Stev. 42.
' - »SBa5S"P5*
Trst, v torek 11. februarja 1913
Tečaj XXXVIII.


IZHAJA VSAK DAN
«b nedeljah in praznikih cb 5., ato ponedeljkih eb 9. zjutraj, amtfne fitev. se prodaj aio po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik >akarnah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Sfc. Petru, rtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ai, Dornbergu itd. Za»tarele iter. po 5 nvč. (10 stot.) 1LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. am. vtnica, zahvale, poslanice, oprlasl denarnih zavodov p« - si. mm. Za oglase v tekstu lista do a vrs* 20 K, rsita .'altna vrsta K 2. Mali	po * stot. beseda, naj-
jx\ pa 40 stot. Oglaso sprejemu Insaratm oddelek uprav« uno^ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Pišljivo In tcŽl]»vo *» Trstu,
INOST
Glasilo poUtUfcnsga drufttv* „Kdinost" za Primorsko.
r AROĆN1NA ZNAŠA
b c-lo lato 24 pol lata 12 K, 3 me>ee« ročba brvs dopoalane naročnina, se uprava na o«u* r»falu ba	liteaj« jmiVOSTT	• *•
Ml* Wt« Km f-aa, t. p »i l*te Krn I tO Yal dopL* naj m poAiljajo na aradnidtva Baljl. N mtruM: <
vas* piana aa aa eprajemajt ta rakapial aa aa vraftajr Jlaročnfea. ogimo in reklamacije ja poMljati na nprmvo
UBCĐNIŠTVO: attea OSat^a Si I« tri 2f (BaraM š~ \. Isda$a*etf ta odgovorni urednik ftTEVAH OflDIULU « kocjnratf Maka .Edinort". - Natianila Tukama .JfiAi..-^ zadruga s omajaaist poroštvom v Tntaa. aii**
Giorgio Gmlatti §t«v. 20 iraallnlCnl raian itev. S41-652. TELFTOfl & f> r
aviivi«
finiik
BRZOJAVNE VESTI, j
Boj za Skader. Veliki srbsko-črnogorski, vspehi.
CETINJE 10. (Kor.) Uradno se poroča: Tridnevna krvava bitka za važno pozicijo Bardonjol pred Skadrom, le. zahtevala ve-D re žrtve na obeh straneh. Črnogorci Imajo t;kolu 2500 mrtvih in ranjenih. Turki so pustili na bo|išču 4000 mož. Pred Tarabo-žem In pred Brdico divja že tri dni strašen boj. Kljub temu, da se morajo Srbi In Cr-rogorcl bojevati proti utrdbam, ki so obdane z železnimi žicami, prodirajo vendar polagoma z vspehom naprej. Več turških okopov Je že padlo v roke zaveznikov. Izgube so na obeh straneh zelo velike, vendar jih še ni mogoče konstatirati, ker se boji še vedno nadaljujejo.
Boji za galipolski polotok.
SOFIJA 10. (Kor.) Uradno se poroča: V soboto so Turki zopet poskusili na gali-polskem polotoku z ofenzivo. Po krvavem boju in silnem bajonetnem naskoku so Bol-j gsri sovražnika premagali in ga zapodili vi Buiair. Bojišče Je bilo polno mrtvecev, pušk,' topov in drugih predmetov. Med padlimi Je 20 turških oficirjev. Učinki bolgarske artile-rije in bajocetnega nasledka pehote so bili strašni. Turki so imeli naravnost velikanske izgube. Na bolgarski strani Je bilo 412 vojakov in 5 oficirjev ranjenih, 2 oficirja sia obležala na bojišču. Število padlih vojakov še ni znano, vendar pa ne bo veliko.
Rodosto — conditio sine qua non.
SOFIJA 10. (Izv.) Merodajni bolgarski politični krogi zatrjujejo, da bo Bolgarska pri mirovnih pogajanjih zahtevala sedaj tudi posest Rodosta in smatrala Rodosto kot conditio sine qua non.
Bolgarski aeroplani nad Carigradom.
CARIGRAD 10. (Izv.) Nad mestom so se včeraj in danes pojavili bolgarski aeroplani, iz katerih so padale razne proklamacije. Prebivalstva se je polastila velika panika.
Obnovitev mirovnih pogajanj.
LIPSKO 10. (Izv.) Dopisnik „Leipziger Neueste Nachrichten" poroča iz carigrajskih uradnih krogov, da se bodo mirovna pogajanja v Londonu vsak čas obnovila in da je Hakki paša radi tega že odpotoval v London.
Rusija proti bolgarsko - turškim pogajanjem.
DUNAJ 10 (Izv.) „Zeit" poroča, da so se začetkom premirja vršila med Bolgarsko i i Turčijo separatna pogajanja, ki so vspela že tako daleč, da je bilo treba samo še podpisov na pogodbo. V tem momentu pa je Rusija iz strahu, da ne bi Izgubila svo-? ga upliva na balkanske države, posegla vmes in dosegla, da so ostale balkanske države protestirale proti bclgarsko-turškim pogajanjem. To Je baje tudi razlog, zakaj se Turki sedaj tako upirajo izročitvi Drino-polja.
Razdelitev Turčije med balkanske države.
BELGRAD 10. (Izv.) Kakor se poroča, so se balkanske države zjedlnlle, da se v slučaju, ako pride med njimi pri razdelitvi Turčije do kakih diferenc, podvržejo razsodbi ruskega carja.
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov, Spisal Aleksander Damas. — Prevel F. P.
Tu se Je morala Akta pokoriti novemu ravnanju, ki se ji je zdelo dovolj čudno, toda manj presenetljivo in bolestno nego v kalduiju. Bilo Je drgnenje kože, ki so je sprejeli Rimljani od vzhodnih narodov in ki se je v novejšem času zelo razširilo. Dve novi sužnji, ki jima je šlo to delo zelo s pretno od rok, sta jo Jell drgnit?, dokler ni 30 postali njeni udje prožni in vpogtjivi. Nato sta prinesli izbočene posode iz noso-rogovih rogov in sta jo mazilili po vsem telesu z dišavami in cveti.
Tekom vsega opravila, ki so je imele i njo sužnje po kopanju, je Iežaia Akta s polža p rti mi očmi, brez misii ia brez besed, zatopljena v neko čudovito, prijetno zaspanost, ki ji Je pu3tila le toliko moči, da Je čutila v sebi neko posebno radost do življenja. Prsa so se ji širila In zdelo se je,
Dardanelsko vprašanje In Rusija.
PETROGRAD 10. (Izv.) „Rječ« piše, da so vse vesti, ki govore, da namerava Rusija sprožiti dardanelsko vprašanje, po polnoma neutemeljene. Rusija se hoče držati principa nesebičnosti, zato pa zahteva, da se tega principa drže tudi druge države.
Položaj Turkov ugoden.
CaRIGRAD 10. (Kor.) Od sobote ponoči niso izšla nobena uradna poročila o vojnih operacijah. Vsi časopisi poročajo, da Je položaj turških čet povsod zelo ugoden. Vsled obstreljenja pozicij pri Silivrijl so se Bolgari umaknili v notranjost. Iz Dardanel prihajajoči potniki pripovedujejo, da so bili predvčerajšnji boji pri Maltepe na galipol-skets polotoku silno hudi. Bolgari so Imeli približno 100 mrtvih in ranjenih. Turki so Imeli 2 mrtveca in 30 ranjenih.
TurSki izkrcevalni poskusi pri Midijf.
SOFIJA 10. (Izv.) Vojaški krogi sodijo, da so Turki s svojim poskusom, izkrcati čete pri Midiji, hoteli doseči samo to, da bi odvrnili Bolgare od drugih vojnih operacij.
TurSki prostovoljci.
ATENE 10. (Kor.) „Agence d' Athenes« poioča: Na kongresu komiteja za edinost in napredek v Snirni Je bilo sklenjeno, organizirati cel kor prostovoljcev.
Češki zdravniki v Bolgariji.
PRAGA 10. (Kor.) Na prošnjo bolgarskega Rdečega križa so včeraj odpotovali iz Prage trije zdravniki češke kirurgične klinike v Bolgarijo.
Vseslovanski banket v Petrogradu.
PETROGRAD 10. (Kor.) Danes se Je vršil tu banket, katerega se |e udeležilo 200 oseb. Predsednik, general Skugarevski Je napil carju Nikolaju, nakar so gostje zapeli narodno himno. Udeležnlki so sklenili od-poslatl s posredovanjem dvornega ministra udanostno brzojavko na carja. Na banketu se je razpravljalo tudi o balkanski vo]ni. Vsi govorniki so se navduševali za junaško borbo Jugoslovanov in izrekli nado, da se bo končal tudi drugi del vojne tako sijajno kot prvi. — Na vladarje balkanskih držav so bile odposlane navdušene brzojavke.	_
DRŽAVNI ZBOR.
Poslanska zbornica.
DUNAJ 10. (Izv.) Po desetdnevni pavzi se Je danes zopet vršila plenarna seja avstrijske poslanske zbornice in s tem sezija, ki je namenjena dalekosežnim reformam ob-dačenja važnih davčnih panog: direktnih in nedirektnih davkov. Med indlrektnimi sena haja v odseku že predelana predloga glede zvišanja davka na Žganje in predloge, katere je vlada predložila še-le danes državnemu zboru, to je glede uvedbe davka na na vžigalice in druga vžigalna sredstva. Med direktnimi naj se reši v tej seziji reforma osebnodohodninskega davka, to Je zvišanje davka na osebno dohodnino, uvedba posebnega samskega davka, davka na tantjeme in reforma davka na plače. Predloga o zvišanju osebno-dohodninskega davka se nahaja še v odseku in je naletela na velike težkoče, ki še vedno niso odstranjene Vendar vlada upav da se ji posreči tudi to predlogo spraviti v kratkem pred plenum. A optimistično naziranje ministr-
kakor da sili z vsakim dihljajetn novo življenje v njeno telo. Ta zgolj telesni občutek je bil tako močan, da je iz njene duše popolnoma izbrisal spomin na minolost, da, celo premagal vse bolesti, ki so jo mučile v sedanjosti. V takem stanju ji Je bilo nemogoče, da bi mislila na nesrečo. Duš mlade deklice se je razodevalo življenje kot vrsta sladkih in čarobnih prikazni, ki so plavale na širnem, čudovitem obzorju, ne da bi zavzemale določene oblike.
Sredi tega magaetičnega polspanja, v tem brezmiselnem sanjarenju Je Akta začula, kako so se v ozadju sobe, v kateri je ležala, odpirala vrata; toda, ker jo je utru jala vsaka kretnja, se ni ozrla, misleč, da je vstopila kaka sužnja. Ležala je Še nadalje s polzaprtimi očmi in je čula, kako so se bližali njenemu ležišču umerjeni koraki, ki so se zdeli, kakor da se izgubljajo sami vase, čim bližje so prihajali. V tem trenutku se Je razburjena ozrla proti smeri, odkoder je prihajal šum, in je videla, kako se ji le bližala s ponosnim korakom ženska, oblečena po načinu rimskih matron v dolgo oblebo.
Ob njenem ležišču se je prikazen
skega predsednika grofa Sturgkha, ki se je še pred kratkim izrazil, da bo zbornica gotova do 16. februarja že s celim davčnim gradivom, se je Že sedaj izkazalo kot neutemeljeno. Davčna sezija poslanske zbornice bo trajala še cel mesec februar in če treba, tudi še začetkom marca meseca. Radi tega so odloženi tudi vsi termini za deželno-zborska zasedanja, ki so bili prvotni določeni na 18. februar.
V današnji precej slaboobiskani seji poslanske zbornice se je predvsem odpravilo tretje čitanje predloge o epidemijskem zakonu, pri kateri so zahtevali agrarni krščan-ski-socijalci poimensko glasovanje. Predloga je bila sprejeta s 141 glasovi. Proti Je glasovalo 67 poslancev in sicer del krščanskih socijalcev, Poljakov, slovenskih klerikalcev in Rusinov. Nato se je pričelo prvo čitanje predloge o varstvu delavcev pekovske obrti. Razvila se je dolgotrajna debata, ki traja pozno v noč.
Iz današnje seje |e zabeležiti še dva važna dogodka:
Justični minister dr. Hochenburger, ki je bolan, je sporočil s posebnim dopisom, da je najvišji sodni dvor glede spornega vprašanja, ali imajo posvetovanja v odseku parlamentarni značaj javnosti ali ne razsodil, da so posvetovanja nejavna in torej govori podlegajo določbam kazenskega in tiskovnega zakonika.
Poslanes Friedmann, podpredsednik dunajskega „Industrialbunda" je vložil na obrambnega ministra Georgija interpelacijo, v kateri ostro obsoja mornariško upravo, ki je naročila za 23 milijonov mornariških potrebščin v Nemčiji, mesto v Avstriji. Friedmann graja dalje postopanje poveljnika avstrijske mornarice, ki |e naročil na Nemškem plavajočo ladjenico za 8 milijonov in tako občutno oškodoval avstrijsko industrijo in delavstvo in to tembolj, ker |e sedaj Avstrija v težki gospodarski krizi. Friedmann je mandatar železarskega kartela. Motiv njegove interpelacije ni toliko skrb za delavstvo, ampak le ogorčenje vsled zgubljenega dobička. Mnogi poslanci so povdar|ali, da je sicer žalostno, da je mornariška uprava prisiljena naročevati milijonska dela v tujini, priznavajo pa, da je to edino pametno sredstvo, da se reši mornariška uprava iz krempljev Železarskega kartela, katerega monopolska organizacija je v zadnjem času diktirala naravnost oderuške cene.
Poslanec Kolischer je v finančnem odseku izjavil, da je treba dejanje grcfa Mon-tecuccolija odkrito odobravati, kajti le na ta način bo mogoče streti premoč železarskega kartela. Če bi mornariška uprava imel? že poprej pogum, naročiti vsa) en dreadnought v inozemstvu, bi si država s tem enim naročilom prihranila 15 milijonov, to je toliko kakor bodo znašali vsi dohodki davka na vžigalice.
DUNAJ 10. (Izv.) Pri razpravi o predlogu glede varstva delavcev v pekovski obrti Je pričel zionist Reizes z obstrukcij-skim govorom, da se maščuje nad predsedstvom, ki je baje v neki zadevi proti njemu nekorektno postopalo. Reizes je spočetka obljubil, da bo govoril celo noč in je faktično govoril pozno v noč.
DUNAJ 10. (Izv.) Poslanec Reizes je končal svoj govor ob Va12 ponoči. Predsednik Je predlagal, naj se vrši prihodnja seja Jutri dopoldne, Reizes pa, naj se vrši
ustavila; mlada deklica je začutila njen globoki, prodirajoči pogled, ki se je uprl vanjo kakor oči prerokinje, katerim nI mogoče skrivati ničesar. Neznanka jo Je nekoliko trenutkov molče motrila; nato Je pričela s tihim, blagodonečim glasom, ki je segal v dušo mlade deklice kakor mrzlo rezilo bodala :
„Ti si ona mlada Korinčank2, ki Je zapustila dom in očeta, da je sledila cesarju, kajneda ?u
V teh kratkih besedah je bilo izraženo vse njeno dosedanje življenje, sreča in gorje, minolost in bodočnost, in zopet so jo jeli obhajati spomini. Akti je živo stopila pred oči njena dekliška doba, ko je ob izvirku Pirene nabirala cvetlice, spomnila se je žalosti svojega očeta, ki je dan po igrah zaman klical njeno ime, spominjala se je svojega prihoda v Rim, ko se ji Je razodela strašna skrivnost, ki je dotlej obdajala njenega cesarskega ljubimca : vse se ji je zdelo živo za čarovnim pajčolanom, ki ga je privzdignila ženska z ledeno roko. Akta je zavpiia in si je zakrila obraz z obema rokama.
„Oh, dz9m Je zkliknila s plakajočim glasom, »Jaz sem tista nesrečnica!" <Dalje).
z nekaterimi spremembami dnevnega red jutri popoldne. Ker |e bila seja nesklepčna, jo Je predsednik zaključil. Prihodnja se vrši Jutri popoldne.
PRAGA 10. (Izv.) .Narodni Listi- poroča iz dobro informiranih krogov z Dunaja, da je odšel justični minister dr. Hochenburger radi bolezni na daljši dopust, s katerega se menda sploh več ne vrne, ampak poda v kratkem demisijo.
Carjev odgovor.
DUNAJ 10. (Kor.) Princ Hohenlohe se Je danes zjutraj vrnil iz Petrograda. — Kakor se govori, Je prinesel s sebo| carjev cdgovoi na pismo cesarja Franca Jožefa.
DUNAJ 10. (Izv.) Princ Hohenlohe se |e vrnil danes ob šestih zjutraj iz Petrograda. Med potovan|em se je prehladi! in je moral radi tega takoj v postelj. Carjev odgovor na cesarjevo pismo izroči cesarju prinčev tast, nadvojvoda Friderik.
Zaroka Viljemove hčerke s princem cumberlandsklm.
DUNAJ 10. (Izv.) Iz Berlina prihajajo zanesljive vesti, da bo Jutri proklamirana zaroka hčerke nemškega cesarja, Viktorije Luize s cumberlandsklm princem Ernestom Avgustom. S tem bo spor med Hohenzol-lerci in Cummberlandcf, ki datira iz i. 1866. poravnan in ustvarjeno dejstvo dalekosežnih političnih posledic. Omogočeno bo zlasti zbližanje angleškega In nemškega dvora, ki je s Cumberlandci v sorodu in ojačllo se bo prijateljsko zbližanje, ki *e je pojavilo med obema državama. Zatrjuje se, da bo princ Ernest Avgust imenovan regentom v Brunšviku.
Nadžupanska volitev v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Ministrski predsednik Lukacs je izročil županu pismo, v katerem mu naznanja, da je cesar dne 9. t. m. že predložil terno za volitev budim -peštanskega nadžupana. Lukacs Je pozval župana s posebnim dekretom, naj tekom 8 dni skliče občinsko generalno skupščino v svrho volitve nadžupana in rezultat tako] naznani. Nadžupanska volitev se vrši dne 15. t. m.
Revolaclja v Mehiki.
MEHIKA 10. (Kor.) Madera so oblegali v nedeljo do 10 zvečer v narodni palači. Njegova družina Je pobegnila v japonsko poslaništvo. Mesto ]e sedaj mirno. Kakor se govori, Je bilo v nedeljo ubitih 250 oseb, 100 oseb pa ranjenih. — Po poznejših vesteh Je Madeiro na poročilo, da se general Blanquet sicer bliža, a se noče boJevaU z Dlazom, pobegnil zapadno proti obrežju.
Ogrska volilna reforma.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Danes se Je vršila v notranjem ministrstvu konferenca, ki je sprejela nekatere od vlade in grofa Tisze koncedirane spremembe v volilni reformi.
Bolezen nadvojvode Jožefa.
BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Zdravstveno stanje naevojvode Jožefa postaja vedno boljše. Včeraj ponoči ga mrzlica ni več napadla. Tudi katar je že skoro popolnoma popustil.
Te sufragatkel
LONDON 10. (Kor.) Brzojavna zveza med Londonom in Glasgowom, Je bila v soboto pretrgana, vsied česar je bil brzojavni promet med obema mestoma za več ur ustavljen. Nedvomno je, da je bilo to zopet delo sufragaik. _
Bol PoUnkou u Nemčiji.
Neverojeten glas Je prišel iz pruskega Berolina: pruski državni zbor Je izrekel nemški državni vladi nezaupnico radi njenega krutega postopanja proti lastnim državljanom — Poljakom.
Po vsem kulturnem svetu Je že zrano, kako barbarsko gospodari pruska vlćda v poljskih pokrajinah, ki so ji pripadle pred dobrimi sto leti o priliki proslule delitve davnoslavne, a nesrečne Poljske.
Krutost nemških državnih oblasti graja civilizirana Evropa, obsoja jo vesoljno Slo-vanstvo, kolne jo brezpravni Poljak.
Razne hudobije je uradna Nemčija zagrešila proti svojim Poljakom, a višek vseh Je gotovo uradno vršeče se razlaščevanje poljskega naroda, rop poljske zemlje, ki se godi že od leta 1908 kljub temu, da si ga država ni nikoli upala uzakoniti. Za to pa Je njeno postopanje tem gnusneje, ko z ene strani podpira moralno gonjo, ki tira Poljake z njih rodne grude, z druge, strani pa zakriva žig svcje sramote s hinavskim izgovorom, da ona ne more biU za nič odgovorna, ker razlaščevanje vendar ci — zakonito.	j
Razlaščevanje se je torej vršilo in vlada
Stran U.
„EDINOST" St. 42.
V Trstu, dne 11 februarja 1913
te Je pri vsakem uspehu dobrovoljno muzala, ob enem pa nestrpno mislila, kedai nje strupeni dih zamori zadnjega Poljaka. Poljski narod in njega voditelji so se upirali temu barbarstvu, upirali sploSno z uspehom, ali vendar so morali Poljaki vsak dan za-znamenovati kak neuspeh, saj se Je zaklela proti njim njihova višja oblast. O inter-pe acJJi Poljakov, zadevajoči razlaščevanja nji fcove posesti, se je razpravljalo v nemškim državnem zboru v Berolinu dne 26. januarja. Vlada se razprav nI udeležila in njen zastopnik, državni sekretar najvišjega justičnega urada je zapustil dvorano, podavši posebno Izjavo že pred početkom debate. Poljak Seyda je interpelacijo utemeljil in je hudo kritiziral prusko protipoljsko politiko, pomagal pa mu je mladi socijalist Wendel. Izlasti sta žigosala divjaško razlaščevanje, ta rop poljskih posestev. Istotako odločno, a z bolj zmernim) besedami, je pobijal protiooijsko politiko grof Praschma, zastopnik katoliškega centruma 1 Podpirali in odobravali pa so postopanje vlade nacijonalni liberalci in konservativci.
Poljaki so predlagali nezaupnico za državnega kancelarja, namreč revolucijo, ki pravi, da ne odgovarja naziranju državnega zbora razlačevan|e poljskih posestnikov, kakor je dopušča državni kancelar. Glasom od sedanjega državnega zbora preustroj enega poslovnega reda more namreč — česar do sedaj ni bilo — končati interpeladjsko debato sklep zbornice, ki izraža, da ne odgovarja naziranju državnega zbora, pečati se z onim vprašanjem,
Ker pa so razven Poljakov glasovali za nezaupnico tudi socijalisti in katoliški cen-trovcl, Francoz in Danec in eden liberalec, ]e bila resolucija z lepo večino sprejeta. Glasovalo je namreč za njo 213 poslancev, proti nje) pa 97, glasovi konservativcev in uacijonainih liberalcev — dočim se je glasovanja vzdržalo 43 narodnih naprednjakov, ki so s tem pokazali, da se sicer tudi ne strinjajo s protipoljsko politiko, da pa ne čutijo potrebe, da bi nastopili proti njej.
Nemškemu državnemu kancelarju so nemški državljani tokrat prvič izrekli nezaupnico in to je prvi slučaj svoje vrste v zgodovini nemškega parlamentarizma. Mi bi na tem mestu morda lahko napisali kako refleksijo, a pri nas se toliko tarna in moleduje, da bi bila vsaka enaka beseda odveč. Kaže nam pa ta klasičen stuča|, kako tudi najboj brezpraven narod, ki nima v kaki zbornici skoro nobenega zastopstva (poljskih poslancev v Berolinu ni niti 201), lahko uspešno pripravlja občuten udarec za vlado, če dela smotreno in so mu voditelji narodnjaki, poštenjaki in možje! Pikre besede nam silijo izpod peresesa, ali zadrzu-|erao jih. Le tako na tihem si mislimo, kaj bi lahko za-se dosegli Slovenci, če bi bili Ez snovi, iz kakoršnje so Pol(aki, oni Slovenci, ki jim je vendar zakonito — zajamčena enakopravnost in svoboda v vseh ozirih, dočim je Poljakom prepovedana vsaka kretnja, vsaka beseda, vsak svobodneji pogled In dih.
Pač čudna razlika: Dočim mi Slovenci, ki se nam Je nekoč država zavezala, da nas bo ščitila in varovala, ne dosezamo ničesar in podlegamo vladam, ki pravzaprav ne smejo biti in ne morejo proti nam; ako mi sami ne dopuščamo tega, zmagujejo Poljaki proti prusovstvu — ker hočejo tako!
Pismo z Reke.
Inžener |e morda hotel, da bi se delavci izpozabtti, ampak ta želja se mu ni izpolnila.
Zdaj delo miruje. Kakov bo izid tega Štrajka — ne vemo.
Polom v Puli.
Pula 8. 2. 1913.
Včeraj, 6. dan razprave, je bil prvi zaslišan obtoženec Kamilo Descovlch, znan iredentist Rojen je leta 1885 v Šibeniku, samec, že kaznovan. Tožen je pone-verjenja zneska 13 458 K 54 v. v družbi z Galamejem in Privileggio in sicer v dobi 1907—1910; razun tega še druzih manjših zneskov.
Tudi ta večinoma taji; le o nekaterih zneskih, pravi da si jih |e prilastil, a se opravičuje s tem, da |e bil kakor občinski uradnik slabo plačan.
Uradne poizvedbe o tem obtožencu so zelo slabe, posebno pa od politične strani
Zatem je prišel na vrsto obtoženec Viktor Vitturi, rojen leta 1854, oženjen, že kaznovan. (Ta se nahaja na svobodi, kar smo že pred kratkim javili).
Tožen je radi prilastHve 6000 kron, ki da si Jih je na dijetah pa krivem zaračunal in to v družbi drugih obtožencev.
Taji vse. — Tega je ovadil v preiskavi Horak, ki pa sedaj prekllcuje to ovadbo.
Obtoženec Juch rojen leta 1884 v Krminu, samec, je tožen, da je pomagal drugim falzificirati in krasti. Pri zasliševanju odločno ta|i vse. Toda na zahtevo predsednika je moral zopet poseči vmes Ga-lante, ki mu Je malo zbistril spomin, tako, da je tudi ta obtoženec vendar priznal kolikor toliko svoje grehe.
Obtoženec Guido Negri, je tudi tajil spočetka in Še le, ko mu je predsednik po njem falzificirane račune pomolil pod nos, se je udal in priznal svoje grehe. Tudi ta Je od policije zelo slabo opisan.
Zadnji obtoženec F i i I i n i c h pride danes na vrsto, na kar začne zasliševanje prič.
* * *
Pula, 9. 2. 1913.
Včeraj, osmi dan razprave, so porabili skoraj ves dan za pregledovanje knjig in pa falzlflclranih računov, katerih zadn|ih število znaša okolu 700. Zaslišan je bil tudi izvedenec A n t o n e 11 i mirod<lničar v Puli, na čegar ime so faizificirali zelo veliko računov. Ta poslednji je med drugim tudi izjavil da je prepričan, da ]e dr. Stanich za časa svojega županovanja dobro znal za malverzacl|e svo|ih uradnikov, a vseeno ni posegel vmes. Ta iz|ava je napravila globok utis na sodni dvor in porotnike.
Tudi računska izvedenca sta izjavila, da bi bili tem malverzadjam lahko oziroma da bi bili morali priti že prej na sled. Te iz-lave so zopet aklatanten dokaz, kako so se občinski očetje brigali za gospodarstvo občine I Le za zvišanje občinskih davkov so bili vedno pripravljeni, samo da le tekel denar v občinsko blagajno, oziroma v žepe... Galanteja ed comp. bella.
Še le proti koncu včerajšnje razprave je pričelo zaslišavanje zadnjega obtoženca, Jakoba Fillinicha. Rojen je leta 1868 na Cresu, oženjen, bogat, nekaznovan.
Ta je eden tistih, ki je pričel svojo karijero pri občini kakor pisar z 35 goldinarji mesečno. Danes pa je posestnik krasne vile, ki jo cenijo na 100 000 kron, razun tega ima nakupljenega še druzega zemljišča. Na kak način je prišel do tega premoženja, smo že pisali svoj čas na tem mestu in radi Česa je tudi danes na zatožni klopi. Mož je danes 44 let star in je že kake 4 leta v pokoju s 300 kronami mesečno. Razun tega je imel še druge obč. mastne postranske zaslužke. Politično je neizprosen italijanaš in irredentist. Zaslišavanje le trajalo le malo časa in se bo jutri nadaljevalo. Tudi ta le deloma priznava svoje grehe a ob enem iz|avlja, da se čudi, da župani že prej niso prišli na sled tej defravdaciji. Za časa, ko je še bil on kasir, da so župani odobravali račune brez
Kakor so slovenski listi že poročali, so v reški Whiteheadski tvornici torpedov že prejšnji petek vstavili delo in delavce odpustili.
Nemški Časopisi so poročali o tem na dolgo in široko in so vso stvar zasukali tako, kakor da bi bili delavci edini krivci. Poročali so menda sami inženerji v časopise, da se operejo in da odvrnejo od sebe vsako krivdo. Ampak ni se jim posrečilo ; delavci so organizirani, ima|o več soli v glavi, nego mislijo to gg. inženerji — in tako se je tvornica čudovito blamirala.
Ves dogodek je bil tak-le:
Dva delavca sta nesla kos finega že-i leza; v tem se jima je dogodila nesreča, da.najmanjše preizkušnje, jima je železo padlo iz rok, in se na konceh j Moramo zabeležiti tudi vest, da Je biv-malo odkrhalo, pa le toliko, da je bilo j šega župana dra. Varetona ta proces tako vseeno porabno. Ko je videl to višji inžener vznemiril, da se mu je nemalo začelo me-Duerfco, — velik grobijan, — je začel upiti; šatl ter da so ga morali odvesti v Trst v nad njima in je enemu od njiju rekel, da jej nek sanatorij.
zato odpuščen. Ko so slišali to drugi de-i Neposredni povod temu Je dala okol-lavci, so hkratu zapustili delo in začeti pro-. nost, da je v svojem stanovanju v hipni testirati proti temu, da bi delavca odpuščali razbur|enosti razbil vse svojo dragoceno radi take malenkosti; — kričali so, žvižgali pohištvo. — Morda se zmeša še komu. in zahtevali da mora biti ing. Duerko od-j
■""SJlMTp. kar naenkra. J Seja mestnega svet*
znanilo, da so vsi delavci odpuščeni in da1 Ker je župan nekaj obolel, Je tudi si-tvornica ostane zaprta za nedoločen čas. nočnjo sejo, kakor že poprejšnjih, vodil
Pač prenagljen korak. Kajti že drugi drugi podžupan, dr Brocchi.
dan je ravnateljstvo poklicalo delavce in fe	, 7akol P° . P"*1^ ". zadnje
želeli jih zopet sprejeti, - zdaj so pa oni	J® P^dsednik prečltal pismo nekaterih
začeli kljubovati in so postavili kot pred-	družinskih očetov iz Opčin, ki pravijo, da
pogoj Zi pogajanja, da mora biti dotični	P"* « ustanovitev
inžener odpuščen. To je resnica. Da bi bil	italijanske ljudske šole na Opčinah !
pa inžener Duerko ometovan s kosi železa	Na Opčinah da je toliko šolo obveznih
in lahko ranjen, je neresnično, le pesek v	otrok, ki žele Imeti peuk v italijanskem je-
oči. Delavci so kričali in demonstrirali, ali	zlku, da so dani pogoji, ki jih v tem po-
žalega niso napravili ničesar in nikomur,	gledu določa zakon. Rojan, kamor da mo-
rajo sedaj hoditi, da je predaleč In zato da stavijo do občine tržaške ponižno prošnjo, naj jim ustanovi ljudsko šolo z laškim učnim jezikomt
Podpisov, postavljenih pod prošnjo predsedujoči podžupan ni prsčitsl.
Nato se fe nadaljevala in končala razprava o petem poglavju proračuna za 1.1913 : javna pomoč (zdravstvo).
Pri raznih postavkah so razni svetovalci stavili različne predloge ali nasvete bodisi mestnemu odboru ali eksekutivi bodisi županu.
Pri točki »potrebe radiologičnega insti tuta" predlaga zdravstvena komisija strošek K 6 000; svet. dr. Liebmann pa predlaga, da se nabavi nov potreben aparat, ki stane K 6.000, plačljiv v 2 obrokih, vsled česar naj se stavi v letošnji proračun polovico, to |e K 3 000, drugo polovico pa kleti. — Liebmann o v predlog so podpiral svetovalci D' Osmo, Ćernivec, LucateJli In Wilfan ter Je bli tudi sprejet.
Pri postojanki: »podpora zaškrofulozne otroke v morskem hospicu Valle Oltra", se je vnela debata. Podporo se je predlagalo, kakor za lani, v znesku K 78.500, svet. Ćernivec pa je predlagal podporo v znesku, ki ga je naznačilo društvo „prijateljev otrok*, to je K 118.000; če se pa ne vsprejme ta svota, pa vsej K 92.000. Predlogu za poslednji znesek se je pridružil tudi mestni protofizik dr. ConstantinL Pri glasovanju je bil predlog glede K 118.000 odbit, ker so glasovali zanj le socijalisti in Slovenci, predlog za K 92.500 pa je bil sprejet z glasovi, Slovencev, soc. in nekaterih liberalcev (skupno 28).
Pričela je za tem razprava o šestem poglavju proračuna: Bo lokalni policiji". Ker je vlada potrdila zakon o davku na smetišča, bodo dohodki iz tega naslova — po poročevalčevem računu — za približno K 76.000 večji.
Pri 16. pododdelku „pralnice" (lavatoio) vpraša
s veh Sancin, da-li se je z ozirom na to, da se Je že lani in prejšofa leta spldh govorilo, da se bodo napravilo nekaj novih pralnic, kakor pri Sv. Ivanu ki v Skednju, kaj ukrenilo v tem pogledu ali ne:
Mestni protofizik dr. C o s t a n t i n i izjavlja, da se bode o tem govorilo in predlagalo pri izvanrednemu delu proračuna in da bode tedaj odgovoril na vprašanje svet. Sancina.
Slednjič se |e pričelo razpravljati glede postavke o »javni snagi" (pubbiica nettezza.) Toda, ker |e med tem postala zbornica ne-sklepčena je predsedujoči podžupan zaključil sejo ob 10.
Prihodnja seja danes zvečer ob 7.
Domače vesti.
Imenovanja. Poljedelski minister je imenoval nadzornika kmetijsko-kemiškega preizkuševališča v Gorici, Maksimiljana Rip-perfa za višjega nadzornika in voditelja zavoda.
— Provizorični policijski komisar dr. Maksimilijana Platter (e imenovan za defini-tivnega okrajnega komisarja.
Imenovanj« pri južni železnici. Za prometnega vodjo na vrhniški železnici je imenovan Kari Saj o vic, višji revidentin prometni kontrolor v Ljubljani. Premeščeni so: postajenačelnik Artur Mlchelltsch iz Vrhnike kakor asistent v Gorico; Lecker Rajmund asistent iz Št. Petra na Krasu v Maribor, glavni kolodvor; Holeček Josef azistent s Pragerskega v Celje, Mulitsch Kari in Molini Ernest azistenta iz Tržiča v Trst, Kodrič Feliks azistent iz Neumarkt-Tramin v Tržič, Rudolf Franz azistent iz Špitala v Beljak, Bolka Fran, azistent iz Ehrenhausena v Bruck* Finžgar Ivan uradn. aspirant iz Rakeka v Mezzolombardo, Hiava Jjsio z Rakeka v Tuer, Knez Martin azistent iz Zgor. Dravograda v Store, CrnaČ Alojzij azistent iz Calliana v Zgor. Dravograd, Če-snic Andrej, azistent iz Mezolombarda v Rakek, Knorek Alois postajni načelnik iz Spod. Dravograda v Miirzuschlag.
Na novo so spre|eti uradniški aspi-ranti: Fortis Ivan v Jenbach, Klembas Anton Brauzoli, Maskovič Ivan v Paternovu Bistrico in še 20 Nemcev in 1 Italjan, torej izmed 24 na novo spre|etih uradniških aspirentov je 21 Nemcev, 2 Italijana in — eden Slovenec!
Izstopil le od južne železnice: Medena Gttore, revident in dlrekcijski kontrolor na Dunaju.
Smrtna kosa. V Rukavacu nad Opatijo je umrl 6. t m. tamkajšnji posestnik, trgovec, častni kastavski meščan Itd. V e k o-slav Klnkela v 66. letu svoje dobe. Pokojnik je bil zelo ugleden mož in daleč okoli znan in je svojo družino vzgojil v narodnem duhu.
Za enakopravnost Slovencev — v letu 1848.11 Pod naslovom : „Non chediamo che V egualianza costituzionale" prinaša „Osservatore Trfestino" z dne 26. oktobra 1848. sledeče: „Ministrstvo je izdalo v svrho uvedbe slovenskega lezika v c. kr. !uradih Spodnje Štajerske sledeče naznanilo: Št. 1258. (I. M.) — Z ozirom na poročilo od 18 maja t. I. Št. 6352 glede uporabe
slovenskega uradnega Jezika v okrajih Cslje in Maribor se vabi c. kr. prizivno soltšče za notranjo Avstrijo in Primorje, da naroČi pravno-upravnim oblastim omenjenih okrožij, da izdajajo v slovenskem Jeziku vse one spise, ki bi utegnili služiti strankam kakor dokumenti, ako Jih zahtevajo slovensko; ravnotako se morajo na zahtevo brezplačno izdajati v slovenskem jeziku odločbe v sodnih stvareh, četudi so sicer izdane v nemščini.
Dunaj, 26. junija 1848.
Pravosodni minister.
S a m a r u g a."
In dalje: La presente risoluzione mini-steriale si porta a conoscenza delle autoriti, a cui spetta il rispettare la nazionaliti slo vena delia popolazione prevalente nelie provincie del nostro litorale la quale tutt' ora sosplra sotto il peso anticostituzionale d' una procedura a lei eterogenea slavi la tedesci che Titaliana —
Sapientl pauca.*
To se glasi po slovensko: „Gornji mi-ministerijalni odlok se daja na znanje obH-stlm, katere morajo spoštovati slovensko narodnost ljndstva, ki prevladuje v našem trimorju In ki dosedaj vzdihuje pod težkim ue-konstitncijonalnim jarmom njemu tujega nemškega ali laškega postopanja.
Sapientl pauca lM
Pa da ne bi človeka premagovala grenka ln trpka čutsfva, če primerja te vladne naredbe iz leta 1848. s sedanjo težko borbo celo za načelno pripoznanje enakopravnosti našega jezika, da niti ne govorimo o praktičnem izvajanju. Nad pol stoletja Je minilo, kar je bila izdana gornja vladna odredba, in danes, po tolikih borbah, smo — na slabšem I!
Res turške razmere! Zadnjič sem čital v „Edinosti* pritožbo nekega F. K, ki opisuje neverjetnosti o razmerah na KoprŠčini. Človeku, ki ne pozna razmer iz koprske okolice, se zdi, da je v sedanjem veku napredka nemožno, da bi stare hiše ne imele številk in da radi tega poJta vrača pisma, naslovljena na posestntke, ki faktično obstoje! Meni se dogaja nekaj stičnega, samo da v mojem slučaju imajo posestniki Številke, in da se jim ukijub temu pisma ne dostavljajo!
Koprska okolica hna mnogo raztrešenih hiš, v katera se pisma ne dostavljajo — ako se dotični posestniki sami ne pobrigajo ter gredo ali pošijejo na pošto, jaz sem pisal v Sv. Tomaž pri Kopru, toda kmet ni prejel pisma. Moral sem poslati človeka, da Je osebno posredoval in plačati sem moral občutne stroške l Po vsem svetu ima zadnja hribovska koča preskrbljeno, da se pisma dostavljajo na dom — le par ur od Trsta in pol ure od Kopra oddaljeni posestniki niso še danes deležni modernih poštnih naprav. Upam pa, da tudi koper-skim okoličanom napočijo boljši časi, ako se za to zavzame okr. glavarstvo, poštno ravnateljstvo v Trstu in pa posestniki sami. Da bi koprska občina kaj vkrenila, ne verjamem, ker ima preveč opravka z vzdrževanjem — ItaUjanstva.	K. V.
„O italljanstvu Trsta" |e napis nekega članka, ki ga Je priobčil včerajšnji „Indipendente". List pravi, da je prejel ta članek od moža, „che si firma studioso di archeologfs e storia patria", torej arheologa in domačega zgodovinarja. Za danes na) se pobavimo nekoliko le z eno samo trdit vijo tega velikega učenjaka, ki je tako smešna, tako badasta, da se mora človek naravnost Čuditi, da jo more priobčiti list, ki celo zahteva, da na| bi ga Javnost smatrala za resnega. Ta veliki učenjak namreč svetuje dr. Rybaru in pisatelju Žunkoviču, kl ne verujeta v izključno italijanstvo tržaškega mesta, to-lei
„Prelistajta naj knjige in spise, kjer najdeta, da so nekatera slovanska plemena* pregnana po turški sablji, zapustila svoj čas balkanski poluotok in vdrla v naše pokrajine-in nadomestila tako italijansko kmetsku prebivalstvo, decimirano po kugi."
Menda nam ni treba navajati več, n*; to že popolnoma zadostuje za dokaz, da je veleprebrlsani „Indipendente" v svoji vse-Italijanski zagrizenosti sedel na limanice človeku, ki spada naravnost v tisto veliko hišo pri Sv. Ivanu.
Torej, kedaj smo prišli mi Slovenci semkaj v naše Primor|e ? Po „Indipendentu" In njegovem arheološkem učen|aku tam nekje v 14. ali 15. stoletju! Imenitno!
Da „Indipendentu" in njegovemu arheologu in zgodovinarju nekoliko osvežimo spomin, naj ju opozorimo na gotovo korape-tenten vir tržaške italijanske resnice, na društvo „Archeografo Triestino", ki je izdalo pred tremi ali štirimi leti spis „Trieste*, v katerem |e poleg raznih drugih podatkov tudi kratka zgodovina Trsta in njegove okolice. Tu pa nahajamo, na tretji ali četrti strani, velezanlmivo ter za „Indipendente" {in n|egovega svetoivanskega učenjaka vele-poučno historično resnico, da so Slovenci prišli v sedanja svoja bivališča, v tržako 1 okolico In Trst sam, tamnekje v 7. in 8. stoletju.	_
| Cevljarnica »Alla Snrtorclla - Trst gBgŠgBŽŠn
V Trstu, dne 11. februarja 1913.
.EDINOST" g t. 42.
Sknra m.
„Indlpendente* In njegov učenjak naj sl le nabavita to vtlezanimivo knlige, in čitala bodeta v n|e|, da se Je leta 804. vrši o v rižanski dolini neko italijansko zborovan|e proti prodiranju Slovencev, oziroma Slova-aov v Trst in okolico. Ia če se ne motimo, stoji v oni knjigi pripomnjeno pri onem zborovanju dobesedno sledeče: „F& il primo grldo dl dolore nella nostra clttd e st rlper cuote ancora / — „Bil je to prvi bolestni krik v našem mestu, ki odmeva še vedno 1*
Torej 8041 To Je pač vse kaj drugega, kakor pa beg pred turSkimi sabljami z balkanskega poluotoka I No, res ponosni so lahko tržaški Italijani na take duhovite branitelje mrakovitega tržaškega — ičev-skega in čičevskega italijanstva, kakor sta „Iadipendente" In njegov preučeni gospod dopisnik, „che si firma studloso di archeo-logla e storia patria".
Letošnji predpust je bil tako kratek, da se nikakor niso mogla porazvrstlti vsa narodna društva s svojimi prepustnimi prireditvami, ki so jih sicer prirejala v Na rodnem domu, in tako letos naša .Zveza Jugoslovanskih Železničarjev" ni mogla prirediti svojega železoičarskega plesa tekom predpusta, ker ni imela plesne dvorane v Narodnem domu na razpolago primeren dan. Ker pa je čisti dohodek te prireditve namenjen edino le podpornemu skladu Zveze, torej narodnemu železničarstvu, za slučaj bolezni ali drugih nujnih potreb, se Zveza nikakor ni mogla odreči tem dohodkom in je sklenila, da priredi svoj že-lezničarski ples v soboto, dne 15. tekočega meseca, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu.
Mislimo, da pač ni treba še posebej poudarjati, kolikega pomena Je za tržaško Slovenstvo naše zavedno narodno železni-čarstvo, elita našega narodnega delavstva, in zato smo tudi prepričani, da pokaže slovenski Trst v soboto zvečer našemu železničarstvu svoje simpatije v najobilnejši meri.
Nemška vojna ladja v Trsta. Včeraj popoldne je priplula v Trst nemška postajna vojna ladja v Carigradu „Loreley' in se je zasidrala pred ladjedelnico pri Sv. Marku, kjer Jo bodo popravljali.
Gospodinjska šola v Mladiki. Le tošn|i prvi petmesečni gospodinjski teča se konča s koncem februarja. Drugi tečt 3« začne s prvim marcem t. 1. V ta teča se spreime 12 gojenk, izjemoma tudi več.
Gojenke stanujejo lahko v internatu, kjer so pod dobrim nadzorstvom in kjer imajo vso oskrbo, aH pa tudi stanujejo izven internata.
Internistke plačujejo za vso oskrbo 3 Šolnino za gospodinjski in kuharski pouk In za belo šivanje mesečnih 100 K.
Eksternistinje pa plačujejo za gospo dinjskl in kuharski pouk, za belo Šivanje in za opoldansko hrano mesečnih 45 K.
One gojenke pa, ki bi opoldanske hrane ne imele v internatu, plačujejo za ves pouk mesečnih 20 K.
Poučuje se: praktično kuhanje preproste in fine meščanske hrane; gospodinjsko knjigovodstvo s kalkulacijami; hranoslovje ; gospodinjstvo; zdravjeslovje (ta predmet poučuje praktičen zdravnik); serviranje; belo šivanje; likanje.
Priglasiti se Je vodstvu „Mladike* v LJubljani, Šubićeva ulica, št. 9, do 20. februarja t. 1.
Slovansko dijaštvo v Pragi. V Pragi je največ različnega slovanskega dijaštva, okoli 200 Slovencev, ravno toliko Hrvatov, Srbov, Bulgarov, Poljakov in Rusov, a kljub slovanskemu praškemu ozračju se je to dijaštvo doslej, žallbog, malo stikalo in tako jih je že mnogo zapustilo praške visoke šole, ne da bili izrabili ugodno priliko, seznaniti se z razmerami drugih slovanskih narodov: ne baš v korist slovenski vzajemnosti. Da se temu odpomore, je slovensko akad. društvo „Adrija* predlagalo na občnem zboru »Zveze češko-slovanskega dijaštva", da se snuje pri „Zvezi" poseben „Slovanski odbor", ki bo skrbel za boljše stike med praškimi slovanskimi dijaki.
Češko dijaštvo Je predlog z veseljem pozdravilo in 15. t. m. priredi ta „Slov. odbor", v katerem ima vsaka narodnost po enega zastopnika, prvi „Slovanski večer" s sledečim vsporedom:
1) Pozdrav predsednika (Slovak J. W C. Ulehla). 2) Neka| misli o slovanski vzajemnosti (dr. M. Rostohar). 3) Slovenski oktet: Adamič: „Vasovalec" in „V samotah", Dev „Še ena". 4) Recitacije v slovanskih Jezikih. 5) Prosta zabava: čaj.
Siični prijateljski večeri se bodo vršili vsakih 14 dnij, po potrebi večkrat; na programu bo vedno kratek referat o Časovnih slovanskih vprašanjih, kateremu naj sledi neprisiljena konverzacija. Povabljeni so vsi inteligenti, ki se peča|o s slovanskim vprašanjem. Kljub „Slavia* nam Je prepustil brezplačno krasno dvorano v hotelu „Victo-ria" (Jungmanova ul.) Ker |e število udeležencev omejeno imajo pristop le člani „Slov. odbora" in povabljeni. Za Slovence daje legitimacije (brezplačno) tov. Reisman v „Adrlji" Kral. Vinobrady, Halkova ulica št. 12. III.
Ambulantne telefone uvede južna železnica. Ti ambulantni telefoni bodo nameščeni v pomožnih vozovih in se bodo lahko na poljubni točki proge spojili z drugimi telefoni, tako, da se bo na poljubnem kraju
lahko govorilo s postajami aii s Čuvaji. V slučaju nesreče bo ta naprava neizmerno velikega pomena. Ako se je n. pr. na progi, kjer ni blizu nobene čuvajnice, zgodila nesreča, |e zdaj občevanje s postajami zelo otežkočeno; odslej pa bo odpomagano temu nedostatku.
„Kmetijska družba za Trat In okolico" naznanja gg. odbornikom, da ima jutri v sredo, ob poli 4 popoldne v svojih prostorih odborovo sejo._
Tržaška mala kronika.
Trst, 10. februarja.
PoskuSen samomor. Danes popoldne si je 37ietni delavec Karol Krelner, stanujoč v Rojanu št. 8 na dvorišču iste hiše prereza! z britvijo vrat Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja, na kar je bil prepeljan v mestno bolnišnico in oddan v opazovalnico.
Trn, ki se zgodaj ostri. Ko sta davi lastnika restavracije Pun ti ga m, Peter Cozz in Virgil Malusa, odprla svojo obratovalnico na trgu sv. Ivana, sta tako| videla, da je bil nekdo vzlomil predal in ukral iz njega znesek 91 kron 80 vinarjev, ki ga Je bil Cozzl snoči začasno tam shranil. Sum je letel na nekega Še niti 15 let starega dečka Antona Ambroseta nekje od Pordenona v Italiji, stanujočega v ulici Solitario št. 2. Mladi renjikolo je zaposlen v omenjeni restavraciji kot prodajalec smotk in svalčic. Ko ga je Ćozzi vprašal, zakaj je kradel, Je mladi zločinec trdovratno zanikal tatvino. Lastnika sta pa vendar tatvino naznanila Id Ambroseta so zaprli.
Ko so ga pa postavili pred višjega ko misarja dr. Zecchinija ga ]e ta tako ostro prijel, da je tatič kmalu uvidel, da tajiti ne gre. Izpovedal se je torej, da se je skril v restavrantu, ki ga Je bilo treba zapreti In da je sam vlomil v predal in ukradel iz njega denar, na to pa si z nekim ključem, ki ga je našel, odprl druga vrata in prišel preko verande v ul. San Lazzaro.
Nekoliko časa pred tem so bili našli v omenjenem restavrantu že dvakrat vzlomljeno in oplenjeno kaseto, ki se je je posluževat Ambroset pri prodavanju smotk in svalčic. Ambroset Je vedno lokajoč obžaloval izgubo — vsakokrat je dejal, da ima po 40 kron škode in dobrosrčna lastnika sta mu popustila prvo Škodo, druge pa že ne več. Se daj, seveda, so doznali, da Je obe tatvini, ki jih je baje nekdo izvršil na njegovo škodo, le za par minut na nekem oknu.
Davi, ko so Ambroseta zaprli, so preiskali njegovo stanovanje in tam so našli 00 kron, pri nJem pa še drugih 16 kron, ki so bile oči vidno vse ukradene. Čudno je, da je istega dneva kakor pištola zmanjkalo tudi 20 kron, last gospe Linde Cozzl je ve, resta-vraterjeve sestre. Se bolj čudno pa fe, da Ambroset ne da o tej tatvini ničesar čuti, dasi je vse druge obstal.
S pestjo po očesu. Vpokojenega finančnega stražnika 39ietnega Viktorja Stam-perja iz Milj, Id je sedaj kasir neke prodajalne Čevljev in stanuje v ulici Pozzachera št. 5, so snoči v neki gostilni v starem me stu zaprli.
Ranil je bil namreč na očesu zloglasno Lucijo Germekovo tako občutno, da jej je morala pomagati Igea, kakor je tudi posredovala pred par dnevi pri neki drugi enaki ženski, ki jo je bila na sličen način skupila od Stamperja.
Okraden pomorščak. Katarina Valko vič, ki stanuje Androna del pane St. 3, Je naznanila 24 let starega Brunona Locatellija, ki prebiva Androna del le Pancogole Št. 4 in pa 18ietnega Umberta Servadeia, ki prebiva Androna Coppa št. 3, da sta ukradla njenemu podnajemniku Karolu Floreanu suknjo in par čevljev. Policija Je včeraj za prla oba tatinska zadrana. Vrednost ukrade denega blaga znaša 56 kron.
Vrv se mu je dopadla. Včeraj ob 2 popolnoči se je splazil neki neznanec na krov parnika „Nadvojvodln|a Kristina" in Je skušal odnesti novo vrv, dolgo več metrov in vredno 120 kron. Ni pa mogel odnesti vrvi, ker ga |e zalotil pri tatvini nostromo Ivan Vučić, ki ga je dal zapreti. Našli so, da Je neznani tat neki 24 let stari Lulgi del Coll iz Vidma v Italiji, ki pa biva sedaj v Trstu brez posla in stanovanja. Del Coll Je bil ze mnogokrat kaznovan in za nekoliko let Irgnan iz Avstrije.
odvjetnik
Dr. LOVRO SCRLIER
otvorio je
SVOJCI PISRRMU
v puli — narodni dom
Črno na belem
vidite tukaj tvorniško znamko „pravega : Franc ko vega : pri-
......... &:
datka za kavo*.
Prosimo Vas, pazite, ker se dobivajo tudi ponaredbe.
Tavama v Zagreba.
TvorniSka znamka
„Obrinljsko društvo14 v BorkooUob
vabi da
redni občni zbor
ki se bo vrSil v pondeljek, 26 februarja
v društvenih protlorih
Kokain« priprav« is aluminija, plini wk» st*-
ki eni o«, aoii in vilic*, planinska palio«, priprav« as led, lalssa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Swaater, planinske hlače, tarnale, liplll
iz Ciste volne, rokovice.
Steklenice Helios, re£ dni sorte ia mrzle po 4 krone komad.
Modtd predmeti za gospode, arajae, ovratnice, zapestnice ia aogovke.
Za član« športnih in planinskih droHst
IC POSEBNE CENE.
Športna trsovlna Strnkei
Hira S. istoHio 12 dasirotl KreL mloilt)
■ Zahtevajte povsod
„specijalno mazilo za čevlje"
„L U N A"
£2*0,
Vadoa gljivo — Brez daha. . o	Najavetlafie. Bre* ttodJJlvlli
OO o zvečer primesi. S« ne enftt. Vadrtoje nanje mehko. — Zavrafiejte pona eftbe.

DNEVNI RED:
x. Nagovor predaednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Potrjenje letnih računov.
4.	Posamezni predlogi.
5.	Volitev načelništva. Barkovlje, dne 10. februarja 1913.
Na obilo vdeležbo vabi uljudno
ODBOR.
Konceslonlron! zobotehnlK 3
ALEKS. LUKE!
Trst, ulica Haovo 13.
Sprejema: od 9-12 iti od 2-5.
Stavbena mizarska delavnica
z veliko zalogo
LOPARJEV
za peke In slaščičarje.
MORETTI & C.
Trst, ul. Domenico Rossetti št. 43.
Radi nanovo ustanovljene trgovine v mestu, sem primoran oddati takoj
===== srednje veliko trgovino
z mešanim blagom
žganjetočem K. t. d.
za dobo 5 do x o let v najem. Trgovina je v lepem induatr jskem kraju na Kranjskem, obstoji i o let ter se napravi letnega prometa okoli 40.000 kron. Najemnina zelo nizka, potreben kapital 5000 kron.
Ceni. ponudbe pod „Zailgurano mesto
Štev. 309" na inseratni oddelek „Edinosti".
DOTa Deta in slaifiama t Trsti
-
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cen], občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečene! in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ----v steklenicah. =====
G. Ferluga - Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinstvu svojo
- slaščičarno _
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaSčic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji in vina v steklenicah. CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA Sprejema vsakovrstna peciva.
K Trst. ^^CAS]
Napredek vede!
NajenergičnejSe in gotovo se zdravi sifilis b svetovnim sredstvom
= IORUBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. -	« , , g^ . _
katarji korenito ozdravijo s KOlilOtl I/A8I1O
Konfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito oziravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, čistiti*, mehuroe katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Škatlja konfetijev Gasile K 4'—.
Iornbin Čamile, najbolj še protisifiUtično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifiltdi, aneiriji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem izgubi semena, polucijam, spermatoroi, ste rili te ti, neurasteniji, energičen razkrojevaJer urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubiaa Gasile K 3*50.
Vbrimganec Čamile zdravi beli tok, akutne in kroni Ine katarje, vaginitis. nre-tretig, endometritis, vnetje in ispad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Gasile K 3*50.
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis ca lekarno Serravallo za g. Oasile Trst. ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZalOja J Tntl .* lailO Ulf> letini SirmiUl.

Stran IV.
EDINOST" St. 42.
V Trstu, dne 11. februarja 1913.
Društvene vesti.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
Odborova seja se vrši danes zvečer ob poldevetih v društveni vaditeljski sobi.
Starosta.
Ženski odsek „Učiteljskega društva*
vabi vse članice k sestanku v četrtek, 13.
m., ob 5 popoldne v društveni sobi (ulica Oallatti), kjer se bo razpravljalo o aktuelnem in za učiteljice zelo važnem vprašanju.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes, v torek, pevska vaja za tenorje in base. Jutri, v sredo, pa za mešani zbor. Posebno opozarjam p. n. gospode pevce, da se vaje točno in vsi udelefe.
Pevovodja.
Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer vaja za mešani zbor. Ker se bo vršil dne 2. marca t. 1. ljudski koncert, se prosi polnoŠtevilne udeležbe.
»Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Članom osrednjega odbora se naznanja, da se vrši nocoj jako važna seja, na katero so nujno vabljeni vsi člani osrednjega odbora. Začetek točno ob 9 zvečer (prej nemogoče).	Predsedstvo
Zavod sv. Nikolaja ima jutri, v sredo, dne 12. februarja ob 3 30 popoldne odbo-rovo sejo. Prosi se uljudno, da se Je udeleže odbornice polncšievilno.
Mar. dat. organizacija,
Shod „Narodne delavske organizacije" se je vršil v nedeljo. Na tem shodu se Je poročalo o kongresu „Narodne delavske organizacije" in o drugih notranjih
zadevah.
Dtbatni tečaji NDO. Takoj, ko konča v govorniški šoli teoretiški pouk, se prične s praktičnim — z debatnim! tečaji Poživljamo vse one člane NDO., ki bi se radi izvežbali v govorništvu, da priha|ajo v govorniško šolo, ki se vrši vsak petek.
Skupina postiljonov NDO sklicuje za danes, torek, ob 9 zvečer javen shod v »Konsumnem društvu" v Rojanu.
Zidarska skupina NDO. Vsi odborniki in namestniki so vabljeni k jako važni odborov! seji, ki se bo vršila v sredo, dne 12. t. m., ob 6 In pol zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Na shodu delavcev Iz plavžev, ki se je vršil v soboto zvečer v „Gospodarskem društvu" v Škedoju, Je bila sprejeta ista resolucija, kakor na zadnjem shcdu prve partije.	_
Vesti iz Goriške.
Dutovlje. CM podružnica za Dutovlje In okolico je imela predminolo nedeljo tu svoj lemi občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva. Predsednic J. Šuc je otvoril zborovanje s primernim nagovorom. Tajnik je poročal o delovanju podružnice v minolem letu. Iz poročila je razvidno, da je bila podružnica precej delavna in sicer tudi po zaslugi gospic Zegove iz Koprive, F. Živceve in župana g. Josip Šuca iz Dutovelj. Delovanje podružnice pa bi bilo gotovo vspeš-nejše, da ni požar uničil edini veselični prostor o naši vasi. Na novo zgrajeni prostor bo prostornejši, zato se upati, da se v prihodnje izpopolni zamujeno. Priznanje se je izreklo društvom „Venček", „Zarja" In „Kras", iz naše in okoliških občin, ki so bila vedno pripravljena podpirati podružnico pri javnih nastopih. KoneČno omenja tudi nepozabnega, za Družbo in narod vnetega člana pokojnega g. Živca, veleposestnika v Skopem, ki mu Želi v imenu navzočih: — bila mu zemljica lahka. — Blagajničarka gca. F. Žtvčeva je naznanila, da Je postala podružnica pokroviteljica Družbe s tem, da Je izplačala za en kamen. Dohodkov je bilo letos 326 K, Družbi se je poslalo 300 K ostaja torej v blsgajni še 26 K.
Baga;ničarka apeluje na lastnike nabiralnikov, naj bi bolj pazili nanje in jih ob ugodnih priilkah ponujali gostom. V novi odbor podružnice so bili izvođeni gg.: Elvira Pojan.% c. kr. poStarica — predsednica; Josip Suc, župan — podpredsednik; F. Žlv-Čeva, učiteljica — blagajničarka za Dutovlje; E. Zegova — blagajničarka za Skopo in Koprivo; J. Mahorčič, — tajnik In F. Ven-dramin, njegov namesnik. Odbornikifce) pa: A. Bole in I. Zcga za Koprivo; R. Živec za Skopo, A. Stoka za Krajnovas, F. Oiel za Kreplje in V. Sirca za Oodnje. Sklenjeno je tudi, da se prvo nedeljo po Veliki noči priredi veselica v Dutovijah, prve dni v juniju pa v Skopem. Na zborovanju Je nabrala J. Gecova iz Sfcopega 4 40 K za podružnico.
Za oellkl Clrll-Metodov ples
so darovali nadalje gg.:
Jakov Peklšič, Trst K 4, Josip Hočevar, Trst K 4, dr. Kuzmo Petkovič, Blato K 6 Ivo M. Bosnić Kovačlč, Blato K 8, Mara' šovič Slme, Vis K 2, Fran Hofer, Trst 4, dr. Ivan Merhar, Trst K 6, Anton Nazor, Trst K 4. Karto Ferluga, Trst K 6, Ivan Kenda, Dolina K 10, dr. Radoslav Kvekić, Trst K 10, Peter Mihelič, Trst K 10, A. Ko vačevič, Trst K 10, M. Dolenc, Trst K 6,
Branko Radfč, Trst K 2, Vladimir Prinčič, Trst K 2, Rihard Lukša, Trst K 3.
Lazar Aničič, Trst K 10, Fr. Suraan, ŠJcederi K 6. Ivan Cergol, BarkovlJe K 6. Egon Jezeršek K 4, rodbina Sturm K 4, Anton Zorn K 2, MaHj Herceg K 10, Mihče Gostiša, Trst K 10, Frane Dukič, Dunaj K 10, Mi)o Kuščer, Barkovlje K 10, A. Ko-mavec K 10, Jakob Košmerlj K 10, prof. dr. Ludovlk Ciković K 10, Josip Stolfa K 10, Niko Verona K 10, Peter Zink, okr. sod., Trst K 10, Alfonz Ceictch, Lovran K 6, Niko Gabrilelčič K 6, Joško Cvek K 6, Svetozar MUoševič K 6, Hicko Kobau K 6, LJubomir Štefanovi, Trst K 6, Alojzij Gorjup, Prosek K 5, Ant. Justi, c. kr. notar K 5, P. Č., Skedenj K 4, Bernard Godina, Skedenj 4 K, Marko Jutronič, Spljet K 4 Iva Sabadin, Sv. Ivan K 4, Josip Cibic, Dornberk K 4, Godina Benedikt, Skedenj K 4. Jakob Rupel, Trst K 4, Vladimiro IvelUch, Trst K 4, Josipina Delkln, Trst K 2, Ivan Carlavaris, Kastav K 2, dr. Evgen Bunc, Prosek K 2, Al. Bunc K 2, Schenk Vikto rij, Trst K 6, Mahorčič Ludovik, Sežana 2 kroni.
— Za Ciril-Metodovo družbo je prejelo naše uredništvo 22 K. Od teh sta darovala Kožuh Josip in Kovačič Karel vsak po eno krono, 20 K pa se Je nabralo pri Marcu v Štorjah, kjer se je glasom neke pogodbe vršila gostija, četudi ne ravno preveč bogata. Govori se celo, da |e nekdo na tej oz. po tej gostiji zagrešil precej veliko pomoto.
■ Mali oglasi H
Pneno bi rađft Bt°PiIa kot hiSna gospodinja. uUojid Prijazne ponudbe pod „100" na inseratni oddelek Edinosti.__313
|XAft se krojaSkega pomočnika. Ulica Faroeto
■ObP fit. 46, L__315
l/iikfinno pridna, zmotna tndi nemščine i5če Kunanca Hotel Abbazia.	308
|£Aa m pridna in Čista posttežnica. Ulica Ros-Ibuv 8'ni 12, Macchioro. Predstaviti se je ob 11 predpoldne.	316
Ifllhinielfn P®80«^«, popolno, iz aluminija, za lUimnjSKU K 35—, železnina, se prodaja uL Caserma 14. Umberto Oesca.	2313
Odda se hotel fSTSSTL
v Tržiču
_	v lepi legi, sredi mesta,
z gotovim, dobrim zaslužkom pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje Ivan Peric, laBtnik hotela v Tržiču (Monfalcone) via Trieete Št. 117.	248
l/nSSnnunriio 34 let star, vešč BlovenSČine,
IVnjItJUVuIJJd, nemščine in laSČine, Želi dobiti primerno službo v Trstu. Naslov pove Edinost pod Štev. 272.__212
IXXo se dekle od 14—16 let za pekovsko trgo-loUU vino. Prednost imajo deklice z dežele in ki imajo že malo prakse. Naslov pove inseratni oddelek Ediuosti.__288
DrnHo 86 velik* množina drra po najnižji ceni. I lUlla Skladišča v bivšem LIojdovem arsenalu.
ee kuhanja, gospodinjstva, Šivanja, likanja ■ olst) vešča, mlajša služkinja prijetne zunanjosti in dostojnega vedenja, iz boljše hiše z dežele ali iz mesta za eno samsko, više stoječo, imovito osebo. Ponudbi naj se prilože slika in morebitna spričevala-Nastop BluŽbe po Vtliki noči. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod št 293.	293
Prftfia 86 rac^ bolezni dobroidoča Čevljarnica in »rUUd prodajalna. Cena ni visoka. Za Slovenca dober polcžaj. fcalita Promontorio št. 3, na vogala ulice Lazzaretto vecchio.__294
Pn+riitr ^ obiskuje trgovce na deželi, ae išče I UlIlIKj proti dobri proviziji za jedilno in namizno olje. — Ponudbe na F. P., Trat, kavarna Oommercio.	306
Tratu.
Via Vienna 6, mlekarna Monte Nanos.
296
PrOda 86	bolezni, mlekarna v
7anQI*io za P*™0 ias° sprejmem takoj v Ldydrjd službo. Dobi stanovanje prosto, plača po dogovoru (sme biti tudi oženjen). Zahtevajo se tudi spričevala. Mihael Puc, Col pri Vipavi. 30*2
Meblirana
soba, zelo čedna, se odda pri fini rodbini, s hrano ali brez nje. Ulica Sv. FranČiSka 34, prvo desno.	295
Dnrllo n rili i/O Na dežeU dajem v najem neti Itd p rum a. trgovino (v Ajdovščini Št 146, blizu postaje, tik ccrkve in blizu glavne ceste pod Št 283) z vso pripravo in blagom. — Marija Likar, tobatarna v Gonci.	298
III Čl P *1 z zemljiščem v Kocolu se proda po niolua nizki ceni. Pojasnila ul. Chiozza 81. 297
Vnniilnm železo, stare kovine : Anton Cerneca, ivupujcm Trst, ul. Olmo št 12.	1730
Anton - Simunič
Trst, via deli' Istria 72 (Čarbola Zgornja)
priporoča cenj. občinstvu svojo
GOSTILNO „ALBA"
Toči s© pristno dalmatinsko črno vino, opol in belo, pelinovec in maršala. i— Gorka in mrzla jedila.
ANTON BAKUCCč
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulici Sas francesco b'fiszisl 2
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na ieljo se menjajo pasovi in zmeti 'Jaadl za p«p«Im delt la ae ae bali keakarenoe,

S tuinim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je vsemogočni poklical k sebi po dolgi in mučni bolezni, danes ob 11 */t predpoldne soprogo, mater
Lucijo Tence
v dobi 35 let PogTeb drage pokojnice bo v torek, 11. t. m. ob 4. uri pop.
Sv. KRIŽ pri Trstu, dne 10. n. 1913. Just, soprog.	Milka, hči.
Zobotehnik iz Nemčije
Josip K6nig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu.
TRST ■■■
ulica S. Nicold št. 18, II. n. MT Plačila na mesečne obroke.
a«- Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in deCke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
| NA O B ROK E l Zmerne cene!f
Adolf Kontoris
Trst, ulica S. Giovanni St. 16, I. nad.
zraven „Buflet Autom.*. — Telefon 251, Rim. II.
:: POZOR I Skladište se nahaja v I. nad. ::

UMETNI ZOBJ

ilrtnje zoaov
Izdiranje zebev br = vsake bolečine =
Dr. J. čermik V. Tusoher
ki... sobni KkK
ullea dalta Caaarma itav. is, II. n
31
il TEODOR KORN
11' n
L
mE
Trst, uL Miramar Stv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO 8E V8JLKOVKSTKA ■ DELA IN POPRAVE = V PO HZZKZH OEHAH.
Delo dobro In zajamčeno. Telil. 25-26. □ Poslovodja: Franja Jenka.
Ji
m^* Zaloga obuvala
sna m lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VISiNTINI
trst, oL filome Cnrflaccl 27.
Velika izbera mcSkih in
ženskih čevljev. - Popi a ve ee irvrSujejo točne in solidno
po zmernih cenah
TJ
D O.
C s«
Back & Fehl
spIoJnl nnlformsKl zavod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, iivrej in oblek po meri
Nouo lionsumno društvo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31
priporoča svojo gostilno
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko
in belo vipavsko. Lrorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
HHHHiaHHBHEHaEiHBBEi
mt	ca
g Ljudska urarna
1 BOGOMIL PIMO |[
Trst, ulica Vincenzo Belllni fit. 13 M
(lassrg'i certvs st. ni^ia naveza)	Q
Bogat Izbor
ar, verižic, o vratnih verižic, uhanov, pr-stanOT, zapestnic itd. Konkurenčne cene.

T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
blclkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Prodajalnica ur in dragocenosti
O. Bncher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst ai^Š Corso Jt 36.
Bogati izbor zlatanine, srebraine, dragocenosti in žepnih ur. Knpnje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebraine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
■S
3EE
Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke
G ustoPilottifu Gius,
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijsko sretiljke Po-eodn in škatlje i* bele in ktnn.no-barrne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne sbloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
LJU
3
I
Jlzdravlln^plv^dvojne^	priporodajo.
llikovano na	C^^TCCT^ 1^8 Odlikovano na
r razstavah.:	I Ibaai A%PI : 7 razstavah. :
Olavna zaloga v Trstu, via Valdlrivo St. 32. — Telefon §t. 220I. - ^
Steklentna. - 3(ozarci namizni, za plvo9 likerje i. t. d.
6
Da se more popolnoma preurediti trgovina, se vse blago, obvarovano požarja
v steklarni v ulici Stadion 2
(nasproti Portici di Chiozza) — proda
v razprodaji
Odlok c. kr. namestništva št. 3888/2/12 z dne 17/1/13.
m s &a
N* 9
Sr
Omivalno posodje, namizno posod}« 1.1 d. - Steklenina