Naročnina mesečno A ^^^^^^^^^^^ Ljub- ^^Шг Ш> liana atTo - ne- ^^И лј^Ш W flH__^^^^ Ш ЈШШГ 10.349 ла се- ^^Л Ш А^Вмн^ Ш ^Ннш fla st* u ^В^М ^MV ВШ J ^ШШ Ш шШш Вав Din ^^^НН ^ШШ ^^Н ш ^нв ▼ ^Шшшшшр Uprava: Kopitarjevi u t. 6/111 jeva b. telefon 2993 Telefoni arcdništva: dnevna ilnžba 205» — močne 2994, 2994 ie 2099 - izhaja vsak den zjetrej, razen ponedeljka ie dneva po prazniku Jamstvo Angliie: 99 Avstriji moramo in tudi bomo pomagali" Aho bo Nemčija ostala trdovratna do skrajnosti, bodo velesile našle načinov, da Avstrijo zavarujejo pred hiilerjevci Histerija Vsak bo priznal, dn sile, ki danes vodijo Nemčijo, niso več povsem normalne. Da bi se nas nc razumelo napak, se moramo izražati bolj točno: nemški fiihrerji so sami na sebi gotovo čisto zdravi na duši in telesu, toda ozračje, ki v njem živijo in katero so somi ustvarili, je bolno in vpliva na njihova dejanja. Če motrimo državno in kulturno politiko Hitlerjevega rajha, si je ne moremo razlagati druguče, kakor da se je narodnih socialistov, vzetih kot kolektiv, polastila neka histerija, ki se včasi izuči n k n je v čisto brezini-selnih činih in nerazumljivih blodnjah, ki spominjajo na nekatera razdobja evropske zgodovine, ko so se polastili usode tega uli onega občestva najčudnejši fanatiki. Fanatizem prezira življenje; on je čisto prevzet svoje »ideje«, ki ji žrtvuje vse: zdravi smisel za realne pogoje življenja, vso tradicijo in svoje soljudi, ki jih pošilja v tisočih in tisočih na morišče, če ne morejo in nočejo verjeti v njegovo idejo. Če je odpor večji, nefjo je pričakoval, če ideja ne zmaguje zadosti hitro in če mesto vspehov cel6' rodi nepričakovane poraze, zdaj tu zdaj tam, se fanatizem izrodi v histerično divjanje, ki se more potolažiti le s potoki krvi in z mučenjem ljudi, ki nočejo podleči vplivu blodne ideje. V takem položaju je po zaslugi Hitlerjevega nacionalizma današnja Nemčija. Ker je Nemec filozof po bistvu, si ne more zamisliti in realizirati države brez metafizične podlage kakšnega abstraktnega nazora — v tem so si pruski narodni socialisti in ruski bol.jše-vijki popolnoma enaki. Ker pa je Nemec povrh tega človek, ki ne ljubi določene oblike in rije ter snuje v globinah, ki navadnemu razumu niso dostopne, zato je tndi hitlerjevski zamisel države meglen in nemogoč ter fantastičen, kakor je fantastičen stari germanski »Nebelheim«. Adolf Hitler ali pa prav za prav njegovi prijatelji so to miselnost dognali do viška in sedaj iščejo nadsvetovne podlage za svoj rajh in njega politično ter kulturno življenje in raitvoj v — starogermonskom bn.jeslov.ju. Nekaj podobnega je bilo za časa francoske revolucije, ko so si postavili za vzor staro rimsko republiko. Seveda je ta življenju še vedno bližja nego bajke starih Germanov o postanku sveta, človeka in države, ki so nastale, ko so se ljudje nahajali na najnižjih stopnjah omike. Samo hitlerjevskemu nacionalizmu je moglo priti nn nm, da osnuje novo nemško državo na poganstvu, ki ga je utemeljitelj nemške cesarslvene ideje, veliki Karol. do dna iztrebil in šele tak<5 omogočil kulturni dvig in važno vlogo nemškega naroda v zgodovini. Spričo tega ni čudno, da se zdai vse, kar je v Nemčiji ostalo še zdravega in zvestega krščanski tradiciji, dviga proti izenačevalnim poizkusom fanatikov hitlerizma, ki s svojim blaznim poizkusom upostavitve neke naivne barbarske mitologije le povečujejo strašni kaos v Nemčiji in razdirajo še zadnje stebre evropske omike in nravstva. Čeprav poznamo Nemca kot najposlušnejšega državljana, se nič ne čudimo, da se mu je to početje režima uprlo in zato vidimo danes, štiristo petdeset let po tako-zvani reformaciji, kako so katoličani in protestanti v Nemčiji edini v obrambi krščanskih verskih in moralnih resnic pa krščanske kulture sploh. Prav zato, ker je znani katoliški bogoslovec tiibinške univerze. Karel Adam to dejstvo na proslavi svetega leta v Stuttgartu prav posebno povdarjal, so Hitlerjevi oprode pokonci in besnijo, ker se nnjbrže pač že sami zavedajo, da je enotna krščanska fronta v Nemčiji le sad njihove fanatične starogerman-ske propagande. Narodni socialisti se ne morejo izgovarjati na to, dn takozvann »Deutsche Glaubensbevvegung«, ki javno na shodih širi poganstvo, ni eno in isto ko režim, ker ne morejo oporekati dejstva, da režim tega pokreta ne zadržuje, ampak ga celo po svojih oficijel-nih voditeljih pospešuje ter dovoljuje propagando germanskega bnjeslovja celd v šolah. Tudi se ne more očitati ne profesorju Adamu ne nemškim katoličanom sploh, da so hoteli s svojim protestom proti takemu germanstvii vzbuditi v svojih poslušavcih razpoloženje proti režimu, zakaj ravno profesor Adam je med onimi, ki so prvi javno in z vso odkritostjo izpovedali svoj globoko občuteni kredo v nemški narod, nemškega duha in nemškega vodjo in tudi nn shodu v Stuttgartu sta tako Adam kakor škof Sproll povdarjala, da »brezpogojno podpirata novo nemško državo in njenega vodjo ter sta za pozitivno sodelovanje z njim«, če pa so katoliki v Stuttgartu slovesno protestirali proti oficijelnemu podpiranju germanskega poganstva, proti bogokletnemu izpo-čevonju Kristusa, iz katerega delajo hitlerjevci predhodnika nordijske vere in proti zaničevanju svetega pisina stare zaveze, ki je gotovo brez primere vzvišeno nad otročjimi bajkami starih Germanov in njihovim krvnoplemenskim tolmačenjem po hitlerjevskih filozofih — imajo do tega polno pravico kot državljani, ki jim je ta prnvica slovesno zajamčena po konkor-dutu Hitlerja s Sveto stolico. Gre torej za obrambo najsvetejšega, kar človek in narod imata: za svobodo vesti, vere in nazora sploh, kar nemški fašizem tepta 7. enoko brezobzirnostjo, kakor komunizem, ki ga Hitler takć pobija. Zato morajo simpoftjc vsega sveta biti z nemškim katoliškim in protestantskim ljudstvom, ki se brani proti temu, dn bi mii fanatična klika rjovosrnjčnikov narekovala sedaj še vero in svetovni nazor. To je nekaj, proli čemur moro vstati ves kulturni svet. zakaj sicer hotno res utonili v divjnštvu Iii bodo svel vodili zdaj ti zdaj oni poglavarji, kakor v časih najhujšega mraka, ter Fvrop-com. ki so včasi umirali za svobodo prepričn-n.ifl. vbiioli v glavo svojo vero z bntinami. kon-Centrnri jskimi tabori in robeljsko sekiro. Kako je norodnosoclalisfični rež'm v Nemčiji prignal stvari do najvišje točke, pričo »Ger-monin«. glasilo podknnclerja Papenn. ki je prvi iz katoliškega tabora prešel k Hitlerju in se prizadeval, kako hI se moglo ustvariti »sinteza« med katolicizmom in hitlerjevskim nacionalizmom. Njegov list, ki do danes ni našel besedice »iti nairahleiše graje režima, se ie zdai čutil Angleški zun. minister sir John Simon Dunaj, 25. jan. Londonski dopisnik »Neue Freie Presse« javlja svojemu lislu iz Londona, da postaja v angleških političnih krogih zanimanje za neodvisnost Avstrije čedalje večje in da se vrši velik pritisk javnega mnenja na angleško vlado, da s krepko kretnjo pridobi nemško vlado za to, da prizna in zajam-či Avstriji državno neodvisnost v smislu vprašanja, ki ga je avstrijski poslanik včeraj postavil v Berlinu. Visok uradnik zunanjega ministrstva v Londonu je odgovoril časnikarju, da je sedaj vse odvisno od odgovora, ki ga bo nemška vlada dala Avstriji, kajti šele na podlagi tega odgovora se bodo velesile mogle odločiti za nadaljni postopek v obrambo avstrijske neodvisnosti. Tri možnosti so zaenkrat odprte: Tri možnosti 1. Nemška vlada prizna upravičenost avstrijskih pritožb, obljubi, da bo odslej preprečila nemški na-rodui socialistični stranki, da še nadalje ruje v Avstriji in končno, da obljubi Avstriji jamstvo neodvisnosti. 2. Nemška vlada avstrijske pritožbe gladko odkloni in si prepove takšne očitke. V tem primeru bi se Avstrija obrnila na evropske velesile in če bi avstrijska vlada bila v stanu, da dokaže vmešavanje Nemčije v avstrijsko notranjo politiko, bi velesile na vsak način napravile skupen korak v Berlinu ter opozorile Nemčijo, da bo zadeva morala priti pred najvišje razsodišče Zveze narodov. 3. Nemška vlada lahko odgovori tudi dvoumno in sicer tako, da sicer ne prizna upravičenost avstrijskih očitkov, pač pa, da je pripravljena te pritožbe študirati in pokazati v svojih odnošajih do Avstrije neko popustljivost. Angleška vlada je popolnoma prepričana, da nikakor ni več v interesu ravnotežja v Evropi, če to razmerje med Dunajem in med Berlinom traja dalje. Avstriji se mora pomagati in se ji bo tudi brezpogojno pomagalo Pač pa je angleška vlada mnenja, da je zaenkrat boljše, ako poskusijo še s prijateljskimi sredstvi mirnega posredovanja v Berlinu, ker je verjetno, da se bo nemška vlada nasvetom velesil vdala in da se čaka s skrajnimi sredstvi do trenutka, ko bo popolnoma jasno, da hoče berlinska vlada ostati trdovratna do konca. Zelo koristno bi pa bilo in bi jx)sredovalno vlogo velesil olajšalo, če bi vse stranke in vsi stanovi v Avstriji dejansko (»kazali, da jim je neodvisnost avstrijske domovine res pri srcu in da se hočejo enodušno za njo boriti do zmage. Časnikar je vprašal imenovano jx>litično osebnost tudi o načinu jjomoči, ki bi jo angleška vlada bila pripravljena nudili v Avstriji izven okvira politične pomoči, ki jo je zunanji minister itak že dovolj jasno obljubil. Dobil je sledeči odgovor: »V zunanjem ministrstvu zboruje že nekaj časa posebna komisija, sestavljena od zastopnikov različnih ministrstev in ki razpravlja o raznih olajšavah, kot so na rimer prednostne carine, uvozne olajšave in slično, i bi jih Anglija Avstriji lahko nudila v najbližji bodočnosti. Vprašanje je težavno, toda angleška vlada z vso močjo pritiska, da bi se tudi na tem polju uašle izdatne ugodnosti. dolžnega, da proti postopanju oblosti, ki sedaj divja proti Adamu in katoliški mladini ter proti duhovščini, nastopi in da hrani svobodo katoličanov, ki nočejo dopustiti, do bi se Nemčija čisto razkristjanila. Seveda je treba barona Papenn opozoriti, do je prišel no pozorišče z veliko zamudo, in ga vprašati, kje je bil, ko so režimovci zapirali katoliške duhovnike in proteslantovske pastorje že davno pred stutt-gartskim shodom? In zakaj je mož. ki je v Rimu sklenil v imenu režima konkordat, ves čas molčal, ko je režimski aparat začel gonjo zoper knjige krščanskega razodetja in začel pritiskati na mladino, dn se pridruži Wolnno-vemii kultu? Nerazumljivo je tudi. do gos|>od Popen ne na.ide proti tej propagandi nobenega drugega sredstva kakor »Germanijo«, ki v precej ponižnem tonu brani katoliškega univerzitetnega profesorja, ko pa je gospod Popen vicekoncler in ima vsak čas priliko, da se obrne nn Hitlerja samega. Mar je tudi Papen že prepričan, (la Hitler ni več »fiihrer« novega rajha. ampak da so mu vzeli vajeti iz rok najhujši kričači in histeriki norodnosocinli-stiene stranke? Toda v tem slučaju katoliku Papenn v takem režimu ni več mesta. Tako sodi ves katoliški in kulturni svet London, 25. jan. b. Snočnja vladna seja ie bila predvsem posvečena avstrijskemu problemu, trajala je skoraj poldrugo uro. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, se Velika Britanija ne bo prenaglila, ampak bo predvsem čakala na razvoj dogodkov, zlasti na pogajanja med Rimom in Parizom z ene strani in na nemški odgovor na avstrijsko noto z druge strani. Velika Britanija zastopa stališče, da bi se moral nato storiti skupen korak velesil v Berlinu. Če bi tudi ta ostal brez rezultata, ostane Avstriji samo Se ena pot: Zveza narodov. S takim stališčem pa bi Nemčija prevzela na sebe težko odgovornost zaradi sabotiranja pomiritve srednje Evrope, z druge strani pa se lahko zgodi tudi to, da bi Francija in Italija vendarle izvrSili svoj načrt v Podonavju, ki bi Sel v tem primeru vsekakor na škodo Nemčije. Avstrijsko vpraSanje pa ne bo več o«amljeno, ampak se bo povezalo z vprašanjem evropskega oboroževanja in pa s saar-skim problemom. Italija ! Ne prenaglimo se Rim, 25. jan. b. V nemško-avstrijskem sporu ne pričakujejo v tukajšnjih političnih krogih nobenega iznenadenja. Fašistični listi trdijo, da se po Belgrad, 25. jan, AA. Danes ob 17 se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji je predsednik ministrskega sveta dr. Milan S r s k i č sporočil, da je predložil Nj. VeL kralju ostavko vsega kabineta in da je Nj. Vel. kralj blagovolil ostavko sprejeti, tako da bo vlada vodila posle, dokler se ne sestavi nova vlada. Nj. Vel. kralj je po konzultira-nju predsednika senata in predsednika narodi, e skupščine poveril mandat za sestavo vlade Nikoli Uzunoviču, prejšnjemu predsedniku ministrskega sveta in narodnemu poslancu. Dr. Milan Srskič se je rodil leta 1880. V svetovni vojni je služil kot rezervni oficir v bosanskem polku in je prišel kmalu v rusko ujetništvo, odkoder ee je po posredovanju svojega svaka dr. Spalajkoviča kmalu vrnil v Srbijo in postal član Praga, 25. jan. b. Neposredno po gospodarski konferenci Male zveze se je pričela intenzivna diskusija o predlogu za povzdigo izvoza, ki ga je objavil bivši finančni minister dr. Engliš. Diskusija je postala posebno živahna, odkar je na svetovnih denarnih tržiščih pričela padati češka krona, ki je včeraj ob zaključku borze v Ženevi noti-rala 14.25, danes pa je začela s 14 z zaključno pariteto 15.30. Po mnenju dr. Engliša je vzrok padanju izvoza v previsokih cenah češkoslovaškega blaga in bo radi tega potrebno znižati cene. kakor tudi obrestna mera. Dr. Engliš predlaga v to svrho uredbo izvoznih doplačil in sicer na ta način, da vsak izvoznik prejme na svoje valute, ki jih izroči narodni banki, 10—15%, uvozniki v Češkoslovaško pa naj bi plačali pri narodni banki enako visoka doplačila za potrebne valute. Dr. Engliš trdi, da bi na ta način ostale cene v državi nespremenjene. ostala pa bi tudi nedotaknjena vrednost češke krone. Strokovnjaki iz krogov narodne banke, trgovine, industrije in trgovsko obrtniških ebornic pa trdijo bai nasprotno. Borba k* ni odlo- I pritožbi v Berlinu in po diplomatski akciji v Parizu in Londonu, avstrijska vlada ne bo prenaglila. Ona sedaj pričakuje odgovor nemške vlade na pritožbo, ki jo je avstrijski poslanik Tauschitz izročil nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu. Zato se smatra vest o izrednem zasedanju Sveta Zveze narodov kot preuranjena. O tem je bil storjen le iormalni predlog, toda brez znanja avstrijske vlade, ker v tem vprašanju se trenutno vrše diplomatska pogajanja in bi ne bilo umestno, da bi se spor prenesel pred Zvezo narodov, ker bi se s tem položaj samo še poslabšal. Tako stališče avstrijske vlade smatrajo fašistični listi za pravilno, pri tem pa z gotovo skrbjo naglašajo, da bi bili dunajski krogi lahko prisiljeni, da avstrijsko nemški spor le predložijo Zvezi narodov, če se bo teroristična akcija nemških narodnih socialistov še nadaljevala. Avstrijski poslanik v Rimu ni od svoje vlade dobil navodil, da se priključi akciji svojih tovarišev iz Londona in Pariza, ker je bilo to odveč, italijanski državni podtajnik Suvich je bil že v času svojega bivanja na Dunaju priča teroristične akcije narodnih socialistov, razen tega pa mu je dal dr. Dollfuss, tako trdijo listi, na razpolago ves doka-zilni materija! o rovarenju narodnih socialistov v Avstriji. jugoslovanskega komiteja. Lela 1918 je [»ostal član začasnega narodnega svela in prvi predsednik začasne vlade za Uosno in Hercegovino. Vso povojno dobo je zaslopal Sarajevo v narodni skupščini. Kot minister za šume in rude je pripadal Pašičevemu kabinetu od 1922 do 1924, v naslednjem koalicijskem kabinetu je bil notranji minister, od 6. 11. 1924 do 8. 4. 1926 je bil minisier za izenačenje zakonov. V treh kabinetih Uzunoviča od aprila 1926 do aprila 1927 je bil minisier pravosodja, kar je ostal tudi pod naslednjim kabinetom Vukiče-viča Notranji minister je bil tudi v drugem Živ-kovičevem kabinetu in v vladi, ki jo ie aprila 1932 sestavil Marinkovič. 29. 6. 1932 je sestavil svojo prvo vlado, ki pn je morala odstopiti že 3. 11. 1932. Dva dni pozneje je sestavil novo vlado ker sta bila izmeniana samo dva ministra in ki je v glavnem ostala ista do sedanje demisije. čena, vendar pa dosedanji finančni minister Fram-pel precej simpatično presoja predlog dr. Engliša in ni izključeno, da ga bo Ie z nekaterimi spremembami tudi sprejel. Vlada v tej smeri že pripravlja zakonski načrt, ki določa, da se zlata vrednost krone ne sme menjati. Uvoz bo obremenjen z doplačili, ki se bodo uporabila za uravnovešenje izvoza. Višino doplačil in premij bo določil ministrski svet. Na vsak način se bo vlada trudila, da bodo premije take, da se bodo lahko prilagodile potrebam in razmeram. Dokler traja nesorazmernost med nakupom in izvozno močjo češke krone, bo ta odnos določen na dalje časa. Vlada bo predvsem posvetila največjo po/ornost zašriti domačega poljedelstva in sicer tako. da bo ustanovila izvozna monopolna društva, istočasno pa se bodo ukinile uvoznice žitnega in živinskega sindikata ki se bodo zamenjale s kompenzacijskim in deviz nim postopkom. Dohodki se bodo stekali v državno blagajno. Če bo potrebno, se bodo izvršili ukrepi za zavarovanje izvoza poljedelskih proizvodov » cen« domačim žitaricam. V Ortgmalen predlog Češkoslovaške za gospodarsko sodelovanie Male zveze stališče Francije: Mednarodno iamstvo za varnost Avstrije pred nemško nevarnostjo Pariz, 25. jan. b. V tukajšnjih političnih krogih je zelo neugodno odjeknila poluradna nemška izjava, po kateri nemška državna vlada trenotno proučuje avstrijsko pritožbo. Že sedaj se namreč naglaSa da bo ta pritožba v najkrajšem času objavljena v pravi luči, to se pravi, avstrijske trditve bo Nemčija »popravila«. Tukajšnji krogi uvide vajo, da se avstrijski problem reši lahko samo na ta način, da se potom posebne pogodbe med državami prizna avstrijska nevtralnost z ene strani, z druge strani pa da s* zagotovi njena neodvisnost in samostojnost. V tej smeri so se že pričela mednarodna pogajanja, istočasno pa so se pričele tudi debate o akciji za gospodarsko pomoč Avstriji. Го vprašanje se posebno proučuje v Londonu. Sicer ie angleška vlada precej vezana s sklepi imperialne konference v Ottavvi, vendar pa obstoji upanje, da bo v tej smeri lahko še ob pravem času dosežen sporazum med Anglijo in dominijoni, tako da gornja zadeva ne bo delala zaprek, ko bo vprašanje zrelo. Berlinshe tolažbe Berlin, 25 jan. c. Glede vesti inozemskih listov, da se je Avstrija obrnila na Zvezo narodov, da bi se tam obravnavalo vprašanje napetih odno- šajev med Nemčijo in Avstrijo, se tukaj izjavlja, da je avstrijski opotnoinočcni minisier v 'ženevi izrecno izjavil, da ee je z glavnim tajnikom Z N razijovarjal samo o avstrijskih notranjih zadevah. Nemško časopisje priznava, da se je avstrijski poslanik v Berlinu zelo priložit pri nemškem zunanjem ministru zaradi dogodkov v Avstriji m da je izrazil, da bo Avstrija le s obialovanjem morata iskati pri Z N opore, (e Nemčija ne bi mogla dati zadostnih garancij za to. da se iz Nemčije ne bodo podpirali avstrijski atentatorji. Priiožbe avstrijskega poslanika se bodo v nemškem zunanjem mi nistrstvu najpazljiveje pretresale in se bo njihova vrednost pravilno ocenila. Koncentracijski tabori Dunaj, 25. jan. m. Koncentracijska taborišča, ki jih je določila zvezna vlada za avstrijske narodne socialiste, so postala premajhna. V teku včerajšnjega dne je policija iz Inomosla pripeljala okoli 20 akademikov, ki so pri zadnjih nemirih v Inomostu metali bombe pred univerzo Za te akademike ni bilo v Wellersdorfu nič več prostora. Ker se teroristična dejanja narodnih socialistov neprestano množijo, je zvezna vlada sklenila, da odpre nova koncentracijska taborišča. Vlada Milana Srskiča padla Niltola Uzunovič sestavlja novo ministrstvo Rusija siuje baltski bfofc Baltske države se organizirajo — da bi lažje „prenesle" rusko prijateljstvo Varšava, 25. jan. tg. Ni še dolgo tega, kar to listi poročali o nekem skupnem načrtu, ki sta ga izdelala poljski in sovjetski zunanji minister, namreč da se vse baltske države povežejo v nenapa-dalni pakt, kateremu bi Poljska in Rusija skupno jamčili nedotakljivost državnih meja držav, ki ga sestavljajo. Obisk letskega zunanjega ministra Ssl-naisa v Stockholmu in v Helsingforsu je vprašanje tega naknadno od Rusije in od Poljske zanikanega pakta zopet postavilo v ospredje političnega zanimanja. Male baltske obrežne države, se očividno bojijo sovjetske ponudbe, ker se čutijo v nevarnosti, da ne bi polagoma v rusko-poljskem objemu izgubile svojo samostojnost, ia bi bile pripravljene pristati na to ponudbo, ki je za nje brez dvoma velike važnosti, le pod pogojem, ako bi se v baltski pakt včlenile tudi druge velike severuo-evrop-ske države, kot sta Švedska in Norvefka. Zunanji minister Salnais jc potoval v Švedsko baš s tem namenom, da povpraša švedsko vlado, če bi bila voljna stopiti v tesnejše zveze, politične ali gospodarske z malimi obrobnimi državami Baltskega zaliva. Dosedaj prav posebno prijatelj: kili stikov med Švedsko in med baltskimi državami ni bilo, ker to švedske socialistične vlade zamerile baltskim državam njihovo neprestano oboroževanje in niso hotele sprejeti razorožitve kot jo je v svoji državi izvedla švedska vlada. Baltske države pa so zamerile Švedom, češ, da so preveč sebični in da hočejo naložiti na bremena malih obrobnih sosed sovjetske Rusije vse breme protisovjetske obrambe, mesto da bi Švedska sodelovala, ker bi tudi njena neodvisnost bila neogrožena v primeru, da sovjetska Rusija podere na tla in pomeče v morje baltske države. Ministru Saluaisu se je posrečilo v glavnem vsa nesporazume odstraniti in ustvariti boljše razpoloženje za sodelovanje vseh severnih držav, sodelovanje, ki bi omogočlo temu bloku, da stopi v pogajanja z Rusijo in s Poljsko v smislu zgoraj navedenega predloga. Konference zunanjih ministrov se bodo še nadaljevale in je predvidenih več važnih potovanj in posvetovanj v omenjenem pravcu. Med Letonsko in med Finsko pa je že dosežen zelo obse>en sporazum, ki uvaja stalne rede konferenc obeh zunanjih ministrov, na kateiih naj bi se skupno določevale smernice za zunanjo politiko obeh držav. Isto nameravajo doseči tudi z Estijo in sicer na velikem sestanku zunanjih ministrov, ki je naznanjen za sredino prihodnjega meseca v Rigi. Iz tega se razvidi, kako resno so baltske države sprejele rusko-poljski predlog in kako se pridno med seboj posvetujejo in utrjujejo, tako, da bi mogle kot močna politična skupina brezskrbno »prenesti« poljsko-rusko prijateljstvo. Naravno je, da tudi poljska vlada, ki z vsemi sredstvi skuša konsolidi-rati mir na svojih severnih mejah, z vsemi sredstvi pomaga temu zbliževalnemu pokretu, ki vstaja iz prvotnih nejasnih oblik v vedno bolj določeno gotovost „Letos še ne ho vo\ne" „... tolaži japonski mornariški minister44 Tokio, 25. jan. c. Debata o proračunu zunanjega ministrstva se še nadaljuje in je japonski zunanji minister Hirofa itnel drugi govor o japonski zunanji politiki. Naglasil je, da Japonska hoče, da se ohrani mir na Daljnem vzhodu. Minister je izjavil, da je Japonska pripravljena, da se sporazume z Rusijo v vseh vprašanjih, predvsem pa v vprašanju mandžur- . skoh-kitajske železnice. Kar se tiče odnosov do USA, j pravi minister, da pričakuje velike težave v vprašanju podaljšanja pomorskega sporazuma. Vsako ra- Madjarska zunanja politika čunanjc s spremembo japonske zunanje politike ni ua mestu. Za njim je govoril mornariški minister, ki [e izjavil, da bi bila največja nevarnost za Japonsko, ce bi se danes mislilo na zmanjšanje proračuna mornariškega ministrstva. Tudi on upa, da ne bo na Daljnem vzhodu prišlo letos do nobene vojne krize, japonska zunanja politika pa se mora zavedati, da bo uspela le tedaj, če se bo naslanjala na močno japonsko orožje. „Pozdravljam Italifo in Nemčijo" (Gombos) Budimpešta, 25. jan. AA. Predsednik madjar-ske vlade Julij Gombos je odgovoril v parlamentu markiju Palaviciniju, ki je v utemeljitvi svoje interpelacije kritikoval madjarsko zunanjo politiko. G. Gombos jc med drugim izvajal: Madjarska bo ostala zvesta politiki svobodo« roke, ki predstavlja v njenem sedanjem položaju najsrečnejšo pot. Madjarska ne taji svojega prijateljstva z Italijo ia Nemčijo, ker ima konkretnih dokazov o tem, da ti dve državi iskreno podpirata gospodarsko okrepitev Madjarske. Toda Madjarska je hkratu tudi odločena začeti intenzivnejše razgovore v prijateljskem duhu tudi z vsako drugo državo, če bo to zahteval njen interes. Obisk zunanjega ministra Капуе v Parizu, je nadaljeval Gombos, je takisto doprinesel k atmosferi, kakršno že zdavnaj zahteva opozicija in kakršne si tudi Gombos sam želi. Madjarska, je nadaljeval ministrski predsednik, bo tudi nadalje zasledovala pravilno politično linijo, da pridobi državi, ki je ob ustju Dunava dokaj osamljena, čim več prijateljev. Potovanja zunanjega ministra niso bila brez političnega pomena. Obisk v Rimu bi mogel obroditi tudi konkretne uspehe, toda ker hoče biti kratek, je nadaljeval Gfcmbčs, se hoče to pot zadovoljiti z ugotovitvijo, da je bilo pravilno napraviti obisk vladi države, ki je Madjarski pripomogla, da se je rešila iz politične osamljenosti. Kar se tiče potovanja v Berlin, je nadaljeval Gombos, ni Ia pot prav nič škodovala odnoiajem med Madjarsko na eni in Italijo in Avstrijo na drugi strani. Ta obisk je bil potreben glede na to, da je okrepitev hitlerjevskega režima v Nemčiji pomembna ne samo za politični, temveč tu& za gospodarski položaj te države. G. Gombos je nato omenil obisk v Bolgariji in Turčiji. Ta dva obiska sta bila najlepša dokaza prijateljstva do teh dveh držav. Tudi Madjarsko zanimajo balkanska vprašanja. Madjarska je čini-telj, s katerim je treba računali pri reševanju problemov ob ustju Dunava. E Škandal Starinski Chautemps grozi z odstopom Zbornica mu vpije: Kar pojdi! Pariz, 25. jan. r. Danes je v odboru za dnevni red zbornice izjavil Chautemps, da bo vlada odstopila, če se imenuje parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Stavisky. Pripravljena pa je na poseben preiskovalni odbor izven parlamenta. Iz poslanskih klopi so zadoneli ironični vzkliki: »Ne grozite, kar pojdite, saj vidite, da vas narod noče.« Iz Вауоппа poročajo, da so strokovnjaki včeraj račeli pregledovati razne nakite, ki so shranjeni v bayonnski zastavljalnici. Pri tem so odkrili, da je zastavljalnica prevzela nek nakit za 600.000 fr., dočim je v resnici vreden samo 1000 fr. Na podlagi te ugotovitve je sodnik dal zapreti uradnika te zastavljalnice Koena. Verjetno je, da bodo prišli na sled še drugim sleparijam. V zvezi z incidentom med poslancema Hes-som in Beneixom se je davi vršil med njima dvoboj na pištole v Parcu-des-Princes. Nasprotnika sta štirikrat ustrelila, pa niti enkrat zadela. Doslej se še nista spravila. Marseille, 25. jan. c. Pristaši Action Fran<;aise so priredili velike demonstracije proti režimu. Pridružili so se jim državni uradniki in ves dan so v Marseillu bili večji ali manjši pretepi, 13 redarjev je ranjenih. Policija je aretirala 100 oseb. Policijsko refekturo stražijo močne čete policije in vojaštva, er so demonstranti izjavili, da bodo nocoj napadli prefekturo. Snoči so socialisti priredili v Le Havru protestno zborovanje. Komunisti so vdrli na shod in prišlo je do krvavega pretepa. Neki komunist je bil ranjen z revolverskim strelom. Poljska policija je odkrila tajno komunistično zborovanje v Varšavi. Vsi navzoči — preko 200 oseb — so bili aretirani. Vse špnnske univerze zaprte Pariz, 25. januarja. Iz Madrida poročajo, da je na \soh španskih vsenliščih izbruhnila stavka dijaštva, Vsp fakultete so zaprte. Po poročilu .španske vlado dozdaj ni bilo pomembnejših incidentov. Policija jo brez napora preprečila vse poulične demonstracije. Spor med Italijo in Anglijo za alriške kolonije Pariš, 25. jan. b. »AujourdTiui« poroča, da v Afriki ni izključen spor med Italijo in Anglijo, odkar jo prišel v Tripolis italijanski generid Balbo. Italija namreč od tega časa stalno napreduje v smeri proli Dibečl in se tako približuje francoski ekvalorijalnl Afriki na eni strani, na drugi strani pa angleškemu Sudanu, kjer so ilali.jan.ske čelo prodrlo že do Kufre. Radi tega so Angleži poslali svoje vojaško oddelke in opazovalno straže v to smer, tako da so angleški? in italijanske prednje straže oddaljene ena od drugih samo še nekaj kilometrov. Zgodi se lahko, da pride do novega »lučaja Fašodo. Kralj Boris v Romuniji Velikanska manifestacija bratstva med obema narodoma Zaščita kmeta Belgrad, 23 januarja. AA. Na podlagi čl. 15 uredbe o zaščiti kmeta jo dal pravosodni minister tole avtentično pojasnilo: Čl. 0 uredbe o zaščiti kmeta so mora tako razumeti, da se morajo vsa sredstva, zavarovana na premičninah in denarnih terjatvah, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz čl. S I. odstavka, 1. stavka, odstaviti in vse te stvari dali v svobodno razpolago dolžniku kmetu z omejitvami iz čl. 11. Prav tako so morajo vrniti dolžniku kmetu na svobodno razpolago z omejitvami iz čl. II vso njegove premičnine, nad katerimi je prisilna prodaja, (izvršilna družba) z uveljavitvijo to uredbe odgodena. Ponarejeni bankovci Belgrad, 25. jan. AA. Glavne karakteristike, po katerih se lahko hitro spoznajo (»narejeni jugoslovanski bankovci po sto dinarjev (Cluj, Romunija) od pravil bankovcev, so tele: A. Na licu bankovca: 1. Nad podpisom je natisnjeno namesto »Član uprave« — »Cdain uprave«; 2. Številčna karakteristika sredi bankovca je pri falzi-fikatih znatno večja in zelo netočno izdelana; 3. Na falzifikatu je podpis »A. Radovič« predebel, podpis »I. J. Bajloni« pa pretenak; 4. Simbolična figura na osebi od pasu navzgor je slabo izdelana, zlasti prsti, ki so |iredebeli in skrivljeni. B. Na hrbtni strani bankovca: L Pri falzifikatu prevladuje rdeča barva v močnem kartninskem tonu; 2. Solnčna polobla na obzorju morske |4)krajine na falzifikatu ne obstoji; 3. Postava kmeta na hrbtni strani lalzilikata je zelo slabo izdelana, zlasti leva roka od lehti navzdol je preveč potegnjena in so prsti ukrivljeni in predebeli; 4. Besedilo na hrbtu lalzifikala je slabo reproducirano, pretanko in nepravilno; 5. Vodni tisk na falzifikatu se znatno razlikuje od vodnega tiska pravega bankovca, ki je izdelan v finih črtah, medtem ko so na falzifikatih grobe črte. Tudi papir je pri falzifikatih debelejši s topim zvokom in se na prvi f>oglcd razlikuje od papirja pravili bankovcev. Jugoslovanska narodna stranka BclgTad, 25. ian. m. Narodni poslanci Svetislav flodžera, dr. MetikoS. dr. KeSeljevič, Josip Stažič, Miloš Dragovič, dr. Lukič in Vlada Kršlič so danes dopoldne kot člani glavnega akcijskega odbora jugoslovanske narodne stranke predložili notranjemu ministru Laziču akt s potrebnim materijalom, s katerim obveščajo notranjega ministra, da so izpolnili določbe § 14 zakona o društvih, shodih in zborovanjih in so ga radi tepa prosili za odobritev te stranke. Po informacijah, ki smo jih mogli dobiti od gori navedenih |x>slancev, j? jugoslovanska narodna stranka organizirana v vseh banovinah in 5 mestih. Prošnjo za legalizacijo stranke je podpisalo 13.000 pristašev jugoslovanske narodne slranke. V dravski banovini je po informacijah poslancev jugoslovanska narodna stranka organizirana v devetih okrajih in tudi v Ljubljani. Dunajska vremenska napoved. Se nobene bistvene spremembe, na vzhoduein robu Alp večja uagnje-ao&t k oblačnosti. Bukareit, 25. jan. b. Kljub hudemu mrazu, ki jc bil danes v Bukarešti, so vee ulice polne ljudi, Vse hiše so okrašene z bolgarskimi in romunskimi zastavami. Od postaje do kraljevega dvora je vojaštvo ob 9 dopoldne napravilo špalir, za njim pa so bile goste vrste civilistov. Ob 10.30 dopoldne so morale vse osebe zapustiti severni kolodvor in prostor pred kolodvorom so zasedli oddelki kraljeve garde. Na peronu so se v tem času zbrali člani vlade, predstavniki civilnih oblasti, genera-liteta in diplomatski zbor. Ob 11.25 jc prišel kralj Karel, kraljica mati Marija, bivša grška kraljica Jehsava in princ Nikolaj. Točno ob 11.30 je privozil na postajo dvorni vlak z bolgarskim kraljevskim parom, ki ga je spremljal samo ministrski predsednik Mušanov. Prvi je iz vagona izstopil kralj Boris, ki se je prisrčno pozdravil in rokoval s kraljem Karlom, za tem pa je pozdravil kraljico Jovano, ji poljubil roko in ji izročil šopek cvetic. Oba vladarja sta obšla častno četo, nakar so se vsi podali v dvorno čakalico, kjer je kralj gostom predstavil vse navzoče. V zaprtem vozu sta se oba kralja s spremstvom ob velikanskem navdušenju množice odpeljala v dvor. V prvem vozu sta bila kralj Boris in kralj Karel, v drugem kraljica Marija in kraljica Jovana, v tretjem pa bivša grška kraljica Jclisaveta in princ Nikolaj. Pol ure pozneje je bolgarski kraljevski par stopil v dvorec Colro-ceni in obiskal kraljico mater Marijo. Ob 12.30 sc je pričelo v kraljevi palači družinsko kosilo, katerega sta se razen kraljevskih družin udeležila še predsednik bolgarske vlade Mušanov in pa romunski ministrski predsednik Tartarescu. Zunanji minister Titulescu ni bil navzoč, ker je snoči zbolel na vnetju ušesne mrene in so ga moraLi takoj operirati. V zvezi z obiskom kralja Borisa je prišla semkaj skupina 27 bolgarskih časnikarjev', ki bodo gostje romunske vlade. Bolgarija in balkanski pakt Solija, 25. jan. b. Ob priliki 'potovanja bolgarskega kraljevskega para v Bukarcšt objavlja »Zname« članek, v katerem se bavi z balkanskim paktom in priznava trud in napore Turčije, Grčije in Romunije, da se ohrani status quo na Balkanu in opozarja obenem, da center Balkana predstavlja Bolgarija. V tem oziru pa je balkanski pakt odveč, ker obstoji vendar člen 10 pakta Zveze narodov, ki garantira svojim članicam, da se njihove meje in neodvisnost ne bo kršila. Bolgarija je prav tako članica Zveze narodov in je doslej dokazala, da kot taka vestno izpolnjuje svoje obveznosti in dolžnosti. Zaradi tega bi bil večjega pomena pakt o nenapadanju. Seveda Bolgarija smatra, da bi bilo potrebno, da se pred sklenitvijo takega ne-napadalnega pakta rešijo vsa sporna vprašanja, ki obstojajo že od povojnih let. Tak pakt naj bi se Osebne vesti Belgrad, 25. jan. m. Za namestnika člana nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice v Belgradu je postavljen Jože Tašner, inšpektor pravosodnega ministrstva, sedaj na delu v predsedstvu vlade. V 7. pol. skup. je napredovala pri Poštni hranilnici v Ljubljani Stana Vidmar. — Za uradnika 9. pol. skup. je postavljen na ]x)štnem in brzojavnem uradu Ljubljana I Avgust Jenko, na jx>štnem in brzojavnem uradu v Novem Sadu I pa je postavljena Marija Še-ničnik. — Premeščeni so: v podružnico Poštne hranilnice v Zagrebu Marija Grošelj, računska uradnica pri Poštni hranilnici v Ljubljani. V podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani je premeščena Anica Marki, računska Uradnica pri Poštni hranilnici v Zagrebu. Netr?ča pogumne leta tke Dunaj, 23. jan. A A. Korbiro poroča: Znana dunajska letalka Margareta Weiss sc je včeraj dvignila 400 m visoko z brezmotorniin letalom. Iznonada j>a jo jadralno letalo strmoglavilo v globino in treščilo na streho tovarne v Woel-lersdorfu. Letalka sc je ubila. Linčanje v Ameriki Washington, 25. jan. c. Linčanje se je v Ameriki zadnje leto zelo razpaslo. Dočim je bilo 1. 1932 samo 6 linčanj, jih je bilo 1. 1933 47, in sicer je bilo od teh 42 črncev in 5 belcev. Včeraj je bil zopet linčan neki črnec, ker je ubil nekega rudarja. 300 rudarjev je vdrlo v ječo, iztrgalo morilca in ga obesilo na bližnje drevo. Ko je prispela policija, je bil črnec že mrtev. London, 25. jan. c. O potresni katastrofi v In- . diji se sedaj poroča iz Kalkute, da je potres zahteval 200.000 žrtev. Najbolj je prizadeto mesto • Nepal. i sklenil bodisi med posameznimi državami ali pa skupno. Zaltaj Bolgarija še ni sprejela balkanskega pahta Istambul, 25. jan. tg. Bolgarski poslanik v Ankari Antonov je prispel davi v Istambul. Pred svojim odhodom v Ankaro je imel daljši razgovor s turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi be-jem, kateremu je raztolmačil vzroke, zakaj Bolgarija ni pristopila k balkanskemu paktu. Sta dva vzroka: 1, položaj bolgarskh narodnih manjšin v Romuniji in Grčiji in 2. vprašanje dostopa Bolgarije na Egejsko morje. Obe vprašanji nista 8e rešeni. Podpis balkanskega pakta bi pomenil, da Bolgarija priznava status quo. Kljub temu odklonilnemu stališču Bolgarije pa v istambulskih političnih krogih upajo, da bo intervenirala Turčija v Sofiji, iu sicer najbrž z uspehom. Pakt bo podpisan Istambul, 25. jan. tg. Po časopisnih vesteh bo turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej odpotoval dno 4. febr. preko Sofije v Bukarešt .V Bukarešlu ee bodo ob času Tevfik Ruždi bejevem prihodu mudili tudi grški zunanji minister Maximos ter jugoslovanski zunanji minister Jevtič. Splošno mnenje je, da je podpis balkanskega pakta samo še vprašanje par dni. Romunshi tisk Bukareit, 25. jan. tg. Ves romunski tisk pozdravlja navzočnost bolgarskega kraljevskega para v Romuniji. »Adeverulc piše med drugim: »Rornu-uija želi zbližanja iu obnovitve prejšnjih dobrih odnošajev obeh narodov na temelju politike miru, ki je bila veduo želja Romunije. Romunija bo storila vso, kar bo v njeui moči, da se uresniči zbli-žanje z bolgarsko sosedo in tudi z vsemi drugimi sosedi.« »Lupta« piše: »Romunija želi ožje prijateljstvo in tesnejše odnošaje s svojim bolgarskim sosedom. Želimo, da bi kraljevski obisk predstavljal zgodovinski akt, ki naj bi rodil dobre sadove.« Vladni uradni list »Viiporul« piše; »Zadnji sestanek kralja Karla s kraljem Borisom na Donavi'pri Huičuku je topel obnovil medsebojne zveze med obema državama. Sedanji obisk bolgarskih tuve-renov bo te odnose ie sboljial in poglobil v prid miru ler gospodarskih in političnih interesov obeh narodov.* Veliki jutranji list »Dimineata« piše: >Obisk v Sinaji bo razčistil tudi staliiče Bolgarije do balkanskega pakta.* »Universuk pravi: »telimo, da bi vladi obeh držav s počit * o politiko in utemeljenim eaupanjem imeli uspehe v tvojem napornem delu. Iskreno želimo, da bi se uresničiti iskreni odnosi med državami Balkana na podlag! pogodb i" mednarodnih opreznosti.< V par vrsticah Belgrad, 25. jan. m. Današnje Službene Novine objavljajo, da je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi brošure: »Pismo Srbom za novo leto ob koncu decembra 1933« od Svetozarja Pnbi&VRp Bolgarska agencija poroča: Včeraj ob 17 je Nj. Vel. kralj Boris sprejel jugoslovanskega poslanika dr. Vukčeviča v poslovilni avdijenci. Sv. oče je sprejel danes uglednega katoliškega odposlanca iz Španije. Ta je prispel v Vatikan zato, da pripravi vse za sklenitev konkordata med Cerkvijo in Španijo, »Politiken« poroča, da so nizozemske oblasti prepeljale bivšega narodnega poslanca Torglerja, ki je znan iz lipskega procesa, v koncentracijsko taborišče v Oranienburg. Poljska ekspedicija v južnoameriško gorovje Ande je zapustila pred 5 dnevi mesto Tanberias in je po petdnevnem potovanju prišla do vznožja vrha Mercedaria v skupini Ramada ter se utaborifa v višini 4300 metrov. Ob 8 popoldne je sklican Reichstag k seji. Na dnevnem redu je izjava državne vlade. Drugi podžupanmesta Innsbrucka v Avstriji je odstavljen in so ga takoj po odstavitvi aretirali, ker je bil baje v zvezi z narodnimi socialisti. Madjarske državne železnice sporočajo, da bo direktni vlak na progi Budimpešta—Zagreb—Reka vozil samo do Koprivnice. V Koprivnici bodo madjarski vagoni odklopljeni in vsi potniki bodo morali prestopiti v jugoslovanske vagone, V Bregenzu v Avstriji je bil aretiran major Matt, bivši voditelj tirolskega Heimvvehra. Po vsem Tirolskem je bilo danes izvršenih mnogo aretacij. Meseca februarja priplove pa Reko italijanska križarka »Fiume«, kateri bodo ob tej priliki predali vojno zastavo. Utrinki PRAVILNA OCENA NASE CIVILIZACIJE Albert Mousset je zopet napisal krasno in duhovito knjigo, ki ji je dal naslov: »Paradoksi o proilosli, sedanjosti in lodočnosti Evrope*. Krasni utrinki, zavili v par besed, iti razkrivajo vso hi-I navičino naše sodobne civilizacije: »Narod — nacija je skupina ljudi, ki jih druži ista zmota o postanku in skupno sovraštvo do svojih sosedov.. .«■ »Pri malih narodih je nehvaležnost prvi njihov izraz samostojnosti in potreba po inozemskem posojilu prva meja njihove neodvisnosti.. .* »V zunanji politiki so sosedi naših sosedov rtffii prijatelji...« »Veliko dejstev, it življenja kakšnega naroda moramo poznali, da se zavedamo, kako malo ga poznamo.. * »V politiki je vera v trajnost samo začasno razpoloženje duha...« »Republika je režim, ki dovoljuje najlerajie nihanje med dobrim in slabim ...« »Tajna uspehov diktatorskih režimov je v tem, da tnajo pravilno izbrali svoje sovražnike...« »O nesmrtna načela! Odpustimo vam. da sle nesmrtna, ampak zamerimo ram. da se starate.. »€ »Gospodarski strokovnjak je danes edini človek, ki se proli božji volji oznanja je za preroka. Morda jih Bog ravno zaradi lega lako dosledno, laka trdovratno deinantira... .* xZrlo lahkomiselno ravnanje je, prr>pus4tt a trn. kovnjakom reševanje vprašanj, ki jih lahko reši vsak tdravl razum...< »Zakaj bi skušali razumeti, kdo je zmagovalec in kdn je premaganec, ko je mnogo bolj ra:no do- I anali, kdo je upnik in kdn je dolžnik. Mnogo lažje I je se pustiti ubiti, kot pa plačati...« j ».Vir je samo kratka doba negotovosti med dvema vojnama .. »V očeh Anglije jo prijatelj miru tisti, ki je najpoprej storit vse, da ga je onemogočil in nate podal pomirljivo izjavo...* .. ellamsi puhlice indignantes reprobamur, secrelo deleclamur — v javnosti z ogorčenjem obsojamo, kar na lihem z odobravanjem vživamo.. ..« . '■Sovjetska Rusija nam je prva dala fologe-ničen (pripraven za filmske posnetke) preleta-rijat,. .* SME3NICE DIKTATORJE V Mussotlnijev parlament je sprejel fašistični zakonski načrt o stanovski ureditvi države s HM glasovi od :io9 poslancev. Ko so Mmsoliniju javili ta razveseljiv izid, se je baje nasmehnil in odslovil delegate z besedami: »Samo toliko, n« več?* I o nas spominja na odgovor velikega bandila na Kor-siki Emmanuela Arena, ki ga 'je dal ondolnemu .upanu, ki mu je prišel častila!, ida so vsi njegovi občani enodušno izrazili svoje navdušenje za njega.* »Iii? ne veči* je migovorit Arena.* ko. hk0 bi jih pa bilo, če bi bil brez le palice,« (ip je stresel s puško). (La Croir). VELIKE CASTE, MALE OBEŠAJO Ko je francoski predsednik vlade Chaulempt objavil, da so *padle prve glave* v zrezi s Sluvin-skijevim škandalom, meneč pri tem'dekret s ka-/erim je bilo kaznovanih in odpuščenih 12 poli. cijskih uradnikov, se je dvignil neki poslanec, ki sicer pripada levičarski radikalni stranki, ter zn-rpil proti predsedniku: -Gospod predsednik, pozabiti ste na vratarja mestne hiše v Вауоппе!« (V Bagonneu namreč je slepar Slavijskl s pomočjo župana najbolj sleparil. (Јошпа1 det Dcbals). » Pomanjkanje šol v Ljubljani Ljubljana se je po vojni teritorijalno zelo razmahnila, naraslo pa je tudi število njenega prebivalstva za okroglo 100 odstotkov. Ta narast ni le posledica novih krajev, ki so prišli k Ljubljani, temveč je število prebivalstva v resnici naraslo. Koliko se je zateklo semkaj beguncev in uradnikov v nove in razširjene urade! Z njimi so prišle družine, z družinami številni otroci. Ljubljana skuša prikrojiti svoje zunanje lice svojemu povečanju: veliko stori za izboljšanje cest, ureditev parkov, veliko novih impozantnih stavb je zraslo poleg neštevilnih privatnih vil, struga Ljubljanice dobiva polagoma novo lice. Vse te stvari drže korak z večanjem teritorija in pomena naše prestolice. Eno je pa vendar naše javno gospodarstvo do danes prezrlo, ki pa ni mogoče z zaprtimi očmi mimo njega, ker kriči že na ves glas po rešitvi: to je problem naših šol. Kako je naraslo število naših otrok po vojni! In vsa ta mladina je dobila po vojni eno samo novo šolsko poslopje, t. j. trgovsko akademijo, eno se pa za osnovno šolo zida za Bežigradom. Potreba novih šol je pa pri nas sedaj morda najnujnejša. Merodajni činitelji morajo vzeti to vprašanje čimprej v resen pretres in izdelati nekak sistem ali načrt,-po katerem naj se začne ta problem takoj reševati. Ker bo statistika, ki sem jo povzel deloma po časopisnih vesteh, deloma po uradnih virih, slednjič tudi po svojih zapiskih, najbolj posvetila v ta problem, boin pomogel mestoma tudi ž njo. Osnovne šole Naše mesto ima sedem stavb za osnovne šole: Barje, Prule, št. Jakob, Graben, Vrtača, Ledina, šiška; v šiški prostora za dva zavoda. V te šoli uodi sedaj nad 4000 otrok obojega spola. Pred vojno je bilo to število izdatno manjše in vendar so imeli otroci, ki jih je bilo skoro polovico manj, na razpolago vse iste prostore. To število otrok bo sedaj nekaj časa ostalo in se ne bo v bližnjih letih prav veliko povečalo, kajti statistika teh let, ki sprejemajo v šolo že povojne otroke, kaže da je prirastek od leta do leta neznaten. Ko so bili v šoli medvojni otroci, jih je bilo okroglo za 1000 manj (leta 1925/26 krog 3200). Kako je sedaj s prostori vobče? Naše šole so, izvzeinši Vrtačo, ki je bila zidana za privatna stanovanja, v prav dobrem stanju, tudi ustrezajo povprečno vsem higijenskim in pedagoškim zahtevam. To je bilo pred vojno prav izvrstno. Danes pa so se razmere temeljito izpremenile in nagnile daleč na negativno stran. Za velik prirastek učencev nismo sezidali nič novega, šele v zadnjih dneh raste nova šola v okolišu Sv. Krištofa. Zato je bilo treba iskati zasilne strehe nadštevilni mladini. Kako? Razredi so marsikje natrpani, kolikor sploh mogoče. Kabineti in enake sobe, namenjene učilom, so izgubile svoj prvotni namen in postale učilnice, četudi navadno premajhne in pretesne. In še je ostalo veliiko razredov brez strehe. Ti morajo popoldne v šolo (na Grabnu, na Ledini, Sv. Jakob, Šiška). Poleg tega se stiskajo na nekaterih šolah še drugi zavodi v večernih urah: na Grabnu pomožna, na Vrtači obrtnonadaljevalna, pri Sv Jakobu meščanska in obrtnonadaljevalna, v šiški dve meščanski in obrtnonadaljevalna, na Prulah meščanska, dnevno zavetišče in obrtnonadaljevalna. D$4}plfe razmere v poslopjih, kjer se vrši v na-'ГР8ОД sobah ves dan do pozne noči pouk, ne ustrezajo niti povprečnim higijenskim razmeram, je umevno. In kriza gor, kriza dol, tej stvari bo treba pogledati odločno v oči in čimprej misliti na normaliziranje razmer. Z novo šolo za Bežigradom bo razbremenjena deloma šiška, deloma Ledina, toda še vedno bo tesno s prostori in bo treba nekaterim poslopjem pomoči za prvo silo s primernimi priizidki ali morda z dvigom za eno nadstropje, kar je seveda dosti ceneje kot novo poslopje, in bi vobče za dalj časa zadoščalo. Eno novo poslopje pa je nujno potrebno: Ženska šola v šentpeterskem okraju. Ues je, tam imamo privatni zavod Liechtenthurn, ki krije morda delno potrebo, toda nov, samostojen zavod bo vsak dan potrebnejši, ker raste Ljubljana tudi v tem delu in bo še rastla. In kani naj gredo vse deklice tega okraja? In mislim, da bi niti treba ne bilo zidati novega poslopja: Imamo tam lepo stavbo na zračnem prostoru, ki je ne moti nikak promet, ima lepo dvorišče in bo dobila prej ali slej lep park pred seboj: je to šentpeterska vojašnica, ki se ponuja, mislim, da je njeno ponudbo težko odbiti. Južni in južnozapadni del bi dala dovolj primernega prostora krepkemu zavodu. Meščanske šole Meščanskih šol pred vojno ni bilo v Ljubljani, dobili smo jih šele po vojni. V Ljubljani imamo štiri meščanske šole, in sicer dve deški, v šiški in na Prulah, ter dve dekliški, v šiški in pri Sv. Jakobu. Število učencev je sledeče: na Prulah 447, v šiški 304, torej skupaj 751 dečkov: pri Sv. Jakobu 300, v šiški 175, skupaj 475 deklic, ali skupaj 1226 učencev in učenk. Poleg tega jih imajo še privatni zavodi 524, torej vsega skupaj 1750. Izmed teh zavodov imata le oba privatna pri Uršulinkah (notr. in vnanja) in v Lichtenthurnovem zavodu vsak svoje poslopje, oni štirje državni gostujejo, in sicer vsi v osnovnih šolah dotičnih krajev, t. j. I. dekl. pri Sv. Jakobu, II. deška na Prulah, II. dekliška in I. deška v Sp. šiški. Ker ta poslopja niso zidana za dva zavoda, se mora umakniti del osnovne šole na popoldne. In kdor ni poskusil, ne ve, kako je težko z dvema zavodoma v istih prostorih. Koliko več trpi inventar, zdravje, svečava itd., itd. Ce bodo meščanske šole, ki so šele v začetku začetnega razvoja, služile svojemu namenu, če bodo vrhu tega še povzdignjene na stopnjo nižjih srednjih šol, za čemer gre težnja vobče, potem bo število učencev vedno rastlo, množilo se zlasti število učenk, če jim bo za delj časa zaprto učiteljišče. Ta naravni porast ho vendar le zahteva! prej ali slej svoja poslopja, da bo mogoče urediti primerna učila po sobah, po hodnikih, da se bo moglo zlasti mirno pod lastnim krovom razviti ono specialno delo, ki ga taki zavodi zahtevajo, ki pa je danes v gostaščini nemogoče. In danes že bi bilo treba za zasilno ureditev zidati nujno vsaj eno poslopje, v katerem bi se — morda v šiški — mogli nastaniti ali obe meščanski šoli, ali pa prepustiti sedanje poslopje deške osnovni in meščanski šoli, novo stavbo pa sezidati dekliški osnovni in meščanski. To je pač res nujna potreba, kajti v tej gneči, kot vlada tam sedaj, je nemogoče vršiti potrebno delo z zadovoljivimi uspe hi, če bi se učiteljstvo tudi raztrgalo v delu in nadzorstvu. Ker je šolsko poslopje na Prulah moderno in prostorno, bi se dalo tamkaj pomoči morda že s primernim prizidkom, da bi mogla dobiti tudi meščanska šola dovolj prostora. Treba je pa misliti, da tudi v onem delu mesto raste in da bo za osnovno šolo otrok vedno več. Mesto pa se širi tudi v šentpeterskem okraju, ki je danes še brez dekliške šole. Če zraste v tem okraju dekliška šola, potem bi bila razbremenjen^ šentjakobska dekliška osnovna šola in bi poslopje zadoščalo osnovni in meščanski dekliški šoli. Občinske volitve v Smledniku Upravno sodišče v Celju je pod Številko A 349/33/6 izdalo to le odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Smlednik, srez Kranj, se je v volivnem imeniku vpisani Jamnik Franc, posestnik v Podrečju, dne 21. oktobra 1933, torej v odprteim roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50, odstavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in veeh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: I. Volivni odbor je odstranil ofc koncu glasovanja, pred ugotovitvijo volivnega rezultata predstavnika kandidatne liste Burgerja Josipa. Ta ukreip je utemeljil volivni odbor s tem, da je baje prišlo trikrat do incidentov med volivci in omenjenim predstavnikom. Ni pa poort ali tudi za okolico. Čc vse to vpoštevamo, moramo priti do zaključka, da je število one živine, ki jo Ljubljančani sami rede za svojo porabo ali za prodajo. še bolj padlo, 'ludi iz drugih statistik jc razvidno, da se opuščajo hlevi oziroma, dn je mnogo hlevov, ki so bili preurejeni v garaže, v skladišča in cehi v stanovanje. Ljubljana postaja vedno manj kmetska ter vedno liolj gosposka pa tudi delavska. © Ponarejeni petači. V mestu so sc pojavili ponarejeni petuči, to so novci |x> 50 Din. Policiji je že prijavljenih nekaj primerov. Odkod izvirajo še ni ugotovljeno. Novci so prav dobro ponarejeni, na videz jih sploh ni mogoče ločiti od pravih, spoznajo pa sc po zvenku. — Pozor torej! O Pazile se pred goljufom. Po Ljubljani hodi neki srednjevelik moški, črnega suhega obrii/a, oblečen v črn suknjič in pokrit s plišastim zelenim klobukom. Možakar, ki jc najbrže kak cigan, govori srbohrvatsko ter si izbira za svoje žrtve zlasti blaga iničarke. Po navadi prosi, naj hi mu premenjali tisočdinar-ski bankovec, pri čemer potem izmakile ali ogoljufa blagajničarko, za kolikor more. Tako je pred dnevi na zvit način izvabil od blagaj-ničaike v. trgovini Jurjevec-Fabiani znesek 400 dinarjev, na enak način pa je hotel ogoljufati tudi t vrti k o Breznik v Stritarjevi ulici, kjer pa so ga razkrinkali, nakar jo je popihal. Pripetilo pa se je še več takih primerov. Goljufa išče policija. 0 Tatvine v Ljubljani. Z dvorišča gostilne pri »Jerici« v Prešernovi ulici je te dni izginilo lepo, 1500 Din vredno kolo, last Alojzija Jesilia. Kolo ima evidenčno številko 2385-1-2. Odkar so uvedene tablice za kolesa, so tatvine precej ponehale, ker jc tatovom zelo težko spravljati kolesa v denar. Če kdo ukrade kolo, ga najbrže samo zaradi sestavnih delov, s katerimi se iz starih koles dajo prav lepo napraviti — nova. — V trafiki v Kolodvorski ulici 8 je neki moški izmaknil znesek 845 Din. — Elizabeti Kregarjevi na Zrinjskega cesti 3 je neznan tat ukradel iz shrambe 22 kg masti v porcelanastem loncu in okrog 20 kosov mila, v skupni vrednosti 850 Din. — Trgovcu s kožami Francu Miheliču iz Šolnika je neznan tat odnesel iz veže gostilne pri Češnovarju na Dolenjski cesti vrečo, v kaleri je bilo 6 lisičjih kož, 1 dihur eva, 10 zajčjih ter 12 čepic iz polhovih kožic. Mihelič trpi okrog 3000 Din škode. 0 Ujel tat. Slaščičarju Ivanu Vukoviču v Flor-janski ulici 13 je izginila predsnočnjim lepa modra obleka, vredna 1000 Din, njegovemu sostanovalcu zidarju Francu Beliču pa 300 Din vreden suknjič. Oba sta tatvine osumila nekega mladega človeka, ki so mu bile razmere znane. Policija je včeraj tega človeka aretirala ter se pri zaslišanju prepričala, da ima pravega v rokah. Aretiranec sicer zanika vsako latvino, vendar pa mu to pred kaznijo ne bo pomagalo. 0 Mestna zastavljalnica bo na praznik (sveč-nico) dne 2. februarja t. 1. za stranke odprta in bo istotam med 10 in 11 javna dražba preprog. 0 Na vseh tramvajskih listih je reklama za rogaško slatino, ki je v zvezi z dobitki. Pojasnila v vsakem tramvajskem vozu. „ 753 0 Opozarjamo: Kdor dobre vinske kapljice si poželi, naj v gostilno Rokodelskega doma pohiti. — Kdor zdravo, močno in ceneno hrano rad imel bi, naj se v gostilni rokodelski abonira. — Kdor s kegljanjem hoče se razvedriti, naj zapomni si, da v Rokodelskem domu v Ljubljani kegljišče je najboljše in najcenejše. Jesenice Umrl je na Savi 54 letni tovarniški uslužbenec Jože Šest, ki je zadnja leta zaposlen kot čuvaj tovarniške gasilne shrambe, Pozor kolesarji. Samo še do nedelje je čas priglasiti kolesa in plačati takso za leto 1934. Mariborske vesti s Nova načela v gradbenem načrtu V novem regulacijskem načrtu o gradbeni preureditvi Maribora, ki se nahaja še v delu, je posebno poglavje namenjeno mariborskim ulicam. Poleg drugega je predvideno tudi drugačno dimenzioniranje cestnih hodnikov in cestišča po novodobnih načelih. Novi princip se je že izvajal na Aleksandrovi cesti in v Sodni ulici. Cestišče se je na obeh cestah znatno zožilo, razširili so se pa hodniki za. pešce. Žc dosedanje izkušnje na zelo prometni Alek sandrovi cesti so pokazale dobre strani ožje ceste. Promet se razvija mnogo bolj nemoteno in tudi hitreje. Postopoma pa se bodo preuredile tudi ostale ulice. Upoštevalo se bo novo razmerje, predvsem pri zgradnji novih ulic v predmestnih delih. Dosedanje razmerje med hodniki in cestišči se je posebno v teh ulicah, ki imajo Zborovanje pekovskih mojstrov Včeraj dopoldne se je vršil v Gambrinovi dvorani redni letni občni zbor Združenja pekovskih obrtnikov v Mariboru, ki zajema območje obeh mariborskih ter prevaljskega političnega okraja. — Združenje predstavlja s svojimi 104 člani močno gospodarsko korporacijo. Pomočnikov šteje 98, vajencev 61. Prisostvovali so zborovanju zastopnik obrtne oblasti, vodja tržnega nadzorstva vet. nadsvetnik Hintcrlechner, zastopnik Zbornice za TOl Jakob Zadravec, obrtni nadzornik Založnik in tajnik okrožnega odbora Novak. Predsednik Združenja Jakob Koren se je v uvodnih besedah spominjal umrlih članov Maleka, Prekoršeka, načelnika ptujskega pekovskega združenja Lozinška in Ivana Rebeka. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal J. Novak, je razvidno živahno stanovsko delo v minulem letu. Vršila sla se dva izredna občna zbora, devet sej uprave. Združenje sc je borilo proti 3% dodatnemu davku na skupni davek n» poslovni promet, proti maksimiranju krušnih cen, proti odpravi nočnega dela, ki bi pomenila uničenje malega obrtnika, pobijalo je neupravičeno izvrševanje pekovske obrti in interveniralo v primerih nelojalne konkurence, bansko upravo jc naprosilo za izdajo odločbe glede obsega pravic pekovske in slaščičarske obrti, nastopilo* je proti podražitvi kvasa ter živahno sodelovalo z vsemi pekovskimi stanovskimi organizacijami v Sloveniji in z Zvezo pekovskih delavcev v Zagrebu. Dva člana sta se udeležila tudi pekovskega kongresa v Belgradu ter je bil izvoljen za zastopn ka pekovskih združenj iz dravske banovine predsednik mariborskega združenja Jakob Koren. — Blagajna izkazuje Din 31.820 dohodkov (od tega Din 22.9C0 na članarini) ter 29.1C9 Din izdatkov. Obravnavale so se tudi zahteve društva pekovskih pomočnikov, ki so bili zastopani na zborovanju s svojimi delegati. Občni zbor sc je zaključil brez volitev, ker je bila sedanja uprava izvoljena lani za dobo treh let. * □ Vajeniški dom v Mariboru, Že dolga leta se čuti v Mariboru potreba po vajeniškem domu. Zahteva po takem zavodu postaja od dne do dne bolj pereča. Zlasti se bavi z načrti zgradbe doma za vajence tukajšnje Slovensko obrtno društvo, ki namerava pričeti v najkrajšem času z ureditvijo in zbiranjem potrebnega gradbenega fonda, v katerega naj bi se slekale podpore javnih in zasebnih ustanov ter dohodek raznih društvenih prireditev. Po sedan|ih načrtih naj bi se namestil vajeniški dom v posebnem poslopju, v katerem bi imele svoje prostore tudi obrtniške organizacije. Potrebna bi bila večja dvorana za vajeniške prireditve, čitalnica, knjižnica ter prostori za glasbene vaje in telovadbo. Kontrolo bi vršili pomočniki in mojstri. Sčasoma bi se osnoval v domu tudi internat, v katerem bi stanovali vajenci, ki v mestu nimajo sorodnikov ali znancev ter so brez pravega nadzorstva. Pričakovati je, da bodo odločujoči faktorji podprli težnje obrtnikov ter omogočili osnovanje zavoda, ki je zlasti v današnjih časih radi zaščite obrtne mladine nujno potreben. □ Neosnovana vest. Včeraj se je razširila po Mariboru na podlagi »Jutrovega« poročila vest, da se je tukajšnji trgovec Mastek pri smučanju smrtno ponesrečil. Vest pa je neosnovana. □ Volivni red v Zbornico za TOl je tvoril predmet živahne seje tukajšnjega gospodarskega predstavništva, ki se je vršila v sredo zvečer. Kakor smo že svoječasno poročali, je nastal med štajerskimi gospodarskimi krogi hud odpor proti novemu volivnemu redu v Zbornico za 101, ki bi bil zasigural predstavnikom ljubljanskega gospodarstva v zborničnem vodstvu taktično večino. Vršila so se radi tega odpora dolgotraineiša pogajanja, ki bodo privedla, kakor se je poročalo na omenjeni seji, do sporazuma. Razdelitev mandatov se bo izvršila teritorialno, tako da bo štajersko gospodarstvo po svoji številčni moči dobilo pri- Kulturni obzornik Pedagoški zbornik SŠM za leto 19 33 Za knjigama dr. J. Jeraja »NaSa vas« (Oris vede o vasi)in dr. S. Gogala »Temelji obče metodike« (Uvod v praktično pedagogiko), ki sta izšli še pred božičem, je Slovenska Šolska Matica razposlala te dni še tretio in zadnjo izmed njenih publikacij za leto 1933. — Pedagoški zbornik (XXIX. zvezek; str. 146). Kot vsa zadnja leta, kar ga ureja vseuč. prof. dr. K. Ozvald, je Pedagoški zbornik tudi letos nad pričakovanje bogat. Po vsebini in kvaliteti najboljši je brez dvoma članek ».Nove' psihološke smeri (psihoanaliza, individualna psihologija) in pedagoška vprašanja«, ki ga je prispeval urednik sam in v katerem podaja najprej kritičen opis obeh — Freudove in Adlerjeve psihologije, nato pa z vso nazornostjo prikaže njune pomanjkljivosti za pedagoško delovanje. — L. Pu-har je po zapiskih Fr. Milčinskega napisal lep in-struktiven članek »Pijanec pred sodiščem«; uvod o Milčinskem kot »enem najvišjih pedagoških vrhov na slovenski zemlji« pa mu je napisal urednik. — Po snovi najzanimivejša in najdaljša je »Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka« dr. B. fjkcrlja, ki jo je napisal na podlagi antropoloških preiskav 76 otrok z drž. pomožne šole v Ljubljani in v katerem na podlagi statistik in rodovnikov pokaže izvor anomalij, ki je v dednosti. — Mnogo praktičnih navodil za domačo vzgojo otrok nudi članek M. Senkoviča: »šola in dom«. Prijetno pisani in s številnimi primeri osvetljeni članek je zamišljen kot snov za predavanja na roditeljskih sestankih. — Končno sta prispevala še Jan Šedivy informitiven članek o zgodovini bolgarskega šolstva in B. Horvat poročilo o Antauerjevi priredbi knjige »Do stvarnega uka v I. razred osnovne šole«. — Zborniku je pri-dejan na koncu Upravni vestnik SŠM. — Knjige SŠM zadnjih let, zlasti pa članki v Pedagoškem zborniku pričajo, da se je pedagoško stremljenje pri nas vendar že premaknilo z ozkega gledišča šolske pedagogike in se začelo dotikati ludi vprašanj z ostalih področij pedagoške kulture. Pedagoška dognanja na teh področjih pa bi morala postati last vsega izobraženstva: zato naj bi publikacije SŠM vsaj prebral vsak inteligent. Kulturne zanimivosti Prvi slovaški zvočni film. Lani je bil izdelan in nedavno predvajan prvi slovaški zvočni film >Dežela prepeva«. Izdelal ga je režiser Plieka. ki je znan zapisovatelj slovaške narodne pesmi in se jo izkazal že z nemim filmom rPo gorah in dolinah«. Olasbeno stran je oskrbel popularni član bratislavske opere Štefan lfoza ter ljudski pevski zbori in ljudski pevci. V največjo odliko je filmu, da so vse slike posnele v naravi, a nobena v ateljeju. Je to prvi slovaški zvočni film. Tu se je režiser od golega etnografskega fotografa dvignil do popolnega umetniškega dela, ki ga je ustvarjal tri leta. Zato je Plicka bela vrana med režiserji. Film je sicer v prvi vrsti propagandni film za tujino, n radi svoje umetniško višino doseza uspeh povsod. Je lo fihnana reportaža slovaškega sveta in življenja, s krasnimi naravnimi prizori, brez banalnega kiuo-dejanja, ustvarjajoča po fotografski, režiserski in glasbeni slrani skladno enoto. Čuden slučaj bi mogoče ta film zanesel tudi v Ljubljano. S. V. Jubilej prof. Balabanova. Za 35 letnico znanstvenega delovanja bolg. klasičnega filologa in knji- j ževnika Aleksandra Balabanova, je bila prirejena i te dni v Sofiji velika slovesnost, katere se je udeležila celo kraljevska dvojica.. Za ta dan je tudi j izšla bogata knjiga: »Aleksander Balabanov«, kjer je izbor Balabanovih pesmi, prevodov (silen pre-vajavec!), več feljtonov, književnih esejev in razprav o poetiki. Drugi de! knjige (celotna knjiga obsega 595 str.) pa vsebuje sestavke o Balabaou in njegovi delavnosti, tu so sodelovali vsi vidnejši 'bolgarski književniki. Stoletnico prvega stalnega zagrebškega gledališča bodo Hrvatje praznovali 4. novembra t. 1. Kot prva predstava lega dne je bila pred slo leti nemška drama »Nikolas, Graf von Zriny« (Korner), seveda v nemščini. V hrvaščini je bila izvajana prva drama šele 1. 1840., in sicer Kukuljevičev »Ju-ran i Sofija«. Smrt španskega slikarja. Te dni je v Barceloni umrl v 72. letu znani španski slikar Utrillo. Pokojnik je živel dolgo vrsto let v inozemstvu, zlasti v Belgiji, Nemčiji in na Bolgarskem. S svojimi deli je odločilno posegel v razvoj takozv. umetniške revolucije v Barceloni. »Zlatna knjiga«, br. 35, katero izdaja mesečno znani belgrajski knjigarnar Geza Kohn kot posebno otroško knjiž.evno zbirko, prinaša v zadnjem zvezku perzijske pravljice »Hiljadu i jedan dan«. Drobne. Te dni so odprli v Berlinu razstavo moderne kitajske umetnosti, katere se je udeležil novi kitajski poslanik v Berlinu, Liu Čang. — Satirični roman Vladislava V a n -č ure, »Konec starych čas j«, bo izdala v bližnji prihodnjosti praška založba Melanlrich. Vančuro poznamo po krajših prevodih tudi Slovenci. — Roman H. M a n n a , »Resno življenje«, je pravkar izšel v praški založnici Gutenberg. neznaten vozovni promet, pokazalo kot nepravilno. Cesta se je uporabljala samo v sredini, ob straneh pa jo je prerasla trava. Nasprotno pa so hodniki tako stisnjeni in slabo oskrbovani, da se pritožujejo pešci, — Novo razmerje se je določilo sedaj tudi za ceste, ki so se pričele urejati iz sredstev pomožne akcije. Za Betnavsko, Delavsko in Fochovo ulico se je določila celotna širina na 15 m, od tega pa odpade na cestišče samo 9 m ter na oba hodnika po 3 m. Še ožja bo Linhartova ulica. Pri širini 12 m oo merila cesta 6 m ter hodnika po 3 m. V Gubčevi ulici, ki meri v širino 10 m, bo odpadlo na cesto 6 m in na hodnika po 2 m. Izprememba je torej prav znatna ter se bo izvajala postopoma tudi na drugih cestah. merno zastopstvo. — Na seji se je v širših Obrisih obravnavalo tudi vprašanje zbornične ekspoziture v Mariboru. □ Mestni svet. Redna seja mestnega sveta se je vršila v sredo. Na dnevnem redu so bila po večini osebna vprašanja. Gradbeni dovoljenji sta bili podeljeni samo dve. In sicer Kreditnemu zavodu za predelitev stanovanja v prvem nadstropju hiše Grajski trg 5 v dvoje stanovanj ter Frančiški Schniiderer za preureditev prodajnega lokala v Gosposki 2; mora pa predložiti nove fasadne načrte, ki jih odobri gradbeni odbor. □ Mariborska trgovina proti konkurenci. — Združenje mariborskih trgovcev je izdelalo poseben načrt, kako naj bi se preprečil naval z 'ustanavljanjem novih trgovskih podružnic od veleto-varn v Mariboru. Radi direktne prodaie ubijajo to podružnice reelno trgovino. Načrt predvideva visoko obdavčenje z občinskimi davščinami za raznovrstne predmete. Načrt bodo trgovci predložili na primerna mesta. □ 80 letnica v bedi, V Krčevini ic dočakal ubog siromak bivši viničar Vincenc Staroverski 80 letnico težkega svojega življenja. Ker je brez sredstev in brez obleke, se priporoča usmiljenim ".judem. Darove sprejema naša uprava. □ Plemenito srce. Brivski mojster g. Boštjan Ulčar jc ob priliki svoie 50 letnice daroval za uboge dijake preko podpornega odseka KMKA Pa-nonije znesek Din 50. Bog plačajl □ Izkoriščanje gramoznih jam. Uvedla se je revizija obrtnih dovolienj glede izkoriščanja gramoznih jam na področju mesta. Po novem odloku se smatrajo gramozne jame kot gradbe ter bodo morali vsi njihovi lastniki, oziroma izkoriščevalci zaprositi za gradbeno dovoljenje. □ Levo roko si je zlomil v Spodnjih Ložah 16 letni Alojzij Korošec; padel je na ledeni cesti, pa je šla kost na d/oje. Zdravi se v bolnišnici. □ Cerkvena tatvina. Najpogosteje se dogajajo cerkvene tatvine v magdalenski cerkvi. Včeraj je zopet izginil z ollarja cerkveni prt, vreden 350 Din. Tat se je neopazen izmuznil. □ Tuja drva. V pekerskih gozdovih so se zadnje čase množile tatvine drv. V sredo so zalotili studenški orožniki v gozdu, ki so ga imeli prijatelji tuje lastnine najbolj na piki, skupimo sedmih možakarjev, ki so korajžpo podirali in žagali drevesa ter si pripravili za par voz drv. Orožniki za peč. Celje 0 Proračun občine Celje-okolica za leto 1933-1934 izkazuje dohodkov 1,694.127 Din prav toliko izdalkov, ler je za 21.000 Din višji od prejšnjega. Za kritje izdatkov so predvideni sledeči dohodki: 94% doklada na direktne davke, občinska trošarina in takse. Doklada je zvišana za 14%. Proračunska seja se bo vršila prihodnjo sredo ali četrtek. 0 Lastnike biciklov se zadnjikrat opozarja, da je treba njihova vozila vsako leto prijaviti, zato naj ne odlašajo s prijavami do 31. t. in., ko potečo rok. V zadnjih dneh ne bo mogoče sprejeti vseh prijav, od 1. febr. dalje pa bo nastopilo kazensko postopanje. Prijave se vlože pri predstojništvu mestne policije, odnosno pri okrajnem načelstvu, kjer je pač bilo vozilo opremljeno z registrsko številko. 0 Gibanje na delovnem trgu. V drugi desetini januarja se je na novo prijavilo 106, delo je bilo ponujeno 12, posredovanj je bilo izvršenih 12, odpadlo je 522 delovnih moči, in sicer 502 moška in 20 žensk, v evidenci jih je ostalo 621, 580 moških in 41 žensk. Ta številka je napram prejšnji, ki jo izkazovala 10-19 brezposelnih zelo nizka, to pa zaradi tega, ker se bo tudi v vrstah brezposelnih po novi naredbi vodila drugačna evidenca. Delo je na razpolago: 1 strojevodji, 1 mizarju, 1 hlapcu, 2 kuharicam, 2 služkinjam in 1 postrežnici. 0 Nepoboljšljiva grešnica je mlada Pavla V., po poklicu brezposelna delavka. V zadn eni času je ukradla nekemu slepcu manufaklurnega blaga in platna, ki ga je dobil dve leti zaporedoma od neke dobrodelne organizacije, v vrednosti okrog 1100 Din. Blago je policija sicer zaplenila, toda žo potem, ko je bilo prodano. Pavla tatvino prizna in je bila zato oddana v zapore okrožnega sodišča. Ima tudi dva nezakonska otroka, za katere pa skrbi večinoma njena mati, ki je sama velika rova. Ce mati kaj eprosi za otročiče, pride hčerka in odnese zase. 0 Smolo je imel zadnje dni v Celju neki predavatelj. Neko celjsko društvo ga je povabilo, prišel je iz Zagreba, loda lam, kjer bi se imelo predavanje vršili, ni bilo ničesar pripravljenega, lako da je morul gospod, po dolgi vožnji iz Zagreba, urediti pred predavanjem še vse tehnično delo sam. Lepega izpričevala si Celjani na ta način no bodo napravili. Ptuj Ogromna skala, ki je zdrknila izpod plu'ikegi» gradu, kakor smo poročali, je napravila na gospodarskem poslopju sodnega oficijala Pintarja okrog 10.000 Din škode. Komisija je ugotovila, da je vzrok nezgode ta, ker strmi svet ni bil zaščiten in se je zemlja radi močnih padavin zrahljala, kar jc povzročilo da jc skala — že tretja — z ogromno množino zemlje zdrknila v nižino. Mestni magistrat je odredil, da se prične takoj z delom za zaščito proti ponovnimi nevarnostim. Falzilikat 50 dinarskega kovanca so ugotovili v Ptuju. Falzifikat je prav dobro izdelan in ga jc težko ločiti od pravega Polici,ske vesti. Policija je prijela 21 letno Ju-lijano Majcen, brezposelno vrtnarico, brez stalnega bivališča, pristojno v občino Sv. Tomaž pri Ormožu, radi prepovedanega povratka v Ptuj, od koder je izgnana. Izročili so jo sodišču. Poteklo je komaj osem dni, ko je bila odpravljena odgon-skim potom v domovinsko občino po prestani kazni treh tednov, katero kazen je dobila od sodišča radi prepovedanega povratka. Strahovalci Kranja in okolice sojeni Ljubljana, 25. januarja. Več mesecev so se lani poleti in jeseni vrstili dan za dnem razni vlomi v Kranju in okolici. Mlada vlomilska tolpa, ki je štela sedem članov, večinoma ljudi, ki so živeli od brezdelja in se klatili okrog ter vlamljali, kjerkoli se jim je nudila ugodna prilika, je strahovala gorenjsko prestolnico m okolico. Proti koncu septembra, ko so bili izvršeni prav veliki vlomi se je kranjskim orožnikom posrečilo, da so prijeli vse, drugače dobro organizirane svedrovce, ki pa so bili deloma še »zelenci« v svojem nepoštenem poslu. Velik vlom je bil 7. septembra lani izvršen kar ob belem dnevu v trgovino Ahačič in Sifrer v Kranju. lu so vlomilci odnesli 8900 Din gotovine. Ctla-var družbe se je neopažen splazil opoldne, ko so trgovino zaprli, v trgovske lokale in revidiral blagajno, v kateri je dobil prav čeden plen. Glavar je plen razdelil med svoja tovariša tako, da je eden prejel 2200 Din, drugi pa 1200 Din. Vlomilci so se nato odpeljali na vesele izlete, najprej na Jesenice in nato na Bled, kjer so popivali ter v družbi dveh žensk zapravljali »lahko prisluženi« denar. Peljali so se celo z avtom na ljubljanski jesenski velesejem. Drug večji vlom so skušali izvršiti v švarovo gostilno v Kranju. Zal so dobili samo 130 Din, čeprav so računali, da jim pride v roke najmanj 30 urjev. Trojica tolpe se je nato 20. septembra odpeljala v Tržič. Tu so ponoči vlomili v Ruhovo gostilno. Njihov iniormator jim je zatrjeval, da dobe najmanj 50.000 Din. Dobili so saino 3 kovače. Ko je glavni zasnovatelj tega vlomilskega načrta izvedel o uspehu nočnega pohoda, je jezen pripomnil: »Kar za vraga! Samo 3 kovače, saj sem vedel, da ima Ruh najmanj 50 jurjev.« Kaj pravite? K besedi »lav i na* namreč, ki se je te zadnje čase že lako udomačila v naši »časnikarski slovenščinit? Ali ne zveni tudi Vam, gospod urednik, tako nepopisno domače? te res in šmenl vzemi, da je ne morem najti niti v enem naših slovarjev! Enostavno »plaz* pravijo lam. In tako pravijo tudi vsi naši pisatelji z našim kmetom vred. No, če beseda ni slovenska, bo pa mednarodna vsaj — elegantna je dovolj — in smo si jo lako opravičeno smeli »izposodili«, kakor tiste direktorje« in druge take vsodobne« pridobitve. Obrnem torej po vrsti tuje besednjake in najdem, da li stvari pravita n. pr. Anglež in Francoz *ava-lancheItalijan pa »valanga«. Celo vrli Srb — navzlic vsem svojim *munšliklam* — odnosno Hrvat zmore edino »plaz«, kvečjemu še »usov Potemtakem je reč edino Nemcu »Laicine«, nemškim besedam pa so doslej pri nas priznavali ■ in'ernacionalnosU in zalo splošno porabnost samo neke vrste rdečkarji. No, kaj bodo napravili, prepuščam tistim, ki se jih laki izrazi tako radi primejo, meni je šlo samo za uao'ovilev, da je »lavina« čisto navadna nemška beseda, kakor kak rSchnee-sturz* ali *Erdrutsch Natzznanila V pomoč lesni stroki » Pevec" »Pevec«, glasilo Pevske zveze, ki je bil lani Ш;11а1 radi krize, bo letos zopet nadaljeval -delo. Izhajal bo ravno tako vsaki drugi c, počenši s februarjem, in ho obsegal prav tako 8 strani literarnega dela s članki, poročili, oznanili itd. in 8 strani glasbene priloge. Cena mu ostane kljub krizi ista, t. j. letno z glasbeno prilogo vred 30 Din. 'ludi odslej bo inogoče naročiti zborom poleg celotnega lista tudi posamezne priloge po 10 Din za vse leto. Prepisovanje not nc bo dovoljeno. Noj ne bo zbora, ki ne bi bil naročnik! Uredništvo je prevzel priznani skladatelj Matija Toinc, prof. v št Vidu nad Ljubljano, kamor je treba pošiljati vse dopise, namenjene uredništvu. Za glasbeno prilogo imamo pripravljenih poleg raznih drugih krenkih stvari zlasti lepe mladinske pesmi, ki bodo prav prišle mladinskim in ženskim zborom. Upravništvo poziva vse stare naročnike, ki še niso poravnali lanske naročnine za leto 1932, naj jo čimprej poravnajo, ker jim sicer ne bi poslali novega letnika. Prosimo ostanite nam zvesti še dalje in pridobivajte novih naročnikov! Čim več nuročnikov bo, tem boljši bo list. Koledar ', Petek, 26. jan.: Polikarp, škof; Pavla, vdova. Novi grobovi •f Ivan Zaje v Soteski. V Soteski v šentjakobski fari za Savo je umrl ugleden posestnik in gostilničar g. Ivan Zaje. Njeiova gostilna pri »Bošcu« je splošno znana vsej okolici ter številnim Ljubljančanom, ki so radi zahajali v to prijazno hišo zlasti spomladi in jeseni na nedeljske sprehode. Rajni Zaje je bil pošten, dober, veren krščanski mož, ki je zaradi svojih dobrih lastnosti užival splošno zaupanje in spoštovanje. Vsi so ga cenili tudi kot vzornega gospodarja. Njegovo lepo posestvo pod prijaznim soteškim hribom ter solidna gostilna ob robu gozda bo hudo pogrešala dobrega moža. Blag mu pokoj, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! ~t* V Štepanji vasi pri Ljubljani je včeraj zjutraj v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija K o m a t a r roj. Cimerman. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne na pokopališče v Štepanji vasi. Naj ji sveti vočna luči Žalujočim naše sožalje! -j- Na Kremencih pri Igu je 21. januarja umrl g. Fran Šer.ak, mlinar in posestnik. Pokojni je bil brat l. 1931. umrlega g. Jerneja Šerjaka, poslovodje in hišnega posestnika v Ljubljani. Pokopali so ga na Igu 23. t. m. Pokoj njegovi plemeniti duši, preostalim naše iskreno sožaljel Jugoslovanska knjigarna Hitro računanje je nujna zahteva naiega časa. Izšel je »HITRI RAČUNAR«, nekakšen računski stroj, poraben za vsakovrstna preračunavanja. S pomočjo »Hitrega računarja« množiš, deliš, računaš obresti, popuste, doklade itd., brez vsakega napora, tudi v največjem hrupu, a kljub temu zelo hitro in popolnoma točno. Ob sklepu leta ko in-ventariziraš, sklepaš knjige, preračunavaš zamudne obresti, pripravljaš za bilanco, imaš računanja in napora čez glavo. Zdaj moreš opraviti vse te ogromne račune igraje, v najkrajšem času in popolnoma točnol Nabavi si »Hitrega računarja, ki ga je sestavil Lovro Novak in obsega 253 strani velikega formata, po večini računske tabele, velja pa le Din 60. Knjigo dobiš v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani; naklada jc majhna, zaio pohiti t nakupom. Izvršili so tudi druge manjše tatvine. Naposled se je družba domenila in organizirala, da z združenimi močmi vdere v domovanje poseslnika Anžeka v Trbojah. Nekdo je tolpi natvezil, da hrani Anžek doma.najmanj 300.000 Din. Govoril jim je: »Stari Anžek je bogat. Jemlje iz hranilnic, ker se boji za denar in ga zato hrani doma v skrinji.« Družba je I odšla v 1 rboje. Previdno je oprezovala. Računala je, da bodo vsi domači odsotni na polju. Načrt se jim je izjalovil. Prišli so v drugič Poslali so izvidnika v vas, toda ta je prihitel ves zasopel nazaj: »Joj! Nič ne bo! Orožniki so v vasi!« Razpršili so se na vse strani Zli duh celi mladi vlomilski družbi pa je bil France Meglič iz Kranja. Po njegovih navodilih so trikrat vlomili v tiskarno Savo, a odnesli malenkostne svote IX) 100 Din. On je bil nekak nadzornik družbe. Pred malim senatom so se včeraj zagovarjali mladi vlomilci. Čudni tipi! Bilo jih je kar sedem. Razprava je bila tajna, ker So blii udeleženi trije starejši mladoletniki. Razprava je trajala od 11 dopoldne do 5.30 popoldne. Bila je po obsegu pravcata porotna razprava. Sodba je bila stroga. Starejši ina-loletniki so prejeli prav primerne, toda milejše kazni. Drugi, štirje polnoletniki pa so dobili: samski Viktor Markelj. stanujoč na Jesenicah, 9 mesecev strogega zapora, Albin Smid, človek brez stalnega bivališča, 1 leto in 1 mesec strogega zapora, hišnik Jože Ahačič na 5 mesecev strogega zapora in glavar tolpe France Meglič na 2 leti in 4 mesece robije. Vsi so bili dalje obsojeni v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 odnosno 3 leta. Obsojenci so brez na-daljnega kazen sprejeli in so odšli v zapore okrožnega sodišča. Za razpravo je med Kranjčani vladalo veliko zanimanje. Ostale vesii — Upajmol O 25. januarju, ko se Cerkev spominja Savlovega spreobrnjenja, kroži več vremenskih izrekov, med drugimi tudi ta-le: Če Savla — Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen. — Mestno načelstvo v Mariboru oglaša, da poveljstvo mesta v Slov. Bistrici poziva vse one, ki so v letu 1933 prodali živinsko hrano ti garnizijski komisiji, naj se še v teku meseca januarja 1934 prijavijo pri isti komisiji v svrho izplačila za prodano krmo. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da priz ava izključno samo ona plačila za urad, ki so bila izvršena pri uradovi blagajni, potom Doštne položnice pri Poštni hranilnici ali po pravilno legitimiranem in-kasantu proti jpobotnici na uradovi tiskovini. — Licitacija. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani. Licitacija se bo vršila 6. februarja t. 1. ob enajstih v prostorih hidrotehn. odreda banske uprave, Ljubljana, Gledališka ul. 8-IV, kjer so interesentom načrti in proračuni na razpolago. — Oddaja kolodvorske restavracije." Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvi pismeni natečaj za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Maribor, gl kolodvor v triletni zakup. Licitacija se bo vršila 26. februarja ob enajstih pri gornjem ravnateljstvu, Ljubljanski dvor, soba št. 59 v prvem nadstropju, — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo *n napravi telo vitko Mnogi piofesorji гт-Ijejo Franz-Josei« vodo kot celo pr.iti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. ■» — Odkod so labodi? V vasi Kronovo pri Beli cerkvi v novomeškem okraju so se pred nekaj dnevi pojavili trije labodi. Enega laboda so ljudje ujeli ter ga oddali v varstvo lekarnarju Bergmanu v Novem mestu, drugi labod je pobegnil ob reki Krki proti Krškemu, tretiega pa so ustrelili neki vrli lovci, ki so ga morda zamenjali s kljunačem ali z jerebico. Oblasti poizvedujejo, odkod bi bili ti labodi in čigavi so. — V Službenem listu kr. banske uprave dr. banovine št. 7 od 24. t. m. je objavljen »Zakm o pokojninskem zavarovanju nameščencev«, daljo »Odpoved sporazuma o mednar. registriranju tvor-niških in trgovskih žigov po Braziliji«: in »Odpoved mednar. konvencije o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza po Veliki Britaniji«. — Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu. natr-ganih črevih. abcesih. sečnem pritisku odebelelih ietrih. bolečinah v križu tesnobi v prsih hudem STČnem utripaniu. napadih omotice prinaša uporaba naravne »Frani Joseiove« grenčice vedno priietno olaišame. često tudi popolno ozdravlienie — časnikar ubil podivjanega bika. Z Jaho-rine planine v Bosni je pred dnevi pridivjal v vas Piačo pobesneli bik, ki je povzročil mnogo škode !n strahu kme.om. Napadel je tudi nekega duhovnika in ga ranil. Z rogovi je prebodel nekemu kmetu konja. Končno je časnikar Jevdjevič podivjanega bika ustrelil in s tem rešil tamkajšnje kmete velikega strahu. — Napil se je, pa ne ustrelil. V Splitu je zgodaj zjutraj pri starem pokopališču neki mimoidoči zapazil človeka v čudni uniformi, ki je ležal kakor mrtev na travi, poleg ujega pa je bil samokres. Mislil jt. da gre za samoumor in je poklical policijo Ko so policijski stražniki prišli, so ugotovili, da je mož živ in da trdno spi. Samokres, ki je ležal poleg njega, je bil prazen. Ugotovili so. da je to neki brezposelni mesar. Mož je prejšnji večer nastopil na neki veselici v uniformi starega stražnika. pa se je pošteno napil. Ko je šel mimo pokopališča ee je vlegol na travo in trdo zaspal. — S sekiro nad volka. V okolici Tnraka pri Dugl Resi so so pojavili lačni volkovi. Neki kmet je šel po orva, pa ga je napadel lačen volk. Kmet je imel s seboj sekiro, zalo se nI posebno ustrašil, marveč je s sekiro udaril po volku. Medtem se je spomnil, da bi mogel prodati volčjo kožo, zato jo volka tolkel z ušesom sekiro toliko časa, da jo mrcina poginila. — Slrelial na brezposelnega, ker je jemal premog. Pri rudniku Lauš pri Ban'a Luki sta v sredo ponoči odjeknila dva revolverska strela, ki sta precej razburila delavsko koloniio. Ko ie prišla policija. je nnšla na tleh hudo ran toneta brezposelnega delavca Musiča. Ranil en le s s'relnm rudniški čuvaj Radovič. ki je Mu«'ča zasačil, ko je jeinal premog. Radoviča so zaprli. — Pri poapnenfu arterij * možganih io srcu dosežemr pri vsakdanji uporabi male množine ' 'Franz Joseiove« vode iztreblienie črevesa brez hudega pritiska Ljubljana 1 Poselska zveza vprizori v nedeljo, t. j. 28. t. m. ob 17 popoldne veseloigro »T e t k a bo prišla« v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. 1 Javna produkcija gojencev drž. konservato-rija bo drevi ob 18 v dvorani FiP'a'-mo dčne družbe. Ta produkcija se vrši v proslavo sv. Save, zaščitnika naših učnih zavodov in bo imel pred začetkom sporeda govor o sv. Savi prof. Marijan Li-povšek, Nato sledi spored, ki ga izvajajo gojenci solopevskega, klavirskega in inštrumentalnega oddelka. Vstop na produkcijo je prost, vsak posetnik si mora nabaviti spored, ki se dobi tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice za 2 Din. Ravnateljstvo opozarja stariše in gojence zavoda, pa tudi vse prijatelje konservatorija in Glasbene Matice na to produkcijo. 1 Občni zbor pevskega društya »Krakovo-Trno-vo« bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 9 dopoldne v gostilni g. Inkreta, Korunova ul. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Uredništvo PoJtne hranilnice (čekovnega urada) ima v soboto 3. februarja ob pol 21 v Trgovskem domu svojo prvo prireditev, katere čisti dobiček je namenjen bolniškemu fondu. Na prireditev opozarjamo vse industrijske, trgovske in obrtniške kroge, da s svo im posetom dokažejo naklonjenost tej človekoljubni akciji. Vstop z vabili, ki se dobe v blagajni Poštne hranilnice. 1 Tečaj nemščine za širšo javnost, ki ga prireja J. Č. Liga v šentjakobski meščanski šoli, se nadaljuje v če t r t ek , dne 25. t. m. od 18—19. ^ 1 Krajevni odbor JS v Ljubljani javlja, da je občni zbor iz tehničnih razlogov preložen na 15. februaria ob 8 pri iSIamiču.c 1 XII. redni občni zbor Angleškega društva v Ljubljani bo v sredo, dne 31. t. m ob pol 21 v dam-ski sobi kavarne Emona z običainim dnevnim redom. Ob tej priliki opozarjamo na društveno knjiž-nico.in čitalnico v Rožni ulici 41, kjer se izposojajo k.rige in sprejemajo novi člani ob torkih in petkih od pol IS do 10. na društvene angleške tečaje in na redne tedenske konverzacijske večere ob sredah od pol 21 dalje v kavarni Zvezdi. 1 Nočno službo imata lekarni; mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4, Maribor m Mariborski smučarski klub ima jutri v petek ob 20, v klubovi sobi, Kolodvorska 1. sejo upravnega odbora in sestanek vseh tekmovalcev. m Društvo »Danica« proslnvi desetletnico plo-donosnega dela društvenega kapehika Frančiška Grma v soboto zvečer z družabnim večerom, v nedeljo ob pol 12 bo zahvalna služba božja v baziliki Matere Milosti, med katero svira društvena godba, popoldne ob pol 5 pa bo v društvenem domu akademija s pestrim sporedom brez vstopnine, ter velja spored kot vstopnica. — Dobijo se pri vratarju v frančiškanskem samostanu ali pa pred akademijo pri blagajni. Cel ie c Gospejno društvo naznanja, da ima v nedeljo, dne 28. t. m., po litanijah v farni cerkvi ob pol 4 popoldne v opatiji redni letni občni zbor. c Občni zbor Jadranske Straže bo drevi ob 8 v mali dvorani Celjskega doma Na dnevnem redu je tudi predavanje g. V. Pirnata o pomenu, vrednosti in potrebi Jadranske Straže. Drugi hraii Novo mesto. Katoliška akcija priredi v nedeljo, dne 28. januarja ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma skioptično predavanje »Izlet Jadranske Straže po Sredozemskem morju«. Predava g. prof. Janko Mlakar iz LjubPane Predavanje Bo zelo zanimivo in ga bo spremljalo obilo skiop-tičnih slik. Litija, Krajevni odbor Jadranske Straže bo imel svoj občni zbor 21 januarja ob pol 8 zvečer v prostorih 6. razreda ljudske šole. Cerklje pri Kranju. Podmladek Jadranske straže na Davorin Jenkovi državni narodni šoli priredi v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne v cerkljanski šolski dvorani veliko akademi'0 z izbranim sporedom: petje, deklamacije in igrica v treh dejaniih »Morie«, spisal Jos. Lapajnc. Ob sklepu alegorična slika, LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnma Začetek ob 20, Petek. 26 januaria: Zaprlo. Sobota, 27. januarja: »Pravica do greha«. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 28. januarja: Ob 15. uri »Turške kumare«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. uri »Gospodična«. Premijera. Izven. Opera Začetek ob 20. Petek. 26 januarja: Zaprlo. Sobota, 27. januarja: »Ples v Savoju«. Premijera. Izven. Nedelja, 28. januarja, ob 15: »Nižava«. Izven. Znižane ceno. — Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven. Ponedeljek, 29. januarja; Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 26. januarja: zaprto. Sobota, 27. januarja ob 20: »Scampolo«.. Red A. Nedelja, 28 januarja ob 15: »Študentje smo«. Najnižje cene. (Sedeži po 15, 12, 10. 8, 6, 5 Din; stojišča po 3 in 2 Din.) — Ob 20: »Mala F!oramye«. Gostovanje tenorista Stjepana Ivelje. Bučka na Dolenjskem Umrl je v Ljubljani in bil tam pokopan tukajšnji posestnik Gabrijel Fabjančič, sin ugledne bivše tukajšnje učiteljske obitelji. Po. kojnik je bil brat magistralnega tajnika in urednika Vladisla.va ter celjskega profesorja Milana in bratranec gimnazijskega direktorja dr. Rataic-a. Bil je zelo zgleden fant: marljiv kot čebelica in bogoljuben. Redno vsak mesec večkrat je bil gost Gospodove mize — in neustrašen tretjerednik. Rad je čital — kntoliško časopisje in knjige. Na Jarč vrhu si je bil zadnjo 'leta uredil prijazen in čeden dom. kjer : je gospodaril pod spretnim vodstvom skrbne- i blage matere. Pa je kar nepričakovano pri«ln prijateljica smrt in odpeljala s seboj — do- i brega jelkota — k Bogu v nebesa. Blag mu i spomin! Naša dekleta iino}o že nekaj tednov sem gospodinjski tečaj. Vodi ga domačinka gdč. Alojzija Komljančeva. učiteljica iz Škociunn. Prenotrebnemu delu želimo obiiuo biugooluva! Slabi izgledi za naš izvoz lesa so privabili zastopnike sekcij lesnih trgovcev v dravski ba-uoVini na sejo odbora Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj, kjer jo podal tajnik Kaiser naslednji referat. V zadnjem času so se vršili med predstavniki lesne trgovine in industrije Jugoslavije, Avstrije in Italije skupni sestanki, ki so iuieli namen, da se doseže sporazum med glavnimi državnimi izvoznicami lesa v Srednji Fvropi, radi izvoza mehkega lesa v Italijo. Predstavniki Italije so nn teli sestankih večkrat poudarjali nujno potrebo ureditve italijanskega tržišča mehkega lesa in to pod grožnjo, da 'bi v primeru, da se tak sporazum ne bi dosegel med državami izvoznicami. Italija uvedla, odnosno zvišala, uvozno carino na mehek les, tla s tem zaščiti svojo, sicer skromno produkcijo v severnih pokrajinah. Sletlilo je nato v Rimu pogajanje o reviziji trgovinske pogodbe, ki pa je na podlagi dosedanjih poročil za nas neugodno poteklo. Italija namerava |iovišati uvozno carino devetkrat tako. da bi znašala nova carina na 1 tono lesa 90 lir. Tak povišek carine bi povsem ubil naš izvoz le.sn v Italijo, zlasti če tivažujemo, da uživa Avstrija na italijanskem lesnem tržišču velike usodnosti, ki jih mi nimamo. Sklenjena bo nadalje avstrijsko-italijanska lesna konvencija, ki bo našemu izvozu z av-strijsko-italijansko konvencijo s preferenčno carino mnogo škodovala; poleg tega pa uživa Avstrija že danes ugodnost v tarifah, ki je preko 200 lir pri vagonu nižja od naše. Za naš zunanje-trgovinski položaj je nadvse važna tudi upostavitev Izvozne organizacije. Po sklepih mednarodne konference bi se morala v vseh srednje-evropskih državah izvoznicah lesa osnovati avtoritativna izvozna organizacija, ki bi bila sjiosobnn. da prevzame odgovornost in obvezo za mednarodne dogovore. Vse države: Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Romunija so ob sodelovanju državne uprave, že popolnoma ali vsaj deloma, izvedle izvozno organizacijo. Pri nas se to vprašanje rešuje že dve leti, pa kljub vsem nanorom naših strokovnih organizacij, še ni prišlo do upostavitve te organizacije. Osnovanje avtonomne, na uredbi sloneče izvozne organizacije je prt nas življenjska potreba. Vsnko negiranje obstoječega med mi rodnega sodelovanja je v sedanjem času škodljivo. Če dejansko obstoja mednarodni sporazum, zlasti glede italijanskega tržišča, ali naj mi. ki smo na italijanskem tr-žiščn najbolj zainteresirani, stojimo ob strani in mirno opazujemo, kako nam sosedne države — izvoznice lesa razkosavajo to nase e«» Dn se omili položaj, zahteva lesno trpov-stvo da ministrstvo zn promet nreko generalne direkcije državnih železnic sloni nujno v zvezo z imravo itnli'nnskih državnih železnic in Iz-posluie. dn se tudi zn naš izvoz doseže znižana zvezna tarifo Iste konstrukcije, kot jc pogojeno z Avstrijo. . Naša lesna trgovina in industrija je v popolnem zastoju. Pod pritiskom težkih prilik, je do skrajnosti reducirala svoje obrate. Vsaka delavnost ji je radi obstoječih denarnih razmer povsem nemogoča. Krediti so usahnili, dolgovi proze podjetjem s propastjo, obresti rastejo. Izvoz lesa iz naše države je poleg tega obremenjen s številnimi različnimi taksami m pristojbinami; med njimi obremenjujejo izvoz zlasti pristojbine za potrdilo o izvozu, za zavarovanje valute, izvozna uveren.ja, carinsko manipulacijo, cestne izredne doklade. Naša železniška tarifa zn prevoz lesa v ničemer uo odgovarja sedanjim cenam lesa in znaša to-vornina do 100% vrednosti blaga. Ta neprimerno visoka obremenitev lesne trgovine « taksami, pristojbinami in tarifami pa je skrajno škooslovilno pesem. Potem pa na vlak proti Cienovi. Vožnja tja je bila lepa. Ob pol 6 zvečer smo v Genovi, ki je lepo /о-odnvinsko mesto. Drugo jutro, 20. junija, smo imele dve sv. maši, po zajtrku pa nam je sestra, spremljevalka do sem, takoj preskrbela prostor na jadji, kamor srno sc vkrcale že pred kosilom, odrinile pa smo šele ob 8 zvečer. Naslednji dan, 21. junija, na god sv. Alojzija, smo pristali v Livornu, kjer smo ostali ves dan. Tu se je naša ladja izpraznila. pa zopet napolnila z blagom. To je zahtevalo čas vsega dne. tako da smo odtam odrinili šele zvečer istega dne. 22. junija. Danes imamo zopet dve sv. maši, jaz pa sem prejela samo sv. obhajilo in sem morala takoj zopet v posteljo. Saj vam je gotovo znano, da skoraj vsak potnik na morju čuti neko posebno slabost, ki ga sili, da izroči del zavžite hrane ribam, potem je zopet boljše. Tudi jaz sem morala plačata ribam zahtevani davek, ki pa sem ga odrajtala takoj prva dna dni, sedaj pa mi gre izvrstno. Saj je danes na krovu ladje silno lepo, nebo modro, morje temnozeleno. velrič nalahno poigrava, me pa mirno slonimo v svojih ležalnih stolih na krovu in občudujemo vsemogočnost in velikost božjo. Kako je lepo! Proti koncu dneva nas spremlja francoska obala, vsa lepa, da. krasna. Ob 10 zvečer pristanemo v Marseju na francoskem obrežju, a nas je že prej objel globok spanec. 23. junija. Danes, na praznik presv. Srca Jezusovega, se prebudimo v francoskem pristanišču v Marseju, kjer smo imeli prvič sv. mašo na ladji, ker smo ostali ves dan v pristanišču. Nebo je čisto in se veseli z nami 24. junija. Sobota, god sv. Janeza Krst. Dve sv. maši. Vsak dan je lepši. V našo kabino smo danes sprejeli novo sopotnico, priletno gospo, ki tudi potuje v Afriko. Opoldne se začne naša ladja polagoma spuščati na širno morje, ki je pokojno in niti ne čutimo, da ladja že hiti z največjo brzino. V daljavi vidimo zadnje sledi suhe zemlje in male čolniče, nad seboj nebo. okrog sebe morje. Vse štiri misijouarkc se ■ razgovarjamo z duhovnikom misijonarjem, ki potuje v isti misijon in isto hišo kot jaz. Zvečer prevlečejo nebo oblaki, mi jja gremo ob O k počitku 25. junija, nedelja. Imamo kakor navadno, dve sv. maši 2e pred mašo smo na krovu, nebo je jasno, iz morja pa vstaja vzhajajoče solnce. katerega žarke pije morska gladina. Kdo je večji kot Bog, vzklikne duša ob tej nejxipisni lepoti! Na krovu pišemo, se učimo ali pogovarjamo. Ob 10 dojx>Idne vidimo v daljavi Balearske otoke. Dan je lep. večer jasen, nebo čisto ves dan Proti večeru zagledamo Pircneje, visoko špansko gorovje. Noč lega na morje, še nekaj minut, pa bomo Bogu poslali svo;o molitev hvalnico, voščili: Lahko noč, Bog nam daj svojo pomoč! in zdrknili v naročje spanca. 26. junija. Dan je lep, jasen, na krovu smo. Dopoldne vidimo zojpet vrhove španskih gora, popoldne gorovje, pokrito s snegom, nam pa sije ves dan toplo solnce. Cas mineva hitro, solnce, izmu- čeno iii žejno od dnevnega potovanja, lega v morje, da si pogasi veliko žejo in se okoplje dnevnega znoja. Nad nami se raztegne čudovito zvezdnato nebo in oglasi se nam -zvon počitka«. 27. junija. Ob pol 6 zjutraj jadramo skozi Gibraltar Na obeh straneh se vidi suha zemlja. Na evropski strani je nebo prevlečeno z oblaki, vendar vidimo visoko skalno gorovje. Na drugi strani j» zdravimo prvič našo ljubo Afriko, lam vidimo belo mesto, osvetljeno od solnca, obstoječe iz mnogih malih hiš z ravnimi strehami Tu je zemlja angleška. Tudi na evropski strani vidimo malo mesto, a ne prav jasno. Začel je vleči močan veter, a mi plo-vemo mirno. Veter postaja silnejši, mi pa že za|>u-stimo Sredozemsko morje in se spuščamo v Atlantski ocean. Približno do 3 popoldne se nam še bliska afriška obal, jx>tem pa nas objame širni ocean. Nebo je jasno, mrzel veter brije, ladja se močno ziblje m se uri v težki telovadbi. 28. junija. Morje valovi z vso močjo, mrzel veter žene ladjo, ki se ziblje semintja. Sami smo na brezmejnem morju! Iz valov se prikazujejo razne morske ribe. Na ladji so pomaknili čas za dve uri nazaj. 29. junija, praznik sv. Petra in Pavla. La ladji kakor včeraj, morje silno nemirno, ladja se močno nagiblje. Bližamo se svoji prihodnji 30. junija. Pristali smo v Las Palmas, na enem izmed Kanarskih otokov. Dan je lep in jasen. Po sv. maši se na krovu ukvarjamo z ročnim delom. Pristanišče je veliko; skoraj vsako uro vidimo prihajati in odhajati kako veliko ladjo Pred nami leži belo moderno mesto, za njim visoko skalnato gorovje. Zvečer zagrnejo nebo gosti oblaki, mesto pa zažari v neštetih lučih. Ko bomo že spali, se ladja spusti na širno morje proti južni Afriki. 1. julija. Na visokem morju smo. Solnce. ki pravkar vzhaja, poljublja morje, ki se v njegovih žarkih vidi, kakor bi bilo posrebreno. Nevzdržno brzimo jx> morju, ker nas tudi močan veter poriva. Valovi se besno tepo z ladjo, cele vodene gore se dvigajo, pa se zopet |X>tapljajo. Tuintam se jx>kaže leteča morska riba. Sicer pa je ves dan lep in jasen. Vsi smo zdravi in veseli, saj nas spremljajo molitve domačih in božji blagoslov! 2. julija, nedelja. Imamo dve sv. maši. Ves dan megla, le semintja se pokaže solnce. Ugoden veter nam dela vožnjo zelo prijetno in kar brzimo po morski gladini. Spremljajo nas morske ptice, ki sedajo na morje in mirno sedijo, ne da bi jih motili morski valovi. Proli večeru morje vzvalovi, da mala ladja, ki jo vidimo, skoraj zajema vodo. Na morju se lepo moli! 3. julija. Danes brez najmanjšega vetriča. Gosta megla leži na morju. Solnce na nebu je brez moči, da lahko gledamo vanje s prostimi očmi. Zdi se pravi jesenski čas. Proti poldnevu je zrak vroč, zelo soparen, dasi solnca ne vidimo več. Vedno več rib spremlja našo ladjo, cele skupine se pode za nami, med njimi nekatere do dva metra dolge. Dobre telo-vadkinje poskakujejo in se potapljajo. Zemlje pa zaradi goste megle ne vidimo. 4. julija. Ob 6 zjutraj smo v pristanišču Dakar, ki je francoska kolonija v severni Afriki ob puščavi Sahari. Lep>e hiše kot v Evropi. Vrtovi polni cvetja in sadnega drevja. Bližajoč se |jristanu prvikrat vidimo množico naših bratcev-zamorčkov. Prvič jih v duhu pozdravimo in sprejmemo v odprta srca. Kako so ubogi, pa tako pridni pri delu! Malo cunj imajo na sebi in povečini so bosi in vendar ves dopoldan izpraznujejo našo ladjo. Solnce pripeka, zemlja žge, zrak je vroč, treba poguma pri delu. Po veri so mohatnedanci. Enega sem videla o|jrav-Ijati svojo molitev. Takole je napravil: Odkril se je, sezul neke vrsle podplate, se priklonil, pokleknil na tla in dvakrat poljubil zemljo, fiotem sedel in se nekoliko odpočil. 1 ako je storil trikrat zajxire-donia, se pokril in obul ter nadaljeval svoje delo. Po skromnem kosilu smo naredili s svojim patrom kratek izprehod okoli mesta. Srečavali smo zamorske žene, noseče male otroke zavite v velikih rutah. Z isto ruto je bila tudi žena vsa zavita. V parku srno videli skupine zamerčkov. ki so sedeli poleg klopi v pesku. Bržčas jim pesek bolj pri j a nego klop. Pozdravljali so nas jxi francosko, njih lastno govorico smo slišali redko. Povsod okrog mesta rasite južno sadje. Ko se vrnemo na ladjo, nas je že čakala večerja. Nebo prevlečejo oblaki. 5. julija. Zelo soparno. Temni oblaki ravno med sv. mašo vsuiejo dež. pa se nebo kmalu zopiet zjasni. V teku dojpoldneva nas je obiskal na ladji tukajšnji misijonar iz reda »duhovnikov od sv. Duha«. Ima za obdelovanje ogromno in (rdo zemljo, saj na nji živijo večinoma mohamedanci, ki se skoraj ne dajo pokristjaniti. PojX)ldne je lep solnčcn dan. Ob 4 se poslovimo od malega mesteca Dakarja in odjadramo zopet na širno morje. Slovo imamo sijajno, ker se nebo vedno bolj raduje z nami Piha lahen vetrič in nas krepča. Parobki zemlje čedalje bolj izginjajo iz vida. Ladja plove zelo mirno. Pozno zvečer pade zopet nekoliko dežja ter ohladi vroči zrak. Na krovu smo, zapojemo še kratko j>esem v čast Mariji, »morski zvezdi«, in z njenim blagoslovom odiderno k |>očitku. 6. julija. Zjutraj dežuje. Morje je sicer dokaj mirno, a ker je naša ladja precej izpraznjena, se močno zibljemo. Vreme ves dan neizpremenjeno. Dež ponehuje, pa se zopet vlije. 7. julija. Vreme kakor včeraj. Naj v tem vremenu nekoliko popišem naše stanovanje in družbo. V 3. razredu, kjer se vozimo, nas je 7 oseb. Me štiri sestre, ona priletna gosj>a, ki je vstopila v Marseju, naš pater z mladim gospodom. Imamo skupno jedilnico za 10 oseb, pa nas je, kakor rečeno, samo 7. Obedujemo vedno skupno. Naš pater moli glasno pred in jjo jedi, me štiri mu odgovarjamo. Naša dva sopotnika ne molita, kar je zelo žalostno. Imamo pa dobro in zadostno hrano. Zjutraj ob 8 zajtrk, ob 11 kosilo, ob 3 malico, od 5 do 6 večerjo. V naši kabini je 6 poslelj, torej je ena vedno 70 Judov, ki so pribeiali iz Nemčije v Pariz, zapušča francosko prestolnico in se odpravlja na pot v Palestino. Bolgarska trojka in Torgler — nemški talci prazna. Ob jx>l 6 vslajamo. ob jx>l 10 gremo k počitku. Seveda čas tudi lahko menjamo, pa me smo zadovoljne, da moremo kaj delali, ker čas hitro teče. V kabini našega patra pa je mlad gospod, ki potuje v svojo domovino Afriko. V prvem razredu so sedaj samo še 4 osebe, ker je en gpsjjod izstopil v Las Palmas. Na ladji pa je še neki drugi duhovnik, voditelj nekega italijanskega bogoslovja, ki potuje samo okoli Afrike. Voditeljev in delavcev na ladji je 40 oseb, z nami vred torej 51 potnikov. Lastnik naše ladje je v Trstu, in v Las Palmas smo srečali ladjo istega društva. Veliko oseb na ladji govori hrvatski jezik, strežnica bolnikov celo slovenski! 8. julija. Ena naših sester in jaz sva nekoliko oboleli. Ker je lejx) vreme, sva ves dan na krovu, kamor nama prinašajo tudi hrano, ker se na svežem zraku lažje uživa. Včasih nama tudi naš pater prinese kako stvar. Zdi se nama, da z njim pride tudi blagoslov. 9 julija, nedelja Bila sem že pri sv. maši, dočim je naša sestra še vedno bolna. Pozneje sva bili obe na krovu v ležalnih stolih. Zopet je lepo jasno in solnce krasi božjo naravo. Naš pater je kot vidni angel, za dušo in telo nam skrbi. Tudi dru<*i jx>t-niki zopet čutijo morsko bolezen. Okrog ene popoldne vidimo rtič Palmas in se nahajamo v tro-pičnem, najbolj vročem pasti zemlje. Ves dan je jasen, zvečer pa nebo čudovito posejano z neštetimi zvezdami, kakor se doma ne vidi. »Zakaj se voziš v svojem avtomobilu vedno sam? Zakaj niti enkrat ne vzameš s seboj kakega izmed svojih prijateljev?« »Hahaha, kako bi potem ljudje vedeli, da je avto moj!« Proti očitkom, da se trem Bolgarom Tanevu, Dimitrovu ln Popovu, ki so bili zapleteni v proces radi požiga nemškega parlamenta, v ječi slabo godi, se Hitler brani s tem, da nemške agenture v svet pošiljajo fotografije treh Bolgarov. Takšno imajo pred seboj tudi naši bravci. Od leve proti desni: Tanev, Diinitrov ln Popov. Trije Bolgari, kakor tudi nemški komunist Torgler so bili pri obravnavi oproščeni, toda nemška vlada jih nikakor noče izpustiti. Postali so nekaki talci med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Med tema državama so se odnošaji zelo napeli. Nemčija hoče Bolgare obdržati za talce, in sicer zato, da bi Rusija izpustila nekaj Nemcev, ki so obdolženi sabotaže. Celo angleški list »Times« je nedavno izrazil mnenje, naj bi Nemčija izpustila Bolgare. Iz Moskve na drugi strani poročajo, da je boljševiška vlada sklenila, da imenuje Dimitrova za generala rdeče vojske. Zadnje dni so se v obmejnih vaseh med Ho-landeko in Nemčijo pojavili velikanski letaki: »Hi- tler muči Torglerja! Pomagajte mu!« Nem§ka vlada je v odgovor na to povabila nekaj holandskih, francoskih in angleških časnikarjev ter jih prosjl^Jiaj bi si ogledali ječo, v kateri živi Torgler. Ponoie-valec holandskega lista »Telegraaph« piše, da je Torglerjev izraz svež in da se nekdanji komunistični vodja boljše počuti, kakor za časa obravnave. Torgler je baje tudi rekel, da mu propaganda radi dozdevnega slabega ravnanja z njim samo škoduje. Torgler je tudi podpieal izjavo, ki pravi, da so vesti, češ, da v ječi slabo ravnajo z njim, neresnične. Izjavo so fotografirali in jo dali priobčiti v listih. Glasi se: »Izjavljam, da sem od ponedeljka dne 14. januarja v ječi tajne državne policije v Berlinu, kjer z mano spodobno ravnajo O mučenju ne more biti govora. Izročam to izjavo moji ženi, da bi jo izročila tisku.« — Nimamo konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko trdili, da se Torglerju v ječi slabo godi. Vendar na takšne izjave, pisane pod fašističnim režimom, ne moremo mnogo dati. Opat priča, da zmai v Loch Nessu živi »The Universe« je v svoji zadnji številki priobčil mnenje nekega opata o zmaju v jezeru Loch Nees. Opat Hunter-Blair O. S. B., ki je bil nekdaj opat samostana »Fort Auguslus«, je 50 let živel v i neposredni bližini jezera Loch Ness. P. H. je pisal v listu »The Universe«, d ase izpovedi številnih oseb o zmaju, ki so ga videle v jezeru, strinjajo z njegovim opazovanjem. On sam nikakor ne dvomi, da živi v jezeru nenavadna žival, in sicer v globini jezera. Žival ne prihaja samo od časa do časa tja, temveč živi v njem stalno. Po njegovem mnenju sodi ta vodni velikan v vrslo pleziozavrov, ki so živeli v ledeni dobi, ko eo bila velika jezera na škotski planoti, kakor Loch Ness, Loch Lochy in Loch Dich zvezana še z morjem. Češkoslovaška je zelo pri srcu svetemu očetu Sveti oče je v torek sprejel dijake češkoslovaškega semenišča sv. Nepomuka. V svojem nagovoru je Pij XI. izjavil, da stojita Vatikan in češkoslovaška pred podpisom »modusa vivendi«. Med drugim je sveti oče ludi dejal: »Vi predstavljate deželo, ki nam je zelo pri srcu, in sicer radi dogodkov, ki ro zelo važni za dušni blagor, za božjo slavo in za katoliško cerkev.« Radio v službi pravice Iz Budimpešte poročajo, da so v nekem jarku našli mrtvo telo 50-letnega trgovca Ludvika Varge Na mrliču so opazili znamenja, ki kažejo, da je bil Varga zvezan in z nekim topim predmetom ubit. Varga se ni razumel s svojo ženo in večkrat eta se prepirala. Žena ga je celo zapustila in šla k drugemu. V teku dveh ur po odkritju mrliča so s pomočjo radia aretirali njo in ljubimca. Radio je tako uspešno pomagal pravici. Polet v stratosfero v odprti gondoli! r»aJxo leto praznuje Bolgarija »posvetitev bolgarske vojske«. Desno od melropolila fvtefa.ua bolgarski kralj Bari*. Poavetiter utvrži т navzočnosti iaotamalub diplomatov. »Tatek, kakšne kroglice eo to?« >Te so za mojo trakuljo.« »Ali jih rada ireV« Francoski letalec polkovnik Herrera se pripravlja na polet v stratosfero. Herrera se bo dvignil z ba-; Ionom, v katerega pojde 24.000 kub. metrov plina, i Dosedanji le alci v stratosfero so se dvignili v zaprti gondoli, Herrera pa bo imel odprto. Seveda se bo zavaroval pred mrazom in pred hudim zračnim pritiskom oziroma prehudo razliko v zračnem j>ri-tisku. Na glavi bo imel posebno čelado, ki jo bo grel električno, telo pa si bo zavil v posebne obveze. Na naši siiki: na ievi zgoraj čeiada. na desni zfforaj polkovnik povit v obveze, spodaj levo: model s eondolok A. S.: V Južno Alriho! iz dnevnika ribniške misijonarhe Gospodarstvo Naj boljše in najcenejše hranilo - mleko L ubljana premalo ceni Ko se je ob koncu leta meril ljubljanski že- i lodec, smo videli, da je popila Ljubljana za silne milijone alkohola v najrazličnejših oblikah in stopa lako vštric z drugimi večjimi mesti. Pri primerjanju uživanja drugih hranil pa pade v oči, da porabi Ljubljana le četrt litra mleka dnevno na osebo, dočim ga popije vsak Dunajčau nad pol litra, Pražan celo tričetrt litra, da ne govorimo o raznih severnih mestih Evrope, kjer doseže poraba mleka nad en liter na osebo. Prav čudna je ta zaostalost Ljubljane in si jo na prvi pogled težko tolmačimo. Kdor pa malo globlje pozna položaj ve, da ni tukaj kriva cena mleka, ker je v Ljubljani mleko tako poceni kakor v malokaterem drugem mestu, pač pa ima ljuhljaneko mleko to slabo stran, da je zani-kerno pripravljeno. Takšno slabo pasterizirano mleko ima mimo slabega okusa tudi to napako, da se rado pokvari, če že ni samo po sebi škodljivo. Zaradi iste napake — slabe paslerizacije — se tudi ni moglo uveljaviti takozvano biomleko. Že je bila Ljubljana na tem, da zleze, kar se preskrbe mleka tiče, nazaj v primitivne razmere. Tu pa so z vsem umevanjem svoje naloge priskočile Ljubljani na pomoč Gorenjske mlekarske zadruge in pričele uvažati najbolje pasterizirano mleko v steklenicah na trg. Že pri sprejemanju mleka ne gledajo te zadruge le na množino mleka, temveč predvsem na kakovost in ga tudi po tej vrednosti plačujejo. Se več, pri njenih dobaviteljih je uvedena povsod stroga kontrola molznic v zdravstvenem pogledu, zlasti kar se tiče tuberkuloze. Posebno to zadnje važno vprašanje je odločilno pri primerjavi z običajnim nekontroliranim mlekom. Če pomislimo, da je v marsikateri hiši kupljeno mleko v nadomestilo za materino mleko pri otrocih in krepilo jetiki podvrženih ali celo za njo že obolelih slabičev, nam je jasna razlika med zdravim in okuženim mlekom. Naš meščan vse premalo upošteva vrednost mleka kot hranila sploh, da ne Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 22. jan. ima tele postavke (v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem 15. jan.): Aktiva: podlaga 1874.5 (+7.6), devize izven podlage 85.6 (+4.5). kovani denar 316.7 (+27.6), posojila: menična 1765.2 (—7.2), lombardna 279 64 (—0.7), skupno 2044.85 (—8.0), prejšnji predujmi državi 1716.2 (+0.3), razna aktiva 125.64 (+2.02). Pasiva: Bankovci 4145.7 (—34.1), državne terjatve 11.54 (+6.1), žiroračuni 549.9 (+9.3), razni računi 593.4 (+40.9). skupaj obveznosti po vidu 1151.8 (+56.2), obveznosti z rokom 1133.4 (—7.2), razna pasiva 300.5 (+22.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5300.55 (+22.15), kritje 35.55 (35.55)%, od tega samo v zlatu 33.86 №%. Promet v lesu na ljubljanski borzi je znašal lani 299.75 vagonov v skupni vrednosti 2-229Л00 Din (leta 1932. 296 vag. za 2,331.000 Din), ■pMUflfet oglja pa 3 vag za 12.000 Din (1932 9 vag. za 43.000 Din). Leto 1933 izkazuje torej celo majhen napredek, vendar dosega lanski promet komaj petino prometa v letu 1930. (po cenah), po količini pa komaj osmino. V posameznih vrstah je bil lani promet naslednji (v oklepajih podatki za 1932): Deske 109 vag. za 806.000 Din (159.5 vag. za 1,334.000 Din), drva 7 vag. za 17.000 Din (10 vag. za 10.000 Din), trami 62.75 vag. za 3Proti novim zaščitnim ukrepom« se mora glasiti od-stavek o udeležbi ljubljanskega upniškega društva industri.jeev in velctrgovcev tako, da je bil v Zagrebu na sestanku ravnatelj društva g. Ozimič, ki se je predsedniku zagrebškega društva zahvalil za pozdrave ter podal poročila o konferenci ljubljanskega društva. Vlaganje prijav, za pridobnino za leto 1934. Na številna vprašanja pojasnjuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da po informacijah iz Belgrada rok za vlaganje prijav za 1. 1934. še ni določen. Pozive za vlaganje teh prijav bodo davčne uprave upravičene izdati šele, ko uobe od oddelka za davke potrebna navodila. Isto velja tudi za prijave o davku na poslovni promet, katere je vlagati hkratu s prijavami za pridobnino. Pred pogajanji s ČSR in Romunijo. Z ozirotn na sklepe gospodarskega sveta Male zveze je priča- (»avorimo o odličnih prednostih pravilno pasteriziranega mleka, kakor ga nudijo Gorenjske mlekarsko zadrugo. Pomislimo le, da služi mleko za prvo in pogosto tudi za poslednjo hrano človeku. Poglejmo, kako krasno se razvijajo dorašča.joča teleta, ki jim poleg običajne krmo dajemo še vsak dan nekaj mleka za priboljšek. Ne zdi se škoda mleka pametnemu živinorejcu, nevedni meščan pa ga pritrgava celo svojim otrokom v dobi dorašča-nja. Mimo maščobe in dragocenih beljakovin Ier mlečnega sladkorja vsebuje mleko namreč v prav lahko prebavljivi obliki najvažnejšo rudninske snovi, zlasti apno, ki je najvažnejši gradnik človeškega telesa. Apno v zvezi z vitamini je tista snov, ki daje mleku njegovo neprecenljivo vrednost. Po drugih mestih imajo že desetletja upeljano dnevno pitje mleka med šolsko deco, v naši banovini je edino Maribor nekaj podobnega ukrenil. Pri nas se pa žal starši na vso moč otepljejo otroka, če prosi za denar za mleko, zato ludi doslej ni bilo kaj prida uspeha z uvajanjem pitja mleka po šolah. Vsak meilan, ki ima doraSiajoie otroka doma, bi rru/ral za vsakega otroka kupiti dnevno najmanj pol litra mleka več. Tako bi bilo pomagano zdravju otrok, Ljubljana bi bila lahko ponosna na svojo statistiko o konzumu mleka. Gorenjske mlekarske zadruge bi pa morale svoj obrat povečati iu, če so da, šo izboljšati. Za mleko v steklenicah pasterizirano da Duna'čan, ki je poučen o vrednosti takega mleka, prav rad tri četrtine dinarja več pri litru. Tudi Ljubljančani bodo morali priti do prepričanja, da je pasterizirano mleko Gorenjskih mlekarskih zadrug najboljše in zato pri niegovi ceni z navadnim mlekom mnogo ceneiše in zdravju priklad-nejše. Nikakor ne smemo pustiti, da bi zaradi našo nemarnosti morale opustiti Gore irske mlekarsko zadruge svojo času in napredku higiene, ustrezajoče pastcrb.viuuo mleko v steklenicah. kovali, da se bodo v kratkem gačela trgovinska pogajanja med našo državo in CSR, nadalje pa tudi med našo državo in Romunijo. Borza Dne 23. januarja 1934. Denar Danes so narasli tečaji Bruslja, Londona, New-vofka, Prage in Trsta Curih in Pariz sta ostala ne-tzpreinenjena. Popustila sta pa Berlin in Amsterdam. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.15, na zagrebški po 9.10 in belgrajski po 9.06 in 0.05. Grški boni so notirali v Zagrebu in Belgradu 36—37. Ljubljana. Amsterdam 2300.96 -2312.32, Berlin 1342.36-1353.16, Bruselj 797.18 - 801.12, Curih 1108.35-1113.85, London 179.19—180 79, Newvork 3563.83—3592.09. Pariz 224.65-225.77, Praga 169.67 —170.53, Trst 300.13- 302.53. Promet na zagrebški borzi 50.260 Din. Curih. Pariz 20.27, London 16.21, Newyork 325, Bruselj 71.925, Milan 27.115, Madrid 41.075, Amsterdam 207.75, Berlin 121.40, Dunaj 72.95 (56.75), Stockholm 83.50, Oslo 81.40, Kopenhagen 72.40, Praga 15.275, Varšava 58.10, Alene 2.94, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je nadalje čvrsta in so tečaji bili višji kot včeraj. Na zagrebški borzi danes niso bili zabeleženi zaključki. Ljubljana. 7% inv. pos. 60 den., agrarji 30 den., vojna škoda 277 den, 3. 275 den., begi. obv. 44 den., 8% Bler. pos. 40 den., 7% Bler. pos. 37.50 den., 7% pos DHB 54 den., Kranj ind. 250 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 60--62, agrarji 29—31, vojna škoda 277.50—280, 2. 276 den.. 3. 272- 274, 4. 271—274, 6% begi. obv. 44 -46, 8% Bler. pos. 40.50—42, 77« Bler. pos. 37.50—39, 1% pos. DIIB 53 den. — Delnice: Narodna banka 3825 den., Priv, agr. banka 241.50—245, Šečerana Osjek 140—155 (14 po 140), Šečerana Bečkerek 670 den., Impex 50 den.. Trboveljska 105—115. Belgrad. Priv. agr. banka 242- 243 (243, 241), 1% inv. pos. 60—61 (60, 58). agrarji 30.50—31.50 (31.50, 29), vojna škoda 275—277 (276), 2. zaklj. 277, 6% begi. obv. 45.75-46.25 (45, 44.50), 1% Bler. pos. 37.50 den., 7% pos. DHB 54—56. Žilni trg Položaj nn žitnem trgu je popolnoma ne-izpremenjen. Pri za. koruzo čvrsti tendenci so ostale cene na včerajšnji višini. Živina Ptujski prašičji sejem v sredo 24. t. m. je bil dobro založen in tudi kupčija je bila dokaj živahna. Pripeljanih je bilo 246 ščetinanev, prodano pa 106. Cene za kg žive teže so bile s ledeče: Prolenki 6.50 do 7 Din. polmastne 7—7.75, mastne 8, plemenske po kakovosti od 200- 450 Din. prasci 6—12 tednov stari od 125—150 Din komad. Prihodnji svinjski sejem bo 31. t. m. Spoil Smuske tekme Mariborske Z. S. P. odgodene Mariborska zimiko-sportaa podiveza. Smučarske tekm« za prvenstvo Mariborske zimsko-sport-ne podzveze in prvenstvo Dravske banovine, določene za 27. in 28. januarja 1934 v Mariboru, se radi slabih snežnih razmer prelož« na pozne ši termin v mesecu februarju, o čemur se bo pravočasno obvestilo. Razposlani razpis ie spremeni v toliko, da bo start za tekmo v teku v Pekrah pri Mariboru v soboto ob 14, skakalna tekma v nedeljo na skakalnici MZSP v B e t n a v i. Termin se bo objavil ob prvem zapadlem snegu. Zanimiv nogomet nam pripravljajo zopet po dolgem odmoru na igrišču Ilirije ob Celovški cesti v nedeljo 28. t. m. ob 14. V skrajšanih 50 minutnih tekmah nastopijo trije pari in sicer: ILIRIJA j KOROT AN KOROTAN s REKA ILIRIJA : REKA Ako smemo prerokovati, moremo smatrati Ilirijo favoritom, ki nastopi s kompletnim prvim moštvom in bo.prei. kusila ob tej priliki svoje nove akviza-cije. Zelo radovedni smo na igro tega novega moštva, ki obeta posebno mnogo borbenosti in tehničnih fines. Reka in Korotan zavzemata v ljubljanskem nogometu prav ugledni mesti in je n. pr. o Reki znano, da si je priborila z veliko premočjo prvenstvo II. razreda, s tako odlično goldiferenco, da ima že dmgoplacirani negativno. Občinstvo bo imelo priliko torej gledati nadvse zanimivo tekmovanje. Cene so enotne in zelo nizke. Tekme za zimski ookat Ljubljana se lahko pobaha, da ima priliko gledati vsako nedeljo nogom tekme, ki imajo socija-len namen. Da se nekoliko pomaga brezposelnim igralcem, se igrajo tekme za zimski pokal. Turnir se nadaljuje v nedeljo s tekmami Jadran : Slovan in Sloga : Disk, obe na igrišču Hermesa s pričet-kom ob 13.30. Hokei in drsanje na Bledu Jutri In v nedeljo na BlejsVem jezera Višek drsalne sezone v letošnji zimi bo jutrišnji in nedeljski mednarodni hokej turnir na Bledu. Na Blejskem jezeru pred hotelom »Toplice« se bodo odigrale mednarodne tekme, na katerih sodelujejo WSK iz Dunaja, FTC iz Budimpešte, VSV iz Beljaka in Ilirija iz Ljubljane. Prvak turnirja prejme za nagrado srebrn pokal, vsi igralci moštva prvaka pozlačene plakete, drugoplasirani posrebrene plakete, tretje in zadnje plasirani pa bronaste kolajne. — Ilirija se je za to tekmovanje vestno pripravila in upamo, da nas bo na turnirju častno zasiooala. V odmorih bodo oba dni nastopali tudi naši prvaki v drsanju Polo Schwab, Trma in drugi, radi česar bo prireditev še bolj zanimiva. Obiskovalci tekem se ponovno opozarjajo, da je- dovoljena polovična vožnja. / Občni zbor jalikoatletskih sodnikov JLAZ, sekeije Ljubljana V ponedeljek so imeli tretji redni letni občni zbor ljubljanski lahkoatletski sodniki jugoslovanske lahkoatletske zveze Udeležba na tem občnem zboru je bila sicer zadovoljiva, vendar smo jiogre-šali onih sodnikov, ki so tudi pri mitingih običajno manjkati. V splošnem pa je vladalo za ta občni zbor precejšnje zanimanje in posamezni sodniki so s s.rojo stvarno debato in kritiko dokazali, da jim gre predvsem za napredek te lope športne panoge Občni zbor je otvoril poslovodeči podpredsednik Ivo Kermavner, ki je uvodoma pozdravil vse tovariše sodnike, katerim se je obenem '.ahvalil za sodelovanje in pomoč pri lanskoletnih lahkoatletskili mitingih. Omenjal je, da je imela baš v pretekli sezoni sodniška sekcija mnogo posla: le žal, da se niso vsi tovariši zavedali svojih dolžnosti tako kot bi bilo potrebno; zato so morati sodelovati običajno vedno eni in isti ljudje. Pozval je vse sodnike, da naj v bodoče vsi sodelujejo, in to tembolj, ker imamo letos v Ljubljani nebroj, med njimi pa ludi izredno I važnih lahkoatletskih prireditev , Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. j Ciril Vidic, pa je razvideti, da so delali klubi preko sodniške sekcije, to se pravi, da svojili prireditev sploh niso javljali sodniški sekciji, ki je morala določevati svoje sodnike za posaniezne prireditve. Zato v dopisovanju ni bilo nikakega prometa, če izvzamemo nekaj dopisov z Zvezo, Razumljivo, da povsem tem tudi blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Lušin, ni obstojalo iz postavk, kot jih običajno slišimo pri občnih zborih raznih drugih edinic. Dohodkov ie bilo malo. izdatkov pa Še manj, tako da so je sklenilo nabaviti za ta denar startno pištolo in stoperlee Na tem občnem zboru se je napravilo več važnih sklepov kakor: da se predlaga zvezi, da preskrbi tudi ljubljanskim sodnikom stoperice (kakor Aleksandra Ralimanova: Dsjašivo, ljubezen, 88 Ceha in smrt 9. avgusta 1920. Primer kolere v naših vozovih I Predvčerajšnjim je bolnik umrl, njegova smrt je povzročila paniko. Ranocelnika, ki gu je zdravil, mladega me-diclnca tretjega letnika, so takoj zaprli in še isti dan ustrelili. V mestu so baje že ugotovili več primerov kolere. Jutri se prične cepljenje proti koleri. 10. avgusta 1020. No, danes sem doživela zanimivo srečanje, s Stepanom Petrovičem Pugovkinom! Hotel se je pravkar vsesti v elegantno prol,jelko (lahka kočija); oblečen je bil izredno gosposko, v Čisto noa-o uniformo, i>od pazduho je imel velikansko listnico iz usnja in celo ščipeilnik mu je čepel na širokem, mesnatem kmečkem nosu. Bila sem vosela, ko sem videla znan obraz, in sem ga ogovorila. »Kje je vaš oče?« je vprašal z viška. O, ubogi oče! Prišla mi je srečna misel; hotela sem ga prositi pomoči In mu povedala vse. iTako, tako — in zakaj ste pobegnili pred nami?- Je dejal, ko sem končala. Zdaj sami vidite, kdo ime prav: uii, ne t/a vi, siocr bi ne bili mi tnmgali !c Seveda mu nisem ugovarjala in sem hotela od njega samo to, da reši očeta. »Pridite k meni na kolodvor!« je rekel. »Vprašajte samo po Stepanu Petroviču Pugovkinu!« Namignil je kočijažu in se odpeljal, ne da bi me pogledal. Nekaj ur potem sem šla na kolodvor in na vprašanje, kje najdem Stepami Petroviča Pugov-ktaa, mi je miličnik spoštljivo pokazal salonski voz z velikimi, svetlimi okni. Precej dolgo sem morala čakati. Slednjič me je prosil tajnik, naj vstopim. Točno kot pri ministru, sem si mislila. Oprava v vagonu je naravnost jtresencčala s svojim razkošjem, zlasti, če jo kdo prišel iz tepluške kakor Jazi Stepan Petrovič je bil pogreznjen v mehkem blazinastem naslanjaču, da se je videl skoraj edino konec nosu s ščipalnikom in okrogli trebušček. Poleg njega se Je igrala na tleli srčkana deklica s topim noskom; bila je v čisto beli oblekei, noga-vičieah in črnih lakaslih čreveljčkih. Nekoliko bolj zadaj je sedela dama in govorila z dekletcem francoski. V sandalih s podplati iz vrvic in v ponošeni obleki iz vrečevine mi je bilo kar nerodno v tem skultiviranonK okolju. Tudi Stepan Petrovič Pu-govkin, se Je zdelo, da čuti, da ne spadam prav za prviv tu notri. Niti sedeža mi ni ponudil; morala sem stati. »Tako, tako, prišli ste prosit za očeta!t je rekel po kratkem odmoru. Potem se mu je vendar zazdoto potrebno, da me predstavi dami: »Moja žena. rojena baronica Vietingliofft In to je moja lici; najprej naj se nauči francoščine, ruščine se nauči pozneje sama po sebi! In morda pridemo Itak kmalu v inozemstvo v diploniatični misiji!« Ponovila sem svojo prošnjo in odslovil me Je, rekoč: »No, poskusil boni, rešili vam očeta.' Saj je dober inožak, le v politiki je nekoliko zaostal... No, harašo, iditelc Tako so je vse spremenilo. Stepan Petrovič PugOvkln, ki je prej v bolnišnici, бе je bil trezen, pomival pode, Je zd ij visoka uradna osebnost in bo morda našo Rusijo kmalu zastopal v inozemstvu. Kje je neki pustil svojo ubogo ženo. ki Jo Je zamenil z učiteljico? Njegova karijora se je pa, kot se zdi, tako strmo dvignila, da je tudi učiteljico zopet pustil in se povzpel knr do baronico. 15. avgusta 1920. Doma smo vse bolne; vsi beženel, vse mesto jo bolno. Cepljenje proti koleri je jako hudo, skoraj majhna kolera. Vso imamo med 38 in 39 stopinj vročine, nuično bljuvnnK omotieo in geozne bolečine. Službo moramo pa kljub temu vršiti, kot da smo popolnoma zdrave. 10. avgusta 1920. K nam prihaja skoraj v*ak dan eden od ujetih Nemcev, ki dolnjo v knjižnici. On mene poučuje v nemščini, jaz pa nJega v ruščini. Z velikim zoni-tnanjein opazujem Nemce; to so naši nekdanji sovražniki, ki smo se z njimi volekovali i do končne Jih je svoječasno zagrebškim), da eodelujejo pri balkanskih olimpijadah in drugih mednarodnih mitingih tudi ljubljanski sodniki, da se spremeni poslovnik sodniSke sekcije, dalje glede obveznega sodelovanja sodnikov pri mitingih, glede sojenja na ženskih mitingih; za službeno glasilo se določita »Slovenec« in »Jutro«; sklenilo se je dalje glede pravočasnih prijav mitingov sodniški sekciji od strani klubov itd. Staremu odboru je dal nato občni zbor rasreš-Itico, nakar so je izvolila nova uprava z g Windi-schem kot predsednikom, inž. BaltiČem kot tajnikom in Lušinom kot blagajnikom na čelu. Naša nogometna reprezentanca za Bukarešto Glede pa bližajočo se kvalifikacijsko tekmo med naišo in romunsko reprezentanco, ki se bo vršila 15. aprila v Bukarešti, je naS zvezni kapitan g. inž. Boško Simonovič že podvzel prve korake glede priprave in sestave naše reprezentance. Ker jc tudi upravni odbor jugoslovanske nogometne zveze spre,el njegov predlog, se vrši prvi trening že 5. februarja. V nedeljo 4. februaria se vrši v Zagrebu medmestna tekma Zagreb—Belgrad, takoj naslednji dan pa bo naša reprezentanca igrala proti nekemu zagrebškemu klubu ali kombiniranemu moštvu. Obe mestni reprezentanci, zagrebška in belgrajska, bosta igrali z vsemi reprezentančnimi igralci. V državni tim pridejo še Split-čani in naše moštvo bo potom kompletno. Zvezni kapitan jc že sestavil listo igralcev, ki pridejo v poštev za to važno srečanje. To so: Belgrad: Glaser, Spasič, Tošič, Arsenijevič, Tirnanič, Marjanovič, Vujadinovič. Zagreb: Bratulič, Hiigl, Jazbec, Gayer, Koko-tovič, Živkovič. Split: Kragič, Marušič, Čulič, Radovnikovič Milutin. Osiiek: Leohner. Evo. to so igralci, izmed katerih mora izbrati zvezni kapetan najboljše, ki bodo igrali napram Romunom. Ta tekma je lako važna, kot doslej morda še nobena druga; kajti od nje namreč zavisi, ali bo Jugoslavija sodelovala na svetovnem prvenstvu, ki se bo vršilo letos v Italiji, ali ne. Kake važnosti pa je za vos jugoslovanski nogomet naša udeležba na tem svetovnem turnirju, pa ni treba posebej omenjati. Materiala imamo precej in dobrega, naša želja je samo, da bi imel zvezni kapetan pri sestavi lako srečno roko, da bi zmagali. Tekmo je treba vzeti kar najbolj resno, saj vsi dobro vemo, kako so nam Romuni nevarni. ★ Smučarski klnb Ljubljana priredi drevi ob 20 v kleti restavracije Zvezde odhodnico svoiemu trenerju g. Leošu Stehliku, ki se v soboto zjutraj vrne zopet v Prago. Vabimo vse članstvo, da se te odhoanice udeleži v častnem številu. G. Stehlik si je z nadvse vestnim treningom naših tekmovalcev pridobil velike zasluge za napredek našega smučarstva in smatramo za dolžnost, da se g. trenerju izkažemo tudi ob priliki odhodnice. Udeležba za odbor in tekmovalce obvezna! Smuki Jugoslovanska akademska smučarska organizacija priredi dvodnevno ekskurzijo na Kofce. Odhod jutri ob 7.20. Zbirališče točno ob 7 na glavnem kolodvoru. Tovariši, ki se mislite udeležiti ekskurzije. podpišite se na društveni deski na univerzi. SK Grafika. Drevi ob 8 seja upravnega odbora. Vsi In točno! Birger Ruud, norveški olimpijski zmagovalec si je v priliki tirokkih smučarskih pr* venstev ranil hrbtenico. Radio Programi Radio Ljubljana г Petek, 26. januarja: 11.00 Šolska ura: 0 lepem vedenju (Pero Horn) — 12.15 Sevdalinke v re|iro-ducirani glasbi — 12.45 Porcčila — 13.00 čas, re-produolrani Jsoncert slov. narodnih — 18.00 Repro-ducirane pesmi danskih ko za ko v — 18.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudoir Andrejka) — 19.00 Snkolstvo: Sokolsko delo v dravski banovini (Veri Švajger) — 19.30 Predavanje Narodne odbrane: Svoji k svojim (dr. Milan Dular) — 20.00 Prenos iz Zagreba: klavirski in violinski koncert — 22.01) čas, poročila, angleška plesna glasba na ploščah. Drugi programi t Petek, 26. jan.: Belgrad: 10 klavirski koncert — 17 Operne arije in pesmi — 19 Operne arije — 20.00 Klavirski koncert iz Zagreba — 21.00 Koncert Trboveljskega slavčka — Dunaj: 17.05 Komorna glasba — 19.00 Zabavna glasba — 20.05 Koncert Mozartovih skladb — 22.00 Radio orkester — — Berlin: 19.00 Narodne pesmi in domača glasba — 20.0") »Mati zemlja«, oratorij za soliste, zbor, orkester in orgle (Kaun) — 22.30 Radio orkester — Budimpešta: 18.35 Koncert tria — 19.30 Prenos Iz opere — Milan: 21.00 Simfonični koncert — P riga: 1600 Radio orkester — 17.05 Godalni kvar-tot — 20.00 Radio orkester In violina solo — 21.20 Plesna glasba radio orkestra — Varšava: 17.25 Vokalni koncert — 20.15 Simfonični koncert. ....... ............- J- __________ _________ - -J-JIBJ zmage-. Pri vseh me preseneča velika vljudnost in dostojno vedenje. Oblečeni so pa tako kot nihče, voasili naravnost groteskno. Ta, ki se skupno učiva, Ima zelene kozaške hlače, črno poletno rubaštko in velikansko pnpaho. In vendar se mu takoj vidi, da je zelo kulturen človek. 17. avgusta 1920. Naš Nerneo je pripovedoval danes o svojih doživljajih, ko jo kot vojni ujetnik skušal pobegniti In prišel v altajsko gorovje, skoz brezljudno Tajgo in klrgiške stepe; bog mu jo samo zato (spodletel, ker so ga lastni rojaki, rdeči gardisti, iadall in ga s kitajskimi roparji vred vtaknili v ječo. Slišala sem že mnogo |>odlrga o nemških in ogrskih rdečih gardistih, toda, da more kdo preprečiti svojenru tovarišu vrnitev v domovjno, ki je že tako dolgo ni videl, tega ne bi verjela. Zdaj se ubožec no smo geniti iz Oniska, kamor so ga spravili njegovi »tovariši«; samo dve žolji, pravi, da ima: prvič, da bi prišel domov, In drugič, da bi se maščeval nad rdečegardistovskimi izdajalci. Kadar izgovori Nemec bos^do »domovina«, mo oči svojski zašije,jo. Ubožec! Ne, ni ubog; ima domovino, čeprav je daleč odtod, in prej ali slej jo bo zopet videl, pozabil na leta pomanjkanja ip trpljenja. Toda ml? Kaiii naj so mi »atečemo? Izobčenci smo, v lastni domovini smo Izgubili do inovino. (Konec sledi) Clofch bi obupal... Od nikoder nobene rešitve iz tega neznosnega položaial Poskusil sem že vse, pa vse zamanl Smilita se mi vedvel Ne obupuj, dragi France! Dala sem oglas v »Slovenca« in če dobim le desetinko onega števila ponudb, kot so jih dobili Jernejevi, pa sva rešena I Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba mati, stara mati, teta, gospa Marija Komatar roj. Cimerman v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 6 zjutraj, v 78. letu, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 27. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti Stepanja vas št. 50, na tukajšnje pokopališče. Stepanja vas, dne 25. januarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Vodmat, Moste pri Ljubljani. MALI OGLASI V malih oglaalh velja »seka besede Din 1-—; ienllovanjskl oglesl Din J —. Nalmanjil znesek i« mali oglas Din 1«*—. Malt oglasi и plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja м računa enokolonska 3 mm visoka petltna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede »alih oglasov treba prlloZlH znamka mm\ Trgovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden in pošten« št. 796. (v) ilužbodobe !BB3I Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, zmožen slovenščine, srbohrvaščine in deloma nemščine, z dobro večletno prakso, išče primernega nameščenja. Zmožen tudi pisarniških poslov. Razpolaga s primerno kavcijo. Naslov v upravi »S1.« pod šifro »Sposoben« št. 793. (aj Dve prodajalki sprejmemo takoj in sicer eno starejSo, vsestransko verzirano za samostojno vodstvo detajlne trgovine, in eno mlajio kot pomoč. Obe mesti sta v Ljubljani V poStev pridejo le popolnoma zanesljive in sposobne moči s primerno prakso v modni ali galanterijski stroki. Kavcija ali jamstvo potrebno. V ponudbah je navesti točno vsa dosedanja službena mes'a, možnost nastopa, znanje in točno tudi zahtevke glede plače itd. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod geslom »Dve prodajalki« 782. (b) Zastopnike sprejmemo v vseh krajih dravske banovine za naš oddelek »Male štednje«. Jugoslovanska vzajemna zadruga, Ljubljana, Dvo-rakova ulica 8. (b) Hlapca zanesljivega, poštenega in pridnega, za enega konia, takoi sprejme večia trgovina na deželi. Vaien mora biti koni ter domačega dela, polia ni. Nastop takoi Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalna služba« St. 744. (b) Širile »S'ovenca«! !P Trgovsko hišo na prometni točki prodam. Potrebna četrtina v gotovini, ostanek vložne knjižice Kmetske hranilnice ljubljanske. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »400« St. 783. (p) Denar Posojilo 120.000 do 200.000 Din iSčem. — Dobre obresti, vknjižba na prvo mesto. Sprejmem tudi knjižice Ljudske posojilnice Ljubljana v polni vrednosti. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Kratkoročno« 797. Najkulantnejša posojila dajemo na vloge vele-bank, vrednostne papirje, voino škodo, državne bone, Blairova posojila in na kurantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo. Pučka štedi-ona, Zagreb, Meduličeva br. 31 Telefon 90-03 — Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zori, Ljubljana. Gledališka ul. št. 12, na katerega se ie obrniti (d) Stanovanja V Kranju na glavnem trgu oddam s 1. majem večje stanovanje. Vprašati pri Rud. HlebS. trg., Kranj. (č) Enosobno stanovanje solnčno, v suterenu - se ugodno odda takoj ali pozneje. Kodeljevo, Stepanja vas 123. (č) I Pohištvo i »Javor« lesna industrija, Logatec, Ljubljana, Masarykova c. it. 12 - prodaja pohištvo iz zaloge na hranilne knjižice in na obroke. (1) 112ЕЕЕШП Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno , pletenie in ročna dela po i nainižjih cenah pri tvrdki Kart Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Parni kotel z reduciranim pritiskom 3.5 Atm., kurišče 8 ma, močne konstrukcije, cevi v dobrem stanju, z manometrom, ročno črpalko, zaklopkami itd., naprodaj za 5000 Din. — Kotel služi lahko Se 20 let. Na ogled pri tvornici »Unio«, d. z o. z., Maribor. (i) Dve sobi oddam. Opekarska c. 23. Jabolka najokusneiša. 5 Din, postaja kupca, od 50 kg povzetno: Postržin, Maribor_(i) Prodam: 3700 stare strešne opeke bobrovci, 15.000 stare zidne opeke, suha bukova žagana drva n>9 90 Din, krajnike po m" 60 Din in butare iz krajnikov 1 komad 4 Din — A. Trškan. Ljubljana, StreliSka ulica št. 33. (1) Čebulček dobite najceneje pri Ur-šiču v Moškanjcih; istotam tudi čebulo. (1) Premišljevanja in prepovedi za postno dobo. Dr. Mihael Opeka: Odrešenje. Sedem govoiov o Jezusovem trpljenju. 78 strani Cena nevezani Din 12 —, pol platno Din 22-, celo platno Din 32 -, Že avtorjevo ime priča, da je knjiga vri-dna prav vse pohvale. Kako nam opisuje trpljenje našega Zveličarja, si lahko predoči le ta. kdor prebere knjigo oziroma posluša te prekrasne govore. Vsebina je primerna bodis1 za premišljevanje v postnem času ali kot tema za postne govore. Dr. Mihael Opeka: Začetek in konec. Petnajst govorov o življenju na-ega življenja. 156 strani, nevezani Din 16'—, pol platno Din 26 —, celo platno Din 40"—. Tudi to knjigo nam ie poklonil avtor za postni čas in prav nič ne zao-itaia posvoji lepi vsebini za prvo. Kniiga nam opisuje Nega, ki je življenje našega živlienja prvič kot Sina božjega, drugič kot moža holečin. tretjič kot Zveličarja in rešitelja našiti du*. Obe knjigi vsem prav toplo priporočamo, zlasti pa ČČ. gosp. duhovnikom. Dobe se pri H. Niiman. Ljnbljana, Kopitarjeva 2. Električne napeljave popravila vsake vrste, tu in na deželi — izvršuje in se priporoča Havliček Franc, obl. konc. elektro-tehn. podjetje, Sv. Petra cesta 5, telefon 34-21. t Mlinarji! Hi. proao, a|(lo ID lefmrn knpite naireneie pri A. VOLK. LJt BLJANA Veletrgovina lila i« moke. Bnljrn renta 2« 0 Naročajte \SLOVEttCA* j najcenejši s/ovemh dnevnik Potrti najglobl je žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod JULIJ PEYER hranilnični ravnatelj v pokoju v sredo, dne 24. januarja 1934 ob 8 zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek, dne 26. januarja ob 15. uri iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, dne 24. januarja 1954. Rodbine Реуег, Stresa, pl. Lichem-Vessel in Stander. Upravni svet, vodstvo, uredništvo in nameščenstvo tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. javlja tužno vest, da je njen dolgoletni uradnik in priljubljeni tovariš, gospod Mirko Earochini postal dne 22. januarja t. 1. žrtev zločinskega atentata s peklenskim strojem v vlaku Zidani most—Zagreb. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 27. januarja ob četrt na 4 popoldne izpred kolodvora v Hrastniku. Ohranili mu bomo trajen spomin! Hrastnik, dne 25. januarja 1934. Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče oziroma sin, brat in tast, gospod MIRKO IMUNI uradnik kemične tovarne umrl 22. t. m. zjutraj nagle smrti kot žrtev zlobnega zločina. Pogreb bo v soboto ob pol štirih popoldne z železniške postaje v Hrastniku na župno pokopališče v Dolu. Ohranimo dragemu pokojniku blag spomini Hrastnik, dne 25. januarja 1954. H e r t a, soproga, T e a, hči, Ivan in Marija Barachini, starši. Mina por. Šerbec, sestra, Fran, brat in ostalo sorodstva Brez posebnega obvestila. Neizmerne žalosti potrti naznanjamo žalostno vest, da je danes ob 6.30 zjutraj, previden s svetimi zakramenti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naS dragi, ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod IVAN ZAJC gostilničar in posestnik Pogreb predragega pokojnika bo v soboto ob 10 dopoldne iz hiSe žalosti ▼ Soteski št. 5. Svete maše zaduinice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Soteska, dne 25. januarja 1934. Marija Zaje, soproga. Ivan, Jožef, Franc, Alojzij, sinovi. Ivanka por. Bobner, Mici por. Klander, Julka por. Logar, Tončka, hčere. Julius Bobner, Ivan Klander, Alojzij Logar, Nežka Zaje, zet)je in sinaha. Vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. •■■i. • : Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, Izdaja teli Ivan Kakove«. Urednik: Loiie Golobi«.