VQO^u PRL..OKSKI dnevnik ** Cena 400 lir Leto XXXVH. Št. 185 (11.007) TRST, četrtek, 6. avgusta 1981 vXRSKI,?NEVNIK *e za^e^ l^ajatj v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi »SEDANJE MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA VARNOST BREZ NOVOSTI Vlada bo protiteroristične ukrepe sprejela šele na prihodnji seji hvolili so le novega šefa S1SMI, ki bo odslej general Lugancsi - Zanimiv zagonski osnutek KPI za pomoč skesanim teroristom - Pogreb Roberta Pecija — Kdor jc pričakoval, da bo vlada, po včerajšnjem zase- varnost, sprejela ^Badl7reP0V Za zajezitev P^ava terorizma m v prid »skesanima b*a * 0n kate- La- prostovoljno predajo policiji in z njo tudi sodelujejo, sploh ne kaznovali, niti ne aretirali. Ukrep naj ne bi veljal v primeru, ko gre za obtožbe pokola, umora ali poskusa umora, ugrabitve, ropa, izsiljevanja in druge; vendar pa tudi v teh primerih bi terorista lahko izpustili na začasno prostost. Jasno je, da bi se marsikateri «občasni» sodelavec ali podpornik RB vpričo takih pogojev, najbrž predal. Zakonski osnutek KPI pa ob kon- medministrskega odbora za informacije in kri»* .u*JreP°v zajezitev pojava terorizma in sadistom, je najbrž ostal precej razočaran. Na zasedanju, lori *° se "teležili predsednik vlade Spadolini, ministri Rognoni, °’ Formiea, Altissimo, Di Giesi, Darida, Marcora In La Malfa, ♦m»trnneral ^apuzzo in šef policije prefekt Coronas, so se namreč tonili zg0*j na izvolitev novega-------------------- v»ln 'k* SISMI (vojaške obvešče-Nin eTSI«žbe). ki bo odslej general k 0 taigaresi. S tem imenovanjem jaflrik a »°»on<-a.la obnovitev vo-*vthovii, ki se je izkazala za dali i ° P0*®111! so razni škandal." Pa upokojitve odstranili vse ^uje poveljnike, tani t nistrski odbor je kajpak peljal tudi o umoru Roberta o posledicah, ki jih lahko p,,*4 ustudni zločin za vse ostale rji', V**®, ki so v zaporu spregovo-V Mčeli sodelovati z oblastmi. pa so sklenili, da bodo spr P*:, v zvezi s tem vprašanjem bo inT šele konec avgusta, ko se ®ubor zopet sestal. vobro obveščeni viri (uradnih poit«. mso izdab) pa sicer trdijo, da ^eia n ro J® Pripomnil, da je Bo-64 aa robu popolnega zloma in nato je Meža odpotoval »- 7*1»Ok— druži, w -vr~ namig na «generala pu-ta f,. avCa . jPorniška genprala »pusto-drai«’ ,e jna oblasti, ki sta bankrotu. -pJ?® politični in poklicni rav - nato je M v4 dnu- m’ ve se ,e> da je njego-U. ‘Ina že odšla v tujino. i Predsednikov odstop na-tarjj.8® ni potolažil uporniške ge-tadova a/' ,so izjavili, da s tem ,ahtev„?f hi pokopana. Med drugim in d* hunta takoj amnesti-r* in Okliče v službo vse častni-til« U, °*' vojaške osebe, ki so ct>°rni:i!]!)Vane zaradi prejšnjih treh rs je , 1 Poskusov. Sam gen. A-‘>«1 DNaimeresiran- ker je sode-* bil V Predzadnjem poskusu in VSa ,at° Prisiljen, da zbeži, “lasinjk? »enja med vojaškimi o-^lošni1.pa je treba uokviriU v •'Učni ®r?žbeni sindikalni in po-rPodat pcJ,ozaj v Boliviji. Pritisk od dtsti j, veča iz dneva v dan, “kega t/ladi nevzdržnega gospodar-Poiožaja, ki ga korumpirani režim predsednika Meze (na vodilnih položajih so bili baje celo tihotapci z mamili in podobno) ni mo-gpl in ni hotel reševati. Bolivijski splošni politični položaj se odvija torej med strahom pred globljimi družbenimi pretresi in konkurenčnim bojem za 0-blast med raznimi družbeno-politič-nimi silami ob nadzorstvu visokih vrhov bolivijske vojske. Fanfani noče predčasnih volitev RIM — Danes se bo sestalo vsedržavno vodstvo krščanske demokracije, ki bo skušalo nakazati tehnične smernice za novembrsko sklicanje razširjene skupščine, kot je to v nedeljo sklenil vsedržavni svet KD. Medtem pa je včeraj predsednik senata Amintore Fanfani na srečanju s časnikarji zavrnil govorice, da se ogreva za predčasne politične volitve. Na vsedržavnem svptu KD je Fanfanijev nastop zvenel namreč prav v tej smeri. Z včerajšnjo izjavo pa Fanfani potrjuje, da je na vsedržavnem svetu predvsem izzival. PALERMO — Demokristjan Mario D’Acquisto je novi predsednik sicilskega deželnega odbora. RIM — Radikalci bodo drevi priredili pohod za mir in razorožitev v svetu, ki nosi naziv »Nikdar več Hirošima — ne umestitvi raket Crui.se*. Pobuda radikalcev je naletela na precejšen odpor socialistov, ki so se tako v parlamentu, kot na evropski ravni zavzeli za namestitev ameriških jedrskih raket v Evropi. Nasprotno pa so rimski komunisti potrdili svojo udeležbo na pohodu. konske osnutke, ki ne spreminjajo birokratskega in centralističnega sistema; Sindikalna organizacija nato navaja zahteve, ki so jih v ponedeljek postavili vladi in ugotavlja, da se bo po današnjem srečanju z vladno komisijo odločila za nadaljnje korake. Vse kaže, da bodo ta pogajanja potekala z izredno težavo. Včeraj je namreč ministrski svet izdal dokument v odgovor na sindikalne zahteve. V njem zavzema precej togo stališče in je izredno kritičen na račun Solidarnosti, ki naj se ne bi »hotel soočiti s stvarnostjo in z dejstvi.* Sedanji pogovori med vlado in predstavniki sindikata naj ne bi bila «pogajanja» ampak le »srečanja, ki dajejo možnost za izmenjavo mnenj.* Sledi nato kritična ocena vseh zahtev in «začudenje, da Solidarnost ne sprejema načrta za izhod iz krize — načrta, ki ga je odobril deveti kongres partije in sam parlament*. Na Dunaju so se medtem včeraj končala pogajanja med konzorcijem osmih zahodnih bank in poljsko banko «Handlowy». Po prvih vesteh naj bi Poljska vračala 95 odstotkov kredita, ki ga je na Zahodu najela v zadnjih treh mesecih, v sedmih šestmesečnih obrokih do konca leta 1985, Docent ekonomije na londonski univerzi prof. Portes ob tem ugotavlja, da je Poljska dolžna 480 zahodnim bankam približno 16 milijard dolarjev. Z nomivi dogovori bo v prihodnjih 4 letih morala plačevati ogromne vsote, ki bodo zaradi visokih obrestnih mer pokrivale dejansko le obresti, dolg pa bo ostal v glavnem neporavnan. Poleg tega večina bančnih zavodov noče več nuditi kredita Poljski, ki naj bi za izhod iz sedanje krize potrebovala vsaj 12 milijard dolarjev. Zato je nujno, ugotavlja Portes, da posežejo v zadevo posamezne vlade. Večtisočglava množica pozdravlja kolono, ki se Varšave umika iz središča (Telefoto AP) Tako priobčujejo tudi mnenja nekaterih preiskovalnih organov (sicer nikjer uradno in s podpisom), po katerih je odpadla »odkrita* dilema ali gre za terorizem, ali za «navadni kriminal*. Nekateri poskušajo celo postaviti v ospredje podatek, da se je to zgodilo v nekem lokalu v poznih nočnih urah. Kot da sta bila dva uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva edini osebi v milijonskem Bruslju, kot da je predvsem bistveno, kje in kdaj je bil umor, ne pa, da je šlo za novo teroristično dejanje in da sta bili njegovi žrtvi vnovič prav člana jugoslovanskega veleposlaništva, pravi Tanjug v svojem komentarju ob tem dogodku. Morda bi se nekateri vsaj vprašali, kaj so resnično naredile belgijske oblasti, da bi onemogočile protijugoslovanski terorizem na svojem ozemlju, o čemer so dale samo vrsto obljub. Ali je potrebno za razumno oceno še kaj več kot naštevanje dejstev — o celo dvanajstih različnih terorističnih napadih v slabih štirih mesecih? Bruseljski javni tožilec pa je med tem včeraj sporočil, da so na podlagi utemeljenega suma, da je umoril uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva Stojana Djeriča in ranil Redža Žuko, izdali tiralico za Muso Hotijem, rojenim leta 1946 v Kosovski Mitroviči z začasnim bivališčem v Belgiji. V sporočilu javnega tožilca je rečeno, da je bil morilec v lokalu s skupino ljudi za neko mizo. Nenadoma je potegnil ;pištolo, odšel proti mizi, za kateri sta in začel streljati. Jugoslovansko veleposlaništvo v Bruslju je včeraj zjutraj odločno zahtevalo od belgijskega zunanjega ministra, da pristojni organi v u-radnem sporočilu pojasnijo svoja stališča o terorističnem napadu na dva uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva in da to objavijo belgijska sredstva obveščanja. Veleposlaništvo je to zahtevalo zaradi pisanja dela tiska in poročanja belgijskega radia, češ da umor uslužbenca veleposlaništva Stojana Dje- riča ni politični atentat, ampak nekakšen medsebojni obračun ali afera v zvezi s prodajo orožja ali podobnega, pri čemer navajajo tudi uradna mnenja belgijskih preiskovalnih organov, (dd) Colombo končal obisk v Somaliji MOGADISCIO — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je praktično končal svoj uradni obisk v Somaliji z včerajšnjim triurnim pogovorom s somalskim predsednikom Siador* Barrom. Danes bodo objavili skupno sporočilo, ki bo v glavnih smernicah odražalo sedanje italijansko - somalske odnose. Na političnem področju je Colombo lahko zabeležil vsaj načelno prožnost Somalcev do ogadenskega vprašanja, saj so končno pripravljeni z »enakovrednih pozicij* sesti za pogajalno mizo skupno z Etiop-ci. Večja prožnost je baje rezultat posredovalnih misij Nigerije in Dži-butija, ki skušata prepričati Addis Abebo, da pristane na avtonomijo Ogadena. Glede dvostranskih italijansko -somalskih odnosov ni bilo večjih problemov. Italija ohranja svoj privilegirani odnos z Mogadisciom in mu bo še povečala dosedanjo gospodarsko pomoč. aatiMmiUHiaaaiiiMiiitiiiaiiiiiiiinimiiiMtiiiiiiiNiiinnmmiiniiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiHmnnnimia NA PREDLOG KANDIDACIJSKE KONFERENCE SZDL Ali Sukrija predsednik predsedstva SAP Kosovo 0 odgovornostih dosedanjega predsednika Dušana Ristiia bodo razpravljali v septembru ■ Odstavljen direktor radia Priština Šaban Hiseni PRIŠTINA — Delegati vseh treh zborov skupščine Kosova so na včerajšnji seji izvolili Alija Šukrijo za člana predsedstva SAP Kosovo. Obenem so podprli predlog, da Alija Šukrijo izvolijo za predsednika predsedstva Kosovo. Pri tem, kot je rekel Azem Vlasi, izhajali iz prepričanja, da AH Sukrija izpolnjuje vse politične In idejne zahteve za opravljanje te odgovorne dolžnosti, ter da je s svo-jitn dolgoletnim revolucionarnim l0\TeA ,pr0tl miZ!1 -tetam-tP tudi potrdil. Izvolitev All- sedeta delavca veleposlanica te Pokrije za člana predsedstva ta njegov podpis slovesne Izjave so delegati sprejeli s ploskanjem. Pred tem je skupščina sprejela odstop Džavida Nimanija s položaja člana predsedstva SAP Kosovo. V zvezi s to točko dnevnega reda so trije delegati zahtevali, da predsednika skupščine Kosova Dušana Rističa razrešijo te dolžnosti, ker da je tudi on politično odgovoren za razmere v pokrajini. Po razpravi so delegati sprejeli predlog pred sedstva skupščine, da o odgovorno- OBJAVLJENA RAZSODBA Nfl PROCESI) ZARADI POKOLA V MILANSKI KMEČKI BANKI Zakaj catanzarsko sodišče ni verjeio dokazom o odgovornosti Frede, Ven ture in Giannettinija Tudi politiki brez vsakršne krivde - Ponovno obujanje starih tez o «rdeči sledil CATANZARO — Porotno prizivno sodišče v Catanzaru je včeraj o-bjavilo 899 strani dolgo utemeljitev razsodbe, s katei-o je 20. februarja letos oprostilo vse obtožence strahotnega pokola v milanski Kmečki banki ter izreklo razmeroma mila kazen (15 let zapora) za Fredo i» Venturo samo zaradi nekaterih manjših atentatov in prevratniškega združevanja. Toda krivci pokola, v katerem je bilo 12. decembra 1969 ubitih 16 0-seb, 85 pa je bilo ranjenih, bodo 0-čitno ostali neznani, kot bodo ostali neznani tisti, ki so oborožili zločinsko roko atentatorjev. V uteme- ljitvi razsodbe catanzarsko porotno prizivno sodišče priznava, da je 0-bračun sodne preiskave razočarljiv, dodaja pa, da ni naloga sodišča, da bi iskalo krivce za vsako ceno, ampak samo, da ugotovi, ali so krivci med obtoženci. Vsekakor so drugostopenjski sodniki, v nasprotju s prvostopenjsko poroto, prepričani, da sta Freda in Ventura nedolžna, vsaj kar se tiče udeležbe pri atentatu na milansko banko, Utemeljitev razsodbe sicer navaja, da je Freda res kupil *ti-merjen, podobne onim, ki so bili u-porabljeni za atentat, dodaja pa, da ni bilo dokončno dokazano, da so aiHiiiiiiiiitiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) “V Se en alarmni zvonec Poskus, da bi izbrisali dvanajst let zgodovine, dvanajst let bojev vseh naprednih sil Ir demokratičnega javnega mnenja za resnico o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, izhodiščnemu vozlu strategije napetosti in terorja v državi. To oceno razsodbe prizivnih catanzarskih sodnikov, ki so pred nekaj meseci oprostili voditelja neofašistične celice iz Veneta obtožbe sodelovanja pri pokolu ter so skušali zbrisati odgovornosti obveščevalne službe SID in nekaterih vidnih italijanskih politikov pri Iztirjanju preiskave, potrjuje tudi utemeljitev, ki so jo sodniki končno sestavili ta izročili javnosti. Freda ta Ventura nista kriva, ker njuna organizacija ni bila sposobna zasnovati načrta o atentatu, SID ni bil vpleten, Glannettlni ni sodeloval pri snovanju pokola ta njegova edina krivda je kvečjemu ta, da ni spregovoril z nadrejenimi obveščevalne službe, pa četudi je morda nekaj vedel. In zakaj ga je SID kril?, zakaj mu je omogočil beg v tujino? Zato, se glasi neverjetni odgovor catanzarskih sodnikov, ker se je general Maletti, ki seveda ni bil vpleten v pokol, zbal, da bi ga kdo obtožil, da se je posluževal neofašista. Iz navedenega, po mnenju catanzarskih sodnikov, jasno izhaja, da politiki sploh nimajo nobene odgovornosti pri Iztirjanju preiskave. Jasno izhaja pa tudi, kot pišejo v zaključkih, da dvanajst let po pokolu ni bilo mogoče še odkriti istovetnosti teroristov, ki so zasnovali zločinski načrt in izvedli pokol. Iz izsledkov preiskovalnega sodnika D’Ambrosia in državnega tožilca Alessandrinija, lz razprave na prvostopenjskem procesu v Catanzaru, iz laži politikov In generalov, ki so tvegali obtožbo lažnega pri-čevanja, da bi prikrili resnico in lastne odgovornosti, lz nedopustnih posegov kasacijskega sodišča, ki je iztrgalo preiskavo naravnim sodni- kom, izhaja neka druga resnica, ki se je globoko zakoreninila v zavest vsega italijanskega javnega mnenja: pokol so povzročili fašisti, da bi zaustavili burno rast naprednega gibanja, obveščevalna služba in nekateri politiki pa so skušali prikriti odgovornost fašistov in zvrniti krivdo na anarhiste in prek njih na vso levico. To resnico je Potrdila tudi razsodba prvostopenjskih sodnikov. Prizivni sodniki so s svojo razsodbo in z neverjetno utemeljitvijo skušali pomakniti kolo zgodovine nazaj, z obližem so skušali prikriti odgovornosti SID in politikov. Vendar ta obliž ne more prikriti resnice, pa čeprav ni uradno priznana z razsodbo. Kvečjemu je ta obliž le dodatni alarmni zvonec, ki opozarja, kako močne so še sile, ki so rovarile za kulisami ta nočejo, da bi prišla na dan resnica o Kmečki banki ta o vseh drugih pokolih, ki so v teh dvanajstih letih okrvavili Italijo, (vt) bili uporabljeni prav tisti timerji. Prav tako sodišče ni verjelo prodajalki, ki je prepoznala v Fredi kupca torbe, v kateri je bila skrita bomba. Pa tudi delna Venturova priznanja niso prepričala sodišče, po katerem je založnik iz Castelfranca «dvoumna osebnost, ki ji ne kaže verjeti». Kar se tiče agenta tajne službe Giannettinija, ki je bil po prvostopenjski obravnavi obsojen na dosmrtno ječo, sedaj pa oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, je sodišče mnenja, da ni imel opravka z atentati, niti ne s Fredovo in Ven-turovo nacijašistično celico. Bil je le nepomemben informator SID — tedanje obveščevalne službe — kot dokazuje tudi dejstvo, da ni užival posebnih podpor ali kritij. Delno ga je kril je general Maletti, toda ne zaradi zločinov, ki naj bi jih bil Giannettini zakrivil, pač pa iz bojazni pred očitki, ker se je poslu-žil fašista kot informatorja. Edino iz tega razloga — meni prizivno sodišče — sta Maletti in Labruna omogočila Giannettiniju pobeg v tujino, ko sta zvedela, da ga želi milanski preiskovalni sodnik D'Ambro-sio zaslišati. Po teh premisah je povsem jasno, da so politični voditelji v očeh catanzarskih sodnikov stoodstotno čisti, saj sploh niso krili Giannettinija. Dejstvo, da so sodniku D'Am-brosiu preprečili preiskavo o Giannettiniju s pretvezo državne tajnosti, ne gre naprtiti politikom, pač pa generalu Malettiju in ustaljeni praksi obveščevalne službe, da ne izdaja imen svojih informatorjev. Med vrsticami razsodbe pa je mogoče razbrati tudi, da so bombe pravzaprav postavili anarhisti, točneje Pietro Valpreda in tnorda tudi neofašist Merlino, ki se je izdajal za anarhista. Razsodba sicer pravi, da tega ni bilo mogoče dokazati, da pa tobstaja sum*, da je bila tista prvotna verzija milanske kvesture pravzaprav pravilna. Skratka, dvanajst let preiskav in demokratičnega boja za odkrivanje resnice, je šlo mimo, ne da bi se catanzarsko sodišče tega zavedlo. Od takratne verzije se sodišče oddaljuje le, ko pravi, da so bili a narhisti le materialni storilci in da so organizatorji nosili nasproten politični predzmk. Zaradi pokola v Kmečki banki Parlamentarna komisija zaslišala Andreottija in lanassija RIM — Prav na dan, ko so v Catanzaru objavili utemeljitev oprostilne razsodbe zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu, je v Rimu zasedala parlamentarna preiskovalna komisija, ki mera ugotoviti morebitne odgovornosti političnih predstavnikov zaradi »kritja*, ki so ga nudili agentu SID, fašističnemu časnikarju Guidu Giannettiniju. Komisija je včeraj zaslišala bivšega obrambnega ministra Tanassija in bivšega predsednika vlade Andreottija, ki sta oba trdila, da nista bila obveščena o nameri voditeljev obveščevalne službe, da s pretvezo državne tajnosti preprečijo nadaljnjo preiskavo na Giannettinijev račun. Danes bo komisij zaslišala še bivšega predsednika vlade Rumorja, nato pa bi morala odločati. Po objavi rezsodbe catanzarskega sodišča, ki proglaša nedolžnost političnih predstavnikov, pa jc dokaj verjetno, da se bo komisija opredelila za arhiviranje primera. sti predsednika izvršnih organov, odborov in komisij skupščine razpravljajo na naslednji seji v začetku septembra. Predsedstvo SAP Kosovo je nato na predlog pokrajinske kandidacijske konference SZDL izvolilo Alija Šukrijo za predsednika predsedstva SAP Kosovo. Ali Sukrija je član centralnega komiteja ZKJ in član predsedstva PK ZK Kosovo. Rodil se je v Kosovski Mitroviči leta 1919, član KPJ. oziroma ZKJ ra je od leta 1939. Bil je eden izmed organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na Kosovu. Med NOB je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti. Med drugim je bil politični komisar operativnega območja za Kosovo, sekretar območnega komiteja KPJ in član predsedstva območnega narodnoosvobodilnega odbora. Ali Sukrija je opravljal več pomembnih dolžnosti v pokrajini, republiki in federaciji in je nosilec vrste visokih odlikovanj. Skupščina je obravnavala tudi odstop direktorja radia Priština Ša-bana Hisenija, ki je odstopil, ker da se čuti politično odgovornega za odstranitev gesla «Tito, naš včeraj, danes in jutri* med gostovanjem neke umetniške skupine iz Albanije v Bečanih. Delegati niso sprejeli njegovega odstopa, ampak so na predlog komisije za volitve in imenovanja Hisenija odstavili z dolžnosti direktorja radio Priština. Pri tem so izhajali iz ocene, da se je Šaban Hiseni kot član PK ZK Kosova in odgovorni vodja pomembne ustanove v celotnem primeru odstranitve gesla obnašal skrajno neodgovorno in oportunistično, (dd) Francoski veleposlanik zapušča Teheran TEHERAN — Iranske oblasti so prosile francoskega veleposlanika v Teheranu, naj zapusti Iran. Iranska vlada zameri Franciji, ker je priznala Banisadru, bivšemu iranskemu predsedniku, politični azil in ker dobavlja orožje Saudovi Arabiji, ki podpira iraški režim. Francoska vlada pa je odpoklicala svojega veleposlanika v Teheranu, da bi zmanjšala nevarnost pro-tifraneoskih demonstracij v iranskem glavnem mestu. V Španiji upokojena frankistična generala MADRID — Z odlokom, ki je bil včeraj objavljen v španskem uradnem listu, sta dva znana desničarska generala odšla iz aktivne službe v rezervo. Gre za 66-letnega Angela Campana Lopeza, generalnega kapitana v Valladolidu in 64-letnega Pedra Merry Gordana, generalnega kapitana v Sevilli, Oba sta se udeležila državljanske vojne in vojne s Sovjetsko zvpzo. BANJUL — Senegalske enota polk. Abel Ngoma so včeraj osvobodile kakih 70 evropskih talcev, ki so jih gambijski uporniki zadrževali v nekem hotelu med Banjulom in mestom Bakau, POSTOPEK ZA NOVE VOLITVE V POLNEM TEKU Deželni komisar včeraj odobril letošnji pokrajinski proračun Komisar «ad actum*, ki ga je prejšnji teden imenoval predsednik nadzornega odbora za odobritev pokrajinskega proračuna — skupščina ga je namreč zavrnila z večino glasov na svoji zadnji seji v petek, 24. julija — je včeraj dopoldne zaključil svoje delo. Sklep s postavkami proračuna prinaša nekatere manj pomembne spremembe v primerjavi s finančnim dokumentom, ki ga je pripravil manjšinski odbor Liste za Trst; komisar «ad actum* dr. Gaetano Callipo ga je že podpisal in od včerajšnjega 'dne je razo-bešen na oglasni deski pokrajine v ogled vsakomur, ki bi se rad seznanil z njegovo vsebino. V ogled prebivalstvu bo ostal vse do prihodnjega tedna. Komisar dr. Callipo je že seznanil vladnega komisarja prefekta dr. Maria Marrosuja in deželni nadzorni odbor, da je zaključil svoje delo. Vladni komisar, ki je že v prejšnjem tednu sporočil notranjemu ministrstvu odobritev občinskega proračuna s strani pokrajinskega komisarja, ima sedaj enako nalogo tudi po odobritvi pokrajinskega proračuna v okviru procedure, ki jo predvideva zakon za razpustitev izvoljenih teles krajevnih ustanov. Tudi za pokrajino je tako že v teku postopek, ki bo privedel do razpustitve skupščine in do predčasnih volitev. Skupščina bo razpuščena z dekretom predsednika republike. Z istim dekretom bo imenovana tudi tričlanska komisija prefekturnih funkcionarjev, ki bo pokrajino upravljala vse do novih volitev in izvolitve novega odbora (pri tem gre dodati, da bo za občino imenovan le en funkcionar, to je komisar «ad acta», ki bo imel iste naloge, kot za pokrajino tričlanska komisarska komisija). Ves ta postopek zahteva več tednov časa, tako da bo pokrajinsko upravo — kakor tudi občinsko — vse do izdaje dekreta še vedno vodil manjšinski odbor Liste za Trst. Vladni komisar pa ima to možnost, da v pričakovanju na izdajo teh dekretov lahko »suspendira* izvoljeni skupščini in odbora in jim odvzame vse pristojnosti ter na njihova mesta imenuje začasne komisarje. V podobnih primerih razpustitve izvoljenih skupščin je bilo doslej že več primerov, ko so bile le te »suspendirane*, kakor je tudi veliko primerov, ko so stari odbori opravljali svoje redno delo vse do izdaje dekretov o razpustu skupščine. Razvidno je, da je treba preveriti vsak primer zase; prefekt mora zato preveriti, če obstajajo pogoji, ki bi narekovali »suspendiranje* skupščine in odbora. PO ODOBRITVI POSEBNE KOMISIJE Porazdelili 30 milijard lir prispevkov sklada za Trst za poslovanje v letu 1981 Gledališču Verdi, italijanskemu stalnemu gledališču in Slovenskemu stalnemu gledališču namenjenih 600 milijonov lir Posebna komisija za Trst, ki jo vodi deželni svetovalec Pittoni, je v prejšnjih dneh na predlog vladnega komisarja prefekta Marrosuja poskrbela za porazdelitev 30 milijard lir iz sklada za Trst za finančno poslovanje v letu 1981. Kot v prejšnjih letih so dve tretjini (20 milijard) namenili za javna dela, preostalih 10 milijard pa za ekonomske dejavnosti, šolstvo, kulturne dejavnosti, zdravstvo in socialno skrbstvo. V sklopu prispevkov za kulturne dejavnosti bodo razdelili 600 milijonov lir gledališču Verdi, italijanskemu stalnemu gledališču in Slovenskemu stalnemu gledališču. Med drugim je predviden tudi prispevek v višini ene milijarde lir za openski tramvaj. Ta prispevek pa se bo izkazal za koristnega — j- omenil predsednik komisije Pittoni — le če bodo pristojne oblasti poskrbele za obnovo proge, da bi postala ekonomsko rentabilna. Za zdravstveni sektor so predvideni naslednji prispevki: milijarda in 800 milijonov lir za didaktične strukture v novi bolnišnici na Ka-tinari, milijarda in 437 milijonov za sanitarne strukture v isti bolnišnici, milijarda in 200 milijonov lir Združenim bolnišnicam, 485 milijonov o- MmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitttiiiiviiiitiimiiiiiiiiitintiMftiiiitiiitMtiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiitiit Včeraj se je sestal rajonski svet za vzhodni Kras Včeraj se je na svojem sedežu na Opčinah sestal vzhodnokraški rajonski svet, ki je razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki so precejšnjega pomena. Tako so svetovalci izrekli pozitivno mnenje glede štirih gradbenih dovoljenj. Eno dovoljenje naj bi veljalo za Opčine, eno za Trebče in dve dovoljenji za Bazovico. Pozitivno mnenje so svetovalci utemeljili tudi s tem, da lahko, na podlagi novega deželnega zakona, po tolikih letih domačini vzhodnokraški h vasi zaprosijo dovoljenje za zidavo novih hiš. Na prošnjo tržaške občine so svetovalci sestavili seznam športnih objektov na območju, ki ga pokriva rajonski svet, upoštevali pa so samo središča, ki jih upravljajo športna društva in do katerih imajo občani dostop, niso torej upoštevali zasebnih športnih objektov. Svetovalci so nato razpravljal o spremembah pravilnika za pokopališča. Ker je zadeva za občane vzhodnega Krasa dokajšnjega pomena, so svetovalci sklenili, da predno izrečejo dokončno mnenje, prosijo občino za nadaljnja pojasnila glede sprememb v pravilniku. Med sejo rajonskega sveta so osvojili tudi peticijo prebivalcev Opčin, ki stanujejo v okolici občinske klavnice. Baje nameravajo v klavnici namestiti stroje za preša-nje smeti. Smeti bi tekom dneva peljali v upepeljevalnik; prebivalci se seveda takšni odločitvi upirajo. Rajonski svetovalci so zato vprašali tržaško občino za pojasnila in dodali, da bi morali občinsko klavnico uporabiti v drugačne namene. Glede preš za smeti pa so bili mnenja, da bi jih nikakor ne smeli namestiti v krajih, kjer prebivajo ljudje. Vzhodnokraški rajonski svet je prejel tudi pismo od predsednika Centra za znanstveno raziskovanje, v katerem slednji odgovarja na pismo rajonskega sveta in zagotavlja, da je pripravljen na sestanek s svetovalci in ostalimi prebivalci vzhodnega Krasa. • Tržaška občina sporoča, da bo danes zaradi temeljitega čiščenja cest, prepovedano parkiranje in bodo zaprte za promet od 14. do 18. ure sledeče ulice: Ul. Caprin od Istrske ul. do Ul. Molino a Vento, Ul. Castaldi od Ul. Guardia do Ul. Molino a Vento. Ul. Giuliani od Ul. Rivo do Ul. Castaldi, Ul. Guardia od Ul. Rivo do Ul. Castaldi, Ul. Scalinata od Ul. Rivo do Ul. Castaldi, Trg Puecher. V PRETEKLEM JULIJU NA TRŽAŠKEM Osebni promet na meji rahlo večji od lanskega Več potnikov s potnim listom, nazadovanje v maloobmejnem prometu Osebni promet na meji med Ita- štev. 546 o obnovi Furlanije. lijo in Jugoslavijo, in sicer na odseku, ki ustreza tržaški pokrajini, se je v preteklem juliju nekoliko povečal v primeri z julijem lanskega leta. Po ugotovitvah mejne policije je namreč v omenjenem mesecu prestopilo mejo skupno 2 milijona 532.396 ljudi, to je 2,41 odst. več kakor v juliju lani. ko so jih mejni organi našteli 2,472.789. Mednarodni promet, to je promet s potnimi listi, se je občutno povečal v primeri z lanskim letom, maloobmejni promet (s prepustnicami) pa se je nasprotno vidno skrčil. S potnim listom je namreč prestopilo mejo 1,879.311 domačih in tujih turistov, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 1,599.562. Obseg prometa se je torej povečal za 17,48 odst. Pri tem pa se je promet italijanskih državljanov povečal za 22,25 odst. (od lanskih 388.578 na 475.064 potnikov), promet tujih turistov pa za 15,95 odst. (od lanskih 1,210.984 na 1.404.247 potnikov). V maloobmejnem prometu pa se je letos močno skrčilo tako število prebivalcev z italijanskega mejnega pasu, kakor tudi število ■ jugoslovanskih državljanov s sosednih območij: na prve je namreč odpadlo 463.569 (v istem mesecu lani 630.988) prehodov, na druge pa 189.516 (ju lija lani 242.239) prehodov. Skupno število prehodov z mejno izkaznico se je po vsem tem skrčilo z lanskih 873 227 na 653 085 prehodov, kar pomeni nazadovanje za 25,21 odstotka. Predsednk KPI nadalje sprašuje odbor, če še namerava začeti jesenski del zasedanj deželnega sveta (sestal se bo 16. septembra) z razpravo o dokumentih KPI, odbora in drugih možnih, s katerimi se zahteva refinansiranje zakona štev. 546 in v kateri bi bilo moč začeti diskusijo glede problema zmogljivosti uporabe že dodeljenih fondov s strani deželne uprave, ki je po mnenju KPI v sedanji polemiki o-snovni problem celotnega vprašanja. • Zaradi čiščenja š strojem bodo jutri zaprte prometu, in sicer od 14. do 18. ure, naslednje ulice: Ul. Giuliani (od Ul. Castaldi do stopnišča Stendhal); Ul. della Gaurdia (od Ul. Castaldi do Ul. del Bosco); Ul. P. Diacona (od Istrske ulice do Ul. della Guardia) ter Ul. Castaldi, (od Ul. Giuliani do Ul. della Guardia). troški bolnišnici Burlo Garofalo. Nadalje so namenili milijardo in 550 milijonov tržaški občini, da bo lahko dokončala cestne povezave s ka-tinarsko bolnišnico. Ustanova za ljudska stanovanja bo prejela prispevek milijarde in 823 milijonov za odkup enega poslopja v Miljah in za ureditev «mega-objekta* na Melari, za rešitev problema osnovne šole v istem kraju pa je bila namenjena še milijarda in 200 milijonov lir tržaški občini. Na gospoaarsicem področju gre omeniti prispevek 3 milijard in 220 milijonov Ustanovi z tržaško industrijsko cono, ki jih bodo uporabili za nakup in obnovo industrijskih nepremičnin, za železniške povezave in za infrastrukture v Osapski dolini. Tri milijarde in 800 milijonov Dežela za ponovno finansiranje zakona o ratifikaciji Osima Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni se je te dni v Rimu zavzel za to, da bi vlada pripravila nov zakon o ponovnem finansiranju zakona štev. 73 iz leta 1977 o ratifikaciji osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Omenjeni zakon je kakor znano dal na razpolago vsoto 300 milijard lir za izvedbo vrste pomembnih javnih del, predvsem novih cestnih povezav in ureditve mejnih prehodov, na Tržaškem in Goriškem, nakazana sredstva pa ne zadostujejo za dograditev vseh predvidenih del. Poleg tega bi bilo treba v okviru samega zakona nekoliko spremeniti obseg posameznih finančnih postavk. Odbornik Coloni je v tej zvezi nastopil tudi na zakladnem ministrstvu, kjer se je v pogovoru z ministrom Andreatto zavzel za to, da bi vnesli v državni proračun za leto 1982 u-strezno postavko, na katero naj bi se skliceval novi zakon o ponovnem finansiranju stare norme iz leta 1977. Ministe-Andreatta je Coloniju zagotovil, da bo v kratkem temeljito pregledal to specifično vprašanje. sJ namenili Konzorciju za tovorno postajališče pri Fernetičih. Pristaniški'' ustanovi pa Bodo odmerili 4 milijarde in 200 milijonov lir, od ka terih bodo 1 milijardo uporabili za pospešitev prometa, milijardo in 700 milijonov lir pa za modernizacijo naprav. Poleg teh prispevkov bodo dodelili pol milijarde li' Kolegiju «Mon-r’» unito*, 400 milijonov pa za namestitev ogrevanja v študentskem domu, 250 milijonov za reorganizacijo konservatorija »Tartini*, pol milijarde za dograditev in ureditev zavoda za geometre in 600 milijonov lir za naprave v šoli za moderne jezike, ki ima sedež v bivšem hotelu »Regina*. Sredstva iz sklada za leto 1981 so letos porazdelili z zamudo, ker so to opravili v enem zamahu, medtem ko so prejšnja leta porazdeljevali prispevke v dveh obrokih. Pittoni je v tej zvezi podčrtal, da spadajo vsa nakazila v sklop večletnega načrta, ki ga bodo definirali jeseni in ki ima za cilj rešitev najbolj perečih tržaških problemov. Štirje novi deželni zakoni Pred kratkim so stopili v veljavo štirje novi deželni zakoni. Najpomembnejši med temi ureja vprašanja povezana z zdravstveno reformo. Drugi zakon pooblašča deželno u-pravo, da pokloni hotel «Regina» tržaški univerzi. Tretji zakon ureja varstvo deželnih voda pred onesnaževanjem. Zadnji sprejeti zakon pa pooblašča deželno upravo, da dodeli 310 milijonov za živinorejo. Z OBISKA PRI NAŠEM PODZEMSKEM BISERU Kraška jama pri Briščikih'. kdaj napisi v slovenščini? Jama pri Briščikih spada med največje priročne zanimivosti našega zamejskega Krasa. Ta podzemski biser privlačuje vsako leto v svoje očarljive globine na stotine in stotine radovednih obiskovalcev ne samo iz bližnjih krajev Italije in Jugoslavije, temveč tudi številne turiste iz drugih evropskih držav. Lani si je, m primer, ogledalo znamenite kapnike in druge naravne umetnine iz apnenca nad 93 tisoč ljudi, letos bodo po vsej verjetnosti presegli to število. Jama je last tržaške sekcije I-talijanskega alpinističnega kluba rSocieta alpina delte Giulie», ki jo je leta 1920 odkupila od prejšnjega lastnika *Club turisti trie slinit. Zgodovina jame sega seveda mnogo dlje v preteklost, saj so vhod v jamo poznali že pred tisoč, dvati-soč leti; prvič Pa jo je rstrokov-not pregledal avstrijski inženir Anton Friderik Lindner leta 1840 med svojimi številnimi poskusi, da bi dobil vodo na Krasu. Od tedaj so jamo preuredili, s stopniščem in lestvami so jo napravili dostopno vsakdanjemu obiskovalcu, tako da je že vrsto let mogoče s sorazmerno ceneno vstopnico (2.000 lir, oziroma 1200 lir za skupine več kot 25 ljudi) priti do najgloblje točke 123 metrov pod površino in se zagledati v edino votlino s 600 tisoči kubičnih metrov prostornine. Jamo si je mogoče ogledati vsak dan v polurnih presledkih od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Obiskovalci imajo na razpolago tri vodiče, poleg jame pa si lahko o-gledajo še bližnji speleološki muzej. Kot so nam povedali pri «Societa alpina delle Giulie» prihaja največ obiskovalcev iz Veneta (večinoma so to šolske ekskurzije), med tujimi turisti pa prednjačijo Nemci in Nizozemci, ki prihajajo semkaj na krajše izlete iz obmorskih počitniških letovišč naše dežele. Jama pri Briščikih je ena največjih zanimivosti na Krasu, vsaj na zunaj pa kaže, kot da sploh ne bi bila na Krasu, na področju kjer že stoletja živi in dela slovenski človek. Do jame ne vodi niti en sam napis, smerokaz v slovenščini. Edini smerokazi (rumene barve) so v italijanščini in jih je pred leti dala postaviti tržaška pokrajinska u-stanova za turizem. Pri tSocieia alpina delle Giulie» se izgovarjajo, da čakajo na privoljenje družbe AN AS za postavitev še drugih smerokazov, tudi ti pa bodo le v italijan ščini. Edino, kar je slovenskega je depliant o jami, ki so ga izdali pred kratkim: brošura o zgodovini in lepotah jame je pisana v italijanščini in nemščini... Zakaj ni slovenskih smerokazov, ki bi vodili v jamo pri Briščikih, POSEBNA SLUŽBA ZA BOJ PROTI BREZVESTNIM MOTORISTOM REDARJI SI UČINKOVITO BORBO PROTI KALJENJU NOČNEGA MIRU V juliju so ustavili 15.520 motornih vozil, naprtili 9.689 glob in zabeležili 248 kaznivih dejanj smo vprašali zgoniškega županj J. sipa Guština. Dejal nam je. oo ' tržaška sekcija CA1 pred leti z® prosila za postavitev talcih na katerih pa so bili napisi “, italijanščini, nemščini angleščini J* jrancoščini. Odbor bi prošnjo sprejel, toda pod pogojem, da bili na tablah tudi napisi v slo® ščini. Od takrat ni bilo o ten blah ne duha ne sluha. Zgoniški župan pa nas je ril tudi na dogodek izpred let: ob odprtju nekaterih nih prostorov ob jami je v občinske uprave v slovenščini italijanščini spregovoril potfžupo Simoneta, ki je med drugim ° tudi dvojezične napise in z®" ’ da bi problem kmalu rešili. Tu®1 želja pa je naletela na gluha u$es' 0 bi Jutri bo na Gradu Corrado predstavil «Pevski rully» Til. Jutri zvečer bo na gradu sv. J sta zabavni program «Pevski ( 'I Pridržana prognoza za mladega pešca S pridržano prognozo so sinoči sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnice 18-letnega Roberta Bubicha iz Sesljana 194. Fanta je na pokrajinski cesti štev. 1, ki pelje iz Sesljana proti Devinu, povozil avto znamke opel record s koprsko registracijo. aiiiiiMMiniitiiuiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiHiiufiiiiiiiiMMiiHiiiuiiimuiiiiMHiiiiiiiHiitiiiiNiiiiiiiminimiiiiiiuHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiMiiiiiiiaiMii OBISK NA TOVORNEM POSTAJALIŠČU PRI FERNETIČIH «Trnova pot» šoferjev tovornjakov Umrla je naša dobra mama ELVIRA KOREN roj. GOMIŠČEK Pokopali jo bomo v družinsko grobnico v Solkanu. Žalujoči: sin Jože z ženo Tatjano In sinovoma Urošem ter Aleksandrom! sestra Helena In drugo sorodstvo Trst, Gorica, Solkan, 6. avgusta 1981 Ob smrti drage mame ELVIRE izrekajo novinarji Primorskega dnevnika svojemu glavnemu uredniku Jožetu Korenu in vsem svojcem globoko sožalje.. Žalovanju se pridružujejo kolektiv agencije Alpe - Adria in nameščenci Založništva tržaškega tiska. Upravni svet in ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska izrekata Jožetu Korenu in svojcem občuteno sožalje ob smrti matere ELVIRE Kolikokrat smo na naši poti v Jugoslavijo vozili mimo tovornega postajališča pri Fernetičah, opazovali mogočno in moderno zgradbo, ne da bi pomislili, da nam vsakdo izmed številnih šoferjev tovornjakov - velikanov marsikaj lahko pove o svojem pustolovskem življenju mednarodnega avtoprevoznika. V tem velikem postajališču, ki nudi uporabnikom mnogo potrebnih storitev in ugodnosti, se zbirajo šoferji vseh narodnosti. Iz njihovih obrazov lahko razbereš utrujenost, ki se je nabrala na težki poti, nejevoljo nad dolgimi pregledi finančne straže in carinikov, ki jim ne dovolijo, dabi hitreje potovali, ampak tudi nepopisno slo po potovanjih, ki je mnoge privedla do tega, da so si zbrali tako težavno delo. Nekateri izmed njih so pripravljeni na pogovor o svojem življenju, o potovanjih, ki so jih pravkar opravili, oziroma na katera se morajo še podati. V ohlajujoči senci pred postajališčem so nam pripovedovali o določenih problemih svojega dela. Življenje šoferja, bodisi mednarodnega kot tudi tistega, ki vozi po državnih cestah, je zelo težavno predvsem zaradi urnikov, ki jih mora upoštevati. Na podlagi mednarodnih določil lahko vozi avtoprevoznik štiri ure, po časovnem presledku ene ure se zopet poda na pot za štiri ure, nato mora počivati osem ur, Jasno je, da spričo dolgih vrst na mejnih prehodih, slabih cest, zastojev v prometu in vseh tistih drugih stvari, ki jih ni mogoče predvideti, si ne more urediti dneva kot vsak drugi delavec. Obroki so možni lc ob neobičajnih urah, počitek je podvržen trenutni situaciji. Vse to povzroča živčno preobremenjenost, ki ima posledice na zdravje in počutje. Nekateri šoferji so se izrazili, da je težko upoštevati predpise o hitrosti, ker so tovornjaki zgrajeni tako, da lahko dosežejo do 130 kilometrov na uro. Zaradi tega ni mogoče voziti v mejah dovoljene hitrosti, ne da bi povzročil okvare avtoprevoza. Priznali so tudi, da mnogi izmed njih drvijo le, da bi prej raztovorili. Po mnenju intervjuvancev predstavljajo ti šoferji j le del kategorije, ki kvari ugled vseh drugih in je izvor napačne slike šoferja - »killerja*, ki povzroča hude prometne nesreče. Pogo-stoma pozabimo, da so tudi oni poročeni in imajo sinove, ki jih vidijo le po'daljših časovnih obdobjih. Mnogi šoferji, na poti v druge države, skušajo nekaj odnesti iz teh potovanj, ki jim dajejo možnost, da vidijo nove kraje in spoznajo ljudi, ki imajo različno kulturo od njih. j To je samo del slike vsakodnevnega življenja avtoprevoznikov. Če res hočemo razumeti bistvo takega dela, se moramo podati n- pot na tovornjaku - velikanu, (dg) Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka članu svojega izvršnega odbora Jožetu Korenu in družini iskreno sožalje ob smrti drage matere ELVIRE Zaradi vdihavanja hlapov mestne kanalizacije je obšla slabost občinskega delavca Giorgia Trenta, ki je opravljal svoje delo v jašku v Ulici Grumula. Na pomoč so mu priskočili tovariši, ki so pozvali gasilce in bolničarje Rdečega križa, 6. 8. 1980 6. 8. 1981 Ob 1. obletnici smrti prof. SERGIJA RADOVIČA se nepozabnega prijatelja s hvaležnostjo spominjajo SKD Igo Gruden, ŠD Sokol. Mladinski krožek in nabrežinski pevski zbori ftazna obvestila V okvira »Poletnegr praznika« v mljuncu se bodo odvijala tudi raz-a tekmovanja, na primer «briškole n skopona«. Poleg tega se lahko lavi vsakdo, ki zna igrati na sta-e harmonike. Kdor bi rad sodelo-.. Pri omenjenih tekmovanjih naj cimprej telefonira na št. 040/228188 ”a* dan od 20. do 21. ure. ni)vešcam<> pevce moškega pev-*8a zbora Tabor - Opčine, naj se glasijo čimprej na telefonski šte-»'Ikn 21-19-36 ali 1-22-04. •»D Vesna sporoča, da je knjiž lca v domu Albert Sirk odprta tudi ^Poletnih mesecih, in sicer s sle ,jCmi urnikom: ob ponedeljkih od do 20*30^ Ure 'n I9.3tl ?veza vojnih invalidov NOV ob *scf svoje člane, da bo urad za N* 17 avgusta 1981. oSK obvešča, da bo knjižnica za prta do 2. septembra 1981. CČestitke ..^anas praznuje 87. rojstni dan ,/NŠTRAJN. Iskreno mu čestitajo te«}0 mnogo zdravja hčerka Nela z možem Antonom, posebno pa Martin. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 6. avgusta « VLASTA ^ oe vzide ob 5.54 in zatone ob «» ~~ Dolžina dneva 14.33 — Lu- v«de ob 12.25 in zatone ob 23.45 JUTRI, PETEK, 7. avgusta KAJETAN Jte®® včeraj: Najvišja tempera-a 30,8 stopinje, najnižja 24,9, ob JO]-111! 29,2 stopinje, zračni tlak mb. pada, veter 18 km na uro, jugovzhodni k s sunki 41 km na OonM v]ag& 43-odstotna, nebo malo - otečeno, morje razgibano, tem- STANJE SE JE VČERAJ NOAMAUZIRALB Je iskra viličarja zanetila požar v luki? KOPER — Položaj v koprski luki se je po včerajšnjem požaru normaliziral in delo v vseh tozdih poteka normalno. Le v tozdu Generalni tovori je del delavcev angažiranih na pogorišču, ki ga vseskozi nadzorujejo. Tu sta tudi dve ekipi koprske poklicne gasilske brigade, ki z dvema vodnima topovoma polivajo še vedno tleče bale bombaža, volne in jute. Po podatkih, s katerimi so danes popoldne seznanili tudi predsednika CK ZKS Franceta Popita in predsednika IS skupščine SRS Janeza Zemljariča, je škode na pogorelem blagu za 3 milijone dolarjev, skladišče, ki je pogorelo pa je vredno več kot 50 milijonov dinarjev. Kriminalisti koprske UNZ so takoj začeli tudi preiskavo o vzroku požara in domnevajo, da je ogenj zanetila iskra viličarja, ki je med prevozom bal bombaža »preskočila« na bombaž. Seveda je to zaenkrat le domneva. Kot smo zapisali, delo v luki poteka normalno, ob pogorišču pa je organizirano dežurstvo 24 ur dnevno. Posebna komisija pa tudi že pripravlja program za sanacijo stanja. Gre za to, da bo treba čimprej skladišče na novo postaviti, trenutno blago, ki je še ostalo na ladji »Kranjčevič«, skladiščijo v druga skladišča. Pri tem bodo pregledali, če je še kaj od bombaža, jute in volne, ki je bila v skladišču, uporabnega. Ostalo neuporabno blago pa bo treba ustrezno varno odstraniti, ga zasuti z zemljo itd. Kako bodo to speljali, bodo še odločili. Danes so bili v luki tudi predstavniki Jugotekstila, ki ima blago dvakrat zavarovano, zavarovano pa je tudi skladišče. Štab za civilno zaščito v luki se je sestal sinoči in danes dopoldne in ocenil, da je akcija za preprečitev širjenja požara bila uspešna, saj so požar uspeli lokalizirati v eni uri. Kljub vetru so tako uspeli rešiti sosednji objekt, ki je bil tudi v nevarnosti. Kot je poudaril Janez Zemljarič, je v tem primeru, ko bo odkrit vzrok požara, treba resno zaostriti odgovornost, kajti to je že tretji požar te vrste v koprski luki. Pokazalo se je tudi, da se morajo v luki bolje opremiti s požarnovarnostnimi pripomočki. Najmanj, kar bi pa morali namestiti v skladišča, še posebej tista bolj delikatna, če smemo tako reči, pa so protipožarni detektorji. D. GRČA iiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiuiiimiimimiiumimiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimi Matura morja 21 stopinj. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Flora Tommaseo, tano Vižintin, Andrea Rumer, g,.18 Stanissa, Alessandro Genzo, sim K°ctea, Delila Coslovi, Con-'"f.1« Pasutto. MRLI SO: 59-letna Iolanda Va-P°r- Boldrin, 80-letni Carlo Gre-SrVj 59-letni Carlo Furlan, 80-letni i Bacich, 811etna Francesea jjPostoli por. Giani, 71 letna Anita v .tel'9 Niecolai, 79-letna I^etizia ]e»teini, 74-letna Ernesta Vran, 83-•-1** Ervina Busechian vd. Penso, , etni Antonio Savron, 79-letna Vit j> la . Raffaeli, 79-letni Desiderio , teni, 82 letna Carolina Kuhar, 67-jn a Maria Bettoso por. Vittori, j/etna Emilia Cadenaro por. Poli, riso8 ^lfla Parezzan' 80-letna Ma-6 Rega vd. Maccarelli, 72-letna Tv rna Trusnovec, 79-letna Matilde „ Jec vd. Santoli, 91 letna Lea žsJIij 81 letni Doraenico Belli, Jetni Vittorlo Nicoli, 73 letni Pa- u Jamšek. DNEVNA SLUŽBA LEKARN rp (od 8.30 do 20.30) i.. r8 Ospedale 8, UL delLIstria 35, igmars^ drevored 117, Ul. Com- {“d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) ^8° Piave 2. Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN j (od 20.30 dalje) argo Piave 2, Trg Borsa 12. jv.. LEKARNE V OKOLICI *. °l.iunec: tel. 223-124; Bazovica: Piv, ^26-165; Opčine: tel. 211001; ZenM,k: tel 225-141: Božje polje C8'«: tel. 225 590; Nabrežina: tel. tpi 21: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: p 213137; Milje: tel. 271 124. ST VEN A DEŽURNA SLUŽBA *DRav; tej °7^na s'u2ba od 20. do 8. ure S - '32-627, predpraznična od 14. do jul. Ure in praznična od 8. do 20. tel. 68 441. Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 se bo zastor gledališča Verdi dvignil za tretjo premiero letošnjega operetnega festivala. Na sporedu bo opereta «Tiha voda« («Acqua eheta«) skladatelja Giuseppa Pietrija. Glavni interpreti so: Daniela Mazzucato, Sandro Massimini, Maria Loredan, Anna Campori, Giampiero Becherelli, Wil-liam Matteuzzi, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta. Franco Jesu-rum, Fulvia Gasser in Giorgio Val-letta. Režiser in koreograf je Gino-Landi. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Guerrino Gruber, novo postavitev po osnutkih Wilyja Orlan-dija so izdelali v delavnicah gledališča Verdi, kostume po osnutkih Sebastiana Soldatija pa sta izdelali krojačnici gledališča Verdi in Arrigo iz Milana. Kino Ariston 21.30 «Una volta ho incon-trato un miliardario*. Režija J. Demme. Paul 1« Mat in Mary Steenburgen. Eden 17.00 «11 fiore delle mille e uda- notte«. Režija P. P. Pasolini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00—22.15 «Spiaggia di sangue«. D. Hoffman, M. Hill, J Saxon. Cristallo 16.30 »Agente 007 — una cascata di diamanti«. Aurora 17.00 «Easy Rider«. Capitol 17.00 «Frankenstein junior«. Moderno 16.00 »Piedone africano«. Bud Spencer. Mignon 16.00 «L'amante del de-monio«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16:00 «American porno story». Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00—22.00 «Pussy talk, sesso parlante«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Vcneto 17.00 «Fog», Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 »Sin-drome cinese«. Valmaura (poletni kino) 21.15 «L'im-branato«. ceramiche clotnus Carso * A. FLOR AMO velika »zbira NAČRTOVANJE VSAKOVRSTNIH OGREVALNIH INSTALACIJ IN HIŠNE OPREME NA SPLOŠNO PLASTIČNIH PODOV - ZIDNIH IN PODNIH PLOŠCIC - PLASTIČNIH IN PAPIRNATIH TAPET. MOOUETTE VSAKOVRSTNE OPREME ZA KOPALNICE RADIATORJEV - OGLEDAL -PECI NA PLIN IN PLINSKO OLJE IN GORILCEV - KAMINOV - BOJLERJEV. trgovina in razstava Ul. NAZIONALE 71 - TEL. 212-000 - OPČINE (TRST) TRGOVINA «far lady» Lastnik Pečar Trst — Ul. Kandler 3 tel. 569-638 sPoroča, da |e odprl novo trgovino damske kon-f®kcije v Ul. Marconi 2 — TRST — tel. 725-300 se priporoča za obisk Razstave STEKLA SO DELA OB TRŽAŠKI CESTI NOVA TELEFONSKA CENTRALA ZA JUŽNI PREDEL GORICE Služila bo za okrog 12 tisoč priključkov • Kasneje bodo semkaj preselili tudi tehnično in nekatere druge službe - Novo centralo gradijo tudi v Tržiču Tržaška občina sporoča, da se bodo v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednje razstave: od 11. avgusta bodo razstavljena dela Laure Perez in Mar-cella Goitana, od 12. do 20. avgusta bo na vrsti ex tempore, od 21. do 28 avgusta bodo razstavljena dela Brune Bertotti - Frausinove 'in Lu-igija Forginija ter od 29. avgusta do 6. septembra dela Renate Veli-cogna Bliznakoffove in Lucia Covre. Mali oglasi telefon (040) 794672 OSEMDESETLETNIK z ženo, bolan in skoraj paraliziran, išče stalno gospodinjsko pomočnico. Telefon 0481/30841. DNE 3. avgusta se je v Gabrovcu ali Zgoniku izgubil maček črno-bele barve. Kdor bi kaj vedel o njem, naj telefonira na št. 040/ 229310. Nudim bogato nagrado. OSMICO sta odprla Berta in Marcelo Nadlišek — Katinara 79. Točita belo in črno vino. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgo nik 36. Toči- belo in črno vino. PRODAM čoln Elah z motorjem 11) ks, po ugodni ceni. Telefonirati na 0481 8822011; ■ - PRODAJAM pitke jajčarice čiste pasme. Tomšič Sovodnje, Ulica Brenner št. 7. Telefon 0481 - 882064. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, UL Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, ko palnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20. uri, Ozbič. I 'JI V spomin na dragega moža in sina Sergija Radoviča darujejo žena Miranda, hčerki Daša in Jana, mama Irma in oče Zvonko 60.000 lir za pevska zbora Igo Gruden. Ob obletnici smrti dragega brata Sergija Radoviča darujeta sestra Fatina in Elio 30.000 za SKD Igo Gruden in 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Sergija Radoviča darujeta teti Meri in Bruna 20.000 lir za pevska zbora Igo Gruden. V počastitev spomina dr. Žarka Simoniča daruje Angelca Vremec 50.000 lir za Stalno slovensko gledališče v Trstu. Namesto cvetja na grob dragega dr. žarka Simoniča daruje družina Ramira Blaževiča 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dr. Žarka Simoniča darujejo Majda, Dori in Irena 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Žarka Simoniča daruje Dorina Saxida 25 tisoč za spomenik padlim v NOB z Opčin in 25.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Žarka Simoniča darujeta Ana in Branko 20.000 lir za SKD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na sveži grob Žarka Simoniča darujeta Cvetka in Roberto 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Žarka Simoniča daruje Srečko Colja 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju. V spomin na prijatelja Žarka Simoniča darujeta Vinko in Krasulja Suhadolc 15.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob dr. Žarka Simoniča darujeta Savica in Milan Ccbulec 50.000 lir za SKD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob dr. Ža-romira Simoniča darujeta Paula in Stanko Volčič 50:000 lir za ŠD Polet in 50.000 lir za SKD Tabor -Opčine. V spomin na dr. Žarka Simoniča darujeta Vlasta in Armido 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega dr. Simoniča daruje Pavla Kukanja 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi. Te dni so začeli delati na gradbišču nove telefonske centrale v Gorici. Dvonadstropno stavbo bodo zgradili na zemljišču med Tržaško cesto in Ulico Trivigiano, nasproti znanega gostišča Nanut. Na centralo bodo v prihodnjih dvajsetih letih povezali okrog 12.600 telefonskih naročnikov južnega območja Gorice in sicer celotno področje med naseljem sv. Ane, Ulico Canova, Korzom Italia in Ulico Aquileia ter celotno področje Štandreža. Gradnja nove centrale je postala že nujna zaradi prostorske stiske v dosedanji centrali v Crispijevi ulici. Novi objekt bodo predvidoma dogradili prihodnje leto, ko bodo tudi opravili vsa dela na omrežju. Kakor je razvidno iz priloženega načrta, gre za dvonadstropno stavbo, ki bo visoka približno 9 metrov, dolga pa 31.30 metra, široka pa 14,90 metra. V stavbi bodo nadomestili najprej vse naprave, ki so nujno potrebne za nemoteno opravljanje telefonskega prometa, v drugi fazi, ko je predvidena razširitev stavbe, pa bodo sem preselili tudi tehnični urad ter nekatere druge službe. Zemljišča je namreč kar dovolj, saj obsega parcela preko 12 tisoč kvadratnih metrov. Naj kot zanimivost navedemo, da so včasih, v mislih imamo obdobje pred 20 - 30 leti. ko je bil Štandrež še pretežno kmetijsko področje, na tem travniku v začetku julija mla tili žito..'-: «• Za posodobitev naprav skrbi telefonska služba tudi na področju Tržiča, kjer bodo zgradili novo centralo v Villaraspi ter prostore za tehnično vzdrževalno službo. Zmogljivost nove centrale bo okrog 16 tisoč priključkov. Manjši posegi so v tem, oziroma v prihodnjem letu predvideni tudi v Števerjanu, kjer je nujno potrebno postaviti manjšo centralo, v Me-dei ter v Špetru ob Soči. (Na sliki: južna in vzhodna fasada nove telefonske centrale). V Novi Gorici se je iztekla življenjska pot Elvire Gomiščkove vd. Koren, mame našega delovnega tovariša, glavnega urednika Primorskega dnevnika Jožeta. Izhajala je iz znane družine solkanskih obrtnikov, mizarjev, kjer se je rodila 10. septembra leta 1894. Življenjska pot jo je že kot 20-letno dekle vodila po svetu. Najprej se je z družino umaknila pred prodirajočo fronto v Kočevje, v Prekmurju pa si je po končani vojni postavila dom, skupaj z možem, sodnim uradnikom. V Murski Soboti je družino zatekla nemška in madžarska okupacija, tu je bila Elvira z možem in hčerko Zlato deležna ustrahovanja in poniževanja. Mož je bil kot priseljenec iz drugih krajev ob službo. Oktobra leta 1944 je prišlo tisto najhujše. Odpeljali so moža, nekaj dni za tem pa še Elviro in Zlato. Mož je izginil v množici tistih, ki so za zmeraj ostali v taborišču Flossemburg. Elviro in Zlato so najprej poslali v Dachau, potem pa sta obe šli skozi pekel Bergen-belsna, kjer je Zlata umrla na materinih rokah, dan pred prihodom zaveznikov. Po nekajmesečnem zdravljenju se je Elvira vrnila v . im mm Hlinili im min VČERAJ PRED GORIŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Obsodba zaradi posesti orožja in kršenja valutnega zakona Na 15 mesecev zapora in denarno kazen obsojena trojica tihotapcev z mamilom • Zaporna kazen m visoka globa za dva jugoslovanska državljana, obtožena izvoza valute VČERAJ JE UMRLA ELVIRA G0MIŠČEK VD. KOREN Z obsodbo na eno Leto in tri mesece zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni, se je včeraj pred goriš-kim okrožnim sodiščem končal sodni postopek proti 43-letnemu avtoprevozniku Brunu Laurencichu iz Gorice, Ul. Marzia 6 ter proti jugoslovanskima državljanoma, 30 letnemu Mitju Cuglju iz Tolmina ter 41-letnemu Silvanu Špacapanu iz Šempetra. Trojico so aretirali 24. julija letos v večernih urah v Tržiču ter ji zaplenili večjo količino mamila. Pri natančni preiskavi pa so agenti našli pri Cuglju, oziroma Špacapanu še orožje in nekaj nabojev. Medtem ko teče sodni postopek zaradi mamila svojo pot in bo proces najbrž šele čez nekaj mesecev, je bila trojica zaradi posesti orožja, postavljena pred sodišče po hitrem postopku. Na včerajšnji razpravi je Lauren-cich zanikal vsakršno krivdo ter izjavil, da ni vedel, da sta njegova Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica obvešča člane in stranke, da bodo uradi zaprti od 10. do vključno 24. avgusta. delavca oborožena. Cugelj pa je med zasliševanjem priznal, da je pištolo beretta dobil od neznanca nekje v Siriji Sodišče je na včerajšnji obravnavi zavrnilo tudi predlog zagovornikov, da bi razpravo odgodili ter med tem časom poskrbeli za dodatni pregled zaplenjenega orožja. Javni tožilec je za vsakega obtoženca predlagal dveinpolletno zaporno kazen ter 300 tisoč lir denarne kazni. Sodišče je bilo drugačnega mnenja ter je obtožence obsodilo vsakega na leto in tri mesece zapora ter denarno kazen 100 tisoč lir. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Glede tihotapstva in posesti mamil pa se bodo morali zagovarjati na drugem procesu. ..., . — Po hitrem postopku so včeraj sodili tudi dvema jugoslovanskima državljanoma. zaradi prekrškov, zakonskih določil glede izvoza Valute. Aretirali so ju pred dnevi na med narodnem mejnem prehodu pri Rde či hiši. 37-letni Stojan Jovankovič, ki ima sicer stalno bivališče v Rimu ie imel pri sebi okrog 5 milijonov lir, znatno višjo vsoto denarja pa so zaplenili 44-letni Milevi Drago-tinovjč, ki je imela za okrog 12 milijonov lir vrednosti, deloma v italijanski valuti, deloma v drugih va- lutah. Poleg tega so ženski zaplenili še okrog 400 gramov zlata. Sodišče je oba spoznalo za kriva ter Jovankoviča obsodile na osem mesecev zapora, denarno kazen v višini 7,5 milijona lir ter dodatno kazen v višini 5,1 milijona, Dragoti-novičevo pa na 8 mesecev zapora, 16 milijonov lir kazni ter dedatno kazen v višini 12 milijonov. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Sodišče je odredilo zaplembo denarja in zlata. ..................millllllllllllllllllllllllllllllll.II1IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIHIIIIIIIIII1IIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIU» V PRISOTNOSTI TUJIH TURISTOV VABA U KAZPEČEVAICE V Redipuglii aretirali tri mladeniče iz Verone Prijeli so jih v nedeljo zjutraj - V avtu skrito okrog 500 gr heroina Prisotnost velikega števila gostov v obmorskih turističnih središčih predstavlja kajpak tudi odlično priložnost za velike in manjše razpečevalce mamil. V sodelovanju med goriško kvesturo ter tržiškim komisariatom državne policije so v nedeljo zgodaj zjutraj pri izvozni postaji avtoceste pri Redipuglii a-retiralj trojico mladeničev iz Verone, potem ko so v njihovem fiatu 850 našli okrog 500 gr heroina, skritega pod zadnjim sedežem. V zaporu so se tako znašli 22-letni Marco Beretta, 27-letni Ame-rigo Figini in 26-letnj Gianluca Ne-reidi. Vsi so doma iz Verone. Druščina se je pripeljala v fiatu 850, ki ga je upravljal Figini. Pred cestnim blokom, še preden se je vozilo povsem ustavilo, pa je eden od potnikov — v avtomobilu so bili namreč štirje, pobegnil. Pri natančnem pregledu so pod zadnjim sedežem odkrili v najlonski vreči skrito mamilo, za katerega domnevajo, da je heroin. V sodelovanju s policijo v Veroni so že v nedeljo zvečer v tpm kraju, ki velja za nekakšno središče trgovine s smrtjo, aretirali nekega Najma Zaccario (pravo istovetnost bodo morali šele ugotoviti), ker so pri njem našli 200 gr mamila ter pištolo kalibra Ž2 in večjo količino nabojev. Izgleda, da spada Libanonec v kategorijo sred-njevelikih razpečevalcev mamil. V zadnjem tednu je to že druga u-spešna akcija proti širjenju uživanja in razpečevanja mamil na Goriškem, OD JUTRI DO NEDELJE Šagra plave ribe v Tržiču V Tržiču bo ob koncu tedna «Ša-gra plavih rib«, na pobudo in v KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA T R 2 I Č UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557 organizaciji ribiške zadruge. Praznik so pripravili lani prvič in to zelo uspešno. Prav zato so se odločili, da ga ponovijo tudi letos. Za praznik, ki bo trajal od jutri do nedelje, so se zato še posebej dobro pripravili ter poskrbeli za zadostno količino sardel in sardonov, sip, školjk in drugih dobrot, ki jih daje morje, šagro plave ribe pripravljajo na Nabrežju Nazario Sauro v tržiškem pristanišču. V TOREK NA GRADU Koncert mešanega zbora iz Prage Po uspelem tednu italijanskega filma bo v torek, 11. t.m., na goričkem Gradu koncert znanega praškega zbora Kuehn. Zbor se vrača v domovino po uspešni turneji v Italiji, nastopil pa bo na povabilo goriške pokrajinske in občinske u-prave. Koncert bo ob 21. uri. Smrtna nesreča na avtocesti Smrtna nesreča se je pripetila včeraj na avtocesti A-4 okrog 16. ure blizu Vileša. V nesreči je u-mrl 63-letni francoski državljan Roul Blestel, druge tri osebe pa so bile ranjene: 73-letni Alberto Gulatieri iz Trsta Ul. Madonizza 5 * se bo zdravil mesec dni, poškodbe ozdravljive v 20 dneh je zadobila Gualtie-rijeva žena Luisa, medtem ko se bo 84-letna Luise La Croix zdravila 90 dni. Dinamika hude prometne nesreče še ni povsem znana. Vse kaže pa, da je na avtomobil volvo tržaške registracije, ki ga je upravljal Alberto Gualtieri, naletel tovornjak pordenonske registracije, za volanom katerega je bil 43-letni Serafi-no Battistig iz kraja Fiume Vene-to. Preiskavo vodi prometna policija. Priprave na slovesnosti ob 65. obletnici vkorakanja italijanske vojske Te dni v Gorici hitijo s pripravami na slovesnosti, ki bodo v soboto, 8. t.m., ob 65-obletnici vkorakanja italijanske vojske v Gorico. Slovesnosti se bodo pričele že zjutraj, ob 8.30 z verskim obredom v kostnici na Oslavju ter s polaganjem vencev. V soboto bodo tudi uradno odprli in poimenovali južno in zahodno vpadnico v mesto. Nadvoz pri gori-škem pokopališču se bo odslej imenoval po 4. lovski jati (gre za vojaško enoto, ki je imela sedež na go-riškem letališču), nadvoz pri Loč-niku pa bo dobil ime «Viadotto dei Ragazzi del 99». Spominske slovesnosti bodo popoldne na Battistijevem trgu, s pričetkom ob 18.30, od koder se bo razvila tudi vojaška parada. Zvečer bo koncert godbe divizije Folgore. Zaradi spominskih svečanosti, bo v soboto tudi nekaj težav v prometu. Tako je županstvo izdalo odlok o prepovedi parkiranja vozil na Travniku, Korzu Verdi ih nekaterih bližnjih ulicah. Prepoved bo veljala od 16. ure dc konca slovesnosti. Razstave V gradu Kromberg je do konca avgusta odprta retrospektivna razstava slik znanega primorskega slikarja Ivana Čarga. Prireditve V okviru tedna italijanskega filma, posvečenega scenaristu Ami-deiu, bodo danes na goriškem gradu predvajali naslednje filme: ob 16.30 «Giung!a». ob 21.15 «Strom-boli, terra di dio« ter «Sotto il sole di Roma«. domovino ter tu zaman čakala na povratek moža. Ostal ji je le sin, ki je v partizanih dočakal konec vojne. V Murski Soboti si je s pomočjo dobrih ljudi uredila dom in skušala pozabiti na grozote vojne, potem pa jo je domotožje zvabilo spet v rojstni kraj. Bila je ena od najstarejših preživelih internirank zloglasnega taborišča Bergen belsen, ki so se zbrale zadnjo nedeljo maja v Novi Gorici. Zdaj je odšla za možem in hčerko. Tudi v avguslu možnost sodelovanja na MDA Dekleta in fantje iz zamejstva so v prejšnjem mesecu odpotovali na MDA Čakovec 81 ter v poletno politično šolo klubov OZN v Ankaran, Avgusta se bo na delovnih akcijah zvrstila še zadnja izmena v letošnji sezoni, torej še zadnja priložnost za mladince iz zamejstva, da na teh pobudah tudi aktivno sodelujejo, lahko samo za omejen čas. Naj opozorimo na delovne akcije, pri katerih lahko sodelujejo mladi iz zamejstva: Zvezna akcija Bela krajina 81 od 9.8. do 30.8., možnost vključitve v delovno brigado OK ZSMS Koper, — republiška akcija Bela krajina 81 od 9.8. do 30.8,, možnost vključitve v delovno brigado «Simon Gregorčič« iz Nove Gorice, — razne MDA v obmejnem pasu, MDA Posočje 81 (Tolmin), MDA Kras 81 (Nova Gorica), MDA Brkini 81 (Sežana) in MDA Istra 81 (Koper). Od 17. do 22. avgusta pa bo v Vi-krčah pri Ljubljani vsakoletna mladinska politična šola, ki jo organizira Republiška konferenca Zveze socialistične mladine in je predvidena tudi udeležba mladih iz zamejstva. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu mladinskega odbora SKGZ v Gorici. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ v Gorici obvešča starše, katerih otroci letujejo v Savudriji, da bo povratek otrok danes, v četrtek, 6. avgusta. Avtobus bo pripeljal na parkirni prostor na Travniku v Gorici približno ob 12.30. županstvo v Sovodnjah obvešča, da je občinska knjižnica zaprta do 22. avgusta. Prosvetno društvo Danica z Vrha priredi od 25. do 27. septembra avtobusni izlet v Muenchen, na Okto-berfest. Izletniki si bodo ogledali zanimivosti bavarske prestolnice ter obiskali tudi zloglasno taborišče smrti v Dachauu. Cena izleta znaša 175 tisoč lir, ob vpisu pa je treba vplačati 5(1 tisoč. Pojasnila in ' pri Dominku in Žarku Grilju. vpis Koncerti V soboto ob 20. uri. (po jugoslovanskem času) bo v miramarskem gradu orgelski koncert Marie Va'e-rie Briganti iz Neaplja. Igrala bo skladbe Frescobaldija, Cherubinija, Cimarose, Bacha in Regerja. Kino (ittrlru CORSO 18.00-22.00 «Inferno». Film D. Argenta prepovedan mladim pod 14. letom. V1TTORIA 17.00-22.00 «Cnady le porno notti«. Prepovedan mladim pod 18. letom starosti. tržiš EXCELSIOR 18.00-20.00 »Arniči miei«. PRINCIPE 18.00-22.00 «La moglie ingorda«. Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. /Vh»i itonvu lit ohol im SOČA 18.00—20.00 »Kazen na planini Eiger«. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Trije potepuhi in plavolaska«. Francoski film. DESKLE 19.30 »Lezi, Hongkonški film. streljamo«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Cor-zo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna A) Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. NA POKRAJINSKI CESTI PROTI ERADEŽU NEPRAVILNO PREHITEVANJE VZROK HUDE PROMETNE NESREČE V trčenju med primem in fiatom 500 so bile tri osebe ranjene ■ Pridržana prognoza za Marca Centi j a Tri osebe so bile ranjene, od teh dve huje, v prometni nesreči, Li se je pripetila včeraj okrog 8.30 na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, v bližini gostišča Ai due fiumi. Čeprav podrobnosti o nesreči še niso znane, se zdi, da je glavni vzrok v nepravilnem prehitevanju. V tržaški bolnišnici se zdravita 40-letna Maria Teresa Qua-retta Guglielmi ter Marco Conti iz Novare. Ženska bo predvidoma o-zdravela v 60 dneh, medtem ko so si zdravniki nad Marcovim stanjem pridržali prognozo. Lažje telesne poškodbe je v nesreči zadobil Andrea Conti, ki se zdravi v tržiški bolnišnici. Vsi trije so se peljali v prinzu NSU, namenjeni proti Gradežu. Pri gostišču Ai due fiumi, kjer je tudi bencinska črpalka, je voznik prinza skušal prehiteti fiat 500, ki ga ja upravljal 28-letni Graziano Pasco-lat iz Turjaka, ki je nameraval zaviti v levo. Vozili sta trčili, pri tem pa je prinza odbilo na nasprotno stran cestišča, kjer je najprej udaril ob železni nosilec streha bencinske črpalke ter nato vožnjo končal v črpalki, ki jo je dobesedno izrul. Ranjence so prepeljali najprej v tržiško bolnišnico, zaradi hudih poškodb pa so nato Guglielmi-jevo in Marca Contija prepeljali v Trst. SERGIJU RADOVIČU V SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI Na nocojšnji večer pred letom dni se je po našem zamejstvu, kmalu zatem pa tudi na oni strani meje, na naglo razširila vest, da je v prometni nesreči izgubil življenje Sergij Radovič. Žalostne vesti razum, še posebej pa čustva našega zamejstva sprva niso in niso hotela sprejeti in so jo odločno odklanjala, saj si je bilo nemogoče sploh zamisliti, da je prenehal živeti in delati človek, ki je bil eno samo utelešenje dela in ustvarjalnosti. In vendar so se morala čustvena občutja podrediti stvarnosti, dejstvu, da je naše zamejstvo, pa tudi ves slovenski svet glasbene kulture izgubil še mladega in, kar je še najvažnejše, nadarjenega ter hkrati zagnanega delavca na področju glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. odličnega in požrtvovalnega glasbenega pedagoga, da je naše zamejstvo izgubilo človeka, ki je še v zelo mladih letih našel svoje mesto v našem in v vseslovenskem kulturnem prostoru in se v svojo vlogo tako vživel, da se ,ie temu poslanstvu povsem posvetil. Do te ugotovitve prihajamo še posebno sedaj, leto dni po onem tragičnem dogodku, ki nam ga je iztrgal iz našega okolja in ko opažamo, koliko nam manjka. Preje smo njega in njegovo dejavnost jemali, kot nekaj normalnega, kot nekaj danega.. Sergija si namreč nismo mogli zamisliti drugače. In izreden napredek, velik polet slovenske pevske kulture v Nabrežini je b«l prav tako kot nekaj normalnega, kot nekaj danega, toda za vsem tem so bili napori, je bila požrtvovalnost človeka, ki pravzaprav ve dejavnosti ni niti čutil za žrtev, pač pa za nekaj, kar je samo ob sebi umevno, normalno. Za Radoviča, za Sergija ni bilo normalno le to, da je pevce zbiral na vaje in z njimi preživljal večer za večerom, za njega je bilo tudi nekaj povsem razumljivega, da je mlade pevce in pevke neredko s svojim vozilom pozno zvečer po vajah odvažal na njihove domove, da bi njihovi starši ne bili v skrbeh. Ne bomo se sedaj spuščali več v kvaliteto njegovega pevovod-stva. O tem je zelo preprosto, zato pa dovolj temeljito povedal strokovnjak, glasbeni kritik Ivan Silič, ki je pred dobrim letom v zvezi z nastopom Nabrežincev na veliki pevski manifestaciji «Pri-morska poje* med drugim zapisal: « ... Letošnji nastop moškega, dekliškega in mešanega zbora je pokazal odločno voljo, da nabre-žinske pevke in pevci nadaljujejo delo svojega zadnjega dirigenta, ki je zboru največ poklonil iz svojega znanja in zavestne naklonjenosti. Od njegovih postavk se delo sedaj razvija dalje..*. Ko se človek danes sprašuje, kje je Sergij Radovič črpal tako in tolikšno vnemo in zavzetost za svoje delo, se zdi da je to bilo prepričanje, da vsak posameznik in da vsaka skupnost velja toliko, kolikor pokaže svojih sposobnosti in vrlin. In da je ena izmed naših sposobnosti in vrlin tudi visoka kulturna raven ne le posameznika, pač pa vse skupnosti. Od tod njegova zavzetost, da mora biti tudi pesem, naša, slovenska pesem lepa, popolna, saj nam le taka zagotavlja obstanek na naši zemlji ob drugorodr.em svetu. Sicer pa je nekdo pred letom dni Sergija Radoviča okarakteri-ziral z besedami, ki veljajo še vedno, morda danes še bolj kot tedaj, saj se praznina za njim čuti čedalje bolj. Njegova karakteristika izpred leta dni pa je izzvenela takole: Njegova dobrota, njegova plemenitost, njegovo veliko delo kot glasbenika in pedagoga, vse to predstavlja nekakšno rdečo nit priznanj, ki so jih izrekli o njem vsi. To pa je del tiste reminiscence, ko se spominjamo odsotnega prijatelja. Toda njegova dediščina se ne konča s tem, njegova. vrednost je v kontinuiteti njegovega zgleda, je prihodnost, ki nam je bila prepuščena 'Znati-jo moramo prebrati in iz njegove zahtevne oporoke črpati. Da, iz njegove oporoke črpati in gojiti kontinuiteto njegovega zgleda, to je današnja naloga vsakogar na njegovem mestu. S tem se bomo še najbolj oddolžili spominu njega, ki mu ni bilo dano. da bi svoje sile tako izkoristil, kot je hotel ih želel, ne sebi v korist, pač pa v dobro naši in vsej skupnosti. Fre Patronat KZ - INAC svetuje URADNO ZNANI POVIŠKI VSEH POKOJNIN DO KONCA TEGA LETA VPR.: «’fe dni sem na pošti kasiral pokojnino (VO/S) in z velikim presenečenjem ugotovil, da je ostala enaka kot na začetku tega leta. Tudi na listku ki so mi ga dali, je napisan še prejšnji znesek. Se ni govorilo, da se bodo pokojnine povišale že z julijem? Ali so mogoče povišali le nekatere pokojnine? Kdaj in za koliko bodo ponovno povišali pokojnine?* V. Š. Spričo vse večjega organizacijskega kaosa ki vlada pri INPS, so zamude pri izplačevanju poviškov pokojnin žal {»stale že nekaj povsem normalnega, kar pa je nesprejemljivo ter zaradi inflacije povzroča upokojencem veliko materialno in moralno škodo. Ob vsakem povišku mora elektronski center v Rimu obdelati vse pokojnine in izračunati nove zneske. Ker pa so vselej v zamudi s programi, so določene kategorije diskriminirane in eden izmed teh ste tudi vi. Povišek katerega mora biti deležna tudi vaša pokojnina, vam bodo očitno izplačali naknadno. Za boljšo o-rientacijo pa poglejmo, kolikšni bodo novi poviški, sedaj ko so objavili uradne podatke o zvišanju cen zavoda ISTAT (ministrski dekret, ki je bil objavljen 1. avgusta v Uradnem vestniku štev. 210). Osnovni elementi: povprečen porast življenjskih stroškov je s 1. julijem 1981 znašal 8,4 odstotka, s 1. septembrom pa še nadaljnjih 3,9 odst. Fiksni dodatni znesek pa je julija znašal 40.100 lir, septembra pa bo poskočil še za 19.100 lir. Pokojnine odvisnih delavcev: a) minimalne pokojnine so julija bile 204.050 lir na mesec oziroma 217.250 lir (z več kot 15 let delovne dobe), septembra pa se bodo povišale na 212.000 lir oziroma 225.700 lir; b) pokojnine, ki so višje od minimalne, so se julija povišale za 40.100 lir, septembra pa se bodo še za 19.100 lir; c) pokojnine, ki so nižje od minimalne, pa ostanejo nespremenjene. Pokojnine samostojnih delavcev: 181.450 lir na mesec oziroma 162.150 lir (invalidske pokojnine) od julija dalje, s septembrom pa se bodo povišale na 188.550 lir o-ziroma na 168.450 lir. Socialne pokojnine: julija so znašale 129.900 lir mesečno, s septembrom pa bodo poskočile na 134.950 lir. Ne le pri nas, tudi v Amsterdamu se «kuhajo v vlažni vročini*, le da so tam nekoliko bolj «svobodni» in jih kak centimeter več golote tudi sredi mesta ne moti. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiHiiiiiiiiiKji,,,,11111(1111,11,l,|||||||||l||l|||l„||l„|||,|„|,m,„|„„a ČEZ MESEC DNI BODO NA PLANINICI ODKRILI SPOMENIK 184 PREK0M0RCEM Hudi boji za osvoboditev Mostarja v spominih primorskega komandirja Po bojih za Knin se je Tretja prekomorska najprej «odpočiIa», nato je nadaljevala pot novih borb in zmag, pa tudi velikih žrtev, katerim sedaj odkrivajo spomenike Včeraj smo objavili vabilo ali poziv prekomorcem na izlet v Pla-ninico pri Mostarju in nato na otok Brač in sicer k slovesnemu odkritju spomenika 184 borcem prekomorcem, ki so padli v boju za osvoboditev Mostarja in 24 borcem, ki so padli na Braču. Ker je bilo med prekomorci največ primorskih fantov in Istranov in dokajšnje število bivših partizanov tudi z našega zamejskega področja, bomo skušali prikazati bitko za Mostar tako, kot jo je prikazal eden izmed udeležencev te bitke in sicer Jože Berginc. Jože Berginc je bil komandir sp^dhiljetfclne čete Tretje prekomorske brigade. Po rodu je bil iz Sv. Petra pri Nadiži, študiral je nr. unijrerzi v-Padovi in se zelo zgodaj vključil v narodno osvobodilno gibanje. Ob kapitulaciji Italije je v Gravini stopil v partizane. postal je komandir minometne čete v Tretji prekomorski brigadi, po prihodu na Vis je bil imenovan za komandirja spremljevalne čete, ki je štela 160 borcev in razpolagala z 12 minometi, dvema protitankovskima topovoma in dvema protiletalskima dvocevnima topovoma. Udeležil se je vseh bojev od Visa do Soče. O bojih za osvoboditev Mostarja in še posebej o bojih za proboj nemške ';n ustaške obrambe je med drugim zapisal: V bojih za osvoboditev Knina novembra in decembra 1944 se je Tretja prekomorska brigada dobro izkazala. V večdnevnih bojih so njeni borci častno zdržali tekmo z dalmatinskimi brigadami, kdo bo zadal sovražniku več u-darcev. Največji uspeh brigade pa je bila osvojitev utrjenega sovražnega položaja na griču Bulajuša, ki je predstavljal ključno točko sovražne obrambe okoli Knina. Vendar je ta uspeh stal brigado veliko žrtev. Zaradi teh pa je brigada po končani bitki za Knin dobila nekaj časa za počitek ob dalmatinski obali, da bi tam zacelila rane in se pripravila na noVe ’ naloge. Brigada je prezimila v vaseh med Splitom in Trogirom in v nadomestilo za izgube dobila precej borcev iz Dalmacije. Konec januarja 1945 pa je dobila povelje za pohod proti Mostarju. Ta pohod čez hribe je trajal nekaj dni, dokler ni brigada dospela do širokega brijega, sedanje Lističe, kjer se je zbrala vsa 26. dalmatinska divizija, v katere okvir je spadala tudi Tretja prekomorska brigada. Široki brijeg je bil najbolj utrjena. postojanka v sistemu zunanje obrambe Mostarja. Zapiral je pot do Mostarja in zato ga je bilo treba likvidirati. Nemci in ustaši so se divje upirali, toda v dveh dneh boja je Široki brijeg padel. Po tej zmagi so se začele pri- KAJ PRAVIJO O TEM PEDAGOGI IN PSIHOLOGI PROBLEM PREHRANE MLADEGA ČLOVEKA NI LE OBIČAJNA FIZIOLOŠKA ZADEVA Osnovno načelo je, da ne smemo nikoli uporabiti prisile - Preveč rejen otrok ni ne lep in tudi ne zdrav - Stare kazni z «lakoto» so vedno zgrešene V teh vročih dneh ima marsikatera mati hude težave z otrokom, ker noče jesti. Problem prehrane — prevelike ješčosti ali odklanjanje hrane — pa ni tako preprost, da bi se, poleg staršev, z njim ne ukvarjal v zadnji konser-vaciji le morebitni splošni zdravnik ali dietolog, pač pa tudi pedagog ih psihiater. Pedagogi in psihiatri menijo, da je pravilna prehrana otroka važen dejavnik tudi v vzgoji mladega človeka nasploh. Predvsem naj velja- osnovno pravilo, da moramo pri prehrani izključiti prisilo. Ko smo pribili to, se bomo lotili nekoliko širšega obravnavanja tega problema. Otrok, pa ne le dojenček, pač pa tudi otrok določene starosti se glede prehrane različno obnaša. To je treba jemati v pošte-' in se s tem v zvezi primerno ravnati. So otroci, ki so tako rekoč leni, leni celo do uživanja hrane. In takega otroka je treba na nek način iz dneva v dan vaditi, da sprejema hrano. In tu starši pogosto grešijo, ker otroka strašijo, ker mu grozijo. In so spet otroci. ki so na nek način požrešni. Imamo na primer otroka, ki se pri mizi ne zna primerno obnašati. Pa ne gre le za nekakšen »bonton*, pač pa bolj za primeren odnos do hrane. Nobena stvar takemu otroku ni prav. Vedno zahteva, da je prvi na vrsti iri da je največji ali najboljši kos njegov. Če ne zadovoljimo njegovim zahtevam, to vpliva tudi na njegovo fizično zadovoljitev. Nadalje imamo razvajenega otroka, ki odklanja vse, kar ni njemu po godu. Ta otf-ok joče v znak protesta in vča-Sih se loti tudi tako imenovane »gladovne stavke*, da bi s tem pritegnil pozornost nase in spravil starše v težave. Pa ne samo starše, vsa okolica, v kateri živi, bi morala popustiti njegovim muham. Starši, ki imajo skrbi ne le z otrokom, pač pa tudi z življenjem nasploh, takega otroka kaznujejo. Posebno nekoč je bila zelo v navadi svojevrstna kazen: boš pa brez večerje, ali pa danes ne boš kosil. To je zelo stara in mnogi trdijo tudi zelo »preverjena* metoda vzgoje. Otrok namreč postane lačen in klone, ker ve, da bo potem dobil svoj obrok. Ta način pa ni prav nič pedagoški, kajti s tem na en način rušijo otrokovo osebnost, na drugi način pa postaja otrok še bolj nervozen. Pri otroku bi morali tudi v tem primeru izločiti prisilo in uporabiti kar se da pozitivne vzgojne prijeme kot na primer lepo, prepričljivo, tovariško besedo, dober nasvet in lep vzgled. Potreba po hrani je tudi pri o-troku prirojeni nagon. In zakaj bi tega prirodnega nagona ne usmerjali pravilno? Seveda ne bi smeli tu nikoli pretiravati, toda zelo pogosto naletimo, posebno pri mladih materah, na primere, da otroka hranijo «za vsako ceno* čeprav s silo. V resnici pa bi morala mlada mati povsem drugače ravnati, kajti »vsak otrok ima svoj individualni prehrambeni ritem*, vsak otrok ima »individualne potrebe po prehrani*. In mimo tega ne more nihče. Marsikatera mlada mati, ki nima še prakse ali zadostne strokovnosti, se drži togih šablon, ki jih objavljajo na receptih dolo- čenih prehrambnih industrij ali pa tudi v strokovnih knjigah. Ta pravila, ki so splošna, ne ustrezajo potrebam vsakega otroka. Zelo zgrešeno je, ko matere budijo iz spanja otroka zato, da ga nahranijo, kajti prišla je prava ura za dojenje ali za nahranjenje otroka. Otrok se v takem trenutku več prestraši kot sicer in se hrani po sili. Ni redko, da tako nekako na silo nahranjeni otrok bruha, saj je ves njegov organizem nervozen. In v takem razpoloženju otrok ne odklanja le hrane, pač pa vse, kar ga obdaja. Pa ne le iz sna, otroka bi ne smeli odtegniti niti od njegove igre. Če se deček ah deklica na bližnjem dvorišču igra s svojimi vrstniki in ne čuti potrebe po hrani, ga zares ni treba klicati in ga prisiliti, da sede 1- mizi, posebno ne, če otrok prosi, naj bi ga pustili še za nekaj časa z njegovo družbo. Še veliko huje pa je, če starši tedaj otroka ne le prisilijo, da sede k mizi. pač pa ga nato še kaznujejo, da se ne sme vrniti v družbo. Hrana, W jo «otrok zaliva s solzami*, mu prav gotovo ne bo teknila. Nekatere matere pretiravajo pri hranjenju otroka tako, da bi otrok bil »čimbolj zdrav* in «najlepši». Da bi jim sosedje priznali skrb, ga silijo s hrano in ga «bašejo», tako da je otrok debel, pretirano rejen. In pretirana rejenost škoduje, celo veliko škoduje zdravju o-otroka. Medicina je ugotovila celo, da pretirano rejeni otroci psihično počasneje dozorevajo. Pa še nekaj, česar ne smemo pozabiti: preveč rejenemu otroku se vrstniki smejejo, se mu pri igri izogibajo, ker je tak otrok po navadi nekako neroden, počasen. To pa vsekakor vpliva tudi na psiho o-troka. In kdo je kriv temu? Mati s svojo preveliko skrbjo, ki več škoduje kot koristi. Če otrok že po naravi rad veliko je, naj starši, seveda predvsem mati, poskrbi za to, da mu ne streže s preveč mastnimi jedmi, s pecivom in podobnimi stvarmi, ki otroka preveč redijo. Nasprotno pa naj starši omogočijo takemu otroku, da se več igra, da se več giba. kajti s tem troši odvečne kalorije. In še nekaj o prehrani, pa če* prav s tem nismo izčrpali vse teme. V raznih letnih časih bomo otroka drugače hranili. Sadje in zelenjavo bomo vključevali v jedilnik skozi vse leto, toda v poletnih mesecih ob veliki vročini je poraba nekoliko manjša. V dneh, ko se otrok zaradi igre ali na izletu več premika in giba na svežem zraku in soncu, bo potreboval več kot če sedi doma. Poleg tega je treba upoštevati prehrano v času pouka. Med šolskim letom bi moral biti zajtrk močnejši kot sicer, ker je otroku potrebna večja količina hrane, saj jo potrebuje zaradi njegovih psihičnih naporov. S tem v zvezi je treba tudi primerno pripraviti južino. v kolikor smo otroka naučili, da jemlje V šolo južino. Isto velja med počitnicami, kadar gre o-trok za več ur zdoma. Skratka starši naj se sicer ravnajo po raznih pravilih, ki jih bodo dobili v raznih priročnikih, vendar pa naj upoštevajo lastnosti svojega otroka, kajti tudi pri tem velja pravilo, da je vsak človek poseben individuum. Prof. V. C. prave za napad na Mostar. Glavno vlogo pri tem je dobila 26. divizija z nalogo, da napade in razbije sovražnikovo obrambo vzdolž ceste proti Mostarju. Posebno nalogo je dobila Tretja prekomorska brigada, ki je morala napasti sovražnika v smeri Goranci - Mostar. Bila je to odgovorna naloga, ker je brigada morala najprej zavarovati levi bok divizije ir navezati nase čimveč soviažnih sil. S tem je brigada morala olajšati prodiranje enot, ki so napadale severno in južno od Mostarskega blata. Končno bi morala brigada onemogočiti s sevaa£j>fmjMMiniku umik proti Sarajevu i,!.! ■**"' Da bi opravila to nalogo, se je brigada odpravila od Širokega, brijega proti severovzhodu po malone neprehodnih kraških grapah. Pri tem so jo ves čas vznemirjale manjše sovražne skupine. Tretjega dne pohoda so se njene izvidnice «srečale» z Nemci v Goran-cih. Prvi bataljon, ki je bil v predhodnici, je v boju zavzel Lju-ti vrh, vendar so pod Črnim vrhom njegovo prodiranje ustavili in je moral tam pričakati ostale bataljone. Napad na Črni vrh se je začel 13. februarja 1945 zjutraj in jurišu brigadnih bataljonov, ki so se ponoči približali sovražnikovim postojankam, je pomagal napad 12 minometov spremljevalne čete. Nemci so bili presenečeni in so utrpeli velike izgube in se zato niso dolgo upirali. Kljub temu je sovražniku uspelo uiti iz obroča proti Planinici. Ta uspeh ni od Tretje brigade zahteval velikih žrtev. zato pa je vlil novega poguma. da so se bataljoni kar pognali za umikajočimi se Nemci. Visok sneg pa je onemogočil naglo prodiranje in še posebej prodiranje v strelski vrsti. Zato so se Nemci kmalu organizirali in dali hud odpor na Planinici. Brigada je, brž ko je prispela tja, začela z juriši, a je njene napade sovražnik odbijal. Ponovno so morali priti na pome? minometi. Spremljevalna četa je namreč zaradi visokega snega zaostala. Brž ko je dohitela brigado, so mino-metalci zasuli nemško obrambo s točo min. Tolikšnega obstreljevanja Nemci niso mogli zdržati in so ob ponovnem jurišu pobegnili in se ustavili šele na novi obrambni črti, kjer je bila najbolj utrjena postojanka pred Mostarjem. Bila je to utrjena in težko dostopna «kota». In vendar so se Nemci tudi tu ušteli. Borci Tretje prekomorske brigade niso več dopustili, da bi se sovražnik umaknil in da bi izgubili z njim stik. Podili so ga po visokem sne^u in ga napadli še preden mu je uspelo organizirati odpor. Tu je prišlo celo do spopada na nož in brigada je bila kmalu gospodar položaja. Premagani Nemci so se ponovno spustili v beg proti Mostarju, borci Tretje prekomorske so se pognali za njimi, le četa minometalcev je ponovno zaostala, seveda zaradi snega in drugih težav. Zato je načelnik brigadnega štaba ukazal, naj. se vrne v Gojance in se naslednjega dne priključi brigadi že — v Mostarju. Iz tega se je dalo sklepati, da je boj za Mostar že pri kraju. Tako je verjetno mislil tudi načelnik štaba, skupno z vsemi borci, ki so se spuščali proti mestu. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Nemci so izvedli izpad iz mesta in udarili v hrbet bataljonom, ki so že napadli rudnik premoga v predmestju. Sovražniku je torej uspelo zadržati vdor v mesto četam, ki so prodirale po cestah iz Širokega brijega in Metkoviča. Vdor Tretje prekomorske brigade v mesto pa je spravil v nevarnost morebitni umik Nemcev in ustašev proti Sarajevu. Zato so Nemci vrgli vse sile proti Tretji prekomorski in, kot se je pozneje zvedelo, je nemška enota dobila ukaz, naj za vsako ceno zasede »koto 684* in jo zadrži, dokler se glavnina ne umakne iz mesta. Sovražnikov nepričakovani izpad pa je vendarle uspel in bataljoni Tretje prekomorske so se morali ponovno umakniti do Planinice. Ob zori je sledil nov napad, pri katerem so se enote Tretje prekomorske v bojih «prsa ob prša* borili za posamezne položaje in utrdbe. Nemcem je uspelo zadržati sam vrh^rkve so bile velike na obeh .straneh. Med tem pa so bataljoni še vedno napadali in tu je ponovno prišla do izraza spreriiljevalna četa z .minometi. Minometalci so obsuli Nemce z minami, tudi po 120 min zapored. Nakar je sledil zaključni napad in konec borbe. S tem si je brigada odprla pot v Mostar, seveda skupno z enotami drugih brigad. In po kratkih uličnih bojih je bilo mesto osvobojeno. Nemška 369. divizija, imenovana »Vražja divizija*, v kateri so služili u-staški prostovoljci pod nemškim poveljstvom, je v teh bojih v Mostarju doživela popoln poraz. Tretja prekomorska pa je dobila pohvalo komandama divizije, še prej pa je bila proglašena za udarno. Skrb za spominska obeležja NOB IDRIJA — Komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov pri skupščini občine Idrija je sprejela pobudo, da bi se o urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih obeležij in objektov, ki označujejo obdobje NOB v občini Idrija, sklenil poseben samoupravni sporazum. Akcijo za sklenitev omenjenega samoupravnega sporazuma v krajevnih skupnostih, OZD. družbenih organizacijah, društvih in nekatč-rih hišnih svetih vodi občinska konferenca SZDL Idrija. Podpisniki sporazuma bodo tako sprejeli skrb za zaščito, urejanje in vzdrževanje 120 spomenikov, spominskih obeležij in objektov na. območju idrijske občine in s tem trajno očuvali in razvijali pridobitve in kulturne vrednote našega narodnoosvobodilne-g -. boja. Materialne obveznosti posameznih nosilcev v zvezi z urejanjem spominskih obeležij in spomenikov so minimalne, posebej še, če upoštevamo dejstvo, da so nekateri nosilci že doslej samoiniciativno urejali posamezna obeležja in spomenike na Idrijskem, Cerkljanskem in na Vojskarski planoti. Več sredstev bo zahtevala ureditev in vzdrževanje objektov za katere je odgovoren mestni muzej Idrija. To sta SVBB »Franja* pri Cerknem in partizanska tiskarna »Slovenija* na Vojskarski planoti. Za oba objekta bo potrebno finančna sredstva pridobiti na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov, ki bi jih sprejemali na občinskem, regijskem in širšem nivoju. SILVO KOVAČ • * š* Jupiter in Saturn bosta v kratkem izginila z našega neba in se bosta ponovno pojavila šele leta 2000. Tako je zatrdil James Seevers, astronom chicaškega planetarja, ki je bil tudi dodal, da bodo na planetarju organizirali posebna opazovanja, da bi si mogli predvsem starejši ljudje o-gledati ti dve nebesni telesi, ker marsikdo od starejših ljudi ne bo dočakal leta 2000, k se bosta planeta ponovno pojavila na našem nebu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton: Veliki pripovedni baleti: Klitemnestra 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Sveže, sveže — poletna oddaja glasbe, predstav in aktualnosti 17.05 Izgubljeni otoki - 22. epizoda 18.00 La frontiera del drago — 29. epizoda Tukaj Rim 19.20 Mazinga «Z» — risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Pod zvezdami — glasbeno-zabavna oddaja, ki jo vodi Gianni Boncompagni 22.00 Toto Tarzan — film lotoja je plemeniti oče pustil v džungli. Za prebivalstvo džungle je Toto postal mitična «bela opica*. Ko zvedo za to neki avanturisti, se odpravijo na lov, da bi ga ujeli in od njega izsilili dediščino, ki mu pripada. Ko so Totoja - Tarzana pripeljati , spet v omikani svet, se ta obnaša na zelo čuden način, vendar hkrati dokaže, da ni ono divje živo bitje. kot oni mislijo. Trije tolovaji, ki so menili, da bodo na lahek način obogateli, ostanejo praznih rok. In tudi baron Rosen ostane praznih rok. In tedaj Toto -Tarzan, naveličan tako imenovanega omikanega sveta, pobere šila in kopita in se odpravi spet v džunglo skupno s svojo lepo Ivo. Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenske raz mere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Znanost 17.00 Posebni agent — TV film Program za mladino 17.50 Panzanella — risanke DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti 18.45 Diciassette momenti di pri-mavpra — 4. del TV nadalj. Sovjetski tajni agent Stirliz, ki deluje v raznih oblikah v samem Hitlerjevem vrhovnem štabu, doživi katastrofalni napad, ko mu uničijo radijske vezi z Moskvo. Tedaj poklice na pomoč dva Nemca, vendar antinacista, in sicer prof. Pieichenerja ter duhovnika Schlaga, ki ju pošlje v Švico, da bi preverila vest o tem, da nacisti iščejo stike z zahodnimi zvezniki za separaten pade v neko past, ki mu jo je postavil vodja gestapa general Miiller. Miillerju u-spe tudi zbrati nekaj podat" kov in dokazov protj Stirli-zu. Dokazi so zelo konkretni in zato izda tudi ukaz, da ga aretirajo. Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Eddie Shoestring, privatni agent — TV film 21.35 DNEVNIK 2 - Dosjer 22.25 V tistih daljnih otokih — dok. oddaja Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kana) 17.00 Ortisei: Hokej' na ledu 19.00 DNEVNIK 3 19.15 rMEVNIK 3 - Deželne ve sti 19.50 ..etologija Delte — tedenska oddaja o znanosti cddaja o znanosti in tehnik' 20.10 Šolska vzgoja-Gledani od blizu 20.40 Rdeča barva 21.35 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.59 POROČILA 18.55 Divja leta — mladinska nadaljevanka Danes bodo pričeli s P80 dvajanjem mladinske serije TV Beograd, ki obsega M epizod. Zgodba se odvija v vasi Balanište v južnem Banatu. Opisuje življenje otrok v času od jeseni 1945 do Je šeni leta 1946, njihovo siro maštvo, ljubezen in 'ore' odkrivanje prijateljstva, no vih ljudi. Serija bo oživela sliko otroštva, ki je druga« no cd otroštva današnjih o-trok. V njej igrajo otroci, ki živijo v vasi Balanište. 19.35 Na sedmi stezi Za tridesetminutno oddal0 smo pripravili pet prispevkov. čeprav je poletje, Pa ne bomo govorili le o P0" letnih športih, ampak se bomo skušali držati ustaljene sheme sedme steze, poletnega športa pa se borno vendarle dotaknili. V rubriki pojasnjujemo pravila, pred evropskim prvenstvom v plavanju, vaterpolu, p'8' vanju in skokih v vodo bomo pojasnili pravila in ocenjevanje skokov v vodo. Ta rubrika je načrtovana tako. da bodo gledalci ob športnih prenosih imeli osnovno zna; nje o pravilih in tako tudi razumeli, zakaj lahko pon« srečen skok dobi več e04* od tistega, ki je na videz eleganten. 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Studio 2 Oddaja je intonirana P0010 niško, v tolažbo gledalcem-ki jo bodo gledali dom8: dogaja se na rekah, Dravi in Ljubljanici. Govor o Col; nar jen ju, kopanju in zabavi na sladkih vodah, o pov*" zanosti rek in prebivalcev mest, o zgodovini in načrtih za prihodnost. 22.25 V znamenju 22.40 Nasilje v družini M -n E£3.gper ............ 17.20 Fihri — ponovitev 29.00'Risanke ■ 20.15 Stičišče 20:35 Tistega dne ni bilo boga ," film 22.00 Danes 22.10 Film - Privatne lekcije Zagreb 19.45 Ugrabitev - angleška serij8 '20.30 TV DNEVNIK 21.00 Meridiano 21.50 Zabavno glasbena oddaja ŠVICA 19.30 Festival internacionalnega filma 20.15 TV DNEVNIK 20.40 Torerova ljubica — film 22.05 Jazz klub TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili o...: Literarni vložek. Glasbene spremljave, Iz arhiva: 1Q.10 Sergij Radovič glasbenik in vzgojitelj; Popoldnev-niški razgledi: 11.30 Zanimivosti doma in po svetu. Na počitnice. Moj konjiček: 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; Popoldanski program: 14.10 Skladatelj -dirigent; 14.30 Otroški kotiček: 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti (naših igralcev); 16.00 Glasba v razvedrilo; Razširjeni obzornik; 17.10 Skladbe za zbor... m orkester: Četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16,30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Percyja Faitha; 10.45 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzav in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.15 Festival-bar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 15.36 Glasbeni kolaž; 16.45 Mini juke box; 17.10 Izbrali smo jih za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Grožnjan 81; 19.10 Poje Alberto Solfrini. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 9.00 Val 202: 14.00 Najava sporeda — pregled dogodkov; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Minute z ansamblom Ivica Kalčič in Primorski fantje; 15.00 Mali koncert lahkili not; 15.40 Glasbeni notes — objave in reklame; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Medinska oddaja; 17.10 Vaš teletom naš mikrofon; 17.30 Primors*1 dnevnik; 17.45 Zabavna glasba " i objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.W 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; e00 Glasbena kombinacija; 9.00 B#" dio tudi mi; 11.00 Štiri četrtine. 12:03 Ljubezen pomeni...; . Master; 15.30 Primer. Marlo^m 15.00 Popoldanska srečanja; Kally; 17.03 Jeep; 18.28 A tempo di prima; 19.15 Zgodba jaz*8' 19.40 Dvodejanka: 21.12 Štab8 mater: 22.00 Objektiv Evrop8, 22.35 Pridite sanjati z nami. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,11.30,12.3®’ 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, l«-3?' 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Dnevu 9.05 Radijska priredba; 9.32' 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 L’aria che tir8’ 13.41 Glasba in kino; 15.00 mogoči intervjuji: 15.37 Polet8 program; 19.00 - 22,40 Stopimo 88 korak nazaj; 19.50 Šolska v8#0-ja; 20.50 Čas proze in glasbe. LJUBLJANA 6 00, 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, ll-®?; 12.00, 15,00, 20.00 Poročila; 8-4. Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z g*85’ bo v dober dan; 9.30 Mladij poje; 10,05 Z radiom na P0*1’ 10.40 Turistični napotki; 11.05 B® zervirano za...; 12.35 Znano jr priljubljeno; 13.10 Znane mek*" je; 13.30 Kmetijski nasveti; 13A Od vasi do vasi; 14.00 Iz naš*8 krajev; 14.30 Priporočajo vam---; 15.05 Mehurčki; 15.20 Koncert- 15.40 Jezikovni pogovori; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danem radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; l8®; Studio: 19.00 Vsa zemlja bo nami zapela...; 19.15 Lokalne rm dijske postaje se vključujejo; 1®-"? Dve sonati Františka Bende: 20 " Lahko noč, otroci!; 20.45 Minut _ s kitaristom Bojanom Drobežerm 21.00 Četrtkov večer domačih P*', srni in napevov; 22.05 Literar8 večer; 22.45 Lepe melodije; 23." Iz naših sporedov; 23.30 Plesn8 glasba; 24.05 Lirični utrinki; 24-1 Paleta popevk. atletika MITING V VIAREGGIU LE NEKAJ DOBRIH ZNAMK Romunka Puica postavila nov evropski rekord v teku na eno miljo ■ Američanka Ashford odlična na 100 m ■ Coe zanesljivo zmagat toda s poprečnim časom Simeonijeve ni bilo * Jugoslovani pod pričakovanjem VIAREGGIO — Na sinočnjem Mednarodnem atletskem mitingu v Viareggiu so nedvomno dosegli ne-dokaj dobrih rezultatov, ne pa takih, kot je bilo pričakovati od tako «elitne atletske prireditve*. 10.000 gledalcev, ki se je zbralo na tribunah stadiona »Dei Pini*, je samem začetku mitinga ostalo razočarano. Dve «junakinji» te prireditve sta namreč sporočili, da ne “Mata tekmovali. Sara Simeoni ni Mtstopila zaradi alergije, Gabriella r°rio pa se ni udeležila mitinga, kef je bila preutrujena po zadnjih zahtevnih nastopih. Vseeno pa je bilo še nekaj veli-*th asov, ki bi lahko »rezultatsko “bogatili* ta miting. Le-ti pa so Pri tem le delno uspeli. Svetovni rekorder Coe je namreč "a 800 m »turistično* tekel in se Zadovoljil le s prvim mestom. Nje-8°v čas 1’47”12 je seveda zanj le Poprečen. Romunka Puica je v teku na 1 “Rjo skušala izboljšati svetovni re-ord, morala pa se je zadovoljiti le 1 evropskim s časom 4 21'68. čelo dobra pa je bila ameriška Pdnterka na 100 metrov Eve-Ashford, ki je pretekla progo ’ U’06, kar je drugi letošnji naj-Njši čas. Naj omenimo še, da je Lattany t^agal na 100 m, Floyd na 200 m, a HO m ovire pa je po pričako-anju osvojil prvo mesto Nehemiah. ^eričani so bili torej brez konkurence. Na sinočnjem mitingu so nasto-Pfu tudi trije Jugoslovani: Kopitar, flapič in Zdravkovih, ki pa so do-Sli dokaj slabe rezultate in se-***• tudi poprečne uvrstitve. IZIDI MOŠKI 200 m L Floyd (ZDA) 20’'68 “■ Zuliani (It.) 20”87 A Williams (ZDA) ■ 20”90 400 m \ Mc Coy (ZDA) 45''82 ?■ Di Guida (It.) 46"39 “■ Malinverni (It.) 46”48 Knapič (Jug.) 47''36 400 m ovire J- Lee (ZDA) 49”70 “■ Williams (ZDA) 49”77 ”• Shulting (Niz.) 50"24 b' Kopitar (Jug.) 53"10 800 m 1. Coe (VB) 2. Theryot (ZDA) 3. Grippo (It.) 1500 m 1. Patrignani (It.) 2. Truschi (It.) 3. Costa (It.) 6. Zdravkovih (Jug.) 5000 m 1. Gerbi (It.) 2. Hartmann (Av.) 3. Solone (It.) višina 1. Page (ZDA) 1'47”12 1'47”95 1'48"84 3’46”82 3’41"38 3’41”94 3’44”00 14’01”29 14’01”88 14'04"50 2,21 m 2. Bruni in Da Vito (It.) 2,15 m 4. Borghi (It.) 2,10 m palica 1. Bell (ZDA) 5,60 m 2. Houvion (Fr.) 5,55 m 3. Pursley (ZDA) 5,20 m krogla 1. Montelatici (It.) 18,73 m 2. Andrei (It.) 18,40 m 3. Baldini (It.) 18,26 m disk 1. Powell (ZDA) 62,58 m 2. Wagner (ZRN) 61,72 m 3. Oerter (ZDA) 59,54 m 110 m ovire 1. Nehemiah (ZDA) 13”31 2. Cooper (ZDA) 13''78 3. Turner (ZDA) 13”91 100 m 1. Lattany (ZDA) 10''22 2. Gualt (ZDA) 10 ”45 3. King (ZDA) 10' '55 3000 m 1. Wessinghage (ZRN) 7’46”06 2. Fontanella (It.) 7'46”25 3. Mei (It.) 7’58”38 ŽENSKE tek na miljo 1. Puica (Rom.) (evropski rekord) 4'21”83 2. Possamai (It.) 4’30”83 3. Dentoni (It.) 4'48''87 100 m 1. Ashford (ZDA) 11”06 2. Bakoul (Fr.) 11 ”50 3. Kratochilova (ČSSR) 11”56 krogla L Fibingerova (ČSSR) 20,44 m 2. Petrucci (It.) 17,09 m 3. Head (VB) 17,06 m višina 1. Dini (It.) 1,90 m 2. Stranka fČSSR) 1,80 m 3. Sotwev (Bel.) 1,80 m kopje 1. Whitebread (VB) 64,00 m 2. Quintavalla (It.) 3. Perrone (It.) KOŠARKA 58,80 m 53,74 m BENETKE — Italijanski košarkarski prvoligaš Basket Mestre je dobil pokroviteljstvo. Vodstvo košarkarskega kluba iz Mester je namreč podpisalo pogodbo s tovarno tekstilnih proizvodov Maglificio Torinese, ki je že dal pokroviteljstvo tudi atletski reprezentanci ZDA (Robe di Kappa), ter turin-skemu odbojkarskemu prvoligašu. Vodstvo košarkarskega kluba iz Mester naj bi podpisalo pogodbo s turinsko tovarno v vrednosti 250 milijonov lir. Britanski atlet Sebastian Coe sodi med najboljše srednjeprogaše vseh časov. Sinoči pa se v Viareggiu ni preveč potrudil, pa čeprav je na 800 m zanesljivo zmagal, toda z zanj poprečnim rezultatom. Na sliki AP vidimo Sebastiana Coeja po eni končani tekmi, v kateri se je seveda veliko bolj znojil kot sinoči Iz planinskega sveta Zgorela koča SAP - Viator na Planini Jezero Pred manj kot letom dni je bilo v koči SAP-Viator na Planini Jezero, na očarljivi planšariji nad Bohinjskim jezerom prisrčno planinsko slavje. Bilo je to 4. oktobra lani, na tem slavju pa sta se pobratili dve planinski društvi, in sicer PD SAP-Viator in Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Trdna vez med tema dvema društvoma se je začela jeseni leta 1977, ko so ljubljanski planinci, člani tega društva priredili izlet v neznano, to »neznano* pa je bil tržaški Kras. Vezi so se nato utrdile, tržaški zamejski planinci so redno zahajali v kočo na Planini Jezero, ki je last tega društva, naj bo to ob priliki izletov za srednješolsko mladino ali pa ob drugih priložnostih. Sedaj gori omenjene koče ni več. Prejšnji petek zjutraj je namreč zgorela. Predsednik tega društva Miha Primc je izjavil: tOd leta 1975 imamo v najemu nekdanjo sirarno, v NOGOMET /. jugoslovanska liga Visoka zmaga Radničkega nad moštvom Budučnosti V zaostali tekmi so niški nogometaši nasuli Tito■ grajčanom kar pet zadetkov ■ Beganovič presenetil Dragan Kičanovič v srečanju proti Sovjetski zvezi NIŠ — V včerajšnji zaostali nogometni tekmi 1. jugoslovanske lige je Radnički nepričakovano visoko premagal titograjsko Budučnost kar s 5:1 (1:1). Po hudem spodrsljaju v prvem kolu v Novem Sadu nihče ni pričakoval, da bi bili lahko niški nogometaši sposobni podobnega podviga. Tudi sam začetek včerajšnje tekme ni kazal takšnega razpleta. Budučnost je namreč nepričakovano povedla z Vujovičem že v 7. minuti, nakar pa so gostje nadaljevali z napadi vse do 30. minute. Tedaj pa so se nogometaši domačega moštva kar prerodili. Najprej so v 38. minuti stanje izenačili s Savičem, nakar so enostavno začeli oblegati nasprotnikova vrata in v drugem polčasu dosegli še štiri zadetke. Za vodstvo Radničkega je poskrbel kar branilec gostov Vorotovič, ki je dosegel avtogol (53. min.), nato pa je Stojilkovič dosegel tretji zadetek v 56.- min., Radosavljevič je minuto pred koncem tekme dosegel četrti gol, končni izid na 5:1 pa je postavil Stoijlkovič v zadnji minuti, ko je uspešno streljal e-najstmetrovko. Nasprotniki Napolija v pokalu UEFA prihajajo torej v zadovoljivo formo. Na tem srečanju pa je še zlasti blestel mladi, 21 letni Beganovič, ki je letos prestopil v vrste niškega prvoligaša od nekega manjšega srbskega kluba, (nb) LESTVICA Hajduk in Vojvodina 4; Beograd, Rijeka, Osijek 3; Partizan, Radnički, Teteks, Velež, Dinamo, Cr-vena zvezda in Sloboda 2; Željezni-čar, Zagreb, Olimpija, Sarajevo in Vardar 1, Budučnost 0. NAJBOLJŠI STRELCI Marič (Vojvodina) 3; Živkovih (Partizan), Panič (Dinamo) in Stoijlkovič (Radnički) 2. NAMIZNI TENIS MLADINSKO EP Nekaj presenečenj PRAGA — Na EP v namiznem tenisu, ki se odvija te dni v To-polcanyju pri Pragi, so včeraj podelili prva naslova v naraščajniški kategoriji. V moški konkurenci je z zmago proti SZ slavila Velika Britanija. V ženski konkurenci pa je zmaga šla Madžarski. Madžarke pa so v finalu presenetljivo premagale favorizirane Sovjetinje. V mladinski konkurenci, kjer je tekmovanje še v polnem teku, so italijanski atleti premagali Irsko s 5:1, v ženski konkurenci pa je Jugoslavija slavila nad Italijo s 3:0. Kot smo že poročali, nastopa v ženski italijanski reprezentanci tudi krasovka Sonja Doljak. Turnir v San Benedettu del Tronto Franulovic zmagal v prvem kolu SAN BENEDETTO DEL TRONTO — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Jugoslovan Željko Franulovic po pričakovanju, toda ne brez težav premagal poprečnega ameriškega igralca Royerja s 6:7, 6:1, 6:1. KOLESARSTVO DIRKA PO ZAHODNI NEMČIJI Saronniju etapa Continiju vodstvo na skupni lestvici VVILLINGEN - SCHVVENNINGEN — Tretja etapa mednarodne etapne kolesarske dirke po Zahodni Nemčiji je bila nadvse uspešna za italijanske kolesarje. Giuseppe Saronni je namreč prepričljivo osvojil to etapo, medtem ko je njegov rojak Silvano Conti-ni prevzel vodstvo na skupni lestvici. Vrstni red 3. etape Saronni (It.) Grezet (Švi.) Contini (It.) Wilman (Nor.) De Wolf (Bel.) SKUPNA LESTVICA Contini (It.) 18.45’08” De Rooy (Niz.) po 2” Fernandez (Šp.) po 15” Thaler (ZRN) po 17” Prim (Šve.) po 38” 6.05'31” po 40” po 56” po 1’01” po 1’30” TAHIPEI — Nogometni reprezentanci Taiwana in Otokov FIJI sta izenačili 0:0 v srečanju izločilne skupine Azije in Oceanije za kvalifikacije za SP v Španiji. HOKEJ NA LEDU NA TURNEJI PO ITALIJI Drugi poraz Olimpije Trener Ljubljančanov Štefan Seme pa je z nastopi svojih fantov (predvsem z mladimi) povsem zadovoljen Asiago — Olimpija 3:2 (1:0, 0:0, 2:2) OLIMPIJA: Prusnik, Bolta, Savič, D. Burnik, Grošelj, Gorenc, D. Lepša, Beribak, R. Hiti, Rozina, G. Hiti, Lomovšek, Majnik. V četrti prijateljski tekmi na turneji po Italiji je ljubljanska Olimpija doživela svoj drugi poraz. Ljubljančani pa so vseeno s prikazano igro zadovoljili. Še zlasti sta se odlikovala vratarja Bolta in Prusnik. Poraz je treba pripisati predvsem neizkušenosti mladih ljubljanskih igralcev, ki so na turneji po Italiji ravno zato. da bi se pomerili s solidnimi moštvi in pri tem tudi tehnično napredovali. Takoj po tekmi proti Asiagu nam je Olimpijin trener Štefan Seme dejal: »Odpotovali smo na to turnejo v glavnem zato, da damo možnost mlajšim igralcem, ki so se med poletjem znojili na treningih, da pokažejo na ledu, kaj znajo. Z mlajšimi igralci sem doslej v glav- •iimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiitimvniiHmiiiiiiiniimiiHiiiiiNiiiiiiiiiiiHHimiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiKMiiiiiiiiauiiiiiiiiiuiMiiiiiii OLIMPIJSKE IGRE PRED Z01 1984 V SARAJEVU Marketing uspešno dela Z marketingom bodo zbrali dve tretjini potrebnih sredstev Svetovno znane TV družbe že sklenile pogodbe z organizatorji Poročali smo že, da organizacijski komite 14, zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 računa, da bodo z dohodki marketinga krili dve tretjini vseh stroškov te največje pri reditve v Jugoslaviji. Zato je povsem razumljivo, da ima marketing organizacijskega komiteja ZOI sedaj polne roke dela in je že sklenil vrsto pogodb. Tako so TV družbe z vsega sveta že prve sklenile pogodbe z organizatorji. Ameriška družba ABC bo zimske olimpijske igre prenašala v ZDA in Portoriko, za kar bo plačala 91,5 milijona dolarjev. Kmalu bodo podpisali pogodbe s TV mrežami CBC in CTV za prenos iger v Kanado. Z Evrovizijo in Intervizijo bodo ustrezne pogodbe sklenjene še letos. Organizatorji ZOI Sarajevo '84 se pogovarjajo tudi z japonskimi TV mrežami in kitajsko televizijo, ki bo prvič v svoji zgodovini prenašala olimpijske igre. Pogodbo za pokroviteljstvo ZOI je že podpisala Coca-cola, ki bo za tri milijone dolarjev izključni dobavitelj brezalkoholnih pijač za ZOI. Japonska družba Nikon bo plačala 400 tisoč dolarjev za pravico ekskluzivne dobave fotoopreme in servisi- INTERVJU S SKANSIJEM, TRENERJEM ITALIJANSKEGA PRVOLIGAŠA SCflVOLINIJfl Kičanovič je za nas velika okrepitev» Moštvo iz Pesara je eno od favoritov za državni naslov - Ekipa na pripravah v Kranjski gori planski košarkarski prvoligaši H0v e S po*no Par0 pripravljajo na klUk se*ono. Večina italijanskih tui“v je že rešilo vprašanje obeh v 'j: Skratka, ljubitelji košarke Vo, allj* se še pripravljajo na no-Ka*Vr°a jugoslovanske državne del n entance, bo letos prvič se-a trenerski klopi Scavolinija. dokaj °s bo italijansko prvenstvo 1 ^enačeno. Boj za državni naslov bo verjetno ogorčen. Kaj meniš o letošnjem italijanskem prvenstvu?» »Glede na to, da še nekatera moštva niso najela obeh tujcev, je težko dati kakršnokoli oceno na primer o favoritih za državni naslov. Na dlani pa je, da je Sinu-dyne najmočnejše moštvo. Ima tako bogato kakovostno izbiro italijanskih igralcev, da je že zato favorit. Če dodamo še, da bosta oba Sinudynejeva Američana več kot zadovoljiva, potem je tudi jasno, da je Sinudyne glavni favorit za državni naslov. Zelo se je ojačil tudi milanski Billy, ki je najel Me-neghina. Milančani so bili že v prejšnjem prvenstvu nevarni, z Meneghinom in tudi z Goričanom Premierom pa se je Petersonovo moštvo še znatno okrepilo. Ne gre tudi pozabiti na moštvo Squibba, ki se sicer letos ni ojačilo, vseeno pa ima tak izbor izkušenih košarkarjev in tako uigrano postavo, da avtomatično sodi v krog ožjih favoritov za naslov. V italijanskem tisku so, po mojem, tudi prezrli e-kipo Bancorome, ki ima odličnega trenerja Astea, poleg tega tudi vrsto odličnih košarkarjev.* «Mnogi pa uvrščajo v ožji krog favoritov tudi tvoj Scavolini, posebno sedaj ko ste najeli Kičanoviča.* »Uvrščajo nas v krog favoritov, toda ne v najožji. To pa mi tudi prija, saj je težje igrati, ko se vsi proti tebi temeljito pripravijo, kot da ti napadaš druge. Glede Kiča-noviča pa lahko rečem, da je za nas izredna okrepitev.* tKako so sprejeli Kičanoviča v Pesaru?» »Moram reči, da so ga navijači sprejeli nekoliko rezervirano. Vsi se zavedajo, da je Kičanovič izreden košarkar, vseeno pa z nekakšno radovednostjo čakajo na njegove nastope. Nekateri namreč še dvomijo, da mu ne bo tako lahko v italijanskem prvenstvu, kjer je konkurenca zelo ostra.* »Kaj pričakuješ od Kičanoviča?» »Kičanovič je igralec svetovnega formata. O tem ni dvoma! Toda tudi dvoma ni. da je trenutno italijansko prvenstvo težje od jugoslovanskega, tako je tudi skoraj nemogoče pričakovati, da bi sam Ki- čanovič rešil vse probleme Scavolinija. Od njega pa pričakujem seveda veliko. Čeprav se mnogi v Pesaru bojijo, da ne bo dal žoge od sebe, pa sem prepričan, da je Kičo izreden graditelj igre. Z njim bomo dobili tudi igralca, ki bo pred vsem v ključnih trenutkih odločilnega pomena. Predvidevam pa, da bo takih trenutkov v letošnjem prvenstvu še in še.» «Kičanovič je že vrsto let najboljši jugoslovanski košarkar na evropskih in svetovnih lestvicah je od nekdaj na prvih mestih. Misliš, da ho KiČo tudi najboljši košarkar v Italiji?» »Lahko rečem le to, da je igrač svetovnega formata. Veliki talent pa izstopa povsod tudi v tako težkem prvenstvu, kot je italijansko.* Scavolini pa se medtem pripravlja v Kranjski gori za novo sezono. S Kičanovičem je italijansko prvenstvo dobilo novo veliko zvezdo. Bo Scavolini s Kičanovičem dobil tudi prvi državni naslov? B. Lakovič ranje. Drugo japonsko podjetje Mi-zuno pa si je za 300 tisoč dolarjev zagotovilo dobavo oblačil za športnike, ki bodo prenašali olimpijsko bakljo iz starodavne grške Olimpije v bosansko-hercegovsko glavno mesto. Sedaj se pogajajo tudi o izbiri firme, ki bo uradni merilec časov. Razen švicarskega Swiss-timinga je ponudilo svoje usluge tudi več japonskih podjetij. Naj ob tej priložnosti še omenimo, da sedaj potekajo razgovori tudi z znano tovarno športnega orodja E-lan za izključno pravico preskrbo-vanja s smučmi in s tovarno Alpi no Žiri za izključno dobavo smučarskih čevljev. Kot smo zveddi, je delavski svet Alpine za to že o-dobril tri milijone dinarjev in tisoč parov smučarskih čevljev. Znaten vir dohodka bosta tudi izdaji olimpijskih kovancev in znamk, projekti za njuno realizacijo že tečejo. Direktor marketinga Mirza Ku-lenovič poudarja, da bodo organizatorji, kljub težkim ekonomskim raz meram v svetu, uspešno izplavali in pravočasno zagotovili načrtovana sredstva za uspešno izpeljavo ZOI Sarajevo ’84. Vse priprave za največ jo športno prireditev, kar jih je kdajkoli bilo v Jugoslaviji, potekajo po predvidenih načrtih razen nekaterih gradbenih del, ki kasnijo. Zato je povsem razumljivo, da olimpijska gradbišča vse pogosteje obiskujejo tudi najvišji republiški funkcionarji. Tako je konec julija obiskal športno - rekreacijsko območje »Zetra* (Zelena transverzala) predsednik centralnega komiteja ZK Bosne in Hercegovine Nikola Stojanovič in se seznanil s potekom del na objektih za 14, ZOI Sarajevo ’84. Pri gradnji objektov zdaj največ pozornosti namenjajo razširitvi in obnovi stadiona Koševo, kjer sicer igra nogometni prvoligaš Sarajevo. Na tem stadionu bo tudi slovesna otvoritev ZOI ’84. Na Koševu pa bodo od 18. do 20. septembra letos balkanske atletske igre zaradi česar se gradbinci bojijo časovne stiske, Koševo bi moralo biti za to pripravljeno že 1. septembra, vendar gradbinci zatrjujejo, da bodo zamujeno nadoknadili in da bo stadion nared do roka! Zamude so še pri gradnji nove olimpijske dvorane in prj gradnji žičnice na Bjelašnici, medtem ko vsa ostala številna dela potekajo Po načrtih. V Sarajevu Že preurejajo Sken-derijo, hotel na Marindvoru in o-bjekt sarajevske televizije. In kako bo s televizijskimi prenosi? Jugoslovanska televizija bo za svoje gledalce v trinajstih dneh, kolikor bodo trajale zimske olim pijske igre, pripravila več kot sto ur neposrednih prenosov in posnet- kov z vseh prizorišč. Za olimpijske prenose bodo vsi jugoslovanski RTV centri združili svoje tehnične zmogljivosti. RTV Sarajevo bo poleg tega nakupila vso opremo, predvideno v srednjeročnem planu, nekaj posebnih aparatov, ki jih pozneje ne bodo rabili, pa si bodo izposodili. Razen tega RTV Sarajevo gradi nov produkcijski center s tehničnim stolpom, kjpr bo med ZOI glavni RTV center, pozneje se bo tja preselil tudi sarajevski radio. Za televizijske in radijske prenose so pri izvršnem komiteju organizacijskega komiteja 14. ZOI Sarajevo '84 ustanovili posebno delovno telo, ki ga vodi Slobodan Radonjič, pomočnik predsednika poslovodnega odbora RTV Sarajevo. Jože Oblak RIM — Italijanska motociklistična zveza je tudi letos priredila, v sodelovanju z italijansko vojsko, tradicionalni zbor motociklistov, katerega se lahko udeležijo mladinci od 14. do 20. leta. Letošnji zbor bo v Ozzanu, blizu Bologne. nem zadovoljen, očitno pa bodo morali še veliko garati. Moram pa reči, da imajo vsi mladi možnost, da postanejo dobri hokejisti, če bodo le delali, kot so doslej.* «.Doslej ste odigrali štiri srečanja. Katero je bilo za vas najtežje, v katerem pa ste. po vašem mnenju, najbolje igrali?» »Mislim, da igramo iz tekme v tekmo bolje, čeprav se občasno tudi pozna, da so igralci utrujeni, saj so prvič stopili na led prav na tej turneji po Italiji. Fantje že dobro igrajo, še vedno pa imajo težave pred nasprotnikovimi vrati, ko je treba akcijo zaključiti z golom. Po mojem je bil Asiago doslej najboljši naš nasprotnik. Asiago razpolaga z dobrimi igralci, dobro drsajo, poleg tega pa so tudi zelo borbeni. Sicer pa moram reči, da so me Američani, ki igrajo pri italijanskih moštvih dokaj razočarali, glede na to, da prejemajo velike vsote denarja.* (bi) FINALE EVROPSKEGA POKALA Finci premagali Cehoslovake ■ORTISEI (Bog©»)~<—-V tem kraju se odvija finalni del tekmovanj za evropski pokal v hokeju na ledu, na katerem nastopajo CSKA iz Moskve, IFK iz Helsinkov, Poldi Klad no (ČSSR) in IF Bryanes Gaevie (Švedska). V prvi tekmi med IFK iz Helsinkov in češkim moštvom Poldi Klad-no so slavili Finci, ki so premagali Čehoslovake s 5:4. PRED FINALOM V MERANU TASS ostro napada Viktorja Korčnoja BOČEN — Sovjetska tiskovna a-gencija Tass je ostro napadla Viktorja Korčnoja, češ da je »pokvarjena osebnost*, izdajalec domovine, ter da je njegov glavni cilj ta, da bi čimprej obogatel. Organizator svetovnega prvenstva je izjavil, da vse to ne bo vplivalo na potek finala dvoboja med Karpovom ih Korčno-jem. Svetovni prvak, Sovjet Anatolij Karpov in apolid Viktor Korčnoj se bosta srečala 1. oktobra v Meranu. To je dokončni datum, potem ko so le-tega datum dvoboja večkrat premaknili. Korčnoj je namreč prosil sovjetsko vlado, da dovoli njegovi ženi in njegovemu sinu, da se mu pridružijo v tujini. teh letih smo jo preurejali in o-premljali. Več kot 8 tisoč prostovoljnih ur smo vložili v dom.» Kratek, a zelo stvaren prikaz te nesreče. Kaj pa kronika? Kako se je to zgodilo? «To soboto bi morali planinci končati z obnovo koče, toda... poglejte, kaj je od nje ostalo,» je takoj po požaru, ob še tlečem pogorišču dejala oskrbnica koče Julka Flere. Dom je povsem uničen, škode doslej še niso ocenili, je pa gotovo večmilijonska. Skozi dimnik je v petek okrog poldneva padla iskra na suhe smrekove skodle te koče. Ogenj se je hitro razširil. Domačini in nekaj planincev niso mogli kaj dosti pomagati, ogenj pa je začel razpihovati še zahodni veter. Od planinskega doma na višini 1450 metrov so po požaru ostali le še ožgani zidovi nekdanje sirarne, ki so jo leta 1975 vzeli v najem ljubljanski planinci. Vnela se je tudi bližnja pastirska staja, vendar se tu požar na srečo ni razširil. Prisotni planinci so takoj začeli pogaševati ogenj, vendar pa je bila akcija uspešna le s prihodom helikopterja, ki je prinesel manjšo, 500-litrsko črpalko in cevi in iz 150 metrov oddaljenega jezera pod kočo so črpali vodo in jo zlivali na pogorišče, ki je še vedno tlelo. Zjutraj je oskrbnica zakurila v štedilniku, dopoldne pa v peči. Kaže, da je skozi ta dimnik ušla iskra in padla na od sonca segrete smrekove skodle, še popoldne je v uničeni shrambi, kuhinji, kmečki sobi in še v dveh sobah tlelo in gorelo. V domu (letos so ga odprli 21. junija) je bilo prostora za približno 45 obiskovalcev. Slovensko planinsko društvo iz Trsta želi, da bi planinci iz Ljubljane čimprej obnovili svojo kočo, to društvo pa bo skušalo pobratenemu po svojih močeh čimveč pomagati. SINOČI NA PROSEKU Izredni občni zbor ŠD Primorje Sinoči Je bil na Proseku izredni občni zbor ŠD Primorje, na katerem so člani govorili predvsem o krizi, ki je nastala v odboru tega društva. Ker se je občni zbor zavlekel kasno v noč, bomo podrobnejše poročilo objavili v naši jutrišnji številki. RUGBY V Novi Zelandiji se nadaljujejo demonstracije WELUNGTON (Nova Zelandija) — V Novi Zelandiji nadaljujejo z demonstracijami proti južnoafriški rugbyjski ekipi Springbocks, ki je na turneji po tej državi. Tehnični vodja južnoafriške ekipe Johaan Claassen je izjavil, da bo sprejel katerokoli odločitev, ki bi omogočila, da Springbocks do konca izpeljejo turnejo. Predstavniki novozelandske rugbyjske zveze so se sestali, da bi se dogovorili, kako preprečiti izgrede in nerede, ki nastajajo na igriščih, ko igrajo južnoafriški igralci. Funkcionarji novozelandske rugbyjske zveze so sklenili, da bi v skrajnem primeru skrajšali turnejo Južnih Afričanov. JADRANJE LONG BEACH (Gamorma; — V tem kraju so na sporedu predolimpijske regate, na katerih nastopajo tudi italijanski jadralci. Najuspešnejša Italijana sta bila Lamaro, ki je osvojil peto mesto na regati za razred Soling in Chioffi, ki se je uvrstil na četrto mesto v razredu «470». Mladinsko EP PALERMO - Včeraj se je na vodah jezera Arancia, v neposredni bližini Agrigenta, začelo mladinsko evropsko prvenstvo v vodnem smučanju, na katerem nastopa več kot sto tekmovalcev iz 18 držav. Italijansko reprezentanco sestavljajo Russo, Domini, Messina, A-lessi, Berio, Banfi in Covellijeva, ki bo nastopala v ženski konkurenci. VIDEMSKI NAVIJAČI NAVDUŠENI NAD NOVIM «BRAZILSKIM NAKUPOM> Pereira Orlando danes prvič v dresu Udineseja Danes bo videmski prvoligaš U-dinese odigral, v kraju Cavarzere pri Rovigu proti tamkajšnji nižje-razredni ekipi svoje letošnje drugo uradno prijateljsko srečanje. Med videmskimi navijači vlada izredno zanimanje za današnjo tekmo, predvsem zaradi krstnega nastopa v «črno - belem* dresu brazilskega asa Perpire Orlanda, ki ga je vodstvo Udineseja najelo za letošnje nogometno prvenstvo od znane brazilske ekipe Vasco de Gama. Orlando, ki je dospel v našo deželo šelp pred nekaj dnevi, je doživel res čudovit sprejem od strani navdušenih videmskih navijačev. Orlandovemu prvemu treningu je predvčerajšnjim sledilo na igrišču »Moretti* z velikim zanimanjem in navdušenjem, skoraj štiri tisoč navijačev. Na svoji prvi trening tekmi je Orlando takoj pokazal svoje izredno tehnično znanje (sicer značilnost bračilskih nogometašev, poleg tega pa je dosegel kar tri od petih zadetkov svoje ekipe. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetjo mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-9374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADITi DZS 61000 IJutt|an6 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sozall« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 Ur beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julljska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. Sn tiskaj ^Irtf založnikov FIEG 6. avgusta 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel VČERAJ V SENATU SKORAJ POVSEM SOGLASNO Odobrena zakona o prepovedi taji organizaeii in a ustanovitvi preiskovalne komtstte o loži P 2 Oba osnutka bo morala odobriti še poslanska zbor-Poseg ministrskega predsednika Spadolinija mca RIM — Senat je včeraj po kratki razpravi skoraj soglasno odobril zakonski osnutek o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o delovanju tajne framasonske lože P2 (proti so bili samo radikalci) tfr povsem soglasno odobril še drugi zakonski predlog, ki uresničuje ustavno prepoved tajnih organizacij. Oba predloga bo morala odobriti še poslanska zbornica. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo bo sestavljalo 20 sena torjev in prav toliko poslancev, bo Polkovnik Vkzzer na začasni prostosti RIM — Preiskovalni svetnik Ernest Cudillo je odredil izpustitev na začasno prostost za polkovnika Antonia Viezzerja, tajnika urada D razpuščene obveščevalne službe SID, katerega obtožujejo političnega in vojaškega vohunstva in združevanja v zločinsko tolpo. Kot znano, preiskovalci domnevajo, da je Viezzer posredoval kolovodji framasonske lož? P2 Li-ciu Gelliju številne strogo zaupne dokumente, ki jih je izmaknil v uradih SID. V uradni utemeljitvi odloka je rečeno, da so Viezzerja izpustili iz zdravstvenih razlogov, utemeljitev, ki je v Italiji — vendar pa le za nekatere osebnosti — žal prepogosta. Iz Argentine pa poročajo, da so tamkajšnje oblasti, na osnovi zahtev italijanskega veleposlaništva, končno izdali zaporni nalog za Licia Gellija. Gre vsekakor za ukrep, ki so ga sprejeli z veliko zamudo. Sicer pa je framasonski kolovodja tudi v južni Ameriki deležen velikega spoštovanja in zaščite, da ni mnogo upanj, da bi ga kmalu tudi aretirali. imela nalogo ugotoviti izvor, naravo, strukturo in obseg lože P2, njeno delovanje in njene cilje, način in stopnjo njenega vpliva na javne strukture. Prav tako pa bo morala komisija ugotoviti tudi, ali obstajajo odgovornosti javnih organov oziroma politične odgovornosti podpiranja ali vsaj dajanja potuhe delovanju tajne framasonske lo- že. Drugi zakonski sonutek, ki ga je včeraj odobril senat, pa določa kriterije, po katerih se neka organizacija smatra za tajno in torej prepovedano po členu 18 ustanove, pa tudi kazni za ustanovitelje in voditelje tajnih organizacij. Razpravo v palači Madama je odprl sam predsednik vlade Spado-lini, ki je med drugim zaželel — in to se je pozneje tudi zgodilo — da bi bila oba zakonska predloga odobrena s čim širšo večino. Poudaril je, da je postala loža P2 nekak simbol nekega nesprejemljivega načina tolmačenja državne stvarnosti, ki je v ostrem nasprotju z ustavo, in dodal, da so že med administrativno preiskavo, ki jo je izvedla ForlahijeVa vlada', prišle na dan skrite vezi potuh in kritij, predvsem- pa se je pojavila zaskrbljujoča senca nedovoljene pri- vatizacije javnih struktur. Predsednik vlade je še opozoril na delikatno ravnovesje, ki ga je bilo treba upoštevati pri sestavi obeh zakonskih osnutkov, med nujnostjo zaščite države pred tajnimi organizacijami in na drugi strani o-brambo pravice do svobodnega •združevanja. V razpravi so skoraj vsi govorniki (z izjemo radikalca Spadacce) soglašali z vsebino obeli zakonskih osnutkov, predstavniki levice pa so tudi poudarili, da zakonski predpisi sami po sebi ne zadostujejo, ampak da je potrebna tudi politična volja, da se zakoni izvajajo. RIM — Leta 1980 je bilo v Italiji 10.703 razporok, kar je za 1 odstotek manj kot leto prej. Povečal pa so se prošnje za razporoko in sicer za 8 odstotkov. V Iranu nova ugledna žrtev Truplo ideologa Islamske republikanske stranke in iranskega poslanca Hasana Ahata, ki so ga neznanci ubili pred njegovo hišo, ko se je včeraj odpravljal v medžlis na glasovanje o zaupnici premiera Bahonarju (Telefoto AP) PROTIINFLACIJSKI UKREPI V JUGOSLAVIJI Danes odlok ZIS o zamrznitvi cen Tisti, ki so cone prekomerno povišali, jih bodo mo* rali sedaj znižati na najvišjo raven 25 odstotkov LJUBLJANA — Zvezni izvršni svet naj bi na svoji današnji seji sprejel odlok o vračilu vseh ceh, ki letos niso rasle v skladu z določbami družbenega dogovora o rasti cen in po katerih naj bi stopnja inflacije v letošnjem letu zna-fala največ 32 odstotkov. Cene industrijskih izdelkov se lahko največ povečajo za 30 odstotkov, cene storitev za 22 in življenjski stroški za 30 odstotkov V predlogu zvezne skupnosti za cene, ki ga je posredovala zveznemu izvršnemu svetu, je predvideno, da bodo morali vsi tisti, ki so povečali cene za več kot 25 odstotkov v primerjavi z 31. decembrom lani, ko je bil sprejet odlok o »zamrznitvi* cen. cene svojih izdelkov in storitev uskladiti tako, da njihovo povečanje glede na cene 31. decembra lani ne bodo večje od 25 odstotkov. Vsi tisti, ki so letos že podražili cene svojih izdelkov za manj kot 25 odstotkov, pa cen ne ZAKLJUČNI KIRURŠKI POSEČ PO ATENTATU 13. MAJA V kliniki «Gemelli» včeraj zjutraj uspešno operirali Janeza Pavla II. Operacija je trajala eno uro ■ Papeževo zdravstveno stanje je dobro ter bo morda odšel v Castelgandolfo še pred velikim šmarnom RIM — Včeraj zjutraj okoli 7.30 so prepeljali papeža Janeza Pavla II. iz sobe v 10. nadstropju poliklinike «Gemelli» v operacijsko sobo v 9. nadstropju. Okoli 8. ure je kirurška ekipa pod vodstvom prof. Francesca Crdcittija izvedla operacijo na debelem črevu, da bi normalizirali fiziološko delovanje črevesja. Po atentatu 13. maja so morali namreč odrezati nekaj centimetrov debelega čreva. Operacija je tedaj trajala 6 ur in pol (potrebna je bila transfuzija treh litrov krvi), nakar je bilo treba omogočiti foziološke funkcije z namestitvijo posebne kanule, ki je izločala odpadke v vrečico. Tako so omogočili celjenje poškodovanega dela črevesja. Po operaciji se je papež vrni) v Vatikan, toda 10. julija se je pojavila občasna visoka temperatu- ra. Po treh dneh raziskav so zdravniki ugotovili, da je šlo za vnetje, ki ga je povzročal «cytomegalovi-rus* in sicer v blažji obliki. Sledilo je, vedno v kliniki Gemelli, intenzivno zdravljenje (specifičnih sredstev proti tej okužbi ni) in šele konec junija so zdravniki izjavili, da je vnetje premagano. Sledile so potem priprave za drugo operacijo, ki so jo izvedli včeraj. Včerajšnja operacija je trajala približno eno uro, in sicer s polno anestezijo. Odstranili so kanulo in tako normalizirali delovanje črev. Po operaciji so papeža prenesli spet v njegovo sobo, kjer se je kmalu potem prebudil. Včeraj ob 10. uri je bilo objavljeno sporočilo v katerem je rečeno, da je operacija popolnoma uspela, da se je pacient v predvidenem ro- KLJUB REAGANOVIM GROŽNJAM Z ODPUSTI Ameriški kontrolorji ne popustijo ku prebudil in da je njegovo zdravstveno stanje dobro. Ne izključujejo možnosti, da bi papež odšel v Castelgandolfo še pred velikim šmarnom. Čestitke in voščila sta izrazila papežu tajnik KD Piccoli in tajnik socialdemokratske stranke Longo. Ministrski predsednik Spadolini je zadolžil italijanskega veleposlanika pri Vatikanu, naj posreduje papežu voščila italijanske vlade. Sodni poziv za Sindonovega sina MILAN — Sodnika Turone in Colom bo. ki vodita preiskavo o aferi Sindona, sta včeraj izdala sodni poziv za sina zloglasnega italijan-sko-ameriškega finančnika, Antonia. Preiskovalci sumijo, da je Antonio Sindona sodeloval pri umoru odvetnika Giorgia Ambrosolija, likvidatorja cBanca privata italiana*. Kot znano so sodniki že izdali zaporna naloga za Micheleja Sindono in a-meriškega zločinca Josepha Arico-ja, mandatarja oziroma organizatorja umora. Kljub temu, da jim je predsednik Reagan zagrozil z odpustom, kontrolorji poletov v ZDA še vedno stavkajo. Ves letalski promet na «no vi celini* je ohromljen, škoda letalskih družb pa gre v milijarde (AP) iiiiiiMiiiiiiiiHiiiiHiHiiimuiimimiiiimiiniiiuniniiMOHiMuiMiMiaiiiioiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiinainiamiiiiMMKMiiiiimmiiMiiiiiiiMiiiniiaiiiMiiMMiiiin Židom iz SZ se na Zahodu slabo godi MOSKVA — Sovjetska revija «Li-teraturnaja gazpta* na svojstven način prepričuje sovjetske Žide, naj ostanejo v svoji domovini, saj jih bo Zahod razočaral. V zadnji številki je namreč objavila zagrenjeno izpoved nekega Schindelkreu-ta, ki se je pred 5 leti iz SZ odselil v New York. Ta sovjetski Žid trdi, da si le majhna manjšina uredi dostojno življenje in to za ceno protisovjetskega klevetanja, vsi o-stali pa so razočarani in bi se radi vrnili, saj so prepuščeni v milost in nemilost izprijene kapitalistične družbe. «Slab glas gre v deveto vas», pravi pregovor, da ne bi rabil posredništva tako ugledne revije. Schindelkreutov bi moralo biti kar precej, vprašljivo je le, zakaj ne obvestijo o resničnem stanju svoje znance in sorodnike v SZ, ki si želijo na Zahod. V Dubrovniku sestanek finančnih ministrov SFRJ in ZR Nemčije Negativna ocena finančne politike Reaganove vlade DUBROVNIK — Včeraj so se končali pogovori med zveznim sekretarjem za finance Petrom Kostičem in zahodnonemškim finančnim ministrom Hansom Matthoferjem, ki se jih je udeležil tudi član ZIS Boris Šnuderl. Razpravljali so o gospodarskih razmerah v svetu, zlasti v luči obrestnih mer, ki jih izvajajo ZDA, kar neposredno vpliva na spremembe razmerij med valutami v svetu. Ministra sta v zvezi s tem ugotovila, da teka politika Bele hiše neposredno vpliva na lokacijo kapitala, celotno stopnjo rasti, izvoz, zaposlovanje, inflacijo in neuravnovešenost plačilnih bilanc. Kostič in Matthofer sta se pogovarjala tudi o odnosih med; državama in se podrobno seznanila o razmerah v gospodarstvih obeh držav, kot tudi o finančnih razmerah in težavah. Gost iz ZRN je pozitivno ocenil uspehe Jugoslavije pri zmanjševanju plačilnega primanjkljaja v času, ko imajo gospodarstva nekaterih bolj razvitih držav vedno večje primanjkljaje, (dd) Moskva dokončno zavrnila pobudo EGS o Afganistanu MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj formalno in dokončno zavrnila pobudo Evropske gospodarske skupnosti za mimo rešitev afganistanske krize in je poudarila, da se bo njena vojska umaknila iz Afganistana, ko bo zajamčena nemotena oblast sedanjemu režimu Ba-braka Kamnala. To je v bistvu vsebina včerajšnjega uvodnika moskovske »Pravde*, ki ponavlja že znana stališča, a tokrat z izredno ostrino in jasnostjo. Uvodničar, Aleksej Petrov (psevdonim za katerim se skrivajo najvišji kremeljski voditelji) napada države EGS in ZDA s trditvami, da nočejo politične rešitve krize in spet zaostrujejo afganistansko vprašanje v upanju, da bi destabilizirale srednjo in južno Azijo. Po mirovnem načrtu EGS, ki ga je v teh dneh predložil kremeljskim voditeljem britanski zunanji minister lord Carrington, bi pogajanja o mirni rešitvi afganistanske krize potekala v dveh delih. V prvem delu bi sodelovali le predstavniki varnostnega sveta OZN, Pakistana, Irana in Indije, predstavniki Afganistana in gverile pa šele v drugem delu. Kaj takega je za Moskvo nesprejemljivo, saj je zanjo Karmalov režim edina zakonita vlada, »ki si jo je ljudstvo izbralo*...Za. zahodni in islamski svet pa je Babrakov režim nezakonit, saj so ga na čelo države postavili sovjetski tanki. Iran in Pakistan sta že večkrat ogorčeno izjavila, da ne bosta sedla za pogajalsko mizo z Babrakovimi predstavniki, saj bi s tem posredno priznala « sovjetskimi tanki afganistanskemu ljudstvu vsiljen režim*. Medtem pa je včeraj prispel v Islamabad posebni Waldheimov odposlanec Javier Perez de Cuellar, ki išče kompromisno rešitev afganistanske krize. Kot kaže je njegova misija obsojena na neuspeh. Pakistan, ki ima na svojem ozemlju preko 2 milijona afganistanskih beguncev, noče odstopiti od svojih načelnih stališč. bodo mogli povečati niti do te m** je, pač pa bodo morale te cene ostati takšne, kot so. Kako se bo v praksi izvajal ta odlok, bodo nadzorovali tržni in* špektorji in v skladu s svojimi P1* stojnostmi tudi ustrezno ukrepali. Odlok zveznega izvršnega sveta ne bo veljal samo za tiste cene, »I V Sydneyu sojenje zaradi dejavnosti proti Jugoslaviji SYDNEY — V torek se je na okrožnem kriminalističnem sodišču v Sydneyu začelo sojenje skupini trinajstih pripadnikov organizacije sovražno razpoložene jugoslovanske emigracije v Avstraliji. Obtoženi odgovarjajo po zakonu, ki se nanaša na dejavnost ali namero, da pripravljajo ali izvajajo kriminalno dejavnost proti drugt državi. V avstralski javnosti je veliko zanimanja za ta proces zaradi nedavne sodbe ustaškim teroristom, ki so zaradi poskusa sabotaže na sydneyskem vodovodu in zaradi grožnje z bombami jugoslovanskim organizacijam dobili zaslužen# ostre kazni. Zanimanje potrjuje tudi pisanje v tisku ter poročanje na radiu ter televiziji. Pričakujejo, da bo sojenje —; obtoženi so na prostosti — trajalo tri mesece, (dd) so jih potrdili sveti zvezne, republiških in občinskih skupnosti, tore) tiste cene, katerih gibanje je bil® že pred »zamrznitvijo* pod neposrednim družbenim nadzorstvo1«-Odlok ZIS bo seveda veljal tudi V Sloveniji, vendar naj ob tem pove' mo, da je svet skupnosti za cen* Slovenije že pred zamrznitvijo cen dosledno z odločbami zavračal ^« cene, ki so bile sicer v reži«1« sprerpljanja, toda so se povečale za več kot 25 odstotkov oziroma ** več, kot je to predpisoval družbeni dogovor o rasti cen. Tako je svej republiške skupnosti za cene izd®* preko 200 odločb, s katc imi je organizacijam združenega dela P«««' pisal, da uskladijo cene svojih izdelkov in storitev z določili družbenega dogovora o rasti cen. FRANCE KMETIC TEL AVIV — Izraelski premier Begin je včeraj predstavil parlamentu svojo novo koalicijsko vlado, za katero bo skoraj gotovo iztržil zelo tesno zaupnico. Sedanja sestava vlade daje opazovalcem misliti, da bo odslej Izrael še bolj napadalen in bojevit. Begin pa bo imel čedalje več manevrskega prostora, saj med ministri ni takih osebnosti, kot so bile bivši zunanji minister Moshe Dayan, bivši obrambni minister Weizman ali bivši predsednik vlade Yadin. Baje se bo laliko zoperstavljal Beginovim sklepom na področju zunanje politike, ki mu je kot znano najbolj pri srcu, le sedanji obrambni minister , Ariel Sharon, ki pa vsekakor ni »nedolžna golobica*. Tela-vivski neodvisni dnevnik »Haaretz* je včeraj zelo negativno ocenil novo vlado katero sestavljajo Likud IIIIIIIIMIIIIHSailllllHIliaillllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllKfllllllllVI NA JUŽNEM TIROLSKEM Italijani zavračajo popis po narodnosti BOČEN — »Odbor proti opcijam 1981», ki ga j# ustanovila skrajno-levičarska stranka Neue Linke (Nova levica) se je izrekel za bojkot popisa prebivalstva. Sklep je bilo treba pričakovati, saj se je levičarska formacija že od vsega začetka zavzela proti popisu po narodnosti, ki ga južnotirolski »paket* postavlja kot osnovo za delitev o-blasti in pravic med nemško večino in italijansko manjšino. Levičarska skupina se je zavzemala za spremembo teh določil, ker pa pri tem ni uspela, je sedaj sprožila predlog za bojkot popisa. Medtem pa bocenska policija neuspešno nadaljuje s preiskavo o štirih sobotnih bombnih atentatih, proti prefekturi, krščanski demokraciji, pokrajinski palači in stanovanju južnotirolskega voditelja Ma-gnaga. Za atentate si je prevzelo odgovornost Združenje za zaščito I-talijanov*, ki je z letaki obsodilo »etnični popis* prebivalstva. RIM — S statistikami je že tako, da jim le redki pridejo do konca. Za vse te je center za družbene investicije CENSIS podal izredno e-nostaven račun, da bi prikazal, kako so se v zadnjih treh letih nesorazmerno podražila stanovanja. Če je zadostovalo leta 1978 za nakup 100 kvadratnih metrov stanovanja vrednost 13 avtomobilov »fiat 127», jih je danes potrebnih 20. PRIMORSKE VESTI Zapleti med Cimosom in Tomosom KOPER — Do konca tega meseca je treba brezpogojno razrešiti najnovejše zaplete, oziroma dileme, ki so se pojavili v zvezi s programskim in samoupravnim, oziroma organizacijskim povezovanjem Tomosa in Cimosa. To sta v današnjem pogovoru s predstavniki koprske občine omenjenih dveh delovnih organizacij tozda Timav in Luke poudarila predsednik CK ZK Slovenije France Popit in predsednik IS skupščine socialistične republike Slovenije Janez Zemljarič. Kot smo že poročali, se zlasti v senožeškem tozdu in tozdu v Buzetu ne strinjajo s predlogom programskega in samoupravnega povezovanja s Tomosom, češ da Tomosovi programi niso dovolj perspektivni in da ne dajejo dovolj samostojnosti. Zato so se obrnili k tozdu Agros in TAM, ki da imata prave programe, s ka- terimi je moč zaposliti tisti del zmogljivosti, ki ne bo delal za Citroen. Cimos bi namreč še naprej ohranil kooperacijo s Citroenom ter neizkoriščene zmogljivosti zaposlil s programi Agrosa in TAM. Vse to je v nasprotju z več kot enoletnimi prizadevanji, ki so bila vložena v pripravo programa, ki predvideva sanacijo Tomosa s povečanjem proizvodnje, oziroma sanacije Cimosa z zaposlitvijo Cimosovih delavcev na Tomosovih programih. Tako je bila zastavljena skupna sanacija dveh kolektivov, zdaj pa od tega ne bi bilo nič. Če bo seveda »zmagal predlog* Cimosa, oziroma dveh tozdov, zaradi katerih se zapleta pred dobrim letom ali pa še prej sprejeta usmeritev. S tem, ko bi se Cimos povezal z Agrosom in TAM bi rešili 1200-članski kolektiv, pred zid pa bi spet postavili 2.700-članski kolektiv Tomosa. Skratka položaj se je znenada zapletel in do konca me-cesa ,bo treba ta gordijski vozel enkrat za vselej presekati. Delovna skupina, ki bo vso zadevo ponovno proučila, bo morala pred seboj imeti širše družbene interese, upoštevati, da je Tomosov sanacijski program v veliki meri baziral prav na izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti dveh Cimosovih tozdov v Senožečah in Buzetu in seveda to, da dolgoročnih odločitev ne gre spreminjati vsak dan. Spet naj bi razmislili tudi o možnostih, da bi šel Cimos v stečaj. DUŠAN GRČA MILAN — Drzna tolpa roparjev je včeraj ponoči odnesla iz nekega skladišča tvrdke »General,Docks* o-koli petsto barvnih televizorjev (desnosredinska skupnost, ki jo vodi Begin) ter tri verske stranke. Kot glavni značilnosti ji Haaretz pripisuje šovinizem in strogo versko nastrojenost. To oceno med drugim podpirata vsaj dve ugotovitvi: prvič, da je bil Begin do teh verskih strank izredno popustljiv, kar jim je dalo veliko moč in vpliv na številnih kočljivih področjih izraelske družbe. Drugič, da imajo vse koalicijske formacije skupno ideološko osnovo, ki temelji predvsem na verskem in nacionalističnem dogmatizmu. Med svojim včerajšnjim govorom za zaupnico ni Begin omenil, kakšne smernice bo imela nova vlada glede pojmovanja židovske države v zvezi 4 dokončno rešitvijo položaja v Gazi in Cisjordaniji, tudi ni označil temeljnih postavk za reševanje palestinskega vprašanja. O odnosih z ZDA je Begin ugotovil, da je prišlo do pozitivnih in negativnih razpletov. Pozitivno dejstvo je bila med drugim Reaganova ugotovitev, da so izraelska naselja v zasedenih področjih povsem legalna, negativna pa njegova odločitev, da prekine z dobavo bojnih letal F16. Izraelski premier je nato govoril o nevarnosti Saudske Arabije. ki naj bi ji prav ZDA dobavljale letala Fla. Begin je spregovoril tudi o drugih vprašanjih Bližnjega vzhoda, vendar ni povedal nič novega ali konkretnega. Medtem je včeraj bejrutska policija sporočila, da so se v Tripoliju v torek zvečer spopadli oboroženi pripadniki dveh nasprotujočih si skupin. Gre za filopalestinsko organizacijo »ljudskega odpora* in za filosirsko polvojaško skupino «Ali Eid». Spopadi in streljanje so se nadaljevali vso noč, zahtevali pa naj bi 17 smrtnih žrtev in 25 ranjencev. Številni politični voditelji so že v prejšnjih dneh o-pozarjali na izredno kaotično stanje, ki vlada v Tripoliju — po Bejrutu drugo največje libanonsko mesto. Prejšnji mesec je v njem več tisoč oseb protestiralo proti vedno bolj množičnemu nasilju, manifestacija pa se je končala — po libanonski tradiciji — kot v Far Westu. Na Dunaju se je včeraj izvedelo, da je egiptovski predsednik Sadat, ki se sedaj mudi na obisku v Wa-shingtonu, odpovedal srečanje z avstrijskim kanclerjem Kreiskim. Srečanje med državnikoma je bilo predvideno prihodnjega 10. in 11. avgusta. Med svojim prvim srečanjem z ameriškim predsednikom Reaganom je Sadat včeraj pozval ZDA, naj okrepijo svoj trud za dosego r*R* na Bližnjem Vzhodu s tem, da začno neposredno pogajati tudi * palestinskim osvobodilnim gibanj«1" (PLO). Vest je posredoval novinsj' jem Sadat sam, o Reaganovem govoru pa je dejal, da bo spreB®' voril, ko se bo obisk končal. VODJA «ČRNEGA SEPTEMBRA» DAOUD RANJEN V ATENTATU BEJRUT, VARŠAVA - Kot poroča libanonski dnevnik »As Si-far* in so včeraj potrdili tudi v uradnih krogih palestinske osvobodilne organizacije, je bil palestinski voditelj in član revolucionarnega sveta »Al Fatah* Abu Dauod hudo ranjen v atentatu, do katerega Jp prišlo pred enim mesecem v Varšavi, a so ga doslej vztrajno prikrivali. Neznani ubijalec je proti Dauodu izstrelil pet strelov iz samoffesa in poškodoval usta, prša in želodec, da je njegovo zdravstveno stanje še sedaj nadvse zaskrbljujoče. Abu Dauod je v svetu zna« predvsem kot bivši član in m«r' da celo voditelj zloglasne P®' lestinske ekstremistične skupi«* »črni septemlier*. Izraelska °«' veščevalna služba ga celo obto žuje, da je bil organizator pok«" la na olimpijskih igrah v Mil«' chnu leta 1972, ko je umrlo e' najst izraelskih atletov. V svoje«! »razgibanem* življenju pa je b« Daoud za nekaj mesecev tudi z®' prt v jordanskih zaporih, češ d* je nameraval ugrabiti nekater« člane amanske vlade. Leta 197° pa se je sprl tudi s predsednikonj PLO Arafatom, ker ni spo.štoval premirja po izraelskem vdoru * južni Libanon. V Varšavo je medtem odpot^ vala skupina agentov palestins** obveščevalne službe, ki bo sodf' lovala pri preiskavi o skrivno®1' nem atentatu. Glasnik PLO ni P°j jasnil, zakaj se je Dauod nahaj®1 v Varšavi. oi n iMiiniiiif.iiiiiiiMit.il n i>tiiint,,i mi, n iiii m iik.ii nni iiiin m n it n in iiii n mm n n ii m m n ii m umu n n m n i m i,n im m m iimitiitui iiiiimi n n miTiiii n iiHti mi muli n m n ti n im n n im im n uiti ■■ mn n n 11111111111 m ii »a11* VSE KAŽE, Dfl BO IZRAEL ŠE BOU BOJEVIT IN NAPADALEN Z NOVO DESNIČARSKO VLADO BO BEČIN DOSEGEL TESNO PARLAMENTARNO VEČINO Obrambno ministrstvo zaupano Arielu Sharonu - V Tripoliju med spopadi ubitih 17 oseb, 25 pa ranjenih - Egiptovski predsednik Sadat odpovedal obisk v Avstriji L’AQUILA — Tukajšnje sodstv«, je zaradi neizpolnjenih obvez strani neke kemijske tovarne ko«' tracepcijskih sredstev, ukazalo seči okoli 4(10 tisoč kondomov, /j* jih bodo sedaj prodali na draz«1'.