Štev. 67
9m ipHli 1914
LetniK XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in prazniki*,'
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
I redni«tvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, !. nadstr. — Vd dctsi r.jj se jv Ciljajo uredništvu lista. Nefrankitana pisma se M
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Iziajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsotdf 1 i .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega & 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24-—
za pol leta.................
za tri mesece....................6*—
Za nedeljsko izdajo za celo leto ........5-ZjJ
za pol leta................. 2 60
„Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je moct"
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .EdinosU". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
Brzojavno porotna.
Preli itaiijoMki pravni fakulteti na Dunaja.
DUNAJ 8. (Kor.) -Kor. Austria« poroča: Parlamentarna komisija krščansko socialnega državnozborskega kluba se 9ai včeraj z vestmi, ki so se razširile v političnih krogih n ki vedo, da na-i rava vlada ustanoviti s pomočjo § 14 a!i navadnim naredbenim potom laško i ravno fakulteto na Dunaju ali pa reakti-\ >ati svoječasne \ViItenske pravne Kurze v laškem jeziku. Komisija je sklenila, da se bo obrnila tozadevno na vlado in izročila proti taki nameri odločen protest. — Danes je bila vsled tega sklepa dei utacija krščansko socialnega državnozborskega kluba pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu in ga je opozorila, da je klub odločno proti ustanovitvi vsake nenemške visoke šole ali podobnega instituta s pravico javnosti na Dunaju. Ministrski predsednik grof Sturgkh je izjavil. da vlada nima namena ustanoviti na Dunaju laške pravne fakultete bodisi s pomočjo § 14 bodisi navadnim naredbenim potom in da so vse tozadevne vesti popolnoma neutemeljene.
DRŽAVNO SODIŠČE.
Pritožba čeških deželnih odbornikov proti ustanovitvi upravne komisije na Češkem.
DUNAJ 8. (Kor.) Danes je izreklo državno sodišče odločbo glede pritožbe šestih bivših deželnih odbornikov proti z Julijskim patentom ustanovljeni deželni komisiji na Češkem, katero smatrajo pritožniki za nezakonito in protiustavno. Bivši deželni odborniki poudarjajo, da jim je z ustanovitvijo upravne komisije odvzeta pravica izvrševanja deželno odbor-niškega mandata in da se kršijo njihove pravice, katere jim daje deželna ustava, glede izvrševanja njihovih uradnih funkcij, katere jim nalaga deželnoodborniško mesto. To pritožbo je državno sodišče zavrnilo, češ da ni za to kompetentno. V razlogih navaja državno sodišče, da je po zakonitih določbah umestna pritožba na drž. sodišče samo ^a>.v konkretnih slu-
politične pr^^ tunika Cesarski patent pa, s Katerim ^ ie ustonovUa^upravna komisija se ne more Mnatrati kot taka odredba upravne oblast? ker vsebuje ta patent le splošno normo in ni indiv idue 1 na za gotovo osebo določena odločba. Zato se ie morala pntoz-lojena UUHI^u«.	-romHi izdate
fca v kolikor se tiče vlade tega patenta zaradi sodišča zavrniti. Zakon o bosanskih železnicah uveljavi*« s § 14. — Kršenje usta\e.
m iN Al 8 (Izv.) jutri izide prisilna r *14., s katero se uveljavi zakon o
zaradi izdaje nekompetence drž.
bivši minister Ilić sta na poziv srbske vlade odpotovala v Belgrad in se zagotavlja, da so avstrijsko-srbska pogajanja v stvari orijentalskih železnic tik pred prekinjenjem. Stališče Avstrije v bistvenih točkah nasprotuje stališču Srbije. Vendar pa bi avstrijska in srbska vlada neradi videli, da bi prišlo do popolnega razbitja pogajanj. Navzočnost Jovanovića in Ilica v Belgradu in njuna posvetovanja z vlado naj bi našla modus za primerno odložitev popolnega prerušenja pogajanj.
Atentat v Debrecinu. — Ogrska policija nalagana.
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Sef budimpeštanskih detektivov Heteny, katerega je poslala ogrska policija v Niš, da bi prevzel v okolici Skoplja aretiranega debre-činskega atentatorja Cataraua, poroča iz Niša, da so vse vesti o aretaciji Cataraua neresnične. Vesti o aretaciji Cataraua so nastale na sledeči način. Neki orožnik v Skoplju je pripovedoval, da je razpisana za prijetje Cataraua nagrada 30.000 kron. Eden njegovih tovarišev je- šel k avstro-ogrskemu konzulu in mu je natvezel pravljico, da se skriva Catarau preoblečen v neki mali vasici v okolici Skoplja. Heteny in njegov tovariš sta se vrnila nato v Budimpešto.
Ban Skerlecz pri cesarju.
DUNAJ 8. (Izv.) „Ung. Post" poroča, da je prišel včeraj hrvatski ban Skerletz na Dunaj. Okoli 10 ure ga je vsprejel cesar v SchOnbrunu. Ban je poročal cesarju o položaju na Hrvatskem.
Zavarovanje proti nezgodam za rudarje.
DUNAJ 8. (Izv.) „Wiener Ztg." priobčuje cesarsko odredbo z dne 7. aprila 1914 s katero se pritegnejo tudi rudarji splošnemu zavarovanju za nezgode. S tem je izpolnjena dolgoletna želja rudaijev. Rudarji sicer do sedaj niso bili brez vsake pomoči o slučaju kake nezgode. Imeli so takozvane bratovske skladnice, ki pa niso članom nikdar toliko nudile, kakor nudi svojim zavarovancem splošna zavarovalnica za nezgode. Tudi so dobivali poškodovani rudarji od bratovskih skladnic rento u r, slučaju popo'ne dela-
ZaTdlOVdlllitc pil* J«-«- V"
naredbba«nskoVerc"egovskih železnicah,
ki ga K' ogrska zbornica že sprejela do-
TaTdlOvdlUIU;	r--—~ * - - ~
primerno rento tudi pri delni nesposobnosti za delo. To so zelo občutili posdmo rudarji, ker so izmed vseh drugih stanov, ki so že več kot 25 let uživah dobrote splošne zavarovalnice, najbolj izpostavljeni raznim nesrečam in nezgodam.
Pristranost pri oddaji železniških gradenj v Bosni.
DUNAJ 8. (Izv.) Iz Sarajevega poročajo, da je gradnja železnice Bihač-Novi ze oddana. Proga je razdeljena v šest stavbn^ delov. Prvega, najboljšega je dobil ogrski ponudnik Kis, drugega, tretjega in četrtega
združene srbske, hrvatske in muslima:sk:
banke, petega in šestega pa podjetnik ovj
veliko zborovanje, na katerem je govoril o Romunih na Ogrskem ter označil avstro-ogrsko monarhijo kot najhujšo sovražnico Romunov. Če so sedaj na Ogrskem nekoliko prijaznejši napram Romunom, je to le vsled strahu pred samozavestjo Romunov Sedmograško romunsko vprašanje se ne da več rešiti drugače nego s silo.
HomafUe v JUbanUL
Položaj izboljšan. — Odgovor trospora-zuma na grško note*. — Albanija ustreže grškim zahtevam.
DUNAJ 8. (Izv.) Položaj v Albaniji se v tukajšnjih oficijalnih krogih presoja zelo optimistično. V Epiru je baje zavladal mir, ker se je med epirotskimi vstaši in albanskim orožništvom sklenilo nekako premirje in se vrše med vstaškimi vodjami in orožniškimi poveljniki nova pogajanja. Poleg tega pa je tudi trosporazum podal trozvezi odgovor na grško noto, na čigar podlagi se upa, da Grčija umakne svoje čete iz Epira, kar se smatra na Dunaju za odločilno dejstvo za vzpostavitev miru in reda. K temu pa je še knez Viljem naprosil romunskega kralja, da bi posredoval med Albanijo in Grško. Kakor je znano, je Grška zahtevala neke korekture meje in je izjavila, da je pripravljena plačati Albaniji za odstopljeno ozemlje 2V2 milijona frankov. Poleg tega pa je zahtevala Grška tudi garancije za cerkveno in narodno svobodo za one Grke, ki ostanejo pod albansko vlado. Zatrjuje se, da je knez Viljem pripravljen ustreči tudi tem zahtevam. Na drugi strani pa se zatrjuje, da je popolnoma izključeno, da bi storile velesile v albansko-epirotskem vprašanju kake korake, češ, da knez Viljem vse te notranje homatije uredi lahko sam. Razbistritev položaja pospeši gotovo tudi konferenca grofa Berchtolda z Di San Giulianom, ki se bo vršila že dne 14. t. m. v Opatiji. Z ozirom na grozeči želez-ničarski štrajk v Italiji pride D San Giu-liano že ta dan v Opatijo in ostane do 17. t. m. Pred sestankom v Opatiji bo grof Berchtold obširno poročal o zunanjem položaju prestolonasledniku v Miramarju.
L)raca, aa su	-
sili zavzeti Korico, da so jih pa albanski prostovoljci in 1000 mož broječe albansko orožništvo zavrnili ter jim zadali obrtne izgube. Neki grški častnik e bil ustreljen, m obeh stnSieh pa je veliko število ranjenih. 0dgOVOf na g^o noto.
LONDON 8. (Izv.) „Reuter" poroča, da so velesile tripelentente formulirale nacrt za odgovor grške note z dne 22. feb. in da so naznanile vsebino tega načrta trozvezi. Od-eovor se nanaša na vse točke grške note. Vsebuje tudi vprašanje glede Egejskih otokov, epirsko vprašanje in vprašan^ejkde internacijonaliziranja *
rim oa v avstrijski ni prišlo do razprave o njem in je naletela tozadevna vladna predloga na najhujši odpor pri raznih parlamentarnih strankah, ker je zakon po njihovem mnenju edino le v korist Mad-žLrom in pomenja največje oškodovanje avstrijskih koristi. Vlada uveljavlja seda •t zakon s pomočjo zloglasnega fe 14. m utemeljuje ta korak z nujnimi gospodarskimi in vojaškimi potrebami ter izjavlja da prevzema vso odgovornost za to * redbo. zakona ustave.
Simić. Prvi del je dobil ogrski	£ zahtevala pri sestavi odgovora nekaj pred-
dasiravno sta bila dva bosenska Ponudnika	Nagovarjanje Angleške m Fran-
boljša in cenejša. Avstrijske ponudbe so bile P	je Rusija od svojih zahtev odne
°rn0Silnl lUteca 1 avstrijski' dreadnought „Princ Evgen« je ao-Ne=ole	poizkusne voženje z najboljšim uspehom
vse zavrnjene.
Jakob Arbes umrl. PRAGA 8. (Kor.) Danes je umrl tukaj nestor čeških pisateljev, član češke akademije znanosti Jakob Arbes, star 73 let. Tretji avstrijski dreadnought. DUNAJ 8. (Izv.) rZeit' Poroča: _ Tretji
hala. Upajo, da bodo vse velesile te predloge podpisale in da jih bode vsprejela tudi
Grška.
Premirje v Epiro.
PARIZ 8. (Izv.) Vesti iz Drača poročajo, da so sklenili Epiroti z albansko žendarme-vrste premirje, ki traja baje ze
njo dva
neke
dni.
očitno kršenje
bodo po-
pe izku sne in odpluje sedaj v Pulo, kjer se
—----------A'	I izkusi nadaljevali.
Avstrijsko-srbska pogajanja zaradi onjen- p t, str|jsko gibanje na Romunskem.
ialskih železnic — prekinjena.	_______0 /t... \ Diirči »-rkmiinslri mi-
talskih DUNAJ 8. (Izv.) Dunaju, Jovanovič,
Zedinjenje Srbije in Čraegorc.
BELGRAD 8. (Izv.) Razni srbski listi priobčujejo predloge, kako bi se dale od-Hinactitne težkoče. ki ovirajo zedi-
bflo najbolje, da bi eden od obeh srbskih vladaijev, kralj Nikola črnogorski, ali kralj Peter srbski, postal car vseh svobodnih Srbov na Balkanu. Prestolonasledstvo v carstvu pa naj bi se uredilo tako, da bi bil prestolonaslednik v carstvu prestolonaslednik drugega kraljestva. Belgrad in Cetinje bi ostali kraljevski prestolni mesti carska prestolnica bi pa bilo Skoplje.
Avstrija zahteva prosto luko v Solunu.
PARIZ 8. (Izv.) Listi poročajo, da je avstrijska vlada od atenske vlade zahtevala glede solunskega pristanišča skoraj iste udobnosti kakor Srbija, zlasti pa svobodno luko za avstrijsko blago.
Srbska skupščina. BELGRAD 8. (Kor.) V nadaljni proračunski specijalni debati je izjavil poljedelski minister Jankovič, da je izdelal nov program po katerem se bo delilo ministrstvo v poljedelsko in v trgovinsko ministrstvo. Skupščina je nato sprejela proračun v detajlih.
Trgovinska konvencija med Romunsko in Grško.
BUKAREŠT 8. (Kor.) Senat je sprejel danes trgovinsko konvencijo z Grško. Zaroka romunskega princa z rusko caričinjo.
BEROLIN 8. (Izv.) Listi poročajo iz Pe-trograda: Zaroka carjeve hčerke velike kne-ginje Olge z romunskim princem Karlom se ni še javno razglasila. Najbrž pa obišče princ Karel carjevo rodbino v Kiimu, kjer se potem zaroka javno razglasi.
Črnogorsko posojilo. CETINJE 8. (Kor.) Zastopniki velesil so izročili danes črnogorski vladi kolektivno noto, v kateri se potrjuje v principu obljubljeno mednarodno posojilo. Novi predpisi za vojaštvo glede rabe orožja.
BEROLIN 8. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« poroča, da je cesar potrdil nove predpise za vojaštvo glede rabe orožja in da bodo ti predpisi še te dni razdeljeni med vojaštvo. Po teh predpisih sme rabiti vojaštvo orožje le v skrajno nevarnih slučajih, če ni druge po-
iTih * oblasti". V tem' slučaju Prevzametud vojaški poveljnik enotno vodstvo. S temi predpisi je onemogočen vsak konflikt med civilnimi in vojaškimi oblastmi.
Afera Caillaux. PARIZ 8. (Izv.) Včeraj je bil zaslišan zopet Caillaux. Izjavil je, da obžaluje smrt Calmetteja in da ni imel-proti^ njemu nobena osebnega sovraštva. Dežela bo spoznala njegov patrijotizem in njegovo ostro poUUčno razumevanje šele ko bodo objav-jeni dokumenti glede Agadirja. CaiUaux izjavil dalje, da je poznal ^namene Latr teia in da se ni bal sovražnika, ki bi b stanu posluževati se takih sredstev.
Ženske volijo. NEW-YORK 8. (Izv.) V državi Illinois volijo sedaj prvič ženske. V Cikagi je vpisa-n h v volilnih imenikih 217.000 žensk in 445.000 moških. Pri volitvah gre v prvi vrsti za omejitev ali za odpravo razpecavanja opojnih pijač.
NEW-YORK 8. (Izv.) Pri današnjih volitvah v državi Illinois je propadlo vseh devet ženskih kandidatinj. Značilno J e da ie večina volilk glasovala za moške. Propadla je tudi kandidatima v Chicagu, kjer pauia jv,	cknra v večini.
povodom katoliških velikonočnih praznikov, 53 dijakov, ki so bili že od 19. marca v policijskem zaporu zaradi izgredov povodom demonstracij pred nemškim konzulatom.
Ponesrečen aviatik.
LONDON 8. (Kor.) Vojaški aviatik Deane je padel z več 100 m višine na letalno polje pri Londonu. Bil je na mestu mrtev, vzrok nesreče še ni znan.
Zopet požar v Bombayju.
BOMBAY 8. (Kor.) Danes je zopet izbruhnil požar v skladišču za bombaž in uničil 2 veliki skladišči. To je že 16. požar od 23. marca t. 1. Škoda znaša 150.000 rupij (288.000 kron).
Eksplozija v smodnišnici.
DUNAJSKO-NOVOMESTO 8. (Kor.) V enem oddelku smodnišnice v Blumačevu je eksplodiral smodnik. Delavci so se rešili, en stroj je razbit. Skoda še ni znana.
Požar v tovarni za poljedelske stroje.
BUDIMPEŠTA 8. (Og. kor.) V Lozo-necu je izbruhnil snoči požar v tovarni za poljedelske stroje. Pogorelo je več skladišč v katerih je bilo nad 2000 strojev. Škoda znaša več kot 1 milijon kron, več 100 delavcev je brez dela.
Aretacija francoskega financirja.
PARIZ 7. (Kor.) Danes so aretirali financirja in veletrgovca Rousseaua zaradi velikih nerednosti, ki so jih našli v njegovih knjigah. Rousseau se toži s svojo ženo, ki je svakinja finančnega ministra Renaulda, zaradi ločitve zakona.
Obsodba turškega princa.
CARIGRAD 8. ilzvj Tretji sin bivšega sultana Abdul Hamida, Abdul Kader je bil obsojen zaradi prestopka pred kratkem na novo uvedenega statuta za cesarsko hišo na več dni domačega zapora.
Stavka v Rigi.
RIGA 8. (Kor.) Pet. brz. agent, poroča, da je stavka, ki se je pričela 6. t. m. in katere se je udeležilo čez 33.000 delavcev končana.
Portugalski parlament odgoden.
LIZBONA 8. (Kor.) Kongres je sklenil, fe.SSx°J^QdL-P-arlament tfo 16 maia. nekega komaj 141etnega dečka strašno razmesarjenega. Preiskava je dognala, da je
Je
Srbski poslanik na in srbski delegat,
BUKAREŠT 8. (Uv.) BivSi	^ bi
nister, profesor Xenopul je imel v
so bile ženske volilke skoraj v veemi Za Velikonoč. VARŠAVA 8. (Kor.) Pet. brz. agent, poroča, da je izpustil višji policijski mojster
bil deček učenec meščanske šole, po imenu Ivan Jilka, ki je sam skočil pod vVak, cer ga je njegova rednica nekaj pokarala,	___
Nameravan napad na kaznilnico.
Odvesti so hoteli vohuna Jandriča.
DUNAJ 8. (Izv.) Korespondenca Her-zog poroča, da je snoči poizkusila neka ruska družba z zvijačo osvoboditi znanega vohuna Aleksandra Jandriča, ki se nahaja v ječi v Karlauski jetnišnici v Gradcu. Slučajno pa je izvedela za ta naklep graška policija in ga pravočasno preprečila. V neko graško gostilno je prišla namreč pred nekaj dnevi večja družba tujcev, ki so, misleč, da jih nihče ne razume, govorili med seboj ruski. Slučajno pa jih je razumela natakarica, ki je bi a daljši čas na ruskem Poljskem. Poslusala je in prišla na to, da hočejo tujci oprostiti nekega jetnika iz karlauske jetmsnice, da bo pripravljen avtomobil, ki odpelje osvobojenega jetnika. Govorili sov da dva na-padeta stražnika ter ga zvezeta, druga dva pa pristavita lestvo ter izročita Jan-driću pilo, da prepili omrežje na oknu potem pobegne. V avtomobilu da bo pripravljena obleka, da se Jandric takoj pre-
PODLISTEK.
gd@ci mlin.
Rorr.2n. - Spi**« ***ier
Talbot je nato pripovedoval^ zgodbo o
Pavlininem očetu, ki je	ko
_ Ako mislite, — je rekel Lascars ko k Filip Talbot končal svojo pripovest, -da ste nepravično ravnal s svojim bratom _ da vam je uničil vašo sreco ^ brez-dvomna resnica - more biti o tem sod nik edino le vaša vest, a da bi vamHMo očital vaše ravnanje, za to nuna nince
pravice. Postopanje ^evalieria0deJe Morliere je v mojih očeh vredno vse graje in de la Morliere je zasluzil, da ga pošteno kaznujete.
_ Torej nisem izgubil vašega spoštovanja? — je vzkliknil Talbot razveseljen. — Vračate mi moj pogum, ki sem ga ze izgubil. Da, čutim, da se mi vračajo zopet moje moralične in fizične moči, in svoje življenje prodam drago. Nekdaj sem bil izboren sabljač, toda že dolga leta ni: sem imel orožja v roki. V moji oblacilrnci je še nekaj mečev. Ali bi ne hotel poizkusiti par udarcev z menoj?
Lascars je bil takoj pripravljen za to.
Filip je prinesel dva rapirja in je ponudil enega Lascarsu. Lascars se je postavil v bran in Talbot je začel napadati.
Roka Talbotova še ni prav čisto nič iz,tfebalatffa .bila svoie moči. Meni ,e dobro z očmi, | sebe, ^d^oaabsstal je, kakih pet minut
pozneje je bil Sauvageon že pri njem.
_ Kaj se je zgodilo nocojšnji večer v hiši vašega sedanjega gospodarja, ste najbrž deloma videl, deloma slisal. Mon-sieur de la Boisičre se bo jutri zjutraj dvo-bojeval s chevalierjem de la Morherejem v vincencskem gozdu.
—	In ta dvoboj bo imel najbrž za posledico, da bom jutri brez službe.
—	Nikakor ne. Ko bi monsieru de la Boisiere morda jutri izgubil svoje življenje, vstopite jutri zopet pri meni v službo. Sedaj pa me poslušajte z vso pazljivostjo. Jutri zjutraj pridem z grofom Giubrayjem po gospoda de la Boisičreja, da ga odve-deva na sestanek, ker sva njegova se-kundanta. Kako hitro zapustimo hiso se neopaženo splazite v njegovo ^o sobo.
gubila svoje	.
udje so mu bili še voljni in hitrost ter gotovost, s katero je vodil rapir, ste kazali, da se je mogel spoprijeti z vsakim, tudi najizvežbanejšim sabljačem. Vzlic temu pa je bilo zelo dvomljivo, da bi mogel uspeti proti Morliereju, ki je bil v polni mladostni moči in pravi veščak v sukanju
sablje.	.. „ ,
— Dosti je! — je zaklical Lascars. — Izgubil niste še prav ničesar in se prav lahko merite z menoj. Morliere izpozna jutri, da nima opraviti s kakim vsakdanjim nasprotnikom. Sedaj mi pa dovolite, da odidem domov. Vlezite se in si pridobite še novih moči z mirnim spanjem.
_ Na spanje še ne smem misliti, — je
odgovoril Talbot, — ker imam še opravka z nekaterimi važnimi stvarmi. Moje živ-lienje je v božjih rokah. Zato je potrebno, tia napravim svojo oporoko in ukrenem vse potrebno za vsak slučaj.
Krepko sta si stisnila prijatelja roko ir
lo-il«'
v'oredsobi je našel Lascars služabnika Jasmina, prejšnjega Sauvageona,
ki ga
je^^fima gospod baron kake ukaze z,-9 __ je vprašal Sauvageon Lascarsa
zame in za vas nepreklicno izgubljeno za
VC-Ne bojte se, gospod baron; le pojdite mirno spat Moja roka je spretna m moje oko je bistro.
XIX.
goliotno, da stopim nekoliko v stran z gospodom baronom, ker mu imam se nekaj
sporočiti.	...
Nato sta se Talbot in Lascars umeknila
nekoliko dalje v gozd.
_ Kako se vam zdim? — je vprašal Talbot Lascarsa. — Ali se vam ne zdi tak
Sainte Catherine v Talbotovo spalnico,
kjer so ze čakali
v 1 tliuuiw»u ^ t-"--------, -1
Talbot, grof Giubray m zdravnik.
_ Gospoda, saj menda ne pnhajampre pozno? - je vprašal Lascars. P^vo |e ogledajoč po sobi. Ko bi se nezum
v božjih rokah, —
me
je
__ Govoriti moram takoj z vami, odgovoril Lascars. - Pričakoval vas bom torej na ulic. kakih sto korakov odtod V teh poznih večernih urah je bila ulica
Naibrž vsaj popolnoma verjetno je, najdete v spalSici zapečaten zavoj z napisom- >To je moja oporoka«. Ta zavoj
vzemite s seboj in gashranitedomojega
prihoda. Ce >e monsieur de la Boisičre vrne živ domov, položite zavoj zopet na prejšnje mesto; če ga pa pripeljejo mrtvega, izročite zavoj meni Pripominjam pa, da je od spretne izvršbe tega naloga odvisna moja in vaša sreča. Ce bi ne ravnal previdno in pametno in bi se dal zasačiti, ko bi si Sel prilaščati te važne listine, potem je vse upanje, da prideva do imetja,
govalec.
—	Izid dvoboja je je odgovoril Talbot.
—	Povod moje radosti je, da seni sklenil
svoje račune z bogom in svetom. Ta dvo-3	* j-«	a o c o m resno
svoji
preteklosti. In v tihi noci, ko sem bil po-
„»p«™.---------- -	. , , oolnoma sam, sem sledil nekemu klicu ve-
- Ne prepozno, dragi prijatelj, - je od- sti ki sem ga vedno skušaluisatiPos^-covoril Talbot. — Toda stopimo pa takoj dica ie bila, da sem neko prejšnjo krivico fahko v voz Orožje je že v vozu.	»---------—^ vam pove
vfadovati v vseh okolščinah, pa naj bi bile ^m/Je namreč dal povod, da sem r še tako nenavadne, se bi bil gotovo zbe- premiSlieval o svojih razmerah in o rfot k-fiiti na oisalni mizi je zag U omoM Dreteklosti. In v tihi noči, ko sem di
gal, kajti na pisalni z napisom: »To je moja oporoka
obil
i V
Kočijaž, ki je že sedel na kozlu, ukaz, naj z vso hitrostjo vozi po vinceuneski gozd.
Ko je prispel voz do gozda, še ni bilo videti od nasprotne strani nikogar. Sicer je pa tudi bilo šele tri četrt na osem.
— Mismo tore} prvi, — je rekel Talbot veselo. — Zelo me veseli, kajti pri dvoboju ne sme biti, da bi dal človek čakati nase. — Gospod grof, prosim, oprostite mi bla-
skušal popraviti. Moja oporoka vam pove vse. Toda čujem, da prihaja voz; gotovo prihaja moj nasprotnik Cas hiti, -cer bi vam bil povedal še vec. Nekaj 1 ;ndar še. Imenoval sem vas za izvršitt-,a svoie oporoke. Kajne, da rad prevza: ete trud, ki je združen s tem poslom.
—	Gotovo prav rad. Toda prepričan sem popolnoma trdno, da ostanete živ.
—	Seveda si ne želim smrti.
Stran IL
»EDINOST« št. 67.
V Trstu, dne 9. aprila 1914.
obleče. Avtomobil bi potem odpeljal vso[ družbo preko Ogrske na Rusko. Natakarica je obvestila policijo, ki je odredila najobširneje priprave, da prepreči ta naklep. Jandrića so odpeljali v drugo celico in ga uklenili. Vse straže so pomnožili. Par dni so čakali zastonj. Snoči r- res privozi! proti jetnišnici avto-	so
pa ljudje, ki so bili v avtoii	opazili,
da so straže pomnožene, se je avtomobil hitro obrnil in po blis^ovo zopet odpeljal proti mestu in dalje er številke m imel razsvetljene, niso mogli dognati njegove identitete. Izgini! je brez sledu iz Gradca in žnjim tudi oni tujci, ki so tako pobegnili. dasiravno so bili vsi pod posebnm policijskim nadzorstvom.
Kov Kura?
IL
Mnogo, že dolgo, zopet in zopet, ob vsaki priliki, se govori, razmišlja in razpravlja o vzrokih, ki ovirajo, da najviše in najnujnejše avstrijsko vprašanje, narodnostni probiem, ne more nriti do povoljne rešitve in s tem država d toli potrebnega notranjega miru in do konsolidacije notranjih razmer, ki je zopet predpogoj za vspešno uveljavljen je države na zunaj: varovanje in povspeševanje vsakovrstnih koristi njenih.
Razloge za to usodno dejstvo so si naravnost navskrižne, prikrojene primerno okolnosti, kateri skupini avstrijskih narodov pripada on. ki razlaga: ali skupini narodov, ki so v tej državi gospodovalni in privilegirani, ali pa skupini, tistih, ki jih tišče v položaj podrejenosti. Razloga se torej ravna po vprašanju, ali naj se ohrani, ali naj se odpravi diferenciranje državljanov v take prve, in v take druge vrste.
Med gospodovalne narode v monarhiji štejemo Nemce in Madiare, a v tostranski nje po!	^vajo beneficije državljanov
prvega Nemci in Italijani.
Pustimo te poslednje! Mi na jugu občutimo sicer krvavo na svoji koži njihovo samopašnost, vse neprijetnosti avtokra-tičnega, oligarhičnega naroda, ki mu narodna požre^n ~ in gospodstvaželjnost nima nikjc	ne kraja. Ali koncem koncev vendar ne bodo naši Italijani ob vsej lastni jim megalomaniji odločali o bodoči notranji usodi naše države in naših primorskih pokrajin še posebej.
Težavneji in usodneji so slovanski računi z Nemci. Pri teh je število veče, je kultura višia. gospodarska moč silneja, je ves državni aparat v njihovih rokah, je birokracija s svojimi tradicijami na njihovi strani, in jih — kar je najusodneje za nas — podpirajo pritiski oficijelne in neofici-jelne Nemčije. Pred nevarnostjo german-stva izginja za nas ona italijanstva, ako se namreč dvignemo nad dnevne boje s Poslednjim, ako z višega stališča presojami' perspektive v bodočnost.
Nemci so odločilna ovira proti revidiranju političnega programa naše države, kakor ga priporoča ^Danzers Armee Zei-tung*:
Časi, ko so bila raznarodovi, ia še možna, so definitivno minuli;
Bodoča monarhija mora dobiti drugačno lice, nego je ima sedanje; uveljaviti se mora popolna narodna avtonomija vsace-ga in tudi najmanjega naroda;
Izvedenje te preobrazbe je nujna in edina naioga tistih dunajskih državnikov, ki so zakrivili se svojo notranjo politiko, da naša monarhija nima nobene privlačne sile več za balkanske narode, da smo pri Srbiji in Crnigori direktno obsovraženi, da tudi romunski in bolgarski prijatelji niso več zanesljivi, in ki se svojo tesnosr-tno gospodarsko politiko in političnimi pogreški naravnst potiskajo te narode v naročje Rusije; z isto nacijonalno politiko, s katero so pomirili Maloruse, naj skušajo pridobiti Romune in Srbe in jih sprijazniti z monarhijo, da ne bodo stremili preko nje mej!
To bi bile konture bodočega programa monarhije, kakor ga toplo priporoča »Danzers Armee-Zeitung«. Ali tu treba že izpregovoriti resno in odkrito besedo na adreso tega lista in njih, za katere in v katerih imenu piše! Kajti tu velja v polni meri tisti, znani latinski rek; Zdravnik, zdravi najprej — sebe!!
Med tiste Nemce, ki so v glavno oviro proti revidiranju državne politike v smereh gori označenih, so bili vsaj doslej ravno vojaški krogi. Pri nemških politikih je nad vse zadnje razumljivo in se da psihološko razlagati, če se nočejo odreči privi-legovanemu stališču nemškega plemena, kajti nikdo se ne odreka rad dobrotam gospodstva, da bi jih delil z drugimi enakopravnimi; da hočejo torej ti nemški politiki ohraniti stare tradicije. Sicer ne zato, ker so te tradicije primerne za državo, koristne in odgovarjajoče sodobnim potrebam povsem izpremenjenih razmer, ampak le zato, ker so v prilog njihovemu nacijonalnemu egoizmu. Pri nemških politikih je torej, pravimo, vsaj umljiva taka politika trdnosrčne človeške sebičnosti. Ali vojaški krogi?! Pri teh ne odločajo — vsaj zatrja se nam vedno tako — narodni in politični momenti in bi morali torej potrebe države presojati z višjih vidikov, ki jh ne zatemnujejo politično-narodni interesi. Je-li pa bilo doslej tako? Ali niso bili doslej vedno ravno oni, ki so se krčevito protivili prehodu od politike, sloveče na tradicijah nemškega nadvladja v notranji in vnanji politiki, k pametni in pravični narodnostni politiki na principu enakopravnosti — torej politiki, ki bi pomirila in zadovoljila narode v notranjem države in ki bi bila vsled tega vabljiva tudi za narode izven monarhije?! Naj konkretiziramo nekoliko! Spominiaimo se le afer na kontrolnih shodih /.a; adi zglašanja z besedi-
cama »Tukaj« in »Zde«! Radi take malenkostne formalnosti, radi take lapalije — koliko razburjanja, koliko zagrenevanja čutstev, koliko težkih kazni, ker bi baje — v smislu starih tradicij — brez nemškega duha in nemške uniforme prišel obstanek in pravi duh armade v nevarnost!! Kdo se je vzprotivil n. pr. soglasni želji naroda v Bosni in Hercegovini, došli do izraza v zakonodajnem, po narodu izvoljenem deželnem zastopu, da bi zadobila uprava železnic v teh deželah naroden značaj?! In vsi pojavi v vojaških krogih nasproti Srbiji v časih najhujše krize?! Ali niso bili ravno ti krogi za hiter in krvav obračun s Srbijo, čeprav so vedel, da vsaj vsa krivda ni na srbski strani, ampak tudi in morda v prvi vrsti v tesnosrčnosti naše gospodarske politike nasproti Srbiji, kar sedaj izrecno pripoznava tudi »Danzers Armee-Zeitung«?! Mari niso bili vojaški krogi, ki so — poleg Madjarov — pomagali strmoglaviti Hohenwarta radi fundamentalnih člankov, da - ti bi morali boga hvaliti, če bi bili danes Cehi pripravljeni za spravo z Nemci, kakor so jo vsebovali fundamentalni članki?! Posledice temu grehu pretresajo danes, po štiridesetih letih, državo se v poojstreni meri: radi če-ško-nemškega spora je v nevarnosti naš parlamentarizem, vse naše ustavno življenje, da kažemo svetu politično razsulo, ki jemlje državi ugled pred vnanjim svetom!
Kar piše danes »Danzers Armee-Zeitung« o potrebi revizije naše državne politike, gre tudi na rovaš naših visokih vojaških krogov. Zato trdimo, da je v visoki meri odvisno tudi od teh krogov, ako naj pride do take revizije. Trdimo, da morajo ravno ti krogi revidirati svoje stališče napram narodnostni politiki v državi, ako naj se res uveljavi — nov kurz! Ali hitro, hitro, mora priti ta! Kajti ti dogodki se razvijajo rapidno in ura je že pozna!_
Dnevne vesti.
Revolucijonarno gibanje na Ruskem.
V ruskih mestih, posebno pa v Petrogra-du, se je pričelo pojavljati v zadnjem času jako sumljivo delavsko gibanje, ki ima vse znake revolucionarnega gibanja in kaže jasno, da notranje razmere v tej veliki slovanski državi nikakor niso zdrave. V Petrogradu je ustavilo delo nič manj kakor 200.000 delavcev. Stavka je zavzela zelo nevarne dimenzije in prišlo je že ponovno do krvavih spopadov s policijo in vojaštvom, ki je moralo za vzdrževanje miru poseči po orožju. Glasom poročil iz Rusije, so sedanji dogodki v Petrogradu nalik podobni dogodkom iz leta 1906., za dobe revolucij in protirevolucije na Ruskem. Delavstvo je v prvi vrsti nezado-vgoljno z nezdravimi razmerami v raznih tvornicah. TTako so v tvornicah za galo-še vporabljali strupeno lepilo in je samo na en dan smrtnonevarnoobolelo nad 300 delavk, kar je sevedavzbudilo vpetrograj-skih delavskih krogih velikansko razburjenje in so vmnogih tovarnah v znak protesta proti takemu nečuvenemu izrabljanju delavstva proglasili protestno stavko. A sedanje delavsko gibanje v Petrogradu ima tudi politično ozadje. Delavski sloji so nezadovoljni s sedanjim režimom in vznemirja jih posebno militarizacija države. Kruto postopanje policije na zborovanjih proti oboroževanju, je še povečalo razburjenje v Petrogradu in so se delavcem pridružili tudi dijaki vseh visokih šol,tako da je zavzela stavka delavcev popolnoma revolucijonarni značaj. Najnovejše vesti sicer poročajo, da je mnogo delavcev zopet odšlo na delo, vendar pa je položaj v Petrogradu še vedno jako nevaren._
rega naj se v obče odškoduje vsak bolniški strežnik ali strežnica, ki pred končano lOletno službo izstopi ali je odpravljen iz službe, na gori omenjeni način. Ker je svet. Cerniutz naravno pristopil k temu predlogu, ker je ta širši in splošnejši, nego njegov, je bil ta predlog sprejet z glasovi socijalistov in večjega dela laskih obč. svetnikov.
Obč. svet. Cerniutz je nadalje protestiral proti dejstvu, da se je skusalo s strani vodstva mestne bolnišnice najeti bolniških strežnic pod drugimi, nižjimi pogoji, kakor so predpisani. Njegov predlog, ki naglaša, da za ravnatelja bolnišnice in za bolnišnični od»ek morajo pri najemanju osobja biti merodajni zgolj veljavni predpisi, je odnesel pri glasovanju le glasove socijalistov.
Nato je bil predložen proračun mestnega vodovoda za 1. 1914. Po daljši debati, v katero so posegli obč. svet. Puecher, Mayer in Arch, ki so opetovano replicirali in duplicirali ter Nicolao, Ravasim in Debin, je bil odobren proračun kakor predložen. Iz kritike svet. Puechena m iz obrambe proračuna svet. Mayerja_ je izhajalo, da bi se sicer morala zmzati izredno visoka cena vode za konzumente, a da se za sedaj to ne bi moglo storiti iz enostavnega razloga, ker že itak, posebno v poletnem času, primanjkuje vode, ker konzum raste nerazmerno hitro dan za dnevom. Še bolj zanimiva je bila konstatacija, da mora mestna vodovodna uprava, ki preskrbuje komaj dobrih tisoč prebivalcev z vodo, plačati na obrtnem davku čez 210.000 kron letnih, med tem ko plačuje Dunaj s poldrugim milijonom duš komaj — 8000 kron tega davka.
Ob V2II je prvi podpredsednik Broc-c h i, ki je tekom razprave prevzel predsedstvo, zaključil sejdj ki se je vršila gladko in brez nikakih incidentov. Sledila je potem tajna seja. ____
Domače vesti.
Mestni svet tržažKi.
Zupan je otvoril včerajšnjo sejo ob 8 zvečer točno — pol ure po napovedanem času. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je župan dal prečitati spomenico mestnih uradnikov, v kateri zahtevajo uvedbo službene pragmatike in izplačilo draginj-ske doklade. Občinski svet je sklenil, naj se izplača prvi obrok za leto 1914. v mejah, kakor so bile v veljavi v letu 1913.
Svet. D e b i n je priporočal odredbe za zboljšanje materijalnega položaja mestnih pandurjev. Zupan je odgovoril, da so dotične študije že skoro dogotovljene, tako da je pričakovati skorajšnje izvedbe teh zboljšanj.
Socijalistični obč. svet. Cerniutz se je pritožil radi raznih kričečih nedostat-kov v inštituciji mestnih ognjegascev in je zahteval od župana, naj da preiskati stvari natančno, da se ugotove odgovor-neži in zboljša ta prepotrebna služba. Župan je obljubil, da se izvede čimprej vsestranska preiskava, ki je že v teku.
Obč. svet. L u c a t e 11 i je vprašal župana, če se je komisija za mestno aprovi-zacijo pečala s sklepom pekarske zadruge, glasom katerega hočejo peki zopet podražiti ceno kruha. Zupan je potolažil in-terpelanta, da je že sklical za jutri sejo dotične komisije.
Prešedši na dnevni red so bih po nekaterih vprašanjih in pojasnilih odobreni računski zaključki občinskega zavoda za mala stanovanja za čas od 24. avgusta I. 1910. do 31. decembra 1911. in za celo leto
Socijal. obč. svet. Cerniutz je predlagal odredbe v korist onih bolniških strežnic, ki so bile zaposlene v bivši bolnišnici za kronične bolnike pri Sv. Justu, in sicer naj se jim kakor odškodnina za odpovedano službo odšteje plača za toliko mesecev, kolikor let je bila vsaka v službi. Nasproti temu predlogu je predlagal obč. svet. S c a m p i c c h i o, naj se uvede že sedaj v veljavo § 10 projektiranega bolnišničnega reda, glasom kate
Osebna vest. O. Srečko Kumar, kon-servatorist v Lipskem, je imenovan za kr. srbskega učitelja glasbe na moškem učiteljišču v Negotinu v Srbiji.
Imenovanja v sodni službi. Za sodnike so imenovani avskultantje Senen M o-gorović za Buzet, dr. Gvidon pa t-t i g g i za Tržič, dr. Henrik I r g o 11 c za Ajdovščino in Franc C i g o j za Volosko-Opatijo.
Manifestacije na Hrvatskem radi dogodkov na Revoltelli. Včeraj smo sporočili o manifestaciji . mestnem zastopu Zagrebškem proti divjaštvom italijanskih dijakov na Revoltelli. V včeraj doslem nam zagrebškem »Pokretu« pa citamo: »Pevke in pevci pevskega društva »Kolo« (ki--nedolgojtemu prosjpnlo s
koncertom v našem tržaškem »Narodnem domu«) so nabrali med seboj 114 kron v protest proti nedavnim napadom tržaških Italijanov in italijanašev na hrvatske dijake na Revoltelli. Radi objavljamo ta rodoljubni čin marnih Kolašev in Kolasic.
Nemška nesramnost. Tržaški zakotni nemški listič »Triester Wochenpost« je v svoji zadnji številki priobčil sledečo otročje bedasto nesramnost: »Velecenjem gospod Wilian! Poraz Slovencev pri volitvah v Gorici, ki ga je pripisati po dobrem delu nemško-italijanskemu sporazumu in njegovim moraličnim posledicam, dozdevno zelo vznemirja vas in vaše somišljenike. Da vašemu nacijonalnemu časopisju ne ugaja skupno postopanje »nemške ekspoziture in italijanske iredente« in da se slovenski državni poslanci približujejo v parlamentu Italijanom, da bi iih svarili pred »nesramnostmi peščice vse-nemcev«, se nam vidi umevno; toda zagotavljamo vas, da z bojaznijo Slovencev raste nam prepričanje, da še daleč ni izgubljeno vse, da se marsikaj da zopet osvojiti. Da pa vi, velecenjem gospod Wilfan, občinskemu svetu tržaškemu sredi težavne finančne razprave nanvate svoje nacijonalne trebušne bolečine, ki vam jih povzroča nemško-italijansko zbli-žanje, je vendar preotročje. Po zločinskih izzivanjih vaših dijakov na Revoltelli se vam ne posreči več, da bi izpreobrmli Ualiiane, kajti postali so dovolj razsodni, ud vedo, da bi pomenjala italijansko-nem-sprava konec njihove nacijonalne t nadvlade. Končno tudi ne bo najradikalnijemu Italijanu težka izbira med narodom, ki stremi po nacijonalni enakopravnosti, in onim, k hoče obvarovati škode italijanski živelj. Vemo, da je se Italijanov, ki se sramujejo nemške pomoči, 111 pa nobenega Italijana, ki bi izdajal svoj narod Slovencem. Lahko si torej prihranite v občinskem mestnem svetu vzdihe nad nemško - italijanskim sporazumom. : Končno bi vas prosili, da se ne razburjate zato, da je bil namestnik na jubilejni slav-nosti »Eintracht«. Ni vse zlato, kar se sveti. H—g.« — Mislimo, da nam pac m i treba dostavljati prav nič drugega, nego : da zasluži ta »H—g.« s svojim trzasKim vsenemškim ravbarskim lističem m nje-' govim urednikom vred, da ga za njegova 1 pobalinstva pošteno primemo za usesa.
Za in proti narodnemu sporazuma.. Včeraj že smo omenili, kako da »Piccolo« hvali narodni sporazum kje — drugje m kako ga odklanja doma v lastni1 nisi. Zanimivo in za perverznost teh ljudu značilno 1 je, kako »Piccolo« utemeljuje to svojo teorijo dveh duš: ena je bela, angeljsko cista, polna miru in sprave, druga kosmata, zakrknena, brez blagega čuta in polna so-' vraštva. Piše: »Sporazum Italijanov ts Slovani) v Trstu? Nič ne bi bilo lagljega pred štiridesetimi leti, nego ugotovitev popolne in trajne idile med italijanskim meščanstvom in slovenskimi kmeti okolice. Vsi pogoji so bili ugodni: pričenši s
tisto solidarnostjo interesov, ki je še danes niso mogli popolnoma porušiti tisti politikanti zlobne volje med prebival-
3S OS IOU3AOJS IIV '9r>l[0>i0 UI EJS9UI UIOAJS v hipu, ki je bil najugodneji za mir v Trstu, dali zavesti v krivo politiko. Hoteli so se umešavati v stvari mesta že poprej, nego je priseljevalno gibanje slovanskega elementa, povspeševano po vladi, ustvarilo umetno vez med domačim okoličanskim elementom in prebivalstvom, importira-nim s Krasa in Kranjske. Oni, ki bi moglf. biti manjšina, ljuba Italijanom, in povzdi-gajoča se postopno v blagodejnih stikilr z italijansko kulturo in v prijateljsko-vza-jeninih odnošajih z meščani, so šli raje po drugih poteh, nego pa meščanstvo, in so se konstituirali kakor pijonirji in pred-straže raznarodovalnega načrta, odkrito priporočenega po izvestnih besedah namestnika Kellersperga kakor edino možno vladno politiko v italijanskih provincijali! Situvacija je bila ugodna za sporazum, ali ljudje so jo razbili. Slovenska politika ni bila politika sporazuma, pač pa jej je bil namen, da na vse načine povspe-šuje importacijo tisočev in tisočev Slovanov, došlih od daleč, da so zav? nali mesta v državnih uradih, v železniški službi, v masah težakov. Ko se je ta im-portacija začela udejstvovati v veliki meri, je postal sporazum, ki bi ga do onega trenotka mogla rešiti dobra volja, mo-ralično in praktično nemožen. Kdo bi mogel govoriti o sporazumih spričo razna-rodovalne invazije v nje polnem naraščanju?« — Tako je razložil »Piccolo«, zakaj ne more biti govora o sporazumu v Trstu. Dolga so sofistična zvijanja; natezanje in stiskanje pojmov je to, ki ovaj a zadrego, v kakršnji je vsakdo, ki brani nekaj, kar se ne more vzdržati na luči resnice, pravice in modernih sodobnih principov. Iz vsake vrste nam reži nasproti — farizej; ki pa se, čim dalje govori, tembolj — ovaja. — Sporazum je bil možen in Italijani bi se ga bili veselili. Ali — kak sporazum?!! Okoličani, dasi domačini, občinarji, in davkoplačevalci (za take jih »Piccolo« izrecno priznava) naj bi se ne bili vmeševali v mestne — čitaj: občinske stvari, in naj bi se dvigali ob italijanski kulturi, po italijanskih stikih! To se pravi: poitalijančevali naj bi se bili! Ta bi bil po »Piccolovih« pojmih — sporazum med italijanskim prebivalstvom mesta in onim okolice. To bi bil sporazum, ki bi pomenjal narodno abdikacijo Slovencev!! Povsod drugod na svetu bi imenovali tak proces z drugačnim imenom, ki bi pomenjal ravno nasprotno od sporazuma: bilo bi podjarmljenje! In ko že govori »Piccolo« o nekdanji možnosti sporazuma, ob količkaj dobri volji naj bi nam pa pojasnil vzrok, zakaj vendar ni prišlo do takega sporazuma?! Mi mu hočemo povedati. V nekdanjih časih, ko narodna zavest ni bila še tako živa in razširjena med našimi okoličani, bi se bilo Italijanom morda res posrečilo dovesti do takega postopnega asimiliranja, ki ga »Piccolo« v svoji pokvarjenosti označa za sporazum. Ni prišlo pa zato, ker mestni mogotci so tudi drugače — ne glede na narodni moment — zanemarjali to našo okolico, ker so puščali naše ljudi materijalno propadati; ker so z mamljivim nakupovanjem zemlje in z odrekanjem sredstev za povzdigo gospodarstva, povspeševali pavperizacijo; ter so naše ljudi kulturno popolnoma zanemarjali, davajoč jim po okolici šole in učiteljstvo, ki sta zgrešala namene šole; ter niso torej mestni gospodarji niti v teh pogledih kazali prav nikake dobrohotnosti do našega okoliškega ljudstva; ker niso prav ničesar "storili, da bi jih to ljudstvo vzljubilo, marveč je moralo vedno jolj videti v njih svoje sovražnike. In to sovraštvo je moralo naraščati, ko je videlo ljudstvo, kako tirajo Italijani prav to, kar sedaj podtikajo slovanskim agitatorjem in vladi: politiko privlačevanja rujih elementov, ki so domačinom odjedali kruh in zaslužek!! Priča: 50.000 renjiko-ov!! Kdor daje kamen, naj ne pričakuje jubezni! Najogabnejega farizeja pa se kaže »Piccolo«, kjer obsoja domači slovenski element, ker je stopil v etične stike s sorodnim življem iz drugih krajev, ker se je v njem vzbudila zavest narodne so-.idarnosti. Kar je naraven efekt narodne ideje, ki jej »Piccolo«, kjer gre za italijansko uveljavljanje, prižiga transparente na vseh svojih oknih, označa ta hinavec in pokvarjenec pri našem ljudstvu kakor zlobno delo zlobnih agitatorjev. Ker za-iteva naše ljudstvo svoje pravice tudi v narodnem pogledu, pravice zajamčene v zakonih in sloneče na modernih principih zato onemogočuje sporazum!! Res čudni so pojmi naših Italijanov o sporazumu. — Ker so naši okoličani postali zavedni, ker so se vzdramili, ker politično dozorevajo, da nočejo zapirati meja okolice idejam, ki gibljejo danes vse moderne narode, in ker se hočejo vmešavati tam, kjer morajo pošteno in krvavo plačevati istotako kakor Italijani: zato, po »Pic-colovem«, ni več možen sporazum med Italijani in Slovenci v Trstu! — Še par besed na roganje »Piccovo«, češ, da bi se hoteli mi sporazumeti z Italijan^ To roganje je najkarakterističneji moment v tej piccoiojadi. Da, mi želimo to, priznavamo in se nam ni treba sramovati; ker vedi »Piccolo«, da le podivjan, nekulturen in neciviliziran narod hoče narodnega boja zavoljo boja in do uničenja nasprotnika. Umetno, sleparsko, ali pa nasilno asimiliranje je zločin ropa in ubojstva. Kulturen in civiliziran narod brani, kar mu gre po človeškem in pisanem pravu, ali privošča to tudi drugim in ureja svoje odnošaje po principu: hočem živeti in puščam živeti!! Ali razume sedaj »Piccolo« našo željo po miru z Italijani. Na teh poslednjih je, da se — sramujejo!!
Vse kar je prav. Večkrat imajo čitatelji listov priliko čitati v kroniki, kako je šla policija na lov za onimi malovred-nirni potepuhi, ki se skrivajo v raznih zavetiščih in prenočiščih. Mnogokrat si ti ničvredneži in škodljivci izberejn za prenočišče razne konjske hleve, ker nimajo sredstev, da bi si privoščili boljšega prenočišča. Tržaška policija pa, ki ve za vsa ona skrivališča, napravi, kadar se jej zdi, naskok nanje in odpelje celo vrsto nesrečnih! ljudi, ki niso prav čisto nič druzega zakrivili, kakor da si ne morejo najti po trebnega poštenega zaslužka. Srce so človeku trga, ko premišljuje, kaj naj postane iz takšnih ljudi. Človeku, ki je brez dela in zaslužka, sestradan kakor pes brez pravega gospodarja, prihaja na misel marsikaj, kar bi mu ne prihajalo, če bi imel pošteno delo in zaslužek. Dvakrat, trikrat ga policija ujame in zapre ali zato, ker ga je našla brez srdstev, ali ker ga jc našla v kakem konjskem hlevu. Tako se je nesrečnik že priučil brezdelju in zar ru, da mu delo nič več ne diši, da mr zaporu bolj ugaja, kot na prostem. T ljudje so potem izgubljeni za pošteno či veško družbo. In pravi vzrok je — pomanjkanje dela!
Ne na meter — na kljuko! Prejeli smo. K notici, objavljeni v »Edinosti« proti postopanju osobja ali vodstva openskega tramvaja naj tudi jaz dodam svojo opazko. Bil sem neštetokrat na Opčinah. Plačeval sem celo voznino za mnogobrojno družino in le za 61etno deklico se mi je vedno računala polovica. Nekega dne pa pride sprevodnik in zahteva tudi za ma' hčerko popolno voznino. Na moje pri£ varjanje, mi pokaže kljuko na voznih v;;. tih in reče: Ko otrok doseže kljuko, je za nas polnoleten! Od one dobe, leto dni, se nisem več vozil s tramvajem na Opčine! Tako naj store tudi drugi, pa bo kljuka zadovoljna!!
Dobro je povedal. Prejeli smo: Nekega jutra okoli 8 sem šel po Dunajski ulici. Ob uradih spedicijske družbe »Adriatica« je ravno pometač vršil svojo ulično dolž nost. Pometal je na suho, kakor je sploh običaj tržaških pometačev, odkar spadajo pod upravo občine. Prah je napolnil omenjene urade, ki so bili malo prej počiščeni! Družba Nemcev, tujcev, je šla mimo 111 se naužila tržaškega prahu. Nekdo od njih je rekel: »To je prava tržaška svinjarija«. In mož je imel popolnoma prav!
Obred umivanja nog v cerkvi sv. Justa. Danes, na veliki četrtek, se bo v cerkvi sv. Justa vršilo običajno slovesno umivanje nog. Dvanajstere apostole bo predstavljalo 12 starčkov, katerih je 8 izbralo ravnateljstvo mestne ubožnice in ostale štiri škojijski ordinarijat. Ti starčki so: 841etni Anton Acerbi, SOletni Anton Per-červac, 801etni Fr^Srebot, 781etni Anton Perco. 78Ietni AnJS^ PrinciS, 781etni Ivan Svara, 701etni Ivan Tamplenica, 781etni Ivan Frank; ti so izbrani od ravnateljstva mestne ubožnice. Od škofijskega ordinarijata pa 801etni Ferdinand Anič, 871etni Peter Fonda, 841etni Josip Suart in 861etni Matej Ostrouška. Vsi skupaj predstavljajo 971 let.
Mladinska enketa se skliče za končuo rešitev postavljene naloge takoj po velikonočnih praznikih. Izdelujejo se pravila za društvo, katero naj se bi osnovalo po nasvetu ožje enkete, ki je bila sprejela nalog, da prouči vprašanje in sestavi konkretne predloge. Po možnosti se osnutek s pojasnjujočim poročilom vred razpošlje udeležencem enkete še pred prihodnjim sestankom.
Stara pridiga. Že tolikokrat smo profili in svarili c. kr. poštne uradnike, da bi ne uganjali politike v uradih s strankami in da bi posluževali slovenske stranke v slovenskem jeziku, toda zaman. Sedaj je na pošti v Stadionovi ulici zopet neki uradnik, ki je menda pozabil, kaj je njegova dolžnost, in je zopet začel dajati slovenskim strankam italijanska potrdila. Za danes naj mu priporočamo samo, naj se ravna po veljavnih predpisih. Če pa ne bo pomagal ta blagohotni opomin, potem pa izpregovorimo jasneje!
Internacijonalnost. — Internacijonalnost socijalnih demokratov je taka, da ljubijo samo italijanski jezik in zaničujejo druge, posebno pa slovenskega. Vzemimo n. pr. njihovo organizacijo pečarjev, v kateri tvorijo večino Slovenci, saj jih je 96% slovenske narodnosti. Ko pa imajo ti gospodje kako zborovanje ali sejo, kaj mislite, da govore slovenski? Kaj še! Takrat pozabijo, da so socijalni demokratje in govore italijansko, tako da mislijo navzoči, da je zborovanje italijanske kamore, ne pa intenacijonalnih socijalnih demokratov.
Tržaški in okoličanski Slovenci! Oglejte si rastavo hrvatskega narodnega veziva v tržaškem Narodnem domu. Vstopnina je malenkostna, 30 vin. za osebo, a čisti dobiček je namenjen za slovenske in hrvatske šole v Trstu. Ze z ozirom na ta blagi namen, ne bi smelo biti tržaškega in okoličanskega Slovenca niti Slovenke, ki bi si ne ogledala te zanimive razstave.
Trenkov hrast. Ker so ravno minole nedelje uprizorili v našem gledališču »Barona Trenka in njegove pandurje«, utegne zanimati naše čitatelje nastopna vest: Te dni so podrli v Trenkovu (na gospo-
historični hrast.
ščini Mitroviča) poznani historični hrast, ker se je posušil in je bila nevarnost, da se zruši in povzroči kako nesrečo in škodo. To je tisti hrast, ki ga hrvatski zgodovinar Julij Kempf opisuje sledeče: Blizu dvorca (Mitrovice, nekdaj lastnina barona Trenka) je stal ob poti že za časa Trenka orjaški hrast, pod katerem so se čitale obsodbe kmetqjn in delile palice! Tudi danes še živi ta skoro 3001etni hrast na vrtu omenjenega dvorca ter spada
V Trstu, dne 9. aprila 1914.
»EDINOST« it 67
Stran III.
med najstareje drevje požeškega okraja.
Visok je preko 300 m, premer mu je pri zemlji 3 m, a višini človeškega pasu pre-
Družba sv. Cirila in Metoda je letos zelo ustregia z novo zalogo spomladanskih razglednic narodno čutečemu občinstvu; to spričuje vsestransko priznanje in obi'a naročila. Vse one. ki jih žele naročiti, opozarjamo. da jih imamo še nekaj v zalogi.
Tržaško mala branika.
Nenavaden samoumor. V ulici Sanita st 16 stanujoči 33!etni gostilničar Franc Cešman. ki ima svojo gostilno v ulici Laz-
/arctto vecchio št. 6, se je snoči okrog 10 na nenavaden način hotel usmrtiti. Vzel ie čevljarski nož, si ga nastavil na srce in se potem zalete! v zid. da se mu je nož zasadil v srce. Zgodilo se je to v njegovi
F
osi;
so takoj po zdrav-
nika rešilne postaje, ki je samomorilca dal prepeljati v bolnišnico, kjer so mu zašili srce. Operacija se je sicer posrečila, toda ali prenese operiranec operacijo, se še
ne ve.
Nagla smrt. 361etnemu kamnoseku Fra-Terčonu^ stanujočemu v ulici Economo št. 5, se je snoči udrla kri in bil je v par minutah mrtev.
Za praznike so se oskrbeli. Prošlo noč so vlomili tatovi v gostilno Karla Skri-njarja pri Sv. Mar. Magd. Spodnji št. 445 ter ukradli 2 nepremočliivi suknji, 5 kg gnjati n 4 kg sira. skupaj za 100 K. — Isto noč so vlomili tudi v gostilno Ivana Gre-goriča pri Sv. Mar. Magd. Zgornji št. 8 in odnesli: 4 gnjati. 2 salami, 1 in pol kg sira. 50 klobas. 40 jajc 6 steklenic maršale, 2 steklenici vermuta, 3 steklenice cipra, nekaj oblek in 20 K. Dobro so opravili. Dober tek!
13 zabojev pomaranč sta dva uzmoviča vzela včeraj iz skladišča, ki ga ima Klementina Zupancich, prodajalka sadja na trgu Goldoni, v ulici della Fonderia št. 2. Storila sta to seveda brez dovoljenja Klementine. vsled Česar jima je bil redar takoj za petami. Enemu se je sicer posrečilo pobegniti, a drugega je redar dohitel na trgu pred bolnišnico. Vendar se je tudi temu posrečilo, da je utekel redarju, a le za malo časa: redar ga je zopet ujel na Aquedottu ter ga odvedel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi, kjer je aretirani tat povedal, da je ŽOletni Bruno Bremitz, rodom Tržačan, stanujoč v ulici Sv. Mavricija št. 10. Pa tudi če bi ne bil tega povedal sam, so ga takoj izpoznali, ker so imJi že večkrat opraviti žnjim.
O poštnem uslužbencu, ki je goljufal z nakaznicami. — Na stanovanju poštnega uslužbenca Ivana Rovisa, o katerem smo včeraj poročali, da je bil aretiran, ker je sleparil poštno upravo s ponarejenimi poštnimi denarnimi nakaznicami, je policija v Puli še predvčerajšnjim izvršila hišno preiskavo in našla mnogo poštnih potrdil, več stekleničic kitajskega črnila, več vložnih knjižic raznih denarnih zavodov, na katere so pa bile vložene le majhne svote denarja, zavarovalna polica na živi jen je, varnostna skrinjica in mnogo drugih sumljivih predmetov. Vse to je pulska policija poslala tržaški.
Aroganten berač. Predvčerajšnjim popoldne je bil v veži mestne ubožnice aretiran 21 letni mesar Bruno Grego, rodom Tržačan, stanujoč v ulici di Donota št. 10, in sicer zato, ker je tam uprav arogantno in posili zahteval, naj mu dajo denarno podporo, dasiravno je bil že prejšnji dan dobi! nekaj.
Ker ni imela s čim plačati računa, ki ga je bila napravila na pijači in ki je znašal 3 krone, je bila aretirana Pavla Stangel, doma iz Sv. Martina na Koroškem, a stanujoča tu v ulici Sv. Caharije št. 5. Šla je v gostilno in se dala dobro postreči, ne da bi imela v žepu kaj drobiža.
Društvene vesti.
Pevski zbor Z. J. 2. Pevska vaja je danes namesto v petek.
Hrvatsko društvo »Strossmayer« jav-'ja svojim članovima, da če sprovod pokojnog druga gosp. Miodara Matoviča biti u petak, dne 10. o. m j., u 10.30 prije podne iz Kapelice e Justa, odkuda kreče na obalu Sanita za revoz u Kotor. Stoga se pozivaju članovi i prijatelji društva, da zaslužnom pokojniku izkažu zadnju počast u što većem broju.
enem se naznanja, da bo fotograf po sestanku fotografiral celokupno članstvo.
Iz Ložic nam pišejo: Omenjeno je že
bilo v cenjeni »Edinosti«, kako so sprejeli Ložičaui svojega učitelja g. Fr. Gabrijel-čiča. Dopisnik pa ni omenil, da se je ob tej priliki tudi naša mladina nekoliko po-veselila z veselimi ter pri plesu prebila večer v družbi z novoporočencema. To pa ni bilo po volji neki družbi iz Goljevic, ki se je tudi vtepla v krčmo ter tam na razne načine motila in izzivala našo veselo družbo, da se ima zahvaliti le treznosti naših mladeničev in mož, da ni prišlo do česa hujšega. Med razgrajači sta bila tudi občinska odbornika Grilc in Ma-karovič ter neki nemčur Martinek, ki je privandral od nekod iz Koroškega. Omenjena občinska odbornika sta pač lahko ponosna na to, kar znata in kaj znata, sta pokazala oni dan. To jima menda ni v čast, da hodita po krčmah delat zdražbo, kot sta jo tudi svoj čas v Plaveh na shodu bridkega spomina. Martinku bi pa svetovali, naj bo miren in naj se vede kot gost na naših slovenskih tleh in naj ne izrablja naše potrpežljivosti!
Koncert Češke filharmonije v Gorici. Kakor smo že poročali, priredi orkester Češke filharmonije 16. aprila v Gorici sinfoničen koncert pod vodstvom prof. dr. Zemaneka. Spored: 1. Dvofak: Predigra »Pust« (karneval); 2. Novdk: Slovaška suita: a) V cerkvi; b) Med otroci; c) Zaljubljenci; d) Na plesišču; e) Po noči; 3. Smetana: Predigra opere »Prodana nevesta«; 4. Wagner: Predigra in Izoldina ljubezenska smrt iz »Tristan in Izolda«; 5. Beethoven: Sinfonija št. 5. to-AIIegro-AJIegro. — Začetek ob 8.30 zv. to-Alegro-Alegro. — Začetek ob 8.30 zv. Cene: Sedeži od I.—III.-vrste 6 K, od IV.-VII. 4 K, od VIII.-XrV. vrste 3 K. Sedeži na galeriji K 2.40. Stojišča na galeriji in v pritličju K 1.20. Predprodaja vstopnic v trgovini A. Gabršček, Trgovski dom.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici
naznanja, da priredi dne 7. junija t. L javno tombolo, združeno z veselico in slovensko dirko. Obenem naproša vsa cenj. društva, da blagovole pri svojih prireditvah uvaževati gori omenjeni dan veselice. — Društvo priredi 19. t. m. celodnevni izlet v Ajdovščino. Odhod se pravočasno cenj. članom naznani.
Uesti iz Istre.
Darovi.
— Darovi za Šentjakobsko C. M. podružnico: Nabiralniki so dali: gostilna Del. kons. dr. pri Sv. Jakobu: za januar 1914 K 28.96. za februar K 17.49, za marc K 21.36; gostilna društva »Jadran«: za januar 1914 K 15.10, za februar K 15.24, za marc K 9.85; gostilna Jakoba Ivančič: za januar 1914 K 20.—. za februar K 12.67, za marc K 20.—; gostilna g. Štrancar: za januar 1914 K 4.15, za februar K 4.15; gostilna F. Tomažič: za februar 1914 K 8.47. Nadalje je nabral g. Josip Bogateč v gostilni pri dveh grozdih, ulica Istituto K 7.20. Na občnem zboru društva »Jadran« se je nabralo K 24.—. X »Vulk« nabral v gostilni Del. kons. dr. pri Sv. Jakobu K 1.90. V spomin po pok. Ernestu Može darovala sta: g. Alojzij Povh K 5.—, Jakob Košmerlj K 1.—. Darovala sta nadalje Mika in Vi voda vsak po K 2.—. Vsem darovalcem se odbor najprisrčnejše zahvaljuje.
Mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kopru. Dolgo, dolgo je temu, da je bilo razpisano mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kopru. Ugiblje se to in ono, kaj je vzrok, da še dosedaj ni sledilo razpisu tudi imenovanje, ali o pravem vzroku ni ne duha ne sluha, le izza kulis se pomoli marsikaj. Pred »izvest-nim« časom in tako se tudi sedaj pritajeno in zaupno šepeče, da razni mogoč-niki na apelu, ki se s ponosom ozirajo na svojo metuzalemsko starost v službi, so že predestinirali »svojega« »kandidata« za to mesto, — »In primo loco« da je baje v ternu neki Giurco (Koprčan), ki je sodni sluga v Piranu. Ta Giurco da ima baje tako zagotovilo od merodajnih faktorjev »tam gori«, da bo premeščen v Koper, da je celo odpovedal svoje stanovanje v Piranu in že najel drugo v Kopru. O temu možu, ki je bil nekdaj pri koper-skem sodišču vročevalec, se širijo razne anekdotice, med drugimi celo ta, da je spise, ki jih je vročiti po novi proceduri lastnoročno, vročil tako, da je dotični spis položil stranki — mrliču — na trebuh s pristavkom, da stranka ni hotela podpisati vročilnice vzlic opetovanim opominom. »Risum teneatis«! »Kako neki bi podpisal««, — se je namuzal tedaj in začudil neki hudomušni uradnik, — »ko je revež morda ravno tedaj, ko mu je Giurco polagal spis na trebuh, polagal bridke račune pred strogim, vesoljnim sodnikom o svoji pregrešni duši«.— O temu možu se ve tudi, da je v ono malo strokovnem znanju, kar se zahteva od sodnega sluge, ničla dvakrat podčrtana, a v jezikovnem da zna 500—600 italijanskih besedi, prikrojenih po tukajšnjem be-nečanskem dijalektu. — »In secondo loco« da bi bil tudi neki Koprčan, po poklicu čevljar, ki pa že nekaj let sem opravlja službo vročevalca pri koprskem sodišču; o tem se le toliko trdi, da je zelo podoben Giurcu v anekdotah, a da ima sicer to prednost, da zna 13 besedi več, kakor oni, t j. 613. — In taki ljudje izpodrivajo slovenske prosilce, od katerih vsak pozna oba deželna jezika in celo tri. In za to mesto so prosili tudi taki prosilci. — Pod okrožje koprskega sodišča spa-dajočega prebivalstva ste dve dobri tretjini slovenske narodnosti. — Kaj je mar merodajnim mogotcem službeni interes in drugo, oni se trudijo, da spravijo le svoje ljudi z deževja pod streho, dokler tudi njih ne odnese piš in vihar nove »službene pragmatike« v že davno, davno zasluženi pokoj. — Naši neodvisni možje — odvetniki— vzdramite se — in ne dopuščajte več, da se na vaše slovenske predloge sestavljajo rubežni zapisniki in poročila v italijanskem jeziku, ter pomislite le, kako bi zaropotal vsak italijanski odvetnik. Sklical bi cele shode o slovenski invaziji, ko bi se drznil uradnik ali uslužbenec — Slovenec — sestaviti zapisnik v slovenskem jeziku na njegov italijanski predlog. — O vsemu temu so točno po-
učeni slovenski državni poslanci. Upamo, da napravijo svojo dolžnost.
Velika tatvina v Opatiji.Skoraj za 26.000 K dragocenosti ukradenih. Dne 3. t. m. je bila med poldnem in eno uro popoldne, po dosedaj še neznanih tatovih, izvršena v nekem zdravilišču v Opatiji velika tatvina: vkradenih je bilo za 25.000 kron dragocenosti. Tatvina je bila izvržena v dveh sobah. V zdravilišču sta se namreč nahajala dva tuja gospoda in tatovi so obiskali sobe obeh teh gospodov. Iz ene teh sob so tatovi odnesli zlato žensko ovratno verižico z dvema debelima briljantima, vredno 8000 kron, drugo tako verižico z biseri in briljanti, vredno 1500 kron, še eno tako verižico, vredno 700 kron; dalje zlato žensko uro, vredno 300, zlat prstan z 22 briljanti, vreden 1600, zlat prstan szafirom, vreden 700, zlat prstan v obliki cvetke, z briljanti, vreden 500, zlat prstan sturkizom, vreden 50, zlato zaponko s smaragdom in briljantom, vredno 100 in prstan iz platina z debelim biserom, vreden 1000 kron in pa 150 kron denarja. Iz druge sobe so pa ne-zaželjeni obiskovalci, vlomivši neko omaro in prerezavši neko usnjato torbico odnesli: zlato naprsno zaponko v obliki podkve z briljanti in rubini, vredno 1200 kron, drugo tako zaponko s tremi biiljanti, vredno 2000, Se eno tako zaponko z enim briljantom, vredno 1000 kron; dalje zlato zapestnico, v obliki verige, z briljanti in rubini, vredno 1800 kron, par uhavov z biseri In briljanti, vrednih 2500, zlato zapestnico z biseri, smaragdom in briljanti, vredno 1400, zlat privesek za verižico, z enim briljantom in več rubini, vreden 1200, zlato zapestnico, vredno 50, malo zlato naprsno zaponko, vredno 20 kron, par zlatih uhanov z biseri, vrednih 75 in eno verižico s priveskom vredno 40 kron. — Kakor se vidi, so imeli obiskovalci obilen plen. — Poleg tega so pa iz druge sobe odnesli Se tri šatulje za dragocenosti tvrdke V. Ambach v Stettinu, 2 pobotnici praške filijalke „Kreditnega zavoda", papir s parolo „Kukuc", s katero dvigniti denar pri .Kreditnem zavodu" in oporoko neke grofice. — O tej veliki tatvini je bila obveščena tržaška policija, ki je takoj v razne kroje razposlala okrožnico, v kateri so opisane vse ukradene dragocenosti.
Vesti iz Goriibe.
Kolesarsko društvo »Ilirija« v Gor lanskem vabi vse gg. člane na sestanek, ki
se bo ršil na velikonočni ponedeljek ob 1 popoldne v društvenem lokalu. Ob-
Vesti iz Koroške.
Nemški fnror.
Iz Globasnice nam pišejo: Dne 3. marca je kupil neki kmet iz Globasnice (Peter Hutter, brat prof. Hutterja) v Veli-kovcu okoli 50 ovac, da bi jih poslal na Tirolsko, odkoder so jih bili naročili pri njem. Ker pa se ima pred odpošiljatvijo vršiti živinozdravniški ogled, je iskal gosp. Hutter velikovškega živinozdravnika in ga po 2 urah tudi srečno našel. Zaprosil je živinozdravnika, da bi sc ogled vršil ob 5 na kolodvoru v Sinčivasi, ker prej ni možno spraviti skupaj vseh ovac. Ali Živinozdrav-nik je bil dnigega mnenja. — Zažugal je kmetu, češ, on da Čaka le do 4 ure, in ako ne bo do tedaj tam ovac, pojde nazaj v Velikovec. H. se je sicer požuril, vendar je zamudil živinozdravnika, pač pa ga je sr Čal kakih 10 minut zunaj SinčevasL Milo je prosil, da bi se živinozdravnik vrnil teh par korakov, ogledal živino in tako omogočil odpošiljatev. Ali velemožni živinozdravnik ni
Iziava.
Podpisana obžalujem, da sem izrekla o gospej Malalan neresničnosti, Id so bile za njo poniževalne, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja proti
mem.
Opčine, 8. aprila 1914.
Zora Kavdč.
Ker občni zbor, sklican na & aprila L I. ni bU sklepčen, vabi
Maika posojilnim In tanllnlca
itiistimi afma i

kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadružnih pravil in
ki se bo vršil
i wm «. vb «a i t ii mm i m
Bi MU BKteaMi tmmrn.U
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.	'
4.	Razni predlogi.")
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva. TRST, dne 9. aprila 1914
NAČELN1ŠTVO:
") § 50. Vuk »■drnfnflr «u vri občnem zbora staviti predlog«, kateri niso na dnevnem reda.
O teh predlogih pa oktai »bor mm more precqi sklepati, ampak le odloU. te se sploh Tsamejo ▼ pretres, ali cs se morajo broditi posebnemu od-
seka, ali nadsorstrm sli pa poroča ▼ bodočem < " ~ mongo postaviti na
zbora.
de M o njih občnega
Poroplomn dražim D. Tripcovlch & C.I, trst
VENEZIA
z udobnima in brzima parnikoma
cc
na turbine in tri vijake, in
ii
GRAF WURMBRAND
na dva vijaka, s sledečim urnikom:
ODHODI IZ TRSTA
(Pomol Sv. Karla):
Sobota, 11. aprila t L ob 2 popoldne — parnik „GRAF WURMBRAND«. Nedelja, 12. aprila t L ob 8.— predpoldne — parnik „VENEZIA". Nedelja, 12. aprila t L ob 5 popoldne — parnik „GRAF WURMBRAND\ Ponedeljek, 13. aprila t L ob 8 predpoldne — parnik „VENEZIA".
ODHODI IZ BENETK
(Batino S. Marco):
Nedelja, 12. aprila t L ob 9 predpoldne — parnik „GRAF WURMBRAND-
Nedelja, 12. aprila t L ob 7 zvečer — parnik „VENEZIA".
Nedelja, 12. aprila opolnoči z Lloydovim parnikom „Almissa" ali „Metcovich".
Ponedeljek, 13. aprila ob 2 popoldne — parnik „VENEZIA".
Ponedeljek, 13. aprila opolnoči z Lloydovim parnikom „Almissa" ali „Metcovich".
Torek 14. aprila ob 2 popoldne — parnik „VENEZIA".
Cena izleta tja in obratno z gori navedeno veljavnostjo: L razred K 14, IL K 10, M. K 7.
Na parniku restavracijska in kavarniška postrežba.
listki se dobivajo v Trstu v družbenem sedežu, Piazza della Borsa Štev. 12. Potniški urad avstr. LIoyda. Potniška agencija P. Christofidis, kakor tudi v družbeni lopi na pomolu sv. Karla. — (Glasom prometnega opravilnika).
Žganjarna
■e priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Prodaja m igaitfe vseh vrst Postrežba točna. — Cone zmerno«

ZobotehnKnl ambulatorij
Ermanno Schultze
Trst. ulica Caserma Stev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.
qpi
Vsled bližnje selitve tvrdke Giac. Macerata
Trst, ulica Chiozza štv. 7-8 se proda pohištvo in tape-tarije po nabavnih cenah.
Uporabite to priliko I
mi
i hranMa hi posiPlolcii v Trsti 2S.
v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) f.
sprejema hranilne vloge fn obrestuje po 4*/«%»
vloge na dvamesečno odpoved po 47//* vloge na Šestmesečno odpoved po 5V«, dale potoma moti poroitvn na sadoUnlco (menjice so izključene), aH pa aa vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo.
Urmdmje m vuk debrmik od 9. do za. dopoldne im od 3. da 5. popoldne.
Veliko skladišče moških in deških oblek
Alla Fiducfia."
Bogata izber moških oblek v modernih barvah oe 18, 20, 22, 24 K naprej. Moške in deške oblek, modernega kroja in nove risbe od K 26 do 40 Obleke za dečke od 16 K naprej. Kostimi modernega blaga od K 6 naprej. - Velika množina možkih hlač od K 5*— naprej.
NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah.
Trsi, ulica Scor-zeria ii 4
vogal rtiča Arcata
^^ _ ^^^ ^^^	Okusna Izbira pomladanskih oblek od na-
ALLA uTTA DI LONDKA SHSRS^S;
I Trst, ulica delle Peste St. 5 - IVO KROSEL - (pral M. Salarini) k - postrežba ^a porfi
Stran IV.
»EDINOST« it 67.
V Trstu, dne 9. aprila 1914.
poznal usmiljenja. Namesto da bi bil spravil žival v železniški voz, jo je moral H odgnati v neki najet hlev, kupiti krme za 50 ovac in leteti naslednjega dne iz Glo-basnice v Velikovec zopet po živinozdrav-nika. Tako je mogel šele čez 24 ur odpo-slati ovce na določeno mesto. In to se je zgodilo iz same sovražnosti, ker je kmet — Slovenec in ne zna nemškil Zdi se torej, da je tisti gospod uverjen, da so ljudje radi njega in ne on radi ljudi. V tem postopanja se zrcali ves nemški furor in sovraštvo do slovenskega naroda. Ali naj protestiramo proti temu ? Nič ne bi koristilo, saj smo v — vilajetu!
Razne vesti.
V blaznosti. V Pribramu je v nedeljo
rudar Franc Scherber s svojima sinovoma obiskal grob svoje prve soproge. Na povrat a je nenadoma zblaznel, ubil s sekiro sv-»jo sedanjo ženo. umoril 13 letnega sina Franca in težko ranil drugega sina. Nesrečneža so našli naslednjega dne v bližnjemu gozdu mrtvega. Imel je prestreljeno sence.
Roparski napadi na Ruskem Poljskem.
V nedeljo popoldne je udrlo 8 razbojnikov v lovski grad v Spali pri Varšavi, ki so zvezali vse grajske sluge in skušali nato vlomiti v blagajniške prostore. Toda grajski oskrbnik je še v pravem času zaprl težka vrata in med tem, ko so razbojniki streljali, telefonično obvestil o napadu o-rožnike. Ko so razbojniki to opazili, so razrezali telefonsko napeljavo in pričeli vnovič streljati v vrata, ki so se konečno udrla. Oskrbnika so napadalci potem takoj ustrelili, pokradli ves denar, ki je bil v blagajni in tudi vse dragocenosti, nakar so pobegnili. Kmalu na to je na telefonično naročilo prišla žandermerija, a razbojniki so jo že popihali. Par ur pozneje so baje isti razbojniki napadli grajščino viteza Harzinskega in to ravno v trenotku, ko je izplačeval svoje delavce. Delavci so prestrašeni pobegnili, blagajnik je bil ustreljen. roparji so ukradli 20.000 rubljev. Raz-niki so nato vpregli grajski voz in se ž njim odpeljali. O napadalcih ni nobenega sledu.
Pogrešeni ruski raziskovalci severnega tečaja. Ruski ministrski svet je na svoji zadnji seji odobril načrt o pomožnih eks-pedicijah za pogrešane raziskovalce severnega tečaja, Sedova, Brusilova in Ru-stanova. Sedovu odidejo na pomoč par-niki »Herta«, »Andromeda« in »Tatjana«. Rešilna ekspcdicija bo najprej preiskala Pankracijeve otoke pri Novaji Zemlji. Za rešilno ekspedicijo za Brusilova in Rusta-nova, mornariško ministrstvo kljub naročilu ministrskega sveta ni moglo dobiti dovolj izkušenega ruskega ekspedicijskega voditelja, vsled česar je bila sprejeta ponudba slavnega Norvežana Swerdrupa, ki bo na norveškem parmku »Eklypse« preiskal vse obrežje Karskega morja do Samotnih otokov.
Oba brata. Med žrtvami, ki jih je zahtevala zadnje dni avijatika, se nahaja tudi Emil Vedrines, ki je poskušal na pariškem letališču posnemati vratolomne polete slavnega avijatika Pegouda. Ime Vedrines spada med slavnejša imena avija-tike, a mož, ki je plačal svojo drznost sedaj s smrtjo, sploh ni bi! nositelj slave, ki je spojena s tem imenom.^On je bil »samo« brat Julesa Vedrinesa in francoska javnost se je kar oddahnila, da ni postal žrtev svojega poklica ta ljubljenec in ponos Francozov, ki je preletel Pireneje, napravil drzni polet čez Nemčijo, Avstrijo in preko Balkana v Egipt. Nesrečni Emile Vedrines je sploh silno trpel vsled slave svojega brata in rnu je bil tudi nevoščljiv na njegovih uspehih. Morda je hotel s posnemanjem Pegoudovih poletov prekositi svojega brata oziroma se vsaj postaviti v vrsto poleg njega, a plačal je svojo drznost s smrtjo. Usoda mu ni bila tako mila, kakor njegovemu bratu, vednemu zmagovalcu!
Okrajno kazensko sodišče.
Pes na letovišču.
Pred nekoliko dnevi smo v rubriki »Domače vesti« poročali pod naslovom »Pasji tat o nekem Vincenciju Pertotu, češ, da je ukradel gospodu Vavpotiču psa in bil zato aretiran. No, včeraj je prišel Vincen-cij Pertot. pred okrajnega sodnika dr. Pollauza: obtožen je bil dveh prestopkov, in sicer prestopka tatvine in — ker je pso-val redarje, potem, ko je bil aretiran — prestopka razžaljenja javnih iunkcijonar-iev.
—	Prejasni gospod sodnik — je rekel Vincenc. ko ga je sodnik uprašal, če se priznava krivim —, jaz pa nisem ukradel. Meni ga je izročila gospa Vavpotičeva sama, da ga ponesem na letovišče. . . .
—	Kako to, psa na letovišče? — je vprašal sodnik.
—	Eh da! To je tako, gospod sodnik: jaz sem služil za hlapca pri nekem kmetu v Rojanu. Ta kmet ima štiri prešiče in jaz sem moral vsak dan v gostilno gospoda Vaupotiča (gostilna Bonvecchiat;* v u-fici Ohega) po pomije za prašiče. Gospod Vavpotič ima pa v gostilni prav fletnega k uže! j na in Vavpotičeva gospa me je že ! rej nekoč prosila, naj vzamem s seboj kužeka in ga nesem na letovišče, to se pravi v Rojan, k mojemu gospodarju, da se navžtje zdravega zraka in da se tam na prostem naskače. Jaz sem bil tedaj vzel psička in držali smo ga v Rojanu 14 dni, nakar sem ga gospej prinesel nazaj. Dne 5. t. m. sem bil zopet v gostilni gospoda Vavpotiča in gospa me je zopet prosila naj nesem kužljina za par dni na letovišče. Bil sem v zadregi, ker tedaj nisem več služil pri onemu kmetu; vendar
pa nisem mogel gospej odreči te usluge: pa tudi kužek me je tako milo gieaai, kakor bi hotel reči: »Daj me no vzeti s seboj!« Seveda, uboga beštija ni vedel,a kaj jo čaka. Ker nisem mogel kuželjna nesti na letovišče k onemu kmetu, sem ga pa vodil ves dan seboj. Tekom dneva sem obiskal kakih 12 žganjaren — a kužek je bil vedno z menoj. Sicer sem pa tudi skrbel zanj, dal sem mu kruha in sladkorja, v neki žganjarni so celo drugi pivci namočili kos kruha v žganje in ga dali ku-željnu, ki je tudi ta kruh pohlastal. Da bi bili vi, prejasni gospod sodnik, videli, kakšne komedije je potem uganjal pes, da bi bili videli, kako se je prekopicaval, bi bili gotovo počili od smeha.
Sodnik: Vi pa vendar niste.
Obt.: Zato, ker sem presuh. Pa da vam povem dalje. Proti večeru, ko sem bil že pijan, kakor kanon, sem sklenil, da se rešim psa, ki mi je bil postal nadležen: šel sem proti gostilni in ga misiil dati gospej Vavpotičevi. Tu je pa prišel neki človek, ki ga jaz ne poznam in zahteval, naj mu dam psa. Vpil je: »Ta pes je naš, dajte ga meni!« Jaz ga pa nisem hotel dati, ker sem bil odgovoren zanj pred gospej Vavpotičevi. Ko sva se tako ruvala z onim človekom, so prišli redarji, ki so mi vzeli psa in ga dali onemu gospodu, dočim so mene vteknili v luknjo. No, in sedaj sem tu zato, ker je hotela gospa dati psa na letovišče.
Nato je dal sodnik pozvati pričo Antona Pogačnika. Takoj, ko je ta priča vstopil v sodnikovo sobo, je obtoženec rekel: »To je tisti gospod, ki je trdil, da je pes njegov in zahteval, naj mu ga dam.«
Nato ie priča začel pripovedovati sledeče: Jaz sem natakar v gostilni gospoda Vavpotiča.
Obtoženec, to slišavši, je vzkliknil: »Pa ste mi moral to takoj povedati: jaz bi vam bil dal psa in še hvaležen bi vam bil, da mi ga vzamete!«
Povedal je priča nadalje, da je videl na ulici pijanega človeka, ki je imel seboj psa, katerega je takoj spoznal za gospodarjevega. Hotel je vzeti psa, a pijanec se je začel dreti, da ga ne da. Prišli so na to redarji in odvedli pijanca.
Priča gospa Katarina Vavpotič je potrdila, da je sama izročila psa obtožencu, naj bi ga nesel za par dni na letovišče.
Dva redarja, ki sta bila zaslišana kakor priči, sta potrdila, da jima je obtoženec rekel: Falota, barabe in drugo; potrdila sta pa tudi, da je bil zelo pijan.
Vsled tega je sodnik oprosti! Pertota obtožbe prestopka tatvine, kakor tudi prestopka razžaljenja javnih funkcionarjev, ker je obtoženec ta poslednji prestopek zagrešil v pijanosti, dočim se glede
afere s psom ne more govoriti o tatvini.
•
»Svinjska glava«.
Vrata sodnikove sobe se odpro in med vrati se pojavi sluga, ki zavpije:
—	Ivan Skodelniiiik!
Na ta klic se iz množice, ki se tlači na hodniku, priguga dolg možicelj sloke postave in se vstopi pred sodnega slugo rekoč: »Tukaj sem!« — Sluga pa nato zopet zavpije:
—	Jurij Koprivaaaa! — in že stoji pred njim nekaj bolj sodu, nego človeku podobnega. To je Jurij Kopriva, mož, ki je gotovo bolj širok, kakor dolg. Mož ima o-grmen trebuh in velikansko glavo, glede vratu bi se pa skoraj reklo, da ga nima nič, ker mu je vrat tako debel, kakor mu je glava široka.
Ko vstopita v sobo, ju sodnik premeri od nog do glave in potem še enkrat nasprotno. Slednjič se pa sodnik obrne proti Skodelniku in mu reče:
—	Proti vam, Jurij Kopriva, je tu pričujoči Ivan Skodelnik vložil kazensko o-vadbo radi razžaljenja časti, češ, da ste mu rekli, vpričo več oseb, »svinjska glava!«
—	Ne, gospod predsednik, on je rekel meni tako, pa ne jaz njemu.
Sodnik pogleda začudeno in vpraša:
—	Kako to? Kaj niste vi Jurij Kopriva?
—	Ne, gospod predsednik, jaz sem Ivan Skodelnik, on je Jurij Kopriva.
Sodnik: — A tako! (Proti pravemu Koprivi): Kako ste pa vi mogli reči »svinjska glava« ?
Kopriva: Saj jaz, gospod sodnik, nisem njemu rekel, da je on svinjska glava, jaz sem ga le vprašal, kje da je svinjska glava, ki mi jo je obljubil. Jaz namreč kuham svinjsko meso in ga prodajam na drobno delavcem. Imam za to posebno barako. Vsak večer zlijem preč ono juho, v kateri se je čaz dan kuhala svinjina, in ta juha se strdi in postane pravcata žolča. Pred poldrugim letom je prišel k meni Skodelnik in me prosil, naj one juhe ne zlivam proč, naj jo raje shranim v kako posodo, da bo on prihajal ponjo, ker redi prašiča in bi bila tista juha za prašiča prav dobra krma. Obljubil mi je, ko bo zaklal prešiča, da bo dal meni prašičevo glavo. Pa ni bilo nič iz njegove obljube: juho je jemal, prašiča je zaklal, a glave ini ni dal. Zato sem ga pa jaz vselej, ko sem ga videl, vprašal: »Kje je svinjska glava?« Seveda, nazadnje sem celo opuščal besedici »kje je« in sem mu vprašaje zaklical le: »Svinjska glava?«
Skodelnik: »Da, in to je šlo tako dolgo naprej, da sedaj vsi pobalini vpijejo za menoj »svinjska glava!«
Sodnik: »Zakaj pa niste izpolnil obljube, zakaj niste dal Koprivi prašičeve glave?«
Skodelnik: »Gospod predsednik! Pred-lanjskim, ko sem zaklal prešiča, je bilo vreme vedno vlažno, mrzlega, suhega vremena ni bilo, in zato sem moral praši-
ča tako po ceni prodati, da si nisem mogel izgovoriti glave. Saj sem bil še tako s prašičem na izgubi.«
Sodnik: »Pa bi se li ne mogla ta stvar poravnati mirnim potom? Odpustita si drug druzemu in bodita si prijatelja.«
Skodelnik: »Ce mi obljubi, da ne bo več vpil za menoj »svinjska glava!« in da bo tudi druge pregovoril, da me bodo pustili v miru, no, potem ...«
Kopriva: »Naj mi da prešičevo glavo, pa ga ne bom več vprašal po njej.«
Skodelnik: »Kam naj grem ponjo?«
Sodnikov pisar pogleda Skodelnika in nekaj mrmra pred se; najbrž sta mu govorjenje o svinjski glavi in pogled na ogromno Skodelnikovo glavo vzbudila kako čudno misel.
Sodnik: »Vi gospod Kopriva odjenjate s svojp zahtevo po prašičevi glavi, saj ste juho prej tako metal proč in niste imel nobenih troškov, nobene škode; poleg tega pa obljubite gospodu Skodelniku. da ga ne boste več nadlegoval. Vi pa, gospod Skodelnik umaknite ovadbo.«
Kopriva: »Jaz zase že obljubim, da mu ne porečem več »svinjska glava«, a za druge ne prevzamem nobene odgovornosti.«
Skodelnik: »No, jaz pa umaknem ovadbo, a gospod sodnik naj mi dovoli, da smem tožiti vsakogar, ki mi poreče »svinjska glava«!
Sodnik: »To je vaša pravica, a jaz se bojim, da bom imel potem preveč dela.«
Skodelnik in Kopriva sta pol ure pozneje sedela skupaj v gostilni pri litru vina.
Trgovino in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 8. aprila 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.20 pop. Avstrijska, renta papir 82.45, avstrijska srebrna renta 82.45, avstrijska kronska renta 82.65, ogrska kronska renta 81.80, kreči i tke 616.-, Anglobanka 336 25, Union 592.50, Landerbank 519.—, Bankverefn 520.50 drž. žeL 711.—, Lombardi 100.25, alpinke 833.—, turške srečke 223.-, Napoleoni 1910, marke papir 117.50. London kratko 24.02, Pariz 95.45. Stalno.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. renti papir 82.50, kre-ditke 616.—, Llojd 615.—, drž. žel. 710,75, Lot-b^rdi 101.—, alpinke 834,25, turške srečke 223.—, cheques Pariz 95.46. Stalno.
Trst, 'urad.) Francija 95.30 - 95.60, Nemčija 117 30 - 117.70. Italija94.90 -95.15, London 24- 24.05, 20 frankov 19.08-19.13, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 23.93 - 24.—. nemški papir 117 30-117.70, italijanski papir 95-95.40, avstr. zlata renta 101.70 102.10, avstrijska kronika renta 82.55 - 83.05, ogrska zlata renta 97.85 - 98.25, ogrska kronska renta 81.70 -82,10, turške srečke 222 - 225.— ; diskont za menice do 3 mesecev 3"/« - 4'/4° 0, nad 3 mesece 4'/4 - 4a/4°V
Blagovna borza.
Budimpešta, 8. apr. Pšenica za april 12.73. maj 12.54, oktober 11.44; rž za april 10.41, oktober 8.82 ; oves za aoril 7.85, oktober 7.86 ; koruza za maj 6.89, jufi 701 Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. Tendenca komaj stalna, Prodaje 12-000 q.
Trst, 8. aprila. Kava. San to s good average
za m»j 54.50--.—, za juli 55.75 - 56.75, september
56.75 - 57 25, december 57 50 - 58.—, marec 57.75 -58 50. Tendenca trdna. — Good Rio za maj 49.75 -50.50, juli 50.— - 51.75, september 51.--52.25, december 52.--53.25, marec 52.--53 50.
Sladkor. Centrifug, takoj 26 50 - 27*/4 april-avgust 27*/, - 28*/., nov.-marec —.—- 28.—- 283/4, melis takoj 28'/B-28l/4, april-avgast 28'/4-—.—, nov.-mar. 29 25-29 50. eoncasse takoj 28V4-28.75, kocke 28V—30, kristal takoj 271/, - 27l/„ april.-avgust —.—, okt.-dec. 26»/.- 26V.- Stalno.
» NALI OGLUŠI ^
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 4f> stotink. :
□□ □□
Proda
se zakonska boba. San Giacomo in monte 12, m vr. 13.	368
Hlf'ff z	zemljiščem v bližini Gorice po-
111*11 sebno pripravna za penzijoniste se po ceni proda. Ponudbe se prosijo pod „Lepa lega" štev 366 na inseratni oddelek Edinosti.	366
i« mm ž priporoča svojo trgovino man fakturnega blaga in izerotovljenih ženskih oblek. Sprejem dela po meri.	34S
nifrfn se 501)21 z en® ali 'dvema posteljama. — WuUU Rojan, Vicolo delle Rose 7, I drsno. (365
I^ll^fflJf	vipavsko belo, istrsko črno se
l£lJwillll dobi po 64 vin. liter ako se vzame od 10 litrov naprej. Gostilna-buffet H. Kosič ulica Carradori št 15.	360
ti?fl(Hfl in dobroidoča mlekarna na ugodnem lliUdllll mestu z velikim zaslužkom se produ rad preobilice drugih opravkov. — Obrniti se na mlekarno ulica Maazoni 21.	350
g^frfti Praž^e graške po najnižji ceni. I>u-V-sSjUiS najske in kranjske klobase 12 komadov 1 krona. Buffet Suban, San Sebastiano št. 6. 32S
Velikansko zaloga pohištvo In tapecnrll
Paolo Gnitwirili, Tvst
ulito S»n it 6 lilfa giedallfta Fenlce).
najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi slede cen Gt kakor tadl kakovosti. Kolosalni Izb?r. - Telet. 22-85
H=ira=====	M333S
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča illojžii Guij, prej na trgu Caserma).
Ed>na pr ra .rsiij tovarna
tfvcUcte* , TRI5UNA" Carica, Tržaška ulloa 26. (prej pt avarna Gorlup). Zaloga dvokalet, šivalnih in »metljskih strojev, gramofonov, orfcestrijonov id.
F Batjel
Sorloe, Stolna ul. 2—4. Prodaja na obliko.
Ce ifc> franko.
l^AN TORRESANI
TRST - ULICA G ULIA ST. 32
FR0DAIALNA ŽELEZNI ME. - PRE0 METI ZA DOMAČO UPORABO ; OBRTNI IN POLJSKI PREDMETI. - CENE ZMERNE. IC POSTREŽBA TOČNA.
Proti nervoznosti, telesni šibkosti (v konva- gq les cenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) H je najbo'jse redilo	S
kecikr
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE' ZOB ©V.
IZDIRANJE Z0BOV
BOLEČINE :
Dr.J.CERMAK 0. TDSCHER
ZOBOZDRAVNIK
KONC. ZOBNI TEHNIK
TRST
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
Ucenke-ola$ateIjice
sprejme takoj Tiskarna Edinost.
Ford 16-20 HP
Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje Znižanje ceni 4—5 ledffcr K 4800; 2 ■ rili in K 4300. Landait-* B<<JefaT K 630a Popoln« opira O«pote ■ rtimn-•kunl niniMi, **kk>, pat svetilk, generator sa aceti-nl j""' *°f» UoMtmU Henrik la hitrom« ttena veljajo aa voca prosto voaaine in eolakie ▼ Trato.
ANTON SKERL,
■odatjaki J- Jinj Trtt, Piana Carlo GoldonL Telefon 1734. Garace.Via dri Baccfai «1. Telefon »847,
V dobroznani mesnici
Trst — Piazza lernera Tecclia š(. 9
Telefon št. 26—56.
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo. Jančje In kokošje nreso.
Obit: Kuhanje govejih vamp, zaloga suhih osoljenih črev in sličnih izdelkov. Postrežba tud na dom. — Ceno zmprne
Ste se že poslužili v čevljarnici
ANTOM JAVEBHIKA
v ulici Fameto št. 33 ?
Sprejema vsakovrstna popravila.
Isto se je izkaz-lo uspešno (glasom kliničnih spričeval), ker vsebuje tudi lecithin in druge redilne snovi) tudi v sluč ju liachitis (angleška belezen. — V slučajih neurastenije, nevrasteničnega glavob la, nespečnosti, epilepsije, deluje izborao
BROM — LfcCIK {ATOM.
V	slučajih malokrvnosti
ŽELEZNATI LECiKRATON
pri pljučnih boleznih pa
GliAJACOL — LECIKRATON
za Asthma in kožne bolezni
JOD LECIKRATON.
V	prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 in 50 kom. K 150 - K 360 Glavna zaltga LEkARNA PIZZUL C1GN0LA Trst Corsp 14 (Palača Tr^ves). — Telefon 2724-
Dominik Tence
Trst, ulica Belvedere št. 47
priporoma cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonij, blaga, katero Je vedno sveie. - Postrežba na dom. - Vino in likerji v s :	steklenicah.	: :
M. REMONDINI
tapetnik,
Trst, ul. Cecilia de Riftmeyer 9 priporoča slau.občinsfuu suojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo.
JAKO ZMERNE CENE
Ivan Simonič
Trst, ulica Belvedere 49. Trgovina z usnjem v«eh vr8*, črnih In barva-nlh ter nadplatov z Izdela-vtlnico zgornjih delov čevljev. Velika izbera po reb-šč n za čevljarje in sedlarje.
Sp: ciallteta: podpetn k ----PALMAH
v*
Tapetarski in preprogar. mojster
DRfiSOTIH PDC
Trst, Via Molln grenite štev. 38 se priporoča cenj. občinstvu.
»BHM—EMME

i,j&H$mhm
BOGOMIL pmo
Tret, sika Vhscssso SčS^i it 18 taijnfl sm* r. mm)
Boga t
V, Terišis, ver&le, abaisoT, pr-•Sa&eT, sapestsi«
Sookorec&ie cea^,
Nikdar - do letos!
Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po nabavnih cenah.
Moderne možke obleke od K 14 naprej „ otroške „ „ „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavski oblek, hlač, spodnjih srajc in drugega perila. Vse po najzmernejSih cenah
ALLACITTA' Di TRIESTE
TRST - Ulica Giosue Carducci št 40

s
m H RUS
dipl. krojač na dunajskem učnsu zavoda zrn »rlkrajewanja, z dovolj, aliJaavstr. aan
TRST uL Tor S Piera 4
Podružnica v Nabrežinl Krojačnica zaloga sukna Obleke po zmernih cenan Solidna, vzorna izvršitev
0
S VOJIK S VOJIM !
Ferdinand GonM
Trst, ulica Mol a vento CRocol) 25
priporoča cenj. občinstvu svojo
. trfioolno jestvin:: In. | Kolonijalne«!: Masa |
H kakor tudi ŽGANJARNO.
Blago vedno sveže, - Postrežba na jj^cm.---Cene zmerne in solidne^^
frfiflllfi I boki I ^^ 12 muunk doveotfe toteme drot so dosegle dosedoj vsepovsod naiiroijl' sloves. Hsrs^rt 11 sil Vil • rcni • mute url M tuttL ki Wnn P0Stre2e po konkurenčnih cenah.	J j. SOBAH. Trst. J^ITU'S