Leto XIII - št. 143 (3678)
TRST, nedelja 16. junija 1957
Cena 30 lir
Trst in parlament
maju po podpisu lo po prevzemu oblasti misarja v Trstu, se tto vprašanje zastopstva v parlamentu. Ni namreč no tudi italijanski državljani prav tako kot vsi ostali državljani pravico na zastopstvo v najvišjem zakonodajnem telesu v državi, h kateri pripadajo zlasti še zato, ker so tudi načela italijanske republikanske ustave veljavna na našem področju. To vprašanje je postalo letos še bolj pereče, ker obstaja možnost, da bodo parlamentarne volitve morda že jeseni, prav gotovo pa bodo morale biti prihodnjo pomlad. Za to je prišla pobuda tudi iz tržaških političnih krogov in v zadnjih dneh je v prilogi republiškega uradnega lista objavljeno enotno besedilo zakonov, ki vsebujejo določbe za volitve v poslansko zbornico. Med temi določbami beremo tudi, da bomo mogli tudi tržaški volivci sodelovati pri volitvah v poslansko zbornico. Pogrešamo pa v tem ) uradnem listu zadevne določbe za volitve v senat. Toda upravičeno je pričakovati, da bodo tudi te določbe naknadno in pravočasno objavljene, ker ni nobenega vzroka, da Tržačani ne bi izvolili odgovarjajoče število senator jev, če bodo ze volili odgovarjajoče število poslancev.
Omenjeno enotno bese dilo za volitve poslancev ustanavlja najprej za naše področje posebno volilno okrožje, ki je 32 v dr žavi in ki ga sestavlja vseh šest občin: Trst, De-vin-Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor, Dolina in Milje število poslancev za to o krožje te določbe ne orne njajo, pač pa je v zakonu rečeno, da bo to število določil predsednik repub like v posebnem dekretu Toda že sedaj lahko z gotovostjo rečemo, da bo tudi pri nas število poslan cev kakor v ostalih voliv-nih okrožjih sorazmerno s številom prebivalstva, t. j. na 80.000 prebivalcev po eh poslanec. Na podlagi štetja iz leta 1951, ki je po zakonu merodajno za določanje števila poslancev, je znašalo število prebivalstva vseh šestih tržaških občin 296.229. Potemtakem pripadajo tržaškemu področju štirje poslanci. Volitve bodo na podlagi proporcionalnega sistema. Posamezna lista bo lahko vsebovala najmanj tri, največ pa štiri kandidate. Po razdelitvi poslanskih mest se bo ostanek glasov upošteval za proglasitev za poslance tistega števila kandidatov posameznih strank, ki je po-
ndontkega sporazuma in generalnega vladnega ko-je postavilo nad vse važ-olivcev bivše cone A v Lenega dvoma, da imajo vseh šestih tržaških občin
trebno, da se dobi po zakonu določeno število poslancev, pri čemer pridejo v poštev tudi glasovi oddani za kandidatne liste, katerih noben kandidat ne bo izvoljen neposredno v tržaškem volivnem okrožju.
Glasovnica za poslanske volitve bo podobna glasovnici za občinske volitve. Tudi za poslanske volitve velja sistem preferenčnih glasov: imena kandidatov, katerim se oddajo preferenčni glasovi, se izpišejo poleg volilnega znaka na označene črte- Za predlaganje posamezne kandidat* ne liste pa bo potrebno najmanj 500 podpisov volilnih upravičencev.
Ne glede na trenutno pomanjkanje volilnih predpisov za volitve v senat, pa ze sedaj lahko rečemo, da bosta verjetno določena za Trst dva senatorja, tako da bo imel Trst v obeh delih republiškega parlamenta šest zastopnikov. Na podlagi zadnjih volitev je tudi verjetno, da bo večina teh šestih zastopnikov pripadla cbema najmočnejšima strankama na Tržaškem, ki sta Krščanska demokracija in Komunistična partija. V nobenem primeru pa ne morejo priti v poštev kandidati stranke, ki ni predložila svojih kandidatov v večjem številu volilnih o-krožij države. Za izvolitev ne pride namreč v poštev nobena kandidatna lista stranke, ki ni prejela v vsej državi najmanj 250.000 glasov. Zato predlaganje kandidatnih list zgolj lokalnih strank ne more priti v poštev.
Spričo vsega tega ni nobenega dvoma, da bodo morale tržaške politične stranke začeti s pripravami na politične volitve, kolikor nekatere že niso začele. Za slovensko manjšino v Italiji je ze sedaj jasno, da bo podprla napredne, leve opozicijske kandidate, ker izidi vseh zadnjih volitev dokazujejo, da so slovenski volivci glasovali v ogromni večini na dosedanjih občinskih in pokrajinskih volitvah za napredne stranke. Političnih volitev pa se je došlej udeležil samo tisti del Slovencev, ki živi v go-riški in videmski pokrajini.
Samo po sebi se s tem v zvezi postavlja vprašanje izvolitve naprednega kandidata slovenske narodnosti, ki bi zastopal tudi manjšinske pravice v par-
•x
lamentu. Doslej takšnega predstavnika slovenske narodnosti naša manjšina ni mogla imeti, ker se je parlamentarnih volitev — kot rečeno — udeležil samo njen manjši del. Ni pa rečeno, da bi moralo tako ostati tudi v bodoče, saj je število slovenskih volivcev skoro tako veliko, da bi imeli pravico teoretično na dva poslanca- Pravično bi bilo torej, da bi i-meli Slovenci vsaj enega predstavnika svoje narodnosti. Tako ima francoska manjšina v dolini Aosta celo svojega senatorja po ustavni določbi. Nemška manjšina v Južni Tirolski pa ima poleg enega senatorja kar tri poslance.
Slovenci nikakor na senatorja ne moremo računati, ker ustava ne vsebuje podobne določbe kot za francosko manjšino., in ker so volivci slovenske manjšine razdeljeni na 3 pokrajine (Videm, Gorica in Trst) iste (bodoče) dežele Furlanija - Julijska krajina, ki bo verjetno obsegala tudi Tržaško o-zemlje, kar bo seveda od-v.sno od zadevnih zakonskih določil glede volitev za senat v Trstu. Za volitve v poslansko zbornico pa je 'naša manjšina razdeljena na dve volilni okrožji: na 31. vol. okr.
Furlanija - Julijska krajina (brez Trsta) in 32. vol. okr. tržaško volilno okrožje, -kar brez .dvoma skoro onemogoča neposredno izvolitev poslanca njihove narodnosti ne glede na politično opredeljenost volivcev. Želeti je torej, da bi napredno gibanje v državi uvidelo tak položaj in omogočilo kandidaturo in nato izvolitev slovenskega kandidata, tako da bi tudi naša manjšina i-mela svojega predstavnika v parlamentu.
Volitve niso ravno pred vrati, vendar pa so tako blizu, da se moramo začeti nanje vsestransko pripravljati, ker bodo v kratkem stopile v ospredje vsega političnega življenja.
  .........................................................................................................   .ihiiiiiiiiii.iiiiiiihiiHiimiiiii.iiihi.ii.i*i»hiiiiihihi	..............................................................
Ali je res nemogoče prenehati s prelivanjem krvi v Alžiru, medtem ko so najodgovornejšim državnikom polna usta besed o utrjevanju miru? Alžirsko ljudstvo ne bo popustilo v svojem pravičnem boju za neodvisnost in svobodo, da »e enkrat za vselej reši kolonialnega suženjstva in bede Novi predsednik francoske vlade je napovedal celo ostrejši kurs, kar pa je hkrati najbolj šibka točka njegove vlade. Na Alžiru je padel Mollet in tudi Bourgesova usoda najbrž ne bo drugačna. Na sliki vidimo padobrance francoske kolonialistične vojske, k! je obkolila neko ulico v glavnem mestu Alžira, kjer so borci za svobodo izvršili napad na francoske enote. Dim, ki ga vidite, je pdvzročil zažgani vojaški tovornik. Toda glavni spopadi sc vrstijo iz dneva v dan daleč od mest, v, hribih
in gozdovih.
NOVOST	V	REŠEVANJU
Merzagora ima samo «poizvedovalno misijo»
Merzagora bo še danes nadaljeval posvetovanja o možnosti za vzpostavitev „demokratične solidarnosti^, nakar mora še počakati na rezultate zasedanja vodstev PL1 in PRI Če se bo njegova misija uspešno zaključila, bo dobil mandat za sestavo vlade tanjani
(Od našega dopisnika)
RIM, 15.	— Ro obširni
diskusiji o izjavi predsednika republike, ko je poudaril svojo dolžnost, da sodeluje pri sestavljanju vlade se je v političnih kro-
gih z napetostjo pričakovalo, kako si predsednik tako sodelovanje predstuvlja. Nejasnost je vladala še tudi potem, ko se je pozno v noč izvedelo, da je Gronchi izbral Merzagoro za «poiz-
— Moja bomba je manj nevarna od vaše
Oz britanskega tiska)
vedovalno misijo«, kot je navedla v svojem poročilu agencija Ansa. Ker je bilo znano, da hoče predsednik republike izbrani osebi dati nalogo, da sestavi vlado brez poprejšnjega poizvedovanja, se je že mislilo; da je Gronchi spremenil mnenje. Pozneje pa se je izkazalo, da so bile besede »poizvedovalna misija« napačno tolmačene. S pravilnim tolmačenjem teh besed pa se je tudi izkazalo, v čem je tisto novo, kar se je od Gronchija pričakovalo po njegovi izjavi.
Novost je zelo na kratko povedano v tem, da Merzagora ni dobil mandati) za sestavo vlade, temveč samo nalogo poizvedovanja, kakšne so možnosti za sestavo centristične vlade, ki bi jo potem sestavil kdo drugi.
Uradno poročilo, ki ga je prečita) generalni tajnik predsedstva repuhlike Moc-cig danes ob p^lenajstih, pravi, da je “predsednik republike v zvezi z nasveti, ki jih je prejel . med posvetovanji od nekateri!) parlamentarnih skupirj, za obnovo sredinske večine, sprejel predsednika senata Merzagoro. Ker rezultati posvetovanj in objektivni pretres parlamentarne in politične situacije doslej niso nudili jasnih elementov za rešitev krize, je državni predsednik povabil predsednika senata
ki mu ustava daje poseben položaj, da ugotovi, kakšne
konkretne možnosti obstojajo za ustanovitev vlade, ki bo v stanu — po svoji sestavi in pb svojem programu — pridobiti si zaupanje parlamenta in države. Predsednik senata je vabilo sprejel, prosil pa je predsednika republike, da smatra podeljeno mu nalogo za omejeno na objektivno u-gotovitev omenjenih možnosti, ker želi že sedaj odpovedati se podelitvi ministrske naloge, ki bi jo lahko to poizvedovanje povzročilo.
Razgovor med Gronchi-jem in Merzagoro je bil precej dolg, saj je predsednik senata prišel na Kviri-nal že ob desetih. Ko je potem, ko je Moccia prebral poročilo; Merzagora prišel od predsednika republike, je dal zbranim novinarjem daljšo izjavo, v kateri je najprej na kratko povedal to, kar je že bilo povedano v uradnem poročilu. Nato je rekel, da bo pri izvajanju svojega mandata upošteval najprej voljo parlamenta nato pa zahtevo po učinkoviti funkcionalnosti parlamenta v sodelovanju z vlado, tako da bo možno spoštovati ustavne roke poslanske zbornice in senata. Za tem je Merzagora sam pojasnil, zakaj je prosil Gronchija, da ga a priori izključi iz kombinacije, da bi on sestavljal novo vlado. Vzrok je v tem, ker «predsednik senata predstavlja skrajno rezer-
vo, rezerve pa se ne potrošijo pred kapitalom.« drugič pa hoče biti, je dejal Merzagora, popolnoma objektiven, za kar noče imeti najmanjšega pozitivnega ali negativnega interesa pri izpolnjevanju svoje naloge. Treba je delati hitro že zaradi ustavnih rokov senata in poslanske zbornice, je zaključil predsednik senata svojo izjavo.
Takoj nato so časnikarji stavili Merzagori nekaj vprašanj. Nekdo ga je vprašal, če se njegova poizvedovalna misija nanaša zgolj na ugotovitev možnosti za sestavo centristične vlade z zagotovljeno večino ali kakršne koli vlade. Merzagora je odgovoril, da je njegov	cilj	prva rešitev; jas-
no pa je, da bo med izpolnjevanjem svoje misije upošteval vse koristne elemente za rešitev vladne krize, Povedal je še, da računa na	zaključek svoje misije	do	torka zvečer, kar
pa ne bo odvisno samo od njega temveč tudi od parlamentarnih skupin in političnih stranik.
Ob štirih popoldne je Merzagora v svojem uradu v palači Madama pričel posvetovanja. Najprej je sprejel predstavnike KP: Petičnega tajnika Fanfanija ter	oba	predsednika parla-
mentarnih skupin Piccioni-ja in Ceschija. Ti so ostali pri njem skoraj celo uro, nakar je predsednik senata sprejel Saragata, Simo-
ninija in tajnika stranke Tanassija.
Ko so prišli od Merzago-re, demokristjanski predstavniki nisQ hoteli dati ni-kakih izjav. Ko so pa časnikarji le silili, je Fanfani na kratko odgovoril:	“Da-
nes "je sobota in stvari se od petka na soboto ne spremenijo. Sicer pa vi poznate naše namene in to, kar si želimo in na kar se skli-
cujemo«.
Tajnik PSDI pa je po razgovoru, ki je trajal točno eno uro, v navzočnosti Saragata in Simoninija izjavil: “Predsednik Merzagora nas je vprašal, kaj mislimo o možnosti obnove vlade demokratične solidarnosti, Naše mnenje je bilo, da je to solidarnost možno
(Nadaljevanje na 8. strani)
IZ VSLBINIi
Kmetom naj se nudi pomoč
ki bo odgovarjala škodi
TRŽAŠKE
HUMORESKE
v zbirki
Vladimira Bartola
Nabrežinski kamen
• od Kalkute
• in Odese
• do New Yorka
Atomsko orožje povzroča sterilnost
Danes 12 strani s prilogo o solskih prireditvah in razstavah
Sedem dni v svetu
ŠELE SEDAJ SO SE POKAZALE POSLEDICE
Atomsko orožje povzroča sterilnost
Aktualni
portreti
Ali veš
— da je obiskalo Postojnsko jamo v prvih petih mesecih letošnjega leta že več kot 36.000 domačin in tujih gostov ter da bodo ob zoključ-ku letošnje turistične sezone zabeležili rekordno število obiskovalcev.
— da je bilo v nedeljo v Izoli posvetovanje italijanskih kulturnih krožkov iz Kopra, Izole in Pirana, na katerem so obširno obravnavali politične in organizacijske probleme teh krožkov. Poudarjeno bilo, da se italijanska manjšina udejstvuje v vseh panogah družbenega življenja ter da je o-krajni ljudski odbor v Kopru prispeval lani okrog pet in pol milijona dinarjev.
— da se je 18-letna Angležinja Mary Kent po 133 dneh spanja nenadoma prebudila. Pred nekaj dnevi jo je bolničarka kot po navadi vsako jutro ogovorila:	«Lena deklica ste, zakaj se ne zbudite?« Na te besede je Ma-ry nepričakovano rekla: «Ne!» in se je tako zbudila tako-rekoč od smrti. Za zdravnike je še danes uganka, kako je mogla ostati živa, ko je bila celih 133 dni v smi.
— da obiskuje vsak sedmi jugoslovanski državljan Sold, saj je v celi državi 2.400.000 •učencev.
— da je dobil slovenski arhitekt Niko JCralj kar tri mednarodne nagrade v skupnem znesku 1.500.000 lir. Te nagrade so bile podeljene na velikem mednarodnem natečaju za načrte pohištva. Na natečaju je sodelovalo veliko število arhitektov iz osemnajstih držav.
— da se je Emin Putnjako-vič, ki ima že 106 let, nedavno šestič poročil. Nevesta je vdova in ima 48 let, je torej ravno 58 let mlajša od njega. Vidi se, da je trden, kar dokazuje tudi to, da potuje povečini peš, čeprav je več desetin kilometrov daleč.
Kako poučujejo nevedne
Pisanje ((Rrimorskega dnevnika«, v. katerem se baje, med ((tolikimi plevami«, najde »tudi kako zdravo zrno«, krati dušni mir nekaterim otalarje-nim ljudem, ki se preživljajo s tem, da poklicno skrbe za dušno zdravje svojega bliž-hjega. Kako skrbe za njihov dušni mir in blagor in s kakšnimi težavami se morajo iz dneva v dan spoprijemati, nam je najboljši dokaz zlasti njihovo pisanje proti našemu listu, ki po našem skromnem mnenju res ne zasluži tolikšne pozornosti. Pa tudi, za to, kar o nas pišejo, smo jim od srca hvaležni: boljše reklame si za naš list res ne bi mogli nadejati. Iskrena jim hvala torej, v upanju, da se nas bodo tudi v bodoče redno spominjali v svojem tedenskem tisku, pa tudi v pridigah naj nas ne pozabijo omeniti. Pa tudi sicer, kjer in kadar marljivi, ponižni in suhljati služabniki božji pridejo, poklicno ali nepoklicno, v stik z našim ljudstvom.
Pa tudi sicer je njihova vnema na mestu: red mora vendarle biti. Do sedaj smo poznali le deset božjih zapovedi, in kdor se ravna po njih, mu je zajamčeno vstajenje mesa in večno življenje. Kaj še hočete? Ali se vam morda zdi jamstvo sumljivo? Niti najmanj, vsaj kar se večnega življenja tiče, gre vse kot po olju. Majhna nerodnost je le, kar zadeva vstajenje mesa, kajti težko bo mogel vsak priti do svojega obroka, ko pa se bo za isti kos pulilo toliko ljudi:	vsi
smo iz istega prahu, a le tega je premalo za vse hkrati. In lahko si zamislimo obraz služabnika božjega, ki bo moral na sodni dan prepustiti «svoj» prah morda svetemu Avguštinu, ali pa — vsega hudega reši nas, o Gospod — celo nekemu uredniku ((Primorskega dnevnika«! Največja nesreča pa je v tem, da takrat ne bo pomagala nobena organizacija, nobena odveza, nobeno, še tako mogočno priporočilo . .. Sic transit...
Kar se pa tiče nas, ki se ukvarjajo z našim listom (tudi s tistim v nedeljski izdaji), imamo povsem drugačne skrbi. ((Katoliški glas« je na primer zelo zaskrbljen nad u-sodo »skoro dveh milijonov Francozov«, ki žive v Alžiru «že sto trideset let« (ne pove pa, kako so tja prišli, niti kako so si tam postlali, niti kako režejo kruh sedmim milijonom Arabcev); nas pa bolj skrbi usoda vprav teh sedmih milijonov Arabcev, ki žive na svoji zemlji desetkrat toliko časa in ki se Francozom upirajo, ker so se naveličali hlapčevati in biti od nji), izkoriščani.
To je le en primer; a #e bi hoteli z njimi nadaljevati, bi videli, da sc naš cenzor ((Katoliški glas« stalno ravna po ((francoskih« zapovedih, medtem ko se naš list skuša ravnati po zapovedih zdrave pameti in tiste resnicoljubnosti in pravičnosti, ki bo v družbenih sporih stala vedno na strani onih, ki se v pretežni večini težko preživljajo le s syojim delom.
IGOR STRAVINSKY dekan živečih komponistov, je te dni obhajal 75-letnico svojega življenja. Kinematografski prokurator Milton Sper-ling mu je ob tej priložnosti priredi) v Nevv Torku, kjer Stravinsk/ stalno živi, velik sprejem, na katerem so komponistu podarili štirinadstropno torto z njegovim Imenom, številom let in motivi iz njegovih kompozicij.
ESTER WIl LIAMS izstopa iz letala ob svojem prihodu na rimsko letališče Ciampino. Filmska igralka, ki je bila pred leti plavalna rekorderka, bo skupno z Italijansko igralko Ros-sano Podesta snemala v Italiji nov film. Igralko spermija njena 3-letna hčerka Susan.
POLK. FOUA1) HILAL egiptovski vojaški otase v Anamu, katerega so jordanske oblasti izgnale pod obtožba, da je koval zaroto proti vidnim jordanskim osebnostim. Po polkovnikovem smehu bi se dalo sklepati, da ni kdove kaj zaskrbljen zaradi tega ukrepa.
GOSPODIČNA BETTiNA pariška mantkeuka. ki se bo v kratkem poročila s prinem Ali Kha-nom, sinom in edinim dedičem ogromnega pre. inoženja najbogatejšega človeka na svetu Age Khana. Po prestopu v ismaelitsko vero, katere vrhovni šef Je Aga Khan, bo Bettina postala bodoča Beguni.
Dr. ROBERT HOLLAND iz Texasa, se bavi s pre-iskušanjem učinkovanja dima na zajce, da bi u-gotovil če obstaja kakšna zveza med dimom in rakom na pljučih. Dr. Holland pravi, da so poskusi na zajcih najuspešnejši, ker je reakcija teh živali najbolj podobna reakciji ljudi. Rezultati poskusov še niso znani.
Poskus z med kontinent al n inr izstrelkom ccAtlas», ki so ga naznanjali s tolikim hrupom, se je kaj klavrno končal. Izstrelek seje razletel na drobne koščke, ko ni dosegel niti višine 2000 m. Slika nam kaže na levi izstrelek takoj po njegovi izstrelitvi, na sredi, kako se dviga, na desni pa žareče drobce, potem ko se je že razletel«
Atomske eksplozije razorožitev in detektiv Holmes
Ko se je v petek v Londonu nadaljevalo delo razoro-žitvenega pododbora OZN, je zahodne delegate presenetil nepričakovani predlog sovjetskega delegata Zorina, Ta je namreč zapustil področje, o katerem so do sedaj razpravljali in glede katerega so tako dolgo zaman pričakovali zahodni odgovor na zadnje sovjetske predloge, in je predlagal ustavitev vseh je-derskih eksplozij za dobo dveh let ali treh let. Ustanovila naj bi se mednarodna komisija, ki bi nadzorovala izvajanje sporazuma in o tem poročala Varnostnemu svetu ter glavni skupščini OZN. Predlagal je tudi, naj se v
ti tem poizkusom, ki je sedaj zajelo ves svet in se -neprestano širi Sedaj ne morejo več trditi, da je to gibanje zgolj propaganda, kakor so spočetka trdili. Oglasili so Še številni učenjaki, ki svoje zahteve podkrepljujejo z znanstvenimi utemeljitvami.
V ljudski skupščini v Beogradu je poslanka Vida Tomšič izjavila, da je vsaka poizkusna jedrska eksplozija vojni zločin v mirnem času in da je vsak človek na zemlji' zdaj pravzaprav na fron-ti. Da, gre za veliko fronto, ki sega čez vse narodne in ideološke meje in ki se mora razširiti, če hočemo preprečiti ta strahoviti vojni zločin, ki grozi uničenju človeštva. Ljudska skupščina FLRJ bo dala pobudo za novo akcijo proti takim zločinom. Oglasili so se tudi pro-
Bulganin in Hruščev sta
la Finsko. Slika nam ka
ki. Obisk sovjetskih drž prispevek k spl
ZDA, SZ, Veliki Britaniji in na Pacifiku postavijo nadzorstvene postaje, ki bi bile opremljene s tehničnimi napravami, s pomočjo katerih bi lahko nadzorovali izvajanje sporazuma.
Francoski delegat Jules Moch je k temu predlogu dodal, da ustavitev jedrskih eksplozij ne zadostuje, in je predlagal tudi prepoved u-smerjevanih izstrelkov in proizvodnje atomskih snovi v vojaške namene. Ameriški delegat Stassen je ta Mochov predlog podprl.
V Londonu so Zorinov predlog zelo ugodno sprejeli m tudi londonski tisk ga u-godnn komentira. Prav tako je bila regkcija na predlog v ZDA pozitivna. Politični o-pazovalci so mnenja, da bodo ZDA pristale na sovjetski predlog toda s spremembo, da pristanejo na prekinitev eskplozij le za eno leto.
Vse kaže, da se bodo velesile vendarle zganile in storile vsaj prvi korak, ki je najtežavnejši, kljub temu, da še vedno delujejo močne sile, ki so proti ukinitvi jedrskega orožja in ki ovirajo sleherni tudi najmanjši sporazum o razorožitvi sploh. Tako so se ameriški zahodni zavezniki pritožili pri Dulle-su, da se Stassen v Londonu razgovarja s sovjetskim delegatom Zorinom «zu njihovim hrbtom». Zato je Dul-les poklical Stassenu v Wa-shington. Del ameriškega tiska je celo zahteval Stasse-' nov odpoklic, češ da si ta sedaj skuša predvsem pripraviti pot za prihodnjega predsedniškega kandidata. Držav-1 ni departma je bil prisiljen objaviti izjavo, v kateri pravi, da uživa Stassen še vedno njegovo zaupanje. Vendar pa trdijo v poučenih krogih, da so poslali Adenauerju pismo, s katerim ga tolažijo, češ da je aStasscn šel preko navodil, ko se je razgovar-j..l z Zorinom». «New Yorlc Times» piše, da bodo Stassenu dodelili nekakega kontrolorja, ki bo diplomat Ju-lius Holmes.
Proti vojnim zločinom
Da se je vprašanje prepovedi jedrskih poizkusen premaknilo z nirtve točke, je vsekakor zasluga gibanja pro-
v preteklih dneh obiska-že njun prihod v Helsin-avnikov je bil vsekakor ošni pomiritvi-
fesorji in študentje zagrebške univerze ter znanstveniki inštituta «Riidjer Boško-vič», ki so poslali odgovornim državnikom in svetovnemu javnemu mnenju zahtevo, naj se jedrska energija začne končno uporabljati izključno le v blagor človeštva.
Influenca
Znani angleški učenjak in zdravnik dr. Norman Pirie je te dni poslal angleški zdravniški reviji «Lancetn pismo,
M- BOLCIČ
(Nadaljevanje na 8. strani)
Prav sedaj, ko je vsa svetovna javnost tako občutljiva za vse, kar zadeva atomske eksplozije, in ko se vznemirja iz strahu pred kako novo svetovno katastrofo, ko se že po dosedanjih poskusih v raznih delih sveta tako čuti njih posledice, se je raznesla iz Amerike vest, o tistih ameriških vojakih. Nevv York Daily News iz Washingtona je te dni razširil senzacionalno vest. da so neki ameriški vojaki, ki so sodelovali pri nekih poskusih s tajnim orožjem, začutili sedaj hude posledice na svojem telesu. Tisti poskusi so bili na nemški fronti ob Renu leta 1942.
Ameriški vojak Joe Va-nacore se je zavedel, da je postal zaradi tega, ker je bil pri tistih poskusih, popolnoma neploden. In je zahteval zaradi tega odškodnino. Dvakrat jo je zahteval in obakrat so mu zahtevo zavrnili.
In tako je prišla vsa zadeva v javnost.
Seveda ni ostalo samo pri tem. Začeli so se zanimati tudi drugi. Major White, ki je bil poveljnik tistega oddelka, kjer so delali omenje-
ne poskuse, je začel na svojo pest c tem raziskovati. Hotel je ramreč dognati, kako je z drugimi vojaki, ki so bili tam skupno z Vana-corejem. Takoj je pisal vsem svojim bivšim vojakom. Brž, ko je prejel vse odgovore, je šel k vojnemu ministru Bruckerju. Izročil mu je vse zbrano gradivo, kar naj bi bila osnova za nadaljnjo natančno preiskavo.
Razumljivo je, da so vojaški krogi zaradi tega precej zaskrbljeni. Hočejo dognati, če je to prav pri vseh.
Preizkušali so takrat, kako bi s posebnimi napravami, ki so podobne žarometom, s silno močnimi žarki popolnoma zaslepili vozača v tanku, in s tem onemogočili vsako premikanje tanka. Žarki s 13 milijonov sveč, pa ne bi samo zaslepili sovražnika, marveč bi kvarno vplivali tudi na njegovo živčevje, kar naj bi ga popolnoma zmedlo. In to bi docela zadostovalo, da bi medtem napadalci zavzeli vse ugodne položaje za sovražnimi tanki.
Kot piše Daily News, še ni ugotovljeno, koliko ameriških vojakov je postalo
neplodnih, oziroma, koliko jih je, ki imajo kakšne koli motnje v rodnih organih, med tistimi, ki so bili v območju tako močnih žarkov.
Po prvih ugotovitvah je 65 odst. ameriških vojakov 538. tankovskega oddelka prizadeto po radijskih žarkih in skoro vsi so fizično manj odporni ali pa so njih otroci nenormalni.
Joe Vanacore je popolnoma sterilen, ker je bil predolgo časa pod vplivom škodljivih žarkov. Vanacore je tudi pripovedoval, da so jim takrat vsak dan ponavljali, zjutraj in zvečer, da je tisto novo orožje nevarno, ker povzroča neplodnost. Poleg njfega jih je iz njegovega oddelka še najmanj troje, ki imajo za vedno pokvarjene rodne organe Dva med njimi pa imata otroke brez nebesa v ustih, a hčerka tretjega ima pokvarjeno nogo.
Kar težko je verjeti, da nastanejo take okvare na človeku samo zaradi vpliva nekih žarkov, pa če so še tako močni. Rajši bi verjeli, da gre v tem primeru za kake druge žarke.
    ....................................
MILIJARDNA ŠKODA V ITALIJI ZARADI VREMENSKIH NEPRIL1K
Kmetom naj se nudi pomoč
ki bo odgovarjala škodi!
Doslej je vlada nakazala v ta namen samo 137 milijonov lir, medtem ko znaša škoda samo v Piemontu 33 milijard in skoraj 2 milijardi lir na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji
Škoda, ki so jo v Italiji povzročili mraz, led, toča in zadnje deževje, gre v težke milijarde. Samo v Piemontu računajo, da so vremenske neprilike v maju in začetku junija povzročile na poljskih pridelkih okoli 33 milijard lir škode in če k temu prištejemo še škodo V drugih deželah in pokrajinah, kaj lahko ugotovimo, kako ka'astrofalne posledice bo občutil italijanski kmet letos in še prihodnje leto. Pri nas nismo imeli niti poplav niti toče, vendar je majsk. mraz prizadejal kmetijstvu na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji za skoro dve milijardi lir škode.
Doslej smo govorili o mi-
gov
lijardni škodi, sedaj pa p6- , glejmo, kaj je napravla vlada, da bi kmetom priskočila na pomoč. Vsa pomoč znaša reci in piši 137 milijonov lir, v kar je vštetih po vsej verjetnosti tudi 1,800.000 lir, ki jih je nakazal vladni generalni komisar za nakup umetnih gnojil in modre galice, ki so jo že naši kimet-je dobili po znižanih cenah.
Malenkostna podpora, ki so jo dobili italijanski kmeti, in nezanimanje vlade, ki ni takoj podvzela vseh potrebnih ukrepov za pomoč prizadetim kmetom, je naletela na splošno razburjenje in ogorčenje, ki je prišlo do izraza tudi v italijanskem tisku. S tem vprašanjem se je še posebno ukvarjala • tu-
llliiliiikMiiiiiiiuiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiMiiiiiiiiMiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiniinllillllliiliiillliiliiilil
NAŠA ANKETA O ŠOLI
POPRAVNI IZPITI; da ali ne?
Najprej naj omenim, da tega vprašanja ne moremo reševati tako načelno, kot je postavljeno. Specifično za družbene vede (pedagogiko, psihologijo, sociologijo) je namreč Velika pestrost, raznolikost pojavov, ker so produkt večjega ati manjšega števila činiteljev (družbenih in prirodnm), ki jih že ali še ne poznamo. Zato moramo problem popravnih izpitov reševati posamezno za vsakega dijaka posebej glede na specifične okoliščine.
Mimogrede poudarjam, da danes preveliko (vsaj pri nas) krivdo mečemo un učni načrt in na profesorje. Nedvomno nosita ta dva či-nitelja del odgovornosti pri ! neuspehih naše mladine. Toda vprašam, kaj je krivo, da se današnja mladina veliko težje koncentrira, kot prejšnje generacije, da vstopa danes mladina predčasno v telesno puberteto (du-■ ševna pa navadno zaostaja) in da je tako hitro seksualno razvita?... Navedel sem nalašč samo tri činitelje, ki so zelo specifični za današnjo mladmo in imajo obenem veliko zvezo s, šolskimi uspehi, oziroma neuspehi. Temu niso krivi niti profesorji niti učni načrt. Zato je napačno metat' toliko krivde na šolo in profesorje.
Res pa je, da današnja šola ni odraz znanstveno — družbenega razvoja, da zaostaja za njim. Zato tudi dijaki ins'iktivno čut’jo, da se mnoge življenjsko važne stvari v šoli izpuščajo, poučujejo pa se ne življenj-
ske stvari. Zato jih pnncl-pialno odklanjajo (latinščina,) profesor pa mora zahtevati in biti obenem pravičen (marsikdo prezre, da se tudi ob neživljenjski snovi človek umsko razvija).
Toda ostati hočem dosleden, kar sem takoj v začetku omenil:	glede izpitov
moramo odločati samo na osnovi specifičnega položaja. Zato bom samo v principu odgovoril na naslovno vprašanje: če ima dijak slučajno dva, tri izpite, prejšnje leto pa ni imel nobenega, ali samo enega, potem naj se ne začne učiti takoj v juliju (otrok mora imeti tudi počitnice); če pa se pri dijaku vsako leto ponavljajo dva, trije izpiti, naj starši, če imajo otroka res radi, opustijo misel na izpite in naj dijak ponavlja razred.
V prvem primeru so Izpiti produkt neke slučajnosti (prehitri telesni razvoj, zato gre duševni razvoj počasneje; bolezen...); v drugem primeru pa otrok težko zdeluje, ker je cesto manj inteligenten (navajam samo najpogostejši razlog, čeprav je le teh nešteto). Ce dijak počaka še eno leto, bo duševno zrelejši, bo laže sprejemal snov, bo lahko nadkrilil vse dijake: z njemu že znanim znanjem se bo lahko posvetil zanj težjim predmetom, sprostil se bo raznih občutkov manjvrednosti. Po vsem tem lahko postane tak ponavljatec odličnjak.
Obstaja še en vazen raz-
log; namreč dijak, ki ima tri izpite, in to mogoče se po profesorjevi milosti, navadno ne obvlada velikega dela učne snovi. Zato se bo naslednje leto, tuai če izdela, moral boriti s predmeti, kjer je šel skozi »ključavnico«. Zato mu bo zmanjkovalo časa za ostale predmete in spet bo imel izpite. In to se na žalost ponavlja tudi skozi vso srednjo šolo. Lahko si mislimo, kako ta dijak gleda na šolo, profesorje, starše, svet; naravno, da je tak mlad človek pesimist, preobčutljiv. Temu se starši lahko ognejo z enkratnim popuščanjem. Verjemite mi: prihranili si bodo veliko skrbi, žalosti; veliko trpljenje prihranjajo dijaku in profesorjem, ki so v toliko krivi, da ne navadijo dijake takoj v prvih dneh kaj in kako naj se uče, da se čim prej in čim več nauče.
B. S.
* * *
Objavljamo četrti prispevek k naši anketi o solskih uspehih, ali neuspehih naše mladine. Avtor je visoko-šolec (pedagogika - psihologija) in je naravno, da poudarja predvsem tiste elemente, ki so mu po uče-pi snovi najbližji. Nekaj resnice je tudi na tem, a mnenja smo, da bistvo neuspeha Dri naši šolski mladini leži le nekje drugje. Hkrati pa njegovi zaključki glede učnega načrta temeljijo na podatkih, ki veljajo za šole v Sloveniji, kar pa nikakor ne velja za naše šole. (Op. ur.)
Predsednik nove francoske vlade Bourges - Mau-nourv na seji skupščine, na kateri mu je bila izglasovana zaupnica.
rinska «La nuova stampa«, ki je pozvala parlamentarce, pokrajine in občine, da intervenirajo po svojih močeh v korist prizadetih kmetov. Poziv tega lista je naletel na razumevanje nekaterih poslancev, ki so listu sporočili tudi svoje odgovore. Tako je podpredsednik poslanske zbornice G. Ra-pelli sporočil, da je interveniraj pri ministru za kmetijstva Colombu in pri predsedniku vlade. V tej zvezi je poudaril nujnbst takojšnje obravnave zakonskega načrta o zavarovanju proti škodi, ki jo kmetijstvu povzročajo vremenske neprilike. Podobne intervencije in interpelacije so postavili tudi drugi poslanci, ki zahtevajo, da vlada čim prej in z vsa resnostjo prouči vprašanje zaščite kmetov, katerih obstoj je v mnogo-čem odvisen od vremenskih prilik.
Poglejmo sedaj, kakšen je položaj na našem področju. V repentaborski in zgoni-ški občini, kjer je mraz prizadejal največjo škodo, je trta uničena za dve 'eti. Nekaj manj škode je bilo v devinsko-nabrežinski občini, nekaj več v dolinski . Na zadnji seji občinskega sveta smo slišali, da znaša v dolinski občini škoda več desetin milijonov lir in občin-
ski svet je zaradi tega že naslovil vladnemu gen. komisarju pismo, v katerem zahteva ustrezne ukrepe, da se škoda vsaj deloma omili. Kmetje so izpolnili tudi posebne obrazce, ki jih je pripravila občina, v katerih prosijo za znižanje davka na zemljiško posest.
Pri nas pa se ne smemo omejiti samo na škodo, ki jo je prizadejal majski mraz. Upoštevati moramo namreč, da je že lanska toča napravila predvsem na vinogradih veliko škodo, da so pozimi v Bregu zmrznile skoraj vse oljke itd. Zaradi vseh teh nesreč grozi predvsem malim kmetom revščina, saj jim je Izkupiček za vino takorekoč edini dohodek. Z nakupom umetnih gnojil po znižanih cenah pa je bilo kmetom le malo po-magano.
Kaj storiti? Predvsem bi morale občinske uprave prizadetih občin, pa tudi pokrajina, natančno proučiti škodo, ki je nastala in s svoje strani predlagati ukrepe, ki naj bodo prizadet, m kmetom v resnično in ne ne sa-
mo simbolično, pompji. Tako bi morale oblasti sprejeti naslednje ukrepe;
1 Za dobo enega leta uki-*• niti vse davke na zemljiško posest in ustrezno znižati ostale davčne obre-nitve;
2 nuditi kmetom posojila • na osnovi zakona o suši; podaljšati vse menice za dobo enega leta; oprostiti kmete trošarine na vino;
5 nuditi večjo pomoč za • splošni dvig kmetijskega gospodarstva in sprejeti druge potrebne ukrepe gospodarskega značaja.
Akcija, ki so jo započeli italijanski kmetje, naj torej pride do izraza tudi na našem področju, na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Toda tudi v tem primeru je treba poudariti, da bodo kmetje lahko kaj dosegli samo v primeru, če bodo enotno nastopali preko svojih strokovnih organizacij in če jim bodo nudile svojo pomoč tudi posamezne občinske uprave, v kar pa ne dvomimo, saj so v njih ljudje, ki so pri tem tudi sami prizadeti.
  HUMI
5aud In Husein
Jordanski kralj Husein in arabski kralj Saud na kosilu pod šotorom v poskusnem centru v Judcihi, ki sta si ga šla kralja ogledat. Arabski kralj Saud jc namreč v preteklem tednu obiskal Huseina.
Benko in Kamenko
Zdravnik de Maroise je bil samec in se je rad hvalil prijateljem, kako le-po si je uredil življenje. Po smrti njegove sestre mu je gospodinjila zelo razburljiva gospodična Micheline, ki je hkrati nosila hlače v hiši. Ravno na božični večer so klicali gospoda de Maroisa k neki umirajoči bolnici, ki je zapustila majhnega otroka. Drvarji, pri katerih je bivala, so komaj preživljali svoje družine in nihče ni mogel obdržati otroka. Tedaj se je zdravnik odločil, pograbil otroka in odpeketal s konjem domov.
<Hm, hm*, je zakašljal in zbodel kobilo z ostrogami v trebuh, epasje mrzlo je in če se bom prehladil, bo tega kriv tale dečko. No, Srnica, podvizaj se!* Pa je premišljeval dalje: *In če bi bil prehlad vse! Le kako me bo sprejela Micheline, ko bo začula tega kričača! Lepo božično darilo je to! Besnela bo, to bo hrušč! Močno se mi zdi, da sem napravil neumnost!* čim bolj se je razdalja manjšala, tem manj je priganjal kobilo-Ko je v daljavi opazil luči Auberive, je zadržal kobilo. Zdelo se mu je, da bo s časom pridobil tudi poguma, da sprejme prvi sunek jezljive gospodinje. Zaman si je govoril, da mora biti človek v svoji hiši sam gospodar in da bi moral ugnati Micheline. V resnici pa ni bil o tem nič prepričan: tolikaj se je zavedal oblasti, ki jo je ptevzela nad njim. Mislil je, kako bi pričel pogovor in se ni ničesar spomnil. Zato je čutil neprijetno slabost in zbadanje v notranjosti.
Naj je šla Srnica še tako počasi, je vendar prišla do doma. Doktor je zlezel s konja prav kot kak učenec, ki je pobegnil iz šole, in je z nogo previdno od-pahnil dvoriščna vrata, ker je na rokah nesel spečega otroka. Prišel je do hleva, se pretihotapil po temnem hodniku v sobo, kjer je še tlelo v peči, in odložil svoje breme: Nato je šel počasi na dvorišče in počil z bičem, ko da je pravkar prišel.
Bil je že čas, kajti Micheline je zaslišala konjski topot, pritekla z lučjo in klicala hlapčka, ki je slu-žil za konjarja.
«Ste vi, gospod? No, vendar!* je zavpila z malo prijaznim glasom, medtem ko je sluga odpeljal konja.
eZa vraga*, je pomislil doktor, «ta glas pa ne obeta nič dobrega*-Nato je rekel glasno in s kar najbolj spravljivim glasom: «Da, jaz sem, Micheline*.
Poniglavo je stopil v jedilnico. V kaminu je plapolal močan og-nj; to ga je malo opogumilo kljub ledenemu molku gospodinje. Mutasto se je vrtela okrog mize — slabo znamenje! Doktor se je utaboril pred ognjem, ki mu je grel hrbet, in je iskal besed. Naenkrat ga je poklicala Micheline, ki ga je naskrivaj opazovala. eKje imate plašč?*
«Moj plašč? Najbrž je ostal na hodniku, tako se mi zdi... v raztresenosti tem ga pustil tam. To sicer ni nič čudnega: taka dogodivščina se mi je pripetila, da sem še sedaj ves te sebe*.
Zopet kujanje in molk. Zdelo se je, da Micheline prav nič ne mika zvedeti, kaj se je pripetilo njenemu gospodarju. To popolno nezanimanje je zmedlo gospoda de Maroisa; računal je, da mu bo njena radovednost pomagala.
«S tem torej ne bo nič*, je zaskrbljeno pomislil-<Ko bi vsaj oni cmeravec ne začel čivkati, preden mu pripravim sprejem*.
eKako, moja draga*, je ponovil vsiljivo, enisi nič radovedna?* tZakaj bi bila radovedna?* je hitro odvrnila gospodu ja. eMar se mešam 3 vaše opravke? Hvala \togu nisem indiskretna in cem, kje je mera. Niti malo me ne briga, da bi zvedela za vaše skrivnosti*.
tSaj to ni skrivnost, hčerka. Ta reč te bo zanimala in ti prva. ki moraš zanjo izvedeti. Predstavljaj sl...*
iVaša juha je na mizi, gospod de Maroise*, ga je zaničljivo prekinila Micheline.
«Predstavljaj si*, je hrabro ponovil doktor, tda so me klicali k neki ubogi ženi, ki jo je povozil voz. Uboga ženska jc bila res usmiljenja vredna. Otrok bi jokal!*
Ne da bi si vzel čas in zajel sapo, je doktor pripovedoval o obisku pri bolni ženi, o žalosti umirajoče, o brezbrižnosti drvarjev in naposled o smrti matere poleg zibelke, v kateri je vekal zapuščeni otrok. Tu se je ustavil in jo boječe pogledal-Zgodba jo je prevzela, poslušala je z vlažnimi očmi. eSeveda*, je rekla in skomignila z rameni, *vi ste posnemali one drvarske suroveže in ste pustili, da je mali nebogljenček zmrznil.
*Toda Micheline*, je pripomnil osupli doktor, upre-misli malo, hčerka. Nesrečni drvarji se komaj preživljajo, še en otrok bi bil zanje preveliko breme*.
«Moj bog*, je znova začela Micheline, ki je rada ugovarjala. *Saj razumem, da so drvarji trdi. Ampak vi, gospod! Dobro se vam godi in povrhu vsega ste zdravnik. Kako ste mogli pustiti nesrečno siroto, ki nima več matere, ne da bi bili ganjeni?* eSaj ne trdim, da nisem bil ginjen. Pa kaj, vedno ne moreš ravnati, kakor bi rad! Edino pametno je bilo, nesti otroka k županu, da ga sprejmejo v sirotišnico*.
«A prav tega sem čakala*, ga je prekinila jeznorita gospodinja- sNesti o-troka k najdenčkom, da bc tam trpel, kajne? Med mnoiico potepuhov! To je samo vam podobno. Nikoli niste imeli rudi koga drugega kot sebe*.
eToda, za vraga, Micheline, kaj pa bi ti storila na mojem mestu** je vprašal doktor, obraz se mu je razjasnil in oko zasvetilo, čim bolj je raslo njeno ogorčenje.
«Jaz, gospod*, je rekla Micheline s svetlimi očmi, s pestmi v bokih in z glavo nagnjeno izzivalno proti gospodu, ejaz ne bi storila niti enega niti drugega. Zavila bi umazančka v prvo cunjo, vzela bi ga s seboj in ga posvojila. Tako bi ravnala jaz, ki sem samo ženska. Vi, gospod, preveč ljubite svojo udobnost in se česa takega niti ne spomnite. Samo revni ljudje pomagajo revnim!* «Tako misliš!* je vzkliknil doktor in planil na hodnik, čilo kot mladenič. «Malo počakaj!*
V treh skokih je prišel do sobe, kjer je otrok še sladko spal v njegovem plašču. V pol minute, še preden si je gospodinja opomogla od presenečenja, jr gospod de Maroise prinesel otročiča zmagoslavno na mizo in odvil plašč.
«Glej, Micheline, tu imaš umazančka!*
Micheline je stala z odprtimi usti, kar sapo ji je vzelo- Svetloba ognja in luči je preoudila otroka; močna luč se mu je zdela tako lepa, da se je sladko rada ugovarjala. Ko pa je pogledala otroka s črnimi očmi, s kodrastimi lasmi in z ljubkim smehljajem, je nekaj pretreslo srce stare device. Orosile so se ji oči, sklonila se je nad otroka, ga poljubila na usta in začela jokati od ginjenosti.
«Ali ni srčkan?* je vprašal gospod de Maroise.
*Kot čudež je lep*, je odvrnila gospodinja in si obrisala oči s svojim indijanskim robcem. eNjegova botra bom in klicali ga bomo Noel. Jaz ga bom vzgajala*. Zdaici jo je zanesla narava in ‘e dodala: sPazila bom nanj. da ne bom napravila iz njega se-btčneža kot rte vi*.
«že prav, že prav*, je rekel pomlajeni doktor, «naiprej morate pripraviti juhico, notem mu boste pripravili posteljico zraven sebe in potem bova večerjala in pila na njegovo zdravje! Tako bova proslavila malega Noela, pri moji veri, že dolgo nisem bil tako dčbre volte!*
ANDRE THEURIET
Školj i v Kovačevcu tik pportiča Pri čupah. Ob obali proti Devinskim stenam je školj Rogač
Tržaške humoreske
Knjiga	novel	VLADIMI
Nedavno je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani knjiga tržaškega pisatelja Vladi mira **artola Tržaške humoreske, Vsebuje štiri novele, ki so izšle prvič v tržaških Razgledih 1948 in 1949. Zasnovan je bil okvir desetih takih novel, a neugodne razmere so preprečile izvedbo vsega načrta.
Vladimir Bartol, sin pisateljice Marice Nadlišek-Bartolove, se je rod’l v Trstu 1903 in je tu dorasel, a se je moral po prvi svetovni vojni z družino izse-liti in se je vrnil v svoj rojstni kraj jele po osvoboditvi. Tu je od blizu spremljal zlasti kuiturno dogajanje v Trstu in nap.sal o tem veliko število člankov, poročil, ocen in drugih spisov. V tržaških Razgledih je sodeloval s črticami, novelami in razpravami, v Primorskem dnevniku pa kot gledališki in umetnostni kritik. Nekaj časa je bil predsednik Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze v Trstu. Na vseh teh področjih je veliko pripomogel k uspešnemu razvoju povojne slovenske kulture v Trstu. V teh štirih novelah se je u-metniško poglobil v tržaško problematiko prvih povojnih let in z dobrodušnim humorjem satirično osvetil
nekatere zelo značilne pojave, kakor jih je tedaj gledal in doživljal in kakor mu jih je tvorna domišljija poživljala in dopolnjevala.
Prva je Tržaška novela 1948, ki pripoveduje o zgodah in nezgodah diplomata, politika, pesnika, pripovednika in silaka doktorja Juliusa Grada; ta se po vojni ni maral vrniti v Jugoslavijo in je z raznimi pri-bežniki v Trstu čakal zase ugodnih preobratov na škodo matične države, kamor se je nameraval vrniti kot slovenski kralj. Takšne so bile v nekaterih glavah posledice strahotnih dogodkov, ki so se v drugi svetovni vojni zgrnili nad slovenske dežele. Dva najhujša sovražnika sta planila nanje, hoteč Slovence zmleti ali pa jih vključiti v svoja krdela za dosego svojih imperialističnih ciljev. Večina slovenskega prebivalstva je čutila nujnost borbe zoper oba osvajalca. Manjšina je zaslepljena ali iz sebičnih računov zabredla v bratenje z obema in v izdajanje človečanskih načel. Slovenske dežele so postale plen krvavega obračunavanja. Oba osvajalca sta storila vse, da bi narod pognala v bratomorno samouni-
čevanje ali v pogubo-nosna taborišča. Ko sta oba propadla, sta zavlekla mnogo slovenskih ljudi v begunstvo. Nekaj se jih je zateklo v Trst, kjer so zavezniki radi podlegali podpihovalcem. Tu so čakali na razpad nove Jugoslavije. V takem ozračju so dolgo u-spevali značaji, podobni dr. Gradu in njegovim častilcem. To sredino je Bartolova satira prav dobro pogodila in jo dvignila na raven primerne leposlovne obdelave.
Druga novela je Zgodba o gentlemanu, ki je iskal začudenje. Sir Oliver Burke zaman stika po svetu za nečim, kar bi moglo vzbu-iiti njegovo začudenje. Ko pride v pomlad 1946 v Trst, mu južnjaški pustolovec in črnoborzijanec Ettore Man-gialupi razkaže nekaj takih stvari, o katerih je prepričan, da vzbudijo njegovo začudenje: hrupne in včasih krvave manifestacije za svobodni Trst, razna nočna zabavišča. javno požiganje slovenskih knjig, špiritistič-no sejo ter še to in ono ■— a vse to pusti Angleža ledeno hladnega; take stvari je že gledal marsikod po svetu. Sele ko se zdolgočasen odpravlja in trči pred odhodom ob skupino udar-
			
(Nadaljevanje od prejšnje
nedelje)
Dveh sester danes ni več. Bila sta najmogočnejša kamna v našem morju. Celo Rogač ali Spelen kamen so
nižji.
«Vsi ribiči in mornarji so ju poznali«, mi je pripovedoval stari Skrmačev Franc Pertot iz Nabrežine, ki je tudi še nekdaj pripovedoval Aškercu. — «Se v šoli so se učili o njiju. Sam admiral Tegethof je vedel zanju. Zato se ju pa tudi takrat ni smel nihče dotakniti. Zdaj je pa žalostno, nobena reč ni več sveta. Kmalu po prvi svetovni vojni, ko je začel Gorlato lomiti kamen v stenah Botanjeka, so ju razbili in odpeljali za kamen.«
Ljudstvo ni pisalo svoje zgodovine, a jo je pripovedovalo aii opevalo v pesmih, ki so se izročale iz roda v rod.
Aškercu je zgodbo pripovedoval Gospodič Janez Pertot, najstarejša ribiška korenina iz Nabrežine: 85 ali 86 mu jih je danes.
Dve skali štrlita iz morja, in morje krog njiju šumi; in sonce obseva ju zlato in mesec nad njima gori.
Dve sestri Sesljanki ljubili sta ribiča. Mlado srce gorelo obema za fanta je lepega... Dvojno gorje!
Stojita na bregu dekleti, in ribič po morju vesla .. In sestri se mlajši izvije obupnosti vzdih iz srca:
ePo kaj se boriva med sabo?
Ne bodi ne moj niti tvoj! Veš kaj? Ljubosumnosti mukam naj konec bo, sestra, nocoj!*
In skočita v morje objeti Sesljanki zaljubljeni
vznak... Zapljuskajo temni valovi nad njima... Pokrije ju mrak...
Dve skali štrlita iz morja, «Dve sestri* še naše tam dni...
In sonce obseva ju zlato in mesec nad njima gori.
Kako in kaj je točno bilo, pač ne bomo nikdar vedeli Vsekakor je bil to dogodek, ki se je bil silno globoko vtisnil v ljudsko domišljijo. Obalo nasproti okamenelima Dvema sestrama imenujejo Nabrežinci Sestrence, vrh ali točneje se-delce koder teče pot iz Nabrežine prek Iver-Jav k Se-strencam pa je Sestrenski vrh.
Od Sestrenskega vrha sem proti Trstu se Breg silno ustrmi v skoro gladko belo steno slikovitih Rebri, spodaj in ob straneh bujno ob-raščenih s kraškim grmovjem, črniko in dišečim sredozemskim rastlinjem. Takoj v začetku pa se od Vrha odcepi proti morju divje
razrvan, zelo oster skplnat greben, ki ga je zob časa trdo oglodal. V njem sega najviše samoten steber, ki ostro reže obzorje nad tem skalnatim razdejanjem, daleč viden z vsega Brega, sem od devinske sjrani ali od kriške. Mož mu pravijo še danes.
Tudi o njem je Aškerc o-hranil pripovedovanje:	to,
da je okameneli ribič, ki sta bili Dve sestri vanj zaljubljeni; videl ju je, ko sta skočili v morje, nezavedni sokrivec, povzročitelj tragedije.
Te vrstice so bile napisane pred zadnjim obiskom z Mariom Magajno, da bi Moža, in še kaj v Nabrežin-skem Bregu slikala. A že v Nabrežini nama je povedal Anton Pertot, in potem so nama ribiči in domači Nabrežinci, ki popravljajo pot v Breg, ponavljali žalostno vest, da — Moža ni več. Letos februarja, ko so širili obalno cesto, je padla nekomu v glavo nesrečna misel, da je dal Moža z dinamitom razstreliti. Pač prekomerna skrb za cesto, in prava topoglava brezobzirnost za prirodne lepote! —
Na sliki v naslovu je na levi poloflci viden Špeten kamen in Stene nad njim- Na desni pa je pogled z Oijšče proti Devinu. S križcem je označen prostor, kjer jc stal Mož- Spodaj je najprej nabrežinski portič Pri čupah, više ob obali pa je školj Rogač- Pod cestnim ovinkom je na produ približno mesto, kjer sta stali Dve sestri.
Ribiške hiše za mreže v portiču Pri čupah. Stopnišče je edina zveza Nabrežine s portičem.
Ni nam znano, ah ima Nad-zorništvo za umetnostne spomenike in muzeje poverjeno tudi skrb za varstvo priročnih lepot. Vsekakor je tu deželni Turistični urad, ki bo imel pač malo dela in uspehov, č* bo naš Breg postal pusta kamnita griža pod učinki dinamita graditeljev cest.
Turista, ki si hoče ogledati ta prezanimivi kotiček naše obale, ,stane navsezadnje silno malo truda, da si ga ogleda. Iz Nabrežine, kjer se pri Kamnolomih, t. j. pri hišah, ki jim stari še poznajo ime Sarajevo (največ mi je pripovedoval prav stari Anton Pertot, ki je prav tu doma) ali pa Prt cerkvici, ki se je pa tudi od najstarejših nihče več ne spominja, se odcepi kolovozna pot proti Brščicam.
To je edina kolovozna pot, ki vodi v osrednji del Na-brežinskega Brega mimo e-lektričnega transformatorja, čez Oljico. To je tako imenovana Konovelska pot, ker se konča prav doli pri morju, v Konovelu pri Portiču.
Ime Konovel bi kazalo — tudi Aškerc je bil tega mnenja — da je bil tu nekdaj v daljnem srednjem veku samostan-)
Oljsca je razgledišče (v italijanščini so jo »prikrojili« v Belvedere di Nabre-sina in kasneje di Aurisina) na mestu tik po prehodu čez železniško progo, kjer se pot po prehodu čez se-delce strmo obrne navzdol v Breg. Nekoč sta tu rasli dve stari oljki, za senco ribičem in kmetom, ki so tu počivali na povratku s strmine in naporov Brega, ob divnem razgledu na morje, do vseh Soških lagun in prek Furlanske nižine do alpskega loka in doli do piranske cerkve in Savudrij-skega rtiča. Kaj se je zgodilo z oljkama, ne vem.
Vsekakor ju je nekdanje Olepševalno društvo v Nabrežini (izpred prve svetovne vojne) skrbno varovalo, ko je zgradilo zid za razgledišče m stopmšče dol proti Bregu — p0(j oljico.
Nižje doli pod stopniščem postane pot spet položnejša, nato pa pada spet strmo prek stopnic in stopnišč, zatem pa se spet upoloži, pa spet ustrmi čez «škale» in »škaline« do obalne ceste, pa se niže m naprej do morja, kar je z vse višine od roba Krasa okrog 150 m višinske razlike.
Na vsej nabrežinski obali tudi ni še nič zgrajenega
za poletne kopalce. Edino j škerčeve »Balade ribiča Ca-gradbeno delo zadnjega sto- 1 hari.ie«, da vidimo, kako na-
jetja — če morda izvzamemo kako hišico za shrambo mrež — je majhen portič, ki so ga dali zgraditi An-glo-Amerikanci prav Pri čupah, t. j. pri starem pristanišču naših znamenitih prastarih, predzgodovinskih čolnov, čup, iztesanih iz enega samega debla.
Tu je imela menda svoj pristan zadnja čupa, last ribiča Avgusta Caharije iz Nabrežine št. 62. Ta čupa je bila redno registrirana pri luškem poveljstvu v Trstu še pod fašizmom dne 20. julija 1923 z imenom «Zora». In je po podatkih istega dokumenta plula po nabrežin-skem morju še 1933. leta. Dostaviti pa je treba, da je bila prav zadnja čupa na našem ozemlju tista, ki jo je Ivan Gruden Martinčev iz Nabrežine, eden najstarejših nabrežinskih ribičev vozil še do 1. 1948, ko jo je oddal v muzej g. Henri-queza v Trst.
Aškerc večkrat imenuje čupo v Jadranskih biserih, n. pr. v baladi o «Kašljanu in Boštjanu«;
*Ah, morje se s čupojko žogo igra
in meče jo semkaj in luča jo tja .. .*
Nabrežinsko obalo zaključujejo proti kriški divje navpične Stene nad Spelntm kamnom in segajo visoko gor v Brščice, toliko, da jih je morala obalna cesta presekati s predorom- V tej Steni, na težko pristopnem kraju je Jama divjega moža, kot jo še danes imenujejo Nabrežinci. Tu je prebival v davnih stoletjih čuden človek, Aškec ga v svoji dolgi baladi «Frat» imenuje prav za Frata, pač po pripovedovanju starega Gospodiča iz Nabrežine, ki mi je o njem pripovedoval.
Pa bil je star puščavnik Frat,
čudak, ko kak deseti brat. Pod Stenami pod Nabrežino,
tam imel svojo je duplino. Po sončnih tratah sred pečin
Frat seje žajbelj, rožmarin,
korenje razno plemenito...*
Ne bomo navajali vse balade, bilo bi predolgo, niti pripovedovanj o možu, ki je znal čarati, hoditi vrh vode kot po trdi zemlji. Pa je tudi prav prostaško ribičem kradel čevlje, obleko in jim zapeljeval lepa dekleta in žene.
*Kdo bil je pravzaprav ta Frat?
Povodnji mož? Hudič? Povodnji mož? Hudič? Kak škrat?
Še dandanašnji zamotana uganka ta ni razvozlana.*
Ker smo že prej omenjali ribiča Caharijo iz Nabrežine, naj se spomnim še A-
tančno je poslušal vse o našem ribiškem sveiu.
Kak kilometer niže, prav na meji Nabrežinščine, prav tam, kjer se nehajo, vsaj po imenu, nabrežinske Stene in se začno kriške Rebri, leži Brojenca. To je edinstven primer na slovenski obali, da sladkovodni studenec ali cel potoček izvira včasih pod morsko gladino. Pravim včasih, ker ob oseki, ko morje upade, leži izvir nekoliko nad morjem. Zato so tu pred stoletjem
— točno med 1. 1854 in 1856
— zgradili vso vodovodno napeljavo in tudi portič ob
Viru. Tedaj so rabili vodo graditelji Južne železnice. Najprej so obzidali izvirek, nakar so ga iz vodohrana napeljali pod pritiskom močnih parnih črpalk čez vrh Brščic, skozi vodovodni «Turn», viden celo iz Trsta, na staro nabrežinsko postajo. Drugi odcepek pa so odvedli v Trst, prek kriških «Filtrov», ko so dognali, da je Brojenca izvrstna pitna voda. O tem pač ni dvoma, saj so točno dognali, da je ta čudoviti kraški izvirek
— četudi izvira že iz peščen-čeve plasti — levi podzemni odtok Timava-Reke.
Sicer pa, kdor hoče zares poznati in uživati to prelepo našo obalo, naj se zapelje z vlakom do kriške postaje, ali pa se pripelje po obalni cesti, kot to delajo že mnogi Tržačani. Poleti prihajajo sem se kopat, seveda na čisto prirodno, deviško nabrežje, po cesti, ki vodi k vodovodnim zgradbam z «Dokom» — portičem, nedostopnim občinstvu. Tako bomo vsaj začeli bolje ceniti kraje in obalo, ki jo znajo in so jo že davno znali ceniti — tujci.
ZORKO JELINČIČ
nikov, ki pomagajo soljudem iz golega človekoljubja pri nakladanju in odvažanju ruševin, prikipi njegovo začudenje do vrhunca, kakršnega je po kapitalističnem zapadnem svetu zaman iskal, in mu izvabi obupen sklep:	»Takoj	mo-
ram v Anglijo in takoj bom obvestil Churchilla. Vojna je strašna stvar, to je res. Toda rajši vojno kot pa svet, v katerem ni ne delodajalcev ne profita« (str. 77). Pisatelj v zabavni, humoristično nadahnjeni obliki opozarja na svetovno važno vprašanje odnosov do dela, ki ima na zahodu čisto drugačno lice kakor na vzhodu. Oba svetova pa se s svojimi skrajnostmi dotikata prav v Trstu.
V tretji noveli Mangialu-pi in umetniki naravna pisatelj svoj kritični žaromet na tržaško prizadevanje za ustvarjanje estetskih vrednot na področju likovne umetnosti. Razmahuje se hrupna in domišljava bahavost modernih umetnikov, poleg njih pa tudi iskalci resnejših poti. Pretresajo in osvetljujejo se vsakovrstne smeri. Smešijo se neiskrenost, nezmožnost in želja po varanju neizkušenega ali preprostega domačega in tujega občinstva. Poleg razrvanosti in lažnega videza se nekje v ozadju o-glaša skromnejša, a solid-nejša slovenska umetnost, ki si s težavo utira pot do počasnega priznavanja. Kakor da se pisatelj zaveda kočljivosti nekaterih sodb in imen, se že v začetku zavaruje pred iskanjem ključev s pripombo:	«Vse
osebe in vsi dogodki v noveli so izmišljeni. Morebitne podobnosti so zgolj naključje«. Ob kolektivni razstavi izbranih ultramoder-nih kiparjev in slikarjev iz Italije in Trsta se obgovar-jajo umetniki kakor:	mo-
dernist in abstraktist Ga-leazzo Spazzacamini, Girola-mo Truffaldini, menefregist Gelsomino Codaleone, umetnica Georgette Sibillina, kritik Magnanimo Furbarelli, kipar Radamantino Clamfa-rich, Devoto Senile in pri-mitivist Agostino Pagliate-sta. Iz priimkov odmevajo posmehljive psovke. Com-mendatore Mangialupi spremlja svojo družbo po nekaterih delavnicah tržaških umetnikov, koder se temperamentno razpravlja o najmodernejših smereh. Jakominu Pertotu raakazuje Mangialupi pri Sv. Andreju obrtno ponarejanje starin in umetnin na svojevrstnih Čudežnih vrtovih. Končno se priredi razstava šestletne slikarke Stelline, v katero silijo izurjeni umetniki in skeptični strokovnjaki, Mangialupi pa bi rad odšel s čudežnim otrokom po svetu, da bi se kasneje vrnil s polnim kovčkom dolarjev. Ko otrokov oče to zabra-ni, sklene, da se bo poslej ukvarjal le še s starimi in ponarejenimi mojstri. Iz sa-tirističnega obravnavanja u-metnositnih vprašanj se oglaša nekakšno prizanesljivo, pomilujoče usmiljenje z dvomnimi in docela sleparskimi poskusi, ki končno vsi izvrajo iz osnovnih človeških lepotnih potreb, katerim mora biti kakor koli ustreženo. Dobro ponarejena umetnina zaleže za pravo, če ostane njena ponarejenost — skrivnost, kakor se često dogaja. Lepote željno občinstvo bo to novelo gotovo z užitkom prebiralo.
Najdaljša in najprešerne-je razgibana je zadnja novela Mangialupi in ženske. Pripoveduje o lepotici A-moretti Sempreverde, ki bi si jo Mangialupi rad zasužnjil in pozneje, če bi mogel, prodal Amerikancem kot modernega trojanskega konja. Ona, ki je že davno izpregledala vse njegove podlosti in ga temu primerno zaničuje, se nekaj časa izzivalno približuje Jakominu Pertotu, bolj iz ženske radovednosti kakor s kakšnim resnim čustvom, a se končno otrese obeh prijateljev in se odpelje z ameriškim narednikom v novi svet, novim pustolovščinam naproti. Duhovito zasnovana zgodba šiba z rahlim na-
smeškom nekatere senčne
črte tržaškega ozračjat izkoriščanje vsakovstnih zadev in oseb, prekupčevanje in tihotapstvo, zapeljevanje in prikrito prodajanje nezaščitenih deklet, ki same ne najdejo poti v kak varen pristan. Naplavine takih sumljivih zadev butajo zmeraj tudi ob tržaško obalo. Bartolovo pero je v izbiranju in kopičenju takih snovi precej trezno in zmerno, če pomislimo na neprekinjeno motno reko takih vesti, kakor se dnevno zrcalijo iz časopisja in sicer.
Bartolovo pripovedovanje je prikupno, zanimivo in jasno, ponekod napeto is dramatično. To je pogovorna proza našega izobražen-stva, izpopolnjena z bogatim izrazoslovjem iz pisateljeve široke razgledanosti in velike načitanosti. Tu in tam lahko trčiš na zadeve in izraze, ki ti bodo povsem jasni samo, če imaš za seboj podobno visoko šolo samoizobrazbe kakor pisatelj sam, dasi zadostuje navadno tudi običajna mera izobrazbe. Ob Mangialu-piju je nasejane mnogo italijanščine, drugje tudi nekaj nemščine. Ker je knjiga zdaj namenjena vsem Slovencem in ta dva jezika nista več povsod splošno znana, bi bilo gotovo marsikomu ustreženo, če bi našel pod črto prevod vsaj težjih in daljših tujih stavkov.
V tej izdaji so nekdanje novele jezikovno in slogovno v marsičem izpopolnjene
in izboljšane. Med njih prvim natisom in 'sedanjo izdajo je izšel 1950 novi Slovenski pravopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je pisatelj prav izdatno upošteval. Ce primerjamo le prvo novelo z njenim prvim natisom, naletimo na številne izboljšave. Zdaj beremo: »Boste našli svojega (prej:	vašega)
moža« (str. 16). Prej: «v to svrho«, zdaj; »v ta namen« (19). Prej: «mu pomolel roko«, zdaj prav: «.mu pomolil roko« str. 31); žal je še ostalo; «si pomolel (prav: pomolil) nos z vrat« (28). Prej: «Parček, ki je slep za ves svet okrog njega» je zdaj izboljšano:	«Parček, ki je
slep za ves svet okrog sebe« (32). Zal je še ostalo: »Odprite vaše (prav: svoje) težke možganske zaklopke« (36). V celoti se je besedilo oddaljilo od nekdanjih tržaških posebnosti ali jezikovnih nepravilnosti in se ugodno približalo današnjemu književnemu jeziku.
«Beseda o Tržaških humoreskah« (5-10), ki jo je kot uvod napisal Božidar Borko, opredeluje Bartola kot humorista in satirika ter dobro utemeljuje primernost in potrebo te kratkočasne in vedre knjige.
Ilustracije Bogdana Groma v izraziti črtni tehniki brez senc zadevajo, kjer so vrinjene, bistvo popisanih zgodb in so knjigi v primeren okrasek. Nadja Furlan je knjigo lično in okusno opremila.
ANDREJ BUDAL
PRVI JUGOSLOVANSKI RISANI FILMI
Dprava »Zagreb filma« se je odločila za izdelavo risanih filmov. V ta namen je že zaposlila okrog sto risarjev, ki lahko v enem letu izdelajo za več kot 300 minut risanega filma. Trije filmi so že skoraj končani, nadaljnji trije pa so v delu. «Bavaria film« iz Muen-chena je že kupila vso le-
tošnjo proizvodnjo, kar predstavlja za «Zagreb film« tudi finančni uspeh. V prihodnjih dneh bodo izročeni omenjeni muenchenski družbi filmi «Cawboy Jim-my», «Benko in Kamenko« ter »Čarobni zvoki«. V zadnjem času pa že prihajajo ponudbe iz raznih evropskih
držav, v katerih se podjetja za razdeljevanje filmov zanimajo za odkup prvih
jugoslovanskih risanih filmov. To pa je ne samo uspeh «Zagreb filma«, temveč celotne mlade jugoslovanske filmske industrije.
Kmalu bodo začeli graditi tudi novi studio, kjer b* mogoče še več delati.
MA URI C E LEBLANC
i Yetija. Odpravo so družba v državi Te-Slick, «o obstoju ži-u. Ta žival bi uteg-erigl v razvoju med vedno hodi po dveh,
teti
MEŽNI ČLOVEK
Med nižav jem severne Indije in gorovjem Tibeta, prav na meji med Nepalom in Tibetom, se vleče dolg, okoli tri sto kilometrov širok gorski zid Himalaje. To je najvišje in najmogočnejše gorovje na svetu. Tu so številni vrhovi višji od 7000 metrov, med temi je tudi teme «Božje matere zemlje* Comolung-ma ali Mount Everest, visok 8847 metrov, ki ga je prvič dosegla britanska odprava 29. maja 1953. V to gorovje se leto za letom odpravljajo gorske odprave in zavzemajo še nezavzete vrhove. Po večini so te odprave povezane z znanstvenimi raziskovanji.
že več let, zlasti pa v zadnjem času, se v svetovni planinski in tudi znanstveni književnosti, še bolj pa v časopisju, mnogo piše o tako imenovanem himalajskem ali snežnem človeku. To naj bi bilo neko čudno človeško bitje, medved ali opica. Leta 1954 je londonski list *Daily Mail* organiziral in finansiral svojo odpravo, da bi izsledili to skrivnostno bitje. Odprava je preiskala tisoč kvadratnih metrov Nepala v višini od 4400 do 5000 metrov, člani odprave so trdili, da so videli sledove, dlako in odpadke,
Znanstveniki nas učijo, »la sta človeku najbliže orangutan in šimpanz- Kar vidite na sliki, ni niti /<Yeti» niti človek, pač pa je res »človeku blizu stoječi» šimpanz, ker živi v nekem zoološkem vrtu
toda skrivnostnega bitja, kateremu se običajno daje ime tYeti», pa niso videli. Okoli tega bitja se je spletlo veliko število pripovedk in bajk, ki jih pripovedujejo zlasti šerpe, t. j. himalajski vodniki. Že leta 1854 so prvič pisali o tem bitju, ki so ga nato zopet omenili šele čez več desetletij .
Član londonske kraljevske geografske družbe Pra-navananda pa trdi, da je vse, kar se o tem piše, nekakšna mešanica bajke, legende, vraž, domišljije in pretiravanja, pa tudi rezultat slabih prevodov. Polkovnik Waddel je leta 1899 pisal o sledovih tega bitja. Tedaj se je pojavila beseda ye-ti, ki so jo prevedli z ngnoble* (surov) in «dčgoulant> (ostuden). Pra-ndvananda navaja tibetsko besedo umite*, ki pomeni tmedved-človck». Leta 1921 pa je angleški poročnik H. Burg, ki je raziskoval področje okoli Everesta, na podlagi te besede pisal, da je to bitje *abominable Snoivman» (ostudni ali strašni snežni človek). Pra-navanandi je neki romar pripovedoval, da mu je mi-te napadel ovco. Ko so nanj streljali, je bežal po štirih, nato pa se je dvignil na zadnje noge. Bil je visok kakor človek. Pastirji so mu zato dali ime mi-te. Prvič je Pranavananda slišal to zgodbo leta 1935, a se je za zadevo spet zanimal, ko so leta 1950 začeli časniki ponovno pisati o tem senzacionalnem bitju. Tako je zvedel, da se je februarja 1953 mi-te približal nekemu pastirskemu taborišču v višini 4500 metrov. Hodil je nekaj časa po štirih, nekaj časa po dveh. Pastirji so ga pregnali.
Tudi Francoz Izzard trdi, da bo Veti zoološko odkritje stoletja, in pripominja: Kakšno zoološko odkritje bi to bilo, če bi bil Yeti vmesni člen med predniki človeka pitekantropom in neandertalcem, ki ga znanstveniki že celo stoletje iščejo. To pravi tudi ameriški petrolejski magnat Tom Slick, ki je letos spomladi finansiral in vodil pripravljalno odpravo v himalajsko gorovje, da bi našla Y organizirali v okrilju zoološke tos. ^Prepričani smo,* je dejal vali, ki je zelo podobna človeku, nita biti sklep, ki manjka v primati in človekom. Zdi se, da medtem ko hodi gorila včasih po štirih.* Dodal je, da je zbral *zelo prepričljiva pričanja* o srečanju med Yetljem in prebivalci tega področja in da je slikal sledove Yettjevih stopinj.
Časnik tCommer*, ki izhaja v nepalski prestolnici Katmandu, pa piše, da je glava čudne živali, ki je verjetno *Yeti*, že 25 let shranjena v nepalski vasi Čilunka, in to kot spomin na junaštvo tistih, ki so *Yetija* ubili. List razlaga, da je pred 25 leti ta žival napadla skupino 32 vojakov na poti proti Tibetu. Ubila jih je 31. Edini, ki se je rešil, je na dogodek opozoril vojaško patruljo 10 vojakov. Ti so *Yetija» našli, ko je spal, potem ko je požrl nekatere od svojih žrtev. Vsi vojaki so hkrati ustrelili na žival, toda ustreliti so morali še nekajkrat, da so jo pokončali Glavo živali hrani sedaj poveljnik te patrulje kot spomin na to junaštvo.
Razne odprave pa bo odslej drago stal lov na «o-studnega snežnega človeka*. Nepalska vlada je namreč določila, da bodo odprave, ki iščejo Yetija, morale plačati nepalskim oblastem pristojbino 5000 rupij (okoli 570.000 lir).
Poleg tega je prepovedano ubiti Yetija, razen v primeru *zakonite obrambe*. Prav tako je članom odprav prepovedano dajati tisku informacije o Ye-tiju brez dovoljenja nepalske vlade. In končno, če bo kateri izmed odprav uspelo najti «živega ali mrtvega Yetija*, ga bo morala izročiti nepalskim oblastem skupno z vsemi slikami, ki jih bpdo s tem v zvezi posneli.
M. BOLCIC
ŽRTEV
Marie Claire Milhavet, žena doktorja Evenouja-Ko se je zdravnik njo poročil je bila najlepše dekle v mestu
Pred dnevi so vsi časopisi prinesli pod velikimi naslovi vest o groznem umoru matere dveh otrok, izvršenem v majhnem francoskem mestu Choisy le Roi. Tudi človeku, ki je vajen prebirati vsakodnevno bogato kroniko raznih umorov, ropov in tatvin, so se morali pri čitanju podrobnosti o tem zločinu naježiti lasje.
Naši čitatelji se prav gotovo spominjajo zločina, ki je vzbudil pred časom toliko hrupa, ko je namreč mlada mati Penise Labbe (zločin je bil izvršen tudi v Franciji) utopila svojo komaj dveletno hčerko, da bi dokazala svojemu ljubimcu kako zelo ga ljubi. «Paj mi dokaz, da je tvoja ljubezen do mene res največja na svetu; drugače ti ne bom verjel* ji je priiepetaval ljubimec in Denise ga je u-bogala. »Peklenska ljubimca* so ju nazvali ljudje, Vi so z grozo in gnusom sledili izpovedim matere-zlo-činke.
No, za takale dva apeklen-ska ljubimca* gre tudi v tem našem primeru. Tudi tukaj je hotel imeti ljubimec dokaz ljubezni — in dobil ga je! Zločinca sta doktor Ičves Evenou in njegova ljubimka Simone De-schamps, žrtev pa doktorjeva žena. mati dveh otrok Marie Milhavet.
Kako je prišlo do zločina? Predvsem nekaj »zgodovine* te družine. Petdesetletni doktor ni bil med svojimi someščani preveč priljubljen. Pravili so, da je prevelik ženskar in so se zato zelo začudili, ko se je po vojni že v tretje poročil z eno najlepših meščank Marie Claire Milhavet, ki je bila povrhu vsega še zelo bogata. Nekaj let zakona je poteklo še kaj v miru in ljudje so sklepali, da je lepa Marie Claire vendarle spravila k pameti nepoboljšljivega »Don Juana*. Ko se Je zakoncema rodila hčerka, je bila resničnost teh domnev tako rekoč potrjena.
Toda zakonska idila je bi-
[ la v resnici le navidezna. Doktor je namreč spoznal na neki družabni prireditvi ne več mlado, in tudi ne lepo šiviljo Simone. Preizkusil je tudi na njej svoje »donjuanske* metode in uspel. Postala je njegova ljubimka; in da bi mu bila čim bliže, ji je najel stanovanje kar v hiši, kjer je stanoval sam s svojo družino. Vse mesto je vedelo za to razmerje, zato so bili ljudje prepričani, da ve za to tudi žena. «Pa kaj nam mar so govorili sosedje «če so oni zadovoljni, je pač vse v redu.* In res je kazalo, da je vse v najlepšem redu. Doktor je bil zelo pozoren in ljubezniv z ženo, obe ženski pa sta postali celo nerazdružljivi prijateljici. In tako jih je bilo lahko srečati vsak dan na cesti — v prijetnem in prisrčnem pogovoru.
Pa se je menda doktor naveličal tudi tega »raja* in si zaželel nove, mlajše ljubimke. Začel je vse bolj pogosto zahajati v kavarno in gostilno in tudi »službena* potovanja so postala vse bolj pogosta. Zena je bila tiho in je mirno prenašala to novo »prebujenje*, ne pa tako njena tekmica Simone, ki je bila še vedno do las zaljubljena v doktorja. Začela ga je nadlegovati' z ljubosumnostjo ter ga zalezovati. Na vse njene izbruhe in živčne krize ji je doktor ironično odgovarjal »Kaj se vedno pritožuješ! Saj me nimaš niti toliko rada. da bi me rešila žene! Kaj ti torej mar, če imam še drugo?* Ko mu je vsa v solzah zagotavljala svojo ljubezen, ji je zašepetal na uho »Torej bi jo bila pripravljena ubiti, in mi tako dokazati svojo ljubezen?* «Bi» je izdavila Simone in zločinska misel se je s tem trenutkom zarila v njene možgane.
Doktor je postal še ljubeznivejši z ženo, prt tem pa ni opustil priložnosti, da ne bi pokazal ljubimki, da čaka na njen «dokaz». V tem času mu je žena rodila
Strahotni zločin „peklenskega doktorja66 ob katerem
se
človeku naježijo lasje
drugega otroka. ... Simone je postala vse bolj živčna in obupana.
Nastopil je usodni 31. maj. Doktor je odpeljal ljubimko na daljši sprehod. Ustavila sta se v neki gostilni, kjer sta precej popila. In tam je doktor zopet načel svoje peklensko prišepetava-nje; «S'aj sem vedel, da si ne boš upala. Ne boš je ubila in jaz bom živel še dalje z njo.* «Ubila jo bom, še danes! Boš videl!*
Kocka je padla! Sitpone se je razburjena oddaljila od mize in se čez čas vrnila z ostrim nožem, ki ga je kupila v bližnji trgovini. Doktor se je samo nasmehnil. »Kdaj naj jo ubijem?* ga je vprašala. «No, če boš dovolj pogumna, potem še ta večer! Pozvonil ti tom dvakrat s telefonom. V postelji bova! Dal ji bom u-spavalni prašek. Ti jo pa le zabodi! Nihče ne bo sumil naju. Mislili bodo, da gra za rop ali pa za početje kakšnega sadista*.
Ločila sta se. Mož se je vrnil domov, kjer je našel ženo z močnim zobobolom
Namesto aspirina ji je dal uspavalni prašek in jo vso omotično položil v posteljo
KRIVEC
Doktor Yves Evenou takoj pb aretaciji
ter se sam vlegel zraven
nje- Ko je videl, da je že skoraj zaspala, je tiho vstal in zavrtel telefon...
Nekaj trenutkov kasneje je bila Simone v sobi. »Tu jo zabodi, naravnost v srce* ji je zašepetal. Simone je zamahnila. Marie Claire se je prebudila in zakričala »Na pomoč*. «Nič hudega ni, sanjalo se ti je» ji je rekel doktor, jo objel, pri tem pa obrnil tako, da jo je Simone lahko z nožem zadela še v hrbet in vrat. Marie Claire je še enkrat zastokala, nato pa je omahnila na posteljo. «Dobro si napravila! Sedaj pojdi spat! Jaz pa grem na policijo in prijavim zločin. Rešena sva*.
Policija seveda ni verjela zgodbi o ropu, ali sadistu. Začela je z zasliševanjem in kmalu sta se zločinca izdala. Ko so ju policisti u-klenjena odpeljali, se je Simone s prosečim pogledom obrnila do svojega ljubimca, ta pa je samo malomarno zmignil z rameni...
Oba čakata sedaj v zaporu na proces.
PAULINE SASSARD I
MORILKA
Simone Deschamps je v policijskem uradu prizna-la svoj zločin. Ni bila lepa ženska, toda do »peklenskega doktorja* je goj.la blazno, nenaravno ljubezen
Po vsem svetu so raztresene mogočne palače in spomeniki narejeni iz nabrežinskega kamna
Dunaj, XIX. „;tolotje.
Prestolnica prostranega avstro-ogrskega imperija je preživljala svojo najlepšo dobo. Nje prebivalci so bili polni zdravega veselja. Staro in mlado se je vrtelo ob zvokih polk In valčkov. Gneča in zadovoljstvo nista bila doma le na plesiščih in v lokalih, kjer so točili hladno pivo in prodajali okusne klobasice ter pečene piščance. Vsi so bili veselih obrazov, velika gospoda in preprosti meščani, če si pa želel srečati godrnjave ljudi, so ti take prizore oskrbeli državni uradniki tiste dni, ko so s svojo plačo oahajali iz uradov. Nikar ne mislite, da je bil vzrok nejevolje pre-
Ce vas pot popelje vNewYork. boste na 5. aveniji ugledali vodnjak, katerega kamen je drobec našega Krasa - Spomnite se takrat na nabrežinske kamnoseke, ki iz objema slovenske zemlje trgajo skalne gmote in jih v potu svojega obraza preoblikujejo v naj lepše umetnine
Mogočni kamniti šladi nabrežinske «javc».
nizka plača. Nasprotno! Jezili so se zato, ker so namesto papirnatega denarja prejeli iz suhega zlata kovane novce. Zlatniki so bili pretežki in zato so jim trgali žepe oblek ...
* * *
Takrat je cesar Franc Jožef I. sedel na prestolu avstro-ogrske države. V stolnem mestu so se ob širokih ulicah vrstile mogočne palače in s svojimi bogatimi pročelji krasile videz cesarskega Dunaja. Kljub temu, da so se vsi čudili lepotam stavbarske umetnosti, je cesar želel še v mnogo lepši luči prikazati svoje mesto domačinom in tujcem. Okcli sebe je zbral najslovitejše arhitekte in jim ukazal pomladiti lice prestolnice. Avstrijec Heinrich Ferstel, Nemec Friedrich von Schmidt in danski rojak Theophilus von Hansen so zgradili znamenito cesto »Rlngstrasse* in ob njej postavili palače, ki še danes nemo govore o zlati dobi preteklega stoletja.
* * *
Za vsa ta velikanska gradbena dela so seveda potrebovali ogromne količine stavbenega materiala. In v prvi vrsti je prišel v poštev kamen. Le hiše ubogih so bile iz o-peke. Mogočnost, blesk in lepoto arhitektur pa je izražal samo kamen.
V prostrani avstro-ogrski deželi je bilo mnogo kamnolomov. Toda nobeden od teh ni nudil tako velikih količin kamna kakor nabrežinske «jave». Vendar ni bila le prostranost kamnitih skladov edina odlika naše Nabrežine. Naš svetli nabrežinski kamen se je odlikoval tudi po lepoti in Izredni trpež-nosti. In zato so graditelji novega Dunaja pohiteii v Nabrežino, da se s kraški-mi kamnoseki domenilo za sodelovanje pri preoblikovanju avstroogrske prestolnice.
* • *
V drugi polovici XIX. stoletja so na Dunaju zapeli krampi in lopate, s katerimi so žuljave roke delavcev kopale temelje novih palač.
Prerodila se je pa tudi Nabrežina. Z vseh koncev je bilo dan za dnem in od jutra do mraka slišati pe-
sem jeklenih dlet, s katerimi so naši kamnoseki oblikovali kamnite kvadre, sestavne dele mogočnih zidov dvora, parlamenta, sodne palače ter še mnogoterih drugih velikih dunajskih stavb. Stalno so prihajala nova naročila. Teh je bilo toliko, da na-brežinska kamnoseška industrija skoraj ni zmogla izvršiti vseh prevzetih obveznosti.
Okoli 1875. leta se Je pričela nova doba za Nabrežino. Več kot 2000 o-seb je bilo takrat zaposlenih v njenih kamnolomih. Veselje bi prevzelo vsakogar od nas, ko bi 1z daljave gledal na živo reko kamnolomcev in kamnosekov, ki so se trudni, a zadovoljni vračali z dela proti domu ...
* * *
V tisti dobi so vsako leto iz skalnega objema izločili in izoblikovali več
kot 6500 kubičnih metrov nabrežinskega kamna.
Le za dunajski dvor «Hofburg», ki so ga po načrtih Fischerja von Er-lachsa gradili od 1890. do 1893. leta, so dale nabrežinske «jave» 4000 kubičnih metrov kamna. V 18 mesecih je Nabrežina dobavila 2000 kubičnih metrov kamnitih blokov, iz katerih je zrasla mogočna stavba parlamenta.
Na našem sprehodu po dunajskih ulicah in trgih bi odkrili še mnoge druge palače, katerih zidovi spominjajo na Nabrežino.
* * *
Ne le na Dunaju, tudi v drugih mestih nekdanje avstro-ogrske države stoje mogočna poslopja, ki so jih v tisti dobi zgradili iz kraškega marmorja.
Naj vas le spomnimo na budimpeštanski parlament ter na poslopji Opere v I Budimpešti in Gradcu.
Prišla je prva svetovna
vojna in z njo je propad-la avstro-ogrska dežela. Nabrežina je izgubila svoje velikansko zaledje. Nove meje so jo ločile od nekdanjih odjemalcev.
Toda nabrežinski pojet-niki so se hitro vživeli v nove prilike. Ni jim bilo treba hvaliti kamna njihovih kamnolomov. V svetu si je sam utrl ime. Pa tudi naši kamnoseki so zasloveli in zato ni ostal nihče brez dela, če je zapustil svoj dom in se odpravil v tuje dežele.
O kamnitih zakladih našega Krasa govore stavbe berlinskega letališča, mnogotera velika poslopja e-giptovskih mest, vladna palača v Transvalu, gledališče v Odesi, palače v Kalkuti, potem spomenik padlim angleškim vojakom v Dardanelih in ob Sueškem prekopu ter še palače mnogoterih mest onkraj oceana.
če vas bo pot pripeljala v New York, boste na 5. a-veniji ugledali vodnjak, katerega kamen je drobec našega Krasa. In takrat se boste spomnili na nabrežinske kamnoseke, ki iz objema slc-’--nske zemlje iztrgajo skalne gmote ter jih v notu svojega obraza preoblikujejo v najlepše stavbarske umetnine ...
I	Mp
«ia ■■ mm
*All tl to draži živce? Ali pa mi morda ne zaupaš? Morda si praviš sam prt sebi: Zakaj mi ta vražji zlomek Lupin prepušča to zadevo, namesto da bi jo prihranil zase? Ali ne bi bilo bolje, da bi stopil za morilcem in mu pobral plen? Takšno vprašanje bi bilo res čisto logično ... toda ... besede ,toda’ ne smeva pozabiti... Ne utegnem. Neprestano imam polne roke dela. Po glavi mi blodi neka hotelska tatvina v Londonu, in še ena v Lausanni, tudi pri neki podtaknitvi otroka v Marseillu l-mam prste vmes. Rešiti moram neko mlado dekle, ki je v smrtni nevarnosti, in vse to je prav nujno. Zato sem si dejal: Kaj bi bilo, če bi prepustil zadevo pridnemu Gantmardu? Zdaj, ko je že napol jasna, jo bo menda vendar znal razvozlati do konca ...In kakšno uslugo mu bom s tem izkazal/ Lahko se bo izkazal/ Rečeno — storjeno. Davi ob osmih sem ti poslal možaka z lupinami naproti. Pograbil si vabo in ob devetih si bil že pri meni.*
Lupin je vstal. Malo se je sklonil k nadzorniku in mu pogledal globoko v oči. Petem je dejal;
*Najbrž boš kmalu spoznal žrtev ... kakšna baletka mora biti ali pa pevka iz varieteja. Razen tega je precej verjetno, da stanuje zločinec kje v bližini Novega mosta, in sicer na levi strani. Tu imaš naposled vse dokazne predmete. Podarim ti jih. Loti se dela. Samo tale košček ovratne rute si bom pridržal. če boš hotel pozneje ruto zložiti, mi prinest drugi konec, ki se bo naj-brze nahajal na vratu žrtve. Prinesi mi ga v enem mesecu. Do osemindvajsetega decembra me lahko dobiš tu vsak dan ob deseti uri. Zanesljivo bom čakal. Ne boj se: vse je resno. Prisežem ti. Ne mislim te potegniti: mirno se loti dela. čakaj, še neka važna okoliščina. če boš moža z monoklom pograbil, moraš paziti/ Levičar je. Bodi pozdravljen, prijatelj, in sreča naj te spremlja!*	-
Lupin se je obrnil, stopil k vratom, jih odprl in izginil, preden se je mogel Ganimard odločiti, kaj naj stori. Potem pa je planil kvišku in se hotel pognati za njim, toda takoj je dognal, da se kljuka na vratih zaradi nekega posebnega mehanizma ne vda. Deset minut /e porabil, da je odvil vijake na ključavnici in novih deset, da je prišel v sosedno sobo. Ko je zdrvel po
«111»
:;:-:<>>x->x<->xv;
:x>v:č>:<ž*>vx>
lihi
Sili
" n
vf:v£vž
»§£' ? > > < SiJS *. . . ’ : .
....'■■■v
mmmm
i
;•
WBmš
mmm
pMwfc::
’yf<<yx-yy.'\
DOLINA i razstava ind, tečaja
■ :|p^:
Morda. Toda le ponekod. In učni uspehi? Morda bi bilo bolje spregovoriti o tem posebej in obširneje. Vsekakor bi bili uspehi v naših šolah lepši in boljši, če bi se tudi nogoji, v katerih morajo ponekod delati, izboljšali. Prav tako teži našo šolo prenatrpan učni načrt. Kot v vseh šolah naše države, čutijo tudi slovenske šole, da je snov, ki jo predpisuje sedanji učni načrt, preveč papirnata, premalo življenjska. Sedanja šola morda nrav zaradi tega ne more doseči takega uspeha, kot bi ga sicer, če bi se snov približala življenju, če bi bila vzeta iz otrokovega okolja, če bi bil pouk iz življenja za življenje.
Slovenska šola na Tržaškem pa je posebno prizadeta s tem, ker še m urejen njen pravni položaj, živi tako rekoč po milosti. Nima potrebne zakonske osnove, ki bi urejala učni načrt in učno usebje, število razredov v posameznih šolah in učencev, vpisovanje in izpite, ki bi določala upravo in vzdrževanje šol. Vsega tega ni, vse se dela vsako leto sproti. Zlasti je ovira napredek slovenske šole to, ker morajo šolniki vlagati prošnje za sprejem v službo vsako leto posebej. Kako naj si potem tak šolnik napravi načrt dela za daljšo dobo, ne ve če bo prihodnje leto šc na tisti šoli, ali če bo sploh sprejet
DNEVNIK
r  -=^
OH ZAKLJUČKU^	ŠOLSKE
Žetev po setvi
Tisti, ki nimajo svojih otrok v šoli, med šolskim letom malo ali pa nič ne občutijo vsega tihega dela, ki ga opravljajo šolarji vseh starosti in vseh vrst. Le njih najbližji vidijo, kako se morajo truditi dan za dnevom, kako morajo včasih tudi pozno v noč bedeti, da napravijo vse naloge, ki so jim naložene, da si osvojijo snov, ki so jo v šoli obdelali. Ne vidijo, koliko truda in prizadevnosti je treba, da si tako drobceno dekletce prisvoji spretnost, ki je potrebna, da lahko napravi tako lep namizni prt ali lepo vezeno spalno srajco. Koliko veselih in koliko žalostnih ur je vsak šolar doživel!
Vsega tega ne vedo tisti!
A zdaj, ob koncu leta, ko šole polagajo obračun svojega dela, ko prirejajo vsakovrstne nastope in razstave, akademije in izlete, sedaj si pa lahko tudi tak, ki do sedaj ni nič vedel o tem tihem delu v šoli, nekoliko ogleda uspehe in trud malih in velikih šolarjev.
Razstave nam pokažejo v prvi vrsti uspeh v dekliških in moških ročnih delih. Potem je moč videti na razstavah tudi še izdelke iz risanja in uspeh pouka gospodinjstva. Ponekod so razstavljeni tudi šolski zvezki.
Marsikaj se lahko iz vseh teh predmetov razbere. Saj je kaj lahko videti po razstavljenih izdelkih, na kateri šoli so vsi šolniki skupno izbirali snov iz okvirnega učnega načrta, a kje so de lali vsak po svoje, vsak zase. Saj je v prvem primeru lepo videti, kako risbe dopolnjujejo ročne izdelke, dekliške ali deške, in kako je oboje odraz kraja, v katerem je šola. Iz celotne razstave diha pravo in resnično življenje. Če pa pogledamo še pismene izdelke otrok, vidimo, da je tudi tam še tisto, česar ni bilo moč pokazati ne v risbi ne v ročnem izdelku.
Delo takega učiteljskega zbora je brez dvoma plodno, saj je ves pouk živ, zanimiv in privlačen. Z lahkoto sledijo šolarji pouku, ni jim težko in neprijetno poslušati svojega učitelja, svojega profesorja, saj jim razjasnjuje profesor fizike tisto, kar dopolnjuje ono, kar je že povedal profesor v zemljepisni uri. Lahko je slediti pouku, ko pa tudi v radiu in doma že čujejo nekaj o tem.
Vajeno oko vidi, kako se je od začetnih, še dokaj plahih in nerodnih potez z vsakim izdelkom delo boljšalo, kako so izdelki vedno lepši in kako zadnji kažejo že kar precejšnjo ročnost. Pri večjih šolarjih, pri dijakih višjih razredov se marsikje pokaže že težnja po o-sebnem izrazu, po svojem pogledu, svojem okusu. Tam, kjer je vzgojitelj gojenca vodil in mu spretno kazal pot, so izdelki lepši, živahnejši, bolj originalni, kažejo začetek izražanja osebnega hotenja in si niso med seboj podobni, vidi se jim, da niso bili napravljeni po šabloni. Zlasti risbe kažejo že kar sodobno gledanje na izrazno možnost v slikarstvu.
Dekleta imajo po vseh šolah ročno delo in povsod se strokovne učiteljice trudijo, da bi jim nudile osnovo tistih spretnosti, ki jim bodo v življenju še največkrat koristile. Učijo se tudi krojenja, vezenja, najprej na papirju, potem pa še na blagu. Lepi so izdelki vezenja. Vse polno narodnih motivov. Večno lepe so narodne vezenine, s katerimi so si že pradavno krasile svoja oblačila slovenske neveste, ki so si platno kar same napravile doma. Še je živa ta domača umetnost po nekaterih krajih, kjer živi slovenski rod. Le vzorci in barvna harmonija se razlikujeta. Morda je danes po šolah le potrebno te prastare vzorce nekoliko prikrojiti, vendar pa je prav, da se današnji mladi rod seznani z ustvarjalno silo svojih prednikov. In kako veliko korist bo imela deklica, če se bo že v šoli naučila lepe in okusne izbire barv, če bo znala ločiti pravo umetnino od kiča.
Vse to lahko človek, ki gre na šolsko razstavo, bodisi v mestu ali na vasi, vidi, in šele potem mu postane vzgojni pomen šole bolj jasen in šolnikovo delo nadvse važno. Saj je prav učitelj tisti, ki za starši vpliva na duševnost o-troka, ki ga vodi in usmerja. Otroška duša je kot bel list, in le od vseh vzgojnih činiteljev je odvisno, ali bo ta list popisan lepo ali grdo. Tam, kjer starši vedo, da si učitelj na vso moč prizadeva, da bi njih otroka vzgojil za koristnega in pozitivnega člana človeške družbe, ter da hoče dati njih otroku tisto znanje, ki je osnova za nadaljnje izobraževanje, bodisi doma ali v višjih šolah, bodo tudi domačo vzgojo vskladili z njegovim delom v šoli. Domača in solska vzgoja se bosta tako izpopolnjevali in uspeh bo najboljši, če pa tega soglasja ni, tudi uspeha v vzgoji ni.
Tam, kjer šolnik iemlje svojo nalogo, svoie delo, kot poslanstvo, bo tudi storil vse, kar bo koristilo njegovim učencem. Le tisti učitelj, ki mu je vzgojiteljska služba le sredstvo za zaslužek, ne bo storil več kot predpisuje pravilnik. Prav v tej službi velja bolj kot kjer koli rek: «Ne kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan!*
Vloga slovenske šole pri nas pa je še važnejša. Živimo na ozemlju, kjer je večina prebivalstva druge narodnosti, ki pripada narodu z veliko kulturno tradicijo, a imamo stalne stike z matičnim narodom, ki nam s pisano in govorjeno besedo posreduje svoje -oglede na razna življenjska vprašanja. Slovenska šola ne bi smela mimo vsega tega, ne bi smela zatajiti tukajšni' mladini vsega napredka v matični domovini, obenem pa bi se morala seznaniti s kulturnimi vrednotami naroda, s katerim živimo v državni skupnosti. Naj bi to bilo seme za složno medsebojno sožitje na tem ozemlju.
To so misli, ki so ml rojile po glavi, ko’ sem odhajal z razstav in prireditev, ki so jih slovenske šole priredile na koncu šolskega leta.	...
Je naša šola dosegla vsaj nekaj tega?
V*_______________________________________________
ROJAN: razstava in zaključna prireoitev ne osnovni soli.
Mlada Barkovljana v okoličanski narodni noši.
BARKOVLJEt hcm izdelki osnovne Sokt
v službo! Tudi on si priredi načrt samo za eno leto, kar se pozna pri uspehu v šoli in v kraju.
Taka ureditev prav gotovo ne vpliva pozitivno na razvoj slovenske šole. Šolski uspehi, ki jih je pokazala naša šola letos, so spričo vsega tega, še kar zadovoljivi, čeprav s tem še ni rečeno, da ne "Bi' mogli biti marsikje tudi boljši.
Bili smo že precej blizu uresničitve naše želje po uzakonitvi slovenske šole, ko je bivši prosvetni minister Rossi pripravil o tem zakonski osnutek. Komaj osnutek je bil to, ki je predvideval uzakonitev tudi takih določb za slovensko šolstvo, s katerimi nikakor nismo mogli soglašati. Toda vedno je še bila neka možnost, da bi te določbe, za nas krivične in poniževalne, omilili ali pa popolnoma odpravili. Odkar pa je Segni-jeva vlada odstopila, pa ne vemo, kakšna bo usoda tistega Rossijevega zakonskega osnutka. Ne vemo, če ga bo nova vlada osvojila v celoti, ali če ga bo kaj spremenila, in ne v čem ga bo spremenila. Ali pa bo morda novi prosvetni minister sestavil svoj osnutek zakona.
Bodi tako ali tako, toda zakon, ki naj ustali in uredi slovensko šolo v Italiji, je nujen. Biti mora tak, da bo podlaga za šolo, v kateri bo zajamčen nemoten razvoj slovenskega otroka, ki-^ bo spletla trdno vez med obema sosednjima narodoma, ki bo gradila zgradbo miru in medsebojnega sodelo-
Van^a-	S.	A.
__________________________________________  J
Najmlajši rod iz Gabrovca ob koncu prvega predšolskega napora-
i.. junija 1»M
Gojouci Dijaškega doma v LA UuouipotU X šolskem let* Ittob-š?,
UČNI USPEHI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Višja realna gimnazija
Razred l.a*
IZDELALI SO: -FONDA PAVEL MIKUŽ GREGOR Pečar Gualtiero Sancin Adrijan Sancin Boris Zerial Franc Budoia Cvetka Popravne izpit* imajo 4 dijaki.
Razred II.a
IZDELALI SO:
Chersi Pavel Orevati Anton Emili Karel Floreanoig Rihard Hmeljak Matjaž Luin Franko Lupine Zdravko Unca Marino Podgornik Peter Raccar Stelij RUPPEL ALDO Starace Gianlranko Metlika Ana
Popravne izpite im* 10 dijakov, neocenjen 1.
Razred IIl.a
IZDELALI SO: Braicovich Jurij Germani Edvard Magajna Ivan Marši Darij Palcich Klavdij ščuka Albin Štrukelj Sergij Bolko Marija Campaniali Pija Luin Darija ščuka Marija J*apT«vn«	ima	13	dija*
kov, n\ izdelal 1,
Razred IV.a
IZDELALI SO: Grepori Marijan MUič Ivan Relič Vladan Starec Inko Oppelli Friderik Pavlica Peter Terčon Anton Volk Jurii
Popravni izpit im* S kov. ni izdelal 1.
dija-
Razred V.a
IZDELALI SO: Bolko Peter Milič Vincenc Obreza Karel Povšič Rudolf Belic Milan
Repinc Josip Rudež Josip Rudolf Aleksander Turk Glavko Vodopivec Vladimir Vončina Franc Sancin Neva
PRIPUŠČENI K ZRELOST-NEMU IZPITU Bonin Atilij Jelerčič Josip Kosmina Nikolaj Pahor Rudolf Peric Albert Svetlič Herman Zajec Edvard Fonda Faustina Martinuzzi Marija Izstopila 1 dijakinja.
Razred l.b
Učni načrt IV. razreda klasične gimnazije
IZDELALI SO:
Matzi Giancarlo Spacal Savo Starc Edvin Javornik Alenka Marchesich Diana Peterlin Matejka ŠTREKEU MARUA Popravne izpite imajo 4 dijaki.
Razred ll.b
Učni načrt V. razreda klasične gimnazije
IZDELALI SO:
Bole Franc Renko Mihael Simoneta Srečko Tinta G racij an Colja Marija Kuret Nivea Pteri Miroslava Stok Adrijana Uri tč Tatijana Zlobec Marija
PRIPUŠČENI K SPREJEMANEMU IZPITU ZA KLASIČNI LICEJ Gvardjančič Darij Senica Ivan Vecchiet Franc žgur Janko Barovina Leda Kacin Metka Lipovec Marija Pierazzi Marija Izstopil 1.
Razred II l.b
Učni načrt I. razreda klasič nega liceja
IZDELALI SO: Ciacchi Adrijan
Mosi Aleksander Pavlica Adrijan Šušteršič Franc Cenda Marija Furlani Neva GRUDEN MARIJA LUIZA Hlača Marija Lasič Bojana Polojaz Sonja Roth Licinija Senčar Davorina Popravne izpite im* 9 dijakov.
Razred IVb
Učni načrt II. razreda klasičnega liceja
I/ČDELALI SO: COSSUTTA EDVARD Godini Ivan Grbec Klavdij JOGAN HEKTOR Kosmina Igor Kovačič Just Možina Cezar Štolfa- Sonja Tul Adrijana Ukmar Darija Vuga Andrej Zlobec Pavel Ferletti Laura Godina Tatijana Pertot Bruna Prelec Elda Puntar Vera Umek Evelina Žnideršič Eva Žerjal Irena
Popravne izpite ima 6 dijakov, neocenjeni 3.
Razred V.b
Učni načrt III. razreda klasičnega liceja
IZDELALI SO:
Budin Stanislav Calusa Lucijan Gašperlin Franc Kerže Dušan Lasič Igor Pahor Samo S06SI MARKO Šonc Josip Bend Lilijana Braini Marija Cerniaoi Adrijana Ciacchi Lilijana KOŠUTA HELENA Levak Ksenija Marc Živka
PRIPUŠČENI Z ZRELOSTNEMU IZPITU Baic Marijan Orel Feruclj Sancin Ivan Starc Darko Calzi Elvira
Prireditve in razstave
v;
1
*|U|
s m i i mrn mi
M US
Si! * *
m
W   .
✓
	 	
—fesa
TRST: razstava nižje gimnazije
KATINARAt razstava strokovnega tečaja
Državna trgovska akademija
Razred l a
IZDELALI SO: Bevilacqua Zofija Berdon Egidlja Costa Licia Giorgi Fabij Glavina Olivija Nadrah Julijan Pertot Marija Magdalena Smotlak Egidij Strani Aleksander Uriič Adrijan Žiberna Darij Popravne izpite im* 12 dijakov, .usta izdelal* 2.
Razred l.b
IZDELALE SO: Fabjan Miranda Flangia Elvira Furlani Anita Gregori Marija Lupine Irena Mahnič Magdalena Milič Marta Paoletti Ondina Pahor Lilijana Sardoč Marija SIGULIN NEVIA Somi Marija 8ugan Ana Marija Sušmelj Elda Širca Draga Skerlavaj Nives Tavčar Ines Vitez Marija
Popravne izpit* ima 9 dijakinj.
Razred II.a
IZDELALI SO: Berginc Darij Bregant Marko Buzoi Aleksander Ceroe Marija DiiiMO Sergij Hreščak Franka Hrovatin Vijolica Klabdjan Silvan Kozina n Sergij Semen Adrijan Sajn-Ptocar Dragica Terčon Rožamarija Popravne izpit* ima 10 dijakov.
Razred ll.b
IZDELALE SO: BONE’ ANA MARIJA BURLO IVICA Carli Guerrina Carli Marija Luiza Oomari Alina Guštin Nevenka Husu Aleksandra Martelanni Anamarija Merzek Bruno Rebec Cvetka Trebiciani Marija Trobec Alma Turchi Marija Vegliak Štefanija Popravne izpite ima 9 dijakinj, m izdelala 1.
Razred III.a
IZDELALI SO:
Carli Adrijana Cok Marija Franovič Edvard Marži Marija Grazia Zampar Julijana Zudettich Armida Zudetich Jolanda Popravne izpite ima 19 dijakov.
Razred IIl.b
IZDELALI SO: Boneta Klavdija Briščik Ana Marija Corazza Aldo Ferletič Flavijana Grdovič Klavdij Pahor Drago Pahor Sonja Pisani Savino Hmeljak Anica KLUN ELZA Miklavec Marija Eva Mavec Sonja Novak Mariza Slama Lilijana Stok Ana Marija Stocca Iva
Popravne izpit« ima I dijakov.
Razred IV.a
IZDELALE SO: Gabrovec Ondina
JAMŠEK ADA
Micheluzzi Selma Rasoni Bruna Stefančič Silvana Volk Vivijana Popravne izpite ima 13 dijakov.
Razred IVb
IZDELALI SO;
CANCIANI MARIJA Češarek Alfred Filipčič Edvard Gregori Darij Lepore Klavdija Mauri Irena Offizia Marija Pieri Jordan Possega Marjetica Rebec Graziella Sossi Lidija Stopar Dino Suban Danica Tanče Viktor
Popravne izpite ima 9 dijakov.
Razred V.
iZDELALI SO:
Batelli Ivanka Batista Edvarda Rolli Alvina Sedmak Karel VALOPPI SILVANA Colja Pavel Emili Marija ZUPAN IVAN ŽERJAL NEVA Živec Alojz
PRIPUŠČENI K ZRELOSTNEMU IZPITU Bavčar-Zaccaria Lavra Coretti-Komar Fabij Kravos Katarina Lupine Bogomila Marsetti Renata Milkovič Marinko Pescatori Ana Sluga Aleksander sirca Sergij škerlavaj Silvija Tenze Danijel
Državno učiteljišče
Razred I.
IZDELALE SO: Blasutto Marija Corbatti Alida Gregori Guglielmine Možina Alenka Prasselli Marija Prtmoaii Lojzka Zavadlav Eleonora
Razred II.
IZDELALI SO: Birsa Sergij Možina Livij Tinta Botidar fON ODINEA Lauri Gabrijela Luxa •''"'ra Pieri Vojka Prelit Helena
Valič Kristina ŽAGAR DORA Popravne izpit« ima I kinj, reocenjena 1.
Razred III.
IZDELALI 50; Sancin Šerpi)
Cah Anica Godina Adrijana Slavec Ada Sirca Irena Uršič Tatjana Popravne izpite imajo je dijaki-
Razred IV.
IZDELALE SO: Costa Loredana
Germani Lucija Novel Vanda dlJ»* Pernarčič Severina Prašel Onorina Tkmar Marija Vidali Marija
PRIPUŠČENI K HSPOSOB LJENOSTNEMU IZPITU Paoli Pavel Brce Lavra Brajnik Alfreda iti-- pioridan Marija Mezgec Lavra Piszamei Mariza Reagente Ana Marija Sossi Jožica Trobec Marija
Imena učencev, ki trami )n pr PON DA
z ležečimi črkami
izdelali s povprečno oceno 8 ali več, so tiskana z veliki-iVEL), imena učencev pa, ki so iadelali s povprečno oc*.
 A A r i i n »l 1
»O
PAVatač) «•««»«««* ww—w---
(n. pr. Sancin Adrijan).
| p
/
TRST: prireditev osnovne Sole v Ul- sv. Frančiška
KATINARA:	prireditev	osnovne	šole
SV- IVAN: zaključna prireditev osnovne šole
RICMANJF.: zaključna prireditev osnovne šole
mm em
SV. IVAN: razstava otroškega vrtca
BORŠT: razstava osnovne šole
mmrn
^BBIR
',y. .	£	.. f
y ' V • o*’
-J
SV. JAKOB: razstava osnovne šole
BOLJLNFC:	razstava	osnovne	Šole
SLIVNO: razstava osnovne šole
GOL-REPENTABOR
UČNI USPEHI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Državna nižja srednja šola
Razred l a
IZDELALI 50: Andolsek Konrad BELIČIC ANDREJ Colja Vojko Floridan Zdenko Germani Stojan Gombacci Boris Renko Jakob Rutar Boris Sandalj Vesna STRITAR MARIJA Tuta Igor Volpi Franko Birsa Nadja Cenda Danijela FRANK MARIJA Glavina Ana Marija GRUDEN BARBARA OSTAN META VIŠINI GABRIJELA Zajec Breda
Popravne izpite ima 8 dijakov, nista izdelala 2 dijaka, izstopila sta 2 dijaka.
Razred l.b
IZDELALI SO:
Buzzi Marij Canciani Adrijan Cossutta Zmagoslav Mahnič Branko Marsich Jordan Možina Radoš Ozbič Silvester SPETIČ STOJAN Zadnik Reginald Zajec Rajko Canziani Ginevra Ghezzo Sonja Jurca Valentina Mihalič Nadja Možina Zdenka PAHOR NADJA PERIC NADJA Sterzai Marija Ukmar Ana
Popravne izpite ima 10 dijakov, ni izdelal 1, izstopila sta 2 dijaka.
Razred l.c
IZDELALE SO:
Barini Cvetka Barut Vilma ČEPAR AURORA Dietz Silvana Mavec Danijela Mislei Nivea ROJAZ NADJA Salla Tereza Semen Gabrijela Furlan Lidija Gulli Sonja Malalan Nadja Malalan Vilma Sluga Nadja Sossi Sonia Terčon Luciana Ursini Sonja
Popravne izpite ima 13 dijakinj.
Razred II.a
IZDELALI SO; Alberti Humbert Antonini Maksimilijan Iskra Sergij Javornik Mirko Kocijančič Friderik Korošic Aleksander Krizmančič Aleksander Moreli Pavel Orel Pavel Pečar Firrunio Pertot Damijan Petelin Bogdan Plahuta Svobodan Sirza Ivan Sossi Edvard Stegu Ivan Zulian Boris
Popravne izpite ima devet dijakov.
Razred ll.b
IZDELALI SO:
Adami Ivo
Antoni Dimitrij Ažman Josip Ban Emil BAN JANKO Bisiani Ma^o Cibi Kazimir Cossutta Ivan DEKLEVA JOŽEF DRASSICH FRANKO JOGAN BORIS Keber Aleš KUFERSIN JURIJ Neubauer Gvido Pertot Aleksander Pikiz Liviij Pizziga Silverij Siviz Karmelo ŠKRINJAR RUDOLF Teršar Albert Veljak Sergij Vitez Franc VOLK SERGIJ Volpi Oskar
Popravni izpit imata 2 dija-
Razred II.c
IZDELALE SO;
Baiss Sonja Berdon Miranda CANDIAN MARIJA Cossutta Almira čok Magda Debeljuh Marija T----.1"'' Klara Hervatič Aida Gregori Ana Marija Lovisa Luciana Malalan Nives Pertot Marina pTTT>TO T MAJA SELJ MAJDA Stefani Cvetka ■p^rr-T.T-T Tfj M-VRIJA Sturman Nadja Sirca Sonja žagar Danila žeriul Vera
Popravne izpite im* 8 dijakinj.
Razred II.č
IZDELALE SO: BABUDER ANA ROŽA BANDI STANISLAVA
Cavalli Nevi ja čebron Mariza CLARI IDA Drassich Mariza FLEGO ANA MARIJA GHEZZO MARIJA Giugovaz Lidija Godina Marija GODINI NEVA Jogan Terezija Kraljič Alma Laghi Vanda Marži Elide Nemec Bruna Uršič Nivea Valenti Helena Visintin Ivica Popravne izpite imaj? 4 dijakinje.
Razred III.a
IZDELALI SO: BELIČIČ MATIJA Crapesi Boris Ferluga Darij Komar Marij Kravos Marko Repinc Valentin Salvi Alcid Schart Matej Starec Angel šusteršiš Marijan
PRIPUŠČENI K NIŽJEMU TEČAJNEMU IZPITU Boneta Adrijan Carli Aldo Cesar Vo.iko Furlan Edvard Furlani Franko ---i-o-ovee Marino Rupini Klavdij Stefani Franko
Stefani KlavH!j
strajn Albert Švab Natale Tuli Lucij Vitez Rafael
Razred IIl.b
IZDELALI SO: ADAMIČ HENRIK Ciacchi Fedor Cossutta Aleksij KOZMAN ROBERT Metzel Pavel Morpurgo Pavel Mosetti Ivan Pertot Marijan Sdraulig Jože Škerk Ivan Vodopivec Jurij Zerial Jurij
PRIPUSCENI K NIŽJEMU TEČAJNEMU IZPITU Ažman Marino Birsa Danilo Dole j si Rihard Fischer Film
Stanko Pecchiari Jurček Persoglia Klavdij Primossi Aleksij Sorta Manlij Taučar Ivan Vidrih Danijel Lipovec Sergij
Razred IIl.c
IZDELALE SO: Benčina Luciana BONE’ IVA MARTINA Cervani Marija Ferfoglia Lidija Gherlani Jožica Oblati Nella Orel Alba Petelin Sonja Pipan Silvana Prezzi Rosana Sosič Aleksandra Terčič Darinka Trobec Marija Zahar Natalija
PRIPUŠCENE K NIŽJEMU TEČAJNEMU IZPITU Alberti Silvana Babič Lucija Bukavez Friderika Calzi Clara Giusto Clara Guštin Ljudmila Luin Lilijana Perhavec Nadja Pirc Ana Salmaso Sidonija Sancin Nevija Sulli Branka Tulliak Ana
Razred lll.č
IZDELALE SO:
Bajc Ana Marija Colombin Marisa Coloni Ana Esina Lijana Fabris Cvetka Guštin Adrijana Lachi Neda MIOT NEDA NEDOH DANIJELA Okorn Maja Pertot Majda Petroni Helena POLOJAZ VLASTA Runtich Breda Šavrin Lilijana TRAMPUŠ HELENA Zupin Fulvija
PRIPUŠCENE K NIŽJEMU TEČAJNEMU IZPITU Bolcič Miranda Čehovin Nives Martellani Marija Medvešček Marija Ravbar Nivea Senizza Cvetka Stocovaz Nidja Umari Orietta Zajec Svetlana Dunja
Izstopila ena dijakinja.
Nižja industrijska strokovna šola
v Trstu
Soli pripadajo oddeljeni III. razredi pri Dvoletnih industrijskih strokovnih tečajih v NABREŽINI, na OPČINAH in v DOLINI
Razred l a
Bellamaric-Paivood Aljoša Bogatez Jožko Bordon Grozdan Cecchi Edvaid Cerchi Stelij (izstopil) Cetin Renato Comar Ernest Dekleva Silvan Favento Darij Ferluga Franko Ferluga Milivoj Franza Sergij Geri Marijan Gherdol Alojzij Jez Marino Klemse Anton Kovačič Edvin Kumar Sergij Lazzar Leopold Maurj Sergij Mohorčič Hugon Mohorovičič Darij Novič Albert Pertot Dimitrij Polh Boris Rakar Bruno Smotlak Josip Srebrnik Marij Starec Vilko Stergar Jurček Stocca Stanislav Svevo Ivan Terčič Božen Todisco Konrad Ugrin Peter Viler Miro Žerjal Bruno Zimolo Edvin Zupanc Simon (izstopil) Izdelalo je 22 dijakov, popravne izpite ima 8 dijakov, ni izdelalo 6, neocenjen I, izstopila 2.
Razred l.b
Azzaro Franka BABICH EVELEDA Balbi Ana Marija Biekar Andrejina
Cerqueni Nadja Černigoi Mariza
V.
Dodich Vijolica Fakin Rozalija Glavina Nadja Klim Nadja Lucchesi Neva LUIN GRACIJELA Martellani Renata Obad Marija Odoni Silvija Palcich At' lija Piščanc Ana Marija Romano Mariza Rutar Aurora-Vera Samec Rožica Serli Gracijela Slama Marija Starec Lidija Stocca Nadja ŠČUKA ANAMARIJA Turco MarU" Gracija Viola Lucijana ŽIVIC ANA
Popravne izpite ima 9 dijakinj. nista izdelali 2, neocenjene 4.
Razred II.a
Bellich Silvan Bisiacchi Adrijan Busan Egidij Carli Franko Ceglar Marij Coren Silvester Danieli Edvard Furlan Bruno (izstopil) Godina Darij Grahonja Sergij Stojan Hoteš Stanislav HRVATIČ EMIL Iancovich Brtino Kranjec Anton Lisjak Miroslav Majcen Danilo Makuc Marij Murene Franko Orsi Franki Palcich Sergij Poclen Fulvij Puntar Klavdij R1osa Zorko
Rosani Franko (izstopil) Ruzzier Franc
Sosič Rudolf Sossi Edvin Stocca Edvin Stubelj Božo (izstopil) ŠIRCA SREČKO Širca Stanislav Vattovani Ferruccio (izst.t Izdelalo 12 dijakov, popravne izpite Ima (1, ni izdelalo b, izstopili 4 dijaki
Razred ll.b
Bergamo Eleonora Blocker Adrijana CEK ULIJ AN A Clari Tar cizi j a Gerllca Silva Jez Marija Keber Adrijana Keber Rozainunda Krizmančič Marija Komar Nives Mastellaro Marta Pecchiari Gracijela Pettirosso Mira Placer Sonja
Sarti Marina
Starec Mariza
Sigmund Anita
Taucer Ana Marija
Turco Silvana
Zajc Miranda
ZUGNA MARIJA GRACIJA
IzdeUlo 13. popravne izpite ima 5 dijakinj, niso izdelale 3.
Razred III,a
Bajec Ferdinand Barini Julijan Berdon Stelij Bestiacca Franko Bucavelli Marij Cerkvenic Sergij Cherti Ivan Corda Ivan Crevatin Rajmund Fon Sergij Furlani Fulvij
(Nadaljevanje na naslednji strani)
slov. šol na Tržaškem
TREBČE: razstava cenovne šole
MAVIIINJE: s prireditve osnovne šole
DEVIN t prireditev ounoviic solo
DOLINA: prireditev osnovne šole
SV. KRIŽ: prireditev osnovne šole
itlSUAIN; s prireditve osnovne šole
MEDJA VAS: s prireditve osnovne šole
osnovne
razstava osnovne sole
• ■
Združeni zbori učiteljišča, nižje srednje šole in strokovne šole na zaključnem
nastopu
iteljisca in liceja v (,o komedijo «Stric Ihta», s
PRIMORSKI DNEVNIK
Industrijski strokovni tečaj v Nabrežini
> i
hi oddeljeni razredi v Sv. Križu
Razred I.
Auber Janko
Colja Cvetico
Carli Boris
GRUDEN NEVENKO
Kobau Ivan
Škerk Boris
Blasina Lilijana
Briščak Marcela
Gruden Tatjana
Svetlič Renata
Terčon Nada
Zaccaria Sabina
Zega Zmaga
Izdelalo 6, popravni izpit
Razred I.
OOSSUTTA VALENTIN Košuta Viktor Coloni Katerina Settlmo Magdalena Sirk Marcela Sulini Marta Verginella Marija Izdelalo 5, popravni izpit
Razred II.
Germani Ivan Gomiscech Bruno Gruden Sergii Gruden Srečko Leghissa Ciril Peric Boris PERTOT ALEŠ Rebula Zdravko Skerk Bruno Cosmina Ivanka Kosmina Katerina Peric Jerica Pieri Marjeta STANISSA LIDUA ZACCARIA ANA MARIJA Izdelalo 8. popravni izpit 5, 7. nista Izdelala 2.
SV. KRIŽ
Razred II.
Cossutta Ludjan TRETJAK VOJMIR GODINI DARINA KOŠUTA MARTA živec Marija 2. Izdelalo 5.
Razred III.
Gruden Anton Gruden Bogoljub Gruden Ernest Leghissa Evgeniji Peric Davorin Pipan Marijan žužek Bruno Doria Vera Grobiša Rožica Leban Irena šemec Darina Uršič Marta Zidani Ida
Pripuščeni k zaključnemu izpitu 18.
Razred III.
Cossutta (Košuta) Franko Tretjak Ivan Zotti Sergij Cibic Marija Maganja Štefanija Tretjak Natalina Sedmak Albina Pripuščenih k zaKljuenemu 'zpitu ’/
UČNI USPEHI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Nižja industrijska strokovna sola
v Trstu
A Naključne prireditve na noriških šala It
NABREŽINA: s prireditve osnovne šole
Soli' pripadajo oddeljeni III. razredi pri Dvoletnih Industrijskih strokovnih tečajih v NABREŽINI, na OPČINAH IB T DO LINI
(Nadaljevanje s prejšnje strani)________________
Furlani Ivan Gombi Lucijan Grisonich Bruno Ierin Darij (izstopil)
Lape! Sergij Lakovič Silvan Leghissa Jurij Likon Aldo
Marsetti Henrik (izstopil)
Peric Julijan
Rebek Neviij
Sahar Lucijan
Sarazin Amadej
Sardo Darij
Savarin Lucijan (izstopil) Seleš Danijel Starec Darij (izstopil) Susa Lucijan
Turco Marij Veglia Ivan Zerjul Gianfranco Žigon Karel Zupanoich Jurko Zupin Jurij (izstopil)
Izdelalo 8, 22 dijakov pripuščenih k izpitu, izstopilo 5.
Razred lll.b
Clari Suzana Favento Lidija Filippi Ivanka (izstopila) Germani Lilijana Giorgi Lavra Grurovin Ne vi j a JAMŠEK NELA Kainradl Silvana KOTZMANN MARIZA Leban Marija
Lorenzi Elvira
Lubiana Evelina
Marchesich Zvezdana
Mari Marija
Marži Adalgiza
Pecchiarich Lucija (izst.)
Pieri Rožana
Pescatori Pavla
Rebec Adrijana
Serli Marija
Serli Nevija
Starc Ida
Stocca Ada
Širca Irma
VECCHIET ADRUANA Vecchiet Renata Zeriali Venda "udettich Natalina Izdelalo 11 dijakinj, pripušče-nih k izpitu 15, izstopili 2.
Nižja trgovska strokovna šola v Trstu
Razred I.
ABRAMI ZMAGO Bellich Renato Mosetti Jurij Persolja Ivan ščuka Boris Susmelj Venceslav Švara Slavko Trampuž Boltežar Volpi Rudolf Zubcic Bruno Barrera Marija Bradassi Marija Cok Bruna Cofol Marija Faiman Dijana Ghezzo Sonja Grison Vilma Lenassi Luiza Pachor Neda Parovel Ethel Peris Silvana Sancin Stana Slapnik Sonja Suban Sonja Stefancich Rafaela Stepancich Marija Švara Ivica Taddeo Vladimira Tuma Silvana Valencich Marija Zorzut Marija Izdelalo 23, popravni izpit izstopil 1, neocenjeni 4.
Razred II.
Biekar Aleksander Bisiacchi Savino Bizjak Vojko
Cer goli Franko Cergoli Rudolf Cernigoi Edvard Gerdol Lucijan Gregor! Drago Iazbar Silvan Pruni Rihard Sossi Pavel Strain Angel Zobec Gabrijel Blasevich Amalija Canciani Iris Castellani Fausta Cesar Eda Fonda Ana Marija Furlan Eleonora Gombač Almira Godnič Pierina Glavina Lavra Hervat Marija Martellani Marina Pertot Marija Poles Nives Rebecchi Marija Rudes Ivica Spanger Nadij a Terčon Marija Vatovec Silvana Vojvoda Aleksandra Volpi Milena
Izdelalo 13, popravni izpit 10, ni izdelalo 9, izstopil 1, neocenjen 1.
3 Razred III.a
Barranco Jovlp Barut Edvard Bussani Peter Ciacchi Natale Crevatin Rino Giacomini Sergij
Gorian Albin Gorian Aleksander Mozetič Božidar Mozetič Franc Ostrouska Danilo Starec Silvan Taucer Ivan Cernotti Vivijana Cevnja Adrijana Gorjan Nella Grison Ana Marija Podgornik Marija Prucar Ana Valič Maria
Izdelali 4, pripuščeni K izpitu JO.
Razred lll.b
BANDELLI KARMELA Bandi Marta Ciacchi Ana Marija Caucci Lavra Kobal Concetta Milocco Helena Mihetj - Černigoj Ana Marija
Milost Lilijana Mihelj Ivica Pertot Mariza Pertot Vojka Regent Silvana Rupel Marija Rupel Magdalena Saksida Marija Škrbec Mariza Starc Nerina Vecchietti Marija Zobec Silvana Zeriali Julijana Izdelale 4, pripusčene k Izpitu 19, neocenjena 1.
Zbor slovenskega učiteljišča na zaključnem šolskem nastopu
Industrijski strokovni tečaj - Opčine
(s priključenim III. razredom industrijske sole v Trstu)
Razred I.
Bandelli (Bandelj) Gabrijela
Bole Ana Marija buscem Salvatore Berce Marija
Bresciani (Brišček) Vojka Majda Carli (Kralj) Neva Čufar Branko Čufar Jožica
čuk Giuliana Danieli (Daneu) Daniel Debenjak Nada Emili (Milič) Milena Gherlani (Grilanc) Ivan Grgič Aleksander Gregoretti (Grgič) Vincenc
Gregori (Grgič) Vojko Ivašič Eleonora Krizmančic Eda Malalan Paolo Mesar Franko Milkovič Aleksander Sossi (Sosič) Marija Svo-bodanka ŠKAMPERLE SONJA škerlavaj Bernard Stojkovič Aurelia Vidali (Vidau) Graziella žagar Viktorija čiuk Franko Guštin Božica Stojkovič Elvira Angela Vidali Maria Grazia Vidali Ana Marija Izdelalo 12, popravni izpit 12 neocenjen 1, nista izdelata 2, izstopilo & dijakovi,
Razred II.a	Malalan	Aiojzlja
Bresciani (Brsček) Vladi Milazzi <mač> Santina mir	<Br‘sceK> vlafll Mosina (Možina) Dorina
mir
Calzi (Kalc) Silvan Carli (Kralj) Florindo Cesar Albin Cesar Rihard Danieli (Daneu) Edvard Gojča Svetko Hrovatin Bruno Križmančič Ivan Križmančič Silvan Kukanja Sergij M31alan Mauro Morpurgo Maksimiljan Pečar Tomaž Polh Sergij Renčelj Andrej Taučer Gualtiero
Pečar Lidija Pelan Marija Santina Piščanc Divina Simič Karla Škabar Guerrina Stegel Neda Izdelalo 11, popravni izpit lzstrpi!<; 4.
Razred III.
Bani (Bani Ada Bratoš Warel Cerli (Kralj) Angel Carli (Krali) Renata Carli (Kralj) Roža Carli (Kralj) Viviana Čiuk Livij čufar Tomaž "'erluga Silvan Germani (Grmek) Nat« lija
URBANČIČ BORIS Vidau Giancarlo Izdelalo i, popravni izpil 4, niso izdelal, 3, .zatopilo 5, 0^“e jwn
prirod	II k	Hrovatin Edvard
Kaziecl	II.D	Jueovic Sergii
Križmančič Štefanija
Križmančič Viktorija
Carli (Kralj) Ana Marija	MaSdalena
Carli (Kralj) Graziella wE ala„ J J	Marc Daniel
Ban Aliče Calzi (Kalc) Pierina
Carli (Kralj) Graziella Carli »Kralj) Speranza Čiuk Miranda Danieli (Daneu) Maria Luisa
Emlliani (Milič) Renata Ferluga Primnvera Guštin Irma Hrovatin Bruna Hrovatin Emilija Križmančič 'da Križmančič Klavdija
Raseni (Ražen) Daniel škerlavaj Vojka Sossi (Sosič) Ana Sossi (Sosič) Karel Sossi (Sosič) Marjan Urdih Sergij Vidali (Vidau) Virgilij VIDAU MARIJA žagar Magdalena Izdelalo 13, pripuščeni k teči nemu izpitu 24, izstopili 'i,
Prireditve in razstave slov. šol na Tržaškem
CEHOVLJE: prireditev osnovne šol«
Trgovski strokovni tečaj - Prosek
Razred I.
Carlucci Marta
Cibic Sonja
Kalc Emil
Ota Beatrice
Renzi (Renčelj) A vreli j a
Marija Renzi (Renčelj) Božena Izdelali 4, nista izdelali 2.
Razred II.
Bukavec Egon černjava Marija
Gherlani (Gerlanc) Lucija Pahor Emil (izstopil) Reggente (Regent) Nadja Stocca (Štoka) Magdalena Trampuž Ana Trobec Marina Izdelali 5, popravni izpit S, neocenjen 1. izstopil 1.
Trgovski strokovni tečaj - Katinara
Razred I.
Batič Klavdij Bisiacchi Ezio Castellani Sonja Čok Ada
Giacomini Beatrice Križmančič Ana Marija Lorenzi Livij Lorenzi Miran
Petirosso Franko Sahar Klavdija Zampieri Renata Zudich Norma Izdelalo 8 popravni izpit niso izdelali 3.
Razred II.
Batič Guido Castellani Fausta
Corbatti Dina Ciacchi Ana Marija Giorgi Eletta Godina Ada Lavrenčič Josip Švara Fulvij Gregoretti Lilijana Izdelali 4. popravni izpit ni izdelal 1, izstopil 1.
Industrijski strokovni tečaj - Dolina
Razred I.
Bandi Cecilija Bordon Flavija Della Santa Majda Gropazzi Marija Pedone Mariella Stranj Nidija Zahar Fedora Bandi Boris Bandi Marijan čurman Mavrilij Cosma Bogdan COSMA STEVO Kraljič Darij Maar Miran (izst.) Mauri Doran Mo.ur, Stojan F.ašelj Klavdij (izst) Tul Boris
VODOPIVEC BORIS
IVriali Robvt Izdelalo 7, popravni izpit ni izdelal I, Izstopila 2.
Razred II.
Bonano Marija Debemardi Ana Kos Majda Lovriha Mariza Montanja Sonja Pečar Danila PrašelJ Albina Smotlak Adrijana Štefančič Danica (izst.) BANDI ALBIN BANDI BORIS Jercog Aldo Lovriha Guido Mahnič Danilo Maver Klavdij STRANJ OSKAR Stranj Peter Zeriali Ilumbert 10, Izdelalo 11, popravni izpit 4, nista (zdelala 2, izstopil 1.
Razred III.
Canciani Antonija Ferluga Miranda (Izst.) Filipčič Danica Furlan Božica (izst.) Pečarič Kristina Sancin Miranda Slavec Adelina Zeriali Marija Pija Bisiacchi Sergij CANCIANI MARIJ Foraus Aldo Corbatti Silvan MAHNIČ SERGIJ Ota Klavdij Ota Miroslav Parovel Angel Pečar EgidiJ Rapotec Emil Tul Albin
Izdelalo 11, pripuščenih k t čajnemu izpitu 8, izstopil dva.
PrTmorstr^nevnik
16. junija 1957
MODNI POMENKI
VEDNO
ELEGANTNE...
Lahko je reči — Napravi st obleko po vzorcu modelov slavnega pariškega krojača Diora — toda kako? Naše šivilje so sicer pridne in se potrudijo kolikor le morejo, vendar ne moremo zahtevati, da bi nam sešile pravi pariški model. Le kako priti do takšne obleke? Saj so v izložbah razstavljene prekrasne obleke, toda njih cena je mnogo previsoka za naše razmere. Pomagajte nam z nasvetom.
Tako nam je pisala ena izmed naših mladih čitate-Ijic. Dolgo smo premišljale kaj in kako bi ji odgovorile. No, rezultat našega razmišljanja je ta odgovor:
Glavna tajna vsake prave elegance je — razpolagati z majhnim številom oblačil, ki so moderna več let in ki nam lahko služijo za vse priložnosti. Pisan trak, nova broša, ovratna ruta v drugi barvi — in dopoldanska obleka se lahko spremeni po želji in potrebi v popoldansko in večerno.
In prav te malenkosti so tiste, ki delajo obleko vedno novo, svežo, elegantno in po modi. Zato naj vam damo v zvezi s temi nekaj dobrih nasvetov. Ce razpolagate z enobarvno, gladko obleko, potem jo lahko spremenite, oziroma obnovite na ta način, da zamenjate več pasov. Eden teh bi bil lahko napravljen iz dveh trakov različne barve — za belo obleko na primer p lav
in rdeč — ki ju zavežete spredaj v pentljo. Drug tak pas bi bil lahko napravljen iz usnja in blaga, v poljubni barvi. Dvodelno enobarvno obleko lahko spremenimo tudi z novo bluzo iz rožnatega blaga. Zadostuje meter in pol blaga in bluza je napravljena! Ce jo potrebujemo
za sprehode in službo, potem naj bo njen kroj športen, drugače ji lahko damo videz večerne bluze. Za plažo in kopanje si lahko omislimo zelo posrečeno krilo iz ostankov blaga raznih barv — na primer rdečega, modrega, rumenega in belega. Krilo je spredaj odprto, v pasu pa zavezano s trakom. Obleko poživi tudi nov klobuk. Slamnik, ki ga dobite že za dokaj zmerno ceno okrasite s šopkom poljskih euetic, alt pa s trakom iz blaga v barvi obleke. O-bleko spremeni tudi pentlja iz živopisanega blaga, ki jo izpeljemo okrog vratu in zavežemo na hrbtu, ali pa zavežemo okrog vratu na način, ki ga kaže naša slika. Obleko izpopolnijo nova torbica, ali pa šal iz žameta, chiffona, ali muslina, kot tudi čevlji v drugi barvi, kot obleka. Treba je samo najti pravi okras in obleka je zopet nova — vi v njej pa privlačne in elegantne!
—ca
KRIŽANKA
r	j		2	3	4	S	6	7	m	6	9	To	li	12	a	14	L	«
j	75								16	■	1?						18	U
i?						20				21	a	2i						13
21					25		26				i?		28					
29				30		31		32				33		30				
iS			36				3?		38				3Č		do			
		91						02			03			00		05		
46	g?		AS							09					so		51	
5ž		Si		St				m	55									
56			S?		58			SP			60						61	
62				63		64				65		6Š				67		
66					69		70				71			H	72			
?i						74	■	75				76	m	77				
n	?8						79	■	80				81					r
1	~1	82							■	83							r	
Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. prebivalec velikega mesta ob Jadranskem morju; 8. nasprotnik, prebivalec na nasprotni strani zemeljske oble; 15. tovariš v delu; 17. začeten, izviren, primitiven; 19. grd; 20. mesto ob zahodnoafri-ški obali; 22. pripadnik nomadskega ljudstva na skrajnem severu Sovjetske zveze; 24. kmetijski delavec: 26. zločinec; 28. ki se dajo rimati; 29. črn; 30. vinogradniško delo; 32. preproga (orientalski naziv, ki ga je uporabil Aškerc v znani svoji pesmi: ...pester tke firduzi!);
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiimMimiHiiiiiiiiiMMHiirimiHiiMiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
ANEKDOTE
ALKOHOL IN KRI
Zsa-Zsa Gabor . je pripovedovala v družbi zgodbo, katere središče je bilo nagnjenje njenega prejšnjega moža Con-rada Hiltona k pijančevanju. Ta se je nekaj časa počutil slabo in naposled se je zatekel k nekemu slovečemu zdravniku, da bi ga temeljito preiskal.
«Hm.» je menil zdravnik, ko je končal pregled. «Zadeva je dokaj težavna. V vašem alkoholnem obtoku je namreč nekaj krvi.*
ZA VSE ŽIVLJENJE
■'v
Bilo je v času, ko je Paul Hoerbiger še nastopal v Nemškem gledališču v Pragi. Nekega dne je srečal v mestu prijatelja in ga vprašal, kako se mu godi. Prijatelj se mu je zahvalil za pozornost, češ da je vse v najlepšem redu,
samo... Pri tem je globoko Vzdihnil.
«No, kar na dan z besedo,* je rekel Hoerbiger. «Zdaj i-maš mlado, lepo, celo zelo lepo ženo i,n si lahko ošaben.*
Prijatelj pa je drugič globoko vzdihnil, rekoč: «Ze res, moja žena je lepa, brhka, ljubka, dobra, skratka, ima vse dobre lastnosti, toda če pomislim, kako draga je . . .»
«Hm,» je menil Hoerbiger, «drage so vse žene, zato pa jih imamo za vse življenje.*
VESELA ZGODBA
»Najbolj sovražim ljudi, ki zmeraj pripovedujejo o meni vesele zgodbe,* je rekel igralec, pisatelj in režiser Saeha Guitry. «Ondan sem rekel enemu takih ljudi: «Cuj, tokrat imam zate res veselo zgodbo. Pripovedoval sem jo že tvoji ženi. Smejala se je in smejala, dokler ni padla s poste, lje ...»
34. ptica, spremljevalka ladij;
35. zadnji dve črki besede pod 32. vod.; 36. ljubko obsoško mestece pod Kaninom; 38. časovni prislov; 40. ne samo; 41. hrepeneti, tresti se; 43. država v Aziji; 45. reka v Egiptu; 46 ploščinska mera; 48. sredstvo za mešanje; 49. človek, ki ga poznamo; 51. kadar; 52. zdravilo; 54. organ za ritje; 55. pocesten; 56. reka v Srbiji, ki se izliva v Moravo; 58. merska r> nota; 60. ime za februar: 61. časovni podredni veznik; 62. iz drobnih zrnc; 70. starorimski cesar; 66. ne vam, ne njim; 67. zavestno izgovorjena neresnica; 68. računski znak; 70. v povratni smeri; 72. eksplozivno orožje (množ.); 73. pripadnik tajne družbe; 75. del Trsta; 77. krepelec, neotesan človek; 78. topilec; 80. kontroliram, nadziram; 82. prebivalec afriške pokrajine: 83. takraten, tedanji.
NAVPIČNO: 1. vrsta starega denarja v nekdanji Avstroo-grski največji kovani denar; 2. določene barve; 3. del obleke; 4. znak za aluminij; 5. saje. dim, mrč; 6. Ober; 7. tako se začenja malone vsaka pravljica; 9. prva in zadnja črka besede pod 19. vod.; 10. rodi grozdje; 11. skandinavsko moško ime; 12. znak z roko; 13. drugo ime za Turka; 14. aktiven, tvoren; 15. cepivo, sokrv-ca; 16. raztrganci, zanepia,rjen-ci; 18. majhen; 19. filozofsk. nazor, po katerem so splošni pojmi le besede, ne pa stvarnosti: 21. brazdalo, črtalo (pri oranju); 23. žival z debelo kožo; 25. končam, napravim do konca; 27. odvajalno sredstvo;* 30. mesto v Istri, ki si gradi pristanišče; 31. kazenski; 33. nravstven; 36. oblika pomožnega glagola; 37. ves, celokupen; 39. nekdanji turški' Vojak; 42. kazalni zaimek; 44. ne maram; 47. poln reber; 49. četrta in peta črka besede pod 55. navp.;
50. poceni: 53. konopljena tkanina. ki služi za podlogo v re-verjih; 55. mestece v Hercegovini, znano iz partizanskih bojev; 57. sak za račji lov; 59, državna blagajna; 61. izpustim v obliki kaplje; 63. zanikam; 65. v zakup, v najem vzet. plačan; 67. sladkovodna riba: 69. žensko ime: 71. indonezijski o-tok: 72. sredstva za ugotavljanje količine; 74. ves, nerazbit; 76. niti najmanj; 77. povišana nota! 79. nota; 81. pritrdilnica.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	J.	komuni-
stična partija, lg. Kosovel, 19-kopitarna, 21. letalec, 23. nereden, 25. m, 27. koničen, 29. Lenin, 30. Po, 31. zet, 33. Rom, 34. Lim, 36. jer, 37. nos, 38. odetev, 40. kukam, 42, capast, 44. Pilon, 45. polaren, 47. Naser, 48. ocet, 49. Ruma, 50. atom, 51. solo, 52. Times, 54. daritev, 56. palij, 57. Anamit, 59. jelov, 60. motiti, 61. meh, 62. noj, 64. non, 65. SAP, 66. met, 67. ec, 68. kopač, vele-top, 73. ve, 74. venomer, 76. cevovod, 78. kapilaren 80. varilni, 82. Hiša Marije Pomočnice.
NAVPIČNO: 2. OK, 3. mol, 4. usek, 5. notoren, 6. Ivanov, 7. selim, 8. tleč, 9. CK, 10. non, 11. apel, 12. Pirej, 13. Atenec, 14- radirati, 15. tren, 16. Inn, 17, ja, 20 Mesopota-mec, 22. celularen, 24. postro-jitev, 26. medicmec, 28. Nika, 30. poselitev, 32. Telemah, 35. maratonec, 37.. nasolim, 39. totem, 40. komaj, 41. metev, 43. pasat, 45. p ud, 46. nov, 53. sinonim, 55. ilov, 56. Popovič, 58. topola, 60. matoro, 63. jamar, 65. sevam, 68. kepa, 69. čeri, 71. levo, 72. poln, 74. vaš, 75. rej, 77. dni, 78. ki, 79. ne, gl. I(van) C(ankar).
Ficko piše
Dragi pri Morski!
Ma se gušto drži, koje zdelal z Odliko■ Hodi po cesti ko kašn petelin. Pani nič čudno, če so tudi v Soli vidli, kak o vse zna Moj Gušto! Je rekel, dame bo učil za počitnice, da bom šel delat drugo leto spre Jem ni izpit.
Kako jebla Pika jezna oni teden, koje prišla iz Sole. Je pravla, da so dali trgovsko nalogo in da so .jo delali Celo Noč. A drugi dan pani profesor nanka po Gledal nalogo. Je rekel, da naj nečko vržejo tisto nalogo magari v Koš. Takile je profesor! Pravi Kampjon je! Kaj ne zna, da so Otroci tudi Ludje, inda tudi Otroci in Dijaki slišijo, če jih kdo Zali, in se ses Njih Norca Dela! Vsacga Človeka se more Spoštovat! Ja Pika mu nebo tistga tako htnalu pozabla!
Tudi mi smo končali šolo. Pri nas pa ni tako lepo kot v gim Nazji. Se veselim’ počitnic ko bom šel k Teti na kras. Bojo črešnje zrele in krave bomo pasli. Tudi gušto bo šel z mano.
Kaj so delali v našem razredu otroci, ko smo šli damov! Felko in Ja-pele in Tonin soje primli in so šli po Tiho okoli Učenice inso jo osi trije Objeli. Vsi smo Se smejali. Anka učenica! Naročevala nam je da nej gledamo, da nas kašna kača nebo pičla. Je rek-la, daje strašno Strupeno, če upične Kača. Or-ko! Ona, ona .naj gleda, da je nebo kašna Kača upičnila, nepa, da to nam naročava!
le
c
O-
O
K-
.p
VELJAVEN OD 17. DO 23. JUNIJA
Oven (od 21, 3.
do 20. 4.) Spoprijeti se boste morali z nepredvidenimi težkoča-mi. Raztresenost vas lahko spravi v hude	neprilike.	Spet boste
videli	ljubljeno	osebo. Na
delovnem področju ne kaže tako slabo, vendar bodite previdni in ne zaupajte vsakomur.
Bik (od 21. 4.
do 20. 5.) Cmi o-
blaki	se bodo
kmalu razkadili in spet bo zasijalo	sonce na
nebu vaše ljubezni. Pri izvrševanju službenih dolžnosti morate nastopati z večjo diskrecijo. Sreča vam bo mila na vseh o-stalih področjih vašega u-dejstvovsnja.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Ne
bo vam težko prepričati osebo, ki vas zanima, o nekem načrtu, ki ga bošte v najkrajšem Času uresničili. Prva polov;ca tedna bo nekoliko zaspana, nato pa bo prišlo do nekoliko čudnih zaplet-Ijajev.
Rak (od 21. 6.
do 22. 7.) V ljubezni vam je sreča mila. Počutili se boste zelo dobro in pripravljeni boste premostiti vsakršno zapreko. Na delovnem področju bo nekoliko slabše, toda ohranite mirno kri in se ne razburjajte po nepotrebnem. Obiski.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Preden
boste prišli do zaželenega cilja, vas bo nepredviden dogodek vrgel s tira. Zaupljive novice, ki jih boste dobili od prijatelja, bodo v glavnem netočne. Uživali boste prve sadove vašega novega delovanja. Pismo sorodnika.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) živite v času, ko se lahko iz dneva v dan zgodi kaj novega. Žalostne misli vam bo pregnala ljubljena oseba. Sprememba na delovnem področju vam bo koristila in čeprav bo zaslužek manjši, boste vseeno zadovoljni. Pisma ne bo.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.)
Nekaj nevšečnosti prehodnega značaja v začetku tedna. Žalostne misli bodo izginile zaradi lepega dejanja ljubljene osebe. Prilike za dobre poile so izredno ugodne, vendar ne tvegajte preko mere. Sreča v družini.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.)
Preden se lotite načrta, ki ste ga zasnovali, zberite svoije misli in delajte na vso moč precizno. Majhna napaka vam lahko ves načrt pokvari in boste morali začeti znova. Konec tedna dogodek, ki vam bo v korist.
Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Nadejajte se presenečenja, na katerega ne boste zlepa pozabili. Ponudba, ki vam jo bodo postavili, vas bo o-srečila. Ob sreči, ki jo boste uživali, ne pozabite na svoje najbližje in jim pomagajte po svojih močeh.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.)
Vaše srce je v nevarnosti. Oseba, ki vam je blizu, goji do vas več kot si vi mislite. Upoštevajte to i,n se po tem ravnajte. Ni pa izključeno, da vas bo osvojila. Na delovnem področju pokažite več culočnosti.
Vodnar (od 21.
boste dosegli, da vam ljudje ne bodo zavidali in lepše boste uživali svojo srečo. Prevelika odkritosrčnost ni vedno na mestu in lahko večkrat škoduje.
Ribe (od 20. 2.
do 20. 3.) Nekaj hudih trenutkov bo močno poplačanih s srečo, ki bo prišla ob koncu tedna. Zau-ijubijeni osebi in prepričani bodite, da bo vaša zadeva rešena v obojestransko korist. Bodite bolj odločni in manj pesimistični!
pajte
TO JE rZJ&LSG .~DA MCDJA PATRULJA TJREGANJA HUDOBNEŽE... VSE	11/FM DA SE BO
BOM NflPOAU/L,DA DO- mz&D/LEJ^
OZ-DRAUI MOJEGA S/UP /N 64 POr TEM RR/DELJ/ l/ VAS,3EU ČAROVNHii    POPLAČAN BOE 1
EMALU PR
J. N J/M, VEL/14.1 POGLAVAR Gv SVIDENJE 1
lk
u
LJUDJE SO ME NAPADLI NAD NAM//J ,k, POBILI, NATO PA UKBA
'Toda, ko sg prišli v vas
NE VEM... POGLEJMO, KAJ JE .
SKRINJICO S SVETIMi AM
MULETf/
h
S
KAJ PRAVI ta K/&TEK P. PR.EC/TAJ GA T/ ZJ7ME,
kapetan patru-.
RAD, O VELIKI PO&LIpim^
?° AJj:
ZELO DOBRO • DVA BOJEUN/KA BOSTAODGLA_K RUDNIKU ! JAZ 'N
MOSOU/TO PREOt3LE-	 <
C ENA /
ONADVA
VESTA-DA
Sl/A INDIJANCA J ZE PRlPo* PRIPRAVI SE
- Jaz?.. OBLE-
V INDIJANCA?
/Preobleče * DatroTr
ena 17 inaijane a s>io> ood mana" prtpfev/jena na OPt-
ANITI mir ^
M
Tbdjr obe bandi le da ofi. zvijačo s pomočjo gaj nog
ONADVA M/SUM
DA SVA NORCA ‘UA MILJO M-______________m
LEC SE UIDI. DA nista IN - J op,n, /v*, ^ D!JANCA I	IniAi
JKjj/dauil, da vt->
PP/AAJATA
-KAPETANI'
, tiAMO ME&ANEC,ONI
1 Drugi je ostal prj
KONJIH /
kil -i/ SE ZGoDn-C/, ČE Bi OD -PR '. Skrinjico 'N j NJEJ , R A Si—A K/AČR7 Rudnika ?	,	Boo,	r	^
KO Bi NAS SLI -BALA /
K
(Nadaljevanje prihodnjič)
trofnih stopnicah, sam ni več upal, da bo mogel Lupina dohiteti.
In na to prav za prav niti računal ni, že ob Luplnovei.: imenu ga je vselej obšlo čudno občutje: strah, besnost m hkratu še podzavestno občudovanje. Razen tega se je skrivala v njegovi duši temna slutnja, da vzlic svojemu trdovratnemu iskanju tega nasprotni ne bo nikoli zmogel. Res ga je zasledoval, ker mu je dolžnostni čut veleval tako in ker ga je lastna nemoč grizla, toda pri tem se je neprestano bal, da ga bo ta strasni šaljivec potegnil za uos tn ga osmešil pred javnostjo, ki s zmeraj tako rada smeje.
Zlasti ta zgodba o rdeči otirafni r«« »e mu je zdela zelo dvorezna. Res Je bila v marsičem zanimiva, toda bila je zelo neverjetna. Vzlic vsem ^pinovim logičnim razlagam se je Pri trezne presojanju razblinila v prazno kopico
hi«Ne!* si je dejal Oanimard. «V*e to je nesmiselno... cela vrsta slutenj m sumničenj, ki pa nimajo resnične pod lage. Na tako limanico s: mu ne
aaKo1je prišel do šestintridesete števiL
ke na Orjčvreškem nasipu se je bil ze trdno odločil, da tej zgodbici ne bo pn pisoval posebnega Vornena.
Stopil je v poslopje kriminalnc po ctje. Tam mu je dejal eden izmed
varišev:	J „
«AH si bil že pri šefu?*
*Ne.*
sPravkar je vprašal zate.*
«Oho?*
*Da, da, le pojdi k njemu.*
Iv^ernsko ulico; tam se je snoči
dogodil umor.* , . . ...
<Tako? In kdo je žrtev. *
<iNe vem prav natanko... zdi se mi, da neka varietejska pevka.* cTri sto hudičev!* je zamrmral Ga-nimard.
Dvajset minut nato je že stopil iz podzemeljske železnice in se odpravil proti Bernski ulici.
Žrtev, ki so jo poznali v gledaliških krogih po priimku Jenny Saphirjeva, je stanovala v drugem nadstropju skromne hiše. V spremstvu policijskega agenta si je Ganimard najprej ogledal dve predsobji, potem pa je stopil v sobo,
kjer so se že mudili uradniki, ki so se ukvarjali s preiskovanjem. Razen njih pa sta bila tam tudi šef kriminalne policije Dudois in sodnijski zdravnik.
Ganimard je že na prvi pogled vzdrhtel. Opazil je namreč na divanu truplo mlade ženske, ki je v rokah krčevito držala kos rdeče svile. Na golem hrbtu sta ji zevali dve rani in okoli njiju se je videlo, kje je tekla kri. Na spačenem, skoraj črnem obrazu je opazil izraz groze.
Sodnijski zdravnik je pravkra nehal preiskovati truplo in dejal:
1
k
*Moje ugotovitve so prav preproste, žrtev je dobila najprej dva sunka z bodalom, potem pa je bila zadavljena. Smrt je bila posledica davljenja.*
*Tri sto hudičev!* je pomislil Ganimard, ki se je iznoya spomnil Lupino-vi h besed in njegovega popisovanja zločina.
«e.rfev je bila najbrž zadavljena s pomočjo svilene rute, ki jo je imela okoli vratu,* je nadaljeval zdravnik. *Glejte, en konec drži še zmeraj v rokah.*
*Zakaj pa?* je dejal preiskovalni zdravnik, rje ostal samo en konec? Kaj se je zgodilo z drugim? .. .* rDrugi konec, ki je bil okrvavljen, je vzel najbrž morilec s seboj. Prav dobro sc vidi, da ga je nekdo hitro s škarjami odstrigel.*
*Tri sto hudičev!* je iznova zamrmral Ganimard. rLupin, ta vražji možak, je vse to videl, čeprav ni bil priča dogodka!*
*In vzrok zločina?* je vprašal sodnik. *Ključavnice so vlomljene, omare prebrskane. Ali kaj sumite, gospod Du-douis?*
Sef kriminalne policije je odvrnil: *Kvečjemu neko slutnjo bi lahko povedal. Prišla mi je na misel, ko sem zasliševal postrežnico rajne pevke, žrtev, ki sicer ni bila bogve kakšna pevka, pač pa nenavadna lepotica, je pred dvema letoma potovala po Rusiji. Vrnila se je s prekrasnim safirjem, ki ji go je bila baje podarila neka osebnost z dvora. Jenny Saphirjeva — tako so jc ~otem začele imenovati — je bila na to darilo zelo ponosna, toda zaradi previdnosti ga ni javno nosila. Ali ni potem selo verjetno, da je bil prav ta safir vzrok zločina?*
*Ali je postrežnica poznala prostor,
kjer je pevka safir skrivala?*
«Ne, nihče ga ni poznal. Nered v sobi priča, da ga tudi morilec ni poznal.* rVprašali bomo postrežnico še enkrat,* je odločil preiskovalni scdnik Dudouis je pomignil višjemu nadzorniku, da bi mu rad nekaj rekel. Res mu je šepnil na uho: sčudni se mi zdite dan-s, Ganimard. Kaj vam na je? Ali morda kaj sumite?* «Prav nič, gospod Dudois.*
*Tem slabše! Kriminalna policija se mora enkrat, izkaza-i. N čase se je primerilo vse polno zločinov, ker storilcev ni bilo mogoče razkrinkati. To pot moramo najti zločinca, in sicer čimprejl* tTežavno bo', gospod Dudois.* uToda potrebno! Poslušajte Ganimard! Po izpovedi postrežnice je sprejemala Jenny Saphirjeva, ki je živela ze’o redno, skoraj vzorno, že dober mesec pogosto po vrnitvi iz gledališča, torej proti polenajsti uri, nekega gospoda, ki je ostajal pri njej nekako do polnoči Bil je gospod iz boljše družbe. Jenny Saphirjeva je menda sama izjavila, da jo bo vzel za ženo. Ta moz iz boljše d be pa je bil zelo opreden, da ga ne bi kdo spoznal. Prihajal in odhajal je z zavihanim ovratnucui-i suknje, klobuk pa si je potisnil globoko na čelo, kadarkoli je šel mimo vratarjeve lože. Jenng Sr-hirjeva je vselej prel njegovim pri hodom poslala -ostrežnico domov. Tega moža moramo najti.*
*Ali ni zapustil nikakšnih sledov?* rNikakšnih. Najbrž bomo imeli opravka z nevarnim tipom, l’. je pripravil svoj zločin nenavadno skrbno i < ga storil šele tedaj, ko je bil prepričan, da se mu bo brez kazni osrečil, če ga bomo dobili v pest, se bomo lahko po-
'**. N : vas še najbolj računam, Ga-nimard.*
«A, tako, nam- računate, gosnod Dudouis,* je odvrnil višji nadzornik. tNo, videli bomo, odrekel ne bom... toda .. .*
Videti je bil zelo nervozen in Dudouis je njegovo vznemirjenost hitro opazil. *Kaj vam pa je?*
*Ne,* je nadaljeval Gunimard, spri-sežem vam .. .* rKaj prisežete?* tNič ... videli bomo ...»
Sele zunaj je izgovoril Ganimard svoje besede do konca, i.i sicer čisto na glas, V jeznem vznemirjenju je udaril s peto po tleh in dejal: rPrisežem, da ga bom dobil z lastno močjo in da se ne bom posluzil migljajev, ki mi jih je dal lopovski Lupin!* Ganimard je preklinjal Lupina, ki mu je. obesil to zadevo. Vendar pa se je trdno odločil, da jo bo razkrinkal. Na slepo srečo je šel po cesti. Skušal ja nekoliko urediti svoje zmedene misli, če bi vendar mogel najti tisto malo okoliščino, ki je ostala vsem neznana in ki je niti Lupin ni opazil, pa bi padci zločinec v njegove roke!
Pri nekem gostilničarju je nekaj mn lega pojužinal. Potem je šel dalje. Iznenada pa je p.eseneči obstal. Bil je - mreč pri vhodu v hišo, kamer ga je bil pred nekaj urami zvabil Lupin. Neka sila, ki je bila močnejša kakor njegova volja, ga je iznova poslala vanjo. Tam bo odkril uganko. Tam se skriva resnied. Naj že stori karkoli., Lupinova sporočila so tako točna, njegovi računi tako pravilni, da si od samega preše nečenja ni znal razlagati, kako je takšna nadarienost za o-”-rivanje dejstev po neznatnih indicih s~loh mogoča.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vreme včeraj: Naj višja tempe, ratura JI,5, najniizja J3, zračni tlak 1018,4, veter 3 km na uro, vlaga 58 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,8.
Vreme danes:	Pretežno lepo
vreme z delnimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 16. junija
Jošt, Beno Bonče vaide ob 4.14 in zatone ob 10.5«. Dmžina dneva 15.42. Luna vzide oib 22,22 in zatone ob 8.15. Jutri, PONEDELJEK, 17. Junija Adolf, TraticA
Poročilo o delu pokr. kmetijske komisije
Plodna in raznolika dejavnost v korist tržaškega kmetijstva
Komisija je posredovala pri oblasteh glede številnih kmetijskih vprašanj in se med drugim potegnila tudi za gradnjo poljske poti pod Kontovelom
V okvirji pokrajinskega sveta je bila' sestavljena tudi komisija za kmetijstvo, ki ji načeluje odbornik Corberi. Člani komisije pa so svetovalec tov. Grbec, svetovalka Eulan-bio in svetovalec Pieri. Na petkovi seji pokrajinskega sveta je odbornik Corberi poročal o dosedanjem delu te komisije, ki je izredno važna za razvoj kmetijstva na našem področju. To je razvidno tudi iz odbornikovega poročila, v katerem je rečeno, da se je komisija od svoje ustanovitve do sedaj sestala desetkrat. Na teh sestankih je komisija o-bravnavala številna vprašanja kmetijstva na našem področju. V ta namen se je komisija sestala tudi s predstavniki podeželskih občin, ki so izrazili svoje zadovoljstvo s temi neposrednimi odnosi s pokrajinsko upravo in prepričanje, da bodo ti stiki gotovo rodili zadovoljive uspehe.
Odbornik Corberi je poudaril, da je komisija do sedaj podrobno proučila številna kmetijska vprašanja, ki se lahko prištevajo v pristojnost odbornika za kmetijstvo. Na osnovi tega si je komisija že ustvarila precej jasno sliko o vseh najrazličnejših vprašanjih kmetijskega gospodarstva, ki je velike važnosti za življenje tržaške pokrajine.
Nato je izjavil, da predstavljajo stiki in odnosi komisije s krajevnim ravnateljstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, kmetijskim in gozdarskim nad-zorništvom, pokrajinskim živi-nozdravniškim uradom, vre-menoslovnim zavodom in s posameznimi kmetijskimi ustanovami in združenji najboljši dokaz, da se je pokrajinska uprava neposredno vključita v obravnavo gospodarskih vprašanj tržaškega kmetijstva.
Nadalje je odbornik Corberi prečital obširen seznam posameznih vprašanj, ki jih je komisija obravnavala ali pa za katere je posredovala pri zadevnih organih in oblasteh.
Ta seznam predstavlja dosedanji obračun dela pokrajinske uprave na kmetijskem področju, in sicer:
1. Udeležba odbornika za kmetijstvo kot predstavnika pokrajinske uprave na sestankih sveta zavoda za zdravstveno varstvo živine treh beneških dežel;
2. širjenje mesta in njegove posledice na kmetijskem področju, zlasti glede obdelovalnih površin.
Poleg tega je komisija proučevala sledeča vprašanja:
1. Nart za razvoj kmetijstva v raznih občinah, in sicer: živinoreja, kmetijske naprave, izboljšanje zemljišč, povečanje obdelovalnih površin, strokovna izobrazba kmetov, nova ocena temljišč, socialno zavarovanje;
2. udeležba pokrajinske u-prave pri organizaciji razstave cvetlic v okviru pobud za razvoj gojenja in trgovine domačih cvetlic;
3. posredovanje pri občinskem odborniku glede revizije trošarine na domači pridelek cvetlic;
4. proučitev vprašanja o-brambe proti toči;
5. posredovanje pri italijanskih in jugoslovanskih oblasteh za podaljšanje začasnega prehodnega obmejnega dovoljenja za kmete, ki imajo svoja zemljišča na meji in onstran meje, kar je bilo že rešeno
6. gojenje trte, pridelek m prodaja značilnih domačih vin ter zaščita krajevnih vinogradnikov. Podpora pokrajinske uprave zadevnim pobu dam miljske in dolinske občine;
7. udeležba pokrajinske u-prave pri natečajih kmetijskega nadzorništva za izboljšanje naprav za kokošerejo in za izboljšanje hlevov za govejo živino;
8. nasveti in predlogi pokrajinske uprave na sejah deželnega kmetijskega odbora;
9. posredovanje pri višjih
oblasteh glede škode, ki so jo utrpeli vinogradniki zaradi mraza;
10. posredovanje pri ravnateljstvu za javna dela za gradnjo nove kmetijske ceste pod Kontovelom, da se omogoči dostop v vinograde z vozili.
Obenem pa bi gradnja, te ceste omogočila zaposlitev tamkajšnje delovne sile in omilila škodo, ki je bila prizadeta kmetom po zadnjem mrazu;
11. posredovanje pri oblasteh in pri podjetjih za izplačilo odškodnine kmetom za škodo, ki jim je bila povzro- Včeraj so na Opčinah odprli razstavo ročnih del dijakov čena z razširitvijo obalne dr- industrijske strokovne šole na Opčinah. Razstava bo od-žavne ceste.	prta še danes ves dan. Slika nam kaže izdelke dijakinj
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiiitiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiii
Seja odbora pokrajinske turistične ustanove
Lani obiskalo naše mesto 5 5.(»S4 tuj ih turistov
Precejšnje delo pokrajinske turistične ustanove za razvoj turizma na našem področju - Denarne podpore za izboljšanje hotelskih obratov
Dogodki tedna
NSZ u enotnost
socialističnih sil
Preteklo nedeljo je bil sestanek aictiva neodvisne socialistične zveze, na katerem sta bili soglasno sprejeti izjava o mednarodnem političnem položaju in o delavskem gibanju v svetu ter resolucija o političnem položaju na Tržaškem, zlasti še v tržaški občini. Z izjavo je zavzel aktiv NSZ odločno stališče za prepoved jedrskega orožja in za postopno razorožitev. Za dosego lega cilja pa je nujno, da se vse napredne in socialistične sile združijo v skupno akcijo proti reakciji in da prenehajo z medsebojno borbo, ki gre samo v korist nazadnjaških sil. To velja tudi za 1-tolijo, kjer blokovska politika, ki jo je aktiv NSZ odločno obsodil, povzroča razcepljenost med ljudskimi in naprednimi silami.
Romar Bartoli
Med tednom pa je župan inž. Bartoli odpotoval na tu-rodni« izlet v Pariz, Haag in Amsterdam. Zato se bo občinski svet sestal šele 21. t. m., čeprav je na dnevnem redu mnogo nujnih vprašanj, kot na pr. občinski proračun, o katerih bi moral občinski svet čimprej razpravljati. Medtem pa se posamezne stranke pripravljajo za prihodnjo sejo občinskega •veta. Po zadnjih vesteh so demokristjani ponovno zabredli v hudo stisko: jašisti jim pretijo, da jih ne bodo več podpirali, levica pa zahteva razpust enobarvnega odbora in sestavo novega odbora, ki bo usmerjen na levo.
V pokrajinskem svetu pa te demoknstjanski pre^sed-hik izjavil, da se v pokrajinski upravi m nič spremenilo in da bodo tri stranke edemokratičnega centra« še nadalje skupno upravljale pokrajino.
$tin stavke
Sindikalno življenje je bito tudi pretekli teden zelo živahno m v znaku ostre borbe delavstva za svoje pravice, V ponedeljek in torek je na Tržaškem enotno stavkalo približno 6000 delavcev gradbene stroke, ki zahtevajo sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. V sredo pa so ponovno stavkali ielezarji v ILVA ter delavci v ladjedelnici Sv. Justa »n v Tržaškem arzenalu. Ze-lezarji in delavci v Tržaškem arzenalu zahtevajo znižanje delovnega urnika, delavci v ladjedelnici Sv. Justa pa zvišanje pagrad tn izboljšanje delovnih pogojev v tem podjetju. Vse štiri stavke so bile enotne in so lepo uspele. Tudi v obratih CRDA močno vre, ker ni prišlo še do sestanka med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja, da bi razpravljali • zahtevah delavstva glede auKanja delovnega urnika itd.
Ob koncu tedna pa so se razmere poostrile spet v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Justa, ker vodstvo podjetij z razniki pretvezami odlaga sestanek s sindikalnimi predstavniki. Zaradi tega so delavci v arzenalu sklenili, da ne bodo več opravljali nadurnega dela do rešitve spora.
Pomorske zveze na Jadranskem morju
V petek so se sestali na padovskem velesejmu predstavniki Zveze jadranskih pristanišč, ki so ob zaključku zasedanja izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo, naj parlament določi pomorske proge in načrt bodočih prog, za katere bodo dobivale pomorske družbe P1N državno podporo. Predstavniki jadranskih pristanišč torej zantevajo, da mora parlament razdeliti pomorske proge med jadranska m tiren-ska pristanišča in da ne sme o tem vprašanju odločati izvršna oblast. Hkrati se v o-menjen i resoluciji tudi zahteva, da je treba pravičneje razdeliti pomorske zveze med pristanišča Jadranskega in Tiranskega morja.
Na zasedanju so tudi ponovno potrdili resolucijo, katero je Zveza jadranskih pristanišč že sprejela na zasedanju v Ravenni 19. marca tega leta m v kateri so podrobno navedene tiste redne jadranske pomorske zveze katere bi bilo treba prve o-krepiti.
Velesejemska dejavnost
Prihodnjo nedeljo bodo ob 10. uri dopoldne svečano o-tvorili tržaški mednarodni velesejem ob prisotnosti ministra za industrijo ter drugih visokih osebnosti iz 1-talije in tujine. Ze sedaj hite razstavljavci z urejanjem paviljonov, da bodo svoje blago čim bolje prikazali številnim obiskovalcem in da bo velesejem čim bolje u-spel.
Zlasti so živahne priprave v paviljonih, kjer bodo kolektivne razstave tujih držav:	Avstrije, Jugoslavije,
Zahodne Nemčije, Grčije, Sirije, Libanona- Jordanije, ZDA in Indije. Poleg teh držav, ki se bodo velesejma udeležile z uradnimi kolektivnimi razstavami, bodo na velesejmu razstavljeni izdelki tudi drupih držav, tako da bo na velesejmu skupno zastopanih 24 držav.
Jugoslovani bodo tudi letos sodelovali s kolektivno razstavo, ki bo zavzela 350 kvadratnih metrov v pritličju Palače narodov, z obširno razstavo v lesnem paviljonu in s posebnim paviljonom, kjer bodo prodajali na drobno pijače tn jedila. Ministrstvo za zunanjo trgovino je letos odobrilo kontingent v višini 300 milijonov lir za uvoz blaga iz Jugoslavije v okviru velesejma. Ta kontingent je znatno višji od lanskega (200 milijonov lir), kar priča o boljših odnosih med obema državama.
Upravni odbor pokrajinske turistične ustanove je na svoji predvčerajšnji seji odobril obračun delovanja v poslovnem letu 1956. Na tej seji je predsednik turistične ustanove odv. Piero Slocovich podal obširnejše poročilo o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s turizmom na našem področju in iz katerega povzemamo naslednje;
Trst vse bolj pridobiva na imenu v mednarodnem turističnem gibanju. Medtem ko je leta 1954 prispeli v naše mesto 37.654 tujcev, se je to število naslednje leto dvignilo na 50.353, lani pa že na 56.624, kar kaže na vse večje zanimanje tujih turistov do našega mesta. K temu je brez dvoma pripomoglo izboljšanje turističnih naprav, in povečanje hotelskih objektov, saj je naše področje samo lansko leto pridobilo 8 novih hotelov z 217 sobami in 316 posteljami, kar brez dvoma pomeni velik korak naprej.
Med tujci, ki prihajajo v naše mesto, so na prvem mestu Avstrijci (14.734 prihodov in 28.539 nočnin), sledijo jim Američani (8.083 prihodov in
16.005 nočnin), medtem ko so na tretjem mestu Francozi (6,833 prihodov in 8,965 nočnin). Poudariti pa je treba, da bi na tretje mesto spadali pravzaprav Nemci, kajti čeprav jih je v naše mesto prišlo le 5.805, so se pri nas zadržali povprečno skoraj po dva dni, saj so zabeležili v hotelih 10.029 nočnin nemških turistov.
Toda upoštevati moramo tudi druge oblike turizma, ki se danes vse bolj uveljavlja v svetu. Tako je treba omeniti predvsem «camping», ki je močno razširjen predvsem pri Avstrijcih, kar se odraža tudi v številkah: 70,4 odst. vseh tujcev, ki so taborili v »cam-pingih«, je bilo Avstrijcev, sledijo jim Nemci s 17,8 odst., nato pa Francozi s 4,1 odst. Tudi v mladinskem hotelu je bilo največ Avstrijcev, in sicer 37,6 odst., sledijo jim Nemci s 17,6 odst., medtem ko so Francozi šele na 5, mestu.
Zanimivi so tudi statistični podatki, ki kažejo na finančno moč tujih turistov, ki so obiskali naše mesto, Tako je
30.6 odst. tujcev (v glavnem Amerikancev) prenočevalo v hotelih I. kategorije, 21,9 odst. v hotelih II. kategorije, 329 odst. v hotelih III. kategorije, 7.8 odst. v otelih IV. kategorije in 6,8 odst. v raznih gostilnah s prenočišči.
Iz poročila predsednika Slo-covicha je nadalje razvidno, da je pokrajinska turistična ustanova posvetila veliko pozornost zunanji progandi s pomočjo publikacij in raznih plakatov ter objavljanju reklamnih oglasov v italijanskih in tujih časopisih. Omenmo naj le, da je bila revija »Trie-ste» tiskana v štirih jezikih, tako da so razdelili 25.400 izvodov "v angleščini, 57.000 v nemščini, 56.600 v italijanščini in 25.900 izvodov v francoščini. Poleg tega je ustanova prispevala večje denarne vsote za podpore ali nagrade pr. raznih natečajih, kongresm, športnih prireditvah itd.
Seveda je treba omeniti tudi zanimanje in iniciativo pokrajinske turistične ustanove pri gradnji raznih turističn;h objektov. Omenimo naj le otvoritev razglednega stolpa nad Prosekom, valorizacijo Glinščice, električno razsvetljavo v jami pri Briščikih itd. V tej zvezi je treba tudi poudariti zanimanje turistične ustanove za izboljšanje turističnih objektov v tržaški o-kolici, kjer je bilo marsikaj storjenega- Predsednik Slocovich je pri tem še posebej naglasil, da je marsikakšen gostinski obrat na Krasu lahko za vzgled podobnim obratom v centru mesta, predvsem kar se tiče higienskih naprav.
Končno je treba omeniti še vlogo turistične ustanove v komisiji za podpore v turistične namene. Tako je bilo za izboljšanje hotelskih in podobnih objetkov doslej nakazanih že 254.883.264 lir, medtem ko sedaj proučujejo nove prošnje za podporo v skupnem znesku 65.116.736 lir.
Delo tržaške pokrajinske turistične ustanove je bilo torej precejšnje, kar je razvidno že in teh skopih podatkov, k: pa so vsega upoštevanja vredni.
Nezgoda na delu
S prognozo okrevanja v 20 dneh so pridržali na ortopedskem oddelku Judito Sarazin vd. Benc.na z Vrdelce, ki se je predvčerajšnjim med delom v slovenski šoli na Trgu Gio-berti udarila v koleno.
 «#——
Aretacija sleparjev
Policijski organi iz Milj so v preteklih dneh priprli zloglasnega Carmela Giorgesija (Ju-rissevicha) iz Ul. Bergamasco in Silvana Jurissevicha iz Ul. della Guardia, ki sta prevarila precejšnje število oseb. Predstavljala sta se kot znanca pri-
jateljev raznih trgovcev in se ri.
sklicevala, da bi jim morala izročiti precejšnje število dinarjev. Zlikovca sta nato potegnila iz aktovke lep kup 1000-dinarskih bankovcev in v zameno prosila posojilo v lirah. Seveda bankovca sta bila le na vrhu in spodaj, medtem ko je bil v sredi cel kup belih listov. S tem sistemom sta goljufa prevarila kakih 10 oseb in ker policija predvideva, da jih je še več padlo v spretno nastavljeno past, vabi morebitne ljudi, da se prijavijo preiskovalnim organom. Sedaj so oba poslali v zapor v pričakovanju procesa, kjer se bosta morala zagovarjati zaradi prevar in poskusov prevar.
O Pokrajinska uprava sporoča, da bo pokrajinski svet nadaljeval s proučevanjem vprašanj, vpisanih na dnevni red na izrednem zasedanju, ki bo v ponedeljek ob 18. u-
(kimtkke m poročila)
Včeraj ob 20.30 je bila na stadionu »Prvi maj« zaključna produkcija gojencev glasbene šole. Nastopali so gojenci za klavir, violino, klarinet, flavto, oboo in šolski pevski zbor pod vodstvom prof. U-balda Vrabca. Občinstvo je vse sodelujoče nagradilo z obilnim ploskanjem. Podrobno poročilo bomo objavili prihodnjič.
V Tržiču splavitev največje
Danes bodo v Tržiču splavili do sedaj največjo tovorno ladjo, katero so gracili v ladjedelnicah CRDA. Gre za 19.200-tonsko tovorno ladjo «Pia Costa«, ki jo grade za milansko pomorsko družbo iiGiacomo Costa«. Ladja bo dolga 152 metrov, široka 21.5 metra in bo opremljena s pogonskim strojem tipa CRDA-Ansaldo, ki bo razvijal 11.000 konjskih sil in ji omogočal brzino 17 milj na uro.
Podobno ladjo na turbinski pogon bodo splavili v avgustu.
Za družbo «Esso» pa bodo v tržiški ladjedelnici splavili 26. junija turbocisterno «Es-so Argentina«. To je druga velika turbocisterna, katero so splavili za družbo «Esso» in spada v vrsto enajstih enakih supercistern. ki bodo imele vse po 36.120 ton in kale re je omenjena družba naročila v ladjedelnicah CRDA. Gredelj tretje supercisterne so postavili pred nekaj meseci.
Kulturne prireditve
Otrok podlegel poškodbam padca
Komaj 2 leti stan Jurij Se-mec iz Ul. Capuano, ki je predvčerajšnjim zjutraj padel z dveh metrov visoke terase kopališča Ausonia, pri čemer se je hudo poškodoval, je včeraj okoli 11. ure podlegel poškodbam. .
OBVESTILO
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmete in predelovalce, ki nosijo svoje pridelke na novi zeie-njaani trg, naj se zglasijo v Ul. Geppa 8 pritličje, da dobijo potrdilo za izkaznice za vhod na trg.
■iitiimiiiiiiniiimiimiiiiiMiimiimiiiimmimmiHiimiiiitimiiiiiiHiimiiiitiiiiiimimimtimimnilfiiiiiiitiiiiiHiiiiHiiitiiiiiifiiiiiiiiiiimiHiii S seje nabrežinskega občinskega sveta
Svetovalci soglasno odobrili splošni regulacijski načrt
Razpravljali so tudi o krajevni avtobusni progi, o odstopitvi zemljišč zasebnikom in o drugih vprašanjih
V petek 14. t.m. se je zbral na izredni seji občinski svet devinsko-nabrežinske občine. Na dnevnem redu, o katerem se je imelo razpravljati, so bila najprej nekatera vprašanja v zvezi z ureditvijo določenih personalnih zadev občinskih nameščencev. Podaljšalo se je službeno razmerje od 1. 7. do 30. 9. 1957 č verna otroškima vrtnaricama, ki se bosta za ta čas zaposlili v počitniški koloniji ali kje drugje. Nadalje se je na osnovi zakona o poenotenju plač nameščencem priznal tudi u-službencem devinsko-nabrežinske občine dva in pol odstotni povišek ter sprejel sklep o raztegnitvi na to občino zakona z dne 11. 4. 1957 št. 258, s katerim s« osebam, ki zele stopiti v predčasni pokoj, daruje pet let službene dobe.
Občinski svet je zatem razpravljal o prošnjah za odsto-pitev občinskih zemljišč privatnikom ,ki bi na njih želeli zgraditi stanovanjska poslopja. Ugodno so bile rešene tri prošnje, ena pa je bila zavrnjena, in sicer zaradi tega, ker namerava občina na zadevnem zemljišču prej ali slej sama graditi nekaj stanovanjskih hiš.
Občinska uprava se že nekaj časa trudi, da bi vzpostavila krajevno avtobusno progo, ki bi povezovala vasi spodnjega konca z upravnim središčem, ki je v Nabrežini. Q tem je občinskemu svetu poročal odbornik Zvonko Markovič- Pojasnil je, da se je zadeva, ki je imela biti v najkrajšem času rešena s sklepom občinskega sveta, iznenada zataknila zaradi nasprotovanja nekaterih avtobusnih podjetij. Občinski svet je namreč s svojim sklepom odstopil koncesijo za o-menjeno progo podjetju Ser-gas, vtem ko bi moral, po mnenju prizadetih, v prvi vrsti upoštevati tista podjetja, ki v občini že v/še podobno dejavnost. Proti sklepu občinskega sveta so ta podjetja vložila rekurz, o katerem morajo sedaj razpravljati pristojni oblastveni organi. Odbornik Markovič je h koncu zaprosil občinski svet za pooblastilo upravnemu odboru, na osnovi katerega naj bi ta takoj po rešitvi priziva, ne da bi se za to sklicala izredna seja občinskega sveta, u-krenil vse potrebno, da bi prepotrebna proga čimprej stekla.
Zadnja je bila na dnevnem redu razprava v zvezi z odobritvijo regulacijskega načrta, s katerim bo urejen ter discipliniran ves bodoči urbanistični razvoj devinsko-nabrežinske občine. Izdelava te-
ga načrta je bila poverjena arh. prof. Mengu še za časa bivše ZVU. Sam načrt pa je bil, posebno če se upošteva turistični značaj občine, neogibno potreben, tem bolj, ker so se v zadnjem času, odkar sta se začela Devin in Ses-ljan naglo razvijati, začele na področju gradbene iniciative porajati določene tendence, ki bi praktično močno okrnile tako naravne lepote kot harmonijo urbanističnega razvoja omenjenih dveh naselij. Kakšna bi bila v tem primeru gospodarska škoda, ki bi jo občina morala utrpeti, o tem ni niti potrebno govoriti. Naj le mimogrede omenimo, da obstajata v de-vinsko-nabrežinski občini samo dve osnovni možnosti za njen gospodarski razvoj ter postopno finančno osamosvojitev. Ti dve možnosti sta v
iiiHiiiiiiiminiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
turističnem razvoju spodnjega konca občine in v pametnejši ureditvi vprašanja na-brežinskih kamnolomov.
Po poročilu, ki ga je v zvezi z izdelanim splošnim regulacijskim načrtom podal občinskemu svetu arh. Meng in potem, ko so si ga posamezni svetovalci ogledali, je o njem sledila diskusija. V njej so posamezni občinski svetovalci izrazili o načrtu svoje mnenje, ki je bilo v glavnem pozitivno. Poudarilo se je samo, naj bi projektant v najkrajšem času poleg že izdelanega splošnega regulacijskega načrta dovršil tudi posebni del tega načrta, ki prvega izpopolnjuje. Sledilo je glasovanje, s katerim je bil splošni regulacijski načrt za občino Devin-Nabreiina soglasno odobren in sprejet. S tem se je občinska seja končala.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 25. junija 1957 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE:	tramvajski
uslužbenec Lino Montenesi m frizerka Marina Berlot, mesar Luciano Jenco in gospodinja An-na Mione, agent javne varnosti Dmo Luca Merol m gospodinja Altoma kanm, težak Karlo Košuta In šivilja Lilijana Starec, kuhar Giuseppe D’Eh a In gospodinja Maria Sinuco, strugar Nereo Brodi In šivilja Mad-dalena Poggi.
UMRLI SO: 84-let.na Caterma Del Monaco, 56-letm Angelo Da-pas,	36-letni	Rruno	Ferluga,	46-
letna Maria Vitez por. Centim, 4 kletni Bruno Sereni, 36-letm Uual&iero Cauto, 77-letna Enn-keta Haratič, 15-letm Arnaldo Gregori, 71-letini Carlo Petrotuo, 73-ietna Giovanina Francescom vd.	Alberti.
OKLICI. Frizer Enrno Spanni in gospodinja Liliana Kroknje, zidar Srlvan Košuta in gospodi-nja	Darina	Regent,	industrijski
izvedenec Giuseppe Senesl in šivilja Maria Angela Olivo, mehanik Cario COlombin in frizerka Gioletta Cucchimi, riogo. meiaš GentMe Bubnič In učiteljica Atma Bom, davčni agent Vmcenzo Vaocaro in učiteljica Jolanda Schiavuzzi. industrijski izvedenec Cellio Milimi m u-radnica Mirella Valussi, pek Ruggero Sauro tn šivilja Mari-sa Miscia, mehanik Marcello Zadra m šivilja Norls Fantin, delavec Marino Russignan !n gospodinja Fulvla Viezzoli, radiotelegrafist Alessandro Silecchia m uradnica Nevia Magnant, pomorščak Giorgio Slaucich in pro. dajalka Eleonora Ruzzier, mehanik	Umberto	Fragiacomo in	go-
spodinja Rita Elisabetta Zama-rm,	uradnik	Fulvio	Missori	in
profesorica Annamaria Nicoti, strojnik Mario Riccobon In go-
spodinja Liliana Lazzarl, uradnik Vtmcio Gorim m gospodinja Annamaria Magris, natakar Bruno Ballarin in gospodinja Paohna Garbm, strojnik Ugo Petrinja In babica Elda Chiodi, študent Giuseppe Sabi a tn učiteljica Fiamma Trtnchleri, u-radmk Mario Coppa in učiteljica Bruna Turchetto, karabinjer Dono Vlttono Bettin in gospodinja Genima Pascutto, mornar Miehete Sabia l,n gospodinja krmita Costagliola dl Polidoro, inženir Mario Petronio In učiteljica Margherlta Orocetti, pleskar Bruno Ambro&i in šivilja Maria Schertam, uradnik Carlo Scariom in natakarica Carmela Lotu, cevar Gaetano Miniruii ip gospodinja Anna Giancaspro, električar Carlo Mosetti in delavka Guglielma Egheoni.
——«»-----
LOTERIJA
BARI	71	12	20	77	84
CAGL1AR1	13	81	23	59	39
FLORENCA	58	47	80	4	45
GENOVA	8	12	38	10	50
MILAN	57	37	83	84	56
NEAPELJ	16	26	11	40	31
PALERMO	17	87	83	15	41
RIM	14	39	8	61	25
TURIN	27	30	21	1	35
BENETKE	8	51	57	9	25
 «»------
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN petiussi, ut. Cavana 11; c-roce Verde, Ul. Settefontane 30; Pic-ciola, Ul. Orlam 2; Pizzul - C1-gnola, Korzo Italija 14; Ravasi. m, Trg Liberta 6; Alta Salute, Ul. Gluha 1; Vernari, Trg Val-mauiia 10; Harabaglia v Bar-kovljah tn Nicolj v Skednju.
 ,«------
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU Biasotetto, ul. Roma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovls, Goldonijev trg 8; Dr. Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju.
GLASBENA MATICA
DANES 16. junija ob 17. uri: v kino dvorani v Bo-Ijuncu nastop gojencev podružnice šole Glasbene Matice v Boljuncu. Nastopijo gojenci za klavir, violino, klarinet. harmoniko, trobila (trobenta in pozavna) ter šolski otroški pevski zbor. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
TEATRO NUOVO
DANES ob 17. uri: »Prvi v razredu)). Skupina Micheluzzi.
( ŠOLSKE PRIREDITVE )
Opčine:	Učenci in učenke
Državnega industrijskega strokovnega tečaja priredijo ob zaključku šolskega leta šolsko razstavo svojih izdelkov.
Razstava bo odprta danes in jutri od 9. do 12. in od 14. do 20. ure.
Nabrežina in Sv. Križ: Strokovni industrijski tečaj vabi na razstavo ročnih del učencev in učenk, ki bo odprta danes 16. t. m. do 23. t. m. vsak dan od 10. do 17. ure.
( IZLETI )
Izlet na Nanos. SPD v Trstu priredi v soboto dne 22. popol dne in v nedeljo 23. t. m. izlet na Nanos. Vpisovanje in Inf or. macije dne 17., 18. in 19. t. m. v društvenih prostorih v Ul, R. Manna 29-11.
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja organizira 30. junija t 1. izlet za bivše partizane v go. riški okraj, kjer so bile partizanske borbe.
Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-II., soba št. 23.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu priredi 20. t. m. iziet v Škocjan z obiskom Škocjanske jame. Vpisovanje danes od 11. do 12. ure in jutn od 20. do 21. ure v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj«.
Kodermac tz Trsta; 10.30 Sosed, ni kraji in ljudje: Sv. Križ -najstarejša ribiška vas na Trža. škem; 10.45 Glasbena medigra; 11.15 Operna glasba; 13.30 - 14 00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glas. ba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski:	Pojdite z nami
Opozarjamo poslušalce radia Koper na današnjo oddajo (Sosedni kraji in ljudje« ob 10.30, v kateri bo reportaža iz Sv. Križa pri Trstu. Podobne oddaje iz življenja Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji so na sporedu vsako nedeljo ob 10.30
KAZNA OBVESTILA
GLASBENA MATICA
bo imela svoj redni občni zbor 26. junija t.i. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29.
RADIO
TRSI POSTAJA A
9.00 KmeLjska oddaja; 9.30 Brahms: Variacije na Hajdnovo temo; 11.00 Grieg: Peer Gynt -suttta št. 2 op. 55; 11 17 Godalni orkester George Melachrino; 11 m 45 Liszt: Španska rapsodija; 12.00 Oddaja za najmlajše . Lovro Valentinčič: «Tn zaaosipe-in ena vesela« 2. del. «0 vrabčkb-vi smrti »n o porednih kužkih«.
13.30 Glasba po željah; 15.00 Čajkovski:	Labodje jezero; 15.46 Slavni violinisti; 16.20 Helmut Zachanias s svojim orkestrom; 16.35 Boocheri-ni: Koncert za čelo im orkester v B-duru; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Debussyjeve skladbe; 18.30 Kubanski motivi; 19.05 Beethoven; Egrnond . uvertura; 19.15 Trst od 16. stol. do Napoleona; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 VVolf Ferrari: »štirje grobjam«, opera v 3 dej.; 21.40 Nedelja v športu; 23.00 Fantazija ob mesečini; 23.30 Večerni ples.
1RST 1.
9.15 Trt Lisztove rapsodije;
14.30 Operna glasba; 17.00 Reportaža z nogometne tekme; 18 in 15 Simfonični koncert, 20.00 Glasba iz revij, 21.00 Tombola;
22.30 Koncert violinistke Gio-cornde De Vito in pianista Tulila Macoggija.
KOPER Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30, 15.00,
Poročila v ltabjanšCni:	6.30
12.30. Ib.30, 17.30,	19 15, 23.00.
8 00 Kmetijska oddaja:	Dan
med šmarskimi podružntki; 8.3o Spored lahke glasbe; 9.00 Oddaja za beneške Slovence, 9.20 C. Gounod: Baletna glasba iz opere «Faust» . uvajajo Muencheiiski filharmoniki, dirigent Fritz Leh-mann; 9.45 -	10.15 Spored iz
Ljubljane; 10.15 Poje tenorist R.
Pobude v prid kokošereje
V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje v nasi pokrajini je ministrstvo pooblastilo tukajšnje pokrajinsko nadzorništvo, da izda prispevek v najvišjem iznosu 50 odsl. za nakup:
1. racionalnih, iz propustnega cementa napravljenih kokošnjakov, z zmogljivostjo 25-30 kokoši;
2. razne opreme za kmečke kokošnjake (vzrejališča, napajalnike, zaklopna gnezda, domače baterije za vzrejo piščancev za zakol itd., — izvzete so umetne valilnice).
Zainteresirani kmetovalci lahko predložijo prošnjo za nakup, nasltvljeno na živinorejski oddelek Kmetijskega nadzorništva, Ul. Ghega št. 6-1.
Prošnje za nakup kokošnjakov se morajo predložiti do 15. julija t. 1., tiste, ki se nanašajo na opremo kokošnjakov pa do 15. septembra t. 1.
na pivško planoto; 16.00 . 19.00 Spored: iz Ljubljane; 19.00 Šport; 19.30 - 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 8.30 Za mlade poslušalce - A. Tolstoj: Ztati ključek (Radijska priredba); 9.13 zborovske skladbe in samospevi jugoslovanskih skladateljev; 9.45 «se pomnite, tovariši«... - Franc Šušteršič: Vasi ob jezeru; 10.15 Kar radi poslušate; 11.15 Opoldanski glasbeni spored; 13.15 Zabavna glas. ba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vtatko Vlatkovič in Nikola Vitorovič:	Ko so ladje
daJeč... (Reportaža); 16.17 Dalmatinske pesmi; 16.30 Promenadni koncert; 17.30 Radijska igra - Ciril Kosmač: Kadelka (ponovitev); 18.29 Melodije za dobro voljo; 19.00 Zabavna glasba; 20. Malo od tu in malo od tam;
21.00 Športna nedelja; 21.15 Novosti iz našega simfoničnega arhiva; 22.15 V plesnem ritmu z orkestri Kurt Edelhagen, Wiily Berking, Xavier Curat, Victor Silvester m Harry James, ansamblom Les Paul in pianistom Charhem Kunzom.
'ELEVIZIJA
10.15 Oddaja za kmetovalce.
16.00 Športno popoldne; 17.30 S telekamero v morske klobine;
18.00 «Povratek k slavi« - film;
21.00 Telematch; 22.05 Plesne vaje; 23. Športna nedtlja.
(	K 1 151 O	)
Excelsior. 15.00; «Orvkraj Mombase«. Technicolor. D. Reea in Cornel WUde.
Penice. 15.00:	((Čarovnica«. Ma-
nna Vlady, Nicole Courcel in Maurice Ronet.
Nazionale. 15.00:	«Veliki lov«.
Gaby Andre, F’austo Tozzi, M. Tqjnpoon.
Filodraminatico. 15.00: »Huk! Mo-riJni klic«. G. Montgomery, M. Freeman tn J. Baer. Grattacielo. 15.30: (iStiri podjetna dekleta«. Elsa Martinelli, J. Adams, M. Cook, G. Sca-la, Š. Chaplin.
Supercmema. 14.30: «Maruzzela».
Cinemascope, technicolor. Arcobaieno. 15.00:	((Obtoženec
mora umreti«, (Triad), čeprav je nedolžen in mladoleten. G. Ford.
Astra Rojan. 15.00: «Kruh, ljubezen in...». S, Loren, Vittorio De Sica.
Capitoi. 15.00:	((Zenske imajo
vedno prav«. Ginger Rogers^ D. Dailey, D. Niven in B. Rush.
Cristallo. 14.00:	«Rififi». Napet
film. Jean Servais, Carl Moh-ner. Prepovedan vstop mladoletnim,
Alabarda. 15.00: »Rififi«,
Ariston. 16.00. Glej kuno na prostem.
Aurora. 15.00: »Avtostop«. J. Al-lyson in J. Lemmon.
Armonla. 14.00; ((Šejkova hči«.
Nov variete.
Ideale. 16.30:	«Notre Dame de
Pariš«, hollobrigida in Quinn. Impero. 15.00; »Živa lutka«, Car-rol Baker.
Italia. 15.00:	»Toto, Peppino e
la malaremmina«.
S. Marco. 18.00: «Lepa mlinarica«. V. De Si ca, M. Mastroianmi, S. Loren.
Kino gledališče ob morju. 15.00: «Mo| ljubimec je bandit«. We-stern. B. Stanwyck, B. Sulli-van ip M. Murphy.
Moderno. 16.00:	«Paris, Palače
Hotel«. Charles Boyer, Fran-coise Arnoul in Roberto Rlsso. Savona. 15.00: »Neurje na Nilu«.
Anthony Steli m L. Harvey. Viale. 14.30: «Oči brez svetlo- j be». Luciano Tajolt, Milly Vi- | tale	tn Dante Maggio.
Zjutraj ob 10. Ln 11.30; »Čarovnik tz Oza«.
Vitt. Veneto. 15.00:	»Očka dol-
gokrak«. Cinemascope.	Leslie
Caron, Fred Astaire.
Belvedere. 15.00: «Pekel pod ničlo«.	Technicolor. Alan	Ladd,
J. letzei.
Marconi. 14.30: Glej kino na prostem.
Massimo. 14.30: «Zarah Khan« V. Mature, Anita Ekberg in Mi. chael VVHdlng.
Novo	cine. 14.30:	«Kot	prej...
bolje kot prej«. R. Hudson, C. Borchers.
Odeon. 14.00; «Velika savana«. Technicolor, L. Manda, L. Sandre.
Raoio 15.00:	«Zadn)i	lov«.	R
Taylor, S. Granger ln D. Pa-get
KINO NA PROSTEM Paradiso. 20.15: »Nebeški stebri«. Jeff Chandile-r.
Ponziana. 20.15: »Helena iz Tro-je«. Rossana Podesta in Jack S em as.
Vahnaura. 20.30: »Tiger na nebu«. Afflam Ladd, Jun« AUy-son.
Stadio. 20.30; »Ljudje noči«. G. Pečk
Arena dei fiori. 20.30: »Največja bikoborba«. Milchel Ray.
Ariston. 20.30: »Kraljica piramid*. Jack Hawkins in J. Collins.
Garibaldi. 20.30: »Veleposlanikova hčerka«. OOiivia De Havviland.
Secoio Sv. Ivan. 20.30: »Ni večje ljubezni«. Antoneila Lualdi.
Rojan. 20.15:	«Napo4itanec na
Divjem zaipadu«. Cinemascope. Technicolor.
Marconi. 20.30; »Vohun upornikov«.
MALI OGLASI
PRODAM lahke in težke motocikle nadomestne dele za vse vrste motorjev — lepa priložnost AVTO SOLA
LORENZI
Ul. S. Lazzaro 17
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove
in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odprem! ja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA’ 3, Trst.
DUCATI 98 šport - lepa priložnost proda privatnik, obrnite se na OSTUNI MOTO, Macchla-velli 28.
PARILLA 175 šport proda zasebnik, obrnite se na OSTUNI MOTU, Macchi avelli 28.
VESPA 125	proda	zasebnik, °-
bmite se na OSTUNI MOTO, Macchlavelli	28.
PROSTA v	stalni	službi želi
znanja z resnim gospodom do 50 let, tudi	vdovec	z otrokom.
Naslov na upravi lista Ul. sv. Frančiška 20. «Resno».
Vabimo vas na PLES,
ki bc v Sesljanu danes 16. t. m. od 20. uie dalje
v baru EDEJ\
Postregli vam bodo z dobro domačo kapljico in izvrstno domačo kuhinjo.
AVTOGARAŽA
«R0IAN0>
TRST, Ulica Moreri 7 Tel. 35-608
Servisna postaja Avtoprevoz
potnikov tu- in v inozemstvo
«UNI0N»
Svetovno znana /,a varovalnlca od leta 1828 Je v TRSTU UL. GHEGA 8 ■ 1 tel 27512 - 35939 Prokurator R 4 VMv
SLIKE, ki jih je posnel Mario Magajna v soboto 1-t. m. na šolski prireditvi v dvorani na stadionu «Prvi maj« ln tudi tiste na višji realni gimnaziji o «predaji ključev« itd., so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul, sv. Frančiška 20.
POPRAVEK
Pri	včerajšnji osmrtnici
pok. Albina	Smrkolja je
bil	pogrešen	priimek hčerke	Tatjane	por. Starec.
Ali še ne
V PAPIRNICI TISKAl NI U. BERNARDI — Trst, Ul. Mazzini 44,telefon 93-667 (dva koraka od Trga Goldoni) boste dobili:	svinčnike
na kroglico od 30 lir dalje! — Nalivno pero BEKMUN za 600 lir. - Popust 10 odst. med velesejmom-
Tiskovine — Gumijasti pečati itd itd. — Vsem kupcem bomo podarili koristno novost.
TRGOVINA S KONFEKCIJO ZA MOŠKE IN ŽENSKE
VITTADELLO
opozarja svoje spoštovane kliente, da jim bo ob priliki Tržaškega velesejma nudila po hrodno nizkih cenah najfinejšo poletno in zimsko konfekcijo
Zapomnite ah VITTADELLO KONFEKCIJA Ul. Danre 12 - TRST
t
GSoriiko-beneški dnevnik
Kaj se dogaja s kmetovalci iz Doberdoba?
Zaradi vojaških potreb hočejo spraviti ob zemljo več kmetovalcev
Predstavniki vojaškega tehničnega urada iz Trsta nameravajo od kmetovalcev doseči, da bi pristali na prodajo zemljišča, ne da hi vedeli, koliko bodo zanj dobili - Hudo ogorčenje prebivalstva
Včeraj dopoldne jo, prišlo na županstvo v. Doberdob predstavništvo vojaškega tehničnega urada iz Trsta ter se sestalo s številnimi prebivalci iz Doberdoba zaradi zahteve, ki jo je vojaška oblast iz Trsta že prejšnji teden sporočila doberdobski^ občinski upravi, da je odločena na vsak način priti v posest Obsežnega predela na Ronskem hribu, kjer ima 49 do-berdobskih kmetov večje ali manjše parcele. Svojo zahtevo .utemeljujejo s tem, da nameravajo uporabiti nad 3 km iirok in poldrugi km dolg pas v vojaške namene.
Kakor smo od prizadetih zvedeli na kraju samem, nameravajo pri tehničnem uradu žemljo odkupiti, toda za ceno se še sploh ne ve.
Odkup zemlje in način, ki ga pristojne oblasti uporabljajo, sta povzročila med do-berdobskim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo, o čemer so se včeraj predstavniki vojaškega tehničnega urada_ iz Trsta lahko sami prepričali. Kmetje namreč gledajo na celotno vprašanje s popolnoma gospodarskega stališča: zanje je zemlja, ki jim jo nameravajo odvzeti, življenjske važnosti
V razgovoru s kmeti, ki so z delegacijo iz Trsta obiskali Ronski hrib. da na kraju samem pregledajo veliko škodo, ki bi nastala za ekonomijo številnih kraških posestnikov, smo zvedeli, da je tehnični urad od številnih last-
nikov v Ronkah in Vermelja-nu že dobil pristanek za odkup zemljišč, ki niso prav rodovitna. Ni pa mogoče kaj takega reči -za Doberdobce, ki so lastniki vse obdelovalne zemlje na tem področju (približno 420 ha). Na tej površini je nad 5 ha obdelovalne zemlje, od tega okoli 3200 kvadratnih metrov vinogradov. Prizadetih bi bilo 49 kmetovalcev Doberdoba, od katerih jih je deset, ki bi z razlastitvijo zgubili vso svojo zemljo.
Doberdobsko županstvo je poslalo prefekturi pismo, v katerem jo seznanja s postopkom, ki ga je uvedla vojaška oblast in ki bi hudo prizadel že itak revno kraško gospodarstvo. Vlacno predstavništvo doslej ni napravilo drugega, kot da je poslalo v Doberdob veterinarja, ki je ugotovil, da so v vsakem hlevu prizadetega kmetovalca 2 do 4 živali, ki bi morale iz hleva, ker bi bil gospodar ob krmo. Skupno bi bilo prizadetih okoli 160 glav živine.
Drugo važno vprašanje, ki je v neposredni zvezi z razlastitvijo, je uporaba pokrajinske ceste, ki pelje skozi Doberdob v Tržič. Cesta . je velike važnosti, saj je edina zveza med Krasom in Tržičem, na katerega je Kras najtesneje navezan. Kraški delavci delajo v tržiškii ladjedelnici in kemični tovarni, kraške mlekarice pa hodijo vsak dan po tej poti v Tržič. Sedaj pa je uporaba te P^ti naenkrat postala problematič-
na, ker pelje prav čez omenjeni pas.	___________
Zaradi predvidenih drastičnih ukrepov je popolnoma u-pravičena zaskrbljenost številnih kraških kmetovalcev pred prihodnostjo. Ce jim vzamejo zemljo, za katero se niti ne ve, po koliko jo nameravajo plačati, potem jim odpade sleherni vir zaslužka. Rripomniti moramo, da je tukajšnje prebivalstvo mnogo pretrpelo med prvo in drugo svetovno vojno. Po drugi vojni _ so s številnimi vojaškimi vajami uničili marsikatero skrbno obdelano parcelo. Nezadovoljstvo km*tov pa ima izvor tudi v nekaterih dogodkih izpred druge svetovne vojne. Leta 1936 so prodali (fAdriij) več zemljišč nad kamnolomom v Doberdobu, ki so bila več vredna, kot so zanje dobili. Pred drugo vojno so v Ronkah zgradili letališče in odvzeli doberdobskim kmetom mnogo ravninskih, zelo donosnih njiv, ne da bi do danes zadevo rešili. Nekaj podobnega se je zgodilo s pokopališčem v Rediijuglii, kjer so bili oškodovani furlanski kmetje.
Te izkušnje narekujejo do-berdobskim kmetom previdnost. Pokrajinske oblasti opozarjamo na hudo vprašanje, ki se mora pravično rešiti.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 9. do 15. junija rodilo	15
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiniiii  ......................................................................................................  iiiiiiiiiiiihiii.....
Zopet	smrtna
na križišču	pn_
Žrtev je 24-letni mladenič iz Ločnika
otrok, umrlo je 5 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa 5.
Rojstva: Giovanna Arnuro, Silvano Beuciar, Gianfranco Scarcielli, Flavio Achino. An-na Dimitri, Michelangelo Biiz-zi, Anton Terčič, Gabriella Giorgini, Guido Pecorari, Luciana Girotto, Claudio Beito-luzzi, Aleksander Širok. Marina Brešan, Germana Stocchi in Liviana Peršolja.
Smrti:	71-letni	upokojenec
Giovanni Palisca, 81-letna Angela Fonzar, 53-letni upokojenec Galliano Marzano, 27-letm Ermanno Podveršček in 69-letni Ivan Kumar.
Oklici:	mehanik Marcello
Caudek in Viviana Florenin, finančni stražnik Arturo Simeoni in Mandina Tjibusson, ing. dr. Silvano Ciuffarin in visokošolska Maria Comel, ing. kemije Ivan Zupan in ing. Marija Močnik, mesar Angelo Clemente in učiteljica Luciana Turel, ing. dr. Mario Petronic in profesorica Margherita Cro-cetti, Luigi Scaglia in Laura Belci, uradnik Bruno Mazzac-co in Miranda Dornik.
Poroke:	orožnik Renzo
Quondar in Vida Peršolja, mehanik Renato Venier in Maria Nanut, mizar Primo Vecchiet in Bruna Bregant, šofer Sergio Frandoli in Car-men Rožič, delavec Filiberto Mastrorillo in bolničarka Giu-lia Gallone.
Včeraj ob 13.35 je prišlo na znanem križišču pri «Ma-donnini* zopet do hude prometne nesreče. Iz mesta proti Ločniku se je vozil na novi vespi 24-letni zidar Gen-na-ro Bregant iz Ločnika, ki se je vračal proti domu. Ko je bil že blizu križišča, je pred seboj opazil starejšega kolesarja, toda še preden ga je utegnil prehiteti, je 73-letni Massimo Sdrigotti trčil v njegovo zadnje kolo. Vozili sta se prevrnili in vozača sta obležala negibna na asfaltu. Najhuje je ranjen Bregant, ki je že med potjo v bolnišnico izdihnil. Tudi stanje Sdrigottija ni najboljše, ker si je pri padcu poškodoval hrbtenico, tako da so ga pridržali na opazovanju.
Dogodki
tedna
Goriški občinski svet bi moral v sredo zvečer ponovno razpravljati o prosti coni. Ker pa je pred tem poslanec PSDI Ceccherini obiskal go-riško županstvo, so diskusijo v občinskem svetu prenesli in se slednji sploh ni sestal.
Zdi se, da bodo skušali goriški parlamentarci s pomočjo zastopnikov svojih strank v Gorici doseči med strankami, ki so vložile zakonske osnutke (KPI, PSDI, KD) enoten nastop in tako preprečiti, da bi kar koli zavrlo njihovo delavnost v Rimu, kjer bodo razpravljali o vseh treh osnutkih, ki govore o podaljšanju zakona proste cone v Gorici.
Dopisi iz naših krajev
BARKO V L JE
V dveh velikih solskih sobanah barkovljanske šole so razstavili učenci vseh razredov svoja ročna dela tekočega šolskega leta. Razstava je bila izrecno bogata in urejd-' na z veliko spretnostjo, kar kaže dober okus barkovljan-skih učiteljic in je istočasno spričevalo truda in potrpežljivosti zenskega učnega osebja in nič manj nadarjenosti^ in marljivosti vseh razstavljavcev.
Vse stene so bile prenapolnjene z risbami, na mizah pa so bili razgrnjeni krasno izdelani prti, prtiči in poleg vsega drugega celo izdelane obleke. Moški spol se je bol; pečal s parniki, vlaki in tudi z lutkovnim odrom. Predolgo bi bilo, ko bi hoteli, opisati Vse, kar je bilo razstavljenega in skozi in skozi lepega.
Šolsko leto se je zaključilo tudi z lepo uspelo prireditvijo na kateri so barkovljanski otroci stavili na poskušnjo svoje odrske talente. Vsi nastopi so tili skrbno pripravljeni in so želi splošno odobravanje od strani mater in ljubiteljev naših malčkov. Posebno posrečen je bil nastop para v stari okoličanski narodni noši.
Vsa čast barkovljanskim u-čiteljicam, ki ob vsaki priložnosti dokažejo, kako jim je pri srcu raša mladina in prav gotovo so se vračale barkovljanske matere po ogledu razstavljenih del in po prireuitv. na svoje domove z zavestjo, da so njihovi otroci v dobrih rokah.
R. P.
reditveni prostor (hodnik), so bili z nastopom zadovoljni.
Hkrati s prireditvijo je bila tudi šolska razstava. Tudi tukaj se je vrtec postavil in pokazal s čim se vse ukvarjajo v kraljestvu palčkov. Na okusno prirejeni razstavi osnovne šole smo razbrali spretnost naše dece od 1. do 5. razreda v deških in dekliških ročnih delih ter potek in u-speh pouka v risanju, lepopisju, jeziku in računstvu. Opazili smo dvoje razveseljivih izjem: slikanje na les, nekaj prazgodovinskih najdnin in čeprav le eno ročno delo (žbrinco), ki kaže poskus v pravilno usmerjen pouk v domoznanstvu, oziroma v navezanost na zemljo. Želimo, da bi videli prihodnje leto še kaj več iz te vzgoje.
občinski svetovalec g. Skof je to zadevo sprožil v občinskem svetu. Ne vemo, če se je takratni župan za to dalje zanimal, oziroma kakšen je bil zadevni odgovor pristojne oblasti. Dejstvo je, da bi bil ta blok potreben in bi ga kljub slabi poti rabilo več vasi to in onstran državne meje, ker je ta prehod veliko krajši od šempolajskega. Prosimo našo občino, da hi se za to zanimala.
Letošnja senena letina ne bo tako dobra, kot je bila lanska, vendar se je trava v tem mesecu precej popravila. Radi bi se podvizali s košnjo, ker vemo, da kasna košnja ni kaj prida, a žal smo v zadregi za kosce. Ker ni domačih delovnih moči, smo navezani na tujce.
DOM JO
PREČNIK
ŠEMPOLAJ
Naša šolska in predšolska mladina je imela v nedeljo svojo «veselico». Dobro polovico celotnega programa je izpolnil vrtec. Z.a uvodnim govorom — seveda vrtčarja smo slišaii kar sedem pesmi njihovega «samostojnega» pevskega zbora, ki ga je vodil vrtčar Sirca. In kako moško je obvladal svojo nalogo! To vam je bilo smeha! V štirih recitacijah smo videli, da se znajo tudi v tem temeljito odrezati. Tako tudi v treh dvogovorih. A še najbolj so nas razgibali z baletom «Pomlad». Skoro bi jim veljalo reči, da ve danes več jajce kot pa Puta.
Naš župan je po nastopu vrtca pojasnil pomen te ustanove, ki občino sicer zelo stane, a je v vzgojnem pogledu koristna. Čestital je vsemu o-sebju, zlasti učiteljici g- Vi-iintinovi, za dosežen uspeh. Za tem so nastopili osnovnošolci z dvema zbornima Pes" mirna, ritmično vajo «Kitajčki» in dvogovorom «Zamorčka» Menda, so namenoma napolnili men za naš smeh. Prav so storili. Tudi v štiridejanki «Pepelka» so se igralci razmeroma znašli ,Z dosledno vajo bi bili veliko bolj kos svojim vlogam. A starši šolskih otrok in ljubitelji prireditev, ki so popolnoma napolnili pn-
Dne 9. i. m. sem se napotil proti Domju in že po poti sem slišal, da bo zaključna šolska prireditev na slovenski šoli. Otrok nimam, ki bi hodili v šolo in gola radovednost me sili, da grem pogledat, kaj zmorejo osnovnošolski otroci. 2e od daleč zagledam gnečo, ki nestrpno čaka pred šolo. Vstopil sem najprvo v dvorano, kjer sem si ogledal prav lepo razstavo ženskih in moških ročnih del. Čudil sem se, da zmorejo naši šolarčki napraviti toliko lepih in koristnih reči. Na ženska rečna dela se no spoznam mnogo, a videl sem na primer prav o-kusno izdelane vezenine. Vsako razstavljeno delo je izdelano z vso skrbnostjo in ljubeznijo, za kar gre tudi našemu učiteljstvu posebna pohvala.
Okoli 16. ure se je začel zabavni del prireditve. Najprej j so nastopili prvošolci s samo-| govori, prizorčki in petjem. Nato sta sledili dve enodejanki:	((Bratovska	ljubezen* ,n
«Cašica kave*, Otroci so igrali živahno, naravno in z lepo izgovarjavo, ob koncu so zapeli se nekaj narodnih pesmi . Od srca čestitam gospem učiteljicam za njihovo požrtvovalno in uspešno delo na kulturnem polju.
OCIVIDEC
Deca, venci in cvetje, godba, za krsto dolg sprevod pogrebcev tako smo v petek popoldne spremili na zadnji poti tragično preminulega 21-letnega Milka Vrabca. -Sempo-lajski oktet mu je zapel pred hišo žalosti in ob grobu, saj je bil pokojni ne le ljubitelj glasbe sploh, ampak tudi sam izredno dober pevec. Nedvomno bi se vključil v pevski zbor. Tudi naš novi orkester ga bo kot svojega člana pogrešal. V zdravem življenjskem okolju bi se nedvomno izkazal za tvornega mladeniča. Tako ga bomo ohranili v spominu. Lahka mu gomila.
BORŠT
V soboto 8. junija sta naga vaščana, zakonca Peter Pe-taros p. d. Lucij in njegova žena Antonija roj. Sancin praznovala zlato poroko, 50-letnico skupnega zakonskega življenja.
V spremstvu sina z zeno, hčera z možema ter številnimi vnuki in vnukinjami sta srečna zakonca šla v cerkev k slovesnemu obredu, potem pa so vsi skupaj na domu proslavili pomemben in ve sel dogodek.
Zlatoporocencema želimo vsi vaščani, prijatelji in znanci je mnogo srečnih in veselih let skupnega življenja!
MA V HINJE
Prvotno je bil dovoljen prehod na poti protiGorjanskemu nato so to ukinili. Takratni
SALEZ
Za pokojnim komaj 37-let-nim Skrlom Alojzem, ne žaluje le žena z dvema otrokoma, ampak vsa vas, saj le bil miren in razsoden mož, skrben družinski oče in vzoren gospodar, z veliko vnemo
in ljubeznijo je vse svoje sile vlagal v zemljo in vidno gospodarsko napredoval. On in posestnik Gruden sta si nabavila prvi traktor, zgradil si je modern hlev in pravkar mislil na novo moderno klet. Koliko bi še lahko storil v svojo in splošno korist.!
Težko nam je bilo ko smo ga v petek ob velikem spremstvu izročili zemlji v večen počitek. A nam ni preostalo drugo kot da smo mu ob njegovi prerani gomili želeli miren večni sen. Izrekamo preostalim svoje globoko sožalje.
S0V0DNJE
Kakor vsako poletje bo tudi letos domače prosvetno društvo priredilo enodvevni izlet v kraje izven Goriške. Tokrat se je društvo odločilo za izlet po prelepi Soški dolini do Kobarida. Izletniki bodo obiskali tudi grob S. Gregorčiča pri S. Lovrencu, Trentsko dolino in izvir Soče.
Vsi Sovodenjci, ki bi se radi udeležili izleta, ki bo 21, julija, so naprošeni, da se čimprej, odnosno vsaj do 28. junija, prijavijo pri tov. Kuzminu v Sovodnjah.
STANDREZ
Danes zvečer bo po dolgem času v vasi zopet večja prosvetna prireditev. K nam bodo prišli folkloristi zi Trsta, Gorice m Sovodenj. Predstavili nam bodo številna kola, katera so se naučili v dolgem zimskem času. Hudo nam je, da pri tem ne bo zastopana tudi naša mladina, ki je bila včasih za vzgled ostali mladini na Goriškem. Prosvetno življenje je ha žalost popolnoma zaspalo; res jg, da imajo starejši dosti dela na polju, ter da so mlajši v lepem številu zaposleni do poznega večera v mestu, vendar bi se lahko našlo kaj prostega časa za kulturno in
prosvetno udejstvovanje, v katerem je bil Standrež svojčas in tudi pod zadnji vojni med prvimi.Treba je nekaj ukreniti vsaj do zime, ko bomo imeli na njivah manj dela. ž^rda bo treba prosvetni odbor v vasi osvežiti z mlajšimi močmi, ki bodo skupno z starejšimi izkušenimi možmi ukrenili vse potrebno za oživitev vsaj pevskega zbora, ki je preveč časa popolnoma brez glasu.
SV. PETER SL0VEN0V
Kakor vsako leto se tudi letos pripravljamo na največji letni praznik Sv. Petra. Takrat pripravimo posebno šagro, pri kateri se pije dobro domače vino in jedo znane nadiške «gubance». Y središče nadi-ških Slovencev pridejo ljudje s Kobariškega, Bovškega, iz Vidma, Gorice in celo Trsta, saj najdejo v prijetnem kraju od Nadiž razvedrila in zabave za vsakogar. Dopoldne bo v Sv. Petru semenj, katerega obiščejo največ kmetje iz okoliških dolin; da si nakupijo vse potrebno za košnjo, ki je prav v tem času na kmetih največje opravilo.
Športni dnevnik
O potrebi enotnega in s tem toliko bolj učinkovitega nastopa, se zaveda tudi goriški pokrajinski svet, ki se je sestal v četrtek in je sprejel resolucijo, katero so odobrili vsi svetovalci.
Na pokrajinski seji je bilo govora tudi o povračilu škode od slane in mraza prizadetim kmetom naše pokrajine. Finančna intendanca je sprejela sklep, da do oktobra ne bo pobirala davke v Moši, Kaprivi in Dolenji ter v Ple-šivem in Ceglem (ki spadata v krminsko občino). Ta ukrep je treba pozdraviti, toda ne sme se pozabiti na ostale kmete, ki so bili prizadeti pri vremenskih neprilikah. V resoluciji, ki jo je pokrajinski svet sprejel soglasno je bilo poudarjeno, da je goriška pokrajina imela pri majskih vremenskih neprilikah za 300 milijonov škode, zato je potrebno da pristojni organi črtajo nekatera davčna bremena najbolj prizadetim kmetom, To so najprej zahtevali pokrajinski svetovalci levice Poletto. Bergomas in tov. Černe. Vsi prispevki, ki bodo prišli v pokrajino, naj se tudi pravično razdelijo med prizadete kmete in naj se od kmetijskega inšpektorata zahteva čimprejšnji in čim bolj točen pregled vse škode, ki je bila v goriški v pokrajini.
Sprejemni izpit v licej
Tajništvo slovenske srednje šole v Gorici je objavilo rezultate sprejemnega izpita v slovenski licej. K izpitu se je prijavilo 11 dijakov in dijakinj. Izpit so naredili Marijan Bednarich, Ksaverij Klein-dienst, Lucija Komac, Magda Sfiligoj in Janka Visintin, pet dijakov in dijakinj ima popravljalne izpite, enega dijaka pa so zavrnili.
Požar v Ul. Sv. Ivana
Včeraj so morali goriški gasilci kar dvakrat v lil. sv. Ivana 14, kjer so se v stavbi, v kateri je tudi restavracija «Pri Rozi*, vnele saje v dimniku. Gasilci so morali poškodovati dimnik, da so preprečili požar, kar je povzročilo lastniku stavbe Petru Kraševcu 20.000 Ur škode.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves aan in ponoči lekarna Cristoioletti na Travniku, tel. 29-72; do 12. ure je odprta lekarna Urbani Albanese, Ul. Rossini 1, tei. 24-43.
— KINO —
CORSO. 14.30:	«Oklahoma»
film, ki traja 3 ure, v cine-mascopu in V barvah.
VERDI. 15.00: «Taija gori me nekdo ljubi*, Pierangeli, P. Nevvman, v metroscopu. VITTORIA. 15.00: «Carovnica», M. Vlady. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Huk, krik, ki ubije*, G. Montgomery, M. Freeman MODERNO, 117,.00: «Tam, tam, Majumbe*, V barvah.
Za obstoj v nogometni A ligi
Triestina - Atalanta danes odločilna bitka
V moštva Triestine bo Renosto verjetno zamenjal Olivierija
V postavi Triestine za današnjo tekmo z Atalanto, ki je odločilne važnosti za njen nadaljnji obstoj v A-ligi, je samo ena negotovost — Ohvieri. Na zadnjem treningu je namreč desno krilo Olivieri počval, ker še vedno čuti posledice udarca v nogo. Ce mu bolečine do danes zjutraj ne bodo ponehale, ga bo na krilu skoraj go>ovo zamenjal Renosto. Zanesljivo pa bo igral Cazza-r.iga, ker Brighenti, čeprav ,e že okreval, še ni dosegel zadovoljive forme. Vsi’ostali igralci so v perfektni kondiciji in je zato gotovo, da bodo danes vložili v ta odločilni dvoboj res vse svoje moči.
Tekma se začne ob 16. uri.
Moštvi bosta verjetno nasto, pili v naslednjih postavah'
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI priredi danes 16. junija ob 20. uri v STANDRE7.il na dvorišču Konsumne gostilne
REVIJO FOLKLORNIH PLESOV
Sodelujejo folklorne skupine iz Brega, ž Opčin, iz Rojana—Skorklje, Gobice in Sovodenj.
Na sporedu bodo narodni plesi iz Bele krajine, Srbije, Hrvaške, Vojvodine, z Gorenjskega, iz Koroške in iz tržaške okolice. Med plesi pojeta Darko in Dario ob spremljavi harmonikarja Bruna Bordona. Plese naučila m koreografirala Olga Gorju-pova ter Stane Starešinič. — V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo.
TRIESTINA
Bandini Bellom Ferrario Brunazzi Petagna	TuUssi
Szoke	Mazzero
Renosto Cazzaniga Petris
Longoni Mion Lenuzza Bassetto	Annovazzi
Angeleri	Ianicb
Corsini Gustavson Roncoli Boccardi
ATALANTA
gov plače na leto, kar odgovarja okrog 8,500.000 lir.
Kot smo že včeraj poročali se Roma zanima za angleškega trenerja Aleca Stocka od kluba Leyton-Orient.
Atletika po svetu
KOŠARKA
Clark k Triestini
MILAN, 15. — Amerikanec Clark, ki je doslej igral za košarkarsko ekipo Simmenthal. bo v prihodnji sezoni igral pri tržaški Gmnastici.
 «»------
KRIZO REŠUJEJO
Najprej sedaj še trenerji
LONDON, 15. — Kot poročajo iz Londona, naj bi se Juventus zanimala za trenerja angleškega kluba Wolver-hampton Stana Cullisa, ki je znan kot eden najboljših angleških trenerjev. Juventus naj bi ponujal 10.000 sterlin-gov angažmaja ter 5000 šterlin-
GLASGOW, 15. — Med atletskim mitingom v Glasgowu je 24-letni Anglež Derek Ibbotson pretekel 1 miljo v 3’58”4, kar je le za 4 desetine sekunde slabše od svetovnega rekorda, ki ga je postavil Avstralec John Landy 1. 1954 s časom S’58”. Ostali atleti, ki so na I. miljo dosegli čas izpod 4’ so: Bailey (Avstral.), Bowden (ZDA), Delany (Ir.), Tabori in RoszavoeIgy (Madž.), Lincoln (Avstral.), Nielsen (Dan.), Chata\vay in Newson (V. B.).
DIRKA PO ŠVICI
Fornara v vodstvu tudi po 4. etapi
Vrstni red na cilju 4. etape kolesarske dirke po Švici La Chaux de Forids - Bern (213 km):
I. SORGELOOS (Bel.) v 6.03,06”, 2. Muller (Nem ), 3. Reinecke (Nem.), 4. Geminia-ni (Fr.), 5. Keteleer (Bel.), 6. Hollenstein (Švica), 7. Wuest (Švica), 8. Bugdahl (Nem.), 9. Graeser (Sv.),	10. Christian
(Av.), U. Cassano (It.),	12.
Traxel (Sv.), 13. Declerq )Bel.), 14. Couvreur (Bel.), 15. Lurati (Sv.), 16. Reisser (Fr.), nato vsi ostali s časom zmagovalca. Splošna klasifikacija:
1. FORNARA (It.) 23.31’40”,
2. Sorgeloos (Bel.) 2332’31”,
3. Moresi (Švica) 23.33’01”, 4. Friedrich (Nem.) 23.33'24”, 5. Couvreur (Bel.) 23.34T0”.
KOŠARKA
 «»—-
AUSTIN, 15. — Bobby Mor-row in Ira Murehison sta Včeraj v Austinu izenačila svetovni rekord v teku na 100 yardov s 9"3.
Jugoslavija-Poljska
61:53
BEOGRAD, 15. — V okviru priprav na evropsko prvenstvo v Sofiji je košarkarska reprezentanca Jugoslavije premagala odlično reprezentanco Poljake s 61:53 (31)28)._________
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trst
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes )6. t. m. ob 16. uri barvni Columbia film:
«Upor na ladji Caine»
KINO SKEDENJ
predvaja danes 16. t. m ob 20,30 uri barvni Metro Ulm:
Stekleni
čeveljček»
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri — ob 20,30 na prostem — barvni film Tecnlcolor-Vistavtslon
«Rešilne čolne v morje»
j|fy' „
^ ' '1
flPfc ‘
■V
e ‘"V	^
Igrajo
JEFF CHANDLER GEORGE NADER JULIE AI#A1U
V ponedeljek 17. t. m. ob 18. uri — ob 20.30 na prostem — bo ponovitev istega filma.
MOTOM 48 CCM DELFINO160 CCM
Zastopnik: MOTO GILEKA
MOTOM ITALIANA
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod.
Prodaja motorje in avte dobra priložnost
PRITIKLINE
in nadomestni deli za vse motorje.
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION & FRISORI TRST, Ul. Valdirivo 36 in Ul. XXX. Ottolire 11 - Tel. 23-475
ZNiZANE CENE
V
za
hišo :
S
RJUHE
E
BRISAČE BLAZINE
ŠKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d.
za spori-ribiča, morsko ribarjenje s
AVTOMAL SKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d.
Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELLA SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489
E
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
LARRY H A l>lSO>
7.
«Oh, težko je razložiti. Poskušajte spremeniti spol in se vrnite nazaj na dvajset let. Lahko vam zagotovim, da dekleta sanjajo o takih moških, kakršni ste vi, če ponoči spioh kaj sanjajo. Najbrž se mi zato zdi, da vas poznam že od nekdaj.*
Ne morem se vzdržati smeha.
To je Ljerka pripovedovala z zasanjanim glasom in z na pol zaprtimi očmi. V resnici je veliko bolj romantična, kakor bi človek pričakoval od take tičke, kot je ona.
Nekaj minut ostaneva tako in molčiva.
«Larry», se oglasi nenadoma, «po kaj ste prišli v Egipt?*
Ton njenega glasu se je spremenil in tudi oči, čeprav so še na pol zaprte, me preiskovalno prodirajo izpod dolgih trepalnic. Zelo preiskovalno. To je že kar poklicna pre-iskovalnost.
Sam pri sebi si	misli, da sem	bil pravi norec.	Ko sem
že	vse napravil še	kolikor toliko	dobro, grem in	ustrelim
takega kozla zaradi para lepih nog in zaradi izvenserij-skih prsi.
«Kaj hočeš reči s tem?* vprašam in se nasmehnem, kakor da bi bilo njeno vprašanje povsem nenamerno-
«Saj si vendar	moja tajnica,	ne?* pristavim	čez čas.
Ona preide iz prejšnjega položaja zamaknjenosti in z nerazumljivo lahkoto doseže, da jo nočna srajca popolnoma zakrije
«Slišite..2*
«Kar tikajva se, punčka. Ce še nocoj ne moreš pozabiti, da sem tvoj delodajalec, se nama utegne skazati vsa zabava. Ime mi je Larry in tako mi reci tudi ti.*
To je bil samo eden od načinov, kako speljati neki pogovor drugam, a ona mi ne nasede. Odkima z glavo.
«Larry, čemu si v Egiptu?*
Globoko zavzdihnem.
«Da prodajam poljedelske stroje.*
«Ni res.*
Vstanem in stopim do barčka- Vzamem steklenico in si napolnim kozarec. Ko stavi jam na mesto steklenico z whisky-jem, mi pritegne pogled žica, ki dovaja tok v radio. Nekoliko debelejša je, kot bi smela biti. Zopet zaprem barček, ne da bi nadalje opazoval. Naslonim se na omarico in pogledam Ljerko.
^Pa ti, punčka, čemu si tu?*
Zazre se v pernata čopka na koncu svojih copat.
«Ne pripoveduj mi, da si tudi ti tu zato, da bi prodajala poljedelske stroje. V moji domovini je veliko deklet, ki živijo same. Tu v Kairu pa to ni nekaj navadnega-. Dekleta, ki se preživljajo same, mislim dekleta bele polti, so tu navadno za... Spadajo pač med tiste vrste gosk, ki gredo na led neobstoječim gledališkim družbam in končno zabredejo v kakšno javno hišo na Srednjem vzhodu. Vem, kakšne domove imajo in ti povem, da se ti njihovi domovi niti od daleč ne dajo primerjati s tvojim stanovanjem, če že ne zaradi drugega, pač zato, ker jim jih opremlja zmeraj ista oseba in ta nadzira njihovo dejavnost in jih izrablja.
No ti nisi dekle take vrste. Kaj torej počneš sama v Egiptu?*
Ljerka dvigne oči.
«Lahko napraviva neko pogodbo, Larry? Ti govoriš z menoj jasno, jaz bom pa s teboj.*
Zmajem z glavo in se malo spačim.
,«Iz te moke" ne bo kruha. Pogodbe mi ne ugajajo. Poglej, kakšen je današnji svet: na tisoče pogodb ga veže, nenapadalnih, zavezniških pogodb, in vendar se levo in desno
samo prelamljajo pogodbe in se vnemajo prepiri. Ne. Nobenih pogodb!*
«Prav! Pa pustiva!* reče ona.
«Ne, ne, kar pomeniva se!»
«0 čem?* vpraša, ne da bi kaj razumela.
«0 vzrokih, ki so te privedli v Kairo, in ti nalagajo da si tu. Za koga delaš, srček?*
«Zate. Zdi se mi, da veš- Za štirideset dolarjev na teden. Ni kaj prida.*
To je govorila z nasmeškom in v šaljivem tonu. Ko pa odprem radiogramofon in položim roko na dobro prikrit mikrofon, ji nasmešek zgine z obraza.
«Larry!» krikne vsa zasopla, a ji ne dam do besede.
«Slisiš, ppnčka, ali mi poveš sama, kar je treba povedati, ali pa privzdignem ta mikrofon in vprašam za pojasnila, To je telefon, morda ne! Dobro je skrit, a zame ne dovolj.*
V skoku je pri meni. S svojo drobno ročico me prime za pest.
«Prosim te! Vse ti bom povedala,* pravi in me ‘gleda s prosečimi očmi.
«Tako se bova pa menila.*
Primem jo za roko in zopet sedeva na divan.
«No?» začnem, ko se udobno namestiva na divanu.
«Ja, Larry. Več ali manj tako je, kot misliš,* pravi zmedeno.
«To se pravi?*
«Delala sem v Londonu v nekem uvozno-izvoznem uradu. Dobra plača je bila in ne pretežko delo. Lepega dne me poklice ravnatelj k sebi in me vpraša, če bi hotela biti premeščena sem v Kairo. Misel se mi ni zdela napačna. Na An-giesKem imam samo neko staro dolgočasno teto in me torej m me zadrževalo. Rekla sem ravnatelju, da bi šla. Dejal je, da- Je v redu in da bova o tem še govorila. Nekega večera pr!re<J? dOTnov z neklm drugim gospodom in mi pripovedujeta dolgo klobaso. Ni šlo za to, da bi tu v Egiptu skrbela za koristi naše tvrdke, pač pa, da ne bi nas zanemarjali nasi poslovni prijatelji.	J
'	(Nadaljevanje	sledil
TRST, nedelja 16. junija 1957
Leto XIII . Št. 143 (3678)
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
<Rli7JriHS)	'V*'	6’ **• nad' ~ TELEFON 93-808 IN 94-63« — poštni predal 559 — OPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2»
Sl. 37.338 — Podi už. GORICA: Ul. s. Pellico 1-lL, Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.80 in od 15.-18. . Telefon 37^338 — CENE OGLASOV: Za v :ie v 5,r nl 1	trgovski	80,	flnančno-upravni 12‘J osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po
Tel,	V1AL1 OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din,
sak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ’ Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Uržavna založba Slovenije,
stolpca za vse vrste oglasov	po ,60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. 2 . 375 - tždaia založništvo tržaškega tiska IJ. ZOZ- Trst
Mac Millan poudarja v odgovoru Bulganinu da je razorožitev najvažnejše vprašanje
Jliilu /h Vlil Cii predlog za nenapadalni pakt med obuina bloknma leu predlog za pogodbo o kolebtit/ni larnosti, bi naj temelji na delitvi Hcmčije - Ugoden sprejem /orinoi/ih predlogov v Londonu
LONDON, 15. — V svojem odgovoru na Bulgani-novo p smo od 20. aprila izjavlja predsednik britanske vlade Mac Millan, da je sedaj najbolj važno mednarodno vprašanje razorožitev in da bi tudi omejen sporazum na tem področju bil resničen prispevek k zmanjšanju svetovne napetosti in k ureditvi številnih nerešenih vprašanj.
Mac Millan pa zavrača
sovjetski predlog za pogodbo o kolektivni varnosti, vki naj temelji na stalni de.itvi Nemčije c, ter dodaja. da «je in bo nesprejemljiv r,a britansko vlado«.
tovne napetosti in k rešitvi številnih nerešenih vprašanj. Sporazum o omejitvi ali prekinitvi jedrskih poizkusov ni sam na sebi sporazum o razorožitvi in ne nadomešča obširnejšega sporazomn o običajnem in je
Nata zavrača predlog o ne- j drskem orožju ter sporazuma o
napadamem paktu med državami čiani-ami NATO 13 čb-rmomi varšavskega pakta ter pravi, da »tek pakt ne bi do-dal njč k obveznostim, kj so ji n ;<> prevzele Vse članice OZN. im hi po:’0 teta potrdil spda-J! o delitev Evrope in Nemčije. Vi ja Klavni vzrok napetosti v Evropi«,
Mac MiPen pravi. C a je »"'livni činite.M spremembe a-.-.rrr l-ri-r o v 1 t ” kih odnosov polžka zatiranja, ki se sedaj v ' na Madžarskem.9
Na koncu Mac TTiPan predlaga: I. razvoj angleško-sovjet-5 ’ irgov ine. še posebno s tem, do hi SZ kur>ova'a potrošno b’ago in vozi a, kakor ie 1 1 ]anrl-epa iuiija predlagala. 2. Fazvoi t-plturnih oinosov z odstranitvijo ovir za odnose in premet med. obema državama 7'asti pa s prenehanjem motenj radijskih oddaj.
Mre Mijlan govori tudi o položaju na Srednjem vzhodu. S tem v zvezi obtožuje Sovjetsko zvezo, da «vo:'i politiko, ki je škodljiva blaginji tamkajšnjih držav in ni v skladu z zagotovdi prijateljstva«, ki soremljajo pismo, na katero Mac Millan sedaj odgovarja. Nato poziva Buiganina, naj so. deluje pr, reši'vi »osrednjega vprašanja« na Srednjem vzhodu, t. j. arabsko-izraelskega i
spora.
Glede razorožitve navaja Mac Millan sledeče: Vsak sporazum o konvencionalni in jedrski razorožitvi bi bil prav: prispevek k zmanjšanju sve-
orimernem nadzorstvu. Tako bi hilo potreba sporazumeti se o popreisnji registraciji poskusov in o navzočnosti mednarodnih opazovalcev pri teh poizkusih
Velika Britanija ne more pristati na močno zmanjšanja zahodne obrambe brez zagotovila. da se bodo is*očasno dosegli sporazumi tuni na političnem področju. Sovjetski nredlogi ne vsebujejo res u-činkovitega načrta za nadzorstvo nad iedrsko razorožitvijo.
Vehka Britanija ne more načeti teh vprašanj ločeno od držav. s katerimi je povezana v CommonvvtaUhu a'11 v zahodnem svetu.:
Glede nenapadalnega pakta, ki ga oredlaga SZ, pa pravi Mac Millan :	«NATO je o-
brambna organizacija. Nemčija ima pravico odločati, Kar se tiče njenega sodelovanja z drugimi državami. Edenov načrt za demilitarizirano področje v Fvroni je pogoj za združeno Nemčijo.
Mac Hillan pravi, da so bili E/enovi predlogi povezani «s celotno lešitvijo«, ki bi imela namen bodisi omogočiti združitev Nemčije v svobodi kakor tudi ustvariti sistem varnosti, ki bi zadovoljil vseh.
Mac Millan postavlja nato Bulganinu sledeča vprašanja : A) ali sovjetska vlada se vedno priznava svojo odgovornost glede združitve Nemč.je na podlagi določb skupne izjava štirih držav v Zenev, julija 19557 B) Ali se sovjetska Via-
IIIM Ml 111 Milili 11111111111111M11| 111 m i 11 lili lllinrii iiiiiiii iimii 111 im 11111111 m 1 n 11 mn 1 n 1 um mri 1 im
Merzagora ima samo poi zved ovalno mi sij o
da strinja, da je želeti, da bi do nemške združitve prišlo čimprej7 C) Ali se sovjetska vlada st-;nja. da bi nemško ljudstvo določilo svojo vlado s svobodnimi volitvami, ki bi se organizirale v vsej Nemčiji/ D) Ali sovjetska vlada priznava tej bodoči vladi vse Nemčije pravico, da odloča o svoji notranji in zunanji politiki?«
Zatem ugotavlja Mac Millan, da različna stališča Velike Britanije in SZ o mnogih velikih vprašanjih ne smejo ovirati napredovanja k «pametnim odnosom«. ter predlaga razvoj an-gleško-sovjetske trgovine in kulturnih odnosov.
«Je torej mnogo, pravi Mac Millan. kj bi morali in Di lan-ko napravili za izboljšanje naših odnosov, toda ne bi bilo iskreno, če ne bi ponovil, da nas Iočiio še velika vprašanja«.
Zahodni delegati na razoro-žitveni kcnferenci so se medtem danes popoldne sestali v Foreigrt Gfficeu, da skupno oroučijo zadnje sovjetske predloge.
Sovjetski .predlog je naletel v Londonu na precej ugoden sprejem. Sam predstavnik Fo-reign Ofhcea ie izjavil, da izreka britanska vlada dobrodošlico tem predlogom, čeprav je mnenja, da bi moralo biti prenehanje poizkusnih eksplozij povezano s prenehanjem pridobivanja atomskega materiala v vojaške namene. Kakor je znano. sta enako stališče zavzela sinoči francoski in a-meriški delegat. Toda medtem kb je francoski delegat Moch izjavil, da Francija ne bi bila vezana na sporazum treh atomskih držav za prepoved poizkusov, če ne bi bilo sKlenjeno, da se preneha izdelovanje jedrskega orožja, je Stassen, kakor piše «Times», «bolj kakor ugovarjal, komentiral Zorino ve !zjave».
Današnji «Manchester Guardian« piše. da je bil Stassen poolVašcen ponuditi prekinitev poizkusov za eno leto, in dodaja: «Ce je to res. se je možnost sporazuma, čeprav omejenega, izboljšala.« «Daily He-rald« pa je mnenja, da kaže Velika Britanija malo navdušenja za sovjetski predlog. «Zdi se. piše list, cia je Dritan-ska vlada mnenja, da s*a Ame-
tuta «Jožef Stefan« v Ljubljani in drugih znanstvenih u-stanov Jugo.. avije. Jugoslovanski znanstveniki zahtevajo, brezpogojno prenehanje poizkusov in pclp,- sporazuma o prenehanju, ki bi bil prva faza širšega sporazuma o prepovedi proizvodnje jedrskega 0-rožja in uničenja vseh zalog. Znanstveniki inštituta «Jožef Stefan« v Ljubljani poudarjajo v svoji protestni resoluciji, da je danes vsej svetovni javnosti jasno, da so poskusi z jedrskim orožjem samo priprava na vojno. Zato je skrajni čas. da človeštvo dvigne svoj glas protesta proti nevarnosti, ki vodi v prepad.
Nehru v Kopcnhagnu
KOPENHAGEN, 15. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes z letalom prišel iz Damaska v Kopenhagen. Med potjo se je letalo ustavilo v Brindisiju, kjer je Nehruja pozdravil indijski poslanik v Rimu. Na Danskem bo Nehru ostal tri dni
Sirija	očita
da podpira	p
Sirski obrambni minister izjavlja, da Sirija ne bo plačala finančne pomoči sedanji jordanski vladi - O vlogi kralja Sauda
DAMASK, 15. — Sirski minister za obrambo Azem je v zvezi z jordansko-saudsKo izjavo dopisniku lista «A1 Jo-umhour, izjavil, da Sirija ne bo čala nobene finančne pomoči Jordaniji,
«J»rd<,nsko-saudska izjava, je izjavil minister, ima namen metati pesejc v oči, da doseže finančno pomoč, toda mi ne bomo plačali te pomoči Jordaniji. Danes ne vlada v Jordaniji Ibrahim Hašem, pač pa Samir Rifai, ki velja za sovražnika arabske narodnosti. Samir Rifai je začel svoje delovanje s tem, da je poslal parlament na počitnice z namenom, da ga razpusti, ter je dal aretirati številne politične osebnosti, da jih spravi pred sodišče. Ri-lai je iz glavnega štaba vojske odstranil svobodne čast-n.ke in jih nadomestil s kreaturami in agenti Glubb paše. Zahteval je od Sirije, naj u-makne svoje čete, tja jih nadomesti s saudskimi četami in končno je umaknil čete z občutljivega področja Akabe,
kd velja za zelo važno strate-.lja Huseina, je kralj Saud,
ško pozicijo, ki jo je treba ščititi z orožjem. Trdil je, da se ni bati nobene nevarnosti in da navzočnost vojaških čet ni potrebna, medtem ko je kmalu zatem položil v usta svojemu kralju in kralju Sau-du izjave, da prehod pri A-kabi ni gotov, in se je delal, da se ne zaveda očitnega protislovja, v katero je zašel.
Rifai in njegova vlada sta zavzela nečastno stališče do Egipta, ko sta izgnala njegovega vojaškega atašeja, A-manska vlada ne bo prevarala Sirije s svojo skupno izjavo, ker so njeni nameni že bili cani na preizkušnjo. Zdi se, da sta se hotela oba kralja laskati libanonski opoziciji, da bi jo pripravila do tega, da ne bi povzročila volilnega poraza Samuna.«
Azem je zaključil: «Ni bilo nobene potrebe, da bi si oba kralja izmenjala avtomobile ((Cadillac« in darila, kar njih konferenca ni izšla iz okvira konference, ki je prej bila v
Kairu. S tem da podpira kra-
llllllllll  .................................................................................................................................    M
Poplave
ogromno
so prizadejale škodo prid
V Piemontu ne je položaj izboljšal, vendar pa nevarnost še ni minila - Tudi od drugod poročajo o novi nevarnosti in o ogromni škodi - Poplave tudi v Bosni
Položaj v Piemonlu se je iz-boijšal, ker je sinoči prenehalo dpzevat.i. Gasilci, si so v zadnjih 48 urah vcuili reševalno aacijo za pcpiavljence, so se danes vrnili v Turin, Na splosno se je položaj izDoljšal v dolini Rusa in Ao.ua ter povsod drugod. Voda v reki Pad in Dona je začela upadati. Vendar Dr nevarnost še ni minila. Promet na ntkattrih železniških progah so ie vzposta-
, t vili, toda ne na vseh. Na pou-r,_	ročju Asii in Alessandria pa so
(Nadaljevanje 1. strani)
obnoviti pod pogojem, da vsi pokažemo dobro voljo«. Sicer pa je dejal, da se je razpravljalo samo o vprašanjih splošnega značaja. Na vprašanje, če bi morebiti PBDI podprpla tudi enobarvno vlado, je Ta-nassi odgovoril negativno. Pritrdilno pa je odgovoril na vprašanje, če se pod »demokratično solidai nostjo« lahko razume tudi vlada, ki bi jo ena izmed cenlrističnih strank podpirala od zunaj. Končno je dejal, da odhajajo socialdvno-krati od razgovora z zmeinim optimizmom.
V imenu liberalcev ie bil pri Merzagori sam Malagodi. Ko se je vrnil od avdijence, je dejal, da je Merzagori povedal že znano stališče svoje stranke, ki je naklonjeno obnovitvi vlade sredine. Potreben pa bo še en sestanek vo-
MLHZAGORA
dilnih organov stranke v ponedeljek, da se stališče natančno določi.
Kakor z Malagodijem ni bilo De Cara in Colitta, tako s tajnikom PRI Realejem 111 bilo Pacciardija in La Malfe. Danes je sobota in mnogi parlamentarci so odšii po raznih poslih iz Rima. Ko je bil po tričetrturnem razgovoru pri Merzagori Reale z pet sredi novinarjev, jim je najprej dejal, da ni prijatelj osebnih stališč in zato je postil, da se je zdeio, kot bi bila politika PRI samo dvogovor med Pac-ciardijem in La Malfo, V resnici pa bo o položaju razpravljalo vodstvo stranke, ki se sestane v ponedeljek. «Niniam vtisa, je dejal Reale, da bi biia »Iranka pripravljena sodelovati pri štiristrankarski
koaliciji, potem ko je glavni odbor stranke na svojem zadnjem zasedanju izrekel negativno o štiristranki formuli, tako glede jamstva za učinkovito in funkcionalno viado kakor glede sredstva za demokratično borbo. Ce bi se spet ustanovila tristrankarska vlada, — kot se zdi, da se predlaga. — ki se ne bi preveč oddaljila od Zolijevega programa, je moje osebno mnenje, da bi v zdržanje republikanskih parlamentarcev pri glasovanju zadostovalo za zaupnico. Vsekakor pa bo o vsem presojaio vodstvo, katerega odločitve bo sporočil v torek predsedniku Merzogar:.
S' tem so se današnja posvetovanja zaključila. Predsednik Merzagora je novinarjem sporočil nadaljnji program posvetovanj, ob slovenu pa jim je dejal, da «ne more teči ker sta njegovi poti dve pregraji; sestanka vodstev PLI in PRI. Na teh pregrajah pa je, kot na mnogih pregrajah, tudi trnje«. Jutri se bodo od 9. do 12 ure posvetovanja nadaljevala; sprejeti bodo Nen-ni in Lussu, Covelli in Paoluc-ci, Togliatti in Scocimarro. Roberti, Michelini in Franza ter Chiarolanza in Lauro. V ponedeljek pa bodo zopet prišli k Merzagori predstavniki KD. PSD1 in PLI.
Politični opazovalci v Rimu se vprašujejo, koliko je pot, ki jo je Gronchi izbral za reševanje krize, novost v obliki in v bistvu. Odgovor je glede prve točke jasen; da nekdo opravi »poizvedovalno misijo« in nato poroča predsedniku republike, ki potem da mandat za sestavo vlade kaki tretji osebi, — v tem je vsekakor novost v obliki. Mnogo manj pa je mogoče govoriti o novosti v bistvu, o taki novosti, ki bi premakniia italijansko vladno politiko na tirnice, po katerih bi 'ahko politično življenje steklo. O-pfijemafi se pa možnosti obnavljanja štiristrankarske ali tristrankarske vlade pa pomeni toliko kot skušati obujati mrtveca. Pri tem na stvari ne spremeni mnogo dejstvo, da opravlja posle mešetarja -da rabimo ta zelo banalni izraz — predsednik senata, po vrsti druga osebnost republike Zdi se namreč, kot da se hoče koalicija na vsak način vzpostaviti; in ker bi za to sama Fanfanijeva avtoriteta pri starih zaveznikih ne zadostovala, naj posreduje še Merzagora. Mogoče bo predsednik senata res uspel in pripravil nekdanje koalicioniste do sprav«, nakar bo Fanfani dobil mandat za sestavo vlade, ko bo imel tako uglajeno pot. Toda na ta način bo zasilno in začasno rešena kriza vlade, ne bo pa rešena kriza političnega življenja v Italiji Za to reš tev bo treba kaj več; treba bo kaj zares novega,
A. P.
da si lahko dovolita prekinitev poizkusov, medtem ko Ve-iika Britamla še zaostaja « Nato poziva list britansko vlado, naj se odpove poizkusom vsaj med razgovori o sovjet ikih predlogih »Zdi se. pripominja list, da Sovjeti nudijo ros priložnost, da pride do sporazuma.«
 »s-------
Znanstveniki FLRJ za podpis sporazuma o ukinitvi jedrskih poizkusov
BEOGRAD. 15. — Jugoslovanski znanstveniki, ki delajo na področju nuklearnega raziskovanja zahtevajo prepoved poizkusov z jedrskim o-rožjem. Protestu znanstvenikov za jedrska raziskovanja »Rudjer Bošcovič« v Zagrebu so se danes pridružili tudi znanstveni delavci inštituta «Boris Kidrič« v Vrči, inšti-
bile dane« nove nevihi.c in pr« šlo je do novih poplav.
V Cunoo sta nekaj pred po'-dne prišla iz Milana 1\a helikopterja s skupinami gasilcev. En heiikcptejr bodo uporabljali za pomoč v dolini Sturu drugega pa v dolinah Maua ie. Varaita, ki sta najbolj prizadeti Pri oskrbovanju prebivalstva z živili sodeluje tudi vojaštvo.
V Milanu pa je voda v rek: Pad narastla nad normalno višino in je ponekod prekoračila bregove in poplavila bližnja področja. Napravila je ogromno škodo 'UR področjih, ki sc posejana s pšenico.
Železniški promet med Italijo in Francijo skozi Modane je še vedno prekinjen. Tudi na področju Savoie 111 Primorskih alp je prenehalo deževati. Čeprav -R mogoč še celote 1 pregled nad žrtvami in škedo ki so jo povzročile poplave, ki so porušile več mostov in hiš, uničile mrogo pbljskih pridelkov ter razdejale več cest, s* domneva, da bo obračun katastrofalen. Voda v reki Are ie začela upadati. Toda še sinoči
je zalila vas Reisse m popolnoma porušila 15 his ter oc-nesla več barak. Vasi Isola m mnoge druge so vedno odrezane tem jim s helikopterji prevažajo živila in zdravila V Saint-Michel-De-Maunenne ie bila neKa tovarna skoraj do kraja Uničena, ker jih je voda dira!« peči, ki jih je voda poplavila. V Modane je ponekod voda še en meter visoka. Tovarna karbida v Samt-Gobain je popolnoma pod vodo. Preti nevarni več hiš
Popoldne pa se je položaj v .dolini Are nenadoma poslabšal. Področje na levem bregu reke je en meter pod vodo v dolžini treh kilometrov.
Iz Bern3 poročajo, da je zaradi izboljšanja položaja obnovljen promet na železniški progi Viso-Zermatt. Toda nevarnost ni se minila, čeprav <e je voda odtekla in so se prebivalci lahko vrnili v izpraznjene vasi, kjer so hiše polne blata. Iz vse Švice poročajo o velikih nevihtah s točo, ki je močno 1 oškodovala poljske pridelke.
Na Koroškem so poplave povzročile veliko škodo, sedaj ja se voda odteka. Gornji del Dravske doline pa je se zaprt za promet in tudi dolina De-freggen je še izolirana. Prebivalstvu tega področja spuščajo živila s padali iz letal.
Neurla sc divjala tudi v Jugoslaviji. in sicer V Jugovzhodni Bosni. Zaradi vebkega de-ževia je pod vodo področie 2d(l kvadratnih kilometrov. Skoda na poljskih pridelkih je ogromna. Okoh štirideset hiš se ;e
porušilo. Železniški promet na progi Beograd - Sofija je bil nekaj ur prekinjen zaradi poplav vzhodno od Niša v Srbiji.
Delegacija PSI v Ljubljani in na Bledu
LJUBLJANA, 15. — V Ljubljano je danes prispela dvajsetčlanski
kov PSI in sicer federacij Trsta, Gorice, Vidma in .Pordenona, ki jo vodi član centralnega komiteta Luigi Ran-coni. Člani delegacije so se takoj po prihodu sestali z zastopniki SZDL Slovenije, s katerimi so se razgovariali o družbenem upravljanju, o vlogi sindikatov, o komunalnem sistemu, o socialni politiki, o kmetijskem zadružništvu in o zadružni problematiki sploh. Gostje so popoldne obiskali muzej narodnoosvobodilne borbe, otroško kliniko in u-niverzitetno biblioteko.
Jutri bo delegacija odpotovala na Bled, kjer bo nadaljevala razgovore z zastopniki SZDL. Z jugo\ovanske strani bosta razgovorom mec drugim prisostvovala Miha Marinko in Vida Tomšič. Clan delegacije Terni je izjavil, da bi delegacija želela videti, kaj je Jugoslavija dosegla zlasti na področju družbenega razvoja v tovarnah in na vasi. »To so vprašanja, ki ne zanimajo samo PSI, temveč vse svetovno mednarodno gibanje« je dejal Terni.
(Nadaljevanje 3 2. strani)
v kateri pravi, da je epidemija influence, ki se zadnje tedne sir 1 po vsej Aziji, posledica radioaktivnosti, ki je nastala ob poizkusnih eksplozijah z vodikovimi bombami. Učenjak pravi, da je e-pidemija zajela prav Azijo zaradi radioaktivnosti, ki je nastala ob eksplozijah v Sibiriji in na Pacifiku.
7 dni v svetu
Francija
V preteklem tednu je Francija dobila svojo 23. povojno vlado, kar pomeni, da je imela Francija po letu 1345 povprečno vsakega pol leta novo vlado. Zadnjo vlado je sestavil radikal Bourges-Mau-noury, ki je bil v Molleto-vi vladi vojni minister. Značilno za to vlado je, da je dobila investituro s skrajno majhnim številom glasov (najmanj izmed vseh vlad po letu 1947) Poslanci so z nekakim malodušjem glasovali za investituro in to je neki list komentiral, da to pomeni, da poslanci rajši vidijo dve krizi v dveh mesecih kakor eno krizo, ki bi trajala dva meseca. Tunizijski ministrski predsednik Burgiba pa je izjavil, da je ta vlada kakor poletna nevihta, ki naglo mine. Nova vlada je nekak posnetek stare, samo da je ie bolj usmerjena na desno. Bourges-Maunoury, ki je bil kot vojni miniiter v prejšnji vladi tudi vnet zagovornik napada na Egipt, ni v svojem programskem govoru povedal nil novega. Povedal je predvsem, da bo nadaljeval vojno v Alžiru in da bo zahteval nove davke. Toda prav to področje je tisto, ki je za vsako vlado v Franciji najbolj nevarno. Saj blnino nadaljevanje vojne v Alžiru žre milijarde, ki jih
mora plačevati davkoplačevalec
Alzir. Tunizija Meluza
Razburjenje in ogorčenje zaradi pokola v Meluzi " Alžiru se ni ie poleglo. Pojavljajo se vedno nove zahteve, naj se uvede preiskava o teh dogodkih. Arabsko-azijska skupina t> OZN je to zahtevo uradno poslala glavnemu tajniku OZN in ga zaprosila, naj predlaga Franciji tako preiskavo. 3 oda Francija se temu izogiba, čeprav te je celo predsednik Cotv obračal na «civilizirani svetu ko se je zvedelo za pokol. Francoski list «France Obser. vateur» pa je objavil članek nekega tunizijskega novinarja, ki pripisuje odgovornost za pokol krajevnim tolpam, ki so pod vplivom francoskih oblasti. Desničarski poslanec Dides je v zvezi s tem pozval vojnega ministra, rini prepove ta časopis, S takimi ukrepi, ki jih je bilo v zvezi z Aliirom zadnje mesece v Franciji precej, hočejo torej zadušiti afero, ki se je obrnila proti njim.
Pa tudi v Tuniziji so začeli Francozi izzivati in povzročati spopade. Pretekli teden sn francoski vojaki potizročili nove incidente na področju Gafse, ker so začeli manevre brez pristanka tunizijske plode, Predsednik tunizijske vlade Burgiba je odločno zahteval umik francoskih čet iz Vse Tunizije. Odkar je poslala Tunizija neodvisna, se
je število francoskih vojakov na njenem ozemlju povečalo na 70.000, predvsem zaradi bojev v Alžiru. Burpibn je končno poudaril, da so Tunizijci pripravljeni tudi na noro rojno s Francijo, če s» jim bo ta vsilila.
Srednji vzhod
Odnosi med Egiptom in Jordanijo so se t> zadnjem času poslakšali. Kralj Husein še dalje izpolnjuje ameriška navodila, ki gredo za tem, da se Egipt izolira od ostalih arabskih držav. V ta namen se ZDA poslužujejo tudi kralja Saudove Arabije Ibn Sauda, ki je te dni obiskal Huseina Poklical je k sebi tudi voditelje opozicije iz sosednega Libanona, kjer so preteklo nedeljo bile delne volitve, na katerih je spričo ukrepov vlade ta dobila v pestolnici .večino. Vendar pa je v južnem delu države dobila opozicija več poslancev kakor vlada, Ker bodo volitve v ostalih delih države še naslednje nedelje, je kralj Saud poklical k sebi voditelje te opozicije, da jih skuša pridobiti za «pomirjevalno politiko« in za enotno fronto »proti komunistični nevarnost i«.
Odnosi med Jordanijo in Egiptom so se zaostrili, ko je začel Husein očitati Egiptu, da je pripravljal zaroto proti režimu tn njemu samemu, Egiptovski tisk pa pri tem poudarja, da deluje Husein pod vplivom in režijo imperialističnih režiserjev, ki
hočejo razbiti enotnost arabskega sveta. Na zasedanju bagdadskega p akta v Karačiju, kjer so v vojaški odbor uradno sprejeli tudi ZDA, so ZDA predlagale sprejem Saudove Arabije v pakt. Angliji sn svetovale, naj bi v zameno odstopila Arabiji oazo Buraini, Vse te vesti so sicer zanikali, vendar pa ostane dejstvo, da so ZDA do kraja izrinile Veliko Britanijo s tega področja in so sedaj postale glavni režiser pri zbiranju protinaprednih sil tega področja v borbi proti naprednim tn osvobodilnim težnjam tamkajšnjega prebivalstva. In v tu okvir spada tudi zaostritev odnosov med Egiptom m Jordanijo.
Kalija
O nadaljnjem razpletu vladne krize v Italiji pišemo na drugem mestu. Kakor smo
že prejšnjo nedeljo pisali, se je res izkazalo, da Zoli ni dobil večine v poslanski zbornici po odštetju fašističnih glasov. Manjkal mu je en glas. Zato je odstopil, ker se je bil namreč že pred glasovanjem obvezal, da fašističnih glasov ne bo upoš'eval (Bolje rečeno glasov pripadnikov MSI, ker je med živahno debato v baru parlamenta neki demokristjanskt poslanec izjavit, da bi morali odšteti tv di 60-70 demo-kristjunskih glasov, če 01 računali res fašistične glasove), Tak o je. moral predsednik republike Gronchi začeti nova posvetovanja, med katerim 1 pa ni prišel še do nobenega končnega zaključka, pač pa je zajirosil predsedniku senata Merzagora, naj 011 nadaljuje jjosvetovanja, da vidi, kaj se da napraviti. O tem 111 o nadaljnjem razvoju pa pi-šemu na drugem mestu v dopisu iz Rima.
katerega politika je bila sovražna Bagdadu, Samunu in vsem hašemitom hotel pokazati svojo podporo Američanom. Ce ne bi bilo tega namena. bi vsi ti obiski v Bagdadu in Amanu bili odveč. Ti premiki kažejo na namen da	se do	kraja	zavzame	za
podporo ameriške politike, ki je naklonjena Izraelu in kolonializmu. To ravnanje ne bo na	noben	način	vplivalo	na
Sirijo in Egipt. Ne bomo se dali ponovno opehariti.»
V zvezi s Saudovim posredovanjem	pišejo	današnji	li-
banonski listi o možnosti, da se	po volitvah	v Libanonu
sestavi vlada «narodne sprave«. List «L'Orient» p,še, da je kralj Saud verjetno trem bivšim ministrskim predsednikom Libanona, ki jih je povabil na razgovor v Aman. predočil potrebo, da »prekinejo odnose s komunističnimi zavezniki« in da se pridružijo Zahodu naklonjeni politiki predsednika Samuna in vlade. List pravi, da med rešitvami, o katerih so razpravljali. je tudi ta, da bi po volitvah sestavili vlačo »široke narodne enotnosti«, v kateri bi bili tudi predstavniki opozicije. Seveda bi morala opozicija sprejeti zunanjo politiko sedanje vlade.
 «»------
Bourgcs-Maunoury sc je
sestal z Mac Millanom
LONDON, 15. ;— predsednik nove francoske vlade Bour-ges-Maunoury je danes zjutraj prišel v London, kjer je prisostvoval odkritju spominske plošče na kraju, kjer je med drugo svetovno vojno bil sedež francoskega osvobodilnega gibanja. Pri svečano- j sti je kraljica mati imela kratea govor. Odgovoril je Bourges-Maunoury, ki je poudaril »nerazdružljivo skupnost obeh narodov« .
Bourges-Maunoury in Mac Millan sta bila skupaj na kosilu in sta se nato tri četrt ure razgovarjala o mednaroc-nin vprašanjih. Navzoči so bili tudi britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, francoski poslanik v Londonu Ohauvel in britanski poslanik v Parizu Jebb. Qb 16. uri je Bourges-Maunoi*ry odpotoval v Pariz.
Holandska in Belgija bosta revidirali omejitve trgovine s
HAAG, 15. — Holandska vlada je sporočila, da bo sporazumno z be.gijsko vlado revidirala dosedanji sistem izvoza na Kitajsko, v Severno Korejo in Severni Vietnam. Ta izvoz bo sedaj podrejen enakemu nadzorstvu, kakor velja za trgovino s Sovjetsko zvezo in /. državami Vzhodne Evrope.
W ASHINGTON, 15. — A-meriški senat je sinoči odobril program za pomoč tujini, ki določa 3 milijarde in 637 milijonov dolarjev. Program je bil odobren s 57 glasovi proti 25. Znesek, ki ga je senat odobril, je za 227 milijonov dolarjev manjši oc zneska, ki ga je zahteval Ei-senhcwer.
Letalska nesreča v
MOSKVA, 15. — Sinoči se je v bližini moskovskega letališča Vnukovo ponesrečilo poljsko potniško letaio »lili«. Pri nesreči je od 13 potnikov bilo ubitih 9.
Nesreča se je dogodila, ko se je letalo pripravljalo na pristanek med veliko nev.hto in močnim nalivom. Med u-bitimi sta dva ameriška državljana, minister za zunanjo trgovino Mongolije in štirje člani posadke. Agencija PAP pravi, da vzroki nesreče niso ugotovljeni.
Tržaški orkester in zbor v Parizu
PARIZ, 15. — V okviru «Gledališča narodov» se je včeraj z Rossinijevo sPepel-kon pričela italijanska operna sezona. V operi, ki jo je občinstvo navdušeno sprejelo, je pela glavno vlogo Gin-lietta Simionato. Dirig rul je Oliv ero de Fabntiis. Tržaški simfonični orkester m zhor gledališča »Verdi«, ki sta nastopila danes, bosta nastopala še tudi pri ostalih predstavah, ki so Še na programu do 23. t .m. Predstavljali bodo namreč ie drugo Rossinijevo opero sTurek v Ital i-ji« in Donizettijevo «Lucio Lammermoor«, V glavnih vlogah bodo peli basist Rossi-temeni ter sopranistki Rafti in Viigi nta Zeani. Drupi pevci važnejših vlog so še Monti, Sordello in Brascan-tini. Dirigiral bo tudi ravnatelj gledališču »Verdi« Anto-nicelli.
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
Simič Marij
OPČINE - Narodna ulica 48
PREDSTAVNIŠTVO motociklov "CimattP' in „IVIas8Qltici S lemi motocikli »e lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele
URAD
«M. A.	R.»
OFCINE, NARODNA UL. 47 VAM JE NA RAZPOLAGO:
za vse administrativne zadeve, najemnine, posredovanja kupčij, prodajo premičnin in nasvete za davčne prijave (Vanom) ter sodne zadeve, za DOKUMENTE: potne liste, karnete, patenti-ne, vojne škode itd. — prevaja v vse jezike
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH V KS I’ LESA ll\ TRDIH GORIV
TRST — UI ICA F. CH1SP1 14 — TEL, »3-502 ULICA OEI.LE M1I.IZ1E IS — TEL. 96-510
m
U v A 7 A : Vsakovrstni los, drva za kurjavo, grnrlhnni mnlrtrinl
TRST, UL. CICFKONE «. Tel. 38-136, 37-725; lelegr.. lMPEXPORT - 'HIFSTK
I Z V A 7. A :
tnkstil. knlnni.tlnn blago in raznovrstno s trn j n
SPECIALIZIRANO PODJEIJE ZA VSAKOVRSINE KOMPENZaCJE
AUTOVIE CARSICHE
PROGA TRS'l . BAZOVICA • PADH1CE ■ GROPAUA . TREBČE
Odhodi s postaje Trg l.ibertd m Stara mitnica OH DELAVNIKIH: ob 7.3(1, 8.15. 9 30, 10.15 11	12 13 10
14., 15., 16., 16.50, 17 30., 18.. 18.50, 19.50. 20.40, 2240 ’ OB PRAZNIKIH; ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 1230. 13.10 1350,
14.30,	15	15.30,	16., 16.30, 17., 17.30, 18.. 18.30,	19..’	19 45’
20.30,	22.30. 24.
PROGA TRST - BLOK FRNET1CI Odhod s Trga l.ibertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30. 10.15. 13.10, 15, 18.55.
OB PRAZNIKIH: od 7 25, 8.30, 10, 11	12.30 13.10, 13.50,
14.30,	15, 15.30,	16,	16.30, 17, 17.30	18	18.30	19	19	45,
20.30, 22 30.
Odhod s Frnrtičev OB DEl.AVNKIH:	ob 8.20 10.50, 14.05.	15.40,	18.55,
OB PRAZNIKIH: ob H 9.10, 10.50, 11.40, 13.20	14,	14.20,
15.15, :o.30, 15.50, 16.20. 16.50, 17.35, Ib 18.50 19.20 19 50 20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45. 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH; ob 8.20, 13.60, 18 05.
OB PRAZNIKIH; ob 12 05. 18.05
PROGA TRST • KOZINA • HEHPELJE
Odhod s Trga	Liberta ob	7.30 m 13.10, D	Herpelj	ob
9. uri m 14.30.	— Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST - DOMJO . BOLJ UNEC • DOLINA - PHKBENEG Odhod s trgu .Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35 7.25, 10.20 * 1205	13 05 •
16.35, 17.05 * 18.05, 18 35, 19,20 20.45 22.35 OB PRAZNIKIH: Ob 9.05 10.35 12.35» 14.35, 16 05 17.05
18.15, 19 35 20.40. 22 05
N. B * Samo	ti avtobusi	vozijo	do Prebenega,	drugi
se ustavno v	Dolini.
PROGA TRSI - DOMJO • RIOM ANJE Odhodi s postaje na Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35. 10.35, 12.20, 13.35. 1805 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14 05 16 20 19 35, 22 50. PROGA TRS'1 . ADAMIČ M.ACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare milnice OB DELAVNIKIH; ob 11., 1330 OB PRAZNIKIH;	ob 13., 22 30
PROGA TRST • OSP . MACKOVLJE Odhodi s Trgu	l.ibertd
OB DELAVNIKIH- ob 18 15.
OB PRAZNIKIH;	ob 18.30.
PROGA TRST . PODLONJKR LONJER Odhodi s postaje na l’rgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6 20. 6,40**. 7., 7.22'* 7 40 8 07*» 8.25, B 52, 9.02, 9.30**, 9 4U, 10 15,	10.30»,	11 02	1120»»
11.40, 12.02, 12.20. 12.40, 13„ 13.20**. 13.40	14.15-	14 45*
15.16». 15.45-, 16.,	16.20	16 40	17.,	17.20,	17 40»*	18
18 30»*,	18	50.	19	20—	19	40,	20.05**	20.30	20	52 2110
71.40, 22.15*	22.45*.	23.20
OB PRAZNIKIH;	ob 8., 8.31,	9.01,	9.31,	10.01,	10.31,
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trga S, Francesco
** Ti avtobusi vi zijo do Lonjerja, ostali se ustavljajo v PodlonjerJu,
Opravljamo prevoze blaga zn tretje t lahkimi in težkimi kamioni ter ovtocistema m\ tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-378.