29'X\93V krat,--on s! K V. .?:>do slejkoprej združeni vsi Slovenci po svoji miselnosti in se bodo čutili eno z vsemi brez razlike, ki še resnično krščansko mislijo in delajo po naukih evangelija, ki krščanstva ne smatrajo za navado in dekoracijo, ampak za počelo življenja v družini, občini in državi ter v vseh panogah kulturnega udejstvovanja. Ni ga količkaj znanega kraja v naši slovenski domovini, kjer bi naše ljudstvo ne bilo že javno slovesno molilo lo svojo izpoved. Ponavljalo jo je tudi te dni iu jo bo vedno rado izpričevalo, kadar bo poklicano, da dii Bogu čast in se izjavi za njegovo kraljestvo miru, pravice iu bratske ljubezni na zemlji. Na tej izpovedi katoliške vere sloni zvesta ljubezen našega ljudstva do lastnega rodu, do naših bratov po krvi, do države. Zakaj le iz resničnega, živega in doslednega krščanstva izvirajo one moralne sile, ki ohranjajo in krepijo narodno in državno občestvo, v katerem vladata kultura, red in pravičnost. Zato jc delo verske obnove in okrepitve katolištva v naših srcih najeminentnejSe kulturno, socialno in državno delo, ki ga mora vsakdo podpirati, ker jači moralne temelje narodne in državne vzajemnosti. Krščanstvo katoliške Cerkve, ki v sebi vteleša najpopolnejši zamisel krščanske narodne družine na zemlji, jo tolika vrednota, da jo mora upoštevali vsak kot moraluo silo, ki je po svoji utemeljenosti in trajnosti ter po idealizmu vere in dejanja največje važnosti za življenje vsakega občestva. To versko prepričanje našega ljudstva je najdražje, kar ima, je porok, da bo ostalo zdravo in nepokvarjeno. V časih, ko se vse maje, je krščanstvo našega ljudstva eden najstnluejših in najtrdnejših elementov našega občega organizma in zato je dolžnost in nalosra vseli, da se še boli utrdi. Francoski državniki v Berlinu Prvi sad: sestava trancosko-nemške ga gospodarskega odbora Herlin, 28. sept. tg. Prvi dan nemško-franco-skili razgovorov jo potekel po izjavah vseh udeležencev povsem harmonično. Gostje so jiosebno na-glašali, da so bili prisrčno sprejeti. Tudi danes so se prirejale Lavalu in Briandu večkrat navdušeno ovacije zanje in za mir, tako n. pr., ko sta se zjutraj odpeljala iz hotelu, da obiščeta predsednika republiko Hindenburga, potem pa tudi, ko sta se Briand in dr. Curtius peljala na poset državnega kanclerja Brtininga in h kosilu. V hotelu Adlon je postalo živahno že pred 0 zjutraj, dočim sta Laval in Briand takrat ostala še v svojih sobali. Laval so ni počutil prav dobro, ker v spalnem vagonu ni mogel spati in je prebil noč sedeč. Danes namerava Briand obiskati še Stresemannovo vdovo. Napovedani obisk jiri predsedniku republike Hindenburgu jc bil ob 10.30 s ceremonijami, ki so običajne pri takih prilikah. Lavala in Brianda je spremljal francoski poslanik Francois 1'oncet. Pri vhodu predsednikove palače v Wilhelinstrasse jih je sprejel državni tajnik dr. Meissner, ki jih je od-vedel k Hindenburgu, pri katerem sta ostala četrt ure. Nato sta si francoska gosta ogledala novi muzej Pergamon. Dosedanjih uspehov razgovorov še ni mogoče točno ugotoviti, vendar je gotovo, da se, bo že v najbližjih dneh sestavil poseben nemško-francoski go- spodarski odbor. Kako bo sestavljen, še ni določeno. Ustanoviti se ima kot nekaka intorministerialnn komisija, v kateri se bodo po potrebi pritegovali gospodarski strokovnjaki. V tn odbor bodo pritegnili tudi zastopnike delavstva, in sicer na izrecno željo Lavala, ki je baje izjavil nekemu francoskemu prijatelju, da se ne more skleniti aliansa med nemškimi iu francoskimi kapitalisti, ne da bi se bilo treba bati, da bi bila naperjena proti interesom delavstva. Zato polaga Laval največjo važnost na to, da so v odboru udeleženi tudi delavci obeh držav s svojimi organizacijami. Komisija se bo najprej bavila z vprašanjem sodelovanja v premogovni, električni in kemični industriji. Iz francoskih krogov prihaja hipoteza, da je kot rezultat berlinskih razgovorov postala možna skupna pot Briininga iu Lavala v VVashington, vendar kljub nedvomni važnosti takega potovanja za reparacije do sedaj Se ni prišlo do tozadevnih razgovorov. Berlin. 28. sept. AA. Francoski zunanji minister Brinnd je danes položil venec na grob pokojnega nemškega zunanjega ministra Stresemanna. Odmevi v Parizu Pariz, 28. .sept. tg. Prisrčni sprejem francosifih ministrov v Berlinu je povzročil optimistično razpoloženje francoskih socialistov. Tako piše Hepu- bliquec, da je Francija prevzela nasproti Nj-mčiji slovesno obveznot-t sodelovanja. Tudi nacionalistični »Avenir izjavlja, da je obisk v Berlinu že do sedaj dokazal, da bo iz tega zopet zrastlo nekaj dobrega za mir. Samo »Eeho de Pariš ne vidi v sestanku nič posebnega. V Londonu London, 28. sept. AA. Angleški časopisi ugod no komentirajo sprejem francoskih ministrov Lavala in Brianda v Berlimi in naglašajo važnost kon ferenc med francoskimi in nemškimi ministri. V Behradu Belgrad. 28. sept. 1. V merodajnih krogih sprejemajo vesti o obisku francoskih ministrov v Berlinu z veliko rezervo. Tukajšnji listi, ki priobču-jejo sicer vse podrobnosti o sestanku nemško-fran-coskih državnikov v Berlinu, priobčujejo velike komentarje. Brez dvoma bodo prihodnji dnevi v mnogem odločilni za stališče, katero bodo morali zavzeti napram novim dogodkom na zapadli Kvrope države male .mlatite. V nekaterih krogih, ki niso oficielni, se celo namigava, da je sporazum med Nemčijo in Francijo prišel kol dobrodošlo plačilo za pokopan načrt carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Negotovost v nemškem gospodarstvu Borze ostanejo zaprte Berlin, 28. sept. tg. Nemški finančni minister dr. Dietrich je izjavil na shodu nemške državne stranke, da jc padec funta napravil Anglijo bolj sposobno za konkurenco in da se je položaj za eksporlne države na svetovnem trgu poslabšal. Na nemški strani pa se ne sme zgoditi nič, kar bi izgledalo kot inflacija Inflacija v Nemčiji bi bila čisto nekaj drugega kakor v Angliji, ker bi požrla male prihranke nemškega naroda, ne da bi se zmanjšala višina nemškega dolga, ki obstoja ves v zlati valuti. Nemčija mora torej izpolnjevati vse obveznosti, tudi privatno-gospodarske, da bo ohranila svojo veljavo v svetovnem gospodarstvu in svetovni trgovini. Berlin, 28. sept. tg. Vodstvo borze je danes po kratki konferenci sklenilo, da se borza do nadaljnjega ne bo zopet otvorila. Na ta sklep je bistveno vplivalo stališče državne vlade, ki je izjavila, da smatra zopetno otvoritev borznega prometa za neprimerno. Borzni prostori ostanejo zaprti tudi za privatne sestanke brzijanccv, da se prepreči vznemirjanje gospodarstva. Sbandinacsice države odpovedujejo zlato valuto Stockliolni, 2S. sept. tg. Švedska diskontna mera se je zvišala od b na 8%, kar jc doslej najvišja obrestna mera na Švedskem. Vlada je sklenila, da odveže državno banko do 30. novembra dolžnosti zamenjavanja papirnatega denarja za zlato. Oslo, 28. sept. tg. Državna banka je enako kakor v Stockholmu zvišala diskontno obrestno mero na 8% in ukinila dolžnost zamenjavanja za zlato. Kopenhagen. 28. sept. ž. Kmečka stranku je priporočila vladi, da ukine zlati standard radi padca angleškega funta, ki je precej neugodno vplival na dansko poljedelstvo, ltačuna se, da bo Danska Se danes ukinila zlato valuto in prepovedala izvoz zlata. Finančna kriza v Italiji Zvišanje carin in njega posledice — Mussolini nima denarja za orožje Rim, 28. sept. Glede nagibov, ki so dovedli fašistično vlado do tega, da je zvišala za 15%, oziroma 10 odstot. carine, doznavajo iz dobro informiranih krogov naslednje: Italijanski državni proračun jc žc delj časa neprenehoma deiiciten. Dne 30. junija, to je ob zaključku finančnega leta 1930-11, je primanjkljaj znašal okoli 800 milijonov lir. Na koncu prvih dveh mesecev tekočega poslovnega leta je državni proračun izkazoval 550 milijonov lir primanjkljaja, to se pravi 200 milijonov več kakor lansko leto v tem času. Radi naglega naraščanja števila brezposelnih, ki bo celo jio uradnih podatkih kmalu doseglo okoli 700.000, jc bila vlada prisiljena, razpisati nova javna dela, ki jo stanejo ogromnega denarja. Vlada bi rada proračun skrčila: posebne postavke vojaških ministrstev so silno visoke in dosežejo skoro 6 milijard lir. Prav pri teh postavkah bi se dalo kaj rezati. Zato se italijanska vlada v zadnjem času po svojem zunanjem ministru Grandiju tako poteguje za razorožitev, oziroma vsaj začasno premirje v oboroževanju in se kaže na drugi strani dokaj popustljivo napram Franciji tudi glede pomorskega sporazuma. Ako bi se Francija več ne oboroževala, bi tudi Mussolini lahko ustavil delo v vojnih arzenalih in tako prihranil milijone, ki jih zdaj države potrebujejo. Mussolini upa, da bi mu sporazum s Francijo prinesel tudi veliko inozemsko posojilo. Ker pa vsi ti načrti visijo še v zraku in je padec funta zadel tudi liro, je vlada segla po radikalnem ukrepu in zvišala carine. Mussolini upa, da mu bo zvišanje carin prineslo toliko denarja, da lahko uravnovesi proračun. Carine nc zadenejo tiste predmete, glede katerih sc je Italija sporazumela s carinskimi pogodbami z drugimi državami. Prosti carine so rude, umetna gnojila in trgovske ladje. Carina na premog in drugo gorivo znaša samo 10%. Zvišanje carin bo imelo za posiedico podražitev življenja in pa skrčenje uvoza. Ze v prvih osmih mesecih tega leta jc uvoz padci po vrednosti /a 30% (po količini 12 odstot.) in to v prvi vrsti radi padanja kupne moči italijanskega ljudstva. Radi zvišanja carin na žito se je moka podražila. / oslabljenjem lire jc zadel uvoz nov udarec, ker jc s leni padla kupna moč italijanskega denarja. Milan, 28. sepl. Ig. Devizna trgovina se je v Italiji Zopet omejila na dejansko trgovino s lem, dn bodo bnilke od danes dalje smele izdajati večje zneske strankam v tuji valuti samo proti izkazilu taktične jiotrebe s tem. da bodo predlagalo uvozno laklure. Milan, 28. sept. tg. Finančni minister Mosconi je od danes dalje odredil, da se terininska kupčija na italijanskih efektnih trgih omeji. S toni. da se je uvedla dolžnost, da se mora pri terminskili kupčijah na borzi plačati kot pokritje 25 odstotkov vrednosti, pomeni za italijanski efektni Irg konec špekulacije, katera skoraj izključno trguje samo v b>r-minr-ki kujičiji. V resnici so se danes lake kupčijo zelo skrčile. Državni boni so bili oslabljeni. Fiat je notiral 108 (pius 3). Edison j>a 520 (pius 7). Papešhi konzistorij Rim, 28. sept. ž. Vatikanski državni tajnik Pacelli je odpotoval v Švico v zdravilišče Korzach, kjer bo prebil svoj letni dopust. V vatikanskih krogih se trdi, da bo v mesecu decembru tajen iu javen konzistorij. Že nekaj mesecev so v Vatikanu delajo priprave za ta konzistorij, ki je bil že večkrat odložen. Vzroki preložitve niso bili znani, misli pa se, ila je papeža k temu prisilil konflikt med sv. stolico in fašistično vlado. Zadnji konzistorij bil julija 1930, od takrat pa je umrlo že 15 kardinalov. Na prihodnjem konzistoriju bo papež imenoval nove kardinale, v mnogih škofijah pa bo postavil tudi nove škofe. Misli se, da bo na tem konzistoriju sprejeta tudi ostavka sedanjega vatikanskega državnega tajnika Pacellija. Kol najbolj resen kandidat za njegovo mesto se imenuje dosedanji Pacel-lijev pomočnik dr. Pizzardo. Funt še vedno pada liondon, 28. sepl. tg. Funt je danes zopet padel. Vzrok je bil ta. da je bilo treba mnogim producen-tom preskrbeti kritje za sirovine in je bilo za to treba pripravili večje devizne račune. Smatrati je. da bo vlada v manjši meri skušala funt ]>odprcli. zaknr l>o ob splošni občutljivosti trga potrebovalo le majhna sredstva. Funt je danes notiral nasproti Newyorku 3.775 (3.845), nasproti Parizu 05 (971. Bruslju 20.5 (27.5). Amsterdamu 9.25 (onski obali, je povzročil ogromno škodo. <50 hiš jo bilo pod vodo v dokohamu. Ubitih je sedem oseb. Velika evropska senzacija Pred procesom proti albanskim atentatorjem Relgrad. 28. sept. 1. Z Dunaja poročajo, da je sodišče v Kiedu, kateremu je bil izročen v razsodbo ves materijal, ki se tiče atentatorjev na albanskega kralja Ahineda Zogu, katerega sta izvršila začetkom tega leta albanska »lijaka Agis Kania in Belošia, pripravilo že vse, da se začne razprava. V Hied sta prispela tudi zagovornika atentatorjev dr. Press-burger in dr. Friedmann. Z njima se je naselilo v malem mestecu tudi ogromno število inozemskih časnikarjev, ki so bili poslani v Avstrijo, da od blizu zasledujejo razvoj enega najzanimivejših političnih procesov, ki jih pozna zgodovina zadnjih 30 let. Tukajšnja Pravda piše. da pričakujejo od procesa senzacionalna razkrinkania iz zasebnega življenja albanskega kralja in zanimiva razkritja vseh onih zakulisnih političnih delovanj, ki so se tekom zadnjih let vršila na albanskem dvoru. Advokat dr. Pressburger dobiva neprestano veliko množino grozilnih pisem s strani prijateljev Albanije, ravno tako pa prejema tudi ogromno število pisem, ki ga vzpodbujajo, in sicer od strani raznih albanskih organizacij, kakor tudi iz drugih strnili iz Pariza, Londona. Amerike, Carigrada in Soluna. Govori se, da se bosta prijavila kot priči tudi nemški prof. Eistein in znana pisateljica Mihajli. Kot navaja Pravda . se v leh spisih nahajajo vse krivice, ki so si' storile za časa vladanja alban- Aluned Zogu za svoje osebne interese in pofprbr pogostokrat prodal svojo zemljo inozemstvu, nasprotno pn zrušil vsak pojav nezadovoljstva, ki bi mu moglo škodovati. Obramba se bo sklicevala celo na Zvezo narodov, ker je baš ona leta 1925. poslala v Albanijo posebno komisijo z nalogo, da natančno prouči političen in gospodarski položaj v Albaniji. Ta komisija je ob svojem povratku predložila Zvezi narodov neizpodbitne dokaze o nezaslišanem režimu Ahineda Zogu iu njeno poročilo bo imelo brez vsakega dvoma velik vpliv na razvoj tega prorrm, na katerega zre danes ves evropski politični svet z velikanskim zanimanjem. Balkanijada v Sofiji Solija, 28. sept. Bolgarska agencija |>oroča: Včeraj so se v prisotnosti velike množice gled.il-ccv in v hladnem vremenu začele športne prireditve Balkanijade. Med gledalci ?o bili tudi ugledni zastopniki javnega življenja. Balkanijado jc otvorila nogometna tekma med Turčijo in Bolgarsko. Ko sta reprezentančni moštvi prispeli na igrišče, je godba zaigrala turško in bolgarsko himno. Ob 4.10 je madjarski sodnik Vizonik dal znamenje za začetek tekme. Začetek igre je bil zelo živahen. V tretji minuli je bolgarska četa z desnim krilom skega kralja A h med Zogu albanskemu narodu, po- ' dosegla prvi gol. Ves čas prvega polčasa jc potekel sebi,o pa se opisuie, s kakšno krutostjo je preganjal Y ravnopravni ip, obeh čel. ^ 40 minut, so Turki ,, . , ,! , ., , , , , 1 ,, izenačili. \ peti minuti so dosegli Bolgari drugi albanski kralj sorodnike obeli atentatorjev Mnogo , Teda: je turška četa. čeprav tehnično na vrlnin-časnikarjev se ponuja za priče, .la dokažejo resnice cll- j?J,„bila povezanost v svoji igri. Bolgari so strahovlade v Albaniji iu da razbremenijo odgovor- nato dosegli z nizko in hitro igro šc tri pole Končnost atentatorjev. Drugi zooel navajajo, dn ie krali i ni rezultat 5 : 1 za Bolcarsko. Izid občinskih volitev v ČSR ftuija, '27. sept. Izid občinskih volitev še ni povsem znali, Uit se niso prispeli lz, vso državo podatki iz posameznih občin. Na razpolago so številko o izidu glasovanja v prestolnici, kjer je bil boj prav lak,i srdi) kakur v času parlamentarnih volitev. Tu >o -le stranke v borbo /. istimi političnimi gesli, kakor jih propagirajo v času volivne kampanje za volitve v poslansko zbornico. Vtirmlni olem tudi zapade davčni obvezi. Vprašanje čebelarskega obdavčenja ie torej ne more rešiti ua splošno, ampak se mora vsak slučaj zase preceniti po okolnostih, v katerih ie nahaja. Za olajšanje trgovine s Poljsko lielgrad. 28. sept. 1. Cuje >e, da »o »r pogajanja mnl jugoslovansko in poljsko vlado za odpravo kon-Milarne vlze ua izvozne certifikate uspešno končala In da se ho odslej vršil blagovni promet med tema državama brez konzularnega vizuma, tudi torej brez tozadevnih stroškov. Trgovinski odnošaji med obema drŽavama so na ta način zelo olajšani in pričakuje ge, da se bo olajšave poslužila naša poljedelska izvozna trgovina. Zagrebška vremenska napoved: Precej oblačno, zmerno toplo In stalno. Dunajska vremenska napoved. Oblačno, deževno. hladno. uvodnika llllnkovega glasila Slovak . Nič manj borbeni niso Češki katoličani. Lld prlobčuje danes nu naslovni struni sliko katoliškega doma v Sevilii v plamenih in poziva češke katoličane, naj volijo za ljudsko stranko, ako se hočejo obvarovali prt I nesrečo, ki je za lelrt kul.i. ličane na španskem, v Italiji iu Mehiki, ker se niso organizirali iu politično udejstvovali. Včeraj jo prav ta lisi priobčil sliko MacDonalda. ki kaže, kako MacDonald poziva na sodelovanje vseh stanov v korist države, ki naj se obvaruje pred gospodarsko katastrofo. Ker jo češkoslovaška ljudska slranka stranko vseh stanov, zato poziva Ud v»e Cehe, naj volijo zanjo. Neki drugI katoliški IM se ponaša, da je šrartiekova vlada plačala 4 miljarde dolgov in 2 nviljardi pustila v državnih zakladnicah, a danes sla Ii dve niiljardl že izčrpani in država Iilta že poldrugo miljardo dolga. List poziva volivce, naj pomislijo, da so vsake volitve politične. Občinskim volitvam bi lahko sledila rekonstrukcija vlade in danes je na dnevnem redu obnovitev lnodusa vivendi z Vatikanom; katoličanu torej ne more bili vseeno, katere stranke pridejo na vlado. Nič 11 talij bojevita niso glasila drugih politič- nih strank, ki so vse razvilo pred volitvami silno živahno propagando. 1'raSH. '28. hept. tg. Včerajšnje občinske volitve >o potekle popolnoma mirno. Od 15.729 občin jih je volilo ttaSfl, in od leh so se dogovorili v 4S2S občinah za onolito listo. Pozneje pa bo volilo 4311; občin. V praktičnem pogledu volitve ui-o prinesle bistvenih sprememb. Agrarci so obdržali svoje položaje na deželi. V Pragi so ostali češki narodni socialisti najmočnejša stranka, dasi so izgubili nekoliko glasov. Nemci v Pragi so ohranili svoje štiri mestne mandate, Židje pa imajo v Pragi dva sedeža. Na fašistični lisi! je bil Izvoljen Ciajda, ki pa radi svoje kazni mandata lie bo mogel prevzeli. Simplomntično je samo neko radikaliziranje v nacionalnem pogledu tako na češki kakor na nemški strnili, in sicer na korist narodne lige Stribernega, katera je zvišala število svojih muiulaluv od 2 na 11, In v korist nemških narodnih socialistov. Pri-strašl Stribrnega so profitiruli rudi tegn, ker so bili v aferi Stribrnega kompromitirani tudi meščanski mandatarji drugih Blrank( proli katerim j>a obla sli niso postopalo tako ostro. Nemškim narodnim socialistom pa je prišel v priti val nemških narodnih socialistov v Nemčiji. Občni zbor GZavne zveze zemlje-delskih zadrug v Srbiji Belgrad, 28. sept. 1. Danes je bil otvorjen 25. redni občni zbor Glavne zveze zeniljedelskih zadrug v Srbiji. Občni zbor je otvoril predsednik zveze Jeretija Protič, ki je v zanosneiit govoru prikazal zadružno misel v južnih krajih naše države. Občnemu zboru so prisostvovali kraljev zastopnik, polkovnik Lečo, kakor tudi zastopniki raznih drugih ministrstev. Ko je občni zbor poslal pozdravni brzojav na naslov kralja, se jc prešlo na letno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče podatke: Koncem leta 1930 jc štela glavna zveza 2'210 zadrug, med tem ko jih ie imela pred desetimi leti samo 1480. V povojni dobi je bilo včlanjenih 1553 zadrug, kar pomeni porast za 156%. Zadruge se delijo tako-le: Kreditnih zadrug jc 53125%. Glavna zveza ima svoje zadruge članice v osmih banovinah. Občnemu zboru je predložilo svoje letno poročilo samo 1615 zadrug, ki pa že same obsegajo 116.573 moških in 3144 ženskih članov. Med raznimi poklici šteje kmet največje število zadrugar-jev, namreč 110.000, Duhovnikov zadružnikov ie samo 393, učiteljev pa 028. Od vseh zadružnikov jc bilo 53.662 pismenih, 26.055 pa nepismenih. V teku zadnjega leta se je število članov zvišalo za 13.622. Iz skupne bilance Saveza posnemamo, da znaša premoženje v likvidnem denarju 8,800.000. V izposojenem denarju 02.5 milj. Din, v vlogah je investiranih 41 milj., v nepremičninah 35 milj., rezervni fondi pa znašajo 25 inilj. Din. Glede hranilnih vlog pravi poročilo, da ni.so nili od daleč dosegle one višine, katera se je upravičeno pričakovala. Zato bo Savez skrbel, da se posveti prav temu delu zadružniškega delovanja največja pozornost v prihodnjem letu. V tej postavki je bilo 1929. leta prenešeno na leto 1930. 10,875.767 Din. V teku 1930 je. Save/, vložil 33 miljonov 591.503 Din novih vlog, medtem, ko jc bilo dvigov v- znesku 22,040.180 Din, tako, da je koncem leta 1930. razpolagal samo z. 20,899.577 Din hranilnih vlog. Iz tega se jasno vidi, tako pravi poročilo, da se višina letnih hranilnih vlog tekom zadnjih let ni prav nič dvignila in da je vedno osliilu mi isti višini, to jc okrog 10 milj. Din. Tekom zadnjegu leta je Osrednji odbor revidiral nad polovico vseh včlanjenih zadrug. Pod vocjstvojii Save,za se je vršilo tekom 1930. lela 13 zadružnih tečajev, katere je obiskovalo skupno 441 zadružnih tajnikov in vodij. Skupni premet savezne blagajne znaša za leto 1990. 255,997.494 Din. V primeru •/, 1929 je torej promet liaraslel za celili 158,606.730 Din, ali za 192%. Koncem leta 1929. so zadruge članice dolgovalo StiVSZU Vsega skupaj 27,520.777 Din, koncem lela 1930. pa že 56,508.311 Din, kar dokazuje, kako globoko je svetovna gospodarska kriza posegla tudi v obratovanje srbskih kreditnih zadrug. V navedenem številu se nahaja tudi 22,725.677 Din, katere jo posodila Zadrugi Priviligir. Agrarna banka. Od vseh včlanjenih zadrug jo bilo s:amo 12 kreditnih, ki niso izpolnile svojih denarnih obveznosti. Filiala v- Zagrebu je zaključila z aktivo 7,005.782 Din, v Novem Sadu pa z aktivo 2,867.030 Din. Občni zbor se bo nadaljeval tekom juitišnjega dneva. Študentje pretepli ministra London, '28. sopt. tg. Kitajski zunanji minister Veng je danes v Nankingu komaj ušel smrti. Kitu jsk I študenti so v sprevodih protestirali proti postopanju .laponcev v Mandžuriji, pa tudi proti zunanjemu ministru Vencu, ker se mu ni posrečilo, pridobiti Zvezo narodov za to, da bi na strani Kitajske intervenirala pri Japonski. Študenti so vdrli v zunanjo ministrstvo, razbili so opravo in okna ler vdrli v sobo zunanjega ministra, ki ni hotel zbežali pred demonstranti. Študenti so mu strgali obleko s telesa In ga s palicami tolkli tako dolgo, dokler minister zaradi udarcev po glavi in prsih ni padel na tla. študenti bi ga bili nedvomno ubili, če ne bi bili nekateri uradniki prišli skozi okna na pomoč in študente potisnili ven. Zunanjega ministra Vetiga so potem z avtomobilom odpeljali v hišo Cangkaj-Seka. Kane zunanjega ministra so zelo hude, Obsedno stanie v Hongkongu London, 28. sopt. tg. Zaradi nemirov r ffong-kongu je bilo proglašeno obsedno stanje in so bilo mobilizirane tamkajšnje angleške čete. Ilongkong je namreč angleška kronska kolonija. Večkrat je moralo vojaštvo z bajoneti nastopiti proti demonstrantom. Do sedaj so Kilajci ubili šest oseb. Kitajske roparske tolpe so iztirile vlak Muk-den—Peking in oplenile potnike, katerih so trideset ubile. Herriot - predsednik razoroiitv. konference Pariz, 28. sepl. ž. -LOcvre prinaša vest, v kateri pravi, da je Ceeil v imenu Ligo narodov ponudil Herriotu predsedniško mesto pripravljalnega odbora za razorožitveno konferenco. Cuje se, da lxi HefKiot to mesto sprejel, Zeooelin se ;e vrnil Friedrichshafen, 28. sept. tg. Zrakoplov Zeppelin se je danes povrnil iz južne Amerike. Pot je premeril v 80 iiruli, dočim je zadnjič rabil za to 83 ur. Prihodnjič bo zrakoplov odpotoval v južno Ameriko 16. oktobra. Izvoz sad*a Belgrad, 28. sepl. 1. Po statističnih podatkih trgovinskega ministrstva ie izvozila naša država od 1. avgusta do 22. septembra 1781 vagonov sliv. Največ tega blaga ie kupila češkoslovaška, namreč 745 vagonov. Jabolk je bilo izvoženih okroglo 100 vagonov, od katerih je kupila Češkoslovaška 51 Vagonov. Belgrad, 28. sept. ž. Včeraj je svečano blago« slovjl nov samostan lazaristov na C.ttkarfci lielgraj-ski škof g. dr. Kodič. Nov samostan je cita najlepših katoliških zgradb v Belgradu. Belgrad, 28. sept. ž. Dane* zjutraj je odpotoval v Djakovo belgrajski nadškof g. dr. Kodič. Iz Djakova bo odšol v Zagreli na duhovne vaje, katere bo imel z udeleženci škofovske konfercncc. Zaključek šahovskega turnirja na Bledu Prva tri mesta zasedli Aliehin, Bogoljubov in Niemcovič Bled. 28. sept. Po petih tednih napora so danes mojstri slednjič sedli k svojim zadnjim partl-jarti. Dolga in naporna borba je že nekam izčrpala njihovo borbenost in danes so bile žo po dveh urah igranja tri partije dane remis. Najkrajša Je bila partija med Pircein in Vidmarjem. ki je obsegala samo 13 potez. Pire je pričel kot beli v damskem gambitu varianto, ki črnemu .)'/-, II. Pire 8"c točke. Jutri zvečer bo še slovesen zaključi l; /. banketom in razdelitvijo nagrad. Nagrade Aljehin dobi kol prvak nagrado 30.000 Din, Drugo nagrado v znesku 20.000 Din si je priboril Bogoljubov, Tretjo, nagrado l."».(;U) Din prejme Njemcovič. Celrto, pelo, šesto in sedmo mesto zavzemajo Vidmar, Kashdan, Stollz iu Flohr ler si dele četrto, pelo in šeslo nagrado v .skupni višini 30.000 Din, torej prejme vsak imenovanih mojstrov kol nagrado po 7300 Din. V. o M Stoltz u a> i? o ca "u 08 H Astaloš Vidmar 4) "o O 1 Niemcovič Pire Flohr Bogoljubov Kashdan j Maroczv i Aljehin Spielmann Končno stanje Kostič S§ Vs vs l/2 1 1 Va 0 0 0 1 '/2 »/2 1 1 0 | Va 1 I 0 0 Va Va v, 0 | Vs Va "a 12>/, 1 Stoltz Va v, m SS5 S« 1 1 0 i Va 1 0 0 1 '/2 1 Va Va V2 0 Va 0 Va Va 1 0 0 Va 1 131/, Tartakovver '/2 o 0 0 m Va Va Va Va 1 1 Va 1/ /a Va Va 0 1 0 1 1 1 Va Va 0 '/2 Va Va 13 Astaloš 0 V. i 0 Va Va glt H Va 0 1 Va 0 0 0 Va Va 0 '/2 0 Va '/a Va Va Va 0 '/2 9'/a ' Vidmar 1 1 J/2 0 Va Va Va i B B V2 1 Va »/2 Va Va '/2 0 1 Va Va Va t/, /a u /a 0 Va Va 0 13«,2 Colle 1 0 1 1 0 0 0 Va Va 0 iti ■ 0 Va 1 1 '/2 1 0 0 0 0 Va 0 0 0 1 1 10 Vaj Niemcovič 'V. Va 0 Vs '/2 Va 1 1 Va '/2 l Va M H 0 Va 1 1 Va 1 0 0 1 , Va 0 0 V a 1. 14 [ Pire o 0 0 '/2 »/3 '/2 1 Va '/2 Va 0 0 i '/2 B 8 '/2 Va 0 0 Va '/•> Va '/2 0 0 0 Va 0 1 8i/2 13'/a Flohr i '/2 V« Va 1 0 Va 1 Va 1 '/2 0 0 0 Va Va B m 0 0 1 Va 1 1 0 Va i Bogoljubov 0 1 i Va 1 0 i/ 12 0 0 v, 1 1 '/2 0 1 1 i i 1 0 0 0 '/2 0 Va 15 ; Kashdan 1 11 i 2 i Va 0 0 Va Va Va Va JL '/2 J 1 1 1 Va Va 0 Va 0 0 1 H gg 1 0 '/2 l 1 2 Va Va 13'/a Maroczy 72 V. V. 0 '/2 Va Va Va Va Va 0 Va Va Va 0 0 1 0 1 ^ gg 0 0 1 Va 12 i . Aljehin i % i 1 1 Va Va Vs 1 '/a 1 1 1 -- Va 1 1 1 1 Va 1 V2 Va Va 1 1 B Va l/2 201/, Spielmann * '/a 0 Va Va 1 Va Va ! 1 J 0 0 0 1 1 Va 0 Va l/2 Va 0 Va Va Va g« M 12 Va t