337. štev. V Ljubljani, torek dne 3. decembra 1912. Leto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. „1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondejjkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1-70. — Za inozemstvo celoletno K 30' . — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. m k. D ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. :n Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. :: Balkanska vojna. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 15. (28.) novembra 1912. Krasnemu, toplemu včerajšnjemu dnevu je sledilo danes tiho in mrzlo jutro. Tenka plast slane je pokrivala površje ulic, drevia in hiš. Fred konakom (kraljevim dvorom) sta prezebala dva vojaka kraljeve garde na straži pred vhodom. Ljudje so hodili sem in tja po svojih opravkih, drdranje in zvonenje tramvaja Vse to opazujoč bi si človek pač ne mislil, da more prcstolica kraljestva, katero vodi tako heroične in junaške borbe z orožjem proti Tur-činu in istočasno * uma svetlim mečem uspešen bot proti evropskim diplomatom vzdržati svoje vsakdanje lice. Vse življenje v Belgradu se razvija mirnim potom, apatično dalje. Toda to je le videz, ki slepi človeka. Dečki po ulicah, prodajalci novin, te spominjajo na bridko realnost s svojim krikom: »Ratna kronika«. In to ponavlja pri vsakem koraku. Ustavim ga. »Kaj je novega?« »»Turški paša popija posled-nju kafu,«« mi odgovori in mi moli list pod nos. Vzamem list ter ga vprašam, kaj stane. »Jedan groš.« Dam mu groš in grem dalje. Stopim v tobakarno, da kupim znamke, pa me zopet spomni stara ženica, da smo v vojnem času. Nekako ponosno se mi pohvali, da ji je bil ranjen sin pred Drinopoljem. Prejela je od njega dopisnico, da je zdrav in da ni v posebni nevarnosti, za uro pozneje pa je prejela brzojav, da je ranjen na nogi. Potolažil sem jo, kakor sem vedel in znal, toda sem uvidel, da ji ni treba tolažbe, ker zavest, da je tudi njen sin pripomogel domovini do slave, ji napolnjuje srce radosti in ponosa. Vendar je bojno polje na Turškem stopilo zelo v ozadje. Avstrija je postala ona točka, okrog katere se sučejo vsi pogovori. Kolportirajo se najrazličnejše stvari, deloma verjetne, deloma izmišljene, potvorjene in povečane. Kljub temu pa ne vplivajo te vesti niti najmanj na splošno javno razpoloženje ljudstva. Marsikdo bi si mislil, da so Srbi in sploh balkanski slovanski narodi najbolj nekulturni in najmanj civilizirani ljudje. Toda marsikak blaziran »inteligent«, ki zre na balkanske Slovane iz katedra navzdol, bi lahko brez pretiravanja vzel klobuk raz glave pred razumom in globokoumnostjo najpripro-stejšega Srbina. Medtem, ko se pri nas na Slovenskem plašijo vsake sence in se boje strahov ob belem dnevu, opravlja Srbin svoj vsakdanji posel z naravnost dostojanstveno mirnostjo in preudarjeno hladnostjo, zvečer pa pregleduje orožje in pričakuje pripravljen na vse eventu-alnosti dogodkov, ki pridejo. Ni ga presenetilo leto 1908., ne preseneti ga niti zdaj. Ako upoštevamo, da stoji srbski narod že skoro 500 let z malimi presledki vedno s puško v roki, pričakujoč ugodne prilike, da se osveti nad krutim dušmaninom, moramo se naravnost čuditi, ne samo njihovim junaškim činom med dežjem krogelj in šrapnelov na bojnem polju, temveč in še posebno njihovemu kulturnemu napredku in prirojeni bistroumnosti. Prosim Vas. to kar je nemščina pri nas, je tu francoščina in malo je izobraženih ljudi, ki bi ne obvladali francoskega jezika. Celo pri-proste ženske govore francoščino. Le en pri- mer. Iskal sem stanovanje v časopisju. Med oglasi sem našel več takih, kjer se v družini govori srbsko in francosko. V družini nekega priprostega mizarja imajo na razpolago francosko časopisje. Samo ob sebi je umevno, da te srbsko-francoske prijateljske stike pospešuje najbolj sovraštvo napram Švabom (Nemcem). Analfabetizem, mislim, gotovo nima med Srbi mnogo polja, vsaj po dosedanjih svojih opazovanjih, ko sem postarnim stražam pri raznih prilikah pokazal svojo — od ministrstva zunanjih zadev v srbskem jeziku sestavljeno legitimacijo, so vsi znali čitati. Med ranjenci sem opazil sicer, da so jim strežnice pisale pisma domov, toda le takim, ki so bili zelo slabi ali pa ranjeni v roke. Tiste pa, ki ne znajo ne čitati, ne pisati poučujejo razne dame v bolnišnicah v teh umetnostih. Tudi v gledališču je opažati visok pojm o umetnosti in kulturi. Bil sem dvakrat v gledališču in to pri zgodovinski francoski drami »Devetdeset treči« in pri »Balkanski carici«. Obakrat je bilo gledališče popolnoma razprodano in po zatrdilu domačinov se gledališka uprava ne more pritoževati nad obiskom. Pri nas v Ljubljani pa vlada nečuvena apatija napram gledališču, ki se žalibog le prevečkrat izkorišča v strankarske namene, kar najbrže še največ škoduje. Tukajšnja gledališka publika sc zbira iz vseh krogov. Istotako so tudi kinematografične predstave, katerih je brez števila, vedno dobro obiskane, ne samo od otrok, (otroci sami sploh nimajo vstopa) in nižjih slojev, ampak v veliko večji meri od višjih in srednjh družabnih^ krogov. Oprostite, da merim tukajšnje družabne razmere po našem slovenskem kopitu, ker tudi tukaj ni nikakršnega razločka med enim in drugim. Inteligent poleg delavca, častnik poleg priprostega vojaka, ta prizor dela na tujca vtis* da je vendarle mogoče združiti različna opravila in razliko izobrazbe v eno samo družabno demokratično obliko in pri tem niti najmanj ne trpi ne čast niti ugled ter potrebno spoštovanje. Naravnost v nasprotju s temi načeli demokracije v srbskem narodu pa stoji tukajšna češka kolonija, ki šteje več sto duš, ki pa vlečejo radi svojih družabnih odnošajev. vsak na svojo stran in je vsaka skupna akcija sploh nemogoča. Tako se mi je pritoževal Čeh, ugleden uradnik, ki pozna temeljito tukajšnje razmere. Preteklo zimo se je osnoval odbor, da se priredi ples, toda nižji sloji niso hoteli sodelovati in so bojkotirali delovanje odbora. Po plesa ni prišlo. Naredil se je mešan odbor, zopet so se oglašali protivni glasovi: »Zakaj ste vzeli tega delavca v odbor, zakaj ste postavili za predsednika tega gospoda, ki viha nos nad delavcem itd.« Splošno pa so Cehi in sploh Slovani jako priljubljeni Srbom in zlasti Cehe imajo v velikih čislih radi njihove visoke kulture in finan-cijelne moči. Tu najdete med inženirji v mestni službi skoraj same Čehe, trgovine s slanino, in modistke so večinoma v čeških rokah, dalje so bančni in tovarniški uradniki in tovarniški delavci in tudi druge obrti so častno zastopane. Toda predaleč sem prišel z opisovanjem družabnih razmer. Začel sem govoriti o vojski pa preidem na drugo polje. Ljubeznjivi čitatelji mi blagohotno oproste. Javnost, posebno srbska javnost, se je tako tesno sprijaznila z vojnim stanjem, da si nikdo niti misliti ne more, da bo kdaj drugače. Strankarstvo je utihnilo na celi črti, vse se koncentrira in s hladnim zasledovanjem dogodkov sklepajo o bodočnosti. Tu in tam med radikalnejšimi elementi se je prejšnje veselje izpremenilo v tiho bojazen, da vendar ne bo prišlo do vojne, zlasti po zadnjih vesteh se upa na mirno rešitev mednarodnih zapletljajev. Eno je gotovo: Srbija od svojih zahtev ne odstopi nikdar. V tem so si edini vsi in dvomim, da bi se našel Srb, ki bi popustil samo za las tega, kar so si Srbi z velikimi žrtvami pridobili. LISTEK. M. ZEV AKO: V senci jezuita. (Dalje.) Brez šuma ]e stopil v hodnik, obstal pred vrati in opazil, da sta meniha sama. Opravljala sta čudno delo. Odprla sta bila zavoj, ki je bil po vsem videzu napolnjen s knjigami in brošurami, jemala zavoje teh knjig in jih-razpostavljala v lepem redu po policah. Dolet je stopil k njima. »Hvala vama, brata,« je dejal s svojim mirnim glasom. »Ravno jrčeraj sem bil naročil svojim delavcem, da naj spravijo police nekoliko v red ... Brat Tibo, ki je držal celo skladanico knjig, jo je v osuplosti izpustil na tla. Brat Lu-ben, ki je uravnaval knjige na polici, se je obrnil. Cfbadva, bebasta od strmenja, nista mogla izdaviti besede; bila sta bleda kakor zid, in noge so jima trepetale. »Ampak to me zanima,« je nadaljeval Dolet, »od kdaj imajo menihi opravilo, lomiti v tuje hiše?« In ko ni bilo odgovora, je ponovil: *K,ak° sta prišla tu noter? ...« »Milost, odpuščanje, mojster!« ie zajokal brat Luben in se zgrudil na kolena. »Kako sta prišla noter?« je nadaljeval Dolet s trdim glasom. »Odgovorita, ali — Bog mi je priča — ravnal boiji z vama, kakor se ravna z vlomilci: no. prideta mi živa iz te hiše!« ^jv.rnlo ki se je zasvetilo izpod IBoletovega plašča, je govorilo posvečenima lopovoma, da Vojna. te; MEDNARODNI POLOŽAJ. Mednarodni položaj smatramo danes lehko zelo optimistično, četudi je še vedno mnogo momentov, ki nas silijo k pesimizmu. Mnenja so si zelo nasprotna, igra velevlasti taka, da jo je težko preštudirati Velikega pomena je, da se nahajata v tem kritičnem času Anglija in Nemčija v precej prijateljskih odnošajih. Nemčija zlasti se pod nobenim pogojem ni hotela angažirati takoj za evropsko vojno, ampak je prevzela nekako posredovalno vlogo. Istočasno so zagledali beli dan tudi razni miroljubni komunikeji iz Berlina in Londona. Zdi se na videz, da vlada med Nemčijo in Anglijo popolno soglasje v presojanju političnega položaja in da bo njiju sporazum onemogočil svetovno vojno. Ali pa morda išče Nemčija nevtralnost Anglije za slučaj rusko-avstrijskega konflikta? In za kako ceno? Mogoče za to, da bo tudi sama nevtralna? Toda angleške izjave gredo še dalje in zatrjujejo, da se je. sporazumni akciji Anglije in Nemčije zahvaliti, da so vsi kabineti, celo dunajski, pristali na to, da se vsa sporna vprašanja, ki so v zvezi z balkansko vojno, morajo rešiti na skupni evropski konferenci, ko bo končana balkanska vojna. Naknadno se poroča tudi o miroljubnih tendencah Anglije, Nemčije, Francije in Italije in ravno to dejstvo je za nekaj časa ublažilo av-strijsko-ruski konflikt. Z druge strani pa se zopet opaža nekak preobrat v odnošajih med Rusija in .Avstrijo. Seveda, če se vse te okoliščine natančno preštudirajo, ne dajejo nikakega povoda za na-daljne napete odnošaje med Srbijo in Avstrijo, zaradi katerih je pravzaprav nastal evropski spor. Srbija je v albanskem vprašanju precej popustila, a v vprašanju svojih luk ob jadranskem morju je najkoncilijantnejša in zahteva samo gospodarski izhod. Ne kapricira se več za svojo bojno luko ob Jadranskem morju, ampak edino za to, da ima trgovsko luko pod svojo suvereniteto, kar je konečno naravna zahteva vsake države. Torej, sporazum v vprašanju srbskih luk ne bo težak in če bo to pereče vprašanje enkrat rešeno, potem bo samoobsebi odpadel tudi rusko-avstrijski konflikt. No, zdi se pa vendar, da v dunajskih in pe-štanskih krogih niso istega mnenja. Napovedane so nove zakonske osnove, ki so silno težke in zelo usodne in odrejujejo vse potrebno za slučaj mobilizacije in vojne, kakor da se nahajamo neposredno pred usodepolnimi časi. Obisk Konrada pl. Hotzendorfa istotako ni nikak povoljen simptom, izvzemši, ako se Rumunska ne misli aktivno angažirati v vojni. Z ozirom na vse te pojave in stališča, ko se istočasno govori o zelo miroljubnih izjavah, obenem pa ukrepajo najstrožje odredbe, si je v resnici težko napraviti jasno sliko o vsem položaju. Situacija evropska je torej povoljna in nepovoljna, kakor jo pač kdo vzame. Sicer je pa treba počakati na evropsko konferenco, kajti takrat bomo situacijo lahko presojati jasnejše. PREMIRJE NA BOJlSCU. Carigrad, 1. decembra. Na bojišču je sklenjeno Mdnevno premirje pod že znanimi pogoji. (Glej včerajšnja telefonična poročila »Dneva«. Op. ured.) Treba je le še podpisati protokol, kar se zgodi najbrže že tekom današnjega ali jutrišnjega dne. S tem je balkanska vojna stopila v čisto novo fazo. Takoj po definitivni sklenitvi premirja se bodo pričela mirovna pogajanja. Upati je, da se bodo končala s povoljnim izidom obojestranskih polovic. Mir forsira zlasti Rusija. Obojestranski polovici kažeta veliko popustljivost. BOLGARSKA IN TURČIJA. Sofija, 1. decembra. Vse vesti nemških listov, da bodo Bolgari pustili Turkom tudi Dri-nopolje in Kirk-Kiliso, so popolnoma izmišljene. Bolgari za nobeno ceno ne bodo vrnili teh dveh trdnjav pred durmi Bolgarske, ki sta zahtevali že toliko žrtev. Najbrže bo šla bolgarsko-turška meja od linije Midije do izliva reke Marice. POLOŽAJ PRED CATALDŽO. London, 1. decembra. Vojni dopisnik »Daily Telegrapha« na turški strani poroča: Turki izjavljajo, da bodo imeli kmalu toliko čet, da bodo lahko pustili močne oddelke na Čataldži, z armado 100.000 mož pa stopili v ofenzivo. Seveda je treba tudi pomisliti na to, da je treba to armado preživljati, a Turki niso v stanu to storiti. Na Čataldži imajo hrane za pet dni. Mogoče bi zamogli poskusiti z majhno ofenzivo, a ofenziva v večjemu stilu je nemogoča. Železniška proga je porušena, ceste neporabne in absolutno neprehodne v zimi. Vsled silnega deževja zadnjih dni se vozovi turške intendance ne morejo dalje premikati. Še en razlog je, ki onemogočuje turško ofenzivo, a to je pomanjkanje poljskega topništva. Kar se tiče artilerije Turki silno zaostajajo za. Bolgari in sp nezmožni za večjo ofenzivo. Ključ situacije je danes v Drinopolju. ODPOR V JANINI. Rim, 1. decembra. Kakor se poroča iz Aten, so evropski konzuli v Janini zastonj intervenirali pri turškem poveljniku Essad-paši, naj se ne upira Grkom in Srbom, ki bodo kmalu pričeli oblegati trdnjavo. Essad-paša razpolaga z armado 14.000 mož in 3000 Albanci in upa, da bo v soteski v Visanu, ki je dobro utrjena, odbil grško vojsko. OBLEGANJE SKADRA. Rieka, 1. decembra. Pred Skadroin stoji 36.000 Črnogorskih vojakov, katerim poveljuje kralj Nikita osebno. Turška posadka šteje okolo 26.000 mož. V OSVOJENIH KRAJIH. Belgrad, 1. decembra. Iz Skoplja se poroča, da Srbi razorožujejo albanski rod Ljuma sistematično brez nadaljnega odpora. Srbske čete so pri prodiranju dospele do skrajnih albanskih vasi na jugu. V mnogih vaseh se ljudstvo vrača ,r, je grožnja resna. »Odprli so nama!« je zastokal brat Tako govoreč se je sklonil Dolet proti odprtemu zavoju, iz katerega sta meniha jemala knjige, ki sta jih razpostavljala tako skrbno po policah. Vzel je eno izmed knjig in prebledel. »Oh, brezvestneža!« je zamrmral. Bile so same knjige o novi veri. Dosmrtna ječa je pretila vsakomur, kdor je imel le eno tako knjigo. In če je bil lastnik takšne knjige še tiskar povrhu, je to pomenilo smrt. Dolet je zdaj razumel, za kaj gre. Pomotril je meniha z zamišljenim pogle-dom, v katerem m bilo več sovraštva, marveč samo bolestno začudenje, kakršnega čuti človek spričo raznih čudoviščnih neverjetnosti narave. »Pa sem vaju gostil pri svoji mizi!« je dejal. »In prihajala sta k meni kot prijatelja, z iztegnjeno roko in usmevom na ustnicah . . •« Meniha sta se spogledala preplašeno. »Mojster«, je zajecljal Tibo, »bila sva prisiljena . . .« »Prisiljena!« je vzkliknil tiskar. »Kdo vaju je mogel prisiliti, da bodita lopova! . . . Govorita, tak govorita vendar, podli duši!« In Doletova roka je padla na menihovo ramo s tako železno močjo, kakor da mu jo hoče zdrobiti. , »Prečastiti Ignacij De Lojola!« je zakričal nazadnje brat Tibo, tuleč od bolečine. S silo je sunil Dolet meniha od sebe, tako da jc zletel stokaje po tleh. Brat Luben se je bil stisnil v temen kot. Dolet Je prekrižal roke. In glava se mu Je povesila na prsi. Nič več ni čutil jeze nad menihoma, pomagačema, nevrednima njegovih misli: saj sta bila le kolesi v strašnem stroju sovraštva, ki mu je bil padel v oblast . . . Njegov srd se je dvigal više, tja gor do Lo-jole, ki ga je preganjal, in tja gor do kralja Franca, ki mu je bil najprej prisegel prijateljstvo in mu dal tiskarske privilegije, zdaj pa ga je izročal spletkam zlobnih hlapcev teme — iz gole strahopetnosti! Besna želja po borbi ga je obhajala. Čutil se je dovolj močnega, da se poizkusi makar s samim Lojolo. Nič več ni hotel bežati. Zdajci pa je dvignil glavo, in drzno so se mu zasvetile oči. Vzel je tri knjige iz prokletega zavoja in jih skril pod plaščem. Hotel je iti v Luver. Hotel je priti do kralja za vsako ceno, ovaditi nastavljeno mu zasedo, vreči kralju knjige pred noge in mu reči: »Sir, ali so vaši podaniki zares že na milost in nemilost izročeni španjolskemu fanatiku? Ali je mogoče, da sme počenjati taka zlodejstva brez kazni pred vašimi očmi tujec, ki sanjari le o tem, kako bi sežgal polovico Francije s pomočjo druge polovice?« Ne brigaje se več za prestrašena meniha se je obrnil proti hodniku, ki je vodil na ulico. Njegov pogled je hite! naprej. Na koncu hodnika se je videla ulica v sivkasti jutranji svetlobi. In na cesti je zapazil Dolet tucat ljudi; bili so stražniki, naslonjeni na svoje haleparte. »Prepozno!« je zamrmral Dolet. Z instinktivnim gibom obrambe je hotel zapreti vrata . . . Toda vrata so se ustavila; zapazi! je moškegn nekakšnega bem^o ki mn ?p 'iil vp marsikaterikrat stisni' miloščino. Berač ie slonel na vratih, tako da iih ni bilo mogoče zapreti. In ta berač je bil Trikot, kralj Ttinski. Istočasno so navalili stražniki v gosti gruči na hodnik in napolnili dvorano. V naslednjem trenotku je imel Dolet roke uklenjene na hrbtu z železno verižico; oficir se je naklonil pred njim in mu pokazal list papirja. »Oprostite mi, gospod,« je rekel oficir. »Aretiram vas po kraljevem ukazu.« »Ze prav,« je zagodrnjal neki glas. »Pre-iščite tiskarno!« Dolet je obrnil glavo proti možu, ki je bil izpregovoril, in je spoznal velikega profosa. Skomizgnil je z ramami. Poleg Monklarja je stal človek, zavit do brade v širok plašč, lice zakrito s krinko. »Naj preiščejo tudi gospoda Doleta!« je rekel ta človek. »Če bi preiskali vašo vest,« je odgovoril Dolet z glasom, ki ni trepetal ni malo. »bi našli v njej več zločinskih misli, nego najdejo tu prepovedanih knjig, prinešenih po vašem naročilu, gospod De Lojoal!« človek s krinko je vztrepetal. Da je bilo njegovo lice odkrito, bi bili videli vsi navzoči, kako je prebledel, dočiin je ohranil Doletov obraz neizpremenjeno svoje visokostne, zaničljive črte. Toda Monklar se je bil že obrnil k nekakšnemu pisarju, oboroženemu s pisalno mipravo, ki se je pripravljal, da zapiše, kaj se je zgodilo pri aretaciji. »Zapišite,« je dejal, »da je obtoženec s pomočjo peklenskih sil in čarovnije spoznal pre-častitljivega očeta Ignacija De Lojola, da#i je bil skrbno zavarovan s krinko, kar lahko izpriča vsftkdo iTme-d nas navzočih. Zapišite .tudi, da je obtoženec očeta . . .« nesramno razžalil pr (Dalje.) k svojim vsakdanjim poslom. Isa Boljetinac, ki je bil v četi Radamana, ki se je predala, se je umaknih z irskoliko vojaki. Albanci vsepovsod izpovedujejo, da so bili nagnani na odpor. Vzporedno z razoroževanjem se upeljuje administrativna uprava. PREVOZ TURŠKIH ČET IZ MALE AZIJE. Carigrad, 1. decembra. Torgnt Šefket-paša je dospel semkaj iz Cialipola, da prevzame poveljstvo nad anatolskimi četami, ki prihajajo vsak dan semkaj. KDO DOBI SOLUN. Petrograd, 1. decembra. Neki tukajšnji diplomat je izjavil uredniku »Novoje Vremja«: »Solun pripade Bolgarski, Orki dobe druge kompenzacijo.« ISA BOLJETINAC V VALONI. Valona 1. decembra. Isa Boljetinac, katerega je srbski general 'Ivkovič obsodil na stnrt; je pobegnil in se javil včeraj albanski narodni skupščini v Valom, kjer je bil viharno pozdrav- DR. DANEV V BUKAREŠTU. Bukarešt. 1. decembra. Predsednik bolgarskega sobranja dr. Panev, ki je v soboto odšel iz CataJdže. kier je predsedoval mirovni komisiji, je včeraj odpotoval z ekspresnim vlakom iz Sofije v Bukarešt, kamor dospe ob deveti uri zvečer. Temu obisku se pripisuje izvanredno velika važnost, ker se bodo vršila pogajanja glede nanunskih kompenzacij. Poziv hrvatsko-srbsko -slovenske mladine komisarju Čuvaju. Težki časi so združili slovansko mladino na skupen boj proti nepostavnim razmeram na jugu. Ta mladina ima največjega sovražnika v komisarju Čuvaju, ki je dijakom iz Dalmacije prepovedal študirati v Zagrebu in je sploh proti mladini ukrenil najstrožja sredstva, da bi njeno gibanje za svobodo zatrl. Mladina se je seveda postavila proti komisarju Čuvaju — zato so se vršile preiskave, mnogo dijakov je bilo aretiranih, mnogo jih je moralo pobegniti itd. O tem so listi že mnogo pisali. Tudi jugosl. poslanci so zahtevali, da Čuvaj odide — toda Čuvaj sedi na svojem mestu. Združena jugoslovanska mladina je poslala komisarju Čuvaju sledeči poziv: Kraljevskemu zaupniku gosp. Slavku Čuvaju Zagreb. Podpisana akademična hrvatsko - srbsko - slovenska mladina pošilja Vam v svojem imenu in v imenu vseh, ki so z njo ene misli, in ki iz kakršnegakoli vzroka ne morejo podpisati — v svesti si v tem času kakor doslej vseh onih dejanj, ki jih je izvršila v borbi za korist svojega naroda — to le odprto pismo: Naša narodna borba se je od preporoda do danes godila z največjimi žrtvami — in v prvi vrsti narodnih braniteljev je vedno stala mladina. V sedanjem času stoji mladina neomajano in polna odločnosti in vztrajnosti nadaljuje borbo, ki so jo očetje začeli Mladina se je združila v boju proti Vam, ko ste zasedli proti volji naroda banski prestol in njen odpor je postaj še hujši, ko ste po odpravi ustave prišli v Zagreb kot kralj, komisar. Stali smo, stojimo in bomo stali vedno najodločneje proti vsakemu protinarodne-mu sistemu, in protiv sem osebam, ki temu sistemu služijo, tem bolj, ako bodo to sinovi naše zemlje. Vi ne zastopate interese narodne — ampak podpirate one, ki hočejo v nas zadušiti ono nesmrtno željo po edinstvu in svobodi našega naroda. Vi ne čuvate največjih narodnih svetinj in s tem ponižujete pred celim kulturnim svetom one velike ideale naših plemenitih prednikov, ki so z veliko vero in z neizmerni® ponosom delovali za rešitev svoje domovine, cele monarhije in na korist splošne človeške kulture. Vi ponižujete nas potomce teh velikanov Plačilo. Historična epizoda. Bolgarski spisal Ivan V a z o v. — Prevela Božena Cesar. 1. Dvajsetega maja leta 1876., okrog poldne — ravno onega dne, ko je bila pobita četa Bo-'tevova na Balkanskem pogorju in je padel Botev sam, zadet od kroglje čerkeške druhali, pod vodstvom ropaželjnega Džambalasa — je stala na levem bregu Iskra, nsproti Lutibrodu, tropa žena iz iste vasi. Čakale so, dokler ne pride vrsta na nje, da se prepeljejo na drugo stran. Večina od njih niti ni vedela, kaj se godi krog njih, in marsikatera njih se tudi ni brigala zato. Niso se zmenile za neprestane pohode od-jdelkov, ki so trajali že dva dni, onstran Vrače — in jih tudi niso čisto nič ovirale pri njihovem gospodinjstvu. Res pa si mogel opaziti tam Le Same ženske, kajti moški se niso upali na beli 'dan. Dasi je bilo prizorišče bojev med hajduki in čerkeškimi druhalmi daleč stran od Luti-broda, je vendar tudi le-sem prispela vest o teh nemirih, in strah je prevzel može. Ta dan je dospelo v vas nekaj turških vojakov, da pograbi sumljive ljudi, in nekaj drugih je nadzorovalo pri prevažanju ljudi, ki so prihajali in se prevažali. Takrat se je nahajal čoln na nasprotnem bregu, in žene so že nestrpljivo čakale nanj, da se prepeljejo. Slednjič se je čoln povrnil. Čolnar — Lutibrodčan — ga podpre z veslom, da ga ne odnese voda, in stopi na suho. in omalovažujete našo borbo in ji podtikate namere nedostojne civiliziranega in kulturnega naroda. Vi ne podstavljate svoje osebne ambicije volji silnega velikega in ponosnega naroda. Mi smo mladina, rojena v dobi ustavnih bojev, vzgojena v idealih narodne suvereni-tete, in navdušena s neoskrunjenimi in svetimi zgledi svojih dedov. Mi obožujemo našo narodno silo, našo narodno lepoto, naš narodni ideal. Mi hočemo, da dvigamo svoj narod, ki je navajen, da mrje za svoje velike ideale in da čuvamo njegovo zgodovino neskaljeno in čisto. Mi žrtvujemo vse svoje osebne koristi za blagor naše narodne celote. Proti temu je naš boj neizpremenljiv. V tem boju padajo dan na dan žrtve za žrtvami. Doba vašega komisarijata v Hrvatski je nepregledna vrsta groznih žrtev. Vaše oborožene mase so nam oskrunile sveto Stross-mayerjevo svetišče znanosti, naši srednješolski dijaki, boritelji za naše narodne pravice, bodoči čuvarji naših narodnih zahtev. — stradajo preganjani od Vas; naši tovariši se policijsko gonijo v ječe. kjer trpe in poginjajo: naše narodno imetje se protiustavno porablja, naše ljudstvo je pod pritiskonj in brez pravic. Glas naše javnosti je zadušen, naše kulturne delavce tirate iz domovine, mučite jih v temnicah in jim jemljete državljanske pravice. V Hrvatski se ne spoštuje niti osebna svoboda niti itnetek in vse to v tem, velikem času, ko narod v svobodnih in ustavnih državah bojuje občudovanja vreden boj za osvobojenje potlačene raje in se maščuje za okrvavljeno Kosovo polje — po petih stoletjih nečloveške sužnosti. Mi iz dežele brez ustave in svobode gledamo prelivanje naše krvi v bolesti, da ne moremo prisostvovati pri velikem delu. Ako primerjamo Staro Srbijo in Macedonijo s Hrvatsko in Slavonijo, pridemo do zaključka, da je skrajni čas, da se v Hrvatsko vrne ustava in svoboda. To svoje mnenje potrjujemo z najnovejšim velikim zgledom otomanskega cesarstva — da se po neustavnem potu — z bajoneti in vešali ne more streti sila in volja naroda. Mislimo, da bo to naše razlaganje potrdilo tudi neovrgljivo dejstvo — da se v naši ožji domovini čuti gibanje one silne narodne latentne energije, ki se je večkrat pojavila v strah sovražnikom, ta obupni boj, ki se odigrava v molčeči duši naših širokih mas, ki so navajene, da taje svoj notranji nemir. Ob dvanajsti uri pošiljamo Vam podpisani te vrste, ako bodo Vas morebiti ganile, da prepustite svoje mesto narodnemu zastopniku. Meseca novembra 1912. Ta poziv je podpisalo več sto hrvatskih, srbskih in slovenskih dijakov. Poslali so ga komisarju Čuvaju v Zagreb in so o njem obvestili vso Evropo. Vprašanje ie, ali bo Čuvaj ta glas mladine vpošteval — ali bo pozval zopet nekaj plačanih kmetov v Zagreb, da ga bodo nosili na ramah, da bo tako dokazal, da je narod z njim popolnoma zadovoljen. DNEVNI PREGLED. Štiri konfiskacije tekom enega tedna. Pretečeni teden smo doživeli nič manj kakor štiri konfiskacije. Srečna Hrvaška, katere preventivna cenzura je veliko milejša kakor ljubljanska. Ljubljano mora imeti znani veliki sovražnik Slovencev, justični minister dr. Hochen-burger, posebno v želodcu, kajti vse kaže, da ima cenzura, ki je danes po vsej Avstriji zelo poostrena, še posebna navodila za Ljubljano. Zanimivo pri naši nedeljski konfiskaciji je dejstvo. da se je »Edinost«, ki je priobčila isti članek iz čeških »Narodnih Listov« kakor mi, lahko neovirano prodajala in čitala v Ljubljani, dočim je bil naš list radi imenovanega članka konfisciran. Zamašiti nam torej hočejo popolnoma usta, cenzura nas menda hoče prisiliti, k temu, da bi črpali svoje vire iz umazanih nemških čifutskih listov, ki mrgole danzadnem raznih napadov na Slovence. A ne bomo se uklonili. Šli bomo čvrsto svojo pot naprej. Naša naloga je, da govorimo resnico, ne laži. Pisali bomo to, kar nam narekuje srce, svesti si velikih ciljev, ki spajajo vse Jugoslovane od Triglava do Balkana. Ves kulturni svet se danes v duhu raduje z Jugoslovani, ki junaško prelivajo svojo kri v boju za svobodo. Čemu bi se ne navduševali mi Slo.venci, ki smo vredni bratje Srbov, Bolgarov in Črnogorcev. S konfiskacijami bo vlada dosegla ravno nasprotno, kar hoče. Narod čita še lažje iz pobeljenih listov. Seveda stanejo konfiskacije mnogo denarja in zato smo trdno prepričani, da nam bo občinstvo rado šlo na roko in nas podpiralo v tem težkem boju. Iz vseh strani dobivamo pozive, naj se ne uklonimo, ampak vstrajamo na dosedanji poti. Mi se ne strašimo žrtev, upamo pa radi tega. da nas bo občinstvo rado podpiralo in še bolj pridno poseglo po listu kakor dosedaj. Opozarjamo na naš drugi podlistek, ki popisuje dogodke iz leta 1876. Pisatelj Ivan Va, zov, ki je najslavnejši bolgarski pisatelj, je či-tateljem »Dneva« že znan no romanu »Pod jarmom«, ki ga je prinesel letos »Dan« v prevodu. Pesnik Botev, o katerem se govori takoj v začetku, je bil bolgarski pesnik in vodja upornikov leta 1876. Pesnik Botev ima svoj spomenik v Vratcih, kjer sedaj delujeta naša slovenska zdravnika dr. Rus in dr. Hočevar. Naš pesnik Aškerc je temu pesniku, bojevniku svobode posvetil dve pesmi. Ena govori o tem, kako se je prepeljal s svojo četo na ladijo »Ra-decky« na bolgarsko stran (17. maja 1876.) — druga pa o tem, kako je padel na Stari Planini tri dni pozneje (20. maja 1876) ko je s svojo četo zasledoval bašibozuke. Povest Ivana Va-zova popisuje, kaj se je v oni dobi godilo med priprostim narodom. V zadnjih spopadih pred Skadrom je bil ranjen tudi slovenski dijak, ki se je šel borit na črnogorsko stran za »krst častni i slobodu zlatnu«. Zdaj leži s prestreljenimi prsi v vojni bolnici. Če želi kako rodoljubno srce dejansko izraziti slovenskemu bojevniku svoje simpatije, naj pošlje dotično malenkost uredništvu našega lista, ki jo bo drage volje spravilo v prave roke. Dobri strelci. Te dni se je streljalo na nekem vojaškem strelišču. Posebno dobro sta streljala dva vojaka. To ie zapazil stotnik in je rekel: Herrgott, schiesst der Kerl gut. (t. j. Saprabolt ta fant dobro strelja.) Pristopil je k prvemu vojaku in je vprašal: Kak rojak ste vi? — »Srb«,, je bil odgovor. Stotnik stopi k drugemu vojaku: »Kak rojak ste vi? — »Srb«, je odgovoril vojak. »Torej streljajte naprej,« je rekel stotnik in je tiho odšel dalje. B. 5000 kron poneveril. Peter Vidovič, sluga pri okrajnem glavarstvu v Zadru je poneveril 5000 kron in je zbežal. Policijski organi de-fravdanta pridno zasledujejo. Bolgarski natakarji v vojni. Organizacija natakarjev na Bolgarskem šteje 720 članov, izmed katerih ie šlo v boj 700. Nekateri izmed nlili so se vrnili težko ranjeni, nekateri so padli v boju za domovino. Za ranjene, vdove in sirote po natakarjih so začele slovanske organizacije natakarjev zbirati denar. Proroštvo stare prerokinje. Cesar Viljem I. ded sedanjega nemškega cesarja, je sprejel nekega dne k sebi prorokinjo. Ta ga je najprej vprašala, kdaj se je rodil. »Leta 1829«, je odgovoril cesar. Nato je prerokinja rekla: »Seštejte številke 1+8 + 24-9 = 20, k temu prištejte leto Vašega rojstva 1829 + 20 = 1849. To je leto velike revolucije. Seštejte številke 1 + 8 + 4 + 9 = 22, prištejte k temu leto revolucije, torej 1849 + 22 = 1871, to je leto prusko - francoske vojne. Seštejte zopet številke 1 + 8 + 7 + 1 = 17. Prištejte k temu letu 1871, torej 1871 + 17 = 1888. To je leto vaše smrti. »In kaj bo z mojo državo?« je vprašal Viljem. Seštejte številke poslednjega leta 1+8 + 8 + 8 = 25, prištejte k temu številu letnico vaše smrti, torej 1888 + 25 = 1913. Takrat nastane svetovna vojna, ki bo izpreme-nila meje evropskih držav,« je odgovorila pro- rokovalka. Nezgoda vojnega poročevalca. Sofijska »Stampa« poroča: Kakor je znano, sta bila dva člana srbske tiskovne pisarne, ki sta bila v glavnem taboru postavljena kot cenzorja, vsled raznih vojnih dogodkov, v preiskavi. Žrtev teh cenzorjev je postal tudi poročevalec »Messa-gera«. Cenzorja sta vsa pisma, predno so bila ekspedirana. odprla, prebrala in jih zopet zalepila tako, da se ni dalo spoznati, da bi bila odprta Poročevalec italijanskega časopisa »Messagera« je napisal dvoje pisem: etio je poslal svoji ženi, drugo — svoji prijateljici. Cenzorja v Vranji sla obe pismi odprla, prebrala in ju zopet zalepila. Pri tem pa sta zamenjala nevedoma kuverte. Ubogi poročevalec je dobil čez dva dni dvoje groznih brzojavk. Eno mu je poslala žena in ga imenovala v r.jem za-konolomca. Pri tem mu je omenila, da se bo od njega ločila. Drugo brzojavko je dobil poročevalec od svoje »prijateljice«, ki je dobila pismo, ki je bilo namenjeno poročevalčevi že"; Razume se, da je poročevalec »Messager. eden izmed onih, ki zahtevajo, da bi bila cenzorja kar najstrožje obsojena. Dvojen samomor staršev pred otrokom, Ko te dni ni prišel poštni tajnik Mack iz Karlsruhe v svojo službo, so poslali v njegovo stanovanje več poštnih uslužbencev. Tem se je odprl tam grozen prizor. Mack in njegova žena sta ležala mrtva v postelji, med njima pa je ležala dveletna Mačkova hčerka in je jokala. Otrok se je oklepal z rokami svoje mrtve matere, ko so ga hoteli odtrgati proč. Kaj je privedlo zakonski par k temu. da si je vzel življenje, je doslej neznano. Aeroplanska nesreča. Dva častnika, ki sta križala v aeroplanih v zraku nad Berlinom, sta vsled sunka padla na zemlio in sicer v vodo, od koder so ju k sreči rešili. Kaznovan zrakoplovec. V La Roehelle je bila te dni sodna obravnava proti avijatiku De-neau, ki je s svojim aeroplanom zadel v množico ljudij. Pri tem je nekega gledalca usmrtil in nekaj izmed opazovalcev je tudi težko poškodoval. Neprevidnega aviiatika je sodišče obsodilo na dva dni zapora. Poleg tega bo moral plačati vdovi mrtvega moža 10.000 frankov, kakor tudi 5000 frankov vsem ponesrečencem. 1270 študentov Izključeno h vseučilišča. V Kiievu se je pripetil te dni nenavaden slučaj: Z univerze je bilo izključenih 1270 študentov, ker niso plačali kolegnine. Knlturno-soci-jalni dokument, ki naravnost kriči. Svojega očeta ubil. V Pliešovcih je začel kmet Janez Rousa v svoji piianosti pretepati svojo ženo. Ko je to videl niegov 18!etni sin, ie pobral poleno in je udaril z njim svojega očeta s tako močjo po glavi, da se je ta mrtev zgrudil na tla. Tragedija liubezni. Pred vilenskim okrajnim sodiščem se ravnokar vrši senzacijonelna razprava, ki živo zanima aristokratične kroge ruske Poliske. Zgodovina tega nrocesa je tale: Grof Vladimir Tyškevič, potomec starega poljskega rodu je imel aristokratično vzgojo. Posvetil se je z vnemo športu, dobil je v Londonu nekaj prvih cen pri raznih tekmah, večino svojega življenja je prebil za mejo, mnogo je potoval in mnogo je po svetu doživel. Tako življenje stane seveda mnogo denarja in zato je bil poljski aristokrat kmalu »stili« in je bil prisilien iskati svoj kruh, kier se ?« dalo. Postal je agent raznih trgovskih firm. Leta 1909, je živel grof Tyškevič v Vilni in se je tam seznanil s hčerko litvanskega posestnika Jeleno Nar-butovo, ki je bila nenavadna krasotica. Mlada človeka sta imela med seboj intimno razmerje in grofa Tvškeviča so smatrali ljudje za ženina krasne Jelene. Medtem pa so se grofove finančne razmere tako poslabšale, da je aristokrat sklenil, da se oženi s hčerjo milijonarja generala Kerbedza. Proti pričakovanju pa se ni pretrgalo grofovo razmerje z Jeleno Karbu-tovo, ampak si je grof neprestano z njo dopisoval. V teh pismih je aristokrat svoji ljubici pogosto obljubljal, da se bo dal ločiti od svoje žene in da se bo oženil s svojo »drago Jeleno«. Leta 1909. je povabil grof Tvškevič Jeleno, naj gre za njim v Petrograd pod pretvezo, da se bo tam učila peti. Grof je pisal svoji ljubici: »Tu je vse pripravljeno, žena ve o vsem. razun tega, česar ne sme vedeti in zato lahko prideš sem in se ti ni treba bati nakakih spletk. Sestajala se bova pri tebi na stanovanju ali pa na kakem drugem kraju.« Jelena Narbutova je prišla v Petrograd in j,e tam živela nekaj mesecev. Grofova žena je res dolgo časa smatrala to razmerje za nedolžno, dokler ni nekeeca lepega dne izvedela — neznano odkod — resnico in skle- »No, naprej, ženske! Ročneje!« Hipoma se prikažeta na konjih dva turška orožnika. Urno razjašeta in rineta s silo žene vsaksebi, da dospeta do čolna. Starejši od njiju, trebušast Turek, je vzpoknil z bičem in začel žene zmerjati: »Proč od tu, džaverske svinje! Glejte, da izginete!« Žene so odstopile, da počakajo še dalje. »Stran od tukaj, coprnice!« je zakričal drugi, skočivši z zavihtelo žilovko proti ženam. Vrišče so se razkropile na vse strani. Tačas pa je spravil brodnik njuna konja v čoln. Tudi orožnika se podasta na čoln, in debeluh zagrozi besen čolnarju: »Da ne spustiš niti ene pasjeglavke v čoln! Proč od tu!« se zadere zopet na breg, in divje zapreti. Prestrašene so se podajale žene proti domu. »Gospod oficir! Ponižno te prosim: počakaj!« tako je zaklicala neka kmečka žena, ki je v naglici prihitela s Čelopjeka. Orožnika se spogledata. »Kaj hočeš, stara?« vpraša nato debeluhar bolgarski. Prišedša je bila pri šestdesetih letih, visoka, koščena, moško-ostrega pogleda. V naročju Je nosila v raztrgano prteno ruto povito dete. »Dovoli mi, da se prepeljem, gospod oficir! Spusti me v čoln, in bog ti povrne, da tebi in tvoji družini zdravje!« »Ah, ti si, Iliča? Prismuknjena džaverka!« Spoznal jo je, kajti pripravila mu je nekoč v Čelopjeka kos’!o. »Da sem, aga Hadži-Hasan. Vzemi me s seboj, radi otroka.« »Kam pa vendar neseš tega najdenčka?«. »To je moj vnuk, Hadži. Mati mu je umrla, bolan je . . . nesem ga v samostan.« »In čemu?« »Da bo molil pater molitve za njegovo ozdravljenje,« je odgovorila žena proseče, z velikim strahom v očeh. Hadži-Hasan se je usedel oblastno v čolnu, in čolnar je prijel za veslo. »Aga, za božjo voljo! Stori to dobro delo, pomisli, da imaš tudi ti otroke! Molila bom tudi zate!« Turčin se pomišlja, nato pa izpregovori zaničljivo: »Vstopi, oslica!« Žena je skočila urno v čoln in se usedla poleg brodnika. Ta pa se je spustil med temne valove Iskra, ki je vsled nalivov hudo narasel. Za gorskimi čermi toneče solnce je zlatilo vodno gladino s svojimi svetlimi prameni. 2. Uboga žena je imela res velik vzrok, 3a se je napotila v samostan. V njenem naročju je počival že dva tedna bolani, dveletni vnuk, sirota. Že štirinajst dni je hiral. Nič ni pomagalo, niti zdravila konjedirk niti zagovori, tudi sam padar v Vrači ni več našel zanj nobene pripomoči. Tudi vaški duhovnik je molil nad njim, nič ni koristilo. Zadnji up ji je preostajal še v Mariji. »V samostanu se bo molilo nad njim . . . Redovniki naj molijo . . .« so ji neprestano dopovedovale žene iz vasi. Ko je danes popoldne pogledala dete. se je ustrašila. — Ležalo je kakor mrtvo. »Sedaj. hiti. Morda nam pomore Marija.« In vkljub neugodnemu vremenu se je od- pravila na pot proti čerepinjskemu monastirju Najsvetejše device. Ko je stopala skozi hrastov gozd nizdol k Iskru, se prikaže izza dreves čudno opravljen mladenič, noseč na prsih torbo za patrone in v roki puško. Njegovo lice je bilo grozno zapadlo. bledo, zbegano. »Zena, daj mi kruha! Umiram od lakote!« jo je nagovoril, zaskočivši ji pot. Takoj je spoznala, s kom ima opraviti. Bil je eden onih, ki so jim bili Turki na sledu. »Vsemogočni bog!« je zamrmrala prestrašena Iliča. Preiskala je svojo canjo in opazila šele sedaj, da je pozabila vzeti s seboj kruha, le suhe krušne drobtine so ležale na dnu canje. Dala mu jih je. »Žena! Se mi je mogoče uskriti v tej vasi?« Kako se naj uskrije v čelopjeku. Opazili ga bodo, izdali — in vrhutega še v taki obleki! »Nemogoče, sin moj, nemogoče,« je odvrnila in se ozrla pomilovalno na njegov ut™^nJ obraz, na katerem se je razodeval obup. eKaj časa pomišljuje je dejala: »s”ugas^Tl ? p v gozdu, tu te ne opazi živa duša. Čaka] me to noč; da te bom našla tukaj! Prinesem ti kruha in kaj obleke, v tej se ne moreš nikamor pokazati. Kristjani smo!« je še pristavila. Na tužnem mladeničevem obrazu je vzkipelo upanje. »Tu te počakam, mati, pojdi, hvala ti bodi.« Videla je, kako je omahuje izginil v go.' In. V njenih očeli so zaigrale solze. (Dalje.) nila, da bo svoje zakonske pravice branila za vsako ceno. To se ji je posrečilo še precej lahko, ker je bil njen aristokratični soprog finančno' popolnoma odvisen od nje. Od februarja 1930 pa je nastal v razmerju ljubimcev velik razpad. Grof se je začel v svojih pismih izgovarjati s svojo finančno odvisnostjo, prenehaj je hoditi na sestanke, dokler ni slednjič čisto kavalirsko — pooblastil svojega advokata, da likvidira »ta roman«. Materi Jelenini je ponudil denarno odškodnino. S tem kavalirskim dejanjem je bilo ljubimsko razmerje popolnoma pretrgano. Dne 12. februarja je prišla gospodična Jelena Narbutova v Vilno in se je nastanila v »Georgijskem« hotelu. Čez dva dni nato je zagledala v gledališču zakonska Tyškevič. Ko se je vrnila iz gledališča, je slučajno zvedela, da Tyškevičeva stanujeta v ravno istem hotelu kakor ona. Drugega dne sta se pripravljala za odhod. Tu pa se je odigrala tragedija. Jelena Narbutova je naglo stopila v sobo, kjer je grof stanoval. Zaslišala sta se dva strela in bivši ljubimec se je zgrudil na tla. Vslcd strela prestrašena, je prihitela v sobo grofica in je slučajno držala v roki klobučno iglo. Ko je zagledala svojega moža ležati v krvi na tleh, in nad njim stoječo deklico s samokresom v roki, sc je vrgla na svojo tekmovalko ' jo začela po obrazu zbadati z iglo. Dekle se ni branilo, čeprav ji je tekla IX) razpraskanih licih kri. V izdajalskem ljubimcu, ki je bil težko ranjen v pljuča in ki se je še dosti hitro zavedel, se je vzbudila vest. Ne meneč se za svoje nevarno zdravstveno -....lije, je takoj napisal in odposlal brzojavko justičnemu ministru, v kateri je popisal dogodek kot nesrečen slučaj in prosil, naj se o tem ne uvede preiskava. Brzojavka je imela učinek le v toliko, da so vilenski uradi pustili Jeleno pri miru. Zvečer pa je prišel iz Petrograda brzojaven sklep, da je treba slučaj sodno obravnavati. Krasna maščevalka svoje ljubezni je bila aretirana, prebila je v ječi približno tri tedne, nato pa je bila izpuščena. Poslednji akt tragedije ljubezni Jelene Narbutove se odigrava se pred sodiščem, kjer nastopa krasna maščevalka svoje časti v ulogi obtoženke zaradi poskusa umora. Emancipacija... babic. Dobrodušni kosžr pariškega »Matina« Maurice Prax piše: Ljudje, ki še niso bili nikdar v Čikagi za babico, si ne morejo predstaviti žalostno usodo situacije teh 'dobrih starih dam. V rodbini jih nikdar ne povabijo k večerji, ker menijo, da jim ni treba zvečer jesti. V gledališče jih nikdar ne vzamejo s seboj, ker babice morajo iti kmalu v posteljo. Igre s kartami se ne smejo udeleževati, ker bi jih to razburjalo. Objemajo jih. Sladkajo se jim. Dajejo jim copate. Pravijo jim, babica gor. babica dol. Potem pa jih pustijo na cedilu in ubežijo od njih v restavracijo, v klub ali pa v gledališče. Gotovo jih tako ljubijo, ker se tako bojijo zanje, da se jim ne bi pripetilo kaj hudega. Da bi jim dokazali, kako radi jih imajo, jim dajejo v varstvo male kričače. Mali kričači imajo babice grozno radi, ker je taka babica stara dama, ki jih ne pretepa in katere ni treba pi slušati. In drugače: mali otroci se znajo z babico ljubeznjivo igrati. Najmlajši jih navadno po otroški šegi pomočijo. Večji jim skrivajo naočnike, jemljejo jim iz las lasne igle, razvezujejo jim predpasnike ali jim pa zamažejo nos s ’ milom. To je najbolj zabavno. No, sedaj pa so se čikaške babice uprle temu redu, nočejo več same doma čepeti, med tem ko se ostali člani rodbine zabavajo. Spat pojdejo, kadar bodo same hotele, čeprav bi bilo pozno ponoči. Jedle bodo lepo s celo rodbino vkup, pile bodo burgundca, šampanjca »extra dry«. jedle bodo polže in jeterne paštete. Igrale bodo karte, brid-ge, bakkarat in pocker. Ako se jim bo zazdelo, in če bo njih srce poželelo, si bodo prižgale tudi fino havansko smodko. Nič več ne bodo pu-da bi se z njimi delalo, kakor s kakimi fragilnimi, starimi babicami. Ne bodo več nosile stare, grde in gnusne »mantiljke«. Nihče jih ne bo smel več vprašati, če imajo noge na gorkem, niti če imajo gorke hlačice. Babice bodo imele dovoljen pristop v klub — v Čikagi. Emancipirajo se. Mlade goske ne bodo imele dovoljen pristop v klub. Tudi izdajalsko in vrtoglavo moško pleme ho iz kluba izključeno. Tam bodo samo babice, prave, resnične babice, — ki bodo odkrito priznale svojo sta-ros! in ki ne bodo trdile, da jim je osemnajst let. To bo klub belih las. Ta klub bo gotovo naj veselejši, najživejši in najduhapolnejši klub ,v Čikagi. Zakaj stare dame imajo pamet v glavi. In razumni ljudje vedo zelo dobro, da clo' pk ne sme biti v tej solzni dolini žalosten — ker to nič ne pomaga. Poslednja volja Tolstega. Dolgo časa pred tem, ko je javnost zvedela o poslednji volji Tolstega, se je slavni romanopisec pečal s svojim testamentom. Dne 27. marca leta 1895. je napisal v svoj zapisnik njegov načrt, ki ni bil do 'današnjega dne nikomur znan in katerega je objavil šele v teh dneh moskovski časopis »Utro Rossiji«. To je dokument, ki kaže tega velikega moža v priprostosti in resnici in ki se sk< i, popolne na krije z njegovimi najposled-nejšimi željami. »Moja poslednja volja se glasi približno tako-le: 1. Kjer bom umrl, tam me naj tudi pokopljejo; na najbolj ubožnem mestu pokopališča. In če se zgodi to v mestu, naj se ml pripravi enostavno mesto za počitek, kakor vsakemu beraču. Ne želim niti rož niti govorov. Ako bo mogoče, naj se vse zgodi brez duhovnih ceremonij in brez petja. Ako bi pa onim, ki me bodo pokopavali, bilo to neprijetno, naj Pustijo peti žalostne zbore, vendar samo naj-Pflprostejše in kolikor mogoče poceni. 2. V časopisih naj ne bo ničesar omenjeno o moji smrti m naj se ne sprejme nikak nekrolog o meni. 3. Vsi mojj papirji se naj oddajo v pregled moji soprogi, dalje Čertkowu, Wlad. Grig. Stracho-wu in mojima hčerama Tanji in Maši, — to je onim izmed imenovanih oseb, ki bodo še žive. Mo|e sinove izvzemam iz tega odloka. Ne morda zato, da jih ne bi ljubil, v poslednjem času jih hvala bogu ljubim bolj, kakor kedaj prej. Vem tudi, da me imajo tudi oni radi, toda ne poznajo dobro moje mnenje, niso sledili njego- vemu razvoju in so lahko čisto drugačnih nazorov: zavreči to, kar je treba ohraniti in držati se tega. česar ne želim. Dnevnik mojega mladeniškega življenja, kakor tudi iz časov zakona. prosim, da se v toliko uniči, v kolikor obsega stvari, ki bi bile lahko komu neprijetne. Čertkow mi je obljubil, da tako napravi. Pri njegovi veliki moralni vestnosti, kakor tudi pri nenavadni ljubezni, ki jo goji do mene, sem prepričan, da ustreže moji prošnji. Dnevnik mojega mladeniškega življenja nočem, da bi bil morda zato uničen, da bi bilo morda moje slabo obnašanje zatajeno — to je bilo navadno, lahkomiselno, principov prazno življenje mladih ljudij — ampak zato, ker je v njem omenjeno, kar mi teži vest kot greh. Vsled tega bi lahko nastal zgrešen in enostranski utis. Pravzaprav pa naj ostane moj dnevnik tak, kakršen je! Videlo se bo iz njega, da me pri vseh napakah moje mladosti bog ni zapustil in naučil sem se v starosti njega ljubiti. To vse pišem ne zato, da jaz pripisujem svojim papirjem poseben pomen, ampak zato, ker vem žc vnaprej, da bodo moja pisma po moji smrti objavljena in da se bo tem pripisoval poseben pomen. In če že mora to biti, naj vsaj moja ostalina.nima škodljivega učinka. Od ostalih manuskriptov, prosim, naj bo objavljeno samo to, kar je človeštvu koristno. 4. Pravico objavljen ja mojih prejšnjih del: deset zvezkov in otroške zgodbe, prosim, da bi jih moji dediči prepustili družbi, to je, da bi se odpovedali avtorski pravici. Za to lahko samo prosim in ne morem testamen-tarno zahtevati. Dobro bi bilo ako bi se tako zgodilo, dobro za vas, da ne bi delali s tem nobene kupčije. Ako pa ne napravite tako, niste še dovolj zreli. Da so se moja dela v poslednjih desetih letih prodajala, je bila najtrp-kejša doba mojega življenja. 5. Prosim slednjič, vse, ki so mi bližji ali oddaljenejši, da me ne bi hvalili. Vem pa, da se bo to zgodilo, ker se je tako dogajalo še za mojega življenja. Ako se bo svet pečal z mojimi spisi, naj potem skuša dobro razumeti ona mesta, pri katerih je kakor vem. božja moč z mano govorila. Bili so časi, ko sem čutil, da postajam prorok volje božje. Pogosto sem bil poln kalnih misli in osebnih strasti, tako da je bila luč mojega nagona v resnici zatemnela, toda vedno je zmagalo hrepenenje po resnici in to so bili najsrečnejši trenotki mojega življenja. Bog daj, da bi na ljudi deloval le nagon po resnici in ne kalne osebnosti. Edino v tem vidim ceno svojih del in zato bi me morali karati, kakor hvaliti. To je vse.« Krasni bojni prikazi v torek, sredo, četrtek in petek bo predstavljal kinematograf »Ideal« senzacionalni vojni film in sicer: 1. Boj za Ta-raboš in boji pri Lile Burgasu. 2. Eksplodiranje šrapnelov na železniški progi med vožnjo vlaka in bolgarska artiljerija zavzame pozicije med ekspiodiranjem šrapnelov. 3. Boji pri Ku-manovu. Razen tega senzacijski spored z Asto Nielsen. V soboto se bodo zopet predstavljali novi krasni bojni prikazi, zato je freba pohiteti, da se ne zamudi. Mestna hranilnica v Kamniku je zvišala vsled sklepa hranilničnega odbora obrestno mero hranilnim vlogam na 4ll2%, hipotečnim posojilom na 5lU%, in meničnim posojilom na 61/2%. Ljubljana. — Seznam turških nasilstev v Stari Srbiji. Ravnokar je izšel v Belgradu francosko pisan seznam turških grozovitosti od leta 1899—1912. (Extrait de la liste des crimes et delits cemmis en vieille Serbie de 1899 a 1912.) Seznam obsega 78 strani. Ta seznam je namenjen evropski javnosti in kaže v sebi vso bedo in gorje, ki je vladala v turških pokrajinah. Nemškim listom, ki vedo toliko povedati o srbskih grozovitostih, bi svetovali — da ta seznam izčrpajo. Našli bodo morebiti vendar še toliko resnicoljubnosti, da bodo končali s svojimi lažmi. Qb priliki več o tem. — Kdaj se že zgradi II. mestna dekliška šola? Piše se nam: Starši, ki imamo svoje hčere v šentjakobski dekliški šoli, se z začudenjem vprašujemo, kako to, da. se za že zdav-nej projektirano zgradbo II. mestne dekliške šole niti mestna občina niti mestni šolski svet prav nič ne brigata, čeravno je ta šola že zdavnaj — nujno potrebna! Kako morejo biti v taki čez in čez prenapolnjeni šoli uspehi ugodni, če učiteljice komaj zmagujejo to breme. Zakaj se skrbi le za deške šole. za dekliške pa ne? Ali naj starši pošiljajo deklice k nunam, da se ponemčijo in pohinavščijo; ali v nemške šole ali v Lichtenthurnov zavod, ki jih ni dolžan sprejemati. Kje pa ste g. nadzornik M a i e r? Ali ne veste, kaj je vaša dolžnost? Miklavžev Semenj. Včeraj so pričeli postavljati ob južni strani »Zvezde« »Miklavžev semenj«. — Opoldanski strel na realki. Od 25. novembra t. 1. dalje naznanja se v Ljubljani pravi opoldanski (srednjeevropski) čas vsak dan točno s strelom raz realko. Ta strel se ob mirnem času čuje do Most, Šiške in Rožne doline ter tudi na Dolenjsko cesto. Po tem znamenju naj bi se tudi cerkvene ure jele ravnati, — Miklavžev večer priredi v četrtek zvečer »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v gostilni pri Kavčiču na Privozu. Začetek ob 7. zvečer. Miklavž nastopi ob 8. uri. Za odrasle vstopnina 20 vin, otroci prosti. Otroci brez spremstva nimajo vstopa. Miklavž obdari vse otroke, kdor pa hoče, da bo njegov otrok posebej obdarovan, naj pošlje darilo gostilničarju Kavčiču z lahko čitljivim naslovom. — Miklavžev večer telovadnega društva »Sokola« v Šiški se vrši v četrtek, dne 5. t. m., v salonu »pri Kankertu« v Spodnji Šiški. Spored je jako zanimiv. Začetek točno ob 7. url ■ zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin. Otroci so vstopnine prosti. Darila z natančno označenim naslovom, naj se vpošljejo v gostilno g, Petra Burje (»pri^Ančniku«). Miklavž s svojim sijajnim spremstvom nastopi v četrtek zvečer ob pol 9. uri v gostilni pri »Leonu«, Florijanska ulica 7. vsi malčki bodo obdarovani. Vstopnine ni. — »Preporod«. Izšla je druga številka v povečani obliki. Vsebina: 1. Zakaj hočemo biti Jugoslovani? 2. Quo usque tandem. 3. Onim, ki so dobre volje. 4. Na trnjevi poti. 5. Pametne žrtve. 6. Mi, kar nas je kovačev. 7. Dopisi. Ta številka nam kaže, da mladi delavci okrog »Preporoda« napredujejo. Vidimo, da je treba združitve Slovencev z drugimi Jugoslovani, da bo enkrat konec zatiranja in zaničevanja. »Preporod« povsod priporočamo. — »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu novembru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun K 2,139.759, dvignilo pa K 2,944.758.18. Stanje koncem novembra K 13,430.929.67. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 3., sredo 4. in četrtek 5. decembra: Najnovejša bojna poročila z Balkana. To pot se vidi v resnici vojno v svoji resnični in strašni obliki, komaj deset korakov oddaljeno od naših oči. Vidimo res prave, strašne bojne scene, kakor: Boj za Taraboš. Boji pri Lile Burgasu. Eksplodiranje šrapnelov na železniški progi med vožnjo vlaka. Bolgarska artilerija zavzema pozicije med ekspiodiranjem šrapnelov. Boji pri Kuma-novu. V dokaz, da so to res pravi, senzacijo-nalni posnetki, bodi omenjeno, da je bil operater sam težko ranjen in prenešen v bolnišnico v Lile Burgas. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najovejši dogodljaji šport, moda itd.) Dva predrzneža. (Krasna veseloigra.) Hčerka slepca. (Amerikanska drama.) Krasen naravni posnetek. Tretji del serije Aste Nielsen: Če pade krinka. (Igra v treh delih Urbana Gada. Zopet se je posrečilo roki umetnika, da je ustvaril umotvor, ki tudi v najmanjši stvari ni podoben prejšnjim, da je ustvarjen milieu, v katerem se strogo loči od sveta, v katerem je živela umetnica dosedai v sliki.) Komična učinkovitost z Moricem. (Velik uspeh.) — 10 do 15 metrov oddaljen od bojišča je bil operater Dexer, ko je jemal na fotografič-ni aparat bojne slike, katere se nahajajo tudi na totedenskem sporedu kinematografa »Ideal«. Slike predstavljajo: Boj za Taraboš, Boje pri Lile Burgasu, Eksplodiranje šrapnelov na železniški progi med vožnjo vlaka v trenotku, ko je bolgarska artilerija zavzemala pozicije. Ko je dospel operater Dexer pred Kumanovo in tam hotel narediti posnetek za film, se je moral, ranjen od turške kroglje, podati v bolnišnico. Razen tega senzacijskega sporeda je v programu uvrščena zopet Asta Nielsen. V soboto nadaljevanje prizora z bojišča. — V mestni klavnici se je zaklalo od 17. 11. do 24. 11. 1912. 67 volov, 4 biki, 7 krav, 30 prašičev, 121 telet, 30 koštrunov, 3 kozliče. Vpeljanega mesa je bilo 402 kg. Zaklane živine se je vpeljalo 41 prašičev, 14 telet, 2 govedi z mal. zobom. DRUŠTVA. Ustanovitev podružnic N, S. Z. V kratkem se bode ustanovilo več podružnic »Nar. soc. Z\eze«, ter bi bil naprimernejši čas začetkom novga leta. Radi tega je naša želja, da se z vzdramijo tudi tisti krogi, ki doslej niso pokazali zanimanja po ustanovitvi teh prepotrebnih podružnic, ter storijo takoj vse potrebno za priprave ustanovitev podružnic N. S. Z. Somišljenike opozarjamo, da zadostuje dopisnica na naslov. »Nar. soc. Zveze« v Ljubljani, katere odbor je za vse slučaje radevoljno na razpolago. Naša organizacija je bila že zdavnaj nujno potrebna, zatorej somišljeniki na delo. »Narodna soc. Zveza« priredi meseca decembra t. 1. več predavanj, otvori soc. tečajte za člane, prične tudi s pravovarstvom in posredovalnico za delo, oz. službe iskajoče. Doslej je priglašenih jako lepo število članov, vendar pa še vedno vse premalo za veliko maso narodnega delavstva. — Zato je dolžnost vsa-cega neorganiziranega delavca in nižjega uradnika, da se organizira takoj, kakor tudi da skrbi in deluje na to, da vsak posameznik pridobi čim več članov. Kako velike koristi bode imelo delavstvo od bolniških in druzih podpor N. S. Z., to je razvidno iz poslovnika. Naši ljudie vse premalo upoštevajo strokovno organizacijo — a ravno v tej in potom nje zamoremo pričakovati zboljšanje našega slabega položaja. Delavstvo v Ljubljani in okolici vstopaj k »Nar. soc.. Zvezi«, ker tu je tvoje mesto — vse pomisleke v stran in krepko na delo! Uradne ure so ob nedeljah od 9—12 dopoldne, ter vsako sredo in soboto od 6—8 ure zvečer v »Narodnem domu«. Tu vam je na razpolago tajništvo »N. S. Z. za vse težkoče in Vam dvomljiva stanovska vprašanja, zato pridite in pripeljite še drugih tovarišev s seboj. Čitalnica za člane je pristopna vsako nedeljo od 9 do 12 ure dopoldne. Vrhniški »Sokol« priredi 5. t. m. v dvorani »Čitalnice« sijajni »Miklavžev večer« s sledečim sporedom: I. Nastop Miklavža in njegovega bogatega spremstva. II. Obdarovanje otrok. Začetek točno ob polu 7. uri zvečer, Vstopnina 30 v, otroci do 12 leta so v spremstvu starišev vstopnine prosti. Darove z natančnimi naslovi obdarovancev sprejema br. V. Perne v hiši »Kmetske pos jilnice«. — Ker je večer združen z velikimi stroški, se nadeja cfruštvo, da ga slavno občinstvo znatno dejansko podpira. Sokol v Logatcu vabi na Miklavžev večer, ki bode v četrtek 5. t. m. v hotelu »Kramar« zvečer ob pol 8. uri. Darila z natančnimi naslovi je poslati pravočasno k bratu Josip Tollazziju. Sokol v Logatcu priredi v nedeljo 5. prosinca 1913. 1. svojo običajno vsakoletno predpustno veselico. Bratska društva v okolici prosimo, da upoštevajo ta dan, in svoje prireditve ne prirejajo na ta dan. —1~— ■mn, um______________.j——i—T"~i—r————— Sirite, kupujte in naročajte „!>an“! Prijavljajte nove naročnike! Poslušajte, gospod urednik: Kar po »Šteng-cah« sem jo mahnil, in bil sem na trgu. Z desetim vlakom sem prišel. Imel sem list do Ljubljane. Kupil se ga, ker bi bil zapravil denar. Ostal mi je vinar v žepu. Tega nosim vedno zaradi kukavice. In tako sem stopil na Radovljiški trg. Ne vem, če me je kdo poznal. Nedelja je bila. In da bi me bil kdo, bi hitro rekel: »Zopet je prišla grdoba.« Vedel sem, da me bodo študentje gledali postrani, študente pa meščani. Kmalu sem se znašel pred »Lectarjem«. V trenotku mi je postal jezik suh in kar v vežo me je zvračalo. Ali Krjavelj je moral v cerkev. Pod kapom grajščinskim sem stopal — po trotoirju. Tam izza vrat je gledalo eno oko, kos lica, košček rdeče ali črne kape, debel palec in izpred praga se je širilo v cesto. Ko sem prižel bliže, pa sem videl, da to ni karsibodi. »Pozdraviti bo treba,« sem si rekel. »Ali treba bo stopiti čez tisto reč. če preje pozdravim, bo malo predaleč, če takrat, ko stopam čez reč, se lahko spotaknem, potem bo pa prepozno. — V tem trenotku zadrege, se pa tisto premakne in hreščeče zleze skoro čisto v vežo. Stopil sem mirno in pozdravil. Privzdignila se je kapa in ... vsi svetniki, Krjavelj je bil skoro ob sapo. Ne zaradi tiste reči, ki se je potegnila v vežo. To je bil le čevelj. Hitro sem stopil. Kmalu sem bil pred hišo božjo. Vstopil sem in obstal zadaj. Pridiga je bila in gospod so se grdo ozrli proti vratom, ker so mislili, da je kako ovco vernost zapustila. Kaj so pridigali, ne vem več. Ginljivo pa je bilo. Za eno klopjo sta tičala dva nadebudna ku-štroglavca, preštevala »knofe« in poravnala dolgove od »fucanja«. Poleg pa je sedel dobro rejen oča, malo poštar en že in vsako minuto je zeval, kakor vrata. Dognati pa nisem mogel, ali od ginjenja pridige ali od pobožnosti. No, sem rekel, slišal bom enkrat lepo petje in pa orgije, ki tako lepo pojo, odkar ni organista. Rekli so mi, da jih nadera kar sam gospod nadučitelj in takrat tako lepo pojo, da orgije same jokajo in solze teko po piščalih, kakor starim babam ro-Ženvenske jagode po prstih. Saj tudi tako mora biti, sem si mislil. Brihtnost tega gospoda se že vidi v lepih kodrih. Vsa navitost je že v laseh, kaj more biti šele pod njimi. Tako sem mislil, ko je gospod kapelan otepal na leci in nazadnje končal. Zacingljalo je in odprl sem usta, ušesa pa so zavzela tudi svojo lego. Vsa duša mi je zlezla v vrat. Zadržal sem tudi sapo, da bi se oddahnil šele, ko bi zabučale orgije. Ali bilo ni. -----------Pogledal sem po ljudeh in zagledal, ko so tisti oča ravno molek vlekli iz žepa. In vleklo se je, kakor žabja jajca brez konca in kraja. In debele so bile jagode, drugo močno, da bi lahko oča porabili za zavoro, Če bi se jim v Jelovci utigala veriga-zavirača, kadar vlačijo les v dolino. Tako je potekala maša v tihoti in kašljanju. Pri zadnjem blagoslovu sem planil ven in stopil na ogel, da počakam tistega očeta. Res se je pri-zibal. Pristopil sera in rekel: »Bog daj oče, ka> ko, da ni pete maše, ali da ni orgljanja? In oča so me pogledali, ker se jim je videlo to nekaj pregrešnega in dejali: »Organista ni, lej no!« — »Zakaj ga pa ni!« — ».Ta, to je pa drugo. V naši občini so liberalci, pa ne dajo denarja zanj. Gospod kanonik so jih že tako prosili, pa kaj, ko so antekristi. Pa še gospod, ki so čez ves okraj, so jim dobro besedo privoščili. Pa nič, kar svojo tišče.« »Kaj pa pravijo«, sem vprašal. »Pred-tržani pravijo, da jim je vseeno, če se Boga moli ali pa poje. Če hočejo gospod kanonik muzike, naj pridajo iz svojega. Če jo bomo mi hoteli, bomo najeli »Progarje«; v cerkvi pa brez bande lahko bolj pobožno molimo. Jaz sem se tudi za to potil, da bi dali. Toda liberalci — politični so, so pa taki.« Kaj pa ste vi, oča, sem vprašal. »Eli, gospod zakristan pravijo; da smo klerikalci. Že more Bogu biti vseeno, 4:er gospod tako pravijo. Saj ne vem, za koga se gre. Zmeraj slišim: politika in politika, pa ne vem, kdo je to. More že biti za zveličanje potrebno, ker so včasih še gospod na leci to rekli.« Zakaj pa je treba denarja? »Za organistovo stanovanje«, so oča rekli dalje. »Saj gospod kanonik hočejo takega, ki bi ne bil oženjen, zato, da bi manj porabil, lahko samo eno sobo imel in bi gospod kanonik tako manj plačali. Draginja je in vsak štedi. Saj gospod kanonik imajo denarja, pa pravijo, da bo kaj za stara leta. V ka-planiji, za cerkvijo ste dve sobi, ali tam so Marijine device, Bog se nas usmili.« Popraskal sem se po bradi in rekel: »Ja ... hm ... Marijine device rede v kaplaniji. Pase jih zakristan, kanonik iim pa pašo dajejo. Ali bi ne mogli preseliti te device v zakristijo. Bi bile še bolj blizu paše in ker so krotke, jim malo pro štora zadostuje. V tiste sobe bi pa gosnod kanonik dobili organistva, ki bi bil »ledek« pa »frej«. Ne bi bilo treba plačevati za stanovanje najemnine v cerkvi bi bila muzika brez Pred-tržanov. In da bi bil »fest« fant, bi pomagal pasti device In da bi imel še kodre, kakor gosnod nadučitelj, bi se device gotovo dobro debelile na organiste vi paši In lokal« bi okrog njih. da bi bilo veselje. Pevk bi bilo dosti in kaplan bi bili brez skrbi, ker bt bil tu fant organist in učil p rje.« — Takrat na so se oča ustavili in Krja-v 'i ie slišal, da so oča rodili krščansko kato-* liškega hudiča, ki je bil po vseh gorenjskih ob redili krščen za prokletega. »Ccgav pa si ti, ti — kaj? »Krjavelj rini«, sem si rekel, sicer te tista veriga potolče. In rini! sem; kar zopet po »Štengcah« nizdol. Ali vlaka še ni bilo. Ko gledam tako doli v Savo in premišljujem kam bi, opazim na oni strani, da se »dričajo«. »Oh, Krjavelj«, sem si rekel, »kdaj bi se bil ti že rad.« Kar črno je bilo ljudi in sani so šle, da se je kar kresalo. Ko pridem do pod brega, je stal tam človek. Obleko je imel bolj gosposko, držal se je pa po domače — pesti je imel v hlačnih žepih. Široko je stal in mogočno tako, da so se mali pobalini kar med njegovimi kobalami skozi sankali. Pa jo nastavim v breg. »Hudič, čegav si pa? Pol krone plačaj, če ne se pa ne boš. Marš!« Sapa mi je zastala in ko se ozrem, sem videl, da sc je drl ta človek. »Kaj boš Krjavelj, ficek imaš, kje je pol krone?« Potuhnil sem se in se obrni!, da bi šel. Sicer me ni kmalu sram, ali tu me bi bilo skoro. Korakal sem nazaj in nič nisem slišal. Kar pridrvi nekdo na saneh, zakriči, se ozrem, me izpodnese in sedel sem na sankah in šlo je z mano od hudirja. Oni je sto-kal pod mano — dričal se je, v »ribo«, torej je ležal na saneh — ali Krjavelj se ni zmenil, saj je sedel na mehkem. Ko se ustavi, ga razjaham in vprašam: »Fant, čegav si pa?« Nekaj časa je kremžil obraz, Jebelo gledal in revsknil: študent sem! Kaj te briga, teleban, neumni«. »No,« sem si mislil, Krjavelj, »podričnil« si se pa le in krenil sem na kolodvor. Boji za Skader na Bofani. Splošno vlada mnenje, da obleganje Ska-dra traja !e predolgo in mnogo jih je, ki pripisujejo dejstvu, da se Skader vztrajno drži, slabosti Črnogorcev. Kdor pa pozna natančno okolico Skadra, ve, da se imajo Turki le ugodnemu terenu zahvaliti, da trdnjava že davno ni v črnogorskih rokah. Skader leži namreč med rekami Kiri, Drino in Bojano od severne strani pa ga brani Skadersko Blato. Od strani ga ščiti izborna trdnjava Taraboš, ki je izvan-redno težko zavzetna. Skader je bil že pred Kristusovim rojstvom važno mesto in mnogo krvi se je že prelilo okrog njega. Leta 604 pr. Kr. ga omenjajo pisatelji kot glavno mesto Ilirije. Leta 168. pr. Kr. so obkolili Skader Rimljani, branil ga je ilirski kralj Oencije, ki je poskusil tudi prodreti, toda izpad se mu je ponesrečil in moral se je podati Rimljanom na milost in nemilost. Srbski kralj Stevan Radoslav ie pobil leta 1247. pri Skadru dračkega kneza .lovana Angela. Rod BalšiČev je Skader ugrabil leta 1367 bosanskemu banu Tvrtku. ki ga je bil zavzel po smrti carja Uroša. Pozneje so napadali Skader Turki, in ko je knez Gjuragj uvide!, da mesta ne more več držati, ga je prodal zajedno z Dračem Benečanom proti letni odškodnini 1000 cekinov. Gjuragjev sin, Balša 111. je skušal pregnati Benečane iz Skadra. toda to se mu ni posrečilo, ker ie prišel leta 1412. benečanski vojskovodja Martin Karneval Skadru na pomoč in pognal Balšo v beg. Za Balšičein se je pojavil Gjorgje Kastriotič, nazvan Skenderbeg, ki je 24 let zmagovito branil Albanijo pred turškimi navali. Še danes živi potomec tega slovitega Jurja Kastriotiča -- Skenderbega in se imenuje Don Juan Aladro princ Kastrioti ter biva sedaj v Parizu. Ta princ je v teh kritičnih časih kot potomec slavnega albanskega junaka eden najresnejših pretendentov za albanski prestol. Njegov praded ie bil sin Albanca Ivana Kastriota in srbske princese Vojsave* ko je osmanski emir Murat II. leta 1423. navalil na Epir, je ujel Skenderbega in dva njegova brata ter poslal vse kot talnike v Saraj. Tam so oba brata Skenderbega otrovali, edino Gjuraj je znal tako imenitno zatajevati svojo ljubezen do svobode in domovine, da so ga smatrali za neopas-nega ter mu zopet vrnili prostost. Ta Skenderbeg pa je delal Turkom pozneje mnogo preglavic. Komaj je zadiha! zopet svobodni albanski zrak, že je začel zbirati svoje junake ter je leta 1444. premagal s 15.000 Albanci trikrat večjo vojsko Ali-paše. Odslej je živel v neprestanih bojih s Turki in je za sultana Mohameda II. izvojeval toliko zmag, da so ga začeli splošno imenovati osloboditelja Albanije. Razen že omenjenega princa Don Juan Aladra živi še ženska potomkinja slavnega Skenderbega in se imenuje knjeginja Kastriota - Skenderbeg -Bulharin ter je vojvodinja Epira in Albanije. Aladro princ Kastriotji, sedanji pretendent za Albanski prestol, je po rodu južni Španjolec, rojen v Xeresu v Španiji in je star 64 let. Celo svoje življenje že deluje tih

l estuft hranili lea 11 iibljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911: 614'5 milijončv kron. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 K, Rezervni zaklad nad 1,300.000 K. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po a n °i Ht |4 |o brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija In izg»l*» vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/» obrestim in najmanj V*% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične d.oa^CLSiče Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. &•