Inseriti se sprejemajo in veljÄ tristopua Trstu:
8 kr., če se tiska lkrat,
IV	>>
** II t» ,1 II - ,1
16 II II II II 3 -I
Pri večkratnem tisftanji se eena primerno tmanjša,
Rokopisi
Be ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Nsroinino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija ra Starem trgu b. št. 16
«t mjmMmm
»lili 1 Muk
Političen list za iloTiiski aarai.
Po pošti	prejeman velia:
Za ceio ieto	. . 10 gl. —
sa pol leta	, . 6 .. —
ta četrt leta	. . •„' 50
kr.
V administraciji velja:
celo leto . . 8 gl. 40rk»^.«?
+ „ 20
'ii
Za
r.a pol leta
ta četrt leta . .	„ ;1(1
V Ljnhljani na dom pftiijljsu velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in sicer
v torek, četrtek in soboto.
Grof Hohenwart.
Grof Hohenwart je eden tistih mož, ki imajo mnogo prijateljev, pa tudi mnogo sovražnikov. On sam to ve, in se ne zmeni za to, kakor kaže njegov izrek: „Viel Feind, viel Ehre". V novejšem času se njegovo ime pogosto imenuje. Vstavoverni listi, dobro poznavajoč odvažnost tega moža, si mnogo prizadevajo , da bi ga odcepili od federalistične stranke. Oni dobro slutijo, da je sedanja politična sistema došla k začetku svojega konca, da bode treba resno misliti na spravo in zadovoljenje vseh narodov in po raznih prikaznih je soditi, da nihče tega ne more izvršiti, kakor Hohenwart. Zato se tolažijo ali vsaj kažejo tako, kakor da bi bil grof Hohenwart svojo stranko že zapustil; olepšujejo mu tako rekoč prehod k vstavoverni stranki. Pa kakor mi svojega rojaka sodimo, on ni veternjak, in se po priliznjenih besedah ne bo dal prevariti, kakor se poprej napadov, zasmehovanja in groženja ni ustrašil. Mi sodimo, da po padcu sedanje centralistične sisteme Avstrija nima moža, kteri bi tako lahko zamogel federalistično si-stemo vvesti, vtrditi in cesarskemu dvoru nasproti zastopati, in vse različne narode s krepko roko skupaj držati in vladati, kakor ravno grof Hohenwart. Nemci bi Čeha ali kakega Slovana po nobeni ceni ne hoteli za ministerskega predsednika, med Nemci pa ni takega moža, kteremu bi ob enem drugi narodi lahko zaupali, in kterega bi tudi Nemci sami spoštovali, kakor spoštujejo Hohenwarta. Recimo, da se sostavi ministerstvo iz vseh narodov avstrijskih; ali ne bodo Nemci vsakega svojega rojaka kot izdajalca proglašali, kteri bi v to ministerstvo stopil, kakor so storili s Sehiitle-tom? S stra-hovanjem, z zmerjanjem in večnim zasmehova-
Turške šole.
Zanimivo je primerjati krščanske. šole z mohamedanskimi, ker se tako bolj očituo pokaže visoka cena odreje krščanske mimo mo-hamedanske; vzlasti pa se nam to sedaj vidi potrebno, ko se tu in tam premalo čisla krščanska odreja.
V novejših in v najnovejših časih se vse ozira na otomansko cesarstvo v Evropi; poglejmo tedaj tudi mi, kako je šolstvo v teh deželah napredovalo, ker sultan Mahmud in njegov naslednik sta spoznala, da je tu treba prenaredbe in zboljševanja.
Prve mohauiedanskc šole so bile osnovane takoj, ko se je izlam začel. Arabska ljudstva sploh niso znala ne brati ne pisati; pisati namreč je preroka naučil angelj Gabriel po znanem prvem čudežu. Tedaj je bilo treba šol za poduk v branji in pisanji in osnovali so takoj pri vsaki mošeji šolo, v kteri so pod-
njem bi ga spravili ob pošteno ime pri Nemcih. Grof Hohenwart pa se vseh teh pritiskov ne boji, on tudi nemškim liberalcem s svojo vednostjo, s svojim možatim postopanjem, s svojo mimo pa krepko in samosvestno besedo toliko imponira, da mu ue morejo do živega. Nemo rejo mu odrekati državniške zmožnosti, ne morejo mu odrekati poštenosti, tudi ga niso mogli očrniti pri dvoru, čigar zaupanje še vedno vživa. Toraj je on res mož, ki je zmožen prevzet: predsedništvo federalističnega ministerstva.
To se pa tudi vidi iz njegovega programa, iz njegovega poslednjega govora v državnem zboru. V Avstriji se ne da stalno goniti enostranska narodna politika, ki bi vstrezala le enej narodnosti. Za dotični narod bi b lo to morebiti za nekaj časa dobro, če bi se namreč drugi narodi ob enem ne zatirali, morebiti pa tudi ne, a dolzega obstanka bi ne imelo, ker bi naposled naletelo na velikansko in nepremagljivo opozicijo drugih narodov, in bi moralo kmalo razpasti. Le Hohenwartov program obeta biti vsem pravičen, le on je v stanu pridobiti morda tudi Nemce nu svojo stran; pred njegovo eneržijo in državniško modrostjo se bodo upognili tudi razni federalistični elementi, kteri bi se utegnili pod kakim manj odvažnim možem med seboj zdvojiti na veliko veselje vstavovercev, kar ne bi bilo čisto nemogoče, če pogledamo na različne težnje federalistov, na razprtije med Poljaki in Rusini, med Slovenci in Italijani, med slovanskimi in nemškimi Pemci.
Če je toraj grof Hohenwart mož, kteri je najbolj sposoben, sostaviti in vladati federalistično ministerstvo, moramo se čuditi, da se celo med federalistično stranko nahajajo taki, | ki tega moža neprestano napadajo. Posebno ga i prijemlje v novejšem času praška „Politik"
učevali duhovniki iu cerkveniki. Sploh je to tako ostalo notri do današnjega dne. Otroci ubozih t. j. dečki (ženski spol nima šol; dekliške šole v Carigradu so še lc iz najnovejših časov) hodijo v te začetnice od 5. do 8. leta. Z obrezovanjem se navadno končuje šolski čas. Številjenja ali sicer druzih naukov se ne uče v teh šolah. Predmet vsemu podučevanju je koran; ta je njim berilo; časih se ga morajo nekaj, časih pa tudi vsega iz glave naučiti; pred vsem morajo znati zapovedane molitve. Pišejo s peresi iz trsta; gosja peresa niso navadna, a bi tudi ne vgajala arabskemu pismu, niti bi se ne moglo ž njimi pisati na perga-ment, ki je s slonovo kostjo vglajjn tako, kokor steklo. Trstave cevi, ktere prodajajo v Carigradu, dajo vselej troje peres; poostrijo in vrežejo je z zbrušeno ploščico iz slonove kosti. Tinta je zelo temna, in nekako podobna našemu tiskarskemu črnilu. Pisalnik, kakoršnega imajo učenci in pisarji ali iz bakra ali iz srebra za pasom ali v žepu na prsih, je po-
vedno ostreje, kar menda najbolj pride od tod, ker Hohenwart proti volji staročeske stranke v državni zbor hodi, in tako še moravske poslance zapeljuje. To je vzrok za politične kontroverze, nikakor pa ne za ostre napade, zlasti če se pomisli, da se je Hohenwart za časa svojega vladanja najbolj za Čehe poganjal in da so mu ravno češki fundamentalni členi vrat zlomili. Če Hohenwart v državni zbor bodi, ima gotovo svoje tehtne vzroke, in gotovo ravno toliko zaupanja zasluži, kakor tisti, ki tudi iz tehtnih vzrokov v državni zbor ne gredo.
če se pa Hohenwartu očita naš slovenski mandat, moramo reči, da ga mu mi še nikoli nismo očitali, ker vživa še vedno naše zaupanje, ktero mu je gotovo tako dolgo, dokler on svojih dosedanjih načel ne zataji, česar pa ne pričakujemo, in pričakovati tudi najmanjega vzroka nimamo.
Vzhodno vprašanje v dunajskem državnem zboru.
Vzhodno vprašanje v državnem zboru je dovršeno; a vse to besedovanje se nam dozdeva prazno, ker avstrijska zbornica nima tiste veljave, da bi se moral minister vnanjih zadev mnogo na-njo ozirati, in Greuter je pravo zadel, ko je rekel, da od tega besedovanja nima nihče nobenega dobička razun ministra vnanjih zadev, ki zdaj lahko stori — kar hoče. Ako Andrassy pade, vrgli ga bodo vse drugi faktorji, kakor je avstrijska zbornica. Če ministerstvo Auerspergovo, ki je iz te zbornice izšlo, sme tej zbornici oponirati, in ga ona ni v stanu vreči, toliko manj se je bo vstrašil Andrassy. Nezdrave razmere naše vstave pripuščajo glavno moč silam izvan zbornic, in ; zunanje sile so na našo politiko veliko večega
doben mali pištoli; v cevi so peresa in slono-kosteni nožič, a v širjem delu je tintnik in mehak vosek za pečatenje pisemsko. Razun koledarjev, popirja in pisalnikov prodajajo trgovci tudi abecednike in šolske knjige; v Carigradu jih je veliko treba.
Začetne šole se imenujejo „Methebs" in so vselej pri mošejah druge vrste, a kolegije in visoke šole, ki se imenujejo „Medresse", so v zvezi z velikimi mošejami. Začetno šolo nadzoruje „iman", duhoven pri mošeji. Poleg teh šol so pa Še šole pri pokopališčih, vodnjakih iu samostanih z derviši; te so vstanovili zasebniki. Nauk je brezplačen, samo malo prostovoljno darilce se daje učeniku. V Bohari je skoraj v vsaki ulici začetnica; spozna pa se na tem, da vrata in okna, ki so zagrnjena s preprogami iz trsta, vodijo na ulico.
Kako so začetnice po znotranje vredjene, kakšna je metoda, kakšni učni pripomočki in kakšen jim smater, to ni bolj natančno znano. Mogoče pa, da podaja 39. makama
vpliva, nego notranje politične stranke. Avstrijska politika, notrauja in zunanja, je lioiiila še vedno svojo čudno pot, ne oziraje se na Greuterje in nc na Fanderlike, ne na Fuxe iu ne na Kuraude; tako se bo zgodilo tudi v prihodnje.
Kakor dr. Vošnjak povdarjal je tudi dr. Fan d er lik v svojem govoru stališče slovansko in sočutje Slovanov za kristijane na Turškem. „Mi imamo za svoje slovanske sobrate najbolj živo sočutje, je rekel, iu popolno priznanje za hrabro vojno srbsko. (Veselost na levi.) Oe se uu m tam to tudi smešno dozdeva, mi imamo popolno pripoznanje za hrabro vojno srbsko, ki z največo odločnostjo vzdržuje jako neenak boj. (Veselost ua levi, pohvala ua desni.) Ta boj, ki ga Srbija tako hrabro bije, nam je v tolažbo, da se bode vzhodno vprašanje vgodno rešilo. Želimo pa, gospoda moja, da bi se Avstrija te rešitve vdeležila, da bi našim bratom, ki pod jarmom turškim zdihujejo, ua pomoč hitela, iu sicer z ravno tisto pravico, s ktero ste vi pred 12 leti zahtevali, da naj Avstrija Šlezvik-Holstein oprosti jarma danskega, ter mislim, da nam te pravice tudi ne bosie odrekali. (Dobro na desui.) Kakor tedaj vidite, so moja načela v popolnem nasprotji z načeli nasprotne stranke, ki imajo svojo korenino v nekaki strankarski strasti. Vsaj to moram strankarski strasti prisojevati, kar je neki govornik iz središča govoril, da bi bil opravičil klanje na Bulgarskem. S posebnim zadostenjem omenjam, da ravno ta govornik je o Avstriji tako poniževalno govoril, da je morala vsakega rodoljuba rudečica obliti. (Dobro na desnici.) On je ohranitev Turčije zapisal na svojo zastavo; a ta ohranitev je nemogoča, razun če se iz tega, da Turčija že poldrugo sto let hiti proti svojemu poginu, sklepa, da bode še poldrugo sto let potrebovala do razpada. Toda novejši čas svoje račune hitro izvršuje in po mojem mnenju se Turčija poldrugo desetje let ne more več držati/-
Govornik potem dokazuje, da Turčija, ki je že dalj ča-a pod varstvom (kuratelo) Evrope poleg kristijanov ne more obstati, in zavrača tiste, ki povdarjajo postavnost njeno in jo pri merjajo s Poljsko, ter nadaljuje: , .Puljci so bili skoz stoletja v sredi Evrope živeč narod, narod krščanski, ki se je po svojem kralju Janezu Sobieskemu ravno v tem kraju (na Dunaju) skazal. Delitev Poljske je bila pregreha, vničenje Turčije je evropejska jiotreba. (Dobro na desni.) Kako se pa tudi vi (na levi) morete sklicevati na pravico in postavnost Turčije? Ali mar kralji banoveranski. volilni knezi
haseuski in nadvojvodi avstrijski na Italijanskem niso bili ravno tako postavni vladarji, kakor ubogi ostanki osmanske druhali v Evropi? (Pohvala na desni; oporekanje na levi.) Ali mar niste pripustili, da so bili ti odstavljeni? (Klici na levi: kje, kdo, koga mislite?) Ali niste brezozirno zavrgli s pismi potrjenih pravic kraljestev in deželja? (Pritrjevanje na desni, oporekanje in veselost na levi.) Ali niste vstave prelomili? (Živahna veselost na levi.)
Pa tudi zdaj, se mi zdi, nimamo vzroka zaupati državi, ki s pismom velikega mufta odpravlja pogodbe, češ, da moslimom niso ugodne in po koranu neveljavne. G. poslancu pa, ki je včeraj aneksijo potrdil, le kedar gre za Nemčijo, odgovorim, da Bosna je avstrijska dežela, da je vsled karloviškega miru naša. Pa se ve, da je le slovanska dežela. (Dobro na desni.) Mi smo Ogersko Turkom iztrgali proti njeni lastni volji in proti volji Zapolyev in Tükölyev, a čas Tökölyev se ue bo več povrnil, ker Turčija ni več tako močna, da bi polumesec svoj vrh Bude nataknila....
Naša naloga je bila omiko proti vzhodu širiti. Kako pa smo izvrševali to nalogo? Ktero omiko so nam prinesli? Posilstvo iu ponem-čevauje. Imenujejo se omikouosce, pa so s tem imenom že tako daleč prišli, da je v Evropi za-nje postal že v posmeh. (Veselost na desni.) Neki g. poslanec je tožil, da je vnanja politika avstrijska v nesrečn li rokah; pač res, pa tudi notranja politika je v nesrečnih rokah in ču dim se, da se pritožujete. Saj ste jo vedno podpirali, vi ste jo zredili in nehvaležno je da sedaj to zabite. (Pohvala na desni.)
Neki drug govornik je izustil veliko besedo o magnetni igli, po kteri uaj Avstrija vravna svojo zvezo (alijanco.) Ta igla pa ravno tako dobro kaže v Berolin kakor v Petrograd. (Na desuici klici: lies jel) Previsokega gospoda m'nisterskega predsednika pa si drznem vprašati, kteri pomen je mngnetni igli dal, ko je pr. teh besedah tako očitno svojo zadovoljnost pokazal? (Veselost pri mizi ministerski.) Velike besede tega politikarja o magnetni igli se slabo podajo državi, ki se kuže slabo. To slabost ste vi napravili, ker ste \ažen del prebivalstva, Slovane, izključili od političnih pravic in Slovane potlačili za Helote. (Pohvala na desni. Ugovarjanje na .levi.) . . .
Vlada je rekla, da hoče v primernem času, morda kadar jo bomo mi hvalili, vi pa grajali, odstopiti. Zakaj pustite, da vlada pra-lomljuje svojo besedo, ko je razrešitev zvezve prišla? Zakaj ne sklenete adrese, da bi te
gospode spravili iz njihovih služeb? Vi tega ne storite, ker veste, da vkljub izjavi svoji vlada sama določi, kedaj pride čas razrešitve in da zamore naposled še razpustiti državni zbor in da bi se pri novih volitvah ljudstvo ue moglo vstavljati vladinemu pritiskovanju. (Viharno oporekanje na levi, pohvala na desni.) Poglejte državo avstrijsko, kako jo je vaše gospodarstvo in vaša vlada na nič spravila v motnem, denarnem in političnem oziru. In vendar zahteva sedanji čas vse držvane moči. Nikar ne mislite, da je s premirjem, ki je zmagi pri Djuuisu sledilo, vzhodno vprašanje že odpravljeno. On , še biva in zahteva rešitve in nemudoma; prihodnost Avstrije je odvisna od tega, da Avstrija v to vprašanje seže, in zadnji čas je, da drugači postane. Prilično je včeraj g. Demel opomnil, da ne bodemo vojske, če bo treba na vojsko iti, več pričeli s stanovsko vojaščino, ampak vsled splošne vojaške dolžnosti z ljudsko vojno; ta vojna je po večjem kri od naše krvi (dobro, dobro na desni, nemir na levi), in če naše pravice tukaj tako ginejo, če tako z nami delate zdaj, ko še Slovani na Turškem dobe svoje pravice, mislite li, da boste uašli požrtvovalnih vojakov, kakoršnih potrebujete? (Na levi klici: tako? Dobro na desni.) Konečno zakličem ne vam, ampak ministrom: Caveant consules.
Govor Fanderlikov je stranko vstavoverno spravil sicer večkrat ua kviško, a takega viharja, kakor so ga ti gospodje sicer pri enakih prilikah radi napravljali, piše dopisnik „Politike", zdaj ni bilo. Temu dopisniku se med drugim jako važno zdi vprašanje govor-nikovo do ministerskega predsednika, zakaj da je pohvalil nekega govornika zarad magne-tične igle. Nekteri so mislili, da je bila ta pohvala ironična, a ko je g. predsednik po govoru čestital govorniku, videlo se je, da je bila pohvala odkritosrčna. Ko je g. Fanderlik v govoru svojem te polivale omenjal, piše „Politik", se je knez namuzeval, državniki v di-plomatični loži so pa jako čudno gledali.
„Hari-ja — iz 12. stoletja, dasiravno velja kot ironija, nekako podobo od tega, kakšen je arabski „Metheb."
Kar se tiče višjih šol, kterim so začetnice le pripravljavnice, imajo v njih mladi ljudje dovršiti tečaj, ki traja po več let. Začenjajo s turško gramatiko in sintakso in prostopajo počasi k retoriki, logiki, filosotiji, dogmatiki, pravništvu in včasih k matematiki. Sultan Mahmud II. je sam vteraeljil 18 tacih kolegij. Turški dijaki se imenujejo softa, kar toliko pomeni kakor ogorele duše (verbrannte Seelen) ali smojke. To ime prihaja od tod, ker so bledi na oči; večina izmed njih se odlikuje s svojo bledoličnostjo, ali že to prihaja od prevelikega truda, ali od pičle hrane, ali od obojega skupai? Na javne stroške se podučujejo, ter dobivajo stanovanje in enkrat na dan hrauo; za vse drugo morajo skrbeti sami. „Medressc" so razdeljene v več razredov, po stroki, za ktero izobražujejo. Nektere so za bogoslovce in juriste (to oboje je skupaj, ker
koran veleva postave veri in pravu), druge v izobraženje učenjakom in vraduikom v navadnih javnih vradib. Učenci, ki merijo na višjo stopinjo, n. pr. na službe v ministerstvu, ti se morajo poleg lepopisja, aritmetike, turškega jezika do dobrega in pravuištva, učiti tudi arabskega in perzijskega. Ako hoče oče, da njegov sin postane bogosloveo, tako ga da, ko je začetnico dovršil, s 15. ali 10. letom v ,,me-dresso", kjer dobi stanovanje; sicer mu pa pripušča, da se sam kaj nauči. On čita knjige; korana se uči na pamet, in še iz trideset drugih bukev, ki namestujejo koran, ali so zbirka legendna. Ako se dijak izpusti, preden je tečaj dovršil, vmestijo ga za cerkvenika (sufi ja) ali učenika na kaki mali mošeji. Med velikim številom prosjakov, ki jo v Bohari, je zmirom nekaj skaženih bogoslovcev, ki se niso izšolali, pa po bazarih in javnih trgih kriče pripovedujejo izreke in blagoslavljenjc iz korana, poslušalci jim mečejo drobiž v dar ali za plačilo.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. novembra.
Avstrijske dežele.
V d rž .trumi /Jioru so 11. t. m
obravnavali prenaredbo politične uprave. Gospodje namreč previdijo, da okrajni glavarji svojemu poslovanju ne zadostujejo, da je treba upravne vradnike po okraju razdeliti. A mislijo, da se to najlaglje zgodi, če se srenjam zopet navali n°kaj posla, ki ga dozdaj opravljajo okrajna glavarstva. Proti temu predlogu je najizvrstnejši govoril g. Ilerman, ki je dokazoval, da bode vse bolje, če država deželam dovoli več avtonomije. Govor ponatisnemo prihodnjič. Tudi grof Thum sc je oglasil proti predlogu ter priporočal, da naj se zopet vstanove komisarji, kakor so bili pred letom 1850. V ravno tej seji je poslanec Neuwirth s 54 tovarši vlado interpeliral, je li res deželnim predsedništvom razposlala okrožnico, da naj še bolj ostro kakor doslej pazijo na časnikarstvo? Ministerski predsednik je odgovoril, da je to res, ter je prebral dotično okrožnico, v kteri predsedništvom priporoča policijskim vradom naročiti, da naj strogo pazijo na časnikarstvo in izvršujejo svojo dolžnost, t. j. konfiscirajo liste, ter naj njihova službena gorečnost nikakor ne pojenjuje, če bi tudi državna pravdništva sem ter tje mislila, da ni potrebno listov prejeti.
fr, Gori^kegti dohaja vesela novica, da so bili pri volitvah velikega posestva iz-
voljeni trije kandidati slovenski, namreč: Ign. i Kovačič, Faganel in Kocijančič.
Vuanje države.
% bojiSča. Listi so zdaj kaj dolgočasni. Nič ko konferenca in konferenca. Ali bo, ali ne bo? Prvi piše: v Carigradu bo, drugi piše: v Bruselju bo, tretji reče: vidva nič ne vesta, v Bernu v Švici bo. Eden pravi: vsaka vlast pošlje dva zastopnika, drugi piše: Rusija ne dopušča, da bi bila Turčija zastopana. Na to pride eden, in reče: prazno govorjenje, iz konferencije nič ne bo itd. Angleška bojda neče avtonomije za Bulgarijo, drugi so zopet needini o pomenu besede „Bulgarija", ker taka provincija politično ne eksistira, narodnostna Bulgarija se pa zopet ne vjema z geografično. Tako je pisarenja brez konca iu kraja, pa nihče ne vč, pri čem da je. Le to je znano, da se vse na vojsko pripravlja, in če pride do kake konferencije, se bodo na njej vlasti še le prav sprle, in konferencija bo rodila veliko vojsko, kakor do zdaj še vsaka. Morda se bodo sprli že pri določenji mejne črte, kajti Srbi jo hočejo potegniti preko Deligrada, tako da bi Djuniš in vse vzete pozicije na severu od Deligrada nazaj v srbske roke padle. Turki pa težko, da bi jih hoteli nazaj dati.
Srllija misli za čas premirja večino vojakov spustiti domu, ker je pomanjkanje živeža jako občutljivo. Če maje v je 11. t. m. odšel na Rusko; pred odhodom je s knezom obiskal še vojaške bolnišnice in vojakom razdelil križce takovega reda. Tudi je neki zahteval, da naj se ruska majorja Sjelov in Peterson, ki sta komandirala pri Djunišu, postavita pred vojaško sodnijo. Ilorvatovič je vodil reservo in se boja ni nič vdeležil. Vojni minister Nikolič hoče na vsak način odstopiti.
T\Ta Vinskem delajo velikanske priprave za vojsko, ker so prepričani, da Turčija nasvetov konferencije ne bode sprejela. Odesa je že vtrjena , tudi v Nikolajevem in Orjakovem so trdnjavska dela že dovršena. V Moskavi so se 10. t. m. caru poklonili pleme nitniki in mestni odborniki, kterim je car odgovoril: ,, Zahvaljujem se vam za čutila, ki ste mi jih razodeli pri sedanjih političnih homa-tijah, ki so se pa že nekoliko bolj pojasnile. Z radostjo sprejmem vašo adreso. Znano vam je, da je Turčija odjenjala moji tirjatvi, da naj se nemudoma sklene premirje in konec stori nepotrebnemu klanju v Srbiji in Črn igori. Črnogorci pokazali so se pri tem nmiakem boju kakor vselej prave junake O Srbih pa tega žalibog ne moremo reči, dasi je bilo med njimi mnogo naših prostovoljcev, kterih veliko je kri prelilo za slovansko reč. Vem, da ima vsa Rusija z menoj živo sočutje za trpljenje naših sobratov po veri in krvi. A meni so prave koristi ruske najdražje; do zadnjega hočem varovati kri rusko. To je vzrok, zakaj sem si prizadeval in si še bom po mirni poti zboljšati stanje kristijanov na vzhodu. V prihodnjih dneh prično se v Carigradu obravnave med pooblaščenci 6 velikih držav, da se določijo pogoje miru. Moja najprisrčnejša želja je, da bi se vsi zedinili. Če se pa to ne zgodi in bom videl, da ne dosežemo tistega, kar po pravici zahtevamo od Turčije, imam trdno voljo ravnati samostalno in prepričan sem, da se bo cela Rusija na moj klic vzdignila, če bi se mi zdelo potrebno in bi čast Rusije to zahtevala. Tudi sem prepričan, da bode Moskava kakor vselej dajala dober zgled. Bog nam poningaj dovršiti naš sveti poklic." Ta nagovor ne kaže, da se bode vzhodno vprašanje rešilo mirno, ampak odločno pove, kaj misli Rusija storiti, in prilike bo imela več ko dovolj.
Turčija hoče Avstrijo neki prositi, da bi ji ladjišče na Kleku za čas premirja zopet odprla. — Iz Peš ta se „N, fr. Pr." telegrafuje, da po poročilih dunajskih se je Turkom dovolila poraba ladjišča ob Kleku, za dovaže-vanje živeža iu oskrbovanje ranjencev.
Rima se poroča, da za državnega tajnika mesto umrlega Antonellia je imenovan dosedanji pronuncij pri kraljevem dvoru španjskem, kardinal Simeoni.
Angleška je začela rožljati z orožjem. Pri neki pojedini je namreč ministerski predsednik Disraeli izrekel zaupanje, da se bode vzhodno vprašanje mirno rešilo; če pa nastane vojska, je Angleška vsled bogatih svojih virov zanjo bolje pripravljena, kakor druge dežele, in ona se bode bojevala, dokler se pravici ne zadosti. Če s to izjavo primerimo ogovor cara ruskega v Moskavi, pač ni dvombe, kaj bode prihodnost prinesla.
"V severni Ameriki so bile 7. t. m. volitve poslancev, ki imajo 6. decembra voliti državnega predsednika. Nekteri listi poročajo, da je zmagala federalistična ali demokratična stranka, ki namerava za predsednika voliti Ti lden-a, eni pa trdijo, da izid prvotnih volitev je še dvomljiv, ker iz Floride in južne Karoline še ni zanesljivih poročil, in da ima kandidat centralistične stranke, Hayes, še vedno nekoliko upanja zmagati. Med ljudstvom vlada velika razburjenost.
Izvirni dopisi.
Ik Dolenjskega, 10. novembra (V r a v n a n j e d u h o v s k e p 1 a č e.)
Parturiunt montes, nascitur . . .
Diffieile est, satyrani mon seribere.
Zadovoljen duhoven.
Ne bojte se gospod vrednik, državnega pravdnika! ne bom jaz pisal satire — pisal bom golo resnico! Začnem.
Ilvala Bogu I rešeni smo. Padla je drob tiuica od bogate mize državne tudi med nas uboge, dolgo prezirane duhovnike. Resnično, duhu časa se nihče ne more ustavljati. Ob času, ko ima vsak učitelj in vsaka učiteljica (ki je tudi neomožena!) najmanj 400 gld. letne plače, ko so tudi žandarji gospodje s 400 gld., ob času dragine, ogromnih davkov, visokih plačil poslom; ob času splošnega pomanjkanja denarja, ob času marsikterih neizogibljivih izdaj, ki jih nekdaj ni bilo, so se dobrotljivo in milostno ozrli na nas črnuhe, ki prav za prav nič ne zaslužimo, in so nam stalno plačo zdatno povikšali. Veselite se in veselja poskakujte vsi duhovni pomočniki po deželi: 300 goldinarjev I Kdo bi bil to mislil, kdo toliko pričakoval! ltadi böte hodili po hribih in dolinah, po grapah, po snežninah, po mrazu in vročini, v dežju in snegu, po ledu v nevarnosti življenja, v vedui nevarnosti prehlaj nja in smrti; radi böte z otroci po šolah se mučili, cele noči in dneve spovedovali, se izobraževali, učene bukve kupovali, vaš trud vam je obilno, očitno poplačan! Radi böte trkali od hiše do hiše na vrata, radi lazili od zidanice do zidanice ter s hvaležuim srcem sprejemali biro, vsaj je to naša lepa plača, ki se tako lahko skupaj pospravlja. — Veselite se gospodje po mestih! 400 goldinarjev 1 pa vsak dan trumo beračev gosposkih in strganih! Lahko jih böte bogato obdarovali, pa še zraven lepo, elegantno oblečeni hodili, izbrano kosili. Radujte se vi fajmoštri po deželi, obdarovani ste še bolj bogato, 500 goldinarjev I In kar je največ vredno: vi, ki ste na obširnih farah, hribovitih, ki
imate do zadnjih hiš po 3 ure daleč, ki imate več spovedi, več previdovanja, več nauka, več pisanja — ravno toliko böte imeli kakor „passer solitarius" v malem kotičku, ki vsih svojih 400 duš lahko iz farovža skupaj skliče. Da imate mestni gospodje župniki veliko večo plačo, je popolnoma prav! Vam ni treba po 2, 3, 4 ure daleč po vsako malenkost, po meso pošiljati in drago pota plačevati; vam ni treba ne po leti ne po zimi škornjev močiti, vam se ui treba vbijati s poljedelstvom, s posli; kar na dom vam lepo prinesejo kvartale, in lahko rečete: Hvala Bogu, da nimam kmetije! Oh radi böte vsi skupaj duhovni opravljali zastonj cel kup vsta-novljenih sv. maš, zakaj ste jih sprejeli? — Ko bi jih ne imeli, dali bi vam iz blagajnice toliko več, in vi bi imeli proste manualne štipendije.
Posebno zavidujem tiste, ki so tako lahko dobili za lepo besedo po 200, 300 gld. državne podpore, zakaj g. Stremajer tudi vas ne pozabijo in pravijo v § 27: „Anliisslich der Anweisung der neuen Bezüge sind alle j e u e Beträge einzuziehen, welche einzelnen Seelsorgegeistlichen zur Aufbesserung ihrer Subsistenz bisher bewilligt worden sind". Kdo bi bil prej to verjel, ko se je še od kompe-tentne strani govorilo, da se bode vsakemu letna plača za toliko zvikšala, kolikor bode prosil podpore! Blagor tudi vam deficijentom, zdaj böte še le lahko umirali, pa vendar ne umrli, zakaj 210 gld. je za življenje premalo, za smrt preveč! Gospodom župnikom večih far bo posebno dopadel fasijon, kamor bodo prav vestno zapisali,,Schreibgebühren für geistliche Functionen"; potem toliko pisanja, ki ga morajo prav zastonj opravljati za različne c. k. urade. Vsim duhovnom bo dopadla zadnja rubrika v fasijonu: „sonstige Einnahmen"; kamor bodo lahko zapisali vsak groš, ki ga dobijo pri molitvah za mrtve, vse dojače, ki jim jih stiskajo ljudje pri sv. previdovanji, pri krstih itd; potem je prav veliko vreden § 6: „Bei Einkünften, welche nur auf einer tatsächlichen Uebung beruhen, ist ein 25% des Durchschnittsertrages nicht übersteigender Abzug gestattet"; sem spada seveda tudi vsaka prostovoljna bira, ki bi jo radi vračunili. Zoper ta § ne bomo protestirali, ker nam mora vse eno biti, če je bira prosta ali določena in vpisana; to lahko iztožiš, prve pa ne, in prav ti mora biti, če ti nobeden nič ne da.
In tako gre blagodar skozi vse §§ postavnega načrta. Ko bi ne vedel, da je g. osuo-valec sam tako učen in prebrisan, da je staknil vse kote, kjer zamore duhovnom kaj odščip-niti, ne — pomagati, mislil bi, da mu je kak duhoven, njegov ljubljenec, vse to narekoval. Tako pa moram ves začudeu, omamljen od tolike sreče le zaklicati: Kako bi toliko dobroto po vrednosti cenili?! Ker smo sami preslabi in nezmožni, ne ostane druzega, kakor da se ves episkopat avstrijski g. Stremajerju prav lepo zahvali za modro skrb za niže duhovstvo
V z kasniiiške okolice, dne 10.
nov. Prva duhovska konferenci j a se je tukaj vršila dne 8. nov. Zaradi nevgodnega vremena se je zbralo samo 13 dušnih pastirjev, O prvi točki je g. Spendal iz Mengeša bral svoj elaborat, vodiški g. župnik Knjdiž pa izdeljavo g. Lapajnovo in svoje mnogotere opazke. O 2. točki je čital zapisnikar g. Jan. Kljun svojo sicer obširno, toda temeljito iu lepo pisano razpravo, najboljšo, ki smo jo slišali ta dan. Ker po mojih mislih „Slovenec" ne sme donašati strogo bogoslovskih reči, za-
toraj hučcm navesti le one sklepe, ki so tudi v drugem oziru zanimivi. Sklenilo se je med drugim prositi, naj se število šolskih ur za krščanski nauk pomnoži; tudi naj se katelie-tom za krščanski nauk napravi navod za otroke, ki znajo brati in ki ne znajo, ob enem s primernim razlaganjem obredoslovja, da bode v podučevanji po škofiji enakoličnost itd. Pri tretji točki so zbrani povdarjali potrebo knjige za lepo, cerkveno petje z notami, da bode tudi v tem enakost. Nasveti, naj se napravi zaklad prostovoljnih darov iu cerkvenih doneskov za dostojno odgojo potrebnih orglarjev, naj se sostavi zgodovina škofije ljubljanske in njenih fara in v ta namen postavi arhivar, in drugi so bili po živih razgovorih enoglasno sprejeti. Po predpisanem načrtu se je pričela konferencija, isto tako končala. Zadovoljni moramo biti ž njo na vse strani, zlasti če pomislimo, da je bila prva. Vodil jo je hvalevredno č. g. dekan in govorilo in pisalo se je skoraj izključljivo samo slovenski. Upamo, da tudi zapisnik doide do knezoškofijskega ordi-narijata v istem jeziku, ker nikakor ne kaže ponemčevati slovensko štiliziranih in sprejetih predlogov.
Domače novice.
V Ljubljani, 14. uovembra.
(Državni poslanec) Hočevar dobil je za 8 dni odpusta, g. Razlag pa za štiri tedne-G. Razlag je tudi v zadnji sesiji večidel bival na odpustu. Če v svoji novi službi nima časa ali volje izvrševati svojega poslanstva, naj se mandatu odpovč, ker ga naši Notranjci gotovo niso izvolil zato, da bi v Brežicah sedel na — odpustu.
(G. Jožef Roth pl. Rothenhorst), dvorni svetovalec pri deželni vladi ljubljanski, je včeraj ob 7. uri zjutraj po kratki in hudi bolezni umrl. Ranjki je bil jako priden in marljiv delavec, ki je vsled svojega mnogoletnega poslovanja natančno poznal vse razmere dežele kranjske in zarad vljudnega in mirnega značaja tudi vžival občno zaupanje. Ko je bilo zadnjič deželno predsedništvo izpraznjeno, sodilo se je splošno, da bode g. Roth avanziral; a to se ui zgodilo in bil je za nekako odškodovanje le imenovan za dvornega svetovalca in povzdignjen med plemenitnike.
(Porotniki) za prihodnje postne sodnije ljubljanske so bili včeraj izžrebani. Priobčimo jih prihodnjič.
(Hud mraz) smo imeli v soboto in nedeljo v Ljubljani; toplomer je kazal 13° R., na kolodvoru celo 14" R., mraza. Tudi od drugod se sliši, da je vsled obilnega snega postal hud mraz.
(Slovensko gledišče.) V petek je bila druga predstava z igro „Cigani". Igra ni posebno mikavna, skonca celo dolgočasna, predmet ji je po ciganih ukraden sin grajščaka, tedaj vzet iz starih pravljic. Vendar je to ljudska igra, za ljudi razumljiva in ne pohujšljiva. — Igrala se je splošno dobro. Videli smo na odru dve novi igralki, gospici Brlogarjevo in Tekalčevo, pripravni podobi za oder, ki kažete tudi dokaj sposobnosti za-nj. Svoji nalogi ste igrali za začetnici jako dobro. Največ vpliva na občinstvo je naredil gosp. Kajzelj, dasiravno je v predzadnjem in zadnjem delu reč skoro nekoliko pretiral. Tudi par iskric kupleta je zbudilo veselost v občinstvu. Škoda, da ima za razločno pevanje kupletov premalo jasen glas. — Gosp. Schmid je igral cigana dostojno in naredil iz te naloge, kar se je dalo, ravno tako gosp. Kocelj iz svoje male. Gosp. Šuš-lidajatelj in odgovorni vrednik; Ferd. Pev
teršič pa ima neko posebno lastnost, da vedno le sebe igra, in neko posebno napako, da se le redko nalog uči. Pa tudi v igranji je kazal vse prej, nego grajščaka, „ki ima zapovedovati". Mi smo mu te napake že večkrat očitali, pa nič ne pomaga, kakor se kaže. — Hvalevredno in razumno je igral gosp. Trnovec, tudi gosp. Gorenec je svojega „husarja1, prav plastično predstavljal. — Gospod Stöckl je naredil tej igri napeve, ki se prav dobro slišijo, iu vodil orkester, kterega preskrbuje letos prav dobro mestna godba. Občinstva ni bilo ravno veliko, a vendar več, kakor pri boljših nemških predstavah, dasiravno je petek za gledišče malo ugoden dan. Bilo pa je po vsem zadovoljno s predstavo. — Naj še omenimo, da je prevod — izvzemši nektere neslovenske besede in stavke, — še dosti slovensk, čeravno ue ljudski, kakor igra.
(Naznanilo in vabilo.) Odbor katoliške družbe za Kranjsko se je 3. t. m. posvetoval zlasti zavolj dveh reči: 1. če bo družba tudi letos s pomočjo blagih dobrotnikov oskrbela obleko nekemu številu ubožnih otrok; in 2. če bode napravila svojim družnikom to leto kake zimske veselice.
Kar prvo tiče, dobro pozna družba mnogotere pritežnosti, ki so s tem poslom sklenjene ; vender zarad prelepega namena je še pripravljena težavam se podvreči, ako bodo tudi dobrotniki in dobrotnices svojimi rokami in z dobrotnimi darovi k temu blagovoljno pripomogli. Sklenil pa je odbor dobroto toliko razširiti, da se obleka ne bo delila le samo šolskim, ampak tudi drugim hudo ubožnim otrokom, tudi lahko takim, ki še niso ravno za šolo, ali ki so sicer močno potrebni v kakoršnih koli okolšinah.
Ako bi se pa vender tako malo denara nabralo, da bi odbor ne mogel saj nekemu spodobnemu številu mladine obleke napraviti, bode pa prejete darove oddal tukajšni družbi sv. Vincencija, ki že tako naj bolj ubožne družine in posamezne reveže podpira z živežem, obleko in pomočjo k stanovanju po vsem mestu, in milošnja bo dosegla ravno tako lep iu blag namen. Vender pri znani dobrotnosti Ljubljančanov ne dvomimo, da se bo za napravo obleke zadosti nabralo. — Mila skrb za ubožne dela čast vsemu mestu in ako se reveži po zmožnosti preskrbujejo, se s tem tudi njih srca blaže, reveži v svojem težavnem stanu k zaupanju povzdigujejo in na več strani se s takimi dobrotami odvrne mnogo zlega, dušnega in telesnega.
Naj smemo torej vse blagosrčne Ljubljančane v ravno pojasnjeni namen milih darov prositi, ktere lahko oddajajo pri svojih zadevnih čč. gg. duhovnih pastirjih, pri odbornikih katoliške družbe, pri spodej podpisanem predsedniku, pri vredništvu *), ali po kteri si bodi zanesljivi poti. Želeti pa je, da bi se to hitro zgodilo, da vemo o pravem času, če bo kaj moč storiti.
Drugič je sklenil odbor, da bo družba to zimo napravila svojim udom in njih družinam nektere veselice s tombolo in kakim primernim nagovorom.
Prva tombola bo 26. tega meseca v druž-binih prostrorih v Virantovi hiši. Pričetek je ob 6 zvečer.
V Ljubljani, 4. listopada 1876.
Dr. A. Jarc,
predsednik.
*) Vredništvo z veseljem darove sprejema in potrjuje, ter jih bo oddajalo preč. g. predsedniku dr. A. Jare-u.	Vred.
—	Imenovani so: G. Miha U r b a n č i č za državnega pravdnika pri kresijski sodniji v Gorici; g. Dominik Sc i o 1 is za državno-pravd-niškega namestnika v Trstu, g. Franc Cane-vasi v Gorici; g. Adolf Pod reka za sodnij-skega adjunkta v Itovinju, gg. Ililarij Baxa in Jožef Dibna za sod. adjunkta v Buzetu (Pinguente); dr. Franc Oblak pa za odjuukta v Bujih; g. Maks Köpf za sodnika v Greifen-burgu na Koroškem.
—	Ministru Andrassyu je 10. t. m. mati umrla.
—	Odgovorni vrednik praške „Politik", g. Srb, je bil od dunajskih porotnikov zarad nekega dopisa iz Zadra, češ, da je žalil čast sekcijskih načelnikov kupčijskega ministerstva, kriv spoznan in od sodnije obsojen na 4 mesece znpora in 100 gld. zapadle kavcije. V dopisu se je trdilo, da je nek sekcijski načelnik, ki pa ni bil imenovan, z Ljubišo in nekterimi drugimi ljudmi delil dobiček neke železniške koncesije.
—	Prisilna selba ali prisiljeno preseljevanje revnih bosenski h begun cjev. „Obzor" v št. 259 piše: „Brzojav-Ijajo včeraj (10. t. m.) iz Gračaca : Danes so pripeljali sim iz Dolnjega Lapca 700 bosen-skih beguncev, kterim so od mraza, lakote iu bolezni na potu pomrli skoro vsi otroci. — Lep primer slovečnosti v zapovedih vnanjega ministra, tla se v tem hudem času nesrečniki morajo seliti. Gračačka gosposka išče pomoči od slov. generalkomande po telegrafu. — Hoče li Evropa vendar enkrat čuti glas krščanskega milosrdja, kedar je človečnost ne more nagniti, da osvobodi ubogi krščanski narod od tiranskih muk turških, da se more vrniti v domovino, da ne obija tujih vrat."
—	Za pogorelce v Sodevcih, v Sta-rotrški fari pri Poljanah so darovali naslednji čast. gospodje: Dr. J. Št. 50, — g. J. M. 11,
—	g. B. B. Fr. Kr. 2, — g. Fr. Koz. 1 gld.
—	Podpisani je te darove prejel, in po naročilu med prizadete reveže razdelil, ki so jih ginjeni prijemali, in se stotrno zahvalujejo svojim dobrotnikom.	P. Reže k, župnik.
TelcKralične denarne cene 13. novembra.
Papirna renta 61.75 — Srebrna rent» 65 80 — 18601etuo državno posojilo 109 75 — Banking Hkcije837
—	Kreditne akcije 143.90 ~ London 124.20 — Srebro 108 40 — Ces. kr. cekini 5 94 '/, 20f'rankov 9'.95
I>enar*tvene cene. 11. novembra.
Državni fondi.	I Denar.I iila^o.
6°/0 avstrijska papirna renta ....	162.60 162.70
6% renta v srebru..............67.25 67.35
Srečke (loži) 1854. 1..............105.—1105.60
„ „ 1860. 1.. celi..........10 75 11.—
„ „ 1860. 1., petinke . . .	116.— 117__
Premij ski listi 1864. 1.,............131.— 132.—
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%...........96 50 96.75
Kranjske, koroške in primorske po 5",	95 — 86.—
Ogerske po 6%.........75.50 76.—
Hrvaške in slavonske po 6°/„ . , , .	84.— —.—
Sedmograske po 5% ............74.75 75.25
Delnice (akcije).
Nacijonaine banke..............834.— 835.—
Uniouske banke ... ....	53.— 53,60
Kreditne akcije.........146.80 147.—
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	670,— 680.—
Anglo-avstr. banke..............76.25 76 75
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	159.75 160.25
Tržaške „ 100 „ k. d. .	118—119.—
,. 50 „ „ ., .	56— 56 50
Budenske „ 40 gld. a. v. .	29.— ] 29.50
Salmove „ 40 „ „ „ .	38.75 39.—
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	28 — 28.25
Clary-jeve „ 40 „ „ ,. .	29.26 29.75
St. Geuois „ 40 „ „ „ .	31.75 ' 32.26
Windischgrütz-ove „ 20 „ ,, „ .	26.75 —.—
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22 - 23.76 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •......6.90 j 5.91
Napoleonsd'or..................9.87 7, 9.88
Srebro....................107 20 107.30