%#


Spominjam se modrine neba,
ko je še polno sijalo sonce z njega,
trat z nepreštevnimi ro`ami,
njiv, segajo~ih v nedogled,
vasi onkraj pšeni~ne bre`ine,
Krvavca in drugih vrhov v obdajajo~i sklenjenosti gora,
temnozelenega venca ob obrobju, kolikor dale~ so segle o~i.
Spominjam se svete tišine v naši hiši,
stari bolj od starega o~eta in stare mame,
konja, pluga in o~etovih zgaranih rok,
maminega ve~no prose~ega:
Nebeški O~e, daj nam kruha,
Mati Marija, daj nam mo~i, da zdr`imo vse to;
davke, rube`e in zavistne sosede,
ki so stegovali roke po naši posesti,
ko je o~eta zadela kap,
je morala mama prijeti za plug,
jaz sem bil veš~ vsaj vajeti,
po~asi, `ulj za `uljem, tudi košnje;
sestra je prijela za lonce,
brata sta se šla še ristanc.
Spominjam se svetih podob,
Srca Jezusovega v kotu, brle~e lu~ke nad njim,
angelskih krilatcev, kri`a in kropiv~ka,
kjer smo zajemali mo~,
ko smo šli na polje, na travnik, v gozd,
pozneje v svet,
povsod z bo`jim mirom in materinim kri`em,
zato nas še danes ni sram pokri`ati se kjerkoli,
re~i Bogu hvala, da smo;
brez njega ne bi pre`iveli
+,
&

'
#

 #
pa tudi brez matere ne,
neupogljive optimistke,
ki je vedno mesila kruh v upanju,
da bo Bog dal novega, ~etudi bo zmanjkalo moke, soli in vode,
ker je tako trdno verovala Vanj;
o~e malo manj,
vojna in pobijanje so naredili svoje.
Spominjam se tistih ve~erov,
ko sem bral za pe~jo,
mama za mizo,
knjigo za knjigo,
z jabolkom v roki in zagozdo kruha,
sredico sveta.
Z njima sem odkrival “tujo u~enost”;
o gorje, bolje, da bi ostal pri doma~i,
tisti iz logov Gori~ice,
bli`njega potoka Brnika in vsega, kar sem pretaknil,
tam je bilo ve~, kot so mi pozneje dale vse knjige:
narava v polnem razcvetu,
pa uni~enje tudi,
ko je padala to~a,
so posekali jelše,
so poglobili strugo,
so uni~ili, kar je bilo tako edinstveno,
za~rtano, kot sta hotela Bog in prosti tek vode.
Spominjam se naše kmetije,
sklenjene, kot je narekovala izkušnja,
od hiše do drvarnice,
vmes kleti, hlev, šupa in pod,
zraven še svinjaki in praši~ja kuhinja.
To je bilo naše kraljestvo na vzpetini na koncu vasi,
od koder smo zrli na vas kot zre pozorni o~e,
kdaj se bo vrnil sin;
vedno v skrbi, da se mu ni kaj hudega pripetilo,
'
#

	





in v zavesti skupaj moramo dr`ati, ~e ho~emo pre`iveti komunizem
in vse drugo, kar je upognilo nekdaj ponosne kmete,
da so pustili plug,
šli v tovarne,
so se dali prikleniti k strojem,
so jim ti odmerjali ~as,
so jim ti dajali kruh,
so jih ti po~asi usu`njili,
da so pozabili na zemljo,
od kod so,
kdo so
in kdo jih je varoval,
da so lahko pre`iveli;
odtlej jih je rde~kasti mo`ic s pipo v ustih
in njegov pajdaš, doma~i revolucionar.
Spominjam se,
kako smo jokali,
ko je šel teli~ek iz hleva na dr`avno posestvo,
ker nismo mogli pla~ati davka rde~im krvosesom,
ki so hoteli vedno ve~,
za nas sta bila dobra mleko in kruh,
ob njih smo zrasli in pre`iveli.
Spominjam se šole,
ustrašil sem se je,
še bolj u~iteljice,
ko sem ju prvi~ zagledal,
sem vedel: Tu ne bo tako kot doma.
In res ni bilo.
Tudi v cerkvi ne,
a bi moralo biti,
vsaj mama me je u~ila tako:
Glej, da boš priden.
A ni dosti pomagalo,
bolje bi se obnesla porednost,
'
#

 #
ali kako bi temu rekel;
nikdar se nisem dobro znašel drugje,
le v knjigah sem našel tola`bo
in ob potoku,
ki ni nehal šumljati `alostink za menoj
in obetov,
jutri bo bolje,
tudi jaz moram premagati toliko ovir,
da priklokotam do vaše vasi.
Danes je le še motna kloaka.
Spominjam se vsega, kar sem sanjal, upal, v mislih gradil.
Sedaj je vse druga~e.
Veliko sem poskušal,
malo dokon~al,
marsikje omagal, ko ne bi smel ali nisem ve~ mogel naprej,
eno pa je gotovo:
Dom je le eden,
imel sem ga,
še vedno ga nosim v srcu,
`ivim, kar sem odnesel iz njega,
trpim, kar sem pozabil ali se pregrešil,
trdno pa upam,
da bom našel nov dom,
ko ga bom vreden,
in v njem vse to, kar sem imel v prvem domu,
in si `elel v drugem,
stavbi mojega bivanja in prizadevanja:
biti doma~ v vsakršnem domu,
kjer so doma ljubezen, zvestoba in spoštovanje,
delo, plemenita misel in cilj –
Ve~ni dom.
'
#

	





&

Spodmaknil sem lestev svojim sanjam,
kaj bi me še naprej plašile,
`e tako preve~ trpim.
Iztrgal sem korenine iz zemlje,
kjer sem bil vsajen,
nikdar se nisem ~util doma.
Izgrizel sem si srce iz nedrij `enske,
tam ni moj tabernakelj,
zanjo in za Boga ne more biti obenem.
Odšel bom v pustinjo,
da si pre~istim duha,
napijem kameljega mleka,
po`enem kri po vodeni~nih `ilah,
presko~im vse jarke jerihonske.
Ni~ me ne more ustaviti do mojega Jordana!
'
#


 #
(
#

Rad imam de`evna jutra,
ko kaplje polzijo po licih, dlaneh,
se nebo izliva na zemljo,
da jo oplodi za nov sad,
tistega, ki ga ne moreta dati ne nebo in ne ~lovek,
ampak le On,
od katerega je vse:
zemlja in ~lovek,
oblaki in de`,
kaplje na mojih licih, dlaneh,
solze sre~e v mojih o~eh,
da smem u`iti vse to,
se umiti v rosi
in biti o~iš~en,
se prikloniti pred Tabo
in dvigniti v hvalnico,
v en sam slavospev veselja nad tvojo dobroto
in mojo majhnostjo,
a vendar veliko v Tebi,
Gospod.
'
#

	





)


#

Jesen je.
Iz zlata in dragih kamnov.
Iz drobirja spominjanja
in bisernic darovanja
za jutri, pojutrišnjem,
ker dobro veš, da je ostalo le še malo mo~i,
toliko, da zmoreš prete~i še ta dan s son~nim `arkom vred,
tistih nekaj metrov ~ez jaso,
kjer se vsaj malo nagledaš svetlobe,
nau`iješ razgleda
in napiješ iz naj~istejšega vira,
da si zmoreš pogledati v o~i in si re~i:
Do sem sem prišel,
naprej bodo drugi.
Tu mi je dobro.
Tukaj bom legel, zaspal.
Pod krošnjo najvišjega drevesa,
na koreninah macesna
in zrl tja gor,
v vrhove vrhov,
kjer se resni~nost in sanje spojijo v en sam slavospev vsemu,
od zornic prvega dne do ve~ernic poslednjega,
ko ne bo ve~ mogo~e ni~esar spremeniti,
le še roko iztegniti,
besedo izre~i,
pogled usmeriti tja,
od koder si prišel
in greš nazaj.
Zares domov.
'
#

 #
%
Je le prehod?
Onkraj biti?
Onkraj vsega, kar je
in kar ni?
Tja, kjer ni ve~ spomina,
ne bolesti,
tudi ~asa ne,
ena sama bla`enost zavesti:
sedaj sem to, kar sem vedno `elel biti.
Odrešen vsega.
Tistih muk,
ko nisem vedel,
ali sem še ~lovek
ali le podoba tega,
kar bi moral biti.
'
#

	








Biti druga~en,
drug ~lovek,
z novimi o~mi in pogledom,
ki meri tja, kjer še nikoli ni bil in tudi ne bo,
takšen, kakršen je in bi rad bil,
da bi lahko vse spremenil,
kot Bog,
ustvaril bit iz nebiti,
`elji dal krila,
misli obliko,
hotenju vsebino,
vsemu pa `ar in te`iš~e:
biti ve~, kot je mogo~e
od tega, kar sem,
do onega, kar nikoli ne bom.
Preve~ me je vmes.
'
#

 #
)

*

Jutri boš `ivel.
danes na obroke,
v~eraj po kosih,
ni~ bolje od cigana.
Zakaj pa bi?
Cigan je sveta vladar.
Sam si meri daljavo dneva.
Jutro po metanju mre`e za soncem –
manj ga ulovi, ljubše mu je,
ve~er po ulovljenih `arkih,
da si bo z njimi postlal le`iš~e,
da se bo njena bronasta polt svetila vsa zlata.
V dolinah bo zadišalo po mirti, soli in so~ivju,
v višavah pa bo pravi vihar,
preplah, ko ne bo mogo~e nikamor uiti,
si niti za trenutek odpo~iti,
morje se bo šele dobro razpenilo.
Jutro bo dalo zmagovalca.
Ulov v mre`i ga bo razkril,
~e boš pre`ivel to stihijo.
'
#

	





!+
#

,
^rnina.
Kot da bi bil poslednji dan.
Pa ni.
^e Bog da, jih bo še mnogo pred tem.
Mnogo prilo`nosti, da bi bil boljši, kot sem.
Ali to zmorem?
Zmorem z Gospodom.
Samo z njim.
Sam zase ne.
Sem preslaboten.
Prešibak, da bi predrl to ~rnino, ki me oklepa.
Premajhen, da bi se dvignil nad oblake, ki me pritiskajo k zemlji.
Preslaboten, da bi zmogel iz samega sebe narediti velikega.
Gospod, Ti to zmoreš.
Ti, ki si pretrgal zastor v templju na dvoje
in dal s tem znamenje:
Smrt bo še vedno, ker meje morajo biti,
nato pa ve~no `ivljenje za tiste, ki jim pripada –
Bo`je sinove in h~ere.
Posvojence Bo`je dobrote in velike obdarovance.
Trosilce svetlobe v dnevih teme.
Iskalce biserov v nepredirnih morjih ~loveške nesre~e,
oznanjevalce tola`ilnega upanja:
Gospod je tu.
Zate in zame
in za vse tiste, ki so vstali pravo~asno,
pri`gali svetilke in mu šli naproti,
ne da bi vprašali, kam in kako.
Vedeli so: Gospod jih bo pripeljal na pravi kraj,
k naj~istejšemu izviru resnice,
k najglobljemu tolmunu potešitve,
na najvišjo goro z veli~astnim razgledom po Bo`jem svetovju –
ko bo ~loveško za njimi.
'
#

 #
-#
Raztegni prostor,
~e moreš ujeti duha in telo obenem,
zagrabiti padajo~i utrinek vesolja,
izgubljen med nebom in zemljo,
ko iš~e, ~esa bi se oprijel:
zares trdnega,
zares trajnega,
zares bivanjskega.
Kako naj te ujamem,
toliko je mo`nosti, da se mi izgubiš izpred o~i,
najdeš drugo pot,
mi nazadnje spolziš med dlanmi,
ko sem te `e dr`al,
tvoje krhko telo
in tvojo pripravljenost biti moja,
sprejeti to, kar sem,
in jaz, kar naj bi bila ti.
Pa nisva.
Ne bova.
No~eva biti.
Duša, raduj se!
Zapoj, razveseli Novorojenega!
'
#