PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb oostale i eruppe Cena 150 lir Leto XXXH. Št. 215 (9550) TRST, četrtek, 21. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskar 77,v*-' DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PREDLOGI SINDIKALNE FEDERACIJE ZA SPREMEMBO VARČEVALNIH UKREPOV Namesto zamrznitve dragonjske doklade dodatno obdavčiti višje letne dohodke Dodatna obdavčitev naj bi zajela dohodke od osem milijonov lir letno navzgor in naj bi veljala za dve leti - Zahteva po dvojni ceni bencina RIM, 20. — Ob zaključku zasedanja izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, OSI in UIL, na katerem so razpravljali o obstoječem gospodarskem položaju, vladnih ukrepih in sindikalnih pobu-diah za spremembo vladne varčevalne politike, so sprejeli zaključno resolucijo z veliko večino glasov. V njej sindikalna federacija zahteva, da se vladni ukrep o draginjski dokladi na letne dohodke, ki znašajo več kot šest oziromu osem milijonov, zamenja z novim u-krepom, ki bo določil dodatno davčno obremenitev za prihodnji dve leti na dohodke višje od osem milijonov letno. Podoben ukrep naj bi izdali tudi za dodatno obdavčitev dohedkov, ki ne izhajajo od odvisnega dela. Resolucija pravi, da bo morala vlada vzporedno z odobritvijo tega ukrepa začeti reševati vprašanje »kupnih dohodkov moža in žene. Glede cene bencina resolucija sindikalne federacije vsebuje predlog o dvojni ceni, ki jo je predassi tajnik UIL Benvenuto v svojem poročilu. Na zasedanju so določili novi sestanek izvršnega odbora za 9. novembra. do 20. novembra pa bodo Priredili v vseh pokrajinah skupščine pokrajinskih in krajevnih sindikalnih organizacij. Obenem bodo na prihodnji seji izvršnega odbora določili datum vsedržavne skupščine pokrajinskih in deželnih sindikatov, ki bo morala biti najkasneje do 10. decembra. Glede stavk pa so poobla- stili tajništvo federacije, da uskladi napovedani program na osnovi razčlenjenega boja. Zato bodo napovedali štiriurne deželne ali krajevne stavke do 20. novembra. V zaključni resoluciji je tudi rečeno, da je treba varčevalno politiko, ki jo je napovedala vlada, spremeniti, da bo prispevala k omejitvi zasebne potrošnje, hkrati pa omogočila naložbe in večjo zaposlitev, zlasti na Jugu. V tem okviru sindikalna federacija poziva vse delavce, naj se udeležijo sindikalnih bojev in z njimi zahtevajo stvarna dejanja za rešitev hude gospodarske krize. Med današnjo rgzpravo so bili tudi obrazloženi razlogi o napovedi vsedržavne stavke v industriji, za Hlllll)l||||if4ll||||||||||||)||||||||)||||||Iljg|l|||j|l|||l|fifll|f||,||f lllllunHIItllflflllliaillflltllHItlllllllllll) nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov Mesarji so sklenili da ne bodo prodaj ali zmrznjenega mesa RIM, 20. — Mesarji he bodo pro- lavci v tujini, ki se vračajo domov dajali zmrznjenega mésa en teden v mesecu, kot namerava to predlagati vlada, v okviru ukrepov za zmanjšanje porabe svežega goveje-ga mgsa. To so izjavili danes vodi-|elji združenja mesarjev na tiskovni konferenci v Rimu.' Pojasnili so stališče mesarjev do vladne politiko in načrta, ki naj bi določal prodajo zmrznjene govedine namesto sveže sedem dni na mesec. Zmrznje-n° meso naj bi dobili po ugodni ce-n' jz skladov gospodarske skupnosti. To pomeni, da bi morale mesnice en teden v mesecu prodajati samo zmrznjeno goveje meso. peltri n°’ za^e in pnašičjn meso, Na tiskovni konferenci je pred-sednik mesarjev Giulietti dejal, da nresarji ne bodo spoštovali tega vladnega ukrepa in da bi zadosto-1 hv’ k’ omogočili mesnicam, da ahko vsak dan prodajajo skupno s svezim tudi zmrznjeno meso, kot Se to dogaja v vseh evropskih državah. V zvezi z nakupom 40 tisoč ton zmrznjenega mesa iz skladov in slepci. Ta ukrep je v zvezi «varčevalno politiko» javnih ustanov, ki imajo visoke primanjkljaje. Ukrep bo stopil v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Računajo, da bo železniška uprava s tem imela 30 milijard letno več dohodkov. Ministrski podtajnik Degan je v tej zvezi pripomnil, da je to sicer kaplja vode v morje, če se pomisli, da bodo imele državne železnice v prihodnjem letu 1.188 milijard lir primanjkljaja. EGS so mesarji ugotovili, da bo to RIM, 20. —- Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu pred sednika južnotirolske stranke Volks-partei in predsednika bocenske avtonomne pokrajine dr. Silviusa Ma-gnaga. Spremlja) ju je južnotirolski poslanec Roland Riz. katero so dali pobudo sindikati kovinarjev. Na današnjem zasedanju so govorili tudi glavni sindikalni voditelji. Tajnik kovinarskega sindikata CGIL Trentin je dejal, da, bo izhod iz krize možen samo pod pogojem, da se spremeni politika gospodarskega razvoja in upravljanje države ter gospodarskih podjetij, To se lahko doseže, je dejal Trentin, s strogo varčevalno politiko, hkrati pa tudi s pravično razdelitvijo žrtev in z doslednim izvajanjem načrtov o preusmeritvi industrije. Glavni tajnik CGIL Lama se je strinjal s predlogi Benvenuta v pogledu zaostritve neposrednih davkov na dohodke, ki znašajo več kot osem milijonov letno, obenem pa je odločno nasprotoval splošni zamrznitvi draginjske doklade. Lama je poudaril, da morajo biti vsi u-krepi, ki se nanašajo na višjo davčno obremenitev dohodkov, takšni, da ne bodo prizadeli revnejših slojev. Glavni tajnik CISL Storti je opozoril na važnost politike, ki mora upoštevati celotni gospodarski in politični položaj v državi in dejstvo, da imajo sindikati sedaj opravka z vlado, ki nima večine v parlamentu, kar pomeni, da morajo računati tudi na stališča tistih političnih sil, ki posredno podpirajo vlado. Storti je pri tem ugotovil, da je strategija sindikalne federacije pravilna in v skladu z linijo, ki je bila določena pred 20. junijem, tako v odnosu do vlade kot do političnih strank. Tudi Storti se je zavzel za podporo boju proti inflaciji, toda pod pogojem, da se hkrati začenjajo stvarno reševati vprašanja naložb in večje zaposlitve. Za bivšega glavnega tajnika UIL Vannija pa ni mogoče izvajati varčevalne politike brez pomoči delavskih organizacij. Zato pogovori z j vlado ne smejo biti običajnega posvetovalnega značaja, temveč morajo sindikalne organizacije dati predloge za izboljšanje vseh do sedaj napovedanih ukrepov in gospodarske politike, ki jo vlada namerava voditi v prihodnosti. Predstavniki sindikalne federacije so imeli danes pogovore s predstavniki ministrstva za industrijo ter pošto in telekomunikacije, s katerimi so razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na povišanje električnih in telefonskih tarif, o katerih bo medministrski odbor za cene v petek odločal takoj po vladni seji. Gotovo je, da bodo dosedanji vladni predlogi spremenieni, da se zavaruje kupna moč nižjih delavskih plač. Zdi Se, da so se dogovorili, da bodo družine, ki imajo nizke dohodke, plačale električni tok in telefon manj kot ostali naročniki. Poleg tega bodo imeli ugodnosti pri ceni električnega toka tudi potrošniki, ki ne porabijo več kot 150 kWh mesečno toka za domačo porabo. Po nekaterih podatkih, naj bi ti potrošniki predstavljali ekrog 94 odst. gospodinjstev, ki jim ENEL dobavlja električni tok. Nič novega na valutnem trgu RIM, 20. — Tudi danes je bilo na italijanskih menjalnih trgih zelo nVrno. Lira je za malenkost izboljšala svoj položaj do ameriškega dolarja in funta šterlinga, zgubila pa je v odnosu do zahodnon eniške marke ter francoskega in švicarskega franka. Poročajo, da je «Banca d’Italia» tudi danes krila skoraj vse popraševanje po tuji valuti po uradno določeni ceni. Njene posege pa je razbremenila precejšnja ponudba tujih valut na menjalnem trgu kar je delno uravnovesilo ponudbo in popraševanje. RIM, 20. — Poslanska zbornica je danes nadaljevala z razpravo o izdatkih posameznih ministrstev za i leto 1977. Razprava je v okviru o- bravnave državnega proračuna za prihodnje leto, o katerem nai bi glasovali ob koncu tedna. RIM, 20. — V petek bo ministrski svet razpravljal o načrtu reforme državne varnosti (SID). O tem so razpravljali predsednik vlade Andreotti, minister za notranje zadeve Cossiga ter ministra za obrambo Lattanzio in pravosodje Bonifacio. Priprava zakona o pravični najemnini RIM, 20. — Pravosodni minister Bonifacio je izjavil, da ni gotovo, da bodo na petkovi seji odločali o zakonu o «pravični stanarini». Zato bodo o tem vprašanju baje odločili na seji, ki bo 28. t.m. Zvedelo se je, da bo vladni zakonski osnutek določal podvojitev stanarine za 15 odst. najemnih pogodb. Za ostale najemne pogodbe pa bo povišanje bolj skromno. Poleg tega bodo povišali tudi najemnino za poslovne prostore. Novi zakon zanima osem milijonov družin. PRVIM ČISTKAM SLEDI KAMPANJA PREUSMERJANJA Vse kaže, da bo Li Hsien -nien novi predsednik kitajske vlade Odstranjeni premier Teng Hsiao-ping naj bi prosil za rehabilitacijo ^ - fW d Priprava na ljudsko demonstracijo na Kitajskem. Na zidovih so vidni «dazebao» s karikaturami Čang Čin- gove in drugih «radikalcev». •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODPOVEDI SO NUJNE, TODA LJUDSTVO TERJA KORENITE POLITIČNE SPREMEMBE S poudarkom pomena množičnega pritiska na vlado zaključeno zasedanje CK KPJ Centralni komite je sprejel tudi vrsto sprememb v tajništvu partije De Martino za oblikovanje vlade KD-PSI z zunanjo podporo komunistov RIM, 20. — Lahkoti je bilo pri-j gibanjem, z mobilizacijo delavstva čakovati, da bo Enrico Berlinguer j za konkretne cilje, ki naj vodijo k zaključil živahno in resno zaseda- splošnemu spreminjanju družbe. nje komunističnega . centralnega ko miteja s «sintezo» stališč, ki sta jih vsak po svoje ostro izražala Longo in Amendola. Kajti gre za dve povsem upravičeni pričakovanji, ki sta značilni za resno stranko: boj proti inflaciji kot prva naloga družbe (Amendola) in takojšnje zadoščenje delavcem za odpovedi (Longo). V bistvu* je Berlinguer 'potrdil osnovne teze svojega poročila in še zaostril zahtevo, da hoče KPI konkretno nadzorovati, kako se bodo na vladni ravni uporabljali skladi, zbrani z nedavnimi davčnimi in tarifnimi ukrepi. Berlinguer je namreč dejal: vez med sedanjimi odpovedmi in perspektivo razvoja moramo ustvarjati mi. z množičnim tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiMiiniimiiiiminiiiiiiiiiiiiimimiHiiiiiimiimiiniiiiiiiiimimumiiii NA POBUDO POKRAJINSKE FEDERACIJE CGIL - CISL - UIL Triurna splošna stavka v Milanu za spremembo vladnih ukrepov krilo za pet mesecev komaj 150 gramov mesa s kostjo mesečno na Potrošnika. Poleg tega so ugotovili, da bi napovedani ukrepi povzročili večje na-upe govejega svežega mesa v dneh Pied zaporo prodaje, kar bi vplivalo Pa večjo porabo. Po mnenju mesarjev bi omejitev Prodaje svežega govejega mesa prizadela tudi domače živinorejce in Javno industrijo. Zato mesarji pre-lagajo sledeče: 1. mesnicam je tre-oa omogočiti, da bodo hkrati pro-tako sveže kot zmrznjeno me-°’ 2- omogočiti uvoz govejega mesa in živine iz tretjih držav, kjer o cene nižje kot v gospodarski skup-osti; 3 prepovedati uvoz samo zad-Jih delov goveda. Z večjim uvozom udi prednjih delov bi lahko sprostili ceno boljših vrst mesa, nadzorovali Pa ceno ostalih vrst. Predstavniki mesarjev so se zavzeli tudi za o-lepitev kmetijstva, ki naj prispe-a k povečanju živinoreje in dobave trgu domačega mesa. Proti enotedenski zapori prodaje svežega govejega mesa je nastopil udi predstavnik italijanske zveze javnih lokalov, ki je opozoril na nevarnost zmanjšanja števila turistov. Dbenem je priporočil, da bi bilo do-oio začeti kampanjo med gostinci za uveljavitev krajevne domače kuhinje. Tudi trgovci odklanjajo vladne varčevalne ukrepe. Predsednik združenja trgovcev, ki se je nedavno srečal s predsednikom vlade Andreottijem, je izjavil, da bodo vsi dosedanji ukrepi škodovali trgovini. Kmalu ukinjeni popusti pri vožnjah na železnicah RIM, 20. — Železniška uprava Pripravlja po nalogu vlade ukrep, s katerim bodo ukinili' vse oopu-ste pri vožnjah na državnih železnicah. Kot poročajo, bodo imeli- cerie.j- - VOŽnje SahlO vojaški .podoficirji , au iguvume il anatrai cute, Ud na La j 11 , ou oc v : 111 vojaki, ki potujejo na. dopust, de-1 so bile parole sedanjega političnega izživljali z napadi na nekatere se-lžave. Množica delavcev r.a Trgu del Duomo v Milanu MILAN, 20. — Več kot sto tisoč delavcev vseh strok se je zbralo na sindikalnem zborovanju na Trgu Duomo, kjer je stavkajočim spregovoril tajnik CGIL Marianetti. Triurno splošno pokrajinsko stavko je v glavnem mestu Lombardije sklicala sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL v okviru boja za korenito spremembo vladnih gospodarskih ukrepov. Delavci so zapustili tovarne ob devetih in se v šestih sprevodih po boja: «Stroga davčna reforma proti utajevalcem in parazitom», «Varčevanje, toda pravično», «Nočemo novih dekretov, pač pa zaposlitev v okviru industrijske preusmeritve». Na glavnem milanskem trgu je prišlo tudi do rahlih oblik oporekanja, ki so jih sprožili redki pristaši «ultralevih» organizacij, ki so vzklikali splošni stavki, proti Berlin-guerju in proti sindikalnim vodi- (Telefoto ANSA) deže strank in organizacij ter povzročali razne nerede. V svojem posegu je Marianetti priznal, da vladajo v sindikalnih vrhovih različna gledanja na sedanjo krizo, vendar je to znak, da se sindikalno gibanje resno in odgovorno loteva perečih vprašanj. Marianetti je zato opozoril delavce, naj ne nasedajo nasprotnikom, ki bi radi prikazali (in spodbujali) razkol v delavskem gibanju. Prav nasprot-teljem, vendar so jih delavci zavr-1 no, je zaključil Marianetti, je itali Besedilo Berlinguerjeve replike je sicer znano šele v večernih urah, toda mogoče ga je bilo slutiti že v nadaljevanju razprave drugega dne. Zanimivo pa je tudi to, da so sejo CK KPI za kratek čas prekinili, sklicali vodstvo partije in sprejeli nekaj ukrepov organizacijskega značaja. Očitno je, da je vodstvo KPI ocenilo tudi potek razprave na centralnem komiteju. Prvi dan razprave sta Longo in Amendola, vsak po svoje, obrazložila svoje zahteve in smernice. Drugi dan pa so se člani vodstva KPI in deželni tajniki «opredeljevali» in pri tem, seveda, upoštevali tudi mnenje lastne partijske baze. Najbolj jasen je v repliki Amen-doli (katerega je podprl tudi Poggio) bil Adalberto Minucci, deželni tajnik za Piemont: «Tudi med nami nasedamo na izsiljevanje nuje in kratkih rokov,» je dejal, «toda kričati, da «prihaja volk» vsak trenutek ni najboljši način, kako delavcem prikazati, da je stanje resno. «Pazimo se nezaupanja množic,» je dejal Minucci, ki je nato Amendoli dejal, da ne odobrava «političnega bistva» njegovega posega. KPI se namreč «mora spoprijeti hkrati z vzroki in posledicami inflacije». Edino jamstvo, ki ga lahko Ì damo množicam — trdi Minucci — pa je linija KPI, se pravi sočasnega ukrepanja na kratki in daljši rok, ki jo je mogoče strniti v geslu: «odpovedi in spremembe» hkrati. Podobno se je izrazila tudi Adriana Seroni: «Demokratično delavsko gibanje je edino jamstvo, da bomo lahko ohranili zavezništva in z njimi vsilili spremembo položaja.» Deželni tajnik za Veneto Rino Serri je bil mnenja, da se mora delavstvo boriti proti inflaciji in mora čutiti, da je to «njegov boj», vendar ni prav, da se delavsko gibanje spoprime z inflacijo s sredstvi klasičnega kapitalističnega in tržnega gospodarstva. Zato spada med cilje boja proti inflaciji tudi vprašanje družbenih reform (storitve, šola, prevozi, ljudska stanovanja). Ljudske množice pa morajo izkoristiti svojo pripravljenost na odpovedi tudi zato, da zahtevajo politične spremembe. «Ne delamo si pa utvar, da jih bomo dosegli samo z grožnjo, da se sicer vrnemo v opozicijo», je opozoril Serri: «Ne smemo se prenagliti dc sedanje vlade, ker bi lahko tudi porušili ravnotežja dosežena 20. junija». Velike so, v tem okviru, odgovornosti krščanske demokracije. Tudi to je prišlo močno do izraza na seji CK KPI. Deželni tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino Antonino Cuffaro je tako govoril o «odgovornosti KD. ki se upira, da b. delavski razred sodeloval pri vodenju države, ki od njega zahteva, naj se odpoveduje in žrtvuje. Tega ne smemo pozabiti», je nadaljeval Cuffaro, ki je tudi dejal, da se «KPI ne sme dali po ulicah do središča. Nosili, nili. To je verjetno tudi razlog, da j jansko delavstvo danes dovolj zre- : zadovoljiti samo z organiziranjem so zgovorne transparente, na katerih j so se v popoldanskih urah izzivalno lo in bo znalo, premostiti svoje te-1 protestnih demonstracij, ki bi posta- i vile na glavo strategijo, zaradi ka- tere "so komunisti želi doslej toliko uspehov». Na kratko povedano: večina se strinja z Berlinguerjem, da so težave sedanjega kritičnega trenutka velike, gorje KPI pa, če bi "v tej fazi prešla samo na obrambne položaje. Med opoldansko urekinitvijo se je sestalo vodstvo KPI in sprejelo več sprememb na vrhu partije. Gre za nujne spremembe zaradi odhajanja nekaterih voditeljev na pomembna javna mesta (tak je primer Ingraa in predsednikov parlamentarnih komisij). CK KPI je ob zaključku seje odobril napovedane spremembe. Tajništvo partije bo odslej štelo 8 članov (prej devet). Iz tajništva je CK KPI odstranil tri člane: Pecchio-lija .Trivellija in P.s allija. Pecchio-li bo nasledil Ingraa na vodstvu študijskega centra za «reformo države», Trivelli bo odslej deželni tajnik za Apulijo, Pieralli pa bo. prevzel nove funkcije v okviru mednarodne komisije partije. V tajništvo bosta na novo stopili deželni tajn:k za Južno Tirolsko Ansel o Gouthier in za Sardinijo Birardi. V tajništvu bo odgovornost za organizacijske probleme prevzel Gianni Cervetti, medtem ko bo tisk in propagando vodil Bufalini. Do tod vesti iz komunističnih vrst. V socialistični stranki se medtem, v pričakovanju petkovega srečanja tajništev KPI in PSI in zasedanja centralnega komiteja PSI prihodnji leden, nadaljuje razprava o političnih perspektivah. Bivši strankin tajnik Francesco De Martino je kritiziral Craxija. češ da preveč gradi na šibkih zavezništvih s socialdemokrati. Po mnenju De Martina mora PSI ohraniti svojo samostojnost, istočasno pa težiti k enotnosti s komunisti. To je mogoče, je poudaril De Martino, doseči s predlogom, naj bi se oblikovala za prehodno odbodje boja z inflacijo in krizo dvostranska vlada '. KD-PSI z zunanjo in izrecno podporo KPI. Komunisti bi morali, v tem primeru, sodelovati pri oblikovanju programa in sploh biti v večini. Ni pa pojasnil De Martino, čemu bi KPI v takem primeru ne smela biti naravnost v vladi. CANDIDA CURZI imnmiii litimi iminiii mini'i um m n iiiii iiiuimii immillimi i; mi mimiiiii inumi um n illumini min m ZA NOVO DELOVNO POGODBO 29. oktobra celodnevna stavka na vseh šolah RIM, -20. — Vsedržavna tajništva lin zakonodajna oblast», «Ustavno šolskih sindikatov CGIL, CISL in pravo in parlament», «Parlament in UIL so napovedala za petek, 29. j razsodbe ustavnega sodišča» ter «U- oktobra, celodnevno stavko na vseh šolah v Italiji, razen v videmski in pordenonski pokrajini. Stavkali bodo v okviru boja za novo delovno pogodbo. Šolski sindikati bodo zaostrili boj, če pristojno ministrstvo ne bo dalo pobude za čimprejšnje srečanje za začetek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Sporočajo, da bodo isti dan stavkali tudi na vseh italijanskih univerzah. V Rimu tretji kongres evropskih ustavnih sodišč RIM, 20. — Ob navzočnosti predsednika republike in predsednika u-stavnega sodišča, se je danes na sedežu zunanjega ministrstva začel tretji kongres evropskih ustavnih sodišč. Poleg prirediteljev (Zahodna Nemčija, Italija. Jugoslavija in Avstrija) se kongresa udeležujejo delegacije 24 držav. Dela bodo trajala do 22. t.m. Prireditelji stremijo po čimvečjem sodelovanju med evropskimi državami na pravosodnem področju in pri zaščiti državljanov, v okviru obstoječega zakonodajnega reda. Na kongresu bodo razpravljali o štirih predmetih «Ustavno pravo stavno pravo in decentralizirana zakonodajna oblast». BUENOS AIRES, 20. — Val političnega nasilja v Argentini še vedno ni pojenjal, temveč se stopnjuje. Po uradnih vesteh je policija danes ubila nadaljnje tri «gverilce», ni pa znano, kateremu od raznih protivladnih gibanj pripadajo. Gre za moškega in dve ženski, ki naj bi z orožjem prvi napadli agente mea poskusom hišne preiskave. Dogodka sta se pripetila v La Plati in Cordobi. V Buenos Airesu pa naj bi po trditvah policijskega ravnateljstva bombni atentat docela uničil prodajalno avtomobilov, škoda je velika, žrtev pa ni bilo. RIM, 20. — Demokristjanski poslanci Mazzola, Rende, Sabbatmì in Sanza so danes dopoldne odpotovali na daljši obisk v ZDA kjer bodo gostje ameriškega zunanjega ministrstva. Demokrščanska parlamentarna delegacija se bo udeležila zaključnega dela volilne kampanja za izvolitev novega predsednika ZDA in bo imela v Washingtonu in drugih ameriških mest;h pogovore s so delavci predsednika Forda in demokratskega kandidata Carterja. (Telefoto ANSA) PEKING, 20. — Po vsej Kitajski se nadaljujejo demonstracije, v katerih sedaj sodelujejo tudi «rdečegar-disti», s katerimi velike organizirane množice izražajo svojo podporo centralnemu komiteju «pod vodstvom Hua Kuo-fenga». Vse kaže. da je sedanje kitajsko vodstvo sklenilo omiliti prve pojave splošne čistke, tudi zato, ker bi to preveč spominjalo prav na linčanje političnih voditeljev, kakor so ga uprizarjali svoj čas prav predstavniki «radikalne skupine iz Šanghaja». Po prvih odstranitvah, predvsem v Šanghaju, ki je vedno veljal za idejno bazo radikalcev, se vodstvo Hua Kuo-fenga' usmerja '’piedvsem k spremi-njunju dosedanjih političnih smernic, nekakšnemu «splošnemu popravljanju» politične linije, čeprav v znamenju določene «kontinuitete». Kot vsakokrat naj bi to premočrtnost dejavnosti kitajske partije zastopala «misel Maocetunga». V okvir te kampanje «spreminjanja» parol in temeljnih načel spada vsekakor že napovedani sklep, da bodo vendarle objavljena vsa Maocetungo-va dela. ki jih Kitajci v glavnem ne poznajo, če izvzamemo prav znano «rdečo knjižico» citatov, ki so jc pripravili v letih «kulturne revolucije» radikalci s sodelovanjem Lin Piaa. Citati pa so tedaj bili očitno izbrani tako, da so prikazovali Maocetunga kot «prvega radikalca» na Kitajskem. Niti ni tajnost, da so se v glavnem vs: spori znotraj kitajske partije odigravali okoli vprašanj gospodarstva, ne pa zunanje politike ali temeljnih idejnih konceptov. Šanghajski radikalci so bili vedno mnenja, da mora Kitajska «računati samo na svoje sile». kar je pomenilo gospodarsko zapiranje do zunanje razvite tehnologije in prednjačenje idejnosti pred gospodarstvom. «Ne kakovostno, temveč rdeče», je bilo geslo radikalcev v gospodarstvu. medtem ko so pristaši «zmerne» sedaj zmagovife struje odgovarjali «rdeče, toda kakovostno.» Da je zadnje bolj realistično načelo zmagalo dokazujejo ludi nekateri sklepi. o katerih se tokrat govori v glavnem mestui Hua Kuo-feng naj bi o-hranii predsedstvo partije in nadzorstvo vojnega komisariata, medtem ko naj bi predsedstvo vlade prevzel finančni strokovnjak Li Hsien-nien. Načelnik pekinškega vojaškega okrožja. kateremu pripisujejo zaslugo, da je «preprečil državni udar», pa naj bi postal v vladi obrambni minister. V Pekingu kroži tudi govorica, dà je odstranjeni bivši premier Teng Hsiao-ping pisal centralnemu komiteju prošnjo, naj ponovno preuči njegov primer. Bo Fausto Gullo desdi član ustavnega sodišča? RIM, 20. — Tudi tokrat ni parlament na skupni seji obeh zbornic izvolil desetega ustavnega sodnika. Devet sodnikov je namreč parlament že odobril, zataknilo pa se je pri imenu prof. Fausta Gulla, bivšega komunističnega poslanca, ki je izstopil iz KPI in je sedaj velik prijatelj socialističnega voditelja Mancinija. Ta je kandidaturo vsilil stranki. čeprav se tudi socialistični parlamentarci ne strinjajo z njo. Ni torej naključje, če je kar 34 socialistov glasovalo za Silosa La bini ja Ko je Ingrao prebral izid glasovanja in se je razširilo mrmranje je komunist D'Alema dejal: «Prej ali slej bodo morali menjati kandidaturo.» Zdi se, da je namestnik predsednika parlamentarne skupine PSI Di Vagno predlagal Craxiju, naj zamenja ime kandidata. Gullo je namreč prejel vsega 343 glasov. Obe zbornici štejeta približno tisoč članov. TRŽAŠKI DNEVNIC ZARADI POČASNOSTI VLADE PRI REŠEVANJU PODJETJA IZ KRIZE Protestna manifestacija delavcev podjetja Bloch po mestnih ulicah Včeraj so delavcem razposlali odpovedna pisma - Srečanje delavskih predstavnikov s prefektom Nad petsto delavk in delavcev tržaškega obrata «Calza Bloch», ki jim resno grozi brezposelnost, je včeraj dopoldne s transparenti demonstriralo po mestnih ulicah. Dolg sprevod, kateremu so se pridružili tudi drugi delavci tekstilnega sektorja, ki so včeraj v znak solidarnosti z delavstvom podjetja Calza Bloch ves dan stavkali, je krenil izpred vele-sejemskega razstavišča pri Monte-bellu ter se razšel na Goldonijevem trgu. Istočasno se je delegacija u-službencev tržaškega obrata udeležila osrednje protestne manifestacije, ki je bila v Rimu. Udeleženci sprevoda so glasno in ogorčeno obsodili neverjetno počasnost vladnih organov in krajevnih oblasti pri reševanju hudega proble- « E st re m a difesa irredentistica» «La raccolta delle firme per la zona franca (integrale, prip. ur.) invocata come un S.O.S. per la sopravvivenza economica e quindi anche politica della città, è... una manifestazione di estrema, disperata difesa irredentistica. Trieste è chiusa in una morsa economica, della quale Tito e già padrone e lo sarà ancora di più quando concluderà positivamente il suo disegno di costituire, ai confini di Trieste, una «Nova Trst» nel territorio franco concessogli da Osimo. Il sì alla zona franca integrale significa il no a 0-simo». To je povzetek iz pisma, ki ga je neki Vittorio D’Ambrosi iz Milana poslal v objavo listu «Corriere della Sera». Pismo ne potrebuje komentarja, povzetek pa smo objavili kar v italijanščini, da ne bi prevod kakorkoli načel njegove zgovornosti... ma podjetja Bloch, ki je pred več meseci zašlo v stečaj. Pred dnevi je zapadlo tudi dovoljenje milanskega sodišča za začasno nadaljevanje proizvodnje v režimu nadzorovane uprave in je stečajni skrbnik prav včeraj razposlal preostalim delavcem pisma o odpustitvi iz službe, 31. oktobra pa bo to začasno dovoljenje dokončno zapadlo. V tem po- ložaju so delavci podjetja in njihovi sindikalni predstavniki zahtevali poseg finančne družbe GEPI, ki naj bi podjetje rešila iz krize vsaj za dobo, med katero bi se izluščila možnost, da bi zasebni podjetniki prevzeli in preuredili štiri obrate podjetja ter s tem preprečili množično brezposelnost. Tem zahtevam pa niso ugodili in to je izzvalo veliko ogorčenje. Zanimivo je, da vlada v krogih nekaterih zasebnih podjetnikov zanimanje za te obrate, predvsem za tržaškega, ki je med vsemi tudi najbolj kvotiran, vendar bi obrate prevzeli šele potem, ko bo zaključen postopek o stečaju. Do tedaj pa bi bila brezposelnost za 2.700 nameščencev podjetja že neizbežna. Delegacijo demonstrantov je včeraj sprejel tudi tržaški prefekt, ki je zagotovil, da bo posredoval pri vladnih organih, naj pospešijo akcijo za rešitev podjetja. Podobno obveznost je sprejela tudi deželna uprava. O tem je namreč med včerajšnjo sejo deželnega sveta govoril odbornik Stopper. se vpisovanje nepreklicno zaključi. Opozarjamo udeležence izleta, da o”ganizacija VZPI - ANPI poskrbi izključno za prevoz (3000 lir na osebo), za vse ostalo (prehrana itd.) bo moral poskrbeti posameznik. U-deleženci na relaciji Nabrežina - Opčine se opozarjajo, da bosta avtobusa odpeljala iz Nabrežir.; ob 7. uri zjutraj, a iz vasi ob progi s približno 10-minutnimi presledki. Udeleženci so naprošeni, da imajo s seboj ustrezne dokumente za tranzit čez jugoslovansko ozemlje. • Drevi ob 20. url, bo na sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 predavanje na temo «ženska v ustavi», ki ga prireja komisija za ženska vprašanja. Govoril bo sen. Paolo Sema. prihodnjo SOBOTO v genovi z VČERAJŠNJE RAZPRAVE V KROŽKU «GAETANO SALVEMINI» Študijsko srečanje o uvozu kave po morju Kakor smo že zabeležili v našem listu, bo v soboto, 23. oktobra v glavni dvorani trgovinske zbornice v Genovi poseben študijski «dan» o italijanskem uvozu surove kave po morju. Kakor se je izvedelo, bodo na srečanju med drugim sprejeli resolucijo, s katero bodo opozorili vlado na nujnost odprave izredne olajšave, po kateri imajo uvozniki kave čez Trst pravico poravnave u-streznih davčnih obveznosti v roku 180 dni, medtem ko velja v drugih italijanskih lukah odlog le 30 dni. Na srečanju, na katero so povabili tudi predstavnika vlade, bodo spregovorili predsednik Vsedržavnega centra za davčna preučevanja Cero-folini, ravnatelj centra Grassani, predstavnik EGS, univerzitetni docenti in drugi izvedenci. Z VZPI-ANPI na odkritje spomenika v Robežu na Koroškem Pokrajinski odbor VZPI - ANPI prireja prihodnjo nedeljo izlet v Ro-bež na Koroškem ob slovesne. 1 odkritja spomenika padlim partizanom, kjer bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. S Tržaškega bodo odpotovali štirje avtobusi. Odhod bo v nedeljo zjutraj ob 7. uri z naslednjih odhodnih zbornih mest, TRST: Trg Foro Ulpiano; DOLINA: pred društveno gostilno; NABREŽINA: pred spomenikom padlin. KRIŽ: na križišču pri spomeniku; PROSEK -KONTOVEL: pred društveno gostilno; OPČINE: pred Prosvetnim domom. Prijave se sprejemajo: V Trstu na sedežu pokrajinskega odbora VZ Pl - ANPI v Ul. Crispi 3, danes od 17. do 19. ure in jutri od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure; Dolina; pri sekcijskem vodstvu VZPI - AN Pl; Opčine: trgovina Renar; Prosek - Kontovel: Društvena gostilna; Križ: Ljudski dom; Nabrežina: sedež VZPI - ANPI. Z jutrišnjem dnem ® Na sedežu sekcije KPI za Sv. Ano bo drevi ob 19.30 javno zborovanje o temi «Kriza v tržaških krajevnih upravah; kriza na deželi po potresu». Predsedoval bo tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti, ki bo imel uvodno poročilo. PSI ZAGOVARJA USTANOVITEV SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA OKRAJA Stališče stranke sta obrazložila prof. Pečenko in deželni svetovalec Zanfagmni - Dežela sprejela predlog tržaške pokrajinske uprave, ki ne upošteva samostojnosti slovenske šole Včeraj je bila v socialističnem krožku za socialne študije Gaetano Salvemini razprava na temo «Samostojnost slovenskih šol v italijanski šolski zakonodaji». Prof. Josip Pečenko, član šolske komisije PSI, je v uvodnem poročilu predvsem orisal tehnično - pravni položaj slovenskega šolskega okraja. Analiziral je norme, ld urejujejo ustanovitev teh novih šolskih struktur. Pobliže je pregledal problem ozemeljske celovitosti šolskih okrajev in je na podlagi citatov raznih uglednih juristov zagovarjal tezo, da ozemlje ne pogojuje ustanovitve. Ta teza je za Slovence bistven^, važnosti — je dejal — saj lahko le na ta način dobimo svoj samostojni šolski okraj. To tezo zagovarja tudi PSI, je zaključil prof. Pečenko. ■millliiilliiliiiimiiiiiiiiiiiliiliniillllliiillllllilllimiiiimiliiliiiiiiililliilililimiilillllllllllillilHiiiiiiiliMliiiiiniiiuiiiiiiimiiilllimilillliiillllliliiiiiiiiiiuillililill» V LETAKU MLADINSKIH GIBANJ DEMOKRATIČNIH STRANK Tržaška mladina zahteva oživitev delovanja antifašističnega odbora Nov primer fašistične provokacije pred šolskim zavodom «Carducci» - Letak so podpisala mladinska gibanja KD, KPI, PSI, AGLI, PDUP in «avanguardia operaia» Tržaška mladina, ki je angažirana i — Trbiž. Zaenkrat bo promet ome-v političnem življenju v raznih de- jen le na nekaj ur dnevno, in sicer mokratičnih strankah od skrajne le-1 od 14. do 22. ure. Ta omejitev naj Mliuiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii GANLJIVO SLOVO OD NEDE MIJOTOVE vice do KD, enotno zahteva oživitev delovanja občinskega antifašističnega odbora, ki že več mesecev spi spanje pravičnega, medtem ko se v našem mestu množijo fašistične provokacije. Zadnjo tako provokacijo so desničarski skrajneži, pripadniki zloglasnega «fronte della gioventù», priredili pred šolskim zavodom «Carducci», kjer je bila v teku študentska skupščina ob «dnevu mobilizacije», ki so ga študentje sklicali v znak protesta proti odpravi ene od sekcij tretjega razreda tega zavoda. Skrajneži so se po.iavili pred šolo s palicami, polvojaškimi suknjiči in megafoni ter skušali izzvati incidente in spopade, študentje pa jim niso nasedli in so jih povsem osamili, tako da so morali pobrati šila in kopita ter razočarano zapustiti «bojišče». Ta nova provokacija pa je zbudila val ogorčenja v mladinskih krogih. Mladinska gibanja krščanske demokracije, komunistične partije, socialistične stranke, PDUP, «avanguardia operaia»; in ACLI so izdala skupni manifest, v katerem med drugim ugotavljajo, da je že skrajni čas, da se krajevne ustanove, posebno pa še tržaška občina in njen antifašistični odbor, dejansko angažirajo v protifašističnem boju in da enkrat za vselej napravijo konec napadom in provokacijam običajnih pretepačev, starih znancev tržaških sodnih dvoran. Študentje — je rečeno v letaku — pozivajo vse demokrate, ki delujejo na tržaških višjih srednjih šolah, da krepijo budnost proti vsem poskusom provokacij in da razvijejo razpravo in boj za dejansko prenovitev italijanskega šolstva. Pri tem velja poudariti, da se je prav ob antifašizmu razvila v tržaških mladinskih krogih najširša enotnost, ki sega od mladinskega gibanja KD do skrajno levičarskih organizacij, kot so PDUP in še posebno «avanguardia operaia». Rosnih oči, z grenkim in težkim vozlom v grlu, s tiho žalostjo v srcu smo se včeraj popoldne razhajali z openskega pokopališča, kjer so položili v prerani grob Nedo Mi-jotovo. Zbrani od vseh vetrov tržaškega ozemlja — od Sv. Ivana, kjer so Nedi tekla otroška in mlada leta in kjer je razdala največ svojih moči in srčnega bogastva, z Opčin, kjer si je ustvarila družino in zaživela v novih nadah in ob novih nalogah, in od drugod, iz športnih, prosvetnih in drugih krogov, kjer je bil njen doprinos neprecenljiv — smo v mrkih, strtih mislih skušali ujeti tisti njen tako značilen nasmešek, prepoln miline, razkošne vedrine in iskrenosti in hkrati značajno-sti. In bilo nam je, ob tem, še težje verjeti, da se je kruta usoda lahko tako brezobzirno poigrala z Nedinim življenjem Ogromna množica, brezštevilni venci in drugo cvetje, otroci openske osnovne šole, kjer je bila Neda zadnja leta zaposlena, športnice v modrih Borovih dresih, ganljive žalo-stinke openskega cerkvenega pevskega zbora in moškega zbora «Tabor» ter pretresljivi poslovilni nagovori, so bili le delni zunanji videz neprecenljive občutnosti za bridko izgubo mlade matere in žene. Pred odprtim grobom sta z ganljivimi besedami orisala Nedin lik, njen značaj in prisrčnost in njene zasluge v nesebičnem športnem in kulturno - prosvetnem delu predsednik prosvetnega društva «Škamperle» od Sv. Ivana Alojz Abram in odbornik športnega društva «Bor», Mario Šušteršič, predstavnika organizacij, katerima je Neda posvetila največ prijetnih trenutkov. «Vsi, ki smo te imeli radi, te bomo ohranili v trajnem spominu», sta zaključila oba govornika. Neda, naj ti bo lahka domača kraška zemlja. Na pobudo Krščanske demokracije Danes začetek «tržaških srečanj» Objavljen program Zaccagninijevega obiska v Furlaniji Na pobudo krajevne KD se danes začenjajo «tržaška srečanja», na katerih bodo obravnavali nekatere aktualne politične teme. «Srečanja» se kodo začela ob 18. uri v mali dvorani Rossettijevega gledališča z referatom univerzitetnega profesorja ustavnega prava Francesca D’O-nofria, ki bo govoril o «krajevnih skupnostih in ljudski participaciji», obravnaval pa bo predvsem novi zakon o rajonskih konzultah, ki med drugim predvideva neposredno izvolitev članov konzult. Tema je aktualna tudi zaradi tega, ker bodo prihodnjo jesen tudi v našem mestu, istočasno z občinskimi volitvami, volitve novih rajonskih konzult. Jutri bo prav tako v mali dvorani nastopil član vsedržavnega vodstva KD posl. Luigi Granelli z referatom o evropski integraciji v pričakovanju prvih neposrednih volitev v evropski parlament. V soboto pa bo na vrsti razprava o odnosih med Vzhodom in Zahodom s posebnim poudarkom na industrijski prosti coni na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo. «Tržaška srečanja» bo v nedeljo zjutraj zaključil vsedržavni tajnik KD Benigno Zaccagnini, ki bo ob 11. uri spregovoril v Ros-settijevem gledališču. UiiiniiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiin Danes prva kompozicija na progi Videm-Trbiž Vodstvo državnih železnic sporoča, da bodo z današnjim dnem, od 14. ure dalje, spet obnovili blagovni železniški i romet na progi Videm bi omogočila dokončno izvedbo raznih popravil na progi, ki jo je poškodoval potres. Nov potresni sunek Tržaška geofizikalna opazovalnica je predsinočnjim, malo pred polnočjo, zabeležila nov potresni sunek, katerega epicenter naj bi bilo seizmološko aktivno območje Furlanije. Sunek je presegel tretjo stopnjo na Richterjevi lestvici, kar ustreza 4. stopnji in pol Mercallijeve lestvice. Tudi ta sunek je prebivalstvo prizadetih krajev, ki živi \ šotoriščih, močno občutilo. REFORMA IN RADIO TRST A Ob današnji javni razpravi O reformi slovenske radijske postaje v Trstu se vedno več piše in razpravlja in to je skoraj nujno, saj se sedanja reforma radiotelevizijske službe zavzema prav za odprtost radijske ustanove. Že v znani razsodbi št. 225 Ustavnega sodišča iz leta 1974 je rečeno, da ima javni monopol smisel le, če bosta radio in televizija postala resnično javna služba, se pravi, da bosta na razpolago vsem državljanom. Ta pogoj zadeva tudi slovensko radijsko postajo v Trstu in zato je prav, da se bo v javnosti o njej stalno razpravljalo in da bo naša narodnostna skupnost v vsej deželi neposredno soudeležena pri življenju in delu radijske postaje in da jo bo v celoti sprejela za svojo kulturno in informacijsko ustanovo. V ta namen je bila v ponedeljek zvečer v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu okrogla miza o reformi Radia Trst A, o kateri je dnevnik poročal. Drevi pa bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu podobna javna diskusija o isti temi. Večer je namenjen širši fazpravi o vprašanju re- Tuma». Organizatorji se po eni strani zavedajo, da je za pozitiven razvoj radijske reforme potrebno sodelovanje vseh zamejskih Slovencev in da je zato treba predvsem iskati skupne točke za uresničevanje pravega pluralizma na slovenskem radiu. Po drugi strani pa se zavedajo, da zaradi dosedanje prakse in tudi zaradi številnih novih in ne povsem prepričljivih sprememb ostaja še cela vrsta problemov, s katerimi je prav, da se sooča vsa javnost. Eden izmed takih nerešenih problemov je vprašanje dejanske avtonomije slovenskega radia, kar je tesno povezano s samostojnim odločanjem tudi na vodstveni ravni in s perečim problemom finančnih sredstev. Če je denarna doklada prenizka in so zunanji sodelavci premalo plačani, je nemogoče pričakovati kvalitetne oddaje in nove zamisli. Slej ko prej je tudi odprto vprašanje števila nameščenih programi-stov in časnikarjev. Po dva ali trije kulturni delavci ali časnikarji v vsaki izmed idejno produkcijskih enot niti fizično, niti psihično ne zmorejo izpeljati tolikšnega dela, kot ga forme RAI in o spremembah na Ra- predvideva reforma. Odprto je tudi diu Trst A, o vtisih, ki jih imajo vprašanje uresničevanja pravega poslušalci po prvih dveh tednih no- pluralizma pri programih in še bolj vih oddaj in o kritičnih stališčih ti- pri poročilih. Organizacijske spre-stih, ki so dosedanje programe in membe gotovo ne zadostujejo za poročila iz več razlogov odklanjali, dejansko notranjo demokracijo ra-Diskusijo je pripravil krožek za ! dijskih oddaj. Poleg tega se postav-družbena in politična vprašanja «H. 1 lja v tej prvi dobi reforme cela vr- sta manjših problemov od spremembe urnika stalnih rubrik, do prekinitve sklepa oddaj v zgodnjih večernih urah, od vprašanja verske oddaje, do začasne prekinitve važne rubrike Radia za šole. To so seveda le nekatera vprašanja, ki si jih postavljajo slovenski poslušalci in na katera bi radi kmalu odgovor. Prav tako bi bilo zanimivo izvedeti, kakšna je globalna kulturna in informacijska politika, ki jo seveda mora imeti tako radio kot vsaka druga kulturna ustanova. Pomislimo na primer na zbliževanje in spoznavanje med tukaj živečima narodnosti-ma, pomislimo tudi na vezi in sodelovanje s kulturnimi ustanovami v Sloveniji, pomislimo recimo na nove oblike stalnega izobraževanja o-draslih itd. Na današnjem diskusijskem večeru bo treba spregovoriti o vseh teh in drugih zadevah, kritično oceniti sedanje spremembe in slišati tudi povsem nove predloge. Nihče pa se ne more in se ne sme izgovarjati, da se ga zadeva reforme ne tiče. Državni zakon nam daje pravico do lastnih radijskih in televizijskih oddaj in nespametno bi bilo, da bi se slovenska narodna skupnost te svoje pravice ne znala ali ne hotela prav posluževati. Današnja diskusi ia v mali dvorani Kulturnega doma naj služi tudi našemu samoosve-ščanju na tem področju. I. T. Dan prej, v soboto, bo Zaccagnini obiskal prizadete kraje Furlanije, zvečer pa bo imel v Vidmu vrsto sestankov: najprej se bo v športni palači sestal s krajevnimi voditelji KD in s krajevnimi upravitelji, nato pa z izrednim vladnim komisarjem Zamberlettijem ter s predsednikoma deželnega sveta in odbora Pittonijem in Comellijem. V nedeljo bo demokrščanski voditelj obiskal tudi Lignano, da bi se prepričal o pogojih, v katerih živijo prebivalci prizadetih področij, ki so se preselili v obmorske letoviščarske kraje. • šolsko skrbništvo sporoča, da so objavili dokončne lestvice za namestitev pomožnega nestalnega osebja v šolah in zavodih tržaške pokrajine. Tisti, ki so vključeni v lestvico, lahko zaprosijo za suplence do 31. oktobra. V razpravi so prikazali nesprejemljivo stališče pokrajinskega odbornika za šolstvo Sbisaja, ki ne upošteva mnenja občin tržaške pokrajine in vsiljuje svoja stališča glede šolskih okrajev. Prof. Lokar pa je vprašal za stališče stra. k glede slovenskega okraja, saj je to v današnji stvarnosti najvažnejše. Pečenko in Volk sta nato prikazala stališča strank in organizacij, ki vključujejo Slovence (PSI, KPI, SSk in SKGZ) in ki zagovarjajo samostojen slovenski okraj. Ostale laične stranke se v glavnem strinjajo, dvoumno je le stališče KD, ki zavlačuje razčišče-nje in dejstvo, da so bili njeni predstavniki in predstavniki drugih laičnih strank (razen PSI, KPI in SSk ter SKGZ) odsotni, dokazuje bojazen pred soočenjem. V razpravo je posegel tudi Zan-fagnini, načelnik deželne svetovalske skupine PSI, ki je orisal celoten problem izključno s političnega vidika. Pri okrajih — je dejal — služi ozemlje samo za individualizacijo, ni pa bistvene važnosti, važna je struktura prebivalstva, ki demokratično odloča o usodi svojega šolstva. Manjšina ne sme biti le nemočni privesek v okviru italijanskih šolskih o-krajev, temveč mora zaživeti kot samostojen dejavnik, ki sama odloča o svoji usodi. Zanfagnini je na koncu sporočil, da je deželni odbornik za šolstvo in kulturo Mizzau osvojil predlog pokrajinskega odbornika za šolstvo Sbisaja, ki ne upošteva slovenskih zahtev glede okraja. Socialisti bodo zato v deželnem svetu vložili predlog, da se ustanovi slovenski šolski okraj, o katerem se bodo morale izreči stranke u-stavnega loka tako, da se zadosti upravičeni zahtevi slovensko narodnostne skupnosti. Razna obvestila Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo ponoven sestanek vseh slovenskih študentov fakultete danes, 21. oktobra, ob 16.30 v Ul. Università 7. Nadaljevali bomo raz pravo o predlogih svetu za obravna vc manjšinske problematike na fa kulteti v akademskem letu 1976/77 Krožek za družbena vprašanja «Hen rik Tuma» organizira danes ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma javno razpravo na temo Reforma RAI. GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1976-77 Kulturni dom v Trstu 23. 10. 1976: OKTET GALLUS - 13. 11. 1976: KOMORNI ORKESTER «PRO MUSICA» iz Beograda, dirigent Djura Jakšič, solist Vladimir Škerlak - violina — 2. 12. 1976: PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih - 20. 12. 1976: KOMORNI ORKESTER «F. BUSONI», dirigent Aldo Belli, solist Mojca šiškovič - klavičembalo — 19. 1. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Boris Švara, solist Neva Merlak - klavir — 12. 2. 1977: Marjan Kozina: Ekvinokcij - opera v 4. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko - 8. 3. 1977: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Irena Grafenauer - flavta — 23. 3. 1977: JANEZ LOVŠE, klavirski recital - 16. 4. 1977: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Črtomir šiškovič - violina Cene abonmajev Parter redni Parter znižani 12.000 lir 10.000 lir Balkon redni Balkon znižani 10.000 lir 8.000 lir Mladinski in invalidski 4.000 lir Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 — tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRIZIVNI RAZPRAVI NA KAZENSKEM SODIŠČU • • vrt n « v Turi/ Prof. Samo Pahor danes zopet pred sodniki Pred dvema letoma ga je pretor Trampuš obsodil, češ da ni hotel pokazati redarju dokumentov, medtem ko je dejansko le zahteval prevajalca Na tržaškem kazenskem sodišču se bo moral danes dopoldne zagovarjati prof. Samo Pahor, ki je obtožen kršitve člena 651 kazenskega zakonika, češ da mestnem : redarju ni hotel pokazati osebnih dokumentov. Gre za prizivno razpravo, kajti 13. decembra 1974 ga je pretor Trampuš obsodil na 60 tisoč lir globe. Dejansko je prof. Pahor že tedaj pojasnil, za kaj pravzaprav gre. Hotel je sicer govoriti v slovenščini, pretor pa mu je to prepovedal in zato se je poslužil italijanščine. Pahor je izjavil, da je 12. decembra 1973 dejal redarju, da mu čl. 5 posebnega statuta, priloženega Londonskemu sporazumu omogoča, da občuje z njim preko prevajalca v materinem jeziku. Prav tedaj je prišel mimo drug redar, ki je v nenavadni slovenščini zahteval od njega «knjižico». Ta redar je tudi sam pojasnil sodniku, da ne obvlada slovenščine, ampak zna le nekaj osnovnih izrazov. Kljub temu je njemu prof. Pahor izročil osebne dokumente. Prvostopenjski proces je vzbudil val protestov med našo javnostjo. Razpravi so tedaj prisostvovali številni dijaki slovenskih višjih srednjih šol, ki so po obsodbi priredili protestno manifestacijo v Gregorčičevi dvorani. Prof. Pahorju so ob tej priložnosti izrekle solidarne t številne slovenske zamejske ustanove. SEMINAR O INTEGRACIJI EGS Danes predavanje o industrijski politiki Seminar o evropskem integracijskem procesu, ki ga pod pokroviteljstvom deželne uprave prireja tržaška sekcija evropskega federalističnega gibanja, se bo nadaljeval danes s predavanjem C. Friza, direktorja komisije za industrijska vprašanja pri EGS, o industrijski politiki v Evropski gospodarski skupnosti in o vplivih na deželna gospodarstva. Predavanje bo ob 18. uri v konferenčni dvorani zavarovalnice Assicurazioni Generali v UL Trento. Predavatelj je po rodu Furlan. Salon modelarstva doživel prodoren uspeh Prvi vsedržavni salon modelarstva, ki se je zaključil v nedeljo v glavni dvorani na razstavišču pri Mon-tebelu, si je ogledalo nekaj nad 10 tisoč ljudi. Prireditev je torej doživela uspeh, ki si ga sami organizatorji niso še zdaleč nadejali. Obisko vaici so tudi v velikem številu oddali glasovnice, s katerimi so izrazili svoje «preference» za posamezne razstavljene modele. Največ gla- sov je v tem okviru prejel model, ki ga je razstavila skupina zbirateljev Barbacan iz Trsta. V soboto si je salon ogledal tudi predstavnik avstrijskega odseka «International Plastic Modellers’ Society» F. Muel-ler, ki se je po obisku zelo laskavo izrazil o tej prvi razstavi modelarstva v našem mestu. NA POBUDO ZŽI UDI Zbiranje podpisov za splav in družinske posvetovalnice Na pobudo Združenja žensk Lalije Zzi - UDI bodo od dane do sobote na Goldonijevem trgu zbirali podpise za predložitev zahtev deželni u-pravi, da čimccej odobri zakon o družinskih posvetovalnicah, in poslanski zbornici, da čimprej odobri zakon o splavu. Nova slovenska drogerija v mestu V Drevoredu D’Annunzio 37 so v ponedeljek odprli novo slovensko trgovino — drogerijo. Upravljala jo bo Renata Theuerschuh por. Bal-dassi, ki ji je to prvo srečanje s trgovskim poslom. Prodajalna je v elegantnem prostoru in je opremljena z okusom. Ni sicer v ožjem mestnem središču, je pa lahko dosegljiva, ker je v tem predeli mesta promet manj kaotičen. Poleg drogerijskega blaga bodo kupci lahko našli v novi trgovini izbrane dišave, kozmetične potrebščine in druge najrazličnejše drobnarije. Prodajalka nam je zagotovila, da ne bo nikoli manjkalo prijaznosti (ki jo sicer danes pogrešamo v mnogih trgovinah in to predvsem v odnosu z jugoslovanskimi klienti), ki je — čisto po trgovsko — zastonj. V dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pon-dares 8 bo danes ob 10.30 zborovanje upokojencev občine, dežele, pokrajine in ustanove T' .. Med zborovanjem bodo sindikalisti orisali zakon 177 ter poviške z . leto 1977. Upokojenci naj prinesejo s seboj pokojninske knjižice. Izleti Združenje Union prireja kulturni izlet v nedeljo, 24. 10, v Robež Koroška ob priliki prireditve, kjer bo nastopal tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Informacije in prijave sprejemamo na sedežu združenja Union v Ulici Valdirivo 30, vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob sobotah in sredah (tel. 64459). Vljudno vabljeni! SPD TABOR — OPČINE priredi SOLIDARNOSTNE DNEVE S KOROŠKIMI SLOVENCI vas na fotografsko Vabimo razstavo KOROŠKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE Odprtje bo jutri, 22 oktobra ob 20.30. Spregovoril bo predstavnik koroških Slovencev. Razstava bo odprta še v soboto, 23. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. v nedeljo, 24. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri: Prežihov Voranc SAMORASTNIKI (zadnja ponovitev) GLASBENA MATICA Koncertna sezona 1976-77 Prvi abonmajski koncert V soboto, 23. oktobra 1976, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu OKTET GALLUS Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmjskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29- tel. 418-605) in eno, uro pred . koncertom'pri blagajni Kultur-' nega doma Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 21. oktobra URŠKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.09. — Dolžina dneva 10.39. — Luna vzide ob 4.06 in zatone ob 16.02. Jutri, PETEK, 22. oktobra ZORISLAVA Vreme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 15.4 stopinje, najnižja 9.8, ob 19. uri 11.3, zračni pritisk 1011.5 mb narašča, vlaga 59-odstotna. nebo skoraj oblačno, veter vzhodnik-seve-rovzhodnik 24 km/h s sunki 48 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 19.5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. oktobra 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 64-letni Virgilio Seible-ker, 60-letni Francesco Vezzoni, 87-let-na Maria Boicich vd. Pizzamus, 73-letna Julanda Lenarduzzi, 65-letna Norma Cociani por. Derin, 86-letna Katerina Saule vd. Paoletič, 79-letna Maria Paolich vd. Spognoletto, 68-letni Rodolfo Glavina, 79-letna Margherita Frangol, 72-letni Ferruccio Wedlin, 68-letna Elsa Guadagni, 84-letna Maria Buttignon vd. Puzzi, 63-letni Vittorio Di Coscio, 81-letna Antonia Sgauz vd. Rode, 85-letna Maria Paucic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 3; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci. UL Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Inam - Al Cedro, Trg Oberdan 2. Kino La Cappella Underground 19.00 —21.30 «Elettra amore mio». Madžarski barvni film Miklosa Jancsa. Ariston 16.30 «Sotto il selciato c’è la spiaggia». Mignon 16.30 «Èva nera». Igrata Lara Gemser in Jack Palance. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Un urlo nelle tenebre». Barvni film. Richard Conte in Francoise Prevost. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Police Python 357». Barvni film. Igrajo Y. Montand, S Signoret in S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O'Neal. Excelsior 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Mr. Klein». Jeanne Moreau in A-lain Delon. Eden 15.30 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—19.00—22.00 «Novecento -atto I.». Igrata Robert De Niro in Gerald Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «La nottata». Barvni film. Igra Sara Sperati. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Napoli violenta». Igrata M. Merli in U. Lenzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni risani film Walta Disneya. Siedi risanka «Pecos Bill». Moderno 16.00 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «La coccolona». Mladini pod 18. letom prepovedan. tih péro 16.30 «Lezioni private». Barvni film. Prepovedan mladini pod ~ letom. r ■ r ,i'h *~\r\n 't Vittorio Veneto 16.30 «Tre per una grande rapina». Barvni film. Igrata M. Constantine e A. Celi. Ideale 16.00 «Io sono Sartana, il vostro becchino». Barvni western film. Igrajo J- Carco in F. Wolf. Abbazia 16.00 «Il prode Anseimo ed il suo scudiero». Barvni zabavni film. Igrata E. Montesano in A. No-schese. Radio 16.00 «Tarzum, la vergogna della giungla». Barvni risani film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Amore mio non farmi male». Barvni film. Igrata W. Chiari in L. Salce. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta 17.00 «Il lupo dei mari». Po romanu Jacka Londona. Barvni film. Igrata Chock Connors in Barbara Bach. Spia SUB TEČAJI VALU1 V MILANU DNE 20. 10. 1976 Ameriški dolar: debeli 867.— drobni 835.— Funt šterling 1428.— Švicarski frank 353.— Francoski frank 174.— Belgijski frank 22.25 Nemška marka 355.— Avstrijski šiling 49,50 Kanadski dolar 860.— Holandski florint 336.— Danska krona 142.— švedska krona 179.— Norveška krona 158.— Drahma: debeti 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeli 4L— drobni 4L- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet, št. 732-627. I flffH 3 BBHHM Namesto cvetja na grob Nede Mi-jot - Sosič daruje družina Stanissa 10.000 lir za poimenovanje šole v Nabrežini. V spomin na Nedo Mijot - Sosič daruje družina Draga Sedmaka 5.000 lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič daruje družina Čandek 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič daruje dr. Sonja Mašera 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Nedo Mijot - Sosič daruje družina Karlo Rudež 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Nedo Mijot - Sosič daruje družina Kriščak 5.000 lir za ŠZ Bor in 5.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina drage Nede ' Mijot por. Sosič darujeta Angela in i Karlo Gec 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. 1 V počastitev spomina Nede Sosič darujeta Ivanka in Tanja Bolčina 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah, Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič daruje Olga Petelin 5.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina Nede Mijot darujeta Ivo in Desanka Škerk 15.000 lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na grob Nede Mijot - Sosič darujejo Tamara in Darij Cupin 10.000, Daša in Vito Svetina | 10.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki družabnega večera daruje Mario Magajna 20.000 lir za Slovenski klub. MENJALNICA vseh tujih valut ŠK Kras izreka iskreno sožalje svojemu nogometašu Dariju Šegini ob izgubi dragega očeta Karla. Ob bridki izgubi hčerke Nede izre-kajo svojcem najgloblje sožalje družine Colja, Marsig, Danila Černigoj tei vsi domačini in prijatelji iz Podlo-njerja. GORIŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI PROTI OBTOŽENCEM ZA PETOVELJSKI ATENTAT * PODPORO POKRAJINSKIH SVETOVALCEV KD, PSDI IN PRI Napeto vzdušje na tržaškem prizivnem sodišču Včeraj izvoljeni predsednik Agati zaradi nepričakovanega predsednikovega ukrepa bo načeloval enobarvnemu odboru KD Tudi občinska aprava v Standi Predsednik dr. Marši je sam zahteval akte o arhiviranju preiskave, ki je v teku na beneškem sodišču, ne da bi se posvetoval s sodnim zborom - Odločen protest kolegija zagovornikov - Proces se nadaljuje jutri Včerajšnja razprava na tržaškem prizivnem porotnem sodišču proti obtožencem za petoveljski atentat, ki bi morala biti pravzaprav prehodnega značaja, se je povsem nepričakovano spremenila v eno izmed ključnih zasedanj in bo nedvomno odločilno vplivala na ves nadaljnji potek procesa. Zaslugo za to ima izključno predsednik sodišča dr. Marši, ki je, že drugič na tem procesu, osebno opravil preiskavo in si oskrbel dokumente, ki jih je nato vključil med akte procesa. Po dolgi začetni razpravi o dodatni preiskavi o glasu neznanca, ki je 31. maja 1972 zvabil karabinjerje v past, je prosil za besedo državni tožilec dr. Ballarmi, ki je Postavil dve zahtevi. Najprej je tožilec dejal, da je bilo na tem procesu že mnogo govora o preiskavi, ki naj bi bila v teku v Benetkah in ki je tesno povezana s procesom o Petoveljskem atentatu. Gre za postopek v zvezi s prijavo, ki jo je sprožil prvoobtoženec Romano Resen proti nekaterim preiskovalcem, sodnikom in pričam s prvostopenjskega procesa, češ da je bila tedanja preiskava nepristranska in tendenciozna. Dr. Ballarini je dejal, da je beneški preiskovalni sodnik arhiviral to preiskavo in zahteval, naj sodni zbor vključi med akte ustrezni odlok, ki ga mora seveda zahtevati od beneškega sodišča. Državni tožilec je nato še ponovil zahtevo, naj si sodišče ogleda kraje na Goriškem, ki so tesno povezam s preiskavo in z atentatom. Tema dvema zahtevama se je pridružil zastopnik zasebne stranke odv. Ascari, ki je še zahteval, naj sodišče sprejme njegovo zahtevo po zaslišanju švicarskih policijskih funkcionarjev Bonacine in Casanove, da bi potrdila, da sta govorila s karabinjerskimi častniki, ki so poizvedovali v Švici o izvoru eksploziva T4. Prav izvor eksploziva je namreč ena izmed ključnih točk procesa, kajti zagovorniki so ugotovili, da so poročila o skladiščih razstreliva v Pedrinateju pri Chiassu v Švici neresnična, ker tistih skladišč v Pedrinateju sploh ni ampak so v Chiassu, sicer pa v njih ni bilo nikoli razstreliva. To zahtevo je Ascari iznesel, «če morda v odloku o arhiviranju ni govora o švicarski zadevi». Zagovorniki pa so se odločno uprli tej zahtevi. Predsednik Marši jih je namreč pozval, naj govorijo izključno o dveh tožilčevih zahtevah in naj ne navajajo ostalih zahtev o za- pismeno predložili sodnemu zboru, i utemeljitev Odv. Bernot je dejal, da je v aktih ranje? zadostuje za arhivi- slišanju dodatnih prič, ki so jih že ai|lll||||i||II||„1|||,|||,,|||||l|||||||||l|I,|||l|||||||||||l|l||iui|||i|||||||i|||||||UI|||llllll9lllllll|llllllllltllllll||ll||| NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Odobren zakon o krepitvi razpečevalnega omrežja 2a osnutek glasovali predstavniki KD in PSDI, proti pa KPI in PSI • Izvoljena predsednika posebnih svetovalskih komisij za osimske sporazume in za potres Deželni svet je na svoji včeraj-®nji seji odobril zakonski osnutek, W ureja delovanje razpečevalnega obrežja v Furlaniji - Julijski kra-llni in ki določa v ta namen ustrez-na finančna sredstva. Po zaključku razprave, ki se je začela že dan Pccj, je bil zakon odobren z glasovi in PSDI. Komunisti in socialisti s° glasovali proti, liberalci so se vzdržali, predstavniki ostalih strank Pa se niso udeležili glasovanja. Deželni odbornik za industrijo btopper je nato odgovoril na številna n.uJna svetovalska vprašanja v zve-I1 s težavnim položajem v podjetju '-alza Bloch, katerega delavci so Prav včeraj priredili manifestacijo Po mestnih ulicah (o čemer poroča-na w drugem mestu. Na včerajšnji seji so tudi odobrili ekatere popravke k členu 32 notra- Pristop k deželnim radijskim oddajam Deželni, komisij., za radiote-eviz:jsko službo je na zadnji odobrila pravilnik, na po-magi katerega bodo sprejemali Prošnje za pristop k deželnim radiotelevizijskim oddajam. O pravilniku se bo morala po za-Konu v roku 60 dni izreči pri-mjna parlamentarna podkomi-1J a, med tem časom pa je ko-nisija sporazum,.o z deželnim avnateljstvom RAI sklenila u-csti s 1. novembror poskusno azo pristopanja k deželnim ra--jskim oddajan v italijanskem m slovenskem jeziku. Prošnje za sodelovanje pri menjen oddajah sprejema ezelna komisija za radiotele-lzjjsko službo s sedežem pri ezelnem svetu na Oberdanko-vem trgu v Trstu. Prepis proš-je ]e treba nasloviti na tukajšnji sedež RAI. V prošnji je tre-ba navesti: a) naziv prosilca z overovljenimi podpisi njegovih pred-sta vn :kov; b) ‘J11® osebe. i nosi civilno in kazensko odgovornost za od- som' Z overov*ierbm P°dpi‘ c) socialni, kulturni ad politični značaj organizacij - prosilca in njene organizf/hjske razsežnosti; J vse elemente, iz katerih je razviden socialni, kulturni ali informativni pomen pre-aložene^a programa; > Povzetek predloženega pro-®jarna ler dolži-o in jezik oddaje. prav'lnika deželnega sveta, J„ jglm Popravek, po katerem sWihPireds-tavniki Posebnih svetoval-šč n k°miSij izv°ljeni v okviru skup-na Pa imenovani, kot je bilo siej. Trenutno delujeta na deželi snoi-QP0Sebn* komisiji: za osimske JMrazume, ki ji predseduje bivši Predsednik deželnega'odborT demo: D , lan Berzanti, in za probleme W-Sa’ ,katere Predsednik je demo- viln;ran-Vjrisco' Po spremembi pra Umka je deželni svet z slasnvanierr DotrHn ’ u---“ svet z glasovanjem komisij °^a prebsec*mka posebnih seSt^”* sYet se bo danes ponovno pestai: na dnevnem redu bo razpra- nnAZak0"skem osnutku, ki določa m . normativ za preventivo in po-noc v primeru naravnih katastrof. Kmalu novo povišanje davka na nepremičnine Lastniki nepremičnin Dodo poslej plačevali znatno višje davke za svoje hiše in posestva. V Uradnem vestniku bo namreč v kratkem objavljen odlok finančnega ministra, ki uvaja nove koeficiente za določanje katastrskega dohodka od nepremičnin. Lastniki hiš in zemljiških površin plačujejo ustrezne davke ali na podlagi katastrskega dohodka, ali pa na podlagi dejanskega dohodka od posameznih nepremičnin. Katastrski dohodek se izračuna tako, da se ustrezna vrednost, ki je vpisana na katastru, pomnoži z določenim koeficientom. In prav te koeficiente spreminja zdaj ministrski odlok, in sicer kar krepko: v večini primerov gre za podvojitev, v posameznih p”imerih pa je skok še večji. To pomeni, da bodo lastniki hiš, v katerih sami prebivajo in ki torej nimajo dejanskega dohodka (kakor če bi jih na primer oddajali v najem) odslej plačevali dvakrat1 skem^poiovm&riŽrngareuijuT višje davke. Novi koeficienti bodo stopili v veljavo še letos, zato bo treba višji dohodek od nepremičnin vpisati že v letno prijavo dohodkov 31. marca prihodnjega leta. Spisek koeficientov je bil že pred dvema letoma «predelan», in sicer so bili vsi koeficienti povišani za 50 odst. Novi povišek pa znaša 100 ali celo več odstotkov. To bi prizadelo zlasti lastnike manjših hiš, v katerih sami stanujejo. V tej zvezi velja pripomniti, da lastniki hiš plačujejo že zdaj dvojni davek, in sicer enkrat pod geslom Ilor, ki je nadomestil nekdanji davek na zgradbe, in enkrat pod geslom Irpef (davek na dohodke fizičnih oseb). 'natančen zapisnik o ogledu krajev, ki so ga sestavili med prvostopenjskim procesom in bi bil ponoven ogled torej povsem odveč. Odv. De Luca pa je govoril o beneški preiskavi in naglasil, da zadeva arhiviranje samo del te preiskave in da zadeva predvsem Resenovo prijavo. «Vendar, ali želimo odkriti resnico o petoveljskem atentatu, ali pa o Resenovi prijavi?», se je vprašal odvetnik De Luca in dodal, da bi bilo treba vsekakor prejeti vse akte o beneški preiskavi, ne pa le odloka o arhiviranju, ki zadeva le manj pomembne obtožbe. Vključitvi tetra odloka med akte se je uprl tudi odv. Pedroni, ki je ponovil zahtevo o osledu krajev v Švici, kjer naj bi po mnenju preiskovalcev Resen kupil razstrelivo. Po posegu zagovornikov pa je v veliko presenečenje vseh (ali skoraj vseh) prisotnih, predsednik Marši narekoval zapisnikarju izjavo, v kateri pravi, da je po njegovem nalogu tajništvo sodišča večkrat zaprosilo beneškega preiskovalnega sodnika za Dojasnila o sodnem postopku, o katerem so že 23. junija letos govorili zagovorniki. Odgovor je prejel 19. oktobra letos, ko mu je preiskovalni urad predstavil kopijo odloka o arhiviranju aktov že omenjene preiskave. Ta odlok je preiskovalni sodnik izdal 16. t.m. Predsednik je ugotovil, da je ta dokument koristen za nadaljnji potek razprave in zato je z odločbo odredil njegovo vključitev med akte procesa. Ta ukrep je vzbudil veliko razburjenje v sodni dvorani, predvsem med zagovorniki. Odv. De Luca je zahteval vključitev izjave v zapisnik, v kateri pravi, da zagovorniki sploh niso bili obveščeni, da je predsedstvo sodišča zaprosilo za akte iz Benetk in da je to zahtevala obramba, kar pomeni, da bi moral o tej zahtevi sklepati ves sodni kolegij in ne predsednik sam. Odvetnik De Luca je nadaljeval: «Zagovorniki se pritožujejo, da je danes, 20. oktobra, državni tožilec natančno formuliral zahtevo po vključitvi med akte odloka, katerega kopijo ima baje na mizi, ne da bi bili zagovorniki deležni enakega ravnanja. Zagovorniki se tudi pritožujejo, da jih je predsednik povabil, naj se izrečejo o zahtevi'državnega tožilca, kot če bi moralo sodišče o tem še odločati, medtem ko je šlo za že določen sklep, in kot če bi šlo za resnično vprašanje.» Sledilo je branje odloka beneškega preiskovalnega sodnika, ki ga je svetnik Del Conte prebral precej hitro in s tihim glasom ter mu zato nismo mogli natančno slediti. Beneški preiskovalni sodnik je vsekakor arhiviral vse obtožbe razen treh: obtožbe preiskovalcem zaradi lažnega pričevanja v zvezi z izvorom eksploziva, obtožbe karabinjer- ki naj bi bil pripravil pričo Lauro Ales-si k lažnemu pričevanju in obtožbo priče Walterja di Biaggia, ki naj bi z izjavo, da je skupaj z Resenom pripeljal eksploziv iz Švice v Italijo, žalil Resena. Zanimive so nekatere argumentacije, ki jih navaja beneški preiskovalni sodnik v utemeljitev svojega odloka. Sodnik pravi, da je zaprosil SID za podatke o petoveljskem atentatu, ti podatki pa se povsem ujemajo z izsledki preiskovalcev, in zaključuje nekako tako: če govori SID resnico, je vse v redu, če pa SID kaj skriva, potemtakem tega ne bomo mogli nikoli zvedeti. Ali taka •iiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiii MNENJE ODBORA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Pri uvoza surove kave ima Trst prednost zaradi boljših uslug Po več kot 170 letih se švicarski konzulat seli iz Trsta v Benetke Drugi primer. Priča Kovačič, ki so ga izpustili iz zapoga tri dni pred aretacijo Resena in ostalih, je ob odhodu iz zapora dejal pazniku Pa-duli, da so ga izpustili 4 mesece in pol prej, ker bo moral pričati proti obtožencem atentata, ki naj bi jih v kratkem aretirali. Beneški preiskovalni sodnik je ugotovil, da so Kovačiča res izpustili iz zapora 4 mesece in pol pred iztekom kazni, vendar je mnenja, da je šlo za napako. O tem je baje že obvestil goriško državno pravdništvo, ki ie pred dnevi izdalo zaporni nalog, Kovačiča pa niso aretirali, ker je medtem zbežal. Nenavadna je okoliščina, da je baje zbežal tik pred aretacijo. Skratka, po včerajšnji razpravi se je zadeva precej zapletla. Ukrep predsednika Marsija je padel v sodno dvorano povsem nepričakovano in je postavil vse okoliščine v dokaj nenavadno luč. Zato vlada za prihodnjo razpravo, ki bo jutri dopoldne, izredno zanimanje. Ostane pa dejstvo, da je mirnega vzdušja, ki je doslej botrovalo temu procesu in ki je dalo upati na miren iztek z logično posledico — popolno oprostitvijo vseh obtožencev, sedaj konec. Bojan Brezigar Kandidati za odborniška mesta včeraj niso dosegli absolutne večine - Izvolitev zagotovljena v ponedeljek, ko se bodo KPI, PSI, PSDI In PR! vzdržale Krščanski demokrat Giuseppe Aga-1 Toda tudi načelnik KD Reverdito se tj je bil na sinočnji seji pokrajin-1 je zavedal neizogibnosti tega spopa- skega sveta z glasovi KD, PSDI in PRI izvoljen za pokrajinskega predsednika. Tokrat mu je zadostovala navadna večina. Komunist Poietto je prejel en glas manj kot Agati, in sicer 11. Prihodnji ponedeljek bo da in je zato razpravo o proračunu označil kot «zadnjo plažo» sedanjega odbora. ze, seveda pod pogojem, da se bo ob posameznih problemih, ki se bodo pojavili, ustvarila dovolj močna politična volja, da bo zagotavljala njihovo reševanje. Nadaljnji dogodki Ko je bil Agati prvič izvoljen za 1 bodo povedali, ah se bo uresničilo predsednika, to je približno pred j predvidevanje, da bo na vzdržanih enim letom, je to dejanje spremljal do tudi tokra z navadno večino aplavz svetovalcev sredinskih strank glasov izvolili še enobarvni odbor sestavljen iz krščanskih demokratov. Na včerajšnji seji štilje odborniki in dva suplenta niso prejeli absolutne večine, zato pa bo za njihovo izvolitev prihodnji ponedeljek zadostovala navadna večina. Potek včerajšnjega glasovanja napoveduje obnovitev poprejšnjega enobarvnega odbora ter ga bodo sestavljali De Rocco, Gallas, Lodi in Gallarotti ter namestnika Peressin in Stecchina. Medte, i ko je bila za izvolitev predsednika potrebna podpora treh svetovalcev PSDI in PRI, bodo odborniki izvolieni z vzdržanim1 glasovi strank KPI, PSI, PRI in PSDI. Takšno obnašanje so včeraj napovedali njihovi načelniki. Proti bo glasoval- samo misovec Pedroni. Upoštevajoč stališče posameznih strank bo novi odbor pred prvo resno preizkušnjo postavljen čez dva meseca in najkasneje do konca februarja, ko bo predložil proračun. Na ta termin je mislil načelnik KPI Rizzi, ko je svoj govor sklenil z besedami: Na svidenje ob proračunu. glasovih temelječi odbor imel daljše življenje od tistega, ki bi ga podpirala šibka večina. in občinstva. Včerajšnje Compagno nejevo sporočilo o izidu glasovanja ni imelo v dvorani nobene odmevnosti. Komunist Rizzi je to dejstvo podčrtal, krščanski demokrat Reverdito pa Rizzijevih besed ni jemal polemično ampak je samo dodal, da tišina v dvorani- ob izvolitvi predsednika Agatija dokazuje resno stanje na pokrajini, ki se ga KD v celoti zaveda. Za socialista Cumpet- ------------------------------ ------ to je sedanja rešitev krize slabša J varnost, da se bomo čez nekaj dni Testeife v vrtinca naraščanja cen V vrtincu naraščanja cen in šoe kulacij so se v teh dneh znašle testenine. Obstaja namreč resna ne od poprejšnje in sicer zato, ker se odbor predstavlja brez programa. Volilni izid je torej postavil na glavo predvidevanja o možnosti sestave enobarvnega odbora KD in PRI. Pokazal pa je možnost, da se z vzdržanimi glasovi lahko pomaga pokrajinski ustanovi iz težavne kri- Naša draga URŠULA PAULIN praznuje 80 let. Iskreno ji čestitajo in ji želijo vse najboljše njeni domači irniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiii PO NOVEM LETU VIŠJE NAJEMNINE Za stanovanje od najmanj 10 odst. do največ 23 odst. poprečnih dohodkov V goriški pokrajini bodo najemnine v ljudskih hišah precej nižje od predvidenega maksimuma znašli brez tega tako pomembnega prehrambnega izdelka. Kako je do takega stanja prišlo, pojasnjuje zveza goriških trgovcev v nosebnem sporočilu, ki ga je razširila včeraj. V sporočilu je rečeno, da se je v ponedeljek na sedežu zveze sestal odbor, ki zastopa koristi trgovcev z j jestvinami in razpravljal o nevzdr-I žnem položaju, ki je nastal tudi za j radi neodgovornega zadržanja obla-: sti. Kakor znano, je pokrajinski j odbor za cene pred dvema letoma j določil maksimalne cene za teste nine, na podlagi podatkov, ki so mu jih posredovali odbori za cene iz posameznih pokrajin, kjer se o menjeni osnovni prehrambeni artikel proizvaja. Takrat so tudi določili maržo v maloprodaji, ki znaša manj kakor deset odstotkov maloprodajne cene. Proti sprejetim sklepom so se pritožili vsi največji proizvajalci (Barilla, Buitoni, A-gnesi, itd.) in pri krajevnih upravnih sodiščih dosegli razveljavitev. Na podlagi razsodb, po katerih so za rešitev Prejšnji teden so sindikalni predstavniki uslužbencev Stantìe ter nekateri člani delavskega sveta obiskali goriškega prefekta ter ga seznanili s težkimi vprašanji, ki se pojavljajo v podjetju ob čudnem in nerazumljivem zadržanju vodstva. V torek pa se je delegacija sindikalistov in predstavnikov uslužbencev sestala z občinskim odbornikom za trgovino Leardijem in zahtevala, naj občina pritisne na vodstvo podjetja, da bo le-to začelo končno izvajati obveze, ki jih je sprejelo že pred meseci. Odbornik Leardi je članom delegacije obrazložil, da je občina že prevzela prve ukrepe v tej smeri in 22. septembra letos s pismom spodbudila vodstvo podjetja, naj vendar začne s prenovitvenimi deli. Članom delegacije je tudi zagotovil, da ima občinska uprava interes, da veleblagovnica ostane v središču mesta, ker bi vsako spreminjanje lokacije nujno sprožilo številna druga vprašanja, političnega in ekonomskega značaja. Prav tako je zagotovil, da bi morebitna prošnja podjetja za preselitev naletela na o-stro nasprotovanje občinske uprave tudi ob upoštevanju dejstva, da je komisija za izdajo licenc pred kratkim zavrnila nekatere prošnje, ki sa jih vložile druge veleblagovnice za odprtje podružnic v Gorici. Medtem pa se nadaljuje protestna akcija z vrsto verižnih stavk. Uslužbenci so ob vhodih nalepili tudi velike plakate in to v slovenščini in italijanščini, kjer številnim kupcem, ki so se znašli pred zaprtimi vrati pojasnjujejo cilje njihovega sindikalnega boja. Odbor tržaške trgovinske zbornice | ki spada v pobude za dosego boljših je na zadnjih dveh sejah temeljito * povezav tržaškega pristanišča z razpravljal o nekaterih aktualnih evropskim zaledjem. ----- z gospodarskega po- Odbor je nadalje razpravljal o u- vozu surove kave in o zadevi genovskega pristanišča, ki se trudi, da bi odvzelo tržaški luki znane carinske ugodnosti. Gospodarski operaterji so menili, da natančen pregled prometa s kavo dokazuje, da temelji preferenca do tržaškega pristanišča predvsem na boljših uslugah le-tega. Odbor zbornice je nato z zaskrbljenjem ugotovil, da se švicarski konzulat, ki je v našem mestu že cd leta 1802, namerava preseliti v Benetke. To je presenetljivo predvsem zaradi dejstva, da bo konzulat ZDA v Trstu v kratkem razširil svoje delovno območje na pokrajine Belluno, Padova, Rovigo, Treviso in Benetke. Ob zaključku naj omenimo še sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in nemško deželo Baden -Wuerttemberg. Predsednik tržaške trgovinske zbornice je imel namreč v okviru graškega sejma srečanje z gospodarskim ministrom omenjene dežele. Sklenili so, da bodo ustanovili dve stalni komisiji predstavnikov zbornic obeh dežel, v katerih bodo tudi predstavniki ustreznih deželnih uprav. Prva komisija bo proučevala možnost večjih trgovinskih izmenjav in povezave s tržaškim pristaniščem, druga pa možnosti investicij in industrijskega sodelovanja. vprašanjih dročja. Predvsem je sklenil, da bo v najkrajšem času proučil carinske in nasploh gospodarske plati načrta o industrijski coni na Krasu, ki jo predvideva osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Vendar pa čaka na konkretno osnovo za podrobno in objektivno analizo nove carinske inštitucije — kot je poudarjeno v tiskovnem poročilu — in to osnovo naj bi nudila ratifikacija italijansko - jugoslovanskega sporazuma. Trgovinska zbornica je tudi izrazila zadovoljstvo, ker bo njen predsednik dr. Caidàssi v dveletju 1977 -78 predsedoval študijski komisiji za pomorsko - pristaniška vprašanja pri vsedržavnem združenju trgovinskih zbornic. V tem pomembnem trenutku, ko je konkurenca pristanišč ob Sredozemskem morju še posebno ostra, je tako imenovanje priznanje in obenem zahtevna naloga za tržaško trgovinsko zbornico. Največjo pozornost bo treba posvetiti pomorskim zvezam iz Trsta in to predvsem v luči zakona 648 o obnovi državnega ladjevja. Dr. Caidassi je nato poročal o srečanju z novim direktorjem bavarskega ministrstva za gospodarstvo in prevoze di. Beierjem v Miinehnu, Te dni poteka na Goriškem široka I akcija obveščanja o vsebini dažel-nega zakona št. 26 - 1975 o pravičnih najemninah za ljudska stanovanja. Srečanja pripravlja ustanova za ljudske hiše (IACP) v sodelovanju s sindikatoma najemnikov. Ker se med najemniki širijo razne govorice o neupravičenih in neprimernih poviških, mnogokrat zaradi slabe informiranosti, smo zaprosili ravnatelja ustanove IACP za goriško pokrajino A-go$tipa Carjdussija za pojasnilo, kaj predvideva omenjeni deželni zakon in kako ga bodo v naši pokrajini izvajali. Kakor je znano, so doslej izračunavali najemnine na podlagi finančnih stroškov ob gradnji stanovanj. Poleg tega pa so se v ustanovi morali prebijati skozi vrsto zapletenih zakonskih norn o finansiranju, prispevkih, kreditiranju itd., kar je i-melo večkrat za posledico, da so bile najemnine v stanovanjih, ki so bila zgrajena istočasno, večkrat zelo različne, odvisno pač od vrste in višine prispevka, ki ga je ustanova prejela za gradnjo. Sedanji položaj je prav posledica takega poslovanja (pomanjkanje e-notne in jasne zakonodaje na tem področju). Tako znaša najnižja najemnina še vedno 260 lir mesečno, (stanovanja v Ronkah, ki jih je zgradila ustanova Pater in jih je kasneje prevzela ustanova IACP), medtem ko v najnovejših stanovanjih ne presega 30.000 lir. Kaj predvideva novi zakon, ki bo stopil v veljavo prihodnjega januarja? Predvsem se bo višina najemnine določala na osnovi poprečnih letnih dohodkov najemnikov. Poprečje za Furlanijo - J. k. so že izračunali in znaša 3.090.000 lir letno, računano za štiričlansko družino. Zakon določa, da najemnina ne sme presegati 13 odstotkov omenjenega zneska, v številkah znese to 33.000 lir mesečno. Zakon določa seveda tudi, kakšnemu standardu mora u-strezati stanovanje. Omenjeni odstotek naj bi služil za izračun najemnine za stanovanje od 74 do 85 kv. m s petimi prostori, centralnim o-grevanjem, ki je bilo zgrajeno v zadnjih petih letih in ki leži v kraju, kjer imajo stanovalci zagotovljene socialne usluge (šola, trgovina, prometne zveze itd.). Za stanovanja, ki so bila zgrajena pred omenjenim rokom pa predvideva predpis znižanje tudi do 60%, v odnosu pač na letnico graditve in na opremljenost. Pri tem je treba upoštevati, da so stanovanjske hiše pred 30 ali več leti gradili ob upoštevanju drugačnih kriterijev kakor danes in so ponekod stanovanja še brez kopalnice ali centralnega ogrevanju. Kljub temu, da poprečje (3.090.000) ni visoko, ga velik odstotek najemnikov ne dosega. Pomisliti je treba predvsem na upokojence z minimalno pokojnino! Za tiste, ki ne presegajo 70 odstotkov poprečja, najemnina ne sme biti višja od 10 odstotkov dohodka. Za najemnike z višjim poprečjem osebnih dohodkov pa je določen . maksimum v višini 23 odstotkov. Družine, kjer znašajo poprečni letni dohodki tri leta zapovrstjo preko 6 milijonov, zgubijo pravico do stanovanja. Do tu deželni zakon. Po vsej verjetnosti, ga bodo izvajali v vsaki pokrajini nekoliko drugače, pač ob u-poštevanju različnega stanja nepremičnin. Tako n. pr. razpolaga ustanova IACP v tržaški pokrajini z velikim številom zelo starih stanovanj, nekoliko boljše je stanje na Goriškem, medtem ko v videmski in por-denonski pokrajini prevladujejo stanovanja, ki so bila zgrajena v zad njih letih. V goriški pokrajini so zato po dol- j na napovedane spremembe, gem preverjanju obstoječega stanja j Večina sprejema novo uskladitev — popisali so nad 6000 stanovanj — I najemnin z razumevanjem. Zaskrb-in po posvetu s sindikatom najem-1 ljeni pa s predvsem najemniki nikov sklenili uvrstiti najemnike v tri velike skupine, kakor je predvideno po zakonu, vsako skupino pa bodo razdelili še v tri skupine. Poleg tega bodo pri določevanju višine najemnjne uppštpv^ji tudi; nižji odstotek od določenega maksimuma. Tako bodo najemniki z najnižjimi dohodki pJbčaL le 7, 8 ali 9'odstotkov od poprečnega letnega dohodka. Za tiste, ki se približujejo deželnemu poprečju, bodo določili 9, i' ali 11 odstotkov. Skupina, ki presega določeno poprečje pa bo morala za stanovanje odšteti 12, 13 ali največ 14 odstotkov letno. Povške bodo uveljavili postopoma, začenši z januarjem prihodnjega leta. Pri tem velja navesti, dv spada v prvo skupino, po podatkih ustanove IACP, ka. 30 odstotkov najemnikov. 50 odstotkov sod v drugo kategorijo, ostali pa v najvišjo. Po vrsti sestankov, ki jih je vodstvo ustanove že imelo z najemniki, nas je zanimalo, kakšne so reakcije ROD MODREGA VALA vabi vse člane, bivše člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 24. oktobra v domu Andreja Budala v štandre-žu s pričetkom ob 10.00. sorazmerno visokimi poprečnimi letnimi dohodki, ki se ob natančnem izvajanju zakona lahko znajdejo brez stanovanja. Seveda pa ne manjka tudi takih, ki protestirajo že iz navade. Drevi v Tržiču gospodarska konferenca PSI T9C10 fifhfRN' Delavci šlivanske papirnice o gospodarskem položaju Dne 19. t.m. sta se na sedežu sekcije KPI v Tržiču sestala na skupno sejo komunistični koordinacijski odbor in socialistična tovarniška skupina (N.A.S.) iz štivanske papirnice. Po poglobljeni razpravi o težkem gospodarskem poiožam, katerega breme pade še enkrat v prvi vrsti na ramena delavcev, sta se obe delavski predstavništvi strinjali, da mora priti čimprej do soočenja TZl S.«w — * « » »H. sati cene. V že itak zapletene odnose se je vmešalo tudi ministrstvo ter s posebno okrožnico sporočilo, da razsodbe upravnih sodišč zadevajo sa mo sklepe pokrajinskih odborov, proti katerim je bil vložen priziv. Iz tega sledi, da morajo trgovci na drobno še naprej prodajati testenine po določenih cenah, medtem ko jih proizvajalci dobavljajo po višjih cenah. Pri tem morajo noja-sniti, da so se proizvajalci pritožili proti stepam..pokrajinskih .odborov za cene v kraju, kjer se nahajajo šotne v tovarni glede uoravljanja ekonomske krize in preosnove industrije. Poudarjena je bila ootre-ba po sestanku s tovarniškim svetom, da bi preučili odnose med raznimi dejavniki v obratu. Komunistični koordinacijski odbor in socialistična tovarniška skupina sta se tudi obvezala, da bosta dala pobudo za trajne konstruktivne stike z demokratičnimi unravami glede nro-blemov dela in upravljanja teritorija, pri katerih so delavci panirnice neposredno zainteresirani. Končno sta še izrazila upanje, da bo njuna organizirana prisotnost v tovarni Drevi ob 18. uri bo v dvorani hotela Roma v Tržiču gospodarska konferenca, ki jo prireja posoška federacija socialistične stranke. Predsedoval bo tajnik federacije Gianfranco Trombetta, glavna govora bosta imela Paolo Leon, ekonomist in član osrednje gospodarske komisije PSI in posl. Loris Fortuna, predsednik komisije za industria in trgovino v poslanski zbornici. Govor bo predvsem o nedavnih vladnih ukrepih za zajezitev inflacije v državi. podjetja, Eoio^aj-.je bil torej že pozitivno vplivala tudi na druge demokratične politične sile in predstavlja prvi korak k skupnemu dialogu, kakršnega zahteva sedanje i-zjemno stanje. napefcn®# dni p» je pokrajinski odbor za cene v Gorici s pismom pozval r.a spoštovanje ukrepa, ki ie bil sprejet pred dvema letoma. Trgovci so na poziv odgovorili z zahtevo po povišanju maloprodajne cene. Drevi ob 18.30 bo v centru Stella matutina v Gorici govoril posl. Luigi Granelli o položaju v krščanski demokraciji po nedavnem zasedanju glavnega sveta stranke. V nedeljo, 24. oktobra ob 14.45, pa bo v hotelu Adria v Gradežu govoril vsedržavni tajnik krščanske demokracije posl. Benigno Zaccagnini, ki bo te dni obiskal našo deželo, posebno še področja, ki jih je prizadel potres. Zanolla (KPI) predsednik upravnega sveta tržiške bolnišnice Komunist Ottone Zanolla, dolgoletni župan občine štarancan, je novi predsednik upravnega sveta tržiške bolnišnice. Zanollo so izvolili v torek zvečer z glasovi komunistov, socialistov in socialdemokratov, medtem ko so demokristjan, republikanec in neodvisen oddali bele glasovnice. Z izvolitvijo predsednika upravnega sveta bo po večmesečnem premoru končno pričel delovati ta organ. Zavlačevanje pri umestitvi odbora je namreč treba pripisati zakasnitvi pri imenovanju predstavnika občinske dobrodelne ustanove ECA. Spominska plošča bratoma Kožlin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii illuni iiiiiiiiii im iiiiiiiiiii m iii mn m miMimiiiitiiiiiimimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimi n mu OBISK KRVODAJALCEV IZ KRANJA V DOBERDOBU Srečujemo se kot rojaki in bivši borci pa tudi kot člani humanitarne organizacije Kri naj se pretaka v ambulantah, ne pa na bojiščih Povezovalna vloga krvodajalske sekcije v Doberdobu Skupina krvodajalcev krajevne organizacije Rdečega križa — Vodovodni stolp — iz Kranja je vrnila obisk doberdobski sekciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev, ki je meseca marca s celodnevnim izletom na Gorenjskem navezala prve prijateljske stike z Gorenjci. Tedaj je predsednik doberdobske krvodajalske sekcije Jože Ferletič v svojem pozdravnem govoru poudaril, da ima sekcija, ki ji predseduje, vlogo posrednika med italijanskimi, slovenskimi in hrvatskimi krvodajalskimi družinami in da je tudi do-berdobska — kot edina slovenska krvodajalska sekcija v zamejskem prostoru — najprimernejša za vzpostavljanje človekoljubnih in prijateljskih odnosov med tu živečima narodoma in sosednima državama. «Taka srečanja, ki si želimo, da bi obrodila stvarno sodelovanje, kakršno obstaja z reškimi krvodajalci,» nam je povedal Jože Ferletič, «pa pomenijo veliko tudi za našo narodno manjšino, ki se krepi v demokratični rasti in v vzpostavljanju enakopravnih odnosov z drugimi italijanskimi sekcijami, kate- skimi krvodajalskimi družinami. Ob tem pa moramo poudariti, da imamo vso moralno in v mejah zmogljivosti tudi materialno podporo pokrajinskega vodstva.» Kranjski krvodajalci so se v Doberdobu najprej poklonili spominu padlih borcev z vencem, recitacijami in govorom, v katerem so se spomnili padlih na kraški planoti v prvi svetovni vojni in sinov «žrtev gališ-ke, soške in doberdobske fronte», ki so se samozavestno dvignili in se uprli nacifašističnemu zatiralcu. «Z željami, da bi se kri pretakala v ambulantah in ne več v vojnah in v prepričanju, da je dolžnost vseh miroljubnih ljudi sodelovati v vseh oblikah humanih odnosov med ljudmi in narodi, se klanjamo pred tem spomenikom vsem žrtvam, ki so izkrvavele v trdni veri, da bo nekoč življenje lepše. Njihova kri kliče in nas obvezuje, da z vsemi močmi nadaljujemo pot za uresničenje ciljev svobode in sreče.» Dopoldne so si nato izletniki ogledali novo kostnico s spomenikom v Gonarsu, ki je sad sodelovanja jugoslovanske in italijanske države in i rim smo mi nemalokrat odprli pot spominja na žrtve fašizma, med nji-1 sodelovanja s slovenskimi in hrvat-1 mi na 416 internirancev Po kosilu pri Viktoriji so si ogledali še muzej prve svetovne vojne na Debeli griži in strelske jarke ter rove, v katerih je teklo toliko nepotrebne krvi. Nato so se krvodajalci iz Kranja zbrali v domači gostilni, kjer so jih čakali doberdobski krvodajalci, da bi jim izkazali svojo gostoljubnost. Predsednik KO RK Vodovodni stolp iz Kranja Franc Skumarec je ugodno ocenil dosedanje delovanje Rdečega križa iz Kranja; podpredsednik Stane Kuralt pa je izročil zaslužnejšim krvodajalcem diplome in priznanja. Članica odbora za socialna vprašanja Tončka Redjepovič je pojasnila družbeni pomen krvodajalstva Podžupan Mario Lavrenčič je pozdravil goste v imenu občinske uprave in poudaril prijateljsko in dobrososedsko vlogo krvodajalstva, zlasti ob najbolj odprti meji v Evropi. Prav posebno se je kranjskim rojakom zahvalil za obisk predsednik vaške sekcije Jože Ferletič, Srečanje je popestril domači zbor, čigar člani so v večini tudi krvodajalci, ki je pod vodstvom pevovodje Silvana Križmančiča ob pozornem poslušanju gostov in ob njihovem sodelovanju zapel nekaj pesmi. Na pobudo Kluba starih goriških študentov bo v nedeljo, 24. oktobra ob 15. uri v Biljani kulturna prireditev, na kateri bodo odkrili spominsko ploščo glasbeniku Ignaciju ter zborovodji Izidorju Kožlinu. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «L’ultima donna». O. Muti in G. Depardieu. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15-22.00 «Innocenti dalle mani sporche». R. Schneider in R. Steiger. Barrai film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «I compari». W. Beatty in J Christie. Barrai film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30 «Agente 007: missione Goldfinger». S. Connery in G. Frobe. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Il solco di pesca». G. Guida in M. Brochard. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 17.30 - 22.00 «La bestia». Barvni film. FRINCIPE 17.30—22.00 «Drum, ultimo Mandingo». Barrai film. Nova Gorica in okolica film SOČA «Gold», ameriški barvni ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Reka brez vrnitve», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Nedolžni ljudje umazanih rok», francoski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes (z goriškega matičnega urada ROJSTVA: Matteo Mancin, Sara Margherita, Michele Sitzia, Peter Gergolet, Denis Zamarian. SMRTI: 65-letni upokojenec Alfredo Osbati, 75-letni upokojenec Giuseppe Lutman, 53-letna gospodinja Cristina Valente vd. Borghes, 80-letna gospodinja Anna Leinsteiner vd. Oppieri, 75-letna gospodinja A-malia Rella vd. Rigato. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Al Moro — Ulica Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. UL Fratelli Rosselli 24, tel. 72-340. 21. oktobra 1976 TUD! O TEM BODO RAZPRAVLJALI V NEW YORKU Bodo meteorološko vojno postavili izven zakona? Možno je že ustvarjati rušilne potrese - S podvodnimi eksplozijami se dajo povzročiti nenaravne plime in zato velike poplave - Kemijska vojna sredstva so ZDA že preizkusile Na konferenci o razorožitvi v Ženevi so 3. septembra sprejeli načrt pogodbe, ki postavlja izven zakona tako imenovano «meteorološko in geofizikalno vojno», to se pravi «uporabo v vojaške oziroma sovražne namene tehniko za suremembo življenjskega okolja». Načrt te pogodbe pride pred generalno skupščino Združenin narodov. Že koj po konferenci Ženevi je svetovna javnost zvedela, kaj se za razrimi tehnično - znanstvenimi «obrambnimi načrti» skriva. Posebno tako imenovane supersile razpolagajo s sredstvi, ki so na meji znanstvene fantastike ali celo spadajo že na področje znanstvene fantastike. S podzemskimi in podmorskimi eksplozijami vodikovih bomb bi mogli povzročiti že strahotne rušilne potrese ali s podvodnimi eksplozijami podobnih bomb bi mogli povzročiti velikanske poplave, ker bi eksploz:je povzročile nenormalno plimo, torej izredno visoko vodo. Še več, z določenimi «obrambnimi» s ’edstvi bi mogli v razmeroma kratkem času povzročiti protiprirodno š:rjenje polarngea ledu, preusmeriti morske tokove ali usmerjati celo orkane proti določenemu cilju. Končno, imajo tudi že sredstva, s katerimi bi mogli v ozonskem zaščitnem sloju atmosfere ustvarjati «praznine», luknje», kar bi povzročalo strahotne posledice na zemlji. Da bi si kdo ne mislil, da so to izmišljoLne, bomo povedali, da so meteorološko vojno Američani že preizkušali v vietnamski «umazani vojni», seveda v boju prot. vietnamskim osvobodilnim silam. Tedaj so povzročali tropski dež ali pa s kemijskimi strup- uničevali rastlinsko «streho» nà širših področjih. V Vietnamu so Američani upo-abljali ista sredstva, ki so zastrupila področje v Sevesu v Lombardiji, od koder so prebivalce izselili. Da bi odkrili skrivališča vietnamske o-svobodilne vojske, so Američani posuli ali poškropili širša gozdna področja s kemijskim! sredstvi, ki so povzročila, da je drevje rred: poletja ogolelo, ker se je listje osulo. Da pa je to le delček sredstev in možnosti, s katerimi razpolagajo tako imenovane supersile, je nedavno odkril bivši znanstveni svet-n'k ameriškega predsednika Lyn-dona Johnsona prof. McDonald. Ključ geofizikalne vojne — je rekel prof-. McDonald — se krije v nestabilnosti prirodnega okolja in je zato včas:h dovolj dodati ah odvzeti neznatno količino energije, da se sprostijo neizmerno močnejše e-nergije, ki prizadenejo izbrani cilj. Podrobnejše spoznavanje napetosti, nakopičenih v razpokah globln-ških slojev zemeljske skorje na primer v seizmičnem pasu Tihega oceana bi omogočilo, da se z eksplozijo vodikove bombe v takšni razpoki na oceanskem dnu povzroči katastrofalen potres vzdolž vse razpoke, ki se razteza tudi mimo San Francisca in Los Angelesa. Podoben efekt bi dosegli z aktiviranjem takšne bombe v kitajskem morju ali na Pacifiku v bližini Filipinov. Z dovolj močno eksplozijo nekje v ledenem «pokrovu» Arktike bi zganili, premaknili, spravili v premikanje velikanske mase arktičnega ledu v smeri juga, v smeri ekvatorja. S tem pa bi vzdolž Ev-rooe in zahodnega Atl-ntrsa povzročili najprej poplave, nato pa novo ledeno dobo. Trajnejše deževanje ali trajnejše suše se prav tako lahko povzročijo. Če pa to «osredotočimo» nad določenim zemljepisnim področjem, moremo s tem povzročiti ali velikanske poplave ali velikansko sušo, v obeh primerih p- uničenje letin. In to niti ni tako težko, ker se dež ali suša more povzročiti s trošenjem določenih kemijskih sredstev za pospeševanje ali za preprečevanje kondenziran ja pare v dežne kaplje. Da tudi to ni nekaj fantastičnega in le teorija, so dokazale ZDA ob koncu vojne v Ind^kini. Pravzaprav so tudi pozneje ameriški avioni metali na Laos «deževne bombe». Odvrgli so 47 tisoč «bomb», polnih kristalov srebrovega jodida, ki povzroča velikanske nalive. Neki mehiški vseučiliški profesor pa je nedavno javno očital ameriškim vojaškim strokovnjakom, da so pred časom ' namenoma preusmerili orkan «Gertrudo» s Floride proti Gua-temali, zaradi česar je izgubilo življenje 6000 oseb. Z jezom, ki bi zaprl Behringovo ožino, bi preusmerili merske tokove proti Jugu in s tem izzvali pravi klimatski preobrat za vse države, ki obdajajo Pacifik. Z višinskimi eksplozijami jedrskega orožja pa se more «prebit») zaščitni sloj stratosfere in s tem «odpreti» morilsko delovanie ultravio-ličnih sončnih žarkov na določenem področju. Znano je, da ozonski sloj filtrira te nevarne žarke, tako da je sicer na zemlji žVljenje možno, ker bi sicet ne bilo. Na filmskih platnih Eliorf Scola: «Brutti sporchi e cattivi» Ettore Scola je m ed režiserji i-talijanske filmske komedije tisti, ki se je, poleg Elia Petrija, najjasr ne je poslužuje za angažirane poante. Žal ga s Petri jem povezuje še nekaj drugega: kralkomalo kičasti filmski izraz. Njegov novi film «Brutti sporchi e cattivi», katerega je sam tudi scenarist skupaj z Ruggerom Mac-cariom (znana dvojic.. scenaristov, še preden je Scola prešel k režiji), je morda tu pa tam bolj živahen, v celoti pa se ne razlikuje od prejšnjih režiserjevih. Pri Sco'i moramo vsekako. zabeležiti pri zadnjih delih («Ceravamo tanto amati») izrecno razmišljanje o italijanskem neorealizmu. «Brutti sporchi e cattivi» se nanaša na neorealistično tradicijo že po tem. da spremlja protagonista Nina Manfredija s celo vrsto neznanih igralcev. Predstavlja pa tudi nekakšno ekstremizacijo značilnosti, ki so jo nasprotniki očitali neorealizmu: razkazovanje «umazanih cunj». S. G. 1MM Claudio Černigoj razstavil v občinski Po dveletnem presledku in po razstavah drugod se nam v občinski galeriji ponovno predstavlja Claudio Černigoj z umetniškim i-menom Cerni-goi. Sedanja razstava je obilna in svojevrstna slikarska žetev, ki vzbuja v nas občutek. kot bi bile dozorela pod neprijaznim nebom sredi hladnih vetrov. Je pa dozorela iz slikarjeve notranje stiske, iz iskanja možnosti, kako i podobe prenesti ali bolje kako v njih ponazoriti grenko razočaranje nad današnjo družbo, ki je tako polna protislovij, predvsem pa ,Talco v slikah uskladiti hkratnost njenih nasprotujočih si ekstremov med krivičnim izobiljem in kričečo revščino, torej med nasprotjem, s katerim se j umetnik srečaval v dolgoletnem križarjenju po Evropi. In res, Claudio . Černigoj je po šolanju v Ljubljani ter po uspešnem nastopu v Trstu koj pc osvoboditvi ter po nagradnem potova- iiimmiim mm imiii'niiiiiiiiiii ninni 111111111111111111111 uni hi uh ..... ......MIH,II,MllllMI...II....IIMIIMMIMMIMI...HHMIHHIHHII.....IMIMIIIIIMMIIMMIMIIMMMIMMIMIMIMMIMMIMII...."III.. TOSKANSKI PEVSKI ZBOR «LA MONTANARA» NA OBISKU V DOLINI Lep primer, ko je bila manjšina most medsebojnega zbliževanja Sprejem na občini - Navdušenje občinstva - Toskanski pevci so peli slovensko pesem Tovariški večer po koncertu - Obisk Slovenije in navezovanje novih poznanstev Sobotni večer zborovske pesmi v priredbi p.d. Valentin Vodnik iz Doline je doživel izjemen uspeh tako pri publiki, ki je z določeno skepso sprejela prireditev v začetku, na koncu pa jo navdušeno odobravala, kot tudi pri nastopajočih. Gostje iz Toskane so se v naših krajih zadržali tri dni in bili deležni toplega sprejema tako s strani organizatorjev, kot tudi občinske uprave ter vsega prebivalstva. Dol'nski pevci so jih pričakali že na avtocesti Tn jih pospremili h kosilu v znano kraško gostilno, nakar so si bežno ogledali Trst. Ob 17. uri pa jih je na županstvu sprejel župan E. Švab s sodelavci. V pozdrav jim je zapel oktet Majni-ca, dobrodošlico pa sta jima izrekla V. Kocjančič v imenu p.d. V. Vodnik in župan Švab. Za lep sprejem in o pomenu sodelovanja , pa sta spregovorila V. Moratti, predsednik zbora «La Montanara» in župan iz Fivizzana A^.BoiardL Sle* ■ « dilo je srečanje delegacij obeh skupin in občinskih upraviteljev, na katerem so bili gostje seznanjeni z našim stanjem in načinom dela. Po večerji, v gostilni Pri studencu na kateri jim je spet pel oktet Majnica, je bil zvečer v telovadnici nastop. Večer je otvoril B. Pangerc, ki je najprej pozdravil prisotne goste: župana iz Fivizzana in Doline: Boiardi ja in Švaba, deželnega svetovalca Lovriho, predsednika SPZ Palčiča, predstavnike prosvetnih društev in drugih organizacij ter šol. Gostje je v imenu p.d. V. Vodnik pozdravil V. Kocjančič, ki je poudaril pomen sodelovanja med dolinskim društvom in skupino, ki prihaja iz osrčja Italije. Podčrtal je pomen, ki presega običajno izmenjavo kulturnih dobrin, saj poudarja lepo in kulturno sožitje dveh narodov, brez mržnje in nacionalnih nasprotstev. Da pa je nju v Prago, ko je 'zmagal na mednarodnem slikarskem festivalu m'adìne, veliko let taval in ustvarjal po Evropi vse od Španije pa do Švedske, dokler ga ni domotožje pa tudi razočaranje nad tako imenovanim bogatim svetom ponovno privedlo nazaj Če je razstav., v občinski galeriji pred dvema letoma dovolj jasno naznačevala kristalizacijo duhovnih usedlin grenkih doživetij v na splošno zelo sivih slikah, pravzaprav v uokvirjenih freskah, sedanje barvitejše kompozicije, ki jih ponekod bogati živahneje o-barvani kolaž, še krepkeje podčrtuje odločnost izbrane usmeritve njegovega ustvarjanja. In to venomer v širino in globino razvijajoče se socialne tematike. V njej pa je oster spopad med brutalnim bohotenjem betonskih b'okov, ki rastejo na račun stanovanjskih in tovarniških špekulacij, ter med nebogljeno in ranljivo goloto človeškega telesa. Le nekaj naslovov teh slik nam to dejstvo prepričljivo pojasnjuje, kot so na primer naslednji naslovi: Teža cementa, Zadušena hišica. Cement ob morju, Novo predmestje, Grenki kruh, Zaprta tovarna, Žena na križu. 0-gromna osrednja podoba pa nam to pove že na prvi pogled. Je to bolj osebno likovno predelana znamenita slika Pabla Picassa «Guer-nica». Predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič ter predstavnik toskanskega pevskega zbora V. Moratti si izmenjujeta darili bilo tako sožitje možno izpeljati na kulturnem področju, se je morala k temu vabilu odzvati toskanska skupina, ker naše tržaške italijanske skupine ne marajo s slovenskimi sodelovati. Kocjančič je pri tem izrekel upanje, da bo lahko k temu bistveno pripomogel prav sobotni večer. Zaključil pa je z zahvalo nastopajočim za sodelovanje, občinski upravi pa za pomoč in zanimanje za kulturno delo. V imenu Slovenske prosvetne Patronat KZ - INAC své Zakaj kmetovalci še niso prejeli otroške doklade? Vpr.: «Naša družina je kmečka. Žena in jaz sva vpisana pri kmečkem zavarovanju kot aktivni enoti, hči in sin, ki še študirata, pa sta vpisana kot enoti v breme. Letos januarja sem, kot običajno, vložil prošnjo (z vso potrebno dokumentacijo) za otroško doklado. Marca sem dobil na dom poseben 1 formular za otroško doklado. Tudi tega sem takoj izpolnil in oddal. Sedaj čakam že od konca junija, da mi pošljejo denar, vendar o njem ni ne duha ne sluha. Sem samo jaz tako diskriminiran, ali so tudi drugi v taki situaciji? Je morda temu kriva nova procedura in v čem pravzaprav obstaja? Ka-: ko bo z novimi prošnjami za otroško doklado in kaj naj napravim, da bom prejel doklado za letošnje leto? P. A. Povsem upravičeno postavljate celo vrsto vprašanj in izražate pomisleke v zvezi z izplačevanjem o-troške doklade neposrednim obdelovalcem, katerim pritiče po obstoječih zakonskih določilih prejemek za vzdrževanje otrok, vse dokler redno študirajo na obvezni in višji šoli pa tudi na univerzi. Otroško doklado mora posebno kmečko upravljanje zavoda za socialno skrbstvo nakazati z bančnim nakazilom v dveh letnih obrokih. se pravi ob koncu prvega šestmesečja in ob zaključku koledarskega leta, kot to predvideva zakon št. 585 z dne 14. 7. 1967 čl. 6. V praksi pa se ta določila, vsaj glede na predpisane časovne termine, čedalje manj spoštujejo, vzroke pa je treba najbrž pripisati deficitarnosti pristojnega sklada. Že lani je prišlo do občutnih zamud pri izplačevanju kmečke o-troške doklade in je prišlo po posredovanju sindikalnih organizacij do dogovora, naj INPS izplača konec septembra celotno letno o-troško doklado, se pravi prvi obrok s trimesečno zamudo, drugega pa tri mesece prej, tako da bi kmetovalci dejansko ne bili oškodovani. To pa se žal ni izvajalo, o vzrokih pa bi se dalo na dolgo razpravljati. Z letošnjim letom je stopila v veljavo avtomatizirana procedura likvidiranja otroške doklade, se pravi, da pokrajinsko predstavništvo INPS le razbere podatke na novih formularjih CD — CM 71/TP in jih preko videoterminalnih naprav sporoči elektronskemu središču zavoda v Rimu. Posledica te spremembe je sledeča: na pokrajinskem sedežu v Trstu si tako kratkomalo umijejo roke (imajo pač alibi) in na upravičene pritožbe zainteresiranih se izgovarjajo, češ da niso oni več pristojni za reševanje teh zadev, ker je sedaj za to odgovoren osrednji urad v Rimu. Zelo enostaven in oportunističen odgovor. Kaj storiti? Ker beseda, očitno, ne zaleže, predlagam vsem prizadetim kmetovalcem (te zamude so deležni prav vsi. torej ne gre le za slučajno izjemno zakasnitev rešitve posamezne zadeve, temveč to vprašanje zadeva prav vse upravičence), da vložijo priziv -urgenco z zahtevo, da zavarovalni zavod nemudoma izplača predpisane zneske. Take prizive je seveda bolje vlagati skupinsko preko patronata, ker ima taka enotna zahteva večjo težo. Tudi za leto 1977 bo obveljal isti način vlaganja prošenj : iz elektronskega središča v Rimu bodo odposlali na dom posameznih kmetovalcev omenjene formularje CD -CM 71/TP, na katerih so že natisnjeni anagrafski podatki in registrska številka, nakar bo treba vložiti te prošnje preko patronata na SCAU, ki jih nato preda INPS v Trstu, ki jih bo nato preusmeril v Rim. Kakšna birokratska in «trnova pot», kaj? Prošnjam bo treba, kot običajno, priložiti še družinski list, za otroke nad 14. letom starosti na t”di šolsko potrdilo in notarski akt. * * * POVRNITEV ZDRAVILSKIH STROŠKOV Vpr.: «Moj mož in jaz imava kot kmečka upokojenca brezplačno zdravstveno nego, le zdravila morava sama kupovati, nato pa nam povrnejo potrošeni znesek. Kako to, da je moj mož dobil ček, jaz pa ne, čeprav sem oddala na «kaši» 6 ali 7 «ričet»?» C. P. Tako kmečkim upokojencem kot aktivnim enotam kmečka vzajemna bolniška blagajna poravnava stroške za nabavo od zdravnika predpisanih zdravil, le da si pri vsakem zdravilu zadrži forfetarni znesek 200 lir. Edini pogoj je, da kmetovalec odda potrdilo o nakupu zdravil v roku 30 dni, do likvidacije pa pride po enkrat letno. Ker vi in vaš mož bivata v isti hiši, je verjetno kmečka bolniška blagajna vključila v eno samo bančno nakazilo povrnitev stroškov obeh zakoncev. Če ob kontroli to ni razvidno, je potrebno vprašati kar na pristojnem uradu, naj preverijo in eventualno nastalo napako popravijo. zveze je spregovoril predsednik Palčič, ki je poudaril, da je potrebno sodelovanje med manjšino in večino, kajti le dobro medsebojno poznavanje bo odpravilo nesporazume in nasprotstva, skupno delo pa bo obogatilo s kulturnimi dobrinami tiste, ki bodo taka sodelovanja izvedli. Zato je izrekel dobrodošlico pevskemu zboru La montanara, ki se je vabilu za tako sodelovanje odzval, ter priznanje dolinskemu društvu, ki vrši v tem oziru obetajoče delo. Palčič je nato izročil gostom v spomin na njihovo gostovanje v Dolini Merkujevo knjigo. V i-menu gostujočega zbora se je zahvalil za prisrčen sprejem predsednik V. Moratti, ki je z znano latinsko zgovornostjo omenil, da so srečni, ker je do takega sodelovanja prišlo in da pri tem opravljajo tudi važno delo odpravljanja nasprotij med narodi. Sledil je koncert. Prvi del programa je otvoril dolinski zbor, ki je pod vodstvom I. Ote zapel štiri pesmi svojega koncertnega sporeda. Sledil je nastop zbora La Montanara pod vodstvom Prima Cecca-relija. Pangerc je občinstvo opozoril, da je zbor izven programa pripravil za pozdrav slovensko pesem. In res so s še kar dobro izgovarjavo občuteno zapeli Moja dekle mi je pošto poslala. Sprejel jo je vihar ploskanja, ki se ni hotel umiriti. Sledilo je pet pesmi, ki jih je italijanski zbor zapel občuteno, ubrano in zanosno v svojem tipičnem načinu petja s poudarjenimi finali, fortissimi!) visokih tenorskih not in posebnimi glasbenimi učinki, ki vedno zadovoljijo občinstvo. Občinstvo je novi način izvajanja sprejelo z zadovoljstvom, ki se je ob znanih tržaških narodnih ali bolj razgibanih pesmih spremenilo v navdušenje. Po odmoru je štiri pesmi zapel boljunski mešani zbor France Prešeren pod vodstvom Draga Žerjala. Zaključili pa so spet toskanski pevci s še petimi pesmim:, od katerih je zlasti navdušila znana partizanska Bella ciao v posebni priredbi. Predsednik p. d. V. Vodnik V. Lovriha je gostom v spomin na gostovanje poklonil plaketo s posvetilom, dekleta pa dirigentu in pevcem cvetje. Slednji pa so šopke razdrli in nageljne razdelil: občinstvu. Simpatična gesta jim je prinesla še dodatni aplavz. Na oder so nato prišli še dolinski pevci in zbora sta se med seboj pomešala. Pod vodstvom I. Ote sta nato skupno zapela slovensko Moja dekle in italijansko La montanara. Tudi ta novos* je vzbudila veliko odobravanje. Gostje pa so hoteli imeti zadnjo besedo in so pred zaključkom gostiteljem poklonili marmornato ladjo, izdelek domačih obrtnikov, kot obet, da bodo slednji spet prišli v Fivizzano. Boljunskemu društvu pa so poklonili grb svoje skupine, ki ga dodelijo vsem, s katerimi vzpostavijo sodelovanje. Zbora sta nato še ponovila La montanaro. V. K. (Nadaljevanje na zadnji strani) Renzo Moren v Sesljanu V dvorani turistične ustanove v Sesljanu se razstave nadaljujejo. Tokrat je prišel na vrsto Renzo Moreu, ki je razstavil obsežna platna in skupino svojevrstnih listov, v katerih se grafični postopki učinkovito spajajo s slikarskimi prijemi oljnate in voščene tehnike. Nam pa prav ti ne tako veliki listi za-gašenih barv odkrivajo slikarjevo iskanje novega. Videz Moreujevih pokrajin nam je že znan z njegovih prejšnjih razstav in ga tudi tokrat prijetno spoznavamo po značilnih barvah ih po njegovi motiviki. So pa tokrat njegova novost zelo velika olja kot na primer olje na osrednji steni. Je to namišlje na pokrajina, kjer je Moreu, kot kaže naslov v katalogu, združil značilnosti kamnitega Krasa z zelenimi Brdi in modro Sočo. S skopo naznačbo predmetov, drevja in stavb ter s široko nanesenimi barvnimi ploskvami uspe slikarju pri* čarati čudovit mir, ki prekriva brezmejnost obzorij, posebno v podolgovatih oljih marin: V splošnem pa Moreu ostaja slikarsko ustaljen. Le tu pa tam se opaža kaka manjša novost pri vnašanju v gladke površine bežnih reliefno izstopajočih črt ali obrisov vegetative, pač nasprotij gladki površini, ki tako dopolnjuje ali izpopolnjuje že doseženo stopnjo u-podabljanja pokrajine. Olja so prav gotovo jedro ali glavnina raz'stave, že omenjeni barvni listi pa so prijetna paša za oči za umetniške sladokusce. V njih se kaže povsem drugačen odločno napredno usmerjajoči se Moreu. Oko se ne ustavlja toliko na podrobnostih upodobljenih žuželk, ptic in rib, kot na preciznostih z grafitom podobni! bačv-nih učinkih optičnega prosevanja nežnih odtenkov, ki se zlivajo v prefinjen likovni užitek, a morda tudi že nakazujejo prehod na višjo, čisto umetniško raven. Milko Bambič STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezone 1976-1977 VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski) Red G (okoliški — po- Red B (prva sobota po premieri) poldanska pred- Red C (prva nedelja po premieri) stava ne dan Red D (mladinski v sredo) praznika Red E (mladinski v četrtek) Red H (mladinski) Red F (sindikalni — druga so- Red I (mladinski) bota po premieri) Red J (mladinski) CENE ZA ABONENTE Parter I. (sredinski sedeži) Parter II. (ostali sedeži) Balkon premiera 17.000 lir 14.000 lir 5.000 lir ponovitve 9.000 lir 5.000 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Vpisovanje abonentov do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265 ter od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telelonsko do 23. oktobra od 8. do 14. ure v Kulturnem domu. ABONMA V GORICI Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC). Vpisovanje abonentov do 10. novembra na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu. Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAN I. sedeži II. sedeži 10.000 lir 7.000 lir (parter in balkon) (parter in balkon) Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. 13.00 13.25 13.30 18.30 19.00 19.25 20.00 20,45 21.50 22.00 18.30 19.00 19.35 20.00 20.45 21.50 22.00 22.30 8.00, 11.00 17.25 18.00 18.15 19.30 20.00 20.55 21.05 21.35 22.00 19.55 20.15 20.35 22.05 22.35 ČETRTEK, 21. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Indijska umetnost Vremenska slika DNEVNIK, Danes v parlamentu Program za mladino: Posebni dopisniki pripovedujejo Mladina in morje, dokumentarec Ljubezen na podstrešju: BARBARA — telefilm Vremenska slika DNEVNIK MED NAMA: GLASBENA ODDAJA Z IVO ZANICCHI Predstavljati Ivo Zanicchi bi bilo odveč in vendar bomo nekaj besed posvetili tej tako popularni italijanski pevki, ki se je rodila 18. januarja 1941 v Ligonchiu v Reggio Emilii in se začela uveljavljati kot pevka že pred petnajstimi leti, ko je bila nagrajena z nagrado Trofeo Gazzetta. Sledili so njeni veliki u-spehi, začenši z onim v Sanremu, kjer je 1967. leta dobila prvo naerado DNEVNIK ANKETE — Prvi večer Kdor se spominja letošnjih junijskih volitev, se bo tudi spomnil, kako so nekatere ustanove iz prvih rezultatov napovedale dokončne rezultate. V zvezi s tem se je omenjal zavod Doxa, ki ga je pred 30 leti ustanovil prof. Luzzato Fegiz. Je to že velika ustanova, ki razpolaga s 70 stalnimi nameščenci in 500 stalnimi zbiralci podatkov. Letos spomladi je prvi kanal italijanske televizije istemu zavodu poveril nalogo, naj v javnem mnenju ugotovi, kakšna bi bla najbolj idealna televizija za italijansko občinstvo. Danes bo govor o tem. Tudi jutri bodo razpravljali o tem vprašanju in bo občinstvo moglo videti tudi, kako se razne take raziskave vršijo Vesti dnevnika 1 Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal RUBRIKE DNEVNIKA 2 Ankete — Parlament — Šport Disneyland: LOV NA PUMO M'adi risarji risanih filmov DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO AUT-AUT KRONIKA NEKEGA ROPA Poleti 1973. leta so Švedi nekaj dni tako rekoč nepretrgoma čepeli pred televizorji, da bi bili sproti obveščeni o zelo težavnem položaju. Neki mladi švedski bandit se je zaprl v bllndirano zakladnico banke in grozil skupini talcev, da jih bo umoril, če oblasti ne bodo izpustile iz zapora nekega njegovega tovariša. Zadeva je postavila švedske oblasti, tudi samo vlado pred vprašanje, ali sprejeti, ali ne banditovo zahtevo. To pa ni le švedski primer . . . DNEVNIK 2 — DRUGA IZDAJA Sindikanla tribuna - TISKOVNO SREČANJE S CISL Jazz koncert POJE GATO BARBIERI Gato Barbieri je zelo znan saksofonist in pogosto se njegove plošče močno prodajajo; Gato Barbieri je po rodu Argentinec in se je na svoji poti do uspehov moral boriti z velikimi težavami. Ko pa je odkril bogastvo južnoameriške folklore, je razmeroma kmalu zablestel. Ker je izločil iz svojega stila vso navlako, je postal resničen, avtentičen umetnik. Avtentična umetnost je vedno dobrodošla Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00, 14.00, 15.00 TV V ŠOLI: Kitajska, Literatura, Hrvatski književni jezik. Francoščina, Risanka, Kemija, TV. izbor, Fašizem včeraj in danes VELIKA ŠOLSKA URA Trapollo Hff 33 Beli delfin, risani film Obzornik DNEVNIK............ jCh. Grgij-.Brontejevi izKÉawortha, nadaljevanka Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi Pantomima: Nathaniel London DNEVNIK Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK DEKLE Z DEŽELE, film Film je režiral George Seaton. V njem nastopajo: Grace Kelly, Bing Crosby in William .Holden Grappeggia show Socialistično samoupravljanje Zagreb 20.00 Argumenti 20.50 ŽEJA — celovečerni film 22.20 DNEVNIK TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Po- ročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo: Dober dan po naše; Glasba in kramljanje: Koncert sredi jutra; Jazz; Pogovori s Hedviko Kavčičevo; Popevke; Glasba po željah; 13.00 15.30 Za mlade: Se- stanek ob 13.: Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba; 16.00 - 19.00 Kultura in delo: Koncert; Melodije; Za najmlajše; Slov. znanstveniki na univerzi; Primorska poje 76 ; Glasbena panorama. KOPER 6.00, 7.30, 8,30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Klavirske skladbe; Glasba in nasveti; 11.30 Folk glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.35 Knjige; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.20 Skupina Ressurection: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.30 Pop glasba; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Slov. skladatelji; 21.45 LP Plošče; 22.45 Tony Dallara. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.15, 8.30 Kronika; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Ital. pripovedi; 11.30 Drugi zvok; 13.35 Tuja in domača glasba; 14.10 Ansambel Goblin; 14.30 Komorna in simfonična glasba; 18.00 Nesmrtna glasba; 19.30 Drobec satire; 22.20 Beethovnove sonate za klavir; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 10.35 Ljudske pesmi; 10.45 Turistični napotki; il.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 E-najsta šola; 15.45 Jezikovni pogovori — prof. Mirko Mahnič; 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Iz domačega o-pernega arhiva; 19.35 Lahko noči otroci ! ; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer — škofjeloški pasijon; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Iz solistične literature M. Bravničarja: Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Glede na značaj postavljenih smotrov, dobo tudi uspehi učinkoviti. V središču vaše pozornosti bodo materialni uspehi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaš predstojnik ni tako mogočen, kot sé zdi. Bodite bolj iskreni do dra-£fp osebe DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne reagirajte na provokacije. Na čustvenem področju se odpovejte sanjam. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) S svojo aktivno dejavnostjo si boste pridobili zaupanje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Po kratkem besednem dvoboju bo vaš položaj bolj jasen. Ne udeležujte se nekoristnih razpravljanj. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Priporočljive so drzne finančne akcije. Mešanica ljubezni in nasprotovanja. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Bodite bolj konkretni v pogledu svojih obljub. Ognite se prepirom med prijatelji. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne zlorabljajte avtoritete. Prišlo bo do kratkotrajne krize, vesti. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Na vidiku je poslovna akcija. Ne bojte se, da bi se tuje osebe vmešale v vaše ljubezensko razmerje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Uskladite svoj ritem z onim vaših sodelavcev. Poenostavite družinske razmere. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Utegnili bi se prenagliti v nekem podvigu. Ljubezen bo samo korak za vas. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Na vidiku je izboljšanje vaše zmogljivosti. Pokažite več spravljivosti do svoje okolice. ŠPQRTŠP©RT SRORT IT NOGOMET V TEKMAH EVROPSKIH POKALOV Italijanske ekipe doživele katastrofo Le Napoli neporažen (remi na Cipru) Torino je klonil doma Borussii - Tesni porazi Milana, Juventusa in Hajduka na tujem V Turinu je nemški prvak Borus-1 Carrick (Irska) sia iz Moenchengladbacha premagal | (Anglija) 2:5 domači Torino ter lahko gleda z j Boavista (Por.) velikim optimizmom na povratao kolo, ki bo 3. novembra. Nemška enajsterica je zmagala popolnoma zasluženo, saj je imela več od igre, predvsem pa je znala izkoristiti negotovosti obrambe turinskega moštva. Prvi gol je padel v 28. minuti prvega polčasa po zaslugi solidnega branilca Vogtsa. V drugem polčasu se je igra nekoliko razživela, vendar je imela nemška ekipa izrazito tehnično premoč. Torino je izenačil po naključju "V 19. minuti drugega polčasa, ko je Wittkamp odbil strel Patrizia Sale v lastna vrata. Italijansko moštvo je nato imelo nekaj zrelih priložnosti za gol predvsem s Pulicijem in Garritanom, vendar je nemška ekipa spet zadela v črno s Klinkhammerjem v 34. min. po akciji iz prostega strela. MADRID, 20. — Obe moštvi, predvsem pa Hajduk, sta razočarali. Španci so imeli sicer stalno pobudo, vendar so igrali zelo neurejeno. V napadu so že v začetku tekme zapravili nekaj odličnih priložnosti, v obrambi pa so bili tudi v redkih protinapadih Spličanov v hudih težavah. Kljub temu jim je v začetku drugega polčasa uspelo preiti v vodstvo z Rubencanom, ki je v 50. min. prestregel strel Levinhe, v 75. min. pa je Ayala, sicer najboljši napadalec domačih, zastreljal enajstmetrovko, ki jo je povsem nepotrebno zagrešil Peruzovič. Rezultat 0:1 nudi precej upanja Hajduku, ki je letos vedno igral slabo na tu- — Southampton — Levski (Bol.) 3:1 Anderlecht (Bel.) — Galatasaray (Tur.) 5:1 Amburg (ZRN) — Hearts (Ško.) 4:2 POKAL UEFA Študent (Rom.) - Schalke 04 (ZRN) 0:1 Wisla (Pol.) — Molenbeeck (Bel.) 1:1 Magdemburg (NDR) — Dinamo (Jug.) 2:0 Slovan (ČSSR) - Queen’s Park (Ang.) 3:3 AEK (Gr.) — Derby County (Ang.) 2:0 Šahtjor (SZ) — Honved (Mad.) 3:0 Koln (ZRN) — Grasshopers (Švi.) 2:0 Eintracht (ZRN) — Barcellona (Špa.) 2:1 Kaiserslautern (ZRN) — Feyenoord (Niz.) Wacker (Avs.) — Videofon (Mad.) Austria (Avs.) — C. Zvezda (Jug.) Hibemians (Ško.) — Oester (Šve. ) HOKEJ NA LEDU 1:1 2:0 GARDENA IZLOČENA BERLIN, 20. — Italijanski državni prvak v hokeju na ledu Gardena je bil izločen že v prvem kolu za evropski pokal prvakov. Italijani so sicer v povratnem srečanju v Berlinu premagali domačo ekipo Berliner s 4:3. V prvi tekmi pa so v Italiji visoko slavili igralci iz Berlina, ki' so premagali Gardeno kar z 11:1. Iz planinskega sveta 12. tradicionalno srečanje planincev treh dežel Treuenski Primorec je v drugem kolu 3. nogometne amaterske lige osvojil prvi prvenstveni par točk na račun ekipe Donatori Sangue. Na sliki: napadalci Donatorija pred trebenskimi vrati. Na srečo Trebencev tokrat ni bilo gola ■iiiiiiiiiiiiiiiinmiiiii...... milili................................................................................................................................................................ KOSÀRKA- V POKALU KORAC L kob: Bosna m Mi m sta zmagala v gosteh Videmski Sisaidero le tesno premagal Avstrijce V 1. kolu šestnajstine finala ko- ! dovanje v goriških športnih krogih. šarkarskega tekmovanja za Koračev jem_ in odlično doma, vendar so tu- pokal ni prišlo do večjih presene-di Španci do sedaj bolje igrali na čenj. Igrale so tri italijanske ekipe tujem. Povratna tekma bo torej ze- in ena jugoslovanska, lo dramatična. I Bosna iz Sarajeva je gostovala v MANCHESTER, 20. — 16 kotov, | Solunu, kjer se je spoprijela z do-toda en sam gol: to je vse kar ie ! mačo peterko Heraklis. Sarajevčani Manchester United iztržil v 90 minutah stalnega a enoličnega pritiska. Juventus, ki je zaigral strogo obrambno, je tako napravil velik korak do kvalifikacije v tretje kolo, čeprav bo moral na svojem igrišču le pokazati dosti več, kot je to napravil na tujem. Edini gol je v 32. min. dosegel Hill. NIKOZIJA, 20. — Domači Hapoel je nepričakovano prisilil k remiju Napoli. Domačini so v 36. min. prešli v vodstvo, italijani pa so izenačili samo v 86. min. z enajstmetrovko: strelec je bil Savoldi. Obe ekipi sta za- so potrdili trenutno dobro prvenstveno formo in so kar v gosteh odpra- Poraz proti Saporiju namreč ni bil predviden, saj so bili pred tekmo vsi složni, da je Pagnossin v dobri formi, kar je potrdil tudi v pred-prvenstvermh tekmah. Na igrišču pa je bila slika drugačna. Goričani so zaigrali slabo predvsem zaradi živčnosti, ki je med njimi prevladovala zaradi krstnega nastopa v ŠPORT NA TV ■Drugi italijanski televizijski spored bo danes, od 18.30 do 19.00, v skrčeni obliki prenašal nekaj važ-nih pokalnih nogometnih srečanj, ki so bila včeraj v Evropi. deli po enkrat drog, sploh pa je bila tekma zelo izenačena. SOFIJA, 20. — Milan je pravzaprav °dnesel kožo zelo poceni. Proti Akademiku je izgubil s 3:4 in ima real-ne možnosti, da v Milanu nadoknadi zaostanek. Bolgari so bili dvakrat uspešni v začetku: v 18. min. s Paulovim, v 25. min. z Manolovim. Milan je nato s Capelloni znižal v 33. min., v 40. min pa je bil zopet uspešen A-kademik z Dimitrovom. Toča golov se je nadaljevala tudi v začetku drugega polčasa: Colovatti v 47. min. m Paunov v 50. min. so postavili rezultat 4:2, potem pa se je igra umiri-tf- Deset minut pred koncem pa je Capello presenetil domače in posta-V1* končni rezultat: 4:3. OSTALI REZULTATI POKAL PRVAKOV Trabzonspor (Tur.) - Liverpool (VB) 1:0 Ferenczvaroš (Mad.) - Dinamo (NDR) 1:0 Dinamo Kiev (SZ) — Paok (Gr.) 4:0 Banik (ČSSR) - Bayern (ZRN) 2:1 Saint Etienne (Fra.) — Eindhoven (Niz.) 1:0 POKAL POKALOV Slask (Pol.) - Bohemians (EIRE) 3:0 igro posameznih igralcev. ;V ekipi Pagnossina je dobro zaigral le Bruni, kateremu se je poznala večletna izkušenost. Ostali pa V prvi vrsti je treba slabo oceniti prikazano igro režiserja Savla, na katerega so mnogi računali. Le-ta je zgrešil več podaj in bil precej slab pri vodenju žoge, to še posebno v prvem polčasu. P. R. AVTOMOBILIZEM vili grške košarkarje, in to s sedmi- j prvi zvezni ligi. To ^je pogojevalo mi točkami razlike. V povratni tekmi v Sarajevu bo torej Bosna pred lažjo nalogo in se bo brez težav uvrstila v osmino finala. Vsi trije italijanski zastopniki so v 1. kolu zmagali. Zmaga videmskega Snaidera proti skromni avstrijski ekipi Maximarket je dokaj tesna (le sedetn točk), tako da se bodo morali Videmčani močno potruditi, da jih ne bi Avstrijci v povratnem kolu izločili. Gre pa omeniti, da so v torek košarkarji Snaidera igrali brez Američana Fleischerja, ki pa bo nared za nastop v Avstriji. Strelci Snaidera: Andreani 10, Violai, Giorno 4,>Cagnazzo 10, Riva, Savio 6, Vanin, Milani 20, Melchionni 28, Tognazzo 10. Bolonjski Alco je gostoval na Portugalskem, kjer je brez večjih težav odpravil domačo ekipo Sangalhos. Najboljši v vrstah Alca je zopet bil Američan Leonard, ki je dal 29 točk. Tudi beneški Canon se ni preveč naprezal, da bi strl odpor poprečnih igralcev ekipe Karsiyaka iz Iz-mirja. V tej tekmi je bil daleč najboljši na igrišču «oriundo» Canona La Corte. IZIDI L KOLA V SOLUNU: Heraklis (Grčija) - Bosna Sarajevo (Jugoslavija) 83:91 (48:48). V VIDMU: Snaidero (Italija) - Maximarket Wells (Avstrija) 92:85 (43:38). V BENETKAH: Canon (Italija) -Karsiyaka Izmir (Turčija) 89:58 (45:30). V ATENAH: Panathinaikos (Grčija) - St. Boule Dor (Belgija) 90:75 (37:40). V SANGALHOSU: Sangalhos (Portugalska) - Alco Bologna (Italija) 68:97 (39:48). PO NEDELJSKEM SPODRSLJAJU Navijači Pagnossina so ostali razočarani Nedeljski spodrsljaj Pagnossina pred domačim občinstvom proti Saporiju je povzročil precejšnje nego- NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Že v uvodnem kolu stn goriška predstavnika delno razočarala Gaja in S. Andrea vodita v skupini N - Pomembni točki za Primorec Za enajsterici Mladosti in Sovodenj se je letošnje prvenstvo 3. a-materske lige pričelo v znamenju dveh porazov pred domačim občinstvom. Sovcdenjci šo doživeli katastrofalni poraz (4:1) proti Vermeglianu, ekipi ki se bori za napredovanje. Končni izid pa je «odkril» nekatere pomanjkljivosti v sovodenjski vrsti, tako da bo moral trener Marson še precej delati, preden bodo Sovodenj-ci tehnično in telesno na mestu. Sovodenjce pa čaka v nedeljo težka preizkušnja, saj se bodo srečali s so zaigrali pod običajnim nivojem, j Poggiom, ki je lani zasedel končno ' tretje mesto. Tudi Mladost je klavrno pričela prvenstvo. Na lastnih tleh je namreč izgubila z Romano. Sam rezultat pa je potrdil, da je bila tekma precej zanimiva. Prihodnjo nedeljo bodo Doberdobci gostovali v Foljanu. ■iifitimmmiimiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiimimiiniiiiiitmiiiiuiiii VELIKA NAGRADA JAPONSKE • qMVNMM Dež in megla preprečila prve poskusne vožnje Prve, sicer tvegane napovedi so v korist tyrrellov Finale letošnjega svetovneg prvenstva formule 1 bo očitne več kot razburljiv. Piloti in tehniki raznih avtomobilskih znamk so že zaskrbljeni za”adi pomanjkanja podatkov o dirkalni stezi, zaradi česar ne bodo mogli pripraviti vozil kot so navajeni, živčnost v taborih Ferrari ja in McLarena postopoma narašča, sedaj pa tudi slabo vreme meša račune vsem: danes so nameravali piloti izvesti nekaj poskusnih voženj, gosta megla in dež pa sta vse to preprečila. Sploh pa napovedujejo tudi v prihodnjih dneh tako vreme. Tudi brez teh težav bi VN Japonske že sama po sebi bila razburljiva. Ker je letos prvič v programu, so predvidevanja zelo tvegana. Tisti, ki so pred leti preizkusili stezo, vedo povedati, da je izredno hitra tudi pri ovinkih. To dejstvo bi lahko dalo misliti, da so značilnosti proge podobne kot v Anderstorpu, na Švedskem, kjer so pod takimi pogoji tyr-relli povsem gospodarili in osvojili prvi dve mesti. To pa bi bilo nevarno predvsem za Hunti, ki nujno potrebuje zmago, ker bi mu v na- sprotnem primeru ne bilo dovolj, da pride pred Laudo. Ko bi se uvrstil, recimo, na tretje mesto, bi namreč pilot ferrarija s petim še vedno obdržal točko prednosti na lestvici. Lauda pa ima več razlogov, da je optimist. Svoje vozilo je v zadnjih preizkušnjah v Maranellu izpopolnil, tako da je verjetno odstranil probleme z gumami, na stezi kot je Japonska, ki ima med drugim poldrugi kilometer dolgo ravnino, pa bi moral izrabiti tistih nekaj konjskih sil razlike med terrari jem in mclare-nom. Poleg vsega pa je tudi psihološko na boljšem, ker bo lahko vedno opravičil poraz z nezgodo v Niirburgringu, ki je bila zanj res tragična, ki pa jo znajo nekateri tudi dobro izrabiti v demagoške namene. Konec koncev pa lahko računa Lauda še na Regazzonijevo pomoč in simpatični Clay bo gotovo hotel končati svoje nastope s ferrarijem s prestižnim rezultatom. Dirko bo predvajala tudi italijanska televizija in sicer v barvah: prenos bo neposreden, v nedeljo zjutraj od 5.30 do 7.00. 2:1 2:3 1:1 1:4 6:1 1:4 3:2 IZIDI 1. KOLA Medeuzza — Poggio Mladost — Romana Brazzanese — Fogliano Sovodnje — Vermegliano Edera — Borgo Fasulli Capriva — Azzurra San Lorenzo — Staranzano LESTVICA Medeuzza, Edera, San Lorenzo, Romana, Vermegliano in Azzurra 2; Brazzanese in Fogliano 1; Mladost, Sovodnje, Capriva, Poggio, Borgo Fasulli in Staranzano 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Capriva - Medeuzza; Vermegliano - Brazzanese; Poggio - Sovodnje; Staranzano - Piedimonte; Borgo Fasulli - San Lorenzo; Romana - Edera; Fogliano - Mladost; počiva: Azzurra. I R. P. V drugem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige je ponovno dobesedno odpovedala ekipa Kràsa, ki je z visokim izidom doma podlegla enajsterici Rozzola. E-kipa Krasa je zaključila že prvi polčas s štirimi goli v lastni mreži in zato so si Kraševci zapečatili usodo že v prvem delu igre. Boljše se je tokrat odrezala ekipa Uniona, ki je proti novincu Chiarboli iztržila dragoceno točko. Tudi Trebenci so tokrat zadovoljili. Proti Donatori je Primorec prišel do prve prvenstvene zmage, katero si je sicer priboril v drugem delu igre, ko je nasul Tržačanom tri gole. Kot zanimivost bi lahko o-menili, da so si tudi v nedeljo Trebenci zakrivili avtogol, ki je že drugi v tem prvenstvu. Gaja je z razigranim Bolcicem (strelcem treh golov) spravila na kolena novinca Vaipadana Cave. S to drugo prepričljivo zaporedno zmago so gajevci vzbudili precej pozornosti in obenem je to dalo navijačem in ekipi mnogo upanja za nadaljnji potek prvenstva. SKUPINA «N» IZIDI 2. KOLA Kras — Rozzol 0:5 Esperia Pio XII — Duino 0:0 Inter S.S. — S. Anna 2:2 S. Andrea — S. Vito 2:1 Donatori — Primorec 1:3 Chiarbola — Union 2:2 Vaipadana Cave — Gaja 0:4 LESTVICA Gaja in S. Andrea 4; Duino 3; Inter S.S., S. Anna, Donatori, Esperia Pio XII, Primorec, Roianese in Rozzol 2; S. Vito, Union, Chiarbola 1; Vaipadana Cave in Kras 0. PRIHODNJE KOLO (24.10.) Gaja — Roianese, Union — Val- padana Cave, Primorec — Chiarbola, S. Vito — Donatori, S. Anna — S. Andrea, Duino — Inter S.S., Rozzol — Esperia Pio Xn. SKUPINA «O» IZIDI 2. KOLA GMT — Baxter 1:0, Don Bosco — Esperia SL 1:3, Domio — Campanelle 0:2, Ginnastica — CGS 0:0, Campi Elisi — Rabuiese 3:2, Artigiani — Giarizzole 1:1, Virtus — Mediano 2:1. LESTVICA GMT, Virtus, Campi Elisi in Campanelle 4; Ginnastica 3; Modiano, CGS in Esperia SL- 2; Dormo, Artigiani in Giarizzole 1; Baxter, Don Bosco, Rabuiese in Barcola 0. B. R. V soboto in nedeljo je bilo že 12. tradicionalno srečanje planincev treh dežel: Slovenije, Furlanije-Ju-lijske krajine in Avstriji - Koroške. Srečanje je bilo v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Delovni sestanek je odprl d'. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne delegate in goste iz treh dežel, in sicer: de’egate planinskih društev iz Slovenije ter predstavnike zamejskih planinskih društev iz Gorice, Trsta, Celovca in Beneške Slovenile. Govor je bil o planinskih poteh, transverzalah in krožnih poteh. Predsednik dr. Miha Potočnik je med drugim dejal, da ima Slovenija tako razvejano mrežo planinskih poti kot malokatera dežela na svetu. Vseh poti je namreč preko 7.000 km. To mrežo je planinska organizacija zgradila v več kot 80 letih svojega obstoja. Leta 1975 je bilo po s’ovenskih planinskih poteh 1.054.818 obiskovalcev, od teh: 13.679 iz ZRN, 15.699 iz Avstrije, 16.834 iz Italije. Za primerjavo naj navedemo da je bilo leta 1975 v planinskih kočah avstrijskega Alpenvereina 907.800 obiskovalcev. NAJVAŽNEJŠA TRANSVERZALNA IN KROŽNA POTA 1. Transverzala št. 1 (odprta leta 1955). Približno 800 km dolga pot od Maribora do Ankarana. Zaznamovana je s št. 1, v skrajšani verziji je tudi v nemščini. ziku brošuro z opisi vseh poti na Triglav. Naslednji dan (v nedeljo) je organizator priredil dva izleta, ki pa sta, zaradi slabega vremena, odpadla. 13. srečanje planincev treh dežel bo leta 1977 v Beljaku. Jožica Smet IZLET SPDT NA ČAVEN USPEL Nedeljski avtobusni izlet, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, je zelo dobro uspel, saj je bilo prisotnih več planincev, kot je bilo razpoložljivih mest v avtobusu. Ker pa je bilo otrok dosti, so se ti stisnili, tako da je lahko avtobus mirno odpotoval. Vreme je zjutraj kazalo na dež, vendar pa se je nato popravilo, tako da so naši planinci brez težav dosegli vrh Čavna in nato še Kuclja. Nazadnje se moramo še vprašati, zakaj je ta izlet ali točneje zakaj talci izleti dobro uspevajo, medtem ko pri drugih s težavo napolnjujemo avtobuse. Tudi na tem izletu je mladina popolnoma odpovedala, prisotni pa so bili predvsem predstavniki srednje generacije s svojimi otroki ter starejši planinci. Iz tega je razvidno, da so taki nezahtem.i izleti primerni za vsakotedenski premor, ko si planinci privoščijo oddih in s sabo privedejo tudi svoje otroke. Mlajši planinci pa raje hodijo na bolj zahtevne izlete v majhnih skupinah. BODOČA DEJAVNOST SPDT Za proste dni za Vse svete bo 3. 2. Razširjena pot. Ta je zvezana na i *n j- novembra dvodnevni avtobus- transverzalo št. 1 in obsega tudi točke v ravnini. Kdor prehodi o-be poti, si je dejansko ogledal vso Slovenijo in prejme priznanje. 3. Naša trideželna «Pot prijateljstva» .Obstaja dnevnik z ustreznimi skicami vrhov, od katerih je 10 v Sloveniji, 10 v Furlanij: in 10 na Koroškem. Skupaj torej 30. 4. Mednarodne. pot «E6»: transverzala od Radeljskega prelaza do Kastva, oz. Reke v Kvarnerskem zalivu Jadranskega morja. 5. Od 4. julija 1976 obstaja tudi vsejugoslovanska planinska pot «Po planinah Jugoslavije», ki obsega po dva vrhova v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republikah. Planinska zveza Slovenije je izdela v nemškem in italijanskem je- Slovenski nogometni derbi v Dolini med domačim Bregom in Vesno je privabil veliko število ljubiteljev nogometa. Zgornja slika: navijači obeh ekip pozorno sledijo poteku tekme, ki je bila občasno tudi izredno razburljiva. Navijači Brega so bili sicer po tekmi nekoliko potrti, saj je njihova enajsterica pretežno napadala. Kriški navijači pa so bili z osvojeno točko še kar zadovoljni. Na spodnji sl'ki lahko vidimo parkirni prostor pred dolinsko telovadnico, ki je bil praktično do zadnjega kotička zaseden z avtomobili in motorji ni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja. V petek, 29. oktobra, se bo začela vsakoletna sezona SPDT s predavanjem dr. Toneta Wraberja na temo: «Botanik s fotoaparatom po domačih in tujih gorah». Predavanje bo v mah dvorani Kulturnega doma, » pričetkom ob 20.30. To soboto pa se bodo predstavniki SPDT udeležili srečanja ljubljanskih planinskih društev z zamejskimi, ki bo ob 19. uri v restavraciji «Natiso-ne» v špetru Slovenov pri Čedadu. Ob nedeljah pa bodo člani SPDT z osebnimi avtomobili obiskovali vasi Beneške Slovenije, katere je pred časom hudo prizadel potres. Na ta način jim bodo dali vsaj moralno podporo, katero krvavo potrebujejo. Domačini bodo tako občutili, da niso sami, in se bodo z večjim zagonom lotili obnavljanja svojih domov. PLANINSKE POSTOJANKE ZAPIRAJO Kočo na Uskovnici so zaprli včeraj, planinsko kočo pod Bogatinom so tudi že zaprli, Vodnikovo kočo na Velem polju pa bodo zaprli čez teden dni. Koči pod Bogatinom in na Uskovnici bosta pozimi sezonsko odprti, predvidoma od 24. novembra dalje. Aljažev dom v Vratih bodo zaprli konec meseca in bo ostal zaprt do konca aprila prihodnjega leta. PLANINSKE POTI V SLOVENIJI Slovenija ima okoli 000 kilomeL ov planinskih poti, to je razvejanost, katero bi težko našli še kje na svetu. Slovenija ima zelo dobro opremljeno visokogorje, planinskih poti primanjkuje morda samo v skupini Mangarta in Kanina. Sredogorje pa je morda še preveč opremljeno s planinskimi potmi, ki objektivno motijo idilo rr:d~ in narave. Problem nastaja ob vprašanju, ali naj bi že itak izredno razvejanost planinskih poti v Sloveniji še razširili, da bi s tem še bolj popularizirali planinstvo pri nas in tako preprečili morebitne nesreče, katerih je pri nas, žal, še vedno mnogo, venda pa se predstavniki Planinske zveze Slovenije orientirajo na dejstvo, da je bolj resno vzgajati planince kot pa pretiravati z markiranjem planinskih poti. Dušan Jelinčič OBVESTILO ŠZ BCR sporoča članom in sorodnim društvom, da bosta od prihodnjega tedna dalje delovala tajništvo in blagajna vsak četrtek, od 1$. do 20. ure, na sedežu na stadionu «L maj». PRUŠHIK - CftŠPER j* SftEIlSl na plazu 46. Mihi je tedaj sklenil, da gre s svojimi tovariši v Koš pod Obir po gamsa. Grof Thurn jih ima dovolj, strelja jih le v svoje razvedrilo, njim pa je meso krvavo potrebno. Bil je grofu tudi precej gorak, saj je njegov °če Martin več kot pol stoletja garal staremu in mlademu grofu, vsa Pečnikova družina pa ni premogla dosti več kot prebite pare. Ustreljenega gamsa je privlekel k Trplaku, nasitil patruljo in še domače. Nato so šli v hlev in zaspali... brez straže ! Mihi sicer nikoli ni bil nepreviden. Bil je tudi zelo discipliniran tovariš. Vedno je upošteval pravilo, da partizani ne smejo nikoli biti brez straže. Z veseljem je tudi sprejel nevarno nalogo, da vzpostavi zvezo z zahodom, čeprav je vedel, da je ozko področje med Košuto in Dravo eno izmed najnevarnejših. Opolnoči je policija obkolila hlev. Culi so jih, kako kašljajo v spanju. Mislili so, da so budni, pa so jih začeli pozivati k predaji. Pretili so, da sicer zažgo. Vnela se je neenaka borba. Policisti so bili v skedenj s strojnicami, metali vanj bombe, oni pa so odgovarjali s puškami. Kake tri ure so vodili obupno borbo za življenje m smrt. Mihiju so že odstrelili puškino kopito, a še je streljal. Sam je ubil dva policista. Že so porabili skoraj vse naboje. Nato so napravili izpad. Mihi je vrgel zadnjo bombo in se prvi pognal v sneg. Neki policist pa ga je pokosil z rafalom iz brzostrelke. Zdrobilo mu je nogo. Še dva druga so zadeli, dvema pa je izpad uspel. Napol živemu Mihiju so policisti navezali vrv na noge in ga tako vlekli proti obirski centrali. Med potjo je gotovo izkrvavel. Šele čez nekaj dni smo izvedeli, kdo jih je izdal. Ko so lovili gamse, sta bila v Košu tudi dva grajska lovca, baje sam grof in njegov lovec Janšek. Ta dva sta takoj odšla v Železno Kaplo in naznanila policiji, sta sta v Košu videla in čula partizane. Že ob desetih zvečer je bil v Železni Kapli «alarm» in policisti so odšli k Trplaku. Vse to se je dogodilo v noči na 15. december 1943. leta. Mihi je bil prvi iz družine Pečnik, ki je odšel v partizane. Za njim so odšli njegovi štirje nečaki, njegov brat in nazadnje še njegov sin. Osemdesetletni oče Martin in Mihijeve tri sestre pa so noč in dan bedeli nad partizani, jim stregli, pošiljali obvestila in mobilizirali domače fante v partizane. Slednjič je bila zveza z «divjim zahodom» le vzpostavljena. Čez kakih štirinajst dni po dogodku pri Trplaku je prišla prva partizanska patrulja iz zahodne Koroške. Vodil jo je član POOF za Koroško Stane Bizjak - Kosta, z njim pa sta bila tudi Francka Markelj - Breda iz Maribora, članica PO AFŽ za Koroško in tovariš Zmago, član PO VOS. Ti so nam tudi povedali, kako sta bila tovariša Mirko (Janez Kmet) in Mišo (Stanko Runko) besna na nas zaradi pretirane konspiracije. Zlasti mene je tovariš Mišo preklinjal, češ da sem bil najbolj skop na besedah in najbolj nezaupljiv. Kmalu je Pokrajinski odbor za štajersko sporočil, da je bil medtem res osnovan POOF za Koroško in da so nas o tem nameravali obvestiti tudi oni, mislili pa so, da bo zadostovalo, če nas obveste tovariši iz «divjega zahoda». Mi pa smo se oddahnili. Novi tovariši so nam mnogo pripovedovali o dogodkih v Sloveniji, zlasti pa so nam vedeli povedati o osvobodilnem gibanju v zahodni Koroški, s katero smo imeli zelo slabe stike. Matija Verdnik - Tomaž je tam dosegel lepe organizacijske uspehe. Ustvaril je pogoje za prihod čete, ki je bila sestavljena večidel iz Korošcev. Komandir je bil Tomo, doma iz Železnikov, komisar Anton Riček, vodič čete pa je bil Mirko, doma iz okolice Celovca. S četo so prišli tudi trije Avstrijci. Prvi je bil Tic, drugi znani smučarski prvak Franc. Ti so šli čez Dravo v Donawitz, da organizirajo avstrijsko protifašistično gibanje. Z njimi je imel ves čas zveze Verdnik. Ti avstrijski protifašisti so izvedli nekaj uspešnih akcij okoli Donawitza in Brucka ob Muri. Četa je imela kakih 37 mož in je s pomočjo Tomaža vzpostavila zveze na terenu. Nato je požgala nekaj planinskih koč, kjer so hitlerjevci nameravali osnovati svoje postojanke, da bi preprečili razmah partizanskega gibanja na tem delu Koroške. Matija Verdnik je osnoval vrsto osvobodilnih odborov, v partizansko gibanje pa je povezal že omenjene zelene kadrovce. Med najbolj aktivnimi zelenimi kadrovci je bil Pavel Male. Ta je večkrat odhajal na zvezo s Tomažem. Javko pa sta imela pri Močniku v Zgornjih Baj-dišah. Ko je 9. aprila odšel z bratoma Jankom in Ludvikom ter Dovjakom na sestanek s Tomažem, so pri Močniku trčili v zasedo. Tedaj je bil Pavle Male ranjen. Dobil je štiri strele iz brzostrelke v nogo in roko. Nekaj krogel pa je obtičalo v nahrbtniku. Prav te bi bile smrtonosne. Pavel je hudo krvavel in, ker so se ob spopadu umaknili vsak na svojo stran, moral z ranjenimi nogami sam napraviti vso dolgo pot čez Spodnji in Zgornji Kor. Ker je bila kost na nogi prebita, je med naporno hojo nenadoma klecnil. Kost se je povsem prelomila. Po ko- lenih se je plazil štiri ure daleč. Zdravili so ga domači, zdravila pa je preskrbel Verdnik. Večkrat je prinesla zdravila tudi Pavlova sestra Marta. Dobila jih je pri Ludviku Mandeljcu v Borovljah. Nekoč pa jo je presenetila policija, ugotovila, da so zdravila za brata, jo pretepla in odgnala na Jersovo planino k šajdarju, od tam pa v Glinje in naprej v Celovec. Pavel pa je čez kake štiri mesece le ozdravel. V spopadih so bili večkrat ranjeni tudi drugi Verdnikovi sodelavci — zeleni kadrovci. Prava večja akcija, ki jo je izvedla zahodnokeroška četa, je bila dne 27. aprila, ko so požgali veliko žago s šestimi jermeniki v Bistrici v Rožu, popolnoma uničili veliko tovarno akumulatorjev za letala ter hidrocentralo za to tovarno. Iste noči so vdrli tudi v rusko ujetniško taborišče ter osvobodili 41 Rusov, ki so delali v tovarni za akumulatorje. Vdrli so tudi v francosko taborišče, Kjer je bilo 40 francoskih vojnih ujetnikov. Ko so jih hoteli osvoboditi in jih najprej v nemškem, nato pa v francoskem jeziku pozvali, naj gredo z njimi, so vsi izjavili, da ne žele oditi v partizane. Bistričani so tedaj pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje s partizani. Dejali so, da je že skrajni čas, da so uničili tovarno. Ko je gorela žaga, so ljudje prihajali iz hiš. Borci so jim rekli, naj ostanejo doma. Domačini pa so govorili, da na vsak način žele videti partizane. Prinašali so celo petrolej in govorili: «Fantje, le dobro naredite, da bo bolj gorelo!» O akciji na Bistrico je poročal tudi londonski radio in naglasil, da je bila to dotlej ena najvažnejših partizanskih akcij v zahodni Koroški. Ko so se vrnili v taborišče, so domačini kar sami prihajali v partizane, tako tudi dva študenta m neki učitelj iz Beljaka. Hitlerjevci pa so uprizorili večjo ofenzivo. Prišlo je do spopada, ki ga je četa odbila, nato pa se spretno umaknila. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Podružnica Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din DNEVNIK Poštni tekoč! račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 21. oktobra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15000. Fi rta nčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. jzdaiaLJzrr č,an :,ai;iansk,eIi Odgovorni urednik Gorazd Vesel irl ,liK' f' ^rr5t zveze časopisnih založnikov FIEG ŠESTČLANSKO SREČANJE V RIJADU V OSPREDJU POGOVOROV ZUNANJIH MINISTROV V KAIRU PRIPRAVE NA PONEDELJKOV VRH ARABSKIH DRŽAVNIH POGLAVARJEV Sestanka se ne bo udeležila Libija - Zanimivo ozadje rijadskega srečanja - Spopadi naj bi se končali danes ob 6. uri - Arafat v Damasku KAIRO, 20. — Zunanji ministri in predstavniki 20 arabskih držav so se sestali danes v Kairu, da bi pripravili sestanek arabskih poglavarjev, ki bi moral biti v ponedeljek v egiptovskem glavnem mestu in da bi izdelali podroben načrt za zvišanje medarabske mirovne sile v Libanonu na 30.000 mož. Sestanek se je začel ob 12. uri na sedežu Arabske zveze. Odsotna je bila le Libija, ki je sporočila, da se ne bo udeležila niti ponedeljkovega srečanja, ker nima zaupanja v ta ke sestanke. Od 20 držav je devet prisotnih na ravni zunanjih ministrov, druge pa so poslale svoje predstavnike. Zastopnik PLO Faruk Radumi je poudaril, da pomeni današnje srečanje nadaljnji korak k vzpostavitvi miru v Libanonu. Tudi vrh v Ri-jadu je bil korak na poti k miru, je dejal Radumi, ki je zaključil z ugotovitvijo, da se bodo spopadi nadaljevali še jutri do 6. ure. ko bo uradno stopil v veljavo sporazum, ki so ga dosegli v Saudski Arabiji. Konferenca zunanjih ministrov in predstavnikov arabskih držav se ie začeia že prejšnji petek, a so jo prekinili, da bi Dočakali na rezultate srečanja v Rijadu. Ob zaključku današnjega zasedanja so zunanji ministri priporočili arabskim državnim poglavarjem, naj proučijo sporazum, ki so ga dosegli na šeststranskem srečanju v Saudski Arabiji. V komunikeju je tudi rečeno, da zunanji ministri izražajo priznanje državnikom, ki so se udeležili tega vrha in omogočili sporazum, ki prispeva k okrepitvi arabske solidarnosti. Predstavnik palestinske organizacije «Al Fatah» v Kairu je danes v teku tiskovne konference izjavil, da so oddelki izraelske pehote danes napadli vas Merjajun v južnem Libanonu, kjer so v teku, je dejal predstavnik «Al Fataha», boji pri vsaki hiši. Obtožil je libanonske desničarje, ki od ponedeljka na slepo streljajo na bejrutske mestne četrti, kjer povzročajo njihovi topovski streli na desetine mrtvih in ranjenih. V zvezi s srečanjem na vrhu v Rijadu objavlja današnji levičarski dnevnik «Al Safir», ki ponavadi odraža stališča voditelja naprednih sil Ramala Džumblata, da je do nepričakovanega sklicanja tega vrha prišlo, potem ko so Egipt, Alžirija in Irak zagrozili, da bodo posegli, da bi zavrli sirsko napredovanje. Še zlasti navdušen ob tem načrtu ie bil baje alžirski nred-sednik Bumedien, ki je bil pripravljen takoj poslati 309 alžirskih tan-kov v Libanon. Bumedien je zadnje čase večkrat zahteval od sirskega predsednika Asada, naj umakne svoje čete iz Libanona, končno pa je baje zagrozil, da bodo Alžirija, Irak in Egipt prekinili diplomatske od noše s Sirijo. Nasprotujoče si sile v Libanonu so medtem sporočile, da bodo dosledno spoštovale določbe rijadskega vrha in da bodo prenehale z o-gnjem jutri zjutraj ob 6. uri. Sklep so sprejeli tako napredne libanonske sile in Palestinci kot tudi desničarji. Šef enotnega poveljstva desničarskih sil Gemayel je izjavil, da bodo njegove čete «dosledno spoštovale premirje». Palestinci pa pravijo, da njegova beseda velja zelo malo, saj je bil on tisti falangistični poveljnik, ki je po padcu taborišča Tal el Zaatar obljubil palestinskim borcem, da jih ne bodo ubili, nakar so jih njegovi vojaki hladnokrvno pobili. Predsednik PLO Arafat je danes imel daljši pogovor v Damasku s sirskim predsednikom Asadom. O pogovoru ni podrobnosti, menijo oa, da je Arafat poročal o rezultatih svojega potovanja v Bagdad. Arafat ni bil v Damasku, odkar so Sirci vdrli na libanonsko ozemlje. Zasdli so dvorano deželnega sveta REGGIO CALABRIA, 20. — Dve ) mladih ljudi je s silo vdrlo v orano kalabrijskega deželnega età. V teku je bila seja, ki ji je edsedoval predsednik deželnega età Aragona. Mladinci so na ves glas zahteva-naj jim deželna uprava izplača ostanke. Pred časom so bili na-•eč zaposleni v raznih perifernih adih deželne uprave in pravijo, so že 7 mesecev brez plač. Pred-dnik Aragona je prekinil sejo. ker demonstrantje niso hoteli umakni-iz dvorane. Lep primer (Nadaljevanje s 4. strani) Sledil je družabni večer, ha kavern so se vsi trije zbori pomelli med seboj, kovali nova prija-djstva in prepevali pozno v noč. a prijetno razpoloženje so izme-ično skrbeli vsi, zlasti pa še im-rovizirani ansambel in domači ku-arji s potujočo kuhinjo. Naslednjega dne so si gostje v premstvu dolinskih prosvetarjev gledali miramarski grad, nato pa se s pesmijo in cvetjem poklonili spominu padlih pred občinskim spomenikom padlim v Dolini. Po kosilu 'v društveni gostilni v Dolini so se gostje poslovili od domačih prosvetnih delavcev in obljub po skorajšnjem snidenju ni bilo konca. V spremstvu predstavnika dolinskega društva so nato odpotovali na kratek izlet po Sloveniji, kjer so si ogledali Postojnsko jamo, Ljubljano, Bled in Lipico, ter prenočili v slovenskem glavnem mestu. Nad obiskom Slovenije so bili izredno navdušeni, saj so si jo čisto drugače predstavljali in jim je bežna slika bila že dovolj, da so morali svoje pojmovanje temeljito spremeniti. V Ljubljani so se tudi srečali s predstavniki pevskega zbora Sta- ne Žagar iz Krope, s katerimi so navezali stike in se domenili za izmenjavo gostovanj. Toskanski zbor bi moral namreč v nedeljo nastopiti v Kropi, a je moral na žalost nastop odpovedati zaradi zadržanosti dirigenta, ki se je moral predčasno vrniti domov. Kropar-ski zbor sodeluje namreč že vrsto let z dolinskim društvom in bo v kratkem spet gostoval v Dolini. Pevci zbora La montanara so nato, v ponedeljek pod noč odpotovali domov polni prijetnih vtisov s svojega bivanja med Slovenci in načrtov za nadaljnje sodelovanje z raznimi slovenskimi skupinami iz zamejstva in Slovenije. Manjšina je bila tokrat v tem sodelovanju resnični most zbliževanja dveh kultur. Pogled na dvorano, v kateri so se sestali zunanji ministri in predstavniki arabskih držav, ki so pripravili sestanek na vrhu, katerega se bodo v ponedeljek udeležili poglavarji 20 arabskih držav (telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiu V OKVIRU STRATEGIJE NAPETOSTI, KI JE NAPERJENA PROTI DELAVSKIM MNOŽICAM Izzivalni napadi skrajnežev mai splošno stavko v Milanu Hudo razdejanje v blagovnicah in podjetjih - Provokacije tudi drugod z atentati na telefonske naprave in sedeže krščanskodemokratske stranke MILAN, 20. — Današnja splošna stavka v milanski pokrajini, ki jo je oklicala sindikalna federacija CG vselej, ko so na pragu volitve ali pa pomembnejši sindikalni boji. Nasilna dejanja so bila hkrati tu- IL - CISL - UIL z namenom, da | d; drugod po Italiji. Iz Rima poro podkrepi nasprotovanje najnovejšim varčevalnim ukrepom Andreottijeve vlade, je bila izvrstna priložnost za tiste protidelavske in sploh protidemokratične kroge, dejansko torej reakcionarne sile, ki hočejo izpodkopati temelje demokratične ureditve v državi. Pri tem si kajpak nadevajo nekakšno krinko proletarskih borcev za osvoboditev izpod fašistično - imperialističnega jarma ter se hkrati postavljajo na raven fašistov. S takšnim ravnanjem pa ne morejo danes nikogar več preslepiti. Nemire so skrajneži povzročili tako pred kakor po veličastnih sindikalnih prireditvah v lombardijskem velemestu. Najprej je 20 zakrinkanih mladincev vdrlo v veleblagovnico UPIM, kjer so napravili veliko gmotno škodo ter odnesli nič koliko zabojev z ustekleničenimi alkoholnimi pijačami, zlasti viskijem. Uro pozneje je ista skupina napadla farmacevtsko podjetje De Ah-gelis: hudodelci so laže ranili- u-službenca, nato pa z železnimi palicami poškodovali vrsto elektronskih računalnikov in nazadnje pokvarili telefonsko napeljavo. Takoj zatem je druga skupina vročekrvnežev napadla s kamenjem in železnimi kroglicami manjšo založniško hišo Angeletti, ki se, kot kaže, ne bavi s političnimi publikacijami. Pet minut pozneje je omenjena skupina vdrla v prostore geotehni-škega inštituta, kjer je povzročila pravo razdejanje in ranila 43-letnega uradnika Monardija. Istočasno so drugi mladinci napadli farmacevtsko družbo De Angeli . Frua: v notranjost so odvrgli več zažigalnih steklenic, ki pa k sreči niso povzročile večje škode. Uro pozneje je peščica zakrinkanih mož napadla na cesti 22-letnega motociklista Morantija in ga hudo pretepla, tako da se bo moral zdraviti precej časa zaradi poškodb na glavi. Malo zatem so neznanci odvrgli kakšnih 20 zažigalnih steklenic (molotovk) proti neki cerkvi, kjer je tudi sedež skrajno konservativne in klerikalne organizacije «Comunione e Liberazione», ki je v zadnjih časih sprožila ostro ofenzivo proti demokratičnim, zlasti levičarskim strankam tako v zvezi z aktualnim vprašanjem pravne urechtve problema prekinitve nosečnosti kakor sploh s splošnimi težnjami pc nadaljnji demokratizaciji italijanskega družbenopolitičnega ustroja. Dvajset minut pozneje pa je 200 razboritih mladincev, o katerih pravijo, da so iz vrst anarhistov, vdrlo v sodno palačo, kjer so «poslikali» zidove z raznimi slogani ter nato pobegnili še pred prihodom agentov javne varnosti. Preiskovale povezujejo dogodek z začetkom procesa Calabresi - Baldelli, ki zadeva zagonetno smrt anarhista Pinellija. Pozneje se je zvedelo, da so napadalci na cerkev oz. sede klerikalne organizacije «Comunione e Liberazione» pripadniki gibanja «Autonomia Operaia» (ki je v preteklosti že mnogokrat povzročila hude preglavice delavcem in sindikatom). Ti naj bi izvršili tudi nočni atentat na isto organizacijo s 400 grami dinamita, ki pa je povzročil le lažjo gmotno škodo. Z zadevo se bavi politični oddelek milanske kvesture. Vodstvo milanske federacij- CG IL - CISL - UIL je odločno obsodilo ta in druge napade, katerih odgovornost pripisujejo p-otidelavskim in reakcionarnim manjšinskim krogom; njihova značilnost je v tem, , da pričenjajo ustrahovati javnost čajo o atentatih na dve telefonski kabini SIP, ki ju je ogenj docela uničil, iz Carrare, Reggio Calabrie, Vibo Valentie pa o ravno tolikih a-tentatih m sedeže krščan; kodemo-kratske stranke. Atentati (v bistvu gre za požare) so povzročili precejšnjo gmotno škodo, žrtev pa ni bilo. Obsodil jih je sam politični tajnik KD Zaccagnini, ki je poudaril, da gre za delo protidemokratičnih skupin. Železniška nesreča DUNAJ, 20. — Na železniški postaji Saalfelden se je pripetila nesreča, ki je zahtevala 17 laže ranjenih in gmotno škodo okrog 200 milijonov lir. Med ranjenimi je 15 Jugoslovanov. Zaradi površnosti uslužbencev, ki sta skrbela za signalne naprave, je ekspresni potniški vlak z brzino o-koli 80 km na uro trčil v ustavljeno tovorno kompozicijo. Krivca je železniška postaja takoj odpustila iz službe. UllllllllllllllllllHlllllllllllimilllllllllllllllMIUlIllllllIlItllllllllllltIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllll Tragična usoda malega Rosaria Devetletni Rosario Noto iz Torre del Greco pri Neaplju je umrl, ko se je zrušil zid bedne hiše, v kateri je stanoval. Ruševine so pokopale tudi dva druga malčka, ki pa nista bila poškodovana (telefoto ANSA) liiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiKiiiimiiiiuiiiHiiliiilll ARETACIJO OMOGOČILI NJEGOVI SORODNIKI «Rdečebrigadist iz Grenobla» končno le nasedel policistom PARIZ, 20. — Francoska polici- [ tero se je zgubila sleherna sled, ja je prišla na sled samozvanemu kljub radijskim -in televizijskim po-«rdečemu brigadistu», ki ji je po-1 zivom njenih staršev roparju, naj vzročil take preglavice kakršnih že dekletu vsaj dovoli, da se jim pi dolgo ne pomni, kakor je naglasil danes sam notranji minister Ponia-towski. Prizadeti je svoj čas ugrabil tri osebe: dve je umoril, o tretji pa ni sledu in vse kaže, da je tudi ta postala žrtev nasilneža. Aretiranemu je ime Joel Maten-cio (28 let). V preteklosti je že imel opravka s pravico: ugrabil ter umoril je lyonskega gostinca Marina Laflecheja, zaradi česar je moral odsedeti 6 mesecev: septembra lani je bil ponovno aretiran, ker je sežgal servisno postajo pri kateri je bil uslužben. Sedaj je v rokah policistov in P° vsej verjetnosti se nikakor ne bo mogel izogniti obsodbi na dosmrtno zaporno kazen. Zadeva se je pričela 19. junija, ko je Matencio ugrabil 25-letnega Christiana Leroya in 21-letno Mu-riel Trabeisi. Tri mesece pozneje so agenti našli njuni trupli v gozdu blizu Grenobla. Dne 24. julija pa je hudodelec ugrabil še 21-letno strojepisko Olgo Mojsenko, za ka- smeno, javi. Policisti menijo, da je Olga mrtva. Kako je •; prišlo do Manteneiove aretacije? Prvič v zgodovini je francoska policija zaradi posebne kočljivosti primera uporabila med preiskavo občila: po radiu in televiziji je dala zavrteti magnetofonske trake/na katere je posnela neznančev glas ; ugrabitelj je namreč telefonsko sporočil policistom, kje se nahajata trupli, še poprej pa višino odkupnine za izpustitev treh ugrabljencev: 4,8 milijona frankov, ki naj bi jih razdelili med najrevnejše sloje v Grenoblu. Neznanec se je pri tem izdajal za pripadnika «skupine 66», ki naj bi delovala v sklopu organizacije «rdečih brigadistov». Njegov glas so prepoznali Matenciovi sorodniki. Kdo je dejansko Joel Matencio? Gre za osamljenega zločinca ali pristaša večje organizacije? Odgovor bi moral priti kaj kmalu iz vrst Matenciovih zasliševalcev» I VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA POSLANSKIH KOMISIJ Laični tabor zavrača stališča KD o splavu Prepad med krščanskodemokratskimi in laičnimi predlogi - Razprava se nadaljuje danes in zaključi 27. t. m. GENERALNA SKUPŠČINA INTERPOLA Policaji iz 122 držav na zasedanju v Gani Evropske policije zaskrbljene predvsem zaradi vedno večje količine mamil v Evropi RIM, 20. — Komisiji za pravosodje In zdravstvo v poslanski zbornici sta dopoldne ponovno razpravljali o zakonskih osnutkih za pravno ureditev vprašanja o prekinitvi nosečnosti. Doslej je bilo predloženih osem laičnih osnutkov, ki se jim morda še ta teden pridruži krščanskodemo-kratski. Splošna razprava se nadaljuje jutri ob 10. uri, zaključila pa se bo 27. oktobra. Zatem bo ustanovljen ožji odbor za uskladitev posameznih zakonskih osnutkov, ki bo moral posredovati zaključke svojega dela pristojnima plenarnima komisijama najpozneje do srede novembra; komisiji pa bosta do konca istega meseca odobrili vsebino zakona in jo predložili poslanski zbornici. • Med današnjo razpravo so spregovorili krščanskodemokratski predstavniki Cassanmagnago, Orsini in Pennacchini, liberalec Costa, radikalec Mellini, zastopnik neodvisne levice Pratesi in republikanec Del Pennino. Cassanmagnago in Orsini sta med obrazložitvijo vsebine napovedanega zakonskega osnutka KD ponovila že znana, stališča o vsestranski zaščiti življenja tudi pred porodom ter o nujnosti, da se splav opredeli kot kaznivo dejanje. Poročevalca sta sicer priznala veljavnost nekaterih laičnih predlogov, tako zlasti komunističnega, kolikor zadeva problem otroškega varstva, sicer pa je Orsini ostro napadel laični tabor, češ da so njegovi predlogi v bistvu neverjetno liberalizacijske narave, kar naj bi po njegovem utegnilo privesti k pravi anarhiji pri določevanju primerov, ko je splav upravičen ali ne. Radikalec Mellini se je zavzel za podaljšanje splošne razprave o zakonskih osnutkih glede prekinitve nosečnosti, ki je bila s sklepom predsedstev poslanskih komisij za pravosodje in zdravstvo omejena, kot rečeno, le na tri obravnave. Republikanec Del Pennino je o-dločno obsodil zadržanje krščanskih demokratov, ki bodo predložili takšen osnutek, da ga vsebinsko sploh ne bo mogoče povezati z laičnimi. Ako bodo predstavniki KD še naprej zagovarjali možnost prekinitve nosečnosti le v primer ko porod u-tegne škoditi telesnemu zdravju in psihičnemu ràvnoCésj i nosečnice ter ne bodo upoštevali tud: gospodarskih, socialnih in družinskih dejavnikov, ki imajo globok vpliv na žensko, tedaj — je naglasil republikanski poročevalec — bo KD storila še celo korak nazaj v primeri s stališčem, ki.«a je zagovarjala v pretekli zakonodajni dobi. Krščanski de-rr.okratje dovoljujejo možnost splava zgolj tedaj, ko bi zdravniško u-gotovili škodljivost poroda, to pa v bistvu ne pomeni nič drugega kot navadni terapevtski-splav, ki še zdaleč né bo rešil pekočega problema nezakonitih prekinitev nosečnosti (teh je vsako leto v Italiji več deset tisoč). • Pratesi (neodvisna levica) pa se je med drugim zavzel za to, da pristojne državne oblasti poskrbijo za posodobljenje in pomnožitev javnih ženskih posvetovalnic, kjer naj bi poleg moralne pomoči ženski v trenutku,, ko se mora odločiti za splav, poskušali najti še drugačne rešitve, take, ki bi morebiti v tern ali onem primeru lahko celo preprečile prekinitev nosečnosti. V večernih urah pa je bil prvi sestanek študijskega odbora, ki mu je vodstvo KD naročilo sestavo zakonskega osnutka o splavu. Buren protest neapeljskih srednješolcev NEAPELJ, 20. — Približno 3.000 srednješolcev je priredilo v mestnem središču burno demonstracijo iz protesta proti odločbi prosvetnega ministrstva, da sme vsak razred sprejeti največ 30 dijakov. številni razredi so bili zaradi pomanjkanja učilnic doslej dobesedno natrpani, zato jih je bilo treba v smislu ministrske okrožnice oddeliti. To je seveda povzročilo študentom precejšnje težave: poleg tega, da so se znašli pred novimi u-čnimi močmi, so si morali oskrbeti tudi nove učne knjige. Po sprevodu skozi središče mesta so se demonstrantje ustavili pred prefekturo, dijaško odposlanstvo pa je stopilo do podprefekta ter ga seznanilo s položajem na šolah, Med demonstracijo ni bilo incidentov. AKRA. 20. — V glavnem mestu Gane je v teku 45. zasedanje generalne skupščine «interpola», mednarodne policijske organizacije, v kateri sodeluje 122 držav. Razpravljali so med drugim o sprejemu treh novih članov: Bangladeša, Jemena in Papuazije -Nove Gvineje. Prisotna je tudi italijanska delegacija, ki bo ostala v Gani do jutri. Vodi jo podpoveljnik policije Fernando Lidoni, v njej pa so tudi šef italijanskega odseka interpola kvestor Antonio Fariello, šef odseka za borbo proti tihotapstvu mamil Sebatino ter polkovnik finančnih stražnikov Bianchi. Skupščina se je začela 14. oktobra, posvečena pa je vrsti vprašanj, ki gredo od varnosti letalskega prometa do prekupčevanja z mamili in z divjimi živalmi. Slednje je vprašanje, ki še zlasti zanima afriške člane organizacije, saj prihaja v številnih afriških državah do kraje divjih živali, ki jih potem izvažajo v Evropo. Obstajajo posebne družbe, ki na skrivaj prodajajo po vsem svetu slone, zebre, leve in druge živali. Naj večji del zasedanja pa je bil vsekakor posvečen mamilom. Morfij in heroin, ki izhajata oba iz opija sta že preplavila evropsko tržišče. V Italijo prihajata obe mamili iz Amsterdama, kjer je več tajnih organizacij ,ki skrbijo ,da mamilo pride v Italijo. Poudarili so, da mak pridobivajo predvsem v Laosu, Birmaniji in Kampučiji, opij pa predelujejo v istih azijskih državah. Med najpomembnejšimi operacijami za preprečitev tihotapstva, z mamili naj omenimo akcijo na letališču Fiumicino, 5. oktobra 1975, ko je ' italijanska policija ustavila Kitajko Čuj Tung-lan, ki je prevažala 3 kg čistega heroina. Po aretaciji so jo poslali v Hongkong, kjer je ! tamkajšnja policija ugotovila, da je ženska član ene največjih mednarodnih organizacij za prekupčevanje z mamili. Hongkonška policija je ob isti priložnosti _ zaplenila 500 kg. čistega heroina, katerega vrednost sega v milijarde lir in je odkrila tudi več tajnih laboratorijev za predelavo mamila. Medtem ko se proizvodnja opija manjša v Turčiji, zaskrbljujoče narašča v Afganistanu in Pakistanu. Proizvodnja morfija v Evropi se je v zadnjem letu povečala za 50 od sto. Menijo, da je to odvisno od ponovnega pridobivanja maka v Turčiji. V Evropi je največje središče za prekupčevanje z mamilom Amsterdam, nizozemska vlada je v zadnjem času izgnala vrsto diplomatov vzhodnih držav ,o katerih je sumila, da so člani mednarodnih organizacij za razpečevanje mamil. Poročali so tudi o delovanju pariškega kompiuterja, ki je v izredno kratkem času razkrinkal na stotine ziočinov po vsem svetu. Tako so na primer razkrinkali marsejskega zločinca Jacquèsa Berenguerja, ki j* odgovoren za vrsto ugrabitev v Italiji in Franciji. Napovedana splošna stavka v Španiji MADRID, 20. — španska tiskovna agencija je sporočila, da je policija izpustila Juana Bandresa, enega od treh odvetnikov, ki jih je včeraj aretirala. Kaže, da je zadevni sklep sprejelo policijsko poveljstvo v Madridu. Sindikalne organizacije, ki morajo v Španiji delati v ilegali, so sklenile oklicati splošno stavko 12. novembra, da bi protestirale proti programu gospodarske stabilizacije španske vlade. Ta program, trdijo sindikalne organizacije, je hud napad na interese delavcev ,zato zahtevalo množično mobilizacijo za odgovoren in miroljuben nastop delavcev. Poglavitni cilj sedanje sindikalne kampanje je borba proti omejitvam za mezdne poviške ,ki jih je določila vlada. Družina generalnega tajnika španske komunistične partije Santiaga Carrilla je od včeraj v Španiji. Carril-lova žena je včeraj dopotovala v Španijo ter pripeljala s seboj vse pohištvo. ki ga je imela v Parizu, kjer je družina Carrillo stanovala dalj časa. S seboj je pripeljala iz Francije tudi 130 zabojev knjig. Družina Carrillo je bila odsotna iz Španije približno 35 let. _.. in od danes bo tvoje delo, tvoje zdravje in tvoje življenje v se pomembnejše i| Danes, ko je v tvoji družini nova ”osebnost”, še bolje veš kaj hočeš: da tvojim dragim ne bo ničesar manjkalo. Nikoli. Posebna zavarovalna polica, kot je TP, ti lahko nudi tisto varnost, ki si jo želiš. Za tvoje zdravje, ker v slučaju nezgode ali bolezni ti povrne vse stroške, ki jih ne priznavajo bolniške blagajne: zdravniške, za sprejem v bolnišnice ali privatne klinike, zdravila. Za tvoje delo,ker ti zavarovalna polica TP izplača tudi izgubljeni zaslužek zaradi zmanjšanja ali prekinitve dela zaradi bolezni ali nesreče. Za tvoje življenje, ker zavarovalna polica TP, z vsemi dodatnimi jamstvi, ki jih druge zavarovalne police ne predvidevajo, in še posebno z življenjskim zavarovanjem, ti dovoljuje, da gledaš vedro v prihodnost. polizza Tutela Personale Osebno Varstvo Lloyd Adriatico ASSICURAZIONI poiščite v "PAGINE GIALLE” pod geslom "ASSICURAZIONI” agencijo Lloyd Adriatico, ki Vam je najbližja.