Cena cent. 70 CJpravniStvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 tnseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri post. ček zavodu: Ljubljana št. 17.749 HZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije m inozemstva Ima ltJnione Pubblicita Italiana S. A.M Milano Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 0, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLV E3CLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pnbbliciti Italiana S. Milano Attacchi e contrattacchi presso Gazala 800 prigionieri e Ingente bottlno bellico nei combattimenti di ieri — Aerei delTAsse hanno bombardato Tisola di Malta D Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data 17 dicembre 1941 XX. 11 segucnte bollettino di guerra n. 563: Contro Ia piazza di Bardia ed i capisal-<11 di Sollum 1'avversario ha rinnovato vi-vaci eoncentramenti di fuoco. Aspri attacchi e contrattacchi sono continuaii uclia »ona di Ain el Gazala durante tutta la giornata di ieri, il nemico alimenta senza tregua la battaglia con nuove forze. I prigionieri fatti nei combattimenti Ieri Begnalati superano gli 800; il bottino ioto-kom in Birmo. Na Malajskem polotoku samem Japonci naglo napredujejo proti 3 n-gapuru in Penangu (Georgetown). Po poročilih londonskega radia je celo pričakovati umik britanskih čet proti Singapuru, kjer bi se po angleškem mnenju mogle lažje upirati japonskemu pritisku. To bi pa pomenilo prepustitev vsega Malajskega polotoka Japoncem, kar je tudi zelo verjetno, kajti Angleži imajo le malo mofco-sti, da bi se na tem področju uspešno borili, saj nimajo niti pravih obrambnih čet niti tankov in motoriziranih sil, s katerimi bi se upirali napredovanju japonskih km od Sigapura. Važen činitelj pri japonskih uspehih ;e popolno obvladanje zraka. Tako so se n.o-gli novi tisoči japonskih vojakov, -ti so prišli iz Francoske Indokine, brez težav izkrcati vzdolž obale Malajskega polotoka, ne da bi bili v tej svoji akciji ovirani po angleškem letalstvu. Seveda je prav tako pri teh operacijah kakor pri onih, ki so 3'h Japonci izvršili nad severozapadnim področjem Bornea, še pomembnejši in prevladujoči činitelj popolna premoč na morju. To premoč so si Japonci zagotovili zlasti z uničenjem dveh britanskih oklopnic. V pričakovanju ojačenj je angleško brodov;e trenutno sestavljeno samo iz ene težke križarke in nekaj manjših edinic. ki pa so vse nekako blokirane v Singapuru, odkoder se ne upajo pluti na odprto morje, da ne bi bile popolnoma uničene. To om.>go-ča Japoncem, da izvršujejo svoja izkrcanja brez velikih ovir in težav. V zvezi s konferenco veleposlanikov Italije in Japonske z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter v zvezi s spopadom na Daljnem vzhodu opozarjajo v berlinskih krogih, da imajo sedaj sile trojnega pakta mnogo novih strateških možnosti. Velika Britanija se -"e znašla v enem izmed najbolj težkih položajev od izbruha te vojne dalje, kajti operacije na Tihem morju ji postavlja o nove težke vojne naloge in zahtevajo razpršitev njenih pomorskih sil, kar bo velesilama osi v Evropi omogočilo večji pritisk na angleško brodovje. švedski listi namigujejo v svojih poročilih iz Londona tudi na strah, ki se je zopet polastil Angležev spričo nove nevarnosti nemške Invazije. Kočljiv položaj Angležev na Malaji Sanghaj, 17. dec. s. Govoreč na izredni seji zakonodajnega sveta je guverner Singa-pura Shenton Thomis izjavil. ;bor krajevnih voditeljev. Politični komisar Dorfmeister je obširno orisal pol tiini in vojaška položaj, nagla-šujoč, da mora zaledja twt: opora vojski. ODravnavai je tudi vprašanje prehrane v celjskem okiožju. — Prejšnj, dan je bil enak sbor v brcžicah, kamor se je pripeljal tuli vodja Heimatbunda, Franc Steindl. Okrožni vodja Svoboda je dal navouda za delo v letošnji zimi. Okrožno vodstvo za Maribor-okoiico je sklicalo zborovanje, ki so se ga poleg kra-jevnin voditeljev ji uradnikov okrožnega vodstva udeležili tudi razni predstavniki, med njimi zvezni vodja Heimatbunda, Franc Ste.ndl. Ta je priporočal, naj bodo krajevni voditelji tuda v bodoče pripravljeni k požrtvovalnosti. Nato je okrožni volja v imenu vseh prvotnih prisegel, da bodo vsi skupaj se nadalje zastavljali svoje sile za izgracinjo ccmovine. Zborovanje v brežiškem okrožju. V Wink-lejevi tovarni kopit v Sevnici je bil sklican zbor delavstva. Prav tako je bilo sklicano delavstvo Jugotan.na. Govoril je vodja delovno političnega urada od okrožnega vodstva v Brež.cah, Vogler, ki je naglašal na-iege štajerskega Heimatbunda in je pred-oceval delavstvu dolžnosti in naloge v obratih. štajersko deželno gledališče iz Gradca je zadnji čas gostovalo v Mar.boru in v Celju z igro Franca Nabla »Trieschubel«, ki je pred leti šla uspešno čez razne nemške odre. Kdo sme na dopust? Listi objavljajo podrobna navodila, kdo se sme letošnjo zimo peljati na dopust v kakšno zdravii šče ali zimovališče. Prvenstveno pripada pravica dopustnikom oborožene sile, delovne službe in organizacije Todt. Izkazati se morajo z dopustnim listom. Nadalje imajo pravico do vožnje na dopust delavci ji nameščenci oboroževalne inaustrije ter oni, ki so zaposleni v gospodarstvih in poljetjih, važnih za življenje vojskujoče se Nemčije. Izkazati se morajo s potrdilom podjetja. Od samostojnih poklicev se lahko peljejo na dopust tisti, ki opravljajo vojaško važno delo (dobavljati, zdravniki itd.). Izkazati se morajo s potrdilom svoje stanovske zbornice. Vsi ti se lahko peljejo na dopust s svojima družinskimi člani. Posebna dovoljenja veljajo tudi za matere z otroki do 6. leta. Kdor ne pripada tem skupinam, mora potrpeti do 31. marca 1942, ko bodo izdane nove določbe. Listi zlasti tudi opozarjajo. da imajo samo zgoraj imenovani pravico do vožnje ob božičnih praznikih. Iz Hrvatske Zagrebški hotel Astoria je dobil no\e^,a lastnika. Bivši Pogod, zdaj delniška družba Plodina je kupil nekdanji hotel Astorio v Potrinjski ulici v Zagrebu. Zgradbo bo Plodina uporabila za >»voje uradne prostore. Hotel Imperial v Frankopanski in hotel Tri gavrana v Jurišičevi ulici, ki so ju za nekaj časa preuredili v uradne prootote, pa bosta v kratkem vrnjena svojemu prvotnemu namenu, s čimer bo razvoju tujskega prometa znatno pomagano. Sprememba zakona o zavarovanju i'e-lavcev. Na povabilo ministra korporacij dr. Lovra Sušiča so se v ponedeljek »ostali v Zagrebu strokovnjaki ministrstva ter zastooniki zavarovalnih ustanov in delavskih organizacij. Strokovnjaki ministrstva nil drug za drugega in zdaj dremajo ali pa spe vsi, nekateri zelo globoko. Prebudila jih bo pa boginja živa, ki jih bo ob času izvabila na svatbo, saj je boginja rodovitnosti. Kmalu po k računih se bo Dajbog za.el vzpenjati više in više nad obzorje, upanje se bo vselilo v srce in nežno hrepenenje po svetlobi in toploti, po zali devici Vesni se bo polastilo človeškega duha, po Vesni, boginji pomladi, ki nam bo obljudila travnike z vsemi svojimi otročiči, s stoterimi cvetkami, ki se bodo zibale v rahlem, bo-žajočem vetriču ter se kopale v topli svetlobi in cingljale na tankih stebelcih na'ik ao na sestanku tolmačili osnutek zakona o zavarovanju delavcev, ki so ga zavarovalne ustanove svoj čas predložile v odobritev. Reševanje invalidskih zadev. Vrnovno invalidsko sodišče, ki se je osnovalo v Zagrebu, je v dveh mesecih svojega obstanka rešilo 2100 invalidskih zadev. To pa je le mahno število predloženih prošeaj m pritotb, saj je sodišče prevzelo iz Beograda okrog 10.000 aktov. Vrhovnemu invalidskemu sodišču predseduje g. Lesič, stalno pa zasedajo trije senati, ker se je izkazalo, ria en sain. k: je prvotno deloval, ne zma^u^e obilnega gradiva. NemSki teCaji v Bosni in Hercegovini. Nemška akademija iz Monakovega jc v Mosta.-u otvorila nemške jezikovne teiaje. živahno se udejstvuje tudi nemška kolonija v Sar?jevu ter s podrobnim delom utrjuje hrvatsko-nemšlto sodelovanje. Prelil sod tehko razglaša tudi zaporne kazni. Zagrebške »-Narodne novine« oo objavile dodatno poglavnikovo odredbo, po kateri sme preki sod in potujoči preki sod v laž ih primerih namesto smrtne kazni Izreči vudi kazen ječe do najmanj trah tel. Uvedba vojaške lahke službe. Miu>st»-stvo hrvatskega domobranstva je objav.io, da se državni upokojenci, zlasti upokojeni oficirji, pa tudi zasebniki izpod 65. leta. ki so pošteni Hrvati, sprejmejo v državno lahko službo proti posebni nagradi. Zagorski sabor v Krapini. V nedelo 21. t. m. bo v Krapini takozvan! zagorski sabor. V zvez' s saborom bo tudi veliko invno zborovanje, na katerem bodo nastopili eden izmed ministrov kot zastopnik vlade, veliki župan Stjepan Urovič in poverjeniic Ante Jedvaj. Neož«mjen delavec je v novembru potreboval za hvoje življenje 1488.50 kun. F o najnovejši številki socialno-statistične revije i-Indeks« povzamemo, da so življenjski stroški neoženjenega dclavca na Hrvatskem znašali v septembru 1266.03, v oktobru 1346.33, v novembru 1488.50 nune. Za delavsko družino štirih članov co te številke naraščale v tem razdobju takole: v septembru 3361.34, oktobru 3562 65, v novembru pa 3960.55 kune. Medtem ko se stanarine v tem razdobju niso povišale, so narasle cene hrane, obleke, obutve, kurjave in razsvetljave. Božična drevesca na metre. V petek so v Zagrebu začeli prodajati božična drevesca, katerih prvi transport je prispel z Vrha Treh kraljev v Hrvatskem Zagorju. Božična drevesca se letos prodajajo na metre in sicer je njih cena 60 kun za meter. Po S jajca za božične praznike. V ponedeljek so na zagrebškem trgu začeli uio-dajatl jajca za božične praznike. Na vsako živilsko izkaznico se proti odrezku poceb-n?ra kupona dobe po 3 ja ca na oseuo. Za smotrne»3e izkoriščanje voOiun si L Reke Mražnica, Korana in Dobra premorejo celo vrsto slapov — prvi dve večjih, močnejših, zadnja pa nekaj manjših — ki doslej nikakor niso v zadostni meri izkoriščeni, čeprav predstavljajo ogromno količino delovne sile. Slapovi Mražnice bi prav lahko nudili električno silo za GeneralsKi Stolp in okoliške vasi. Doslej je na Mrežici zgrajena ena sama večja žaga, katere lastnik si je omislil tudi elektriko za svoja poslopja. V resnici pa je ob Mrežnici p.o-stora še za mnogo mlinov, žag in podoo-nih naprav. Zdaj, piše »Nova Hrvatska«, bo v tem pogledu več narejenega, ko na vseh področjih narodnega gospodarstva opažamo napore za čim večji in čim boljši napredek. Lokomotiva podrla kočijaža. Na železniškem prelazu v Varaždinu se je Le dni primerila prometna nesreča, ki samo po naključju ni zahtevala človeškega življenja. Kočijaž Mijo Kamiški je s svojim vozom prispel do železniške proge, in Ker na prelazu ni zapornic, je iz previdnosti Izstopil, da se ozre, ali morda ne prinaja vlak. Komaj je stopil na tir, pa je pridrvela lokomotiva, ga podrla in ga delj časa vlekla s seboj. Vsi, ki so bili priče nesreče, so že mislih, da je po njem, Kamiški pa je, hvala bogu, dobil le nekaj lažjih poškodb. Vprašanje o ureditvi trga pred zagrebškim kolodvorom. V zvezi z gradnjo novega poštnega poslopja tik glavnega kolodvora v Zagrebu se arhitektom in mže-njerjem zastavlja težaven problem o ureditvi prometa na tej najbolj prometni točki hrvatske prestolnice. Po vsej dolžini B'-a-nimirove ulice in preko kolodvorsko-poštnega trga je projektirana 35 metrov široka avtostrada. Zagrebški inženjerji predlagajo, naj se od tramvajske postaje pred kolodvorom do kolodvora zgradi 6 metrov visok prehod za pešce na ta način, da te z mostom ali s pasažami premosti lokalni, vozovni in prehodni avtomobilski pror.ict, ki j<» tu izredno živahen. Zgradba enake pasaže bi bila potrebna tudi pri po«li. Ureditev parkiranja tovornih voz in avtomobilov pred pošto in kolodvorom ter ureditev avtobusne postaje je eno najvažnejših podrobnosti celotnega prometnega vprašanja. Društvo hrvatskih inženjerjev je dalo pobudo, naj se razpiše natečaj za idejne skice urbanistične rešitve kolodvor-sko-poštnega vprašanja v Zagrebu. zvončkom, oznanjujoč nam z neslišnimi, vendar srcu glasno odmevaj očimi napevi vstajenje v prirodL V spremstvu Vesne bodo prišli nazaj, svirajoč in prepevajoč, vsi krilati gostje, vzkipelo bo življenje na vrtu stvarnikovem. Dotlej sanjajmo o pomladi »ko gozdič bo že zelen, travnik pa razcveten«. Gledali smo prirodo z očmi davnih Plečnikov, ki so vrednotili prirodne sile po njih dobrih ln zlih učinkih, dasi se je njihova vera že davno umaknila veri ljubezni, naj nam ostane v živem spominu, saj je dragocen zaklad, dediščina, ki Je vsakemu narodu v ponos. O. S. Marija Erjavčeva f Gradnja novomeškega stadiona zagotovljena Kfltcdr&ls v globini zemlje I ^H^ml^S Prastara, orumenela knjiga, ki jo je napisal neznan srednjeveški avtor in ki so jo našli v pozabljenem predalu pariške Narodne knjižnice, je dala pobudo za eno izmed najbolj napetih odprav, kar so jih organizirali v zadnjih časih. Trije raziskovalci so stopili skozi »vrata podzemlja«, kakor imenujejo vhod doslej neraziskane jame nedai^ od Carcassona v francoskih Pirenejih. Kar so pa našli globoko pod zemeljsko površino, ni bilo enostavno podzemlje, temveč paradiž nepopisne pravljične lepote, ki da;'e vpogled v 125.000-letno preteklost naše zemlje. Prvi del jame je temno žrelo, ki so mu stene porisane s srci in črkami. Datumi ob teh risbah dokazujejo, da so si ljubezenske dvojice tu že v 18. stoletju dajale sestanke. Potem pa sledovi človeške navzočnosti prenehajo in prične se pustolovščina. Z vrvjo so se raziskovalci spustili v tesen prepad in so priplezali sredi neštetih frfotajočih netopirjev do granitnega hodnika, kjer so imeli priliko proučevati polno nenavadnih akustičnih pojavov. Hodnik se je razširil v velikansko dvorano, iz katere je vodil lijakast rov spet v globino. To jf bilo 78 m pod površino. Rov pa je vodil v neznanske podzemeljsko katedralo. Ta katedrala se je bleščala vsepovsod oa fantastičnih rožnatih, sinjih, lilastih, srebrnih, belih in bisernih kristalnih tvorb Kakor oslepljeni so obstali raziskovalci pred tem podzemeljskim čudom, ki se je delilo razločno v glavno ladjo ter stranske kapele. Med mogočnim stebrovjem stalak- titov je žarel v purpurni barvi čudovito pravilen »altar«, zadaj pa so se dvigale »orgle« s piščalmi kakor iz prozornega stekla. Cc so se teh piščali dotaknili, so zazvenele s čarobnimi zvoki, podobnimi pravljičnemu zvonenju. Edini zastopniki živalskega sveta, ki so jih tu našli, so bili slepi pajki. Na svetlobo niso reagirali. Iz katedrale je vodil nov rov v globino, šele 200 m pod zemeljsko površino se je plezanje končalo. In tu se je obiskovalcem prožil nov, čarovit pogled. Zdelo se jim je, da stopajo po fantastično barviti, široki cesti, ki so jo obdajale Da obeh straneh izložbe. V teh izložbah so visele košaricc z jabolki ln oranžami, pol nasoljenega prešiča in podobno. Toda vse te stvari so bile iz kristalne tvari. Cel dan so stopali po tej cesti in zdelo se je, da ji ne bo konca. Odkritje je sledilo odkritju, dospeli so do brega podzemeljskega jezera, ki so ga prečkali z gumijastimi splavi, potem co dospeli do širne dvorane, ki je sedela v njeni sredini velikanska, popolnoma bela krastača. Mislili so da je iz kamenine, toda potem so se prepričali, da je živa in kakor podzemeljski pajki popolnoma neobčutljiva za svetlobo. Nasprotno pa je ob zvoku bližajočih se korakov nenadno odskočila in izginila v neki kameniti iov-Sledili so nato podzemeljski reki, ki je vodila okrog podzemeljskega otoka. Tedaj to dospeli, do širokega, srebrnega slapa, ki je ustavil nadaljnje prodiranje, šele po šestih dneh so se raziskovalci odpravili na pot proti površju. Modernizirani sodi Nemški kemiki so na zadnje zrevolucio-nirali tudi področje izdelovanja sodov. Dolga stoletja so tako sodarji, kakor tovarne sodov izdelovali te blagodejne hranilnike za vino ln pivo vedno po istem vzorcu. Ko so se pa na zadnje še učeni strokovnjald lotili tega vprašanja, so morali spoznati, da običajni tip ni brez vsakršnih napak. To, da imajo sodi trebušasto, okroglo obliko, je čisto v redu. tudi z znanstvenega stališča ji ni oporekati. Njene prednosti spoznamo že po tem, da je mogoče sod takšne oblike brez vsakega napora preko-taliti z voza v klet, pri čemer tudi ovinki ne delajo nobene težave. Nezadovoljivo pa je po ugotovitvah raziskovalcev to, da imajo današnji sodi ploska dna, ki so podvržena neugodnim pritiskom, in da so med dogami presledki, čeprav še tako tesni, kajti ti presledki hočeš nočeš slabijo odpornost nog. Toda s tem, da so dognali te nedostatke, še ni bilo rečeno, da so jih odpravili, morali so nastopiti kemiki, ld so končno odkrili primerno umetno snov za izdelovanje izboljšanih sodov. Novi sodi iz te umetne tvartne, ki ro prišli sedaj na trg, se odlikujejo po tem, da Imajo 40 do 60 odstotkov manj lesa nego običajni leseni sodi, razen tega pa 30 do 75 odstotkov manj železa To pomeni v današnjih razmerah lep prihranek, ki je v korist drugim gospodarskim potrebam V ostalem so obdržali trebušasto obliko sestavljeni pa so iz enega kosa, torej brez presledkov in dog in zato tudi ne potrebujejo utrditev, obročev ter podobnih stvari. Ssmo ob sebi je umevno, da nimajo več ploščatih dnov, temveč da so ta zaokrožena, konveksna. Poskusi, ki so jih napravili s temi sodi so pokazali, da v vsakem pogledu prekašajo dosedanje sode. 13&.030 zaušnic Neki Američan je vodil točno statistiko vseh zaušnic, ki jih je prejel v svoji dolgi karieri kot cirkušla clown. Mož je bil še pred nedavnim ljubljenec publike v glavnih ameriških mestih. Njegov račun izkazuje 130.000 zaušnic in to mu je bilo dovolj. Vsekako se je odločil, da tega števila ne bo več presegel in se je rajši umaknil v zasebno življenje. To je storil tem laže, ker se ga je ves čas clownske kariere držala neka druga, hvale vredna navada. Za vsako zaušnico je dal namreč po 15 centov na stran in s to »glavnico«, kakor z njenimi obrestmi, si je na zadnje prištedil lepo vsotico 25.000 dolarjev. n Duce amnincia — Duce proglaša : ? dal balcone di Palazzo Venerin lo stato dl guerra con gfl Stati Unlti. Al sno fianeo gli ambasciatori dl Oermania e ded Giappone — i balkona Beneške palače v Rtmu vojno x Zedinjenimi državami. Ob njegovi strani nemški In japonski veleposlanik Policija je v španskem mestu Badajozu prijela neko žensko, ld je nekoliko dečkov z denarno nagrado pripravila do tatvine. Dečki so ukradli v nekem medicinskem zavodu pet kuncev, ki so jih bili cepili s pasjo steklino, ženska je tri izmed bolnih živali prodala neki gostilni, dva pa nekemu pen-zionu, kjer so ju skuhali in pojedli. Zdravstvene oblasti pa menijo, da je priprava te jedi uničila nevarne klice in da osebe, ki so jo jedle, ne bodo obolele. Posredna krvna preizkušnja V Berlinu so te dni med neko razpravo zavoljo alimentov prvič uporabili irdi-rektno krvno preizkušnjo. Mož. ki r>i uot oče lahko prihajal v poštev, je umil kratko pred otrokovim rojstvom in po krvnih preizkušnjah živih udeležencev ni bilo izključeno, da bi mogel biti v resnici oče. Položaj pa je bil takšen, da so izvedenci predlagali, naj bi krvno preizkušnjo izvršili z njegovimi stariši. Ce bi oba pokojnikova stariša pripadala krvni skupini O, tedaj bi ga ne mogli proglasiti za otrokovega očeta. Sodišče je ta predlog sprejelo, p:e-lskava je pokazala, da pripadata tako pokojnikov oče. kakor njegova mati drugačni krvni skupini in tako je sodišče izreklo sodbo, da umrli kot oče ne prihaja v poštev. ŠPORT Znanost v službi športa Razni tehnični pripomočki, brez katerih bi bilo moderno športno udejstvovanje nemogoče. — Ali bomo kmalu gledali športne tekme na daljavo? Druge reševal, sam zgorel V središču švedskega mesta Gotebjrja je nastal te dni ponoči v neki veliki stanovanjski hiši požar. Ogenj se je širil z bliskovito brzino in je s svojim prasketanjem zbudil vratarja, ki se je hitro oblekel in stekel od stanovanja do stanovanja, da bi stanovalce obvestil o nevarnosti. Tako je dospel do zadnjega nadstropja. Ker ni vedel, da stranke, ki je tu stanovala, nI bilo doma, se je zamudil s trkanjem in klicanjem, med tem pa je ogenj zajel tudi stopnice. Revež se je na begu skozi dim zadušil, obležal je v pritličju in so ga gasilci pozneje našli sežganega. Vsi stanovalci pa so se bili pravočasno rešili. Novi švicarski državni predsečsJJk Pred nekoliko dnevi je švicarska zvei.na skupščina izvolila za predsednika švicarske konfederacije za 1. 1942. Filipa Ett«-r-ja, za podpredsednika zveznega sveta pa Henrika Celia. Zvezni svetnik in načelnik oddelka za notranje zadeve Etter, katoliški konservativec, se je rodil 21. decembra 1891. v Menzingenu. Študiral je pravo v Curihu, 1918. je bil izvoljen za člana velikega sveta kantona Žuga, deset let pozneje pa za državnega svetnika istega kantona. L. l',30 je postal kot poslanec Žuga član zveznega sveta in se je s svojim ravnim značajem, s svojo delavnostjo in razumnostjo kmalu uveljavil. Član zvezne vlade je že od marca 1934., bil je predsednik konfederacije že pred tremi leti Zvezni svetnik dr. Henrik Cel i o je isto tako katoliški konservativec, rodil se je 1889. v kantonu Tesinu in je član zveznega sveta, v katerem je vodil oddelek za pošto in promet, od 1. 1940. A N E K D 0 T A Virchow je imel asistenta, ki je prihajal redno prepozno in se je zvijal potem z najbolj nemogočimi izgovori. Nekega dne se je pojavil spet z besedami: »Oprostite, spotaknil sem se ob mačko svoje gospodinje in...« Vlrchow mu je pogledal samo v oči ter dejal: »MolHte vendar! Prepričan sem, da ste se spotaknili samo ob svojega testnega mačka!« Eden izmed najvažnejših čini tel je v za razvoj športa je vsekakor znanost. Vzporedno z razvojem znanosti se namreč dviga tudi šport, ki se često poslužuje novih pridobitev in izumov na polju znanosti. Zanimivo je, aa so Grki, ki nam še ianuanes služijo kot vzor športnikov, mogli v starem veku gojit: prav malo športnih panog ravno zaradi pomanjkanja mnogih tehničnih pripomočkov, ki se jih sedaj poslužujemo v športu. Eden takih najvažnejših pripomočkov je stoperica, brez katere si danes ne moremo misliti marsikatere športne panoge. Grki je v star.h časih niso imeli in zato seveda tudi niso mogli točno izmeriti, koliko časa je n. pr. potreboval tekač za določeno progo. Zadovoljiti so se morali samo z določitvijo vrstnega reda tekačev na cilju, zaradi česar pa je bila privlačnost za gledalce mnogo manjša. Razen tega pa je v tem še ena slaba stran, ki ne bi šla v račun modernim športnikom. Ne dajo se namreč določati rekordi uiti najboljši rezultati. NekoLko na boljšem so bil že v starih čas-h glede merjenja, kaj-| ti mero so poznali, saj se je ohranilo poleg točnih iimenzij antičnega stadiona tudi nekaj točnih rezultatov iz one dobe. Tako navajajo stara poročila, da je vrgel atlet Phai-los disk 195 olimp. stopal daleč, kar znaša v meinh 62.40 m. Verjetno je bil to takrat rekord, če upoštevamo, da so v oni dobi disk metali z mesta in ne z obratom kakor danes, nadalje, da je bil disk večji in težji od današnjega in slednjič, da znaša sedanji rekord v metu diska skoraj 10 m manj ali točneje 53.10 m. Toda razvoj ni obstal pri stoperici. Njena točnost je namreč odvisna od človeka, ki naj jo o pravem času premika in spet ustavlja. In tu se seveda takoj pokaže nedosta-tek, ker človek ni stroj, kakor pravimo. Treba je bilo iti dalje in na pomoč so poklicali film, ki je prevzel nalogo najtočnejšega sodnika in časomerilca Človek s stoperico v roki kot časomerilec se je pokazal torej preveč netočen, saj lahko meri samo na desetinke sekunde. Film pa omogoča merjenje celo na tisočinko se- kunde in vrhu tega še omogoča določitev vrstnega reda, ki je sicer posebno često vzrok nezaupanja do sodnikov, ki »niso dobro videli«. Uporabili pa so film tudi pri športnih panogah, kjer se ocenjuje lepota pri izve i bi gibov. Pomagali so si namreč na ta način (to je bilo seveda v Ameriki), oa so skakalcem v vodo pritrdili na konce prstov rok in nog ter na boke svetel predmet in nato posnet izvedbo skoka, katerega večjo ali manjšo pravilnost so nato ugotovili iz krivulj, ki so nastale in točno Kazale gibanje telesa. Na poseben na&n si pomagajo tudi sabljači v borbah z meči, kjer se zadetki računajo s pomočjo elektrike. Sabljača sta liamreč spojena z žr-co na zvonec, ki takoj zazvoni, čim se konica meča dotakne nasprotnika. Nekaj podobnega, so izumili — zopet seveda Američani — pri keglanju, Kjer je odločilne važnosti, da tekmovalec ne prekorači določene meje. Da se že v naprej onemogočijo razni protesti v pravilna izved-oi, si pomagajo s fotoelektrično stanico, ki meče žarek na ono črto, ki je tekmovalec ne sme prekoračiti. Čim pa jo prekorači, prekme žarek, s čimer povzroči, da se avtomatično prižge rdeča luč, kar je znak za i iskvalif ikaci jo. Posebno se trudijo prireditelji olimpijskih iger, da bi našli nov tehnični pripomoček, s katerim bi bilo mogoče zadovoljita atlete kakor sodnike in gledalce. Celo vrsto novih izumov in domislekov so obetali Finci za olimpijado, ki bi morala biti lani v Helsinkih, pa je zaradi vojne ostala neizvede-na. Obljubljali so zlasti posebno pripravljeno tekališče, ki bo tako prožno kakor še nobeno dosedaj. Da ne bi tekače motile one številne bele črte, ki razdeljujejo proge za posamezne tekače in nepovoljno delujejo zlasti na tekmovalce s slabimi živci, so prireditelji sklenili začrtati namesto belih sve-tlomodre črte. Posebno zanimivo pa je, da so nameravali napraviti ovinek tekališča iz še bolj prožnega materiala kakor je na ravnih stranicah. Izpopolnila pa bi tudi vse, kar služi gledalcem in olajša delo sodnikom, kolikor vse že ni bilo izvršeo na zadnji olimpijadi. (Konec jutri.) VSAK DAN ENA Rastreeeol ieper Qd nedelje do nedelje | Še nekaj zadnjih dogodkov v športu izven doma Ni bilo mnogo športnih dogodkov zadnjo nedeljo niti drugod po svetu — da smo bili pri nas zelo revni v tem pogledu, smo precej na dolgo in široko ugotovili že v včerajšnji številki — deloma zaradi tega, ker je pač drugih dogodkov izven športa na pretek, slednjič pa je tudi letni čas ie-kako na prehodu med jesenjo in zimo. ! Pravega zimskega vremena prav za prav še nI, letni športniki pa so tudi že splavili svoje priprave za prihodnjo sezono. Kljub temu pa so sem in tja absolvirali nekaj najbolj potrebnih športnih srečanj, med katerimi bi bilo naknadno od drugod zabeležiti še naslednje: V Kranju so imeli boljšo nogometno tekmo kakor mi v Ljubljani, ln sicer čisto resno prvenstveno igro za točke v koroškem okrožnem razredu, v kateri rta se sestali enajstorici domačega Kranja in letalcev iz Celovca. Gostje so zmagali *esno s 3:2 (3:0), vendar pravijo poročila da jim je šla proti koncu že precej trda in bi bili Kranjčani z nekaj več sreče lahko čc-segli remis ln spravili eno točko zase. O veliid hokejski tekmi na ledu, ki je bila v nedeljo med Švico in Nemčijo v Curihu in v kateri so Švicarji prišli do preprečevalne zmage s 3:1, smo mogli po prvih podatkih zabeležiti samo celotni izid dvoboja. Kakor povzemamo lz podrobnih poročil o tej tekmi, je bilo na drsališču zbranih nič manj kakor 15.000 prebivalcev, ki se niso mogli dovolj navdušiti nad krasnimi potezami domačega moštva Posebno so se odlikovali znani mojstri v tej igri Torriani in brata Cattini, pa tudi Trauffer in Rildi so bili na višku svojega znanja. Med Nemci je bil v izborni formi vratar, ki je ubranil celo vrsto nevarnih stvari, in pa Schmidinger v napadu. Igro so domačini odločili v svojo korist že v prvih dveh tretjinah in postavili tudi končni rezultat, kajti zadnjih 15 minut tekme je ostalo brez zgoditka na obeh straneh. Igro sta vodila po en švicarski in nemški sodnik. V Kolnu je bilo v soboto tekmovanje aa nemško državno prvenstvo v umetnem drsanju parov. Naslednika dosedanjih prvakov zakoncev Marie in Ernsta Baierja sta postala Gerda Strauch in Giinter Noack Kilternl pregled Razstava Debenjak - Jakac - MiheHč Trojico slikarjev, ki so priredili sedanjo predbožično razstavo v Jakopičevem paviljonu, druži enaka ljubezen do umetniškega dela, enaka želja do iskanja lepote v barvi in risbi ter enaka temeljitost pri reševanju likovnih problemov. Pri tem se drug od drugega močno razlikujejo po tehniki in po izberi motivov. Njih sorodna svojstva so napravila iz pričujoče razstave stilno enotno prireditev, ki pa nudi zaradi medsebojnih individualnih razlik umetnikov jn zaradi raznovrstnosti razstavljenih del toliko zanimive pestrosti, da se more gledalec neprisiljeno naužiti trovrstnega mojstrstva treh naših močnih talentov. Razstavni prostori 90 zaradi obilnega materiala izrabljeni do skrajnosti. Poleg sten štirih razstavnih prostorov so postavljene vrste okvirjev na mizah sredi sob. V njih vidimo dela iz kraljestva re-produktivne grafike. Celotna razstava obsega precej nad 160 del, kar je za te prostore gotovo pomembno število. Vsi trije razstavljalci grade svoje umetniško delo na temelju vestnega risanja, torej na oni solidni podlagi, ki je pogoj za vsako sliko, katera naj vzdrži svojo kvalitetno upravičenost tudi v bodočnosti, ko bo tavanje in tipanje po svetovni vojni zanamcem že nerazumljivo. To risarsko znanje iim omogoča, da se s posebnim ela-nom pečajo z raznimi tehnikami grafike in da so po daljši dobi zopet pokazali serijo jedkanic in drugih radirank. To je posebno razveseljivo, če pomislimo, da je ta panoga umetnosti pri nas spala skozi vrsto let (Nikdar nisem razumel, zakaj si pri nas bakr opisna umetnost ni mogla osvojiti občinstva v oni meri, kakor se to godi v drugih umetnostnih središčih. Znano je, da vlada med občinstvom še vedno predsodek o takih delih, češ da niso originali. Ali so morda le barve, ki mikajo kupce? Ali mar ni bakrotisni odtis med najlepšimi in najplemenitejšimi okrasi za stanovanje? če še pomislimo, da je cena teh umetnin neprimerno manjša od cen, ki jih imajo oljne slike, se moramo zares čuditi, da vsaj srednji sloji ne segajo po njih.) • Riko Debenjak, ki je — kakor trdno upam — premagal nevarno bolezen, ki je grizla zaustaviti njegovo blagoslovljeno roko, je razstavil poleg večjega števila olj nad 30 radirank, večinoma z ljubljanskimi in drugimi krajinskimi motivi. Z njih se zrcali vsa njegova veščina v slikovitem prikazovanju izbranega objekta, ki ga ne prenaša na suhoparen, zgolj po-snemovalen način, temveč mu s svojo potezo podaja izraz posebne doživljenosti. Najuspešnejši postane njegov trud, ko riše kontrastne učinke med temo in svetlobo, kar opažamo n. pr. pri cerkvenih in-terieurih (št. 21. in 22.). Rad uporablja jedkanje v več stopnjah ter doseza s tem lepe učinke v zračni perspektivi Vsi odtisi, ki jih izdeluje v omejeni seriji do 20 komadov, so čisti, brez barvanja plošče, kar povzdiguje strokovno vrednost njegovih del. Kdor preštudira vse te njegove odtise, vključno one, v katerih je kot ilu- Božldar Jakac: Belokranjski motiv strator pokazal mnogo smisla za kompozicijsko delo, bo gledal Debenjakova olja s stopnjevanim razumevanjem V njih spoznavamo vnovič Debenjaka risarja — vsaj poteza njegovega čopiča ga izdaja A barve ga tako prevzamejo, da se z neko strastjo vdaja njih čaru in izvaja iz njih nenavadne efekte stopnjevanja Ni še vse čisto zlato. Se je nemirnega iskanja v teh delih, še zasledujemo lahke poskuse na to ali ono stran. A v primeri s prvo njegovo razstavo vidimo tudi v tem oziru velik napredek. Tako se nam predstavlja skoraj kot mistik v temnem tihožitju II (št 4.), ki kaže vso globino Debenjakove umetniške duše. Starinski cerkveni predmeti, postavljeni v mračnem prostoru — morda v kaki zakristiji — učinkujejo v tej obdelavi nekako tajin- stveno. V drugih slikah poudarja neko najsvetlejše središče slike, bodisi na predmetih ah v ozadju (št 6!), v nasprotju s temnejšo okolico. Večina njegovih slik uspešno zasleduje ta svetlobni efekt (Prim. sliki 7. in 9.) Zelo krepka in v va-lerjih posebno posrečena je št 8. (Motiv z Blok). Veliki Primorski Madoni z zadnje razstave se pridružuje obsežna slika Žalostna Mati božja iz Zelene jame. Slika ima zaradi vodoravno ležečega telesa mrtvega Krista ležeč format Njen učinek na pobožnega gledalca bo nedvomno globok. Ni pa tako dosledno tehnično izvedena, kakor njegove manjše slike. Portret gospe Ane M. bi lahko nosil naslov »Sv. Cecilija« in ima zaradi interieura. kakor tudi po svojstvih kompozicije in barvitosti, tipično cerkveni značaj. Vendar iz Berlina. Tudi drugo mesto v tej težki konkurenci je bilo prisojeno berlinskemu paru Baran-Falk, medtem ko sta tretje mesto zasedla Dunajčana Ratzenhofer (brat in sestra). Graški par Schrittwie-ser-Jauernik je prišel na peto mesto. Razen Kranjčanov, ki so se ono nedeljo udejstvovali na nogometnih tleh, so imeli gorenjski športniki svoj nastop tudi na Jesenicah, kjer so se tableteniški igralci pomerili z izbranimi predstavniki te panoge iz Celovca. Jeseniško moštvo (Knific, Knez, bratje Strumbl in Zaverčnik) so se pokazali v veliki premoči — poročilo, ki nam je na razpolago pravi, da je med njimi tudi bivši prvak Slovenije, kar pa ni čisto točno — in so zmagali v 25 igrah posameznikov z nič manj kakor 47:6 točkam. V doublih so prav tako Izgubili gostje, čeprav nekoliko manj občutno, s 4:8. Oelov-čani se bodo zdaj dobro pripravili, — tako zagotavljajo vsaj —, da se bodo Jeseničanom sredi januarja doma oddolžili za temeljito lekcijo, ki so jo morali spraviti na Jesenicah. Celovški khjb KAC je s svojo hokejsko sekcijo otvoril tekmovalno sezono preteklo nedeljo z dvema nastopoma proti moštvu Eislaufvereina Celovčani so zmagali obakrat, ln sicer prvi dan z 9:0, v nedeljo brez nekaterih najmočnejših igralcev bolj fesro z 2:1. Kakor kaže, bo to hokejsko moštvo v naši neposredni soseščini tudi letos imelo precej vidno vlogo med domačimi klubi te vrste, verjetno pa dalo tudi dobrega nasprotnika za mednarodna srečanja. Zaradi svetovnega nogometnega prvenstva v letu 1942 so si nekaj prizadevali v Južni Ameriki, vendar pa so vsi ti lepi načrti spričo zadnjih dogodkov po svetu prav verjetno splavali po vodi. V ostalem so pri mednarodni nogometni federaciji nadaljnjo obravnavo tega vprašanja sploh odložili, češ da so časi za vsa svetovna rr-venstva neprikladnl ln so torej vse podobne kombinacije o takem prvenstvu brez vsake podlage. Miha in Jaka govorita o železniških nesrečah. Pravi Miha: »Vež, Jaka, pri železniških nesrečah je zadnji voz vedno najbolj v nevarnosti!« »Nu, pa zakaj ga enostavno ne odklopijo?« je vprašal Jaka bi rekel, da je glava portretiranke bolj modelirana kot slikana. Božidar Jakac, mojster preciznega slikarstva, ki zasleduje z virtuozno lahkoto podrobnosti do skrajnosti, je postavil s svojo umetnostjo protiutež umetnosti »genialnega skiciranja«, ki je nekaj desetletij obvladala obzorje slovenske umetnosti. Ni čudno, če najde dovolj nasprotnikov tega novega pojmovanja slikarske umetnosti, ki znači diametralno nasprotje napram onemu, kar smo čuli hvaliti kot edinozve-ličaven evangelij. Jakac pa je v tem oziru osamljen samo pri nas, v ostalem svetu se pa primeri take reakcije množe. Zdi se. da tudi v umetnosti doživljamo oseko in plimo, in prav je tako. Vsaka dogmatič-nost in okostenelost bi brez tega vodila k stagnaciji Se bolj ko Debeniak se Jakac vdaja vabljivosti čiste grafike, ki jo goji v vseh treh glavnih panogah: v brazdotisku, vrli otisku in planotisku. Njegove radiranke se danes zelo razlikujejo od onih. s katerimi je nastopal v začetku svojega delovanja Predvsem ga vedno bolj zanima tehnika dela s kislino, ki odgovarja njegovemu vedno bolj razvitemu smislu za preciznost in vedno večji sigurnosti njegove mojstrske roke. Res da vplivajo — morda vprav zaradi te močne korektnosti — niegovi bakroroisi hladnejše od čustvenih Debenjakovih stvari, a zato učinkujejo s svoio nepogrešliivvtio. Velika ie. ta njegova zbirka, ki se sicer vsebinsko ne razlikuje bistveno od TVbenipkove. Vredno bi se bilo pomudti pri vsakem listu posebei. Omenim pa naj le nekai naimar-karitnejšin med niimi. tako Ljubljansko stolnico. Vodnikov +Tg. oba lista Novo mesto I. in II., od katerih je prvi pi^ebno odličen, etnografsko znamenite liste 117. Ki1© Popis prudavača, koji primaju „J«tro" za prodaj u u Zagrebu Balogh Aleksander, Kiosk kot »Burze«, Baloh Petar, Pejačevičev trg, Dattler Josip, Medulideva 1, Bakovid Zdenka, Nikolideva 9, Dračid Štefanija, Zrinjevac 17, »Gundu-lid« knjižnica, Marovska 36, Horvat Rado-slav, Zrinjevac 13, Holešek Olga, Prerado-videva 1, Hrženjak Terezija, Radičeva 20, Jovanovic Laura, Petrinjska 2, Jucha Marija, Hotel »Esplanad«, Jurjev Vasilije, Gradski podrum, Kolodvorska prodajaini-ca, kolodvor, Katavič Amalija, Preradotri-čev trg 4, Kunetz Marija, Praška 10, Pre-dojevic Milka, Starčevicev trg - paviljon, Scimec Valentina, Kavana »Corso«, Susid Anica, Masarykova 1, Simid Milka, Ilira 31, Spitau Valerija, Dežmanov prolaz 1, St.rmotid Jakov, Zrinjski trg - kiosk, Štefan Ljubica, Ilica 42, Ueberall Oskar, Ju-rišičeva 23, Stipanovi Blanka, Ilica 160. ^elen Franjo, Jelačičev trg - kiosk, Božič. Itlosk pred kavarno »Dubrovnik«. POPIS PKODAVACA koji primaju »Jutro« za proda ju u pokrajini: Banja Luka: Hadihafisbegovič Ahmed, šerbid Mehmedalija, Prlmorac Marko; Br-čko: Hrnich Milivoj, knjižara; Karlovac: Pišmaht Rudolf; Križevci: J. M. Hitrec, Fran Neugebauer, Osijek: Kohler Otto, za-stupnik; Sarajevo: Asim šabanovič, za-stupnik, SI. Požega: L. Glivetič; Tuzla: G. Kamenjaševid, knjižara; Varaždin: Nemec Nada. Razen že omenjenih krajev se prodaja »Jutro« še v sledečih mestih Nezavisne države Hrvatske: Bijeljina: Lechner Stjepan; Bjelovar: Moharič Ante; Brod na Savi: Barbic Danko, Kovačevič ud. Marija; Daruvar: Stran-sky Eman, Kovačevid Stanislav; Djakovo: Draženovid Ivan, Dubrovnik: »Jadran«, Garešnica: Rijetkovid Gjurgjica, Jajce: Wolf Josip, Koprivnica: Senjan Viktor, Most ar: Beli Anton, Našice: Rehak i Stenger, Nova Gradiška: Valenčak Anica, Petrinja: Ljubešič Adela; Senj: Bezjak Franjo; Si-sak: Weiss Konrad; Vinkovci: Matijevac Ivan, Vukovar: Gjukič Katica; Virovitica: Semelič Gizela, Zesiun: Paulay Ružica. * * Dva sinova je hkratu izgubil. Rodbino uglednega dalmatinskega šolnika prof. Rodolfa Inchiostrija, ki ga je fašistična vlada nedavno pozvala na vodstvo gimnazije in tehničnega instituta v šdbenik, je zadela hula nesreča. Dva sinova, Lucio in Santo, sta drug za drugim umrla nenadne smrti. Lucio je padel na fronti pri Tobru-ku, Santo pa se je pravkar pripravljal, da iz Ancone odpotuje k svojcem v Zader na obisk, pa mu je na lepem prišlo slabo in je po kratkem trpljenju izdihnil. Lucio In-ehiostri je tretje leto študiral pravo, nje- brat Santo pa je pravkar dovrševal študije na tehnični fakulteti rimske univerze. * Zaključek procesa za milijone. Pred dnevi smo poročali o redko zanimivi pravdi za milijonsko deliščino plemenitaša Carla Biancastellija iz Bologne pred kasacijskim sodišče mv Rimu. Bolognsko sodišče je pokojnikovega varovanca Umberta Rechioni-ja obsodilo, da je poneveril testament in se skušal protizakonito polastiti njegovega imetja. V torek so na prizivni razpravi govorili pravni zastopnik obtoženca in sorodnikov pokojnega plemenitaša, nato pa je povzel besedo namestnik državnega pravd-nika, ki je predlagal, naj sodišče bolognsko sodbo potrdi. Kasacija je sprejela ta predlog in sodbo potrdila. S tem se je zaključil proces, ki je nekaj dni vzbujal ogromno zanimanje vse Italije. * Italijanska umetnica v Nemčiji. V prenapolnjeni dvorani italijanskega zavoda v Gradcu je te dni nastopila Arnella Puliti Santoiiuuido iz Rima. To je bil v Gradcu že drugi koncert sloveče klavirske virtuo-zinje. Igrala je Beethovna, Chopina in Pa-ganinija v Lisztovi obdelavi. Žela je mnogo odobravanja in cvetja. * Kravata in Hrvati. Neki francoski list pravi, da kravata ni starejša kakor 2 in pol stoletja. Neki hrvatski polk, ki ga je vnovačil Lulvik XTV., jo je prinesel v Pariz. častniki tega polka so namreč nosili okrog vratu lahno svileno ruto. Hrvate so takrat imenovali na Francoskem »Crava-te«, polk pa se je imenoval »Royal Crava-ts«. Svilena ruta je bila Parižanom in se- siika veda tudi Parižankam posebno všeč, zato je takoj prišla v modo in je ohranila ime po prvotnih nosilcih. * Nov kulturni film. V Nemčiji so izdelali film »Voz številka 1. zmaga«. Film je posvečen narodnosocialnemu skrbstvu, ki prinaša tudi v rudnike čudeže solobne higiene, naglo zdravniško pomoč, luč zdravstvene razbistritve. Novi film je zaključil serijo kulturnih filmov, ki so jih letos izdelali v Nemčiji Prvi je bil posvečen življenju gorskih kmetov, drugi splavarjem (nagrajen v Benetkah), tretji je bdi posvečen vaški muz-ki. Poseben film je posvečen koroškim kmetom, ki jih kaže v njihovi »avtarkiji«: kako se preživljajo z la3tno obrtnijo, kot tkalci, pri striženju ovac in pri vsem, kar potrebujejo za življenje. * Kup nesreč. V ljubljansko bolnišnico so med drugima pripeljali 38 letno Terezijo Medvedovo, delavčevo ženo iz Malega Gabra. Doma je tako nesrečno padla, da se je ranila na glavi. Antonija Leganova, 40-letna šivilja iz žužemberga, se je močno poparila s kropom po nogah. Franceta Zupančiča, 22 letnega delavca iz Dolenjega Logatca je pri delu v gozdu zagrabila veja tako nerodno, da mu je zlomilo desno nogu. France Majcen, 40 letni kovaški mojster iz Škofljice, pa je padel na cesti in sii zlomil levo roko. * Gospodinjski koledar za leto 1942 je izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. Cena 20 L. (—) IZ LJUBLJANE u— Ob grobu visokošolca Marjana Le- nasija. Po kratki, a težki bolezni je včeraj zjutraj v cvetu mladosti preminil slušatelj kemije na tehn:čni fakulteti Marjan Lenasi. Prezgodnja smrt nadarjenega, v vsakem pogledu vzornega mladeniča ni hudo prizadela le matere in bratov, temveč tudi široki krog njegovih prijateljev in tovarišev. še pred dnevi je bil čil in zdrav, sredi dela in načrtov za bodočnost, nato pa je smrt iznenada zasekala globoko vrzel v naš visokošolski naraščaj. Na zadnji poti bomo Marjana Lenasija spremili danes iz hiše žalosti na Viču na viško pokopališče. Pokojniku blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje. Tovariši pokojnega stud. techn. Marjana Lenasija so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže njegovega pogreba, ki bo danes ob 16.30 iz hiše žalosti na Viču. Zbirališče ob 15.45 na začetku Tržaške ceste. * Vojaški koncert. Danes ob 15.15 bo na sedežu Dopalovora Oboroženih Sil na Taboru v Ljubljani vokalno instrumentalni koncert, ki ga bosta izvajala zbor in orkester obmejne straže XI. armadnega zbora pod vodstvom poročnika Giovannija Ussel-linija. Koncert bo prinašal tudi Eiar preko rimske in ljubljanske oddajne postaje. u— Dež nas je spet obiskal. Kakor kažejo podatki meteorološkega zavoda, že dolga leta nismo imeli tako toplega vremena v decembru kakor letos. V torek je bila najvišja dnevna temperatura 7.4 stopinje, kakršna je redka celo v marcu, včeraj zjutraj pa je bila minimalna temperatura 2.4 stopinje. Hkratu pa je začel barometer upadati. Že v zgoinjih jutrnjih urah je po malem rosilo izpod neba, a oblačno je bilo ves dopoldne, tako da v hiši skoraj ni bilo mogoče delati brez prižgane luči. Dopoldne je dež malo ponehal, nato pa je začelo močneje nalivati. Deževalo je vztrajno še v popoldanski čas. u— Grudnovo nabrežje razširjajo. Stari Virantov vrt, ki štrli ob ustju Grudnovega nabrežja pri šentjakobskem mostu precej globoko v cestišče, je letošnjo pomlad kupila ljubljanska mestna občina. Preko šentjakobskega mosta vodi po široki Cojzovi cesti močno obremenjena glavna žila na dolenjsko stran. Po regulaciji Ljubljanice so iz praktičnih razlogov usmerili skoraj ves tovorni promet proti Dolenjski po Grudnovem nabrežju. Ta del Virantovega vrta, ki je brezdvomno v veliko napoto, so pravkar pričeli podirati. Ko so mestni delavci pobrali opeko raz ostrešja, so opazili, da je tramovje vse preperelo in late večinoma trhle ko goba. Tudi ostali leseni deli so razglodani od gnilobnih bacilov. Ta del Virantovega vrta, kjer je stalo nekdaj priljubljeno kegljišče Ljubljančanov in so ga zadnja leta uporabljali naši poštarji za svoje društvene namene, bo po vsej dolžini kakih dvajset metrov od dosedanjega vhoda odstranili in cestišče Grudnovega nabrežja primerno razširili. Tako bo ta ozki in ne- varni prometni nedostatek odpravljen v prilog tamkajšnjemu prometu. u— V »Veselem teatru« danes sicer ni predstave, pač pa bo premiera novega božičnega programa v soboto 20. dec. ob 18.30. Naš božični program bo nekaj posebnega; vseboval bo pevske točke, akrobatiko, božično prigodo itd. Ne pozabite torej: v soboto v »Veseli teater«! u— Na razstavi trojice Debcnjak-Jakac-Mihelič v Jakopičevem paviljonu bo danes ob 16. dr. Jože Gregorič tolmačil razvoj slovenske grafike. Na razstavi, ki je redek umetniški dogodek v naši kroniki, je tudi Grafika prav dobro zastopana, tako da Do obisk razstave v zvezi s predavanjem nudil redko priliko umetniškega užitka u— Namesto venca na grob blagopokoj-nega g. Viktorja Medena, veletrgovca v Ljubljani, je darovala tvrdka Fr. Premrov in sin, parna žaga in industrija zabojev, pokrajinskemu odboru Rdečega križa znesek 300 lir. — V počastitev spomina blagopokojnega g. Viktorja Medena darujeta brata Avgust in Milan Skaberne v Ljubljani za Rdeči križ 300 Ur. — Pokrajinskemu odboru Rdečega križa je darovala neimenovana gospa 168 lir. — Iskrena hvala vsem! u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so poklonili nameščenci ln zdravniki Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v počastitev spomina blagopokojnega dr. Jože Bohinjca znesek 425 lir. Plemenitim darovalcem nailskre-ncjša hvala! Iz Tržaške pokrajine Tržaške žene bodo poklonile 10.000 paketov vojakom na fronti. Tržaške dame, organizirane v ženskem Fasciju so tudi letos napravile obsežno zbirko, da pripravijo božična darila za vojake na fronti. Zbirka je dosegla prav lep uspeh. — Največji dar gotovini je prispevala Splošna zavarovalna družba z zneskom 5000 lir. Z zbranim denarjem in darovi v blagu bodo tržaške žene napravile 10.000 paketov, da za božične praznike razvesele enako število voiakov na fronti. Smrtna nesreča. V ponedeljek se je v neki jeklarski delavnici v Trstu pripetila huda obratna nesreča, katere žrtev je postal 651etni delavec Ivan Marsič. stanujoč V ulici Dalviano v Skednju. Marsič je bil zaposlen v kotlarni in je opazil, da pri nekem kotlu ni vse v redu. Pristopil je bliže, tedaj pa je iz kotla udaril močan tok gorečega plina in ga silovito opalil po vsem životu. Marsič je nezavesten obležal na tleh. Tovariši so mu brž priskočili na pomoč in poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico Kraljice Helene. Prizadevanje zdravnikov pa je ostalo zaman ln ranjenec je kmalu po prevozu podlegel ooe-klinam. Umrli sta v Trstu 691etna Ivana Pivc ln 581etna Hermina Bizjak vdova Ujčič. Na oklicih so pari: slikar Mar jo Rozman in kartotehničarka Gemma češkut, trgovski sotrudnlk Jurij Berkarič in zasebnica Gemma Lugan ter kipar Angelo Carli in šivl-lija Romana štok. Dne 15. in 16. decembra je bilo v Trstu 10 rojstev, 17 smrtnih primerov in 8 porok. Iz Novega mesta n— Prodoren uspeh »Veselega teatra«. V ponedeljek je prvič gostoval v Prosvetnem domu ljubljanski »Veseli teater« pod vodstvom g. Boža Podkrajška, ki si je že ob svojem prvem nastopu na mah pridobil simpatije vsega novomeškega občinstva. Obisk popoldanske in posebno večerne predstave je prekosil vsa pričakovanja in velika dvorana Prosvetnega doma še nikoli ni sprejela toliko občinstva. Uvodno, pozdravno besedo je izpregovoril Božo Pod-krajšek, ki je tudi mojstrsko in v največjo zabavo občinstva izpolnil vlogo konferan-sjeja. Obširen spored je obsegal razne ske-čc, kratke igrice, spevoigro in pevske du-ete, v katerih so Pavle Kovič, Vida Zame-jič-Kovičeva, Branka Rasbergerjeva, Edo Verdonik, Vera Kovareva, »Iksl«, Pavle Rasberger in Potušek odlično odigrali svoje vloge in izvrstno zabavali občinstvo. Med vsemi točkami res pestrega sporeda so najbolj ugajale: »Idila starčkov«, spevoigra »Večer na vasi« ln »Lukarica«. Že itak izborno razpoloženje je še dvigal Adamičev trio, ki je tudi prav diskretno spremljal vse odrske pevske točke. Spored se je odvijal brez vsakega odmora in ni imelo občinstvo niti časa si oddahniti od smeha ene točke, ko je že druga točka dvigala salve smeha. Nastop »Veselega teatra« je prinesel končno tudi v dolenjsko metropolo pristni sveži domači humor in je nudil novo- meškemu občinstvu dovolj prilike, da se nasmeji do solz. želimo vsi, da se »Veseli teater« večkrat spomni Dolenjcev, kjer bo našel vedno dovolj hvaležnega občinstva. n— Oblastveno zaprte trgovine. V sobotni številki našega lista smo priobčili, da je bila v Novem mestu ena trgovina zaprta zaradi obtožbe navijanja cen. Ta trgovina ni bila pred iztečenim rokom ponovno otvorjena, ker se je izkazala ovadba za neosnovano, ampak je okrajno glavarstvo na prošnjo lastnika trgovine skrajšalo rok zatvoritve trgovine od 20 na 9 dni, kljub temu pa je bilo na obtožbo navijanja cen uvedena kazensko postopanje pri novomeškem okrožnem sodišču. n—Recitacijski večer. Po zadnjem lepo uspelem Golarjevem recitacijskem večeru bo v petek v Prosvetnem domu recltacijski večer pisatelja Narta Velikonje. Pisatelj sam bo recitiral nekoliko svojih del, sodeloval pa bo z recitacijami tudi režiser Pavle Kovič. Pričetek bo ob 18.15, vstopnice pa dobite v Krajčevl knjigarni. Iz št. Jerneja sj— Otvoritev šolske kuhinje GILL-a. V poneleljek 15. t. m. je bila v St. Jerneju otvorjena šolska kuhinja Kuhinjo bodo oskrbovale sestre tukajšnje gospodinjske šole. Hrano bo prejemalo 21 otrok. Otvoritvi šolske kuh nje so poleg zbranih otrok prisostvovali načelnik središča g. Bruno i^CTJirtni g. Župnik in šolski upravitelj z vsem učiteljskim zborom. Otroška obedni-ca je bila okusno in prijaaio urejena. Ob otvoritvi je šolski upravitelj izrekel zahvalo Kralju in Cesarju Italije, Duceju, Visokemu komisarju in načelniku središča za velikodušno naklonjenost, ki so jo izkazali za našo mladino z ustanovitvijo šolske kuhinje. Posebej je izrekel zahvalo sestram, ki so z njim lastno ljubezn.vostjo prevzele kuhinjo v oskrbo. Izrazil je željo, naj bi se število otrok šolske kuhinje povečalo, da bi bili lahko vsi revni otroci našega šolskega okoliša deležni te blagodati. H koncu je zbrane otroke prosil, naj s pridnostjo, točnostjo in lepim vedenjem pokažejo, da ao vredni skrbi in pozornosti, ki jo njim izkazujejo dobrotniki. Prisrčno je vzela mladina na znanje bese i e svojega vzgojitelja. Prisotni g. načelnik središča je obljubil vso svojo naklonjenost šolski kuhinji in je izrazil pripravljenost, v okviru danih možnosti s povečanjem števila otrok razširiti delovanje te ustanove. V ta namen je tudi navzoče prosil za sodelovanje in pomoč pri skupni skrbi za šolsko mladino. šj— Knjige ^odntttove tfrufc&e so naročniki te dni že prejeli Zamulniki naj jih naroče pismeno pri ,rodnikovi družbi, Ljubljana, Puccinijeva 5/1. in pošljejo 11 L. XXXVI. in XXXVII. seznam kočevskih optantov XXXVI. seznam kočevskih optantov (Službeni list 10. dec.) vsebuje naslednjih 193 oseb. (v oklepajih starost ln rojstni kraj): OBČINA TOPLICE Ur Sna sel a: Rothel Roza (53 Laze). AloJ zija (51); Klemen tschitsch Franc (55. Laze) Franc (20). Ida (18). Alojzij <16) Marija (13). Jožef (10). Edvin (7) Rozalija roj Mausser (43). OBČINA STARI LOG N o v i log: Konig Karel (82, Gor. Topla reber); Fink Franc (84); Hoge Rudolf (47), Štefanija roj. Stampfel (43). Jože (19), Terezija (15), Marija (14); Skebe por. Hoge Ivana (69. Hinje). Ernest (31). Maks (23); Konig Franc (62), Neža roj. Russ (43), Pavla (19) Franc (15); Perz Jožef (77), Ana roj. KUei (65), Adolf (25), Jožef (21), Matija (68); Flnfc por. Rankel Ana (37); Wuchte Alojzij (46) Jožefina roj. Hoge (35). Berta (20), Frida (18), Rczalija (14) Jožef (13), Kristina (10). EV-aa (7), Valter (5), Jožefina (1); Jonke por. Wuchte Jera (77 Mala gora); Konig Franc (51, Mlaka). JuliJana roj. Herbst (48), Janez (20). JuliJana (19), Hildegard (17), Ana (15), Jožefina (22); Gliebe Matija (48, Rdeči kamen). Marija roj. Honigmann (42) Erna (20). Jožef (17), Bogomir (16), Marija (13); Herbst Janez (35), Ema roj. Hoge (31). Valter (8). Janez (5); Herbst Franc (69), Jera roj. Rankel (72); Hogler Adolf (40, Kukovo), Ivana roj. Hoge (35), Doroteja (12). Elizabeta (9); Hoge Janez (77). Roza roj. Hutter <6o); Kraker Anton (55, Nemčija), Emilija roj. Hogler (44), Edvard (20), Franc (19). Helena (17). Emil (14), Valter (11); Hoge Rudolf (59. Beli kamen). Marija roj. Schneider (58); Schauer por. Kraker Neža (88, Smuka); Hogler Jožef (51 Kukovo), Antonija roj. Lobe (43). Alojzij (17). Stari Log: HSgler Rudolf (22). OBČINA CRMOšNJICE Laze: Meditz Janez (50, Koprivnik), Elizabeta roj. Schober (42). Jožef (19), Marija (18), Janez (16). Rajnhold (12), Valter (10); WiQmer Rudolf (32). Veronika roj. GrUl (31), Valter (7), Irma (5), Frida (1); Schuschterschitz Janez (77). Neža roj. Juran (75); Schuschterschitz Rudolf (32), Pavla roj. Hribar (28), Hilda (8), Štefanija (4); Stalzer Franc (43), Marija roj. Wuchte (38), Rudolf (16). Franc (15). Berta (13), Marija roj. Wuchte (38). Rudolf (16), Franc (15), Berta (13). Adolf (12). Marija (10), Alojzij (8), Marta (6), Ida (3), Jožef (1); Schober Janez (35), Marija roj. Hutter (38) Štefanija (17), Rihard (16), Elizabeta (13), Marija (22); Hutter Jožef (35. Pajkež). Frančiška roj. Samida (33), Jožef (10); Widmer Franc (44, Uržna sela), Ema roj. Stalzer (50); Grill Franc (35), Alojzija roj. Schober (36). Milan (4) Slg-frid (4 mes.); Butscher Peter (24). Marija (36), Alojzija (9). Briglta (7). Ludmila (7); Butschar Peter (82. Rožni dol); Schober Adolf (29), Antonija roj. Jakscha (28); Wrinske!le por. Schober Marija (66, Ponikve): Schober Franc (27). Štefanija roj. Swaschnlg (25): Hribar por. Schober Rozalija (61. Drandol), Albina (15), Ema (19), Rudolf (32); Schusterschitz Ferdinand (34). Ema roj. Hribar (30). Ditrih (8). Edeltraud (4); Wrinskelle por. Schober Jožefina (54, Ponikve). Gor Srednja vas: Konig Janez (44, Brezov dol). Veronika roj. Matzelle (42). Rihard (7). OU?a (4); Schauer Janez (79, Stale). Srednja vas: Wuchte Andrej (53, Ribnik); Tscherne Jožef (35. Verdnik): Rauch por. Petschauer Marija (83. Potok). črmošnlice: Kump por. Sam*da Marila (50. Mali RlgelJ): Obaldni Jožef (33. SlunJ). Marija roj. GrlU (30). Traudl (8), Oskar (6), Marija (3). Janez (2). Jožef (9 mes.). Top H vrh: Petschauer Erih (30). Karla roj. Korsjan (26). TerezHa (3 mes.): Kadunc Leopold (32). Ana roj. Radovlč (31). Milan (9). St-nislav (6). Slavlca (4), Danica (1). Stanislav (19). Franc (22) Ribnik: Stalzer Janez (28. Mašlje). Kukovo: Schmuck Jožef (35) Brezje: Poreber Dominik (75). OBČINA NOVO MESTO K a n d i j a : Skedel Alojzij (58. Vrbovec), Amalija roj. Zdravje (37). Alojzij (14). Ana (12). OBČINA ŠMIHEL-STOPICE LaZe: Kasftlic Jožefina (18, Višnja gora): Kocijan Marija (17, ButoraJ). Gotna vas: Turk Mihael (31) Ida roj. Juran (33). Pavlina (6). Ana (5). OBČINA METLIKA S v rž * k 1 : Simsitsch Jožel (60 Radovlč), Katarina roj. Grabsl (44). Katarina (16), Frančiška (12). Mihael (10). Adolf (6). Rudolf (4). Občina Semič: Semič: Derganz Alojzija (36). Občina Stari log: Stari log: Hogler Rudolf (22). XXXVH. seznam (SI. list 10. dec.) obsega naslednjih 136 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): OBČINA ČRNOMELJ-OKOLICA Loka: Grachek Jožef (30. Cestna gora), Antonija roj. Jerman (29), Jožef (6), Ana (4 mes.l. Butoraj; Weiss Jožef (29. Mlklarji), Katarina roj. Ilenitsch (36). Bistrica: Kotar Viktor (27), Rozalija roj. Schemitsch (36). Viktor (5), Marija (4), Antonija (2). Alojzij (2 mes.); Kic por. Kotar Marija (61, Prečna). D oblice: Jerman Karla (21, Črnomelj); Flack Rajnhold (15, Sp. Bukova gora), Jožef (?); Erker por. Flack Marija (67. Talčjl vrh); Stiene Henrik (29). Ana roj. Banovec (27); Laekner por. Stiene Florljana (70, Verdreng), Rihard (38); Kump Jožef (33, Miklarji), Marija roj. Ron (27), Leo (4), Eli (1); Verderber por. Jellen Marija (67. Cestna gora). Jelšelnik: jaklitsch Franc (58. Amerika), Katarina roj. Turk (57), Viliem (34), Jožef (27). Ema (21); Sterbenz An »rej (50. škrilj), Ana roj. Kočevar (32), Kristina (11). Rihard (8). Olga (1). OBČINA STARI LOG Beli kamen: Jonke Jožef (64), Marija roj. Ruppe (60). Rudolf (20) stanujoč v Nemčiji. Adolf (17); Stampfel Matija (76). Jožef (32); Jonke Franc (62), Marija roj. Kikei (65) Jožef (21); Kikei Jožef (59), Magdalena roj. Cebin (53. Kleč), Janez (9), Alojzij (30), Jožef (21); Hofferle Alojzij (63), Neža roj. Schweiger (55); Stampfel Frida (30); Stampfel Matija (34), Marija roj. Gliebe (31). Marija (10) Jožef (2». Adolf (6 mes.); Jonke Janez (37), Eliza roj. Jonke (39), Janez (IS). Jožef (9), Ana (4); Schauer Veronika (26), Franc (27); Schauer Jožef (57), Albina (18). Janez (23); Hogler por. Telian Magdalena (64, Gotenica); Fink Jera (63. Mala gora). Jožef (27), Ana roj. Zelifofer (24); Oražem Alojzij (28, Loški potok), Albina roj. Schauer (22). Adela (4); Fink Frsnc (70); Konig Anton (63), Jožefa roj. Mische (63), Marija (20), stanujoča v Mariboru; . Jorgan por. Piritsch Marija (57. Celje), Janez (20), Albina (16). OBČINA ČRMOŠNJICE Maš I je: Stalzer Janez (34), Alojzila r«J. Venetid (28), Marija (8). Janez (5) Jožef (4). Elizabeta (2), Rihard (1); Kump Janez (37). Jožefa roj. Ivančič (31). Olga (9), Stanislav (8). Janez (4), Jožef (2), Marija (2 me,.); Stalzer Janez (63), UrSula roj. Kump (72)- Schmuck Henrik (37), Elizabeta roj. Stalzer (36) Erika (7 mes.); Bole Ignacij (46), Štefanija roj. Sto nitseh (39); Mausser por. Schmuck Jožefa (62, Crmošnjice), Karel (20), Avgust (14), Ana (39). Jožefa (81), JuliJana (21). Novo mesto: Kump Franc (52. Resa). Franc (19). Viljem (17), Ana Marija (14). Kot: Poreber Ernest (51, Laze). ČRNOMELJ-MESTO Črnomelj: Grtll por. Kaprh Jožefa (74. Obrčlce), Angela (52); Kapsch VUjem (35) Štefanija roj. Laterner (31), Ana (10), Jožef (8), VUjem (6), Mari (10 mes.): VVolf Karel (40. Otočac), Roza roj. Kump (35), Karol:na (20), Karel (18), Pavlina (16). Anton (13), Hi* na (1). Občina Kočevje-okolica: Sela: Par-the Janez (48, Grčarice), Rozalija roj. Pet-Bchauer (38). Ervin (14). Mačja vas: Poreber Florijan (14, Crmošnjice). Novo mesto: Veliki Orehek: Zwar Leopold (40, Vinice). Semič : Brezovica: Stubler Jožef (19, Vinice). Upniki navedenih oeeb morajo do 24. dee. prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve. Ljubljana, Rimski trg. do 119., s prelepimi kmetskimi domovi in kozolci ter več dobrih portretov. Z mrzlo iglo je Jakac odlično upodobil dr. Fr. V. in tovariša Debenjaka. Mehkoba potez na teh odtisih, ki jih je umetnik pri tiskanju spretno opremil s senčnimi toni ter se tako približal monotipijam, vpliva v bližini ostrih jedkanic s posebnim čarom. Poleg radirank je Jakac razstavil tudi serijo v lesu rezanih ilustracij, ki učinkujejo izredno mehko zaradi uporabe več-črtnih rezil. Med njegova najboljša dela pa štejem vsekakor izborni litografirani portret pesnika M. Jarca. Mnogostranski Jakčev talent se nam oči-tuje posebno v njegovih oljih in pastelih. Med olji zavzemajo najvidnejše mesto na razstavi njegovi portreti, ki kažejo Jak-ca na višini njegovega risarskega in slikarskega znanja. S suvereno lahkotnostjo, obvladajoč obliko in .barvitost, ter z materialno karakterizaciio teles se Jakac po-glablia v posebnosti svojih modelov in jih unodablja z rafinirano fineso. ki osvaja gledalca. Ne le obraz, tudi oblačilo, posebno pa roke portretirancev so moistr-sko izvedene do zadnje podrobnosti. Morda je te preciznosti kar preveč, morda uč5nkuie nekako hladno — a kdo bi smel zato odrekati tem umotvorom njih visoko kvaliteto? Med pasteli tvorijo posebno skupino študije žanjic. ki se odlikujejo po živahnih in dobro podan'h kretnjah. Ostali pasteli prinašajo krajinske motive, kakor jih je Jakac pokazal že v prejšnjih razstavah. Zaradi omeienosti barvne kolekcije v pastelni šatulji si postajajo te slike vendarle nekako preveč podobne. Končno naj bodo omenjene Jakčeve risbe. med katerimi sta posebno posrečeni podoba pisatelja Finžgarja in Gregoričeve mame. Na vseh razstavah kluba Neodvisnih so vzbujale posebno pozornost slike Franceta Miheliča. Sedaj, ko jih gledamo v veliki kolekciji, si lahko ustvarimo še boljšo sodbo o tem slikarju, ki je prinesel v mlado slovensko umetnost novo obeležje. Tudi Mihelič je tipičen zastopnik nove reakcije na polju slikarstva Tudi njegove risbe in litografije kažejo veliko risarsko rutino, ki je podlaga njegovemu slikarskemu delu. In vendar, kako močno se razlikuje od sedanjih razstavnih tovarišev! Mihelič študira tudi naravo in ji sledi pri iskanju konture, ploskve in barve, vendar vedno poudarjajoč svoj osebni pogled na njo. Resnoba in otožnost odsevata iz njegove barvne lestve. Njej podrejuje kakor po v naprej začrtanem programu barvo neba. hiš in dreves. Tudi on rad slika krajino. Toda skoraj nikjer ne vidiš njegove krajine, ki bi ne bila oživljena s figuralno štafažo. katere barvitost obrača pozornost nase. Vsaj ena ruta je popolnoma bela ali cinobrasto rdeča v teh mrkih krajinah, a najraje napolni sceno z množico ljudi v pestrih kmečkih oblačilih. Kakor v že znanem motivu mrtvega Kurenta (ki ga tu vidimo v načrtu in barvni študiji) se naslaja Mihelič s humorjem, polnem satiričnosti v ponavljanju Kuren-tovega motiva, ki ga vidimo v raznih variantah. V največji in vsebinsko najbogatejši med temi slikami, Pustu (št. 131.), se igra z živahno barvasto množico deloma našemljenih, deloma v vinskem razpoloženju sodelujočih vaščanov. Da pridejo predmeti do večjega učinka, si izbira za vedno oblačno nebo na svojih slikah tem-no-svinčene tone. ki postajajo že nekako stereotipni. S tem se še bolj uveljavijo svetlobarvne stavbe (Gostilna I.) in zasnežene strehe (Gostilna II.). V mali sličici Berač je Mihelič nokazal enega izmed svojih tipov tako rekoč v bli- žini in v prepričevalni izvedbi. Risani študiji za to izborno sliko sta tudi razstavljeni. Poleg teh — v glavnem krajinskih slik — ki jih zaradi njih številnosti ne morem našteti, je Mihelič razstavil tudi nekaj za-tišij s cvetjem. Pri enem (št. 147.) je kon-turirana vaza kakor neka reminiscenca na uporabo kontur, ki je svoj čas prišla na misel bog vedi kateremu Francozu, in ki ga je vrsto let oponašala vesoljna mlada generacija po Evropi. Zelo dobra je končno živalska podoba št. 145. (Pes II.), ki kaže Miheličevo mojstrstvo tudi s te strani. S to razstavo se je letošnja izredno bogata sezona v Jakopičevem paviljonu postavila z zelo učinkovitim zaključkom. Še nikdar nismo zasledovali v vseh teh naš;h razstavah razvoja slovenske likovne umetnosti s takim ponosom, kakor v tem letu. Naj bi bil ta naš podvig dober omen za lepšo bodočnost našega rodu! —nt— Dve povesti Bfornstjeraa BJornsona Dobili smo slovenski prevod dveh kmečkih povesti norveškega pisatelja Bjornst-jerna Bjfirnsona »Deklica s Presoj« in »Anže« (Slovenčeva knjižnica, zv. 3). S to knjižico, ki ustreza potrebi dobrega ljudskega čtiva, se nam je zopet približal eden najprikupnejših skandinavskih pisateljev. Zadnji prevod, ki je izšel pri nas iz Bjorn-sona, je »Veseli fant« (Ljubljana, 1935). Leta 1832. rojeni in leta 1910. v Parizu umrli pisatelj, čigar dom in grob je obiskal Oton Zupančič, ko se je pred mnogimi leti mudil v Bjornsonovi domovini, soli med tiste umetnike besede, ki so videli v literarnem delu izvrševanje velikega narodnega in človeškega poslanstva. Ta pesnik pripovednik, dramatik, kritik, novinar in publicist je bil tudi politik, ljudski govornik, z moral- nim patosom prežeti bojevnik za ideale svojega sorazmerno srečnega in mirnega časa. Znan je bil njegov prisrčni pokroviteljski odnos do Slovakov. Leta 1903. so mu Švedi kljub temu, Ja se je boril zoper norveško unijo s švedsko, priznali Nobelovo nagrado. Drami »Bankrot« in »Preko noči« v katerih se moralni problemi posameznika združujejo s soc.alno problematiko naroda, roman »Na božjih poteh« in drugi spisi so dali Ibsenovemu rojaku, sodobniku in tekmecu sloves enega najbolj priljubljenih pisateljev v vsej evropski književnosti pred koncem prejšnjega stoletja. Z njim in še bolj z lb-senom je svojska kulturnost Norvežanov preko literarn h del zmagovito vkorakala v Evropo, in mali narod je tudi v tem primeru dokazal svojo kulturno polnovredno«t. Kmečki povesti »Synnove Solbakken« in »Arne« smatra, kakor čitamo v uvodu, Van Tighem za najlepši te vrste v vseh deželah, kar je nekoliko pretirana pohvala dela, ki mu je dovolj časti že tedaj, če ga z večjo pravico postavimo na prvo mesto med krajš mi kmečkimi povestmi norveškega slovstva. »Deklica s Prisoj«, ki jo je poslovenil France K r e m ž a r, je izredno rahla, lepa in nordijsko značilna ljubezenska povest, združena s poglobljeno umetniško študijo razvoja človeške osebe kmečkega fanta in dekleta Thorbjorna in Seneve. Zgodba se dogaja v hribovitih krajih Norveške, med trdnimi, v svoje stare, preizkušene življenjske navade zaverovanimi kmeti. Ko se bralec seznani z mladostjo in fantovskimi leti robustnega, z izredno umetniško sposobnostjo orisanega Thrbjčrna in a Senovo, finim, a zdravim cvetom planinskih tal, ter občutd vso lepoto tiste zadržane, vendar pa neizmerno močne ljubezni, ki se razvije med to dvojico, čuti v duši odsev nečesa pristno severnjaškega. Taka ljubezen in taki odnosi med ljudmi se razvijajo v posebnem pod- nebju in v posebnih socialnih in kulturnih razmerah, Bjornsona ne štejejo zaman med največje optimiste v novejši literaturi. Njegova vera v človeka, v možnost zdrave uravnovešenosti naše telesne in duševne narave ter možnost znatne neodvisnosti od temnega dna človeške duše, dalje Bjomso-nova vedra, z zemljo in ljudstvom združena človeškost — vse to se zdi danes sad povsem drugačne, lepše in srečnejše dobe človeškega razvoja. Ce štejejo Bjornsona med naturaliste, ima to le malo skupnega z evropskim pojmovanjem te slovstvene smeri in se večkrat samo ponavlja klasifikacija G. Branlesa. Bližji kot naturalizmu bi bil Bjornson v tej povesti nekakemu naturiz-mu, hotenju, dojeti naravno, videno in do-življeno resničnost, ki pa dobiva končno obliko Sele z nekoliko idealistično in poetično stilizacijo. V povesti »Anže«, ki jo je prevedel Ivan Č a m p a in jo — z osebnimi in krajevnimi imeni, ne pa tudi pokrajinsko in socialno — ne vem zakaj prestavil v slovensko okolje, je Bjornson nekoliko manj prepričevalen. Opisuje mladost nezakonskega kmečkega otroka, ki zaradi posebnih družinskih razmer malce izpridi svoj značaj in se v poznejšem času, ko prevlada vpliv matere, razvija nekam čudno, izživljajoč se v samotar-stvu, pesnikovanju in čitanju. Naposled se — zlasti še pol vplivom mlade ljubezni — znajde na pravi in trdni poti ter z zdravo prirodnostjo odloži svojo življenjsko srečo. Povest je prepletena s pesmimi, ki jih je Campa večidel izborno poslovenil, tako da se berejo kakor domače pesmi. Verjetno je, da se prevajalca nista naslanjala na izvirnik; priznati pa je treba, da se oba prevoda bereta prav gladko in da s te strani, — ki pa ji stoji nasproti svojevrstno tuje okolje, — zapuščata vtaak slovenskega dela J. Beranek je dal knjigi značilen in učinkovit ovojna list. Mai! oglasi Službo dobi Beseda i. —.60, taks*—.60 H daju^e naslova tli »10 L 5.—. Drogerista strokavDO izvežbano mlado podjetno, samostojno in u-nesljrro moč, spreroaem. ObSirno ponudbo na ogl, edd. Joti*. pod »Provinca«, 20494-1 Damsko frizerko dobro delavko, iJče 2a stalno službo s takojšnjim ali nastopom po dogovoru: Ion Gjnd Aleksander, Kongresni trg 6. 20478-1 Lesna industrija na deželi sprejme v stalno službo uradnika knjigovodjo, italijanskega ko-respondenta., dobrega ra-iunarja ter manipulanta do 40 let starega, 2 januarjem 1942. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od lična plač*«. 20528-1 K otroku jgMefmera čez dan dekle od 16 do 18 let. Sv. Petra cesta 71. 20511-1 Gospodično S tnanjem kakega instrumenta sprejmem k otrokom aa popoldanske »e. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 20512-1 Dekle vaje«« kuhe in hiin& del dobi staJ&o službo. Nariov v vseh poslov. Jutra. 20J21-1 Vajenci (-ke) Beseda L —Jb0, taksa —.60, i za dajanje naslov« aH sa Sfre L Brivskega vajenca sprrjiL" salon Zaje, Tjrše- va 12. 20522-44 beseda !. — .00, taksa —.60, Za dai&aje naslova ali aa Sfro L Otroški voziček rloboic, ugodno prodam. Naslov v vseh postov. Jutra. 20525-6 Nekaj opreme aa pisarno, ugodno prodam. Tvrfeva 36, hrSmk. 20523-6 Perzijsko preprogo lep«, prodam. Naslov v vseh pouovainicab Jota. 20529-6 Gospodične neveste nudi se Vam ugodna prilika za. »akup damskega perila. Zaradi selitve prodam tndi preprogo, koiaro, tehtnico. Poizve se iz prijaznosti : Cesta v Rožno dolino St. 10-1. 20541-6 Perzijske preproge stare, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20536-6 Beseda I —.60. tafcsa —.60, za dztanje naslova ali za šifro L % Prazne steklenice vinr.ke, vseh vrst. vsako količino, plačamo najbolje — Eupena. Tavčarjeva 6, telefon 58-47. 19842-7 Kupujem vs» vrste kroiaške in S-viiislce odpadke ter žaklo-Tino. Hrenova nI. 8. 19234-7 Kuhinjsko opravo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. 20514-7 Eabljene steklenice od Jekocitroli, Efetusina in Tonovina, očiščene, kupujemo z zamaškom ali brez. »Čehostaklo«, Reslje"?. cesti. 20532-7 beseda I. —.60. taksa—.60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Kupujemo str. re kolesne in avtomobilske zračnice. A. Goreč, poleg Nebotičnika. 20469-11 Avto, moto beseda L —.60, taicaa — JbO, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Zanimamo se aa večje število dobro ohranjenih avtomobilov z gumami ali brez. Ponudbe poslati na: Amot, Ljubljana, Bežigrad 11. 20517-10 Nov »Puch« 200 ccm in avtomobil DKW limuzino prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20513-10 Opel Super predelan na pogon z ogljem, generator patentni »Frigonube*«, originalni tovarniški. Izredno zanesljiva vožnja, ugodno naprodaj! Informacije: Ostrožnik, trgovina, Pasaža. 20542-10 malo svetilko Italijansko moško kolo rabljeno z dinamo za 530 lir, in 2 triciklja ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrfeva 13 (Figovec, levo dvori-š č e). 20539-10 2 mala tovorna avtomobila (na pogon z ogljem) Za jkoro vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tjrien 13 (Figovec, lev« dvorišče). 20538-10 Renault Vivastela 6sedežni, v prvovrstnem stanju, ugodni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jtrtra. 20537-10 Pohištvi? Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za tiho l J.—. Prodamo jetBlnici, staronemlki slog, razne preproge, omare, postelje, k ah. kredence, hrastovo pisalno mizo, veliko železno peč, več moških oblek itd. — ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. 20527-12 Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60. dajanje naslova aH za iifro L J.—. Elegantno sobo nem kornfortocn oddam takoj ali z januarjem. Naslov v poslov. Jutra. 20516-23 Opremljeno sobico oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutta. 20520-23 Opremljeno sobo soočno io zračno, s posebnim vhodom, oddam takoj, event. dvema osebama, le z vso oskrbo. Stari trg 28, III. nadstr., Sturm. 20534-23 Opremljeno sobo eno posteljo takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30535-23 Beseda L —.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Sobo primemo opremljeno, išče solidna gospodična dri. uradnica v šentpetrski okolici. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sv. Peter«. 20515-23.1 Mesečno sobo opremljeno, čisto, za tri odrasle osebe, če mogoče s souporabo kuhinje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj soba«. 20530-23a Boljši zakonski par išče sobo z dvema posteljama in kopalnico, event. centralno kurjavo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rojaki«. 20540-23.1 V „JUTRU"! INSERIRAJ Glasbila beseda L —.60, taiesa —.60, za dajanje naslova ali a šifro L 3-—, Klavir kratek, s kovin asto konstrukcijo, v najboljšem stanju zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20526-26 Obrt beseda L —.60, taJcsa —.60, za dajanje naslova ali aa iifro L 3.—. Odeje iz vate in puha, nove ia stare, vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2-IT. 20291-30 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L J.—v Izgubila se je rumena usnjata rokavica na Prešernovi, Miklošičevi ali Sv. Petra cesti. Odda naj se proti nagradi v oglasnem oddelku Jutra. 20518-28 Informacije Beseda L —.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro T. 3.—» Psihografolog GLOBOCNIK FELIKS, Ljubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema dnevno: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Življenjski nasveti, uspeh za klijenta. 20543-31 Razno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali aa šifro L 3.—. Naše gledališče Glasbeno vodstvo predstav« im' profesor PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Maksslatur m papir proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Puccinijeva nL 5 DRAMA Četrtek, 18. decembra: ob 17 JO Rekom j oči. Izven. Petek, 19. decembra: ob 17-30 Rokovnjači. Red Promaeffifa. Dramatizacija Govekarfeve igre »Rokov-njači« na našem odru. Ta mcoec je dc»egel znani gledališki kritik m pisatelj Fran Gc-vakar 70 let. Ob tej priložnosti bo dala Drama danes predstarvo njegove ' jdske igre »RokovnjaŠ«, ki jo smemo upravičeno prištevati med najpopularnejše slovenske igre preteklega časa. Dosegla je po številnih odrih veliko repriz. Predstava te igre bo pomenila posebno za starejšo generacijo gledaliških obiskovalcev lep sipomin. Igrali bodo: Nandeta — Gregorin, Štefana — J*n KorHrta, B aza Moeola — Cesar, PokmTeo — Mira Danilova, Burgerja — Drenovec, Gavriča — Jože Kovič, Rezrkc — Simčfčeva, gospo Poljakovo — Marija Vera. Muleja — Gale. Franceta — Peček Jero — Starčeva, Urha — Plut, Me-"Ctja — Brezigar. Rojino — Bratima. Plitka — Ko-šič, Rudeta — Raztresen. Intiharja — Orel. Uršo — Rakarjeva. Raka — M. Skrbinšek. Bojca — Kralj, Točo — Nakrsit. Velikan jo — Presetnik. Kozobrina — Kaukler. Kofen-deža — TiraT, Backa — Raztresen, Bider-mana — Brezigar, Nono — Polajnarjeva (vlogo None bosta peli pri prihodnjih predstavah izmenoma gdč. Polajnarjeva in gdč. Nada Stritarjeva), hišno — Juga Bo!tar-jeva. Pri današnji predstavi bo pel v pi v eni Glasbeno vodstvo predstave ima profesor Sturm. Režija je ' prof Šesta. Nocojšnja predstava je izven abonmaja. Jutri ob 17.30 pa se ponovi za Premierski abonma. OPERA Četrtek, 18. decembra: ob 17.30 Madame Butterfly. Red Četrtek. Petek, 19. decembri: ob 17. La Boheme. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Sobota, 20. decembra: ob 17. Prodana nevesta. Red B. Puccinijevo opero »Madame Butterfly« s Heybatovo v naslovni partiji bodo peli danes za red Četrtek. Opozarjamo na to predstavo. ki je dosegla na letošnji premieri vsestranski uspeh. Odlično podane -«artije lepo izdelane v muzikalnem in igralskem pogledu, ter slikovita lnbcenacija, so ustvarile predstavo, ki je zopet nova, močna privlačnost. V glavnih partijah: Franci. Kogejeva. Sladoljev, Janko. Španova Lupša, M Gregorin. Dirigent N. Štritof. režiser C Debevec. inscenator Alfredo Furipa. V petek ob 17. tiri bo pela Ivanka Ribičeva prvič v letošnji sezoni glavno žensko partijo, Mimi, v Puccinijevi operi »Lt Bohe me«. Pevka je pela to partijo z velikim uspehom že pr|d nekaj leti. Marcela bo pe! tokrat Robert Primožič, ki je zabeležili z njim tudi že velik umetniški uspeh, Schau aarda — Janko, ki se je mnogo iet odlikoval v tej partiji. Od letošnje orvotne zasedbe imenujemo tenorja Manoševskcga kot odličnega nosilca glavne moške partije ra prvem mesta, prsr tako v ptitijl našega nedosetžnega Betetta, Polajnarjema kot Musette, Zupana kot Bernarda in Aa-žlovarja kort Alcindorja. Na to zanintM) uprizoritev opozarjamo. Dirigent N. štritof, režiser C. Debevec. Radio Ljubljana 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pianistke Marte Osterc Valjalo. 12.35: Kmečki trio. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca: operetna glasba. 14: Napoved časa. 14.15: Koncert kon-traltistke Bogdane Stritar in tenorista Antona Sladoljeva. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopranistke Jolande di Mana Petris, pri klavirju Cesarina Bou-noerba. 17.35: Koncert violinista Rudolfa Fantinia. pri klavirju Germano ArnaldS. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogolkov v slovenščini. 20.40: Strapaese-Kramer — solo točke na harmoniko. 21: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (Leo Pfeifer L violina, Albert Dermelj H. violina, Vinko šušteršič, viola, Cenda Šeld-bauer violončelo). 21 45: Lumbarjev vokalni kvartet 22.05: Koncert kvarteta Jožek in Golob Adamičevega dueta na harmoniko. 22.45: Poročila v italijanščini. SE NISO PODRAŽILE! D. Ravljen : ZGODBE BREZ GROZE Povesti. 128 strani, 13 X 19- Cena v platno vezano Ur broširano Ur Knjiga obsega petnajst krajših povesti ln črtic pisatelja, ki J« pokazal fe s daU-štml povesti, da ume spretno ln ilvahno zapletati ln razpletati pripovedno snov. Marsikaj jc Ravljen zajel lz življenja zagrebških slovenskih Študentov, posebno rad pa se giblje na kmetih, kjer odkriva zanimiv« človeške tipe ln mikavne aa-pletijaje vsakdanjega življenja. Vsak čitatelj bo s -užitkom p reči tal te pisane tn ^IŠiP mikavno prlpovedo-val ne zgodbe. Klabund t PJ0TR - RASPUTIN Roman carja - Roman demona Poslovenil B. RihterfiU. 126 str. 18 X 19. Cena* broširano lir 5.—, v platno vezano Dr 8.— Pisatelj Je v svojih dveh. kratkih, v zgoščenem ln po svoje učinkovitem slogu apl-sanlh romanih poee-gelj v temne strani starejše ln novejše ruske zgodovine. Samo tako spretni pripovedovalec, kakor Je Klabund. Je mogel na nekaj čez 70 straneh orisati s plamenečlml podobami dobo carja Petra Velikega ln njegovo usodo, in še na manj straneh skrlv-no6tno, demonično osebnost Rasputina, tega fanatičnega in mističnega mužlkana dvoru zadnjega ruskega carja. Nevsakdanje zanimivo čtivo! Alo}x Gradnik: ZLATE LESTVE Pesmi. 112 strani, IS X 18. Cena: v platno vezano Dr 20.—, v potasnjn Ur SO—, ▼ nsnjn Ur 40.—. V tej knjigi me Strane najnoveJBe poeslJ« enega na#- pomebnejšlh slovenskih pesnikov. Gradnikov« lirika je pritekla ls čistega vrelca pesnikove ljubezni do človeka ln do rodnih tal. Is njegovega dojemanja naravnih lepot ln večnih skrivnosti življenja. Zbirka J« razdeljena f pe* dedov. Enega med njimi j« ie navdahnila nova vojna. V skupini pesmi »Blizu zemlje« opeva pesnik rodno Medano ln kraška brda. Zrela ln plemenita knjiga, h kateri se vrača čitatelj vedno znova. A. L i f a n : SPOMINI IZ SIBIRIJE Dogodki slovenskega vojaka-ujetnika v svetovni vojni. 160 strani. 11 X Cena: broširano lir S.— Iz Przemysla v srednjo Azijo Je vrgla slovenskega vojaka vojna usoda. Od tam Je pobegnil v Perzijo, živel nekaj časa na petrolejsklh poljih ob Kaspiškem morju, dospel v srednjo Rusijo ln odtod v Astrahan, na to Pa v Sibirijo, kjer Je doživljal vihar ruske revolucije. Preko Mongolije. Tibeta, Kitajske Indije preko Singapura ln Sangaja Je dospel spet v Vladivostok ln Je spoznal vso vzhodno ln severno Sibirijo tja do Aljaske, dokler se ni vrnil po dolgi poti z Daljnega Vzhoda v domovino. S preprostimi besedami pripoveduje Llčan svoje doživljaje. Ta knjiga bo zanimala vsakega čitatelja, zlasti še nekdanje vojne ujetnike. Radolf Kresal: VEJICA ŠPANSKEGA BEZGA Novele. 298 str. 15 X 21- Cena: v platno vezano Ur 40.— Pisatelj romana »Študent Štefan« Je zbral v lepo opremljeno knjigo svoje najboljše novele. Nekatere med njimi, slasti »Asjo-«, »Dekle lz Tovarniške ulice« ln posebej še vojno povest »Matija Bule«, bt lahko smatrali za majhne romane, v katerih je Kresal zgoščeno prikazal mučen vrtinec človeških usod. Kritika Je Kre-salu priznala, da ima oster pogled v sfcrlv-nostl človeške diuše. Njegova pripovedna proza je namenjena tistim, ki Jih zanimajo nevsakdanje usode, strte ln zbegane dole ln duševno ozadje močnih socialnih nasprotij. Marija Majerjeva: RUDARSKA BALADA b čeMlne prevedel Fr. Brada«. 116 stranLJlS X Cena: broširano Br &—, v platno " Ko je ta povest U-fia v Izvirnem jeziku, st« jo občinstvo tn kritika sprejela s nenavadnim zanimanjem kot eno najboljših čedfcTh povesti lz delavskega življenja. Majerjeva Je odlična pisateljica ln Izredna poznavalka preprostih ljudi ln njihovih usod. V »Rudarski baladi« opisuje usodo čeflklh rudarjev, ki si morajo — prav kakor naši ljudje — v tujini služiti vsakdanji kruh ln doživljajo tu svojo ljubezen, rodbinsko srečo ln nesrečo, ter mnogo bode ln mnogo hrepenenja po domovini. Knjiga, ki bo čitatelja ogrela ln ga povzdignila k socialnim razgledom. KNJIGE SE DOBE PRI UPRAVI »JUTRA", PUCCINIJEVA ULICA 5 TER V VSEH KNJIGARNAH HTTlBTg 21 Ramam Prav dobro sem čutil, kako Ivona samo čaka priložnosti, da me razkrinka in zatoži očetu, češ da sem spravil sinovo življenje v nevarnost. Ta priložnost pa se nikakor ni hotela ponuditi, vse dokler ni prišel čas, da se za tisti večer poslovim od grajskih prebivalcev. Pravkar sem stopal z vitezom de Canaplesom skozi vežo in kratko obstal pred starodavnim oklepom iz križarskih časov. Andrej in Genovefa sta bila že pred nama, Ivona pa se je bila ustavila na praffu in pogledala nazaj. »Upam, gospod de Luynes,« je rekel Canaples, ko sva krenila proti nji, »upam, da ne boste pozabili mojega vabila in da vas bomo med vašim bivanjem v Bloisu pogosto videli pri sebi. Pridite, kolikorkrat vas bo le volja; najbolj mi ustrežete, če nas obiščete prav sleherni dan.« Preden sem mu utegnil odgovoriti, se je oglasila gospodična, rekoč: »Oče, ali veste, koga vabite y Canaples?« »Zakaj vprašaš, dekletce? Gospoda de Luynesa, prijatelja gospoda Mancinija.« »To je tisti, ki je hotel postati Evgenov morilec,« je razburjeno dodala. Canaples se je zdrznil. »Dekle, to niso ženske zadeve,« je kriknil. »Si- cer mi je pa gospod de Luynes že vse na drobno razložil.« Ivona je razširila sive zenice. »Vse vam je povedal? In vendar ga vabite semkaj?« je vzkliknila. »Gospod de Luynes si nima v tej reči nič očitati, kakor tudi jaz ne. Pojasnil, ki mi jih je dal, ti ne morem ponavljati; zadostuje naj, da sem vzel z zadovoljstvom na znanje, da njegovo ravnanje ni moglo biti drugačno, nego je bilo, medtem ko je ravnanje mojega sina njegovemu imenu v kaj majhno čast.« Zacepetala je z nožicami in bleščeče oči so ji srdito zletele od njega do mene in spet nazaj. »In vi ... verjamate istorijam tega človeka?« »Ivona!« »Mogoče je,« sem se hladno oglasil, »da je dobila gospodična napačne podatke o stvari; v takem primeru bi bila njena nejevera nasproti temu, kar sem vam povedal, docela opravičena.« Ni majhna reč postavljati človeka na laž, razen če lahko dokažeš, da laž obstoji. To sem ji hotel namigniti; razumela me je in se togotno ugriznila v ustnico. Sveta nebesa! Kakšna ljubka kačica se mi je zdela v tem trenutku! »Še to ti povem, Ivona,« je rekel oče, »da sva z gospodom de Luynesom stara vojna tovariša.« Nato se je obrnil k meni: »Moja hči, gospod, je še otrok in zaradi tega prenagla v svojih sodbah o stvareh, ki jih njen razum ne dosega. Pozabite ta nesmiselni vzkip in pomnite samo, da boste zmerom najprisrčneje sprejeti.« »Iz vsega srca,« sem odvrnil po trenutnem obotavljanju, videč, da moram to pot zatajiti svoj ponos, če hočem pomagati Andreju. »Uh!« je dejala gospodična ter mi obrnila hrbet. Jaz pa sem se priklonil in široko odkril njeni izginjajoči postavi. Očitno je bilo, da mi je gospodična naklonjena kakor pobožna nuna živemu peklenščku, in^ če sem smel po teh dokazih o moči njenega in o šibkosti očetovega značaja kaj sklepati o prihodnosti, mi je obetalo najino bivanje v Bloisu preteto malo veselja. Že naprej sem slutil obilo težav, ki naju utegnejo pahniti v gorje, ako se pojavijo na po-zornici najini znanci iz Pariza; in podoba je bilo, da je ta možnost kaj blizu. Toda moja navada ni bila, da bi si belil glavo z neprijetnostmi, ki jih pripravlja bodočnost, in tako sem tisto noč v svoji sobi pri »Francoski liliji« trdno in blaženo zaspal. Soba je bila dokaj prijazna, v prvem nadstropju, z okni na cesto in s priključenim alkovom, kamor sem spravil Michelota. Drugi dan sem se kmalu popoldne odpravil na canapleški grad. Vreme se je bilo popravilo in mlačna sončna toplota je že napovedovala bližnjo pomlad ter čudovito poživljala krajino, ki je še včeraj popoldne kazala mračno in odurno lice. Ta izprememba je bila zvabila dekleti z Andrejem na izprehod v park. Ko sem jim jezdil naproti, mi je njih smeh zvonko udarjal na uho in vsi trije so bili videti kar najboljše volje, dokler me niso opazili. Moj prihod jih je splašil kakor hudourni oblak; mladenki sta ae takoj odstranili in pozdrav, ki sem ga bil deležen, se mi je zdel žaljivo hladan. Ne da bi se dal zbegati po tem dejstvu, ki mi je dokazovalo, da je bila močna Ivona potegnila nežno Genovefo na svojo stran, sem oddal konja mlademu grajskemu služabniku, segel Andreju pod pazduho in vzklikni: »Imenitno, dečko, kak napredek!« Svetlo se je nasmehnil. »Resničnost prekaša vse moje upe. Ne bil bi si mislil, da more najti ubogo bitje, kakršno sem jaz, toliko milosti v njenih očeh. Kakšne oči, Gaston, kakšne oči!« se je prekinil in vzneseno zavzdihnil. »Bogme! Vidim, da niste zapravljali časa. Torej že veste, da ste našli milost v njenih očeh, a? Kako veste?« »Kako? Ali je moškemu treba vedeti te stvari? Moj Bog, tu je pač nekaj neizrazljivega, kar ... « »Dragi Andrej, nikar se ne mučite, da bi izrazili,« sem mu nepremišljeno segel v besedo. »Bodite zadovoljni, da tisto nekaj obstoji in da vas osrečuje. Njegova prevzvišenost se bo gotovo hotela pridružiti vašemu veselju. Ste mu že pisali?« Pri teh besedah je radostni izraz mladeničevega obličja mahoma ovenel, kakor ovene cvetlica na jedkem mrazu. Kar je rekel, je bilo za nečaka, ki govori o stricu, posebno še, če je stric cerkveni dostojanstvenik, tolikanj nespoštljivo, da rajši ne ponovim. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Vkant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran, — Za inseratn! del je odgovoren Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani