//f(K N D 'uA&ce-.* o“ NO. 209 Ameriška Domovina k ik Ti i a » AMCRICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 31, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LIX — VOL. LIX Belgkiji se vračajo na željo domačinov! V zadnjih tednih se je vrnilo več tisoč belgijskih strokovnjakov v Kongo. BRUXELLES, Belg. — Zadnje tedne so se začeli Belgijci vračati v Kongo. So to največ tehniki, učitelji in upravni u-radniki, med njimi pa ni častnikov. Gredo nazaj na staro delo na povabilo domačih oblasti v Kongu. Politične zmede v Kongu so namreč čisto umrtvile gospodarsko življenje, posebno pa industrijsko proizvodnjo, uniči-ie so vso javno upravo, zrahljale promet in zaprle vse šole. Domače oblasti so začele čutiti na lastni koži, kaj jim prinaša zmeda, in so se zato obrnile na stare uradnike in strokovnjake iz Belgije, ki vedo, kaj in kako je treba delati v Kongu. Tajništvo ZN se je radi tega zelo razburilo in zahtevalo od belgijske vlade, naj zavre izseljevanje Belgijcev v Kongo, češ da so kamen spodtike. Svoj čas je bilo to rek, danes pa ni, kaj-li domačini v Kongu sedaj vidijo kako uradujejo uradniki ZN. in kako so uradovali belgijski. Belgijci so namreč znani kot dobri delavci in uradniki na vseh Poljih in hitro posekajo tisto Uradniško mešanico ZN, ki je sicer voljna, da dela, toda ne doseže Belgijcev, ki so za ta posel Po naravi sposobnejši, poleg tega pa imajo še skušnjo, kako j£ treba delati in poslovati v Kongu. Vsega tega uradništvo ZN v Kongu nima. Osumljeni morilec Adolfa Goorsa prijet ■ VANCOUVER, B. C. — FBI ie po natančni in dolgi preiska-vi ugotovila, da je bil bogati pi-vovarnar /idolf Coons III. v preteklem lebruarju, ko je bil na Poti iz svojega urada, umorjen, ^se sledi so kazale na 42 let sta-re'ga Josepha Corbetta. Oblasti so ga iskale vsepovsod tu končno dognale, da se skriva v Kanadi. Sled za njim je vodi-ta v Vancouver in preteklo soboto se ga posrečilo najti in pri-^ti v enem tamkajšnjih hotelov. K m or sam je bil dolgo časa Prava skrivnost. Oblasti so ne-kaj časa sumile, da je bil bogati tudustrijclec ugrabljen in da bo-0 ugrabitelji zahtevali zanj vi-^oko odkupnino. Umor je pri-na dan šele,^ko so našli o-®tanke njegovega: trupla neda- leč od njegovega doma v Gold- Novi grobovi Josephine Turek V soboto polodne je nenadoma umrla Josephine (Sophie) Turek, rojena Arko, z 19170 Monterey Ave. Družina je preje več let živela na 985 Addison Rd. Stara je bila 51 let, rojena v Clevelandu. Oče Frank ji je umrl lani, mati Johana pa 1. 1951. Tukaj zapušča moža Franka, otroke Marie Kromar, Franka ml., Johna, 4 vnuke, sestre Jennie Primc, pok. Mary, Antonio Gerbec, Frances Arko, brate Louisa, Josepha, Franka in Viktorja. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo v sredo zjultraj ob 8:30 iz Zakrajskovega oogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih.. Frank Rodič V soboto popoldne je po dolgi bolezni umrl Frank Rodič z 1139 E. 60 St. Star je bil 78 let, rojen starem kraju, od koder je pri-iel pred 55 leti. Delal je pri American Steel & Wire Co. do ipokojitve pred 10 leti. Žena Rose mu je umrla pred več leti. Tukaj zapušča hčere Mary Bia-'■ofsky, Roso Sindelar in Anno Zdelar. sinove Tonya, Louisa, ook. Franka in pok. Johna. Bil ’e član Društva Mir št. 10 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne od enih. Mary Fabjančič Po dveh mesecih bolezni je imrla v St. Alexis bolnišnici 79 let stara Mary Fabjančič, roj. Buršič, pri Sv. Duhu v fari Raka na Dol. Tukaj zapušča sestro Agnes Žabkar (Latrobe, Pa.) in nečakinje Mary Kolegar, Karlo Udovič in Agnes Udovič. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ, Društva Srce Marije (staro) in SN-PJ Sokolice. Pogreb je danes iz Grdinovega pogreb, zavoda ob 7:20 v cerkev sv. Vida ob osmih, nato na Kalvarijo. -----n---- Kmetijstvo v Ohio nazaduje CLEVELAND, O. — V državi Ohio smo imeli lani samo še 140,533 farm, torej 36,000 manj kot pred petimi leti. Povprečna ohajska farma ima 131.9 akrov. Povprečna cena za aker zemlje je $244.00, dočim je bila pred petimi leti le $184.00. en> Colo. Napovedujejo val influence Washington, d. c. — Fe- Ceralno tajništvo za narodno 2(fravje pričakuje, da se bo v ^katerih delih naše dežele v ^vembru pojavila epidemija Wfluence. Zato priporoča vsem Ostarelim, tistim, ki trpijo od na- e ali imajo slabo srce, da se ajo pravočasno cepiti. Previd- nost le zmeraj na mestu. Kubansko lelalo ušlo s polniki v Ameriko V spopadu v letalu je bila ena oseba mrtva, tri pa ranjene. KEY WEST, Fla. — Kubansko potniško letalo je z ranjenim pilotom pristalo v soboto na letališču v Key West s 37 osebami na krovu. Pilot je imel prestreljeno roko, njegov pomočnik je bil ranjen na glavi, stražar je bil mrtev. Nevarno ranjen je bil tudi 13 let stari fantič. Ko se je letalo dvignilo z letališča v Havani proti Isle of Pines je skupina, ki je hotela pobegniti, zahtevala od pilota, dn okrene letalo v smeri proti ZDA. Ta je to odklonil. Pri tem ie prišlo do prerivanja in -treljanja, tekom katerega je bil stražar ustreljen z lastno strojnico Pilot se je zahtevi udal in usmeril letalo proti ZDA, kjer je srečno pristal. Od 37 oseb se jih je 16 odločilo ostati v ZDA, pilot in ostali potniki pa so izjavili. da se bodo vrnili na Kubo. <*eta debata kandidatov je dokončno propadla? WASHINGTON, D. C. — Peti nastop predsedniških kandidatov na televiziji, za kar se je posebno zavzemal Kennedy, je propadel. Republikanski kandidat Nixon je izjavil, da je pri-pr avl j en nadaljevati razgovore o nastopu le, če se Kennedy “o-praviči,” ker ga je obdolžil, da razgovore o debati ni vodil z do-Orim namenom. i Zastopnik demokratskega kandidata je na to Nixonovo zahtevo odgovoril, da je tisti, ki naj bi se opravičil samo Nixon, ker je ves čas iskal možnosti, kako bi se novemu nastopu na televiziji skupno s Kennedyem izognil. Atomska podmornica “Washington” v službi! WASHINGTON, D. .C. — A-tomska podmornica George Washington je prva, ki je res o-premljena tako kot bodo vse podmornice njenega razreda, ki nosi ime Polaris. Ima pod krovom 16 Polaris raket z atomskimi glavami. Glava vsake rakete ima strelivo s tako razdiralno silo, ki prekaša svoječasno prvo atomsko bombo, ki je padla na Hiro-širno. Kako velijo važnost pripisuje vojna moijanica tej podmornici se vidi ]j>o tem. da bo njeno križarenje po morju sma-trano kot stroga tajnost. Posadka ni smela nikomur povedati, kam gre podmornica, le žena poveljnika je zvedela, kam gre njen mož. Podobnih podmornic bo naša mornarica dobila tekom časa še 44. Vse skupaj bodo imele nad 700 Polaris raket, torej za prvo silo kar dosti. Naši vojaški krogi trdijo, da Rusi še nimajo nobene podobne podmornice. Ali so nam potrebni vsako leto novi modeli avtomobilov? DETROT, Mich.. — O tem vprašanju mnogo premišljujejo vsi trije veliki fabrikantje avtomobilov. Ne obeta se namreč nobena konjunktura tudi za vozove 1. 1961. Počemu torej toliko stroškov z novimi modeli, ki dejansko ne pomenijo nobenega izrednega tehničnega zboljšanja. Debata se vrši večinoma za zaprtimi vrati, le tu pa tam se Na južnem tečaju še nimamo železne zavese MOSKVA, ZSSR. — Rusi i-maio na južnem tečaju svojo lastno vremensko postajo, ki jo strokovni svet pozna pod imenom Mirni. Postaja je sklenila, da napravi izlet do magnetnega 'užnega tečaja. Desetim ruskim strokovnjakom »se bo »pridružil'’tiičli en ame_ riški, ki bo skupaj z Rusi nabiral materija! za znanstvene u-gotovitve. Ekspedicija bo potovala na celi karavani sani, ki jih bodo vlekli posebni traktorji. ODBOR 15 NARODOV POJDE V KONGO MIRIT VODNIKE! Na sestanku glavnega tajnika ZN in njegovega posvetovalnega odbora za Kongo je bilo sklenjeno, naj gre skupina zastopnikov 15 držav iz Azije in Afrike, katere imajo svoje vojaštvo v Kongu, v Kongo poskušat pomiriti tamkajšnje vodnike in uvesti v deželi red in zakonitost. — Mobutu izjavlja, da ne bo popustil. Iz Clevelanda in okolice i Seja— Slovenska ženska zveza št. 32, Euclid, Ohio, ima v torek zvečer ob pol osmih svojo mesečno sejo v navadnih prostorih. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment v šoli sv. Vida. logov za in proti je seveda veliko, zato se tovarne ne bodo mogle odločiti na novo taktiko kar kdo oglasi tudi v javnosti. Raz- | čez noč. Skupno Sv. pismo za tri veroizpovedi NEW YORK, N.Y. — V New Yorku skušajo sestaviti strokovnjaki treh veroizpovedi, katoliške, protestantovske in judovske “skupno Sv. pismo”. Katoličane zastopa jezuit Walter Abot. Potreba po taki izdaji Sv. pisma se je pokazala v javnih šolah, kjer branje odlomkov iz biblije ni prepovedano. Uspeh dela bo natiskan v 30 zvezkih v obliki običajnih ročnih izdaj. Prvi zvezek bo dotiskan tekom 1. 1962. lojalnosti, ker je dovolil, da se vrne v Katango Čombejev nasprotnik Jason Sendve, eden izmed vodnikov plemena Baluba, ki je sicer oster nasprotnik čom-beja in ločitve Katange od o-stalega Konga. V bolnišnici— Danes bo v St. Alexis bolnišnici operiran Anton Gradišar z Addison Rd. Koristni kenguruji V Avstraliji so se kenguruji ta. ko razmnožili, da delajo precejšnjo gospodarsko škodo. Nekdo ,, j . , .je že predlagal, naj bi storili z Vodstvo ZN izjavlja, da se bo j. , , , ’ , , , _ ■_ ., , J \ j___________.. jojimi nekako tako, kakor so pred 'eti z zajci, se pravi, da bi med njimi umetno zasejali bolezen, ki bi jih uničila. Do nedavnega je veljalo klo-novo vojaštvo in napovedujejo, , •. , . , , , , ... kanovo meso za neužitno, zdaj pa Sendwe vrnil v svoj domači kraj, da pomaga pomiriti nemirne in uporne člane plemena Baluba. ZN so poslali v Katango NEW YORK, N. Y. — Posvetovalni odbor ZN in glavni tajnik Hmmarskjoeld sta se sporazumela, naj gre v Kongo posebni odbor sestavljen iz zastopnikov 15 držav, ki IMolitev— so poslale svoje vojaštvo v Kongo, in skuša pomiriti sprte članice Društva sv. Marije domače vodnike, posebno naj bi se prizadeval za sporazum Magdalene št. 162 KSKJ so vah-med predsednikom republike Kasavubujem in med bivšim Ijene jutri popoldne ob dveh v predsednikom vlade Lumumbo. člani posvetovalnega od- Zakrajškov pogreb, zavod k mo-bora bodo v nekaj dneh sestavili navodilo, katero bo celot-|litvi za pok. Josephine Turek, ni odbor odobril, predno se bo delegacija podala na >pot. Kakega uspeha od tega posredovanja ni pričakovati, ker so člani odbora precej različnega mnenja. Posvetovalni odbor sestavlja skupno 18 držav, 15 azijskih in alriŠKih, Kanada, švedska in Irka. Zadnje tri v odboru, ki pojde v Kongo, ne bodo zastopane, rečnega datuma odhoda še ni, ker bo odbor sikušal najti čim bolj ugoden trenutek za uspeh svojega napora. V Kongu se med tem položaj ni bistveno spremenil. Polk. Mobutu je še vedno gospodar položaja, Kasavubu mu daje malo opore, Lumumba pa je pod stražo domačega vojaštva in čet ZN. Te so v zadnjih dneh začele nastopati odločnejše tako v p: »stolnici kot tudi drugod po deželi. Mobutu izjavlja, da ne bo popustil LEOPOLDVILLE, Kongo. — Polk. Joseph Mdbutu, poveljnik domačega vojaštva, je izjavil, da ne bo pustil povratka sovjetskega vpliva v deželo, dokler bo živ in da bo sodeloval z zabodli mi naredi, čeprav mu ZN delajo težave. Združeni narodi so v zadnjih dneh začeli odločnejše nastopati ne samo v prestolnici, ampak j tudi v drugih delih dežele. Mo-butuju jc poveljstvo čet ZN zagrozilo, da »bo razorožilo domače čete, če se te rie umaknejo iz prestolnice v svoje vojašnice. Mobutu je nato večji del čet v resnici odpoklical, toda pustil jih je na straži pred bivališčem odstavljenega predsednika vlade Lumumbe in okoli radio oddajne postaje. V splošnem vlada v prestolnici red. čombe se jezi na ZN ELIZABETVILLE, Katanga. — Predsednik vlade Čombe je obdolžil glavnega tajnika ZN ne- da bodo nastopili odločno proti Čombeju, če bo ta skušal uveljaviti svoje načrte s silo. Rde« pošiljajo orožje Fidelu Castru na Kubo |S čedalje več ljudi prepričanih, da je zelo okusno. Avstralci upa-)0', da ne bo treba kengurujev | uničevati z bacili, temveč se bo njihova življenska pot zaključevala v človeških želodcih. ZDA so predložile OAD, naj preišče pošiljanje orožja na Kubo, ker da “ogroža druge dele Amerike.” WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je v posebni noti opozorilo Organizacijo ameriških držav na naglo in obsežno oboroževanje Kube s pomočjo držav komunističnega bloka. To oboroževanje predstavlja resno nevarnost za ostale dele A-merike, ker se Castro vmešava v notranje zadeve drugih ame-riškib držav. V noti predlagajo ZDA, naj poseben odbor Organizacije a- Zadnji teden volivne kampanje — teden laži v <“ez dan toplo, na noč hladnej-Se’ ^ajvišja temperatura 68, CLEVELAND, O. — Ako bi se spodobilo, bi moral vsak predsednik naše dežele proglasiti v vsakem letu zadnji teden pred volitvami kot teden laži. Za ta teden se naš volivni boj pripravlja že vso volivno dobo. Začne se navadno s partijskimi konvencijami, ki naberejo v voliv-nih platformah toliko laži, da jim ne verjamejo niti očetje vo-livnih programov, še manj pa ameriška javnost. Platforme so samo uvod in povod za stopnjevanje v laganju, ki doseže višek ravno tisti teden pred volitvami. Volivne laži so zelo različne vrste, zato občinstvo ne zameri dosti tistim, ki se kakorkoli udeležujejo volivne borbe. Nekate- re laži obsoja bolj, druge manj. Ne spodtika se niti nad tem, da se celo oba glavna kandidata ne držita resnice. Ne bi mogli trditi, da naravnost lažeta, le izražata se tako, da vsak čuti v njihovih trditvah veliko porcijo laži. Kdo bi zameril kandidatu, a-ko trdi o svojem nasprotniku, da je nesposoben, premlad, neizkušen, vihrav, nepremišljen, zabit, političen špekulant itd., pa obenem ne nudi nobenih dokazov za svojo trditev. Kdo bi zameril agitatorju, da dviga svojega kandidata v nebesa in si kar sproti izmišljuje vse dobre lastnosti, kar jih pozna človeški rod. Laži niso omejene samo na o* sebne sposobnosti in nesposobnosti posameznih kandidatov, Volivni boj jih raztegne tudi na politične programe: moj je naj- boljši, nasprotnikov je najslabši. Kdor se pri tem spusti v dokazovanje, mu hitro zmanjka sape, obtiči sredi dokazovanja. Podobno so tudi presoje političnega položaja vse prepojene z lažmi. Kennedy trdi, da je ameriški ugled med svetom prav na dnu, Nixon trdi, da stoji tako visoko kot še nikoli v zgodovini. Kdo od obeh laže? Opozicija trdi, da nas imajo komunisti na polju oborožitve v malem žepu, administracija pa trdi, da se nam komunističnega orožja ni treba prav nič bati. Kdo ima prav? Največ laži je seveda zavitih v pretiravanja. Amerikanec je že sam po sebi nagnjen k pretiravanjem. Gre zmeraj rad v skrajnosti: ali je nekaj najboljše ali pa najslabše, sredine ni nikjer. Ta naša narodna lastnost, se razbohoti posebno v vo- Zadnje vesti TEHERAN, Iran. — Vladarskemu paru se je rodil danes prestolonaslednik. TOLEDO, O. — V soboto malo pred polnočjo se je ponesrečilo rtajeto potniško letalo, ko se je skušalo v megli dvigniti s tukajšnjega letališča. V letalu C46 je bilo moštvo nogometnega kluba C a 1 i f o r nia State Polytechnic College v San Luis Obispo. Pri nesreči je našlo smrt 22 oseb, 26 pa je bilo ranjenih, od tega štirje težko.. Zvezne oblasti preiskujejo vzroke nesreče. meriških držav celotno vpraša- HAVANA, Kuba. — Vlada je nje »preišče. Da pošiljajo komu-j- poklicala pod orožje milico nisti orožje na Kubo, je že dalj časa znano, tokrat pa so ZDA to prvič javno povedale. Sovje-tija in Češka ne pošiljata samo lahko orožje, ampalk tudi tanke in jet-letala. livni dobi. Govorimo samo superlativih, mere ne poznamo. To nam je prešlo tako v navado, da tega niti ne opazimo ne. Malo se zmenimo, ako našim su perlativom nihče ne verjame. Volivna doba je prava sezona za pretiravanja. Ne beremo članka, ne slišimo govora, ki ne bi bil nasejan s pretiravanji. Že i dejstvo samo, da nihče ne verja- j me, dokazuje, da tiči v njih vse" polno laži. Churchill je rekel na teheranski konferenci, da je resnica tako dragocen zaklad, da ga je v vojnem času treba zaviti v laži. Mislimo, da to velja tudi za a-meriško volivno kampanjo. Verjetno pa tudi za vse volivne kampanje, na obeh straneh železne zavese, pri čemur nas tovariši na tem polju daleč posekajo. Kandidat Uixon obeta obisk satelitskih držav MUSKEGON, Mich. — Podpredsednik Nixon je na shodu rekel, da bo šel, ako bo izvoljen k satelitskim narodom za železno zaveso in jim izročil poslanico o svobodi. S tem jih seveda ne bo šel hujskat na revolucijo, kajti takrat bi doživel to, kar je zadelo madžarski narod 1. 1956. 1 Ne bi omenili te primeroma neznatne volivne novice, ako ne bi prav nazorno pokazala, kakšnih se kandidatje znebijo, kadar se zamaknejo v svoja pretiravanja. Nixon bo že lahko šel proti vzhodu, toda samo do železne zavese. Dalje ga Hruščev ne bo pustil, če ne iz drugega razloga, pa radi tega, ker ga je dala naša federalna administracija konfinirati v New Yorku, ko je bil na zasedanju ZN. prestolnici, ker da se sovražnik “pripravlja na vdor v deželo”. WASHINGTON, D C. — ZDA in Gvineja sta podpisali dogovor o gospodarski in tehničn pomoči ZDA tej afriški drža vici. Gvineja, nekdanja fran coska kolonija, je doslej pre jemala pomoč največ iz Sov jetije, Češke in rdeče Kitaj ske ter je od vseh afriških držav usmerjena najbolj na levo. CLEVELAND. O. — Za včerajšnjo “reformacijsko nedeljo”, obletnico nastopa Martina Lutra, so napovedali splošen nastop protestantovskih pastorjev proti katoliškemu predsedniškemu kandidatu. Pokazalo se je, da je bilo to pretiravanje. V večini cerkva vprašanje splo,h ni bilo omenjeno, ponekod so pastorji res pozivali v boj “za svobodo” in poudarjali, da katolik ne sme postati predsednik ZDA, zato so pa ponekod pastorji tudi ostro obsodili one, ki hočejo odločitev pri volitvah na temelju verske pripadnosti kandidata. Ameriška Domovi ha /1-/VI f: B? B ^f%J— ftflO m -^srsAsrw 6117 St. d«ir A ve. — HEnderson 1-0628 ■— Cleveland 3, Ohio ________National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Pi/blisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobovec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio koristil socijalistični stranki, ki se opira na delavce in uradnike, zato pa škodoval ljudski stranki, ki se opira na kmete, obrtnike in male trgovce. Pri vsakih volitvah so glasovi oddani za socijaliste rastli praviloma hitrejše kot glasovi za ljudsko stranko, dokler se ni pri zadnjih volitvah pokazalo, da imajo socijalisti za seboj več glasov kot njihovi politični tekmeci, toda voli-vna geometrija je dala ljudski stranki en mandat več kot so-cijalistom. Človek lahko razume, da so socijalisti postali radi tega veliki optimisti, polni samozavesti in trdno prepričani, da bodo pri prihodnjih volitvah dobili ne samo večine glasov, ampak tudi večino mandatov. Zato so stavili ljudski stranki zmeraj večje politične, gospodarske in socijalne zahteve. Raab je popuščal, kolikor je mogel, toda njegovo popuščanje je rodilo odpor v njegovi lastni stranki. Mora se je sprijazniti z mislijo, da je treba z novo krizo skušati rešiti Avstrijo iz političnih težav. Vprašanje je, ali bodo socijalisti pristali na to. Politični opazovalci mislijo, da bodo socijalisti pristali samo na začasno vlado, ki naj bi imela nalogo, da že spomladi izvede nove volitve. Sedanjo avstrijsko vladno krizo moramo radi tega smatrati kot uvodno fazo k novim parlamentarnim volitvam, ki naj bi bile prihodnjo pomlad. 83 No. 209 Mon., Oct. 31, 1960 E^tXX Yyit YYTlf in IhgmXXlIXIIHXXXITTTTTTITTTITTTTTTTYY-! Volitve v Kongres Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Treba je, da se jih spomnimo vsaj z par opazkami. Letos volimo vseh 437 kongresnikov in 34 senatorjev. Od 34 senatnih mest je do sedaj odpadlo na demokrate 23 in na republikance 11. Ali bosta mogli obe stranki obdržati svoje posestno stanje? Od 23 demokratskih mest jih odpade najmanj 13 na take države, kjer republikanci stvarno ničesar ne pomenijo v političnem oziru. So to južne države, ki so po tradiciji demokratske trdnjave. Od ostalih deset demokratskih mest jih je šest v takih državh, ki bodo skoraj gotovo ostale še naprej demokratske. Spornih je torej samo 4-5 sedanjih demokratskih mest. So to v državah Delaware, Missouri, Za-padna Virginija in Wyoming. Samo v teh državah obstoji nevarnost, da bi republikanci vtegnili iztrgati demokratom zmago iz rok. Republikanci torej lahko pričakujejo, da bodo v novem senatu imeli največ 38 senatorjev, seveda ako! Ta ako pravi, da morajo obdržati vse tiste države, ki so jih do sedaj imeli v rokah. Sodeč po dosedanjih volivnih kampanjah bi lahko rekli, da republikanci lahko računajo na zmago samo v šestih slučajih, v štirih jim pa lahko demo-kratje pokvarijo s svojo zmago vse politične račune. Ta računica pove, da se obe stranki stvarno hudo bojita vsaka samo za štiri svoje kandidate. Vsaka izmed obeh jahko v senatu poveča število svojih pristašev za štiri senatorje in ne več. Stanje ostane v bistvu staro: demokratje bodo v kvalificirani večini, republikanci v manjšini. V Predstavniškem domu je 437 kongresnikov. Na novo se letos volijo vsi. Do sedaj so demokratje imeli 283 kongresnikov, republikanci 154. V predstavniški dom se bo po vseh računih vrnilo 332 kongresnikov. Imajo take volivne okraje, kjer so voljeni že dolgo vrsto let in kjer jim ni težko zmagati. Ostane 105 volivnih okrajev, kjer se vrši hud boj, kdo bo zmagaj. Od teh odpade na demokrate 63 in na republikance 42. Razmerje je slučajno nekako standardno, kajti dežela je po tradiciji s 60% za demokrate in 40% za republikance, kar se namreč tiče Kongresa. Naravno je, vsaka stranka veruje, da bo ohranila svoje posestno stanje in odščipnila svojemu nasprotniku par mandatov. Republikanci upajo, da bodo iztrgali iz demokratskih rok najmanj 25 volivnih okrajev, demokratje pa mislijo, da jih bodo še več iz republikanskih. Pustimo jim to vero in upanje, kajti razmerje političnih sil v Kongresu se ne bo bistveno spremenilo. Na papirju bodo imeli demokratje sigurno dvotretjinsko večino, v resnici pa nobene. V Kongresu bo namreč sedelo nad 100 kongresnikov in okoli 20 senatorjev iz južnih držav, ki zelo radi potegnejo z republikanci in tako ustvarijo konservativno večino. Konservativni južnjaki bodo zopet jeziček na teht-nci, kar bodo izrabili samo za svoje južne interese in ne za interese republikanske stranke. Iz Kongresa nam bodo torej donele sicer nove pesmi, toda v starih melodijah. Avstrijska vladna kriza Na Dunaju imajo zopet vladno krizo. Kancler Raab je podal preteklo soboto demisijo in tako otvoril vladno krizo. Na videz je to navadna kriza, ki jih je povojna Avstrija dožive'a že celo vrsto. Avstrijska vlada je namreč po tradiciji koalicijska. Tvorita jo desničarska ljudska stranka in levičarski socijalisti. Obe predstavljata avstrijski parlament, kajti vse ostale Stanke ne pomenijo praktično ničesar. Koalicija je bila takoj po vojni narodna potreba. Avstrija je bila takrat okupirana po štirih zaveznikih, najnevarnejši za Avstrijo so bili seveda ruski komunisti. Da se Avstrija izovne komunističnim kleščam, je bilo res potrebno, da ima močno vlado. Le tako se ji je posrečilo, da se je počasi dokopala do mirovne pogodbe in neodvisnosti, kar vse je pa morala drugo plačati komunističnemu pohlepu. Ko je bil sklenjen mir, sta obe stranki ostali v koaliciji se naprej. Koalicija ni bila ravno vzor lojalnega sodelovanja Oba partnerja sta se neprenehoma potegovala vsak za svoje strankarske koristi, za narodni blagor jima ni bilo ravno preveč. Preoiri med njima so šli prav v vsakdanje podrobnosti, posebno pri nastavljanju uradništva, delavstva, pri delitvi upravnih mest v socijaliziranih podjetjih itd. Še celo stavbeno gibanje je nosilo strankarski pečat; vsaka stranka je imela svoj sistem, kako rešiti stanovanjsko krizo. Med tem je šlo avstrijsko gospodarstvo svojo pot: kot povsod je kmetijstvo bilo v zastoju, industrija pa je hitro napredovala. Tako je prišlo do tega, da je doživela Avstrija kot premagana država veliko večji industrijski razmah kot socijalistična Jugoslavija, ki je žrtvovala vse za svojo industrializacijo. S spremembami v gospodarstvu sc je spremenil tudi sestav poklicev; uradniki in de.hivci so rastli po številu in pustili za seboj kmete. Tak gospodarski razvoj je ■ Piše Andrejčak E^^XXXXYYXYYxxxYYX YYxxxTYXxxYYxxYYy XXXXl Duluth, Minn. — Svoj čas sem že nekaj poročal o odporu proti predlogu, ki ga je sprejel kongres pred časom, naj se najde pot, po kateri bo dovoljeno jemati mestu Chicago več vode iz Michiganskega jezera.. Gre za visoko količino vode. O tem so že bile dolgotrajne debate in posebni strokovnjaki na obeh straneh so prihajali na dan z dokazi za in proti. Ugotovljeno pa je, da če začne Chicago jemati več vode za svojo uporabo, da bo vsled tega seveda vodna raven jezera padla in da bo radi tega plovba za večje težje parnike, ki potrebujejo več vode ali bolj globoko vodo za plovbo, otežko-čena. Ker do zadovoljivega soglasja v tem oziru ni prišlo in predlog je bil odobren, ni kazalo industrijskim podjetjem, posebno rudarskim korporacijskim podjetjem, katerih obstanek je odvisen od tega, da ima proizvodnja rude zadovoljivo pot po jezerih do jeklarskih topilnic ob Erie jezeru in drugod, so vložila priziv na najvišje zvezno sodišče, da naj v zadevi razsodi. V ta namen so se vršila več tednov zaslišanja obeh strani. V začetku oktobra je bilo zasliševanje tu v Duluthu. Pristaniški ravnatelj Robert T. Smith je dokazoval, da če pride do tega, da se bo jemalo več vode iz Velikih jezer, kakor predvideno v predlogu, bo to znižalo vodno raven v Superior jezeru za več palcev in s tem bo onemogočen dostop velikih tovornih parnikov, s katerimi prevažajo rude, les in žito. S tem bo zadan občuten gospodarski udarec industrijam v Minnesoti. Tukajšnji izvoz je odvisen le od ugodne plovbe po jezerih. Po vsakem drugem načinu bi prišel veliko predrag. Vsa stvar torej zavisi, kako bo o tem razsodilo vrhovno zvezno sodišče. * VEČ IN VEČ NOVACA ZAHTEVAJO vsi tudi pri nas v Duluthu. Naš župan Mork in mestni svet z njim so zaprosili državno zakonodajo, naj dovoli za mestne potrebe zvišati davke. V vseh uradih bo večji ali manjši primankljaj. Razne unije neprestano zahtevajo višje in višje plače za vse razne poklicne delavce, ki jih mesto zaposluje. Tako tudi policisti, ognjegasci in drugi. Malo pa je verjetno, da bi zakonodaja zdaj tik pred volitvami dala kaka oooblastila za višje davke. Vzrok je jasen, namreč državni poslanci kandidirajo za ponovno izvolitev in nič tajnega ni, da nihče rad ne glasuje za one, ki mu davke višajo. Mestu bo o-stala začasno le ena pot, da bo samo na svojo pest zvišalo razne pristojbine na vse razne licence in drugo, kar ji zakon dovoljuje obdavčevati ali določati pristojbine. V to bo mesto več ali manj prisiljeno, ker razne linije že zdaj napovedujejo, da če ne dobe zagotovila za poviša- nje plač v prihodnjih par tednih, bodo pričela s “piketira-njem” okrog mestnih uradov. Tako je, kakor pravi stari resnični pregovor: Denar ima kratek in polžek rep. Komaj ga zagledaš, ga že ne vidiš več. Komaj ga malo potiplješ — ti že smukne iz rok... Tako je že od nekdaj pri meni, pa vidim da nič boljše ni tudi drugod. * KENNEDY ALI NIXON?— V par dneh bodo ameriški volivci odločili s svojimi glasovnicami, kdo bo sedel v Beli hiši v Washingtonu prihodnja štiri leta. Kennedy ali Nixon? Njun program se sicer razlikuje posebno v politiki narodnega gospodarstva. V zadevah socialnega skrbstva ima Kennedy vsekakor bolj široko srce do malih ljudi, kakor Nixon. Drugače pa bodo razmere enemu ali drugemu diktirale skoro enako stali- v v see. i Če pogledamo v preteklost gospodarskega stanja ZD, recimo zadnjih 100 let, najdemo, da je imela republikanska stranka to srečo v velikih slučajih, da je bila v sedlu vedno, ko je sreča gledala Ameriko s svojim polnim obrazom. In pri tem so industrijski in vsi vodniki ameriškega businessa dobro želi, da so imeli polne žepe in vsega dovolj. Za male ljudi niso toliko gledali, dali so jim le, kar so morali, a še to ne radi. Ko je pa v takih dobah nastala “lunina sprememba”, da je prosperiteta svoj prijazni obraz od Amerike malo stran obrnila, tedaj so wallstreetski magnatje zadrgnili svoje mošnje in ko so v takih dobah prišle volitve okrog, so skoro kar rade volje prepustili Belo hišo demokratom, češ le dobro jo popravite in preuredite čez par let pridemo nazaj, zdaj pa gremo na počitnice. In res, lahko so odhajali na počitnice, ker poželi so vse in pospravili v kašče. Malim ljudem pa so pustili prazne tovarne in mrzle dimnike. Ko so navadno v take razmere prišli demokratje, n. pr. leta 1913, 1933, in so veliko uredili in zraven nosili še težka bremena vojn, so leta 1953 zopet prišli republikanci naokrog. Zdaj so so bile seveda še vedno težke razmere, vendar pa je bila to doba po vojni, ko je ves svet bil odvisen od naših proizvodenj. Zato je bilo dovolj dela, vse zaposleno, vse dobro služilo, vse je gospodarsko napredovalo. A zdaj tekom zadnjih osem let so se razmere precej zasukale v druge smeri in se še vedno sučejo naprej. Naše gospodarstvo zdaj stoji pred neko novo dobo, ko konkurenca trka sleherni dan glasneje na naša vrata. Zunanji svet zdaj poplavlja svetovni trg s svojimi izdelki — naše izdelke je začelo marsikje to izpodrivati, celo tu doma na lastnih tleh. Kar poglejte koliko avtov vidite na naših cestah tujega izdelka. Kje je druga in- dustrija? Ali to nam obeta več dela tu doma? In naša zunanja politika? Več ali manj pod vsakim našim oknom kdo nam nagaja, tako ali tako. Gledajoč na vse to se zdi, da republikanci, vsaj nekateri, tisti, ki so bili deležni glavne žetve, to je gori za kulisami v “sumitu”, si kar žele, da naj pride zdaj vse demokratom v roke, ker odzdaj naprej se obetajo res le težave. Samo nekateri pa pridno izvažajo kapital v inozemstva in tamkaj grade tovarne, kjer so delavci cenejši in vse drugo. Potem pa navdušeno govore o patriotizmu. Tak patriotizem je le “vsak sam zase”. Demokratski “osel” ta pa naj bi bil “za vse”... Drugače pa sta Kennedy in Nixon, dva mlada moža. Eden tipičen in odločen Irec, drugi trd sam vase zaprt kveker. Pri debatah se zdi, da Kennedy nad-kriljuje. Nixon se je zatekel in dreza v Kennedya radi civilnih pravic, upajoč si s tem pridobiti, naklonjenost črncev. To je “čip” politika. Raje naj bi govoril o drugih problemih, kako zboljšati socialno skrbstvo za stare onemogle, za pohabljence, več in boljše zdravstvene postrežbe in še več takih potreb. Nixon seveda zagovarja “prosto podjetništvo”. Prav. Kječ je prosto podjetništvo na mestu, naj le ima to prednost. Ampak od nekdaj je že znano, da prosto podjetništvo gleda v prvi vrsti le zase. Zanj ne sme zmanjkati, za druge je pa le, kar ostane. Tako je tudi z razno postrežbo, dokler imaš v žepu kaj metuljev, da moreš redno vsakikrat plačati svoj račun, je vse prav. Naj ti pa manjka samo en metulj — z bobnom pridejo ponj in še kako hitro. To so neki glavni “pointi”. Vse drugo je le politično nakit-je, zgleda lepo v obljubah, po volitvah pa bo usahnilo, kakor lepe cvetlice v vazi. ' AL PA NE . IgOQOOQOOOOOOOOQOqOftOOOOOO Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestcuvkov po'k. urednika J. Debevca. — Ured. a a a fl n.gjLajžULflJLg-flJiJiagfl o o o o o o o Na Menišiji smo imeli tri velike dogodke vsako leto tesno skupaj, da si drug brez drugega skoro misliti nismo mogli. Ti trije dogodki s0 bili: vojaški manevri, žegnanje in casarjev rojstni dan. Naš farni patron je sv. Jernej, ki “pade” na 24. avgusta, cesarjev rojstni dan je bil 18. avgusta in ob tistih dneh so bile vselej velike vojaške vaje pri nas. Razlika je bila samo ta,.da je bilo žegnanje samo za Meniševce, ker sv. Jernej je bil naš patron, dočim so morali vojaki praznovati rojstni dan svojega vrhovnega poveljnika. Se reče, tega smp bili,deležni nekoliko tudi mi, kadar so napravili vojaki (kak posebno velik spektakel. Spominjam se posebno dveh takih dogodkov. Na vajah je bilo takrat pri nas tudi nekaj visokih “zverin,” ki so hotele posebno počastiti cesarja. Vojaki so postavili na Kuclu, ki je visoka “krtina” nad vasjo, vse-polno lesenih kolov, na katere so pritrdili razne pokalice in bengalične luči. To so potem zvečer prižgali, da se je vse svetlikalo, žarelo in prasketado, kot nismo Meniševci še nikoli prej Dragi čitatelj, še je čas, da premišljujeva o tem, presojava, potem pa v torek, 8. novembra, potisniva klobuk postrani in pojdiva na volišče! To je moja in tvoja državljanska dolžnost, tako misli Revček Andrej ček videli. Stari Susman je rekel da to ne more biti samo ob sebi, zlasti še, ker je bila predstava izvršena ravno na kraju, kjer se mu je v mladih letih prikazal sam bognasvanuj, ko je neke noči pasel konje. V podobi kozla se mu je postavil pred oči in iz godca mu je bruhal silen plamen, vsenaokrog je pa ismrdelo po žveplu, da je Susmana dušilo in je napol živ priletel do Ma-tencovega kozolca, kjer se je tako globoko zaril v seno, da so ga drugi dan komaj potegnili za noge ven. Torej, ker so vojaki tisti večer prav tam pokazali strmeči Menišiji skoro prav tak ogenj, kot ga je takrat bruhal iz sebe oberkomandant spodnjih prostorov, je Susman v nedeljo večer izjavil pri Bonaču, da bodo vsi tisti, ki so zijali v tiste vražje luči na Kudu, dobili u-roke in da se jim v tem življenju ne bo prav izšlo. •> Edina, ki je s Susmanom potegnila, je bila Blažonova Mica, ki se je tudi križala in vpila, da bo ta soldaška svojat priklicala strašno nesrečo nad Menišijo s takimi lučmi, ki niso tega sveta, ker nji, je rekla, ne bo nihče povedal, da so take leščerbe po pravici. No, armada je vseeno praznovala z velikim slavjem cesarjev rojstni dan in pri Stergulcu so imeli oficirji veliko pojedino. Ta bi za Menišijo ne bila posebnega pomena, če ne bi oficirski štab povabil na banket kot častnega gosta starega Milavca od Malnov. Ta je bil namreč edini veteran z Menišije, ki se je udeležil vojne v Bosni in Hercegovini, zato so ga povabili na gostijo. Milavec je ves prejšnji dan porabil v to, da je tisto kolajno, ki jo je dobil za svojo hrabrost v hudih bojih, in na katero je bil tako ponosen in katero smo Meniševci s tako pobožnim občudovanjem ogledovali v redkih; časih, ko; si Jo -je pripel na svoja junaška! prša, . čistil in drgnil, da se je močnp svetila, da je človeku kar vid jemalo. To kolajno si je pripel in oficirji so ga posadili za mizo na častno mesto ter mu stregli, da sam ni vedel, kaj bi raje vzel. Milavec je bil ponosen na to izredno čast, nekateri so mu bili nevpšljivi, nekaterim je bilo pa hudo, ker niso imeli prilike, da bi se kdaj izkazali in dobili kolajne, da bi šli potem na slavnostne pojedine. Na dolgo in široko je moral potem pripovedovati, kaj vse so imeli na mizi. Posebno ženske je lomil firbec, kakšne rihte so paradirale na mizo in če s0 jih nosili v velikih skledah, ki je bilo toliko ljudi okrog mize. Ko jim je Milavec povedal, da je imel vsak svoj krožnik, je v očeh naših Meni-sevk slavnost mnogo izgubila na veljavi, ker še niso slišale o taki potrati, da bi imel vsak za mizo svojo skledo, to menda zato, ker niso poznali manir, da bi lepo drug za drugim jemali iz ene sklede na sredi mize. Je vse drugače na Menišiji, ko še celo v košnji ali kadar so mlatiči, ki Jih res sede- za mizo ducat ali več, pa se vsi lepo zvrstijo iz e-ne sklede, če vsak nekoliko počaka, da si sosed nagrmadi na žlico. To so uganile naše gospodinje ki za Menišijo ni. V nedeljo večer so pri Bonaču uganili, da tista pojedina ni mogla biti kaj posebnega, če niti toliko vina niso imeli, da bi ga lahko polivali, da bi se lahko reklo, aa je od mize teklo. “Ni bilo dosti prida pri cesarski pojedini,” je ugotovil nočni varuh Herblen, “saj mi je Milavec sam povedal, da so ga srkali iz kozarcev, kot konj, če ga zob boli. Ga znamo pa že mi vse arugače,” je rekel, dvignil poM kozarec, ga v dušku spil in trdo postavil kozarec na mizo. P0' tem se je z rokavom obrisal ekrog ust, nekoliko skremžil obraz, potem se pa globoko oddahnil, kot vol, ki se s težavo vleža-To je prvo, ki mi je posebno ostalo v spominu od tistih časov. O drugem bom povedal Pa jutri. Vetrinjska tragedija Cleveland, O. — Pred kratkim je izšla dokumentarna knjiga “Vetrinjska tragedija”, ki jo je izdala Zveza Slovenskih Protikomunističnih Borcev v spomin vseh onih domobrancev, četnikov, legijonarjev in civilistov, ki so jih takozvani “zavezniki”, Angleži, pred 15 leti podlo in zahrbtno predali v smrt pod strele Titovih komunističnih krvnikov. Poleg kronološko urejenega opisa dogodkov onih temnih vetrinjskih dni vsebuje knjiga tudi pričevanja nekaterih domobrancev, ki so po milosti božji preživeli apokaliptične grozote partizanskih taborišč in masovnih grobov. Knjigo je sedaj mogoče kupiti ali naročiti pri sledečih posameznikih: ' - U.S.A. — Cleveland, Ohio: Rado Menart, 6218 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Danilo Kranjc, 6210 Schade, Cleveland 3, Ohio Branko Pogačnik, 6628 Bliss, Cleveland 3, Ohio Marijan Strancar, 1135 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio Lojze Bajc, 1294 E. 167 St., Cleveland 10, Ohio Marijan Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, Ohio Jože Lekan, 1113 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio Biwabik, Minnesota: Andrej Jerčič, Box 551, 311 - 6th St. Milwaukee, Wisconsin: Karel Kveder, 812 W. Eden Pl., Milwaukee 21; Wis. KANADA ■— Toronto, Ontario: Stane Pleško, 102 Wesley St., Toronto 18, Ont. Guelph, Ont.: Viktor Dolšek, 206 Grove St., Guelph, Ont. Hamilton, Ont.: Ivan Palčič, 71 Tragina Ave., N. Hamilton, Ont. St. Catherines, Ont.: Cvetko Slak, P.O. Vergil, Ont. Montreal, Quebec: Ivan Rupnik, 3225 Haig Ave., Montreal, Que. , Ncranda, Quebec: Viktor Vrečar, 73 “C” Ave., Noranda, Que. PREKOMORSKE DEŽELE: Anglija: Stane Pevec, Crowbury, Watton at Stone, Hertford, England Argentina: Franc Logar, D. Milian 179, Tapiales, FCNGB, Prov. Buenos Aires, Argentina Ivan Korošec, Calle 1. No. 510, Berazategui, FNGM, Prov. Buenos Aires Avstrija: Pakar Stefan, Villacher Str. B. 8-10, Spittal/Drau, Kaernten, Oesterreich Francija: Ciril Guštin, 25 Rue du Porte Diner, Creteil-Seine, France Avstralija: Franc Erpič, Thiess Village, Via Cambramura, N.S.W., Australia Nemčija: Janez Toplišek, Buelow Strasse, Hagen-Westfalen, W. Germany Knjiga kupljena pri zgoraj omenjenih poedincih stane $2.00 v U.S.A. in Kanadi, $1.00 (oz. enakovrednost v dotični valuti) v vseh prekomorskih deželah. Po pošti je mogoče naročiti knjigo samo pri: Jože Lekan, 1113 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio. V tem slučaju je cena posamezne knjige $2.25 za U.S.A. in Kanado, ter $1.25 za prekomorske dežele (poštnina vključena), i, Glavni odbor ZSPB XHEHISKX Ch. Reynaud: Čudež! Čudež! SODOBNI ROMAN osem let in tako je imela po končani vojni trinajst let. Groz- —Ti me ne razumeš. Jaz ne kislim, da bi moralo biti na proslavi vse prirejeno po kakih strogih predpisih. Toda pri vsem le neka meja, ki se ne sme prekoračiti. Mariza se je zopet zasmejala. —O, prav dobro te razumem, 1° bodi prepričan, da ne boš imel Povoda za razburjanje. Vedla Se bom po predpisih dostojnosti. —Tako mora tudi biti! Stisnil je hčerkino ročico, ki Se mu je ovijala okrog vratu in jo je poljubil. Nato se je za hip Zagledal v Marizin obraz in je Oežno rekel: —Moja dobra, mala hčerka! —Moj ljubi, dobri tatek! Umolknila sta in se za čas u-dala čustvu medsebojne ljubezni- Oče se je hipoma nasmehnil. —Tvojemu stricu ta zabava ne po godu.. Zamorski godci in Zamorska plesalka! Zapretil nam bo z vsemi božjimi kaznimi na tem svetu in z večnim prekletstvom na drugem. Deklica ga je nežno pokarala: —Oče, zakaj sodiš o stricu De-laroš (Delaroche) vedno tako kudo? On ne zasluži, da bi ga ni dogodki svetovne vojne so se torej odigravali v njenih otroških letih in v njenem srcu niso zapustili posebno strašne slike. Oče je bil sicer odsoten, a to ji ni povzročilo žalosti. V hiši ni bilo bratov in sester — bila je edinka — ki bi žalovali za njim, ona pa se ni zavedala, v kaki nevarnosti se nahaja in se ni tresla zanj. Mati je včasih brisala solze, a to Marize ni vznemirjalo. Cesto je videla, da je mati kako stvar pretiravala in je tudi njene solze pripisovala pretiravanju. ' < Tako je Mariza v svojem dvajsetem letu ljubila življenje s srcem, ki So mu bile prihranjene rane in žalostni spomini. Nahajala se je v izvrstnem duševnem razpoloženju, nagnjena k veselju, izobražena, ljubiteljica u-metnosti. Ljubila je ono življenje, ki je pblno varljive zapeljivosti v materielnem in duhovnem oziru in bi gotovo padla, če je ne bi obvarovala njena dobra in zdrava narava. Veliki duhovi soglašajo v tem, da je vera pri ženskah najboljši NOVEMBER s ■ I W I f $ 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 ' 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 6. — Lilija zaigra v Slov. domu na Holmes Ave. komedijo v treh dejanjih “Mož brez žene”. 11. —Ples mladine ob zlatem 3U' bile ju SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 12. —Banket in ples v proslavo zlatega jubileja SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 26. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. družabni večer s plesom. 27. — Podr. št. 25 SŽZ priredi v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu “card party.’ Začetek ob dveh popoldne. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. 27. — Slovenski oder proslavi 10-letnico obstoja z ljudsko igro Karla Mauserja “Ura s kukavico” v SND na St. Clair Ave. Začetek ob treh popoldne. DECEMBER 31. — Slovenski dom in dramat-sko društvo Lilija priredita na 15810 Holmes Ave. veselo SILVESTROVANJE. Za ples bo igral znani Tonklijev orkester. Pričetek ob osmih zvečer. 31. — Ženski odsek Slov. nar. doma na 6818 Denison Ave. priredi S I L VESTRpVANJE. Igra Mauserjev orkester. JANUAR 8. — Lilija poda Finžgarjevo dramo “Naša kri” v Slov. domu na Holmes Ave. FEBRUAR 12. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”. Srnešil ko kakega neotesanega I varuh kreposti. Daši je bila Ma-tarbara. Saj je vendar velik u- riža hči brezverskega in mate-^etnik, zelo izobražen, poleg te- rialističnega pisatelja, je vendai Sa pa nadvse dober . . . Sicer pa bila vzgojena v verskem duhu. tudi ti misliš o njem isto, kar Monbrej se namreč kljub svoje-jaz. m usyobodomiselstvu ni proti- Monbrej je začudeno pogledal vil Itemu, da je mati, ki je bila hčerko.. * katolikinja, vzgajala hčer po —Res je, ljubi otrok. Daši sva krščanskih načelih. Ta vzgoja pa glede vere različnega mnenja, ni imela trdne podlage. Gospa se mu vedno divil in ga spo- Monbrej je namreč bila precej štoval. Le za kratek čas rečem moderna katolikinja in v izvrše-včasih o njem kaj šaljivega . . . vanju verskih dolžnosti hčerki Ljubi otrok, ali ti. kdaj razmiš- ni dajala vzgleda. Tako je po-Jjaš o modroslovju in veri? Istajala Mariza vse bolj mlačna. —Glej — je odvrnila hčerka K temu so pripomogli tudi oč da bodo kaj pokvarili. Oh, ta okrasila z velikimi začetnicami nered! O, ta moderni svet! O, svojega krstnega in družinskega tl lahkomiselni otroci! imena. Ponoči je spala na diva- Unijela se je za čelo in je na- nu, posteljo pa je pustila nedo-videz vsa onemogla stopicala taknjeno. V njeni sobi, ki je bi-Proti najbližnjemu naslonjaču, la prepojena z raznimi dišava-^Sedla se je, zakrila obraz z mi, so bile z zlatom pretkane dlanmi in je začela vzdihovati, črne preproge. Gospa Monbrej, ki je na eni Mariza je malokdaj smela iz strani dopuščala hčerki vse, na hiše po večerji, drugače pa je drugi strani pa jo je zmerjala, uživala svobodo kpt kak fant. Se jo zelo nagibala k pretirano- Podnevi se je smela voziti s svo-stl- To je pokazala tudi v tem jim malim avtomobilom, koder slučaju, ko se je vdala čuv- je hotela. Gologlava je smela stvom in se je poslužila besed, iti k svojim tovarišicam igrat ki so bile v nasprotju s položa- tenis. Hoditi je smela na čajan-3eiU- Proslavo, ki so se nanjo ke, kjer so dekleta in fantje pe-Pripravljali, si je iz srca želela, hi; godli in ob zvokih gramofo-a vendar je bila sedaj nevoljna nov plesali naj novejše plese: ši radi nje. In vzrok? Edini vzrok mi, čerlston in druge — brez ■j® bil ta, da je priprave vodila nadzorstva staršev. Pariza, ne pa'ona. Poleg zabave se je Mariza za- v Marizo je odlikovalo lepo du- nimala za umetnost. Poznala je Sevn0 ravnovesje, ki se je skri- važnejše pisatelje in novejše Valo za njeno navidezno vrto- knjige. Obiskovala je koncerte, glavostjo. Ona se je prištevala raZstave slik in kipov. Vse je rncd one povojne deklice, ki so hotela videti, slišati in vedeti, a s svojim vedenjem često nale- svobode, ki ji jo je dopuščala. tele na obsodbo 'raznih pretiran- mati, ni zlorabljala. Zdrava, ne-Cev- Ker je svetovna vojna v | pokvarjena narava ji je dajala marsičem predrugačila nazore, čuda, da so današnja mlada Qekleta drugačna, kakor so bile ujihove prednice. Vsled po-^ujkanja moških so se morale ^juske posvetiti moškem udelu. Nova opravila so spremenila uphove nazore in so vzbudila v ^■Uh zavest samostojnosti. Leta 1914 je bila Mariza stara Danes, v ponedeljek, 31. oktobra, je ravno leto dni, kar je umrl na št. 6. Rer Cedar Lane v Min-neapolisu v Minnesoti v 89. letu življelja inženir arhitekt-umet-nik Janez Jager, mož, o katerem se bo še veliko pisalo med Slovenci. Kakor v toliko drugih primerih, tak je slučaj tudi v Jagrovem; da šele, smrt odkrije vso duhovno veličino rajnkega. Skromnost, ki je lastna vsem velikim, duhovom, ..je bila tudi ena izmed glavnih Jagrovih življenjskih lastnosti. To nam pojasni, zakaj je bil tako zelo skrit svetu, zlasti še slovenskemu. Še najbolj zaključeno podobo inženirja arhitekta Janeza Jagra imamo doslej izpod peresa ljubljanskega univ. profesorja dr. Franceta Steleta. Ta je bil objavil med letošnjimi knjigarno Slovenske Matice v Ljubljani reprezentativno delo z naslovom ‘'Umetnost v Primorju.” V drugem delu te knjige, ki ima naslov ‘fŽetev,” je prikazan med drugim (na »straneh 149-152) tudi umetniški lik arhitekta Ivana Jagra. ' "! V zveži z njegovo smrtjo se je Ameriška Domovina spomnila I Jagra s krajšim prikazom v kul turni rubriki 28. januarjaT.-L,’ t. j. malo manj ko tri mesece po arhitektovi smrti. Nič boljša ni bila čikaška Prosveta; tudi ta je šele istega dne kot AD prinesla o rajnkem Jagru sicer daljši in izčrpne jši članek, datiran iz Ljubljane, dne 6. decembra 1959, in to »pod naslovom “V spomin arhitekta Jgneza Jagra.” Članek nosi podpis “Marjan v Delu,” kar nam pove, da gre za ponatis iz ljubljanskega "Dela.” V AD je kesneje (6. IV. 1960) •objavil znani dopisnik “Majk” v svojih “Pennsylvanskih prepihih” daljši odlomek iz narodno politično zelo zanimivega Jagrovega pisma, napisanega 12. maja 1916. imenovanemu. — Že nekaj prej, to je 21. marca 1960, pa je arhitektova ožja rojakinja Agnes Benčan iz Chicage, 111. priobčila, tudi v AD, pod naslovom Malo sporpinov” par. svojih osebnih spominskih drobcev iz arhitektovega življenja in iz življenja njegovega brata jev. Franceljna Jagra, j ' k , Rajnki inženir arhitekt Janez Jager je imel med clevelandskimi Slovenci Zlasti dva dobra prijatelja: zdravnika dr. Franka Kerna in rajnkega pesnika Ivana Zormana. Z obema je bil v prijateljskih osebnih in pisemskih stikih. Ko je šel pred dvema mesecema zdravnik dr. Frank Kern “v pokoj,” to je, ko je nehal ordi-nirati na St. Clairju in sploh, mi je med drugim izročil tudi izredno zanimiv spominek, ki ga je dobil ‘za Božič 1943” od rajnkega Jagra. Jager mu je bil za tisti božič poslal, kakor je v “opazki” sam zapisal “edini ohranjeni rokopisni list Dr. Ivan Tavčarjevega: “Grajski pisar,” (Podčrtano v izvirniku. Moja op.) ki je prvič v Ljubljanskem Zvonu izšel — pred petinpetdesetimi leti — (Med črticami navedeno je v izvirniku napisano z rdečimi črkami — Moja op.) Uverite letnico 1889.” V zgornjem praznem delu Tavčarjevega —rokopisnega lista je z 'izredno lepimi ročnb napravljenimi tiskanimi črkami “Ojpaz-ka hranitelja tega rokopisa Janez Jagrov, sedaj (Tu sledi v iz- virniku popoln osebni arhitektov- Vaie počitnice boste najlepše preživeli leta 1961 v Sloveniji, če se pridružite skupinam, katere organizira Slovenska potniška pisarna AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio podlpis, ki je sila karakterističnih vijugastih potez. Op. priobče-valca) 6 Red Cedar Lane, Minneapolis, Minn.” — “Opazka” je tako literarno zgodovinsko zanimiva, obenem pa za rajnkega Jagra samega izredno značilna in informativna, da jo objavljam nespremenjeno v celoti, kakor jo je bil arhitekt sam zapisal. Glasi se: ‘Študiral sem takrat na višji realki v Ljubljani in Frančišek Levec, predsednik “Matice Slovenske,” urednik “Ljubljanskega Zvona,” bil je moj profesor slovenščine in ztjodovine skazi vsa leta do mature 1892 leta. . Bil mi je velik prijatelj in pomagal sem mu večkrat v uredniških poslih in razrednih pripravah za predavanja. Iz tiskarne vrnjene rokopise, ko so bile storjene vse korekture, se je zavrglo. Zdela se mi je Tavčarjeva pisava zelo zaifnimivih potez in ohranil sem ta- list (Podčrtano v izvirniku. Ob. priobčevalcat) . pogube, Plgzil gej v zbirko zanimivosti... Kot tak je prišel v Arperiko preko Kitaj-} sl^e l. 1902. feb. 2. v Minneapolis.” “Sedaj ga cenite Vi, prijatelj moj, dr. F. Kern, v Clevelandu, O,, kot jzanimiv doprinos k slovenski pisateljski kaliografiji, kirCgrafiji in čez leta tudi paleo. grafiji. Vam kot ožjemu rojaku Dr. Ivana Tavčarja priporočam ga v ohranitev. (Podčrtano v izvirniku. Op. priobčevalca). — Božič, 1943. Vaš J. J.” “Naj pripazim tudi, da je bil rajni moj ,vrhniški prijatelj Ivan Cankar istotako v šolah prof. Fr. Levca, po razredih jedno leto za menoj in da sva bila obadva krščena pri istem (kamnu na Vrhu pri Sv. Trojici.” To je vse, kar vsebuje Jagrova “Opazka” k po njem ohranje-'nemu rokopisnemu listu iz Tavčarjevega “Grajskega pisarja.” Literarni zgodovinarji je bodo gotovo veseli, kot tudi tisti, ,ki liodP' nekoč oblikovali dokončno ( pedobo umetnika arhitekta Janeza Jagra. O .samem ohranje>-nem Tavčarjevem rokopisnem delu lista pa morda kaj ob drugi priliki. Janez Sever. -------O------- J. Sweeney za šerifa E. Masgay se poteguje za ponovno izvolitev CLEVELAND, O. — Upravnik okrajnih sodišč Emil J. Masgay je na sodišču zaposlen že 27 let, zadnja leta na čelu uprave okrajnih sodišč. Rojen je bil v Clevelandu, kjer je tudi študiral vse od osnovne šole do univerze. Pravne študije je končal na Western Reserve Law School in bil 1. 1947 sprejet v odvetniško zbornico. Masgaya podpirajo pri njegovi ' kandidaturi Demokratska okrajna organizacija, AFL-CIO ter razne druge bratske in družabne skupine. 'Ne pozabite pri volitvah 8. novembra: Emil J. Masgay za CLERK OF COURTS! . Zobje in slaščice Britanski zobni zdravniki so predlagali zvišanje davkov na slaščice, »ker so ugotovili, da imajo šolski otroci čedalje slabše zobe, kar je med drugim tudi posledica pretiranega uživanja sladkih reči. malioglasT PAN AMERICAN “JET” AIR FRANCE “JET” SABENA “JET” SWISSAIR “JET” rWA “JET” ‘LIBERTE” ‘QUEEN MARY” QUEEN ELIZABETH” ‘UNITED STATES” LETALSKE SKUPINE: 28. maja in 15. julija 1., 2. in 3. junija 30. maja in 17. junija 16. junija L julija LADIJSKE SKUPINE: 21. aprila in 27. maja 17. maja 27. julija 12. maja in 25. maja Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-1148 Se priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj. Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Le Havre, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Le Havre, Ljubljana Skupine bo spremljal August Hollander < Sobe se odda 3 sobe in kuhinja se oddajo 1 ali ;2 odraslima. Vprašajte na 19303 Shawnee Ave. KE 1-0512. i (209) V najem Odda se 5 sob, zgoraj, porč, podstrešje, velike shrambe na E. 67 St. Kličite RE 1-5513. (209) Stanovanje oddajo Na 1053 E. 71 St. oddajo trisobno stanovanje s kopalnico družini z največ enim otrokom. Kličite EN 1-0989. (211) Hiša naprodaj Enodružinska, 10 sob, polna klet, plinski furnez, v St. Clair-ski slovenski naselbini. Vprašana cena $12,000. Kličite HE 2-1534. (209) Lastnik prodaja Enodružinska 7-sobna hiša, garaža, v E. 72 St. in St. Clairski okolici. Oglejte in dajte ponudbo. Kličite KE 1-3531. (210) moč in voljo, da se je obvarovala zla. Zato pa je bila Mariza ena najboljših modernih deklic, kakoršnih je po vojski o-stalo tako malo. (Dalje prihodnjič) — Država Massachusetts obsega 8,266 kv. milj površine, od tega 227 kv. milj vodne. CLEVELAND, O. -r- Jcš®£|M. Sweeney kandidira ponovno za fierifa ,v okraju Cuyahoga 8. novembra. V preteklosti se je na tem službenem mestu dobro izkazal in ‘bil ponovno pohvaljen. Njegovo kandidaturo podpirajo okrajni demokratski komite, delavske unije in razne druge organizacije. Soba se odda .Opremljena soba se odda na Norwood Rd. Si lahko tudi kuha. Kličite po 4. uri HE 1-5894. -(210) ODSLUŽILE SO — Policija v Taipeju na Formozi se trudi, da bi.lspravila iz prometa kolesa — rikše, ki so v nekaterih deželah azi je v navadi namesto izrOžčkov. Na sliki vidimo policaje, ko uničujejo zdelana vozilu. Namesto njih upajo uvesti avtotaksije. V zadnjem trenutku Rezervist Hilverssena iz Upsale so poklicali na enomesečne orožne 'vaje na otok Gotland. Ko se je javil dežurnemu oficirju, mu je ta naročil, naj počaka na dvorišču vojašnice, dokler ga ne bodo poklicali. Rezervist je mesec dni čakal na ta poziv. Ko je minilo trideset dni, se je spet javil dežurnemu oficirju, ki ga je po kratkem premisleku zaprl, ker so za njim med-r tem že poslali tiralico. Tri dni kasneje je prišel na raport h komandantu vojašnice, takoj potem pa so ga poslali domov. Dežurnega oficirja so disciplinsko kaznovali. Naprodaj Dobroidoča delikatesna trgovina z C-2 licenco in dostavljanjem piva. Cena zelo ugodna. Kličite po 7. pri zvečer UT 1-6249. —(213) Bungalow $9,800 Naprodaj na E. 60 St., 5 sob. v dobrem stanju, lep velik lori Prazno. Se lahko vselite 1. novembra. CHIMES REALTY 1186 E. 79 St. UT 1-0323 Realtor IV 1-8788 (27, 31 oct, 2 nov) CE HOČETE . , . prodati ali kupiti po»e«tvo ali trgovino, obrnita •o do naa 49$. GLOBOKAR *56 E. 74th «t. HE 1-MK)> Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. <8 St JULES VERNE: CARSKI SEL (Mihael Strogov) POVEST Črti ob Išimu in Irtišu sta v naših rokah in turkomanski jezdeci lahko kopljejo svoje konje v njunih vodah, ker so postale tatarske. Kirgiške orde so se dvignile na poziv kana Feofarja in glavna sibirska cesta je tvoja od Išima do Tomska. Svoje čete moreš torej poslati ali proti iztoku, kjer sonce vzhaja, ali pa proti zapadu, kjer sonce zahaja” “In če grem s soncem?” je vprašal emir, ki ga je poslušal, ne da bi s kako potezo na obrazu izdal svoje misli. “Iti s soncem,” je odgovoril Ivan Ogarev, “se pravi, udariti proti Evropi, si naglo osvojiti sibirske pokrajine od Tobolska do uralskega pogorja.” “In če grem tej nebeški plamenici nasproti?” “To se pravi, pod tatarsko o-blast spraviti z Irkutskom vred najbogatejše pokrajine srednje Azije.” “Toda vojska petrograjskega sultana?” je vprašal kan Feofar in s tem čudnim naslovom za-znamenoval ruskega carja. “Te se ti ni treba bati ne na vzhodu in ne na zahodu,” je odgovoril Ivan Ogarev. “Vpad se je izvršil naglo in Irkutsk ali Tobolsk bosta prešla v tvojo o-blast, preden jima bo ruska vojska mogla prihiteti na pomoč. Carjeve čete so bile poražene pri Kolivanu in bodo poražene povsod, kjer se bodo bojevale tvoje proti blaznim vojakom od zahoda.” “In kakšen svet ti narekuje tvoja vnema za tatarsko stvar?” je vprašal emir po kratkem odmoru. “Moj svet”, je živahno odgovoril Ivan Ogarev, “je ta, da korakaš proti soncu! Po travi vzhodnih step naj se pašo turkomanski konji. Polastiti se je treba Irkutska, glavnega mesta vzhodnih pokrajin, in z njim tal-nika, ki je vreden vse dežele. Ker ne moremo ujeti carja, mora priti njegov brat, veliki knez, v tvoje roke!” To je bil zadnji cilj, po katerem je hrepenel Ivan Ogarev. Kdor bi ga bil slišal, bi bil mi- CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE Clerk-Typist Age 20-35 years, who likes working with figures, experience very desirable, must have higher degree of accuracy than experience. — Pleasant working conditions, free paid hospitalization, good salary to start. Apply in person Italian Swiss Colony 2545 S. ASHLAND AVE. (210) REAL ESTATE FOR SALE ST. ITA PARISH—By owner, 5 med-room residence, 2 modern baths, modern cabinet kitchen with dishwasher, canvas walls, large family room, hot water oil heat, garage, full basement, $18,500. AR 1-6335.___________________(210) OAK PARK — 210 PLEASANT 3 Bedroom, sleeping porch, gas hot water heat. Good condition. Nr. transportation. $18,500. Shown sat. or Sun. or Call Cl 8-1462. (212) slil, da je krvoločen potomec slovečega roparja Štefana Kazina, ki je v 18. stoletju ropal po južni Rusiji. Polastiti se velikega kneza in ga streti brez usmiljenja, to bi bilo zadoščenje za njegovo sovraštvo. Neposredno z osvojitvijo Irkutska pa bi tudi vsa vzhodna Sibirija prešla v tatarska oblast. “Tako se bo zgodilo, Ivan,” je odgovoril Feofar. “Kako se glasi tvoje povelje, takšir?” “Naš glavni stan se še danes preseli v Tomsk.” Ivan Ogarev se je priklonil in odšel s huš-begon, da izvrši emirjevo povelje. Ko je hotel zasesti konja, da odjezdi k sprednjim stražam, je nastal v bližini hrup, in sicer v onem delu taborišča, kjer so bili ujetniki. Slišali so se klici in nato dva ali trije streli. So se li ujetniki hoteli pobuniti in uiti, pa je bila kar na celo udu-šena njihova namera? Ivan Ogarev in huš-begi sta stopila nekoliko korakov naprej. Pred njima sta se pojavila dva moža, ki ju vojaki niso mogli zadržati. Ne da bi koga kaj vprašal, jim je huš-beg z roko dal znamenje, ki je velelo, naj ju umore. Glavi obeh ujetnikov sta bili že na tem, da se zakotalita po tleh, ko je izpragovoril Ivan Ogarev nekaj besed in z njimi ustavil sabljo, ki ju je hotela obglaviti. PITTSBURGH, PA BUSINESS SERVICE SIVAK’S UPHOLSTERING — “Make your house a Home” — Antique and Modern Furniture Custom Styling by experts - Re-covering - Re-styling -Work guaranteed - Free estimates -2013 Jenny Lind Ave. (Res.) - Shop located at 1819 Bailey Ave., McKeesport Pa. — Phone ORchard 8-1435. ^(209) INTERIOR PAINTING We’ll go anywhere in Allegheny County — Residential & Commercial Painting — Reliable Service — Reasonable Prices — Also Wallwashing. For Free Estimates call HUbbard 1-1031. (2C0) HUMES ELECTRIC SERVICE — WeTl go anywhere - Residential & Commercial wiring - Full House power $69.95 with Breaker Panel Plugs, $4.00 — Expert workmanship at reasonable prices - References - For Free Estimates call FEderal 1-5275 or FEderal 1-4673. (209) GENERAL HOME REMODELING Carpenter — All types home repairing - Ceiling tile - Floor tile — Reasonable Prices — Terms arranged — For Freee Estimates call HUbbard 1-6815. (209) REAL ESTATE FOR SALE CONTRACTOR’S OWN BUILT HOME — Real Buy — $14,500, reduced $14,000 — Bentlyville — 6 room - Red brick, Ceramic tile bath -Unitized kitchen - Large living room Full basement - Gas fuYnace - Integral garage - All hardwood firs. Call Owner Bentleyville 9-2233. (209) ENTERTAINMENT VENANZI BOWLING CENTER Reservations available for FALL - WINTER LEAGUES 12 Champion Duck Pin Lanes Refreshments Available Tues., Wed. Thurs. Afternoons 1-5 Saturdays 12 Noon - Su'ndays 1 P.M. Every Evening Meeting Room for Clubs Fraternal Groups - Chu'rch Groups Phone BLackburn 8-9986 or 8-9038 For Early Reservations 519 East Main Street Monongahela, Pa. (209) HOME IMPROVEMENTS HOME UPHOLSTERING CO. Custom Styling Repairing - Refinishing - Restyling Custom Built Furniture All Work Guaranteed — Select and Match Fabrics in Your Home—Free estimates. — Phone HUdson 3i-547L 331 Fallowfield Ave., Charleroi, Pa. Rus je spoznal, da sta ujetnika tujca, in je ukazal, naj ju pripeljejo predenj. Bila sta Harry Blount in Al-cide Jolivet. Takoj, ko je Ivan Ogarev prišel v taborišče, sta hotela iti k njemu, toda vojaki so njuno zahtevo kratkomalo' zavrnili. Nastal je prepir; poročevalca sta hotela uiti, vojaki so streljali za njima, a ju k sreči niso zadeli. Da ni posredoval emirjev namestnik, bi jima gotovo ne bilo treba dolgo čakati na smrtno kazen. * *8 f ^ Ivan Ogarev je nekaj trenutkov opazoval oba ujetnika, ki sta mu bila popolnoma neznana. Bila sta sicer na poštni postaji v Išimu in sta videla, kako je udaril Mihaela Strogova, toda surovi potnik se tedaj ni zmenil za ljudi, ki so bili v čakalnici. Harry Blount in Alcide Jolivet pa sta ga spoznala in zadnji je dejal polglasno: “Glej! Zdi se, da sta polkovnik Ogarev in surovi potnik v Išimu ena in ista oseba.” Nato je pošepnil svojemu tovarišu na uho: “ P o j a s n ite najino zadevo, Blount! Napravili mi boste veliko uslugo. Ruski polkovnik sredi tatarskega taborišča se mi gnusi in četudi imam po njegovi milosti glavo še na svojih ramah, bi se rajši z zaničevanjem obrnil od njega, kakor pa da bi mu pogledal v obraz.” Ko je Alcide Jolivet to izpre-govoril, se mu je na obrazu izražala najpopolnejša in najpre-vzetnejša ravnodušnost. Ali je Ivan Ogarev opazil, da ga je ujetnik žalil s svojim vedenjem? Mogoče, a tega ni hotel pokazati. “Kdo sta, gospoda?” je vprašal po rusko z zelo mrzlim, pa vendar manj surovim glasom kakor navadno. “P o r o č e valca angleških in francoskih dnevnikov,” je odgovoril kratko Harry Blount. “Gotovo imata listine, ki dokazujejo vajino istovetnost?” “Tukaj so listine, ki naju pooblaščajo pri angleškem in francoskem poslaništvu v Rusiji.” Ivan Ogarev je vzel listine, ki mu jih je ponudil Harry Blount, in jih pazljivo čital. Nato je vprašal: “Ali želita dovoljenja, da smeta spremljati naša vojaška podjetja v Sibiriji?” I “Zahtevava svojo prostost, to je vse!” je odgovoril kratko angleški poročevalec. “Svobodna sta, gospoda,” je odgovoril Ivan Ogarev, “in radoveden sem na vajina poročila v Daily-Telegraphu.” “Gospod,” je odgovoril Harry Blount kar najbolj mogoče hladno, “vsaka številka stane šest pencev brez poštnine.” Nato se je obrnil proti svojemu tovarišu, ki je očividno odobraval njegov odgovor. Ivan Ogarev niti trenil ni z očesom, ampak je zajahal konja, se postavil pred svoje spremstvo in kmalu izginil v oblaku prahu. “No, gospod Jolivet, kaj mislite o polkovniku Ivanu Ogare-vu, vrhovnemu poveljniku tatarske vojske?” je vprašal Harry Blount. “Mislim, dragi tovariš,” je odgovoril smejaje se Alcide Jolivet, “da je huš-beg napravil kaj lepo kretnjo, ko je dal povelje, da naju obglavijo.” Naj je že Ivan Ogarev oprostil poročevalca iz kakršnega kolj nagiba, glavno je bilo, da sta bila svobodna in sta se mogla po svoji volji gibati po bojnem polju. In prav nič nista mislila na to, da bi ga zapustila. Mržnja, ki sta jo imela nekdaj drug do drugega, se je umaknila iskrenemu prijateljstvu. Razmere so ju zbližale in nič več se nista hotela ločiti. Grda ljubosumnost med njima je bila iztrebljena za vselej. Harry Blount ni mogel pozabiti, kaj je bil dolžan svojemu tovarišu, ta se pa na vse to niti spominjati ni hotel. To zbližanje jima je o-lajševalo poročevalsko delo in je bilo v prid njunim bralcem. “Kaj bova sedaj napravila s svojo prostostjo?” je vprašal Harry Blount. “Izrabila jo bova, presneto izrabila!” je odgovoril Alcide Jolivet. “Mimo pojdeva v Tomsk, da vidiva, kaj se tam godi.” “Dotlej, da se bova mogla pridružiti kakemu ruskemu armadnemu zboru, kar se bo bržkone zgodilo v kratkem, ali ne?” “Popolnoma prav, dragi moj Blount. Človek se ne sme preveč potatariti. Vseeno je lepše opravilo onih, ki z orožjem ši-j rijo tudi -omiko; zakaj jasno je, da bi narodi v srednji Aziji s tem vpadom ne pridobili prav ničesar, pač pa vse izgubili. Toda Rusi ga bodo znali odbiti. To je samo vprašanje časa.” Dočim je Ivan Ogarev ob svojem prihodu osvobodil Alcida Joliveta in Harrya Blounta, je spravil Mihaela Strogova v veliko nevarnost. Ako bi se nam- NOČE HITI SLABŠI — Tony Sayem je star osem let, pa noče, da bi deklice znale več od njega. Latil se je pletenja, ki pa mu dela se težave, kot kaže slika, Jposneta na domu njegovih staršev v Chessingtonu na Angleškem. NOVICE- i vsega svela__________ NOVICE- ki jih pofrebujele NOVICE- ki jih dobile ie sveie NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinasva v hisvo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo reč slučajno srečala, bi Ivan O-garev v njem skoraj gotovo spoznal potnika, katerega je tako surovo udaril na išimski postaji. Četudi je Mihael Strogov takrat požrl kruto žalitev, ki bi je ne bil požrl v nobenem1 drugem slučaju, bi Ivan Ogarev vendarle lahko postal pozoren in bi mu preprečil njegov načrt. Prihod Ivana Ogareva je bil v tem oziru za Mihaela Strogova dokaj neprijeten. Nasprotno pa je bilo zanj zelo ugodno Feofar-jevo povelje, da se mora še isti dan opustiti taborišče in glavni stan preseliti v Tomsk. S tem se je izpolnila njegova najbolj vroča želja. Kakor ve- H M X X H X X M H M X X X X * •4 M mo, je hotel priti v Tomsk kot ujetnik in se tako izogniti nevarnosti, da ga zgrabijo poizvedovale!, ki jih je kar mrgolelo v okolici tako važnega mesta. Ker pa se je bal, da ga Ivan Ogarev ne bi spoznal, se je vendarle moral vprašati, bi le ne bilo bolje opustiti prvotni načrt in spotoma ubežati. (Dalje prihodnjič) DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. ___Prijave nepotrebne Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. I, Route 44, Newbury, Ohio PokMčite telefonično: JOrdan 4 5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Last 62 Rt.. 1)002 Lalceshore Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Modern,, podjetje — Zmerne cene Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA ČUDNA STAVBA? — Kot nekak stolp stoji raketa Atlas v Topeka v Kansasu. Gasilec na viso'ki lestvi pere \ne-varnega velikana, ki je sposoben spremeniti v prah in pepel celo mesto onstran Atlantika v Afriki ali Evropi. V jpko-lici mesta grade oporišča za te čudne ptiče. ;