,/.v
Qlžž)om
/rfAKD
NO. 6
Amer


-/»■/VI'E RHrA Ul— m

f
AM€RICAN SPIRIT :FOR€IGN IN UNGUAG^: ONIY
Serving Chicago, Milwaukee,-Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg



SLOV€N!AN
MORNING N€WSPAP€R
te
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 10, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Indija zvišala odnose s Sev, Vietnamom, Washington protestira
Novi grobovi
Harry F. Plesko V Euclid General bolnišnici je umrl 45 let itari Harry F. Plesko z 21041 Gol|er Avenu^; rojen v j Clevelandu in veteran druge Indija je povišala svoj gene-j svetovne vojne, oče Laure in
Franka, sin Franka in Mary, roj. Kocjan, vnuk Mary Kocjan. Zadnjih 15 let je bil gasilec pri mestu Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St.
Anna Blatnik
Včeraj je umrla na domu svoje hčerke v Newburghu 68 let stara Anna Blatnik, roj. Sus-tersic, vdova po I. 1850 umrlem možu Josephu, mati Dolores Cook in Betty Sodja, 11-krat stara mati, sestra Mary Tomšič, •ophie (Josephine) Sarby, Josepha Schuster in pokojnih Franka, Johna, Louisa Schuster, Matthewa in Rose. Pokojna je jila članica Društva sv. Ane št. i.50. Pogreb bo v sredo ob 8.30 .z Fortunovega pogrebnega zaroda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na, mrtvaški oder danes popoldne ob 4.
Mary K. Novak Pretekli petek je v Richmond Heights splošni bolnišnici umrla 67 let stara Mary K. Novak, roj. O’Connors (Little Mitzie), s 504 Ransome Rd., Highland Heights, zena Anthqnyia J., hčerka pok. Patricka in Katherine, roj. Cawley. Pokojna je bila rojena / Pittsburghu, Pa., od koder se e preselila v Cleveland 1. 1924.
Hlini konzulat v Hanoiu v poslaništvo. ZDA smatrajo ta korak za konec nevtralnosti Indije v vietnamski vojni.
WASHINGTON, D.C. — Indija je pretekli teden zvišala raven odnosov s Severnim Vietnamom od glavnega konzulata na poslaništvo. Vse kaže, da je storila na posredovanje -Sovjetske zveze, ki se trudi za utr-^itev svojega vpliva v Hanoiu.
v uradni izjavi je dejala In-d:ia, da je cilj povišanja odnosov na raven poslaništva “še da-iJe povečati prijateljsko raz-nierje” med obema deželama.
Doslej je imela Indija tako v Hanoiu kot v Saigonu samo generalni konzulat. Ker je povišala v poslaništvo le generalni konzulat v Hanoiu, trdijo v Wa-shingtonu, da pomeni to “konec nevtralnosti” Indije v Indtikini.
n ie posebno važno, ker je Indija predsednik komisij za nad-2lranje izvrševanja sklepov 2e-nevskega dogovora o Indokini eta 1354. Vse te komisije za en-"‘‘t spe, toda morda bodo oži-'Ve-e, ko bo prišlo znova do ure-Janja razmer v Indokini.
Washington je nejevoljen tudi zaradi tega, da se je Indija
odločila, za ta korak prav sedaj,
ko k
tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Joseph Sintič
Na svojem domu v Apopka v Floridi je umrl preteklo soboto 90 let stari Joseph Sintič, ki je živel preje na 6301 St. Clair Avenue, rojen v Kostanjevici na Dolenjskem, vdovec po l. 1937 umrli ženi Rosi, rojeni Stanko, ;d je bila dolga leta zaposlena v Grdinovi trgovini s pohištvom na 6017 St. Clair Avenue. Družina se je kasneje preselila v Chardon, nato pa v Florido. Pokojni je zapustil hčerko Mrs. Ray (Erma) Johnson. Bil je član KSKJ št. 25, ADZ št. 1 m St. Anthony Lodge of the Cathode Knights of Ohio. Pogreb bo ■ utri ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob h, nato na Kalvarijo.
-------o--------
Veliko iMjiasije v moštvu oMčenih sil
_ aže Hanoi tako trdovratnost Pogreb je danes ob 9.30 iz Za-na bojiščih kot pri razgo-'
vciJi v Parizu. Indija celo pri-^nava, da je to storila sedaj Trav’ zaradi ameriških obsežnih Galskih napadov na Severni ietnam med božičem in novim ietorn.
Juž
la
K.
'IkNm Vietnam dobi letalsko pehoto
SAIGON, J. Viet. — Vlada nega Vietnama se je odloči-°pustiti vojaška oporišča v anaibodži, pa organizirati zato °Cne enote letalske pehote po ^S-edu 1. ameriške konjeniške du*ije, ki je ob svojem priho-v Južni Vietnam pripeljala s t;r°j narne3to konj — heiikop-
Nove posebne enote naj bi ,g 6 e do 15,000 mož in naj bi bile ^Posebne nagl° poseči tja,
Heba. Reševale bodo kot
kjer
o-
/^tve ne le kočljive naloge v ^L-~nem Vietnamu, ampak tudi doCT ambodži. Seveda tam le v ^Aororu z vlado v Phnom Pen-
V letalski nesreči jV,§-panskem 104 mrtvi
pe ^A, Baleari. — Pretekli e^v je na letu sem treščilo
^ Mško letalo Caravelle Iberia
Vrh ”aeS V	čevljev visok
y . ’ je v megli pristajalo.
Potniki in moštvo letala so
Ul mrtvi.
šrf ne^a|j izjemami so bili sami anci, med njimi veliko takih, s°	sem jz Valencie na
Peeitnice.
hfajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 10.„ nato na Kalvarijo.
Ursula Ilovar
Včeraj je umrla v Euclid Ge-
Lml šele sredi aprila
WASHINGTON, D.C. — NASA je objavila, da je bil polet Apollo 16 preložen od 17. marca na 16. aprila, ker je potrebno izvesti popravke v sistemu ločevanja vesoljske ladje in lanskega vozila, pri čemer je bilo pri zadnjih poletih nekaj težav.
Prav tako -bodo izvedli nekaj sprememb v oblekah, v katerih
V oboroženih silah j ZDA bo koncem letošnjega junija 2,381 zCC3 ljudi, II milijona. manj kot oli nastopu
predsednika Nix|na.
WASHINGTON, D.jC. — O-brambno tajništvo j| objavilo, da bo moštvo oboroženih sil zaradi omejenega proračuna močno zmanjšano. Znižal« - se bo na stanje, kot ga ZDA riso imele od časa izpred korejske vojne. Predsednik Nixon je predložil za narodno obrambo 76 bilijonov dolarjev v tekočim proračunskem letu, pa mu je Kongres c d tega odbil 3.3 bilij cne.
štva J. W. Friedheim j je da bo število vojaštva, v
Zastopnik obrambnega tajni-
dejal, vseh
rodovih oboroženih sil! zmanjšano za 114,000, odpuščenih pa bo tudi 41,000 civilnih uslužbencev narodne obrambe.
Skupno bo ostalo ob koncu letošnjega junija v oboroženih silah 2,391,000 ljudi v uniformi, kar je najmanj od dni izpred korejske vojne, ko je bilo v narodni obrambi skupno le 1,460,-261 oseb. Ocl časa vrhunca vietnamske vojne se bo število zmanjšalo za 1.1 milijona.
Zaradi znižanja osobja bodo verjetno odpadli poklici vojnih obveznikov v vojaško službo v naslednjih mesecih. Obrambno tajništvo je izjavilo, da bo odpuste med civilnim osobjem čim boli omejilo, da pa n- mesto
MUJIBUR RAHMAN V DAK
Vodnik Bengalcev šejk Mujibur Rahman je bil v soboto izpuščen ter je odletel iz Pakistana v London, od koder se je po razgovoru s predsednikom britanske vlade E. Keathom podal preko Indije domov. V7 Daki je bil danes sprejet od stotisočev navdušenih Bengalcev. Dejal je, da med Bengalijo (Bangladesh) in Pakistanom ne bo nobene zveze.
NEW DELHI, Ind. — Šejk Iz Londona je Mujibur Rah-Mujibur Rahman, vodnik Ava- man, ki ga je Bangladesh progla-mi lige, glavne politične organi-. sila takoj ob nastanku za svo-zacije v Vzhodnem Pakistanu, j jega osvoboditelja m prvega ki je v decembru 1970 dobila | predsednika, letel v New Deim, pri, volitvah 167 od 169 poslan-j kjer so ga na letališču sprejen
bedo astronavti hodili pb Luni.
Nekaj težav je tudi v baterijah! caišlih he bo najemam novih
krnskega vozila, ki dajejo elek-j	^	~
triko za pristajanje vozila. j Nixon je najbolj
Preložitev poleta bo dala' a-	občudovan
stronavtu Charlesu M. Duku
neral bolnišnici Ursula Ilovar s Avenue, rojena na Brezjah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1.907. vdova po 1. 1963 umrlem možu Johnu, mati Lillian Gobec, Ann Femec, Johna Jr., Josephine Kunste!, Steva Černe, Anthonyja Černe, Fay Bowden, pok. Franka in pok. Stanleyja Černe, 11-krat stara mati, prastara mati. Bila je članica ADZ št. 22, Podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Žele-
90 let stara dovolj časa za okrepitev zdravja
PRINCETON, N.Y. — Gallupov zavod za ugotavljanje jav-
15311 School: in popolnejše uvežbanje za po-: nega mnenja vsako leto povpra-
let. Duke je pred začetkom vež-banja prebolel pljučnico.
------o-------
V Egiptu pojdejo tudi
ženske v vojno?
KAIRO, Egipt. — Edina članica vlade Eisha Rateb je predložila, naj bi uvedli v Egiptu vojno obveznost tudi za ženske, da bi tako dobile možnost, da sodelujejo pri obrambi domovine “ob strani mož”.
šuje, katere vodilne javne ljudi Amerika najbolj občuduje. Za lani je že tretjič postavil na prvo mesto predsednika ZDA R. M. Nixona.
Nedaleč za njim je znani e-vangelijski pridigar rev. B. Graham, slede pa jma sen. E. M. Kennedy, bivši predsednik L. B. Johnson in sen. H .H. Humphrey. Podpredsednik S. T. Ag-new je bil leta 1970 na 4. mestu, lani pa se je pomaknil na 6.
■cev in imela večino v tedaj izvoljeni osrednji narodni skupščini Pakistana, se je po skoraj 9 mesecih vrnil domov,, od koder so ga odpeljali kot jetnika, vrnil kot zmagovalec, kot preds sednik nove države Bangladesh. V preteklem marcu ga je dal predsednik Pakistana Yahya Khan prijeti in prepeljati v Zahodni Pakistan, kjer ga je po-obno vojaško sodišče obsodilo na smrt z obešenjem. Obsodbe k sreči niso izvedli in novi predsednik Pakistana Bhutto je po ponovnih razgovorih z Mujibur-jem, ki ga je priznal za vodnika Bengalcev, tega izpustil. Mujibur se je nato vrnil domov v Bengalijo, ki je med tem postala neodvisna država.
Mujiburja Ranmana so poslali z letalom iz Pakistana v London, kamor je priletel v soboto zjutraj. Tam ga je sprejel predsednik vlade E. Heath in mu v imenu Velike Britanije obljubil vso pomoč, ki bo možna. Rahman bi seveda rad dosegel-čim prejšnje priznanje Bengalije, pa mu je Heath povedal, da bo na to treba počakati, dokler ne bodo odšle indijske čete domov in bo nova država pokazala, da je res sposobna obstoja.
Tekom obiska v Londonu je Mujibur povedal, da je bil od posebnega vojaškega sodišča v Zahodnem Pakistanu pod vlado Yahye Khana obsojen na smrt z obešenjem in zaprt v celico za na smrt obsojene. Kaj se je med
z vsemi častmi, ki pripadajo ar žavnemu poglavarju. V oagovoi na pozdrav predsednika indij e Girija se je Indiji zahvalil za vso pomoč, ki jo je nudila in jo nudi njegovi domovini. Ta Indiji ne bo tega nikdar pozabila. Posebej se je zahvalil predsednici vlade Indiri Gandni, ki je je označil ne le za “voditeljico ljudi, ampak za voditeljico cm veštva”.
Po razgovoru z Indiro Gandhi, ki je trajal 35 minut, je šei Mujibur v letalo indijskih letalskih sil, ki ga je poneslo v Kal kuto, od tam pa je z drugim letalom letel v Dako, kjer so ga na letališču pričakali sto tisoči Bengalcev in mu priredili viharen sprejem. Mujibur je ob pri hodu v Dako dejal, da Bangladesh ne bo imela nobenih poseb nih vezi s Pakistanom.
Ko bo slavja konec, bo nasto pilo za narodnega vodnika Bengalije naporno delo organizacije nove države, vzpostavljanja reda in miru v njej, pa tudi skr bi za njen gospodarski razvoj. Bengalija je eden najgostejšč naseljenih predelov na vsem svetu. Na ozemlju, ki je za dobro četrtino večje od Ohia, živi preko 75 milijonov ljudi, ki se pretežno preživljajo s kmetijstvom.
Mrs. Richard M. Nixon sa je vrnila iz Afrike
WASHINGTON, D.C. — Zena predsednika Nixona Pat se je tem godilo v svetu ni nič vedel, j včeraj vrnila z uradne poti v tri dokler ga ni novi predsednik | afriške države. Najprej je zasto-Pakistana Bhutto izpustil in mu | pala ZDA pri vmestitvi novega povedal, da je Indija zasedla predsednika republike Liberije Vzhodni Pakistan in ga priznala Tolberta in bila nad vse sloves-za neodvisno državo Bangla-.no in prijazno sprejeta. Nato je
Iz Clevelanda
in okolice
■ /
j Lepa telovadna akademija—
Slpvenska telovadna zveza se je vi^soboto s svojo Telovadno akademijo v farni dvorani pri Sv. Vidu prav postavila. Tudi udeležba je bila zelo lepa. K lepi prireditvi Slov. telovadni zvezi naše čestitke!
Pogreb—
Pogreb Johna Centa, o katerega smrti smo poročali v petek, bo danes popoldne ob 1.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Pogrebne molitve oo opravil rev. W. K. Hogg.
Odbor za leto 1972—
Društvo clevelandskih delavcev št. 9 ADZ ima za leto 1972 sledeči odbor: predsed. Joseph Lausin, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid Ohio 44117 tel. 481-6437; blag. Bob Menart, mlad. zastop. Mary Zicheri. V nadzornem odboru je namesto J. Paika zdaj William Hochevar. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje soba št. 3, ob 9. dopoldne.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so va-oijene jutri (torek), popoldne ob dveh v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Uršulo Ilovar.
desh.
Bombe v bančnih varnostnih predalih sredstvo izsiljevanja


Vremenski
prerok
pravi:
pelno oblačno z možnostjo rsenja dežja. Najvišja tempera-tUra okoli 36.
NEW YORK, N.Y. — Pretekli petek so bile odstranjene bombe iz bančnih varnostnih predalov v velikih bankah New Yorka, Chicaga in San Francisca, kamor naj bi bile nameščene že pred več meseci. Skupno so našli 8 bomb, ko je tisti, ki jih je nastavil, sporočil, kje so. Ena taka bomba je po vsem sodeč eksplodirala prezgodaj in ne-predvidoma v preteklem septembru v San Franciscu.
Tisti, ki je bombe nastavil, je v svojem sporočilu o njihovih nahajališčih povedal naravnost, da bo take bombe uporabil v bodoče za osvoboditev “političnih jetnikov”.
V vseh treh mestih, kjer so bile bombe nastavljene, je vladala med varnostnimi o-blastmi, pa tudi med bankirji huda napetost. Čeprav so vedeli, kje so bombe, je bilo treba počakati, da so se velike jeklene blagajne odprle s pomočjo ur, ki to avtomatično omogočajo. Nastalo je tudi vprašanje, kako varnostne predale varno odpreti, ker z izjemo par slučajev, lastnik s
varnostnega predala ni poslal ključa, s katerim je predal možno odpreti ob souporabi ključa, ki ga hrani banka. Vse to je bilo končno urejeno, bombe najdene nd napovedanih mestih in srečno odstranjene.
Vodniki varnostnih služb, bankirji in lastniki velikih stavb ter podjetij preudarjajo in razmišljajo, kako preprečiti tako bombno izsiljevanje, ki ga je organizator tega bombnega poskusa — ali organizatorji, kar je tudi možno in verjetno, — napovedal. V svojem poročilu je dejal, da je bombe mogoče postaviti pod veleceste, še predno so te zgrajene, v stavbe, ki še niso gotove in na razne druge kraje tako, da jih ne bo mogdl nihče najti ali odkriti, ne da bi bil o njihovi legi obveščen.
Ko bodo bombe položene, ne bo oblastem dejansko o-stalo nič drugega, kot izpolniti zahteve tistih, ki bodo te bombe položili, oziroma vedeli za nje. če bi se oblasti hotele temu upirati, je vpra-
šanje, kaj bo storilo prebivalstvo, ki se bo čutilo ogroženo.
Organizator bombnega izsiljevanja je zapisal, da so sedaj v naši “bolni in nasilni družbi” uporabljali ugrabitev ljudi, da bi za njihovo osvoboditev dobili denar, oziroma lastnino. Sedaj bo on ugrabil ali zasegel imovino in jo pustil šele, ko bodo “politični jetniki” izpuščeni.
Ko bo imovina zasežena, bodo oblasti obveščene, koga in do kdaj morajo izpustiti, da jim bo izdano mesto bombe. Oblastem in javnosti bo tudi sporočeno, koliko časa je še do eksplozije. Če bi oblasti dvomile o resničnosti obstoja bomb, je mogoče postaviti namesto ene dve ali tri in jim v dokaz resničnosti sporočiti lego ene od njih. Odkritje te naj bi bil prepričljiv dokaz o resnični nevarnosti.
Načrt za tako bombno izsiljevanje je dobro premišljen in pretehtan od vseh strani. Preprečitev izvedbe takega
načrta gotovo ni enostavna in lahka. Se tolikšna pazljivost od časa do časa popusti in nudi priložnost za izvedbo tega, kar naj bi preprečila. Treba je tudi računati z nezanesljivostjo ljudi. Nekatere je mogoče premotit, druge kupiti, spet druge preplašiti. Marsikoga bo že sama misel na obstoj take možnosti preplašila, posebno osobje v velikih bankah, ki imajo po tisoče in ti-osče varnostnih predalov. Le kdo naj vse, ki te predale najemajo, stalno nadzira!
Slične zamisli in načrti so se redili v raznih glavah že tudi v davni preteklosti, le sredstva v njih so bila druga, njihova uresničitev je naletela na ovire, ki jih ni bilo mogoče premagati, družba, kateri so grozili z uničenjem, je preživela. Tudi naš čas in sedanja družba bo vse to preživela, so pa taki načrti in njihova objava brez dvoma znak našega časa in razmer, ki v naši družbi vladajo. Nasilje, sila naj doseže to, kar večina
bila prav tako prijazno sprejeta v Gani, kjer je bila pred leti pri proglasitvi njene neodvisnosti skupaj v svojim možem, ki je bil tedaj podpredsednik ZDA.
Iz Gane je šla še v republiko Slonova kost, kjer jo je prebivalstvo glavnega mesta Abidjan tudi zelo navdušeno sprejelo in pozdravljalo. Mrs. R. M. Nixon je bila s svojim 6-dnevnim o-biskim v treh afriških republikah zelo zadovoljna.
družbe
upira.
zavrača in čemur
Rop v Nev/ Yorku razrešen, štirje roparji prijeti
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo zjutraj po Novem letu so prišli v znani Pierre Hotel lepo o-blečeni moški in hotel enostavno zasedli. Osobje, ki je bilo na mestu, in goste so uklenili in zaprli, nato pa- se načrtno lotili odpiranja varnostnih predalov, kjer so vedeli, da so spravljeni dragulji in denar. V dveh so večino teh predalov odprli in izpraznili, nato pa izginili. Skupen plen naj bi bil preko milijona dolarjev.
Ko je nekdo od skupine ro-
Zaanje vesti
LOS ANGELES, Kalif. — Howard Hughes, bilijonar, ki se 15 let ni prikazal v javnosti, je v petek zvečer preko telefona z Bahamov imel tiskovno konferenco s 7 časnikarji. Zanikal je vsako zvezo in osebno poznanje Clif lorda irv-inga, ki trdi, da je po večin osebnih razgovorih z H. Hughesom napisal njegov življenjepis, ki bo natisken v letošnjem marcu. Hughes je napovedal, da se bo kmalu vrnil v ZDA in da se bo lotil produkcije filmov.
BANGKOK, Taj. — Kdeči saboterji so se priplaziti na letališče Utapad, eno največjih ameriških letalskih oporišč v Aziji, in poškodovalo tri B-32 letala. Eden od saboterjev je bil ubit.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči pritisk na Long Cheng na robu Planote vrčev v Laosu se nadaljuje, vendar do splošnega napada še ni prišlo. Rdeči so med tem tri dni napadali Ban Nhik, zadnjo vladno postojanko na Bolovenski planoti, pa bili s hudimi izgubami od-biri. Imeli naj bi do 500 mrtvili.
HONG KONG. — Nekdanja največja potniška ladja Queen Elizabeth 11., ki je bil lani pripeljana sem in naj bi služila za plavajočo univerzo, se je danes prevrnila v morje, ko jo je* na njej nepričakovano nastali požar uničil.
milijona plena, večinoma dra-urahl ^^- ^ne2a roParJa m cGaii
del plena še iščejo.
Letalska nesreča v Mehiki: 21 mrtvih
CHETUMAL, Meh. — Potni-parjev skušal naropane dragulje ško letalo DC-6 je treščilo pre-v nekem hetelu prodati, je bila tekli četrtek na tla 27 milj se-kmalu policija na mestu. Naj- verozahodno od tod v bližini prej so prijeli dva roparja, nato! mesteca Bacalar. Vseh 21 oseb pa še dva in rešili za okoli četrt iv letalu je bilo mrtvih.
| /liilERlSKA DomOViillA

»	IM > Al I -
G117 St. Clair- Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 6 Monday, Jan. 10, 1972
Polomija ali ne? In čigava?
I.
Zopet smo enkrat sredi ostre javne razprave o ameri-riški zunanji politiki. Sprožila jo je objava zaupnih dokumentov in zapisnikov o razpravah posebnega odbora, ki je zasedal v Beli hiši in razpravljal o položajih in ukrepih, ko se je začela vojna med Indijo in Pakistanom. Iz teh objav je razvidno, da je bil predsednik Nixon s srcem na strani Pakistana, četudi je uradno proglasil, da so ZDA v vojni nevtralne. Prav to je postalo središče spora. Predsedniku ZDA očitajo, da je govoril eno, želel in delal pa dejansko drugo, da je kriv hude polomije v zunanji politiki ZDA.
Za pravilno razumevanje in presojo vprašanja je treba navesti nekaj dejstev in okoliščin, ki so privedle do vojnega spopada, pa tudi na odnose, ki so jih imele ZDA do o-beh nasprotnikov v preteklosti.
ZDA so bile in so še vedno uradno povezane s Pakistanom v SEATO, zvezi za obrambo jugovzhodne Azije, v okviru katere so posegle v Indokino in jo šle reševat pred komunistično osvajalnostjo. Pakistan, ki je tudi član SEATO, je stal pri tem ob strani in se je dejansko v teh letih sprijaznil s komunistično Kitajsko, poleg ZSSR, glavno podpornico rdečih v napadu na Južni Vietnam. Pakistan je v tistih letih odpovedal ZDA vojaško-letalsko oporišče v Pešavarju. od koder je letelo znano U-2 izvidniško letalo,, ki so ga Rusi sestrelili nad Sverdlovskom in ujeli njegovega pilota Powersa. Pakistan je hodil svoja pota v mednarodni politiki in se pri tem ravnal največ po svojem 'sporu z Indijo.
Indija je po številu prebivalstva največja demokratična država na svetu, ki je rada poudarjala svojo miroljubnost in hotela biti posebno času Nehruja nekak moralni sodnik sveta. Redko je obsojala Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko, dostikrat pa ZDA, čeprav so ji te vsa leta po vojni dajale obilno gospodarsko pomoč, da bi lahko ostala “zgled demokratične države” za vso Azijo nasproti komunistični Kitajski. Iz leta v leto so ZDA reševale indijske milijone pred lakoto, pri tem so na tihem računale, da bo Indija podpirala njihovo politiko v južni A-ziji.
V tem se je Washington varal, Indija je uredila z dogovorom v Bandungu svoje odnose s Komunistično Kitajsko, že preje pa se sprijaznila tudi s Sovjetsko zvezo. Že v Korejo je poslala proti rdečim napadalcem samo pomožne vojaške enote, ne borbenih. Ko je prišlo do komunističnega napada v Laosu in nato v Južnem Vietnamu, je Indija nekaj časa molčala, nato pa skoraj očitno začela podpirati rdečo stran. Tudi kitajski napad na Indijo leta 1962 te indijske politike ni bistveno spremenil.
Indija se je skušala s Kitajsko pobotati, pa iskala istočasno naslonitev na ZSSR v upanju, da bo od tam dobila potrebno vojaško pomoč, predvsem moderno orožje. V tem je končno uspela, četudi za ceno posebne prijateljske pogodbe, sklenjene v preteklem avgustu.
ZDA so vedno znova skušale pomiriti Indijo in Pakistan, pa brez uspeha. Jabolko spora je Kašmir, ki je po veri pretežno islamski in bi zato moral biti del Pakistana, pa ga je Indija enostavno zasedla. Indija ne mara sprejeti ljudskega glasovanja, ki naj bi ta spor rešilo, kot so to zahtevali že pred leti Združeni narodi. Ko je prišlo leta 1965 do vojne med Indijo in Pakistanom, je posredovala za mir Sovjetska zveza. Ta je bil dogovorjen in sklenjen v Taškentu.
Razvoj zadnjih let je kazal, da bo prišlo med Indijo in Pakistanom do nove vojne, ko se bo nudila prva priložnost za to. Pakistan so vodili vojaki brez sodelovanja ljudskega zastopstva. Predsednik Yahya Khan je dal končno izvoliti v decembru 1970 ljudsko skupščino in napovedal vrnitev k ustavm' predstavniški vladi. Pri teh volitvah je dobila absolutno večino Avami liga Mujiburja Rahmana s središčem v Vzhodnem Pakistanu, kot druga stranka pa je bila Ljudska stranka Bhutta v Zahodnem Pakistanu, ki je tam dejansko dosegla absolutno večino.
Predsednik Yahya je naročil izdelavo nove ustave, ki naj bi bila predložena v razpravo novoizvoljeni skupščini. Pri tem je prišlo do hudih sporov. Rahman, vodnik Vzhodnega Pakistana ali Bengalije, je zahteval čim večjo svobodo za Bengalijo in pristal dejansko le na prav rahlo in o-hlapno zvezo med obema deloma Pakistana. Yahya Khan je hotel trdno povezavo z močno centralno vlado in užival pri tem podporo Bhutta.
e strani sta trdovratno vztrajali pri svojem in Yahya cn se je odločil streti odpor v Vzhodnem Pakistanu s si"o. ko mu je Rahman zagrozil, da bo začel kampanjo za javno nepokorščino vladi. Ta je to dejansko tudi začel in ohromil v par dneh vso javno upravo v Vzhodnem Pakistanu. Yahya je dal Rahmana prijeti in naročil vojakom, naj “narede red”.
Ti so pri tem delali s tako silo, da se je začel zgražati nad tem dober del svetovnega javnega mnenja, milijoni preplašenih Bengalcev, predvsem oni hindovske vere, pa so začeli bežati preko meje v Indijo. Indija je te begunce sprejemala, pa poudarjala, da je to za njo pretežko breme, ki ga ne bo mogla dolgo nositi. Začeli so kar javno razpravljati^ da bi bilo ceneje iti “napravit v Vzhodni Pakistan red” in s tem omogočiti vrnitev milijonom beguncem, kot pa te vzdrževati v Indiji.
Vse to pakitanskega predsednika Yahye ni zmodrilo. Namesto da bi se skušal pomiriti s prijetim Mujibiirjem Rahmanom, ga je postavil pred vojaško sodišče kot izdajalca in upornika. Nasilje v Vzhodnem Pakistanu se je nadaljevalo.
(Konec jutri)

I BESEDA IZ NARODA Če li je dolg čas - pa preberi šole
(Za A.D. zbral in priredil Regerčan)
NEKATERIM BO PRAV, kaj ni ustavil požara poprej, dokler ni vedel, da ni nikogar v gorečem poslopju.
Gospod pa je odgovoril: “Zato, ker bi bil pogubljen tisti človek ...”
Čarovnice so gospoda Jerasa silno sovražile, ker mu niso mogle do živega. V njegovi župniji ni nikdar pobila toča. Gospod je bil pravi angel varuh žitnega polja.
Tako pripovedka o njegovih
NEKATERIM NE, ko to objav Ijam. Ampak potrebni smo pa vsi kaj takega, da nam na obraze malo smeha prinese, ker preresni obrazi so pusti, kakor so pusti oblačni predpustni dnevi. Zato povejmo drug drugemu kaj takega, da bo nam v dnevih tega predpusta v tem novem letu kaj veselja na naše obraze prineslo. To vpoštevaj, kdor bo to bral.
Obenem pa tudi na življenja ne pozabimo, najvažnejše! Dandanašnji svet posveča vse preveč pozornosti stvarem, ki so vsakdanje in mnoge popolnoma brezpomembne. Premnoge celo škodljive, ki ovirajo napredek prave civilizacije in kulture. Za dobre namene, za pravi napredek in za pravo krščansko življenje se premalo zanimamo, za to pa “nimamo časa”. V teh ozirih smo še res pravi reveiži, nimamo časa... Zares je tako. Kdor ne verjame in mu je za napredek potrebnih zadev in akcij, naj stopi med prijatelje in znance za kake potrebne stvari. Poskusi malo poagitirati za dober katoliški dnevnik med nami. Za kake osebne in razne agitacije se ga sicer radi poslužujemo, da bi pa stopili zanj na plan v agitacijo za nove naročnike, na to se pa ne zmislimo. Če komu kaj o tem pripoveduješ, dobiš odgovor: “Nimam časa.” Ali res ne? V tem oziru postajamo bolj in
resnost j čudovitih delih.
To je
* O NEKEM BLAŽU IN ŠPELI, ki sta živela tam v hribih med Kamnikom in Kokro, vedo ljudje povedati sledeče:
“Blaž je imel pridno ženo, le eno slabo lastnost je imela — znala ni molčati, čeprav je vedno zatrjevala, da zna molčati ko grob. Ker ji mož tega ni verjel, jo je hotel preizkusiti.
Nekega jutra stopi ves žalosten in skrušen v sobo. Špela, njegova žena, pa vsa zaskrbljena vpraša:
“Kaj ti je Blaž, da si tako žalosten?”
Molž pa si je pokril obraz z rokami,
“Za božjo voljo, povej, kaj ti je? Ali se je zgodila kaka nesreča?”
“Oh, pa še kakšna nesreča!”, zastoka mož in se nasloni na mizo.
“No, povej no, kaj se je zgodilo!” sili žena v Blaža. “Ali nisem toliko vredna, da bi mi za-
bolj zaspani, čas je, da se v tem upal, kaj se je zgodilo?”
oziru prebudimo in v prihod nosti pokažemo več zanimanja za naš slovenski katoliški dnevnik Ameriško Domovino! Ne dopustimo, da bi nam ugasnila
ta edina luč, te vrste med nami!
*
* ZDAJ PA NEKAJ O TEM IN ONEM, kako so se naši predniki v starem kraju in po raznih naselbinah po svetu kratkočasili v zimskih dnevih in večerih z raznimi dovtipi in zabavnimi šalami, takimi in takimi.
PRIPOVEDKA o čudovitih delih tam za kraško deveto goro ve povedati tole:
V farni vasi B. so živeli zelo zanimivi ljude. Vsi so že davno pomrli, tako tudi njihov župnik, ^ L°-
Saj bom molčala kakor grob. Le povej mi!” je Špela dejala.
“Pa naj bo. Povem ti, toda prosim te, da ne zineš nikomur niti besedice, sicer sem izgubljen.”
“Molčala bom kakor grob!” mu obljubi žena.
“Veš kaj je? Danes sem nekoga ubil.”
“Joj, za pet ran Kriščevih! Ali te je kdo videl?” .
“Nihče. To je moja edina tolažba.”
“Potem bodi brez skrbi.”
Blaž odide na vrt, žena pa vzame škaf in gre po vodo k vaškemu vodnjaku. Tam sta se se-sli s teto Katro, vaško klepetu-
koj pokaže, kam je zakopal svojo žrtev.
“Prav rad,” pravi Blaž in odvede orožnika na vrt. Z lopato odkoplje in razgrebe zemljo in privleče iz jame — krta. Orožnik ni vedel, ali naj se smeje ali jezi. Vljudno pozdravi Blaža in odide.
Vsa vas se je smejala Blaževi potegavščini, le ena se ni smejala — to je bila njegova žena,
ki ni znala molčati.
*
* NEKEGA RIBNIČANA, ki je prišel za novo leto v Ljubljano pogledat, kako Ljubljančani v novem letu dihajo, kaj govore in kako se sučejo, je srečal mlad profesor. Ta dogodek pripoveduje, da je Ribničan stal pred neko modno trgovino. V obširnem izložbenem oknu so bili razstavljeni naj novejši modeli. Ko je gledal vzorce ženskih kril na modelnih sohah, se pri njem ustavi profesor in ga ogovori. Ribničan ga pa z resnim obrazom pogleda, s prstom pokaže na krila na sohah in reče:
“Te-le vaše ‘frajle’ so pa prismuknjene, ki imajo zdaj pozimi take kratke kiklje! Kaj jih ne zebe?”
Profesor ga pouči:
“Oča, takih, kakor jih vidite tu v oknu, ne zebe, ker so lesene.”
Ha, ha...” se je zasmejal Ribničan, “tega pa nisem vejdu, da Ljubljančani prodajate tudi lesene babe. Pri nas v Ribnici imamo žive — pa jih ne prodajamo, ker so gorke. Prodajamo le lesene žlice pa sklede — bab pa ne!”
Profesor ga je debelo gledal, Ribničan pa:
“Kaj me gledate, kaj nisem prav povej du? Ribničani imamo boljše glav’ce kakor pa vi v Ljubljani. Mi se pri naših “punčkah” pozimi lahko grejemo — vi se pa ne morete, ker vaše so lesene .. .”
Mladi profesor ni vedel, kaj bi rekel. Po glavi se je popraskal in šel naprej. Najbrže si je mislil:	Ribničani so še vedno
tiči, kakršnih ni drugje na svetu.
*
Take, vidite so, si znali pripovedovati v starih časih tam doma za' morjem v slovenskih vaseh in celo v Ljubljani v zimskih dnevih in večerih in si tako preganjali dolg čas.
Vsem srečno in zdravo novo leto! Veselje naj vas spremlja in dobro se imejte!'
--------o-------
m


Pomanjkanje električnega toka
“Lesonit” in “TOK” (tovarna organskih kislin) in še odplake,
Zaradi dolge suše v Sloveniji ki se stekajo v kanalizacijsko in na sosednjem Koroškem so omrežje Ilirske Bistrice, bile vse slovenske reke skozi vse Čistilne naprave so bile skoraj poletje in še potem dolgo v je- v celoti izdelane doma Onesna-sen zelo nizke. To so hudo ob- ženost reke Reke se bo že v prvi čutile tiste elektrarne na Dravi stopnji očiščevanja zmanjšala za in Savi, ki proizvajajo električ- polovico, kot upajo.
ni tok s pomočjo vodnih sil.	----
Vodno stanje še danes ni nor-	Cestni predor
malno. Tako so prišle nujno do ' pod Karavankami svoje posebne veljave tiste elek-| Vse Gorenjce je zajela huda trarne na Slovenskem in Koro- nevolja, ko so brali, da so slo-škem, katere proizvajajo elek-venski zastopniki izjavili, da so triko iz premoga, to je zlasti ve- načrte za cestni predor pod Ka-lenjska in ona pri št. Andražu ravankami opustili, čeprav je na na Koroškem. Zadnja je sama J avstrijskih kartah, izdanih letos prišla v .stisko že pred časom,|septembra, trasa predora že vri-ker je premogovnik pri Sv. Šte-|sana. Izmenjava blaga in turi-fanu, ki jo je zalagal s premo-: gom, usahnil. Zato so morali po-
kateremu so bili zelo vdani, kakor otroci svojemu očetu. Gospod Jeras jim je bil vse: zdravnik, svetovalec, pomočnik in dobrotnik.
Kadar je udarila njegove žup-Ijane kaka nesreča, je bilo vselej ‘ narejeno”. Gospod pa je znal “oddelati”; pregnati “moro” iz svinjakov in čarovnice je znal pregnati iz hlevov. ■ V ta namen je blagoslovil košček lesa ter ga dal zakopati pod prag ali nabiti na vrata. Ljudje so zaupali in vera jim je pomagala.
V njegovi župniji je nekoč nastal ogenj. Gorela je hiša, o-groženo je bilo tudi gospodarsko poslopje. Gospod je bil takoj na mestu, kakor dandanes gasilska društva. Vprašal je, ali ni morda v hiši kakega človeka. Lc so mu zanikali, je dvignil roke in “panal” ogenj. Takoj je nehalo goreti.
Ljudje so bili radovedni, za-
Kaj ti je, Špela, da si tako žalostna?”
Kaj ne bom, ko pa je nas zadela taka nesreča.”
“Kakšna nesreča?”
“Oh, ne smem povedati, moz mi je prepovedal,” odvrne žalostno Špela.
Katra postane še bolj radovedna in tako dolgo sili v Špelo, da ji je ta slednjič povedala moževo skrivnost. Seveda, teta Katra tega ni obdržala zase, ampak raznesla je novico takoj po vsej vasi in tako je prišla zadeva tudi orožnikom na ušesa.
Popoldne nekdo potrka.
_ “Ježeš, orožniki!” se ustraši Špela, ko je zagledala ‘oko postave’. “Blaž, skrij se!”
Sedaj je že prepozno. Kar pride naj!”
“Vi ste danes nekoga ubili, ali ne?” reče strogo orožnik.
“Da,” reče hladnokrvno Blaž.
Orožnik prime trdneje za puško in zahteva, da mu Blaž ta-
linfs iipofcsjengev
m lofiias Ive, preša _______________
CLEVELAND, 6:''— Klub slov. upokojencev na Holmes A ve. sporoča slovenski javnosti v Ameriki, da bo imel “Večerjo in ples” v nedeljo, 6. februarja 1972, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. uri popoldne. Vstopnice so po $2.50 na osebo, $1.25 za otroke pod 12 leti. Igral bo Grabnarjev orkester. Vstopnice so naprodaj pri predsedniku Jos. Ferri, 444 E.
trebni premog za šentandraško elektrarno uvažati iz Bosne. Vozijo ga z železnico dnevno po 400 ton preko Pliberka v Št. Pave na Koroškem. Od 1. januarja 1972 bodo dovažali tej elektrarni dnevno še po 1,700 ton premoga iz Velenja s tovornjaki.
Iz Gornje Radgone v tujino
V	prvih osmih mesecih lani je odšlo v inozemstvo iz te občine 117 delavcev. L. 1970 jih je v istem obdobju odpotovalo 261. Največ jih je odšlo leta 1965: kar 555. Mnogo jih je odšlo mimo zavoda za zaposlovanje.
Težave z ogrevom v Celju
V	zadnjih letih je zraslo novo stanovanjsko naselje ‘Otok’. Naselje ima že dalj časa pozimi težave z ogrevanjem, čeprav so zgradili posebno kurilnico na O-toku, ki je last podjetja “Pii-narna-vodovod”.
Nove
stični promet sta se v zadnjih letih tako dvignila, da je odlaganje del za predor neodgovorno dejanje.
Zemljo vračajo kmetom
Kmetijska zadruga v Križah pri Tržiču je po nekaj letih krize in izgub prišla do tega, da se poljedelstvo ne splača in se je odločila, da zemljo, ki so jo pred leti vzeli, spet prepustijo kme-com. Od 120 hektarjev zemlje, ki jo ima zadruga, so je obdelali letos le 40. Okrog 60 hektarjev ,e bilo v zakupu, dosti njih pa ni bilo obdelanih.
Ribe tudi poleti
V deželah, kjer je ribja industrija razvita, se ribji odpadki uporabljajo za izue.avo zdravil. Tako se iz glave, t epa . kože in notranjih organov izdelujejo tudi umetna gnoj da.
Opomniti je treba, ua naj kmetje nikar ne hranijo živine z ribjo moko šest rednov pred
hiše .nimajo dimnikov klanjem, ker bo sicer meso
in so zato navezane le na ogrevanje iz celjske toplarne, ki pa ima preveč priključkov in ne
zmore ogrevati stanovanj. Ker najboljše pJleti. Torej
ljudje nočejo plačevati za ogrevanje, ki ga ni, je prišlo do sporov.
klane živine neprijetno dišalo Večina ribjih vrst se drsti spomladi. Zato jv njihovo mesc
je ve-
lika zabloda mnenje, da se rit
ne sme jesti v mesecih brez R
torej maja, junija, julija in aV-
T- r	.	.	gusta.
v r ^rTe n-	n-l To naziranje datira še iz ča-
rJn Tj, S°mT bl a,skl1- SOV, ko rib še niso znali zaščititi cana konferenca Socialistične d troh • ker je W1
M razor Tr 1 l	^ansport počasen. Zdai orevr
.....fu;1„ L, za{° ribe v posebnih cisternah
—žive, ali pa v hladilnikih.
nizacije. Konference ni bilo, ker so prišli le redki člani konference. “Delo“ pravi, da bi bilo treba poiskati vzroke za te vrste pojave, ki jih je vedno več. Zdi se, da so se ljudje naveličali poslušati dolgovezne govore, ki jih ne razumejo in ničesar ne povedo, in ostanejo raje doma pri koristnejšem delu.
MISLI
Navadi se izvrševati dela bežni, pri tem pa že vnaprej pričakuj nič drugega kot zavest da si razveselil Boga.
Da moremo opazovati in občudovati lepoto zvezdnatega neba, mora najprej nastopiti tem^' Tako tudi neizmerne obljube
Brodovi na Muri obtičali
Mura verjetno v tem stoletju) ni imela v Pomurju tako majh-’)neba verni duši nikoli bolj jas nega pretoka kot lani v oktob-!no ne svetijo kot prav v noc ru, ko je struga na številnih me- \ ^PL'enja.
stih pokazala dno. Zaradi tega i	*	,
je obtičalo v svojih pristaniščih j ZaPrta usta 30 dostikrat zn^ vseh pet brodov, ki so ponekod! obPr^eSa srca-za prebivalce edina vez med o- ■	-------0--------
152 St., tajniku Johnu Trčku, brežji. Zanje pomeni to velike1 ZA SMEH
j 1140 E. 176 St., tel. 486-6090, __ j pri nekaterih članih. Tudi v Slov. domu na Holmes Ave. se bodo dobile. Večerja bo fina kokošja in prašjčeva pečenka, krofi in druge dobrote.
Preskušena kuharica Jennie Koser nam je umrla, pa smo že drugo dobili, tako bo vse v redu. Tudi dovolj natakaric in natakarjev smo dobili. Kakor vedno bomo tudi letos prodali samo 400 vstopnic, da ne bo gneče. Vsak si naj vstopnico oskrbi pravočasno. Ne bo vam žal priti v veselo družbo! Na svidenje!
V sredo, 12. januarja, pa ima Klub slov. upokojencev redno mesečno sejo ob 2. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seja je jako važna. Letni računi in zadnje priprave za veselico, da bo vse šlo točno in v redu. Vse članstvo je prošeno, da pride na sejo in pomaga pri
obvoze tudi po več deset kilome-:	Profesor: “Če bi vrtali luknj0
Lrov daleč čez oddaljene mosto- skozi zemljo, kam bi prišli ^
ve, kar je zlasti prizadelo kme-! te, ki še niso pospravili vseh pridelkov.
Ilirska Bistrica čisti odpadne vode
V poskusno obratovanje so spustili čistilne naprave, sestav-j!ene iz štirih Plavajočih turbin; čistijo odpadne vode iz tovarn
veselici in prodaji vstopnic. A-koravno smo stari, smo še aktiv-nb dokler nam zdravje dopušča. Se ne podamo tako hitro. v. Moramo biti pridni, da zamašimo veliko luknjo, ki smo jo naredili na decembrski seji. Prošeni so vsi člani in članice za sodelovanje in da dobijo kaj novih članov in članic.
Pozdravljeni!
John Trček, tajnik
nasprotni strani?”
Dijak: “Iz luknje!”
*
“Ata, ali veš, kakšna je raA ka med mojo računsko nalogo ^ me giljotino?”
“Ne vem, Janez!”
“Prav nobena, pri obeh izgab' človek glavo!”
Gospe Hubadovi se je zdel0’ da ji je mesar odtehtal premil0 mesa.
“Ni resnična teža,” pravi ^e' sarju.
“Boste pa lažje domov nesh’ pravi mesar.
“Dobro,” pravi Hubadova i(l vrže denar pred mesarja.
“Halo, počakajte! Manjka d°' lar!” vpije mesar.
“Nič zato, boste pa zvečer je prešteli!”
N
iiimmmmimmmmmimimimimimiimjimiimmimiimiimmmmmmimimi
F. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
iiiiumimiiiimiiimmiiimiiimiiiiiiiiimiimiiHimiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiii'
XV
Mokarja sta bila vabljena v svate. Miha seveda naj bi ju vozil. Zato se je utaboril v soboto pred svatbenim ponedeljkom na predrju in se lotil konjske opreme. Sonce je sijalo tako gorko, da je od ledenih sveč teklo. Miha je sedel sredi jer-menja in zapon ter ponosno in hudo zadovoljno likal in gladil.
In je prišla mimo Ančka in se začudila.
“Jej, Miha, kako se vse lesketa!”
Veliki hlapec je obrnil medeni plošček na komatu proti soncu, da je skakal ‘zajček’ po zidu.
“Poglej se vanj! Kakor zrcalo je.”
“Zares. Niti Janez ni bolje napravil.”
Miha se je ozrl izpod čela na Ančko. Lice se mu je za hip zresnilo.
“O, Janez je bil kavelj!—Kdo bo pa vaju vozil, Ančka?”
“Bog ve kdo. Taki bajtarji se bomo vozili, kajne? Ali pa boš ti?”
“Ne bom,” je rekel Miha naglo, kakor bi odrezal, in začel spet drgniti po opremi.
“Nevoščljivost,” se je nasmehnila Ančka.
Miha je spet prenehal in dvignil glavo.
“Pa naj bo, kaj bi lagal! Norec sem bil, Ančka, velik norec. Sram me je. Ko bi ne bil tak, bi bilo morda drugače.”
Miha je upiral oči v Ančko, da se je ozrla proč. Skomizgnila je z rameni in ni nič odgovorila. Miha je nadaljeval:
“Le skomizgaj! Ampak vem, da bi bilo drugače, ko bi bil imel pamet. Ali resnica je ta, da še nista mož in žena.”
Ančka se je naglo obrnila proti njemu.
“Torej ti si tudi tak? Vsi ste taki, kar zeleni od zavisti. Le čakajte, naredim vam jo, ki se vam ne zdi. Uidem vam vsem izpred oči, v Ameriko, za njim, nalašč. Zakaj to je že od sile.” Miha je poslušal Ančkino grožnjo in silno se je zbal.
“Ančka,” je začel preplašeno, kakor človek, ki zve žalostno novico.
Ančka je pa zamahnila z roko, se obrnila in odšla.
Prav tedaj je prišla župnikova dekla.
“Ančka, brž h gospodu!” je rekla zapovedujoče.
Ančka je zardela. Miha se je cglasil izpred hleva in klical dekli: “Mar gre za oklice, da je taka zadrega?”
“Kar koli, nič ne vem. Rečeno je tako in tako sem opravila. Le koj, Ančka!”
Dekla jo je za hip počakala in se pogovarjala z Mihom, ki je postal nenadoma slabe volje. Nato sta odšli proti fari.
Vso pot se je Ančka šalila z deklo, da ji je zakrivala razburjenost. Ko pa je potrkala pri župniku, se ji je začela tresti roka in je čutila, da ji stopajo potne kaplje na čelo.
“Janez je že odpisal!” je odgovoril župnik na njen pozdrav. “Ni mogoče,” se je začudila. “Brzojavil je in zato je mogoče.”
“Brzojavil? Prosim, kaj?”
“Da takoj odrini.”
Ančki so stopile solze v oči. “In nikomur ne povej! To se pravi menda: kar noč naj te vzame.”
“Kako je dober!” je polglasno izrekla misel, ki je ni nameravala izpovedati.
“Poštenjak, kakor sem rekel. Domeni se doma in si priskrbi vse za pot!”
“Jutri grem domov.”
“Za pot si vzemi od njegovega, tudi to je pristavil.”
“Bog plačaj, gospod župnik!” “Ančka, trpi vdano in obrni 2a pokoro.”
Župnik ji je segel v roko in
bridkost mu je gledala iz oči, ko je zrl na dekle.
“Odpustite!” je jecljala in zaprla vrata.
Ančka je šla takoj drugi dan domov. Na srečo je bila nedelja, da ni vzbudilo pri Mokarjevih nikakega suma. Zakaj le s težavo se je umikala radovednosti poslov in mame, ki so hoteli izvedeti, čemu je bila klicana v župnišče.
Preden je šla do staršev, je razmišljala vso noč, ves dan, celo v cerkvi je bila vsa zbegana, kaj in kako bi pregovorila mater. Sodila je, da je nabrala toliko vzrokov, da ni misliti na odpor. Vse je še enkrat potoma preudarila in uredila v mislih. Nobene laži si ni pripravila za izgovor, ali vendar je čutila, da bo vse to govorjenje ena sama velika laž pred materjo, ki ji ni še nikdar ničesar utajila. Zamislila se je nazaj na vsa težka pota, ki jih je rodil greh, in vse je bilo kakor veriga, ki jo je oklepala in mučila — in nič še ni videla konca.
Doma ni takoj izdala svojega načrta. Govorili so vsakdanjosti, poigrala se je z mlajšimi sestricami in jih ljubkovala. V posteljicah jih je še božala, prekriže-vala in jim pripovedovala pravljice. Ko so mali potihnili in zaspali, je spoznala, da je prišla ura. Hipoma je preletela njena misel še enkrat ves načrt. “Dobro je, takole začnem.” Toda ni tako začela. Vse se ji je razdrobilo in razplahnilo, samo ena edina misel je ostala, ki je izzvenela takoj v prvi stavek:
“V Ameriko pojdem!”
Oče je vstal s klopi, se oprl s pestmi ob mizo in gledal na hčer; mati je tlesknila z rokami, jih sklenila in vzdihovala.
Ančka se je svoje lastne besede ustrašila. Toda izrekla jo je, najtežjo in najprvo'. Beseda je udarila mednjo in starše, da je zakrvavelo troje src. Počakala je in zbirala moči, nato pa začela utemeljevati svoj sklep.
Prišla je polnoč, pri kajžarju Antonu je še gorela luč. Mati je sključeno sedela pri peči, Ančka je ihtela pri mizi, oče je hodil gor in dol po sobi. Stara ura je podrknila. Vsi so molčali. Ura je začela biti na počeni zvonček dvanajst žalostnih, sklahih udarcev. Oče se je ustavil in ozrl na steno.
“Dovolj je tega,” je izpregovo-ril hripavo. “Če se mora zgoditi to, če ne odležeš, pojdi! Jaz ti ne branim več. In sedaj mir besedi.”
Oče se je obrnil proti kamri, upognil hrbet pri nizkih podbojih in zaprl za seboj.
Ančka je šla plaho k materi, se stisnila k njej in ji objela kolena.
Nekaj dni po tem večeru je pripeljala Ančkina mati sani samotežnice pred Mokarja.
“Po skrinjo sem prišla,” je nagovorila Mokarico, ki jo je srečala v veži.
“Po kakšno skrinjo?” se je zavzela mama.
“Po Ančkino!”
Tedaj je Mokarica stopila za korak nazaj, si uprla roke ob ledja in izpregovorila:
“Kaj to pomeni? Kje je dekle?”
Mrko je merila kajžarico od nod do glave.
“Nič več ne bo pri vas. Stran je šla.”
“Takooo! Lažnivka, je rekla, da gre v Ljubljano — po opravku. Ne boš, tako se ne hodi stran! Včeraj je bila še tu in danes kar stran! še so pisane pravice za gospodarje. Nazaj mora, precej!”
Kajžarica je segla po predpasnik in ga počasi dvignila k licu.
“Kako bi nazaj, ko je že na poti v Ameriko!”
(Konec prihodnjič)
ŠE NAPOVEDI IN PREROKBE
Ker smo že objavili “napovedi in prerokbe” manj znanih prerokovalcev, navaj amo danes še napovedi najbolj znane napovedovalke prihodnosti mada-me Jean Dixon za leto 1972.
Naslednji važen prodor v zdravstvu bo dosežen v boju proti raku. Znanstveniki bodo nazadnje ugotovili, kako se središče človeške celice, ki je resnična podlaga življenja, trese, da povzroči življenje. Če se to središče trese v nesoglasju z o-stalimi telesnimi celicami, nastane bolezen, ki ji pravimo rak. Toda, ko se ibo posrečilo spraviti to središče nazaj v soglasje, bo ozdravljenje raka zagotovljeno. To je sedaj na vidikm
Predsednika Nixona sestajanje na vrhovih je pametno in dokazuje njegovo odločno voljo, podvzeti vse korake za rešitev težkih svetovnih vprašanj. Na žalost vsi njegovi napori ne bodo dali dosti uspeha.
Izredne previdnosti bo treba, da se zavaruje njegova o^eba v Pekingu. Mr. Nixon bo v največji nevarnosti ob prihodu na kitajsko letališče, posebno, ko bo vstopil v vozilo, ki naj bi ga prepeljalo v Peking.
Predsednika Nixona bodo tekom njegovega potovanja napačno razumeli in tolmačili. Prejel bo važno darilo, ki bo pa povzročalo zaskrbljenosti tekom let.
Mr. Nixon bo potovai v spremstvu vojne ladje, ki bo igrala važno vlogo. Marini bodo v stalni pripravljenosti.
Indijsko-pakistanska vojna kot tudi spor med Izraelom in Egiptom sta bistvena dela istega komunističnega načrta, kako držati ameriške diplomatske in vojaške sile zaposlene na tujih frontah in se bosta nadaljevala.
Neuspeh pri poskusih, pripraviti ta področja do trajnega miru, bo pokazal Ameriko kot slabiča, kar -je natančno to, kar naši nasprotniki potrebujejo za propagando. Neglede na to, kako resno se trudimo za mir, u-speha ne bomo imeli in prelivanje krvi se bo na Bližnjem vzhodu nadaljevalo.
Ugled Golde Meir bo še ra-stel, toda bodočnost Arafata, voditelj a palestinskih gverilcev, je temna. Kralj Husein bo imel še dalje težave v Jordaniji.
Vojni oblaki groze nad Iranom, Grčijo in Turčijo. Vojna v Pakistanu je bila samo začetek večjih, bolj uničujočih vojn v novem delu sveta.
Ameriške petrolejske družbe bodo izgubile vse svoje naložbe v Libiji v korist naših nasprotnikov — z eno samo izjemo. Ta družba ima tesne zveze z našimi nasprotniki, zato bo dobila prednostne pravice tudi v Libiji.
Vezi ljudi pri tej družbi izvirajo še iz časov, ko je bil Lenin na oblasti. Odličen predsedniški kandidat iz države, kjer je sedež te družbe, bo pri nominiranju propadel.
Leto 1972 bo za Jacqueline O-nasis na splošno dobro, čeprav bo utrpela škodo zaradi ropa ali ognja. V 'februarju bo eden izmed njenih služabnikov prodal nekaj važnih zasebnih podatkov o njej.
Papež Pavel se bo uspešno trudil za mir, vendar ga bodo njegovi nasprotniki srdito napa* dali radi tega.
Papež bo opravil v 1. 1972 nekaj nepričakovanih p o t o v a nj pod strogo zaščito. On ne bo dovolil splava in ne katoliškim , duhovnikom, da bi se poročali.
Dr. Benjamin Spock bo postal še bolj priljubljen med mladino. V juliju se bo spet neugodno pisalo o njem. V maju 1973 mu bodo prišli na pomoč vplivni prijatelji in vzpostavili njegovo priljubljenost.
Dr. Spock ima politične načrte, ki jih pa ne bo nikoli uresničil. Nastavljen bo na javno službo, vendar ne bo srečen na položaju.
Inflacijska krivulja v 1. 1972 ne bo mirovala. Trajalo bo precej časa, preden bodo predsednikovi gospodarski ukrepi premagali posledice nezdrave fi-načne politike. Razvrednotenje dolarja ne bo ne zvišalo in ne znižalo vrednosti delnic. Ko bo razvrednotenje izvršeno, bodo delnice rastle kake tri tedne, potem pa obstale na njihovi pravi vrednosti.
Mladinska gibanja:	komune,
hipiji, jipiji, politični in radikalni militaristi bodo izgubljali po številu in pomenu in enako tudi demonstracije. Povratek mladine k veri bo zmanjšal prepad med starimi, toda to se ne bo zgodilo preko noči.
Guverner George Wallace bo povzročil dosh hrupa, toda ne bo nikoli izvoljen za predsednika ZDA.
Fidel Castro bo nastopil mnogo potovanj s Kube v 1. 1972 in 1973, da bi povečal svoj ugled. Resničen gospodar Kube je pa njegov brat Raoul, s katerim e-dino delajo Rusi.
V gradbenih načrtih in programih za veteranske bolnišnice bodo kmalu nastale velikanske spremembe, kakor tudi v osebni pomoči, ki jo potrebujejo bivši vojaki. Na pobudo predsednika bo Kongres sprejel zakon, ki bo pa šele začetek izboljšanja razmer.
L. B. Johnson bo imel velik političen vpliv v tekočem letu, posebno v juliju. Knjiga, ki bo izšla proti koncu leta, ga bo po krivici dolžila krivde za stvari, ki jih je podedoval po svojih
prednikih. Del knjige bo pojasnil incident zaradi nekega odličnega sodnika.
Jeane Dixon je že pred leti napovedovala, da bo predsednik Nixon imenoval 5 novih sodnikov v Vrhovno sodišče; 4 je že, petega bo pa letos.
V	športu čaka George-a Aliena rožna bodočnost kot vaditelja washingtonskih Rdečekož-cev (Redskins), Sonny Jurgen-sen bo napredoval, Joe Namath ponovno zaslovel, v basebalu bo pa Ferguson Jenkins postal zvezda med metalci (pitchers).
Tekom prihodnjih 6 mesecev bo prišel na dan škandal v zvezi s potovanjem in imigracijo. Med žrtvami bo višja glava neke velike univerze, trije demokratski predsedniški kandidati, uradniki tajništva za zdravje, Socialnega zavarovanja, oddelek za izdajanje potnih listov, u-nijski voditelji in tudi člani Kongresa.
Angleška princezinja Ana bo v maju začela resno misliti na poroko, pa ji ibo to kraljica preprečila. Drugo pomlad se bo spet zaljubila, kar bo nekaj ta-jinstvenega. Ana sicer ni posebno poslušna, vendar se bo v tej zadevi ravnala po materinem nasvetu.
Demokratska konvencija v Miami Beach bo pokazala precej zmede, vendar se ne bo končala s tako polomijo in neredi, kakor ona pred 4 leti v Chicagu. H. Humphrey se bo umaknil iz volivnega boja iz osebnih vzrokov. “Črn konj” bo poskušal dobiti demokratsko predsedniško nominacijo, pa mu ne bo uspelo. To bo — sen. W. Fulbright.
Ameriška mladina, ki bo letos prvič volila, ibo glasovala po svoji močni socialni zavesti. To se bo opazilo pri volivnih rezultatih.
Bivši senator Eugene McCarthy poskuša z vso silo, pa ne bo dosegel toliko, kot je pred 4 leti.
V	januarju bo senator Muskie naredil zelo dober vtis in nekateri bodo mislili, da mu je zmaga že zagotovljena. Toda nekaj njegovih sodelavcev se bo izkazalo nevrednih zaupanja, kar bo pokvarilo njegov položaj; škodovalo mu bo tudi to, da ga v tujini nimajo radi.
R. M. Nixon bo imenovan za republikanskega p r edsedniške-ga kandidata.
Na Kitajskem je vsa moč v rokah njenega predsednika vlade Ču En-laja. On bo skušal dobiti pomoč od Nixona za modernizacijo industrije, ki jo Kitaj, ska nujno potrebuje, preden hoče izzvati Rusijo in Ameriko kot svetovni velesili. Rusija se tega boji, kajti industrializacija in modernizacija Kitajske bi odložila njene načrte za uničenje A-merike za najmanj 100 let.
Končno pravi madame Dixon, da vidi na sedežih prqjsnje nacionalne kitajske misije pri ZN
NEOBIČAJEN BALET — Slika, kaže nastop “pop” baleta Francoskega sodobnega baletnega gledališča pri gostovanju v Londonu na Angleškem. Učinek je res svojevrsten.
nekega moža, ki je vedno v zve-j zi z bacili. Kadar se v svojih vi- j denjih osredotoči na šefa kitajske komunstične misije, vselej vidi vojno z bacili, izsiljena priznanja, ponižanja, mučenja in stradež brezmočnih ljudi.
Lin Piao je izginil v strašni nesreči. Mao Tse-Tung je izgubil oblast in ni več važen v vod-stu komunistične Kitajske. Najmanj 70 generalov je bilo ubitih v času med februarjem m oktobrom 1971. Vojaški kadri so bili zdecimirani, dva višja o-brambna uradnika mrtva in odličen vojaški guverner ubit. ,
Jeane Dixon moramo priznati, da ocenjuje komunizem pravilneje kot uradna ameriška zunanja politika.
Brezposelnost 6.1%!
glavno vojaško oporišče v zahodnem Pacifiku in ga bodo tudi obdržale, vendar brez atomskega orožja.
Predsenik Nixon in predsednik japonske vlade Sato sta se zedinila za kompromis, ki je spomi čas presekal na dvoje.
Dvodnevni razgovor, ki je bil poln ljubeznivosti in izkazovanja pozornosti Japoncu, je izboljšal ozračje v odnosih med o-vema državama, ni pa rešil vrste vprašanj, ki to razmerje motijo. Da bi bilo to v bodoče olajšano, sta Nixon in Sato objavila vzpostavo “vroče” zveze med Tokiom in Washingtonom.
Predsednik Nixon je Japonca zagotovil tudi, da ne bo tekom obiska v Peipingu sklenil nobenega dogovora v škodo Japonske.
Brezposelnost je v preteklem decembru porastla za eno tisočinko na 6.1% ali na okoli 5 milijonov brezposelnih, največje število v zadnjih 10 letih.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je objavila pretekli petek, da je brezposelnost y preteklem decembru zopet porastla in dosegla 6.1%. Brez dela je nad 5 milijonov ljudi, ki so sposobni in voljni delati, pa dela ne morejo dobiti. To je v zadnjih 10 letih največja- brezposelnost, ki traja tako dolgo. Svoj vrh je dosegla najprej decembra 1970, ko je bilo brez posla celo 6.2% ljudi, ki bi radi delali.
Gospodarski položaj, ki je, kot so trdili, dosegel leta 1970 dno, se je lani začel nekaj izboljševati, pa je pri tem doživel vrsto novih zastojev. Brezposelnost je delno popustila in je bila septembra 1971 še na 5.8%, v novembru pa 6% in zadnji mesec na 6.1%. To je še zmeraj boljše kot leta 1961, ko je dosegla 6.7%.
Vse vladno zatrjevanje, da je gospodarstvo oživelo in je na poti v nov razmah, ne more potolažiti tistih, ki so ostali brez dela, še posebno pa ne tistih, ki so brez dela že tako dolgo, da so izgubili tudi vso pravico do brezposelne podpore. In takih ni ravno malo.
Brezposelnost se je posebno povečala med črnci in drugimi nebelimi, na splošno pa med mladino. Položaj zaposlenosti med odraslimi belimi se je celo nekaj malega popravil.
Število zaposlenih je skozi vso jesen rastlo, vendar v postopno vedno manjšem številu. V avgustu je bilo na novo zaposlenih 428,000, v decembru le še 111,-600. Zaposlenost je dose gla skupno 80.1 milijonov, med tem ko je brezposelnost v preteklem mesecu narastla za 66,000 oseb na skupno 5.2 milijonov.
Načelnik demokratske stranke Lawrence F. O’Brien je dejal, da Nixonova nova gospodarska politika ni prinesla nobenega izboljšanja in ga ne bo. “To mora biti Nixonovo poslednje leto v Beli hiši,” je zaključil O’Brien.
Delavski tajnik J. D. Hodg_son je ob razlagi položaja dejal, da ta kaže, kako prav je imel Nixon, ko je v avgustu predložil znižanje davkov in tega tudi dosegel. Izrazil je prepričanje, da bo to imelo dobre posledice m da se bo položaj v zaposlitvi postopno izboljševal.
-------o-------
Japonska bo dobila Okinavo fiL maja S 972
SAN CLEMENTE, Calif. — Predsednik Nixon je v dvodnevnih razgovorih s predsednikom japonske vlade E. Satom dosegel s tem sporazum o tem, da ZDA vrnejo Okinavo Japonski 15. maja. Japonska bi jo hotela imeti že 1. aprila, toda o-brambno tajništvo ZDA bi jo rado obdržalo v upravi ZDA še do julija, da bi lažje vse potrebno uredilo.
Na Okinavi imajo ZDA svoje
Allende zamenjal notranjega ministra
SANTIAGO, Čile. — Predsed-ni republike Allende je notranjega ministra Jose Toha, proti kateremu je Kongres začel postopek za odstavitev, imenoval za obrambnega ministra, obrambnega ministra pa za notranjega.
Allende upa na ta način izjaloviti nastop Kongresa, ki ga je tudi javno prijel, da skuša vrniti “zastareli parlamentarni sistem” namesto sedaj veljavnega predsedniškega.
Allende j evo uvajanje “socializma” v Čile po vzoru Castrovega na Kubi zadeva na vedno večji in odločnejši odpor. Predsednik Allende se čuti prešibkega za odkrito, neizprosno merjenje moči, ko nastopa opozicija vedno pogumnejše.
*-----o------
PODPIRAJTE SLOVENSKJl
TUGOV« *
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi skrbela za starejšo žensko, nič hišnega dela, svojo sobo, dobra plača. Mentor okolica. Kličite po 6. uri 442-2698.	(g)
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi skrbela za očeta in 9-letno hčer v Shaker Apartment od 11:30 do 7:30 v ponedeljek do petka. Mora govoriti angleško. Priporočila Kličite 283-2511
-(6)
DELO DOBIJO
Delo dobita
Iščemo kuharja ali kuharico za 30 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno, ali kličite 531-8818 Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue
(7)
MALI OGLASI
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380. _____________ (x)
V	najem
Opremljena soba in kuhinja s kopalnico, privatni vhod, se odda v najem moškemu na Bonna Avenue. Kličite 391-8507.
-(7)
V	najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in garažo se odda v najem na 1110 E. 64 St. Kličite 391-6031
-(6)
V	najem
Oddamo 5-sobno neopremljeno stanovanje na E. 43 St.
Kličite 521-9707
(8)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ A 68tt S! ; 361-411S
BLLEXANDRE DUMASj
Grof Monte Cristo
“Gospod, gospod!”
“Ali ste strahopetni vi,” nadaljuje Villefort v rastočem razburjenju, “vi, ki ste prisostovali tako mnogim smrtnim bojem, ki ste kovali tako peklenske naklepe in s čudovito izurjenostjo in vspešnostjo pripravljali smrtonosne pijače? Ali ste vi, ki ste računih tako izvrstno, čisto pozabili računiti s tem, da se vaš zločin lahko izve? O, to je nemogoče., in gotovo ste prihranili za se strup, ki je milejši, s umori še mnogo hitrejše, da odidete v tem slučaju kazni, ki bi vas čakala. O, to ste storili, ali ni res?”
Gospa Villefortova vije roke in se zgrudi na kolena.
“Dobro vem,” pravi prokurator, “dobro vem, da priznavate, toda priznanje pred sodnikom in v poslednjem hipu, ko ni več mogoče tajiti, kazni ne olajša.” “Kazni!” reče gospa Villefortova. “Kazni, gospod? 2e drugič ste izgovorili to besedo!”
“Gotovo. In ali vi, ki ste štirikrat kriva, mislite, da ji ubežite? Ali morda mislite, da ubežite kazni zato, ker ste žena onega, ki kazni določa? Ne, milostiva; rablju vsakega zastrupljalca, in naj bo kdorkoli, če ni bil, kakor sem vam pravkar rekel, tako previden, da je prihranil tudi za se nekaj kapljic svojega smrtonosnega strupa.”
Gospa Villefortova strašno zakriči; grozen strah spači njen obraz.
“O, ne bojte se rabljeve roke, milostiva,” pravi kraljev prokurator; “nočem vas onečastiti, kajti na ta način bi onečastil tudi samega sebe; ne, naspirot-no, če ste me razumeli, morate le predobro vedeti, da ne umr-jete po rabljevi roki.”
“Ne, nisem vas razumela. Kaj hočete reči?” zajeclja nesrečna žena vsa zmedena.
“Reči hočem, da žena prvega sodnijskega uradnika v glavnem mestu ne sme omadeževati ime na, ki je doslej brez madeža, in onečastiti moža in otroka naenkrat.”
“Ne, o ne!”
“Torej, milostiva, to bo od vaše strani dobro delo, in za to dobro delo se vam zahvaljujem.” “Zahvaljujete se mi?’ In za kaj?”
“Za to, kar ste pravkar rekli.” “Kaj sem rekla? Izgubila sem glavo; ničesar več ne razumem; moj Bog, moj Bog!
In mlada žena vstane; njeni lasje so razmršeni, na ustnice jej silijo sline.
“Milostiva, odgovorili ste na vprašanje, katero sem vam stavil, ko sem vstopil: Kje imate shranjen strup, ki se ga običajno poslužujete, milostiva?”
Gospa Villefortova dvigne roke proti nebu in jih krčevito vije,—
“Ne, ne,” vsklikne, “tega nočete!”
“Cesar nočem, milostiva, je to, da umrjete po rabljevi roki; ali slišite?” odvrne Villefort.
“O gospod, milost!”
“Kar hočem, je pravičnost. Jaz sem na svetu, da kaznujem, milostiva,” pristavi s plamenečim pogledom, “in bi izročil rablju vsako krivo žensko, in naj bi bila to tudi kraljica. Napram vam pa sem usmiljen in vam pravim: Ali ni res, milostiva, nekaj kapljic svojega najmočnejšega in najbolj smrtonosnega strupa ste prihranili za se?”
“O, usmiljenje, gospod! Dovolite mi živeti!”
“Strahopetna je,” pravi Villefort.
“Pomislite, da sem vaša žena!” “Morilka ste!”
“Za božjo voljo...”
“Ne!”
“V imenu ljubezni, ki ste jo gojili do mene! ...”
“Ne, ne!”
“V imenu najinega otroka! Ah, za tega otroka me pustite živeti!”
“Ne, ne, ne! Govoril sem. Če bi vas pustil živeti, bi morda napočil dan, ko bi umorili njega, kakor ste umorili druge.”
“Jaz? Da bi jaz umorila svojega sina!” zakriči besna mati in plane proti Villefortu. “Jaz? Da bi jaz umorila svojega Edvarda! . .. Ah, ah!”
In strašen, demoničen nasmeh, nasmeh blaznosti sledi tem bese dam ter se izgubi v hropečem ihtenju.
Gospa Villefortova pade k nogam svojega soproga.
Villefort se jej približa.
“Ne pozabite, milostiva,” pravi, “če se do mojega povratka ne zgodi to, kar se mora zgoditi, da vas ovadim in dam zapreti jaz sam!”
Zena posluša, globoko sopeča, onemogla, strta. Le njeno oko I je še živelo in žarelo v strašnem ognju.
“Torej ste slišali,” nadaljuje
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME IN SESTRE
Alice Meglich
ki nas je za vedno zapustila 10. januarja 1971.
Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešam! Te vsaki čas.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, rajsko srečo uživamo, žalujoči:	'
HERMAN, EDWARD, ALBERT, ROBERT, JAMES — sinovi HELEN, poročena PRAWDZIK — hčer
WALTER PRAWDZIK — zet MOLLI E, KATRIN, MARGI, MARTA, JANET — snaha JOHN - brat, ROZI - sestra 13 vnukov in 1 pravnuk. Cleveland, O., 10. januarja 1972.
NOV ZVEZDNIK? — Stacy Keach je nastopal v filmih le v manjših vlogah, dokler ga niso izbrali za glavno vlogo v novem filmu “Mladi stotniki”. Napovedujejo, da utegne postati nov filmski zvezdnik.
Villefort. “Jaz odhajam, da izrečem smrtno obsodbo nad morilcem ... Če vas še najdem živo, bodete to noč spali v ječi.”
Gospej Villefortovi se izvije vzdih, in uničena se zgrudi na preprogo.
Zazdi se, da kraljev prokurator čuti za trenotek usmiljenje; ozre se v njo manj strogo in se sklone k nji.
“Z Bogom, milostiva,” pravi počasi, “z Bogom!”
To slovo rani srce gospe Ville-fortove kakor morilni nož, in nesrečna žena omedli.
Kraljev prokurator odide in za seboj dvakrat zaklene vrata.
XII.
POROTNIKI.
Benedettova zadeva je vzbudila velikansko pozornost. Ker se je Cavalcanti tekom dveh ali treh mesecev svojega bleska gibal vedno v elegantni družbi in se kazal na najbolj obljudenih mestih, si je dobil množico znancev. Časopisi so bili polni različnih odlomkov iz njegovega družabnega življenja in iz njegovega življenja na galejah. S tem so vzbudili najživahnejšo radovednost zlasti pri onih, ki so princa Cavalcantija poznali osebno ter so zdaj sklenili, da hočejo Benedetta, morilca svojega sokaznjenca, na vsak način videti na zatožni klopi.
Mnogim se je zdel Benedetto, če ne žrtev, pa vendar 'zmota justice: videli so v Parisu gospoda Cavalcantija, njegovega očeta, in pričakovali, da pride in bo zahteval zadoščenje za svo-
jega sina. Mnogi, ki niso nikdar | slišali o poljski suknji, v kateri jje prišel stari, dostojanstveni Italijan k Monte Cristu, so z občudovanjem govorili o njegovi odlični zunanjosti in njegovem dostojanstvenem vedenju, česar se mu vsekakor ni moglo odrekati, kadar ni govoril ali računih
Kar se tiče zatoženca samega, se je mnogo ljudij spominjalo, da so ga videli tako ljubeznivega, lepega in žarečega, da so raje mislili na mahinacije od strani kakega sovražnika kakor verovali, da je Benedetto zločinec, kar se na svetu, kjer igra glavno ulogo denar, dogaja tako mnogokrat.
Vsakdo je torej prihitel, da bi prisostvoval seji porotnikov: eni, da bi se nad dogodki naslajali, drugi, da bi jih komentirali. Od sedme ure zjutraj se je prerivala ob omrežju množica ljudij, in uro pred otvoritvijo seje je bila dvorana že napolnena s privilegiranci.
Beauchamp, kralj časopisja, ki je imel torej svoj prestol pov-sodi, se je oziral na desno in levo. Zagledal je Chateau-Re-nauda in Debraya, ki sta dobila izvrsten prostor po dobrotljivosti mestnega sergenta, katerega sta prosila, da je stopil za nju. Mož je vohal ministrovega tajnika in milijonarja in je bil napram svojima odličnima sosedoma tako obziren, da jima celo dovoli, da obiščeta Beauchampa, in obljubi, da bo med tem pazil na njuna prostora.
“Torej vendar prihajamo gledat svojega prijatelja?” pravi Beauchamp.
JANUAR
vi»P!?vJfej[TRljgj&
njn
i n rr?Tf PiojmWiiis i«ii7]nra[2i[2f
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JANUAR
15.	— Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
16.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete pripravi kosilo (govejo pečenko) v šolski dvorani, od 11.30 do 2. popoldne.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
29.	— Štajerski klub pripravi KOLINE v avditoriju sv. Vida, krvave in riževe klobase, pečenice, svinjsko in govejo pečenko. Čisti dobiček pojde za mariborsko bogoslovje. Po večerji ples in zabava. Igrali bodo “Vandrovci.”
30.	— Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
S. — Letna seja delničarjev SND na St. Clair Avenue ob 2. popoldne.
6. — Klub slov. upokojencev za
Holmes Avenue okrožje pri-1 redi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12. — Katoliški vojni veterani Post 1655 priredijo ples za “predsedniški rojstni dan” v dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Pustna zabava v dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd. v Milwaukee, Wis. Začetek ob 7. zvečer. Večerja, maske, ples!
12.	— Društvo Lilija priredi
“Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.”
13.	— Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi kosilo v SDD na Recher Avenue.
13. — Fara Marije Vnebovzete priredi Predpostni bazar v šolski dvorani.
20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi kosilo v farni dvorani.
26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek
ob 4. popoldne.
MAREC
5. — Društvo LILIJA poda Finž-
garjevo igro “Divji lovec” v Sovenskem domu na Holmes Avenue.
5.	— Materinski klub fare sv.
Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
12. — Misijonska znamkarska
akcija pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne.
18.	— Klub slov. upokojencev za
Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na I Waterloo Rd.
19.	— Federacija slovenskih
narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta.
26. — Društvo Najsv. Imena pri
fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicemi in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne.
APRIL
16, — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
29. — Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”.
8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m I a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
6.	— Baragov dom priredi SEN-
KLERSKI VEČER z večerjo in plesom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
7.	— Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
130. — Spominska proslava v I Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
18. — Piknik društva Triglav v
Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval.
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv.
NI USPEL — Dennis Hopper je storil vse v zvezi s svojim filmom “Zadnji film”. N't gornji sliki ga vidimo pri snemanju. Film ni naletel na posebno dober sprejem v javnosti. Hopper trdi, da je vzrok v tem, ker je precenjeval občinstvo, ki hodi filme gledat.
mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
AVGUST
6. — Letni družinski piknik
Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
OKTOBER
14. — Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli
Slovenci”.
NOVEMBER
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St.
Srnšffa - psiorl
Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo.
Ona društva,.ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože pismu nakaznico za $15.00 kot plačilo za letni oglas.
V Mag spomin
’ ' OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Anna
Pajk
ki nas je sa vedno zapustila dne 10. januarja 1960.
Dvanajst let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
2 a 1 u joči:
Skupaj mnogo let živela, slabe in dobre čase imela, Beg pa hotel je tako, da Tebe prvo vzel je v nebo.
FRANK, soprog
REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova, DIANE, snaha, vnuka in vnukinje ter OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio 10. januarja 1972.

• <
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
- ”
> ■
jž
-i
\i
PRIDITE K NAM IN SI IZBER1T« VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
NOVA ZVEZDA — Delores Taylor, znana kot Teresa Christina in Mary Role Solti, je sodelovala pri pisanju in snemanju filma “Billy Jack”, pa v njem igrala tudi glavno vlogo.