Leto II. PoStnina plačana n gotovini. Ljubljana, soboto 19. junija 1920. Stev. 138. NI LIST Cen« po poitls za celo leto . H Bliža pol lefa . H izza četrt leta. H 21— za 1 mesec. . H 7— Za Ljubljano mesečno 7 H Za Inonmsfro mesečno H ir—1 Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it. G Gredo, telefon štev. 58 Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. Italijani iščejo nasprotstev z Jugoslavijo radi Albanije. Presbi^ ®eIžrad'kin- (Uradno.) - j® . P°°blascen objaviti: Neki ^ jih vJ' * Ponašajo vest, da v borbah, °ijc z ital" Pren*valstvo knježevine Albami četami, poveljujejo čast- °(>laščpn,ani *z.®eižrada in Sarajeva. Po-fes, jr. 1 sm° Rjaviti, da to absolutno ni ^ na sli'0 mes®ca septembra lanskega le-beldra;„iCen način z italijanske strani tožili ki ® s« je predlagala enketa, po njj. 1 . izvedla komisija, imenovana vila lj Vl}1 konferenci in ki naj bi ugoto-vinj' ’e .vodil borbo v albanski kneže-pri tPm grajska vlada vztraja tudi danes LDl?r r°ča: p l ®eižrad, 17. junija, Presbiro po-»II fern° Uradna objava v rimskem listu dogOV(P0* Pravi, da je imel Essad paša kavlja p2 “^grajsko vlado, po katerem ve$ ^ . SSao paša Belgradu na razpolago pa Ja s’ v Albaniji, belgrajska vlada visnost AlkaV-ZU’e' da podpirala neod-obet “,an‘ie P°^ nadzorstvom Esada in Hega $ a’ imenovala za dosmrt- sitirti ?“Ve,rneria v Albaniji, po njegovi bi jjjj -a bodo vse njegove pravice, ki e‘ do albanskega prestola, prešle na Karagjorgjeviče, Pooblaščeni smo, da to objavo najkategoričneje dementiramo. Ta objava ima samo namen, da zavede s prave poti preiskavo, ki se vrši v Parizu med zavezniki, in da odvrne sum na drugo stran, ker so Essad paši pred nekaj tedni ponudili prestol njegovi rojaki, kakor je to rimski »Tempo« sam objavil v dopisu iz Valone pred nekaj dnevi, LDU Belgrad, 17, junija. »Idea Nazio-nale«, znani imperialistični italijanski list, piše, da sc je krvava borba neprijateljske-ga prebivalstva kneževine Albanije proti italijanskim četam, sklenila na seji ministrskega sveta v Belgradu in da so na tej seji sodelovali albanski častniki in da je dala Jugc-slavija Albancem na razpolago vse orožje in municijo, ki se nahaja v vojaških skladiščih v Črni gori. Absurdnost te trditve je očividna Dejstvo je, da se v Skadru nahajajo italijanske čete tudi danes :n da so, dasiravno brez pravice, zasedle ostali del meje proti Črni gori od Sv. I/ana Meduanskaga pa do Malezije, kakor javlja »II Metino« od 13. t- m. Potemtakem ima »Idea Nazionale« vedno isti cilj, da kali odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Socialisti napadli katoliško procesijo in Najsvetefše. 'z Mil a' 19-' jun. Po poročilih listov Vest; v Posnemamo sledečo značilno ae £u ^mini praznika sv. R. T- so mest-Najsve< .,e. v Milanu priredile procesije z so se procesije raz-ži jjj Prihrumeli socialni demokrati z no-pallcami in začeli udrihati po udele- žencih procesije. Bandera so strgali in zlomili. Mnogo moških je bilo v nastalem tepežu ranjenih, ženske so se onesvestile. Procesije so se vrnile v cerkev. — Tako se godi katoličanom, kjer dobe oblast v roke socialni demokrati. (Milan ima socialno-demokratični občinski zastop.) klavska renta iz Nemčije. V . ati p,°iasnIlo rentnikom, ki imajo prejeto® avske rente iz Nemčije: ZeiHsk’ PTe,Vratu leta 1918 so bili vsi ino-Pfeltbu s°ciaJno-zavarovalni zavodi zaradi ****** poštnih zvez prisiljeni, ustaviti bivajo .yan)e ren^ vsem našim, v tuzemstvu riftljjo ^ <^ržav^ian°m. Poverjeništvo za so-^eyilniK r^- v Ujubljani je vsled tega v ne-Primerih posredovalo za posamez-V. rilOz. ^ Pri zadrugah in zavarovalnicah in tudi v Nemčiji, obenem je Politiko° *n Preko ministrstva za socialno richsv V- ®e(žradu interveniralo pri aat0 poerricherungsamt v Berlinu. Ta je ^varo Zva* z okrožnico nemške socialne ^azui • ® Zavo^e« naj do daljnje odredbe in reate v kraljestvo Srbov, Hrvate Harii,C>Vencev' Tako se je potom Nem-a°*^cko C V ®er(inu in ljubljanskega pošt-^aja reV.ne&a urada nakazalo do meseca »Sencem 6 našim rentnim upra- 0 Še «■* arialjnjih podatkov poverjeni-prejelo. ntaosSen P Čas pa je Knappschafts-Berufs-^stfal^ ’ Sektion II, v Bochumu S* naSk°). kjer je bila zavarovana veči-? ^15 . ventnikov, začela na temelju tžfU: ’ . 3 V. V. O. (nem. drž. zav. reda) ‘^jati ,r ,y- v- <->. (nem L^enitn f] ° . s katerimi se našim upra-> 2(>vani rzayijanom ustavlja nadaljnje navzel pr^ niih rent, češ da »se kot ino-vj^čijej°voljno običajno nahajajo izven : 'ca (j0 *’ \ katerem primeru počiva pra-* Pover; re)®manja rente. Zoper te odloke 5 • PrizadeZa socmino skrb vložilo jriiiv^p rcntnike ugovore na pristojno j^pdbo PPnj° in bo na ta način izzvalo >4lvišje - ^®ichsversicherungsamta, kot šal6*10 ic ^°ievalne oblasti v teh zadevah. Prist dovoljevalo pod-P.Ojožljivih skladov. Prot! kancelpara-graiu. Belgrad, 18. junija. Jugoslovanski klub' je prejel iz Metkoviča v Dalmaciji od župnika Bajiča brzojavko, v kateri se v imenu 40 organiziranih župnikov na krščanski-narodni podlagi odločno protestira proti kancelparagrafu. V brzojavki se odklanja odgvomost za kulturni boj. Iz istega mesta je došla tudi brzojavka tajništva ljudske stranke, ki najener-gičnejše protestira proti uvedbi kancelpa-ragrafa in odklanja protinarodno kulturno borbo. Poslanec dr. Deželic je prejel od ljubljanskega škofa dr. Jegliča brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za govor v parlamentu proti kancelparagrafu, ker bi taka določba izzvala hudo kulturno borbo v Jugoslaviji, ki bi škodovala zlasti državi. SOCIALISTI IN KAPITALISTI SE BRATIJO. Belgrad, 18. junija. V zadnjem času se opaža veliko zbližavanje med slovenskimi demokrati in slovenskimi socialisti. Socialiste in demokrate vodi gospod Anton Kristan. Ta govori in deluje tudi v imenu slovenskih demokratov proti parlamentarni zajednici v koncentracijskem kabinetu, STROŠKI ZA FRANCOSKO ARMADO. LDU Pariz, 18. junija. (Dun. KU — Ha-vas) Seja parlamenta. Poročevalec za vojni proračun je ugotovil, da znaša vojni bud-get, ki je znašal leta 1914 1435 milijonov, v letu 1920 5041 milijonov. Efektivno stanje armade je sedaj manjše kakor leta 1914, toda narastli so izdatki. Leta 1914 je bilo oskrbovanje čet v Maroku zvezano z večjimi stroški, dočim znaša efektivno stanje v Maroku, v Levanti in v orientu stoječih' čet, kakor tudi zasedbenih čet le polovico skupnega efektivnega stanja. Pojavila se je potrebnost, da se Nemčija razoroži, in da se ta razorožitev nadzoruje, da se na ta način znižajo Franciji vojaška bremena, , Za žensko volilno pravico. Ženska volilna pravica za občinske za-stope na Slovenskem je uveljavljena v vsem obsegu. Ni to zasluga frazastih demokratov in blodnih socialdemokratov. Ob nasprotovanju obeh teh strank, ki se na-zivljejo napredne, je krščanska ljudska organizacija po svojih zastopnikih izpeljala to zahtevo. Sedaj gre za volilno pravico v parlament. Tu je naša zahteva naletela na še večje ovire. Skoro vse stranke, izvzemši Ljudske stranke, so se izrekle zoper njo. Socialisti govore sicer o ženski volilni pravici, a za njo ne store ničesar. V seji narodnega predstavništva dne 18. t. m. je dr. Hohnjec v imenu Jugosl. kluba znova nastopil za žensko volilno pravico. Zavrnil je razlog, ki so ga proti ženski volilni pravici navajali Protič, dr. Polič in dr, Paleček, češ da ženskam zato ni treba dati volilne pravice, ker je niso zahtevale. Pravica ostane pravica ob sebi in ne zato, ako jo kdo zahteva. Istotako je prazen ugovor, da ženska ne spada v javno življenje. Gospodarske razmere so ženo šiloma potegnile iz družinskega zatišja v javno življenje in sploh ni več govora, da bi mogla ženska živeti samo ob domačem ognjišču. Sodelovanje žene v zakonodaji bo za državo samo koristno, ker se bo njen vpliv uveljavil v socialnem duhu postav. Našemu ženstvu pa moramo dati z volilno pravico tudi priznanje, ki smo mu ga dolžni za vse, kar je storilo in trpelo za narod in državo začasa vojne. Dr. Hohnjecev govor je napravil vsestransko velik vtis in minister Stojan Protič je izjavil v zasebnem pogovoru, da bo treba to vprašanje še enkrat proučiti. Jugoslovanski klub stoji slejkoprej trdno na stališču, da mora jugoslovansko ženstvo dobiti volilno pravico, in sicer splošno in enako volilno pravico brez vseh izjem. Ob tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi opozorili, da nosi krivdo za to, da je našlo vprašanje ženske volilne pravice v našem narodnem predstavništvu tako slabo pripravljena tla — ravno napredno, demokratsko ženstvo. To ženstvo si med Hrvati in Srbi prisvaja predpravico za zastopstvo ženske stvari in ženskih interesov; ono je vzelo doli v roke organizacijo ženstva, V koliko je to organizacijo dejansko izvedlo, nismo obveščeni, to pa vemo, da se te organizacije za žensko volilno pravico niso zganile. Tako morajo jugoslovanske žene slišati od ministrske mize zavrnitev, da volilne pravice niso zahtevale in je zato ne dobe. Slovensko ženstvo, ki je po ogromni večini v krščanskem taboru, je za to pravico enodušno in najodločneje nastopilo in jo za občine v Sloveniji tudi izvojevalo. Ako bi bilo napredno, demokratsko ženstvo storilo za to stvar le nekoliko svojo dolžnost, bi štelo danes narodno predstavništvo dosti manj »načelnih« pristašev ženske volilne pravice, zato pa dosti več praktičnih in bi zanjo ne bilo treba tolikega boja, Z agitacijo za žensko volilno pravico bi bila združena tudi politična izobrazba ženstva in demokratinje bi bile mogle tu obenem takoj kaj storiti tudi za svojo politično stranko. Potem se demokratom menda ne bi bilo treba tako bati ženskih — glasov. Na vsak način igra naše »napredno«, demokratsko ženstvo in moštvo v vprašanju ženske volilne pravice klavemo vlogo, ki bo za vedno ostala zanj sramoten spominski list v zgodovini naše notranje politike. Jugoslovansko ženstvo pa bo svojo politično pravico dobilo tudi proti volji teh »demokratskih« liberalnih nazadnjakov in njihovih priveskov, TEŠINJSKO VPRAŠANJE, LDU Praga, 18. junija. (ČTU) Minister za zunanje stvari dr. Beneš je na skupni seji odsekov za zunanje stvari obeh zbornic o tešinjskem problemu izvajal, da odločitev še sploh ni padla. Njegova izvajanja so povzročila veliko vznemirjenje, ... I. Jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. 80 Šotorov za preskrbo z okrepčili razpisuje odbor za I. slovanski orlovski tabor v Mariboiu. Šotori bodo postavljeni na slavnostnem prostoru na Teznu delno v dneh od 29. do 31. julija t. 1., v celotnem obsegu pa v nedeljo 1. avgusta popoldne nekako do 10. ure zvečer. V poštev pridejo ponudbe prvovrstnih gostilničarjev, slaščičarjev, mesnih prekaievafcev in izdelovalcev vsakovrstnih mesnih izdelkov, pivovarjev, prodajalcev brezalkoholnih pijač, pekov itd. Kdor računa na kakšno soudeležbo pri teh ali sličnih podjetjih, naj javi natančnejše pogoje in ponudbe najkasneje do 30. junija t. 1, na Pisarno odbora za 1. slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška cesta 1, I. nadstropje. Vpoštevale se bodo samo resne in solidne ponudbe. Po- Sodbe se bodo sklepale na podlagi od odbora oločenih pogojev. Propagandne in reklamne razstave se bodo lahko napravile ob priliki 1. slovanskega orlovskega tabora v dneh od 29. julija do 3. avgusta 1920 v Mariboru. Tabora se bo udeležilo svetovno občinstvo iz najrazličnejših držav. Želeti je, da bi obsegala razstava mnogovrstne panoge iz našega domačega življenja. Priglase spreiema Pisarna odbora za L slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška cesta 1. I. nadstropje in sicer do 5. julija t. !• Kdor misli na to, naj se priglasi takoj. Opozarjamo na to zlasti razne zadruge, društva itd. Naj nihče ne zamudi prilike) Dolenjci na mariborskem taboru. Iz No-vegamesta nam poročajo o velikem zanimanju, ki vlada_ v vseh krogih za mariborski tabor. Dolenjci potujejo do Trebnjega čez Št-Janž-Zidani most. Iz Št. Janža korakajo Z ra-deško godbo peš do Zidanega mosta. Hitite s prijavami pn župnih uradih, organiziran piri svojih organizacijah. Godbe na marborskem. Pri taboru sodelujejo sledeče godbe: 5 orlovskih i. s. iz D. M. v Polju, Višnjegore, Selc, Radeč in Svetinj, društvena iz Jesenic in Semiča, salezijanska iz Ljubljane, vojaška iz Maribora, torej vseh skupaj 9. Hrvatje pridejo z lastno godbo. Vse godbe bodo pred taborom preizkušene po zastopniku glasbenega odseka. Dosedanji pregledi so pokazali najlepši razvoj teh godb. Eno pa moramo pri tem povdariti, da so godbe, ki jih je osnovala naša lastna organizacija. Ponosni smemo biti na to panogo kršč. socialnega kulturnega dela. Koroški Slovenci združijo mariborski tabor z božjo potjo k sv. Križu (z Višarsko materjo božjo) pri Sp. Dravogradu. Posebni vlak odhaja v nedeljo, 1. avgusta zgodaj zjutraj iz Grabštajna in se vračajo v pondeljek 2. avgusta, na dan Porcijunkule do Sp. _ Dravograda, odkoder 6e podajo k sv. Križu, ki je samo pol ure oddahen. Korošci posečajo v velikem številu božjo pol pri sv. Križu ter se hočejo posebno lete s pred odločitvijo pokloniti Višar-ski Materi božji ter jo prositi pomoči. Pevci, ali ste se že priglasili za sodelovanje pri sv. maši v Mariboru? Note bodo kmalu pošle. Priglasite se takoj pevski zvezi »Ljubljana«, kjer dobite v smislu oklica (glej »Slovenca« z dne 1, junija 1920.) vsa potrebna pojasnila. Trobentači, ali že znate naše nove koračnice, ki smo vam jih poslali. Okrožni trobentači reorganizirajte svoja okrožja, da ne bo v Mariboru več slišati onih starih avstrijskih koračnic. Nov duh, nova moč mora pognati. Naši rogovi bodo buditelji in oznanjevalci nove dobe. Telovadci! Ali pojete med korakanjem Pesmi ki smo jih vam poslali v pesmiričici. esem na papirju je mrtva. Vi ji dajte življenje in ono moč, ki vzdrami in vzbudi speče in dremajoče. V Mariboru bomo med korakanjem v sprevodu tudi peli. Okrožja naj se strnejo v mogočne zbore, da bo spev mogočen in krepak, odločen in neklonljiv. Pevci na dani POVRATEK UJETNIKOV IZ RUSIJE. LDU Pariz, 18. junija. (Dun. KU) Na Včerajšnji seji sveta zveze narodov je, kakor javlja »Journal«, poročal Nansen o prvih uspehih svojega prizadevanja za povratek 250.000 vojnih ujetnikov, bivajočih v Sibiriji. Za njih transport v domovino je brezpogojno potreben sporazum s sovjetsko vlado. MAŽARSKI ŽELEZNIČARJI PROTI SOCIALISTIČNEMU BOJKOTU. LDU Budimpešta, 18. unija. (Dun KU — OTU) Zveza krščanskih železničarjev je imela shod, na katerem so sprejeli nastopno resolucijo: Napram prejšnji teden objavljenemu sklepu na podstavi tretje internacionale stoječih amsterdamskih socialistov je današnje plenarno zborovanje krščanskih železničarjev sklenilo, da bodo, ako se bo pričel bojkot dne 20. t. m., mažarski železničarji v retorzijo zadrževali v Avstrijo in v druge sosednje države namenjene in že s pogodbami skle- Stran 2 »Večerni lisi«, dne 19. junija 1920, Štev, 138. njene pošiljatve blaga in živil in jih dali odpošifjalcem na razpolago. ODDAJA ŽITA NA MAŽARSKEM. LDU Budimpešta, 18. junija, (DunKU — OKU)'Danes izdana odredba določa, da mora vsak producent oddati del pšenice, rži in okopavin državi za splošno uporabo proti odškodnini, katero bo določilo ministrstvo. Množino žita bo določil minister za prehrano. Z ostalim delom žetve morejo producenti svobodno razpolagati. Z žitnimi zalogami, nabranimi po oblastvih, se bodo preskrbovali ubožni javni nameščenci in neproducenti, katerih prejemki ne presegajo 25.000 kron na leto. PREHRANA NEMČIJE. LDU Berlin, 18. jun. (Dun. KU) »Vos-sische Zeitung« javlja, da so se v ministrstvu za prehrano zadnje dni vršila važna posvetovanja, predvsem o ukinjenju prisilnega gospodarstva. Vse omejitve morajo do 1. oktobra odpasti Za odstranitev prisilnega. gospodarstva se je postavil program, ki začenja z ukinjenjem prisilnega gospodarstva z ribami. Nato bodo sledili sočivje, meso mast in druga živila. BOUŠEVIKI V PERZIJI. LDU Pariz, 18. junija. (Dun. KU — Ha-vas) »Matin« javija iz Londona: Kakor poroča »Telegraph« je včeraj dospel odgovor iz Moskve glede perzijskega protesta proti boljševiškim napadom. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da je moskovska vlada odredila izpraznitev Perzije. Izjavlja pa, da &e more dati nikakih garancij, da se bo neodvisna republika Baku priključila k temu nastopu. Tudi ne more preprečiti gibanja perzijskih boljševikov. SKODOVE TOVARNE IZDELUJEJO LOKOMOTIVE. LDU Praga, 18. junija. (ČTU) Pilzenj-ake škodove tvomice so urejene za proizvajanje do 250 lokomotiv na leto. Politične novice. 4 Nova D' Annunziada. Zunanje ministrstvo v Belgradu je 18. t. m. prejelo poročilo, da so D' Annunzijevi arditi vdrli v poslopje narodnega sveta na Sušaku. Mišljenje v vladnih in izvenvladnih političnih krogih je edino v tem, da država ne sme dalje trpeti italijanskih predrznosti, i Samouprava« opominja Italijane, naj se zavedo, kaj hočejo in kaj morejo. Albanski dogodki so jim zato resen opomin in dobro merilo. Jugoslovanski narod je nekaj močnejši nego albanski. Tudi drugi beigrajski listi pišejo v podobnem zmislu. Italija igra za vse, -j- Uradni naziv pravoslavne vere in cerkve na Hrvatskem. Ban dr, Laginja je izdal naredbo, da se srbsko-pravoslavna vera uradno imenuje poslej izključno »vzhodno-pravoslavna vera«, njena cerkev, cerkvene oblasti in ustanove pa *vzhodno-pravoslavno-srbske«. + Zakaj so se razbila jugoslovansko-avstrijska pogajanja? Dopisnik »Tages-poste “Berkes — kateremu so jugoslovanski, posebno srbski listi krepko posvetili, ko je bil v svojih dopisih začel postajati nesramen — poroča svojemu listu, da so se pogajanja avstrijske delegacije v Belgradu ustavila kot ob nepremagljivi oviri ob dejstvu, da veljajo v Jugoslaviji tako visoke cene za živino in deželne pridelke, da bi bilo to blago za Avstrijo mnogo dražje, nego če bi ga uvažala iz daljne Amerike, V Jugoslaviji — pravi Berkes — se ravna s cenami prav po boljševiško, V tej blagoslovljeni agrarni deželi so živila dražja nego v deželah, ki morajo vse uvažati iz inozemstva. Celo spričo dejstva, da vrednost dinarja vidno raste in tuje valute drve niz-dol — cene nele niso padle, ampak se še dvigajo. To je pač nevzdržno stanje, meni dopisnik, ne samo naznotraj, ampak tudi nazunaj. Kajti na ta način bo Jugoslavija odgnala od sebe vse kupce in se bo morala v svoji lastni masti zadušiti. — Berkes piše tako, kakor zahtevajo interesi tistega, ki ga plača. Vendar je res, da cene živilom in drugim potrebščinam pri nas nikakor ne odgovarjajo več našemu celokupnemu gospodarskemu položaju in je skrajni čas, da se cene spravijo v soglasje z bogastvom naše zemlje in s solidnostjo naše valute. Če je draginja v Italiji trda zapoved revščine te dežele, je pri nas ob današnjih dejanskih razmerah zločin in škandal. + O Krasinu, ki vodi v imenu ruske sovjetske vlade pogajanja z Anglijo, piše »Arbeiterzeitung«; Krasin je poleg Ljeni-na in Trockega pač najznamenitejša osebnost sovjetske Rusije, Po rojstvu je Sibiri-janec po poklicu inžener, po prepričanju socialist že od dijaških let in od razkola stranke boljševik. Caristična vlada ga je pregnala v inozemstvo ter je dolgo časa deloval v nemških strojnih tovarnah kot inženir. L.^ 1909. se je mogel vrniti v Petrograd, kjer je potem vodil veliko tovarno za stroje. Kot mož, ki se ni nikoli odtujil praktičnemu delu, je bil odločen nasprotnik anarhističnih socializacijskih metod, ki jih je uporabljala sovjetska vlada v prvem letu po oktobrski revoluciji. Zato se Krasin izprva ni udeleževal strankinega gibanja. Tedaj se je Ljenin norčeval iz njega, Krasin bi bil pripravljen sprejeti revolucijo, če bi se dala izvršiti gladko in točno, kot če b ise zgodovina vozila na kakem nemškem brzovlaku: brhki sprevodnik odpre vrata in zakliče: »Postaja Socialna revolucija, vsi izstopite-« Šele ko se je sovjetska vlada 1. 1918, odločila, da iz temelja izpremeni upravni način v socializirani industriji, ji je dal na razpolago svoje moči tudi Krasin ter postal organizator industrije v sovjetski republiki. Namesto tovariške uprave v obratih je uvedel diktaturo strokovnih voditeljev obratov, uvedel je zopet zistem akordne plače in poostril delovno disciplino. Krasin hoče za vsako ceno dvigniti produktivnost dela v Rusiji in ima za to tudi vse strokovne in or-ganizatorične sposobnosti. — Krasinova gospodarska pogajanja z Lloyd Georgeom doslej niso uspela, dasi je angleški kapital žejen ruskih trgov in angleška industrija ruskih surovin. Glavna ovira je v tem, da Rusija zaenkrat ne more plačevati z blagom, ker ji za to manjkajo prometna sredstva, ampak hoče plačevati z zlatom iz državne banke. Proti temu pa protestira Francija, ki pravi, da mora to zlato ostati v ruski državni banki, dokler Rusija ne plača svojih dolgov Franciji. Angleži imajo tako radi zavezništva s Francijo vezane roke. Francozi jim itak zamerijo že to, da se sploh spuščajo v pogajanja z Rusijo. -j- Nemška ženska zveza na Štajerskem proti vdeležbi na kongresu Mednarodne ženske lige. Dne 16. t. m, je imela Nemška ženska zveza (nacionalistično-na-predna struja) v Gradcu svoj letni občni zbor. Med drugimi se je vdeležil zbora tudi županov namestnik Fizik, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi bodočega kongresa Mednarodne ženske lige in izrazil misel, naj bi se ga štajerska ženska zveza ne vdeležila. Liga služi v prvi vrsti mednarodni misli, a nemško ženstvo je poklicano, da posveti vse svoje sile narodni vzgoji mladine. Ko se je še nekaj ženskih govornic izreklo v enakem smislu, je zbor soglasno sklenil, da se zveza kongresa ne vdeleži. + Giolitti in ententa. Ker se je v francoskem in angleškem časopisju pojavljalo močno nezaupanje proti Gioiittiju, se je leta požuril, da jih pomiri. Podal je zastopniku Agence Havas izjave, v katerih na-glaša svoje prijateljstvo do Francije in opravičuje svoje postopanje v svetovni vojni. O sedanjem položaju v Italiji je rekel Giolitti: Vem, da sem prevzel prav težko nalogo, a storil bom vse, kar bo v moji moči. Dnevne novice. — Zlato poroko obhaja danes g. nadučitelj Cencič v Kamniku s svojo blago soprogo, Bog daj obema slavljencema še mnogo let! — Osebne vesti. Vladni koncipist pri okr, glavarstvu v Črnomlju g. Štefan Skubic je prevzet v službo poverjeništva za socialno skrbstvo, — Geodet g. Franc Erjavec je sprejet za zemljemerskega ele-va ter prideljen krajnemu komisarju za agrarske operacije, — Prof. dr. Murko je imenovan za profesorja na zagrebškem vseučilišču. — Slavnosti 1500 letnice sv. Jeronima so se začele v Rimu. Sodelujejo posebno Francozi in Nemci. Kaj pa Jugoslovani? — Nova zaščitnica proletarskega žen-stva. Te dni je bila v Rimu za blaženo proglašena Ana Marija Taigi, priprosta rimska delavska žena, ki je imela sedem otrok. Umrla je leta 1837, Sv. oče je ob proglasit-veni slovesnosti pozival delavsko ženstvo in matere, ki so v stiski, naj ci novo bla-ženko izvolijo za zaščitnico, — Dobra letina sladkorne pese. Iz Prage poročajo; Ugodno vreme zadnjih dni je dobro vplivalo na stanje sladkorne pese. — Cene v Gradcu. Te dni je graška komisija za določanje cen določila zelenjavi in sadju nove cene, ki so povečini nižje nego tiste, ki veljajo na ljubljanskem trgu. Maksimalna cena za češnje je 8 K, kumare 12 K, ohrovt 6 K, kolerabe 4 K, nezluščen grah 8 K, kar znaša v naši valuti 4 K, 6 K, 3 K, 2 K, 4 K. — Cene padajo tudi na Dunaju. Na Dunaju so v zadnjem času padle cene masti za 40 K pri kilogramu, cene margarinu pa za 20 K, Prodaja masti je v Avstriji sedaj prosta, — Češki bogoslužni jezik. Izšel je odlok sv. očeta, s katerim se ureja češko bogoslužje. Odlok dovoljuje, da se pri petih sv. mašah pojeta berilo in evangelij v narodnem jeziku; pri krstih in porokah se smejo nagovori in molitve ponoviti v narodnem jeziku; istotakq se smejo vršiti pogrebni obredi v narodnem jeziku; pri Markovih in prošnjih procesijah kakor tudi pri procesijah sv, R. T, se smejo moliti litanije in druge molitve v narodnem jeziku. ■— Davek na igre, Te dni je v Avstriji stopil v veljavo zakon, s katerim se uvaja znaten davek na vse igre: karte, domino, šah( in vse podobne igre. dalje na biljard. kegljanje in balinanje. Pristojbino plača vsak posamezni igralec vsaki pot, predno začne igrati in sicer po 1 K do 20 K, in sicer tako, da je pristojbina tem višja, čim dražja je dotična kavama ali gostilna. Prestopki se bodo kaznovali, — Valute 18. junija na zagrebški borzi: 1 dolar 72 K; 100 avstrijskih kron 51 K; 100 carskih rubljev 120 K; 100 francoskih frankov 560 K; 1 napoleondor 250 K; 100 nemških mark 210 K; 100 lejev 190 K; 100 italijanskih lir 460 K; 100 češko-slo-vaških kron 195 K. Ljubljanske novice. lj Vodstvo okr, glavarstva v Ljubljani je prevzel poverjenik na razpolagi g. Gustav G o 1 i a. Dosedanji vodja okr. glavarstva vi. svetnik Fr. Lasič je poklican v službovanje k poverejništvu za notranje zadeve. lj Deseti brat, narodna igra v petih dejanjih bo vprizorjena jutri — v nedeljo — ob 8. uri zvečer na Ljudskem odru. Vstopnice se dobe danes in jutri dopoldne v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici, jutri cel dan pa v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu. lj Za sprejem regenta. Prejeli smo: Za skupino naroonih noš se potrebuje nad 1600 oseb moških in žensk. Prosi se torej, naj delujejo posamezniki, društva in organizacije po deželi, v Ljubljani in ljublj. okolici, da bo udeležba čim večja. Potrebuje se pa tudi nad 40 voz, okrašenih z zelenjem in zastavicami, na katerih se vozijo skupine iz posameznih krajev. Na veseličnem prostoru se bo sestavila ženitovanjska skupina s 30 do 40 osebami. Prosimo vse one, ki žele nastopiti v tej skupini, da se zglase tudi za to. — Naša skrb bodi, da kar najslovesneje in v kar največjem številu pozdravimo svojega regenta in se mu predstavimo v nošah naših pradedov. Nastopiti moramo složno ne giede na stan, in ne glede na stranke; tu smo vsi edini. Ker pa je treba, da se natančno ve število udeležencev, ki bodo nastopili ali posamezno ali v skupinah, prosimo nujno, naj se nemudoma priglase vsi udeleženci ali posamezno ali v skupinah »Odboru za organizacijo skupin nar. noš«, Deželni muzej, Bleiweisova cesta, in to pismeno ali ustno (tudi lahko pri hišniku dež. muzeja). Navede naj se vrsta noše, ali s pečo, avbo, ali zavijačo v črni ali pisani obleki. lj Ustanovno zborovanje podružnice Jugoslovanske Matice za Ljubljano se vrši, kakor že naznanjeno v nedeljo, dne 20. t. m. ob 1Q. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Opozarjamo vse člane, da Se zborovanja zanesljivo udeleže. Vse one, kateri še niso pristopili k Jugoslovanski Matici, poživljamo, da to nemudoma store. Tajništvo se nahaja začasno v Pražakovi ulici št 3., I, nadstr. Nabiralci članov naj nemudoma vrnejo pole, da bo mogoče pripraviti in razdeliti članske legitimacije. Pred občnim zborom 20. t. m. se vrši na istem prostoru posvetovanje zaupnikov o kandidatni listi in drugih podrobnostih. Zato se poživljajo člani pripravljalnega odbora in zaupniki organizacij, da pridejo vsaj Ob pol desetih v Narodni dom. — Pripravljalni odbor. lj Stanovanja se bodo zidala! Dr. Gosarjeva stanovanjska naredba se začenja izvrševati. Ljubljanska kreditna banka bo pred glavno pošto na stavbišču na Dunajski cesti zgradila petnadstropno palačo. Ista banka bo v Beethovenovi ulici zgradila štirinadstropno hišo za stanovanja. Gradba se začne takoj. Jadranska banka podira del stare predilnice, kjer bo sezidala dve trinadstropni hiši. Hiši bosta stali ob podaljšku Miklošičeve ceste, katera se podaljša do južnega kolodvora. Tudi nekateri zasebniki začno zidati. lj Za regentov sprejem je na predlog županov občinski svet sklenil dati na razpolago 100.000 kron. lj Brezplačno meščanstvo je občinski svet sklenil podeliti gasilcem Josipu La-pajnarju, Ivanu Permetu, ki sta od leta 1880 člana gasilnega društva, ter Francu Mediču, ki je že od leta 1879 gasilec. To so najstarejši ljubljanski gasilci, To je sklenil občinski svet ob priliki 50 letnice gasilnega društva. lj Kdo bi sprejel dijakinjo. Dijakinja, stara 15 let, ki je dovršila nižje razrede srednje šole, bi si želela čez počitnice na deželo h kaki boljši hiši. Podučevala bi proti hrani in stanovanju lahko domače otroke in jih nadzorovala. Prosi se prijazne ponudbe pod K. št. 10 na Upravništvo tega lista. r lj Aretirani sta bili delavki Antonija E. in Beti L., ker sta kradli perilo, lj Draga jeza. Na Marijinem trgu se je videl včeraj šaljiv prizor. Neki »revež« je pogledal preveč v kozarec in je razgrajal, Ko ga je stražnik aretiral, se je odrezal: »Hud sem bil na električno, ker ni počasi vozila, ko sem jaz prišel!« Svojo jezo je drago plačal: 100 kron globe je zapadel. Uro fnnnn popravlja nasproti glavno pošto Ulb AbUllu F. Čuden Sm. urar v Ljubi.anl. Velika vlomilska tolpa prijeta. Detektivi policijskega ravnateljj>tva pod svojim šefom revirnim nadzornutoffl Habetom so imeli zdaj vroče dni, v katenfl se jim je posrečilo, da so spravili P00 »*lu veliko družbo vlomilcev, katera je?*®6’ mirjala varnost povsod in delala »»j>e z vlomi ter izvajala posebno še cerkv vlome. Na policiji je bilo naznanjeno, je bilo vlomljeno v petek pri krojaču tonu Osolinu, ki je imel škode 45.000 kro ■ Okoliški nadzornik detektivov Franc tap ko je imel nalog, da poizveduje^ o vem slučaju. Po hitro izvedenih P012','! bah je dognal, da stanujeta poleg ~®.°p > vih zakonska Anton in Cila Perc- *'■ cevi, katera se je pečala z verižni^^n^Jnal prihajali vsak dan sumljivi ljudje, U08 je, da je mogel 13. t. m. pri Osolinu le ,. Gorkič iz Križevniške ulice št. 6 tzv vlom. Okoliški nadzornik Cajnko Jc pri Gorkiču izvedel hišno preiskavo in šel je veliko sumljivega blaga, tudi . nove rjuhe so bile vmes in je zato are Gorkiča in njegovo ženo, ki je znana v činskih krogih pod imenom Neža Zo Pri Gorkičevih so našli ogromno mn° , sumljivega blaga. Ko je pričel zaS Gorkiča šef oddelka detektivov r . nadzornik Habe, je jokajoč in stokaj^ P čel priznavati svoje grehe: veliko v o je izvedel, med njimi tudi v cerkve v niku, kjer je v družbi s pekom K* ■ ^ Mišekom, po rodu Čehom, vlomil v ^ kev in ukradel monštranco in dva *e . Vlomilca sta mislila, da sta napravila lijonski »kšeft«. Ukradeno cerkve110 sodo je odnesel Mišek na Ilovi00 stanovanje, kjer je vse razdrobil, ^ se je v Zagreb, da proda zlato, tod* ^ so rekli, da ne gre za zlato, marveč za ^ denino. Ko se je vrnil v LjubljanOi , ^ zločinski tovariši ogorčeni nad M1 j,jj misleč, da jih je ukanil. Gorkičevi 80 ^ vso reč Perčevi, da bi stopila zla*°'. ona je rekla, da noče imeti s to rcC^^jiU opraviti. Vso tatinsko družbo sta Gorkičeva, katera sta imela veliko * cev na hrani. Med njimi so bili tu«.. ^ činci Č., D. in K,, kateri so živeli zgo I ^ vlomov in od tatvin. Po trikrat na* ^ pili jedli pečenko, piščance in cvrtje -te vino, katero so dobivali iz krčme * j^i v Križevniški ulici, v kateri so se z Q0r zločinci. Kadar so družabniki ^;gev» kič kaj pokradli, sta. jim dala ^ le nekaj na roko za ukradeno blago« sta pa zaračunala za gostije. GorK' ^ sta financirala podjetje, kadar so j Me? ^ žabniki po »kšeftih« na deželo. -gim so poskusili družabniki tvrdke t* . ^ vlomiti v romarsko cerkev na nameravali so tudi v Radovljici vi° ^ za kateri »kšeft« jim je dal pojasnilLtil&< Dacar, katerega je lani porota »Pr £C)o ker je, kar je sam priznal, golhnal' jjjč vrsto vlomov so družabniki firme ^ izpeljali; med drugimi vlom v helgij*^ ^ jašnico, na Gosposvetski cesti; vlo- več koles in priznali več poskušenm g mov. Nameravali so vlomiti tudi v s sv, Nikolaja in pobrati cerkveno P° . 6v, Dva bi se bila pustila zapreti v ce t,0o ponoči bi oplenila tabernakelj in P zakristijo, . Policija je aretirala dozdaj v te^0jejf ITlOŽ' devi 17 osumljencev, med njimi so P0 Gorčevih tudi Gabrijela Perc in nien ^ Maks Herman iz Žalca, Čič FranpranCi Karol Mišek, Dacar Jože, Kleiner ^, mornar Jože Jakopila in Rus Leta terega so morali dolgo časa uklepa*1 niki, ko so ga na Bregu aretirali. Da se vidi, kako smotreno in P^va' njeno je delala ta vlomilska družba, jamo še sledeč slučaj: Gospa PefC|\jje)0 nekoč poslala h Gorkičevim, naj ji Pjs}cfa »detektiva«, ker dobi na prodaj dva P^ ji masti, katera naj »detektiv« zap*cnl,s po' ne bo treba plačati. Gorkičevi sorC pji slali zločinca D., kot »detektiva«. J 0J. Perčevih stražil celo noč. Takoj k° j šel, je prinesla neka neznana žens*3 ged»j katero je morala Perčeva plačati vi se domneva, da so to mast Gorkiče .^„0 poslali v prodajo Perčevi. Bila je °C zakaj nekje ukradena. Zato je tudi <'j^aS^' Gorkičev »detektiv« ni pričaka Ta slučaj je dokaz, kako se je drur med seboj vlekla in goljufala, , zadeVl Policijska preiskava je v te) . malone zaključena. Sodnijsko1 Pref C{^ vodi preiskovalni sodnik g. dr. Kais® -za več stotisočev. Narodno gSediSČe* Drama. Sobota, 19. junija, Ljubosmje, Ab- ^ Nedelja, 20. junija, Veleja. Ab D. 0pcra‘ . . Ab. £ Sobota, 19. junija, Jevgeij Onjegin. ^$0r Nedelja, 20. junija, Vesele žene ske, Ab. A. Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »jugoslovanska tiskarna« t