St 213
V Ljubljani, nedelja dne 2. oktobra 1910.
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za Inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo Je na Miklo-iičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu^ Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Slovenci! Naprednjaki!
Dogodki zadnjih tednov so zopet pokazali, da so razmere v naši narodno-napredni stranki nevzdržne, ako naša politika ne krene na čisto nova pota. Izvrševalni odbor, ki šteje mesto 10 le še 5 članov nima niti moči niti volje preprečiti, da posamezni voditelji naše stranke v najbolj važnih vprašanjih ne bi delali na svojo pest in da ne bi v načelnih vprašanjih se javno izražali naravnost v nasprotju s strankinim programom. Sistematično ubijanje mlajših moči v stranki, stalno odrivanje vseh onih pristašev, ki se upajo poleg voditeljev tudi še imeti samostojno mnenje, dosledno preziranje naših vele-važnih političnih organizacij, v katerih je vsakemu pristašu dana možnost, da v politiki soodloča, ne more vesti stranko drugam kot v popoln propad.
Na nedeljskem sestanku odbora zaupnih mož se razmere niso prav nič izpremenile, marveč razdor med mlajšimi in starimi pristaši stranke se je le še poostril. Vse nade, da nastopi v teh kritičnih časih trezen ih odločen mož, ki bi razmere uredil in rešil stranko propada, so z nedeljskim shodom izginile in to ne po naši krivdi. Kaj sedaj ? Mar naj se udarno terorizmu in absolutizmu naših starih? Mar naj posnemamo še mi njihovo brezdelnost in strahopetstvo ? Mar naj pustimo, da propade stranka? Naprednjaki, vabimo Vas, da pristopite kot člani narodno-naprednemu političnemu društvu ,Skala1, da začnemo z združenimi močmi v na-rodno-napredni stranki in na podlagi njenega programa drobno delo na kulturnem in političnem polju. Pod okriljem „Skale" naj se združi vse, kar čuti v narodno-napredni stranki demokratsko in socialno. »Skala" naj koncentrira vse delavce, ki imajo trdno voljo posvetiti svoje moči za bodočnost narodno-na-predne stranke. Če se je starinom do-sedaj še vedno posrečilo izriniti iz stranke mladino in ubiti stranki najboljši naraščaj se to ne sme več zgoditi danes. Mesto posameznih oseb naj se jim postavi nasproti organizirana sila, disciplinirana armada opozicije.
Slovenci, naprednjaki! Bližajo se naši napredni Ljubljani hudi in težki
časi. Združeni Nemci in klerikalci se bodo vrgli na našo posest in skušali jo nam izruvati iz rok. Vse to ni iz-pametovalo naših treznih in pametnih voditeljev. Posledice tega se že danes kažejo, ko se ljudem od dne do dne bolj gnusi boj v naših vrstah. Zato pa kličemo danes mi pristaše k delu, k stvari. Naj „Slov. Narod11 kar nadaljuje oseben boj proti „Skalašem“, mi mu bodemo odgovarjali z mirnim in intenzivnim delom.
Danes je stranka v nevarnosti in ker niso stari ničesar storili, je dolžnost mladine, da jo čuva in brani ona. Ne za osebe, za stranko, za lepe narodno-napredne ideje veljaj naš klic, naš boj!
V	Ljubljani, dne 1. vinotoka 1910.
Odbor narodno-naprednega političnega društva »Skala".
P. S. Članarina za „Skalo“ znaša letnih
2	K. Vpisnine ni. Priglasi za člane iz dežele kakor tudi iz Ljubljane naj se pošiljajo pismeno na naslov: »Narodno-napredno politično društvo Skala“ v Ljubljani.
Splošni pregled.
Na zakon so pozabili.
Z nekim zakonom iz leta 1908. so odpravili na ogrskih ljudskih šolah šolnino in sicer se je odredilo, da se uvede v državne šole s 1. septembrom 1909, v verske in občinske šole pa s 1. septembrom tekočega leta brezplačni pouk za ljudstvo. Sedaj pa so v ogrskem finančnem in učnem mi-nisterstvu na te odredbe — kdo ve zakaj
—	»pozabili* in pustili ravnatelje ljudskih šol v nejasnem. Kako pa tudi naj pokrije vlada primanjkljaj nekih 3‘/s milijona kron, ki bi jih vrgle šolnine, če so pa volitve požrle krog 30 milijonov kron, vsled česar so državne blagajne sedaj prazne.
Finske ni več.
Pozornost vzbujajoča vest »Berliner Tageblatta" zagotavlja, da je v finskem vprašanju v načelu že padla kocka, s tem da je bil car v Gradu Friedbergu razjarjen nad sklepom finskega deželnega zbora. »Smatra se gotovim, da bode car predlog finskega generalnega guvernerja generala Seyna, ki je prorokoval tak izid, sprejel. Guverner je zastavil svojo besedo namreč za to, da se zatvori zbornica za vedno in da se Finsko porazdeli v več ruskih pokrajin, katerim se da uprava ruskega „zemstva“ in zastopstvo v dumi. V kaki meri se bode obistinil ta predlog, bodo pokazali že ii dnevi, saj so se takoj napotili zaupni urad-
niki z važnimi državnimi akti o tem vprašanju k carju v Friedberg. Že skoraj naprej pa se lahko reče, da Finska ni samo izgubila svoje samostalnosti in svobode, ampak tudi ime in bitje.
Nemški konservativci — židovski prijatelji.
Nemški konservativci v rajhu so^ kristjani od temena do pet in so svoje krščanstvo udejstvovali in kazali vedno s sovraž-tvom do Židov. Sedaj se zopet bavi vodilni njihov list, ki izhaja v Berlinu »Preufiische Kreuzzeitung" zopet z antisemitizmom in piše precej drugače kakor doslej: »V židov-stvu, ki je v sebi ravno tako razcepljeno in raztrgano kakor nemštvo, se je vendar razvilo toliko dobrega in priznanja vrednega", da se ne more vzdržati neomejeno trditev, židovski vpliv razkraja život našega naroda. Ustavovernega mišljenja, solidnosti v poslovanju, verske resnobe in pozitivnega dela v vedi in umetnosti se ne more židom kar tako odrekati. Boj proti nenemškemu in ne-krščanskemu vplivu na naše narodno življenje je najvažnejša socijalna naloga naše stranke. On je naperjen enakomerno proti nakanam tujerodnega prebivalstva in zahtevam židovstva, ki se hočejo oboji vodilno in autoritativno udejstviti v politiki, armadi in upravi, da si jih ne smatramo za to godnim. Kakor pa nočemo zanikati odlik poljskih, francoskih in danskih podanikov nemškega cesarstva, tako si želimo tudi napram židom pravice. — No, torej 1
Ladje za Turčijo.
Pariški poslanik turške vlade potrjuje govorico, da mu je vlada že dolgo pred nakupom nemših ladij ukazala vprašati pri francoski vladi, da li bi mogla prodati Turčiji kako ladjo. Teh si je hotela čimprej nabaviti, saj si je tudi Grčija kupila italijansko križarico 10.000 ton in v Atenah niso prav nič skrivali namena tega pomnoževanja. Gre o Kreti. In dasi nas to ne vznemirja —-je rekel poslanik — moramo vendar biti kos Grčiji, ker le s tem je možno zavlače vati krvavo aventuro. Turki gojijo vsled tega nujno željo, da si pridobijo oklopnico
15.000	ton najnovejšega modela. Oni ne mislijo napadati, ampak to sredstvo volijo ravno v interesu mira. Še sedaj bi radi kupili na Francozkem kaj primernega, ali ker niso mogli nič dobiti, so se obrnili na Nemčijo, ki jim je ustregla.
Dnevno vesti.
Z Imeni na dan! »Slov. Narod* pravi, da sem odpustil iz uredništva brez pravilne odpovedi kar tri gospode zaporedoma. Ker meni o tem ni nič znano in je ta trditev popolnoma izmišljena, bi me zelo veselilo, ko bi »Slov. Narod" povedal, kateri so ti
gospodje, ki sem tako nečloveško postopa z njimi? Upam, da »Slov. Narod* odgovori na to vprašanje. Izvzamem seveda slučaj z gospodom Pircem, ki je sam brez odpovedi izstopil iz uredništva.	Milan Plut.
Klerikalizem med dijaštvom. Klerikalizem se med dijaštvom, posebno med gimnazijci nenavadno hitro razvija. Danes lahko trdimo, da bo sčasoma in sicer že v najkrajšem času po gimnazijah med dijaštvom popolnoma preobvladal klerikalizem, če bo šlo tako naprej. Klerikalni dijaki ne vidijo v profesorjih somišljenikih toliko svoje učitelje, temveč svoje politične somišljenike, pri katerih imajo najboljšo zaslombo. Klerikalni profesorji skrbe, da se ne skrivi klerikalnim dijakom niti las, dočim so napredni dijaki brez vsake zaslombe in na milost in nemilost izročeni katoliškim kolegom. De-nuncijantstvo cvete danes med dijaštvom tako bujno, kakor še nikdar. Klerikalni profesorji imajo zapisanega slehernega dijaka, ki zahaja v »brezversko* »Domovino*. Sploh pa je prva skrb teh gospodov, da se najprej informirajo o političnem prepričanju dijakov, vse drugo jih toliko ne zanima. In to je čisto naravno! Saj je znano, da smatrajo klerikalni suplenti ljubljanski gimnaziji kot svoji domeni, na katerih lahko uganjajo, kar hočejo. Gospodarji na gimnazijah so dandanes kateheti, ne pa ravnatelji. Ni čuda, da pri takih razmerah napredni dijaki, ki so popolnoma prepuščeni sami sebi, ne morejo vstrajati in počasi, četudi jako težko, prestopajo h klerikalcem. Napredno dijaštvo pričakuje, da bo imelo zaslombo vsaj pri naprednih profesorjih — a niti to jim ni usojeno.
Mogočen klerikalen petelin. Klerikalni megotec Oražem, ki je menda že pripadal vsem mogočim in nemogočim političnim strankam, je danes pravzaprav absoluten vladar v naprednih Mostah. Ta možakar bi si na vsak način rad obržal v Mostah svoj popolnoma omajani podžupanski stolec, ali pa postal celo župan. Toda tudi njemu je dobro znano, da so klerikalni samopaši v Mostah ure že zdavnaj seštete, vendar bi pa še v zadnjih dnevih svojega podžupa-novanja napravil rad klerikalcem par uslug. Že zadnjič smo omenili, da se volilni imenik, ki je tako nenadoma neznanokam izginil, nahaja v njegovih rokah in ga tudi skrbno čuva. Moščanski naprednjaki so se sicer radi te nepostavnosti pritožili pri pristojni oblasti, toda njih pritožba dosedaj še ni imela uspeha. Pričakujemo pa, da bo tudi temu klerikalnemu petelinu, ki se je pred kratkim izrazil, da volil, imenika nikakor ne da iz rok, kmalu enkrat za vselej odklenkalo. Moščani, vi imate pravico, da takoj zahtevate predložitev volilnega imenika. Te pravice vam ne more nikdo kratiti. Zatorej na noge!
Nemška predrznost. V Weilgonijevi hiši v Mostah se nahaja neka, najbrže pristno tevtonska stranka, ki slovenske
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman Iz rimske zgodovine.
ill3|
»Dobro jutro!* je voščil veselo. »Ali bo kaj zajutreka? In kakšen bo?“
»Skrbela sem za slučaj, če bi se morala muditi več dni v tem kraju,* je odgovorila Maga . . . »Tu je vino, da si okrepčate moči, a tukaj — suhor in nekaj kosov prekajenega mesa za prigrizek*.
Samo Ragastens in Machiavelli sta se posvetila temu skromnemu zajutreku. Vitez je poročal o svojih ukrepih, izvršitev katerih le bil poveril Spadacappi, ter naznanil, da hoče nemudoma iti na delo.
»Ali me potrebujete? . . .* je vprašal Machiavelli.
»Ne, najboljše je, da ostanem sam; to je celo neizogibno. Če sva dva, je nevarnost, da naju opazijo, in potem je vse izgubljeno. Ne ganite se odtod; ko se bo dan nagibal h koncu, vam pridem sam povedat, kdaj je ura za
dpi/inic **
»Dragi prijatelj!* je vzkliknil Sanzio. »Kaj bi bilo z
mano, da ni vas? . . .*	..............
»Da bi bili enkrat srečni, in da bi se izpolnile vaše želje!* je dejala Maga s čudno slovesnostjo. »Vi zaslužite
srečo.*
Ragastens je vztrepetal.
»Kako sklepate, da imam kako željo?* je vprašal s prisiljenim usmevom.
»Otrok moj! . . . Zelo stara sem, in mnogo sem pretrpela . . . Navadila sem se brati na obrazih ljudi. Vidim in ugibljem, da se skriva tiha žalost v globini vašega srca ... In goreče želim, da bi našli tisto ljubezen, ki jo zaslužite."
Ragastens, ginjen bolj nego mu je bilo všeč pokazati, je stisnil prijateljema roke ter v največji zamišljenosti odšel iz votline.
Krenil je po stezi, ki se je vila ob strmih skalah navzgor. Zdelo se je, da se nič posebnega ne godi po gorovju. Le tuintam so se videle v rožnati svetlobi jutra koze in njihovi pastirji . . . Papeževa vila je bila nema in tajin-stvena kakor vedno. Samo zvonec kapelice je pozvanjal od časa do časa ter polnil zrak s svojimi otožnimi glasovi . . .
Ragastens je sklepal po vsem tem, da so se papeževe poizvedbe obrnile v daljavo. In ni se motil.
Rodrigo Borgia je po odhodu Rafaela, Machiavellija in Ragastensa pričel kričati in klicati na pomoč. Naposled so ga njegovi ljudje začuli in osvobodili. Po razgovoru, ki se je bil vršil okrog njega, je papež sklepal, da prijatelji poznajo Mago, da vedo, kje prebiva, in da se bodo ne dvomno obrnili tja, v njeno votlino. Tja je zatorej poslal stražnike, tembolj, čim je hotel obenem z njim prijeti tudi Mago. Toda votlino so našli prazno . . .
Iz tega je papež sklepal, da so morali vsi štirje, od Ragastensa do Mage, bežati. In beg jim je bil mogoč samo po veliki Florentinski cesti. In zdaj so papeški jezdeci še vedno iskali beguncev po tej cesti, dočim je Ragastens po širokem ovinku krenil v Tivoli. Ob vhodu vasi je našel Spadacappo, ki je čakal nanj.
»Kaj govore po vasi?* ga je vprašal.
»Ničesar, razen tega, da je sinoči v papežki vili nekdo umrl, in da ga danes pokopljejo.*
»Izvrstno. Pa voz? . . .*
»Je pripravljen. Naprežen stoji pri »Cvetlični košarici* na dvorišču. Konja sta taka, da vas v galopu popeljeta s hribov. Tudi kmetska obleka je pripravljena.*
»Spadacappa, ti si dragocen človek!*
»Saj sem vam pravil, gospod,* je odgovoril skromni Spadaccapa.
Nato sta šla obadva gostilno »Pri cvetlični košarici*; vstopila sta skozi zadnja vrata, ki so se odpirala na polje. Deset minut kasneje je Ragastens neopažen stopil na prosto, v obleki kmeta, ki gre z motiko na rami na svoje delo.
Ves dan je hodil po okolici vile, ne da bi obrnil oči od nje. Naposled se je solnce spustilo na obzorje.
Že se je pričenjal bati, da so odložili pogreb na jutrišnji dan; takrat pa je zaslišal iz kapelice zvonenje vseh zvonov.
Kmalu so se velika vrata vile odprla nastežaj. Več duhovnikov je stopilo na prosto, ki so prepevali mrtvaške molitve, pred njimi pa so nosili križ. Sledila je krsta, pogrnjena z belim prtom; nosilo jo je osem služabnikov v livreji papeškega dvora.
Ragastens je čutil silno utripanje srca ob misli na mlado deklico, ki je ležala v krsti . . . Živega človeka so nesli v krsti proti grobu! . . . Vzdrhtel je, in pri vsej svoji srčnosti se ni mogel ubraniti groze, ki ga je zagrabila za trenotek.
Za krsto je stopala dvajsetorica vojakov, ki so tvorili spremstvo, za vojaki pa prebivalci vile, ki so sledili v procesiji. Sprevod je šel mimo kakih petdeset korakov od Ragastensa, skritega v grmovju.	(Dalje.)
stranke neprenehoma izziva z „Windische Hunde*, »Windisshe Lausbuben" itd. Apeliramo na g. Weilganija, da tem Tevtonom malo postriže prevelike rožičke in jih poduči, da Moste niso kje na Puškem.
Cigansko selo se je prej nazivalo tudi Predovičevim selom, dokler se pač niso naseljevali tam pristni cigahi nepomešane krvi. Sedaj je postalo življenje v bivšem Predovičevem selu naravnost neznosno. Pošteni in dostojni prebivalci, večinoma železničarji, ki so prej zadovoljno in mirno živeli med seboj, so dobili nove sostanovalce v ciganih. Ni se jih sicer dosti naselilo, a že to številce preseda vsem. Neverojetno je, koliko je že sedaj smradu, nesnage in krika po Predovičevem selu. Kmalu bodo ti novi priseljenci — pravi pravcati azijati — vsem v spodtiko in g. Predoviču, ki mu pač ni treba takega vira dohodkov, ne v posebno čast. Sedaj še naj pride na svetlo prva |in poglavitna ciganska lastnost — tatvina, potem smo pa v pravem ciganskem šotoru, marsikuj naš že spominja na to!
Maribor. „Rezervistova svatba", ta burka v štirih dejanjih, ki se uprizori v mariborskem slovenskem gledališču, dne 2. oktobra t. 1., je tako šaljiva in humoristična, da mora zadovoljiti občinstvo. Naj zategadelj nikdo ne zamudi te predstave in naj pride vsak 2. oktobra k letošnji prvi slovenski predstavi. Naj se dvorana, posvečena Taliji napolni do zadnjega kotička. Začetek predstave je točno ob pol 8. zvečer.
Laibačh. Vrinila se nam je bila neljuba pomota, ko smo pisali, da je učitelj
Ciril-Metodove šole v Trstu poslal v Ljubljano na C. M. D. družbo dopis z nemškim naslovom .Laibach". G. Čok se opravičeno pritožuje, da tega nikoli ni storil, tembolj, ker na njega niti mislili nismo. Pri korekturi je ostala v listu črka „C“, mesto neke druge — tudi s strešico.
»Prosveti" je podaril dijak JJosip Černe več mladinskih spisov. Srčna hvala! Zadnji čas je povpraševanje za mladinske spise zelo pogosto, a radi pomanjkanja istih je večkrat nemogoče ustreči vsem naročilom in željam. Naj bi našel imenovani darovalec obilo posnemalcevl
Iz srednje šole. Razpisano mesto za klasično filologijo v Kranju, je bilo podeljeno absolviranemu učiteljskemu kandidatu Francu Kmetu.
Na državni realki v Idriji sodeluje letos skupno z ravnateljem 10 definitivnih učiteljkih moči, 3 suplenti in en učitelj v pripravljalnem razredu. Izpraznjeno mesto prof. dr. Josipa Menceja, ki je dodeljen državni gimnaziji v Kranju, je bilo podeljeno suplentu dr. Nikolaju Omerzi.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 18. do 24. septembra se je porodilo v Ljubljani 18 otrok, med temi dva mrtvorojena. Umrlo je 19 oseb. Med temi 13, domačinov. Vsled različnih bolezni je umrlo 12 oseb, za Škrlatico dve, za grižo ena, za jetiko dve, za kapom ena in za nezgodo ena oseba.
Slovensko deželno gledališče. Danes, v nedeljo sta dve predstavi: popoldne ob 3. Gerh. Hauptmanna dramatska pesem .Hanice pot v nebesa" in Kadelbur-gova veseloigra „V civilu". Melodramske prizore v prvi drami spremlja godba; sodeluje tudi ženski zbor. Zvečer ob pol 8. je prva operna predstava ter se poje Smetanov „Dalibor“. V njej nastopijo prvič g. Alojzij Waszmuth, junaški tenor, doslej člen plzenjskega in brnskega gledališča, gdč.Margita Nadasova, primadona, doslej člen raznih nemških oper, gdč. Cilka Šmi-do va. koloraturka, bivši člen opere v Stuttgartu, Narod, divadla v Pragi in v Za-
Mali listek.
Slovensko deželno gledališče.
.KACIJANAR-.
Slovenske gledališke predstave so se pričele letos včeraj s 1. oktobrom, in sicer ob jako srečnih avspicijah, kajti gledališče je bilo za dramsko predstavo — zelo dobro obiskano. Prišel je prvi do besede Anton Medved s svojo tragedijo v petih dejanjih »Kacijanar.* Medvedi Bilo bi zanimivo vedeti, koliko literarne in specijelno dramatske vrednosti se pripisuje vobče temu dramskemu delu. Mislimo, da je vsaka drama lahko v enem oziru dobra, v drugem slaba in zabrede ravnotako tisti, ki zahteva od drame samo dejanje, kakor tisti, ki išče v njej samo duševne analize.
V	»Kacijanarju* se govori o vojni in o ljubezni, vidimo ljudi, ki so pogumni in ne kažejo nikakšnega strahu pred smrtjo, vidimo pa tudi ljudi, ki so strahopetni pred žensko in se bojč celo njenega smeha. Slišimo lahen šum poljuba in brenket orožja. Prihajajo in odhajajo odpadniki, srečavamo pa tudi srčne, pogumne vojake. Ali ni vse to podoba naših tal, ki kljub evoluciji časov in splošnega značaja še vedno hranijo, kot nekakšna parfumirana tradicija, na svojih gričih iste trte in v svojih vrtovih iste rože?
grebu, g. Hanuš Peršl, bariton, g. Jos. Ne vol e. II. tenor, g. Jos. Križaj, bas, g. Ivan Vrečar, bas, g. Jos. Bukšek, bariton. Pri predstavi svira novosestavljeni orkester Slovenske Filharmonije (s harfo) pod vodstvom novega g. kapelnika prof. Frid. Reinerja, bivšega kapelnika Komične opere in profesorja kralj. drž. glasbene akademije v Pešti. — V torek je slavnostna predstava v proslavo godu Njeg. Veličanstva in se uprizori drugič opera ..Dalibor’'. — V četrtek prvič M. Len-gylova drama „Tajfun“ iz življenja Japoncev. — Prva opereta bo Lehšrjeva ,Knež n a".
Za nakup gostilen in trgovin velikih in manjših, se nudi lepa prilika: 1. V nekem večjem kraju blizu Maribora je na prodaj velika gostilna z dvema drugima hišama. V dobrem prometu ob državni cesti Dunaj-Trst. Velika, novozidana gospodarska poslopja, ameriška ledenica, kegljišče. Vsa posloplja so v dobrem stanju. Cela koncesija, žganjetoč, kotel za kuhanje žganja, trafika, pošta v hiši. Za prevažanje pošte dobi na leto 400 K Kmalu se vpelje med to gostilno in Mariborom avtomobilni omnibus. Prostori za trgovino s poljskimi pridelki, senom, lesom in za mesarijo. Rodovitnega sveta ob cesti je 15 oralov. Cena
49.000 K, plačati takoj le polovico. 2. Tik Celja so štiri gostilne. Cene 200.000 K,
46.000 K, 26.000 in 14.000 K. 3. V slovenskem delu Koroške je gostilna s trgovino, trafiko in lepo kmetijo. Pošta v hiši. 4. V obmejnem kraju Koroške gostilna z dvema hišama, trgovina in 6 oralov sveta. Cena
22.000 K. 5. Restavracija ob Vrbskem jezeru, 2 enonadstropni hiši. Sveta 15 oralov. 6. Gostilna s trgovino in trafiko ob državni cesti na Koroškem. Lepo gospodarstvo s 35 orali sveta. Cena samo 15.000 K 7. Gostilna s pekarijo v Kanalski dolini. Precej sveta. Cena 14.000 K, takoj plačati le 2000 K 8. Stara trgovina s špecerijo, manufakturo, železnino itd. v velikem trgu. Lepa enonadstropna hiša. Cena 50.000 K, plačati je treba le kakih 10.000 K 9. Za tigovino pripravna hiša v nekem mešanem mestu na Spodnjem Štajerskem, kjer še ni slovenske trgovine, a jo Slovenci komaj pričakujejo. 10. Dvoje veleposestev blizu Maribora. Pri enem je 200 oralov starega smrekovega gozda. Vsa potrebna pojasnila daje potovalni učitelj Ante Beg v Ljubljani.
Dovozna cesta, ki pelje od Dunajske do Martinove ceste, vsled vožnega prometa izmed ljubljanskih cest skoro največ trpi, za njeno primerno vzdržavanje pa se najmanj stori. Malokdaj je posuta in malokdaj postrgana; cesta izgleda včasi kot bi ležala ob kakem hrvaškem sejmišču, ne pa ob periferiji ljubljanskega mesta, ali kakor se že glasi frazasto »deželnega stolnega mesta Ljubljane". Torej: Cesta naj se redno nasipa in redno stržel
Letošnji lov na polhe. Ker je letos po celi deželi zelo malo želodov, se splošno opaža, da je zelo malo polhov, čeprav je bilo lansko zimo in letošnjo pomlad precej ugodno vreme. Samo v Gorjancih in sosednih gozdovih, kjer je obilo lešnikov, so se pokazali polhi v obilnem številu. V teh krajih se tudi ljudstvo že pripravlja na interesantni polšji lov.
Pokopališče pri Sv. Križu je še vedno brez mrtvašnice! To je pa že skrajna zanikrnost prizadetih faktorjev.
.Ljubljanska kreditna banka". V
mesecu septembru vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 1,817.088-69 dvignilo pa K 1,890.670 07. Skupno stanje koncem septembra K 11,586.12279.
Za slovensko ali jugoslovansko zgodovinsko dramo je doba Ferdinandova zelo primerna, saj je polna najpestrejšega življenja, polna dejanj, pri katerih so bili ravno Slovenci in Hrvatje premnogokrat animus movens. Medvedu se mora priznati srečno izbiro snovi; da je bil tudi sam o tem prepričan, je gotovo najboljši dokaz to, da je prišel po skoro petnajstletnem odmoru zopet na isto snov. Zato je pa v svojega .Kaci-janarja* izlil vso svojo osebnost in bolj kot drugod odsevajo iz tega dela njegove karakteristične posebnosti.
Ker je zgodovinski Janez Kacijanar iz Begunj z ozirom na njegovo delovanje ob času bitke pri Osjeku leta 1539 še vedno nerazjasnjeno vprašanje in se pri poznejših njegovih namerah tudi težko loči resnica od pravljice in domnevanja, zato je za pesnika ravno ta snov zelo vabljiva, ker lahko da svoji fantaziji širokega polja. V okviru zgodovinskega dejstva, da je bil slavni poveljnik osumljen izdajstva, zaprt na Dunaju in od tu je ušel v Kostajnico, kjer ga je dal Nikola Zrinjski kot izdajico umoriti, je napravil Medved svojo žaloigro.
Tragičen junak Kacijanar naj se pokaže kot mučenik svojega velikega domorodnega ideala. Edina misel mu je, .da zopet se vzbudi Ilirija iz spanja dolgega mogočna, mlada", kakor tako slovesno končava svoj govor v 15. prizoru drugega akta. Ko vidi, kako se med Ferdinandom I. in
Pomlad v jeseni. Gosp. M. Petrovčič iz Logatca nam je poslal jabolčno cvetje iz vrta g. Klančarja v Dol. Logatcu. Jablana je še mlada in cvete letos že drugič.
Najdena sablja. Železniški čuvaj v Preserjih je našel sabljo s podčastniškim port-epejem. Sablja se dobi v čuvajnici v Preserjih.
Razne vesti.
* Pražke cevi. Predsedništvo upravnega sveta vodnih naprav je javilo železnemu kartelu, da bode oddalo ono tretjino naročila za vodne cevi, ki je bilo dosedaj podeljeno njemu, neki francoski družbi, ako bi dalal težave.
* Zemlja se seseda. Na belgijsko-francoski meji pri Quievrainu se zemlja grozotno vseda. Sedaj se že bojijo, da ne bi bil onemogočen promet z ladjami po kanalu de Mons.
* Kipar Reinhold Begaš, ki je že 80 let star, je v Berolinu opasno obolel.
* Stotnik Junga, oni ljubeznjivi oficir, ki je poslal svojemu tovarišu peklenski stroj kot darilo, je spoznan invalidom in tudi nesposobnim za črno vojno. On stopi s 1. oktobrom v pokoj.
* Šivilje stavkajo. Pri kravalih stavkajočih šivilj v Parizu je našel dobavitelj Isac svojo smrt. Razjarjene šivilje so napadle njegovo trgovino, kjer so vse razbile, njega in njegovo hči so pa tako nabile, da so ga našli po demonstracijah mrtvega.
* Mednarodni kongres fizijologov. Te dneve se vrši na Dunaju 8. kongres fizijologov. Prišlo je 330 delegatov iz celega sveta. Naznanjenih je 200 predavanj.
* Prebivalstvo Petrograda. Po najnovejši statistiki šteje Petrograd 1,454.704 prebivalcev, to je 230.060 prebivalcev več nego leta 1906.
* Opat — milijone defravdiral. V Kijevu na Ruskem je obsodila v ječo sodnija opata kijevskega samostana. Melhizeka, ker je poneveril nad milijon rubljev. Sleparil je že osem let.
* Razprava o vseučillščnih izgredih v Lvovu. Obtožnica proti Marorusom, ki so osumničeni radi zadnjih nemirov in izgredov na lvovskem vseačilišču, je dovršena in izročena v tisk. Obtožena je 101 oseba, po veliki večini akademiki. Vsi obtoženci brez razlike so Malorusi. Obtožnica se glasi v nad 60 slučajih radi težke telesne poškodbe, v ostalih slučajih radi javnega na-silstva. Obtožencem, ki so vsi na svobodi, so že izročene pozivnice na glavno razpravo, ki prične dne 3. oktobra. Trajati zna
3	tedne.
* Spor med dvema škofoma. Med
vratislavskim nadškofom Koppom in nadškofom Fischerjem v Kolinu na Nemškem, so nastale velike diference. Dr. Kopp očita Fischerju, da je hud modernist.
* Ruska carska dvojica na Nemškem. Ruska carska dvojica ostane še cel oktober v Friedbergu. Zdravsteno stanje carice je zelo ugodno.| Carska dvojica se vrne na Rusko šele 8. novembra.
* Vpokojitev višjih častnikov pri italijanski mornarici. Italijanski mornariški minister namerava vpokojiti še več najvišjih častnikov italijanske mornarice, da bo na ta način omogočem avanzma mlajšim oficirjem. Minister se bavi sedaj s specijalnim zakonom, po katem bo tudi admiralu Bettoli določena starostna meja, ki pa se bo zanj nekoliko podaljšala. Kakor je namreč že znano, je bilo v zadnjem času vpokojenih v Italiji 5 pod- in 12 kontreadmiralov.
* Izgredi v Lvovu. Poljski listi očitajo deželnemu sodišču, da je napravilo veliko napako, ker je izpustilo iz zapora dijaka
Janosem Zapolyo vrše dogovori o razkosanju Ogrske in Hrvatske, zveže se z vsemi mogočnimi plemenitaši v odpor proti tem domovini škodljivim nakanam. S pomočjo tistega Zapolye, katerega je leta 1528. pri Košicah tako popolnoma premagal, hoče skleniti mogočno zvezo proti kralju; ko pa Zapolya samovoljno sklene mir, po katerem bi Hrvatska in Slavonija zopet pripadla Ferdinandu L, hoče v zvezi s Turki osvoboditi svojo domovino; v tem obstoji njegova tragična krivda, katere žrtev postane
—	on sam.
Dasi nam je sam na sebi simpatičen, vendar ne dosega na odru tiste potrebne višine zgdovinskega junaka.
In njegova okolica! Sami majhni ljudje, ki jih sicer navdušijo Kacijanarjevi načrti, pa jih ravno tako hitro spravijo neugodne vesti v Ferdinandov tabor. Slavohlepnost čuvstveno podivjane Katarine Frankopanove, ki napravi Nikolo Zrinjskega za nezaupnega in nezanesljivega podpornika Kacijanarja in njena zloraba perverznih nagnenj sluge Hojziča, sta odločilni za usodo junaka, kateremu se končno še vsled odpada Ivanovega izpodmaknejo zadnja tla izpod nog.
Karakterizacije Nikole Zrinjskega in njegovega omahljivega, dasi blagega brata Ivana in Katarine so dosledno izpeljane, manj posrečen pa je značaj Skolaste, Kaci-janarjeve hčerke, ki naj bi, kljub temu, da jo hoče pesnik v kontrast s Katarino na-
Krata, ki je bil eden izmed voditeljev rusin-skih dijakov pri zadnjih lvovskih izgredih. Listi zatrjujejo, da je Krat že pobegnil t Rusijo.	__________
Nalnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Dunajski župan v Budapešti.
Budapešta, 1. oktobra. Sprejem dunajskega župana v Budapešti je bil skrajno oficijelen. Na kolodvoru so ga pričakovali samo oficijelni odposlanci, ker se občinstvo za dunajskega župana popolnoma nič ne navdušuje. Madžarom je namreč še dobro v spominu politična misija bivšega dunajskega župana dr. Luegerja. Konferenca med obema županoma je trajala precej časa. Predvsem sta razpravljala o uvozu argentinskega mesa. Dunajski župan je izjavil, da vežejo Budimpešto in Dunaj isti skupni interesi. Predvsem pa je mnenja, da naj stopijo Dunaj, Budapešta, Praga, Brno in druga večja mesta v najtesnejšo zvezo glede uvoza tujega mesa v Avstrijo.
Rudolf Chrobat umrl.
Dunaj, 30. septembra. Danes je umrl na Dunaju slavni ginajkolog prof. Rudolf Chrobat, v starosti 70 let.
Socijalno-demokraške demonstracije na Dunaju proti draginji.
Dunaj, 1. oktobra. Jutri, v nedeljo ob 10. uri se prično na Dunaju velike soci-jalo-demokraške demonstracije proti draginji. Socijalisti bodo šli iz Schwarzerbergovega trga proti magistratu, kjer bodo nato imeli shod, nakaterem bodo zelo ostro nastopali proti vedno naraščajoji draginji.
Kolera na Ogrskem.
Budapešta, 1. oktobra. V Ostrogonu sta danes obolela za kolero devetletna deklica Goltz in neki mizarski pomočnik. V Mohaču sta oboleli dve osebi. Ena je med potjo, ko so jo peljali v bolnišnico umrla.
Javen napad na Dunaju.
Dunaj, 1. oktobra. Danes popoldne je neka oseba napadla na sredi ulice urednika Charerja, ki je bil na potu proti uliči .Fttllgasse". Napadalec je podrl uradnika na tla, pokleknil nanj in mu vzel iz žepa dva bankovca po 50 kron. Ukradel mu je tudi površnik in nato skušal pobegniti. Toda dva policista sta ga s kolesi zasledovala in aretovala. Napadalec se piše Franc Zupančič, star 40 let, doma iz Kranjskega. Na policiji se je obnašal tako surovo, da so ga morali zvezati, nakar so ga odpeljali na deželno sodišče.
Izvolski — veleposlanik v Parizu.
Dunaj, 1. oktobra. Imenovanje ruskega ministra za zunanje zadeve Izvolskega za ruskega veleposlanika -v Parizu, je že dobilo potrjenje od francoske vlade. Avstrijski nemški listi se zelo vesele odhoda tega ministra. Rajhovski listi pišejo že cele nekrologe o Izvolskem in zatrjujejo, da bo sedaj naprej šla ruska politika popolnoma nova pota. Vse drugače pišejo o imenovanju Izvolskega veleposlanikom v Parizu, angleški listi. .Temps", pravi n. pr.: .Šele sedaj, ko pride Izvolski v Pariz, pride v Evropi do popolnoma nove konstelacije evropskih držav. Francozki listi pa prihod Izvolskega v Pariz naravnost viharno pozdravljajo.
Demonstracije v Berlinu.
Berlin, 1. oktobra. V Berlinu vladajo zopet popolnoma redne razmere.
slikati kot plemenito, nepokvarjeno, tako-rekoč personifikacijo ženskih čednosti, na ljubo svojemu očetu igrala grdo ulogo hinavke, ki se proti svoji vesti igra z najsvetejšimi čuvstvi Ivana. Tu je očetova volja gotovo preslab izgovor in nikakor ne more izbrisati našega nezadovoljstva.
Ostali značaji se prikazujejo v premedli svetlobi, največ zato, ker jim manjka kontrastov in je med to množico večkrat uprav moreča enoličnost. V interesu vse večje dramatičnosti bi bilo, da bi nastopila kdaj tudi nasprotna stranka, n. pr. Ferdinand ali sodnik Pastor, ki igra vendar tudi važno ulogo, saj je on tisti, ki zabrani banoma vhod v Zagreb in prestopi z vsemi svetniki očitno na Kacijanarjevo stran. Kot zgodovinska drama se .Kacijanar* tudi premalo diferencira na naše slovenske oziroma hrvatske kraje.
.Kacijanar* se pač mnogo boljše in lepše čita, nego gleda na odru, dasi nimamo v žaloigri opraviti toliko z duševnimi procesi kakor z opisovalnimi dijalogi. Kljub svojim dobrim stranem se nam vendar usi-ljuje prepričanje, da .Kacijanar* ne bo dosegel svojega najvišjega priznanja in bo delil usodo svojih slovenskih dramskih so-proizvodov.
Radi pomanjkanja prostora nam ni možno priobčiti poročila o sami uprizoritvi.
—a—
Stroge odredbe, ki so vodile skoro že po izjemnega stanja, so oplašile demonstrante. Po mestu hodi le še par policijskih patrulj. Danes je prišlo v mestu samo do popolnoma neznatnih spopadov med policijo in delavci. Neka ženska je vrgla iz okna na nekega policista cvetlični lonec in ga hudo ranila. Danes so aretirali žensko Reinhard, ki je včeraj vrgla gorečo svetilko službujočemu policijskemu oficirju v obraz.
50 milijonov za vojne potrebščine.
Pariz, 1. oktobra. Iz Sofije se poroča, da bo vlada zahtevala od sobranja 50 milijonov kredita za nove vojne potrebščine.
Nemiri na Kitajskem.
Newyork, 1. oktobra. Ameriško brodovje je dobilo ukaz, da mora biti vsak čas pripravljeno za odhod. Splošno se namreč pričakuje, da se bodo boksarski nemiri v najkrajšem času ponovili, vsled česar bodo tujci v veliki nevarnosti. Tudi brodovje na Manili in Filipinih je dobilo ukaz, da mora biti vsak čas pripravljeno za odkod.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Erriemanov fotograflčnl aparat najboljče vrste se ceno proda. Kje. pove inseratni biro „Jutra“.
294/2—1
Spretna gospodična za plesti (Strickerin) na stroj št. 11. se takoj sprejme proti mesečni plači, hrani In stanovanju.	292/2—1
Pozor, peki! V najem se odda pekarija s stanovanjem s 1. novembrom. Istotam se sprejme več gospodov na stanovanje po jako nizki ceni. Zelena jama 157.	  291/1-1
Dijak boljše rodbine se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.
293/1—1
Hodni ulster ali raglan za gospode K 25,— fcrez konkurence samo v angleškem skladišču oblek O. Bernatovič.	290/10—1
Lepo meblovana soba s posebnim uhodom se odda. Na razpolago kopalna soba. Na zahtevo tudi tirana. Istotam se sprejme gospodična v popolno oskrbo Kje, pove inseratni biro .Jutra*. ' 288/3—1
Sprejme se takoj
mesarski vajenec
pri gosp. Ivanu Marinšku, mesarju in gostilničarju, na Gllncah, pošta Vič, pri Ljubljani.
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
I K O
v
IKO*.
I K O
Ker je letos vsled vednega deževja
divji =====
kostanj
pozneje dozorel,
kupovati ga bom pričel in licence oddajati šele s 1. oktobrom 1.1.
V. H. ROHRMANN, Ljubljana.
Stampilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6.
Ceniki franko.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6'— 1	»	„	trojno „	. . „ 8 —
Balzam_pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom
1 stekleničica ... K 2.—
1	 4--
1  6—
Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročila čepice naj se navede obseg glave.
P. FRČTSCHER, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
Mesto posebnega obvestila.
Miha Ažman In dr. Josip Ažman naznanjata potrta v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njiju preljubljena žena, oziroma mati
Marija Ažman roj. Texter
hišnega posestnika žena
v petek, dne 30. septembra 1910 ob 7. uri zvečer po mučni bolezni, prevldena s svetotajstvi za umirajoče v 58. letu svoje starosti, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. oktobra t 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Cesta na Južno železnico št. 26. na pokopališče k Sv. Križ. — Venci se hvaležno odklanjajo. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1910
Prvi slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
t
Tužnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov prebridko vest, da Je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
SIMON KUKEC
bivSi posestnik delniških pivovaren v Laškem trgu in Žalcu
previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 29. kimovca 1910 ob pol 7. uri zvečer v starosti 72. let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnega se vrši v nedeljo, dne 2. vinotoka ob 3/« 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče sv. Kancijana. Zemski ostanki pokojnika se polože y rodbinsko žrv k večnemu počitku.
Sv. maša-zadušnica se bode brala dne 3. vinotoka v tukajšnji župni cerkvi.
V Žalcu, dne 29. kimovca 1910.
Ana Kukec,
tehnik; sinov
Kukec; hčere. — ivanKa Heker, roj. »vukcc; mai iju manmc, roj. mikcc; sesm. — ivan dc ravnatelj dež. kmet. šole; Konrad Elsbacher, trgovec; Vinko Strgar, rud. nadkomisar; zeti. Fani Kukec, roj. Senica, sinaha. — Vsi vnuki in vnukinje.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. I. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. poite.
Spored od 1. oktobra do 4. oktobra-1910.
Zgodba kruha s sardinami (nar. posnetek). Lov na tjulnje v Avstraliji.
Ljubezen in ljubosumnost (drama).
Roman strastnosti (komično).
Pristanišče v Volendamu na Nizozemskem (naravni posnetek.)
Milo imam v očeh (komično).
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
Faust (krasna drama).
Ali sem ljubljen? (Komično.)
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
Priporočljii preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvom. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1’— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2’—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost In kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2 —.
Naročila se točno Izvršujejo.
ra
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65 litrov
„	100	„	120	„
.	150	,	180	,
.	200	,	250	.
,	250	.	800	»
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Rosner S Kup.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornlce sodov” v Novski.
Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Richter, Dnnaj IX. Sobi eskygasses.
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tucblauben št 9.
Tekoči kruh! Sladin!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
Kil! daie samo dr- pl- Trnk6czy-ja
 L sladni čaj, imenovan »Sla-
Tlfnp I d i n “! Dobi se pri vsakem   trgovcu, zavojček V* kg & 50
Zdravie! vinarjev. Zavoj po pošti ________» v glavni zalogi lekarne
50% prihranka! "'-SgSv Najboljši zajtrk!
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Specialna trgovina
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Pozor trgovci na deželi!
Najugodnejša prilika za nakup blaga na debelo, katero oddajam po lastni ceni in sprejmem eden del do 1. decembra nazaj.
Ogromna zaloga kratkih in dolgih jopic in pelerin za dame; pelerine, obleke, kratke in dolge suknje ter klobuke za gospode, dečke in otroke.
Kožuhovina ceno, zelo vredna v veliki izbiri v zalogi.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
^	Ijj-u/bljsina,	ZMIestni	trg:	št.	5.
•A*	*A*
iVt »W*
Modni * * salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31.
Priporoča
(kot bivša dolgoletna uslužbenka klo-bučnega oddelka Henrika Kende) lepo in ceno izbiro damskih, dekliških, otroških klobukov finih mo-=== delov in čepic. ==
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila točno in ceno.
J E
D MODNI SALON OZMEC & VIČIČ n
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 4 priporoča svojo veliko zalogo krasnih dunajskih in pariških modelov, dekliških in otroških klobukov, športnih kap ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se vrše točno in ceno.
1 • W
m
LANDSKRONER &BOCHNER
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 39. Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške In ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd. — Proti ugodnemu plačilu na obroke. Na željo pošljem zastopnika na dom.
m
IL/HodjnLa,	52_8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Ferilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. IVognvice in rokavice, Seznk po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.	u
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej). g
Zaloga pohištva
lastnega Izdelka lit tapetniškega blaga.
S*vršu je vsa mizarska stavbena dela.
-	Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. -
BHHHH2H2E
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
Sl
seniki in arnik
BI'
ki
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
				
				
• Ml.				-11
lil		Telefon interurban štev. 129.		JU
Valjčni mlin v Domžalah
L B0NČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje
Repše & Jeršek, LjubI.iaila> Stari trg20
priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninskih potrebščin.
Belo Vezenje. Vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarija. Cene nizke. —	Ročna	dela.	■■	Cene	nizke!
ta • a • ta • ta • ta • n • r f • ta • S
£
£
Sta,33a.pilje vseli. -vrst.
S. MONDSCHEIN
Dunaj I., Laurenzcrberg št. 3.
Stempel za datum 10 let 2 K.	Žepni	stempel	od	1	E	višje.
Tipna tiskarna „FAM0S“,414 {rk
Zalogra najnovejšin
Numerateurc des Bates Machin (o m pa n v, Yew York.
Iščejo se agentje!	Ceniki	zastonj!
"Velilca zalogra
trboveljskega premoga
vkosih(Stuckkohle)inorehovnika(Nusskohle) oddaja in sicer vsako množino od 50 kg naprej do celega vagona. Dobivajo se tudi
Toro. Use tl in cepljena diva
na sežnje in metre.
Vsako množino bodisi premoga, drv ali pa briketov dostavljam franko na dom. Za mnogobrojna cenjena naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem
IVANA TREO.
Cesta na Rudolfovo železnico. Številka telefona 274.
M. DRENIK
—VSAKOVRSTNA ROČNA DELA —
in pripadajoči materija!.
Predtiskanje, tamburiranje, plesiranje. — Zunanja naročila se vestno izvršujejo.
Velika zaloga telovadske obleke.
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 15. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave ele trične luči, zdravniških aparatov in dentistL»dh motorjev za :	zobozdravnike.	:
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiii,,,,,u,i,im,,,,im,im,n,mi,mm,i,mn,,,,mu,m,,i,,m,,, \enmmym	h« —	a	«|
iiiiiiiiiiiiitiiiiiK,m,,,,,,,,,,, im nun,,n,,,, iuiiiiii,,,,, ,,,,,,,i,i,,,,,i,n,,,,,,,,, V mlmml} wL	J	ni
iiiiiiiiiiiii,ii,,,,,,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,nniiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,iiiii,,,,,,,,n,
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče . i. t. d.
85 -31
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
—	kamenarskem mojstru  —:
= Ljubljana — Kolodvorska =— ulica =
Delniška glavnica: E 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: E 450.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica, štev. S.
========= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.