številka 23 • leto XXXVII • cena 12 din Celje, g. Junija 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Umrl Je Luka Umrl je Franc Leskošek-Luka, Lojze, Peter Strugar. Rodil se je v delavski družini v Celju leta 1897, se kot šestnajsle- ten fant vključil v sindikalno gibanje in leta 1926 postal član KPJ. Bil je izvoljen za prvega sekretarja CK KPS in po začetku druge vgjne za prvega komandanta Glavnega po- veljstva sklovenskih partizanskih čet. Po vojni je bil minister v slovenski in zvezni vladi, član zveznega izvršnega sveta, podpredsednik ljudske skup- ščine FLRJ, član sveta federacije, član prezidija ljudske skupščine LRS, zvezni ljudski poslanec. V KP oziroma ZK je opravljal vrsto najodgovornejših funkcij: enaintrideset let je bil član CK KPS oziroma CK ZKS, bil je član izvrš- nega komiteja CK ZKS, član predsedstva CK ZKS, 35 let član CK KPJ oziroma CK ZKJ, v letih 1936-1946 pa član pol i t biroja, začasnega vodstva, pol i t bi roja oziroma izvrš- nega komiteja. Opravljal je odgovorne funkcije v SZDL in v ZZB NOV, kjer je bil nekaj časa predsednik republiškega odbora, od leta 1969 dalje pa častni predsednik. Za svoje požrtvovalno delo je dobil številna visoka odli- kovanja: partizansko spomenico 1941, red jugoslovanske velike zvezde, red narodnega heroja, red junaka socialistič- nega dela, red narodne osvoboditve, red jugoslovanske za- stave z lento, red partizanske zvezde z zlatim vencem, red republike z zlatim vencem, red zaslug za narod z zlato zvezdo, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red za hrabrost in še številna druga domača in tuja odlikovanja. Bil je častni občan mesta Celja in Titovega Velenja ter številnih drugih slovenskih občin in delovnih organizacij. Vlak Je odpeljal, bratstvo ostala Od 3. do 6. junija so bili na obisku v 35 slo veni,-;, a obči- nah tisti ljudje iz SR Srbije, ki so med vojno sprejeli slo- venske iztcnance. Njim in slovenskim gostiteljem so se pridružili še najmlajši in ta- ko ni bila posebnost, da so bili na obisku že tisti iz četrte generacije. Tokrat je imel vlak dve kompoziciji, ki sta se po prvem večjem postanku v Krškem v Zidanem mostu ločili. Ena je odpeljala proti Gorenjski, druga skozi La- ško, Celje do Maribora. Vsa Slovenija je v prvih junijskih dneh živela za vlak in njego- ve goste. Dušan Ivkovič, predse- dnik Medobčinskega odbo- ra za pripravo vlaka v SR Srbiji: »Ta vlak ni začel vozi- ti z nobeno odločbo, z nobe- nim ukrepom. Vlak je nastal spontano in paziti moramo, da bo vedno vozil in to ne samo po progi Slovenija-Sr- bija, temveč tudi po vseh ostalih. Za ta vlak se mora v naših voznih redih vedno najti prostor. To je naša moč, ki krepi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti.« Vlak je odpeljal, bratstvo ostaja. Več o letošnjem vla- ku Bratstva in enotnosti na 4. in 5. strani! . .,.....^ TONE VRABL Mogočno le donela pesem mladih grl Mogočno in slavnostno je zvenela pesem iz skoraj dva tisoč mladih grl na zaključ- nem množičnem koncertu XV. MPF v Mestnem parku v Celju, ki so ga sicer pričeli z enominutnim molkom v počastitev spomina na umr- lega Franca Lesko ška-Lu- ko. Prav ta pesem pa je potr- dila pred čcisom izrečene be- sede tega velikana naše revo- lucije, da imamo dobro mla- dino. Mladina in njihovo petje je porok za življenje v boljšem svetu, bi lahko povzeli iz slavnostnega govora dr. Mat- jaža Kmecla, predsednika re- publiškega komiteja za kul- tuco.__________- - Ob z\-okih Pihalnega orke-, stra »France Prešeren- iz ce- Ija, ubrani pesmi inozemskih zborov iz Avstrije, Bolgarije, CSSR, Italije, Madžarske, Poljske in ZPc Nemčije in mogočnem nastopu 30 zbo- rov slovenskih osnovnih šol, ki so pod vodstvom Edija Goršiča, zapeli slovenske na- rodne pesmi, se je končal le- tošnji XV. mladinski pevski festival. Končale so se festi- valske prireditve, toda od- meve bomo poslušali še na- prej, vsaj do 16. festivala. Več o festivalu na 12 in 13 strani. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 1983 FRANC LESKOŠEK-LUKA se je rodil 9. de- cembra leta 1897 v delavski družini v Celju. Otro- ška leta je preživel kot tisoče drugih otrok v delav- skih četrtih, v sivih stanovanjskih kasarnah in ob bol) praznih kot polnih skledah. Po osnovni šoli je hodil tri leta v meščansko šolo, potem pa je moral v uk za ključavničarja. Denarja ni bilo in kos črnega kruha danes je bil pomembnejši kot hlebec belega jutri. Leto dni je bil v Žalcu, potem pa seje v Westnovi tovarni - današnji EMO- izučil za kovinostrugarja. S tem poklicem je odšel v svet. Delal je v Avstriji in Nemčiji in povsod se je z vse/n žarom vključeval v sindikalno gibanje; že od svojega šestnajstega leta dalje. V prvi svetovni vojni so ga i^joklicali v vojsko, zlom avstroogrske monarhije pa je dočakal na italijanski fronti. Takoj nato se je priključil Mai- strovim borcem za severno mejo. > Kasneje je v kraljevini SHS delal v različnih i krajih v Sloveniji, v Beogradu in nekaj časa na • Poljskem. Povsod se je družil z naprednimi delav- ci, ki so se borili za svoje pravice in vsakokrat, ko ] so organizirali stavke, je bilo njegovo ime med \ prvimi napisano na listah odpuščenih. I Že prekaljen borec za delavske pravice, je Franc J Leskošek leta 1926 postal član KPJ. Od takrat naprej je delal po navodilih partije kot delavski voditelj in organizator. Ker so vedeli, da je včla- njen v partijo samo njegovi najbližji sodelavci, je lahko deloval javno. Junija 1935 je tako med dru- gimi govoril tudi na zletu Svobod v Celju, kije po množični udeležbi delavcev presenetil celo same organizatorje. Franc Leskošek je v govoru ognje- vito zahteval pravice in svoboščine za delavce. Udeleževal se je tudi drugih delavskih shodov, leta 1936 pa je vodil stavko tekstilnih delavcev. Kot delavski voditelj je bil večkrat izpostavljen zasmehovanju, trpljenju, krivicam. A to ga ni omajalo. Nasprotno, ojeklenilo ga je. Postal je borec, voditelj, še kako potreben delavskemu ra- zredu. Leta 1934 je bil Franc Leskošek izvoljen v CK KPJ, leta 1936 član politbiroja CKKPJ, naslednje leto, 18. aprila pa so ga na ustanovnem sestanku na Čebinah soglasno izvolih za prvega sekretarja CK KPS. To dolžnost je potem opravljal polnih os&n let. ^________.__________-_, Leta 1939 je začel izdajati Delavski list, ki so ga oblasti kmalu prepovedale. Tedaj je moral v ilega-\ lo tudi Franc Leskošek. A to ga ni oviralo, da ne bi '. iz skrivališča pod Šmarno goro hodil na sestanke po vsej domovini in v Zagreb na pogovore s Ti- tom. Kot vsi komunisti, je bil tudi Franc Leskošek čeprav ne več mladenič, ob napadu fašističnih sil na Jugoslavijo med prostovoljci. Po razsulu stare Jugoslavije so se začele pripra- ve na oboroženo vstajo in ko je bil 22. junija leta 1941 sprejet sklep o oboroženi vstaji, je centralni komite KPS ustanovil Glavno poveljstvo sloven- skih partizanskih čet. Za prvega komandanta je bil imenovan Franc Leskošek-Luka. Komandant Luka se je skupaj z Mihom Marin- kom udeležil tudi zgodovinskega posvetovanja v Stolicah. Bil je delegat AVNOJ-a v Bihaču, na drugem zasedanju v Jajcu pa izvoljen tudi v pred- sedstvo AVNOJ-a. Po osvoboditvi se je začela nova bitka - za obnovo porušene domovine. Tudi te se je tovariš Luka udeležil z vsem žarom in kot minister v slovenski vladi in kasneje v zvezni je dajal števil- ne pobude za gradnjo tovarn, ki danes sodijo med temelje naše industrije. Valjama bakra v Sevojnu, tovarna kablov v Svetozarevu, železarna v Nikši- ču, Rade Končar v Zagrebu, Metalna v Mariboru ' in Litostroj v Ljubljani so plod njegovih zamisli in pobud. Toda, tudi kot minister in kasneje, ko je prevzel druge pomembne družbenopolitične funkcije, je tovariš Luka še vedno pogosto in rad zahajal med delavce v neposredno proizvodnjo. In tudi delavci so ga vedno radi sprejemali medse, zakaj tovariš Luka ni prenesel okolišanja, izmotavanja. Vedno je želel konkretne odgovore. Njegova prsa so krasila številna najvišja odliko- vanja, toda, ko je ob osemdesetem rojstnem dne- vu v Celju prejemal grb Celja in listino o podelitvi, ni bil nič manj ganjen kot ob podelitvi najvišjih časti. Takšen je bil naš rojak, delavec, delavski vodi- telj, komunist, veliki sin našega naroda, Franc Leskošek-Luka, človek trdnih nazorov, klenih be- sed, vzkipljiv, dosleden, dobrodušen, človek, kije vse svoje življenje preživel med delavci. Darinka Jošt: »Za nas v Joštovem mlinu sploh ni sprejemljivo, da tovariša Luke ne bo več. K nam je prihajal več kot štirideset let, v letih pred vojno kot ilegalec, in ker je bil mlin, in partijski sestanki v mlinu, je prihajal preoblečen kot trgovski potnik s širokokrajnim klobukom na glavi, z aktovko v roki, toda podobe trgovskega potnika ni- koli ni imel. In ko je prišel v kuhinjo, ni bil več ne potnik, ne sekretar, ampak domač človek, Luka. Veliko smo se smejali, pa tudi prepirali, posebno z Melčem zaradi kmetij- stva, toda tisto veliko prijateljstvo je pa osta- lo. Prihajal je tudi v zadnjem času, s sprem- stvom svojega zvestega prijatelja Staneta, težko sicer, toda še vedno je sedel na zaboj za drva. Sedaj ne morem reči drugega, da je za nas edina pomiritev, da še vedno mislimo da sedi pod vrbo ali v kuhinji in da je to vedno in vedno Luka.« Melhior Jošt: »Da sem Luko spoznal, je ver- jetno zgolj slučajnost delavskih stavk. Zdaj je m.enda že več kot petdeset let od takrat, ko je prišel prvič in potem je prihajal ves čas. Med vojno in po njej sva se dosti pogovarjala o kmetijstvu. Ni mu bilo prav, da so mlinar- sko obrt tako uničili. Želel je, da bi tudi mlini bili del kmetijske proizvodnje, tako kot je elektrika del rudarske proizvodnje v Velenju. Ko smo ob neki priliki govorili o slabih investicijah, je dejal, da je bil proti, toda z bedaki je nemogoče govoriti. Na vpra- šanje, zakaj jih potem ne kaznuje, je odvrnil, da ne moremo izvajati stalinske politike, to- da bedake bo čas sam kaznoval. In mislim, da tisti čas sedaj prihaja. Tako nas že kaznu- je naša neumnost, ker nismo poslušah takš- nih ljudi kot je bil Luka, čeprav ni bil visoko šolan, bil pa je visoko razgledan in resničen državnik in politik.« Olga Vrabič: »Vest o smrti tovariša Luke je boleče odjeknila v vseh naših srcih, pose- bej še v srcih nas Celjanov, ker se je, resnici na ljubi, Luka vedno počutil Celjana. Na Celje so vezani zelo pomembni trenutki v njegovem življenju in na njegovi revolucio- narni poti. Bil je snovalec plana za urbanistično ure- ditev Celja. Njegova vizija je bila uresničena in mesto dobiva obliko peterokrake zvezde, ki se širi iz mestnega jedra. Žal pa mnoge njegove ideje niso bile realizirane, predvsem tiste o obnovi in močnejši industrializaciji mesta Celja, kar bi za Celje pomenilo v seda- njem času tudi močnejšo ekonomsko stabil- nost. K nam je prihajal z vedno svežimi ide- jami, pa tudi z ostro kritiko, ki je bila nam, njegovim sodelavcem vedno spodbuda za boljše in uspešnejše delo. Zato misUm, da je izguba tovariša Luke velika izguba za delav- ski ra2xed, za njegove soborce, posebno pa še za nas Celjane, katerim je bil tovariš Le- skošek iskren in dober tovariš in prijatelj.« Jaiiko Ževart: »Vemo, da je v tem življe- nju vse minljivo, pa vendar je človek globo- ko presunjen, ko nenadoma izve za takšno novico. Oba z Luko sva bila v vsem tem času veliko \'ezana na poUtično delo v velenjski in celjski občini. Velikokrat sva se pogovarjala, kako pospešiti razvoj teh dveh občin in mo- ram reči, da so bili njegovi napotki, pa tudi ostra kritika, velikokrat spodbuda za uspeš- no realiziranje marsikatere naloge. Prav go- tovo ga bodo vsi delavci Jugoslavije, še po- sebej pa mest Celja in Velenja, zelo pogre- šali. Ivan Kramer: »Osebno me je vest o smrti tovariša Leskoška Luke zelo prizadela. Spo- minjam pa se najinega zadnjega srečanja le- tos, ko smo pripravljali delavsko tekmova- nje kovinarjev Slovenije na Jesenicah. Tova- riša Luko smo povabili, da prevzame dolž- nost častnega predsednika organizacijskega odbora, na kar je z veseljem pristal. V pripra- vah na to tekmovanje smo se dogovorili, da tovarišu Leskošku predlagamo, da bi se priznanja imenovala po njem, kot simbolu kovinarskih delavcev. Tega predloga mu žal nisem mogel posredovati, ker je bil v času najinega dogovorjenega sestanka zadržan, udeležiti pa se ni mogel tudi samega tekmo- vanja, ampak nam je brzojavno zaželel veli- ko delovnih in tekmovalnih uspehov. Ne- precenljiva je ta izguba za ves delavski ra- zred. Vojo Filipovič: »Vest o smrti tovariša Le- skoška je tudi med udeleženci vlaka brat- stva in enotnosti boleče odjeknila, saj je vse- lej budno spremljal vse dogodke ob izmenja- vi vlakov, in sam veliko prisp)eval k razvoju bratstva in enotnosti med narodi in naro- dnostma Jugoslavije. Nam, mlajšim, je služil kot vzor na čigar delih smo se učili, saj je med nami užival veliko zaupanje. Izgubili smo človeka, ki nam je kazal pot. Spomin nanj bo živel v vseh nas, ne glede na to, kje smo, saj je Jugoslavija in Zveza komunistov izgubila velikega revolucionarja, človeka, ki je za svoj narod ogromno naredil.« Emil Lajh: »Delavce muzeja revolucije v Celju je vest o smrti tovariša Luke močno pretresla. Kot človek, revolucionar in komu- nist je bil dobesedno zraščen z našim muze- jem. Večkrat ga je obiskal, vse od njegovega nastanka pred dvajsetimi leti. »To je moj muzej,« je rad dejal. Kadar je pripeljal prija- telje ali delegacije, jih je po muzeju sam vodil. Vesel je bil, da je tudi sam prispeval, da je naš muzej med vsebinsko ustvarjalni- mi in najlepšimi muzeji. Se imamo dolg do tovariša Luke. Pripravili bomo spominsko sobo, v kateri bomo predstavili njegovo pre- dvojno delovanje, sodelovanje v stavkah, na zletu Svobod, ki ga je spremenil v revolucio- narno manifestacijo...« Helena Bore vsak: »Besede so preskro- mne za tako velikega človeka, kot je bil Lu- ka. Prvič sem ga srečala na zborovanju v Celju, leta 1935. Na zlet Svobod sem prišla, s številnimi drugimi iz revirjev. Že takrat sem se zavedla, da je velik človek. Ko sem bila sprejeta v partijo, so bila najina srečanja po- gosta na ilegalnih sestankih. Veliko jih je bilo in večine se dobro spominjam. Bil je človek, ki ni poznal besed kot so: Tega ne morem, to pa ne bo šlo.« Ne, tega ni prene- sel. Njegova jeklena volja, borbenost za svo- bodo delavca, za večji kos kruha tega niso poznali. Tudi v nas je znal vliti to moč in ko smo odhajali s sestanka z njim, smo si rekli: »Vse zmoremo.« Peter Šprajc: »Tovariš Luka je odšel, a v zgodovini delavskega gibanja v Sloveniji, zlasti pa v domačih ki-ajih, bo ostal zapisan z rdečimi črkami revolucije. Po vojni, v težkih letih izgradnje, sem bil v Šoštanju predse- dnik skupščine. Tovariš Luka se je zanimal za to dolino, za njena skrita bogastva in njen razvoj. Večkrat me je poklical in spraševal, kaj je novega. Ce sem rekel, da nič, je odgo- voril: ,Kakšen župan pa si, če ne veš, kaj se dogaja.' Večkrat je na tak način vzpodbujal večjo zagnanost za delo. Včasih je bil v bese- dah grob, a vedno mehkega in tovariškega srca. Malo je tiikih ljudi. Vrzel bo ostala, ostal pa bo tudi spomin nanj. na njegovo revolucionarno pot." Irena Sanda: »Smrt tovariša Luke je pri- zadela tudi mlade, ki ga nismo osebno poz- nali. Poznamo pa njegovo veliko delo. Ve- mo, da moramo tudi mi stopati po poti. ki jo je začrtal tovariš Luka s tovariši. Zavedamo se, da so nam ravno oni ustvarili delovne in življenjske pogoje, v katerih lahko svobo- dno, prosti vseh spon stopamo naprej in ustvarjamo prihodnost.« Ko je bil 1954. leta na velikem partizanskem zboru na Ostrožnem tovariš Tito, so bili v njegovem spremstvu zi^esti tovariši, soborci, revolucionarji. Ob Edvardu Kardelju in Mihi Marinku v prvi vrsti Franc Leskošek-Luka 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Poklon spominu Spominu na narodnega heroja in častnega občana Celja so se delegati vseh treh zborov občinske skupščine, predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij, delegacije pobratene občine Cuprija ter republik Slovenije in Srbije poklonili na žalni seji. Na njej je o življenjski poti in bo- gatem političnem delu tova- riša Luke spregovoril sekre- tai- predsedstva OK ZKS Ce- lje Venčoslav Zalezina. Najvišji samoupravni in družbenopolitični organi EMO Celje so se spominu preminulega revolucionarja poklonili na žalni seji delav- skega sveta delovne organi- zacije v ponedeljek ob 11. uri. Predsednik delavskega sveta Tomaž Milač, je s jedr- natimi in toplimi besedami orisal lik Franca Leskoška- Luke, Breda Zupančič in Jo- žica Kovačič pa sta prebrali sožalni brzojavki Centralne- mu komiteju ZKS in družini preminulega revolucionarja. V spominski sobi, ki jo je tovariš Luka pred tr^mi leti izročil v varstvo in dediščino krajanom krajevne skupno- sti Medlog in izrazil upanje, da bi Joštov mlin kmalu po- stal muzej slovenskega mli- narstva, je bila v ponedeljek popoldne žalna svečanost. O liku velikega moža naše re- volucije je krajimom pripo- vedoval njegov tovariš, Mel- hior Jošt. Spomnil se je šte- vilnih srečanj z njim, od ta- krat dalje, ko ga je ilegalna pot pripeljala v Rdeči mlin, do pred nedavnim, ko so v domači kuhinji obujali spo- mine na najtežje trenutke naše zgodovine. Tudi brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 83 so se na pone- deljkovi skupščini prve ii^.mene poklonili spominu na Fianca Leskoška-Luko in skozi razgovor obudili njego- vo revolucionarno pot. V torek pa so v imenu ju- goslovanskih brigadirjev stali na častni straži ob žari z njegovimi posmrtnimi ostanki. »Na tem stroju je delal narodni heroj tovariš Franc Leskošek Luka. Delu čast in oblasti«. Takšen je napis na veliki stružnici v EMO, ob kateri je delal narodni heroj Franc Leskošek. Stružnica, na kateri je mogoče obdelovati velike dele orodij, še ve- dno obratuje, da pa je z njo najtesneje povezano tudi delo in življenje preminulega revolucionarja, nekda- njega Westnovega delavca Franca, pa spominja le ble- ščeča medeninasta ploščica. Lukov zadnji obisk v EMO To je bilo lani, 24. aprila, ko so v Šentjurju Emovci slavili veliko delovTio zmago: izgradili so novo tovarno energetske opreme, to delovno zmago pa poklonili praznikoma OF in 1. maju. Med njimi je bil spet njihov Luka, Fi-ahc Leskošek. Se vedno njihov delavec z dušo in telesom, njihov kovinostru- gar, njihov delavski voditelj in njihov častni član delavskega sveta delovne organizacije. "Luka je bil vedno član našega kolektiva,« zatrjujejo v celjskem Emo. Pogosto so ga obiskovali, nazadnje za njegov rojstni dan, 9. decembra 1982. Vedno jih je rad sprejel, se z njimi pogovoril, včasih dobrohotno svetoval to in ono, in, če je bilo treba, tudi pokaral. Obiskovali so ga delavci in vo- dilni, kajti Luka je bil izkušen »maček« za proiz\'odnjo, za občutke delavcev, za odnose med njimi, za samoupravljanje. Bila sta soborca Upokojena delavka EMO Celje Rezka Kač je hči Fran- ca Kača, ki so ga prav na po- budo Franca Leskoška-I.,uke 1932. leta izvolili za glavnega delavskega zaupnika nekda- nji Westnovi kovinarji. Dolgoletna sindikalna de- lavka »emajlirke« je bila s preganjanjem naprednih sindikalnih delavcev zazna- movana že v rosni mladosti. Njen oče Franc je bil eden Leskoškovih prijateljev in soborec za delavske pravice. Težko je bilo življenje dru- žine rdečega delavskega zaupnika Kača in s spomini seže v svoje trinajsto leto sta- rosti. »V velikem štrajku 1936. leta je moj oče izgubil službo in bil zaradi rdečega žiga v delavski knjižici dve leti brezposlen. Čeprav sem bila šele dekletce, se dobro spo- rninjam jutranjih obiskov in preiskav policije. S pomočjo prijateljev je oče kasneje le dobil službo v Zagrebu, ka- mor smo se vsi preselili.« Se kasneje je bilo prav to Kačevo stanovanje v Zagre- bu zatočišče za ilegalno poli- tično delo Edvardu Karde- lju, ki je tam prebil skoraj dve leti. Prav tovariš Luka ga je pripeljal k njim, saj se je na svojega delavskega ko- lego Kača povsem zanesel. Med vojno so osebne vezi med Francema, Leskoškom in Kačem, zamrle, toda že dva dni po osvoboditvi Za- greba je Luka posla! kamion po Kačevo družino. Poslal je po delavskega zaupnika Ka- ča iz »emajlirke«. Cez dva meseca se je domov v Celje v.nila tudi Rezka. Rezko Kač smo v torek po- poldan ob 17. uri videli spet na Slandrovem trgu. V grob- nico so polagali žai"o s po- smrtnimi ostanki kovinarja in narodnega heroja Franca I^skoška-Luke. Nismo je hoteli zmotiti v mislih, ko se je od njega poslavljala v svo- jem in tudi očetovem imenu. Zadnje slovo od tovariša Luke Ob tožečih zvokih godbe na pihala iz EMA so v torek, 13 minut do dvanajstih, po- spremili žaro s posmrtnimi ostanki tovariša Franca Le- škoška-Luke na zadnji žalni oder v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju. V molčečem mimohodu so se od narodnega heroja in čast- nega občana Celja, od prija- telja in sodelavca poslavljali prijatelji, predstavniki občin celjskega območja in njiho- vih družbenopolitičnih orga- nizacij, delavci, mladina in drugi. Dolg je bil mimohod vseh tistih, ki so se želeli še zadnjič pokloniti tovarišu Luki. Med njimi je bila tudi skupina učencev osnovne šole Franja Vrunča iz Hudi- nje v srbskih narodnih no- šah. Prinesli so venec pobra- tene šole iz Cuprije, saj je smrt tovariša Luke zarezala \Tzel ne le v njegovem rojst- nem mestu, temveč v vseh republikah in pokrajinah Ob žalnem odru so se me- njale častne straže. V prvi častni straži so bili delavci EMA, za njimi Cinkarne in drugih celjskih delovnili or- ganizacij, bili so pionirji osnovnih šol in mladi sred- njega usmerjenega izobraže- vanja, brigadirji, člani Zveze rezervnih vojaških starešin, teritorialne obrambe. Jugo- slovanske ljudske aiTOade ter predstavniki družbeno- političnih organizacij in ob- čin Žalec, Šentjur, Sloven- ske Konjice, Mozirje, Laško, Šmarje, Velenje in Celje. V častno stražo so prišli iz Po- savja in Kumrovca, prišli so rudarji. Tik pred pogrebom pa so bili v častni straži nje- govi prijatelji in sodelavci Milan Loštrek, Janko 2e- vart, Vid Jerič, Venčeslav Zalezina, Milena Stiter. Ivan Melik-Gojmir, Jože Marolt in Ivan Dolničar. V zadnji čast- ni straži so bili Olga Vrabič, Nestl Zgank, Darinka Jošt, Melhior Jošt, Emil Roje ter Janez Zahrastnik. Ura je bila 17.00. Na Slan- drovem trgu se je ob grobni- ci herojev, v senci dvanajstih na pol drogov spuščenih za- stav, zbrala množica. Prišle so delegacije republik in po- krajin, prišli so Mitja Ribičič, Milan Deljevič, France Po- pit, Franc Šetinc, Andrej Ma- rine, Sergej Kraigher, Lidija Sentjurc, Pepca Kardelj, Marjan Orožen, Viktor Av- belj, Matija Maček in številni drugi sodelavci, soborci in prijatelji. Zbrali so se pred- stavniki rojstne občine tova- riša Luke - Celja in njenih družbenopolitičnih organi- zacij, predstavniki drugih občin območja, ob njih pa številni delavci, rudarji, pio- nirji, mladina in drugi obča- ni. Prišli so, da se poslovijo, da tudi s svojo prisotnostjo izkažejo zadnjo čast velike- mu možu. Pihalni orkester Jugoslo- vanske ljudske armade in pevci Komornega moškega zbora iz Celja so z otožno in borbeno glasbo izrazili bole- čino vseh in ponos, da je med nami živel človek kate- rega delo smrt ne more izbri- sati. Človek, ki mu je bila privrženost stvarem in lju- dem, ki jih je spoštoval tista moč, ki ga je delala velikega, kakor je dejal v poslovilnih besedah Janez Vipotnik. »V žalosti smo v Celju tudi ponosni nanj, ponosni na to, kar je naredil za naš narod, za revolucijo« je čustva vseh z besedami povzel Edi Ste- pišnik, ko je spregovoril o življenjski poti tovariša Luke. V življenju vse mine. Izte- kle so se poslovilne besede, izzvenela je častna salva, oglasili so se otožni zvoki to- varniških siren. Spojile so se z zadnjo pesmijo godbe na pihala. Zaro s posmrtnimi ostanki tovariša Luke so po- ložili k počitku v grobnico herojev. V grobnico, v kateri leže ljudje, na katere živi ne bomo pozabili. V žalnem mimohodu so se vse popoldne vrstili borci, delavci, kovinarji, rudarji, mladinci, pionirji... Besede slovesa (iz poslovilnega govora Janeza Vipotnika) Pri vsakomiu; s komer je prišel sku- paj, je s svojo značilno odrezavostjo in šegavostjo, pa tudi s človeško vedrino, znal vzbuditi zaupanje in občutek moči. Bil je elementaren, pogumen, vzkipljiv, nasmejan, delaven in razvnet, topel in jedek, dober in neusmiljen v svoji odkri- tosrčnosti, resnični masovik, ki so ga ljudje želeli poslušati in imeli radi. Toli- ko šal in vedrine kakor se je spletlo okrog njega, se je spletlo okrog maloka- terega človeka. Poleg boja za velike zadeve je Luka kazal toplo razumevanje tudi za drobne stvari življenja, tiste, ki tolikokrat pove- žejo človeka s človekom in dajejo lahko vsakdanjimi odnosom med ljudmi nadih nečesa trajnejšega, resnično lepega in celo dragocenega... ... Včasih je bil trmoglav in brez dlake na jeziku, toda za svoj prav se je znal odločno postaviti. Bil je samonikel, trden, sebi do kraja zvest značaj z globo- kimi življenjskimi izkušnjami in spoz- nanji. Rad je imZ Dragico sva sta- novali v isti, ozki, lepi ulici. Sama se spo- mnim dogodka leta 1941 v Kragujevcu. Zve- čer je prišel v našo hišo človek, ki so ga hoteli umoriti, vendar je kljub ranam ostal živ. Kot še nekaj drugih je zdržal nem in tih pod gomilo mrtvih in se v nočnih urah izvle- kel iz tistega pekla...« Dragica Fras-Kneževič: »»Z Gordano sva dobro leto preživeli tudi v Bolgariji, v Plov- divu po kulturni izmenjavi. Žal mi je bilo, da sem jo spravila zraven, saj je tam zbolela na pljučih...« Gordana Majstorovič: »Vsaka slaba stran ima tudi dobro. Takšne prijateljice, kot si ti, ne bi nikoli srečala. In nenazadnje, kasneje sem se zdravila na Golniku v Sloveniji in pri tem spoznala mnoge odlične prijatelje.« Zdaj sta si Dragica in Gordana obljubili, da se bosta pogosteje obiskovali ali si dopi- sovali. In Gordana je doživela še eno sreča- nje po štiridesetih letih. Na Gričku, kjer je bilo srečanje za vse, ki so bili v Celju (pridru- žili so se tudi člani delegacij Socialistične republike Srbije, Slovenije in pobratenega mesta Čuprije), je tudi po domala štiridese- tih letih ponovno videla znano celjsko kul- turno delavko, slikarko Darinko Pavletič- Lorenčak, ki je tudi bila izgnana in je zdaj gostila prijatelje iz Srbije. V njenem krogu je bila združena že četrta generacija, ki tako nadaljuje krepitev vezi stkanih med vojno. Darinka je na našo prošnjo tudi povedala: »»Kompletnega ciklusa slik s tematiko o iz- gnanstvu nisem še naredila, sem pa naslika- la nekaj posameznih slik. Lahko pa se zgodi, da bom to še storila.« Kar za mizo, sredi veselega razpoloženja in ob igranju ansam- bla Štajerski fantje, je narisla skromno sim- bolično podobo srečanja dveh deklet, danes pa žensk v najboljših letih! V letošnjem vlaku je bilo še več takšnih »nezrežiranih« srečanj, kot so bila med Dra- gico, Gordano in Darinko po štiridesetih le- tih! " TONE VRABL Ivan Andrijaš o sodelovanju med Čuprijo in Celjem ■Sodelovanje med zdaj po- bratenima občinama Celje in Čuprija se je začelo ob prvem vlaku Bratstva in enotnosti leta 1961,<• je pove- dal na skupni seji obeh repu- bliških delegacij in obeh po- bratenih mest v Celju član Izvršnega sveta občine Celje, Ivan Andrijaš, ter nadalje- val: »»Začelo se je z vlakom, športnimi in kulturnimi izmenjavami ter s krepkim sodelovanjem na zdravstve- nem področju. Okoli leta 1970 pa se je začelo tudi so- delovanje na gospodarskem področju. Aero je začel sode- lovati z Mladostjo, oba pa sta bila tudi pokrovitelja letoš- njega vlaka. Med njima se odpirajo še nove možnosti sodelovanja. S Cuprijo obča- sno sodelujeta Opek^na Ljubečna in Ingrad, Metka, Kovinotehna (pri njej je tre- ba sodelovanje še obogatiti), Merx, Zlatarna je odprla svo- jo poslovalnico, Libela ima servis. Železarna Štore uspešno prodaja traktorje, sodeluje tudi banka. To so- delovanje pa se mora v pri- hodnje preko novih oblik še okrepiti.« V razgovoru so sodelovali tudi predsednik Občinske konference SZDL Celje Dra- go Medved, predsednik iste organizacije v Cupriji Mihaj- lo Petkovič, podpredsednik IzvTšnega sveta SR Srbije Vukoje Bulatovič, predse- dnik Izvršnega sveta občine Celje Zvone Hudej in pred- sednik Medobčinskega sveta SZDL Celje Jože Veber. Čeprav ločitev ne bo dolga, kot ni bila nikoli doslej, so obrazi Dragoslava in Milonike Kojič terHede Vidmar uro pred slovesom resni. Naš dom je za vas vedno odprt! v Štravicah pri Ljigu je dom Dragoslava in Miloni- ke Kojič. Daleč od Sloven- skih Konjic, od družine Lu- dvika Vidmarja, ki je del otroštva skupno s svojimi starši preživel v najtežjih časih v varnem zavetju pri dobri ljudeh. Daleč je že tu- di čas, ko si je pri učitelju Dragoslavu nabiral prve šolske učenosti. Daleč, pa vendar tako presenetljivo in toplo blizu. Kar je bilo, ni pozabljeno - nasprotno. Ve- denje in občutenje tistega najlepšega v človeku ne le da ni presahnilo - tudi raz- širilo se je. S staršev na otroka, z moža na ženo in njuna otroka. »Živo je čutiti, kako se je vez, ki nas je trdno družila s starši, razrasla v Vidmarjevi družini. Trudil se bom, da bom to občutje prenesel tudi na člane naše družine, na pri- jatelje. Nimava otrok, a vTata najinega doma bodo za Vid- marjeve vedno odprta, tudi takrat, ko naju ne bo več, »pravi Dragoslav. Ne le čas, ki mineva, tudi razdalja ne pomeni med pri- jatelji veliko. Res, onemogo- ča pogosta srečanja, a za stal- ne stike preko pisem ne po- meni ničesar. Tudi vlak brat- stva in enotnosti ni edini, ki poveže prijatelje in brate. Včasih je čakanje nanj pre- dolgo in takrat - na pot. V Slovenijo ali v Srbijo. »Tako hitro so ti dnevn mini- li, da kar ne morem verjeti, da se že moramo posloviti,« je pred odhodom povedala Milonika. -Zal mi je, da gre- mo, a odhajamo prepolni spominov. Na prisrčno go- stoljubje, na bogate pogovo- re, na lepoto ljudi in krajev, ki smo jih spoznali. Lepo nam je bilo povsod - v Ljuto- meru, kjer smo si ogledali prenovljeno Konusovo us- njarno, v prelepem Ptuju, na Pohorju na Osankarici in pri Treh žebljih, pa na srečanjih v Slovenskih Konjicah. Veli- ko vsega je bilo, a najlepše je bilo in ostaja v naših srcih. Tako bogati smo« MILENA B. POKLIC Spis o bratstvu jili je združil Na celjski železniški postaji sta se nad ostalimi prvič videli in spoznali učenki osnovnih šol Danijela Dačič iz Cuprije in Mateja Bratina iz Celja. Obe obiskujeta osnovni šoli, ki sta že vrsto let pobrateni in tesno sodelujeta na večih področjih tudi izven vlaka. Danijela je prišla v Celje zato, ker je med mnogimi drugirni napisala najboljši spis o bratstvu in enot- nosti. Na železniški postaji so Danijelo (v sredini) sprejeli Mateja, njena sestra Lucija in mama Heda. Vse štiri so zagotovile, da to prvo ni bilo tudi zadnje srečanje. 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Družina Trogarjevih, Budimovič-Zdravliovičev, Iličev in Džordže Vasiljevič. Stkane bratske vezi ne bodo nikoli pretrgane. Hvala ti, veliko bratsko srbsko srce z vlakom bratstva in pri- jateljstva so v občino Šmar- je pri Jelšah prišli gostje iz pobratene občine Arilje ter občin Lazarevac in Požega. V petek zvečer so si pred- stavniki omenjenih 'občin ogledali Zdravilišče Roga- ška Slatina, sobotno dopol- dne pa je bilo namenjeno skupnemu ogledu TOZD Vi- tal Mestinje, Bohor Mestinje, Kondenzatorji Rogatec in delo\me organizacije Ste- klarna Boris Kidrič Rogaška Slatina. Sobotno popoldne so si gostje, skupaj z gostite- lji, ogledali še zdravilišče Atomske toplice v Podče- trtku. Nedeljsko popoldne so gostje preživeli v Obsotelju. Na poti so se ustavili v Hanj- skem, kjer so si ogledali ko- košjo farmo. V Kumrovcu so si ogledali znamenitosti rojstnega kraja tovariša Tita, v Bistrici ob Sotli celodnev- no osnovno šolo Marija Broz, v Trebčah pa del spominske- ga parka. Tovariško srečanje s piknikom je bilo v Viršta- nju. Zadnji dan bivanja v šmar- ski občini so se gostje sezna- nili s pisano aktivnostjo učencev na celodnevni osnovni šoli v Podčetrtku, v Olimju pa so si ogledali zna- menito staro lekarno. Okrog 15. ure so si gostje in gostite- lji segli v roke. Slovo pred šmarskim Hramom je bilo prisrčno, ganljivo. Na fotografiji: gostje so si v Hanjskem z zanimanjem ogledovali farmo kokoši, o tej dejavnosti pa jim je pri- povedoval Franc MužLna, di- rektor TOZD Kmetijstvo KK Šmarje pri Jelšah. MARJELA AGREŽ Ni bilo časa za pivo v Laškem je vlak stal samo nekaj minut, kar pa je bilo tudi dovolj za prijetno počutje ob godbi na pihala, pionirčkih oblečenih v narodne noše in laškem pivu. Zal je vlak prehitro odpeljal, tako da je večina piva ostala v sodčkih! V 2alcu 45 srbskih bratov Žalsko občino, oziroma družine v tej občini je obiskalo 45 prijateljev iz Srbije. V soboto dopoldne so obiskali KIL, kjer so si ogledali proizvodnjo, delov^no organizacijo pa jim je predstavil direktor Franjo Tilinger. V .soboto zvečer pa je bil v osnovnošolskem centru v Žalcu prisrčen kulturni spored. V nedeljo sta občino obiskali delegaciji SZDL Srbije in Slovenije. Po ogledu jame Pekel so obiskali .še Šmiglovo zidanico. Na sliki vidimo prijatelje iz Srbije in njihove gostitelje med obiskom v Keramični industriji Liboje. JANEZ VEDENIK V Titovem Velenju 65 gostov v Titovem Velenju so ob letošnjem vlaku Bratstva in enotnosti sprejeli 65 go- stov in delegacijo F>obrate- nega mesta Vmjačka Ba- nja. Ob prihodu jim je za- plesala folklorna skupina Koleda, zaigrala godba na pihala, spregovoril predse- dnik občinske skupščine Janez Basle, postregli pa so jim s kruhom in soljo. Na sliki: Meletova dnožina je bila med vojno izgnana, zdaj pa je sprejela in poz- dravila nekdanje prijatelje iz Srbije! LOJZE OJSTERŠEK Prišli so gostje iz Arilja, Lazarevca in Požege Pri Trogarjevih v Mozirju bi takšen skupinski posne- tek prijateljstva z Budimovi- či, Iliči in Džordžom Vasilje- vičom posneli tudi kdaj dru- gič, ne le ob prihodu vlaka bratstva. Vezi, stkane med 1942 in 1945. letom v Krušev- cu se ohranjajo skozi vse le- to, med vsemi, sedaj tudi že s tretjo generacijo. V Sloveniji ali Srbiji, vsako leto se vidi- jo, vsako leto se prijateljstvo še bolj utrjuje. Na srečanjih ob prihodu vlaka bratstva pa si imata največ povedati Pa- vla Trogar, danes aktivistka na področju telesne kulture v Mozirju, tudi dobitnica Bloudkovega priznanja in Ljubinka Budimovič, katere Po slovensko pri Palirju Delegacija 34 občanov in predstavTiikov družbenopoli- tičnih organizacij iz pobratene občine Trstenik je svoje poto- vanje z vlaka Bratstva in enot- nosti prekinila v Laškem, kjer so jih s slovenskimi plesi in pesmimi pozdravili najmlajši in gostitelji. Potem, ko so petek in soboto preZiveli z gostitelji in njihovi- mi družinami, so jim v nedeljo loščani pripravili pra\'o kmeč- ko gostijo pri Palirju nad Mari- ja Gradcem. Dolga miza je bila težko obložena z najrazličnejši- mi kmečkimi specialitetami. Folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca pa je skozi ples prikazala celo vrsto kmeč- kih običajev od kožubanja, li- kofa do povšter tanca. Veseli- ca, kjer se je slovenskim vižam pridružila še srbska pesem je pod kozolcem trajala do poz- nih nočnih ur. Naslednji dan so si gostje ogledali še Pivovarno Laško, opoldne pa so jih predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij laške občine povabili na skupno kosilo, kjer so jim po- delili tudi spominke VVE družina iz Kruševca je Pavli Trogarjevi z očetom, mater- jo, sestro in bratom, z odpr- tim srcem ponudila dom do konca vojne. Vsi so morali delati, da so se preživeli, vse so si delili, skratka bili so ena družina. Tako je tudi da- nes. Podobno vzdušje je bilo tudi pri vseh ostalih druži- nah v občini Mozirje, kjer so odprtih rok sprejeli 21 udele- žencev letošnjega vlaka. Ta- ko je bilo tudi v delovnih or- ganizacijah, na kmetiji Rže- ničnik v Smihelu, na spreje- mu pri predsedniku skupšči- ne občine Lojzetu Plazniku, povsod, kamor so gostje prišli na obisk ali sprejem. Se posebno svečano je bilo v Prosvetnem domu v Mozir- ju, kjer so pionirji in mladin- ci, pevski zbor Prosvetnega društva Mozirje in predstav- niki skupščine občine in družbeno političnih organi- zacij pripravili akademijo ob Dnevu izgnancev. Vzdušje in hvaležnost Mozirjanov srbskim bratom najbolje opisujejo besede pisatelja FVana Roša, s katerimi je predsednik SO Mozirje Loj- ze Plaznik zaključil svoj go- vor na svečani akademiji: »Hvala ti, veliko bratsko srbsko srce!" . .......JtLM)Q.PAm'ELlC Plodno sodelovanje Aera in Mladosti Glavna pokrovitelja letošnjega vlaka sta bili poleg Repu- bliške konference SZDL Slovenije delovni organizaciji Aero iz Celja in Mladost iz Čuprije. Med obema delovnima organizacijama se je začelo sodelovanje okoli leta 1970, ko so zgradili obrat Morava za samolepilne etikete. Tokrat sta bila gosta v Celju poleg 52 članov kolektiva tudi direktor tozd Morava Milan Mihajlovič (levo) in gla\'ni direktor DO Mla- dost Curpija Petar Brankovic (desno). Pogovori so bili kon- kretni, saj bo že verjetno jeseni prišlo še do tesnejšega sodelovanja med obema delovnima organizacijama. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 1983 Delo, pesem in prijateljstvo Mladi delavci na ZMDA Kozjansko 83' Ko/.jansko je ponovno oži- velo in se pomladilo. V bri- gadirskem naselju J(jže Per- čič v Šentvidu pri Planini so se v nedeljo dopoldne na zbornem mestu zbrale briga- de iz Novega Sada, Srebreni- ce, Beograda in Zagreba ter iz Ljubljane in Trebinja. Te združene brigade, katerih komandant je Samo Fakin, so kot naznanilke brigadir- skega poletja dale obljubo, da bodo v štirih tednih biva- nja na Kozjanskem izpolnile vse norme. V glavnem so to mladi, 145 jih je, iz združi-ne- ga dela, ki bodo znali krepko podatek, da so apri- la izvozili kar polovico proi- zvodnje keramičruh izdelkov, marsikaj pove. v proizvodnji grafita je bilo nekoliko več težav in zastavlje- nih nalog niso v celoti uresni- čili. Deloma je krivda v tem, da gre za specifično vrsto proi- zvodnje, deloma pa tudi v viso- kem odstotku bolniškega sta- leža. Sicer pa v tem delu proi- zvodnje ni bilo težav z repro- materialom. Težava je tudi v tem, da so cene grafitnih izdel- kov prenizke. Teh izdelkov tu- di niso izvažali, tako da se tozd Grafit opira na izvoz tozda Ke- ramika ter na devizno partici- pacijo domačih kupce\'. V toz- du Keramika pa ugotavljajo, da se je proizvodnja povečala, prav tako pa tudi prodaja. JANEZ \^ENIK Peter Hlastec v njegovem domačem kraju, na katerega je bil navezan z vsem srcem, so- mi nuli teden z globokim spoštovanjem in najvišji- mi častmi položili k po- slednjemu počitku Petra Hlasteca. Njegovo srce je zastalo sredi dela, ki mu je bil Peter Hlastec vselej do konca predan. Dan po- prej je še predsedoval ob- činskemu odboru zveze združenj borcev NOV Šentjur. Skupaj s svojimi tovariši seje odločal o na- logah, ki jih bo še potreb- no opraviti. Vselej je bil odločen in dosleden do stvari in nalog, ki so mu bile zaupane in s to svojo neomajno odločnostjo je tudi zadnja leta, čeprav se je bil že upokojil, bil bit- ko za izgradnjo sociali- stične revolucije. S svo- jim nenehnim delom je potiskal v ozadje tudi bo- lezen, ki ga je s smrtjo prehitela le nekaj dni pred njegovim 62. rojst- nim dnem. Kalil se je v najtežjih dneh naše revolucije in veliko neizpolnjenih idej za nadaljnji boj je leglo z njim v domačo zemljo. To pa zavezuje druge, da bo- do delo tovariša Petra na- daljevali. Njegova politična ak- tivnost se je začela že leta 1941, ko je postal član osvobodilnega odbora na Ponikvi in ko mu je bila zaupana posebna naloga z-a organiziranje napre- dne mladine. Postal je član SKOJ-a in še istega leta je prevzel funkcijo sekretarja grupe SKOJ-a. Na predlog takratnega te- renskega aktivističnega pokrajinskega komiteja KPS je bil zaposlen kot pismonoša na Ponikvi, s posebno nalogo, da pre- gleda in uničuje pošto, ki jo je sprejemala žandar- marija. Toda zaiadi izdaj- stva je bil aretiran. Začela so se zasliševanja po za- porih, mučenja in prete- panja. Peter pa je molčal. Besni gestapo se je še hu- je maščeval. Peter Hla- stec je moral trpeti v ta- boriščih Mathausen in Dachau. Izčrpan od dolgih let trpljenja se je leta 1945 iTnil v svoj domači kraj. Še bolj prepričan v prido- bitve revolucije se je tudi sam takoj vključil v po- vojno izgradnjo na števil- nih področjih. Kot komu- nist, nenehni borec in vselej tovariš je zmagoval mnoge zaupane funkcije v občini in tudi izven nje. Med drugim je bil tudi pnd predsednik občine Šentjur Od leta 1965 do •1970 si je kot direktor Kmetijskega kombinata Šentjur prizadeval za na- predek kmetijstva v obči- ni. Bil je tudi poslanec go- spodarskega zbora skup- ščine SRS in član repu- bliškega odbora ZZB NOV in predsednik ob- činske organizacije ZZB NOV. Nikoli ni rad govoril o sebi. Bolj zadovoljen je bil, če je videl, da so nje- gova prizadevanja padla na plodna tla. O njeggovi aktivnosti najbolj zgovor- no pričajo številna visoka in najvišja odlikovanja in priznanja, med katerimi je tudi m.edalja zaslug za narod, orden dela s srebr- nim vencem, orden za vo- jaške zasluge s srebrnim mečem, odličje narodnt- fronte Jugoslavije, zlata značka OF Slovenije in številna občinska prizna- nja. Tovariš Peter, hvala za vse, kar si naredil! MATEJA PODJED Drago Pere Delavci Konusa in ob- čani Slovenskih Konjic so se poslovili od dolgo- letnega direktorja in čast- nega občana Draga Per- ca. Med njimi je prebil 18 let delovnega življenja, prepolnega življenjskega zagona, dajanja in ustvar- janja. Družbena potreba in njegova sposobnost ter preverjenost so ga napoti- le v Slovenske Konjice ja- nuarja leta 1953. Naloge, ki so ga čakale, niso bile lahke. Lotil se jih je zag- nano, na nov način in z uspehi. Pri tem je imel vedno pred očmi le Ko- nus, njegovo uveljavlja- nje. Z osebno pobudo, z življenjem za delo in za Konus, kjer ni poznal od- mora, je ureničeval zelo široko perspektivo razUč- nih razvojnih in proizvo- dnih smeri. Bil je pobu- dnik združevanja, ker je bil prepričan, da je v tem izhod iz drobnjakarstva, \isokih stroškov ter ne rentabilnosti. T!ako se je v tem delu Slovenije raz- drobljeno usnjarstvo v le- tih 1959 do 1966združeva- lo, si razdelilo proizvodne programe in posodobilo delovne postopke. Drago Pere je gledal stari Konus, ki je bil usmerjen samo v usnjar- jenje, drugače. Vedel je, da je potrebna njegova preobrazba, da so za to potrebne nove moči in ideje. Tako je že takrat Konus prešel iz usnjame v usnjarsko predelovalno industrijo. Tako so bili storjeni zametki prenove, na katerih so Konusovi delavci lahko gradili da- lje, tudi ko je Drago Pere odšel Drago Pere pa ni bil le direktor Konusa. Njego- va široka razgledanost ter družbena zavest sta omo- gočali koristno poseganje tudi izven kroga podjetja - v krajevni skupnosti, v občini in regiji. Bil je ne- ločljiv del razvoja Konusa in občine in v tem ne bo spomin nanj nikoli izbri- san. 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Recital obetaloče violinistice KLEMENTINA PLETER- SKI je imela v petek, 27. maja v Narodnem domu uspel večer violinske glas- be. Bila je učenka violine na celjski glasbeni šoli v ra- zredu prof. Marvina. Že te- daj je kazala izrazito muzi- kalnost povezano z izjemno vztrajnostjo. Študij violine nadaljuje na Srednji glas- beni šoli v Ljubljani pri prof. Veroneku. Tu namera- va v kratkem diplomirati ter nadaljevati študij violi- ne na Akademiji za glasbo. Kot pripravo za svojo diplo- mo se je odločila za samo- stojni nastop V prvem delu Sonata fran- coskega baročnega mojstra Leclair-a, dva stavka iz Ba- chove Sonate v g molu za solo-violino ter Paganinijeva Sonatina v A duru z varijaci- jami. V drubem delu je bil Intermezzo romantique Lu- cijana Marije Skerjanca z za- htevnim klavirskim, partom ter Mendelssohnov znani Koncert za violino in orke- ster v e molu. Torej program, ki bi bil lahko v čast zrelemu virtuozu. Klementinin nastop ni ni- kogar razočaral. Skromno, vendar samozavestno je po- tegnila z lokom po svojem zelo zvenečem instrumentu ter pritegnila kar dovolj šte- vilno občinstvo. Pokazala je lepo dospelost v tehniki kot tudi v muzikalnem izrazu. Najlepše so ji uspeli spevni stavki kot n.pr. Sarabanda, Bachov adagio ali Mendes- sohnov Andante itd. Tam je bilo mnogo topline in lepega muziciranja. Stavki z moč- nim povdarkom na tehnič- nih zahtevah, s pasažami in oktavami so bili mestoma nekoliko negotovi, kar pa ni bistveno kvarilo celotnega vtisa. Izvajanje mladega obe- tajočega glasbenika pač ne moremo in ne smemo oce- njevati z merili kot koncert preizkušenega mojstra. Spominjamo se klavirske- ga večera pianista Hinka Haasa, ki je začel svojo umetniško pot s samostoj- nim koncertom v Celju ter uspešno končal študij v ra- zredu prof. Dubravke Tom- šič na Akademiji v Ljubljani. Podobno pot opazujemo pri Klementini Pleterski, ki je s samostojnim recitalom ko- rajžno stopila na koncertni oder ter obeta izpolniti svoja in naša pričakovanja, na ka- tera bomo vsi Celjani pono- sni. Klavirsko spremljavo je oskrbela spretno in z dobrim okusom VeUslava Palečko- va-Popovska, prof. na Sred- nji glasbeni šoli v Ljubljani. EGON KUNEJ Knjiga v Mozirju se vse boij uveljavlja z literarnim večerom profesorja Jara Dolarja, ki je o zgodovini ter nastanku knjige in pisave, ter s priložnostno razstavo knjig so prejšnji teden v Mozirju proslavili 10. obletnico delovanja Občinske matične knjižnice v Mozirju. Tako so na najprimernejši način proslavili jubilej usta- nove, katere članom je v desetih letih uspelo uveljaviti knjigo na vsem območju mozirske občine. Na policah knjižnice je danes 18.300 knjig, od 250 bralcev, kolikor jih je bilo pred desetimi leti, se je število rednih članov povzpelo na 2.600. Knjigo so približali najbolj oddaljenim domovom, saj je v dolini poleg matične knjižnice še sedem izposojevalnic. Knjižničarke pod vodstvom Ane Lamut skrbijo tudi za najmlajše, ki jih razveseljujejo z urami pravljic. R. PANTELIC Komorni zbor v Singenu Danes je v zgodnjih jutranjih urah odpotoval Ko- morni moški zbor Celje pod vodstvom prof. Vida Mar- cena v Singen (nad jugozah. krakom Bodenskega je- zera), kjer bo gost pevskega zbora Madrigalchor tam- kajšnje topilnice in valjarne Aluminium Walzwerke Singen. Komorni moški zbor vrača s tem lanski obisk nem- škega pevskega zbora v Celju, v okviru že nekaj let starih prijateljskih vezi med celjskimi sindikati in sin- dikatom kovinarjev (industriegevverkschaft Mettal) v Singenu. Jutri ob 10. uri bo KMZ sprejel nadžupan mesta Singen, v soboto dopoldne bo v družbi pevskega zbora-gostitelja nastopil na mestnem trgu v Singenu, zvečer pa s samostojnim koncertom skladb slovenskih in jugoslovanskih skladateljev v gimnazijski koncertni dvoruni. _ GUSTAV GROBELNIK Kulturna gradhinijada v Celju Pokrovitelj 5. srečanja Je IngratJ v Celju poteka kulturno srečanje gradbenih delav- cev Slovenije. Na tej vsako- letni prireditvi, katere po- krovitelj je republiški od- bor sindikata gradbenih de- lavcev Slovenije, organiza- tor pa letos Ingrad Celje, se bo predstavilo 23 delovnih organizacij s področja grad- beništva, oziroma 470 ude- ležencev. Odlika tridnevne priredi- tve, ki bo sklenjena jutri, je predvsem v žanrski pestrosti sodelujočih. S svojimi deli se predstavlja 40 hkovnikov, 6 izdelovalcev tapiserij, 16 fo- tografov, 32 literatov, 4 reci- tacijske skupine, folklora, 8 pevskih zborov, oktet, pihal- na godba in 3 instrumentalni ansambli. Za jutri ob 15. uri pa je napovedan še prome- nadni koncert pihalnega or- kestra na Tomšičevem trgu v Celju, pred tem pa bo stekla okrogla miza z naslovom »človek-delo-kultura«. Gre torej za srečanje delav- cev, ki jim je lepota izražanja v najrazličnejši obliki, še po- sebej pri srcu. Kulturno ustvarjanje pa je med grad- beniki vselej živo, kakor je še danes živa pred petimi leti dana pobuda za organizira- nje te kulturne gradbinijade. Kvaliteta del sodelujočih je iz leta v leto večja, dela sode- lujočih pa vse bolj vsebinsko in oblikovno celovito izraže- na. Prav tako je viden razpon v množičnosti sodelujočih in kar je enako pomembno, tu- di vse večji interes za kultur- no bogatitev srečanja grad- benih delavcev. In čeprav so ti delavci amaterji, se z mar- sikaterim delom že močno približujejo profesionalni ravni, k čemer jim doprina- šajo občasna srečanja s po- klicnimi kulturnimi delavci, ki se radi odzovejo njihove- mu vabilu. Želja vseh sode- lujočih na letošnjem sreča- nju pa je, da bi se po njih ravnali še drugi. MATEJA PODJED ANGELOSBAŠ 44 SAVINJSKI SPLAVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 Ko so savinjski (in dravski) splavarji pri- hajali v mesta, kamor je šel njihov izvoz, ali ko so se vračali domov, so imeli dovolj priložnosti, da so zvedeli za takšen krst in ga začeli tudi sami izvajati. Pri savinjskih splavarjih je bila sredi 19. stoletja ta šega izoblikovana približno tako, kakor je dan- danes razvidna iz ohranjenega ustnega izro- čila. Ce je za krst na avstrijskih donavskih ladjah zapisana misel, da pomeni sprejem med odrasle može ali v t. i. moške združbe, pa menimo, da gre v tem primeru kakor tudi v primeru savinjskih splavarjev v re- snici za sprejem v določeno poklicno skup- nost. Sprejem, v moško združbo bi bil sodil v domače okolje in bi ne bil zadeval samo določene vrste splavarjev. Krst na Rugvici ne kaže samo na širše ozemlje, kjer je bila ta šega prej v veljavi kakor pri savinjskih splavarjih, m hkrati tudi na čas, po katerem jo je bilo mogoče prevzeti, temveč kaže prav tako na to, da se je od tega kraja naprej začelo odgovornejše splavarsko delo, ka- kršnega niso opravljali tisti splavarji, ki so šli od tam domov in niso bili krščeni. Po- membnejša splavarska vožnja ali tista, ki so v njej sodelovali krščeni splavarji, je bila tista, ki je šele sledila. Se drugače poveda- no: krščeni splavarji so bili tisti, ki so bili v celoti zmožni splavarskega dela, ki so vozili tudi od Rug\ice naprej in ki so bili krščeni. v nasprotju s tistimi, ki jim ta zmožnost ni bila potrjena in ki niso vozili kot »Mitrovča- ni". Edinole ti so torej šteli za zadosti po- polne splavarje, vstop v njihovo skupnost pa je označeval krst. Pri dravskih splavarjih je bila podoba ne- koliko drugačna. Dubrava ni-pri splavar- skem krstu pomenila enake ločnice kakor Rugvica. Vožnja do Dubrave ni bila nič manj težavna in odgovorna kakor vožnja od tod naprej. Ali: kdor je pripeljal do Dubra- ve, je prebil preskušnjo za dovolj zmožnega splavarja. Tako je krst v Dubravi - bili so ga deležni vsi splavarji. ki so pripeljali do tega kraja, se pravi vsi slovenski dravski spla- varji - potrjeval zadostno izurjenost v tem delu in obenem izražal sprejem v ustrezno poklicno skupnost. (Prav tak je bil pri av- strijskih donavskih splavarjih krst pred Budimpešto.) Nadaljnji razloček med krstom na Rugvici in v Dubravi je bil v tem, da je krst pri savinjskih splavarjih pred drugo svetovno vojsko pomenil malone sa- mo še veseljačenje, medtem ko se je ohrani- lo v krstu dravskih splavarjev malce več drugačnega izročila. Krstu na Rugvici je na vožnji sledila bir- ma, vendar je postajala ta šega pred drugo svetovno vojsko vse redkejša. Pri birmi je krmaniž spraševal novinca, kako se imenu- jejo kraji, ob katerih so se vozili, in na vpra- šanja seveda sam odgovarjal, potem pa je skušal te podatke še z letvijo vtepsti novin- cu. To je bilo v bistvu enako dejanje kakor šega, da so splavarja, ki je prvikrat pripeljal iz Savinje v Savo, udarili, ali kakor šega, da so novinca na slavonski meji pretepli s trto. Slednja šega je sporočena sredi 19. stoletja, ne pa tudi še pozneje ali, natančneje, iz let med svetovnima vojskama (kakor prva). Kar zadeva v teh letih molitev pri jedi na »mitrovških.. splavih, je bilo takole. Podob- no kakor v gostilnah od Radeč do Rugvice so tukaj pogosto molili pred jedjo in po jedi ali, bolje, pred in po zajtrku, kosilu in ve- čerji. Marsikdaj so molili samo pred jedjo ali samo pred kosilom ali pa so se pred jedjo, deloma tudi po jedi le pokrižali. Na nekaterih »mitrovških« splavih so molili »bolj redko« ali pa niso skupno molili, tako da so v teh primerih molili nekateri spla- varji vsak zase (zjutraj, še več pa zvečer). Ponekod pred jedjo in po jedi niso molili in se tudi pokrižali niso. Ohranjeno ustno izročilo spričuje. da so v dobi med svetov- nima vojskama molitev pri jedi na »mitrov- ških« splavih sčasoma opuščali. Starejši kr- maniži so resda skrbeli, da so pri jedi moli- li, in so dostikrat sami molili naprej; tudi splavarski gospodarji so skrbeli za molitev na »rajži«. Pri mlajših krmanižih in splavar- skih gospodarjih pa so se te razmere tedaj začele spreminjati. Drugače je bilo v doma- čih krajih, ko so pred drugo svetovno voj- sko v zgornji Savinjski dolini in Zadretju molili trikrat na dan pred jedjo in po jedi (z izjemo nekaterih izobražencev in trgovcev). K maši na vožnji kajpada niso mogli ho- diti. Le če je naneslo, da so morali stati v nedeljo, so šli včasih k maši; v zvezi stem je sporočeno verovanje, da »bo potem srečna vožnja«. Pač pa je bila šega, da so tudi na vožnji hodili k maši na velikonočno nede- ljo. Takrat so stali od velike sobote zvečer do nedelje opoldne, popoldne ali zvečer, pogosto prav tako do velikonočnega pone- deljka zjutraj, kakor so narekovale potrebe in vreme. Splavarski gospodarji so poveči- ni že doma pripravili žegen, deloma pa so se oskrbeli z njim ob postanku (vse potreb- no so nakupili krmaniži). Zegen so'jedli na splavu. In ta dan so se vsi preoblekli. - Mimo velikonočne nedelje so stali nekateri splavi tudi na vse svetnike. Zavetnik savinjskih splavarjev je bil sv. Miklavž. Ko so se 'vTačali domov, je bila šega, da so v Ljubiji darovali v pušico Mi- klavževe kapelice (pred cerkvijo, ki je prav tako posvečena temu svetniku) kak kraj- car, pozneje pa nekaj par ali kak dinar. Ko so se -Mitrovčani« začeli voziti iz Šmartne- ga ob Paki v domače kraje z avtobusi, so morali to šego opustiti, zato pa so darovali v to pušico kdaj drugič, ko so hodili tam mimo, ali pa so namesto tega šli pozneje v cerkev ali včasih doma dajali za mašo. In nekateri »Mitrovčani« so se medtem, ko so se peljali mimo kapelice v Ljubiji, pokrižali ali odkrili. Niso pa opustili navedenega da- rovanja »Celjani« in »Rogličani«, ki so ho- dili iz Paske vasi domov peš. Na pušici Miklavževe kapelice v Ljubiji (ki so jo podrli 1960 ob razširitvi ceste) je bila ploščica, ki je bilo na njej napisano: Na vodi srečo nam izprosi. Miklavž sveti! Ki za čast smo tvojo bili vneti. Kdor v mojo čast položi tukaj dar. Nesreče branil bodem ga vsikdar. Ce bi bila potrjena domneva, da to bese- dilo izvira rzpod peresa Jožefa Lipolda (Ro- čičkega), bi ga veljalo uvrstiti približno v sredo 19". stoletja (Lipold je bil od 1815 do smrti 1855 župnik na Rečici). - Poleg ome- njenega darovanja so savinjski splavarji ča- stili Miklavža tudi tako, da 6. decembra, na dan tega svetnika, niso delali, nekateri pa so hodili takrat prav tako k maši. Miklavžu kot zavetniku savinjskih splavar- jev so v slovstvu marsikdaj pripisovali pre- velik pomen, v zvezi s tem pa tudi napačno določali razvoj savinjskega splavarstva, - 10. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 1983 Gospodar in gospodinja hkrati že sedem let so vsa bremena hribovske kmetije na ramenih vdove Ovčarjeve Fanike Zadnjič smo jo mahnili tudi na vitanjsko Hudinjo, skoraj 1000 metrov visoko, kjer smo se ustavili pred kmetijo Fanike Matijec, po domače Ovčarjeve Fanike. Zmotili smo jo - kje bi drugje - pri izje- mno značilnem opravilu za kmečko gospo- dinjo: mesila je kruh, v kmečki peči pa je že prasketalo in se kadilo v prostorno kuhinjo, nadvse okusno, opremljeno v kmečkem slo- gu, z veliko lesa. Zunaj se je kljub rahlemu rosenju okrog betonskega mešalca drenjakj več moških, ki so betonirali nov hlev. Krotka domača psica Astra nas je samo ovohala, domača najmlaj- ša hči Danica, učenka 3. razreda vitanjske osnovne šole, pa kaj kmalu spravila v star hlev gledat teličke. Pri Ovčarjih ovc nimajo že dolgo več, kot bi lahko sklepali po doma- čem imenu, pač pa imajo 17 glav govedi. Za več se bodo odločili, ko si bodo zgradili nov hlev. V novem bo mogoče sedanje število glav raztegniti do trideset in še čez. Seveda, če bo zdravje, je bila pripomba Ovčarjeve Fanike, ki že sedmo leto kot vdova - mož se je ponesrečil pri sečnji v gozdu ^ nosi vsa bremena kmečkega gospodarja in kmečke gospodinje hkrati. Otroci so ji v pomoč, saj jih je tako tudi vzgojila; od njih pa bo kmetijo Ovčarjev prevzel 22-letni Franci. Fanika je rodila pet otrok in pred sedmimi leti skupaj z njimi ostala brez moža, otroci brez očeta, nova Ovčarjevo Faniko smo zalotili, ko je mesila za šest velikih hlebcev stanovanjska hiša pa je bila komaj pod stre- ho, na njej pa posojil vseh vrst in zneskov. Fanika je to zmogla z garanjem in žrtvova- njem, tako kot to zmore samo kmečka go- spodinja, zrastla na trdi hribovski zemlji. Se posebno so s pohorsko zemljo in gozdovi zrastli Ovčarjevi, saj je kmetija stara precej čez 400 let. Dvajsetletni sin Jože se je zapisal kovinar- stvu, pa ne daleč od doma, saj dela v Vitanju, 15-letna Silva obiskuje kmetijsko šolo, ko- maj desetletna Danica pa bi tudi znala pove- dati, da bo nekoč kmetijska pospeševalka'. To je zanjo jasno že v teh rosnih letih. Najsta- rejša, Marjana, se je že odločila za življenje v dvoje in živi v Žalcu, sicer pa je prejšnji mesec diplomirala na fakulteti za sociologi- jo, politične vede iri novinarstvo in je danes diplomirana novinarka, čeprav zaenkrat še brez službe. Ovčarjeva kmetija na Hudinji obsega 65 hektarjev, od tega je 12 hektarjev obdeloval- ne zemlje, ostalo so gozdovi in pašniki. Z južnih pohorskih pobočij in s te višine je prekrasen razgled na Vitanje in proti Celju. Nad njim se bolj razves.eli popotnikovo oko, ki ob svežini pohorskih gozdov ne vonja znoja in ne okuša trdega dela. Da bi bilo ob vsem garanju na kmetiji še težje, so imeli pred kratkim Ovčarji še to nesrečo, da jim je zaradi virusne pljučnice poginilo dvoje telet, tretji pa je ob našem obisku tudi bolj klavrno izgledal. Podobne težave so imeli tudi nekateri sosedje, kmetje na Hudinji in Paki, kljub velikemu prizade- vanju konjiških veterinarjev. Zanje je Fani- ka tudi sicer našla samo hvalo, manj se je pohvalila zaradi ■ sodelovanja s konjiško kmetijsko zadrugo. Se vedno je pod vplivom slabih izkušenj, ko je pri njih s posojilom za gradbeni material, plačala višjo ceno kot drugje. To ji ni bilo všeč in še vedno ji ne gre v račun, da mora v svoji, zadružni trgovini odšteti več denarja, povrhu pa ni bilo nič z obljubljenim popustom pri prometnem davku. Ampak slabo človek sčasoma pozablja, življenje iz dneva v d^n poskrbi za novo delo, nova opravila. In s trdim delom prido- biva človek končno tudi nova zadovoljstva in dobre občutke, da je zmogel, da je kaj novega zgradil, popravil, uredil. Za Ovčarje- v^e na hribovski kmetiji nad Vitanjem je dan s 24 urami skoraj prekratek. Takšni občutki so nas prevevali, ko smo se po lepi, od vitanj- skih gozdarjev odlično vzdrževani cesti, vra- čali nazaj v dolino. Iz megle in oblakov je še /edno rosilo in v ušesih nam je še vedno ostalo ropotanje betonskega mešalca na Ov- čarjevi kmetiji. Kmalu bo nov hlev... MITJA UMNIK Takole so se štirje Ovčarjevi postavili pred vhod novega doma, čeprav smo Francija komaj potegnili od mešalca Družine Krašovec, Kliner, Jurgel in Klepej iz Škofe so si delo olajšale s skupnimi močmi, zaupanjem in dobro voljo. Brez sloge In razumevanja ne bi bilo strojne skupnosti Silrje kmeUe s škofe so povezani v delu In zabavi V Lažišah nad Rimskimi Toplicami ali natančneje v Škofcah, so štiri kmetije. Tesno druga ob drugi so do- mačije in gospodarska po- slopja, tako tesno pa je tudi njihovo delo. Lani jih je še bolj povezala strojna skup- nost, povezujejo pa jih še skupne priprave za vsako- letni kmečki praznik. Odločitev za strojno skup- nost ni bila težka. Stroji so dragi, delo brez njih skoraj ni več mogoče. Zaslužek kmetov pa tudi ni takšen, da bi lahko vse, kar so potrebo- vali, kupili za suh denar. S pomočjo posojil pa so lahko kupili trosilec za gnoj, škro- pilnico, sadilca in traktor. Zaenkrat jim to zadošča. Stroji so v skupni uporabi tudi dobro izkoriščeni, saj ima vsa kmetija nekaj manj kot 20 hektarjev zemlje. Naj- več se ukvarjajo z živinorejo, ki jim daje pitance, pa tudi nekaj mleka oddajo. O mle- ku pa tod hitro slišiš gorke besede. Ljudje se morajo skoraj boriti, da ga lahko od- dajajo. Že tako ga morajo sa- mi voziti kar do Brstovnice, kar požre še del že tako skro- mnega zaslužka, poleg tega pa jim vedno primanjkuje vTČev za mleko. Razne pri- tožbe na Kmetijski zadrugi menda ne zaležejo kaj dosti. Z merjenjem maščobne stopnje tudi niso zadovoljni, mleko pa vsemu navkljub še vedno oddajajo. Izgleda, da se. te potrebe bolj zavedajo kot tisti, ki bi jih naj k temu vzpodbujali. Da zaslužek ni tak, kot bi si ga želeli, potrjuje tudi to, ,da so si poiskali zaslužek še kot delavci. Prav nič se ne bi čudili, če bi- mladim, ki so včasih množično zapuščali kmetije, slediU še stari. A vsi ti problemi, ki so vezani na težavno delo na hribovskih kmetijah in slab dohodek, jim ne jemljejo volje za delo, ki sicer ne sodi v kmečki vsakdan. Na Jurglovi zemlji je vsako leto kmečki praz- nik,-ki ga pripravijo skupno z zelo delavnim prosvetnim društvom iz Laziš. Sosedje iz Skofc in od drugod so uredi- li tudi betonirano ploščad za plesišče in še kaj, tako da ni treba venomer obnavljati prej lesenega odra. Kmečki praznik je običajno zadnjo nedeljo v avgustu, za kmete iz Skofc pa se priprave prič- no že dober teden prej, saj jim res ni vseeno, kako je ta- krat pri njih urejeno. »Smo pač taki ljudje, da damo ne- kaj na dobro voljo,« so pove- dali. MILENA B. POKLIC Ce bo mleka dovolj, sira ne bo manjkalo ¥ Šmarju Je končana prva faza nove sirarne Sirarna v Šmarju pri Jel- šah, ki je enota Hmezadove delovne organizacije Celj- ske mlekarne, že lep čas ne ustreza pogojem za sodobno proizvodnjo, zahtevam trži- šča in delovnim pogojem zaposlenih delavcev. Dnev- na zmogljivost predelave je le 20 tisoč litrov mleka, kar je, glede na predvideno vsa- koletno rast proizvodnje mleka, premalo. V gradnji je nov obrat šmarske sirarne, v katerem bi bilo mogoče v osmih urah predelati 40 tisoč litrov mle- ka. Gradnja objekta bo pote- kala v štirih fazah. Trenutno je zaključena prva, ko je ob- jekt pod streho, zadnja pa bo predvidoma končana leta 1984. Predvidena vrednost nove investicije je 1,400.000 dinar- jev, finančno pomoč pa so ponudili sovlagatelji Zdravi- lišče Rogaška Slatina, Mer- kator Jelša, in zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek. Potreben bo še bančni kredit in sredstva zavarovalnice. Kar polovico vrednosti no- vega objekta predstavlja tretja faza izgradnje oziroma nakup opreme za sodobnej- šo tehnologijo, ki jo bo pre- težno treba uvoziti. Nova te- hnologija bo omogočila večji izuor pri proizvodnji sirov. V Smarski sirarni nameravajo postopoma preiti na izdelavo mehkih sirov in obdržati kla- sični program kot je šmarski ->rok<<, gauda in drugi. Edi- nole proizvodnjo trapista na- meravajo postopoma opu- ščati zaradi nerentabilnosti. V sirarni v Šmarju pri Jel- šah je zaposlenih 29 delav- cev, z novo investicijo pa bo mogoče zaposliti 45 do 50 ljudi. V sedanjih proizvo- dnih prostorih bodo skladi- šča, njihova obnova pa pred- stavlja zadnjo, četrto fazo in- vesticije. Upravičenost nove sirarne je zasnovana na povečani proizvodnji mleka, zato bo- do, nujna tudi vlaganja v to- vrstno kooperacijsko proi- zvodnjo. Ce ne bo dovolj mleka, tudi sirov ne bo in v šmarski sirarni ne bo dovolj dela. MARJELA AGREŽ 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Celjski bazen odprt 11. VI. Vzdrževalna in očiščevalna dela na celjskem bazenu ob Ljubljanski cesti so opravlje- na, v torek in sredo pa so priče- li tudi s prečrpavanjem vode. Ce bo vreme dopuščalo nor- malno prečrpavanje, bo po be- sedah Toneta Rozmana, pred-, sednika plavalnega kluba Nep- tun, bazen odprt v soboto, 11. junija. Ob minimalno višji ceni vstopnice, kot je bila lani, bo bazen dnevno odprt od 9. do 19. ure. Tako bo kopališče od- prto v času kot je bilo načrto- vano. Se pojasnilo tistim, ki so si ohladitve v odprtem bazenu zaželeli prej. v prvih vročih ju- nijskih dneh. Odpiralni čas let- nega kopališča je prilagojen zapiranju zimskega bazena v Golovcu. Tudi kadrovsko je letni bazen prej nemogoče vzdrževati, saj bo osebje iz Go- lovca vzdrževalo tudi letni ba- zen. Poleg tega so tudi stroški odpiranja bazena, v dneh ko vreme še ni najbolj stabilno, previsoki. PP Dobrote tudi na jedilnih listih? Na obrtni razstavi v Mozirju se niso izkazali le obrtniki, ki obdelujejo les, kovino in plastiko, spretne roke so pokazali tudi gostinci, ki so na bogato obloženih mizah prikazali gomjesavinjske posebnosti. Savinjski želodec, žlikrofi, domača ajdova potica, dišeče krače so posebnosti, na katere gostinci še niso pozabili, upamo pa, da jih ne bodo gostje lokalov in da bo vse več teh jedi tudi na jedilnih listih vseh 34 gostišč v mozirski občini PP Zadnjo soboto junija spet Žalska noč Lanskoletna uspela prireditev 2alska noč je organizator- jem dala dodaten elan. Letošnja bo zadnjo soboto v juniju. Sodelovali bodo mladinski pihalni orkester in mažoretke - tokrat iz Žalca, konjeniški klub iz Goto vel j, folklorne sku- pine, padalci aero kluba s Ptuja, narodno zaba\Tii ansam- bel iz Kruševca ter ansambli Muženič, Veseli hmeljarji, Vokali in Nočna izmena, da Andreja Sifrerja niti ne ome- njamo. Svoj prispevek bo dal tudi sam Jaka Šraufciger, njemu pa se bo pridružil celo Čkalja. Tako bo poskrbljeno za glasbo, smeh in zabavo, kar vse je, ugotavljajo sociologi, še kako dobrodošlo v teh težkih časih našim delovnim ljudem in občanom, pa seveda še zlasti tistim, ki nastopajo. Letos bodo organizirali tudi sejem storitvene obrti, ki bo v starem delu Žalca. JANEZ VEDENIK Za turizem je treba tudi praktično delati V turističnih krajih Mo- zirje, Ljubno, Gornji grad, Luče in v Solčavi morajo zagotoviti, da v letni sezoni noben gostinski obrat ne bo zaprt za več dni, prilagoditi pa morajo tudi odpiralne čase trgovin, bank in pošt, ki morajo biti odprte tudi ob sobotah. Ukrepi za izboljšanje turi- stične p>onudbe, ki jih je na zadnji seji sprejel izvršni svet skupščine občine Mo- zirje, se nanašajo še na odpi- ralni čas bencinskih servi- sov, na delo inšpekcijskih služb, delo organov promet- ne varnosti ter delo nosilcev gostinsko turistične dejav- nosti. Kljub temu, da se v izvrš- nem svetu trudijo z nekateri- mi ukrepi izboljšati turistič- no ponudbo, je stanje v prak- si še vedno oddaljeno od nji- hovih hotenj in želja. Tako, na primer v mozirski Savinj- ski gaj ob koncu tedna pripe- lje tudi po 20 avtobusov go- stov, ki pa se nimajo kje okrepčati, saj je nov objekt gostinskega podjetja Turist ob sobotah in nedeljah po- poldan največkrat zaprt. Ka- dar namreč v dopoldanskem času dežuje, lokal zaprejo, tako da popoldanski gostje žejni in lačni zapuščajo to si- cer zelo lepo urejeno izleti- šče. Poleg ukrepov, ki so jih sprejeli pri izvršnem svetu, bo tako potrebno nekaj stori- ti tudi na področju notranje organiziranosti v gostin- skem podjetju Turist. R. PANTELIC Kako bodo letovali otroci? y ospretUu le socialni In ztlravstvenl ¥iaik Skupna značilnost letoš- njega organiziranega leto- vanja šolskih in predšol- skih otrok je pomanjkanje sredstev, kar je povezano s kriteriji, ki so jih sprejeli v vseh občinah našega ob- močja. Po teh kriterijih pa, bodo lahko letovali le otro- ci staršev z nizkimi in naj- nižjimi osebnimi dohodki ter zdravstveno ogroženi otroci. Gre za letovanje na morju, medtem ko bo imela mladina veliko možnosti preživljati počitnice v okvi- ru taborniške organizacije, planinskih in glasiiskih društev in še kako drugače. Za občini Laško in Šentjur je značilno pobratimsko so- delovanje na tem področju. Tako bodo otroci iz občine Laško letovali skupaj z vrst- niki iz občine Vrbovec v Ne- rezinah na Malem Lošinju, šentjurski pa v Selcah pri Crikvenici, skupaj z mladino iz pobratenega Karlovca. V sodelovanju z republi- ško zvezo Rdečega križa Slo- venije bodo v počitniški ko- loniji na Debelem Rtiču leto- vali otroci iz občin Šmarje pri Jelšah, Žalec, Slovenske Konjice, Velenje in Mozirje. Iz mozirske občine bodo na Debeh Rtič odpotovali le šo- loobvezni otroci, možnosti pa imajo tudi otroci zdom- cev. Tudi iz ostalih občin bo na Debelem Rtiču letovala v glavnem šolska mladina. Za letovanje predšolskih otrok je značilno sodelova- nje z združenim delom. Tako bo vrtec iz občine Šmarje le- tos »gostoval« v počitniškem domu Steklarne Boris Ki- drič iz Rogaške Slatine. Cici- banom iz občine Žalec bodo letovanje omogočili Hmezad iz Žalca, Tovarna nogavic iz Polzele in Tekstilna tovarna Prebold v okviru predsezon- skih počitniških zmogljivo- sti. V vseh občinah so že izde- lali lestvice, ki določajo ra- zmerje med deležem, ki ga bodo, poleg skupnosti otro- škega varstva, prispevale še druge interesne skupnosti (izobraževalna, zdravstvena, soc. skrbstva) in med dele- žem oziroma prispevkom staršev, k ekonomski ceni le- tovanja. Po teh lestvicah bo- do otroci iz socialno najšib- kejših družin letovali brez- plačno ali z resnično mini- malnim prispevkom staršev. V občini Žalec, na primer, bo najnižji prispevek staršev znašal le 600 dinarjev za 14- dnevno letovanje šoloobve- zega otroka na Debelem Rtiču. Predšolski in šoloobvezni otroci iz občine Celje bodo, kot že vrsto let, letovali v po- čitniškem domu občinske skupnosti otroškega varstva v Baski. Tudi v tej občini bo- do imeli prednost otroci iz socialno ogroženih družin in zdravstveno šibkejša mladi- na. Po izdelani lestvici bodo predšolski otroci letovali brezplačno, prav tako šolarji tistih staršev, ki prejemajo najvišje denarne pomoči. M. A. ZAVOD ŠRC GOLOVEC sporoča vsem obiskovalcem svojih objektov, da zapira objekte v času dopustov in letnega remonta po naslednjem vrstnem redu: - bazen 18. 6. - kegljišče 26. 6. - savna 26. 6. - dvorana 1.7. - gostinski objekt 1.7. Ponovno pa bodo objekte odpirali po nasled- njem vrstnem redu: - bazen med 10. in 20. septembrom - kegljišče 8. avgusta - savna 1. septembra - dvorana 8. avgusta - gostinski objekt 8. avgusta POČITNICE ZA VSAK ŽEP - 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULJU - brez prevoza od 3.360 dalje - s prevozom - posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE: TEL. 23-448 mmsm Knjižnica Edvarda Kardeija v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju je odprta razstava z naslovom Ivan Potrč in Matej Bor ob 70-letnici rojstva. Razstava je odprta vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 14. junija. Razvojni center Celje V avli Razvojnega centra v Celju razstavljajo umetniška dela delavci Iskre iz Kranja. Skupina Iskraši vključuje deset avtorjev, razstavo si lahko ogledate vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ui-e in sicer do 14. junija. Center za Iciubsico dejavnost Celje Celjanom se bo jutri zvečer ob 20. uri prvič predstavila skupina »Lokalna televizija«. Koncert bo v prostorih Cen- tra za klubsko dejavnost v Cankarjevi ulici. IVHizej revolucije v spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije je še danes in jutri odprta razstava slikarskih del učencev osnovnih šol celjske občine z naslovom Motivi Celja. Raz- stavo je organiziral Pionirski dom Cvetke Jerinove iz Ce- Ija. Avia hotela Rubin 2alec v avli hotela Rubin v Žalcu je pripravil prodajno raz- stavo svojih likovnih del v olju Aco Markovič iz Prebolda. Razstavo si lahko ogledate samo še danes in jutri. Razstavni salon Rogašica Slatina Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in turisličnim druš- tvom Rogaška Slatina je pripravilo razstavo Peta slikarska kolonija Titovi kraji - naši kraji, na kateri se s slikami, plastikami in objekti predstavljata Boni Čeh in Karel Ku- har. Razstava bo odprta do sredine junija. Zdravilišid dom Rogašica Slatina v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri zvečer ob pol devetih večer opernih arij v izvedbi solistov ljubljanske Opere. V soboto, 11. junija, prav tako ob pol devetih zvečer pa bo v zdraviliški dvorani koncert mešanega zbora »Savine Sekimik« iz Stojnega sela. Bmica pri Libojah V soboto 11. junija bo ob devetih zvečer več kot štiride- set igralcem pod vodstvom režiserja Darka Sulerja uprizo- rilo Jurčičevo ljudsko igro Rokovnjači in s tem počastili 50-letnico prve odigrane igre v Libojah. Po igri pripravlja DPD Svoboda Liboje rokovnjaški večer, na katerem bo igral domači ansambel Savinjskih 7. Predstava bo na pro- stem. XXVI. Srečanje gledaiišidh sicupin Slovenije V okviru XXVI. srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki je letos na Dolenjskem, bosta jutri nastopili še dve gledališki skupini iz celjskega območja. V kulturnem domu v Semiču bo jutri ob 11. uri dopoldan nastopila Pionirska gledališka skupina ŠKD OS Miroslav Sirca iz Petrovč, zvečer ob devetih pa se bodo predstavili v Kultur- nem domu v Adlešičih člani KUD Zarja Trnovlje s kome- dijo Petra Ustinova Ljubezen štirih polkovnikov. Dom Svobode Polzela V dvorani doma svobode na PolzeH bo v soboto, 11. junija ob 17. uri 8. področno srečanje pevskih zborov društev upokojencev. V nedeljo, 12. junija ob 18. uri pa bo v dvorani doma Svobode koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole Vere Šlander iz Polzele. Siovensico ijudsico gledališče Celje Četrtek, 9. junija ob 20.30: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. V okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljub- ljani. Sobota, 11. junija ob 20.: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Gostovanje v Zagrebu. Nedelja, 12. junija ob 20.30: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. V okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljub- ljani. Četrtek, 16. junija ob 9: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DECKU. Zaključena predstava za Osnovno šolo iz Šoštanja. V. Iculturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije V okviru petega kulturnega srečanja gradbenih delav- cev Slovenije, ki ga letos organizira Ingrad Celje, se bo zvrstila vrsta kultumili prireditev. Danes ob 16.30 uri bodo v dvorani poslovnega centra Ingrad nastopile recitacijske skupine, folklorna skupina in instrumentalni ansambli. Razstavo Ifkovnih del v avli Ingrada in razstavo fotograf- skih ter ročnih del v dvorani Ingrada si bodo obiskovalci lahko ogledali še danes, jutri pa bo razstava prenesena v prostore Tehniške srednje šole, kjer bo zaključna priredi- tev ob 17.30 uri. Prireditev bo povezoval Borut Alujevič, predstavilo pa se bo osem pevskih zborov, pihalna godba in oktet. Kot gosta večera bosta nastopila Anica Kumrova in Bogomir Veras iz Slovenskega ljudskega gledališča^ Celja. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Poslanstvo, h 15. mladinski pevski festival le pokazal, tla le celotni vtisi, ki jih lahko pusti pri nastopajočih, obiskovalcih, gostih in vs prireditev, kot je celjski mladinski festival, so lahko zelo različ različna tudi pričakovanja. Kljub temu pa je ocena večine, če že ne 1 ideja ispred več kot trideset let rodila sadove, ki jih moramo ni razvijati dalje, saj nam mladinska zborovska pesem in prijatelj mladimi pevci različnih narodov in narodnosti dajeta up v tisti sv| vsi želimo - svet zmeraj mladih, odprtih, pojočih src in kulture. Skoraj nemogoče je med številnimi festivalskimi pri- reditvami izdvojiti neko, ki bi bila na splošno boljša od drugih. Predstavitev novih pesmi na otvoritvenem kon- certu, zvezno in mednaro- dno tekmovanje, večerni mednarodni koncerti, razsta- va glasbene literature in množični koncert, vse prire- ditve skupaj ali vsaka posa- mezno je dala pečat tej letoš- nji prireditvi. Vsekakor pa drži, da je vi- šek festivala množični na- stop mladih pevcev iz osnov- nih šol Slovenije, ki jih je bi- lo letos več kot 1800 iz 30 zborov. Edi Goršič je za zak- ljučni koncert izbral sloven- ske narodne pesmi, ki so zvenele, kot že dolgo ne. To je bil tisti trenutek, ki bo ostal v nepozabnem spomi- nu tudi udeležencem vlaka bratstva in enotnosti, ki so se udeležili te bratske pevske manifestacije. Da bi vse iz- zvenelo v narodni pesmi, so se z njo na tem koncertu predstavili tudi inozemski zbori iz Avstrije, Bolgarije, CSSR, Italije, Madžarske, Poljske in Zvezne republike Nemčije. Da mladinski pevski festi- val ni samo celjska priredi- Na 15. mladinskem pev- skem festivalu v Celju so podelili 36 medalj. V zvez- nem tekmovanju so podelili 4 zlate, 9 srebrnih in 10 bro- nastih medalj. Samo trije zbori pa so dobili diplome za sodelovanje. Na medna- rodnem tekmovanju pa so podelili 5 zlatih, 7 srebrnih in 1 bronasto medaljo. Po številu osvojenih točk je bil na letošnjem festivalu najboljši MPZ" »Zorka« iz Šabca pod vodstvom Bran- ka Džurkoviča. tev, potrjujejo številni kon- certi zborov, predvsem ino- zemskih, tudi v drugih kra- jih Slovenije. S tem pa je da- na možnost, da ljubitelji zbo- rovskega petja tudi v drugih krajih naše ožje domovine doživijo vsaj del' tistega kar je bilo prisotno v Celju v teh dneh. To pa je še nost te glasbene Zato zaključimo . dr. Matjaža Krne< svojem govoru nr povedal: »Naj toi živi celjski mladiii festival, naj še doli njegova pesem p< Jugoslaviji in E združuje mlade Ijt in medsebojni r sti!« ...Zato smo ti naš prispevek niji je okoli 2 službi umetno* telji, zbori-del globoko za ven določiti sveto\ ko bi vsi, ki po planet odmevi števali - kdor\ kako samo še sedi v svojih b Ija bi postala celjski festiva takšne prihodi Mnenja, mnenja... Radovan Gobec, sklada- telj: ->Po mojem mnenju je celjski pevski festival od- igral tisto vlogo, ki smo mu jo pred mnogimi leti zastavi- li in prav vesel sem, da je celotna zamisel tako dobro uspela. Pomen tega srečanja je za razvoj mladinskega zborovskega petja izredno velik. In ne samo za razvoj temveč tudi za organizacijo in nastanek pevske litera- ture. Moram poudariti, da je petje v tem delu festivala, ki sem ga poslušal, na izredno visoki ravni in da se lahko meri z evropskimi merili. Še posebej pa sem ponosen, da na tem festivalu prepevajo tudi moje pesmi.« Sonja Kasesnik, zborovo- dja: "Naš zbor je v zadnjih dveh letih doživljal težke preizkušnje, saj je menjal tri dirigente in sem ga morala postaviti skorajda na novo. Za uspeh, ki smo ga dosegli, se moram zahvaliti tako pev- cem, ki so prihajali na vaje tudi popoldne in v soboto dopoldne, kot njihovim star- šem in učiteljskemu zboru naše šole. Zbor je mlad in mislim, da ima vse možnosti za nadaljno rast in da nas ča- ka še veliko dela.« Katarina Petkovska, pev- ka iz Skopja: »Ze tretjič za- pored sodelujem na vašem festivalu, katerega kvaliteta se resnično stopnjuje. Zal le- tos stanujemo v Dijaškem domu in ne pri družinah kot prejšnja leta. Tako imamo manj stika s prebivalci Celja in tudi s pevci drugih zbo- rov. Skupaj smo bile le s pevkami iz Tetova, s kateri- mi smo odigrale tudi prija- teljsko tekmo v košarki. Če- prav se bomo s kolegicami v zboru letos razšle, upam, da bomo še kdaj skupaj prišle v Celje.« Jelka Požun, obiskovalka: Vsako drugo leto z navduše- njem prihajam na celjski pevski festival, na katerem sem še pred kratkim tudi sa- ma sodelovala. Zelo mi je bi- la letos všeč predstavitev no- vih pesmi, saj z njimi zbori dokazujejo visoko kvalitetno raven. Upam, da bo Celje ohranilo to tradicijo, saj s tem pridobiva na svojem po- menu, hkrati pa ohranja ugled, ki si ga je pridobilo takoj po vojni.« Manfred Ehrhom, zboro- vodja iz Nemčije: Poznam vrsto mednarodnih tekmo- vanj in moram reči, da spada celjski med tiste, najboljše. Zavidljiva je ravd sti zborov iz j\^ Evrope, saj, kot visoki glasbeni šo ko težko je doseči he pri mladih pe v našern zboru so velikim navdušen jamem, da jim bo liko volje za nad V tem pa je tudi dnost festivala.« Branko Durkot vodja MPZ Zork^ je dosegel na medi tekmovanju naj: »Srečen sem, pijal. Še toliko bolj, kerl- rom le kratek čas,t vodi žena. Vendaii ni bil nenaden. Ž pet let trdega, gai^ la, ki ni poznalo pi- cer pa festival v 0> poznam, saj sem e trikrat sodelovali ,66 devojaka'. Pr''i ga zbor doseže nir valu, ima svojo te Matevž Fabijai*- dja MPZ RTV •Zbor, ki hoč^i uspehe, ki teži k f- mora sodelovati n'- njih. Na mladin^ skem festivalu v ^ zbor nekajkrat žel. a le na zveznih te?- Letos smo se poli na mednarodnen^- nju' in zlato, ki sn- gli, nam je potre- nost našega trdegi; movanje je tista^ zbor dviguje. Zdi'; da bi festival i^' vzpodbudo tistirrf- kaj dosežejo. Ce seči večjo ravei ^ tekmovanja, bi cem morali zagotcj- do za dosežke tuj- ni. Tako ali drug^- bude pa to tekn^^ trebuje.« MPZ OŠ Dušan Jereb iz Slovenskih Konjic, ki ga vodi Darinka Ivačič, je letos ponovil uspeh izpred dveh let in osvojil bronasto odličje. MPZ OŠ I. celjske čete nadaljuje tradicijo nastopov na MPF, kjer je letos, pod vodstvom Sonje Kasesnik, osvojil bronasto odličje. MMPZ Kajuh iz Celja, ki ga vodi Edi Goršič, je nastopil na letošnjem festivalu namesto gimnazijskega zbora, ki ne obstaja več, in osvojil v mednarodni konkurenci srebrno odličje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je prevzelo pokroviteljstvo nad MPZ RTV Ljubljana, ki je pod vodstvom Matevža Fabijana osvojil zlato odličje. NOVI TEDNIK - STRAN 13 M izmerljivo zares prerasja ¥ mednaroano srečanje pojoče mlatJIne, Slavnostni govornik na zaključnem koncertu je bil dr. Matjaž Kmecl, predse- dnik republiškega komiteja za kulturo. vedelo, kaj nam je pesem: e človeštvo! Samo v Slove- h zborov, prava armada v k'Potem pa pridejo šeprija- igoslavije in Evrope, in se las je: silna moč! Morali bi dan, svetovno pevsko uro, res zapeli; hkrati, da bi ves jard glasov - potem bipre- ir in srečo, hitro bi videli, iih generalov in kaplarjev a še te bi spreobrnili! Zem- ?a in pesmi. Zakaj ne bi bil tborov eden od znanilcev I' tovora dr. Matjaža Kmecla). Zlato odličie za zbor gimnazijk Iz celjskega območja se je na letošnjem festivalu najboljel odrezal Mladinski zbor Gimnazije Titovo Velenje, ki ga vodi'' Danica Pirečnik. Ta zbor je bil ustanovljen pred 17 leti in je^ redni gost celjskih festivalov, kjer je dosegal tudi zelo dobre , rezultate, saj je leta 1975 prejel v zveznem tekmovanju bro-; nasto odličje, leta 1979 pa je bil ta zbor v zveznem tekmova- \ nju zlat, v mednarodnem pa je osvojil srebrno medaljo. \ Tudi ostali zbori z našega področja so bili uspešni, saj staj na zveznem tekmovanju MPZ OS Dušan Jereb iz Sloven-j skih Konjic pod vodstvom Darinke Ivačič in MPZ OŠ L; celjske čete, ki ga vodi Sonja Kasesnik, osvojila bronasto ^ medaljo, MMPZ Kajuh, ki ga vodi Edi Goršlč, pa je na' mednarodnem tekmovanju osvojil srebrno odličje. ; Plodno posvetovanje v okviru festivalskih prire- ditev je organizator pripravil tudi posvetovanje predstavni- kov kulturnih skupnosti Jugo- slavije in drugih sorodnih ustanov, ki so se ga udeležili predstavniki iz Srbije, Hrvat- ske, Makedonije in Slovenije. Na posvetovanju so daM priz- nanje dosedanji organizaciji in izvedbam pevskih festivsdov, sprejeli pa so tudi nekaj skle- pov za še boljše sodelovanje in izvedbo festivala. Tako želijo nekatere ustanove več sodelo- vanja pri izbiri žirij, izbiri ob- veznih pesmi in dodelavi pro- pozicij. Te sugestije in nasveti so izvirali na osnovi poznava- nja festivala tako v preteklosti kot tudi letošnjega in so rezul- tati kritičnega ocenjevanja vsebine dosedanjega dela. Skorajda ni moč prešteti vseh sodelavcev festivala, ki so na tak ali drugačen način prispevali, da je ta prireditev uspela. Skromni hvala za ne- šteto ur, ki so jih posvetili organizaciji in izvedbi, jim bo mogoče v uteho in vzpod- budo tudi v bodoče. MPF so spremljali: FRANCEK PUNGERCIC - MILENA BRECKO PO- KLIC POLONA ZNIDERSIC in RADIVOJ KLINCOV PoifTOViteiii MPF 1983 Elektrosignal, Ingrad, Moda, Center, Cestno po- djetje, Teko, hotel Evropa, Remont, Obnova, Pivo- varna Iraško, Unior Zreče, Fotolik, Kovinotehna, Že- lezarna Štore, Ljubljanska banka - splošna banka Celje, EMO, Izletnik, hotel Celeia, Novi tednik - Ra- dio Celje, Zlatarne, LIK Savinja, Aero, Libela, Avto- motor, STC Javna skladišča, Etol, Metka, Slovin - tozd Vital Mestinje, Avto Celje, Klima, Tkanina, Gra- diš, Gostinsko podjetje, Nivo, TTG Celje, SOZD Merx, Opekarne Ljubečna, Kompas, Zavarovalna skupnost Triglav Celje, Toper, Pozd Leskovšek. V okviru festivalskih prireditev so pripravili organizatorji v Muzeju revolucije tudi mednarodno razstavo glasbene literature, učbenikov in priročnikov za glasbeni pouk, ki je vzbudila med glasbenimi pedagogi veliko zanimanje. Na letošnjem XV. mladinskem pevskem festivalu so neka- terim zaslužnim sodelavcem festivala podelili nagrade in priznanja. Na fotografiji predsednik IS SO Celje, Zvone Hudej, izroča Grb mesta Celja prof. Gyorgy Mihalki iz Madžarske. XV. mladinski pevski festival je odprl predsednik organizacijskega odbora dr. Emil Roje. Zaključnemu koncertu letošnjega festivala v Mestnem parku so prisluhnili tudi udele- ženci vlaka bratstva in enotnosti, ki so ostali v Celju. Rezultati na XV. mPF Zvezno tekmovanje Mladinski pevski zbori (A) MPZ OS »Edvarda Kardelj« Murska Sobota 86 (srebrna medalja) MPZ Trbovlje 81,2 (bronasta medalja) MPZ OŠ »Dušana Jereba« Slovenske Konjice 80,3 (bronasta medalja) MPZ OŠ »Josip Broz Tito« Domžale 80,5 (bronasta medalja) MPZ »Vesna« Zagorje ob Savi 80,1 (bronasta medalja) MPZ OŠ »Lackov odred<■ Kamnica 81,6 (bronasta medalja) MPZ OS »I. celjske čete« Celje 82,6 (bronasta medalja) MPZ »Zmajevi slavuji« Obrenovac 84,6 (bronasta medalja) MPZ OS Gornja Radgona 85,1 (srebrna medalja) MPZ »Lale« Tetovo 74,5 diploma MPZ OS »2. oktobar« Zrenjanin 89 (srebrna medalja) MPZ Glasbene matice Trst 91 (zlata medalja) MPZ »Razvigorče« Skopje 92,6 (zlata medalja) Mešani mladinski zbori (B) MMZ Gimnazije »Miloš Zidanšek« Maribor 76,8 (diplom.a) MMZ Zvezna gimnazija za Slovence Celovec 85,6 (srebrna medalja) MMZ Muzičke škole Bihač 85,3 (srebrna medalja) MMZ Srednje pedagoške in narav, matem. šole Koper 89,3 (srebrna medalja) MMZ Glasbene matice Trst 88,0 (srebrna medalja) MMZ OKUD »Koča Kolarov« Zrenjanin 92,3 (zlata medalja) Dekliški pevski zbori (C) DPZ srednje šole »Franc Miklošič Ljutomer 82,8 (bronasta medalja) DPZ doma omladine »1. novembar« Sremska Mitrovica 80,3 (bronasta medalja) DPZ Srednje družboslovne šole Ptuj 82,0 (bronasta medalja) DPZ Menada Tetovo 76,3 (diploma) DPZ SC »Juraj Barakovič« Zadar 89,3 (srebrna medalja) DPZ »Obrenovačke devojke« Obrenovac 89,9 (srebrna medalja) DPZ Gimnazija Titovo Velenje 92,6 (zlata medalja) Mednarodno tekmovanje Mladinski pevski zbori (A) MPZ Glasbene matice Trst, Italija 91,6 (srebrna medalja) MPZ »Zorka« Sabac, Jugoslavija 97,0 (zlata medalja) MPZ RTV Ljubljana, Jugoslavija 95,3 (zlata medalja) MPZ »Prof. Georgi Dimitrov« Jambol, Bolgarija 96,0 (zlata medalja) Mešani mladinski zbori (B) MMZ Rein, Avstrija 86,6 (bronasta medalja) MMZ »Kajuh<• Celje, Jugoslavija 90.6 (srebrna medalja) MMZ Madach Imre Gimnazium enekkara, Budapest, Madžarska 91,6 (srebrna medalja) MMZ OKUK »Koča Kolarov« Zrenjanin, Jugoslavija ' 93,3 (srebrna medalja) Dekliški pevski zbori (C) DPZ "Aureliani di Roma« Roma, Italija 95,0 (zlata medalja) DPZ Braunschvveiger Jugendchor, Braunschweig, ZRN 94,0 (srebrna medalja) DPZ "Studium- Ostrow. Poljska 91.6 (srebrna medalja) DPZ »Mladost« Levoča, CSSR' 92,6 (srebrna medalja) DPZ »25. maj« Skopje, Jugoslavija 95.3 (zlata medalja) 14. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNU 1983 Dan brez spominov in brez načrtov Tudi celjski maturantje so se nadvse bučno poslovili od zadnjega srednješolskega leta, od svojih učiteljev in sotrpinov nižjih letnikov. Zapeli so Gaudeamus, zaklenili šolska viata in predali ključ mlajšim kolegom. Za en dan so odložili vse skrbi in preplavili mesto z razigrano, brezskrbno mladostjo. Svojo zrelost so proslavili, zdaj jo morajo še dokazati. Matura se bo pričela čez deset dni. Kako in kam naprej? Tako kot ponavadi. Eni bodo šli naprej v šole, fantje povečini v vojsko, nekateri se bodo z.aposlrli, če bo le dela zanje... Reicorfina nedelja v PodCebIku Dva tisoč kopalcev se je minulo sončno nedeljo zgnetlo na odprtem kopališču zdravihšča Atomske Toplice v Podčetrtku. Vročina in zdravilna voda sta privabili goste iz vseh vetrov Slovenije in iz sosednje republike Hrvatske. Kopališče je lepo urejeno, voda razmeroma čista, kopališki bife dobro »oborožen« s svojo ponudbo, najdaljša \Tsta pa je bila za sladoled. Za »zgoraj brez« se kopalci v Podčetrtku še niso ogreli, še manj ogreti pa so celjski (in še kateri) organizatorji kopanja na prostem. Brigada v Posočje v soboto je iz Žalca odšla na Zvezno delovno akcijo Posočje 83, brigada Slavka Slandra iz Žalca. Komandant brigade, 19 letni Janez Kovačič, nam je pred odhodom povedal. »Brigada je popolna, povprečna starost pa je okrog 17 let. Tam bomo ostali mesec dni, kopali bomo jarke za vodovod in PTT kabel. Poleg nas bodo v Posočju še brigadirji iz Slovenj gradca in iz drugih republik.« Pred odhodom je mlade brigadirje pozdravil predsednik Občinske konference ZSMS Žalec Danilo Vasle ter jim zaželel veliko delovnih uspehov. T. TAVCAJR TOZD VELETRGOVINA, Ljubljana, Miklošičeva 13 OBJAVUA po sklepu Komisije za delovra razmerja prosta dela in naloge v enoti MLADINSKE KNJIGE - Trgovine na veliko CEUE - Stanetova 3 PRIPRAVUALEC POŠlUK - KOMISIONAR-ODPREMNIK ^ogoj za zasedbo; - kvalificiran trgovski delavec ali končana osnovna šola - šest mesecev delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poskusno dolo en mesec. Kandidati naj vložijo pismene ponudt)e v roku 8 dniv od dneva objave v časopisu na naslov: MLA.DINSKA KNJIGA, DSSS za trg. TOZD, kadrovska služba. Ljub Ijana, Titova 3 O rezultatu objave bomo kandidate pismeno obve- stili y 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri delavca. Gradovi in graščine na slovenskem Štaiersicem 103 Piše: dr. IVAN STOPAR PalcenStajn (Paclcenstein), dvor, graščina Na položnem hribu v Smartnem ob Paki, nad hišo št. 124. Občina Velenje. Blizu izliva Pake v Savinjo je imel svojo posest Hartnid iz Orta. 1262 je tik pred svojo smrtjo daro- val od te posesti dve kmetiji gor- njegrajskemu samostanu, 1264 pa ju je menda Hartnid Ptujski pode- hl v zajem bratom Kacenštajn- skim. 1339 sta Konrad in Ortolf Homeška prodala Frideriku Žov- neškemu »stolp pri Smartnem« za 126 mark srebra. 1416 se je Henrik Apfalter v svojem imenu in v ime- nu svojega brata odpovedal stolpu - der teren an der Pak, ki je bil njegova dediščina, v prid celjske- ga grofa, ta pa je gradišče in sedež Pakenštajn - purkstal vnd gesazz Pakenstain dne 18. junija 1419 po- delil v zajem Hansu Maisenreiter- ju. Gradišče v tej listini pač pome- ni kraj, kjer je stal stolp, imenovan tudi sedež. 1443 je Maisenreiterje- va vdova Wendel zapustila vso svojo posest grofom, ker jim je njen soprog dolgoval 15.000 fun- tov. 1456 je Pakenštajn postal de- želnoknežji, 1458 pa ga je cesar Friderik podelU v fevd Kunigun- di, hčeri Hermana Ekenštajnske- ga in ženi Jorga Globitzerja. V li- stini se izrecno omenjata stolp in dvor - der tum vnd hof zu der Pakh, s tem pa je bila bržčas miš- ljena ena sama stavba; z besedo stolp je bil opredeljen njen značaj, z besedo dvor njen pravni status. 1491 se omenja der tum Packhen- stain an der Pakh. Sinovi Jorga Globitzerja so 1542 pri vrednotenju posestev ocenili stolp na 200 funtov. Regina Glo- bitzer je pred 1635 prodala malo gospoščino Eliasu Andrianu, ven- dar se že 1599 Jernej in 1614 Mak- similijan Herič po stavbi imenuje- ta Pakenštajnska - zu Packen- stein. Do posesti sta pač prišla z doto. 1727 se v župnijskih matri- kah imenujeta kot Pakenštajnski gospe Marija Sarlota in Marija Barbara pl. Modersheim - domina in Pakenstein. Takratnemu lastni- ku gradu J. pl. Modersheimu so sledHi od o. 1778 do 1807 Sattel- bergerji, nato do 1827 Anton Jo- han pl. Grandi, za njim Franc Leit- ner do 1834. 1848 je tedanji lastnik Jožef Vincenc Novak v bližini go- spodarskih poslopij v dolini pozi- dal novo graščino v obliki klasici- stične podeželske vile. 1870 je po- sest prevzel Oskar baron pl. Wars- berg, ki je dve leti pozneje snel z gradu preperelo streho in ga pre- pustil usodi. Stara pripovedka pripoveduje, da so imeli celjski grofje na Pa- kenštajnu svoj »Jungfemzvvin- ger«. Še ob koncu preteklega sto- letja naj bi neki obstajale kleti, v katerih so izginjale naropane mla- denke. Po drugi strani pa literatu- ra omenja, da gre pri Pakenštajnu za staro utrdbo, ki naj bi varovala most in prehod prek reke Pake. Ce je prva štorija plod domišljije, je sodba o utrdbi Pakenštajn z vi- dika stavbnozgodovinskih preu- čevanj graščine pKJVsem neuteme- ljena. Pakenštajn je bil od kraja pozidan kot dvor stolpastega tipa, ki je v jedru današnje stavbne zasnove še vedno ohranjen in so ga šele poz- neje prezidali v graščino - grad. Stolp je merU v talni ploskvi o. 12,5 X 10 m, bil je podkleten in je segal v višino dveh etaž. Pozneje so k stavbi prislonili hišo približ- no enakih dimerudj, stolp povišali (značaj njegovih ogelnikov se pod vrhom spremeni; ogelnike iz gro- bo obklesanih apnenčevih ka- mnov zamenjajo ogelniki iz reza- nega, »šivanega« lehnjaka) in oba objekta enotno zastrešili. Zidava stolpa je neurejena, kar nam omo- goča ob upoštevanju drugih mo- mentov njegovo datacijo v 14. sto- letje. Zid je le približno meter de- bel, kar p>omeni, da objekt nikoU ni imel fortifikacijskega značaja. Vendar pa so stolp razširili že v gotski dobi, saj sta v prizidanem delu poleg police gotskega okna iz zelenega groha v vrhnji etaži ohra- njeni še dve žlebljeni peščenčevi konzoli. Vse stene kažejo spričo opečnih polnil na prezidave v re- nesančni ali baročni dobi. V poz- nem srednjem veku ali celo poz- neje so obzidaU predgradje z o. 60 cm debelim obzidjem in tako je zasnova dobila podobo gradu. Ob predgradju in znotraj njega so sča- soma zrasle pomožne stavbe, ki so v temeljih še razvidne. Stavba, ki jo je o. 1681 upodobil Vischer. kaže tipično podobo re- nesančne graščine z obstrešnimi vogalnimi stolpiči in s pravokot- nim, na vogalih z bastijami utrje- nim renesančnim obzidjem. Tak- šen videz stavbe v ničemer ne ustreza značaju ohranjenih razva- .ijn................_____....._____________... Paski grad ob koncu 17. stoletja 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 15 Velika počitniška akcija Ime mi je Metka. Hodim v tretji razred. Veselim se že po- čitnic. Ker sem se vse leto pri- dno učila, sta mi očka in mami- ca dovolila, da povabim k sebi prijatelja Vrtiljaka. Poslala bom svoj naslov v Novi Tednik in čakala, da mi bo kdo odpisal. TUDI TI IMAS PRILOŽNOST, DA POCITNIKUJES PRI SVOJEM VRSTNIKU, CE SI GA PRIPRAVLJEN GOSTITI. POSLJI SVOJ NASLOV S KRATKIM OPISOM SVOJEGA KRAJA; NOVI TEDNIK, TRG V. KONGRESA 3a, 63000 CELJE, S PRIPISOM ZA POCITNISKO AKCIJO. Prva naslova sta že tu NEVENKA AMON, Ješovec, 21, 63260 KOZJE nam je pisala: Živim na dežeU, na lepem kraju. Sem edinka in bi rada med počitnicarni imela družbo poštene in vesele prijateljice, ki hodi v 4. ali 5. razred osnovne šole. Tista, ki želi počitnikovati pri meni, naj mi piše. Upam, da nama bo lepo. JASNA LESKOŠEK, Blaža Kocena 4, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU bo letos končala 2. razred in piše: Zelo rada bi dobila vrstnika, ki bi mi krajšal čas. Bil bi moj najljubši gost. Edino pravilo naše igre je, da mora tisti, ki se oglasi na naslov V Vrtiljaku, tudi sam povabiti svojega gostitelja k sebi. Kam na Izlet Sedaj, ko je čas stabilizacije, smo se odločili, da ne bomo šli daleč. ImeU smo zelo veliko predlogov. Nekdo bi rad odšel na Grmado, drugi spet na Griček. Kmalu je nastala prava zmešnja- va med predlogi. Ce bi hoteli na vse kraje, bi se morali razdeliti v več skupin. Tako pa ne gre. Naenkrat je tovarišica vzkliknila, da bomo odšU na Celjsko kočo s 5. A. Mi smo takoj začeli protesti- rati. Toda to ni nič pomagalo. To- variši ci se ne da ugovai-jali. S 5. a moramo na izlet zato, ker smo jih povabili na novoletno proslavo. Tako so propadli vsi naši predlo- gi za Griček, Aljažev hrib... ALEN IVANKOVIC, 5. b COS Fran Roš CELJE Rjave oči Pomlad je. Le kdo tega ne bi vedel? Vse cveti, v mnogih srcih se nekaj prebuja. Tudi v mojem 56 je nekaj premaknilo. Vedno in povsod me spremljajo njegove "jave oči. Zagledala sem ga neko soboto na igrišču in od takrat so Tioje misli pri njem. Pogovarjala sva se vsak v svoji družbi, ko se laenkrat spogledava. Plaho zar- lim in umaknem pogled. Sploh lisem več sledila pogovom prija- eljic. Po moji glavi se je motal le ie on in njegove čokoladne oči. Soliko topline izžarevajo! Ne norem ga pozabiti, nočem ga po- abiti. Moje srce hitreje utripa, co zagledam njegovo postavo. Včeraj je naša družba stala na )vinku in se pogovarjala, ko sem laenkrat v daljavi zagledala nje- !ov Uk. Srce mi hitreje udari in Jroti svoji volji zardim. Ustavi se )ri nas, pozdravi in se mi zazre v >či. Umaknem pogled in se sku- am umiriti. Pogovor je stekel, as pa tudi ni miroval, čeprav bi i v takšnih trenutkih želeli, da bi e ustavil. Toda to se na žalost ne godi. Poslovimo se. Najina po- lleda se srečata in oči se za tre- nutek potopijo v daljši pogled, 'omežikne mi in razidemo se. ^edno in povsod me spremljajo 'jegove tople, rjave oči. Ah, te či! SAŠA KRAJNC, 8. a OS bratov Juhart ŠEMPETER Srečanje s Titom Ko je bil mo] stric še majhen, je il pri Titu. Bil je oblečen v pio- irsko čepico, belo srajco in rde- 0 ruto. Bilo je še veliko drugih iomrjev iz Slovenije. Pogovarja- so se, kako je bilo med vojno. Malica SERGEJA CVEFLER, 2. r. OŠ STRANICE Mojemu stricu je bilo zelo lepo, ker je prvič videl tovariša Tita. Med pionirji je bil najmlajši, da se ga je komaj videlo. Tovariš Ti- to je bil oblečen v uniformo. S tovarišem Titom so se tudi slika- li. Jaz imam doma njegovo sbko. Moj stric tega srečanja ne bo ni- koli pozabil. DANI PODPECAN, 4. r OS STRANICE Pomagala bom Postala sem mladi član RK. Pomagala bom starim in bolnim ljudem.. Namesto njih bom šla v trgovino. Pomagala jim bom tudi pri delu. NATAŠA KOČAR, 1. d OS ŠENTJUR Športni dan v petek smo imeli učenci celo- dnevne osnovTie" šole športni dan. 'Ob osmih smo se zbrali učenci višje stopnje na Kladivar- jevem stadionu. Pomerili smo se v teku na sto metrov, štafeti štiri- krat štiristo metrov, skoku v viši- no in v daljino ter v metu žogice. Tekmovanje so pričeli peti in še- sti razredi. Ko so tekli štafeto, smo navdušeno navijali za naj- boljšega. Navijanje se je spreme- nilo v kričanje, in ko je končno tisti, za katerega smo navijali, zmagal, smo se vsi zadrli: "Bra- vo! Hura!« Ko smo končali s tekmova- njem, so na stadion prišli učenci nižjih razredov, mi pa smo dobili malico, nato pa odšli domov. DAMJANA TER2AN, 8. b OS Fran Roš Celje Telovadba Bilo je zelo toplo. V šoli imamo ob petkih telovadbo. Šli smo v gozd. V gozdu smo plezali, preskakovali in teka- li.,Telovadbo imamo rajši zu- naj kot v telovadnici. Janja Tanšek, 1. d OŠ ŠENTJUR Vesela narava Pomlad je lepa. Ptički lepo žgolijo in tudi spomladanske cvetlice so na travnikih. Otroci se veselimo tekanja po travnikih. Cvetica, ki jo prvo opazimo, je zvonček. Za njim pa še opazimo trobentice, vijolice, teloh, ž^ran, marjetice in tudi lesko. Otroci delajo iz leskovega lesa piščalke, katere so jim v zabavo. Nekateri se žogajo, lovijo, kotalkajo, nabi- rajo rože in še marsikdaj se igrajo v tej lepi pomladi. Gozd je ozele- nel. Ptički si spletajo gnezdeča in tudi zimski zaspanci se prebuja- jo. Slišimo petje ptic in kukavice. Tudi ptice selivke bodo kmalu priletele. MOJCA VRTACNIK, 4. b CELJE Konjiček Mnogo ljudi ima svoje konjič- ke, med katerimi so mnogi prav zanimivi. Tudi tovarišica Dada Janeček ima posebnega konjič- ka, ki pa ni samo to, ampak tudi njen edini vir dohodka, saj nima pokojnine. Ta njen konjiček je izdelovanje spominkov iz posu- šenega listja, rožic, usnja, kljuk in kož. Ob lepem vremenu hodi v gozd, kjer nabira želod, listje, ro- že, storže... Ti listki so tako drobni, da bi človek mislil, da iz njih ni mogoče narediti česa ta- kega kot je kuhalnica z rožami. Iz storžev dela različne lutke, iz nji- hovih luskin pa broške, ki jih po- barva. Iz usnja in kož izdeluje kurente in planinske čeveljčke, velike le nekaj centimetrov in še mnogo drugih stvari. Za takšno delo porabi tovariši- ca Dada veliko truda, vendar to ni težko, ker ga opravlja z ljubez- nijo. ILONKA KAC, 8. a OS Ivan Kovačič-Efenka CELJE Popravljamo hišo Mi smo polagali ploščice v pralnici. Stric Milan je vzidal no- va vrata, ena pa je zazidal. Z Damjanom sva pomagala. Iz šole sem hitro šla, da sem pomagala mamici kuhati, pospravljati. No- sila sem opeko. V samokolnici smo mešali pesek in apno. Zdaj bo pri nas lepo. SABINA KOVAČ. 2. r . STRANICE Zreče pojo Bilo je v nedeljo. BUi smo vsi nestrpni, ker je bil čez dve uri nastop. V šolo smo prišli ob šti- rih. Malo smo se še igrali, potem pa je napočil trenutek, ki smo se ga bali. Ko sem se tako ustrašila, sem videla, da gremo že na oder. Nastopil je otroški pevski zbor, ki ga je vfcdHa tovarišica Anica Matevž. Tovarišica Irena Meglic je vodila mlajši mladinski zbor. Ko pa je nastopila tovarišica Vil- ma Ceglar s svojim zborom, se mi je zdelo, kot da bi peli slavčki. Peli so pesmi: Tri gomile, Triglav moj dom in Vandrovec. Ko smo odpeli, smo šli v šolo. Tamo smo dobili malico. Potem smo šli do- mov. MARTA VEZENSEK, 3. a OS ZREČE Atkina zanka Tokrat morate ugotoviti, katero število sledi po lo- gičnem zaporedju številom v šesterokotniku. Odgo- vore pošljite na dopisnici na: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3. a, 63000 CELJE do torka, 14. junija 1983. Geslo prejšnje uganke je AERO BARVE, rešitve pa: ŽABA, ŽLEB, RACA, ŠTOR, VRV, ENA. Nagrado tovarne AERO je žreb prisodil: Mitji Žafran, Ljubljan- ska C. 27, 63000 Celje. SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V CEUSKI REGIJI S SEDEŽEM V ŽALCU RAZPIS strokovna ekskurzija - Split-Vis Na podlagi programa strokovnih ekskurzij delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v občinah območja regijskega sklada, predsedstvo skupščine sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v celjski regiji organizira strokovno ekskurzijo s strokovnim ogledom »Jugoplastike« Split v Splitu oziroma »Ladjedelnice Split" in ogledom spomenikov NOV na otoku Visu (spominsko naselje tujih misij v času NOV na Visu, Titove Špilje, vojaškega letališča iz časov NOV na Visu). Strokovna ekskurzija se bo odvijala v dneh 22. in 23. junija 1983 (dvodnevna). Prijave sprejemajo osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v po- sameznih občinah, oziroma ZSS Občinski sveti ob- čin (kjer ni OOZS delavcev organizirana). Na podlagi ključa udeležbe (osnova so razpoložljiva sredstva zbrana v letu 1982) se iz posamezne občine lahko udeleži naslednje število delavcev: Vse dodatne informacije (čas odhoda, zbirna mesta in podobno) sprejmete na sedežu OOZS oz na ob- činskem svetu v občim, kjer se boste prijavili. Infor- macije lahko dobite tudi na sedežu strokovne službe sklada, Levstikova 2. Žalec, tel : 710-886 (tov. Jan- čar). Prispevek posameznika - udeleženca je 1.000.00 din in se poravna ob prijavi na sedežu osnovne organi- zacije sindikata oz. na občinskem svetu. Prijave se sprejemajo vključno do 17. junija 1983 do 12.00, oz. do popolnitve razpoložljivih mest. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 191 Rokometne ^ vzporednice Piše: Vlado Boipvič s sobotno zmago proti Jugoviču iz Kača 38:29 (18:13) \ smo tudi uradno končali letošnjo tekmovalno sezono v 1. i B zvezni ligi. ; Tekmo, ki ni več o ničemer odločala, smo dobili preprič- j Ijivo. Doseženih je bilo veliko zadetkov, kar priča, da ' nismo velikt) pozornosti posvečali obrambi. Razlika bi ] lahko bila tudi višja, saj smo vodili že 33:20, vendar staj sodnika "nasedla« stalnemu prigovarjanju in »gledali- i škim« vložkom gostujočih igralcev. Proti koncu tekme sta | nas neusmiljeno pošiljala na klop za kaznovane igralce, i tako da nismo mogli razviti igre in doseči večje razlike. ^ 2e med tekmo pričeto slavje se je potem nadaljevalo .| pred halo Golovec. Ob družabnih igrah, pogovorih in pi-' jači se je prijetno vzdušje nadaljevalo pozno v noč. Marsikateri gledalec se je pozanimal, kako nameravamo nastopati naslednje leto v 1. zvezni A ligi in s kakšnim igralskim kadrom. S tem se trenutno v našem klubu dosti ukvarjamo, saj se bliža prestopni rok za rokometaše. Vse- kak(jr bomo poskušali zadržati vse dosedanje igralce, ki so pripeljali moštvo v 1. zvezno A ligo. Toda Kleč, ki je bil eden ključnih in najbolj zaslužnih igralcev, odhaja skupaj z vratarjem Lesjakom v JLA. Naša orientacija je, da po- skušamo vrniti igralce našega kluba, ki nastopajo v drugih moštvih (Praznik, Toplak, Pušnik). Skušali pa bomo vklju- čiti v moštvo tudi koga od obetavnih mlajših igralcev, ki so to leto igrali v selekciji v SRL. Skratka, storili bomo vse, da se moštvo okrepi, pri tem pa bomo upoštevali takšne okrepitve, ki so rešitev za moštvo za daljši čas. Vsekakor pa bomo pri tem potrebo- vali za uresničitev vseh pogojev, ki spremljajo nastop v 1. A zvezni ligi, širšo družbeno podporo, ki jo glede na rezul- tate in delo zaslužimo. Vse skupaj pa je prežeto z željo, da se moštvo ustali v 1. A zvezni rokometni ligi za daljši čas. S treningi bomo redno nadaljevali, ker bo 18. in 19. junija v Celju turnir, na katerem bodo nastopili Kolinska Slovan, Sloga iz Doboja in Partizan iz Bjelovara. Naši sami stari znanci iz takšnih ali drugačnih tekmovanj! Tako bomo lahko preverili našo trenutno m.oč v odnosu na prvoligaška moštva. V 1. B ZRL za ženske je ekipa Velenja premagala Trogir 24:22 (12:10) in zaključila letošnjo sezono z visokim 4. mestom, kar obeta v naslednji sezoni še boljši rezultat. V 11. ZRL je Šoštanj premagal po težkem boju Kvamerja 33:30 (14:10). C SRL je mlado moštvo Aera Celje igralo z Rudarjem iz Trbovelj 42:34 (18:14) in na koncu prvenstva izven konku- rence osvojilo 4. mesto, kar je lep uspeh. Ekipa Minerve je igrala v Litiji z Usnjarjem 33:26 (14:12) in ob koncu prven- stva osvojila 5. mesto. V SRL ženske je Šmartno igralo s Fužinf-ijem 22:12 (10:7) in na koncu pristalo na 8. mestu. Z domačini v repubiišico ligo Nogometaši Kladivarja so uspeli. Po dveh letih na- stopanja v vzhodni republi- ški ligi so se vrnili v enotno prvo republiško ligo. Po zadnjih tekmah sodeč in prikazani igri so si to popol- noma zaslužili, kajti današ- nja igra navdušuje številne gledalce, ki se vračajo na Skalno klet z optimizmom. Povratek je bil vsekakor težak. Podpredsednik kluba Igor Debeljak nam je pove- dal, da so v celotni drugi po- lovici tekmovanja skrbeli za ekipo maloštevilni prijatelji nogometa. V prvi vrsti so s svojim delom in trudom v mnogem pripomogli k po- vratku, ob igralcih seveda, Jože Vončina, Edo Vranjek, Marjan Goleš in Cveto Milje- vič. Seveda pa še trener Dra- gan Rogič, ki ga je za pol sezone posodila ljubljanska Olimpija Celjanom. In ravno povezava med Rogičem in domačim trenerjem Ivimom Baumanom je rodila sadove. Moštvo je nastopilo v precej spremenjeni postavi, vsak igralec je našel svoje mesto, kar je poživilo celjsko igro! Celjsko moštvo ima tre- nutno 18 igralcev, ki so na- stopali. Janko Kuder, Duško Mijatovič, Janko Bencina. Bojan Jereb, Milan Tasič, Devad Zukič, Iztok Knez, Franc Gmajner, Dare Mlinar, Zlatko Koren, Ciril Napru- dnik, Bogdan Jurkovnik, Mitja Marinček, Goran Sa- vič, Bojan Bevc, Senad To- palovič, Iva Zupane ter Du- šan Jug in Janko Zilnik, ki sta sedaj v JLA. Pri NK Kladivar potrebu- jejo pomoč prijateljev nogo- meta, ki bi hoteli delati v društvu. S svojimi igralci pa bodo poskušali ostati v repu- bliški ligi v zlati sredini. Vsi igralci imajo še dovolj mož- nosti za razvoj. J. KUZMA Streici Stor presenetili Celje Na celjskem strelišču je bilo občinsko prvenstvo z maloka- libersko in vojaško puško. Z vojaško puško na 100 metrov- leže je zmagal Branko Malec s 163. krogi od 200 možnih, SD »»KOVINAR« Store. Tudi med ekipami so zmagali strelci iz Stor ter tako presenetili ekipo Celja, ki je veljala za favorita. Z malokalibersko puško je med pionirji zmagal Robert Petro- vič s 197. krogi v trostavu od 300 možnih krogov. Najboljša med mladinJcami je bila Barba- ra Jager s 481 krogi v trostavu od 600 možnih krogov. Med mladinci je zmagal Dušan Cu- cek s 405 krogi. Pri članicah je po pričakovanju zmagala Alenka Jager s 458 krogi. Pri članih, kjer je bila najbolj množična udeležba, je zmagal Tone Jager, ki je nastreljal soli- dne 504 kroge. Ekipno je zma- gala ekipa SD »»CELJE« pred najnevarnejšimi konkurenti Kovinarja iz Štor. Najboljši po- samezniki in ekipe se bodo v Ljubljani udeležili še republi- škega prvenstva, kjer imajo naši lepe možnosti, da ponov- no posežejo v sam vrh. x. J. 20GA JE OKROeiA Republiška liga - v predzadnjem kolu samo točka za dve ekipi s celjskega območja. Velenjski Rudar je doma komaj remiziral s Primorjem 1:1 (strelec Boškovič iz 11. metrovke), medtem ko je Šmartno izgubilo 1:0 v Murski Soboti z Muro. Šmartno je na lestvici tretje, 29 točk ali 13 manj od prve ekipe Slovana, (gol razlika 46:32), velenjski Rudar pa peti 25 točk, gol razlika 38:39. V zadnjem kolu bo velenjski Rudar gostoval v Mariboru proti Železničarju, pravi derbi pa bo v Smartnem med domačini in novim članom II. zvezne lige oz. republiškim prvakom ljubljan- skim Slovanom. Vzhodna liga - tekmovanje je končano, prvak je celjski Kladivar, ki se je tako po nekaj letih uvrstil ponovno v enotno republiško Hgo. V zadnjem kolu je doma na Skalni kleti v lokalnem derbiju premagal Steklarja iz Rogaške 5:1. Dravinja je igrala neodločeno 1:1 na Ravnah s Fužinar- jem, Elkroj pa tekme z Ljutomerom ni odigral. Končni vrstni red: 1. KLADIVAR 39 točk, 4. DRAVINJA 24 točk, 7. STEKLAR 20 točk, 8. ELKROJ 19 točk itd. Presenetila sta Kladivar in še posebej konjiška Dravinja, Steklar je igral v mejah svojih zmožnosti in znanja, medtem ko je glede na prejšnje uspehe nekoliko razočaral z igro in vsem ostalim mozirski Elkroj. Danes Olimpija v Celju Danes (četrtek) popoldne bo na obnovljenem štadionu na Skalni kleti nogometni praznik. Nogometni klub Kladivar je povabil v Celje nogometaše ljubljanske Olimpije, ki bodo ob 18. uri igrali proti novemu republiškemu članu - Kladivarju. V dveh predtekmah se bodo ob 15.30 uri pomerili kadeti koroške regije in celjskega Kladivarja ter ob 16.30 uri nogo- metni sodniki Maribora in Celja. Telesna kultura bo potrebovala več denarja Celje je znano po tem, da ima šport izredno ra- zvit in to še posebej ko- lektivnega. Mnoge ekipe nastopajo v najvišjem jugoslovanskem razre- du, to pa zahteva velika sredstva, ki so žal zaradi objektivnih razlogov v zadnjem času nekoliko zmanjšana in okrnjena. Na zvezna tekmovanja je treba pošiljati po 30 in več atletov. Hokejisti na- stopajo v prvi zvezni ligi, prav tako judoisti. Veli- kih tekmovanj se udele- žujejo tudi kegljači in kegljavke ter strelci. Vse bolj prihajajo v ospredje plavalci. K vsemu temu pa je treba prišteti še na- predovanje treh ekip, ki so postale prvaki v letoš- njih ligah. Košarkarji Li- bele so napredovali v 1. B zvezno ligo, rokometaši Aera v 1. A zvezno ligo in nogometaši Kladivarja v enotno republiško ligo. O tem smo dobili dve izjavi. Podpredsednik Republiške TKS Bojan Planinšek: Klubi, ki so napredovali, bodo najprej iskali sami možnosti za pokritje stroškov. Seveda pa bo treba pomagati.« Tine Veber, sekretar ZTKO Celje: »Hudo bo čez poletje, kajti najti bo treba dodatna sredstva če, hočemo izpeljati zastav-J Ijene programe. Bo hudo, vendar ob takšni solidar- nosti, kot jo poznamo V Celju zlasti s strani zdru- ženrga dela, bo šlo tudi to.« Sicer pa bomo verjetno; kmalu izvedeli, kje bomo dobili tistih dodatnih ne4 kaj nad pet milijonov di- narjev za pokiitje stro- škov. To pa še ni vse... TONE VRABL Rokometne cvetke Čeprav dvorana Golovec ob zadnji tekmi v prvenstvu v 1. B zvezni ligi ni bila polna, je vseeno dajala vse tisto, kar si želimo na rokometnih tekmah. Celjski rokometaši so zmagali in se tako po štirih letih ponov- no uvrstili v 1. A zvezno Ugo. Upajmo, da ne samo za eno le- to. Ob tem je zanimivo, da so po tekmi trener Tone Goršič, kapetan ekipe Vlado Bojovič, vratar Milovan Tomič in član uprave Nace Krumpak ugo- dno ocenili letošnje prvenstvo ter menili, da bo ekipa z manj- šimi korekcijami med boljšimi v prvi ligi (Krumpak meni da do petega mesta), edini, ki pa meni, da bo celjski ekipi za nov rang tekmovanja potreb- nih dodatnih moči pa je bil nekdanji odlični igralec Celja, zdaj tudi zdravnik ekipe Aera, Silvo Krelj. V zadnjem času je med naj- zvestejšimi navijači rokometa- šev Celja Miloš Drev, glavni kuhar v celjski bolnišnici. Za vsako tekmo, ki jo celjski ro- kometaši odigrajo doma ne prinese samo veUkih »pokro- valk« (za navijanje, vsaka ima po 15 kilogramov), temveč tudi odlični golaž, ki ga skuha za igralce ter ostale, seveda, če kaj ostane. Kdor je poskusil Milošev golaž pove, da ga pod soncem ni enakega! Nobena prireditev, kjer se kaj proslavlja, ne mine brez podeljevanja priznanj. Tokrat so jih dobili: Milan Zupančič, Boris Kramberger, Zvone Hu- dej, Stane Bizjak, Stane Seni- čar, Franc Erjavec, Vinko Peč- nik, Anita Zoher, Jani Cvetko, Žare Presinger, Nace Krum- pak, Tone Goršič, Miloš Rovš- nik, Herman Virt, Dimitrij Va- sic, Bojan Presečnik, Drago Lesjak, Pavel Bukovac, Silvo Krelj, Drago Seško, Peter Ceti- na (kot najzvestejši navijač), Aleš FUipčič, Jusuf Bala, Mi- ran Seško, Srečko Mahnič in nosUci pr\'e ekipe Stanko An- derluh. Vlado Bojovič, Miha Bojovič, Dušan Božič, Zoran Gjurin, Slavko Izvezič, Tomaž Kleč, Sandi Lesjak, Iztok Raz- gor, Vito Selčan, Iztok Ščurek, Milovan Tomič, Mišo Jonak, Tone Medved, Ivan Kavčič in Tone Tiselj (oba sta tudi prene- hala z aktivnim igranjem, s tem da bo Tiselj eden izmed trenerjev v klubu), Matjaž Manček, Miran Kapitler, Igor Doberšek in Milan Ramšak. Vsem čestitamo, vendar ima- mo občutek, da si je takšno priznanje zaslužil še kdo. Niso ga recimo dobili tisti, ki so bili med nosilci razvoja celjskega rokometa od njegovih začet- kov pa do drugih, ki so jim sledili. Dobili pa so ta prizna- nja tisti, ki so recimo v klub šele prišli! Morda pa zato, da bodo bolje delali... Pred tekmo so celjski roko- metaši dobiU dva pokala: ene- ga jim je iia-očii predsednik ZTKO Celje, Jože (^ršak, dru- gega pa v imenu SRC Golovec Emest Marguč. Žal pa ni bilo predstavnika zveze, ki naj bi podelil pokal za osvojeno prvo mesto. Tega bodo menda celj- ski rokometaši dobiU na prvi »domači« tekmi v 1. zvezni Ugi. Upamo, da takrat nanj ne bodo pozabili. T. VRABL NJlKBilfKO Lakovlč, Bauer in Florjane v Ajdovščini se je končalo 19. republiško prvenstvo motomih pilotov na katerem so nastopili tudi člani Aero kluba Celje ter dosegli naslednji rezultat: 3. Bauer - Semrov, 4. Florjane - Li- lija (oba para sta se uvrstila tudi na državno prvenstvo, ki bo od Portoroža do Tivata), 13. Lakovič - Ravnak in 20. Pižom - Glinšek. Zanimivo je, da so v vseh treh tekmovalnih disciplinah zmagali Celjani Lakovič, Bauer in Flor- jane, vendar so bili v drugih toli- ko slabši, da niso osvojili najviš- jega mesta na republiškem pr- venstvu. PETER KARNER Rogaška pr^a v Mengšu Na turnirju so nastopile štiri ženske košarkarske ekipe: Pu- Ijanka iz Pulja, Kozala z Rijeke, Mengeš in Rogaška. Rogaška je najprej premagala Puljanko (član II. zvezne lige) 74:49, v fina- lu pa še Kozalo 86:81 ter tako proti pričakovanju osvojila prvo mesto. To je na tako močnem turnirju eden največjih uspehov ženske košarke v Rogaški, ki je na turnirju v Mengšu nastopila sieer v standardni postavi, ven- dar z dvema okrepitvama - igral- kama Konusa iz Slov. Konjie Pa- jenkovo in Zdovčevo. Obe bosta v prihodnji sezoni igrali za Roga- ško v II. zvezni ligi. MILAN VIRANT Osem strelcev na republiško prvenstvo Na strelišču v Braslovčah je bi- lo finale občinskega prvenstva v streljanju z vojaško puško, kjer je nastopilo 23 strelcev, ki so na predhodnih tekmovanjih izpol- nili normo za nastop na občin- skem tekmovanju. Prvak žalske občine je postal Alojz Klovar, SD Žalec, 174 od 200 možnih, za njim pa so se uvTstUi: 2. Justin Smrkolj, SIP Šempeter 170, 3. Mladen Melanšek, Žalec 166, 4. Ivan Novak, Liboje, 161, 5. Franc Kralj, Braslovče, 161, 6. Janez Kranjc, Šempeter, 158, 7. Rudi Kotnik in 8. Franc Kotnik, oba Zalee, vsak po 155 krogov itd. Vsi omenjeni strelci so izpolnili normo in bodo nastopiU v soboto v Ljubljani na republiškem pr- venstvu. DRAGO GRESAK Strelci v Rečici pri Laškem Na občinskem prvenstvu z MK puško je nastopilo 15 najboljših strelcev laške občine. Zmagal je Damjan Pader iz Rečice 482 kro- gov pred Vinkom Lavrincem, tu- di Rečica, 461, Tonijem Kožar- jem, Pivovarna Laško 446, An- drejem Brunškom, Laško, 435, Romanom Matkom, Pivovarna Laško, 434 krogov itd. Z MK pi- štolo je zmagal domačin Vinko Lavrinc 521 krogov (nov občin- ski rekord) pred Zoro Lavrinc 387, Tonijem Kožarjem 357 itd. Upokojenci streljajo z zračno puško v Rečici so nastopile štiri eki- pe celjskega območja, ki so se pomerile v streljanju z zračno pu- ško. Med upokojenci so nastopi- li: 1. Laško 577, 2. Store 576, 3. Slovenske Konjice 462, 4. Žalec 446. Posamezniki: 1. Boris Malec, Store, 161, 2. Olga Malec, Store, 153, 3. Rudi Jagrič, Laško, 151 krogov itd. VINKO LAVRINC Kegljanje v Obnovi V okvim letošnjih iger mlado- sti, ki jih organizira OO ZSMS v delovni organizaciji Obnova, so pripravili na kegljišču v Golovcu kegljanje v borbenih partijah. Med osmimi ekipami je zmagala ekipa tozd Gradbene operative 433 pred žensko ekipo 423, tozd Obrtna dela 417 podrtih kegliev itd, MARTIN OJSTERSEK Atleti prvi, atletinje tretje Končan je Atletski pokal Slo- venije za člane in članice, ki je bil dva dni v Celju. Atleti so premoč- no osvojili prvo mesto (Velenjča- ni so biLi četrti), atletinje pa so bile tretje (Velenjčanke pete). Boji v posameznih disciplinah so bili sicer razburljivi, žal pa rezul- tati poprečni. Boljšo atletiko z mednarodno vTednejšimi rezul- tati smo - žal - gledali pred deset ih več leti. Slovenska in tudi ju- goslovanska »kraljica« športov vse bolj izgublja krono... TV Emo pred Rogaško in Kovinarjem Končano je tekmovanje spo- mladanskega dela II, moške lige območne kegljaške skupnosti Celje, Naslov spomladanskega prvaka je osvojila ekipa EMO pred Rogaško in Kovinarjem iz Stor. Od 4. do 6. mesta so se z 18. točkami uvrstile ekipe Avto Ce- lje, Obnova in Obrtniki, katerim sledijo še ekipe TIM Laško, Cin- karna, Kovinotehna, Šentjur, Klima, Žična, Savinja in Libela. Avto raly v Šentvidu Mladinci iz Šentvida so v sode- lovanju s TVD Partizan pripravi- li avto raly. Mladi Sentvidčani so to športno tekmovanje ob pomo- či Občinske konference ZSMS Šmarje, delovnih organizacij Dom biro Šmarje in Zdravilišč^ Rogaška Slatina pripravili letos prvič. Zaradi dobrega odziva med krajani in zainteresiranosti tekmovalcev pa želijo, da bi po- stalo tekmovanje ena izmed tra- dicionalnih obUk počastitve me- seca mladosti. Avto raly je vključeval spie nostno vožnjo, ustavljanje -a meter, menjavo kolesa v najkia šem času, ob koncu pa so se tel movalei pomerili še v streljanju zračno puško. V kategoriji d 1000 ccm je najboljša mesta z sedla troika: Jože MESARE (Celje), Slavko MOŠKOTEV (Šentvid) in Branko MAR (Šentvid), v kategoriji na 1000 ccm pa so bUi najboljši Hei rik rVANSEK (Ponikva), Roma KRAGELJ (Celje) in Rado R( MIH (CELJE). ' rVANA FIDLEl Atletika v IVIozirju v športnem parku Mozirje J bilo prejšnji teden atletsko pi venstvo za mlajše in starejs pionirje in pionirke občine M< zirje, ki se ga je udeležilo prek 120 mladih atletov. Vse štiri osnovne šole so nasti pile s kompletnimi ekipami, p merUi pa so se v tekih na 60, 30 600, 1000 metrov in štafe 4 X 100 metrov, skakali so v d Ijavo in višino in suvali kroglo Boljši rezultati so bili doseže; v teku na 60 m za pionirje (8,0i in pionirke (8,79), pri starejši pionirjih pa je bil s 162 em dosi žen občinski rekord v skoku "vdšino. Celjski jadralci zelo dobri Člani sekcije jadralcev Društ^ za šport na vodi Nivo Celje s letošnjo sezono pričeli zelo d' bro. Sami so organizirali v Cd varju tudi prvomajsko rf^at' prejšnji teden pa so se udvlvi'^ blejske regate. Na tem tekmo\i nju je nastopilo 48 posadk iz' slovenskih in hrvaških klubo' Med celjskimi tekmovalci sta i najbolje odrezala Dolžan in Jj zemik, ki sta bila v klasi Fireb; tretja, posadka Planinšek-Bir pa je bila 6. V klasi Zeta je JerS osvojil tretje mesto, v klasi Opi mist pa je bU Planinšek 5. Iz C Ija je na tem tekmovanju nastoj^ lo 8 posadk. i NOVI TEOMK - STRAN 17 NOČNE CVETKE • Anton K., sicer star zna- nec celjskih miličnikov je prejšnji teden zavil v trgo- vino »Dom« v Cankarjevi ulici. Pa ne za to, da bi ku- poval. Spravil se je na nič hudega sluteče prodajalce ter jih ozmerjal in opljuval. Za Antona se je zabava končala na postaji milice, kjer so ga pridržali tako dolgo, da se je streznil. • Bojana V. je imela dolgo težave z možem, čeprav ne živita več skupaj. Mož Sem- si C. jo je že večkrat prete- pel, prejšnjo sredo, ko se je spet namenil v njeno stano- vanje, pa je sklenila, da bo temu naredila konec. Pri- čakala ga je med vrati s pi- štolo v rokah in ko se je pojavil, je ustrelila proti njemu. Ker pa ni natančno merila, jo je Semsi še kar dobro odnesel. Bil je le ob- streljen. • Ivanka P. je hotela biti na vsak način oblečena po novejši modi. Ker pa ni imela denarja, je krilo kar ukradla v trgovini Salon T. Očitno pa še ni dovolj izur- jena za take podvige, tako da so jo prodajalke takoj odkrile in prijavile milični- kom. • Nazmi 2. se je že veseUI, da je pred nosom natakar- jev v restavraciji TTC-ja v Celju ukradel več krožni- kov, skodelic in žličk. Toda na ulici so ga legitimirali miličniki in tako je ves pri- bor romal nazaj v restavra- cijo, Namzi pa se bo moral zagovarjali pred sodniki. »Obtožnica ie ena sama laž!« Martin Pavlic, obOolžen umora, požiga In hutle prometne nesreče Je ob pričetku sojenja spodbijal obtožnico Pred petčlanskim sena- tom celjskega sodišča se je prejšnji četrtek zač^o soje- nje 46-Ietnemu Martinu Pa- vlicu iz Kranja, Kidričeva 26. Obdolžen je, da je 9. no- vembra lani med prepirom s sekiro ubil očeta Alojza, nato poskušal zažgati do- mačijo v Slancah 1, potem pa se je odpeljal z osebnim avtomobilom in na Kidriče- vi cesti zapeljal v levo ter povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri je umrl Marjan Etošler. Ko mu je na začetku obravnave namestnik javTie- ga tožilca prebral obtožnico, ki ga bremeni kaznivih de- janj umora, poskusa jKJŽiga in hudega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa, je Martin Pavlic vzkliknil: »To ni res! To je sama laž!« Martin Pavlic je potem za- hteval nove dokazne predlo- ge. Dogodke je namreč opi- sal drugače, kot pa je ugoto- vila preiskovalna komisija. Zatrjeval je, da je našel tiste- ga usodnega dne očeta v ku- hinji in s pištolo v rokah. Bil je obupan. Poskušal mu je izbiti pištolo iz rok, a se je ta sprožila in krogla je ranila Martina v roko. Izvedenci niso našli nobe- ne strelne rane, Martin Pa- vlic pa je na glavmi obravna- vi zatrjeval: »Se zdaj imam kroglo v dlani.« To naj bi ga takrat tako razjezilo, da se je očeta lotil z rokami in nogami, sekire pa se ne spominja. Senat je sprejel Pavličeve dokazne predloge, zato bo potrebno do naslednje obravnave dopolniti preiska- vo, v kateri naj bi med dru- gim tudi ugotovili, zakaj ozi- roma zaradi katere bolezni je Martin Pavlic leta 1977 pre- nehal biti vojaški obveznik in zakaj mu je tega leta pre- nehalo delovno razmerje (te- ga tudi Pavlic ni znal poja- sniti na glavni obravnavi'. Sojenje Martinu Pavlicu se bo nadaljevalo čez približno mesec dni, ko naj bi dopolni- li preiskavo. S. SROT Sullkanoviču ponovno sodijo Je šlo za umor ali samoobrambo? Sodišče bo razsodilo, ko tw lahko zaslišalo priče Pred sodiščem v Titovem Velenju se je nadaljevalo ponovno sojjenje Aliju Sulj- kanoviču, ki je obtožen, da je v večernih urah 30. avgu- sta pred dvema letoma na pločniku pred Kolodvorsko restavracijo v Titovem Ve- lenju z večjim kuhinjskim nožem zabodel Hamida Čauševiča. Suljkanoviča je lani prvo- stopenjsko sodišče v Tito- vem Velenju obsodilo za umor, ki naj bi ga storil v bistveno zmanjšani prištev- nosti in prekoračenem silo- branu, na šest let zapora. Na sodbo sta se pritožila tako branilec, ki zatrjuje, da gre za samoobrambo in Suljka- novič ni kazensko odgovo- ren, kot tožilec, ki meni da v sodbi niso navedeni dokazi, da je obdolženec ravnal v sa- moobrambi. Tožilec je me- nil, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugo- tovljeno. Višje sodišče iz Celja je upoštevalo pritožbi in sodbo razveljavilo ter poslalo zade- vo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Tudi na ponovnem sojenju je Suhkanovič zatrjeval, da ga je Cauševič napadel in da se je samo branil. Spor se je začel že v Kolo- dvorski restavraciji, obdol- ženec in Cauševič pa sta bila v različnih skupinah. Kasne- je so se nekako pomirili in odšli iz gostilne. Toda zunaj, na pločniku, naj bi Cauševič stekel za Suljkanovičem. Obtoženec je pred senatom izpovedal, da ga je Cauševič najprej udaril z roko. Po tem udarcu je Suljkanovič izvle- kel večji kuhinjski nož, na- padalec pa naj bi ga še en- krat brcnil. Ko je dvignil ro- ke, je Suljkanovič obrnil nož proti njemu in napadalec naj bi se v naletu sam nabodel nanj. Kmalu zatem je umrl. Ker pa je priča Zuhdija Hodžič, ki je usodne dogod- ke videl iz neposredne bliži- ne, medtem odšel na delo v Libijo, se je senat na predlog branilca obtoženega odločil, da bo sojenje preložil za ne- določen čas. Takrat naj bi poleg Hodžiča zaslišali tudi pričo Muja Tursunoviča. S. ŠROT POSOJILA ZA KMETIJSKO DEJAVNOST IN RIBIŠTVO Tudi pravilnik o posojilih občanov za po- speševanje kmetijske dejavnosti in ribištva je po sklepu izvršilnega odbora Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje dopolnjen in spremenjen. Banka daje po tem pravilniku občanom, ki z njo poslovno sodelujejo, posojila na podlagi dolgoročnega namenskega varče- vanja dinarskih sredstev za vezavo privar- čevanih dinarskih sredstev ter na podlagi vezave dinarskih sredstev ali dinarske pro- tivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Sicer pa banka daje po tem pravilniku posojila kmetom, ki so usmerjeni v določe- no kmetijsko proizvodnjo, občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetij- sko dejavnostjo in svoje proizvode proda- jajo ter so usmerjeni v določeno proizvod- njo, nadalje občanom, ki se šele namera- vajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali drugo dejavnostjo za proizvodnjo hrane in prav tako obačnom, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z ribolovom ali gojenjem rib. Ljubljanska banka Splošna banka Celje pa daje po tam pravilniku posojila le tistim kmetom in občanom, ki proizvajajo ali bo- do proizvajali za trg! Sicer pa daje posojila po tem pravilniku za naslednje namene: Za nakup strojev in orodja, za nakup osnovnih sredstev za čebelarje, za nakup, graditev, dograditev ali adaptacijo gospo- darskih poslopij in drugih objektov za opravljanje kmetijske dejavnosti, nadalje za nakup ali melioracijo zemljišč za kmetij- sko proizvodnjo, za obnovitev ali ureditev dolgoletnih nasadov, za nakup živine za vzrejo a!i zakol, za ureditev objektov za proizvodnjo vrtnin in sadik, za nakup osnovnih sredstev za ribolov in ne nazad- nje za preureditev in opremo prostorov za kmečki turizem. Skoraj odveč je pripomba, da daje ban- ka posojila za prednostne namene po tem pravilniku pod ugodnejšimi pogoji. Pre- dnostni nameni po tem pravilniku pa so: - proizvodnja hrane za izvoz, - proizvodnja hrane za organiziran trg, - izgradnja novih zmogljivosti za kmečki turizem. Privarčevani, oziroma vezani znesek mo- ra biti tako visok, da dobi občan najmanj 30.000 din posojila. Najvišji znesek poso- jila je 1.000.000 din, najvišji znesek za prednostne namene pa 2,500.000 din! Če najame posojilo več posojilojemal- cev, članov ožje družine, odgovarjajo za vračilo solidarno. V tem primeru upošteva banka za kreditno sposobnost dohodke vseh. Najdaljša doba vračanja posojila je odvi- sna od namena in znaša: - do 10 let za nakup, graditev, dogradi- tev gospodarskih poslopij in drugih objek- tov za opravljanje kmetijske dejavnosti in preureditev prostorov za kmečki turizem ter za ureditev ali obnovo nasadov, - do 6 let za vse ostale namene, naštete v pravilniku. Banka obrestuje vezani znesek po 1% letni obrestni meri, posojila pa daje po 16% letni obrestni meri. Ce se občan od- pove obrestim na vezana sredstva, znaša obrestna mera za posojilo 15% letno. Posojila za prednostne namene daje t>anka po 13% letni obrestni meri, če se vezana sredstva obrestujejo po 1% letno, oziroma po 12% letni obrestni meri, če se vezana sredstva ne obrestujejo. Toliko za danas o tem pravilniku, prihod- njič pa o obeh vrstah pogojev, pod kateri- mi banka odobrava posojila občanov, ki z njo poslovno sodelujejo. PROMETNE NESREČE Zbil deklico na prehodu Na prehodu za pešce v Šem- petru (blizu odcepa proti Pod- logu) je prečkala cestišče 12- letna kolesarka J. S. iz Zaloga pri Polzeli. Pred prehodom za- radi pokvarjenih zavor ni uspel ustaviti voznik tovornja- ka ROMAN PUSNIK, 28, iz Planine, ki je deklico zadel. Vožnja po levi CVETO STRNIŠA, 24, iz Grobelnega se je peljal z oseb- nim avtomobilom iz Ponikve proti Dolgi gori. V kraju Ostrožno je zapeljal na levi vozni pas in trčil v osebni avto- mobil, ki ga je nasproti pripe- ljala VIKTORIJA TAMSE, 23, iz Ostrožnega. Pri trčenju se je voznik Strniša huje ranU, ško- de pa je za okoli 70.000 dinar- jev. Mrtev sopotnik HALIL SELIC, 30, iz Žalca je z osebnim avtomobilom pre- hitro pripeljal v blagi desni ovinek v Grajski vasi. Zato ga je zaneslo v levo, kjer je po 60 m metrih vožnje po bankini zadel ob kup zemlje in obstal na travniku. Pri nesreči, pri ka- teri je škode za 80.000 dinarjev, se je smrtno poškodoval sopot- nik ZAJKO AHMETOVIC, 42, iz Žalca. En pešec mrtev, dva huje ranjena Skozi Družmirje so hodili po svoji levi strani trije pešci. Na- sproti je z osebnim avtomobi- lom pripeljal z zasenčenimi lučmi MARJ.\N ZDOLSEK, 19, iz Dobja, ki je vse tri pešce zadel. Vsi trije so bili hudo po- škodovani, med prevozom v celjsko bolnišnico pa je umrl 25-letni BOJAN DEBELAK iz Tmovca. Če greste v Portorož obiščite gostišče »TOMI« - PRENOČIŠČA - RIBJE SPECIALITETE - VSA JEDILA PO NAROČILU Gostišče stoji v Portorožu ob cesti, ki vodi v Koper. Za obisk se priporoča gostišče TOMi. Smrtna nesreča planinca v soboto popoldne okoli 14.45. ure se je med vrača- njem z Ojstrice proti Logarski dolini smrtno ponesre- čil 67-letni Vlado Kranjec iz Celja. Skupaj s sinom Marjanom je šel po Kopinškovi poti, med potjo se je prijel za eno izmed skal, ki se je odkrušila in Vlado je padel 40 metrov globoko, kjer je obležal mrtev. Žrtev prepovedane kopeli Čeprav je kopanje v Šmartinskem.jezeru pri Celju prepovedano, precej izletnikov ne upošteva te prepo- vedi. Tako je prejšnji teden v tem jezeru utonil 38-letni Albert Kores z Zgornje Hudinje. Truplo so iskali člani društva za podvodni šport tovarne Emo. Dvojčici pravočasno rešili Prejšnji četrtek je 38-letna mati iz Ulice frankolov- skih žrtev v Celju vigla v reko Hudinjo svoja otroka, osemmesečni dvojčici. K sreči je bil v Srriarjeti, kjer je mati vrgla otroka v vodo, v bližini občan, ki je takoj rešil otroka. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico. Oba sta iz življenjske nevarnosti. Ni še znano, zakaj je prišlo da tega dogodka, verjetno pa je, da je mati storila to dejanje zmanjšano prištevna, zato so jo takoj po dogodku prepeljali na opazovanje v vojniško bolnišnico. Požar v kleteh v petek zgodaj zjutraj je zagorelo v petih kleteh stanovanjske hiše v Kocbekovi ulici 1 v Celju. Ogenj je napravil večjo škodo v drvarnicah, ni pa še znano zakaj je začelo goreti. Nesreča z viličarjem v tovarni Garant na Polzeli se je prejšnji teden po- škodoval 42-letni delavec Mihael Juršič iz Rakovelj pri Braslovčali. Delal je skupaj z viličarjem Ivanom Vasle- tom s Polzele. Ker je bil tovor na viličarju slabo nalo- žen, se je prevrgel na Juršiča. Sprva je kazalo, da ta ni huje ranjen in je nekaj časa delal naprej, kasneje pa se je nenadoma onesvestil in so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Iztirjeni vagoni so bili prazni Prejšnji teden so iztirili trije prazni železniški va- goni-cisteme, blizu železniške postaje v Rimskih Topli- cah. Do nesreče je prišlo zaradi tehnične okvare. Na enem izmed srednjih vagonov se je namreč povesil eden takoimenovanih trikotnikov. Zaradi tega je izpa- del klin iz nosilca, izpadla sta zavorni čevelj in vložka, ta pa se je potem zataknila ob železniški prag, da je prednji del vagona dvignilo in iztirilo, za njim pa še dva vagona. Škode je bilo za približno tri milijone dinarjev, za- radi nesreče pa sta bila nekaj časa zaprta oba tira. Usoden prepovedani skok v petek popoldan se je med kopanjem v odprtem kopališču v Rimskih toplicah smrtno ponesrečil Milo- rad Radič (38 let) iz Sombora. Ta je skupaj s prijatelji skakal s terase v bazen (to je prepovedano), pri pone- srečenem skoku pa se je zaradi neprevidnosti smrtno ranil. Utonil v Voglajni Delavci Zavoda za požarno varnost so v soboto v Vrbnem pri Šentjurju v Voglajni našli truplo 80-let- nega Antona Muleja iz Prožinske-vasi. Muleja so po- grešali že od prejšnjega četrtka. Kot vse kaže, je do nesrečnega primera prišlo zaradi tega, ker naj bi dobil Anton Mulej srčni napad, odšel v senco, od tod pa zdrsnil v Voglajno in se utopil. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 198: 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči iramNK popolnitev Nekoč izredno uveljavljeni in sploh izredno sto- ječi velenjski delovni organizaciji Gorenje pojenja ibgenj. ;! Zdaj je zašla že v take škripce, da so morali uvesti jukrep družbenega varstva. i' Nekateri menijo, da to ni nič slabega: če že imajo v tej organizaciji veliko podružbijenega, če imajo tudi družbeno prehrano, zakaj še varstva ne bi imeli družbenega. ŠKODA, DA JE TAKO VELIKA RAZLIKA MED ŽELETI IN HOTETII Več mira Celje in še nekatere sosedne občine so dobile novega družbenega pravobranilca samoupravlja- nja. Rudi Peperko se je poslovil. Mnogi so se oddahnili! dzaprta« občina Pravijo, da je celjska občinska uprava z novim ^odstvom veliko bolj zaprta za ljudi kot je biia prej. Do nedavnega je namreč na hodniku ob vstopu v )bčinsko poslopje še visela tabla z napisom, da se ahko občani vsak torek oglasijo pri županu, če nenijo, da bi mu imeli kaj povedati. Zdaj take table ni več! Odhodnica Vojo Džinovski, ki je kar 27 let vodil ko- lektiv Steklarne v Ro- gaški Slatini, je ob vstopu v pokoj, pri- pravil odhodnico in nanjo povabil okoli 50 sodelavcev - tudi ta- kih, ki so že v pokoju. Nekateri so se temu zelo čudili, kot da bi bilo kaj nenavadnega. Še bolj so se čudili, ker je odhajajoči di- rektor sam plačal ra- čun! Čudno Res je čudno, da v naših prodajalnah še ni dovolj kave. Saj vendarle vsak dan či- tamo poročila o tem, kako so na tem ali onem mejnem preho- du zaplenili velike ko- ličine kave! Dobro in slabo ' Celje še ima vedno enega najlepših in najboljših atletskih stadionov pri nas. Celjski atletski sodniki so med najbolj priznanimi pri nas. Celjski organizatorji atletskih prireditev so eni najboljših pri nas. Le celjska atletika nazaduje. Carji Ribiči so v nedeljo izbrali novega ribi- škega carja. Nekateri pa se brez vsakega imenovanja obnašajo kot carji! ZADNJI ČAS TUDI LEPŠO PRIHODNOST NAČRTUJEMO DOLGOROČNO! Prenos Ali ni presenetljivo: suša je v naših denarni- cah, pozna pa se tam daleč na Jadranu. Semafori v Celju imamo zelo veliko semaforov. Le bolj malo jih redno dela! Odmev v Celju se je končal mednarodni mladinski pevski festival. Upajmo, da bo zdaj nekaj časa odmevalo ubrano petje in ne bo spet prišlo do kakšnih neubranih glasov! NEBRADATE MISU MARJANA BRADAČA Kar se Janezek nauči, to Janez zna - samo žal tega ne vedo kadrovski referenti. Stabilizacija bi se lahko preimenovala v - gospodarsko hazardiranje. Uravnilovka se ponavadi začne že - v osnovnošolskem ocenjevanju. Krajevna situpnost Rogaška Slatina razpisuje prosta dela in naloge: TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGAŠKA SLATINA Pogoji: - višješolska izobrazba upravne ali ekonomske smeri; - najmanj 3 leta delovnih izkušenj; - poskusna doba 3 mesece; - aktivni družbeno politični delavec; Kandidat bo imenovan za 4 leta z možnostjo ponov- nega imenovanja. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: Krajevna skupnost Rogaška Slatina, za razpisno Komisijo. Delavski svet in komisija za delovna razmerja Lesna industrija BOR Laško v sestavi delovne organizacije Lesnina Ljubljana razpisujeta dela in naloge 1. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. POSLOVNEGA SEKRETARJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. višja izobrazba ekonomske ali ekonom.-komerc. smeri ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodil- nih delih v komercialnem poslovanju. Od kandidata se pričakujejo moralnopolitične vrline in organiza- cijske sposobnosti. Delavec, ki opravlja dela oz. naloge vodje komercial- nega sektorja ima posebna pooblastila in odgovor- nosti ter se imenuje za dobo 4 let. 2. višja izobrazba upravno-pravne, organizacijske smeri ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj na podob- nih delih. Dela in naloge se sklepa za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija BOR Laško. 63270 Laško v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po kon- čanem sprejemanju prijav. TITOVO 0R02JE 7 Piše Janez Hartman Zbirka lovskega orožja Znano je, kako je Josip Broz-Tito imel rad naravo, divjad, lov, zato pa tudi lov- sko orožje. Tekom let se je v njegovi zbirki nabralo okoli sto lovskih pušk. Zbirka je nastajala na enak način kot zbirka Titovega starega orož- ja, torej z darili. Darovalci predstavljajo zelo pisano druščino, vse pa je vodilo ne- kaj skupnega: spoštovanje in ljubezen do Tita. Naštej- mo le peščico izmed množi- ce darovalcev: rudarji »Kre- ke«, Winston Churchill, mar- šal Žukov, JLA, neznani iz- seljenec iz Kalifornije, žene s Koroške, Nehru, general CoUins, Brežnjev.. .„ Veliko lovskih pušk iz Ti- tove zbirke je dragocenih primerkov najbolj priznanih svetovnih prizvajalcev, mar- sikatera je tudi bogato gravi- rana in okrašena z zlatom. Churchill je tako poklonil Ti- tu ob njegovem obisku v Londonu leta 1953 par dvo- cevk kalibra 12, priznane tvrdke W. W. Greener. V zbir- ki je tudi par luksuznih bel- gijskih dvocevk Francotte kalibra 12, okrašenih z zla- tom, darilo Huarija Bume- diena iz leta 1969. Tu so tudi šibrenice znanih tovarn Be- •retta, Gebriider Merkel, Franchi itd., ne manjka pa seveda tudi boroveljska pu- ška; gre za dvocevko kalibra 16, ki so jo tovarišu Titu po- darile 10. junija 1945 koroške žene. Tudi med risanicami (pu- škami na kroglo) iz Titove zbirke je veliko zanimivega in kvalitetnega orožja. Naj- več je repetirk mavzer in po- dobnih sistemov, nekaj je tu- di polavtomatk FN Brow- ning, ne manjka niti dvocev- nih risanic - prelamač. Pre- vladujejo močni kalibri ra- zreda »magnum«, kot npr. 7 mm Remington, 300 winc- hester (pušk v tem kalibru je cela vrsta), celo 458 winche- ster, ki je namenjen najtežji tropski divjadi. V tretjo skupino Titovega lovskega orožja sodijo puške polrisanice odnosno kombi- nirane puške; tu gre za razne kombinacije gladkih in risa- nih cevi. Tudi to so izdelki priznanih proizvajalcev, ta- ko recimo J. P. Sauer, Zbro- jovka, Borovnik itd., morda manj znana a odlična pa je luksuzna dvocevka z menjal- nima cevema (2 x 16 ali 2 X 8 X 57IRS), izdelek tvrdke J. Holeček, Hradec Kialove na Češkoslovaškem. Titova polavtomatska šibrenica »Franchi« kalibra 12 20. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 198 Najboljši dobili značice bratov Ribar Včeraj so učenci osnov- ne šole Primož Trubar i/. Laškega praznovali Dan šole, ki so ga namenili spominu na 8. junij, rojst- ni dan prvega slovenske- ga pisatelja, po katerem nosi ime šola. Tako kot vsako leto so tudi letos povabili vrstnike iz po- bratene občine Trstenik s katerimi so se pomerili v športnih disciplinah. Najboljšim učencem na ptjdročju interesnih de- javno.sti so podelili priz- nanja in nagrade. Učenci, ki so bili vseh osem let odlični pa so dtibiii znač- ke Bratov Ribar. VVE Skupen praznik delavcev in krajanov Uubečne V krajevni skupnosti in delovni organizaciji Lju- bečna bodo letos v prihod- njem tednu prvič praznova- li skupaj praznik krajevne skupnosti in delovne orga- nizacije. Praznovali bodo v spomin na veliko stavkov- no gibanje opekamiških de- lavcev v I^žnici, Celju in Ljubečni med 15. in 18. juni- jem 19.15 leta. Letošnje praznovanje bo- do /.ačeli že v sredo 15. junija s svečano sejo samouprav- nih organov in družbeno po- litičnih organizacij v delovni organizaciji. Na tej svečani seji bodo podelili plakete in priznanja najzaslužnejšim delavcem. Na ta dan bodo pričeli tudi igrati igralci teni- sa na tovarniškem igrišču. Zvečer ob 19. uri pa bodo na prostoru pred gasilskim do- mom v organizaciji domače- ga kulturno umetniškega društva zaigrale tudi godbe na pihala celjske občine na svojem srččanju. V četrtek bodo praznovanje nadaljeva- li igralci tenisa. Pridružili se jim bodo še igralci malega nogometa. V petek popoldan ob 16. uri se bodo krajani po- dali na kolesarjenje po kra- jevni skupnosti s spretnost- no vožnjo na avtopoligonu. Ob 19. uii bodo v krajevni skupnosti izročili namenu nov vodovod. Ob 20. uri pa bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti. Tudi na tej seji bodo izročili prizna- nja najprizadevnejšim za ra- zvoj krajevne skupnosti. V soboto pa bodo pričeli tek- movanje strelci z zračno pu- ško. Ob 16. uri bodo na poli- gonu izvedli tradicionalno ciglarsko tekmovanje. Po njem pa še ciglarski piknik, na katerem bodo zaigrali za ples Štajerski fantje. _ __________.MILAN BRECL V Grče je pritekla voda Krajani Grč v krajevni skupnosti Šempeter so v nedel slovesno predali namenu vodovod. Otvoritve so se udel žili številni krajani in predstavniki družbenega in politi nega življenja občine in KS Šempeter. O novi pridobitvi je zbranim spregovoril predsednik rež skega odbora za gradnjo vodovoda Edi Masnec in poudar da so opravili pri giadnji vodovoda 4726 prostovoljnih d lovnih ur, vodo pa bo dobilo 40 gospodinjstev. V imenu K Šempeter je govoril predsednik skupščine Rudi Zupane t krajanom čestital, da so v tako kratkem času skopali jarke: položili cevi. Najzaslužnejšim .pri gradnji so podelili pra tična darila, najstarejša krajanka 72 letna Marija Kos pa je c koncu odprla ventil hidranta (na sliki) in tako sim.boličr predala vodovod v uporabo. Gasilci iz Ponikve, Šempetra i AERA Šempeter so ob koncu pripravili krajšo gasilsko vaj Jože Šalej pa je v imenu skupnosti požarnega varstva občir Žalec izročil krajanom Grč hidrant in cevi. T.TAVCA Srečanje najstarejših v KS Braslovče so v nedeljo pripravili srečanje krajane starih sedemdeset in več let. To vsakoletno srečanje pripf vijo v tednu praznovanja krajevnega praznika, nedeljskej pa se je udeležilo okrog 80 občanov. Pripravili so jim krajf vendar prisrčen kulturni program, nato pa še zakusko. Tre najstarejšim, Mariji Smajs 93 let, Matiju Miklavžinu 92 ) Cirilu Pšakarju 91 let so podelili še šopek nageljnov. Na sliki: Marija šmajs sprejema šopek nageljnov. T.TAVC.A Celjski ribiči ustoličili novega carja Kar 176 ribičev Je teiimovaio za ta iasiiavi rtasiov. Car Je postat Jože Korošec Smartinsko jezero se je že navsezgodaj kopalo v sonč- nih žarkih, obetal se je vroč junijski dan. Polotok Brezo- va je, s svojim idiličnim goz- dom, urejeno okolico in ribi- ško kočo, priljubljen kraj celjskih ribičev. V nedeljo, 5. junija, je na Brezovi vrvelo ribičev. Osrednje prireditve RD Ce- lje - tekmovanja za naslov .RIBIŠKI CAR 1983.<, se je tudi letos udeležilo veliko število mladine, ribičinj in ri- bičev. Kar 176 se jih je prija- vilo tekmovalni komisiji. Če- prav so bila tekmovalna me- sta na gosto postavljena, je bilo treba, od prvega pa do zadnjega tekmovalca, preho- diti kar poldrugi kilometer poti. Tekmovanje za pridobi- tev laskavega naslova, je to- rej za celjske ribiče le velik izziv, pa čeprav je osnovni namen prireditve, poglobiti sodelovanje, kot je v uvo- dnem pozdravnem nagovoru povdaril predsednik RD Ce- lje - ing. Franc Vitanc. Pravila tekmovanja so pre- prosta. Zmaga tisti, ki ujame najtežjo ribo. Ni torej važno število ujetih rib, temveč te- ža ene same ribe. Majhne ri- be tekmovalci takoj spustijo nazaj v vodo in le po eno ve- liko ribo lahko imajo v mreži v vodi. Takšno tekmovanje je, v primerjavi z nekaterimi v naši ožji pa tudi širši domo- vini, na visoki ribiško etični ravni. Celjski ribiči se že dalj časa borijo za uveljavitev takšnih pravil. SEimo tekmovanje je pre- cej napeto, vsekakor bolj, kot pa se to zdi naključnemu opazovalcu Zmaga celjske ribičinje Slemenškove pred skoraj desetimi leti, še danes odmeva med moškim delom ribiške družine. Da celjske ribičinje niso kar tako, priča- jo tudi drugi rezultati. Leta 1980 so ribičinje zasedle dru- go, tretje in četrto mesto, leta 1981 drugo in lansko leto pravtako drugo mesto. In vsako leto je le za las manj- kalo, pa bi vladala carica. Tudi letos so se naše ribiči- nje trudile, na žalost pa niso imele sreče. Vsa mesta, od prvega do desetega, so za- sedli člani. Ribiški car za leto 1983 je postal JOŽE KOROŠEC. Da so ga ribiči postavili za svoje- ga simboličnega vladarja, je bil kriv krap, ki je tehtal 2,2 kg. Srebrno medaljo je dobil SANDI SEVER z amurjem težkim, 2,02 kg, bronasto medaljo pa MILAJST GRKINlC, prav tako z amur- jem težkim 1,6 kg. Svojevrst- no priznanje pa je prejel tudi TOMAŽ PERČIC in sicer za najmanjšo ribo. Tehtala je celih 9 gramov. Zanimivo je, da je Jože Korošec že enkrat careval in sicer leta 1977. Uspešne ribiče je pozdra- vil tudi predstavnik Cinkar- ne Celje, ki je tudi letos, že četrtič po vrsti, prevzela po- kroviteljstvo nad to ribiško prireditvijo. Novi car je dobil krono na glavo, kraljevski plašč, v ro- ke pa trizob, predsednik dru- žine pa mu je na osnovi pra- starih zapisov pojasnil, kakš- ne so njegove pravice in dolžnosti. In kot je že jutro napovedovalo, je bil dan lep in vroč, ko je novi ribiški car simbolično odveslal v svoj vodni svet. IGNAC JEVNIŠEK Godalni orkester v Postojni Celjski godalci so s soli- stom Tomažem Lorenzom gostovali v Postojni. V dvo- rani tamkajšnje Glasbene šo- le so se občinstvu predstavili s Purcellovim Gordijskim vozlom in Štirimi letnimi ča- si Antonija Vivaldija. Za leto dni je celjski ribiški car postal Jože Korošec Občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite v nedeljo, 5. junija je bilo na stadionu na Lipi v Storah ob- činsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Orgciniza- tor tekmovanja sta bila občin- ska gasilska zveza Celje in se- kretariat za ljudsko obrambo občine. Na tekmovanju, ki je bilo do- bro pripravljeno, je bilo 30 de- setin, ki so nastopile v dveh skupinah. V skupini A so bile gasilske enote civilne zaščite iz tistih krajevnih skupnosti in delov- nih organizacij, kjer delujejo gasilska društva. V skupini B pa vse ženske desetine in enote iz krajevnih skupnosti in delovni organiza- cij, kjer ni gasilskih dništev. V skupini A (vaja z motorno brizgalno in raznoterosti) je tekmovalo 13 desetin, v skupi- ni B (vaja s hidrantom in raz- noterosti pa 17 desetin. Rezultati: Skupina A: 1. KS Vojnik, 2. Metka, 3. EMO itd. Supina B: 1. EMO ženske, 2. KS Vojnik ženske, 3. Metka (ženske) Za prvo mesto je desetina prejela pokal in diplomo, priz- nanja pa so prejela tudi druga in tretje uvrščena desetina. FM Tekmovanje mladih gasilcev Na stadionu na Lipi v Storah je bilo občinsko tekmovanje mladinskih in pionirskih gasil- skih desetin. Udeležba je bila dobra, saj so nastopili gasilci 16 teritorialnih društev, manj- kali so samo predstavniki Frankolova, Lemberga, Trno- velj in Zagrada. Največ desetm so prijavili iz gasilskih društev Lokrovec- -Dobrova in Železarna Store (po pet), iz Vojnika so nastopi- le štiri desetine, od drugod pa od treh do ene. Nastopilo je 42 desetin. Rezultati: med pionirkami A je zmagal Strmec pred Lokro- vec-Dobrova in Železarno Sto- re, med pionirji A Železarna Store pred Strmecom in Celje Gaberje, med pionirkami B Lokrovec-Dobrova pred Voj- nikom in Šmartnim, med pio- nirji B Skofja vas pred Dobrno in Prožinsko vasjo (nastopilo je kar 14 desetin, med mladin- kami Železarna Store pred Vojnikom in Lopato ,ter med mladinci Skofja vas pred Lo- krovec-Dobrova in Železarno Store. Vse desetine, ki so izpol- nile norme, bodo prihodnje le- to nastopile na 10. kongresu slovenskih gasilcev v Mari- boru. FM Kopanje v Savinji Vročina zadnjih dni je zvabila veliko mladih tudi v hladno Savinjo. Posebno v nedelje bilo kopalcev veliko, med njimi precej tudi takih, ki so bili ob vodi ves dan. , T. TA VC^. 9. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 Lovska družina Šentjur pri Celju nudi v najem svoje prostore v LOVSKEM DOMU Šentjur, ki se nahaja na izletniški točki neposredno nad Šent- jurjem. Prostori so rustikalnega videza, kompletno oprem- ljeni, z urejeno okolico in dostopni po asfaltni cesti. Vse interesente za najem lovskega doma za izvajanje gostinske dejavnosti vabimo, da pošljejo pismene ponudbe na naslov: LOVSKA DRUŽINA ŠENTJUR, Podplatan Bogdan, Ljubljanska c. 21, 63230 Šentjur, v roku 10 dni po objavi. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE Kocbekova 5 RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 za naslednje poklice oz. programe Prijave na razpis morajo prosilci vložiti pri štipendi- torju do 31. julija 1983. Vlogi na obrazcu DZS 8.40 morajo priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila o opravljenih izpitih - Potrdilo o premoženjskem stanju družine (izda Davčna uprava) - potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda matična služba Ob- čine) - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledar- skem letu (če so starši upokojenci se predloži odre- zek pokojnine za december 1982). Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbeno najemnih stanovanj na svoji seji dne 26. 5. 1983 sprejel naslednji predlog PRIORITETNE LISTE za dodelitev družbeno najemnih stanovanj. V predlog se uvrstijo: 5. Zgcnc Alojz, Razbor6, Dramlje 440 točk 6. Lavbič Franc. Trnovec 32, Šentjur 420 točk 7. Recko Bojana. Bukovje 27, Gorica pri Slivnici 370 točk 8. Šrimpf Silvo, Na Lipico 4, Šentjur 370 točk 9. Belič Sonja, Straškagorca 31, Prevorje 360 točk 10. Pere Nada, Lcpaca 6, Prevorje 360 točk 11. Škerij Marinka, Laze 16, Dramlje 360 točk ' 12. Jug Irena, Svetelka 27. Dramlje 350 točk 13. Tisel Pavla, Golobinjek 10, Planina pri Sevnici 350 točk 14. Hribernik Anton, Hotunje 36, Ponikva 350 točk 15. Obrez Janko, Košnica 45 a, Celje 350 točk ^ 16. Tojnko Vida, Podvine 10, Planina pri Sevnici 340 točk 17. Lainščak Tatjana, Valentina Orožna 8 d, Šentjur 330 točk 18. Gaberšek Srečko, Ponikva 14, Ponikva 330 točk 19. Robič Majda, Planina 58, Planina pri Sevnici 330 točk 20. Lebenijčnik Jože, Ponikva 10, Ponikva 310 točk 21. GajaničNedeljko,Šebenik 11, Šentjur 295 točk 22. Pivec Bojan. Vrbno 40 c, Šentjur 295 točk 23. Cerkvenik Jelka, Kal obje 21, Šentjur 290 točk 24. Močnik Ivan, Gorica 29, Gorica pri Slivnici 275 točk 25. Lorger Milena, Ipavčeva 21. Šentjur 270 točk 26. Mavric Breda, Dušana Kvedra 24, Šentjur 210 točk 27. Juvan Marija, Dramlje 11, Dramlje 180 točk Predlog prednostne liste je v javni obravnavi 15 dni po dnevu objave v Novem tedniku V tem --oku lahko dajo vsi zainteresirani svoje pripombe na predlog prednostne liste Pripombe sprejema tajništvo Sa- moupravne stanovanjske skupnosti Šentjur. Po končani javni obravnavi bo odbor ponovno obravnaval morebitne pripombe in nato"prednostno listo predlagal skupščini stanovanjske skupnosti v sprejem. DO IGM GRADNJA ŽALEC objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. voznik tovornega avtomobila pogoj: KV šofer z enoletno prakso 2. obdelovalca kovin v obratu v Žalcu (2 delavca) pogoj: priučen kovinar z enoletno prakso 3. delavca v mizarski delavnici pogoj: priučen mizar ali tesar z enoletno prakso 4. delavca v proizvodnji in odpremi v Latkovi vasi (5 delavcev) pogoj: končana osnovna šola 5. čistilka upravnih prostorov v Latkovi vasi pogoj: končana osnovna šola Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjeva- nju pogojev sprejema DO IGM GRADNJA ŽALEC v 8 dneh po objavi. Mercator-Jelša TDO Šmarje pri Jelšah objavlja prosta dela in naloge VODJE KUHINJE v gostinskem obratu Šmarski hram v Šmarju pri Jelšah. Kandidat mora razen splošnih izpolnjevati še nasled- nje pogoje: visokokvalificiran kuhar - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in na;o- gah ali kvalificiran kuhar - 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oziro- ma nalogah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Na razpolago je družinsko stanovanje, ki bo dodelje- no po preteku poskusne dobe. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v roku 8 dni pd dneva objave razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. MIK PROIZVODNO PODJETJE PREBOLD n. sol. o. TOZD KONFEKCIJA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge NABAVA MATERIALA Pogoji: - ekonomska ali komercialna srednja šola - 2 leti delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahteva- nih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov »MIK proizvodno podjetje Prebold, splošno kadrovska služba« v 15 dneh po objavi. o izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ČGP DELD - TOZD PRODAJA PODRUŽNICA CEUE GREGORČIČEVA 6 zaposli takoj vestnega in dinamičnega prodajalca-kO za kiosk delo v Polzell Od sprejetega kandidata želimo, da ima: - končano poklicno šolo trgovske ali gostinske smeri - vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela Delo je pogodbeno za nedoločen čas. Ponudbe sprejema ČGP DELO PODRUŽNICA CEUE, Gregoričičeva 6 ali po telefonu 22-800 Na podlagi določil 80. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo TIM, Tovarna izolacijskega materiala Laško in 88. člena Statuta DO je delavski svet na seji dne 20. 5. 1983 sprejel sklep o razpisu del in nalog PREDSEDNIK KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne, druge družboslovne ali tehnične smeri - da imajo 5 let delovnih '?kušenj na delih in nalogah organiziranja in vodenja zahtevnejših del in nalog - da imajo sposobnost organiziranja delovnega procesa - da predložijo koncept o realizaciji razvojnega programa in opredelijo svojo vlogo pri tej realizaciji - da so družbenopolitično aktivni in da imajo ustrezne moralne kvalitete Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Prijave z dokazili sprejema razpisna komisija TIM Laško, Rečica 17, Laško, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.. . _ Komisija za delovna razmerja pri Hmezad ~ DO MINERVA Žalec - Zabukovica objavlja prosta dela in naloge 1. Referent varstva pri delu 2. Transportni delavec - 2 izvajalca 3. Transportni delavec - za določen čas 5 mesecev 4. Delavec v montažni delavnici - za določen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje: pod 1. višja šola, smer varstvo pri delu, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, strokovni izpit iz varstva pri delu. pod 2.-4. končana osnovna šola Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi na naslov Hmezad - DO Minerva Žalec - Zabukovica, 63310 Žalec. komunalno obrtno podjetje 63230 Šentjur pri celju Na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih. komisija za delovna razmerja pri »KOP« Šentjur objavlja prosta dela in naloge potrebnih delavcev za ključavničarsko dejavnost: 1. dva KV varilca za varenje CO^, 2. štiri PK delavce v kovinski stroki. - pod 1. točko, kandidati morajo predložiti dokazilo o strokovnosti (atest o varenju CO^), - rok prijave velja do zasedbe delovnih mest, - osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke, - sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas Vlogo je treba poslati kadrovski službi, ul. Ljubljan- ska 1 Šentjur pri Celju. 22. STRAN - NOVI TEDNIK 9. JUNIJ 19& 3 g. JUNIJ 1983 NOVI TEOMK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK POD SVETO GORO GAURISHANKAR Piše Jože Zupan 2 Vozijo le prepolni avtobusi Vojščaki birokracije na Mountain Travel spremenijo taktiko vojskovanja, edina nKJŽnost, da prideva v RoU- vvaling je, da nastopava kot izvidnica tudi uradno. Ne- mogoč predlog, saj to za naju p(jmeni za 800 ameriških do- larjev dodatnih stroškov. Naslednji dan morava na ministrstvo za turizem do gospoda Sharme. Obrijeva se in pražnje oblečeva, a še vedno so to kavbojke. Toda, ko stopiva v prostore mini- strstva, naju kmalu mine tre- ma in strah, saj ugotoviva, da je tam vse lepo po domače - tipično nepalsko. Prijazni so, korektni, v njih je čutiti neko človeško toplino, tako zna- čilno za večino ljudi v Nepa- lu. Prostori so bolj podobni nekakšni vojašnici. Minister, gospod Sharma pa je na po- gled kot kakšen trgovski po- močnik. Vendar, kljub vse- mu, ne izveva nič vzpodbu- dnega. Takoj se vrneva na Moun- tain Travel, kjer so na srečo spremenili taktiko. Dobila bova navadno dovoljenje za pot v dolino RoUvvaling in od tam pod južno steno. Brez zveznega oficirja in drugih formalnosti. Ves psihični pritisk v trenutku mine. Vse dni do mraka sva tudi pridno premetavala opremo. ki je deponirana v skladišču. To opremo nam je dala na razpolago Komisija za od- prave v tuja gorstva pri PZS. Pripravljava jo že za nasled- nje leto. Že pet dni sva tukaj, a še nisva imela časa za po- tep po Kathmanduju. Po šestih dneh v Kath- manduju še ni konec živčne vojne in zapletov. Najinega tovora z opremo še vedno ni. Vsak dan hodiva na letališče, dajeva podkupnine vsem ne- mogočim šefom v obliki ke- mičnih svinčnikov, obeskov za ključe in podobnega. A opreme ni in ni. Ostala je nekje v Indiji. V nedeljo si vzameva pro- sto. Najameva kolesi, za kar moraš tu plačati po 30 dinar- jev na dan. Brez cilja se spre- hajava po ozkih ulicah, pol- nih hupajočih rikš, ljudi vseh starosti, še čisto maj- hnih otrok, psov brez »ka- rakterja« in obupne zunanjo- sti, med drvečimi kolesi, mi- mo vseh mogočih prodajaln, delavnic, mesarij z rdečim kozjim mesom. Srečujeva čudovite deklice ogrnjene v skrivnostne sarije, ki ti ne namenijo niti najkrajšega in najbolj skritega pogleda. Vse polno je majhnih pro- dajaln s spominki, ki jih po- nujajo mladi fantini. Vse je »very old Tibetan«. Dobiš tu- di pravo, pravcato človeško lobanjo; okovano s srebrom ali pa čisto navadno, z zob- mi. Ne vem, če lahko v kakš- nem evropskem mestu naj- deš toliko spominkov kot v Kathmanduju. Cisto vse se da prodati trapastim tujcem, si mislijo trgovci. Tudi trgo- vanje oziroma barantanje tu ni preprosta in dolgočasna zadeva, ampak prava komu- nikacija med trgovcem in kupcem. Manj kot si prebri- san, manj te trgovec spoštu- je. Tako je le na ulici. V bolj- ših trgovinah so cene določe- ne. Midva za sedaj le opazu- jeva »bojišče«, ker naju še čaka dolga pot do Gauris- hankarja. Vendar morava biti včasih kar nasilna, da se znebiva pa- glavcev, ki ponujajo vse od spominkov, hašiša, marihua- ne, LSD, opija pa do dobre menjave dolarja, obiska jav- ne hiše ali muzeja. Žicajo tu- di za kakšno rupijo. No, teh je še največ! Neverjetno, kakšno veselje lahko tu na- rediš malemu paglavčku, če mu daš eno samo samcato rupijo (Rps = 4,00 din). Končno nekje v New Del- hiju po ne vem kolikih proš- njah in urgencah staknejo najino opremo in hrano ter jo pošljejo v Kathmandu. Medtem na Mountain Trave- lu priskrbijo tudi Šerpo, ki nama bo na poti kuhal in po- magal najti pot pod južno steno. Ime mu je Pasang. Je še zelo mlad, a že kar izku- šen. Naslednji dan nabašemo vso kramo na tri rikše, ki so podobne majhnim kočijam. Tako se ta čudna procesija počasi in previdno prebije do avtobusne postaje. Tak- šen živžav lahko vidiš samo v Aziji. Pasang ima s seboj še dva prijatelja, ki bosta nosila naše tovore. Na streho avto- busa med simpatične koze in ovce ter ostale žive in nežive premičnine zmečemo opre- mo. Kako dostojanstveno in ponosno stojijo te živali na strehi in z velikim zanima- njem pametno opazujejo svet okoli sebe. Zrinemo se v avtobus, ki je že poln košev, košar, zabojev Šerpovska vas - Šerpe so nepogrešljivi pri vseh vzponih na himalajske vršace. So vzdržljivi, imajo pa tudi določeno, koliko tovora morajo prenesti: do višine 6000 metrov 20 kg koristnega tovora, do višine 8000 metrov pa 12 kg. in pa ljudi. Šofer še dolgo čaka, ker hoče odpeljati z res polnim vozilom. Vedno mo- ra nekaj ljudi ostati na stop- nicah med vrati, da se potem držijo drug drugega in visijo ven kot grozd. Tako jo po- tem jadmo in veselo odkuri- mo med zelenimi riževimi polji proti Lamosanguju. Kmalu me prijazen domačin prime okrog pasu in me po- sadi na svoja kolena. Jaz pa v zahvalo vzamem v naročje njegovega psa in vsem trem je lepo. Ce živiš nekaj časa v Nepalu, je prva in najpo- membnejša zapoved: »nobe- nih kompleksov in presod- kov«. Le tako je lahko res lepo. Kasno zvečer pricijaidmo v Lamosangu. Tu se odcepi ce- sta za Charikot, kamor smo namenjeni. Naslednje jutro se nabašemo v kamion z ne- kaj istimi potniki m odbrzi- mo novim dogodivščinam naproti. Po ozkih serpenti- nah se dvignemo 2000 me- trov visoko in s strehe, kamo se skobacava s Slavcem, se odpira čudovit pogled na ze- leno Nepalsko pokrajino. Vozimo se mimo osamljenih hišic in otroci, ki nam maha- jo, tečejo nekaj metrov za ka- mionom, potem pa izginejo za ovinkom. V ozadju so prve kulise belih himalaj- skih šestisočakov. Zapušča- mo globoke doline daleč spodaj in popoldan je konec ceste. Smo v Charikotu. Od tu vodi pot tudi proti Mt. E- verestu. Midva bova zavila na sever proti Gaurishankar- ju, ki ga iz te vasi že vidiva v vsej veličini. Le južna stena je našim pogledom še za- strta. Nadaljevanje v naslednji številki Najbolj je padla storilnost pri kuhanju kave. Pametni gleda na sonce, Slovenci na nov delovni čas. Od množine ukrepov se nihče ne zredi - posebno če jih mora uresničevati. Več kot je besed, manjša je storilnost! Pomanjkanje surovin čutijo delovne organizacije samo v proizvodnji. V teoriji nismo predvideli težav, zato jih bomo v praksi spregledali. \ Korit ar ji niso živali, pa tudi ljudje ne. Pri nas prve violine vedno igrajo brez orkestra - za publiko, ki je ni v dvorani. Padlim v boju za devize ne bomo po- stavljali spomenikov, so si jih že sami. BUCIK V prodajalni DOM v Cankarjevi ulici vam nudijo: - pestro izbiro jedilnih, čajnih in kavnih servisov iz uvoženega porcelana - keramične izdelke Liboje in Dios - izdelke in brušenega in gladkega kristala ter kozarce in vaze iz barvnega stekla - izdelke iz šibja: košare za perilo, set bare, regale, cvetlične lončke - stenske obloge iz plute in tekstilne tapete AMADEUS POROČA Aerobika ali vrč piva odločitev je težka - izbira le ena vsak naj po svoje uživa a rezultat bo debel mož in vitka žena. Dvojno »šranganje« Irene in Toneta more preprosto kar oditi... Na sliki: po uspešnem šranganju slika za spomm.