Št. 330 (15.432) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. __________________________ TRST - Ui. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600__ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠTNINA PUČANA V GOTOVIM SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 14. DECEMBRA 1995 Strah pred »okužbo« je mimo Bojan Brezigar Dežela Furlanija - Julijska krajina torej ne bo imela »slovenskega« bencina. Včerajšnje pismo predsednika deželne vlade Cecottija je namreč prekinilo parlamentarno gugalnico o razširitvi olajšav cene bencina na vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Cecotti je sicer s sklicevanjem na tehnične težave izbral previdnejšo pot in se ni politično izpostavil, dejstvo pa je, da bi tak ukrep sprožil težave v novonastali deželni vladi: prvič zato, ker nekateri z ukrepom ne soglašajo, dragic Pa zato, ker bi breme za pocenitev bencina tokrat nosila dežela, kfbi morala krčiti izdatke v zdravstvu in v drugih dodatnih sektorjih. Tako se je končala dolgotrajna polemika, konCal pa jo je predstavnik Severne lige, prav tako kot jo je s svojim predlogom sprožil predstavnik iste politične formacije, to je poslanec Asquini. Vendar pa pri Cecottiju verjetno ni šlo samo za vprašanja deželnega sporazuma ah morda za notranje strankarske odnose. Njegov poseg pomeni namreč prekinitev stališč o nujnosti »uravnovešanja« v ceni bencina; na Tržaškem je to nujnost Ogovarjala Lista za Trst in izposloval jo je njen poslanec Giuho Camber, glavni namen pa je bil prepričati Tržačane, naj ne hodijo vec po bencin Cez mejo. Njegov dosežek so seveda Tržačani z veseljem sprejeli, saj darilu ne greš meriti politične temperature. Dejansko pa je bil ta nkrep sad anahronističnega gledanja na prihodnost Trsta, osnovanega na zapiranju mesta do Italije in do njegovega naravnega zaledja: politika Liste za Trst, pac, ki smo jo Slovenci sami občutili zadnjih dveh desetletjih. Cecotti se je sedaj odtočil, da ne bo pristal na zapiranje dežele v nekakšno zaprto zemljo smehljaja. Njegov politični Program je namreč osnovan na sodelovanju in na odpiranju, pri Čemer ne more biti prostora za anahronistične privilegije. Konec koncev so meje Povsod na svetu in v Evropi se ljudje vozijo za nakupe skoraj cez vsako nrejo. Kje je torej nujnost mkih ukrepov? Ni jih, razen v politiki, kadar ta nasprotuje pretoku ljudi, morda tudi iz strahu pred »etnično« okužbo. Vse kaže, da je končno napočil ko je ta strah mimo. Drnovškovo pismo Santerju: »Slovenija izpolnila pogoje« BRUSELJ (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v pismu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Santerju, ki ga je vodja slovenske misije pri Evropski uniji v Bruslju Boris Cizelj včeraj izročil na Evropski komisiji, poudaril, da je Slovenija izpolnila pogoje za podpis sporazuma o pridruženem članstvu s petnajsterico, je STA izvedela iz slovenskih diplomatskih virov v Bru- slju. Premier Drnovšek v pismu zahteva razjasnitev tega vprašanja in pojasnilo, kaj je treba storiti, da bi prišlo do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu, so povedali isti viri. Kot je znano, je Slovenija omenjeni sporazum parafirala 15. junija letos, do podpisa pa še ni prišlo, ker je za ta korak potrebno soglasje sveta zunanjih ministrov petnajsterice.___________ 1 Evropski pariament podpira I načrt Jadranskega koridorja STRASBOURG - Evropski parla- sebno med italijanskimi poslanci, ment je z veliko večino glasov Nekateri so bili namreC mnenja, da podprl projekt Jadranskega kori- bi morala Evropska unija dati dorja, ki se zavzema za krepitev prednost posodobitvi milanskih prometnih in hkrati tudi gospodar- letališč Malpensa in Linate. Na skih vezi na relaciji Miinchen-Du- koncu je vendarle prišlo do poli-naj-Benetke-Trst-Ancona-GrCija- tiCnega sporazuma. Jadranski kori-Ciper-Sevema Afrika. dor so podprli evroposlanci vseh Razprava v Strasbourgu je bila večjih italijanskih strank, z izjemo precej živahna in polemična, saj je predstavnikov Nacionalnega za-projekt povzročal hude spore po- vezništva. _ ’ RIM / VAL SLABEGA VREMENA ZAJEL ITALIJO IN SLOVENIJO Silovit veter, sneg in led V Furlaniji-Julijski krajini je bilo najhuje na Tržaškem s hudimi zastoji v prometu RIM - Val slabega vremena s snegom, dežjem, ledom, močnim vetrom in padcem temperature, ki je včeraj pestil vso Italijo, je povzročil hude težave v cestnem, avtomobilskem, letalskem in železniškem prometu. Najtežje je bilo v Emiliji in Toskani, kjer se je na avtocesti med Bologno in Firencami ustvarila okrog 20 km dolga kolona. Na gorskih prelazih je obvezna zimska oprema, veter je ohromil pristanišča. Tudi v Frulaniji-Julijski krajini ni manjkalo težav, a še najhuje je bilo na Tržaškem, posebno na Krasu, kjer je zaradi snega, leda in številnih prometnih nesreč prišlo do večjih zastojev v prometu. Burja je bila silovita (najmočnejši sunek je dosegel 140 km na uro) in je ves dan zaposlovala gasilce. Polne roke dela so imeli tudi mestni redarji in agenti cestne policije in še sreča, da polomljena drevesa, veje, strešniki, prometne nezgode niso terjale človeških žrtev, temveč le nekaj lažje ranjenih. Burja se je pojavila celo na Goriškem, kjer je sicer redek pojav, a v Vipavski doliniso so sunki presegali 160 km na uro. Vremenske razmere v Sloveniji so nasploh izredno težke, tako da so za tovornjake celo zaprli avtocesto Ljubljana - Divača in mejni prehod pri Fernetičih. Zadovoljni so verjetno edinole v zimskih smučarskih središčih, saj kaže, da ob bližnjih praznikih ne bodo imeli težav s snežno odejo. Na 3. strani ZADNJA VEST / PO VZLETU Z LETALIŠČA V VILLAFRANCI V letalski nesreči pri Veroni umrlo v plamenih 46 oseb Danes slovesni podpis daytonskega sporazuma PARIZ, SARAJEVO - Francoska diplomacija upa, da bodo današnji slovesni podpis daytonskega mirovnega sporazuma kronah z medsebojnim priznanjem vseh držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, in s sporazumom o miroljubnem sodelovanju v prihodnosti, ki bi prispeval k stabilizaciji razmer na Balkanu. Pariz je ostro zavrnil namigovanja, da je Francija sklenila kupčijo s Srbi, ki naj bi jim v zameno za izpustitev dveh zajetih francoskih pilotov bila ponujena amnestija za voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadiča in generala Ratka Mladiča. »Zločinci morajo biti privedeni pred sodišče,« je dejal francoski zunanji minister Herve de Charette. Tega mnenja so tudi Američani in seveda vlada v Sarajevu, ki vztraja, da je treba vojnim zločincem soditi. Ameriški senat pa je včeraj zavrnil resolucijo, ki je nasprotovala pošiljanju ameriških čet v Bosno. Tu pa se napetost ponovno stopnjuje, saj je srbskobosanski general Mladič v luči referenduma v srbskem delu Sarajeva zahteval revizijo daytonskega sporazuma. Na 13. strani VERONA - V letalski nesreči na letališču Villafranca pri Veroni je sinoči umrlo vseh 41 potnikov in pet elanov posadke. Letalo vrste Antonov 51 romunske letalske družbe Banat Air se je takoj po vzletu, ko je bilo šele nekaj metrov visoko, iz še nepojasnjenih vzrokov vnelo in strmoglavilo nedaleč od letališče steze. Visoki plameni, ki so se dvigali iz polnega rezervoarja, so onemogočili hiter poseg gasilcev in drugih reševalcev, ki potnikom niso mogli pomagati. Po še nepopolnih podatkih je bilo 34 potnikov Italijanov, 7 jih je bilo iz držav, ki niso Članice EU, elani posadke pa so bili Romuni. Letalo je bilo menda namenjeno v Bukarešto in Timišvar. V trenutku nesreče je snežilo in je pihal močan veter. Bencin: Deželna vlada noče »slovenske« cene TRST - Deželna vlada nasprotuje, da bi v finančni zakon za leto 1996 vključili sklep o splošni znižani ceni bencina na celotnem ozemlju Furlanije-Julijske krajine. Proračunska komisija poslanske zbornice ja namreč pred nekaj dnevi odobrila popravek furlanskega predstavnika Lige Roberta Asquinija, da bi po vsej deželi prodajali bencin po ceni, ki je v veljavi v sosednji Sloveniji. Dežela bi na osnovi tega dobila »proizvodni davek« 800 lir na liter prodanega bencina, v zameno pa bi se morala takoj odpovedati državnim prispevkom v višini vsote, ki bi jo pridobila z bencinom po znižani ceni. Predsednik Dežele Sergio Cecotti se je zahvalil somišljeniku Asquiniju za dobre namene. predsedniku vlade Diniju in predsednici poslanske zbornice Pivettijevi pa je jasno povedal, da nasprotuje temu odloku, ki bi v tem trenutku precej oškodoval Furlani j o-Juli j sko krajino. Denar š od bencina bi res ostal v deželi, ki pa bi morala zaradi tega moC- ■ no krčiti stroške na drugih področjih, kot sta npr. zdravstvo in E socialno skrbstvo. Danes v Primorskem dnevniku Dini si skuša priboriti glasove Pola svoboščin Dinijeva vlada bo danes predložila v poslanski zbornici tri amandmaje, ki v dobršni meri osvajajo zahteve Forza Itaha. Dini s to potezo upa, da si ho priboril glasove desnice za odobritev finančnega zakona. Stran 2 Številka 144 ji je bila usodna Enajstletna deklica v Milanu se je po telefonu seznanila s tridesetletnim moškim, ki jo je potem posilil in je zdaj v zapora. Stran 2 Minimalni prispevki za šole Minimalni denarni prispevki slovenskim osnovnim šolam vodijo naravnost v bankrot. Strane Avtobusni prevoz poenoten Goriška pokrajinska uprava bo s 1. januarjem dodelila koncesije za vse javne avtobusne proge podjetju APT, toda tržiški konzorcij CISP se še upira poenotenju. Stran 8 vferde Sgaravatti Velika izbira božičnih okraskov. Jelke, božične zvezde, rastline, okraski, sveče, namizni venčki. ODPRTO OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH urnik: 8.30 -13.00 in 15.00 -18.30 TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177. (nasproti centra za fizika) RIM / S PREDLOŽITVIJO AMANDMAJEV, KI GREDO NA ROKO BERLUSCONIJU RIM / UMOR Finančni zakon: Dini išče izhod iz začaranega kroga Od odobritve proračunske listine je odvisna tudi usoda vlade Na bregu Tibere odkrili truplo stotnika OZN Častnik bi moral v prihodnjih dneh odpotovati v Bosno RIM - Tarok karte so senatorki Carli Rocchi (Zeleni-Mreža) povedale, da bo Lamberto Dini odstopil junija in da bo dotlej trdno za krmilom vlade. To, da seže po kartah, so jo zaprosili novinarji Raia, ki poročajo iz parlamenta, njena napoved pa je v skladu z željami marsikoga, od samega državnega poglavarja Scalfara pa do grmičkov znotraj obeh koalicij, in ni posebno v nasprotju z D’Alemovim predlogom o parlamentarnem sporazumu za oklic volitev v maju, pač pa je navzkriž z Berlusconijevo in Finije-vo zahtevo po čimprejšnjem odprtju volišč. Usoda vlade in z njo datum volitev sta zdaj odvisna od finančnega zakona 1996, okrog katerega se bije srdit boj v obliki amandmajev in protiamandmajev. Premier se je včeraj popoldne sešel z načelniki poslanskih skupin desnega in levosredinskega tabora, izid razgovorov pa naj bi bil ne- kam spodbuden. Načelnik Pro-gresistov Luigi Berlinguer je izrekel željo, dahi tudi v Kartelu svoboščin prevladal čut odgovornosti, vodja poslancev Forze Italia Vittorio Dotti pa je povedal novinarjem, da je ministrski svet napravil nekaj »dobrih, čeprav ne odločilnih korakov« kar zadeva sprejetje zahtev iz vrst Berlusconijevega gibanja (Antonio Martino pa je zatrdil, da ne bo glasoval za finančni zakon, a na enako stališče se je postavil voditelj Nacionalnega zavezništva Fini). V resnici je Dini včeraj šel na roko desnosredinski koaliciji. Vlada bo danes znova obravnavala proračunsko listino in predstavila tri popravke, katerih odobritev bo skušala izboriti s tehnično zaupnico. V bistvu naj bi sprejeli zahtevo FI o zaščitni klavzuli, ki bi obvezovala izvršno oblast, da avtomatično klesti izdatke v primeru, ko bi prekoračili gornjo mejo finančno-gospo- darskega manevra, dalje naj bi namenili 50 milijard lir družinam, ki pošiljajo otroke v privatne šole, in tako napravili uslugo Casiniju, Buttiglioneju in škofijski konferenci CEI, nazadnje pa naj bi ugodili osebno Berlusconiju z raztegnitvijo Tremontijevega zakona o davčnih olajšavah tudi na velike družbe, ki bi rade prodrle na borzo. Kot je znano, hoče Fininvestov holding Mediaset, ki nadzira TV postaje magnata iz Arcoreja, na dan z lastnimi delnicami spomladi 1996, Dini pa mu očitno namerava to omogočiti, četudi pod pogojem, da zaslužka od borznih poslov ne bo dal oprostiti davkov. Vodja Oljke Prodi in njena št. 2 Veltroni sta seveda proti temu in zatrjujeta, da gre za golo politično barantanje, ob čemer navajata zapis v gospodarskem dnevniku 24 Ore, po katerem bi imelo od Tremontijevega zakona korist samo pet velikih družb, torej pr- venstveno ravno Berlusconijev imperij. Določeno zmago je desnica sicer že dosegla med razpravo o finančnem zakonu v poslanski zbornici, saj so po predlogu Silvia Lottija (FI) izločili iz priloženega mu osnutka kar 14 od 84 členov. Med drugim so se odrekli načrtu za izoblikovanje nekakšnega hiperministrstva, ki bi združevalo pristojnosti ministrstev za industrijo in zunanjo trgovino ter oddelka za turizem pri predsedstvu ministrskega sveta, kot tudi večino pristojnosti na področju kmetijstva. Poleg tega ne bodo preuredili omenjenega predsedstva tako, da bi lahko usklajalo ukrepe na področju sociale, družine, voluntariata in priseljevanja. Danes bo torej spet buren političen dan, saj se bo nadaljevalo nategovanje vrvi med koalicijama, ker levica očita desnici, da grobo izsiljuje vlado. RIM - Na bregu Tibere so včeraj zjutraj odkrili truplo 30-letnega Kellyja Banksa, stotnika modrih čelad OZN. Karabinjerje so priklicali na kraj nekateri mimoidoči, ki so s kakih 15 metrov visokega zidu nad bregom reke na Nabrežju Arnaldo da Brescia opazili negibnega moškega. Preiskovalci menijo, da gre za umor. Kapitan je imel razbito lobanjo, po vsem telesu pa sledove številnih vbodljajev. Na pločniku na bregu, je krvava sled opozarjala na kraj, kjer so našli truplo. Nedaleč od kraja umora se bočita most Regina Margherita na eni in most Nenni na drugi strani. Po prvih izsledkih kaže, da je bil Kelly Banks član Unproforja, ki sodeluje pri varnostni akciji v bivši Jugoslaviji. Po rodu naj bi bil iz Nove Zelandije, a naj bi imel ameriško državljanstvo. Častnik bi moral po nekaterih vesteh v kratkem odpotovati v Bosno. Preiskovalci bodo skušali sedaj ugotoviti, zakaj je Banks pravzaprav prispel v Rim, ter kje in s kom je prebil večer in noč med torkom in sredo. Karabinjerji so med drugim zaslišali veslače, ki ob jutranjih urah trenirajo na reki, in klošarje, ki nočujejo pod mostovoma, da bi izvedeli, ali je morda kdo izmed njih kaj opazil ali slišal. Poizvedovanje je bilo zaman: nihče ni nič videl. Eden od klošarjev je povedal, da se je zavedel, kaj se dogaja, šele po prihodu karabinjerjev. Confindustria sili politiko k izbiram RIM - Predvidljiva gospodarska gibanja nakazujejo, da tudi v letu 1996 se italijanski državni obračun ne bo iztekel, ampak bodo potrebna dodatna sredstva. Tako napoveduje Confindustria, ki je včeraj predstavila svojo študijo o perspektivah italijanskega gospodarstva za prihodnje polletje. Po oceni zveze industrijcev bo državni blagajni ob koncu prihodnjega leta zmanjkalo okoli 7.000 milijard lir in bodo potrebni dodatni ukrepi za uravnovešenje proračuna. Razmik med vladnim predvidevanjem in stvarnostjo bo po oceni Con-findustrie predvsem posledica višjih obresti, negotovosti o tem, kaj bo dejansko navrgel davčni konkordat, in negotovosti na trgih. »Primanjkljaj bi lahko bil manjši, če bo državi uspelo pridobiti zaupanje investitorjev in če bo manjša razlika z nemško inflacijo,« menijo industrijci. Predstavitev dokumenta je bila za predsednika industrijcev Luigija Abe-teja tudi priložnost, da je postavil politiki izziv, naj začne vedarle ukrepati. Po njegovem mnenju je samo nekaj tednov časa za dokončno odločitev, povezana pa je tudi z vprašanjem predčasnih volitev. Dve sta po njegovem mnenju možnosti: ali takojšen razpust parlamenta ali pa dogovor med političnimi silami in korenite reforme. Abete je dodal, da Italija ne more več čakati na razpravo o finančnem zakonu za leto ’97, da preveri, ali bo lahko spoštovala merila, ki jih določa sporazum iz Maastrichta. Ukrepati mora v kratkem času in politiki se morajo tega zavedati. RIM / PO BESEDAH RABINOVE VDOVE Mirovni proces v Izraelu se ne bo ustavil Za mir je večina prebivalstva - Lea Rabin se bo danes srečala tudi s papežem RIM - »Umor Rabina ne bo ustavil vlaka miru.« To je med drugim povedala Lea Rabin, vdova Jicaka Rabina ob svojem prihodu v Rim, kjer jo bo danes zjutraj sprejel tudi papež Janez Pavel H. Med drugim je še dejala, da so se razmere v državi 40 dni po smrti izraelskega premiera povsem spremenile: ni več manifestacij izraelske desnice, a obenem se je večina prebivalstva, ki je bila preveč tiho, le oglasila in se odkrito postavila na stran Simona Peresa, tako da se mirovni proces ne bo ustavil. PADOVA / SODIŠČE MILAN / POD UDAROM LINIJA 144 Za nasilno in tragično smrt slovenskega državljana obsodili agenta cestne policije Moški vzel devištvo najstnici, s katero se je spoznal po telefonu Storilec že v zaporu, pred sodišče pa tudi tvrdka v Padovi - Nov odlok vlade PADOVA - Sedem mesecev zapora: tako je sklenil padovski pretor na procesu proti agentu cestne pohcije, ki je februarja lani na avtocesti pri Padovi z avtomatsko pištolo smrtno pokosil slovenskega državljana, 30-letnega Matjaža Tanka iz Zapoto-ka pri Ribnici. Tanko je bil povsem normalen moški, ko pa so se mu pojavile duševne motnje, je odhajal z doma. To se je pripetilo tudi februarja lani, ko se ni ustavil na mejnem prehodu pri Vrtojbi. Zapeljal je na avtocesto, sprožili so alarm, začeli so ga zasledovati, a zasledovanje se je tragično končalo. Javni tožilec je 56-le-tnega agenta cestne policije Giorgia D ega obtožil nenamernega umora v obremenilnih okoliščinah (streljal je, čeprav bi lahko predvidel posledice), kar sta trdila tudi odvetnika Andrej in Bogdan Berdon, ki sta zastopala Tankovo mater in očeta, dva brata in sestro. Nesrečni Tanko je dejansko zakrivil en sam prekršek, ni spoštoval omejitve hitrosti, zakon pa natančno določa, kdaj je možno uporabljati strelno orožje. Poleg pravične kazni sta odvetnika zahtevala tudi odškodnino, kar je sodišče tudi osvojilo. O višini odškodnine civilnim strankam bo odločalo civilno sodišče. Ze včeraj pa je pretor sklenil, da mora obsojenec poravnati predujem v višini 90 milijonov lir: po 30 milijonov očetu in materi ter po deset milijonov obema bratoma in sestri. MILAN - Iskanje prijatelja prek telefonske številke 144 je enajstletno deklico stalo nedolžnost, moškega, ki ji jo je vzel, pa pripor. Najstnica je julija dala svoje ime in telefonsko številko tvrdki iz Padove, ki upravlja 300 linij 144 za vzajemno prijateljsko spoznavanje, ne pa, kot sami trdijo, za erotične sestanke. Med moškimi, ki so odgovorili na njen poziv, je izbrala 30 let starega M. R., ki ima petmesečno hčerkico, česar seveda ni vedela. Pri tem se je izdajala za 18-letnico. Ko ji je moški potrkal na vrata, mu sprva ni hotela odpreti priznavajoč, da je mladoletna, naposled pa je popustila: vstopil je v stanovanje (oče in mati, uradnika, sta bila v službi), jo odpeljal v spalnico in posilil. Deklica je zadevo prikrila, ko pa je mati dobila od telefonskega podjetja račun za 2 milijona lir, je nastal ogenj v strehi in mala se je izpovedala. Mati jo je peljala h ginekologu, ki je potrdil odvzem devištva, brž nato pa stvar prijavila sodišču, ki je poiskalo storilca. Ta je zdaj v ječi, družina pa toži tudi tvrdko v Padovi. Dogodek je potrdil nevarnost takšnih telefonskih zvez, ki jih televizija reklamizira celo med oddajami za otroke. Vlada je sicer izdala odlok, ki omogoča telefonskim naročnikom brezplačno od-klopitev linij 144, vprašanje pa je, če bo to zadostovalo. RIM / PO ŠTUDENTOVI KRITIKI VPRIČO PAPEŽA Saldarini: Jaz ne bi povabil Andreottija Iz Vatikana še nobene uradne reakcije RIM - Njegovega imena še niso razodeli, neki njegov prijatelj pa zatrjuje, da mu je žal nastalega hrupa in da bi papeža najrajši osebno prosil za odpuščanje. Fant, ki je med predsi-nočnjo tradicionalno božično mašo za univerzitetnike v baziliki sv. Petra v navzočnosti Janeza Pavla H. kritiziral okoliščino, da se je sveti oče ob vatikanskem zdravniško-znanstve-nem zasedanju pred dvema tednoma rokoval z Giuliom Andreottijem, je to storil nepričakovano med branjem molitve, po svečanosti pa se je nemoteno oddaljil. Dejstvo, da je dosmrtni senator, ki ima opraviti s sodstvom zaradi domnevnih zvez z mafijskimi kolovodji, predsedoval zaključni okrogli mizi na omenjenem posvetu in da »so ga prisotni nagradili s petminutnim aplavzom« (v resnici pa naj bi ga ob njegovem prihodu pozdravili le s kratkim priložnostnim ploskanjem, in še to menda na priporočilo kardinala Angeli-nija), je mladenič ožigosal s pomočjo citatov iz , spomenice, ki jo je Aldo Mora napisal, ko je bil v rokah Rdečih brigad. »-Bil je brezbrižen, odsoten, zaprt, turobno zasanjan v slavo,« je med dragim dejal študent ter Andreottiju očital, da ni v njem nobene človeške gorečnosti in da mu Carterjeva ljubeznivost sama na sebi ne bo po- magala v zgodovino, temveč bo ostal zapisan v dnevni kroniki tako, kot si zasluži. Fant je član združenja Mortati iz sklopa zveze katoliških univerzitetnikov FUGI in med obredom, kot kaze, ne bi smel spregovoriti, ker je bil za to prijavljen nekdo drug. Papež ni med njegovim nastopom niti trenil, pa tudi včeraj se v Vatikanu ni oglasil noben dostojanstvenik. Pač pa se je turinski nadškof, kardinal Gio-vanni Saldarini na včerajšnji novinarski konferenci vprašal, ali je bilo Andreottijevo sodelovanje na posvetovanju umestno in si kar sam odgovoril: »Jaz ga ne bil bil povabil.«____ .. TRST - Sneg, ki je pobelil okolico, led, ki je na nekaterih odsekih prekril ceste, silovita burja (ob 11.30 so izmerili najmočnejši sunek, 140 km na uro), padec temperature: poslabšanje vremena, ki je prejšnjo noC zajelo vso našo deželo, je najhujše posledice imelo prav v tržaški pokrajini. Sirene gasilcev So se neprenehoma oglašale, saj so do popoldanskih ur našteli že okrog sto posegov, Čakalo jih je še petdeset: napušCi in žlebovi so grozili, da zgrmijo na pločnike, lomilo je drevje, odnašalo je strešnike, pomagati so morali ob številnih prometnih nesrečah. Vendar niso imeli polne roke dela samo gasilci, nic bolje se ni godilo osebju Rdečega križa, mestnim redarjem, cestni policiji. Oblasti v sosednji Sloveniji pa so se odločile, da za tovorni promet zaprejo mejni prehod pri Fernetičih, medtem ko je bil prehod pri Škofijah odprt samo za tovorna vozila, namenjena na jug, proti Istri. NajveCje težave so bile seveda v okolici, kjer je Prišlo do hudih zastojev v prometu: za nekaj kilometrov poti je marsikdo porabil tudi pp dve uri in vec. Sneg in led sta namreč presenetila avtomobiliste, ki niso bili opremljeni z zimskimi gumami in verigami. Sredstva Anasa in Občine so sicer ceste posipala s soljo in gramozem, vendar povsod naenkrat niso mogli priti in tako je prišlo do nekaterih incidentov, ki so še bolj otežili promet. V predoru pri Proseku sta bcila avtomobila, pri Ce- : : Silovita burja, sneg, led, zastoji v prometu pestili tržaško okolico lil mer se je ena oseba lažje ranila, blizu Raziskovalnega centra se je avtomobil zagozdil pod tovornjak, drugi je končal v zid, tretjega je obrnilo okrog osi. Nezgoda, v katero so bili vpleteni trije avtomobili, se je pripetila tudi nedaleč od openskega križišča (iz smeri Banov): tri vozila so končala na nasprotni cestni pas. Dve vozili sta se zaleteli pri Trebčah, v višini nogometnega igrišča. Na dolgo Čakanje so se morali pripraviti tisti, ki so se le prebili do nevarnega križišča nad Ključem, kjer je še v normalnih razme- rah nevarno in kjer so bili tudi tokrat zastoji. Spet se je izkazalo, kako je dostop do mesta sila ranljiv: tudi tisti, ki so bili pripravljeni narediti daljšo pot, si niso mogli pomagati, saj je bila Ul. Commercia-le več ur zaprta (zaneslo je avtobus, nekaj avtomobilov je bilo ustavljenih), Ul. Bonomea še zvečer ni bila prevozna, po državni cesti 202 in po hitri cesti je promet potekal po polževo ali je bil sploh ustavljen. V gneči se je znašlo tudi nekaj rešilcev z ranjenci. Marsikomu je bilo žal, da že v Sesljanu ni zapeljal na Obalno cesto. Promet po hitri cesti in po državni cesti se je nekoliko sprostil proti večeru, vendar so se zlasti težka vozila premikala izredno poCasi. V mestu sicer težav s snegom in ledom ni bilo, zato pa je preglavice delala burja. Iz varnosti so zaprli Trg Hortis, v Ul. Co-lautti je na nekega moškega zgrmela šipa in ga ranila, dve priletni osebi (-ena je bila iz Ul. Battisti v Miljah, druga iz Ul. XXX. ottobre) so odpeljali na Katinaro, kamor se je po pomoč zatekel tudi španski delavec, ki se je poškodoval na neki ladji (zdravil se bo dvajset dni). V pristanišču so nasploh imeli hude preglavice, saj je bilo 'delo dejansko ustavljeno. Zaradi burje ni mogla odpluti neka ameriška ladja, ker je vlačilci niso pospremili na odprto morje, neki turški trajekt pa se nikakor ni mogel privezati. Vsa plovila pa so morala ojačiti privez. In danes? Napovedujejo, da se bo vreme v popoldanskih urah nekoliko izboljšalo, temperatura naj bi se malenkost dvignila, burja naj bi ošibela, sneg pa naj bi ob morju prešel v dež. Na slikah: pod naslovom zastoji na zasneženem cestišču nad Ključem (foto Kroma), spodaj težave s snegom v Ljubljani (foto Barbara Reya) Belo neurje na polotoku RIM - Val slabega vremena je vCeraj zajel vso Italijo, od Alp do Kalabrije. Sneg, dež, led in močan veter so spravili na kolena prevoze v številnih pokrajinah. Velike zastoje so beležili v cestnem, avtomobilskem in železniškem prometu. Najhujše je bilo v Emiliji in Toskani, kjer je močno snežilo. Avtocesto med Bologno in Firencami so zaprli v bližini kraja Rioveggio, kjer se je na spolzki rebri ustavilo na stotine vozil. Kolona se je raztegnila za kakih 20 kilometrov. Prav tako so pri kraju San Sepolcro v Toskani zaprli hitro cesto E45: kakih 30 centi-metrov sveže zapadlega snega je zaustavilo kolono več sto tovornjakov. Na železniški progi Bo-logna-Firence je prišlo do okvare v predoru Val di Sambro: vlaki so popoldne vozili z dveumo zamudo. Vsi prehodi pri Arezzu so bili prevozni le z verigami. Verižnih trčenj je bilo nic koliko, sneg ni prizanesel avtobusom. Iz belega objema so jih rešili gasilci. Temperature so se na vsem polotoku občuteno znižale. V Sieni so v zgodovinskem središču zaprli zaradi nevarnosti vse rebri. V mestu Mon-talcino so gasilci prine-sb kosilo v dom za osta- rele, ki ga je nevihta odrezala od sveta. Snežinke so zaplesale v vetru v Benetkah, v Padovi in številnih drugih mestih veneta. Podobno je bilo na drugi strani polotoka, v Liguriji. Veter je razburkal morje in prisilil ribiške ladje, da so ostale v pristaniščih. V Chiavariju je temperatura zdrknila do minus deset. Na Južnem Tirolskem je snežilo. Na gorskih prelazih je obvezna zimska oprema. Snežilo je v Markah in Umbriji. Tudi na Jugu ni bilo boljše. V Apuliji je slabo vreme zahtevalo smrtno žrtev: pri kraju Monopoli je avtomobilist zaradi naliva izgubil nadzorstvo nad vozilom in zgrmel z avtom v škarpo. Na obali je široko pihal s hitrostjo do 100 km na uro. Trajekb niso mogli v otrantsko pristanišče, ameriška vojna ladja je rešila iz -morske zagate ribiško ladjo. V Kalabriji so nalivom sledile poplave in povzročile na stotine milijonov lir škode. Neurje jo je zagodlo letalskemu prometu. V Rimu je 50 poletov imelo povprečno pol ure zamude. Se hujše je bilo v Benetkah, medtem ko so letališče Marconi pri Bologni popoldne zaprli. GORICA r SLOVENIJA / ZARADI OBILNEGA SNEŽENJA IN POLEDICE Burja je tokrat zelo močno brila tudi na Goriškem GORICA - Burja, ki je v Gorici sicer redek pojav, je 'Toraj izjemoma močno krila tudi na Goriškem in Prinašala s seboj snežinke 8 Trnovske planote in gor-nie Vipavske doline, kjer 80 sunki presegali hitrost ISO km/h in prevračali ne le tovornjake, temveč tudi kombije in terenska vozila. Veter je povzročil nekaj težav tudi v Gorici. Gasilci so morali z nekaterih starih poslopij odstraniti polkna Irt del ometa, ki je ogrožal yarnost pešcev. Popoldne je burja izrila visoko smreko na Oslavju v bližini vodovodnega rezervoarja. Deblo je padlo na cesto proti Steverjanu in in so ga gasilci odstranili šele po pol-(btigi uri dela. Prekinjena je bila tudi dobava električnega toka, saj je padec drevesa poškodoval vod visoke napetosti. Precej de-jn so imeli gasilci tudi na Tržiškem, kjer so sunki bu-B6 bili se silovitejši in so nevarno zamajah dimnike, zidarske odre ter lomili ve- jevje in cela drevesa. Snega do sinoči v Gorici še ni bilo. Veter je sicer ves dan občasno prinašal snežinke in poledenele kaplje dežja. Razen v zgodnjih popoldanskih urah, ko se je sneženje nekoliko zgostilo toda le za kratek Cas, pa so bile te padavine prešibke, da bi se sneg oprijel tal in povzročil resnejše posledice. Marko Marinčič Največ težav v prometu LJUBLJANA - S težkimi vremenski razmerami se je včeraj soočila tudi Slovenija. Z Gorenjske poročajo, da so prometne razmere na tamkajšnjih cestah so z eno besedo grozne. Po vsej Gorenjski je namreč moCno snežilo, prometne nezgode, na srečo le z gmotno škodo, pa so se kar vrstile. Takih s telesnimi poškodbami vsaj do 16. ure še niso zabeležili. Magistralno cesto med Kranjem - zahod in Bistrico v Naklem so zaprli za vsa tovorna vo- zila, Ce pa se razmere ne bodo izboljšale, bodo prisiljeni ta odsek zapreti tudi za osebna vozila, Prometne razmere so bile vCeraj v mestu Kranj menda nevzdržne. Spet so bili policisti tisti, ki so morali na stanje na cestah opozoriti Cestno podjetje Kranj, da so začeli s posipavanjem vozišč. Na vseh gorenjskih mejnih prehodih je bila potrebna zimska oprema, na Ljubelju in Korenskem sedlu pa tudi verige. Obilno sneženje in predvsem močan veter sta vCeraj moCno otežila tudi vozne razmere na Sežanskem in Postonjskem. Na udaru je bila predvsem avtocesta proti Primorski, ki je cestarjem povzročala veliko preglavic. Ze pred 14. uro so zato za vsa tovorna vozila prepovedali promet na avtocesti Ljubljana -DivaCa, avtobuse pa so zaceli preusmerjati na magistralne ceste. Najtežje vozne razmere so bile med Razdrtim in Danami oziroma Sežano, kjer je močan boCni veter nanašal na vozišča sneg. Zaradi tega je bila vidljivost na nekaterih odsekih zmanjšana le na 10 metrov, dodatno nevarnost pa so predstavljala tudi gladka vozišča. Okrog 13.30 se je pri vstopu na avtocesto v Senožečah prevrnil hrvaški avtobus s približno 30 potniki, vendar na srečo ni bilo telesnih poškodb. Ozeblim potnikom so eez cas priskočili na pomoč po-stonjski gasilci. Do manjšega zastoja je prišlo na cesti od Postojne proti Ilirski Bistrici, kjer sta pri Prestranku trčila tovornjak s priklopnikom in osebni avto, policisti pa so zabeležili še več drugih manjših nesreč. Cestni in komunalni delavci na tem območju so včeraj sicer še obvladovali razmere, bojijo pa se, da jim v primeru nadaljnjega sneženja ne bodo več kos. Zaradi močne burje in nanašanja snega ponekod njihov trud že včeraj ni veliko zalegel. Zima zagodla tudi Avstrijcem DUNAJ - Po nekajdnevnem premoru je zima ponovno zagodla Avstrijcem. Od torka sneži tudi na Dunaju, kjer je vCeraj prišlo do dolgotrajnih prometnih zastojev predvse na dunajski obvoznici. Največ prometnih nesreč je bilo v Spodnji Avstriji, saj je bilo tu najveC snega. Poleg sneženja je težave v prometu povzročala tudi slaba vidljivost zaradi goste megle in seveda poledica. Slabo vreme bo skoraj gotovo pogojevalo udeležbo na nedeljskih političnih vo-htvah. V Moskvi že 215 mrtvih MOSKVA - Od začetka novembra je v Moskvi zmrznilo že 215 ljudi, kar je eden od najhujših obračunov zadnjih let, saj povprečno zmrzne v ruski prestolnici več kot 5 oseb. Žrtve so v glavnem pijanci in brezdomci, ki zaspijo pod milim nebom. Letos pa so zabeležili tudi ogromno nesreč in padcev na poledenelih pločnikih, saj so samo v zadnjih štirih dneh v bolnišnice sprejeli kar 756 oseb. 4 Petek, 24. novembra 1995 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Vloga postaje Radio Trst A v zamejstvu Jože Pirjevec V sobo sta priskakljali dve dekletci, Marinka Teuerschuh in MarjuCa Offizia, sedli k velikemu Črnemu klavirju ter nanj štirirocno zaigrali veselo in poskočno melodijo. Bilo je kot v Hollywoodskem filmu: svetlo, živahno, igrivo. Začelo se je moje sodelovanje z radijsko postajo Trst A. Na ta dogodek iz konca štiridesetih ali začetka petdesetih let sem se spomnil prejšnji petek, ko sem se v Kulturnem domu udeležil slavnostne proslave polstoletnega nepretrganega oddajanja našega radia. In nato se je plaz spominov kar utrgal, saj so drug za drugim stopali pred mano neutrudni in kreativni prof. Jože Peterlin, njegova iskriva žena Lojzka, materinsko debelušna Stana Offizia, nepozabna »naša gospa«, in toliko drugih sodelavcev Radijskega odra, v okviru katerega sem kot otrok in dorašCajo-Ci fant nastopal. Navadno sem igral najbolj skromne in postranske vloge služabnikov in lakajev, in bil samo enkrat protagonist v drami norveškega pisatelja Henrika Ibsena »Mali Eyolf«. V njej sem namreč igral malega Eyolfa, pri Čemer pa je treba tudi povedati, da nesrečni otrok že v prvem dejanju utone. Kljub temu, da se je moje umetniško izživljanje omejilo po večini na stavke, kot, »Izvolite skodelico Čaja«, moram reci, da je bil Radijski oder zame nekakšna deveta šola. Ker je bilo v Času, ko še ni bilo televizije, povpraševanje po radijskih igrah veliko, je proizvajal s polno paro, drame, tragedije, komedije, otroške in zabavne oddaje in na široko segal v zakladnico evropske in svetovne dramaturgije. In tako so mi postala imena kot Lope de Vega, 'Calderon de la Barca, Strindberg, O’Neill že od mladih nog povsem znana, dela teh gledaliških velikanov pa tudi. Kako pozabiti očarljivo šegavost »Dona Gila z zelenimi nogavicami«, življenjsko poltenost ljudi v »Fuente Oveju-na«, skrivnostno in aristokratsko vzdušje v »La vida es sueno«, mistično hrepenenje »Arhitekta Solnesa« ali zasanjanost »Gospe z morja?« Skratka, Radijski oder je tako obogatil mojo mladost, jo izpolnil s tolikimi zgodbami, liki, glasovi, gestami in fantazijami, da se mi zdi, sedaj ko se ga spominjam iz vecde-setletne razdalje, kot lanterna magica, v začarani ris katere sem po naključju in po sreči zašel. Tem osebnim vtisom in Čustvom se je prejšnji petek pridružil še bolj racionalni, rekel bi kar profesionalni razmislek o vlogi Radija Trst A v našem povojnem življenju. V Času anglo ameriške vojaške uprave pa tudi še dolgo po nji, je ta postaja pomenila pomemben kontrapunkt bolj »rdečemu« Stalnemu gledališču ali titovsko usmerjenemu Primorskemu dnevniku ter s tem odločilno prispevala k tisti nenavadni atmosferi kulturnega, ideološkega in političnega pluralizma, v kateri smo živeli tržaški ^Slovenci (Ce se seveda nismo hote zaprli v svojo stajo). V poznejših, bolj sproščenih letih, je postala stična točka skoraj vseh intelektualcev, kulturnikov in besednih umetnikov, kar jih premoremo v zamejstvu, pa tudi magnet, ki je privlačil k sebi številna, pogosto najodlocilnejša imena slovenske inteligence z one strani meje. O njem še vedno drži stavek, ki ga je leta 1947 v svojem dvomesečnem poročilu zapisal angleški funkcionar, zadolžen, da nadzoruje njegovo delovanje: »Zares je mogoCe reci, da Radio Trst II ne siri samo slovenske kulture, temveC jo dejansko ustvarja.« PISMA UREDNIŠTVU Presenečenje Vilfanovih potomcev Spoštovano uredništvo, V Vašem cenjenem dnevniku sem 25.11.95 prebral sporočilo o otvoritvi dvorane, ki je posvečena mojemu očetu, dr. Josipu Vilfanu. Prosim Vas v svojem imenu in v imenu moje sestre, Jele Vilfan, ki sva edina še živeča neposredna potomca, da z namenom celovitejšega obveščanja, objavite pričujoče pismo. Presenečena sva in ogorčena, da o dogodku nisva bila obveščena, kaj šele, da bi bila zaprošena za soglasje in sodelovanje. Meniva, da nekaj takega spada v splošne civilizacijske navade. O organizaciji SSK ne veva nic, niti o društvu »Virgil Scek«. Je pa za mene svojevrstna ironija, da je oCetu podelilo to Čast prav društvo, ki nosi ime Virgila Sceka, ki je bil velik politični nasprotnik mojega oCeta. Lep pozdrav, prof. dr. Draško Vilfan Neupoštevanje poštenega dela Na večerni mladinski predstavi Mein Kampfa v sredo, 6. t.m. se je spet dogodil neprijeten dogodek. Ne, tokrat je bila zbranost pesene-tljiva! ... ko so ugašale luči v dvorani je »nepozvani samaritan« (mogoCe jih je bilo tudi vec) zagnal na oder nekaj kovancev. To se je ponovilo tudi ob prehodu iz prve v drugo sliko. Darovalcu ali darovalcem - najlepša hvala! V pouk njemu ali vsem tistim, ki so sodelovali v tej sramotni akciji sledeče. Si ali ste pomislili, da je predstava skupek poštenega dela in napora vsakega igralca? Si pomislil ali ste pomislili, da so vam bili abonmaji delno podarjeni od naših bančnih ustanov? Si ali ste pomislili, da ste na ta način žalili nastopajoče, ki niso za svoje delo žal prejeli mesečne plače? Sli ali ste pomislili, da so tisti kovanci sad dela vaših staršev, ki vas zalagajo z vsem potrebnim? Predno si spet drznete tako »pobalinsko« dejanje, premislite, Ce je tako dejanje vredno dijaka, intelektualca, elana te naše manjšinske skupnosti. Drugo obžalovanja vredno dejanje, mnogo hujše, ker je bilo izvršeno od zrelih ljudi, se je primerilo na proslavi 50 letnice delovanja Radia Trst »A«. Ne dvomim, da je bila priložnostna publikacija sestavljena z ljubečo roko. Tudi ne dvomim v pesnišno navdahnjene uvodne misli, vendar menim, da je taka publikacija zgodovinski zapis opravljenega dela neke Ustanove, ne pa neobvezen družinski album. Seznam (če je slika preveč) zunanjih sodelavcev ne bi kvaril grafične podobe, kot je ne kvari slika na predzadnji in didaskalija na zadnji. Vsi poslušalci Radia Trst »A« verjetno nimajo publikacije Glas v... etru, ni mi pa znano Ce se je tudi ta tiskala s podporo javnih sredstev in je bila, kot današnja, podarjena poslušalcem našega radia. Ker je takih almanahov zelo malo, se mi vsiljuje misel, da velja tudi založnikom in urednikom »albuma« naslov mojega pisma. Adrijan Rustja Zemlji obči Trs iz le 1829 evid ne t ta - 13 1 2 3 4 f j 6 7 8 9 10 11 12 1 3 14 15 16 17 18 19 20 2 1 22 23 24 25 26 27 28 2 9 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo za leto 1995 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG A fig " e.. ?:■ a. A C": -f . v % : /~ v* 'f* ■ , . = -k« 1 M V % * (»S ■V 'A-. m A X /fet ■ S ■ Jjt**, , :. AtiSSc - -d. ■ a - 'PBfcit * z A. x /^Xtijyi8iXX -A4 w z mm x ,x / a~ p pm ^ r - "v * W> L * S tB X/ • 3, . X/ /PlfL mi _>^ . ..v, X. , XXX*..-*,,«/ v1 7 v>. x% V Asl. s A A ‘v L c ’ / vi/- JI > #-»• .. 1. . » :<:? m- Jr T > - f ■ ■ * l . -A'" K >•" r-f -/; yx x X : 5 ^ ** $ '» Z. k£%. ^ s v- .««- * ? v ' *'■ ■ -J.-*' 'x-\ X REPENTABRSKI OBČINSKI SVET Poziv k odpravi televizijskega mrka na Krasu Skupščina odobrila tudi resolucijo o težavah slovenske šole Četrtkova seja repenta-brskega občinskega sveta je obsegala obširni dnevni red z desetimi točkami upravnega značaja in štirimi resolucijami. Odbornica Nives Guštin je najprej podala poročilo o delovanju razvejane socialne službe v občini. Po poglobljeni obrazložitvi Gustinove so sledila priporočila in vprašanja, v katerih je bil spet govor o regulacijskem načrtu. Predstavnik Slovenske skupnosti Giuseppe Nobile je poudaril, da je ta problem zelo občuten med občani in je zaradi tega nujno potrebno, da se jim razjasni sedanje stanje. Župan Aleksij Križman je pa pojasnil, da čeprav je večina že dvakrat odobrila varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu, je pokrajinski nadzorni odbor odbil oba sklepa. Mogoče je na odločitve nadzornih oblasti tudi vplivalo dejstvo, da pri obeh glasovanjih ni bil občinski svet soglasen. Konvencija, ki jih je občinski svet odobril, se tičejo izvajanja skupnih služb z občino Zgonik, z namenom, da se doseže ne le racionalizacija služb marveč tudi, da se zmanjšajo stroški upravljanja. Zato je bila odobrena obnovitev konvencije za skupno službo šolskega prevoza, za tehnično službo, za knjigovodski urad in ekonomat; odobritev pravilnika za delovanje občinskega svetu je bila prenesena na Prihodnjo sejo z namenom, da se osnutek še izpopolni. Zaključni del občinske seje je bil posvečen štirim resolucijam, ki jih je predstavila svetovalska skupina Slovenske skupnosti. Največ so razpravljali o prvi resoluciji, ki se je nanašala na problematiko televizijskih sporedov slovenskega Raia. Svetovalci SSk v nji zahtevajo, da se čimprej odpravi televizijski mrk na Krasu. V zvezi s tem je načelnik skupine Napredne liste Pavel Colja predložil popravek k resoluciji in pojasnil, da mora vsedržavno vodstvo Raia zagotoviti deželnemu sedežu v Trstu ustrezna sredstva za opravljanje svojega dela. Načelnik skupine SSk Renzo Milič je tudi podrobno obrazložil resolucijo o pokrajinskih volitvah, Loredana Guštin pa resolucijo v zvezi s težavami slovenske šole v Italiji. Razen resolucije, ki je predvidevala podporo tržaškemu županu Illyju, ker je postavil dvojezične table, so bile vse ostale soglasno sprejete. Poudariti je treba, da se je skoraj pri vseh glasovanjih prestavnih Nacionalnega zavezništva Guerra ali vzdržal ali volil proti. Guerra ni sprejel resolucije o pokrajinskih volitvah in izjavil, da bi bilo nezaslišano, če bi vo-lilci okoliških občin Tržaške pokrajine izvolili polovico pokrajinskih svetovalcev. V svojem izvajanju pa je zašel še tako daleč, da je celo zanikal prisotnost slovenskega življa v tržaški občini. Guerrova izjava ni žela med svetovalci nikakršnega odobravanja. Župan ni sprejel provokacije in z umirjenim tonom zaključil sejo. K.C. V DVORANI DOMAČEGA DRUŠTVA / SREČANJE Z OBČINSKIMI UPRAVITELJI Izletniki v Glinščico povzročajo Boljunčanom nemalo preglavic Problemi Gornjega konca - Glavni vaški trg je potreben preureditve V dolinski občini se nadaljuje krog srečanj z javnostjo: se predzadnji od predvidenih sestankov je bil predsinočnjim v Boljuncu. Številnim zbranim v dvorani domačega KD France Prešeren (na sliki KROMA) so se predstavili župan Boris Pangerc, podžupan Aldo Stefančič in odbornik za javna dela Milan Lovriha. Kot na vseh dosedanjih javnih sestankih je tudi v Boljuncu, eni izmed največjih vasi na občinskem območju, prišla na dan vrsta vprašanj v zvezi z javnimi deli oz. storitvami: razsvetljava je pomanjkljiva predvsem v predelu za vasjo, kjer so zrasle najnovejše hiše, greznično omrežje ustvarja probleme posebno ob obilnejšem dežju, ko se jarki prekomerno napolnijo z vodo, smetarska služba se vaščanom zdi pomanjkljiva predvsem zato, ker je to velika vas z nadpovprečnim prometnim prehodom. Poglavje zase predstavlja Gornji konec, zaselek med Boljuncem in vhodom v dolino Glinščice. Že zaradi svoje odmaknjene lege ima ta predel vasi večje težave: ni torej povezan na občinsko greznično omrežje, ni predviden v načrtu občinske me-tanizacije, ker se podjetju ACEGA tako oddaljen podaljšek glavne plinske cevi ne splača. Prav zaradi svoje bližine dolini Glinščice pa doživlja Gornji konec vse neugodnosti rednega navala »nedeljskih turistov«. Gostilna v postojanki CAI privablja številne obiskovalce, zato pa tudi proizvaja nadpovprečno količino odpadkov: razpoložljivi smetnjaki pa ne zadostujejo potrebam tako prebivalstva kot priložnostnih gostov. Ob sobotah, nedeljah in prazničnih dneh je dostop v gornji konec prepovedan vsem vozilom. Izjema naj bi bili krajani, ki pa si morajo preskrbeti potrebna dovoljenja. Kljub prepovedim, ki veljajo že res dolgo let, se do gostilne-koče in sploh v Glinščico mnogi mimo peljejo. Zato so prebivalci tega zaselka zahtevali od občinske uprave, da z lastnimi redarji poskrbi za dejansko uveljavljanje določenih omejitvenih ukrepov. Niti karabinjerji namreč ne posegajo tako, kot bi morali. Ker je dolina Glinščice le deležna velikega obiska, se v Boljuncu postavlja problem parkirnega prostora, ki je neurejen in sploh nezadosten. Posledica tega je vidna predvsem ob nedeljah in praznikih, ko se vsa vozila nakopičijo v središču vasi, predlog Boljunčanov je bil torej, da bi Občina poskrbela za ureditev potrebnega park-rišča oz. vsaj za zasilno oznako na pološčadi okrog občinskega gledališča. Posebej pa žuli vprašanje o »usodi« prostranega zemljišča, ki leži ob zgradbah kulturnega središča. Vaščani so namreč mnenja, da bi ga morala uprava odkupiti in ga nameniti splošni koristi. Občina pa ne zmore tolikšnega ____STRANKINO TAJNIŠTVO POLEMIČNO DO DSL_ SSk: zakaj spet dva tabora? Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnjem sestanku obravnavalo sedanji politični trenutek Slovencev v Italiji, še zlasti na Tržaškem. Pozitivno je bila ocenjena proslava 20.obletnice deželne organiziranosti stranke, ki je bila prejšnjo nedeljo v Gorici, ob udeležbi najvišjih deželnih in drugih oblasti iz Italije in Slovenije. Izhodišča za oblikovanje politične strategije Slovencev v Italiji, ki jih jo iznesel deželni tajnik Martin Brecelj, so bila označena kot važna Za manjšino, zaradi česar bi bilo pričakovati ustrezen odziv v slovenski javnosti. Nadalje se je tajništvo seznanilo s Političnim položajem v miljski občini, o katerem je poročal občinski svetovalec Marko Savron. Obžalovalo je, da je razkol, ki je nastal v vrstah večinske skupine, vnesel zmedo tudi med slovenske volilce, „ so prvič enotno glasovali za listo Skupaj-Insieme", ne glede na vse ideološke razlike. »Manjšina je torej ponovno žrtev razprtij, ki so ji iuje, saj ne nastajajo v njenih vr-st,^h> ampak v tajništvih vsedržav-uih strank, ki samo priložnostno sledijo potrebam Slovencev«, je Mnenja vodstvo SSk. Prav s tem v zvezi je tajništvo zavrnilo očitke, ki so jih na račun SSk izrekli nekateri udeleženci nedavnega večera DSL na Opčinah na srečanju s koordinatorjem Prodijevih odborov za drugo tržaško volilno okrožje Marinom Voccijem. »Ni res, da je SSk proti dogovarjanju in predlaganju konkretnih skupnih izhodišč v manjšini in sploh v italijanski družbi. Njen nastop na listi, ki je kandidirala župana Illyja, je dovolj zgovoren, kakor je tudi zgovorno nastopanje SSk v Miljah, Dolini, Nabrežini, Gorici in še drugje. Isto velja za njena stališča v zvezi s snujočim se kartelom Oljke. V tem okviru delujejo namreč tudi izrazito sredinske stranke, kakor npr. Ljudska stranka. SSk ima zato v njem naravni prostor, spričo svoje tradicionalne sredinske usmeritve«. SSk pa opozarja na meje sedanjega volilnega sistema, »ki sili slovenske volilce v skupine, kjer njihova zaščita in razvoj nista glavna skrb. Zato je SSk vedno zahtevala zagotovljeno zastopstvo za predstavnike manjšin. Naloga SSk je z demokratičnim političnim bojem zagotoviti obstoj in stroška (preko pol milijarde), zato predlaga, naj se vaške organizacije združijo in skupaj poiščejo rešitev. Med novejšimi prizadevanji domačinov je zaprtje Jame, vaškega predela, na katerem se običajno prireja šagra. Pred nedavnim so Jamo počistili, še ved- no pa je odprta prometu, kljub prepovedi se marsikdo ustavi za pranje avtomobila. Podžupan je problemu že sinoči ponudil rešitev, in sicer zaprtje obeh cest z možnostjo prehoda po potrebi. Za to pa se morajo v prvi vrsti odločiti domačini. Drugi predel, ki je po mnenju Boljunčanov potreben preureditve, je glavni trg: na Gorici se dnevno zbira veliko ljudi, ker so tu osredotočene trgovine, banka, gostilne, lekarna. Tolikšen prehod pa ustvarja težave, prometne zaplete in neugodnosti za prebivalce. Se vedno ostaja odprto vprašanje župnije oz. fa-rovža; stavba, ki je last boljunske srenje, že več let nujno potrebuje popravil. Sedaj že nevarno razpada, čeprav je že lani poskrbela za potrebni postopek, pa uprava se ne razpolaga z načrtom in mora sedaj šele na novo objaviti razpis. O tem se je pritožil predvsem župnik, problem pa se tiče vse vaške skupnosti, saj je gre za obstoj zgodovinske vaške ustanove. Damjana Ota razvoj slovenske manjšine. Tuja so ji strankarska spletkarjenja v manjšini v iskanju neobstoječih oblastniških položajev«. Zato se s stališči kakršna so prišla do izraza na zasedanju DSL na Opčinah, po mnenju SSk, nadaljuje vrsta podtikanj, ki skušajo ponovno polarizirati manjšino v desni in levi tabor. Ta poskus delitve je proti življenjskim interesom naše narodnostne skupnosti. Gre za kratkovidno politiko, piše nadalje v sporočilu SSk, ki je že povzročila veliko škode manjšini, kot sta odhod stotin otrok iz slovenskih šol zaradi Vidalijevega ukaza, ali neverjetni položaj, ki je nastal pri iskanju enotnega zastopstva manjšine. Manjšina bo subjekt tudi v političnem smislu le tedaj, ko bo za narodne koristi politično enotna in ne bo žrtev tujih načrtov, ki jo samo šibijo, meni še tajništvo SSk. V okviru enotnosti ob spoštovanju raznolikosti je SSk pripravljena na soočanje z vsemi političnimi komponentami. »Ljudje, ki živijo na našem ozemlju, tudi če niso volilci SSk, so v zadnjih časih dokazali, da razumejo in podpirajo njene napore v to smer«. ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR h Praznik na Colu ob predstavitvi zgibanke o cerkvi in griču Tabor V nedeljo je župnija Repentabor v prepolni dvorani Kulturnega centra na Colu uradno predstavila zgibanko o cerkvi in griču Tabor. Zamisel o zgibanki je stara že nekaj let. Repentabor vsako leto obišče veliko ljudi. Med njimi je vedno več tujcev. Marsikdo je želel vedeti kaj več o tem kraju in ponesti spomin tudi s seboj. Bili so razočarani, ker o tako lepem kraju ni ničesar napisanega. Tako smo pred leti najprej izdali razglednice. Med tem časom je misel o zgibanki dozorevala. Pred dobrim letom smo za pomoč zaprosili opensko kmečko banko. Z veseljem je pristopila k naši pobudi. Da je prišlo do končne uresničitve ima zaslugo predvsem profesorica Loredana Guštin. Pridobila je sodelavce, prevajalce in fotografe. Osnovni tekst je napisal domači župnik Tone Be-denčič. Prvotna zamisel je bila, da bi bil tekst čim krajši in da bi v eni sami zgibanki bilo besedilo v vseh štirih jezikih. S tem bi bila obubožena vsebina in tudi slikovni del. Tako je v kratkem času padla odločitev, da bo zgibanka v štirih jezikih, to je tri različne zgibanke. V vsaki je osnovni tekst v slovenščini nato pa še v italijanščini, nemščini in angleščini. Naslovna stran je vedno ista, z obema osnovnima imenoma Repentabor in Monrupino, s podnaslovom - Utrjena cerkev na Krasu - v slovenščini in enem od omenjenih jezikov. Pri oblikovanju besedila in z nasveti so sodelovali Ivo in Nadja Jevnikar, Licia in Sergij Pahor, Paolo Parovel in Ariella Tasso-Jasbitz in Franko Guštin, prevajali sta Ines Škabar - Bitežnik in Loredana Guštin, fotografije so prispevali Renzo Milič, Saverio Giulini in Renato Pelessoni, risbo portala je naredil mladi Milan Lovrečič. Zgibanko je dokončno s čutom oblikoval Andrej Pisani. Nedeljsko predstavitev je spremljal lep in bogat kulturni program. Nastopal je otroški in mešani zbor župnije Repentabor (na sliki KROMA), pod vodstvom gospoda Toneta Bedenčiča in Franca Pohajača. Celoten projekt je predstavila Loredana Guštin, napovedovali sta Valentina Destri in Nataša Grisonič. Vsem sodelavcem zgibanke so podelili tudi prijeten spomin. Gost večera je bil mladinski zbor Vesela pomlad z izredno lepim in kvalitetnim programom, ki so ga pripravili za nedavno gostovanje v Rusiji. Splet ljudskih in prirejenih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin ob spremljavi pianista Martina Vremca, popestreno z ljudskimi plesi v koreografiji Mirjam Brajkovič in ob spremljavi znanega harmonikarja Denisa Novata. Zborovodja in duša zborovskega delovanja Vesela pomlad, salezijanski duhovnik Franc Pohajač, je z gotovostjo in umetniškim podoživljanjem vodil mlade pevke. Z burnim in dolgim ploskanjem so navzoči nagradili nastopajoče. Zbor je v znak hvaležnosti zapel nato še tri pesmi. Prijetno vzdušje se ne nadaljevalo ob zakuski še pozno v večer v medsebojnem pogovoru in izmenjavi mnenj. (A.B.) Četrtek, 14. decembra 1995 TRST 6 NOVICE Sestanek o preustroju tržaškega zdravstva Na tržaškem županstvu so se včeraj sestali upravitelji, sindikalisti in ravnatelj novoustanovljenega zdravstvenega podjetja Montesanti. Proučili so napovedani preustroj krajevnega zdravstvenega sektorja in zahtevali od deželne uprave, naj se v najkrajšem času izreče o ustanovitvi že načrtovanih zdravstvenih okrajev. Seje so se poleg Montesantija udeležili tržaški odbornik Pecol Cominotto, župani Nabrežine, Milj in Zgonika Depangher, Milo in Blažinova, podžupana Repentabra in Doline Grgič in Stefančič ter pokrajinski tajniki CG1L, CISL in UIL Zvech, Ravalico in Pinova. Danes na Opčinah sestanek za ljubitelje likovnega sveta Veliko odraslih trdi, da ne zna vec risati in misli, da je likovno izražanje dostopno samo nekaterim talentiranim izbrancem. Ali je to res? Čeprav marsikdo Čuti v sebi nujo, da bi svoje Čustveno doživljanje likovno izrazil, se mu zdi, da ne zna več, kako bi se lotil. Kot otrok je Čutil veselje in se z užitkom predal likovnemu ustvarjanju, zakaj sedaj tega ne zmore? Kako to, da so se zaprla vrata v ta Čudežni svet? Čemu pa naj bi se pravzaprav še kot odrasel likovno izražal? Kakšen pomen ima likovno ustvarjanje za odraslega človeka in zakaj se Človek, vse od pradavnine naprej ukvarja s tem? Kdor je radoveden, naj se zglasi danes ob 20.30 na informativnem srečanju v mah dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. V okviru teCaja bo lahko spet odkril Car likovnega sveta. (Ani Tretjak) Skupščina SKP na Pončani, jutri pa v Boljuncu Stranka komunistične prenove prireja danes ob 17.30 v Ljudskem domu na PonCani skupščino o gospodarskih vprašanjih in o ekonomski ter finančni politiki Dinijeve vlade. Jutri ob 20.uri pa se bodo v gledališču Prešeren v Boljuncu zbrali somišljeniki dolinske občinske sekcije SKP. Govorili bodo o politični situaciji na pokrajinski ravni in o včlanjevanju. V Dolini bo jutri stavka javnih uslužbencev Uprava občine Dolina sporoča, da bo prišlo v petek, 15.12.1995 pri občinskih službah do zamud in prekinitev zaradi stavke, ki jo je oklical sindikat za javne ustanove CGIL v prvih treh urah vsake izmene. Zagotovljene bodo po zakonu določene nujne službe in šolska kosila, medtem ko ne bo zagotovljena služba šolabusa. Iz Doline solidarnost z Enricom Uprava občine Dolina poziva občane, naj izkažejo svojo sohdamost Enricu. Gre za dvajsetletnega fanta, ki se je hudo poškodoval v avtomobilski nesreči in je bil zato podvržen številnim operacijam in zdravilnim posegom v raznih bolnicah od Gortine do Dunaja. Njegov kalvarij je dolg in zelo drag. 180 milio-nov znaša samo zadnji račun, ki je doslej prišel do ene milijarde. V ta namen sta bila odprta v občini dva tekoča računa, in sicer pri Tržaški kreditni banki - Agencija Domjo T/R št. 3116/39 in pri Tržaški hranilnici Banka d.d. - Ag. Boljunec T/R št. 37390. Podoba Milj naj bi se temeljito spremenila V kulturnem krožku »Miho« bo jutri ob 18. uri javna skupščina, na kateri bo mestna uprava orisala javnosti osnutek načrta za bonificiranje in namensko preusmeritev območja bivše rafinerije Aquila in Zavelj. Gre za površino okoli 2 kv. km, ki naj bi jo z odstranitvijo odrabljenih struktur in sanacijo tal podredili določilom variante k občinskemu regulacijskemu naCrtu, in to v dogovoru z lastnico zemljišč, se pravi družbo Monteshell. Tako bi pridobili zajetna finančna sredstva iz sklada, ki je bil ustvarjen v smislu zakona 179/92. Upravitelji se nadejajo, da bodo občani prispevali k razpravi s koristnimi in tvornimi predlogi. Zajčkova hiša v Boljuncu Občinska knjižnica v Boljuncu priredi danes ob 14. uri v prostorih knjižnice lutkovno predstavo Zajčkova hišica. Prikaz izvajajo dijakinje vzgojiteljske šole iz Ljubljane. Vabljeni otroci osnovne šole in vrtca. Nabrežinska občina daje v zakup službo za dobavo hrane za občinske jedilnice Občina Devin-Nabrežina daje na podlagi zasebne licitacije v zakup službo nabave in dobave jestvin ter proizvodov za pripravo in ohranjevanje jedi, ki so potrebni za jedilnice Doma za ostarele »F.lli Stu-parich« v Sesljanu, šolske jedilnice ter jedilnice občinskih poletnih centrov za obdobje enega leta 10/02/1996-31/01/1997. Zainteresirani bodo lahko dvignili izvod celotnega razpisa ter posebnega pravilnika zakupa v ekono-matu Občine, Nabrežina Kamnolomi 25, tel. 040 6703321. Prošnje za udeležbo je treba oddati na Občino najkasneje do 29.12.1995. do 12. ure. ; m 'v':';' ŠOLSTVO / UPRAVLJANJE ŠOL Prispevki za Sole vodijo v bankrot Dolinsko didaktično ravnateljstvo prejelo za upravljanje osmih šol le 3.228.000 lir Didaktični ravnatelji slovenskih osnovnih šol na Tržaškem bi morali delati čudeže. V to jih sili italijanska država, ko jim za celoletno delovanje šol odmerja prispevek, ki je manjši od enomesečne skrbnikove plaCe. Glavni krivec za tolikšno skromnost je, seveda, finančna kriza, glavne žrtve so učenci, ki jim šole ne morejo nuditi tistega, kar bi jim morale, da bi zadostile merilom modernega vzgojno-izo-braževalnega procesa. Didaktičnim ravnateljem se verjetno toži po osemdesetih letih in začetku devetdesetih, ko so njihove šole prijemale znatno višje prispevke. Dolinsko ravnateljstvo je, na primer, razpolagalo takrat s 6 milijoni lir za upravljanje šol in občinskih vrtcev. Vsota je bajna, če jo primerjamo z letošnjim prispevkom 3 milijone 228 tisoč lir. Stroški rastejo, inflacija tudi, prispevki za šole padajo - taki absurdi se dogajajo v italijanskem šolskem sistemu. Nič Čudnega, torej, da se sistem podira. Po novih določilih odmerja država ravnateljstvom prispevke za administrativno in didaktično delovanje šol na podlagi števila učencev. Na prvi pogled bi kazalo, da je tak način delitve zelo demokratičen in enakopraven, a ni tako. Ze spet je pisan v škodo manjšinskih šol. Primer: na Tržaškem znaša državni prispevek za vsakega vpisanega učenca 20.826 lir. Sole didaktičnega ravnateljstva obiskuje letos 155 uCencev, zato je šola prejela prispevek 3.228.000 lir. Didaktično ravnateljstvo 4. italijanskega okrožja (pri Sv. Ivanu) ima 589 vpisanih uCencev, kar je zagotovilo ravnateljstvu prispevek 12.261.000 lir. Toda: italijansko ravnateljstvo upravlja le dve šolski poslopji, dolinsko ravnateljstvo pa osem. Razlika je bistvena, odraža se v stroških. Italijansko ravnateljstvo plačuje stroške za dva telefona, telefonski stroški slovenskega ravnateljstva so štirikrat višji. Le plačevanja abonmaja za telefonski priključek in davka IVA odtegne slovenskemu ravnateljstvu polovico državnega prispevka (1.610.000 lir). Skupni telefonski stroški znašajo 2 milijona 500 tisoC lir. Slovensko rav- nateljstvo bi moralo s preostalimi 728.000 lirami kriti vse preostale stroške: od potrošnega materiala za delovanje tajništva do raznoraznih potrebščin. Tista uvodna o Čudežu torej ni iz trte izvita... Omenili smo le primer telefona. Sole bi se mu stežka odrekle, saj bi tako izgubile vsak stik z ravnateljstvom. Podobno je z osebjem. Italijansko didaktično ravnateljstvo ima osebje razmeščeno le v dveh poslopjih. Od 61 ljudi, kolikor jih je zaposlenih na dolinskem didaktičnem ravnateljstvu, jih le 10 dela v matični šolski stavbi. Ostali so porazdeljeni po drugih šolskih poslopjih. S tako razkropljenostjo so tudi stroški tajništva večji. Preprost primer: italijansko ravnateljstvo pošilja okrožnice le na dve šoli, slovensko jih mora na osem. Tudi papir, navsezadnje, stane. Slovensko didaktično ravnateljstvo je že pred začetkom šolskega leta zaprosilo za dodatni prispevek. Prošnja je bila sprejeta; ravnateljstvo je iz raznih poglavij (na primer prispevek za pouk v »tujem jeziku« in prispevek za odvažanje smeti) prejelo še 1.918.000 lir, kar pa ni namenjeno za administracijo. »Brez tega prispevka bi bankrotirala,« je bolj žalostno kot veselo ugotovila ravnateljica Ksenija Dobrila. Za manjšinske šole ni predvidenih posebnih finančnih posegov, čeprav delujejo v bistveno težjih razmerah kot italijanske. Do lani so prejemale deželni prispevek za spodbujanje slovenskega jezika in kulture; letos je še ta odpadel. Posledice take finančne revščine so sledeče: ravnateljstva imajo malo ali nic denarja na razpolago za obnovo didaktičnega materiala (od nakupa krede do grafoskopa, knjig in zemlje-vicov). V Dolini so se morali zaradi zmanjšanega sklada odpovedati slovenski strokovni periodiki, otroškim in mladinskim revijam: letos se ravnateljstvo ni naročilo na revije Galeb, Ciciban ter Otrok in družina. Obubožanje šole pomeni obu-božanje nas vseh. V Rimu se tega očitno ne zavedajo. Ali pa je res prav nasprotno: to počenjajo zato, ker se tega dobro zavedajo. M.K. ZNANOST / POLEMIKA Rubbia in fizika »zelenih« o novem pospeševalniku za jedrsko energijo Predlog nobelovca Carla Rubbie, da bi na raziskovalnem območju pri PadriCah namestili nov pospeševal-nik za proizvajanje nevtronov, je izzval v prejšnjih dneh v italijanskih znanstvenih in naravovarstvenih krogih val polemik. Sam Rubbia in fizika Gianni Mat-tioli in Massimo Scalia (ki pripadata zelenim) so skušali te polemike utišati s skupno izjavo. Polemika se je razplamtela okrog uporabe nove naprave. Le-ta naj bi med drugim tudi služila za nov način proizvajanja jedrske energije, prav to pa ni šlo naravovarstvenikom v račun. Rubbia po eni ter Mattioli in Scalia po drugi strani ponavljajo, da gre pri vsej zadevi popolnoma loCiti znanstveno plat od tako imenovane »jedrske«. Rubbia je predlagal, naj Italija investira v gradnjo pospeševalnima del sredstev, ki jih država namenja za znanstveno raziskovanje, kar pa ne pomeni, da Zeli Italija spet zakorakati na jedrsko pot. Nobelovec nasprotuje sedanjemu načinu proizvajanja jedrske energij, smatra pa, da bi bilo raziskovanje novih tehnologij za pridobivanje jedrske energije v evropskem okviru koristno. Mattioli in Scalia s svoje strani poudarjata, da je vprašanje o raziskovanju na tem področju še odprto. Svetovalska skupina zelenih v deželnem svetu je sprejela na znanje skupno izjavo treh fizikov in poudarila, da je bil prav njihova zasluga, Ce je prišlo v tem primeru do razčiščenja. NOVOST / V PASAŽI TERGESTEO Informacije o Pokrajini s pomočjo kompjuterja V pasaži Tergesteo so namestili multimedialno napravo, prek katere se bo sleherni občan odslej lahko seznanil z nalogami, pristojnostmi in dejavnostjo Pokrajine na vseh področjih, za katera je odgovorna. Gre za kompjuter z 21-palcnim ekranom, ki razpolaga z 200 elektronskimi »stranmi«, na katerih so tako pisno gradivo kot slike, vse to pa dopolnjujejo zvoCni vložki. Kompjuter, ki ga bodo predstavili javnosti pod geslom Informapro-vincia danes ob 11. uri in bo deloval neprekinjeno, so opremili z informacij- skim programom ob pomoči izvedenca Ervina Cusa in tržaške družbe IBC Information Technology. Kdor bo želel kakršno koli pojasnilo ali poglobitev kakšnega specifičnega problema, bo to storil brez težav, saj mu bo aparat dajal sprotna navodila, kako doseči podatek, ki ga želi. Ekrana se bo dovolj dotakniti in že se bodo zaCele zbirati informacije. Pokrajina se nadeja, da ji bo širša javnost s pomočjo te pobude Čimbolj pomagala pri izboljševanju storitev v korist vsega prebivalstva od Milj do Devina. rlZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA PRIMORSKI DNEVNIK / OBISK Projekt »dobro« za mir in obnovo bivše SFRJ Zavodi Združenega sveta, ki so posejani po vseh celinah, bodo konkretno pomagali pri krepitvi miru in pri obnovi od vojne razdejane nekdanje Jugoslavije. Pobuda je prišla iz skupine tridesetih nekdanjih študentov devinskega zavoda iz republik bivše SFRJ, ki so se pred nekaj dnevi srečali v Devinu in razpravljali o tem, kakšen doprinos lahko dajo k obnovi svojih držav. O politiki nalašč niso govorili, pač le o stvarnih pobudah, ki bi v začetni fazi vsaj znova združile nekdanje gojence devinskega zavoda iz bivše SFRJ. Beseda je tekla tako o skupnih kulturnih in festivalskih prireditvah, o pomoči dijaškim ter študentovskim organizacijam in krožkom ter o obnovi npr. muzejev in kulturnih ustanov, ki jih je vojna vihra poškodovala ali razdejala. Projekt za pomoC so imenovali ”dobro“, kar zelo dobro pooseblja njegove namene in cilje. Na srečanju nekdanjih študentov je padel tudi zanimiv predlog, da bi devinski zavod s Časom postal tudi neke vrste informacijski center za pomoč nekdanji Jugoslaviji, za kar so že ustanovili posebno delovno skupino, ki se bo takoj lotila dela. V to pobudo bodo skušali pritegniti tudi ostale zavode Združenega sveta, ki so že pokazali zanimanje za take in podobne humanitarne pobude. Devinski zavod Združenega sveta je od vsega začetka občutljiv do dogajanj v bližnji in širši okolici, kot potrjuje tudi njegovo stalno zanimanje za vprašanja sožitja in tudi manjšinskih pravic. Devinski učenci pri nas UCenci 3., 4. in 5. razreda devinske gar jim je spregovoril o zgodovini osnovne šole Josipa Jurčiča so včeraj dnevnika, seznanili pa so se tudi s ce-obiskali uredništvo Primorskega dnev- lotnim proizvodnim postopkom in si nika. Odgovorni urednik Bojan Brezi- ogledali tiskarno. (Foto KROMA) VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 14. decembra 1995 DUŠAN Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 11.40. Jutri, PETEK, 15. decembra 1995 KRISTINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,2 stopinje, zračni tlak 1009,1 rob pada, veter vzhodnik severovzhodnik, 78 km na uro, burja s sunki 100 km na uro, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicho-las Cozzolini, Nicole Sto-covaz, Giorgia Zebochin, Costantino in Lorenza Bar-ro Vavonuzzi, Erika Raia, Cristiano Rosin, Giulia Ca-valich in Federico Losur-do. UMRLI SO: 90-letni Carlo Grassi, 90-letna Maria Petragnani, 73-letni Piero Marcucci, 86-letna Olga Rogantin, 99-letni Domenico Sambo, 56-letni Bruno Punis, 82-letnio Ita-lo Bellini, 94-letni James Roogo, 84-letna Olga Ga-spercic, 75-letni Egidio Ra-dislovich, 69-letni Mamico Tritta, 81-letna Elsa Ca-lupa. LEKARNE Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 17. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše Primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rosset-ti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) - samo po telefonu za najnujnejše NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL.Rossetti 33 (tel. 633080) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in Praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvo-rana rezervirana. Jutri: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Cyclo«, r. Tran Anh Hung. EXCELSIOR - 15.15, 17-00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film. Prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 16-30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Guore impavido«, i. Mel ibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Forget Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »Capti-ves - Prigionieri«, i. Julia Ormond, Tim Roth, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pazzia di Re Giorgio«, r. Nicholas Hytner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mio marito guardone«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Nine month - Imprevisti d’amore«, i. Hugh Grant. Zadnje ponovitve. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Terra e li-berta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor, Tom Gilroy. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Nel bel mezzo di un gelido in-verno«. r. Kenneth Brana-gh. M PRIREDITVE SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA in Klub prijateljstva vabita Člane in prijatelje k DUHOVNI PRIPRAVI ZA BOŽIC, ki bo danes, 14. t. m., ob 16. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Doccie 34. sv. Maso bomo darovali za duhovne poklice in za mladino. Sledila bo družabnost. TRŽAŠKI OKTET vabi na predstavitev CD ploSCe “Tržaški oktet 25 let v ži-vo“jutri, 15. t. m., ob 20. uri v občinsko gledališče F.Prešeren v Boljuncu; v sredo, 20. t. m. pa bo v župni cerkvi v Nabrežini, v sodelovanju s KD L Gruden, koncert ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga Tržaški oktet imel v Nabrežini 20. decembra 1970.Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi jutri, 15. t. m., ob 18. uri na POGOVOR O DUŠANU PLENIČARJU ob tretji obletnici njegove smrti. Pogovor v okviru razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994 bo vodil Ivo Jevnikar. KOSOVELOVA KNJIŽNICA - Sežana in Narodna in Studijska knjižnica Trst prirejata SPOMINSKI VEČER ob 10.obletnici smrti Avgusta Černigoja, ki bo jutri, 15. t. m., ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Ob razstavi Černigojevih akvarelov bo gost večera Dragan Zivati-nov. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 16. t. m. na predavanje z naslovom BOŽIČNI MIR V BOSNI. Zgodovinsko, antropološko in filozofsko analizo prepletanja religij in poganstva na Balkanu bo podal filozof in antropolog dr. Edi Kovač, docent na univerzah v Ljubljani in Toulousu. Začetek ob 18.30. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu 5. BOŽIČNO REVIJO. Nastopajo: Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža SCeka, zbor Obala iz Kopra pod vodstvom VValterja Lo Nigra in zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana. Vljudno vabljeni na revijo “zlatih zborov" Nase pesmi v Mariboru 1995! KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov 16. in 17.12. v društvenih prostorih pri Banih s sledečim urnikom: delavniki 18.-20.00, prazniki 16,- 20.00. Toplo vabljeni! PD SLOVENEC vabi ob 5. obletnici dirigenta DANJELA GRBCA na CELOVEČERNI KONCERT MePZ Slavec-SIovenec, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v "Borštu. Sodelujeta orkester Glasbene Sole iz Ricmanj. KD V. VODNIK vabi elane, sodelavce in prijatelje na 5.družbeno-kulturni večer POZDRAV STAREMU LETU, ki bo v soboto, 16. t. m., od 20.ure dalje v domači gostilni Pri Studencu v Dolini. Prijave zbirata Aldo in Doriana v gostilni vsak dan (razen ob nedeljah), za vabilo se lahko zglasite tudi pri društvenih odbornikih. Obeta se Vam enkratno srečanje ob okusni hrani po domačih receptih, žuborečem razmišljanju Vanke in Tonce in seveda prijetni glasbi! SKD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled igre EROS V OFFU v izvedbi dramske skupine KPD Bazovica z Reke v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. TRŽAŠKA KNJIGARNA in Goriška Mohorjeva družba vabita v soboto, 16. t. m., ob 16.30 na predstavitev KNJIŽNE ZBIRKE ZA LETO 1996. Prisotni bodo tudi avtorji in uredniki. PD MACKOLJiE vabi na predbožično prireditev z naslovom V PRIČAKOVANJU II. v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. Nastopili bodo MePZ iz Skednja, tamburaški orkester iz Boljun-ca in MePZ PD MaCkolje. Priložnostno misel bo podal domači župnik g. Žarko Škerlj. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina vabi ob 100-letniči ustanovitve na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo v nedeljo. 17. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri BOŽIČNICO na Kržadi v Križu. Navzočnost so napovedali Zupani Illy, De-pangher in Blažinova. Na sporedu bo kulturni program. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA priredijo spominsko svečanost ob 54-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu P. Tomažič, V. Bobek, I. Ivančič, S.Kos in I.Vadnal v nedeljo, 17. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču. Spregovorila bosta MiloS Budin in Licia Chersovani, predsedovala bo Matejka Grgič, sodelovala bosta zbora MoPZ in ZePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Magajne vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri na odprtje razstave POVOJNI CAS - PLAKATI, LEPAKI, FOTOGRAFIJE IN DRUGO. Kulturni program izvajajo domača zbora in recitatorji. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v drustvenh prostorih v Sempolaju. SKD I. GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke, v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo vabi na ogled 4. razstave KAMEN. Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraskega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini v nedeljo, 17. t. m. od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA l.MAJ prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Ul. Pe-tronio 4 DOBRODELNI KONCERT v prid popolne Slovensko ©talno Gledališče George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL Danes, 14. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED G Jutri, 15. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED I ob 20. uri - ABONMA RED F Slovensko ©talno Gledališče Oton Zupančič - Vikj CICIBANUS COPRIANUS V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA DANES, 14. t. m. bo PRENOVLJENA TRGOVINA 6. OBČNI ZBOR Pohištvo ^|f— Jtototc BARKOVUANSKEGA nudi v mesecu decembru DRUŠTVA promocijske cene na novih na sedežu PK Sirena razstavljenih artiklih ob 20. uri v prvem in ob TRST - Ul. S. Cilino 38 20.30 v drugem sklicanju Tel. 040/54390 ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA l.MAJ DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV TK GALERIJA prirejajo DOBRODELNO RAZSTAVO LIKOVNIH IZDELKOV v korist obnovitve Stadiona 1. maj. Otvoritev bo jutri, 15. t. m., ob 17.30 v prostorih TK Galerije v Ul. sv. Frančiška 20. Vljudno vabljeni! obnovitve Stadiona l.maj. Nastopajo: mezzosopranistka Nora Jankovič ob spremljavi pianistka Aleksandra Rojca, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin -klavirski duo. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - BOŽIC V LJUDSKEM VEROVANJU- Razmišljanje ob izidu ilustrirane božične legende za otroke po podal škofov vikar dr. Oskar SimCiC v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m. na ogled igrice SKOPA NEŽA v izvedbi odrske dramske skupine KD Kraški dom. Avtor in režija Stana Milic. Začetek ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. VZS MITJA CUK vabi na SUPERBOŽICNICO, ki bo jutri, 15. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KD S. ŠKAMPERLE obvešča, da je zaradi slabega vremena preneslo večer diapozitivov Lojzeta Abrama »Naravne znamenitosti ameriškega jugozahoda« na ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. □ OBVESTILA DRUŠTVO SKL sporoča, da se bo tretja seja glavnega odbora odvijala na Vrdelski cesti 7 danes, 14. t. m., ob 19. uri. SKD CEROVLJE -MAVHINJE vljudno vabi OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo še jutri 15. decembra 1995 PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 1- nadstr. - Trst ali po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 17.00 elane in simpatizerje, da se udeležijo 5. REDNEGA OBČNEGA ZBORA ČLANOV, ki bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah 38. SKD TABOR -Opčine organizira LIKOVNI TEČAJ za odrasle, ki bi se radi naučili risanja, slikanja, oblikovanja ne-glede na svoj talent. TeCaj bo vodila akademska slikarka ANI TRETJAK, Prvo informativno srečanje bo danes, 14. t. m., ob 20.30. OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za Šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 Se jutri, 15. decembra t.l. TABORNIKI RODU MODREGA VALA se bomo zbrali na OBČNEM ZBORU v nedeljo, 17. t. m., ob 10. uri v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu.Vabljeni! PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: 1. statutarne spremembe. KD S. ŠKAMPERLE prireja teCaj akrobaticnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. TeCaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na št. 53420 ob torkih, Četrtkih in sobotah (Sabrina). H ŠOLSKE VESTI DTTZG ”Ziga Zois" sporoča, da bodo roditeljski sestanki na sedežu zavoda, Vrdelska 13/2 ob 17. uri po naslednjem vrstnem redu: danes, 14. t. m. za: 2.B, 3.B, 4.B, 5.B, l.Ge, 3. Ge, 4.Ge in 5. Ge; jutri, 15. t. m. za l.A (starSi in dijaki) ter v ponedeljek, 18. t. m. za: 2.Ge ( starši in dijaki). DTTZ Z.ZOIS prireja v torek, 19. t. m., ob 18.30 predavanje doc.dr. Ziherla o alkoholizmu med mladimi. Predavanje bo v zbornici zavoda, Vrdelska cesta 13/2. Vabljeni starši in profesorji! MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN ££&7& od ponedeljka do petka . OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUE5J- Ul. Valdirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v Četrtek, 28. decembra 1995, ob 17. uri v Gorici v veliki dvorani UGG na trgu Battisti. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8 in 8/b, tel. St. 3720082. Za udeležence družabnosti je možnost avtobusnega prevoza v Gorico in nazaj. MALI OGLASI tel. 040-361888 UCENCI in učiteljice GOS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaSCane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraSkimi vzorci. Izkupiček je namenjem ureditvi šolskih prostorov. NEVERJETNO, ampak resnično! Se danes se ni javil noben odvetnik, ki bi mu bila pri srcu uporaba slovenskega jezika v civilni pravdi na tržaškem sodišču. Zato ponovim že Se veCktat objavljen klic na pomoč! Tel. St. 040/228779. POHIŠTVO rabljeno in novo po prilični ceni, otroška soba, knjižna omara, kuhinjsko pohištvo in veliko drugih artiklov. Tel. St. 575145, 350150. PRODAM Ford Escort 1600 CLX, letnik ’91, rdeCe barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040/228967. PRODAM smučarske Čevlje St.38, rabljene samo nekajkrat. Cena pod dogovoru. Tel. St. 228562. PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. St. 040/822884. GRAMOFONSKE ploSCe na 33 in 45 obratov iz let 60/70: Slovenski oktet, Slak, Berdorfer, Kovačič ter 28 nemških marš na pihala prodam amaterju. Imam tudi 46 starih ploSC na 78 obratov z arijami znanih oper v izvajanju znamenitih pevcev. Tel. št. 040/943388 - zveCer. DIPLOMIRANI geometer- praktikantka iSCem delo v popoldanskih urah. Tel. St. 040/44710. SKRBNEMU NAJEMNIKU za krajše obdobje enostanovanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hišo na Vrhu (Sovodnje) oddam. Tel. na St. 040/225304 po 20. uri. V BORIS SPORTS CLU-BU v Športnem centru pri BriSCikih bo danes, 14. t. m., ob 20.30 nastopila skupina latinskoameriške glasbe Huara Pachanga ob salsi in marengue vsi toplo vabljeni! V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo jutri, 15. t. m., ob 21. uri koncert z ansamblom Ram-blers. Vabljeni! OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. Toci belo in crno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak v Briscah. OSTROUSKA je odprl agriturizem v Zagradcu St. 1. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo sortiranih in točenih vin. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PRISPEVKI V spomin na prerano umrlo Grazio Zugna daruje Marica Sirk 50.000 lir za Slovenski otroški vrtec v Križu. V spomin na Frančiško Viđali darujeta družini Husu in Magagnato 50.000 lir za cerkev sv. Florjana - Bani. Namesto cvetja na grob dragega Morena Malalana darujeta družini Husu in Magagnato 100.000 lir za cerkev sv. Florjana - Bani. V spomin na Morena Malalana daruje družina Vidau 25.000 lir za Zadrugo Ban in 25.000 lir za SKD Grad - Bani. Starc Pepi z OpCin daruje 50.000 lir za obnovo sedeža TPPZ P. Tomažič. V spomin na pok. Ivanko Ukmar vd. Husu darujeta Ema in Boris Pertot 50.000 lir za FC Primorje. Nosilci krste pok. Ivanke Ukmar vd. Husu darujejo 200.000 lir za FC Primorje. Ob izgubi drage mame izrekata občuteno sožalje Bogdanu Kralju in družini MPZ “Fantje izpod Grmade “ in dekliški zbor Devin Ob prerani smrti Magde Kralj izraža prizadeti družini iskreno sožalje Slovenska skupnost Ob težki izgubi drage mame Regine Kobau izrekamo Danilu in družini iskreno sožalje Paolo, Peter, Niko, Alen, Alex in Silvano Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Mario Versa V spomin vsi njegovi ter vsi, ki so ga imeli radi Prosek, 14. decembra. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 8 Četrtek, 14. decembra 1995 GORICA NOVICE Zemenjave v goriškem občinskem odboru V Gorici je vCeraj občinski odbor sprejel nekaj pomembnih odločitev glede sestave same občinske uprave. Novoimenovani odbornik Gerardo Amiran-te je včeraj prvič sodeloval na seji odbora. Zupan Valenti mu je dodelil resor stikov z javnimi inštitucijami. V tem sklopu bo dr. Amirante vodil tudi postopek za ustanovitev skupnega urada občin Gorica in Nova Gorica, ki bo skrbel za obmejna vprašanja in naj bi bil zametek neke skupne strukture, za katero so se zavzeh župani 40 obmejnih občin na nedavnem srečanju. Občinska uprava je tudi potrdila, da bo kmalu imenovan za odbornika Mauro Bordin, občinski svetovalec KDC. Pred imenovanjem bo moral občinski svet odobriti njegov odstop z mesta svetovalca, na katerem ga bo nadomestil Paolo lordan. Prodijev odbor vabi šolnike na razgovor o šolski reformi Prodijev odbora za Goriško vabi danes ob 17.30 v dvorano Cocolin v Semeniški ul. 7 v Gorici na javno srečanje, na katerem bodo predstavili Prodijev program glede šolstva. Srečanje je namenjeno zlasti šolnikom. Preustroj šolstva predstavlja eno ključnih točk vladnega programa Oljke. Več o tem bo danes povedal Giovanni Fomi, deželni koordinator zavezništva za področje šolstva. Štandrež: nagrade udeležencem natečaja dveh rajonskih svetov V župnijskem domu v Standrežu bo danes ob 11. uri podehtev nagrad udeležencem natečaja “Različni vendar vsi enaki; skupaj za lepšo prihodnost”. Natečaj sta priredila rajonska sveta Štandrež in Rojce, namenjen pa je bil učencem šol Fran Erjavec in G. Ferretti ter otrokom vrtca v Standrežu. ■ lil l,;" Sili Predstavitev knjige o 50 letih KD O. Zupančič V domu A. Budala v Standrežu bo nocoj ob 20.30 knjige M. Waltritscha: 50 let kulturne prisotnosh v Standrežu. Večer sodi v sklop prireditev ob praznovanju 50-letnice kulturnega društva Oton Župančič. Poslanec Borut Pahor nocoj v krožku Gregorčič Krožek A. Gregorčič vabi nocoj ob 20.30 na večer z Borutom Pahorjem v" komorni dvorani pri Kato-liskem domu na temo Odnosi Italija-Slovenija 20 let po Osimu. Pahor je poslanec ZLSD v slovenskem državnem zbom in predsednik komisije za mednarodne odnose, zato je želo dober poznavalec aktualne problematike. Poleg tega je Novogoričan in dobro pozna tudi našo manjšinsko in obmejno stvarnost. Dr. Rizman o narodni indentiteti Knjižnica D. Feigel bo nocoj ob 20.30 gostovala dr. Rudolfa Rizmana, profesorja sociologije in pohtičnih ved na ljubljanski univerzi. Predavatelj bo posredoval svoje bogato znanje in izkušnje o pojavnostih narodne identitete v sodobni Evropi. S temi vprašanju se poklicno ukvarja že skoraj trideset let kot predavatelj tudi na številnih univerzah v tujini. u 11 I !§; ■ SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA D. FEIGEL prireja srečanje na temo “NARODNA IDENTITETA V SODOBNI EVROPI” Predavatelj: dr. RUDOLF RIZMAN Danes, 14. decembra ob 20.30, v Ul. Croce, 3. KROŽEK ANTON GREGORIČ vabi na srečanje s poslancem Borutom Pahorjem na temo Odnosi Italija -Slovenija -BO let po Osimu Danes, 14. decembra, ob 20.30 v Komorni dvorani pri Katoliškem domu v Gorici. Katoliška knjigarna in Zveza slovenske katoliške prosvete vljudno vabita na odprtje spominske razstave del TONETA KRALJA ob 20-letnici umetnikove smrti Razstavljena dela bosta predstavila Verena Koršič Zom in Joško Vetrih Galerija Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici Jutri, 15. decembra 1995, ob 18. uri POKRAJINA / VSE PROGE V KONCESIJO PODJETJU ARI KINO Javni avtobusni prevoz bo končno poenoten Todo konzorcij C/SP se še upira in gleda proti Trstu Pokrajina je predsinoči naredila najbrž odločilni korak v smeri poenotenja javnih avtobusnih prevozov na Goriškem. Pokrajinski svet je soglasno (z glasovi Severne lige, DSL, neodvisnih in MSI, odsotni pa so bili svetovalci LS, Zelenih in SKP) odobril sklep, ki od 1. januarja daje vse prog v pokrajini v koncesijo podjetju APT. Pokrajinsko avtobusno podjetje bo s tem prevzelo upravo prog, ki jih je na-Tržiškem doslej upravljal medobčinski konzorcij CI-SP. Konzorciju namreč 31. decembra zapade devetletna koncesija in Pokrajina je v skladu z deželnimi smernicami o poenotenju dodelila vse koncesije podjetju APT. S tem se torej končno uresničuje že dvajsetletni načrt za racionalizacijo avtobusnih prevozov, ki jih bo z enotno upravo možno bolje organizirati, odpraviti dvojnike, uvesti nove proge in zmanjšati režijske stroške. Poenotenje v prvem obdobju sicer še ne bo popolno. APT bo namreč sklenilo šestmesečno po- godbo s konzorcijem CISP, ki bo do junija 1996 še vedno upravljal svoje proge. Šestmesečni rok bo občinam na Tržiškem, ki so članice konzorcija, omogočil neboleč prehod v novi režim z ureditvijo računov (deželne prispevke za pretekle izgube bo Pokrajina vsekakor prepustila konzorciju CISP, pravi odbornik za prevoze Claudio Calligaris) in drugih formalnosti pred razpustomkon-zorcija. Tudi v naslednji fazi prehod ne bo prizadel Tržiča: APT se je obvezalo, da zaposli vse osebje konzorcija in da v naslednjem letu zaposli Se 9 novih delovnih moči. Poleg tega bodo v Tržiču ohranili posebno poslovno enoto (uradi, delavnice, garaža). Nad združitvijo pa še vedno lebdi temna senca. Čeprav so tržiške občine dale soglasje za poenotenje pod okriljem APT, se je vodstvo konzorcija CISP temu vedno upiralo. Zdi se, da se za tem skrivajo pritiski Trsta, čigar prevozno podjetje ACT hoče prevzeti tržiške proge pod svoje okrilje. Podporo za to iščejo tudi na deželni ravni, zato so se predsatvniki Pokrajine včeraj srečali z deželnim odbornikom za prevoze Mattassijem in ga skušali prepričati v smotrnost poenotenja vseh prevozov na Goriškem in o škodljivosti drugačnih izbu. Pokrajinski svet je predsinoči odobril tudi proračun in triletni program APT za obdobje 1996-98. Bolj kot ta dva dokumenta sta zanimivi poročili o poslovanju, ki sta ju podala predsednik Aldo Scuor in ravnatelj inž. Bruno Pascoli. Podjetje je prebrodilo težave po razburkanem obdobju samovoljnega upravljanja odstavljenega predsednika Rossetta in si je tudi finančno precej opomoglo. Letošnje poslovanje bodo sklenili celo z aktivo, kar je glede na predvidevanja (1.800 milijonov izgube) odličen dosežek. Tudi izgledi za bodočnost so ugodni, saj nameravajo okrepiti nekatere proge in Se bolj razviti donosni sektor turističnih voženj. FOTOGRAFIJA / KULTURNI DOM KULTURA / V KINU VITTOR1A Razstava F. Mosettija Mladi fotograf je član fotokluba Skupina 75 Danes ob 18.30 bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici otvoritev samostojne razstave fotografa Flavija Mosettija. Mosetti se je rodil leta 1965 v Gorici. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 85 in je član slovenskega fotokluba Skupina 75. Doslej je samostojno že večkrat razstavljal ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Za svoja fotografska dela je prejel že vrsto priznanj in nagrad. O njem fotografski kritik Rafael Podobnik pravi naslednje:»Flavio Mosetti je likovno občutljiv fotograf, ki se hitro uveljavlja v slovenskem in italijanskem prostoru. Različno doživet položaj Slovenca v Italiji obrača sebi v prid, saj željno vsrkava likovna sporočila iz obeh kultur. Soočenje različnih idel in čustvovanj mu pomaga, da hitro življensko in izpovedno zori«. Fotografska razstava, ki jo prireja fotoklub Skupina 75 v sodelovanju z Kulturnim domom in ZSKD, bo odprta do 31. decembra od 9. do 13. ure ob delavnikih in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Nova slikarska razstava in predvajanje filma “Cyclo” Po skupinski razstavi osmih goriških slikarjev prireja likovno združenje Ebdt nocoj v galeriji kinodvorane Vittoria novo razstavo. Svoja dela bo predstavil Nico Di Stasio, poznan tudi pod vzdevkom “Nico di Štandrež". Gre za svojevrstnega slikarja, ki je konec sedemdesetih let tik pred diplomo prekinil študij na likovni akademiji Brera. Kljub nedvomni umetniški vrednosti njegovih del je javnosti malo poznan, ker dosledno zavrača nastopanje v tradicionalnih razstavnih prostorih. Razstava nosi ironični naslov “Pittore astratto o distratto? ”, ki povzema značilnost Di Stasiovih del: slikar namreč izhaja iz stvarnosti (obraz, ženska figura, krajinski detajl), nato pa preide v abstraktnost in med ustvarjalnim procesom “pozabi” na izhodišče. Razstavo bodo odprli ob 20. uri in bo na ogled do 7. januarja. Ob 20.45 pa bo v kinu predvajanje filma iz Kinoateljejevega sporeda Gorica kinema: nocoj je na vrsti vietnamski film “Cyclo”, dobitnik zlatega leva na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah. KRONIKA Nosečnica se je zaletela V Ul. Leoni v Gorici se je predsinoči ponesrečila 32-letna Sonja Stekar z Jazbin. Žensko, ki je v 8. mesecu nosečnosti, je menda prav zaradi njenega stanja obšla nenadna slabost in se je z ibizo zaletela v parkirani lancio prisma in alfo 75. Avtomobila sta last očeta in sina, Maurizia in Marina Leona. Skoda na vozilih je izdatna, saj se je na alfi vnel manjši požar, ki je še dodatno poškodoval vozilo. Na srečo Stekarjeva ni dobila hujših poškodb, kakor tudi ne njena 6-letna hčerka Nataša Lo-renzutti, ki se je peljala z mamo v avtomobilu. Sonjo Stekar so iz previdnosti vsekakor sprejeli na porodniški oddelek splošne bolnišnice, kjer so zdravniški izvidi potrdili, da tako zanjo kot za otroka nesreča razen dobre mere preplaha ne bo pustila hujših posledic. KRONIKA / BLIZU RUPE S terencem v cipreso Pri istem drevesu julija smrtna nesreča Na ravnem odseku državne ceste med mejnim prehodom pri Mirnu in Rupe se je včeraj zjutraj ponesrečila 44-letna Anna Grazia Garavini iz Gorice, Korzo Italia 178. Peljala se je na terenskem vozilu mitsubishi pajero (na sliki - foto Bumbaca) v smeri proti Tržiču, ko je iz nepojasnjenih vzrokov zavozila v desno in se zaletela v cipreso, nakar se je težko vozilo prevrnilo na streho. Garavinijevo so prepreljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom lopatice in udarce. Zdravila se bo 30 dni. Zanimivo je, da se je zaletela v isto cipreso, kjer se je julija letos zgodila podobna nesreča s smrtnim izidom. 70 milijard za porečje Soče Na ministrstvu za javna dela so včeraj odobrili porazdelitev 70 milijard, ki so bile prvotno namenjene' za jez na Soči pri Podgori in jih bodo sedaj uporabili za razne posege -v porečju Sope, Gorica bo od tega dobila le manjši del: 14 milijard za ureditev Koma in greznic ter 3 milijarde za ureditev odvodnjavanja na območju Podgore, Pevma in Stmavra. Kar 39 mld bo šlo za posege na BirSi, 14 mld pa bo romalo v videmsko pokrajino za Nadižo, Idrijco in druge tokove. Na-daljnih 5 mld so dodelili za izdelavo načrta za ureditev porečja Soče in sicer 1, 9 na slovenski in 3,1 na italijanski strani meje,. GORICA VITTORIA 20.45 »Cy-clo«. Rež. Tran Anh Hung. Zlasti lev na festivalu Benetke ’95. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO Danes zaprto. Jutri: 17.45-19.45-22.00 »Vacanze di natale ’95«. S PRIREDITVE KD OTON ŽUPANČIČ vabi nocoj ob 20.30 v dom A. Budala na predstavitev knjige o 50-let-nem delovanju društva, ki jo je napisal Marko VValtritsch. V soboto, 16. decembra, bo osrednja slovesnost. KULTURNI DOM in ZSKD vabita na srečanje z gorisko rojakinjo - pianistko Damjano Bratuž, ki bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi brošuro “Kavarna Bratuž”, ki jo je napisal Marko Waltritsch. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v nedeljo, 17. decembra, ob 19.30 skupna božičnica osmih društev in skupin iz sovodensjke občine. Spored: nastopi zborov Rupa-Peč in Skala, vokalne skupine Sovo-denjska dekleta, otroška igrica, božične misli in poezije. Prostovoljne prispevke bodo darovali v dobrodelne namene. DPTZ IVAN CANKAR in člani izobraževalnega projekta Petra vabijo na predstavitev knjige Sonje Caharija, Erike Lipičar in Joška Prinčiča “Entering foreign markets”, ki bo v avditoriju Šolskega centra v Puccinijevi ul. 14 jutri ob 11.15. O delu bo spregovorila prof. Marinka Terčon Brezigar. H] OBVESTILA LJUDSKA KNJIŽNICA D. FEIGEL obvešča, da bo otvoritev mladinske sobe v ponedeljek, 18. t.m., ob 17. mi. Gost bo slikar Klavdij Palčič. SPD GORICA -Smučarski odsek prireja tečaj smučanja (spust, tek, deskanje), ki bo januarja. Prijave na sedežu danes od 19. do 20. me. KD SOVODNJE prireja Šiviljski tečaj. Predvidenih je 16 lekcij (1 krat te-densko-ob sredah). Prijave pri Zlatki, tel. 882032. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča zamudnike, ki bi se radi udeležili silvestrovanja 28. t.m. v dvorani UGG, da se lahko vpišejo pri poverjenikih samo še do ponedeljka, 18. t.m. Pohitite! : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes v Gorici: 11.00, Laura Brandi iz hiše žalosti v Ul. Manzoni 36 v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 12.45, Carmelo Lagana iz bolnišnice Janeza od Boga v Mos. ČET PET PON TOR SRE 1590,5 1589,5 1594,2 1597;1 1599,8 1,8 1102,0 1104,5 1098,8 11(4,8 11i Finesi postal delničar ljubljanskega Yulona PORDENON - Včeraj je bil v Pordenonu formaliziran sporazum, s katerim je Finest, finančna družba za vlaganja v vzhodnoevropskih državah, ki je bila ustanovljena po zakonu o obmejnih območjih, kupila del kapitalske glavnice ljubljanske delniške družbe Yulon. Kapitalski delež v vrednosti približno 7,3 milijarde lir (natančneje 6,7 milijona mark) ji je odstopila lastnica ljubljanske tekstilne tovarne, Godiver Com-mercial Italiana, ki sodi v okrilje grupe Bonazzi. V Pordenonu so se tako včeraj zbrali upravitelj družbe Godiver Commerčial Italiana Giulio Bonazzi, predstavnik družbe Ekra, ki je njen 10-odstotni partner, in hkrati predsednik nadzornega odbora družbe Yulon Edi Kraus, Tonnino Beccegato v, zastopstvu grupe Bonazzi in predsednik družbe Finest Leonardo Simonelli. ___________BANKE / ZDRUŽENJE ABI PRIPRAVLJA PREDLOG ZA VLADO______________ Recept italijanskih bankirjev za reformo bančnega sistema Novo leto bo odločilno zo preustroj sistema - Preseči zakon Amato RIM - Leto, ki je pred nami, bo leto izziva za prestrukturiranje italijanskega bančnega sistema in združenje bank ABI namerava odigrati svojo vlogo. V ta namen pripravlja organski predlog za reformo, ki bo zajela tako problem delovnega presežka kot koncentracij in združevanj bank. Predlog bo ABI dostavilo vladi v najkrajšem Času, je včeraj napovedal predsednik združenja Tancredi Bianchi, potem ko je dan prej sprožil alarmni zvonec zaradi pontencialnega presežka delovne sile, ki naj bi znašal od 30 do 33 tisoC oseb. Za razliko od industrije, ki je v preteklosti uživala splet olajšav in socialnih blažilcev, je prejel bančni sistem samo zakon Amato, opozarja Bianchi, in še ta je tik pred zapadom. Ta zakon je treba reformirati in ga zamenjati s permanentnim ukrepom. ABI v bistvu zahteva od- pravo vseh ovir, ki omejujejo možnosti združevanja bank, in uvedbo »razumnih« socialnih blažilcev, s katerimi bančni sistem danes ne razpolaga. Glede možnosti, da bi razširili dopolnilno blagajno tudi na banke -kar bi bilo za ministra za delo Treua možno, če bi stroške nosile same banke - je Bianchi izjavil, da so se o tem pripravljeni pogovarjati. Zanj je namreC pomembno priznanje, da problem obstaja, pa čeprav ni tako pereč kot na primer v Združenih državah Amerike, kjer naj bi bilo veC kot pol milijona zaposlenih preveč. Obračun iztekajočega se leta je za banke tokrat pravi splet svetlih in temnih točk, ugotavlja Bianchi: »Letošnje leto je bilo sicer boljše od lanskega, vendar ostajajo neznanke političnega značaja in predvsem velik in neodložljiv izziv preustroja kreditnega sistema. Naša želja je seveda, da bi ta sistem ostal krepak in uravnovešen.« Kot prispevek k razjasnitvi bi lahko na kratek rok prišlo tudi do znižanja cene denarja, je dejal predsednik bančnega združenja, saj kažejo v to smer evropski trendi. »Po vsem hrupu, ki so ga povzročila zadnja povišanja cene denarja v Italiji,« je zaključil, »je povprečna aktivna obrestna stopnja ostala novembra v bistvu nespremenjena, saj se je glede na prime rate ABI, ki se niso spremenile, zvišala za komaj 13 stotink.« BanCno združenje je včeraj objavilo tudi obračun italijanskih bančnih gibanj v novembru, iz katerega izhaja, da se nadaljuje upadanje vlog. Kratkoročni depoziti so v primerjavi z enakim mesecem lani porasli samo za odstotek ali za 8 tisoč milijard lir. V zameno pa je rast bančnih posojil še naprej precej živahna, saj so se novembra po- večali za 8,4 odstotka oziroma za odstotek v primerjavi z oktobrom, kar kreitno dinamiko v bistvu postavlja na raven, ki jo je imela pred krizo bančnega sistema. Združenje ABI je svoje poročilo pospremilo tudi z ugotovitvijo, da konkurenca med bankami zavira rast obrestnih mer, ki da so se povečale le neznatno in vsekakor bistveno manj kot obrestne stopnje javnih vrednotnic. ABI sicer priznava, da je prišlo do omejenega povišanja povprečnih kratkoročnih obrestnih mer, ki je povprečno obrestno stopnjo od 12, 86 odstotka v oktobru privedel v novembru na 12,99 odstotka, medtem ko je ostal prime rate ustavljen pri 11,50 odstotka. Pri tem združenje italijanskih bank dodaja, da predstavljajo krediti na tekočih računih, ki imajo enako ali nižjo obrestno mero kot prime rate, kar 36 odstotkov vseh posojil. NOVICE V Trstu danes posvet o lizingu z vzhodno Evropo TRST - V konferenčni dvorani finančne družbe Friulia (Ul. Locchi) bo danes ob 15. uri posvet o lizingu z vzhodno Evropo, ki ga prirejata tržaški Kolegij računovodij in družba Ria&Mazars. Strokovna Poročila bodo imeli Vlasta Cerna, odgovorna za li-zing pri Ceskoslovenski Obchodni BanM iz Prage, dunajski menedžer Harald Trinkl in Mirjam Koršič, ki je odgovorna za mednarodni lizing pri hžaski družbi Leasest. Pri tem velja spomniti, da je Leasest, katere lastnici sta goriška hranilnica CRG in Tržaška kreditna banka, edina družba v Italiji, ki je specializirana za lizing s srednjevzhodno Evropo. Namen današnjega srečanja je seznaniti z možnostmi lizinga gospodarstvenike, ki jih zanimajo vzhodni trgi. Pogosto namreč italijanski operaterji naletijo na ovire prav pri iskanju finansiranj, zato je lahko lizing zanje zelo ustrezen odgovor. Uro stabilna, trgi čakajo Bonn Milan - Včerajšnji dan je na denarnih trgih potekel v ozračju pričakovanja na današnji vrh nemške Bundesbanke, s katerega naj bi prišla odločitev o znižanju cene denarja v Nemčiji. Vsi glavni bankovci so ohranih razmeroma nespremenjene tečaje. Dolar je po tečajnici Banke Italije veljal 1-599, 8 lire, dve liri in pol veC kot v torek, sicer pa je ves dopoldan nihal okrog 1.600 lir. Marka je v Primerjavi s torkom izgubila poldrugo liro, medtem ko je britanski funt ohranil pozicije kljub temu, da je angleška centralna banka znižala interventno obrestno stopnjo za četrt odstotka. 11! H 1 I* !1; * SDGZ / STALIŠČE O PREUREDITVI PROMETA Upoštevati potrebe vseh kategorij Upravičena zaščita zdravja naj ne povzroča gospodarske škode TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje se pridružuje splošnemu protestu, ki so ga te dni izrazile razne stanovske organizacije v zvezi z načrtovanim novim pravilnikom Občine Trst za ureditev prometa v mestnem središču. Združenje je v imenu včlanjenih trgovcev, obrtnikov in drugih prizadetih kategorij stopilo v stik z odborništvom za ekonomijo in z ostalimi sorodnimi organizacijami, da bi si priskrbelo natančne in zanesljive informacije o ukrepih, ki jih namerava uvesti občinska uprava, jih obravnavalo ter izrazilo pripombe in predloge v interesu članstva. Po napovedih občil naj bi nov načrt uvedel v prihodnjem letu prepoved dostopa v širše mestno središče za ves promet (z izjemo javnih vozil), in to v glavnih delovnih urah. Možnost za oskrbo in dostavo tovorov za trgovske in druge obrate naj bi bila omejena le na popoldanske, nočne in zgodnje jutranje ure. Slovensko deželno gospodarsko združenje se ni nikoli spuščalo v lahke ali nekonstruktivne polemike, vendar meni, da na resna vprašanja, ki jih za zdravje in kakovost življenja v mestu postavljata močno onesnaženje in nasičenost prometa, ni mogoče odgovoriti kar tako z vrha, ne da bi upoštevali interesov vseh prizadetih in poiskali najboljšo oziroma najbolj ustrezno rešitev. Ob ekološki in zdravstveni obstaja namreč prav tako pomembna gospodarska postavka, ugotavlja združenje slovenskih gospodarstvenikov. Občina seveda mora poseči, morda tudi radikalno, kadar gre za jamčenje zdravja vseh občanov. Mora pa hkrati urediti vse, kar je v njeni moči - na primer z uvedbo izjem - da zadosti potrebam prizadetih operaterjev, dostavnih prevoznikov oziroma občanov in dugih, ki morajo z vozilom v mesto iz resno utemeljenih razlogov. Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vse pristojne pri Občini Trst, naj Cimprej skličejo predstavnike gospodarskih in drugih zainteresiranih komponent, da bi skupno poiskali najprimernejše in trajnejše rešitve. TRENDI / PROIZVODNI STROJI Izvoz strojev in naprav za kovinsko industrijo rasle PORDENON - Nekatere davčne olajšave za prenovo opreme in industrijskih objektov so povzročile, da se je prodaja strojev in naprav za kovinsko industrijo in obrt v letošnjem letu zelo povečala. Olajšave je mogoče izkoristiti do bližnjega konca leta. Notranje povpraševanje se je zaradi letos povečalo za 40 odstotkov glede na lansko leto, italijanska proizvodnja pa je uspela le delno zadostiti temu povpraševanju. Proizvodnja se je namreC povečala le za 30 odstotkov. Ge upoštevamo, da so velik del svoje proizvodnje Italijani izvozili (povečanje je bilo 21, 6-odstotno, od 2.381 na 2.900 milijard lir), potem je na dlani, da so Italijani veliko novih strojev kupili na tujem. V lanskem letu so bili njihovi nakupi v tujini vredni 1.269 milijard, letos pa bodo krepko presegli 1.760 milijard lir. Kaj bo prihodnje leto na domačem trgu, ko ne bo več vseh teh olajšav? Se bolj bo treba izvažati. Kmalu bomo lahko ugotovili, kaj ponuja novega tovrstna industrija, ne samo italijanska, marveč tudi tuja. Od 15. do 19. februarja bo na sejmišču v Pordenonu 8. sejem z naslovom Sa-mumetal. Na njem bomo lahko videli najnovejše naprave za kovinsko industrijo, slišali pa bomo tudi marsikaj zanimivega o poslovnih trendih v Italiji in na tujem. Marko Waltritsch 13. DECEMBER 1995 v LIRAH valuto nakupni prodajni ameriški dolar 1572,00 1619,00 nemška marka 1087,00 1121,00 francoski frank 314,00 324,00 holandski gulden 970,00 999,00 belgijski frank 52,50 54,70 funt šterling 2404,00 2478,00 irski šterling 2478,00 2554,00 danska krona 280,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1142,00 1177,00 japonski jen 15,40 16,00 švicarski frank 1336,00 1376,00 avstrijski šiling 154,20 158,90 norveška krona 246,00 253,00 švedska krona 233,00 240,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1167,00 1203,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,40 12,60 hrvaška kuna 260,00 290,00 13. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1572,00 1622,00 nemška marka 1092,00 1127,00 francoski frank 314,00 325,00 holandski gulden 969,00 999,00 belgijski frank 52,70 54,50 funt šterling 2402,00 2492,00 irski šterling 2480,00 2575,00 danska krona 280,00 290,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1141,00 1181,00 švicarski frank 1339,00 1374,00 avstrijski šiling 154,10 159,10 slovenski tolar 11,60 12,40 : i ... i 13. DECEMBER 1995 v LIRAH 5. DECEMBER 1995 v DEM 1 valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska kronti finska marka avstralski dolar - 1599,830 2019,790 1102,040 318,660 2449,820 984.390 53,618 12,956 284,340 2530,130 6,657 ■10,498 1163,940 15,720 1358,550 156,630 249.390 238,070 367,190 1188,990 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona nonreška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4288 2.2012 2.2796 1.0440 89.205 123.07 4.8540 28.773 25.765 22.630 22.910 0.8922 14.190 1.1668 0.9490 1.4154 33.460 1.4328 2.2082 2.2865 1.0480 89.315 123.17 4.6640 28.833 25.825 22.690 21.970 0.8962 14.210 1.1708 0.9520 14169 33.540 1.4368 2.2152 2.2935 1.0520 89.425 123.27 4.8740 28893 25.685 22.750 22.030 0.9002 14.230 1.1748 0.9550 1.4124 33.620 10 Četrtek, 14. decembra 1995 KULTURA GALEB / POGOVOR Z ILUSTRATORKO MAGDO TAVČAR »Tehnika v zameno za otrokovo iskrenost« Da Galeb pišemo z veliko začetnico, vedo vsi osnovnošolski otroci, njihovi starši in učitelji. Galeb pišemo z veliko začetnico, ker to paC ni samo morski ptic, ampak tudi otroška revija, ki spremlja odraščanje že celih generacij slovenskih otrok. Sleherno številko priljubljene revije Galeb sooblikuje lepa skupinica sodelavcev: pisateljev, pesnikov, ilustratorjev, avtorjev križank in iger. Nekatere od teh bomo v naslednjih tednih povabili v naše uredništvo in jih prosili, da bralcem predstavijo svoje delo. Otroci bodo tako lahko odkrili, kdo se skriva za imenom, ki ga vsakič preberejo nad raznimi prispevki. Starejši, tisti, ki so že prerash šolske klopi, pa naj obujajo spomine na brezskrbna leta, ko še niso prebirali Crne kronike, političnih vesti in poročil s finančnih trgov. Tokrat bo o svojem delu pri Galebu spregovorila Magda Tavčar, ki jo otroci poznajo predvsem kot ilustratorko. Njene ilustracije se v reviji pojavljajo že polnih dvajset let. V tem času so se okusi otrok najbrž kar precej spremenili... »No, ja, v določeni meri so se res. To opažam že pri svojih otrokih. Nekoč so imeli malčki na razpolago malo njim primerne literature, toda bila je kva- litetna; sedaj je je več, a raven je v nekaterih primerih padla. Po drugi strani nam je nekoč tehnika dovoljevala le Crnobelo ilu-striranje, danes pa so barve veliko privlačnejše za male bralce.« V kolikšni meri vpliva na otroško domišljijo televizija? »Doživeli smo pravo poplavo japonskih risank, ki so z likovnega vidika zelo preproste in neizdelane, kar se tiče vsebine pa so popolnoma brez pozi- tivnih vrednot: v njih prevladuje nasilje ali cenena sentimentalnost. Ostajam mnenja, da bi morali starši sedeti ob otroku med gledanjem televizije.« Imate ilustratorji možnost tesnejšega stika s svojo publiko - z otroki? »Na žalost ne. Edini tak stik je bralna značka, ko se z njimi srečamo, poleg tega še prispevki, ki nam jih pošiljajo v uredništvo, rešitve ugank in igric. Za kako drugačno obliko so- delovanja bi bilo potrebno stalno uredništvo revije, mi pa smo v glavnem vsi zunanji sodelavci.« Kaj ponuja danes tržišče? »Zamejski Slo-venci imamo možnost, da posegamo tako po slovenski kot po italijanski ponudbi. Slovenska produkcija je bila vedno zelo kvalitetna, kot je bila sicer vsa tovrstna ponudba slovanskih držav, npr. Češke in Slovaške. Italijanski trg se je v zadnjih letih izboljšal, tako da je postala otroška literatura že samosvoja literarna zvrst.« Kaj pa otroci? Kakšni se vam zdijo njihovi izdelki? »Pri ocenjevanju otroka sem vedno v zadregi. Vsak njegov izdelek je izraz določenega razvoja, zato je vsak pomemben. Mi lahko malčku ponudimo tehniko, material, on pa nam posreduje svojo iskrenost. Zato se ne strinjam z raznimi ex-tempore in z likovnim poukom, kot ga izvajajo na italijanskih šolah. To so vzgojni predmeti, ne izobraževalni. Ocenjevati otrokov umetniški izraz je po mojem mnenju povsem neprimerno, saj se potem otrok skuša približati zgledu tistega sošolca, ki je prejel višjo oceno, s tem pa izgubi lastno izvirnost neprecenljive vrednosti.« MG BEOGRAJSKI VIOLINIST GOST KONCERTNEGA DRUŠTVA Izvrstni Stefan Milenkovič v Rossettiju Na klavir ga je spremljala mati Lidija Caenazzo - Pravi junak koncertnega odra Pretekli ponedeljek je za Koncertno društvo nastopil v gledališču Rossetti beograjski violinist Stefan Milenkovič. Ob sodelovanju svoje matere Lidije Caenazzo, ki je njegova stalna klavirska spremljevalka, se je pri izvedbi tehnično in muzikalno zahtevnega programa predstavil z izvrstno violinsko igro. Stefan Milenkovič se je rodil v Beogradu I. 1977. Z violino se je seznanil že pri dveh letih in pol, s Štirimi pa se je vpisal v prvi razed glasbene Sole in je kmalu začel tudi javno nastopati. Prvi mentor njegove violinske igre je bil njegov oče, med njegovimi kasnejšimi profesorji pa naj omenimo predvsem znanega slovenskega violinskega pedagoga Igorja Ozima v Kolnu. Na koncertnem odru v Trstu smo Milenkoviča spoznali že 1. 1987 pri nastopu v luteranski cerkvi kot dese-tletnega dečka, kateremu so že takrat napovedovali blestečo koncertno pot. Svoje izjemne kvalitete je potrdil tudi naslednje leto na abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu. Ce takrat Se nismo mogli pričakovati zrele umetniške izpovednosti ob sicer presenetljivo izbrušeni tehniki, pa je Milenkovič tokrat v gledališču Rossetti nastopil z globoko doživetim, tonsko pretehtanim podajanjem. ki ga pa ne moremo ocenjevati ločeno, saj je imel v svoji materi z njeno dovršeno klavirsko igro odhcne-ga soizvajalca. Ponedeljkov koncert je uvedel Milenkovič z izvedbo Sonate v a-molu Johanna Sebastiana Bacha (1685- 1750] za violino solo. Ce njegova igra v začetnem stavku - Grave Se ni bila povsem sproščena pa se je mladi violinist v naslednjih sonafnih stavkih uspel predati lepotnemu tonskemu oblikovanju in ustvarjanju polnega blagozvočja. Z virtuozno igro je obvladal tudi tehnično najzahtevnejša mesta, ki jih v tej Bachovi skladbi ne primanjkuje. Sledila je dvostavčna Sonata v e-molu za violino in klavir (K 304) VVolfanga Amadeusa Mozarta (1756 -1791). V zrelem komornem muziciranju sta umetnika dognano predstavila to drobno delo salzburškega mojstra. V drugem delu koncerta je izstopala izvedba zahtevne Sonate v d-molu op. 121 Roberta Schumanna (1810 -1856), ki sodi - če odstjemo njegova vrhunska dela posvečena klavirju - med značilne komorne skladbe velikega mojstra romantike. Milenkovič in Caenazzova sta sonato, posvečeno znamenitemu vioh-nistu romantičnega obdobja Davidu, smiselno oblikovala v zaporedju značilnih kontrastnih elementov, ki odsevajo negotovost in nemir svojska skladateljevemu slogu. Interpretacija Schummanove Sonate je bržčas predstavljala vrh umetniškega poustvarjanja dua Milenkovič-Caenazzo. Da bi tudi Široka publika polno prišla na svoj račun, je Milenkovič poskrbel z izvedbo skladbe Introduction et Rondd capriccioso op. 28 Camille Saint-Saens-a (1835 -1921), francoskega glasbenega ustvarjalca, ki s svojimi številnimi, lahko umljivimi glasbenimi deli še vedno zadovoljuje nekatere ljubitelje glasbe. Skladbica Introduction et Rondo Capriccioso je skladatelj napisal za violino in orkester a na simfoničnih koncertih jo redko zasledimo često pa je na sporedu solističnih koncertov, kjer solistični part prevzame klavir. Skladba razpade v dva neproblematična dela: v prvi, ra-psodični uvod in v drugi, po klasičnih principih grajeni kapriciozni rondo, v katerega je Saint-Saens nadrobil vrsto tehničnih problemov, zlasti pikantne sinkope. Te je violinist vrhunsko obvladal in seveda požel viharne aplavze pri občinstvu. Ce ga je razveselil še z dodatnim cukrčkom - popularno Schubertovo Ave Mario, je tudi to plat svojega mojstrstva uspešno zaključil in bo ostal v spominu Tržačanov kot prominenten junak koncertnega odra. DG FILM / CVCLO - ZLATI LEV Vietnam: Kjer ni zmogla krogla, je uspelo dolarju CVCLO. V izvirniku »Xichio«, Vietnam/Francija 1995. Režija: Tran Anh Hung. Scenarij: Tran Anh Hung. Dialogi: Nguyen Trung BinJh, Tran Anh Hung. Fotograf: Benoit Deinhomme. Scenograf: Benoit Barouh. Glasba: Ton That Tiet. Montaža: Nicole Dedieu, Claude Ronzeau. Asistent režije: Nicolas Cambois. Produkcija: Les Productions lasennec, Pariš. Igrajo: Le Van Loc (»Cyclo«), Tony Leung Chiu-VVai (Poet), Tran Nu Ven Khe (sestra), Nguyen Nhu Quynh. Zlati lev na letošnjem Beneškem festivalu filma. Na ulicah evropskih mest so med pešci pomešani tudi azijski priseljenci, ki niso prišli, da bi nam kaj odvzeli. Številne so iz domovine pregnale vojne, spet druge izganja revščina, razsul tradicionalnih vezi in zabrisana preteklost. V diaspori seveda živi tudi mnogo Vietnamcev. Kdo ne ve za vietnamsko vojno? Podobe iz nje -kot spomine na nepre-bolelo tragedijo - so posredovali zlasti Američani, saj vsakdo znana vrsto svežih ameriških filmov, v katerih je opazna vsaj njena senca. »Cyclo« pa je film Vietnamca, ki ga je omogočil francoski denar, kakor je bila tudi Francija soudeležena pri vietnamski vojni. Mladi vietnamski režiser Tran Ahn Hung je svoj prvi, privlačni film Vonj po zeleni papaji (Zlata kamera v Cannesu ’93, Cezar in nominacija za Oskarja) posnel tako v Franciji, ne v domovini, ker so mu bili odtenki njenega notranjega doživljanja tuji - ni je resnično poznal. Rojen sredi vojne, se je pri trinajstih odselil in se režije priučil na šoli Louis Lumiere. Kolikor je bil njegov prvenec uglajen, čist, posnet v premišljenih dekorjih zaprtih prostorov, je »Cyclo« njegovo nasprotje: surov portret moderne prestolnice je kamera slikala kar na cesti z močnimi toni pouličnega dogajanja, prežetega z obupom, nabitega z napetostmi posameznikov, ki si morajo vsak dan življenja posebej izbojevati. Zato je Tran Anh Hung uporabil snovi prikladen slog, dokazal, da se ni -kakor se rado godi, gl. Tornatore -naslonil na preizkušene oblike, ki so mu prinesle sloves. Na lastno spretnost pa je že lahko računal. V podobe je vnesel zgodbo o današnjem Vietnamu, o odnosu med vietnamskima očetom in sinom in izgubi nedolžnosti. Vietnam je svet v mutaciji, stare oblike se preobražajo po tujih vzorcih, preživetje je skrb velike večine novih revežev; osemnajstletni voznik rikše, poimenovan v Cycloja, pa je poskusil preboj usode. Film potaplja gledalca v Ho Chi Minh, bivši Saigon, naglo, električno mesto, po poteh Cycloje-vega vozička ga vodi skozi vietnamska protislovja: predmestja v razpadu in nakinčene četrti, izsiljevanja, nasilje, droga, brezposelnost, prostitucija, na ulicah luci, glasba ... in dim. Dima je v filmu na pretek, saj si kajenje privoščijo vsi, edino razvado, ki ne zahteva velikih denarjev; cigareto in dim si zato delijo mladeniči, ki so za mladost prikrajšani. Režijske bravure so očitne, kadri se presenetljivo izmenjujejo, ne da bi pripoved lomili, včasih pa je le upočasnjena zaradi samovšečne poteze virtuoza. Efektna fotografija in pritiskanje na emotivno učinkovanje služita čustveni obdelavi snovi. Režiser je v »Cyc!oju« opisal izmaličeni obraz družbe v povojnem Vitnamu; odtod iste motivacije, ki so navdihnile italijanske neorealiste. Režiserjevo izjavo »Združil sem Tatove koles De Sice s Taxi Driverjem Martina Scorseseja« podpirajo očitne analogije: dogajanje sproži kraja rikše (pri De Sici je plen kolo), fant ki se preživlja s »taksi-kole-som« in tvega, da utone v kriminalu, pa obvezno spominja na scorsesejev-skega tipa. Neorealističen ni pripovedni stil - fiksiranje v dragocene detajle in njih hotena izbranost ter obdelava slike, vgradnja pesniških metafor, simbolična uporaba barv kažejo prej na orientalski značaj in seveda na sodoben okus - temveč pristop njegovega pogleda, ki razgalja dogajanje neposredno na ulici, brez natolcevanja. V igrano Jilmovo tkivo je režiser vpletel dokumentarne posnetke, zato da bi bila slika stvamejša. Mladi protagonisti brez imen se trudijo, da hi si zagotovili drugačno usodo, toda za življenjski preobrat nimajo osnove, ker je njihovo preteklost odvzela 20-letna vojna. Faliranci: filmu manjka neorealistom priljubljeno idejno ozadje optimizma. Kaj zmore človek brez preteklosti? Na čem utemeljevati novo? Ali ne preostaja Cycloju edino kolo, s katerim poganja svoje pomilovanja vredno bivanje? V filmu so vsi žrtve ne brez krivde, ki jih je izigral uvoženi konsumizem ameriškega tipa, z videzom zahrbtnega maščevalca vojnega poraza. Meditacija taksne vrste ne odgovarja kakšni generični ideologiji, ampak za režiserja neznosni viziji nasilnega brisanja tradicije. »Sestreljena krogla prodre skozi telo in ga ubije, a se uma ne dotakne, dolar pa ga doseže.« Ali ni sedaj letošnji Zlati lev razumljiv? Poglejmo: film pripada zmagovitim vzhodnim kinematografijam, ki jih zaradi lastne šibkosti Evropejci naperjajo proti hol-lyowodskim hegemonom; rešiser se je za nameček izšolal na Inštitutu (poimenovanem po Louisu Li-mierju!) v Franciji, s katerega je pred točno sto leti izšla kinematografija; film služi italijanskemu obrednemu obujanju spomina na odlike neorea-lizma, ko film ni bil le film, temveč življenjska filozofija in italijanska duša univerzalna last; filmska oblika družbene kritike odgovarja evropski omikani publiki kakor seveda odgovarja tudi doza sovražnosti za pretirano ameriško vmešavanje. Igor Devetak RUSIJA / SEST DNI PO TEM, KO JE TU POLJ EV-154 IZGINIL Z RADARSKIH ZASLONOV Zanikali vest, da so odkrili pogrešano letalo Vojaški viri trdijo, da razbitine ležijo v okolici Habarovska Tupolev TU-154 Sovjetsko letalo TU 154 je reaktivno potniško letalo za srednje proge, podobno zahodnemu boeingu 727. Nekaj podatkov: Razpon kril - 37,55 m Dolžina - 47,90 m Višina -11,40 m Posadka - Najmanj tričlanska Vir: Jane’s Ali the World's Aircraft MOSKVA - Ruske oblasti so uradno zanikale vest o odkritju razbitin potniškega letala v okolici Habarovska. Po govoricah naj bi šlo za razbitine letala, ki je v četrtek izginilo z radarskih zaslonov. »Ko so piloti preleteli domnevni kraj nesreče, so na tleh zagledali nekaj, kar je spominjalo na razbitine letala, vendar je bolj verjetno, da gre za geomorfološko značilnost tal,« je izjavila Marina Ri-klina, predstavnica za stike z javnostjo ministrstva za nujne zadeve. Povedala je še, da iskanje letala Se poteka. Do demantija je prišlo le nekaj ur po vesti, ki jo je razširila tiskovna agencija Itar-Tass. Agencija se je sklicevala na izjavo predstavnika za stike z ja- vnostjo pri vojski Arturja Afanasjeva, ki je menda izjavil, da so zasledili ra-zibitine izginulega letala vrste tupoljev-154. Letalo naj bi bilo razbito na dva dela, oddaljena 120 metrov in prekrita s snegom. Afanasjev je tudi izjavil, da so bile razbitine ožga- Z deželnih uradov ministrstva za nujne zadeve so v torek sporočili, da je bilo na satelitskih in letal- skih posnetkih videti ostanke nečesa, kar bi utegnilo biti letalo. Ležali so severno od koridorja, kjer reševalne ekipe že šest dni iščejo potniško letalo. Akcije se je udeležilo štirinajst helikopterjev, tri letala in celo tri vojaške ladje. Letalo, ki je izginilo v torek, je potovalo na krajši notranji progi. Približno na polovici enournega poleta z otoka Sahalin v Haba-rovsk je izginilo z radarskih zaslonov. Delo reševalcev so ovirale snežne nevihte in megla. Izginotje letala je znova sprožilo polemiko o nevarnosti ruskih poletov. V letalskih nesrečah je leta 1994 v Rusiji izgubilo življenje 302 oseb, letos pa ho to število še višje. ZDA / SKLEP PENTAGONA Skrajnežem v uniformah so napovedali vojno VVASHINGTON - Trije pijani vojaki 82. ameriške desantne divizije iz Fort Bragga so na divjem lovu pri Fayettevilleu ubili dve osebi. Zločin je globoko pretresel ameriške vojaške kroge, ker morilci niso bili samo vojaki, temveč tudi desničarski obritoglavci. Nad podgradom enega od morilcev je bila izobešena nacistična zastava s kljukastim križem. Nič čudnega torej, da je Pentagon napovedal pravo vojno skrajnežem. Posebna preiskovalna komisija bo do 1. marca pripravila izčrpno analizo tega pojava. Navsezadnje ni nobena skrivnost, da še skrajneži dobro razumejo z uniformiranci. Ze leta 1992 je ameriška vojska s posebnim poročilom opozorila na navzočnost skrajnežev v svojih vrstah. Kot primer so omenili skupine rasističnih ameriških vojakov v nemškem VVildflecknu in v Fort Carsonu v Koloradu. Marca leta 1994 so pet vojakov iz Fort Benninga obtožili, da so bele skrajneže v trinajstih ameriških zveznih državah oskrbovali z orožjem in razstrelivom. Da ne gre za folkloro, je dokončno postalo jasno 19. aprila, ko je eksplozija peklenskega stroja v Oklahoma Cityju zahtevala 169 človeških življenj. Oba osumljenca sta bila pripadnika desničarskih paravojaških organizacij. ZDA / RASISTIČNO OBNAŠANJE BOLIVIJA /ISKANJE GROBA ERNESTA CHE GUEVARE Srajca bo trgovino stala 85 milijonov odškodnine NEW YORK - Navadna črtasta, srajca bi lahko verigo trgovin Eddie Bauer stala 85 milijonov dolarjev, in to zaradi rasističnega obnašanja dveh policistov, ki sta v prostem času delala kot varnostnika za Bauerjevo družbo in nista mogla verjeti, da je črnopolti mladoletnik srajco kupil, ne pa ukradel. Pripetilo se je črnopoltima Alonzu Jacksonu in Rašidu Plummerju, ki sta 20. okotbra letos ravno odhajala iz Bauerjeve trgovine, ko sta ju varnostnika v policijski uniformi (čeprav ne bi smela, ker sta bila v tistem trenutku v zasebni službi), ustavila in zahtevala dokaz, da je Alonzo srajco res kupil. Ker je fant srajco kupil v Bauerjev! trgovini dan prej, tega ni mogel dokazati, prodajalka pa se ga ni spomnila, zato sta mu jo policista snela, in to pred množico oseb, ki se je medtem zbrala okrog njiju. Končno sta policista mladeniča zapodila iz trgovine, sedaj pa sta Alonzo in Rašid sklenila tožiti verigo Bauer in oba policista zaradi diskriminiranja, nasilja in žaljenja. Posmrtni ostanki treh gverilcev LA PAZ - Pet kilometrov od pristajalne steze letališča v bolivijskem Vallegrandu so našli posmrtne ostanke treh gverilcev, ki so leta 1967 spremljali Ernesta Che Guevaro. To je včeraj sporočil podsekretar v bolivijskem notranjem ministrstvu Hugo San Martin, ki je zagotovil, da bodo prej ali slej nadaljevali z iskanjem posmrtnih ostankov Cbe Guevare. Sedanja prekinitev del naj bi bila torej le začasna. Kraj, kjer so odkopali posmrtne ostanke treh Guevarovih tovarišev, so našli po zaslugi domačinov. Vsi napori, da bi našli še kraj, kjer so pokopali Che Guevaro, so bili neuspešni. Večina novinarjev in tujih dopisnikov je že zapustila Vallegrande, ker so prepričani, da bo iskanje neuspešno. Pomembni bolivijski častniki niso namreč navdušeni nad iskanjem. General Armando Balcazar je celo izjavil, da bi morali v Vallegrandu zgraditi mavzolej v spomin na bolivijske vojake, ki so padli v boju proti komunističnim gverilcem. Iskanje trupla Che Guevare je general ocenil kot »sramotno dejanje«. JAPONSKA / DO LETA 2000 FILIPINI / ZARADI NEVZDR2EVANJA IN SLABIH VARNOSTNIH UKREPOV Zgradili bodo novo japonsko prestolnico Tokio je prenaseljen in potresno nevaren TOKIO - Japonska bo morala do leta 2000 zgraditi novo prestolnico, kamor bodo preselili vlado, ministrstva in osrednje sodstvo. To je včeraj po dveh letih preučevanja sklenila posebna vladna komisija. S tem vprašanjem so se prvič spoprijeli v šestdesetih letih, ko je gospodarski čudež privabil v Tokio več milijonov ljudi. Japonsko glavno mesto zdaj šteje 12 milijonov prebivalcev, ki jim je treba dodati še nekaj milijonov ljudi, ki s podeželja prihajajo vsak dan na delo. V prestolnici je že kar neverjetna koncentracija ljudi, da bi bila mera polna, pa leži na skrajno nevarnem potresnem območju. Znanstveniki tudi napovedujejo, da bo pred koncem stoletja Tokio prizadel katastrofalen potres. Po včerajšnjem sklepu bo moral parlament do leta 1997 sprejeti dokončni sklep o lokaciji nove prestolnice. Z deli bodo morali začeti leta 1999, medtem ko se bo parlament vselil v poslopje v novi prestolnici leta 2010. Japonska vlada bo za nakup zemljišč, gradnjo poslopij in infrastrukturo pora- bila najmanj 14 tisoč milijard jenov. Podobno vsoto bodo porabili tudi zasebniki. Celotna operacija bo nedvomno pozitivno vplivala na japonsko gospodarstvo, ki ga v zadnjih petih letih pesti mirovanje. Nedvomno bo najtežje izbrati najprimernejšo lokacijo. Vladna komisija je že izdelala okvirne smernice, in sicer: območje mora biti varno pred potresi, poskrbljeno mora biti za pitno vodo, od Tokia sme biti oddaljeno od 60 do največ 300 kilometrov, saj bo dosedanja prestolnica ohranila svojo kulturno in gospodarsko vlogo. Kandidatov za novo prestolnico ne manjka. Najbolj sprejemljivi sta kandidaturi pokrajine Fukuši-ma, ki leži 200 kilometrov severno od Tokia, in nekdanje japonske prestolnice Niko. Potegujejo se tudi območja v bližini Nagoj e in Osake, ki predstavljajo gospodarsko srce Japonske. Novi prestolnici nasprotujejo guvernerji Tokia, Gibe, Saitame in Ka-nagave. Po njihovem mnenju je gradnja nove prestolnice nekoristno razsipavanje denarja. Požar na trajektu: 15 mrtvih in 16 pogrešanih MANILA - Nesreče na morju so v filipinskih vodah dokaj pogoste, saj so trajekti najpogostejša povezava med sedem tisoč otoki. Ti so zelo slabo opremljeni in vzdrževani. Včeraj je prišlo do nove nesreče v vodah otoka Mindoro, južno od filipinskega glavnega mesta. Trajekt Ki-melody Cristy se je nenadoma vnel, zato so potniki morali skočiti v morje - brez rešilnih čolnov ali jopičev. Obalna straža je sporočila, da je v nesreči umrlo petnajst oseb, šestnajst potnikov še pogrešajo, medtem ko jih je 142 preživelo, zlasti po zaslugi ribiških ladij, zasebnih jaht in ladij mornarice, ki so za- gledale plamene na trajektu in priskočile na pomoč. Trajekt, na katerem je prostora za 433 potnikov, je plul iz Manile na otok Mindoro. Požar je iz nepojasnjenih vzrokov izbruhnil ob dveh. Potniki so z grozo opazovali, kako so plameni zajeli plovilo. Ministrstvo za promet je nemudoma ukazalo prepovedati vožnjo še dvema trajektoma, ki sta v lasti družbe Moreta Ship-ping Lines Inc. Zahtevalo je, naj družba dokaže, da sta varna za plovbo. Kimelody Cri-sty je bil namreč zgrajen leta 1977 in je bil prestar, da bi lahko plul brez potrebnega vzdrževanja. NOVICE Drnovškovo pismo Santerju BRUSELJ (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v pismu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Santerju, ki ga je vodja slovenske misije pri Evropski uniji v Bruslju Boris Cizelj danes izročil Evropski komisiji, poudaril, da je Slovenija izpolnila pogoje za podpis sporazuma o pridruženem članstvu v petnajsterici. Premier Drnovšek v pismu zahteva razjasnitev tega vprašanja in pojasnilo, kaj je treba storiti, da bi prišlo do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu, so povedali isti viri. Kot je znano, je Slovenija omenjeni sporazum parafirala 15. junija letos, do podpisa pa Se ni prišlo, ker je za ta korak potrebno soglasje sveta zunanjih ministrov petnajsterice. Izraelski veleposlanik Šer predal poverilno pismo Kučanu LJUBLJANA (STA) - Joel Ser, novi izredni in pooblaščeni veleposlanik Izraela v Sloveniji s sedežem na Dunaju, je danes predal poverilno pismo slovenskemu predsedniku Milanu KuCanu. Veleposlanik Ser je kopijo poverilnega pisma predal tudi državnemu sekretarju v ministrstvu za zuna-. nje zadeve Ignacu Golobu, popoldne pa se je sešel še s predsednikom slovenske skupščine Jožefom Školčem. Izraelski veleposlanik in predsednik KuCan sta se v pogovoru ob predaji poverilnega pisma strinjala, da so odnosi med Slovenijo in Izraelom dobri in da se v skladu s tem uspešno razvija dvostransko sodelovanje na vseh področjih. Posebej sta poudarila sorodnost prizadevanj obeh držav za mir. Veleposlanik Ser je Kučana na kratko obvestil o trenutnem položaju v palestinsko-izraelskih odnosih in bližnjevzhodnem mirovnem procesu, ki se uspešno nadaljuje. Predsednik Kučan pa je veleposlaniku predstavil temeljna stališča Slovenije o uresničevanju daytonskega mirovnega sporazuma in proces približevanja Slovenije Evropski uniji. Generalna skupščina ZN proti jedrskim poskusom NEW YORK (Reuter) - Včeraj je Generalna skupščina Združenih narodov izglasovala resolucijo, ki poziva k prenehanju jedrskih poskusov in obtožuje sedanje poskuse z jedrskim orožjem. V besedilu, za katerega je glasovalo 85 držav, 18 držav je bilo proti, 43 pa se jih je vzdržalo (med njimi tudi Slovenija), Francija in Kitajska nista izrecno omenjeni. Za potrditev resolucije je glasovalo manj držav, kot so pričakovali, saj je Franciji uspelo pridobiti na svojo stran frankofonske afriške države ter prepričati nekatere države iz Srednje Amerike in Karibskega otočja, da so se glasovanja vzdržale. Parizu pa kljub diplomatski ofenzivi ni uspelo prepričati desetih zaveznikov iz EU, ki so ukrepe proti jedrskim poskusom podprli. Zaleglo ni niti posredovanje Španije, ki je pozvala države EU, naj proti Franciji ne glasujejo. Velika Britanija je glasovala proti resoluciji, Nemčija, Grčija in Španija so se vzdržale, druge države iz petnajsterice pa so Francijo obsodile. I! m ®1 gl CARINSKA UNUA MED TURCUO IN EU Evropski paiiament podprl Ankaro STRASBOURG, ANKARA (dpa) - Evropski parlament je kljub precejšnjim pomislekom glede politike do Kurdov in nespoštovanja človekovih pravic včeraj potrdil sporazum o carinski uniji med Evropsko unijo in Turčijo. Parlamentarci iz držav Članic EU so s 343 glasovi za, 149 glasovi proti in 36 vzdržanimi glasovi sprejeli sklep, po katerem bo s 1. januarjem 1996 zaCela veljati carinska unija med evropsko petnajsterico in Turčijo. V razpravi so tudi med poslanci iz vrst konservativcev in krSCanskih demokratov prevladali kritični toni. Belgijski krščanski demokrat FVilfried Martens je zapiranje vrat, ki Turčijo peljejo v Evropo, označil kot »zgodovinsko napako«, Četudi morajo v tej državi še veliko narediti na področju varovanja človekovih pravic. Vprašanje vesti, ki si ga postavljajo poslanci, je opredelila vodja poslanske skupine socialdemokratov, Britanka Pauline Green: »Glasovali bomo za, vendar z žalostjo in težkim srcem.« Evropski parlament je z včerajšnjim glasovanjem izrazil podporo demokratičnim prizadevanjem turške vladne koalicije konservativcev in socialdemokratov, ki jo vodita premierka Tansu Ciller in zuna- Turška policija bo morala v boju proti Kurdom začeti uporabljati »evropske metode« nji minister Deniz Bajkah Ustavne reforme, omilitev »protiterorističnih« zakonov in izpustitev več kot 120 političnih zapornikov so po mnenju EU koraki v pravo smer. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je včeraj izrazil prepričanje, da bo turska vlada tudi po parlamentarnih voli- tvah 24. decembra nadaljevala proces reform in poiskala mimo rešitev kurdskega vprašanja. Državni in vladni vrh v Ankari sta z zadovoljstvom sprejela odločitev evropskih parlamentarcev. Predsednik republike Sulejman Demirel je izjavil, da je proces približevanja Turčije Evropi trajal trideset let, zdaj pa se začenja obdobje, v katerem državo Caka še veliko težav, vendar tudi veliko priložnosti. Premierka Cillerjeva je kot cilj Turčije označila zvišanje stopnje demokracije in varovanja človekovih pravic, da bi se tako še bolj približali Evropi. EVROPSKA IGRA »POIMENUJ SKUPNO VALUTO« SE BLIŽA KONCU Ime euro naj ne bi užalilo nikogar BRUSELJ - Meseci tesnobe, špekulacij in celo občasnega smeha se bodo ta teden končali, ko bodo voditelji Evropske unije končno imenovah še nerojeno enotno evropsko valuto. Voditelji držav in vlad se bodo v petek in soboto srečali v Madridu, kjer bodo valuto, ki naj bi poenotila njihovo poslovanje, krstili kot euro. Ime nove valute, ki bo v nekaj letih zamenjala marke, krone, franke, drahme in druge valute, morda ni nic posebnega. Prednost imena euro je v tem, da ne bo nikogar užalilo. Ime euro ne pomeni nič žaljivega v nobenem od enajstih uradnih jezikov v EU, Čeprav nekateri Grki pravijo, da zelo spominja na njihovo besedo za urin. Potreba po imenovanju skupne valute, ki bo v državah, ki bodo izpolnjevale pogoje za vstop v denarno unijo, stopila v veljavo 1. januarja 1999, je sprožila vseevropsko igro »imenuj valuto«. Nekateri predlogi sploh niso bili resni. Neki šaljivec je predlagal imenovanje skupne valute po predsedniku Evropske komisije: »Jacquesov dolar«. Med resnimi predlogi se je največkrat pojavljal eku, ki je že zdaj v uporabi kot košarica evropskih valut in služi kot obračunsko sredstvo pri poslovanju med Članicami EU. Naziv eku je nekoč pomenil nekdanjo francosko valuto in v francoščini pomeni Ščit.' Zato so Francozi ta predlog podpirali. Po drugi strani so jim angleško govoreči odgovarjali, da eku kot kratica pomeni evropsko valutno enoto (European Currency Unit). Nemčija je za ime eku izkoristila pravico veta, ker v »kraljestvu mogočne marke« to ime simbolizira ekonomsko šibkost, zato ga javnost ne bi sprejela. Zato so Nemci predlagali ime franken, ki zveni nemško in ga je preprosto prevesti v francoščino kot frank. To ime pa se ni zdelo primerno Spancem, ker jih preveč spominja na nekdanjega diktatorja Franca. Predlogi za imena so zaceli kar deževati. Nizozemcem je bil všeč florin, kakor so včasih imenovali svoja cehovska združenja, s tem imenom pa bi se lahko sprijaznili tudi Britanci, ki so prav tako imeli florine, pa Čeprav se ne bi vključili v sistem enotne valute, kar si mnogi izmed njih srčno želijo. Ime florin ni imelo večjega odmeva v drugih predelih Evrope, še vedno pa je v igri. Prebival- ci grškega otoka Krete so predlagali ime runa, kakor so se imenovali antični kovanci, pa kaj, ko lahko to besedico izgovorijo le oni. Ime euro so predlagali kot predpono nacionalnim valutam, tako da bi sčasoma imeli euromarke, euro-franke... Toda gospodarstveniki so posvarili politike pred ohranjanjem nacionalnih imen. Rezultat vsega tega bo najverjetneje to, da bodo na vrhu sprejeli ime euro. To pa verjetno ne bo odpravilo tieCih nasprotij med Članicami EU, kar zadeva to vprašanje. Jeremy Gaunt / Reuter ŽIVLJENJE Nikozija ostaja edina razdeljena prestolnica v Evropi Michael Roddy / Reuter NIKOZIJA - Psa ciprskega Turka, ki se je zatekel na grško stran razdeljenega Cipra, so ciprski Grki pred napotitvijo k lastniku porisali z barvami grške zastave in imenom svojega nogometnega kluba. Ciprski Grk, ki nadzoruje »zeleno Crto«, na kateri so nameščene tudi modre Čelade ZN, je odšel pokadit cigareto in na kratek klepet na turško stran otoka. Tam so ga zajeli Turki, ki so ga obdolžili, da je vstopil na vojaško območje. Osvobodili so ga po mesecu dni. Turški kmet, ki goji paradižnike na razmejitvenem območju, je povedal, da ga je policija ciprskih Grkov obstrelila, zajela, pretepla ter obtožila za vohuna in tihotapca, nato pa ga je po 56 dneh zapora brez obrazložitve izpustila. Tako poteka življenje vzdolž »zelene Crte« zadnjih 21 let, odkar so turški padalci med udarom grške desnice v Nikoziji zasedli severni del otoka. S tem se je leta 1974 končalo kratko obdobje skupnega življenja ciprskih Turkov in Grkov na otoku, ki je postal neodvisen leta 1960. Mogoče se nedavni incidenti zdijo nepomembni, toda bodeCe žice, porušene stavbe in od krogel prerešetani zidovi nekdaj elegantnega hotela Ledra Palače -glavne prehodne točke, kjer lahko ljudje prečkajo »zeleno Črto« - pričajo o krutosti spora in težavah pri iskanju rešitev »ciprskega vprašanja«. »Vse skupaj spominja na uganko,« je izjavil Ertan Haki, ciprski Turk, ki posluje s pisarniško opremo, zračnicami za kolesa in podobnim. Dodal je, da ne verjame, da bi lahko spor med turško in grško stranjo rešili brez zunanje pomoči. Čeprav diplomati niso takšnega mnenja, pa kaže, da se s Ha-kijem strinja preostali svet. Po desetletjih ponesrečenih poskusov, da bi združili ciprske Turke in Grke, si Združene države in njihovi evropski zavezniki znova prizadevajo za premik z mrtve točke na Cipru, ki ima po prihodu miru v Bosno in Sarajevo nezavidljivo posebnost - ima namreč edino razdeljeno glavno mesto v Evropi. »Vsak problem ima svoj trenutek,« je dejal neki zahodni diplomat in dodal, da je v zraku veliko napetosti. Sprte strani v Bosni so se prenehale bojevati. Izrael je podpisal mirovna sporazuma s PLO in Jordanijo. Britanski vojaki nimajo pomembnega mesta v mirovnih prizadevanjih na Severnem Irskem. Na Haitiju so vojaki predali oblast civilnemu predsedniku. Ali lahko Ciper s 650 tisoč prebivalci na jugu in 170 tisoč prebivalci na severu ostane daleč zadaj? Lahko. Celotna generacija na obeh straneh Cipra je zrasla, ne da bi vedela, kaj pomeni živeti skupaj. Na tisoCe Turkov s celine se je naselilo na severnem delu otoka in spremenilo znaCaj Cipra. Obe strani sta zgradili svoj obrambni sistem. Razprave o pojmih, kot so suverenost, ozemlje, vrnitev beguncev, status otoka ter umik turških vojakov in naseljencev, vec let niso obrodile sadov. Za varnost separatističnega severa, ki je razglasil neodvisnost, ki jo je priznala le Turčija leta 1983, skrbi približno 30 tisoč turških vojakov. Na jugu je mednarodno priznana vlada leta 1993 sklenila obrambni sporazum z Grčijo. Med zadnja mirovna pri- zadevanja sodi obisk Richarda Be-attieja, odposlanca ameriškega pre-sednika Billa Clintona. Ko je po treh dneh v začetku meseca zapustil Ciper, je lokalni tisk pohitel z izjavami, da Beattie odhaja praznih rok. Toda kmalu potem je voditelj ciprskih Turkov Rauf Denktaš poslal pismo ciprskemu predsedniku Glavkosu Kleridesu in mu pod določenimi pogoji ponudil podporo pri ciprskih prizadevanjih za vstop v Evropsko petnajsterico. Denktaš je v zameno za podporo zahteval priznanje »suverenosti in politične enakosti turske strani na Cipru«. Klerides, ki si je za glavno nalogo svoje vlade zastavil prav vključitev v Evropsko unijo, je Denktašu že pred tem v zameno za podporo njegove politike ponudil večino tega, kar je vodja ciprskih Turkov zahteval. Toda Denktaš je v pismu zagrozil, da bo v primeru, Ce ciprski Grki ne bodo izpolnili njegovih zahtev, okrepil povezave s Turčijo. Ce bo do tega prišlo, se bodo odnosi med stranema se poslabšali. Očitno bi morala zdaj za premostitev razlik poskrbeti mednarodna skupnost. »Delitev Cipra predstavlja morebitno grožnjo stabilnosti v regiji,« je za Reuter povedal predstavnik ciprske vlade Janakis Kasu-lides. »To je zdaj zaradi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, naraščanja napetosti med Turčijo in Grčijo ter nevarnosti oživitve islamskega fundamentalizma, ki prav tako predstavlja grožnjo stabilnosti na tem območju, izredno pomembno,« je dodal. Krepitev fundamentalizma v Turčiji pa vznemirja tudi ciprske Turke, ki so sicer večinoma zmerni muslimani. Zaradi mednarodnih ukrepov gospodarstvo severnega dela Cipra precej zaostaja za jugom, ciprski Trnki pa se pogosto pritožujejo tudi zaradi prepovedi udeležbe na mednarodnih športnih tekmovanjih ter odsotnosti mednarodne pošte in mednarodnih letalskih poletov. »NoCemo, da bi bila to le še ena diplomatska vaja, hočemo prave rezultate,« je o zadnjih diplomatskih potezah dejal predsednik severne vlade Haki Atun. »Toda v dolgih letih Čakanja na rešitev ciprskega vprašanja smo se naučili biti potrpežljivi,« je dodal. MIROVNA KONFERENCA O BOSNI IN HERCEGOVINI Sklenitev mini in vzajemno priznanje Francozi niso sklepali kupčij s Polomi PARIZ, SARAJEVO (Reuter, M. M.) - Francoska diplomacija je sporočila, da bo današnji podpis daytonskega sporazuma najverjetneje okronan tudi z vzajemnim priznanjem vseh držav, nastalih na tleh nekdanje Jugoslavije. Sarajevski Srbi so na referendumu z 99 odstotki glasov izrazili nasprotovanje vrnitvi srbskih predelov bosanske prestolnice pod vladni nadzor. Današnjega podpisa mirovnega sporazuma v Elizejski palači v Parizu se bo udeležila tudi slovenska delegacija na čelu s predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Jugoslovansko delegacijo pa bosta poleg srbskega in črnogorskega predsednika, Slobodana Miloševiča in Momira Bulatoviča, ter jugoslovanskega zunanjega ministra Milana Milutinoviča sestavljala Se podpredsednik in zunanji minister Republike srbske, Nikola Koljevič in Aleksa Buha. Vzajemno priznanje držav naslednic Jugoslavije in do- govor o miroljubnem sodelovanju v prihodnosti je cilj, za katerega se je mednarodna skupnost zavzemala nekaj let. »Ukvarjamo se s tem izjemno pomembnim, a tudi izredno težkim projektom,« je dejal francoski zunanji minister Herve de Charette. »Do medsebojnega priznanja bo zagotovo prišlo v naslednjih dneh, morebiti pa že ob podpisu mirovnega sporazuma.« Dogovor o miroljubnem sodelovanju bi bil izredno pomemben za stabilizacijo razmer na Balkanu in preprečevanje novih spo- padov. Zunanji ministri sprtih strani pa so ra--zpravljali tudi o utrditvi zaupanja ljudi v novo, podaytonsko ureditev Bosne, predvsem zaupanja sarajevskih Srbov. Evropski mirovni posrednik Carl Bildt je dejal, da bo v Sarajevo poslal posebno misijo, ki bo preučila razmere na terenu in utemeljenost strahu srbskega prebivalstva. Na referendumu - ki ne bo vplival na današnji podpis daytonskega sporazuma - o vrnitvi srbskega dela Sarajeva pod nadzor bosanske vlade je kar 99 odstotkov sarajevskih Srbov glasovalo proti predaji srbskih predelov muslimansko-hrvaški federaciji. Od 85.189 volilnih upravičencev se jih je referenduma udeležilo kar 78.149 oziroma 91, 74 odstotka, za enotno Sarajevo pa je glasovalo V OZADJU Zajeten seznam nalog Morja Sile Severnoatlantske zveze bodo imele v Bosni zahtevno delo LJUBLJANA - Ob začetku operacije zveze Nato v Bosni in Hercegovini z imenom Joint Endeavour (skupno prizadevanje) je slovenski oddelek tiskovne službe ameriške vlade predstavil vlogo in pomen sodelovanja Združenih držav Amerike v okviru sil Severnoatlantske zveze za uveljavljanje mirovnega sporazuma (Ifor). Ameriški kontingent, ki ima sedež v Tuzli, bo v severozahodno Bosno prispel v osmih tednih, in sicer večinoma po cestah in železnici. Vojaki so pripadniki 1. oklepne divizije ameriške kopenske vojske, ki je nameščena v Nemčiji. V ameriškem sektorju bodo tudi nordijska brigada, ruska brigada in turski bataljon, poveljeval pa jim bo generalmajor Willam Nash, poveljnik 1. oklepne divizije. Po prihodu v Tuzlo bo glavnina ameriških sil prevzela tamkajšnji sektor od enot Unproforja, določila skupna vojaška telesa in logistično mrežo ter razširila tamkajšnje letališče. Glavna naloga sil Iforja je vzpostavitev stabilnih razmer, ki bodo omogočale vrnitev beguncev in obnovo BiH. V okviru tega bodo sile Iforja zagotavljale samoobrambo in prosto gibanje po BiH, dosegle umik sprtih strani na območja, določena z mirovnim sporazumom, ustvarile razmejitvena območja in nadzirale ustavitev sovražnosti. Poveljniki Natovih enot bodo imeli vsa pooblastila za zaščito svojih čet in zagotovitev spoštovanja določil mirovnega sporazuma. Prva naloga Iforja bo nadzor umika sil Federacije BiH in vojske bosanskih Srbov za položaje, določene ob ustavitvi spopadov. Umik mora biti izvršen v tridesetih dneh, potem pa bodo enote Iforja nadzirale štirikilometrsko razmejitveno območje ob meji med Federacijo BiH in srbsko republiko. Ifor ne bo nadziral zunanjih meja Bosne in Hercegovine in ne bo imel pristojnosti civilne policije. Sile Iforja bodo lahko aretirale osebe, ki bi ovirale njihovo delo, in posameznike, obtožene vojnih zločinov, vendar teh ne bodo načrtno iskale. Ifor ne bo sodeloval pri razdeljevanju človekoljubne pomoči in vzpostavljanju civilnega sistema oblasti v BiH. Enote Iforja tudi ne bodo oboroževale in urile vojske Federacije BiH. Ifor naj bi v BiH ostal do uspešne uveljavitve civilnih ciljev mirovne operacije, torej predvidoma dvanajst mesecev. Ce bo mirovni sporazum popolnoma propadel, je predsednik Združenih držav pooblaščen, da takoj odpokliče ameriške vojake iz Bosne in Hercegovine. Ameriški vojaki se s pomočjo »najsodobnejše« tehnologije upirajo ostremu balkanskemu mrazu (Telefoto: AP) le 651 Srbov, kar znaša zgolj 0, 83 odstotka. Srbske oblasti zato napovedujejo množične izselitve srbskega prebivalstva, če bo mednarodna skupnost vztrajala pri izpolnitvi določil daytonskega sporazuma. Ameriški mirovni posrednik Richard Holbrooke je referendum označil za nepomembnega in zavrnil možnost, da bi izid glasovanja vplival na uresničevanje mirovnega sporazuma. Bosanski zunanji minister Muhamed Sačirbe-govič je včeraj dejal, da je zgrožen zaradi novic, da bo haasko sodišče za vojne zločine zaradi izpustitve dveh zajetih francoskih pilotov morebiti opustilo tožbi proti voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiču in vojaškemu poveljniku Ra-tku Mladiču. Dejal je, da nima nobena država pravice izreči amnestije za dvojico, ki je osumljena »najostudnejših zločinov proti človeštvu po koncu druge svetovne vojne«. Francija je sicer zanikala, da bi za izpustitev pilotov sklenila kakršnokoli kupčijo s Srbi. »Srbi niso za izpustitev naših pilotov dobili ničesar,« je zatrdil francoski obrambni minister Charles Millon. Možnost amnestije je zanikal tudi glavni tožilec haaskega sodišča Richard Goldstone. VZHODNA SLAVONIJA PO DAVTONU Gali ne zaupa v sposobnost sil ZN NEVV YORK - Generalni sekretar ZN Butros Gali je poročanjem Varnostnemu svetu ZN ocenil, da bi bile za vzdrževanje miru v vzhodni Slavoniji primernejše mednarodne sile kot pa sile pod poveljstvom ZN. V obeh primerih pa bi jnorale biti enote, ki naj M bile sestavljene iz najmanj 9300 vojakov, pripravljene na spopade in imeti zračno podporo, saj bi le tako odvrnile zunanje vojaške sile od posredovanja. Gali je predlagal, da bi imele enote za vzdrževanje miru Se podporo dva tisoč vojakov. Število vojakov bi lahko postopoma zmanjševali, če bi to dovoljevalo stanje na te- renu. Opozoril pa je, da lahko samo dobro oborožene in na boj pripravljene enote uspeSno opravijo svojo nalogo. Mirovni posredniki so namreč pred podpisom erdutske-ga mirovnega sporazuma le s težavo preprečili poseg hrvaške vojske, saj je Zagreb grozil, da bo s silo reintegriral to ozemlje v svoj ustavnopravni sistem in tako znova vzpostavil ozemeljsko celovitost Hrvaške. Gali se za- veda, da si nekaj članic Varnostnega sveta ZN prizadeva za to, da bi bile mirovne enote - ki bodo v prihodnjih dveh letih do reintegracije vzhodne Slavonije v Hrvaško tam varovale mir - pod poveljstvom ZN. Zveza Nato in ZDA so že povedale, da ne bodo poslale svojih enot v vzhodno Slavonijo, čeprav si za to prizadeva tudi Hrvaška. Toda Gali je članicam Varnostnega sveta predstavil kar nekaj prednosti mednarodnih mirovnih enot in jih posvaril, naj v primeru neuspeha enot ZN za to ne krivijo organi- zacije. »ZN bi imeli precej težav s sestavljanjem mirovnih enot v tako kratkem času,« je dejal Gali. »Poleg tega dvomim o trenutni sposobnosti ZN za organiziranje in financiranje podobnih mirovnih operacij.« Gali je ocenil, da bi enote ZN lahko začele opravljati svoje naloge šele čez Sest mesecev. Sicer pa navzočnost enot ZN v preteklosti ni preprečila bosanskim Srbom, da so zavzeli »varovano območje« Srebrenico, kaj več avtoritete pa ne bi imele niti v Slavoniji. Evelyn Leopold / Reuter ANALIZA __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________' Aduti padajo z neba PARIZ - Več kot sto dni trajajoče ujetništvo francoskih pilotov je bila prava politična srhljivka. Na francoski strani je igral ključno vlogo »stari maček« tajne službe, 52-letni Korzičan Jean-Charles Marchiani, ki mu je že večkrat uspelo osvoboditi kot talce zajete Francoze. Na nasprotni strani pa je igral ključno vlogo srbski general Ratko Mladič, ki ga je haasko sodišče obtožilo vojnih zločinov. Mladič, ki se je pri predaji ujetnikov kazal v luči dobrohotnega moža, je skušal do zadnjega pridobiti precejšnje koristi v zameno za izpustitev Francozov. Francoski tisk je včeraj poročal, da ju je želel izkoristiti za pridobitev političnih točk ter seveda tudi denarja. Uradni Pariz pa je zatrdil, da ni privolil v »koncesije«. Zato se zdaj vsi ob Seini sprašujejo, kaj je Mladiča sploh pripravilo k predaji svojih dveh »adutov«. Francoska grožnja, da Chirac ne bo podpisal mirovnega sporazuma, prav gotovo ne. »Navsezadnje je bilo prijetno. Ukvarjali smo se tudi s sportom,« je izjavil navigator 30. avgusta sestreljenega letala Mirage Jose-Manuel Souvignet, ki • je bil včeraj prav tako kot pilot Frede-ric Chiffot na preiskavah v vojaški bolnišnici Val de Grace v Parizu. Nikogar ne sme presenečati, da pilota trdita, da so Srbi z njima »ravnali dobro«. Podrobnosti, ki jih je omenil francoski časopis Le Figaro, kažejo, da so to počeli predvsem zato, ker ju je Mladič potreboval. General Mladič, ki naj bi francoska talca dobil v svoje roke na začetku septembra, je po nekaterih podatkih celo določil vojaškega zdravnika, ki je moral stalno skrbeti za sestreljena Francoza, ki ju je stražilo kar 120 vojakov. Pri njima pa so bili vedno vsaj trije stražarji. Medtem ko je želel voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadzič francosko dvojico izkoristiti kot »živi ščit« in ju zato namestiti pri strateško pomembnih objektih, naj bi Mladič stavil predvsem na dobra skrivališča, s čimer naj bi preprečili osvoboditev. Pilota sta dejala, da sta bila 27 dni v ujetništvu na hribovitem območju pri Prači, ki leži približno dvajset kilometrov vzhodno od Pal. Dvakrat so po njunih besedah prileteli ameriški helikopterji, ki so ju skušali osvoboditi, vendar so bili neuspešni, ker so se morali zaradi močne srbske obrambe obrniti. Nato sta morala po lastnih besedah Se trikrat zamenjati »prisilno skrivališče«, zlasti ker so se 1. decembra ne tem območju pojavili trije francoski agenti. Jean-Charles Marchiani se je s tem primerom ukvarjal že en mesec, po izpustitvi pilotov pa je govoril o »zadnji priložnosti«. Opravičilo Chiraca srbskemu narodu, ki naj bi ga zahteval Mladič, je tako malo verjetno kot zahtevano plačilo odškodnine za zračne napade Nata in štipendij za sirote. Od Beograda pa naj bi Mladič zahteval, da nikogar ne sme predati Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu, saj mu to trenutno povzroča največ skrbi. Norbert Hoyer / dpa (Ne)srečna pilota je ob vrnitvi v Pariz pričakal francoski predsednik Chirac (Telefoto: AP) Četrtek, 14. decembra 1995 SLOVENIJA 14 KOPER / RADIO CAPR1S ČRNOMELJ / RUDNIK KANIŽARICA Treba je prisluhniti željam poslušalcev Korzet Helene Blagne prodan na humanitarni dražbi Zapiranje rudnika ustvarja nove možnosti Program predvideva nadomestne dejavnosti na nekdanjem rudniškem območju Koprska lokalna radijska postaja Capris se je prvič oglasila pred dvema letoma. Po začetnih težavah je novemu radiu v tem razmeroma kratkem Času uspelo postati najbolj poslušana radijska postaja koprskega območja in ena od desetih najbolj poslušanih komercialnih postaj v Sloveniji. Po podatkih iz zadnje Mediane (biltena Instituta za raziskovanje medijev) je njegov signal slišen na 42,9 odstotka slovenskega ozemlja. Radio Capris ima že 29 tisoč poslušalcev, med katerimi je največ Koprčanov, veliko pa imajo poslušalcev v drugih krajih južnega dela Primorske in tudi na Notranjskem in Krasu. Rudnik Kanižarica pri Črnomlju sodi v sistem Rudnikov rjavega premoga Slovenije, zato ga v skladu z zakonom Caka zapiranje tako kot rudnika Senovo in Zagorje. Pred dnevi je bilo ustanovljeno podjetje Rudnik Kanižarica v zapiranju, d. o. o., ki bo izvajalo program zapiranja. Za hiter vzpon te komercialne radijske postaje imajo zasluge predvsem ustvarjalci programa. Vključno z glavno urednico Ireno Mraz, ki vodi programsko ekipo leto dni, so večinoma mladi ljudje, njihova povprečna starost ne presega 30 let. Poslušalce so pritegnili predvsem z dobro glasbo in kontaktnimi programi. Glavna urednica Irena Mraz-pravi: »Ne bi mogla povedati, kaj je kljuC uspeha. Prisluhnili smo poslušalcem in v skladu z njihovimi željami oblikujemo zabaven in dinamičen program. To je morda delen razlog za uspeh...« Da so se iz sprva mestnega radia prelevili v obalnega in nato obalno-kraškega, so morali urediti oddajniški sistem. S preusmeritvijo signala na frekvenco 87, 9 MHz so najprej pokrili vse tri obalne občine, nato pa so dobili še frekvenco 105, 1 MHz, na kateri zaenkrat še poskusno oddajajo prek Slavnika. Zdaj njihov signal sega vse do južnega dela Ljubljanske kotline, kličejo pa jih tudi poslušalci z Goriškega in celo Gorenjske. V prihodnjem letu načrtujejo ureditev novega studia v Kopru, ker je dosedanji v Šmarjah postal že premajhen in je tudi nekoliko preveč odmaknjen od središča. V novem studiu bodo dobili tudi izboljšano tehnično opremo. Svojo drugo obletnico bo Radio Capris proslavil z izročitvijo darila urgentnemu bloku Zdravstvenega doma Koper. Prav na Radiu Capris je nastala zamisel o humanitarni dražbi, ki jo zdaj povzemajo tudi nekateri drugi mediji (Delo z dražbo slik, Jana z dražbo predmetov znanih oseb). Avtor zamisli Alen Končar je vsako nedeljo v svoji oddaji uvrstil na licitacijo dva ali tri predmete, ki so jih prispevali znani Slovenci. Za korzet Helene Blagne so iztržili 38.200 tolarjev, za večerno obleko Mojce Blažej Cirej 31.500 tolarjev, za kavbojke Vilija Resnika pa 31.133 tolarjev. Tako so prodali približno 50 različnih predmetov in zbrali 362.383 tolarjev. Zbrani denar so namenili za nakup reanimacij skega kovčka za otroke in posebnih nosil z blazino za imobilizacijo hrbteruce - oboje so v koprskem zdravstvenem domu pogrešali pri nujnih intervencijah. Ta oprema je vredna 5000 nemških mark, zato bo manjkajoči znesek primaknilo koprsko podjetje Protokol, ki je lastnik Radia Capris. Podobne humanitarne dražbe bo radio pripravil tudi v prihodnjem letu. Boris Vuk Novo podjetje vodi znani Črnomeljski podjetnik Silvo Grdešic, ki je prej po pooblastilu Cmomeljskega občinskega sveta sodeloval pri operacionalizaciji zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov. Silvo Grdešič pravi, da so v občini Črnomelj že od začetka vztrajah na nadomestnih dejavnostih in ne socialno-kadrovskih, ki pomenijo upokojevanje, kar gre v breme davkoplačevalcev. V Kanižarici še nakopljejo sto ton premoga dnevno, ki ga v celoti prodajo ljubljanski toplarni. Izkop bodo nadaljevali do 31. maja, ko se bo začel postopek zapiranja. V rudniku je zaposlenih 148 de- lavcev, od tega štirideset v jami, ostali pa delajo zunaj; med njimi je tudi trideset invalidov. Program zapiranja bo potekal na štirih področjih: socialno-kadrov-sko in fizično zapiranje radnika, ekološka sanacija rudniških površin in razvojno področje nadomestnih dejavnosti. Iz proračuna za zapiranje rudnika bodo prihodnje leto prejeli šeststo milijonov tolarjev, ki jih bodo večinoma namenili za kritje izgub iz preteklosti, kljub temu pa si največ obetajo prav od razvojnih programov. Tako so že sodelovali pri rekonstrukciji žage Kurivotransa, ki deluje na območju rudnika, s čimer bodo lahko prezaposlili deset delavcev. Prav tako potekajo aktivnosti komunalne ureditve infrastrukture za morebitno industrijsko cono. Najprej bi želeli na območju rudnika (ki se razteza na 96 hektarih površin, od tega je osemdeset hektarov gozdov) dobiti Črnomeljsko carinsko izpostavo, s Cimer bi se odprle možnosti za razvoj spremljevalnih dejavnosti'- diskontnih skladišč, v katera bi lahko prerazporedili dodatne delavce. Zanimanje je tudi med čmomeljski-mi obrtniki s področja lesno- in kovinskopredelovalne industrije. Grdešic se kot dolgoletni podjetnik zaveda, da morajo vlagateljem ustvariti ugodne pogoje, Ce hočejo, da bo na nekdanjem rudniškem območju zaživela nadomestna dejavnost. Jože Zura Težave z regionalnimi deponijami odpadkov TR2IC - Na pobudo tržiškega župana Pavla Ruparja so včeraj člani občinskega sveta nadaljevali 30. novembra prekinjeno sejo. Obravnavali so vprašanje regionalnega odlagališča komunalnih odpadkov in konzorcij-sko pogodbo, v točko razno pa so uvrstili vprašanje ureditve lastninskih razmerij občine do kulturnih in dragih objektov, ki pripadajo občini. V uvodu je župan poudaril, da so najveCji problemi tržiškega odlagališča komunalnih odpadkov izcedne vode, odplinjanje in sortiranje odpadkov, opozoril pa je tudi na divja odlagališča. Zdravstveni inšpektor je k temu dodal še odvajanje komunalnih odplak in onesnaženost zraka. Zaenkrat v TržiCu menijo, da je edina možna pot skupno reševanje tega vprašanja na Gorenjskem. Po razpravi so se svetniki dogovorili, naj strokovne službe pripravijo predlog urejanja odlagališča v Kovorju, rešiti je treba tudi lastninsko vprašanje tega odlagališča, Zupana pa so pooblastili za nadaljnje pogovore z dragimi gorenjskimi župani. V nadaljevanju seje je občinski svet zadolžil zavod za kulturo in izobraževanje ter občinsko upravo, da uredita zemljiško knjižno lastništvo objektov, ki so v uporabi posameznih zavodov, v korist občine Tržič. Obravnavali so še nekaj drugih vprašanj, kot so plakatiranje v Tržiču, sekanje gozdov, o čemer občinski svet ni bil pravočasno obveščen, financiranje zveze kulturnih organizacij in športne zveze, vračanje premoženja Bomovim in vprašanje funkcije podžupana Janeza Bečana. Nekatere od naštetih težav bodo obravnavali na naslednji seji občinskega sveta. (M. N. A.) NOVICE Laserska plošča Bogdane Heiman STARI TRG PRI LOŽU - Jutri ob 18. uri bo grad Snežnik, ki v zimskih mesecih sicer ni odprt za obiskovalce, odprl vrata ||| vsem, ki uživajo v ljudskem petju. Bogdana Herman bo ||§§ predstavila svojo prvo samostojno lasersko ploščo z naslovom Stare ljudske, ki je izšla pred kratkim. (M. G.) Povojno delovanje gimnazije KOČEVJE - Dvanajstega decembra je minilo 50 let, odkar se je začel pouk v Gimnaziji Kočevje. Profesorski zbor je takrat štel devet članov in ravnateljico. Sprva je njihovo delo potekalo v ||| zelo skromnih razmerah. Stavba je bila v 2. svetovni vojni poškodovana, zato so bila okna na dvoriščni strani in v vmesnem traktu zadelana kar z deskami. Gimnazijo je takrat obiskovalo 170 dijakov. Tudi ti so čutili te težave, in sicer vse do ||| leta 1948, ko je bilo gimnazijsko poslopje prenovljeno. V spomin na ta jubilej je treba omeniti, da je bila v Kočevju že leta 1872 ustanovljena nemška državna gimnazija, ki je delovala ; vse do konca 1. svetovne vojne, ko so jo po odloku višjega šolskega sveta v Ljubljani julija leta 1919 preoblikovali v slovensko nižjo gimnazijo. Petindvajseti september leta 1919 velja za rojstni dan slovenske gimnazije v Kočevju. Zgodovinski pregled delovanja te izobraževalne ustanove pokaže, da je odigrala pomembno vlogo, čeprav so se mnogi dijaki te ustanove po končanem šolanju zaposlili v drugih krajih. (V. D.) AJDOVŠČINA / VRAČILO NEPREMIČNIN Nepopolne vloge vzrok za zavrnitev Državno upravna enota odgovarja na očitke o zavlačevanju Državna upravna enota s sedežem v Ajdovščini je posredovala ajdovskemu občinskemu svetu odgovor na dopis o poteku postopkov za vračilo nekaterih nepremičnin, zlasti agrarnih skupnosti. Na sedežu ajdovske upravne enote sta bila vložena dva zahtevka za vpis v register agrarnih skupnosti. Osemindvajsetega decembra 1994 je bil vložen zahtevek za vpis Agrarne skupnosti Ravnik-Orlovše Vipava, za katero je bila odločba za vpis izdana 19. januarja letos, 28. septembra letos pa je bil vložen predlog za vpis Agrarne skupnosti Čaven, za katero je bila odločba o vpisu izdana 3. oktobra letos. Medtem je bil zahtevek za vračilo nepremičnin, ki ga je vložila Agrarna skupnost Ra- vnik-Orlovše, vložen štiri dni po vpisu v register, torej 23. januarja, dopolnjen pa 1. marca. Zaradi očitkov, da državna uprava ovira postopke vračila, je upravna enota izdala poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve. Sklad kmetijskih zemljišč je zahteval dopolnitev poročila in ni izdal soglasja zaradi pomanjkljive vloge, medtem ko je upravna enota dopolnjeno vlogo po- sredovala skladu. Ta je izdal pozitivno izjavo volje, vendar ta ne velja za celoten zahtevek, ker meni, da nekatere stvari še niso povsem pojasnjene, piše v gradivu za sejo ajdovskega občinskega sveta. Gre za zelo majhen del 659 hektarjev velike površine, kjer je zaradi parcelacije nastalo približno 150 parcel, zato je treba izpeljati postopek zamudne identifikacije, ki pa ga bo agrarna skupnost bržkone izvedla kljub madniškemu oviranju. Gre za nesporno lastnino, je bilo reCeno na nedavni novinarski konferenci, ki jo je pripravila agrarna skupnost. (A. L.) MATAVUN / REGIONALNI PARK ŠKOCJANSKE JAME Zakon bo upošteval želje domačinov Predvidene so tudi odškodnine za tiste, ki jih bo nov režim prizadel Turistično društvo Škocjan je nedavno pripravilo javno predstavitev zakona o regijskem parku Škocjanske jame. Vabilu so se poleg Številnih domačinov odzvali še državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Mladen Bregine, svetovalka v upravi za varstvo narave MOP Alma ViCar, svetovalec vlade v MOP Stane Petelin, Črtomir Pečar z urada za urbanizem občine Sežana in divaški župan Rajko Vojtkovszky. Breginc je v uvodu orisal dveletno pot nastajanja zakona, saj so o njegovem osnutku prvič govorili prav v Ma-tavunu na podobnem sestanku, kot je bil tokratni, zdaj pa si prizadevajo, da bi zakon čim prej prišel v drugo branje v državnem zboru. Zakonske določbe se v tem času bistveno niso spreminjale, upoštevali pa so pripombe domačinov, ki so jih dali na prejšnjih sestankih. Uvodničar je povzel tudi vsebino zakona, ki določa dokaj liberalen režim na naseljenih območjih, medtem ko bo ostrejši režim veljal tam, kjer človek ni v neposrednem stiku-z območji ob vodi, porečju, gmajni ipd. Domačine je predvsem zanimalo, ali bodo lahko gradili in dozidavah v naseljih, ki jih zakon omenja (Matavun, Ško- cjan in Betanja). Zadnji dve sta v zakonu opredeljeni kot območji naselbinskih spomenikov. Breginc je poudaril, da so ne glede na prepovedi v zakonu izjemoma dovoljeni posegi v prostor za potrebe domačinov. To pa bo podrobneje urejal ureditveni načrt (na primer novogradnja v Matavunu), medtem ko v Betanji in Škocjanu zakon predvideva prenavljanje v tradicionalnem slogu, novogradenj na tem območju pa ne omenja niti jih izrecno ne prepoveduje. Dejstvo pa je, da bo treba ravnati po urbanističnem načrtu in na temelju kon-zervacijskih smernic. Fakulteta za arhitekturo naj bi popisala stavbno dediščino v omenjenih naseljih, jo ovrednotila in predlagala sanacijo, kar bo veljalo kot strokovna osnova za ureditveni načrt, v katerega bodo skušali vključiti tudi potrebe in želje domačinov. Zakon tudi predvideva nadomestila ali odškodnine tistim domačinom, ki bi bili zaradi omenjenih zadev, ki jih predvideva zakon, gospodarsko prikrajšani. Projekt o regijskem parku Škocjanske jame je eden prvih projektov v nastajanju celostnega projekta škocjanskega parka. Olga Knez ZEMONO / KONCERT Glasbeni izraz v spomin in svarilo Nedvoumno je odraz visoke kakovosti glasbenega abonmaja ajdovske Zveze kulturnih organizacij tudi program koncerta, ki je sinoCi v dvorec Zemono pod naslovom Da ne bi pozabili pripeljal Orkester Padove in Veneta, Mladinski zbor RTV Ljubljana in dirigentko Nado MatoSeviC. Koncert je imel dva dela, posvečen pa je bil 50-letnici konca 2. svetovne vojne. Program je vseboval Partituro za godalni orkester Gideona Kleina, Uverturo za mali orkester in otroško opero v dveh delih Brundibar Hansa Krasa, Študijo za godalni orkester Pavla Haasa in Tri pesmi na hebrejske tekste za mladinski zbor Viktorja Ull-mana. Koncert je predstavljal uvod v turnejo po severnoitalijanskih me- stih - postavitev opere Brundibar na oder festivala Mittelfest v Čedadu je napovedana kot dogodek sezone. Vsa dela s sinočnjega koncerta so nastala v Terezinu, mestu blizu Prage, kamor so nacisti preselili šestdeset tisoč ljudi, sprva iz Češke, nato iz vse Evrope. Terezin je bil vmesna postaja na poti v plinske celice v Auschvvitzu. V paralelnem svetu, v predprostoru fizičnega uničenja je potekala živa kulturna dejavnost: pripravljali so komorne, simfonične in zborovske koncerte, gledališke predstave in ka-bareje, vse do vrhunskih del. Tam so nastajala tudi nova dela, katerih vrednost je zlasti v sporočilu, ki ga nosijo: naj se kaj takšnega ne ponovi. Zdi se, da nas preteklost ni veliko naučila... (A. L.) ■ 11 :| ijMj 1 |e| 11—1 SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Danes, 14. decembra, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma ČETRTEK in IZVEN (KONTO). Jutri, 15. decembra, ob 19.30: D. JanCar: HALSTAT, za IZVEN in KONTO. Gostovanje SLO Celje. Sobota, 16. decembra, ob 19.30: W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, za IZVEN m KONTO. Gostovanje SLG Celje. Levi oder Danes, 14. decembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 14. decembra, ob 18. uri, M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, za IZVEN. Kulturnica, Židovska steza 1 Nedelja, 17. decembra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN. t/IESTNO gledališče ljubljansko Čopova 14 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 14. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Sobota, 16. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Jutri, 15. decembra, ob 19.30: Jean Jacoues Bricaire: DOHODNINA, za ABONMA K in IZVEN. RAZPRODANO! Mala scena MGL Jutri, 15. decembra, ob 18.30: L Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... za IZVEN in KONTO. Sobota, 16. dec&mbra, ob 22. uri: L. VVilson: ZAŽGI! za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Danes, 14. decembra, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 \ »»cmmbii v umunhi Danes, 14. decembra, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO (v slovenščini), za IZVEN in KONTO. Jutri, 15. decembra, ob 16.30: Adolphe Adam: GISELLE, za red petek, IZVEN in KONTO. ZADNJIC LETOS! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana Danes, 14. decembra, ob 19.30: F. SehoviC: KURBE, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Danes, 14. decembra, ob 18. uri v Minoritih: R. Serling: OBMOČJE SOMRAKA. ODKUPLJENA PREDSTAVA! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Jutri, 15. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA, za abonma PETEK 2., IZVEN in KONTO. Sobota, 16. decembra, ob 10. uri: M. Logar: R. KAPICA, ŽABA IN... Predstava za otroke od 7. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Zlatko KriliC: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU, za otroke od 5. leta naprej. Nedelja, 17. decembra, ob 9.30, zaključena predstava za otroke iz Rimskih Toplic. Nedelja, 17. decembra, ob 11. uri, za IZVEN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SVLVIA DE SWAAN, VRNITEV. Otvoritev razstave umetniške fotografije bo danes, 14. decembra, ob 19. uri v Likovnem salonu Celje. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Nedelja, 17. decembra, ob 18. uri: PREDBOŽIČNI KONCERT Simfonični orkester RTV Slovenija in gosti. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Tone Potočnik, Primož Ramovš, orgle; Branko Robinšak, tenor; Monika Skalar, violina; Darja Švajger, vokal; Igor Mitrovič, violončelo; Silvester Stingl, klavir. Program: slovenske ljudske in umetne pesmi ter priljubljene operne arije. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Danes, 14., in jutri, 15. decembra, ob 19.30: MODRI ABONMA 1 in 2: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: En Shao, solist: David Lively, klavir. Program: M. Ravel, J. Brahms. Jutri, 14. decembra, ob 17. uri v Veliki dvorani: JAZZ V ŽIVO. Big Band RTV Slovenija. Dirigent: Lojze Krajnčan. Poje: Alenka Godec. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKN2. Bazoviška 26 Jutri, 15. decembra: THE STUFF z Reke. Kot predskupina bodo nastopili METROPOLIS iz Ljubljane. DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Koper: PIRANSKI KVARTET SAKSOFONOV. Robert Stanič, Matija Grubešic, Matjaž Ujcic in Mitja Žerjal. Program: Gibbons, Bach, Singelee, Quinet, Covvles, Holcombe. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Danes, 14. decembra, ob 19. uri: Pevka Ljoba JenCe bo predstavila preplet starih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri: Koncert Dordeta BalaševiCa. RAZPRODANO! Dodatni koncert bo v torek, 19. decembra, ob 20. uri. FESTIVAL LJUBLJANA STOLNICA Do 20. decembra vsak dan ob 17. uri: BOŽIČNI KONCERTI uCencev Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri v veliki dvorani: KLAVIRSKA SOLA prof. Sijavuša Gadžijeva. Nastop učenčev iz Nove Gorice, Gorice, Kopra in Trsta. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20.30: ANA PUPEDAN. Rock koncert. CLUB MAONA Arze 5. Fiesa. Piran Sobota, 16. decembra, ob 21. uri: Janez BonCina-BenC z gosti: Primož Grašič, kitara; Blaž Jurjevčič, klavir; Ratko Divjak, bobni. TRSI Kulturni dom SSG ponovi Taborijevo farso »Mein Kampf« v režiji Borisa Kobala danes, 14. t. m., ob 16. uri (red G). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 14. t. m., ob 20. uri (red E) Bellinije-va opera »Norma« pod vodstvom Vorama Davida. Režija Aldo Reggiani. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red cetrtekjbo nA sporedu delo A. Čehova »II giardino dei ci-liegi» z Monico Guerritore. Režija Gabriele lavia. V abonmaju odrezek št. 11-moder. Za abonente popust. Ob 17.30 bo v gledališču srečanje z interpreti. Vstop prost. Ponovitev jutri, 15. t.m., ob 20.30 (red petek). Ob 17.30 predvajanje videa »Galeb» Iulyja Karassika. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Una delle ulti-me sere di Carnovale« (odrezek 5-rumen) in »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri). V sredo, 27. t.m., ob 21. uri - Festival tržaške popevke. Vodi Fulvio Mari on. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 14. t. m., ob 20.30, bo na sporedu U. Chitijevo delo »Fregoli«, ki ga bo predstavila skupina Rancia. Režija Saverio Marconi. Igrajo Arturo Brachetti, Saverio Marconi in Biancamaria Lelli. Ponovitev jutri, 15. t. m., ob 20.30. V nedeljo, 17. t.m., ob 11.00 - »II barone rampante*. Režija Roberto Piaggio. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA lUjjf Danes, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom*. SLOVENJI PLAJBERK jutri, 15. t. m., ob 19. uri bo v gostišču pri Pultu Filmski večer in predstavitev videofil- mov z Djekš »Barbara, Lucija, pomoj...« -Barbara, Lucija, hilf... ST. JAKOB V ROŽU V soboto, 16. t. m., ob 20. uri bo v farnem domu projekcija filma »Backup« - slovenska beseda na Koroškem. SLOVENIJA Danes, 14. decembra, ob 19. uri: W. Shakespeare:-ROMEO IN JULIJA. Rezija: RAHIM BURKAM, Roma Theatre PRALIPE (Mulheim/Skop je) SMG, Vilharjeva 11. ob 22.30: Večer romske poezije: predstavitev pesniških zbirk JOŽETA LIVIJENA in RAJKA SAJNOVICA. Moderator: LUDVIK BAGARI KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14 ob 22. uri: Filmoteka: EVROPI Z LJUBEZNIJO, dok. film. Avtor: MIRJANA ZORANOVIC, LAV FILM, Studio Tuzla 1993. Koncert: DICKI B. HARDY KLUB B-51, Gerbičeva 51a. m %ij4ur Plesni studio Intakt gostuje danes, 14. decembra, ob 10.00 in 12.30 v Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju s plesno predstavo TRI-O, koreografinje Nataše To- 1.-30. decembra: Filmski potep, potujoči program petih na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti. Lasje, Taksist. (Mladina film) Do 20. februarja v Pokraunskem muzeju Koper: razstavi Kinematoerar v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper) CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Shovv X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. GALERIJA ŠKUC. Stari tra 21. Liubliana GALE R I J A STAR! T R e 2 L V galeriji je do 15. decembra na ogled razstava Ljubljana-Budimpešta, CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana John Baldessari - THIS NOT THAT (foto) Odprtje razstave, danes, 14. decembra, ob 20. uri. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana Danes, 14. decembra, ob 18. uri: Odprtje razstave VTIS OBILJA Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13, Ljubljana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji bo do 18. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca. GALERIJA MAJOLKA Maistrova 1. Kamnik Danes, 14. decembra, ob 19. uri: Odprtje razstave slik Dušana Lipovca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruz- zi: Se jutri, 15. t.m., je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »II paesaggio istriano«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): danes, 14. t. m. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Brovvna, ki bo trajala do 31. januarja. \ Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7.1.96'je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e se-gno«. jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroni-nijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ot-tocento di frontiera«. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kra-lika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-se-ver«. TRST Kulturni dom Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastop orkestra iz Padove in Veneta pod vodstvom P. Toso. Na programu Mozart, von VVeber, Pou-lenc. Cerkev pri sv. Ivanu V soboto, 16. t. m., ob 20.30 prireja zbor Jacobus Gallus 5. Zborovsko božično revijo. Nastopali bodo, poleg zbora Jacobus Gallus, Se MePZ Obala in Ljubljanski madrigalisti. Kavarna Tommaseo V soboto, 16. t. m., ob 16. uri koncert dua »I Danubiani« s Robertom Darison (harmonika) in Antoniom Kozina (violina). Vstop prost. V nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri jazz koncert s skupino Forma Viva Jazz Trio & Mojca Maljevac. Vstop prost. BOLJUNEC Gledališče France Prešeren Jutri, 15. t. m., ob 20. uri j predstavitev CD plošče »Tržaški oktet v Živo«, ob 25-letnici okteta. V nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri slavnostni koncert ob stoletnici ustanovitve Pihalnega orkestra Breg. NABREŽINA Župna cerkev V sredo, 20. t. m., ob 20. uri Pavle Merku: »Kjer se preliva srebro...«, ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga je Tržaški oktet imel v Nabrežini. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 14. t. m., ob 20.30 koncert skupine Giovane Quartetto Italiano/Zanini. Na programu Brahms in Franck. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL KOŠARKA / OSMINA FINALA V KOPAČEVEM POKALU Bologna izločil Milan! Cagiva zadala prvi poraz turškemu Efesu Tesno zmago Teomsystema proti Zaragozi, milanski Stefonel in Scovolini se iz Španije vračata praznih rok MILAN - Senzacija v Četrtfinalu italijanskega nogometnega pokala! Bologna je izločil Milan po streljanju 11-me-trovk. Tekma se je v regularnem Času končala brez zmagovalca z 1:1 kot v Bologni. Odločitev je padla Sele po sedmem strelu z bele točke. Bologna je bila blizu uspeha že po 90 minutah, saj po golu Scapola Milan nikakor ni mogel prebiti obrambe gostov. Sodnik je podaljšal srečanje do 93. minute, ko je v korist Milana dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad Lentinijem. Sodnik se je verjetnih polemik skuSal obraniti s tem, da je v podaljšku izključil SaviCeviCa in Baresija. Fiorentma - Palermo 2:1 (1:0) STRELO: Baiano v 32., Rui Costa v 57. in Scarafoni v 71. minuti. P AT.KRMO: Berti, Galeoto, Ferrara (Oardiello), Biffi, As-sennato, Pisciotta (Lonero), lachini, Caterino, Vašari (Cam-marieri), Scarafoni, Di Somma. FIORENTINA: Toldo, Sottil, Padalino, Amoruso, Sere-na, Bettoni, Piacentini (Zanetti od 83. min.), Rui Costa, Schvrarz, Batistuta (Robbiati od 46. min.), Baiano (Banchel-li od 46. min.). Toskanci so zmagali povsem zasluženo. Palermo jim je bil enakovreden le v prvih 15 minutah igre, potem pa je Fiorentma Sicilce povsem potisnila v njihov kazenski prostor. Odlično je na sredini igrišča igral Rui Costa. Polfinalna para (28.2. in 27.3.): Inter - Fiorentma; Milan -zmagovalec današnje tekme Atalanta - Cagliari. V današnji tekmi eurocluba proti Panathinaikosu se bo Buckleijev center Binelli (v ozadju) sam boril pod košema. Poleg VVoolridga seje na včerajšnjem treningu na roki poškodoval še Carera. kot Real Madrid, so z Američanom Turnerjem do zadnjega grenili pot do zmage Italijanom. Gladko zmago je proti Manresi v Španiji doživel tudi Scavolini, ki je nastopil brez Thompsona. Italijani so izgubili z 22 točkami razlike, v Pesaru pa so v prvem kolu končali tekmo s 25 točkami prednosti. Skupina A Estudiantes - Stefanel 86:76 (47:28) ESTUDIANTES: Thompson 17, Grenga 12, Aisa 3, Garcia, Jimenez 2, Herreros 15, Azofra 17, De Miguel 3, Mihajlov 17. STEFANEL: Gentile 15, Sambugaro 8, De Pol 7, Bodi-roga 25, Alberti 7, Baldi 2, Cantarello, Blackman 12. PM: Estudiantes 21:24; Stefanel 15:18. TRI TOČKE: Estudiantes 7:16, Stefanel 11:23. Ostali izid 4. kola: Panio-nios - Andorra 80:68. Vrstni red: Efes Pilsen in Panionios 6, Cagiva 4, Andorra 0. Prihodnje kolo (20.12): Andorra - Cagiva, Panionios -Efes Pilsen Skupina C Teamsystem - Zaragoza 82:81 (42:39) TEAMSVSTEM Djordje-vid 12, Blasi 6, Pilutti 5, Rug-geri 8, Myers 31, Gay 13, Fro-sini 5, Damiao 2. ZARAGOZA: A. Angulo 9, Turner 24, L.Angulo 10, Arcega 7, Zubizarreta 4, Ban-nister 13, Maluenda, Murcia 5,Revuelto9. PM: TeamSystem 25:28; Amway 19:27. TRI TOČKE: TeamSystem 7:14 (Djordje-vid 0:3, Blasi 2:4, Pilutti 1:2, Myers 4:5); Amway 2:11 (A.Angulo 0:2, Turner 2:5, L.Angulo 0:1, Arcega 0:1, Murcia 0:2). Ostafi izid 4. kola: Alba NOVICE Paklin obtožen umora MOSKVA - Policija je v prestolnici Kirgizistana Biskeku priprla nekdanjega svetovnega rekorderja v skoku v višino Igorja Paklina (241 centimetrov) in ga obtožila umora. Ruski časnik Sovjetski spori poroča, da naj bi Paklin in neki njegov znanec do smrti pretepla poslovnega partnerja, ki jima je dolgoval denar. Paklin je že kot aktiven atlet veljal za odličnega poslovneža. Evropski prvak iz leta 1986 in dvoranski svetovni prvak iz leta 1987 je prve poslovne uspehe dosegel z izposojo in prodajo pletilnih strojev, kupljenih v Švici. V minulih letih je bil Paklin tudi podpredsednik kirgiške atletske zveze. Najhitrejša Zurbriggnova Suhadolc na 29. mestu ST. ANTON - Švicarka Heidi Zurbriggen je bila najhitrejša na včerajšnjem treningu smuka za svetovni pokal v avstrijskem St. Antonu. Na drugo mesto se je uvrstila Rusinja Varvara Zelenskaja pred domačinko Renate Gotschel. Na treningu je kot edina od slovenskih smučark nastopila Mojca Suhadolc, ki je z zaostankom dveh sekund in 78 stotink zasedla 29. mesto. Na prvem treningu OrHieb VAL GARDENA - Avstrijec Patrick Ortlieb je bil najhitrejši na prvem treningu sobotnega smuka za svetovni pokal v Val Gardeni. Izidi 1. treninga: 1. Ortlieb (Avt) 2:04.99, 2. Alphand (Fra) + 1.03, 3. Stemmle (Kan) + 1.04, 4. Gigandet (Svi) + 1.16, 5. Podivinsky (Kan) + 1.26, 6. Fischnaller (Ita) + 1.41, 7. Runggaldier (Ita) + 1.51, 8. Mahrer (Svi) + 1.62, 9. Linberg (Nor) + 1.78, 10. Herrmarm (Svi) + 1.86. Drugi trening bo danes. Osem kaznovanih v A ligi RIM - Zaradi diskvalifikacije v nedeljo v A figi ne bodo smeli igrati Fonseca (Roma), Balleri (Samp-doria), Conte (Piacenza), Cristallini (Torino), Ferrara (Juventus), Montanari (Bari), Nesta (Lazio) in Piacentini (Fiorentma). Zdesetkani Juventina in Vesna V nedeljo izključena nogometaša Juventine Massi-mo Kaus in Marino Peteani je športni sodnik diskvalificiral s prepovedjo igranja za eno kolo, ista usoda pa je doletela tudi njunega soigralca Marka Devetaka. Eno kolo kazni sta si prislužila tudi elana Vesne Paolo Soavi in Mauro Zocco. 5 : Obvestila SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na st. 226261 (Moreno). PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 17. t. m. na pohod na Javornik. Informacije na tel. 200782 in 226283. SK DEVIN obveSCa, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje v kraju Alleghe (od 26.12. do 1.1 ali od 1.1 do 7.1.). Za informacije in vpis tel. St. 220423 (Stojan). Pohitite. r KOŠARKA / EVROPSKI POKALn Kljub slabi igri Smelt Olimpija drugič zmagala Ljubljančani zdaj četrti v skupini Smelt Olimpija - Nobi-les 87:77 (36:36) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 1500 gledalcev, sodnika Papadimitriou (Grčija) in JanaC (Slovaška). SMELT OLIMPIJA: Daneu 1 (1:2), Reed 14 (4:9), Hauptman 23 (3:4), Tušek 10 (2:2), Milic 5 (1:2), Gorenc 31 (4:7), Teheran 1 (l:2),Nesterovič 2. NOBILES: 01szewski 4 (2:2), VVierzgacz 9 (1:4), Krysiewicz 2 (2:2), Jankovvski 14 (2:3), Gri-Cuk 36 (14:17), Corbin 12. Slovenski prvaki, igralci Smelta Olimpije, so v 4. krogu evropskega pokala po izredno bledi predstavi dosegli prvo zmago pred domačim občinstvom. Odpor žilavih Poljakov so strli šele v zadnjih minutah tekme, potem ko je zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igro odlični Belorus v dresu Nobilesa Igor Gri-Cuk. Da Ljubljančani znova niso imeli svojega dne, je bilo jasno že v prvem delu, zaradi izredno slabe igre pa so zaCeh negodovati celo najbolj potrpežljivi gledalci. Kljub temu pa so gostje vodili največ za štiri točke (34:30 v 18. minuti), rezultat pa je s tremi prostimi meti tik pred odmorom poravnal Dušan Hauptman. Izenačenost je bila tudi glavna značilnost drugega polčasa, ko si do 38. minute nobeden od nasprotnikov ni priigral večje prednosti. Nekaj veC živahnosti in borbenosti je v igro Ljubljančanov vnesel Marko Tušek, na katerega pa se je domači trener spomnil šele v 26. minuti. Vse skupaj žal ni veliko pomagalo, saj na drugi strani naivni obrambi Smelta Olimpije nikakor ni uspelo ustaviti Igorja GriCuka, ki je povrh vsega večino drugega dela igral s štiri- mi osebnimi napakami. Kdo ve, kakšen bi bil razplet srečanja, Ce se ne bi slednji v 38. minuti pri rezultatu 77:75 s peto osebno napako sam izločil iz igre in s tem Smeltu Olimpiji na široko odprl pot do prve domače zmage. Za uspeh Smelta Olimpije sta ob Borisu Gorencu najzaslužnejša Dušan Hauptman in Marko Tušek, na trenutke je bilo opaziti tudi Anthonyja Ree-da, pri gostih iz VVloclavveka pa sta ob obeh tujcih Igorju Gricu-ku in Ikieju Corbinu največ pokazala Jankovvski in VVierzgacz. Smelt Olimpija je zdaj na Četrtem mestu skupine B evropskega košarkarskega pokala. V tej skupini so v 4. krogu košarkarji Dinama iz Moskve premagali PAOK Solun z izidom 65:62, kljub porazu pa je PAOK še naprej na prvem mestu zaradi boljše razlike v koših. Na drugem mestu je Dinamo, ki ima tudi 6 točk, Zagrebčani, Olimpija in VVloclavvek pa so zbrali po 4 točk. V skupini A po štirih srečanjih brez poraza vodi Zalgiris iz Kaunasa. Litovci so premagati drugouvrščeno moštvo skupine Limoges s 76:74. Izidi - skupina A: Zalgiris Kaunas - Limoges 76:74, Ostende - Partizan 82:77, Herzlya - Vitoria 70:82; vrstni red: Zalgiris Kaunas 8, Limoges, Ostende in Vitoria 6, Partizan in Herzlya 2; skupina B: Zrinjevac - Talin 90:83, Dinamo Moskva -PAOK Solun 65:62, Smelt Olimpija - VVloclavvek 87:77; vrstni red: 1. PAOK Solun in Dinamo Moskva 6, Zrinjevac, Smelt Olimpija in VVloclavvek 4, Talin 0 Cagiva iz Vareseja je v sinočnji tekmi 4. kola osmine finala zadala istanbulskemu moštvu Efes Pilsen prvi poraz v letošnjem tekmovanju za košarkarski KoraCev pokal. Italijani so Turke po odlični igri premagali s 24 točkami prednosti in si s tem priigrati aktivni saldo v seštevku obeh srečanj s tem moštvom. V Istanbulu je namreč zmagal Efes Pilsen z 80:60. Najboljši igralec na tekmi je bil center Petruška. Dosegel je 23 točk in imel kar 25 skokov! Prvi poraz v tem delu pokala je doživel milanski Stefanel. V Madridu ga je premagal Estudiantes in to dokaj gladko. Srečo pa je imel bolonjski Teamsystem, ki je le s točko prednosti ugnal špansko Zaragozo in se povzpel na prvo mesto C skupine. Spanci, ki so v minulem kolu španskega prvenstva premagati nic manj Ostati izid 4. kola: Fener-bache - Sporting Atene 98:78. Vrstni red: Stefanel Milan 6, Estudiantes Madrid in Feuerbache 4, Sporting Atene 2. Prihodnje kolo (20.12.): Fenerbache - Estudiantes, Stefanel - Sporting Atene. Skupina B Cagiva - Efes Pilsen 80:56 (40:33) CAGIVA: Biganzoli 15, Morena 2, Vescovi 23, Pani-chi 4, Petruška 23, Meneghin 6, Edvvards 7, Ravaglia. PILSEN: Sancar 1, Turk-can, Naumoski 8, Aydin 17, Mcrae 12, Bitim, Evtiyaogluo 5, Oyguc 7, Sarica 6. PM: Cagiva 26:28, Efes Pilsen 3:8.TRI TOČKE: Cagi-va 2:15 (Biganzoli 1:3, Morena 0:1, Vescovi 1:4, Panichi 0:1, Meneghin 0:2, Edvvards 0:4); Efes Pilsen 7:26 (Turk-can 0:4, Naumoski 2:6, Ay-din 2:4, Evtiyaoglou 1:6, Sarica 2:6). Berlin - Aris Solun 104:86. Vrstni red: Teamsystem 6, Aris Solun in Alba Berlin 4, Zaragoza 2. Prihodnje kolo (20.12): Alba - Teamsystem, Aris - Zaragoza. Skupina D Manresa - Scavolini 90:68 Ostali izid 4. kola (20.12): Villerbaune - Aek Atene večerna tekma. Vrstni red: Villeurbanne 6, Scavolini in Manresa 4, AekPrihodnje kolo: Manrese - Villerbaunne, Scavolini - Aek. EUROCLUB V vnaprej igrani tekmi 6. kroga osmine finala košarkarskega eurocluba je 01ym-piakos v Pireju v grškem derbiju s 76:62 (42:30) premagal solunski Iraklis. Najboljši strelec tekme je bil American 01ympiakosa Rivers. Dosegel je 20 točk, NakiC jih je dal 19, Papanikolau pa 18. Najboljši strelci za goste so bili Kakiousis (17), Papachronis 16, McDaniel 14. SMUČARSKI TEKI / SVETOVNI POKAL V Brussonu najhitrejša Daehlie in Valbejeva Pri ženskah velika premoč Rusinj - Silvio Fauner tretji BRUSSON - V Brussonu v Dolini Aoste so se smučarke tekačice pomerile za točke svetovnega pokala na 10 kilometrov v prosti tehniki. V dvoboju vodilnih v svetovnem pokalu je zmagala Rusinja Jelena Vialbe (41:47.8)', ki je za štiri desetinke sekunde prehitela rojakinjo Ljubov Jegorovo in se znova zavihtela na prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, rusko trojno zmago pa je dopolnila Nina Gavriljuk. Jelena Valbe, lanska zmagovalka svetovenga pokala, je dosegla že 35. zmago v svetovnem pokalu in eno najtesnejših doslej. Ljubov Je-gorova pa bo, kot kaze, glavna tekmica v ruskem dvoboju za letošnji naziv najboljše. Med prvo deseterico je bilo kar sest Rusinj, iz držav, ki niso naslednice nekdanje Sovjetske zveze, pa sta biti le Italijanka Stefania Betinondo na Četrtem mestu in Japonka Fu-miko Aoki na osmem. Slovenka Nataša lačen je bila 29. in je osvojila prvi dve točki za svetovni pokal. Tekači so se pomeriti na 15 kilometrov v prosti tehniki. V Četrtem nastopu je tretjo letošnjo zmago slavil Norvežan Bjom Daehlie (36:06.6), 34, 6 sekunde je zaostal Italijan Silvio Fauner, Kazahstanec Vladimir Smir-nov pa že 59, 2 sekunde. Daehlie (380 točk) je znova dokazal, da v letošnjem svetovnem pokalu nima konku- rence. Smimov (266) je sicer še vedno na drugem mestu, zelo pa se mu je približal Fauner (240). Izidi: moški - 15 km prosto: 1. Bjorn Daehlie (Nor) 36:06.2, 2. Silvio Fauner (Ita) 36:40.8, 3. Vladimir Smimov (Kaz) 37:05.4, 4. Toigny Mogren (Sve) 37:20.2, 5. Thomas Alsgaard (Nor) 37:24.2, 6. Henrik Forsberg (Sve) 37:25.8, 7. Anders Bergstrom (Sve) 37:32.8, 8. Aleksej Prokurorov (Rus) 37:35.9, 9. Igor Legotin (Rus) in Christen Skjeldal (Nor) 37:43.8; ženske -10 km prosto: 1. Jelena Valbe (Rus) 41:47.8, 2. Ljubov Jegorova (Rus) 41:48.2, 3. Nina Gavriljuk (Rus) 42:05.5, 4. Stefania Belmondo (Ita) 42:06.4, 5. Kristina Smigun (Est) 42:09.4, 6. Larisa Lazutina (Rus) 42:53.1, 7. Olga Kome jeva (Rus) 43:13.2, 8. Fumiko Aoki (Jap) 43:20.9, 9. Irina Taranenko (Ukr) 43:24.8, 10. Julija Cepalova (Rus) 43:28.3, ... 29. Nataša LaCen (Slo) 45:17.0 Svetovni pokal - moški (po 4 tekmah): 1. Daehlie 380, 2. Smimov 266, 3. Fauner 240, 4. Prokurorov 172, 5. Alsgaard 138; ženske (po 5 tekmah): 1. Valbe 420, 2. Jegorova 410, 3. Gavriljuk 245, 4. Katerina Neumannova (Ceš) 228, 5. Lazutina 217, 6. Belmondo 216, 7. Marti Mikkelsplass (Nor) 168, 8. Manuela di Centa (Ita) 145, 9. Komejeva 127,10. Smigun 106. SMUČANJE / ZAČETEK NOVE SEZONE PRED DURMI Dogovor glede združene ekipe tik pred zaključkom Sodelovali naj bi SK Brdina, SK Devin in ŠD Mladina - Rado Suber novi predsednik smučarske komisije - Dobre priprave Manjka približno 20 dni do začetka tekmovalne smučarske sezone v naši deželi, naši mladi smučarji pa se na to vestno pripravljajo. Lahko bi rekli, da so bili letošnji treningi bolje izpeljani kot kdajkoli doslej, vsaj kar zadeve število treningov in udeležbe. Kot vemo, bodo na letošnjih tekmah Fisi tekmovali smučarji iz treh naših društev, in sicer Br-dine, Devina in Mladine. Prav smučarji teh društev vadijo že nekaj mesecev na avstrijskih ledenikih, kjer so bili vadbeni pogoji letos precej dobri. Po skupnih treningih v nabrežinski telovadnici, so imeli prejšnji teden naši mladi smučarji skupne priprave na Pohorju, kjer so bili pogoji za trening res odlični. Naši smučarji so pretežno vadili veleslalom pod vodstvom trenerjev Matjaža Martinška in Tomija Omejca. Koordina- torji dela pri naših društvih so izredno pozitivno ocenili potek teh priprav na snegu. Naj povemo, da je Rado Suber (na sliki) novi predsednik smučarske komisije za naslednji dve leti. Glede združene ekipe pa ni še nič dokončno odločeno, čeprav kaže, da so pogovori o sodelovanju med društvi trenutno v polnem teku in precej verjetno je, da se bodo pozitivno končali. Glede smučarjev, ki naj bi sestavljali združeno ekipo, je kot kaže že vse dogovorjeno, dogovoriti pa se bo treba še o nekaterih malenkostih, saj bo letošnja združena ekipa sestavljena po drugačnem konceptu, kot je bil v veljavi v zadnjih sezonah. Glede na to, da so v tej ekipi zelo mladi tekmovalci, bi moral biti skupni program zastavljen precej dolgoročno. (E. M.) ROKOMET / MOŠKA C LIGA Za krasovce začetek prvenstva v nasprotju z ambicioznimi načrti Po dveh zmagah zaplet in kazen 2 točk Začetni del letošnjega rokometnega prvenstva v C ligi zagotovo ni prinesel nič dobrega Krasovi ekipi, ki ima po štirih kolih le dve točki na lestvici. Prvi dve zaporedni zmagi proti močnemu Cusu in proti Coneglianu sta dali Krasu dober zagon za nadaljevanje prvenstva na vrhu lestvice. Toda s tretjo tekmo pa se je začel polom. Proti Principu so Krasovi igralci »nerodno izgubili«. Pri tem velja omeniti izredno pristransko sojenje in strogost, ki jo je pokazala federacija pri obravnavanju te tekme: za tri kola so bili namreč izključeni Raseni (na sliki), Vremec in trener Mahnič. Prejšnjo soboto, ko bi morali fantje dokazati na igrišču svojo premoč, pa se je tekma zaključila brez boja za- radi neplačane takse federaciji. Poleg poraza pa je federacija odvzela Krasu še dve točki na lestvici, tako da je postala trenutna situacija že kar kritična. Naspre-dovanje se je zdaj zelo oddaljilo, če pa hoče Kras še razmišljati o tem, potem nasprotnikom ne sme prepustiti niti točke več. Ze v nedeljo bodo imeli krasovci v Pregoni proti Sanfioreseju možnost, da dokažejo, če še obstajajo možnosti za naskok na vrh. Toda naloga bo izreno težka, kjer bo Kras nastopil v okrnjeni postavi, saj bo poleg kaznovanih igralcev odsoten tudi Cebulec zaradi poškodbe. (Iztok) KARATE / PRAZNIK SHINKAI KARATE KLUBA V ZGONIKU Z mednarodno tekmo počastili desetletnico Na tekmovanju v Zgoniku solidna mednarodno konkurenca - Domači tekmovalci so bili uspešni Slovensko karate društvo Shinkai karate klub je pred kratkim praznovalo 10-letnico obstoja in je ob tej priložnosti priredilo 6. Pokal Zgonik. Gre za mednarodno tekmovanje, ki sodi sicer že v samo tradicijo društva in ga Shinkai karate klub navadno prireja Pred zaključkom sezone, torej v poletnem času. Tokrat pa je bilo treba zaradi težav tehnične narave tekmovanje preložiti. Kljub temu, da je bilo v tem času veliko društev že »zasedenih« na drugih tekmovanjih, je srečanje v Zgoniku lepo uspelo. Udeležilo s® ga je 11 klubov (3 iz Italije in 9 iz Slovenije), sku-Pno pa je bilo prisotnih okrog 150 tekmovalcev. Na lanskem tekmovanju v Zgonku je bilo prisotnih več kot 200 karateistov. Kot smo že poročah, si je letošnji 6. pokal Zgonik zagotovil Karate klub iz Ilir-ske Bistrice, ki se je tega tekmovanja udeležil tudi z največjim Številom tekmo-valcev. Prišlo jih je 37, kar je seveda vplivalo tudi na končni rezultat. Shinkai karate klub pa je zastopalo 19 elanov, ki so se na tekmovanju vsi dobro izkazali. Društvo se je uvrstilo na drugo mesto, tretji pa je bil Karate klub iz Postojne. Tekmovalci so bili na visoki ravni, tako da je bila za domače društvo konkurenca res velika, kljub temu pa so domači karateisti dosegli nekaj visokih uvrstitev in tedi prvih mest. Tudi organizacijsko je tekmovanje dobro steklo, kljub temu, da so letos vse breme nosili prav člani Shinkai karate kluba s trenerjem in sodnikom Sergijem Stoko ter predsednico Romano Maiano. Športno srečanje v Zgoniku je prejšnjo nedeljo trajalo ves dan. Najprej so nastopih otroci, ki so se pomerili v katah, neke vrste obveznih likih pri karateju. REZULTATI Kategorija A (do letnika 1985): 1. Aljoša Bošc - KK Ilirska Bistrica, 2. Lario Benvenuto - Shinkai, 3. Lea Božeglav - KK Ilirska Bistrica (beli in rumeni pasovi); 1. Sandi Berginc - KK Ilirska Bistrica (organžni in zeleni pasovi); 1. David Jakopič - KK Škofja Loka (plavi in rjavi pasovi) Kategorija B (letniki 82-84): 1. Nedir Omerbašič -KK Postojna (beli in rumeni pasovi); 1. Spela Marinšek - KK Ilirska Bistrica (oranžni in zeleni pasovi); 1. Lavro Hovnik - KK Ravne, 2. Elia Hrovatin -Shinkai, 3. Semel Halilagič - KK Postojna (plavi in rjavi pasovi), 1. Jani Kreps - KK Ravne (črni pasovi). Kategorija C (letniki 81-79): 1. Davor Babič - KK Trbovlje (beli in rumeni paso- vi), 1. Manuela Schiarra, 2. Fabiana Piano, 3. David Ve-snaver - vsi Shinkai (oranžni in zeleni pasovi); 1. Milena Kablar - KK Ilirska Bistrica (plavi in rjavi pasovi), 1. Aljoša Lipovič - KK Ravne (črni pasovi). Kategorija D (prva moška kategorija): 1. Davorin Starec - Shinkai (plavi in rjavi pasovi). Kategorija E (prva ženska kategorija): 1. Marjanca Šajn - KK Ilirska Bistrica (plavi in rjavi pasovi). Kategorija F (druga moška kategorija): 1. Emanuele Cargniello - CUS TS, 2. Franko Skerlavaj -Shinkai, 3. Moreno Benvenuto - Shinkai (beli in rumeni pasovi), 1. Andraž Osmanaj - KK Postojna (organžni in zeleni pasovi); 1. Damjan Crissani - Shinkai (plavi in rjavi pasovi); 1. Željko Pogačnik - Shinkai (črni pasovi). Kategorija G (skupna kategorija): 1. Mario Garavello - Shinkai, 2. Tatjana Starec - Shinkai, 3. Marco Neviel - CUS TS (beli in rumeni pasovi). V razpredelnici najboljših v različnih kategorijah po starosti, spolu in barvi pasu so navedeni tudi odrasli zmagovalci v katah, ki so nastopili v popoldanskem delu tekmovanja. Nekateri odrasli pa so se pomerili tudi v kumiteju (borbi). Največ točk so dosegli: 1. Sergio Ferrante, 2. Federico Locatelli (oba Fiamma Karate TS), 3. Ha-dis Lisinovič (Karate klub Postojna). (Sin) H ATLETIKA / HITRA HOJA Fabio Ruzzier izvrsten drugi na tekmi pri Cuneu V petek je bila v kraju Fossano blizu Cuneu 4. izvedba državnega tekmovanja v hitri hoji veljavnega za »Veliko nagrado Maina«. Tekmovanje, ki je potekalo po središču mesta na razdalji 8 km, je bilo obenem prvo v novi atletski sezoni 1996 in prvo za našega hiotrohodca Fabia Ruzziera v dresu novega kluba Adetica Pianura Bergamasca, ki je tesno povezan z milanskim klubom Nuovo Astro, iz vrst katerih izhajajo svetovni prvak Didoni, podprvak Porri-celli ter državni prvak Mistretta. Boljšega krstnega nastopa si Ruzzier gotovo ni mogel predstavljati, saj je v konkurenci nad 40 atletov iz raznih krajev Italije, med katerimi so bili številni profesionalci iz vojaških klubov, zasedel nepričakovano odlično končno 2. mesto. Zaostal je . le za članom kluba Astro iz Milana Mariom Tardiom. Sicer je bil na polovici proge na 7, mesta, kar bi zngj že predstavljalo lep uspeh, toda sodniki so hkrati diskvalificirali kar iri vodeče (karabinjerja Spagnula, ter Civallera ter elana FF.OO Padova Galanella), medtem ko sta nato predvsem zaradi mraza - temperatura je bila pod ničlo - omagala še Ruzzierjev klubski tovariš Delhn-denti ter letošnji mladinski državni prvak, financar Bmgnetti. To je Ruzzierju, ki jez nizkimi temperaturami vselej dosegel dobre rezultate, odprlo pot do nepričakovanega 2. mesta, ki bi se z nekaj kilometrov daljšo progo gotovo spremenilo celo v zmago, saj je tudi zmagovalec Tardio na koncu močno popustil in se mu je Ruzzier približal na pičloh 40 m. Toda tudi drugo mesto je bilo za Ruzzierja enako zmagi, saj je pred tekmo upal na uvrstitev med deseterico, tako pa je za seboj pustil celo vrsto tekmovalcev, ki so poletih skoraj še enkrat mlajši od njega. PLANINSTVO Nocoj zaključni večer članov SPDT Večer spominov bi lahko imenovali nocojšnji prikaz videofilmov in diapozitivov z letošnjih planiniskih srečanj, pohodov, smučarskih tekmovanj in raznih prireditev, ki jih je v komaj minuli, dokaj bogati in pestri sezoni, priredilo SPDT. Člani si bodo ogledali posnetke, obujali spomine na prehojene poti in ponovno podoživljali vesele trenutke in izkušnje iz raznih izletov in srečanj. Zato SPDT vabi tudi svoje člane, naj prinesejo v vpogled svoje fotou-motvore, da bo veselja in dobre volje na pretek. Zaključni večer SPDT ob izteku vsakega leta je postal že tradicija, zato SPDT pričakuje zvečer ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani veliko udeležbo, seveda če bo vreme dopuščalo, sicer bo treba prireditev odložiti na kasnejši datum. Vsekakor bo na zaključnem večeru poskrbljeno še za prijetno družabnost, na kateri si bomo člani voščili za skorajšnje praznike. SPDT je tudi poskrbelo za nov program prireditev in izletov v prihodnjem letu 1996. V primeru odpovedi nocojšnjega prikaza videofilmov in diapozitivov, bo prireditelj sporočil po radiu. (L. A.) Četrtek, 14. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO 18 Horoskop , DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.; Zazdelo se vam to, I svojega partnoja poznate do obisti. Naj vam nikar ne tSF ZflZZtZZZZrZi m C vendar boste imeli tako potite roke dela, da p kratko-malo ne bastc mcgl, zgrabiti. Le kdo vam je kriv? j LEV 23. 7. TJf ! sodili usodo. Karkoli boste namreč začeti, bo obviselo 1 J inekje v zraku. Togotno se boste ozirati za nitko, ki vas veze - odkriti joboste v pokopanih spominih. DEVICA 24. 8.-22. 9.: Družba vam ii6 Ido ■vil, v notranjosti. Im kam se boste tmt&niM? - VI TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.; Bližnji bo ves o« vihal nos zalo mu tateocitali, da je z vami nezadovoljen. Nika' ne dovolile, da bi bil n;izadovoijen namerit> vas. Prebito ga ib zakrpajte svojd luknje, imilen |«ide vanja g| : ŠKORPUON 23.10.-22,11.: Kljub gosti megli tx> ku^^^JneU,^,Šivan,',„ude. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Vaša zbranost bo na KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekdo vas bo nesramno prijel za besedo, zato si boste obljubiti, da v S^ESEiS R)BI2(X Z-2Cfc S.:SfmwvedaliEehostetoiiko(a-sa, da tete * ritmi pozabili, kako stojijo stvari. Vzemite sv v rake in si j,h oglejte, preden se jim bodo zasibila Icolčiifij umogi go vam .i. POTOMKE SLAVNEGA DEDKA Jaggerjevi vnukinji Hči Jade je vzorna mati Davnega leta 1966 je takrat 23-letni »kotaleči se kamen« Mick Jagger predstavljal novo dobo uporništva in vzbujal orgorCenje med starši s pesmimi, kot sta Pa-int It Black in Nineteenth Nervous Breakdovvn. Mickova 23-letna hci Jade pa se je odlodla za popolnoma drugačno življenje in vzorno skrbi za svoj naraščaj. S prijateljem Piersom Jacksonom imata dve hčerki: Assisi, ki ima tri leta, in Am-ber, ki ima komaj pet mesecev. Živijo v prostornem stanovanju v Notting Hillu, ki umetnikoma služi kot atelje. Tudi Jade je prebrodila divja najstniška leta. Pri šestnajstih je bila izključena iz wiltshirske šole in nekaj tednov je kljubovalno prodajala rože na londonskih stojnicah. S Piersom sta se zaljubila, ko je študirala umetnostno zgodovino v Italiji. Njuno prvo hčerko sta zato poimenovala po cerkvi svetega Frančiška Asiškega, ki je oba očarala s svojo lepoto. Čeprav je Mick že stari oCe, še danes simbolizira mladost, najmlajsa hčerka, ki jo ima z Jerry Hall, Georgia May, pa je le nekaj mesecev starejša od vnukinje Assisi. Po rojstvu Jadeine-ga prvega otroka so se otoplili celo odnosi med bivšo Mickovo ženo Blanco Jagger in Jerry, saj ju je zbližala radost otrok. Mala Amber Mickova hči s prijateljem Piersom 8 7 6 5 4 3 2 1 m m. m mi m my» a b c d e f g h Nunn - Murshel / Commonvvealth 1985 Nasprotnika sta dosegla optimalno pozicijo za napad na kralja. Beli pritiska po g liniji, Cmi pa na veliki poševnici al - h8 na polje b2. Na potezi je beli, ki onemogoči obe obrambni figuri cmega in efektno zmaga. Ob majhnemu številu figur na šahovnici vam ne bo težko odkriti zmagovito kombinacijo belega! Rešitev naloge Angleški velemojster Nunn je s potezo l.Le5!! razbil obrambo Cmega. Sedaj bi na l...Le5: sledilo 2.Tg8+! Dg8: 3.De5:+ z matom. Cmi je zato igral 1.. .Tf2:, vendar je po 2.Te4 upadel v novo zanko. / Možno je tudi 2.Lft3:+ TfB: 3.Dc3! z zmago belega. / 2.. .Le5: 3.Dg7+!! in Crni se je vdal! Na 3...Lg7: 4.Te8:+ Lf8 5.Tf8 mat. Izredno lepa in učinkovita zaključna kombinacija! Silvo KovaC STAREJŠI ODDELEK KVARTARA, DILUVU MESTO NA MORAVSKEM (»BITKA TREH CESARJEV«) SL. GRAFIK IN SLIKAR DEBENJAK TURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD EOLSKI OTOKI OTOČJE Z. OD SICILIJE RETOROMAN V GORNJEM POADIZJU NEKDANJI NORVEŠKI KRALJ GIORGIO VAŠARI NOTRANJA NAPETOST, NEURAVNO- VEŠENOST RUSKA BALERINA PAVLOVA SL. IGRALKA IN PESNICA AVTOR: SIMON BIZJAK MESTO V BOSANSKI KRAJINI OSREDNJI TRGVSTGR. MESTIH NEKDANJE GLAVNO MESTO PAKISTANA AVSTRUSKA POROČEVALSKA AGENCUA CANKARJEVA DELA IN LITERATURA ONJEM SL. PEVKA RUPEL PLESNI KORAK STiRIKOTNIK S PO DVEMA VZPOREDNIMA STRANICAMA GLAVNO MESTO VENEZUELE ! IT. NARAVOSLOVEC IZ 18. STOLETJA LEPOTNA P0S0D0VKA KOSTUMOGR. VOGELNIK NAPAČEN SKOK KONJA PRITAJENO OPAZOVANJE NEBESKI SEL JAPOSNA UM.DRSALKA (MIDORI) TURSKA PISATELJICA (HALIDE) JAPONSKI REŽISER KUROSAVA MRTVOUD BLAŽILO ZA KAŠELJ 'SELEN SL. POLITIK (IVAN) JAPONSKI DROBIŽ NANDE VIDMAR PREBIVALKA KANALA NASA DENARNA ENOTA OLIVER TVVIST BELO VINO CRNA KRAVA TROPSKI KRAJI AMERIŠKI PESNIK POUND DESNI PRITOK MOZELE TRETJA GRŠKA ČRKA JUNAK VERGILOVEGA EPA ZLATO JABOLKO DRUGO NAJ-VEČJE PORTUGALSKO MESTO IT. REŽISER (ERMANNO) ERICH SEGAL JAP. MESTO IIZCRKIG01 EKVIVALENT, ENAČAJ BEBEC, TEPEC BOLEZENSKA P0M0- DRELOST LOVSKI PLEN SOLMIZACU- SKIZLOG AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA) RAFKO IRGOLIČ NAR0D0- PISEC LJUBLJENEC (EKSPR.) NASA NEKDANJA VALUTA NOVA ZELANDIJA NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA TONE ANDERLIČ JULIO IGLESIAS FINSKO JEZERO, ENARE ravni ‘II ‘VI ‘VHVU ‘ZN ‘avNia ‘•JVHOONI3 ‘TV3N ‘VNIACn 'VZONVD Toicn 'XEDVN3 ‘sa ‘BMIO rnaod 'VNV9 ‘idom ‘v)nvNva ‘AN ‘NM ‘3S ‘đStt 'VHD1V ‘HVAIOV ‘0X1 'afNVAOzarvz ‘vovjv^sa ‘INVdVOV ‘INVATVO Him ‘svovavo 'WV800T3TVaVX lOUABJOpOA :A3JXS3a - ® RAI 1 6.30 9.35 11.05 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 14.40 15.10 15.45 17.50 18.00 18.10 18.50 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7,00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Vacanze in mušica (kom., Avstrija ’59) Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park 19.35 20.40 22.25 22.50 0.00 Vreme, dnevnik in Šport Film: Turner e il casina-ro (kom., ZDA *89, i. T. Hanks, C.T. Nelsofi) Zanimivosti o TV filmu Mojzes, 22.45 Dnevnik Aktualne teme iz telefonskih klicev - Lasciate un messaggio dopo il BIP (vodi Donatella Raffai) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme I RAI 2 7.00 8.45 9.30 9.40 9.45 Otroški variete Nad.: Paradise Beach Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile 11.30 12.00 13.00 14.10 14.40 16.00 16.05 17.15 18.00 18.15 18.45 19.40 19.50 20.30 20.40 22.40 TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete; I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno variabile - Oddaja o izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in sport Nan.: Hunter Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nogomet: Atalanta-Ca-giiari (pokal Italije) Aktualna odd. o ženski problematiki ■jgaD Dnevnik in vreme lj£jjl Danes v Parlamentu H£ljl Ponoči, na trgu Italija a Film; SOS i mostri ucci-| dono ancora (dram., ’66) RAI 3 6.00 8.30 8.50 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.45 15.00 15.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 23.15 23.30 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Drobci Film: Gaccia ali’ uomo Dok: Zdravje, Potovanje po Italiji, Pričevanja, Filozofija, Media/Mente, Znanstveni dnevnik. Pozor na kritika Dnevnik Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, Progr. o šoli in delu Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.:Articolo 1 Nan.: I mostri Športno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok: Geo Nan.: Blue jeans Dnevnik, deželne vesti Srečanje županov evropskih glavnih mest Aktualna odd.: Tempo Reale (vodi M. Santoro) Dnevnik, deželne vesti Sport: IP v boksu Dnevnik, pregled tiska RETE 4 7.00 TV film: Mamma Lucia 7.30 13.30 14.00 14.15 17.10 18.00 20.00 20.30 22.30 23.00 Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.45 Valeria in Masimi-liano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.15 La forza deli’ amore, 16,15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme TV film: Un bambino di nome Gesti (It.-Nem. ’87) TV film: Troppo bello per essere vero (dram., ZDA ’89, i. P. Duffy) I Filmske novosti: Ciak | Film: Porca vacca (kom., It, ’82, i. R. Pozzetto), ! vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Glasba: Mina proti Batti-stiju (vodita Red Ronie, Alba Parietti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 6.30 11.30 12.25 13.00 13.30 15.00 16.15 18.30 19.00 20.30 22.30 23.00 23.40 0.40 1.40 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Nan.: VR Troopers Variete 'za najmlajše, vmes risanke Variete: Generazione X Nan.: Quelli della specia-le, 17.45 Prilili baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Young Guns 2 - La leggenda di Billy the Ki d (vestern, ZDA '90, E. Estevez, K. Sutherland) Aktualno. Queen Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Renegade Italija 1 šport Aktualno: Ciak # TELE 4 13.30 20.30 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Re deli’ arena, 22.05 Gospodarstvo (#) MONTECARLO 14.00 14.15 20.30 1.50 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Fermi tutti, comin-ciamo daccapo (glas.) Film: C'era una volta in America (dram., ’83) Variete: T.r.i.b.u. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Risanka: Pikijeve dogodivščine Dnevnik Prenos proslave ob 50-letnici Radia Trst A (ponovitev) reoRis s.N lopravila TV - VCR ' "antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon; (040) 214867 - 214871^ ® Koper Eurone>vs Piranski glasbeni večeri Vesolje je... Slovenski program, Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Alpe Jadran Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema TV dnevnik Euronevvs Slovenski program. Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavnoglasbena oddaja SLOVENIJA 1 Otroški program: Tillove dogodivščine Batman, 10. del ameriške nanizanke Starodavni vojščaki, 4. del am. dok. oddaje Po domače Poročila OCo kritike, pon. Skalagrig, pon. drame TV dnevnik 1 Otroški program: Živžav Samo za šalo, 1. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Umetniki za svet Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Moja najljubša teta, 2. del tv nadaljevanke Dokumentarije: Mož, ki je sanjal zvezde, 5. del Tednik Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče SR Poslovna borza Sova S Alfred Hitchcock vam predstavlja, 21. del serije B Načelnik Scali, 14. del ameriške nanizanke ST SLOVENIJA 2 12.50 13.00 16.10 16.40 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 21.05 22.15 23.05 Videostrani Euronevvs Tedenski izbor: Detektiva, 6., zadnji del angleške nanizanke Noro zaljubljena, 12. del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 13. del ameriške nanizanke Regionalni program Znanje za znanje Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Moški, ženske Umetniški večer: Portret Igorja Torkarja Podoba podobe Ciklus filmov bratov Ta-viani: Fiorile, italijanski film A KANALA 14.00 16.35 17.00 17.30 18.15 18.45 19.00 19.35 20.00 20.35 Novice Replika, ponovitev A-Shop Novice Spot tedna, A-Shop Dance Session, pon. LuC svetlobe, 577. del Generacija transforme-rjev, pon. 38. dela A-shop Pika na A Mladinski program Dežurna lekarna, 57. del španske serije Dvojno rezilo, ameriški film GEH53 Avstrija 1 Otroški program Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon. Vesoljska ladja Enterprise, pon. Nori mesec, kanadska melodrama Otroški program: Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Am dam des Tim in Stuppi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Worf in sin I Baywatch: Resnična pomoč Kdo je šel?, Stanovanje v Brooklynu Zlata dekleta: Junakova vrnitev Dr. Quinn: Dobra prijatelja Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Komisar Rex: Satanovo znamenje Kuharski mojstri Naravnost v Chicago, 6. del: Preteklost vsakega ulovi Kobra: Ujeta srca Čarovnice iz Bay Cova, ameriška tv srhljivka Rezija: Carl Schenkel Cas v sliki SP v rokometu (Z): četrtfinale Asfaltna džungla, ameriška kriminalka, 1950 Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji Raji živali EEMF Avstrija 2 Cas v sliki Schiejok, pon. Stric iz Amerike, nemška komedija, 1953 Premiere, avstrijska melodrama Cas v sliki Poročilo, pon. Zemlja in ljudje Golidi, i. del italijanske serije Umor, je napisala: Večno neizpolnjene želje Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Kadar glasba zaigra flBli Vera Srn Cas v sliki Šiling, gospodarska oddaja Literarni kvartet Po modro zastavo - petdeset let OZN Kultura Pogledi od strani Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci: 8.05 Dobrodošli: 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Četrtkov veCer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor: 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Igra; 13.05 Mehurčki; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne, informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.10 Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e V bello; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Modri val: 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15. 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga: 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 študentski pr. RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetnlški progr.. Radio študent 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: D1rty Tree; 20.00 Boss Hog; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure; Jani Kovačič!!! Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika: 8.10 Zdravje v rokah tretjepolčasnikov; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 1. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Cecilljanka '95; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: Zbor Vilnius iz Vilne v Litvi; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,. 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Rož -Podju-na-Zila. Tree ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Ciklonsko območje nad Sredozemljem se počasi polni. Z južnimi vetrovi v višinah še doteka nad naše kraje vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1030'cX^ (A, 1040. „ 6 S DUBLIN o 8/8 AMSTERDAM 0/2 —LONDONo____- o --------- oBRUSEU „PARIZ 0/ž DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.36 in zašlo ob 16.16. Dan bo dole 8 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 23.39 in zašla ob 11.37. Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrednost: PLIMOVANJE Danes: ob 2.22 najvisje 29 cm, ob 9.02 najnižje -4 cm, ob 13.06 najvisje 3 cm, ob 19.40 najnižje -26 cm. jutri: ob 3.27 najvisje 31 cm, ob 10.55 najnižje -13 cm, ob 15.32 najvisje -3 cm, ob 20.56 najnižje -19 cm. Ljubljana Figovec 13.12 povprečna 6.00-7.00 118 1 24-uma 315 Ljubljan Bežigrad 74 73 Celje 89 89 Veliki vrh 500 Hrastnik 55 , 62 350 mikrogramov/m' 700 mikrogramov/m* popoldne: Vremenska obremenitev bo postopoma oslabela in vremensko občutljivi ljudje bodo imeli zgolj manjše težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost in težave z zbranostjo. V0X POPULI Pozimi se počasi daleč pride, hitro pa v jarek. % t 8 Vsiljevati svojo voljo je nasilje, vsiljevati samega sebe je vrhunec nasilja. Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 8 do 16 vozlov SE 5 do 10 vozlov SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Spet kupil vse vstopnice za predstavo Fantom v operi NEW YORK - Ameriški milijarder Daniel Lehner je predvčerajšnjim vnovič kupil vseh 1609 vstopnic za predstavo Fantom v operi, ki jo uprizarjajo v newyorskem gledališču Majestic. Lehner se je 12. decembra leta 1988 med predstavo Fantom v operi zaljubil v neko dekle iz občinstva. Štiri leta ji je dvoril, 12. decembra leta 1992 je zaprosil za njeno roko, 12. decembra leta 1993 pa se je z Remy poročil. Od takrat vsako leto kupi vse vstopnice za predstavo 12. decembra in jih podari dobrodelnim ustanovam. V Ameriki je zastava manj pomembna kot svoboda i rj i • ; VVASHINGTON - Ameriški senat je predsinočnjim zavrnil popravek k ustavi, ki bi prepovedal sežiganje in žaljenje ameriške zastave, medtem ko je pred dnevi predstavniški dom ta popravek sprejel. Američani bodo tudi v prihodnje lahko sežigali zastavo, ker jim to dovoljuje prvi amandma ameriške ustave o svobodi političnega izražanja. V ZDA so že večkrat skušali sprejeti ta popravek, a so ga vedno zavrnili. Sežiganja ameriških zastav so se začela z vietnamsko vojno konec 60. let. Za vlado je alkohol zdravilo LONDON-Združenja za boj proti alkoholizmu in britanski zdravniki so jezni, ker je vlada pred božičnimi in novoletnimi prazniki svetovala državljanom, naj popijejo dvakmt toliko alkohola, kot so do zdaj svetovale oblasti. Po starem so trdili, da kot preventivo proti boleznim srca in ožilja ženske lahko na teden popijejo 14 malih vrčkov piva ali 14 kozarcev vina, moški pa 21 kozarcev. Sneg v Buffalu Za lažje odmetavanje snega so sl omislili ročni plug. Posnetek je iz Buffala (ZDA). (AP) Pasji božič LONDON - Britanske pse letos čaka bogat božič, saj bo kar 70 odstotkov psov pod božičnim drevescem našlo darilce. Lastniki psov so letos za pasja božična darila porabili 300 milijonov funtov, kar je deset odstotkov več kot lani. Statistični podatki ne navajajo, koliko so Britanci porabili za otroke. Umrl raztreseni pilot LOS ANGELES - V 88. letu starosti je v neki kalifornijski bolnišnici umrl veteran ameriškega vojnega letalstva Douglas Corrigan, bolj znan kot »Wrong-way« (zgrešena pot). Leta 1938 so mu namreč nadrejeni prepovedali, da bi iz New Yorka poletel v Dublin. Zadovoljiti bi se moral s kalifornijskim Long Be-achem. Po vzletu je zgrešil smer in 28 ur pozneje pristal v Dublinu. Po njegovem je do »malenkostne« napake prišlo, ker je »zmrznil« kompas. Globa zaradi imena K0BENHAVN - Neko trmasto Danko so včeraj obsodili na mesečno kazen 500 mark, če do 1. marca leta 1996 ne bo spremenila imena svojemu sinu. Zenska je namreč sinu dala ime Chri-stophphe, ker je hotela, da bi se razlikoval od drugih. Dvojni ph je popolnoma skregan z danskim pravopisom, tako da je ženska že od leta 1989 vsak mesec plačevala simbolično globo. Kuža - cvetlična umetnost Američana Jeffa Koonsa Sporni ameriški umetnik Jeff Koons je v Sydneyju izdelal novo umetnino (AP)