best: na goriškem sodišču o razsodba oktobra
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Primorski
Drakon ne bo rešil
/n v* •
Graje
Dušan Udovič
Starogrški državnik Drakon je bil znan po strogosti svojih ukrepov, tako da je njegovo ime postalo sinonim za neizprosno in restriktivno postopanje državne administracije. Današnji voditelji grške države so se po več kot poldrugem tisočletju v sili razmer približali znanemu predniku. V poskusu, da bi rešil državo pred finančnim zlomom, je grški parlament včeraj odobril sveženj ukrepov, po katerih bodo morali že itak obubožani grški državljani ponovno krepko zategniti pas, več deset tisoč pa jih bo tudi ob službo. Obup ljudi je ob takem stanju razumljiv, protesti so neizbežni.
Treba je spomniti, da o grški krizi, veliki zadolženosti države in nevarnosti njenega stečaja govorimo že nekaj let. Na njen račun so z neodgovornimi posojili in špekulacijami krepko zaslužile mnoge mednarodne finančne družbe, namesto reševanja se je kriza še poglobila.
Evropska unija sedaj na pritisk Nemčije narekuje Grčiji sprejemanje ukrepov, ki državi sicer odpirajo pot do novega posojila, a bodo po ocenah večine ekonomistov pospešili recesijo in spravili socialni položaj grških državljanov na kolena. Vodilni ekonomisti so si edini v oceni, da bi morala pomoč evroskupine preseči logiko vsiljevanja zgolj strogih varčevalnih ukrepov (velja tudi za Italijo in Španijo) morali bi odločneje pospeševati gospodarsko rast in razvoj. Drugače se reševanje problema le podaljšuje v čas, dolg zadolženih se medtem veča, krizni položaj pa le še poglablja.
Grška kriza tako postaja vzorčni primer nesposobnosti evroskupine, da bi se dogovorila za učinkovitejšo politiko reševanja kriznih položajev posameznih včlanjenih držav. Za to sta odgovorna predvsem Merklova in Sar-kozy z nepopustljivo politiko izključno restriktivnih ukrepov. Pri tem dajeta vtis, da ju prej kot usoda Grčije zanima mnenje lastnih volivcev. Tako se med volilno kampanjo francoskega predsednika vse bolj množijo gesla v stilu »ne bomo reševali Grčije z denarjem naših državljanov«. S podobnimi izjavami se iz očitno volilnih razlogov oglaša tudi Mer-klova.
Grčija bo po drakonskih ukrepih najbrž dobila premostitveni kredit, brez katerega bi marca šla v stečaj. Sarkozy namreč ne more na volitve s polomom ene od članic EU v žepu, Merklova najbrž tudi ne. A problem bo samo odložen, morda le za nekaj mesecev.
dnevnik
TOREK, 14. FEBRUARJA 2012
Št. 37(20.360) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
atene - Po nedeljskih demonstracijah in hudih izgredih v prestolnici
Grški parlament odobril paket varčevalnih ukrepov
Pozitivne reakcije na evropskih borzah in ugoden vpliv na evro
slovenija - Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu
Ljudmila Novak je tudi uradno prevzela funkcije Boštjana Žekša
LJUBLJANA - Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj prevzela posle od svojega predhodnika Boštjana Žekša (foto STA). Novakova se je zahvalila Žekšu za opravljeno delo in na-
povedala, da bo nadaljevala dobro prakso ter poskušala odpraviti obstoječe probleme. Kot je napovedala, se bo v prihodnosti sestala s predstavniki slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem.
Edina ženska v novi vladi Janeza Janše je napovedala nadaljnjo podporo slovenskim medijem v zamejstvu in po svetu, treba pa bo posodobiti elektronske medije, je menila.
Na 2. strani
FRANKFURT / PARIZ / LONDON - Osrednje evropske borze so včeraj sklenile v pozitivnem območju. Optimizem vlagateljev je spodbudilo dogajanje v Grčiji, kjer je parlament potrdil paket varčevalnih ukrepov, ki ga močno zadolžena država potrebuje za pridobitev 130 milijard evrov pomoči od držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Evro in nafta sta se podražila. Novi varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju, med drugim znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač, odpravo številnih ugodnosti, znižanje pokojnin ter odpust 15.000 javnih uslužbencev.
Na 23. strani
Tržaški občinski svet proti uplinjevalniku
Na 4. strani
V teku dnevi Slovenije v Milanu
Na 3. strani
Nagrada Nadja Maganja Lauri Famea
Na 7. strani
Tržaška Confindustria podprla Bombasseia
Na 10. strani
Bo Severna liga obrnila hrbet Romoliju?
Na 19. strani
Tudi radič povezuje Gorico in Novo Gorico
Na 21. strani
K
... SLOV I
BLDVENBKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ
POLITIKA IN EKONOMIJA
GOST:
Dušan Mramor
v četrtek, 16.2.2012
HAUiril^r
Kulturni dom Gorica
www.slovik.orginfo@slovik.org
vreme - Tržaška občinska uprava za proglasitev izrednih razmer
Končno brez burje
TRST - Tržaška občinska uprava bo formalno prosila Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, da proglasi izredne razmere. Po prvi oceni je burja v zadnjih dveh tednih povzročila več sto tisoč evrov škode, in to le glede občinske imovine. Tržaški župan Roberto Cosolini, ki je včeraj opravil prvi obračun, je vsekakor poudaril, da se je izkazalo delovanje stroja za zaščito skupnosti. V Trstu so medtem gasilci opravili zaostale intervencije, mestni redarji pa so odstranili prevrnjeni tovornjak na nabrežju in odprli vse še do včeraj zaprte prometnice. Prenizka temperatura morja pa je povzročila tudi morijo rib v Tržaškem zalivu, ki so včeraj prišle na površje.
Na 5. in 21. strani
2
Nedelja, 12. februarja 2012
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Prevzem poslov od Boštjana Žekša
Ljudmila Novak napoveduje podporo zamejskim medijem
Novi slovenski zunanji minister Karl Erjavec bo najprej obiskal Hrvaško, nato Italijo
LJUBLJANA - Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj prevzela posle od svojega predhodnika Boštjana Žekša. Novakova se je zahvalila Žekšu za opravljeno delo in napovedala, da bo nadaljevala dobro prakso ter poskušala odpraviti obstoječe probleme. Kot je napovedala, se bo v prihodnosti sestala s predstavniki slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Zavzela se je za krepitev sodelovanja z drugimi ministrstvi, predvsem za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, za gospodarstvo in za zunanje zadeve, s katerimi bi skupaj reševali probleme, da bi delo v prihodnosti teklo še bolje. Kratke slavnosti sta se udeležila tudi novi državni sekretar Matjaž Longar in njegov predhodnik Boris Jesih.
Edina ženska v novi vladi Janeza Janše je napovedala nadaljnjo podporo slovenskim medijem v zamejstvu in po svetu, treba pa bo posodobiti elektronske medije, je menila. Podpirala bo
no več izgubljala, je opozoril Žekš in dodal, da se je nova ministrica strinjala, da je tu treba iskati nove poti.
Tudi novi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je včeraj od svojega predhodnika Samuela Žbogarja prevzel vodenje ministrstva in ob tem napovedal, da večjih sprememb v slovenski zunanji politiki ne načrtuje, saj je, kot je poudaril v dobrem stanju. Njegov prvi korak bo obisk sosed, najprej Hrvaške, nato Italije, Avstrije in Madžarske. Žbogar je ob primopredaji poslov izrazil zadovoljstvo, da ministrstvo predaja v roke Erjavcu. »Veseli me, da danes predajam zunanjo politiko v dobrem stanju. Zunanjo politiko, ki je v miru sama s sabo, v miru z mediji, predvsem pa v miru s svojimi sosedi, uveljavljena in spoštovana v mednarodni skupnosti,« je dejal. »Imam vse zaupanje v ministra Erjavca, da bo tako ali pa še bolje tudi naprej,« je dodal Žbogar.
Erjavec se je Žbogarju zahvalil za njegov prispevek in dejal, da je slo-
Karel Erjavec (levo) s svojim predhodnikom Samuelom Žbogarjem
sta
tudi tiste organizacije v Sloveniji, ki delajo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Žekš je v izjavi izpostavil, da so med njegovim mandatom začeli več pozornosti posvečati tudi Slovencem, ki se izseljujejo danes. Gre predvsem za znanstvenike, kulturnike in gospodarstvenike, ki po njegovih besedah zahtevajo poseben pristop. Teh izseljencev bo vse več, s tem pa bo Slovenija ved-
venska zunanja politika v dobrem stanju. Njegova prva poteza bo obisk v sosednjih državah, saj so dobrih in prijateljski odnosi z njimi izjemnega pomena, je dejal. »Seveda imamo z vsako sosednjo državo tudi nekaj odprtih vprašanj, vendar mislim, da bomo ta vprašanja lahko tudi ustrezno reševali,« je prepričan novi zunanji minister.
Obljubil je, da v slovenski zunanji politiki kakšnih večjih, radikalnih
Erjavec je prejšnji teden ob imenovanju za nova državna sekretarja že izbral Igorja Senčarja in Boža Cerarja. Prvi je bil veleposlanik pri Evropski uniji, drugi pa pri zvezi Nato. (STA)
slovenija
Predsednik Türk in premier Janša za dobro sodelovanje
LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je sprejel novo vlado s predsednikom vlade Janezom Janšo. Vladi je zaželel uspešno delo in dodal, da je sodelovanje z njegove strani zagotovljeno. Janša pa se je ob tem zahvalil predsedniku, ker se je držal tradicije in pripravil sprejem. Zagotovil je tudi, da bo vlada storila vse, kar lahko, da bo sodelovanje med institucijami slovenske države dobro in v skupno korist.
Predsednik države Türk je v nagovoru izpostavil pomembnost tega, da vlada dela dobro in da delajo vsi skupaj. Letošnje imenovanje nove vlade se je po njegovih besedah zgodilo v času, ki je zahtevnejši od kakšnega drugega iz bližnje preteklosti.
Janša se je v svojem nagovoru strinjal s Türkom, da so časi pred nami zanimivi, vlada pa se po njegovem tega izziva zaveda. Še posebej bo trdo prvo leto, je dejal premier. Med drugim je poudaril, da je trenutno stanje takšno, "da hitrega izboljšanja kljub temu, da bi si tega vsi želeli", ne more napovedovati, saj bi bilo to tudi neodgovorno.
trst - Rudi Pavšič čestital Novakovi in Erjavcu
SKGZ računa na dobro sodelovanje z novima slovenskima ministroma
TRST - Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je naslovil dopisa s čestitkami in voščili za uspešno delo novi ministrici za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmili Novak in slovenskemu ministru za zunanje zadeve Karlu Erjavcu. Predsednik SKGZ je v pismu ministroma izrazil prepričanje, »da bomo z vami in z vašimi sodelavci našli najprimernejše oblike sodelovanja. Slovenci v Italiji smo dobro organizirana skupnost in to povsod tam, kjer smo zgodovinsko naseljeni. Tako v tržaški kot v goriški in videmski pokrajini se trudimo, da bi ustvarili najboljše pogoje za naše uveljavljanje in za promocijo našega jezika in kulture. Tudi z zakonskega vidika razpolagamo z instrumenti (mednarodnimi, državnimi in deželnimi), ki nam omogočajo, da utrjujemo našo prisotnost, našo organiziranost in našo vlogo v Deželi FJK. Marsikje smo dosegli vidne rezultate, na drugih področjih pa se zakonski normativi udejanjajo prepočasi.«
Prepričani smo, da je treba delovati v smeri večjega povezovanja z držav-
nimi in deželnimi institucijami in v tem smislu se trudimo, da bi pri rimski vladi nastalo manjšinsko omizje, ki bi kot primarno nalogo imelo skrb za usklajevanje in uresničevanje zaščitnega zakona, meni Pavšič. Obenem je mnenja, da bo potrebno za našo organizirano manjšinsko skupnost najti primeren sistemski način financiranja, ki nas ne bi postavljal vsako leto v velike eksistenčne težave, kot se je dogajalo v zadnjem obdobju.
SKGZ ima že od nekdaj prijateljske odnose z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. V tem smislu je v zadnjih letih, skupaj z drugimi manjšinskimi sogovorniki, zelo aktivna pri uresničevanju pobud v okviru evropskih projektov.
»Naša organizacija je bila med pobudniki povezovanja slovenskih manjšin v sosednjih državah Republike Slovenije. V tem smislu je nastala Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK, ki združuje krovne organizacije Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Vstop Slovenije v Evropsko unijo,
skupna valuta in odprava meja so ustvarili boljše pogoje tudi za našo narodno skupnost, ki se vidno trudi, zato da bi se odnosi med sosednjima državama čim bolje razvijali. Pomembno etapo v teh odnosih in prizadevanju pri odpravljanju napetosti iz preteklosti je predstavljalo srečanje predsednikov Slovenije, Hrvaške in Italije julija 2010 v Trstu na koncertu prijateljstva ter obisk Narodnega doma, kjer so bili gostje krovnih organizacij, SSO in SKGZ. Slovenska narodna skupnost predstavlja pomembno vez med Italijo in Slovenijo in je doslej aktivno sodelovala pri vseh pobudah, ki krepijo čezmejno sodelovanje.«
Predsednik Pavšič je v dopisu ministru Erjavcu poudaril vlogo slovenske ambasade v Rimu in generalnega konzulata RS v Trstu, »njuno stalno in odločilno pomoč, ki sta nam jo izkazovala, ter njuno prizadevanje, da bi italijanskim oblastem posredovala in pri njih zagovarjala upravičene zahteve naše narodne skupnosti.«
celovec - Po imenovanju nove slovenske vlade in ministrice ter državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu
Inzko, Sturm in Sadovnik ne pričakujejo bistvenih sprememb v politiki do koroških Slovencev
CELOVEC - Predsedniki treh političnih organizacij koroških Slovencev, Valentin Inzko od Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Marjan Sturm od Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Bernard Sadovnik od Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) od nove slovenske vlade oz. nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu ne pričakujejo bistvenih sprememb v odnosih matice do koroških Slovencev. Vsi trije so včeraj poudarili, da nova ministrica, posebej pa novi državni sekretar Matjaž Longar, ki je bil več let generalni konzul R Slovenije v Celovcu, dobro poznata slovensko manjšino na Koroškem. Izrazili so tudi prepričanje, da bo novo vodstvo na ministrstvu za Slovence podprlo prizadevanja, ki imajo široko podporo znotraj manjšine.
Predsednik NSKS Valentin Inzko je pozdravil dejstvo, »da sta zdaj imeni, ki bosta vodila Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu uradno znani in vemo, kdo so naši partnerji.« Z novimi partnerji je odpravljena tudi negotovost, ki je vladala od predčasnih volitev decembra lani. Po Inzkovem mnenju bo zdaj mogoče »začrtano pot nadaljevati«, še posebej ker bosta Urad za Slovence vodila ministrica in državni sekretar, ki sta dobro seznanjena s položajem koro-
ških Slovencev. Za odnose znotraj slovenske manjšine pa je predsednik NSKS menil, da bo treba doseči večje soglasje in manj zdrah med političnimi organizacijami koroških Slovencev.
Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je izrazil prepričanje, da se bo ustaljeno sodelovanje s predstavnikoma urada nadaljevalo. V določenem smislu gre sicer za drugačne osebnostne profile, ne pa dejansko za druge politične razmere med Avstrijo in Slovenijo, je menil Sturm in pri tem opozoril, da sta obe državi članici Evropske unije, bilateralni odnosi pa da so na visokem nivoju. Pristavil je še, da se bodo tudi z novo vlado v Sloveniji »zadeve gibale v formalnih okvirih«, po razrešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel pa da - vsaj osebno - ne vidi velikih načelnih problemov v odnosih med obema državama. Za manjšino bo verjetno najpomembnejše vprašanje financiranje njene dejavnosti. Pri tem Sturm predlaga, da bi morala Avstrija financirati delovanje političnih organizacij manjšine, Slovenija pa kulturne in izobraževalne ustanove.
Več soglasja in usklajenosti med koroškimi Slovenci si po nastopu nove ministrice in novega državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu nove slovenske vlade želi tudi predsednik Skup-
Bernard Sadovnik, Valentin Inzko in Marjan Sturm (od leve) ne pričakujejo velikih sprememb v odnosu Slovenije do koroških Slovencev
arhiv
nosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sa-dovnik. V pogovoru za slovenski spored avstrijskega radia je včeraj izrazil prepričanje, da se bo z njima mogoče pomeniti tudi o teh vprašanjih. Ob tem je konkretno omenil poživitev Koordinacijskega od-
bora koroških Slovencev, s strani ministrice in državnega sekretarja za Slovence pa državniški odnos do slovenske manjšine na Koroškem ob upoštevanju njenih pluralističnih političnih struktur.
Ivan Lukan
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 14. februarja 2012
3
trst - Srečanje predstavnikov PD s senatorko Tamaro Blažina
Primorskemu dnevniku zagotoviti ustrezna sredstva
Šibitev časopisa bi bila za celotno skupnost nenadomestljiva izguba
TRST - Dejstva, da je Primorski dnevnik življenjskega pomena za Slovence v Italiji, bi se morala zavedati naša skupnost v celoti. Zato je nujno potrebno poskrbeti za kratkoročne in dolgoročne rešitve finančnih težav, v katerih se je znašel časopis.
O tem je tekla beseda na včerajšnjem srečanju predstavnikov Primorskega dnevnika (Jure Kufersin, Rado Race in Dušan Udovič) s senatorko Tamaro Bla-žina, ki sicer na parlamentarni ravni pobliže spremlja problematiko časopisa. Težave Primorskega dnevnika izvirajo predvsem iz dejstva, da je že Berlusconijeva vlada bistveno okrnila državni sklad za časopise. Tako kot veliko drugih časopisov, ki prejemajo državne prispevke po zakonu o založništvu, je nepričakovano 15-odstotno krčenje državnega prispevka za leto 2010 dnevnik spravilo v položaj, da je moral upravni svet podjetja takoj ukrepati. Vendar je povsem odprto tudi vprašanje financiranja za tekoče bilančno leto, hkrati pa je nejasna tudi perspektiva zakona o tisku.
Iz srečanja je izšla ugotovitev, da potrebuje Primorski dnevnik nov dolgoročen načrt javnega financiranja, ki mu bo zagotovil nemoteno izhajanje in ohranil kakovost časopisa na dostojni ravni. Ne nazadnje je podpora manjšinskemu tisku kot bistvenem dejavniku v življenju manjšine opredeljena tudi v zaščitnih zakonih.
Posnetek z včerajšnjega srečanja
kroma
Gubanca »premagala« istrsko orehnjačo
ČEDAD - Na 7. dnevu gubance za nagrado Bepi Tosolini je v nedeljo »domača« gubanca premagala sorodno slaščico iz Istre orehnjačo. Posebna žirija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja gastronomije in obiskovalci če-dajske kavarne San Marco je med 9 gu-bancami in 7 orehnjačami zmago dodelila gubanci, ki so jo pripravili v pekarni Giuditta Teresa iz Mosta. Če bi upoštevali samo mnenje tehnične komisije, pa bi zmagala orehnjača, ki so jo pripravili v pekarni-slaščičarni Gat-to v Umagu, za njo pa se je uvrstilo kar 6 gubanc. Organizatorji tradicionalne prireditve se bodo že v kratkem podali v Umag, kjer bodo priznanje izročili tudi slaščičarni Gatto. Zanimivo je, da je do podobnega »nesoglasja« prišlo tudi lani, ko je gubanca »premagala« koroško pohačo (reindling).
Kantavtor Vasco Brondi v Pordenonu v četrtek
PORDENON - Sobotni nastop italijanskega kantavtorja Vasca Brondija so upravitelji pordenonskega Deposita Giordani odpovedali zaradi zelo slabih vremenskih razmer. Organizatorji so napovedali, da bo Brondi s svojim glasbenim projektom Le luci della centrale elettrica nastopil v četrtek zvečer. Sobotne vstopnice veljajo tudi v četrtek, kdor pa si jih še ni nabavili, lahko to stori kar na licu mesta.
dan spominjanja - Protest levice in VZPI-ANPI
V Fanu na plakatu o fojbah streljanje slovenskih talcev
ANCONA - Občina Fano (dežela Marke, pokrajina Pesaro-Urbino) je ob 10. februarju, dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, na plakatu objavila fotografijo z italijanskimi vojaki, ki med drugo svetovno vojno v Sloveniji streljajo na slovenske talce. Potvarjanje zgodovinskih dejstev je sprožilo oster in upravičen protest levih strank (Fano vodi desna sredina) in vsedržavnega združenja italijanskih partizanov VZPI-ANPI. Fotografija (posnel jo je očitno fotograf italijanske vojske) je bila posneta 31.7.1942 v Danah v Loški dolini, ustreljeni talci so Franc in Feliks Znidaršič, Janez Kranjc ter Franc in Edvard Škerbec. Lani so isto fotografijo ob dnevu spominjanja na fojbe objavili na plakatu občine Bastia Umbra in se sploh niso opravičili za grobo napako, če sploh lahko govorimo o napaki. Na plakatu v Fanu je tudi fotografija z raziskovanja kraškega brezna oziroma fojbe.
Na plakat, ki grobo ponareja zgodovino, naj
Plakat Občine Fano s fotografijama streljanja
slovenskih talcev in raziskovanja kraškega brezna
se opozoril Samuele Mascarin, občinski svetnik SEL-Združene levice, ki je v Fanu v opoziciji, župan pa je bivši komunist Stefano Aguzzi, ki je potem prestopil k desni sredini. Leva opozicija ni osporavala, da se je občinska uprava spomnila fojb in eksodusa Italijanov iz Istre in Dalmacije, pač pa jo je zelo zmotila fotografija na plakatu, katere original hranijo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. »Prav je, da naši občani spoznajo foj-be, dobro pa bi bilo, da bi bili seznanjeni tudi s kruto italijansko okupacijo Slovenije ter s taborišči, v katerih so trpeli in umirali Slovenci in drugi narodi nekdanje Jugoslavije,« pravi Mascarin.
Zaradi fotografije slovenskih talcev, ki je odmevala v lokalnih občilih, je protestiral tudi pokrajinski predsednik VZPI-ANPI iz Fana Paolo Pagnoni. Tudi on se zgraža nad »napako« s fotografijo in poziva župana in njegovo občinsko upravo, da se javno opravičita za plakat ob 10. februarju.
milan - Ob 20-letnici odnosov med Slovenijo in Italijo
Do začetka aprila vrsta prireditev za popolno predstavitev Slovenije
MILAN - Ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Italijo se Slovenija v času od 10. februarja do 1. aprila 2012 predstavlja v Milanu in Lombardiji. Predstavitev Slovenije je doživela svojo napoved že z zelo odmevno razstavo slikarja Zorana Mušiča v Legnanu, ki so si jo v času od otvoritve 19. novembra ogledali številni obiskovalci. Kulturna, turistična in gospodarsko-politi-čna predstavitev Slovenije poteka pod sloganom »I Feel Slovenia. Občuti zeleno«.
»Zelena« nit slovenskih dni v Milanu se je začela vleči že od prvega dne s predstavitvijo in degu-stacijo slovenskih zaščitenih in ekoloških kmetijskih proizvodov in vrhunskih vin ter predstavitvijo ponudbe slovenskih turističnih kmetij. Predstavitev, poimenovana »Zelena Slovenija«, je za strokovno javnost potekala v milanski gospodarski zbornici, v soboto pa so bili slovenskih dobrot deležni obiskovalci milanskega trgovskega centra Bonola.
V znamenju zelene barve je bila tudi včerajšnja otvoritev ulične fotografske razstave o zelenih lepotah Slovenije (»I Feel Slovenia. Cogli il verde«) na milanski ulici Corso Vittorio Emanuele v neposredni bližini znamenitega milanskega duoma (na posnetku). V dveh tednih naj bi si jo ogledalo vsaj 2 milijona mimoidočih. Razstava z naslovom "Najlepše podobe dežele, kjer je zeleno doma" je izbor najlepših krajinskih fotografij, ki so jih prispevali fotografi, združeni v spletnem klubu E-fotografija, skupaj z nekaterimi fotografijami, ki so za promocijo Slovenije na razpolago na spletnem portalu Slovenske turistične organizacije. Včerajšnjega odprtja so se udeležili tudi predstavniki diplomacije, med drugimi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valen-čič Pelikan, častni konzul Republike Slovenije v Milanu Gianvico Camisasca, generalni konzul Francije Joel Meyer ter česki častni konzul Giorgio Aletti.
Osrednji dogodek slovenskih dni v Milanu, otvoritev razstave »Silent Revolutions« v prostorih milanskega razstavišča moderne in sodobne umetnosti in dizajna La Triennale, pa bo danes zvečer. Na razstavi bo predstavljen udarni izbor oblikovalskih izdelkov, ki so nastali v prvih dveh desetletjih mlade evropske države in vključujejo oblikovanje kot pomemben element razvoja in konkurenčne prednosti. Odprtje razstave bo spremljal koncert skupine Sounds of Slovenia, pripravili pa so tudi okroglo mizo o ženskah v oblikovanju, slovenske barve pa bosta zastopali Lara Bohinc in Nika Zupanc, verjetno najuspešnejši slovenski oblikovalki v tujini.
Slovenske glasbene barve bo zastopal tudi Slovenski komorni zbor pod vodstvom dirigentke Martine Batič, ki bo v uglednem Auditorium di Milano nastopil s programom iz bogate zakladnice slovenske in evropske zborovske pesmi. Alenke Slavi-nec - Slovenija v nas.
Posebno simbolično mesto bo imela tudi razstava »Oblikovanje za državo«, ki celovito predstavlja delo Miljenka Licula za slovensko državo, saj je oblikoval večino elementov, ki pomembno opredeljujejo vidno podobo Slovenije in soustvarjajo njeno identiteto.
nesporazum
Romun mislil, da so mu ugrabili ženo
KOPER - Romunski državljan je v nedeljo ob 17.18 poklical slovenske policiste in jim povedal, da se je z družino s kombijem pripeljal iz Italije. Ustavili so se na bencinskem servisu na Fernetičih, kjer je izstopil iz kombija, da bi natočil gorivo. Ko se je vrnil v kombi, je njegova 21-letna žena izginila, v vozilu pa je ostala njuna štiriletna hči, pojasnjujejo na Policijski upravi Koper. 32-letni Romun je policistom dejal, da so soprogo najbrž ugrabili, saj so bili v avtu dokumenti, denar in mobitel. Po pregledu videoposnetkov pa so ugotovili, da iz kombija na bencinskem servisu ni nihče vstopal ali izstopal, razen voznika.
Nekaj čez 18. uro so italijanski varnostni organi sporočili, da so Romunko našli v Trstu in jo bodo pripeljali na Fernetiče. Policisti so tako ugotovili, da je Romun ustavil v Italiji, da bi vprašal za pot, pri tem je soprogo videl spati v vozilu. Toda ženska je izstopila in odšla na stranišče, mož pa se je usedel nazaj v avto in odpeljal, ne da bi preveril, kdo je v vozilu. Tako je proti Sloveniji odpeljal brez nje, pojasnjujejo koprski policisti.
4	Torek, 14. februarja 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
občina trst - Dokončni načrt družbe Gas natural za plinski terminal pri Žavljah
Uplinjevalnik: tretji Ne
Tržaški občinski svet je - po negativnih mnenjih leta 2006 in 2007 - pozno ponoči po obširni razpravi ponovno zavrnil načrt za gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah
Trst noče plinskega terminala. To je sinoči ponovno potrdila mestna skupščina: odobrila je sklep, v katerem je zavrnila dokončni načrt za gradnjo kopenskega uplinjevalnika družbe Gas natural v Žavljah, obenem pa tudi varianto k občinskemu prostorskemu načrtu za ureditev širšega območja ob terminalu, ki jo je prav tako predložil španski energetski koncern.
To je bil že tretji »Ne«, ki ga je tržaški občinski svet izrekel na račun upli-njevalnika pri Žavljah. Prvič ga je zavrnil leta 2006, drugič - potem ko je Gas natural vključil nekatere popravke - leto pozneje. Španska družba je kljub temu vztrajala in dobila oporo v italijanskem ministrstvu za okolje (ministrica Stefania Pre-stigiacomo, podtajnik Roberto Menia ...), ki je leta 2009 izdalo pozitivno mnenje o okoljski presoji. Tako je Gas natural lahko izdelal dokončni načrt, o katerem se je morala ponovno izreči mestna skupščina.
Občinski tehnični uradi so za izrek negativnega mnenja opravili gigantsko delo, o čemer najbolj zgovorno priča dejstvo, da obsega le goli seznam priloženih dokumentov deset tipkanih strani.
Sklep je predstavil občinski odbor-
nik za okolje Umberto Laureni. Izpostavil je celo vrsto nedorečenosti načrta (kot na primer dejstvo, da ni mogoče izvedeti, kam bodo dovajali mrzlo morsko vodo, da bi jo ponovno segreli: v sežigalnico AcegasAps ali v centralo družbe Elet-tra na območju škedenjske železarne?). V plinskem terminalu bodo vodi dodali klor, klorirana voda se bo nato izlivala v morje, kar bo pomenilo hudo onesnaženje morskega okolja. Laureni je nadalje opozoril, da bi prišlo v terminalu do kemijskih sprememb, območje pri Žavljah pa nima take namembnosti. Načrt je preprosto obšel norme tako imenovanega zakona Galasso, po katerem bi se morala za strukture v razdalji do 300 metrov od morja izreči vsa za to pristojna ministrstva.»Spre-gledal pa je tudi številne posledice, ki bi jih naprava imela za morsko okolje. Ne nazadnje ni upošteval bližine zaščitenega Miramarskega morskega parka.
Zastrašujoče so nekatere značilnosti načrta. Zgradili naj bi 635 metrov dolg jez za privez plinskih tankerjev, območje pa naj bi »zavarovali« s 600 metrov dolgim, 20 metrov visokim in 30 metrov širokim nasipom.
Odbornik je nadalje naštel nevar-
kroma
nosti, ki bi jih tak obrat predstavljal za Ža-vlje in bližnjo okolico. Pa nevarnosti, ki bi jih za pristaniške in tudi turistične dejavnosti predstavljal prihod 200 plinskih tankerjev v ozki Tržaški zaliv. Ribištvu bi prizadejal veliko škodo, krajevno prebivalstvo pa ne bi imelo nič od tega, saj bi terminal upravljala peščica ljudi. Gradnja torej ne bi učinkovala na zaposlitveno raven na Tržaškem.
Laureni je spomnil, da so vsa tehni-
Postani protagonist svojega dobrega počutja v edinem in krasnem Fitness b Wellness centru Furlanije-Julijske krajine
THE WELLNESS & MEDICAL CENTER
3.000 m2 dobrega počutja obdanih z naravo:
savne, turška kopel, čustveni tuši, hidromasaža, tepidarium, ogrevan bazen do 31° C s kraškim slapom in Kneipp terapijo.
Telovadnica s sodobno opremo in obsežnim programom tečajev, žlahten estetski center.
mesečne naročnine od € 34,00
Borgo Grotta Gigante, 42 / B - Zgonik - tel. 040 327431 www.avalonwellness.it
čna mnenja občinskih uradov negativna, prav tako tudi mnenja rajonskih svetov in občinske komisije za okolje.
K sklepu je bilo predloženih enajst popravkov. Odbornik jih je deset osvojil in so postali sestavni del dokumenta, enega pa je prevzel kot priporočilo.
Predstavitvi sklepa je sledila obsežna razprava,v kateri so posegli predstavniki vseh v občinskem svetu prisotnih strank. Številni so opozorili, da to ni zgolj tehnična odločitev, temveč predvsem politična: mesto noče plinskega terminala, noče postati - z naftovodom Siot - nekakšni energetski pol v Severnem Jadranu. Izpostavljeno je bilo tudi, da je mestna skupščina prvič odobrila sklep o uplinjevalniku v predvidenem roku (prejšnja dva, sprejeta za časa Dipiazzove uprave, sta bila odobrena po izteku predvidenega termina).
Kljub tretjemu negativnemu mnenju pa se Trst ni še dokončno »rešil« upli-njevalnika. Končno besedo ima namreč ministrstvo. Če se bo vlada odločila za gradnjo plinskega terminala v Trstu, jo bo lahko izsilila. A vsiljuje se vprašanje: ali se ji izplača, potem ko ji vse mesto nasprotuje?
M.K.
tudi v trstu
Manj se
razsvetlim
Tržaška občina bo tudi letos, osmič zapored, pristopila k pobudi Manj se razsvetlim (M'illumino di meno) za spodbujanje energetske varčnosti, katere pobudnik je radijska oddaja Caterpillar druge italijanske radijske mreže Rai. Dan energetskega varčevanja bo v petek, 17. februarja. Ta dan bodo tudi nekatera tržaška javna poslopja manj razsvetljena, da bi s tem dali tržaškim občanom praktičen zgled varčevanja. Tako bodo od 17. februarja popoldne do jutra 18. februarja ugasnjene luči, ki razsvetljujejo tržaško občinsko palačo na Velikem trgu. Podobno zatemnjeno bo poslopje nekdanje ribarnice na nabrežju, nadalje bo ugas-njen žaromet na Goldonijevem trgu in razsvetljava na trgu Vittorio Veneto. Iz mesta in okolice pa ne bo mogoče zvečer na kraškem obronku pri Kontovelu opaziti svetišča na Vej-ni, ker ne bo razsvetljeno.
Tržaška občinska uprava bo s svojimi sporočili po spletu opozarjala občane, naj bodo pozorni na energetsko varčevanje, tako kar se tiče razsvetljave, kot tudi kar se tiče ogrevanje.
Pobudo sta predstavila odbornik za okolje Umberto Laureni in vodja oddelka za energijo pri podjetju AcegasAps Massimo Carratu.
DEMOKRATSKA STRANKA - Opozorilo
Italijanske železnice ne bodo več vzdrževale progo med Opčinami in Svetim Andrejem
Včerajšnja novinarska konferenca Demokratske stranke
kroma
Italijanska železnice ne nameravajo več vzdrževati železniške proge med Opčinami in nekdanjo postajo pri Sv. Andreju, kjer danes domuje železniški muzej. Na to je včeraj opozorila Demokratska stranka, ki meni, da takšno zadržanje železniškega podjetja lahko spravi v hude težave pristanišče. Tovorni promet s pristaniščem se danes odvija po podzemni progi pod Trstom, če se ta iz takšnega ali drugačnega razloga prekine ostaja kot »rezervna« proga trasa med Opčinami in Sv. Andrejem, ki bi brez rednega vzdrževanja v nekaj letih propadla.
»Ne znamo izkoristiti turistične znamenitosti«
Proga Opčine-Sv. Andrej sodi v nekdanjo progo, ki je povezovala Trst z Dunajem. Medtem ko v drugih državah (posebno v Avstriji, Švici in Nemčiji) stare železnice izkoriščajo v turistične namene, se to pri nas ne dogaja. Tudi v Sloveniji kolikor to dobro »tržijo« železnico med Bledom, Bo-
hinjem in Novo Gorico, to znamenitost bi lahko podaljšali do Trsta. Za to pa ni velikega zanimanja, so na včerajšnji novinarski konferenci potožili predstavniki Demokratske stranke, med katerimi so bili senatorka Tamara Blažina, podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc in deželni svetnik Sergio Lupieri.
Zelo negotova usoda
V I	tvi	•
zelezniskega muzeja
Prostovoljci, ki dnevno skrbijo za delovanje in za vzdrževanje železniškega muzeja, zaslužijo veliko priznanje in pohvalo, so podčrtali zastopniki Demokratske stranke. Železniški muzej, ki ne dobiva javne finančne pomoči, mora še naprej ostati v službi Trsta in njegovega turizma, za preživetje muzeja pa so potrebne investicije, ki jih žal ni videti na obzorju. Za to zanimivo muzejsko strukturo bi se moralo zavzeti predvsem državno železniško podjetje, ki je svojčas celo nameravalo prodati stavbo nekdanje postaje.
/
TRST
Nedelja, 12. februarja 2012
5
vreme - Prvi obračun tržaške občinske uprave po dveh tednih hudega mraza in burje
Trst bo prosil Deželo FJK, da proglasi izredne razmere
Več sto tisoč evrov škode - Cosolini: Stroj za zaščito občanov obstaja in dobro deluje
Hude vremenske razmere in še predvsem izredna burja so v zadnjih dneh povzročile veliko gmotno škodo. Ocenjujejo, da je bilo več tisoč evrov škode samo glede imovine, ki je občinska last. Zato bo tržaška občinska uprava tudi prosila Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, da proglasi izredne razmere. Formalno bo to storila, ko bo izračunana vsa škoda, toda predhodno prošnjo bodo odposlali v kratkem.
To je povedal tržaški župan Roberto Cosolini, ki je včeraj popoldne na tiskovni konferenci opravil prvi obračun po dveh tednih hudega mraza in burje. Burja je pihala neprestano dva tedna in dosegla tudi hitrost 170 kilometrov na uro, je dejal. To so bile res izredne razmere, zaradi katerih se je tudi prevrnil tovornjak na tržaškem nabrežju, ki so ga odstranili včeraj popoldne. Da bi se to že kdaj zgodilo, župan ne pomni. To obdobje je zahtevalo hud napor javnih institucij, ki so bile angažirane 24 ur na 24, od gasilcev do občinske policije, kara-binjerjev, policije, službe 118, civilne zaščite, prevoznega podjetja Trieste Trasporti, družbe Acegas-Aps in še drugih. Ti so vsi složno sodelovali in pomemben rezultat je v tem, da hujših nesreč oziroma ranjenih oseb ni bilo. Skratka dokazalo se je, da stroj za zaščito skupnosti obstaja in dobro deluje, je poudaril Cosolini. To velja tudi glede včerajšnjega zaprtja šol vseh stopenj, ki ga je župan odredil v nedeljo. To so nam narekovale vremenske napovedi, je povedal Cosolini in dodal, da je v teh primerih bo-
Ul. Molino a vento je bila še do včeraj popoldne zaprta, mestni redarji pa so se v prejšnjih dneh tako za vozilom branili pred burjo
kroma
lje biti previdni. Dober adut so bili v zadnjem obdobju tudi mediji, saj je komunikacija dobro delovala in so tudi občani dobro sodelovali.
Tiskovne konference so se udeležili še podžupanja Fabiana Martini, občinska od-bornica Elena Marchigiani, poveljnik mestnih redarjev Sergio Abbate, pokrajinski poveljnik gasilcev Carlo Dall'Oppio in predstavniki civilne zaščite. Sicer so gasilci v tem obdobju opravili 1.640 intervencij, od po-
pravil na strehah do poplav zaradi počenih cevi in požarov, zadnjih 40 pa so opravili včeraj. Burja je pojenjala in je mestna policija popoldne tudi odprla še zadnje za promet zaprte prometnice, se pravi Ul. Molino a vento, Drevored DAnnunzio in Ul. D'Alviano. Zaradi manjših poplav je bilo v zadnjih 4 dneh šest intervencij na stadionu Rocco, kjer so iz previdnosti zaprli urade vseh športnih zvez in telovadnici. Zaradi poledenele protipožarne naprave bodo
uradi zaprti še danes, problem pa naj bi rešili v teku dneva. Prenizka temperatura morja (3,5 stopinje) je povzročila tudi morijo rib, ki so včeraj prišle na površje. Na tržaškem nabrežju so bili tako številni Tržačani, ki so pobrali več kilogramov zastonj bele ribe. To je bil enkraten primer, je povedal predstavnik deželnih ribičev Guido Doz in ocenil, da je bil tržaški ribiški sektor zaradi mraza v zadnjih dveh dneh ob milijon evrov.
A.G.
živinoreja - Največ težav je bilo s poledenelo vodo
Krave dobro prestale mraz
Obisk pri živinorejskih kmetijah Dimitrija Žbogarja v Samatorci in Daria Zidariča v Praprotu
Zmrzal in burja iz prejšnjih dni je povzročila več preglavic živinorejcem kot živini. Ob cesti za Lipico je bilo mogoče opaziti krave na prostem, ki so kar dobro kljubovale mrazu. Podobno je bilo tudi z govedom, ki se pase ob cesti Opčine-Fernetiči: kup sena jih je privabil na »južino«. Potem si že same poiščejo zavetje.
»Za krave mraz ni problem, saj zdržijo temperature do minus deset ali celo minus petnajst,« ve povedati Dimitrij Zbogar, živinorejec iz Sama-torce. Pojasnil je tudi, zakaj so tako trpežne: »Krave prežvekujejo in prežvekovanje jih segreje.« Seveda, bolje je, če dobi govedo zavetje v hlevu.
Zbogar ima krave bodisi v hlevu, bodisi pod lopo na prostem. Kra-ve-mlekarice si delijo toplino hleva s kozami srnaste alpske pasme, mlade junice pa so slabo vreme preživele pod lopo. Zivinorejcem je povzročilo največ nevšečnosti zmrzal. Na prostem je voda kaj kmalu zmrznila, zato so v Samatorci napajali govedo pod lopo dvakrat dnevno. Napolnili
so korita, če se je začela pojavljati ledena skorja, jo je bilo treba prebiti.
Mnogo dela pa je v prejšnjih dneh bilo tudi z gnojnico. V odtočnih kanalih je zmrznila, zato je bilo treba kanale počistiti in gnoj po drugi poti odvažati v gnojnično jamo.
Na Zbogarjevi domačiji so se včeraj konji pasli na prostem, prav tako kokoši, ki so se v najbolj mrzlih dneh stiskale v premičnem kurniku.
Drugače je s prašiči. »Prašič ne prenese mraza. Če zdrkne temperatura pod ničlo, je zanje hudo, zbolijo.« Zbogar je svojim 25 prašičem uredil topel hlev. Pa je burja tako zapihala, da je odpihala eno okno. Mraz je pritisnil in - za živinorejca kakšna smola! - le nekaj dni pred zakolom »pobral« 200-kilogramov tolstega pujsa.
Če je slabo vreme Dimitriju Zbogarju odneslo prašiča, je Dariu Zi-dariču v bližnjem Praprotu prineslo teličko. Mama krava jo je skotila prejšnji teden, in mala icka se je takoj pridružila drugim teličkom, razmeš-
čenih v posameznih zavarovanih kletkah za hlevom. Telički so v »samicah« (boksih, jim pravi Zidarič), da lahko živinorejec preveri, ali se hrani dovolj
Zgoraj najmlajša v družini Zidaričevih krav v Praprotu; spodaj napajanje na domačiji Dimitrija Žbogarja v Samatorci
fotom.k.
(toplo mleko zjutraj in zvečer), pa tudi ali opravlja vse svoje fiziološke potrebe, tako kot je treba, kar je tudi pomemben pokazatelj zdravja živalice. Šele po nekaj tednih, ko živinorejec preveri, da se mladiču dobro godi, se lahko pridruži drugim, starejšim v hlevu.
Pri Zidaričevih še zaudarja po smradu po požaru, ki je pred božičem uničil del senika. Škoda je bila velika, požar pa je imel vsaj en postranski »blagodejen« efekt. Živinorejec je moral zavarovati »robota«, stroj za avtomatsko molzenje. Pripravil mu je nekakšno uto in prostor zaprl. Mraz tako ni mogel »robotu« do živega, kot se je to dogajalo v prejšnjih letih, ko je pritisnil mraz. Požar je tudi uničil cev za dovoz mleka iz hleva do sirarne. Tudi ta cev bi ob tako hudem mrazu, kot je bil letošnji, zmrznila, je ocenil Zidarič.
Kravam v hlevu ni bilo mraz. Tudi proizvodnja mleka ni zastala. Kajti: »Krave bolj trpijo v poletni vročini kot pa pozimi,« je to kravjo vremensko resnico razkril Dario Zidarič.
M.K.
Začetek Sejma poklicev
V	zborni dvorani stavbe H3 Univerze v Trstu na Trgu Evropa 1 se bo danes v dveh izmenah (med 9. in 11. uro ter med 11.30 in 13.30) začel Sejem poklicev, ki ga Deželni šolski urad za Furla-nijo Julijsko krajino in podjetje Ariest tržaške Trgovinske zbornice s podporo Univerze v Trstu prirejata s ciljem omogočiti stik med dijaki višjih srednjih šol ter univerzo in svetom dela. Pobuda se bo od jutri do petka nadaljevala v prostorih Trgovinske zbornice na Borznem trgu 14, kjer se bodo dijaki srečali s predstavniki krajevnih uprav, stanovskih združenj in poklicev.
Predstava v gledališču Pellico
Gledališče Teatro incontro bo drevi v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian 5/2 ob 21. uri uprizorilo predstavo George-ja Feydeaua Sarto Per Signo-ra v režiji Sandra Rossita.
Rojeni za branje
V	okviru pobude Rojeni za branje (Nati per leggere) bo danes v knjižnici Qua-rantotti Gambini v Ul. Lodole 7/a med
16.	in 18. uro potekalo posamezno in skupinsko branje v okviru pobude Nati per leggere: od 16. do 17. ure bo branje za otroke od 6. meseca do 3. leta starosti, od 17. do 18. ure pa za otroke od 3. do 6. leta. Ob 16.30 pa bo v občinski knjižnici v Miljah (Trg republike 4) zadnje srečanje, namenjeno otrokom od 3. do 8. leta starosti.
Razstava Look Closer
V	prostorih Fakultete za izobraževalne vede v Ul. Principe di Montfort 3 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Look Closer Laure Bartoli in Marca Boara, ki bo na ogled do 6. marca z urnikom med 9. in 19. uro.
Film v Ul. Ponziana
Združenje Tina Modotti prireja drevi ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ponziana 14 ogled filma Elliota Silversteina Un uomo chiamato cavallo.
O poučevanju zgodovine
Krožek Istria v sodelovanju z laboratorijem za raziskovanje in didaktiko zgodovine Univerze v Vidmu prireja danes v knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 ob
17.	uri okroglo mizo o poučevanju zgodovine na multietničnih obmejnih območjih. Govorili bodo Gaetano Benčic, Rino Cigui, Livio Dorigo, Marco Plesni-car, Fulvio Salimbeni in Chiara Vigini.
Ljubezen za solidarnost
Prostovoljke združenja Goffredo de Ban-field bodo danes na vogalu med ulicama Dante in S. Nicolo imele stojnico, kjer bodo prodajale sladkarije, izkupiček pa bo šel v podporo brezplačni pomoči in negi ostarelih.
ADOS ne pošilja po denar
Združenje žensk, operiranih na dojkah ADOS sporoča, da ni nikoli telefoniralo oz. poslalo osebe na dom prosit za denarni prispevek. Za to pojasnilo se je odločilo zaradi stalnih telefonskih klicev občanom, kjer neznanci prosijo za denar v imenu združenja ADOS.
Prošnje za prispevke za žensko podjetništvo
Podjetje Aries tržaške Trgovinske zbornice sporoča, da so na spletni strani Dežele Furlanije Julijske krajine objavili obrazce za predložitev prošnje za prispevek za žensko podjetništvo. Prošnje je treba predložiti od jutri dalje osrednji direkciji za proizvodne dejavnosti oz. službi za podporo in promocijo industrijskega proizvodnega sektorja v Ul. Trento 2, 34132 Trst.
Načrtovanje in vodenje mednarodnih projektov
Do jutri se je mogoče vpisati na tečaj načrtovanja in vodenja mednarodnih projektov, ki ga prireja Znanstveni park na Padričah. Informacije so na voljo na spletni strani www.area.trieste.it/europro-gettazione2012.
6
Nedelja, 12. februarja 2012
TRST
/
kraški pust - Kaj pripravlja letos pomlajena openska skupina
Montijev remont Italije dal navdih za letošnji voz
Voz so zasnovali na računalniku, sledilo pa je veliko ročnega dela
Openska pustna skupina je letos doživela bistveno generacijsko prenovo. Zagnane pustarje, ki so vrsto let poželi kar lepo število uspehov na Kraškem pustu, je letos zamenjala mlajša generacija, ki je izziv sprejela s prepričanim pristopom.
Ob našem obisku nas je pričakal Alberto Antoni, ki je že od konca oktobra s skupino ostalih openskih sovrstnikov zadolžen za izgradnjo voza. V začasni lopi v Prosvetnem domu pa seveda ni bil edini, ki je že od popoldanski ur oblikoval 12-metrski voz. Slednjega je jeseni na računalniku izrisal David Pauletič, pomagal pa mu je tudi Miran Sosič, veteran openske pustne skupine. Kdor pa je v prejšnjih dneh obiskal opensko pustno gradbišče, si je lahko že dobro ogledal obliko voza, saj so se Openci že ukvarjali z barvanjem in lepljenjem papirja na posamične strukture.
Letos so izbrali naslov »riMON-Tljrmo italijo«, kjer se v nasprotju z njihovimi prejšnjimi nastopi skriva tudi izrazita politična tema. Kot je razvidno iz naslova ima tu glavno vlogo tehnična vlada in njen prvi minister. Seveda nekdanji premier ne bo izostal in tako niti junaki iz poslanske zbornice.
Kljub sedanji delavnosti pa nam je Alberto razkril, da je bil letošnji začetek kar zahteven: »Menjava nosilne skupine, je bila letos velika odgovornost. Sprva smo se sestajali v treh, potem pa se je k
več fotografij na www.primorski.eu
Openska pomlajena pustna skupina med trenutkom oddiha (desno), spodaj pa pred vozom, s katerega spogleduje dobro znana glava
kroma
sreči skupina razširila. Na pomoč so priskočili tudi nekateri izkušenejši openski pustarji, tako da smo lahko pospešili oblikovanje voza.«
Delo navdušene družbe pa se ne odvija samo v lopi v Prosvetnem domu. Nekatere dele voza oblikujejo tudi v sosednji bivši kasarni finančne straže. Seveda izgradnja in končni rezultat voza ni samo moška domena. Dekleta iz mladinskega krožka so zadolžene za obleke
in koreografijo, kar je po Albertovem mnenju bistveno za celotni videz in uspešen prikaz obravnavane teme. Openci pa si letos ne postavljalo visokih ciljev. Menjava »pustnega vodstva« je že obrodila svoje dobre sadove: v začasnem šotoru je občutiti motivirano in zdravo mladostniško navdušenje, kar je bistvenega pomena za tovrstne projekte.
Večina je takih, ki ob študiju in delu redno pomagajo pri oblikovanju vo-
za vse do poznih večernih ur. Tudi ob najslabšem mrazu in burji je ob našem obisku, delo potekalo nemoteno. Devan, znan tudi kot Predsednik, se je spet lotil orjaške glave, Adriano je nadaljeval z barvanjem, kdor ni imel čopiča ali drugega orodja v roki, pa je vestno nadzoroval delo.
Z nekaterimi pa je stekel tudi pogovor o splošni oceni Kraškega pusta. Openci menijo, da se je povorka Kraškega pusta v zadnjem obdobju bistveno izboljšala. Nekateri so bili celo mnenja, da je kakovost vozov boljša kot na Milj-skem pustu, žal pa ni dovolj cenjena.
Openski voz se bo letos udeležil tako Kraškega pusta kot običajne pustne povorke v Trstu. Finančno shajanje pa jim ni v veliko breme. Večino denarja zbirajo z vpisninami in po trgovinah z železnimi »šparovčki« za prostovoljne prispevke, nekaj pa seveda pridobijo z nastopom na tržaški povorki. Največ jih stane železje, večino tega pa ohranijo iz prejšnjih vozov.
Višek priprav pričakujejo ravno zadnje dni pred nastopom na Dunajski ulici. To je za vse trenutek resnice in priprave zadnjih detajlov. Mogoče bodo letos Openci zadnji večer doživljali bolj umirjeno, saj z oblikovanjem voza nikakor ne zamujajo. Pri tem pa gre nedvomno opozoriti na dokaj dobro sestavo skupine, ki se je oblikovala okoli novega mladega jedra. Živ prikaz tega, da je mladostniški utrip na Opčinah zdrav in zelo zaznaven.
Andrej Marušič
'	^ . i*"ta predstavitev - Ob dnevu slovenske kulture v knjigarni Lovat
v
Slovenski utrip Trsta
Avtorici predtavili vodnik Kako lep je Trst in še posebej slovensko tržaško literaturo
¿sit t
www.primorski.eu
klikni in izrazi svoje mnenje
Kdaj boste pustovali?
O	Od srede do pustnega torka
O	Samo v soboto
O	Samo v torek
O	Pust me ne zanima
Dan slovenske kulture. Še dopoldne je kazalo, da bodo vsa srečanja v knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra odpadla zaradi cevi, ki je puščala, pa se je naposled k sreči vse dobro izteklo in popoldanski gostji, turistična vodička Erika Be-zin in novinarka Poljanka Dolhar, sta lahko predstavili svoj vodnik po našem mestu Kako lep je Trst.
V knjigarni, ki je nasploh zelo pozorna do slovenskih knjig in avtorjev, sta pred številnimi poslušalci najprej opozorili na
Poljanka Dolhar in Erika Bezin na predstavitvi
kroma
dan slovenske kulture in na Franceta Prešerna, nato pa prešli na predstavitev slovensko-tržaške literature, ki jo tudi sami omenjata v vodniku. Ob pregledu vsebine vodnika sta se zaustavili predvsem pri opisu slovenskega itinerarija po mestu in pa pri zanimivostih glede življenjskega utripa tržaških Slovencev.
Na koncu pa so vsi skupaj nazdravili na Prešernov dan s čašo kraškega vina in »fanclji z dušo«, ki jih marsikateri udeleženec večera sploh ni poznal.
TRZASKA KNJIGARNA
Trojni dogodek: likovni, literarni in glasbeni
Kulturni dogodek, ki bo v Tržaški knjigarni danes ob 18. uri, združuje odprtje slikarske razstave akad. slikarja Andreja Brumna-Čopa, ki se bo predstavil s ciklusom Slepe miši in nastop Svetlane Makarovič, ki bo predstavila odlomke iz svoje drame Mrtvec pride po ljubico ob spremljavi mlade violinistke Zale Linee Rutar. Gre za predstavitev avtorjev treh generacij in treh zvrsti umetnosti -likovne, literarne in glasbene. Vsem predstavljenim delom je skupno to, da sprožajo osnovne občutke, ki so nam vsem poznani, saj so ta dela rojena iz čustev bolečine, nemoči in nekako usodna in to avtorji želijo posredovati publiki.
Slikarski opus Slepe miši je pomemben v slikarjevem ustvarjanju, vendar nekoliko spregledan, zato so ga želeli predstaviti tudi publiki v Trstu. Govori o odraščanju, pri tem pa slikar uspešno prikaže dileme in težave odraščajočega fanta, pa tudi občutke krivde in obsojanja okolice. Svetlana Makarovič je svojo dramo Mrtvec pride po ljubico napisala že v 80-ih letih, takrat je bila tudi uprizorjena, v knjigi pa je izšla leta 2009 in takrat je za likovno opremo knjige izbrala ravno Slepe miši, tako da bo ta večer tudi predstavitev njene knjige, z branjem odlomkov in glasbenimi vložki 14-letne violinistke Zale Linee Rutar.
Prireditev je podprl Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Razstava del Andreja Brumna-Čo-pa bo odprta do 3. marca od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19.ure.
CENTER MELANIE KLEIN
Predstavitev projekta Otroška hišica
Otroška hišica je nov, izviren projekt Študijskega centra Melanie Klein, ki se obrača na najmlajše in na njihove starše. Celostno skuša odgovoriti na potrebe mlade družine v današnjem času, z bogatim programom (v Otroški hišici) pa stremi k popolnemu razvijanju zmožnosti in nagnjenj otrok v spremstvu poklicno usposobljenih vzgojiteljic in vzgojiteljev. Za dobro počutje in harmonični razvoj otroka ob spoštovanju njegovih želja in sposobnosti so si pri ŠC Melanie Klein omislili vrsto vsakodnevnih delavnic. Za čim učinkovitejše delo se Otroška hišica za otroke deli na dve starostni skupini, in sicer za dojenčke do 36. meseca in za otroke od 3. do 8. leta. K temu gre seveda dodati še Otroško hišico za starše, katerim je namenjenih več dejavnosti, ki utrjujejo in poglabljajo odnos z otrokom in v paru. Otroška hišica za najmlajše je projekt medkulturnega značaja in je zato namenjen otrokom slovenskih, italijanskih ali mešanih družin. Program temelji na jezikovni in kulturni izmenjavi po načelu: ena oseba -en jezik. Strokovnjaki s področja medkulturnosti so namreč dokazali, da morajo otroci, ki se razvijajo v dvojezičnem okolju, istovetiti jezik z osebo. Zato se bodo eni vzgojitelji z otroki pogovarjali v slovenskem, drugi pa v italijanskem jeziku ter tako vsem približali oba jezika. Odprtje Otroške hišice bo danes ob 16.00 v ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu.
Oddaja Brez meje o Kraškemu pustu
Priprave na odganjanje zime so na tržaškem Krasu v polnem teku. Številnim pustnim navdušencem se je pridružila tudi ekipa oddaje Brez meje. Če vas zanima, kakšen voz pripravljajo lanskoletni zmagovalci Kraškega pusta, kako so se dela lotili mladi Openci, kaj znajo o pu-stovanju povedati otroci iz Nabre-žine in kakšno presenečenje pripravljajo v Merčah, nikar ne zamudite oddaje Brez meje. Na sporedu bo danes ob 18. uri na televiziji Koper Ca-podistria.
/
TRST
Torek, 14. februarja 2012
7
nagrada nadja maganja - Včeraj razglasitev
Nagrado bo letos prejela Laura Famea
Gre za šolnico ter človekoljubno in ekumensko delavko - Podelitev bo 27,2. v DSI
Tretja prejemnica nagrade Nadje Maganja je tržaška šolnica, socialna in ekumenska delavka Laura Famea. Tako se je odločil odbor, ki podeljuje nagrado in v katerem so predstavniki družine pokojne Nadje Maganja, Skupnosti sv. Egi-dija iz Furlanije Julijske krajine, Društva slovenskih izobražencev in Slovenske zamejske skavtske organizacije, nagrajenko pa so razglasili na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu Skupnosti sv. Egidija v Trstu. Podelitev nagrade bo v ponedeljek, 27. februarja, v prostorih DSI v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
71-letna Laura Famea, katere lik sta na tiskovni konferenci predstavila predsednik DSI Sergij Pahor in predstavnica Skupnosti sv. Egidija Rita Corsi, je upokojena profesorica leposlovja, članica Rdečega križa ter aktivna članica Tržaške ekumenske skupine in tajništva za eku-menske dejavnosti, ki deluje v okviru tržaške škofije. V utemeljitvi piše, da vse svo-
je življenje posveča bližnjemu: tako je že v mladosti, ko je prezgodaj ostala brez staršev, skrbela za pomoči potrebne strice in tete, prav tako je skrbela za invalidno šolnico Gildo Wesek, pred leti pa je svojo hišo dala v začasno uporabo afganistanski muslimanski družini, ki se je sem zatekla iz političnih razlogov, pri čemer je tudi skrbela za majhna otroka in si prizadevala najti službo njunemu očetu. Kot članica Rdečega križa je do pred nedavnim vsaj enkrat tedensko zahajala v koronejski zapor, da bi nudila zdravstveno nego jetnikom, prav tako je predsednica Vincencijeve konference v župniji sv. Jakoba in izredna delilka obhajila. Sodelovala je tudi pri pošiljanju paketov v Romunijo in pomagala albanski družini. Človekoljubnemu in ekumenskemu delovanju se toliko bolj posveča zdaj, ko je že nekaj let v pokoju ter se lahko popolnoma posveča drugim in pri tem pozablja nase, na tej poti pa jo poganjata na-
prej izredno močna vera in neomejena ra-dodarnost, piše še v utemeljitvi.
Iz vsega tega je razvidno, da Laura Famea izpolnjuje vse pogoje za prejetje nagrade, katere cilj je spodbujati smisel za vrednote, kot so krščanska vera, molitev, ljubezen za raziskovanje na področju zgodovine in kulture, čut za delo v dobrobit sočloveka, privrženost ekumenskemu in medverskemu dialogu ter solidarnost s potrebnimi in šibkimi. Gre za vrednote, ki so odlikovale življenje pokojne Nadje Maganja, po kateri je nagrada poimenovana in ki sta jo doslej že prejeli slovenska onkologinja in ustanoviteljica društva Hospic Metka Klevišar ter borka proti smrtni kazni Tamara Ivanovna Čikuno-va iz Uzbekistana, ustanoviteljica organizacije Matere proti smrtni kazni in mučenju. Drugače je kljub kratki življenjski dobi nagrada postala prepoznavna, saj je letos odbor prejel enajst predlogov tako iz Italije kot iz Slovenije.
otvoritev - Rojstna
V Nabrežini
hiša Iga Grudna
urad za stike z javnostjo z denarjem iz zakona za Slovence
V rojstni hiši pesnika Iga Grudna v Nabrežini (uradno je to Kamnarska hiša) posluje od včeraj okence Urada za stike z javnostjo Občine Devin Nabrežina. Storitive, ki jih bo urad nudil občanom, segaj o od nudenja informacij o občinskih uradih in njihovih pristojnostih do izdajanja obrazcev, obveščanja o pobudah, ki jih prireja Občina, in deljenja turističnega gradiva o ozemlju, njegovih pridelkih in izdelkih, nastanitvah, razglednih poteh ipd.
Urad bo odprt za javnost od ponedeljka do petka od 9.30 do 13. ure in ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.30. Občanom sta na voljo brezplačna telefonska števil-
Predsednik
POKRAJINSKEGA SVETA MAURIZIO VlDALI
ka 800 002291, ki bo delovala ob delovnem času urada, in naslov elektronske pošte urp@comu-ne.duino-aurisina.ts.it. Urad bo vodilo dvojezično osebje (odgovorna je Tanja Tuta), da se bodo slovenski občani v odnosih z upra-
vo lahko posluževali svojega ma-ternega jezika.
Občinska uprava je finančna sredstva za ta projekt dobila iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Na včerajšnji uradni otvoritvi so spregovorili župan in podžupan Giorgio Ret in Massimo Romita, vodja občinskega Urada za stike z javnostjo Nataša Canziani ter predsednik pokrajinskega sveta Mauri-zio Vidali, medtem ko je novo strukturo blagoslovil nabrežinski župnik Ugo Bastiani. Vsi so izrazili željo in upanje, da bo novo okence še dodatno približalo občinsko upravo z občani in občankami, posebno Vidali pa je izpostavil dvojezično poslovanje pisarne.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 14. februarja 2012
VALENTIN
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.29 - Dolžina dneva 10.19 - Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 10.14
Jutri, SREDA, 15. februarja 2012
JURKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,5 stopinje C, zračni tlak 1018,1 mb raste, vlaga 26-odstotna, veter 28 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 5,7 stopinje C.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (040 630213).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
[13 Lekarne
Do sobote, 18. februarja 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Prispevki
V	spomin na Alda Ciaka darujeta družini Dobrigna in Štefančič 30,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin daruje Justa Lipušček vd. Guštin (Col 4) 10,00 evrov za KD Kraški dom iz Repna.
V	spomin na Patricijo Terčič daruje Savo Ušaj 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Bernardo Ciuk darujeta Pepka in Lidia 40,00 evrov za SKD Primorec iz Trebč.
V	spomin na drago mamo Lauro Zer-jal Kofol darujeta Miro in Giorgia 30,00 evrov za SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca.
V	spomin na Fabia Jurinčiča in Lidijo Gulič darujeta Egon in Romana 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Albine Godnič vd. Jazbec daruje Anna Maria Scabar 50,00 evrov za Jus Nabrežina.
Ob 35-letnici smrti dragega očeta Dor-četa darujejo Drejc, Antek in Manica 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina, 50,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade in 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Emine mame, Marije Marc, daruje Renata 20,00 evrov za MePZ Lipa.
Ob 4. obletnici smrti Lucianota Mala-lana daruje žena Giuliana 20,00 evrov za mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja.
V	spomin na prijateljico Lauro Kofol darujejo Germano, Nevia, Magdi in Nadja 50,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na gospo Lauro Kofol daruje Želka Smotlak vd. Klun 15,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na gospo Dragico Gherlani darujejo Marina, Elena in Tamara Prašelj 30,00 evrov za godbeno društvo Prosek.
V	hvaležen in drag spomin na sposobno, delavno, požrtvovalno in nadvse priljubljeno učiteljico Frido Valetič darujejo njena nekdanja učenca Marko in Marina Milkovič - Fajgljeva - in njuna mama 80,00 evrov za OŠ Karel Destovnik Kajuh in Primož Trubar Gropada/Bazovica.
Ob Dnevu slovenske kulture in v spomin na gospo Lidijo Gulič vd. Guštin daruje Marica Dolenc 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru.
V	spomin na Livia Vorusa (Micio) daruje sin Willy z Nevio 50,00 evrov za VZPI-ANPI Prosek Kontovel.
V	spomin na Patricijo Terčič darujeta Erika Bogatti in Angelina Bagozzi 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
t
Po dolgi bolezni nas je mirno zapustil
arh. Dario Jagodic
Žalostno vest sporočajo
žena Vida, sinova Marko in Rado z Andrejko, brat Luciano z Nevo, Vesno z Marcom in Samaro, Devanom z Jasno, svak Sergij z Grazio in Dariom ter ostalo sorodstvo.
Iskrena zahvala dr. Štoklju, dr. Milani-jevi, dr. Bartolinijevi in dr. Borottu. Od njega se bomo poslovili v četrtek, 16. februarja od 11.30 do 13.20 v ulici Costalunga.
Žarni pogreb bo v ožjem družinskem krogu.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Trst, 14. februarja 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
Polni lepih spominov se z bolečino poslavljamo od dragega Daria
bratranci Savino in Marina, Dario in Breda, Neva in Etko, Nadja in Zdravko s svojimi družinami
Trst, Ljubljana in Milano
Užaloščeni ob prerani smrti prijatelja Daria izrekajo Vidi, Marku in Radu iskreno sožalje
Silvana in Vojko, Marta in Pepi
Dragi prijatelj Dario, spomin na tvojo plemenito osebnost ne bo v nas zamrl. Iskreno sožalje Vidi, Marku in Radu
družine Buzečan, Germani, Da Pian in Valenčič
Draga Vida, Marko in Rado, v tem težkem trenutku smo vam ob strani
družine Armani, Civardi, Kermez, Kralj, Pischianz, Vitez ter I. Adam, D. Smotlak, A. Oberdan
Žalovanju se pridružujejo
Carmen in Roberto Faganel, Laura in Jože Gruden z družinama
Dragi Vida, Marko in Rado, ob izgubi ljubljenega Daria sočustvujemo z vami.
Družina Semen
Ob boleči izgubi dragega Daria žalujemo z Vido, Markom, Radom in bratom Lučanom
družine Godnik, Kovač, Rudež, Taučer in Zoch
Iskreno prizadeti se pridružujemo žalovanju.
Družini Barbiero in Bole
Zbogom, dragi Dario.
Hvala ti za vse, kar smo lepega doživeli skupaj. Zelo te bomo pogrešali.
Prijatelji: Pavel in Maja Nereo in Štefi Devan in Graziella Marjuča Mirjano in Nora Ladi in Jožka Klavdij in Ani Tone in Anica Živko in Olga Giorgio in Liana Andro in Sonja
Iskreno sožalje Radotu in družini Mitja in Irena z družino
Ob težki in prerani izgubi izrekamo Vidi, Radu, Marku in ostalim sorodnikom globoko sožalje
Savica, Tullio in Ivanka
Ob boleči izgubi očeta Daria izrekamo Radu in družini Jagodic občuteno sožalje
Mitja, Gabriel in Giuliana s starši
Sočustvujemo z Vido sredine prijateljice
Ob boleči izgubi dragega
Daria Jagodica izrekamo Vidi, Markotu in Radotu iskreno sožalje. Dario, hvala za vse.
Zvonka, Franko, Franc in Tomaž
Za dragim prijateljem Dariem žalujejo
Lida, Sergij in Miliana, Giorgio in Sandra ter Katja, Aleš, Tanja in Claudia z družinami.
Topel objem Vidi, Marku in Radu z Andrejko.
Ob izgubi dragega očeta Daria izrekamo Marku in svojcem iskreno sožalje.
MePZ Devin-Rdeča zvezda in oktet Volnik
Ob žalostnem slovesu dolgoletnega in dragocenega člana se žalovanju pridružuje
Skupina 85 - Gruppo 85
Upravni odbor KRD Dom Briščiki
izreka iskreno sožalje odborniku Radu Jagodicu ob izgubi dragega očeta Daria.
Ob bridki izgubi Darija Jagodica, ustvarjalnega arhitekta, družbenega delavca in toplega človeka, izrekamo ženi Vidi in sinovoma Marku in Radu sožalje.
Sklad Sergij Tončič v Trstu
Ob smrti arhitekta Darija Jagodica, dolgoletnega družbeno-kulturnega delavca, izreka iskreno sožalje družini
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
KD za umetnost Kons
izreka Radotu Jagodicu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Daria.
Dolgoletnemu članu
Dariu Jagodicu se klanjamo v spomin
vsi pri Zadrugi Naš Kras
Ob smrti arhitekta Daria Jagodica izreka družini iskreno sožalje
VZPI Evald Antončič Stojan iz Križa
Ribiški muzej tržaškega Primorja
se klanja spominu Daria Jagodica in izreka vsem svojcem iskreno sožalje.
Ob prerani izgubi dragega Darija Jagodica, izrekajo iskreno sožalje svojemu pevcu Markotu in ostalim svojcem
pevci MoPZ VESNA iz Križa.
Svetoivanski cerkveni pevski zbor in župnijska skupnost
žalujeta za drago DANILO FATOR, zvesto in priljubljeno pevko.
8
Nedelja, 12. februarja 2012
TRST
/
na kavo s knjigo
0 pesniški zbirki RadivojaPahorja
V PLAŠLJIVEM VRBJU
bo spregovoril Marko Kravos
jutri, 15. februarja, ob 10.00 v Tržaški knjigarni,
kavo bo ponudil Qubik
caffe
uk Kino
AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Star Wars Episodio I - La minaccia fantasma - 3D«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«.
CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Com'e bello far l'amore 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tre uomini e una pecora«; 20.05, 22.15 »40 Carati«; 16.20, 19.00, 21.40 »Hugo Cabret«; 16.45 »Hugo Cabret 3D«; 16.30, 21.00 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 16.20, 19.10, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 16.30 »Benvenuti al Nord«.
FELLINI - 16.20, 21.00 »The Help«; 18.45 »L'arte di vincere«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.50, 21.30 »Millennium
-	Uomini che odiano le donne«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20,
20.15, 22.15 »Tre uomini e una peco-ra«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Albert Nobbs«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.10, 21.00 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 20.30 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 16.05, 17.50 »Obuti maček 3D«; 12.10, 16.20 »Obuti maček (sinhr.)«; 21.50 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 19.50 »Podzemlje - Prebujenje«; 16.40, 19.00, 21.20 »Zaobljuba ljubezni«; 18.05, 20.15 »Potovanje v središče zemlje 2
-	3D«; 16.35, 18.35, 20.40 »Izlet«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30,
20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 2: 16.40, 20.20, 22.15 »40 Carati«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 3: 16.40 »I Muppet«; 18.40, 20.30 »Ben-venuti al Nord«; 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Com'e bello far l'amo-re«; Dvorana 2: 17.20, 19.50 »The Muppet (dig.)«; 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma (dig.) 3D«; 22.10 »Star Wars Episodio I- La minaccia fantasma - 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenu-ti al Nord«.
H Šolske vesti
BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 04054356.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike vrtcev in prve razrede osnovnih šol nadaljevalo do ponedeljka, 20. februarja, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 7.45 do 15.00 in v sredo, 15. februarja, od 7.45 do 16.00.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.0017.00. Urad bo odprt tudi v soboto, 18. februarja, od 8.30 do 12.00.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: pone-
deljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. V ponedeljek, 20. februarja, bo tajništvo sprejemalo stranke od 8. do 13. ure. Prošnje za vpis dobite na www.didol.it.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it.
RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
S Izleti
ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 29. maja do 5. junija 8-dnevno popotovanje po Baltskih deželah, Litvi, Estoniji in Letoniji, ter ogled mesta Helsinki. Potujemo z letalom, po baltskih deželah pa z avtobusom. Na razpolago je še osem mest. Vpis do 15. februarja, oz. do popolnitve mest. Za informacije in prijavo se obrnite na tel. št. 3358186940.
KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuoco. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza).
SPDT prireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 3395000317 ter na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni!
KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663.
ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri).
I!3 Obvestila
COUNTRY TEČAJ v Slovenskem dijaškem domu v Trstu danes, 14. februarja, bo potekal izjemoma od 19.00 do 20.30. Vpisovanje na tečaj je še možno. Tel.: 040-573141.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da prireja svetovalna služba iz Sežane predavanje na temo: »Prehrana vinske trte in gnojenje v integriranem vinogradništvu«. Predavanje bo danes, 14. februarja, ob 18. uri v OŠ v Dutovljah.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 14. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ŠC MELANIE KLEIN - prireja v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica, Ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu, sledeče tečaje: masaža dojenčka od 2. do 7. meseca (16.00-16.45); baby fitness za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.1518.00); delavnica štikanja za začetnike in nadaljevalce (18.00-20.00); od danes, 14. februarja, shiatsu za otroke od 3. do 5. leta (16.30-17.00) in shiatsu za nosečnice (17.30-18.30); od petka, 17. februarja, tečaj Štikanja ob čaju (18.00-20.00). Prijave ob ponedeljkih in petkih 9.00-13.00; ob sredah 16.0018.00, Ul. Cicerone 8. Info: 3457733569, www.melanieklein.org.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in oepentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 15., 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo vpisovanje za otroški defile' mo-
žno preko spletne strani do četrtka, 16. februarja, drugače pa v Prosvetnem domu do petka, 17. februarja, samo do 19. ure. Kasnejših prijavnic ne bomo upoštevali. Večerni pustni program se začne ob 20. uri.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS obvešča, da je javno srečanje z občani na temo: »Problematika prometa na Proseku« zaradi napovedanih vremenskih razmer preloženo na četrtek, 16. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni.
TEČAJ PSIHOMOTORIČNE VADBE za otroke in starše se prične v četrtek, 16. februarja. Urnik: dojenčki 1. leto starosti 16.00-16.50, 2-3 leta starosti 17.00-17.50. Tečaj ponuja otroku različne gibalne izkušnje za njegov harmonični razvoj in omogoča staršem, da spoznajo etape psihomotoričnega razvoja svojega otroka. Info na tel. št.: 380-3224745 (Loredana Kralj).
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi v petek, 17. februarja, v Srenjsko hišo (Gročana) na otroško pustno rajanje, ki ga bosta popestrili animatorki Kim in Tina od 17.00 do 19.30; od 20.30 do 23.00 pa bo Dj Diego poskrbel za ples v maskah za srednješolce. Vstop prost!
ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na otroško pustno rajanje v petek, 17. februarja, od 16. ure dalje v dvorano športnega centra v Vižovljah. Zabavo bo vodila Damjana Golavšek.
PUSTOVANJE KD F. VENTURINI v domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: »Ples za srednješolce« v soboto, 18. februarja, od 20. do 24. ure - Dj Udla-ne; »Otroško pustno rajanje« v nedeljo, 19. februarja, od 15. do 20. ure in v torek, 21. februarja, od 16. do 20. ure - ples z ansamblom Remix. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja), ki bo v soboto, 18. februarja, ob 10.30. Vodila ga bo Barbara Žetko.
OTROŠKO PUSTOVANJE Združenje staršev Križ prireja v nedeljo, 19. februarja, 2. pustovanje v prostorih Ljudskega doma (Bita) v Križu od 16. do 19. ure v sodelovanju z animator-ji Hiše Pustotnik: čarodej ob 16.30, slikanje obraza, družabne igre, pesmi in plesi. Toplo vabljeni!
PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na srečanje z evangeličanskim škofom iz Slovenije Gezo Ermišo na temo ekumenizma v ponedeljek, 20. februarja, ob 16. uri v Marijinem domu, Ul. Oisorta 3. Ob 20.30 pa v društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo v petek, 24. februarja, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu, izročilo tradicionalne Nagrade Mihael Flajban za slovenske univerzitetne študentke in študente iz Furla-nije Julijske krajine. Začetek ob 18. uri.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino.
DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72 , do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it.
TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici
BRISCIKi 1 18. & 21. FEBRUAR 2012
NAJVEČJE PUSTOVANJE NA KRASU!
SCd. 16 2 ZQ12
HDCKtaAUZbNl KRilil HUTIKAHTJE BlULIftPtLUHJLRIBALLJBLHD
1HF AI:Th[NTI[S j«* HtTRIDSKA
ilUlElU IWti lilHi
"ixrr 10 ufuf±fitaiM bOT
I W & 1
TDR. 21.2.201?
H*m (Ur A KfUfriHUZlMHTJE W0ft Airtn m
Ci:ilhAI TRASH HIE
pJHUW-DuOif ,.rJW'L
MHitfpuugnE
U1USHAWSQJ * JCWPrSOJ ♦ MHiOmCDJ
HMITISTAvt
* Helnekcn

športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal!
KRUT sporoča že prijavljenim in vsem, ki se radi preizkušajo s fotografijo, da prireja tečaj o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 na društvenem sedežu. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
Prireditve
KOMENSKA KNJIŽNICA vabi danes, 14. februarja, ob 17. uri na mini pravljico z Danijelo Pipan. Prisluhnili bomo medvedji pravljici »Moj očka«.
KRUT obvešča, da za danes napovedana prireditev »Istra v besedi, podobi in glasbi«, s predstavitvijo zbornika Brazde s Trmuna - 15 let je prenesena na torek, 13. marca, ob 18. uri. Podrobnejše informacije: tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD VIGRED vabi danes, 14. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na Prešernovo proslavo. Sodelujejo: malčki otroškega vrtca, pevska in glasbena skupina Vigred, ilustrator Štefan Turk, Helena Jovanovič - avtorica knjige »Pravljice za bele zimske dni«, Martina Legiša - avtorica knjige »Tipi Tapi v rusi kapi« ter basist Goran Ruz-zier ob spremljavi Aljoše Sakside.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 14. februarja, ob 18. uri v Ul. Sv. Frančiška 20, na otvoritev razstave Andreja Brumna - Čopa »Slepe miši« in na nastop Svetlane Makarovič z odlomki iz drame Mrtvec pride po ljubico ob violinski spremljavi Zale Linee Rutar.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 15. februarja, ob 10. uri. O pesniški zbirki Radivoja Pahorja »V plašljivem vrbju«, bo spregovoril Marko Kravos.
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Kukav-ček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti.
ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru istoimenskega ciklusa bo v petek, 17. februarja, v Ul. Donizetti, 3 srečanje z naslovom »Oko, ki preseneča«. Uvedla ga bo ak. slikarka Veselka Šor-li Puc. Začetek ob 18. uri. Vabljeni mladi.
ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na otroško pustno rajanje v petek, 17. februarja, od 16.00 dalje v dvorano športnega centra v Vižovljah. Zabavo bo vodila Damjana Golavšek.
FOTOVIDEO TRST80 priredi ob 45-kraškem pustu fotografski Ex tempo-re. Pravilnik in informacije: www.trst80.com ali tel. št. 3391536990 - Luka (od pon. do pet.), v sob. pa na tel. št. 329-4128363 - Marko. Start in vpisnine v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 18. februarja, od 12.30 do 13.45. Vabljeni.
GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, bo zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifi-
ca in Kočanega Orkestra. V soboto, 18. in v torek, 21. februarja, pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 26. februarja. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom.
PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu.
' . Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami in z veliko izkušnjami išče delo kot pomočnica za ostarele osebe, tudi ponoči. Tel. 00386-51852892.
GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, v jutranjih ali popoldanskih urah, po možnosti na kraškem območju. Tel. 347-0641636.
PODARIM železni kuhinjski aspirator, širok 90 cm, globok 50 cm in visok 50 cm. Tel. 348-4462664.
PODARIM akacijeva drevesa za kole vinogradniku, ki poskrbi za žaganje gozda na bazoviški cesti. Tel. št.: 04051175 (ob uri obedov).
PRODAJAM na novo prenovljeno stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št.: 348-3667766.
PRODAM avto renault kangoo 1.2, 16v, privilege, letnik 2001, edini lastnik, prevoženih 73.000 km, klima, ABS v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: +39334-7554138.
PRODAM stanovanje v Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910.
[d Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299450.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040-299442.
OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040-228594.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
/
Torek, 14. februarja 2012
9
varnost pri delu - Turinsko sodišče prisodilo 16 let bivšima menedžerjema družbe Eternit
Zgodovinska razsodba: vodilna menedžerja obsojena
Stephan Schmidheiny in Louis de Cartier sta povzročila smrt več sto ljudi - Zadovoljstvo svojcev in politike
TURIN - Proces, ki bo šel v zgodovino: tako so ga označili že včeraj, ko je sodišče v Turinu švicarskega milijarderja Stephana Schmidheinyja in belgijskega barona Jeana-Louisa Marie Ghislaina de Cartier de Marchienne po triletnem sojenju in 62 obravnavah obsodilo na šestnajst let zapora zaradi povzročitve okoljske katastrofe in kršenja varnostnih predpisov, saj sta odgovorna za smrt več sto ljudi zaradi zastrupitve z azbestom. Danes 65-letni Schmidheiny in 91-letni de Cartier sta bila namreč vodilna menedžerja multina-cionalke Eternit, ki je v Italiji imela štiri tovarne cementa v Casale Monferratu in Ca-vagnolu v Piemontu, v Rubieri v Emiliji-Romagni ter v Bagnoliju v Kampaniji. V teh krajih naj bi od leta 1952 dalje zaradi bolezni, povezanih z vdihavanjem azbesta in cementnega prahu umrlo okoli 2300 ljudi, od katerih kar 1500 samo v kraju Casale Monferrato, kjer je delovala tudi največja tovarna, ki so jo zaprli leta 1986.
Schmidheiny in de Cartier sta bila obsojena v odsotnosti, saj se nista nikoli prikazala v sodni dvorani. Zanju so tožilci Raffaele Guariniello, Gianfranco Colace in Sara Panelli ugotovili in dokazali, da sta pustila še naprej delovati tovarne, čeprav sta vedela, da je azbest smrtno nevaren, prav tako nista poskrbela za primerno zaščito delavcev, vse to pa iz čiste sle po dobičku, medtem ko je obramba vztrajala, da obtoženca nista vedela za škodljivost eternita. Tožilstvo je zahtevalo dvajset let zapora, sodnik Giuseppe Ca-salbore pa je obtoženca obsodil na šestnajst let zapora in določil tudi odškodnino, ki jo bosta morala bivša menedžerja plačati svojcem žrtev in drugim prizadetim in utegne znašati več deset milijonov evrov.
Ob branju razsodbe so se v dvorani, nabito polni s svojci žrtev, razlegli kriki, jok in ploskanje. Zadovoljstvo je izrazil odvetnik Sergio Bonetto, ki je na procesu zastopal okoli tristo civilnih strank in za katerega je končno prišlo do ugotovitve situacije, na katero so opozarjali že trideset let, medtem ko je po besedah predsednika Združenja svojcev žrtev azbesta Bruna Pesceja sporočilo razsodbe v tem, da je ekonomski podatek pomemben, človeško življenje pa še bolj.
Zadovoljstvo sta izrazila tudi ministra za zdravje in okolje Renato Balduzzi in Corrado Clini: po mnenju prvega gre za zgodovinsko razsodbo, s katero pa se boj proti azbestu ni zaključil, medtem ko je drugi izrazil upanje, da bo razsodba prispevala k oblikovanju resnega in organskega načrta za sanacijo onesnaženih območij.
V sodni dvorani prisotni svojci žrtev ob branju razsodbe niso mogli skrivati solz
ansa
rim - Pritisk finančnih trgov na državo popušča
Uspeh Italije na trgu
dolžniških vrednostnih papirjev
RIM - Italija je včeraj v tretji letošnji izdaji dolžniških vrednostnih papirjev na trgu uspešno in po nižji ceni zbrala 12 milijard evrov. Z 12-me-sečnimi kratkoročnimi državnimi obveznicami se je zadolžila za 8,5 milijarde evrov, s štirimesečnimi zakladni-mi menicami pa je zbrala 3,5 milijarde evrov.Pritisk finančnih trgov na Italijo popušča še naprej, saj se je tretje največje gospodarstvo območja evra, ki je nekaj časa veljalo za največjo grožnjo stabilnosti skupne valute, znova zadolžilo ceneje.
Za enoletne kratkoročne obveznice je obrestna mera znašala 2,23 odstotka, kar je dobrih 0,5 odstotne točke manj kot ob podobni izdaji januarja.
Za šestmesečne zakladne menice z zapadlostjo 127 dni pa je obrestna mera dosegla 1,546 odstotka, medtem ko je ob januarski izdaji menic z zapadlostjo 136 dni znašala 1,644 odstotka.
Italija se tako letos ceneje zadolžuje kljub vnovičnemu znižanju ocene s strani vodilnih svetovnih bonitetnih hiš. Varčevalni in reformni ukrepi tehnične vlade Maria Montija, ki želi te-
Premier Mario Monti upodobljen na pustnem vozu v Viareggiu
ansa
meljito spremeniti italijansko gospodarsko in fiskalno okolje, vsaj za zdaj očitno pri vlagateljih vzbujajo zaupanje. Največje pričakovanje vlada sedaj za ukrepe, ki jih bo Montijeva vlada spre-
jela na področju trga dela. Reforma naj bi bila po napovedih ministrice Else Fornero sprejeta v teku marca, pri tem pa bo ključnega pomena dogovor vlade s socialnimi partnerji.
Italija neprijazna do mladih in žensk
MILAN - Italija se vedno bolj stara, na področju dela prevladujejo pogodbe za določen čas, medtem ko je več kot četrtina mladih brezposelnih, ženske pa prejemajo nižjo plačo kot moški. To so podatki drugega poročila o družbeni koheziji za leto 2010 in prvih šest mesecev leta 2011, ki so ga predstavili pokojninski zavod Inps, statistični zavod Istat in ministrstvo za delo. 1. januarja 2011 je na vsakih sto mladih prišlo dobrih 144 starejših oseb. Če bo šlo tako naprej, bo leta 2050 razmerje sto proti 256, kar bo rezultat trenda, ki je posledica podaljšanja življenjske dobe in nizke stopnje plodnosti. V prvih šestih mesecih lanskega leta se je dalje začelo dobrih pet milijonov odvisnih delovnih razmerij, glede katerih je v dobrih 67 odstotkih primerov šlo za pogodbe za določen čas. Brezposelnost med mladimi je 27,4-odstotna, med ženskami na jugu države pa kar 44-odstotna. Ženske na delovnem mestu prejemajo približno dvajset odstotkov nižjo plačo kot moški, na njihova pleča pa pade dobrih 71 odstotkov družinskih opravil. Poleg tega se je v letu 2010 dobra četrtina otrok rodila zunaj zakona, italijanske ženske imajo povprečno po 1,41 otroka, tujke pa po 2,23. Prav tako prihaja vedno bolj pozno do sklepanja zakonske zveze (krepko po 30. letu). Vedno manj je porok, med temi pa narašča število civilnih zvez.
Redar ustrelil čilskega priseljenca
MILAN - V Milanu je 36-letni mestni redar s pištolo ustrelil 29-let-nega neoboroženega čilskega priseljenca, potem ko je slednji bežal s tovarišem pred občinskimi policisti. Slednji so z avtomobilom prišli na prizorišče domnevnega pretepa in začeli loviti avto s špansko registracijo, ki se ni hotelo ustaviti. Dvojica oseb, ki sta bili v njem, je na koncu avto zapustila in začela bežati peš, eden od mladeničev pa naj bi se obrnil in uperil pištolo v agente. Takrat je redar Alessandro A. streljal, zadel pa je neoboroženega Marcella Valentina Gomeza Cortesa, ki je pozneje umrl v bolnišnici. Agenta, ki je streljal, zdaj preiskujejo zaradi domnevnega pretiravanja v samoobrambi, kar je razburilo bivšega milanskega podžupana in poslanca Ljudstva svobode Riccarda De Corata, ki za dogodek krivi levosredinsko upravo župana Giuliana Pisapie. Slednja naj bi namreč razdrla varnostno mrežo vojakov, policije, karabinjerjev in prostovoljcev in tako omogočila porast nasilnih napadov na redarje, meni De Corato.
primarne volitve - Kandidat, ki ga podpira Vendola, je premagal kandidatki DS
Doria županski kandidat leve sredine v Genovi Politični samomor večinske Demokratske stranke
GENOVA - Neodvisni Marco Doria bo na spomladanskih občinskih volitvah županski kandidate leve sredine v Genovi. Doria, ki ga je podprl tudi vodja stranke SEL Nic-hi Vendola, je na primarnih volitvah presenetljivo, a le do neke mere, premagal kandidatki Demokratske stranke Marto Vincenzi (aktualna županja) ter senatorko Roberto Pi-notti. Doria je zbral 46 odstotkov glasov, županja 29 odst., Pinottije-va pa nekaj manj kot 27 odst. glasov. Notranjih volitev v levi sredini se je udeležilo 21 tisoč volilk in vo-lilcev leve sredine, kar je 16 tisoč manj volilcev kot pred petimi leti, ko je na primarnih volitvah slavila Vin-cenzijeva, ki je potem postala županja.
Potres v največji stranki
Demokratska stranka je daleč najmočnejša stranka v Genovi, ne bo
Zmagovalec Marco Doria
pa imela svojega županskega kandidata za županski stolček. Stranka je storila neverjetno napako že s tem, da se je volilcem leve sredine predstavila z dvema kandidatkama, ki sta vrh vsega še sprti med seboj. V Rimu so do zadnjega pritiskali na genovske demokrate, naj vendarle izberejo eno samo kandidatko, vsi pozivi pa so na-
Poražena županja Marta Vincenzi
leteli na gluha ušesa.
Županja Vincenzijeva je bila v mestu zelo priljubljena do lanskih poplav, ki so zahtevale nekaj smrtnih žrtev in veliko materialno škodo. Županja se je zaradi poplav znašla na zatožni klopi dela javnega mnenja (tudi levosredinskega), PInottijeva je glede tega ni napadala, a tudi ne za-
Roberti Pinotti ni uspel podvig
govarjala. Demokratska stranka se je razbila na dve frakciji, s posledicami, ki so vsem pred očmi.
Pinottijeva je zelo razočarana nad volilnim izidom, županja pa je tudi razočarana, a obenem zelo jezna na svojo Demokratsko stranko. Včeraj popoldne je namignila na možnost, da bo vseeno kandidirala, najbrž s
svojo listo, saj je Demokratska stranka - vsaj tako pravijo njeni voditelji, zavezana na izid primarnih volitev in torej na podporo Dorie.
Doria kot Pisapia?
Doria se je odločil za kandidaturo le nekaj tednov pred primarnimi volitvami. Predstavil se je kot neodvisni predstavnik, med prvimi pa ga je podprla stranka SEL predsednika Apulije Vendole. Dorio je nato med volilno kampanjo podprl tudi popularni genovski duhovnik Andrea Gallo, ki skrbi za reveže in emarginirance.
V Genovi se torej ponavlja primer Milana, kjer je na primarnih volitvah presenetljivo zmagal Giuliano Pisapia, ki je potem postal župan. A z razliko, da je v Milanu Demokratska stranka imela enega kandidata na primarnih volitvah leve sredine, v Genovi pa dve kandidatki.
1G
Torek, 14. februarja 2G12
GOSPODARSTVO
confindustria - Odločitev na včerajšnji seji odbora predsedstva
Tržaški industrijci podprli kandidaturo Alberta Bombasseia
Njegov tekmec za naslednika Emme Marcegaglia je Milančan Giorgio Squinzi
TRST - Tržaški industrijci so se izrekli za podporo kandidature Alberta Bombasseia za predsednika Confindu-strie. Odbor predsedstva tržaške Con-findustrie se je na včerajšnji seji posvetil temi zamenjave v vrhu nacionalne organizacije industrijcev, do katere bo prišlo v maju, ko bo sedanja predsednica Emma Marcegaglia prepustila krmilo Confindustrie svojemu nasledniku.
Tržaški odbor je pri ocenjevanju kandidatur - poleg Alberta Bombasseia je najresnejši kandidat še Giorgio Squin-zi - upošteval občutljive gospodarske razmere, zato je izrazil potrebo, da nov predsednik Confindustrie postavi v središče svoje agende rast konkurenčnosti italijanskega industrijskega sistema, da bi ga tako prilagodili razmeram globalizirane ekonomije. Na tej predpostavki se je pokazala potreba po iskanju najbolj ustreznih politik in instrumentov za odpravo strukturnih pomanjkljivosti, ki pestijo italijanska podjetja, je zapisano v tiskovnem sporočilu tržaške Confindustrie.
Poseben poudarek so tržaški in-dustrijci namenili temam modernizacije trga dela, pri čemer so izpostavili potrebo po večji fleksibilnosti, produktivnosti in zmanjšanju fiskalnega pritiska na plače, v ospredje pa so postavili še usposabljanje, dostop do kredita in cene energije.
Ravno na osnovi teh prioritet je odbor predsedstva tržaške Confindu-strie ocenil, da je Alberto Bombassei predsedniški kandidat, ki bo lahko najboljše zastopal te potrebe, o čemer priča tudi program, s katerim se je podal v tekmo za prestižni stolček.
Organizacije industrijcev v Tri-venetu sicer ne bodo odločile med obema kandidatoma za nasledstvo Emme Marcegaglia. Če se je Furlani-ja-Julijska krajina odločila za Bom-basseia, pa to ne velja za najmočnejšo članico sistema Condindustria, za združenje industrijcev Lombardije As-solombarda. Na včerajšnjem glasovanju je namreč daleč prevaldal njihov podpredsednik Giorgio Squinzi.
Alberto Bombassei, ki so ga tržaški industrijci podprli v tekmi za predsedstvo Confindustrie
arhiv
raziskava - Fundacija Nord Est po naročilu banke FriulAdria
Agroživilska podjetja Triveneta kljub krizi verjamejo v inovativnost
VICENZA - Živilska podjetja v severovzhodni Italiji verjamejo v inoviranje. Več kot polovica podjetij v sektorju (60,5%) se kljub krizi ni odpovedala naložbam v projekte za inoviranje proizvodov in proizvodnih procesov, dobra četrtina (26,2%) pa jim je dodala nov projekte.
Ugotovitve izhajajo iz raziskave z naslovom Inovativnost in internacionalizacija kmetijsko-živilskih podjetij na Severovzhodu, ki jo je s finančnim prispevkom banke FriulAdria izvedla fundacija Fondazio-ne Nord Est, rezultate pa so predstavili včeraj v Vicenzi.
Kot so ugotovili avtorji raziskave, kar 45 odstotkov živilskopredelovalnih podjetij vzpostavi poslovne odnose s tujino, vendar je intezivnost teh povezav očitno omejena, če upoštevamo, da so ta podjetja kar 87,1 odstotka prodaje izvedla na domačem trgu, torej v Italiji. Raziskava je pokazala, da se razmere tudi v prihodnosti ne bodo bistveno spremenile. Kot najbolj obetajoč je domači trg ocenilo 88 odstotkov vprašanih podjetnikov, vendar jih tudi 63,7 odstotka ocenjuje, da je mogoče dobre posle
sklepati tudi na skupnem evropskem trgu.
Fundacija Nord Est je raziskavo izvedla na statističnem vzorcu 750 podjetnikov, katerih podjetja so različnih velikosti, poslujejo pa v Venetu, Furlaniji-Julijski krajini in na Tridentinskem, kar je praktično ves agroživilski sektor v severovzhodni Italiji. Podjetja, ki so bila vključena v raziskavo, so vsa včlanjena v trgovinske zbornice, telefonsko anketiranje pa je bilo izvedeno v novembru 2011.
»Raziskava ponuja v razmislek dva elementa,« je pojasnil generalni direktor FriulAdrie Carlo Crosara. »Prvi je v bistvu potrditev, da je investicijska sposobnost agroživilskih podjetij premo sorazmerna z velikostjo podjetja in z odnosi s tujino. Drugi element je signal zaupanja, ki prihaja iz lokalnega proizvodnega okolja, kjer je več kot 60 odstotkov agroživilskih podjetij v zadnjem triletju nadaljevalo procese ino-viranja, da bi bila bolj kompetitivna.«
Kljub krizi je med agroživilskimi podjetji precejšnje število takih, ki jim je uspelo ohraniti načrtovane investicije. Skoraj devet podjetij od desetih - čeprav na bolj ali
manj briljanten način - je potrdilo, da se niso odpovedala svojim programom vlaganja v inoviranje. Natančneje, 32,9 odstotka podjetij v Venetu, Furlaniji-Julijski krajini v v pokrajini Trento trdi, da so ohranila investicije, ki so bile že v teku pred krizo, 27,6 odstotka podjetnikov pa pravi, da je poleg ohranitve teh naložb začelo tudi nove. Nekaj več kot četrtina v raziskavo vključenih podjetij (26,2%) je morala upočasniti že začete investicije, medtem ko je bilo prisiljeno ustaviti vse naložbe 13,3 odstotka sodelujočih podjetij.
Vzporedno z rastjo dimenzije podjetja in njegovih odnosov s tujino raste tudi sposobnost za nadaljevanje začetih investicij. Med majhnimi podjetji (1 do 9 zaposlenih) jih je 19,6 odstotka ohranilo oz. začelo nove naložbe, medtem ko jih je bilo 20,2 odstotka prisiljeno ustaviti naložbe. Med podjetji z do 49 zaposlenimi jih je nadaljevalo investicije 40,7 odstotka, med podjetji z več kot 50 zaposlenimi pa je po tej poti šlo 56,9 odstotka. Med velikimi podjetji ni nobeno izjavilo, da je moralo zaradi krize prekiniti investicije v teku.
Goodyear Dunlop Sava Tires lani rekordno
LJUBLJANA - Leto 2011 je bilo za družbo Goodyear Dunlop Sava Tires iz mednardne skupine Goodyear rekordno, saj je družba presegla napovedi, ki so bile precej smele, je za STA povedal njen glavni direktor Thierry Villard. Za letos je napovedal odprtje šest milijonov evrov vredne investicije v proizvodnjo obnovljenih gum za tovornjake, ki bo prinesla 70 novih delovnih mest. Kot je povedal Villard, je bilo lansko leto zahtevno, kot bo tudi letošnje. Vendar ima družba »pripravljen scenarij za ukrepanje v vseh razmerah«, je poudaril. Glede trenutnega poslovnega okolja v Sloveniji je dejal, da so razmere precej boljše kot ponekod v regiji, v družbi pa so predvsem zadovoljni s plačilno disciplino. Za letos je napovedal spremembe v organizaciji družbe, s čimer bodo dosegli večje učinke, in označevanje gum. Po uredbi EU bodo morale namreč biti od 1. novembra vse pnevmatike označene z informacijami, ki bodo potrošnikom v pomoč pri izbiri.
pristanišča - Podpredsednik reškega pristanišča ob odprtju pristaniškega leta v Benetkah
Severni Jadran zelena pot v Evropo
Željko Glavan v vlogi predsedujočega združenju Napa pohvalil prizadevanja Benetk za sodelovanje pristanišč
Kontejnerski pomol v beneškem pristanišču Maghera
arhiv
BENETKE - Pristanišča v Severnem Jadranu, združena v zvezo Napa, hočejo biti »zelena pot v Evropo«. »Želimo biti alternativa pristaniščem v severni in srednji Evropi, saj ladjarjem omogočamo prihranek pri stroških prevoza, na času in izpustih ogljikovega dioksida,« je na slovesnosti ob odprtju pristaniškega leta v Benetkah dejal podpredsednik uprave reškega pristanišča Luka Rijeka Željko Glavan. Na prireditvi v Benetkah ga je kot predstavnika severnojadranskega pristanišča, ki predseduje združenju Napa, gostil predsednik beneške pristaniške oblasti Paolo Costa.
Kot je znano, je v navezi Napa pet severnojadranskih pristanišč - Benetke, Trst, Ravenna, Koper in Reka - ki izmenično predsedujejo združenju. Sedanji predsedujoči je predsednik uprave reške pristaniške družbe Denis Vukorepa, v imenu katerega je Glavan izjavil, da »imamo veliko zaupanje v prihodnost, saj je kljub veliki konkurenci uspeh pristanišč Napa osnovan na njihovi neizpodbitni konkurenčnosti«. Ena od prednosti teh pristanišč je možnost povezati aktivnosti na morju in na kopnem, njihov največji adut pa je sodelovanje med pristanišči, je dodal Glavan.
Predstavnik predsedujočega pristanišča v navezi Napa je v Betkah pohvalil tudi gostitelje: »Ob tej priložnosti bi rad izpostavil prizadevanja beneške pristaniške uprave, da bi združila naša pristanišča okrog močne skupne vizije evropske logistične platforme, multimodalne poti do daljnovzhodnih trgov. Pri tem nam pomaga dejstvo, da je Severni Jadran naravna vodna pot, ki pride do osrčja celinske Evrope.«

EVRO
1.3254 $ +0,50
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
13. februarja 2012
valute
evro (povprečni tečaj) 13.2. 10.2.
ameriški dolar	1,3254	1,3189
japonski jen	1G2,86 1G2,43	
kitajski juan	8,3386	8,3013
ruski rubel	39,576G	39,6746
indijska rupija	65,143G	65,272G
danska krona	7,4329	7,4322
britanski funt	G,83885	G,8363G
švedska krona	8,8G98	8,8G65
norveška krona	7,571G	7,6180
češka krona	25,G45	25,245
švicarski frank	1,2G9G	1,2G98
madžarski forint	29G,45 293,58	
poljski zlot	4,1942	4,2188
kanadski dolar	1,3222	1,3225
avstralski dolar	1,2326	1,2381
bolgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lev	4,3458	4,354G
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	G,6988	G,699G
braziljski real	2,2757	2,2767
islandska krona	29G,GG 29G,GG	
turška lira	2,3312	2,33G5
hrvaška kuna	7,587G	7,589G
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE		
13. februarja 2012		
1 mesec	3 meseci 6 mesecev	12 mesecev
LIBOR (USD) G,2535G G,51GGG G,7586G		
LIBOR (EUR) -		
LIBOR (CHF) G,G5917 G,G8167 G,1325G		
EURIBOR (EUR) G,647 1,G7G 1,37G		
ZLATO		
| (999,99 %%) za kg 1		
■ 41.970,67 € +41,39		
		
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE		
13. februarja 2012		
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA		
GORENJE INTEREI IROPA	4,12	+0,49 -15 gg
INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER	G,85 51,51	+G,G2 +1 05
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	8,69 126,GG 159,5G	-2,85
TELEKOM SLOVENIJE	7G,GG	+G,76
BORZNA KOTACIJA - DELNICE		
ABANKA AERODROM L lUBL lANA	1G,58 11 GG	-
AERODROM L_IUBL__IANA DELO PRODAJA ETOL	24,GG 136 1G	
ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7	17,GG i on	+G,G7
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,1G h/11 IMnTCCT -) 7n		+8,57 +2,62
KOMPAS MTS NIKA	6,10 1800	--
PIVOVARNA LAŠKO	9,4G	+4,44
POZAVAROVALNICA SAVA	5,10	+1,39
PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA	9,9G	+1 36
SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ	224,GG 12,40 178 00	+4,2G
IERME ČAIE7 ŽITO	72,GG	-
ZAVAROVALNICA TRIGLAV	10,60	+G,38
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib:		
13. februarja 2012	+0,05	
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A	G,7895	+2,G7
ALLIANZ ATIAMTIA	88,G5 12 39	+1,03
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	1,377 03128	+G,9G +1,03
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	G,46G9	-2,62 -3,48
EDISON ENEL ENI	G,84G5 3,286 1723	+G,54 +1,17
FIAT FINMECCANICA	4,542	+G,88 -1,30 +111
FINMECCANICA GENERALI IFIL	3,462 12,12	+G,75
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,493 13 72	-1,84 +1 40
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	25,15 2418	+G,4G
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,772 1 60	+G,33 -G,58
PIRELLI e C PRYSMIAN	7,615 1216	+2,G4 +1,67
rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM	36,54	+G,25 +2,24 -G 17
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,524 5,10 G 81	-G,2G
TENARIS TERNA	14,86	+G,68 +G,54
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,756 G,G396	+G,58 +3,39
UNICREDIT	3,762 4,G6	+G,21 -3,88
SOD NAFTE		
■ (159 litrov)		
■ 101,00 $ +2,36		
		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI		
13. februarja 2012		
indeks	zaključni tečaj sprememba %	
SLOVENIJA		
SBITOP, Ljubljana	568,78	-G,33
TRG JV EVROPE		
CROBEX, Zagreb BIRS	1.762,86	-0,19
FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/-,™^	8G5,81 1.799,96 Cyll 37	-G,69 -G,64
ÜUICA I J, Liojy I OU J-t I I Ji SRX, Beograd - - DICV Ç^^i^wz-v 1 /1Û") _i_n->«		
un /\, -jen NEX 20, Podgorica		
MBI 10, Skopje	2.004,19	+G,2G
DRUGI TRGI		
Dow Jones, New York	12.880,05	+G,62
Nasdaq 100	2.569,89	+G,89
S&P 500, New York	1.352,36	+G,72
MSCI World, New York	1.269,66	-1,14
DAX 30, Frankfurt	6.728,86	+G,54
FTSE 100, London	5.898,22	+G,78
CAC 40, Pariz	3.384,55	+G,34
ATX, Dunaj	2.2G2,82	+1,27
PX, Praga	1.010,40	+1,98
EUROSTOXX 50	2.487,22	+G,26
Nikkei, Tokio	8.999,18	+G,58
STI, Singapur	2.976,34	+G,55
Hang Seng, Hongkong	2G.887,4G	+G,5G
Composite, Šanghaj	4.8G2,G3	+G,39
Sensex, Mubaj	17.772,84	+G,14
r

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
torkova priloga Primorskega dnevnika
IW
Zambija prvič ^ osvojila Afriški p
okal / ' '
*
(Jk
4 *

■P-V 1
POGLED Z VEJE • Marij Čuk
Ministrica brez portafolja
STRAN 13
Veliki
O
360
Nikol
Krizmancic
STRAN 18
3. tekma Primorskega smučarskega pokala: V Podnu se je zbralo skoraj 200 tekmovalcev
Stečajni
upravitelj
Turazza
poziva
investitorje,
naj vendarle
pomagajo
Triestini
Kostelicu osmič operirali koleno
/12
\ ALI ALI
Daniel Tomizza
/iz
VSI SMO BILI ŠPORTNIKI
Renato Kneipp / is
3
VPRAŠANJA
Martin
Cheber /12
TA JE
PA DOBRA
/l2
12
Torek, 14. februarja 2012
ŠPORT
/
ZNOVA LIGA PRVAKOV
Po več kot dveh mesecih zimske prekinitve bodo najboljši evropski klubi znova merili moči. Od danes vse do 22. februarja bodo namreč na sporedu prve tekme osmine finala lige prvakov (povratne tekme od 6. do 14. marca). Danes sta na sporedu prvi dve tekmi. V Lyonu bo domači Olympique gostil ciprski Apoel, Bayer iz Leverkusna pa bo poskušal zaustaviti Barcelono (na sliki Messi). Od italijanskih ekip bo Milan igral jutri proti Arsenalu, Napoli in Inter pa naslednji teden proti Chelseaju oziroma Olympiqueju iz Marseilla.
TINA MAZE DRUGA
Francozinja Tessa Worley je zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Soldeuu v Andori (1:10,37). Druga je bila Črnjanka Tina Maze, ki ji je prva zmage v sezoni ušla za 16 stotink, a je znova utrdila drugo mesto v skupnem seštevku za svetovni pokal, tretja pa Nemka Maria Höfl-Riesch (+ 0,75). Italijanka Manuela Moelgg se je znašla na četrtem mestu tik pod odrom za zmagovalce. V svetovnem pokalu ima Američanka Vonn 1382 točk, Tina Maze 972, Nemka Maria Höfl-Riesch 856.
KOREN SE POSLAVLJA OD REPREZENTANCE
LJUBLJANA - Nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance Robert Koren je končal reprezentančno kariero, je na svoji spletni strani zapisal igralec angleškega Hull Cityja. Koren je za Slovenijo odigral 61 tekem in dosegel pet golov. »Nastop na SP je bil velika stvar: zadel sem tudi za prvo zmago Slovenije na svetovnih prvenstvih. V čast mi je, da bo
_ ta gol na največjem
nogometnem dogodku, ki mi v moji karieri tudi največ pomeni, za vedno zapisan v slovensko nogometno zgodovino.«

triestina - Naš pogovor s stečajnim upraviteljem Giovannijem Turazzo
Interesenti naj se oglasijo!
Tržaški komercialist Giovanni Tu-razza ima od januarja tudi zahtevno vlogo stečajnega upravitelja Triestine. V tem obdobju ima dela na pretek. Istočasno mora pregledati vso dokumentacijo kluba in iskati podjetnike, ki bi bili pripravljeni prevzeti Triestino in tako klub rešiti pred izginotjem. Za Triestino je že današnji dan zelo pomemben, saj bo moral tržaški klub predstaviti dokumentacijo o plačilu vsega, kar je bil doslej dolžen tako igralcem kot davkariji. Skoraj gotovo je, da Triestina tega ne bo mogla narediti, tako da bi jo morala čez mesec dni doleteti kazen. Najbolj verjeten je odvzem dveh točk (zaradi neizpolnjenih obvez pri plačevanju igralcev in pri plačevanju davka irpef). Turazza ne daje intervjujev medijem, a je vseeno pristal na kratek pogovor o najbolj aktualnih in žgočih temah:
»Ravno v soboto smo izplačali honorarje za januarski teden, ko je bil klub že pod komisarsko upravo. Seveda je to le kapljica v morju, a bolje kot nič. Ob tem moramo predstaviti vso preostalo dokumentacijo, tako da delamo v tem obdobju res sto na uro. Od oktobra meseca niso igralci ničesar prejeli. Večini izmed njih je bila izplačana septembrska plača, nekateri pa so brez dohodkov že do avgusta ali - izjemoma - julija.
Moram priznati, da so odnosi z mediji težavni, saj nimamo niti odgovornega za stike z javnostjo. Za to se opravičujem. Priznam pa tudi, da ne dajem splošnih intervjujev, saj moram biti pri svojem delu zelo previden in ne bi želel dajati izjav, katerih bi se potem lahko kesal. Pred nami je zelo zahtevna pot, polna težav. Športnih, ekonomskih, pravnih in tudi kar zadeva odnose z nogometno zvezo.
Lahko vam mirno povem, da gre za odločilne dneve. Vsak dan so pred nami odločitve bistvenega pomena za obstoj kluba. 14. februar je eden izmed ključnih trenutkov, a ne gre za točko brez po-vratka. Gotovo pa bodo morali v kratkem vsi interesenti, ki so se neformalno zanimali za prevzem kluba, narediti odločilni korak. Morali bodo tudi formalno izraziti pripravljenost, da prevzamejo Triestino.
Uporabili ste množino. Je torej interesentov več (govori se o povrat-ku Fantinela, o Fiorettiju, a tudi o podjetnikih z juga Italije)?
Več jih je, potrjujem. A doslej je šlo za neformalne pogovore.
Potrjujete tudi, da je možno ohraniti ligo, če jo seveda ekipa obdrži na igrišču?
Začasno upravljanje (esercizio provvisorio d'impresa) je predvideno, čeprav se ga uporablja zelo poredkoma. Tak način upravljanja ti omogoča, da ohraniš »športne pravice« do konca sezone, to se pravi 30. junija. Če bi nam uspelo klub prodati in če novi gospodar odplača ves dolg, ki je vezan na športno plat, lahko nogometna zveza prenese športne pravice s starega na nov klub. Ni prisiljena to narediti, a je to doslej vedno naredila, zato ni razloga dvomiti v tako odločitev. Vsekakor vam potrjujem, da sem dnevno v kontaktu z nogometno zvezo.
Govorilo se je o vsotah, ki so potrebne za prevzem kluba.
Glejte, slišal in bral sem veliko stvari, med temi ogromno neresnic. O vsotah se bom pogovoril le s tistimi, ki bodo ppokazali, da se resno zanimajo za prevzem kluba. Napočil je trenutek, da se te osebe javno izpostavijo.
Stečajni upravitelj Giovanni Turazza
Le točka proti Latini
Triestina se je morala v nedeljo zadovoljiti s točko, ki je res preskromna nagrada za vse priložnosti, ki so jih Trža-čani ustvarili proti Latini. Godeas in soigralci so se vsaj osemkrat nevarno predstavili pred nasprotnikovimi vrati, a so naleteli na zelo razpoloženega vratarja. V prvih minutah je bil najbolj aktiven Motta, ki je najprej poskušal z velike razdalje, nato pa še s kratke, ko je prisilil Baicana na težaven poseg. Isti igralec je v 29. minuti zadel zunanji del vra-tnice. Kmalu zatem je Lima z glavo meril rahlo previsoko, v 32. minuti pa sta isti igralec in Mannini trčila in tako sta se kar dva igralca Latine znašla sama pred Gadignanijm: Agodirin ni imel težav zadeti. Po poskusu Princivallija je morala Triestina na odmor še brez doseženega zadetka. Vendar takoj na začetku drugega polčasa je Triestina pritisnila na plin in v razmiku dveh minut dvakrat zadela. V 47. minuti je Galasso z desne lepo podal do Godeasa, ki je s čudovitim pol volejem zatresel mrežo. Dve minuti kasneje je isti igralec prestregel žogo, se znašel pred vratarjem, ki ga je zrušil, a De Vena je žogo poslal v prazno mrežo preden bi sodnik sploh imel čas zažvižgati i dosoditi najstrožjo kazen. Triestina je igrala dopadljivo, a poškodba morda najboljšega igralca Princivallija je prisilila Galderisija na
»usodno« menjavo. Vstopil je mladi Villanovich, ki je po sedmih minutah slabo zaustavil žogo v svojem kazenskem prostoru in nerodno zrušil Agodirina: sodnik je bil skorajda prisiljen dosoditi 11-metrovko, ki jo je Siqueira natančno izvedel in Latini zagotovil (nezasluženo) točko. V zadnjih minutah tekme je vra-
»Če ne bi bila športnica, bi bila zelo težko egoist, kakršen sem kot smučarka.«
(Tina Maze, Dnevnik, 7. 2.)
»Mislim, da zdaj potrebujemo angleškega selektorja, nič več se ne sme zgubljati v prevodu.«
(Rio Ferdinand po twitterju ob slovesu Fabia Capella, 9. 2.)
»Celotna zadeva je svoj vrhunec dosegla po tekmi s Katarjem, ko me je Koren označil za človeka brez obraza, Novakovic pa za tistega, ki sedi na častni tribuni, ko oni garajo na igrišču, čeprav sem tisti dan pretekel deset kilometrov, kar je več, kot je on
pretekel na tekmi s Katarjem.«
(Ivan Simič o sporu z reprezen-tanti, Siol.net, 9. 2.)
»Dobro se spominjam, kako ga je Tanjevic okaral, ker dan po tekmi, na ponedeljek, Jan ni šel v šolo. Vsakič mu je tudi očital, kdaj si bo že ostrigel lase.«
(Dino Meneghin o Janu Bu-dinu, Primorski dnevnik, 12. 2.)
»Eh, enkrat sem izbral PSV. Matavža nisem dal v igro. Takrat ni bil v formi.«
(Tim Matavž o playstationu, Večer, 13. 2.)
»Vloga ambasadorja Eurobasketa 2013 je bila določena v času EP v košarki v Litvi. Čisto iskreno -nič nisem še naredil.«
(Peter Vilfan, Primorske novice, 13. 2.)
nogomet - Kriza Interja se poglablja
Le točka v štirih krogih
Novara je proti Interju osvojila šest od skupno šestnajstih točk - Jutri dve zaostali tekmi
TOČKA - To je vse, kar je uspel zbrati Inter v zadnjih štirih krogih; trije porazi in neodločen izid. V nedeljo je Novara pahnila v še globljo krizo črnomodre. Na San Siru je Mondonicu uspelo izpeljati načrt, ki si ga je od prve minute zastavil. Izkušeni strateg je tako ponovno dokazal, da je letos Novara za Inter res neugoden tekmec. V dveh nastopih je namreč pepelka prvenstva z Interjem dosegla šest točk, to se pravi več kot tretjino vseh točk, ki jih je doslej osvojila v prvenstvu (16). S to zmago obstanek za Novaro še zdaleč ni za vogalom, a vsaj se lahko podajo v zadnji del sezone z rahlim upanjem, da je čudež še možen. Na stadionu Meazza je bil odločilen gol Milančana Caracciola. Inter je torej v vse večjih težavah, kar je gotovo slab izhodiščni položaj pred osminami finala lige prvakov. Inter bo sicer igral šele naslednji teden, s tako igro pa jim bo proti Olympiqueju iz Marseilla trda predla.
JUTRI DVE TEKMI - Jutri (ob 18.30) bodo nadoknadili prvi dve od številnih tekem, ki so odpadle zaradi slabih vremenskih razmer. Najbolj pomembna od treh je Parma -Juventus, ostala je tekma Atalanta - Genoa, tekmo Cesena
vprasanja
tar gostov preprečil Motti, da bi zadel, a na drugi strani je Mannini zadnji trenutek zaustavil Agodirina, ki je imel žogo na srebrnem pladnju.
Triestina - Latina 2:2 (0:1)
Strelci: v 32. Agodirin; v 2.dp Go-deas, v 4.dp De Vena, v 26.dp iz 11-m Siqueira
Triestina (4-4-2): Gadignani 6,5; Mannini 6, Lima 6 (41.dp Cristiano Rossi), Gissi 6, Cecchini 6,5; Galasso 6,5, Al-legretti 6, Princivalli 7 (19.dp Villanovich 5), Foro' 5,5 (1.dp De Vena 5,5); Motta 6,5, Godeas 7. Trener: Galderisi.
Sodnik: Chiffi iz Padove.
IZIDI 23. KROGA 1. DIVIZIJE, SKUPNA B: Barletta - Bassano 1:0, Cre-monese - Siracusa 3:1, FeralpiSalo' - Per-gocrema 0:3, Frosinone - Carrarese prel., Portogruaro - SudTirol 1:0, Prato - Andria prel., Trapani - Spezia 1:0, Trie-stina - Latina 2:2, Lanciano - Piacenza prel.
VRSTNI RED: Trapani 46, Siracusa (-5) 40, Cremonese (-6), Spezia in Barletta 35, Carrarese* in Portogruaro* 34, SudTirol, Pergocrema* (-2) in Lanciano** (-1) 32, Triestina 27, Latina in Frosino-ne** 23, Prato* 22, Andria* 21, Piacen-za** (-6) in Bassano* 19, Feralpi Salo' 17. (* s tekmo manj, ** dve tekmi manj)
e eb
a
Danes bodo znova na igrišču najboljši evropski nogometni klubi, saj se z osminami finala nadaljuje najprestižnejši evropski pokal Liga prvakov. Lani je naslov pripadel Barceloni, ki sodi tudi letos med favorite za končno slavje. Tako vsaj meni Martin Cheber, vezni igralec Vesne:
Kod so favoriti?
»Mislim, da je v tem trenutku špansko prvenstvo najbolj kakovostno. Sicer je precejšnja razlika med prvimi tremi ekipami in vsemi ostalimi, a tam se igra najboljši nogomet, tako da sta tudi v ligi prvakov favorita ravno preostala predstavnika španske Lige, to se pravi Barcelona in Real Madrid.«
Italija je edina država, ki je v osmino finala uvrstila kar tri ekipe. Ali se bodo izkazale tudi v osmini finala?
Menim, da bodo vse tri ekipe napredovale med najboljših osem. Milan ima ekipo, ki je celo bolj primerna za igranje v ligi prvakov. Ob tem bo proti Arsenalu znova na razpolago Ibrahimovic, ki je v prvenstvu kaznovan.
Dvoboj med Napolijem in Chelseajem bo sila izenačen. Na koncu pa bo le prevladalo veliko navdušenje Neapeljčanov, ki po tolikih letih znova nastopajo v najelitnejšem pokalu. Verjamem, da jim bo uspelo presenetiti Angleže.
Največ težav bo imel Inter proti Olympiqueju iz Marseilla. Inter igra zadnje čase res slabo in resno tvega izločitev. A upam, da bomo v pokalu videli čisto drugačno ekipo in Interju zaželim uvrstitev v četrtfinale.
Bo prišlo do kakega presenečenja, kot je bila uvrstitev v osmino finala Apoela in Basla?
Najbrž bo pravo presenečenje ravno Napoli. Ne bi izključil, da se bo Mazzarrijevo moštvo prebilo celo do polfinala.
-	Catania pa so vnovič preložili.
IZIDI 23. KROGA A-LIGE: Lazio - Cesena 3:2, Cagliari
-	Palermo 2:1, Udinese - Milan 1:2, Atalanta - Lecce 0:0, Catania - Genoa 4:0, Inter - Novara 0:1, Bologna - Juventus in Parma - Fiorentina preloženi
Sinočnja izida: Napoli - Chievo 2:0 (Britos v 14. in Cavani, 11-m, v 37. min.), Siena - Roma 1:0 (Calaio, 11-m, v 51. min.).
VRSTNI RED: Milan 47, Juventus** 45, Lazio 42, Udinese 41, Inter 36, Roma* 35, Napoli 34, Palermo 31, Genoa* in Cagliari 30, Fiorentina** 28, Chievo*, Parma** in Catania** 27, Atalanta* (-6) 24, Siena* 23, Bologna** 22, Lecce 18, Cesena* in Novara 16. (* s tekmo manj, ** dve tekmi manj).
Di Nataleja ne bo proti Paoku
VIDEM - Zaradi mikro zloma na prstu desne noge bo moral najboljši strelec Udineseja Antonio Di Natale počivati nekaj dni, zaradi tega ne bo mogel igrati na četrtkovi tekmi evropske lige proti Paoku v Vidmu
Slovenci brez pozitivne ocene
Genoa Valterja Birse je doživela pravo blamažo v Catanii. Domača ekipa je povsem nadigrala Genov-čane, ki so izgubili s 4:0. Birsa (ocena 5) je igral 50 minut in zakrivil prekršek za 11-metrovko, ki je Ca-tanii odprla pot do zmage. Palermo Josipa Iličica (5) nadaljuje z bledimi predstavami v gosteh. Tokrat so Sicilijanci izgubili na Sardiniji, saj je Cagliari bil prepričljivo boljši in nazadnje slavil z 2:1. Udinese Samir-ja Handanoviča (5) je v soboto proti Milanu doživel prvi prvenstveni poraz na Friuliju. Slovenski vratar bi morda lahko bolje posegel pri prvem golu, ko je neučinkovito odbil El Shaarawyjev strel ravno na noge Maxija Lopeza. Chievo dvojice Cesar-Jokic je igral sinoči v Neaplju, Bologna Reneja Krhina pa je mirovala (tekmo proti Juventusu so preložili).
/	ŠPORT
Nedelja, 12. februarja 2012
13
ZNANI VSI ČETRTFINALISTI
Francoska moška teniška reprezentanca se je uvrstila v četrtfinale Davisovega pokala, potem ko je v Vancouvru premagala Kanado s 4:1. Za Francijo je odločilno tretjo točko prispeval Jo-Wilfried Tsonga, ki je ugnal Franka Danceviča s 6:4, 6:4 in 6:1, nato pa je Gael Monfils premagal še Vaseka Pospi-sila s 6:4 in 6:4. Po tem obračunu so znani vsi četrtfinalisti. Španija se bo na domačem igrišču pomerila z Avstrijo, Češka s Srbijo (na sliki Tipšarevič), Argentina s Hrvaško in Francija z ZDA. Četrtfinalni dvoboji bodo na sporedu med 6. in 8. aprilom.
ZMAGA BARDALU, PREVC ČETRTI
Mladi slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je na posamični tekmi svetovnega pokala v Willingenu izenačil svoj najboljši dosežek kariere. Po prvi seriji je zasedal šesto mesto, z najdaljšim skokom druge serije pa se je prebil na četrto, na katerem je bil letos že v Zakopanah. Četrtič v karieri in tretjič v sezoni je zmagal Norvežan Anders Bardal, ki je vodil že po prvem skoku, na drugo mesto seje s tretjega prebil Čeh Roman Koudelka, tretje pa je zasedel Japonec Daiki Ito. Bardal je z zmago prevzel tudi vodstvo v svetovnem pokalu.
LATVALA NAJHITREJŠI NA ŠVEDSKEM
Finec Jari-Matti Latvala (Ford) je zmagovalec druge dirke svetovnega prvenstva v reliju. Na preizkušnji na Švedskem je za šesto zmago v karieri za 16 sekund premagal rojaka Mikka Hirvonena (Citroen), tretji je
bil Norvežan Mads Oestberg (Ford; + 38,8). Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zaradi napake v prvi etapi izgubil več kot dve minuti in je nazadnje pristal le na šestem mestu.

m
: * 13
T^'-- — s- --=*■
alpsko smučanje - Ivica Kostelic
Po zmagi v bolnico
BASEL - Z nedeljsko zmago v So-čiju je Hrvat Ivica Kostelic osvojil mali kristalni globus v superkombinaciji, hkrati pa tudi utrdil vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. S 1043 točkami vodi pred Švicarjem Beatom Feuzom, ki jih ima 973. Vprašanje pa je, ali bo Kostelič prednost lahko ubranil, saj so včeraj Hrvatu, dan po tekmi, na kliniki Bruderholz v Ba-slu operirali desno koleno. Profesor doktor Claude Mueller je Hrvatu odstranil odpadli del meniskusa, ki je po nedeljski tekmi povzročal bolečine in onemogočal, da smučar iztegne kolenski slep. Zdravniška ekipa meni, da je do poškodbe prišlo pri enem izmed skokov oziroma doskokov na smuku v Sočiju, počen del meniskusa pa je nato v slalomu odpadel. Ohrabrujoča vest za smučarja in njegove navijače je, da vezi niso poškodovane, pa tudi hrustanec se celi bolje od pričakovanj.
Kostelic bo do jutri ostal v Baslu, kjer bo začel rehabilitacijo, ki je bo v četrtek nadaljeval v Daruvarskih toplicah. Če bo ta tekla po načrtih, se bo na tekme vrnil čez slab mesec, 10. marca naj bi že nastopil v Kranjski Gori. Nesrečnemu Hrvatu so desno koleno operirali že osemkrat, pred letošnjo operacijo zadnjič lani. Večino teh posegov so opravili v Baslu.
Na sliki (Ansa): V Sočiju je Koste-lic sestopil z odra s pomočjo palic
nogomet - Afriški pokal
Zambija prvič!
Slonokoščeno obalo v finalu odpravila po 11-metrovkah
LIBREVILLE - Afriško prvenstvo se je končalo s pravo dramo. Zambija je po osmih serijah enajstmetrovk, potem ko v 120 minutah ni bilo gola, slavila z 8:7.
Eden do odločilnih trenutkov finala je bila velika priložnost Slonokoščene obale v 70. minuti; takrat je v kazenski prostor Zambije pritekel Gervinho, Mulenga ga je porinil in dobil rumeni karton, sodnik pa je pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je izvedel Didier Drogba, toda tako kot v finalu pred štirimi leti, ko je zgrešil proti Egiptu, je tudi tokrat meril slabo in žogo poslal čez gol. Drugo veliko priložnost pa so njegovi soigralci imeli v 88. minuti, ko je iz obrata s kakšnih 12 metrov meril Max Gradel, vendar za kakšnega pol metra zgrešil vrata. Že v sodnikovem podaljšku pa je nevarno prodrl Zambijec Emmanuel Mayuka, njegov strel pa je v zadnjem hipu blokiral Kolo Toure. V podaljšku si je vsaka ekipa priigrala po eno lepo priložnost; po kombinaciji bratov Ka-tongo je žoga po strelu Chrisa Katonga v 96. minuti oplazila vratnico, vratar Zambije Mweene pa je v 117. preprečil strel Gervinhu z desetih metrov. Pri enajstmetrovkah sta bili obe ekipi zelo natančni v prvih sedmih serijah, ko so zadeli vsi izvajalci, Bamba resda po ponovljenem poskusu; med drugim je novo priložnost dobil tudi Drogba in tokrat zadel, toda v zadnjih dveh serijah sta nato zgrešila Kolo Toure in Gervinho. Napake prvega Kalaba še ni kaznoval, Sunzu pa je bil nato natančen in Zambiji zagotovil prvi naslov prvakov v zgodovini. Zambijci so doslej namreč dvakrat izgubili v finalu (1974, 1994).
POGLED Z VEJE
Ministrica brez portafolja
Marij Čuk
Štirinajsti februar, valentinovo, dan, praznik, dogodek, zaljubljenci slavijo, čeprav bi se morali zaljubljenci osrečevati, iskati, otipati brez časovnih ali koledarskih omejitev, ljubezen je pač ljubezen in ne krama ali potrošniško blago, a kdo dandanes si še upa reči ljubim te, za to je treba pogum, za ljubezen je treba pogum. Kdor ne zna ali ne more izražati ljubezni, je zmožen vsakršnih grdobij, tako vsaj pravijo. Valentinovo pa je žal prej izraz potrošniške družbe kot pa zaljubljenosti in v Sloveniji, na primer, ga niso poznali do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Na Slovenskem je bilo znano predvsem gregorjevo (12. marec), to je dan, ko se ženijo ptički... Ni mi znano, če se ptički še ženijo, Gregorčič je menil drugače in tudi Prešeren ni bil ravno optimist glede tega, a ker smo v športni rubriki moramo vodo usmeriti na športni mlin, ki takole klopoče: športnik, ki je čustveno in telesno potešen, miren, stabilen (ne glede na valentinovo), dosega boljše rezultate od tistega, ki je zavrt, žalosten, pesimist in vseskozi razočaran v ljubezni. A to velja za vse, ne le za športnike, ki pa za povrh potrebujejo stalno spodbudo in morajo čutiti okrog sebe toplino in pozitivne naboje. Vrhunski športniki, ki so večinoma še zelo muhasti, toliko več. Tina Maze je na primer zelo občutljiva in za doseganje vrhunskosti mora imeti okrog sebe vse urejeno, nič je ne sme zmotiti. V zadnjem času se je ukvarjala z mnogimi izvenšportnimi zadevami, spor z matično zvezo ji je jemal energijo, tako da ni mogla dati na snegu vsega tistega, kar lahko da. Že nekaj dobrih besed, ki so jo razbremenile pritiskov, je sprožilo tisti ventil ustvarjalnosti in dovršenosti, da je v Andori spet zasijala s svojim veleslalomskim znanjem. Takih primerov je v športu še in še, so zelo pogosti, skoraj normalno obvezni. A to velja tudi za navadne smrtnike- toplina, bližina, potešenost so ključ za odklepanje vrat sreče in uspeha.
Te dni pa nismo imeli sreče z vremenom. Mnogi so tožili zaradi burje in mraza, a te bi rad spomnil, da je pač zima in da sta burja in mraz v tem letnem času nepogrešljiva. Večja novica bi bila, ko bi bilo januarja ali februarja plus štirideset v senci. Huda zima pa je vendarle uveljavila premoč narave nad tehnologijo oziroma televizijo. TVdanadanašnji kroji koledarje, urnike, čas, trajanje, obdobje vseh večjih in manjših športnih prireditev. Italijansko (nemško, angleško, francosko, špansko...) nogometno prvenstvo je postalo koktajl, ki ga navijači ne pijejo več z užitkom. Tekme so podnevi in ponoči, na petek in svetek. Skratka, zmešnjava. Pa je prišla zima s sneženjem in mrazom ter ukazala- vse prvenstvene tekme naj bodo v nedeljo popoldne. In zgodil se je čudež in navijači so bili zadovoljni in spet smo imeli pridih starih dobrih časov, in spet so se tribune napolnile z gledalci. Bilo je lepo. A trajalo je malo. Le eno nedeljo. Zdi se mi, da nam ukazuje Orwellov Veliki brat tehnolog in tehnokrat, ki nas zalepi pred televizijski zaslon. Za skromen denar lahko vidimo vse kar se nam zljubi. Doma lahko celo kadimo in pijemo pivo, kar je sedaj na javnih mestih prepovedano. In potem se čudijo, da so tribune okrog igrišč ali v športnih dvoranah vedno bolj prazne, da ni več topline, spodbude, navdušenja. Da ni več človeškega elementa. In čudijo se, da je šport postal le biznis. A še najbolj sem se čudil v soboto v Čedadu jaz, ko na skupni Prešernovi proslavi ni bilo iz Slovenije niti enega političnega predstavnika, niti enega zastopnika nove vlade. Ah, da, sem že pozabil, da je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu brez listnice in da najbrž ni imela denarja za bencin...
odbojka - Po zmagi v Rimu
Doza kisika za San Giustino
San Giustino Tineta Uranuta je v Rimu zadihal. Zmagal je 3:1 in prehitel na lestvici Padovo. Urnaut je dosegel 18 točk (2 servisa, 3 bloki, 13 napadov). Zelo solidno je sprejemal (58% brezhibnih sprejemov), pozitivno napadal (48% učinkovitost).
Modena je morala priznati premoč kraljice prvenstva Trenta, ki je slavil s 3:0. Mania' je 64% žog pozitivno sprejel, 50% pa brezhibno.
Matej Černic pa je ugnal Alena Pajenka. Krilo Vi-ba je doseglo 9 točk (8 napadov - 47% učinkovitost, in en blok), center Macerate 13 (11 napadov - 69% učinkovitost - ter po en blok in servis).
Verona je bila v Monzi brez moči. Kosmina je vstopil v vseh treh setih, a ni dosegel točk, Gasparini je vseh osem točk dosegel v napadu (42% učinkovitost).
Kot zanimivost naj dodamo, da so tekmo v Raven-ni prekinili med tretjim setom zaradi spolzkega igrišča in nevarnosti poškodb.
IZIDI 19. KROGA: Trento - Modena 3:0, Roma -San Giustino 1:3, Ravenna - Cuneo 1:1 prek., Macerata - Vibo 2:3, Padova - Belluno 0:3, Monza - Verona 3:0, Pia-cenza - Latina 3:1.
VRSTNI RED: Trento 50, Macerata 40, Cuneo* 39, Modena 35, Monza 34, Belluno 32, Piacenza 26, Verona 25, Roma 24, Latina 23, Vibo 22, San Giustino 19, Padova 18, Ravenna* 9. (* s tekmo manj)
košarka - V višjih državnih ligah
Če ni meta, je obramba
Tržaški AcegasAPs (31% v metih na koš) premagal trdoživo Sieno - A1 -liga: Siena veča prednost ,Milič protagonist kroga
A LIGA - V najvišji ligi so odložili nekaj tekem, vsaj na vrhu lestvice pa je stanje precej jasno: Montepaschi (Andersen in Aradori 19) je premagal Biello (Coleman in Miralles 17) kar s 104:78 in je trdno v vodstvu s šestimi točkami prednosti. Zasledovalca sta oba izgubila: bolonjski Canadian Solar (Koponen 17), je s 83:80 izgubil v Cremoni (Tabu 22), milanski EA7 Emporio Armani (Bremer 17) pa doma z 71:81 proti Sassariju (Hosley 31), ki ju je celo dohitel na lestvici.
SLOVENCI V A LIGI - Marko Milič (22 točk, 9:15 iz igre) je bil med protagonisti podviga proti Bologni, ki je Cremoni omogočila, da se je odlepila od zadnjega mesta na lestvici. Marko Tušek tokrat ni igral. Uroš Slokar (Acea Rim) je dosegel 4 točke v tekmi, ki jo je rimska Acea zmagala v Varese-ju s 76:78. Publika se je zelo hudovala nad njegovo nesojeno osebno napako nad Kan-gurjem v zadnji akciji Vareseja, pri tem pa seveda spregledala, da je s prerivanjem začel estonski igralec.
Jurica Golemac (Sidigas Avellino) in Be-čirovic (Benetton Treviso) zaradi odložene tekme oz. počitka tokrat nista igrala.
LEGADUE - Zaradi odloženih tekem in lihega števila nastopajočih lestvica ni povsem realna. Pistoia (Hardy 20), ki je premagala S.An-timo (Bell 25) s 64:55, je sicer po točkah (26) prva, a Trenkwalder Reggio Emilia (24 točk) ima dve tekmi manj. Prav tako imata 24 točk (a z dvema tekmama več) Enel Brindisi (Hunter 19), ki je z 69:70 zmagal v Barcelloni (Lukauskis 15), in Givova Scafati (Marigney 19), ki je z 89:71 odpravila Piacenzo (Voskuil 17).
SLOVENCI V LEGADUE - Jaka Klobučar je dosegel samo 2 točki, Ostuni (Carenza 17) pa je kljub temu premagal Imolo (Bruttini 16) s 77:68.
LIGA DNA - AcegasAps (Gandini 5, Fer-raro 13, Carra 8, Ruzzier 12, Zaccariello 3, Mo-ruzzi 15, Mastrangelo 7, Bonetta, Maganza 2, Scutiero) je z veliko težavo s 65:54 premagal trdoživo Sieno. Kljub katastrofalnemu odstotku realizacije (komaj 31%) je Dalmassonova ekipa v drugem delu z dobro obrambo nadoknadila zaostanek, ki je dosegel tudi 12 točk (25:37). V tržaški ekipi je občutiti tačas slabo formo v napadu predvsem Carre (2:11 iz igre) in Zaccariella (1:4) in zato so takšne zmage še kako dragocene. Tržačani so na vrhu severovzhodne skupi-
ne dohiteli Trento, ki je izgubil v Omegni z 81:73. Obe ekipi imata 32 točk, tretjeuvrščena Perugia pa (s tekmo manj) 22.
LIGA DNB - Rožaški Calligaris pa je s 87:75 premagal videmski GSA (Budin 14). Cal-ligaris ostaja na vrhu, GSA pa na dnu lestvice.
ŽENSKA A-2 LIGA - Joganov Petrol Lavori iz Milj ( Jessica Cergol 9, Samantha Cergol 0, Bor-roni 21) je doma premagal bocenski Iveco s 56:43. Miljčanke imajo 22 točk in so pete na lestvici.
Marko Oblak
NBA: rekord Calderona
OAKLAND - Houston Rockets so v gosteh izgubili z Golden State Warriors s 97:106. Slovenski branilec Goran Dragic ni bil razpoložen, v Oaklandu se v dobrih trinajstih minutah ni vpisal med strelce, zbral je le dve podaji.Goste iz Teksasa je «uničil» Monta Ellis, ki je 33 točkam dodal še sedem podaj in pet skokov. Zvezdnik Los Angeles Lakers Kobe Bryant je bil mož odločitve v Torontu, ob 27 točkah je prispeval še najbolj odločilne za končno zmago s 94:92.
V kanadski ekipi se je izkazal španski organizator igre Jose Calderon, ki je dosegel 30 točk, kar je njegov najboljši dosežek pod obroči NBA.
1 4 Torek, 14. februarja 2012
KOŠARKA
/
NA PUSTNO NEDELJO ZA 1. MESTO
»Pričakovano je Marghera zmagala in nas dohitela,« je bil včeraj prvi komentar pomožnega trenerja Andree Mura, ki meni, da bo prav naslednja tekma za Jadran Qubik v državni diviziji C pravi preizkus, kam zares sodijo. Na pustno nedeljo namreč čaka jadranovce gostovanje ravno v Margheri, ki ima po zmagi proti Oderzu 30 točk. Kot Jadran. »Ekipo so sestavili zato, da bi napredovali. V zadnjem obdobju so imeli oni res dobro kontinuiteto, niso zabeležili nobenega padca po božiču,« je še nadaljeval Mura. Na pomembno tekmo so se jadranovci vsekakor začeli pripravljati že prejšnji teden, ko so redno in v popolni postavi trenirali do četrtka, ta teden pa bodo s pripravami na tekmo nadaljevali.
Na ostalih igriščih sta Caorle in Pordenone potrdila svojo kakovost in se približala vrhu lestvice. Caorle so proti Cormonsu dosegle šesto zaporedno zmago, Pordenone pa je slavil četrtič zapored. Venezia je tudi spet zmagala (proti Codroipu): »Po prihodu Franceschina je uspešnejša. V tako izenačeni ligi že ena sama okrepitev lahko vpliva res veliko na končne izide,« je pojasnil Mura in zaključil: »Drugi zaporedni poraz je doživel San Vendemiano: tokrat je nepričakovano zmagala Cittadella, ki po prihodu organizatorja igre igra z drugačnim ritmom. Zad-njeuvrščena Latisana pa po zmagi lahko še upa v preobrat. Tokrat je bila uspešna v Montebelluni.«
BOR RADENSKA DVAKRAT OB SREDAH
Bor Radenska bo zaostali tekmi igral ob sredah. Pri Roraigrandeju se bo pomeril v sredo, 22. februarja, na Stadionu 1. maja proti Don Boscu pa v sredo, 29. februarja. Oba datuma sicer še nista potrjena.
SOKOL V ČETRTEK IN PETEK - Zaostala tekma Sokola proti Santosu bo v četrtek, ob 20.30 na šoli Caprin, že dan kasneje pa bo že tekma 1. kroga povratnega dela prvenstva v Nabre-žini proti Don Boscu.
spomini - Jadran in Radio Opčine
Pomagal je tudi župnik
Spoštovane poslušalke in poslušalci Radia Opčine, dobrodošli v dvorano za direktni prenos tekme Jadran - Castel-francoveneto.
Tako se je vsako soboto ali nedeljo začel neposredni radijski prenos Jadra-novih tekem na Radiu Opčine, ki so poslušalce pri nas in v Sloveniji zabavali kar 17 let. »Bilo jih je res veliko,« se danes spominja Igor Malalan, tačas voditelj oddaje Športel na TV Koper, ki je bil prvi komentator, Jadranovo radijsko zgodbo pa je leta 2000 dokončal Peter Verč. V tem obdobju so zmage in poraze na domačih igriščih in na gostovanjih spremljali tudi Sergio in Loris Tavčar, Rok Maver, Ranko Štrekelj, Niko Štokelj in včasih tudi Bruno Rupel.
Od duhovnika do mobilnega telefona
Brez današnje tehnologije je bil vsak radijski prenos predvsem v prvih letih prava zagonetka. »Ker smo bili amaterji, smo se morali pred vsakim gostovanjem vedno pozanimati, od kod bomo lahko prenašali, torej če je v bližini telefonska linija, ki je bila neobhodno potrebna. Nekoč smo morali telefonsko linijo dobiti pri župniku. Z dolgim podaljškom smo jo preko stranišča v telovadnici povezali v dvorano. Včasih pa smo morali za telefonsko linijo zaprositi nekoga, ki je živel v bližini telovadnice. Mitja (Malalan) je tam demontiral telefon, tako da je potem lahko povezal telefonsko linijo z našim manjšim oddajnikom v športni dvorani. Prenos je tako šel preko tega oddajnika na telefonsko linijo in preko telefona v studio,« je dogodivščine opisal Malalan. Sledilo je obdobje predhodnikov mobilnih telefonov: »To so bili radiotelefoni. S sabo smo nosili pravi kovček, saj je telefon z anteno imel veliko baterijo, ki je tehtala od 10 do 15 kilogramov,« je takratno tehnologijo opisal Rok Maver, zdaj novinar Primorskih novic, ki se je na Radiu Opčine najprej preizkusil v glasbeni oddaji, nato pa se navdušil za šport. »Ko pa ni bilo zveze, si moral hišnika telovadnice zaposi-ti za linijo. Takrat smo s sabo vedno vzeli tudi žganje ali kaj podobnega, da smo v teh primerih lahko hišnike podkupili.« S kovčkom je na tekme odhajal sprva tudi Peter Verč, samostojni novinar pa je v zadnji sezoni 1999/2000 dočakal tudi prvi mobilni telefon.
Vsak prenos pa je vklopil dežurni na Opčinah. V tehniki je večkrat dežu-rala Majda Malalan, žena lastnika in začetnika Radia Opčine Zorana Malalana: »On je bolj skrbel za oddajnike, jaz pa sem bila včasih odgovorna za tehnično plat,« nam je včeraj potrdila Majda, ki pa je zaradi kuhanja včasih tudi zamudila vklop na Jadranove tekme: »Zgodilo se je, včasih,« je potrdil Peter Verč.
Kartanje,
Jan Budin in pretep
»Neverjetno!Kaj dela Ban?Niti če bi jaz bil na igrišču, se kaj takega ne bi zgodilo.« Takih vzklikov Malalana se najbrž še kdo spominja. Ob komentiranju je vedno užival in ta užitek je hotel vedno sporočili poslušalcem. »Včasih je bil najbrž moj komentar preveč navijaško usmerjen, a poslušalec se je doma lahko res počutil tako kot da je v dvorani,« je slog utemeljil Malalan, ki bolj kot tekem se spominja kartanja, s katerimi so se ja-dranovci kratkočasili na avtobusu na dolgih gostovanjih.
Rok Maver je ravno na Radiu Op-
čine začel svojo športno novinarsko kariero. Prvič se je v uri in pol dolgem komentiranju preizkusil v sezoni 1987/88, zadnjo tekmo pa komentiral v sezoni 1995/96. »V spomin se mi je vtisnila ravno tekma tiste zadnje sezone med Biello in Jadranom, s katerim je takrat v B2-ligi igral tudi Jan Budin. Tekma je bi-
la vseskozi izenačena, v zadnjem napadu pa je Janu Budinu spodrsnilo pod košem. Jadran je tako izgubil in ni napredoval.« V tistem obdobju se je Maver pred mikrofonom izmenjaval z Igorjem Malalanom in Rankom Štrekljem, eno sezono pa je priskočil na pomoč tudi Ni-ko Štokelj.
Od sezone 1996/97 pa je prenose vodil Peter Verč, ki je bil takrat star šele 14 let: »Če zdaj pomislim, sta bila
Majda in Zoran (Malalan, op.a.), takrat zelo drzna, da sta mi to zaupala. Še zdaj sem jima hvaležen, ker je bila to enkratna izkušnja. S prenosi sem se dobro izvežbal za javno nastopanje,« se je
deželni mladinci under 15 - Jadran A
Pridobljeno prednost obdržali s štirimi igralci
Ekipa B brez težav zmagala proti zadnjemu na lestvici
DEŽELNO PRVENSTVO U15 Azzurra B - Jadran A 55:61 (18:11, 31:25, 37:39)
Jadran A: DellAnno 2, Coloni 7, Orel, Devetak 4, Krevatin 15, Danieluzzo, Ušaj 24, Tulliach 8. SON: 29, PON: Coloni, Devetak, Krevatin, Danieluzzo. Trener: Ger-jevič.
Jadranovci (na sliki, arhivski posnetek) so tokrat Azzurro, ki sodi med skromnejše nasprtonike, premagali po pravi drami. Začeli so neprepričljivo, tako da so prvi del zaključili z 12 točkami zaostanka, v odmoru pa so se le zdramili in tudi nadoknadili, a nakopičili so si veliko osebnih napak. V zadnji četrtni so morali po petih minutah zapustili igrišče kar štirje igralci, tako da je Jadran odigral zadnje minute samo s štirimi igralci. Rahlo vodstvo so s kopico sreče, požrtvovalnosti, borbenosti in želje po zmagi še povečali in zaključili tekmo z največjo razliko (plus 6). Izkazal se je Ivo Ušaj, ki je v drugem delu srečanja igral odlično ob pomoči ostalih treh igralcev. »Bilo je kar razburljivo, igrali pa smo do-
bro košarko,« je po tekmi povedal trener Gerjevič, ki je še pripomnil, da številne osebne napake niso zbrali zaradi strogega sojenja, ampak zaradi nezbranosti igralcev.
Barcolana - Jadran B 46:89 (12:20, 22:53, 36:68)
Jadran B: Grgič 2, Del Fabbro 4, Jazbec 2, Zidarič 33, Zidarich 8, Ciuch, Cet-tolo 24, Martelossi, Antler 1, Geletti 10, Fur-lan 5 (1 3T), štoka. SON: 5. Trener: Ger-jevič.
Jadran B je zadnjouvrščeno ekipo premagala brez težav. Izenačeno je bilo le prvi dve ali tri minute, nato pa so v nadaljevanju stalno večali prednost. Razlika bi bila lahko še višja, ko bi Samuel Zidarič in Simon Cettolo igrala vseh 40 minut.
Jadran B pa je v prejšnjem krogu gladko izgubil proti Interclubu z 89:39, ki ga je sicer v prvem delu prvenstva premagal.
Vrstni red: Azzurra A 16, Gorizia-na* in Jadran A* 14, Azzurra B 12, Interclub* 8, Jadran B 6, Cormons* 4, Barcolana 0 (* s tekmo manj).
zahvalil zdaj 29-letni novinar, ki je bil takrat tudi sodelavec oddaje radia Op-čine Radiogol. Velik črni pes, ki ga je čakal pred vhodom radia, ko je moral pred vsako tekmo po velik telefon, je še danes zatisnjen v njegovem spominu. »Pretepa med trenerjem Vatovcem in takratnim predsednikom Kafolom pa se prav tako dobro spomnim. Bilo je pri Briščikih na tekmi med Jadranom in Coneglianom. Oba sta bila nato izključena, Jadran, ki je do takrat zaostajal, pa je reagiral in na koncu zmagal.« Pred vsakim gostovanjem se je Verč tudi dokumentiral o mestecu, kamor je odšel na gostovanje z igralci, tako da je bil ob morebitnih prekinitvah vedno pripravljen. »Najdlje sem z Jadranom potoval v Ferraro: dobro se spominjam, da sem štiri ure sedel ob Vatovcu, ki mi je postregel z lekcijo košarke.«
Vsak prenos je dopolnil še končni komentar trenerja, igralcev ali navijačic. Malalan se spominja tudi zveste navija-čice Nadje Rupel, ki je večkrat stopila ne-bojazljivo pred mikrofon, trenerju Petru Brumnu so lahko kar prepustili telefon »in odšli na kavico«, trener Andrej Žagar je med komentiranjem vedno ponudil tudi nekaj poučnega za poslušalce, od igralcev pa je bil med najzgovornejšimi David Pregarc, ki je včasih povedal tudi kakšno šaljivo mnenje. Prenosi so bili delno dvojezični: izid so po prvem polčasu in ob koncu tekme sporočili tudi v italijanščini za italijanske poslušalce, Peter Verč pa je pred mikrofon povabil tudi takratnega pomožnega trenerja Giorgia Zeriala, ki je bil televizijski komentator na Tele4. Gost je slovenski komentar povzemal v italijanščini.
Internetni radio?
Bi komentatorji še stopili pred mikrofon in komentirati današnje tekme Jadrana? Vsi so nam potrdili, da bi še, ko bi jih povabili. Če že ne stalno, vsaj priložnostno. Tudi Sergio Tavčar, ki je komentiral »mitično tretjo tekmo pred 4.000 gledalci leta 1985, ko je Jadran napredoval v B-ligo,« bi se pridružil. Igor Malalan je celo predlagal, da bi lahko kateri od spletnih portalov uvedel tudi spletni radio ali internetno televizijo. »Nimamo več radijske alternative, kot smo jo imeli takrat z Radiom Opčine,« je še pripomnil Malalan.
Veronika Sossa
Divizija C			IZIDI: Cormons -
Caorle 72:76,	Servolana		Conegliano 74:61,
Oderzo - Marghera 51:65, Codroipese - Venezia			
64:66, San Vendemiano			- Cittadella 64:66,
Montebelluna	- Latisana 57:58, Pordenone -		
Limena 94:49.			
Marghera	20	15	5 1B90:1218 B0
Jadran	19	1S	4 1323:1188 30
Pordenone	20	14	6 1464:1258 28
Servolana	19	1B	6 1444:1BB1 26
Caorle	20	1B	7 1477:1418 26
Cormons	19	12	7 1280:1272 24
San Vendemiano 20		10	10 1502:1484 20
Cittadella	19	9	10 124B:1BB2 18
Limena	20	9	11 1B60:1481 18
Venezia	20	8	12 1284:1296 16
Oderzo	20	7	1B 1B18:1BB5 14
Montebelluna	20	7	1B 1B02:1B50 14
Conegliano	19	6	1B 1154:1274 12
Codroipo	20	5	15 127B:1419 10
Latisana	19	4	15 1172:1 BB0 8
PRIHODNJI	KROG:Conegliano - Caorle,		
Marghera - Jadran Qubnik Caffe, Latisana -			
Servolana, venezia -		Cormons, Limena - San	
Vendemiano,	Citadella		- Codroipese,
Pordenone - Oderzo			
C2-liga I		ZIDI Santos - Tolmezzo		
54:57, Ronchi - Geatti 76:64, Roraigrande - San				
Vito 70:84, Romans - Venezia Giulia ne od., Bor				
Radenska - Don Bosco ne oc				., San Daniele -
Breg ne od., Tarcento		Cervignano ne od., UBC		
- Ardita ne od.				
Breg	18	14	4	1442:1296 28
Ardita	19	14	5	1B61:1217 28
Tolmezzo	20	14	6	1B66:1B21 28
Bor Radenska	18	13	S	1379:1260 26
UBC	19	12	7	14B5:1B29 24
San Daniele	18	12	6	1B71:1 BB9 24
Tarcento	19	11	8	1B48:1295 22
Roraigrande	19	11	8	1B76:1B42 22
Ronchi	19	10	9	1B79:1B27209
Romans	19	8	11	1252:1B0B 16
Cervignano	19	7	12	1271:1B26 14
San Vito	20	7	1B	1B99:1475 14
Santos	20	7	1B	1B4B:14B5 14
Venezia Giulia	18	6	12	1220:1270 12
Don Bosco	19	B	16	1B76:15B7 6
Geatti	20	B	17	1262:1508 6
PRIHODNJI KROG: Santos -				Ronchi, Breg -
Romans, Tolmezzo - Roraigrande, Don Bosco				
- San Daniele, Cervignano -				Bor Radenska,
Ardita - Geatti,	UBC	- Tarcento, San Vito -		
venezia Giulia				
D-liga IZIDI Grado - Goriziana ne
od., Kontovel - Monfalcone ne od., Perteole -Fogliano 70:78, Villesse - Mossa 71:56, San Vito - Basket TS ne od.
Goriziana	12	11	1	918:756	22
San Vito	12	9	B	827:746	18
Fogliano	1B	9	4	945:908	18
Basket TS	1B	8	5	902:924	16
Grado	1B	7	6	85B:826	14
Monfalcone	1B	6	7	885:854	12
Kontovel	12	S	7	800:800	10
Perteole	14	4	10	866:942	8
Villesse	14	B	11	889:982	6
Mossa	14	B	11	820:9B1	6
PRIHODNJI KROG: Monfalcone - Grado, San Vito - Villesse, Fogliano - Kontovel, Mossa -Goriziana, Basket TS - Perteole
promocijska liga - Na Goriškem
Gostovanja za Dom še naprej začarana
Dinamo - Dom 71:63 (23:9, 38:25, 51:44)
Dom: Voncina 1, Fabrissin 1, Cej 23, Bernetič 9, Zavadlav M. 16, Bensa, Dellisanti, Collenzini 11, Graziani, Čo-tar, Zavadlav G. 2. PON: Nihče. 3T: Cej 5, Zavdlav M. 2. Trener: Jan Zavrtanik.
Domovci so zamudili lepo priložnost za prvo zmago v gosteh v letošnji sezoni. Tokrat pa jih je doletela smola, saj so nastopili močno okrnjeni. Poleg odsotnosti Ambrosija je organizator igre Abrami zbolel pred tekmo, tako da je njegovo vlogo prevzel Voncina. Slednji pa se je poškodoval v četrti minuti tekme, tako da je trener Zavrtanik v bistvu ostal brez pravega organizatorja igre na igrišču. Katastrofalna za domovce pa je bila ponovno prva četrtina, ko je nasprotnik z lahkimi napadi dosegel visoko prednost
pri izidu 23:9. Po zaslugi tokrat izvrstnega Mateja Zavadlava in Ceja so Domovci nekoliko reagirali v drugi četrtini. Nov blackout pa so rdeči doživeli na začetku drugega polčasa. Kljub temu pa se je Čo-tarju in soigralcem uspelo približati na pičlih šest točk zaostanka. To pa je bilo vse, saj je nasprotnikov izkušeni igralec Tuzzi vedno poskrbel za primeren odgovor, in predvsem po njegovi zaslugi je Dinamo skozi celotno tekmo obdržala rahlo prednost pred domovci. V Domo-vem taboru je po tekmi vladalo precejšnje razočaranje, saj so bile pred tekmo ambicije nekoliko višje. Ob Ceju, ki je v tem obdobju v vrhunski formi, gre tokrat izpostaviti odlično predstavo mladega Mateja Zavadlava (letnik 1994), ki napreduje iz tekme v tekmo in je bil za nasprotnika nerešljiva uganka. (av)
/
ŠPORT
Nedelja, 12. februarja 2012
15
ŠPORTNI PORTRET	Niko
Pozimi tudi smučanje, poleti odbojka na mivki
Niko Daneu (letnik 1994) se je s košarko začel ukvarjati pred petimi leti. »Oče mi je svetoval, naj začnem s tem športom,« je povedal. Začel je pri domačem društvu Po-
let, saj je Niko doma z Opčin. Sedaj pa igra pri Jadranu v prvenstvu under 19 elitni in v C1 ligi. V obeh ekipah je center. Košarkar trenira kar petkrat tedensko z Muro pri mladincih in Vatovcem pri članih. Ob ponedeljkih odigra tekmo under 19, ob sobotah tekmo C1 lige. Čeprav preživi skoraj vsak dan v telovadnici, Niko pravi, da bi moral več trenirati proste mete. Je pa hiter, koordiniran in dober v prodorih. »Dobro tudi skačem pod košem in mečem za 3 točke,« je dodal. Med svoje športne uspehe Niko uvršča zmago na košarkarskem turnirju na Dunaju. V prihodnosti pa bi želel igrati v čim višji ligi glede na svoje sposobnosti. Njegov zgled je ameriški košarkar Kevin Wesley Love, ki igra v prvenstvu NBA. Niko se pozimi ukvarja tu-
di s smučanje, poleti najraje igra odbojko na mivki. Po televiziji spremlja malo vsega, večinoma pa košarko in smučanje.
Openc obiskuje 4. razred geometrske smeri na zavodu Žige Zoisa. »Mislim, da je šola dobra,« je utemeljil izbiro. Za šolsko klopjo ima najraje ekonomijo, pravo in cenitve, malo manj rad ima slovenščino in italijanščino. O bodočem študiju je že razmišljal. »Rad bi šel študirat v drugo državo, mogoče ekonomijo.« Niko se rad uči stvari, ki so mu všeč, drugače je študij zanj zgolj obveznost. Prosti čas rad preživlja v družbi prijateljev, pred televizorjem ali s knjigo v rokah. »Rad tudi jem,« je še povedal. Njegova najljubša filma sta Pearl harbour in Too big to fail. (and)
nogomet - Zimske razmere in treningi ekip naših društev
Med hodniki in v telovadnici
Kras v Repnu in v Sežani, Primorje v Zgoniku, Zarja pa tudi na hodniku športnega centra v Bazovici
Zaradi burje, na Tržaškem in delno na Goriškem, ter mraza, je deželna nogometna zveza že drugo nedeljo zapored prekinila vsa nogometna prvenstva. Nogometaši so si tako privoščili nenapovedan počitek. Nekateri so se opogumili in so se kljub mrazu odpravili na smučanje. Odbornike skrbi, kdaj bodo nadoknadili vse zaostale tekme. 19. krog bodo, kot je že napovedala zveza, igrali 26. februarja, ko je bil predviden počitek. Nogometna zveza pa se še ni odločila, kdaj bodo igrali nedeljki, 20. krog. Bržkone se bo to zgodilo v nedeljo, 1. aprila, ko je bil na sporedu še drugi prost teden v letošnji sezoni.
Nogometaši medtem niso mirovali. Na tak ali drugačen način so skušali obdržati raven fizične kondicije na dostojni ravni. Nogometaši Krasa so trenirali na umetni travi sicer zelo vetrovne Doline. »Zatekli smo se tudi v telovadnice. Trenirali smo v Repnu in prejšnjo nedeljo tudi v telovadnici v Sežani. Pač skušali smo malo improvizirati,« je povedal predsednik repenskega kluba Goran Kocman. Pri Vesni in pri Juventini v promocijski ligi so ves čas trenirali na odprtem. »Trenirali med oklepajem, saj so bile razmere res ostre. Temperatura je bila globoko pod ničlo, igrišče pa poledenelo. V takih raz-
merah treningi ne morejo biti kakovostni,« je potarnal športni vodja Juventine Gino Vinti, ki je poudaril tudi drugo, pozitivno plat medalje: »Mogoče bomo tako končno sanirali vse naše stare poškodbe.«
Tako vreme resnici na ljubo ne pomaga preprečiti poškodb. Prejšnji teden se je na treningu poškodoval nogometaš Sovodenj Colella. »Prav gotovo zaradi mraza in trdega igrišča,« je poudaril športni vodja Robert Ur-šič. Vodstvo Primorca se je prejšnji teden preventivno odločilo, da bo nedeljsko tekmo igralo pri Svetem Alojziju v Trstu. Igrišče v Trebčah je namreč trdo kot kamen. Toda zaman, saj je zveza prekinila vsa prvenstva.
V 2. amaterski ligi se je z najslabšimi vremenskimi razmerami borila Zarja. V Bazovici je temperatura zdrknila pod minus deset stopinj Celzija, bazovsko igrišče pa je poleg tega na udaru močne burje, ki piha s Kokoši. »Trenirali smo v glavnem v manjši telovadnici in po hodnikih našega športnega centra.. Skušali smo pač izkoristiti notranje prostore,« je dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Pro-seško Primorje se je zateklo v telovadnico v Zgonik, Bre-žani pa so izkoristili domače zaprte prostore. S podobnimi težavami se je soočala tudi Mladost v Doberdobu.
Zarja in Primorje jutri
Zarja in Primorje morajo namreč nadoknaditi kar tri zaostale tekme. Tekmi 18. kroga bodo igrali že jutri. Zarja bo proti tržiški Romani igrala ob 20.30 pri Svetem Sergiju v Trstu. Tekma med Primorjem in Villanovo pa bo ob enakem času na igrišču pri Domju.
Kras proti Udineseju, proti Azzaneseju v nedeljo
Kras Repen bo jutri na pomožnem igrišču ob stadionu Friuli v Vidmu igral prijateljsko tekmo proti mladinskemu moštvu primavera Udineseja. Tekma, ki bo ob 16. uri, sodi v pripravo na nedeljsko srečanje 21. kroga proti Azzaneseju. Tekmo proti ekipi iz Azzana Decima bi bili morali igrati v soboto, ko bo na sporedu ves 21. krog elitne lige. Vodstvo Krasa pa je zaradi pustne povorke na Opčinah zaprosilo zvezo za preložitev tekme na nedeljo. (jng)
alpsko smučanje - Deželni Ostržek na smučeh za naša društva uspešen
Na Abetone 11 smučarjev
Devetim tekmovalcem, ki so si v soboto priborili pravico za nastop na državni fazi trofeje Ostržek na smučeh (Pinocchio sugli sci), sta se v nedeljo na Piancavallu pridružila še dečka Matej Kalc (Brdina) in Rudy Škerk (Devin). Na deželnih kvlifikacijah za dečke/ce in naraščajnike/ce je smučar Brdine Kalc v veleslalomu osvojil 11. mesto, Devinov tekmovalec Škerk pa 12. Na državno fazo se je uvrstilo najboljših 10 tekmovalk in najboljših 14 tekmovalcev vsake kategorije. »Zelo sem zadovljen z uvrstitvijo. Matej si je to želel in tudi dosegel,« je potrdil trener Brdine Lovrenc Gregorc, prav tako je bil z izidom zadovoljen trener Devina Matej Štolfa, ki pa je vsekakor računal, da bo Škerk dosegel še višjo uvrstitev. Na Abetone pa se zaradi napake letos ne bosta podali lanski finalistki Katrin Don (Brdina) in Andrea Craievih (Devin), Donova je bila 17. med naraš-čajnicami, Craievicheva pa 15. med deklicami. Spodrnilo je tudi Tommasu Pilatu (oba Devin). Odprava smučarjev slovenskih klubov bo torej letos štela kar 11 smučarjev, kar je pravi rekord. Barve Devina bo branilo pet tekmovalcev (ob Škerku še Elena in Stefabo Frandoli, Francesco Lopre-iato, Caterina Sinigoi in Petra Udovič), tri barve kriške Mladine (Gaia in Mattia Del Latte ter Nikola Kerpan) in dva openske Brdine (ob Kalcu še Petra Kalc). Državni finale bo v od 19. do 23. marca na Abetoneju. (na fotografiji Miloša Zidariča: od leve: Matej Kalc, Lovrenc Gregorc, Rudy Škerk in Matej Štolfa). O slalomu FISI najmljaših, trofeji dežel ma-sterjev in tekmi tečajnikov Kekec na smučeh bomo še poročali. Vsi izidi uradnih tekem pa so že objavljeni v spodnjem okviru.
alpsko smučanje - 3. tekma Primorskega pokala
V Podnu uspešno
CELOVEC - Kljub težkim vremenskim razmeram - zasnežene ceste so ovirale že samo vožnjo na Koroško in tudi med tekmovanjem je snežilo -so se smučarji in smučarke udeležili tekmi 24. Pokal prijateljstva treh dežel v alpskem smučanju v Podnu na Koroškem. Na startu tradicionalnega čez-mejnega tekmovanja je bilo skoraj 200 smučark in smučarjev s Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Na zahtevni veleslalomski progi so udeleženci tekmovanja, ki je obenem štelo tudi za 8. Memorial Lucijana Sosiča, za 7. Primorski smučarski pokal in za 8. Pokal Alternativa sport, pokazali, da so Slovenci narod dobrih, talentiranih, vrhunskih smučarjev in smučark.
Najhitrejši tekmovalec dneva je bil Boštjan Brus (SK Idrija), najhitrejša tekmovalka pa Patricija Fabjan (SK Pivka). Od sodelujočih slovenskih klubov iz Italije so dosegli uvrstitve na
stopničkah Giuseppe Pangos (3. pri superveteranih B), Jan Sedmak (3. pri dečkih), ter Luka in Maj Sedmak (2. in 3. mesto pri najmlajših).
Največ zmag v posamičnih sta-
rostnih kategorijah so slavili klubi iz Slovenije: SK Idrija (6), SK Pivka in SK Kalič Postojna (po 4). Sledijo: SK Ja-vornik (3), SK Bled in ŠD Šentjanž (po 2) ter SK Kras (1). (I.L.)
DEŽELNE KVALIFIKACIJE OSTRŽEK NA SMUČEH, Piancavallo Deklice: 15. Andrea Craievich (Devin);dečki: 11. Matej Kalc (Brdina), 12. Rudy Škerk, 29. Enrico Rožič, 30. Blaž Klinec (vsi Devin); naraščajnice: 18. Katrin Don, 19. Petra Basezzi (Devin); naraščajniki: 21. Tommaso Pilat (Devin); 38. Sandor Ciuch (Brdina); odstopil: Loris Strain.
SLALOM FISI, Piancavallo Baby 1 ženske: 2. Elena Frandoli (Devin), 3. Gaia Del Latte (Mladina); baby 1 moški: 2. Maks Škerk, 5. Erik Bordon, 9. Damir Terčon (vsi Devin); odstopil Lopreiato Francesco (Devin); baby 2 ženske: 3. Petra Kalc (Brdina), 4. Caterina Sinigoi (Devin), 9. Petra Bellafontana (Mladina), 10. Nicol Bove (Devin); baby 2 moški: 3. Nikola Kerpan, 8. Filip Panjek (oba Mladina), 10. Ivan Santagati, 13. Ermanno Catanzaro, 14. Luka Klinec (vsi Devin), 15. Nedir Peric (Brdina), odstopil Enrico Slavich (Devin);miške 1: 9. Anna Ciuch (Brdina), 10. Sara Petrič (Devin); miški 1: 9. Alessandro Deluisa, 17. Matija Okretič, 18. Matija Terčon (vsi Devin), odstopil Stafano Frandoli; miške 2: 2. Petra Udovič (Devin), 6. Sara Craievich (Devin), 10. Irene Lopreiato (Devin), odstopila: Veronika Bordon (Devin); miški 2: 8. Nicholas Ciacchi (Devin).
TROFEJA DEŽEL, Forni di Sopra
Master A1: 6. Fabio Colovini; A2: 9. Alex Pernarčič; A4: 15. Pier Paolo Prinz (vsi Devin); A5: 11. Piero Perti (Brdina); B6: 8. Alessandro Hrovatin (Devin); B7: 4. Stojan Sosič (Mladina).
DEŽELNO PRVENSTVO VETERANOV, Forni di Sopra
A1: 3. Fabio Colovini; A2: 8. Alex Pernarčič; A4: 13. Franco Parmesan (vsi Devin); A5: 11. Piero Perti (Brdina); B7: 5. Stojan Sosič (Mladina); 9. Roberto Greco (Devin).
balinanje
»Magični«
nastop
Leghisse
Balinarji Gaje so na najboljši način premostili prvo oviro v boju za napredovanje v višjo ligo. Že po prvem srečanju je bilo jasno, da ekipa iz Cordignana (TV) ne bo dorasel nasprotnik. Tako je bilo tudi na povratni tekmi pri Briščikih, čeprav so ob priliki prvega srečanja v go-steh krožile novice, da so nekateri boljši igralci San Rocca bojkotirali srečanje z Gajo, ker jim je bilo onemogočeno nastopiti na domačem igrišču. Tako ali drugače, tokrat so gajevcem nudili nekoliko večji odpor, a kljub vsemu razlika med ekipama je več kot očitna. Dolgočasen sobotni obračun je prekinil fantastičen nastop Leghisse, ki je tokrat odlično izkoristil magičnih deset minut, saj je v tehničnem zbijanju dosegel najboljši izkupiček v letošnjem prvenstvu C lige. Zadel je tarče kar iz osmih pozicij (vseh je 11), kar mu je navrglo rekordnih 29 točk. Zanimivo je, da je zgrešil prvo kroglo. Primer Leghisse nam potrjuje, da je omenjena disciplina prava loterija, saj je Ga-jin rekorder pred nekaj tedni v isti zvrsti izboril le točko.
Na pragu zmage je bil tudi njegov soigralec Capitanio, a ko je Mestrina zadel zadnjega balinčka, se mu je le ta izmuznila iz rok (8:9). Kot običajno sta oba predstavnika Gaje dobro nastopila v igri krog. Težko ranljivi Rosati je imel lažjo nalogo in je z zelo dobrim izkupičkom z 28:22 premagal solidnega nasprotnika. Tudi Calzi je stalno nadzoroval Calzava-ro. Vodil je skozi vse srečanje, nasprotnik se mu je na koncu približal le na točko zaostanka, a šele takrat, ko je imel gaje-vec zmago že v žepu. Po zmagi Rosatija (38:20) v hitrostnem zbijanju je bilo pri stanju 8:2 že vsem jasno kdo bo zmagovalec. Končna odločitev je padla po srečanju dvojic (zadnjič med posamezniki), kjer sta Smid in E. Rosati od začetka do konca diktirala oster tempo igre (13:0). Ob končni zmagi Gaje so bila srečanja na ostalih igiščih prekinjena (vodili so tako Calzi med posamezniki, kot F. Rosati in Capitanio med dvojicami, izgubljala pa je trojka Kramar, Leghisa in Sabatti), tako da je bil končni izid 14:4.
Čez dva tedna se bodo štiri najboljše ekipe C-lige pomerile na nevtralnem igrišču, kjer si bodo skušale zagotoviti vozovnico za B ligo. Prva para sta Granata - Villaraspa in Dolada - Gaja. (Z.S.)
PRIMORSKI POKAL
Izidi po posamičnih starostnih kategorijah
(dolga proga): miške: Rajsa Leskovec (Postojna), 2. Michelle Esel (Šentjanž), 3. Danaja Ogrizek (Postojna); miški: 1. Alen Jurca (Pivka), 2. Peter Svetličič (SK Idrija), 3. Aljaž Zmitek (Postojna); super dame: 1. Boža Torkar (Bled), 2. Sanja Simič (Postojna), 3. Milena Dolčič (Bled); dame: 1. Matej Erlah, 2. Eva Šuštaršič (Pivka), 3. Janja Lesjak (Matajur); super veterani B 1. Slavko Svetličič, 2. Boris Jordan (oba SK Idrija), 3. Giuseppe Pangos (Devin); super veterani A: 1. Tone Primožič, 2. Borut Torkar (oba Bled), 3. Herbert Schoeffmann (Šentjanž); deklice: 1. Patricija Fabjan (Pivka), 2. Mineja Leban (SK Idrija), 3. Urša Korošec (Postojna); dečki: 1. Tilen Vedergar (Kalič Postojna), 2. Domen Rupnik (Javornik), 3. Jan Sedmak (Mladina); naraščajnice: 1. Alenka Trček (SK Javornik), 2. Chantal Kastrun (Šentjanž), 3. Petra Brlogar (Pivka); naraščajniki: 1. Tadej Rupnik (Javornik), 2. Žiga Sadl (Postojna), 3. Žiga Čuk (Idrija); veterani: 1. Marko Ribnikar (SK Pivka), 2. Jozi Partl (Šentjanž), 3. Leopold Reček (Komenda); starejše članice: 1. Brigitte Esel (Šentjanž), 2. Nina Hvala (Idrija), 3. Damjana Strehovec (Komenda); amateriji: 1. Boštjan Brus, 2. Samuel Borovinšek, 3. Borut Mikuž (vsi Idrija); starejši člani: 1. Jure Gantar (Idrija), 2. Aleksander Mak (Sele-Zell), 3. Aleš Širca (Kras); mladinke: 1. Meta Poljšak, 2. Lara Čigon, 3. Neža Čigon (vse Postojna); članice: 1. Stella Simič (Postojna), mladinci: 1. Markus Partl (Šentjanž), 2. Jan Marokt (Postojna), 3. Michael Kuess (Šentjanž); člani: 1. Tadej Penko (Pivka), 2. Gabrijel Kavčič (Javornik), 3. Jan Požar (Pivka). Super baby ženske: 1. Julia Rupnik (Javornik); super baby moški: 1. Val Celestina (Kras); baby ženske: Manja Leban (Idrija); baby moški: Nace Gnezda (Idrija).
1 6 Torek, 14. februarja 2O12
ODBOJKA
/
DEVET EKIP (OD 12)
ŽE V SKUPINAH ZA OBSTANEK
Krog pred koncem prvega dela je v ženski D-ligi znanih že 9 ekip, ki bodo morale v drugi fazi igrati v skupinah za obstanek. Poleg Zaleta D so to še Coselli, Codroipo, Cecchi-ni, Rigutti, Ronchi, Pav Udine, Farra, Fincan-tieri. Med temi jih 5 (Coselli, Codroipo, Cecc-hini, Pav Udine in Farra) v D-ligi nastopa na povabilo deželne zveze (wild card), tako da ne morejo izpasti. Iz D-lige izpadejo letos štiri ekipe (zadnji dve iz vsake skupine), število izpadov pa bi se lahko povečalo, če bi iz B2-lige izpadli dve ekipi iz naše dežele.
58 TOČK V DVOJE
Čeprav ne igrata na deželni ravni (kot kaže, pa bi lahko naslednje leto), velja kljub temu izpostaviti izreden izkupiček točk odbojkaric združene ekipe Soča/Govolley Kmečka banka Isabel Mania (na sliki) in Giulie Bressan. Sami sta namreč k zmagi svoje ekipe proti dru-gouvrščeni Mossi prispevali kar 58 točk. Uspešnejša je bila Isabel, ki je dosegla 34 točk (8,5 na set), Giulia pa jih je dosegla 24 (6 na set).
TAKOJ POZABITI NA PORAZ
Odbojkarice Zaleta C svoje poti v skupini za obstanek niso začele najboljše, saj so ostale brez točk proti mestnemu tekmecu Libertasu, ki so ga v prvem delu dvakrat premagale. Prav tako kot one je tudi Libertas v dodatni tekmi za preboj v skupino za napredovanje izgubil, očitno pa je neuspeh prej prebolel. Zaletovke morajo zdaj pozabiti na zadnja dva neuspešna tedna.
moška b2-liga - Za kapetana Sloge Tabor Peterlina bi lahko bile naslednje tekme odločilne
Tri zmage za obstanek
Po šestnajstem krogu se je naš državni ligaš Sloga Tabor Televita prvič znašel zelo blizu nevarnih mest, ki vodijo v nižjo ligo. V soboto so slo-gaši, ki so morali spet igrati s spremenjeno postavo (tokrat je zadnji trenutek zmanjkal Nicholas Privileggi, tako da je kot libero igral Cernuta), ostali brez točk na gostovanju v Ca-stelfrancu, potem ko so en set in pol igrali odlično.
«V prvem setu nam je uspevalo prav vse, dobro pa smo začeli tudi drugi niz. Potem so nasprotniki dosegli šest točk zaporedoma in tam se je v bistvu zaključila tekma. S psihološkega vidika smo odpovedali in v nadaljevanju ni bilo prave reakcije. Škoda, saj bi lahko kljub okrnjeni postavi dosegli več,» je sobotni poraz ocenil kapetan ekipe Ambrož Peter-lin, ki je še dodal, da je glede na koledar pričakoval, da bodo njihovi glavni nasprotniki v boju za obstanek tokrat uspešni.
Za vas so zdaj zelo pomembni naslednji trije krogi, ko se boste pomerili s Trentinom in Loreggio, ki sta za vami, in Sisleyjem.
«Najprej moramo čez dva tedna (ta vikend je v B2-ligi premor, op.a.) zanesljivo premagati Trentino Volley, ki se nam je približal na sami dve točki. Nikakor ne smemo zdrkniti na enajsto mesto, letos še nikoli nismo bili med zadnjimi štirimi ekipami na lestvici. Videli bomo, če bo v Repnu z njim igral tudi nevarni Lanza, ki je včeraj na primer stopil na igrišče tudi v A1-ligi proti Modeni, ne glede na to pa moramo zmagati. Spodrsljajev pa si ne smemo privoščiti niti proti Loreggi in Si-sleyju. S tremi prepričljivimi zmagami bi imeli namreč obstanek praktično v žepu. Sicer pa vemo, da moramo točke nabirati zdaj, ker imamo v zadnjem delu prvenstva težji razpored tekem.»
Kaj bo ključno za uspehe na odločilnih tekmah? Ste v formi?
«Bi rekel, da s kondicijo ni težav. Do naslednje tekme bi moral biti z na-
Ambrož Peterlin: »Ne smemo zdrkniti na 11. mesto!«
mi spet tudi Nicholas Privileggi. Sicer pa bo poglavitno to, da ohranimo mirno kri in igramo brez pretirane živčnosti. Navsezadnje je še vedno vse odvisno od nas, ker smo mi višje postavljeni na lestvici.»
Med sezono ste imeli že precej
smole s poškodbami. Koliko je to vplivalo na vašo igro
«Mislim, da ne pretirano.»
Kaj pa imajo ekipe z vrha lestvice več od vas?
«Po mojem sta razred zase le Sar-meola in Prata, čeprav smo Sarmeoli
odščipnili točko. Že po kvaliteti sta boljši od nas, poleg tega pa imata tudi tolkače, ki lahko v odločilnih trenutkih sami zaključijo set. Sicer pa so ostale ekipe po mojem v našem dometu. Ko nismo osvajali točk, je bilo bolj zato, ker smo mi pokazali premalo.» (T.G.)
Moška B2-liga izidi				
Prata - Mestre 3	:2, Sarmeola -			Paese 3:O,
Padova - Argentario 3:1, Sisley - Chioggia 3:O,				
Loreggia - Bibione 1:3, Trentino - Montebelluna				
3:O, Castelfranco -	Sloga Tabor Televita 3:1			
Sarmeola	16	14	2	47:14 41
Prata	16	13	3	43:19 39
Padova	16	11	5	36:22 33
Mestre	16	12	4	39:27 3O
Bibione	16	9	7	35:2S 2S
Sisley	16	9	7	34:29 26
Montebelluna	16	9	7	32:29 26
Castelfranco	16	7	9	33:33 24
Argentario	16	S	S	3O:32 22
Televita	16	6	10	33:36 22
Trentino	16	6	1O	27:34 2O
Loreggia	16	3	13	19:4O 12
Paese	16	2	14	13:43 7
Chioggia	16	2	14	19:44 6
PRIHODNJI KROG Paese -			Prata,	Chioggia -
Sarmeola, Mestre	- Padova		, Montebelluna -	
Sisley, Argentario -		Loreggia,		Bibione -
Castelfranco, Sloga Tabor Televita				- Trentino
Ritem bo treba spet pospešiti
Po prvih treh krogih povratnega dela je že bolj ali manj jasno, da bodo Chioggia, Paese in Loreggia izpadli iz lige. Na 11. mestu, ki prav tako vodi v nižjo ligo, je zdaj Trentino Volley (mladinska ekipa prvoligaša iz Trenta), v ta boj pa je, poleg Sloge Tabor Televita, vpletenih še nekaj drugih ekip.
Čeprav ne moremo govoriti o tem, da bi bila ekipa v krizi, je Sloga Tabor v državni B2-ligi nedvomno upočasnila svoj ritem, hkrati pa se je povečala storilnost nekaterih ekip, s katerimi se slogaši borijo za obstanek. Sloga Tabor je v prvih šestih krogih dosegla 4 zmage in 12 točk, v naslednjih desetih pa dve zmagi in 10 točk. Če začetek prvenstva primerjamo z začetkom povratnega dela, sta ji že zmanjkali točki, ki ju je osvojila na račun Castelfran-ca, Bibioneja pa ji doma ni uspelo premagati. Iz pregleda izhaja tudi podatek, da je Sloga Tabor sicer odščipnila točke tudi zelo močnim ekipam (Mestre, Sarmeola), vendar pa je doslej premagala samo tiste ekipe, ki ji sledijo ali so ji sledile na lestvici (Chioggia dvakrat, Loreggia, Paese, Trentino in Castelfranco).
Toliko bolj to pomeni, da bo prihodnji nastop doma proti Trentinu (v nedeljo, 26 februarja, ta konec tedna v B2-ligi ne igrajo) resnično zelo pomemben.
1. ženska divizija - Na Goriškem
Potrdile popolno premoč
Soča/Govolley Kmečka banka odpravila tudi najbližjega zasledovalca Mosso - Prvič izgubile set
Na Goriškem
moška d-liga - Olympia
Nasprotnika zlahka ukrotili
Club regione FVG - Olympia U17 0:3 (18:25, 16:25, 20:25)
Olympia U17: Princi, Terpin, Burello, Bossi, Corsi, Righin, Rossi, Cobello, Rigatti. Trener: Casarin
Olympia je v skupini za obstanek začela s pravo nogo. Na nedeljskem gostovanju je gladko premagala nasprotno ekipo. Tekma ni bila nič posebnega. Od-bojkarji Olympie so tokrat igrali proti mlajšim nasprotnikom, saj sestavljajo ekipo Club regione FVG 15-letniki in mlajši. Olympia je imela lahko nalogo, kljub temu pa so se potrudili in vsi opravili dober nastop. Res škoda, da se jim je prejšnji teden izmuznila uvrstitev v skupino za napredovanje, ker bi se tako spoprijeli s težjimi tekmeci in bi bile tekme bolj koristne.
V supini za obstanek pa je lahko njihov cilj, da zmagajo na vseh tekmah, kar bi bilo za tako mlado ekipo vsekakor lep uspeh.
Mossa - Soča/Govolley Kmečka banka 1:3 (17:25, 15:25, 25:17, 23:25)
Soča/Govolley Kmečka banka: Mania 34, Bressan 24, Povšič 4, Sa-veri 5, Gabbana 0, Anto-nič 3, Zavadlav 4, Valen-tinsig 5, Giuntoli, Uršič, Pozzo, Humar (L). Trenerka: Paola Uršič
Združena ekipa Soče in Govolleya je tudi v povratnem delu strla odpor drugouvrščene Mosse in tako še bolj utrdila prvo mesto. Naše odbojka-rice so bile pred tekmo dokaj živčne, kljub temu pa so v prvih dveh setih igrale odlično, tako da so bile domačinke brez moči. V tretjem setu so varovanke trenerke Uršičeve z mentalnega vidika popustile, kar je Mossa izkoristila in jim tako odščip-nila prvi set v letošnjem prvenstvu. Naše ekipe po delnem porazu ni zajelo malodujše in je v četrtem nizu reagirala in stalno vodila, čeprav so ji bile nasprotnice stalno za petami. Za nov uspeh zaslužijo pohvalo vse igralke.
Grado - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:19, 25:21, 25:14)
Soča Pizzeria Frnažar: Braini, Brumat, Černic, Cotič, Devetak M. in S., Feri, Lupin, Paulin, Mosetti (L). Trener: Andrej Berdon.
Odbojkarice Soče so tekmo začele prepričljivo. Ekipi sta skozi celoten potek tekme bili dokaj izenačeni. Varovanke trenerja Berdona pa so ob koncih nizov storile nekaj napak in izgubile. V tretjem nizu so se nekoliko potrle in povsem popustile. Spremljevalec Štefan Cotič je vsekakor tekmo ocenil dobro. »Naša ekipa je mlada in igra vedno proti starejšim in bolj izkušenim ekipam. V glavnem si nabirajo izkušnje,« je pojasnil. Od-bojkarice so igrale borbeno, razviden je napredek. Neizkušenost pa pogojuje potek tekem.
Ostala izida: Cormons - Capriva 0:3, Torria-na - Azzurra 1:3.
Vrstni red: Soča/Govolley Kmečka banka 39, Ca-priva 33, Mossa 32, Turriaco 30, Azzurra 25, Torriana 18, Grado 17, Pieris 14, Cormons 8, Soča Pizzeria Frnažar 2, Lucinico 1 (Soča/Govolley, Mossa, Turriaco in Az-zurra z eno, Pieris in Lucinico z dvema tekmama manj).
Moška	C-LIGA	ZA
NAPREDOVANJE Olympia - Vivil O:3, Volley		
club - VBU O:3, Ferro	Alluminio - San Vito 3:O	
FerroAlluminio	1 1 O 3:O	3
VBU	1 1 O 3:O	3
Vivil	1 1 O 3:O	3
Olympia	1 0 1 0:3	0
Volley club	1 O 1 O:3	O
San Vito	1 O 1 O:3	O
PRIHODNJI KROG Vivil - Volley club, VBU -		
Ferro Alluminio, San	Vito - Olympia	
Moška	C-LIGA za	
OBSTANEK: Fincantieri -		Reana 3:1, Soča
ZBDS - Buia 3:2, Val Imsa		- CUS Trieste 3:O,
Basiliano - Sloga 3:O		
Val Imsa	11	0 3:0 3
Basiliano	11	O 3:O 3
Fincantieri	11	O 3:1 3
Soča ZBDS	10	1 3:2 2
Buia	1O	1 2:3 1
Reana	1O	1 1:3 O
Sloga	10	1 0:3 0
CUS TS	1O	1 O:3 O
PRIHODNJI KROG Reana - Soča ZBDS, Buia - Val		
Imsa, CUS Trieste - Basiliano, Sloga - Monfalcone		
ŽENSKA C-LIGA SKUPINA
B Zalet C - Libertas TS 3:O, Banca Udine - S.
Andrea O:3, Blu	Volley RojalKenendy - Sacile 3:O
S.Andrea	1 1
RojalKenendy	1 1
Libertas TS	1 1
Latisana	1 1
Blu Volley	1 O
Zalet C	1 0
Sacile	1 O
Udine	1 O
Latisana 1:3,
3:O 3:O 3:O 3:1 1:3 0:3 O:3 O:3
PRIHODNJI KROG Libertas TS - Banca Udine, S. Andrea - Blu Volley, Latisana - Rojalkenendy, Sacile - Zalet C
Moška D-liga za
OBSTANEK II Pozzo - Volley club 0:3, Pippoli - Gemona 3:1, Club regione - Olympia U17 0:3 Volley club	1 1 0 3:0
OlympiaU17 1 1 0 3:0 Pippoli	1 1 0 3:1
Gemona	1 0 1 1:3
Club Regione Il Pozzo
O1 O1 O O 1
O:3 O:3
PRIHODNJI KROG Volley club - Pippoli, Gemona - Club regione, Olympia U17 - Il Pozzo
V				
Ženska D-liga skupina				
A Buia - Staranzano 2:3, Rizzi -				Azzano 3:O,
Lignano - Zalet D 3:O, Codroipo				Pasiano 3:O,
Coselli - Dentesano 1:3				
Rizzi	17	16	1	49:S 47
Dentesano	17	11	6	42:26 35
Lignano	17	11	6	3S:26 31
Staranzano	17	11	6	3S:2S 3O
Buia	17	S	9	33:2S 29
Azzano X	17	1O	7	36:3O 27
Zalet D	17	8	9	29:36 22
Coselli	17	6	11	2S:3S 2O
Codroipo	17	5	12	2O:41 15
Pasiano	17	O	17	O:51 O
PRIHODNJI KROG: Azzano			Staranzano, Zalet	
D - Rizzi, Pasiano	- Lignano, Dentesano -			
Codroipo, Coselli -	Buia			
CORERJI

Moški: M. Juren (So) 22, M. Testen (So) 20, G. Testen (So) 19, Kom-janc (Ol) 16, Ombrato (V) 13. Ženske: Bukavec (C) 12, A. Spangaro (C) 11, Gantar (D) 8. Skupno
Moška B2-liga: V. Kante 252, A. Peterlin 187, Cettolo 176, Jerončič 131, Slavec 117, Vato-vac 66, Veljak 43, Cernuta 30, Nigido 13. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 209, La-vrenčič (V) 206, G. Testen (So) 148, M. Juren (So) in Terčič (Ol) 147, Romano (Sl) 145, Vidotto (V) 144, Ombrato (V) 138, Dussich (Sl) 117, Rožac (Sl) 111, E. Juren (So) 93, Kante (Sl) 75, Pavlovič (Ol) 65, Devetak (So) 62, Vogrič (Ol) 60, F. Hlede (Ol) 58, M. Černic (So) 56. Ženska C-liga: Bukavec 205, Štoka 121, A. Spangaro 107, Cvelbar 99, Colarich 60, Crissani 58, Balzano 50. Ženska D-liga: Vodopivec in Spanio 140, Zuzič 125, Verša 95, Starec 75, Micussi 65, Cassanelli 56, Gantar 55.
/
ŠPORTNI PORTRET
Mateja
»Kar sejem, bom morda žela«
Mateja Petejan (letnik 1994) se je z odbojko začela ukvarjati zelo zgodaj. Odbojkarsko žogo je prijela v roke, ki je obiskovala prvi razred osnovne šole, pred tem je posku-
ŠPORT
Torek, 14. februarja 2012
17
sila še veliko drugih športom. Nobeden od teh pa je ni navdušil. Začela je pri Soči, takoj za tem pa je igrala pri Govolleyu. Sedaj je prestopila k videmskemu društvu PAV, kjer igra v B-ligi. »Občasno igram tudi v prvenstvu under 18. V obeh ekipah sem po-dajalka,« je povedala Mateja, ki je doma iz Sovodenj ob Soči. Od-bojkarica se vozi v Videm na treninge od štiri do petkrat tedensko. Trenira jo Manuel Mannucci. »Šibke točke? Morali bi vprašati trenerja. Utrditi bi morala podajo hitrih žog,« pravi. Najboljše ji gresta od rok servis in obramba. Med svoje športne uspehe uvršča nastopanje z deželno reprezentanco in igranje v B1-ligi. Njen moto je »Kar sejem, bom morda v bodočnosti žela«. Občuduje vse športnike, ki so s požrtvovalnostjo in garanjem dosegli viso-
ke cilje, kot sta na primer Loris Mama in Matej Černic. Za druge športe nima časa, saj ji odbojka in šola vzameta skoraj ves čas. Po televiziji rada spremlja odbojko, pa tudi vse ostale športe. »Ko mi preostane nekaj časa, si grem ogledat tekme v bližini doma.«
Mateja obiskuje 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja Simona Gregorčiča v Gorici. Najbolj sta ji všeč telovadba in slovenščina, nobenega predmeta ne sovraži. Kaj bo, ko bo odrast-la, ni še pomislila. V prostem času, ko ji le preostane, rada fotografira in se druži s prijatelji, rada bere knjige o resničnih zgodbah. Filme gleda na računalniku v avtobusu, ko se vrača z gostovanj. »Izbirampretežno romantične zgodbe.« Osem let je igrala klavir. (and)
1.	ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem
Oma - Bor Kmečka banka 0:3 (23:25, 25:27, 15:25)
Bor Kmečka banka: Košuta 14, Ve-nier 0, Kneipp 8, G. Zonch 10, Pozzo 7, Costantini 6, Rabak (L1), Pučnik, M. Zonch, Virgilio 7, Quaia (L2). Trener: Marco Coloni
Borove odbojkarice so kljub slabši igri osvojile vse tri toče proti zadnjeu-vrščeni Omi, tako da so prejšnji teden skupno vknjižile kar devet novih točk in tako utrdile četrto mesto na lestvici. Srečanje so začele zelo slabo, kar še zlasti velja za sprejem in obrambo. Delovale so zmedeno in Oma je vodila vse do konca, ko so borovke z Giulio Zonch na servisu nadoknadile zaostanek in prehitele domačinke prav v končnici. V drugem nizu so plave z Matejo Košuta na servisu povedle 9:0, nato pa spet popustile v polju, kjer so bile tokrat izredno statične, tako da je Oma postopoma izničila ves svoj zaostanek (plave so vodile že tudi 24:19). V končnici pa je naša ekipa vendarle ohranila hladno kri, izkoristila svojo sedmo set žogo in se nato v zadnjem nizu ni več pustila presenetiti. Breg - Altura 0:3 (9:25, 4:25, 8:25)
Breg: Kalin, Klun, Pincer, Pillepich, Grgič, Giorgi, Brankovič, Zeriali, Preprost, Zobec, Pettirosso (L). Trener: Mi-kica Desimirovič
Brežanke so se s porazom proti prvouvrščeni Alturi sprijaznile že pred začetkom tekme, tako da nasprotnicam niso nudile nobenega odpora.
Ostali izidi: Altura - Evs/Altura 3:0, Killjoy - S. Sergio 1:3, Cus - Triestina Volley 0:3, Libertas - Lucchini 3:2. Vrstni red: Altura 39, Triestina Volley 36, Cus 29, Bor Kmečka banka 27, Evs/Altura 21, S. Sergio 20, Zalet 18, Libertas 13, Killjoy 12, Breg 8, Lucchini 5, Oma 0 (Libertas, Lucchini, Oma in Evs/Altura s tekmo manj).
2.	ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem
Zalet rumene - Poggi 0:3 (17:25, 23:25, 17:25)
Zalet rumena: Budin 1, Zerjal 1, Bembi 5, Sardoč 2, Radislovich 3, Go-ruppi 8, Barbieri (L), Cabrelli 7, Spangaro 8. Trener Tania Cerne.
Kljub porazu naše igralke niso igrale slabo. Upoštevati je treba, da je Poggi nepremagan in da bo skoraj gotovo napredoval, poleg tega pa je Zalet igral brez Tjaše Mazzucca, Adriane Jarc in Helene Pertot. Naše igralke so vedele, da bo tekma težka, kljub temu pa so se pogumno borile, v prvih dveh setih pa so bile tudi uspešne. Še posebej sta se izkazali Cate-rina Cabrelli in Tresa Spangaro. Slednja je bila v drugem setu na krilu (sicer igra običajno kot center) skoraj neustavljiva.
Ostali izidi: Prevenire - Zalet pla-ve 3:2 (o tekmi smo že poročali), Virtus - Coselli 3:0, Roiano Gretta Barcola - S. Andrea 1:3. Vrstni red: Poggi 24, S. Andrea 19, Coselli 11, Prevenire, Zalet rumene in Zalet plave 9, Virtus 8, Roiano Gretta Barcola 7.
UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Eurovolleyschool - Zalet Zadružna kraška banka 0:3 (13:25, 9:25, 8:25)
Zalet ZKB: Pozzo, Pučnik, Kraljič, Zonch, Costantini, Olivo, Quaia, Lugo, Rabak (L1), Ghersi (L2). Trener: Mitja Gombač
Odbojkarice Zaleta ZKB so po hitrem postopku odpravile skromni Euro-volleyschool. Vse tri sete so igrale zelo zbrano, trener Gombač pa je v vsakem se-tu poslal na igrišče drugačno postavo, določene odbojkarice pa so se preizkusile tudi v različnih vlogah. Zalet Dvigala Barich - Oma A 3:1 (25:20, 23:25, 25:15, 25:23)
Zalet Dvigala Barich: Daneu, Fer-luga, Goruppi, Greta in Karin Kralj, Mi-lič, Pertot, Petaros, Simeoni, Viezzoli, Ha-na in Leah Zidarič. Trener Franko Dra-
1. ženska divizija - Bor na Tržaškem
Tri tekme, devet točk
sič V tem kolu so se Zaletovke pomerile z ekipo, ki je bila na lestvici bolje uvrščena, vendar so na igrišče stopile zelo zbrane in s trdnim namenom, da s tekme odnesejo čimveč. Zaigrale so samozavestno in se stalno držale trenerjevih navodil. Z izjemo drugega seta, ko so naše igralke nekoliko popustile, je bilo srečanje lepo, borbeno in napeto, na koncu pa se je zmage povsem zasluženo lahko veselila Zaletova ekipa, ki je s svojo odločnostjo in borbenostjo velikokrat prisilila nasprotnice k napakam. (INKA)
Ostala izida: Zalet plave - Coselli A 0:3 (o tekmi smo že poročali), Virtus -Brunner 3:0. Vrstni red: Coselli A 21, Zalet plave in Zalet ZKB 17, Virtus 12, Oma A 8, Zalet Dvigala Barich 6, Brunner 4, Eurovolleyschool 2 (Zalet ZKB in Oma A s tekmo več).
Na Goriškem Soča Terranova - Cormons 0:3 (18:25, 18:25, 15:25)
Soča Terranova: Abrami, Brisco, Berlot, Cotič, Čelikovič, Malič, Peressini, Pipan, Tonani. Trenerka: Lara Vizin-tin
Sočanke so se drugouvrščenim vrstnicam iz Krmina dobro upirale in v prvih dveh setih tudi dalj časa vodile. V ključnih trenutkih pa so naredile nekaj naivnih napak, tako da jih je Cormons vsakič prehitel. Naša ekipa je sicer dobro servirala in z začetnim udarcem večkrat spravile v težave nasprotnice (Alessia Peressini in Federica Malič sta se izkazali s servisom v skoku). Med posameznicami zasluži pohvalo Ester Berlot, ki je na centru dobro blokirala, zanesljiva pa je bila tudi na servisu in v sprejemu.
a je niso izkoristile. Izenačen je bil tudi drugi set, naša ekipa pa je v ključnih trenutkih več grešila.
Ostali izid: Fiume Veneto - Sta-ranzano 2:0. Vrstni red: Fiume Veneto 29, Fincantieri 24, Rep. Videm 22, Friuli centrale 20, Zalet19, Codroipo 16, Sta-ranzano 9, Pordenone 5, Gemona 0 (Fiu-me Veneto, Zalet in Staranzano z dvema tekmama več).
UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Kontovel A - Coselli blu 2:3 (25:20, 25:18, 15:25, 23:25, 10:15)
Kontovel A: Roma, Mattesich, Starc, Bezin, Ilic, Košuta, Fanzella, Zat-ti. Trenerka: Sandra Vitez
Kontovelke so po lepi in napeti tek-
niso več zmogle upirati. Odločilni niz pa je bil trdno v rokah naše ekipe vse od prvega sodnikovega žvižga. (INKA)
Ostala izida: Olympia - Evs 0:3, Altura - Azzurra 0:3. Vrstni red: Evs 11, Sloga Dvigala Barich A.D.S., Coselli blu 8, Olympia 6, Azzurra, Oma in Kontovel A 5, Altura 0 (Kontovel A in Altura s tekmo več, Olympia in Sloga Dvigala Barich A.D.S. s tekmo manj).
Skupina poražencev Bor Kinemax - Killjoy 2:3 (23:25, 25:23, 25:17, 26:28, 12:15)
Bor Kinemax: Antoni, Bertocchi, Caucci, Gottardi, Grassi, Savino, Lugo, Legiša, Puppin, Senn. Trener: Saša Smot-lak
Borovke so osvojile prvo točko v letošnjem prvenstvu, kljub vsemu pa ne
Desno: dekleta ekipe Sokola under 13 s trenerkama
Lajris Žerjal in Norči Zavadlav.
Zgoraj: fantje Olympie under 12 s trenerjem Andrejem Vogričem
kroma
Ostali izidi: Cormons - Grado 3:0, Mossa - Fincantieri azzurra 0:3, Grado -Lucinico 3:0, Moraro/Torriana - Staran-zano 0:3, Fincantieri bianca - Torriana 3:0. Vrstni red: Fincantieri bianca in Cor-mons 39, Torriana 31, Grado 26, Staran-zano 25, Fincantieri azzurra 23, Mossa 11, Lucinico 8, Soča Terranova 5, Mora-ro/Torriana 0 (Fincantieri bianca in Grado s tekmo manj.
UNDER15 ŽENSKE
Deželno elitno prvenstvo Fiume Veneto - Zalet 2:0 (28:26, 25:20) Zalet - Staranzano 2:0 (25:13, 25:18)
Zalet: D. in N. Vattovaz, Kojanec, Pertot, Pučnik, Sossi, Ravbar, Viezzoli (L). Trener: Danilo Berlot
Zaletovke so brez večjih težav premagale ekipo iz Štarancana, nato pa so morale priznati premoč Fiume Veneta, ki pa so se mu zelo dobro upirale. V prvem setu so imele na razpolago celo set žogo,
mi zmago prepustile Coselliju A. Domačinke so srečanje začele zelo dobro in v setih povedle 2:0, v nadaljevanju pa so igrale nekoliko manj zbrano, tako da se je število napak povečalo, kar je bilo na koncu odločilno za poraz. Sloga Barich A.D.S. - Oma 3:2 (15:25, 20:25, 25:23, 25:18, 15:7)
Sloga Barich/A.D.S.: Čufar, Kralj, Petaros, Počkaj, Prester, Protti, Racman, Riosa, Štoka, Vitez. Trener Ambrož Pe-terlin
V nedeljo so mlade Slogašice osvojile ponovno zmago, tokrat prvič po petih setih. Začetek tekme res ni bil obetaven, saj so naše odbojkarice začele slabo, zaigrale nepovezano in OMA je zasluženo povedla z 2:0. V tretjem setu so se slogašice končno zbrale in niz tudi osvojile. Četrti je bil izenačen vse do izida 15:15, ko je Petra Racman s serijo neubranljivih servisov in neposrednih točk povsem zmedla nasprotnice, ki se Slogi
morejo biti zadovoljne, saj so izgubile proti nasprotnicam, ki nikakor niso bile boljše od njih. Plave so precej boljše gradile igro, a so bile premalo konstantne. V setih, ki so jih izgubile, so predvsem v končnici veliko grešile, tako da so pravzaprav same podarile zmago Killjoyu. Kontovel B - Virtus 0:3 (16:25, 12:25, 21:25)
Kontovel B: Metelko, Ukmar, Aenger, Pagan, Brunetti, Zaccaria, Sedmach, Gregori. Trenerka: Sandra Vitez
Kontovelke so zaigrale premalo zbrano, da bi lahko upale na ugodnejši izid. Preveč je bilo napak, poznalo pa se je tudi to, da že dalj časa niso igrale, saj je bil premor po prvi fazi zelo dolg. Breg - Brunner 3:1 (23:25, 25:7, 25:21, 25:22)
Breg: Camassa, Cattaruzza, Maver, Hervat, Racman, Debernardi, Muiesan, Jez, Medizza. Trenerka: Daniela Zeriali Brežanke so zasluženo premagale
Brunner. Nasprotnicam so prepustile le uvodni niz, v katerem so vodile skoraj do konca, a so v končnici preveč grešile. Od drugega seta dalje pa se niso več pustile presenetiti in so v vseh elementih igrale zelo zanesljivo in predvajale res lepo igro.
Vrstni red: Virtus, Breg 3, Killjoy 2, Bor 1, Brunner in Kontovel B 0.
Na Goriškem Olympia K2 Sport - Moraro/Mariano 1:3 (10:25, 21:25, 25:21, 9:25)
Olympia K2 Sport: Terčič Ka. in Kl., Fajt, Cargnel, Pacori, Barbo, Mileta, Ivančič. Trener: Ivan Markič.
Odbojkarice Olympie so tokrat stopile na igrišče z okrnjeno postavo. najboljša igralka Veronica Winkler, okrog katere se vrti celotna igra, je bila odsotna zaradi bolezni, ravno tako Chiara Bergnach. Kljub temu se je Olympia potrudila in se borila proti starejšim nasprotnicam. Prva dva niza so izgubile, v tretje so se zbrale in zmagale, v četrtem pa so igrale porazno. Opaziti je bilo, da so nasprotnice starejše in bolj izkušene.
Ostali izidi: Fincantieri azzurra -Capriva 0:3, Mossa - Milenium 3:0, Fin-cantieri - Fincantieri azzurra 3:0, Capri-va - Mossa 0:3, Pieris - Millenium 3:0. Vrstni red: Fincantieri 33, Mossa 26, Mo-raro/Mariano 22, Pieris 21, Olympia K2 Sport 12, Millenium 9, Capriva 3, Fin-cantieri azzurra 0 (Pieris in Capriva s tekmo manj).
UNDER 13 MEŠANO
Na Tržaškem
Skupina A Sokol - Olympia 0:3 (1:25, 2:25, 4:25)
Sokol: Corsi, Cusma, S. in K. Kre-vatin, Zidarič, Kobal, Milani, Zuliani, Smotlak, Gruden, Vascotto. Trenerki: Laj-ris Zerjal in Norči Zavadlal
Igralke Sokola so proti boljšemu nasprotniku pokazale, kar so zmogle. Nasprotnice, ki že igrajo tudi v prvenstvu Under 14 in so leto starejše, so pokazale bolj organizirano igro, medtem ko igrajo sokolovke še zelo enostavno. Kontovel - Azzurra 1:2 (25:17, 21:25, 23:25)
Kontovel: Corazza, Gregorich, Hriaz, Larconelli, Monfreda, Puntini, Sollazzo, Torcello, Zatti. Trenerka: Sandra Vitez.
Odbojkarice Kontovela so se proti Azzurri borile do zadnje točke. Tekma je bila izenačena in vsak niz so igrale točko za točko, vendar je Azzurra pokazala nekaj več. Na igrišče so stopile vse igralke.
Ostali izidi: Brunner - Breg 1:2 (o tekmi smo že poročali), Lucchini - Oma B 1:2, Oma A - Virtus 3:0. Vrstni red: Olympia 13, Brunner 10, Oma A in Breg 8, Kontovel 7, Oma B 6, Sokol in Lucc-hini 2, Azzurra1, Virtus 0 (Olympia in Kontovel s tekmo več, Brunner in Oma A z eno, Azzurra z dvema tekmama manj).
Na Goriškem Val Arcobaleno - Capriva 3:1 (25:19, 29:31, 25:10, 25:15)
Val Arcobaleno: Antonutti, Can-cian, Černic, Frandolič, E. in S. Gergolet, Gerin, Jarc, Lavrenčič, Ocretti, Tosolini, Violin. Trener: Leon Hrovat.
Mešana ekipa Vala je vknjižila novo zmago. Nasprotniki iz Koprivnega so se ji upirali samo v prvih dveh nizih, v ostalih dveh pa jim je padla koncentracija, kar jih je posledično vodilo v celo vrsto napak, tako da so valovci in valov-ke imeli lažjo nalogo. Najbolj izenačen je bil drugi niz, ki ga je Val izgubil šele na razliko in po nekaj zaporednih napakah.
Ostali izidi: Cormons - Fincantie-ri M 3:0, Villesse - Millenium 3:0, Pieris - Grado 3:2, Fincantieri Z - Torriana 0:3. Vrstni red: Cormons 37, Soča Lokanda Devetak 33, Pieris in Val Arcoblano 30, Ronchi 28, Grado 20, Torriana 16, Villesse 14, Capriva 11, Fincantieri M 9, Millenium 5, Fincantieri Z 1 (Val Arcobaleno in Grado s tekmo več, Soča Lokanda De-vetak in Ronchi s tekmo manj).
18
Torek, 14. februarja 2012
ŠPORT
veliki 360 stopinj - Nikol Krizmancic
»Šport je del mene«
Ime in priimek: Nikol Krizmancic (prej al slej se bodo vrnile tudi strešice) Kraj in datum rojstva: Trst, 20. 9. 1987 Kraj bivanja: »I 4 cantoni«: Trst (Gropada) -Ljubljana - Gorica - Koper Študij, služba: študiram logopedijo in surdopedagogiko (pedagogika za gluhe in naglušne) na Pedagoški fakulteti v
KDO SE/H
Ljubljani, sodelujem s TV Koprom pri oddaji Športel, treniram mladinsko navijaško ekipo AŠZ Dom Stan:
fs £ >2
i-e s
<u v q
Vedoželjno Nikol Krizmancic nasmeh skorajda nikoli ne zapusti. Študentka 2. letnika bi rada bila uspešna logopedinja, čeprav se je navdušila tudi za de lo z gluhimi in naglušnimi. Pomemben del svojega jaza je predala športu, brez katerega si svojega vsekdana ne predstavlja. Navijačica, bi rada bila gledališka igralka, tačas pa je trenerka cheerleadinga in odbornica pri matičnem društvu Cheerdance Millenium. • Impulzivna ali preudarna? Preveč impulzivna in se ljudem zlahka zamerim • Stroga ali popustljiva? Popustljiva. • Družabna ali sramežljiva? Družabna. • Sanja-čica ali konkretna? Konkretna. • Delavna ali lena? Delavna. • Altruist ali egoist? Altruist. • Facebook: da, ker prihranim veliiiiiko denarja. Nasprotujem pa temu, da brez cilja tavam po omrežju, si ogledujem slike in sporočila prijateljev ter igranju igric. Povprečno ga obiščem dvakrat dnevno.
Sportna panoga: Cheerleading Vloga: pretežno baza, priložnostno zadnji varovalec. Matično društvo: AŠD Cheerdance Millenium Sedanje društvo: AŠD Diamond - Beli Zmaji Na igrišču/telovadnici sem 3-krat na teden kot atlet, enkrat na teden kot trener
j 3
k £ v e
e
rs
N	k,
CJQ p N
3 rv
To k p tO
s s 3
o
n S Ok
it m rt-
e
^ S ¡3 e
O- rt-
ET K v
č o S e
n
o en ž o O

i o R
•	O 'jO
•	B. u n
O f>< Q. rs
° 3
> ° .9
e
le z	z	a
s riS s
3 es
_ L^* LO k S
a
laOB-i-s.
g s
i o
3 N
p g r p o v
Ž ^(TO >-S Ti ^ -i
e
j L , O-S i o n
oe
N rtv r a
e ž B
CP a j ava h O n
s
T3 Vi j p O
O 3
op a x¡
O ^ ¡3
O O
ž
rt-
c o
5 «.3 i
b b B
CT CT O •
rs o o z
n o
j O a
^ y? d ! d Or;
'j n m 1
, o ? 1
O s ,__ ■
n
a
B N j
O g S a 3 d
h j o
S o s k • O č S. d
~ k —
a
^ '-Í ^ rS —. ^ >- CT" P i—' '
r • O Q< ž
B C <
£
o j b »
o « o B ft S-
r O n
' & o d
z o j
va
a "3
a- o a
Cp M
bß S
C _Q _<U ON
j S v
S O No
O n! -0 0>
ç« js
2 S?-
O "O N
rv
Gledališče ali kino?
Raje imam predstave »v živo«, torej gledališče. Ko imam čas grem v kino, ker gre tja večina prijateljev.
v cP
Ö 2 > T5
O	C
K v	B
o e	o
p	a
v a o r
o o z «
c c
o ^
z
60
¡TÍTJB}! A B}JOds BS9>[SU9AO|S >[Tuioqz
UJBU SJTUJA :i(ISSZ BZ Sojpajj 9 AO>[ZOJ>i HPJS ^os ofoornod s B}iods oípoiuoid a piiarnsn }souABfep OÍOAS 0}BZ BJBIOIU Tq BA}SMQ '9SUTU9I} UT 9lU>p} BU TJTZOA 9>[ OHO iq Bp 'BSB3 ofelUTU TSJB}S lU9U9qQ 'ÍBJSBIBU TÍUSBUBp BU JsS -TOSpiA UT AO>ITU|BUn3BJ HAT|dA SO>[ OSTU BA^SHjp Bd níUSUUJ UJ9ÍOIU OJ •ASÍSnjp 39A9jd UT >[OHO ÍUBUJ OUp9A 9Í Bp '0feínZ0}0jd 9S UT AOUBp d]SO OÍTZ
-9|9q BA^snjp BSy\ 'nSoj>i IUSUBJBJBZ A oujnusj;) 9Í jBpusA 'jBpusjod USUJOJSO BUJT •••Bp 'mijsira nrpods raa>js.íaraBz o • 1M:)IIBI9 nuszBq a ZlOZ uopuo^ n^B^oj bu mojo
-JB3 B^OS B>[|B>[B>[S U9p9} TÍUSÍSjd BJISnpABU íjOq.ÍBU 3Í 31H OAIZ A IJB AX 0¿ 0 9ÍUBÍTABU OU ^|TSBU '9ÍTJB>p9]ds UT TJOAoSop TUÍB} 'Sujdop ¡BJJOds UBJJS BUmaX 0 'UTdn>[S UT AO>[TUZ9mBSOd 91J 9dsn susjsod ¡BZ inBÍlABfJ 0 AOS9|d IJTUpjBpUBÍS UT HT>[STJ9mBO>ISUT;(B| B>[|BS9|d :BJiq BpBJ
iq 'Bjjods B§aioAS jBjqzi iq au a^ 0 ¿|Bsn|sod oq srn op>¡ mornzTuoSB z flBijsusjd
BU9Í]TSTld rnoq 0>[ '9Up TS lUB(fAB}Sp9ld 9J\J '9UtSzT 90TUpBAO|9;( ÍBUHZ }9AS 'SB3 9Í 'SÍSÍHUSpT 9ÍOUJ pp TUAB^SSS 9Í }JOd§ 'ÍOAZBJ UT }SBJ BZ U9q9j;( -od oupoljqosu 9Í UT TÍoSzA T>[S|OS UT T>[SA3SJB;(S 0|TU|0d ^op 9Í }iod§ ¿jjods luarnod ira íb>j
a r d
p 3

a
o
< p
3 p
Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Pri
morski dnevnik in Žurnal 24; ne berem revij, slovenski Tv-dnevik, Športel
Spletna stran: gmail, facebook, youtube Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: moj najljubši pisatelj je Pablo Coelho, pesem Louis Armstrong What a wonderful world, film One Day, katerakoli predstava z Borisom Kobalom Dnevne informacije črpam od raznih radijskih postaj, saj stalno vozim in v avtu vedno poslušam radio.
^Ods
Najljubša jed: mama kuha tako dobro da se ne morem opredeliti Najljubša pijača:
voda iz pipe
Druga država, v kateri bi rad živel: ZDA, kjer je cheerleading priznan šport in vsaka šola ima gim-nastično dvorano. Priljubljeni kraj/ izlet: Alta Badia pozimi in Pag poleti
Triglav? Velikokrat sem že načrtovala ta podvig, uresničil pa se še ni nikoli.
: ( »J
/
ALI ALI
ro
a
JU fO
Nogometaša Daniela Tom-izzo je v rubriko Ali-ali priklicala Tjaša Mazzucca.
Goran Kocman ali Roberto Vidoni?
Lump. Roberto Vidoni. Z njim imam lepši odnos, nikoli ni bilo težav.
Film: L'allenatore nel pal-lone ali Escape to victory?
L'allenatore nel pallone. Brez dvoma. Lino Banfi je najboljši.
Tina Maze ali Lindsey Vonn?
Tina Maze. Je res lepa.
Pečen ali surov pršut?
Ne vem, eno in drugo.
Pivo ali vino?
Tukaj znam: pivo.
Pustovanje: zanimivo ali nezanimivo?
Zanimivo. Meni je bilo vedno všeč, se zabavaš, je polno barv, lepa fešta ...
Sanremski festival: zanimiv ali nezanimiv?
Niti malo me ne zanima. Ne gledam.
Nabrežina ali Prosek?
V Nabrežini sem živel od rojstva, na Proseku živim dve leti. Izberem Nabrežino, ker imam tam prijatelje in ker je tam tudi srce.
Na mivki: nogomet ali odbojka?
Na mivki imam raje odbojko. Poleti igram s prijatelji iz Sloge.
Barcolana ali Bavisela?
Zelo rad bi tekel na Bavise-li, a imam vsakič tekmo. Prej ali slej se je bom udeležil. Najprej se bom krajšega, netekmovalnega teka in potem še daljšega.
Vprašanje, ki je Sabrini Bukavec povzročalo težave: pri tridesetih letih se končajo sanje ali se začnejo načrti?
Do tam sta še dve leti. Vsekakor upam, da se začnejo načrti.
Žogo si dobil od Tjaše Mazzuca. Komu jo boš podal?
Nicholasu Privileggiju, ki je libero pri Slogi. (P. V.)
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
MESTO NA JAPONSKEM NEKD.PREDS S0V0PENJ
FOTO LAKO
"STREHA SVETA"
NEKDANJI DEŽELNI PREDSEDNIK FGCI
PERZIJSKA SVETA KNJIGA
PESNIŠKO IME ZA STAREGA GRKA
RUDOLF NIERLICH
OTROŠKA ZABAVA
AMERIŠKA IGRALKA (SANDRA)
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
NAŠ NAJVIDNEJŠI JE RENATO KNEIPP
REKA V RUSIJI
STEFAN EDBERG
NOG.TRENER (MARCELLO)
NOG. VRATAR LIVERPOOLA
DOLGA VRSTA VOZIL
PRIMORSKI DNEVNIK LEDVICA
RIBIŠKA MREŽA
BESEDNI PRIKAZ
VZKLIK NA BIKOBORBAH
TELOVADBA OB GLASBI
OSEBE VZETE V JAMSTVO
DELEŽ DRUŽABNIKA
MESTO V KOLUMBIJI
ANATOLIJ KARPOV ITAL. PEVEC RAMAZZOTTI
NEKDANJI GLAVNI UREDNIK PD (BOGO)
KRISTUSOV MONOGRAM
NEKDANJI UREDNIK PD
AM. PEVEC MORRISON
MESTO V BELGIJI , PRIZORIŠČE FORMULE 1
TROMBOZA
TRI ENAKE
KARTE PRI POKRU VEZNIK
NEKDANJI ITALIJANSKI KOŠ. TRENER (VALERIO)
KRAJ NA PRIMORSKEM (PLEZALNE STENE)
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
RADO ČASL
TRŽAŠKI PISATELJ (FABIO)
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
SLOVARČEK - ASEB = pristanišče v Eritreji • AVESTA = perzijska sveta knjiga • EJA = reka v Rusiji • ISMAN = ital. pisatelj, tržaškega porekla
Vsi smo bili športniki... Renato Kneipp
1974/75, Borova košarkarska mladinska ekipa; stoje od leve: Sergio Parovel, Alex Mazzucca, Andrej Udovič, Renato Kneipp, Franko Perco, trener Renato Štokelj; sede: Peter Žerjal, Edi Košuta, Robi Klobas, Karel Ražem, Bruno Kneipp
Renato Kneipp (letnik 1959), gradbeni delavec, je od leta 1986 sindikalno angažiran. Dvanajst let je sledil gradbenemu sektorju, nato je bil v pokrajinskem tajništvu CGIL. Bil je prvi in doslej edini Slovenec v deželnem tajništvu konfederacije CGIL. Trenutno je tajnik sindikata prevoznega sektorja v Trstu. Že mlad je bil aktiven v politiki, najprej kot član pokrajinskega tajništva Zveze mladih komunistov in je pri 18 letih bil izvoljen za svetnika v rajonskem svetu Škedenj-Čarbola na listi KPI. Nekaj let je bil predstavnik slovenskih in italijanskih študentov v zavodnem svetu šole Galvani (samostojna šola J.Stefan ni še obstajala). Vrsto let je bil v upravnem odboru zadruge Primorskega dnevnika. Je član deželnega sveta SKGZ, pokrajinskega tajništva VZPI-ANPI in ANPPIA.
Pri 11 letih je začel pri Boru igrati košarko, nekaj let kasneje se je začel ukvarjati tudi z atletiko. Pri Boru je igral v vseh kategorijah vse do prve ekipe. Treniral je nekaj časa ekipe najmlajših. Nekaj sezon je igral v prvi ekipi Kon-tovela, nato v prvi diviziji in bil istočasno trener mladincev. Bil je med ustanovitelji Košarkarskega društva Prosek, kjer je tudi končal svojo športno kariero. Sedaj se s prijatelji enkrat tedensko rekreacijsko ukvarja s košarko v repenski telovadnici. Je v nadzornem odboru ŠZ BOR. (lako)
Torek, 14. februarja 2012 1 9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
tržič - Na Goriškem je že dolgo let znano, da azbestna vlakna ubijajo
Azbest, 87 mrtvih: razsodba bo oktobra
Nekdanji delavci bodo obolevali za pljučni mezoteliom vsaj do leta 2020
Nekoč so v tržiški ladjedelnici uporabljali azbest za celo serijo proizvodnih procesov
Pri tržiškem združenju izpostavljenih azbestu so včeraj izrazili zadovoljstvo nad razsodbo turinskega sodišča, na katerem so na 16 let zapora obsodili bivša upravitelja podjetja Eternit, 65-letnega švicarskega ma-gnata Stephana Schmidheinyja in 91-let-nega belgijskega barona Louisa De Cartier De Marchienneja. Sodniki so razsodili, da sta osumljenca kriva za smrt dolgega seznama delavcev, ki so bili zaposleni v tovarnah podjetja Eternit po vsej Italiji in še zlasti v kraju Casale Monferrato. »Naših dragih ne bomo nikoli več videli, z razsodbo pa vsaj vračajo dostojanstvo vsem delavcem, ki so umrli, da bi nekateri bogateli,« pravi Rita Nardi, prva vdova, ki je leta 1999 vložila tožbo zoper družbo Fincantieri. Nar-dijeva skupaj z ostalimi člani tržiškega združenja izpostavljenih azbestu pričakujejo, da se bo z obsodbo na zaporne kazni in na plačilo odškodnin zaključil tudi »maksi« proces, ki je v teku na goriškem sodišču. Proces zadeva smrt 87 zaposlenih v tržiški ladjedelnici, osumljenih pa je 47 nekdanjih vodilnih funkcionarjev obrata in lastnikov zunanjih podjetij.
»Jeseni, predvidoma oktobra, se bo s prvostopenjsko razsodbo zaključil proces zaradi smrti 85 delavcev, maja pa se bo začel nov sodni postopek, ki je vezan na dve preiskavi okrog smrti drugih sedemdesetih delavcev,« pravi predstavnica združenja izpostavljenih azbestu Chiara Paternoster in pojasnjuje, da sta na goriškem sodišču z razliko od Turina dva sodna postopka že zaključila. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da je bilo za smrt delavke in delavca krivo vdihovanje azbestnih vlaken. Pred prizivnim sodnikom so bile kazni znižane zaradi upoštevanja olajševalnih okoliščin, vsekakor pa je prišlo do izplačila odškodnine. Po besedah Chiare Paternoster so se med kazenskim postopkom razne družine umrlih delavcev dogovorile za izplačilo odškodnin; do tega je prišlo tudi med civilnim postopkom, v okviru katerega je družba Fincantieri izplačala odškodnino več desetin družinam. Pri združenju izpostavljenih azbestu pa se vsekakor neprestano oglašajo novi delavci, ki se odločajo za vložitev tožbe. Na podlagi zdravstvenih raziskav je bilo ugotovljeno, da bodo nekdanji delavci umirali zaradi vdihova-
tržič - Kriza
Cein zapira, 26 delavcev na cesti
Globoka kriza ladjedelniške-ga sektorja je bila usodna še za eno podjetje iz Tržiča. Sindikati so bili namreč obveščeni, da se je družba Cein iz Genove odločila za prenehanje dejavnosti in za zaprtje vseh svojih podjetij po Italiji. Tako je proizvodnja zastala tudi v hali v Ulici Boschetti v Tržiču, kjer so specializirani v nameščanju industrijskih električnih napeljav, s katerimi so opremljali ladje velikanke, ki jih gradijo v tržiški ladjedelnici družbe Fincantieri.
»Na cesti bo ostalo 26 delavcev, ki so bili zaposleni pri podjetju Cein,« pravi Furio Baldassi iz kovinarskega sindikata FIOM-CGIL, ki pojasnjuje, da so odločitev o zaprtju sprejeli v Genovi, čeprav je imel tržiški obrat še nekaj manjših naročil. Podjetje Cein ni delalo samo znotraj ladjedelnice, pač pa je lani v navezi z družbama Candusso Carpenterie in Latto-niere di Moruzzo zmagalo javni razpis za gradnjo novega pokritega balinišča v Ulici Cosulich v Tržiču. Gradbena dela so se začela spomladi lanskega leta, pred nekaj meseci pa so bila prekinjena. Na trži-škem županstvu zagotavljajo, da naj bi do zaključka del manjkalo le še nekaj mesecev, po drugi strani pa ni jasno, kako bo zaprtje podjetja Cein vplivalo na nadaljnji potek gradbenega posega.
nja azbesta do leta 2020. Azbestni prah namreč vsebuje delce igličaste oblike, ki v pljučih povzročajo nastanek azbestnih telesc. To so prva opazna obrambna reakcija pljuč na azbestna vlakna. Delci z mehanskim draženjem povzročajo razrast vezivnega tkiva, ki se začne pojavljati po petnajstih do dvajsetih letih izpostavljenosti. Razvoj bolezni je odvisen od koncentracije azbestnega prahu v pljučih, od simptomov pa se najprej pojavita oteženo dihanje in dražeč suh kašelj. V kasnejši fazi se zaradi prizadetosti popljučnice pojavljajo bolečine v prsih, ki jih lahko spremljajo tudi vnetja nosu, žrela, grla in sapnika.
Združenje izpostavljenih azbestu iz Tržiča so ustanovili leta 1994, takoj zatem so začeli zbirati informacije o smrtih zara-
mariano
Doma ali brez plače
Delavci podjetja Italsvenska v stiski
Sedemdeset zaposlenih je na dopolnilni blagajni, petnajst delavcev, ki ostaja v tovarni, pa je od septembra brez plače. Zaradi vse večje stiske in negotovosti nad svojo prihodnostjo so se delavci iz tovarne Italsvenska iz Mariana v prejšnjih dneh srečali s pokrajinsko odbornico za delo Bianco Del-la Pietra. Delavce so spremljali sindikalisti Sergio Andrian (FIL-CA-CISL), Viliam Pezzetta (FI-LEA-CGIL), Alessia Ciborio (FIL-CA-CISL) in Andrea Di Giacomo (FENEAL-UIL), ki so odbornici pojasnili, da je tovarna Italsvenska v hudi krizi, zato pa je njena prihodnost pod vprašajem. Odbor-nica Della Pietra je zagotovila, da bo čim prej zahtevala sklic srečanja s predstavniki vodstva obrata, saj imajo delavci pravico, da vedo, kaj jih čaka v prihodnjih mesecih.
Na srečanju z delavci so bili prisotni tudi uslužbenci pokrajinskega urada za delo, ki so se z njimi pogovorili o možnih ukrepih, za katere bi se odločili, če bi se položaj tovarne še poslabšal in bi se njeno vodstvo odločilo za uvedbo mobilnosti. Pojasnjeno je bilo, da bi podjetja, ki bi zaposlila odslovljene delavce, lahko uživala razne davčne olajšave, tudi delavci sami pa bi jih bili deležni, če bi se odločili za samostojno podjetniško pot.
di vdihovanja azbestnih vlaken in vlagati prijave na javno tožilstvo. Začetno se na sodišču za njihove zahteve niso ravno zanimali, zato pa so leta 2008 poklicali na pomoč predsednika republike Giorgia Napolitana. Po njegovem posegu se je zadeva premaknila z mrtve točke, goriško javno tožilstvo je dobilo novo osebje, ki se je začelo ukvarjati izključno z azbestom. »Velik doprinos k preiskovanju smrti zaradi azbesta je dala zlasti glavna državna tožilka Cate-rina Ajello, ki je leta 2008 prevzela v roke preiskavo. Na noge je postavila ekipo izvedencev in svetovalcev, ki so odločilno pripomogli k nadaljevanju postopka, ki se bo zaključil oktobra z zelo pričakovano razsodbo,« pojasnjuje Chiara Paternoster.
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Volitve
Bo Liga obrnila hrbet Romoliju?
»Severna liga ne bo sklepala zavezništev s strankami, ki podpirajo državno vlado predsednika Maria Mon-tija. Zaradi tega tudi v Gorici ne bomo vstopili v koalicijo, v kateri bo Ljudstvo svobode.« Tako pravi poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga in pojasnjuje, da so omenjeno odločitev sprejeli na zasedanju državnega vodstva stranke. »Za odločitve o volilnih zavezništvih so pristojni krajevni krožki; ne glede na to pa državno vodstvo stranke poudarja, da ne bomo sklepali zavezništev s strankami, ki podpirajo Montija,« pravi Fedriga in opozarja, da ne bo nikakor drugače niti v občinah, kjer so na vladi. Torej tudi v Gorici ne bodo sklenili novega zavezništva z Ljudstvom svobode, skupaj s katerim so pred petimi leti podprli županskega kandidata Ettoreja Romolija. Resnici na ljubo Severna liga je leta 2007 v Gorici zbrala samo 379 glasov oz. 2,15 odstotka, morda pa tudi zaradi tega Ro-moli ni ravno zaskrbljen zaradi napovedi Fedrige.
»V politiki ni nič nepreklicnega,« pravi Romoli glede napovedi Severne lige, da ne bo vstopila v koalicijo z Ljudstvom svobode. Zupan je torej prepričan, da se bodo ligaši premislili, čeprav sam še ni uradno sporočil, ali bo spet kandidiral ali pa ne. Tudi včeraj je ponovil, da še ni sprejel nobene odločitve glede tega vprašanja, tako da bo treba na njegovo potezo še nekaj časa čakati.
Napoved Fedrige o umiku iz des-nosredinskega zavezništva je včeraj presenetila goriškega občinskega odbornika Severne lige Stefana Ceretto. »Glede tega res ničesar ne vem,« je začudeno povedal Ceretta, kar pomeni, da je državno vodstvo Severne lige sprejelo svojo odločitev brez posvetovanja s krajevnimi krožki. Čeprav na državni ravni trdijo, da ne bodo več zavezniki Ljudstva svobode, bodo končno odločitev vsekakor sprejeli na krajevni ravni, kar pušča odprta vrata ponovnemu vstopu v desnosredinsko koalicijo.
Bersani prihaja podpret Cingolanija
Državni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani bo 25. februarja prišel podpret županskega kandidata goriške leve sredine Giuseppeja Cingola-nija. Njegov obisk je napovedala evropska poslanka Debora Serracchiani, ki poudarja, da hoče Demokratska stranka najprej zmagati volitve v Gorici, nato pa že razmišlja o deželnih volitvah, ki bodo prihodnje leto.
brda - Neprilagojena hitrost
V	nesreči umrl 22-letni krajan
V	avtomobilu so se peljali štirje mladeniči
Huda prometna nesreča, v kateri je 22-letni mladenič izgubil življenje, se je v Goriških Brdih pripetila v nedeljo nekaj minut čez polnočjo. V avtomobilu znamke Alfa romeo 156, ki ga je vozil 23-letni Bric, so se peljali štirje mladeniči. Dvajset minut po polnoči je na odseku ceste med Zalim Bregom in Gonjačami v kraju Šmartno v levem nepreglednem ovinku peljal prehitro, zato je izgubil oblast nad vozilom. Alfa je nato preko varovalne ograje dobrih 23 metrov poletela po zraku in priletela na lokalno cesto. Od tam je po dobrih 10 metrih avto obstal v sadovnjaku. Na kraj nesreče so prihiteli policisti, reševalci in novogoriški poklicni gasilci. V nesreči sta bila voznik in en sopotnik lažje poškodovana, en sopotnik je nesrečo prestal brez poškodb, medtem, ko so hudo ranjenega 22-letnega sopotnika, doma naj bi bil iz Brdic pri Neblem, z reševalnim vozilom prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je kasneje podlegel poškodbam. (km)
Prometna zapora bo veljala 20-30 dni	bumbaca
gorica - Na Korzu novo gradbišče
Bager že izpulil porfirne kocke
Kot je bilo napovedano, se je včeraj zjutraj začela še zadnja faza del za dokončanje urbanistične preureditve odseka Verdijevega korza od križišča z ulicama Diaz in Garibaldi do Korza Italia, ki se začenja pred lekarno Orso Bianco. Ko so križišče zaprli, odsek zagradili in pešcem prepovedali prehod, se je bager lotil odstranjevanja porfirnih kock in delo opravil v nekaj urah. Zapora na križišču bo predvidoma trajala 20-30 dni, celotni poseg pa vsaj 45 dni, je včeraj pojasnil vodja gradbišča Bruno Cro-cetti, ki je spremljal potek del. Cestišče bodo ponovno pretlakovali s por-firjem, še prej pa bodo razširili pločnik vzdolž Verdijevega teatra. Obstoječega bodo ohranili in mu bodo dodali nov kamnit pas, nazadnje pa bodo namestili še nova svetila. Končni videz bo enak videzu že preurejenega odseka Verdijevega korza, ki so ga po obnovi zaprli prometu.
Zaradi zapore na križišču z ulicama Nizza in Diaz so včeraj uvedli dvosmerno vožnjo po Ulici Cascino, kjer je prepovedano parkiranje. Na drugem koncu Ulice Nizza pa so uvedli dvosmerni promet do križišča z Ulico Maniacco, kjer je ravno tako parkiranje začasno prepovedano.
2 0 Torek, 14. februarja 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
števerjan - Kulturni praznik na Bukovju
Prešeren »orodje, orožje in simbol«
Ob recitatorjih in govorniku v gosteh še tržaški fotografi in vipavski tamburaši
Lara, Jasna in Jana (levo) in člani fotografskega krožka Trst80 (zgoraj), ki razstavljajo v števerjanski Galeriji 75
foto civardi, vip
Kulturni praznik na Bukovju v Šte-verjanu je v soboto privabil veliko ljudi. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev sta proslavo priredili društvi Briški grič in Skupina 75. Večer, ki ga je v imenu organizatorjev vodila Maja Humar, je postregel z recitacijami, fotografsko razstavo in orkestrom vipavskih tambura-šev, slavnostni govornik pa je bil David Peterin, predstavnik mlajše generacije Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Najprej so na prizorišče stopile Lara, Jasna in Jana, mlade recitatorke Briškega griča, ki so v otroško izraženih, pa vendar globokih mislih prikazale Prešerna kot mojstra poezije in kot človeka, ki se ni nikoli pustil portretirati; vse upodobitve so bile opravljene po spominu ali po pripovedovanju njegovih sorodnikov in prijateljev, so povedale Lara, Jasna in Jana. Robert Cotič se je nato predstavil z nizom pesmi Simona Gregorčiča. Recitiral jih je v italijanščini in v malo poznanih prevodih, ki jih je zbral in uredil pater Husu, ni pa povsem jasno, ali je prevode opravil sam ali so delo skupine prevajalcev. Zaradi precejšnjega števila poslušalcev - predvsem iz goriških fotografskih krogov -, ki niso obvladovali slovenščine, so na števerjanski prireditvi poskrbeli za nekatere dvojezične točke.
Dvojezičen je bil tudi slavnostni govor. David Peterin je dejal, da je Prešeren orodje, orožje in simbol našega nacionalnega potrjevanja. Kultura in njegove pesmi so nekaj globljega, intimnega, kar zraste v nas samih, gojenje jezika pa je predpogoj obstoja, je še poudaril. V italijanski različici svojega govora se je obregnil tudi ob televizijsko širjenje in dojemanje kulture, ki je poteptalo Manzonija, Danteja in druge kulturne velikane. Pred nastopom vipavskega tamburaškega orkestra so odprli še fotografsko razstavo krožka Trst80. Avtorje - to so Sonia Osbich, Mirna Viola, Luka Vu-ga, Alenka Petaros in Gino Dal Col - in njihova dela je predstavil predsednik krožka Marko Civardi.
Kulturni večer na Bukovju je sklenil nastop mladih vipavskih tamburašev, ki jih vodi Neža Žgur in se uveljavljajo tudi na mednarodni sceni. Predstavili so se z narodnimi pesmimi, ki so jim brenkala dala svojevrsten glasbeni učinek. (vip)
jamlje - Pri društvu Kremenjak
Na proslavi spoznali delo Ignacija Ote
Letošnja Prešernova proslava v dvorani jameljskega društva Kremenjak je potekala v znamenju dolinskega pevca, skladatelja in zborovodje Ignacija Ote. Občuten večer je uvedla odbornica Martina Pahor, ki je publiki ponudila v razmislek nekaj verzov Franceta Prešerna. Tudi predstavnica krajevne skupno-
sti Sela na Krasu, Vera Hutinski, je poudarila aktualnost Prešernove dediščine. Spregovorila je zlasti o pomenu medsebojnih stikov, zlasti o tistih, ki so nastali pred šestnajstimi leti, ko so priredili prvi pohod Jamlje - Sela na Krasu, ko so se odborniki z obeh vasi začeli sestajati in skupaj načrtovati pohod brez meja.
Sara Vizintin in Martina Pahor (desno); udeleženci večera (spodaj)
bumbaca
štmaver - Pri društvu Sabotin počastili vaškega zavetnika
Burja ni odpihala praznika
Po petkovi briškoli v soboto odprli razstavo fotografij Ashe Past in prisluhnili zboroma - V nedeljo maša in tradicionalno druženje
Mraz in burja, ki sta se znesla tudi nad Štma-vrom, sta nekoliko okrnila, nikakor pa ne preprečila vsakoletnega vaškega praznika sv. Valentina v priredbi kulturnega društva Sabotin. Kljub orkanskemu vetru se je vse tri praznične dni v Štmavru zbralo zadovoljivo število obiskovalcev. V petek zvečer so priredili tekmovanje v briškoli. Po koncu »ogorčeni« bojev sta prvo mesto osvojila in zmagala velik pršut zakonca Lucia in Silvan Klanjšček. Sobotni večer je bil v znamenju zborovske pesmi
Sobotno odprtje razstave v Štmavru (desno) in občinstvo (levo)
bumbaca
in odprtja umetniške fotografske razstave. Nastopila sta domači moški pevski zbor Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic in moški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Na koncu sta zbora skupno zapela znano pesem »Oj Triglav moj dom«. Večer je povezovala Slavi-ca Radinja, ki je tudi predstavila razstavo fotografij mlade Ashe Past. Razstavo si bo mogoče ogledati tudi naslednje dni po dogovoru s društvenimi odborniki.
Nedelja se je pričela s slavnostno mašo, ki sta jo darovala domači župnik Marjan Markežič in pater Bogdan Knavs, gvardijan bazilike na Sv. Gori. Maši je sledilo praznovanje na sedežu društva Sa-botin na Znarišču, kjer so bile številnim obiskovalcev na voljo domače dobrote, med katerimi so seveda izstopali tradicionalni domači štruklji. Zunaj je brila burja in je celo rahlo snežilo, v toplih prostorih društvenega sedeža pa se je praznovanje nadaljevalo do poznega popoldneva. (vip)
Hutinskijeva je prebrala tudi pozdravno pismo predsednika krajevne skupnosti Sela na Krasu Martina Švajglja, nato je goriški profesor David Bandelj predstavil knjigo Borisa Pangerca Ignacij Ota, življenje darovano glasbi. Knjiga ni le življenjepis, temveč podrobni zapis o človeku, ki je glasbeno strast znal združiti z ljubeznijo do domače zemlje in z željo po kulturni rasti zamejske skupnosti. Ob tem se je tudi zahvalil avtorju Borisu Pan-gercu, ki je znal sestaviti tolikšni spomenik v trajen spomin in predvsem poznavanje velikega glasbenika. Skladateljeva hčerka Damijana Ota je predstavila zbirko očetovih skladb, ki jo je uredil Aljoša Tavčar. Najprej se je prisrčno zahvalila društvu Kremenjak, ki je s tako pobudo omogočil predstavitev del Ignacija Ote tudi na Goriškem. Spomnila je, da je bil njen oče za krajše obdobje v letu 1978 zborovodja doberdobskega moškega pevsega zbora Jezero.
Na velikem ekranu je nato sledilo predvajanje izvlečka filma zadnjega koncerta, ki ga je ob svoji 70-letnici dirigiral Ota in na katerem je odpel tudi solo. To je bilo le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, kar je posnetku še dodalo čus-venega naboja. Film je posnel Vojko Jer-cog. Večer je sklenil moški pevski zbor Valentin Vodnik, ki ga je ravno Ota vodil plodnih štirideset let. V jameljski dvorani se je zbor predstavil pod vodstvom Anastazije Purič in je občinstvu zapel nekaj skladb, ki jih vsebuje tudi zgoščenka Da bi iz moje pesmi. Zgoščenka je bila izdana ob dirigentovi deseti obletnici smrti. Napovedovalka Sara Vizintin se je za zaključek nastopajočim zahvalila za občuten prikaz obširnega dela in življenja Ignacija Ote, občinstvo pa je povabila na revijo Primorska Poje, ki jo bo 31. marca gostilo društvo Kremenjak. (pz)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 12. februarja 2012
1 1
gorica - Legambiente za boljše upravljanje z reko Sočo
Zahtevajo več vode in nadzor nad namakanjem
Opozarjajo na izkoriščanje kanalov za proizvodnjo električne energije - »Jezova brez koristi«
Povečati je treba pretok vode, ki jo spuščajo skozi solkanski jez, obenem je treba racionalizirati izkoriščanje vodnega bogastva na italijanski strani meje, kjer sta pogosto bolj vodnata namakalna kanala kot sama reka. Svoje predloge za boljše upravljanje z reko Sočo je pripravila okoljevarstvena organizacija Legambiente, katere člani so se udeležili zasedanj laboratorija Isonzo, ki na pobudo dežele potekajo že nekaj mesecev v raznih krajih pokrajine.
»Na dan je prišla zahteva po gradnji novega jezu, s katerim bi uravnovesili pretok vode, ki priteka v Italijo skozi zapornice solkanskega jezu. Prvi predlog predvideva gradnjo 4,5 metrov visokega jezu med Pevmo in Štmavrom, drugi predlog pa gradnjo 3 metrov visokega jezu pri Podgori. Po našem mnenju sta oba predloga nesprejemljiva, saj jezova reki ne bi prinesla nobene koristi, če ne bomo povečali njenega pretoka,« poudarjata predsednika krožkov Legambiente iz Gorice Luca Cadez in iz Tržiča Michele Tonzar. Po njunem navajanju spušča solkanski jez 12,5 kubičnih metrov vode na sekundo, reka pa bi potrebovala vsaj 25 kubičnih metrov vode. Slovenija in Italija morata skleniti novo mednarodno pogodbo glede upravljanja reke Soče, saj so določila Osimskih sporazumov iz leta 1975 zastarela, ker ne jemljejo v poštev ekološkega pomena reke.
Pri zvezi Legambiente poleg tega gle-
de prvega jezu opozarjata, da bi z njim uničili najbolje ohranjeni predel Soče na italijanski strani meje, saj je med Pevmo in Štmavrom živi največ ogroženih rib od soških postrvi do lipanov, mren in mreničev. Poleg tega bi z jezom pod Štmavrom nasičili obrežna pobočja z vodo, kar bi lahko povzročalo plazove in zemeljske usade.
Okoljevarstveniki poudarjajo, da bi bilo treba spremeniti tudi način izkoriščanja vode na italijanski strani meje. »Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine ima dovoljenje, da v Gorici preusmeri v namakalni kanal Agro-Gradiscano 24 kubičnih metrov vode, v Zagraju pa v kanal De Dottori 21 kubičnih metrov vode. Če te količine ne bomo znižali, ne bi ničemur koristili ne morebitni novi jezovi ne povečanje pretoka na 25 kubičnih metrov, saj bi bila skoraj vsa voda preusmerjena v kanala in v reki ne bi ostalo skoraj nič,« pravita Cadez in Tonzar, ki sta prepričana, da pri konzrociju za bonifikacijo posoške ravnine potrebujejo vodo bolj za proizvodnje električne energije kot za namakanje. »V zadnjih letih so obnovili večji del namakalnega sistema, saj uvajajo oroševanje, s katerim je poraba vode veliko nižja, namakanje pa bolj uspešno,« dodaja Cadez in Tonzar in ugotavljata, da doslej še ni bil izračunan minimalni biološki pretok. »Govori se o 2-3 kubičnih metrih vode, kar pa je odločno premalo za reko, kot je Soča,« pravita okoljevarstvenika, ki
gorica-gradišče - Požara
Podtaknili?
Gorelo pred palačo Frommer in zapuščeno tiskarno
Požara sta včeraj zajela dvorišči palače Frommer v Stražcah (levo) in opuščene tiskarne v Gradišču (spodaj)
bumbaca
Gasilci so včeraj pogasili požara na dvoriščih propadajoče palače Frommer v Gorici in zapuščene tiskarne v Gradišču. Za oba primera sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Dopoldne so gasilci prejeli klic iz severne goriške mestne četrti, saj so tamkajšnji stanovalci opazili nekaj dima, ki je uhajal z dvorišča palače Frommer. Gasilci so se na kraj pripeljali po nekaj minutah in brez večjih težav pogasili ogenj, ki se je razpasel po okolici opuščene palače ter k sreči zajel le suho travo in robido-vje. Popoldne so gasilci prejeli še en klic: tokrat so njihovo pomoč potrebovali v Gradišču. Tam je zagorelo na dvorišču nekdanje tiskarne Grafica, ki je zaprta ka-
kih deset let. Tudi v tem primeru so gasilci brez večjih težav obvladali plamene, ki so zajeli tudi nekaj velikih ročk, za katere je vladala bojazen, da bi bile napolnjene z vnetljivo tekočino. K sreči so bile ročke prazne, tako da z njihovim gašenjem ni bilo večjih težav.
Zaradi manjšega požara ob robu ceste so se gasilci včeraj odpravili še na Ce-glo, kjer je zgorelo le nekaj trave. V zadnjih dneh so gasilci pogasili več manjših požarov, saj je naravno okolje zelo suho zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin. Zato gasilci pozivajo ljudi, naj jih takoj obvestijo, ko opazijo sumljiv dim ali požar, saj se ogenj lahko zelo hitro razširi po suhi travi in zajame tudi drevesa.
sta prepričana, da bi bilo treba v sušnih obdobjih znižati količino vode v kanalih in povečati pretok v reki: »To bi seveda negativno vplivalo na proizvodnjo električne energije v kanalu De Dottori, kjer pa vsekakor proizvajajo zelo majhno količino energije, če jo primerjamo s celotnim tokom Soče. V Italiji je proizvedenih okrog 10 megavatov elektrike, od katerih samo dva na petih malih hidroelektrarnah v kanalu De Dottori, kar je malenkost v primerjavi s Slovenijo, kjer na So-
či proizvedejo 322 megavatov električne energije.«
Legambiente pozivata zato goriško občino in pokrajino, naj se odločneje zavzameta za povečanje pretoka vode, ki priteka iz solkanskega jezu, od dežele pa pričakujeta, da čim prej izdela načrt za upravljanje porečja Soče. Gre namreč za glavni dokument za upravljanje reke, ki bi ga bili morali izdelati že pred več leti, a tega še vedno niso storili. (dr)
Ostaline nekdanjega vojaškega mostu med Pevmo in Štmavrom
goriška - Zavarovalnice na udaru
foto w.p.
Portugalce zanima EZTS
Goriško občino je včeraj obiskala delegacija upraviteljev iz Portugalske, ki se zanimajo za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja med severno Portugalsko in Galicijo. Obisk je bil vključen v projekt Open Days, v okviru katerega se bodo oktobra v Bruslju srečali upravitelji iz raznih evropskih krajev. Portugalske goste je po besedah občinskega odbornika Guida Pettarina še zlasti zanimalo delovanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Furlanski shod v Gorici
V Gorici bo 4. in 5. avgusta letos 9. srečanje združenj Fogolars furlan. V Gorico bodo prišli predstavniki 144 združenj z vsega sveta, ki imajo skupno 22 tisoč čla-
RAI1 o upokojencih v Perli
Na TV programu RAI1 bodo danes ob 16.10 med oddajo »La vita in diretta« predvajali prispevek o upokojencih iz Mantove, ki se z avtobusom odpravljajo v igralnico Perla v Novi Gorici.
Deportirancu posvečajo ulico
V	občini Pasian di Prato bodo danes ob 11. uri poimenovali ulico po Carinu Que-riniju, goriškemu policistu, za katerim se je izgubila vsaka sled 2. maja 1945. Jugoslovanski vojaki so ga takrat odpeljali neznano kam. Svečanosti se bosta udeležila tudi Querinijeva hči Mariagrazia, ki se je rodila en mesec po izginotju očeta, in vnuk, goriški podžupan Fabio Gentile.
Kalinka v Novi Gorici
Otroška plesna skupina Kalinka bo danes ob 18. uri nastopila v gledališki dvorani novogoriške Gimnazije. (km)
V Moraru predstavitev opere
V	dvorani Al Romano nasproti županstva v Moraru bo danes ob 20.30 Claudio Dor-nik predstavil Verdijevo opero »La bat-taglia di Legnano«, ki bo uprizorjena 25. februarja v gledališču Verdi v Trstu.
Burja se je umirila
Na Primorskem po prvih ocenah škode za več kot 6 milijonov evrov - Največ poškodb na novejših gradnjah
Burja se je včeraj na Goriškem in v Vipavski dolini vendarle umirila, tako da si je končno mogoče podrobneje ogledati nastalo škodo. Po prvih ocenah naj bi je bilo na Primorskem za več kot šest milijonov evrov. Največ je je na strešnih kritinah in na objektih, nekaj je tudi poškodovanih avtomobilov in pomožnih stavb. Kot so v minulih dneh na terenu večkrat opozarjali vsi, ki so se trudili zavarovati objekte in okolico pred nadaljnjo škodo, je bilo največ težav na novejših gradnjah, ki so prekrite s kritinami, ki niso primerne za takšne vremenske razmere.
Zavarovalnice so v minulih dneh prejele že več kot tisoč prijav škod zaradi burje, v prihodnjih dneh jih bo še več. Glavnina prijav prihaja z Goriškega in Vipavske doline, pa tudi s Krasa in Notranjske. Ljudje so največ prijavljali škodo na strešnih kritinah, na poslovnih in pomožnih objektih kot so
garaže, lope in nadstreški, pa tudi na avtomobilih, podrte dimnike, razbita stekla in poškodbe zaradi podrtih dreves in odlom-ljenih vej.
V novogoriški mestni občini je bilo od 1. februarja do minule sobote skupno 178 intervencij, največ prav v soboto, ko so jih našteli kar 82. Tedaj je v intervencijah sodelovalo 78 pripadnikov civilne zaščite, poklicni in prostovoljni novogoriški gasilci, ter člani prostovoljnih gasilskih društev Čepo-van, Dornberk, Kobarid in Kanal. Prve ocene škode po burji so podali tudi na podjetju Elektro Primorska: za okoli 500.000 evrov škode je nastalo na pretrganih vodnikih, poškodovanih električnih drogovih in drugih napravah.
Podrobnosti o posledicah orkanske burje v novogoriški mestni občini bodo gasilci in civilna zaščita podali danes. (km)
Poškodovana streha v Šmihelu e. čuruč
gradišče - Na domu našli mrtvega 35-letnega Igorja Pletta
Prezgodnja smrt
Danes dopoldne bodo na truplu opravili obdukcijo, šele nato bo znan datum pogreba
V Gradišču in okolici je včeraj in v nedeljo močno odjeknila vest o smrti 35-letnega kuharskega mojstra Igorja Plet-ta, ki ga je izdalo srce. Njegovo truplo brez življenja je odkril oče v družinski hiši v Ulici Stanga v Gradišču v soboto pozno zvečer. Plett je po vsej verjetnosti umrl zaradi srčne kapi, zaradi mladih let in še ne dokončno pojasnjenih okoliščin smrti pa bodo na njegovem truplu danes dopoldne opravili obdukcijo. Šele nato bo znan datum pogreba.
Plett je delal v družinski restavraciji Al Ponte v Gradišču, ki ga upravlja njegova mama skupaj s stricem, skrbel pa je tudi za sosednji hotel. V preteklosti je
Igor Plett
bil kot kuharski mojster zaposlen tudi v znani goriški gostilni Pri Majdi. Plett se je poročil s hčerko lastnice Majde Cici-goj, Katjušo Štekar; pred leti se jima je v
zakonu rodil sin, lani pa sta se razšla. Po ločitvi od žene se je Plett vrnil na svoj dom v Gradišče ter se posvetil delu v družinski restavraciji Al Ponte in upravljanju sosednjega hotela; tako restavracija kot hotel sta poznana v širšem prostoru.
Plett je bil ljubitelj smučanja in gorskega kolesarjenja ter navijač videmske-ga nogometnega prvoligaškega kluba Udinese. Svojci znajo tudi povedati, da mu je bila všeč rock glasba, zlasti je rad poslušal pesmi Vasca Rossija in skupine AC-DC, bil je družaben in poln življenja, zato je njegova smrt še toliko bolj nerazumljiva. Letošnjega julija bi bil dopolnil 36 let.
22
Nedelja, 12. februarja 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica, nova gorica - Dijaki šempetrske šole pri sosedih čez mejo
Tudi radič povezuje
gorica - Duševna bolezen
Sedež centra ne dela časti Basagli
Toni Gomišček: »Če hočemo kaj napraviti, moramo narediti skupaj, saj je teritorij, kar se tiče vina in poljščin, isti« Cingolani predlaga selitev v palačo Ritter
Slovenski dijaki v občinski sejni dvorani v Gorici
Dijaki srednje kmetijske šole v Šempetru so se včeraj mudili na terenski delavnici v Gorici. Rdeča nit njihovega obiska je bil goriški radič - goriška roža oziroma solkanski regut, kot ga tudi imenujejo na slovenski strani, kjer so različni partnerji, med njimi tudi novogoriška mestna občina, turistična zveza in Regijska razvojna agencija pred kratkim začeli s projektom Od vrtnine do umetnine. Včerajšnji obisk dijakov smeri Vrtnarji in slaščičarji v Gorici sodi v ta projekt.
»Naš namen je bil, da si ogledamo območja, kjer se goji goriški radič in da istočasno spoznamo, kako so ga v Gorici začeli promovirati,« pravi Toni Gomišček, idejni oče omenjenega projekta na slovenski strani. »Zelo lepo smo bili sprejeti na goriški občini, nato smo obiskali pridelovalca goriškega radiča Lucia Brumata, na goriški tržnici pa branjevko, ki tam prodaja že več kot 50 let in je z nami delila svoje izkušnje,« pojasnjuje Gomišček. Na županstvu je obiskovalce sprejel odbornik za kulturo Antonio Devetag. Ta je pojasnil, da se je goriška občina aktivno vključila v projekt promocije goriškega radiča, ki je v zadnjih le-
tih postal prepoznaven in cenjen kot avtohtona specialiteta tega območja. »Na goriški občini so začeli prej in bolj organizirano. Pri nas se to začenja sedaj v okviru omenjenega projekta,« primerja Gomišček, ki o morebitni povezavi akterjev na obeh straneh meje razmišlja takole: »Meja je bila začrtana v ta prostor, kjer so se stvari prej razvijale kot rezultat teritorija ne pa ene države. Iz tega nujno sledi to, da bi negovali to zavest prostora. Danes smo učencem - kajti na mladih svet stoji - položili na srce tole: če hočemo kaj napraviti, moramo narediti skupaj, saj smo po velikosti vsak zase majhni. Teritorij, kar se tiče vina in poljščin, pa je isti,« dodaja sogovornik, ki prizadevanja obeh strani vidi kot promocijo, da se v ta prostor privabi ljudi od »zunaj k nam, kjer je proizvod neke niše, nekaj posebnega, zaradi česar dodatno se splača k nam«.
Kot kaže, je dosedanja promocija na goriški strani že obrodila sadove. Branjevka na tržnici je gostom namreč povedala, da zadnje čase nima težav s prodajo goriškega radiča, četudi se cena za kilogram v teh dneh suče okoli 20 evrov. (km)
šempas - Zaradi burje brez strehe
Mestna občina priskrbela
v	I •	|«v v	I	v* •
začasno bivališče družini
•	• V	,	W	■ • V
iz uničene montažne hiše
Za družino, ki ji je burja v noči s petka na soboto dobesedno »odpihnila« montažno hišo, je poskrbela novogoriška mestna občina. Začasno so jih nastanili v hotelu, do popravila hiše pa jih bodo naselili v občinsko stanovanje v Dornberku, kamor so že prepeljali skromno premoženje, ki jim je ostalo. Družina naj bi se v začasno bivališče vselila danes, ko bo stanovanje že toliko opremljeno, da bo možna vselitev. Včeraj se je družina sestala tudi s predstavniki zavarovalnice, pri kateri je bila hiša zavarovana, da se dogovorijo, kako bi hišo kar najhitreje popravili ali postavili na novo, če bodo tako odločili statiki.
V noči s petka na soboto je na območju Šempasa pihala burja z močjo okrog 154 kilometrov na uro. Štirje člani družine, ki so prebivali v poškodovani hiši, so nesrečo preživeli brez poškodb, čeprav je eden med njimi invalid.
Burja je v noči s petka na soboto »odpihnila« polovico hiše e. čurlič
Dotrajane rolete centra za duševno zdravje
BUMBACA
»Goriškemu centru za duševno zdravje je treba zagotoviti nov sedež, saj je sedanji center v nekdanjem sanatoriju v Ulici Vittorio Veneto povsem neprimeren zaradi svoje dotrajanosti in slabe opremljenosti.« Tako poudarja kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingolani, ki se je v prejšnjih dneh srečal z združenjem Fusam, ki so ga ustanovili družinski člani duševnih bolnikov. Cingolani je prepričan, da bi lahko center za duševno zdravje preselili v palačo Ritter, ki je v občinski lasti, vendar je že dalj časa prazna. »Hočemo zagotoviti duševnim bolnikom dostojanstvo, do katerega imajo nedvomno pravico,« pravi Cingolani in poudarja, da je združenje Fusam skupaj z operaterji goriškega centra za duševno zdravje navezalo stike s sorodnimi ustanovami iz Slovenije, saj jim sodelovanje služi za tkanje novih prijateljstev in za izhod iz izolacije.
Nov sedež za center za duševno zdravje zahteva tudi deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki opozarja, da občinski upravitelji nimajo zgodovinskega spomina, saj bi drugače ovrednotili zapuščino psihiatra Franca Basaglie, ki je svojo revolucijo začel ravno v Gorici. »Čim prej morajo tudi sprejeti odločitev o tem, kaj nameravajo storiti z nekdanjo splošno bolnišnico, ki klavrno sameva,« dodaja Brussa.
nova gorica - Elektro Primorska
Prekinitev stavke na dosegu roke
Uprava in sindikat v družbi Elektro Primorska sta drug drugemu včeraj zjutraj poslala predlog dogovora, s katerim bi našla skupni jezik okrog člena v podjetniški kolektivni pogodbi, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta. Upanje, da se poldrugi mesec trajajoča stavka s podpisom predloga, o katerem bi se obe strani uskladili, zaključi včeraj, se še ni uresničilo. Če se obe strani uskladita, naj bi do dogovora prišlo v teh dneh. V januarju je 423 delavcev (84 odstotkov vseh delavcev) skupno stavkalo 11.000 ur.
»Uprava družbe Elektro Primorske je sindikatu poslala predlog, da se izplača akontacijski znesek v višini 500 evrov bruto. Če se bo na sodišču izkazalo, da delavcem to izplačilo pripada,
se bo izplačala še razlika, do polnega zneska t.i. božičnice, v nasprotnem primeru bodo morali delavci ta znesek vrniti,« je včeraj pojasnil Darijo Vrabec, zastopnik družbe.
Sindikat in predstavniki uprave so se nazadnje pogajali minuli četrtek. »Tedaj je bil načeloma dosežen tak dogovor, da v kolikor bi se dosegel dogovor okrog izhodišč, ki smo jih zjutraj posredovali stavkovnemu odboru, bi se stavka prekinila,« je včeraj pojasnil predsednik stavkovnega odbora, Valter Vodopivec, in dodal, da v stavkovnem odboru si želijo stavko zaključiti, medtem ko Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti v energetiki, dodaja, da o zakonitosti stavke v družbi Elektro Primorska nikoli ni bilo dvoma. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
~M Gledališče
DRAMSKA DRUŽINA SKPD F.B. SEDEJ
vabi na premiero gledališke predstave Vinka Moderndorferja »Limonada slo-venica« v soboto, 18. februarja, ob 20.30
v Sedejevem domu na Trgu Svobode 6 v Števerjanu; več na www.sedej.org.
H Čestitke
Dimitriju je Stefania povila hčerkico GIULIO. Iskreno čestitamo vsi pri AŠZ Mladost.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far 1'amore«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Hugo Cabret« (digital 3D).
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »L'industriale«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 22.10 »Star Wars - Episodio 1 - La minaccia
fantasma« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.30 - 19.45 »Hugo Cabret«
(digital 3D).
Dvorana 4: 17.45 - 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«.
H Šolske vesti
DELAVNICE ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik / Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkulturnost v sodobni družbi. V četrtek, 16. februarja, 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@jezik-lin-gua.eu ali tel. 345-6303255.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ bo v ponedeljek, 20., torek, 21., in sredo, 22. februarja, odprt od 8. do 17. ure za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter za otroke vseh razredov osnovne šole, tudi če niso gojenci Dijaškega doma. Zagotovljen bo bogat animacijski program: delavnice, pustno rajanje in nagradne igre ter varstvo; prijave in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. (Ul. Montesan-to) 84 ali po tel. 0481-533495 do petka, 17. februarja, v popoldanskih urah.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na sple-
tni strani www.istruzione.it (link Scuo-la in chiaro).
H Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem valentinovanja, ki bo v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpe-njače v soboto, 18. februarja, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pi-lošču pred Kulturnim domom A. Bu-dala, v Podgori pri športni palači, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro. Organizatorji priporočajo točnost.
KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori.
0 Prireditve
PUSTNO RAJANJE ZSKD v sodelovanju s Kulturnim domom in ŠZ Dom bo v torek, 21. februarja, od 15. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici. Otroke bodo zabavali čarodej Alex, Andrea in Monica s poslikavami obrazov, anima-torki Anna in Maja, ki bodo z otroki plesale, pele in igrale razne igre. Vstopnina 1 evro.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk danes, 14. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige »V sinjo brezkončnost. Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Knjigo bodo predstavili avtor Vili Prinčič, Aldo Rupel in Martina Kafol (ZTT).
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na srečanje s pesnikoma Acetom Mermoljo in Jurijem Paljkom. Izhodišče pogovora v Feiglovi knjižnici v sredo, 15. februarja, ob 18. uri bo nova Mer-moljeva knjiga »V izpostavljeni legi«.
SLOVI K prireja v četrtek, 16. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici drugi seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo bivši minister in zdajšnji dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušan Mramor.
ZVEZA UPOKOJENCEV CISL ZA GORIŠKI CENTER, MOŠ IN ŠTEVERJAN
prireja v četrtek, 16. februarja, ob 15. uri v občinski sejni dvorani v Števerjanu predavanje o preprečevanju padcev starejših oseb in njihovih posledic.
15. PUSTOVANJE DRUŠTVA KARNI-VAL: v petek, 17. februarja, ob 21.30 plesni večer v maskah ob glasbi DJ-ev Studio 80 in Best Company Tour; v soboto, 18. februarja, ob 21.30 ples s skupino The Maff; v nedeljo, 19. februarja, 15. pustni sprevod, ki se bo pričel ob 14. uri, sledil bo ples s skupino Happy Day. Srečke za pustno loterijo so že v prodaji.
PUST NA TRGU De Amicis v Gorici: v soboto, 18. februarja, ob 14.30 zbirališče na Travniku in sprevod; v sredo, 22. februarja, ob 14.30 na Trgu De Amicis pustni pogreb.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Speranza Sca-furi vd. Glessi iz kapele splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Assunta De Vincentis vd. Fratti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V MOŠU: 10.30, Elisabetta Braidot vd. Del Monte (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Maria Martini por. Ninin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 10.30, Mario To-madin (iz bolnišnice v Vidmu) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču; 14.00, Annamaria Anzolini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Luigia Belli-nelli vd. Mercanile iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.50, Marta Pahor vd. Bisogna iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče; 12.00, Vincenzo Mongello, blagoslov v kapeli pokopališča in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 11.00, Giuseppe Scremin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Versi in na tamkajšnjem pokopališču.
/
SVET
Torek, 14. februarja 2012
23
atene - V nedeljskih protestnih demonstracijah, veliko število ranjenih in aretiranih
Grški parlament sredi uličnih spopadov odobril paket strogih varčevalnih ukrepov
Pozitivne reakcije na evropskih borzah - Odobravanje v Bruslju in Berlinu - Grčija bliže dodatni finančni pomoči EU
FRANKFURT / PARIZ / LONDON / NEW YORK - Osrednje evropske borze so včeraj sklenile v pozitivnem območju. Optimizem vlagateljev je spodbudilo dogajanje v Grčiji, kjer je parlament potrdil paket varčevalnih ukrepov, ki ga močno zadolžena država potrebuje za pridobitev 130 milijard evrov pomoči od držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Evro in nafta sta se podražila. Novi varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju, med drugim znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač, odpravo številnih ugodnosti, znižanje pokojnin ter odpust 15.000 javnih uslužbencev.
Parlamentarna podpora varčevalnemu programu je v Evropi naletela na zelo pozitiven odziv. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v Bruslju pozdravil potrditev novih varčevalnih in reformnih ukrepov v grškem parlamentu kot »ključni korak« naprej k drugi finančni pomoči državi. Ob tem je izrazil prepričanje, da bosta izpolnjena še preostala pogoja za dogovor o tej pomoči.
Nemška vlada je »izrecno« pozdravila sprejem novih ukrepov kot »znak dobre volje Grčije, da izpelje zahtevne reforme«. Kot pravijo v Berlinu, cilj Nemčije in drugih članic območja evra pri zahtevah do Grčije ni »varčevanje zaradi varčevanja« temveč »sprostitev produktivnih sil v državi«.
Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da je izid glasovanja v grškem parlamentu zelo pomemben. Ob tem je ponovila, da novi grški program ukrepov ni namenjen le varčevanju, temveč tudi uveljavitvi strukturnih reform, s katerimi bo lahko grško gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. Na vprašanje, ali bi lahko prišlo do sprememb načrta novih varčevalnih ukrepov, je odgovorila nikalno.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem izpostavil, da mednarodni posojilodajalci nimajo namena »mučiti« Grčije, temveč je njihov namen pomagati močno zadolženi državi.
Popolnoma drugačen pa je bil sprejem domače javnosti. Atene in druga grška mesta so namreč v nedeljo zaradi sprejetih ukrepov preplavili protestniki. V prestolnici je zagorelo najmanj 45 zgradb, med drugim ena najstarejših kinodvoran. Protestniki so razbili in oropali več trgovin in kavarn. V protestih je bilo ranjenih več kot 170 ljudi. Policisti so aretirali 74 ljudi, pridržali pa še dodatnih 92 protestnikov. Gasilci in čistilne službe so posledice izgredov odpravljali tudi včeraj.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj zvišal. Pridobil je 0,43 odstotka in končal pri 2491,54 točke. Frankfurtski indeks DAX je v primerjavi s petkom pridobil 0,68 odstotka in končal pri 6738,47 točke, pariški indeks CAC 40 se je zvišal za 0,34 odstotka na 3384,55 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 0,91 odstotka na 5905,70 točke.
Indeks SMI je šel na borzi v Zürichu navzgor za 0,76 odstotka na 6177,44 točke, indeks FTSE Italia All-Share na borzi v Milanu pa za 0,19 odstotka na 17.381,69 točke. Pridobila sta tudi indeks BUX na borzi v Budimpešti in indeks ATX na borzi na Dunaju. Prvi je zrasel za 0,87 odstotka na 19.192,51 točke, drugi pa za 1,44 odstotka na 2206,38 točke.
Borzi na Balkanu sta sklenili neenotno. Medtem ko je beograjski Belex končal z 2,96-odstotno rastjo oz. pri 541,37 točkah, je zagrebški indeks Crobex zdrsnil za 0,19 odstotka na 1762,86 točke.
V zelenem je tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones se je doslej okrepil za 0,40 odstotka in se giblje pri okoli 12.852 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,65-odstotni rasti trenutno pri okoli 2922 točkah.
Grški sprejem novih varčevalnih ukrepov je ugodno vplival tudi na evro. Za skupno evropsko valuto je bilo treba pozno popoldne na borzi v Frankfurtu odšteti 1,3206 dolarja, kar je 0,08 odstotka več kot ob koncu petkovega trgovanja. Evropska centralna banka je medtem referenčni te-
čaj evra opoldne po srednjeevropskem času postavila pri 1,3254 dolarja (v petek pri 1,3189 dolarja).
Novica iz Aten je zvišala tudi cene nafte. Teksaška lahka nafta z dobavo v marcu se je na newyorški borzi podražila za 1,33 dolarja na 100 dolarjev za 159-litrski sod, marčne terminske pogodbe za sever-nomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu zvišale za 99 centov na 118,30 dolarja za sod.
Zgoraj, finančni minister Venizelos in premier Papademos. Desno nedeljski izgredi v Atenah, kjer je pogorelo kakih 40 poslopij.
ansa
new delhi - Atentata (brez žrtev) v Indiji in Gruziji
Bomba eksplodirala pod vozilom izraelskega diplomatskega predstavnika
Netanjahu obtožuje Iran, ki pa vpletenost v teroristična atentata odločno zanika
Po navedbah izraelskega obrambnega ministrstva je bila poškodovana soproga predstavnika ministrstva v New Delhiju. V eksploziji so bili tudi lažje poškodovani njen voznik in dve osebi v bližnjem avtomobilu, je povedal predstavnik policije.
NEW DELHI / TBILISI / JERUZALEM / TEHERAN - V indijski prestolnici New Delhi je včeraj razneslo eksplozivno napravo pod vozilom izraelskega diplomata. V eksploziji je bila ra-
njena žena diplomata, ob njej pa še tri osebe. Medtem je eksplozivno napravo pod avtomobilom odkril tudi voznik izraelskega veleposlaništva v Gruziji. Izrael je krivdo pripisal Iranu, ta pa vsako vplete-
zagreb - Nekdaj ugledni dnevnik
Usoda Vjesnika je zapečatena
ZAGREB - Hrvaški finančni minister Slavko Linic naj bi včeraj potrdil, da je usoda edinega hrvaškega časnika v večinski lasti vlade, Vjesnika, zapečatena, so včeraj poročali hrvaški mediji. Predstavniki hrvaškega novinarskega društva (HND) in novinarskega sindikata (SNH) so po ministrovi izjavi že zahtevali nujno srečanje s premierom Zoranom Milanovicem. »Konec je, zapiramo,« naj bi Linic povedal novinarki Vjesnika, ki ga je po današnji seji vlade vprašala o prihodnosti edinega dnevnega časopisa na Hrvaškem, ki ga financirajo iz državnega proračuna.
Kot še navajajo hrvaški mediji, v predlogu varčevalnega letošnjega državnega proračuna ni predvidena niti ena sama kuna za Vjesnik, kjer so že pred časom slišali govorice o zapiranju uredništva. Vendar pa je medtem tiskovna predstavnica vlade Ivana Grljak dejala, da vlada še ni sprejela nobene dokončne odločitve.
Sicer agonija tega hrvaškega dnevnika traja že več kot desetletje, dramatično pa je bilo zlasti zadnjih nekaj let, potem ko je država na različne načine neuspešno skušala rešiti dolgove nekoč uglednega zagrebškega časnika. Vlada je dolgoletne finančne težave Vjesnika reševala tako, da je časnik pridružila javnima podjetjema Narodne Novine in Tiskara Vjesnik, ki pa sta zaradi velikih finančnih izgub časnika zahtevali ločitev.
Neuradno naj bi naklada Vjesnika padla pod rekordno nizkih 2500 izvodov, predvsem zaradi dolgoletne servilnosti hrvaškemu državnemu vrhu še iz časov pokojnega predsednika Franja Tudmana. V Vjesniku, ki so ga ustanovili leta 1940, je ostalo nekaj manj kot 100 redno zaposlenih, imajo pa tudi nekaj deset honorarnih sodelavcev. (STA)
nost zanika. Avtomobil, ki je bil parkiran na ulici pred izraelskim veleposlaništvom v strogo varovanem predelu indijske prestolnice, je povsem zgorel, štiri osebe pa so bile pri tem ranjene, je sporočila indijska policija. Storilca, ki naj bi pobegnil na motorju, še iščejo.
Po navedbah izraelskega obrambnega ministrstva je bila poškodovana soproga predstavnika ministrstva v New Delhi-ju. V eksploziji so bili tudi lažje poškodovani njen voznik in dve osebi v bližnjem avtomobilu, je povedal predstavnik policije.
Medtem je bombo na avtomobilu odkril tudi voznik diplomatskega vozila izraelskega veleposlaništva v Tbilisiju v Gruziji. Paket je bil pritrjen na podvozje. Voznik je o najdbi obvestil gruzijsko policijo, ki je bombo uspešno deaktivirala, je po poročanju AFP povedal tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utašvili. Tudi to vozilo je bilo parkirano nekaj stran od poslopja veleposlaništva. V paketu je policija sicer odkrila granato, njena deaktivacija pa je bila opravljena brez škode za okolico, je še povedal Utašvili.
Na incidente se je že odzval Izrael. Po navedbah tamkajšnjega premiera Benjamina Netanjahuja stoji za eksplozijo v Indiji in poskusom napada v Gruziji Iran. Navedbe izraelskega premiera pa Iran odločno zavrača, je besede predstavnika iranskega zunanjega ministrstva navedla iranska televizija Al Alam. »Kategorično zavračamo vse obtožbe sionističnega režima. So del propagandne vojne,« je dejal predstavnik ministrstva in dodal, da Iran zavrača vse oblike terorizma. (STA)
Evropska raketa Vega včeraj prvič poletela
KOUROU - Iz evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani je včeraj na prvi poskusni polet uspešno poletela nova raketa Vega. Prvi polet 30 metrov visoke rakete, ki so jo oblikovali v Italiji, naj bi trajal 81 minut. Vega, ki lahko v vesolje ponese do 2500 kilogramov tovora, dopolnjuje evropsko družino raket, ki jo sestavljata velika raketa Ariane 5 in srednje velika raketa So-juz ruske izdelave. Vega je v orbito ponesla devet satelitov - dva italijanska in sedem majhnih znanstvenih satelitov različnih evropskih univerz.
Razvoj Vege, pri katerem je sodelovalo sedem evropskih držav, je trajal skoraj deset let in stal 776 milijonov evrov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Fitch znižala oceno štirim španskim bankam
MADRID - Bonitetna agencija Fitch je danes znižala bonitetno oceno štirim španskim bankam, med njimi dvema največjima: Santander in BBVA. Poteza je bila pričakovana, potem ko je agencija prejšnji mesec znižala bonitetno oceno Španije.Agencija je bonitetno oceno banke Santander, največje v območju evra, znižala z AA-na A. Drugi največji španski banki BBVA pa se je ocena znižala z A+ na A, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Španiji je Fitch znižal bonitetno oceno 27. januarja skupaj s še štirimi državami območja evra: Belgijo, Ciprom, Italijo in Slovenijo. Bonitetno oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti ji je znižal z AA- na A z negativnimi obeti.
V požaru v Ukrajini umrlo sedem otrok
KIJEV - V požaru v neki hiši v vasi na jugu Ukrajine je včeraj umrlo sedem otrok, njihovo mater pa so prepeljali v bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki povzema navedbe ukrajinskega ministrstva za izredne razmere. Otroci so bili stari od dveh do 14 let, umrli pa so zaradi zadušitve z dimom.Zagorelo je na njihovem domu v vasi Kinecpil, kakih 300 kilometrov južno od prestolnice Kijev. Vzrok za požar naj bi bil kratek stik na električni napeljavi.
24
Torek, 14. februarja 2012
MNENJA, RUBRIKE
/
Iztok Mlakar o sebi pravi, da je predvsem komedijant
gledališče, glasba - Iztok Mlakar v pogovoru za STA
»Ljudje prihajajo v gledališče zato, da bi nekaj doživeli«
»V gledališče prihajajo ljudje zato, da bi nekaj doživeli in to je tisto, kar ljudi privlači. Ne prihajajo zato, da bi se dolgočasili ali trpeli,« je v pogovoru za STA dejal novogoriški gledališki igralec in kantavtor Iztok Mlakar. Za igralske kreacije in interpretacije avtorskih projektov je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Kako bi komentirali večno razlikovanje med visoko in nizko kulturo?
Praksa pri nas kaže, da obstajata samo dve vrsti kulture - visoka in tista »za ljudi«. Vendar to ponavadi povleče za seboj tudi to, da je slednja slabo narejena, neprofesionalna. Tudi moji kolegi, ko delajo takšen projekt, ki naj bi prinašal denar, delajo to »z levo roko«, kar je velika napaka. Komedija zahteva ogromno dela, veliko več kot drama. Vsak projekt moraš delati tako, kot da je to tvoja zadnja stvar v življenju, pa naj bo to reklama, drama ali kaj drugega. Zal se pri nas obiska-nost kakšnega gledališkega dela enači z nizko kvaliteto gledališkega dela, kar ni nujno vedno res.
Kakšen je odnos do komedije v slovenskem prostoru?
Problem pri komediji je v tem, da se je v Sloveniji dolgo časa ni uveljavljalo kot enakopraven, enakovreden žanr drami. Tragedija je pri Slovencih državotvorna. Če nekoliko parafrazi-ram Descarta in njegovo »Mislim, torej sem«, bi za Slovence veljalo »Jočem, torej sem«. Vendar to ni čisto tako, saj se Slovenci radi smejejo. Komedija je enakovreden žanr kot ostali in to zelo zahteven, na nekaterih področjih celo veliko bolj od »resnega« žanra. Od ustvarjalca zahteva predvsem odgovornost.
V gledaliških vlogah največkrat upodabljate preproste, »majhne« ljudi, zato se v teh komedijah najde marsikdo.
Tudi jaz sem majhen in siv...(smeh). Ze Aristotel je govoril o tem, da je drama ali tragedija zgodba o vrlinah, komedija zgodba o napakah, o slabostih ljudi, o nečem grdem. Vendar je prav v tem čar komedije. Lepota je tista, ki jo pripisujemo nekemu idealu, ki je en sam in zato dolgočasen. Če bi bili vsi enaki, bi bil na svetu pravi dolgčas. Moramo biti kar malce »grdi«, da smo lahko različni. Oblik komedij je veliko, bolj so prilagodljive in tudi hitreje sežejo do ljudi, ker s smehom razoroži njihovo obrambo. Ko se človek zasmeje, je tvoj oziroma je sprejel to, kar mu sporočaš. Tudi če se kasneje delajo »fine«. Tudi to sem že doživel, da so se ljudje zelo zabavali na mojih nastopih, kasneje pa so me obtoževali nemoralnosti ali nizkega nivoja, ob tem, da so se režali do onemoglosti. Prav zato je komedija zelo zahteven, tudi tvegan, vendar obenem zelo hvaležen žanr.
Strogo ločevanje na komedijo in tragedijo je preživeto.
Ločevanje na tragedije in komedije je obstajalo v času Aristotela. Sam menim, da ni neke velike ločnice med njima. Shakespeare je v svojih največjih dramah vedno dodajal komične efekte. V Hamletu na primer, kjer se po vsem tistem pobijanju grobarja tako opijata in delata neumnosti z lobanjami, da se vse skupaj spremeni v ironijo. In obratno, tudi v komediji mora kdaj pa kdaj priteči kakšna solza. Dejansko prihaja do mešanja žanrov, zato ne bi rad ločeval med komedijami in tragedijami.
Teme pa kljub vsemu ostajajo večne, tudi v vaših delih - ljubezen, denar, ženske, vino ...
Posebno pri komedijah dell'arte, to je tistih, ki so meni najljubše, se uporabljajo za temo stvari, katerih je človeka strah, nekaj kar človeka boli, kot je strah pred smrtjo, pred revščino, pred propadom, pred minljivostjo ali zavrnjenostjo. Skratka teme, v katerih
arhiv
se ljudje tudi spoznajo. V ljubezenski tematiki se avtor vedno znova lahko preizkusi. Vsak granulom povzroči večjo bolečino kot neuslišana ljubezen. To ni nič kaj takega, to se pač zgodi, če si normalen človek. Ampak ravno v tej najbolj zanimivi intimi se lahko nek ustvarjalec najde. In če tu prepriča človeka, potem je zrel, čeprav je neuslišana ljubezen zelo nezrela stvar. Ja, tematike so vedno enake, nič novega ne povem, vendar pa to povem na svoj način.
Od kod vam tako znanje različnih slovenskih dialektov?.
Mešanica različnih dialektov se govori že v sami Novi Gorici. Zame je dialekt, tako kot v komediji dell'arte, vedno označevalec nečesa, vedno je označevalec človeka, ki ga uprizarjam. Če hočem prikazati odrezavega, trdega, trmastega in ponosnega človeka, je seveda cerkljanščina zelo primerna. Če hočem prikazati »nunčka iz oštarije«, ki govori o svoji neuslišani ljubezni, je jasno primerna solkanščina. Če pa želim biti govorno podoben portugalščini kot v primeru Bose nove, ko se poigravam z drugo glasbeno obliko, je seveda najbolj primerna govorica Ajdovcev.
Nisem jezikoslovec in nisem vedno najbolj natančen v tem, vendar se trudim. Toda tudi jezikoslovci so pri dialektih »bosi in nagi«, ker je to živ jezik in tako kakor ne moreš dvakrat stopiti v isto reko tudi v eni vasi težko dobiš isti dialekt. Ta se nenehno razvija in raste naprej. Dialekt uporabljam samo kot sredstvo in ne izumljam nekih novih besed.
Ali ste se teh dialektov učili sistematično?
Če bi se tega dela lotil znanstveno, začel delati slovarje, bi takoj pogorel. V bistvu je to kot igralska naloga, da se vživim v nekega človeka. In ko ga resnično zaživiš, opaziš tudi njegov jezik in ti ta sam pride v usta. Sicer pa je moj oče Cerkljan, mati pa Brkinka, sam pa sem vse življenje preživel v Novi Gorici. Res pa je, da »imam uho« za različne dialekte. Dovolj je, da človeka res poslušam, prisluhnem tudi, kako razmišlja in ne kako govori, potem najdem njegov jezik.
Zakaj je tako težko priti do vstopnice za vaše koncerte?
Zato, ker so komorni. Ostajam pri omejitvi 60 poslušalcev, ker nastopam brez ozvočenja. Ohraniti želim to, kar je bilo ob nastanku teh pesmi. Nastale so za majhen krog poslušalcev, za »oštarijo«, za intimno izvajanje. Ponavadi prireditve organizirajo zaklju-
čene skupine in tam 60 poslušalcev sploh ni tako malo. Večinoma grem po kakšnih že pozabljenih domovih krajevnih skupnosti, enega boljših koncertov sem imel v garaži za kamione in mislim da tako mora biti in bo tako tudi ostalo.
Ali ste bolj igralec ali pevec? Katero »vlogo« imate raje?
Komedijant, ker je to človek, ki je vse to, kar ste našteli. Se pravi avtor, pevec, glasbenik, pantomimik, igralec. To ni človek, ki čaka na polici, da pride mimo režiser in ga pobere. Pač pa je to nekdo, ki že dela in ustvarja, ki je samosvoj in samostojen. Preprosto za to, ker ga nekaj sili v to, da to dela in pripoveduje.
Za konec. Kaj vam pomeni nagrada Prešernovega sklada?
Ne bom se delal finega: nagrada je nagrada in vsak normalen človek je vesel priznanja za svoje delo. Veliko mi pomeni predvsem dejstvo, da je nagrajen tudi tisti del mojega početja, ki spada v tako imenovano urbano kulturo, se pravi moje »komedijantstvo«, »kantavtorstvo« ali kakorkoli že to imenujemo. To je velik kompliment za vse moje kolege, ki se pečajo s tem samotnim športom. In naj zveni še tako leporečno: veliko je talentiranih, inteligentnih, ustvarjalnih sodelavcev, ki si mirno lahko lastijo marsikateri košček te nagrade.
JEZIK NA OBROBJU
Od časa do časa se zgodi, da naši pisci uporabljajo besede, za katere ne vedo, kaj točno pomenijo. Posebno pri glagolih gre včasih le za manjše pomenske razlike med podobnimi besedami.
Slovenci radi rečemo, da smo si zavihali rokave in se lotili dela. Navadno si jih zavihamo do komolcev, da imamo za delo proste roke. Nekaj podobnega so zapisali Goričani, in sicer, da si je občinska uprava v Gradišču privihala rokave, ko bo (ali ker bo) rušila ob eksploziji plina poškodovane hiše. Ne morem si prav zamišljati, kako si lahko občinska uprava zaviha rokave, še manj pa priviha.
Privihati namreč pomeni samo malo zavihati. Privihamo si npr. ovratnik, kadar močno piha burja. S privihnjenim ovratnikom si zavarujemo vrat in ušesa. Ribiči si zavihajo hlačnice, da jih v vodi ne zmočijo. Krilo lahko spodvihamo ali spodvihnemo, kar je že težko pojasniti. Lažje bodo bralci razumeli, če povem, da rjuho spodvihnemo ali spodvijemo pod žimnico. Prevleka za blazino, ki nima gumbov, ima spodvihek, ki se zaviha in zapogne pod blazino. Stari možje so si nekoč radi spodvihali brke. Mačka in pes si večkrat spodvijeta rep. Težko si je zapomniti vse te besede, še težje pa jih je pravilno uporabljati.
Morda je že kdo slišal, da je imela perica visoko spodrecano krilo. Spodrecala (t.j. spodvezala) si ga je s spodrecem, to je poseben trak, s katerim si v pasu delno zvije in spodve-že krilo, da je krajše. Tako si, ko stoji v vodi, ne zmoči nog. Danes, ko imamo pralne stroje, ni več peric s spo-drecanimi krili in se je ta beseda ohranila le kot posebnost iz starih časov. Pove nam pa, da moramo v slovenščini zelo previdno izbirati glagole,
saj že majhne razlike spremenijo njihov pomen.
Brala sem tudi, da bosta ostali v Gradišču zaradi rušenja najmanj dve družini brez hiše. V italijanščini se kar lepo sliši »rimanere senza casa«, v slovenščini pa takoj vemo, da je to nemogoče. Kdor ni imel hiše, ne more ostati brez nje. Stanovanje v večji stavbi pa ni hiša, lahko je kvečjemu dom, bivališče. Hiša je samo samostojna stavba. Italijani namesto ap-partamento uporabljajo kar casa, kar zveni v slovenščini tuje in nenaravno. Še vedno pa imamo Slovenci dom, ki so ga Italijani ohranili samo še za duomo - katedralo ali božji hram, če poenostavim.
Neustrezna raba besede hiša pa ni naša edina nerodnost. Vsi govorijo, nekdo pa je celo zapisal, da so po trku (bolje bi bilo trčenju) nesli avto k mehaniku, čeprav vsak ve, da avta ni mogoče prenašati. Ob vseh občasnih prireditvah dodamo številki italijansko izvedbo, čeprav je v naslovu nikdar ni. Če ne najdemo italijanski primerne slovenske besede, jo pa skujemo. Tako smo za italijanski largo,
kar je manjši trg na križišču dveh ulic skovali »oširek«, ki ga ne pozna noben Slovenec, pa tudi sam koren »ošir« v slovenščini zaman iščemo,.
Zgledujmo se po istrskih Italijanih, ki kar dobro shajajo brez naših glagolov voziti in peljati, ter doslej še niso »iznašli« kakšnega z vozom (carrom) povezanega italijanskega glagola.
Lelja Rehar Sancin
glasba - Junija v sklopu svetovne turneje
Madonna v Zagrebu
Po zagrebškem koncertu ameriška pop zvezdnica še v Milanu in Firencah
Ameriška zvezdnica Madonna je na svoji spletni strani objavila, da bo v sklopu svetovne turneje Madonna 2012 nastopila tudi v Zagrebu, in sicer 11. junija na stadionu v Maksimiru. Tako je potrdila ugibanja hrvaških medijev, ki so novembra lani prvič začeli omenjati možnost, da bo Madonna končno nastopila tudi na Hrvaškem.
Zagrebški koncert je napovedan v sklopu turneje, ki jo namerava glasbenica začeti 29. maja v Tel Avivu in ki bo med drugim namenjena promociji njenega novega albuma "M.D.N.A.", ki bo izšel marca. Obšla bo 90 mest, Zagreb bo po Abu Dabiju in Carigradu njena četrta postaja. Zagrebškemu bodo sledili koncerti v Milanu, Firencah, Barceloni in Coimbri, nato pa še 18 koncertov po Evropi. Turnejo po stari celini bo sklenila v Nici 21. avgusta, teden dni pozneje pa
jo bo nadaljevala v ZDA in Kanadi. V začetku leta 2013 bo sledila Avstralija.
Vstopnice za zagrebški koncert bo mogoče kupiti od 17. februarja, stale pa bodo od 230 do 1790 kun (od 30 do 237 evrov).
Prejšnjo nedeljo je Madonna nastopila v Indianapolisu med polčasom Superbowla, finala lige ameriškega nogometa. Njen koncert je na televizijskih zaslonih spremljalo 114 milijonov gle-dalcevi, kar je tri milijone več, kot samo tekmo. To je doslej najbolje gledani prenos v zgodovini ameriške televizije.
V sklopu turneje "Sticky and Sweet", na kateri je promovirala album "Hard Candy", naj bi Madonna avgusta 2009 nastopila tudi v Ljubljani. Koncert na hipodromu Stožice je bil zaradi nepredvidenih logističnih težav odpovedan.
PISMA UREDNIŠTVU
Poziv nabrežinski občanski listi
Primarne volitve levosredinskega tabora v občini Devin-Nabrežina predstavljajo važno novost. Devin-Nabrežina je prva občina v tržaški okolici, ki se posluži tega inštrumenta za izbiro županskega kandidata. Moja želja je, da bi postal tovrstni pristop ustaljena praksa ne samo v občini Devin Nabrežina, saj predstavlja močan izraz demokracije in veliko priložnost za volivce. Kandidati, ki so sprejeli izziv, so osebe z velikimi sposobnostmi in strokovnostjo, ki odražajo pričakovanja občinskega prostora in njegovih komponent. Upam v jasno soočenje o bistvenih problemih prostora in številčno udeležbo občanov, ki morajo biti resnični protagonisti teh primarnih volitev.
Končno pozivam občansko komponento levosre-dinskega tabora, da se udeleži tega volilnega soočenja z lasnim kandidatom. Doprinos, ki ga občansko gibanje lahko nudi koaliciji v smislu zamisli, programov in oseb, je nedvomno koristen in dragocen. Zelim si, da bi se ta doprinos na primarnih volitvah v celoti izrazil. Dne 4. marca bodo imeli levosredinski volivci zadnjo besedo.
Massimo Veronese, načelnik Skupine Insieme Skupaj
Pust
Mlfi
Pustni čas je pred nami. Stari in mladi se bodo s svojimi norčijami trudili odgnati mrzlo zimo. Upam,da jim bo uspelo. Ali, obredi so obredi, če se ne upošteva zaporedja so
neučinkoviti. Kot se pogosto dogaja, se dobijo vedno nekateri, ki prehitevajo in niso čakali pepelnice. Maske so odvrgli predčasno. 14 dni prej. V sredo 8 februarja, na seji posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Obeta se nam slaba letina!
Stojan Glavina
Vsa čast raznašalcem
V noči na soboto se je zaradi sunkov orkanske burje hiša tresla in sem kot še nikoli užival, da sem bil doma, na toplem in varnem. Ko se je dopoldne vreme izboljšalo in sem se odpravil z doma, sem z velikim presenečenjem ugotovil, da je v poštnem nabiralniku, kot vsak dan, moj Primorski dnevnik. Vsa čast raznašalcem, ki so mi dostavili časopis kljub besni burji in mrazu. Iskrena hvala!
Sergij Premru
K U LT URA	Torek, 14. februarja 2012 2 5
glasbena matica - Prešernova proslava s prikazom slovenske glasbene ustvarjalnosti
V znamenju skladatelja Lucijana Marije Škerjanca
Pedagogi in učenci iz vseh podružnic GM pripravili zanimiv in vsebinsko bogat program
Skladatelj, pianist, dirigent in pedagog akademik profesor Lucijan Marija Škerjanc je vsestransko obogatil slovensko kulturo in si prislužil kar štiri Prešernove nagrade: prvo l.1947 s Fantazijo za klavir in simfonični orkester, leto kasneje je odličje prejel za Drugi violinski koncert, l.1949 za kan-tato Sonetni venec, ki jo je spisal ob 100-letnici smrti našega pesnika, svojo rekordno bero pa je l.1970 dopolnil s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Malo kateri glasbenik je tako tesno povezan s Prešernovim imenom, zato je bilo vabilo Glasbene Matice nadvse posrečena izbira. Letošnja proslava, ki so jo po ustaljenem običaju oblikovali gojenci GM v bivšem Narodnem domu, je potekala v sodelovanju s Fundacijo Lucijan Marija Škerjanc ob podpori Zadružne kraške banke in je imela imenitna gosta: skladateljevega sina Noela, predsednika fundacije ter skladateljevo nečakinjo Tatjano Kralj, sicer tudi hčerko velikega slikarja Toneta Kralja, svojčas imenitno operno pevko in mamo žal že pokojne sopranistke Irene Baar. Ravnatelj GM Bogdan Kralj je izrekel toplo dobrodošlico gostoma, ki sta se kljub »sovražnim« vremenskim razmeram udeležila proslave; v kratkem nagovoru ni prezrl okvira, v katerem se vsako leto odvija prireditev Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture, stavbe, ki je nema, a zgovorna priča visokega kulturnega nivoja in več kot solidnega ekonomskega stanja, v katerem so v začetku 20. stoletja Slovenci skupaj z drugimi slovanskimi manjšinami oblikovali svoje kulturno in politično življenje kot polnopravni in enakovredni meščani takrat res koz-mopolitskega centra.
Proslava je vsako leto zasnovana po smernicah, ki želijo prikazati slovensko ustvarjalnost na glasbenem področju; včasih je ta izbira obrodila nekoliko manj prepričljive rezultate, letos pa gre pohvaliti delo pedagogov in učencev, ki so našli in naštudirali dokaj tehtne in prikupne skladbe. Zastopane so bile vse podružnice GM, od Trsta in Gorice do Špetra in Kanalske doline. Žžal je zaradi bolezni odpadel nastop klavirskega dua iz Špetra, program pa je bil kljub temu dovolj bogat.
Ljubka in otroški duši primerna je bila skladba Mirte Sancinove Pleši, pleši kosmatinec, ki jo je zaigrala mala pianistka Vida Peressutti, učenka prof. Xe-nje Brass, impresionistično obarvana je bila Deževna Pavla Šivica, ki jo je mu-zikalno podal Erik Macor, učenec prof. Nede Sancin. Učenka prof. Beatrice Zonta Tina Hussu je tekoče zaigrala Strojček Igorja Dekleve in Horvatovo Veveričko, iz Ukev pa je prišel Simone Vuerich, nadebudni učenec prof.Manuela Fighelija, ki se je zelo lepo odrezal v Pavčičevem Spominu na prvi ples. Prvi sklop malih pianistov je sklenil Ivan Antonutti, učenec prof. Zonta, ki je z izrazitim ritmičnim občutkom izpeljal Maličevega Harlekina.
Škerjanc je bil prisoten v programu s tremi skladbami: prvo, Arietto na G-struni, je ob klavirski spremljavi Claudie Sedmach s toplino podala violinistka Vera Sturman, učenka prof.Jagode Kjuder, dve Etudi - Adagio v septimah in Nokturno v sekstah - pa je ubrano zaigrala pianistka Rachele Valeri, učenka prof.Verenke Terčelj. Muzikalno, čeprav z rahlimi spodrsljaji, je Matej Jazbec, učenec prof. Terčelje-ve, izpeljal Kalanovo Nekega pomladnega jutra, čelist Jurij Lavrenčič, učenec prof. Andrejke Možina, pa je ob rahločutni spremljavi svojega očeta zaigral Vodopivčevo Ave Marijo. Prof. Možinova poučuje tudi lahko glasbo in na tem področju je tudi sama že prispevala nekaj skladb: na verze Mateja Bora je uglasbila Večerni motiv, otožno balado, ki jo je nekoliko plaho zapela Martina Drosghig ob klavirski spremljavi Mateje Jarc. Tudi pianistka Petra Grassi se je že preizkusila kot sklada-
Mladi glasbeniki iz vseh podružnic Glasbene matice so za Prešernovo proslavo skupaj s pedagogi pripravili pester program
kroma
teljica: tokrat je predstavila Senčno skico za flavto in klavir, ki jo je učenec prof. Erike Slama Marco Obersnel interpretiral s poglobljenim pristopom ob klavirski spremljavi avtorice.
Lorenzo Dari je svoj talent že večkrat pokazal in ga tudi ob tej priložnosti potrdil z živahno in prepričljivo izvedbo Glavnikove skladbe Tabadap: učenec prof.Tomislava Hmeljaka je ob klavirski spremljavi prof. Sedmachove na ksilofonu zablestel kot odličen tol-kalec, nekoliko manj običajnega instrumenta pa se je lotila Samantha Gruden, sicer solidna pianistka: pod mentorstvom prof. Maruše Pišljar ubira svoje prve korake na citri, glasbilu, ki je rahlo zazvenelo z ljudsko Dekle na vrtu. Zadnja skladba na sporedu je bila tudi najbolj drzna: Ekspanzija Primoža Ramovša, mojstra sodobne slovenske glasbe, ki je našel v flavtistu Carlu Venierju, učecu prof. Erike Slama, inteligentnega interpreta.
Šopki cvetja so nagradili ugledne goste in naši dve mladi skladateljici, knjiga in zgoščenka z 52 samospevi Lu-cijana Marije Škerjanca pa so bili dar Fundacije za vse nastopajoče učence. Tatjana Kralj je za vsakega našla pohvalno besedo ter se GM toplo zahvalila za dobrodošlo vabilo ter izrazila željo, da bi sodelovanje med ustanovama postalo še bolj tesno.
Katja Kralj
koper
Natečaj Moje
življenje je ustvarjalno
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je 12 Obalnih kulturnih ustanov, zbranih ob publikacijah Gledga in Svetilnik, pripravilo akcijo pod sloganom Ne pristajam na ponaredke - Moje življenje je ustvarjalno. Z njo nagovarjajo najširšo javnost in zato razpisujejo literarni in likovni natečaj na temo Moje življenje je ustvarjalno. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ne glede na starost, in se predstavijo z vsemi literarnimi oblikami besedil oz. z deli s področja likovnega ustvarjanja.
Žirija bo do 10. marca izbrala najboljši deli (eno literarno in eno likovno). Zmagovalec literarnega natečaja bo prejel dva premierna abonmaja Gledališča Koper, zmagovalec likovnega natečaja pa bo svoje delo lahko mesec dni razstavljal v izložbi Galerije Meduza. Udeleženci literarnega dela natečaja morajo svoja dela poslati najpozneje do torka, 29. februarja 2012, do 12. ure, na naslov kultura@to-smomiv.si, oz. svoje izdelke dostaviti v Galerijo Meduza (Čevljarska 34, Koper). Izdelki morajo biti podpisani, avtorji pa morajo pripisati oz. priložiti še točen naslov.
literatura - Ocena v dnevniku Osservatore Romano
Kardinal Ravasi zelo pozitivno o prevodu Rebulovega Nokturna za Primorsko
Ugledni italijanski teolog, bi-blicist in arheolog, predsednik Pa-peškega sveta za kulturo, a tudi Pa-peške komisije za cerkvene kulturne dobrine in Papeške komisije za versko arheologijo kardinal Gianfranco Ravasi je za sobotno izdajo vatikanskega dnevnika Osservatore Romano napisal dolgo, zelo naklonjeno oceno italijanskega prevoda romana Alojza Rebule Nokturno za Primorsko, ki je v okviru posebnega projekta Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta oktobra lani izšel pri založbi Edizio-ni San Paolo v prevodu Martine Cle-rici in pod naslovom Notturno sull'Isonzo.
List objavlja tudi sliko spomenika Filipa Terčelja v Šturjah, saj kardinal Ravasi v članku Vocazione di un servo inutile (Poslanstvo nekoristnega služabnika) poudarja, da roman v usodi protagonista Florjana Burnika predstavlja literarno preoblikovano, a resnično zgodbo Fili-
Alojz Rebula
pa Terčelja in z njim vseh primorskih duhovnikov, ki so trpeli zaradi treh totalitarizmov XX. stoletja, ker so hoteli ostati zvesti pričevalci svoje vere, naroda in jezika.
Kard. Ravasi primerja Rebulov duhovniški lik iz Nokturna s podobnimi duhovniškimi liki v delih Nu-ta Revellija, Maria Popilia, Lorenza Milanija in Rodolfa Donija.
O spremni besedi duhovnika in časnikarja Boža Rustje iz Kopra, ki je v italijanski izdaji Nokturna pred-
stavil Rebulo, njegov opus, a tudi našo primorsko usodo, pravi, da je očarljiva in prepričljiva.
likovna umetnost - Od jutri razstava v državni knjižnici v Gorici
V spomin na Darka Bevilacquo
Izčrpen pregled umetnikovih del ob dvajsetletnici smrti - Razstava z naslovom II sacro e le carte bo odprta do 12. marca
V državni knjižnici v Gorici oziroma v umetnostni galeriji Mario Di Iorio bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo posvečeno Darku Bevilacqui (1948-1991) II sacro e le carte. Ob 20-letnici smrti umetnika sta Marco Menato in Francesca Agostinelli v sodelovanju z Občino Červinjan poskrbela za nazoren in izčrpen pregled umetnikovih del, predvsem tistih, ki se lotevajo njegovih najljubših tem, in sicer svetega in mita.
Razstavo sta si kuratorja zamislila kot nekakšen potopis, ki ga sestavlja več razglednic iz krajev, ki jih je Bevilacqua obiskal. En del je tako posvečen Dalmaciji, kjer na slikah opazimo razpoznavne elemente Zorana Mušiča, drugi pa Japonski oz. azijskim panoramam ali tudi mestu Bari. Ob delih na papirju, risbah in slikah so na ogled tudi nekateri albumi fotografij in pa skice kipcev v različnih tehnikah - z akvareli, tempero, pisali in flomastri.
Bevilacqua je danes žal malo poznan, v njegovih delih pa so jasno vidne večkulturne prvine našega prostora. Razstava bo na ogled do 12. marca, in sicer od ponedeljka do petka od 10.30 do 18.30, ob sobotah pa le do 13.30.
26 Torek, 14. februarja 2012	PRIREDITVE
/
slovensko stalno gledališče - V petek, 17. februarja, v tržaškem Kulturnem domu
Pustni večer s komedijo in plesom
Zabavni večer se bo začel z enkratno ponovitvijo komedije Šoferji za vse čase v režiji Borisa Kobala in se nadaljeval s pustnim plesom ob glasbi tria Bodeča roža
V tržaškem Kulturnem domu so bili plesi prijeten običaj, ki ga Slovensko stalno gledališče skuša v zadnjih letih ponovno obujati z raznimi priložnostnimi pobudami. Tovrstni, družabni in praznični trenutki bodo ponovno na vrsti v petek, 17. februarja, s pustnim plesom, ki bo sledil enkratni ponovitvi komedije v režiji Borisa Kobala, s katero je SSG odprlo letošnjo sezono.
Ob 20.30 bo oder Velike dvorane prizorišče komičnih dogodivščin družin treh šoferjev, ki se z nerodnimi manipulacijami podajo v nevarno finančno pustolovščino. Komedija hrvaškega avtorja Mira Gavrana je ob nastanku leta 2000 parodirala nekatere spodrsljaje tedanje državne politike, v primorski priredbi pa idealno ustreza satirični debati o korupciji politikov, ki s svojimi manipulacijami postanejo vzor za manj spretne in vplivne prevarante. Šoferji za vse čase je zgodba o strategijah preprostih ljudi, ki se poslužujejo prisluškovanj in objavljanja zasebnih razgovorov za napredovanje. Boris Kobal je prikrojil tekst tržaškemu okolju z uporabo narečja in z duhovitim prikazom domače obarvanega družinskega vsakdana. V predstavi nastopajo člani igralskega ansambla SSG, gosta Minu
Kjuder in Tarek Rashid, Elena Husu pa bo vskočila v vlogo Amande.
Ponovitev komedije pa bo samo začetek dolgega pustnega večera, ki se bo takoj po predstavi nadaljeval s pustnim plesom in »sladkim presenečenjem« ob glasbi tria Bodeča roža. Giorgio Gustinčič, Paolo Foraus in Evald Crevatin bodo z izvedbami v živo zadovoljili vse glasbene okuse s širokim repertoarjem, ki bo upošteval karibsko toplino latinskoameriških plesov, sentimentalne kot tudi rockovske prizvoke mednarodnih hitov, nenazadnje tudi domače viže narodnozabavne glasbe. Vsi obiskovalci so seveda vabljeni, da se predstave in pustnega plesa udeležijo v maskah, saj je ples v SSG-ju primerna priložnost za razkazovanje kostumov, ki so vredni gledališkega odra, a je predvsem namenjen vsem, ki preprosto želijo drugačen pustni večer.
Vstopnica za predstavo in zabavo znaša 20 evrov. Abonenti, ki so na začetku sezone zamudili ogled predstave Šoferji za vse čase, bodo deležni posebnega popusta. Vstopnice so na voljo v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure, na dan predstave pa eno uro in pol pred začetkom.
Prizor iz komedije Šoferji za vse čase
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK Il Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 14. februarja, ob 20.30 / Pietro Grasso: »Per non morire di mafia« / Režija: Alessio Pizzech / Ponovitev: v sredo, 15. februarja, ob 16.00.
V	sredo, 22. februarja, ob 20.30 / Ronald Harwood; prevod: Masolino DAmico: »Servo di scena« / Režija: Franco Branciaroli / Nastopajo: Franco Branciaroli e con Tommaso Carda-relli, Lisa Galantini, Melania Giglio, Daniele Griggio, Giorgio Lanza / Ponovitve: v četrtek, 23. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 24. in v soboto, 25. ob 20.30 ter v nedeljo, 26. februarja, ob 16.00.
Dvorana Bartoli
V	torek, 21. februarja, ob 21.00 / Daniela Nicosia: »Galileo« / Režija: Daniele Nicosia / Nastopajo: Solimano Pantarollo e Piera Ardessi / Ponovitve: od srede, 23. do sobote, 25. ob 21.00 ter v nedeljo, 26. februarja, ob 17.00.
Gledališče Orazio Bobbio -
La Contrada
V	petek, 24. februarja, ob 20.30 / Vin-
cenzo Salemme: »L'astice al veleno«. / Ponovitve: V soboto, 25. ob 20.30, v nedeljo, 26. ob 16.30, v ponedeljek 27. ob 20.30 in v torek, 28. ob 16.30.
Gledališče dei Fabbri
Danes, 14. februarja, ob 21.00 / Ama-nita Muskaria: »Viaggio a Buenos Aires«. / Ponovitve: od srede, 15. do sobote, 18. ob 21.00 ter v nedeljo, 19. februarja, ob 16.30. TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 14. februarja, ob 20.45 / William Shakespeare: »ll racconto d'in-verno« / Režija: Ferdinando Bruni in Elio De Capitani. VIDEM
Novo Gledališče Giovanni da Udine
V	torek, 21. februarja, ob 20.45 /
Eduardo De Filippo: »Le bugie con le gambe lunghe« / Režija: Luca De Fi-lippo / Nastopajo: Luca De Filippo, Nicola Di Pinto, Anna Fiorelli, Fulvia Ca-rotenuto, Carolina Rosi, Massimo De Matteo
e Giuseppe Rispoli, Gioia Miale, Antonio D'Avino, Chiara De Crescenzo, Alessandra D'Ambrosio, Carmen An-nibale / Ponovitve: od srede, 22. do petka, 24. februarja, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Slovensko mladinsko gledališče
Zgornja dvorana
Danes, 14. feruarja, ob 19.30 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist« / Režija: Matjaž Pograjc.
Jutri, 15. februarja, ob 19.30 / Re-/de-/konstrukcija: »Razredni sovražnik« / Režija: Borut Šeparovic / Ponovitve: v četrtek, 16. ob 19.30, v petek, 17.,v ponedeljek, 27. ob 19.00 in v torek, 28. februarja, ob 19.30.
V	soboto, 18. februarja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / Režija: Vito Taufer
V	torek, 21. februarja, ob 19.30. / Svet-lana Makarovič: »Krizantema na klavirju« / Režija: Janja Majzelj.
V	soboto, 25. januarja, ob 17.00 / Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / Režija: Vito Taufer.
SNG Drama Veliki oder
Danes, 14. februarja, ob 18.00 / Vladimir Stojsavljevic: »Ljubezen in država«.
Jutri, 15. februarja, ob 19.30 / William
Shakespeare: »Beneški trgovec«.
Mala drama
Danes, 14. februarja, ob 20.00 / Györ-
gy Spiro: »Prah«. Jutri, 15. februarja, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana Generali
V	petek, 17. februarja, ob 20.30 / Ples / »Blaze« / Režija: Anthony van Laast; koreografije: Chris Baldock, Ryan Chappell, Mike Song, Lyle Beniga in Kenny Warmald. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. februarja, ob 16.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 16. februarja, ob 20.45 /
Koncert / »Quartetto Minetti« Maria Ehmer - violina; Anna Knopp - violina; Milan Milojicic - viola in Leonhard Roczek violončelo. VIDEM
Novo gledališče Giovanni da Udine
V	ponedeljek, 27. februarja, ob 20.45
/ Koncert / »Wiener Kammerorchester« / Dirigent in solist: Stefan Vladar
-	klavir.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD
Danes, 14. febuarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopa skupina »Food« ( Norveška
-	Velika Britanija).
V	torek, 21. februarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopa slupina »Nostalgia 77 s Jo-sajo Peit«. (Velika Britanija - Nemčija).
Gallusova dvorana Danes, 14. februarja, ob 20.00 / Koncert za Valentinovo / Nastopa Josipa Li-sac.
Slovenska filharmonija
Jutri, 15. februarja, ob 19.30 / Koncert / Nastopa: Marcin Dylla - kitara.
V	četrtek, 16. februarja, ob 19.30 /
Koncert / »Orkester Slovenske filharmonije« / dirigent: Emmanuel Villau-me / Solist: Adam Neiman - klavir. / Ponovitev: v petek, 17. februarja, ob 19.30.
SNG Opera in Balet
Danes, 14. februarja, ob 19.30 / Balet / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«. Koreografija in režija: Youri Vamos / Dirigent: Aleksandar Spasic. / Ponovitve: v sredo, 15. ob 12.00, v četrtek, 16. ob 19.30 in v petek, 17. februarja, ob 15.00.
V	soboto, 18. februarja, ob 11.00 in ob 17.00 / Balet / Bohuslav Martinsky: »Kdo je najmočnejši na svetu« / Režija: Tanja Pezdir.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1):
Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju.
Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792.
GORICA
Galerija kulturnega doma (Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava goriškega fotografa Borisa Prinčiča. Razstava sodi v spored pobud ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbir-
ka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 14. februarja 2012
27
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Transatira z Androm Merkujem in
Borisom Devetakom 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 8.00 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik
Rai Due
22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.30 Dnevnik - Punto di vista 23.40 Dok.: Almost True 0.30 Nan.: Past Life 1.10 Aktualno: Parlament
^ Rai Tre
Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: 90° Minuto Champions 0.00 Nočni dnevnik
H Rete 4
7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: I cannoni di San Sebastian (western, Fr./It., '68, r. H. Verneuil, i. A. Quinn) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Le comiche (kom., It., '90, r. N. Parenti, i. P. Vil-laggio, R. Pozzetto) 23.15 Film: Ray (biog., ZDA, '04, r. T. Hackford, i. J. Foxx) 2.05 Nočni dnevnik
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Aktualno: La tele-fonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.40 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Zodiac (triler, ZDA, '07, r. D. Fincher, i. J. Gillenhaal, M. Ruffalo) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
20.30 Glasb.: Sanremo 62° Festival della canzone italiana 0.40 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.15 Aktualno: Sottovoce
7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 1.20 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds: Suspect Behavior 21.50 Nan.: Criminal Minds
^ Tele 4
6.30 Aktualno: Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00
La l
lock, i. M. Rutherford, R. Moody) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 2.25 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: As-sassinio sull'Eiger (triler, ZDA, '75, r.-i. C. Eastwood, i. G. Kennedy) 23.20 Film: L'uo-mo dalla cravatta di cuoio (det., ZDA, '68, r. D. Siegel, i. C. Eastwood, S. Clark) 1.15 Nočni dnevnik 1.25 Aktualno: (ah)iPiroso
|r Slovenija 1
6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Risanke 10.45 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Platforma (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Studio City (pon.) 14.30 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Dok. odd.: Putinov režim (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.40 Ugriznimo znanost 17.40 0.55 O živalih in ljudeh 17.55 Nan.: Se zgodi 18.20 Minute za jezik 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. odd.: Obama in jaz 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Kratki igr. film: Literatura v gibanju 23.45 Dok. odd.: Torge 1.10 Dnevnik (pon.) 1.35 Slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal
|r Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.45 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.)
6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café ri-stretto
15.40 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Dok.: Wild -Oltrenatura (v. F. Cicogna) 0.30 Nan.: Romanzo criminale 2 1.30 2.35 Nan.: The Shield 2.20 Nočni dnevnik
7.00 Dnevnik 7.30 13.00, 16.00 Dok.: Pic-cola grande Italia (pon.) 8.0014.05 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 8.50 Dok.: Ca-podanno cinese a Hong Kong 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Talk show: A tambur battente 11.35 22.25 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.30 Variete: 80 nostalgia 13.30 Dnevnik 15.00 Aktualno: Sporti-va...mente 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici della terra 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Dok.: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: SMS Solo Musica e Spettacolo 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Nan.: F.B.I.
13.30 Peklenski izbor (pon.) 14.35 Bleščica (pon.) 15.10 Bilo je... (pon.) 16.05 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.35 Dok. odd.: Zgodbe izza obrazov (pon.) 17.05 Na vrtu (pon.) 17.35 Mostovi - Hidak (pon.) 18.05 Glasnik - odd. Tv Maribor 18.30 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 19.00 0.00 Glasb. dok.: Guča, srce Balkana (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Glasb. odd.: ;Muzikajeto 20.30 Nan.: Pri Pearsonovih 20.50 Igr. film: Circus Fantasticus (Slo) 22.05 Brane Rončel izza odra
(t Slovenija 3
6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.30 20.00 Aktualno 8.30 Poročila Tvs1 12.15 Tedenski napovednik 11.1516.30, 20.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 21.30 Žarišče 22.00 Studio City (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevisione - Pri-pr. Laura Vianello 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vas tedna 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 »Q« - trendovska oddaja 22.15 SMS - glasb. oddaja 23.35 Biker explorer 0.20 Čezmejna Tv - Tdd
pop Pop TV
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Aktualno: I menù di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Assassinio sul palcoscenico (krim., V.B., '64, r. G. Pol-
6.30 8.50, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.45, 17.10 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 14.00 Nad.: Pola (pon.) 9.05 Opremljevalci vrtov v zasedi (resnič. serija) 9.30 Boš res oblekla tole? (resn. serija) 10.35 Ljubezen ali denar (resn. serija) 12.05 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.50 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne
18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Telo kot dokaz 23.25 Nan.: Zvit in prebrisan 0.20 Nan.: Nevarna igra 1.15 24UR (pon.) 2.15 Nočna panorama
A Kanal A
7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 13.25 Nan.: Vsi županovi možje 9.25 15.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.5016.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Očka, ne ga srat! (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet
20.00 Nogomet: Uefa - Liga prvakov, Bayer Leverkusen - Barcelona, prenos)
23.00 Liga prvakov: vrhunci dneva 23.30 Film: Faktor smrti (ZDA) 1.15 Top Gear (avtom. serija) 2.15 Love TV
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Obmejni pogovori - kalejdoskop dogodkov in ljudi; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripravlja Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl, 6. nad.; 18.00 Iz dežele Luži-ške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: ekologija; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: Sidd-harta v Trstu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45
Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.45 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.