Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Zaznava kakovosti {tudija in zadovoljstvo {tudentov s {tudijem na fakulteti za organizacijske vede Denis Gaber, @iga Prosen, Gorazd Šter, Manca Jesenko, Janez Mayer Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru, Kidri~eva 55a, 4000 Kranj, denis.gaber@gmail.com, ziga.prosen@gmail.com, gorazd.ster@gmail.com, manca.jesenko@fov.uni-mb.si, anez.mayer@fov.uni-mb.si Vprašanje kakovosti študijskega procesa je klju~ni dejavnik u~inkovitosti in uspešnosti visokošolskega zavoda. ?e `elimo vplivati na kakovost, jo moramo nenehno preu~evati, meriti, primerjati in pove~evati. V naši raziskavi smo ugotavljali splošno per-cepcijo kakovosti študija in zadovoljstvo študentov s študijem na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Raziskava je pokazala, da je profil študenta Fakultete za organizacijske vede spodbuden za prihodnost in za vstop v svet dela. Študentje ka`ejo podjetniško usmerjenost, kar je za poklic organizatorja posebej pomembno. Zadovoljstvo študentov s fakulteto je dobro, vendar nekateri kazalci ka`ejo tudi pomanjkljivosti, na primer da profesorji študentom poleg izpolnjevanja osnovnih pedagoških obveznosti nudijo zelo malo. Pokazala se je visoka stopnja nezanimanja študentov za mednarodne izmenjave. Ustvarjalnost, pustolovstvo in tveganje se utapljajo med udobnimi stenami mamine kuhinje in najbli`jo gostilno. Krivdo za to pripisujemo precejšnjemu ugodju in bonitetam, ki jih študentje u`ivajo, ter slabim zaposlitvenim mo`nostim in previsokim stroškom ekonomske osamosvojitve mladih. Klju~ne besede: kakovost študija, zadovoljstvo študentov, zaposlitvene mo`nosti, javna podoba FOV, študij v tujini. sti« zasledimo dale~ v zgodovini izobra`evanja in civilizacij. 2 Metodologija ^lanek je nastal na podlagi obse`ne raziskave (Gaber, Je-senko, Mayer, Prosen, Šter, 2006). Z raziskavo smo `eleli preveriti, kako študentje Fakultete za organizacijske vede zaznavajo kakovost študija na fakulteti, s ~imer bi pristojni dobili dodatne smernice za izboljšanje študijskega pro-cesa.V ~lanku tako predstavljamo rezultate zaznave in zadovoljstva študentov s študijem na fakulteti, njihovo videnje zaposlitvenih mo`nosti s pridobljenim znanjem in izobrazbo, zadovoljstvo s študijskim procesom, seznanjenost z mo`nostmi študija v tujini in posredno tudi zaznavo javne podobe fakultete. ^eprav je bila raziskava narejena po zgledu podobnih raziskav doma in v tujini, smo vprašalnik 1 Bolonjska deklaracija je skupna deklaracija ministrov evropskih dr`av podpisana v Bolonji 19. junija 1999. leta o reformi sistema visokošolskega izobra`evanja v Evropi. 2 Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca leta 2000, predstavlja dolgoro~no strategijo, katere glavni cilj je, da postane Evropa do leta 2010 najbolj konkuren~no, dinami~no ter na znanju temelje~e gospodarstvo na svetu, ki naj bi doseglo trajno gospodarsko rast z ve~ ter boljšimi delovnimi mesti. Strategija je bila v letu 2001 dopolnjena z ukrepi za urejanje okolja, tako da strategija kot celota sedaj zajema tri podro~je (t.i.stebre) in sicer gospodarstvo, sociala ter okolje. Vsa tri podro~ja naj bi usklajena delovala v smeri hitrejšega trajnostnega razvoja Unije. 1 Uvod Dogovarjanje o standardih in vodilih zagotavljanja kakovosti v evropskem visokošolskem podro~ju pogosto povezujemo z »bolonjsko deklaracijo1« visokošolskih ministrov iz leta 1999. Sporo~ila ministrskih konferenc Praga 2001, Berlin 2003, Bergen 2005 (in predvidoma London 2007) se skladajo s prizadevanji lizbonske strategije2 »postati najbolj dinami~no in na znanju temelje~e gospodarstvo«. Pozornost, ki jo je dele`no zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, je logi~na posledica sprejetih obveznosti. Preglednost (transparentnost), zdru`ljivost, primerljivost in prilagodljivost (fleksibilnost) so pomembne lastnosti sistema zagotavljanja kakovosti tako za univerze, študente, profesorje, delodajalce kot za razvoj dru`be nasploh. Tako ni presenetljivo, da z druga~-nimi besednimi zvezami izra`eno »zagotavljanje kakovo- A 57 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 priredili za specifi~ne potrebe preverjanja stanja na FOV, s ~imer smo `eleli vzpostaviti predvsem za~etek kontinuiranega spremljanja kakovosti študija na fakulteti. Zbiranje podatkov je bilo izvedeno na podlagi slu~aj-nega vzorca enot iz populacije v letu 2005/06 redno vpisanih študentov FOV. V populacijo niso vklju~eni absolventi. Vprašalnike smo poslali dvesto štiridesetim naklju~no izbranim študentkam in študentom, od tega štiridesetim študentkam in študentom posameznega letnika visokošolskega strokovnega programa ter tridesetim študentkam in študentom posameznega letnika univerzitetnega programa. Vrnjenih je bilo 88 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja nekaj manj kot desetino celotne populacije študen- Tabela 1: Struktura vzorca hkrati prilo`nost, da prika`emo povratne informacije tistih študentov, ki `elijo vplivati na razvoj fakultete. 3.2 Percepcija študija na FOV Na za~etku nas je zanimala splošna percepcija anketiranih študentov študija na FOV. Zato smo jih vprašali, kako so zadovoljni s splošnim študijskim programom in izbrano študijsko smerjo. Iz slike 5 lahko razberemo, da je s splošnim študijskim programom zadovoljnih 64% anketi- tov (redni študentje brez absolventov) vpisanih v tem študijskem letu. 3 Rezultati 3.1 Opis vzorca Sociodemografska struktura vzorca, ki je prikazana v tabeli 1 ka`e na ustrezno reprezentativno zastopanost vzorca. Radi bi poudarili, da so bili v tem vzorcu študenti, ki so redno izpolnjevali študijske obveznosti in so si prostovoljno vzeli ~as za izpolnjevanje anketnega vprašalnika. To je 41% 59% 15% 35% 28% 21% 1% 24% 28% 35% 13% 44% 56% 19% 42% 40% 65% 24% 12% 16% 61% 24% 15% 67% 17% 33% 54% 13% ranih, z izbranim študijskim programom pa 71% anketiranih, pri ~emer lahko opazimo, da je dele` zelo zadovoljnih z izbrano študijsko smerjo opazno višji kot dele` zelo zadovoljnih s splošnim študijskim programom. Razumljivo je ve~je zadovoljstvo z izbrano študijsko smerjo kot splošnim študijskim programom, saj je bli`je interesom posameznika, hkrati pa potrjuje razvoj visokošolskih programov v smeri ve~je izbirnosti, ki jih prinaša bolonjska prenova. Splošno zadovoljstvo s študijem potrjujejo tudi odgovori anketiranih študentov na vprašanje: ali bi se pri po- Spol Moški Ženski 18-19 let 20-21 let Starost 22-23 let 24-25 let 26 let ali vec 1. Letnik 2. Letnik 3. Letnik 4. Letnik Vrsta študija VS UNI Kranj Drugo mesto Podeželsko naselje Pri starših Stanovanje v času študija Študentski ali dijaški dom Podnajemniško stanovanje osemletka ali manj poklicna ali srednja šola višja šola ali več osemletka ali manj Izobrazba očeta poklicna ali srednja šola višja šola ali več 6-7 /-o 8-9 A 58 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Spol Letnik 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% D Moški D Ženski 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 4( i% D 1. Letnik D 2. Letnik D 3. Letnik D 4. Letnik Slika 1: Vzorec anketiranih po spolu Slika 2: Vzorec anketiranih po letniku Starost Vrsta študija 1 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% G 18-19 let D 20-21 let D 22-23 let D 24-25 let ¦ 26 let aH vec Slika 3: Vzorec anketiranih po starosti 10% 20» 30% 40% 50% 60% ¦ VS D UNI Slika 4: Vzorec anketiranih po vrsti študija Splošni študijski program Izbrana študijska smer 58% 27% 4 52% 20% I 0% 20% 40% 60% 80% Slika 5: Zadovoljstvo s splošnim študijskim programom in izbrano študijsko smerjo 100% D zelo zadovoljen ¦ zadovoljen ¦ niti niti ¦ nezadovoljen ¦ zelo nezadovoljen ¦ ne morem oceniti A 59 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 9%' /Ne vem v Zagotovo \ Da 168% Verjetno A NE M 9% ^ ^14% \ DA Verjetno DA V 56% Slika 6: ^e bi še enkrat izbirali študij, ali bi se odlo~ili enako? Slika 7: ^e bi še enkrat izbirali fakulteto, ali bi se odlo~ili enako? novni izbiri študija oziroma pri ponovni izbiri fakultete odlo~ili enako. Kot je razvidno iz slik 6 in 7, bi se za isti študij odlo~ilo 68% anketiranih, za isto fakulteto pa 77% anketiranih. Podatek, da bi se študenti pri ponovni izbiri študija odlo~ili enako, lahko ka`e na ve~ dejavnikov: visoko kakovost študija, dobre zaposlitvene mo`nosti, ali zrelost študentov pri izbiri študija. ^e seštejemo obe obliki pozitivnih odgovorov pri ponovnem izboru iste fakultete, lahko potrdimo zlasti prvo in drugo trditev. Ob pove~ani petstopenjski lestvici se je število neopredeljenih študentov UNI MB zmanjšalo za 9 %, noben študent pa se ni odlo~il, da ne bi ponovno izbral iste fakultete. 3.3 Percepcija zaposlitvenih možnosti V okviru percepcije študija na FOV nas je zanimala tudi zaposlitvena perspektiva študentov. Zato smo študente povprašali tudi, kje bi opravljali svoje poklicno delo. Kot je razvidno iz slike 8, so `elje vprašanih študentov pribli`-no enakomerno porazdeljene med mo`nostmi zaposlitve v manjšem podjetju (25 %), v velikem podjetju (24 %), v dr`avni slu`bi (23 %) in v svobodnem poklicu (20 %). FOV D Drugo d Večje podjetje ¦ Državna služba d Manjše podjetje ¦ Samostojni status ¦ Drugo d Večje podjetje ¦ Državna služba d Manjše podjetje ¦ Samostojni status Sliki 8 in 9: Levo Univerza v Mariboru, desno Fakulteta za organizacijske vede Primerjava z vzorcem, ki je bil del raziskave Univerze v Mariboru (Flere, 2004), na slikah 8 in 9 ka`e, da so naši diplomanti s svojim znanjem bli`je gospodarstvu kot javni upravi. To potrjujejo dejstvo, da na nivoju celotne Univerze ve~ kot polovica vprašanih pravi, da bi se radi zaposlili v dr`avni slu`bi. Študentje FOV so bolj podjetniško usmerjeni, saj ima manj kot ~etrtina `eljo, da bi se zaposlili v dr`avni slu`bi.V obeh primerih smo jih vprašali: »Kje bi se po kon~anem študiju `eleli zaposliti?« Izhodiš~ne mo`nosti za zaposlitev z diplomo FOV se zdijo dobre le tretjini anketiranih študentov, slabe ali zelo slabe pa 17 % anketiranih. Polovici anketiranih se izho-diš~ne mo`nosti za zaposlitev z diplomo FOV ne zdijo niti dobre niti slabe, kot je prikazano na sliki 10. Odgovori ustrezajo tudi podatkom Zavoda za zaposlovanje, da znaša zaposljivost diplomantov FOV okrog 80 % v enem letu po diplomiranju na dodiplomski stopnji. Zanimal nas je vir študijskega materiala. Slika 11 ka-`e, da si slaba tretjina anketiranih študentov zapiske v celoti priskrbi od drugih, dobra petina pa si jih v celoti pripravi sama. Vidimo tudi, da si petina anketiranih študentov u~benike in priro~nike v celoti fototkopira, 13 % si jih vedno izposodi v knji`nici, 4 % pa u~benike vedno kupi. 54 % anketiranih študentov u~benikov in priro~nikov nikoli ne kupuje. Ve~ina študentov študira tudi na osnovi zapiskov, medtem ko si jih le 22 % pripravljajo sami. Ta podatek vsaj posredno ka`e tudi na sorazmerno slabo obiskanost A 60 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Kakšne so po vašem mnenju izhodiščne možnosti za zaposlitev z diplomo FOV? 33% 51% I D dobre D niti slabe niti dobre ¦ slabe ¦ zelo slabe 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 10: Kakšne so po vašem mnenju izhodiščne možnosti za zaposlitev z diplomo FOV? Zapiske si priskrbim Zapiske pripravljam sam Učbenike in priročnike si fotokopiram Učbenike in priročnike si izposojam v knjižnjici Učbenike in priročnike si P^ kupujem I 43% 66% 61% 58% 57% D Da, v celoti D Da, delno D Ne 0% 20% 40% Slika 11: Viri zapiskov oziroma učbenikov in priročnikov 60% 80% 100% predavanj, ki je na slovenskih univerzah splošen pojav v zadnjem desetletju. Ve~ kot polovica študentov ne kupuje u~benikov in priro~nikov, marve~ si jih kopira, kar ka`e na previsoko ceno u~benikov v primerjavi s cenami fotokopij. Ta podatek vsekakor ni spodbuden za avtorje knjig in u~benikov. 3.4 Zadovoljstvo s študijskim procesom V okviru zadovoljstva s študijskim procesom smo anketirane študente vprašali, kako so zadovoljni z nekaterimi splošnimi elementi študijskega procesa. Kot je razvidno iz slike 12, so izmed sedmih naštetih elementov študentje najbolj zadovoljni s številom in porazdelitvijo razpisanih izpitnih rokov v študijskem letu. Skoraj dve tretjini vprašanih je zadovoljnih s storitvami referata, na drugi strani pa je s tem nezadovoljnih 15 %, kar je izraz najve~jega nezadovoljstva v tem sklopu vprašanj. Pribli`no polovica vprašanih je zadovoljnih s celostnim odnosom profesorjev, razumljivostjo predavanj in njihovo kakovostjo. Tako imenovani “blokovni” sistem, ki ~asovno zdru-`uje vse obveznosti študenta v okviru posameznega predmeta, je študentom blizu, saj omogo~a veliko racionalizacijo ~asa in s tem sprotni študij. Veliko je še rezerve v razvijanju neposrednih odnosov med študenti in u~itelji, k ~emur te`i tudi bolonjska prenova, a je za to potrebno še veliko investicij v modernizacijo študijskega procesa. Sodobni u~itelj ni ve~ posredovalec obstoje~ega znanja študentom, marve~ njihov mentor pri samostojnem odkriva- A 61 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 število in porazdelitev izpitnih rokov v študijskem letu storitve s strani referata za študijske zadeve potek vaj in seminarjev pripravljenost profesorjev za sodelovanje s študenti celostni odnos profesorjev razumljivost predavanj kakovost predavanj profesorjev 37% 16% LB 43% 24% 58% 21% IH 50% 29% I 46% 45% E 45% 41% B 1% 50% 38% 2% 1% ¦ zelo zadovoljen n zadovoljen D niti niti ¦ nezadovoljen l zelo nezadovoljen 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 12: Zadovoljstvo s splošnimi elementi študijskega procesa Predmeti, z vajami v računalniških učilnicah (Računalništvo in informatika, Sistemska analiza obravnavanja podatkov, Baze podatkov, Org rač. komunikacij, ipd)? Organizacijski predmeti (Osnove organizacije in managementa, Organizacija delovnih procesov, Operacijske raziskave, Kadrovski management, ipd)? Predmeti ekspertnih znanj (Podjetniško pravo, Osnove managementa in organizacijskega vedenja, ipd) Naravoslovni in matematični predmeti (Naravoslovje in tehnologija, Matematika, Statistika, Stohastika, ipd) Predmeti iz ekonomije (Ekonomika 1 in 2) 1% ? zelo zadovoljen ? zadovoljen ? niti niti ¦ nezadovoljen ¦ zelo nezadovoljen ¦ ne morem oceniti 4% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 13: Zadovoljstvo z vsebinskimi sklopi predmetov na FOV nju znanja in razvijanju lastnih zamisli. Obstoje~i “papagajski” študij naj bi vse bolj dopolnjevale kreativne oblike in ga s~asoma v celoti nadomestile. V okviru zadovoljstva s posameznimi vsebinskimi sklopi predmetov na FOV lahko s pomo~jo slike 13 ugotovimo, da so anketirani študentje najbolj zadovoljni z organizacijskimi predmeti (68 %), sledijo jim predmeti z vajami v ra~unalniških u~ilnicah (54 %), na tretjem mestu so predmeti ekspertnih znanj (41 %). Najve~je nezadovoljstvo se ka`e z naravoslovnimi in matemati~nimi predmeti (58 %). Zanimivost v povezavi s sorodno anketo, v kateri smo ocenjevali delo profesorjev in asistentov (Poga~nik, Pro- sen, Šter, 2007), je, da je priljubljenost naravoslovnih profesorjev ni`ja od dru`boslovnih, medtem ko je priljubljenost naravoslovnih asistentov višja, kot priljubljenost dru`boslovnih asistentov. Klju~na misel je, da so temeljni predmeti premalo pribli`ani specifi~nim organizacijskim predmetom. Ko na primer bodo~im kadrovskim strokovnjakom zadostuje srednješolsko znanje matematike, mu primanjkuje znanja iz uporabne statistike. Sodobni univerzitetni študij `e dolgo ne ostaja ve~ le na teoreti~nih ravneh, marve~ znanje ~im bolj pribli`uje uporabi. Namesto ocenjevanja znanja, ki ga posameznik lahko reprodu-cira na papirju, se danes ceni predvsem kompetentnost, ki ka`e, kaj lahko posameznik s tem znanjem lahko naredi. A 62 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Medosebnostni odnosi Splošna razgledanost Računalniške sposobnosti Sposobnosti vodenja Sposobnosti analitičnega mišljenja in reševanja problemov Razumevanje problemov okolja (gospodarski, politični) Sposobnost kritičnega mišljenja Strokovne sposobnosti/specifično znanje Razumevanje socialnih problemov v naši državi Razumevanje globalnih problemov Sposobnosti javnega nastopanja Spretnosti v pisanju Sposobnosti abstraktnega mišljenja (matematične sposobnosti npr.) Znanje tujega jezika ZI3-7 ' ZI3-7 |3,7 ZI3'3 Z3-5 Z3-3 Z3-3 Z3»3 Z 3,4 Z 3,4 Z 3,3 Z 3,2 Z3»2 3,0 1 Slika 14:Povpre~ne ocene izboljšanja nekaterih sposobnostih anketiranih odkar študirajo na FOV (1 – zelo se je poslabšalo, 3 – enako kot prej, 5 – zelo se je izboljšalo) Spoštovanje (so vas obravavali, kot kolega, njemu/njej enakega) Možnost nastopanja Možnost učenja na »resničnih« temah v predavalnici ^^^3 Možnost razmišljanja o predmetu izven predavalnice Intelektualni izziv in stimulacijo Spodbudo k diplomi Pomoč za doseganje poklicnih ciljev Čustveno podporo in vzpodbudo Svetovanje glede vašega študijskega programa Pomoč pri študijskih metodah Priložnost sodelovati v raziskovalnem prjektu Pisno priporočilo JT^fl 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 15: Kako pogosto odkar študirate, so vam profesorji FOV-a zagotovili naslednje? Študentu je treba dati ~im bolj solidno temeljno znanje, na katerega bo sam dodajal svoji dejavnosti ustrezne gradnike, bodisi v praksi, nadaljnjem formalnem študiju, ali pa v oblikah vse`ivljenjskega u~enja. Slika 14 ka`e, kako so se po mnenju študentov izboljšale/poslabšale nekatere njihove sposobnosti, odkar študirajo na FOV. Najmanjši napredek je viden pri znanju tujega jezika, ki ka`e na to, da se znanje tujega jezika študentov odkar študirajo na FOV v povpre~ju ni spremenilo. Vse ostale naštete sposobnosti so se v povpre~ju vsaj malo izboljšale. Najbolj medsebojni odnosi, splošna razgledanost in ra~unalniške sposobnosti (3,7). Podatki na sliki 14 so za fakulteto, ki temelji na profe-siji organizacijskih sposobnosti, zaskrbljujo~i. Študentje ne vidijo ve~jega napredka pri lastnostih, ki bi morale biti na koncu študija mo~no izboljšane, v ~asu študija na tej fakulteti pa v strmem vzponu. O~itno je, da program slabo skrbi za znanje tujega jezika, ki je klju~nega pomena za organizatorja, poslovne`a in managerja. Enako kritiko zahtevata nizek napredek pri sposobnosti javnega nastopanja in sposobnost vodenja. Na podlagi odgovorov na vprašanje “Kako pogosto odkar študirate, so vam profesorji FOV-a zagotovili naslednje: …” (slika 15), smo bolj natan~no preu~ili tudi zadovoljstvo povezano z odnosom profesorjev do študentov. Ugotovili smo, da so študentje najbolj zadovoljni s spoštovanjem profesorjev do študentov in z mo`nostjo nastopanja. Študentje od profesorjev redko dobijo pisna priporo~ila (93 % nikoli), svetovanje glede študijskega programa (76 % nikoli) in prilo`nosti sodelovanja v raziskovalnem delu (61 % nikoli). Slika 15 ka`e velik primanjkljaj pri vlogi u~itelja kot svetovalca študentom. ^eprav povpre~en, je prešibek intelektualni izziv, ker se posreduje `e “izgotovljeno” znanje. Prešibka je tudi stimulacija za izbor teme za diplomske naloge, pri tem pa je še preve~ “štancanja”. V prevelikem dele`u se ponavljajo naslovi diplomskih del in `e stokrat “pre`ve~ena” metodologija. Premalo je tudi interdis- A 63 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Morali bi uvesti ocenjevanje profesorjev s strani študentov Premalo je predavanj ljudi z veliko praktičnimi izkušnjami Želim več razprave s profesorji Študenti imamo dovolj informacij o študiju v tujini 17% 41% 44% 42% 45% 16% 19% 35% 2% a 2% ?P DS ? n ¦ popolnoma se strinjam ¦ se strinjam ¦ niti niti D ne strinjam se ¦ sploh se ne strinjam 2'/, 1% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 16: Mo`nosti sprememb na podro~ju pedagoškega procesa Urejenost in izgled avle in hodnikov Čistočo fakultetnih prostorov Okolica fakultete (zelene povšine, dvorišče) Urejenost in izgled predavalnic ter računalniških učilnic Opremljenost predavalnic ter računalniških učilnic Temperaturo v fakultetnih prostorih Kapacitete parkirišč 37% 24% 26% 2% 27% e% 29% 19%^% 117 29% 5% J 31% 8% 19% m\ H* ¦ zelo dobro ? dobro ? nekje vmes ? slabo ¦ zelo slabo 1% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 17: Zadovoljstvo s fizično podobo FOV ciplinarnih nalog, kjer študent pridobi mentorje z najmanj dveh znanstvenih podro~ij. Pri odkrivanju mo`nosti sprememb pri izboljšavi pedagoškega procesa si lahko pomagamo tudi z odgovori na sliki 16 zastavljene trditve. Na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da se slabe tri ~etrtine vprašanih študentov strinja z uvedbo ocenjevanja profesorjev s strani študentov. Podoben dele` študentov bi si `elelo tudi ve~ predavanj ljudi z veliko prakti~nimi izkušnjami. Nekoliko manjši vendar še vedno visok dele` študentov (62 %) `eli ve~ razprave s profesorji, medtem ko je 35 % študentov zadovoljnih z dialogom na relaciji študent – profesor. Informacij o študiju je po mnenju anketiranih premalo, samo 19 % se jih strinja, da ima dovolj informacij o študiju v tujini. Ve~na tema – ocenjevanje u~iteljev je preprosto nujnost. Pedagoški proces lahko ocenjujejo le uporabniki – študenti. Problem je v metodologiji, ki bi zagotovila objektivnost rezultatov, kar pa je zahtevno delo.Treba je odkriti zadosten dele` študentov, ki so sledili delu u~itelja od za~etka do konca – uspešno opravljenega izpita. Zgraditi je treba vprašalnik, ki dobro odslikava vse klju~ne etape študijskega procesa. Predvsem pa je treba zagotoviti, da bodo dobljene ocene vplivale na habilitacijski postopek u~itelja. Problem izjemno izkušenih ljudi iz prakse je v prepreki s habilitacijskimi postopki, kar je nesmisel, saj je veliko u~iteljev, ki nimajo nobenih prakti~nih izkušenj. V tej smeri bi morali spremeniti pravila in jih sprejemati za predavatelje po posebnem postopku. Za razpravo z u~ite-lji bi se morali posebej pripravljati, in s tem obnoviti tiso~-letno prakso anti~nih akademij, ki jim je bila debata najpomembnejša spoznavna metoda. A 64 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Nazadnje, kot ka`e slika 17, lahko ugotovimo še, da so anketirani študentje zadovoljni s fizi~no podobo fakultete: urejenostjo in izgledom avle ter hodnikov (96 %), ~i-sto~o fakultetnih prostorov, okolico fakultete, urejenostjo in izgledom ter opremljenostjo predavalnic in ra~unalniš-kih u~ilnic. Temperatura v fakultetnih prostorih ne ustreza 25 % vprašanih. Presenetljiv rezultat se je pokazal z zadovoljstvom študentov s kapacitetami parkiriš~, saj jih je le polovica zadovoljna s parkiriš~i. Visoko zadovoljstvo s fizi~no podobo Fakultete za organizacijske vede raziskovalci pripisujemo novi stavbi namenjeni študentom, katerih je v Sloveniji malo. Ob stavbi zgrajeni leta 1996 je dovolj parkiriš~, tudi veliko parkiriš-~e, ki skoraj nikoli ni popolnoma zasedeno so zgradili v bli`ini in ka`e na to, da bi 20 % študentov svoje vozilo najraje parkiralo kar pred vhodom v fakulteto. Je pa vzpodbudno, da se študentje zavedajo, da imajo eno najsodobnejših fakultetnih stavb z bogato ra~unalniško in drugo opremo. 3.5 Študij v tujini V zadnjem delu poglavja izpitno pedagoške problematike predstavljamo še odnos anketiranih študentov do študija v tujini oziroma drugih problematik vezanih na študij v tujini (na nacionalni ravni je za evropske programe mobilnosti odgovoren center CMEPIUS, op.a.). Na sliki 18 lahko vidimo, da sta od anketiranih v tujini do sedaj študirala le 2 % študentov, brezpogojno pripravljenost za študij v tujini pa je izrazilo 13 % študentov. 56 % anketiranih ne ve, ali bi se odlo~ili za študij v tujini, vendar jih ravno tako lahko štejemo med potencialne študente za študij v tujini. Z dele`em študentov, ki hodijo na prakso in študij v tujino, ne moremo biti zadovoljni.To ka`e, da je tudi vzgoja najmlajše generacije še premalo svetovljanska, je pa to neposredno povezano tudi z nizkim številom u~iteljev, ki imajo vabljena predavanja v tujini, gostujo~ih tujih u~ite-ljev in izmenjav študentov. Študij v tujini je za študente velika prilo`nost in nalo`ba v prihodnost (Širok, Mede-ved, Pajni~, Pfifer, Taštanonska, 2005), katere pa se naši študentje na veliko `alost ne poslu`ujejo. Dejstvo, da je na leto razpisanih ve~ kot 30 prostih mest za študij na partnerskih univerzah po Evropi, in da je od teh zasedena letno le dobra desetina mest, je zaskrbljujo~e. Kehm, Mai-worm, Over, Reisz, Steube in Teichler (1997) so `e desetletje nazaj v svojem poro~ilu govorili o integraciji Evrope v smislu medsebojnega povezovanja in sodelovanja univerzitetnih inštitucij. Miselni preskok pa bodo morali najprej napraviti študentje sami. Vendar se moramo zavedati, da brez vzpodbude s strani visokošolskih u~iteljev in dobre reklame na fakulteti za študij v tujini, tudi v prihodnosti ne moremo pri~akovati vidnejšega napredka. 3.6 Javna podoba FOV Sliko javne podobe Fakuletet za organizacijske vede Univerze v Mariboru smo s pomo~jo odgovorov študentov dobili tako, da smo anketirance vprašali po mnenju drugih glede ustanove, kakšne povratne informacije dobivajo iz okolja in pa intelektualni zahtevnosti študija na Fakulteti za organizacijske vede. >N <>¦ CO C HD * <0 O. Da Ne 1 î Da u c Ne 11 f° n CD o Ne vem i 2% ID 13% 31% 1 56% 98% 0% 20% 40% Slika 18: Študij v tujini - `e študirali, nameravajo študirati 60% 80% 100% A 65 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Starši Sošolci Vrstniki Gospodarstvo (npr.delodajalci) Mediji D zelo dobro ü dobro ¦ niti niti ¦ slabo ¦ zelo slabo 0% 20% 40% Slika 19: Kakšno mnenje imajo po vašem o FOV naslednji? 60% 80% 100% Do Fakultete za organizacijske vede so po mnenju anketirancev najprizaneslivejši starši in sošolci, sledijo jim gospodarstvo in vrstniki. Na sliki 19 lahko vidimo, da imajo slabo mnenje po mnenju anketirancev imajo o Fakulteti za organizacijske vede mediji (39 %). Javna podoba fakultete ima najni`jo oceno v medijih, kar je povezano s še ne tako oddaljeno afero. Ta vpliv je viden tudi na dele`u slabih ocen vrstnikov, ker so del javnosti, ki nimajo vpogleda v `ivljenje na fakulteti, kar je dano kolegom, pri katerih je dele` slabih ocen bistveno manjši. Kot ka`ejo kazalniki ZRSZ-ja, gospodarstvo odra`a podobo predvsem prek zaposlovanja diplomantov, ki je zaenkrat zadovoljivo. 4 Zaklju~ek Rezultati so plod statisti~ne obdelave in jih nikakor ne gre posploševati, ali jih zlorabljati za pavšalne ocene posameznih študentov omenjene fakultete. V vzorcu je zajeta dobra tretjina od 240 naklju~no izbranih študentk in študentov, ki so si prostovoljno vzeli ~as za odgovor na ve~ kot 300 vprašanj, od katerih smo za potrebe ~lanka izbrali le vsebinsko ustrezna.To je podatek, ki govori o tem, da smo dobili odgovore resnih študentov, s tem pa tudi rezultate resnih kupcev fakultete. Pomembna pozitivna posledica je tudi ta, da nismo imeli nepravilno rešenih anketnih vprašalnikov. Profil študenta Fakultete za organizacijske vede je spodbuden za prihodnost in za vstop v svet delovne sile.V primerjavi z raziskavo na ravni Univerze v Mariboru (Fle-re, 2004) smo opazili, da FOV in njegovi študentje dosegajo nekoliko spodbudnejše rezultate. Na ravni univerze je kar 52 % vprašanih izrazilo `eljo po zaposlitvi v dr`avni slu`bi, medtem ko 23% študentov FOV vidi svojo prihodnost v dr`avni slu`bi. Študentje FOV ka`ejo ve~jo podjetniško usmerjenost, kar je pomembno za profil organizatorja. Rezultati raziskave so kratkoro~no spodbudni za prihodnost študija na FOV, saj je zadovoljstvo njegovih študentov s fakulteto dobro. Dolgoro~no to pomeni, da si vodstvo fakultete ne sme privoš~iti po~itka. Nekateri kazalci ka`ejo na to, da kljub temu da so študentje na splošno zadovoljni s profesorji, ob podrobnejši raziskavi naletimo na nespodbudne rezultate, ki ka`ejo, da profesorji študentom poleg osnovnih pedagoških obveznosti, nudijo zelo malo. Nehote se porodi vprašanje, ali so za to nevše~-nost odgovorni profesorji z manj pedagoškega daru ali pa študentje z veliko mero apatije do študija. Literatura Flere, S., soavtorji, (2004). Dru`beni profil študentov Univerze v Mariboru, raziskovalna naloga. Gaber, D., Jesenko, M., Mayer, J., Prosen, @., Šter, G. (2006). Raziskovalna naloga: Profil študentov Fakultete za organizacijske vede, Univerza v Mariboru Kehm, B. M., Maiworm, F., Over, A., Reisz, R. D., Steube, W., Teichler, U. (1997). Integrating Europe through cooperation among universities: The experience of TEMPUS programme, London and Bristol, PA: J. Kingley Publishers Poga~nik, A., Prosen, @., Šter, G.: (2007). Model za ocenjevanje uspešnosti visokošolskega u~itelja Fakultete za organizacijske vede, Univerza v Mariboru; Raziskovalna naloga: Širok, M., Medeved, M., Pajni~, N., Pfifer, N., Taštanonska, T.: (2005). Mobilnost in mo`nosti za mlade: vezi brez meja, CMEPIUS zbornik A 66 Organizacija, letnik 41 Predlogi za prakso {tevilka 1, januar-februar 2008 Viri - CMEPIUS (Center za mobilnost in evropske programe izobra- `evanja in usposabljanja); www.cmepius.si, 04.12.2006 - Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru, interni vir - Univerza v Mariboru, slu`ba za mednarodno in meduniverzi- tetno sodelovanje, interni vir - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (2004). Letno po- ro~ilo. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/slo/Predstavitev/ LetnaPorocila/lp04/Slovenija/index-slo.htm Denis Gaber je leta 2007 zaklju~il dodiplomski študij Fakulteti za organizacijske vede v Univerze v Mariboru. Skozi vsa leta študija je sodeloval na podro~ju znanstvenih raziskav in se kot soavtor treh raziskav udele`il treh mednarodnih konferenc o razvoju organizacijskih znanosti v Portoro`u. Trenutno je zaposlen kot produktni manager za pospeševanje prodaje informacijske tehnologije. Svojo kariero bo nadaljeval v smeri delovnih izkušenj in podiplomskega študija. @iga Prosen zaklju~uje dodiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, Univerza v Mariboru. Vsa študentska leta je poleg rednih študijskih obveznosti deloval predvsem na znanstveno-raziskovalnem podro~ju, tri raziskave je kot soavtor predstavil tudi na vsakoletni mednarodni konferenci o razvoju organizacijskih znanosti v Portoro`u. Svojo podiplomski študij in karierno pot bo avtor nadaljeval v tujini. Gorazd Šter zaklju~uje dodiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Osnovno in Srednjo šolo je opravil v Kranju, kjer je dvanajst let aktivno treniral plavanje in bil dvakratni mladinski dr`avni prvak. Po kon~ani gimnaziji sem v študentskih letih poleg rednih študijskih obveznosti deloval na znanstveno-raziskovalnem po-dro~ju, tri raziskave je kot soavtor predstavil tudi na treh mednarodnih konferencah o razvoju organizacijskih znanosti v Portoro`u. Manca Jesenko je asistentka na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Janez Mayer, doktor psiholoških znanosti, je docent na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru in predavatelj za podro~ja organizacijske psihologije, organizacijske antropologije, vrednotenja dela, merjenja in aktiviranja intelektualnega potenciala, vodenja in ustvarjalnosti. Na po-dro~ju raziskovalne dejavnosti preu~uje ustvarjalnost vodilnih ljudi, interakcijo med inteligentnostjo in ~ustvovanjem, ~lovekovo izraznost, kompetentnost za u~enje, vodenje idr. A 67