FM 51.
V Damjani, v četrtek, dne S. marca 1909.
Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26'-iva pol leta „ „ 15'— M četrt leta „ „ 6-50 as en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
v.-.k velo leto naprej	K 22 40
sa pol leta „	„	JV20
>« tetrt leta „	*	j-jo
v« «r> mesec „	„	i gg
3*. poSII). na dom 20 h n» mesec.
Nt^araezne Stev. 10 h.
GJredniŠtVO t® * Kopitarjevm ulicah Jt, Ž (vhod le* dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se sns »tfaiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Clrednlikega telefona Itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserati: Enostop. petltvrsta (7? mm) > za enkrat .... 1 j r, za dvakrat.... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . H , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvi.Mr S 26 h. Pri večkratnem ot-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. ur" popoldne.
Upravništvo J« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
%- Vsprejema naročnino, inserat« %
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
He odnehati!
Brzojavka dunajskega korespondenč-nega urada, da je srbska vlada na intervencijo Rusije in ostalih velesil, naj se odpove teritorijalnim kompenzacijam, odgovorila, da se temu ne more pokoriti, marveč slejkoprej zahteva Bosno zase, je ne-osnovana. Srbska vlada na intervencijo Rusije in velesil oficielno še ni odgovorila ne Rusiji ne ostalim velesilam. Njen odgovor, ki je že zdaj znan, se tudi ne bo čisto tako glasil, kakor je dunajski urad poročal. Njen odgovor ni tako odločen, marveč zelo neodločen in ima le namen celo vprašanje zopet zavleči. Srbska vlada bo namreč izjavila, da se principijelno ne more odpovedati svojim zahtevam, da se jih pa odpove tedaj, ako ji* velesile garantirajo poiitiško in ekonomsko neodvisnost.
Kaj hoče torej Srbija? Konferenco velesil! Rusija, ki igra pri celem balkanskem sporu tako dvoumno vlogo, jo je na eni strani opomnila, naj miruje in se teritorialnim kompenzacijam odpove, na drugi pa jo obenem hujska, naj nikar za Božjo voljo ne stopi v direktni dogovor z Avstrijo, marveč se še dalje skriva za hrbet velesil in zahteva evropske konference.
In tu treba zaklicati naši diplomaciji: Nc odnehati! Ako ie Turčija, ki je bila čisto upravičena protestirati proti aneksiji, stopila z Avstrijo v direkten dogovor, ako se nadalje Bolgarija saj formalno naravnost potom Ljapčeva pogaja s Turčijo, zakaj naj bi za avstrijsko-srbski spor veljala izjema? Avstrijski davkoplačevalci bodo iz svojega morali žrtvovati gospodarske kompenzacije, zdaj pa naj pride Rusija in na našo diplomacijo pritiska, da morda tudi še Srbiji zaradi aneksije potisne par milijonov v žep! Ali pa naj stopi skupaj konferenca velesil in nam narekuje, kakšno železniško progo koncediramo Srbiji ali pa koliko glav živine sme v bodoče v Avstrijo importirati!
Nimamo nič proti konferenci, toda predno se konferenca skliče, morajo biti glavne sporne točke med evropsko diplomacijo v skupnem dogovoru principielno rešene! Če se je aneksijsko vprašanje sa-monasebi že rešilo in ravnotako proglasitev turške vazalne države Bolgarije ter aneksija Rumelije — ki hujše krši berolin-.sko pogodbo, kakor priklopitev Bosne — čemu bi ravno Avstrija morala postavit! :
vse na kocko in svoje zadeve izročiti našima sovražnicama Rusiji in Angliji?
To je krivično!
Ljubimo srbski narod. Urnevamo njegovo bol in razburjenost Tudi nočemo vojske. Ljudstvo noče vojske! Toda vojske tudi nc bo. Saj se je vse velesile boje in Srbija sama se je tudi boji. Svetovne vojske ne bo zaradi Srbije. Zato je avstrijski diplomaciji svetovati, naj nikar ne odneha od svojega stališča, da se naj Srbija naravnost obrne do Dunaja, ako hoče od Dunaja kaj imeti. To ne izključuje prijateljskega posredovanja od strani drugih velesil. Ampak tega ne smemo dopustiti, da bi ruska diplomacija, ki Avstrijo kot tako ljuto sovraži, na našo diplomacijo pritiskala in ji, grozeč ji vedno s konferenco, iztisnila kompenzacije za Srbijo!
Ravno zato, ker nočemo vojske, smo proti evropski konferenci, dokler se ne poravna avstrijsko-srbski spor naravnost med dunajsko in belgrajsko vlado! Konferenca, kakor jo hoče Izvolskij, bo nujno privedla do tega, da se je Avstrija nc bo mogla udeležiti in potem evropski mir ni več vreden pol groša. Potem se vname svetovni požar. Pa Rusija tega tudi noče saj stoji Finska pred revolucijo, Poljaki se upro, Kavkaz vstane, Azija se pretrese! Rusija zdaj s konferenco le grozi, kakor Srbija grozi s svojo vojsko!
Veliko napak je napravil baron Aehrcnthal — ne tajimo! Toda, sedanje njegovo stališče je pravo. Srbija se bo z Avstrijo najložje in najboljše sporazumela. Posredovanja od strani Rusije, ki ima le namen, diktirati nam pogoje, preteč nam s konferenco, ne rabimo! Kaj drugega bi bilo, ako bi posredovala kaka nam prijazna velesila.
In končno mora govoriti parlament! Ljudski zastopniki morajo izjaviti, da so proti vojski, da žele mir. In zato je edino sredstvo direktna poravnava med Dunajem in Belgradom. Rusko posredovanje ali konferenca do ruskih intencijah pa bi le konflikt poojstrila. Zato ne odnehati od čisto pametne in pravične zahteve, naj se avstrijsko-srbski spor poravna kakor so se drugi!
Ali stojimo tik pred vonjo?
Da se ne bo kdo brez potrebe razburjal, odgovorimo takoj s kategoričnim: ne! Vest, ki smo jo, kakor drugi listi, priobčili
tudi mi včeraj med telefonskimi in brzojavnimi poročili, da je namreč ministrski svet srbski sklenil, da nc odstopi od teritorijalnih zahtev in od zahteve po avtonomiji Bosne in Hercegovine, ni potrjena. Prinesla jo jc samo belgrajska »Politika«, ki jc, kakor znano, trobilo »odbora za narodno obrambo«, oziroma kraljeviča Jurja. Od tod jo je dobil naš c. kr. kores-pondenčni urad, ki ga naj zdaj c. kr. vlada sodnim potom preganja zaradi razširjanja vznemirjajoči!] vesti, kakor je zapretila raznim listom.
»Reuterjev biro«, ki jc navadno dobro poučen, pa trdi cclo, da se srbska vlada v smislu ruskih nasvetov odpove svojim zahtevam po teritorijalni kompenzaciji. Položaj torej ni tako strašen, kakor sc je včeraj zdelo.
Na jasnem še nismo.
Drugo poročilo iz Belgrada pravi namreč, da jc imela srbska vlada včeraj popoldne odgovoriti na ruski nasvet. Odgovor. tako sodijo v srbskih poslaniških krogih, ni tako decidiran, kakor hoče vedeti Reuterjev urad, ampak nekak — netopir, na pol miš, na pol tič. Srbska vlada da načeloma tudi zanaprej vzdržuje svoje tpritorijalne zahteve in odstopi od njih le, ako ji evropske velesile zajamčijo »politično in gospodarsko neodvisnost.« Širok pojem, v katerega okviru le prostor za transbalkansko železnico, ki so jo nedavno predlagali angleški listi. Kakor se vidi. imamo zazdaj pred seboj le domneve. Kako stvar pravzaprav stoji, izvemo še le, ko nam Rusija naznani odgovor, ki ga je dobila od srbske vlade.
Belgrajski diplomatski krogi smatrajo položaj za jako resen ter ne pričakujejo od ruskega koraka dobrih uspehov, kajti srbska vlada da v očigled razpoloženja v deželi, vsled stališča, ki ga je zavzela skupščina. ne more nazaj.
Kaj pravijo Angleži?
»Times« ostro grajajo Tiszo in We-kerla, da nista molčala, dokler je Rusija posredovala v Belgradu, marveč sta s svojimi izvajanji in neprevidnimi izrazi srbski narod ogorčila in stališče srbskih državnikov otežkočila. Ako je poloticiozni j tisk izraz definitivne politike monarhije, i potem da stoji evropski mir na slabih nogah. — Seveda je člankar v »Times« po- ! zabil povedati, da je Wekerle pač moral govoriti, ko jc žc izpregovoril Tisza. Res ,
pa velja tudi glede ogrskega ministrskega predsednika rek, da -zvoki ustvarjajo godbo.«
Isti angleški list pravi, da se Srbija posluži nasvetov, ki bodo jih ji dale evropske velesile skupno. V Peterburgu še nimajo srbskega odgovora, a mislijo, da bo Srbija velesilam forinelno naznanila, da opusti teritorialne zahteve; velesile bi to vzele ua znanje iu Avstroogrsko o srbski izjavi obvestile. Čc se to uresniči, je podana prilika, da velesile v svoji skupni intervenciji zavzamejo stališče avstrijske vlade, ki želi
direktno pogajanje
med Dunajem in Belgradom. (ire sc Ic za formalnost, in navadnemu Zemljanu se zdi trma z ene in z druge Stranj, če se Aehrcnthal brani posredovanja tretje vlade, srbska vlada za direktno pogajanje perhore-scira. Politiki sodijo stvari seveda drugače in izražajo bojazen, da bi pri neposrednem pogajanju mogočni sosed Srbije ne prijel za vrat, dočim se Aehrcnthal na drugi strani — in opravičeno boji lokavih mešetarjev Rusov in Angležev. Kaj pa. ko bi izročili posredovanje Franciji, ki je pokazala v zadnjih kritičnih dneh dovolj objektivnosti na obe strani in ji tudi zveza z Rusijo podaja nekako aktivno legitimacijo? Če se dva soseda prepirata, se sama kaj težko pogodita in pomirita. Navadno nastane iz pogajanja pretep, in močnejši zmaga. Srbija bi čutila direktno pogajanje kot ponižanje, to lahko razumemo. Na vsak način pa je pogajanje med Srbijo in monarhijo, bodisi neposredno, bodisi s posredovanjem objektivnega tretjega soseda, še vedno boljše, nego
konferenca,
ki jo hočejo imeti na vsak način neki francoski in angleški listi. Bojimo se, da tiči za »Matinotn«, »Petit Parisienom« in »Echo de Pariš« ruski upliv! Iz Londona pa celo poročajo, da so Milovanovič, Novakovič in Pašič že sklenili, da prepuste aranžma — konferenci. Svoje mnenje o konferenci smo povedali že večkrat. Po našem prepričanju jc najslabša sprava s Srbijo boljša, nego pa pravda pred evropskim areo-pagom To »porotno sodišče« bo Srbijo oprostilo vsake krivde, Avstrijo pa bo plačala stroške.
Srbski tisk
je deloma ves iz sebe. »Politika« nanada vse vprek: Rusijo, Izvolskega, velevlasti
LISTEK.
Na"n KatnKcmbti.
Angleški spisal Conan Doyte.
(Dalje.)
>Pa da vas še nekaj vprašam: Kaj pa oni — ženin? Kaj je pa ta storil?«
Kcnnedy je skomizgnil z ramami in rekel:
»Da bi bil on močnejši in boljši, bi ga
ne bila zapustila. Pustiva sedaj to temo, jaz je imam že dovolj!«
»Samo še nekaj! Kako se vam je posrečilo, da ste se po treh tednih zopet ločili od nje?«
»No, upirala se je kar najtrdovratnej-šc iu se ni hotela vrniti v Rim pod tiika-kimi pogoji, ker ji je bilo nemogoče, zopet stopiti pred ljudi, ki jih je tam poznala. Rim jc pa zame seveda nenadomestljiv in zopet sem zahrepencl po svojem delu zato je bila to ugodna pretveza za ločitev, ki jc držala. Oglasil se jc tudi njen oče v hotelu v Londonu. To vam je bil prizor! Vsa historija jc postala tako malo razveseljiva. da sem bil res vesel, da sem sc oprostil iz afere. Sedaj se pa zanašam na vas. da o teh mojih pojasnitvah nikomur ničesar ne razodenete!«
»Dragi moj Kennedy! Niti v sanjah bi mi ne prišlo na misel, da bi o tem kaj ponovil. Vse skupaj me pa zelo zanima, ker dobim s tem vpogled v to, kako vi take stvari presojate; jaz jih presojam čisto drugače; pa saj sem videl še tako malo življenja! In sedaj bi radi slišali kaj o moji katakombi? Da bi varn jo popisoval, nima prav nikakega smisla, ker bi je po samem opisu nikdar nc dobili. Samo ena pot je, to bi vam moral pokazati.«
•'I o bi bilo prekr; s 10!«
»Kedaj bi vam bilo prav, da jo obiščete?«
»Čim prej. tem boljše. Ves gorim nestrpnosti, da jo vidim.«
»No, nocoj je lepa noč, čeprav nekoliko mrzla. Kaj bi rekli k temu, če se napraviva tako-le čez kako uro na pot? Biti morava zelo previdna, da ne izdava skrivnosti. Če bi naju videl kdo ob tej uri skupaj na ccsti, bi lahko sumil, da jc nekaj v zraku.«
»Ne moreva biti dovolj previdna,« je pritrdil Kennedv. Ali je daleč do tja?«
»Nekaj milj.«
»Ni predaleč hoditi?«
»O ne. lahko greva tja peš.«
»Tedaj bo tudi najboljše, da greva peš. Kočijaž bi utegnil sumiti, če bi naju moral peljati tako ponoči na samoten kraj.«
»Seveda; čisto prav. Mislim, da bi
bilo najboljše, da sc snideva krog polnoči
pri vratih na Apijski cesti. Jaz moram še nazaj v svoje stanovanje po sveče, užiga-lice in druge stvari, ki jih bova potrebovala.«
»Mi jc popolnoma prav, Jansen! Zelo ste ljubeznjivi, da mi dovolite vpogled v svojo skrivnost. Obljubim vam, da nc bo-dem črhnil niti bcscdicc, dokler ne objavite svojega poročila. Na svidenje torej! Ob dvanajstih me dobite pri omenjenih vratih!«
Mrzli jasni zrak jc bil ves prenapolnjen mehkih glasov zvonov tega mesta cerkva, ko je došel Jansen, zavit v italijanski ogrtač, s svetilko v roki na kraj sestanka. Kcnnedy sc mu je približal iz sence izpod oboka nad potjo.
»Vi ste pa jako točni,« jc rekel Danec smehljaje.
Res je; že skoro pol ure čakam tli.«
»Upam, da niste pustili doma ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na smoter najinega izleta?«
»Tak norec pač nisem! Pri Zevsu, ves prezebel sem do kostij. Naprej, Jansen, stopiva krepko, da se malo ogreje va!«
Glasno in trdo so odmevali njuni koraki na surovem kamenitem tlaku melanholične, najslavnejše ceste starega sveta. Nekaj kmetov se je vračalo iz krčme domov in nekaj vozičkov je pripeljavaio de-žclskili pridelkov v večno mesto: to so bili edini znaki življenja, ki sta jih srečala.
Na obeh straneh ceste so stali stari spomeniki, ki sta jili bolj slutila, nego videla. Tako sta hitela mlada učenjaka naprej; že sta* bila dospela do katakomb svetega Ka-liksta in proti svitu vzhajajočega meseca sta videla pred seboj masivni okrogli grobni spomenik Cecilije Metele. Tu je Jansen pridržal svojega prijatelja z desnico.
»Vaše noge so daljše nego moje in vi imate več vaje v hitri hoji, nego jaz,« je rekel smeje. »Mislim, da jc kraj, kjer morava kreniti v stran, tu nekje blizu. Da, tam na vogalu one tratorije. Čisto ozka steza vodi do najinega smotra, zato bo boljše, da grem jaz naprej in vi za mano.«
»Nažgal je svetilko; svit njene luči jima jc omogočil hoditi po ozki in slabi stezi, ki sc jc vila po močvirnati kampanji. Veliki starorimski vodovod se jc stezal kakor velikanska gosenica čez pokrajino v mesečini. Pot je vodila mlada arheologa skozi enega njegovih visokih tokov in mimo velikega kroga razbite opeke, ki je zaznamoval kraj stare arene. Konečno je obstal Jansen pred samotnim, revnim hlevom in je izvlekel i/, žepa ključ.
Pa vsaj ni vaša katakomba v tem poslopju?« je vzkliknil Kennedy.
»Toda vhod vanjo. Ravno to nama je v zagotovilo, da je nc bode odkril nikdo.«;
»Ali ve posestnik Zanio?> Ne. Našel jc bil nekaj predmetov, iz katerih sem sklepal z veliko gotovostjo, da stoji hiša nad vhodom v katakombo.
itd. ter pravi: ne vdamo se in ne pustimo se prodati, tudi ne, ako nas obsodite v smrt. Mirno pojderno v smrt kot krščanski tnučeniki pred očmi neusmiljenih Cezarjev. Pridite, Cezarji! Zasedite lože in pripravite pesti za ploskanje! Mi stojimo že v areni. Odprite železna vrata, in spustite noter zver, da nas razfrga!
»Pravda« je mnenja, da Je ni vlade, ki bi mogla sprejeti intervencijo. Nihče ne more Srbije prisiliti, da bi se odpovedala svojim zahtevam in ustavila oboroževanje. Srbija se ne boji vojne, boji se le sramote, če bi vlada hotela žrtvovati njene koristi. »Mali Zurnal« pravi, da smo se z nameravano intervencijo za dober korak približali vojni, naj je Rusija za Intervencijo ali proti njej.
Vojaški ukrepi.
Srbska vlada je odredila, da se šuma-dijska divizija (Kragujevac), moravska divizija (Niš) in donavska (Belgrad) koncentrirajo v strategiškem trikotu Rudnik-Mla-denovac-Kragujevac v utrjenih postojankah. Drinska divizija zavzame prostor med Šabcem in Loznico. Po drugih vesteh je (->. pešpolk drinske divizije že zapustil Belgrad ter se podal v Šabac. Iz Niša so prispeli v Mladenovac težki topovi.
Avstrijski orožnik ob Drini ustreljen.
Iz Sarajeva poročajo, da jc 2. t. m. blizu Srebrenice na Drini padel od srbske kroglje neki avstrijski orožnik. Tudi na patrulje so Srbi baje streljali.
Ameriški Srbi za vojni zaklad.
Ameriški Srbi so poslali »odboru za narodno obrambo« 57.000 dolarjev kot prispevek vojnemu zakladu. Belgrajske banke so istotako darovale vsote od 500 do 5000 dinarjev.
Srbija prepove izvoz krmil.
Iz Zemuna poročajo, da namerava srbska vlada prepovedati izvoz krmil. Kako si žele v Belgradu rešitev krize?
V Belgradu bi radi, da bi Evropa vplivala na Turčijo, da bi dala Srbiji ozek pas novopazarskega ozemlja v najem, tako da bi bili Srbija in Crnagora neposredno zvezani. — Lrpa misel. Le to se ne ve, kaj poreče k temu računu — sultan.
Državni zbor.
Baron Bienerth še vedno ni na jasnem. Zastopnikom raznih strank razlaga svoj načrt, dobiva pa nepovoljne odgovore. V torek popoldne je sprejel italijanska poslanca dr. Concija in dr. Faidut-tija. Obljubil je njima podporo za italijansko prebivalstvo, ako ga poslanci podpirajo. Dr. Conci se je trpko pritoževal proti nemškemu ministru dr. Schreincrju, ki v vsako stvar vtika svoj nos. Včeraj popoldne so bili pri baronu Bienerthu dr. Šusteršič, dr. Ivčevič in dr. Ploj v imenu jugoslovanske zveze.
Danes so se posvetovali v zbornici zastopniki »Slovanske jednote«. Praška »Union« poroča, da je bilo v razgovoru tudi predsedniško vprašanje. Češki poslanci so proti dr. Pattayu, ker je nedavno preostro govoril proti Cehom.
Češki radikalci hočejo baje takoj v prvi seji vložiti nujni predlog glede na sodne preiskave v Pragi. So tudi, ki trdijo, da baron Bienerth odstopi, ako o pravem času ne dobi vojaških novincev. Ta trditev je prazna, ker češki poslanci ob najhujši obstrukciji niso preprečili vojaških novincev. Bila bi velika taktična napaka z ozirom na vnan.ie razmere, ko bi prisilili vlado, da zopet zaključi državni zbor in si s § 14. dovoli vojaške novince.
Z druge strani se nam poroča: Po dosedanjih pogajanjih smemo sklepati, da so vse češke stranke v opoziciji proti vladi barona Bienertha, proti nemškemu »veto« in proti vojski. Sklep je storjen, da češki poslanci baronu Bienerthu ne
Radi tega sem jo vzel v najem in sem tam naprej kopal. Vstopite in zaprite za seboj vrata!«
Bilo je dolgo, prazno poslopje z ja-slimi ob vsej steni. Jansen je postavil svetilko na tla in jo je ovil od vseh strani s svojim plaščem, razven v eno smer.
»Utegnilo bi vzbuditi sum, če bi videl kdo na tem samotnem kraju luč,« je pripomnil Danec. »Pomagajte mi odstraniti te deske!«
I'la so bila pokrita v enem kotu z deskami: učenjaka sta jih dvignila druga zr. drugo in sta jih prislonila ob steno. Zazijala je odprtina, v katero so vodile polraz-pale stare kamenite stopnjice.
> Bodite previdni!« jc zavpil Jansen, ko ie dirjal Kennedv nestrpno po stopnji-calt v temni zemeljski drob. »Tu doli so pravcati rovi kuncev; če enkrat zgrešite pot, bi stavil sto proti eni, da ne najdete več ven. Počakajte, tla pridem z lučjo za vami!«
»Kako pa to, da se ne zgubite, če je pot tako zamotana?«
(Dalje sledi.)
i dovolijo nobene predloge in bodo pri vsaki priliki v zbornici nastopali proti vladi. To se zgodi že v razpravi o nujnem predlogu čeških radikalcev zaradi hišnih preiskav v Pragi, v razpravi o vladni izjavi in pri prvem branju brambene predloge. Češki poslanci hočejo prisiliti barona Bienertha, da se ž njimi pogaja. V tem boju se morejo zanašati na podporo jugoslovanskih in morda vseh rusinskih poslancev. Tako upajo, da baron Bienerth že pred drugim branjem vojaške predloge napravi prostor državniku, ki je nepri-stransk in more dobiti vojaške novince in podržavljenje železnic.
Maloverjetno vest prinašajo današnji graški listi. Poročajo, da »Slovanska Jednota« namerava postaviti svojega kandidata za predsedstveno mesto drž. zbora in sicer prof. Masaryka.
Austrn-O^sko.
Praški župan.
Ker je potekla triletna doba, je praški župan dr. Groš odložil županstvo. Nova volitev se mora vršiti v osmih dneh. Mla-dočehi bodo zopet volili dr. Groša; kandidat Staročehov in mladočeške opozicije pa ie bivši župan dr. Podlipny.
Ogrska kriza.
Zadnje dni se je poostrila tudi kriza na Ogrskem. Zbornični predsednik Justh in Holio hočeta s svojimi pristaši z vso silo doseči samostojno ogrsko banko. V torek je Hollo v bančnem odseku dolgo in široko utemeljeval potrebo in korist ( ?) samostojne ogrske banke. Dokaze za svojo trditev je kar iz rokava metal. Delniškega kapitala ima zagotovljenega 150 milijonov, do 450 miljonov gotovine v zlatu pa je našel v blagajnah. To je po njegovem mnenju dovolj pokritja za nove državne bankovce. Tega pa mož noče uvideti, da se vse zlato stopi kakor sneg na solncu, ako pade obrestna mera ogrske banke. To ga ne straši, ker Mažari radi žrtvujejo za svojo slavo. Hollo končno predlaga: Zbornica skleni, da se 31. decembra 1910 zapadli bančni privilegij več ne podaljša, vlada pa naj takoj izdela načrt za samostojno ogrsko banko. Ta ogrska banka naj napravi pogodbo z avstrijsko. Ce pa je ta pogodba nemogoča, Ogrska ustanovi popolnoma samostojno banko do novega leta 1911. Temu predlogu se je odločno uprl ministrski predsednik dr. Wekerle. Rekel je, da se vrše pogajanja z avstrijsko vlado. Dokler ta pogajanja niso končana, vlada tudi ni vezana na odsekov sklep. Ako pa vlada vidi, da v tem vprašanju ne more ustreči zahtevi večine, je pripravljena odstopiti, Vlada torej odklanja vsa navodila, dokler se vrše pogajanja z avstrijsko vlado. — Ta izjava je napravila na vse navzoče poslance mogočen vtis. V istem smislu je govoril bivši minister Szell, ki je sploh ugovarjal, da bi že sedaj odsek sprejel poročevalcev predlog. Minister Košut je jako bahasto zagovarjal samostojno ogrsko banko, vendar pa končno prosil odsek, naj se odloži glasovanje o predlogu. Obveljal je predlog, da se poročilo natisne in da predsednik grof Batthyany sam skliče odsek. Ta dogodek pa je pospešil vladno krizo. Nemogoče je, da bi stranke v koaliciji še dolgo skupaj orale za Ju-sthovo setev in žetev. Neodvisna stranka, ki je v večini, upa, da sama dobi vajete v roke. To pa je veliko vprašanje, ker kriza bi skoraj gotovo zahtevala nove volitve.
»VELEIZDAJALSKA« PRAVDA V ZAGREBU.
Včeraj se je pričela v Zagrebu slovita obravnava proti Adamu Pribičeviču in 52 tovarišev-Srbov, osumljenih veleiz-daje. Poslopje sodnega dvora se nahaja v vojnem stanju. Navzoč ne sme biti iz občinstva nihče, ki nima vstopnice. Dopoldne — obravnava je bila ob pol dvanajstih pretrgana in pokazala nič posebnega. Obtoženci, ki so prišli v dvorano v spremstvu močne oborožene straže, protestirajo proti fotografiranju z galerije. Končno je predsednik fotografa dal odstraniti. Bil je baje fotograf za »Leipziger Nachrichten«. Obtožencu Gajiču je postalo slabo in so ga odpeljali iz dvorane. Srbi so improvizirali na ograji s pomočjo udeče in modre obleke ter bele obtožnice srbsko trobojnico, ki jo je dal predsednik razdreti. Obtoženec Juri Jagnjič pri ge-neralijah popravlja obtožnico, da v resnici nima otroke. Predsednik popravlja srpsko-pravoslavno« vero, ki jo navajajo obtoženci kot svojo, v »grško-vzhod-no«. Takih malenkostnih, večinoma vese-hh intermezov je bilo še več. Edino resno jc bilo to. da je državni pravdnik Accurti se protivil temu, da bi dr. Miladinovič, dr. Dobričič in dr. Stojanovič bili branitelji, ker so baje tudi osumničeni veleizdaje. Sodišče se je postavilo po kratkem posvetovanju na stran državnega odvetništva.
Dnevne novice.
+ Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu se
vrše dne 31. marca 1909, in sicer iz delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana; Fran Gomišček, poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvršč zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik do-tičnega podjetja. — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik; dr. Janez Krek, državni poslanec.
+ Pojasnila za volitev v tržaško zavarovalnico proti nezgodam. Oni intere-sentje, ki so za volivno pravico v tržaško zavarovalnico proti nezgodam v dvomu, dobe pojasnila pri g. dr. NVindischerju v trgovski zbornici.
-f- Obsodba barona Schwarza. Pri »Slov. Narodu« niso zadovoljni z našim pondeljkovim člankom. To smo pričakovali. Saj ne pišemo člankov za dopadaje-nje liberalne gospode, temveč v resne namene. Naš namen je bil, liberalno stranko opozoriti na dvoje, prvič, da S. L. S. ne bo nikdar dopustila, da bi liberalci kmete plačevali z brcami, in drugič, da ima S. L. S. kot večina v deželnem zboru zadosti uspešnih sredstev na razpolago, da plača vsako strmoglavljenje kmečkih pravic in koristi po liberalni stranki s primernim gotovim denarjem. — Pričkali se pa z liberalnim glasilom prav nič ne bomo o tem, kaj da S. L. S. sme storiti in kaj ne. V tem oziru si je S. L. S. popolnoma na jasnem in ne rabi nobenega poduka. S. L. S. je vajena z dejanji odgovarjati — prazne grožnje pa prepušča tistim, ki so barona Schwarza »nosili iz deželnozborske dvorane«.
+ Slovenski pouk na gimnazijah.
Uradni list poroča, da je naučno ministrstvo odredilo, da se sukcesivno uvede na utrakvističnih gimnazijah na 'Kranjskem slovenski učni jezik, kakor je to mogoče z ozirom na učne knjige. Z začetkom prihodnjega šolskega leta se bo v slovenščini poučevalo veronauk in grščino. Nemščino se bo pa učilo v prvih dveh razredih na teden pet ur (sedaj štiri) in v tretjem razredu štiri ure (sedaj tri).
+ Imenovanja pri sodniji. Za avskul-tante so imenovani pravni praktikantje: dr. Anton Stuhec v Gradcu, dr. Vladislav Derč, 1 van Kralj, Ernst Cham iu Jakob Konda v Ljubljani, Aleksander Poztiik v Novem Mestu.
+ Shod v Košani bode v nedeljo popoldne ob 3. uri. Poročal bode dež. in drž. poslanec Žitnik.
+ Čipkarska šola na Trati jc od c. kr. ministrstva potrjena ter prične delovati koncem tega leta. Šola je ustanovljena v gmotni napredek občine. Upati je, da se bodo ublažila sčasoma tudi srca tistih občanov, katerim zdaj ta šola ni po volji.
—	Prešernova koča na Stolu. Kranjska podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi izvanredni občni zbor v torek, dne 9. marca, ob pol 8. uri zvečer v prostorih gostilne Mar. Mayerjeve. Glavna točka sporeda: Razgovor o novem načrtu iu proračunu za gradnjo Prešernove koče na Stolu.
—	Huda zima. Od leta 1895. (potresno leto) ni na Gorenjskem naenkrat padlo toliko snega, kakor v noči od 1. na 2. t. m. Leta 1895. je bila najvišja mera snežene plasti I meter 30 cm, danes imamo na ravnem polju en meter 55 cm snega. V »Jelovici« so ga na 2. t. m. merili oglarji iu sporočili, da ga leži 2 m 10 cm visoko.
—	Pošta se je morala vrniti nazaj. Iz
Poljan nad Škofjo Loko se nam poroča: S snegom smo dobro založeni. Vožnja pošta Gorenja vas-Škofja Loka morala se je dne 2. sušca kljub vsemu naporu v Poljanah obrniti nazaj v Gorenju vas.
—	Sneg zasul tri osebe. Na I »ovjem je sneg zasul tri osebe družine delavca Ja-nežič, v torek zjutraj ob dveh, v drvarski koči, četrt ure daleč od postaje pod hribom, na desnem bregu Save. Mož Jane-žič se je čez več ur s trudom, izkopal iz snega in klical na pontoč; bil je poškodovan, da je kri pljuval. Prinesli so ga v Zupanovo gostilno pri postaji, kjer je bil previden. Rekel je, da sta žena in sin mrtva pod snegom, ker se nista nič oglasila. Ko
j so šli pa možje pod vodstvom lovca Rabtč jih iskat, so izkopali ženo mrtvo, ležečo na ustih, sina Lorenca pa še živega, nepoškodovanega.
—	Vlak na Gorenjskem obtičal v snegu. Predvčerajšnjim sta ponočna vlaka obtičala v snegu, eden pri Ratečah, drugi v Kranjski gori.
—	Vsled snega oviran promet v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Po Gorenjskem sneži neprestano. V Bohinju je danes snega čez 2 m. Ljudje spravljajo sneg raz strehe, ker se boje dežja. Sneg je suh kakor moka. Promet med vasmi je popolnoma zaprt. Tudi na železnici so občutne zamude. Cesta skozi »štenge« je zapadena. Vsak promet je izključen. To, čez 20 km dolgo cesto, bo treba odkidati z lopatami, ker snežni- plug ne more prodreti ogromne snežne plasti. Kakor vse kaže, bo nastopilo deževje. Barometer je padel ponoči od I. na 2. sušca 15 mm pod normalo.
—	Visok sneg na Notranjskem in posledice. Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: Ze okrog 15 let ui bilo v našem kraju naenkrat toliko snega kakor letos. Snežilo je v soboto, nedeljo iu deloma tudi v ponedeljek. Tlakomer je stal zelo nizko 714 mm v torek jutro celo 713-5. V ponedeljek proti večeru pričelo je deževati, sneg je giuil vidno, potoki so vedno bolj naraščali, ceste so bile podobne mlakam, vsled vedno bolj padajočega dežja jel se je sneg tudi po hribih in gorah okrog Bistrice topiti. Vsled tega vdrla je v torek proti jutru voda s hriba »Ravnice« nad izvirom potoka Sušca. trgala je in nosila seboj skalovje, pesek in grmovje v spodaj tekoči potok. V dokaz svojega pustdšenja zapustila je raz-oran hrib in na Bilčovem travniku blizu sto voz peska in kamenja.
—	Radi snega oviran promet na železnici in nezgode. V ponedeljek zvečer je v bližini Zabnice snežni plaz zadel tovorni vlak št. 970. Več voz je skočilo s tira. Vlak ni mogel naprej. Ko so drug dan od-kidavali sneg, jc pridrvel drug snežni plaz, vsled česar je zopet par voz skočilo s tira. Tudi par osebnih vlakov je obtičalo v snegu. V Ziljski dolini je vsled visokega snega ustavljen vsak promet. Pri Pon-taflju je zasul snega neko pomožno lokomotivo in 8 delavcev, sedem delavcev so rešili, eden je mrtev. Z Jesenic se nam danes poroča, da so zadnjič omenjene železniške črte sedai že proste, nemogoč pa je še promet na progi Trbiž-Ponteba. Danes zopet močno sneži, pričakovati je torej poročil o novih snežnih zametih.
—	Šolske vesti. Za suplentko na šoli v Škofji Loki je imenovana gdčna. Amalija Poljanec. za prov. učiteljico istotam pa je imenovana gdčna. Marija Piškur. Razpisana je učiteljska služba v Postojni.
Služba profesorja kemije je razpisana na tukajšnji realki.
Novi ladji vojne mornarice. Letos porinejo v morje dve veliki vojni ladji vojne mornarice, in sicer oklopnjačo »Ra-detzky«, ki je slična oklopnjači »Nadvojvoda Fran Ferdinand« od 14.500 tonelat, in hitro križarico »Admiral Spaun« od 3500 tonelat.
—	Nevarno je obolel preč. gospod Anton Šmidovnik, župnik v Prečini pri Novem mestu. Priporoča se v molitev.
—	Nogo zlomila si je na Studencu mesarica Helena Rode.
—	Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima svoj ustanovni občni zbor dne 7. sušca t. I. ob 2. uri popoldne v Sokolovi telovadnici (Narodni dom) v Trstu. Zvečer istega dne se priredi družaben sestanek s petjem iu prosto zabavo, katerega se udeleže tudi dame. Zanimanje za prvi občni zbor tega za jugoslovanske železniške uradnike prepotrebnega društva je jako živahno in je upati velike udeležbe. Zborovanja se udeleži več slovanskih poslancev in pa čeških iu poljskih železniških uradnikov, ki pridejo kot zastopniki češkega in poljskega društva železničnih uradnikov, da pokažejo jugoslovanskim tovarišem svojo solidarnost iu pa da sc ž njimi dogovore o zvezi vseh slovanskih (avstrijskih seveda) železničnih organizacij: Ta zveza bo štela krog 40.000 organiziranih železniških uradnikov in nižj.h železničnih uslužbencev. I )ruštvo jugoslovanskih žel. uradnikov bo štelo začetkoma okrog 500 članov, je tembolj potrebno, ter bo vsekakor močna falanga proti nadaljni ger-manizaciji železnic na slovenskih tleh in proti socialni demokraciji.
—	Istrski župan izginil. Italijanski župan hrvatske občine Tinjan pri Pazinu v Istri je nenadoma izginil, pustivši svojo družino pri starem očetu, ko je prišel z deželnega odbora poslani pregledovalcc računov. Pravijo, da sc je podal v Pulj.
Predavan.,a o krasotah naših krajev v Ameriki. Profesor Leibinger z Dunaja potuje sedaj, kakor smo naznanili, po Ameriki ter kaže v predavanjih najlepše avstrijske kraje, da tako tudi Američane pridobi za potovanja po naših krajih. V teh predavanjih posebno ugajajo slike o krasotah naših alp. V New Yorku je bil
a k naval k predavanju, da niti avstrijski ionzul pl. Grivičič ni mogel več v dvomilo.
— Liberalni shod v Cerknici. V Cerk-lici • so. v nedeljo, 28. svečana, liberalci klicali shod v Zumrovem hotelu. Govo-ili so dr. '1'avčar, dr. Švigelj in dr. Alfred uM'ko. Priznali so, da liberalna stranka v
4	letih res ni nič storila za ljudstvo. Obelil. so, da bo njih časopisje sedaj bolj do-tojno pisalo. A kmalu so pokazali, koliko l' verjeti obljubam, ko so začeli prav ba-absko-surovo zabavljati čez vse, kar je in ;;ir ni. Posebno Šerkotov Alfred se je v eni odlikoval. Klel je in se pridušal, da se c kar kadilo. Menda je mislil, da ima same ocialdemokrate pred seboj, pa je bilo ve-jjua pristašev S. L. S., ki so naposled od-ili, zmajaje z glavami, češ, če je pa libe-alna olika takšna, potem smo kmetje sto-irat boljši, kot liberalni dohtarji.
Aretiran »detektiv«. Mmoli petek ivečer približal se je v Nikoličevi ulici v (agrebu neki 12- do 14-letni deklici, ki je mdi prosjačila, nek moški, se začel z njo (ogovarjati in jo hotel odvesti s sabo. Na jekličm klic so priskočili pasantje, kate-•jiii pa je podlež rekel, da je detektiv in da nora deklico aretovati radi prosjačenja. (tnalu pa pride zraven pravi redar, Ki detektiva« odvede s sabo. Očividci so iz-jovedali tako, da je redarstvo napravilo ivadbo na državno pravdništvo.
Zima v Benetkah. Minoli teden zad-ije dni je padlo v Benetkah toliko snega, uikor se ga ljudje od davna ne spominjajo. Mile so zaprli, vsa javna predavanja so jdpovedana; dela v Inki so ustavljena, te-efonske žice so potrgane. Mnogo trgovin c zaprtih in mesto je kakor izumrlo.
Bestijalen umor. 22. t. m. se je vršila v Pakracu neka sodita obravnava med kmeti Stojanom Njegovanovičem in tremi sosedi brati istega imena. Bilo je med njimi že staro sovraštvo. Tega dne pa so bratje počakali Stojana na potu domu in napadli s pištolami. Vendar se je Stojan obranil strelov in je enega bratov sam zadel iz pištole. Tedaj planeta po njem ostala brata in mu razbijeta črepinjo. Še mrtvega obdelavata z udarci in mu razparata trebuh. Došliin kmetom se je komaj posrečilo odtrgati zverini od ubitega. Oba ubijalca sta v zaporu, a se ne kesata svo-iei(a zločina.
jiiovn.v« p-oi Ji I ju M >z/t-'etu >.■ ii 11 u r.ti i-n C im Uns rnejAv pomCalo š.- irioKi no M //»It' jir In o.l porotni
kn. SOgliSO OpluaCtli.
Ljubljanske novice.
Deželna prlzivna komisija za oseb io dohodnino je danes po tridnevnem
zasedanju dovršila svoje posvetovanje, jlede razpravnegi jezika je bil danes po iogovoru slovenskih zastopnikov vsprejet predlog dr. Tavčarja, da nai se v prihodnje poročila o prizivih slovenskih strank poroča slovenski in se napravi tudi slovenski zapisnik. Predlog je bil vsprejet in so zanj glasovali tudi nekateri nemški zastopniki. Pač zadnji Čas!
lj V »Krščanski ženski zvezi« predava jutri ob 4. uri popoldne č. g. kanonik
5	m š n i k.
Ij Pevska skušnja »Ljubljane« jutri ob 8. uri zvečer!
lj Pouk v moškem zborovem petju
se prične v pevskem društvu »Ljubljana« danes ob 8. uri zvečer.
Ij Društvo »Abstinent« ima jutri, v petek, ob pol osmih zvečer občni zbor in predavanje. Predava g. Vekoslav Ravnikar. Lokal: dvorana krščansko-socialne zveze. Somišljeniki in prijatelji, četudi ne abstinentje, uljudno povabljeni.
Ij Danes zvečer ob sedmih je zopet pridiga za izobraženstvo v stolnici. Govori dr. Opeka. Izobraženstvo — od-;:ovi se!
Ij Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo v soboto, dne 6. marca 1909,
ob petih popoldne v mestni dvorani. .....
Dnevni red: Volitev podžupana. Poročila: o volitvi enega člana v upravni svet mestne hranilnice; o nekaterih premem-bali pravil mestne hranilnice in načrta za pravila kreditnega društva pri tej hranilnici; o prošnji tvrdke G. Lovvenfeld, podjetje za itnpregnovanje lesa na Dunaju, za najem dela občinske posesti poleg državnega kolodvora; o ponudbi Klije Pre-doviča za odkup parcele št. 70/2 kat. občina Poljansko predmestje ob Poljanski cesti; o prizivu Antona Dečmana proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je Mariji Kozeljcvi podelilo stavbno j dovolilo za zgradbo trinadstropne hiše na voglu Flizabetne ceste in Ciril-Metodovc i ulice; o dopisu županovem glede_ predlo- j a občinskega svetovalca Ivana Šubica o ! mipfavi provizorue restavracije na ljubljanskem gradu. l ajna seja. Finančnega odseka poročilo o prošnji sirote nekega bivšega mestnega uslužbenca za tia-daljno orejemanje miloščine.
Ij Umrl je v Ljubljani Fran Cešnovar, skladiščni delavec. Tržaška cesta IS, i
Ij Ljubljanski topovi. Občinski svet ljubljanski je predvčerajšnjim sklenil prepustiti vojni upravi zgodovinske topove z ljubljanskega gradu za razstavo s pristav-koui, da se bodo prepeljali v mestni muzej, kadar se ta ustanovi. Ta sklep je rodil med ljubljanskim prebivalstvom mnogo opravičenih pomislekov. Znano je namreč, da se zanimivi, zgodovinski predmeti kaj neradi vračajo, ker se le prerado na nje pozabi. Treba bi tedaj bilo, če že nazadnje mora biti, da se prepuste vojni upravi. pristaviti, da sc samo posodijo za dobo razstave in da se na zahtevo morajo brez vseh stroškov vrniti mestni občini ljubljanski. Pred oddajo v razstavo pa bi se morali na vsak način fotografirali, da je vsaka zamena onemogočena in izključena; saj je znano, da se zgodovinsko znameniti predmeti kaj radi in pogosto zamenjavajo z ničvredno šaro. Ta zgodovinska znamenitost bi se drugje gotovo pametno izkoriščala in bi tudi mestni občini ljubljanski lahko mnogo koristila. Predvsem bi bili ti topovi za tujce privlačna sila. ker jih v celi Avstriji ni enakih: če se pa razstavijo na Dunaju, potem pa tujcev k nam ne bo. Splošno se sodi, da je topov kar škoda pošiljati na Dunaj. Priporočamo tedaj v vsakem oziru kar največjo previdnost, to pa sedaj, dokler še ni prepozno.
Ij Ravnatelj nemškega gledališča, Woif, zapusti Ljub"ano. Vodstvo nemških predstav v Ljubljani je nemško gledališko društvo izročilo celovškemu gledališkemu ravnatelju R ich ter ju, ki bo imel tu svojega enmestnika. Wolf, ki je devet let vodil nemško gledališče v Ljubljani, na vodstvo ni več reflcktiral.
Ij Legar v Liubljanski okolici. V Pod Lipi, občina Moste, je obolela neka 17-letna dekla na tifusu. Oddali so jo deželni bolnici.
Ij Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani imela je danes, dne 4. sušca svoj IX. redni občni zbor. Iz bilančnega poročila za preteklo leto posnamemo sledeče podatke: Aktiva: blagajna K 299,775.94, menice K 5,438.225-29, devize, valute in novci K 36,930-84, predujemi na vrednostne papirje K 1,814.126-86, vrednostni papirji K 1,075.818-20, dolžniki K 7,583.759-40, re-alitete in oprava K 200,927-56. Pasiva: delniški kapital K 3,000.000, vloge na knjižice K 4.279.981-61, vloge na tekoči račun K7,015.078-70, upniki K 1,529.351-02, trausitne obresti K 47.298-39, rezervni zaklad K 322.192-36, pokojninski zaklad K 30.347-10, čisti dobiček leta 1908 K 217.104-81, skupno s orenosom dobička iz leta 1908 K 224.830-91. Račun zgube in dobička izkazuje: v breme: obresti K 706.328-40, upravni stroški, plača in stanarina K 111.427-96, davki in pristojbine K 40.426-29. odpis inventarja in negotovih terjatev K 9104-32, čisti dobiček za leto 1908, i n k L prenos iz leta 1907 K 224.830-91; v dobro: obresti 924.363 K 69 h, iznos bančnih poslov in realitet K 160.028-09, prenos dobička iz leta 1907 K 7726-11). — V preteklem poslovnem letu zvišala se je delniška glavnica od K 2,000.000 na K 3,000.000 in je znašal skupni oromet vseh bančnih oddelkov K 632,340.981 -66. Na predlog upravnega sveta sklenil jc občni zbor izplačati 6C/ dividendo, to je K 24 za vsako delnico. Nadalje odkazati od čistega dobička rezervnemu zakladu K 27.807-64, pokojninskemu zakladu K 5000, posebnemu rezervnemu skladu K 30.000, v dobrodelne namene K 7(100 in K 24.398-31 prenesti na nov račun. Letos prične se z gradnjo lastne palače kreditne banke v Ljubljani, ki bo pravi kras in dika metropole slovenske, naše bele Ljubljane.
lj Za bedno rodbino Škerčanjo. Neimenovana gospa iz Ljubljane 10 K. Neimenovana gospa 2 K. Uršulinski samostan 6 K. Hvala lepa! Rodbina je v silni bedi, zato' prosimo nadaljnih darov, katere naj se blagovoli pošiljati č. gospodu šentpeterskemu kaplanu Petriču, kateremu smo izročili tudi gorenji znesek. Uslužbenci zavoda Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 6 K 10 h. — Toni Zi-bert, trgovka v Prešernovih ulicah v I jubljani 5 K. — G. Cvek iz Postojne 3 K.
G. Škerjanc iz Višnje gore 6 K. — Neimenovan 10 K.
I) Današnji „Slovenec" se je zaraii stavke stavcev v tiskarni nekoliko zakasnil.
KoroJke novice.
k Nemški kandidatje za deželnozborske volitve na Koroškem so za četrto skupino v celovški okolici itd.: vitez Mctnitz, za Št. Vid na Glini iu bližnje kraje: mlinar Filip Grossbauer; za Beljak, Trbiž, Pod-klošter, Rožek, Borovljc: Peter Bruggcr, ravnatelj meščanske šole v Beljaku; /a okraj Spital na Dravi itd. dr.: Oton Stein-\vender.
k Socialnodemokratlčne kandidature na Koroškem. Deželna strankarska soc.-dem. konferenca je proglasila za štiri vo-
livne okraje v. splošni kuriji sledeče kandidate: Celovec-Velikovec: Julij Lukas; Št. Vid-Wolfsberg: Arnold Riese; Beljak-Paternion-Arnoldstein-Trbiž-Rožek in Bo-rovlje: Viljem Eich; Spital - Sovodnje-Milštat - Zg. Bela-Greifenburg -Winklern-Šniohor-Kotiče in 'Trg: Jožef Gabriel. Tudi v kmečkih in mestnih skupinah bodo socialisti postavili kandidate.
k Več knjižnic po deželi namerava ustanoviti S. K. S. Z. za Koroško. V Miru objavlja daljši oklic. Kdor ima primernega čtiva za mladino ali pa tudi za odrasle, naj blagovoli jih poslati S. K. S. Z. Z veseljem se sprejemajo i denarni prispevki. Šol nimamo, naj nam jih nadomestijo knjige. Na ta način povzdignemo naš narod na Koroškem lahko, da bo veselje. Zato pa pomagajte nam!
k V Medgorjah so volili v petek že četrtič v 1. razredu Trikrat so bile razveljavljene vsled rekurza od slovenske strani. Izpadle so zopet za nas neugodno. Več slovenskih častnih članov ne pride volit, ker se boje! k Bivšega bankirja VVinklerja zadeva pride 12. marca pred sodišče. Obtožen je poneverbe in kride.
k Pri sabljanju ponesrečil in umrl. V Celovcu je umrl enoletni prostovoljec pri 17. pcšpolkti v Celovcu, Ferdinand Trolik. Pri sabljaških vajah mu je vsled pomanjkljivosti krinke na obrazu ost nasprotnika prodrla pod očesom v možgane, vsled česar je umri. Ali ni malomarnost vojaške uprave kriva smrti mladega življenja.
izured sodBfa.
Tatinska družba. Jakob Krt, 60 let star, delavec iz Hrastja iu njegova žena, 56 let stara Marijana Krt, sta si po značaju in ravnanju slična družeta, kajti oba imata nebroj tatvin na svoji vesti, oba sta že stala pred porotniško sodbo zaradi tatvine, Marijana Krt celo dvakrat. Ko je Jakob Krt svojo zadnjo kazen prestal, klatil se je sam po svetu, ko je pa čttl, da mu.je žena prosta, sklenila sta takoj skupno živeti in sta si v to svrho najela na Viču v Avbeljevi hiši stanovanje. Jakob Krt je delal v Zupančičevi opekarni in nekaj časa pri špediterju Ranzingerju, a zaslužek je bil pičel za nju preži vež; zato sta sklenila si po stari navadi tatinskim potoni olajšati svoje življenje. Postala sta pridna obiskovalca raznih sejmov, zlasti po Dolenjskem, ter kot tatinska družeta skupaj izmikala. Priča Alojzija Avbel izpove, da ko sta prišla zakonska Krt na Vič stanovat, nista imela niti najpotrebnejše hišne oprave. Kmalu pa je je ki Marija Krt razne reči domov nositi, in v kratkem sta imela toliko, da sta lahko izhajala z živežem in stanovanjem. Ravno prejšnja priča potrjuje, da sta zakonska Krt imela navado ponoči izginiti in se po preteku dveh ali treh dni zopet vrniti domov. Včasih je pa šla žena sama od doma, mož ji je pa naproti šel. Dne 16. novembra m. I. sta šia zopet na pot ter prišla 2. decembra v Berlanovo gostilno v Bo-štanjski vasi. Ker sta že pred leti tu ustavila in ju je tudi gostilničar dobro poznal, se mu je sumljivo zdelo, zakaj da sta ime Krt izpremenila v Lavrič. Še bolj se mu je pa oživel sum, ko sta mu jela ponujati v prodaj razno obleko, ki sta je imela seboj celo culo. Na vprašanje Antona Ber-lana, odkod da vse to imata, priznala sta mu, da sta te reči ukradla v Novem mestu na sejmu ter mu obetala, da mu bodeta do Božiča še mnogo takih reči prinesla v prodaj. Berlan se jc delal, kakor da hoče napraviti ž njima kupčijo, skrivaj pa je poslal po orožnike, ki so tatinsko dvojico aretovali. Pri hišni preiskavi na Viču so našli celo zalogo vzetega blaga, čigar vrednost se je cenila na 212 K 90 v. Obdolženca pravita, da sta vse te reči kupila, pa klobučar Janez Štnalec iz Mirne je spoznal ukraden klobuk za svojega. 'Tudi Dimitrij Štefanovič, čevljar v Rudolfovem, je spoznal par moških štiflet za svojo last. Razprava je bila končana šele ob pol I. ponoči. Krtova žena je bila obsojena na 18 mesecev težke joče. Jaka Krt pa jc bil oproščen.
Današnja obravnava proti Janezu Kastelicu radi umora se je preložila, da se preišče duševno stanje obtoženčevo.
Štajerske novice.
š Duhovniške vesti. G. stolni prošt Hribovšck se jc radi bolezni odpovedal profesiin na tukajšnjem bogoslovju. Nado-niestuje ga g. kanonik Majccn. Ker tudi g. dr. Feuš radi bolezni ne more poučevati, ga v II. tečaju nadomestujeta g. stolni dekan dr. Ivan Mlakar in g. kanonik dr. Mati k. Obolel je g. Josip Musi, kaplan pri Sv. Martinu na Paki, na pljučnici. Nagiba se mu že na boljše.
š Poinir,evan;e ni vedno dobro. Težko ranil jc v Rogozniei pri Mariboru na pustni torek ob priliki nekega plesa fant Cepe ženo in hčer krčmarja Frangeša, ka-
teri sta pomirjevali v nekem prepiru. Ženi je z nožem razrezal celo ramo, hčerko pa ranil z nožm trikrat v obrazu.
š Umrl je v Gortini pri Muti lesotržec J. Ferk, star 67 let.
Š Slovan — na dan! Št. Ilj v Slov. goricah. Vedno večji naval od nemške strani je navdal šentiljske Slovence z novim pogumom. Raznovrstne prireditve, ki so se vršile zadnji čas v Št. II j it, so nam pokazale, da Slovenci v Ši. Ilju še niso padli, ampak da še žive in bodo živeli. Pred kratkim se je vršila krasno uspela narodna slavnost, na Svečnico se je zbudila »Dekliška zveza«, nedeljo, dne 28. februarja pa se je vršil občni zbor bralnega društva. Obširni sobi Baumanovc gostilne sta se napolnili do zadnjega kotička. Otvoril je občni zbor naš župan in predsednik društva, g. Thaler, pozdravil vse navzoče, posebno revizorja Pušenjaka ter povdarjal: Sedemnajsto leto že deluje naše društvo za izobrazbo Šentiljčanov. Vedno je stalo na braniku za naše svetinje: sv. vero in materin jezik, in hoče to tudi v bodoče v polni meri vršiti. Nato je podal g. Zebot poročilo tajnika in blagajnika, ki so ga vsi navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje. Novi odbor, ki je bil nato izvoljen, bo gotovo skrbel, da bo društvo tudi zanaprej dobro delovalo. Po volitvi odbora nastopi viharno pozdravljen g. revizor Pušenjak, ki govori o pomenu in namenu ter potrebi izobraževalnih društev. V drugem delu svojega govora pa je posebno obrazložil vprašanje o varčnosti. Zivio-klici in živahno ploskanje je bila zahvala vrlemu gospodu za lepe nauke. V imenu društva in vseli navzočih se mu je zahvalil g. Thaler. H koncu je deklamiral vrli Hamcr Gregorčičevo: »Naš slovenski dom«. Govorila sta še g. kaplan Golob in v imenu Mariborčanov g. Šiška. Na občni zbor so poslali Zarjani brzojavni pozdrav! Na tem zborovanju smo zopet opazili lepo število Mariborčanov, kar je znamenje, da se ti živo zanimajo za napredek in izobrazbo tukajšnjih Slovencev. Bralnemu društvu pa kličemo, da naj še dolgo krepko deluje v korist Slovenstvu v Št. Ilju. Na zdar!
Za stolnega kanonika je imenoval cesar kateheta v slovenskih razredih na mariborski gimnaziji g. Jakoba Kavčiča.
Telefonska In brzojavna naročila.
VLAKI ZOPET OBTIČALI V SNEGU.
Jesenice. Vsled novega današnjega snega so vlaki med Jesenicami in Trbižem zopes obtičali v snegu.
BRZOJAVKA CESARJA VILJEMA NAŠEMU CESARJU.
Pariz. 4. „Petit Journal" poroča iz Budimpešte, da v tamošnjih najvišjih krogih mnogo komentirajo brzojavko, ki jo je baje poslal cesar Viljem cesarju Francu Jožefu I in ki da se glasi: Vaše Veličanstvo ne sme pozabiti, da je feldmaršal nemške vojske: poslednja je pripravljena, da Vas uboga na prvi migljaj.
Srbski streli na avstrijsko patruljo.
Sarajevo. (Uradno) Predvčerajšnjem zjutraj se je v bližini Glavičice ob Drini od srbske strani močno streljalo na avstrijsko patruljo. Patrulja je streljala nazaj, kakšen je bil uspeh obojnih strelov ni znano. Od patrulje ni nihče ranjen.
Milovanovič časnikarjem.
Belgrad. (Uradno). Zunanji minister Milovanovič je pozval k sebi vse urednike belgrajskih časopisov ter jim rekel, da je odgovor srbske vlade na rusko prijateljsko intervencijo za srbske interese ugoden in da zato ni povoda vznemirjenju,
Nevarnost za Rusijo.
Belgrad, 4. marca. Osrednji odbor za narodno obrambo je prejel od vseslo-vanskega društva v Moskvi obvestilo, da izdajo v 500.000 izvodih brošuro, naslovljeno „Rusija v nevarnosti", ki pozove rti sko vlado, naj ne trpi, da bi se srbske zahteve ne izpolnile. Ce pride Srbija pod avstrijski jarem — tako bo modrovala brošura — zgubi Rusija za vselej svoj upliv nt Balkanu in germanstvo bo za vselej gro/ilo obstoju ruske države.
Položaj IzboljSan.
Dunaj. Iz Belgrada došla poročila si nasprotujejo. Dočim je včeraj uradna vest trdila, da je srbski ministrski svet soglasno odklonil zahtevo, da Srbija obstopi od teri-torijalnih zahtev, zagotavlja danes neko poročilo, da bo odgovor Srbije tak, kakor šnega si je nadejala Rusija. Danes opoldne je prišlo poročilo, da Srbija v svojem odgovoru na ruski opomin ne vstra;a več na teritorijalni odškodnini in na zahtevi avto nomije Bosne, da se tem zahtevam odpoveduje in da je tudi pripravljena se ra/obo-rožiti, ako se tudi Avstr ja razoboroži. Če je ta vest resnična, tedaj bi morala Srbija to oficijelno naznaniti na Dunaj, ker pa v tem trenutku še ni oficijelnega srbskega predloga za raznboroženje.
150 oseb utonilo. Vsled silnega deževja je vodovje poplavilo kraj Masran pri Nazaretu. 150 oseb je utonilo.
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost.
TISOČI
2249 3
skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo. Cena originalne steklenice : 2 K 50 vin. :
: Dobi se v vseh lekarnah. :
Pristna Ic s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja.
Zahvala
Za iskreno sočutje med dolgo boleznijo kakor tudi ob smrti mojega nepozabnega soproga, oziroma brata in svaka, gospoda
Ferdinanda Simonetfl-Ia
juvellrja In hišnega posestnika
dalje za častno številno spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku in za krasne darovane vence izrekam tem potom v lastnem imenu kakor tudi v imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 4. marca 1909.
Vabilo
na
1 OD
»Vzajemnega podpornega društva" v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejenim jamstvom, kateri bode v petek, 19. marca ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika XVI. rednega občnega zbora.
2.	Poročilo in sklepanje o računskem zaključku za I. 1908.
3.	Volitve.
4.	Razni predlogi.
V Ljubljani, dne 4. marca 1909.
Načelstvo.
Opomba: Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako se ga udeleži deseti del članov. Ako bi se jih ne udeležilo zadostno število, se vrši drugi občni zbor na podlagi § 27 društvenih pravil dne 26. marca 1909 z istim vsporedom, ob isti uri in na istem kraju.	615 1 — 1
Proda se prostovoljno radi smrti posestnika	601 3—1
mlin in žaso
v dobrem stanju in pod ugodnimi pogoji blizu železniške postaje. Več se izve pri g. Jožefu Kraljiču v Domžalah.
Slovenci, pozor!
pri mUmpoiiimiii uenceol
Fr. islic
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila sa iz~ vrfiujejo hitro in to6no.
GENE BREZ KONKURENCE!
Veleposestvo Je naprodaj
""" v Slo®?. Bistrici raa Štajerskem.
Obsega okrog 200 oralov, z lepimi travniki in gozdovi, z velikimi gospodarsk. poslopji in pripravno za kako podjetje.
Več se poizve pri: IVAN BREG AR, posestnik, Rob p. Vel. Lašče ali pa pri: J. Babič Slov. Bistrica Štajersko.
5(9 2—1
dVJiG
najbolje kakovosti priporoča Frano Weinbergerf posestnik apnenic v Zagorju ob Savi	438 6—2
346 41-0
Steckenpferd-lilijno-mlsčno-milo.
Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! = Dobiva se povsod!-------
Gostilna in trgovina
se odda v lmjem na Viru pri Domžalah.
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica,	189
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	66 12
FRAN CASCiO
_Šelenburgove ulice št. 6.
Ako kašljate,
Se ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihfete in se ponoči potite, kaže to, da ste se
prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo
Orkeny-jev lipov med (sirup),
katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica Črkeny»jev lipovega medu (sirupa) stane K 3-—, velika
steklenica K 5» - , 3 steklenice poštnine prosto K 15"— po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri
.Apostolu', Budouešln, Josefsring 64,
Depot 30.	3058
T Zračno __	jji3 (1) ■■
stanovanje I
z eno sobo in kuhinjo i5£e V
■
takoj Vaclav Vejrik, Katoliška tiskarna. IZZZZ^Z^:
■
Veliko zalogo absolatno zajamčenega
pristnega oina, *•»
priporočano opetovano od knezoškof. ord narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikoi za mašna vina, ima Kmetijsko dru&tv
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošni belo mašno vino od 30—40 K. Sori rano vino rizling, beli burgundec, silvam in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" p 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdo\ ščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaji na debelo po dogovoru ceneje. — Stai desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 1 vinski kis po 30 K in tropinsko žganje p 2 K liter.	h	k j p
Prevara izključena, ker je klet po nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemn cene. — Za obilne naročbe se priporoč Kmetijsko drufitvo v Vipavi.
o m
C
rt
C
o
-M M rt N
'E 0) o
C
rt >
o
L.
+J
cn D
P D
?r o
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv-
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde tu tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne brone«. Pristno ln kovinsko zlato, srebro tn aluminlum v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinto in tnšl. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za Stadije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje, r ::
-Najnovejši =
slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, • prstene ln rudninske barve.--
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištene mizarje ====== ln hišne posestnike Itd.	_.
::	priporoča	::
Hdolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, (trnežev. lakov In steklarskega kleja. = Prodaja najboljšega mizarskega —:—
MP lima
— po najnlžl oenl, :
karbolineja
== samo boljše vrste, -
= gipsa =
alabastra in stukatarnega za podo-2961	bar|e In zidarje.	1
- Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike! f
Ustanovljena leta 1854.
Prva domača slovensRa pivovarna
Telefon it. 210.
Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Ljubljana, ©sifone ulice M IZ, LjuMJan
fnnvfnn	i ninn u sodcib in
liiuicno	1 Pivu steklenicah
JL
Podružnice Spljet, Celovec in Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- /JH_ I / O/ koči račun ter je obrestuje po člsttb - /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn.	
- Delniška glavnica -K 3,000.000.		Rezervni fond K 300.000.