Poštnina plačana v gotovini Leto LX V Ljubljani, v nedeljo 3. julija 1932 Štev. 140 Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/IIf VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54') za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništva: dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Načelna borba v Nemčiji Ni več nobenega dvoma, da je Schliecher-Pape-nov kabinet v Nemčiji zamišljen le kot predhodnik bodočega Hitlerjevega režima. V podkrepitev te trditve nam ni treba iskati za golimi domnevami ali zgolj teoretičnimi indicijami. Papenova vlada je sama poskrbela, da nihče več ne more dvomiti, da stoji za njo Hitler. Eden poglavitnih znakov so poskusi političnega centralizma, ki so se v kratki dobi, odkar je BrUning odstopil, v tako grobih oblikah ponovili, da so se resno vznemirile vse nemške dežele. Centralistična ureditev države v fašistični hi-tlerjanski ideologiji ne pomenja nekaj drugovrstnega, temveč tvori njeno bistveno osnovo. Kot primerek tega mišljenja more služiti že organizacija Hitlerjeve stranke, ki je absolutno centralistično urejena. »Stranka sem jaz,< je kot priča pred mo-nakovskim sodiščem izpovedal Adolf Hitler 9. junija 1932. Ne pokrajinski in niti ne vsedržavni delegati nimajo pravice, da bi določevali poslanske in ministrske kandidate. Hitler osebno zapoveduje in določuje osebe, ki si jih je sam izvolil. Vsa povelja in navodila za celo stranko se izdajajo v Rjavi hiši v Monakovem. V stranki je samo ena glava in to je Hitler. Togi centralizem v nemški fašistični stranki jasno ponazoruje njihovo državno politično nazi-ranje. Hitlerjeva stranka je absolutna nasprotnica vsakega resničnega parlamentarizma, vsake resnične demokracije in katerihkoli samoupravnih pravic. Nasprotno pa je prvoboriteljica za »totalno državo«, ki ima vse v roki, ki vse nadzoruje in ima povsod svoje prste zraven. Bori se za državno obliko, v kateri posameznik, pa tudi posamezne dežele nič ne pomenijo. Torej politični socializem kakor v Rusiji, le da z nacionalno predznačko kakor v fašistični Italiji. Hitlerjanstvo ni od fašizma opičje posnelo uniforme, pozdrava, strogo vojaške organizacije in oboževanja voditelja, ampak tudi ostalo ideologijo. Ima n. pr. v svojem programu predviden centralni parlament, ki naj pa v resnici ne bo ljudsko zastopstvo v demokratičnem smislu, ampak le neke vrste glasovalna mašina oziroma posvetovalni organ 6tranke, kakor je to slučaj v Italiji ali pa v boljševiški Rusiji. Tudi v Rusiji ni »Svet ljudskih komisarjev« odolčujoč politični faktor, temveč le komedija in parada za nepoučeno ljudstvo. Devetčlanski strankarski »Politbiiro« je tisti, ki vodi in vlada sovjetsko Rusijo po željah in smernicah rdečega diktatorja Stalina. Nič manj kot to je tudi Hitlerjev ideal, ki naj mu omogoči, da bo čez čas istotako, kakor pravi danes: stranka sem jaz, — mogel reči: država sem jaz! V teh svojih državno-absolutističnih in diktatorskih stremljenjih pa vidi Adolf Hitler največjo oviro in zapreko v katolicizmu. Pred vsem radi tega, ker katoliška Cerkev ni in ne more biti državna ter nacionalno omejena, temveč je univerzalna ter se upira vsakemu zasužnjenju ali političnemu izrabljanju od strani države, Hitlerjeva absolutistična država pa hoče v sebi absorbirati vse sile. Odtod borba proti katolicizmu, škofom in duhovnikom. Odtod na politični in parlamentarni po-zovnici ogorčen boj proti centrumu oz. Bav. ljudski stranki, ki je mnogo bolj brezobziren kakor proti socialni demokraciji. Ti dve politični stranki sta namreč v nemškem narodu veliki organizirani sili, ki v politični areni čuvata človečanske pravice po-edinca kakor katoliške cerkve v Nemčiji in se upirala krivičnemu državnemu nasilju. Da pa sta ravno radi tega eminentno državotvorni in pozitivni. je dokazal Bruning s svojim dveletnim kan-clerstvom, ko so mu hote ali nehote tudi politični nasprotniki morali izrekati priznanje. V katolicizmu zre hitlerjanstvo svojega nasprotnika tudi radi tega, ker katoliško družabno pojmovanje načeloma obsoja vsak državni absolutizem. Katolištvo čuva osnovne pravice posameznika in družine in poudarja organsko socialno življenje družabnih in gospodarskih slojev. Socialna okrožnica Pija XI. »Quadragesimo anno« razlaga, v kako veliko škodo države same se je zgodilo, »da je izgubila socialno obliko vladavine in prevzela vs atista bremena, katera so nosile poprej razne, sedaj zatrte organizacije, tako da zasiplje in tlači državo skoraj neskončno nalog in poslov«. Papež obnavlja v svoji okrožnici, ki naj bo katoličanom smernica pri njihovem javnem delu, nepremakljivo in neizpremenljivo načelo socialne filozofije, namreč: »Kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in delavnostjo, tako je nepravično, povzroča veliko škodo in moti pravi red, če se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi; zakaj država mora po svoji moči in naravi udom socialnega organizma 6 svoio dejavnostjo dajati oporo, nikdar pa ne sme le-teh vase podvzemati in uničevati.« Krščanstvu torej lebdi pred očmi gotov hierarhični red — ako se smemo tako izraziti —, med raznimi socialnimi in političnimi ustanovami, v katerem prevzemajo višje oblasti za gospodarsko reorganizacijo Evrope«, kakor da bi sn razveljavile one točke mirovne pogodbe, ki držijo Nemčijo v vojaškem oziru v šahu. Poljska naj ho pomirjena. Zelo se zaradi poteka lozanskih razgovorov vznemirja poljsko javno mnenje. Desničarska »Ga-zeta Warsza\vska« jo bila celo zaplenjena, ker jo preveč napadla Pilsudskega, češ da premalo brani Poljsko pred nemškim napadom. Toda tudi oficiozna »Gazcta Poiskat energično protestira proti temu, da bi se Nemčija osvobodila spon versaillske mirovne pogodbe, ker bi so v tem slučaju obstoječi politični red Evrope spremenil v kaos. Poljaki se tudi bojijo, da ne bi Francija na kakršenkoli že način favorizirala nemških teženj po odpravi poljskega koridorja. Herriot so je zaradi tega čutil prisiljenega, da te poljske strahove razprši. Energično jo izjavil poljskim žurnalistom v Lozani: »Moreni popolnoma zagotoviti poljski tisk, da se v razgovorih z Nemčijo nihče ni niti z eno samo besedo dotaknil kateregakoli vprašanja, ki bi moglo biti v škodo naših prijateljev in zaveznikov.« Dr. Srskic sestavil novo vlado Belgrad, 1. jul. 1. Nocoj je bila zaprisežena nova vlada, ki je sestavljena, kot sledi: predsednik vlade: dr. Milan Srskič; zunanji minister: dr. Jevtič; notranji minister: Zika Lazič; pravosodni minister: dr. Ilija Šumenkovič; minister za prosveto: dr. Kojič; minister za trgovino in industrijo: Ivan Mo-horič; minister za kmetijstvo: Juraj Dcmetrovič; minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Pucelj; minister za promet: ing. Lazar Radivojevič', minister za javna dela: dr. Srkuij; minister za gozdove in rudnike: V. Pogačnik; minister za fizično vzgojo: dr. Kraljevič; finančni minister: dr. Gjorgjevič; minister za vojno in mornarico arm. gen. Dragomir Z. Stojanovič. ministri brez portfelja: dr. Albert Kramer, Boža Maksimovič in dr. Ilandija Karamchmedo-vič. Češkoslovaški komunisti in sokoli Viharen pretep v zbornici Praga, 2. jul. Snoči je prišlo v poslanski zbornici do hudega spopada med agrarci in narodnimi socialisti na eni strani in komunisti na drugi. Povod za to so dali sramotilni klici, ki so padli iz vrst komunistov na sokole. Narodna demokrata poslanca Spaček in Hodač sta ostro nastopila proti komunistom. Dr. Černy je protestiral v imenu agrarcev, češ, da se sokoli nahajajo pod varstvom narodne solidarnosti in da nima nikdo pravice sramotiti jih. Tedaj so zagnali komunistični poslanci strahovit Završniško in velenjsko omrežje zvezano Ljubljana, 2. julija. Danes opoldne je bila priključena transformatorska postaja pri Naklem in je bilo s tem zvezano velenjsko in završniško električno omrežje. — Od opoldne je završniški tok tudi že v Ljubljani in nocoj gore na kolodvoru luči od završniškega toka. Istotako napaja Završnica tudi omrežje v Domžalah in vse kraje med Trzinom in Kranjem. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z južnimi vetrovi, temperature bodo še vedno visoke, i vreme se bo poslabšalo. centralizma upala dobiti odločujočo besedo v vodstvu državnih poslov. Sedaj se je oklenila hitler-jevcev in z istim ciljem podpira njihovo gibanje. Poleg kulturnega odpora pa se vedno ostreje pojavlja tudi politična reakcija proti prusovskemu centralizmu, ki ga propagira Hitler. Bavarski lev se je že prebudil in se kaj malo meni za očitke separatizma in protidržavnosti, s katerimi ga obsipa Hitlerjevo časopisje. Za Bavarsko prihajajo tudi druge zvezne države, kakor Radenska in Wiirt-temberška, katerih tudi ni volja, da so odrečejo svojemu položaju v državi. Spričo ogromnih tež-koč, v katerih se nahaja Nemčija, bi se zdelo, da je kulturni boj in pa notranje političen državni spor zadnje, kar bi si nemški narod v sedanjem trenutku mogel privoščiti. Hitler se sicer kaj rad proglaša za največjega patriota, a utegne s sv ;jini političnim podjetjem Nemčijo upropastiti. Da se nemški katoličani zavedaio dalekosežnostj vsilje- nega jim boja, odseva iz vsega njihovega časopisja. Že sedaj je očividno, da se bodo borili, kakor se bori le tisli, ki brani svoje bitne pravice. R. M. Volkszeitung n. pr. piše: »Javno izpovemo, da bomo vodili boj proti krivičnim zahtevam ne le v kulturno-političnih vprašanjih, temveč na vseh poljih, kjer država preko svoje kompetence stremi po lolalileli in omnipotenci. Našemu katoliškemu narodnemu delu leži demokratičnost v krvi. Demokratičnost ne kakor državno gospodslvo mas, temveč. v smislu ljudskih svoboščin napram državi in kol politična samovlada ljudskega življenja. Zato smo v načelni opoziciji proti onim pokrajinam, ki niso nikdar poznale naroda kol samostojne politične sile, ampak se morajo za svoj položaj zahvaliti državi in le z državno silo skušajo poslati narod. Najmanj pa se bomo dali z očitki nedržav-uosti in separatizma podredili kakršnemukoli državnemu kolektivu.« drin. hrup. Opsovali so posebno kmetijca Mašato in nato še druge poslance vladne koalicije. Nato so se spopadli narodni socialisti in komunisti, posebno poslanec Zeminova in komunistka Cižimska sta si skočila v lase. , Njima so priskočili na pomoč poslanci iz obeh taborov. Predsednik je prekinil sejo in izključil od sej komuniste Čižimsko, Štetka in Svobodo. Toda poslanci se niso dosti zmenili za predsednikove ukaze in borba je trajala dalje. Med pretepom ni bilo v dvorani poslancev katoliško ljudske stranke in socialistične stranke. Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je zbornica odobrila sklep, da se omenjenim trem komunistom za en mesec odtegnejo dnevnice. Tedaj se je dvignil komunist Slivvka in pričel grdo sramotiti sokole. V dvorani je nastal zopet hrup in predsednik je morn' zopet prekiniti sejo. Po ponovni otvoritvi seje j - poslanec Mašata proglasil sokolske tekme za slovesnost vsega naroda. "Dobro ohranjeno je -perilo! "-seveda če je oprano z Gazelo ! TERPENT1N0V0-MIL0 GAZELA pere res lep<> belo Fricdrich Miukermanns RadihaUzem ali ahtivizem Nekaj novega, velikega. osvobojujočogn sili na dan skozi \so stisko, krize in obup. To čutimo v Nemčiji kakor po vsem svetu. Neka sveta nestrpnost se je polastila vseli sil. ki to novo \ sebi Čutijo in \ vedno določnejših likih \ idijo vstajali i/ teme. Te po svoji naravi mladostne sile ne morejo več strpeti in bi najraje isp staro, vse, kur je slabega na svetu, zrušilo v prah. zatrlo z ognjeni i" mečem in kar če/ noč, liki čarodeji, uveljavile novo. Jasno je. ila teh ljudi ni mogoče pomiriti z ukazi: Mirujte! /držite! Žvečite!« kakor v bln/enih \ojnih dneh. Edino z enim geslom utegnemo še zajeti njihovo dušo: aktivizem! V/lic vsem mogočim volitvam, ki smo jih že doživeli, stojimo še vedno pred to edino volitvijo: Radikali/.em ali aktivizem. Zelo potrebno je. da to nnglnsimo in tako ustvarimo jasne razmere. Tistim, ki mislijo, da je mogoče odoleti vsem zahtevam novega časa samo z modrim, prezirljivim smehljajem. / jadiko->nujem nad odtegljaji plač tistim, ki še prav nič ne vedo. kaj je pomanjkanje — moramo čisto odločno povedati, da je njihov čas minul. kur danes pretresa trhlo tramovjo, ni nikak običajen pomladni vihar, ki vrši skozi mladi gozd. marveč nekaj čisto drugega. Če bi bili to preje doumeli in zastavili z našim nktivi/mom, bi bilo danes nemarada manj radikalizma. V čem se razlikujeta radikali/cm in aktivizem? Rndikalizem ostaja pri nazorih in bojih. ki Izvirajo iz čustvu, ki nekako magično znbleste in omamijo, ki utegnejo včasih raz->iti orjaško dinamiko, ki so pa kljub temu podobni silnemu zublju goreče slame, po katerem ne ostane niti prida pepela. Aktivizem pa prihaja nasprotno i/ globljih plasti človeške notranjosti. To je ogenj, ki se hrani s spoznanjem. To je dejanje človeka, ki se jo notranjo izpremenil in stopa sedaj krepko in mirno po novi poti. Ta aktivizem se nam v najčistejši oblikj kaže pri tistih, ki so bili kakor Ignacij Lojolski svetni vitezi, pn so naenkrat spoznali, kaj jo božje vitešt\o. Ni je bilo več silo na svetu, ki bi so bila mogla ustavljati viharnemu koraku takih junakov. Ljudi, katerim so jo enako zgodilo v naših dneh. imenujemo aktiviste. Mi nam niso velike papeško onoikliko zadnjih let nanovo podarile prečudnih spoznanj? Ali so niso \sc porodile iz globokega Madjarska v obupnem položaja Na Madiarskcm bi vsi radi moratorij — Vladna kriza samo odložena — Volitve v jeseni Budimpešta, 1. julija. S svojo ostavko, ki je regent Horthv ni hotel sprejeti, si je Karolyijeva vlada zagotovila življenje do jeseni. Horthy je izrazil Karolvjju polno zaupanje in ga prosil, naj v interesu države še nadalje ostane na svojem mestu. Značilno je. da so vse opozicijske stranke razen socialnih demokratov revidirale sklep, da ne bodo odposlale svojih predstavnikov v parlamentarni odbor triintridesetih. ki je bi! postavljen zato, da reši poglavitna finančna vprašanja in spravi proračun v ravnotežje; te opozicijske stranke se bodo sedaj vrnilo v odbor. Položaj Karolvijeve vlade se je v toliko utrdil, v kolikor se je opozicija agrarnega krila stranke edinstva ublažila, ko je vlada izpolnila zahteve, ki so jih stavili mali kmetje. Tako je zopet uvedla takozvano boloto na žito. s katero so je cena moke na domačem trgu umetno dvignila, znižala jo diskontu«) mero iu proglasila I mesečni moratorij za kmetske dolgove. Ako se bodo kmetije! s temi ukrepi zadovoljili in ako jih bo mogla vlada obdržati v veljavi, potem se Karolyiju ni bati odpora iz vrst lastne stranke. Odgovoriti na to vprašanje ni lahko, saj so so li. pr. po uvedbi 1 mesečnega moratorija za kmet-sko dolgove, ki je stopil v veljavo včeraj, takoj oglasili trgovci, ki zahtevajo, da se uvede moratorij tudi zanje ali pa. da so takoj prekliče moratorij za kmetske dolgove. Ker je gotovo, da ne bo trajal kmetski moratorij samo 4 mesece in da se bo podaljšal, grozi vsemu trgovstvu polom. Posledice tega moratorija se ne dajo omejiti. Predsednik zveze mndjarskih trgovcev Pavel Sandor je ministrskega predsednika opozoril, da bo moralo na tisoče trgovcev napovedati stečaj, ker ne morejo iztirjatl svojih terjatev od kmetov. Grof Ka-rolvi je trgovcem obljubil, da bo s finančnim ministrom proučil položaj. Zanimivo je. da so se oglasili tudi uradniki in da tudi oni zahtevajo moratorij za svojo dolgove! Karolyija čakajo po vsem tem še hudi dnevi, ker se mu doslej niti zdaleč doslej ni posrečilo rešiti osnovnih problemov, ki danes tarejo Mad-jarsko, to je vprašanje ublaženja gospodarsko krize in vprašanje političnega režima. Karolyi bi moral dvigniti proizvodnjo kmetijskih pridelkov do neverjetno višine, da bi Madjarska lahko plačevala anuitete za svoje inozemske dolgove, ali vsaj obresti. Inozemski dolgovi Madjarske znašajo okoli 4 milijarde pengov, od teh odpade 1542 milijonov na državo. Obresti za te dolgove znašajo letno 800 milijonov pengov. Izvoza ni mogoče dvigniti, ker se inozemstvo brani žita. Na drugi strani vlada še podpira pridelovanje pšenice, ker je z uvedbo bolele pridelovalcem žita zagotovila visok o ceno. S tem je vlada preprečila naravni razvoj, t. j. naravni preokret v poljedelstvu, da bi se namreč madjarski kmet vrgel tudi na druge panoge poljedelstva in bi deloma opustil pridelovanje žita. Ker ni verjetno, da bi Madjarska mogla še nadalje plačevati obresti t* svoje dolgove, pričakujejo proglasitev moratorija tudi 7,a zasebne dolgove. Vlada se v tem pogledu še pognja z inozemskimi upniki. <» položaju trgovstva govorijo dovolj jasno številke o stečajih. V času od julija 1031 do fe- Mednarodna finančna komisija n • • umevanja za sedanjost in bodočnost? Ali no vidimo, kako se za vsako visoko dviguje tihi Vatikan, odkoder so ozira po vsem svetu Petrov naslednik iu iz višav prejemu vizijo, ki znova kaže Kristusa kakor Kralja stvarstva? Javno življenje moramo znova osvojiti za krščanstvo, človeški rod je treba zopet /gradili na božjem redu. stisko zemlje moramo-po milosti i/, nebes izpremeniti v nov blagoslov. To jo silna naloga, misel, ki v srcih užign ogenj, obuja borce, novo mladino, lepšo dobo. Kdor jo enkrat to misel doumel, od tega zbeži pokoj poprečnega meščana. Ta neprestano preudnrja, kaj bi mogel na svojem mostu in v s\oji brezposelnosti storiti celo /.a Boga samega. Odpove se vsem mogočim ozirom nasproti ljudem in ljubim navadam. Zraven jo, kjer govoro o M'I i kili vprašanjih časa. Po \soli listih zasleduje napredek tega novega. V s\oti omami objema milijone, ki jih niti uo po/na od obličja do obličja, o katerih pn ve, dn so zbirajo pod enako zastavo. Časopise natanko |H>/na. najdeš ga na \olivnih shodih. Nanj jo mogoče računati pri vsakem dolu /n celoto. Rad opravlja mniijšu dola. ker lijo nanj oils\it velike idoje. Oh sobi nastanejo okrog njega krogi, ki čuvajo sveti ogenj. Po dnevnem > r-vežu pa se zateka k svojemu Bogu, so mu zahvaljuje za lepoto njegovega kraljestva in pričakuje novega jutra kakor prekrasno narava. kateri jo vsak dan neprimerljiv praznik. Ta aktivizem raste od zunaj navzven. V bistvu ni nič drugega kakor ob sobi umevna delavnost v Kristusu prerojenega človeka. Vse pričakuje od svojega dola. dobro vedoč, da vlada nad vsem božja Previdnost iu dn so \es nemir tekočega dno vodno zopet pogreza v veliki mir večnosti. Za bodočo boje v Nemčiji vemo, dn so ob tej svetovni uri komaj kako razlike v politiki. gospodarst vii, umetnosti in veri. Vse je namreč potopljeno v večnostna vprašanja in na vseh področjih gre za poslednje metafizične odločitve. Ali > priprostih besedah: Gre za to, ali bo katoliško ljudstvo v Nemčiji iu z njim celokupno krščanstvo svoj življenjski prostor ohranilo in obdržalo s\oj položaj za celoto? Ali pa se bo vsa nesreča zadnjih let dopolnila v tragični usodi, ki preti po rndikolizmu. Potom bo božji zinisol v svetovnem dogajanju zn čas otemnel prod človeškim nezinislom. To je volitev, ki nam jo odločiti. bruarja 1032 je bilo proglašenih 247G stečajev, v istem času prejšnjega leta samo 1470. Kredita' si ni mogoče nabaviti za nobeno ceno, vloge pri bankah in v posojilnicah stalno padajo, na drugi strani se je množina inozemskega denarja zmanjkala za 20%. Najhujše je vprašanje zaupanja, ki je brezdvomno v zvezi s političnim položajem države. Že v sami stranki edinstva se vršijo neprestani boji med posameznimi socialnimi razredi, ki so v njej organizirani. Stranka nosi lepo Ime stranke edinstva, v resnici pa je na znotraj silno trhla. V njej so organizirani stanovi z nasprotujočimi si interesi, tako veleposestniki in mali kmetje, velekapitalisti in industrijski trusti kakor tudi mali obrtniki. Te skupine so med salio v večnem boju, posebno danes, ko so na dnevnem redu gospodarska vprašanja, ki zadenejo v živo vsako posamezno skupino. Koristi veleposestnikov ni mogoče spraviti v sklad s koristmi mladega kmetu, kakor tudi ne koristi veleindustrijca z malim obrtnikom. V stranko je bilo nametano vse, kar je upalo, da bo imelo koristi od režima. Vprašanje političnega režima bi ne bilo tako , težko, ako bi se Karolyi in Bethlen odločila za ! temeljito volivno reformo. Opozicija odločno za-I liteva odpravo javnega glasovanja, da bo tako lahko vsakemu Madjaru dana možnost, da brez 'strahu pred represalijami izrazi svoje mnenje. Karolvi je moral sam priznati, da je sedanji sistem javnega glasovanja nevzdržen, in je ob-: ljubil, da bo »razširili tajno volivno pravico. Se-I danja vlada bi rada uvedla kombiniran sislem med I javnim in tajnim glasovanjem, da bi vsaj za silo j skrpucala moderen : volilni red. Veleposestniki odločno vztrajajo pri javnem glasovanju, da bi še nadalje lahko kontrolirali svoje delavce iu najemnike ter jih obdržali v polni odvisnosti. Opozicija zahteva uvedbo popolnega tajnega glasovanja in je prepričana, da bo prej ali slej tudi zmagala. Karolyijeva vlada bo morala to vprašanje rešiti do jeseni, ker se za jesen napovedujejo nove volitve. Kongres zdravnikov Belgrad. 2. julija. AA. Kongres jugoslovanskega zdravniškega društva se bo vršil letos dne 25., 26. in 27. septembra v Belgradu. Razpravljal bo v glavnem o reformi medicinskega študija, o zdravljenju našega prebivalstva, o terapevtski vrednosti nabili kopališč ter gospodarski reorganizaciji naših zdravnikov. Lazič aretiran Belgrad, I. julija. I. Bivši narodni poslanec \<>.ji-la\ Lazič,- ki jc glavni krivec dogodkov nn I bu, jo bil danes \ okolici Obrciiovca nro-tiran in i/ročen sodnim oblastem. Canhov upokojen Belgrad, I. julija. I. Iz Sofijo poročajo, P.ukareStu, se je v javnem mnenju kakor tudi v večernih listih dvignilo velikansko ogm-" -nje oroti prejšnji vladi, ki je s svojim »lablni gospodarstvom povzročila, da je prišlo do sim-inolne komisije tujcev, ki so prišli pomagat z inozemstva Romuniji v skrajni sili, ker ona sama no razpolaga z možmi, ki bi lahko državo rešili propada, v katerega jo je vrgla diktatura profesorja Jorge. Nekateri listi skušajo prikriti to ogorčenje javnega mnenja, češ dn prihajajo ti inozemski finančni eksperti v Romunijo predvsem radi lega, ker jih interesira usoda inozemskega kapitala, ki je bil v zadnjih letih investiran v Romuniji. Ti eksperti nočejo spraviti romunske države pod Drava terja žrtve Maribor. 2. julija. V kratkem razdobju je Drava zahtevala letos že drugo smrtno žrtev. Narastla in mrzla reka je kopalcem skrajno nevarna, kar Mariborčani premalo vpoštevajo in v vročih dneh kar oblegajo oba bregova Drave. Tudi danes popoldne je bilo v Dravi zelo živahno. Večje gruče mladine so se kopale zlasti na pristanu med gostilno 'Benetke« in KUferjevim kopališčem. Med mladino je bil tudi mizarski učenec Ivan Vollmajer od Sv. Duha nad Mariborom. Vollmajer jo bil znan kot dober pla-vač. Okrog 6 popoldne je skočil v reko ter zaplaval mimo gostilne -Benetke :. Tik za gostilno, ki sega čisto v reko, je nevaren vrtinec, v katerega je plavalec zašel, ko je hotel splavati na breg. Vrtinec ga je, zasukal ter vlekel pod vodo, da je pričel preplašen kričali na pomoč, pri čemer mu jo prišla voda v sapnik. To je bila za njega poguba. V tem trenotku mu je priskočil na pomoč pekovski pomočnik Spanner, ki se je kopal v bližini, ter je že prijel potapljajočega za lase, ko je tudi njega zgrabil vrtinec ter ga vlekel na dno. V borbi za lastno življenje je moral izpustiti s smrtjo se borečega fanta ter je komaj še sam dosegel breg. Takoj za njim je skočil kar v obleki v vodo znani plavalec Dabringer, ki pa ni mogel nič več najti utopljencu. Med tem se je nabralo na bregu razburjeno občinstvo in nekaj reševalcev je skočilo v čolne ter preiskovalo vse nabrežje od gostilne do mesta z drogovi in kavlji, utopljenca pa niso našli. Drava je tudi to svojo žrtev odnesla ter jo bo naplavila kje daleč v spodnjem toku. Bolgari poraziti tudi Grke Belgrad. 1. julija. 1. Bolgarija—Turčija 2 : 0 (0 :0). Na predzadnji tekmi so Bolgari premagali Grke ter si s tem priborili za to leto balkanski pokal. Bolgari so zmagali pri vseh tekmah, in sicer z Romunijo z 2 :0, z Jugoslavijo 3:2 in z Grčijo 2 :0. Zmago so, odkrilo povedano, tudi zaslužili, saj so pokazali toliko požrtvovalnosti in dobre volje kot nobena druga nogometna ekipa. Današnja nogometna tekma je bila s športnega stališča zelo lepa. Dobro so igrali tako Grki kakor tudi Bolgari. Zlasti Grki so [»kazali lepo igro, vendar pa so imeli smolo pred vrati nasprotnika, ker so imeli slabe strelce, ki so tudi krivi njihovega poraza. Bolgari so se že vnaprej zavedali zmage ter so zlasti v prvem polčasu igrali zelo ležerno. Zalo so pa, tudi v drugem polčasu dali vse od sebe ter zabili dva gola. Občinstva ni bilo mnogo, ker se je zanimanje za te tekme že poleglo zaradi prevelikih športnih prireditev in ker se je tekom tedna pokazalo, da je Bolgarija favorit. Jutri se bo odigrala zadnja tekma balkanske olimpijade med Jugoslavijo in Romunijo, ki se borita za drugo meslo na tabeli. Vlak Karfovec—Črnomelj Potujoče občinstvo Bele Krajine obvšečamo, da bo podaljšan vlak, ki odhaja iz Karlovca ob 18.03 min. in ki je vozil zdaj samo do Metlike, do Črnomlja. Od ponedeljka -1. julija dalje vozi ta mešani vlak do Črnomlja. Odhod iz Metlike ob 19.33, iz Dobravic ob 19.44, iz Grndca v B. Kr. ob 19.54, prihod v Črnomelj ob 20.08 min, Otvoritev računa v Nemčiji Belgrad, 2. julija. AA. Poštna hranilnica v Belgradu iu nemška poštna uprava v Berlinu sla se dogovorili, da bosta druga drugi pomagali pri olvarjanju čekovnih računov v • Jugoslaviji iu Nemčiji. S tem se bo olajšal in pospešil postopek, ki je predpisan za olvarjanje čekovnih računov. Prosilcem iz Jugoslavije bo možno hitro dobili račun v Nemčiji, nemškim prosilcem pa v Jugoslaviji. Kdor bi hotel otvoriti čekovni račun pri katerem izmed čekovnih zavodov v Nemčiji, naj se obrne pismeno s prošnjo na Poštno hranilnico ali pa na katero njenih podružnic, kjer bo dobil potrebna navodila, kako lahko najhitreje doseže otvoritev računa v Nemčiji. Drobne ves ti Belgrad, _>. julija. I. V Nišu jo bil ubit Dragom i r Jovunovič, komitski vojvoda Lune« iu bivši iktrmini poslanec. Belgrad, I. julija. 1. Na prošnjo združ. rez. časl-nikov je odobren 50% popust na železnicah v zdravilišča Dobrna in Rogaška Slatina. Belgrad, I. julija. 1. Za sodnika okrožnega sodišča v Celju je bil postavljen v 6. skupini Jurij i Lesjak, do sedaj namestnik držav, ložijca v Celju. Zagreb, I. julija, ž. Danes ob pol 11 je bil na I s.večan način otvorejen skavtski tabor v Maksimirju. I Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki ban-ske uprave, vojaštva, mestne občine kakor tudi skavtski predstavniki iz Anglije. Poljske, češkoslovaške, Madjarske, Ukrajine in Francije. kuratelo, toda -»Curentul v zelo ostrem tonu '.io-ziva narod, naj se ne pusti golju"at. ter naj'ne sprejme nase te sramote. Fi nanenj Komisija .e prišla proglasit nad Romunijo varušlvo, ki bo bres dvoma zelo strogo. Romunija je dolgo čakala na te tlijce in zalo je verjetno, tako piše "Curentul«, da bodo tudi dolgo ostali v Romuniji,. če so že enkrat prišli, Romunija jo za časa Jorgove diktature posojala iu razsipavala denar na levo :n desno, zdaj pa se Romunija nahaja v položi ,u, z katerega ni več Izhoda. Važno za poznavanje političnega razvoja v Romuniji je dejstvo, da se ,|9 romunski kralj preteklo nedeljo ob priliki velikega manifestaoi jskega pohoda romunske kmetske stranke skozi Bukarešto iu mimo kraljevske palače, pokazal na balkonu iu ostentativno pozdravljal kmete, ki so mu z ulico odzdravljali. V političnih strankah, tako v liberalni stranki, ki jo vodi Duca, kakor tudi v stranki maršala A varesia, jo radi tega nastalo veliko nezadovoljstvo .a ogorčenje, Češ da bi krona ue smela na tako ,,a\en način izražati simpatije za eno politično stranko in bi morala ostati vzvišena nad poli ličnim bojem posameznih strank. Iz kraljeve gosie si? da sklepati, da jo Inii on za vselej zavrgel poskus profesorja Jorge in da se je orientiral '.a politiko v tesnem sodelovanju z romunsko kmetsko stranko, k: je v zgodovini političnega življenji v Romuni,i pokazala doslej na.'več poštenja in največjo po« ž.- vovalnost v unrbi za rešitev države. Krvav volilni boj v Nemčiji Berlin, 1. jul. ž. Ponoči je zopet po vsem me-slu, zlasti pa v predmestjih, prišlo do hudih spopadov. Napadalci so bili deloma komunisti deloma; narodni socialisti. Trije so ostali mrtvi na bojišču, 18 je bilo težko ranjenih, število lažjo ranjenih pa je neznano. Policija je morala, zlasti v Moabitu. iz-prazniti vse ulice ter zasesti tudi nekatere hiše, od kjer so padali streli na policijo. Tolažilo malim državam Lausanne, 1, jul. tg. Popoldne je bila v Ou-chyju neoficielna seja vzhodnih držav, ki so in-teresirane pri reparacijah. Predsedoval je angleški zunanji minister sir John Simon, udeležili pa so se je zastopniki Romunije, Grčije, Jugoslavije, Portugalske, Poljske, Češkoslovaške in nekaterih angleških dominionov. Simon bo o tej konferenci poročal MacDonaldu, v ponedeljek pa oe bo konferenca nadaljevala. Kje bo svetovna gospodarska konferenca London, 2. jul. tg. Naenkrat se jc doziialo. da Anglija nima mnogo interesa za to, itebi ,-o. vršila svetovna gospodarska konferenca v Londonu, tako da se sedaj inicuiijeta kot kraj koufcroncc Lausanne ali Ženeva. Irska snuje protiukrepe Dublin. 1. julija, ž. Iz krogov republikansko stranke poročajo, da. če bo Anglija določila uvoženo blago iz Irske visoke carine, bo republikanska stranka napravila protiukrepe, ki bodo revolucionarnega značaja. Kakšni bodo ti ukrepi, še ni znano. Raph!: Primorje 8 : 2 Ljubljana, 1. julija. Na umelno razsvetljenem igrišču Primorja se je pred 4000 gledalci odigral prvi nastop slavnega moštva Rapida. Za zmago Dunajčanov je zadostoval prvi polčas, kajti Rapidovci so igrali tako precizno in taktično tako sijajno, da je bila sicer dobro razpoložena obramba Primorja brez moči. Vsaka akcija jc bila zaključena z ostrim strelom, ki je obsedel v mreži. Iz treh kotov, ki jih je streljalo levo krilo Vitasyl, so padli trije goli. — V drugem polčasu pa so gostje malo popustili. Izgleda, da jih je nekoliko oslra igra malo oplašila, Ni bilo več tudi opaziti pri Rapidu sveže igre. V 16 meterskem prostoru niso več star-tali. Zato so tudi goli izostali. Streljali so -le iz velike daljave in niso mogli prisiliti dobro razpoloženega vratarja Primorja Mike h kapitulaciji. Mlačnejša igra gostov je pa povzročila, da so se domači razigrali n imeli več od igre. Proti koncu so zabili dva lepa gola, ki so ju radi svojo marljive igre tudi zaslužili. Tekmo je sodil g. Vidic dokaj dobro. Ob dnevni svetlobi bi bila igra veliko lepša in s športnega stališča zanimivejša. Zato mirno lahko rečemo, da bo glavni športni dvoboj danes popoldne, in kdor hoče videti lepo nogometno igro, naj si ogleda srečanje Ilirije z Rapidom. K stavki pri Li&aMiamci Ljubljana 2. julija Med tem, ko je izgledalo dopoldne, da so bodo delavci uklonili, zlasli zaradi tega, ker jo na delo prišlo mnogo stavkokazov, se je popoldne položaj ponovno zaostril. Popoldanski silita delavcev je ponovno ustavila vse delo pri regulaciji. Energično je_ posredovala policija, ki jo razganjala stavku* joče. Bilo je tudi nekaj aretacij. Ljubljanico so popoldne izpustili, tako, da sedaj teče po strugi. Pov-darili moramo, kar smo se sami prepričali, da je javno mnenje odločno za stavkujdče, ker vsak človek vidi, dn je 3 Din na uro za tako ložko, nnpor.no in tudi nagnusno delo v stoječih fekalijah res mnogo prenizka mezda za delavce in dn so njihove že itak skromne zahteve po povišanju mezd res upravičeno. Zvečer se je vršilo izplačevanje tedenske mezde. Policija je plačevanje nadzorovala ob številni asistenci. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: izpremenljivo hladno vreme, manj oblačilo. Vzhodni rob Alp: izpremenljivh oblačno, hladno, v prostih legah vetrovno. Južno Alpe: prihod zapndnih vetrov, padec temperature, pozneje zopet zboljšanje. Pereče vprašanje stavbinskih delavcev Ljubljana, 2, julija. Z ozirom na divjo stavko, ki jc izbruhnila pri regulacijskih delih Ljubljanice, je naš poročevalec stopil k nekemu funkcionarju Jugoslov. strokovne zveze z željo, da bi izvedel, kaj mislijo sploh o vprašanju stavbinskih delavcev delavske strokovne organizacije. Funkcionar Jugoslov. strokovne zveze je nato dal naslednjo izjavo: »S poročilom v današnjem »Slovencu« o divji »tavki delavcev »Slograda«, ki zahtevajo povišek mezde, «samo» na 4 Din, ste načeli eno najvažnej-iih delavskih strokovnih vprašanj, to je vprašanje (tavbinskega delavstva. Med stavbinske delavce štejemo profesioniste kakor tudi težake. Profesionisti so zidarji, tesarji, pleskarji, soboslikarji, železokrivci, dimnikarji in drugi. Vsa periferija Ljubljane je prav za prav delavsko stavbinska! Od Šmarja na Dolenjskem do Sostrega in Dobrunj, Device Marije v Polju, Ježice, Črnuč .Medna in Dobrove je polno malih delavskih hišic, večinoma seveda zadolženih, ki so jih skoraj vse postavili pridni stavbinski profesionisti. Pojdite od 5 do 7 popoldne kamorkoli iz Ljubljane, povsod vas bodo prehitevale kolone bicikiistov — naših stavbinskih profesionistov in težakov. Tega pa naša javnost ne ve, kako strašno nizko so ti delavci plačani. Res je, da dobri stavbinski prolesionisti dosežejo v visoki seziji lepo urno mezdo, z nadurami pa dosežejo mesečno razmeroma primerne vsote. Ob dobrem vremenu traja naša stavbna sezona največ 7 mesecev, letos n. pr. pa bo z dobro jesenjo dosegla komaj 5 mesecev. O težakih raje ne govoriva. Naš «Janez», ki zasluži na uro 4 Din, s tem zaslužkom ne more izhajati. Raztrga obutev in obleko, v življenjskem standardu pa je visoko nad Dalmatinci in skromnimi Bosanci. Upoštevati pa je treba, da se mu od tega skromnega zaslužka odbijejo že dajatve za socialno zavarovanje in borzo dela. Tako smo prišli do tega, da stavbinski težaki sploh niso več ljudje, temveč jih marsikdo primerja « potepuhi. Drugega kakor «potepuhi» delavci s tako mezdo skoraj biti ne morejo. Strokovno organizirano pa stavbinsko delavstvo še dolgo ni. Bilo je svojčas v komunističnih in socialdemokratskih organizacijah. Vendar pa se je vodil pri Jugoslov. strok, zvezi račun vedno o potrebah stavbinskega delavstva. Delavska zbornica je napravila več načrtov, kako bi se mezde stav-bincev zvišale. Kako bi delavci prišli do pravic, do brezposelnih podpor, čeprav so po paragrafu 91. pravilnika o borzah dela od teh podpor izklju čeni. Tudi borza dela je šla stavbincem delno na roke, tako jih je n. pr. podpirala v zimi 1929-30 in jim je dajala polno podporo kakor drugim delavcem. V zimi 1930-31 jim je dajala omejeno podporo, letos pa je morala s podporami prenehati. Z novim obrtnim zakonom, ki je stopil v veljavo dne 8. marca t. i., so dobili stavbinci boljše delavne odnose. Ker so neorganizirani, je Delavska zbornica za Slovenijo na lastno iniciativo začela razgovore s stavbnimi podjetniki, s katerimi J je hotela položaj tega delavstva vsaj približno urediti. Uspela ni — zakaj, to je poglavje zase in se v tej zadevi morate obrniti na zborničnega tajnika g. Filipa Uratnika. Mogel vam bo o tej stvari dati zelo zanimive izjave, kolikor so za javnost zrele. Slovenski stavbinci imajo danes eno misel: izgnati iz Slovenije Dalmatince, Bosance in celo dobre delavce iz Slovenske Krajine. Domači delavci smatrajo namreč te delavce za »Lohndruckerje«. Delajo namreč za zelo majhen denar. Bosanec se ob štruci kruha, najslabši slanini in kozarcu vode zredi, naš *Janez» pa dobi pri tem jetiko. Seveda je to stališče domačih stavbinskih delavcev strokovno nevzdržljivo, zakaj če bi Hrvat in Srbi (kratko: ves jug države) izgnali Slovence domov, dobimo na hrbet več dobro plačanih profesionistov, kakor pa je v Sloveniji skrajno slabo plačanih težakov z juga. To pa drži: dobra stavbinska podjetja delavcev z juga ne nastavljajo, ker so strokovno daleč za našimi delavci. V glavnem je zanimivo vprašanje o tem, da smo Slovenci po preobratu dobili v težaškem stavbinskem delu dotok odvišnih stavbinskih delavcev z juga, dočim smo se morali sami zaradi pre/.goščenega števila prebivalstva na delovnem polju izseljevati. Letos pa so začela stavbinska podjetja, ki so vsa leta po vojni delala z visokimi in nekontroliranimi dobički, plačevati delavce že po 3 Din in celo nižje. Izgovarjajo se na gospodarsko krizo. Kriza je res huda, pod to krizo pa se ne smejo dogajati še hujše reči, kakor je kriza sama. Funkcionarjem od Jugoslov. strokovne zveze radi ofii-tajo, da smo v obrambi delavskih pravic »krščanski boljševiki», Izjavljam vam, da smo šli v zahtevah obrambe delavskih pravic, mi, kakor tudi marksisti za 30 let nazaj. Opozarjam vas na »■Črne bukve kmetskega stanu« dr. Kreka in na program delovnih stanov. Že tedaj smo zahtevali zakonito določitev minimalne delavske mezde. Podjetje naj plača svoje delavce pošteno, sicer naj ne vrši javnih del!« Z evharističnega kongresa v Ptuju, ki se je vršil v nedeljo, dne 26. junija. V Huda nevihta v Črnomlju Črnomelj, 1. julija. Lansko leto smo trpeli v Beli krajini hudo sušo, in poleg tega je naše kraje obiskala 21. junija strašna toča, ki je mnogim vsilila v roko be-raško palico, da so morali iti k dobrim ljudem prositi kruha in obleke. Letos nam, hvala Bogu, pridno namaka, toda radi se zberejo nad nami hudi viharji, ki so že trikrat prinesli s seboj tudi točo, katera k sreči ni napravila kakšne posebne škode. Na Petrovo je prihrula nad Črnomelj ob tri-četrt na osem zvečer z gromom, bliskom in točo strašna nevihta, ki je divjala več kot pol ure. Večkrat je udarila strela v razne objekte, med drugim tudi v Papežev kozolec blizu »Zore«, toda kakšne posebne škode ni napravila. Strašen vihar ie lomil veje dreves, v Kolniku je vrgel drevo na streho Kramaričeve hiše in poškodoval strešno ogrodje, rušil opeko s streh in prav posebej si je vzel na piko slamnate strehe na pristavah, katerim je odkrival črna rebra. Na sodišču je odlomil zastavo, ki je tam visela še od Vidovega in jo Domač izum Vavta vas, t. julija. Tuk ajšnji mlinareki pomočnik-domačin 19 letni Hrovat Albin je napravil dva enako velika orav lična čolnička, katera je spojil z dvema tramič-koma. Na ta tramova je pritrdil ogrodje od kolesa (bicikla) in zvezal z majhnim vijakom v vodi. V čolnička dene otroke, sam pa sede na sedež in goni pedala z nogami — kakor pri kolesu. Tako spravi vijak v gibanje in vsa naprava se pomika še precej hitro naprej. Da lahko poljubno obrača svoj brod, je pritrjeno zadaj med čolnoma krmilo, navezano na dve žici, ki sta napeljani do balance-ročajev in tako kreta le balanco ter poljubno obrača svoj umotvor. Vsa naprava je zelo zanimiva, zlasti še zaradi tega, ker je proizvod mladega priprostega fanta brez kake temeljitejše izobrazbe. Da bi nam dal Bog še dosti razumnih ljudi in pa podjetnik, da bi si sami življenjske potrebe izmišljali in napravljali. Smo namreč čisto pozabljeni. Veliko bereimo o elektrifikaciji Dolenjske, a naš lepi kotiček se nič prj tem ne omenja. Čudno je to, ko vendar poseča te kraje mnogo ljudi zaradi bližnjih Toplic, kjer je izvrstno učinkujoča voda — le nekoliko predraga. G. poslanec Kline — tukajšnji domačin bi moral tu zastaviti svojo besedo za splošni ljudski blagor. Kako poslanem dober godbenik To brezplačno knjiiico pošlje tovarna glasbil Meinel & Hcrold v Mariboru št. 102—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izveibanemu. Zahtevajte knjiiico takoj t navadno dopisnicot 'V v* v\JO ^ TifiGOVAVd® , Na vadno milo je dobro samo za perilo - živi lasje pa potrebujejo za negovanje nežni Elida Shampoo, kateri ne vsebuje sode. Samo tako ostanejo lasje zdravi .». . ohranijo svoj blesteči sijaj ... in se dajo vedno z lahkoto in lepo ftesati. UMIVAJTE GLAVO VSAK TEPEIV ! ELIDA SHAMPOO Manifestacija »Jadranske Straže v Skoplju vrgel pred glavni vhod, kakor bi hotela reči: Belo-kranjci, ne tožarite se in dajte mir sodišču, ki ima dosti drugega dela. Dež je lil iz oblakov in voda je tekla v potokih po cestah kakor ob potopu; cestni kanali niso mogli požirati vse vode, tako da so se tvorile po ulicah cele luže. Kako močan je bil naliv, je razvidno iz tega, da je za hotelom Jaklič, ki stoji na bregu Dobličanke, podrl štiri metre visok zid iz betona in odnesel vso zemljo in ves vrt, ki ga je ta zid oklepal po bregu dol v Dobličanko in napravil lastniku dvajset tisoč dinarjev škode. Poleg tega nas je objela v nekaterih delih Črnomlja egiptovska tema radi kratkega stika, ki se redno dogaja ob vsakem viharju, ker se električna centrala ne potrudi, da bi odstranila nedostatke, ki so se pojavili v teku let v električnem vodu, nazadnje pa tudi ne more, ker nima nobenega elektrotehnika, ki bi ga po predpisih morala imeti. — V ponedeljek ob eni popoldne je zgorel posestniku Adlešiču v Adlešičih št. 13, v bližini župne cerkve pod; kako je požar nastal, ni znano. Skoplje, 29. junija. Danes se je tu zaključil tridnevni izlet »Jadranske Stražec na Kosovo polje. Izleta se je udeleževalo okrog 400 članov »Jadranske Straže.-: iz vseh krajev države. Slovencev je prišlo največ iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Novega mesta, kjer so pač krajevne organizacije »Jadranske Straže« najmočnejše in najdejavnejše. Slovenska skupina je štela 35 oseb ter jo je vodil g. Zemlja, postajenačelnik iz Šiške. Izletniki so se zbrali v nedeljo v Belgradu, od koder jih je opolnoči odpeljal poseben brzovlak čez Kragujevac in Kraljevo po lani zgrajeni novi železnici proti Kosovemu polju. V Kosovski Mitrovici so izletniki obstali ter prenočili. V skupinah so obiskali najznamenitejše kraje zgodovinskega Koso-vega polja. Z avtobusi so se odpeljali tudi v 90 km oddaljeno Peč in v najstarejši srbski samostan De-čane. Tam so imeli priliko spoznati in občudovati staro srbsko cerkveno umetnost, ki je priznana tudi v tujini. V torek zjutraj je posebni vlak potegnil izletnike do Vučitrna, kjer so jih čakali avtomobili ter jih odpeljali do Samodreže cerkve. V tej cerkvi je car Lazar pred bitko na Kosovem polju prejel sveto obhajilo. Cerkev je v dolgih stoletjih hudo trpela in je bila do zadnjega časa močno zanemarjena. Zdaj so jo obnovili, patrijarh Varnava pa jo je znova posvetil. Tej svečanosti so prisostvovali vsi izletniki »Jadranske Straže«: ter množica drugega ljudstva z vsega prostranega Kosovega polja. Navzoči so bili številni pravoslavni škofje in ostala duhovščina. Iz Belgrada je prišel tudi zastopnik kralja, nad cerkvijo pa so ob času posvetitve krožili vojaški aero-plani, ki so na cerkev spuščali vence. Popoldne so si izletniki z avtobusi ogledovali Kosovo polje. Ustavili so se zlasti pri grobnici turškega sultana Murata, ki je leta 1389. povedel Turke na Kosovo polje nad srbsko vojsko. Vso tragiko srbskega naroda, ki jo je doživel na Kosovem polju, smo živo občutili tem bolj, ker smo ogledovali te kraje ravno ob 11 dopoldne na Vidov dan, ko se je ob istem času pred r>43 leti tu pričela velika, pa usodna bitka. Blizu Muratove grobnice stoji spomenik junakom Kosovega polja. Ko smo ga ogledovali, je narod okrog njega plesal narodno plese. Odpeljali smo se nato še v samostan Gračanico, potem pa na kolodvor v Prištino, odkoder nas je vlak odpeljal v Skoplje, Tu je bil izletnikom Jadranske Straže prirejen prisrčen sprejem. Danes dopoldne smo si seveda ogledali vse glav ne znamenitosti Dušanovega Skoplja, ob 11 dopoldne pa so se izletniki zbrali v dvorani hotela Balkan« k zborovanju. Pozdravil jih je g. Peleš, bivši minister, predsednik glavnega odbora »Jadranske Straže«. Govoril je še g. liistič, general v pokoju, predsednik oblastnega odbora »Jadranske Straže« v Skoplju. Zborovanje se je ob ognjevitih govorih govornikov ter ob navdušenem pritrjevanju zbranih poslušalcev spremenilo v živo, zavestno manifestacijo za naš lepi Jadran in za našo združeno domovino. V imenu Slovencev je pozdravil zborovalce g. Mihelič, strokovni učitelj na drž pomožni šoli na Grabnu v Ljubljani. Naglasil je priznanje ciljem »Jadranske Straže« ter poudaril potrebo, naj ta obrambna organizacija sprejme v svoj program tudi propagiranje teženj naših bratov na Primorskem in Koroškem. Zborovanje v »Balkanu« jc trajalo tri ure, potem pa so se izletniki razšli. Zvečer so se izletniki odpeljali s posebnim brzovlakom iz Skoplja do Belgrada, odkoder so odšli vsak v svoj kraj. Del slovenske skupine je ostal še čez noč v Skoplju, kjer so zvečer v družbi skopljauskih Slovencev godovali svojo tovarišico Pavlo ter ji želeli mimo zdravja in zadovoljstva še posebno voščilo: grunt na Kosovem polju, za katerega se je ob obisku zgodovinskih krajev tako navdušila. Slovencev je v Skoplju precej, samo policijskih stražnikov jo 20. Po sodbi poznavalcev je v Skoplju vsaj 000 Slovencev, ki se splošno vsi dobro počutijo ter smo z njimi navezali mnogo prisrčnih stikov. F. S. Strašen zločin romunskih ciganov Cigani ukradli otroka, ga ubili in vrgli v vodnjak Subotica, 2. julija. V Pašaji pri Kikindi so našli v nekem vodnjaku mrtvega štiriletnega otroka. Pred nekaj dnevi so bili neki cigani in ciganke v hiši Filipa Krištofa v bližnjem selu. Ob tej priliki so cigani vprašali Krištofa, koliko ceni svojega sina. »Zakaj me to vprašujete? Moj sin ni na prodaj!« je odgovoril Krištof. Temu vprašanju ciganov Krištof ni pripisoval no- benega pomena, zvečer istega dne pa mu Je izginil edini sinček. Vse zasledovanje orožnikov je ostalo brezuspešno, niso mogli najti ciganov, ki so bili pri Krištofu. Gotovo so pobegnili čez mejo v Romunijo. Včeraj pa je nekoliko proč od sela neki kmet vlekel vodo iz vodnjaka, pa je privlekel mrtvega Kri-štofovega sinčka. Komisija je ugotovila, da je bilo dete najprej ubito in nato vrženo v vodnjak. Kačji pik v spanju Hkofja Loka. 2. julija. | Prav izreden slučaj se je zgodil te dni v vasi Lipici pri Škofji Loki. Pri Svoljšakovih so spravljali predvčerajšnjim seno, pa so se dekleta vlegla na pokošeno seno in domača hčerka Svoljšak Mar-janca je — tako vse kaže — dobila v obleko pada, ki jo je potem v spanju pičil tik nad oko. Ko se je dekle zbudilo, je takoj hitelo k zdravniku dr. Jožetu Rantu v škofjo Loko, pa jo je ta radi tako izrednega pika nad očesom takoj poslal v Ljubljano v bolnišnico. Zvedeli smo. da pik ni bil tako nevaren, kajti zdravniki so ugotovili, da gad v trenotku, ko je pičil deklico, ni imel mnogo strupa. Zato je dekle izven smrtne nevarnosti. Z voza pade* Škofjn Loka, 2. julija. Snoči nekako ob pol 8 zvečer je zadela posestnika Potočnika Valentina s Spodnjega trga velika nesreča. Peljal je s travnika proti domu visoko naložen voz sena, on sam pa je sedel na vrhu. Ko je zavijal na oglu Kavčičeve gostilne v Fužinskem predmestju, se mu je voz prevrnil in mož je tako nesrečno padel na tla, da si je pri padcu zlomil nogo. Ponesrečenca so odnesli trije možje na njegov dom, kjer mu je zdravnik dr. Jože Rant nudil prvo pomoč. Danes zjutraj ob 6 pa so g. Potočnika odpeljali v ljubljansko bolnišnica, Med zagrebškimi Slovenci V nedeljo popoldne se je cerkvica svetega Roka nekam dekliško oblekla. Vsa pomlajena in v pomladno cvetje zavita, je z odprtim srcem čakala, da je vstopil novomašnik, človek z gorenjskih vrhov, gosp. Ludovik Slamnik, ž njim pa dva hrvatska tovariša in naš zvesti pastir gosp. Cevc. Vsa cerkev se je razlegla v veličastno slovensko pesem: Novi mašnik, hod pozdravljen! Nekaj pretresljivega se mi je v srce vselilo: Koliko je v teh slovenskih izseljencih še nekdanje slovenske ljubezni do svojih dušnih voditeljev! Niti božič niti velika noč nista prizvala toliko duš. Od stene do stene, od oltarja do vrat; in zunaj cerkve množice. Prišli so po novomašniški blagoslov. Te mlade, čiste roke naj jim nalijejo polna srca tolažbe, upanja in božjega blagoslova. To bo veljalo za zapuščene dni, ko ne bo nikogar nikjer, ki bi tolažil. — Gosp. Cevc, ta dobri duhovni mož, ki so mu toliko na srcu duše rojakov, je v lepem govoru razvil bit duhovstva. Majcena jc naša cerkvica, toda draga nam je; ljub nam je zelen grič tu gor najdemo svoje mlade spomine. Samo enkrat bi moral videti to blaženost v očeh, te vesele obraze, pa bi rekel: Ta bedna slovenska kolonija pozablja ves teden truda in napora za en sam dan čiste ljubezni, ki jo najde v domači cerkvici svetega Roka... Ta teden je zagledal luč »Zagrebški Slovenec«, ki misli po enkrat na teden obiskat zagrebške Slovence. Kdo ga izdaja, ne vemo. Gotovo je, da ga nobeno od tukajšnjih slovenskih društev ne pozna. Bodo pač neki privatniki, ki pa imajo v sebi jako malo slovenske krvi. List namreč v nobenem oziru ne zastopa zagrebških Slovencev; zakaj ne le, da je jezik poln hrvatizmov, temveč tudi sicer nima nobenega poznanstva z Breznikovo slovnico. Na tak način bodo bratje Hrvatje upravičeni reči, da je slovenski jezik le dijalekl njihovega . .. Lisi je idejno brezbarven, brez programa, brez urejenosti. Nima katoliške niti svobodomiselne smeri. Slovenstva ima toliko v sebi, da tfa mirne duše prevedeš v katerikoli evropski ali izvenevropski jezik, pa ga bo vsak smatral za svojega, .. Take vrste list ki nima niti note niti jezika niti občutja slovenskega nam je skoro nepotreben. Še vedno nam bosta mnogo več slovenskega prinesla slovenska dnevnika iz Ljubljane, čeprav nista specialni glasili zagrebških Slovencev ... —o— Že tOO let poročena V mali vasi niške občine živita kmet Filipovič, star 117 let in njegova žena Katinka, ki jih ima 115. Oba sla popolnoma zdrava in sveža in izjavljata, da sta vseh 100 let, kar sta poročena, preživela v ljubezni in miru božjem. Na dan stoletnice njune poroke se je zbralo v njuni vasi razen okraj nega načelnika in generala v Nišu nad 100 sinov, hčera, vnukov in pravnukov starega para. Pekel v hiši starega kmeta Duga Resa, 1. julija. Iz Tušilovca so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 80 letnega starčka Miloša Tarbuka. Njegovo stanje je zelo nevarno. Miloš je tipičen primer kor-dunaškega kmeta. Pripoveduje o tem in onem, največ pa o starih časih in vojnah, o svojih bližnjih in daljnih rojakih, ki so nekdaj imeli visoko vojaško čine. Milošev sin Mihajlo 60 je pred šestimi leti poročil z lepo Katrico in od tedaj so v zadrugi zavladali prepiri. Kakor hitro je prišla Katrica v hišo, je tudi zagospodariln. Začela je trgovati z živino, posojevati denar itd. Ker ni bila vešča temu, je šlo gospodarstvo rakovo pot. Starček je to s težkim srcem, vendar pa potrpežljivo prenašal, dokler mu ni zbolela žena Jelka in ie bil skrajni čas za zdravniško pomoč. Zaradi tega je hotel Miloš prodati junico in tako dobiti sredstva za zdravljenje svoje staro žene. Temu se je pa odločno jiprla snaha Katrica in z grdimi besedami na-hrulila starčka. Takoj nato je sin Mihajlo zagrabi! dehel kol in ž njim začel udarjati po svojem očetu. Zdelal ga je tako, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi starček ozdravel. IIDEAL pralnica, likalnica Ljubljana, Kongresni trg 3 in Miklošičeva cesta št. 6 Ameriški rojaki na obisku v domovini Ljubljana, 2. julija Danes je potovala skozi Ljubljano nova skupina Jugoslovanov iz Amerike, 120 po številu, med njimi okrog 30 Slovencev. Davi so jim Jesenice priredile slovesen sprejem. Med drugim so jih pričakovali na kolodvoru predstavniki mesta in Zveze izseljeniških orgnnizacij iz Zagreba. S kratkima nagovoroma sta jih pozdravila gg. dr,Kogoj v imenu uiestne občine ter tajnik Zveze Travica. V Ljubljana bi bili morali dopotovatl, kakor je bilo napovedano, že z jutranjim brziin vlakom, toda v Parizu so se zaradi nerodne zveze zakasnili in so tako dospeli šele z opoldanskim vlakom. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množca občinstva. Za bansko upravo je prišel k sprejemu ravn. izseljeniškega urada g. Fink, za Rafaelovo družbo p. Zakrajšek. za narodni izseljeniški odbor ravnatelj dr. Bohinjec, za društvo Krka akad. slikar Jakac. ljubljanski akademiki pa so bili zastopani po posebni deputaciji Zveze slušateljev ljubljanske univerze. Ko je vl»k privozil, je godba »Sloge« zaigrala gostom v pozdrav in ko so potniki izstopili, so se stari in novi znanci med seboj prisrčno po-sdravili. Z govori so pozdravili došle goste gg. Li- Otroci gredo na počitnice Ljubljana, 2. julija. Prva počitniška kolonija, ki je letos odšla iz Ljubljane na počitnice, je skupina otrok magistrat-nih uslužbencev. Otroci, dečki in deklice, 35 po številu, so se ob 14 vsedll na avtobus Splošne ma-loželezniške družbe, ki jih je čakal pred Mestnim domom, ter se odpeljali v Kamno gorico. Tam ima Bolniška blagajna mestnih uslužbencev lep doin, nekdanje posestvo Lovra Tomana, in tam bodo otroci imeli mesec dni lepe počitnice, avgusta meseca pa zamenja to skupino druga skupina 85 otrok mestnih uslužbencev. Z vlakom ob 1820 je odšla iz Ljubljane druga skupina otrok. Otrok je bilo nad 10o in so bili namenjeni na morje, kamor so odpotovali čez Zagreb. Večino olrok je poslalo na morje Kolo jugoslov. sester, to je nad 00. 35 otrok pa Je poslala mestna občina. V ponedeljek zjutraj odpotujeta dve skupini olrok. 35 jih gre na račun mestne občine na Brez-nico in sicer same deklice. 85 dečkov pa gre v Medno, kjer bo hkrati tudi otvorjeno kopališče. Vsak otrok bo na počitnicah en mesec. Sc vedno poceni in dobro se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani. Poletne obleke, suknjiči In blago v veliki izbiri. Stavka pri Ljubljanici Ljubljana, 2. julija. Delavci »Slograda«, ki so včeraj stopili v divjo stavko, so danes še vztrajali. Že včeraj popoldne so se pojavili stavkokazi, ki so priredili celo majhne demonstracije proti stavkajočim. Nekaj desetin delavcev je danes že pričelo z delom. Ker stavka ni organizirana in nihče ne podpira stavkajočih, je skoraj verjetno, da bodo vsi stavkajoči morali prihodnji teden na delo. Brezposelnost je velika in y času krize so pač delodajalci še vedno neprimerno močnejši od delojemalcev. Vprašanje razgledov s tivolskega gozda proti mestu se je končno vendarle premaknilo z mrtve točke. Kakor čujemo, se bodo odprli v doglednem času nekateri pogledi, toda ne tako, kakor na Gradu ali na Bellevue-ju, kjer je odprt najširši razgled na vse strani, ampak tako, da se napravijo tu pa tam mnjhne preseke, v manj vrednem lesu. Seveda se bo odtod videl le del Ljubljane — a bolje nekaj ko nič. Tudi otvoritev razgleda s šišenskega vrha, ki je last S. P. D. se uvažuje. Vendar se je svojčas pri nakupu vrha napravila napaka, da se niso kupila tudi pobočja vsaj 20 m v zračni črti navzdol. Zdaj se bo treba pogajati z zasebnimi lastniki glede posekanja drevja, zlasti po vzhodnem in severnem pobočju. Najboljša rešitev bi bila da kupi mesto ves šišenski vrh od mestne meje pri razpotju nad bivšim lepim razgledom in da potem uravna tudi pot do vrha, ki je zdaj precej strma in ozka in prepletena s koreninami. Ta rešitev bi bila še vedno mnogo cenejša, ko pa zgraditev razglednega stolpa, ki bi moral biti zidan in bi stal daleč čez 100.000 Din. Nekaj se pa bo moralo storiti, ker se Ljubljana vedno bolj širi na vse strani šišenskega hriba in je šišenski vrh najvišja točka v najbližji okolici Ljubljane (437 m). Tatice na trgu Ljubljana, 2, julija. Skoraj vsakdanji prizor je že poslal na trgu, da izbruhne kakšna prodajalka ali branjevka ali pa tudi nakupovalka naenkrat v jok: »Okradena sem!« Včeraj je bilo neki branjevki, kakor smo poročali, ukradenih 600 Din, danes dopoldne pa so jokale kar štiri ženske. Vsem je izginilo nekaj denarja. Neka izkušena branjevka pa je prav tedaj opazila znano ljubljansko polepinKO, kako se smu-če okoli stojnice. Prišla je zadaj in morda bi tudi izmaknila kaj denarja, če je ne bi lastnica stojnice takoj pograbila in jo izročila starejšemu možu, ki jc bil v bližini. Mož sicer ni bil detektiv, pač pa dovolj energičen, da je snmljivko odvedel do stražnika na Marijinem trgu. Vršilo se je nato dolgo zasliševanje pri stražniku, pri tržnem ravnatelju in tudi pri branjevki sami. Policija je med tem prijela še tovarišico osumljenke. Žen9ke so kričale vsevprek in pripovedovale policiji, da sta ti dve osumljenki vedno na trgu in se vedno sprehajata, ena da pazi na priliko, drugo pa da krade. Branjevka, ki jc dala prvo osumljenko aretirati, pa je povedala, da jo je že lani zalotila, ko je segla v njeno skledico z denarjem, ter da je tedaj tatica dobila pošteno po roki, Obe tatici zaslišuje sedaj polici;:, ki upa, da je vendar snkrat našla v»aj esc sled za taticami na trgu. kožar, dr. Bohinjec, ravnatelj Fink in predsednik Rafaelove družbe p. Zakrajšek. P, Zakrajšek je zlasti prisrčno govoril; primerjal je domovino materi in naše Amerikance otrokom, ki so daleč nekje in si neprestano želijo k nji, ona pa ves čas misli nanje in si jih ves čas želi. Govornik je še v gladki angleščini izrekel kratko dobrodošlico, med našimi Amerikami pa so te prisrčne besede izzvale veliko navdušenje. V imenu ameriških potnikov sta se zahvalila »g. Ucihaljevič, ki je govoril v hrvaščini in slovenščini ter Slovenec Sodu i kar, časnikar iz Clevelanda. (i. Sodnikar pripada po rodu v Ameriki rojenim Slovencem In se je slovenščine naučil pri starših v Ameriki. Vendar pa je njegov govor bil toplo domač in čist. Zahvaljeval se je za prijazni sprejem in za vso udobnost, ki so jo jim preskrbela naša oblastva in institucije. V Ljubljani so Amerikanci ostali do popoldanskega vlaka. Obedovali in pokrepčali so se v kolodvorski restavraciji. Ves cas pa jim je marljivo svirala Slogam. Popoldne pa so nadaljevali pot proti Zagrebu, Helgradu, Bosni in Dalmaciji. Cez mesec dni se vrnejo v Slovenijo, da si ogledajo še Ljubljano ter Gorenjsko in Hled. Potem se vrnejo v Ameriko. Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Ivan Pfnfar se |c preselit in ordinira Gospcsvetska cesta l-II od 10—11 in 3—5, v sredo 10—11 in 3—4 TELEFON 31—50 Kaj bo danes ? Kino Kodeljevo: On in njegov sluga . Ob 17 in 20.30. Nočno službo imajo lekarne: danes; inr. Bnho-vec, Kongresni trg 12; mr. Uslnr, Sv. Pelra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: »On in njegov sluga«. Ob 20.30. Nočno službo imata lekarni: jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. © Ušesni oddelek v splošni bolnišnici. Nedavno smo priobčili o tem oddelku članek izpod peresa g. primarija dr. Josipa Pogačnika. V članku sta pa pomotoma izostali imeni dveh za oddelek pomembnih oseb: lo je gospod dr. Zaje, ki je kot evoje-tasni deželni odbornik pristni na to, da se v bolnišnici prične s specialistiko ušesnih, vratnih in nosnih bolezni, — in pa velečastita sestra Nepo-mucena, ki je kot poosebljena pridnost, skrbnost in dobrota k razvoju oddelka mnogo pripomogla. © Vrhovni stan Zveze Borcev in Stražark poroča: Ker nismo mogli nabrati dovolj sredstev, da bi mogli vzeti na naše počitniške kolonije nekaj najbolj revnih delavskih otrok in radi nerazpo-loženja, ki ga je povzročilo stalno neugodno vreme v preteklem mesecu, smo se odločili preložiti fan-lovsko taborenje na avgust. Fantovsko in dekliško tnborenje se bo torej vršilo istočasno in sicer od 31. julija do 28. avgusta. Prijave se še sprejemajo. — Družinsko kolonijo pa smo opustili, ker in bilo interesa. Vrhovni stan Z. B. S., Ljubljana, Posavska ulica 9. o vabi cenjene bližnje odjemalce na Poljansko cesto štev. 3 kjer se dobi vse najboljše, vedno sveže dobro blago, nizke cene, točna postrežba _FEPCA JANEŽIČ © Promenadi! i koncert vojaške godbe bo danes od 10—12 v tivolskem parku, Spored: l.Sousa: »The Starš and Stripes forever, koračnica. 2. Sid-ney Jones: »Mimosa«, valček. 3. Jenko: »Kosovo«, ouvertura. 4. Dvorak: »Iz lepih dana'-, Srbske pesmi. 5. Leoncavallo: »Bajaco«, fantazija. 6. Schien-zel: »Ruske melodije« potpuri. 7. Pahor: »Slovenski svet«, polpuri. 8. Gounod: »Faust«, fantazija. 9. Llepold: »Hrvatski dom«, potpuri. 10. Dr. čer in: »Lepa Mara«, jugosl. pesmi. 11. Binlčki: »Na Dri-nu«, koračnica. © Podpornemu društvu slepili v Ljubljani je daroval 50 Din g. Ciril Vaši, kot odškodnino ža lokal ob priliki vajeniške preizkušnje petih frizerskih vajenk. Posnemajte! , 0 Reven dijak, šestošolec, prosi za instrukcijo nižjegimnazijca ali drugo primerno pisarniško zaposlitev cez počitnice, da si prisluži za šolnino in druge šolske potrebščine v prihodnjem šolskem letu. — Naslov pove iz prijaznosti uredništvo. © Agencija Avala a. d., ekspozitura v Ljubljani se je preselila iz dosedanjih prostorov v kazini v Knaflovo ulico 81. 18. III. nad strop,jee (Vila Grobelnik). OBLEKE (krnsko znižane cene, I. TOMŠIČ LJUBLJANA, SV. PETRA C. 38 galanterijska in manufubturnii trgovina 0 Brezplačni žabji knnccrl sredi Ljubljane. Zadnje dneve poslušajo lahko Ljubljančani, ki stanujejo v bližini Zmajskega mostu, vsak večer — pn tudi čez dan — naravnost krasen vokalni koncert najrazličnejših žabjih glasov. V bližini Zmajskega mostu se je morala naseliti v ljubljanlčni strugi prav lepa žabja kolonija, ki klepeta vso noč. Niti I rušr promelo čez dan ne uplaši pogumnih žab, ki s svojimi glasovi prekriče celo živahno vrvenje na ljubljanskih cestah čez dan. Upamo, da nam bo Radio Ljubljana v kratkem prinesel prijetno radin-reportažo tega koncerta, ki bo zlasti zanimiv za tiste, ki gn jim ni treba poslušati vso ho?. 0 Danes vsi na Rožnik na žegnanske krofe. rfc W~» original steklenico in aparati za fin JK vkuhavauie saditi. - Edi"a zalova: Julij Klein, Ljubljana, Wolfov« 4 0 V Zavodu sv. Marte, Strelišku ulica 2, se dobijo dobre kuharice, sobarice, natakarice ter služkinje in druge delavne moči. Cenjene gospe in delodajalce prav vljudno prosimo, naj se obračajo na naš zavod pismeno ali osebno. © Umrli so v Ljubljani od 24. junija do 1. julija. Ballogh Karel, 84 let, bančni uradnik v p., Blevveisova cesta 7. — Juvan Ivana, 72 let, bivša šivilja, Vidovdanska cesta 9. — Soklič Boris, 35 lot, magistratni uradnik, Kumanovska ulica 3. — Kraševec Ivan, 30 let, hlapec, Tržaška cesta 9. — Lukanc Jera, 86 let, zasebnica, Žabjek 5. — Malovrh Franja, bivša služkinja, Vidovdanska cesta 9. — Mach Ivan, 84 let, bivši sluga Kranjske hranilnice, Japljeva ulica 2. — Povše Feliks, 51 let, itglu-ševalec klavirjev - mehanikar, Kolodvorska ulica, hotel »Miklič«. — Vrabec Pavla, roj. Horn, žena magistratnega sluge, Trnovski pristan 3. — Rogač Franc, 68 let, mizar, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Janežič Anton, 15 minut, sin natakarice, Poljanska cesta 54, — Dolenc Dimitrij, 18 mesecev, sin delavca, Blato 4 pri Grosupljem. — Starman Anton, 13 dni, sin posestnika, Srednje Bitnje 13 pri Kranju. — Me-dvešček Matevž, 43 let, dninar, Zagorje. — Perko Marija, 61 let, trgovka, Poljane 29. — Zore Marija, 56 let, žena posestnika, Ravne 9, okraj Litija. — Grajža Alojzija, roj. Rančan, 24 let, žena rudarja, Retje 57 pri Trbovljah. — Kopitar Ivan, 10 mesecev, sin delavke, Bukovca 13. — Kranjc Ivan, 26 let, trgovski pomočnik, Vrhnika. — Štefančič Frančiška, 44 let, žena delavca, Brod-Moravice, — Teran Rozalija, 44 let, žena delavca, Retnje 5 pri Kranju. — Ocvirk Slavko, 3 leta, Gradišče 8, Šmartno. — Boc Milan, 18 mesecev, Brezje 1 pri Grosupljem. — Reisner Cecilija, 29 let, žena trgovca, Poljanska cesta 13. — Benčina Viktorija, 4 dni, hči postrežnice, Galjevica 108. — Kobal Franc, star neznan moški. — Pečar Marija, 36 let, dnina-rica, Podgrad 9, pri D. M. v Polju. — Ožbolt Zin-ka, 28 let, hči posestnika, Spodnja Zadobrova 11 pri D. M. v Polju. © Glačevi čevlji so najfinejši in najtrpeZuejši. Oglejte si izložbo v Gosposki ulici 4. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. Novo mesto S pošte. Nadrag Ferdo, dosedanji upravitelj poštnega urada v Novem mestu je bil razrešen poslov, ki jih je vodil uspešno štiri leta. Bil jo splošno priljubljen vsled svojga mirnega in kon-cllijantnega nastopa pri podrejenem uradništvu. Pri predstojnikih je bil znan kot odličen uradnik. Udejstvoval se je kot rezervni oficir in blagajnik strelske družine. Za časa njegovega upraviteljstva se je ustanovila pogodbena pošta v Stopičali in je bilo pokabljeno telefonsko omrežje v Novem mestu. Kabavljalna zadruga državnih lamcščencev v Novem mestu je poklonila dijaški kuhinji v Novem mestu 200 Din mesto venca umrlemu Marjanu, sinčku-edincu sodnega svetnika dr. Romiha v Novem mestu. Javno kadno in pršuo kopališče »Sanitas« v Prosvetnem domu na Florjanskein trgu posluje od 1. julija naprej do preklica vsak četrtek ln pelek popoldne od 1 pa do 8 ter ob sobotah popoldne od 1 do 10 zvečer. Tudi cene je uprava kopališča znižala na 8 ozir. 6 Din ter zopet vpeljala dijaške karte katere veljajo tudi za trgovske in obrtne vajence. Zidani most 2olezničarsko glasbeno društvo na Zidanem mostu proslavi v nedeljo, dne 10. julija 30-letnico svojega obstoja. V soboto zvečer ob 8 priredi pestro bakljndo. V nedeljo dopoldne se vrši od pol 9 do pol 10 promenadni koncert. Ob 10 se bode darovala v domači kapelici služba božja s sadelo-vanjem godbe. Po maši bo kratek obhod. Ob 3 popoldne na prostoru pred žel. kolodvorom veselica s prostim vstopom in živahno zabavo. Glasbeno društvo je bilo ustanovljeno I, 1902 ter je eno izmed najstarejših železničarskih glasbeni društev v dravski banovini. Iz skromnega začetki se je glasbeno društvo pod agiluim vodstvom odbora ter predsednika društvu g. postnjenačelnika Baše razvilo do razveseljivega razmaha. Znana je želez-ničurska godba po vsej Sloveniji. Ob proglasitvi Jugoslavije je bila edina godba, ki je ni podrl vojni vihar ter je sodelovala rndevoljno 1. 1918 v Ljubljani, Celju in drugod. Godba šteje danes okoli 30 godbenikov. V društvu vladata vzoren ied in disciplina, treznost ter vedno najboljše razpoloženje, za kar gre zasluga agilneniu dirigentu g. Plazuiku Franju ter tudi samim godbenikom, ki ga v njegovem smotru radevolje podpiraj i. Društvo si je nabavilo letos novo lepe kroje, v katerih uustopi prvikrat na dan proslave. Namerava pn si v doglednem času postaviti tudi svoj lastni dom, ako mu bodo skromna gmotna sredstva dopustila. V Hal Vodušek: Nedeljske misli Današnji evangelij: Matej 7, 15—21 — zadnje poglavje iz Jezusovega govora na gori. »Varujte ne talni vili prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so gnibeiljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osutaf Tako rodi vsako drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad... l'o njih sadovih jih boste torej spoznali. Ne vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, poide o nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očetu, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo. ~ V našem času, ki je ves zmeden in lažniv in ki neštetokrat tudi duhovne in božje stvari odeva z zemeljsko navlako, je tako pomirjujoče, prebirati preproste Jezusove besede, ki jih ne more spremeniti nobeno tisočletje. Prav preprostost Jezusova se nam zdi tako nebeško lepa. Na njem ni bito nič tujega, zunanjega, narejenega. Zato je prvi hip osvojil zase vse ljudstvo. Zalo je mogel z nekaterimi besedami premagati njegove voditelje, ki so Judom pomenili mnogo več, kot kateremukoli drugemu narodu cerkvena in svetna oblast. 0, da bi bilo tudi v Cerkvi mnogo Jezusove preprostosti! Marsikomu bi ne vstajali dvomi radi njenih zemeljskih in človeških ran. Teika je naloga Cerkve. Svet vpije po voditeljih: ona jili mora dati. Uote prerokov: če ne bodo njeni, bodo volkovi. Svet se da premagali samo od dobrote, nebeške dobrote: če je ne bo našel v Cerkvi, povsod, brez izjeme, v zadnjem njenem kotičku, jo bo šel iskat drugam. Takrat, kadar bo šla Cerkev s trdo preroško besedo in obsodbo na čelu sveta, kadar bo v božji jezi podirala vse zemeljske krivice in laži — in to bo mogla, če bo mogočno udarjala za njo vsa množica njenih vernikov — takrat bo sijala iz nje ona nebeška dobrota in veličina, ki bo premagala vse druge preroke. Iz njenih dobrih sadov bodo spoznali, da je edino ona dobra in prava. Drugače pa se nam lahko zgodi, da bi mahali po zraku. Posebno danes, ko je ležišče sveta skoro izven duhovne in religiozne sfere; ko je najbolj o or.predju politična in socialna preosnova. Svet bi lahko našel preroke, ki bi ne bili volkovi, a Iri vendar ne bili božji. Lahko bi mnogo dobrega oznanjali in vršili. Ljudstvo bi jih sprejelo in šlo za njimi. Ni treba veliko opazovati: danes res svetu vstajajo preroki. Ne koristijo mnogo besede in opomini; danes si Cerkev mora iztrgali in priboriti vodstvo sveta z izrednimi deli in silami. Izleti Prosvetne zveze Izlet v Dolomite. Danes zjutraj ob 0 se odpeljejo izletniki Prosvetne zveze na 7 dnevno potovanje z razglednim avtobusom v južne Tirole iu zgornjo Italijo. Pot jih vodi čez Koroško v Innichen na Toblaško polje. Nato zavijejo čez prelaze mimo lepih jezer v Cortino D'Ampezzo ter nadaljujejo pot čez tri gorske prelaze, ki so vsi nad 2000 m visoki v Bozen, kjer je počitek. Iz Bozna obiščejo Meran ter se povzpnejo na sedlo Stilfserjoeh 2750 metrov pod mogočne ledenike gorskega velikana Ortlerja. Od tu nadaljujejo pot v Tirano ob krasnem jezeru Lago di Como v Milan. Po odpočitku in ogledu mesta se odpeljejo na Gardsko jezero ter dalje v Vinzenza v Padovo in Benetke. Po odpočitku v Benetkah in na otoku Lido vozi avtobus v Udine skozi Pontebo do Žabnice. Od tu naprtiVljo peš izlet na sv. Višarje in 9. julija jjoftoldne dospejo zopet v Ljubljano. Ker so med izletniki tudi gostilničarji in hotelirji, zato bo ta izlet zla.sli s tujsko prometnega ozira velike važnosti. Ako bo potovanje ugodno izpadlo in če se priglasi še 14 reflektantov, se to potovanje v avgustu ponovi. Prosvetna zveza organizira še sledeče izlete: v ČenstoJiovo odpotujejo izletniki 1. avgusta preko Dunaja v Krakovv. Tu si ogledajo mesto iu zanimivosti ter prenočijo. Naslednji dan obiščejo naravno čudo Veličko (soinati rudniki). Popoldne so odpeljejo v Čenstohovo, kamor pridejo še isti večer. Čenstohova, Jasna gora t. j. največje slovansko svetišče. Kar je Slovencu Brezje t. j. Poljaku Mati božja na Jasni gori. Naslednji dan odpotujejo iz Čenstohove na Dunaj, kjer si ogledajo razne dunajske zanimivosti. Na Dunaju tudi prenočijo ter napravijo naslednji dan izlet v Marija Celje, na kar se vrnejo domov. Stroški: železnica III. razr. brzovlaka, hrana in stanovanje znašajo 1800 Din. Priglasiti se je treba do 15. julija v Prosvetni zvezi in priložiti potni list, veljaven za Avstrijo, Čelioslovaško in Poljsko. Vizume preskrbi Prosvetna zveza. V Dalmacijo in Črno goro je predvideno družabno potovanje z odhodom iz Sušaka 17. avgusla. Izletniki si ogledajo vsa večja mesta, umetnoslne spomenike, naravne krasote Dalmacije in otokov do Kotorja. Tu se nudi prilika, da posetijo izletniki tudi Cetinje. Vožnja in prehrana od Sušaka do Sušaka ter stanovanje znaša II. razr. ltlOO Din, I. razr. 1800 Din. Priglasiti se je treba do 1. avgusta v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5. Vesele in žalostne iz ribniške doline Ribnica 1. julija. Našega kmetica težave. V letošnji košnji vreme nagaja, da malokatero leto tako. Zjutraj, ko gredo ljudje kosit vreme še nekaj izgleda, a ko je treba prevračati seno, pri-drvi nenadna ploha in trud sušenja je zaman. Ljudje pa kljub temu dobre volje ne izgubijo. Včasih pride že, tako, da se dogajajo smešni prizori, ko na enem travniku razstiljajo, na sosednjem pa v kopice devajo. Pravijo, da gre sedaj dež samo krog : žlahte«. Dobiš moža, ki imu seno tik pred skednjem, in čaka še nekaj trenutkov solnca, pa mu v hipu zmoči. Pravijo, da ne kaže drugače, kakor da z vilami pred podom v ograbku stojiš pa na oblake gledaš. Ribničani s svojo znano filozofično stoičnostjo menijo: Kdor je zmočil, ta bo tudi sušil.« Anton iz Bukovce pa je zložil celo pesmico, ki se začenja po besedah svetega Petra: »Gospod, cel teden smo sušil, pa nismo se nič posušil. Dokaz, kako naši ljudje znajo najŽalost-nejšo reč na smešno plat obrnili. Sprememba posesti. Tukajšnji trgovec g. Franc P i r k o v i č je kupil Zidarjevo hišo s pripadajočim zemljiščem. ' Hišn je enonadfctropna, v sredini trga in zelo pripravna za trgovske lokale, kamor bo g. Plrkovlč preselil svojo trgovino . Sinrt ne počiva, V Grčnricah na sosednjem Kočevskem so pokopali dno I. julija t.l . gospoda Matija TSchin-kel-nu, očela našega sodnika dr. Karola Tschln-kel iu Ludvika Tschinkei. tovarnarja in lesnega trgovca. Oče je bil mirna iu plehienlta duža, ki jc vseli 7 sinov in dve hčeri dobro preskrbel. Tretia hči mu je umrla. Dočakal je 71. leto starosti. Da je bil med Ribničani zelo priljubljen je pokazal pogreb, katerega so se trzanje v velikem številu udeležili. Večni pokoj njegovi duši! Zelo nas je Ribničane tudi užalostila vest, da je v Ljubljani po kapi zadet umrl P o v š o Feliks, uglaševalec klavirjev. Imenovani je bil v Ribnici zelo priljubljen in dobro vpeljan v vse sloje. Ko je hodil vsako leto k nam uglašat klavirje, katerih je v trgu lepo število, nas je vsakl-krat presenetil s kakšnim novim šjagerjem. Poln humorja in dovtipov, ki so se tako lepo prilagodili ribniškemu humorju, jo čestokrat pozno v noč zabaval tržune, ki so so radi zbirali okrog njega v naših prijaznih gostilnicah in domačih krčmah. Škoda je tudi njegove pesmice, ki jo je znal v sedmih jezikih na pamet in je bila nadvse smešna. Težko, da si jo je kdo zabeležil. Rajnemu naj sveti večna luč! Slovenska pesem v naši dolini. Koncert smo imeli na naši prelepi božje-potni gori Novi Štifti in sicer v dvorani tnmošnjega prijaznega frančiškanskega samostaift, kjer oče Ambrož, ustanovitelj prosvetnega društva, z vso njemu lastno vnemo skrbi za izobrazbo in pošteno zabavo. Prišli so namreč na božjo pot pevci prosvetnega društva iz Starega trga iii nas presenetili v naši dvorani z prav izbranim petjem, kar je v veliko čast društvu, ki je ob lej priliki prviŠ nastopilo. Mladi zbor ima lepo bodočnost, če bo po ti poti nadaljeval. Petje 25 mladih ljudi, ki so liius seznanili s kompozicijami vseh naših modernih sloven. skladateljev, je želo zaradi čustveno globokega prednaSunjji zasluženo priznanje. * . v , ;.; : .. • ki P KI Icn _______________ n Ca lV V^ za namakanje perila. Dnevna MOHORJEVA - CELJE ■»Mohorjeve knjižnice« je izšlo 48 zvezkov : Leposlovje, poljudno znanstvo, gospodarstvo, higijena. Člani Mohorjeve dobe pri naročilih 25°/„ popusta. Zahtevajte brezplačen prospekt. Položnice so priložene celotni poštni nakladi današnje številke »Slovenca«. Cenjeni naročniki, ki jim je s koncem juniju potekla naročnina, naj se izvolijo poslužiti položnice takoj v prvih dneh julija in poravnajo obenem tudi še morebitne zaostanke. Opozarjamo, da so nezgodne podpore 10.000 Din o/.ir. 15.000 Din zavisne predvsem od rednega plačevanja naročnine. Za avtobusno zvezo Ljubljana-Celje Trojane, 1. julija. Malo se čita po časopisju o našem kraju, a vendar so Trojane znane že iz rimskih časov in imajo mnogo zgodovine za seboj, kar še sedaj tpričujejo ostanki starih Rimljanov. Zato je prav, da se tudi od nas sliši kakšen glas v javnosti, sicer bodo Trojane, krasna izletna točka s svojo romantično okolico, popolnoma pozabljene. Na Trojane, ki leže ob državni cesti Ljubljana—Celje—Maribor, je vedno posebno v poletnem času prihajalo mnogo izletnikov iz Ljubljane kakor tudi iz Celja, da so se nasrkali svežega zraka in si ogledali razna znamenite kraje, kakor Št. Gotard, Čemše-nik in mogoče še Čemšeniško planino, zato je bila pa tudi podana priložnost, ker že pred vojno, ko avtomobilizem pri nas v Sloveniji še ni bil tako razširjen, je bila dnevno dvakratna avtobusna zveza Ljubljana—Celje in nazaj, tako, da je bilo na vse strani postreženo in marsikdo je porabil priliko, da je prihitel na Trojane malo na oddih. Toda sedaj so kljub temu, da drve po nekaterih manj pomembnih progah avtobusi prazni drug za drugim, so Trojane v tem oziru na zelo slabem stališču. Do 10. junija t. 1. ni sploh nobeden avtobus vozil čez Trojane, dasiravno je krasna državna cesta brez vsake nevarnosti, sedaj po dolgem času smo dobili enkratno dnevno avtobusno zvezo z Ljubljano, s čemer je pa samo nekaterim ustreženo. Mnogo tujcev bi prišlo tudi iz Celja in še od drugih strani, ako bi se uvedla zopet direktna avtobusna zveza Ljubljana—Celje. Ta zveza bi bila velike važnosti za promet, nujno potrebna pa tudi iz splošnih gospodarskih ozirov. Za progo Ljubljana—Celje se zelo zanima avtoprometna družba Bistra v Ljubljani, katera je že v letu 1931 vložila na pristojno mesto prošnjo za podelitev koncesije. Kaj je sedaj po preteku enega leta s to prošnja, ni znano. Predložen je bil tudi vozni red, kateri ne bi bil nobenemu avtopodjetniku na progi Vransko—Celje v škodo, ampak bi bilo z uvedbo te avtobusne zveze zelo ustreženo tudi prebivalstvu krasne Savinjske doline. I ,, ( Obračam se na vse' v tem odločujoče osebe io. urade s prošnjo, da naj se čimprej uvede avtobusna zveza Ljubljana—Celje, da se bo vsaj to podpiralo in vzdrževalo, kar smo imeli že svoj čas. RIO - SLADOLED izbranih arom v že znani najboljši izdelavi. Vedno sveža sladka smetana. RIO - ANANAS BOVCA Antomatični buffet šelenburgova 4. Tel. 28-63 Smrt pod lokomotivo Sarajevo. 1. julija. Snoči okrog 9, ko je privozil višegradski vlak r bistriško postajo, se je pripetila huda nesreča Zorka Zivkovič, hčerka nekega trafikanta, je bila z nekim mladeničem v kavarni. Na bistriški postaji sta se poslovila. Zorka je šla po železniški progi, ki napravi tam velik ovinek, nasproti ji je pa prihajal vlak. Strojevodja je dajal znake in hitro zavrl vlak, vendar pa je lokomotiva zgrabila deklico in jo vlekla kakih 80 m daleč ter jo popolnoma razmesarila. Koledar Nedelja, 3. julija (7. pobinkoštna nedelja): Leon II., papež; Bernardin. — Mlaj ob 23.20. Her-schel napoveduje lepo in stalno vreme. Ponedeljek, 4. julija: Urh, škof; Berta, devica. Novi grobovi t V Novem mestu je umrl v petek občeznani Leopold Fischer v 89. letu starosti. Pokojni zapušča poleg ostalih sorodnikov svojo 92 letno ženo Marijo, s katero sta lani v septembru slavila 60 letnico poroke. Pogreb bo na novomeškem pokopališču v nedeljo 3. julija ob pol 6 popoldne. Blagi pokojnik počivaj v miru I Osebne vesti = Profesorski izpit so naredili na ljubljanski univerzi gge. Branc-Mlakar Emilija, asistentka na tehniški fakulteti v Ljubljani. Trdina Silva, suplentinja na realni gimnaziji v Mariboru m g. Ziegler Milan, suiplent na klasični gimnaziji v Ljubljani. Čestitamo! = Iz banovinske službe so odpuščeni: profesor na banovinski kmetijski šoli na Grmu Matej Absec, banovinski kmetijski pristav pri okrajnem glavarstvu Maribor levi breg inž. Pavel Ferlic, banovinski kmetijski višji pristav pri okrajnem glavarstvu v Šmarju pri Jelšah inž. Josip Oblak, banovinski kmetijski višji pristav pri banski upravi v Ljubljani inž. Lambert Muri in banovinski kmetijski pristav pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti inž. Josip Skubic. = Promoviral je v Ljubljani na filozofski fakulteti g. Marjan Dobovšek. Čestitamo. = Iz železniške sližbe. Premeščeni so uradniki VIII. položajne skupine: Steblovnik Ivan, Oliški vrh, v Celje; Paulin Ivan, Fala, v Ruše; IX. položajne skupine: Breskvar Aleksander, šef postaje Sava, za šefa postaje Polzela-BraslovČe; Robič Rudolf, Birčna vas, v Novo mesto; Leskovec Ivan, Dol. Lendava, v Moškanjce; Babnik Jakob, delovnica Maribor, v kurilnico Ljubljana II gor. kol.; X. po-toižajne skupine: Trojar Frančišek, Gradac v Beli Krajini, v Kraljevec-Prelug; zvaničnik I. kategorije: Sodič Janez, Otiški vrh, v Celje; zvaničniki IL kategorije: Fermišek Rudolf, Tezno. v Maribor — Naši akademiki ob severni meji. Člani Akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda bodo v dneh od 4. do 20. julija obiskali naše ozemlje ob severni meji z namenom, da spoznajo prilike in razmere našega ljudstva, predvsem pa, da spoznajo naš narodni položaj na čisto slovenski zemlji, r>o kateri še vedno sega zadnje čase še poželjivejši šovinistični pohlep severnih inejašev. Pred odhodom na pot bo akademski oktet, ki se tudi udeleži turneje, zapel danes v nedeljo ob 11 v ljubljanskem radiu nekaj pesmi iz svojega obsežnega reportoarju. Želimo našim akademikom, da bi jim pot uspela, da bi s poznavanjem prilik ob meji mogli v bodočem življenju koristno sodelovati pri praktičnem in potrebnem narodno-obrambnein delu. — 30-letnico mature praznuje letnik 1902 moškega učiteljišča v Ljubljani v sredo, dne 6. juliju. Kdor se še ni priglasil, naj to stori takoj. — Grum. — Iz Rogaške Slatine. Od 1. julija dalje kon-certira v zdravilišču dvakrat dnevno prvovrstna zdraviliška godba članov ljubljanskega opernega orkestra (27 članov) pod vodstvom kapelnika ljubljanske opere g. Neffata. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 52 od 2. t. m. so objavljene »Iz-premenibe in dopolnitve uredbe o draginjskih do-kladah upokojencev«, dalje »Naredba ministra za poljedelstvo o prepovedi prevoza parkljarjev iz Romunije čez ozemlje Jugoslavije v Italijo«, »Določba o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife«, »Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami glede zavarovanja valute«, »Navodila za izvrševanje obveznega zavarovanja po pogodbi z »Evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Belgradu«, »Razpis o postopanju pri uvoznih ekspedicijah stass-furtske soli in ukinitev razpisov od leta 1929. in 1931.«, »Popravek v finančnem zakonu za leto 1932-1933« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«. D * J Ledeno kavo DAM — Članom SPD. Vabimo vse člane, ki doslej še niso poravnali članarine za tekoče leto, da isto poravnajo najkasneje do 15. julija 1932, ker se bo sicer smatralo, da so dotdčni člani izstopili iz društva, v tem primeru pa bodo morali, če se ponovno vpišejo, plačati ponovno vj)is>nino po društvenih pravilih. — V vaški luži utonil. Okoli 35 let stari posestnik Grubar z Vel. Bana pri Št. Jerneju je poprav- ljal leso pri vrtni ograji. V bližini ograje sr nahaja tudi luža, v katero se izteka dežnica in deloma sinoj-nica iz vaških gnojišč. Prav tega dne je bila jama polna take umazane, neprijetno dišeče tekočine. Grubar je vestno in pridno vršil delo, a naenkrat mu je najbrž prišlo slabo, da je omahnil in padel naravnost v umazano greznico. Domači so ga pogrešili, iskali in končno našli ležečega v luži, z obrazom navzdol — mrtvega. Poizkušali so ga obuditi k življenju, a zaman delo in trud, zaman vsaka človeška pomoč. Tragična smrt mladega moža je v družini bridko odjeknila in je tudi v okolici vzbudila vsesplošno žalost in sočulje. — Zagrebčani izginjajo. Skoro ne mine dan. da lic bi zagrebška policija prejela prijave, da je kdo izginil. Včeraj je naznanil policiji kovaški pomočnik Frau Luckovič, da je njegov 20 letni brat Alojzij izginil pred dvema dnevoma, pa se še ni vrnil. Poleg Alojzija Lackoviča je izginila tudi služkinja Julijana Skoble, stara 33 let. Zapustila je pismo, da se je naveličala življenja in da gre prostovoljno v smrt. Kozarci za vkuhavanje sadja in vlaganje sočivja najnovejši patent samo pri Fran Kollmann, Mestni trg 16 Kar ni v izložbi, najdete v skladišču. — Obsojen odvetnik. K odvetniku dr. Oskarju Holyju v Subotici je pred časom prišel sin posestnika Pavla Fidžija in ga naprosil, naj mu napravi prošnjo za Srbsko trgovsko banko, da bo lahko v očetovem imenu dvignil 20.000 dinarjev. Prosil ga je tudi, naj kar on podpiše očetovo ime, kar je odvetnik tudi storil, ker je sin denar prejel in odvetniku plačal honorar. Okrožno sodišče je obsodilo odvetnika dr. Holyja na lelo dni zapora. — Vkuhavanje in konserviranje sadja in zelenjndi opisuje zelo obširno knjiga »Sadje v gos|)oflinjstvu<. Spisal M. Iluniek. Cen« 24 dinarjev. Knjižica je namenjena našim gos|>o-dinjani, ki jim bo prepotreben kužipot vkuha-vati in konservirati sadje in druga živila za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, na kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. — šofer in samovozaf. lnženjer Josip Štolfa je v tej skoraj 300 strani obsegajoči knjigi podal konstrukcijo, delovanje ter strego avtomobila, pojasnjujoč opis s 300 jastiimi slikami v priloženem zvezku, ter slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi te vrste, je neobhodno potrebna šoferju samovozaču in lastniku avtomobila. Cena je 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Dccn bi morala že od inalegn naprej piti Sisnčko mineralno vodo, da se lažje izognejo golšavosti. — Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici svinčnikov, kamnoseški-kiparski tvrdki Frnnjo Kuno-vnr, pokopališče Sv. Križ. Ljubljana. Telefon štev. 27-87. — Pomanjkanje spanja je največkrat posledica nervoznega stanja. Stalno negovanje telesn s Fellerjevim blngodišečim Flsnfluidom. tem, skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikoni. vedno jvouinga. Poskusna steklenico 6 Din, dvojna steklenica 9 Din fiovsod. Po |x>šti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brc? dalj- I njih stroškov, pri lekarnarju Eugen V. Feller, j Stubica Donja, Elza trg 134. Savska banovina. Staro znana mlekarna v Kopitarjevi ulici v i Mahrovi hiši se je preselila 1 v nove, higijenično urejene prostore Pred Škofijo 1? i (preje pri »Kati«). — Odprto že ob zjutraj. Se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Ivanka Vrh. i - — »KARITAS« posm.rtninski odd. Vz. za-1 varovalnice nudi: stalno ona.ki prisipevki; spre- jomnina samo tO Din; po treh lotih odkupa plačevanju prosto zavarovanje ter posojilo; dvojna posmrtn,ina v slučaju nezgodne smrti; brezplačno so/avarovanje otrok itd. Zavarujte sebe in svoje domače! Navodila: pri krajevnih zastopstvih, župnih uradih ter >K AR IT AS«, pmsmrt. odd. Vz. zavarovalnice, Ljubljana. — Varno in solidno! Delničarjem Gostilničarske pivovarne d. d.. Laško! Glasom sklepa izrednega občnega /,l>ora Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem, fine 21. juniju t. 1. se morajo vsi že dospeli obroki na plačilo prevzetih delnic plačati tekom enega meseca, torej do 21. julija 1032. Ta rok se podaljša do 31, julija L I. im sicer nepreklicno. — Kdor do 31. julija t. I. ne bo plačal dolžnih zneskov za delnico, se ga l>o izterjalo sodnijskiin polom. V njih lastnem interesu se tedaj zamudni delničarji opozarjajo, da so držijo zigorajšnjega roka. — Ilipravni svet Gostilničarske pivovarne d. <1., Laško. — Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis. Vzemite vsaj HENKO! I za fud trde vode »mehčanje in vsako :iščenje je Henko priznano sre dstv< kronika gl. kol.; Klep Franc, Tezno, v Maribor gl. kol.; Je-rina Ivan, Medvode, v Ljubljano gl. kol.; Sužuik Franc, Tezno, v Ptuj; Uranjek Franc, Tezno, v Maribor kor. kol.; Zupančič Anton, prometno-koiner-cielni oddelek ravnateljstva, v Ljubljano gl. kol.; Greifoner Vincenc, Tezno, v Hrastnik. Izpit z« strojevodjo je položil uradniški pripravnik inž. Franc Peteršič, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; računsko financijski izpit: Lexander Jožef pri gradbenem oddelku; brzojavni signalni izpit: uradnik X. položajne skupine: Outrata Karol, pri strojnem oddelku; uradniški pripravnik inž. Bartenjev Dimitrij, pro-govne sekcije Ljubljana gl. proga; dnevničar Mi-klič Fedor, Škofja Loka; za skladiščnika: zvaničnik 1. kategorije Herščak Jakob, Maribor gl. kol.; za skladiščnega nadzornika: zvaničniki II. kategorije: Štrukelj Alojz, Rakek; Maliverh Frančišek, Rakek; Urbič Anton, Rakek; Martinjak Andrej, Rakek; služitelj: Rojko Friderik, Maribor gl. kol.; za prtljažnika: zvaničniki II. kategorije: Korže Martin, Zidani most; Zakošek Martin, Zidani most; Flis Anton, Zidani most; Klinar Valentin, Zidani most; za tovornega sprevodnika: zvaničnika II. kategorije: Baumgartner Feliks, Tramšek Lovro; za vozovnega zapisovalca: Liplin Ivan, Tezno; VVeber Mihael, Maribor gl. kol.; za vratarja zvaničnik II. kategorije Lemut Valentin, Zidani most. = Napredovali so v višjo skupino drž. mojstri ključavničarji: Vinko. Čurin v VIII. položajno skupino; Nikolaj Zrknar in Ferdinand Hauptman v IX. skupino ler drž. mojstri podkovci Matija Trojan v VIII. skupino in Ivan Krajcer, Anton Brade-ška, Anton Lisec, Avgust Grifič. Andrej Kordeš ter Blaž Plantak v IX. pol. skupino. = Imenovanja. Strojni inženjer Vladimir Reh-nicer je imenovan za stalnega uradnika v VIII. po-ložajni skupini in uradniški pripravnik Ivan Si-monjan za drž. mojstra podkovcu. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. če trčita dva avtomobila. V Johnstoflmn, malem ameriškem farmarskem mestu sta trčila sredi ceste dva avtomobila s tako silo skupaj, da sta močno odletela drug od drugega. Odletela sta vsak v dru-tto -»»i« stanovanjsko hišico in jo popolnoma porušila, prav tako kakor bi divjal potres. Nesreča je zahtevala dve življenji, razvaline pa so ranilo 12 ljudL Prostovoljno gasilno društvo Orle nad Rnd- pri Ljubljani vabi danes na veliko vrtno veselico. Ob poldveh popoldne zbirališče članstva in gostov pred gasilskim domom na Orlah. Ob 2 blagoslovitev nove motorne brizgalne. K obilni udeležbi vabi odboc. Ostale vesii — »Franz-Josef« jjrenčica jo čistilo za prebavila, preobložena z jedjo in pijačo. ISazznaikilci omehča Henko vso uma-zanino perila! Poznate li enostavnejši in udobnejši način pranja kakor namakanje perila s Henkem? Zakaj se trudite, če Vam Henko lajša delo? i Maribor Važne arheološke najdbe v Mariboru Prazgodovinska livarna na vrhu Pohorja — Grobišče iz bronaste dobe v Koroščevi ulici Maribor, 2. julija. Dve važni prazgodovinski odkritji vzbujata zadnje dni zanimanje mariborskih zgodovinarjev. Prvo je bilo izvršeno na vrhu hočkega Pohorju, drugo pa v sredini Maribora v Koroščevi ulici. Na Pohorju so odkrili prazgodovinsko bronasto livarno. Čisto slučajno so prišli na sled tej važni najdbi. Kmet je pri oranju spravil s plugom na svetlo bronasto sekiro. Za najdbo je doznalo Muzejsko društvo v Mariboru ter pričelo na mestu z izkopavanjem. Kmalu je bilo odkrito važno najdišče, kakor jih je doslej le malo. Najdeni predmeti pričajo, da se je v prazgodovinski dobi nahajalo na Pohorju večje podjetje, kjer so vlivali Tragična smrt starega berača Včeraj se je ob času največjega tržnega vrvenja na Glavnem trgu pripetila smrtna nesreča, ki je v živahno razpoloženje občinstva zanesla mrzlo tesnobo ter povzročila nemalo razburjenja in zvedavosti. Poti kolesi težkega tovornega avtomobila je izgubil svoje borno in težavno življenje 82 letni starček, berač Kac iz Sv. Petra pri Mariboru. Nesreči! se je pripetila na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga vštric lokala Zinthauerjeve pralnice. Na Glavnem trgu je vladal nenavadno živahen promet pešcev in vozil vseh vrst, tako da so morali delati red na eksponiranih vogalih trga trije prometni stražniki, dočim zadostuje po navadi samo eden. V to življensko nevarno vrvenje in naglico se je podal na pol gluhi in hromi starček iu to mu je bilo usodno. Pred že omenjenim lokalom je skušal prekoračiti cesto, ko mu je privozil nasproti težki mestni Saurer-avtobus za odvoz fekalij. Starček se je na signale vozila skušal umakniti, pri tem pa je zašel pod kolo nekega kolesarja, ki je privozil iz Vetrinjske ulice. Sunek kolesa je vrgel starčka pod avtobus in zadnje kolo mu je Slo preko prsi ter mu zdrobilo prsni koš. Dogodek se je odigral tako bliskovito, da so se ljudje zavedli šele, ko je človek hropel v poslednjih izdihih. V hipu se je nagrnila okrog ležečega nesrečneža in obstalega avtobusa ogromna množica, da so prihiteli stražniki komaj napravili red. Priliko in zmedo je porabil kolesar, da je neopa-ženo izginil, predno so ga spoznali. Baje se je odpeljal v smeri proti Studencem. Truplo ubogega starčka so prenesli na pločnik ter ga stisnili ob zid. da je dal prostora za mimoidoče. Z nekaj polarni starega zavijalnega papirja pokrito je ležalo do prihoda komisije, nakar so ga naložili na pogrebni voz ter ga prepeljali v mrtvašnico. Nesrečo je zakrivil zgolj slučaj in pa življensko-nevaren promet, kateremu otopeli čuti starega berača niso bili dorastli. * □ Letošnji iavantinski novomašniki. Primicijc bodo letos imeli lavantinski novomašniki sledeče: Martin Uranjek, Gornja Ponikva, dne 17. julija, pridigar opat Peter Jurak ;Stanko Drobina, 24. julija, Šoštanj, pridigar msgr. Ivan Rottner; Ivan Černoga, Zdole pri Brežicah, dne 24. julija, pridigar prol, dr. J. Hohnjec: Leopold Mihelič, 31. julija, Sv. Jurij v Slov. goricah; pridigar Jos. Rehar, župnik, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji; Franc Pod-ogrnik, Dolnja Lendava, dne 7. avgusta, pridigar dr. Knavs, lazarist od Sv. Jožefa nad Celjem. □ Jubilej 25 letnega dela pekovske zadruge. Panes proslavlja Zadruga pekov v Mariboru četrt-utoletni jubiluj svojega obstoja in uspešnega delovanja. V našem obrtno-zadružnem življenju po-menjajo taka sama na sebi kratka razdobja važen dokaz velikega dela in velikih naporov za napredek in organizacijo obrtništva v krepke enote, ki so postale v času težav in kriz najboljša opora obrtniškemu stanu. Obstoj mariborske pekovske zadruge datira iz leta 1007. ko se je pekovsko obrtništvo na splošno željo ločilo od skupne zadruge ter si ustanovilo pod vodstvom delavnega pekovskega mojstra Vitlacila svojo lastno organizacijo. Skraja je nova zadruga obsegala samo mesto Maribor in bližnjo okolico ter je štela 42 članov. Okoliški pekovski mojstri pa so kmalu spoznali važnost in pomen nove organizacije in tako je prišlo samo po sebi, da se je zadruga širila na vedno večjem področju. Delavni Vitlacil je načeloval zadrugi do leta 1918. Za njim je prevzel vodstvo pekovski mojster Kovačič iz Pobrežja, ki je vodil organizacijo skozi burne mezdne boje s srečno roko. Načelstvo je nato prevzel mojster Proselc do leta 1928., ko so si člani izvolili za vodjo nad vse delavnega in spretnega Horvata, ki še danes načeljuje zadrugi. V dobo Horvatovega načelovanja padajo težki časi, ko so pekovsko obrt ogrožale razne stiske, predvsem boj za krušne cene. Odbor zadruge pa je vedno znal poiskati sredstev, da so se vsa vprašanja dokaj ugodno rešila ter so se na ta način očuvali interesi zadružnih članov, kolikor je bilo največ mogoče. V tej dobi se je zadruga tudi razširila na sedanje podredje, ki obsega sodne okraje Maribor, Sv. Lenart v Slov. goricah, Slov. Bistrico, Marenberg in Preval je; zadruga šteje sedaj nad 100 članov. Danes proslave člani zadruge na slovesen način lep jubilej svoje organizacije. Zadrugi želimo ob četrtstoletnici obstoja krepko in uspehapolno delovanje v bodočnosti 1 □ Planinsko slavje pri Ribniških jezerih. Za-padno pobočje Pohorja bo prihodnjo nedeljo, dne 10. julija, pozorišče slavja, ki bo hkrati važen mejnik v razvoju turistike v teh predelih pogorja. Blagoslovljena bo nova postojanka, Ribniška koča, ki predstavlja po velikosti in moderni notranji opremi eno največjih in najlepših planinskih postojank Slovenije. Slavnosti se prično ob 10 dopoldne. Najprej bo sv. maša, nato slavnostni nagovor, krst in blagoslovitev koče. Popoldne pa bo pri koči veselo planinsko rajanje. □ Nič več kredita za plin in elektriko. V svr-ho nemotenega poslovanja mestnih podjetij, katera imajo tudi obveznosti napram dobaviteljem, opozarja mestna občina mariborske odjemalce elektrike in plina na redno plačevanje zapadlih računov. Vsi zneski za jjorabo plina, toka in instalacij so plačljivi takoj pri predložitvi računa in so prejela podjetja strog nalog za izvajanje teh navodil. Ako inkasant ne dobi stranke doma, oziroma ne prejme denarja, pusti stranki položnico in je zapadle zneske nakazati najpozneje v teku treh dni. Po brezuspešnem preteku 7 dni se ukine dobava elektrike in plina in sicer brez nadaljnega obvestila. □ Mariborski »Zoo . Vrtnar J. Jemec Je podjeten mož; v Mariboru je to obče znano. Sedaj je postavit r,h Rarlaonvi ulici maihno utico, pred ka- razno bronasto orožje in predmete. — Vse najdbe so bile prenesene v Maribor. — Drugo odkritje pa so prav tako slučajno napravili v Mariboru. V Koroščevi ulici nasproti dečjemu zavetišču rigola vrtnar Kočevar zemljišče za vrtnarijo. Pri rigo-lanju so delavci naleteli na razne predmete iz brona. Muzejsko društvo je takoj prevzelo inici-jativo za nadaljne raziskavanje in je ugotovilo, da se je na tem mestu nahajalo prazgodovinsko grobišče. Najdeni predmeti predstavljajo lepe bronaste oruamente ter so bili prenešeni v muzej. Tu se sedaj vse najdbe urejujejo in pripravljajo za razstavitev. V prihodnjem mesecu bodo ti najnovejši dokumenti pradavnega življenja mariborske okolice razstavljeni' na ogled v muzeju. tero postaja vsak dan vse polno radovednih pasan-tov zlasti mladina. V utici vidiš ogromno želvo, srčkano srnico, veveričko, ki je v neprestanem po-skokovanju, dva mična eksotična ptička. Gosp. Jemec namerava to svojo zbirko v kratkem še povečati. □ Mariborski teden, kakor smo že poročali. je bila letos |xxlana inciativa za organiziranje raznih prireditev večjega stilu v Slari-boru. ki naj bi trajale nekaj djii ter naj bi privabile \ Maribor čim več tujcev. Prireditev naj bi pod imenom mariborski tedent. posutla nekaj trajnega ter naj bi se v večjem obsegu vršila vsako leto. Na pobudo mestne občine je bila včeraj v posvetovalnici mestnega magi-Mrata anketa, katere so sc udeležili predstavniki mariborsk i h kulturnih krogov, gospodarstva, zastopniki mestne občine ter zastopniki športnih klubos. Idejno zamisel je razložil trgo\ec in znani športni delavec gosp. Roglič. Mariborski teden naj bi se vršil od 6. do 15. avgusta. \ se dni tcdiui bi izpolnjevale ruzne kulturne in s|>ortne prireditve, dnevi glavnih prireditev |ki naj bi bili n.. 14. in C. avgu .tu. V debati so sc sprožili številni praktični načrti kako po\cčati privlačnost mariborskega tedna, da bi bil poset tujcev čim večji. Izvoljen je bil poseben oill>or, ki l»o izdelal |>otrPi!»eii načrt ter i/vršil organizacijo. □ m let katoliškega izobraževalnega društvu v Krčcvini. Krčevinsko kat. izobraževalno društvo proslavlja prihodnjo nedeljo dne 10. julija 10-letnico svojega obstoja. Zjutraj ob 6 se udeleži društvo z zastavo zahvalne službo božje v frančiškanski cerkvi. Popoldne se vrši skromna ljudska veselica brez vstopnine v lovskem domu pri g. Dobičku v Krčevini. H Salezijansko sotrudništvo vabi vse so-trudiiike na sestanek, ki sc bo vršil dunes v nedeljo ->b 4 |>o|>oMne v stolnem žtipnišču v društveni ■ sobi . H Končni izpit na Ant. Rud. Legutovcm enoletnem tečaju, sc jc vršil te dni pred iz-prašcvalno komisijo. (M V) kandidatinj in kandidatov se jih je prijavilo 27 za končni izpit. Od teb je napravil I i/pit z odliko. 10 /, dobrim uspehom in 2 z zadostnim uspehom; 3 imajo ponavljal ni izpit. Uspeli sc I ihko označi kot /clo dober, l/pit so prestali: Bohm Gertruda. Grilctz \na. Ilanptman Vida. Ilrrbernik Gabrijela. Kluglcr Marija, Korcs Matilda. Kudrč.i Ljudmila. Majcen Štefanija, Mavrič Ana, Mle-k n s Ana, Narat lrma, Okorn Anton. Prosenak Viktorija. Scdlak \malija, Smole Krida, Spcr-dicn I' riderika. Stainzer Marija. Stropnik Terezija, Tarnai Marija, Vlašič Vlasta, Vogrinec Marija, Vrabič Ljudmila, NVurzbach Maks in Scliontag Karoliua. □ Trgovanje, da jc kaj. Mariborski sobotni trg šc ni bil letos v znamenju take živahnosti, kakor včeraj. Vsega vrtnega, poljskega iu mesenega blagrn v izrednem obilju in pa ugoden datum sta ustvarila nad vse živahno iu ugodno atmosfero. Trgovanje se je razvijalo v obojestransko zadovoljnost. □ Strelske tekme. Maribor je danes pozorišče dvojnih velikih strelskih tekem. Na obeh streliščih v Radvanju tekmujejo danes lovci in p« strelske družine muriborskega okrožja. 1'ekme se vršijo celo predpoldan in popoldan do t7. Iz mesta obratuje na strelišče avtobus. Za kmečke strelce iz podeželskih strelskih družili je pripravljenih mnogo lepili daril; posebno mamo tvori krasen srebrn prehodni pokal, dar mariborske mestne občine. Zaključek tekme tvori vcliika ljudska veselica v mestnem parku v bivši kavarni. □ Kaj bo danes na zelenem polju? Dopoldne ob 9 na igrišu Rapida prvenstvena tekma mlad in SK Rapida in SK Svobode. Ob 16 na igrišču SK Maribora prvenstvena tekma mla-din SSK Maribor in SK Železničar. Ob t7.30 istotam prijateljska tekma SK Železničar in SK Čakovec. Moštvo SSK Maribora gostuje v Va-raždiinu, kjer odigra proti tamošnji Slaviji prijateljsko tekmo. □ Zobni atelje M. Schutta-Knšar zaprt od 3. do 18. julija. □ Mrtvaški zvon. V 'Pristaniški ulici 4, jc umrla v starosti 72 let, zasebnica Marija Unuk. Pogreb blage pokojnice se vrši danes popoldne ob tri četrt na 5 iz mrtvašnice na Pobrežju. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! □ Poceni meso. V torek, dne 5. julija, se bo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodalo od 7 naprej 350 kg volovskega mesa po 4 Din in sicer na osebo do 2 kg. □ Seja cerkveno-konkurenčnih odborov. Novoizvoljeni cerkveno-konkurenčni odbori vseh treh odborov mariborskih župnih cerkev so se sestali včeraj popoldne k skupni seji. Na dnevnem redu je bilo konstituiranje posameznih odborov. □ Na vinotoče bodo pazili. Vinotočem pod vejo bodo oblastni organi na intervencijo gostilničarjev posvetili več pažnje ter se bo zanaprej vršila stroga kontrola tako od strani uradnih organov, kakor od prizadetih privatnih ustanov. V v i not oči h je namreč strogo prepovedana godba, ples in prodajanje jestvin. □ I« carinsko službe. Premeščen je k zagrebški carinarnici carinik Hugo Kudema. doslej na službi pri glavni carinarnici v Mariboru. □ Kruh za turiste! Felertagov kruh! Več glej v oglasnem delu lista. □ Fotocentrala V. Vlasfč se je preselila r Gosposko ulico v hišo Spodn ješ ta jer.sk e ljudske posojilnice. Več glej v danažnjem oglasu. □ Revna vdora, ki je brez pomoči, prosi usmiljena srca za pomoč. Darila sprejema v upravi na Koroški cesti m podružnici na Aleksandrovi cesti SI. 6. □ Gospodarsko gibanje. S sklenom mariborskega okrožnega sodišča sta odpravljeni poravnavi tvrdk Slawit9ch-Heller v Ptuju in Slawitsch Leopold, Ptuj. — Potrjena je poravnava tvrdke Josip Reich, tovarna kemičnih izdelkov, Tezno pri Mariboru. — Odpravljen je konkurz tvrdke Dol-ničar Ivanka. □ Siromašen akademik daje inštrukcije iz vseh srednješolskih predmetov. Naslov je pustiti v upravi na Koroški cesti 1 oziroma podružnici na Aleksandrovi cesti 6. □ Posestne izpremembe. V Framu pri Mariboru je prodala tekstilna tvomica Texta d. d., na Teznu (sedež v Zagrebu) svoje posestvo v izmeri 20 ha, 7 a, 52 m3 Jugoslovenski banki d. d. v Zagrebu za 400.000 Din. □ Število mariborskih meičanov raste. Meseca junija je bilo v Mariboru rojenih 81 oseb, od tega 35 moških in 46 žensk. Umrlo je v tem razdobju 45 ljudi, 20 moških in 25 žensk. Porok pa je bilo v juniju 20. □ Pomazani letaki pred sodiščem. Pretekle dni se je zagovarjal pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča viničarski sin Jožel Knedl iz Dragučeve. Obtožen je bil, da je v noči na 9. oktobra 1931 pri Sv. Marjeti ob Pesnici namazal dva letaka, nalepljena za nastop sokolske čete pri Sv. Marjeti. Knedl je bil oproščen. □ Volilni odmevi. Včeraj je mariborsko okrožno sodišče razpravljalo o slučaju, ki je svoječasno razburjal šentjakobsko župnijo. Pred sodnike so prišli Franc Žnuderl, ugledni posestnik in trgovec iz Št. Jakoba v Slov. goricah, njegov trgovski pomočnik Jožef Kapla in hlapec Štefan Fras, isto-tako od Sv. Jakoba. Dejanje, radi katerega so prišli na obtožno klop, opisuje obtožnica sledeče: Dne 9. novembra 1931 je izvedel osumljeni Žnuderl Franc, da se splošno govori, da sta on in pa župnik Frhatič kriva neuspeha pri volitvah pri Sv. Jakobu, ker sta vršila najhujšo protivolilno agitacijo. Ta novica je osumljenca močno razburila, da se je napil. Zašel je zvečer v gostilno Matiašiča Alberta; kmalu se je razvnel prepir, ker je bil v gostilni navzoč Vekoslav Kegl, predstavnik državne volilne liste, ki je bil kot zapisnikar član volilnega odbora pri Sv. Jakobu ob priliki volitev prejšnjega dne. Padli so razni očitki, dokler nista Šnudcrl in Kapla zapustila gostilne. Priče zatrjujejo, da sta pri odhodu grozila Keglu s hudimi grožnjami. Kegl si radi tega ni upal zvečer domov ter je prenočil pri Matjašiču. Naslednjega dne je po opisovanju obtožnice izrekel Šnuderl napram orožnikom, ki so prišli slučaj preiskovat, več žaljivk, zlasti, ko so uklenili njegovega pomočnika Kaplo. Obtoženi Fras je kriv po zatrjevanju obtožnice, ker se je pridružil zgoraj navedenima, ko sta pretila Keglu pri odhodu iz gostilne. Obtoženi Šnuderl je bil le delno spoznan za krivega in je bil obsojen na sedem dni zapora, 60 Din globe, pogojno t leto. Ostala obtoženca sta bila oproščena. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Celje er Opozarjamo na današnji oglas 'Slovenca • kiparja Alojza Deršek. Celje. Spodn. Hudinja 80 oh glavni cesti. J0r Umrljivost junija meseca. V Celju je umrlo v preteklem mesecu 36 oseb, ined temi 7 oseb v mestu, ostalih 29 pa v javni bolnišnici. & V javno bolnišnico so pripeljali 28 letno deklo Katarino Strantšakovo iz Draže vasi, ki jo je pičila kača. S takojšnjo zdravniško pomočjo so ji rešili življenje. & Zopetna nesreča v Hudi jami. to pot smrtna. Rudarja Jožeta Zupanca od Sv. Jederte nad Laškim je udaril pri delu v rudniku v Hudi jami ročaj dvigala z vso silo po glavi. Vsled sile udarca je Zupancu počila lobanja. Pripeljali so ga v javno bolnišnico v Celje, kjer pa je naslednji dan umrl. PRIPOROČAMO VAM ~~ za nakup manufakturnega blaga splošno priljubljeno in renomirano tvrdko VALENTIN HLADIN- CELJE. Trgovina se nahaja v Prešernovi ulici poleg Marijine cerkve, na eni izmed najživahnejših točk mesta. Blago je radi stalno naraščajočega prometa vedno sveže in v lepih novomodnih vzorcih. Gg. trgovci in častita duhovščina — engros cene! -0- Pri Borzi tlela je na razpolago delo za moške: za 1 pečarja, za 1 ključavničarja, za 2 čevljarja, 1 mizarja, 1 kolarja, 1 peka, 1 mesarja, 1 natakarja, 1 delavca, 1 pekovskega vajenca, 1 mizarskega vajenca in za 1 pečarskega vajenca. — Za ženske: za 5 kmetskih dekel, 2 natakarici, 1 hotelsko kuharico, 1 kuharico, 1 služkinjo, 3 sobarice, 1 trgovsko pomočnico. — Stanje brezposelnih, ki jih ima Borza dela v evidenci se je znižalo do konca meseca junija na 823 moških in 148 žensk, skupaj 971 brezposelnih. Nedeljski nogomet. Danes popoldne ob 5 se odigra na športnem igrišču Atletikov pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med HSK Soko iz Zagreba in celjskimi Atletiki. Soko s-oji v Zagrebu v I b razredu na prvem mestu, ako da lahko pričakujemo lepo tekmo. — V preitekmi nastopita rezervi SK Celja in Atletikov. ■0" Občinska seja. Zadnja seja mestnega občinskega odbora pred počitnicami se bo vršila v petek, 8. t. m. ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Na dnevnem redu so poročila odsekov. Ptul Nova maša. Dne 10. julija t. m. ima ob pol desetih v tukajšnji proštijski cerkvi novo sveto mašo g. Alojzij Rupar iz družbe sv. Vincenca Pavianske-skega. Pridigar je križar, prior Učak iz Ljubljane. Pri sv. maši mu asistirata lastna brata Jožef in Maks. Vrli, obče spoštovani in ugledni Ruparjevi družini ob tem pomembnem družinskem slavju iskreno čestitamo. Izmed 13 otrok bo gledala sedaj že drugega pred oltarjem kot novomašnika. Tretjega novomašnika primicija bo prihodnje leto in čez dve leti pa četrtega sina. Razen tega sta dva sinova brata redovnika. Ukinitev gimnazije. V ponedeljek 27. t. m. se je vršila V. redna seja občinskega sveta. Po pre-čitanju zapisnika zadnje seje je poročal župan Jer-še o intervenciji v Belgradu glede ukinitve gimnazije, ki je bila brezuspešna. Prečit« brzojavko, ki je bila v tej zadevi odposlana tudi na kralja. Za vsak slučaj se namerava vzdrževati višje razrede na , lastne stroške. Osebne v«ti. Za proiesorja na ptujski gimnaziji je imenovan Rajko Kadunc, suplenl tega zavoda. — V 4. polož. skupino I. stopnje je pomak- Je že tukaj! ameriški pisalni stroj WOODSTOCK, l-onos ameriških inženirjev Ti so iz najboljšega ameriškega materijah! izkonstrulrali enostaven a trden, izredno posrečen mehanizem, ki jamči za brezhibno in zanesljivo delovanje ter omogoča pisanje do skrajne hitrosti. Pri konstrukciji pisalnega stroja VVoodstock se je posebno pazilo na to da se preprečijo vsa nepotrebna Irenja v mehanizmu ter da se mu da mehak, sladek in skoro neslišen tek, a vendar krepak in poln udarec. — Pisalni stroj \Voodstoek je več vreden kot pa bote plačali tanj Oglejte si ga pri generalnem zastopstvu: TIPKA družba z o 25 trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana, v Gledališki ulici S (Palača Pokojninskega zavoda) Telefon št. 2970. njen sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča dr. Via dimir Muhec. — Za poduradnika je imenovan slu-žitelj Miha Grobovšek ter premeščen iz Ptuja k Okrajnemu sodišču v Murski Soboti. Na njegovo mesto pride Alojz Kralj iz Murske Sobote. Iz davčne službe. Na lastno prošnjo je upokojen Avgust Kos, uradnik tuk. davčne uprave; imenovani je znan vrl organizator kmečkih pevskih zborov v ptujski okolici .Upamo, da ostane v Ptuju, da bo mogel nadaljevati svoje delovanje u* prosvetnem polju. Smrtna kosa. Umrla je Alojzija Žveglič, žena sodnega oficijala v pokoju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Tedensko gasilsko službo od 3. do 10. t. m. ima prvi vod. tretja desetina in sicer četovodja Dasch in desetnik Meze. Reševalni oddelek inž. Celotti in desetnik Mohač; od moštva Erlač in Korže. Ljubljanska drama gostuje v četrtek, 7. t. m. v Ptuju z zanimivo Begovičevo dramo Brez tretjega*. ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah v Ljubljani imela velik uspeh. V glavnih vlogah nastopita ga. Mira Danilova in g. Ivan Levar. Slovenjgradec DKKAN G. AL. ČIZBK. ČASTNI OBČ\N. Mestna občina slovenjgraška jc na svoji zadnji eoji sklenila imenoMti mestnega župnika, kn. šk. duh. svetovalca in dekana g. Alo;z'Ja Čiž>ka za častnega občana svojo občine v znak hvaležnosti za zasluge, ki si jih je g..Čižek pridobil v teku svojega 25 letnega pastlrovanja v tuk. župniji. G. Čižek je nastopil službo župnika v Slovenjgraeeni uri olvoril sejo, pozdravil navzoče obč. odbornike in prav posebej s 3 flavljenca, in navedel razlog«, kateri so obč. odbor privedli do lega, da je imenoval g. ČiŽka za častnega občana. Razložil je delovanje slavljen-ca v pred vojni dobi, v kateri se je udejstvoval in delc\al v vseh narolnih iu za slovensko nerodno stvar obstoječih (trušlvih. Ob nastopu vojne je bil radi svoje slovenske narodnosti preganjan ler prebil vsa 4 leta v vojni. Po prevratu, ko se je zopet vrnil na svoje mesto za župnika v Slovenjgradec, je zopet začel z vso vnemo delovati na kulturnem, narodnem in gospodarskem j>olju. Za mestno občino si je radi tega svojega delovanja pridobil ne-venljive zasluge. Da se občina vsaj nekoliko oddolži za njegove zasluge, ga je obč. odbor v znak hvaležnosti imenoval za častnega občana. Po končanem govoru je g. župan častital slavljencu k njegovemu imenovanju ter mu izročil mojstrsko izdelano diplomo umetn. slikarja M. Gasparija, ki je krasno delo. Diploma predstavlja pet slavljenče-vih simbolov in sicer: Zgoraj slovensko dekle v narodni noši predstavlja zavednega Slovenca, ma-šna knjiga, kelih in štola kot simbol mašnika, kos kot simbol pevca, črnilo, pero in papir kot simbol pisatelja in jelenova glava kot simbol lovca. Odlikovanec g. Čižek je močno ginjen se zahvalil županu in občinskemu odboru za njegovo priznanje in obljubil, da bo v znak hvaležnosti deloval še naprej za dobrobit svojih občanov, kolikor in dokler 11111 bodo dopuščale njegove moči, ko pa radi starosti ne ob mogel več. mu pa to naj nihče ne šteje v zlo. Odlikovancu tudi mi iskreno častitamo! ★ Otvoritev poti. Mislinjska podružnica SPD otvori v ponedeljek 4. julija t. 1. to je na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda novo zgrajeno pot Slovenjgradec—Sele—Urška gora, ki je štiri ure hoda dolga, mnogo krajša in lažja od dosedanje poti Slovenjgradec—Urška gora. Na fredvečer se bodo na Urški gori zažigali kresovi, birališče za vse turiste bode v Slovenjgradcu odkoder je skupni odhod čez Sele na Urško goro. Naše turiste in ljubitelje lepe Urške gore že danes opozarjamo na to slavnost. Natančneje še objavimo naknadno. Cenjeni turisti se naj ne pozabijo ob tej priliki oglasiti v zadružni mlekarni v Slovenjgradcu, kjer se bodo založili s prvovrstnim maslom in drugimi izdelki ter okrepčali za težke pot z mlečnimi jestvinami. Vuhred Zaključek šol. leta. šolski pouk na tuk. šoli sc je zaključil z razstavo šolskih del in vidovdan-sko proslavo dne 28. junija. Razstava je pokazala lep napredek dece tekom šol. leta. Prav zanimiva ročna dela in obenem praktična že znajo izvršiti naši podeželski otroci. Proslava Vidovega dne. z nastopom otrok je vzorno uspela. Vse točke so bile nekaj krasnega, podane z neko s^jnozaveozoriti, namreč na napačno pojmovanje začetne jelike in nje zdravljenja. Opazovanje in skušnja uče, da ljudje, bolni za jetiko, navadno iščejo pomoči, ko so že resno in nevarno bolni, ko imajo že rane na eni ali obeh straneh pljuč. Zal, se bolezenski izvid tudi pri zgodnjih obolencih večkrat zakasni, saj dognali prikrito, še malo obsežno bolezensko ognjišče ni tako enostavna stvar, tu je potrebno strok, znanje. Zdravljenje jetike se ne začne pri rani, tcin-Teč mnogo, mnogo prej; pri ranah se bolelen lahko »e zaključuje, njih zdravljenje je dolgotrajno, naporno. zelo drago in večkrat brez trajnega uspeha. Veliko, veliko premalo se ta dejstva dandanes upoštevajo, pa je zato glas o neozdravnosti jetike tako ukoreninjen, a smrtnih žrtev i obolenj toliko. Naše prizadevanje mora iti brezpogojno zatem, da najdemo, doženemo že neznatno skrito bo-lenensko ognjišče, ko so pljuča še splošno čisla in ko še ne preti neposredna opasnost hiranja in razkrajanja telesne tkanine v rane. Saj smo bili vsi okuženi v mladosti, vsakdo hrani v sebi stedove okužbe, ki bi pri zlih okolnostih lahko sveže vzplamteli. To se pa da dokaj lahko iu uspešno Trbovlje Igro k petjem Pri kapelici' v prid brezposelnim članom vprizori dramatični odsek drevi ob pol 8 v Društvenem domu pri znižanih cenah. Za otvoritev in popravilo niostu čez Savo pri kolodvoru so se obrnili na banovino zastopniki šentjurske občine in tukajšnega delavstva. Prizadel je pa tudi ves izletniški promet na Kum. Vpisalo se jih je na novo v meščansko šolo K4, nekaj se jih bo še gotovo vpisalo v jeseni. Do inale mature jih je prišlo letos samo devet, od teh bo eden čez tri mesece ponovil izpit, ostali pa so že prvič dobro napravili. Sanio en dan so delali v tem tednu pri hrast-niškeni rudniku. Kdaj bo zopet Ireba priti na delo. se bo delavcem posebej sporočilo. — V Trbovljah si abila dva delavnika, koliko jih bo prihodnji teden, še ni znano. Če bo šlo lako naprej, nekateri še za kruh ne bodo zaslužili. Oev. Mariia v Polju .Šolska prireditev, ki se je vršila preteklo nedeljo v dvorani prosvetnega doma. je dobro iz-p/lla. Prosvetni večer v ponedeljek je napolnil dvorano. Zanimivemu predavanju g. kaplana o čarovništvu so navzoči z zanimanjem sledili. Igro pa je spremljal vihar smeha navzoče mladine. Večeri se bodo vršili vsak mesec, dan bo objavljen. Tragično umrlega rekruta Viktorja Zajca iz Vevč so potegnili iz Donave ter je pokopan v kraju Opovo v Banatu. Tozadevna, preiskava o vzroku smrti mirnega in priljubljenega mladeniča je v teku. Gotovo pa je, da »Jtilrovo« poročilo o vzroku dejanja ne drži. Železniki Le redko se kdo oglasi iz našega kraja. Ako ne bi bilo toliko Železnikarjev, ki so se razkropili po svetu, da si poiščejo kruha, bi že sedaj lahko pozabili, da so nekdaj zelo znani Železniki sploh še na svetu. Ti naši izseljenci se pa za svoj rojstni kraj zelo zanimajo in če jim le dopušča domači finančni minister, pridejo vsako leto malo pogledat. kako in kaj je v starem kraju. Ker so pa ti radi vedno težjega življenja v zadnjem času le bolj redki, je prav, če jim potom časopisja nanizamo par novic,. Največja novost za naš kraj je pač nova maša, katero bo daroval 10. julija v domačem kraju p. Klement Šmid, frančiškan v Ljubljani. Ker že dolgo let ni bilo v Železnikih tako veselega dogodka, so se Zeleznikarji spravili vkup in sklenili, da proslavijo ta dan tako slovesno, ko- sprečiti s prav ranim zdravljenjem. Za vse le slučaje pa nujno potrebujemo bolniških zavodov, ki hi mogli sproti in takoj sprejemati sumljive, prikrite ali ie ogrožene, še neresno obolele slučaje, in sicer pri prav zmerni dnevni oskrbnini, ali brezplačno. Takšni zavodi morajo bili zgrajeni v neposredni bližini mesta, da so lahko dostopni, v kolikor mogoče na zračnem kraju, da se lahko izvaja tudi podnebno zdravljenje. Skušnja uči. da se v takih bolnišnicah dajo rešiti: 1. Skoraj vsi slučaji navadne in najčešče počasne krvne jelike in kirurški slučaji, ki so z njo v zvezi. '2. Opasne, redkejše sušice se lahko pritegnejo zdravljenju v prvem začetku, ko opustošenje pljuč še ni obsežno in je še največ upanja na uspeh lečenja. 3. Prav lako se dajo v njih uspešno zdraviti začetne izvenpljučne tuberkuloze. V dravski banovini so takšni zavodi potrebni v Ljubljani (z 120 do 140 posteljami), v Mariboru in Celju (s ca. 100 posteljami). Nedvomno so nujno potrebna planinska in obmorska zdravilišča. Vanja bi se sprejemali slučaji po točni, zlasti bolnični izbiri, v prvi vrsti seveda pridejo tu v pošlev plačanja zmožni bolniki. Kako je pa v tem pogledu dandanes? Zdravljenje se začne v nešteto slučajih zelo kasno ali prekasno, ko so pljuča že ranjena in ko je okrevanje možno le po dolgotrajnem zdravljenju ali sploh ne več — in še v ugodnem slučaju z brazgotinami in delno invalidnostjo. Komu pa je vobče takšno drago zdravljenje mogoče? Kaj imajo oni mnogokrat od njega, ki ževj od svojega dela? O tem zgovorno priča statistika OUZD Pravo pojmovanje tuberkuloze kot ljudske bolezni nujno in jasno zahteva zdravljenje v prav prvih začetkih — tako rekoč profilaktično. ko še ni prav opasiiih bolezenskih ognjišč ali ran. Lc takrat se da v malone vseli slučajih v dokaj kratkem času in hre/. hudih denarnih žrtev doseči trajna delazmožnost. V to svrho pa rabimo opisanih zavodov. Zakon v bolnišnicah predvideva vsaj v vsaki glavni hanovinski bolnišnici (lorej tudi v Ljubljani) poseben oddelek za pljučno bolne, v prvi vrsti za po jetiki obolele ali ogrožene. Naj hi se vendar že enkrat vsaj ta minimalni načrt udejstvil. saj neprestano umirajo ljudje v sled jetike, a odprto bolni (r dravski banovini okrog 25.0IHI) okužujejo ljudsko okolico. Iz vsega tega razvidimo. kako zelo so nam orožje in sredstva za boj proti jetiki omejena, nadalje. kako je treba v samem pojmovanju metod nje pobijanja dokaj spremeniti. Najvažnejše v tem oziru poudarimo še enkrat: 1. Odgovorni činitelji in splošna javnost še vedno premalo važnosti polagajo na lo vsepovsod kužno, smrlnonevarno ljudsko šibo. Mnogokje se daje pred njo prednost sicer važnim in nujnim socialnim stvarem, kjer pa ne preti neposredna smrtna nevarnost. 2. Praktični boj proti jetiki mora zajeti že vse neznatne skrite bolezenske slučaje, ki jedva subjektivno pridejo do izraza, ne pa čakati, da se razvijejo težko ozdravile kužne rane. V to svrho nujno potrebujemo bolniških zavodov, v prvi vrsti bolnišnic, ki jih deloma t.i> zakon predvideva. Združimo vsi brez izjeme in brez razlike svoje stališče iu zahteve v eno poglavitno osnovno misel: Kjer so smrtno ogrožena tolika ljudska življenja, tam je treba reševati najprej in čimprej. likor pač dopuščajo razmere. Stara je navada, da se predvsem Železnikarji postavijo ob laki priliki z mlaji. Kdor je bil na praznik sv Petra in Pavla doma, $e je prav za prav vživel v stare dobre čase, ko Se* ni bilo toliko dnevnih skrbi kot dandanes. Pripeljali so ogromne mlaje in jih po popoldanski službi božji že postavljali. Dočini morajo cel teden trdo delati, da si zaslužijo skromni vsakdanji kruh. so pretekli praznik celo posvetili mlajem. Mlajši rod je vzajemno sodeloval s starimi preizkušenimi postavljale! in brez velikih težav so po-I stavljali mlaj za mlajem. In lako je že na praznik ! stalo nad 10 mlajev na svojih mestih, ostali pa ! pridejo na vrsto v prihodnjih dneh. Dan nove i mašo bodo Železnikarji proslavili res slovesno in j v svoji skromnosti napravili vse, da bo ta praznik i čim lepši. Da bodo dekleta napravile svojo dolž-1 nost pri vencih, pritrkovavci v zvoniku in pevci na koru, o tem ne dvomi nihče, kdor pozna Želez-nikarje. — Na praznik so imeli svoj lep dan tudi naši najmlajši. Deklice z venčki na glavi in dečki z šopki v gumbnicah so pri popoldanski službi božji čakali pred oltarjem, da jih g. župnik sprejme v Marijin vrtec. Slovesnost sprejema je bila zelo prisrčna in se je globoko vtisnila v nežna otroška srčeca. — Tako imamo tudi Železnikarji, čeprav nas mori težko življenje, vendarle svoje lepe dni. Edino željo imamo, ki jo ponavljamo venomer pri molitvi in sicer: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Da bi nam le tega ne zmanjkalo ,potem bo pa vse dobro. Marenberg „ 25.- in 35.- Jufjosl. P. BEIERSDORF A CO. d. •. o.J.. MARIBOR Učite se pravilno solnciti! To pomeni: nadr^nite Vaše telo predno se izpostavite solnčnim žarkom z NIVEA KREMO atti NIVEA-OLJEM Oboje vsebuje edino sredstvo za ne^jo kože- euceril, ki je koži sorodno tvarina, vsled Cesar so nam ta sredstva takorekoč naravno podana ter jih ni mogoče nadomestiti, najmanje pa z nekimi ..čudotvornimi kremami". Nivea-kremalnNivea-olje zmanjšujeta nevarnostskeleClb solnčnih opeklin ter dajeta Vaši koži loasen bronast ton. V vročih dnevih učinkuje Ni vea-krema prijetno ohlajujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa nasprotno varuje Nivea-olje pred prevelikim ohlajenjem, ki tako lahko dovede do prehlajenia. Nekaj pa upoštevajte: ne solnčtte se z mokrim telesom in namažile se vedno poprej I KULTURNI OBZORNIK if Teden slovenske knjige na Jesenskem velesejinu v Ljubljani. Kakor izvemo, pripravlja nedavno ustanovljena sekcija knjigotržcev pri /vezi trgovskih gremijev v Ljubljani veliko prireditev na velesejmski jesenski razstavi Teden slovenske knjige«. Hvalevredna inicijativnost sekcije nam obeta torej organizirano ruzstavo, na kateri bomo imeli priložnost. seznaniti se |>odrobiiejo z delovanjem naših založb, ki je v poslednjih letih tako močno napredovalo. Kakor en jemo. bodo razstavile brez izjeme vse pomembnejše slovenske založbe in bo torej ta prireditev prva te vrste pri nas. — * Ali i I Hutti in Pij XI. - V založbi Librr-ria Kditricc Fiorentinu je nedavno izšla izredno zanimiva knjiga: S e r i t t i s t o ri c i <1 i V c h i I I e R a t t i pp. M.VII — -><>4). — Nekdanji znanstvenik in cerkveni dostojanstvenik. ki pod imenom Vchille it it 11 i ne živi več, ampak je papež Pij XI.. je zbral v tem zvezku svoje znanstvene razprave. Iz. le publikacije ne spoznamo le odličnega paleogrnfa in pozornega izdajatelja tekstov ki je z.n.il skrbno urejati /.namenite Veta I! <• e I <• s i a e M <• d i o I a -n e u s i s . pripraviti v kritični izdaji l.iber Diurnus, spremljali usodo Bohhiojcvih kodeksov. iiii novo obelodaniti v neprikorni obliki M i s s n I e A m h r o .s i a n u m <1 u p 1 e x , sodelovati s slavnim < - ria nudi sijajen vpogled v delavnico znanstvenika velike vrednosti. •k Nemci o slovenskem knjigotrštvu. Strokovno glasilo velike organizacije knjigotrštva, ki izhaja v Leipzigu pod naslovom »Borsen-blall der deutsehen Buchhiindlor«, prinaša v svoji številki od junija t. I. na uvodnem mestu daljši članek Siovenischcr Buchhundel«, ki ga je napisal Herbert Oertel iz Dresden«. V čimbolj zgoščeni obliki skuša člankar podati podolni razmer na slovenskem knjižnem t r j.' n v sortimentu in založništvu. Dasi opis mestoma ni točen iu očitujc le preveč površno poznanje razmer, tudi ni izčrpen v drugem kot v opisu sistema knjižnih zbirk raznih naših založb, je vendar treba podčrtati dejstvo, da se prvikrat tako ugleden strokoven lisi bovi s problem).11 knjigotrštva pri nas. Izrecno omenja med drugim delovanje naših slovstvenih revij, Mohorjeve družbe* in največje slovenske založbe, Jugoslovanske knjigarne, pri kateri edini podrobneje našteva smer leposlovne in ljudske knjižnice, zbirke domačih pisateljev, zbirke mladinskih spisov in zbirke KiksnioKt. — Seveda, v glavnem pa |e posvečen članek vendarle prodaji nemške knjige v Sloveniji. Posebno hvalevredno |>a je dejstvo, da se Oertel v svojem članku zavzema za našo slovensko književnost. češ. da je sramotil, ker je Nemci še ne poznajo iu ne prevajajo. Imenoma našteva zlasti nekatere mlajše pisatelje in pesnike. •k Vntologia degli serittori fascisti. Uredila Mario Carli in (i. A. I .melli. — Bemporud, I i-renze. — Fašistovska, država ne prizna ničesar izven svojega lastnega obzornika. ali kar bi bilo zoper njene pravice « — lako čitumo v uvodu te antologije. Pod fašistov-kini režimom je zategadelj protifašist in subver/iven katerikoli pisatelj, ki ne ii|>oral>tja svojega peresa v harmoniji z državnim naukom . Kot sedež zgodovine, ra/|x>laga država ne le z vodilnim položajem v življenju človeških družb, temveč, kadar je popolnoma uspešna, vtisne svoj pečat tudi sleherni misli in slehernemu dejanju...« Prosimo za dovoljenje, da kot tujci, ki z zadevo nimamo direktnega opravka. š<. nadalje smemo ceniti Papinijevo in I re/zolinijevo, Panzinijevo in Ojettiejvo, Morettijevo in Saponarovo delo, dasi le-ti pisatelji niso zastopani v antologiji. V antologiji je, čemur se moramo čudili, zelo slabo zastopan tudi d' \uniinzio, a zakaj je njegova cena padla, nam pove Bruno ( orra, ki pravi, da je ostal romantik in fraz.er. da ni umel nuditi Italiji tega najvišjega lastnega preporoda : da bi se kot državljan uklonil zakonu. (I\i kako. če bi pa bil sam rad zavzel Mussolinijev položaj?!). Frniico Ciarlan-tani je v tej knjigi ubil. odri in na ražnjii sne-kel Benedetta Crocea. Od starejših pisateljev uživa milost fašistovske antologije edini Vlfre-do Oriani. ki je bil inspirutor iu mojster bodoče Italije (ter srednje v iste pisatelj..). \111-pak — Vtarinettiju pa pozavne in trobente' (Plašč po vetru). Sah Vidov dan. Po cerkvenem opravilu za padle I vojake se je v Brudermanovi dvorani vršila vidov-danska proslava ki jo je priredila šola. Govoru g. šolskega vodjo o pomenu Vidovega dne so siedile deklamacije, nastop otroškega vrtca, petje, g'td. igrica Rože in telovadni nastop deklic z obročki. Zelo srčkana je bila pevska točka »Pastirica«, pri kateri ,je_ nastopila z lepimi gibi učenka 1. razr. Tudi druge točke zlasti pelje in nastop otroškega vrtca, so bile izvedene zelo dobro. Zahvaljujemo se učiteljstvu, ki nam je s proslavo pripravilo veselo urico med našimi malimi. Toča. Soparica Petrovega dne nam je okrog 18 pripravila četrt ure trajajočo nevihto s točo. Nevihta je divjala v smeri od severa proti jugu. Mnogo škode je naredila na trških vrtovih in drevju. Škode je precej na nekaterih posestvih pri Sv. Treh kraljih, nekaj tudi na polju proti Vuhredu. Hudi nalivi so bili popoldne naslednjega dne. Strela ,je udarila v Brudermanovo dvorano. Takoj so bili poklicani gasilci, bilo je plat zvona — v teku nekaj minul je bilo vse v redu. Mednarodni šahovski turnir v Sliaču je končal z zmago mladega češkega velemojstra Salomona Flohra in našega velemojstra dr. Milana Vidmarja. Oba sla v šestih partijah z.magala in v sedmih rcmizirala ter si tako z devet in pol točkami razdelila prvo in drugo nagrado. Flohr , je zopet dokazal svojo visoko klaso. Edino naš prvak dr. Vidmar mu je še mogel držati korak, dočim so preizkušeni borci Bogoljubov, Maroczy in Spielmann ostali zadaj. Dr. Vidmar je bil v Sliaču v dobri formi in je s svojim uspehom dokazal, da spada še vedno med najboljše velemojstre. Njegov uspeli je !ep in upamo, da dr. Vidmar v mednarodnih šahovskih turnirjih še ni izpregovoril zadnje besede. Tretje mesto je z osem in pol točkami dosegel naš mladi mojster Vasja Pire. Upamo, da bo Pircu ta izredno lep uspeh, ki ga je dosegel kljub šibkemu zdravju, odprl pot do nadaljnih šahovskih lavorik. Pol točke za Pircem slede Canal, Maroczy in Spielmann, Spielmann je dolgo časa imel lepe izglede na prvo mesto, toda je proti koncu opešal. Lep uspeh je dosegel Peruanec Canal in še lepši madjarski velemojster Maroczy, ki se je kljub starosti 63. let boril z nenavadno energijo. Zadnjo nagrado si je prboril češki mojster profesor dr. Treyhal, dočim so Bogoljubov in ostali češki mojstri ostali brez nagrade. Negativno presenečenje turnirja v Sliaču nam predstavlja neuspeh ruskega velemojstra Bogoljubova. Vzrok temu je, ker se je nahajal v izredno slabi formi. Celo slabše mojstre je mogel premagati šele po dolgotrajnem naporu, proti močnejšim mojstrom je vse partije zgubil, ker je proti vsem hotel zmagati na vsak način. Njegovo ri-skantno igro proti močnejšim mojstrom nam dobro ilustrira naslednja partija, ki je bila igrana v VIL kolu. Indijska igra. Beli: Flohr, črni: Bogoljubov. 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, g7—g6; 3. Sbl — c3; Lf8—g7. (Tukaj bi mogel črni s 3.---, preiti v Griinfeldovo obrambo, ki prepreči belemu 4. e2—e4 in katere ideja |e po 4. c4Xd5, Sf6Xd5 5. e2—e4, Sd5Xc3 6. b2Xc3 s c7—c5 napadati beli centrum. Bogoljubov preide 5 3.--—, Lf8—g7 v Euvvejevo obrambo, s ka- tero je dr. Fuvve dosegel lepe uspehe); 4. e2—e4, d7 -d6; 5. Sgl_f3. (Previdnejše kot 5. f2 f4, kar bi dalo črnemu več časa, ker bi bil beli centrum izpostavljen nevarnim napadom); 5. — —, 0—0; 6. Lfl—e2, Sb8—d7; 7. 0—0. e7 e5; 8. d4 d5, Sd7—c5; «). Sf3—d2. (S tem beli brani kmeta na c4 in obenem prepreči črnemu nevaren manever Sf6—h5—f4|; 9. — — —, a7—a5; 10. Ddl—c2, I.c8-g4; 11. Sd2-b3 (Z f2-f3 bi si beli oslabil kraljevo krilo); 11.---, Lg4Xe2; 12. Dc2Xe2, Sc5—d7? (Bogoljubov je dosedaj dobil vse tur-nirske partije proti Flohru. Tudi tukaj hoče dobiti in se zato umika menjavi, ker se boji, da ne bi bila partija remis. Igrali bi moral h7—h6. Flohr si pribori sedaj prednost); 13. Lcl e3. h7—h6; 14. Sh3 — cl, Sf6—h7; 15. Sel—d3, f7—f5; 16. e4Xf5, g6X f5. (Na 16. Tf8Xf5, bi beli dobil važno centralno polje e4); 17. f2—f4, e5—e4. (Flohr sedaj z ener-I gičnim napadom na kraljevo krilo odloči igro); 18. Sd3—12, Lb4Xc3 (Bogoljubov mora stopiti v ohrambo in zato slabi nasprotniku kmeta, da bi m pridobil šanse za končnico. Toda do končnice sploh ne pride); 19. b2Xc3, Sh7—f6; 20. g2—g4!, Kg8 — h7 (Boljše bi bilo vzeti na g4); 21. g4—g5! (To hitro odloči. Na 21.--, hg5: sledi 22. fg5;, Sg8 23. Dh5, Kg7 24. g6, Sd7—f6, 25. I.d4, SI16 26. Se4;, fe4; 27. Tf6: in nato Tli) 21.--—, S16—g8; 22. Kgl-hl, Dd8—e8 (Na 22.---, hg5; sledi 23. Dh5+, Kg7 24. Ld4); 23. Tfl—gl, De8-g6 (Na k6Xg5 sledi 24. Tg5: in Tal—gl); 24. g5Xh6, Dg6 • h6; 25. Tgl—g3, Sg8—16 (Na Dff> odloči Ld4),| 26. Tg3—h3 in črni se vda. Rapid : Ilirija IGRIŠČE ILIRIJE 01) I8.1R. Predigra Ilirijo rez. : Celje. Tečaj za plavanje in z« skoke v vodo priredi SK Ilirija v klubskem športnem kopališču. Prične se jutri 4. t. m. in bo trajal 14 dni. Pouk v cravvlu in v skokih v vodo bo vsak dopoldan od 9.30 dalje. Ker je tečaj propagandnega značaja, se vrši strokovni pouk brezplačno in vstopnina v kopališče je za vse udeležence znižana na I Din. Tečaja se more udeležiti samo mladina od 10 do 15 leta, prijave se sprejemajo pri kopališki blagajni. Ker je to edina prilika, da se lahko mladina seznani s pravilno gojitvijo plavalnega športa, zato vabimo cenj. storiše, da prijavijo svoje sinove in hčerke v ilirjansko plavalno šolo. n&dh&oe.. Devizni položaj Ljubljana, 2. julija. Razmere na deviznem trgu se niso dosti iz-premenile. Poročali smo že, da je bila veljavnost odredbe o polaganju plačil na začasno vezane dinarske račune podaljšana do konca meseca julija. Naše devizno gospodarstvo se izpopolnuje s kliringi, ki obsegajo največji del naše zunanje trgovine. Med prvimi smo dobili kliring s Švico, kjer se medsebojne terjatve obračunavajo po zakonski pariteti. Ta znaša sedaj za dinar v primeri s švicarskim frankom 9.128 (frankov 100 Din). Na tej podlagi se razvija naša trgovina s Švico in nima not-en drug tečaj praktičnega pomena. Isto valja tudi za Nemčijo, s katero sicer nimamo kli-ringa, Avstrijo in Češkoslovaško. Svoboden pa je 'devizni promet z Italijo, kjer se sploh razvija znatna trgovina s srednjeevropskimi valutami. Sedaj je Narodna banka osvobodila vezane italijan-ike dinarske terjatve, s katerimi torej poslej ita-lianski izvozniki svobodno razpolagajo. Kakor piše belgrajska revija »Narodno blagostanje«, je popuščanje tečaja pripisovati ravno prodajam italijanskih izvoznikov na inozemskih tržiščih, poseb-ro v Curihu. Deloma je to točno, največ pa se trgujejo danes v inozemstvu dinarji, ki prihajajo v promet iz tihotapstva, oziroma se trguje z začasno vezanimi dinarji. Praktično pa vsi ti tečaji nimajo pomena za nas, dokler imamo popolnoma vezano devizno gospodarstvo. Za gospodarstvo tudi zato ti tečaji niso merodajni. ker je treba n. pr. efektivne dinarje zopet poslati v našo državo, tu pa pridejo na začasno vezan račun. Dolgovi in dohodki V sedanji krizi postaja breme dolgov ne samo za zasebne dolžnike vedno težje, ampak tudi za države dolžnice. To je razumljivo, če pomislimo, kako je kriza v vseh državah zmanjšala državne dohodke, dočim se marsikdaj ni dalo v enaki meri zmanjšati tudi državnih izdatkov. Pomislimo na zadnja zvišanja davkov v Ameriki, katere deficit se približuje trem dilijardam dolarjev. Zalo je tudi Amerika v vprašanju mednarodnih dolgov enostransko zainteresirana na nadalnjih evropskih plačilih dolgov. V naslednjem podajamo zanimive podatke po aekem francoskem viru o višini državnih dolgov in o višini mednarodn ega dohodka posameznih važnih držav. Razmerje je neugodno posebno v onih državah, kjer je vsota državnega dolga, preračunana na enega prebivalca višja kot vsota narodnega letnega dohodka, katerega pa kriza vedno bolj zmanjšuje, dočim je ostalo breme javnih dolgov nezpremenjeno visoko. Slika je naslednja (prva številka pomeni državni dolg v dolarjeh na enega prebivalca, druga pa narodni dohodek na enega prebivalca prav tako v dolarjih): Anglija 845 (335), Francija 385 (1%), Holandija 326 (352), Belgija 193 (304), Italija 204 (93), severnoameriške Združene države 172 (721), Norveška 162 (279), Danska 108 (233), Švica 104 (307), Češkoslovaška 91 (96), Romunija 67 (79), Nemčija 59 ( 208), Bolgarija 54 (51), Jugoslavija 54 (73), Avstrija 54 (122), Madjarska 35 (89), in Poljska 18 (69). Še popolnejša bi bila slika, če bi primerjali vsoto izdatkov za državne dolgove s vsoto narodnega dohodka. Vendar pa nam tudi te številke kažejo, da predstavlja^državni dolgo največje breme v Angliji, Italiji in Franciji. i Dobro stoje nekdanje nevtralne države. Razmeroma ne visoko je breme v Ameriki, Švici, Nemčiji in deloma tudi Avstriji. Pri Nemčiji je to razumljivo, če upoštevamo, da je inflacija oprostila državo skoraj vseh dolgov, zato pa naj v zameno služijo kot breme reparacije. Drugače bi bila Nemčija na boljšem kot drugi. Upniki v času krize Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo imelo dne 7. julija svoj redni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, I. nadstr. Delovanje tega društva, ki ščiti interese upnikov, se je v pretečenem letu močno razvilo. Splošna gospodarska depresija, ki je zadela vse sloje naše države, je najobčutnejše udarila upnike, predvsem veletrgovce in industrijce, ki so morali vsled tega preurediti primerno svoje poslovanje. Previdnost v kreditiranju jih je privedla do tega, da se poslužujejo v večji meri, kot kdaj prej, informacijske službe. Tudi so uvedli organizirano opo-minjevanje dolžnikov, evidenco o solidnosti prosilcev kreditov in njih gospodarskega poslovanja. Pa tudi skupen nastop v varstvo interesov upnikov je danes v novih razmerah drugačen, kot je bil svoječasno, ko je mogel vsak upnik zase nastopati proti svojemu dolžniku. Ker se obrati naših veletrgovcev in industrijcev modernizirajo in ker gospodarska depresija najbrž ne bo še v kratkem končana, je nujno potrebno, da se strnejo v močni organizaciji in je zato želeti, da se ravno občnega zbora tega društva, v katerem je včlanjena večina V belgrajski »Politiki* iStamo članek, kjer avtor pledira za racionalno devizno gospodarstvo, da se naj ustanovi pri Narodni banki poseben devizni odbor. To ni novo, saj smo mi bili med prvimi, ki so opozarjali, da je treba devizno gospodarstvo prilagoditi faktičnim potrebam naše zunanje trgovine, da se naj favorizira predvsem uvoz siro-vin, dočim naj se omejuje uvoz onih izdelkov, v katerih imamo dovolj močno domačo industrijo. Kar se pa tiče devizne centrale, smo pa tudi že dejali, da naj se pri njej upoštevajo tudi interesi našega, slovenskega gospodarstva, posebno ker je naša industrija še najbolj življenja zmožna. Da je pri sedanji višini dodelitev deviz nekaterim industrijam nemogoče kriti svoje potrebe na sirovinah, ki ne prihajajo iz držav s kliringom, je pa znano dejstvo. Še pred nedavnim smo imeli slučaj, da je ustavila delo velika tekstilna tvor-nica v Sloveniji, čeprav je imela do konca leta dovolj naročil, da si vzdržuje redno obratovanje. Kajti inozemski konkurenci je kljub vsem težko-čam kliringov še vedno dovolj unosen izvoz v našo državo. Sedaj poročajo iz Sarajeva, da je pred nedavnim ustavila zaradi omenjenih razlogov svoje obratovanje tvornica cigaretnega papirja v Sarajevu, te dni pa je odpovedala svojim delavcem znana sarajevska tovarna nogavic »Ključ«, ki mora uvažati sirovine iz Anglije. Tako ne dosega devizno gospodarstvo svojega pravega cilja. Sedaj bo pa prihajalo v še večjih količinah v našo državo blago iz držav, s katerimi imamo kliringe, kar bo zopet slabo za našo plačilno bilanco, katero ravno hoče urediti vezano deviz, gospodarstvo. naših veletrgovcev in industrijcev, v polnem številu udeleže. ★ Kako znajo Madjari »skrbeti« za svoj izvoz. Ne vemo, če je to niogoče bilo v zvezi z znano Rothermerjevo akcijo za »pravico« Madjarski, dejstvo je, da je leta 1927 ustanovilo Madjarsko drž. kletarstvo v Londonu vinski lokal z restavracijo. Poceni ureditev restavracije ni bila, saj je stalo 10 milj. Din. Malenkost tudi ni bila mesečna plača ravnatelja, ki je bila večja kot plača madjarskega poslanika v Londonu (mogoče je bil ravnatelj še Žid poleg čistokrvnega Madjara). V petih letih je doslej država plačala za vso lo akcijo okoli 35 milj. Din. V vseh teh petih letih je bilo prodanih samo 2500 hI vina, pri tem pa so vinogradniki dobili še 30% provizije. Na vsak način je to vzgled-na propagandna akcija za madjarsko vino. Ne želimo pa, da bi v kakšni drugi državi našli Madjari posnemalcev. Računanje ležarine za carinske pošiljke, če ležijo na železniškem svetu. Dogajali so se primeri, da sta zaračunavali ležarino za uvozno carinsko robo, ki je bila razložena v območju carinskega rajona na železniškem svetu, ki ni bil predan carinarnici na izključno razpolaganje, istočasno carinska in železniška uprava. Carinska uprava se je pri tem sklicevala na določbe čl 18 »Predloga zakona o obči carinski tarifi in na tolmačenje v razpisu C. št. 14.681-22, odnosno C. št. 56.421-24, da je smatrati »kao carinsko stovarište kod carinarnica na železničkim stanicama ceo prostor koji zauzima dotična železnička stanica zajedno sa svi-ma svojim postrojenjima i kolosecima«. Železniška uprava pa je zaračunavanje ležarine po svojih re-glementarnih in tarifskih predpisih utemeljevala na nesporne mdejstvu, da je roba ležala na svetu inv prostorih, ki so bili last železniške uprave in ki niso bili dani carinski upravi ne v zakup in ne na izključno uporabo. Dvojno računanje ležarine je seveda krivično in pravno nevzdržno. Tako je v konkretnem primeru tudi Državni svet pod štev. 10.041-32 z dne 2. aprila 1932 razsodil, da carinarnica ni bila upravičena računati carinsko ležarino za robo, ki je bila razložena na železniškem svetu. Plačevanje taks pri potrdilih o učni dobi in zaposlitvi. Ministrstvo trgovine in industrije je pod II. št. 13.195 z dne 21. maja sporočilo zbornici v Novem Sadu, da je vprašanje plačanja taks za potrdila o trajanju učne dobe (§ 280.), kakor tudi za potrdila o trajanju službe (§ 249.) urejeno v § 26. zakona o izpremembah in dopolnilih zakona o taksah z dne 25. marca 1932. Ker je s tem zakonom položaj pojasnjen, se more obstoječe pravno stanje izpremeniti samo z izpremembo zakona. Obenem je ministrstvo pripomnilo, da za osvoboditev plačanja taks pri izdajanju uverenj po postavki I. § 249. ni utemeljenega razloga, ker je za nižje pomožno osebje, pri katerem bi prišla osvoboditev zaradi socialnih razlogov največ v poštev, predpisano obvezno zdajanje poslovnih knjižic, ki je prosto taks. V koliko se od takšnega osebja poleg knjižic zahteva tudi uverenje po § 249. ni razloga za oprostitev od taks. Češkojugoslovansko gospodarsko sodelovanje. Te dni se je vršila v Pragi plenarna seja češkoslovaško - jugoslovanske gospodarske zbornice pod predsedstvom ing. J. Dvoračka, poročila pa je podal tajnik dr. Krniš, kjer je analiziral natančno trgovino obeh držav med seboj, Zbornica je pri tem zelo sodelovala. Čeprav je sedaj huda gospodarska kriza, je sedaj delovanje zbornice tem bolj potrebno, ko se množe težkoče v medsebojnem prometu. Iz trgovskega in zadružnega registra. V trgovinski register sta bili vpisani tvrdki: Metla, trgov, industrijska družba z o. z. v Novem mestu (20.000 Din, poslovodja Bernard Oto) in Sanitas, javno kopališče, trgovska družba z o. z. v Novem mestu (15.000 Din, poslovodje Mahorčič Karel, Križka Jakob in Picek Edvard). V zadružni register pa je bda vpisana zadruga Učiteljski dom, r. z. z o. z. v Mariboru. Borza Dne 2. julija. Denar Ta teden je bil devizni promet znatnejši kot prejšnje tedne, kar je pripisovati večjemu prometu v petek, ko je presegel vsoto nad milijon dinarjev. Skupno je bilo deviznega prometa ta teden 2.2 milj. Din v primeri z 1.6, 2.1, 2.2 in 1.5 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizi Dunaj, kateri sledi Italija. Curih. Pariz 20.145, London 18.29, Newyork 511.75, Bruselj 71.30, Milan 26.25, Madrid 42.15, Amsterdam 207, Berlin 121.65, Stockholm 93.75, Oslo 90.25, Kopenhagen 99.75, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.45, Atene 3.25, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.50. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 103—105, srednjebč. kval. okol Šid »105—107. Moka: bč. št. 6 165—170, št. 7 135—140. Ostalo: neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 51 vagonov. Winnipeg. Pšenica: julij 53.25, oktober 56.25, december 57.50. Jezica Kopališki red, ki ga je lansko leto sprejel občinski odbor, se zdi, kakor da letos noče nič k:« več prav veljati. Naj ga zatorej županstvo, čigar vne-tost za vse, kar je napredno, dobro poznamo, na primeren način znova objavi in seveda tudi poskrbi, da bo veljal vsepovsod in za vsakogar! Dogajajo se stvari, ki kriče po redul Občinske deske po vaseh, ki so namenjene za razglase županstva, nikakor nočejo več služiti svojemu namenu, še vedno obstoji sklep občinskega odbora, da mora županstvo vsak važnejši razglas nabiti ne samo na oglasni deski pri g. županu, marveč tudi na vaških deskah, ki jih je bivši občinski odbor namestil po posameznih vaseh. Zatorej! ... Škropljenje Dunajske ceste je v letošnjem letu vse bolj kot zadovoljavo. Dočim se je svojčae škropilo trikrat dnevno, se škropi letos samo dvakrat; če pa konji nimajo časa. se pa škropi samo enkrat ali pa nobenkrat. Nadalje najodločneje zahtevamo, da se škropi povsod enako. Črnuče Ustanovitev strojne zadruge. Ker je vprašanje elektrifikacije naše občine sedaj ugodno rešeno, za to se je Električna zadruga nedavno tega preosno-vala v Strojno zadrugo, ki ji — kakor prejšnji — liačeljuje zopet agilni g. Ivan Pečar. Nova zadruga si je nabavila doslej že mlatilnioo, elektromotor in voz za prevoz ter 100 m kabla. Skorajšnja žetev ozir. mlačev bo pokazala veliko korist nove zadruge, ki je včlanjena pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Javna razsvetljava. Ko se je po naši občini napeljevala elektrika, je bilo mnogo obetanja tudi kar tiče javne razsvetljave, o kateri pa še do danes ni ne duha ne sluha. Naj gospodje, ki so bili pri obljubljanju najglasnejši, ne zamerijo, ako jih s tem spomnimo na njihove obljube. Ne samo v interesu domačega prebivalstva, marveč tudi v interesu tujskega prometa je, da se merodajni činiteljj zganejo, da dobimo vsaj na najpotrebnejših mestih javne svetil jkel Škofia Loka Sprejem novomašnikov. Danes popoldne ob pol 5 se bosta pripeljala naša domača novo-posvečenca gg. Kalan Janez iz Puštala in Starman France s Suhe. — Marijine družbe, Kat. prosv. društvo in še druga društva jima bodo pri župni cerkvi napravila prav slovesen sprejem. Vabimo tudi vse druge župljane, da prisostvujejo sprejemu in prejmejo prvi novo-mašniški blagoslov. Smrad na Mestnem trgu. O slabih higijen-skih razmerah v Fužinskem predmestju smo pisali z uspehom, ker je mestna občina takoj po našem opominu napravila red. Sedaj pa se vedno češče ponavlja podoben smrad prav na Mestnem trgu. Mislimo, da prihaja iz kanalov. Zato bi bilo treba ali te kanale prečistiti ali kako drugače napraviti. Naj vzame občinski odbor tole stvar v pretres. Cerkveni vestnih V Križankah ima ondotna moška in mlade-niška Marijina družba danes popoldne ob šestih redni mesečni družbeni shod. Pred govorom bo darovanje za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Bratovščina 9V. Rcšnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. julija v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in po pridigi bo ob 6 sv. maša i. blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnostf v uršulinski cerkvi. Duhovne vaje za duhovnike bodo v Zavoda sv. Stanislava od 18. do 22. julija. _ V pondeljek, dne 18. julija, bodo od polil dalje v Zavodu sv. Stanislava evharistični govori in predavanja za duhovnike po programu, ki je objavljen v Škofijskem listu. UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd. ČEH. Liubljana VII, Gasilska c. 14 Radio Programi Kadio-Llubllanat Nedelja, 3. julija. 9.30 Prenos cerkvene gla»-be iz frančiškanske cerkve — 11.00 Nedeljske misli, p dr. Roman Tominec — 10.30 A. Turk: Med Moravani — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.00 Prenos iz Prage (gimna-stične vaje) — 16.00 Pevski koncert baritonista g. Marjana Rusa — 16.45 Zabavni kotiček (Mirko Kragelj — 17.00 Magistrov šramel-kvartet — 20.00 Oskar Devov večer — I. Uvodna beseda g. prof. Emila Adamiča; II. Kvartet Glasbene Matice — 21.00 Prenos Erich Hersejevega jazz-orkestra s Parkhotela na Bledu — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 4. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. R. Tominec: Francois Arouet Voltaire — 19.30 Josip Žabkar: Pridobivanje stekla — 20.00 Zabavno otivo — 20.30 Prenos iz Prage (simfonični koncert) — 22.00 Čas, porodila — 22.15 Salonski kvintet. Torek, 5. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 OtroSki kotiček (p. Fr. Ačko) — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Fr. Veber: Poglavje o etiki in sociologiji evangelijev — 20.00 Maribor in okolica (espe-ranfo) — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas. poročilo, plošče. Drugi programi t Ponedeljek, 4. julija: ZagTeb: 20,30 Simfonični koncert — 22.0 Plesna glasba — 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Orkestralni koncert — 21.20 Komedija. — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert — 22.00 Pestra glasba — 22.30 Radio orkester — 23.00 Pester koncert. — Stuttgart: 21.00 Zabavni koncert — 23.05 Nočna glasba. — Berlin: 20.00Pestra ura — 21.10 Komorni Ptrio — 22.30 Zabavni koncert. — Belgrad: 19.00 Radio orkester — 19.50 Arije in dvo-spevi — 20.30 Simfonični koncert češke filharmonije, prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Lahka glasba — 21.45 Večerni koncert. — Langenberg: 21.00 Zabavni koncert — 22.20 Nočna glasba. — Pragir 20.30 Instrumentalni koncert — 22.20 Bratislava. — Dunaj: 18.50 Ljudje, ki so hoteli preobraziti svet — Cesar Jožef — 20.00 Poljudni koncert — 21.15 Plesna glasba. — Budapest: 20.30 Koncert opernega orkestra — Koncert ciganske godbe. Torek, 5. julija: Zagreb: 20.30 Klavirski sonatni koncert — 21.30 Operetni večer — 22.30 Poročila in vreme — 22.40 Radio orkester. — Milano: 20.30 Operetni prenos. — Barcelona: 21.10 Radio orkester — 21.20 Instrumentalni koncert — 22.10 Radio orkester — 22.30 Instrumentalni koncert. — Stuttgart: 20.00 Slavnostni koncert — 22.45 Plesno glasba. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert — 22.45 Operne pesmi — 23.15 Harmonike — 20.30 Klasično simfonična glasba. — Berlin: 20.00 Emanuel Feuermannov koncert — 21.20 Večerni koncert. — Belgrad: 22.50 Večerna glasba. — Rim: 20.45 Operni prenos. — Be-romiinster: 21.45 Zabavna glasba. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert. — Dunaj: 20.00 Simfonični koncert — 22.35 Večerni koncert. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi loioodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki .2 »3-ip i;O" o3 _ri CO So s* gn-ggn. g « S S „s 11 NJ ^ M s .2°; _r 8>s .5. & "O S.2ž:-f Sfflo a -> a ..« 21-5.9 j* EH " ■■ S •• S — J; a) N "S N ca «r > «te 12 2,pi-J g I S I a « F z: 3 B S 5 S 2 Q ž M (M fi s S N -1 = n > g a £ I S N IS g M —I d _ = amg -<= I „ . '"'g 3 ^ 1 ■S .0-sS.S ges SOQr SOOO, 1 125 Roland Dorgeles: Leseni križi 73 | ■§o g ž, sa a a S » sPS 355 Nekdo je iznenada šiloma odgniil šotornino in v grob se je zlil snop dnevne luči. »Pojdite brž, Breval je ranjen.« Demachy je šinil kvišku. Spal je bil s tenčico na obličju, ki si jo je bil privezal zaradi muh. »Ha, Breval?« In ne da bi si bil strgal kopreno, ki je še dišala po pudru, je hitel k raketni kapeli, kamor so bili zavlekli desetnika. Bil je ranjen v prsi: šrapnelska krogla. Ležeč na tleh, z glavo na oltarni stopnici, se ozira po tovariših z nemirnimi, z velikimi, prestrašenimi očmi. Ko opazi Gilberta, napravi znamenje z glavo, kakor da bi mu hotel voščiti dober dan. »Vesel sem, da te vidim, veš.« Demachy s tresočimi rokami sname svojo tenčico. »To-le ti je čisto dobra stvar,« mu deje Breval. »Te vražje muhe človeku ne dado zaspati. Nismo imeli prav, da smo se ti posmehovali.« Takoj se je utrudil in zaprl oči. Vzlic debeli obvezi je postajal rjavi madež na njegovem plašču vedno večji. Bil je nevarno ranjen. Iznenada so mu trdo stisnjene ustnice popustile in začel je jokati kakor dete, ihteti v bolestnem, krčevitem joku, ves solzan. Gilbert mu je dvignil glavo in si jo položil na roko; sklon ivši se nadenj, ga je začel tolažiti z ohrip-lim glasom: »Kaj pa je vendar? ... Ne bodi nespameten! Kdo bi neki jokal in si misli! kdove kaj hudega. Ranjen si, pa to ni nič. To je le toliko, da ereš na dopust. Nocoj te spravijo na obvezovališče in jutri boš že spal v postelji.« Ne da bi odgovoril ali odprl oči, je Breval še vedno ihtel. Polagoma je jok popustil in dejal je: >Zaradi moje uboge male jočem.« Z dolgim pogledom se je molče ozrl na Gilberta; potem se je očividno odločil in zašepetal: Poslušaj, nekaj ti bom povedal, samo tebi. To bo moje naročilo.;; Gilbert ga je hotel prekiniti, mu pripovedovati o lepem bolniškem listu za odhod v zaledje, ga varati ... Oni pa je zmajal z glavo: »Ne, z menoj je pri kraju. Nekaj bi ti rad naročil. Ali mi prisežeš, kaj? Pojdi v Rouen k moji ženi... Reci ji, da ni bilo prav, kar je storila. Da mi je bilo zelo hudo zaradi tega. Ne. morem ti vsega povedati, ampak vzela je nekega pomočnika v obrt in uganjala z njim neumnosti ... Porečeš ji, da tega e sme, ne res, zaradi na jine male hčerke ... In da sem ji pred smrtjo odpustil. Kaj ne, da ji to poveš ...« In zopet je začel tiho jokati. Nihče ni zinil besede. Sklanjali smo se nadenj kakor nad odpirajoč se grob. Naposled je nehal ,'okati, imejoč samo še tožbo na ustnah; trenolek je molčal. Potem je stisnil zobe, se oprl na komolce in zaškrtal z divjim pogledom: Nak, pa ne! Nočem! ... Poslušaj, Gilbert, rotim te pri živem Bogu, pojdi v Rouen. Moraš iti tja! ... Prisezi mi. In porečeš ji, da sem zaradi nje poginil tu ... Moraš ji reči ... In povej vsem ljudem, da je vlačuga, da se je zabavala, ko sem bil jaz na fronti ... Preklinjam jo, razumeš, in pogine naj s svojim lopovom, kakor pogin j« m jaz . . . Poveš ji, da sem ji pred smrtjo oliunil v obraz, to ji poveš .. Stegnil je svoj suhi, strašni obraz kvišku, v kotih usten je imel nekoliko krvavih pen. Bled ko smrt, ga je skušal Gilbert tešiti. Prijel ga je okrog ram in si ga hotel čisto narahlo položiti na prsi... Ona je bil pri kraju z močmi in se ni branil. Dolgo je ležal z zaprtimi očmi, ne da bi se genil, potem so mu pritekle izpod zaprtih vek težke solze. Gilbert je sedel globoko sklonjen nad njim in njegov dih je vel nad čelom umirajočega, tako da je čutil na ustnicah smrtni pot, ki se je že blestel na sencih. »Ne joči, ne, moj stari, ne joči,« je venomer ponavljal z glasom, ki so ga dušile neprestano lijoče solze ... »Ne joči, ne, saj si samo ranjen.« In spoštljivo je božal suhi obraz umirajočega. Breval je tiše zašepetal: »Ne ... zaradi male ... je bolje, da ji vsega tega ne rečeš ... Reci ji, da mora biti poštena, zaradi male ... da Jo mora osrečiti, ji ne dajati slabega zgleda. Reci ji, da se mora žrtvovati za otroka. Povej ji, da sem jo pred smrtjo prosil za to, in da je trdo umreti tako ...« Besede so tiho tekle iz njegovih ust, kakor so tekle njegove solze. V kotu je sedel Sulphart, stiskal glavo med rokami in ihtel. Poročnik Morache, ki so ga bili šli klicat, je bil bled ko zid. Hotel je ohraniti zunanji videz, a videli smo, kako so mu drhtele ustnice in brada. Breval se ni več ganil; slišati je bilo samo še njegovo kratko, piskajočo sapo. Iznenada pa se je v Gil-bertovih rokah okrenil, kakor da bi hotel vstati; trdo ga je stisnil za roko in ječal: »Ne ... ne ... hočem, da ve ... Preveč sem tr-oel... Povej ji, da je lovača, povej ji... čjJaJeJJem »Slovenca" za nedeljo (7. R. Bretharton: Roža usodni ca Na oknu je cvetela roža usodnica. Od Tomija nisi mogel pričakovati, da bi razumel, kaj mu bo prinesla in kaj pomeni. Ker čeprav je bil Tomi lep mlad mož, lepši kakor marsikateri, si nikdar ni kaj posebnega želel o mlaju aili pripisoval nesrečo skrivljeni buciki ali veroval, da se mu bo tista želja izpolnila, ki jo je imel, kadar je videl, da se je zvezda utrnila. Nasprotno pa je bila Linda zelo natančna zaradi mlaja in skrivljenih burile in utrinja-jočih se zvezd. Zelo resno je mislila o svoji begoniji, roža usodnici. Skrbno je to razložila Tomiju. »Čeprav bi ti ne bilo ime ,Tom>my-', bi to bila roža usodnica. Zaradi tvojega imena pa je še posebno roža usodnica. Tomi, dragi, aLi slišiš, kaj ti pravim?« Tomi jo je sanjavo občudoval. >Linda — povej mi pošteno — ali sva res poročena? Bojim se, da se ne bom neki dan zbudil in videl, da je bilo vse le sen. Oh, kako si lepak Ker je Linda bila ženska, mu je dovolila deset minut, da je poslušala, kako lepa je in kako čudovito je, da sta ona in Tomi poročena. Potem se je vrnila k svoji roži. >Ali se ne spominjaš, Tomi?« Tomi je težko mislil. »Ne morem reči. da 6e, mrs. Fulton. Ali ni to energična mala pro-6jačica! Ali rodi sad ali vsaj daje zelenjavo?« Linda ga je resno pogledala. To pa je bilo vseeno, ker Linda je bila ljubka, najsi ga je pogledala kakorkoli. »Podaril si mi jo za božič, Tomi. Zato je roža usodnica. In ker me ljubiš, uspeva tako krasno. Dokler me boš ljubil, bo zelenela, če me boš pa nehal, bo vsahnila.« Tomi ni veroval v to, da bi bila mala rastlina, ako je uspevala ali usihala, v kakšni zvezi z njegovo ljubeznijo do Linde. Poleg tega, da je bil mlad zakonski mož, je bil tudi zelo moder. Vedel je, da Linda veruje v rožo usodnico. Saj je verovala v marsikaj: da mora z desno nogo vstati ali pa bo razočarana. Da bo, če ubije zrcalo, sedem let nesreče, in da ji bo, če dene štiriperesno deteljico v svoj čeveljček, to prineslo še kaj, ne samo madežev na nogavicah. Tomiju je bilo prav, kar je Linda verovala. Kar je zadevalo Lindo, mu je bilo sploh vse prav Z novim zanimanjem je ogledoval rožo usodnico. Nenadoma se je pa ozrl na uro. »Zenka, saj je osem ura proč! Poljubi svojega moža in ga pošlji na delo, dokler ima še dovolj moči, da te zapusti!« Tako je begonija zelenela in cvetela. In Linda jo je gledala in kakšenkrat blažena šepetala: »Tomi me ljubi! Tomi me ljubi!«... Zato, ker je bila Linda, in ker je verovala v marsikaj. Tomi pa je šel k vrtnarju, kjer je zvedel, da je amonijak koristen za rastline, ki bujno uspevajo, če jim previdno gnojiš z gnojilom, ki je zanje. In tako je tudi ravnal. Lindi pa ni zinil niti besedice o tem, ker je pač poznal svojo Lindo. In če hoče Linda verovati v to, da mala rastlina kaj ve o njegovih čustvih do nje — dobro — potem mora vendar prispevati, da bo mala roža vzorno opravljala svoje poslanstvo v življenju ... In tako je minilo prvo leto njunega zakona. Dnifro leto je bilo brez posebnih dogod-Ijajev. Tomiju so dvakrat zvišali plačo. Dvakrat sta se preselila. Vsakikrat v večje in lepše stanovanje. In roža usodnica se je selila z njima. Postala je celo vsakdanja šala med njima — šala, ki se ji je Linda natiho smejala. Ko pa je Tomi naznanil: »Dobili smo novo plavolasko v pisarni,« je koračil naravnost k oknu, a ves olajšan vzdihnil, ko je videl, da begonija uspeva. Linda je morala priznati, da roža bujno raste, da kar prekaša samo sebe. »Sreča zate, fant! Rože usodnice imajo kakor žene — šesti čut!« je vzkliknila. Pozneje tisti večer pa je poudarila: »Če bi me nehal ljubiti, bi mi roža to gotovo povedala! In s težavo bi se opravičil zaradi plavolask, če bi začela hirati!« je trmasto pristavila. Zato se je Tomi, kadar se je spomnil, skrivoma splazil k oknu in pognojil begoniji. »Bolje je, da ustrežeš ženam in jim ohraniš dobro razpoloženje. Posebno svoji Lindi,« si je mislil. V dveh letih zakona je namreč spoznal, da Lindinim bistrim očem nič ne uide. Njemu je bilo to prav, kakor nm je bilo sploh vse prav, kar je Linda imela ali začela. Iz malega stanovanja je postalo večje, potem še večje; nazadnje pa, ko sta bila tri leta poročena, kar cela hiša. In mala* begonija, ki so ji zvesto stregli, je zrastla velika in prišla v novo hišo. Morda jo je Linda še tuintani pogledala in šepetala: »Tomi me ljubi, Tomi me ljubi.« Morda je pa niti pogledala ni. Takrat je pač smatrala Tomdjevo ljubezen kar za samo po sebi umevno stvar. »Preveč za samo po sebi umevno,« si je Temi kakšenkrat mislil, a tega si ni mislil prepogosto, ker je bil precej zaposlen. Arhi-tektsko podjetje, za katero je delal, je začelo ceniti njegove načrte za čedne poletne hišice, ki so se dale postaviti s skromnimi stroški. Njegovo življenje pa je bilo tudi preudobno, da bi preveč razmišljal. Imel je razkošen dom, lepo ženo, radio in sijajen avto. Da, živel je čisto udobno! Ko pa je bil že skoraj eno loto hišni posestnik. zakonski mež pa skoraj štiri, se mu je naenkrat začelo dozdevati, da se mu predobro godi —. To odkritje ga je tako iznena-dilo, da se je zaupal Lindi. »Čuj, Linda, kaj je z nami?« »Z nami?« Linda, ki si je belila glavo z vprašanjem, kako bi zabavala in pc-stregla svojo družbo za bridge, ga je poslušala samo na eno uho. »Nič, kaj če biti! O, dragi, rada bi vedela, če so ostrige zelo drage!« Tomi pa ni vedel in se tudi ni brigal za cene ostrig. Nezadovoljen je začel zbirati in loviti besede, ? katerimi bi izrazil svojo nezadovoljnost. »Zdi se mi, da najino življenje postaja dolgočasno, da nima vsebine, Linda. Jaz delam — ti gospodinjiš — a kam prideva?« »Kam prideva?« Šele zdaj je zapazil, da ima Linda čudno navado, da njegova vprašanja ponavlja, odgovore pa da prepušča njemu. Zopet je poizkusil: »Kam prideva — midva — ne mr. in mrs. Fulton, ampak Tomi in Linda! Mislim —.« Začel je mešati, ker prav za prav ni vedel, kaj hoče, Njegove ideje rtiso imele oblike, ampak so ostale le čustva. »Pri moji veri,« je buknil. »Življenje ni več zanimivo. Linda, ali me ljubiš?« Linda je od menuja, ki ga je sestavljala, privzdignila glavo. Zakaj Tomi ne more počakati, da bi končala s svojim jedilnim listom in se odločila zastran ostrig. Zakaj je začel s tem neumnim pogovorom! »Seveda,« je dejala, »ne morem pa razumeti, o čem govoriš. Saj vendar ni treba, da je življenje venomer zanimivo. Preveč bi nas utrudilo. Tomi, ali misliš, da bo piščanec v kisli smetani prav tako dober kakor ostrige? S piščancem bi lahko porabila teletino in —.« Tomi je stopil k radiju in ga spojil, in že je začelo vsevprek rjoveti in ropotati. Kaj ga briga teletina in piščanec v omaki! On hoče —. Prav za prav ni vedel, kaj hoče. Življenje je potekalo enolično iz dneva v dan, iz dela v delo, in Linda — da, Tomi je spoznal — se je veliko bolj zanimala za svojo družbo in dnevno nakupovanje pisanih malenkosti in za iisoč drugih stvari kakor zanj. In njegova nezadovoljnost je rastla. In obrnil se je zopet k Lindi: »Midva postajava topa drug nasproti drugemu, mislim. Preveč se zanašava na to, kar . je samo po sebi umevno. Nekaj izgubljava, nekaj, kar je bitno. Linda, zakaj ne —-.« Zopet se mu je zateknilo, izgubil je nit, lovil je besede. On je bil Tommy Fulton, stremeč mlad trgovski duh, ne pesnik, in ni znal povedati, kar je čutil, zato je nerodno končal: »No, dobro, če si zadovoljna —.« Linda pa je bila popolnoma zadovoljna, kar se je videlo iz njenih l>esed, ko mu je rekla: »Imava svoj dom, Tomi, zdrava sva, denar hraniva, in mislim, da imava vse, prav vse, kar želiva.« Gledal jo je. Vse? Ne, nima vsega, kar želi, kje je še to! Pogreša začimbe, radosti, pobude za življenje. Želi nekaj, kar je imel, ko je vzljubil in dosegel Lindo, ljubko Lindo, ki si je ob utrinjajoči se zvezdi na tihem kaj želela. In — ali si Linda še kaj želi, kadar se zvezde utrinjajo? Ali je popolnoma zadovoljna? Zdelo se mu je, da so pretekle cele večnosti, odkar se je moral iz srca smejati njenim malim vražam. Čutil je, da se Linda ne briga več za znamenja, da ne veruje več va-rija, in ob ti misli se je čutil osamljenega; Lindo. ki jo je poročil, Lindo in njene mlaje, Lindo in njeno rožo usodnico je polagoma izgubljal. Spomnil se je, da je na begonijo popolnoma pozabil. Ozrl se je po sobi. »Kje pa je roža usodnica j Kako čuješ nad mojimi čustvi brez rože?« »Rože?« Linda je zrla v prazno. Potem se je zasmehljala. »Oh, ti meniš mojo begonijo? Zunaj na verandi je.« Linda, ki je za vsako stvar vedela, kje je, ni vedela, kaj se godi v duši njenega moža. »In ali jo kdaj pogledaš in rečeš: Tomi me ljubi — Tomi me ljubi?« Njegove lastne besede so ga presenetile. Linda se je silno začudila: »Kaj za Roga ti je? Zdiš se mi hud kakor medved. Ali se ne počutiš dobro?« Tomi je bil hud — zakaj, tega ni vedel. I Dražilo ga je, ker se je čutil prevaranega, nečesa okradenega. »Popolnoma dobro se počutim,« je kratko odgovoril. »Nikdar se nisem bolje. Apropos, ali dobro uspeva roža usodnica?« »Dobro?« Lindi je bilo težavno odtrgati svoje misli od Tomija in se pečati z begonijo. »Zakaj? Da, mislim.« »To je čudno, neverjetno,« je dejal mimo, poltiho. Potem se je obrnil in šel iz sobe. Linda naj si misli, kar ji je drago. Za spremembo bo dobro, če bo malo mislila nanj. V svetu, kjer je živel Tomi od devetih zjutraj do petih popoldne, je bilo dosti mož, ki so v- zakonu pogrešali ljubezen. In kaj so storili? Tomi je prav dobro vedel, kaj; da so si zopet preskrbeli zanimivih doživljajev. In ne da bi si Tomi kdaj želel doživljajev take vrste. Ljubil je Lindo — strastno se je spomnil na to. Vendar se pa ni mogel zadovoljiti s tem, da bi živel topo, pusto, dolgočasno živ-Ijenje. Prihodnji mesec je Tomi nekajkrat telefoniral, da ga ne bo k večerji — ker ima čez-urno delo v pisarni, in Linda si pri tem ni nič mislila. Ko je Tomi pozno ponoči prišel domov, je večkrat stopi! k njeni postelji in čakal, da ga bo vprašala kaj takega, česar se mož nadeja od žene, zlasti, če ga dolgo ni bilo domov. Linda pa je vedno mirno, nedolžno spala in ga ni nič vprašala, in življenje v Fultonovi hiši je nemoteno, neskaljeno šlo naprej. Linda tudi ni zapazila, da se Tomijevo večerno delo vedno pogosteje ponavlja, in da Tomi zjutraj komaj čaka, da bi odšel, in da je kakšenkrat raztresen. Ce ga je pa slučajno vprašala: »Tomi, ato imaš tako pogosto večerno delo?« jo bil malo razdražen in pripomnil: »Ali je to tako čudno, če ima mož čezurno delo? Ti vendar no misliš, da lažem?« In Linda, ki je imela vso vero vanj, se mu je smehljala: : Ne vznemirjaj se zaradi tega, Tomi. Mislila sem samo, da ti je morda naporno, če delaš tako pozno.« Nato je Tomi malo prehitro odgovoril: »O, to je vse v redu. Ne skrbi zame. Ce hočem priti naprej —.« Tu se je končalo. In to bi tudi morda bil konec, da ni Claire Ilallock prišla Lindo obiskat. Claire je poznala življenje. In zdelo se je, da je poznala tudi moške. Tomi jo je srčno pozdravil. »Kako dobro /a Lindo, da si prišla! Vidiš, delam važno delo in ga hočem končati ta teden, upam. Ce ga bom končal, bom takoj zopet z drugim začel. Za Lindo je veliko lepše, če si tu zvečer, kadar sem jaz v pisarni.« Claire ga je opazovala. »Da? — Ali res, Tomi? Kakšenkrat si mislim, da bi žena najela družbo za zvečer. Na vse zadnje bi to bilo le pravično od vas mož. ali ne misliš, da bi preskrbeli zabavo svojim ženam, primerno svojim lastnim — lini — če hočeš, okupiranim večerom?« Tomi je šepnil Lindi zaradi Claire opazke: »Ali ni Claire nekoliko zbadljiva? Kaj misli, da delam? Se zabavam morda s koristka-nri?« Clairi pa je nedolžno dejal: »Dobro, najeta si, Claire.« ★ Prijateljica je molčala, a ves čas z odprtimi očmi. Zvečer, preden je odšla, jo razodela nič sluteči ženi: »Linda, kaj nameravaš izročiti svojega moža drugi?« Linda jo je osupla pogledala: »O čem govoriš, Claire?« »O Tomiju,« je Claire odločno odvrnila. »Morda sem nespametna, da se vmešavam v tvoje zadeve, a to me dela besno, če vidim, da te mož slepi. Cezurno večerno delo! Bajke!« Linda je počila v smeh. »Oh, draga Claire — ti misliš, da se mi Tomi laže. Da ima s kakšno drugo posla, meni pa se lil i ni, da dela v pisarni! Oh, kako smešno, Claire!« »Smešno? Dobro. Zgodilo se je, Linda. Pa ne samo v kinu.« »A ne pri Tomiju. On mi ni nikdar dal najmanjšega povoda, da bi ga sumila.« Claire je vzdihnila. »Ne? TTObro, draga, če ne postaneš pozorna, ko li tvoj mož daje tako popolne alibije za svojo odsotnost, si edina žena na svetu, ki ne vidiš. In slučajno je tvoj mož interesanten fant.« »Tomi,« ga je odločno branila dobra Linda, »je moj ljubljenec. Kar nora sem v njega! Vedela bi — nekaj bi mi pravilo — če bi me varal, kar pa ne bi nikdar storil. Ne Tomi!« »In to je njena poguba,« si je prihodnji dan rekla Claire, ko se je poslavljala od nje in jo poljubila. S svojim avtom se je odpeljala in ugibala, kdaj se bosta ločila. Linda pa se ni brigala za Clairine opazke. Res ne. Ljubila je Clairo, pa jo je tudi poznala. Nekoliko pokvarjena. Rada se je pasla ob spletkah drugih. Vendar pa je Linda opazila, 'da je Tomi prihodnjič, ko ji je naznanil, da bo odsoten, rabil celo četrt ure, da ji je po telefonu razložil, zakaj ga zvečer zopet ne ho domov. Tisti večer Linda morda ni šla k roži usodnici. Morda je samo sedela nekoliko zaskrbljena, nekoliko prestrašena in je več mislila na Tomija kakor pretekle mesece. Morda je drugo julro šla glodat begonijo — in ko jo je videla, je obstala. — Gotovo, z rožo ni vse v redu! »Obnašam se kakor otrok, se je Linda karala. »Samo zato, ker mii je Claire tako Frank Buck: Resničen doživljaj s tapirjem (Nadaljevanje) Naglo sem se zasukal na stran, da bi se pobral. To pa je tapirja, vzor največje džungelske krotkosti podžgalo. Zavihtel je svoji zadnji nogi Ln me z njima zadel v spodnji del telesa, kar me je neizrečeno zabolelo in oslabilo. Ker ni bilo nikogar blizu, ki bi mi pomagal, je ta pacifist po mili volji teptal po meni in me vsega preteptal. Kar se je z menoj godilo, ni bil ravno užitek. Obupal pa tudi nisem, dokler nisem začutil 600 funtov tapirjevih, kakor da se je gora zvalila name. Tapirjevega početja ne moreš smatrati za resnega, dokler se kaj ne zgodi, kar te prisili v to. Iz svojega ukvar- Janja z živalmi sem tapirja poznal kot skrajno irotkega; zato sem rabil nekaj minut, dokler mi je šlo v glavo, da je tapir več kakor razjarjen, da ima pobesnela žival merilni namen t menoj. Težko je ugeniti, kaj se je godilo v ta-pirjevih lenih možganih, ko sem ga bil namazal z onim mazilom. Nedromno mu je mazilo razdražilo kožo, a to vendar ni zadostovalo in žival prepričalo, da je v rokah sovražnika. Zdaj me je bolestno pritisnil k tlom. Na svojem obrazu sem čutil njegovo sapo. Niti flasu ni prišlo od njega, razen težko sopi-anje. Ko sem videl izraz njegovih oči, se mi je pojavila kurja polt. Nikdar nisem videl | takega sovraštva v tapirjevih očeh. Ker se mi je prvi poskus, da bi se po- ; bral izpod živali, izjalovil, sem se spravil v j ravnotežje, za kar sem napel sve sile, ki sem 1 jih imel. Zasukal sem se in posrečilo se mi je, da sem deloma oprostil ramo, kar pa tudi ; ni dosti zaleglo. Razjarjena žival ine je zopet j poteptala in se še za par prstov približala i ! moji glavi. Potem je prišlo še hujše. Tapir je odprl svoj veliki gobec in pokazal svoje silne zobe , in segel po mojem obrazu. Oni strašni gobec j bi lahko objel vso mojo glavo. Ce bi dobil I j moj obraz med tiste svoje čeljusti, bi mi ; ' zlahka potegnil meso z njega. Ko sem gledal naravnost doli v žrelo so- j pečega divjaka, sem spoznal svojo nevarnost j in kričal sem — kričal, kolikor sem mogel, i Ne sramujem se priznati. Nisem želel, da bi mi ta razkačeni vegetarijanec slrgal meso z obraza. Iz vsega grla sem zattpil: »Ali! Ali!« — Istočasno sem si s skrajnim naporom oprostil ! nogo. Ko je žival s svojimi zobmi silila vame, i bliže in bliže, som porinil svoje desno koleno | pod njeno spodnjo čeljust. Segel sem in za-! grabil oba njegova uhlja. Besno je začel ote-! pavati s svojo glavo na desno in levo, da bi | se me otresel. Jaz pa sem se držal kakor klop, dočim mi je koleno zadrževalo njegove zobe od obraza. Zdaj me je razkačena žival začela še i vlačili tja po travi in odskakovala, kakor da j 1 se s tem hoče olajšati. Vsakikrat. ko sem j i skušal vslati, se je zakadila vame in znova j I teptati po meni- I »Ali! Ali!« sem hripavo kričal. »Kje pri streli tiči?«... In potem gem si sam odgovoril na svoje vprašanje. Poslal sem ga bil h kletkam, da pogleda pri ptičih in poskrbi za potrebno. Zdaj sem na vso moč začel preklinjati svoje gorske mine. Ti bučni ptiči so morda tako glasno klepetali, da Ali ni mogel slišati mojih krikov. Čutil sem, da moč zapušča moje prste in v brezupnesti sem se trudil, da bi trdneje zgrabil uhlja ponorele živali. In z nadnaravno silo, ki se pojavi v tebi, kadar ti grozi pogin, sem uprl koleno ob tapirjevo brado. Z novo besnostjo me je začel vlačili okoli po tleh in prizadevati nove rane mojemu bolečemu, pre-teptanemu telesu. »Ali! Ali! Ali!« Skoraj sem si izkričal dušo v tem zadnjem kriku. Ugibal sem, koliko časa sem visel ob tapirjevih uhijih. Hrbet me je bolel kakor me še živ dan ni, in prsa so me bolela od teptanja s kopiti. Rad bi se kakorkoli postavil na svoje noge in se vrgel čez plot. Preživel sem bil napade tigrov, leopardov; zdaj pa naj podležem prekletemu ta-pirju živali, ki som jo vedno smatral za velikanskega prašička, onega, ki se skriva pod vlažnimi deskami in se zvije v klopec, če se ga le dotakneš; in ki sem mu prisojal toliko moŽgan, kolikor jih ima ostudni ščurek. Moji popuščajoči prsti so se v zadnji blaznosti še tesneje oklenili tapirjevih uhljev, in moje koleno se je z vso silo upiralo in posredovalo med menoj in štirinogim norcem, ki me je skušal pokončati, ko je na vse zadnje Ali vimdarle pritekel in razburjen vpil: »Apa ini tuan? Apa ini?« (Kaj jc to, gospod? Kaj ie to?> | Ni mi bilo treba odgovoriti. Poklical jo fanta na pomoč in zgrabil desko, ki je bila preostala od plota in začel z njo udrihati po lapirjevi glavi. Drugi fant, ki je bil daleč na drugem koncu, je slišal njegove klice in priletel. Še z večjo prisotnostjo duha kakor Ali je pograbil drugo desko in jo porinil tapirju v odprti gobec. Ta jo je začel gristi. Ntfjsigur-nejša pomoč, da se mi reši obraz, je bila v tem, da se nekaj postavi med me in (me razjarjene zobe. In deska je bila kakor za nalašč za to. Ko je žival imela kos ene deske med i zobmi, druga pa jo je tolkla po glavi, se je | za par korakov umaknila nazaj. Potem je Ali j segel skozi ograjo, zgrabil mojo laket in me i vleka! proč od obsedene živali. Zdaj je drugi fant skočil čez ograjo in me dvignil na noge, dočim je Ali odganjal tapirja. Od oslabelosti sem se skoraj zrušil ob plotu. Prijel sem se ! za gornji rob ograje. Potem me je ta fant, ki i mi je služil kot Alijev pomočnik (v tem koč-i 1 ji vem položaju je bil s svojo prisotnostjo duha vodnik, Ali pa pomočnik), močno podprl in dvignil. Njegova podpora, združena z mojim lastnim naporom, me jc dvignila čez plot in prekucnil sem se na ono stran, kjer sem obležal na kupu dračja. Tam sem ležal, ves zmrcvarjen in preteptan, pol ure, preden som j se mogel gonili. Ko sem nazadnje s pomočjo Alija in dru-I gega Malajca vstal, sta me peljala do postelje. Od udarcev s tapirjevimi kopiti sem bil črn I in moder dobesedno od nog do glave in tra-; jalo je tri dni, prodno sem mogel vstati, l (Konec prih. nedeljo.) smešne stvari pripovedovala. Samo zato, ker je begonija izgubila nekaj listov! Nič se ni zgodilo med Tomijem in menoj. Morda sem pozabila zaliti — .« Oklevala je. Ni je hotela imenovati rože usodnice. Pozabila je na vse one neumne vraže, ki jih je nekdaj imela. Vendar pa je hitela in zalila begonijo. Dobro jo je zalila. Prinesla je z vrta tudi sveže zemlje in nežno božala zelene liste. Linda je sklenila, da v bodoče ne bo mislila na neumne stvari, če bo Tomi sedel pri mizi in se mu bo videlo, da so njegove misli kje drugje. Sklenila je, da niti ne bo razmišljala o njem. Pa vendar ni mislila in razmišljala o nikomer drugem kakor o Tomiju! Odločila se je tudi, da ne bo hodila gledat bego-nije; pa vseeno je stokrat na dan tekala tja, in Juden strah jo je prešinjal ob vsakem listu, ki ie odpadel. ★ Neko jutro pri zajtrku je zrla prek mize na Tomija. :>Snoča sd dolgo delal?« Tomi si je dal mnogo opravila s tostom in z ocrtimi jajci. >Ali ti nisem bil razložil? Izdeloval sem načrt za poletne hiše starega mr. Mortona.« >0, da, razložil si,« je Linda počasi dejala. > Vsako stvar si zelo skrbno razložil, Tomi.« >Kaj te potem muči? Ne morem pomagati. Linda, če kupioijo name posebno delo.« >Ali sam delaš zvečer, Tomi?« Tomi je gladko govoril: >0, tu je navadno tudi precej tipkanja. Lahko hitreje delam, če mi kdo pomaga z urejevanjem.« »Nekdo?« >Da, ena stenografinj. Te — seveda ne delajo rade prek ur, ampak ker dobe posebej plačano —.« »Ali ti je katera izmed stenografinj snoči pomagala, Tomi? Katera?« »Mis Dalton.c »Ali si šel —,« Linda ni vedela, zakaj je to vprašala, >ali si šel z njo skupaj k večerji, Tomi?« »Glej, Linda, ne utepaj si nespametnih misli v glavo. Na vse zadnje, Gwen — to se pravi, Miss Dal ton mi pomaga, da zaslužim poseben zaslužek. Nekakšen dolžnik sem ji. Zato bi bilo vsekakor čudno, mar ne, če bi jaz šel v eno restavracijo, ona pa v drugo, ko vendar veva. da se morava vrniti v pisarno takoj po večerji.« >In ti je pomagala vse večere, ko si ostal v pisarni? In .si vsakikrat večerjal z njo?« Tomi je položil vilice na mizo: »Kam meriš, Linda, ali misliš —.c Linda je čutila, kakor da ji je srce zastalo. Žalostna mu je prestrigla besedo: >Vidiš, telefonirala sem ti v pisarno snoči ob devetih. Ni te bilo tam.« Tomi se je zgenil. Ujel se je. »Lahko ti razložim, Linda. Snoči —. : Okleval je, potem nadaljeval: :>To je prvikrat, da se je tako zgodilo. Dobro, delala sva in bilo je sedem, preden sva se spomnila, da morava kaj jesti. Potom sva —.« ~Se vrnila v pisarno?« je Linda mirno vprašala. Tomi je pobledel. »Pravzaprav se nisva. Bilo je pol devetih, ko sva povečerjala, in potem je Gwen predlagala — ne da je hotela, razumeš — ampak upala je, da bo do takrat končala z delom — in imela je par vstopnic za kino —.« -Te imela?.: Lindin glas je bil mrzel. Tomi jo je bojevito gledal. Da, imela je! Nameravala je, da bo šla s kom drugim — s svojo sestro, mislim. Samo prepozno je bilo potem, da bi koga dobila — in bila je moja krivda, tako sva — to se pravi, jaz —.« »Ti »i šel z njo v kino?« »In kaj, če sem šel,« je vprašal. Zdaj je Linda položita vilice na mizo. »Roža usodni ca/' je dihnila, »umira.« »Roža —.« Tomi je strmel. Kaj si rekla, Linda? Ne razumem —.« »Roža usodnica — umira,« je mehko rekla Linda? Hitro je vstala in zapustila sobo. Ko je Tomi odšel, je Linda,,šla na verando. Ni se dotaknila begomije! Umirala je, najsi je storila zanjo karkoli, nič ni pomagalo. Ker Tomi — je ni več — ljubil... Nekaj v duši Lindini — nekaj, kar je bilo štiri leta zadovoljnosti globoko zakopano, je vstalo. Stara Linda, ona Linda, ki je v tako mnogo reči verovala — da je nevarno, če ti spečemu luna sveti v obraz, ker ti vkrade pamet, da ti roža usodnica razodeva o ljubezni, ki gori in o ljubezni, ki ugaša — tista Linda je zopet oživela I Nekaj divjega in vročega ji je vzplamtelo ob misli na dekle, ki ji hoče vzeti Tomija. In tisto popoldne je nekaj storila, o čemer se ji nikdar ni sanjalo, da bo storila — šla je v mesto in stala poleg vhoda v Tomijevo pisarniško poslopje. Čakala je na Tomija. Nazadnje je vendar prišel. In z njim je bilo neko dekle. Vse zlato in žareče. Spomnila se je Tomijevih besed — »Nova plavolaska v pisarni.« Linda je Šla. nazaj domov. Njen ljubki obraz je bil bled in prepadel. Vrgla se je prek svoje postelje in obupno ilitela. Ne more ga pustiti, Tomija! Ne more! Ljubi ga! Ljubi ga neizmerno! Gledala se je v zrcalu. Dolgo, kritično, nepristransko se je gledala. In potem je vedela, da je prav tako ljubka kakor ono dekle. »In jaz sem Linda, ki jo je Tomi ljubil. Tako ljubil, da me je poročil, če sem si ga enkrat pridobila, si ga bom še enkrat. In ga hočem! Moj je! Ker ga tako ljubim! Ker ne ne morem živeti brez njega!« In prihodnje dni Linda ni na drugo mislila kakor na Tomija. Za nikogar ni delala načrtov, kakor za Tomija. Vsak večer je pripravila izborilo večerjo, skušala biti kar naj-ljubkejša, kar uajzabavnejša. Žarela je, če se je smejal njenemu pripovedovanju. Stregla mu je na vse strani, laskala se mu je, ga poslušala, občudovala, oboževala. In ko je po štirinajstih dneh Tomi samo enkrat telefoniral, da mora ostati v pisarni zaradi posebnega dela, je bila Linda drugo jutro veselejša in zabavnejša kakor kdaj. Cele ure se je vrtela okoli rože usodnice. Nežno jo je gojila. Linda je vedela, da če si bo zopet pridobila Tomija, ji bo begonija to povedala. Oh, da bi vendar nehala izgubljati liste in se začela oživljati! In ko je Tomi neki večer pol ure prej prišel domov in ji naznanil: »Plesat greva. Podplati me srbe, in zdravnik mi je predpishl nekoliko plesa v olajšavo, . Linda ni niti mislila na že pripravljeno večerjo, čeprav se je zanjo toliko trudila. Ali da bi ga skušala držati doma, ker je bila. povabila Bailijeve za >bridge«, Vsega tega ni storila. Oblekla se je v najlepšo obleko, ki jo je imela, telefonirala Baijijevim; da mora preložiti igro in šla plesat s svojim nvožem. Zdaj ni. več dvomila o tem, da si je zopet pridobila moža. Zato je postajala vsak dan ljubice jša in Tomi ju se je zdel njegov dom zopet neizmerno lep. In potem je Linda neki dan pogledala rožo usodnico. Skoraj v strahu jo je pogledala in ni verovala svojim očem: Roža ni več umirala, ampak je poganjala nove liste! Zdrave male liste, vse zelene in bleščeče. Linda je vedela, da je zmagala. * Žareča, trepetajoča je Linda tisti večer pričakovala Tomija pri vratih in se mu vrgla v naročje. »Oli, Tomi, skoraj sem umirala — vem, da je vse moja krivda! Nobena žena ne izgubi svojega moža, ne da bi ga zanemarjala. A mislila sem, da si se zaljubil v tisto Miss Dalton.« Tomi jo je držal tesno objeto: »In bi ti kaj bilo na tem, če bi se bil?« »Če bi mi bilo! Oh, Temi! Linda se je privita- k njemu, kakor da se noče nikdar več ločiti od njega in je potopila svoje oči v njegovih —*. »Zdaj, ko sem te skoraj izgubila, spoznavam, koliko mi je zate! Oh, kako te ljubim! : Kurenčkima Neška m® tud beseda fT^, »Ja, Metka, kua pa je iz tabaV Kar nč te ni za videl. Jojraene, pa kultu slab va videš, al se pa le men tku -i^— 1 'c ampak, očka, jaz zdaj še manj vem, kaj je kriza...« »Tak, bodi no že tiho, radovednost!« je nepotrpežljivo zarenčal očka pajek. »Ali moraš vse vedeti? Saj prav za prav niti sam dobro ne vem, kaj je kriza — torej zapik!« Mladi pajkec je še nekaj zamomljal predse, potom pa je pokorno utihnil. In tedaj je zaslišal Janezek renčeč glas domačega psa Čuvaja pod oknom: »Dober večer, Lajež! Ali si me prišel malo obiskat?« »Tako je!« je odgovoril sosedov pes. »Ne-mosno dolgčas mi je samemu. Se bova kaj pomenila in kakšno modro uganila!« »Alt je šel gospodar že spat?« ga je pobaral Čuvaj. >Ze!« je pritrdil Lajež. »Kaj pa vaš Janezek — ali je on že v postelji?« »Seveda! Zdajle gotovo že smrči kot polh.« Malo, prav malo je manjkalo, da se ni Ja-nez€3k na ves glas zasmejal ob teh besedah ... Kar pa je slišal dalje, ni bilo več veselo in kratkočasno zanj. »Uh, ta kajon!« je zarobantil sosedov pes. »Nikoli me ne pusti pri miru. Kjerkoli me vidi, vrže kamen vame... Ga bom moral enkrat res pošteno prijeti za hlače, da bo vedel, kaj se pravi dražiti in mučiti takegale miroljubnega in dobrosrčnega psa, kot sem jaz!« »Kar daj ga!« je na Janezkovo največje presenečenje in ogorčenje dejal Čuvaj. »Saj imam zadnje čase tudi jaz piko nanj. Zadnjič me jcfc kar na lepem tako obrcal, da me še danes vse boli. In kaj misliš zakaj? Zato, ker se mu ntsem pustil vleči za rep! Ta grdunl Saj bi mu pokazal, kako ostri so moji zobje, ampak bojim se njegovega očeta. Saj veš, kako se znajo takile mladi frkolini lagati! Brce, ki mi jih je dal, bi lepo zamolčal, vso krivdo bi vrgel name — in potem bi mi še gospodar naložil par brc!« »Da, da,« je žalostno dejal sosedov pes, »hudo je dandanes na svetu! Živali smo res uboge pare. Vsakdo se lahko obregne ob nas in nas žali in muči, kolikor ga je volja. In to vse zato, ker ljudje našega jezika ne razumejo in jim zato ne moremo potožiti svojega gorja ... Ampak tegale kajona, tegale Janezka si bom jaz ob prvi priliki res pošteno privoščil! Tako ga bom stresel za hlače, da si bo enkrat za vselej zapomnil, kaj je dostojnost m olika!« Rekši sta se psa oddaljila nekam na drugo stran dvorišča in Janezek ju ni več slišal. Mučila ga je strašna radovednost, kaj še zabavljata čez njega, ampak vsati s postelje in jima slediti, si seveda ni upal. Zakaj, si lahko mislite! Zato, ker je imel slabo vest... To in še marsikaj je slišal Janezek sredi tihe kresne noči. Povedal ni tega živi duši, ampak vtisnil si je vse trdno v spomin. Samo praprotnemu semenu se ima zahvaliti, da je na tako čudovit način izvedel, kakšne zahrbtne nakane kuje proti njemu sosedov Lajež in kako se lahko ubrani njegovemu maščevanju. Pustil je odsihdob vse pse lepo v miru — in psi so pustili v miru njega. Tako je bilo za vse dobro in prav. Venceslav Winkler: Škratje z vozom Škratje, ti škratje, prebrisani bratje, svet so kot voz zapeljali pod cesto, kakor s pijačo napolnjeni svatje, kadar gredo po bogato nevesto. Svet je res težka, zamotana stvar, zlasti, če pade kot velik voz v blato, ampak naš Oče je mož — gospodar, zmeraj premagal je hudo zagato. Bog je pomignil z mogočno roko in se nasmejal: Poglej jih, poglej! — pa smo potegnili z mlado močjo in je šel svet kakor včasih naprej. Iznajdba iz pradavne dobe Ko se človek pelje takole na kmečkem vozu, v katerega je vpreženih par iskrili vran-cev, mu gotovo ne pride na misel, da bil takle kmečki voz na štirih kolesih kakšna iznajdba. Kako neki? Kolesa se nataknejo na osi, čez se položi nekaj desk in voz je gotov. Nikomur pa ne pride pri tem na misel, da je bilo treba dolgo, dolgo vrsto let, preden je '•Tt-i isšiA > -v človek spoznal, da je težko breme lažje vleči po tleh, kakor pa nesti v rokah. Še več je bilo treba truda, da je človek izumil kolo. Za skoro vse druge iznajdbe je našel človek predpodobo v naravi, le za kolo ni take predpodobe. Prvo, kar je človek tu pri- dobil od narave je bilo, da je začel uporabljati drevesna debla za premikanje težkih bremen. Pod veliko skalo, ki jo je hotel spraviti db svojega doma, je položil več tankih drevesnih debel, katera je potem sproti postavljal spredaj in tako po deblih premikal skalo dalje. Nekega dne pa je prišel pameten človek in je dejal: »Zakaj ne bi drevesno deblo v sredini zožil in lako zmanjšal težo?« In tako je nastalo kolo, kakor nam ga kaže četrta slika. Še danes uporabljajo nekateri preprosti ZA BISTRE GLAVE narodi taka kolesa, tako n. pr. Indijci, kar vidimo na zadnji sliki. Ta kolesa so kajpada že nekoliko bolje izdelana, šele potem, ko je človek iztuhtal, da kolesa lahko natakne na osi, je bi la iznajdba kolesa povsem gotova. Rešitev zloženke M — hA A — na r — eka t — ravnik i—gla n — ož K — ozliček r — iba p — šenica a-li n — jiva Pravilnih rešitev je bilo topot 68. Za nagrado izžrebana je bila Franica Berčič, učenka IV. razr., Vode pri Trbovljah. Dobi knjigo »Prigode malega Nonnija«. Izpolnjevalka Kako je na planini? Vse kakor da presipal škratec bi vreče s čarnimi cekini, tajinstveno šumlja studenček skoz les samotni na — — — Ob njem pa v ranih jutrih vile, meglice bele, rajajo, s koraki polžjimi se bori, puščavniki, — — — —. Iz jelševja pa nekajkrat sam gozdni mož Grdavž pokuka. Gorje pastirčku, ki še spi! Za nos nemilo ga---. Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite traven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 7. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Pisana roba Kako spoznamo, če je voda zdrava 1 Na zelo lahek in enostaven način lahko ugotovimo, če ima voda kakšne zdravju škodljive stvari v sebi. Vzemimo pollitersko steklenico in jo do tri četrtine napolnimo z vodo, katero hočemo preizkusiti. Potem vrzimo vanjo žličko navadnega sladkorja. Ko se sladkor raztopi, steklenico dobro zamašimo in jo postavimo na kakšen topel kraj, kjer jo pustimo ležati dva dni. Ce je voda po preteku teh dveh dni motna ali podobna mleku, je to znak, da ima zdravju škodljive snovi v sebi in da je ne bi smeli piti. Če pa ostane čista, tedaj je dobra in zdrava. Ura, ki govori Niti sanja se nam ne, kakšne iznajdbe nam bo še prinesla daljna bodočnost. 2e zdaj vsako leto, vsak mesec, da, skoro vsak dan vidimo kakšno novost, o kateri nam dozdaj ni bilo še nič znanega. V Parizu so nedavno postavili uro, ki vsako minuto napoveduje čas. Vsi telefonski naročniki, ki bi radi vedeli za točen čas, se lahko ob vsakem času zvežejo s to govorečo uro, ki jim po telefonu sama, brez tuje pomoči napove do sekunde natančno pravi čas. Jezik in človeške lastoosti Neki francoski učenjak trdi, da se po obliki človeškega jezika lahko določi dobra ali slaba lastnost človeka. Tako predstavlja po njegovi razlagi: dolg jezik — iskrenost; širok jezik — oblačnost; dolg in širok jezik — klepetavost; kratek in ozek — lažnivost. Koliko je na tem resnice, naj vsak presodi sam. Oglejte si jezičke v ogledalu! Kaj napravi alkohol Na Madjarskem sta trčila dva tovorna vlaka, ki sta vozila petrolej. Sunek je bil strahovit: razbilo se je več vagonov, petrolej pa se je zažgal. Vseh deset železničarjev, ki so spremljali vlak, je postalo žrtev te nesreče. Preiskava je dognala, da sta nesrečo zakrivila vlakovodja in njegov pomočnik, ki sta bila pijana. Avtomat Francek se je igral na ulici s tovariši. Med igro so se dečki sprli In Francek jih je dobil po grbi. Na vse grlo je zajokal in stekel domov mami tožit svoje gorje. Mami se je revček zasmilil in dala mu je dinar, da bi ga potolažila: »Na, ubožček moj! Na sosedovi hiši visi avtomat. Pojdi tja, vrzi dinar vanj — in dobil boš čokolado.« Francek je bil res kar koj potolažen. Stakel je na ulico — pa se je takoj vrnil in še huje jokal kot prej. »Kaj pa je spet?« je zasrbelo mamo. »Ali si dinar zgubil?« »Ne!« je zatulil Francek. »Ali si ga vrgel v avtomat?« »Sem!« je pritrdil Francek in kakor lešniki debele solze so mu tekle po licu. >In kaj je prišlo iz avtomata?« »Godba!« V šoli Učitelj razlaga učencem blagodejni učinek vode na Človeško telo in vpraša Tončka: ^Tonček, ali znaš plavati?« »Tonček: »Samo včasih, gospod učitelj.« Učitelj: »Samo včasih? To je pa čudno. In kdaj znaš plavati?« Tonček: »Takrat, kadar sem v vodi!« STRICKOV KOTIČEK 313. — Ljubi moj Kotičkov striček! Deni brž me v svoj kotiček, sicer Te ugriznil v brado bo sosedov hudi psiček! Pridi k nam v Trbovlje! Ti bom pokazala sosedove psičke. Tako lepih nimate v Ljubljani. Ampak na vsak način moraš priti k meni, ker Tebe bi mama mladih psičkov ugriznila, mene pa pozna. Te lepo pozdravlja Joška Klenovšek, učenka II. razr. v Trbovljah. Draga Joška! — Je silno zamotana reč — to Tvoje povabilo! Najprej groziš, da me bo ugriznil sosedov psiček v brado, če ne pridem, koj nato pa praviš, da me bo ugriznila mama mladih psičkov, če si jih pojdem ogledat sam, brez Tvojega spremstva. Kdo me bo zdaj prav za prav ugriznil? Ali mladih psičkov mama ali njen mladič? Vsekakor mora imeti ta sosedov »hudi psiček« silno, silno dolg gobček, da me bo ugriznil na tako daljavo — iz Trbovelj v Ljubljano, kajti zdaj res ne utegnem priti tja in se moram torej na riiilost in nemilost izročiti temu grozovitemu ugrizu... Pozdravljena! — Kotičkov striček. 314. Preljubi moj Kotičkov striček! Zelo rad čitam Tvoj kotiček, le to me silno žalosti, da moj'ga pisma notri ni. Če mi še tega vrgel boš v svoj ločni koš, potem nikoli več ne bom kotička čital, rompompoml Zdaj veš! — Te pozdravlja užaljeni Anton Perat, učenec III. razr. na Grabnu v LjubljanL Dragi Anton! Prehuda to bi bila kazen, za mene, žalostnega strička, če Ti, prijateljček moj dragi, nič več ne čital bi kotička. Kot lešnike debele solze — čof, čof! — bi ves dan bridko točil in morda mi celo trebušček od žalosti bi slednjič počil, ojoj — Zato v kotiček brž s Teboj! Kotičkov striček. 315. Dragi Kotičkov striček! — Danes Ti pišem prvič. Tvoj kotiček mi je na vso moč všeč. Prebiram ga že več let. Prosim Te prav prisrčno, sprejmi še mene v svoj kotiček. Iskren pozdrnvček od Anice Smonig, učenke I. razr. mešč. šole v Mariboru. Draga Anica! — Tako prisrčno me prosiš, da Ti res ne morem odreči. Saj s svojim drobnim pisemcem tako malo prostora zavzam<ž v kotičku, da bo moral ta ali oni, ki je kratkoviden, vzeti ogromno povečevalno steklo v roke, da Te bo sploh zapazil... Prihodnjič pa le nikar tako skopa no bodi z besedami! Lepo pozdravljena! Kotičkov striček. 316. Dragi Kotičkov striček! — Če vržeš to moje pisemce v svoj raztrgani koš, Ti najbrž nikoli več ne bom pisala. Pred kratkim smo bile na izletu pri izviru Ljubljanice. Tam smo se tudi slikale. Morda Ti pošljem sliko za spomin. Tam smo tudi videle sv. Antona. Je zelo zapuščen, zato smo mu prinesle rož. Šle smo tudi k sv. Trojici. Tam sny> veselo vriskale in pele. Prav lepo Te pozdravlja Vera Bivie, učenkr I. razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljaii. Draga Vera! — Kako pa veš, da je moj koš raztrgan? Jaz tega vendar nisem povedal živi duši, nego sem molčal o tej sramoti kakor kamen na dnu morja. Zdaj pa imam! Vsa vesoljna javnost bo zdaj izvedela, kakšen je la moj veleslavni koš in se bo ljuto zgražala in dejala: »Fej!« Me je pa že lako sram, da sem rdeč kakor kuhan rak. Toda, da me ne bo kdo po krivici obsojal in se zgražal nad mojo zanikrnostjo in skopostjo, češ: »Par di-narčkov bi pa že lahko »špogal« za nov koši« — moram v svoje opravičilo povedati, da ta nesrečni koš prav za prav ni moj — ampak je last uredništva. Za uredništvo pa jaz novega koša vendar no bom kupoval, ali ne? — čeprav sem njegove rnztr-ganosti največ kriv sam, ker sem ga tako radodarno gostil z vašimi pismi, da mu jo trebuh počil na desetih straneh. Vsekakor ta koš zdaj ni več podoben košu, ampak je podben 100% invalidu in zasluži za svoje junaštvo pri uničevanju papirnate šare mastno pokojnino, kakor jo imajo — če se ne motim — vsi invalidi... Ono sliko mi pa kar pošlji, če se Ti je škoda ne zdi! Jo bom hranil v spomin na Tebe in na Tvoje sošolke, ki mi tako marljivo pisarite, da bi že za vaša pisemca potreboval dva koša, če bi se kdaj spozabil in jih namesto — v kotiček — v njuna toLsta trebuha vrgel... Lep pozdravček! — Kotičkov striček 317. Predragi Katičknv striček! — Mnogo, mnogo novega so je zgodilo v našem prvem razredu, toliko, da Ti ne morem vsega napisati. Najlepši dan zame je bil pač praznik sv. obhajila. Zelo, zelo je bilo lepo. Saj bi Te bila tedaj povabila, pa sem čitala, da nikamor ne greš. Zato naj Te lo malo skomina po vsem tem, kar sem doživela lepega. Prav tiho Ti povem, da sem tudi zate molila, posebno zato, da napišeš še mnogo povestic in pesmic. Zelo, zelo rada poslušam pravljice. Ves dan bt jih poslušala. Tudi o Požgančevem očetu rada slišim kaj novega. To lepo pozdravlja Zdenka Kovač, učenk« I. razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Draga Zdenka! — lludo, zares hudo me skomina po vsem tem, kar si lepega doživela na praznik sv. obhajila — ampak tako hudo pa spet ne, kot si Ti morda misliš! Saj sem vso sladkost in lopoto sv. obhajila tudi sam okusil nekoč. Ali meniš, da jaz, sivolasi in bradati Kotičkov striček. nikoli nisem bil mlad? O, tudi jaz sem bil nekoč takale drobna, srčkana stvarca, kot si zdaj Ti, tudi jaz sem mnogokaj lepega in veselega doživel. Zdaj je vse to že zdavnaj za menoj — mladostni vriski in smehi se ne vrnejo več... No, pa meni še ni tako hudo na stara leta, kakor je nekaterim, ki so Čisto sami na svetu. Dokler imam še toliko mladega živžava okoli sebe, mi res še ni treba obupati in z ljuto gospo žalostjo cmcrgo prodajati... Molila si zame? Bog daj, da bo Tvoja molitev uslišana in vam bom napisal še toliko lKJvestir. in pesmi, da jih bodo vse vaše police polne! O Požgančevem očetu pa TI topot nič novega povedati ne morem. Se mi je brezžični telefon med luuo in zemljo nekoliko pokvaril. Kadar bo spet deloval, vam bom postregel z novimi imenitnimi vcslmi. — Zbogom in na svidenje torej I — Kotičkov striček. Naš domači zdravnik Mnogim. Pri kopanju na prostem se držite tehle vodil: Glede dnevnega čusa se ravnaj vsakdo po svojem poklicu in zaposlitvi, najboljši čas je predpoldnem ali proti večeru. Nespametno je in nezdravo kopanje po Uosiiu in v najhujši vročini. Marsikdo je izdihnil v vodi prav radi tega, ker je svojemu telesu naprtil preveč delu hkrati, ki mu telo ni moglo biti kos in je zato omagalo. Malokdo se zaveda, kako ogromno delo opravlja telo s prebavljanjem, ki ni mehanično delo, a je vendar resno in naporno kemično delo. Ako kdo sredi prebavnega dela naloži še fizikalno-mehanično opravilo, nastanejo gotovo motenja, ki vlegnejo delovanje živčevja in obtočil (srca in žil ju) občutno kvariti ali zelo zaustaviti. Kopanje je torej zdravstveno primerno, ko je prebavljanje ali v glavnem opravljeno, še bolje, ko ni začeto! Koliko bolje diši in tekne vsaka jed po kopeli! Razgret ali razgreta ne stopajte ali skačite v vodo, shla-dite se poprej v senci ali pa si zmočite poprej truplo in glavo (ali vsaj tilnik). Ko ste v vodi, vztrajajte v nji dokler se po pameti da. Z zadostnim gibanjem v obliki čvrstega plavanja se da zdržati precej dolgo tudi v mrzli vodi, saj se z gibanjem razvija v telesu 'toplota sproti in koža uravnava oddajo toplote. Ce čutite, da vas začenja navzlic gibanju resno zebsti, ven iz vode! Otročja pa je navada muogih kopalcev, da skačejo in lazijo kakor žabe ven in noter. (Ne mislim pri tem športnih vaj v skakanju!) Kajpada svetujem vsakomur, da se nauči plavati, tudi če je že »v letilu, pravi vžitek in vse dobrote kopauja imajo samo pla-vači. Vsak otrok okoli 10 let naj zna zanesljivo plavati. Iz vode prišedši naj se človek tako na sploh osuši in obleče. Jaz se osušim s hojo in ne rabim brisač, še manj pa kopalnega plašča. S kopanjem se navadno druži sončenje, svetujem vam sončenje pred kopeljo bolj kakor po nji! Ne mislite pa, da je vsako sončenje zdravilno, zamorska polt, pristna ali po mazali pospešena, in pa jetika, ki jo preganjajo s soncem, sta si nevarno blizu! Pretiravanje je v tem, kakor vsakem drugem pogledu, kvarno in grdo, moda je privlačna prav radi firetira-nosti pri množici, redki izbranci pa si znajo iz modne navlake izluščiti pametno in vporabno misel, ki je glede sončenja ta, da si ne smemo kože ožgati ali očrniti, če hočemo, da nam prodirajo zdravilni žarki globlje iu nam dejansko koristijo. Tudi za sončenje velja isto kar za vživanje opoj-uin, kdor pije po malem, pije dolgo in dosti! M. K.-T. Nočni dogodki v spanju so, če je vaše poročilo iskreno, zdravstveno brezpomembni kot prirodni pojavi vaše dobe. Za podrobna pojasnila o njih se obrnite na očeta, če ga imate in vam ni nerodno, sicer pa na zdravnika, ki vam ni daleč. I. Č.-Lj. Spolnega pouka zahteva vaša komaj dvanajstletna punčara? Kam jo pošljite? Nikamor, prav nikamor ne, sama opravite ž njo to morda sitno, a važno vzgojno delo. Ako sama ne veste, kako zadevo prijeti na pravem koncu, vam pomore povoljno razmotati ta življenjski vozel lepa knjiga M. Grafenauerjeve: Iz duhovnega življenja družiue (Mohorjeva knjižnica). Vedoželjuemu dekletu ne pilite smešnih bajk, ne odganjajte jo z izgovori in praznimi obeli za prihodnost, sicer poj-de dekle odgovorov iskat drugam in najde morda v pokvarjenih virih namesto resnice, ki je čista in lepa, ogabne potvare resnice, kar pomeni zanjo trajno, in mnogokrat nepopravno škodo. Važno je tudi za vas in hčer, da ostane vajino razmerje zaupno in prisrčno posebno v tej nevarni razvojni dobi. To delo se mi zdi najbolj Važna materinska vzgojna naloga! K. V.-Lj. Meliurčaste proge se vam spuščajo po bodrili vsukikrat, če se kopljete v Ljubljanici? Za vas sitna, za zdravnika zanimiva občutnost vaše kože, podobna žari osipi v povišani meri na neznano škodljivost. Žaro osipo dobivamo večinoma vsi po dotiku s koprivami; kaj vam škoduje pri kopanju, bi trebalo ugotoviti. Bral sem nekoč, da močvirne trave, ločje in dr. ki vsebujejo mnogo kremenove kisline, dražijo občutno kožo in povzročajo vnetja. Morda je prav dotik kože z močvirskim in vodnim rastlinjem vzrok vaši nevšečnosti. Opazujte iu poskušajte, če je moja domneva pravilna! Iv. .1.-0. Pozabljivost, teža in občutnost lobanje pri mladem človeku, so stvari, ki bi jih ne smelo biti! Pozabljivost je znak liezanimauja iu malomarnosti, torej čisto navadna zanikrnost. Teža in občutnost lobanje sta morda znaka kakšne bo-lehnosti ali posledici kakšne bolezni (n. pr. po hripi čutijo tudi resni ljudje takšne nevšečnosti), kar naj ugotovi zdravnik, ki vas osebno preišče; morda pa sla izraz iste duševne neurejenosti kakor pozabljivost. Zalo se potrudite, da dobile glavo lahko in odporno tudi za udarce, ki vam jih življenje ne prizanese, iu to čim prej! I. II.-V. Sključeno hrbtenico zdravili pri človeku, ki je že dorasel in gre proti zreli dobi, je menda res prepozno. Ne poznam vas, zato je težko kaj pametnega svetovati. Morda je po angleški bolezni v otroški dobi nastala napaka malenkostna in brezpomembna, morda pa je tolika, da tvori lepotcu nedostatek in celo ovira prsno drobje pri delovanju. V vaši dobi se napaka pač ne da več znatno popraviti, še manj odpraviti, kar se da doseči, je kvečemu to, da se zaustavi in-prepreči nadaljnje huišanje napake. Stezniki«, prav za prav oporne priprave se dandanes opuščajo oz. rabijo samo v posebnih primerih, ker samo nošenje takih priprav več škoduje kakor koristi, v taki pripravi namreč mišičevje in ogrodje peša zavoljo zmanjšanega gibanja. Zato polagamo največjo važnost na ojačenje mišičja in ogrodja, kar se da doseči s smotrnim gibanjem. Priporočljive so proste vaje in vsak šport, ki krepi lirbtuo mišičje in ogrodje, so pa še posebne vaje na orodju in brez njega, ki izrazito vplivajo ojačenje hrbta. Navodila za lake vaje imamo tudi v našem jeziku, zbrala in izdala jih je L. Šlibar pod naslovom: Lepodržne vaje. Dobro opremljen zavod za zdravljenje te vrste bolezni je ortopedska klinika v Zagrebu, ortopedski oddelek v ljubljanski splošni bolnišnici se še ni mogel povoljno razviti. K. B.-V. Perilo izostane kaj rado iz najrazličnejših vzrokov, časih je slabokrvnost, in ta je istotako znak premnogih bolezni ali bolehnosti, časih prehlad, časih živčna motenja, časih samo pre-memba življenjskih razmer itd. Tisti beli tok je menda brezpomemben, vendar vam svetujem, da se posvetujete o svojem zdravstvenem stanju s kakšnim zdravnikom ali zdravnico in raje prej ko kasneje! Nekaterim. Potrpite, vse pride na vrsto! Pravni nasveti Dolžnosti moža. A. K. L. Mož, v aktivni službi, poročil se je z vdovo, ki ima dohodke iz zemljišča, dalje ima na posestvu hčere in zeta vknjižen pre-vžitek, in sicer dajatev v denarju, kakor tudi živ-Ijanslce potrebščine v naravi, za slučaj bolezni zdravniško pomoč in ob smrti pogreb. Vprašate, ce ima mož pravico zahtevati od žene, ki bi se mogla z lastnimi dohodki sama preživljati, za več let nazaj vse to, kar je ženi dal v življenjskih potrebščinah, oblekah in obutvi. — Ne. Mož je obvezan zakonsko ženo po svoji imovini dostojno vzdrževati, brez ozira na to, če ima žena lastne dohodke ali ne. Ce umre žena brez oporoke, zapusti pa hčer, potem ste vi kot mož zakoniti dedič do četrtine zapuščine. V lo zapuščino spadajo tudi prevžitne dajatve, ki jih vaša žena v zadnjih treh letih ni dobila od zeta in hčere. Orožniški podčastnik v policijski službi. D. T. L. — Kot orožniški podčastnik bi radi prestopili v policijsko službo kot agent. Vprašate, s kakšnimi dosedanjimi pravicami morete biti sprejeti v poli- cijsko službo in če boste morali pred definitivno namestitvijo izvršiti policijsko šolo. — Zakon o državnih policijskih uslužbencih predvideva triletno pripravljalno službo, ki se pričenja s sprejemom v osrednjo šolo za policijske izvršilne uslužbence. O kakšnih drugih pravicah bivših orožnikov ne govori, razen da določa, da imajo ob enakih pogojih prednost odsluženi podčastniki alj kandidati z večjo splošno naobrazbo ali osebe, ki razpolagajo v zvezi s svojim prejšnjim poklicem s posebnim osebnim ali strokovnim znanjem. Ce vas ta služba zanima, vložite prošnjo in v njej opišite dosedanje službovanje. Gotovo vam bodo pa odslužena leta v žandarmeriji vračunali. Jelše ob potoku. K. M. J. — Za hišo in dvoriščem teče javni potok. Na drugi strani je sosedov vrt. Sosed pa ob potoku vedno sadi jelše, tako, da je potok, ki bi imel biti po mapi širok štiri metre, j dejansko širok samo dva in pol metra. Ob deževju prestopi breg in vam poplavi dvorišče. Treba bi bilo strugo potoka razširiti. Ali je mogoče soseda prisiliti, da preneha s sajenjem jelš na bregu potoka in da se slruga v njegov svet razširi? — Sosed očividno zato sadi jelše ob potoku, da s tem breg utrjuje, kar je vsekakor pametno in dopustno. Vsak zemljiški posestnik je namreč upravičen svoj breg utrjevati, da ga voda ne raztrga. Vendar pa ne sme napravljati takih nasadov, ki morejo spremeniti redni tok vode ali škodovati tujim pravicam. Po našem mnenju bi bilo v vašem slučaju najpametneje še drugi breg na lak način utrditi, strugo potoka pa poglobiti ali ob straneh napraviti nasipe, da se bo voda tudi ob deževnih dneh lahko odtekala. Če je potok javen, se obrnite radi regulacije na okrajno liačelslvo. Odškodninska tožba. Kmet invalid je prodal svoje obširno posestvo, sam pa je kupil hišo z obrtno pravico od nekega denarnega zavoda. Kupec posestva se je zavezal v obrokih plačati kupnino, ki bi jo takoj dajal zavodu na invalidov račun. V kupni pogodbi se jo kupec zavezal, da trpi vse stroške, ki bi nastali radi nerednega plačevanja obrokov. Ker je kupec neredno plačeval obroke, ni mogel invalid svojih obvez napram zavodu zadovoljiti, tako da je zavod tožil invalida, ki je zgubil pravdo in končno umrl. Vprašate, če lahko vdova in otroci tega invalida tožijo kupca za odškodnino 1. j. pravdne stroške zgubljene pravde itd., ker je ta zakrivil s svojim nerednim plačevanjem to katastrofalno pravdo. — Ker se je kupec v kupni pogodbi zavezal za škodo radi morebitnega nerednega plačevanja obrokov, odgovarja torej 011 za škodo. Ker gre za odškodnino preko 0250 Din, bo tožbo vložili pri okrožnem sodišču po odvetniku. Ce pa vdova nima nikakih sredstev, potom naj z ubožuim spričevalom zaprosi pri domačem okrajnem sodišču za pravico revnih; če ji bo ta pravda priznana, bo okrožno sodišče določilo odvetniku kot zastopnika revnih za to pravdo in bo ta odvetnik napravil po informaciji potrebno tožbo. Prenosna taksa za nepremičnine. A. G. T. S. Ako starši izroče otrokom nepremičnine, plača se 1% državna in 1% banovinska taksa, torej 5% od vrednosti izročene nepremičnine. Zapuščinski spor. P. A. St. M. Oče se je kot vdovec s štirimi otroki poročil in v drugem zakonu rodila se mu je še ena hči. Sedaj je oče umrl. Preostala žena, t. j. vaša mačeha, hoče prevzeti domačijo, otrokom pa bi izplačala le nekaj denarja. Vprašate, če je mačeha za to upravičena in če ji res pripade % vrednosti? — Niste povedali, če je oče zapustil oporoko ali ne. Ce je umrl oče brez oporoke, potem dedujete po zakonu iu sicer dobi žena t. j. mačeha četrt vrednosti, a vsi otroci očeta, I. j. vseh pet otrok iz prvega in drugega zakona dobi ostale % vrednosti po enakih delih, t. j. vsak po ;7»o vrednosti. Stvar vseh dedičev je, da se dogovorite, kdo da bo prevzel posestvo v naravi. Po zakonu so tu vsi enakopravni. — Ako pa je oče zapustil oporoko, poleni ee bo sodišče držalo oporočnih določil. Otroci smete zahtevati le nujni delež, t. j. polovico zakonitega deleža, ki znaša za vsakega sUn vrednosti. — Velja tudi ust-mena oporoka, ako je oče pred smrtjo v prisotuo-sli treh prič izrekel svojo poslednjo voljo. Posojilo opeke. A. F. P. Leta 1927 posodili ste sosedu 3500 kom. surove opeke, ki jih je obljubil vrniti, ko jo boste rabili. Leta 1931 ste ga opomnili na povračilo opeke.. Sicer je obljubil, vrnil pa ni. Sami ste radi pomanjkanja opeke opravili delo z lesom in betonom, kar vas je stalo 750 Din. Vprašate, če lahko tožite soseda na povračilo opeke in odškodnino 750 Din. — Pravico imate, da tožite soseda na povračilo 3500 kom. surove opeke; če jih pa ne more vrniti v naravi, da vam plača sedanji vrednosti opeke primerno odškodnino v denarju. Odškodnine za uporabljeni leS in beton pa ne morete zahtevati, ker ste si pri tem prištedili opeko. Dosmrtno stanovanje. R. K. Š. Oče je izročil posestvo svojemu sinu; hčerki pa je izgovoril v hiši sobo v dosmrtno stanovanje. Hčerka te sobe ne uporablja, ker je šla v tujino. To sobo bi sedaj s sestrino vednostjo rada uporabljala druga sestra. Vprašate, če sme druga sestra uporabljati sobo brez dovoljenja hišnega gospodarja. — Ce ima prva sestra dosmrtni užitek sobe, potem lahko sobo daje tudi v najem, komur hoče, brez vprašanja in dovoljenja gospodarja. Ce pa ima le dosmrtno stanovanje v sobi, potem ima le pravico rabiti za svoje potrebe to sobo. Ako toraj sama sobe ne uporablja, sme s sobo razpolagati le hišni gospodar. Kolesarska nezgoda. M. M. Kolesar je povozil 7 letnega otroka, ki je šel v družbi starejših otrok. Nezgodo je zakrivil kolesar, ker ni zvonil in je tako naglo vozil, da se 11111 še odrasel človek ne bi mogel izogniti. Otrok ima zlomljeno nogo in ga je bilo treba takoj prepeljati v bolnišnico. Kolesar je star 17 let, posestniški sin. Kdo je odgovoren za škodo? — Kolesar se bo moral zagovarjati naj-prvo pred kazenskim 'sodiščem. Ce se bo po pričah dokazalo, da je radi neprevidne in nagle vožnje povročil nesrečo, potem bo obsojen. Kazensko sodišče najbrže ne bo prisodilo cele zahtevane odškodnine; za ugotovitev odškodnine je pač potre- . ben daljši postopek in boste morali na odškodnmo { tožiti posebej pred civilnim sodiščem. — Kar ste iineli gotovih izdatkov in kar boste s potrdili mogli dokazati že pri kazenski razpravi, to vam bo najbrž© v celoti takoj prisojeno. — Ker pa fant nič nima — morda niti kolo ni njegovo — boste pač morali čakati, da bo fant prišel do kakšne imovine, sicer je škoda rubežnili stroškov. Oče ni dolžan plačati za škodo, ki jo je napravil sin. -— Sodnijske stroške trpi stranka, ki bo obsojena. Prošnje za službe. J. M. 1'. Službe jetuiških paznikov se v slučaju izpraznjenja mest razpišejo v Službenem listu*. Tudi dnevniki navadno objavijo take razpise. Pred nedavnim časom je bilo razpisanih več mest v Ljubljani in v Mariboru. Co ista že zasedena, morete zvedeti pri pretlsed-ništvu deželnega sodišča v Ljubljani oziroma okrožnega sodišča v Mariboru. Glede službe policista se informirajte pri Upravi policije v Ljubljani. V koliko morete upati na sprejem, vam bodo pove dali lani. Maturant. T. š. O. Glede zaželjene službe pri pošti ali financi vprašajte pri Upravi poŠte in telegrafa ozir. pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. Pogoje za sprejem v državno službo najdete v zakonu o uradnikih, ki je objavljen v Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine od 15. aprila 1931 v 25. kosu. Vse, ki se potegujejo za državne službe, opozarjamo, naj pazijo na razpise, ki so vselej objavljeni v listih. Nezadovoljstvo 1 županom. M. S. Župane sedaj postavlja in odstavlja banska uprava, kamor se obrnite, če imate utemeljene pritožbe zoper njega. Pazite pa, da v pritožbi ne bosle ničesar takega trdili, česar ne bo mogoče dokazati. U. M. P. K. Glede podpore Vašega sorodnika, ki je zavarovan pri »Pokojninskem zavodu« vprašajte pri ravnateljstvu tega zavoda, kjer boste dobili najtočnejše. informacije. Plačilo kupnine. F. A. S. Čevljarji so kupovali usnje pri trgovcu, ki mu pa kupnine niso takoj plačevali. Ker so zvedeli za cenejšega trgiovca, ku-pujejo sedaj od tegu. Ko je prvi trgovec zvedel, da kupujejo sedaj drugje, jih je pozval na takojšnje plačilo. Ker čevljarji ne morejo takoj vsega plačati — pripravljeni so plačati v obrokih — vprašate, če bo mogel trgovec takoj iztožiti celo vsoto. — Ce se kupci in prodajalec glede plačila kupnine niso drugače dogovorili, so zavezani plačati takoj ob sprejemu blaga. V tem slučaju bo trgovec mogel takoj iztožiti celo vsoto. Motiv tožbe je lieme-rodajen. Ribolovna karta. M. A. Le tisti sine loviti z ribolovno karto, na čigar ime se ta glasi. Rcntnina mdl. varovanca, ki še ne prejema obresti. H. F. P. Na tozadevno vprašanje smo vam odgovorili dne 12. junija. Opozarjamo, da je bilo nekaj odgovorov objavljenih v soboto 11. junija. Željam, da odgovorimo vtakoj prihodnjo nedeljo«, ni mogoče vedno ustreči. A. š. M. Kegljišče ob meji. Odgovorili smo vam dne 12. junija. Trošarina F. K. Po novih trošarinskih predpisih bi znašala trošarinska taksa za vašo točilnico Din 6GOO.— letno. Prejeli pa ste od davčne uprave nalog, da morate plačati Din 1109.25 za dva meseca, za katera pa ste že itak morali v naprej plačati Din 606.—. Sedaj niste na jasnem, zakaj zahtevajo od vas ta znesek. Tudi imate dobiti nazaj po prejšnjih predpisih plačano trošarino. Vprašate, če se ne bi dalo poračunati z novo trošarino. — Iz kakšnega naslova vam je davčna uprava predpisala plačilo navedenega zneska, boste zvedeli pa pri njej sami, če to ni razvidno iz plačilnega naloga. Najbrže se je pa to zgodilo v smislu novih trošarinskih predpisov, ki določajo, da dne 20. tfprila 1932, ko so ti stopil i v veljavo, izvrše davčne uprave predpis vsem točilcem pijač. Kar se'tiče trošarine, ki ste jo plačali po dosedanjih predpisih od vina in žganja, ki ste ga imeli 20. aprila 1932 še v zalogi, predpisuje novi zakon, da se ta trošarina vrne točilcu pijač na prošnjo, ki jo je bilo vložiti do 20. maja 1932. Ker niste vložili prošnje in se vam trošarina ni vrnila, se razume, da se bo poračunalo. Obrnite se direktno na davčno upravo. Reduciran rudar. B .S. Vprašajte pri svoji bra-tovski skladnici, do kakšne pokojnine imate pravico . Opustitev zavarovanja. T. "R. Zaposleni ste bili kot akordant pri lomljenju kamna, kjer ste se pred 6 meseci ponesrečili, tako, da ste skoro popolnoma nesposoben za delo. Ker vas službodajalec ni zavaroval zoper nezgode, niste dobili podpore ali rente. Vprašate, kako bi prišli do nje. — Predvsem ste neprevidno ravnali, da sami niste poskrbeli za zavarovanje, če tega ni storil službodajalec v S dneh potem, ko ste vstopili v njegovo službo. Ce je bil vaš službodajalec zavezan vas zavarovati in tega ni storil ter zato po njegovi krivdi ne prejemate podpore, vam je odgovoren za škodo in morete po našem naziranju odškodninski zahtevek tudi sodno uveljaviti. V smislu nekega rešenja ministrstva za socialno politiko je tudi akordanta smatrati za nameščenca in je torej obvezan zavarovanju. Izvzeti so akordanti, ki so sami samostojni obrtniki 11. pr. pri gradbenih podjetjih. Te je smatrati za službodajalce. Gg. trgovcem in posestnikom se priporoča za V3a sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne ter vse potrebščine. Spre-ema slaro v popravilo. — Točna postrežba. - Cene solidne, VIKTOR KLEŠNIK sedlar in jermenar Ljubljana, Poljinsk« cesla 49 CEMENTNE IZDELKE cevi, stopnice, terace, balustrade in drugo, izdeluje po najnižji ccni Ivan Sedej, Ljubljana-Rožna dolina — Cesta VIII/12. — Telefonska št. 32-67. IVAN WOSTNER LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21 splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za štedilnike itd, z najboljšo izvršitvijo in po možnosti najnižjih cenah. Cementni izdel stavbinska dela, nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša izdelava, prvovrstni materijah — TABOR JOŽE, Ljubljana, Rožna dolina, ccsta VIII št. 13. Zopet došlo novo blago po 6, 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga pred nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vetrinjska ulica 15. flflElanrat&lBBSIBBSgHiaiRIBBflnS&tBB Menili Cestnih, irbovlfe 11 strojno mizarstvo Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do najfinejše izdelave ter vsa stavbno-mizarslta dela po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevajte proračune. BflBBBBaBBBflaBBBBBBSSSBiBBn Pohištvo razproda pot;r jedilnice, spalnice, kuhinje itd. Ivan Napast, vižmarje 9, nad u. (črez železniško progo, pri kapeli, levo) Gradbeno podjetje G.Tonnles d.zo z. Ustanov I j. 1846 MUfe^Ona Telefon 25-63 Dunajska cesta št. 25 Stavbarstvo, tesarstvo, gramoznica, opeka po konkurenčni ceni! (NSERIKAJTE V »SLOVENCU«! NajvarnejSc in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici refi. iffldr. z ii. l \ CClfll ren *adr. i n. i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-poseslnikov 7, vsem svojim nrprno-žpniom HIPE higljenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih se naroča pri ALOJZ DERGANC Ljubljana — Gerbičeva JOŽE MIHELIC in drug - LJUBLJANA Dunajska cesta 41 Telefon št. 2777 kleparstvo, ključavničarslvo, vodovodne in strelovodne inštalacije Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti. rdefo nli modro obrobljeni tO Din, prtlčki od 1 Din naprej, blazine, milje etc Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Maleh & Miheš, Ljubljana poten iiolela Štrukelj. Vezenja zave-,, perila, inonoKratnov otc. Eiitlanle, ažu riranjo, - »Bredn< žepni robci komad 2 Din, Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na MikloSičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. rosojtla preti p v* cštvu, vknjižbi u« pOoCoiVa itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Z E N A IN DOM Strupena setev Šolska deca se vsi pa iz šolskih poslopij praznično oblečena: sklep šolskega leta! Ko gledaš otročiče, med katerimi ob tej slovesni priliki skoroda ni videti slabo oblečenih, si ne moreš kaj, da ne bi občudoval požrtvovalnosti in iznajdljivosti staršev, ki kljub vsej stiski še vedno najdejo sredstva, cla otroke čedno oblečejo. Saj se ne da tajiti, da je čedna, dostojna obleka vzgojnega pomena, ne samo zaradi lepočutja, marveč tudi zaradi zdrave samozavesti in vzpodbude, biti član poštene, delavne, dostojne družbe. Vse drugačna čuvstva pa nas prevzemajo, če vidimo Čezmerno, izzivajoče načičkanega otroka, ki se zdi, kakor da bi ga bila kratkovidna mati opremila za razstavo. Ce potem ujamemo na ušesa še besede te matere: - Ti, srček, imaš najlepšo oblelcco« — ali pa: »Naša Majdica je najlepša,« potem smo hladni do dna srca; tako mater nehot6 grajamo, če ne glasno, pa sami pri sebi. Taka mati ne zasaja v otrokovo srce zdrave samozavesti in redo-Ijubja, marveč seje strupeno, plitko neči-murnost. Mnogo je mater, ki sploh menijo, da so otroci stvar, s katero se morajo ponašati, jo vsiljivo razkazovati drugim ljudem kakor n. pr. umno, pisano papigo ali cucka — ali pa tudi kakor avtomobil ali razkošen nakit. Kamorkoli pridejo s svojim malim čudom ali kdorkoli pride v njihovo hišo, takoj vprizore predstavo: >Daj, Milenka, pokaži, kako znaš plesati, kako znaš prednašati... zapoj nam, zaigraj...« In seve, rosi potem pohvala od vseh strani in kaplja v mlado dušo kakor strupena rosa — iz vljudnosti ali hinavščine ali tudi zavestne zlobe. V otroku se poraja ne-čimurna vera v izredne sposobnosti, v izvo-ljenstvo, dasi v največ slučajih nadarjenost ne presega povprečne mere. Razvije se domišljavost, bolestna nečimurnost, napuh, prezir do vrstnikov. Tako se zasipajo pota do tujih src, do ljubezni sošolk, poklicnih tovarišic. In ko pride nepodkupljivo življenje s svojimi neusmiljenimi, trdimi zahtevami, ko morda starše že krije ruša ali pa njih vpliv ne sega čez prag lastnega stanovanja, potem se rušijo lahkoverni upi in boj za biti ali nebiti se le prevečkrat konča klavrno ako ne tragično. Otroci so uravna bitja z lastno osebnostjo, ne blago, ne lastnina. Pač: božja lastnina! Za Boga, po božjih namenih jih je treba vzgajati, ne za našo ubotrno nečimurnost. Otro-sci' dat, velik in lep, da, ampak nevaren, ^tajnošten; nikoli ne veš prav, kaj se skriva na dnu, kaj; se utegne nekoč vzdigniti iz tajnost-ne globine srca. Zato se ne igraj lahkoumno z otroškim srcem, ne pasi nad njim svoje ne-čimurnosti. Mati prosi Boga in bodi vesela, če se ji posreči vzgojiti hčer v modro, blago dekle, duševno in telesno zdravo in sposobno, da postane dobra, vrla mati ali pa drugače koristen član skupnosti. To je najgotovejša sreča, dočim je izredna odlika, slava, zelo redkim namenjena in pot do nje s trnjem posuta. ota iti zdravje Temni kolobarji pod očmi Temni kolobarji pod očmi nastanejo iz Tazličnih vzrokov. Mnogokrat so posledica nezadostnega ncčuega počitka. Pomoč je zelo enostavna: Skušaj, cla boš zadosti spala. Odrasla oseba potrebuje šest do osem ur spanja. Nervozna žena več. Prenaporno telesno delo ali pa skrbi se tudi pokažejo najprvo okoli oči. Tu je najbolje, da se varuješ tega, kar povzroča temne kolobarje. Če moreš; nehaj z delom, preden se preveč utrudiš. Temni kolobarji ped očmi so pa večkrat tudi znak slabega, izpodkopanega zdravja. Pri ženi, ki vedno tiči doma, ali ki se zadosti ne giblje v svežem zraku, se to navadno maščuje s temnimi kolobarji pod očmi. Pri nekaterih osebah pa je koža pod očmi že po naravi nekoliko temnejša kakor ostala polt. V takih slučajih lahko kožo pobeliš s kremo, če želiš. Eni mali žlički kreme dodaj štiri kapljice vodikovega superoksida in s to zmesjo namazi kožo pod očmi. Kadar mažeš s kremo okoli oči, bodi previdna, da ti ne pride v oči same, sicer bo peklo, kakor če milnica zaide v oči. Vtiraj nežno in ne pritiskaj ob robu oči od zunanjih kotov notri proti nosu. Kremo pusti čez noč na koži. Otekline pod očmi (vrečice) so večkrat združene s temnimi kolobarji. Tem odpomo-reš s sledečo tekočino: 1 unča glicerina; 5 gra-nov (ne gramov!) čreslove kisline; 2 unči ko-lonske vode. Prepoji vato s to tekočino in na-maži pod očmi. (1 gran = O.OG45 grama.) T. I). Poletni madeži v obleki Sadni madeži se dajo odpraviti iz platna večkrat že s pomočjo mila in salmiaka ali bo-raksa. V težavnejSih slučajih držimo omadeževana mesta nad kropom, v katerem je veliko sode. Nad soparo madeži izginejo. Nežne, barvaste tkanino snažimo z alkoholom. Vse svilene tkanine moremo očistiti madežev s špiritom. Za barvaste volneuine in bombaževine uporabljajmo milo ali salmiak. Vselej je veliko odvisno od tega, da se lotimo čiščenja nemudoma. Če prta ne moremo takoj vzeti z mize, potem pokapajmo madež z li-monovim sokom, kasneje pa operimo v milnici, ki smo ji dodali salmiaka. Zastarane sadne madeže čistimo s svežim mlekom: namočimo jih v mleku, nato pa v topli vodi splaknemo. Borovnični madeži izginejo ob sebi, kakor hitro mine doba borovnic. Potne madeže v pralnih oblekah namočimo v milnici iz nepreostrega mila in odrgnemo z mokro gobo. Smolnate madeže čistimo s terpentinom ali močnim špiritom. Moramo pa potem vedno dobro splakniti z vodo. Zelene madeže od trave odpravimo z mlačno milnico, salmiakom ali špiritom. V težavnejših slučajih, namočimo madeže s ci-novim kloridom (z njim je treba previdno ravnati!), kar velja posebno za volnenine, bombaževino in svilene tkanine; vselej pa moramo madež takoj zopet dobro splakniti z vodo. Jedilnik za j unij (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska ?ola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 4. julija. Kosilo: Sadje. Rezanci v juhi. — Sesekljani zrezki in salata. Marmornata pogača in vkuha. — Večerja: Zabeljeni močnati vložki in salata. Torek, 5. julija. Kosilo: Sadje. — Francoska juha. — Telečji golaž in cmok v prtiču. — Spenjena pogačica (Schneeball). — Večerja: Olirovtova potica s svinjino in krompirjev hren. Sreda, 6. julija. Kosilo: Zdrobovi cmoki v juhi. — Govedina, prazen krompir, nadevane kumare in redkvična omaka. — Jagode s sladko smetano. — Večerja: Mesna salata in črn kruh. — Borovnice. Četrtek, 7. julija. Kosilo: Ohrovtova juha s klobaso. — Možganov kipnik, grah v masleni omaki in parmezanovi tolki. — Večerja: Jajčni pečenjak in salata. Petek, 8. julija. Kosilo: Grahova juha in piškotni ponvičnik. Ocvrte ribe in salata, zabeljena cvetača. — Sladoled s cevkami. — Večerja: Omeleta z borovnicami. Sobota, 9. julija. Kosilo: Ječmenčkova juha. — Svinjska pečenka, pečen krompir, mrzla fižolova omaka. — Borovnični štrukelj. Večerja: Krompir in presno maslo. — Borovnice. Nedelja, 10. julija. Kosilo: Grahov ponvičuik v juhi. — Pariški zrezki, mešana salata. — Brusnice. — Češnjeva pogača. — Zmrzel jagodov punč. — Večerja: Narezek. — Salata. Penjavne rezine. Odgovori na vprašanja. Parmezanovi tolki: V\ 1 mleka, 7 dkg presnega masla, 10 dkg moke, 4 rumenjake, 5 žlic kisle smetane, 3 dkg parmezana, sol, iz 4 beljakov sneg, 10 dkg masti, 3 dkg parmezana za potresanje. V mleko daj maslo in segrevaj. Ko zavre, pridaj med vednim mešanjem moko in mešaj tako dolgo, da se zgosti v kepo. Nato testo ohladi in primešaj polagoma rumenjake, kislo smetano, sol in parmezan, končno zamešaj narahlo še sneg štirih beljakov. V globe-licah jajčne ponve segrej nekoliko masti. Napolni globelice s testom in speci na obeh straneh. Se vroče potresi s parmezanom in daj kot prilogo k pečenki. Frank Crane: Žena, ki jo imajo vsi radi Poznam ženo, ki je vsem všeč. Ni bogata, nima kakih izrednih darov, ni ndada, nima rožnatih lic niti ni slavna. V preprostem stanovanju najemniške hiše živi s svojim možem v skromnih razmerah in njena okolica nI »izbrana«. Otrok nima. Je že čez petdeset in je vesela, da je. Zakaj jo vsem všeč? Kako, da jo imajo povsod radi? Ker ji vedrost sije z obraza in ga ni, ki bi ž njo govoril, pa bi ga ue pripravila v dobro voljo. In je vedra, ker je, bi rekel, med kakimi FEIERTAC MARIBOR BETNAVSKA 43 .TURIST' črn, ržen kruh je zelo tečen ostane 8 do 10 dni ludi v največji vročini popolnoma svež in zdrav; zalo go priporočamo vsem lurislom, restavracijam, kavarnam, delikatesnim trgovinam ild. Dostavlja se no doni ali po pošli. Glavna zaloga: MARIBOR Glavni trg, špecerijska trgovina Skaza, prej Sirk šestdesetimi ženami, ki jih poznam, edina, kateri se je posrečilo, da se je docela prilagodila svoji okolici. V tem je skrivnost vse njene življenjske umetnosti. Kdor se ume prilagoditi, je povsod dobrodošel in žanje uspehe. Kdor pa tega ne zna, je zapisan trpljenju in neuspehom. To so preproste resnice, ki veljajo za vsakdanje življenje v človeški družbi. Ni človeka, ki bi si lahko prosto izbral svojo okolico. Še ni bilo žene, ki bi imela popolnega moža, popolne otroke, popoln dom, obleko, ki bi je bila iz dna srca vesela, dohodke, ki bi nikoli ne bili premajhni, in prijatelje, ki bi ji do poslednjega diha ostali zvesti. Kdor se pritožuje, da tega ali onega nima, je bedak, ker no gleda življenja od prave plati. Žena, ki tu nanjo mislim, je zadovoljna s svojim možem, kakršen je in ga ne mara izpreobračati. Še na misel ji nikoli ni prišlo, da bi ga kakorkoli kaj predrugačila, dokler bi ne bil vsaj nekoliko podoben možu, kakršnega si je v sanjah želela. Marsikatera žena je v zakonu prav to smatrala za svojo nalogo in pokopala s tem svojo lastno srečo. Žena, ki tu govorim o njej, je pametneje ravnala: prilagodila se je možu, kakršen je bil. Gospodinjstvo je njena usoda. Tako se je prilagodila tej usodi. Naučila se je ljubiti. Njen dom je v notranjih prostorih čudovito lep, miren, ljubek in do zadnje malenkosti mikaven. Njeni dohodki so majhni. Ali postali so ji merilo za vse njene želje. Živi pa tako zadovoljno, kakor da ima desetkrat večje dohodke. Nedavno mi je rekla: >Dajte, napišite kaj, da se bodo ženske naučile ljubiti preproste stvari, ki so vsebina vsakdanjega življenja. Izprašujete me, zakaj sem tako zadovoljna? Ker ljubim vse, kar dan za dnem vidim krog sebe. Rada imam tale stol, to mizo, tisti le pi-salnik, one posode, zastore in preproge. Vso to so moji prijatelji. Vsak stekleni nastavek in porcelanasti izdelek na moji mizi ima zame svoj pomen. Ni predmeta v tem stanovanju, ki bi mi ne bil všeč, kadar ga pogledam. Ljubim svoje prijatelje. Ljubim svojo dnevno delo. Ljubim tudi način najinega življenja. Če se zalotim v sovražnih mislih, se jih skušani iznebiti, ko da bi ne bile čiste. Sovražnosti kratko in malo ne trpim.« Ta žena je kakor solnčni žarek v meglenem ozračju. Če bi to mesto ujezilo Gospoda, kakor ga je bila nekoč Sodoma, pa bi nemara med tremi dušami, zaradi katerih naj bi mestu prizanesel, odkril dušo te žene. Je res kakor košček solnca, vselej polna pripravljenosti, da komu pomaga. Njena ljubeznivost te na mah razoroži. Vsaka žena bi si lahko naklonila toliko ljubezni, vsaka bi lahko žela prav take uspe- Modne novosti m ili m^M^i 7 „'.?;■ n ž ii i e * ti Poletna obleka: krilo z naramnicami iz vzorJa-ste pralne svile, zraven bela bluza. Poletna obleka iz pisano pralne svile; bluza jo okrašena s plisiranim obšivom, ima kratke rokave in šalni ovratnik. F ha sn priča vetja! Progaste tkanine se v dnevni modi 5e vedno krepko drže in se obetajo tudi za jesen, dasi ne manjka nasprotnikov. Ti pravijo, da spominja progasta obleka na — kaznilnice in blaznice; toda že en sam pogled na elegantno moderno obleko, ki s samo sestavo pis in priž ustvarja najprikupnejše, naj-izbranejše kombinacije brez drugih okrasov, zadostuje, da to trditev ovrže. Proge teko — večkrat na eni in isti obleki — enkrat navpično, potem vodoravno pa poševno; vselej pa se morajo proge v šivih natančno ujemali, kar zahteva prvovrstne krojaške sposobnosti. Če je vrlina jopica progasta, potem naj bo krilo gladko, enobarvno, ker preveč prog ne učinkuje dobro. Za športne obleke se poda enostavna, poševna lega prog. Brdka je kombinacija gladkega krila s poševno progastim bolerom in enakim pasom. Zelo lepo učinkujejo obleke izcela s širokimi navpičnimi progami. Pri izberi progastega blaga pa je treba okusa: ne sme bili prepisano. Lepo je modro-belo ali rdoče-belo ali črno-belo ali k veče-mu modro-belo-rdeče progasto blago. Kur jc več, je preveč. he, če bi se poglobila v to skrivnost. Kajti sposobnost, da se umeš prilagoditi, je vredna več kakor milijoni dolarjev. Velika bolezen Epilepsija — Krči — Božjast — Oavica Dr. Schaelerja Epilepsan se že nad 20 let izkazuje kot najboljše protisredstvo. Dalje tudi kot pomirjajoče sredstvo za živce pri nervoznosti in pomanjkanju spanja Prospekte pri: Apoteka Sv. Stjepana, M.Fistcr, Osijek ILI. in stekla vsakovrstna, brušena in nebrušena, po naročilu izgotovi A. VSHOVEC Ljubljana - Za gradom št. 9 AMERIKAN- KOLA -LIMONADA osvežujoča brezalkoholna pijača S. Kunčič — Ljubljana Sv. Petra cesta 45 Tudi v naši podružnica Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije. — Poslovne ure od pol S z|u-traj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 pofjoldne. Telefonska štev. 3030. jmutiiiiHiiiriiiiMiiKiiiuiliiiniimtiiiM:-:! iiiin>iiii!]ini::i:Miiiiiii(!iiU!.. :4f:fiHTnmni:fiiiiriiif:ir'i:uriim2-2tl a. imLlK Knjigoveznica in tvcrnica beležnih koledarjev Naročila se sprejemajo: Ljubljana, Florjanska ulica št. 14 in Gregorčičeva ulica št. 5. t PENSIOH-RESTAtfRACIlA ČERHE KRANJSKA GORA Novo zidnna in novo opremljena. Najmodernejši komfort — tekoča topla in mrzla voda — kopalnice centralna kurjava —W.C, — Sjeci-jaliteia: Raznovisni mlečni proizvodi vedno na razpolago. -355? PieStany Svetovno reuma-kopališče Koplje se naravnost pri vrelcu 67° C vroče žvep-lene blatne kopeli, spo-lene z velehotelom THKRMIA, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste. \kjsS5 Pojasnila: Drogerfjs GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5 Lepote naše zemlje HOTEL CEMTRHL RT\ R Kompletni pension 55 - 60 Din. — Dunaj . domača, madžarska kuhinta. Mesto Rab s severne strani. — V ozcdju otok Pag. povzpneš na zvonik, zgrajen 1. 1212., enega najlepših na našem Jadranu, odkoder imaš diven razgled po mestu in otoku. Tudi rabsko pokopališče, skrito v borovem gaju nad hotelom Imperialom, je vredno obiskati. V bližnji okolici je na koncu evfemijskega zaliva samostan sv. Evfemije z zanimivim dvoriščem s krasnimi bizantinskimi slikami Matere Božje z glasovitim poliptikom bratov Vivarini in dragoceno knjižnico. Na vrtu raste slavna večstoletna pinija in skrbno očuvano limonovo drevo. Prijazni in svetovno izobraženi očetje franjevci ti pa postrežejo, če si zaupanja vreden, tudi z izredno domačo vinsko kapljico, slavnoznanim rabskim prošekom. Rab je poleg otoka Krka najbolj priljubljeno morsko kopališče Slovencev. Najpripravnejša je vožnja tja doli s Pečnikarjevim avtobusom, ki odhaja iz Ljubljane (hotel Union) ob 5 zjutraj in je že pred 12. uro na Sušaku, tako da imaš še dovolj časa preskusiti dobrote izvrstne restavracije hotela Continental. Ob dveh popoldne pa odhaja brzi par-nik za Rab, kamor prispeš ob 8 zvečer. Ob nedeljah pa vozi tudi še poseben turistovski parnik s Sušaka ob 8 zjutraj. Ta parnik ima zvezo na brzovlak, ki odhaja ob 8 zvečer iz Ljubljane v Zagreb in odtod preko Karlovca na Sušak. Dr. R. A. Omišalj na Krha je oddaljen od Sušaka 4S minut s parobrodom. Hoteli in vile so zgrajene na obali ter posedujejo lastna kopališča. Kopanje svobodno. Vodovod in električna razsvetljava. Krasni izprehodi in izleti v okolico. — Nedaleč od Oinišlja je malo mesteca Njivice, prikladno zlasti za one, ki žele popolen mir. Informacije daje kopališko poverjeništvo. Pet do šest ur parobrodne vožnje od Sušaka leži južnovzhodno od otoka Krka ta »večno zeleni« otok, ki je nekdaj pripadal Dalmaciji, sedaj pa spada pod savsko banovino. Njegova zelena obrežja presenečajo prijetno potnika, ki je zrl divje pečine južnega Krka in smrtno blede, neplodne čeri sosednih otokov Prviča in Golega. Ta obrežja ga spremljajo, porasla deloma z naravnimi stoletnimi gozdovi in novejšimi kraškimi na-sadbami morskega bora, prav do tje, ko se dvigujejo kakor pravljica strmo iz modrine morja stari trdnjavski zidovi in nad njimi značilni štirje romanski zvoniki mesta Raba, ki so mu dali edinstveno in značilno podobo, prva kulisa rumeno-rdeča Tinja, nad njo pa obrovski sklad divjega, a veličastnega Velebita. Na severu otoka je globok zaliv, v katerem leži mala naselbina Lopar. Tu ne pristajajo veliki brzi parniki, marveč le manjši in tudi ti precej daleč zunaj plitvega pristana. To kopališče se je začelo razvijati šele v zadnjih letih, toda ne toliko zaradi zapadne obale, na kateri leže majhna gostišča, hoteli in penzije (Vila Sonja, pen-zija Vclebit in hotel Lopar), ampak zaradi vzhodnega obrežja, ki je oddaljeno od pristana Loparja Značilna ulica v zgornjem mestu v slav. zvonikom veliki hoteli, a tudi cenejša, prav tako moderna i gostišča napravljajo na kopališkega gosta v za-| četku ugoden utis. K temu pride še živahno vrve-I nje ob pristanu in na treh velikih kopališčih (dru-' ga in tretja ->Padova«, Evfemija) na večer pa, 1 zlasti v hotelu Pragi in hotelu Imoerialu večerne 1 zabave, godba in ples na pro*'em pod senco jui-I nega cvetja in zelenja. Za vse želje in zahteve, male in velike, je tu , poskrbljeno. Zlasti pa slopnuje narava sama zunanji vtis prijetnega bivanja. Otok Rab je prvi olok na Zgornjem Jadranu, na katerem se pojavlja vsepovsodi pravi čar medtropskega in sredozemskega rastlinstva. Ze mesto samo je obdano krog in krog od obsežnih gozdov in nasadov morskega bora, a tudi ostali otok je pokrit s polji, vinogradi, sestoji crnike; povsod rastejo oljke, fige, orehi in murve. Cvetke, ki jih v naših krajih ne poznamo, žare v južnem solncu in napajajo zrak, zlasti zjutraj in na večer z blagim vonjem. Členovitost otoka se kaže v številnih zalivih, n. pr. Barbat, Matovica, Sv. Krištof, Evfemija itd., kamor hodijo kopališki gostje na izlete. Tudi sicer je prilika, spoznali naravne lepote in znamenitosti izven otoka, n. pr. stoletni pragozd Dundovo, fjord Zavratnico pri Jablancu, zanimivo selo Lunj na otoku Pagu, ki je oddaljen le dobre pol ure vožnje z motornim čolnom itd. Parobrodne zveze so izvrstne, skoraj vsak dan prihaja po več lokalnih in brzih parnikov na Rab in stopnuje veselo in razigrano vrvenje v pristanu in na obali kralja Aleksandra. Sijajna so kopališča, zlasti tretja Padova, ki je oddaljena 10 minut od mesta. Vožnja s čolni do tje je zelo prijetna, posebno če potegne mistral in se čolniči na mah izpremene v jadrnice. V tretji Padovi je skoraj 100 m plitvo dno z najfinejšo naravno mivko. Tu se razvija kopališko življenje dopoldne do dveh popoldne, dočim je kopanje popoldne priljubljeno v zapadnem Evfemijskem zalivu, v katerega drži prijetna senčna pot skozi borove nasade v pičlih 10 minutah. Otok Rab ima nekaj, kar ga odlikuje pred vsemi dalmatinskimi otoki: povsod je vse polno studencev. To je posledica njegove posebne geološke formacije. Vzhodno in zapadno pogorje se-stojita iz apnenca z vsemi njegovimi značilnimi pojavi, srednji del pa je iz starotercijarnega pe-ščenca, ki dopušča vodi dostop na površje. Zato je ta srednji del tudi najbolj obdelan in obljuden. Tu so prijazne dolinice, ravnice in naselja: Lopar, Kampor, Sv. Peter, Mudanije, Banjol, Barbat in Pudarice. Po teh dolinah in ravnicah seje rabski kmet, ko leži pri nas še sneg, pšenico, ječmen in proso, ki mu obrode dvakrat na leto; najbolj pa je priljubljena koruza, ki pokriva široka polja. Po goricah nad dolinicami pa raste žlahtna vinska trta, ki obrodi slavno rabsko vino, to sladko kapljico, ki je sedaj sila poceni. (Kmetje ga točijo v posebnih kleteh rabskih ulic po 1»—2 Din liter!) Južno podnebje in morski zrak vplivata vsepov- le piEle pol ure. Ta vzhodna obala, ki jo na jugu obdajajo strmi in prepadni obronki Tinje, se proti vzhodu razprostira v dolžini 2 km in je n a j 1 e p - [ ga in najobsežnejša peščena obala j Dalmacije. Najfinejša mivka sega skoraj pol j kilometra v morje tako plitvo, da sega stoprav do pasu. Obala je vsa deviška, ne gostilne, niti restavracije, nikari hotela ni ondi, le nekaj bornih kmetskih naselj je kakih 10 minut od obale. Tu je še vse neizrabljena prihodnost, a ta hrani v sebi možnosti najbujnejšega razvoja tujskega prometa, ki utegne daleč prekositi Crikvenico in mesto Rab samo. Zaenkrat pa je seveda še mesto Rab na nasprotnem juinozapadnem koncu otoka neomejena kraljica tujskega prometa, in sicer ne samo lokalnega, ampak svetovnega slovesa. Čudovit je razvoj tega mesta, ki je bilo še pred nedavnim pusto, žalostno in nezdravo, a se je v zadnjih 20 Istih, zlasti pa pod jugoslovansko državo povzpelo do enega najprijaznejših, najvese-lejših in v vsakem pogledu najbolj komfortnih kopališč našega Jadrana. V mestu, ki šteje nekaj nad 1000 prebivalcev, je za časa poletne sezone nastanjenih dva do trikrat toliko tujcev iz vse Evrope: zlasti mnogo je med njimi razen Jugoslovanov, tudi Čehov, Avstrijcev, Nemcev in Madžarov. V zadnjem času so začeli tudi Poljaki posečati Rab v vedno večjem številu. Snažne in dobro tlakovane ulice, moderno preurejene hiše in palače, vodqvod, električna razsvetljava, krasni, z vsem komfortom opremljeni Otok RAB Pension (s postrežbo in vsemi taksami) Hotelir A. Machar do 100-> Hotel Bristol Palače Hotel Pjvha Vila Vilma Rab: pristanišče s trdnjavskim obzidjem in zvonikom. — Spredaj moderni hotel »Bristol*, sodi tudi sicer na posebno rastlinstvo. Med obzidjem in celo iz špranj starih kvadrov nekdanjih palač poganja nežno vijolčasli cvet pohlevne ka-pre, znane po svojem sadu — pikantni kuhinjski začimbi, po vrtovih poganjajo iz tal (ne iz loncev kakor pri nas) beli in žarkordeči oleandri, ki so vse drugače bohotni ko pri nas, naše brinje, ki mu pravijo tu smreka, se razvija, če se pusti pri miru v 3—4 m visoko drevo, prav tako (v pragozdu Dundovo) naše nizko pomladno r e s j e , lovor in vedno zeleni zimzelen. Iz strmega obrežnega skalovja pa poganja, obdano od 1—2 m dolgih, trdih, suličastih listov 6—8 m visoko deblo agave, ki zamre, ko po 25 letih prvič zacvete z bledorumenim cvetom. Tako je narava tu bohotna, močna in lepa, da te prevzame čuvstvo blaženosti in da živiš v tej rajski okolici le sebi, svojemu zdravju in brez želja, razen ene — da bi to življenje trajalo dolgo, dolgo. Ob deževnih dneh, ki jih pa je poleti silno malo, si lahko ogledaš zgodovinske znamenitosti mesta Raba, njegove stare palače (knežji dvorec, logijo, palačo Nimira, stare portale in okenske okvire), stolnico sv. Marije iz 12. stoletja s svetiščem, v katerem so sv. ostanki sv. Krištofa, znamenite rezljane stole kanonikov rabskih, in se Dr. F. Kolterer, šefzdravnik ban. zdravilišča, Rogaška Slatina. Bistvo in pomen naravnih zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini 2e v pradavnih časih se je zatekal človek v svojem bolnem stanju do naravnih zdravil, ki mu jih je nudila zemlja. Zbiral je rastline, ki so rasle okoli njega ter jih je uporabljal za lek, lovil je živali, iz kojih si je napravljal živila. Vse to je delal po izkustvih svojih očetov, dedov in pradedov, kratko rečeno, delal je po empiriji. Iz zemlje je izšel in v zemlji je zopet iskal vse, kar je rabil za življenje in za pomoč pri obolenju. Ravno lako je črpal iz zemlje svezost v obliki hladnega studenca in isto tako tudi zdravilo, ki ga daje mali zemlja iz svojih neusahljivih virov, iz svojih zdravilnih vrelcev. In kakor je bilo pred sto in tisoč leti, tako žene i dandanes neka tajna sila bolnega človeka v tiste kraje, ki jih jo narava obdarila z naravno lekovito vodo. V zadnjih desetletjih se obveljavlja v zdravniški vedi zopet bolj velikanski zdravilni pomen zdravilnih vrelcev, in sicer zaradi tega, ker je zdravniška veda s pomočjo kemije in fizike obrazložila že svetu marsikaj, o čemur so nekdaj naši predniki mogoče samo sanjali in ugibali po svoje. Včasih smo se zadovoljili le s pustimi in enostavnimi analizami, v kojih so bile navedene samo nekatere soli poleg ogljikove kisline. Naravno, da je medicinska veda takrat zgubivala vero v zdravilnost mineralnih voda, ker ni znala vsled svoje primitivnosti dognali onih zdravilnih činileljev, ki imajo lako pomembno vlogo pri zdravljenju z mineralnimi vodami. Empiriia pa je dokazovala na brezšlevilnih ozdravljenjih, da morajo mineralne vode vsebovali še razne druge tva-rine, kojih še ne pozna človeški razum. Pred stoletji so imenovali tisto čudežno moč zdravilnih vrelcev: genius loci, po našem: vrelčni duhovi oziroma tajne vrellčne sile. Danes si pa že lahko razlagamo to čudežno moč, ko poznamo eleklrolitično disocijacijo, jonizacijo raznih soli, radijevo emana-cijo itd. Vsak izobraženec že ve dandanes o silni zdravilni moči radija, helija in sličnih tajnih sestavin, ki jih vsebuje naravna mineralna voda. V najnovejšem času sta se bavila prof. dr. Scheffer in dr. Miiller v Berlinu s tako zvanimi spektroskopič-nimi in spektrografičnimi preiskavami. Tako se jima je posrečilo poleg kemičnih preiskav dognati v mineralnih vodah tudi bismut, germanij, litij, hrom, kobald, erbij in titan, torej tvarine, ki bodo v bodočnosti igrale važne vloge pri zdravljenju, mogoče še dosti bolj važno, kakor n. pr. sedaj radij. Te substancije so seveda v zelo majhnih količinah, toda njihova zdravilna moč je velika, ako ravno si še dandanes ne moremo razlagati, v čem prav za prav obstoja in kako deluje na človeški organizem. Če posmatramo mineralne vrelce Tempe), Styria in Donat v Rogaški Slatini, vidimo, da prevladujejo v teh vrelcih med kationi v glavnem natrij, kalcij in magnezij, med anioni pa sulfatm in hidrokarbonatni joni. Vsled lega jih prištevamo k grupi alkalično-salinično-zemeljskih vrelcev. — Toda njih zdravilna sila ne obstoja samo v teh sestavinah, ampak v raznih že zgoraj omenjenih Iva rinali, o kojih se bo šele balneološka veda temeljito pečala, da razodene vse one tajnosti - genius loci — ki tako blagodejno vplivajo na bolnega človeka. Takšna zdravilna svojstva vsebujejo le. naravni mineralni vrelci, nikakor pa ne umetni. Nikdar ne bo človeška pamet in človeška roka zamogla sestaviti zdravilne mineralne vode, ki bi bila'enakovredna naravni. Prof. VVeissbein pravi: Kakor ne moremo iz beljakovine, masti, ogljikovih hidratov, soli in vitaminov napraviti mesa, jajc itd., ravno tako ne moremo na podlagi še tako natančnih analiz z mešanjem raznih kemikalij, soli, vode in ogljikove kisline sestaviti mineralne vode, ki bi bila le približno enakovredna naravni. Ne zadostuje, j ako zmešamo kralkomalo kuhinjsko sol, razne ap-| nenčeve, magnezijeve, železove in slične soli, ki so i sicer kvalitativno in kvantitativno dognane, kajti opravka imamo še z raznimi činitelji, ki uspešno I sodelujejo, a kojih ne pozna še noben kemik. Bidovc Martina: Na Boč! Na Boč! Na čisti zrak planinski v kraljestvo bukev in mecesna! Vsak dih krepi, vsak dih blaži... Odpre se tu obzorje širno in misel daleč, daleč splava ... Zatišje gorsko, rajsko-mirno zbudi ti up umirajoči in še nesluteno uspava bolest in žal, ki žge v dolini... Tudi razvajeno oko, ki je že občudovalo ponosne gorenjske velikane, ki stojijo kot stražarji kraj širne ravnine, se začudi, ko zagleda naš »Štajerski Triglav« — Boč. 2e oddaleč vabi stolp, ki so ga lani postavili na vrhu, zaspane doljance, naj se vzpno na njegov vrh. Saj jim ves trud pozneje bogato poplača. Preko skalnate poti blaži izletniku pot vejevje dreves, ki ga spremlja navkreber s hladno senco do planinske trate. Ljubitelj narave ne prezre raznobarvnih cvetk, ki stegujejo na nežnih pecljih svoje glavice na pot, da se zazdi kot bi radovedno pogledovale, kdo stopica kraj njihovega cvetnega kraljestva... Toda že si na obsežnem planinskem pašniku in že ti zacingljajo naproti zvončki snežno-belih ovčk, ki mulijo tod sočno planinsko travo. Kmalu pa zablesti očem belina šmiklavške cerkvice, ki je čisto svojevrstna. Tu človeka popolnoma omami prelepa priroda, da nehote pozabi na vse, kar ga teži v gostem in težkem dolinskem vzdušju; objame ga vedro razpoloženje in prav od srca zavriska in zapoje. Blizu cerkvice stoji restavracija, ki nudi obiskovalcem cena, raznovrstna in dobra okrepčila. Pot, ki nas privede sem preko pašnika, se počasi dviga ter zavije zopet v senčnat gozd. Mecesen sklanja na to pot svoje veje in zdi se, da stopaš po gorskem drevoredu. Pot postane strma, strmej-ša in nas končno privede do planinske koče (960 m višine), ki je skoraj skrita med drevjem, zgrajena v enostavnem, a zelo prikupnem slogu ter je s svojo okolico zelo idilična. Do vrha ni več daleč. Kaj kmalu zagledamo 24 m visok stolp. Treba se je le popeti nanj, kajti to je pointa ture... In zdaj se odpre širno obzorje in pogled splava daleč, daleč naokrog po naši lepi slovenski zemlji, Odpre se živ zemljevid »zelenega Štajerja«. Daleč naokrog, kamor sega pogled, se belijo hiše kakor jate golobic med zelenilom trat in gozdov. Pod seboj vidiš Poljčane, Studenice, Rogaško Slatino, Makole in Dravinjo, ki se počasi vijuga zastražena z tfrmičev-lem k Dravi. Le Lemberg se skriva za hribom s svojo tradicijo, kakor bi se hote! izogniti nagajivim vprašanjem. Saj poznate tiste prigodbe o starih Lemberžanih. Ptujska gora nas spomni Turkov; pa še dalje, vse dalje plava pogled; od Ptuja do Maribora na Pohorje, čez Konjiško goro na Savinjske planine. Od razvalin nekdanjega celjskega gradu preko šmarških gričev na Donaško goro. Ali ni vredno to doživetje truda, da pohitimo na Boč, Razgledni stolp na Boču da se vsaj za nekaj ur otresemo plitve vsakdanjosti, osvežimo duha in okrepimo pljuča?... Pač! Odkar stoji stolp na vrhu, ga obiskujejo navdušeni turisti od vseh strani. Saj je pot zelo skrbno markirana, restavracija pa tudi nudi vse — jedačo in pijačo. Njena oskrbnika sta zelo prijazna in tudi zelo muzikalična; po planini se često razlega ubran duet s spremljevanjem kitare. Prelepa planina obogati dušo in zariše vanjo nešteto vtisov, ki dajo misliti še dolgo zatem, ko zopet v dolini hrepenimo po vonju gozdov, po svs-žem zraku, ki nas najblagodejnejše poboža le v gorskem svetu. Planinski rubin Pomlad v planinah. V šumenju voda izpod kopnečega snega in v mladem, svežem zelenju je oživel skalni svet. Po planinskih poljih je utihnila vroča ljubezenska pesem vitežkega ruševea. Rjasta trava je ozelenela, v rušjil so pričeli kipeti mladi soki. Svišč je odprl sinje modra očešca in začudeno pogledal v nebo, kjer je odsevala njegova barva. Prav tako je bilo, kakor bi koščke neba raztresel po sveži trati... Visoko v zraku so krožile planinske kavke ln skrita v rušju je valila ponižna rušcvka. Povsod je klilo novo življenje. Stena nad vedno živim gruščem je oživela. Kot dva pisana metulja sta preletavali dve drobni ptički. Sivkasti obe, peroti pa rubinsko rdeče. Kot metulja sta plezaje poletavala skalna plezal-e a od grušča pa do vrha stene, opiraje se samo z dolgimi prstmi nožic in se nemirno frfotaje s krili dvigala proti vrhu. Ko sta priplezala do vrha, sta kratek čas obstala, nato se pa spet spustila v globino in pričela svoje plezanje znova. Cel dan slu plezata in iskala po razpokah, špranjah, skalah in stenah drobne žužke iu ličinke. Ko slu preplezala in obrala eno .-teno, sta odletela v kratkih lokih na drugo steno in lam pričela svoj posel '.nova. Ljubka, drobna ptička je skalni plezalec. Njegovo drobno telesce je oblečeno v ponižno temno sivo obleko, le peroti so pomešane z belimi očesci, u komolca sla krasno rubinasto rdeča. Nežen, lahno usločen kljun j'* ustvarjen za pobiranje žužkov iz špranj in razpok — modri Stvarnik je ustvaril vsako živo bitje tako, da more prikladno živeti... * Zacvetel je rododendron, prišel je k njeuiu v posete čarni metulj apolon. Prav kot apolon nad cveti so drhtela krila skalnih plezalcev nad skalami in stenami, zadrhtela so tudi drobna srfeca. Oba sta pričela nositi bitke, mah in slumice, pa si visoko v strmi steni zgradila preprosto gnezdeče. Kmalu so bila v njeni štiri drobna, bela, črno-pikasta jajčeca. Dva tedna je samček samoval po stalnih stenah v kraljestvu večnega molka. Ko pa se mu je spet pridružila samica, sta oba z veliko vnemo nabirala žužke za drobno deco. Prav tedaj pa je liudila tudi siva mrka stena več hrane kot ponavadi — modri, večno modri Stvarnik ... Rododendron je že pordečil planile, visoko v skritih krajih je zacvetela kraljica plaunskih rož — planika. Prvi beli cvet je zacvetel v skalni razpoki poleg skromnega dontka naših plezalcev, ko so prvič zatrepetalu nežna krila mladih ptic v zraku nad silno steno. S prvimi planikami so bili odgojeni tudi oni. Vsa drobna družina je neutrudno plezala po strmih stenah dan za dnem, ne meneč se za kričave planince, ki sploh niso zapazili obraza naših plunln, — naših planinskih rubinov — drobnih plezalcev. Prišel pa je samoten planinec, sedel na skalo in vzel v roke daljnogled. Ni vedel ali je bil metulj ali drobna ptica. — »Torej skalni plezalec!« Gledal je male umetnike, kako so plezali po skoro gladki steni. Niso se upirali z repom ob skalo kot to delajo žolne, nežne nožice so brzele podpirano od pisanih kril od tal do vrha, od tal do vrha... Kot metulji so frfotali, a ko so priplezali na vrh, so premotrili okolico in se spet po metulje spustili v globino pa spet plezali, plezali ... * Pa so odevetele planike, pa se je poslovilo solnee od planin... Puste megle so se pričele vlačiti čez planinska polja in pastirji so se podali z živino v doline. Po vrheh so pihale že ostre sape, pričelo se jo neprijazno jesensko vreme. Družinica drobnega skalnega plezalca se je razkropila. Mladi so šli dalje v toplejše kraje, stara dva sta se pa preselila v nižje doline in tam Iskala pičlo hrano. Pa tudi ona dva je pregnal sever od dolinskih vasi, šla sta vse bližje ljudi, tja kjer so stari zidovi in stene... • Nad mestom je ležala megla in ualahno je pršalo iz nje. Mrka prav vremenu podobna je slula stara stolna cerkev, čuječa nad mestom, čigar življenje je šlo naprej svojo enakomerno pot. Od juga je zavel mlačen veter in pršavica se je spremenila v dež, ki je pral tlak iu lizal z vetrom vred razdrapano zapadno steno stolnice, ki je sicer kljubovala času in viharjem, a jo vendar že kazala rdeča rebru opeke. Vrtovi okoli cerkve so bili še vsi pusti in prazni, a že se je budila pomlad, nekje daleč, du-leč... Ponikni, ptički! Res, ptički! Pomlad je še daleč, ubogi človek pa že misli na ptičke! Razdrapana stena stolnice je kljub dežju oživela. Kaj se je zmotil pisan metulj, da nemirno frfota in poletnva nemirno od tnl do vrhn, se spusti nizdol in zopet dviga? Ne, ni metulj, naš stari znanec, planinski plezalec jel Ko je zapustil z jesenskimi meglami svoj visoki dom v planinah, je prišel iskat gostoljubja v mesto. Meslo pa je postalo zanj premrzlo, šel je drobni ptič čez zimo bližje dežele solnca, ni pa zapustil svoje domovine, j Tam je po razvalinah gradov in palač zasanjanih v preteklost frfotal kot čarobni metulj in plezal po stenah dvorcev. Zadrhtelo je drobno telesce — klic planin ... Potoval je čez palače in koče, iskal gostoljubja po razpadlih zidovih pokopališč in cerkva, pa prišel tudi v mesto nazaj, kjer ga ljudje še opazili niso. Še bodo trepetala rubinasta krila po starih zidovih, a ko se bo odela dolina v cvetje, tedaj bo šel vse višje, višjo v planinski tihi 6vet, da bo fani; domoval v tihi steni. Ko pa bo zacvela planika in ko bo prišel k njej vnsovat čarni metulj apolon, tedaj bo tudi on, prelepi planinski rubin, vzgojil nov rod ... Joža Herfort. KRASITE CERKVE iN POHIŠTVO Cerkvene podobe Mizarski okraski Okvirji vseh slogov ——nMM»» ■iMimnfi Izdeluje m popravlja Atejz Derseh kiparstvo in ornamentika Celic, Sp. H udinja 80 ob glavni cesti Stanje skupnih gospodarstev v Rusiji (Od nepristranskega opazovalca) ■■■Hi Lepo oblikovane in zdrave noge Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po čudežu! Zadošča, da se mala množina sv. Roka soli za noge raztopi v lavorju tople vodo. S tem dobimo mehko, mleku podobno teko- p j čino, v kateri omehčavamo ^ noge okoli 10 minut. Po tem času preneha utrujenost naših nog, in tekom par sekund zgine žgoči občutek in oteklina členkov, kar nam omogoči nošnjo za eno številko manjših čevljev. Dobrodejna. z gorilno snovjo nasičena voda prodre v staničje in pekoče, izmučene noge postanejo kot prerojene. Čevlji ne tišče več, bolečine v členkih izginejo in kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko odstranimo /. roko. Preutrujene in oslabljene noge dobe novo moč in postanejo sposobne za večji na^or. Dobiva se v icHnrnah In drogerljah. Danes si Rusija gradi na podlagi petletnega načrtu svojo socialistično industrijo. Istočasno pa, ko se Rusija industrializira, se vrše velike izpre-membe v ruskem kmetijstvu. Vrši ee združevanje malih kmetijskih gospodarstev v velike skupne obrate, tako zvane kolhoze, ki bi jim mi rekli agrarni kolektivi. S tem hoče Rusija na eni strani dvigniti svojo kmetijsko proizvodnjo, na drugi pa hoče kmetijstvo pritegniti k socialističnemu gospodarskemu stotemu in tako kmet9ko ljudstvo, ki tvori pretežni del ruskega prebivalstvu, usposobiti za drugega nosilca tega sistema poleg delavstva. V Rusiji so zgodovinsko dani mnogi predpogoji za kolektivizacijo kmetijstva. Rusija je že prej jiozuala skupno lastnino zemlje v miru, ki je razdeljeval zemljo periodično vsem svojim članom. Mir pa je oviral napredek kmetijstva zaradi z njim združenega prevelikega razkosavanja kmetijskih posestev. Po statistiki iz leta 1925 je imelo v se-vemozapadni Rusiji 52.9% vseh v mir s padajočih gospodarstev svojo zemljo na več ko 40 krajih. Nadalje so mirska polja bila zelo oddaljena od gospodarskega dvora, kar kaže naslednja statistika: Leta 1925 je imelo v jugovzhodni Rusiji 88% vseh kmetij svoja polja oddaljena od hiš nad tri kilometre, 33% kmetskih gospodarjev pa je imelo do svojega polja nad 10 km. Važen moment za kolektivizacijo je sestava kmelskega prebivalstva, saj je gotovo, da bodo neposedujoči prej stopili v kolektiv, kot oni, ki imajo kaj žrtvovati. Uspeh ko-lektivizacije v sovjetski Rusiji, kolikor ga je, je pripisovati dejstvu, da tvorijo, kakor nam dokazuje statistika za leto 1927, 33% kmetijskega prebivalstva v Rusiji proletarci in napolproletarci, malih produeentov je 62.8%, gosjiodarstev v kapitalističnem smislu besede pa je bilo le 3.9%. Končno la-vorizirajo skupno gospodarstvo nepregledne ravnine, na katerih se lahko uporabljajo najmodernejši kmetijski stroji, truktorji, ki so najvažnejši nosilci kolektivnega izkoriščanja zemlje. Iz vsega tega bi bilo sklepati, da kolekliviza-cija v Rusiji gladko napreduje, kar pa ne odgovarja dejstvom. Sicer pravi sovjetski sistem, da je vstop v kolektivno gospodarstvo popolnoma svoboden, toda to je sumo na papirju, ker v resnici država z vseini sredstvi moči ustanovitev kolektivov in pristop k njim izsiljuje. V prvi vrsti se nasilno uničujejo veliki kmetje, tako zvani kulaki, ki so tvorili najbolj aktivni, to je produktivni del ruskega kmetijskega prebivalstva. Z radikalnimi ukrepi, s posebnimi davki, prisilno oddajo žita in podobnimi sredstvi, med katerimi igra glavno vlogo depor-tacija, je uspelo izločiti večje posestnike iz produkcijskega procesa. Potem pa so sovjeti dali kolektivnim gospodarstvom mnogo ugodnosti, tako pri davkih, pri ureditvi posestnega stanja in inventarja, kolikor so mogli, so poskrbeli tudi za potrebno orodje ter kredite. Zelo važen faktor v kolektivizaciji je postal traktor, ki se daje samo kolektivnim obratom in kateri predstavlja avtoma- V naravnih vrelcih, kakršne poseduje Rogaška Slatiua, imamo snovi, ki delujejo slično vitaminom v hrani in ki so nujno potrebni za zdravilne uspehe, dasiravno so le v malenkostnih' množinah. To so fizikalno-kemične sile liki radij in razni žlahtni plini. Glede ogljikove kisline raznih mineralnih vrelcev je treba pripomniti, da ne zavisi količina proste ogljikove kisline od koncentracije posameznih vrelcev. Prejaka prosta ogljikova kislina ima neugoden vpliv na želodec, ker ga napne, kar ima slabe posledice pri bolnem iu občutljivem želodcu, posebno pri čirih in želodčnih katarjih. Nadaljnja slaba posledica obilne proste ogljikove kisline je ta, da tišči na prepono in srce, ki postane zaradi tega vznemirjeno. Mineralni vrelci v Rogaški Slatini pa se odlikujejo po tem, da vsebujejo mnogo vezane ogljikove kisline, proste pa le v manjši meri. Na mineralije vezana ogljikova kislina v obliki hidro-karbonalov, posebno kalcijevih in magnezijevih karbonatov ima obenem to prijetno lastnost, da drži vodo dolgo časa svežo in nepokvarjeno, ako je le steklenica dobro zamašena. Ako se dogodi, da je voda nepitna, je temu kriv stoli zamašek, ne pa vodat Bogala koncentracija rogaške slatine z obilno vezano ogljikovo kislino nam je najboljše jamstvo za ohranitev svežosli in zdravilne vrednosti slatine. To nam najbolj dokazujejo poskusi, ki so pokazali, da je ostala rogaška slntina, ki je bila v dobro za-mašeni steklenici, Se po par letih sveža, tnko dn Je nismo mogli razločili od sveže, ravnokar natočene. Tn dobra lastnost vode nam dobro služi pri njenem ekspertu. Nadaljnji poskusi so dokazali, da nokazuje mineralna voda Rogaške Slatine večjo sve-žost, ako je obležana. kakor pa ona, ki jo sveže natočimo. To pa zaradi tega, kakor sem že zgoraj omenil, ker se polagoma oproščn vezana ogljikova kislina od mineralij. Svežost je torej voda obdržala vsled bogale vsebine prvotne vezane ogljikove kisline, medtem ko bi se ne mogla nikdar tako dobro držati, ako bi prevladovala v njej prosta ogljikova kislina. Po vsebini koncentracije, ki je v rogaških slatinah tako velika, kakor nobena izmed poznanih alkalično-saliničnib-zemeljskih vrelcev, označujemo vrelec Tempel kot namizno vodo, Styria in Donat pa kot izrecno zdravilne vode. Toda nii podlagi analiz in kliničnih opazovanj lahko trdim, da pripada vrelcu Tempel obenem tudi označka zdravilne vode, kajti kvalitativno je Tempel enak Styriji in Donatu, samo da sta poslednja dva kvantitativno jačju v pogledu koncentracije. Stroge meje pa ne moremo potegniti med njimi. Vrelcu Tempel moramo na vsak način priznali to dobro stran, da ga lahko uživamo kot namizno in istočasno kot lekovito vodo brez vsake bojazni, da bi zamogla — zavžita v večji količini — škodovati človeškemu zdravju. V svoji razpravi sem hotel dokazati, zakaj učinkuje rogaška slntina tako blagodejno pri raznih boleznih. Že dosedanje moderne analize, ki pa ša daleko niso idealno precizne, dokazujejo visoko vrednost rogaških slatin, ki smo jo občudovali in jo še občudujemo pri uspešnem lečenju trebušnih organov, predvsem želodca. črevesa, jeter, zolčnega I mehurja in ledvic. Praksa in empirija pa je pokazala še več, namreč, očividne uspehe pri sladkorni bolezni, putiki, malokrvnosti in še mnogih drugih, kojih razlogov še danes ne vemo, kakor še. pred kratkim nismo vedeli o zdravilni sili radija. Nova era balneologije nam še lo preganja meglo, ki je zagriujala do sedaj pred nami one tajile sile zdravilnih vrelcev z iincuoin: genius locu Mednarodno zborovanje hršč. strokovnih organizacij Antwerpen, 23. junija. Dne 22. junija se je začel tu 5. kongres Mednarodne zveze krščanskih strokovnih or-gunizacij, katerega je otvoril predsednik zveze Bernhard Otte i z Berlina. Kongresu je prisostvovalo 359 delegatov in sicer iz Belgije, Nemčije, Francije, Avstrije, Češkoslovaške, Ifo-1 and i je, Madjarsko in Lukseiruburgu. Kongresu je prisostvovalo tudi več odličnih gostov. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je v dobi od 4. kongresa, ki se je vršil leta 1928 v Miinclienu, število članov v organizacijah, ki pripadajo krščanski strokovni internncionali, na rasi lo zu 13 odstotkov in znaša število članov sedaj 2,351.738. V okviru kongresa se je vršila v Antwerpnu konferenca o vprašanju delavk. Prečita ni so bili referati o varstvu delavk ter o razvoju mezdnega dela delavk v zadnjih letih. Na samem zborovanju je bila prvi dan že obširna debata o svetovni gospodarski krizi. Prečita ni so bili referati o svetovnogospodarski.fi in političnih problemih sedanje krize, o socialni politiki v dobi stacionalizaci je ter o državni polnoči proti brezposelnosti. V debati je zbudilo posebno pozornost razpravljanje o reparacijah iu mednarodnih dolgovih. Nemški, francoski in belgijski govorniki so zastopali stališča, kakor jih zavzema javno mnenje v njih državah. Zastopniki drugih narodov pa so z njimi vred zahtevali čimprejšnjo rešitev 111 odpravo teh spornih točk. Zadnji dan kongresa (24. junija) je bil na razpravi referat o gospodarskih in socialnih razmerah v kolonijah ter v kulturno zaostalih državah. Končno je kongres sprejel predvsem splošno resolucijo o gospodarskih in političnih problemih svetovne gospodarske krize, v kateri je podčrtal čimprejšnjo rešitev vprašanja reparacij in mednarodnih dolgov. Nadalje je kongres sklenil resolucije o pobijanju brezposelnosti, ženskem delu, o gospodarskih in socialnih razmerah v kolonijah. Sklenjeno je bilo izpreme-niti tudi pravilu, po katerih je dovoljeno kr-ščniifvkiiii strokovnim iiifernuoionnlaiu glasovanje v mednarodni zvezi krščanskih strokovnih organizacij. Zu podpredsednika je bil ponovno izvoljen Zirnlield i/. Pariza, za glavnega tajnika pa Serrarens i/ Utrec-litn. Po sprejetju blagajniškega poročila je bil odobren tudi proračun za novo poslovno dobo. Čeprav so nastopila semtertjn različna mnenju. je vendar bi! kongres ves čas v znaku mednarodne |>oinirljivosti. Zaključil pu je kongres govor predsednika Otte-ja '/, Berjinn, ki je izrazil željo, da bo v novi dobi krščansko strokovno gibanje močno pomagalo ustvariti novega sociulno-go*podai-skega reda na vsem svetu. tičnega agitatorja za kolektivizacijo. Tudi zadruge sodelujejo pri tem, saj morajo imeti s kolekti"! pogodbe glede dobave semen, oddajo produktov od •strani kmeta in dobave mnnufakiurnih iu drugih potrebščin kmetu. Agrarni program sovjetov je že izpočrUa slonel na ustanovitvi socialističnih produkcijskih združb, seveda je izvajanje tega programa v prvih letih po prihodu na oblast šlo zelo počasi iu je šele koncem leta 1927 prišlo do radikalne izgradnje kolektivizma tudi ua polju zemljedelstva. 15. kongres srtranke, ki se je vršil decembra 1927, je poleg industrializacije slavil za glavno nalogo petletnega načrta tudi socializacijo vasi. Od tedaj jo kolektl-vizacija leto za letom napredovala in v letu 1929/30 so more govoriti naravnost o »kolektivizaoijski norosti«. Zaradi ekscesov pri tem gibanju je Stalin sam v marcu leta 1980 skušal nekoliko zavreti in omiliti vnemo strankinih funkcionarjev in je moral pri tem rabiti prav ostro besede. Dejstvo je bilo, da je kolektivizacija bila izvršena prehitro, kajti zonjo jo bilo treba ustvariti poleg že navedenih dejstev tudi tehnično podlago. Sredstva niso dopuščala, da bi dobili vsi novi kolektivi dovolj traktorjev in drugih kmetijskih strojev ter orodja. Pa tudi preskrbovanje s semeni in umetnimi gnojili ni bilo dobro organizirano ter zadostno. To seveda je nujno privedlo do zastoja in diskreditirauja cele akcije. Pretekla bodo pa še leta, preden bodo v®> kolektivi dobili zadostno tehnično podlago. Nedvomno je, da jo kolektivizacija v primeri s prejšnjim načinom ruskega kmetijskega gospodarstva, ki je bilo sila nazadnjaško, zelo zvišala agrarno proizvodnjo države. Vprašanje pa ostane, če bo iz ruskega kmeta uspelo sovjetom narediti res novega xiocialisličncga< človeka. Za tega »e pa zahteva zelo veliko. Treba je, da dela nesebično, ne da bi bilo potrebno prisilno odredbo države. Delati mora za skupno gospodarstvo in se odpovedati zasebnemu interesu. To je temeljno poglavje v kolektivizaciji in s tem postaja to odločilno za ves sovjetski sistem. Bodočnost nam bo pokazala, koliko so je dalo doseči in ali ni bilo vso le velik poizkus brez končnega pravega efekta. Vsaj do lega spoznanja pa je ruski sovjetski sistem menda že dospel, da je namreč kolektivizacija omejena po gotovih temeljnih zahtevah človeškega zasebstva, ki se ne dajo uničili: lasten dom, ki omogočuje zasebno družinsko življenje, nekaj dobička, čeprav skromnega, lasten -ogorodr (zelenjadni vrl), nekaj lastne goveje živine in vsa perutnina in podobuo. Najtežje vprašanje je še vedno preskrba kolckti-viziranega kmeta z izdelki industrije v primern' protivrednosti in dovoljni meri. Na vsak način je kolektivno kmetsko gospodarstvo specifično ruski problem, ki je ludi že samo z gospodarske strani — da no omenjamo kulturnega in psihološkega momenta — iicprimen-ljiv na miselnost in razmere Zapada. -rg- Česa ne smemo ako hočemo, da sc dobro počutimo ! Ne smemo uživati slabo prekuhnnih jedi, ne smemo požirati slabo zgrizenih jedi, ne smemo prehitro in preveč jesti, ne smemo čutiti odvratnosti do jedi, ne smemo trpeti, da nam neprebavljena jed obtežuje želodec, ne smemo imeti želodčnih bolečin, gorečice in krčev, ne smemo čutiti vzdigavanja in dušljivosti,; ampak je treba, da se brigamo za dobro prebavo in redno odvajanje. kor brez tega ni zadostne cirkulacije krvi in naruvno tudi ne zdravja. Ako smo s' prebavo in delovanjem črevesja nezadovoljni, nam bodo pomagale Felterjevo >Elsa<-pilule, 6 zavitkov Din 30—, 12 zavitkov Din 50'— in Kisa švedske kapljice (2 steklenici Din 50'—) vso že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugcn V. i'ollcr, Elzatrg 134. Sav. banovina. Odobreno po inintstr. hou. pol In nor. 7.drnvJ» Sp. hr. 509 L dne 24. marca 1932. A-V T • ifeir" sklopno. lesene, motorno čolno Izredna kvaliteta in ugodna cona! K nt n logi in vzorci blaga gratisl Športna delavnica B. Kolb, Vižmarie-Št.Vid Zločin nad kavo Ko je poljski kralj Jan Sobieski 1. 1683 pregnal Turke s pomočjo drugih krščanskih vojsk izpred Dunaja, so pustili Turki v svojih taborih, ki so jih zapustili z vso naglico, čudovito novost — kavino zrno. Takrat je Srednja in Zapadna Evropa prvič spoznala kavo. Malo potem so nastale na Dunaju že pj-ve kavarne in danes si ne moremo misliti zajtrka brez kave. Kako nesrečne bi se počutile naše dobre stare mamice, če bi jim bila odvzeta edina dobrota, ki si jo privoščijo na svoja stara leta — skodelica kave. Dežela, v kateri se pridela tri četrtine vse kave na svetu, je pa Brazilija v Južni Ameriki. in da tudi dobiček ne bo manjši, da bo uničila vse te zaloge kave, torej 70 milijonov kg kave. In tako se je zgodilo ,da so nosili in še nosijo delavci iz ogromnih skladišč vreče kave na ladje, kjer kavo izsipajo. Seveda se to vrši pod policijskim nadzor stvom in ko je ladja skoro do vrha zasuta s kavo. ladja odrine na visoko morje in delavci zmečejo vso kavo v moje. To se godi pri skladiščih, ki so toliko od rok, da se ne izplača prevoz kave do tovarn, kjer bi jo požgali mesto drv ali premoga. Drugje pa vozijo iz skladišč vso kavo k velikim j tovarnam in plinarnam, ki jo porabijo za kurivo, j Še prejo pa jo polijejo s kreozotom tako, da po- Indijanski škof na harističnem kongresu v Duhlinu na Irskem. Z vseh strani sveta so prihiteli tisoči katoličanov, tako da je bil ta kongres, na katerega je prišlo nad en milijon vernikov, eden najbolj veličastnih. Tu so se zbrali zastopniki vseh petih delov svetu, zastopane so bile vse človeške rase in vsi narodi. Nekateri od teh so vzbujali seveda posebno pozornost, zlasti ameriški indijanski škof Gordon, ki ga poznajo celo naši ameriški Slovenci, saj je eden najbolj navdušenih pospeševateljev misli, da bi se proglasil Friderik Baraga, prvi slov. misijonar med Indijanci, blaženim. Na sliki ga vidimo, kako nosi na glavi krasno perjanico, ki jo je podedoval po svojem očetu. Razumljivo je, da so ga nešteti udeleženci kongresa naprosili, naj se jim v spomin na kongres podpiše v žepne beležnice, ali kakor pravimo, da jim je dal avtogram. Dragocena kavina zrna mečejo kar z lopat ami v morje z ladje, ki je polna same kave. Kar je pšenica Kanadi, kar Argentiniji živina, kar Bosni slive, to je Braziliji kava. Od kave živi vsa država in Brazilija izvozi na leto 16 milijonov vreč kave t. j. 96 milijonov kg kave. Koliko denarja pride samo za kavo v Brazilijo lahko razumemo, zato bi človek sodil, da Braziliji svetovna kriza ni mogla do živega. In vendar to ni res. Prav tako, kakor so padle cene poljedelskim pridelkom in kakor naš kmet skoro ne dobi za svoje pridelke toliko, kolikor so stali, ko si jih je vzgojil na lastni zemlji in s krvavimi žulji. Brazilija se danes potaplja v kavi. Kako to? Zadnje letine kave so bile v Braziliji izredno bogate in pridelali so toliko kave, kakor je ne po-viije v sedanjih razmerah ves svet. Dasi je skušala Brazilija izvoziti Čim več kave. so ji ostale od lanske žetve še silne množine kave, ki jih ni bilo mogoče razpečati. Z razpečevanjem kave se v Braziliji bavi zlasti velika družba Conselho Nacional Do Cafe . ki je lansko leto pokupilo ves odvišni pridelek samo zato, da ni padla cena kavi pod lastno ceno. Ker je bilo kave namreč toliko preveč, je, bila nevarnost, da bi padla cena kavi tako, du ne bi bili plačani niti stroški za pridelavo. In tako se je zgodilo, da jc tej družbi ostalo v ogromnih skladiščih 12 milijonov vreč kave po 60 kg. torej 72 milijonov kg kave. Bliža pa se že nova bogata žetev in zato je nastalo vprašanje, kam s kavo. Družba se je odločila zato, da ne bodo cene padle stane nevžitna. Mnogo ladij tudi kuri mesto s premogom svoje kotle s kavo in nastala je celo nova mala obrt, namreč izdelovanje briketov iz kave. Brikete, ki majo obliko opeke izdelujejo pri nas iz premogovega prahu in jih vporabljajo za kurivo. Tam jih delajo iz kave, ki so jo polili s kreozotom. V skladiščih kave leže še pravcate gore kavinih zrn in te sedaj delavci skoro s solzami v očeh odnašajo na vozove, ki jih odvažajo k pečem in kotlom. Brezposelni, ki so dobili na ta način delo, vzdihujejo in pravijo: »Pri uničevanju kave smo dobili svoj zaslužek, Bog ve, če ga bomo pri novi žetvi.« Tako v Braziliji. Pri nas pa pijemo drago kavo in sedaj se je moral že marsikdo odpovedati radi stiske tudi temu najskromnejšemu užitku. V Turčiji pa se je zgodilo pred meseci, da zaradi strogih deviznih odredb cel mesec Turki niso pili kave. ker jo enostavno niso mogli uvoziti. Kako so Turki, katerih si brez kave skoro gotovo ne moremo misliti, to mogli prestati, pa ne razumemo. Ali ni zločin, da bogata dežela uniči skoro polovico svojega najvažnejšega pridelka, zato, da ne padejo cene in da se ne zmanjšajo dobički, ko drugje ljudje stradajo. Uničevanje božjih darov in blagoslova zemlje jasno dokazuje, da je pot. po kateri gre gospodarstvo sveta napačna in da bo treba pokazati strašnemu mnmonizinu enkrat za vselej hrbet. Revolucija v deželi princev K revoluciji v Siamu. Slika nam kaže 39 let starega siamskega kralja Prajadipoka, ki ga je revolucija odstavila in kateri bo sedaj po novi ustavi zopet naprej vladal svoji državi. — Zemljevid nam kaže lego države Siam v Zahodni Indiji. »Slovenec« je pred kratkim poročal o revoluciji v državi Siam v Zahodni Indiji. Vojaštvo se je uprlo in zaprlo kralja in njegovo družino na neki vojni ladji. S tem je bil konec zadnje absolutistične monarhije v Aziji. V Siamu je namreč neomejeno vladal kralj Prajadipok, seveda brez vsakega parlamenta in ljudskega soodločevanja. Ozadje te revolucije je zelo zanimivo. Siam, ali kakor domačini svojo domovino sami Imenujejo, Miieng Tai (»dežela svobodnih«), leži v Zopadni Indiji in loči angleške indijske kolonije od francoske Indokine. Ta deželica meri 518.000 km5 in je torej približno dvakrat tako velika kakor Jugoslavija in ima 12 milijonov prebivalcev. Po svetovni vojni se je borila siamska država na strani antante in zlasti takrat se je brat sedanjega kralja zelo navdušil za militarizem in je začel pošiljati svoje sorodnike v Evropo, kjer so se povsem navzeli evropskega duha in evropskih navad. Siam je v zadnjih 50 letih zelo hitro napredoval in se je zlasti po vojni neverjetno moderniziral. Glavni pridelek Siama je riž in tega pridelajo toliko, da znaša riž 99% vsega siamskega izvoza. Po vojni se je zlasti glavno mesto Bangkok neverjetno hitro razširilo in šteje 800.000 prebivalcev. Če hodi človek po njegovih ulicah, misli, da je v kakem evropskem velemestu; avtomobili in tramvaji drvijo semintja in mesto samo napravlja vprav mičen vtis. Pa ni povzročila revolucije ta hilra modernizacija, ki je po zgledu evropskih držav pospešila tudi kulturni razvoj siamskih državljanov z modernimi šolami in kulturnimi napravami. V Siannt je bil sploh običaj, da so vladajoči krogi, lo se pravi kralj in njegovo sorodstvo vsako novost, ki so jo videli v Evropi ali Ameriki in katera se jim je zdela pametna in koristna. presadili na domača tla na ta način, da so povabili strokovnjake iz inozemstva, ki so potem nadarjenim Siamcem hitro razložili in pokazali, kako in kaj. Prav tako ni povzročila revolucije kaka boljševiška propaganda ali pa revolucionarno gibanje v angleški Indiji. Vzrok je bil povsem enostaven. Po svetovni vojni je siamski kralj mislil, da je nujno potrebno, da dobi tudi moderno vojsko in je kljub razorožitvenim konferencam začel moderno oboroževati svojo vojsko. Veselje do uniform in vojaških parad pa je dobilo njegovo sorodstvo v Evropi. Nato pa so šli težki milijoni za ladje, orožje in uniforme na Japonsko in v Evropo. Približno četrtino vseh državnih izdatkov na leto so v povojnih letih požrle vojaške nabave. Vse to je šlo v redu, dokler se ni začela kriza. Kriza je namreč zaprla izvoz riža in s padcem funta je padel tudi siamski denar, čigar enota se imenuje tikal, ali kakor mu domačini pravijo, bat. Trgovino so že v predvojnih časih, zlasti pa še v povojnih povsem dobili v roke Kitajci, katerih je v Bangkoku okrog 400.000. Ti so seveda skušali iz te krize nakovati zase še čimveč in tako je rastlo zlo. Davki so postajali vedno večji in tisti, ki so bili v nižjih službah, niso mogli več shajati. Vse drugače pa je bilo s kraljevo rodbino. Kralj Prajadipok, ki je zasedel prestol po smrti svojega brata 1. 1925., je spravil vse svoje sorodnike do dobrih in mostnih služb in tako se je zgodilo, da so najprej princi in drugi kraljevi sorodniki zasedli vsa važna vojaška mesta od generalov do komandantov polkov. Sčasoma pa je obsežna kraljeva rodbina začela prodirati tudi v upravna področja. Zadnje čase so princi postali voditelji znanstvenih zavodov, univerz in celo klinik, končno so se pa polastili tudi civilne uprave. Vodili so torej vso državo s količkaj važnih mest kralj in njegovo sorodstvo. In tako se je zgodilo, da je bilo pred revolucijo v državnem svetu, ki je štel 5 članov, ludi 5 prin-cev; v finančnem svetu države s petimi člani so bili štirje priuči; v komisiji za opij je sedel tudi en princ in od 10 ministrov jih je bilo zopet sedem kraljevičev. Kralj sam je imel takole najožje sorodstvo 15 stricev, ki so imeli vsi mastne službe, 14 bratrancev in 11 nečakov; torej 40 ožjih sorodnikov, kateri so bili vsi na visokih mestih. Nadalje ie bilo v službah še nad 150 princev, ki so bili s kraljem v kakršnemkoli sorodstvu. Ko je postajala stiska hujša in hujša, je razumljivo, da nižjega vojaštva, ki mora služili v vojski boso, ni moglo potolažiti vseh 31 vrst različnih odlikovanj s skupno 58 razredi. Nižje vojaštvo se j je uprlo, zaprlo kralja in njegove sorodnike in na-i pravilo pravo revolucijo. Vendar ta ni bila huda in i siamska država je že dobila novo ustavo, po kateri I izgubi kralj svoje absolutne vladarske pravice. Od-| slej bodo vladali državo kralj, senat, eksekutiva i strank s 15 člani in sodišča. Kralj bo zasedel pre-| stol. priznano mu bo nasledstvo, uvedejo se svo-i bodne volitve, pri katerih imajo tudi ženske vo-: livno pravico. Ta hitra revolucija torej ni prinesla i hudega, pač pa demokratično ustavo Siamu in upamo, da tudi bolišo bodočnost. Stiska v Ameriki Že pri nas dobivajo zastavljalnice vse mogoče predmete v ponudbo, vendar sprejemajo samo take j predmete, za katere je še vedno zadosti kupcev. V I Ameriki so sicer zastavljalnice bolj širokogrudne. vendar pa ne sprejemajo prav vsega, česar bi se 1 človek rad znebil ali kar bi človek še lahko utrpel, j da si kupi košček kruha. Tako n. pr. ameriške za-i stavljalnice niso sprejemale v zastavo protez, to je 1 umetnih rok in nog, od katerih bi se invalidi, ki so v stiski, tudi za par dolarjev radi ločili. Zato je • pa v San Louisu neki lastnik zasebne zastavljalnice ! zagrabil to priliko in začel sprejemati v zastavo umetne noge in roke. Ker se je to hitro zvedelo in so invalidi v precej lepem številu nosili k njemu svoje umetne ude, je tudi policija zvedela za to in naredila pri njem hišno preiskavo. Lastnik je povedni policiji, da daje za umetne ude približno po tri dolarje in da se mu to prav dobro izplača, ker večina takih, ki so zastavili svoje proteze, pride slej zopet ponje. Ko so ga vprašali, kako da odhajajo od njega invalidi, ki so pustili pri njem svojo umetno nogo, je lastnik zastavljalnice ponosno dejal: »Saj sem toliko dober, da dnm poleg treh dolarjev še vsakemu berglje po vrhu.« Golobi na trtfm sv. Petra Vsem so znani krotki golobi, ki jih obiskovalci Benetk občudujejo na velikem trgu pred cerkvijo sv. Marka. Ti golobi so tako krotki, da jedo človeku iz roke. Zadnje čase pa so se tudi golobi na trgu sv. Petra pred vatikansko baziliko v vatikanskem mestu tako udomačili, da so prav podobni beneškim. V skritih kotičkih na arhitektonskih vdolbinah na baziliki imajo svoja gnezda in se v velikih skupinah spuščajo po zraku. Poleg teh udomačenih golobov, ki jedo prav radi iz roke, pa so še v dvoranah koloseja, na starem rimskem foru, na Palatinu in v Caracallovem kopališču ogromne jate divjih golobov, ki seveda, kakor hitro zagledajo obiskovalca, zbeže pod oblake. Črni marmor blizu Trsta Svetovno znani so mramorni kamnolomi v bližini mesteca Carrara v Italiji, od koder so zalagali vso Evropo z belim mramorjem. Tam iu povsod drugje v Italiji, zlasti pa v Ligurskih Alpah so najdišča belega ali pa svetlega mramorja, dočim pisanih mramorjev Italija ne premore mnogo. Po vesteh, ki so se razširile, pa so sedaj odkrili v neki kraški dolini v bližini Trsta velikansko ležišče črnega mramorja. Ta črni apnenec ima lesketajočo se kristalasto prevleko, ki izredno dviga vrednost mramorja. Poleg tega ima mramor še tenke bele žilice, tako da je naravnost nekaj posebnega. Kljub temu, da je bilo ležišče mramorja prav malo po-Krito z zemljo, se zdi, da'vreme v teku stoletij ni vplivalo na te kamenite sklade, tako da mramor ni niti najmanj prepercl, tako, da bo tam nastal lahko eden najbolj dragocenih kamnolomov. 250 letnico šampanjca. Kletar znamenite opatijo ilautvillers v bližini Reimsa na Francoskem je pred 250 leti prvi odkril način, kako se spremenijo navadna vina v peneči se šampanjec. Najbrž takrat ni bil tako drag, kakor danes, ko ga poznamo le po omenu. Prvi: »Sto načinov je, s katerimi se da zaslužiti denar; vendar je samo en način, ki je pošten.« Drugi: »In kakšen je ta?« Prvi: »Saj sem vedel, da ga ne poznaš!« Boj proti hitri pljučnici. Tudi letos se je pri nas na pomlad pojavila takozvana hitra pljučnica, ki je pobrala nekaj otrok. Pri tej bolezni povsem otrpnejo pljuča tako, da otrok po par dnevih umre na zadušen ju. Za to hitro bolezen doslej niso poznali uspešnega zdravila. V Ameriki pa so skonstruirali zadnje čase aparat, takozvani respirator, ki ga vidimo na sliki in ki omogoča človeku umetno dihanje kljub temu, da so mu otrpnila pljuča. V Ameriki so na la način rešili že mnogo otrok pred gotovo smrtjo. H——i—MlililUflH UM1MH—H—HM V malih oglasih velja vsaka beseda Din i"—; ženilovanjski oglasi Din 2' —. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko- mta po Slovencev" inserafiti dirom Jugoslavije dobro znana »TRIBUNA", FR. tovarna dvokoles, motorjev, otroških in igralnih vozičkov, Ljubljana. Karlovška c. 4 (opozarjamo na stalno ratstavo!) nam piše: »Ko smo se odločili za insoriranje v ^Slovencu«, smo predvsem hoteli uvesti našo tovarno tudi pri znanem, dobro situirauem fita-teljskem krogu Vašega cenjenega lista. Svojo namero smo v polni meri dosegli, zato pa »Slovencev« inseratni del vsem toplo priporočamo«. Učenec s potrebno šol. izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Oskrba pri starših. Ponudbe pod »Pošten« 9823 na upr. »Slovenca«, (v) Čevljar, šivalni stroj elas cilinder takoj prodam ali pa zamenjam za moško kolo. Istotam se sprejme čevljarski vajenec. Hrana in stanovanje v hiši. A. Avrelio, Sklen-drovec, Zagorje. (v) Nemški letni tečaji za mlade deklice, dame in gospode, ki študirajo. — institut Anderl-Roge, Les-singstrasse 19, Graz. (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Kuharska učenka Kolodvorska (v) se spreime. ulica št, 23. Vsaka beseda 1 Uiti Trgovski pomočnik mlajši, z dveletno prakto železninarske, špecerijske, galanterijske in deloma manufaktume stroke v veletrgovini podeželskega mesta, želi pre-raeniti mesto v večjo tr-gov-njo kakršnokoli teh slr«)t takoj ali pozneje — kar po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Mlad — agi-len« št. 9820,_(a) Diplom, tehnik-kemik išče primerno službo. — Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9812. (a) Službo skladiščnika knjigovodje ali zadružnega uradnika sprejmem. Vešč lesne, vinske in trg. stroke. Govorim in pišem več jezikov. Vprašanja pod »Iz stare šole« štev. 9986 na upravo »Slov.«, a Tra5ikantinja fceli nameščeuje. Nastopi lahko takoj. Zmožna ročnih del in nekoliko nemščine. Cenj. ponudbe ood št. 7706,9976. (a) Gospodinj, pomočnica vajena vseh gospodinjskih del — nastopi lahko takoj — gre k penzijoni-stom k nemški ali trgovski družini, h katoliškim ljudem. Naslov v upravi »Slovenca« St, 9977. (a) Sodarski pomočnik mlad, z 18 mes. pomočniškim spričevalom, išče zaposlenja. Sprejme tudi službo sluge, skladiščnika ali kaj stičnega. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Spreten«. (a) Gospod išče kakršnokoli službo za takoj. Ponudbe na upravo .Slov.« pod št. »45« 9957. __(a) Elektromonter (instalater) išče zaposlc-nje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9910. (a) Mlad možki nekadilec, trezen in zanesljiv, želi službo sluge, vodje gospodarstva ali pa hlapca. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod Zanesljiv« št. 9898._(a) Čevljarski pomočnik irikrojevalec, vojaščine irost, trezen, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« >od št. 9926. _(a) Lesni strokovnjak , dolgoletno prakso, zmo-Sen vseh pisarniških del, rešč slovenščine, nemščine in italijanščine, vsestransko naobražen in zanesljiv strokovnjak, popolnoma zmožen samostojnega vodstva industrije v komercielnem in tehničnem oziru - želi premeniti službo, Cenj. dopise na upravo »Slov.« jod »Zanesljiv in pošten 188« št. 9897. lal Katero podjetje zaposli 28 letnega samca s službo skladiščnika, in-kasanta ali kaj stičnega? Zmožnost kavcije do Din 10.000. Ponudbe poslati na naslov: Poštno ležeče št. 2430, Rimske toplico, (a) Dobra prodajalka želi premeniti mesto radi premajhnega prometa. — Nastopi lahko s 15. julijem ali kasneje. Ponudbe pod »Marljiva« št. 9896 na upravo »Slovenca«, (a Varuhinjo k 1 kletnemu fantku — celodnevno — iščem. — Prednost imajo šoloodra-sla, preprosta kmetska dekleta, lahko tudi starejša oseba s pokojnino, ki ima lastno stanovanje. Poizve se od pol 1 do 2 Prule 25/1.' (b) Vsaka beseda 1 Din Provizij, zastopstvo prevzame potnik, ki že potuje za domačo tovarno z lastnim avtom po Sloveniji in Hrvatski. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo provizija« št. 9874. (z) ejheei Mladenič r.-k., star 31 let, se želi poročiti z gospodično, staro 28 do 35 let ali vdovo brez otrok. Ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, na upravo »Slov.« pod štev. 9923. Tajnost zajamčena, ž Absolventka trgovske šole, s perfekt-nim znanjem nemščine, s'ov., nemlke stenografije, strojepisja, išče nameščeuje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« št. 9999. (a) Prikrojevalec z najboljšimi referencami, dobro izvežban v prikro-jevanju moške in damske garderobe po meri in za konfekcijo, želi premeniti mesto preje ali pozneje. -Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Spreten' it. 10.010. (a) Vsaka beseda 1 Din Modistinja spretna, samostojna moč, se sprejme v stalno službo, Ponudbe nasloviti na: Salon »Chic«, Wolfova ulica 3. (b) Službo prodajalke ali skladiščnika dobi, kdor vloži 10.000 Din v gotovini proti garanciji. Ponudbe pod zn. »Služba« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (b) ....................i v teli težkih časih sc more [ Sr n.ijl.iJje d bili z ustanovitvijo domače pletarne. Mi (lamo vsakomur lekoče delo ker s trio i<1 jemalci 7.1 p|e-lenirte, dobavimo prejo in rzplnfinio zaslužek za pletenje kar dokazuje mnogo zahvalnlc. PiSile Je danes po gratis-prospekle tvrdkj Lotnaf« Pltlarska Industriji. odd 7, 'o« i p Kališ, Maribor, Trubarjev« J. Dekle z dežele pridno, iščem kot pomoč za gospodinjstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9922._ (b) Krojač samostojen prikrojevalec za konfekcijo se sprejme. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Zmožen kavcije« št. 10.005. (b) Raznašalca s 300 Din kavcije in lastnim kolesom sprejmem. • Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.028. (b) Vsaka beseda t Din Kdo mi posodi 60.000 Din na novo ustanovljeno obrt za dobo dveh let. Obresti po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9482. (d) Posojila daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Iščemo poverjenike. (d) Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Dvosobno stanovanje tudi podstrešno, v šent-peterskem okraju, na Ko-deljevem ali v Udmatu — išče mirna stranka, Cenj. ponudbe pod »Točna« št. 9543 na upravo »Slovenca«. (c) Stanovanje dveh sob in pritiklin — solnčno — išče za avgust vdova profesorja, sama. Cenjene ponudbe pod: »Solnčno, čisto« na upravo »Slovenca« št. 9970. c Stanovanje za pisarno, sestoječe <7. tieh sob, iščemo za avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Avgust« št. 10.003. (c) Stanovanje štirisobno in trisobno z vsem komfortom, za Bežigradom, oddam takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9989. (c) ODDAJO: Lepo stanovanje V hišici sredi Rožnika se l avgustom odda. Kopalnica, elektrika, telefon in vrl. Event. mesečne sobe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.029. (č) nosobno stanovanje podpritlično, se odda. — Verovškova 57, Spodnja Šiška. (č) Trisobno stanovanje komfortno, oddam blizu Tobačne tovarne, Žitniko-va ulica 16. Ogled dnevno od 17. do 18. ure. (č) Soboslikarji in ličarji samo prvorazredne moči, trezni, ki reflektirajo na stalno delo, naj pismeno iavijo svoje sposobnosti in plačo na uro — na: Prvi karlovački pismosli-karski atelje D. Matako-vič, Karlovac — telefon 101. (b) ! Vajenci II Din Vsaka beseda 1 Učenec ali učenka i znanjem nemščine — se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 9383. (v) Izabraženega vajenca za slikarska in pleskarska dela, sprejmem. — Joško Majhenič, soboslikar, Vo-žarski pot 1, Ljubljana, (v) Lasten dom, nezadolženo imetje dose-žete najhitreje z brez-obrest. posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva 15/A. (d) Za brezobr. posojilo pri Jugradu prodam številko. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9929. (d) Dosmrtno hrano in stanovanje dobi tisti, ki posodi proti vknjižbi 60.000 Din. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod zn. »Sigurnost« št. 10.016. (d) Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! (d) Lepo stanovanje solnčno, enosobno, v novi hiši za Stadionom se takoj odda mirni stranki, -Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.022, (č) Krasno stanovanje v vili Trubarjeva 3, Celje, obstoječe iz 4 ozir. 5 sob, kopalnice in pritiklin, se odda 1. avgusta 1932. — Vprašati pri dr. Schwabu, Cankarjeva ulica. (č) Stanovanje kuhinja in soba, se takoj odda v Zg. Šiški 243. (č; Krepkega vajenca sprejmem za ključavničarsko obrt. Ivan Zorko —-Glince pri Ljubljani, (v) Čevljarski vajenec se takoj sprejme. Dolenc, Ljubljana, Barvarska steza._(v) Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Homar, slikar in pleskar, Kamnik. (v) Krojaškega vajenca sprejme takoj z oskrbo v hiši Franc Brodar, Bistrica, p. Tržič. (v) Učenca za brivsko stroko sprejme brivski salon Matija Iva-nuša, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. (vi Vsaka beseda 1 Din Gorazdov učni zavod preje Gartnerjev tečaj -ki že desetletja slovi po svojih izbornih učnih uspehih, vpisuje do 6. julija. Nunska ulica 19. - Učni honorar zmeren, Sprejema samo gojenke. Število gojenk omejeno. (u) Dvoje stanovanj in sobo oddamo za avgust solidnim strankam Istotam oddamo tako krasno vinsko klet in le' po prostore za delavnico Dalje prodamo poceni do bro ohranjeno opravo trgovine z mešanim blagom. Ponudbe na Kon-zumno društvo za Slovenijo, Zibertova ul. 27/1. Dvosobno stanovanje s kuhinjo, v podpritličju oddam s 1. avgustom mirni stranki. Selo-Moste Predovičeva 15 pri Ljubljani. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja, kopal niča, pritikline, oddam Naslov v upravi »Sloven ca« št. 9988. (č Stanovanje 2 parkelirani sobi, kabinet, kuhinja in pritikline oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10,025, (č Dlake, c enj ene Stanovanje sobo in kuhinjo s pritikli-nami takoj oddam. Zgornja Šiška 176 (Spančeva pot). (č) Stanovanje lepo, solnčno in zračno, dveh sob in kuhinje, z balkonom, oddam s 1. avgustom. Černič, Orlova 21, Ljubljana. (č) Stanovanje podpritlično, sobo, kuhinjo in veliko prazno sobo oddam, Prešernova ul. 2, Zelena jama. (č) Stanovanje eno- ali dvosobno, se takoj odda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9955. (č) Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 odda takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. (n) Stanovanje 4 sobno, se odda s I. avgustom na severnem delu Ljubljane. Naslov v upravi >Slov..< pod št. 9961. (č Kletno stanovanje lepo, sobo in kuhinjo — takoj oddam. Zgonec — podaljšek Verovškove. č Stanovanje dvosobno, solnčno, svetlo in suho, iščem v Ljubljani za september ali oktober. Ponudbe z navedbo najnižje cene na upravo lista pod »65«—9900. (č) Stanovanje enosobno, svetlo in suho, v suterenu nove vile, v bližini obrtne šole — se odda za avgust mirnemu starejšemu zakonskemu paru. Natančne podatke se poizve v upravi »Slovenca« pod »8000«, (č) Stanovanje in lokal se odda. — Poizve se v trgovini Golob, Florijan-ska ulica 28. (č) Dvosobno stanovanje solnčno, velike sobe pritiklinami, v vili, se odda 1. avgusta. Vprašati: Podrožnik, Večna pot št. 14. (č) Stanovanje soba in kuhinja, s 3000 Din prednajemnine, oddam polovico ceneje. Prednost zidarji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9982. (č) Stanovanje veliko, dvosobno, visoko pritlično, 2 kleti, vrt, 20 minut od Ljubljane, od dam za 400 Din z avgustom. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9943. (č) Trisobno stanovanje lepo, s kopalnico, oddam z avgustom. Staretova 31, (č) dame na obrazu itd., Vas ženirajo, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost — »VENERA« etiksir Vas reši v par sekundah — brez bolečin in nevarnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VF,-NIOKA«, ne bo Vain žal. — Steklenica 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din. Dve 28 Din, tri 38 Din. Pošlje Ljubljana VII (Šiška) Kamniška ulica št. lOa. R. C01IC - Enosobno stanovanje in opremljeno sobo, z ali brez hrane, oddam takoj. Vevče 91, D. M. v Polju, č Delavnica nn dvorišču, Mestni trg 9, 4.50x8.50 se za J. september ugodno odda za mirno in čisto obrt. (č) Dvosobno stanovanje kuhinja, 2 shrambi, balkon in druge pritikline, oddam mirni stranki s 15. julijem ali 1. avgustom. Stožice št. 104. (č) Lokal 5.80X6.70 m3 z veliko izložbo in pisarno, se odda s 1. avgustom v bližini sodnije. Ponudbe na Su-hadolc, poštni predal št. 256. (n) Solnčno stanovanje dvosobno, kompletno, s teraso in event. s kopalnico, parketirano, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9892. (č) Opremljena soba s posebnim vhodom — elektriko in parketi, v bližini kolodvora, se odda. Vprašati: Friškovec št. 6. (s) Gostilna dobro vpeljana, na prometnem kraju - se odda. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (n) Lokal z lepo delavnico in enosobno stanovanje se odda za september v bližini Sv. Petra ceste. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9992. (n) Sobo s štedilnikom vodovodom, elektr., pritiklinami oddam s 1. avgustom. Rožna dolina cesta X št. 8, Podrožnik. (s) Lepo, opremlj. sobo separiran vhod — takoj oddam. Povločič, Poljanski nasip 10. (s) Vsnku bosodn l Din Golšo in razna obolenja žlez odstrani brez operacije zdravilna mineralna voda »St. Ignatius«. Pojasnila daje uprava Kostrivniške Slatine, pošta Podplat 4, (r) Sostanovalko takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.027. (s) Vsnkn bfisprln 1 Din IŠČEJO: Restavracija ali boljša gostilna se vza-em v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Sigurna eksistenca« št. 9772. (m) Stanovanje kuhinja, shramba in velika, zračna solnčna soba se takoj odda ali pa s 1. avgustom na Kodelje-vem: Ulica ob Mladinskem domu št. L (čj Išče se lokal pri farni cerkvi, ne daleč od postaje, za september. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 1932-9814. (m ~SkUdiščI manjše ali pritlično sobo iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Blizu trga« št. 9997. (m) ODDAJO: Pekarno oddam v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 64,9917. .. (nj V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (r) »ORAHOL« varuje polt pred škodljivimi vplivi solnca in zraka. Ne samo, da preprečuje bolne otokline, ampak varuje tudi kožni pigment, da se ne pokvari. Solnčne pege popolnoma izostanejo, barvilo potem-njuje in cela polt dobi zdravo, bakreno rjavo barvo. - Pri nakupovanju je treba paziti. Obstoja samo en .Orahol' tovarne RAVE. Cena stekleničici 6 Din v lekarnah, drogc-rijah in parfumerijah. Pomagajte brezposelnimi Dotičniki, ki imajo v prodaji srečke lotrije za pomoč brezposelnim, naj pošljejo denar za prodane srečke ter obenem najintenzivneje delajo na to, da prodajo še ostale srečke. S prodajo srečk boste realno pomagali vašemu bratu v stiski, kar je prva dolžnost vsakega človeka. Cena srečke 10 Din. Srečke se naročajo: Beograd, Kosmaj-ska 53, (r) »Vila Liza« na Rabu moueruu urejena, z vodovodom, elektriko, senčnatim vrtom, s terasami za solnčenje, po ceni od 55 Din penzija - inkluzivno vse taks«. SLAVIJ A t* 2953 Jugoslovanska zavarovalna banka M Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osljek, Novi Sad In Spili v Ljubljani, Gosposka al. 12 Te,el°" * 2176. 227 0 II Objave Vsak« beseda 1 Din Razprodaja Dne 6. julija 1932 od 8 dalje se bo prodajalo na licu mesta v Čevici št. 36 pri Spodnjem Logatcu v konkurzno maso Antiče-vič spadajoče predmete, kakor: kietarska oprema, sodi, vino, kis, likerji, malinov sok, steklenice, pisarniška oprema, pohištvo, slike, preproge, jedilni pribor, drva, štiri-sedežni avto itd. Informacije daje pisarna dr. Ivo Benkoviča, Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1, o PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglič, Ljubljana, Karlovska cesta 22. (o) Mestna hranilnica V Radovljici oddaja tesarska dela pri gradbi palače (700 m' strehe in slepa tla). Tozadevni pogoji so interesentom pri Mestni hranilnici do 9. t. m. v uradnih urah na vpogled. Gradbeni odbor. II Radio ii Ugodna prilika Zaradi pomanjkanja prostora se zamenja zelo dobro ohranjen glasovir — Stutzflugel — predvojna izdelava, krasno doneč, za enako vreden pianino — boljša znamka. - Eventu-elno se tudi proda. Angela Grosek, Trebnje, (g) KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuj« strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Oblastv. koncesijonirana Prodam: gramofon z zvočnikom in ploščami, pripraven za gostilno, dobro ohranjeno moško kolo znamke S. K. ter tehtnico decimalko za 25 kg. Marčič, Bleiweiso-va cesta 1. (g) Vsaka beseda 1 Din Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) Posestva ali hiše od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Vsaka beseda 1 Din Radio-aparat 3 elektronski, za tok 220 voltov, z zvočnikom poceni prodam. Jančar Rudolf, Podlimbarska 20. (i) I Automolor i Vsaka beseda 1 Din »Renault« automobile Oi:pi vovrstne, osebne, tovorne, vse rezervne dele, dobro ohranjen Fiat 503, nudi najceneje Sikor, Cesta na Rožnik 19. (f) »PUCH« motorna kolesa od 3000 Din dalje, vulka-nizira avto-, motorne in dvokolesne plašče po nizki ceni. - Alojzij Ussar, Maribor, Trg Svobode 2. Vila na Bledu v krasni legi sredi zelenja, z divnim razgledom na jezero in planine, moderno urejena, v vsaki etaži tekoča pitna in topla voda, elektr. razsvetljava in telefon, lastna garaža, sadni in cvetlični vrt z vodometom, posebej vrt za zelenjavo - se takoj ugodno odda ali proda. Dopise na upr. »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 9650. (p) Odprt omnibus ta 18 oseb in lahko motorno kolo — vse dobro ohranjeno — ugodno prodam. Vzamem tudi hran. knjigo. Rauch, Celje, Pre-iernova 4. (f) Vsaka beseda 1 Din SPALNICE od Din 2000'— dalje; KUHINJE od Din 1000 — dalje iidelnje mizarstvo GOUAR JOSIP Gosposvetska 13 (Kolizej) dvorišče Lepa oprava z a jedilnico in več drugega pohištva, se zaradi selitve poceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9941. (š) Posestvo 1 in četrt orala zemlje, zidana dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, električna luč, voda v kuhinji, v trgu Muta naprodaj. Cena Din 68.000. Potreben kapital 60.000 Din. Poizve se pri: Ignac Jevšenak, krojač, Slov. Konjice. (p) Hiša in njiva naprodaj za 13.000 Din v Drešinji vasi pri Petrov-čah. — Poizve se pri županu. (p) Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Parceli 520 in 1033 m1, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtačnik, advokat, Šelenburgova 7. p Kmetijo pri Mariboru, 56 oralov, proda za 200.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Za vse vrste tiska v najrazličnejši!) oblikat) in solidne izvršitve dobavlja po ugodlnit) cena/> Jugoslovanska tiskarna v cjubitani Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5, I. nadstr. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Uica 82. Kemična čistilnica peria. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Sveže hruške mladi fižol, mladi krompir kg 3.75 Din franko naročnik razpošilja po 25 kg brzovozno G. Drechsler, Tuzla. (1) Gugalni stol s slamnatim vložkom, komplet, postelja z omarico — in drugo — ugodno naprodaj. Ogled dnev no do 11 dopoldne. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9965. 0) Otroška posteljica dobro ohranjena, poceni naprodaj. Felicijan, Go-sposvetska 13, vrata 18 1 Otroški voziček naprodaj. Mariborska ul. št. 28. (1) Kontekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (1) Nova hiša z vrtom, v bližini Ljubljane, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9984. (p) Hišo blizu Ljubljane prodam. Potrebno 43.000 Din. Informacije osebno. Naslov v upravi .Slovenca« pod št. 9982. (p) Štiristanovanjsko hišo visokopritlično, pet minut od Kranja, prodam na Primskovem št. 121. (p) Stavbne parcele v Dravljah, poleg meščanske in osnovne šole, občina Zg. Šiška, in blizu tramvajske proge, naprodaj. Poizve se pri Kuno-varju Alojziju, Dravlje št 13. (p) Hiša tri sobe, kuhinja — naprodaj. Polovica na hranilno knjigo, polovico v gotovini. Šolska 6, Po-brežje, Maribor. (p) Parcela 1398 mJ, lepa, solnčna, se ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9937. (p) Hišo z gostilno in mesarijo, 7 oralov zemlje, v lepem kraju Gorenjske prodam za 160 tisoč Din. Sprejmem tudi hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9893. (p) Nova stanovanj, hiša v lepem kraju na Gorenjskem radi družinskih razmer naprodaj za 115.000 Din. Potrebni kapital samo 65.000 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9813. (p) Stavbna parcela s stavbnim materijalom, ob glavni cesti, železnici, letoviščarska točka — se takoj proda. Naslov pove uprava »Slovenca« Mari-_(p) Krasno posestvo 8 oralov, obstoječe iz 1-nadstr. hiše, njiv, travnikov in sadonosnika, 25 min. od Ptuja - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (p) Proda se dvoje posestev ca. 150 oralov. Prevzamem tudi hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 9868. (p) Nova hiša s trgovskim lokalom, na Kodeljevem, se ugodno proda. Poizve se: Vogelna št. 5. (p) Dvostanovanjsko hišo z velikim sadnim vrtom, zraven hlev in velika njiva ob državni cesti, četrt ure od Kranja, Primskovo št. 45, prodam. (p) Proda se srednje veliko kmečko posestvo na najlepši legi, pet minut od trga Žalca sredi Savinjske doline — pod zelo ugodnimi pogoji. Reflektanti nai se obrne-o za natančnejše podatke na Žalec, poštni predal št, 9. (p) Več parcel ali skupni kompleks poleg kolodvora v Dev. M v Polju prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9990. (p) Novo spalnico masivno, politirano, 12 kom. — prodam za 5200 Din. - Moste, Koroščeva ulica 3, Zižmund. (š) Jedilnica starejša, zelo lepo ohranjena, se poceni proda. Na ogled: Zaloška cesta št. 21. (š) Vsaka beseda 1 Din Harmonij firme Lotha, 8 registrov, poceni naprodaj. Pove •»Dežela«, poštni predal Ljubljana 101. (g) Harmonij amerikanski sistem z 9 registri in 5 oktavami, se proda. Dopise pod »Harmonij« podružnici »Slovenca« v Celju. (g) Naprodaj gostilna z gospodarskim poslopjem, na prometnem kraju ob glavni cesti in končna avtobusna postaja, z 2K orala zemljišča, sadni in gostilniški vrt ter električna luč. Potreben kapital 250.000 Din, ostanek hipoteka. Dopisi na Brinčič, delikatesna trgovina, Aleksandrova cesta, Maribor. (p) Trgovsko hišo z moderno preurejenim trgov, lokalom in vrtom na najprometnejši točki Novega mesta takoj prodam. Cena z vsem inventarjem in trgovskim blagom 140.000 Din. Ela Ka-stelic, Novo mesto. (p) Novozidano hišo vili slično, prodam na periferiji Ljubljane. Obsega 7 sob, 3 kuhinje, verande in vse pritikline. V hiši vodovod, elektrika in parket. Nasiov v upravi »Si.« pod št 9959. (p) Hišo z vrtom eno postajo od Ljubljane, blizu kolodvora in cerkve prodam za 80.000 Din. Potrebno 65.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša na deželi« St. 9987. (p) Proda se enonadstropna, še ne popolnoma izgotovljena hiša z vrtom blizu cerkve in kolodvora - primerna za upokojenca. Franc Wim-mer, Velika Nedelja, (p) Hišo do 150.000 Din — kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo »Slovenca« pod »V mestu« 9987. (p) Čevljarska delavnica se poceni proda ali odda. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (p) Posestvo v Arclinu pri Vojniku se proda z vsem inventarjem za 130.000 Din. Lahko tudi parcelirano od 80.000 Din naprej, — Franc Uratnik, Podlog, Sv. Peter v Sav. dolini. (p) Prodam hišo novozidano, slično vili, z vrtom, njivo, 3 minute od postaje. — Poizve se pri lastniku Badovinec - Pe-trovče pri Celju. (p) Hiša z vrtoma, njivo, pripravna za obrtnika, krojača, čevljarja, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.024. (p) Kupimo Vsaka beseda 1 Din Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Šelenburgova 6/11. (ki Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Turbina rabljena, dobro ohranjena, za pogon kmetskega mlina, dva para kamnov in stope z vodopadom 1.70 do 2 m, se išče za zmerno ceno. Prijave na upravo »Slovenca« pod št. 2810. (k) Bukova drva cepanice in okroglice, suhe, kupuje »Ilirija«, dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46. (k) Voz zapravljivček star, kupim. Metod Žirov-nik, Zg. Šiška 185, Ljubljana. (k) Bukove deske 27—30 mm debele, in je-senove, prvovrstne, kupi Lažni k Ferdo, Radeče, k Kupim rabljeno Berklovo tehtnico do 20 kg, v brezhibnem stanju. — Klammer, Cerknica. (k) Vsakovrstno zlato knpnie po naivlžiib cenah ČERNE. fuvelir. Liubliana, Wolfova ulica it 3. Parni stroj stabilen, 40—50 ks, v popolnoma dobrem stanju -se kupi. Ponudbe s točnim naslovom, opisom in načrtom je poslati na Rudnik »Marija«, Završje, p. Cerje Tužno, Savska banovina. (k) eeeeh Vsaka beseda 1 Din Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Vezalke najboljše kvalitete vseh vrst in vseh velikosti, kupite edino pri »Triurni d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 33, dvorišče. Po domače »Pri Pollaku«, Preprodajalci poseben po pust. * (1) Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra soproga, mati in sestra, gospa Frania Cvenh roj. Tajnih učiteljica in posestntca previdena s tolažili svete vere danes ob 6 zjutraj po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti v župno cerkev, kjer se bo brala sveta maša zadušnica, nakar se polože njeni zemeljski ostanki v rodbinski grob na šentpeterskem pokopališču. Sv. Peter v Savinjski dolini, dne 2. julija 1932. Albert Cvenk, soprog; Slavko in Miran, sinova; Josip Tajnik, davčni inšpektor, in Miloš Tajnik, šolski upravitelj, brata; Marija Košan in Ana Stropnik, sestri; Franc Stropnik, svak; Cilka Tajnik in Riza Tajnik, svakinji — in ostalo sorodstvo. Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/11. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Deske III. vrste za obijanje po nizki ceni dobavi »Ilirija«, d. z o. z., Dunajska cesta 46. (1) Tesan les vagonske množine dobavlja proti plačilu s hranilno knjižico Škrbec Bar-tol, Miklošičeva 6. (1) Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Sv. Petra cesta 52. 1 Dve kolesi moško in damsko, prodam po zelo nizki ceni. Dolenjska cesta 88. (1) Damske obleke od 50 Din naprej, dekliške in fantovske od 20, 40 Din nudi tvrdka Beli-har in Velepič, Ljubljana, Dunajska cesta 35 o. (1) Otroška posteljica železna, dobro ohranjena, naprodaj. Mole, Florjan-ska št. 21. (1) Otroški voziček na peresih, poniklan, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Ljubljanska ulica št. 1. Zelena jama. (I) Steklena stena za komptoar — napro daj. Joško Majhenič — soboslikar, Ljubljana, Vo-žarska pot 1. (I) Sandale, sandalettii moške, ženske od 70—106 Din. Velika izbira otročjih letnih čevljev. »Pri Pollaku«, Dunajska cesta 23, dvorišče. (1) Prodam: pisalno mizo, dobro ohranjeno, pripravno za ia-ženerje ali arhitekte. — Pisalni stroj, dobro ohranjen, stara tipa. Nagelna lončnike, 10 kom. krasnih za okras balkonov. Trgovina Kušar, Dravlje. (1) Foto-aparat 6.5X9, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9766. (1) Skobelnik (Hobelbank) za 600 Din proda Kunstelj Franc, mizar, Selo 17, Vodice. 1 Pisalni stroji Smith Adler Mignon naprodaj. F. Kelbič, mehanik, Vetrinjska 7, telefon 2775, Maribor. (1) Slamoreznica dobro ohranjena, močna, naprodaj za nizko ceno. -Več pove Mirko Gregorin, mehanična delavnica, Št Vid nad Ljubljano. (I) Popolna razprodaja (vsled bolezni) manufak-ture, galanterije in konfekcije po globoko znižanih cenah. Vljudno se priporoča Marija Rogelj, Sv, Petra c. 26, Ljubljana. (1) »Singer« šivalni stroj ženski — naprodaj. Gena nizka. Sv. Petra cesta št. 47. (!) Prodam voz na dve kolesi, pripraven za trgovino ali postrešč-ka. Ravnikarjeva ulica 5, Koprivnik. (1) Moško kolo v dobrem stanju ugodno prodam. Viktor Zanoškar, Ljubljana, Tržaška 17. 0) Šivalni stroj »Singer«, z dolgim čolnič-kom, dobro ohranjen, poceni naprodaj Pred škofijo 21, m. nadstr., levo. 01 IE3353 Vsaka beseda 1 Din Trajno kodranje samo 100 Din - poljubna frizura, 5-mesečna garancija. Frizerski salon »Hu-tar«, Trbovlje II - poleg pokopališča. (t) ZA LJUBLJANO iščemo prvovrstno vpeljano tvrdko za izključno prodajo odličnega, dobro donašajočega modernega šlagerja: posoda in pisarniške potrebščine iz press-materijala »Resopal«, s katerim se je v Belgradu dosegel ogromen uspeh. - Podrobne informacije daje »Jugoasbest«, poštni predal 648, Beograd. ODDIH IN ZDRAVLJENJE je ceno v lepih in mirniK ŠMARJEŠKIH TOPLICAH Naznanilo! Cenjenenju občinstvu vljudno naznanjam, da sem s i. julijem prevzel specerijsko in kolonijalno trgovino g. I. Krušiča. Pri tej priliki tudi pripominjam, da bom vedno postregel dosedanjim in svojim novim cenjenim odjemalcem s svežim blagom po najnižjih dnevnih cenah v njihovo splošno zadovoljstvo. Postrežba solidna in točna. V trdnem prepričanju, da mi bodo cenjene stranke izkazale veliko zaupanje, beležim z globokim spoštovanjem Viljem Dofek, trgovec Celje, Kralja Petra cesta 4. Bfl - -A „PUCH" - motorna kolesa Sloboko znižane cene! Zastopstvo Viktor Bohinec Typa 250 Touren. brez luči.......... „ 250 „ z lučjo.......... „ 250 Šport, brez luči.......... » 250 „ z lučjo........ • • • „ 500 Z in N, z lučjo, Hosch-rogom in taho-metroni Din 10.500- „ 12 700'- „ 12 500 — „ 14.700- 18-400'- Ljubljana Stavbeno podjetje FRANC MARINCIC Vič-Glince (Tržaška cesta 15) pri Ljubljani izvršuje vsa stavbena dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki ceni. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni naCrti. Le brzo hitite, da ne zamudite ugodne prilike! „Pri zmajskem mostu" dobite po najnižjih cenah vse vrste ninnufakturnega blaga k;ikor: volneno za moške in ženske obleke, icpe vzorce Dagmar svile, dilene, liainbrike, celir, uksiord, vse vrste šilone platno za rjuhe, ženske srajce in kombin-že, mož k o perilo, ovratnike, kravate ctc. etc. Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet. Se priporoča Ivanka Štrukelj Vsaka beseda 1 Din Nagrobne slike spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemu vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte cenik. (t) 6512 Ljubljana, Resljera vesta št. 2 AAAAAAAAAA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Eiektro-inštalacije za razsvetljavo in pogon iz- vrSnjo strokovnjaško po zmernih cenah. Specijaiua delavnica za previjanje elektro-motorjev, transformatorjev in auto-dinaiuR. V zalogi ves elektro-niaterijal, kakor žarnico in elektromotorji, rabljeni in novi najznamenitejših firm v vsaki kotlClul. Ff perClnlič Koncesijonlrano elektro-podjetje Domžale, nasproti poŠte Elektro-ineh. podjetje Ljubljana, Uosposvetska 10. Tel. 2371 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII (llnillllllllllllllllllHIlllllMIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItl V VLAŠIČ, spec. trso-vi n za foto in kino re e preselila s Trga v ijode v Gospo ul.23, Maribor. Se priporoča za na-daljno naklonjenost IVAN NOVAK splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad Lj. Naročila se sprejemajo po lastnih In po podanih načrtih KLEPARSTVO t«.žrtvovalno pomoč vsem gasilnim društvom, kakor domačemu, nadalje iz Litije, Jablanice, Kostrevnice in Zavrtnika. Gasilci, da ni bilo pol Šmartna v plamenih, je to Vaša zasluga in vodstva načelnikov. Poleg motornih brizgaln je vzbujala pozornost tudi majhna z Brega, ki jo je pripeljal Šepe. katera je tudi storila svojo nalogo. Nadalje se zahvaljujem vsemu občinstvu, kj je na ta ali oni način pomagalo, jx>sebno pa fantom in dekletom. Zalivala tudi našemu požrtvovalnemu orožniišlvu. Šmartno pri Litiji, dne I. julija 1932. ŽUPAN. OkSOSOSOSS Staro znana mlekarna v Kopitarjevi ulici v Mahrovi hiši §e ^ pregelila v nove, higijenično urejene prostore Pred Škofijo 17 (preje pri »Kati«), — Odprto že ob K6 zjutraj. Se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Ivanka Vrh. 14606 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reglstrovana zadr. z neomejeno zavezo nihlostCeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. nronUne floge znašajo nad 180 milijonov Din. a J?L ^ Jse^sossosoižasios^ Stavbeno in pohištveno mizarstvo 801i FRANC BERGANT - dravlje poleg nove šoleZg.Sigka - poŠta S«. Vid nad Ljubljano - vis-a-vis .Remize" izdeluje vsa mizarska dela po lastnih in po podanih načrtih - točno, solidno In nizke cene. SEDLAR - LIČAR automobtlov ČARM4N VIKTOR - LJUBLJANA Trnovska ulica 25 naznanja cenj. interesentom, da izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela strokovnjaške, solidne izdelave — in nizke cene Prva jugoslov. žično industrija ____J. Z D. Z. — CELJE izdeluje luknjaste pločevine iz raznih kovin za rsako industrijsko potrebo in žično pletivo za vrtne ograje, transportne trake iz žičnega pletiva etc Telefon 117 Kdor hoče biti solidno postrežen, naj se oglasi pri M. JANKOVIC LJUBLJANA, RIMSKA CESTA Štev. 19 KLEPARSTVO, KRITJE LESOCEMENTNIH STREH. INŠTALACIJE^STRELO VODOV VSEH SISTEMOV Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauaroualnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevicev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split. Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrtninski oddelek »KARITAS« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Qlede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek »KARITAS«. Gradbeno podjetje ARH. VIDIC JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA) Celovška cesta 80 TEHNIČNA PISARNA Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opremo, pro-skrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč i. t. d-