TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Razgovor s predsednikom UO podjetja tov, Francem Križajem Ker ste že lani delovali v upravnem odboru 7 podjetja Vam problemi nišo neznani. Zaradi tega menimo, da ni preuranjeno vprašanje: Kakšen je trenutno naš ISKRIN {ospodarski položaj? j ' »Kronično ■ vnetje ' financ, trterioskleroza ‘ vodenja . in junkciomalna okvara centra za regulacijo porabe energije, jo bolezni, ki že nekaij let izčrpavajo naš organizem — podjetje, temu primerno mr-iavi pa so tudi naši gospodarski rezultati. To smo si-:er ugotavljali že lami in bomo lahko tudi ob letu, Če he bočno začeli premišljeno odpravljati posledic, v bližnji ffi daljni preteklosti storjenih napak. Navedel bi jih >amo nekaj: . — širjenje našega proizvodnega programa na izdel-re, ki zahtevajo velika de-larna vlaganja ter visoko strokovne kadre za pripravo . proizvodnje, čeprav nam potem sama proizvodnja zaradi majhnih tržnih potreb sploh ne prinaša nobenega .dobič» fca. Dostikrat se nam zdijo ražhejši tehniški dosežki sami, kot ekonomski učinki, Id jih dosežemo z njihovim ivajanjem v proizvodnjo, fot da Vine živimo od dinarja; — osvajanje proizvodnje - zdelkov, ki jih že proizvajalo druga (konkurenčna) podjetja zato, da bi z večjo po- udbo na tržišču dosegli pa-iec cen in. s tem odpravili ■pojav tako imenovanega po-¡ebnega dobička (ekstra pro-lita). Dogaja se tudi, da se ¡ega lotevamo tudi iz čisto »restižnih razlogov, ne glede. «a ekonomske učinke in seseda z družbenimi sredstvi:. , — proizvajanje izdelkov v /saki količini in v vsakem Sašovmem obdobju, ne glede la to ali se mam to iz eko-. domskega vidika izplača.. ali. ■ie, sicer pa smo tu zato, da proizvajamo; in kdo naj: se ie S; tem ukvarja, ko nam že ■. jako -primanjkuje/ča-sa;.; . — nesorazmerno: š.irienie ■ .¿katerih skupnih služb pred- ■ :sem zaradi premajhne de-. ovne vneme, preslabo defi-liranih delovnih dolžnosti im prevelike strokovne brezbriž-. ¡osti, ki se pri nas zaskrblju--.- joče bohoti; — preoptimistični ekonomiki izračuna učinka novih investicijskih vlaganj so posledice pomanjkljivega poznavanja ekonomskih ved in/trž- nih prilik. Pri tem je seveda ker mislijo, da ima. na viš-majvažnejše, da si tako žago- jeni organu--sprejeti -sklep tovinio proizvodne Zmogljivo» že sam po sebi .večjo veljavo šti, potem pa bo kakor bo; in; učinek.« — zaradi že skorai; akutne čeprav uredništvo nima časovne stiske/ kot- posledice točnega pregleda nad izvrše-našega burnega razvoja »stre- vanjem sklepov samouprav-samo« zelo vazne odločitve mh organov, je vendar mne* kar iz »rokava«, to pa v ce- nja, da (morda zaradi obili-loti ustreza pravilu, da, se . ce sklepov samoupravnih or-lahko zelo hitro odločiš, ka- ganov) sklepi hišo vedno v Sar zanemariš 1 razmišljanje- celoti izvršeni, oz. da se-z iž-p posledicah svoje odločitve; vajanjem1 sklepov zavlačuje? — premajhna načrtnost pri Ali je. to naše mnenje pravo reševanju problemov izčrpu- ali se motimo? je naše, že tako oslabljene . »Poplavo sklepov smo uspeli zajeziti že v drugem delu mandatne dobe prejšnjega UO. To prakso bomo morali (Dalje na 2. ‘strani) 4. julij — na dan borca, bodo z vso močjo oživeli spomini na borce, ki so svoje življenje darovali za nas vse. Ta dan bomo z vso ljubeznijo okrasili grobove, raztresene širom naše, s krvjo prepojene zemlje. — Slika kaže spomenik padlim med grobovi talcev v Begunjah sile, ki so usmerjene predvsem na odpravo posledic, :Sji jih povzroča le-mekaj povzročiteljev, toda teh ne utegnemo odkriti, - zaradi: že znane »časovne stiske.« * Kakšna je po vašem «me» nju, vloga organov samoupravljanja in posebej upravnega . odbora podjetja pri vodenju podjetja in kakšne MnaS nika Kajuha so ob izidu zbu- Kajuha imeli radi, ker je bil bruarskem pohodu 14. divizi- je, veš, mama. 4. Pesmi partizanskega pes- Vsi borci 14. diviziie so 1943 -ia na legendarnem fe- di? Mislim, da položaja UO ni dile med borci in ljudstvom res pravi revolucionarni pes- je na Štajersko, leta 1944. tako zanimanie. da so iih nik. S svojimi spodbudnimi. Padel je 22 februarja .1944 v potrebno utrjevati, ker ga hoteli vsi imeti.. Naši divizii- lahkokrilimi verzi jim ie znal bližini svojega rojstnega kra-- nihče he ogroža niti ne orna- ■- ski kurirji * so jih na svojih krepiti borbenega duha in ja v šoštanjski okolici. Pet lovažuje. k njegovi vlogi, ki j^ali tudi borcem v neomajno vero v lepšo bo- minut pozneje smo člani šta- tutu, pa za enkrat nimairi^^Sfo enotah m ljudem po docnost našega naroda. Živel ba divizije skupaj s kurirji kaj dodati. Morda le to, da vaseh, ato smo iz brigadnih je med nami v najhujših pregnali Nemce ž Žlebnikove nekateri pričakujejo od na- štabov kar naprej prejemali vojnih letih, se pogovarjal z domačije, od koder je padel zatavati *0^°'svojega ^O^v P*sma» zakaj St&b divizije ni nami in delil z nami vse ne- smrtonosni ■ strel. Nebosred-tovami ali enoti» skupn-ih -poskrbel, da bi bile pesmi iz- štete težave in napore v nem- ne priče Kajuhove smrti smo služb, to pa izvira iz tega, šle v večji nakladi. ški oktobrski ofenzivi leta razen komisaria diviziie Staneta Dobovičnika-Krta. ki ie ''' A ■} j , '*»*' f* ." ri» ' '1 padel meseca marca 1944 in . , , , . . „ - - . /.. v, lepo je živeti, V. šole. se vrača počitniški mir. Tam ni več mladostnega bučanja, šepeta in napetih ztv- ^ umrl, cev___Vsak je šel svojo pot; seveda! s spričevalom v roki, ki je za nekatere pomenilo ¡¿jej enkrat umreti! > ponos in veselje, za druge pa... Slika kaže učence Poklicne šole v Kranju, ko poslušalo . —... predstojnika šole o rezultatih v preteklem šolskem letu M. H./H LETO III. ŠT. 26. Seminar o telefoniji Na splošno je seminar dobro uspel. Udeleženci so se pohvalno izrazili o celotni organizaciji in poudarjali, da Razgovor s predsednikom UO podjetja tov. Francem Križajem (Nadaljevanje s 1. str.) nadaljevati tudi jo od samoupravnih organov ju opravičujejo današnjo v sedanii v tei ^a^datni dobi in kaj vsebino našega glasila. __- __ bo ostalo za te organe v na- Predlagam, da v" bodoče Prodajno-Servisni. organizaciji povzročajo večkrat težave posamezna PTT podjetja, ki dovolj ne poznajo updrab- , .... , H • ., H . , nosti naših avtomatskih te- pojasnil in navodil, ki jih kaže preizkušati pravda, da mandatn(lh dobah' posvečate vec prostora našim lefonskih central in njihove- bodo koristno uporabili pri kvantiteta pogojuje kvalite- Ne obeta-Se nam torej nobe- notranjim težavam, o katerih ga vzdrževanja. Zlasti velike eksploataciji naših ATC. Mor- to. Da sklepi niso bili v po-neugodnosti nastanejo takrat, da bi veljalo v bodoče popra- stavljenem roku izvedeni, je ko si PTT projektanti že v viti edini spodrsljaj nekate- bila dostikrat tudi krivda začetku niso na jasnem, kate- rih predavateljev, da je bilo samega UO, ker ni bil v stari sistem ATC bi glede na dvoje predavanj premalo pri- nju realno oceniti potrebne- perspektivnd razvoj telefonije Pr^U^ih in tako nista do-.... . - ... . , segli potrebne strokovne rav- najbolj ustrezal njihovim kra- ni ^£k nekaterih> češ> da jevmm potrebam. Pogosto- predavanja ne bi smela zajeti krat nastanejo tako že po osnov telefonije, pa ni bil nih udeležencev. Udeleženci seminarja so tako dobili kompleksen in temeljit pregled čez vso predavano tvarino. Med seminarjem so udele- mih »prelomnic in preokre- naj bi pisali zlasti -naši odgp-tov«, čeprav o njih ob takih vorni voditelji, toda š' tisto, prilikah' želo radi govorimo, pravo človeško iskrenostjo, Namesto njih bomo skušali kolikor je 'patina časa ni Čim bolj uveljaviti načela le preveč prekrila. To bo'si- __- „ H HHMJI BHHH kolektivnega dela, s čimer bi čer " včasih povzročilo tudi ® "* zagotovili, da se bodo naj- polemiko notranje »razkole«, bolj kvalitetne pobude izo- toda nič za to,'saj vendar pravimo, da je borba mnenj eden od načinov, da najboljše ideje postanejo naša ganizirati svoje delo, da bi de*a' številčne zasedbe in izmed bilo čimbolj aktivno, hitro, stroškov uprave podjetja, ki Drav¡c članov kolektiva da učinkovito hi usuešno5 da ni v medsebojnem soraz- pravlc claaov. Kolektiva, da ucinKovito m uspesno.- meriu7 - ■ so seznanjeni z gospodar- »Več kot nalog, je nereše- J • skim stanjem in poslovnimi nih problemov, toda ne sme- »V vsaki stvari, o kateri uspehi ter delom organov mo misliti, da jih bomo re- ljudje veliko govorijo, je/ upravljanja. Ali smatrate, ’da šili prav v naši mandatni vedno nékaj resnice, in to naš časopis uspešno posredu- žencf izkoristili en dan za dobi. Na prvi seji UO smo se velja tudi za to vprašanje, je pri tem obveščanju kolek- ogled mariborske ATC na Taboru, po končanih predava- dogovorili, da je za sdstepia- In zakaj ostaja le pri govor- tiva, oz. kakšne pomanjklji-tično reševanje - probljmiov jenju in kritiziranju? Zato, vosti našega déla ste zasle- njih pa še vse ATC koprske F**:>treI,nc> izdelati program ker nismo iskreni, besedo dili v zadnjem času? -----p dela samoupravnih organov, tovariš pa uporabljamo le še ■' »Na to vprašanje bi bolj omrežne skupine. Marjan Kralj a X «ay Ker ima UO na osnovi sprejetega statuta ogromno blikovale v Sklepe.« nalog in pristojnosti ter tež- „ ' ko odgovorno delo, nas za- Kakšno je vaše mnenje na kratkem obdobju zahteve po upravičen, spričo različnega nima, kako namerava UQ or- pavšalne (splošne) kritike spremenjenih pogojih in raz- strokovnega znanja posamez- .... . - - ” - • -uu- širitvi zmogljivosti in s tem neizogibne predelave oz. prilagoditve na posamezne sisteme. Vse to bi lahko izp-stalo, seveda, če bi inženirji — projektanti poznali vse ¡naš6"sisteme in karakteristične značilnosti central naše proizvodnje pa tudi konkurenčne tovarne oz. prilagoditve našega sistepia na sistem Ericsson. V želji, da bi izboljšali poznavanja naše proizvodnje, je PSO organizirala na Bledu seminar za projektante PTT podjetij in skupnosti. Blizu 50 udeležencev iz vse države (razen iz Zagreba in Reke) se je odzvalo vabilu in poslušalo od 8. do 18. t. m. v počitniškem domu PTT skupnosti Slovenije predavanja naših strokovnjakov. Strokovni prograip je zajemal: splošni opis ATC, vrste ISKRA 58, osnove veriž-' nega sistema Iskra 58' in 585, avtomatske omrežne skupine — izvedene v ATC vrste ISKRA 58, osnovria načela končnih central ISKRA 58 C im C 20, mestna rajonska omrežja — opremljena z ATC ISKRA 585, dimenzioniranje central, napajalne naprave in perspektive elektronike v telefoniji. Predavali so naši inženirji-strokovnjaki na področju telefonije: Jože Urik, Maks Erzin, Franci Sitar, Peter Jamnik, Borut Mlakar, Ivam Fink in Janez Eržen. 8¡&ir Hi IslJI ■ 1 B Jgraf M da bi tako vsi v podjetju zaradi tradicije, dočim smo zanesljivo odgovoril vsak ti-vedeli, kaj lahko pričakuje-- na njen, pravi pomen že po- stj član kolektiva, -M mu je- zabili. Tako iščemo zadovolj- naše glasilo edini izvor infor-stvp za neizživeto nezadovolj- ihaoij. Kljub temu pa mislim, stvo, v pavšalnem kritizira- da je teh informacij dovolj, nju. Naše naravne notranje vprašanje pa je, če so naj- j težnje, da bi to povedali na bolj primerno posredovane,« pravem mestu, pa so nadome- AJi bodo seje UO podjetja stile težnje po ugajanju, ali javne in dostopne našim no-pridobljeme izkušnje, da je vinarjem tudi brez povabila gb.voriti pač srebro.« ali samo s povabilom? . Ali mislite, da bi naš inter- ¡|| ni /tisk lahko pripomogel' .k JS“? |«HI “ Sfi®1 reševanju naših težav, od- ^ kolektiva, ki sd valrije-pravljanju slabosti in po- P,1., na kot poročevalca, manjkljivosti in kako? J Ni. pa. nobenih zadržkov, da bi se sej, na katerih obrav-- - »Mislim, da ne, eaj kaj ta- riavamo važnejša Vprašanja, ,kega ni: mogoče: prioajkovati 'ne mogli udeležiti tudi vaši od glasila, ki ima ;vSe lastno- novinarji, če bo pobuda, bo «sti 'tipičnega .»režimskega«, tudi vabilo.« ■ časopisa, Če pa se namera- H koncil pripomnim, da sr , vate resno- vključiti, v rese- stališča in mnenja, ki sem vanje' naših notranjih pro- jih razložil v tem razgovoru! blemov, tedaj vam priporo- moja osebna,- in nimajo s čam, da dobro razmislite, če stališči UO podjetja nobene - boste lahko prevzeli tudi vso zveze, čeprav sem slučajno, »odgdvorhošt« za posledice, njegoV član. Odgovore na va-ki bi jih morebitne nezažele- ša vprašanja, pa bi lahko dal ne informacije lahko povžro- kot predsednik UO le v priči,le. pri organih izVeh podjet- meni, če bi člani U.0 spreje- . . ja in pri naših kupcih (gre li pred tem do postavljenih Iz splošne montaže v Elektromehaniki: »Zlasti nas skrbi za mit o Iskri). S to bojaz- vprašanj svoja skupna sta-neredna dobava materiala,« pravijo delavke - eijo tudi nekateri v pbdjet- lišča.« g | , - ■ .¡L Interne probleme Elektromehanike moramo rešiti sami v okviru podjetja (Zapis z zbora aktiva ZK Elektromehanike) Tovarniški komite ZKS Elektromehanike Kranj je sklical aktiv komunistov v torek, 9. junija 1964, ki so se ga udeležili poleg drugih sekretar1 ObK ZKS Kranj tov. Krč, podpredsednik občinske skupščine Kranj tov. Beznik, direktor tovarne Elektromehanska tov. inž. Danilo Dolgan. Sestanek je OtvoriT sekretar tov. ing. Tone Nedog, ki je svoja izvajanja navezal na razpravo in zaldjučke zadnje k!onference ZKS Elektromehanike ter .med drugim dejal, da je porast produktivnosti v naši' tovarni ~ prepočasen oziroma, da ..naš brutopro- dukt ni v 'skladu s številom zaposlenih. Da bi dosegli zadovoljive rezultate v proizvodnji, smatra tov. /Sekretar, da moramo najprej zadovoljivo rešiti vprašanje nagrajevanja, ker je dosedanji; Sistem zastarel in ga je nujno treba zamenjati z novim. Kot drugi izhod iz.,. stagnacije proizvodnje, je organizacija tehnološko zaokroženih EE (po panogah), kar zahteva pregrupacijo osnovnih sredstev. Za tako rešitev proizvodnega procesa pa je potrebno vskladiti vsa mnenja, težnje in stališča, tako tovarne in podjetja, kot tudi občinske skupščine Kranj, ki se med seboj razlikujejo. Tov. Vehovec, šef organizacijskega, biroja »Elektromehanike« je. obrazložil: navzočim, kako si ta strokov- na služba, zamišlja , zagotoviti racionalnejše poslovanje tovarne/ iz česar je povzel,, da je edini izhod v tehnološki specializaciji de-, lovnih procesov. Predlagal je formiranje delovnih enot, ki bi se s. postopnim dodajanjem določenih služb razvijale v samostojne obrate v okviru' Elektromehanike. Za to varianto se je odločil tudi kolegij, zato so V organiza-cijskefn biroju že pričeli s 'pripravami na ta koncept organizacije. Navzočim je predlagal,, da se pogumno in energično lotimo izvedbe, ker sedanja organizacija ne i kaže prav nobene bistvene izboljšave' odnosno bistvene perspektive napredka tovarne. Direktor organizacijsko kadrovskega sektorja podjetja, tov. Boris Kryštufek je v -V razpravi dejal, da je treba' najprej rešiti vprašanja . — proizvodnega program? kranjskega podjetja, — ugotoviti realne materialne možnosti za izvedbo tega programa, in šele nato postaviti organizacijska načela ,in določiti ¿'a; mo izvajanje. • . S specializacijo proizvodnje je Iskra začela že letat 1954, rezultat tega pa so tovarne v Novi Gorici,'Otočah, Novem mestu in delno v Trbovljah, kot tudi specializirana obrata v Lipnici in kon-taktorjev v Kranju. Ker smo v Kranju montaže 'že specializirali, proizvodnja pa je ostala organizirana, kot je bila pred 10. leti,\ je nujno potrebno rešiti že v začetku navedena tri vprašanja. Novo ustanovljeni oddelek stiskalnic v Elementih Do pred dobrimi ' petimi meseci je za tovarno elementov predstavljala proizvodnja sestavnih delov za potenciometre poseben problem, gld*-de na to, da je pri tem sodelovalo nič manj kot 17 kooperantov. Pri teh delih lso pogostokrat ugotavljali, da kvaliteta ne ustreza, prav tako pa se kooperanti niso držali predvidenih dobavnih rokov, kar je oviralo redno proizvodnjo potenciometrov. Posebno vprašanje so bila tudi orodja, ki jih je. orodjarna tovarne elementov izdelovala ¡a kooperante. Le-ti so orod-fa slabo vzdrževali in zato je »ilo treba neštetih popravil n poti. Vse te težave so kolektivu »vame elementov za elektroniko narekovale nujne ukre->e, ki bk zagotovili solidno kvaliteto in redno dobavo tfbdsestavov za potenciometre. Padla je odločitev: te sestavne dele je treba začeti izdelovati doma in ob sode-. ¡oVanju čim manjšega števila cooperantov. Od sedemnajstih je ostalo le še pet kooperantov, v tovarni, oz. EE orodjarna in remont pa je nastal nov oddelek — Stiskalnice. Tovarna elementov je iz povsem lastnih sredstev ža dobrih 6 in pol milijona dinarjev nabavila pet novih stiskalnic, Kar brž so za delo na teh stiskalnicah usposobili 16 delavk in delavcev, ki že pet mesepev v dveh izmenah sami izdelujejo podsestave za potenciometre in brusijo osi, medtem ko preostali kooperanti še1 obdelujejo plastične snovi in live ter izvršujejo površinsko obdelavo. • Nabava stiskalnic iz lastnih sredstev, prehod na manjše število kooperantov, izboljšana kvaliteta, redila proizvodnja in "prihranek na materialu (kooperanti so imeli večje normative materiala) — vse to so pozitivne posledice ukrepov, s katerimi v tovarni elementov za elektroniko začenjajo z lastnimi silami resno in odločno odpravljati težave, ki jih imajo pri proizvodnji svojih izdelkov. Kaže, da- ta umestni ukrep v tovarni elementov ni osamljen, in da je ta delovni kolektiv pripravljen z lastnimi, žal, skromnimi sredstvi, žrtvovati še več, da bi tako ustvaril ugodnejše proizvodne pogoje. mm —J— Rešitev je bila v lastnih silah Prvi uspehi izvoza v LR Bolgarijo Začelo se je takole: skop-sko-uvozno podjetje »Inter-impex« je dobilo ponudbo za izvoz večje količine TV stabilizatorjev in gramofonskih šasij prek posrednika sofijskega podjetja »Elektrodm-pex.« Naš izvoznik se je obrnil na več jugoslovanskih podjetij, ki proizvajajo omenjene artikle in . poslal nato bolgarskemu interesentu zahtevane vzorce. Izkazalo pa se je, da vzorci na splošno ne ustrezajo— tudi tehnično ne prezahtevnim bolgarskim kupcem. Bila je podoba, da bodo posli obstali na mrtvi točki. Iskrinim strokovnjakom pa vse to ni šlo V račun, saj so naši TV stabilizatorji do-sedaj vzdržali tudi najzahtevnejše ateste. Stvar je bila toliko neprijetnejša, ker z Bolgari dosedaj. nismo imeli, omembe j vrednih - poslovnih stikov iri je 'bilo videti, da smo padli že na' prvem izpitu (z ostalimi jugoslovanskimi ponudniki vred). Zato je naš izvozni oddelek sklenil, da razčisti zadevo na samem mestu: poslal je svojega predstavnika naravnost v Sofijo k »Elektro-impexu«. V kombi- so naložili večjo količino TV stabilizatorjev, pa tudi druge artikle, ki bi utegnili zanimati bolgarskega kupca. Poteza je bila pravilna: -v Sofiji so komi- ' sijsko preizkusili stabilizatorje in ugotovili, da po kvaliteti in tehničnih lastnostih docela ustrezajo. Ugled Iskre je ostal neokrnjen, ugodni atesti pa so ustvarili ustrezno podlago za nadaljnje pogovore. Rezultati te misije so presegli vsa pričakovanja. »Elek-troimpex« je brez-odlašanja naročil 2500 TV stabilizatorjev, 13.000 gramofonskih šasij ter nekaj merilnih instrumentov — za poizkušajo. V teku pogovorov se je pokazalo, da obstojajo razen aranžmajev na uradni ravni tudi druge možnosti za plasiranje naših izdelkov na bol- garskem tržišču: na primer prek maloobmejnega prometa, ki kaže tendenco vedno večjega naraščanja. Če. bi ne bil' bolgarski uvoz omejen — kot pri vseh. vzhodnih deželah ž dokaj togimi državnimi omejitvami, bi bili zaključeni posli lahko še neprimerno obsežnejši. Za začetek pa je kar dovolj. Okrog pol milijona dolarjev — meni-.naš predstavnik tov. Žižek o— bi lahko znesla obojestranska izmenjava blaga. Pri tem pa je treba upoštevati tudi jasno izraženo željo Bolgarov, da bi radi stopili v kooperantske odnose z Iskro, ' .zlasti na področju proizvodnje gramofonov. »Preprosto rečeno, trgovina na področju »mehkega dolarja« (klirinško področje) se odvija jjo sistemu daj-dam, to Se pravi roba za robo, ugotavlja tov. Žižek. »Bolgarsko tržišče ni nezanimivo, le da smo ga do nedavnega premalo poznali. Kaže tudi, da površno ocenjujemo njihove . tehnične možnosti in kapacitete. Kot v vseh socialističnih deželah so tudi oni napravili v 'zadnjih letih velik vzpon, ki ga ne kaže prezreti. Zanimivi so tako kot kooperanti, kakor tudi kol dobavitelji surovin — na primer bakra, ki ga povsod primanjkuje. Kako se bodo dobro zastavljeni odnosi z bolgarskim partnerjem razvijali naprej ni odvisno samo od Iskre. Na vsak način pa je led. prebit — po zaslugi nekaterih naših iniciativnejših tovarn šev, ki jim gre za ugled podjetja in, ki iščejo nova pota v usmerjanju našega izvoza * -Mo- „ZAKAJ”- vprašanje, ki se prevečkrat ponavlja »Zakaj v Lipnici /nimajo dela?« sem vprašal prijatelja-; iz^ Elektromehanike, pa mi tega nd vedel povedati. Dejal mi je, naj vprašam kar direktorja tov. Hafnerja, ker bom od njega lahko dobil najbolj točen odgovor. Zaradi sitnosti, in ker sprašujem zelo boleče zadeve, je pripomnil,; naj spotoma še v Kranju povprašam, zakaj so dekleta pri žičnih oblikah tudi brez dela, iii^ zakaj zdaj ne izrabljamo vseh prostih kapacitet proizvodnje relejev. »Dovolj!« sem ga prekinil, »kje pa imam čas za križarjenje in spraševanje, da bi zadostil . svoji radovednosti, saj imam tudi svoje delo!« Ker pa mi je prijatelj dejal, da ista vprašanja postavljajo tudi drugi sodelavci po tovarni, sem se odločil ia stopil kar k ing. A. Grčarju, šefu proizvodnega sektorja »Elektromehanike« Kranj, ki mi je kar na kratko odgovoril: »Lipnica vrt žične oblika nimajo uvoznega materiala in zato ljudje ne morejo delati, za releje pa nimamo naročil do polne kapacitete, kljub tolikim obljubam izvoza, zato so nekateri ljudja pač trenutno brez dela.« »Pa rešitev?« sem vprašal. . Dobil sem nekam nejasea» in nič kaj -vzpodbuden odgovor. I.S. . Tov. ing. Danilo Dolgan se radi osebnih mnenj vplivnih le v celoti strinjal sitem, da ljudi, je treba najprej določiti proizvodni program. Pri tem je :a ilustracijo navedel udeležbo posameznih panog v pro-žvodnem programu'Elektro-riehanike za leto 1964, nato )a je komentiral upravičenost proizvodnje za vsako panogom posebej. Navedel je tudi zelo mačilne: številke; iztrošenosli tašega strojnega parka, pri-iemer je od 730 strojev vseh trst, knjigovodsko odpisanih la simbolično - vrednost 1 din 10 odst. vseh; strojev, od katerih je- več kot polovica še i 'z časov okupacije. S tem strojnim parkom pa še ne da j teaj prida napraviti! Tov. Sodin je pripomnil, da je proizvodni ’ pi.bgr am ža ! Kranj sicer že zdavnaj' razči- : ščen, vendar se pa. od sestanka do sestanka spreminja za- r — iz zahodnih, držav dp Odkar je bil za direktorja pri 30. 6. 1965: , nas 'tov. Hrast, pa do danes, držav, do vemo' kaj je naš program, pa vendar nekateri še vedno mešajo štrene. : ■ Naslednji fazpravljâlci so si bili enotni v tem, da brez sredstev, ni',specializacije, da sedaj, ko se'je Eiektroineha-nikà k, razdajâhjern iztrošila; iri ko bi. Tz pBijuh morala pri-tçkaïi; denarna; sredstva, je "v glavnem ostalo jfri obljubah. Pojavila se "je 'celo bojazen, da bi z zamudami pri. vlaganju sredstev, »zamudili vlak«, kot temu pravimo .po domače.; : Nato je podpredsednik občinske skupščine Kranj., tov. Slavko Beznik med ostalim dejal: _ Interne 1 probleme morate rešiti kar sami v okviru podjetja; občinska ■skupščina se ; Nato je govoril o poteku investicijskih vlaganj ipo »prvi ..rekonstrukcij« podjetja Iskra,- po kateri' je na Krati j Odpadlo 17 odst, dodeljenih investicijskih ■ kreditov . (do I. 1967), od teh pa je bilo v telefonijo in orodjarno do sedaj vloženo okoli 500, milijo-hov din. Lastna udeležba jel relativno; majhna, ker smo brez sredstev, 'saj smo morali pokriti poslovno izgubo drugih tovarn. Ugotavljamo, da je sama specializacija precej, teoretična. Če 1 nima za podlago' zadostnih sredstev. Inženir Dolhar je navzočim pojasnil, da investicijska sredstva, namenjena za Kranj, .ostanejo tudi V naprej v isti višini. Oprema iz uvoza pa bo prispela: — iz vzhodnih 31. 12. 1965. Ker je I. rekonstrukcija dejansko samo obnova iztrošenih : - osnovnih sredstev,- je za nas izredno važna tudi II. rekonstrukcija; na drugi strani pa dobivamo vtis, da sedaj, ko je odločeno, da gre sedež podjetja v Ljubljano,, nekako nismo več interesantni - za našo občino, in sredstva, usihajo, je dodal tov. ing. Nedog in nadaljeval -z razmišljanjem o pravilnosti stališč republike, ' okraja in občine do- Elektromehanike Kranj, . 1 Ker brez sredstev-ni- specializacije, je tov. Fende dejal, da je skrajni čas, da ljudje izven podjetja povedo, kaj in kako je z našo tovarno. t strinja s tem, da se Elektro-mehanika odslej razvija na kranjskem področju in svoje proizvodnje ne razdaja več. Kar zadeva investicije v Iskro, občina Kranj insistirá na prvotnem programu dotoka sredstev. Občina Kranj in Trbovlje sta svoje obveznosti že izpolnili, vse ostale občirie pa ne, niti okraj, niti. Gospodarska' banka. Seveda občina pri takem stanju ne more pristati na nove Obremenitve, posebno še, ko je Gospodarska banka dala svoj pristanek ha financiranje Iskre, denarja pa še vted.no ni. Okrajna skupščina Ljubljana' jé sprejela precej nelogičen sklep, po katerem je dodelila investicij ska sredstva bivšega okraja- Kranj (500 milij.) Gospodarski banki za investiranje " celotne Iskre; — razen Krama, ki naj NOV POMEMBEN PROIZVOD - elektronski mikroskop še letos bo naše" podjetje pričelo s. serijsko proizvodnjo elektronskih mikroskopov in S’tem razširilo sedanji asortiment še za en zanimiv proizvod. Mikroskop, ki je originalna konstrukcija univ. prof. dr. ing. Aleša Strojnika, z ljubljanske fakultete 'za elektrotehniko, je_ rezultat 12-letnih obsežnih raziskav, v katerih je prototip s sijajnim uspehom prešel vse laboratorijske faze. V ZZA so konstrukcijo le prilagodili za:serijsko proizvodnjo. Novi elektronski mikro-| skop posreduje prek štirih elektromagnetnih leč 60.000-kratne povečaVe. Le-te se da-1 jo izbirati z zveznim spremi-' njanjem od 0—60.000 krat, ali postopoma prek 10 „fiksnih vrednosti, t. j. od 2000—60.000 krat. Fluorescenčni zaslon opazuje operater z daljnogled dom 10-kratne povečave, zato je dejanska^ povečava zaj oiko 600.000-kratn.a. js justrez-_ nimi dodatki celo več - kot milijonkratnii! Postopki dajanja povelj in regulacij so v aparaturi-precej avtomatizirani. Zaradi nihanja električne omrežne na-: petosti ima mikroskop še vdelane stabilizatorje. Po obliki je aparatura ena sama celota, ki io sestavi ia-• tg mikroskop in komandna miza z vsemi regulacijami. V primerjavi s tujimi tovrstnimi mikroskopi je aparatura ne samo konstrukcijsko, temveč tudi oblikovno posebnost in prava mojstrovina sodobne elektronike. Zelo -zapletena pa je priprava preparatov za raziskave. Za , rezanje tkiva, nasploh materiala, so potrebni posebni noži •— ultramikrotomi"— s katerimi dobe skoraj' popolnoma prosojne koščke, »debele« komaj 400 debelin vodikovega atoma. ' Seveda še elektronski mikroskop docela razlikuje od klasičnega: Leče so elektromagnetne v brezzračnem prot štoru — vakuumu — z ozkim elektronskim , snopom, premera komaj 10 mikronov (en mikron je. približno 1/10 debeline najtanjše britvice). Pomembna novost je -med drugimi tudi vgrajen fotome-ter, ki avtomatično beleži svetlost, šbke in tudi "nastavlja ekspozicije. . Z novim elektronskim mikroskopom lahko opazujejo npr. yse .vrste bakterij in večino virusov. Glede na to, da so. virusi po velikoštfšfzelo različni, nekaterih pri največjih povečavah sploh ne vidimo, dbčim sp drugi debeli kot ' poleha. Seveda uporaba mikroskopa hi omejena samo na biološka opazovanja, tern-,več ..je tudi primerna za raziskave' v, fiziki, kemiji, metalurgiji ild. Za redno serijsko nroiz-vodnjo je morda najbolj razveseljivo, da je mikroskop' izdelan večinoma iz domačega-.materiala, celo specialna? konstrukcijska jekla so izdelek naših. kooperantov. Uvoženih delov ie le .8 odstotkov ? Glede cone je domača aoara-, tura več milijonov nižja kot inozemska, ki se giblje okras 18.000$. Do konca leta bodo pri nas izdelali še 4 kompletne aparature za domače, potrebe. Da bi zagotovilo trajno in nemoteno. uporabo aparatu-re, bo naše podjetje organiziralo tudi servisno službo in po končani jamstveni dobi tudi vzdrževalo aparature proti majhni odškodnini. Konstrukcija elektronskega mikroskopa pomeni za vsako industrijsko razvito državo pomemben dosežek na področju elektronike." Jugosla-Vija je. ena izmed redkih držav, .ki je zahvaljujoč se dr. Strojniku, samostojno razvila tako aparaturo brez uporabe kakršnihkoli licenc in se "tako na področju elektronike postavila vštric ž industrijsko najrazvitejšimi državami na svetu. Ker bo novi elektronski mikroskop. v' bo- | d oče tudi pomemben izvozni predmet,? lahko trdimo, da bo z njim domača elektronika dosegla tudi večjo afirmacijo v tujini, Elektronski mikroskon bodo letos med di-ugim demonstrirali tudi v Pragi na Meth narodnem evropskem kongresu za elektronsko mikrosko- PiJb. Mafian Krali Tehnik ob elektronskem mikroskopu Predvsem bom zastopala stališča mladih.. I ‘ Tovarišico Stanko Pretnar sem. obiskala v obratu, keramika v Vižmarjih na .njenem delovnem mestu v laboratoriju. Na vprašanje, kaj meni o delavskem samoupravljanju nasploh in o njeni izvolitvi v DS mi \e odgovorila: . »Dobro .je biti član v organu samoupravljanja tovarne, tako vsaj zveš, kaj: se dogaja v tovarni m se spoznavaš .s problematiko tovarne. Ge .nisi član, nisi na tekočem, in si spoznan, z raznimi vprašanji le površno. Kot član-DS lahko aktivno sodeluješ pri -raznih odločitvah.« • Na vprašanje, kako «i zamišlja aktivno, sodelovanje in ■kakšna stališča namerava .zastopati, je odgovorila: »Glede Stališč 'omenim: to, da' bi' predvsem . zastopala -tališča mladih,- oziroma bi aštopala njihove interese in 2Žnj:e, kajpak z' objektivno S iresojo, kaj bi bilo najbolj -arnetnoin.najbolj ugodno v ■ kviru celotnega podjetja im tovarne. V‘tem smislu bom zmeraj glasovala-pozitivno.« K 42-urnemu tedniku je povedala tole: . | »Vsekakor bi bilo treba uveljaviti 42-umi tednik, ki ga investira občina, Kranj, s čemer se nikakor ne moremo strinjati. Tako tovariši vidite, da so težave zaradi denarja nastopile brez naše krivde./ Kar zadeva program kranjskega bazena izgleda, da dogovori res ne drže vedno, saj se že postavlja celo problem proizvodnje telefonije v Kranju. S tem v zvezi izjavljam, da smo solidarni s kolektivom Elektromehanike tudi v tem vprašanju, toda na žalost, smo trenutno brez sredstev. Vlagamo pa velike' napore, da v najkrajšem času pridobimo vsaj premostitvena sredstva, ostalo sledi. Priporočim kolektivu aktivno delo pri reševanju notranjih problemov! Ing. Dolhar je ugotovil, da ni navzoč nihče iz programskega sektorja podjetja, ki bi lahko marsikaj prispeval k razpravi o programu proizvodnje v kranjskem bazenu. Sekretar ObK ZKS tov. Krč je pripomnil, da je vsa današnja razprava premalo dokumentirana, zato ho ostala kot razprava. Odgovornost za strokovne probleme je treba prenesti na strokovne službe. Odgovarjati pred kolektivom za strokovne Zadeve morajo strokovnjaki, ne pa organizacija ZK. Kar se tiče vaših problemov, ni treba iskati odgovorne zanje po občini, temveč jih raje sami dema s široko razpravo razčistite. Tudi vaši .občinski odborniki niso najbolj delavni. Program tovarne in podjetja ter realiza» cija je stvar samoupravnih' organov in delovnega kolektiva cele Iskre. Zaradi sedeža podjetja, je občina zahtevala, da ostane v Kranju, zato očitek o nezainteresiranosti občine za ta problem odpade. Iz razprave, ki je sledila, in ki, je povečini ponavljala že navedene probleme, se je izkristaliziralo mnenje, da je treba takoj' pristopiti k re? sevanju — problema notranje delitve dohodka; — v kadrovsko šibko zasedenih službah zaposliti močnejše kadre; — odgovornost za poslovanje in delovanje služb v tovarni podjetju polno prenesti oa službe; — informirati kolektiv o vseh važnih zadevah, prikazati slabosti in rešitve; — problematiki zaposlovanja strokovnih kadrov posve- titi večjo pozornost (v strokovnosti je rešitev) in s tem v zvezi vprašanju graditve stanovanj; postaviti dokončni proizvodni program; — zahtevati izpolnitev danih obljub glede materialnih sredstev; • — enotno nastopati na vseh forumih v teh vprašanjih; — ne dopuščati, da drugi krojijo našo usodo brez našega aktivnega sodelovanja; — Okrepiti delavsko samoupravljanje, vzpodbuditi člane samoupravnih organov k zavestni aktivni udeležbi ¡S?i obravnavi in reševanju najvažnejših problemov razvoja in poslovanja naše tovarne in naše skupne ISKRE . ■ I. S. nam ga že zagotavlja ustava,. Vendar pa so še ovire, ki jih/ bo treba odstraniti, oziroma, ukreniti vse/ potrebno, da se odstranijo. Predvsem bi bild/ treba znižati oziroma skrbeti; zato da odpravimo nadure,. maksimalno ? izkoristiti; ?, stro-: je, pojačati disciplino in zni-. žati izhode ipd. V Keramik; • bi/ bilo to' možno in izvedlji- ? vo, ker ni tekočega fraku-Glede peči za 'žganje, bi pa. še morali razpravljati. Mislim da‘ bo na , prvem zasedanju DS dnevni red že obravnava* vprašanje 'skrajšanega časa . in predlog, da bi v obratu Keramika prešli na posku.*. 42-urnega tednika.« Videti je bilo, da se tov. Stanka Pretnar živo zanima za probleme- obrata, kakor tudi / tovarne ' in celotnega podjetja. Poleg riove funkci- j je’ člana DS je' tov." Stanka tudi član mladinske organi- , zacije, v kateri aktivno sode- ¡ lujé, saj mi jé na mah po- ; védala, da so povezani z nil.i-dinsko organizacijo v »Avto- ; ,elektriki« Gorica, da so jih i že obiskali' in. izmenjali iz- 1 kušhje ter da pričakujejo j s zdaj njihov obisk. Poleg tega je Stanka tudi blagajničarka sindikalne podružnice. Mimo- j grede je s posebnim poudar- i kom povedala, da je na svojem delovnem mestu kot ker | mijska laboran tka, na kate- ¡ -rem je že skoraj dve leti,. , zelo zadovoljna. Na vprašanje, ali se ukvarja ; s kakšnim športom, ali pa j ima kakšnega »konjička« je j odgovorila, da rada kolesari I in plava. To zimo bo začela ' tudi smučati, kajti doslej ni S imela materialnih možnosti," j da bi si bila kupila vso opre- j mo. Tov. Stanki Pretnarjevi že,7 i limo veliko uspehov na nje- i ném delovnem mestu in j uspešno sodelovanje v dé- j lavskem svetu. SP ■ Seminar ža člane samoupravnih organov „ 23. in 24. 'Junija' je bil v direktor tov. Alojzij • Vidmar Kranju seminar Ža ‘člane sa- je seznanil prisotne v s trn j e-mbupravnih organov Udele- nem predavanju z najbolj. žili so se ga člani delavskega perečimi gospodarskimi j in pveta 'in upravnega odbora finančnimi problemi podiet-podjetja, predsedniki de] a v- ja, nadalje je tov. ing. Muha, skih svetov in upravnih od- direktor investicijskega sek-foorov tovarn in!- enot skupnih torja. govoril. 6 problemih Služb ter predsedniki šindi- investicijske -lzgfcadn-je- Iskre, kalnih: podružnic. . ; i ' tov. ing. Klavsi direktor pro- Na' seminarlu so se sluša- . gramskega sektorja pa 6 per-itelji 1 seznanili z naslednjo spektivni izgradnji Tškre do snovjo:, tov. Ankerst, šef od- -da 1970. delka ža plan in analize pri tipravi podjetja, je obravnaval | predlog gospodarskega plana podjetja :za 'leto .1964, tov. Krjžaj, -.organizator v opravi podjetja je 'obdelal organizacijo podjetja, ing. ^Vavpotič, šef oddelka za organizacijo v Mpfavi~ podjetja' je v témi ¡tclovek .-in, proizvodni a« podal- - načela, nagra- Po vsakem predavanju se je razviti živahen: -rajgovSir, med katerim sov slušatelji prosili - za' dodatna' pojasnila k obravnavani snovi, ali pa dajali v okviru obravnavane teme kritične pripombe glede na. sedanji položaj podjetja. Kljub skopo "odmerjenem Iz tovarne usmerniških naprav v Novem mestu Mladinska proizvodna konferenca v Pržanu jovanja, napredovanja, ¡in ka- času so ¡.prisotni , dobili. gro-drovanja, prof.; Bertoncelj, bo sj-iko o stanju v nodietiu. "Hj'■'C'"*« kar jim bo pomagalo, da še direktor Zavoda za izobraževanje strokovnih kadrov, je »Gr- To varni ški. »Avtomatika« organiziral ob zaključku mla- in sé'kretar ZK,tovarne, pred v okvirnem predavanju ganizacija lastnega dela« pre- novih cteval o vodenju in priprav-] nov. Ijanju sestankov, finančni bodo že. tako j v zácetku -lahko aktivno -vključili v delo. samoupravnih orea- dinškega tekmo v’án ja ’ že-. tfa-. dicicnalno :proizVodno • 'konferenco. Vabilu na proizvodno konferenco so .se med .drugimi komite ZMS odzvali--tudi direktor tovarne, enote- niso dosegle piana, v Pcžanu je predsednika DS in sindikata Glavni vzrok je v'tem, da stalno primanjkuje^mateijala. sednik . Občinskega j. komiteja Največ težav je v montaži' ÂG Na vseh koncih in krajih je slišati dovolj glasov,: ki Zahtevajo strogo; štednjo na vseh nivojih in na vsakem delovnem mestu, ker le tako bomo lahko ^nižali štroške;.; zvečali dohodek in posredno tudi na koncu zvišali r,osebne dohodke in .osebni standard našim ljudem. Imamo .dve vrsti ljudi, ki se med seboj ¡ne razlikujejo morda po tem, da ne bi stremeli za višjimi dsebnimi; dohodki, -ampak po načinu kako priti do njih: z zniževanjem' stroškov poslovanja, dvigom produktivnbsi, boljšim izkoriščanjem' delovnega časa, kar bi. prineslo korist podjetju in po daljši in zamotanejši proče- nadure. V začetku manj, nato pa vedno več in več. V začetku je »šef« še. spraševal zakaj nadure, nato- so še pa vsi lepo navadili nanje in. Janez. j,e.zaradi »pridno-, šti in vestnosti do dela in. ptišja« pridobil tudi na. ugledu in seveda — urni postavki ..; (začaran krog). Menda tako stanje traja že več kol lelo dnj (pri enem več, pri drugem manj), postal je že abonent- ña .nadure — .pravi »nadurež«, ki zaradi svoje neefektnostj v rednem delovnem času »dela« y nadurah, pri tem pa krade še(ji čaš, podjetju in nflm denar, skrbi, izkljucao za svoje dobro — in v glavnem: nam dela škodo. ABONENTI ZA NADURE duri tudi vsakemu posamezniku, ali pa ‘priti do višjih dohodkov po krajšem, efektnem postopku. In o teh zadnjih gre beseda. Janez (naj mi ne zamerijo Janeži, neko )me sem si pač moral izmisliti) ima stanovanje, ki ga je treba opremiti; dru-, Žida, ■ avto in banka pa tudi zahtevajo svoje. Denarja je vedno premalo pri hiši, kajti z zvišanjem standarda so še Bolj porastle potrebe, in daleč naprej hite tudi želje, ki jih je na vsak način, treba izpolniti! Janez tudi nima slabe »plače«, pri tem pa pomaga tudi žena s svojimi dohodki ‘— vendar banka pobere prečeč j, garaža tudi (najemnina zanjo je nesramno visoka!) in nedeljski izleti prav gotovo niso zastonj. ,. »Dragi Janez, tako ne gre več naprej,« je. rekla nežna ženka, »treba bo poiskati izhod. Na prejšnjem delovnem mestu se ti ni splačalo delati nadur, ker si imel nizko urno postavko, sedaj-pa — bi lahko- poskusil___' Zdaj bi se splačalo in tudi poznalo...« In res: Janez je imel naenkrat precej več dela, kj ga ni več zmogel v rednem delovnem času (toliko pa spet ne, da- bi nastavili še enega!). Zato so začele peti' An ni to že blizu kriminala? Kaj pa’’ šef, ki mu redno podpisuje listke za nadurno delo? — če bi bolje poznal delo svojih podrejenih, za kar -je tudi dobro plačan, do takih pojavov ne bi moglo priti. 1— Ali-ni tudi tak šef‘sokrivec? Kako naj si sicer tolmačim željo vseh: delovnih ljudi za uvedbo skrajšanega delovnega časa ¡n porastom nadur, posebno na administrativnih delovnih mestih, kjer* menimo, da imamo- največ, rezerv? Pri tem so seveda izvzeti vsi, ki so zaradi raznoraznih razlogov prisiljeni delati- v nadurnem času, in naj mi oprogte., (Poklicni nadureži so tudi »prisiljeni« delati nadure — pa naj mi Še oni oprostei) PRIl-IS: Kar slišim zlobne pripombe: Fant ni ne šef in tudi nima možnosti »delati nadur«, pa piše v »cajtenge«' — Vsak se. pač po svoje muči... kajti: Slep je, kdor se s krit’ko ukvarja, ! prizadeti brž zobe pokaže! ’ Naj si s tinto prste maže, hvali naj —. .i-mel bo mir in d’narja. (Prosto po Prešernu zapisal S. K.) ZMS Šiška iri predstavnik /koordinacijskega komiteja ZMS podjetja. O izvrševanju plana je govoril predstavnik uprave-tov. Florjane. Tovarna bo po družbenem planu morala za letp 1964 izdelati za. 7 ' milijard din,; izdelkov. . Izvršitev plana «ža. .5 mesecev je bila presežena tako? da bo po predvidevanjih letni plan, dosežehV Kljub ugodni sliki "v prvem aparatov,’ker- še -vedno.ni rešeno vprašanje prodaje teh artiklov. Po uvodnih informacijah o izpolnjevanju plana je o problematiki tovarne Spregovoril direktor j tovarne tov. Julij Novljan. Iz njegove razprave povzemamo nekaj najvažnejših misli:- , »Zaključna račun tovarne v Pržanu je' bil. v letu 1963 ne-.: gativen.' Eden izmed. Vzrokov V Makedoniji še 22 naših central četrtletju pa vse proizvodne za tako stanje jé v tem, ker ■ . ' _ : ' cene radioápara'lom in . gra- mofonom na domačem tržišču stalno padajo. Razen elektronske industrije iz Niša in Iskre, SO vsi Ostali proizvajalci radijskih; sprejemnikov to proizvodnjo opustili,'ker se jim ne. izplača. Letos, bo položaj še slabši. Radijski Pretekle dni so sé usnešno sprejemniki so še v letošnjem končali" razgovori: med pred- letu • še pocenili, tako, da jih. stavniki podjetja ža,PTT pro- prodajamo pod lastno ceno.; met v-Skopju in ¡predstavni- Če bi bila .naša tovarna saki ISKRE. Prišlo je de škle- mostojna.in ne v. okyiru«polnitve ža naše' podjetje' želo Jctja, ne bi mogla več poslo-pomembne pogodbe." vati, ker ne bi imeli od kod ISKRA bo temu podjetju kriti izgube. Delavski svet to-dobavila in montirala raion- varne Je Pred kratkim sklenil, sko avtomatsko, telefonsko- naJ se nerentabilna proizvod-centralo ‘ Crossbar ISKRA. nia ukine> vendar uprava 585 B 4, katera, bo imela kar P°djetja še ni dala svojega 16.000 priključkov. To naroči- mnenja o tem; Da smo se lo je doslej največje, .kar jih zr*aš]i v tako težkem položaju je prevzela naša .telefonija. nis° kilve samo nizke cene Razen te rajonske ATC, pa J135™? Jelkom m močna bo ISKRA v prihodnje doba- konkurenca, še vedno imamo "vila PTT podjetju v Skopju v tovarni neizkoriščene re-še 8 ATC tipa' Crossbar ze™e- ,Ce b¡ .tec--l°°% lzlF0”' Iskra 58 C 20 11 central tipa 36 PolozaJ PrecPJ ISKRA 58- G in dve telefonski centrali ISKRA- .58. Iz- tega naročila vidimo, da čakajo našo telefonijo zelo obsežne naloge, katerim bomo morali posvetiti vso. pozornost tako glede kvalitete, kakor tudi rokov, do katerih morajo centrale začeti redno obratovati. Pomembno za nag ca ie tudi naročilo za ATC ,60/600, ki. jo bo morala ISKRA montirati v novi zgradbi Zveznega izvršnega sveta že do letni-njega 15. septembra. - n - boljšal. Naše strojne, zmogljivosti‘nišo niti v prvi izmeni docela izkoriščene, kaj lšele v drugi in tretji Izmetu Ker. imamo slabo organizirano službo vzdrževanja strojev, pokvarjeni stroji' predolgo stojijo nepopravljeni. Zgodi se, da delavci v nabavni službi . prepozno naročajo material, ali pa ga celo pozabijo. Zaradi tega so bili'posamezniki že disciplinsko kaznova*. ni,'toda zelo težko je v takih primerih iskati krivca, (Dalje na 6. strani) S DOPUSTNIKI! Uprava počitniške skupnosti »Iskra«, ima proste še naslednje kapacitete: Kraj Od Do Ležišča ZADAR 11. 7. 21. 7. 20 21. 7. 31. 7. 30 31. 7. 10. 8. 35 20.8. 30. 8. 35 CAMP MIR 7. 7. 17. 7. 30 27. 7. 6. 8. 30 18. 8. 26. 8. 15 26. 8. 5. 9. 40 5. 9. 15. 9. 40 MAKARSKA 7. 7. 17. 7. 10 26. 8. 5. 9. 15 5. 9. 15. 9. 30 POREČ 26. 8 5. 9. 5. 9. 15. 9. TRENTA — Prostih je še nekaj ležišč v vseh izmenah. BLED — Zasedeno- je samo v avgustu. Ostalo je še prosto. Rezervacije za vse domove sprejema Uprava počitniške skupnosti »Iskra« Kranj, Kidričva 40 — telefon 39-93. Naši racionalizatorji V montaži rotacijskih strojev kranjske tovarne je v redni proizvodnji električni vrtalni stroj EVS-10, kateri je imel do lanskega leta nekatere sestavne dele uvožene od firme »Perles« iz Švice. Ker pa so konec leta 1962 nastale težave, je nastal problem, kako še naprej montirati EVS-10. Da bi se izognili težavam pri uvozu, je tov. Vili Krivec predlagal, naj se konstrukcija vrtalnega stroja ustrezno spremeni. Izdelal 'je. prototip električnega vrtalnega stroja z vgrajenim domačim kolebnim stikalom in domačim ohišjem krtačke. Poskusna proizvodnja je nato izvedla poskusno delovanje in odklonila še nekatere pomanjkljivosti. Vrtalni stroj v taki izvedbi je osvojil tudi konstrukcijski oddelek in k temu ustrezno izdelal tudi dokumentacijo. S to koristno zamislijo je tov. Krivec prihranil letno 10,204.700 din, zato rfiu po J novem pravilniku pripada 198.000 din premije, ki jo je UO kranjske tovarne že odobril. Mladinska proizvodna konferenca v Pržanu (Nadaljevanje š 5. str.) ker se izgovarjajo drug na drugega. Mi velikokrat hitro ugotovimo prestopnike pri delavcih v proizvodnji, toda med vodstvenim kadrom ga ne najdemo. Po sistematizaciji delovnih mest je ugotovljeno, da imamo pri nas za tako letno proizvodnjo 150 delavcev preveč zaposlenih. Delavski svet je že imenoval komisijo, ki bo pripravila predloge za odpustitev odvečnega števila delavcev, Vendar bi ta ukrep izvršili v skrajnem primeru, saj so možnosti za povečanje proizvodnje in njeno vskla-ditev z zaposlenimi. Se vedno je ostalo nerešeno Znižane cene in krajši dobami roki Vsa leta, odkar ISKRA proizvaja kinoprojektorje za normalni film, je po njih tako doma, kot tudi v inozemstvu precejšnje zanimanje hi bi bilo marsikdaj zelo ugodno, Č£ M jih lahko izdelali še veliko več, kot jih izdelamo. Interesente za naša kinoprojektorja KN-3 z ogljenimi elektrodam: in KN-3X s Xe-npa žarnico pa je v zadnjem času razen odlične kakovosti razveselilo še dvoje in sicer & je prvemu tipu kinoprojektorja cena znižala na 1 milijon 300.000 dinarjev, t. j. za 11,5 %, drugemu pa na 1 mili j od. 500.000 ali za 14 %, prav tako pa se je dosedanji dobavni rok, ki je navadno frajal od 8 do 10 mesecev za projektor zdaj skrajšal na 4 do 5 mesecev, kar bo prav go-fSjjpo pozitivno vplivalo na nadaljno prodU0b tega našega priznanega proizvoda bodisi v državi ali inozemstvu. -1- vprašanje prodaje igralnih avtomatov, ki jih je v skladišču precej, na domačem tržišču pa- jih ne moremo prodati, ker so predragi. Zelo kritično je tudi stanje našega izvoza. Gramofone bi na svetovno tržišče lahko plasirali, vendar je naša lastna cena višja od tiste, po kateri bd jih lahko prodajali. Razumljivo torej, da pod takimi pogoji ne moremo izvažati. Tako stanje ne sme trajati v nedogled, zato bo ena izmed osnovnih nalog, da za -našo tovarno oimprej dobimo nov proizvodni program, ki bo delavcem omogočil ustrezen zaslužek, podjetju pa rentabilno poslovanje.« Tov. direktor je na zaključku poudaril, da lahko mladinci s tekmovanjem za dvig produktivnosti v veliki meri prispevajo, da se sedanje stanje izboljša. Posebno pozornost morajo mladinci v tekmovanju posvetiti racionali-zatorstvu, ker prav skozi tehnološke izboljšave in boljšo organizacijo dela lahko lastne stroške dokaj znižamo. Videti je bilo, da so besede tov. direktorja napravile na mladince močan vtis, saj so mu postavili še vrsto vprašanj, na katera so dobili izčrpne odgovore. Ob zaključku proizvodne konference je bala razglasitev rezultatov mladinskega tekmovanja za dvig produktivnosti in podelitev nagrad. Predsednik tekmovalne komisije tov. Viki Končina je uvodoma dejal, da je tekmovanje zelo lepo uspelo, saj je ta tovarna dosegla v okviru podjetja četrto mesto, mladinec Redžep Cori pa je' bil najboljši mladinec v podjetju. Tov Končina se je na kraju zahvalil upravi tovarne, samoupravnim organoiri in sindikatu za vso pomoč, ki so jo nudili v času tekmovanja. Nagrade so dobili naslednji tekmovalci po učinku: Redžep Cori — Pržan, I. nagrado KK ZMS podjetja Iskra; Rudi Hlod — Sežana, I. nagrado tovarne — radioapa-rat »Vesna de luxe«; Rozi Klemenčič — Višnja gora, II. nagrado — tranzistorski aparat; Vezir Begaj — Pržan, III. nagrado — gramofon »Weekend«; Pepca Zupančič — Mokronog, IV nagrado — gramofon »Weekend«. Mladinci, ki so tekmovali po času: Franci Jarc — Pržan I. nagrada — gramofon »Weekend«; Jože .Trampuš — Sežana, II. nagrada — gramom fon »Weekend«. Poleg teh nagrad so mladinci, ki so v tekmovanju dosegli eno izmed desetih mest dobili še bogate knjižne nagrade. Vsem nagrajencem čestitamo z željo, da bi v jeseni, ko se bo tekmovanje nadaljevalo, dosegli še boljše rezultate. —F. D,— Mladinec tov. Polde Gart-nar iz orodjarne v Železnikih je prijavil komisiji za tehnične izboljšave tovarne naslednjo tehnično izboljšavo: pri rezilnem orodju za sta-torske in rotorske liste je v tlačno ploščo vgradil jekleno vodilno ploščico. S tem je dosegel, da noži ne nasedajo na rezilno ploščo in odpravil lomljenje nožev. Življenjska doba orodja se je s tem precej povečala, pa tudi kvaliteta statorskih" in ro-torskih listoV se je občutno izboljšala. Komisija je predlagala UO tovarne, da tov. - Gartnarju^ za to izboljšavo dodeli enkratno nagrado 10.000 din, kot priznanje za to tehnično izboljšavo, ker višine prihranka ni mogoče izračunati. UO je predlog spremenil v toliko, da je odobril nagrado v višini 20.000 dinarjev, ker je bilo to prvo orodje, ki je zdržalo 1,200.000 odrezov. Pisma bralcev POZDRAV VOJAKA Tov. urednik! ■ Lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa »Iskra« v Kragujevac, kjer služim kadrovski rok, saj mi je to glasilo edina vez s podjetjem in tovarno v Železnikih, kjer sem bil dobra štiri leta zaposlen. Sele- tu prav vidim kaj pomeni »Iskra«. Pred kratkim sem bil prijetno presenečen. V beograjski »Borbi« sem videl motorček tovarne. v Železnikih, tovarniško poslopje, člane kolektiva, ki sem jih skoraj vse poznal. Povem vam, da sem bil zelo vesel in srečen; kot že dolgo ne. Lep pozdrav vsem; posebno pa orodjarjem v Železnikih, ki jim želim še mnogo uspehov. Upam, da se me še kdaj spomnijo. Ciril Debeljak, V. P. 5733/3 -Kragujevac Tovariš Cveto Krstič, zaposlen v zakovalnici produkcl-i je, je prijavil koristen pred»1 log, s čimer. je bila odpravljena delovna operacija piljenja po zakovanju, pri,, osnovni plošči ATA številč-! nik. r Po planu tehnološkega postopka je bila že pred leti predvidena operacija, ki zahteva narastek po zakovanju. Ta narastek pa funkcijsko ni vplival na samo delovanje' mehanizma, temveč se je odstranjeval bolj zaradi estetike. Predlog tov. Krstiča, da se ta operacija odpravi, je bil osvojen tudi od strani tehnologa. S tem se je normativ časa znižal za 2,00 uri pri 100 kosih. Prihranek: 414.000 din, premija, M jo je prejel tor/' Cveto Krstič, pa znaša 28.0M dinarjev. * V SREČANJE PREDSTAVNIKOV MLADINE V NOVI GORICI Prejšnjo nedeljo so se V Tovarni' avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici srečali predstavniki mladine te tovarne in Tovarne elementov za elektroniko iz Ljubljane., Najprej so si . mladinci iz Ljubljane ogledali tovarno; na kar je sledil skupni razgovor o delu mladine v kolektivu. Ugotovljeno je bilo, da je v obeh tovarnah precej mladih, zato bi se morala mladina še bolj zanimati za proizvodnjo, kooperacijo, izvajanje planskih obveznosti, dajanje predlogov itd. To je bilo načelo v tekmovanju za dvig produktivnosti mladine, ki je dalo v Novi Go-' rici slabše rezultate; v Ljubljani pa precej boljše. Ob izmenjavi medsebojnih izkušenj na tem področju so se mladinci strinjali s tem, da se v jeseni spet preide na tekmovanje, ki naj zajema še druga področja. Na koncu so mladinci obeh kolektivov sklenili, da je bil to začetek medsebojnih stikov, ki naj se v bodoče med obema kolektivoma »ISKRE«-še poglobijo. ' Beseda mladih: Kaj vém o NOB? Sem otrok, rojen v vojni. Ni se težko spomniti kakega dogodka iz teh časov. Jaz na primer ne bom nikoli pozabila eksplozije raket na ljubljanski železniški postaji. Podrobneje sem se seznanila z NOB po pripovedovanju matere in očeta, pa tudi v šoli smo se o tem pogovarjali. Najbolj sem se pa seznanila z boji in težavami partizanov, ko sem kot tabornica odhajala na mnoge pohode. Obiskala sem taborišče znanega Pohorskega bataljona, kjer smo se spominjali junaških borcev; več pa sem bra- la v knjigi Pohorski bataljon, kjer je zbrano gradivo o borcih, njihovem delu, kjer je opisana ljubezen do slovenske zemlje in izdaja .... Prav tako sem se seznanila s pohodom 14. divizije. Kot tabornica sem šla po poti te partizanske enote, spoznala sem, kako huda je morala biti ta pot, okoličani, prebij, valbi vasi na tei poti pa so nam pripovedovali o borcih, diviziji. Toda samo po pripovedovanju si je težko ustvariti jasno podobo o vsej borbi. Večkrat nam zato pomagajo knjige, po katerih rada'sežem, čeprav se nerada spominjam težkih dni. Rada preberem tudi pesem. Še boli pa nam vse to dobro prikažejo filmi. Resnično me je film, kot na primer Kozara, pretresel, ob njem sem spozna» la strahotne težave in trplie»; nje naših očetov, bratov in sester. Pripovedovanje sicer mnogo pomeni, vendar živa slika ali pa fotografija pomeni več. Metka, študentka. 23 lfet po B/1964/2 In kaj sedaj? V življenju in delovanju mladinske organizacije ISKRA smo v zadnjem času zabeležili dva pomembna dogodka: zaključek velikega osemmesečnega tekmovanja mladine za dvig produktivnosti ter volitve v organe delavskega samoupravljanja, pri katerih je mladina prvič zavestno posegla na področje vodenja podjetja. Eno kot drugo je znak prebujanja novih sil, ki dosedaj niso mogle ali niso znale uve- ljaviti svojih mladostnih ambicj niso zavedale svoje moči. V in, ki se skratka In kaj sedaj? — V tem tiči jedro problema; kako uvel j a-' viti dosežene uspehe in smotrno povesti armado štirih tisočev mladih proizvajalcev v nove akcije in že Uspešnejše delovne zmage. P Kar zadeva udeležbo mladih pri upravljanju podjetja; pri reševanju tovarniške problematike — velja počakati, . kaj bodo prinesli dogodki, kaj boprinesel jutrišnji dan. Važno je imenovati se mla- gandni aparat, ki se ga prav mezniki, končni zmagovalci, temveč vsi, ki so šli v plemenito akcijo za dvig standarda in blagostanja nas vseh. Take in podobne razprave pridejo na dan po obiskih predstavnikov vodstva mladinske organizacije po posameznih tovarnah. Kajti naslednje tekmovanje je blizu. Še preden se bomo dodobra »odpočili« od letnega odmora, bo na1 vrsti novo tekmovanje, ki ga bo treba temeljito pripraviti, upoštevaje .pri tem gotovo izplača angažirati za vse dosedanje izkušnje in akcije (kjer gre za milijone) nove konstruktivne predloge, že v samem začetku in ne Zato namerava koordinacij-povabiti ga samo — ha likof. ski komite mladinskih orga-' Druga pomanjkljivost (po- •nizacijslskre obiskati čim več drobnejše analize jih bodo tovarniških kolektivov, izve- morda odkrile še več) je načelne prirode in je prav gotovo posledica pomanj kij Ivih izkušenj v tekmovanj ih, kj er gre za hudo otipljive reči, namreč za dvig produktivnosti. V takih rečeh pa je treba biti primerno realen in prepričljiv: tekmovanje za točke in podobna neotipljiva prizna- deti njhova mnenja o vlogi mladih v organih delavskega samoupravljanja, o preteklem in bodočem tekmovanju in o vsem tistem, kar naj da mladimi vlogo in pomen, ki ji pripdda po njeni: Številčnosti in kvalifikacijskem sestavu v podjetju. Ljubo BLED vas | vabi Članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra« na Bledu odprt vsak dan. od 7. do 21. ure, po dogovoru pa tudi dlje. Dom ima odlično kuhinjo in dobre pijače po zmernih cenah ter razpolaga s 30 ležišči. Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu. Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (tel. 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje informacije Uprava počitniške' skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — tel. 39-93. dinec v polnem pomenu .te nja — bodimo odkriti — ni- besede in opravičiti zaupanje 'tistih, ki so tokrat stavili na ipladost. in njej svojstveno ¡odločnost, odkritost in neod-jenljivi pogum. Glede tekmovanja pa so — potem ko so utihnile zmago- slavne „fanfare — različna. Eno “je nedvomno: namreč to, da je pomenilo, ¡Še riič drugega, mobilizacijo mladih proizvajalcev v vsem podjetju ih jim dalo možnost, ia z dejanji uveljavijo svoje pravice in Svojo vlogo v podjetju. P Pojavljajo pa se na,račun tekmovanja tudi resne in ' ipravičene kritike. Predvsem 'fre za slabo in prepočasno obveščanje o poteku tekmovanja. Ta pomanjkljivost je resna, saj jemlje tekmovanju tisto draž. ki je ne morejo nadomestiti nikakršne nagrade ih priznanja potem; ko je tekma že pri kraju. Vsakemu pravemu mladincu je lastna borbenost in merjenje lastnih moči s sebi enakimi to, boljšimi: kaj mi potemtakem pomaga, če do konca tekmovanja ne vem, kje in kako' se splača »pritisniti«, s koga je treba-dohiteti in pre-jiiteti! In končno — podjetje ima na Voljo močan propa- Dopisujte v tednik »Iskra« I S K R A — glasilo delovne ia kolektiva Iskra industrije ta elektromehaniko teleke flunikacije elektroniko ic ivtomatiko — Urejuje uredni-Iki odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni »rednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski ti$k« Kranj so več posebno privlačna. Smo pač tovarniški ljudje,, ki merimo vse skozi očala ekonomike , in neke vrste »plačane realizacije«. Da Se prav razumemo: vsakomur je razumljiveje in bližje, če ve, da je s svojim prizadevanjem . ... prislužil podjetju sto dinar- misljmija jgv pa „.sto točk. Zalo. je Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov splošno .mnenje; da; naj; - se odvija' naslednje'tekmovanje v »trdni valuti«, „to je ;,v znaku dinarja. To bo verjetno zožilo cilje tekmovanja na nekaj odločilnih sektorjev, povzročilo bo nujno decentralizacijo tekmovanja • po posameznih -ekonomskih enotah (tovarnah) 'in prizadejalo tekmovalnim -komisijam 'nekaj več. glavobola. Zato;pa bo tekmovanje zares tekmovanje. Nikjer ni rečeno, da upravni organi po tovarnah ne bodo šli v konkretne pogodbe z organizatorji tekmovanja in da jim ne bodo priznali' določen delež pri dokazano ustvarjenem nadpovprečnem produktu; Tako ne bodo nagrajeni Samo posa- Sklepi 2. seje UO Elektromehanike (22. 6. in 25. 6.) @ Glede na postopno ukinitev režijskih delovnih mest, ki nišo nujno potrebna, zadolžuje UO kadrovsko službo, da preskrbi primerna delovna mesta delavcem, katerih delovna mesta bi bila predstavnika v komisijo poklicne šole pa tov. Franca Orla. © Upravni odbor je obravnaval problematiko izvoza in v zvezi s -tem sprejel sklep, ukinjena, da naj tovarna v dogovoru z L „ , , „ ... ZTO pdstavi dobavne roke za , ® Prednik komisije za posamezne artikle. Za izved- ^ra,JSa.nJd,el preplavijo stoletne gozdo-ISKRA! Tista ISKRA, ki nu- ve zelene kosemce Mirne di vsaj enemu' delu Bele Kra- ,v , ,, , jine kos boljšega kruha, kot Ples, valček, polka ,n bosa skromno, zelo skromno povra- nowa! In sonce nad Mirno go-čilo za vse, kar je to hrabro r° \n tw"1 «* zPet popevke ljudstvo žrtvovalo v času na- Dajte, da ustavimo sonce, kaj-rodnoosvobodilnega bojar g prekmalu bo. ura sest, pre-._____________ § __ kmalu bo treba domov iz le- Zastave, svečano okrašene Pe> PrelePe Bele Krajine...! tribune in plesišča — sonce. — *• — nad Mirno goro, tisoč blešče- Živahno pozdravljanje in čih sonc v očeh mladih> mahanje rok odhajajočih go-Iskrašev... Mogočni tokovi stov velja mladinki Černičevi, glasbe se prelivajo nad polja- direktorju Koširju in kolektivno, v mladih srcih pa preki- vu semiške tovarne — vsem, pevajo vulkani ponosa in mla- ki s0 vložili izredne napore v dostnega razpoloženja. ^ . pripravo proslave. »Tovarišice in tovariši, ve- y slovo so iskrili spomini: lik je naš ponos, opravili smo Ej, ukini smo bili nekdaj tu-veliko delo... Toda, kje 1ste di mi, tedaj v brigadah;, to so tovariši mladinci, ki se niste hm mitingi,' sredi pohodov in. udeležili ‘ našega tekmovanja hojev! — Tako, da veste, poln ne našega slavja?« vprašu- hvaljeni ste vsi, od vas mlaje govornik. »Kje ste vi, ki vas dine, do tesarjev, ki so postavam moglo ogreti navdušenje ijali te tribune cele noči...« pravih mladincev, vi, ki sir - 5 . dopustili, da je šla mogočna . >4. ,udarna sila štiriiT tisočeV iskr-ških mladincev, delavcev, in-zinirjev in tehnikov v tekmo- > vanje z okrnjeno močjo? ... Naslednje tekmovanje bo še '■ širše, ostrejše in lepše. Šli. borno v boj za vsakega mladinca, Č kajti tekmovanje naj postane ¿paš stil dela . i.« •.£_ Tope pravica, manifest mla-dih proizvajalcev, ki so si če- ... ’ dalje bolj v svesti svojih moči — pa Uidi dolžnosti. Pre-r bujena mladine ISKRE se za- ; veda, da- ni - pravic brez dol- j , ¿žnosfi' in ne uspehov brez zavesti in dobre organizacije. Pred tribuno se vrstijo na- ■■ grajenci: predstavniki tovarniška mladinskih organizacij, ' HHH nato posamezniki. Zmagovalci Domača mladina je gostom Konferenca -OO ZKS tovarne elektromotorjev Železniki je potekala ob navzočnosti 66 odstotkov vseh članov. Poročilo o delu OO je. podal sekretar tbv. Jože Fajfar, ki je poudaril vodilno vlogo članov ZK v graditvi socializma in v organih samoupravljanja. Zahteval je nenehno delovanje komunistov za doseganje večjih proizvodnih uspehov, za demokratično samoupravljanje in za nenehni dvig življenjskega standarda vseh zaposlenih. Pohvalil je dosedanje delo organizacije, ki je že delovala v smislu zgornjih zahtev iti bila aktivna tako v samoupravnih organih, idejno politični vzgoji, obravnavi perspektivnega razvoja tovarne, statuta podjetja, kot • skrbi za standard in pri pripravah na volitve v organe samoupravljanja. <5sc Mladini in delu z mladino je posvetil precej pozornosti, ki se mora aktivno vključiti v delo samoupravnih organov ter v celotni sistem samoupravljanja, s čimer bo postoptio postajala tudi soodgovorna za naše skupno delo. V nadaljevanju svojega poročila je sekretar OO ZK kri- tiziral operativno planiranje, odnosno način, kako se planira ter se pri Tem skliceval na 61. člen statuta podjetja, ki i>a_se ga prodajna organizacija ne drži. Večkrat morajo izdelovati nerentabilne serije, kar povzroča težave ta negodovanje ter prej škodo kot .korist. . Navedel je tudi nekaj značilnih. podatkov za delovni kolektiv v Železnikih: :— proizvodnja se je v letu 1963 (nasproti 1962) dvignila za 8 odstotkov; „ — dohodek se je dvignil za 20 odstotkov; — čisti: dohodek za 7 odstotkov; — letos se bo obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1963 povečal za 36,5 odstotka, obseg ^proizvodnje na enega zaposlenega pa za 20 odstot-_kov; — povprečni netto OD v letu 1963 so bili 29.731,—; — povprečni netto OD v letu 1-964 bodo 36.825,-—; — netto produkt na enega zaposlenega se bo povečal letos za 37 odstotkov.^ _ Vsi navedeni podatki izkazujejo nenehni napredek tovarne in pravilno orientacijo in izbiro proizvodnega programa. zaplesala tradicionalno belokranjsko kolo »Z novimi investicijami«, je dejal tov. sekretar; »pa bomo še povečali proizvodnjo 'elektromotorjev, ki bo že letos 3 krait večja kdt la-’ ni, znižali LC, povečali našo konkurenčnost na inozemskih tržiščih ter obenens dvignili OD našim proizvajalcem. V ta namen smo že letos vložili dosti truda tako v organizacijo proizvodnega procesa kot tudi v delitev OD po načelu, da nai bo dohodek vsakega delavca zrcalo uspeha njegovega osebnega dela, njegove delovne enote ta tovarne. Sprejeti so bili pravilnik o stimulaciji, o osebni oceni ta splošni pravilnik o delitvi OD.« Na koncu svojega referatat je tov. Fajfar predlagal pomladitev organizacije z vključitvijo novih mladih delovnih ljudi, da bodo vsi skupaj laže reševali predstoieče naloge. Referatu je sledila razprava, ki. je načela vprašanje medsebojnih odnosov in tovarištva, kot tudi delo ta aktivnost članov ZK. Tudi delo z mladino zahteva večjo aktivnost in družbeno odgovornost. V razpravi sta sodelovala tudi tov. Mirko Polajnar, organizacijski sekretar ObK, ZK Škofja Loka in direktor tovarne tov, Franc šifrer. Tovariš Polajnar je govoril o potrebi večjega politično-ijiejnega izobraževanja čla-1 nov. ZK ter o skrbi za nove člane, kot tildi o skrbi za! ) • delovnega 1 človeka. Tovariš šifrer pa je- razpravljal o "raznih prehodnih organizacijah, ki jih rešuje, sprejeti Statut podjetja (ki pa ga ne-, kateri le še ne poznajo v celoti). Kritiziral je nenehno-spreminjanje planov prodaje, lin od tega odvisno plan, proizvodnje) s strani PSO ta1 postavil kot-nujno uveljaviti načela preudarnega planira-