil je:
»Reveži ti, ki nimajo niti klobuka, da bi sc ob takem vremenu z njim pokrili.« Takoj je dal poklicati svojega prvega komornika in mu dejal:
»Hočem vedeti, koliko je takih ne-srečnežev v mojem Pekingu.«
»Svetlo solnce!« je odgovoril ko-mornik Tzung-IIi-Tzang, ki je padel precl cesarjem na kolena in s čelom bil ob tla, »nič ni nemogoče, kar zapove naše prevzvišeno nebeško veličanstvo; še pred solnčnim zahodom boš vedel, Oko zarje, kar želiš.«
Cesar se je nasmehnil in odslovil Tzung-Hi-Tzana, ki je bežal k prvemu ministru San-Či-Sanu. Pritekel jc k njemu, komaj sapo loveč in pozabil v naglici počastiti ga z vsemi dolžnimi častmi in mu dejal:
»Veselje sveta! naš najmilostlji-vejši vladar je zelo nezadovoljen. Vznemirjajo ga ti, ki hodijo ob času dežja brez klobukov po ulicah Pekinga in zvedeti hoče še danes število teh nesrečnežev.«
»Da, so taki lenuhi v našem Pekingu,« mu je odvrnil San-Či-San, »sicer pa...« in dal je poklicati mestnega načelnika.
»Slabe novice so prišle iz dvorca,« je izprcgovoi*il, ko je prišel Paj-IIi-Vo in se priklonil trikrat prav do tal, »vladika našega življenja je zapazil nered v Pekingu.«
»Kako to?« je prestrašen vpraševal načelnik Paj-IIi-Vo, »kaj ne deli prekrasen senčen vrt dvorca ocl mesta Pekinga?«
»Sam ne vem, kako se je moglo to zgoditi,« mu je odvrnil San-Či-San, »njegovo veličanstvo vznemirjajo potepuhi, ki hodijo ob dežju brez klobukov po ulicah Pekinga. Še danes hoče vedeti, koliko je teh nesrečnih. Razumel?!«
»Pokličite mi takoj tega starega psa, Huar-Džunga, načelnika mestne
straže!« je par minut pozneje kričal Paj-Hi-Vo nacl svojimi podrejenimi uradniki.
In ko je prišel načelnik mestne straže, bled in tresoč sc od strahu, jc mestni načelnik odprl zatvornice psovk, ki so z vso težo padale na glavo nesrečnega stražnega načelnika:
»Lenuh, nepridiprav, podla izdaji-ca! ti nas hočeš vse s seboj vred uničiti!«
»Prosim te, pojasni mi vzrok svoje jeze,« je prosil stražni načelnik kleče prcrl mandarinom, »da se morem poboljšati, sicer sc bojim, da ne bom razumel jezika tvoje modrosti.«
»Stari pes, kako moreš naČclovati policiji najlepšega in največjega mesta na svetu? Sam gospodar vseh Kitajcev je zapazil, da. nimaš reda v me^fju. Po ulicah Pekinga se sprehajajo v dežju ljucfje, nepridipravi brez klobukov. Še danes pred solnčnim zahodom hoče nebeški sin vedeti, koliko je takih ljudi v Pekingu. Zgini pes!«
»Vse točno izpolnim,« jo odgovoril stražni načelnik in se priklonil trikrat do tal. Trenutek pozneje je zvonil na »gongu« (zvonu) in s tem sklical k sebi stražnike celega Pekinga.
»Lenuhi, izmed katerih vas polovico poobesim in drugo polovico pomorim! Tako pazite na red v mestu. Pred vašimi očmi hodijo ljudje ob dež-
ju brez klobukov po ulicah. Še danes hočem imeti vse te ljudi v mestni ječi, sicer gorje vam!«
Par minut pozneje so stražniki začeli izpolnjevati načelnikovo povelje, lovili so ljudi kot divjačino.
»Drži ga, vjemi ga, primi ga!« so kričali stražniki, loveči ljudi brez klobukov. Vlačili so jih izza vrat, iz hiš, izza plotov, lovili so jih kot kitajski mesar podgane, iz katerih hoče skuhati rižot. V pol ure "so bili polovljeni vsi, ki niso imeli klobukov; postavili so jih na dvorišče jetnišnice, ker bi bila jetnišnica sicer premajhna.
»Koliko jih je?« je vprašal Huar-Džung.
»20.871,« jc odgovoril stražnik.
»Rabelj!« je zaklical IIuar-Džung.
Še pred solnčnim zahodom je ležalo 20.871 Kitajcev obglavljenih na dvorišču jetnišnice in 20.871 glav so nataknili na kole in jih razpostavili po mestu v svarilo prebivalstvu.
Iluar-Džung je to sporočil Paj-Hi-Vo-u, Paj-IIi-Vo San-Či-Sanu in ta je o tem obvestil Tzung-lIi-Tzanga.
Dan se je naklonil k večeru in bližal se je solnčni zahod. Dež jc ponehal in pihljal je prijeten zahodni veter in deževne kaplje so padale kot briljanti raz drevje na tla in cvetlice so se ble-. sketale v žarkih zahajajočega solnca. Cel cesarski vrt je bil sam briljant iu
пшн poslanci in vlado. V zakonih ga ni, in vquoa non cst in actis, non est in mundo«. V splošni razpravi o kanalih jc dne 29. maja 1901 poslanec WoIf očital nemški ljudski stranki, du je s češkimi in drugimi poslanci sklenila »iunetim < med kanali in planinsko železnico do Trsta.
Tedanji načelnik nemške ljudske stranke, pokojni poslanec Kaiser, pa je v stvarnem popravku odločno zavrnil to trditev kot neresnično.
Z ozirorp na tc razloge je torej opravičena zahteva, da za kanale dobi primerno odškodnino polog drugih planinskih dežel tudi Kranjska. V to svrho naj bi država n. pr. z izrednimi prispevki pospešila ilravnavo kamniške Bistrice, Vipavšice in drugih rek ter hudournikov. Od leta 1883 do konca leta 1408 so znašali po uradnem izkazu skupni stroški za uravnave in za-gradbe hudournikov v avstrijskih krono-vinah 46,715.243 K; večino teh stroškov je pokrila vlada iz državnega melioracijskega zaklada. Na Kranjskem pa sc je v isti dobi teh del izvršilo najmanj, in sicer le za 224.626 K, od katerih jc država pokrila le okroglo 125.000 K.
Dalje moramo opozarjati na zgradbo potrebnih železnic: Polzela - Kamnik-Domžale, Brežice - Novo mesto - Krška dolina, Postojna - Štanjel, Ajdovščina-Po-stojna, Škofja Loka - Idrija - Sv. Lucija itd.
C. kr. osrednja vlada naj bi dovolila i popust pri zakupu državne užitnine od vina in mesa za leto 1911 ter sploh deželi dala to užitnino trajno v zakup.
Vlada naj se naprosi, da deželi odpiše 3odstotno potresno posojilo, ki je znašalo začetkom tekočega leta še 797.500 K.
Za deželne električne naprave naj bi vlada dovolila večji prispevek, za dotacijo deželnega zaklada primerno brezobrestno posojilo, kakor Štajerski in Koroški itd.
Z ozirom na to predlagajo podpisani:
Visoki deželni zbor skleni:
1. C. kr. osrednja vlada sc nujno naprosi, da za zgradbe kanalov v Galiciji, Šleziji, Češki, Moravski in Nižje-Avstrijski doveli deželi Kranjski primerno odškod-
nino.
2. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep s potrebno utemeljitvijo sporoči c .kr. osrednji vladi in sc ž njo nadalje pogaja.
Idrijske novice.
i Naše krščansko gospodarsko društvo
Je sklenilo za pretečeno leto svoje račune. Vseh članov je bilo 564, večinoma družin. Promet jc znašal 253.906 K 21 h. Tudi letos se bode dala udom 6odstotna dividen-da od čistega dobička in rezervni zaklad naraste na 1S.382 K 55 h, precejšnja svota po 121etnem delovanju, Bilanca se vselej sestavlja popolnoma zanesljivo; odbor hoče dati svojim članom čist, odkrit, jasen račun, da vsakteri precej razvidi, kako stojimo. Zato se koncem leta pri inventuri privzamejo nove moči, ki vse natanko premerijo, stehtajo, izračunajo vrednost vsega blaga v zalogi. Celo vino se da po da-carjih premeriti. Lahko bi načelstvo samo vse napravilo, a da se že naprej ovržejo kake opazke, kakor da bi hoteli kaj zakrivati, ali račune predložiti brez reelne podlage, sc pusti po drugih vse pregledati in ti naj potem naznanijo vrednost blaga, in-ventara in drugo. Tako imamo vsako leto resnično sliko vsega delovanja in obenem tudi stanja našega premoženja. Zato tudi društvo raste in procvita, kajti v Idriji bi
bilo nekaj čez 12Q0 družin,, a jc v našem društvu vpisanih 564, in le malo izven mesta, torej skoraj tretjina vsega prebivalstva. Gotovo {ep uspeh, posebno šj?( <Jc sc pomisli, kake zapreke so se stavile delovanju začetkbma in pozneje, kako je še sedaj nekaterim pravi trn v peti. A poštenost v vsem delovanju bode tudi za naprej društvu na korist.
Jeseniške novice.
j Občni zbor Katoliškega delavskega društva na Jesenicah se vrši jutri, v nedeljo, ob pol osmih zvečer. Članice in člani našega prepotrebnega in prekoristnega društva se vabijo, da slišijo, kaj in koliko je delovalo društvo tudi v preteklem letu, m da se ob tej priliki navdušijo za nadaljnje delo. Na dnevnem redu je tudi volitev glavnega odbora in odsekovih odborov.
j Grdobija! Kaj tako nemoralnega pa še nismo videli, kakor so razglednice, ki jih zadnji čas nekateri ,sociji razprodajajo po tovarni. Opozarjamo vodstvo, naj vendar ne trpi kaj takega. Ako menioj sociji v svoji onemoglosti pomagati si s takimi grdobijami, naj bodo uverjeni, da si kopljejo še globlji grob!
j Izobraževalno društvo na Koroški Beli priredi v nedeljo dne 28. januarja ob 7. uri zvečer zabaven večer s sledečim sporedom: 1. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. 2. Predavanje: Važno vprašanje za vsakega katoličanu. 3. Poštna skrivnost ali začasno pismo. Burka v .enem dejanju. Vstopnina: sedeži 30 vin., stojišče 20 vin.
j Občni zbor gasilnega društva se
bode vršil dne 4. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni Karola Neu-rnana na Savi.
Miške novice.
t Križe pri Tržiču. Lansko leto meseca svečana je tukajšnja podružnica »Slovenske Straže- plačala prvo polovico ustanovnine; da pokrije še drugo polovico, t. j. 100 K, priredi na Svečnico po večer-nici v društveni sobi tombolo. Vstopnice se lahko že poprej dobe pri Jelencu, kjer se tudi dobitki sprejemajo.
t Tržiška skupina Jugoslovanske strokovne zveze priredi predpustno predstavo jutri, v nedeljo, ob petih popoldne v društvenih prostorih sv. Jožefa. Predstavljala se bo burka ^Cigani«, katero je pred tednom proizvajal »Ljudski oder« v Ljubljani. Kdor bi se rad pošteno nasmejal; naj se potrudi k predstavi. Ne bo mu žal. Čisti dobiček je namenjen blagajni naše krepko se razvijajoče jugoslovanske skupine.
t Strokovno podporno društvo črev-Ijarskih uslužbencev in uslužbenk ima
predpustnico s srečolovom v prostorih gospe Helene Luzar jutri ob 7. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen za obolele ude,
t Ugovor Nemcev proti občinskim volitvam, pri katerih so zmagali Slovenci, je deželna vlada zavrnila. V kratkem se bo vršila volitev novega župana, ki bo pripadal S. L. S.
t Nesreča, Na Bornovi žagi jc nekemu dekletu, ki je prišlo v bližino žage, odtrgalo dva prsta.
t Kmečka zveza za kranjski okraj ima jutri ob treh popoldne pri Sv. Ani pod Lju-belom shod v gostilni pri Žnidarju. Na sho-
du bo govoril državni in deželni poslanec g. Franc Demšar.
Kavn Id kavo. j
Malokatori obiskovalec naših kavarn, ki sedi, pri svoji črni kavi v kavarni in lista po Časnikih, ve, na kak način smo prišli v Avstriji do kavarn in do kave. Za kavo se imamo pravzaprav zahvaliti Turkom; toda kljub temu jo kavarna prav pristna dunajska institucija, zato ima skoro vsako večje mesto svojo »Dunajsko kavarno«. In kako je do tega prišlo 2 Ko so leta 1683. prišli Turki pred Duna j z namenom, da bi se v mestu dobro udomačili, zato niso vzeli s seboj samo kanonov in zelene prerokove zastave, ampak tudi celo reč velikih vreč, napolnjenih s kavo, da bi pred cerkvijo sv. Štefana v svojem clolce far niente črno kavo учИ. To štreno jim je pa zmešal poljski kralj Ivan Sohleski, ki jih je zapodil, odkoder so prišli. Obvezani in s krvavimi glavami so Turki bežali in pri tem ni bilo časa, da bi odnesli vrečo s kavo. Ko so zmagalci ogledovali drobna siva zrna, niso vedeli, kaj bi s tem počeli. Iz zadrege jih je rešil Poljak Kolšicki po imenu, ki je mnogo let potoval po .Tutrovem. Ta je tudi vedel, kako se kava pripravlja. Ker je bil Kolšicki med obleganjem Dunaja radi znanja turškega, jezika ltjih ogleduh in si je s tem pridobil zasluge za rešitev Dunaja, so mu hvaležni meščani podarili hišo in mnogo vreč kave. Marsikateri je zmajeval z glavo, češ, kaj 1)0 s temi trdimi zrni, tdfla Poljak je bil zvit lisjak. Mislil si je, kar ugaja Turku, tega tudi Avstrijec ne bo zamotava! in je odprl v svoji hiši, sedaj v Stolni ulici prvo kavarno. Pripravljal jc pa kavo po turškem načinu vrelo-vročo in s sosedo (zoeom) na dnu. Radovedni Dunajčani so v trumah vreli v novo kavarno. Poslušali so iz Petra Kolšickovih ust, strašne bojne zgodbe, pri tem so si pa opekli jezike, ko so pili vrelo kavo in »zoc« jim je obležal v želodcu. Naj je Peter še tako strašne storijo pripovedoval, nič ni pomagalo: kdor si je enkrat pri Petru jezik oparil in želodec pokvaril, njega ni bilo več. Nazadnje bi bil moral skoraj Poljak sam kavo pili. Pa si zmisli zvita glava. Kavo je precedil, da ni bila premočna, ji jc pridejal malo mleka, in da je bila okusna, jo je oslndil. To pa to! Sedaj ni bilo treba Petru več pripovedovati roparskih storij. Dunajčani so segali radi po tako pripravljeni kavi in slava o tej aromatični pijači se je razširila po vsem Dunaju. . Hiša je bila pretesna, preselil so jc v hišo pri »modri steklenici«, in ker je imel tudi vrle postrežnice, so galantni Dunajčani radi zahajali v prvo kavarno. Kava ni bila draga. Čaša je stala 1 krajcar, in vendar je Peter zabogatel. To ie napotilo tudi druge podjetne domačine. da so po vseh mestnih okrajih odprli kavarne.
Obenem s kavarnami in kavo datirajo začetek še dve drugi iznajdbi, ki i udi pripomoreta k prijetnostim kavarne in sta se ohranili do današnjega dne.
Pekovski mojster na Dunaju, Peter Vendler, se je domislil, da bi bilo dobro tudi pri kruhu se spominjati turške sile in težkih dni. Zato je začel peči kruh v podobi in obliki turškega
polumesca. In to so naši »kifelci« do današnjega dne. In razboriti Dunajčani so pri kavi iz sovraštva do Turkov uničevali toliko kifeleov, kolikor se je dalo.
Druga iznajdba, ki spada v isti čas, jo iznajdba «krofov«, turških kanonskih krogel. Sladčičarioa Cecilija Krapf po imenu jo prva začela pripravljati krofe, ki so dobili po njej ime in so razširili in udomačili po vsem svetu.
Toda. kavarno so imele tudi svoje nasprotnike in teh je bilo veliko, kar je tudi umljivo. Najhujšo so kričali žganjetočarji, ker so bili v živo zadeti v konkurenci ocl te »paganske« pijače. .Težili so so na to turško razvado, toda zastonj. Kavarna je bila komodna: brali so tam časnike in lahko vrgli svojo igrico.
Na Nemškem se pa kavarno niso tako hitro udomačile. Nemški knezi po posameznih državicah so smatrali kavo za preveliko potrato, zlasti za nižje sloje. Iz tega časa so se ohranile podobe, na katerih so naslikani samo visoki in bogati gospodje s svojimi ča-šicami kave v roki. Kralj Jurij Hano-verski je še 1. 1780. prepovedal v svoji deželi vživanje kave. Tudi kralj Friderik II. jo je prepovedal in poslal svoje vohune po vsej deželi, da bi izsledili kavopivce in -pivke, pa zaman. Naposled se je udal, a kavo visoko obdavčil. Pa saj se tudi danes ne moremo pritoževati, -da bi bili davki na kavo pre nizki!
Edina država, kjer ni vživanje kave tako razširjeno in udomačeno kot pri nas in na Nemškem, je Angleška. Praktični Angleži so se odlpčili za čaj in ljudi prepričali, da je čaj bolj nobel kot kava. In tako je nastala na Angleškem šega: »Five-o-clćck-tea« (»O peti uri čaj«). Ta —■ opetiuričaj — ima to prednost, da je cenejši. Velik nasprotnik kave je bil tudi Ilahnemann, ustanovitelj homeopatije, pa je ni mogel zatreti. Dandanes pijo celo Kitajci in Japonci poleg čaja kavo, le Angleži in Rusi so ostali pri čaju.
Z Beneškega.
Vicariatus foraneus v šenpetru. Po novi razdelitvi zunanjih vikarija-tov (pri vas dekanije) so se Čisto slovenske župnije Sv. Peter, Sv. Lenart in Dreka ločile od Čedada, kamor so do-zdaj spadale, in tvorijo samostojno skupino. Dekati je postal šenpeterski župnik. To je povsem naravna in jako pametna naprava, za katero bo slovenska duhovščina nadškofu zelo hvaležna.
Pastoralna vizltacija. Nadškof Rossi pozna Beneško Slovenijo prav dobro; bil je že celo na Matajurju. Jeseni je pričel z vizitacijo v Dreki, ki je ! najbolj gorata naša župjrija in ki je Še v XVIII. stoletju spadala pod Volča na , Tolminskem. Zdaj pa je bil tri dni \ šentlenartski župniji, kjer si je ogledal razven župnijske cerkve tudi razne podružnice. Teden prej so imeli po prizadevanju vnetega župnika č. g. Petričiča patri Lazaristi iz Ljubljane j misijon. Ljudstvo je polnoštevilno prejelo sv. zakramente. Nadškof je bil kar očaran vpričo slovenske pobožno-sti. Povrnil se je domov z najboljšimi utisi in kakor sc vidi, bo precej naklonjen Slovencem.
sam vonj. Nebeški sin Ki-O-A je stal pri oknu svojega porcelanastega dvorca in se radoval nad prekrasno sliko. Mlad in dober tudi v tem trenutku ni pozabil revežev.
»Da ne pozabim,« se je obrnil h komorniku Tzung-Hi-Tzanu, »ti mi hočeš sporočiti, koliko je takih revežev v Pekingu, ki nimajo niti klobuka, da bi ee ob dežju z njim pokrili.«
»Zelja vladarja sveta je izpolnjena po njegovih slugah,« je klanjajoč ye odgovoril Tzung-IIi-Tzarig.
»Koliko jih je? Govori pa čisto resnico!«
»V celem Pekingu ni niti enega Človeka, ki bi ne imel klobuka, s katerim bi sc pokril ob času dežja. Prisegam, da je čista resnica, kar govorim!« je odgovoril Tzung-Hi-Tzang in vzdignil pravo roko v znamenje prisege. Obraz mladega cesarja se je ob teh besedah razjasnil, znamenje, da je zadovoljen in srečen.
»Srečen narod! Blažena dežela!« je dejal, »in kako srečen sem jaz, da sem vladar takega naroda.«
In ves cesarski dvor je bil srečen ob pogledu na zadovoljnost vladarja.
San-Či-San, Paj-Hi-Vo in Huar-Džung so pa bili odlikovani z redom zlatega zmaja za »izvanredno očetovsko skrb« za kitajski narod.
Nov solnčni stroj.
Moderna tehnika si je staviia naiogo, poiskati in izrabljati nove vire mehanične
sile, da odstrani pravočasno nevarnost bankerota, ki ji preti po skoraj izčrpanih premogovih izkopih. Nedavno smo poročali o velikanskem načrtu na Schleswig-Holsteinskem, izrabljati plimo in oseko kot vir mehanične sile, danes bomo govorili o važnem poizkusu izrabljanja solnčne gor-kotc.
Že dolgo se trudijo izrabljati gorkoto solnčnih žarkov za izparjenje vode, torej kot gonilno silo. Začetkoma so skušali rešiti ta problem s pomočjo jamastih zrcal ali steklenih leč, s katerimi so koncentrirali solnčne žarke v parni kotel. Kmalu so pa uvideli, da tem potom ni mogoče doseči uvaževanja vredne ekonomične gonilne sile. V zadnjih letih so pa prijeli nekateri amerikanski inženirji to vprašanje od druge strani. Pred dvemi leti je konstruiral M. Shuman v Filadelfiji stroj. Napravil je plitev prostoren kotel, ki je meril 6 X I8 m- Pokrit je bil z dvema steklenima šipama, med katerima je bil prostor za zrak; tako je nastal pravi rastlinjak. Dvojno steklo je dovolilo žarkom vstop v kotel in zrak vmes jeCjužil kot odeja, ki ovira gorkoti izstop. V kotlu je bil eter, ki ima jako veliko hlapljivost. Njegova para je gnala stroj močan 3 konjske sile; zgoščena v kondensatorju je vstopila kot eter zopet v kotel.
Sedaj je Shuman svoj sistem prenare-dil. Izvršil jc obširno instalacijo, katera bo funkcionirala pod egipčanskim solnccm. 26 vrst plošnalih kotličev, urejenih na desni in levi osrednjih paro- in vodovodnih ccvih izpostavlja solncu skupno ploščo 480 m-. Vsak kollič ima plitvo pravokot-
no obliko in se nahaja v škatlji, katere pokrov ima v 2 okvirih steklene šipe, oddaljene druga od druge za 25 mm. Dno ška-telj je prevlečeno z izolatorično snovjo, ki zadržuje gorkoto. Tc škatlje so pritrjene premično na stojalih, da jim je mogoče dati tako nagnjenje, da sijejo opoldanski solnčni žarki navpično na šipe. Vrhtega sta pritrjeni na dolgih robih škatelj dve zrcali, da odsevata gotovo množino žarkov na šipe. Na ta način zadostuje spremeniti nagnjenje kotličev vsake tri tedne. Vsak ko-tlič ima spodaj cev za vodo, zgoraj cev za paro. Cevi za vodo so zvezane z osrednjo vodovodno, in cevi za paro z osrednjo pa-rovodno cevjo, ki goni navadni 40konjski parni stroj. Voda kondensatorja (gostilni-ka) se odteka nazaj v kotle, da se tam na novo spremeni v paro: tako nastane krožni tok vode, kakor ga opažamo v veliki meri v naravi. Tak stroj izdeluje v Filadelfiji 2000 kg pare v osmih urah in dviga llma vode v eni minuti 10 m visoko. V vročih deželah, kjer so solnčni žarki močnejši, bo narastla moč stroja; Shuman upa, da bo dosegel v Egiptu z istim strojem 100 konjskih sil in računa na osemurno dnevno delo v 150 dneh na leto. — Ta instalacija rabi sicer mnogo prostora in stane veliko — okoli 100.000 frankov — toda nadejati se je, da sc v vročih krajih, kjer je premog mnogo dražji nego pri nas, kmalu udomači. Vsekakor je Shumanov stroj uvaževanja vreden praktičen poizkus izrabljanja solnčne gorkote v tehnične svrhe.
Amba gre u Kamnk leberatce troštat.
No ja! ZadnČ sm men se zdi glih tam jejnu, kc sma stala iz Ambatam pud Tibuli u luž Ambatuveh slin, ke sa se mu nacedile zavle flancatu in krofu, kc sm jest ud lili guvuru, na tla.
Zavle tiste luže Ambatuveh slin m je pršla fajhtnast u čeule in ujcu sm en tak kapital nahud, de ga še du dons nism mogu panat, če prou s že ccu čas mašim nus iz bata in pijem te, de se m že kar gor peha pu nem.
No, kua pa prou za prou čvekam zde j ud sojga nahoda? Kdu se pa men za moj nahod? Ene dvakat m je Se reku gespud plaerešpehtar Ribnkar u deželn zborne »Buh pumagil« ke sm kihnu med negavem govoram; ko sm
Umrla jc po dolgi bolezni v Čedadu gospa Linda Cucavaz-Fojancsi, žena slovenskega notarja dr. Kukovca in voditeljica šentpeterskega ženskega učiteljišča in pristojnega konvikta. Bila je izobražena, moderna ženska in je imela precej vpliva v gotovih krogih. Slovencem jc bila nasprotna in najrajše bi jih bila vse kar čez noč po-italijančila. Pomagali so ji ščuvati zoper nje razni lokalni faktorji. Baje je bil le manever, da sc pritisne na vlado, katera bi morala prevzeti v svojo last prostore, kjer jc nastavljeno učiteljišče in mu tako zagotoviti obstanek. Od te strani se jc začela tudi gonja proti Slovencem in se je začela sumničiti njih zvestoba in lojalnost napram kraljestvu in dinastiji, dasiravno niso dali Slovenci nobenega povoda za to. Učenk je na učiteljišču veliko; tudi konvikt je prenapolnjen; štipendij je precejšnje število; a slovenskih učenk je le malo in še tem so ne godi prav posebno dobro, ker se jim štipendijo kratijo. Prostori učiteljišča so lastnina dr. Kukovca.
Gospodarstvo.
— Razglas. Sprejem gojenk v deželno gospodinjsko šolo na Vrhniki.
Na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se pričnejo sledeči novi tečaji: 1. Celoletni gospodinjski tečaj za zunanje gojenke iz vrhniške okolice. Gojen-ke prihajajo dva cela dneva na teden v šolo. Pouk je brezplačen, le za hrano plačajo gojenke za vsaki dan, ki so v Šoli 50 vinarjev. 2. Polletni gospodinjski tečaj se prične 15. aprila in bo trajal do 15. oktobra t. 1. Gojenke morajo stanovati v zavodu. Pouk in stanovanje dobijo zastonj, le za hrano plačajo mesečno 30 K. Gojenke se poučujejo v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, vzgojeslovju, zdravstvu ljudi in živali, živinoreji, prašičjereji, perutniuarstvu, Vrtnarstvu, sadjarstvu, mlekarstvu, knjigovodstvu, računstvu itd. Prošnje, opremljene s šolskim in zdravstvenim izpričevalom je vložiti najpozneje do 1. marca t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole na Vrhniki.
Razstava za kmetijstvo v Johan-nesburgu. C. kr. avstrijski trgovski muzej naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo, kakor vsako leto, tudi leta 1912. in sicer aprila meseca v Johannesburgu priredila razstava za kmetijstvo. Za to razstavo tri prišlo poleg kmetijskih strojev v poštev tudi kmetijsko orodje, kakor: lopate, krampi, grablje, lesena topo-rišča, sodi za surovo maslo, črpalnice (pumpe), potem strešna lepenka, barve, pohištvo (železne postelje), peči, Ščctarsko blago, stoli in klopi za vrtove, šatori, senčniki, konjske odeje itd. Natančnejše podrobnosti so razvidne [z predmetnega poročila, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Svarilo pred nekim razstavnim agentom. Od zanesljive strani se nam naznanja, da si je neki Dobschiner, ki pod napačnim imenom S. Bruck iz Londona razvija svoje delovanje, pri-dejal ime »W. Sampson« in da sedaj pod tem imenom iz Londona pošilja pisma tvrdkam izven Anglije. Pred delovanjem te osebe odločno svarimo.
Živinorejske vajence, ki se hočejo Izvežbati v hlevskih opravilih, v stre-
kihnu ta trek bart, m jc pa figa pumu-lu gor na galarija. Zatu pa pestima moj nahod prgmah in se pumenma naprej ud Ambatuve selenge.
»Kam se pa prou za prou seleš? 1'uvej no! A maš že kašn kvarter?« sm ga prašu.
»Eli, kvarter! Kua pa nucam kvarter? Zdej za enkat um najeu ena sobca u hutel pr Lojd, al pa pr Austriskem cesari; holt tam, ker me še na puzna-ja; pol u pa že kuku naprej. Kdu s u pa iz taka bagatela glava ubiju!«
»Tu maš pa tud prou! Ja, kua sm že tou rečt? Ki maš pa kužata?«
»A ga na videš? Tamla za unemla drevesam čepi.«
»O ti bošček ti! A se je tud kuža skrou pred mana? To j kuža ma vndr bi Čista vest, kokr ti. Nemu se ni treba skrivat precl mana.«
»Pa se je le! On te je prou za prou ta peru zagledu in sc hitr stisnu za un-Ia drevu. Pol sm te šele jest zagledu in se skubacou za nim.«
»Pejta no, prsmode! Ala, kuža! N15 se na boj, le sm pejd!«
»Sej na zastop sluvensk. Čak ga um jest puklicu: Ta, ta kuža!«
In kuža je res prcaplou iz straliam h nama in začeu prec iz repkam migat, ke sm ga mal pu glau pubožu.
»Čak, Amba, še neki sm t tou pu-vedat!« reku sm Ambat in pustu kužata čepet zraven mene. »Večkat sm že slišu, de je dobr, če s člouk sajne, ko jh ma ta perva nuč u noumo kvart.eri, zamerka, iz teh sajn numarc skn zlu-
žbi molzne živino m v mlekarskih delih, sprejme ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Živinorejski vajenci dobe poleg proste hrane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti s 1. aprilom. Prošnje je vlagati do 1. marca. Pouk traja do konca meseca oktobra.
Razpis dobav za južnoafrikansko zvezno vlado. Tvrdke, ki se zanimajo za razpis dobav za južnoafrikansko zvezno vlado, se morejo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani poučiti o nekaterih važnih določilih glede razpisa dobav za omenjeno vlado.
Rokodelska razstava v Mariboru.
Zveza zadrug mesta Maribor je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi v času od 15. do 29. septembra 1912 v Mariboru spodnje-štajersko rokodelsko razstavo. Načrt tozadevnih predpisov je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpogled. Po teh predpisih se morejo udeležiti razstave tudi industrijalci polufabrikatov za rokodelsko obrte, dalje obrtnih strojev v kolikor se vporabljajo v rokodelskih obratih in ročnega orodja, če se z njim uvaja kaj novega.
Mednarodna razstava za kuharstvo na Dunaju 1912. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava zveza kuharjev v Avstriji v času od 16. do 27. marca 1912 na Dunaju (v prostorih družbo k. k. Gartenbaugesellschaft, I. Kaiser Wilhelm Ring) prirediti mednarodno jubilejno razstavo za kuharstvo. Podrobnosti so razvidne iz prospekta, ki je s priglasniin formularjem vred v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razstava za kmetijstvo v Haagu. Stalna avstrijska razstav, komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava kraljeva nizozemska kmetijska družba v Haagu meseca avgusta 1913 prirediti narodno, odnosno v nekaterih oddelkih mednarodno razstavo za kmetijstvo. Dopis, ki vsebuje natančnejše podrobnosti, je v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
— Bikorejski tečaj se vrši v ponedeljek dne 29. januarja t. 1. v Šmarci v Društvenem domu ob 949 dopoldne in bo trajal do 12. ure. Predaval bo g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, o pravilnem oskrbovanju plemenskih bikov. Tečaj je velike važnosti za bikorejce in živinorejce. Zato jih vabi k obilni udeležbi odbor živinorejske zveze za kamniški politični okraj.
OBSTRUKCIJA V DALMATINSKEM
DEŽELNEM ZBORU.
(80 nujnih predlogov.)
Z a d c r, 26. januarja 1912.
Poslanci hrvaške stranke prava so se pred tretjo sejo dalmatinskega deželnega zbora posvetovali, kakšno stališče naj v sejah zavzamejo. Ker je večina sinoči sklenila, da vloži nujni predlog, s katerim izpremeni poslovnik, so poslanci stranke prava sklenili, da prično obstruirati.
Dr. Ivčevič je otvoril sejo ob 11. uri dopoldne. Poslanec večine Biankini je vložil nujni predlog, s katerim namerava večina poslovnik izpremeniti ta-
ži in jh u ltrija stan. Prauja, de pride prou gvišn amba, če že terna ne. Le dobr s ncoj zamerki sajne, pol uva pa numare skupi spraula. Dobr u, če kej zadeneva. Prauja, de maja ta naumen pr špil sreča; če je tu res, pol ti prou lolika na terna rajtaš. — Tku zdej pa pejma usak soja pot. Jest sm za dons puvablen u Kamnk na kusiu h tistmo dohtari — čak no, kuku sc že piše — eh, h tistmo, ke sc je troštu, de u ratu kamnšk žepan, pa je skus padu.«
»Kuku pa prideš ti du puvabila na kusiu, in tu clu u Kamnk. Tak puvabila prou za prou men gepiraja?!«
»Ej, scagan. je nek tku ta gespud dohtar zavlc vulitu, ke sa za leberalcc tku narodn vn spaclle, de sa pisal pume u Iblana, de nej pridem jest tega dohtarja putulažet, če ne sc zna revež še ukulnukul prnest. In kua pa čm; neki morm tud za Kamnčane s tri t, ke sma iz tistmo meskontam, kc na Šutn harmonkc špila, že ud mladeh nog prjatla.«
»Pepc, kaj pa če b šou jest tebe u Kamnk na tist kusiu zastopat. Apctit mam jest velik bulš, kokr ti---«
»Tist t pa rad verjamem, Amba. Kar se apetita am tiče, vem, de b m delu usa čast. Al, prjalu; tu sa še druge rči uduzad. Tega dohtarja u treba tu-lažct in tulažet, dokler se ga na u spet u dobra vola spravi. Ti se pa držiš čmern, kokr tista Ipauka tekat, kc ji je gespud placrcšpehtar pumaranče u Iblanca zmetu. Kuku čš pa pol ti te-
ko, da bi dobila veČina pri vodstvu sej večjo pravice. Poslanci stranke prava so vložili 80 nujnih predlogov.
Predsednik dr. Ivčevič je poizkusil nujne predloge preprečiti, na kar so pričeli poslanci stranke prava obstruirati. Slavili so vprašanja predsedniku glede na deželno vlado, glede na dr. Ivčeviča, glede na, večino deželnega zbora in glede na poslovanje deželnega odbora in ostro kritikovali gospodarstvo večine. Predsednik dr. Ivčevič jo bil nato prisiljen, da je predčasno sejo zaključil.
Govori sc, da če poslanci stranke prava ne odnehajo, prične namestnik grof Attoms pogajanja z obema strankama, da omogoči delo v dalmatinskem deželnem zboru.
AEHRENTHALOVA KRIZA.
Dunaj, 27. januarja. »Allgemei-ne Korrespondcnz« poroča iz Carigrada: Avstro-ogrski poslanik mejni grof Pallaviccini je na uraden poziv odpotoval na Dunaj, da namešča bolnega grofa Aehrenthala. Pallaviccini sc je posvetoval, predno je odpotoval, več časa s turškim zunanjim ministrom Asim begom.
Dunaj, 27. januarja. Dunajski diplomatični krogi izjavljajo, da iz raznih razlogov krona ne more defini-tivno krize z zunanjim ministrom že zdaj rešiti in se zato rajši ustvari pro-vizorij, ki bo trajal, dokler bo Aehrenthal na dopustu.
ANDRASSYJEV NASTOP ZA BRAM-BNO PREOSNOVO.
V včerajšnji seji ogrske zbornice je po govoru poslanca Barbarasa, ki je izjavljal, da odklanja brambno pre-osnovo, govoril grof Andrassy. Govornik je naglašal, da se dogajajo na Ori-entu stvari, ki rodo lahko usodne posledice in da moramo biti zato »močno« pripravljeni. Nujno potrebno je, da se brambna preosnova reši.
ČRNAGORA REPUBLIKA?
»Cetinjski Vestnik«, poluradno glasilo črnogorske vlade potrja, da je črnogorska državna policija odkrila zaroto, ki ima namen, da v Čmigori strmoglavi monarhijo in proglasi republiko.
List se obširno bavi z republikansko zaroto, ki ima svoj sedež v Belgra-du in piše, da nameravajo belgrajski zarotniki pomoriti člane dinastijo kralja Nikola ali jih pa izgnati iz Črnego-re, nato pa republiko razglasiti.
mm.
Slov. kat. izobraževalno društvo Žiri-Dobračeva ima dne 3. februarja 1912 ob 1. uri popoldne v Društvenem domu občni zbor.
Obsavsko okrožje Orlov ima svojo sejo na Svečnico dne 2. februarja ob pol 5. uri popoldne v Zagorju ob Savi (v društveni dvorani). Ob tej priliki se vrši tudi seja dekanijskega odbora istotam.
»Ljudski oder v šmartnem pri Litiji uprizori jutri dne 28. januarja ob 3. uri popoldne igro »Rokovnjači«. Proizvajale se bodo tudi vse k tej igri spadajoče skladbe skladatelja Viktorja Parma. Ker so nekdaj rokovnjači tudi večkrat po naši okolici strašili in vedo ljudje še marsikaj o njih pohodih po-
ga dohtarja tulažet in udvrnt, de se na u ukul prnesu.«
»O, Pepe, ti se moteš! En dobr kusiu sprau mne u tku dobra vola, de začnem ud vesela čez mize al pa čez metla skakat, kar je holt bi pr rok.«
No, recima, de b te dohtrju kusiu res u dobra vola sprau; recima, de b mu znou tud res pu putreb na duša pihat in ga u ta prejšn glajs nazaj spraut. Al tu še ni use. Tu sa še use druge reči. Amba, vsi lebcraln Kamn-ičani sa ud vulitu sm čist narobe ubr-nen. Čmerneh ubrazu lažja leberaln Ivamnčani pu hauptplac in dol preke Šutn in pol spet nazaj du Mekin. Kamnške planine ud Gritunca pa du Ujstrice, sa use u souzali in cmcnliaja in jamraja, de so morja čluvek u srce smilt in tu use zatu, ke ni ratu ta doli-tar kamnšk žepan---«
»Pepe, kar brez skrbi hod! Jest mam dons glih frišn šnajctihl, tku dc um lolika iz nim use souze iz Grintuca, Ujstrice, Brane in Babe dol ubrisu in jh pušušu.«
In Amba je prulcku iz varžeta en servjet, ke je blu gor štikan liutcl »Ti-buli« in m ga pumulu pud nus.
»O, prmcjš! Zdej sm se pa zmotu; al sa sc pa pr peril zmešal moj šnajc-tihlni iz tibulskem servotem. Tu morm pa še dons nazaj nest in puger-vat moje šnajctihlne, de na u nazadne še kdu ud mene kej narodnga mislu.«
»Tiste souze prepestima raj sonce. Ta že ve, kdaj jh u treba pušešet. Tku liedu mende pa tud na u iz »Kanm-
vedati, je za to igro splošno zanimanje. Za Svcčnico napovedana otroška igra »Božiča žar« pa izostane. Prihodnja predstava se vrši na pustno nedeljo.
Izobraževalno društvo v Dolenjem Logatcu ima na svečnico dne 2. februarja ob pol 3. uri popoldne peti redni občni zbor. Vslecl zelo važnih stvari, ki bodo na dnevnem redu, vabimo poleg članov vse prijatelje našega društva, da se istega obilno udeleže. Zvečer ob 7. uri pa uprizori dramatični odsek v Društvenem domu krasno dr. Krekovo igro »Turški križ«.
— Kranjskogorska podružnica slovenskega planinskega društva ima na Svečnico dne 2. svečana t. 1. v hotelu Mangart v Ratečah ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. — Odbor.
Tedenski preoled.
Deželni zbor kranjski jc imel 25. in 26. t. mes. seji. Med drugim se je razveljavila izvolitev ljubljanskih poslancev Ribnikarja in Reisnerja, ker se k volitvi ni pripustilo okoličanov, ki plačujejo davek v Ljubljani, medtem ko imajo Ljubljančani, ki plačujejo davek v kaki okoliški občini, ondi volivno pravico. Ribnikar in Reisner sta takoj odšla iz zbornice — žal pa za njima menda niti dr. Tavčarju ni! — V isti seji sta bila na dnevnem redu tudi računska zaključka melioracijskega in deželnega zaklada, o katerih so liberalci toliko lagali, kako da so naši odborniki zapravili vse milijone itd. Tu so imeli priliko in tudi dolžnost javno prijeti naše može, ako bi bilo njihovo gospodarstvo res slabo. Toda na tem mestu so svoje obrekljive jezike lepo držali za zobmi. To jim jc tudi povedal v brk dr. Lampe in obenem opozarjal, kako prav je naredila dežela Kranjska, da je o pravem času in zato pod jako ugodnimi pogoji najela desetmilijonsko posojilo, medtem ko je naša država morala sedaj skleniti posojilo pod izredno slabimi pogoji. — V štajerskem deželnem zboru so naši poslanci pričeli z obstrukcijo, ker sc je nemškonacionalna večina ustrašila groženj kričača Wastiana in tovarišev in si zato ni upala dovoliti pravičnih zahtev Slovencev. Vrše se zopet pogajanja. Nemcem pomagajo štajerski slovenski liberalci, ki sklicujejo shode proti slovenski obstrukciji! — Goriški deželni zbor jc imel sejo 22. t. m. Deželni proračun za leto 1912, ki izkazuje 152.000 K primanjkljaja, ki se bo pa pokril iz preostankov prejšnjih let, se jc odkazal finančnemu odseku. Sprejela sc je resolucija za pospešenje uravnave Soče, Vipave, Idrijce in Tera, podelile razne podpore za občekoristne zgradbe, zlasti ceste za pogozdovanje Krasa itd. — Občinski svet ljubljanski jc imel svojo sejo dne
23.	t. m. Za podžupana je bil izvoljen dr. Triller. Zastopniki S. L, S. so krepko nastopili za delavske koristi in pravice. Namesto odstopivšega svetnika Jcvca pride v občinski svet šolski ravnatelj Jeglič (S. L. S.) — Graški občinski svet jc vsled obstrukcije socialnih demokratov moral ustaviti svoje delovanje. Pravijo, da bo razpuščen. Liberalna večina jc namreč za pokritje nadmilijon-skega primanjkljaja hotela uvesti davek na vozne listke cestne železnice in najemninski novčič, s .čemer bi bili najbolj prizadeti revnejši sloji. — V Tripolisu so bili Lahi pri Gargarešu' zopet hudo tepeni, predno so zasedli to postojanko. Laška javnost jc začela trezneje misliti o tej vojni, ki slane Lahe vsak dan 2 milijona kron — brez vojne mornarice — a ji še ni videti konca, dasi imajo v Tripolisu že do 200.000 vojakov in 6000 častnikov. Časniki ostro pišejo proti celcmu podjetju. Kljub temu pa Italija nekako grozeče škili celo proti nam in pomnožuje vojake na meji. Seveda tudi naša država nc drži križem rok. — Na Kitajskem se je položaj toliko spremenil, da je vladarska rodbina, ki je že nameravala odpovedati sc prestolnim pravicam, sc premislila in sklenila boj na življenje in smrt proti republičanom, ki pa po-vsodi zmagujejo. Japonska se pripravlja ,da bo seže v kitajske homatije, seveda tako, da ji bo kaj prida v rokah ostalo. — Nemški državni kanclcr Kiderlen-Wachter sc jc te dni mudil v Rimu in bil sprejet tudi v Vatikanu, kjer se jc dognal najlepši sporazum sv. Stolice z Nemčijo. Pri volitvah v nemški državni zbor so si združeni socialni demokrati in svobodomiselci priborili večino dveh glasov. Vendar katoliški centrum ni izgubil več kakor deset mandatov ter pride v zbornico močan s 93 poslanci. Socialni demokrati so si priborili 110 poslancev. Nemški državni zbor je sklican na dan 7. februarja t. 1. — Dalmatinski deželni zbor je bil
24.	t .m. otvorjen v Zadru. V drugi seji 25. t. mes.
škem planinam, kokr sa men iz Kamn-ka pisal. Do sa ta Mal Grintuc cmer in joka, ke ni ratu gespud dohtar Kar-ba — loj, Amba zdej sm se pa spomnu na ime — kamnšk žepan tu b člouk žo verjeu; de b pa ta Velk Grintuc tku hc-du žalvou, tu jc pa larifari.«
»No, pa pestiva souze! Um pa sam gespuda dohtarja tulažu in pa leberaln ne Kamnčane spet prou zasuku. In tu znam, Pepc, tu pa jest znam! Viš kar jest u roka uzamem, use narobe nar-dim in lej: če sa vulitve leberalne Kamnčane narobe ubrnile, morja bt pol spet prou ubrnen, če jh jest u roka uzamem.«
»Tu pa ni napčna misu! Sam tu li to še prosu, če greš že res ti namest mene u Kamnk, de b tud na puzabu na oboržvinskega dohtarja. Ta jc tud ccu čas ud vulitu sm u traucr in ke je zvedu, kuku sa vulitve za lcberalce vn padle, je prec u kamnšk čitaunc mestn grb u črn šlajar zaviu, dc b se šc ta grb tku na prehladu, kokr sa se loberalci pr vulitvah. Tega uš mogu tud pu-troštat, kokr uš vedu in znou.«
»Za en dobr kusiu nardim jest use, Pepe, žihr m verjameš, dc nardim use; sam ene par krajccrju m moreš dat za vožna, kc jest sm du frementa suh. Če m uja kamnšk lebcraln purga-ri vožna puvrnil, t um pa dau nazaj.«
»Eh, kaj tist! Tle maš dve kronce, pa skus, de uš use fajn zrihtu, dc na uš pred Kamnčanetn plamiru
Boltatuaa Pepeta iz Kudeluga.
so pravaški poslanci začeli z obstrukcijo, ker ve-čina noče ničesar čuti o pravični izpremembi deželnega volivnega reda in pa ker hočejo pravaši vreči sedanjega liberalnega deželnega glavarja dr. Ivčcvića. — V Črni gori so odkrili razsežno zaroto, ki hoče vreči vladarsko rodbino in proglasiti republiko. Zaroto so podpirali Črnogorci, ki bi-rajo v Ameriki, Parizu in Bclgradu, kjer jc tud'' vodstvo. Baje so tudi Srbi zraven in jc črnogorska vlada ojačila straže na meji. — Med Francozi in Lahi sc jc bil hud diplomatičen in časnikarski boj radi dveh francoskih ladij, ki »o ii laške vojne ladje zaplenile, češ, da sta prevažali vojno blago za Turke in turške častnike. Ko jc Francija resno zarožljala, je Italija ladji izročila in izpustila 29 tur. ških potnikov. Iz istega razloga so Italijani prijeli tudi več avstrijskih ladij tržaškega Lloyda. — V gališkem deželnem zboru so s hrupno obstrukcijo za izpremembo deželnega volivnega reda Rusi>" ustavili delo. Sedaj sc vrše pogajanja med Poljaki in Rusmi, ki obečajo popolen uspeh. — Umrl je v Trstu vpokojeni kontreadmiral Rudolf Schroder. ki jc bil v bitki pri Visu poveljnik fregate »No-vare*. — Pogorela jc 21. t. m. stolarna in parna žaga g. Fr. Sviglja v Borovnici. — V Ameriki jc o Božiču bral novo mašo Slovenec Ivan Oman; rojen je bil v Ameriki, oče in mati pa sta Gorenjca. — Slap Pcričnik jc ob zadnjem mrazu zamrznil. — V Bosni-Hcrcegovini so škofje razglasili papeže\o encikliko o zmanjšanju katoliških praznikov; pri tem so se pripetile precejšnje demonstracije. - V »Zaletovem bruhu« na Kokrici pri Kranju so izkopali iztrohnelo moško truplo in zraven nož. Sumi se, da jc to truplo Andreja Šcnka p. d. kaj-žaria iz Predosclj, ki jc pred kakimi 12 leti brc/, sledi izginil. 2e tedaj sc jc domnevalo, da je Raj-, žarja ubil lastni sin Andrej, ki jc bil od tedaj žc dvakrat v Ameriki. Sedaj je bil doma in orožniki so ga odpeljali v zapor, da se dožene, kaj jc z. domnevano njegovo krivdo na očetu. — Umrl jc v Novem mestu c. kr. sodni nadsvetnik Blaž Dolin-šek. _ Tomažičevo trgovino z budjejeviškim pivom je kupila družba »Union* v Šiški. — 12.000 ;ovinskdh delavcev so od dela izključili na Češkem, ker niso hoteli pritrditi novemu delavskemu redu in so zahtevali izboljšanje plač. — Ljudsko gledališče je zgorelo v Petcrhurgu. — Brata Csi-iinsky, ki sta lani v Bckesczabi na Ogrskem napadla in umorila ogrskega kmečkega poslanca Achima, ki je v svojem listu pisal proti politiki .ijunega očeta, so mažarski porotniki že drugič sprostili. Zato so kmetje v Bekescsabi priredili velik shod, na katerem je govorila tudi Achimova i'dova in pozivala kmete, da maščujejo umor svo-ega voditelja in poslanca — z glasovnico v roki. fclektriči*: peči za pečenje kruha, ki so že splošno f rabi v Ameriki in mnogokje na Nemškem, uvedejo tudi na Dunaju. — Prebivalstvo je po zad-.ljern štetju v vseh državah zelo naraslo, le na francoskem se britko maščuje splošno pomehku-šenje — tam sc prebivalstvo ni nič dvignilo. — Štajerski deželni proračun izkazuje 16,468.845 K primanjkljaja. — V Starem trgu pri Kočevju jc pri ibčinskih volitvah zmagala na celi črti S. L .S, — Razpustitev občinskega zastopa mesta Krško Predlaga deželni odbor deželni vladi radi velikih lerednosti v občinski upravi. Za gerenta jc predložen dr. Janko Hočevar. — Za delomožnost strskega deželnega zbora sc med hrvaško-sloven-ikimi in italijanskimi poslanci vrše pogajanja. — Sa. dunajskem vojaškem vežbališču jc 20. t. m. '.večer vojak ,ki je stal na straži, ustrelil dva moška, ki sta sc mu na sumljiv način približala in na ponoven klic nista obstala. Ustreljena sta bila arata Polka, mizarska pomočnika. Njunega po-Jreba se je demonstrativno udeležilo ogromno število ljudstva. — Novo kovino Canadium iz .kupinc platina so odkrili blizu Nelsona v Brit. Kolumbiji. — Na zadnjem ljubljanskem semnju za cože in krzno je bilo raznim tu- in inozemskim icupcem prodanega za 120.000 K blaga. — Poročil sc jc v Ljubljani prof. Jak. Teršan z gospo Marijo Vilfan rojeno Kralj. — Umrl je v Ljubljani .eteran naše delavske organizacije Josip Jeriha.
—	Ljubljanska rešilna postaja odslej ne bo na razpolago za slučaje izven mesta. — Na Travi pri ivočevju so zmagali Kočcvci, ker slovenskih do-načinov skoro nobenega ni doma — delajo v daljnih tujih šumah. Vložena je pritožba. — Rc-itavrater Vimpošek v Sisku je izumil napravo, s katero se zabrani skisanje in druge bolezni vina dasti v načetih sodih. — Na Reki jc bilo zopet razpuščeno neko italijansko mladeniško društvo
,-adi iredentarskih teženj___Umrl je v Železnikih
tesni trgovec Janez Demšar .— V bolnici usmi-ijenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je skočil ikozi okno in sc ubil na šenu bolni Ivan Gregorič tz Gorenje vasi. Zmešalo se mu je. — V kon-kutzu je trgovina Anton Ditrich v Postojni. — V Pulju stavkajo mestni delavci. Za mestni vodovod In elektrarno jc začasno dala kurjače vojna mor-лапса. — Ljudska stavbena in stanovanjska zadruga se je izmed naših vrst osnovala v Ljubljani. L— »Črna roka« se imenuje tajno politično društvo v Srbiji, ki snuje preobrat. Baje je obsodila na smrt voditelje staroradikalcev, predvsem Pašiča. Društvu pripada tudi mnogo visokih častnikov — sam vojni minister mu je prijatelj. Vsled tega sc e prestolonaslednik spri z vojnim ministrom, ki ie podal ostavko, a potem vendar zoper sprejel lo mesto. — 100 letnico škofa Dobrilc bodo Hrvatje in Slovenci v Istri slavili dne 12. aprila letos.
—	Duh sc je omračil 28 letnemu geometru Ivanu Cernetu v Ljubljani. Oddali so ga na Studenec. — Na Črnučah je pri občinskih volitvah na ccli črti zmagala S. L. S. — Nova brzojavna in telefonska postaja sc v najkrajšem času napravi v Šmartnem (Bri Litiji, — Vožnje cene za umetna gnojila v najmanjši teži 10.000 kg se od 1. ferbuarja do 15. maja letos na državni železnici znižajo za 50 odstotkov.
—	1400 K državne podpore vsled lanske toče je dovoljene za občino Ziri. '— Prvo ljubljansko uradniško društvo je sklenilo likvidacijo; primanjkljaj •naša nad 40,000 kron. Ustanovi se novo enako društvo.
ČEŠKI ŠOLI NA MORAVSKEM ZAPRTI.
Brno, 27. januarja. »Lidove no-viny« poročajo, da so oblasti zaprle ičc-нко šolo v Moravskih Budjejevicah pri Novem Kdynu in ravnatelja aretirali. Vzroka, zakaj se je tako postopalo, oblasti niso navedle. Istotako so zatvo-rili privatno šolo severno-moravskega češkega obrambnega društva v kraju Botenvvald. Tudi tukaj so zaprli učitelja, a ga črez eno uro zopet izpustili,
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Carigrad, 27. januarja. {Kor. ur.) Po uradnih turških poročilih so Lahi bombardirali pristanišči Liol in Suleiman pri Derni in poizkušali izkrcati vojake. Turki in Arabci so pa preprečili izJsiccanje* ms. Dnu 25. decem-
bra se je razbila neka laška lopničar-ka 30 km severno Tobruka.
Tri po lis, 27. januarja. (Zaseb.) Ker se širijo v mestu infekcijske bolezni, so zgradili več lop namenjenih bolnikom.
Rim, 27. januarja. (Zas.) Dne 18. januarja so olvorili prvo železnico iz Bengazija v s>idi Gaud.
G e n o v a , 26. januarja. (Zas.) Parnik »Valparaiso« je pripeljal material za zgradbo drugega hangarja za zrakoplove.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Zizikar, 27. januarja. Oblasti v Čalantunu poročajo, da so Hunhuzi napadli guvernerja, ki je jezdaril z 200 vojaki in ga ubili. Padlo je do 100 kitajskih vojakov.
London, 27. januarja. Iz Pekina se poroča, da jc izdan cesarski ukaz, ki javlja, da se dinastija ne moro tebi nič meni nič prestolu odpovedati, marveč da počaka, kaj da sklene narodna skupščina.
London/ 27. januarja. »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Republikanci so zasedli liankavsko železnico do 71. kilometrov in rezervirali po postajah železnico ob Jangtzu vse vozove za prevoz čet. General Li in hankavska armada se pripravlja na veliko bitko, ki se bo bila po preteku premirja. Čete v Hupe in Kiangzu, ki tvorijo jedro republikanske armade, korakajo proti cesarskim pri Kvangptiju. Tretja ar-maja prodira proti Hančuku ob reki Eanu.
London, 27. januarja. Iz Tient-sina poročajo, da se v Pekingu zopet vrši prsobrat v zmislu odstopa cesarske dinastije.
Š a n g a j, 27. januarja. Mirovna pogajanja so se nepričakovano pre-okrenila k boljšemu. Sunjatsen je poslal Juanšikaju v prijaznem smislu sestavljen brzojav, kjer razjasnjujc nesporazumljenje, ki je povzročilo njegov zadnji ultimatum na Juanšikaja.
Peking, 27. januarja Bivši regent jo sporočil Juanšikaju, da mu je podelila krona, časteč njegovo lojalnost in njegovo delovanje, naslov mar-kija.
Štajerske novice.
š Podpora vsled suše. Finančno ministrstvo je naznanilo poslancu dr. Benkoviču, da je za brežiški okraj dovoljena državna podpora za škodo, povzročeno leta 1911 po suši, v zneSku 32.000 K.
š Burna ustanovitev podružnice »Sudmarke«, Pred nekaj tedni so skušali ustanoviti posilinemci v Vuhredu podružnico »Sudmarke«, kar se jim je po velikem trudu posrečilo. Zadnjo nedeljo pa so napovedali ustanovni shod za podružnico »Sudmarke« v Pernicah pri Muti. Delali pa so jim ta-mošnji Slovenci velike preglavice. Ko je prišel potovalni učitelj »Sudmarke« na zborovalni prostor, je bilo tam žc vse zasedeno od Slovencev, ki nein-škutarjem niti govoriti niso pustili. Posilinemci so bili primorani umakniti se v pol ure oddaljeno gostilno ter tam nadaljevati zborovanje. Tudi tukaj so prišli Slovenci za njimi in jim zopet razbili shod. Bili so v drugič prisiljeni se umakniti, šli so k nekemu svojemu somišljeniku Christofelu, kjer so nadaljevali shod.
š »Slogaši« okrog Ptuja zatrjujejo, da so pretrgali z novim letom vsako zvezo s »Slogo« in da je ta list sedaj popolnoma v rokah kranjskih liberalcev. List se tiska od novega leta sem v Krškem na Kranjskem in trobi očito v kranjsko-liberalni rog.
š Predavanje v Celju. Predavanje se vrši jutri v, nedeljo v vrtni dvorani hotela »Pri belem volu«. Predaval bo č. g. prof. Kardinar o svojem potovanju v Lurd. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Pričetek jc ob 3. uri popoldne.
š Slovenska krščansko socialna zveza je priredila v sredo 24. jan. v Šmarju pri Jelšah v prostorih Habja-nove gostilne poučni tečaj, kateri je bil dobro obiskan. Tečaj je vodil č. g. clr. Hohnjec. — Enak tečaj se je vršil v četrtek dne 25. t. m. v Galiciji pri Celju. Bil jc tudi zelo dobro obiskan. Predavala sta na njem gospod živinorejski inštruktor Krištof iz Kranjskega in č. g. dr. Hohnjec iz Maribora.
.š Ustrelil sc je pri Sv. Hieronimu pri Vranskem posestnik Anton Piki s puško repetirko. Našli so ga sključenega v nekem kotu v sobi, poleg njega pa jc ležala puška. Sodijo, da se jc Pi-klnu omračil um.
š Škale. Pevsko društvo v št. Pavlu v Savinski dolini naredi na Svečnico, dne 2. svečana, zlet k svojemu rojaku g. A. Stergcrju v škale ter bo tam koncertiralo pod vodstvom g. B. Schmiclta. Začetek ob 3. uri uouoi-
dno. Vstopnina prosta. Prijatelji lepe slovenske pesmi se vljudno vabijo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Spored. 1. Zastava, J. V. 2. Triglav, Aljaž. 3. Pogled v nedolžno oko, P. H. Sattner. 4. Jadransko morje, Hajdrili. 5. Bože živi, hrvatska. 6. Za mano lepa je dolina, oktet, dr. Sehvvab. 7. Plovi, hrvatska. 8. Na planine, P. II. Sattner. V tihi noči, Beethoven. 10. Slovenec i Hrvat, I. pl. Zaje.
š Pri podiranju drevos našel smrt.
V	Lučanah pri Konjicah je bil zaposlen pri podiranju dreves 161etni kočarjev sin Simon Požavko. Zadelo ga je padlo drevo ter mu zdrobilo glavo in prsni koš. Obležal je na mestu чпr-tev. Prepeljan je bil v mrtvašnico.
š Vasovalec v pasli. Iz Brežic se nam piše: Posestniški sin Anton Pur-kert je hotel nekoliko vinjen vdreti v spalnico sosedove hčerke. Pobil jo šipe na oknu in se splazil v spalnico.
V	spalnici pa jc našel mesto dekleta nje očeta, ki je začel nočnega vasovalcu obdelavati z jermenom in vrgel vasovalca iz Jiiše.
š Umrla jc v Negovi blizu Ljutomera 751etna Marija Vogrin, mati g. Ivana Vogrina, župnika pri Sv. Barbari v Halozah.
š Smrtna kosa. Umrla je v Zg. Du-pleku pri Mariboru Marija Ilanuš, po-sostnica, stara 80 let. 55 let je bila poročena. Bila je najstarejša žena v celi župniji.
š Drobne novice. Izobraževalno društvo v P i š e c a h ima jutri v nedeljo dne 28. t. m. svoj občni zbor. Dekleta pa bodo predstavljala igro: »Večna lepota in večna mladost«. — Shod S. K. Z. se vrši jutri, dne 28. t. m. na Ponikvi ob južni železnici. Govorila bosta, poslanca gospod Vrečko in gospod dr. Benkovič. — V Slove-n j e g r a d c u se vrši v nedeljo dne 4 februarja v zgornjih prostorih Narodnega dom shocl S. K. Z. Kmetje in drugi somišljeniki, pridite v obilnem številu! — Umrla je na Gomilskem v Sav. dol. vrla mladenka Lojzika Ća-tar v cvetu najboljših let. — Raz-bor pri Zidanem mostu. V ne-deljo, dne 28. t. m. se vrši pri nas usta/-novni shocl Kat. slov. izobraževalnega društva. — Bral no društvo v Š m a r j e t i pri Rimskih toplicah ima na Svečnico v prostorih gostilne Drnovšek svoj občni zbor. Nato sledita 2 gledališki predstavi.
š Umrl je v Gradcu brivski mojster J. Valentakovič.
Volitve v trgovsko io on zbornico.
Kako liberalci gostilničarje, ključavničarje, kleparje, kovače in druge obrtnike love.
Liberalna agitacija za volitve v trgovsko in obrtno zbornico je taka, kakor ponavadi za vsake volitve. Sedaj velika, široka usta »za obrtnike«, po volitvah pa figo. Vsak obrtnik, ki sploh kaj čita, ve, da se je delo za obrtni stan v deželnem odboru šele tedaj pričelo, ko je prišla na vrh Slovenska Ljudska Stranka; ta je šele tisto malo svotico 10.000 K, ki jo je prejšnja liberalna večina imela v proračunu za razvoj obrti, takoj povišala na 80.000 K in da le njena zasluga bo, če pride do velike obrtne razstave na Kranjskem. V trgovski in obrtni zbornici, kjer imajo liberalci prvo besedo, pa za trgovce in obrtnike tako delajo, da gre od izdatkov 75.131 K za liberalne uradnike in pisarno 54.531 K! Ni čuda, da bi liberalni uradniki v trgovski in obrtni zbornici to udobno življenje radi nadaljevali, volilci bi pa morali biti presneto neumni, če sedaj ne po-medejo.
Sedaj si hočejo liberalci pomagati na ta način, da poizkušajo metati obrtnikom peska v oči. V prvi vrsti so vzeli na piko gostilničarje, češ, da morajo vsi voliti svojega stanovskega tovariša Lavoslava Bučarja iz Kostanjevice. Pokazalo se pa je, da je ta Bučar zagrizen liberalec, bivši liberalni župan v Kostanjevici, ki je pri letošnjih občinskih volitvah kot liberalni strankar propadel. Liberalni »Gostilničar-ski Vestnik« tega seve ni omenil, ker je hotel gostilničarje v p d liberalne stranke nafarbati in zvoditi. Sedaj ve vsak gostilničar, da podpira propadlo liberalno stranko, kdor voli Lavoslava Bučarja ali da glasovnico liberalnim agitatorjem. Slovenska Ljudska Stranka kandidira gostilničarja in župana Jakob Dimnika pri Devici Mariji v Polju, ki jc bil vedno mož na pravem mestu. Za tega stanovskega tovariša »Gostilničarski Vestnik« nima besede, ker ni — liberalec. Gostilničarje pa opozarjamo, da jim bo liberalni »Gostilničarski Vestnik« presneto malo pomagal, olajšal jih bo samo za naročnino, drugega dobička pa ne bo. Njegov urednik Alfonz Mencinger je bil doslej pisarniški uradnik in kot tak se na gostilno v toliko razume, kolikor je pri Kendi v hotelu »Tivoli« obedoval. Taki strokovnjaki gostilničarjev ne bodn vodili I Koliko se sam razume na gostilno, lo ic Alfonz Mcncinger pokazal v Bo-
hinju, kjer jc poizkusil srečo s svojo gostilno, pa ni mogel nikamor. Sedaj bi menda rad, da bi ga gostilničarji vzdrževali, — to je vsa skrivnost, zakaj bi morajj gostilničarji iti po kostanj za liberalno stranko.
Škandal pa jc, da »Deželna zveza go« stilničarskih zadrug« pusti, da jo kak Alfonz Mencinger vodi tako strankarsko in se potem še pritožuje, ako za take svoje priredbe, na katerih nastopa kak Adolf Ribnikar, od dež. odbora ne dobi podpore. Menda so razni Mencingerji tudi nalašč občni zbor »Deželne zveze gostilni-čarskih zadrug« na Kranjskem na sredo, dne 31, januarja v Ljubljano sklicali, samo zato, da bi gostilničarje za svojo politiko pridobili. Gostilničarji naj bodo previdni in naj se nc pehajo za liberalno stranko, katero povsod vsi pametni ljudje zapuščajo! Obiskali jih bodo razni ljudje v imenu »zadruge«, da bi jim izročili glasovnice, pa gostilničarji naj vedo, da so ti ljudje v resnici odposlanci liberalne stranke!
Potem poizkušajo liberalci natresti peska v oči ključavničarjem, kleparjem in kovačem. Pred volitvami razpošiljajo okolu listke, da hoče neki »pripravljalni odbor« sklicati »tekom treh mesecev« v Ljubljano strokovni shod »združenih ključavničarjev, kleparjev in kovačev na Kranjskem«. To so razposlali radi tega, da so mogli priložiti obrtnikom obenem tudi listke, v katerih se ti obrtniki poziv-ljejo, naj glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico pošiljajo liberalnemu agitatorju, ključavničarskemu mojstru Ivanu Pustu. Ta mož zna tako »organizirati«, da je njegova delavnica vsa razorganizirana. Za obrtnike bi bilo jako slabo, če bi tako skrbeli za svojo obrt, kakor skrbi gosp. Ivan Pust. Nadalje se bere v dotični okrožnici sledeče:
»Pripravljalni odbor je sklenil, usta-noviti zalogo železnine in strojev ter skladišče za izgotovljeno delo.«
Tu moramo obrtnike resno svariti pred takimi poizkusi ljubljanskih liberalcev. Menda jim še ni iz spomina »Glavna posojilnica«, pa tudi ljubljanske čevljarje lahko vprašajo, kam jih je ravnokar pripeljalo z njihovo surovinsko zadrugo liberalno gospodarstvo.
Napram liberalnim -gospodarjem« je treba skrajne previdnosti, zato vsem obrtnikom enkrat za vselej priporočamo, da se glede stanovske organizacije ozirajo samo na to, kar bodo dobili od deželnega zavoda za pospeševanje obrti. Ta zavod bo preskrbel tudi ključavničarjem, kleparjem in kovačem za resnično in koristno organizacijo, nanj lahko res zaupajo, od njega lahko pričakujejo dejanske podpore ne praznih obljub, liberalni agitatorji pa poznajo samo — volitve in konkurze.
STAVKA V PULJU.
Stavka mestnih delavcev v Pulju se že precej občuti. V plinarni in elektrarni se delo le z največjo težavo nadaljuje. Večina mestnih ulic je zvečer temna, ker stavkajo tudi prižigalci. Po glavnih ulicah prižigajo svetilke mestni stražniki, katere spremlja pri tem poslu državna policija. Pobiranje užit-nine oskrbujejo stražniki finančne straže. Velika sreča za prebivalstvo je še to, da še vodovod gre. Ponoči krožijo po temnih ulicah močne vojaške patrulje s policijskim spremstvom in svetilkami v roki, da se tako tatove prežene. Koliko časa bo stavka trajala, se ne ve, ker se dosedaj še niti pogajanja niso pričela. Vsekakor bi bilo želeti, da bi prišli mestni delavci do boljših dohodkov, ker dosedanje plače so res škandalozne. Čudo čudov je to, da je mestna občina to stvar tako dolgo odlašala, akoravno je dobro vedela, da med delavstvom vre. Da ta akcija socialnih demokratov pri prihodnjih volitvah ne bode iniela dobrih posledic za laško-liberalno komoro, je samo ob sebi umevno.
EBENHOCH UMIRA.
Dunaj, 27. januarja. Včeraj se je Ebenhochu zelo poslabšalo zdravje. Moči pešajo.
Dunaj, 27. januarja. (Zasebno.) Ebenhochova bolezen se je zelo poslabšala. Bolnik jc vedno bolj apatičen in vedno spi."
Koroške novice.
— Slov. kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo dne 28. januarja 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu igro »Deseti brat«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Loža 1 K 50 vin., I. sedeži 1 K, II. sedeži 80 vin., III. sedeži 60 vin.; stojišča 30 vin. — predprodaja vstopnic v »Delavskem domu«, Kosam-ske ulice 30 in Pavličeva ulica 7.
k Tombola in pevska slavnost v Celovcu. Slovenska krščansko socialna zveza priredi dne 11. februarja t. 1. v Celovcu v hotelu Trabesinger tombolo in prvo vsekoroško pevsko slavnost.
k Vlak povozil kurjača. Dne 2(5. t. m. je osebni vlak štev. 25. na celovškem kolodvoru povozil kurjača Alojzija Bur-gerja in ga znatno ranil.
Dnevne novice.
r+ Kranjski deželni zbor. Upravni odsek jc imel včeraj generalno debato o vodnem zakonu. Fin. odsek je danes razpravljal med drugim o ustanovitvi centralne deželne klavnice in mesnico in je sklonil zakon, po katerem se za laka deželna podjetja zdravstvena policija prenese od občine na deželni odbor.
+ Dopolnilna volitev za trgovsko In obrtniško zbornico v Ljubljani jc
razpisana in sicer voli dne 13. februarja trgovinski oclselc, obrtni odsek pa 15. februarja.
-f- Limanice liberalcev za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Liberalci so poslali volilcem v trgovsko in obrtno zbornico vabila na »obrtni ples«, ki ga prirejajo v »Narodnem domu« poleg pa prilagajo to-le:
Tovariši obrtniki! Opozarjamo iVas, tla se v kratkem vršijo volitve v obrtno-trgovsko zbornico za Kranjsko v Ljubljani. Pazite, da Vam nikdo ne-odvzamc glasovnice, ki jo bote dobili po pošti. Podpišite jo s svojim imenom in tudi druge svoje obrtniške prijatelje opozorite, da naj isto store kakor Vi. Pošljite eno ali več skupaj na naslov Ivan Pust, ključavničar v Ljubljani. Ker glasovnice bodo z kandidati v Ljubljani izpolnjene, bodite uverje-ni, da bodo pravi obrtniški zastopniki izvoljeni.
Tako hočejo liberalci slepomišiti iiied obrtniki in izvabiti od obrtnikov glasovnice. Pozor torej — nihče naj ne pošlje glasovnice na naslov Ivan Pust, ključavničarski mojster v Ljubljani, ker je ta mož zagrizen liberalen agitator! Pazite pravočasno na liberalne spletke in obvestite vse naše volilce in volilke, da se varujejo pred zvijačami liberalcev.
+ Za volitev v trgovsko in obrtno zbornico so razvili liberalci velikansko agitacijo. V eni zadnjih Številk »Slov. Naroda« pripovedujejo, da kdor je bil kdaj pri sejah trgovske in obrtne zbornice, ve, kako žalostno vlogo so klerikalci igrali. Navadno niso znali drugega, kakor da so prinesli seboj kak spisan predlogič in ga prečitali — utemeljevati pa ga niso znali in so utemeljevanje njihovih pi'edlogov velikodušno prepuščali zbornični pisarni. Temu pristavljamo, da boljše ni mogel »Slov. Narod« karakterizirati svojih liberalnih svetnikov v trgovski in obrtni zbornici, kakor je to storil z omenjenim stavkom. Žal, da še ni povedal dejstva, da so liberalci imeli svojega pristaša v zbornici, ki niti tistega, kar sta mu dejala zbornična tajnika v roko, niti brati ni znal. Grdo zavijanje je tudi, da so klerikalci stavili predlog, naj se prepove uvoz istrskega vina na Kranjsko. Dotični predlog je samo zahteval, naj sc licence za točenje pod vejo denejo pod kontrolo, da ne bodo dotični lastniki vinotočev prodajali vino tujega izdelka, ampak samo svoje. Ako bi sc to zgodilo, bi bilo le v korist našim gostilničarjem. Da to veliko škoduje našim gostilničarjem, nam ni treba poudarjati, ker to gostilničarji predobro vedo, zlasti v tistih krajih, koder se lake licence izdajajo. Dolžnost liberalcev bi bila, da se za tak predlog potegnejo, ne pa zavijajo.
+ Dr. Novak v trgovski in obrtni zbornici. »Sloven. Narod« pripoveduje, kako žalostno vlogo so igrali klerikalci pri javnih sejah trgovske in obrtne zbornice. Marsikak čitatelj »Slov. Naroda« se bo pa pri tem spomnil, kakšno žalostno vlogo so igrali liberalni svetniki, ko se jc svoj čas utemeljevala in »oglasno sprejela nezaupnica d r. N o -v a k u, ki je izvoljen od trgovske in obrtne zbornice v deželni zbor. Liberalni svetniki niso imeli korajže niti z eno samo besedico braniti d r. Novaka, marveč so prepustili vso stvar »klerikalcem« in niso našli niti besedice v obrambo d r. Novak a. Še več, nekateri so celo odobravali, češ, klerikalci imajo popolnoma prav. Seveda so takrat liberalni svetniki, namesto da bi branili d r. N o v a k a, raje odšli in tako jc prišlo, da je bila nezaupnica dr. Novaku —- soglasno sprejeta. Dr. Novak je spravil to od zbornice soglasno sprejeto nezaupnico mirno v žep. Umljivo je. da se je pri sedanjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico postavil d r. Novak na čelo agitacije. Sedaj se hoče nad »klerikalci« maščevati in s Pomočjo tajnikov trg. in obrt. zbornic« upa, da bo vse klerikalce pritisnil ob
zid in tako dobil večino v trgovski in obrtni zbornici. Pametni trgovci in obrtniki pa upamo, da se bodo za to <lr. Novakovo komando lepo zahva-
lili, ker toliko zavesti že imajo, da vedo, da je trgovska in obrtna zbornica njihova stanovska zbornica, koder naj imajo besedo izključno le samo trgovci in obrtniki. I) r. Novak naj pa ima, ako lioče, prvo besedo v svoji stanovski organizaciji to jc v advokatski — zbornici. Zato pa naj pri bodočih volitvah v trgovsko zbornico volijo trgovci in obrtniki kandidate S. L. S., ki imajo korajžo, povedati to tudi dr. Novak u. Dr. Novak in velekapitalist Supančič naj se pa lepo skrijeta, sicer bo razpisana nagrada za tistega, ki more dokazati, da sta ta dva moža v deželnem zboru v korist trgovcev in obrtnikov izgovorila deset besed.
■f Uganka. Liberalci trdijo, da je kot beli dan očito, da sla bila Reisnei' in Ribnikar veljavno izvoljena in da o tem ne more biti niti najmanjšega dvoma. V deželnem zboru pa so liberalni poslanci naši večini očitali, da jc v ve-rifikacijski odsek poslala enega samega jurista, ostali člani pa so bili preprosti možje, ki ne umejo postav raz-vozljati. Torej je postava, za aktero gre vendarle tako zapletena, da je vsak ne razume in jc potreba veliko advokatov, da jo raztolmačijo. Kako se to strinja z vpitjem, da je zakon — jasen kakor solnce«? Oh ta liberalna logika!
+ Naj se zgodi po želji liberalcev! Mnogo ježe je bilo včeraj na shodu v »Mestnem Domu«. Menda jc bilo mnogo jeze tudi radi tega, ker dvorane kljub cirkuški reklami niso mogli napolniti in je bilo navzočih približno ■i50 oseb. Posebno glasno je trobil poslanec Gangl, ki bi moral vedeti, da ni nič gotovo, če bo prihodnjič še izvoljen. Vodja liberalnega učitcljslva je pozival na skrajni boj, pravil da so liberalci bili prezancsljivi (!) in klical: »Proč s popustljivostjo in pmcneoljivostjo! Ako pade v tem boju do skrajnosti tudi posamezna eksistenca, skupnost bo zmagala!« — Povdarjamo, da so tak boj včeraj liberalci proglasili! Naj se zgodi po njihovi volji. Kakor se po tem liberalnem »proglasu« vidi, je naš političen bojkot še vse premil.
-f Nadškof dr. Stadler je 21. t. m. obhajal TOletnico svojega rojstva.
+ Molitvenike v obmejne slovenske kraje! »Bogoljub« piše: Iz poročil na občnem zboru »Slovenske Straže« posnemamo, da je »Slovenska Straža« poslala posebno mnogo slovenskih molitvenikov v kraje ob slovensko-nemški in slovensko-laški meji, da tako s slovenskimi molit-veniki utrdi versko in narodno zavesi. Sedaj prihajajo Slovenski Straži« iz raznih obmejnih krajev prošnje, naj pošlje tja še mnogo slovenskih molitvenikov. Obračamo se zato do naročnic in naročnikov »Bogoljuba«, naj med svojimi znankami in znanci pobero kolikor mogoče veliko število molitvenikov in naj jih pošljejo ali pri-neso »Slovenski Straži« na Dunajsko cesto v hišo »Zadružne zveze«, pisarna na dvorišču. Naberite ali sami darujte tudi toliko denarja, da plačale celo poštno pristojbino. Imena nabiralk in nabiralcev bomo objavili v »Bogoljubu«. Kdor pa bi želel kaj v denarju dati ali nabrati v ta namen, naj tudi pošlje »Bogoljubu«. Po »Bogoljubu« za »Slovensko Stražo« nabrani denar se bo rabil izključno le za nakup slovenskih molitvenikov in slovenskih katekizmov in se bodo rauni o tem izkazali v »Bogoljubu«.
-f »Osterreich - Ungarn«, znani tednik, ki izhaja namesto »Vaterlan-da«, prinaša v svoji zadnji (5.) številki od 26. t. m. obširen članek o »Politični in kulturni organizaciji katoliških Slovence v«.
—	Občinske volitve na Mirni je okrajno glavarstvo v Novem mestu potrdilo skoro v celem obsegu. Edino izvolitev enega odbornika v I. razredu je razveljavljena in se bo ta še volil.
—	Odpravljeni prazniki na Goriškem. Goriški kn.-nadš. ordinarijat jc izdal odlok, s katerim se v goriški nad-škofiji odpravijo sledeči prazniki: Svečnica, Oznanenje in rojstvo Marije Device, Velikonočni ponedeljek, Bin-koštni ponedeljek. Sv. Štefan po Božiču in Sv. Jožef. Vsi drugi prazniki pa ostanejo. Ostane tudi praznik sv. Reš-njega Telesa. Razglasi se ta odlok prihodnjo nedeljo po cerkvah goriške nadškofije.
—	Vojaštvo na Goriškem. Dunajski pešpolk št. 1<J, ki ^c namenjen za Goriško, odide iz Dunaja dne 5. marca. Štiri stotnije z oddelkom strojnih pušk se nastanijo v Tolminu na Logu, kjer zidajo vojašnico, obstoječo i/, enajst poslopij. Dve stotniji /. oddelkom strojnih pušk prideta v Kobarid. Hotel Devet a k jc vzelo vojaštvo v najetn za deset. let. Ena stotnija pa bo v Starem selu in sicer v onem novem, precej prostornem poslopju na križadi. Tu bo imela stotnija tudi svoio kantino. — Planinci 27. pešpolka, ki so bili že lani na Tolminskem in Kobariškeni, pridejo v začetku meseca aorila.
—	Premogarca, to je ozkotirna železnica, po kateri sc bo vozil premog iz Gorenjske gore na Mirnski kolodvor, bo kmalu dogotovljena. Manjka le še prelaza čez deželno cesto na mirnskem mostu.
—	Bogat ribji lov. V Devinu so vje-li pretečem teden ob onem mrazu ribiči nad 10 kvintalov rib (imenovane »cicvoli«). Razburkano morje in mraz sta zapodila ribe proti ustju Timava in v devinski zaliv, katere so ribiči z mrežami zaprli.
—	Za župana v Rovtah nad Logatcem je bil clne 25. januarja soglasno izvoljen Franc Kune, posestnik iz Rovi.
—	Smrtna kosa. Umrla je na Selu Frančiška Oražen, sestra g. gerenta Frančiška Oražem, sestra g. gerenta uiprla vsled kapi mesarica Frančiška 11 a r t m a u.
—	Oko izgubil. Posestnika Matevža Eržena v Govejcku pri Zireh je sunil v hlevu vol z rogom v desno oko, ki mu jc vsled tega izteklo. Moral jc priti iskat, pomoči v ljubljansko deželno bolnico.
—	Nesreči. 171etni Pavli Zavori iz Pristave, občina Križ, jc odrezala pri delu cirkularna žaga palec na desni roki. — 31 lotni tovarniški delavec Fr. Zlebir na Jesenicah je včeraj popravljal neki strop, pri čemer pa se mu je podrl oder ter je padel kake tri metre globoko in si zlomil nogo.
—	Ježica. „Dan" je 20. t. m. prinesel dopis, v katerem se je obregnil ob naše gasilno društvo in njegovega načelnika Vin-kota Ahlina. Dopisnika tistega dopisa po-zivljemo, naj rajše uredi razne resnične nerede, ki so v propalih korporacijah, pri katerih je imel on glavno besedo: Zaradi teh nerednosti je tudi gasilno društvo gmotno oškodovsuo. Kako zaupanje uživata pri gasilcih Ahlin in „Aleš", so pa pokazale najlepše volitve, saj sta bila izvoljena soglasno. Sedanji učitelj mu tudi ni všeč, ker ne trobi v liberalne rogove. Dalje trdi, da gospod župnik seje prepir in sovraštvo med občane. Vsi Posavci pa vedo, da je ravno ta dopisnik sejal pred nedavnim časom prepir in sovraštvo, kjer je le mogel. Pomagalo mu je seveda samo toliko, da je sijajno propadel kot kandidat za županski stolec. Njegovi napadi pa najbolj pričajo, da so naši možje na pravem potu.
—	Surovosti. Iz Železnikov se nam poroča: Dne 24. januarja ob 4. uri popoldne je bil pogreb staroste železniških „Sokolov", g. Janeza Demšar. Sokoli so prišli iz Kranja, Škofje Loke in Dražgoš, ki so spremili poleg železniškega „Sokola" umrlega na pokopališče. Tudi godba gasilnega društva jc došla iz Škofje Loke. Toda o pogrebu se nismo namenili pisati. Samo eno reč hočemo povedati, ki osvetljuje bolj kot solnce, kako surova, brezsrčna in brezčutna je sokolska družba. Precej po pogrebu svojega staroste so se zbrali železniški sokoli in njih družice sokolice in so prepevali pozno v noč in se vračali ob 11. uri krohotaje domov. Ljudje so se zgražali, ko so to videli in marsikomu so se odprle oči, da se bo s studom obrnil daleč proč od teh ljudi. — Liberalna družba nam sedaj grozi: „Če ne zmagamo pri občinskih volitvah, bomo tako naredili, da bo „klerikalcev" manj, kot je nas. Torej klanje 7. nožem obetajo, decimirati nas hočejo, in dva sta enemu naših grozila nekega večera pred kratkim; prišla sta k njemu na domin kričala: „Ce ne obljubiš, da boš z nami volil, boš precej — crknil!" In dne 25. januarja ob 7. uri zvečer je napadel naprednjaški tolovaj enega naših fantov, ko je mirno šel k društvenemu predavanju, s kolom in nožem. Dobil je udarec po glavi, da se je opotekel in vbodec v stegno in le srečnemu slučaju se ima zahvaliti, da je ostal živ. Tako se nam sedaj godi v Železnikih tik pred volitvami, naših se na večer ne bo upal nihče več vLiu, ker — kakor dejanja govore — ni nihče več varen življenja. To je stranka, ki hoče sedaj priti na krmilo pri občinskih volitvah, priti hoče s pomočjo kola in noža.
—	Počitniški tečaj Slovenske Šolske Matice so bo vršil od 26. avgusta do 7. septembra v Ljubljani.
—	Vajeniška šola v Kotoru je bila olvorjena 21. t. m. in ima 53 učencev. Vodja zavoda je profesor Midžor, učitelji pa: akad. slikar Ziegler, polit, komisar Bakos, ljudski učitelj Žezelič, prof. Antunovič in knjigovodja Wohl-mulh.
—	Dne 1. februarja bo srečen dan
'/.a tistega, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene glavni dobitek od 200.000 zlatih frankov. Več v današnjem in-seratu »Srečke v korist Slovenski Straži«.
—	Porotniki za porotne razprave v Novem mestu. Pri okrožnem sodišču se vrše od H), februarja t. 1. porotne razprave, za katere se kličejo sledeči izžrebani porotniki: Franc Mrvar, posestnik iz Cviblja pri Žužemberku; Marka Janke, posestnik in župan iz Dola pri Črnomlju; Ignacij Sitar, posestnik in gostilničar iz Toplic; Alojzij Pavlin, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Martin Šetinc, posestnik in gostilničar iz Jesenic, Dolina; Ivan Bor-
kopec, posestnik in trgovec iz Vinice; Alojzij Marušič, posestnik v Sp. Ra-duljah pri Bučki; Jakob Plut, posestnik in župan na Vrtači pri Semiču; lv. Kordiš, posestnik in trgovec iz Retji ;iri Ribnici; Lud. Kolenc, posestnik v Šemici (Sevnici) pri Mirni; Jožef Krevs, posestnik in mlinar v Biški vasi pri Mirni peči; Anton Novak, posestnik in gostilničar na Račjem selu pri Trebnjem; Anton Vidmar, posestnik in gostilničar v Ambrusu; Ivan Klemenčič, posestnik na Veliki Loki; Franc Kre-sal, posestnik na Veliki Ševnici pri Trebnjem; Franc Pirker, posestnik in trgovec v Ribnici; Dako Maker, veleposestnik v Metliki; Ivan Golija, posest-nik v Metliki; Ivan Šenica, posestnik na Obrhu—Toplice; Jožef Hrehorič, posestnik v Metliki; Jakob Gabriel, pose*, stnik v Rodnali pri Trebnjem; Ivan Rupar, posestnik in trgovec pri Sv, Križu; Ivan Sitar, posestnik in gostiL nilčar na Toplicah; Franc Pavlin, po« sestnik na Polhovcu pri Orehovici; Jožef Skubic, posestnik in trgovec v Črnomlju; Matija Samida, posestnik iи Črmošnic; Jožef Bizjak, posestnik iz Male Sevnice pri Trebnjem; Franc Drenik, posestnik in oštir iz Jablano pri Mirni peči; Franc Zesser, posestnik in trgovec v Krškem; Jožef Štih, posestnik na Cesti pri Dobrempolju; Ivan Planinšek, posestnik, Vrhtreb-nje; Anton Šular, posestnik v Trbincih pri Mirni; Martin Volovec, posestnik in trgovec v Št. Jerneju; Ivan Frigelj, posestnik in župan, Jesenice, Vel. Dolina; Franc Zupančič, posestnik iz Jezes ra pri Trebnjem in Anton Bizjak, posestnik in trgovec iz Kostanjevice; kot glavni. — Ivan Pavček, posestnik iz Čegclnice pri Rudolfovcm; Franc Ivoši-ček, posestnik iz Rudolfovega; Anton Globevnik, posestnik iz Bršlina pri No-vem mestu; Franc Taborski, posestnik iz Sela pri Rudolfovem; Franc Bon, mlinar iz Gotne vasi pri Rudolfovem; Jožef Stangelj, posestnik v Gotni vasi; Ivan Burger, posestnik v Šmihelu; Jožef Dular, mlinar in posestnik v Valti-vasi in Alojzij Mežnaršič, posestnik in mesar v Kandiji - Rudolfovo; kot namestniki.
—	Olikan pismonoša, Z Jezice: Pred nekaj dnevi je tukajšnji pismonoša nahrulil nekega člana telovadnega odseka Orel na Ježici s »čukom«. Ker je omenjeni član Orla zahteval v g. pismonoše, da naj plača gotovo vsoto v blagajno Orlov, čc ne da ga ovadi sodišču, se mu je ta še rogal in ga ponovno s »prokletim čukom« pso-val. Član teIovadneg%*odscka je zadevo izročil odvetniku dr. V. Peganu, ki je zadevo tako uredil, da jc tožitelj od tožbe odstopil, toženec pa plačal 30 kron nastalih stroškov, oziroma v blagajno Orlov,
Nasilnih smrti v Zagrebu je bilo 1. 1911. 53; od teh sc jih je. ustrelilo 13 (12 moških, 1 ženska), zastrupilo 4 (vse ženske), obesilo 7 (vsi moški), z okna skočili 3 (2 moška, 1 ženska), pod vlak vrgla 2 (oba moška), žile prerezala 1 ženska, vtopili sta sc dve ženski, 1 moški je bil ubit, eden od vlaka povožen, pri kopanju jih je 5 (i moški, 1 ženska) utonilo, in raznih drugih slučajev je bilo 13 (10 moških, 3 ženske).
—	Umrl je v Trstu Josip Dolanec, vratar na kolodvoru državne železnice. — Umrla je krčmarica na Kozini Frančiška Čebohin.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Krškem jc na mesto umrle učiteljice Katarine Pečnik-Miglič imenoval bivšo suplentko v št. Vidu pri Vipavi Regino Okorn za provizorično učiteljico na ljudski šoli v št. J ur ju pod Ku-mom.
Za tujce v Zagrebu. Društvo za pospeševanje tujskega prometa na Hrvaškem je naročilo dve grafični tabli
Gvj&Mv лњtaAte/:
36ш4гјгтш/
^СоЛЗмшллл^луси Дглдјги лпаЛл/ juvfevxnočuje/./la/An&k(?
МЈ лаггиулл^ипа&у.
јиипаш tn&Z&rar Jfuier
»o pravaski poslane! začeli z obslrukeijo, ker večina noče ničesar čuli o pravični izpreraembi deželnega volivnega reda in pa ker hočejo pravafi vreči sedanjega liberalnega deželnega glavarja dr. Ivčevića. — V Črni gori so odkrili razsežno zaroto, ki hoče vreči vladarsko rodbino in proglasiti republiko. Zaroto so podpirali Črnogorci, ki bi-тајо v Ameriki, Parizu in Bclgradu, kjer jc tud' vodstvo. Baje so tudi Srbi zraven ш je črnogorska vlada ojačila straže na meji. — Med Francozi in Lahi se jc bil hud diplomatičen in časnikarski boj radi dveh francoskih ladij, ki «o ii laške vojne ladje zaplenile, češ, da sta prevažali vojno blago za Turke in turške častnike. Ko jc Francija resno zarožljala, jc Italija ladji izročila in izpustila 29 turških potnikov. Iz istega razloga so Italijani prijeli tudi ve£ avstrijskih ladij tržaškega Llovda. — V gališkem deželnem zboru so s hrupno obstrukcijo za izpremembo deželnega volivnega reda Rusini ustavili delo. Sedaj se vrše pogajanja med Poljaki in Rusmi, ki obečajo popolen uspeh. — Umrl jc v Trstu vpokojeni kontreadmiral Rudolf Schrodcr, ki je bil v bitki pri Visu poveljnik fregate »No-varc«. — Pogorela je 21. t. m. stolarna in parna žaga g, Fr. Sviglja v Borovnici. — V Ameriki je o Božiču bral novo mašo Slovcncc Ivan Oman; rojen je bil v Ameriki, oče in mati pa sta Gorenjca. _ SJap Pcričnik jc ob zadnjem mra 'u zamrznil. — V Bosni-Hcrccgovini so škofj? razglasili рареГсло encikliko o zmanjšanju katoliških praznikov; pri Icm so se pripetile precejšnje dcmonstracijc. — V »Zaletovcm bruhu* na Kokrici pri Kranju so izkopali iztrohnelo moško truplo in zraven nož. Sumi se, da je to truplo Andreja Šenka p. d. Raj-žarja iz Predoselj, ki jc. pred kakimi 12 leti brez .sledi izginil. Že tedaj sc je domnevalo, da jc Rai-» žavja ubil lastni sin Andrej, ki je bil od tedaj že dvakrat v Ameriki. Sedaj jc bil doma in orožniki so ga odpeljali v zapor, da se dožene, kaj je z domnevano njegovo krivdo na očetu. — Umrl jc v Novem mestu c. kr. sodni nadsvetnik Blaž Dolin-šck. — Tomažičevo trgovino z budjejeviškim pitoni je kupila družba »Union« v Šiški. — 12.000 ;ovinskih delavcev so od dela izključili na Češkem, ker niso hoteli pritrditi novemu delavskemu redu in so zahtevali izboljšanje plač. — Ljudsko gledališče je zgorelo v Peterburgu. — Brata Csi-:insky, ki sta lani v Bckesczabi na Ogrskem napadla in umorila ogrskega kmečkega poslanca Achima, ki je v svojem listu pisal proti politiki ijunega očeta, so mažarski porotniki že drugič sprostili. Zato so kmetje v Bekcscsabi priredili velik shod, na katerem je govorila tudi Achimova i'dova in pozivala kmete, da maščujejo umor svo-ega voditelja in poslanca — z glasovnico v roki. tlektričnic peči za pečenje kruha, ki so že splošno e rabi v Ameriki in mnogokje na Nemškem, uvedejo tudi na Dunaju. -- Prebivalstvo je po zad-,ijem štetji v vseh državah zelo naraslo, le na rrancoskean se britko maščuje splošno pomehku-šenje •— tam sc prebivalstvo ni nič dvignilo. — Štajerski deželni proračun izkazuje 16,468.845 K primanjkljaja. — V Starem trgu pri Kočevju jc pri lbčinskih volitvah zmagala na celi črti S. L .S. — Razpustitev občinskega zastopa mesta Krško Predlaga deželni odbor deželni vladi radi velikih lercdnosti v občinski upravi. Za gerenta je predložen dr. Janko Hočevar. — Za delomožnost strskega deželnega zbora sc med hrvaško-sloven-»kimi in italijanskimi poslanci vrše pogajanja. — \'a dunajskem vojaškem vežbališču jc 20. t. m. '.večer vojak ,ki jc stal na straži, ustrelil dva moška, ki sta se mu na sumljiv način približala in na ponoven klic nista obstala. Ustreljena sla bila jrata Polka, mizarska pomočnika. Njunega pogreba se je demonstrativno udeležilo ogromno število ljudstva. — Novo kovino Canadium iz skupine platina so odkrili blizu Nelsona v Brit. Kolumbiji. — Na zadnjem ljubljanskem semnju za tože in krzno je bilo raznim tu- in inozemskim iupcem prodanega za 120.000 K blaga. — Poročil se je v Ljubljani prof. Jak. Teršan z gospo Marijo Vilfan rojeno Kralj. — Umrl je v Ljubljani .eteran naše delavske organizacije Josip Jeriha.
—	Ljubljanska rešilna postaja odslej nc bo na razpolago za slučaje izven mesta. — Na Travi pri Kočevju so zmagali Kočevci, ker slovenskih do-načinov skoro nobenega ni doma — delajo v daljnih tujih šumah. Vložena ie pritožba. ■— Rc-»tavrater Vimpošek v Sisku jc izumil napravo, s iatero se zabrani skisanje in druge bolezni vina elasti v načetih sodih. — Na Reki jc bilo zopet razpuščeno neko italijansko mladeniško društvo ;adi iredentarskih teženj. — Umrl jc v Železnikih (esni trgovec Janez Demšar .— V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je skočil :«kozi okno in sc ubil na šenu bolni Ivan Gregorič tz Gorenje vasi. Zmešalo sc mu jc. — V kon-кш-zu je trgovina Anton Ditrich v Postojni. — V Pulju stavkajo mestni delavci. Za mestni vodovod (n elektrarno jc začasno dala kurjače vojna mornarica. — Ljudska stavbena in stanovanjska zadruga se je izmed naših vrst osnovala v Ljubljani. I— »Črna rokac se imenuje tajno politično društvo v Srbiji, ki snuje preobrat. Baje je obsodila na smrt voditelje staroradikalcev, predvsem Pašiča. Oruštvu pripada tudi mnogo visokih častnikov — sam vojni minister rau je prijatelj. Vsled tega se e prestolonaslednik spri z vojnim ministrom, ki e podal ostavko, a potem vendar zoper sprejel lo mesto. — 100 lctnico škofa Dobrilc bodo Hrvatje in Slovenci v Istri slavili dne 12. aprila letos.
—	Duh sc je omračil 28 letnemu geometru Ivanu Černetu v Ljubljani. Oddali so ga na Studenec. — Na Črnučah jc pri občinskih volitvah na celi črti zmagala S. L. S. — Nova brzojavna in telefonska postaja sc v najkrajšem času napravi v Šmartnem pri Litiji. — Vožnje cene za umetna gnojila v najmanjši teži 10.000 kg se od 1. ferbuarja do 15. maja letos na državni železnici znižajo za 50 odstotkov.
—	1400 K državne podpore vsled lanske toče je dovoljene za občino Ziri. — Prvo ljubljansko uradniško društvo je sklenilo likvidacijo; primanjkljaj tnaša nad 40.000 kron. Ustanovi se novo enako druitvo.
ČEŠKI ŠOLI NA MORAVSKEM
ZAPRTI.
Brno, 27. januarja. »Lidovc no-viny« poročajo, da so oblasti zaprle (češko šolo v MoraVskih Budjejcvicah pri Novem Kdynu irt ravnatelja aretirali. Vzroka, zakaj se je tako postopalo, oblasti niso navedle. Istotako so zatvo-' rili privatno šolo severno-moravskega češkega obrambnega društva v kraju Botemvald. Tudi tukaj so zaprli učitelja, a ga črez eno uro zopet izpustili,
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Carigrad, 27. januarja. (Kor. ur.) Po uradnih turških poročilih so Lahi bombardirali pristanišči Liol in Suleiman pri Derni in poizkušali izkrcati vojake. Turki in Arabci so pa preprečili izkrcanje* Dne 25. decem-
bra se je razbila neka laška topničur-ka 30 km severno Tobruka.
T r i p o 1 i s, 27. januarja. (Zaseb.) Ker se širijo v mostu infekcijske bolezni, so zgradili več loj) namenjenih hodnikom.
Rim. 'J7. januarja. (Zas.) Dne IS. januarja so olvorili prvo železnico iz Bcngazija v Sidi Gaud.
G o n o v a , 2t>. januarja. (Zas.) Parrtik »Valparaiso« je pripeljal materi«! za zgradbo drugega hangarja za zrakoplove.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Z i z i k a r, 27. januarja. Oblasti v Čalantunu poročajo, da so Hunhuzi napadli guvernerja, ki je jezdaril z 200 vojaki in ga ubili. Padlo je do 100 kitajskih vojakov.
L o n d o n . 27. januarja. Iz Pekina se poroča, da jc izdan cesarski ukaz, ki javlja, da se dinastija ne moro tebi nič ineni nič prestolu odpovedati, marveč da počaka, kaj da sklene narodna skupščina.
London/ 27. januarja. »Daily Tclograph« poroča iz Pekinga: Republikanci so zasedli hankavsko železnico do 71. kilometrov in rezervirali po postajah železnice ob Jangtzu vso vozove za prevoz čet. General Li in hankavska armada se pripravlja na veliko bitko, ki se bo bila ]>o preteku premirja. Čete v Hupe in. Kiangzu, ki tvorijo jedro republikanske, armade, korakajo proti cesarskim pri Kvangptiju. Tretja armada prodira proti Hančuku ob reki Hanu.
London, 27. januarja. Iz Tient-sina poročajo, da sc v Pekingu zopet vrši preobrat v zmislu odstopa cesarske dinastije.
Šangaj, 27. januarja. Mirovna pogajanja so se nepričakovano pre-okrenila k boljšemu. Sunjatsen je poslal Juanšikaju v prijaznem smislu sestavljen brzojav, kjer razjasnjuje nesporazumljenje, ki je povzročilo njegov zadnji ultimatum na Juanšikaja.
Peking, 27. januarja Bivši regent je sporočil Juanšikaju, da mu je podelila krona, časteč njegovo lojalnost in njegovo delovanje, naslov mar-kija.
Štajerske novice.
š Podpora vsled suše. Finančno ministrstvo je naznanilo poslancu dr. BenkoviČu, da je za brežiški okraj dovoljena državna podpora za škodo, povzročeno leta 1911 po suši, v znešku 32.000 K.
š Burna ustanovitev podružnice »Siidmarke«, Pred nekaj tedni so skušali ustanoviti posilinemci v Vuliredu podružnico »Siidmarke«, kar se jim jo po velikem trudu posrečilo. Zadnjo nedeljo pa so napovedali ustanovni shod za podružnico »Siidmarke« v Pernicah pri Muti. Delali pa so jim ta-mošnji Slovenci velike preglavice. Ko jc prišel potovalni učitelj »Siidmarke« na zborovalni prostor, je bilo tam že vse zasedeno od Slovencev, ki nem-škutarjem niti govoriti niso pustili. Posilinemci so bili primorani umakniti se v pol ure oddaljeno gostilno ter tam nadaljevati zborovanje. Tudi tukaj so prišli Slovenci za njimi in jim zopet razbili shod. Bili so v drugič prisiljeni se umakniti. Sli so k nekemu svojemu somišljeniku Christofelu, kjer so nadaljevali shod.
š »Slogaši« okrog Ptuja zatrjujejo, da so pretrgali z novim letom vsako zvezo s »Slogo« in da je ta list sedaj popolnoma v rokah kranjskih liberalcev. List se tiska od novega leta sem v Krškem na Kranjskem in trobi očito v kranjsko-Iiberalni rog.
š Predavanje v Celju. Predavanje se vrši jutri v, nedeljo v vrtni dvorani hotela »Pri belem volu«. Predaval bo č. g. prof. Kardinar o svojem potovanju v Lurd. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. PričeteK je ob 3. uri popoldne.
š Slovenska krščansko socialna zveza je priredila v sredo 24. jan. v Šmarju pri Jelšah v prostorih Habja-nove gostilne poučni tečaj, kateri je bil dobro obiskan. Tečaj je vodil č. g. dr. Hohnjec. — Enak tečaj se je vršil v četrtek dne 25. t. m. v Galiciji pri Celju. Bil je tudi zelo dobro obiskan. Predavala sta na. njem gospod živinorejski inštruktor Krištof iz Kranjskega in č. g. dr. Hohnjec iz Maribora.
š Ustrelil sc je pri Sv. Hieronimu pri Vranskem posestnik Anton Piki s puško repetirko. Našli so ga sključenega v nekem kotu v sobi, poleg njega pa je ležala puška. Sodijo, da se jc Pi-klnu omračil um.
š škale. Pevsko društvo v Št. Pavlu v Savinski dolini naredi na Svečnico, dne 2. svečana, zlet k svojemu rojaku g. A. Stergcriu v škale ter' bo tam konccrtiralo pod vodstvom g. B. Schmiclta. Začetek ob 3. uri nouol-
dne. Vstopnina prosta. Prijatelji lepe slovenske pesmi se vljudno vabijo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Spored. 1. Zastava, J. V. 2. Triglav, Aljaž. 3. Pogled v nedolžno oko, P. H. Sattner. b. Jadransko morje, Hajdrih. 5. Bože živi, hrvatska. 6. Za mano lepa je dolina, oktet, dr. Schvvab. 7. Plovi, hrvatska. 8. Na planine, P. H. Sattner. 9. V tihi noči, Beethoven. 10. .Slovenec i Hrvat, 1. pl. Zaje.
š Pri podiranju dreves našel smrt.
V	Lučanah pri Konjicah je bil zaposlen pri podiranju dreves 161etnl kočarjev siu Simon Požavko. Zadelo ga je padlo drevo ter mu zdrobilo glavo in prsni koš. Obležal je na mostu чпг-tev. Prepeljan je bil v mrtvašnico.
š Vasnvalcc v pasli. Iz Brežic se nam piše: Posestniški sin Anton Pur-kert je hotel nekoliko vinjen vdreti v spalnico sosedove hčerke. Polni jc šipe na oknu in se splazil v spalnico.
V	spalnici pa je našel mesto dekleta nje očeta, ki je začel nočnega vasovalca obdelavati z jermenom in vrgel vasovalca iz,hiše.
š Umrla jc v Negovi blizu Ljutomera 751etna Marija Vogrin, mati g. Ivana Vogrina, župnika pri Sv. Barbari v Halozah.
š Smrtna kosa. Umrla je v Zg. Du-pleku pri Mariboru Marija Ilanuš, po-sestnica, stara 80 let. 55 let je bila poročena. Bila je najstarejša žena v celi župniji.
š Drobne novice. Izobraževalno društvo v P i š e c a h ima jutri v nedeljo dne 28. t. m. svoj občni zbor. Dekleta pa bodo predstavljala igro: »Večna lepota in večna mladost«. — Shod S. K. Z. se vrši jutri, dno 28. t. m. na Ponikvi ob južni železnici. Govorila bosta, poslanca gospod Vrečko in gospod dr. Benkovič. — V Slove-n j e g r a d c u se vrši v nedeljo dno 4. februarja v zgornjih prostorih Narodnega dom shod S. K. Z. Kmetje in drugi somišljeniki, pridite v obilnem številu! — Umrla je na Gomilskem v Sav. dol. vrla mladenka Lojzika Ča-tar v cvetu najboljših let. — Raz-bor pri Zidanem m o s t u. V nedeljo, dne 28. t. m. se vrši pri nas usta^ novni shod Kat. slov. izobraževalnega društva. — Bralno društvo v Šmarje ti pri Rimskih toplicah ima na Svečnico v prostorih gostilne Drnovšek svoj občni zbor. Nato sledita 2 gledališki predstavi.
š Umrl je v Gradcu brivski mojster J. Valentakovič.
Volitve v fraovsko in on zbornico.
Kako liberalci gostilničarje, ključavničarje, kleparje, kovače in druge obrtnike love.
Liberalna agitacija za volitve v trgovsko in obrtno zbornico je taka, kakor ponavadi za vsake volitve. Sedaj velika, široka usta »za obrtnike«, po volitvah pa figo. Vsak obrtnik, ki sploh kaj čita, ve, da se jc delo za obrtni stan v deželnem odboru šele tedaj pričelo, ko je prišla na vrh Slovenska Ljudska Stranka; ta je šele tisto malo svotico 10.000 K, ki jo je prejšnja liberalna večina imela v proračunu za razvoj obrti, takoj povišala na 80.000 K in da ie njena zasluga bo, če pride do velike obrtne razstave na Kranjskem. V trgovski in obrtni zbornici, kjer imajo liberalci prvo besedo, pa za trgovcc in obrtnike tako delajo, da gre od izdatkov 75.131 K za liberalne uradnike in pisarno 54.531 K! Ni čuda, da bi liberalni uradniki v trgovski in obrtni zbornici to udobno življenje radi nadaljevali, volilci bi pa morali biti presneto neumni, če sedaj ne po-medejo.
Sedaj si hočejo liberalci pomagati na ta način, da poizkušajo metati obrtnikom peska v oči. V prvi vrsti so vzeli na piko gostilničarje, češ, da morajo vsi voliti svojega stanovskega tovariša Lavoslava Bučarja iz Kostanjevice. Pokazalo se pa je, da je ta Bučar zagrizen liberalec, bivši liberalni župan v Kostanjevici, ki je pri letošnjih občinskih volitvah kot liberalni strankar propadel. Liberalni »Gostilničar-ski Vestnik« tega seve ni omenil, ker jc hotel gostilničarje v f d liberalne stranke nafarbati in zvoditi. Sedaj ve vsak gostilničar, da podpira propadlo liberalno stranko, kdor voli Lavoslava Bučarja ali da. glasovnico liberalnim agitatorjem. Slovenska Ljudska Stranka kandidira gostilničarja in župana Jakob Dimnika pri Devici Mariji v Polju, ki jc bil vedno mož na pravem mestu. Za tega stanovskega tovariša »Gostilničarski Vestnik« nima besede, ker ni — liberalec, Gostilničarje pa opozarjamo, da jim bo liberalni »Gostilničarski Vestnik« presneto malo pomagal, olajšal jih bo samo za naročnino, drugega dobička pa ne bo. Njegov urednik Alfonz Mencinger je bil doslej pisarniški uradnik in kot tak se na gostilno v toliko razume, kolikor je pri Kendi v hotelu »Tivoli« obedoval. Taki stroknvnjnki gostilničarjev ne bodo vodili! Koliko se sam razume na gostilno, lo ie Alfonz Mcncinder pokazal v Bo-
hinju, kjer je poizkusil srečo s svojo gostilno, pa ni mogel nikamor. Sedaj bi menda rad, da bi ga gostilničarji vzdrževali, — to je vsa skrivnost, zakaj bi morafe gostilničarji iti po kostanj za liberalno stranko.
Škandal pa je, da »Deželna zveza go» stilničarskih zadrug« pusti, da jo kak Alfonz Mencinger vodi tako strankarsko in se potem še pritožuje, ako za take svoje priredbe, na katerih nastopa kak Adolf Ribnikar, od dež. odbora ne dobi podpore. Menda so razni Mencingerji tudi nalašč občni zbor »Deželne zveze gostilni-čarskih zadrug« na Kranjskem na sredo, dne 31. januarja v Ljubljano sklicali, samo zato, da bi gostilničarje za svojo politiko pridobili. Gostilničarji naj bodo previdni in naj se nc pehajo za liberalno stranko, katero povsod vsi pametni ljudje zapuščajo! Obiskali jih bodo razni ljudje v imenu »zadruge«, da bi jim izročili glasovnice, pa gostilničarji naj vedo, da so ti ljudje v resnici odposlanci liberalne stranke!
Potern poizkušajo liberalci natresti peska v oči ključavničarjem, kleparjem in kovačem. Pred volitvami razpošiljajo okolu listke, da hoče neki »pripravljalni odbor« sklicati »tekom treh mesecev« v Ljubljano strokovni shod »združenih ključavničarjev, kleparjev in kovačev na Kranjskem«. To so razposlali radi tega, da so mogli priložiti obrtnikom obenem tudi listke, v katerih se ti obrtniki poziv-ljejo, naj glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico pošiljajo liberalnemu agitatorju, ključavničarskemu mojstru Ivanu Pustu, Ta mož zna tako »organizirati«, da je njegova delavnica vsa razorganizirana. Za obrtnike bi bilo jako slabo, če bi tako skrbeli za svojo obrt, kakor skrbi gosp. Ivan Pust. Nadalje se bere v dotični okrožnici sledeče:
»Pripravljalni odbor je sklenil, usta. noviti zalogo železnine in strojev ter skladišče za izgotovljeno delo.«
Tu moramo obrtnike resno svariti pred takimi poizkusi ljubljanskih liberalcev. Menda jim še ni iz spomina »Glavna posojilnica«, pa tudi ljubljanske čevljarja lahko vprašajo, kam jih je ravnokar pripeljalo z njihovo surovinsko zadrugo liberalno gospodarstvo.
Napram liberalnim »gospodarjem« je treba skrajne previdnosti, zato vsem obrtnikom enkrat za vselej priporočamo, da se glede stanovske organizacije ozirajo samo na to, kar bodo dobili od deželnega zavoda za pospeševanje obrti. Ta zavod bo preskrbel tudi ključavničarjem, kleparjem in kovačem za resnično in koristno organizacijo, nanj lahko res zaupajo, od njega lahko pričakujejo dejanske podpore ne praznih obljub, liberalni agitatorji pa poznajo samo — volitve in konkurze.
STAVKA V PULJU.
Stavka mestnih delavcev v Pulju se že precej občuti. V plinarni in elektrarni se delo le z največjo težavo nadaljuje. Večina mestnih ulic je zvečer temna, ker stavkajo tudi prižigalci. Po glavnih ulicah prižigajo svetilke mestni stražniki, katere spremlja pri tem poslu državna policija. Pobiranje užit-nine oskrbujejo stražniki finančne straže. Velika sreča za prebivalstvo je še to, da še vodovod gre. Ponoči krožijo po temnih ulicah močne vojaške patrulje s policijskim spremstvom in svetilkami v roki, da se tako tatove prežene. Koliko časa bo stavka trajala, se ne ve, ker se dosedaj še niti pogajanja niso pričela. Vsekakor bi bilo želeti, da bi prišli mestni delavci do boljših dohodkov, ker dosedanje plače so res škandalozne. Čudo čudov je to, da je mestna občina to stvar tako dolgo odlašala, akoravno je dobro vedela, da med delavstvom vre. Da ta akcija socialnih demokratov pri prihodnjih volitvah ne bode imela dobrih posledic za laško-liberalno komoro, je samo ob sebi umevno.
EBENHOCH UMIRA.
Dunaj, 27. januarja. Včeraj sc je Ebenhochu zelo poslabšalo zdravje. Moči pešajo.
Dunaj, 27. januarja. (Zasebno.) Ebenhochova bolezen se je zelo poslabšala. Bolnik jo vedno bolj apatičen in vedno spi."
Koroške novice.
— Slov. kršd. soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo dne 28. januarja 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu igro »Deseti brat«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Loža 1 K 50 vin., I. sedeži 1 K, II. sedeži 80 vin., III. sedeži (30 vin.; stojišča 30 vin. — Predprodaja vstopnic v »Delavskem domu«, Kosam-ske ulice 30 in Pavličeva ulica 7.
kTombola in pevska slavnost v Celovcu. Slovenska krščansko socialna zveza priredi dne 11. februarja t. 1. v Celovcu v hotelu Trabesinger tombolo in prvo vsekoroško pevsko slavnost.
k Vlak povozil kurjača. Dne 2(5. t. m. jo osebni vlak štev. 25. na celovškem kolodvoru povozil kurjača Alojzija Bur-gerja in ga znatno ranil.
Dnevne novice.
Kranjski deželni zbor. Upravni odsek je imel včeraj generalno debato o vodnem zakonu. Fin. odsek jc danes razpravljal med drugim o ustanovitvi centralne deželne klavnice in mesnice in je sklenil zakon, po katerem se za laka deželna podjetja zdravstvena policija prenese od občine na deželni odbor.
-(- Dopolnilna volitev za trgovsko In obrtniško zbornico v Ljubljani je
razpisana in sicer voli dne 13. februarja trgovinski odsek, obrtni odsek pa j 5. februarja.
-j- Limanice liberalcev za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Liberalci so poslali volilcem v trgovsko in obrtno zbornico vabila na »obrtni ples«, ki ga prirejajo v »Narodnem domu« poleg pa prilagajo to-le:
Tovariši obrtniki! Opozarjamo Vas, da se v kratkem vršijo volitve v obrtno-trgovsko zbornico za Kranjsko v Ljubljani. Pazite, da Vam nikdo ne-odvzame glasovnice, ki jo bote dobili po pošti. Podpišite jo s svojim imenom iin tudi druge svoje obrtniške prijatelje opozorite, da naj isto store kakor Vi. Pošljite eno ali več skupaj na naslov Ivan Pust, ključavničar v Ljubljani. Ker glasovnice bodo z kandidati v Ljubljani izpolnjene, bodite uverjc-ni, da bodo pravi obrtniški zastopniki izvoljeni.
Tako hočejo liberalci slepomišiti ined obrtniki in izvabiti od obrtnikov glasovnice. Pozor torej — nihče naj ne pošlje glasovnice na naslov Ivan Pust, ključavničarski mojster v Ljubljani, ker je ta mož zagrizen liberalen agitator! Pazite pravočasno na liberalne spletke in obvestite vse naše volilce in volilke, da se varujejo pred zvijačami liberalcev.
+ Za volitev v trgovsko in obrtno zbornico so razvili liberalci velikansko agitacijo. V eni zadnjih Številk »Slov. Naroda« pripovedujejo, da kdor je bil kdaj pri sejah trgovske in obrtne zbornice, ve, kako žalostno vlogo so klerikalci igrali. Navadno niso znali drugega, kakor da so prinesli seboj kak spisan prcdlogič in ga prečitali — utemeljevati pa ga niso znali in so utemeljevanje njihovih predlogov velikodušno prepuščali zbornični pisarni. Temu pristavljamo, da boljše ni mogel »Slov. Narod« karakterizirati svojih liberalnih svetnikov v trgovski in obrtni zbornici, kakor je to storil z omenjenim stavkom. Žal, da še ni povedal dejstva, da so liberalci imeli svojega pristaša v zbornici, ki niti tistega, kar sta mu dejala zbornična tajnika v roko, niti brati ni znal. Grdo zavijanje je tudi, da so klerikalci stavili predlog, naj se prepove uvoz istrskega vina na Kranjsko. Dotični predlog je samo zahteval, naj se licence za točenje pod vejo denejo pod kontrolo, da ne bodo dotični lastniki vinotočev prodajali vino tujega izdelka, ampak samo svoje. Ako bi se to zgodilo, bi bilo le v korist našim gostilničarjem. Da 1o veliko škoduje našim gostilničarjem, nam ni treba poudarjati, ker to gostilničarji predobro vedo, zlasti v tistih krajih, koder sc ■take licence izdajajo. Dolžnost liberalcev bi bila, da se za tak predlog potegnejo, ne pa zavijajo.
+ Dr. Novak v trgovski in obrtni zbornici. »Sloven. Narod« pripoveduje, kako žalostno vlogo so igrali klerikalci pri javnih sejah trgovske in obrtne zbornice. Marsikak čitatelj »Slov. Naroda« se bo pa pri tem spomnil, kakšno žalostno vlogo so igrali liberalni svetniki, ko sc je svoj čas utemeljevala in »oglasno sprejela nezaupnica d r. Novaku, ki je izvoljen od trgovske in obrtne zbornice v deželni zbor. Liberalni svetniki niso imeli korajže niti z eno samo besedico braniti d r. Nova-k a, marveč so prepustili vso stvar »klerikalcem« in niso našli niti besedice v obrambo d r. Nov a k a. Še več, nekateri so celo odobravali, češ, klerikalci imajo popolnoma prav. Seveda so takrat liberalni svetniki, namesto da bi branili d r. Novaka, raje odšli in tako je prišlo, da je bila nezaupnica dr. Novaku soglasno sprejeta. Dr. Novak je spravil to od zbornice soglasno sprejelo nezaupnico mirno v žep. Umljivo je, da se je pri sedanjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico postavil dr. Novak na čelo agitacije. Sedaj se hoče nad »klerikalci« maščevati in s 1'omočjo tajnikov trg. in obrt. zbornice upa, da bo vse klerikalce pritisnil ob
zid in tako dobil večino v trgovski in obrtni zbornici. Pametni trgovci in obrtniki pa upamo, da se bodo za to dr. Novakovo komando lepo zahva-
lili, ker toliko zavesti že imajo, da vedo, da je trgovska in obrtna zbornica njihova stanovska zbornica, koder naj imajo besedo izključno le samo trgovci in obrtniki. I) r. Nov a k naj pa ima, ako hoče, prvo besedo v svoji stanovski organizaciji to je v advokatski — zbornici. Zato pa naj pri bodočih volitvah v trgovsko zbornico volijo trgovci in obrtniki kandidate S. L. S., ki imajo korajžo, povedati to tudi dr. Nova k u. Dr. Novak in velekapitalist Supančič naj se pa lepo skrijeta, sicer bo razpisana nagrada za tistega, ki more dokazati, da sta ta dva moža v deželnem zboru v korist trgovcev in obrtnikov izgovorila deset besed.
H- Uganka. Liberalci trdijo, da je kot beli dan očito, da sta bila Rcisner in Ribnikar veljavno izvoljena in da o tem ne more biti niti najmanjšega dvoma. V deželnem zboru pa so liberalni poslanci naši večini očitali, da jc v ve-rifikacijski odsek poslala enega samega jurista, ostali člani pa so bili preprosti možje, ki ne umejo postav raz-vozljati. Torej je postava, za aktero gre vendarle tako zapletena, da je vsak ne razume in jc potreba veliko advokatov, da jo raztolmačijo. Kako se to strinja z vpitjem, da jc zakon — jasen kakor solnce«? Oh ta liberalna logika!
+ Naj se zgodi po želji liberalcev! Mnogo jeze je bilo včeraj na shodu v »Mestnem Domu«. Menda je bilo mno-g-o jeze tudi radi tega, ker dvorane kljub cirkuški reklami niso mogli napolniti in je bilo navzočih približno 450 oseb. Posebno glasno je trobil poslanec Gangl, ki bi moral vedeti, da. ni nič gotovo, če bo prihodnjič še izvoljen. Vodja liberalnega učiteljstva je pozival na skrajni boj, pravil da so liberalci bili prezancsljivi (!) in klical: »Proč s popustljivostjo in pristme^ljivostjo! Ako pade v tem boju do skrajnosti tudi posamezna eksistenca, skupnost bo zmagala!« — Povclarjamo, da so tak boj včeraj liberalci proglasili! Naj se zgodi po njihovi volji. Kakor se po tem liberalnem »proglasu« vidi, je naš političen bojkot še vse premik
-f Nadškof dr. Siadler je 24. t. m. obhajal TOletnico svojega rojstva.
-t- Molitvenike v obmejne slovenske kraje! -.Bogoljub« piše: Iz poročil na občnem zboru »Slovenske Straže« posnemamo, da je »Slovenska Straža« poslala posebno mnogo slovenskih molitvenikov v kraje ob slovensko-nemški in slovensko-laški meji, da tako s slovenskimi molit-veniki utrdi versko in narodno zavesi. Sedaj prihajajo »Slovenski Straži« iz raznih obmejnih krajev prošnje, naj pošlje tja še mnogo slovenskih molitvenikov. Obračamo se zato do naročnic in naročnikov »Bogoljuba«, naj med svojimi znankami in znanci pobero kolikor mogoče veliko število molitvenikov in naj jih pošljejo ali pri-neso »Slovenski Straži« na Dunajsko cesto v hišo »Zadružne zveze«, pisarna na dvorišču. Naberite ali sami darujte tudi toliko denarja, da plačate celo poštno pristojbino. Imena nabiralk in nabiralcev bomo objavili v »Bogoljubu«. Kdor pa bi želel kaj v denarju dati ali nabrati v ta namen, naj tudi pošlje »Bogoljubu«. Po »Bogoljubu« za »Slovensko Stražo« nabrani denar se bo rabil izključno le za nakup slovenskih molitvenikov in slovenskih katekizmov in se bodo rauni o tem izkazali v »Bogoljubu«.
»bsterreich - Ungarn«, znani tednik, ki izhaja namesto »Vatcrlan-da«, prinaša v svoji zadnji (5.) številki od 26. t. m. obširen članek o »P o 1 i -t i č n i in kulturni organizaciji katoliških Slovence v«.
—	Občinske volitve na Mirni je okrajno glavarstvo v Novem mestu potrdilo skoro v celem obsegu. Edino izvolitev enega odbornika v I. razredu je razveljavljena in se bo ta še volil.
—	Odpravljeni prazniki na Goriškem. Goriški kn.-nadš. ordinarijat jc izdal odlok, s katerim se v goriški nad-škofiji odpravijo sledeči prazniki: Svečnica, Oznanenje in rojstvo Marije Device, Velikonočni ponedeljek, Bin-koštni ponedeljek. Sv. Štefan po Božiču in Sv. Jožef. Vsi drugi prazniki pa ostanejo. Oslane tudi praznik sv. Reš-njega Telesa. Razglasi se ta odlok prihodnjo nedeljo po cerkvah goriške nadškofije.
—	Vojaštvo na Goriškem. Dunajski pcšpolk št. 1(J, ki ^e namenjen za Goriško, odide iz Dunaja dne o. marca. Štiri stotnije z oddelkom strojnih pušk se nastanijo v Tolminu na Logu, kjer zidajo vojašnico, obstoječo i/, enajst poslopij. Dve stotniji z oddelkom strojnih pušk prideta v Kobarid. Ilotel De-vetak je vzelo vojaštvo v najem za deset. let. Ena stotnija pa bo v Starem selu in sicer v onem novem, precej prostornem poslopju na križadi. Tu bo imela stotnija tudi svojo kantino. Planinci 27. pešpolka, ki so bili že lani na Tolminskem in Kobariškeni, pridejo v začetku meseca aurila.
—	Premogarca, to ie ozkotirna železnica, po kateri se bo vozil premog iz Gorenjske gore na Mirnski kolodvor, bo kmalu dogotovljena. Manjka le še. prelaza čez deželno cesto na mirnskem mostu.
—	Bogat ribji lov. V Devinu so vje-li pretepeni teden ob onem mrazu ribiči nad 10 kvintalov rib (imenovane »cievoli«). Razburkano morje in mraz sta zapodila ribe proti ustju Timava in v devinski zaliv, katere so ribiči z mrežami zaprli.
—	Za župana v Rovtah nad Logatcem je bil dne 25. januarja soglasno izvoljen Franc Kune, posestnik iz Rovt.
—	Smrtna kosa. Umrla ie na Selu Frančiška Oražen, sestra g. gerenta Frančiška Oražem, sestra g. gerenta uiprla vslcd kapi mesarica Frančiška II a r t m a u.
—	Oko izgubil. Posestnika Matevža Eržena v Govejeku pri Žireh je sunil v hlevu vol z rogom v desno oko, ki mu jo vsled tega izteklo. Moral je priti iskat, pomoči v ljubljansko deželno bolnico.
—	Nesreči. 171etni Pavli Zavori iz Pristave, občina Križ, jc odrezala pri delu cirkularna žaga palec na desni roki. — 311etni tovarniški delavec Fr. Žlebir na Jesenicah jo včeraj popravljal neki strop, pri čemer pa se mu je podrl ocler ter je padel kake tri metre globoko in si zlomil nogo.
—	Ježica. „Dan" je 20. t. ni. prinesel dopis, v katerem se jc obregnil ob naše gasilno društvo in njegovega načelnika Vin-kota Ahlina. Dopisnika tistega dopisa po-zivljemo, naj rajše uredi razne resnične nerede, ki so v propalih korporacijah, pri katerih je imel on glavno besedo: Zaradi teh nerodnosti je tudi gasilno društvo gmotno oškodovsno. Kako zaupanje uživata pri gasilcih Ahlin in „Aleš", so pa pokazale najlepše volitve, saj sta bila izvoljena soglasno. Sedanji učitelj mu tudi ni všeč, ker ne trobi v liberalne rogove. Dalje trdi, da gospod župnik seje prepir in sovraštvo med občane. Vsi Posavci pa vedo, da je ravno ta dopisnik sejal pred nedavnim časom prepir in sovraštvo, kjer je le mogel. Pomagalo mu je seveda samo toliko, da je sijajno propadel kot kandidat za županski stolec. Njegovi napadi pa najbolj pričajo, da so naši možje na pravem potu.
—	Surovosti. Iz Železnikov se nam poroča: Dne 24, januarja ob 4. uri popoldne je bil pogreb staroste železniških „Sokolov", cj. Janeza Demšar. Sokoli so prišli iz Kranja, Škofje Loke in Dražgoš, ki so spremili poleg železniškega „Sokola" umrlega na pokopališče. Tudi godba gasilnega društva jc došla iz Škofje Loke. Toda o pogrebu se nismo namenili pisati. Samo eno reč hočemo povedati, ki osvetljuje bolj kot solnce, kako surova, brezsrčna in brezčutna je sokolska družba. Precej po pogrebu svojega staroste so se zbrali železniški sokoli in njih družice sokolice in so prepevali pozno v noč in se vračali ob 11. uri krohotaje domov. Ljudje so se zgražali, ko so to videli in marsikomu so se odprle oči, da se bo s studom obrnil daleč proč od teh ljudi. — Liberalna družba nam sedaj grozi: „Če ne zmagamo pri občinskih volitvah, bomo tako naredili, da bo „klerikalcev" manj, kot je nas. Torej klanje z nožem obetajo, decimirati nas hočejo. In dva sta enemu naših grozila nekega večera pred kratkim; prišla sta k njemu na domin kričala: „Ce ne obljubiš, da boš z nami volil, boš precej — crknil!" In dne 25. januarja ob 7. uri zvečer je napadel naprednjaški tolovaj enega naših fantov, ko je mirno šel k društvenemu predavanju, s kolom in nožem. Dobil je udarec po glavi, da se je opotekel in vbodec v stegno in le srečnemu slučaju se ima zahvaliti, da je ostal živ. Tako se nam sedaj godi v Železnikih tik pred volitvami, naših se na večer ne bo upal nihče več v iin, ker — kakor dejanja govore — ni nihče več varen življenja. To je stranka, ki hoče sedaj priti na krmilo pri občinskih volitvah, priti hoče s pomočjo kola in noža.
—	Počitniški tečaj Slovenske šolske Matice so bo vršil od 26. avgusta do 7. septembra v Ljubljani.
—	Vajeniška šola v Koloru je bila otvorjena 21. t. m. in ima 53 učencev. Vodja zavoda je profesor Midžor, učitelji pa: akad. slikar Ziegler, polit, komisar Bakos, ljudski učitelj Žezelič, prof. Antunovie in knjigovodja Wohl-mulh.
—	Dne 1. februarja bo srečen dan
za tistega, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene glavni dobitek od 200.000 zlatih frankov. — Več v današnjem in-seratu »Srečke v korist Slovenski Straži«.
—	Porotniki za porotne razprave v Novem mestu. Pri okrožnem sodišču se vrše od 10. februarja t. I. porotne razprave, za katere se kličejo sledeči izžrebani porotniki: Frane Mrvar, posestnik iz Cviblja pri Žužemberku; Marka Janke, posestnik in župan iz Dola pri Črnomlju; Ignacij Sitar, posestnik in gostilničar i/. Toplic; Alojzij Pavlin, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Martin Šetinc, posestnik in gostilničar iz Jesenic, Dolina; Ivan Ber-
kopec, posestnik in trgovec iz Vinice; Alojzij Marušič, posestnik v Sp. Ru-duljah pri Bučki; Jakob Plut, posestnik in župan na Vrtači pri Semiču; lv. Kordiš, posestnik in trgovec iz Retji pri Ribnici; Lud. Kolone, posestnik v Semici (Sevnici) pri Mirni; Jožef Krevs, posestnik in mlinar v Biški vasi pri Mirni peči; Anton Novak, posestnik in gostilničar na Račjem selu pri Trebnjem; Anton Vidmar, posestnik in gostilničar v Ambrusu; Ivan Klemenčič, posestnik na Veliki Loki; Franc Kre-sal, posestnik na Veliki Sevnici pri Trebnjem; Franc Pirker, posestnik in trgovec v Ribnici; Dako Maker, veleposestnik v Metliki; Ivan Golija, posestnik v Metliki; Ivan Šenica, posestnik na Obrhu—Toplice; Jožef Hrehorič, posestnik v Metliki; Jakob Gabriel, posestnik v Rodnah pri Trebnjem; Ivan Rupar, posestnik in trgovec pri Sv, Križu; Ivan Sitar, posestnik in gostilničar na Toplicah; Franc Pavlin, posestnik na Polhovcu pri Orehovici; Jožef Skubic, posestnik in trgovec v Črnomlju; Matija Samida, posestnik ia Črmošnic; Jožef Bizjak, posestnik iz Male Sevnice pri Trebnjem; Franc Drenik, posestnik in oštir iz Jablano pri Mirni peči; Franc Zesser, posestnik in trgovec v Krškem; Jožef Stih, posestnik na Cesti pri Dobrempolju; Ivan Planinšek, posestnik, Vrhtreb-nje; Anton Šular, posestnik v Trbincili pri Mirni; Martin Volovec, posestnik in trgovec v Št. Jerneju; Ivan Frigelj, posestnik in župan, Josonice, Vel. Dolina; Franc Zupančič, posestnik iz Jezera pri Trebnjem in Anton Bizjak, posestnik in trgovec iz Kostanjevice; kot glavni. — Ivan Pavček, posestnik iz Cegelnice pri Rudolfovcm; Franc Koši-ček, posestnik iz Rudolfovega; Anton Globevnik, posestnik iz Bršlina pri Novem mestu; Franc Taborski, posestnik iz Sela pri Rudolfovem; Franc Bon, mlinar iz Gotne vasi pri Rudolfovem; Jožef Stangelj, posestnik v Gotni vasi; Ivan Burger, posestnik v Šmihelu; Jožef Dular, mlinar in posestnik v Valti-vasi in Alojzij Mežnaršič, posestnik in mesar v Kandiji - Rudolfovo; kot namestniki.
—	Olikan pismonoša. Z Ježice: Pred nekaj dnevi je tukajšnji pismonoša nahrulil nekega člana telovadnega odseka Orel na Ježici s »čukom«. Ker je omenjeni član Orla zahteval v g. pismonoše, da naj plača gotovo vsoto v blagajno Orlov, čc ne da ga ovadi sodišču, se mu je ta še rogal in ga ponovno s »prokletim čukom« pso-val. Član telovadneg%jodseka je zadevo iz-ročil odvetniku dr. V. Peganu, ki je zadevo tako uredil, da jc ložitelj od tožbe odstopil, toženec pa plačal 30 kron nastalih stroškov, oziroma v blagajno Orlov,
Nasilnih smrti v Zagrebu je bilo 1. 1911. 53; od teh sc jih je ustrelilo 13 (12 moških, 1 ženska), zastrupilo i (vse ženske), obesilo 7 (vsi moški), z okna skočili 3 (2 moška, 1 ženska), pod vlak vrgla 2 (oba moška), žile. prerezala 1 ženska, vtopili sla se dve ženski, 1 moški jc bil ubit, eden od vlaka povožen, pri kopanju jih jc 5 (i moški, 1 ženska) utonilo, in raznih drugih slučajev je bilo 13 (10 moških, 3 ženske).
—	Umrl je v Trstu g. Josip Dolanec, vratar na kolodvoru državne železnice. — Umrla je krčmarica na Kozini Frančiška Čebohin.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Krškem jo na mesto umrle učiteljice Katarine Pečnik-Miglič imenoval bivšo suplentko v št. Vidu pri Vipavi Regino Okorn za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Št. Jurju pod Ivu-mom.
Za tujce v Zagrebu. Društvo za po* spešovanje tujskega prometa na Hrvaškem je naročilo dve grafični tabli
дЕу/јл/Ш/ чиАалге/:
ЗСк&Цгјгспш/
/ЉЉПЈЗЈ кјЗЈШ/.
УСаА&плигапулчх/ Дглвјw лпаИо
АОЈ ATli&ho'
^uiifos.kgvv&v МЈ Acuno^u{una&'.
Лиилалв> /naoor/v ЛОлг
mesta Zagreba, ki se postavita ena ob izhodu na drž. kolodvoru, druga pa na Jelačicevem trgu.
Nova hrvaška vlada. Vodstvo no-traiijih zadev jo poverjeno banskemu svetniku Nikodemu pl. Jakšiču, oddelek za bogoslužje in nauk pa velikemu županu Janku pl. Jelatčiču. — Veliki župani bodo vsi zapustili svoja mesta, ki jih zasedejo zaupniki nove vlade. Vel. župan virovitiški Franjo Kuku-Ijevič je že podal ostavko, a tudi za-grabški vel. župan Cuculič se že seli. Kar se tiče sabora, se bo sešel dne 7. februarja, a le zato, da bo takoj raz-puščen — razven seveda, če bi opozi-cionalnu stranke stopile v stik z banom v svrho omogočenja delomožnosti sabora. Tako časniška poročila.
Proti vohunstvu. Z ozirom na številne slučaje vohunstva bo vojno mi-# nistrstvo na vsa poveljstva razposlalo' instrukcijo, s katero se bo moštvo poučilo o vohunstvu in mu priporočila previdnost v občevanju s sumljivimi osebami. S tem se hoče preprečiti, da bi vohuni v svoje namene izrabljali neuko ali neprevidno moštvo.
Travnik v nevarnosti. V noči od 19. na 20. t. m. je v hiši okrajnega orož-niškega rač. stražmojstra Niemca v Travniku nastal požar, ki bi bil lahko usodepoln za mesto, ker so hiše v do-tičnem delu mesta lesene. Le velikemu naporu prostovoljne in vojaške požarne brambe se je zahvaliti, da se je ogenj omejil. Pri gašenju so bili nevarno poškodovani dva policaja in en orožnik.
Zavarovalnica »Jadran«. Dne 22.
t m. so zaprli zagrebškega trgovca P.oberta SpiegJerja, ki je udeležen pri poslih »Jadrana«.
LjilpsKe novice.
4 Kranjska deželna banka prične poslovati v ponedeljek, dne 29. t. m, Bančni prostori so v deželnem dvorcu, vhod iz Gosposke ulice. Ob priliki otvoritve bode sveta maša v uršulinski cerkvi ob pol desetih dopoldne.
lj Ljudski oder igra na Svcčnico dne 2. februarja ob pol 8. uri veleza-bavno burko »Pri belem konjičku«. Kdor se hoče res nasmejati in za pred-pust pošteno zabavati, naj pride! Gostoval bo v glavni ulogi Oroslava Bučka g. Anton Verovšek, ki je naravnost neprekosijiv v tej ulogi. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Katoliški bukvami.
-r Volišča v obrtno sodišče ljubljansko iz delavskih skupin v Ljubljani
so jutri za malo obrt od črke A—N (gospodarjevo ime) v telovadnici druge mestne ljudske šole, O—Ž na Ledini v [prvi mestni šoli. Velika obrt voli v Mestnem domu črke A—O (gospodarjevo ime) v mali dvorani, črke P—2 pa v veliki dvorani.
lj Volitve v obrtno sodišče. A si oni, ki ne bodo iz kateregakoli vzroka dobili izkaznic in glasovnic za volitev prised-nikov in namestnikov Obrtnega sodišča, se poživljajo, da se oglase v uradnih urah v pisarni mestnega ekspedita. •
lj Vedno za en dan prepozni so naši liberalci. To so dokazali že pri raznih prilikah, sedaj so pa to celo v Ljubljani plakatirali, tla to vsak Ljubljančan lahko črno na zelenem bere. Tako so Včeraj sklicali en dan prepozno v »Mestni Dom« shod za Reisnerja in Ribnikarja. Če bi bili shod sklicali vsaj en dan prej, bi morda imelo še kaj pomena, tako pa niso drugega dokazali, da so vedno za en dan prepozni.
lj Kako je Ribmkar liberalce označil. Uradni list poroča, da je Adolf Ribmkar na včerajšnjem shodu narodno-napredne stranke rekel, da iz razve-Ijavljenja njegovega mandata sledi, «da bo morala narodnonapredna stranka liesti med svojo politično nevedno maso več prosvete.« — To je Ribnikar dobro povedal in bi mu mi svetovali,'naj nevedno liberalno nmso v Ljubljani posebno glede svoje osebe poduči, kako malo je on pripraven za poslanca v deželni zbor, kjer le resnih l judi rabijo.
lj Nemški zastopniki v ljubljanskem občinskem svetu. Liberalni listi zopet pogrevajo tisto staro zelje o nemških zastopnikih v občinskem svetu, kar jc že naravnost otročje in silno zoprno tisočkrat eno in isto reč ponavljati, rečemo samo to: Te čenče so se že zdele dr. Trillerju odveč, zato je sam v deželnem zboru to kričanje obsodil in svoje mnenje povedal, »da ni nobena nesreča, če so prišli Nemci v občinski Svet, v katerem imajo pravico do zastopstva in da jc to lahko mestni občini ne v škodo, ampak v korist.« Drugič naj so torej to liberalne trobente na dr. Trillerjeva ušesa nastavijo.
1 j Društvo zdravnikov na Kranjskem ie včeraj izvolilo naobčnem zboru soglasno prejšnji odbor. Sklenile so se siedače važne stvari: L proslavi so 5 01 e t n i c o obstanka d r u -
š t v a . — 2. V ta namen se izda slavnostna številka »Liečniškega Viestnika«, ki je hrvaško in slovensko društveno glasilo. — 3. Izda se po predlogu primarija tir. Gostla slovenska podučna kn. iga o prvi pomoči pri nezgodah, navodilo v raznih higijeničnih vprašanjih, ravnanje z bolniki itd. — \. Sklene se povabiti vsa znanstvena društva v Ljubljani, da se razgovore o uredbi skupnih prostorov v društvene namene in o skupnem znanstvenem delovanju. Mislilo se je tudi na slo-v e n s k o a k a d e m i j o z n a n osti, ki bi s tem korakom dobilo temelj in bi se s pomočjo dežele in občine gotovo v d oglednem času tudi uresničila. Pov-darjala se je od vseh strani izvrstna ideja, ki smo jo sprožili v našem listu, da bi obrtna in trgovska zbornica postavila si, če to potrebuje, novo hišo in dala potrebne prostore proti primerni najemnini imenovanim društvom na razpolago. Izvolil se je odsek za ljudsko h i g i j e n o in poseben odsek za delo proti škodljivosti alkohola. Predlog gosp. dr. D e r g a n c a, ki hoče obrambni odsek za stanovske zadeve, se je opustil, ker že obstoji tozadevni stanovski odsek. — Isti večer je imel občni zbor tudi pokojninski zaklad za vdove in sirote članov Društva z d r a v n i k o v. Fond jc nara-stel že čez 62.000 K. Letos dobe dve vdovi vsaka po 2000 K. Prejšnji odbor je bil zopet izvoljen, izvzemši tajnika dr. Košenine, ki je izjavil, da ne more več prevzeti tega mesta. Na njegovo mesto je bil izvoljen, dr. Praunseis. Društvo šteje 38 članov, premalo za tako socialno ustanovo. Dr. Loschner-Maderjeva ustanova za vdove in sirote društva zdravnikov ima premoženja 25.000 K in se bodo obresti v znesku okroglo 1000 K prihodnji mesec razdelile.
lj šentjakobsko prosvetno društvo
vabi svoje člane k rednemu predavanju v nedeljo, dne 28. januarja točno ob 5. uri popoidue v clruštvenli prostorih.
lj Razsodba upravnega sodišča v davčni zadevi. C. kr. upravno sodišče je razveljavilo vsled pritožbe nekega lekarnarja v Ljubljani proti odmeri osebnodohodninskega davka za 1. 1910 davčne oblasti oporekano razsodbo zaradi v večjih ozirih nepostavnega postopanja.
lj Poljanska cesta izgleda ob deževnem vremenu kakor prava blatna reka, kar je tembolj neprijetno za i^a-sante, ker od poslopja c. kr. lin. ravnateljstva. do šentpeterskega mostu ni niti enega prelaza čez to cesto. Pa pravijo, da Ljubljana ne potrebuje cestnega zakona.
lj Zanimiva pravda radi gob. Trgovec R. V. naročil je v oktobru 1911 od A. K. gobe. nakar je. letega poslovodja I. M. prinesel za vzorec jako lepe gobe. Zmenila sta se za ceno po 9 K 70 v za 1 kg in sicer za 400 kg. Popoldne pripelje I. M. gobe in poleg tega še 220 kg, za ktere sta se tudi domenila, da se vzamejo po isti ceni. V. R. pa je zahteval, da so gobe prav take, kakor vzorec. Gobe pa niso bile tako bele, kakor vzorec, vsled česar je odklonil prevzem. A. K. je vložil tožbo proti V. R. Ker so od pet različnih izvedencev 4 izjavili. da so gobe bolj temne od vzorca in tedaj tudi manj vredne, in so priče potrdile, da je kupec zahteval izrecno ravno take gobe, kakor je bil vzorec, stranki pa niste bili pripravljeni se po-ravjgati, jr deželno sodišče razsodilo, da »na kupec pravico odstopiti od pogodbe in prodajalec izgubi pravico tir-jati kupnino, ker blago ne odgovarja vzorcu, ampak je bil nalašč izbran vzorec, lepši od blaga, mesto, da bi se izmed blaga izbral vzorec, ki temu popolnoma odgovarja. Prodajalec svoje pogodben dolžnosti ni izpolnil, vsled česar je bilo tožbeni zahtevek zavrniti.
lj V dunajski »Secesiji« je naš znanec g. Marko Rašica, razstavil nekaj plakatov. Znani kritik A. F. Ser-vaes jih v »N. Fr. Presse«'2o. t. m. jako laskavo ocAnjuje in sicer pravi o njih, da stoje po svoji umetniški izvršitvi nekako v svecli med Klimtom in Waci-kom. (Klimt je eden najslovitejših umetnikov.) Med drugimi so razstavili Toulouse-Lautree, Klinger, Ih. lleine, Orlik, Diez, Stuck in. drugi, sami priznani umetniki-prvaki. — G. M. Rašici čestitamo!
lj Mila zima. Na ljubljanskem barju so minulo nedeljo in še nekaj dni pozneje bile vse čebele izven panja. Tudi včeraj je bilo opazovali te prizore. Polže je žarki dan tako premotil, da so izlezii iz lupine. Strokovnjak nam piše, da čebele še marca meseca često niso tako živahne, kakor so bile te dni.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Rojanc, delavec, 82 let. — Ana grofica Chorinsky, hči c. kr. dvornega svetnika, 1 mesec.
1i Sumljiv individii. Predvčerajšnjem
se je sladko ginjen č$z Hradeckijev most prizibal neki slabo oblečen tuj človek ter prepeval, potem pa zavil na Francovo nabrežje. Stražnik je takoj opazil, da ima moški pod pazduho čeden zimski suknjič. Neznanca je nato odvedel k uradu. Tam je izpovedal, da je pekovski pomočnik Jožef Pletner iz Trsta. Ker ni mogel dokazati, odkod ima suknjič, so ga izročili sodišču.
lj V past je prišel. Leta 1881. v Sinacu na Hrvaškem rojeni dninar Jožef Bobinac se je na policiji javil kot brez vseh sredstev, misleč, da pride na ta način zastonj domov. A se je zmotil. Policija je prišla na to, da Bobinaca zasleduje tukajšnje deželno sodišče zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, nakar so ga izročili tjekaj.
lj Likvidacija uradniškega gospodarskega društva. Našemu poročilu o občnem zboru »Uradniškega gospodarskega društva« pristavljamo še, da je g, predsednik Wolf, ko je šlo za določitev nagrade, likvidatorjem, izjavil med drugim: »Za Višni-karja ne vem, če bo kaj zahteval, najbrže gotovo nič, rekli so mi pa tisti, ki delo poznajo, da se povsod dajo nagrade likvidatorjem.«
lj Tihotapec. Sinoči okoli 10, ure se jc vtihotapil v neko stanovanje na Dolenjski cesti 39 letni Jožef Lenič iz Škrilj pri Želimljah, ter tam toliko časa stikal, da so ga zasačili in izročili stražniku, da ga je aretoval. — Ne dolgo od tega se je pa vtihotapil neki neznanec v neko kuhinjo v Čevljarski ulici ter tam ukradel spodnje hlače, katere je takoj prodal pri starinarjih za 2 K, nato pa neznano kam odšel.
GOSPODARSKI TEČAJ NA GRMU.
Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole v petek in soboto dne 23. in 24. februarja 1.1. Namen tečaju jc povzdiga domačega sadjarstva. Na sporedu so sledeča predavanja: V petek, dne 23. februarja. Od 2. do 4. popoldne: Razčrtavanje sadnih nasadov. Naprava drevesnih jam. Obrezovanje dreves pred saditvijo. Pravilna saditev dreves. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskem sadovnjaku, V soboto, dne 24. februarja. Od 8. do 10. dopoldne: Oskrbovanje mladega in starejega drevja. Obrezovanje. Pomlajevanje in precepljevanje. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadovnjaku. Od 2. do 4. popoldne: Najvažnejše o izgojevanju in oskrbovanju pritličnega drevja. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskih nasadih. Tečaj je namenjen gospodarjem in kmetskim mladeničem. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem iz Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki za njo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba poslati do 15. februarja ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 27. in 28. februarja t. 1. Namen tečaja je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 27. februarja. Od 2. do 4. popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje. V sredo, dne 28. februarja. Od 9. do 11. ure: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4.: Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmečka dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem iz Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki za njo po dopisnici pravočasno prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba poslati do 18. februarja ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
Davka prosto ^odstotno avstrijsko državno rentno posojilo. Na podlagi zak. z dne 11. junija 1901, drž. zak. št. 66, in z dne 25. decembra 1911, drž. zak.št.239, izdaja c. kr. finančni minister obligacije v nominalnem znesku 200 milijonov kron na pod-stavi zakona z dne 2. avgusta 1892, drž. z. št. 131, ustanovljenega 4odstotuega davka prostega državnega rentticga posojila. Za-dolžnice se glase na lastnika, imajo označbo: „Lit. B. obrestni roki 1. junij in 1. december ter bodo izdani v odstavkih po 100 kron, 200 K, 1000 K, 2000 K, 10.000 K in 20.000 K. — Novo rentno posojilo bo v ponedeljek, dne 29. januarja 1912 razpisano v subskripeijo. Cena snbskripcije je določena na 90'25 odstotkov, tako da se obrestuje to posojilo približno po 4 V2 odstotka.
če kašljate, ste hripavi, zaslizeni, na-hodni, slabi in utrujeni, čc Vam jed ne diši, če zapazite, da se Vam znianiSuie telesna
teža aH če te pojave zapazite pri Vaši družini, naročite gotovo Orkentjjev lipov med (sirup), da preprečite pravočasno to zlo. Orkenyjev lipov med je najboljše domače zdravilo. Steklenica za poskušnjo stane 3 K, velika steklevica 5 K, tri velike steklenice 15 K poštnine prosto. Naročila sprejema in pošilja po povzetju glavna zaloga: Hugo Orkeni)jeva lekarna, Budimpešta, Thokolij uteza 28, Zaloga 45.
Glavni dobitek 20.000 K. Dne 15. fe-bruarja se vrši na Dunaju žrebanje 31. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Dobitkov je skupno 21.146 v celotnem znesku 625.000 K. Poleg prvega glavnega dobitka so še po 50.000, 30.000 K itd. Srečke po -i K se dobe po vseh tobakarnah, loterijah, -menjalnicah, poštnih in davčnih uradih itd.
Um sivori.
Kako vzdržujejo v Parizu cestet čiste? Pariz, ki ga je pred dvema letoma označil predsednik pariškega mu-nicipalncga sveta kot najumazanejše mesto na svetu, je doživel dogodek lokalno historičnega pomena. Pred kratkim je namreč stopila v veljavo odredba policijskega prefekta, ki strogo prepoveduje, metati na ceste reklamne liste ali kake druge papirje, sadno ostanke in podobno. Za ta delikt je določena denarna globa od pet do 50 K, ako pa se globa ne plača, pa zapor enega do petih dni. Pariški stražniki so dobili od prefekta primerna navodila, po katerih morajo vsakogar, ki vrže papir ali kako stvar na cesto, ustaviti ter ga pozvati, naj dotično proč vrženo stvar zopet pobere in vtakne v žep. Ako se dotičnik brani, ugoditi straž-nikovi zahtevi, se mora na licu mesta napraviti protokol in ako se more grešnik legitimirati, snie iti svobodno svojo pot naprej, če ne, pa mora iti na bližnjo policijsko stražnico. Razprava proti delinkventu se vrši prod mirovnim sodiščem. Policijski prefekt je tudi v posebni okrožnici opozoril vse policijske komisarje v Parizu na. svoj odlok ter zahteval, da se strogo izpolnjuje. Prefekt zahteva tudi poročila o vseh razpravah te vrste, da si more o učinku sam ustvariti sodbo. Policijski prefekt pa ni prepovedal metati na cesto »čikov« v veliko veselje raznih nabiralcev.
3800 K za znamke enega pisma. Neka londonska trgovina z znamkami jc razstavila v svojem lokalu pismo, ki vzbuja občudovanje vseh poznavalcev. Razstavljen je pravzaprav zavitek nekega pisma, ki je bilo poslano iz Rusije v Avstrijo in za katerega je bilo treba plačati nenavadno visok porto 3800 K, vštevši zavarovalno pristojbino. Ovitek je 65 eni dolg in 30 cm širok. V njem so bili vrednostni papirji, ki so bili poslani iz Rusije neki avstrijski banki. Cela prva stran pisma je prelepljena z 281 desetrubeljskinii znamkami.
Strašen potres. Veliko ljudi mrtvih in ranjenih. Poročila o podrobnostih potresa na Jonskih otokih, osobito z Zantea in Kefalonije, so grozna. V okolici Argo-stolija so našli v razvalinah ubitih 30 oseb, veliko jih je bilo nevarno ranjenih. Presti ašeno prebivalstvo prebiva pod milim nebom. Na otoku Zante je potres poškodoval cerkev in druga poslopja.
Strašna eksplozija v Gvajaquili, Ubitih in ranjenih 60 ljudi. Iz republike Ecua-dor poročajo, da je bila v neki vojašnici mesta Guajaquil strašna eksplozija. Ubitih in ranjenih je 60 oseb. Sodijo, da so revolucionarji, ki so bili poraženi, povzročili eksplozijo.
Pisatelj Korelenko obsojen. Iz Peter« burga poročajo, da je znani pisatelj Korelenko obsojen v dvatedenski zapor, ker je v svojem listu objavil članek, ki .smeši dvorne kroge.
Strašni delavski boji na Foitugal* skem. V Evori so se delavci s policijo spopadli. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih.
Zločin vseučiliškega profesorja. V
New Jorku se jc dogodil nenavaden uboj, ki ga je zakrivil vseučiliški profesor Ivonet. Ta profesor je pričel učiti novo vero, ki temelji edino na elek-trizmu. Pristaši te nove vere so se 11. pr. zavezali, da se bodo v slučaju bolezni zdravili edinole z elektriko,'ki ju smatrajo za najboljše zdravilo na zemlji. Profesor Konet pa jc nekega lepega dne ubil svojo ženo. Po storjenem zlo-
Kdor mnogo sedi, slabo prebavlja! „Niti rastlinska hranilna sredstva", piše dr. Graniclistadten, mestni fizik na Dunaju, „niti druge zdravilne vode ne učinkujejo v teli slučajih tako ugodno, kot veetedensko zdravljenje z naravno Franc Jožef-ovo grenčico. V nobeni družini, v nobenem gospodarstvu naj bi ne manjkalo te mnogopreizkušene „Franc ložet-ove" vode."	25
činu sc je vsedel v avtomobil, odpeljal se v uredništvo newyorškega lista »Temps«, kjer je izpovedak kaj je storil ter navedel kot vzrok uboja, da ga je žena vedno ovirala pri delu za razširjenje nove vere »Sedaj, ko je moja žena mrtva,« je dejal, »bom mogel razširiti svojo delavnost in kmalu mi bo mogoče preustrojiti ves svet. Uredniki so telegrafirali po policijo. Konstati-ralo se je, da jc profesor znorel.
Uradnik poneveril mestne denarje. Gališki deželni komisar jc pri reviziji mestne blagajne v Stryju izsledil, da je mestni blagajnik poneveril 60.000 K.
Reklama s plešami. Pri nedavno vršeči se predstavi v nekem gledališču v Stockholmu je vzbudilo pozornost občinstva 12 gospodov v rdečih frakih, ki so sedeli skupaj. v prvi vrsti parterja. Akoravno je noša teh gostov naprav-Ijala nenavaden vtis, je bilo še bolj izredno to, da jo imelo vseh dvanajst velike svetle pleše in da jc bila na vsaki pleši naslikana po ena črka. Ljudje so kmalu spoznali, da sestavlja 12 črk na plešah ime znane francoske tovarne likerjev.
Nesreča pri sankanju. V zadnjih treh dneh se v Berolinu ni zgodilo nič manj kot 37 nezgod pri sankanju.
Podzemeljski hodniki v jetnišnici.
Iz Peterburga poročajo, da so kaznjenci v Simserspolu izkopali dolge podzemeljske hodnike, po katerih so hoteli pobegniti iz ječ. Za beg je bilo domenjenih 20 kaznjencev. Hodnike pa so pravočasno odkrili in tako preprečili komplot.
Celo družino umoril, da si je potolažil lakoto. Iz Peterburga poročajo, da je v mestu Triosk vdrl neki kozak v hišo nekega kmeta ter umoril celo družino, pet oseb, da jc prišel v posest jedil. Morilca so aretovali. Pri preiskavi je priznal, da je grozno dejanje storil vsled lakote.
Kip Matere božje ubil lopova. Nedavno se je v Poli, malem mestecu blizu Rima, pripetil čuden dogodek. V cerkvi tega mesta je kip Matere božje, ki ga tamošnje ljudstvo zelo spoštuje in ki je okrašen z mnogim dragim kamenjem. Ta kip je poklonil cerkvi papež Pij IX. leta 1806. ob priliki 5001et-nice te cerkve. Papež je tedaj tudi okrasil kip z dijamantno krono, ki je veljala 20.000 K. Pred dvema tednoma pa je neki delavec, po rodu Nemec, vlomil v cerkev ter hotel ukrasti krono s kipa. Ker je stal kip na visokem podstavku, se je vspel na njegovo vznožje, pri čemur pa je izgubil ravnotežje. Zagrabil je za kip, ki pa se je ž njim vred prevrnil na tla in ga tako pobil na glavi, da jo obležal na mestu mrtev; Drugo jutro so našli ljudje pod kipom Matere božje mrtvo truplo. Cerkev so morali na novo posvetiti.
Občinsko gospodarstvo v Pragi. Neki pi'aški list poroča, da ni v blagajnah mesta zlate Prage nobenega denarja. Za 2,700.000 K potrebščin v januarju in februarju nima mestna občina nobenega pokritja. Mestna finančna komisija je ustavila izvedbo mestnih investicij.
Štirje zamorci linčani. V Hamiltonu je razburjeno prebivalstvo dne 24. t. ines. udrlo v ječo, kjer so bili zaprti trije zamorci in ena zamorka, osumljeni umora, Osumljene zamorce je razljučena množica vlekla iz mesta, jih obesila na drevo in streljala nanje, dokler niso umrli. Do zadnjega so žrtve »sodnika Linha« trdile, da so nedolžne.
Zgodovina umetnih zob. Malokomu je znano, da so nosili ljudje umetne zobe že v starem veku. Konstatirali so že pri egiptovskih mumijah umetne zobe iz lesa. V etrurskih grobovih so istotako našli umet ne zobe, ki so jih poznali Rimljani že v najstarejši dobi, še več, obstajala je celo odredba, da se mrtvece sme pokopavati z zlatom, ki je držalo umetne zobe, akoravno drugače ni bilo dovoljeno spravljati z mrtveci nobenih dragocenosti. Umetni zobje so bili izdelani iz slonove kosti. Pred 200 leti se je izgotavljalo umetne zobe iz konjskih in volovskih nožnih kosti. V dobi Friderika Velikega so bili že poznani tobje iz emajla, a poizkušalo se jih je tudi izdelovati iz biserov. Zobje iz slonove kosti so v tej dobi popolnoma izginili, a ve-ika je bila zahteva po človeških zobeh, ki so jih grobarji dobavljali za drage denarje, Še pred nekoliko leti so zobarji večinoma sami fabricirali umetne zobe, medtem ko prihaja dandanes ves tozadevni material iz tvornic, med katerimi je največja tvornica umetnih zob v Filadelfiji.
Milijonar — morilec. Iz New Yorka poročajo: V Fort Worthu (Teksas) je neki Snead, eden najbogatejših zemljiških posestnikov v Teksasu, ustrelil nekega drugega veleposestnika po imenu Воусе v sprejemni sobi hotela »Metropol«. Sin Boycejev jc pred kratkim pobegnil s Snea-dovo soprogo v Winnipeg, ki se pa je med tem vrnila zopet k soprogu. Umor je bil posledica te afere. Snead je prišel v hotel, ne da bi zinil besedico, potegnil je svoj revolver in oddal štiri strele na Воусеја.
Nenavadne počeščenje mrtveca. Pred dnevi je umrl v Moskvi znani milijonar in. človekoljub Nikolaj Ljamin, ustanovitelj dijaškega konvikla, ki so ga poznali vsi Moskvičani in zlasti najubožnejši med njimi zaradi njegovih številnih darov. Pokopan bi moral biti v domači kapeli Ljaminov, ki je v zavetišču za vdove. Pred palačo, odkoder bi se imel vršiti pogreb, je stalo okoli krasnega čveterovprežnega mrtvaškega voza na tisoče ljudi, katerim je umrl dobrotnik. Ljamin jc imel med prebivalstvom častno ime »oče ubogih«. Ko so prinesli iz palače krsto z umrlim ter jo položili v voz in so se začeli konji že pomika i, je naenkrat udrla množica kot na povelje proti mrtvaškemu vozu, izpregla konje in na stotine ljudi je vleklo v pobožnem molku krasni katafalk izpred hiše pokojnega h grobnici Ljaminov, Ko so odprli oporoko umrlega, se je izkazalo, da je Ljamin zapustil velik del svojega premoženja dobrodelnim ustanovam in v korist revežem, Računa se, da so znašale vsote, ki jih je letno izdal Ljamin za dobrodelne namene, nad milijon kron,
—	Sin ubil očeta. V Čalmi pri Mi-trovici se jc zgodil grozen zločin: sin je ubil očeta. Neki Fran Gungert si je kot vlastelinski sluga prihranil nekoliko denarja, ki mu ga je ^shranjeval njegov oče. S tem denarjem in malim posojilom je oče popravil dom in pozval sina, naj izstopi iz službe ter prevzame domače gospodarstvo. Ko pa sta živela oče in sin skupaj, se nista mogla več razumeti in prepirala sta se slednji dan. Oče je vsled tega prodal posestvo, denar obdržal in rekel sinu, naj gre, kamor hoiSe. Sin je ogorčen vsled očetovega postopanja pograbil v prepiru za sekiro ter ubil očeta. Ubijalec se je sam javil sodišču.
Zadušnico za avijatikom Rusjanom je dne 15. t. m. oskrbel belgrajski »Olimpijski klub«.
Proračun Sarajeva za leto 1912 izkazuje 2,388.265 K stroškov in 2,416.800 K dohodkov, torej 28.535 K preostanka. Pri tem je v izdatkih že upoštevan prvi odplačilni obrok 200.000 K za novo posojilo in se za pokritje ni naložilo nobenih novih davkov ne zvišalo doklad, marveč se bo vse pokrilo iz rednih mestnih dohodkov, ki vedno rastejo. Posojilo 3,660.000 K se porabi za investicije: spopolnenje cestne železnice, vodovod, razkuževalni zavod, dom za gasilce, vojaške barake, kanalizacijo itd.
Newyorško, prebivalstvo. Kakor je ruzvidno iz poročila o ljudskem štetju iz leta 1910., ima Ne\v York 1 milijon 927.720 inozemcev, 40-i odstotkov vsega prebivalstva, dva milijona 741.504 v Ameriki rojenih belcev, 576 odstotkov, zamorci in drugi mešanci pa tvorijo ostanek. Prebivalstvo mesta New York se je pomnožilo od ljudskega štetja 1. 1900. za 38-7 odstotkov, v inozemstvu rojeno prebivalstvo pa za 52 9 odstotkov, zamorsko za 512 odstotka in domače kavkaško pleme za 29 9 odstotkov.
Ne nosi svoje kože na prodaj! Pred dnevi je umrl v Hodmezovasar-helyju na Ogrskem kmet Luka Nagy, ki jc svoječasno slovel na Ogrskem na dolgo in široko. Bil je visok dva metra ter izredno močan. Nekoč se jc produ-ciral po cirkusih in zgodilo se je, da je ob neki priliki prodal svojo kožo za 800 K nekemu inozemskemu muzeju pod pogojem, da ima muzej pravico, odreti mu po smrti kožo ter jo naga-čiti, ostalo truplo pa da mora pokopati iz vsemi častmi na pokopališču v IIodmez6varsahelyju. Nagy je preteklo jesen obolel ter bi se moral pustiti operirati. Tega pa ni dovolil, češ, cla je prodal muzeju celo in nepoškodovano kožo. Končno pa so je vendar skesal svoje pogodbe z muzejem, kajti na smrtni postelji je prosil navzolče sorodnike s solzami v očeh, naj ga rešijo grozne obveznosti. Sorodniki so mu to obljubili in sedaj morajo plačati 800 K, namesto, da bi kaj podedovali.
—	Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem se prav razveseljivo udomači med našimi gospodinjami. Danes že težko dobi človek našo gospodinjo, ki še ne rabi tega kavnega pridatka. To seveda nikakor ni čudno, če pomislimo, da je kolinska Itavina primes v korist obmejnim Slo. vencem blago, ki sc odlikuje po svoji medosežni kakovosti in pa po tem, da je pristno domačega izvira. Zalo vsaka zaveda naša gospodinja, ki hoče imeti dobrn domače blago, kupuje kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, posebno še, ker ve, da s tem podpira tudi delo naše »Slov. Straže« za obmejne Slovence.
Kot izgled poln privlačne sile "je pa opisano sveto življenje arskega župnika blaženega Janeza Vianej, ki je bil eden največjih čudodelnikov novejšoga časa. Blaženi Janez Vianej jc bil posebno goreč spovednik in jo čudežnim potom iz-preobrnil mnogo naj trdovra tne jših grešnikov, kar je tudi razvidno iz izgledov, s katerimi so Šmarnice prepletene. Te Šmarnice, posebno pa molitveni k, so se jele širiti po svetu posebno tedaj, ko so razni brezverci najbolj na-papali izpoved; kajti ravno iz življenja župnika Vianej jo razvidno, kak blagoslov je izpoved za vse kristjane. Skoro ne poznamo Šmarnic, ki bi se odlikovale s tako privlačno silo živo vere in nudile poleg tega tudi toliko duševnega bodrila. Gotovo se bodo tedaj mahoma priljubile in razširile po vsej slovenski zemlji, kar tudi zaslužijo. Dobivale se bodo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Književnost.
* šmarnice arskega župnika Janeza Vianej za leto 1912 izidejo v kratkem v zalogi »Katol. Bukvarnc«. šmarnice, ki so iz francoščine prestavljene že v mnogo drugih jezikov, obsegajo poljudno in poučno razlago lavretaaiškili litanii.
Tf^fonsKfl in Brzojavna porod,
AEHRENTHAL.
Puntaj, 27. januarja. »Zeit« poroča, da jc grof Aelirenthal že podal pismeno demisijo. Cesar prošnje zazdaj ne bo rešil. Aehrenthal bo šel na daljši dopust, nadomeščal ga pa bo grof Pal-lavicini.
NEMŠKI CESAR OBIŠČE LAŠKEGA KRALJA.
Dunaj, 27. januarja. Nemški cesar obišče spomladi laškega kralja. Govori se tudi, da obišče laškega kralja istočasno tudi avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand, a to še ni gotovo. Pač pa je gotovo, da se naš prestolonaslednik sestane v Berolinu s kraljevsko visokostjo grofom turinskim.
NADVOJVODA JOŽEF.
Budimpešta, 27. januarja. Stanje nadvojvode Jožefa se je izboljšalo.
PROGRAM NOVEGA HRVAŠKEGA BANA.
Zagreb, 27. januarja. Novi ban Čuvaj je ob sprejemu uradnikov hrvaške deželne vlade svoj program razvil. Nagla šal. je, da je skrajni čas, da prenehajo neznosne razmere z Ogrsko, ker se mora leta 1913. finančna pogodba z Ogrsko obnoviti. Politične razmere in nedelavnost sabora jc povzročila, da je postavodaja, zadnjih pet let zelo zaostala. Vlada mora veliko važnih nalog rešiti. Končno naglaša, da hoče postavno urediti plače učiteljev in izboljšati razmere uradnikov.
OBSTRUKCIJA V ZGORNJEAVSTRIJ-SKEM DEŽELNEM ZBORU.
Line, 27. januarja. Deželni glavar je radi liberalne obstrukcijc izjavil, da prihodnjo sejo pismeno skliče.
PROTI VSESLOVANSKEMU ČASNI-' KARSKEMU KONGRESU V ZAGREBU.
Zagreb, 27. januarja. Hrvaško časnikarsko društvo je sklenilo, naj se z ozirom na politične razmere letos vseslovansld časnikarski shod ne vrši v Zagrebu, ar - ak v Pragi.
VICE MAJORJI.
Dsuraj, 27. januarja. Nova častniška šarža vice majorjev se uvrsti v VIII. činovni razred. Plača bo znašala 4400, stanarina na Dunaju pa 2340 kron, 1600 kron več, kakor znaša plača stotnika, ki služi osem let. Vice majorji postanejo lahko vsi stotniki in rit-mojstri,
Z BOJIŠČA.
Milan, 27, januarja. :>Corritre della Sera« poroča, da je egiptovska vlada, ki je bila pred nekaj časom odredila posebno službo ob meji, da prepreči vojno tihotapstvo iz Turčije v Tripolis, zdaj to službo opustila, češ, da ni več potrebna. »Cor-riere« vprašuje, kaj to^pomeni,
Tripolis, 27- januarja. Na bojišču Italijani ne napredujejo. Grade ozkotirno železnico v Ain-Zaro, Pripravljajo velike črede kamel za pohod v notranjost dežele. Nekaj Arabcev je napravilo Lahom banket, na katerem so nazdravljali novim gospodarjem,
KAKO SO LAHI »LLOYDOV« PARNIK »BREGENZ« USTAVILI,
Trst, 27, januarja, Generalno ravnateljstvo »Lloyda« javlja: Parnik Btcgenz« je dospel 26, t. m. v Sucz in odtod je poveljnik sporočil, da ga je 22. t. m. ob 9. uri zjutraj 15 milj severovzhodno od Perima ustavila italijanska križarka »Volturno<'. Italijanski častniki so zahtevali, da se jim izroči en potnik 2, razreda in 13 potnikov 3. razreda, češ, da so turški častniki. Potniki so se morali izkrcati na >Volturno«, nakar jc »Bregenz« po dveurni zamudi do-spbl v Suez in pride 31. t. m. v Trst.
Dunaj, 27. januarja. Tukajšnji krogi sodijo, da je Italija, ko je ustavila >Brc-gtne , ravnala proti mednarodnemu pravu.
SPOR MED ITALIJO IN FRANCIJO POOSTREN. — ITALIJANI ZOPET ZAJELI FRANCOSKO LADJO. — FRANCOZI ODPOSLALI PROTI TRI-
POLISU BOJNE LADJE.
Marsilja, 27. januarja. Tukajšnja »Mešana parobrodna družba« je prejela od svojega korespondenta v Tunisu brzojavko, v kateri je rečeno, da so italijanske torpedovko glasom notice »Depćclie Tunisienne« pri Ras—Žira ustavile francoski parnik »Savignano« in ga odvedle v Tripolis. »Savignano« je 25. t. m. odplul iz Zar—Zisa na tu-neškem obrežju proti El—Bibanu, ki jo tudi na turškem obrežju. Laške torpe-dovke so parnik, ki je opravljal poštno službo na tuneški obali, zajele med imenovanima mestoma.
Tunis, 27. januarja. (Agence Ha-vas). Potrjuje se, da so laške torpedovko 10 milj stran od obrežja El-biban-skega ustavile tuneški poštni parnik »Savignano« in ga prisilile, da je z njimi odplul proti Tripolisu.
Pariz, 27. januarja. Vest o zajetju parnika »Savignano« je itak razburjeno francosko javnost strahovito razburila. Poudarja se, da je »Savignano« plul med dvema nevtralnima pristani-, ščema in da je torej Italija zopet flag-rantno kršila mednarodno pravo. Javnost zahteva naj energične jših kora-kov, ker gre za čast Francije. Ogorčenje v Parizu je nepopisno.
Toulon, 27. januarja. Danes sta od tukaj odpluli dve križarki z več torpe-dovkami neznano kam. Splošno se sodi, da so ladje odplule v tripoliške vode.
POŠTNI ROPAR PRIJET.
Bruselj, 27. januarja. Tu so areti^ rali bivšega francoskega poštnega uslužbenca Vincenta, ki jc priznal, da je nedavno izvršil v brzovlaku Pariz— Marsilja poštni rop. Na stanovanju Vincenta so večjidel vrednostnih papirjev še našli.
MNOŽICA USTRELILA GENERALA.
Guajaquil, 27. januarja. Revolucionarnega generala Pietra Montero, ki je bil obsojen na 16 let ječe, je po proglasitvi obsodbe množica ustrelila, njegovo truplo vlekla po mestnih cestah, ga obglavila in sežgala. Nemiri so trajali celo noč.
NA POGORIŠČU NAJDENO MILJARDSKO IMETJE.
London, 27. januarja. (Izvirno.)' Iz Ne\v-Jorka javljajo, da so včeraj končno razkopali pogorišče palače »Equi-table«, ki je pred kratkim pogorela, in odprli podzemske kleti, kjer jo bilo shranjeno imetje družbe, ki je bila lastnica palače. Celo imetje, ki znaša okrog šest miljard kron, so našli popolnoma ohranjeno.
Po sveln.
Velika nesreča pri Wiirzburgu. Dva duhovnika mrtva, dva nevarno poškodovana. Blizu Wiirzburga so se splašili konji pri vozu, v katerem so sedeli štirje duhovniki. Neki avguštinec je skočil z voza, a tako nesrečno, da se je ubil. Ubil se je iudi neki župnik, dva duhovnika in koči-jaž so pa nevarno poškodovani.	*
Poštna tatvina v Inomostu. 24. t.
m. ob šesti uri zvečer je prišel k poštnemu uradu v starem delu Inoniosta nek neznan človek v uniformi poštnega sluge ter dejal, da ima nalog prevzeti železniško pošto. Na vprašanje poštarja jc rekel, da je bil šele pred kratkim prestavljen iz Merana v Inomost. Nato mu je poštar izročil pošto, ki se v tem času odpošilja po železnici in sicer eno denarno vrečo z 17.180 kronami ter ne-akj manjših paketov, štiri obsežne pisemske vreče in zavoj obleke. Za transport je rabil neznanec ročni voziček. Prepozno pa so je dognalo, da je bil neznanec slepar. Kakor poročajo, so v Ambrasu zaprli nekdanjega poštnega slugo Florijana Hofmacherja, ki jc na sumu, da je ogoljufal inomoško pošto. Ilofmacher taji trdovratno, ampak in-dicije kažejo nanj priče, ki so ga z njim konfrontirali, so spoznale v njem predrznega storilca.
Ljudje brez žeje. Nov pojav bolezni, o kateri se doslej ničesar ni vedelo, je odkril inomoški profesor dr. Schmidt in jo krstil z imenom oligodv-sie, to jc brezžejnost. Pri neki bolnici, ki mu je pravila, da že dalje časa ne občuti nobene žeje več, je postal pozoren in kmalu jo našel med svojimi kli-jenti več oseb, ki so imele tako malo razvit čut žeje, ne da bi se zavedale vodno tega svojega stanja. Gro skoro vedno za nevrastenike, ki ne morejo izkazati nobenega dokazljivega znaka bolezni v organih. Tudi pri veliki vročini bolniki ne občutijo žeje, se tudi ne pote, niti v parni kopeli, niti po aspirinu. Kakih neprilik zaradi tega po njihovem zatrdilu nimajo. .Vsled po

manjkljivogii sprejemanja se nagibajo ti bolniki k tvorbi mehnrnega in žule-nega kamena.
Socialni demokrat kot zemljiški špekulant v Tripolisu. Kden najhujših nasprotnikov italijansko turške vojne je bil tudi italijanski poslanec Podrec-ca, ki ob pričetku vojne ni mogel dovolj glasno vpiti proti »roparskemu pohodu«. Nekaj mesecev pa je zadostovalo, da je razredno zavedni sodrug utihnil. Danes stoji že v vrstah onih, ki ne morejo zadosti jnehvaliti italijanskih nosilcev kulture. Seveda je s to spremembo prepričanja v zvezi tudi neka druga stvar. Poslanec. Podrecca si je namreč znal pridobiti v Tripolisu lep kos zemlje, ki je bila prejo last nekega bogatega Arabca, ki pa so ga Italijani ustrelili. Na posestvu si namerava ustvariti socialno demokraški poslanec udoben dom. Kako se neki strinja to s socialno demokraškim rekom: Lastnina je tatvina?
Posli kot gosti milijonarjev. Kakor znano, ima »zgornjih štiristo« v New Torku privilegij, aranžirati od časa do časa družabne afere, o katerih potem pišejo listi cele tedne. Tako puste prisostvovati živim pujskom veselicam ali pa se dame oblečejo kot kraljice ali pa jašejo gospodje v velikem salonu kvadrilje. Nekoč jc celo večkratna milijonarka mrs. Sutro svojim postom darovala v zlato vezane ponatise ljubavnili pisem, ki sta jih ona in njen soprog pisala, ko sta bila zaroče-ua. In bogati gostje so brali na 300 krasno tiskanih straneh, kako sta si urospod in gospa pošiljala na tisoče poljubov. O Božičnih praznikih pa je inesto Boston, v katerem bivajo po zatrdilu Amerikancev najmodrejši ljudje na svetu, pokazalo, da njegovi bogati meščani v svoji ekscentričnosti še prekašajo Newyorčane. Mr. Ed. Bran-degee, najbogatejši človek v Bostonu, je povabil na dine 300 oseb. Pri tej veselici je sodelovala vsa družinčad milijonarja, SO oseb, ki pa niso nastopili kot uslužbenci, ampak kot gostje. Na veselici je bilo predpisano, da sme vsak povabljen gost plesati samo s kako mi-liionarjevo služkinjo in vsaka dama samo s kakim uslužbencem. Mr. Bran-legee je otvoril ples s sobarico svoje žene, mis Mav Duraut, najbogatejša dedinja v Bostonu, ki je imela okoli vratu biserov za 100.000 K, je plesala s kočijažem, stari vrtnar Thom Murphy je skakal z najlepšo deklico v mestu Eleonoro Sprague in nek črnec z Bran-degeejeve farme se je vrtil z mis Ali-ce Sergeant, hčerjo ene najodliičnejših rodbin. Poslom ni bilo treba v tej noči spravljati nobenega dela. temveč so morali streči gostje sami. O polnoči pa je bilo igre konec. Šoferji, hišine, kuharji in kuharice so izginili v spodnje prostore in gostje so bili zopet sami med seboj.
pruoursflna namizna uodEa,
sredstvo proti angleški bolezni in slabokrvnosti. Neprekosljiva kot osveževalna in slast vzbujajoča pijača. Ta voda je
zelo primerna za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič družba I.	z omejenim jamstvom. 35S3
Radi opustitve vinske trgovine so naprodaj hrastovi
Elegantne in trpežne so prave 2
od 15—35 hektolitrov in od 56 do 800 1. Vseh sodov je okrog 1000 hI. Proda se tudi nov	261
pete iz kavčuka za čevlje
Zobna krema
iz bakra in precej velik. Proda se skupno ali posamezno. — Naslov pove uprava Slovenca pod šifro 261.
Priporočamo hitre
tlsfna voda
Dobregft
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
jesr Ako še niste, -ssa pošljite naročnino!
za veliko delo sprejme Fran Čadež, krojaški mojster, Sava pri Jesenicah, Gorenjsko.
Vse Vaše življenje
je uničeno, če trpite na revmatizmu, pro-tinu ali nevralgiji in se ne borite uspešno zopet to zlo. Gotov uspeli ima v vseh slučajih zdravniško priporočeni
Višina n. moriem 30(v2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Temperatura
po Celziju
Cas opa- ' baro-lovanja 1 metra I v mm
Vetrovi
CONTRHEUMAN
ki je vedno zanesljivo sredstvo,
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke, 1 pušica 1 krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri ивргсј plačilu K 1-50 so pošlje t puaica irauko
oblačno
so praktične
j 7. zjutr. 728 0 2-8 si. svzh. megla ; j 2 pop. 728 0 84 st. vzh. [del. jasno) Srednja včerajšnja teinp. 5 9'. nurm. 2 0°,
križcem
za četrt litra najboljše goveje juhe.
Ime MAGGI jamči za skrbno izdelovanje in izvrstno kakovost.
Globoke žalosti potrta naznanjava tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo ljubljeno sestro, oziroma teto, gospodično
Рогог na Ime Izdelka in izdelov^telja!
ZALOGA V LEKARNAH.
V Ljubljani: Rili. Sušnik, Jos. Cižmaf, dr. G. Piccoli.	311
c. kr. postno ollsijsntko
v 36. letu starosti, prevideno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj ob pol 7. uri zvečer.
Pogreb predrage rajnke bo v nedeljo dne 28. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sclo štev. 55 na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabno rajnico priporočava v pobožno molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnicc se bodo darovale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Selo p. Ljubljani, 26. jan. 1912.
Marija Sontag, roj. Oražem sestra. — Josip Oražem brat.

po tovarniških cenah brez konkurence Krasne novosti.
Za otroSkc Mcziii
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-joeifa sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
]\fATTONIiEV
Vsebuje v popolnoma lahko prebavni obliki za ojačenje šibkih <osti in za tvoritev zobovja po-rebno snov. To dokazuje obširna jporaba Scott-ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v
.---- naravna
alkalična kislina
ter jo posebno pripravna zaradi svojega inilega vpliva in jo toraj zapisujejo pri žolodonl kislini Slsrofeljnih, krvioah, otoku šlez itd , in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem k&iljn. (Dvornega svćtnika L6schnerja onom-grafija o Gifcsshttbl Sauerbrimn.
Izvirek: Giesshiifol Sauerbrimn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Frosfekti gastotij in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špccenjskih prodajainicab in trgovinah z jastvinami i a vinom.
Zalnge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	3997
Alfred Frankel,
največje podjetje te vrste v monarhiji.
Prodajalna: Ljubljana, Stritarjeva ul. št. 9.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. 120 filijalk v tu- in inozemstvu.	Pošilja po povzetju
'JTiSZMJffi CL^ i
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. januarja.
Pšenica za april 1912 .... Pšenica za oktober 1912 . . .
Rž za april 1912......
Oves za april 1912.....
Koruza za maj 1912.....
Efektiv trdneje.
Ob voglu dveh cest v Ljubljani tik skladišča južnega kolodvora proda se po ceni iz proste roke lepo posestvo z lepim hlevom za 12 konj in 1 oral sveta, jako pripravno za kakšno tovarno ali skladišča za trgovce v Ljubljani. Več se izve v Metelkovi ulici 27.	2ti5
u deželnem duorcu
»hod u Gosposki ulici 2.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Obrestuje hranilne vloge po
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 'Л %
komunalnih zadolžnicah.
Eskomptujc menice denarnih zavodov in daje iombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavpe liste.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
д 1/ O/
<ПР /2 /O
brez vsacega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v
Uradne ure za stranke usak ueoaunik Du psi S. ВГВ do-poidne do 1. ure popoldne.
tekočem giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih,
volitve u Burmo sodišče za Ljubljano in okolico.
V	nedeljo, dne 28. januarja t. 1. se vrše za delavske vol. razrede volitve v c. kr. obrtno sodišče v Ljubljani. Volilni odbor jc za to volitev postavil izmed delavskih in pomočniških vrst sledeče kandidate, ki naj jih somišljeniki na svoje glasovnice razločno napišejo.
I.	RAZRED.
Skupina delavcev iz veleobrti.
Priscdniki: Žr.idaršič Anton, ključavničar v Ljubljani.
Ćemažar Franc, popirne tovarne delavec v Vevčah. Premk Valentin, strojnik v Ljubljani. Kos Franc, delavec ljubljanske predilnice v Ljubljani.
Namestniki: Pečan Josip, usnjar v Ljubljani. Krušlč Karel, livar v Ljubljani.
Kot prisednik vz k lične g a sodišč a: Jeriha Anton, tovarniški delavec v Vevčah.
II.	RAZRED. Skupina delavcev malih obrti.
Priscdniki: Jereb Valentin, kamnosek, Veliki stra-
don 7, Ljubljana. Štrus Ivan, krojač, Komenskega ulica
št. 12, Ljubljana. Šusteršič Franc, tesar pri g. Pustu v
Ljubljani. Ravnikar Ivan, pečar, Selo^ 19. Eremžar Ivan, klepar, Št. Vid nad Ljubljano.
Namestniki: Kavčič Andrej, pasar pri g. Kregarju v Ljubljani.
Himmelreich Franc, krojač v Ljubljani. Mozetič Jakob, zidar pri g. Ogrinu v Ljubljani.
Kot prisednik v zklic nega sodišča: Lotrič Andrej, ključavničar v Ljubljani.
LJUBLJANSKIM DELAVCEM-VOLIL-CEM V OBRTNO SODIŠČE.
V	nedeljo, dne 28. t. m. se bodo vr-£ilc volitve v Ljubljani za veliko obrt v Mestnem domu v dveh oddelkih in sicer bodo volili delavci, ki so pri firmah z začetnimi črkami od A—O v mali dvorani, od P—Ž pa v veliki dvorani. Mali obrati volijo v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti po firmah od črke A—N in od črke O—Ž na prvi mestni šoli na Ledini. Volitev se vrši od 8. do 12. ure dopoldne.
X X X
OBRTNIKI VOLILCI1
Volite vsi soglasno dne 30. t. m. sledeče kandidate, ki so jih postavili za-upniki-obrtniki in ki Vam jih priporoča S. L. S.
V	II. skupini, iz volilnega razreda pod-
jetnikov.
Prisedniki: Ivan Pengov, podobar v Ljubljani. Hugo Eberl, pleskar v Ljubljani. Feliks Toman, kamnosek v Ljubljani. Franc Bizjak, posestnik in mizarski
mojster v Vižmarjih št. 22. Anton Rojina, mizar v Ljubljani.
Namestniki: Ivan štrumbelj, gostilničar na Igu. Ivan Srebot, čevljar v Ljubljani. Ivan Kočar, mesar v Ljubljani.
V	vzklicno sodišče II. skupine, volil-
nega razreda podjetnikov: Ivan Ogrin, stavbeni podjetnk v Ljubljani.
Pridite vsi na volišče! AgitirajlcI
bi rada vstopila v službo pri kakem gospodu župniku ali pa tudi pri pošteni, krščanski rodbini. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod 231. 231
Langen & Wolf, Dunaj X.
Zastopnik: Gabrijel Brtašek
Izdelek pnsc srsfe.
3302
, Blelivelsova cesta ш.
ВДсепе$5 obirat.
na
Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d., i. t. d. Nad lOG.OOO dobavljenih.
mm m
sistem Diesel. Najceneja uporaba kuriva. Zahtevajte prospekt štev. 567. ]
■■■III ИИ1 ..........................lllll ■!!■ III II.....I .......I II II lil I« I....... I — I I
ta dobra žtfma kava.
crtroSka moka. oblaH in drugi izdelki edino .svoja vr^is. Čcuopb „Domači Prijatelj?- Zahtevajte cenik.
Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
ženskih ročnih del
889
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Flisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
Na najvišje povelje Hjsgovega
l Sa S?r. Ipstol. Veličanstva

niSUs
o e m A 9
za civilne namene v državnem zboru zastopanih kraljevsfev in dežel. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625*000 kron.
Glavni dobitek Jjj| Ш bmm
znaša шЈУвУУU III Uit m srečka stane 4 Ж.
Srečke sc dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vorderc ZolIamtstraBe 7, v loterijskih kolekturali, tobakarnah, davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd., igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
5783	Od c. lir. lolerMa ravnateljstva. mm n državne mit.)
Sv. Petra c. itev. 28.
3586
■asnrotl .Zlate kapljo*.
linka Kocjan
založnica trebušnih pasov za tukajšnjo deželno bolnico priporoča veliko zalogo kirurg, obvez, priprav za bolnice, porodnice, novorojenčke, vse potrebščine za babice, razne izdelke iz gumija in kavčuka. Izposojevanje tehtnice zanovo-:: I. rojence.	::
se primeren
za gostilničarsko obrt v sredi mesta za termin maj. Naslov pove uprava
„SL.OVENCAu	228
Najcenejše in imjjbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
i 5SvaaiSce J kroflljiee
(Neusteinove Eltzabetne Icroglftce)
I'red vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nt ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Kadi po-, slajene oblike jih radi umivajo otroci. Skntlj'ca s 13 krogljieaini stane 30 vin. ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljic, slane le 2 K. Ćc se poiljc napraj K 2-45, sc pošlje franko t ovoj.
SVđlllUi narejanii. /alitevajts Filipa Neustolna ,,odvajalne kropllloe" Pristne le, re no i vsaka škjtlja iti navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku „Sv. l.eopold" in podpis „Filip Ncastcin, Apotheke". Naše trgovsKo sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo ivrdko
Filipa ШШит »na
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Piankengasse 6. —
Zalogo v Ljubljani: Riliard Sušnlk, lekarnar, 3301 in v več drugih lekarnah.
Prodalo sa bode dne 31. januarja in 1. februarja 1912 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Pod Turnora b (Hotel Tivoli) na javni dražbi:
fazna solbna ta kuhinjska oprava, 1 crkssSTiJon, steklenice, porce-ilanma, natnisno periSo, vino v sodih in v steklen., pralni sodi itd.
Reči se smejo ogledati dne 31. januarja in 1. febr. 1912 v času med 9. do pol 10. uro dopoldne na mestu prodaje.
C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. V
dne 27. decembra 1911.

dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
iti sc gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Od-posljem, ko dobim 15 K zadatju, ostanek po povzetju. — Vse vrste Šivalnih strojev po cenah na debelo
Л. Weisslm Dunaj li. Unl&re Oonaustrasse 23.
Cenik zastonj in lranko.	3251
Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Brzojavke: Frometbanka Ljubljana.
C. ki
Splošna prometa
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. 'Joga! maiijjfin
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko ilviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznlh poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojilu nanje.	ЗШ
tog — Sa. Pcfira ceste. Delniški kapital in reserve 52.009.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje bovznlh naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — IzplaCevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — lirczplafcna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev, — Promese za vsa žrebanja.
I Ustmcna in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnnrnih vlog ua hranilne knjižice dne 31. decembra 1911. R 68,262.023. """"-•n hiiiii 11111ттшп1^мигптггптпгт"т*г~—гттттшмтм i п ■ ■ i ■ кинвмпмзтпиJirsrc-sr
Biffl	ив=д.
PROSPEKT
и nominalnem znesku 200 milijonov kron,

Na podlagi zakonov od 11. junija 1901, D. Z. št. 66 in od 25. decembra 1911, D. Z. št. 239 izda c. kr. finančni minister obveznice po zakonu od 2. avgusta 1892, D. Z. št. 131 določenega štiri-odstotnega, davka prostega državnega rentnega posojila v nominalnem znesku 200 milijonov K. - Zadolžnice se glase na imejitelja, so označene z „Lit. B", „Termin obrestovanja 1. junij in 1. december" in so izšle v
10.000 odstavkih (št. 150.001 do 160.000) vsaka po K
60.000 7.000 45.000 5.000 2.000
(
•n
n
n
n
100-— 200*— 1000*— 2000*— 10.000'— 20.000'—
600.001 do 660.000) 100.001 do 107.000) 500.001 do 545.000) 100.001 do 105.000) 50.001 do 52.000)
Listi so datirani z 19. januarjem 1912 in imajo utisnjen podpis c. kr. finančnega ministra, obeh višjih uradnikov c. kr. blagajne državnih dolgov, dalje predsednika in enega člana državnozborske kontrolne komisije za državne dolgove.
Zadolžnice se obrestujejo s štirimi odstotki letno v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta za nazaj in so opremljene s polletnimi kuponi, kojih prvi zapade 1. junija 1912, in pa s talonom, proti kateremu se lahko svoječasno pri plačilnicah dvignejo nove kuponske pole brez kakih stroškov ali avstrijskih pristojbin.
Po splošnih zakonitih določilih je c. kr. finančnemu ministru pridržana pravica, da vrne proti prejšnji odpovedi to posojilo v polnem ali delnem znesku, pri čemur pa se je držati odpovednega roka najmanj treh mesecev.
Posojilo je po postavi davka prosto in se izplačujejo obresti in eventuelno odpovedane zadolžnice brez vsakih odbitkov davka ali drugih pristojbin proti predložitvi zapadlih kuponov, oziroma odpovedanih zadolžnic pri c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju.
Kuponi zastare šest let- po terminu zapadlosti, odpovedane zadolžnice trideset let po terminu, ki je bil določen za njih izplačevanje.
Vse objave, nanašajoče se na to posojilo, se bodo objavljale v uradnem listu „Wiener Zeitung".
Dunaj, dne 20. januarja 1912,
C. kr. finančni minister:
Zaleski 1. r.
—«HHh
-/ЈлМвЗк«