LJUBLJANA,
ISTO X!3L, ŠTEV. 125
SLOVENSKI
izdaja la liska Časopisno podjelj« 3lor-usJtJ pvroCcvaicc. — LJircklo/. Riidi J-anhiiba, Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vos n jak- — Uredništvo. L^ri£>ljana. Tomšičeva ulica št 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526- — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št- i/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za. zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — 2iro račun pri Komunalni banki Ljubljana ŠL 60-FCR-5-Z-367	—	Mesečna	naročnina	230 din
POLOŽAJ V FRANCIJI JE SE ZMERAJ ZELO NEJASEN
SKUPŠČINA STALNE KONFERENCE MEST
Zadnji poskusi z obeh strani Prisluhniti potrebam
našib državljanov
OX> NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Pariz, 29. maja. (Po telefon desetimi dnevi na svoji tiskovni okoliščine . . . zahtevajo tudi izj se predsednik francoske republ nja z njim, kajti tudi njegovo r in bi ga lahko milo rečeno ime
2e sinoči, ko je poklical I.lol-leta, Pinaya in Teitgena, ni storil tega zato, da bi slišal njihov nasvet, komu naj poveri predsedstvo vlade, temveč, da bi jih obvestil o svojem sklepu: edini poti, ki sta odprti — De Gaulle ali pa ljudska fronta. Ker druge rešitve ne odobrava, je tako izključena vsaka izbira.
Dogodki so si nato sledili 7. bliskovito naglico, toda še vedno ne po pravilih. Coty še ni želel vzpostaviti neposrednega stika z De Gaullom, ampak je pooblastil oba predsednika domov. da ugotovita, če je De Gaulle voljan prevzeti oblast, in ob kakšnih pogojih je to voljan storiti (doslej iakšnih vprašanj predsedniškim kandidatom niso zastavljali). De Gaulle odgovarja: »Le če se bodo vse nacionalne stranke s tem strinjale. Edini nalogi, katerima bi se posvetili, bi bili Alžirija in temeljita ustavna reforma.«
Medtem se je De Gaulle nocoj že spet vrnil v Pariz, kjer
y tecite "	.;
L
njc
P er
Cvaulie Auriol u: '»Ilaapolož^-
. vojski .le takšno. «ia bo
i i:\iena še zadnja obzirnost - . -<•
ga je sprejel predsednik republike Coty. Po Cotyjevi poslanici skupščini in senatu, da se bo zatekel k tej »edini rešitvi* — De Gaullu. k temu »najslavnejšemu Francozu« ki se je leta 1940 postavi:	po robu dikta-
turi-. naj bi se stranke zdaj odločile. Coty je nedvomno po-
u ob 17. uri.) De Gaulle je pred konferenci dejal:	»Izjemne
emno proceduro.« Vse kaže, da ike Rene Coty popolnoma stri-avnanje je popolnoma izjemno novali »moralni pritisk«.
zval francoske poslance ln senatorje, naj »premagajo svoje medstrankarske strasti« in omogočijo investituro generala De Gaulla kot novega premiera.
Predsednik republike je poslal parlamentu poslanico zaradi izrednega odpora proti generalu De Gaullu.
. Nobena skrivnost namreč ni, da je vodstvo socialistične stranke razdvojeno, toda nekdanja večina se je sedaj skrčila v manjšino. K takšnemu razpoloženju je predvsem prispevala sinočnja manifestacija, ki se je je po zadnjih cenitvah udeležilo nad 200.000 republikancev, in seveda dvour-oa vloga, ki jr ves čas igra Mollet. Poleg tega so skoraj vse osnovne organizacije socialistične stranke poslale vodstvu v Parizu zahtevo, naj se socialistični poslanci upro De Gaullovi investituri. Zato je socialistična skupina v zadnjih 24 urah sestala že petkrat, toda kljub poskusom generalnega sekretarja Guya Molleta, ki se je zavzemal za poziv predsednika republike Cotyja, se biro stranke še ni dokončno odločil.
V istem hipu, ko so nas obvestili o De Gaullovem odhodu v Pariz, smo čuli tudi za pismo, ki ga je ta poslal v odgovor na pismo bivšega predsednika republike socialista Vincenta Auriola. Ta je v svojem pismu De Gaullu zahetval od generala, naj se javno odreče voditeljem alžirskega in korziškega prevrata. Auriol je zahteval od generala, naj »takoj pozove vojaške poveljnike na pokorščino«, ker bi takšen poziv »vzpostavil zaupapje med republikanci in De Gaullom«. »Tedaj bi lahko od odgovornih zastopnikov države dobili hit: :jšo privolitev in lojalno podporo za popolna pooblastila, da bi lahko izvedli
določen program v določenem času.«
General De Gaulle pa je Auriolu odgovoril s kratkim pismom, v katerem pravi, da je prišlo do raznih dogodkov in dejanj v njegovem imenu, čeprav on vanje sploh ni bil zapleten. Ko poudarja, da je zato predlagal, da bi po zakoniti poti sestavil novo vlado, De Gaulle nadaljnje: »Toda v parlamentu sem naletel na trden odpor proti temu svojemu naporu. Z druge
strani, razpoloženje v Alžiriji in v vojski je takšno, da grozi rr.z-biti še zadnjo obzirnost in uni-
"ogdem Osolnik odpotoval iz Prage
Fraga, 29. maja (Tanjug) Sekretar za informacije zveznega
zvršnega sveta Bogdan Osolnik je danes odpotoval iz Prage,
ALŽIRSKI »0DB01I« V FRANCIH
Pcriz, 29. mala (Tanjug). V Tacbessu sedežu prefektur« departmaja Zgornjih Pireneje". je bi) danes unisno vljeri »odibo-r narodne rešitve«, ka-
Skok cen nn pariški borzi
Pariz, 29. maja (Tanjug) —
Splošen skok cen na pariški borzi je danes označil večje zaupanje finančnih krogov v na-glejši razvoj stabilizacije v Franciji. Odkar je pred dvema tednoma izbruhnil puč v Alžiru. so na pariški borz; opazili znaten padec vseh vrednostnih papirjev, zlasti Pa delnic petrolejskih družb v Sahar:. Hkrati sp se dvignile cene zlatu in tujim devizam. Včeraj se je na borz- prvič pokazalo določeno zatišje, medtem ko so se danes tečaj; vseh državnih in privatnih papirjev dvignili cd pet do deset odstotkov. Cena ziatu ;(e ostala ista. tečaji tujih deviz na rahlo padajo.
VREME
■»■n j» 23. maja: Danes Je nasta-t Jugoslaviji občutna osvežitev, toliko hladnejše zračne gmote orodrle včeraj in danes čez Al-in Karpate ter so povzročile eg padca temperature in rnoč-še pooblačit ve ponekod dež. apoved za petek: Doooldne le-poocldne pooblačitev s p-ioha-— eratura brez bistvenih
kršni obstajajo v Alžiru in na Korziki. V zadnjih desetih dneh so bili) v več francoskih mestih ustanovljeni taiki ilegalni odbori, vendar pa je danes prvič ustanovitev takega komiteja javno priznana. V Tarbes-su so bili ob tej priložnosti ostri spopadi med delavci in desničarji. Takoj po ustanovitvi »odbora« so delavci prekinili delo im začeli demonstrirati. Cenzura je zaplenila vesti o izidu teh spopadov. Uradno so namreč sporočili, da je bila na tem področju Pirene-jev uvedena policijska ura. Delavci in pristaši »odborov narodne rešitve« so se spopadli tudi v Limogeu in Lyonu, kjer so desničarji vdrli na sedeže borze 'dela in komunistične partije.
Stavka londonskih dokerjev
London, 29. maja (Tanjug) — Število stavkujočih londonskih pristaniških delavcev se je danes povečalo na več kot -10.000, zaradi ččšar stoji ih čaka na raztovarjanje 55 ladij. Londonski pristaniški delavc; so začel; stavkati v znak podpore stavki
voznikov in delavcev- ki prevažajo hrano iz pristanišč v London. V nekaterih dokih stavkalo že več- kot dva tedna. Zveza pristaniških delavcev uradno še n-- priznala stavke. Preskrba Londona še nj resno -ogrožena,
čiti poveljstvo, če se ta predlog izjalovi, ne glede na vse tisto, kar sem doslej dejal in kar bi utegnil še reči. Ker se ne morem sprijazniti s tem, da bi prevzel oblast kakor koli drugače kot iz rok ljudstva ali vsaj njegovih zastopnikov, se bojim, da gremo v anarhijo in državljansko vojno. V tem primeru bodo odgovorni tisti, ki mi bodo iz nerazumljivega sektaštva preprečili rešiti republiko Iz težav, dokler je š' čas. Kar zadeva
Auriol De Gaullu: »Takoj pozovite vojaške poveljnike k posluš-nosti!«
mene, mi bo preostalo samo to, da obžalujem dogodke do groba.«
De Gaulle ’ je seveda našel podporo v poslanici predsednika republike, ki ga je pozval, naj takoj z njim prouči možnosti za sestavo vlade narodne rešitve. Coty je na koncu svoje poslanice dejal, da po »določilih ustave, predsednik republike predlaga, skupščina pa odloča«. Nato je izjavil: »Ce ta korak, ki ga zdaj delam, ne bo ploden, in če se izkaže, da sem se zmotil v tako kritičnih trenutkih, bom takoj storil potrebne zaključke in prenesel svoje pravice na predsednika skupščine.*
Takoj po branju predsednikove poslanice skupščini in senatu, so bile vse parlamentarne skupine sklicane na izredne seje, da bi določile stališče do -poslanice Reneja Cotyja. Zaradi izredno napetega položaja v skupščinski dvorani, kjer je celo za hip grozila nevarnost, da bo med poslanci prišlo do pretepa, so člani vlade zapustili zasedanje, predsedujoči pa ga je določil za kasneje nocoj.
Vida Hreščak
De Gaulle sprejel mandat za sestavo vlade
FARIZ, 29. maja (Tanjug). Fredsednitk francoske republike Renž Coty je pozval 1 enera-la De Gaulla, naj sestavi vla. do. General De Gaulle je mandat sprejel. Predsednik republike je sklical za jutri sestanek voditeljev parlamentarnih skupin.
Predsednik republike zaželel skupščini uspešno delo — Skupščini so prisostvovali predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, člana zveznega izvršnega sveta Lidija Šentjurc in dr. Marijan Brecelj, predstavnik Mednarodne zveze mest in drugi tuji zastopniki — Prisotnih je nad 800 delegatov mestnih ljudskih odborov
Beograd, 29. maja. Davi se je v veliki dvoranj Doma sindikatov v Beogradu začela V. letna skupščina Stalne konference mest, ki ji prisostvuje nad 800 delegatov mestnih ljudskih odborov.
Ko se je ob 9. uri začel slovesni del skupščine Stalne konference mest, je predsednik beograjskega ljudskega odbora Dju-rica Jojkič najprej pozdravil delegate in goste. Slavnostnemu začetku so prisostvovali predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, člana zveznega izvršnega sveta Lidija Šentjurc, dr. Marijan Brecelj in drugi. Ko je pozdravljal prisotne, je tov. Jojkič pozdravil tud; predstavnika Mednarodne zveze mest, predstavnika lokalnih oblasti Velike Britanije, Avstrijske zveze mest, predstavnika Zveze holandskih občin, delegacijo poljskih mest in predstavnika Budimpešte.
Predsednik Stalne konference mest Dragutin Kosovac je prebral pismo, ki ga je skupščini poslal predsednik republike Tito, in ki se glasi:
»Dragi tovariši! Ker mi ni mogoče osebno prisostvovati va-
Odločilne ure
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
PARIZ, 29. maja (Po telefonu ob 20. uri). Sinočnja mani-
festacija v Parizu ni bila osamljena, temveč je zajela vso deželo, sever in jug, vzhod in zahod. Povsod defileji, protestni sestanki, in to na ulicah ali po tovarnah, sprejete resolucije, brzojavke predsedniku in delegacije, ki so krenile v Elizejsko palačo. Geslo vseh teh zborovanj — odpor v kakršni koli obliki proti oblasti posameznika, obramba demokratične in republikanske svobode.
Isto velja tudi za stavke, ki si slede druga drugi. Odsitotek udeležbe je različen, toda razmeroma večji na podeželju kakor v prestolnici. Za jutrj je najavljena široka stavka prosvetnega! osebja, s katero se strinja tudi federacija staršev. Jutri bodo, kot vse kaže, osnovne šole in gimnazije ostale zaprte,
Toda jedro krize je v Bour-bonskii palači. Ko je Le Tro-quer prebral Ootyjevo poslanico, so jo poslanci sprejeli zelo raztiično:	iplibskamijie-, pre-
pevanje Maršeljeze, vzkliki,
»fašizem ne bo uspel«, .trošenje letakov proti De Gaullu, prepiri in celo pretepi. Opaziti je bilo precejšnje razočaranje, ker v poslanici ni posvečena niti' ena sama beseda alžirskim dogodkom, ni izrečena niti ena beseda obsodbe vojaškega poveljstva, kar je docela znak, da Coty n.; želel dezaurirati De Gaulla.
Njegov današnji odgovor na tako iskreno pismo Vincenta Auriola, ki ga zaklinja, naj vendar zahteva od vojaških poveljnikov, da ustavijo svoj upor, naj ne dovolil, da ga ti uporniki privedejo na oblast na konici bajonetov, temvet naj se nasloni na ljudstvo, kajti kakšna bi bila restavrirana oblast, ki bi bila zgrajena v ozračju laiž/i. preiti delavstvu. Na teko pismo De Gaulle ni znal odgovoriti drugače kakor s tem, da je ponovil, da je alžirski upor nujna posledica kronične nezmožnosti režima.
Vendar ne glede na tak ton, vseeno kaže, da bo to pismo predstavljalo osnovo za preobrat razpoloženja med političnimi strankami. Trenutno je znana reakcija komunistov, ki je razumljivo negativna, in ki zahteva, da stranke na Coty-iev poskus vsilitve nezakonitih metod odgovore s svojim vsiljevanjem spoštovanja zakonov. Ljudski republikanci so na Pflimlinov nasvet sklenili, da je edini izhod pred grozečo državljansko vojno De Gaulle. Druge stranke, oziroma stranke. ki so se združile v nacionalni komite za obrambo republikanske svobode, se še vedno
niso odločile. Njihovo zasedanje še vedno traja. Od trenutka do trenutka je pričakovati, da bodo, ne da bi predhodno objavili svoj sklep, njihovi politični voditelji odšli na sestanek v Elizejsko.palačo, kamor je že prispel De 'Gaulle in kjer se bodo odigrali odločilni trenutki. Potrebno je naglasiti, da dosedanja odločenost socialistične stranke ni več tako trdna, kakor smo poudarili. De Gaullovo pismo, v katerem govori o nerazumljivem sekta-štvu, je odigralo svojo vlogo.
V Alžiru je razumljivo Co-tyjeva poslanica naletela na navdušeno reakcijo komiteja za narodno rešitev. Mnogi tr-
dijo, da utegne ta poslanica pomiriti duhove, ki so bili že včeraj pripravljeni poslati ultimat Parizu. Poznavalci položaja celo trdijo, da ni bil izključen državni udar, ki bi ga nedvomno podprla tudi vojska v metropoli. Alžirsko gibanje se je namreč razširilo tudi že na Francijo in mnogi odbori so bili ustanovljeni zlasti na jugu. Vsekakor je značilen vladin ukrep, da kontrolira vsa privatna letališča, zlasti v bližini Pariza. Morda je bil to pogoj, da je poskušal Coty tako jasno vplivati na vse ostale politične voditelje.in, skrajšati ter spremeniti dosedanjo proceduro izbire predsednika .vlade. Vendar v zmešnjavi točnih in netočnih vesti je človeku težko ugotoviti, če mnoge izmed teh niso spustili v svet kot opravičilo za sklepe in rešitve, ki se zde skoraj neizbežne.
V. Hreščak
ši skupščini, vam sporočam po tej poti prisrčne tovariške pozdrave z željo, da bi dosegli čim boljši uspeh v delu. Obenem bi hctel nekaj povedati tudi o vprašanjih, ki zanimajo vašo organizacijo.
Problemi mest in drugih naselij so zelo zapleteni in politično pomembni. Za njihovo reševanje je potrebno angažirati znatna gmotna sredstva, razvijati iniciativo v samih organih komune in omogočati čim širše aktivno sodelovanje naših državljanov, zlasti delovnih ljudi iz proizvodnje. Največji del odgovornosti za vse to je na lokalnih organih oblast; in morajo zato odgovorni ljudje v teh organih vedno imeti pred očmi, da je izpolnjevanje nalog v zvezi z vsakdanjimi potrebami naših državljanov njihova najvažnejša obveznost do ljudi, ki so jih izvolili.
V zvezi z oskrbovanjem prebivalstva bj hotel zlasti poudariti, da so že danes, čeprav se vprašanja tehnične opremljenosti trgovinskega omrežja in drugega morajo postopno reševati, realne možnosti za uspešnejše reševanje teh problemov. V tej smeri morajo ljudski odbori, predvsem v velikih mestih, razvijati cim tesnejše sodelovanje s trgovinskimi in zadružnimi organizacijami, da bj mestno prebivalstvo v večjem obsegu občutilo rezultate naših prizadevanj za napredek kmetijstva in povečanje proizvodnje sploh. Naši delovni ljudje pričakujejo, da bodo ljudski odbori prevzeli to stvar, kakor tudi mnoga druga vprašanja, v svoje roke in zato se odgovornost pri reševanju vprašanj oskrbovanja ne more in ne sme več prenašati samo na organizacije, ki se s tem ukvarjajo.
Ako ljudski odbori prevzemajo to stvar, kakor tudj mnoge druge zadeve v svoje roke, se za to odgovornost za oskrbovanje ne more in ne sme prelagati samo na organizacije, ki se s tem bavijo. Toda tudi ljudskim odborom je treba pomagati Pri vsem tem, popolneje in bolj vsestransko kakor doslej.
Čeprav še ni minilo mnogo
časa od ustanovitve vaše organizacije, je dosegla vidne uspehe tako v načenjanju pomembnih vprašanj iz življenja naših mest in naselij ter v priprav-
ljanju ustreznih ukrepov in predpisov v zvez; s tem, kakor tudi v izmenjavi izkušenj med ljudskimi odbori. Upam, da bo tud; sedanje vaše posvetovanje dalo dobre uspehe in da bo pripomoglo zlastj k bolj vsestranskemu, učinkovitejšemu reševanju problemov notranje trgovine. V prihodnje bo imela vaša organizacija še več nalog in bo pomen njenega dela stalno naraščal. Ker zastopnik; Stalne konference mest sodelujejo pri delu ljudskih odborov, se vsak dan srečujejo s problemi iz življenja komun in pridobivajo pri reševanju teh problemov izkušnje, ki se naj jih vaša organizacija še bolj smelo' poslužuje ter išče čim ugodnejše oblike za njihovo prenašanje na vse večje število mest in naselij, obenem pa vztrajneje postavlja vprašanja, v zvezi š katerimi je treba izdajati splošne ukrepe in predpise. Zaradi vsega tega mislim, da bo morala vaša organizacija v prihodnje še bolj pomagati ljudskim odborom v iskanju metod za izvajanje raznih predpisov in ukrepov v zvezi z reševanjem problemov mest in naselij sploh.
Ko imam pred oemj pomen vprašanj, ki jih boste obravnavali na posvetovanju, želim še enkrat plodno in uspešno delo vaši skupščini ter upam, da boste vztrajali na začeti poti.«
Zatem je Dragutin Kosovac spregovoril o dosedanjem delu in namenih organizacije Stalne konference mest ter o' dejavnost; osmih stalnih odberov Stafne konference mest in o njeni založniški in informativni aktivnosti.
Nato je skupščino pozdravil nž. arh. Šivan D.jordjevič, generalni sekretar Zveze društev urbanistov Jugoslavije, nakar so se vrstil; pozdrav} tujih gostov: generalnega sekretarja Mednarodne zveze mest g. Nikola Ar-kema, ki je pozdravil skupščino v srboh-rvaščin- in žel toplo »dpb-avanje delegatov, nadalje direktorja Avstrijske zveze mest g Karla Honaja. predstavnika londonskih občin g. E. Samuela. predstavnika delegaciie lokalnih oblast; Velike Britanije g. M. Tiktennya, predstavnika 7-veze holandskih o-bčin dr. rCon-stantinusa Kortmana. p-edsfav-"ika izvršnega komiteia ljudskega odbora Budimpešte Kal-maitia Pongraca . predstavnika poljskih mest dr. Viktorja Bo-n.teckiija. S tem je bil slavnostni del V letne skupščine zaključen.	M	P.
Sklepi zveznega izvršnega sveta
Beograd, 29. maja. (Tanjug) Dopoldne je imel zvezni izvršni
svet sejo pod predsedstvom Mi-jalka Todoroviča. Na seji so sprejeli več raznih predpisov s področja gospodarstva, prosvete m splošne uprave.
Zvezni izvršni svet je odobril predlog odločbe o izpre-membi zveznega družbenega plana za leto 1958, 9 katero 'oi
se omogočilo povečanje sredstev
v skladu za kadre politično-te-ritorialnih enot v letošnjem letu in s tem delno odstranile 'težave. k; so v zvez; z izgradnjo objektov, potrebnih za strokovne šole ter njihove delavnice in domove, ki s0 jih začeli gradit; ]eta 1956 in 1957. Predlog te odločbe bo poslan zvezni ljudski skupščini v sklepanje.
Zvezni izvršni svet je zatem sprejelo dločbo o ustanovitvi sveta za prosvetne zadeve narodnostnih manjšin kot strokovnega sveta sekretariata za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu.
Na današnji seji je bila .sprejeta uredba o ustanovitvi sveta za strokovno izobraževanje kadrov v gospodarstvu, ki bo v sestavi sekretariata za delo pri zveznem izvršnem svetu. Ta svet bo imel nalogo, da kot strokovno telo obravnava osnovne probleme s področja stro-
kovnega izobraževanja kadrov v gospodarstvu ter podaja svoja mnenja in predloge o ukrepih, ki bodo potrebni za izobraževanje teh kadrov.
Zvezni izvršn; svet je sprejel
tudi uredbo o dopolnilnih določbah k zakonu o prevozu po železnicah.
Sprejeta je bila zatem odločba
o načinu in pogojih, pod katerimi se lahko gospodarske organizacije mestnega prometa poslu-
žujejg sredstev iz skladov osnovnih sredstev, kj izvirajo iz dohodka. S to odločbo se tem gospodar, organizacijam olajšuje nabava prevoznih sredstev in opreme,, kar bo pripomoglo k zboljšanju prometa v mestih. Prav tako je bila sprejeta odločba, ki določa način in pogoje uporabljanja sredstev iz investicijskih skladov in skladov osnovnih sredstev, kj izvirajo od prispevka iz dohodka podjetij' v Skupnosti jugoslovanskih železnic, Skupnosti gospodarskih podjetij jugoslovanskih pošt, brzojava in telefona, podjetij javnega cestnega prometa.
rečnega prometa ter luk in skladišč.
Za finansiranje tekmovanja v kmetijstvu v letu 1957 je zvezni izvršni svet dodelil Zvezi kmetijsko - gozdarskih zbornic Jugoslavije iz gospodarskih rezerv federacije znesek do 525 milijo-
nov dinarjev. Ta vsota bo porabljena za izplačilo nagrad tekmovalcev v pridelav; koruze, sladkorne pese, krompirja, konoplje, sončnic in bombaža, kakor tudi za izplačilo naknadnih
nagrad za pšenico. Sprejeta je bila tudi odločba o programu in predračunu uporabljanja sredstev v zveznem proračunu za
leto 1958, kj so določeni za regulacijska in druga dela v vodnem gospodarstvu.
Zvezni izvršn; svet je tud; izpopolnil uredbo o posojilih za investicije. S tem bodo omogočena posojila za nabavo domače opreme, kar naj b; bolj perspektivno pritegnilo domačo strojegradnjo k investicijam. Sprejeta je bila prav tako odločba o načinu obračunavanja amortizacije in obrest} od osnovnih sredstev za specialno opremo za dela, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada.
Za pospeševanje turizma je bila sprejeta odločba-, da se tudi v letu 1958 dajejo premije na vrednost opravljenega prometa v sezonskih pensionskih gostinskih podjetjih-. Te premije se bodo dajale tudj okrevališčem družbenih in gospodarskih organizacij, kar bo vsekakor ugodno vplivalo, da se bodo delavci in uslužbenci .še v večjem številu posluževali njihovih uslug.
Da bi se turističnim organizacijam o-lajšalo obnavljanje in izpopolnjevanje voznega parka, s katerim opravljajo prometne usluge turistom, je zvezni izvršni svet sprejel predlog, naj se tudj ta podjetja kakor je že primer s podjetji javnega cestnega prometa, oproste plačevanja obrest; od sklada osnovnih sredstev. V tem smislu bo predlagano zvezn; ljudsk; skupščini, naj izpopoln; odločbo o obrestnih merah na sredstva gospodarskih organizacij, na sredstva, vložena pri banki, in na kratkoročne kredite.
Razen tega je zvezni izvfšni ,svet sprejel več drugih predpisov s področja gospodarstva, med njimi tudi uredbo o dohodkih bank in hranilnic ter o razdeljevanju teh dohodkov, kakor tudi odločbo o določanju novih daljnovodov in transformatorskih postaj, o študijah in raz-iskavanjih, ki se bodo finansirala iz splošnega investicijskega sklada v letu 1958.
Zvezni izvršni svet je sprejel nadalje uredbo o ustanovitvi direkcije za nuklearne surovine.
Sprejel je tudi podrobnejše predpise za izvajanje uredbe o uporabljanju družbenih sredstev za potniške avtomobile, ki je bila nedavno sprejeta.
(Nadaljevan-n n st.ra«t| J!
£ str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC f St 123 — 30 MAJA 1958
Usposobiti moramo službo za preskrbo prebivalstva
Iz referata državnega sekretarja za blagovni promet dr. Marijana Breclja na splošnem jugoslovanskem posvetovanju o napredku trgovine
KONGRES EKONOMISTOV JUGOSLAVIJE
je dejal predsednik republike v pozdravnem p ismu
Beograd, 29. maja. (Tanjug.) ^ono^.ne se je v Beogradu začete v dvorani Doma sindikatov prvo sploSno jugoslovansko posvetovanje o napredku trgovine. - osvetovanju, ki je v okviru V. letne skupščine Stalne konfe renče mest, prisostvuje več sto zastopnikov mest, trgovinske, industrijske in kmetijsko-gozdar-ske zbornice, sindikatov trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev ter Hveze ženskih dr uštev.
Ko je otvoril posvetovanje, je predsednik Stalne konference mest Dragutin Kosovac poudaril velik pomen tega posvetovanja vseh, . ki so zainteresirani pri nadaljnjem napredku trgovine in oskrbovanju mest v našem gospodarskem razvoju.
Zatem je lan zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj podal referat o trgovini, njeni vlogi in pogojih poslovanja v našem gospodarskem sistemu.
POSVETOVANJE
O NAPREDKU TRGOVINE
Rezultati gospodarskega gibanja v preteklih mesecih letos, je dejal dr. Brecelj, kažejo, da se stabilizacija trga uspešno nadaljuje. Blagovni skladi so na višji stopnji kakor lani, kar je predvsem posledica ugodnega razvijanja industrijske proizvodnje, kakor tudi znatnih zalog kmetijskih pridelkov iz prejšnjega leta. Industrijska proizvodnja je
za 14% večja kakor v istem
času lani, pri čemer se je proizvodnja potrošnega blaga povečala za 18%. Trg je v celoti bolje oskrbovan tako s kmetij-sko-prehranjevalnimi pridelki, kakor tudi z industrijskim blagom. V dobi januar-april so se povečale zaloge industrijskih izdelkov za 13.5%. Zaloge industrijskega neživilskega potrošnega blaga kažejo v tem času povečanje za 36%, kar je vsekakor pozitivno. Skupni denarni dohoki prebivalstva so bili v času januar-april letos 19% večji kakor v istem času lani. To povečanje izvira v glavnem iz povečanja sklada plač, kakor tudi iz izrazitega povečanja dohodkov na vasi.
Splošna raven tovarniških cen je bila ob koncu aprila letos za 2% večja kakor v decembru lani. To povečanje velja za reprodukcijski material. Indeks cen potrošnega blaga je ostal neizpremenjen. cene sredstev za delo pa so nazadovale za 1%. Splošna raven cen industrijskih izdelkov je na drobno ista kakor ob koncu lanskega leta. V nasprotju s tem so se cene kmetijskih pridelkov na drobno povečale v določenem obsegu, kar Je največ sezonskega značaja.
Kljub ugodni težnji po izpopolnjevanju zalog in vsklajeva-nju odnošajev med ponudbo in povpraševanjem trg še ni dovolj konsolidiran, zaloge nekaterih vrst blaga so še nezadostne, struktura blagovnih skladov še ni dovolj vsklajena. Nevarnost grozi predvsem od močnejšega formiranja denarnih sredstev v raznih skladih in proračunih, kar more povzročiti večjo investicijsko in proračunsko potrošnjo, kakor je določena z družbenim planom in kar bi presegalo naše realne možnosti, nadalje od prenaglega povečevanja denarnega dohodka na vasi, ki ni zasnovan samo na povečani proizvodnji v kmetijstvu, temveč tudi na večjih,
cenah kmetijskih pridelkov.
Da bi mogli ljudski odbori v mestih izpolniti svoje zelo obsežne in važne naloge na področju blagovnega prometa in oskrbovanja prebivalstva, je neobhodno, da imajo v svojem aparatu usposobljeno službo, ki bi se s temi zadevami stalno in sistematično bavila. Izpopolnjevanju take službe se ne posveča dovolj pozornosti in to je vsekakor eden izmed razlogov, da
se promet in oskrbovanje ne. opravljata na zadovoljiv način.
Poslovanje tržnfe inšpekcije pri ljudskih odborih še ni zadovoljivo. V dveh tretjinah občin še nimajo organizirane
službe tržne inšpekcije, kar ima za posledico, da se na področju teh občin ali sploh ne opravlja ali pa ne izvaja dovolj po predpisih in ukrepih s področja blagovnega prometa.
Dr. Brecelj je zatem sporočil, da bodo v kratkem izdani še nekateri predpisi, ki bodo urejali ustvarjanje ustreznih finančnih sredstev za pokritje razlik, ki se pojavljajo v prometu s kmetijskimi pridelki. S tem se bodo ustvarile večje možnosti trgovinskim' podjetjem,' da se bodo z dogovori povezala s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami, kar bo ugodno vplivalo tudi na kmetijsko proizvodnjo in na oskrbovanje mest. Prav tako se pripravlja izpopolnitev kreditnega sistema v trgovini in v zadružništvu zaradi učinkovitejšega prometa z blagom.
Delavnost ljudskih odborov v organizaciji trgovine s kmetijskimi pridelki na drobno naj bo
usmerjena na iskanje najrazličnejših možnosti, da bi se to trgovinsko omrežje čimprej razširilo in okrepilo v skladu s potrebami prometa.
Stanje v trgovini z industrijskim blagom je boljše in se more reči, da je to trgovinsko omrežje doslej v glavnem uspešno izpolnjevalo svoje funkcije. Tu pa prihaja čedalje bolj do izraza nezadostna razširjenost prodajnega omrežja, kajti naglo povečanje proizvodnje in potrošnje industrijskega blaga zahteva hitrejši razvoj zmogljivosti trgovine z industrijskim blagom. Slaba udeležba proizvodnih podjetij v prometu pri odpiranju lastnih prodajalnic in skladišč, pa tudi nezadostni
vpliv tovarn na prodajne cene v trgovini je problem, ki ga je treba urediti, da bi čimbolj pospešili tudi trgovanje z industrijskim blagom. Tu lahko okrepimo akcijo brez čakanja na predpise, ker gre za nekatere manjše izpremembe in izpopolnitve sedanjih predpisov, ki jih že predelujejo.
Nadalje se je dr. Brecelj posebno bavil s kontrolo nad cenami v trgovini in je poudaril, da je ta kontrola že dala ugodne rezultate na trgu, čeprav se izvaja šele nekaj mesecev. V tem kratkem času so se pokazale tudi nekatere slabosti in pomanjkljivosti tako v sam .m sistemu kontrole, kakor tudi v njenem izvajanju. Ze na podlagi dosedanjih izkušenj bo treba izpopolniti ta sistem, in sicer v dveh smereh.
Predvsem naj bi se kontrola napravila še bolj učinkovita, da bi bila še bolj zanesljivo orodje skupnosti pri zatiranju samovoljnega in neupravičenega povečevanja cen posameznih proizvodov. Nadalje je potrebno čimbolj poenostaviti kontrolo, da bi postala manjše breme za gospodarstvo in državno upravo.
Ko je govoril zatem o problemu kadrov v trgovini, je
dr. Brecelj poudaril potrebo po
nadaljnjem izpopolnjevanju sistema plačevanja po učinku in njegovi splošnejši uporabi, kakor je bil primer doslej, zatem pa o medsebojnem vsklajevanju tarifnih postavk.
Na koncu je dr. Brecelj govoril o družbeni kontroli v trgovini. Izpopolnitev sedanje prakse bi bila v tem, da bi s predpisi ugotovili pravice potrošnikov, pod kakšnimi pogoji bi lahko sodelovali pri dohodku prodajalne v sorazmerju s svojo potrošnjo. Poleg sedanjih oziroma v dosedanjih predpisih predvidenih potrošniških svetov pri posameznih prodajalnah bo treba organizirati potrošniške svete
s teritorialno funkcijo na pod-1 ročju stanovanjske skupnosti. Urediti bo treba tudi sodelovanje zastopnikov ljudskega odbora v organih delavskega upravljanja trgovine na veliko in končno uvesti sistem družbene iniciative in kontrole tudi na področju prehrane prebivalstva.
Seveda je treba podrobno izdelati ta načela. Ta načela so bila že obravnavana in bi mogli priti po posvetovanju 's konkretnimi predpisi.
Po referatu dr. Marijana Breclja so izvolili predsedstva štirih delovnih skupin, v katerih se bo jutri posvetovanje nadaljevalo. V prvi skupini bodo obravnavali materialno-ekonomska vprašanja trgovine, v drugi probleme šolanja in nagrajevanja kadrov, v tretji delavsko upravljanje in delo potrošniških svetov, v četrti skupini pa organizacijo trgovinskega omrežja in oskrbovanja mest. Sklepe delovnih skupin bodo 'predložili na zaključnem plenarnem sestanku udeležencev posvetovanja v soboto, 31. maja.
ZAGREB, 29. maja. (Tanjug.) Danes^se.je začel v Zagrebu III. kongres Zveze društev ekonomistov .Jugoslavije, ki se ga udeležuje nad 300 delegatov — zastopnikov društev ekonomistov iz vse države. Kongresu prisostvuje tudi predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. Kongres je otvoril član zveznega izvršnega sveta Hasan Brkič, nakar je bilo prebrano pismo, ki ga je poslal predsednik republike Josip Broz - Tito.
V svojem pismu se predsednik republike zahvaljuje za povabilo in sporoča pozdrave udeležencem kongresa, ki jim želi uspešno delo. V pismu pravi nadalje:
»Izkoriščam to priložnost, da poudarim pomen dosedanjega dela ekonomistov Jugoslavije in njihov prispevek k splošnim naporom in uspehom, ki so jih delovni ljudje naše države dosegli pri reševanju konkretnih problemov našega gospodarskega življenja, pri zboljševanju organizacije in razvoju sistema upravljanja po socialističnih načelih, pri razvoju našega socialističnega gospodarstva sploh.
Dosedanja stopnja razvoja našega gospodarstva in problemi, ki izvirajo iz njegovega naglega razvoja, postavljajo' pred naše strokovne ekonomske kadre čedalje širše in bolj zapletene naloge.
Ekonomisti morajo neprestano spremljati prakso nase socialistične gospodarske izgradnje ter z vsestransko in globoko analizo problemov, ki se pojavljajo v praksi, izpopolnjevati in razvijati našo ekonomsko misel na osnovah maksi-zma. Toda naloga naših ekonomistov ni le teoretično proučevanje ekonomske problematike. Rezultate teoretičnih proučevanj je treba izkoristiti in uporabljati pri reševanju posameznih konkretnih problemov, zlasti pa pri izvajanju smernic naše gospodarske politike in izpolnjevanju nalog, postavljenih v perspektivnem planu gospodarskega razvoja naše države. Čeprav je naš gospodarski sistem že dal v dosedanji 'praksi velike uspehe, je dolžnost naših ekonomistov, da se tudi v bodoče skupaj z drugimi organi zavzemajo za njegovo čim do-
Sklepi zveznega izvršnega sveta
(NsSi&aljevaTLj.e. s prve strani) Sprejtta.	s kamero ss
predpisujejo nač n in pegoji za uporabljanje avtomobilov, danih v uporabljanje določenim državnim funkcionarjem. Po tej odločbi dajejo potniške avtomobile posameznim funkcionarjem v uporabljanje (v osebno uporabo) državni organi, ustanove in organizacije, v katerih delajo. Koristniki avtomobilov plačajo porabljeno gorivo in mazivo za vsako vožnjo, tako da se ti stroški do določenega števila prevoženih kilometrov krijejo s stalnim mesečnim zneskom organizacije, ki jim je dala vozilo. Ta odškodnina bo določena v enakem znesku za vse funkcionarje na istih položajih, kolikor pa bi se pojavila posebna potreba v zvezi z izvrševanjem službe, se lahko posameznim funkcionarjem
DAM ES
Skupščina Zvezne industrijske zbornice
končana
BEOGRAD, 29. maja. (Tanjug). Danes je bila končana v Beogradu letna skupščina Zvezne industrijske zbornice, ki ja trajala dva dneva. Na zaključni plenarni seji so- sprejeli sklepe na podlagi razprave v posameznih odborih skupščine in izvolili nove organe zbornice.
Za novega predsednika upravnega odbora Zvezne industrijske zbornice je bil izvoljen ljudski poslanec in član odbora
za perspektivni plan v zvezni ljudski skupščini Nikola Dju-verovič. Izvoljeni so bili tudi člani in namestniki upravnega in nadzornega odbora ter častnega sodišča zbornice.
Kongres oftalmologov
Budva, 29. maja (Tanjug). V prostorih -Mediteran-filma« v Budvi se je davi začel V. kongres očesnih zdravnikov Jugoslavija, ki je pod pokroviteljstvom predsednika ljudske skupščine Cme gore Blaže Jovanoviča. Kongresa se udele-
Hngjlfe® usetoe zdraunišHe ppolse v irSii|i.
Po o-bjavi predpisov o omejJt-vi privatne zdravniške prakse v Sloveniji so začeli tudi v Srbiji proučevati možno-st podobnih predpisov. Menijo, da je zdravstvena služba v mnogih pokrajinah republike dovolj razvita, d,a bi mogli postopno ukinjati zdravniško prakso. Na drugi strani vpliva dvojnost, javna zdravstvena s-lužba in privatna organizacija, negativno na politiko zdravstvene zaščite in je ustvarjala ponekod pogoje za izkoriščanje službene avtoritete zaradi sprejemanja zasebnih pa-
NEPRAV1LUG UPOMBLIAIHE HUFISTJCUgSOH
POSOJIL
Beograd, 29. maja (Tanjug). Okrožna javna tožilstva so prejela številna prijave proti gospodarskim organizacijam, ki so nepravilno in nenamensko uporabljale investicijska posojila. Samo iz splošnega investicijskega sklada sta bili na ta način porabljeni nad 2 milijardi dinarjev.
Pojava nenamenskega uporabljanja investicijskih sredstev se je opazilo zlasti ob koncu lanskega leta. ko so investitorji zvedeli, da se bo regres- za kmetijsko opremo zmanjšal, obvezni delež investitorjev. z lastmml sredstvi pa povečal v letu 1958.
Do -nepravilnega uporabljanja investicijskih posojil je prišlo na ta način, da je večina prijavljenih ppdletij oziroma izvajalcev del prikazovala fiktivni. Doložai o ;zvrfenih delih in sestavljala fiktivne fakture o dobavi blaga. Take fakture je investitor v večini primerov potrjeval, kakor da so bila de la izvršena ali Pa je bilo bte-flo prevzeto. Banka je nato
brez ovir izplačevala investicijska posojila.
Izplačevanje fiktivnih situacij in faktur pa pomeni kreditiranje izvajalcev del oziroma dobaviteljev opreme za delo in dobave, kj niso bile izvršene. Na ta način se sredstva investicijskega posojila ne uporabljajo za namene, za katere so bila odobrena.
Huda prometna nesreča
DOJIZALE, 29. maja. Danes ob 15.35 se je ipripetila v Domžalah huda prometna nesreča. Ob tej url ie vozli tovorni vlak iz Ljubljane proti Kamniku. Prav tedaj pa je po Taborski cesti, ki prečka železniško progo, katere prelaz je nezavarovan, vozil osebni avto S-1414,- ki ga je upravljal lastnik Franc Smon, obrtnik iz Domžal. Poleg njega Je sede! potnik Avguštin Da-nisrer, star 38 let. Namesto, da bi se voznik prepričal, ali je proga presta, ko jo je nameraval prečkati, je zapeljal na progo. Tedaj pa je pripeljal tovorni vlak, ki je zadel avtomobil in ga nasadil na levi odbijač ter rinil dalje 121 m. Pri tej nesreči je potnik Panger izgubil življenje, voznik je dobil hude poškodbe, »reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. na vozilu pa je nastala večja škoda.
ciantov v zdravstvene ustanove Po izdelanih temah, ki jih sedaj proučujeijo v svetu za ljudsko zdravstvo Srbije, naj bi bodoči' zakon določal omejitev privatne zdravniške prakse v tej republiki, ker vpliva privatna poklicna dejavnost zdravstvenih delavcev v javni službi negativno na celotno zdravs-teno politiko. Medtem ko se na eni stran: postavlja pre-vantiva kot glavna natega socialistične medicine, omejuje privatna praksa svojo dejavnost sfcoro izključno na bolnike. Zato bi po omenjenih tezah zdravstveni delavcf v javni službi ne smeli opravljati privatne prakse. Zdravniki, sito-
maboloisi, zobarji in zobni tehniki se l^hko bavijo s privatno prakso, ako ja na njihovem področju javna zdravstvena služba nerazvita. O tem pa naij odločajo okrajni ljudski bdhori ob soglasju sveta za ljudsfeo zdravstvo Srbije.
Analize, s katerima razpolaga svet za ]ljudsko zdravstvo, povsem opravičujejo ta korak Na področjiu Srbije pride na onega zdravnika približno 4 ure dnevnega dela v privatni ordinaciji. To je povprečje, ako se upošteva, da je v Srbiji 11.000 zdravnikov. Ta privatna praksa se mora razvijati bodisi v škodo službe v javni zdravstven' ustanov; ali pa je nekvalitetna in bolniki ne dobivajo zdravstvene zaščite, kakršna jim y-potrebna. V Beogradu opravi j c privatno prakso izmed -72’/ zdravnikov nad petina zdravnikov. namreč 345. Med temi so »udi profesorji medi črnske fakultete. vodite1!4.*" univerzitetnih k limfe, šefi oddelkov pa tudi voditelji zdravstvenih ustanov.
Proučevanje tez o novem zakonu je v teku in pričakujejo, da ga. bo do konca leta prelete Ljudska skupščina.	I. S.
žuje okoli 200 delegatov in gostov, med katerimi so tudi zastopniki društev očesnih zdravnikov iz Avstrije in Češkoslovaške.
Obvestilo upokojencem
Beograd, 29. maja. (Tanjug) Nekateri osebni in družinski upokojenci še niso predložili
zahtev za popravek pokojnine, ki ga omogoča zakon o pokojninskem zavarovanju. V zvezi s tem opozarja‘mo uživalce pokojnin, da bo samo tistim upokojencem, ki predlože zahteve do
13. junija leta 1958, izplačan znesek popravljene pokojnine od 1. januarja letos. Upokojencem, ki bodo predložili zahtevo po tem roku, se bo znesek popravljene pokojnine izplačeval od prvega prihodnjega meseca po predložitvi zahteve.
Okrajni zavodi za socialno zavarovanje bodo sprejemal; zahteve tudi brez potrebnih doka-zilnih dokumentov. Dokumente, s katerimi dokazujejo posamezna dejstva, mo-rejo uživale; pokojnin predložiti naknadno. (Iz Zveznega zavoda za socialno za-v^rovanje).
odškodnina poveča. Ako prekorači določeno kllometražo, plača koristnik iz svojih * sredstev porab-ljeno gorivo in mazivo. V tem primeru plača tud; del amortizacije avtomobila. Vožnje za uradna potovanja, ki se iz vrš e po posebnem nalogu, se ne preračunajo v število kilometrov, za katero se daje stalna mesečna odškodnina. Stroške za te vožnje plača organizacija, ki je izdala nalog za uradno potovanje. Državni organi, ustanove in organizacije, ki dajejo avtomobile v uporabljanje, skrbe za njihovo vzdrževanje in popravila ter plačajo vse stroške, ki ne gredo na breme koristnika. Plače voznikov avtomobilov kakor tudi druge Izdatke. do katerih ima voznik po predpisih pravico, plačuje prav tako organizacija, ki daje avtomobil. Funkcionarji, lil se na svojo zahtevo poslužujejo avtomobila brez voznika, dobe’ posebno odškodnino za kritje stroškov za usluge, ki bi jih drugače redno opravljal voznik.
Sekretariat za splošno upravo pri zveznem Izvršnem svetu je pooblaščen s posebno odleč-bo. da v soglasju s sekretarjem zveznega izvršnega sveta določa starešine in druge uslužbence na določenih položajih v zveznih organih, ustanovah in organizacijah. k( -imajo pravico do .uporabljanja avtomobilov, in da določa v:šino mesečne pavšalne odškodnine za kritje določenih stroškov vožnje.
S posebno odločbo j« urejeno tud! razporejanje potniških_ avtomobilov. ki so sedaj pri državnih organih, ustanovah. zbornicah, strokovnih združenj h in družbenih organizacijah. Vsi potniški avtomobili teh organizacij bodo brez odškodnine izročeni servisu za
transportne usluge, a.1, pa se bodo prp-dali po tržni ceni predvsem osebam, ki imajo pravico do regresa. in podjetjem, ki se bavijo z javnim prevozom potnikov, kakor n. pr. avtotaksi podjetja, turistična podjetja in druga. O teni, katera vozila bodo izročena servisu in katera prodana, bo odloča! ustrezni sekretariat za splošno
upravo pri izvršnem svetu oziro-
ma svet za splošno upravo pri
okrajnem ljudskem odboru.. Izvzeti so avtomobili, ki bodo določeni za potrebe državne reprezentance In ki bodo dani v 'uporabljanje naj višjim -državnim funkcionarjem. aii pa so določeni za potrebe posebne službe posamežnili organizacij. Sekretar zveznega izvršnega sveta bo dolo-čil v ruku 15 dni po uveljavljenju te odločbe,
kateri potniški avtomobili	bn-
do uporabljali za potrebe državne
reprezentance in dalali v uporabljanje najvišjim državnim funkcionarjem. J>o ustanovitve servisnih ustanov moralo organizacije nvtomobile,. npraenjene za njihovo unorabo, vzdrževati v dobrem stanju. Tj avtomobili se lahko uporabljajo samo za namene in način, določen za uporabljanje avtomo-
bilov po servisnih ustanovah. Potniški avtomobili, določeni za prodajo, se ne smejo uporabljati in se morajo dati na razpolago organizacijam, ki so določene ža njihovo prodajo.
S sklepom zveznega izvršnega sveta se ustanovi tudi servis za transportne usluge zvezn m organom in ustanovam. Servis, ki bo imel svoj -sedež v Beogradu, bo posloval kot ustanova s samostojnim finansiranjem in bo opravljal prevoz določenih uslužbencev zveznih državnih organov, ustanov in organizacij, ki opravljajo javno službo, razen državnega sekretariata za zunanje zadeve, državnega sekretariata za notranje zadeve in državnega sekretar.ata za narodno obrambo. Vozil iz servisa se ne bodo posluževale organizacija. ki jim bo odobreno gle-di na njihove posebne na-loe:e, da lahko imajo svoje avtomobile. R°--zen prevoza uslužbencev bo servis opravljal	tudi uslužnestna dela.
kak or. garažiran j e. čiščenje in mazanje, razna popravil? in druge tehnične	usluge	za	vdrževanje
avtomobilov, nadalje servisne in tehnične	usluge	na	avtomobilih
uslužbencev, k} uporabljajo svoja vozila, nabavljena z regresom 7.1 službene	vožnje.	in	oskrbujejo
voznike osebam, katerim so avtomobili dani . brez voznika, kadar potujejo na daljših razdaljah.'
Ob koncu dopoldanske seje j" zvezni izvršni svet SDrejel NAČRT ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O DRŽAVLJANSTVU POROCENTH ZEN. ki bo poslan zvezni ljudski skupščini v odobritev' in je ratificiral več mednarodnih sporazumov.
Seja zveznega izvršenega sveta se je popoldne nadaljevala.
sledne jše in čim popolnejše uporabljanje ter na ta način prispevajo k njegovemu nadaljnjemu izpopolnjevanju. -Ekonomisti so tudi poklicani, da pomagajo organom delavskega upravljanja, komunam in rasnim družbenim organizacijam z namenom, da bi le-ti čim uspešneje izpolnjevali svoje naloge pri izvajanju naše gospodarske politike. Sestavni dei prizadevanj ekonomistov naj bi bilo tudi pojasnjevanje našega gospodarskega razvoja, naše gospodarske jjslitike, raznih ukrepov in posameznih gospodarskih problemov med širokimi plastmi ljudstva.
Sporočam vam poleg teh želja tudi svoje pozdrave v upanju, da bo vaša organizacija zbrala pri izpolnjevanju teh in drugih nalog najširši krog ekonomistov in da bo v prihodnje vaš prispevek k naši gospodarski izgradnji še večji.«
Kongres nadaljuje delo.
23, številka tednika »Eorassms-t«
V tej številki »Komunista«, v slovenski izdaji, ki sedaj izhaja vsak petek, so objavljeni naslednji sestavki:
Zanemarjene osnovne naloge (ob obletnici beograjske deklaracije)
— Jovan Raičevie: O nadurnem
delu — Favao Broz:	Beseda, o
Krleži — Dr. Metod. Mikuž: Boris
Kidrič — Zbrano -delo I — Prav-
niki o problemih družbenega
upravljanja (anketa s kongresa pravnikov » Zagrebu) — Ob proučevanju kongresnega gradiva — Ačim Miičeulič:	pravočasni pre-
gled — po mani potrt — Stroji — Donosi — rentabilnost — Moj in naš poslanec — G-radbena obrt se počasi modernizira — Bliže bralcem — Trideset let 'Pomembnega dokumen ta.
?roiiperonospoma služba
Včeraj so bile dnevne temperature še vedno visoke in so maksimalne temperature dosegle 31 stopinj C. Srednje dnevne temperature pa so kolebale med 1* in 24 stopinj C. Rahle padavine so zabeležili na Štajerskem, Prekmurju in v nekaterih krajih Primorske. Ostali kraji so bitj brez padavin.
Glede na to, da se je na Primorskem ponekod že pojavila peronospora, svetujemo vinogradnikom. da poškrope vse svoje vinograde čimprej v okolici Loža pri Vipavi, Godenj, Sežane in Šmarja, kjer so bile rahle padavine. Ravno tako naj začno takoj s prvim škropljenjem vinogradniki v okolici Radgone na Štajerskem. V teh krajih poškropite vinograde ležeče v nižjih in višjih predelih.
Za škropljenje uporabljajate 0.3 odstotka Rithana ali Liro-thana alt 0,73*/« Bordojsko brozgo. K pripravljenemu škropivu primešajte še 0,3% Cosana ali ThrJovita; s tem istočasno zavarujete vinsko trto tudi pred oidijem.
V ostalih vinogradniških okoliših še ni potrebno škropljenje vinogradov in ga bomo napovedali pravočasno.
Kmetijski inštitut Slovenije In Hodroraeteorološkj zavod LRS
Ljubljana 29. 5. 1958.
Kršitev p£@etpli®¥ tj Btelfeisra
Okir-ajna finančna inšpekcija v Mariboru; je prijavila Okrožnemu javnemu tožilstvu sedemnajst podjetij iz mariborskega okraja, ki so na osnovi s lažnih računov protizakonito izkoristi la 171 milijonov i-nvesticijstkih kreditov. S pomočjo lažnih računov, šo ta podjetja dvignila ob koncu lanskega leta pri bankah denar za zgradbe, stroje in avtomobile, ki so v resnici cb-sitoja&i samo na papirju. Med osnovna * sredstva s-o vpisala na primer avtomobile, ki so bili v skladiščih- tovarn še letos februarja in marca. So celo primeri.
da so podjetja potrdila sprejem stročev, ki še sploh niso prispeli v Jugoslavijo. V teh primerih ne gre samo za neupoštevanje in kršitev predpisov, marveč ustvarja tako ravnanje lažno sliko o no-vih zmogljivostih in napredku našega gospodarstva. To pa se odraža potem v nerealnem planiranju in neizvedljivih planih. Nekatera podjetja so sicer že vrnila na ta način neupravičeno dvignjene vsote, vendar pa bodo morah' vsi kršilci odgovarjati še pred Gospodarskim sodiščem.	O-
je
cev in
življenjski standard
uslužbencev?
Kakšen
d e 1 a v
Mketa Zvesitsga zavoda za stcslistiko o os sirnih dohodkih ini potrošnji dslavoev m uslužbencev, ki žive v industrijskih središčih
Kakor smo pred časom poročali, je začel v zaccirKU letošnjega aprila Zvezni zavod za statistiko, preko republiških in okrajnih zavodov, izvajati široko anketo o osebnih dohodkih in osebni potrošnji delavcev in uslužbencev., zaposlenih v industriji, državni
upravi in socialnem zavarovanju
— samo tistih, ki žive v industrijskih središčih, to se pravi, na nekmečki način.
Dosedanji tovrstni podatki, s katerimi je razpolagala naša statistična služba, so billi precej skopil in ozki in niso dajali neke realne slrtlke s tega področja. Osnova zanje so bili na primer v Sloveniji podatki, krt jih ,1e dajala stalna anketa 280 delavskih in uslužbenskih tri, štiri in ipe-t članskih družin, ki jo vodi republiški zavod za statistiko že nekaj časa. Ti podatki pa so bili preskopi, da bi jih bilo mogoče z gotovosfjb posplošiti. Prav zaradi tega je bila umestna izvedba širše zasnovane ankete, katere podatki bodo vsekakor realnejša osnova za vrsto analiz, kj bodo koristile v nadaljnjem prizadevanju za zvišanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi.
Ta anketa, ki Je v vsej državi zajela od 582.000 približno 60.000 ljudi, zaposlenih v industriji, državni upravi in socialnem zavarovanju. je potekala v tireb etapah. Prva in druga sta v Slovenili že zaključeni, tretja se bo začela te dn,i. Anketiranih je bilo v naši regmbliki okrog 10 000 ljudi
v 16 industrijskih središčih (Ljubljana. Maribor, Kranj, Tržič, Jesenice, Celje, Trbovlje, Koper. Izola, Šoštanj, Velenje, Zagorje, Ravne, Mežica. Idrija in Hrastnik), oziroma točneje '9756. Manjkalo jih je 5,6%, ki ob priliki anketiranja niso h® navzoči na delovnih mestih. V anketi so odgovarjali vsi samci in poročeni v
347 oodjetjih (205 industrijskih podjetjih. 142 ustanov državne uprave in socialnega zavarovanja) in sicer 2246 samcev ali 23%, ostalih 77% pa je bilo iz dva. tri štiri in petčlanskih gospodinjstev. Nadalje je anketa zajela anketirance iz vseh panog industrije, največ iz kovinske, nato iz tekstilne industrije, črne metalurgije, elektroindustrije, državne uprave in tako dalje. V Ljubljani Je odgovarjalo 2360 anketiranih, v v»ariboru 2223. Kranju 969. Celju 914, na Jesenicah Š50. v Trbovljah 599 Itd. najmanj v Šoštanju — 126 anketirancev. Skratka, ankeita v Sloveniji je zajela 5,5% vseh zaposlenih 'ljudi v industriji in država; upravi.
Kot rečeno, Je anlketa širšega značaja in bo dala določeno sliko ■< standardu in življenjskih stroških delavcev in uslužbencev v zveznem merilu in v republikah, ne pa morda v posameznih okrajih. V celoti bo anketa obdelana na zveznem zavodu za statistiko, v republiških zavodih pa v glavnem le kontrolirajo izpolnjene obrazce. Pri tem delu pa so sl že delali nekatere izpiske iz podat-
kov in so dobili povprečno sliko
glavnih značilnosti v te.1 anketi.
Prva etapa ankete, ki je zajela
samska in družinska gospodinjstva skupaj, je v vsej državi — kolikor je znano — zelo dobro izvedena Druga etaipa — anketiranje’ samskih gospodinjstev, je tudi že končana in je dala že podrobnejše podatke, od 2246 samskih gospodinjstev v SlovVnii4 kolikor jih je bilo predvidenih za anketo, je zajetih 1484 in .kazoio grobi podatki naslednjo slike:
Okroglo dobra tretjina anketirancev je kmečkega porekla in so doseljeni v industrijska središča. Vseh zaposlenih 'samcev je 53% meških in 47 odstotkov
žensk (od teh .ie iz kmečkih družin 33»/« moških in 36% žensk). Zanimivejši pa so podatki o odnosih' med plačo in vsemi csta.Muzii dohodki. Redna plača znaša enako pri moških in ženskah fsamsikih) 85*/« vseh dohodkov, ostali dohodki pa so iz postranskega dela izven delovnega čass. in kažem, da "antski delavci in delavke podaljšajo ža te postranske dohodke svoj delovni dan približno za eno uro.
-Samski moški porabijo za hrano od, vseh svojih dohodkov okrog 37*/« (samo od redne plače okrog 44%), samska ženska pa porabi za hrano in od vseh dohodkov približno 41*/«. od same plače pa oikrog 48. Tn se -pravzaprav izdatki za lirano pr; obeh spolih nekako izte^načijio, 5e upoštevamo, da so ženski zaslužki povprečno
manjši od moških. Za pijačo porabijo samski moški od vseh dohodkov povprečno o.krog 8,5»/«, samske ženske pa samo okrog 1%. Izdatki za pijačo pa pri nikomer ne vplivajo na izdatek za hrano, pač ,pa gredo na račun ali postranskih zaslužkov, ali na račun obleke, razvedrila itd. Samske ženske izdajajo okrog 17»/« dohodkov manj za hrano kakor moški, potrebujejo pa seveda gilede na nižj» telesno težo manj kalorij kako-r moški, oziroma srt tudi same kuhajo in tu prihranijo.
To je le nekaj virov, na hitro pregledanih podatkov. Dokončno sliko bo dala seveda tretja etapa ankete — anketiranje družin, ki jih bo zajela okrog 2.009. Končano bo približno v začetku junija, do septembra na bo anketa dokončno obdelana in objavljena.
Anketa, ki je predvsem politično ekonomska, bo tako služila za proučevanje življenjskih stroškov v okviru petletnega perspektivnega plana in v niej ne gre za posameznosti. temveč za široke podatke, pri knteičh velja zakon določenih števil. Vsi anketiranci so slučajno izbrani in je od njihove proste volje odvisno, ali dajo popisovalcu zaželene podatke ali ne. Doslej so anketiranj v glavnem odkrito in iskreno odgovarjal; na postavljena vprašanja. kar pričakujejo tudi od anketirancev v tretji etapi. S tem, da bodo z odkritimi in resničnimi navedbami odgovarjali na vprašanja ankete, bodn omogočili uspešnost ankete, katere tajnost ie popolnoma zajamčena.
St. 125 — 30. maja 1958	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	sts.	3
Nacionalno
vprašanje
Nemiri, ki so izbruhnili pred nedavnim na Cejlonu kažejo, da je nerešeno nacionalno vprašanje resen notranji problem in ovira nadaljnji napredek te dežele. Na Cejlonu živi približno osem milijonov n pol prebivalcev, od katerih je 70 odstotkov Singalcev, ki se smatrajo za avtohtone prebivalce otoka in približno 25 odstotkov Tamilov. Korenine nesoglasij med tema dvema etničnima skupinama segajo v preteklost. K razdoru prispe-rata tudi različni veri, kajti Singalci so budisti, medtem ko so Tamili muslimani. Ta-mile pa delijo v dve skupini: približno milijon se jih je priselilo iz Indije že pred davnini, enako število pa je kasnejših priseljencev iz Indije, 'k jih imenujejo cejlonske In-iuse. Če tudi odhajajo i'eč-krat v Indijo, imajo Cejlon ~a svojo domovino in zahtevajo enake pravice kot drugi rebivalci tega otoka.
Na volitvah leta 1956 je opo-ticija obljubila, če zmaga, da o namesto angleškega jezika, ki je nepriljubljen, pos t! "ddni jezik singalščina. Opo-vcija z Bandaranaikom na elu je zmagala in nova vlada, sprejela zakon, s katerim
I
priznali singalščino za vre• i jezik. To je povzro-i veliko nezadovoljstvo med Tami-i in njihova str trnka je začela z akcijo »državljanske neposlušnost . Tamili so postavii novi adi zahteve, kako si zamišljajo rešitev njihovega nacionalnega vprašanja. Zahtevah so federacijo, v kateri bi imeli avtonomijo,
■ejlon.sko državljanstvo naj bi dobili tudi prebivalci indij-kega rodu. umakniti je treba : ikon o singalščini kot službenem. jeziku in priznati ena--pravnost obeh jezikov.
Vlr.da Bandaranaika se je -našla med kladivom in na-•ovalom. Če bi hotela ugoditi 7amilom, bi povzročila ogor-enje pri singalskih vaciona-' istih. Bandaranaike je kljub ■emu ugodil zahtevam Tam.i-'ov in je sklenil izenačiti oba ezika. To pa je povzročilo ude nemire, da je bila vlada prisiljena uvesti policijsko uro -n oklicati izredno stanje. Mir 'o s:cer dokaj hitro usposta-vili, vendar s tem to vprašanje še vedno ni rešeno. Vlada je prepovedala tamilsko federalno stranko in narodno organizacijo Džatika Vimukti Percvmuna.
Nerešeno nacionalno vprašanje pa ne povzroča napetosti samo v državi, temveč kvari odnose tudi med Indijo in Cejlonom. Leta 1954 sta Nehru in Kotelauiale rešila status cejlonskih Indusov. Leta. 1957 sta se ponovno sestala Nehru in Band.aranaike in ponovno razpravljala o tem specifičnem problemu, ki. tare Cejlon že od osvoboditve.
Jasno pa je tudi, da nerešeno nacionalno vprašanje napihuje in izkorišča cejlonska reakcija in politične stranke v borbi za oblast. So pa znamenja, ki kažejo, d'a se za tem nacionalnim sporom skrivajo druga globlja vprašanja. Cejlonski premier Bandaranaike že več kot dve leti vodi svojo državo po poti napredka in vedno večje neodvisnosti, kar ni v interesu cejlonske reakcije kakor tudi določenih krogov v tujini, ki. imajo na Cejlonu svoje kapitale. Napihovanje nacionalnega vprašanja zato koristi predvsem tistim, ki jim sedanja pot neodvisnosti in socialnih reform v državi ni po godu ter bi radi. preprečili notranjo utrditev nove, neodvisne cejlonske države.	S.	L.
RAZPOLOŽENJE V ZAHODNI NEMČIJI OB FRANCOSKIH DOGODKIH
Bonn Je zaskrbljen
Od našega dopisnika.
Bonn, 29. maja. (Po telefon u.) Razvoj dogodkov v Franc;ji ni ostal brez zaskrbljujočega o dmeva v glavnem mestu Zahodne Nemčije. Vlada in uradni p olitični krogi se vzdržujejo, da bi uradno izrazili svoje stališče ali komentirali dogodke, toda splošno ozračje izraža zaskrblje nost zaradi dosedanjega razvoja francoske krize in bojazen zar adi morebitnega prihoda generala De Gaulla na oblast.
Včeraj se je prvič po alžirskem puču sešla bonnska vlada na izredno sejo. Na vrsti je bila Francija. Danes se je kancler Adenauer dolgo razgovarjal s poveljnikom srednjeevropskih sil NATO, generalom Speidlom. Tema je bila spet Francija. Podrobnosti enega in drugega sestanka niso sporočili, češ d: se vsako stališče do tega vprašanja ima za vmešavanje v notrerjj zadeve Francije, čeprav menijo, da imajo francoski dogodki daljnosežnejši svetovno-politični pomen. Medtem Bonn spremlja vsak gib v Parizu z naj večjo pozornostjo. Vse brzojavke iz Pariza in nemškega veleposlaništva o razvoju krize takoj dostavljajo samemu kanclerju. Posebno zaskrbljenost zahodno-nemške vlade povzroča stališče, ki ga je izrazil De Gaulle do atlantske skupnosti in evropske integracije. Njegova stališča do teh instrumentov evropske var-
Aijaska 49. država ZDA
Washington, 29. maja (AFF).
Predstavniški dom Kongresa je odolml predlog zakona, da bi Aljasko razglasili za 49. ameriško državo. Od leta 1950 je sedaj predstavniški dom že drugič sprejel predlog o razglasitvi Aljaske za ameriško
državo. Ta predlog bo sedaj predložen senatu jn še ni goto-, vo, če ga bo sprejel. ZDA so kupile Aljasko leta 1867 od carske Rusije za 7.200.083 dolarjev. Ozemlje upravlja guverner. ki ga imenuje predsednik ZDA. V kongresu pa ima Aljaska delegata, ki nima glasovalne pravice.
nosti doslej niso priznavali in bi dosledno izvajanje njegovih dosedanjih konceptov v primeru, če bi prišel na oblast, omajalo temelje zahodne zveze. S tem bi bili omajani tudi temelji Adenauer.jeve zunanje politike, ki v krepitvi NATO in evropske skupnosti vidi edino pot krepitve Zahodne Nemčije in ustvarjanje ravnotežja sil med Parfzom in Bonnom.
S tako politiko, zasnovano na slabostih same Francije, je bila Zahodna Nemčija na evropskih tleh na najboljši poti, da preraste Francijo in da postane »sila številka ena«. To velja kot poseben kanclerjev uspeh. Slabitev dobro vigranega sistema evropske varnosti z vrnitvijo De Gaulla v politično areno bi bil zadan hud udarec zahodno-evroskim Adenauer j evim konceptom.
To so v glavnem bojazni, ki se kažejo v Bonnu v trenutkih pričakovanja sklepa iz Pariza. Toda, četudi general ne bo prevzel oblasti, bodo že dosedanji dogodki pritisnili pečat nadaljnjim odnosom Francije do evropske politike in do zavezniških obveznosti. Tu opozarjajo predvsem na dejstvo, da je bilo Franciji že čestokrat onemogočeno, da sodeluje pri planiranju svobodne trgovske cone in da
bi nadaljnji ukrepi, ki jih določa Evropska gospodarska skupnost, lahko postali zaradi francoskih dogodkov utvara. Vsi ti momenti povzročajo seveda v Bonnu določeno zaskrbljenost. O izidu ni dosti
iluzij in že sedaj se postavlja vprašanje, kako preprečiti, da bi evropske institucije zaradi francoskega položaja ne zarja-
vele. V vsakem primeru — kot poudarja neki tukajšnji list — bo znotraj zahodnega sveta marsikatero stvar treba začeti znova, ne glede na razplet dogodkov v Franciji.
Djordje ZeImano\dč
Število zaposlenih v Avstriji
DUNAJ, 29. maja. (Tanjug). Gospodarska zbornica na Dunaju je objavila sporočilo, da je bilo konec lanskega leta v Avstriji približno 294.000 podjetij, v katerih je delalo več kot '1.431.000 ljudi.
Po istem sporočilu je bilo v 10.800 industrijskih podjetjih zaposlenih nad 630.000 delavcev in uslužbencev. Na drugem mestu po številu zaposlenih je 121.000 obrtniških delavnic. v katerih dela 625.000 ljudi, tem pa sledi 110.000 trgovin. v katerih je zaposlenih 285.000 ljudi.
^?T
m ' '
S U Š A
Se zmerom nemirni Libanon
Hud spopad med oklepnimi enotami libanonske vlade in uporniki v Bejrutu — Sestanek sveta
Arabske lige bo najbrž odložen
Bejrut, 29. maja. (AFP.) Ura dno so sporočili, da v zadnjih. 24 urah ni bilo večjih spopadov med uporniki in vladnimi četami. Edini večji incident se je z godil, ko so vladne čete ustavile tovorni avtomobil, ki je prevaž al orožje za upornike v Tripoliju. Šoferja kamiona so ubili, njegove pomočnike pa ujeli. Tovor, in sicer 88 strojnih pušk, 63 navadnih pušk, eno strojnico in dve toni municije so zaplen ili.	:	'r
Po obvestilih, s katerimi razpolaga AFP, je bilo v Bejrutu razmeroma mirno, ter so včeraj odkrili in ujeli teroristično mrežo z več kot 100 člani, in sicer v glavnem tujci. V drugih delih države je položaj nejasen.
Agencija Reuter pa poroča, da
so se ponoči hudo spopadli libanonski vojaki in uporniki. Spopad se je začel, ko so vojaška oklepna vozila približno opolnoči šla skozi tiste dele Bejruta, kjer so močne skupine upor-
<5
Trst po molitvah
(Od našega (talnega dopisnika)
Trst, 29. maja. (Po telefonu.) V središču političnega dogajanja so še vedno komentarji izi dov nedeljskih volitev.
ooslanca in za senatorja in bo
Nkrumah potuje
Akra, dne 29. maja (Reuter). Predsednik vlade Gane Kwa-me Nkrumah je danes odpotoval z letalom na obisk v sedem afriških držav. Obiskal bo Maroko, Libijo, ZAR. Tunizi jo, Etiopijo. 5Vidan in Liberijo. Vse te dežele so bile zastopan r-I)a nedavni konferenci afriških držav, kj je bila v Gani.
Socialistična kandidata Bidovec in Pincherle sta poudarila napredek PSI. Pincherle pa je še posebej izjavil, da borba za demokracijo v Trstu ne bo lahka in da bo borba proti fašizmu zahtevala skupen nastop vseh strank, ki so sodelovale v osvobodilni vojni. Kandidatka na listi KPI Marija Bernetič je izjavila, da je potrebna akcija, da se tisti Slovenci. ki so glasovali ca krščansko demokracijo, iztrgajo izpod vpliva voditeljev, ki so se izneverili koristim slovenskega prebivalstva, vlada pa bi morala preklicati sramotni protiustavni ukaz vladnega komisarja, s katerim je prepovedal slovenski govor na trgu Unita. Nosilec liste PSI v okrožju Gorica-Videm-Beluno pa je podčrtal ponos socialistov, ki so v tem okrožju zvišali za 30% število svojih glasov,' ter izrazil prepričanje, da bo socialistična stranka odločilno vplivala na pre-okret in obnovo politike v državi. Solari je bil izvoljen za
Fisch pred sodiščem za zaščito ustave
BONN. 29. maja (Tanjug). Pred sodiščem za zaščito ustave v Karlsruhe se je začela razprava proti bivšemu poslancu KP Nemčije v Bundestagu Walterju Fischu, ki so ga februarja aretirali v Wupper-tahlu. kjer je že dlje časa živel pod tujim imenom. Fisch je ieta 1956 na razpravi proti KP Nemčije, ko je bila le-ta prepovedana. pred sodiščem zastopal partijo.
Bivši poslanec KP je obtožen zaradi ilegalne dejavnosti in veleizdaje, pri čemer so označili kot izdajalsko dejavnost Fischevo delovanje pri izdelavi programa nacionalne združitve Nemčije, ki ga je komunistična partija objavila leta 1952. Obtožnica trdi. da je program zagovarjal nasilno strmoglavljenje vlade. Zaradi sodelovanja pri sestavljanju programa je sodišče leta 1956 obsodilo na tri in pol leta zapora funkcionarja KP Rischa in Ledtvohna.
Takoj na začetku razprave je Fisch sporočil sodišču, da ne bo dajal nobenih izjav o svojem delu v predsedstvu partije niti o notranjepartijskih vprašanjih. Po pisanju tiska je Fisch nadalje izjavil, da je tudi po prepovedi delal za KP in da se mu zdi, da je delo na osnovi lastnih političnih prepričanj upravičeno. Pričakuje-io, da bo razprava trajala deset dni.
POPRAVEK
V včerajšnji zunanjepolitični karikaturi M. Bregarja je pomotoma izostal pG-dipis: Gol!
verjetno optiral za senat. Prejel je skoraj 9000 preferenčnih glasov, medtem ko jih je prejel slovenski kandidat Nanut 1307 v vsem okrožju.
Medtem pa na prostorih tržaškega velesejma hite s pripravami za otvoritev, ki bo v nedeljo, 22. junija. Takoj nato v ponedeljek in torek bo sestanek zastopnikov treh Benečij o zboljšanju cestnega omrežja s
posebnim ozirom na povezavo z Jugoslavijo in Avstrijo. V ponedeljek bo jugoslovanski dan velesejma. Nadvse zanimiv bo dan, ki bo posvečen trgovini z lesom, ker bodo razpravljali med drugim tudi o nadvse aktualni temi:	»Lesna	trgovina in
skupno evropsko tržišče.« V razpravi bodo sodelovali poleg avstrijskih in italijanskih tudi jugoslovanski zastopniki.
P. U.
.-?-A
pilpp S j
nikov. Po mnenju Reuterja, . j bil nocojšnji spopad, ki je trajal približno tri ure, eden izmed največjih oboroženih spopadov med armado in uporniki, odkar je izbruhnil v Libanonu upor.
Po mnenju kairskih listov obstoja možnost, da bo sestanek sveta Arabske l:ge, ki je
sklican za soboto v Bengaziju, odložen. Listi pišejo, da bo sestanek odlož.en »zato, ker libijska vlada ne more tako hitro pripraviti vsega potrebnega za sestanek«.
List »Al Akba« piše v zvezi s tem, da se arabske države posvetujejo, kako bi Libanon pripravile do tega, da bi umaknil svojo pritožbo. List pričakuje, da bodo nekatere arabske države na sestanku vprašale, zakaj se je Libanon oritožil najprej pri Varnostnem svetu in šele potem pri Arabski ligi, čeprav naj bi le-ta reševala spore med arabskimi državami. V krogih opazovalcev prevladuje mnenje, da bi v času pred
sestankom sveta prav lahko prišlo do sporazuma v Libanonu o sestavi nove vlade, čemur bi sledil tudi odstop predsednika Chamouna. Glede na razvoj položaja v Libanonu .in na dejstvo, da Chamounu poteka mandat, so opazovalci mnenja,
da je vprašanje Chamounovega
odstopa samo še vprašanje časa. V tem prime. bi ali odložili za daljši čas sestanek sveta, ali pa bi na sestanku sveta ugotovili, da, ni potrebno razpravljati o pritožbi.
Medtem pa tukajšnji tisk obtožuje Chamouna, da je proti ZAR sestavil neutemeljene obtožbe, ki jih svet Arabske lige ne more sprejeti. Listi izražajo prepričanje, da je glavni namen obtožb ta, da bi na podlagi pritožb dobili večjo vojaško pomoč od Zahoda. Tisk obtožuje tudi Jordanijo in Irak, da se vmešavata .v libanonske notranje zadeve, in poudarja, da sta obe državi poslali Libanonu orožje in da sta pripravljeni Chamounu dati na razpolago tudi svoje oborožene sile.
S UB AND RIO 0 ODNOSIH Z ZDA
Djakarta, 29. maja (AP). Indonezijski zunanji minister dr. Subandrio je izrazil upanje.
Obnovitev stikov z Gromikom
London, 29. maja. (Tanjug.)
da se ZDA ne bodo pri svoji politiki do Indonezije ravnale po političnih stališčih Nizozemske.
Dr. Subandrio je dal to izjavo po protestu nizozemske vlade zaradi prodaje ameriškega orožja Indoneziji. Indonezijski
V Londonu nimajo še nobenih zunanji minister je dejal, da
Saeb Salam (levo), bivši libanonski ministrski predsednik, ki zdaj vodi opozicijsko skupino v Bejrutu, se posvetuje z Rašidom Karamijem, opozicijskim voditeljem iz Tripolija.
SJSRRGRT IN VOLILNI REZULTATI
Večfa teža meel
(Od našega stalnega dopisnika)
Rim, 29. maja. (Po telefonu.) Razgibanost, ki se začne z razpustom parlamenta in s predvol ilno kampanjo, se ne konča, ko so objavljeni volilni rezultati. Le-ti namreč niso vse, prerez javnega mnenja v različnih sme reh in odnos sil dajejo včasih posameznim	strankam	večjo	te	žo kot bi jo sicer po številu
dobljenih	glasov	zaslužile.	Tudi	tokrat se je zgodilo tako: Itali-
janska socialna demokracija lah ko posredno vtisne bodočemu razvoju mnogo globlji pečat, ko t bi bilo moč pričakovati z ozirom na njenih 23 poslancev ozi roma 5 senatorjev.
no proti takemu sodelovanju v vladi, ki bi omogočilo večinski stranki novih pet let imobiliz-ma in odložilo socialistično združitev do grških Kalend. Saragat, ki je vodil predvo-
podatkov o vsebini razgovorov, ki jih je imel britanski veleposlanik v Moskvi Reilly včeraj s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. V poluradnih krogih pa menijo, da je Gromiku povedal mnenje Britanije o glavnih vprašanjih, o katerih bi kasneje razpravljali zunanji ministri in šefi držav.
V Londonu pozitivno oce-jijujejo to, da so se obnovili stiki med veleposlaniki in Gromikom, vendar pa so mnenja, da to še ne pomeni, da bodo razgovori sedaj hitreje potekali. Po mnenju krogov, ki so blizu britanski vladi, gledajo v Londonu na konferenco veleposlanikov- kot na občasni stik zahodnih veleposlanikov s sovjetskim mi-
Za tokratne volitve veljajo naslednje značilnosti:	javno
mnenje se je za skoraj 2% vseh glasov premaknilo na levo; individualna zmagovalca volitev sta Fanfani in Nenni, t. j. krščanska demokracija in socialisti; krščanska demokracija ne more sestaviti^ nobene vlade ob pomoči ene same stranke, razen če pokliče k sodelovanju socialiste ali komuniste.
To pomeni, da socialni demokrati lahko prisilijo krščansko demokracijo k tako zaželenemu »razčiščenju«, če se odrečejo sodelovanju v centristični vladi. V takem primeru bi večinska stranka morala izbirati med levo (PSDI, PSI. PRI-PR) in desno (PLI in monarhisti) orientacijo, kar bi nedvomno pospešilo tudi »razjasnitev« znotraj same večinske stranke.
Dejstvo, da ima socialna demokracija posredno v rokah politični kompas, ki lahko odločilno vpliva na določitev smeri za nadaljnjih pet let. bo nedvomno še bolj komplicirala že fr.ko zapletne odnose v palači Wede-kind. ki je samo mehanični simbol enotnosti socialno demokratske stranke.
Levica z Zagarijem in levi center z ’' itteottijem je odloč-
je včeraj potrdil Pretti, ki je dejal, da je porast socialistične
stranke negativni element z ozi- za izmenjavo not rom na socialistično združitev.
»Do le-te bi lahko prišlo, če bi socialisti ostali, kjer so bili pred petimi leti 'in če bi socialna demokracija dobila vsaj milijon šest sto tisoč glasov,« je dejal.
Strankina levica ocenjuje položaj drugače. Zanjo je afirmacija socialistične stranke nov opomin, da je treba za združitev storiti vse, predno PSDI kot
odnosa ji med Indonezijo in ZDA niso tako dobri, kakor bi morali biti in to prav ‘ zaradi
nizozemskih interesov v Indoneziji. Izrazil pa je upanje, da nizozemski interesi ne bodo več vplivali na bodoči razvoj
ameriško-indonezijskih odno-šajev.
Indonezijski konzulat v Kalkuti je objavil sporočilo, da pripravlja indonezijska vlada otvoritev mednarodnega pristanišča s položajem svobodnega pristanišča v Indoneziji. — Sporočilo citira izjavo indonezijskega ministra za trgovsko mornarico. V obveščenih krogih se je tudi zvedelo, da bo Indonezija razglasila za svobodno pristanišče Sabang ali
nistrom. in sicer v glavnem Pa Tadžung Pinang. ki sta na
vzhodni obali Sumatre.
TELEGRAMI
lilno kampanjo več ali manj na platformi str; ukine levice, si je s tem nakopal težko hipotel"\ ki jo bo treba plačati takoj, ko bo na konkretnem področju začel izvajati linijo strankine desnice. Zagari in Matteotti sta vstopila v enotno strankino v '1-stvo, rojeno iz milanskega kongresa, z nedvoumnim pridržkom: solidarnost med strujami, dokler traja predvolilna kampanja in popolna svoboda akcije po volitvah, odvisno pač, kakšno smer bo do novo nastalega položaja zavzelo strankino vodstvo.
Težko se je izogniti občutku, da si želi Saragat za vsako ceno v vlado. Za domnevo take vrste govore tudi njegove hvalnice Molletu, ki da je bil jez proti desnici in njegovi žolčni protikomunistični izpadi ter opomini k solidarnosti strank demokratičnega centra.
Tudi njegovi pogledi na socialistično združitev se niso spremenili. Združitev je možna samo v okviru PSDI! To misel
DUNAJ — V Badenu se .je začelo zasedanje jugoslovansko-avstrijske komisije za vodni režim na Dravi. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Ivo Murko, svetnik pri izvršnem svetu LR
Slovenije.
ATENE — List »Katimerini« piše, da so se nedavni grško-celota ne postane stranka, ki ji jugoslovanski trgovinski razgovori končali z uspehom, že po »zakonu navade in rutine«	WASHINGTON	— ZDA so se odločile, da bodo izplačale
pripada mesto podpredsednika Danski 5 milijonov 296.302 dolarja kot odškodnino za 40 danskih kakršnikoli vladi. Za palačo ladij, ki so bile med drugo svetovno vojno rekvirirane.
MOSKVA — Finski predsednik Kekkonen, ki je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, se je danes sestal z Vorošilovim, Hruščevom, Mikojanom, Gromikom in Kabanovom.
DUNAJ — Približno 2800 delavcev in uslužbencev tobačnih tovarn na Dunaju, Linzu, Salzburgu in drugje-se je ponovno
    vrnilo na delo, ker je uprava industrije tobaka obljubila, da
ie stranka v sedanjem ~okviru se bo držala »pravice soodločanja« tovarniških svetov pri na-
•	.	Z — —.— ^ - Z	ilnleunoir*	in	ncll17RAYtn<&TT
brezpogojno obsojena na do-
Wedekind in za sekretariate vseh strankinih struj se torej začenja obdobje zelo intenzivne notranje partijske dejavnosti, ki lahko v skrajni možnosti pripelje tudi do odcepitve, v kolikor bi se levica prepričala, da
končno degeneracijo.
M. S.
Naraščanje prebivalstva po svetu
jemanju in premestitvah delavcev in uslužbencev.
COLOMBO — Po nedavnih demonstracijah na Cejlonu se je položaj sedaj pomiril. Voditelji sindikatov so pozvali prebivalstvo, naj v lastnem interesu pomaga pri vzpostavljanju normalnega položaja.
NEW DELHI — V Puni se je končala letna skupščina socialistične stranke Praja, Za predsednika stranke je bil ponovno New Vork, 29. maja (AP).	izvoljen Kripalani, generalni sekretar	pa	je znani voditelj stran-
Združeni narodi so objavili po-	ke Gorej.
ročilo. ki navaja, da je bilo	le- HAVANA — Stab kubanske	armade je uradno sporočil, da
ta 1957 na svetu 2 milijadi	737	je v dveh spopadih padlo 31	upornikov.	Sporočilo trdi, da
milijonov prebivalcev. Poroči-	vladne čete niso imele izgub.
lo napoveduje, da se bo šte-	WASHINGTON — Komisija za atomsko energijo ameriškega
vilo prebivalstva v 40 letih, to	Kongresa je sprejla Eisenhovverjev predlog,	naj si ZDA izme-
ie do leta 1997, zvišalo na	pet	njujejo informacije in gradivo	o atomski	energiji s svojimi
milijard in 474 milijonov. Vsa-	zavezniki.
ko uro se število prebivalstva	PARIZ — Z vladnim odlokom se bodo od 1. junija po vsej
poveča za 5400 ljudi, v enem	Franciji povečale osnovne delavske	in	uslužbenske	plače ca
letu pa za 47 milijonov.	3%. Minimalna mesečna plača bo s tem	34.000 frankov	mesečno.
C K D 1.	¥	1?	R	M	1	R	A	Z	e	a	E	P	B	)
S tretjih jugoslonvanskih gledaliških ig£r v Novem Sadu
Dva krat dva je pet
»Vsi zavito resni računarski pametnjaki in cinični realisti, junaki 2X2 = 4 so doživeli polom. Ideja je premagala Moloha, to je 2 X 2 = 5 je realnejše od 2X2 = 4, kajti v tem absurdnem pet je vsebovana vsa neizmerljivost duha.« Tako je zapisal, ko je bil ob koncu prve svetoyne vojne konfiniran v Zagrefeu, v svojem dnevniku pod datumom 23. oktobra 1918, poln pesniške radosti nad zlomom stare Avstrije, dramatik Ivo Vojnovič.
Na letošnjih III. jugoslovanskih gledaliških igrah »Steri-jino pozorje«, ki so se pravkar zaključile v Novem Sadu in ki so bile poleg domači sodobni dramatiki posvečene njegovemu stoletnemu jubileju, pa se je zgodil absurd, da je bil najsodobnejši avtor prav sam knez Ivo Vojnovič
s ščipalnikom, trdim klobukom in grobnico na dubrovniškem Mihajlu.
Zal nisem videl vseh predstav letošnjega Pczorja, zlasti ne same najboljše sodobne nove drame, Marjana Matkoviča »Semenj sanj«. Moram
pa reči, da je po prenekaterih
prikazanih delih prinesel ob koncu festivala Vojnovičev lirično subtilni scherzo »Ma-škerada pod ostrešjem« pravo osvežitev. Kaj vse so ponujali na letošnjem festivalskem semnju želja — od Ku-lenovičeve primitivne aktivistične in folklorno humoristične, a nedramatične »Delitve«, preko avantgardistično konjunkrturne, po znižani ceni nabavljene teatrske geometrije in abstraktne telovadbe Mel-vija Albaharija do Pavlovičevega papirnatega povezova-
nja intimnih odnosov ene ženske in dveh moških z nekako klavirsko in družbeno harmonijo, zaradi česar ubogi junakinji pač ni preostalo ničesar drugega, kot da je storila samomor.
Res tudi v Vojnovičevi »Ma-škeradi« ni šlo za nekaj veselega, niti za nekaj realnega, ampak nasprotno za globoko žalostno in simbolistično ekspresionistično prepleteno zgodbo dveh starih zagrenjenih samskih sestra iz nekdanje dubrovniške gosposke, ter mlade služkinje Anice, ki leži jetična, smrtno bolna, na podstrešju, pri čemer doživljajo vse tri ob karnevalu isto željo po trenutku sreče. »Besede svobode in fantazije ustvarjajo čudeže«, pravi skozi njihova usta Vojnovič in beli Pierot prinese mali Anici pred smrtjo občutek ljubezni za vse življenje. Koliko resnice je včasih v namaškeradeni, a človeško doživeti neresnici!
In še pozneje, po predstavi, spodaj pri mizi v gledališkem klubu sem v otroški Andjelki Vesnič, ki jo je, oprtano s košaricami rož z odra, prišel iskat njen prav tako otroški
mož, gledal predvsem živo Vojnovičevo Anico, medtem ko bi bil črnolasi Bogič Boškovič tudi v civilu lahko Pierot, samo z moderno obleko in metuljčkom za vratom. Sicer pa je uprizoritev tega fragmentarnega Vojnovičevega dela, ki so ga doslej prav zato zelo redko uprizarjali, z veliko skrbnostjo in očutkom za nenehno prelivanje pripravil v novosadskem Narodnem gledališču beograjski režiser Josip Kulundžič ob sodelovanju scenografa Stevana Maksimoviča.
Med juho in čorbo
Od Dubrovnika do Clevelanda
Toda pesnik Vojnovič je izhajal iz povsem konkretnih tal. Na spominski razstavi »Življenje in delo Iva Vojnoviča« v avli novosadskega gle-
Birinsnt Volke? Wagemieim
Stravins-ki pravi v nekem svojem intervjuju: »Klasična glasba eliminira dirigenta, poslušalci tedaj ne mislimo nanj in verujemo, da nam je potreben izključno zaradi svojega metiera in ne toliko zaradi svojih jnterpretacijskili sposobnosti.« prav po stravinski-jevsko poenostavljeno, v osnovi pa vendar -precej resnično! Dirigenti največkrat dodajo »iz svojega«, ker vsega, kar je zapisano v partituri. ne vidijo oziroma ne najdejo in da tako zamašijo praznine v lastnem konceptu.
To mi je prišlo na misel, ko s etn poslušal generalko za simfonični koncert, ki jo je vodil mladi nemški dirigent Volker Wan-genheim. Imponirala mi je enostavnost in preprostost, s katero je pristopil h graditvi interpretacije. občudoval sem njegovo natančno poznanje in obvladanje partiture, čisto in enostavno dirigentsko tehniko brez poetičnih in pozerskih okrasov, pristno mu-zikantsko zanesenost — vsekakor sami pomembni in prikupni darovi. Beethovnovo VII. simfonijo je podal dirigent (na generalki vsaj) nekoliko hitTeje, kot jo poznam, vendar tehnično presenetljivo natančno izdelano ter s polnokrvnim muzikantskim zanosom.
Karlo Rupel se je z izvedbo Tretjega Saint-Saensovega violinskega koncerta ponovno afirmiral kot naš prvi violinist — virtuoz. S finim okusom je obšel malce staromodno .pate-Miko in morečo romantiko francoskega skladatelja in podal delo živo, današnjemu občutim približano, z zelo lepim tonom in velikim virtuoznim sijajem.
Simfonični koncert je bil v celoti vsestransko izvrstno pripravljen in se more raven crkestar-skega muziciranja primerjati z nivojem najbolj uspelih koncertov v tej sezoni.
Uroš Prevoršek.
dališča sem našel tudi njegovo risbo: »Hiša Gjorgjičev, v kateri smo stanovali od 1891 do 1902 in ki mi je služila kot model za dramatično zgodbo o maškeradi pod ostrešjem.«
Hodil sem po razstavi: tu z močno roko pisan repertoar, ko je bil dramaturg v Hrvat-skem narodnem gledališču; tam zanimiva brzojavka, v kateri Vojnovič sporoča svojemu bratu 'Luju v London zmago Srbov nad Turki leta 1913 pri Kočanih z vzklikom »Aleluja«; pa lepaki številnih jugoslovanskih uprizoritev njegovih dram Dubrovniške trilogije, Ekvinokcija, Psih, Matere Jugovičev in drugih, pa prevodi njegovih del v češčino, francoščino, italijanščino, madžarščino, poljščino, nemščino, angleščino, danščino in armen-ščino. Listič iz leta 1910 pravi, da daje c. k. cenzura »ravnatelju deželnega gledališča v Ljubljani Franu Govekarju dovoljenje za uprizoritev Ekvinokcija, izpustivši na straneh 10, 56, 68 in 90 rdeče črtana mesta. Igralcu vloge duhovnika dovoljuje se samo črni talar brez biretke na glavi.« Beležka »Edinosti« govori o predstavi »Ekvinokcija« v Trstu istega leta, v ameriški »Enakopravnosti« pa sem našel portret Auguste Cerar -Danilove s sporočilom o slovenskem Vojnoviču v Clevelandu. Zanimivo je tudi to, da sta kar dva slovenska skladatelja, Polič in Kozina, vzela za libreto svojih oper Vojnovičevi drami. Dvakrat zanimivo, ker je sicer Vojnovičeva 100-letnica šla mimo nas tostran Sotle, kot da ga ni bilo in da je 2 X 2 res samo 4.
Novost in posebnost letošnjega Sterijinega pozorja pa je bila tudi vrsta predavanj in diskusij v okviru Svobodne tribune oziroma na novosadski Tribuni mladih. Čeprav so bili ti razgovori v marsičem zelo kvalitetni in koristni, pa se žal prav do teh
M
Clan Zagrebškega dramskega
gledališča Viktor Bek je zasluženo ujel nagrado za vlogo Antona Beriča v Matkovičevem »Semnju sanj«. Na vprašanje, kakšne naj bi bile vrline dobrega igralca, je odvrnil: Skromnost in iskrenost«.
oznak svobodnih in mladih tribun povečini niso povzpeli. Namesto polno zasedenih dvoran, v katerih bi se križali res osebni pogledi diskutantov o naših perečih gledaliških vprašanjih z vso ostrino in iskrenostjo, smo bili v često zelo slabo zasedenem, skoraj dolžnostnem avditoriju, deležni predvsem le profesorskih predavanj.
Pri enem takem predavanju,
o jezikovnih problemih odrskega jezika, je na primer znani poznavalec hrvatskega jezika profesor dr. Bratoljub Klajič po predavanju z mnogimi citati iz Šenoe in 'širokimi govorniškimi gestami
predlagal, da naj Sterijino pozorje v bodoče posveti več pozornosti kulturi odrskega jezika, da se organizira ožji sestanek gledaliških jezikovnih delavcev, da se obdelajo nekateri starejši klasiki, kot Ste-rija, Držič in drugi tudi z jezikovne plati in da se pri sestavljanju srbsko-hrvatskega pravopisa uveljavijo tudi gledališke potrebe. Danes je po njegovh besedah na tem področju veliko zanemarjenega in slab izgovor na odru je deležen pri občinstvu namesto žvižganja prav odobravanja; jezikovne razlike se večajo in če hrvatski igralci govorijo na beograjskem odru »juha«, jih nihče ne razume, prav tako kot če beograjski govore v Zagrebu o »čorbi«; tudi fonetično in etimološko pisanje tujih imen ter slabi prevodi vnašajo obilico zmede.
Dejansko jezikovno zelo neuravnovešena igra srbskih in hrvatskih ansamblov na Pozor ju je dala njegovi S|cer dokaj mrtvi temi veliko življenjskosti. Se bolj živo pa bi lahko izzvenel razgovor žirije
Sterijinega pozorja z občinstvom, ki ga pa praktično žal ni bilo. Kljub temu pa je padlo nekaj zanimivih ugotovitev, zlasti ta, da bi bilo v bodoče treba gledati še veliko bolj na visoko raven festivalskih prireditev, pa čeprav bi se zaradi kvalitete program skrčil. Seveda bi morala prav zaradi tega tudi gledališča, ne samo osrednja, ampak tudi pokrajinska, začeti s pripravami domačih del pravočasno in z vso odgovornostjo. 2e letos so bile podkomisije pri izbiranju prisiljene odkloniti udeležbo nekaterih sicer pomembnih gledališč, kot gledališč na Reki, v Osijeku, Splitu, zagrebške »Komedije«, v
Sabcu itd. Posebej pa so kritizirali Narodno gledališče v Sarajevu, ki se v vseh treh letih doslej še ni v smislu razpisa kvalitetno odzvalo vabilu Sterijinega pozorja. Se pravi, da z enostavno republiško ra-čunico tudi tukaj ne gre.
Kultura in apoteoza
Sterijino pozorje po svojih pravilih sploh ne izbira nikjer po kakem nacionalnem ali republiškem ključu, morda z izjemo, da vsako leto povabi tudi eno manjše gledališče. Za to je bilo letos izbrano prav gledališče iz Mostarja in nad njegovo hrupno igro so se nekateri strokovnjaki kar križali, čeprav jaz sam ne bi mogel odreči simpatij vsaj njihovi folkloristiki. Tudi Makedonci so s svojo "Vejo v vetru« ostal nekje na mrtvem tiru. Toda če bi pri bilanci letošnjega Sterijinega pozorja sicer delali kake nacionalne zaključke, bi verjetno moral; ugotoviti: zagrebški krog je prevladoval literarno, z izvirnimi teksti; ljubljanski z adaptacijo in gledališko-igralsko reproduktivnostjo — beograjski pa je v enem in drugem nekoliko zaostal, morda prav zato, ker se je skušal uveljaviti z izkonsfcruiranimi ekstremi. Pozitivno izjemo, a v neki merj hkrati tudi potrditev pri tem je dala uprizoritev dramatiziranih Čopičevih »Doživljajev Nikoletine Bursača« v izvedbi Beograjskega dramskega gledališča. Dramatizacija Minie Dediča in režija Milenka Maričiča sta hoteli biti močno izvirni, a če ne bi bilo
V KINII KA2EJ0
»BIGAMIST«
V tej filmski komediji je pokazan vsak Italijan posebej tako resnično, da si vsa Italija skup3j ni mogla želeti boljše filmske interpretacije lastnih navad. Gledalci se ne smejimo: nasmihamo se. Končno je več neprijetnega kot smešnega in več bolečega kot hudomušnega. Vendar steče dolgometrazni film pred našimi očmi sproščujoče in osvobajajoče. Vzrok je jasen:	če se
umetnost skrije v scenarij filmske komedije, je njena govorica sproščujoča, čeprav se spotakne ob družbene slabosti In si dovoli še nečednejši »spodrsljaj«: da pogumno razkaže burjevitost mediteranskega temperamenta lastnih rojakov. »Bigamist« je film za naše dni. Elegantno je obšel komedijantstvo laži in narejenosti, se izognil škrlatnim prevlekam, ki zakrivajo realnost, in pokazal živ, aktualen problem:	pravza-
prav je z bigamijo, ki je nesrečni Mario de Santis, ponižni trgovski potnik nikoli ni zagrešil, srečno zajadral v bogate vode. kjer je odličen plen za dobre scenariste:	tu je, kot rečeno,
družbena kritika (priznajmo, da so satirične osti odlično naperjene proti razmeram v italijanskem sodstvu in državni upravi, kjer izmed petih pristnih Rimljanov, rojenih pod neuglednim imenom de Santis, nikakor ne morejo odkriti pravega big a m ista, pa se zato lotijo najbolj dosegljive žrtve — pot nika za podjetje »Kalodont«). lu so še familiarne razmere, zakotni pristani vseobvlodujočega temperamenta, ki dela iz beleg-a črno, iz pristnih čustev pozo. ji orkana navideznih ekstaz pa krepek
zalogaj pristnih čustev. Končno Je tu hvaležno področje vsakdanjih ‘ekscesov med moškimi in ženskami, med možmi in ženami.
Dialog ni le odgovarjajoče bohoten, mestoma dosega virtuoznost. (Prevod je okreten, žal zaradi jezikovne specifičnosti premalo barvit). Film »Bigamist« je delo skupine mladih, več ali manj nepoznanih scenaristov in režiserja Lu ciana Fmmerja. Prizori na sodišču ali doma pri de Santisovih so večkrat dosegli tako karakterističnost, da razumljivo vzbuja naše zavidanje. Saj je fabula skonstruirana, vendar je uspešnost ustvarjalcev samo potrjena z načinom, kako je prepričljivo speljana.
Igralsko je prav gotovo najboljše izoblikovana vloga Isoline Fornacario, de Santisove »prve« žene. Franca VaJeri je bila sijajno izbrana interpretka za to žensko vlogo. Poznamo jo kot scenaristko in mlado pisateljico-novelistko. Njena Isolina je taka, kot mora biti: malce prismuknjena, a samo toliko, da sta njena mitomanija in vse njeno vedenje kar najbolj prepričljiva. Prizor v spalnici in monolog osamljene žene, ki si bolestno čara , moževo prisotnost, je vreden posebne omembe.
Naš stari znanec iz Italijanskih ne-orelističnih filmov je tudi potepuh Oulrino — Mariov sotrpin v rimskem zaporu, ki se izkaže vdanega prijatelja t isto vnemo, kot je v rimski bolnici doboril »Umbertu D« še nekai dni brezplačne postrežbe. — Mlada igralka Gio vana Ralli je kot edina in zakonita žena Maria de Santisa predvsem lepa. materinsko ljubka in dovolj tempera-
mentna. (Morda v nekaterih prizorih v sozvočju z drugimi vseeno igralsko prebleda).
Marcello Mastroianni je že igral pri nas, v ponesrečenem filmu »Kruh in sol«. Igral je dobro. Dobro je zaigral tudi preprostega, naivnega, trgovsko izobraženega, podjetnega, enostavnega de Santisa, ki je v labirintu sodstva skoraj izgubil svojo zdravo pamet in komaj še sam sebi verjame, da ni bigamist. V zapletene, skrotovičene vode advokatske manire, ki se razkazuje s pozo in skri-va_ svojo neprizadetost, svoj advokatski račun in varljivo iinpozantnost v plašču patosa in nonšalance, ga je skušal potegniti de Sica, branilec »brez portfe-Ija«. K sreči so de Santisa prej Izpustili. De Sica pa je ostal do konca v svoji silni pozi, verjetno vseeno (kljub ‘ vsem strahotnim branilčevim možnostim in nemožnostim na deskah mediteranske sodne dvorane, kjer so še okna podkupljena) malce preveč silni in premalo, verjetni.	—	mgh-
»ČLOVEK BREZ ZVEZDE«
Zelja po travnatih prerijah, ki jih ne omejujejo ograde iz bodeče žice, ziradi katerih krvavijo in se sovražijo kavboji, je pripeljala Dempseya Rae iz Texasa na ranč Triangel. Našel je mladega prijatelja, ki je ob njem dozorel v pravega moža. In vendar spet pojde na pot-tudi svobodo severa je omejila bodeča žica. Ko kavboj Dempsey opravi svojo dolžnost in so revolveraši primerno kaznovani, se s popevko na ustih poslovi. Odhajal bo proti cilju, ki ga ni: bodeča žica je razdelila svet in razsejala sovraštvo. Nikjer ni več svobodnih, neomejenih prerij.
Kdo je junak, tako klasično svobodoljuben, mož silnih moči, rojen za kavboja? Dempsey Rae ni nihče drug kot Kirk Douglas. Torej ni »človek bre2 zvezde«! V vseh variacijah svoje pre-
šerne, pristne igre je dosledno tak, kot ga zahteva vocabulaire pravega vve-sterna, z eno samosvojo varianto: to ni za nos privlečen kavboj-junak, ki ima tudi Ahilovo peto (saj beži pred bodečo žico). To je živa, prepričljiva oseba, kavboj z novimi črtami, ki mu jih je lahko dal le Douglas: pred kamero je igrivo domiseln, pristno dobronameren, poigrava se z nekaterimi navadami, ki so zvezane s kavbojem, kot revolver in irhaste hlače, jih barva po svoje, se smeji (in z rezkim humorjem roga) po svoje, odljčno vzgoji mladega prijatelja in ga nauči rokovati z orožjem (in igrati kavboja na nov način). Tudi v ljubezenskem vložku, na zunaj zgrajenem na principu fifty-fifty (v resnici pa se
Dempsey resno zaljubi v pohlepno gospodarico, ki ni nič manj zaljubljena vani) je originalen zapeljivec.
Kakšen film je to? Režiser Vid or je odlično^ zrežiral western, ki ni slab. V tem žanru je to dober film. Ima dva motiva: pokaže čednost karakterja, ki ne trpi bodečih ograd in skuša pomešati surovo silo moči in revolverja z dobrim poukom. Torej gre za vvestem po vseh starih pravilih In še z nekaterimi na »novejšimi. Ne mislimo na kakšno psihološko zapleteno kavbojko. Kolikor je psihologije, je vsa vdano skrita v Douglasovi igri in v igri prerije, ki naravno, uspešno obvlada svojo kavbojsko vlogo.
še to: igra Jeane Craln in Claire Tre-vor odgovarja temu tipu westerna: ena je odločna prijateljica, ki Dempseyu odpira oči (potem, ko je ljubezen že davno mimo), druga je pa rdečelasa ljubica, ki se zaman skriva v plašč go-spodovalnosti, računa in brezobzirnosti. Skupina revolverašev je stereotipna, posamezni tipi pa odkrivajo nekatere nepoznane igralce, ki se jim v mlinu ameriške filmske Industrije najbrž nikoli ne bo posrečil kvalitetnejši vzpon
predstave jedla pri »-Gurmanu-« pohano somovino, sem se — odkrito povedano — nekoliko bal, ker sem vedel, da komad kljub temu, da ima v sebi nekaj globokih dramskih resnic, ne bo prenesel ostre festivalske konkurence, temboli ker je izrazito konverzacijske-ga značaja in mu zato publika ne bo mogla slediti. Toda zapisati moram, da je bila uprizoritev Zmavčeve dramske epizode »-V pristanu so orehove lupine« v izvedbi ljubljanske Drame v režiji Slavka Jana. inscenaciji Vladimirja Rijavca in kostumih Alenke Bartl-Serševe, velika predstava, v kateri so se kot v sijajno uglašenem orkestru gibale vse osebe, vse dokler ni izzvenel zadnji akord. Morda je odveč da sem še enkrat naštel vsa znana imena sodelavcev, a res je, da je prav ljubljanska upri-
. zoritev pokazala, kako ob sorazmerno šibkem dramskem tekstu režiser, inscenator, kostumograf in igralci ustvarijo tisto nenavadno peto. dimenzijo, o kateri je govoril Vojnovič in ki bi jo tu lahko označili z besedami:	visoka	gledališka
kultura. Besedami, ki so jo tisti večer s čestitkami ponavljali mnogi jugoslovanski in tuji kritiki, v Novem Sadu.
In uspeh Mahničeve dramatizacije Vilharjevih šaloiger v okviru '»Večera v čitalnici*« ljubljanskega Mestnega gledališča? Zanimivo, da je na pogovoru žirije z občinstvom novosadski bibliotekar Trifunac vprašal, kako da so dopustili tak posmeh preteklosti, na kar je predsednik žirije, rektor beograjske Akademije za gledališko umetnost Dušan Matič odvrnil: »Če že govorimo o posmehu, je to tako plemenit posmeh, da je to že apoteoza.«*
tt- • v • v v
Knzisce
novega
življenjapolne, zdrave ljudske figure Nikoletine Bursača samega, kot ga je literarno ustvaril - Branko Čopič, in ne odlične igre Rada Markoviča, bi vse domislice verjetno ne mogle rešiti predstave, tako pa je bila po pravici deležna neposrednega frenetičnega aplavza or; občinstvu
Gbčtnstvo je Pilo naspion objektivno. Pri predstavi "Nikoletine Bursača« so priklicali ob koncu igralce štirikrat na oder in to — spontano; pri mostarski "Delitvi« štirikrat — vzpodbudno, pri Pavlovičevi "Poti v gotovost« trikrat — utrujeno, pri ljubljanski uprizoritvi "Orehovih lupin« sedemkrat s spoštovanjem.
Ko sva z Lojzetom Potokarjem še četrt ure pred začetkom
Letošnja sopara v skrajno slabo zračeni in za festival neustrezni novosadski gledališki hiši je v ostalem samo še bolj zaostrila vprašanje, ki ga prireditelji načenjajo že dve leti: gradnjo novega večjega gledališča. Tokrat so navzoči jugoslovanski gledališki delavci to zamisel podprli kot splošno jugoslovansko vprašanje, predsednik Sveta za kulturo in prosveto Vojvodine Radomir Radujkov pa mi je pred odhodom še lahko izjavil, da so krediti že zagotovljeni in da bo nova stavba ob 100-letnici Srbskega narodnega gledališča leta 1961 že pod streho.
Ce sem, priznam, ob prvem Sterijinem pozorju prav zaradi teh želja in tudi sicer v sebi se spraševal: zakaj pač jugoslovanske gledališke igre prav v Novem Sadu, pa se mi danes zdi to že močno jasno. Kot mesto, ki je ravno toliko veliko, da ni majhno,- in ravno toliko majhno, da mu velike stvari v , njem niso majhne, z bogato kulturno tradicijo naše največ -ie nacionalne skupnosti, a vendar s kulturno zgodovinsko povezanostjo z drugimi nacionalnimi deli in manjšinami postaja Novi Sad vse bolj živo križišče naših vsakoletnih gledaliških srečanj, v katerem spoznavamo svoje lastne in druge bratske vrednote in tako mimogrede in brez odrekanja samega sebe oblikujemo del skupne jugoslovanske kulture. V tem pa je tudi tistih absurdnih 5 pri 2X2. Bogdan Pogačnik
iz zaključne predstave Sterijinega pozorja, Vojnovičevih »Ma-škarad pod ostrešjem« v izvedbi novosadskega gledališča — (And,jelka Vesnič kot Anica in Bogič Boškovič kot Jero)
Jutri zvečer bo v Eksperimentalnem gledališču v Ljubljani gostovala članica Drame iz Maribora Milena Godina. Izvajala bo Cocteaujevo monodramo »Človeški glas«.
Literarno pisrjio
(I SAMOTNE)! PODOBARJU
Dragi prijatelj!
Nedavno sem. spet bral zelo, zelo staro šalo. Glasi se približno takole:	»Ali že sli-
šal? Pisatelj Tainta 'je izdal
novo knjigo.« — »Res? Kdo pa je junak te zgodbe?« — »Po mojem mnenju — založnik!« Je to stara, pa tudi bridka
in resnična šala, ki si jo lahko ponavljamo vse prepogosto. Včasih pa se primeri, da se še tako ostra ironija skrha. In to je zmeraj vesel dogodek. Saj so ironiki praviloma v bistvu zelo dobri ljudje.
Nemara je medtem že tudi do tebe prišel glas o knjigi Danila Lokarja »Sodni dan na vasi«. O njej ti namreč pišem. Zbudila je razmeroma veliko zanimanja. Večina ljudi, ki so jo brali, jo hvali tako rekoč brez pridržka — človek bi skoraj posumil: kakor da nalašč hvalijo ravno tega »neznanca « in »outsiderja« v naši
sodobni literaturi  Toda ko
sem knjigo sam prebral, sem si moral reči, da ta hvala ni iz trte zvita, namerna ali celo škodoželjna.
Svoje posebne in jasno razvidne literarne darove je pokazal Danilo Lokar že s svojo prvo knjigo, s »Podobo dečka«. Zavzeto iskanje osebne resnice, odločna in strastna izpovednost, svojevrstni in čvrsti oblikovni prijemi — vse to so lastnosti, ki so morale pri slehernem bralcu te knjige zapustiti pomemben vtis ... Toda. če .verjameš ali ne, nekako resnično nerodno mi je, pisati o Danilu Lokarju: kot o novincu in debutantu pisati o možu, ki se mu iztekajo že šestdeseta leta življenja! Kajti njegova prva knjiga je za širše in nepoučeno občinstvo prišla resnično kakor z jasnega. Razen v zgodnjih, pravzaprav še dijaških letih in kasneje na redke čase v predvojni Sodobnosti se Lokar javno ni udejstvoval kot literat. No, zdaj je že nekoliko laže razbirati njegove poteze in značaj:	njegova	druga	knjiga
nam predvsem dovoljuje pogled v njegovo pisateljsko genezo. In takoj moram tudi povedati, da na tej knjigi ni ničesar debutantskega, da nam marveč razodeva zrelo in zelo originalno pisateljsko osebnost.
Knjiga se začenja z izredno močnim poudarkom, ki nas mahoma in silovito prestavi v svet novih doživetij. To je novela »Ples«. Sledi ji tudi dovolj impresivna, znosljiva »Zimska noč«, čeprav v njej nemara ni toliko elementarne sile kot v prvi. Obe pa sta tudi poglavitni kažipot, ki nas opozarja na Lokarjevo literarno poreklo: čeprav dokaj nedoločno — kažeta nekam v ekspresionizem dvajsetih let. A že tu zmaguje nad morebitnimi vplivi močna osebna nota, ki se poslej dosledno razrašča in očiščuje, tako da slednjič zabriše vse sledove neosebnih prvin. Prvi del zaključujeta noveli »Pod sodom« in »Igra dneva«. Slednja že določno začrtava poglavitno področje Lokarjevega zanimanja in njegov nevsakdanji način dojemanja oziroma raz-iskavanja življenja.
V srednjem in osrednjem delu knjige so zbrane novele »Tatovi«, »Maj«, »Mornik nao vasjo« in »Na počitnice«. Tv se razkrije vsa Lokarjeva pi-,sateljska in človeška natura Bralec je morda sprva kai osupel, ko vznikajo pred njim te podobe na videz brez običajnega reda in pomena. Todc
kmalu se po neki svojski, imanentni zakonitosti razvrste ir spoje v zelo verne in žive prikaze življenja. Prav čudovite je prikazen pisatelja, ki jc vsiljujejo najboljše strani njegove proze: kako pozorno, potrpežljivo in zvesto prisluškuje svoji tihi in skromni resnici, ki pa je hkrati neizpodbitna in nepremagljiva, ir kako v njenem imenu potrpežljivo, brez hlastanja ir brez sleherne veličavosti u-stvarja majhne, čudne, natančne in lepe podobe. In kt jih je še razpostavil na njihova mesta, nenadoma zažari in oživijo .. . To je pravzaprai vse. Tako pač ravna umetnik Res, Lokar \se ne žene zc efekti, v njegovem pisanju dostikrat pogrešamo običajni poante. Toda ko se zgodbe izteče, kar nekam presahne se nenadoma zavemo, da ji minil prizor resničnega in dragocenega življenja. Posebej sta mi ostali v spomini noveli »Tatovi« in »Morni!-nad vasjo«.
Zares, ko sem si iz njegovega dela skušal ustvarit predstavo o pisatelju, se m je znova in znova ponujale prikazen samotnega podobarja, ki živi nekje skrit in odmaknjen, pa vendar bistro ir prežeče opazuje svet okrot sebe. In potem lušči in dolbi in struga v neki neznan, c plemenit les pisane figurici — kakor se pač prikazujejc postave njegovim radovedniir. in predirnim, pa vendar predvsem vase zagledanim očem So med njimi, temi figuricami, tudi čudaške in življenji tuje, da gledalec samo skomigne z rameni, povečini pc so zarezane tako zanimivo in skrbno, da so opazovalcu v zadovoljstvo, spodbudo in uteho.
Ducat Lokarjevih novel dopolnjujejo štiri iz časa narodnoosvobodilnega boja. To sc »Zlata verižica«, »Sodni dan na vasi«, »Brata« in »Za frontami«. Tudi tu se izraža vsa polnost pisateljevega doživljanja, njegova originalna zaokroženost. Tudi ta razburkani in veliki čas je d.oživel pisatelj strogo po svoje, pač s prizadevnostjo in iskrenostjo samotnega iskalca. Tudi tu se ne razkazuje z dramatične monumentalnostjo, temveč pozorno in naklonjeno prisluškuje skritim utripom usode. Pa vendar je nastala pod njegovim nabrušenim orodjem mogočna podoba, kot je »Sodni dan na vasi«.
In še nekaj: dostikrat se zazdi, da hodi Lokar kot tujec skozi življenje, a če pogledamo natančneje, vidimo, da je usodno in z globoko ter razumevajočo ljubeznijo vezan na svoje primorske ljudi in kraje.
Prepričan sem, da je take knjige vredno brati. Te pozdravlja	Tit	Vidmai
St. 125 _ 30. MAJA 1958	/	SLOVENSKI	POBOCEVKLEC	/	stI. 8
it
Pcssbaa mladinska delo^ia tmgads"je načela delo — Otvoritvene proslava se |e udeležil olcm Glavnega štaba mladlnskib delovnih brigad — Pozdravna resohiolja maršalu Uta
Maribor, 29. maja. V mariborski tovarni »Metalni« je bila
včeraj v počastitev začetka del
r.a mostu, prli Janfcomknu na av-tomobilski oeati »Bratstva iin
enotnosti« sia^mostna proslava.
ZaSei jo je komandant posebne mladinske delovne brigade Lojne Letonja, ki je 32 brigadirjem
spragovordl o pomenu zvezne mladinske akcije in poudaril
nadvse pomembno vlogo posebne mladinske delovne brigade, ki so jo ustanovili v »Metalni«.
Med drugim je dejal, da bo za Cradinjio mostu potrebnih nad
80.000 kg jekla. Mladina mariborske »Metalne« bo gradila največ objektov na avtomobilski cesti, to je most pri Jamko-miru iz-ven rednega delovnega časa s prostovoljnim delom. Pri
delu jim bodo pomagali inženirji, tehniki in konstruktorji, ki so se radi odzvali povabilu. Pcmoč mladini mariborske »Metalne« so obljubili tudi mladin-
sk£ aktivi železarn), ki bodo prek organov delavskega samoupravljanja v svojih podjetjih izposlovali pravočasno dobavo materiala, da ne bi prišlo do more-
bitnih zastojev. Ob zaključku svojega govora je komandant Letonja dejal, da so načrti za most končanji in da bo mladina mariborske »Metalne« z današ-njm dnem začela delati na kon-
strukciji mostu. Direktor tovarne Stefan Pavšič je mladinski dielovmi- brigadi obljubil pomoč uprave in kolektiva, predsednik delavskega sveta Jože Bele pa ji je zaželel kar največ uspeha. Brigadirje posebne mladinske delovne brigade sta pozdravila tudi člam predsedstva CK LMS Jože Predfkaika in na-
Pomladitev članstva
Ragiirfesm sefa okrofn&gcs komiteja ZK v Novi Gorici
Te dni je bila v Novi Gone: razširjena seja okrajn. komiteja Zvez komunistov, ki se je je . ieležil tudi zvezni poslanec in član izvršnega komiteja ZKJ dr. Aleš Bebler. Razpravljali so r-eavsem o neposrednih nalo-£ - h Zvreze komunistov po VII. -gresu.
Razprava je pokazala, da je ljudstvo Primorske z odobrava-r em sprejelo stališča VII. kongresa ZKJ. Vse osnovne o-rgani-:;e so že tudi začele študirati > : grešno gradivo in program Z-eze komunistov Jugoslavije. Ds bi to delo v prihodnje olaj-
šali, so sklenili, naj bi priredili sredi prihodnjega meseca petdnevne seminarje na Lo-kvah, na katerih naj bj član; občinskih sekretariatov, sekretarji organizacij ZKJ iz večjih podjetij ter predstavniki sindikalnih organizacij in mladine, temeljito preštudirali program ZKJ. tako da bi nudili bolj učinkovito in sistematično pomoč osnovnim organizacijam ZKJ na terenu in v podjetjih pri študiju kongresnega gradiva. S programom ZKJ naj bi v raiznih oblikah seznanjali tudi čim širši krog delovnih ljudi.
Kot eno osnovnih nalog so si zadali na razširjenj seji sprejemanje novih članov v vrste Zveze komunistov, zlasti delavcev in kmečke mladine. V zadnjih štirih mesecih je bilo namreč sprejetih le 98 novih članov, med katerimi je le 31 delavcev in 2 kmeta, kar je vsekakor premalo.	J.	P.
mestnik komandante mladimskin delovnih brigad na a/vtomobilsk,
cesti Až. Vujaimmč. T.a je izročil komand antu btni.gade tudi prapor.
Ob zaključku proslave, ki se je je udeležilo tudi veliko število članov kolektiva »Metalne«,
so poslali ob začetku del na mostu za Jiankomir pozdravno resolucijo maršalu Titu in predsedniku CK LMJ Miki Trlpaiu
—ga
Šmartno ob Paki
Dan mladosti bo mladini, Šmartnega ob Paki lepo proslavila 8. VI. s celodnevnim bogatim sporedom. Dopoldne bodo na sporedu tekme koscev ih grabljic, sledil bo meddiruštvena na-mizno-teniški turnir in končno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Popoldne bo na sporedu nogometna tekma, zvečer pa telovadna akademija članov domačega »Partizana«. Prireditve pripravljata skupno aktiv LMS in afctiv mladih zadružnikov.
Dom »Partizana« je bil doslej precej zanemarjen, sedaj pa že dobiva lepšo podobo. Tudi oder prosvetnega društva obnavljajo Vsa popravila bodo veljala okrog čeifcrt milijona dinatflev. Ker zelo marljivo telesno vzgojno društvo samo ne bo zmoglo vseh stroškov, mu bodo prav gotovo priskočili na pomoč •'uda drugi.	Z. K-
IslRte
.WXv
- >' ■ --'1
mm
Ob mestoma zelo strmi obali Slovenskega Primorja so tudi taki tihi, od hrupa mest in cest odmaknjeni zalivi. Na sliki: zaliv med Izolo in Strunjanom. K njemu je za pol ure hoje po kolovozu, ki se odcepi od glavne ceste pri avtobusni postaji Loveto vrh klanca nad Izovo. —
Od tod vas pelje pot tik ob vrhu strunjanskih solin in nato ob morskem obrežju prav do
prečudovite Fiese in Pirana. — (Foto: Frenk)
Uveljavljanje samoupravnih organov
Z občinske konferenca Socialistične zveze v Ptuju
Te d n; je bila v Ptuju občinska konferenca Socialistične zveze. Predsednik Ivan Kranjčič je ob tej priložnosti govoril o dejavnosti in uspehih organizacij SZDL in drugih društev v občini. Poudaril je, da je Socialistična zveza sikrbela v zadnjih letih predvsem za utrditev in
PERSPEKTIVNI NAČRT SPREJET
Krotke novice iz mariborskega okraja
DVE SKUPŠČINI V IDRIJI
Te dni je bila v Idriji ; -rupščina občinske Zveze volkih vojnih invalidov. Na venem področju deluje 7 od-: .rov, ki imajo skoraj 500 kanov. Iz poročila tajnice tov. Ferjančičeve smo zvedeli, da organizacija tesno sodeluje Zvezo borcev in da obe . idno skrbita za otroke pa-lih borcev. Članstvo vedno v. iv no sodeluje pri raznih proslavah in komemoracijah Tako je sodelovalo tudi pri odkritju spomenika padlim
jencev. Upokojenci se pridno udeležujejo vseh manifestacij, na katerih večkrat nastopa tudi pevski zbor.
Na skupščini so izvolili tudi delegate za skupščino socialnega zavarovanja.	Fe.
Te dni je okrajni ljudski odbor Maribor razpravljal o perspektivnem načrtu razvoja gospodarstva od leta 1957 do 1961. Predlog načrta je obrazložil podpredsednik tov. Tine Lah, nakar so odborniki na ločenih sejah predlog potrdili z majhnimi dopolnitvami. Industrijska proizvodnja se bo povečala do leta 1961 za 76 odstotkov, kmetijska pa za 65 odstotkov. Indu-
borcem
Vojkove
griču.
< Spodnji koče na
lariji in Brinovem
Skupščine so se udeležili _di predsednik okrajnega od-'ra ZVVI ter predsednika tinskega ljudskega odbora občinskega odbora Zveze ■rcev, ki so dali navzočim živahni razpravi razne na-: ke in priporočila za delo v r.odnje. Pomenili so se tudi zbiranju zgodovinskega gra-
Na skupščini občinske Zveze upokojencev, ki šteje nad 1200 Lanov, je poročal predsednik Lovro Kavčič o dosedanjem ;iu in omenil, da je le-ta ; vedila več seminarjev, na katerih so članom pojasnjevali nov pokojninski zakon "pokojenci so priredili tudi nekaj kulturnih in zabavnih prireditev, na katerih je nakopal z uspehom njihov pev-Jvi zbor. Rudnik živega sre-irra pa je dal upokojencem dvakrat na razpolago svoj evtobus za izlete. Tudi gozd-r.a uprava pomaga upokojencem po svojih močeh, saj jim ;e minulo zimo dala 1000 kub. metrov drv po znatno znižani ceni. Te ugodnosti pa se je poslužilo le okrog 350 upoko-
strija daje tri četrtine celotnega narodnega dohodka v okraju, kmetijstvo pa je tudi močna gospodarska panoga, ki ima zlasti na Dravskem polju velike možnosti razvoja. Veliko pozornost posveča načrt tudi razvoju gradbeništva, zlasti stanovanjski izgradnji ki je najbolj pereča, saj odpade na prebivalca le nekaj nad 9 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora, medtem ko je republiško povprečje 12 kvadratnih metrov. Za izpolnitev velikih nalog, ki jih vsebuje perspektivni načrt bo zlasti važno najti vzpodbudo za večjo materialno zainteresiranost neposrednih proizvajalcev na vseh del -nih mestih.
»
Nevarnost pred gozdnimi požari se je v zadnjih vročih in sušnih dneh zelo povečala, zlasti še, ker je čas izletov, ko zahajajo kadilci v vedno večjem številu v gozdove. Tako je v torek izbruhnil požar pod traso pohorske vzpenjače. Mariborski 'gasilci so z naglo akcijo ogenj uspešno pogasili. Lahko pa bi
prišlo do večje nesreče. To naj bo opozorilo vsem, ki zahajajo v gozdove,' zlasti pa potnikom vzpenjače, da ne odmetavajo ogorkov!
*
Zatiranje koloradskega hrošča. Ze lani se je v mariborskem okraju zelo razširil koloradski hrošč, čeprav so posamezne kmetijske zadruge poskrbele pravočasno zapraševanje in škropljenje. Toda skoraj povso ’ so se našli zanikrneži, ki niso hoteli sodelovati v tej zatiralni akciji. Posledice se kažejo letos v silnem naraščanju okužb s koloradskim hroščem. Le malo jč občin, kjer ni okuženo že vse področje. Zato bo treba letos posvetiti zatiralni akciji vso pozornost. Dober zgled je dala občina Maribor-Tezno, kjer sklenili obvezno zatiranje koloradskega hrošča. To nalogo morajo. izvesti na tem področju občine kmetijske zadruge, ki morajo obvezno zaprašiti odnosno poškropiti vse krompirjeve površine.
razširitev vloge organov delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja in za uveljavljanje terenskih in osnovnih organizacij Socialistične zveze, sindikalnih organizacij, organizacij Zveze borcev in drugih. Tudi novoizvoljeni občinski odbor Socialistične zveze bo moral nadaljevati delo v tej smer; ter posvetiti vso skrb vzgoji in aktivnosti občinskega političnega aktiva, ki naj bi pomagal osnovnim organizacijam.
V ptujski občini imajo sedaj
40 osnovnih organizacij, medtem ko jih je bilo prej skoraj še enkrat toliko. Združevanje predvsem manjših organizacij je bilo vsekakor uspešno, saj so se močnejše organizacije otresle togosti pri delu in pokazale precej uspehov. Za dosedanje uspešno delo zaslužijo pohvalo zlasti nekatere terenske organizacije v Ptuju, in sicer na Bregu, naVičavi, Prešernovem in ljutomerskem terenu itd. Za politično in strokovno izpopolnjevanje članstva, pa tudi 73 uspešno izpopolnjevanje proizvodnih nalog, zaslužijo pohvalo še kolektivi tovarne glinice in aluminija v Kidričevem ter kolektivi »Avtokaroserije«, »Delte«, »Pletarne«, »Fetovie«. »Mlekarne« in drugi.
Po poročilih je bila zelo živahna razprava. Miloš Ledinek, predsednik okrajnega odbora SZDL je med drugim poudaril, da bo osnovna naloga novega odbora skrb za vzgojo občinskega političnega kadra in skrb za delo posameznih organizacij. Delegati iz Vitomarc, Pleterja, Ptuja in raznih drugih krajev so poročali o delu svojih organizacij.	v*	J-
Vitanje
Vitanjski dramski igralci, večinoma mladi kmečki ljudje, so se te dni predstavili na domačem odru z Nušičevo »Gospo ministrico«. Svoje vloge so kar dobro odigrali. Delo je uspešno režirala učiteljica Vera Kramarič. Mladi igralci nameravajo gostovati tudi v sosednih krajih.
*
Nedavno je gostoval v Vitanju pevski moški zbor iz Vojnika pod vodstvom Marjana Lebiča ter instrumentalni kvintet »Ar-nošt«. Zbor je' lepo zapel več umetnih in narodnih pesmi, ki so navdušile poslušalce, zadovoljil pa je tudi kvintet. Povsem napolnjena dvorana je dokazala, da si Vitanjčani in prebivajo) okoliških pohorskih krajev že-1,'jo takih prireditev.
Zborovanje prosvetnih ^delavcev
Že dve leti zapored sem opazoval pustošenje na narcisnih poljanah okrog Planine pod Golico in na Črnem vrhu nad Jesenicami. V dopoldanskih urah se- zakadi staro in mlado med nežne cvetke in jih neusmiljeno trga. V posmeh temu početju stoje ob poti table z napisom: »Trganje narcis je prepovedano!« Kaj, ko bi postavili osebo, ki bi kar na mestu pobirala občutno globo. To bi bilo potrebno opravljati samo dve ali tri nedelje v letu in trganje narcis okrog Golice bi bilo rešeno. Kaj pravi k temu Gorska straža? — DOLE
Zadnje letošnje stnd.lkalino zborovanje prosvetnih delavcev radgonske občine je bilo te dui na radgonskem gradu. Razpravljali so o predlogu novega šolskega zakona, o delu prosvetnega delavca kot člana sinditea-a, šolstvu in drugem. Nadvse zanimivi sta' bili tudi predavanji ■ (posneti na magnetofon) o glasbeni vzgoji. Posredovala sta ju znana glasbena pedagoga Janez Bitenc in Janez Kuhar in sfoar o glasbena vzgoja predšolskih otrok, pouku glasbe na oseonlet-, nih šolah, zborovodjih »n pionirskih pevskih zborih. Posebnost je bila tudi glasbena ura z otroci I. razreda radgonske osnovne šole, kt ju je pripravil tov. Bitenc. Zborovanje je dalo pobudo za dvodnevni seminar, ki bo v
začetku prihodnjega šolskega leta v Radgona.
Ob koncu so še prosvetni delavci pogovorili še ■ o izletih v počitnicah. Ena skupina se bo udeležila dvodnevnega izleta v Logarsko dolino, ena pa petdnevnega izleta v Italijo.
Redek jubilej
Te dni praznujeta zakonca Janez Račič in Frančiška iz Zupeče vasi pri Cerkljah ob Krki 60 letnico poroke.
Številni vrstniki in drugi vaščani se spominjajo jubilanta, k) je vedno gospodaril pošteno in nesebično ter skrbel za napredek občine. Bil je trikrat v Ameriki na delu, toda domovine ni nikoli pozabil, v času njegove odsotnosti je žena skrbela za dom in za dobro vzgojo številnih otrok.
K jubileju čestitajo jubilantoma poleg otrok z družinami in ostalih sorodnikov tudi občani ter širok krog poznancev.	J.	V.
' miiiiii ii 1 minil mm ■ i i liiDiiiiitiiiiinufiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiimiiiiumKniiiimiifiiHiniiiiiHHiiiHiitiiitiiiHiffliHH
Same še nekaj dni nas loči od proslave 90. obletnice I. slovenskega tabora, ki jo bodo 1. unija proslavili v Ljutomeru s številnimi prireditvami. Proslava bo letošnja osrednja politična in kulturna manifestacija Po-mur. Zato je prav, do gbudi-ffio spomine na tiEto obdobje pred 9o leti, ko so naši pred-niiii bili bolj ža uveljavljanje slovenščine fen za pravice takrat. zatiranih in zapostavljenih Slovencev.
Na I. slovenskem taboru v Ljutomeru so pred 90 leti sprejeli tudi posebno resolucijo, ki jo je objavil »Slovenski narod« v 5 številki dne 11. avgusta 1353. Resolucija je ugotavljala-da »tukaj zbran; slovenski narod soglasno izreka, da v paragrafu 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bo slovenski jezik na Slovenskem izključno uradn jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlogoma določil rok. in sicer pol leta. do katerega morajo znati slovenščino v besedi in postavi; dokler n? bo cerkvena vlada na Slovenskem uradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovnicah
predmeti, kateri se dozdaj nemški predavajo, slovensko razlagali, dokler ne bodo ljudske šole popolnoma slovenske in ne bo v srednjih učni jezik slovenski. (nemški jezik ostane učni
Ob 90 letnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru
predmet); dokler se ne združijo odvetnik dr. Ploj, kot por oče-Slovenci v zedinjeno Slovensko valeč za list »Slovenski narod« z narodno upravo, dokler se ne pa Jurčič iz Maribora. Program bodo iz deželnega zaklada šta- tabora, ki ga je odbor prijavil jerskega v razmerju števila Slo- vladi, je graško namestništvo vencev in njihovih prispevkov zavrnilo zaradi programske toč-ustanavljaii, podpirali in vzdr- ke »Zedinjena Slovenija«. Od-ževal; slovenski zavodi, na pri- bor ni miroval in se je obrnil mer slovenske realke, gospo- na takratnega avstrijskega no-aarske šole; dokler ne bodo do- tranjega ministra, ki je tabor dane temu paragrafu 19 izvršil- dovolil. Dr. Vošnjak in Jurčič ne postave ter dejansko vpelja- sta prišla v Ljutomer skozi Or-
napisati? Sole. V šolah so se ha- g pili namesto domače ljubezni §§ medu tujega strupa. Kaj je kri- g vo, da se še celo med prepro- g srtimi Ijudmj taki nahajajo, ki se od nas Slovencev obračajo? jj Sole. Kaj je krivo, da se je v j našim očakom, žalostno se godi zadnjih desetih letih ponemčila a nam. Vendar mislim, naj se na- na slovenskem Štajerskem vas jj
za vasjo, fara za faro. Naše % slabe neslovenske šole. Ce bi m
ne in dokler se ne bodo posameznim deželam dala večja samoupravna oblast.«
O prvem slovenskem taboru v Ljutomeru je »Slovenski narod« zapisal, da je bil deveti
mož. — V Ljutomeru nas je čakal odbor — piše dr. Vošnjak — in nas peljal v čitalnico, da smo &e malo pokrepčali pri pristnem, a premočnem Ljutomerčanu. Potem smo imeli posvetovanje, da
avgust 1868 važen in zgodovin- določimo načrt zborovanja in »ko pomemben dan predvsem besedilo resolucije. Za tabor je za štajerske Slovence. Na ta dan bil po pisanju dr. Vošnjaka zelo se je na I. slovenskem taboru po srečno izbran senčnat pašnik pisanju lista sprožila javno ve- zunaj Ljutomera, na katerem se Uka misel o zedinjenj Sloveniji, je zbralo okrog 7000 ljudi. Go-Prav tako je bilo izraženo upa- vorniki na prvem slovenskem nje, da bodo tud; na Kranjskem taboru so povedali vrsto krep-Slovencj posnemali zgled ljuto- kih besed na račun takratnih
merskih rodoljubov.	avstrijskih oblastnikov ter ter-
Zanimivj so tudi »Spomini« jalj svoje nacionalne pravice udeleženca in enega izmed orga- Dr. Razlag je na zborovanju po-nizatorjev tabora dr. Jožeta Voš- udaril: Preteklo je več kot tisoč njaka iz Slovenske Bistrice. Le- let. odkar se naši očaki niso ta navaja, da je bij na čelu ;meli zbirati pod milim nebom pripravljalnega odbora prvega da bi se posvetovali o občih
sim otrokom bolje godi. Med najvažnejše pravice vsakega naroda spada njegov jezik. Vsak narod ima svoj jezik v uradih, Madžari madžarskega, Franoozi francoskega, Nemci nemškega. Mi dobro vemo, da smo Slovenci, vendar naš jezik doslej še ni vpeljan v pisarnah. Ko zahtevamo slovenski jezik v urade, nam pravijo, da ni ljudi, ki bj znali slovensko pisati. Kdor ne zna, naj se uči. Vsak ve, kaj človek stori za ljubi kruhek, da si ga prisluži ali ohrani. Smeh in odobravanje so izzvale besede dr. Zamika, ki je med drugim dejal; »Kaj bi rekli na
Zgornjem Štajerskem, če bi z njimi v uradih slovensko uradovali? Ce bi Nemcem slovensko uradovali, bi uradnike v Muro napodili. — Božidar- Raič je v svojem govoru zahteval uvedbo slovenščine v slovenske šole, in sicer v ljudske in višje šole. — Ker ima vsak drug na rod svoj jezik v Soli — je nadaljeval — in tako naravno pot do pouka ta omike, zakaj bi tega Slovencj ne imeli? Kaj je
imeli boljše ljudske in dobre m
PRIPOMBA UREDNIŠTVA. Prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ah denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Naslovi naj bodo pisani čitljivo. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo, ne odgovarjamo
CELJE
VPRAŠANJE: Alt se bo farma •cevtu, bivšemu lekarnarju, ki mu je bila priznana od 1. maja 1S5S dalje polna osel>na pokojnina, pri čemur mu je bil za pokojnino po 3. tč. 1. odst. 41. čl. in 3. pdst 43 čl. novega zakona o pokojninskem zavarovanju štet ves čas samostojnega poklicnega dela pred 15 majem 1945, povečala pokojnina za 5 odstotkov za vsako dopolnjeno leto dela s polnim rednim delovnim časom po upokojitvi?
ODGOVOR: Po 70. členu novega zakona o pokojninskem zavarovanju se zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za polno pokojnino, pa dela še naprej poln redni delovni čas, kakor tudi upokojencu s polno ipokojnino. ki znova stopi v delovno razmerje in dela poin redni delovni čas, poveča pokojnina za 5 odstotkov za vsako dopolnjeno leto takega dela. Toda po izrecnem predpisu 2. stevka 1, odstavka navedenega člena se za to povečanje ne šteje leta pred 15 majem 1945, ko je zavarovanec opravljal samostojen poklic ali kakšen drug poklic izven delovnega razmerja, všteta za pokojnino po določbah čl 41. do 45. zakona.
2. I.
VPRAŠANJE:	Ker se hočete
vseliti v svojo hišo, ste enemu izmed najemnikov v tej hiši odpovedali stanovanjsko pogodbo po 7. tč. 60. čl. zvezne uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Sodi-_ šče je vašemu zahtevku ugodilo = s tem, da je najemnik, ki ste mu
kmetijske šole, ne bj imeli tuji g odpovedali, dolžan izprazniti sta-ljudje najlepših vrhov naših go- g novanje, čim mu bo nakazano
ric. Tuji ljudje,
katerim Slo- 1 dr"f> . Primerno stanovanje. Na ^ podlagi te sodbe je stanovanjska
,	^	it.	ouuijt	J	C	O vsul (J v mijona
venci delamo, oni pa hasek jem- m uprava najemniku nakazala vaše ijejo. —	g	stanovanje, vendar je okrajno so-
m dišče vaš predlog za dovolitev iz-'Dr. Vošnjak je na zborovanju g vršbe s prisilno izpraznitvijo od-med drugim dejal; — *Mi Slo- 1 povedanega stanovanja zavrnilo z
, = , , J  ,   b utemeljitvijo, da nakazano stano-
venCj obžalujemo uvedbo dna- ^ vanje — to je vaše stanovanje — lizma, od katerega imajo le Ogri h zi najemnika in njegovo družino
dobiček, mi pa le povečane dav- g ke. Mi moramo k skupnim dr- | žavnim stroškom 70°/o . stroškov j plačevati. Ogri pa le 30%. Bre- jj men nam po decembrski ustavi . niso olajšali, narodnih pravic g pa tudi nismo pridobili. — J
Srečni izid tabora' v Ljutome- |j	^_
ru je vzpodbudil organizatorje. = ku stanovanjska pogodba že prav-
ni primerno Ta sklep je potrdilo tudi okrožno sodišče. Najemnik pa vam je po odpovedi začel nagajati in vam sedaj že tri mesece nj plačal najemnine, poleg tega pa namerno povzroča v stanovanju škodo. Ali in kako bi lah-kn glede na to vendarle dosegli njegovo prisilno izselitev?
ODGOVOR: Čeprav je najemni-
slovenskega tabora v Ljutomeru stvareh
krivo, da mnogi naši ljudje še Žalostno se je godilo svojega imena ne znajo prav
da so sklicali naslednji tabor že §j 6. septembra v Žalcu, katerega g se je udeležilo- okrog 15.000 m ljudi. Na njem so poleg doma- j činov govorili tudj nekateri organizatorji . ljutomerskega , ta- g bora. Slovenski narod se jo za- g čel zbirati na novih in zopet g novih taborih in vedno bolj || glasno zahtevati svoje pravice, gj
M. K. 1
nomočno odpovedana, mu lahko glede na to, ker pravite, da uporablja stanovanje tako, da se v njem dela škoda in da vam tudi že tri mesece ni plačal najemnine, znova odpoveste stanovanj siko pogodbo. In sicer Iz krivdnih razlogov po 1. in ‘3. tč 60. čl. uredbe. V kolikor boste s to odpovedjo uspeli, boste lahko na podlagi pravnomočne sodbe predlagali Izvršbo s prisilno izselitvijo in bo temu peedlogu tudi ugodeno, ker je po 3. odstavku 62. čl. uredbe v takem primeru, ko so podani
krivdni odnovedru razlogi iz 60. čl. uredbe, prisilna izselitev dovo jena že, če so najemniku nakazani le najpotrebnejši stanovanjski prostori. kot kakršne pa je vsekakor šteti vaše stanovanjske prostore.
VPRAŠANJE: Ali in kako lahko dosežete, da se vam bo čas. ko ste bili pred 15. letom starosti zaposleni kot delavec in ki vam preje ni bil priznan v delovno dobo, priznal v pokojninsko dobo po novem zakonu o pokojninskem zavarovanju?
ODGOVOR: Po 216 členu zaikona o pokojninskem zavarovanju lahko upokojenec zahteva, da se mu vštejejo v pokojninsko dobo tudi obdobje, ki se po določbah tega zakona štejejo v pokojninsko dobo, ki pa- se po prejšnjih predpisih niso štela, če so izpolnjeni pogoji za pravico do pokojnine po 19. ali 1. odst 20. člena novega zakona ker se v smislu l. točike
1. 0dst. 49. čl. novega zakona šteje v delovno dobo za pokojnino čas, prebit v delovnem razmerju od dopolnjenega 15, leta starosti, medtem ko se je po prejšnjih predpisih štel od dopolnjenega 16. leta starosti (1. odst. 23. čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin iz leta 1952) in ker glede na to, ker imate preko 30 let delovne dobe, izpolnjujete tudi pogoje za nepolno osebno pokojnino po 1. tč. 1. odst. 20. čl. zakona o pokojninskem zavarovanju. boste lahko pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje z uspehom zahtevali, da se vam šteje v pokojninsko dobo tudi čas. ko ste bili v delovnem razmerju od vašega dopolnjenega 15. leta do 16. leta starosti.
Z. Cc. S. M. Dravlje
VPRAŠANJE: Zaposleni ste od
2. februarja 1S57. Ali ste upravičeni do podpore za opremo otroka, ki ga je marca letos rodila vaša žena?
ODGOVOR: Pravico do podpore za opremo otroka bi imeli po 2. odst. 40. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev le v primeru, če bi bilj zavarovani brez presledka 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih .pred otrokovim rojstvom. Ker pa tega pogoja po podatkih vašega dopisa ne izpolnjujete, tudi niste upravičeni do podpore za opremo otroka.
V. B. C.
VPRAŠANJE: Ali lahko v svoji hiši, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, .odpoveste najemniku poslovni prostor, ki ga nujno rabite za izvrševanje svoje obrti?
ODGOVOR: Po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš ima sicer zasebni lastnik hiše pravico do primernega brezplačnega stanovanja v svoji hiši in lahko odpove najemniku stanovanjsko pogodbo, če se hoče vseliti v določeno stanovanje svoje hiše in to tudi tedaj, če Je hiša vključena v stanovanjsko skupnost. Nima pa take pravice zasebni lastnik v stanovanjsko skupnost vključene bife glede poslovnih prostorov, s ' poslovnimi prostori v takih hišah razpolaga le stanovanjska uprava.
KUPON
Za PRAVNO POSVBtfO-VAT.NTOO SP — »ODGOVORI NA VPRAŠANJA*
iSHi
Jugoslovanska atletika se je po osvoboditvi razvila ne-sluteno. IVIedtem, ko smo bili prej brez veljave na mednarodnem odru, smo po vojni tako s posamezniki kakor tudi z reprezentanco dosegi] nekaj izrednih uspehov. Začelo se je z Gubijanovo srebrno kolajno v metu kladiva na londonskih olimpijskih igrah 1948 ter se nadaljevalo s Šegedinom, Lorgerjem, Mihaličem in mnogimi drugimi. Tudi izbrano moštvo je pridobilo na veljavi. Nekoč daleč pred nami — so se na primer Francozi vsa zadnja leta branil; pomeriti se z nami v dvoboju.
v tem 'dvoboju zmaga bržkone ne bo ušla. Prav zaradi tega pa bodo jugoslovanski reprezentanti storili vse, da bi bil poraz čim tesnejši. Nekateri strokovnjaki pa so celo mnenja, da Jugoslavija glede na zgoden termin dvoboja ni brez vseh možnosti za zmago. Za tak izid pa bi nam seveda moralo biti naklonjeno prav vse!
ki bodo (disk. Kladivo) metali tudi po 10 m več, skakali precej dalje in više (1 meter v troskoku, 30 cm v skoku s palico) ter tekli znatno hitreje.
Toda to samo v ilustracijo, za kolikšno prireditev pravzaprav gre.
K takemu napredku je privedlo več čini tel jev. Atleti so uživali vsestransko podporo trenerski kader je napredoval, mladih atletov je zmeraj več, naposled pa tudi — naši reprezentanti niso več nebogljen.-; za-četniki. V mnogih meddržavnih dvobojih in nastopih so si v zadnjih letih že pridobil; tisto tradicionalno rutino, ki se deduje iz roda v rod.
Sedaj sicer ne sodimo v prvo vrsto evropskih držav, vendar je naša reprezentanca toliko močna, da se lahko dokaj ena-
kovredno bori z vsem; ekipami, razen seveda — ZDA in SZ.
To je dokazala že večkrat, med drugim tud; v srečanjih z izrazito boljšimi partnerji kakor so bil; Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Finska, Poljska. Švedska itd. Ali se spominjate nepozabnega dvoboja z Angleži v Beogradu in ali še veste, da je naša ekipa po prvem dnevu zagrebškega dvoboja z Nemci bila celo v vodstvu?
Nekako tako bo tudi jutri in v nede-Ijo na ljubljanskem centralnem stadionu ob Titovi cesti. Madžarska reprezentanca je boljša od naie in ji zarad* tega
LJUBLJANSKI DVOBOJ BOLJ KVALITETEN OD BEOGRAJSKEGA?
Dvoboj z Anglijo pred sedmimi leti v Beogradu še zmeraj slovi kot največje atletsko tekmovanje doslej v Jugoslaviji. Po pravici! Toda v zadnjem času je kraljica športa spet zelo napredovala in marsikateri takrat vrhunski izid je medtem že zdrknil na povsem povprečno raven. Najznačilnejši je gotovo primer Otenheimerjevega rekorda na 1500 (3:47,0), ki zdaj tudi za Celjana Važiča ni več kdo v kaj. In tako bi lahko še naštevali: Parker je zmaga! na 110 m z ovirami s 14,9, Krivokapič je kot najboljši vrgel disk 45,75 m, Anglež Cross -je bil prvi v troskoku s 14,18. Pirie je zmagal na 10.000 m z 31:11, Gubijan v metu kladiva s 53,00. Mila-kov v skoku s palico s 410 cm itd. V dvboju Madžarska : Jugoslavija bi s takimi rezultati še precej zaostali za zadnjimi. da ne govorimo o zmagovalcih.
Merniki v Hrastniku
ZGAJAJO MLADI ROD
Za Kranjem. Kočevjem, Ljubljano in Ravnami so tud j v Hrastniku stopali na pot načrtne vzgoje mladega rodu igralcev namiznega tenisa, iz skromnih začetkov je hrastniška mladež, zbrana v NTK Kemiičar, kmalu prerasla vse klube v Zasavju in si up-ravičeno pridobila vzdevek najboljšega namiznoteniškega kolektiva v Zasavju. Veljava NTK K e mi čar pa je naraščala tud-i v republiškem merilu. Brez igral-cev iz Hrastnika skoraj ni bi;o večje prireditve v Sloveniji in povsod &n bili mladi Hrastničani vzor discipline, po-žrtvovaTnosti in skromnosti.
Začeli <=o že pred leti. vendar
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
»Beograd« v Ljubljani
V petem kolu zvezne košarkarske lige bo v Ljubljani gostovala ekipa Beograda,, ki jo prištevajo med najresnejše kandidate za naslov državnega prvaka. Na stadionu v Šiški se bo jutri ob 20.30 uri pomerila z Ljubljano V predtekmi ob 19 uri bosta igrali za republiške točke ženski ekipi Rudarja in Ljubljane. Z Ajdovščine do stadiona bodo vozili avtobusi ECŽ.
NOGOMETNA TEKMA MED MOŠTVOMA ODVETNIKOV IN NOGOMETNIH SODNIKOV IZ LJUBLJANE se je končala z najtesnejšo zmago odvetnikov 1:0 (1:0). Edini goi te imenitne in po vseh pravilih odigrane tekme je v 10. minuti zadel — Šerbec-Vojo. Odvetniki in sodniki (vsega 11) na zelenem polju se bodo v soboto 7. junija pomerili z reprezentanco okrožnega tožilstva, in sicer ob 17.30 na igrišču Grafičarja.
ENAJST ORIC A LITIJE je pretekli teden odigrala dve tekmi za nogometno prvenstvo NPL. v katerih je v prvi premagala Ljubljano B 4:1 (3:0). z ljubljansko Olvrnpijo pa je nato igrala neod-
se dlje časa niso mogli premakniti z mrtve točke. Šele, ko so vso skrb posvetili najmlajšim in pričeli z njihovo načrtno vzgojo, so polagoma prihajali do uspehov. Ze lani in predlanskim so osvojili skoraj vsa prvenstva v Zasavju. NTZŠ pa jim je za njihovo prizadevnost in dobro izvedbo zaupala organizacijo prvenstev v Zasavju. Zaupanje so marljivi deiav-Cj s tovarišem ing. Pevcinprn in Oberaunerjem na čelu izpolnili v splošno zadovoljstvo. Dosegli so še več od pričakovanj, saj je ravno njihova zasluga, da so mnoge kolektive v revirjih obudili k življenju in jih povezali z uspelimi
ločeno 1:1 (1:1). S tem zadnjim izidom so si Litij ani nekolilko pokvarili plasma v tabeli.	(-r)
I. STRELSKI KLUB ZAGREB obvešča slovenske strelce, da prireja I. odprto moško prvenstvo Zagreba z lokom j n strelom dne 1. junija na klubskem strelišču nasproti igrišča Jedinstva s pričetkom ob 7. uri in zaključkom okrog 15. ure. Strelci, ki bi hoteli nastopiti na tem tekmovanju, naj se prijavijo tehničnemu referentu kluba (do 31. t. m.) Zagreb, Bre-zovička 15. telefon 32-817.
Naši najboljši padalci pri delu.
• Preteklo nedeljo je ekipa jugoslovanskih padalcev (Damjanovič. Rončevič. Dobrinič) postavila v Vršcu svetovni rekord v skupinskem skoku na cilj s 1300 m z zadrževanjem. Padalci so pristali 3.8-3 m od cilja, kar je boljše od dosedanjega rekorda, ki ga je svoj čas dosegla ženska ekipa SZ. — Včeraj so člani moške in ženske padalske reprezentance prispeli v Bukarešto, kjer bodo od 1. do 5. junija nastopili na troboju dr-« žavmih reprezentanc Romunije. Bolgarije in Jugoslavije.
Na veslaški regati za Dan mladosti v Opatiji je tretjič zapovrstjo osvojilh naslov prvaka Jugoslavije član Mosora iz Trogira, Stanko Ninčevtč. Tekmovalci so imeli na tej regati precej nevšečnosti zaradi močnega vetra. Razen domačinov so tekmovali tudi Italijani in Poljaki.
tekmovanji.
NTK Kemičar 3 e eden izmed redkih namiznoteniških klubov v Sloveniji in državi, katerega jedro sestavlja delavska mladina rudarjev. steklarjev in kemikov. Zal pa je podpora in sredstva, ki jo marljivi kemiki prejemajo za svoj trud in mladino v klubu, mnogo premajhna za nadaljnje uspešno delo tega kolektiva. Skromna sobica z eno samo mizo je mnogo premajhna za vse. ki želijo igrati namizni tenis. Tudi rekvizitov primanjkuje. Iznajdljivi kakpr so. so si sami pomagali in prvi v Sloveniji začeli s proizvodnjo loparjev dobre kvalitete. Za prihodnje pričakujejo večjo podporo oblastvenih organov.
Minulo nedeljo jim je NTZS za »zasluge razvoja namiznoteniške organizacije v Zasavju poverila izvedbo ekipnega prvenstva Slovenije za pionirje in pdtoniirke združeno s proslavo dneva mladosti. Ob skromni udeležbi, ki je marljivi delavci v Hrastniku niso zaslužili, je eikipa pionirjev Kerni čar j a (Vecko, Kaše. Gorjup) osvojila republiško prvenstvo za sezono 1957-58 in osvojila lep prehodni pokal. Pionirji Kemičar j a so premagali vse svoje nasprotnike (Ilirijo in Odred 5:0. Fužinarja 5u3) ter se tako na najlepši način oddolžili marljiv jim odbornikom za trud, ki so ga le-ti posvetili njihovi vzgoji. Drugi na tem prvenstvu so bili pionirji Fužinarja iz Raven na Koroškem, šele na tretjem in četrtem mestu pa sta oba ljubljanska predstavnika Ilirija in Odred. Pri pibnnrkah so prvo mesto osvojile igralke Fužinarja iz Raven.
REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA
Po nedeljskih tekmah je stanje v obeh republiških odbojkarskih ligah naslednje:
MOŠKI
Jesenice	3 3 0	9:2	G
Fužinar	2	2	0	6:1	4
01yenpia	3	2	1	6:4	4
Ljubljana	4	2	2	8:7	4
Poštar	2	1	1	3:3	2
Hoče	2	0	2	2:6	0
Kropa	2	0	2	1:6	0
Ilirska Bistrica	2	0	2	0:6	0
ŽENSKE
Maribor	3	3	0	9:0	6
Kamnik	110	3:1	2
Nov0 mesto	110	3i2	2
Krim	1	0	1	0:3	0
Grafičar	10 1	0:3	0
Jesenice	3	0	3	3:9	0
M
DISCIPLINE V OLIMPIJSKI ZASEDBI
V množici odličnih madžarskih in jugoslovanskih atletov, ki se bodo v dveh dneh razvrstili pred ljubljanskim občinstvom, je tudi več svetovnih rekorderjev, evropskih prvakov in olimpijskih nagrajencev. V nekaterih disciplinah je zato tudi zasedba prav olimpijska. Vzemimo na primer met kladiva. V naši ekipi nastopata šesti iz Melbourna Račič ter lanski peti na svetu Bezjak, Madžari pa dajejo olimpijskega zmagovalca iz Helsinkov Csermaka ter mladega Zsivotzkega, ki ima tudi že rezultat blizu 63 m. Nekaj podobnega bodo tudi nekateri teki, predvsem seveda tisti, v katerih bodo nastopili Iha-ros, Rozsavolgyi in Jozsef Kovacs.
20 TOČK razlike ZA MADŽARE?
Po realnih napovedih b; Madžar; moral; zmagati s kakimi 20 točkami razlike. Vsak nižji izid bi bi.l izreden uspeh za naše.
Razen v teku na 100 m (z Lorgerjem v dobri formi) nimamo v sko-raj nobeni gladki tekaški disciplini možnosti za zmago. Tud; na ovirah je tako, razen seveda na 110 m progi, v kateri lahko pričakujemo celo dvojni uspeh. V skokih je prednost morda na strani Jugoslovanov. Lešek je favorit s palico. Miler pa v skoku"v daljino. Dvoboj Marjanovič: Bodo v skoku v višino bo zelo izenačen, na presenečenje pa b; Jugoslovana lahko šla v troskoku. Pri metih simo favoriti v kladivu, krogla, disk in kopje pa bodo bržkone plen Madžarov.
Odlična konkurenca bi ob ugodnih vremenskih razmerah lahko botrovala kakim državnim rekordom. Prav gotovo pa bo ljubljanski stadion dodobra izpopolnil lasten spisek rekordov.
	MADŽARSKI	DRŽAVNI REKORDI	JUGOSLOV	AN S KI
ioo m	10,4	S&r	21,7	Sabo 1 o vi č
200 m	21,0	Gve&es Gol&c>vanyl Kiss Kovacs	21,7	Sabalr vič
400 m	46,9	Ad.axtrLi!k		Jovančič Pecelj Lorger Petrovič Sabolovič
800 m	1:47,1	Szesntgaid	1:£3,2	Vipotnik
1500 m	3:40,6	Rozsav o 1 gyi	3:43.o	Mu groša
5000 ril	13:40.6	Iharos	13:58.8	Mugoša
10.000 m	28:42.8	Hiaro«	29:37,6	Mihalič
4x100 m	40,5	Madžarska	41,5	Jugoslavija
4x400 m	3:11,2	Madžarska	3:15,S	Jugoslavija
110 m ov.	14,5	Retezar	14,0	Lorger
400 m ov.	52,2	Lii,p*pay	54.1	Miler
3000 m z.	8:35,6	Rozsnyoi	8:47,8	Šegedin
višina	204	Bodo	204	Marjanovič
daljina	776	Fbldessy	760	Miler
troskok	15,41	Boiyki	15,17	J o-clč
palica	442	Hommonay	440	Lešok
krogla	16,62	Miha!yfi	18, TA	Šarčevič
■disk	55,82	Szecsenji	53,04	Radoševič
kopje	78,04	Krazsnai	72,86	V ujaerč
kladivo	62,59	Csermak	64.73	Bezjak
Tehne Partizana tod in tam
Telesnovzgojno društvo »Partizan« v" Kočevju je imelo te dni več lepih prireditev, ki so potekale v splošno zadovoljstvo številnega občinstva. Najprej so nastopili mladinski oddelki v akademskih sestavah; nato pa so merili svoje sposobnosti pionirji in cicibani.
Nedeljsko tekmovanje se je začelo v badmintonu, in sicer med domačim »Partizanom« in ljubljansko »01ympio«, ki je bila boljša v moški, »Partizan« pa v ženski konkurenci. Na stadionu je bilo tudi nekaj atletskih disciplin, kjer je sodelovalo nad 250 pionirjev, katerim so delali družbo tudi starejši atleti. Razen tega je bil tudi nogometni turnir
pionirjev, na katerem je zmagal domači »Rudar« 1:0.	'	—ko
TVD PARTIZAN IZ PODPECI je proslavil Dan mladost; s številnimi športnimi tekmovanji. Razen telovadnega nastopa so domači športniki nastopili še na turnirju v namiznem tenisu, dalje težko-atleti in atleti na tekališču. Posebno razgibana je bila atletska prireditev, kjer je nastopilo več kot 100 pionirjev in pionirk. Kaže, da bo v Podpeči po zaslug; nekaterih atletskih pionirjev v tem kraju s časom zraste! prav dober naraščaj. Tudi telovadni nastop Je zelo ugajal številnim gledalcem.
da je predsinočnjim v Bruslju enajstorica Reala iz Madrida premagala. drugega finalista — italijansko moštvo Milana 3:2 (2:2. 0:0). Spanci so zmagali šele v dvakrat 15-mimitnem podaljšku, ker se je redni igralni čas končal neodločeno 2:2. in tako tretjič zaporedoma postali prvaki v tekmovanju evropskih nogometnih prvakov:
da sta v Oslu nogometni reprezentanci Norveške in Nizozemske igrali neodločeno 0:0.
Planinsko slavje pod Jalovcem.
Člani PD Univerza so ob vznožju Jalovca pred leti odkrili trem ponesrečenim študentom-alpinistom lepo spominsko ploščo. Letos so "na istem kraju ob
udeležbi 35 tekmovalcev izvedli ocenjevalno smučarsko vožnjo, pred tem pa počastili spomin padlih tovarišev. Na tem tekmovanju so se najbolj izkazali člani alpinističnega odseka tega društva.	(M.	D.)
V Cerkljah na Gorenjskem so v proslavo Dneva mladosti pionirji in pionirke domače osemletke pripravili telovadno akademijo, ki so jo ponovili še naslednji dan. Izvajanje vseh točk je bilo zgledno, posebno ljubki pa so bili cicibani, ki so letos nastopali prvič. Vse pri-
znanje za to prireditev gre domači telovadni vzgojiteljici Bajžljevi.
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (Ljubljana, Tabor 13.) naproša vse člane, naj takoj pošljejo osebne podatke, po eno sliko in podatke o opravljenem teoretičnem oziroma instruktor-skem izpitu zaradi obnovitve kartoteke.
Šahovske novice
V meddržavnem dvoboju s Sovjetsko zvezo bo naša šahovska reprezentanca zaradi odpovedi dr. Nedeljkoviča igrala v tejle sestavi: Bertok, Djuraševič, Fu-derer, Ivkov, Matanovič, Milič, Gligorič, Trifunovič, Rabar in Matulovič. Za rezervi sta določena Bogdanovič in Puc.
Tudi šahovska reprezentanca za študentsko olimpiado je bila delno spremenjena in je zdaj za nastop odrejenih naslednjih 7 igralcev: Ivkov, Djuraševič, Bertok, Bogdanovič, Vukčevič, Čirič in Dimc.
Za ženski dvoboj z Romunijo bo Jugoslavija od 15. do 20. junija poslala v Bukarešto naslednje šahistke; Lazarevičevo, Ne-deljkovičevo. Stadlerjevo, Timo-fejevo, Delakovo, Vukovičevo, Radenkovičevo, Velimirovičevo, Cirovičevo' in Osterčevo.
MADŽARI PRISPELI — DVOBOJ POVSEM ODPRT!
CELJE, 29. maja — Ob tretji uri je prispela madžarska atletska reprezentanca (ki šteje 35 atletov in 6 vodij) v Kotoribo, odkoder je ? avtobusom nadaljevala pot Ljubljano. Kratek postanek v Celju so gostje izkoristili za tre ning in zakusko na stadionu Kia-divarja.
Madžari prispeli v oslabljeni postavi, tako da o visoki zmasi gostov sploh ne more biti go\ ra. Tehnični vodja mardarske reprezentance Nyiroi se tega zavedi in je v zvezi s tem izjavil, da pričakuje zmago svoje ekipe s kvečjemu 15 točkami naskoka. »Smelo imamo«, je dejal, s tem je mislil na Iharosa in Rozsavol-gyja (na naših posnetkih ob počitku in v akciji;, ki zaradi poškodb ne moreta na start ter na Foldessyja, Szecsenyija, Kissa. Lippaya in Barkanyija, ki so deloma zaradi kazni in deloma zaradi izpitov pravtako ostali doma.
KAKOR VSE KAŽE, BODO JUGOSLOVANI MADŽAROM POPOLNOMA ENAKOVREDEN NASPROTNIK. KOLIKOR PA BI JIM CELO USPELA ZMAGA, PA B • TO SEVEDA POMENILO NAIVEC JI DOSEDANJI USPEH NA SlH ATLETOV.
Olimpijski zmagovalec v metu kladiva Jozsef Csermak je v razgovoru z našim dopisnikom deiai. da bo dvoboj prav v njegov; disciplini izredno napet. »Želel bi«, je rekel, »da bi mi slavili dvojno zmago, prav lahko pa se zgodi, da bo obratno. Bezjak in Račič sta namreč odlična metalca. Moi tovariš Zsivotsky jima bo (prei kot jaz) morda le zmešal račune!«'
V madžaTski ekipi je kar pe! Kovacsov. od katerih je eden v vodstvu. Reprezentanci načeljuje g._ Molnar, član vrhovnega madžarskega atletskega foruma.
MARKO ROŽMAN
Rokometna reprezentanca v Mariboru
Danes ob 17.30 uri bo državna rokometna reprezentanca na stadionu Branika odigrala tekmo za trening s trboveljskim Rudarjem za nedeljsko srečanje z Avstrijo.
Baldini junak v prvem
»GIRO D’I TALI A« OB JADRANU IN V GORAH
polčasu
POM La L ‘KI KRNSKEM .JEZERU. — (FOTO: F. MOČNIK)
Ko boste imel; te vrstice pred seboj, se bo dobrih 90 dirkačev letošnje kolesarske dirke po Italiji že znojilo na XII. etapi sredi Apeninskega polotoka na poti od Tiranskega morja na obalo italijanskega Jadrana. 2e zlepa ta kolesarska prireditev ni imela tako čudno lepega in poletnega vremena kaktor letos, slišimo, da je vročina za ta čas*-še celo prehuda in je tudi zaradi nje nekaj dirkačev že odšlo med spremljevalce — ali pa v bolnišnice.
Kakor smo delno objavljali že sproti, se je v prvem delu dirke vrstni red vodečih ■ in zmagujočih zelo menjaval; med njim; pa so •se pojavljala sama bolj ali manj neznana imena mlajših vozačev, ki so stare »rutinerje« že odrinil; na slabša mesta. Med temi je treba omeniti oba dirkaška veterana Italijana Coppija in Francoza" Louisona Bobeta, ki sicer še zmerom veselo vrtita pedale z vso karavano drugih in vztrajneših, sta pa v skupni oceni še precej daleč v ozadju. V osta-
lem sta to vsa skromna napovedala že sama, preden sta sedla na kolesi, češ da gresta samo poskusit, ali bi se ne dalo le še zaslužiti kakšen denar. Ta bilanca pa je prav za njiju po prvih desetih etapah komaj zadovoljiva. Louison Bobet je do zdaj spravil v listnico 95.000 lir na raznih manjših nagradah, veliki Coppi pa je še zmerom med nagrajenimi prav na zadnjem mestu z vsega 10.000 lirami. Ti podatki bodo bolj zgovorni, če dodamo, da je n. pr. največ premij potegnil do sedaj Bettinati (okrog 450.000 lir), za njim pa junak prve polovice dirke Ercole Baldini, k; ima že tudj v torbici več kot 400.000 lir. Za njima je še ce.la vrsta, predvsem Italijanov, pa tudi Špancev in drugih tujcev, ki so potegnili v prvih desetih dneh več kot 100.000 lir v gotovini.
Dirka se je — kakor bo še v spominu — začela predprejšnjo nedeljo v Milanu in je potekala najprej proti Torinu, pri čemer je vprvi etap; spravil prvo zmago tujec, in sicer Belgijec Va-nnitsen. Zanimivejša je bila druga etapa,, v kateri so
vozil; samo 26 km daleč s posameznim startom na štoperico, kjer je že zmagal Baldini, ki je pokazal, da je še zmerom med najhitrejšimi dirkači na svetu-. Vsekakor . je bil ta košček ceste nekoliko prekratek, da bi bil; morali dirkač; napet vse sile za uspeh. V ostalem pa je Baldini nekaj dni pozneje pokazal, da je v hitrostnih vožnjah -res neprekosljiv. V tej drugi etapi si je- -tudi enkrat v prvih desetih dneh priboril rdečo majico, ki pa jo je mora že naslednji dan spet oddati. V naslednjih etapah so zmagali Italijan Botella, panec Bahamontes in nato spet trije Italijan; Sabbadin. Ciampi in Boni. Rdečo majico pa so medtem menjal; kar štirje Italijani, med katerimi jo je najdlje obdržal Pettinati.
Višek pričakovanj in navdušenja med poznavale; pa je vzbudila osma etapa, na kateri so spet pognali kolesarje na vožnjo s kronometrom, in sicer 61 km daleč. Na tej progi je Baldini še enkrat zmagal z velikim naskokom pred vsemi (2:55), -ko je s časom 1,17:04 zasedel prvo mesto in s povprečno hitrostjo 47,491 km na uro zrušil kar dva svetovna reko-rda, in sicer v hitrostni vožnji na kilometer in na 50 kilometrov, od katerih je prvega doslej branil Francoz Riviere.
Ostanek proge obsega v zadnji tretjin.; celo vrsto hudih gorskih preizkušenj, na katerih bodo najbrže prišli do besede spet drugi dirkač; med tistimi, k; niso prišli do besede po ravnini. Po vsej priliki pa si tudj v preostalem poteku dirke možje z zvenečimi imeni iz prejšnjih časov ne bodo mogli več dokopat; do milijonskih nagrad, ki čakajo zmagovalce in najbolje plasirane po končanih dvanajstih etapah — v nedeljo. 8. junija v Milanu. No, bodo že pretrpeli, saj so že tako bogati ljudje in veliki gospodje.
Pfft rana Jm-ETSM BHEVK T LJUftUlffl
močnimi Tltctdiuti
§« ZO točk ati več?
KOLEDAR potek, 30. maia: Milica Na današnji dan leta 1S76 se Je rodil v Fostirah na Braču Vladi -mir Nazor, naj več ji pesniik hrvat-ska modeme. Njegova vera v bodočnost ljudstva je dobila potrdijo v narodno osvobodilnem boju, Id ss ga je Nazor tudi sam udeležil. ga opeval v pesmih ln opisal z nazorno besedo. Po osvoboditvi je bil Vladimir Nazor prvi . redsednik Sabora LR Hrvatske. SOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA -LUZBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU Od 20. do 7.
re zjutraj. Ob nedeljah in praznikih ves dan
ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD
dr Orel Vladimir. Titova 71, telefon 32-3 SO.
ZDRAVSTVENI DOM VIC dr. Jagodič Boris. Rožna dolina cesta XV-la. telefon 22-437. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31 od 8. do ;4. ure, telefon 21-797. ZDRAVSTVENI DOM CENTER dr Kozak — Bizjak Vlasta, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel številka. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK dr. Sirca Anton. Privoz 5. telefon 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
ZDRAVSTVENI DOM MOSTE dr. Stamač Milena, Grabloviče-va IS, tel. 20-733. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM SISKA dr. Gašperlin Janez, Černetova :. 31. tel. 22-831. zdravstveni dom Ljuhljana-Mo-? obvešča starše, da bo drugo in :ie cepljenje predšolskih otrok •ti otroški 'paralizi od 2. junija vključno 12. junija 1958 po način jem vrstnem redu:
: in 3. junija 1958 v osnovni šo-.Tarše cd 14.—13. ure-. 4. junija v ambulanti Bizovik od 14.— ure: 5. 6. 7. 9. 10. II. iin 12. ju-a pa v Zdravstvenem domu ekova 5 od 14 do 18. ure. rosimo starše, da se točno dr-dnevs in ure. ki bo nazna-- na vabilu.
"-bilo prinesite s seboj!!!
Maturanti 8. b razreda klasične gimnazije v Ljubljani iz lfeta 1M8 se zberemo 7. j unija ob ao. uri pri Čadu Udeležba obvezna!
Milanu Gaspariju in Francu Kljunu za diplomo na pravni fakulteti iskreno čestitamo. Kolegi.
Gojenci Nižje glasbene Sode Lj ubij ana-Center vljudno vabijo javnost na I. javni nastop, ki bo v soboto dne 31. maja 1958 ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije. — Vstopnice prti blagajni Slovenske filharmonije.
TVD PARTIZAN MOSTE vabi na otvoritev letnega telovadišča 1. junija Ob 15.30. uri. Otvoritev bo združena s telovadnim nastopom TVD Partizana in X. gimnazije.
Po nestopu bo družabna prireditev s plesom in bogatim srečelovom. Vljudno vabljeni! — TVD Partizan Moste.
Maturanti 8. b razreda IV. gimnazije v Ljubljani, letnik 1948 (razred prof. Davida Zupana), praznujemo lO-letnioo mature v soboto 31. maja. na Viču v gostilni »Pri Žabarju«. Zbor ob 19.30 ur.j na končni trolejbusni postaj! Vič. Vljudno vabimo vse profesorje!
4. MAJSKI PLES bo v soboto, 31. maja. ob 20. uri v festivalni dvorani na Trgu VH. kongresa. Igra DIXIE. poje Marjana Borčeva. Vstopnina 200 dm 100 din. Predprodaja vstopnic od 18. ure dalje pri blagajni na dan prireditve.
Redni letni občni zbor Društva stenografov in strojepiscev v Ljubljani bo v petek 30. maja ot 19.30 v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, Kidričeva 5, prit-klčje. Članstvo vabimo k polnoštevilni udeležbi.
RECEPT za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-šport. Dobiš jo v vseb parfumerijah.
ŠOLSTVO
Uprava Splošne bolnice v Slovenjem Gradcu razpisuje štipendije, in sicer za:
6 otroških negovalk,
S bolničarje,
4 medicinske sestre. Pogoj:	za	otroške nego-
-alke in bolničarje dovr-iena nižja gimnazija, starost 18 let; za medicinske : estre dovršena popolna -rednia šola. — Kandidati raj vroče prošnje kolko-rane s 30 din upravi Spl. oolnice Slovenj Gradec, najkasneje do 5. VI. 1958.
3178-R
Okrajni zavod za soc. zavarovanje Celje
Razpisujemo delovno mesto
REFSFttMTA za zdravstveno problematiko
Pogoji: popolna srednja šola in nekajletna upravna praksa. Plača po uredbi.
3176-R
24. letu starosti nas ,1e nena-r.a zapustila naša ljuba žena
hčeTka
MARICA MALOVRH roj. Skrt
'ogreb ookoine bo v soboto 31. •a 1953‘ob 17. uri iz Zal na tu-
- žnje pokopališče v Trbovljah. Žalujoči:	mož	Dušan,	mama.
- a in ostalo sorodstvo, rrbovije. 29 V, 1953.
Upravni odbor Gozdarsko kmetijske poslovne zveze Mozirje razpisuje štipendije za šolsko leto 1358-59:
1. pravno ekonomska fakulteta 1
2. agronomska fakulteta 1
3. srednja kmetijska šola 8
i\ gradbena srednja tehnična, oddelek za nizke gradnje 1 5. gozdarska srednja šola 1.
K prošnji za štipendijo priložite potrdilo o premoženjskem stanju, o otroškem dodatku in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prednost imajo višji letniki.
Prošnje naj interesenti vročijo Upravnemu odboru Gozdarsko kmetijske poslovne zveze v Mozirju najkasneje do 39. junija 1958.
Upravni odbor GKPZ
Mozirje	S
Komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. ljudskem odboru Kranj popravlja v razpisu mesta direktorja
industrije obutve »PLANIKA«, Kranj
objavljenem 25. maja 1958, pogoj pod točko b, kj se pravilno glasi: sred. strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih mestih..
3207-R
Zaposlimo: tehničnega risarja
s primemo izobrazbo v elektroproj ektivnem oddelku in več nekvalificiranih delavcev. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno pri Montažnem podjetju
»Toplovod« Ljubljana, Črtomirova 6 Plača po tarifnem pravilniku. Nastcrp takoj.
301-6-R
Kovinsko podjetje »KLIMA«
— Celje
poziva v smislu čl. 70 Uredbe a plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij in v skladu s tarifnim pravilnikom podjetja, vse delavce in uslužbence, ki so bili v letu 1957 v delovnem razmerju in imajo pd tarifnem pravilniku pravico do udeležbe pri končni delitvi ostanka dohodka, da prijavijo svoj zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.
3203-R
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih
razmerij pri
Mehanični tkalnici »Metka« v Celju,
Ipavčeva ulica št. 22,
razpisuje delovno mesto
KUHARICE m počitniški dom v Portorožu.
Prošnje z vsemi potrebnimi podatki pošljite splošnemu oddelku podjetja. Zaželen je tudi osebni obisk.
3196-R
Umrl je naš predobri mož, oče, stari oče, brat in stric
RNDREJ JUGOVIČ
posestnik v Starem dvoru
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 31. maja 1958 ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Stari Loki,
Žalujoči: žena Marija, sinova in hčere, brata in sestra
ter ostalo sorodstvo.
•F1.E\* slovi kot sredstvo S.,
čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo mililo. Pazi na znamko
»FLEX«.
Na Ekonomski srednji šoli v Celju bodo sprejemni topiti 1L junija pismeni, 12. do 14. junija ustni. Prošnje, kolkovane s 30 din državne in 20 din občinske takse ter opremljene s spričevalom o dovršeni nižji gimnaziji in rojstnim 'istom sprejema ravnatelj-
stvo d-p ?>	<5
FeteK, 3j m a ja.	.
Dežurna lekarna:	»Center« Go-
sposka Ul. 12.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8,15—9.00 Pester spored skladb slovenslkšh avtorjev;	9 00—14.35
Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila: 17.10—17.30 Zabavna glasba, 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40—18.00 Domače napeve igra Celjski instrumentalni kvintet; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
ZA OBČUTLJIVO KO?'o
'Poufi. V.ous'
NAJBOLJŠA KREMA!
SAP
AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA
telefon 80-649
vam nudi prijetno Divanje na . nem oddihu s prijetno in udobr.. vožnjo Sap-Turist biroja.
Želite ceneno in prijetno biva nje ob morju.
SAP - Turist biro v Ljubljani Vam nudi 8-dnevno bivanje v Vrsarju za 5.700 din, kjer je Se vračunam prevoz iz Ljubljane.
Prva skupina udeležencev bo odpotovala z direktnim avtobusom iz Ljubljane že 3. Junija, zato pohiti!e s prijavo ker Je razpoložljivih mest s tako ugodnimi pogoji na Jadranu le malo.
Zahtevajte program in točna pojasnila v poslovalnici SAP-Tu-rist biroja.
RADIO
SPORED ZA PETEK
Poročila: 5.05, 6.00, 7.0», 8,00, 10.00, 13 00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55.
5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) •— vmes ob 6.30 do 6 40 Reklame: 6.40 do 6.45 Naš jedilnik; 8 05 svet v orkestralnih barvah; 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XII.; 9.20 Za vsakogar neikaj iz arhiva zabavne glasbe;	10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11 40 Sest pevcev — šest popeyk; 12^00 Romantični intermezzo; 12.30
Kmetijski nasveti — Ing. Jakob Ferjan; Izkušnje v reji bejkonov;' 12.40 Marjan Roblek izr Branko Dobravc pojeta domače popevke ob spremljavi Celjskega instrumentalnega kvinteta; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Sergej Antonov: Pogovor; 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Odprite sprejemnik! (spored za ljubitelje zabavne glasbe); 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja P- v. Egona Kuneja; 18.45 Turistična oddaja; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Petnajst minut z zabavnim orkestrom Redila Ljubljana; 20.15 Tedenski zvrtanje-poiitični pregled; >0.30 Ludvvig van Beethoven: simfonija št 6 v F-duru »Pastoralna«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v ritmu; 22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča Hotela Slon v Ljubljani: 23.00 do 23.15 ln 23.30 do 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
.II. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)'
14.00 Glasbeni spored skozi štiri stoletja; 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovor z volivci: 15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila: 15.55—16.00 Ljubljanska kronika
P e D/S AL
ohrani noge zdrave, jim podeli svežost in prožnost. Cekarne - parfumerije.
TRGOVSKE VAJENCE ali VAJENKE za trgovino
sprejme trgovsko podjetje
»Špecerija«, Ljubljana, Prisojna ulica 7.
— Nastop takoj ali po dogovoru.
1087-A
»GORENJ E«
industrijsko eksplontaeijsko podjetje
ŠMHRTM0 ob Paki
razpisuje delovna mesta za
finančnega knjigovodjo(-kinjo) materialnegaknjigovodjo(-kinjo)
POGOJ:
daljša praksa v industrijskem podjetju.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite Komisiji za delovna razmerja pri podjetju.
3208-R
* i
ŠKARJE za kovinsko ter papirno obrt in industrijo, za rezanje pločevine do 2000 X 1 mm,
ŠKARJE HIS, patent 372/53, od št. 1—6, teže od 50 do 130 kg, za rezanje pločevine, do 8 mm, 0 do 30, 0 do 28,. + do 70 X 16, < do 60 X 60 X 6 mm.
ŠKARJE za rezanje betonskega železa, teže od št. 1 do 5, teže od 30—85 kg, za rezanje 0 do 30 mm.
ŠKARJE namizne, za rezanje pločevine, do 4 mm od št. 0—3, teže do 16 kg.
ŠKARJE izdelujemo po naročilu, risbi ali vzorcu.
NOŽI za škarje so platirani ali pa iz najboljšega domačega jekla, noži se lahko obračajo in po številki tudi menjajo in naročijo.
Izdeluje:
Hrome Ivan, Sneberje pri Ljubljani.
Mehanična tkalnica
»METKA«
Celje, Ipavčeva uh 22
proda:
3-tonski brezhiben kamion znamke »TUM« in
odličen Gsebni avte znamke »LANGIH«.
Ogled je mogoč vsak d«m dopoldne.
3195-R
K0NCEBT1
jelka Krekova in Juriča Murai, dvojica najvidnejših jugoslovanskih koncertantov, bosta koncertirala nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za beli abonma. Spored obsega sonate za violino in Jclavir (Corelli, Bach. Honegger, Prokofjev). Preostale vstopnice v Filharmoniji	K
»Simfonija psalmov« Stravinskega in Janačkova »Glagolska maša« — koncert za rumeni abonma v ponedeljek 2. Juntja. solisti: Vanda Gerlovičeva. Bogdana Stritarjeva, Janez Lipušček. Zdravko Kovač, orgle Marijan Lipovšek in Hubert Bergant. Dirigent Samo Hubad.
Slovenska filharmonija prosi zamudnike, da ob priliki koncerta poravnajo zapadle obroke abonmaja.	K
GLEDALIŠČA
DRAMA ,
Petek. 30. maja ob 20: Goodrich-' Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Abonma T. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Ob 20. uri:	0’Niell »Dolgega
dneva potovanje v noč«. Gostovanje ljubljanske Drame v Mariboru
Sobota, 31. maja. ob 20: Goodrich-Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Abonma G. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Ob 20: 0’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Gostovanje ljubljanske Drame v Mariboru Obiskovalce gledališča posebej opozarjamo na nedeljsko večerno predstavo uspele drame »Dnevnik Ane Frank«, ki bo uprizorjena v nedeljo zadnjič v sezoni, vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni v Operi.
OPERA
Petek 39. maja ob 15: • Dvoržak »Rusalka«. Dijaški operni abon-ma.
Sobota. 31. maja ob 26 Baletni večer:	M. Kozina »Triptihom«,
Bojan Adamič »Po našem ljubljenem mestu«. Abonma red D. SLOVENSKO ETNOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI priredi lavno predavanje, ki ga bo imel dr. Emilijan Cevc: Ljudslka umetnost Raziskovanja in naloge. Predavanje bo v petek 30. maja, ob 17- uri v knjižnici Narodnega muzeja. Vabljeni.
MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani — Gledališka pasaža petek. 30. maja, ob 20: Nušič »Dr.«
Gostovanje v Dolnjem Logatcu. Sobota, 31 maja. ob 20: Roksan-dič »Babilonski stolp«. Izven (Don a t-Tr ef alt).
Ob 20: Casona »Drevesa umirajo stoje« Gostovanje v Pirničah.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Križanke
Sobota. 31. maja ob 20: Jean Coc-teau »Človeški glas«. Gostovanje Milene Godina, prvakinje SNG Maribor.
Vstoonice dobite od 10. do 12. in dve uri pred predstavo pri blagajni v Križankah Rezervacije po tel. 22-011
Šentjakobsko gledališče
V LJUBLJANI Mestni dom Sobota. 31. maja, ob 20: D. Do-bričanin »Človek z Marsa«, ko-medij a. Izven.
Nedelja, 1. junija, ob 20: D Do-bričandn »Človek z Marsa«, komedija Gostovanje v Podpeči. Prodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi, Podpeč.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje po telefonu 32-860.
Opozarjamo na prvo gostovanje Šentjakobskega gledališča v Podpeči, ki bo v nedeljo 1. Junija 1958 ob 20 url. Uprizorili bodo zabavno Dobričaninovo komedijo »Človek z Marsa«. Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi v Podpeči
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
v Maribo-ru Petek. 30 maja. ob 14.30: Goodrich - Haekett »Dnevnik Ane Frank« Red LMS-4. (Nekaj sedežev v prodaji s 59Š popustom.) Ob 20.: O’Nea.11 »Dolgega dneva potovanje v noč«. Red A. Sobota. 31. maja, ob 15.: Dvofak »Vrag ln Katra«. Red LMS-1.
Ob 20.: 0’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč« Red Premierski in Izven.
Ob 20 : Goodrlch-Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje v Ljutomeru ob proslavi 90. letnice I slovenskega tabora
OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Petek, 30. maja. ob 20:	Axelrod
»SEDEM LET SKOMIN«. Abonma in izven. Gostovanje v Kidričevem.
Sobota. 31. maja, ob 20:	Hugh
»VSAKIH STO (LET. Red premierski in izven.
MALI OGLASI
TRI POMOŽNE DELAVCE za delo v tiskarni m skladišču sprejme časopisno podjetje »Slovenski poročevalec«.	-1
GRADBENI INŽENIR z daljšo prakso (statik) in s pooblastilom za projektiranje zamenja službo. Natančnejše ponudbe pošljite pod »Prednost — stanovanje« v oglasni oddelek.	11373-1
ŠIVALA BI KONFEKCIJO. — Naslov v ogl. odd.	11360-2
DELE FIATA 1.5 tone, gume 20x750 in osi, primerne za gumi voz — prodam. Vič, Viška štev. 13. — Ogled v nedeljo od 9.—-11. 11438-4 PUCH 200ccm, z rezervnimi deli,
odličen, prodam. Bezlaj, Goriška, blok štev. 20 I-HI pri Litostroju.	11435-4
PRENOSNI RADIO »Tonfunk« — prodam. Ogled od 15. ure dalje. Rejc. Karlovška 9-XI.	11434-4
FIAT lioo prodam. Rožna dolina, Cesta XV-1, Ljubljana. 11375-4 STANOVANJE in drugo dobi solidno dekle, ki je zaposlena izmenoma. — Naslov v oglasnem oddelku.	*	11442-9
VISOKO NAGRADO dam za sobico ali kabinet v centru Ljubljane. Grem tudi za sostanovalko. Ponudibe pod »L junij« v oglasni oddelek.	11333-9
SOBO. prazno, opremljeno ali kabinet, potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A—15« v oglasni oddelek.	1958-9
NEOPREMLJENO SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimprej« v oglasni oddelek.	1958-9
LETOVANJE NA MORJU* 550 do 580 din, otroci .ponust; odprto 9.. junija. »TURISTICKI KAMP«, Omišalj. otok Krk. R 1544-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO — k trem osebam sprejmem. — Ugodni pogoji in dobra plača. — Naslov v ogl. odd.	11500-1
POPOLDANSKO honorarno zaposlitev za ključavničarja ali za blagajnika iščem. Naslov v ogl. oddelku.	11523-2
PARNO PEKOVSKO PEC, eno-etažno, prodam. Naslov v podr SP Celje.	11506-4
ELEKTROMOTOR 4 KS. 1400 Obratov. znamke Seuer, brezhiben — prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku.	11502-4
HLADILNO OMARO za led. dobro ohranjeno, prodam. Vprašajte v Ljubljani. Zaloška cesta štev. 16, I. nadstr.. levo.	U484-4
OTROŠKO posteljico, kom.pl. prodam: kupim police za shrambo Kobe, Zupančičeva ulica štev. 10. I. nadstropje.	11469-4
STROJ za gnetenje Ilovice in dvo-tonsko stiskalnico prodam. — Vrhovnik J.. Poljane. Šentvid štev 36	11466-4
PUCHOV ROLER in motorček za kolo" prodam. Teslova 24. 11150-4 KOLO. novo. italijansko, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11447-4
VESPO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v petek od 16. do 1_3 (dvorišče), Flis Maks. Gradišč? štev. 1.1-m.	11446-4
CONTAX-II, Sonnar-l:2. prodam in kupim objektiv 7.5 cm za Re-flekskorelle. Naslov v oglasnem oddelku.	11445-4
PISALNE STROJE vzamemo v najem za daljšo dobo. Naslov v oglasnem oddelku.	11497-8
SKLADIŠČNIKA za odkupno dejavnost z vsaj triletno trgovsko prakso sprejme takoj Kmetijska zadruga Dolenji Logatec. R 1566-1 BLAGAJNIČARKO tn vajence za v trgovino sprejme trgovsko podjetje »Elektropromet«. Ljubljana. Stritarjeva 7.	R	1564-1
pocinkane pločevine. dimenzije 70x60 cm. debeline 0,7. večjo količino — prodamo Plu-tal. Liubljana. Celovška cesta štev 32.	R	1563-4
VARILNI AGREGAT 200 do 309 Amp. kupi takoj Kmetijska zadruga Dolenji Logatec. R 1565-5
Komisija za sprejem in
odpoved delovnih razmerij Pri podjetju
»NARAVNI KAMEN«
Ljubljana, Ulica Moša Pijade .32,
; razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE (-KINJE)
Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja.
3179-R
19
ŠPIK«
tovarna perila, pletenin in rokavic v Kranju sprejme takoj v službo
KNJIGOVODJU -BILANCISTA
Plaža po dogovoru. Ponudbe pošljite upravi podjetja.
j i
1! : i
• I
Razpisna komisija Splošne bolnice v Slovenjem Gradcu
razpisuje delov, mesta za
1.. med. sestro za otroški oddelek,
2. med. sestro za vodilno mesto kirurg, oddelka,
3. 2 med. sestri za interni oddelek,
4. med. laboranta(-tko) za
laboratorij,
5. 3 otroške negovalke za otroški oddelek.
Pogoj: ad 1.—3.: dovršena šola za med. sestre, ad 4.: med. laborant ozir. kem. tehnik, ad 5.: dovršena šola za otr. negovalke. — V poštev pridejo tudi kan-
didati(-tinje), ki bodo letos diplomirali za šolsko leto 1958.	3177-R
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše nepozabne mame
FRANČIŠKE BOŽIČEVE
se najdskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v poslednji dom in ji poklonili cvetje ter nam izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Žalujoči.
Šmartno pri Litiji, Oplotnica, Ljubljana.
3144-R
Sporočamo, da je danes. 29. maja 1958, nenadoma umrl v 76. letu starosti naš dragi sobrat
P. Henrik Damiš
zlatomašnik
Pogreb bo v soboto, 31. maja ob 10. uri na Brezjah.
Frančiškanski samostan Brezje.
Umrla je naša mamica
TONČKA BETRI0NI
učiteljica v pokoja Nj en pogreb bo v soboto, 31. maj a 1958, ob 18. uri na Pobreškem pokopališču.
Žalujoči: Metka, Dora, Nevenka in ostali sorodniki. Maribor, 29. maja 1958.
OBIŠČITE
CIRKUS-VARIETE
v Tivoliju — Ljubljana.
Predstave dnevno ob 18. in 20.30. Sodelujejo inozemski artisti — velikomestni . spored.
Blagajna je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. ure dalje. 3193-R
SPORED ZA PETEK
.KINO UNION« Premiera amer. barv. westerna »Kjer ZAVIJE«. Režija Anthony Mann. Igrajo James Stewart. Arthur Kennedy, Rock Hudson m Juha Adams. Predstave ob la. 17. 19-in 21. Ob 10 matineja istega m-
»KINO KOMUNA«:	amer. barv.
cinemascope film »PRIŠEL JE IZ L ARAMI J A«, Predstave ob 15	17	19 Ob 21. svečan začetek
tedna' poldshega filma: ^emjiera filma »RESNIČNI KONEC VOJNE«.	.	,
»SLOGA«; amer. barvni western. -ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Režija King Vidor Igrajo K. 'Douglas. Jeane Crain in Claire Tre-vor Tednik:	Slovo	od starega
revolucionarja. Predstave ob lo. 17, 19. in 21.
Danes zadnjikrat!
»KINO vic«: italj. filmska komedija »BIGAMIST«. Igrajo Vit-to-rio de Sica, Marcello Maetr.pi-anni. Giovana Ralli in Franca Valeri. Tednilk: Slovo od starega revolucionarja. Predstave ob 15, 17. 19. in 21.
»KINO SISKA«: amer. barv. film »TROBENTE OPOLDNE«. Tednik F. N. 21. Predstave ob 15. 17. 19. in 21. Danes zadnjikrat.
»LETNI KINO BEŽIGRAD«: airner. barv. film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Predstave ob 20.30 url Prodaj a vsto-pnie uro pred začetkom predstave.
Proda’-.	-«’h Mnema-
tografih razen v kinu Bežigrad od 9 do U. ure In od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8; kitalski film »PREHOD PREKO REKE JANG-CE. Predstavi sta vsak dan ob 10. in 15. Danes zadnjič! Jutrj bo na sporedu ameriški film »Južno od Sahare«.
TRIGLAV: angl barv vistavisdon film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«. V glavni vlogi: John Greg-son. Dtana Dors. Susan Stephen. Predstave ob 16	18 in 20 Pro-
daja vstopnic od 15 dalje.
Danes zadnjikrat.
»LITOSTROJ«:	ameriški film
»VZHODNO ZAHODNA STRAN«, ob 29 Predprodaja vstopnic uro ored pričetkom predstave. VEVČE: amer. film »ČLOVEK IZ KOLORADA«. Ob 20.
DOMŽALE:	amer barv. film
»SEDE?* LET ZVESTOBE«, ob 13. in ‘20.
BLED: ' amer. barv. elnemasc. film »VZHODNO OD RAJA«, ob 20i39
NOVO MESTO »KRKA«; angleški barv. film »SEMENJ ZELJA« ČRNOMELJ:	amer. barv film
»ZVEZDA .TE ROJENA«, ob 29. KRANJ »STORŽIČ«:	amer. film
»PUSTOLOVŠČINE. V BURMI«, ob 18 in 20,-15:
KRANJ »P AT IZ AN«:	premiera
ital - franc filma »BIGAMIST«. ob 20.15
RADOVLJICA: franc - 'tal. cine-rnosccne film »DESTP.Y«. ob 20. JESENICE »radio«: amer barv. film »MAŠČEVALEC TZ DALLASA«. ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: angl. barv. film »LEPO JE BITI MLAD«, ob 18 in 20.
PTT7.Tr amer barv. film »CRN!
LABOD«.
MURSKA SOBOTA: ob 17.39 in 20. amer barvni film »Sin Ali Babe«.
KAMION FORD
3 tone nosilnosti, 8 cilindr-ski, z rezervnim strojem, generalno popravljen, prodamo.
Naslov v oglas, oddelku 1036-A
ZAHVALE
Ob smrti našega ljubega moža tn očeta
JOSIPA KERGOUTH-a
izrekamo prisrčno zahvalo vsem
'sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadn.ii poti. darovali vence in kakorkoli, izrazili sožalje.
Posebej se še zahvjaljujeimo br.
Platzerj-u iz Mežice, dr. Giaserju,
dr Radšelu in dr. Ramšaku iz
Maribora za njihovo toplo pomoč
prt lajšanju pokojnikovega trp-
ljenja.
Prav tako se zahvaljujemo Ob.
L O Črna na Korošcem, vsem
množičnim organizacijam in dru-
štvom, rudniški godbi ter prija-
teljem in- znancem iz zgornje Me-
žiške doline za darovane vence in
tako številno spremstvo na nje-aovi zadnji poti.
Vsem govornikom — prijateljem
pokojnika, posebno pa Bošteletu
in predsedniku ObLO Crna tov.
Hercogu za tople besede še en-
krat prisrčna hvala.
Žalujoča žena Valerija, sin Sto-
!an. hčerka Sonja z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega ljubega moža in očeta
STEFANA BLAZINE
se najtopleje zahvaljujemo organizatorjem. darovalcem vencev, pevcem, govornikom in vsem. ki šo ga spremljali na njegovi zadn.ii poti.
Žalujoča soproga Elizabeta to otroka Brigita ih Stefan.
UMRL!
Po mučni boleznj nas je zapustil: naš nepozabni mož atek to sin star 43 let
KARL JENKO nameščenec pri KGP
K zadnjemu počitku ga borno spremilli v petek. 30. maja, ob 18. url iz hiše žalosti Trata 40. Kočevje
ZalnjoM:	žena	Ana,	hčerki
Pauči in Mo-jca. mama, oče, stric in ostalo sorodstvo.
Kočevj e Slavonski Brod.
J A. / SLOTEHSK1 POBOCEFKEC / st. »8 - so. maja n**
Prešolanje slepih na CeyIonu
Štiridesetletni \Valiser Edgar Mari and se že od svojega petnajstega leta ukvarja z oskrbo im negovanjem slepih. Srečen je, pravi, da more pomaagti ljudem, ki so manj srečni kot on. — Ko je cevloaska vlada izprosila Mendarodno organizacijo dela, da bi poslala k njim strokovnjaka za prešolanje slepih in gluhonemih, so določili sia to človekoljubno delo Matr-landa. Od februarja 1955 dalje živi na Ceylonu; niti grozna vročina niti druge težave ga ne morejo odvrniti od njegove odgovorne naloge.
Oskrba slepih in gluhonemih je na tem otoku važen problem. Registriranih je 6000 slepih, medtem ko nimajo oblasti za druge invalide nikakih podatkov
slepih, polovica pa gluhih. Predmete, 'ki so se jih slepi Jn gluhi učili že prej, je sicer zadržal vezenje, tol je na C e vlomi zelo razvito, pletenje, tkanje, izdelovanje stolov iz cevi itd.), razen tega pa je vpeljal sedem novih predmetov, to je sedem novih možnosti za slepe in gluhe, da se z delom vključijo v normalno življenje.
Med novimi poklici moramo omeniti izdelovanje gumbov iz umetne smole, kijer so slepi prav tako priročni in spretni kot tisti ki vadijo. Gluhonemi se učijo mizarstva. Vse stroje za mizarsko delavnico bo priskrbela vlada. Eden najvažnejših novih predmetov je uvedba Brailejeve pisave, ki je prej tu niso poznali. Cejdoaska vlada je pn-
iH
skrbela potrebno opremo, Mednarodna organizacija dela pa je štipendirala nadarjenega slepega študenta, da se je šest mesecev šolal v Angliji. Lam" se je vrnil na Ceylon in organiziral delavnico za tiskanje knjig.
Pri vseh teh velikanskih potrebah je treba skrbeti za učiteljski kader, ki bo nadaljeval začeto delo. Marland izbira najboljše učence in jih kot učitelje pošdja v druge dele otoka. Tako bodo 'kasneje, ko bo sam zapustil otok, učenci uresničeval njegove zamisli.
Sreča siromašne vdove
Pred dvema mesecema je stopil indzemski turist v neko bajto ob cesti, nekje na severu Finske, da se ogreje. Opazil j-a, da je žena — vdova s sedmimi otroci — prelepila razpoke po oiknih s starimi pisemskimi zavitki, na katerih so bile še znamke. Ogledal si jih je in začuden ugotovili, da so med njimi filatelistične redkosti. Tujec je bil bogat in vn-et filatelist ter je vdovi predlagal, da bo prodal znamke na mednarodni filatelistični borzi v Londonu. Ovitke je pobral z zidov in pustil vdovi znatno vsoto denarja. Te dni je žena prejela od finske državne banke izkupiček za prodane znamke v vrednosti nekaj nad 4 milijone din.
3VO.CURWOOD
Rlš£: MII 4MUSTER.
Svetovnoznani antični čudež Vzhoda je nefcviun,,e glavno mesto države Khmer, ki so ga odkrili šele v prejšnjem stoletju. Medtem ko so v Evropi Normani osvajali Anglijo in ko se je začelo s križarskimi vojnami novo poglavje borbe med Vzhodom in Zahodom, je zablestela v Aziji za kralja Jayavarnama VII. država Zadnja Indija, ki pa je ugasnila kot meteorit. Bohotna mitologija, enaka tropski vegetaciji, se je ovekovečila v spomenikih tisočerih bogov in mogočnih naravnih sil. Kljub pečatu džungle ni izgubil ta antični vzhodni svet na svoji lepoti in čudoviti umetnosti, ki je izraz takratnega duha. — Slika nam prikazuje tako imenovani »stolp obrazov« iz 12. • stoletja. Stoji na zahodni strani vhodnih vrat v nekdanje glavno mesto Khmer in je ves preraščen, preperel ter razkopan.
265. Na Pierrotovem obrazu je Nepeesa videla, kaj se je zgodilo. Srce ji je zastalo v prsih, ko je opazovala strašno spremembo, ki jo je na očetov obraz zarisala smrt. Pierrot se je počasi dvignil. Ustnice so mu vztrepetale, ko je poskušal spregovoriti, potem pa se je s široko odprtimi očmi zrušil hčerki pred noge.
Namakanje
Edgar Marland pri praktičnem pouku slepih — v delavnici izdelujejo pleteno pohištvo.
Namakanje sušnih predelov so ljudje poznali že v davnimi. Saj so kulture, ki brez rednega namakanja sploh ne uspevajo. V Sovjetski zvezi je dolžina vseh namakalnih jarkov enaka desetkratni dolžin; ekvatorja. Površi-
ni torej njih število sploh ni znano. Popolnejšo evidenco otežkoča med drugim tudi dejstvo. da morajo biti formular j' tiskani v t.reh jezikih — angleškem. singalskem Ju tamilskem.
Marland je pričel takoj po svojem prihodu v Colombo voditi tečaje, ki jih je organiziral po lokalnih šolah. Medtem so dogradili delavnico, kjer je pričel praktično poučevati 160 učencev. Polovica med njimi je
Astronomija in sputniki
ITALIJANSKA PEVKA Luciana Doiliver je dobila od rimske mestne občine 39 milijonov odškodnine, ker je pri Drometni nesreči, ki jo je zakrivil mestni avtobus, izgubila glas Po mnenju zdravnikov so motnje na glasilkah pos:ed‘.ca prevelikega razburjenja, ki ga je doživela
V SOVJETSKI REPUBLIKI
Georgiji, Stalinovi domovini, živi nad lo.ooo stoletnih starcev. ki so skoraj vsi zelo živahni in zdravi. Nekateri se prav T2di plešejo narcdne plese. veliko jih še vedno dela. Znan je 140-letni zadružnik Hubolajev.
ŽELVO VELIKANKO, staro vsaj 4C9 let. je ujela posadka francoske ladje v Rok a vtkem prelivu. Tehta okoli 9 centov.
V ZDA so dali‘v promet avtomate za denar, ki sprejemajo tudi bankovce, jih izmenjujejo in ugotavljajo njih pristnost. Avtomati delujejo po elektronskem sistemu.
V INDIJI so odipravnli javno prostitucijo z zakonom, ki velja za vse indijske države o-d 1. maja letcs
TVRDKA M ANNEM SAN N A. G, bo zgradila 350 m vi.sok jeklen stolp na industrijskem razstavišču v Hannovru. St-oip bo 50 m višji kot je Eiffelov v Parizu in bo torej najvišji e Evropi.
Ko so izstrelili v vesolje tret j: veliki sputnik, je sovjefefci znanstvenik Pobedonoscev izjavil, da so možnosti as.trono.ms.kega raziskovanja z umtenimi satelit' zelo mncgoatranske. Dosedanja raziskovanja neha s teleskopi t Zemlje ne zadostujejo. Zračni tokovi v atmosfeiri motijo opazovanja, slike zvezd so nejasne Ln razbite. S športnikov se pt vidi vse jasneje in vsaj deset-tisočkrat povečano. Na Meseci bodo mogli opazovati predme te s premerom 18 m. Videle s. bodo podrobnosti na površin-Marsa, s tem pa bo rešeno vpra sanje kanalov in planin na ten skrivnostnem planetu. Nadalij. bi s satelitov mogli razistoa'
površine Merkurja, Jupitra i’ orjaškega Saturna. Sonce bi vi deli popolnoma drugače, če r
Vode iz ocena v ocean
Šest milijonov ton vode s pretaka vsako sekundo iz Sc vernega Atlantika v Južnega, j
ugotovil dr. Wolton Smith, sode lavec mednarodnega oceanograf skega društva v Washxngtom ki že vrsto let proučuje morsk-tokove. Voda iz Severnega. At lentika odteka v Labrador.sk.' morje, veliko pa tudi v Sredo zemsko morje. Ogromne količin«-vode izginejo v skrivnostnih po nikalnicah med Gronlandom ir
Tslsndcm. Dr. Smith je odgovoril pritrdilno na vprašanje novinarjev. ali bi bila rentabilna orjaška hidroelektrarna v Gi-bralfarski ožini.
ga gledali in slikali z rentgenskimi žarki z neke medplanetarne postaje. »Sicer pa ni daleč čas,« je končal profesor Pobedo-noscev, »ko bodo obiskali medplanetarni' prostor ljudje, opremljeni z najsodobnejšimi aparati in sredstvi za proučevanje ve-■-M dva«.
n.a, ki jo ti 'jarki namakajo, je velikanska i.n znaša 1.2 milijonov hektarov ali skoraj polovico
jugoslovanskega ozemlja. N>aj-večji hldrotehnični objekti so zgrajeni v republikah srednje Azije, v Zaikavkazju, Povolžju Ln na Krimu, to je v republikah s suhim in toplarn podnebjem. V kratkem bodo to površino povečali še za 5 milijonov hektarov. — Sedaj gradijo Ka-rakumsfci kanal v Srednji Aziji, ki bo dolg 900 kilometrov. V Gladni stepi v Uzbekistanu in v Kazaikis.ta.nu bo nastala velJka oaza, naj več j e območje za gojenje bombaža z dragocenim tankim vlaknom.
Po površini zemljišča, ki ga umetno namakajo, je Sovjetska zveza tretja država na svetu. P.rvo i.n drugo mesto pripadata Kitajski in Indij,'.
Barvasti bombaž
V Uzbekistanu se je posrečilo seleikcionistom, da so vzgojili bombaž temno rjave, svetlo rjave in rumene barve. Naravna
barva bombaža ne zbledi na
soncu, n.Ai se ne sp.ere. Ta bombaž so dobili z raznimi križanji. Vse tri vrste izredno hitro dozorijo in so zelo odporne proti boleznJm. Poleg tega dajo velik pridelek.
Let ob vsakem vremenu
| Jpj v ",
Plgjg
0 ■ 'ul': t
V i
Osemindvajsetletni rokoborec Tage Rye Jensen je član kjoben-
havenskega športnega društva Husum. Kljub temu, da je od rojstva slep, je med najaktivnejšimi člani društva.
Tehnični inštitut univerze v Massachussetbn (ZDA) j.e prikazal nov način upravljanja ladij m letal, ki bo'verjetno povzročil silen preobrat v prometu.
Prometna sredstva upravljajo namreč brez kompasa, radarja n radia. Nedavno je takšno legalo brez pilota preletelo ZDA ■>d Atlantskega oceana do tihomorske obale.
Ta novi sistem sestavljata dva
Ultra zvok v zdravstvu
V leningrajskem inštitutu za ransfuzijo krvi so izdelali močan ultrazvočni aparat za sferi-
': z a c ,'j o krvne in ume-t-ne plazme. Znano je. da more ultra ivok razbiti molekule materije
'n da v trenutku uniči vse vrste bakterij j n virusov. V posebnem -oaratu. ki so ga ,izdelali sode-'avc-i im ti tata, uniči ultra zvok vse bakterije v plazmi, dragocene biološke lastnosti pa ostanejo nepoškodovane. Nov način sterilizacije bo prispeval k reševanju mnogih vprašanj, ki so vezana na kdnseirviranje krvi in sploh na široko uporabo transfuzije pri zdravljenju.
poglavitna elementa:	giroskop
i.n utež. Kamor koli se premakne vozilo, ostane nadvse natančni gJroskop vedno usmerjen na določeno zvezdo, utež pa drži
smer proti zemlji. Poleg teh dveh elementov so še posebni inštrumenti, ki registrirajo vsako najmanjšo spremembo smer.' in avtomatično delujejo na kazalce z,a upravljanje, ki vodijo letalo po določeni poti.
Zlasti važno je. da ta sistem za upravljanje n,a dovoljuje odklonov zaradi vetrov, atmosferskih razmer ,"n podobnega.
266. Prevzeta od groze in žalosti se je Nepeesa vrgla n; očetovo truplo. Sama ni vedela, kako dolgo je ležala in čakala, da bo oče vendarle odprl oči, da ji bo še povedai dobro besedo. Med tem je McTaggart vstal in se nasloni/ na zid. Se vedno je držal orožje v rokah. Iz otopelosti ga. je zbudila zavest, da je zmagovalec tega strašnega boja.
;.:u ' v-.
ŠPORTE! REPORTER
II
‘kfcsr b t ■ Avb
V	\\\	L
— Samot renutek ostane v tej pozi! —
267. Niti malo se ni ustrašil svojega zločina. V svoji pokvarjenosti se je celo veselil. Vedel je, da za ta umor nihče ne bo izvedel. Zakopal bo Pierrota in odvedel Nepeeso v Lac Bain. Saj je sedaj popolnoma nemočna, nihče več je ne more braniti pred njim. In zato nikoli ne bo povedala, kaj se je dogodilo v Pierrotovi hiši.
■	neBHj j 9SSB BBS
I. DRUŽINA
Telefoniral sem firmi Redfern Motors iz drogerije na Elatbush aveniji. Odgovoril je šef.
»■Pravkar sem se poslovil od gospe Garrity,« sem mu povedal. »Poslušala je motor, kot da„ bi vedela, na katerem koncu avtomobila je, in trikrat šem jo moral peljati okoli parka. Nato pa je začela premišljevati, ali sploh potrebuje avtomobil.«
»Naj gre k vragu!« je dejal Redfern. »Deset kupcev imamo za vsak avtomobil. Nekdo se je pred nekaj minutami zanimal zate.«
»Zame?«
V slušalki sem slišal premikanje stola, nato pa globok vzdih, ko se je Redfern udobno zavalil nanj. Gospod Redfern je rad govoril in rad sedel.
»Takole je bilo, Adam,« je dejal. »Vprašal je, če si tukaj. Povedal sem mu, da te ni. Ni vprašal, kdaj se vrneš, kar bi pričakoval od človeka, ki po nekom sprašuje. Pravzaprav sem imel vtis, da je vesel, ker te ni, in lahko sprašuje mene.«
»Kaj pa je hotel vedeti?«
»Kako dolgo si že pri meni v službi, kako dolgo te poznam in podobne stvari. Nisem neumen, veš, in prav kmalu sem ga vprašal, kaj. hoče imeti. Dejal je, da nič ne de, da bo prišel sam in se pogovoril s teboj, ko boš tukaj. Hotel je oditi. Stopil sem za njim in ga vprašal, ali ne bi pustil svojega imena, da bi ti lahko povedal; kdo je bil tu, pa je ponovno dejal, da nič ne de, in je odšel.« ■
»Kakšen pa je bil?« - -	•	,	■
»Moški,	star kakih 45 ali	50 let. Imel je tako	kriv nos,
da	je bil videti zlomljen, in	tako ostro 'brado,	da	bi lahko
vrtal luknje	v njo. Ga poznaš?«
»Ne.« Z	nogo sem odrinil	včata govorilnice,	da	bi spustil
dim ven.
Redfern je začel govoiuti nekoliko tiše. »Adam, ali je kaj narobe?«
»Kako narobe?«
»S policijo,« je resno dejal. »Prisegel bi, da je bil možakar detektiv. Vedel se je nekam skrivnostno, če me razumeš.«
»Saj detektivi niso skrivnostni. Hodijo naokrog z značkami, ki jih zmeraj molijo ljudem pod nos.«
»Nikdar ne veš, kakšne metode uporabljajo.« Redfernov glas se je znižal še za eno oktavo in se prelil v zarotniško šepetanje. »Adam, že dolgo te poznam. Brž ko si prišel, iz armade, si dobil pri meni staro službo. Morda bi bilo bolje, če bi mi zaupal.«
»Psssst,« sem zasikal, »prisluškujejo.«
»Kaj ?«
■' »Poslušajte,« sem rekel. »Poznate me samo kot Adama Breena, toda v nižjih slojih podzemlja sem znan kot gospod ,Z’, ki se za zdaj drži utrudljivega programa: po eno truplo na dan, razen ob nedeljah in praznikih.«
Redfern je globoko vzdihnil, kot da bi zašumel veter med drevjem.
»Adam, nisi ravno največji duhovitež v Brooklynu. Pravim ti, da mi njegovo vedenje ni bilo všeč.«
»Verjetno ga je poslala konkurenca, ki hoče, da bi vi kot glavni zastopnik ,planete’ vedeli, da ima vaš najboljši prodajalec na piki dober avtomobil druge'znamke.«
Redfern je molčal, kar je pomenilo, da je užaljen.
Hitro sem dodal: »Verjetno je moja žena kupila še kaj na kredit in je Krivonosec raziskoval moje dohodke. Pravzaprav sem vam telefoniral zato, ker je ura že šest in šem blizu doma. Ali je res nujno, da vam pripeljem izložbeni avtomobil nazaj?«
»No,« je zategnil Redfern, da bi se izkazal kot človek tehtnih odločitev tudi v manjših zadevah, »pa ni treba, toda ne puščaj ga čez noč na prostem. Spravi ga v garažo, slišiš?«
Rekel sem zbogom in obesil slušalko. Ko sem razvozlal noge, sem čutil v njih mravljince. Sedeži v javnih govorilnicah in po ' el j e niso narejeni za dva metra velike ljudi.
Ko sem odhajal iz drogerije, sem šel mimo kupov bonbonier, ki so bile naložene na steklenem pultu tako visoko in pravilno, da so bile podobne nebotičnikom v spodnjem New Yorku. Kupil sem eno, ki je bila podobna najnovejšemu modelu ženskega klobuka.
Ulica v Borough Parku, kjer sem stanoval, je bila iz leta 1920, kar pomeni, da ni imela razpadajočih hiš v slogu evropske arhitekture, da pa tudi ni bila natrpana s sivimi stanovanjskimi bloki. Hiše v naši ulici so bile dvonadstropne in iz rdeče opeke, sezidane druga ob drugi, tako da so stale v nepretrgani vrsti od ulice od ulice. Ko ne bi bilo vsakih deset metrov belih stopnic, bi bile podobne vojašnici.
Toda nisem stanoval tu. Bil sem aristokrat. Hiše na moji strani ulice, čeprav v vsem podobne onim, so bile ločene ena od druge. Med njimi so bili privozi, zasebne garaže in celo stranski vhodi in včasih poleti je sonce sijalo skoraj meter
globoko v notranjost dnevnih sob skoraj celo uro na dan. Bilo je skoraj tako kot na deželi.
Otroških vozičkov ni bilo več na ulici, ko sem prišel , domov, in večina otrok je bila pri večerji. Kraj je bil videti nekam zapuščen in osamljen. Zapeljal sem se s »planetom" po ozkem privozu in se ustavil na nekoliko širšem prostoru tik pred garažo. Vrata garaže so se škripaje premikala v vetru. Esther je zmeraj pozabljala zapirati vrata, katera koli vrata: omare, sob ali garaže.
Zaprl sem avtomobilska okna in zaklenil vrata. Ce je Redfern mislil, da bom umaknil svoj avtomobil iz garaže in spravil vanjo »planet«, je bil potreben pouka iz psihologije. »Planet« je prav tako lahko prenašal jutranjo roso kot moj avtomobil.
Videl sem, da je Esther pozabila zapreti še ena vrata, in sicer zadnja leva vrata limuzine. Stopil sem v garažo io jih hotel zaloputniti.
Tedaj sem zagledal kovček.