Stav. 301 ¥ rrssu, v toren 4. novemora iari9 Lafnlk XlU2 Izhaji vsak dan. udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica •v. Fraičilka As'5Vega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredni'cvu. — Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fedsjaklj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Fdinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—p pol le:n T 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.' Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * širokesti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m-rt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poliljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in laseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Fraučilka As 2<1 5836, Iz Sp it ob obletnici osvoboditve. SPLIT, 2. Občina mesta Splita je izdala 27. oklobra nastopni proglas: »Meščani jugoslovanskega Splita! Danes se izpolnjuje obletnica onega svetlega dne, ko se je sesedel stoletni tiran našega naroda pod težo pradedov-skih grehov in vsled nezmožnega vodstva svojih izmozganih voditeljev pod neodolji-vimi udarci nesmrtnih čet, ki so od Kajmak-čalana do Belgrada hitele od zmage do zfna-ge, osramočen in poražen, in z drhtečimi ustnami priznal zatiranim narodom svobodo, osuplo gledajoč, kako se bliža Donavi prav-nuk Črnega Jurja, za njim pa nepregledne č*le Šumadincev, Bosancev, Ličanov, Vojvo-dincev in Dalmatincev. Gledal je in se vpraševal, ali ni bila vsa Srbija pokopana leta 1915? Ali so vsi njeni mrtveci od Donave do Jadrana vstali iz svojih grobov? Obrnil je pogled na doslej svoje narode, a čul je eno edino zmagovito pesem, ki so jo pevali njegovi narodi od Sudetov do Lovčena, pesem svobode in rušenja spon. Naš jugoslovanski narod, ki ga je v prošlosti nevednega, vara-nega in nahujskanega vsled vere in imena, zatiral in na čigar brezprimerni hrabrosti je zidal svojo moč, je prestal v tej vojni neza-slišno mučeništvo in pokazal navzlic morju krvi in šumi vešal nezlomljivo voljo po svobodi. Ves zedinjeni narod iz vseh južnih pokrajin bivše monarhije je v Zagrebu po svojih predstavnikih izrekel zgodovinsko besedo, da je vez med t^im in monarhijo ter habsburško dinastijo »strgana. Na mučnem potu našega naroda cd robslva k svobodi in ze-dinjenju se danes ustavimo, da ogledamo obal, od katere smo onega dne odrinil", da napolnimo srce z novimi silami za daljni pot, ki nas čaka. Napolnimo še enkrai srca s sijajem one*a svetlega dne in verujmo, da se ves jugoslovanski narod, vsak košček naše zemlje? ki je onega dne zagledal sclnce svobode, ne pomiri prej, dokler ga zopet v vsem »ijaju ne ugleda. Spominjajmo se ta dan vseh boli in vsega zla, vseh verig in žrtev preteklosti in složno ter odločno sklenimo, da se s toli1:~ni mukami priborjeni svobodi mora oerr oma zgraditi dostejen hram v edinstveni, silni in demokratski Jugoslaviji. — Split, 29. oktobra 1919. — Predstojnik občine: Dt. Ivo T.rtaglia.« Pogajanja za izpopolnitev vlade. BELGRAD, 1. Govori se, da ministrski predsednik Davidović nadaljuje pogajanja s črnogorskimi poslanci glede njihovega vstopa v kabinet. Vlada bo najbrže že tekom prihodnjega tedna dokončala svoja pogajanja za izpopolnitev ministrstva. BELGRAD, 1. Ministrski predsednik Davidović konferira še dalje s črnogorskimi zastopniki o vstopu enega Črnogorca v kabinet. Izprememba v kabinetu se izvrši, kadar se odsotni ministri povrnejo v Belgrad. Vesaić odstopi? BELGRAD. 1. > Pravda« poroča iz Pariza, da namerava dr. Vesnić predložiti ostavko kot delegat na mirovni konferenci, in sicer za to, ker mu je vlada odbila prošnjo za dopust Uredba železaiskik vprašanj. BELGRAD, 1. Prometno ministrstvo se bavi z uredbo (inancijalnega vprašanja naših železnic, ker do sedaj ni bilo edinosti gle^e tari-fov. Najprej se uvede relacija med državnimi in privatnimi železnicami, potem pa se urede financijalni odnešaji, da ne bo treba vladi plačevati iako -velikanskih vsot za železn^. Treba je nabaviti mnogo novega gradiva, čigar cena je sedaj poskočila za 1000 %. BELGRAD, 1- Prometni minister je sklenil dogovor z ravnateljstvom južne železnice, pt> ( katerem ona dopušča, da se v njenih delav- j nicah v Mariboru obavljajo poprave držav-1 nega železniškega parka, dočim bo ona sama dala izvrševati poprave v Avstriji. Jtržna železnica je pristala k tej nagodbi brez kompenzacije, edino iz razloga, d* bo mogla še nadalje vzdržavati zvezo z drugimi svojimi progami. Prekrstitev mesta. NOVISAD, 2. Mesto NadokrŠtenik v Vojvodini se bo imenovalo odslej Petrovac. Organizacija zdravnikov. NOVISAD, 2. Tukaj se ,e vršilo zborovanje zdravnikov. Sklenili so, da se skHče veliko zborovanje vseh zdravnikov, kjer se bo ustanovilo strokovno združenje vseh zdravnikov iz Vojvodine. Ureditev valute. BELGRAD, 1. Finančni odbor je razpravljal o ureditvi naše valute. V splošnem prevla- duje mnenje, da se imajo naši kronski bankovci kolkovati s posebnimi znamkami, najkasneje do meseca decembra t. 1. pa zamenjati za dinarje. Nagla sodba v Vojvodini. BELGRAD, I. »Pravda« prinaša izjavo predsednika vlade o nagli sodbi. Radikalni organi so sprejeli vladne odredbe glede proglašenja nagle sodbe v Vojvodini in ga izkoriščajo v svoje strankarske svrhe, zlasti nanašajoč, kako so v srbski Vojvodini ta preki sod uvedli demokratje proti radikalcem. To so prosta podtikanja. V resnici se je vlada do zadnjega trenutka vzdržala te skrajne odredbe. Stremimo za tem, da preprečimo korupcijo in tatvine, ki škodujejo ugledu in interesu države. Kolikor tudi stroge so bile naredbe vlade, vendar niso zadostovale za dosego cilja. Proti korupciji in tavinam se bo treba boriti z vsemi sredstvi. Zato smo sklenili proglasiti naglo sodbo. Ta naredba j* zadela najprvo Vojvodino, ker je od tam prihajalo največ pritožeb. Po izvršitvi zakonitih formalnosti se razširi ta odredba na vse druge pokrajine, kjer je potrebna. Ta odredba bo brez ozira na stranko in brez usmiljenja prijela vsakogar, ki bo udeležen pri korupciji in tatvini. Vsak dober domoljub in poštenjak jo mora ^odobravati, Mirovna konferenca. Načrt za odgovor na bolgarska pripomb« odobrea. PARIZ, 1. (S.) Vrhovni svet je odobril načrt odgovora na bolgarske pripombe k mirovni pogodbi. Pogoji, ki so se naložili Bolgariji, so se obdržali; izpremembe, ki so se dovolile, se tičejo samo nekaterih posameznosti. — Vrhovni svet je odobril tudi besedilo note, katero izroči komisija za premirje Nemčiji; nota poziva Nemčijo, naj odpošlje svoje odposlance v Pariz, da se določi način za izvršitev mirovne pogodbe. PARIZ, 1. (S.) Vrhovni svet je začel proučevanje načrta za odgovor na pripombe bol- PODLISTEK Za rrnscio. (29) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI, stoletja. Barbara, gospa,« je odvrnil ban, pristo-pivši k nji in pogladivši sinčka, »ne vprašuj me. Take skrbi ne spadajo pod žensko kapo, za to se hoče glave iz železa, moške glave.« rGlej,« je nadaljevala Barbara laskavo, »tvoja žena ni za nič, neumna je — jeli? Ali krivi računi so to, gospod moj! Ti nc veš, kaj je žena. Žensko srce ne more mirno utripati, ko je moško čelo mračno, žensko oko čita jasno v vaši duši, tudi če ga ni sveti duh razsvetlil.« A kaj čita tvoje oko?s je vprašal Peter. . Naj uganem?* Ugani, gospa banica, se je nasmejal ban. r Vi razmišljate, kak bo novi ban Makso!« - Tako od daleč. A kaj dalje?« : In se srdite na Nikola Zrinjskega.« »Ne govori mi o njem,« je odsekal Peter zlovoljno, obrnivši se naglo proti oknu. »Glej, ugenila sem,« je rekla Barbara ži-vahneje; »da, vi se srdite na kneza Nikolo, ki vam je večna neprilika. In prav je, Ta oderuh, ta cincar, nam zastruplja življenje. Mari vas ni prevaril, hajduški prevaril? Snubil je za svojega sina Jurja vašo hčer Anko in v to ime ste mu izročili svoj*, madžarske gradove.« »To je splela njegova pokojna žena Katarina Frankopanka in moja pokojna Marga-rita Tahova, ki jo je naučila teta Jela, sestra Nikole, a jaz sem potreboval denarja.« »A kaj je nastalo ie tega ženskega pletiva? Tvoja Anka je ostala na cedilu, Jurij je vzel nemško gospodično Arko, a Nikola ti ni nič povrnil, marveč te j« z&plel v pravdo z Gregorianci.« Pustimo to, Barbara,c je odvrnil ban, »to so stare pripovedke, radi teh me ne boli glava, in sem se tudi spravil z Zrinjskim.'- garske delegacije. Svet je nato sklenil, da izroči nemški vladi noto s pozivom, naj pošlje v kratkem času delegate v Pariz, da urede z zavezniškimi zastopniki in z medzavezniškim vrhovnim štabom način, kako naj stopi mirovna pogodba v veljavo; nota opozarja nemško vlado, da bodo morali njeni delegati, še preden stopi pogodba v veljavo, podpisati neki zapisnik glede izostale izvršitve nekaterih premirnih klavzul. — Popoldne se vrhovni svet zopet sestane. Mirovna pogodba z Bolgarsko, PARIZ, 1. Končnoveljavna mirovna pogodba z Bolgarsko, to je prejšnja pogodba in odgovor na bolgarske protipredloge, je dokončana in se predloži v ponedeljek bolgarski delegaciji. Vrhovni svet je ukrenil glede bolgarskih protipredlogov takole: 1. Bolgarsko-srbska meja. Francozi in Angleži so podpirali načelo, naj se Caribrod in Bcsiljevgrad priklopila Srbiji, a italijanska delegacija je protestirala, češ da bi na ta način pripadlo Srbiji še 40.000 Bolgarjev in da bi ostala odprta pot na bolgarsko prestolnico. Tudi ameriška delegacija je bila baje iz začetka proti temu, da se priklopita omenjeni mesti Srbiji, toda končno se je pridružila Angležem in Francozom, ki so na ta način prodrli s predlogom, 2. Dobrudža. Tudi pri tem vprašanju ste bili dve stranki.. Angleži in Francozi so zastopali mnenje, da se dobruiko vprašanje izključi iz razprave, češ da je Dobrudža že pri-sojena Romunski na podlagi prejšnjih pogo-derb. Kljub italijanskim in ameriškim ugovorom je prodrl prvi predlog. Vojaške klavzule. Vrhovni svet je bil sklenil, da mora Bolgarska odpraviti prisilno nabiranje vojakov in omejiti Število vojske na 20.000 mož. Čeravno se je Bolgarska sklicevala na težavno udejstvitev te določbe, ker so večina bolgarskega prebivalstva poljedelci ter bi bilo treba izdajati za vojaštvo ogromne svote denarja, ali pa bi se morali sprejemati k vojakom najhujši elementi, čeravno so se tudi vojaški izvedenci pridružili bolgarskemu stališču, je vendar vrhovni svet sklenil, da ostane prvotna pogodba neizpremenje-na. Bolgarski delegatie so dosegli edinole to, da se lahko skličejo na Zvezo narodov, če bi ne mogli udejstviti tozadevne določbe mirovne pogodbe, 4. Pomorske klavzule. Vrhovni svet je sprejel bolgarske zahteve glede brodovja, glede policije in ribolova na Donavi in ob o'balih. 5. Finančne In gospodarske klavzule. Vrhovni svet je dovolil bolgarski delegaciji tudi glede tega vprašanja nekoliko koncesij, predvsem glede odškodnine. 6. Klavzule glede dela. Sklenilo se je, da se dovole bolgarskim delegatom na delovna konferenci iste koncesije kakor nemškim in avstrijskim delegatom. Odgovor se izroči 3. t. m. Teodorovu. PARIZ, 2. (S.) Odgovor zaveznikov na pripombe bolgarskega odposlanstva se baje izroči jutri Teodorovu. Za končnoveljavni odgovor bo dovoljen 10 dneven rok. Venizelos ostane v Parizu do podpisa mirovne pogodbe z Bolgarijo. LONDON, 2. (S.) Reuterjeva agencija poroča, da je zapustil ministrski predsednik Venizelos danes popoldne Lpndon, odkoder gre v Pariz, kjer ostane do podpisa mirovne pogodbe z Bolgarijo. Nato se vrne Venizelos zopet v Grčijo skozi Rim. Brzojavka romunski vladi is drugo. PARIZ, 3. (S.) Vrhovni svet je sklenil, poslati romunski vladi brzojavko, v kateri bo od nje zahteval, naj odgovori na zavezniško noto od 12. oktobra. Nota iu brzojavka se priobčite jutri. — Vrhovni svet je raz mi tega odobril besedilo pogodbe, ki se sklene med zavezniki in pridruženci ter Grčijo glede zaščite manjšin. — Vrhovni svet je odpravil ciedzavezniški odbor za vojaške prevoze in je končno sklenil, zahtevati od Poljske, naj vzpostavi promet po nekaterih progah, ki vozijo preko nemško-poljske meje severno od Varšave. Prihodnja seja vrhovnega sveta je jutri. Usoda nemške mornarice, ostale v Skapiiilo-wu, še nejasna. PARIZ, 2. (S.) Angleška delegacija pri mirovni konferenci izjavlja, da ni vrhovni svet še ničesar sklenil glede usode nemške mornarice, ki je ostala v Skapafflowu, Radvić jugoslovanski pooblaščenec na mirovni konferenci. PARIZ, 2. (S.) Rndović, srbski (?) tehniški delegat na mirovni konferenci, je bil imenovan za pooblaščenca. »Z jezikom, ali ne s srcem,« je pripomnila banica ujedljivo, ali mene boli glava, mene, ker sem jaz, ker sta moja sina, Peter in Tomo, prikrajšana. Mari mi ni hotel lakomni Nikola oteti tudi Cesargrada, ko si mi ga zapisal pred štirimi leti? Pa le čakaj še kak inesec, ko Nikola oženv gizdavo Čehinjo, Evo Rosen-bergovo, ki ima. kafeor pravijo, praških gro-šev na mernike. Kako sa bo šele potem raz-metal gospodar Ozaljskit Pa niso Gregorianci tudi sedaj hudi nate?« »Res je,« je odvrnil ban, »nikdar ne pozabim knezu Nikoli, da je osramotil mojo kri, Bakačevo hčer, in ne mislim, <|a bi se najina dva rodova kedaj od srca vzljubila, ali, dovolj močan sem. da upognem Gregoriance. Radi tega me no tare skrb. Mrzim pa Nikolo, ker mi je povsod na potu in se tudi dela, kakor da jaz nisem ban. Bit j« ban, odrekei se je banstva. Bil je kapetan kraljevine, odrekel se je kapetanstva. Kralj Ferdinand se ga je bal. fDalie.t . Letiši prosijo za pomoč proti boljševikom. PARIZ, 1. Vrhovni svet se je bavil s prošnjo letiške vlade za pomoč proti boljševikom. V glavnem je bila prošnja sprejeta. Odgovor bo sestavil maršal Foch. Po Nemčiji povzročena pomorska Škoda. BEROLIN, 2. Po »Acht Uhr Abe^dblattu« poročajo »Times« iz Pariza: Komisija za obnovo je končnoveljavno določila škodo na svetovni tonaži vsled nemškega načina vojevanja na 25 milijard frankov. Odtujitev med Clemenceaujem in Fochem. LONDON, 2. **Daily News« javlja iz Pariza: Dejstvo, da je bila poverjena misija v Južno Rusijo generalu Manginu, popienja nov korak k odtujitvi med Clemenceaujem in Fochem. Kom. de Martiao član italijanske delegacije. PARIZ, 3. (S.) Komendator de Martino je bil imenovan za člana italijanske delegacije namesto čv. Treschija. IZ RUS132. Prodiranje Denjikinove vojske. REV AL, 2. (S.) Neka radiobrzojavka generala Denjikina pravi, da so bile rdeče čete v tambovskem, voronješkem in kovnskem okraju poražene; ujetih je bilo 10.000 boljševikov. General dostavlja, da je prodrla njegova vojska pri Kursku za 60 km, pri Orlu za 150 km in pri Brjansku za 130 km. Boji pri Pskovu in Petrogradu. HELSINGFORS, 1. (S.) Neko uradno poročilo pravi: V smeri proti Pskovu je napadel sovražnik več vasi, toda njegovi napadi so bili odbili; v smeri proti Petrogradu se boj nadaljuje. Finska eksped^ija prostovoljcev proti Petrogradu. BASF.L, 2. (S.) > Vossische Zeitung« zatrjuje, da bo finska vlada najbrž že pred ponedeljkom dovolila vojaško ekspedicijo proti Petrogradu; zfcor finskih strelskih prostovoljcev je baje dobil ukaz, naj bo pripravljen za odhcd. Boji proti boljševikom. BEROLIN, 2. »Abend* poroča iz Haaga: Boljševiki so odposlali brezžično brzojavko, da se jim je zadnje dni pridružilo 10.000 orenburšk»:h kozakov. PARIZ, 2. Iz Revala se poroča, da je položaj pred Petrogradom skoro neizpremenjen. Uradni list severozapadne ruske vlade javlja, da imajo čete, ki se bojujejo pri Krasni Gorki, težavno nalogo. Ta točka je ključ Petrograda, ako jo severozapadna ruska armada izgubi, bo imelo to zanjo težke posledice. lx Poljske. Poljska priznala Estonsko in Letsko. PARIZ, 2. Iz Varšave javljajo, da je poljska država priznala neodvisnost estonske in let-ske države s pridržkom, da jo pripozna mirovna konferenca. Iz ttemeja. Rusko gledališče v Berolinu. NAUEN, 30. Ruski igralci, ki so v jeseni priredili več predstav v Berolinu, bodo odslej trikrat na teden igrali v zahodnem delu Berolina v ruskem jeziku. Nemški državni urad za zunanje stvari se je za stvar zelo zavzel in to je tretje rusko gledališče v Berolinu. Olajšanje blokade proti Nemčiji. KIEL, 1. Iz pomorske sckcije Vzhodnega morja poročajo, da so blokado v Vzhodnem morju toliko olajšali, da je teritorijalno vodovje izvzeto iz omejitve. S tem je omogočena plovba v obrežnem prometu. NAUEN, 1. Posledice blokade Vzhodnega morja so po najnovejših poročilih iz pomorskih pristanišč vedno huj!e. V Stettinu je 58 velikih parnikov in 1000 rečnih ladij. 1200 pristaniških delavcev je brez zaslužka. V Gdan-skem je pristanišče popolnoma mrtvo; plinarna in elektrarna se bosta morali zapreti, ker manka premoga. Napovedane olajšave v blokadi se še ne čutijo. Kraljevcc je vsled pomankanja premoga, ki ga je povzročila blokada, brez razsvetljave in tramvaja. Po poročilu iz Revala je bilo tjakaj privedenih osem nemških parnikov. Nemško poslaništvo v Revalti je dobilo nalog, naj protestira proti tej zaplembi parnikov, ker so bile ladje zaplenjene v estonskem teritorijalnem vodovju. Vračanje nemških čet. NAUEN, 1. Po naznanilu dobro poučenih krogov v Berolinu se baltiške čete redno odvažajo. Velik del etapnih čet se je že po v mil v Nemčijo. Posredovanju generala Eberharda sc je posrečilo, da so se vrnili precejšnji deli frontnih čet. med njimi tudi moštvo -železne divizije-. Osebni promet ustavljen za 5 dni. CURIH, 3. (S.) Iz Berolina poročajo: Kabinet je sklenil, ustaviti Osebni promet po železnicah med 5. in 10. t. m., da se zagotovi obskrba prebivalstva s krompirjem. Drossel, ameriški pooblaščenec v Berolinu. WASHINGTON, 2. (S.) Drossel, poverjenik ameriške vlade v Nemčiji, je bil imenovan za pooblaščenca za zunanje zadeve Zedinjenih držav v Berolinu. Pomankanje premoga ▼ Avstriji. DUNAJ, 2. Zaradi pomankanja premoga se je ustavil brzovlak Dunaj—Bregenz. Uvoz na Madžarsko. BUDIMPEŠTA, 2. Uradni list objavlja vladno odredbo, po kateri se sme cela vrsta važnih potrebščin uvažati brez posebnega dovoljenja iz držav, ki so nastale na ozemlju bivše Ar-stro-Ogrske monarhije. Uvažanje ži- vil se sme vršiti le s posebnim dovoljenjem prehranjevalnega ministrstva. Wilson in Zveza narodov. VERSAILLES, 2. Posebni poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja iz Washingtona, da je sklenilo 20 republikanskih in 18 demokratskih senatorjev zavrniti odobritev mirovne pogodbe, ako bi predsednik Wilson izjavil, da je ratifikacija vsled predloženih pomislekov nemogoča. V istini smatra Wilson za ponižanje, ako bi se moral obrniti zopet na Evropo, da bi spremenila temeljna načela Zveze narodov, ki so se ustvarila na njegovo iniciativo. Wiisonov naslednik? LONDON, 2. Iz Washingtona poročajo, da je republikanska stranka imenovala za kandidata za predsedniško mesto senatorja Pcin-dexterja. — (Wilson pripada demokratski stranki.) Kuga v Atenah. RIM, 3. (S.) Z današnjim odlokom se podvržejo vsi transporti iz Aten ukrepom naied-be proti kugi. Zbližanje med Vatikanom iu Kvitiuaiooi? BEROLIN, 2. »Vossische Zeitung« javlja iz Lugana; Italijanski kralj je sprejel kirdinjsla Macchija, nadškofa iz Pize, v enourni avdi-jenci. Politični krogi pripisujejo temu dejstvu veliko pomembnost, ker kaže, da se dela na zbližanje med Vatikanom in Kvirinalom. Jste&o vprcšnife. Jadransko vprašanje je še vedno na isti točki, kjer je bilo tedaj, ko se je JoznaH, d.i Amerika nikakor nc namerava popustiti od svojega stališča glede rešitve in da je Tittcni-jev načrt kratkomalo odklonila. Italijansko časopisje je še vedno v poluomedlevici, v ka-isro je je vrgel ameriški udarec. Nekateri listi se že toliko zavedli, da povprašujejo po zdravniku, a drugi se še drže za glavo in si ne morejo raztclmačiti, s kakšnim namenom jih je pravzaprav ošvrkail ta zlobni prekooceanski mož? Poročevalec *Tribunc« se j*-" hotel celo na samem viru informirali. Vprašal je torej neko osebo, ki je v ozkih stikih z ameriško delegacijo, zakaj je j>ra\/.aprav ameriška vlada tako nepopustljiva v reškem vprašanju. Ker v Ameriki nc verujejo v iskrenost načrta vašega mirovn-.-ga delegata, ki z ene strani trdi, da je za reško neodvisnost, na drugi strani pa zahteva most med Italijo in »neodvisno« Reko. V Ameriki pa žive praktični ljudje, ki vedo, da se po mostu lahko prevažajo razne stvari ter sumijo, da bi vi uporabljali ta most med drt'gim za obskrbo-vanje Reke z — italijanstvom. Ker pa smatrajo, da bi to utegnilo škoditi Reki, mednarodnemu mestu, so sklenili, odkloniti vaš načrt. Poročevalec »^Tribune« je prijatelja, ki mu je tako pripovedoval, nekam debelo pogledal, in na to zamišljeno dejal: »A tako?« »Torej Reko bi hoteli pomednaroditi« .. . Nato je umolknil in zopet razmišljeval: bilo je bržkone prvič, da je slišal o nekakšni >-Ne tako otroci! Bodimo odkritosrčni! Jugoslovani sc hoteli, toda mi nismo nikdar hoteli.« In kri čači so umolknili. Nato se je začela razprava, kako naj se stvar začne, ugibanja, ali Jugoslovani sprejmejo ponudbo, ali ne. Tudi tu jfc našel Secolo* pomoč. »Prekoračili borne premirno črto,a je dejal, »zasedli mesta, dežele in otoke in prišli nato kot zmagovalci 2 izpopolnjeno zmago na pogajanja; to bo naredilo gospoda Trurubiča popustljivcjšcga!« >Tako je, tako je! ; si slišal vsepovsod. -Sedaj zadosti popuščanja,« sc je zavzela -Tribuna'. Poizkušali smo dvanajst mesecev,« sedaj ne moremo več!* je zaupil »Messagge-roi. »Bodo že popustili; sicer pa ne vem, al! bo kaj iz teh pogajanj, ker Jugoslovani n< popuste gotovo več, nego je popustil Wilson,« je zagodrnjal aristokratski »Corricre della Sera«, ki le s težavo prikriva nejevoljo, da s« mora stara, velika Italija pogajati s takole pri-tepenko in razcapanko, kakor je Jugoslavija Medtem so prišle vesti, da se Trumbič noče pogajati, preden ne izve za izid volitev v Italiji. Malenkost! Se bo pa pogajal po volitvah! Edini novi glas, ki se je slišal, je bil, da se Trumbič presneto moti, če misli, da bo našel ugodnejše polje za pogajanja po volitvah. Minulo je od tedaj že nekoliko dni, in jadransko vprašanje je še vedno na dnevne:« redu v vseh listih, toda še vedno na isti toč* ki. Nekatere malenkost! so se sicer izpre-menile, tako je javil na primer včerajšnji »Secolo«, da je Anglija pristala na Tittonijet načrt, *Corriere« ie javil, da ameriška dele gacija nc zapusti Pariza itd., toda v glavnen, je ostalo vse pri starem. Tudi sam »Secoloi pravi, »da si ni treba delati preveč iluzij, kel da Wiison bržkone ostane pri svojem.« Tod« nekaj novega je vendar: »Secolo« je izpre« menil taktiko! Sedaj priznava sam, sicer na izrecno, toda vendar 2adosti jasno, da se j« pred nekoliko dnevi — prenaglil, ker on« »sredstvo« (prekoračenje premirne črte U3.I da bi bilo precej nevarno, kajti nc ve se, kaj bi porekli k temu *«vezaiW, a z druge strani Stran If. > EDINOST« šiev. 30 ! V Trstu, dne 4. novembra 1919. bi Italija tvega-a izključitev iz konference . . . Ne samo to: Secolo se postavlja na novo stališče, ki je doslej nismo mogli zaslediti v italijanskem časopisju: Poziva namreč italijanske volilce. n-jjj narede svojo dolžnost (stvar torej ni ravno tako gotova...), naj dokažejo Jugoslovanom, da se motijo, a nato pi?e: Nekateri pravijo: Počakajmo. Imamo čas. Ce se Jugoslavija, kakor je upati, ne ustvari, si lahko vzamemo, kolikor bomo hoteli. To je velikanska napaka, ker eden izmed največjih vzrokov jugoslovanske jeze na ni.5 tiči ravno v domnevnera (?!! Pr. ur.) našem odporu proti ustanovitvi njihove države. Toda pot. po kateri moramo hoditi, je po našem mnenju tale: skrbeti moramo, da se iz-j vrše volitve v atmosferi zdravega in vzvišenega patiijotiziiia, podpirati in krepili f rane o- j sko-ar.glc&ke simpatije napram nam, ae dra-t iiti Jugoclov&aov, temveč poizkušati odpra-: viti vse ovire aacel, ki nas oi ajih loč?:«, i Po dokončanih volitvah prenasti središče pogajanj iz Washingtona v Belgrad in prenesti torej iz Washingtona v Belgrad polje za-vezniškega pritiska, t Vidc-ii bomo, kaj poreko k temu drugi italijanski listi, za sedaj pa posnemamo podčrtane Secelove besede z res odkritosrčnim zadoščenjem. Prav radi prezremo v očigled tej dohri volji strupeno želo, ki je skrilo v zadnjem odstavku, ker upr.ir.o, da iuoi to s časom izgine. vatske šolske knjige ona komisija v Rimu. Oj ulici Massimo D'Azeglio 23. Avtomobil ga ; i je udaril v ruke in mu povzročil 3 rane na' Ker nam glavi. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico,' je znano, da se doslej ni lotil »spisavanja slo-j kjer so ga sprejeli v 4. oddelek. venskih šolskih knjig nihče drug kot ravnatelj idrijske realke dr. De Miclieli, in ker so bile nagrajene tudi slovenske knjige, je bilo potemtakem nagrajeno tudi njegovo . *de!o><. Kakšne so te knjige, je pokazala ocena v predzadnji nedeljski »Edinosti«, ki je bila šc vse preblaga. Sedaj nai pa zaključujemo od knjig na »pisca , cd , pisca^ na nagrado, od nagrade na ocenjevalno komisijo, ali narobe, moramo reii in priznati, da so vredni tiru« drugega: f imi« Dopis z dežele Kaj bomo Se čakali? še?! bodimo podobni bedaku, ki je rekel: Kaj onea.u lilapcu-dokler ne dobim nove a ni clejpl, in službe ne bom ničesar del?I. tudi ne jedel. Da! Naš narod potrebuje duševne hrane, Narodova duša mora dihali, se mora poživljali in krepiti. In to je dandanes polrebiieje, kot kedaj poprej. Le nekaj razlc;;ov: Pokazati moramo ravno sed.-.j, da živimo in da krepko živimo. Zr.ce/li je 4reba rane nesrečne vojne. S t zri znkl&di narodne prebujenosti so izčrpani. Treba je nove orijentacije. Ves narod je descrgioizirr.n. Lena masa se povsod zaničuje. Kulturno delo nas bo rešilo. Itd. itd. itd. Nočni napzd na tiskarno »Puckega Prijatelja« v Paziiia. Iz Pazina nam sporočajo: Tudi naš narod v Pazinu je dobil v noči od 31. oktobra na I. novembra t. 1. dokaz znane kulture nekaterih naših nasprotnikov. Neznani razbojniki so ponoči vdrli v tiskarno Tiskovnega društva, v krleri se molo časa sem tiska j p.enasli v mestno bolnišnico. Nevarna igra. Vincenc Costanovich, star* 15 let, stanujoč v ulici Castald«, je našel včeraj na ulici Madonnina "revolver. Nesel ga je domov in se začel igrati žnjiin; revolver pa je bil nabasan in se mu je nepričakovano sprožil. Krogija mu je obtičaia v desni rami. Na rešilni postaji mu je zdravnik izvlekel krogljo iz mesa; nato so ga peijali v mestno bolniš- nico. Neuspela hišna preiskava. Včeraj popoldne sta so predstavila Ivanu Sancinu iz Skednja 776 dva civilista in se izdajala za orožnike v civilni obleki z nalogo,, da preišče ta njegovo stanovanje. Prebrskala in prevrela sta kote hi omare, toda — vzeti nista mogla ničesar, E priporeiuive tvrtke. Na dvorišču sta parkrat ustrelila iz revolverja j TRGOVINA iESTVIN preti Sancinovemu stanovanju in nato izginila.! Qeaoyz {Campanite) l3. Zaloga: kave, olja. Trdi, da ga je samo burfa vrgla, v rerajci j ^ ^^ kakayaf čokolade, čaja i. t. kczi ekra so pomeicli vso rilo papi.;-, skcr.^j ves tiskani novi hrvc.tsl so sk pis s nam, sii vcadar moramo omeniti iuc-i še to: pustili so n-iia tući svejo pcsclni^o, namreč s činiicm so napisali na zid: -Fcrche si ri-cordi«3 tlc^i ilalissi:« ( Da se boste spominjali Italijanov!«}, 11*-a ic^a suiplsa pa so pustili svoje človeško---blato!:! — Zju- trr.j \z politična komirja prcšc;'al- tiskarno, vzela stvar na zapisnik in cbljuolla nadel;-o preiskavo. Jutri pričakujemo sodno komisi>. t'avcra »Pučki Prijatelj« ziradi tega prihodki petek re izi^c. List bo zepet redno izhajal, kakor hitro popravimo stroj in uredimo tiskamo, rko ss zopet ne prinudi kaj, o čemer že čujemo nelzrj. Ako bo kaj novega, spe-rcč:mo. _ Tako je torej tudi »Pučkega Prijatelja^ zadela enaka ucoda, kaLor naš list. Vsekakor znamenje — kulture in civilizacije! Več pač ni treba raci. Mestni mag strat naznanja: Dne'6., T, 8. in 9. novembra bo tozadevna komisija pregledovala vse kopitarje (kcr;a, mule, osle i. clr.}, ki se nahajajo v tržaškem mesiu in predmestju. Zate se pozivajo vsi Ustniki kopitarjev brez izjeme, da privedejo, ako mo^ole z izkazili c zakoniti pesesti ali nakunu živine, svoje živali v goriomenjenih dnevih cd C':0 co 12 in cd 14 do 17 v občinsko klavnico v ulici Stoppani in sicer: Za mestne okraje starega mesta, novega mesta in Sv. Vida 6. novembra; za nevo mitnico, staro milnico in ekraj Sv. Jakoba 7. nov.; za predmestne okr?je Škedenj, Sv. Ana, Rojan (Štorklja) Barkovljc (3reta) 8. nov.; za Far-neto (Kjadlh, lonjer, Rocclj in Sv. Ivan (Ko-lonja, Vrdela) 9. novembra. Preti eventualnim kršiteljem cc to najstrožje postopalo. Slovenko g!ct!aI!š5c ▼ Ti-?tn. V nedel;o popoldne se je dala »Čast«. Udeležba slaba, izvajanje dobro. Cdč. Gradišarjeva in g. B:a-tuž sta izpclnila vrzeli, ki so se kazale v dosedanjih predstavah te drame. Večerna predstava, »Kontrolorja spalnih vozov«, je napolnila gledališče. Občinstvo se je zabavalo in celo cb odprti sceni pleskalo glavnemu igralcu. — R 0 . J — V četrtek, 6. t. m., se uprizon Etnnd- bergova drama v treh dejanjih »Fclih?n«, ena izmed rje.^ovih najmočnejših dram. — Da ugodi želji občinstva, si je »Dramatično društvo« nadelo nalogo, da bo tudi v letošnji sezem prirejalo »Glasbeno dramatične večere«. Kakor ie t motit; tatovi so morali pustiti vse za cdhod prpravljcno blago v gosliini, — iz trgovine Josipa Saje je zmankalo za 10S0 lir likerjev iv. sir?. Saia je naznanil tatvino orožnikom. — V gostilno in tobak&mo Marije Kermol v ulici Molin a Veuto 66 so vdrli neznanci in ukradli precej vina. tobaka, prte in drugo posodo v skupnem znesku 800 iiri — Ko je včeraj popoldne prišel Anton Ri-balez v svojo prodajalno, je opazil, da so mu neznani lopovi odnesli iz neke omare več pe-ril?, vrednega 250 lir. KNJIGOVEZNICA. Pietro Plppaa, Trst ulica VaJdlrlvo 19. Artistična j vezava. Žepni koledarji lastnega iz in 12. Kalboli^c izdelovaria in nnji>opo!nejša vrsta. Cene smerne, i 202 I i ZLATARNICA 6. P11I0, TRST 1 s« nshaja nta KmrzzM it. IS (SluSi 2 zstlmlt* C. ZtHKKOVITZ & FIgllal i? Veiiko iibera srebrnih iq Klatiti m, utianov, vejiJk it J. PAPIR. Velika zaloga paoirla za ovitke, papirnatih vre-J čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti, j Cene zmerne. Gastons Dollinar. Trst. Via dei Oelsi 16. 25fe| DAMSKA KROJACNICA A. Rieger, Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsa- ' tovrstne obleke po angleškem In franco^rsm kroiu, j plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gleda- j lišile Itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 , * ) GS3& ZAHVALA. Podnisaiii se najiskreneje zahvaljujemo ve-lenlenemu gosp. dr. DINKU TECILAZIČU, zdravnilm-specialistu za otroške bolezni v Trstu, da je našo šestletno Danilico, nad katero smo zaradi njene krute bolezni — vnetja ssožgaaske mrene — že obupali, ne samo rešil smrti, temveč zdravil tako srečno, da fi ni ostala niti najmanjša posledica te pognbne bolezni. Ljudomileaau gospodu zdravniku ne moremo biU nikdar dovolj hvaležni na njegovem velikem, nepovrtljive« trudu. TRST, 1. novembra 1919. Družina CINKOVA. •) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. rih odborov po posameznih pokrajinah. Kaj j sezem ini sic-i bi se dalo že dosegi, oziroma zabraniti na pr. c.m glasben^ .n na Krasu, v Vipavski dolini, na Pivki itd. i pr°Šra~i se objavi programom. Čitalnice bi prinesle v vsako hišo slovenski časopis, izobrazbo. V izobrazbi pa je moč! V kulturi rešitev! Ila skupnimi dramatičnim pravočasno. Lrvatzkla ušitelja Istre, obrlr- ULI 0GLMS3 *e raiisnalo po 10 stot. beseda Najmanjša prlstoj. biaa L I*—. Debele črke 20 »tot beseda. Kajmasi^a prisCuibina L T—. SREBRN DENAR kupuje po najvišjih cenah urar ul. Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. (43C0 111113 fp ifiiii mfm I^SED^SA PSSLfKA! Žganja .......L 6. — lit. Runi . ".......L 6.— p Vermouth ......L 4.40 „ iVa aia.......L 4.40 , Konjak po......L 8.— „ A»aliiioYec po.....L 6.— * prodaja !. KriMonČlČ, M, Bi. 30. MMn 3. mu- pripravna za vsako obrt. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti j pod štev. 3814. iimimM krsUlfna v Trstu. I Cen.raia v Ljubljani. Podružnice: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. Delniška g!avn!ca: K 15.933.M3. -. Rezervni »skl^džs K - Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 nVrndnuinh na žiro-ra.une proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj ? borzne nalcge in da,e v najem varnostne celice. Tel. It. 5-18. Blagaj u a je odprta od 9-13. ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -ilica Genova št Vi, i nadstr. (prej ulica Cainpanitei Tehniši;i vodja JohnscHer, dol-oletui asistent Dr. J.Č rmaka. - Udiranj* zoi urez Dolečin. Plombiranja. Umetci zajje. P ALOGA UR 13 ZLATAHIHE::: # na velijo izbero »e vdobi pri h POVH v Trst j IRG GARIDALDI (BARRlERA) fl. povzroča med mišmi in podganami kugo, vsled katere poginejo vse v najkrajšem času, ker ena dobi bolezen ou d uge. Za vse druge živali je „strup za miši*4 brez učinka in nevarnosti. Ena s Dcslomo mi 2 liri. Lekarna o Vipavi MAN KED. fc i tf'nfa -J ZOBOZDRAVNIK ni»H'ii'' ^ SPALNA SOBA. nova, minkrna se pr«3a. Ul. S. - 533 Hasproti norišnice. Mižat Scuka. CiHno 4292 TRGOVINA z mešanim blagom na deželi (Notranjsko) išče okrog 15letno učenko poštenih staršev, marljivo, vestno in pamet-r.o. Natančne ponudbe pod rPoštena in modra« na ins. odd. Edinosti. 4296 S k A 'J fcJ^^^-B Po'ovrn^e v Jugoslavijo. Kakor smo oblju-bili, smo se obrnili na g >spcda odposlanca miristrstva S!IS za zunanje stvari, ki je nameščen v Trr=tu v svrho vidiranja polnih listov za potovanje v Jugoslavijo in skozi Jugoslavijo, toda zasedaj še ne moremo dati za-željenih pojasnil. Urad gospoda Markovića, ki naj bi se po uradnem sporočilu tukajšnjega t'^iijanskega generalnega civilnega komisari-jata nahajal v hotelu Savoia in naj bi bil posloval že od včeraj dalje, je še popolnoma neurejen in so včeraj oddajale stranke polne liste, ki naj bi jih gospod odpolsanec vidiral, p-i hotelskem vratarju. Na naš dopis gospodu odposlancu, s katerim smo prosili, da bi gospod odposlanec sprejel našega urednika in mu pv,d?l poiasnila o poslovanja svojega urada, nismo prejeli doslej nikakršnega odgovora, vsled česar seveda tudi ne moremo izpolniti v današnji številki obljube glede pojasnil. Upamo, da nam bo to mogoče v jutrišnji številki! Nagrada za nove šolske knjige. Agencija Štefani poroča, da je razpisala italijanska vlada vet nagrad za sestavo novih šolskih knjig za zasedeno ozemlje. Posebna komisija v »o-srednjem uradu za nove provincije«, ki je pregledala predložena dela, je določila najboljšim nagrade v skupnem znesku 12.000 lir. Nagrajene so bile knjige, spisane v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvat skem jeziku. — Tako Štefani. Radovedni smo res, kako neki je presojala slovenske in hr- žavanoj u Pazinu, dne 2. novembra 1919. prihvatila sc sledeča rezolucija! Hrvatski učitelji Istre, sakupljeni na skupštini u Pazinu, dne 2. novembra 1919, da raspravljaju o aktualnim pitanjima, koja se tiču našega opstanka, videči, da vlada nije ješ do danas ured la jac'no materijalno stanje istarskog učiteljstva, premda je obećala, da će se naše plaće izjednačiti sa plaćama učitelja v kraljevini, solidarno sa talijanskim kolegama u Istri, 22k!;uču;a, da sa danom 10. novembra stupe v štrajk u slučaju, da do onega dana vlada ne ispuni' zahteva istarskog uČiteljstva. Izpremsf^ba priinka. Tržaški »Osservato-re* piše: Gospodu Josipu Bastiancichu, roj. v Trstu dne 8. majnika 1894., se dovoljuje iz-prememba priimka v »Visconti«. Kako se plačujejo zneski, manjši od 5 «to-tink. Tržaški *Osservatore« piše: Zneski, manjši od 5 stotink, a večji od dveh stotink in pol, se bodo izpremenili pri javnih upravah v zneske 5 stotink. Zneski dveh stotink in pol ali manjši se ne bodo upoštevali. Popravljamo. V članku »Po letu dni!« v nedeljski > Edinosti« naj se konec predzadnjega odstavka, ki ga je tiskarski ikrat nekoliko zmešal, čita takole: »V navadnem življenju stavljajo take ljudi pod »krbništvo, ker niso sposobni za svobodno razpolaganje s svojim imetjem. Mari naj naš narod sam zahteva skrbništvo, ker ni sposoben za samosvoje, svobodno narodno življenje?!« Avtomobil fe raniL Pri uHci Ugo Fo-scolo, kjer se navadno ustavlja rojanski tramvaj, je priiel včeraj okoli 23 med tramvaj in avtomobil Josip Mahne, itar 72 let, stanujoč s :a vseh gospodinjskih del, kmetskih in seoskih, zmožna slovenskega in ital" D". MBfflCEK ¥RST Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9-12 dop. in od 3-8 pop. IrizMsslsa lzžirai'. za pMrnja Ij mM ziXt TRSOViRft M&B2JRUV ______E-C. Cvenkel ¥ "ffrsi MLADA ŽENSKA z devetletnim ^J naznanja svoj;!n ce„jenim Odjemal- jai skega jezika, išče službe. Naslov Povej preS! ccM. Edinosti. jan- j cem, da se je z dnem 24. avgusta t. I ics*! preselila s Korza V. E. lil. št. 28 za dve števii.a naprej, namreč na št. 24. FOTOGRAF a. JERKIC, Trst, ul. Roma 24. Gorica; ^^ |n 0j.mrtnice SLreien Corso št. 36 na dvorišču. _ r <11 ( Edirost|t ulJca Sv. Frančiši reienia In-sera^l oddeleV iška štev. 20. pritličje. JAŠKA BARKA Delu glav- K 3), m.OJt), Resirv« K IbenU. ZaJar Ekspoziiara: Kranj. Obavlja vse v b nč.ia strolta sp11 pjsla Sprsjana vloaa na Hr?nllne knjižice pro« ."t/a»'a letni ti n*ire-stim v i>.in;ogiro-prnmetu proti letiin o-brestiin. I"a odpoved navezale zneske spre-iema po najugodnejš h pogojih, ni se luuj* pogoditi od slučaja do slučaja. £2jev V3n23!si wh\i (Mi Jjjjjifii). Blagajna posluje oJ 9.30—12.30 ia 14.30-10 kelj. f y ® 4301 SOBA in kuhinja, novi se prodasti. Sv. M. Magda. Zgornja, Bivio 1, II. 4302 DVE služkinji, Slovenki, iščete «lnrbo «amo pri slovenski dmžini. Ponudbe aa ins. odd. Edinosti pod št. 3331. 3331 PCSTREŽNICO išče mala družina (3 osebe), nI. Commerciale 9, HL aadM levo, vr. št. 37. lotosraflčnl ateljfe Dasuerre Trst« Corso Stov. 3*. »produkcije vntemte El«lrtr. razsvetljava. m m & & ^ ra (S ® 0 Oblastveno koncesijonirana posredovalni^ promet z zemljišči itd. iid. v* B iri |©gip Sii^cic - S:h"illerjeva cssta štev. S se priporoča rojakom za posredovanje pri nakupu zemljišč, posestev, hiš, obrtov itd. itd. Umetno - fotograf icni atelje Slika - povečani« - slike aa porcel. plo$€ah, umetne slike v veHklh oblikah. Trst - ulica Acquedotto štev. 27 - Trst Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor!