Številka 328 TRST, v petek 27. novembra 1908 Tečaj XXXII ■e**. IZHAJA VSAKI DAN tudi ob aedsijah in pranfcft «b S., »k p«te — i—- letno K 5"20, pol leta 3 60 ^ Vsi d opici naj se pošiljajo na uredništvo lieta. NefraakO' vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se as vraSzJo. Naročnino, oglase kx reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti ŠL 18. FoJino-hranllnRnl račun XL 841 652. TELEFON It. 11-57. Politično društvo Edinost vabi na javen shod ki se bo vršil v nedeljo dne 29. novembra t. I. ob 10. uH dopoludne v gledališčni dvorani ■ Narodnega doma v Trata == s sledečim veporedom : Tržaško Slovenstvo in socijalna demokracija. K obilni udeležbi vabi ODBOB. BRZOJAVNE VESTI Poklonatvene deputacije duhovščine pri cesarju. DUNAJ 26. — Cesar je ob 11. uri pred-poludne vsprejel v novi dvorani cesarske pa-iače poklonstveno deputacijo rimafeo-katoliške cerkve. Vodja deputacije kardinal nadškof dr. Gruscha je imel nagovor, v katerem je čestital cesarja povodom še^tdesetletnice njegovega vladarja in ga prosil, naj vsprejme poklonstvo katolikov države. Cesar se je v daljšem odgovoru zahvalil. Na to je kardinal Gruscha izročil cesarju poklonstveno adreso rimsko-katoliških vernikov — Avstrije, Prelat DuDgl je izročil poklonstveno adreso cislaj-tanskih opatov. Potem je imel cesar cercle in nagoForil večino členov deputacije. Med tem se je v novi galeriji pod vodstvom čereovskega metropolite Repta zbrala pravoslavna duhov čina, ki je tudi pozdravila cesarja z viharnim navdušenjem. V imenu duhovščine pravoslavne metropolitanske provincije bukovinske in dalmatinske je cesarja nagovoril metropolit Repta in cesanu čestital povodom Djsgovesra vladarskega jub'leja. Ce-f-a.? se je zahvalil in je 4 ogovoril posamične člene deputacije. Potem se je cesar podal v mramorno dvorano, kjer je bila zbrana deoutacija prote-etantske duhovščine pod vodstvom višega cer-* klenega svetnika, sekcijskega načelnika Franza,' ki je v svojem nagovoru cesarju čestital v imenu prote«tanskih vernikov Avstrije. — Na to je cesar Sel v tajno posvetovalno sobo, kjer so se zbrale deputacije židovskih verskih občin, v katerih imenu je cesarja ogovoril predsednik dunajske židovske verske občine, Stern, Dementi. DUNAJ 26. Državni borzni komisar, dvorni svetnik Poichl, je na borzi izjavil, da so vsa poročila o navalu ustaških čet in drugih pretečh dogodkih na meji brez vsake potilage. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro). Na predlog mmisterskega predsednika dr. We kerle je načelnik tiskovnega urada v mini-sterskem predsedstvu, ministerijalni sveinik Afcranji, obvestil prease3tvo borznega sveta, da so govorice o mobilizaciji enega ali več I&raadnili zborov popolnoma BeonoTUi Tsia odredba ni niti potrtbna. Izdana ni faiU druga naredba kakor spopolnitev povišanega {mirovnega stanja za le. v 03 o i zbor, kar m i je že objavilo občinstvi. Borzni svet je takoj ?to prijavil ne borzi zbranemu občinstvu. Italijanska zbornica. RIM 26. Predsednik je prečital predlog poslanca Buzinatto ter interpelacije in vprašanja o us&nji politiki. Na predlog mmisterskega predsednika Giolitti-ja je zbornica sklenila, da prične debato o tem prihodnji torek. Uitaja na Haiti. PORT-AU-PRINCE 26. — UstaSi so zavzeli Jeremiah. Ministra za notranje stvari so baje ujeli ali pa celo ubili. Možno je, da se vstaja razširi tudi na Port au-Prince. Pranoczka zbornica. PARIZ 26. — Zbornica je na svoji predpoludnosti seji vsprejela proračun za javna dela. Na popoludanski seji je zbornica razpravljala proračun ministerstva za cnanje stvari. Dunaj 26. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladij a „Elizabeta" priplula v Sasgaj, kjer ostane osem tednov. Na ladiji vse zdravo. Berolin 26. „Nordd- Allgem. Zeituog" poroča: Državni kancelar knez Biilovv je včeraj vsprejel avstro-ogrekega poslanika Szo-gyeny-Maricha in italijanskega poslanika Pansa. Karlsruhe 26. Opoludne sta prispela semkaj švedski kralj in kraluca. Gmunden 26. Danski kralj je dospel serckaj ob 3. uri popoludue. Pariz 26. Lsdija „Nordalexis" se je je pred Acijuino potopila. PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. — Mamica so poslali po ras, je spregovoril šepetaje. Jeze se, da se še niste vrnili z odgovorom. — Sem-li mar dolgo tukaj ? — Dobro uro. — — Dobro uro! sem ponovil nehote, se vrnil v vsprejemnico, jel se klanjati in drsati z nogami. — Kam ? me je vprašala knežnja, pogledavši izza huzarja. — Moram domov. Porečem torej materi, sem dostavil, obrnivši se proti starki, da pridete k nam okolo dveh. — Tako recite, dragec ! kneginja je hitro segla po tobačnici in ponosljala tako glasno, da sem se kar stresel. — Tako recite, je ponovila, me-žikaie solznih oči in hropeč. Avstrijski državni zbor. ZBORNICA POSLANCEV. (Telefonsko poročilo). Včeraj se je sestai zopet dunajski parlament. Ministeraki predsednik baron Bienerth je predstavil Člene kabineta. V svojem nagovoru je nagiašal, da sedanie minieterstvo ni uradniško v navadnem Budslu besede, ter ima posebno značenje v tem, da mu pripadajo tudi trije členi — zaupniki parlamentarnih strank. Naloga kabineta je označena po izraza viadarjeve vol e: ustvariti iz odločnih političnih elementov kompleks sposoben za vladanje, ki ne bo izkijučno politična, a tudi ne izključno narodna koalicija. Predvsem misli ministerski predsednik voditi politiko blagohotne nevtralnosti, da prida do stalne zveze strank. Skušal bo ustvariti ozračje za-upauja, pri čemer ga bodo gotovo podpirali zaupniki treh velikih narodnih strank, pripadajočih kabinetu. Micisterski predsednik smatra za svojo nalogo, da ne oživotvori le unanjo koalicijo, marveč da ustvari realno podlago trajnega sktpnega življenja strank. To se posreči pa še le tedaj, ako se naprav: zmešnjavi jezikovnega vprašaaja toliko reda, v da bomo imeli svobodne roke vsaj v priprav-1 javnih aelih. Pogovori, ki so se vršili pred sestavo sedanjega kabineta, so v tem pogledu podali dragocenih dispozicij strank in važnih nad. Ustvariti moramo stalno stan e v narodnih vprašanjih, da se osvobodimo neznosnega položaja, v katerem se večkrat naši načrti prekrižavajo po edioku kakega urada ali uradnega organa. Doseči moramo, da nas-protstva na gospodarskem polju ne motijo na- Priklonil sem se še enkrat, se obrnil in šel ven iz sobe z onim občutkom neugodnosti za hrbtom, ki ga ima mladenič, ko ve, da gledajo za njim. — Pazite, mosje Valjdjemar, obiščite nas, je zaklicala Zjinajida ter se zopet zasmejala. < emu se vendar vedno smeje ? mislil sem si, ko sem se vračal domov v spremstvu FjOdora, ki ni ničesar z mano govoril in mi je sledil z izrazom nezadovoljstva na obrazu. Mati me je ozmerjala in se čudila, kaj sem pač mogel tako dolgo delati pri ti kneginji ? Odgovoril ji nisem ničesar in se odpravil v svojo sobo. Na enkrat sem postal zelo žalosten ... S silo sem zadržaval jok ... bil sem ljubosumen na huzarja. V. Kneginja je postila, kakor je bila obljubila, mojo mater in ni ji ugajala. Nisem bil navzoč, ko sta se sestali, ali pri mizi je mati pripovedovala očetu, da se ji ta kneginja Zasjekina dozdeva „Une femme tres vulgaire",1) da jo je jako dolgočasila se svojim prosjačenjem, da bi se zavzela za njo pri knezu Sjergjeju, da ima vedno nekake pravde in opravila — l) jako navadna ženska. rodno mirovno delo, in preprečiti moramo,) da ne bodo narodni spopadi ovirali dosege! naših gospodarskih in Becijalnih ciljev. (Zi-| ▼ahno pritrjevanje). Načelo nsj^trožje zako- i nitasti mora voditi vse organe države. 1 Minister je napovedal, da predloži vlada načrte jezikovnega zakona, ter zakon o ustanovitvi okrožnih oblati na Češkem. (Mejklici.) Apeliral je nujno ta zbornico, naj obrne svojo pozornost unanjemu položaju, ki na> opominja, naj opustimo domačo neslogo. (Pritrjevanje). Ako se vladi posreči rešiti tekoče težke naloge, potem je položen temelj za trajni obstanek koncentracijskega ministarstva. Prebiv&litvo se nadeja od zbornice starostnega in iavaliditetnega zavarovanja; nadalje se mera dovršiti veliko delo podržavljenja železnic in izvesti bo treba tudi saniranje deželnih finenc. Vlada bo vodila odkritosrčno politiko, ki bo stremila po splošni blaginji in pa notranjega mira._ V to svrho prosi za podporo zbornice. {Živahna pohvala in ploskanje). Predlog posl. Klofača, naj zbornica otvori debato o izjavi ministerskega predsednika, je bil odklonjen. Na to je zbornica pričela razpravo o proračunskem provizoriju. Na tto so bile prečitane došle vloge. Med istimi se nahaja nujni prediog glede dovolitve šestmesečnega proračunskega provizorija za 1909 in konečoe rešitve aneksijske predloge nadalje več nujnih predlogov glede najnove-jih dogodkov na dunajskem vseučilišču ter glede dogodkov v Pragi, Ljubljani, Ptuju in Celju; potem nujni predlog glede prvega čitanja zakonskega načrta o socijalnom zavarovanju in konečno veliko število interpelacij, med temi italijanske glede dogodkov na dunajskem vseučilišču. Utemeljevale nujnost proračunskega provizorija je posl. princ Lichtenstein omenil velikih naiog, ki čakajo zbornico in ki jih zamore rešite le parlamentaričai kabinet. Na to je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seia v soboto: Za slovensko obrtno Šolo v Trstu. DUNAJ 26. — V današnji seji zbornice poslancev je stavil poslanec dr. Rybž,r predlog, da se v Trstu ustanovi obrtna šola s slovenskim učnim jezikom. Dve interpelaciji posl. dr. Ryb&ra. DUNAJ 26. — V današnji seji državnega zbora je uložil poslanec dr. Rjbar dve interpelaciji: eno na voditelja pravosodnega ministerstva radi odredb v sirho, da se zagotovi sodniški naraščaj v Primorju; drugo na voditelja finančnega miniaterstva radi kršenja jezikovne ravnopravnosti od strani c. kr. finančne prokurature v Trstu. (Besedilo teh dve interpelacij priobčimo čim prej.). Pogajanja med obema jugoslovanskima kluboma. DUNAJ 26. Včeraj in danes so sa vršila pogajanja radi združenja obeh jugoslovanskih klubov. Dispozicije so ugodne na obet straneh ter je pričakovati, da pogajanja povoljnega vspeha. Gospodska zbornica. DUNAJ 26. Predsednik knez Windisch-giiitz je otvoril sejo ob 3. uri 45. m. Ministerski predsednik baron Biensrth je v daljšem govoru razvijal program nove vlade. Izvajanja ministerskega predsednika so bila vsprejeta z živahnim odobravanjem. Predsednik je na to naznanil, da bo v soboto ob 4. uri popoludne izredna slavnostna seja povodom vladnega „de villaines afTaires d' argent"5) ter da mora biti velika spletkarica. Vkljub temu, je pripomnila mati, jo je pozvala z njeno hčerjo za jutrajšnji dan na obed (ko sem slišal besede: „z njeno hčerjo," utaknil sem nos v krožnik), — ker je vendar sosedinja in nosi odlično ime. Na to je izjavil moj oče materi, da se sedaj spominja, kaka gospa da je to; da je, ko je bil še mlad, poznal pokojnega kneza Zasjekina, odlično vzgojenega, ali pustega in dolgočasnega človeka; da so ga nazivali v družbi „le Parisien", radi njegovega dolgega bivanja v Parizu; da je bil zel6 bogat, da je pa zaigral vse svoje premoženje in je — ne ve se zakaj — pač ne radi denarja, sicer bi bil mogel boljše izbirati, je pripomnil oče in se hladno nasmehnil — poročil hčer nekega pisarniškega uradnika, in ko se je bil oženil, se podal v špekulacije ter se razdejal popolnoma. — Da bi le ne vprašala denarja na posodo! dostavila je mati. — To je prav lahko možno, je spregovoril oče mirno. — Govori li francozki? — Jako slabo. jubileja cesarjevega. Zatem je bila javua seja zaključena in se je vršila tajna seja. Med došlimi ulogami je predlog kneza Piirstenberga, dr. Grabmsverja in dr. Toldta, v katerem poživljajo vlado, naj čim prej predloži zakonski načrt g?ede ustanovitve pravne fakultete z italijanskim učnim jezikom. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 26. — Predlog poslanca Hoitsj in tovarišev, da se podaljšajo seje je bil vsprejet s pretežno večino. Od jutri naprej boste na dan dve seji, od 10. do 2. ure popoludne in od 4. do 8. ure zvečer. — Na to je zbornica nadaljevala generalno debato o proračunu. Posl. Lukinič je govoril hrvatski, hudo je napadal sedanjo Rauchovo vlado. — Posl. Vlad (Romun) je pokazal na tedanji težek unanji položaj, ki odločno zahteva mir vsaj v notranjem dežele. Govornik je proračun odklonil, ker ne zaupa vladi. (Živahna pohvala pri narodnostih); — Del. Novosel je v hrvatskem jezika razvijal razloge, z&k^j so Hrvatje v opoziciji. — Debata je bila na to zaključena. Reševanje ital. vseučilišč, vprašanja pod pritiskom vnanle politike. Prejeli smo: Še smo daleč od italijanskega vseučilišča v Trstu. Ali, ako bi kedaj vsled nepredvi-djenih zapletajev tudi prišlo do tega, bomo mi Slovenci vedeli, kako moremo priti do svojih ljudskih in srednjih šol ! Da, avstrijskim vladam je vedno imponiralo nasilje ulice, ko je trebalo kaj ukreniti, kar je bilo direktno ali indirektno škod'jivo Slovanom. Ali, ako se bo tudi sedaj avstrijska vlada pokorila italijanski ulici, bomo vedeli še nekaj : da imamo dva ministra za vna-nje stvari. Ker pa smo bližje Rimu, postaja za nas vašneji g. Tittoni nego grof Aehrenthal. Ali ni to sramota za nas avstrijske Slovane, ki tvorimo večino v tej državi ? ! V Banovini polnijo ječe z ubogimi srbskimi žrtvami, ki so storile „veleizdajstvo** s tem, da so imele v svojih hišah kako srbsko — preprogo. Avstrijski Italijani pa kričijo javno in glasno, da je njihova prava vlada v Rimu in da oni nimajo nič skupnega z Dunajem. In res: italijanski minister za vnanje stvari Tittoni, italijanski parlamentarci, italijansko novinstvo in ves narod v kraljevini sporočajo na Dunaj, da zahtevajo nečesa za svoje brate avstrijske Ita'ijane kakor da so ti od te strani sestaven del italijanskega kraljevstva, in Dunaj in minister Aehrenthal se svojim „Fremdenblattom-4 se do zemije klanjajo nasproti Rimu. „Nas ne sme strašiti italijanska ulica!" Tako gromovniki na Dunaju ! Ali počakajte le, da se utolažijo prvi valovi, dti boste videli, kako bodo iz Rima in z Dunaja fičale tficijelne izjave: „da je avstro-itaiijanska politika v popolnem soglasju !u Na čegav račun ? N a naš račun, na sramoto vseb, neposredno škodo nas primorskih Slovencev in Hrvatov. Kajti, ali ni sramota to, da mi v Trstu ne moremo dobiti jedne borna ljudske šole, da-sti je tu na tisoče naših otrok, dočim nas je v državi Slovanov na milijone več nego Neslovanov skupno ? ! ! ') jrda denarna opravila. — Hm ! Sicer je to vseeno. Ti si mi, (zdi se, rekla, da si povabila tudi njeno hčer; meni je nekdo zatrjeval, da je hči zel<> ljubezniva in izobražena deklica. — A! potem se pa ni vrgla po materi. — Tudi po očetu ne, je odvrnil oče. — Tudi on je bil izobražen, ali nespameten. Mati je vzdihnila in se zamislila. Oče je umolknil. Meni je bilo zelo neprijetno med tem razgovorom. Po obedu sem se odpravil v vrt, ali brez puške. Dal sem si bil besedo, da se ne približam Zasjćkininemu vrtu, ali neodoljiva sila me je vlekla tja — in ne zaman. Se se nisem bil prav približal ograji, ko sem zagledal Zjinajido. Takrat je bila sama. Držala je v rokah knjižico in je počasi hodila po stezi. Ni me zapazila. Toliko da je nisem pustil iti mimo sebe, ali naenkrat sem se premislil in sem zakašljal. Obrnila se je, ali ni se vstavila: popravila je z roko široki svetlomodri irak svojega okroglega slamnatega klobuka, pogledala me, na lahko se nasmehnila in zopet uprla oči v knjižico. Stran IT »EDINOST« štv. 32S V Trstu, dne 27. novembra 1903 A It&lijani da nas provocira j o se s;ojim Ribara paticijo na državni zbor. Ta peticija vseučiliščen ?! označuje stališče tržaških Slovence? glede MoDsieur AehrenthaJ, kaj bi rekli vi, ako i italijanskega vseučiliščnega vprašanja ter bi slovanske vlade v Petrogradu, Belemgradu obširno utemeljuje tozadevne naše zahteve, in na Cstinju začele pevati za nas, kakor to; Besedilo te zanimive in dobro utemeljene dela Tittoni za peščico primorskih. Italijanov ? !1 peticije priobčimo, čim bo predložena zbornici. VeJeizdajstvo! mari ne, da bi nas vi s to ; Peticija zastopa že znano naše stališče, besedico krotili ?! | da so ne sme italijansko vseučilišče ustanoviti Sramota! opetovali bomo tisočkrat. Sra-. brez sporazuma z nami ter da se ne sme , da se taka politika dovoljuje vtejdr-iustanoviti v Trstu, ker bi se s tem še bolj povečala kulturna in s tem tudi politična premoč Italijanov v Primorju nad Slovani, ki se morajo boriti še za najelemen-tarneje Šolske potrebe. Ako bi se pa vendar v Trstu ustanovila italijanska univerza, potem bi 6e moralo ustvariti protitežje s tem, d a sebo predavalo na istem tuđi v slovenskem jeziku. Politično društvo ie smatralo za potrebno nastopiti v tem odločilnem trenotku z omenjeno peticijo, da bo vsa slovanska javnost na Čistem, kako stališče zavzemajo tržaški Slovenci posebno glede sedeža italijanskega vseučilišča. Sicer bi se moglo dogoditi, da bi se zastopniki drugih slovanskih narodov v državnem zboru prenaglili v korake, ki bi mogli biti usodepolai za naš kulturni in politični obstanek ob Adriji, kar bi bilo seveda v škodo za vse avstrijsko Slovansko. Italijansko vseučilišče v Trstu ni samo kulturno, ampak tudi politično vprašanje, ki globoko zaseza v naše narodne interese. Zato priča kujemo in zahtevamo od slovanskih poslance7 ia listov, da ne bodo, sledeči hipni sentimen* tainosti. dajali Italijanom obljub, ki bi nasprotoval premišljenemu in utemeljenemu, sta-1 šču, ki je je naše politično društvo, kakor legitimni zastopnik tržaškega vzelo v omenjeni peticiji. mota žavi! Ali mi vidimo še en izhod. Kajti ne veru erao, da bi tudi v dunajskem parlamentu več veljal glas kakega ministra Tittonija (kakor velja v avstrijskem miniater^tvu) nego li glas večine narode. Ako pride v parlamentu do reševanja tega vprašanja, naj naši poslanci predlože historijat te pasje kosti, ki nam jo je zalučal minister Marchet po tridesetih letih borbe! Tedaj naj se italijansko vseučiliščno vprašanje bolje osvetli z naše strani z ono gromadno senco, ki jo nazivl;amo „šolska mizerija" v Trstu in v Primorju sploh. A kaj stori italijansko javno mnenje ? Pustite te šarlatane! Oni vam ubijejo očeta in dokazali bodo, da se to opira na zakone etike. Streljali bodo iz samokresov kakor hajduki in dokazovali nam bodo, da so heroji in mučeniki. Poznamo jih od davna te šarlatane. Mnogokrat r.iis je ganila ta njihova šarlata-nerija v Dalmaciji, Istri, Goriški in Trstu. Ali sedaj je dovolj tega moralnega blebetanja. Živimo v dobi prava močnejega, prava numerične sile. Italijani nam ne dajajo ijudskih šol, ker jih ne moremo prisiliti v to s številno silo. Zastonj so vsa naša etična prava. Pa dobro! Ne dovolimo tudi mi njim italijanskega vseučilišča, dokler bomo imeli v rokah nuinerično silo, kjer se o stvari odlučuje. Zob za zob, oko za oko ... ali ste čuli go »Berliner Tagebl&tt" pero "a z Dunaja, da je ustanovitev ^italijanske juridične fakultete sklenjena stvar, ne sicer vsled burnih priborov na dunajskem vseučilišču, ampak iz ozirov na vnanjo politiko. Hoče se, pravi dopisnik lista, ugoditi želji Italije: težava je samo radi mesta, kjer naj s 3 fakulteta ustanovi. Dijaške demonstracije v Italiji. RIM 26. Agitacijski odbor dijakov v Rimu opominja dijake na mir in jih poživlja na skupno z demokratskimi društvi prirede nosti. Kateremu podjetniku ne pride nehote na m;sel bodrilni glas: Hic Rhodus! Hic salta ! Zelo priljubljeno in času primerno ie snovanje industrijskih podjetij na podlagi delavskih družeb. Industrijelnih akcijskih podjetij se je ustanovilo na Ogrskem v času 1888 do 1907 614 v skupno glavnico 374,284.673 K. In sicer so se ustanavljala v času med 1905 in 1907 tako : 1905 63 z glavnico 59,660.000 K 1906 103 „ „ 62,086.000 „ 1907 154 „ „ 91,363.000 „ Primerjamo-li k temu število vseh onih delniških družeb industrijskega značaja, ki imajo svoj sedež v Budimpešti, nam kaže statistični pregled sledeče razmerje naraščanja med posamičnimi dobami in leti: 1873 28 družeb z glavnico 53,398.000 K 69,364.000 „ 1883 36 1890 46 1894 97 1895 116 1896 164 1897 142 1898 149 1904 238 98,524.000 202,822.000 248,030.000 292,490.000 311,206.000 322,822.000 359,229.000 „ Za razvoj industrije vsake dežele nam daje lepo merilo tudi primera vporabljenih parnih kotlov v industrijskih podjetjih in pa produciranje premoga. Število parnih kotlov v industriji je rastlo tako : 1891 5304 1899 8244 1906 9963 Premoga ima Ogrska razmeroma jako mnogo, a največ le rujavegal Produkcija pre-Slovenstva za- mo6a 1e znašala ▼ tonah : 1880 805.047 črni 1,013.393 rnjavi premog 1890 994.812 „ 2,249.098 „ „ Boj Ogrske za gospodarsko : SEKŽ " ' neodvisnost od Avstrije, in. Po padcu Fejervaryja in njegovega ministra za notranje stvari Kristoffyja je prišla na vladno krmilo z dnem 6. aprila 1906 nekdanja opozicija pod vodstvom Košuta, ki ni svoiih stremljenj nikdar prikrivala. Takoj je bilo jasno, da prične na Ogrskem popolnoma nova era, ki je mog'a imeti samo en cilj : neodvisnost od Avstrije. Povdarjali smo že v prvem članku, da se more Ogrsko pričenši z letom 1917 obdati s svojo lastno carinako mejo ne samo proti ostalim evropskim državam, ampak tudi napram Avstriji. Po letu 1917 ne bo več monarhija sklepala trgovskih pogodeb z drugimi državami, ampak vsaka polovica za-se — vsaj tako hočejo Ogri. Da pa se more Ogrska v resnici odtrgati od Avstrije, v to je potrebno, da si uredi vsaj nekoliko svojim potrebam primerno industrijo. Vsled tega je izdelala nova ogrska vlada nov in najdalekosežneji zakonik, kar jih je imela Ogrska doslej na tem polju. Ta zakonski člen III. iz leta 1907 je bil dolgo in temeljito pripravljen. Njegova podlaga so obširne študije in točni statistični zapiski. Košut je dal sestaviti vesten zapisek vse obstoječe industrije, koliko producira na leto in ravno tako, koliko teh izdelkov dežela na leto potrebuje. Minus, ki se je pokazal pri tem. velja izednaČiti. Zadnje imenovani zakonik pomenja izrecno in sistematično negovanje ogrske industrije za dobo prihodnjih deset let t. j. ravno do leta 1917. Vlada je prišla po svojih predpripravah in študij do rezultata, da potrebuje ogrska industrija nič manje nego v Rimu shod. Dohode na trg Colonna stra- 438 novih podjetij s 144.175 delavci, s 720 žijo vojaki. Manjše gruče srednješolcev so milijoni skupnega kapitala ia 419 milijoni skušali prirediti demonstracijo, vendar niso letne produkcije, ako naj se emancipira cd tujih izdelkov, pred vsem avstrijskih. Ko bo izvršen ta program, bo izdelavala ogrska industrija v svojih glavnih panogah V3e to, kar dežela potrebuje, lota 1917 odpadejo obenem s vo- rnc gli priti na trg Colonna. Kakor se poroča so bita demonstracije tudi v parlamentu, Spez/iji, Londriju, Florenci, Genovi, Napolju in Turinu, ne da bi prišlo do kakih neredov. Listi neprestano priporočajo mir. _ t ___________________^_ Peticija političnega društva .Edinost". indu tri3° si zavaruje Ogrska pred !3aženi o konferenčnem programu, na kateri r ** - tujo konkurenco z obrambno carino, kakor — —r^—k—i«- i Primerjamo Ogrsko s statističnimi podatki tistih dvanajsterih največjih evropskih držav, ki vodijo tozadevne zapiske —; Ho-landska, Francija, Norveška, Belgija, Švica. Nemčija, Anglija, Danska, Avstrija, Švedska, Italija in Ogrska — potem se nam kaže čudna slika: v poljedelstvu daje med njimi največ delavcem kruh Ogrska; v industriji in trgovini pa se nahaja na zadnjem mestu. Proti temu je naperjeno v«e prizadevanje ogrske vlade. Že iz teh kratkih zapiskov smo mogli posneti, da je načrt velikansk, da izraža ne samo velik optimizem, ampak tudi jako veliko energijo in voljo: postaviti se na laatne noge! V t-±m oziru je brez druzega zelo posnemanja vreden. XXX. DOGODKI HA BALKANU. BOSNA. Deputacija bosanskih katolikov pri cesarju. DUNAJ 26. Cesar je opoludne v cere-monijski dvoiani vsprejel deputacijo bosanskih katolikov, ki jo je vodil sarajevski nadškof dr. Stadler. Slavnostna seja. DUNAJ 26. Nadvojvoda Fran Ferdinand je ob 4. uri popoludne v posebni avdiienci j vsprejel poklonstveno deputacijo bosanskih ia j hercegovskih katolikov.1 TURČIJA. Reorganizacija turškega orožništva. Is Soiuaa poročajo, da je povelaik re-iormnega orožništva Rabiland-paša poklican v Carigrad, da prisostue anketi za preosnovo turškega orožništva. SRBIJA. Ruski odgovor na avstroogrsko noto. „Times" poroča iz Petrograda V jem odgovoru na avstroogrsko noto vstraja vsa subvencija in vse udobnosti — svojo do- ji-uska vlada pri bistvenih pogojih, ki so ob- in<1ii..friin si 7flpnriiip (iCPiiTR nrorl i » i___r____*____________ __i.—Z Francija, Včeraj je odposlalo politično društvo 8tonla to v ^yropi Da3pre, ,Edicost potom državnega poslanca dr. |Jpot;3m Zdražene države in Nemčija. K temu kapitalu, ki je potreben za in- so se združile Rusija, Francija in Anglija, namreč • svobodno diskusijo o aneksiji Bosne in kompenzacije za Turč jo. Srbijo in Crnc-goro. V svojem uvodnem članku se „Times1' sklicuje na svoj specijalni članek o evropej- Snel sera furažko,8) se nekoliko za- vestiranje imenovanih 438 podjetij, hoče pri sukal na mestu in odšel težkega srca.! spevati vlada v obliki subvencije povprečno____________ ^ _________ „Oue suis je pour elle ?"4) sem si mislil i 27%, torej skoro četrti del investiranega akj krJizii y tla.nk\i 89 nahaja točka v (bogsigavedi zakaj) po francozki. kapitala, cdštevši obratno glavnico. Pred kateri se navaja zahteva Srbije, da bi morala; Slišal sem znane korake za sabo; J vsem obrača svojo pozornost tekstilni indu- Avstroograka pod sankcijo Evropa podati iz-; ogledal sem se — za mano je prihajalj atriji, železninarski industriji, izdelovanju stro-|j£4VO) da ne namerava razdeliti Bosne in Har-: svojim hitrim in lahkotnim korakom 'jev, konfekciji, papirni ter kemični industriji, j ceg0vine med Avstrijo in Ogrsko, ampak da. Poleg tega moramo vpoštevati še en-ostaIieta 0be deželi upravna celota z določeno jako važen moment. Vlada je znala pridobiti samoupravo. Avstroograka je baje še privolila za svoje načrte tudi mesta in municipije, ki v t0> hočejo istotako podpirati razvoj ogrske in- Predujem Srbije Ćrnogorl. dustnje. , J Carigradski dopisnik „Frankf. Zeitung" t Iz statičnega pregleda lp ga pošilja - zvede, da je Srbija dala Crnogori predu-! ogrska vlada inozemskim kapital, »torn, pc- x miL dinarjev da zamore Dadaljevati z sname pisatelj, da 1e j oboroževanjem. Dr. Milovanović se je povrnil. ^ _______ ^ ___________^ ^ _ ^ BELIGRAD 26. Minister za uaanjej mu°fe sledUa si&švojimi očmi. MoToče^e j Ugotavljajo županstva", so različne! Opuščajo stvari dr. Milovanović se je povrnil iz Rima. je vedno oblačil zel6 elegantno, na svoj vse občinske doklade, prepuste brezplačno Semkaj je dosfićl tudi iz Petrograda ruski ——"jirHo*. «« — = -- zemljišče, nekatere zagotavljajo celo vse ka- general Lipovac. moj oce. — -Je li to knežnja ? me je vprašal. — Knežnja. — Jo-li morda poznaš V — Videl sem jo davi pri kneginji. Oče se je ustavil, se hipoma zavrtel na petah in šel nazaj. Prišedši v eno vrsto z Zjinajido jo je način in priprosto; nikdar pa se mi ni njegova postava zdela bolj vitka, nikdar mu ni stal sivi klobuk lepše na njegovih le malo poredčenih laseh. Hotel sem iti k Zjinajidi, ali ona me ni niti pogledala, je z nova privzdignila knjigo in se oddaljila. 3> furažka : čepica s zaščito in širokim ploskim vrhom. /n v 4) Kaj sem ji jaz? juaije.; menje brezplačno, vodno silo; druge ponu- BodOČUOSt jugoslavanstva. j&io opeko za lastno ceno, električno silo , . , « - * pod izjemno ugodnimi pogoji. Nekatera za- Pod tem naslovom pnobčuje „Agrarner. gotavljajo vrhu tega še letne subvencij,druga Tagblatt" članek, ki se bavi z vprašanjem,! so zopet pripravljena kupiti primerno število izraženem v naslovu. akcij novega podjetja. NaglaSamo že v naprej, da se ne mo- Torej ne samo vladna podpora, ampak renao strinjati povsem s temi izvajanji, ker se ravno tako najdalekotežneje občinske udob- je člankar dal po našom mnenju preveč vo- diti od optimizma. Ali zanimiva so ta izvajanja in zato jih omenjamo tudi mi. Ciankar nadovezuje na vest da se naed jugoslovanskimi poilanci iz Avstrije in hrvat-sko-srbskemi poslanci iz Banovine v ogrsko-hrvatskem saboru vrše pogajanja za analogno postopanje v obeh parlamentih nasproti predlogi o aneksiji Bosne in Hercegovine. In potem izvaja bitstveno tako-le : Pripravlja se nova slovanska Avdtra-Ogrska, ki bo kakor slovanska država izvrševala veliko atrakcijo in velik vpliv na Jugoslovane Balkana v kulturelnem pogledu, Ce kdo, umejemo mi ogrčenost v Srbiji. Av-strijski državniki so pod vplivom gospodujo-čega madjarakega višega sloja storili marsikaj, kar je moralo žaliti Slovane na Balkan, ne da bi to služilo koristim monarhije. Ali z vsakim dnevom se mnoie znamenja, da se razmere v monarhiji polagano izpreminjajo v smeri, ugodni za Slovane in da ni več daleč tisti čas, ko se bo politika monarhije vodila s slovanskega gledišča. Ta politika bo dovajala monarhiji novih moći. ker bo računala z naravnimi resursami monarhije in si bo hotela pridobivati simpatije S jI ovanov izven monarhije. Položaj Slovanov na Balkanu nikakor ni brezupen. Bosna je faktično že trideset let anektirana po naši monarhiji in sedaj gre le za to, da ta slovanska dežela zadobi blagodati konstitucijonelnega življenja. Prizadevaoja jugoslovanskih politikov to-in onostran Litve in vedenje severnih Slovanov naj bosta našim soplemenjakom na Balkanu v jamstvo, da Bosna ostane slovanska dežela in da se po formalnem aktu aneksije proces slavisacije monarhije le povsp3Šiin naj se nasprotniki Slovanstva še tako trudijo, da bi dosegli La>protni namec. To je gotova promesa za bodočnost Jugo-slovanstva na Balkanu, ki se more le s pri-slonitvijo na močno, slovanskim duhom prežeto h^babursko monarhijo razviti do popol nega razc7ita. Temu zaključku člankarja v zagrebškem listu bi mogli pritrditi, nismo pa uverjeni, da obstoje že premise, na katere je zgradil ta zaključek. Ne verujemo namreč, da bi bili naši državniki že prišli do spoznanja, da mora monarhija začeti s Hrvatsko politiko na zunaj in na znotraj, kakoršnja je potrebna da si monarhija zasigura bodočnost, ter da je v njih dovolj krepke volje, kolikor jo je treba, da pokori tiste mogočne elemente, ki so nasprotni taki politik:. Enkrat seveda se mora neizogibno izvršiti ta proce3 v avstrijski politiki, ali pa Avstrija preneha biti velesila!! SoTladar cesarjev ? „Bari. Tageblatt" je prinesel senzacijo-nalno vest, da namerava cesar Pran Josip povodom svojega jubileja dno 2. decembra razširiti svoie suverene prašiče na prestolonaslednika Frana Ferdinanda in ga imenovati sovhdarjem. Z Dunaja to vest dementirajo. 3Iožiit)st nemške invazije na Angleško. Dne 23. t. m. je bila v gornji zbornici angleški z veliko večino vsprejeta resolucija lorda Robertsa, v kari se zahteva od vlade, da obrača vso svojo pozornost na možuoit inozemske invaziie v Angleški, izlasti invazije od strani Nemčije. Lord Kob^rd je naglasii. da je mcino tako invazijo preprečiti ne toliko z mornarico, kakor z iavno vojsko, na kopnem, ki bi morala sestajati iz enega milijona vejakov. Državni tajnik je na to resolucijo izjavil, da jo v načelu cdobruje. Rekel je, da je 70jska na kopnem potrebna in da generalni štab že izdeluje načrt:, katereiu s i na potrebnih mestih na kopnem porazdeli močna vojska. Ali tatca vojska, kakor io hoče resolucija, bi zahtevala povečanja državnega poračuna za 20 milijonov funtov sterlingov Viljemova pismena obveza. Barolinska „Kreuz-Zetung" je priobčila senzacijonaluo vest, da je cesar Viljem r.»zuc ustmene dal tudi pismena izjavo kaucelarju Biilowu o svojem bodočem vedenju. rBjrl. Tageblatt* potrjuje to vest in pravi, da je bila Viljemova pismena izjava pokazana mnogim uglednim političnim osebam io nekim konservativnim poslancem. Cesar Viljeua ae obvezuje v tem pismu, da bo v bodoče previd-neji z unanjimi politiki, iglasti s časnikarji. Drobne politifne vesti. Novo ministarstvo vojne mornarice. Iz krogov vojne mornar.ee poročajo, da se čim prej vstanovi mmisterstvo vojne mornarice. S tea odpade posebna sek-sija mornarice v vojnem ministerstvu. Nevaren položaj v Vztočni ladij i. V Vztočni Indiji se čimbolj razširja anarhistično gibanje in položaj jo postal zel ) nevaren. Angleški listi javljajo, da se ustaja širi in da bi treba ostnh odredb, da se jo uduši. Dnevne vesti. Promocija. Dne 28. novembra bo na gta-ški uni.erzi g» Janko Bratina promoti-viran z* doktorja filozofije. Čestitamo. Škandalozne razmere v deželnem odboru goriškem. Na naša razkritja o tem, kako je prišlo do prepovedi točenja novega vina pred novim letom na Goriškem in do razveljav-ljenj* te prepovedi, se> je oglasila rGorica41 v V Trstu, dne 27. novembra 1909 »EDINOST« 5tv. 328 Stran III svjji številki od dne 21. t. m. in je dež, po- jim je dogodilo, kakor že mnogokateremu \ slsnsc in namestafk deželnega odbornika Slovencu v tej g03tilni: post'ežnik ni umel Anton Klančič podal izjavo v „Gorici" dne Ricmanjcev, a ti niso boteli umeti njega. Oni i 24. t. m. 160 zahtevali po slovenski, on pa je govoril ^.Gorica" trdi, da deželni odbor ni n i k- vedno le svoj „siM. In ker ni prišlo do spo- j dar razpravljal o tem vprašanju razumtjenja. je dražba 09tavila gostilno i n n i k đ n r s k 1 e p a 1 ter da so potemta- Ali ne da bi bili poprej dali malega zado-1 ksm neutemeljene vse obtožbe protid.ru Gre- š6en;a svojemu čutstvu! j Prilepili so namreč <*orčiču in prot. Bsrbuču, in posebno še proti ( na več kupic narodne kolke. Potem so šli v prvemu, ki da ne sedi v deželnem odboru in gostilno našega narodnjaka I. Furlana na ^a marveč zastopa namestnik Klančič. Corso Stadion, kjer so bili seveda prisrčno S tem priznava „Gorica* razmere, ki so j vaprejeti. Ob tej priliki so nabrali tudi svo-ravno glavni vzrok boju proti sedanjim de-jtico (1 K 30 st.) za družbo sv. Cirila in M> želnim odbornikom. Priznava namreč, d a J todija; gostilničar pa je dodal še 1 K. Ni deželni glavar Pajer se svojimi, velik dar to. Saj so Ricmanjci siromašni italijanskimi pristaši ukrepa vj ljudje. Ah njihov izgled je Jep in posnemali dež. odboru, ne da bi se mu z d e 1 o naj bi jih tudi drugi. vredno ozirati se na slovenska Pogrebni sprevod generai-majorja Echard-od b o r n i k a. In ko že g. dež. odbornik dr. j Francesconi krenul je včeraj ob tretji Gregorčič odklanja vsako odgovornost, treba, urj popoludne z vojaške bolnišnice mimo ga vprašati, zakaj se tako krčevito drži od-, mestnega vrta, po ulici Stadion, G. Carducci borništva, katerega — kakor „Gorica" trdi jn ulici Ghega na južni kolodvor. Spremljala ne izvršuje ?! A vrhu tega še predbaciva členom večine slovenskih poslancev, ki bi hoteli delati, da se lakomijo po dežal-nem odborništvu!! Nadalje se opravičuje „Gorica" s trditvijo, da je bila taka prepoved izdana tudi za Trst z okolico in Istro, ter pravi, da je čudno, da hoče vlada zvračati odgovornost za svojo prepoved ssmo na deželni odbor goriški. Tu se je poslužila „Gorica" naravnost laži. Prepoved točenja novega vina pred novim letom ci bila nikdar izdana ne za Trst in okolico, ne za I*tro. S tem odpada ta argument ».Gorice*. Sicer pa, ako bi bilo to res, ne bi manjšalo to krivde goriškega deželnega odbora, ki je predlagal tako prepoved za Goriško, da-si je bila le-ta naravnost nesreča za goriško deželo, kar je naglašala „Gorica** lima. Slednjič pripoveduje „Gorica", da je de želni odbor na predlog prof. ga je cela posadka z obema vojaškima godbama. Na čelu sprevoda so korakali Bošnjaki, za njimi njih godba, potem so peljali njegovega črno odetega konja. Pred vozom za vence sta spremljala k večnemu počitku pokojnika oba vojaška kurata. Sledila je krsta in za njo je jahal tradicijonelni žalni vitez v črnem oklepu. V konduktu smo opazili kornega poveljnika O. Potioreka. FML. K. pl. Langa. namestnika princa H j-henlohea in dr. Pred kolodvorom je vojaštvo odalo tri salve. Slavnost v Vrdeljskem „Narodnem domu" dne 21. t. m. izvršila se je povsem dobro v materijalnem kakor v moralnem pogledu. Razveseljivo dejstvo je bilo posebno to, da je bilo, razum par ljubih gostov, polno domačinov, za katere je bila v prvi vrsti prirejena slavaost. Lepa, novo slikana dvo-da Je ! rana napravlja ksj prijeten vtis na gosta. Sli -Berbuča dne!karije je izvršii Slovenec R^nceij iz Kolonje, V dobroznani prodajalnici moških oblek CITTA' Trst. ulica Giosue Cirducci št. 40 (prej Torrente) BfF* A Trst novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko. 12. t. m. protestiral proti prepovedi ter da| bivajoč sedaj v R:colu. se je ta protest vsprejel v zapisnik odborove seje dne 14. novembra t. 1., kateri priliki da je deželni odbor vnovič hteval od namestništva preklic prepovedi. Tudi to je veleznačilno za razmere Razpored se ]e vršil dovršeno kakor je °° - že tu lepa navada. Igra „Brat Sokol" je za" j vzbujala neprestano sm^h. Kako tudi ne ? Saj ! so igrali: Boroščakov, Stoka in Vero?šek !! *tPodrobnejo oceno opuščamo, ker nam imena Deželni odbornik :ne zadostujejo. Tudi ostali so bili na svojem j mestu. Pozabiti ne moremo še deklamacije, za katero je res škoda, da se ni vršila v začetku vsporeda. Pevski zbor postane še izvrsten, ako se bo pridno vadil. Posedu;e nekaj krasnih glasov in se šolo dosežejo še lepih vspehoT. lito vel;a o tamburaših. misliti, da se ..samih kavinih dobra kava zrnc pri-nikakor Napak je pravlja le iz — kajti dober pridatek povikša kavino moč in njen okus. To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega Franck ovega" pridatka za kavo. PEKARNA in SLADĆ1ĆARNA VINKO SKERK, Trst, ul. flcquedotto 15, podružnica ul. Mlramare 9 v moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 k"" fnSen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom Dobi He tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biSkote, in posebno pa Specijahteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma in vsake vrste čaja, ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem V. SKERK i 1 i Tržaška mala kronika. da je vsaka in tudi uajostreja kritika še [preblaga. V „Gorici" z dne 24. t. m. priobčena iz1 sva dež. poslanca in namestnika dež. odbornika Antona Elančiča zabija le zadnji žebelj v te sramotne razmere. G. Klančič potrjuje (česar „Gorica" ni hotela odkrito; priznati) da je deželni odbor „izposloval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno pre-' poved"* ter izjavlja, da deželni odbor ni skle-j pal o tem v nobeni seji, da potemtakem ni! bil nikdo zakonita pooblaščen tako prošnjo | vložiti v imenu deželnega odbora ter da bi se, bii on proti takemu predloga najodločneje * proti vil. Menimo, da je s tem afera popolnoma j pojasnjena. In sosebno je tudi jasno, da sta; slovenska deželna odbornika v deželnem odboru Je — peto kolo. Ca te je že o tem nepolitičnem vpraša-n u tako prezirljivo postopalo, potem lahko ruzimemo vse postopanje deželnega odbora goriškega ob vprašanjih političnega in narodnega pomena ! A krivda na takem preziranju z^devlje sedanje slovenske deželne odbornike, ki se niso nikdar upali postaviti se po robu prepotenci Pajerja in njegovih italijanskih dež. odbornikov. Slučaj z gori omenjeno prepovedjo pa je pokazal ves položaj v deželnem odboru v kri čeči luči. Resna beseda. Prejeli smo: Nočemo kri-1 Sanje vaši tikovati tega, kar se je dogodilo do sedaj ua' i m a dva brata, po..u naših denarnih zavodov, da-si se nam' Koledar in vreme. Dane?: Virgilij ušiijnie bojazen, daje naš razvoj na tem po-! škof. — Jutri: Soiten muč. — Temperatura lju. Mi imamo sedaj v Trstu (v mestu) eno'včeraj ob 2. uri popoludne -f- 10 Cels. — bannko in tri bančne podružnice. Zraven tega' Vreme včeraj : lepo. imamo dva druga denarna zavoda, ki že po-} ' Vremenska napoved za Primorsko: sluieta in enega, ki se ustanovila. V okolici večinoma jasno; semtertja megleno. Zmerni imamo štiri denarne zavode — skupaj torej vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V 11 : reci enajst denarnih zavodov. Nočemo začetka lepo, potem polagoma motno, trditi, da bodo ti denarni zavodi zadostovali nam tržaškim Slovanom za vse večne čase Porotlio SOdiŠČC, — rečemo pa lahko, da za sedaj zado- stujejo popolnoma. Vsaj za par let,? Detomor. Dne 2G. majmka t. L zvečer opazilo se je neko žensko, ki je na trgu della goriškem deželnem odboru, pref Berbuč je torej izvedel o prepovedi, ki jo je predlagal deželni odbor sam. še le 12. t. m. dečim so prizadeti vinogradniki bili že 11. t. m. v deputaciji na [namestništvu, kjer j s j izposlovali preklic prepovedi, ki je bila ( potem formalno razglašena že 13. t. m. In 14. t. m. ko je bilo ž e v s e rešeno, je' goriški deželni odbor — menda zato, da dokaže svojo veliko skrb za kmeta — v drugič prote:tiral. Pri tem se zdi, da mu še ni bilo! Zopet demonstracije. Včeraj so se pono znano, da je prepoved že preklicana in ni-vile demonstracije po mestu. Zopet isti vzkliki, slutil, da se bo s protestom po preklicu le1 zopet i*ti mladiči. Mi seveda proti temu ni-blamiral. mamo ničesar in Italijani imajo popolnoma Take razmere so res tako škandalozne, prav, ako protestirajo preti nemški nadutosti. Ali konstatiramo to, da so tudi sinoči pred slovensko šolo na Acquedottu klicali „Abbasso le scuole slovene u Siuiptomatično zelo za naše Lahe! Mi ai to pa dobro zapomnimo. Demonstracije so končale okolu 11, ure. Bilo je tedaj okolu kavarne Chiozza še okolu 150 mladičev. Tatvina Amalija Gregorič, vratarica v ul Chiozza >'. 55 je naznaniia, da so neznane roke porabile trenotek njene odiitnosti od doma, da so jo olajšale za 100 K. Malone zastrupljen s plinom. Jakob Mar-čon, star 23 let, stanujoč v ulici Sette Fontane, bi včeraj kmalu umrl zadušen od plina, ki se je izlival iz počene cevi. Zdravnik re-§iine postaje ga je kmalu postavil izven nevarnosti. Radi poneverjanja. Josip Sosič, stanujoč v Sv. M. Magd. spodnji št. 380, posestnik, j je naznanil policiji, da je dne 23. t. m. j izročil svojemu hlapcu Vinku Iresič iz Mune par konj, voz in 400 K za nakup blaga. Iresič je pustil konje in voz v hlevu in si vzel 400 K — na svidenje nikoli. Smešnica. Neka gospa je vprašala I mladega gospodiča : — Koliko bratov imate? — Enega miloativai. — Enega samega ? — Seveda, enega samega. — No, to pa je res j čudno. Neki dan sem stavila ravno to vpra-sestri, a ona mi je dejala, da Nova prodajalnica z veliko izbero hišnih in ^ kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. lfincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Direktni dovoz štajerskih kokoši i* ajc. Specijaliteta : Graške poularfo. i Gene dogovorne. — Postrežba na do*: Ulica Campanilo št. 15« Velika zaloga sira :: s specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigiano, ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ===== Absolutno konkurenčne cene. Dona & Perissinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. _ nnnnKnn^nn^nnnnHii^^^^^ Dr» Fran Korsano specijalist za sSfilitiCne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v uiici San fćicolč štev 9 rjev mnogo nadknljujejo, toliko glede humorja kolikor glazbe, one nekdanjih, Smehu in ploskanju ni bilo ns konca ne kraja. Danes ob 8. zvečer se opereta ponovi. V nedeljo bodo dve predstavi: popc-ludne .,Ali-babaw in zvečer „Tri želje". Politeama R o s s e 11 i, Danes zvečer ob 8 20 bo uprizorila družba Giacinte Pezzana. v rimskem narečju, komično igro „La soucera". ____ Društvene vesti. Glazbeno društvo „Trst" ustanovi decembrom t. 1. svoj mešan in moški ki bo imel nalogo izvajati skladbe in koncertne veljave. V pevski zbor se sprejemajo moči, ki imajo, v svoji oblaBti dober glas in posluh kaker tudi zmožnost za pouk v teoriji. Za one gospice in gospode, ki nimajo še pojma o pevski teoriji in se drugače sposobni za pevski zbor, se otvori poseben 2 mesečni pevski-teoretični tečaj. TJstmene in pismene prijave vsprejema odbor: „Glasbenega društva Trst" — v ulici Stadion št. 19 L, in društveni kapelnik g. H. O. Vogrič, v ulici Giovanni Boccaccio št. 9 I. nad. Opomba. Sprejemajo se tudi učenci (začetniki) za tamburaški zbor. Gcspice in gospodje, ki želijo se učiti ta narodni inštrument, se lahko prijavijo pismeno ali ustmeno vsaki dan v društvenih prostorih ul. Stadion št. 19 1. (Trž. podp. in bralno društvo.) Vaje za starejše tamburaše se vrše vsaki torek in petek ob 8.30 uri zvečer, v istih prostorih. Klavirski tečaj 6e je že otvoril; kdor želi pristopiti k istemu, naj se prijavi kakor zgoraj rečeno. Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakohu priredi v nedeljo dne 29. novembra t. 1. v prostorih g. Andr. Furlana v via Stadion domačo zabava s petjem in šaljivo pošto. — Prijatelji društva se vljudno vabijo, da pridejo v rede! j o popoludne mnogoštevilno k g. A. Furlaiu, kjer se bomo zabavali pri ča£i kraškega terana. „Narodni pipčarski klub" pri sv. Jakobu vabi vljudno vse prijatelje pipčarje na M.-klavžev večer v gostilno Babičevo v soboto, <}ne 5. decembra t. 1. Darila vsprejema gosp. Sorn v f o tilni Babičevi. „Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dur:aju naznanja, da se je izvolil XII tečaj sledeči cdbor: preds. cand. jur. Ciril Pavlin ; podpreds. ab. phil. Evgen Vavken ; tajnik : *jur. Vinko Lapajne blagajnik cand. jur. ..Otokar Baš ; knjižničar cand. jur. Emil Jenko ; arhivar ph. Makso Punčur; namestnika : cand. vet. Anton Sok in forest. Martin Čuš : pregledniki: abs. jur. Pavle Debeljak, jur. Franc KcSmelj in med. Ivan Pintar. K ženski podruž. družbe sv. Cir. in Met. je pristopila narodna žena gospa Terezija vdova Biček kakor ustanovnica z 20 kronam?. G. Mihajiov iz Rojana daroval 30 st. Kakor letnica je pristopila tudi naša dična drama- , t'čna umetnica gospa Gusti Danilova, živele!; Nar. delav. organizacija Pripravljalni odbor konsumne zadruge N. j D O. vabi vse vpisane člene na skupni sestanek v prostorih N. D. 0. na ponedeljek, dne 30. novembra t. 1. Kfcr se za sedaj ne nov. Darila, za katera se tem potom najvljudneje prosi, vsprejema »rad N. D. O. Darovi. Za moško podružnico ar. Cirila ia Me todija je darovala gospa Ivana pl. Yida-Ke-lis ter kron 50 v spomin pokojnega Frana Kaiiater. Za isto podružnico so darovali pri sestanku za obnovljenje leta 1869 ustanovljene čitalnico v Dekanih kron 5 77. Denar uprava. Vesti iz Goriške. Naslov šolskega svetnika je dobil gosp. profesor Anton Fras z goriškega renškega učiteijišča, ki je stopil v stalni pokoj. x Plemenitaško poklonstvo cesarju. — V petek se pokloni cesarju odposlanstvo avstrijskega plemstva pod vodstvom kneza Lob-kovica, da mu čestita na 60ietnica vladanja. Odposlanstvo bo močno čez 600 mež iz vseh v državnem zboru zastopanih dežel; izključeni so plemiči v državni službi in aktivni oficirji. Goriško-Gradiščanske odposlance bo vodil grof Žiga Attem^-Petzecstein iz Podgore kotor člen najstarejše plementaške družine v deželi; drugi členi so: Hugo baron Codelii pl. Codellisberg, Henrik grofCallce, polkovn'k v. p., E'luvard pl, Claricini-Dornpacher, Lev | baron Bianchi Duca di Casalanza, Henrik grof Dubsky pl. Trebomis!yc, Jurij baron Licatelli pl. Eulenburg ir. ScbOnfeld. Alfred grof Manzano, Jakob pl. Panfgai, Ghino bar. Tacco pl. Felsenstein in St. Florian, X Sepava obramba. — Ker smo pisali o nepotrebnem nameščenju konceptnega vež-b&nca pri deželnem hipotečnem zavodu, spisala je „Gorica" dolg obramben članek, v katerem trdi. da je v t?m zavodu nastavljenih le osem uslužbence . To pa ne odgovarja resnic' ; pozabila je namreč blagajnika, eno do«:viii£arko in enega slugo ; je torej ednajst uslužtencfcv. Ker se pa misli namestiti še konceptnega praktikanta in računer-kega vež- Pllji (vis°ka pisalna miza) malo rabljen kanca, bo v?ek trinajst. Za likvidiranje let n h i , . PIoda »InserJkni oddelek Edinosti «ria (i. p^ejil v zBMJn» K J00.000 je to št-v*!a vea- ^ 1S? ~ Narodni dom). 1764 dar pravia&ke; to mora pripazaati vsak pa- St&llOV&nifl Priuierno mala dmiba 3) »aten in v baaeaih stvarah 1« nebalifo izurjen osebe) t bližini velike vojašnice, čir.vek. Ja-li mare za proiokoliraai« 600 aktov L™ v rOTi ^ OCii-1.tfl" potr.b.0 posebnega iradaika v ». emovnem te? Kft^i razredu, kateremu n^j posaagu 5« pisarniški delek Edino-ti. i72i ▼ajerac ?! To bi vse lahko napravil dnevničar w : r:-—--- s plačo K 1200 _ ju še raj 1 Uradnikov ne V mi&karm „HrUŠlCa'' ;t li kritikuje nikdo : 0£>i opravljajo vestao svoje dobiva ^e naravni med 1. vrste. 1794 delo in niso sami krivi, ^ka ji» tega - |(roc5fi tfiran m bel° Savsko, prodaja primanjkuje. . GOrti lOi dll Anioa Star^ Trst ^ ^ j Lazzaro žtev. 22. po 96 stotink iiter, in belo 72 sto t. Za gostilničarje in krćmarje dogororme cen« ■___li'-52 uporabo kahinje h* odda ▼ najem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri it. 1, po ScaJn 0 stotink. na desni. \ ZZ^Jjl Ugodni prilika Proda se partija g^iran-„ , _ _ tiranih Smgeijevih ^i- Pouk v rezanju, ši- ; _ drniinske potrebe, uporabljirih Pozor gospicam! ^^^ ^jsaTk,° det°>cra K« "^p-^icem Po. ienskega oblačila z lastnim delom. C'eue nizke. - ; pust L1:ca CateriDa Dvon^če, Skladiiče 1 Podgornik- Jereek, Farneto 10. t._-_____ Pi^iimSI dr- Greg°rina m dr- Slav ika sprejme R^CJi bOlBZfli ■ "OCM 1IC* pisarniškega vajenca. ' . .. - Skladišče istrskega vina t tronio št. 5. proda se po jako nizki coni skladišče oglja. - 1'iica Pe 1S57 TRST _ Trg s v. [ Ivana št. 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Xa malo: črno in belo po 5*> stot. liter. Za gostilničarje U p a qa nrort/SAoi! cene po dogovoru. V skladišču se prodaja tudi na ' 1 Bv^^^^ T drobno za piti. Priporoča se slav. občinstvu : Stanko i obiščite Velika. SkladiŠČH MarijeSalarini llHflVPP ^ star v svr^° cenitve udovo UUUVCb aij gamico do 50 let nekoliko izobra- j _ ženo. Resne ponudbe pod „A. L.u Žkedenj št. 316. j Ponte delia Fabra 2 ul. Poste Nuove (1851) j (vogal Torrente) Alla citta di Lonora j Velik izbor izgotovljenih oblek za mo5ke in iečke • ko3tumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in ; rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. De!uv.»se IT— \\\ j obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (urismi ■ n angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. ^ft Iščem ift koncipijenta in izvežbanega SOLICITATORJA. Plaea po dogovoru. I Odo. Dr. Ferdo MOller n v\ CELOVEC__ J1J nfMMii Usaka ekonomična družina nakupi V1SMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosijiva Crevljarnica Skladišče zsotouljenih oblek In krojafrifca I. FARCHI Tr8t - ul. Giosue Carducci 32 (vogal Sant. Santorioj PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5. Obleke se Izdelajo v lastni krojačnici. Odprla se je na novo urejena trgovina UP z zgotovljenimi oblekami za gospode, gospo in otroke. pod tvrdko BOHINBC & Co. v ul. delle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) Zasig tiramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo xa obilni obisk. Baldinelli €!eganca, trpežnosf, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se iz-j vršuje v 24. urah. , Sprejme ae naročila za nepremočljive postole pravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlja Trst, ulioa Grosada štev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Forno). 0000800300000000 O POZOR: POZOR■ O V prodajalnioi slanine g Giov. Suban, Trst Q ^ ulica Caserma štev. 13 o o ae »loliijo rsakčaa za zajutrk prave Janajskc ki'.i):i-s (Dun. Novomesto] in specijalitet* kr.t ijskih 'kl>»i' ir kakor tirli praska in graška gnjat in ,,Kai*ertl»'i"-h'-Prodaja na drobno In debelo tolminskega, tirolskega in kranjskega čajnega masla. Priporoča se preprodaj., krčmarjcin in goatlliiičarieiii. 0000000006080000 O 8 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speOicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telafon it. 847. - Via delia Stazione Štv. 17. - Telefon it. 7 FJlijaike v PULI, GORICI, REKI ln GRADEŽU. Prsvasarije pohištva na vsa, kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (M1M jreiHsiov, li se jšfflljsio n DOMije in jnmaaje magi n fse res.) = Sprejema se *ud! pohištva In £druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za = .VAGUM-GLEANER". Čiščenje in shranjevanje ?eepko& mgT Točne postrežba in nizke cene. = Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Dia Oincenzo Belini St. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Uaisimo D' Azeglio fit. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in dragi ]esenska in zimska sezona ! V dobroznani prodajalnici Maccari & Pross TRST, ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke. Mm barvano Maso iz tombažeme Jure pfiarkicević zaloga dalmatinskega vina -lastnega pridelka Trsty ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici <>lmo št. 2. (AH'Aucoru) Tn v ulici Majolica štv. o. (Alla bella Dalmazia). Prodajalnica in pekarna P. PETBRMEL je preiožena iz ulice Giulia 75 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobata. kateia . >..ut vzeta od prejŽn;tK® lastnika V.rnn, Joa.je zopel dovoljena sedanjemu lastniku P. PETE K. NHL