8— ,tg. P osamezne številket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1'—. •TABOR« izhaja vsak dan, ra zven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naifiednjega dne ter stane mesečno U IS*—, za ino- »emsbro D dostffltfjen na dom D Uv^ ^ izkaznice D10—# aubndfi po dogovora. •* pH trpravi »TABORA** | MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 1* TABOR P a s a ra e z a e Stevfflcat Nfavadne Din -~’75[ ob nedeljah Din 1^ UREDNIŠTVO ae nahaja v Mark oatru, Jurčičeva uL H. ^ L aaik stropje. Telefon intamrb. St 27A UPRAVA se nahaja v J&Mi&evf olici št. 4, pritjičjr> desno, ^ela* fon Št 24. — SftJ poitnofetimrf račun štev. IL787. Na naročila brez denarja ae at •sira. — Rokopiai aa aa asčaja Naslov ‘'aStifot ;U Maribor, petek 3. aprila 1925. Leto: VJ. — Številka: 75. SB^gsass?2gBmm^^i:»iKgaMUBa CTTRIH, 2. aprila. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 27.05, Beograd 8.35, London 21.77, Praga 15.35, Milan 21.35, Newyork 518.50, Dunaij 0.0073. ZAGREB. 2. aprila. Pariz 321.75-326 75, Švica 1195—1205, London 295,53—298.50, Dunaj 0.0866—0’0886, Praga 183—186, Milan 254.40—257.40, No\vyork 61.57—62.57. Pred razsulom opozicijonalnega bloka. J’ soboto formalna demisija vlade. —Novo delovno vlatlo bo sestavil Pašič. — nadičevci bi radi pospešili anketo. — Beograd priznava katastrofalen polom klerikalcev. — Slaba perspektiva opoz. bloka. : Beograd, 2. aprila. Po sprejetju *'janajstin je stopilo na vrsto vprašan je ^Konstrukcijo vlade. Te dni se pričnejo ^svieitovanja voditeljev obeh strank .^"rijonaluega bloka.. V soboto, dne 4. J*.’.bo podal Paši<5 kralju formalno de-“^jjsijo vlade, ker je volilni mandat po-®kel. Takoj po dcmisi ji dobi Pašič od . ^jlljai mandat za sestavo širši parlamentarne in delovne vlade, katere nalo-^ ko, izvesti gospodarski, finančni in j^litični programi Nacionalnega bloka. aoes dopoldne je konferiral Pašič z ^®teljenn saimosifoj.nih demokratov iz-Pfio o političnem položaju. V politie-£ krogih se žilvahno komentira riej-da so voditelji hrvaške seljačke C]. .^nlke poskušali stopiti v etike z na-blokom. Voditelji hrvaške llačke stranke zahtevajo od nacijonal-effa bloka, da naj čiiml bolj pospeši delo ^laimlen. ankete, d)a se bodo verifici- rali tudi ostali mandati hrvaške seljačke stranke. Poziciija opozicijskega bloka je že zelo orna j en a. Medsebojni odnošaji strank so napeti. To je razvidno posebno jasno iz pisave beograjskega časopisja. Vsi opozicijski in vladni časopisi so zavzeli posebno ostro stališče proti Slovenski ljudski stranki. Korošec je tarča vseh napadov. Povdarja se, da je politika dr. Korošca doživela katastrofalen polom. Danes ob 11. uri dopoldne so so sešli šefi opozicijskega bloka. Bila je sel,ja širšega eksekutivnega odbora. Na seji se je razvila zelo burna debata o politični situaciji in o nadaljni taktiki opozicijskega bloka. Splošno se pričakuje, da bo izbruhnil med strankami opozicijskega bloka konflikt, nakar bo opozicijski blok šel narazen. —O— Usoda Bairama Cura. ^trjujejo se vesti o smrti znanega to-^ajskega glavarja. — Padel je v bitki ; z albanskimi četami. j, f^OGRAD, 2. aprila. Po vesteh iz Tine jo bil voditelj takozvanih revolu-biuS5aa'^nilih' >tolp’ Bail-ami Cur, pristaš vlade, v gorah u-ftlli-čen. Med vladinimi četami in tolpo Jrama Cura se je razvila težka bitka 80 vladna izgubili 5 mrtvih in 4 težko lene. Končno se j© vladnim, četam prečilo, dh SO.itolpo Bairama Cura u-JJe. Njen dolgoletni voditelj je ostal nrtev na bojišču. Dobil je dva strela v 7n',')et im fih-a v glavo. Zanimivo je, da le oddelek te tolpe vodil Šefket beg Dra-hirat bivšega iposlanca in vodAtalja ^Mii jcita Feorada bega Draga, j. Bairaimi Cur, glasov iti južnosrbslci fo-«>vajv »revolucij onarec« tiste vrste, ki nama nič skupnega z ideali zapadnjaš-revoluciji in ki j© značilna samo za 'rocai inacedonska tla, j© bil že večkrat * **tev«. Listi so opisovali, kako so ga naši ujeli in usmrtili, a že čez nekaj dni o nj©^™ tolpe pustošile kje na naših .h. Sredi zime jo beograjsko časopisje Hai sodijo šeški listi © »lasem notranjem položaju. v. v, . . Praga, 31. marca. Leski tisk se obrežno bavi s politični- .vtallščkaL-šnelo ž^e^ve t 'T"' e)k* simpatij© in ne v Sl strn^ Poročevalci in publicisti i-U1.-m:n tn i ttoslor. politiki. ’ kl p,seJ° 0 ',u- Današnja »Triku..n , ^alijši članek o govoru Pavla RPIJI!.10s!a ^Tavi uvodoma, da jo prookiret -ra 111 stranke celo radikale izncnuJsTfi^' Pripisuje velik pomen dejstvu ' čl a in gdič zaprt, ker je njegova m©jstrska ‘^uagoigija. podprta z nesposobnosti© si ko inteligenco za stike z ijud-viupj1’ napravila iz njega monopolnega v,. j® brvatslkega naroda in so jo lit-0, kflir ^ Radič rekel (in govoril je ve-ijk10!) lahko natovorilo Hrvatom na brit1' • Danps je Radič zaprt in morda iz-■ epa pred samim seboj kot nosite)j tr-v ,’° krone, toda za političen položaj je i»rn- ne™ niierodajno to. da jo Radič bi,Tu" ?.,Pima neposrednega vpliva 1 o* političnih dogodkov. Nato se list poročalo, da je zmrznil v albanskih gorah. Pa ui zmrznil im ko je sedaj prišla na gore prva pomlad, se je s tovariši vred spustil v odločilen boj. Menda bo že res, da je sedaj paldel. Z njim je izginila osebnost, ki je med južno,srbskimi muslimani uživala velik sloves. Bil je to nekak naš Hadži Murat in niusli-niiamii v albanskih vaseh so ga sprejemali kakoir »veličamstvo«. Padel je kot junak, sicer pa je bil eksponent tujih, proti naši državi naperjenih političnih ciljev. Saiml se v politiko ni razumel. Ivedaj bo prišel na vrsto stanovanjski zakon. BEOGRAD, 2. aprila. Skupščina bo imela 28. aprila ob 9. uri dopoldne formalno sejo. Na tej so bo določil dnevni red. Na prihodnjih sejah pride takoj v razpravo stanovanjski zakon. LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Lesno tržišče. 1 1 LJUBLJANA. 2. aprila. Smrekovi hlodi od • 1 cm, 4 m dolgi, franko postaja Kranj . :-i00. Hrastova bruna 4—9 m doka, 50-60 cm široka, obmejna postaja 1.400 denar. Bukov les, prvovrsten, obmejna postaja U8 denar. ban-i s taktiko radikalov, osobito Paši ja im končno vprašuje, čemu niso Ilrvati vodili takšno politiko, s kakršno nastopajo sedaj, v času Davidovičeve vlade? Ali je res bilo troha prehoditi celo Kalvarijo (?) Op. ure:!.), samo da so dokaže, da ije Radič škodljiv megaleman 1 Današnje »Češke Slovo«, glasilo Klofačcvih narodnih socialistov, prinaša pod naslovom »Proces se je začel«, članek drja Ko p p e k ega, v katerem pisec irokapitulira dogodke v skupščini in prihaja do zaključka, da se jugoslovanska kriza ne more rešiti z enim samim 'de janjem im z enim samim sklepom. Križaje po mnenju pisca globoko vikoreninjena, globoko zlasti radi tega, ker je preostalo komplicirano potomstvo prejšnjo avstrijske politike, kakor ga imajo tudi v ostalih državah, ki go nastale na razvalinah bivšo monarhije. V&lcd tega tudi ni mogoče rešiti 1x1 loža ja z enim samim sklepom-. »Dasi se Čehi nočejo vmešava-vl~ trdi .pisec, — v notranje zadeve nar sili najbližjjh prijateljev, morajo vendar pozdraviti zadnje dogodke kot zna-n^^njc, da so jo začel likvidacijski pro-008 celotne jugoslovanske krize. In toga temboilij veselimo, ker ti dogodki po-dtcnijo korak bližje k konsolidaciji.^ — Nato list beleži tudi vesti o nadaljni taktiki radičevcev in sklepa: »Čim trajnejši bodo sledovi zadnjih dogodkov, v toliko boljše bo.« ■ i i I Doma m p® svetli, — O razcepu opozicijonalnega bloka poroča zagrebška »Biječ« sledeče: Brez vsakega pretiravanja lahko trdimo, da jo 'blok narodnega sporazuma absolutno propadel in da več ne obstoji. Ne samo, da se je spremenilo razmerje moči, ampak je tudi nastala skrajna medsebojna nestrpnost med najintimnejši mi. prijatelji, ki se razhajajo. Dne 1. tm. se je vršila v Davidovičevemi kluba konferenca, na kateri so poskusili rešiti, kar se še da. Odnošaji med klerikalci, in radičeve! so tako napeti, da »Slovenec« prinaša napade na radičcvco Poleg tega so opaža v skupščini, da postajajo medsebojni odnosi posameznikov hladni in se drug drugega izogibajo. Radičeve! niitd ne prikrivajo svojih antipatij proti klerikalcem, kateri jih tako nedostojno in zavratno napadajo. — O vzgojnem duhu v naših šolah je povedal prosvetni minister Pribieevjč našim klerikalcem, a tudi vsem drugim separatistom krepke besede. Dejal je v odgovoru na izvajanja dr. Lorkoviča in dr. Gosarja med drugim: »Duh pouka v naših šolah mora biti duh narodnega jedi.nstva, to so odločili že naši osnovni državni zakoni. Naša ustava pravi, da mora šola gojiti državno zavest v duhu narodnega jedinstva. Zato pravim jasno in glasno, da se bo slišalo širom države, da bodo čuli vsi učitelji. Ne more biti učitelj, kdoa- ne vzgaja deee v duhu narodnega jedinstva. Lahko mislijo gg. klerikalci, kar hočejo, lahko misli ves poslanski klub, kakor hoče, toda to ne more' biti stališče učiteljev v Sloveniji, zakaj toliko časa, dokler velja naša listava kot osnovni zakon, se bom podušil svojih pravic in bom odstranil iz šole vsakega učitelja, ki bi učil našo deoo, da nismo »en narod«. — »Slovenec« kot razočaran ljubimec. Našim klerikalcem' je. silno ugajala kemična formula brvatske politike HRSS, zlasti tisti divni R, ki bi ga tudi ‘klerikalci radi imeli pri SLS, pa sl ne upajo. Kakor fant nagelj na oknu izvoljenko, tako so klerikalci gledali s požel jen jem .iti z gorko ginjenostjo prelepi cvet hr-'vatške zvestobe habsburški dinastiji — R — republiko. Pa jo dekle utrgalo nagelj, ali pa ga, je utrgal kdo drugi in — komu je najbolj žali za cvet? Kdo vzdihuje radii njega? Klerikalci, oibože-valcci čudotvorne republike. Odlkar ni več tistega nedosežnega R. lahko čitaš v »Slovencu« vsak d'am vsaj en globok vzdih, o katerem veš, da prihaja iz iskrenega srca.^ »Slovenec« že‘začenja od o-bupa zmerjati obožekanko. Čfe nanese potreba, dia mora omeniti HRSS, pa napravi pri »R« vprašaj* Oh, sveta pobožnost... Ka j bo, če bo moral nekega lepega dno napraviti vprašaj tudi pred »II«, ker se utegne seljiačka strahka razširiti med Srbe. In ko ne bo v<č niji plemenskih niti verskih črk ter bo namesto SHS veljala samo kratka »J«, kaj bo potem z SLS? — Olj ta vprašaj! • —- Diplomati — narodni poslanci. — Praški poslanik g. Nešič, ki je bil izvoljen za poslanca, bo ostal v parlamentu. Pariški poslanik g. dr. Spalajkovio se je odrekel poslanskemu mandatu ter se bo vrnil prihodnje dni na svoje mesto v Pariz. — Ukinitev češkega konzulata v Beogradu. S 1. aprilom se je ukinil generalni konzulat čehoslovaške repuolike v Beogradu. Njegove posle je prevzelo ta-mošnje čehoslovaško poslaništva. — Zadružna Zveza v Celju ima v nedeljo dne 5. apr i la ob 9. uri dopoldan v dvorani mostne hranilnic« v Celju svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poleg poslovnega poročila predavanje g. dr. Božiča o poslovanju z menicami v posojilnicah in predavanje davčnega u-praviteljai g. Megliča iz Maribora o davkih, članke so ■vljudno vabljene, da se zborovanja po svojih delegatih nde-leže v čim večjem številu. — Samomor Pavla Sturma-Jurišiea. V torek dne 31. marca se je v Beogradu ustrelil umirovljeni polkovnik Pavel Sturm-Jurišič. Pri njem so našli pismo, katerega vsebino pa drži policija tajno. Kakor se domneva, bo najbrže vzrok politična kampanja proti njemu. Pokojnik jo bil znan odličen nacijoinalai delavec, direktor »Preporoda« in tajnik Narodne Obrane. Udeležil sc j« balkanske in svetovne vojne, kjer si je s svojo izvamred-no hrabrostjo pridobil odličen sloves. — Kralj pokrovitelj mednarodnega profesorskega kongresa. Na prošnjo profesorskega društva je prevzel kralj Aleksander protektorat mednarodnega profesorskega kongresa, ki se bo vršil avgusta meseca v Beogradu. — Gradec in bivši cesar Karel. Včeraj slo v Gradcu proslavili 3. obletnico bivšega cesarja Karla s slovesno zadušnico v stolni cerkvi. Cerkev je bila zavita V črno. Sredi so postavili katafalk, na katerem so bile draperije z zlatim habsburškimi grbom. Cez katafalk j® visel Venec z napisom: »Svojemu plemenitemu cesarju-mučencu zvesti Štajerci«. —■ Cerkev je bila polna ljudi, kar kaže, da' še v Gradcu živi habsburški duh. — »Rdeča pomoč« v Avstriji prepovedana. Ker jo avstrijsko upravno sodišče potrdilo prepoved znane komunistične organizacije »Rdeča pomoč«, jc dunajska policija v tajništva komunistične stranke in v stanovanjih dveh funkcijonarjev »Rdeče pomoči« zaplenila vse spise. Znano je, da je »Rdeča pomoč« podpirala tudi naše komunistične agitatorje in je imela v Beogradu »vejo tajmo podružnico za Jugoslavijo. Pri nas so jo hoteli nekateri prikazati kot n e komunistično društvo. — Rudolf Steiner umrl. V PoruacUu (Švica) je umrl dne 30. tm. znani n »niški filozof Rudolf Steiner, znan kot voditelj teozofov. Njegovo ime je zaslovelo zlasti po vojni širom1 Evrope. Zanimivo je, da je mož doma iz našega Primorja in je bil nekaj časa železniški uradnik y' Ljubljani. Iz demcikratsk® stranke. V nedeljo 5. aprila se vrše sledeča zborovanja: 1. javna shoda posl. dr. Pivka, v Mozirju (ob 9. uri) in V Rečici ob Savinji (ob .14. uri); 2. občni zbor kraj. organizacij JDS V Poljčanah (ob 15. uri), v K u p š i n-cib, v Pragerskem (ob 14. uri); 3. ustanovni občni zbori kraj. organizacij JDS v Gortini (ob 149. uri), na P t u j s k I Gori ter v Križevcih in Gor. Petrovčah v Prekmurju. J Mariborske vesli. Mnrlbor. 3. »prila 19J5. m' Klub mariborskih novinarjev. Jutri v petek ob 20. uri v običajnih prostorih klubova seja. Člani, ki so zaostali s članarino, naj jo ob tej priliki zanesljivo poravnajo. m Nocoj, v četrtek zvečer bo v »Ljudski univerzi« zanimivo predavanje o čeških pokrajinah. Predava realčui profesor g. Gruntar. Predavanje ne bo samo pedueno, ampak tudi zanimivo. Iker ga bedo spremljale številne skioptične slike. Zočetek ob 19.45 uri v mali dvorani »Ljudske univerze«. m Zveza ppvskih društev vabi vse svoje člane, da se udeleže koncerta na-jrodmo-železaidčarskega društva »Drava«, ki bo v soboto cib 20. uri v Gotzovi dvoranic mi Mestni park. Prejeli smk> iz občinstva: »Taborctva« notica glede brezbrižnosti nadzorstva in negovanja mestnega parka je bila že skrajno potrebna. V tem pomladnem času že vsak kmet vsaj s koli zadela ceste, ki so m:u jih napravili ne tako izobraženi dež elani kakor so Mariborčani radi blata erez travišča. Vi mestnem parku doslej uiti tega niso storili. Takšnih samovoljnih pest pa je j parku nič manj n kot deset. Vsaka vila oto parku, kjer pa stanuje sama inteligenca, ima kar po dve, od severne in južne strani. Če si more gospoda prihraniti za tri korake hoje, jo v svoji vandalski brezobzirnosti že mahne po diagonali čez zeleno trato. Ako bi stražniki, ki tam službujejo, vsaj parkrat nastopili ob času večje frekvence, to je zjutraj in o-poldjne, bi se ta dična gospoda s krčevin sitimi mlekaricami vred kmalu privadila reda in park bi zopet nosil zasluženi priimek »Mestni«. Olepševalno društvo pa bi gotovo tudi našlo kakega upokojenca ali sploh uradnika, ki bi iz osebnega interesa in iz ljubezni do narave prevzel nadzorstvo nad parkom, ker sodeč po dosedanjem stanju, društveni predsednik in od društva določeni nadzornik, baje stavbenik, menda sploh redko zaideta v park. Drugod, na Pr. pred vinarsko šolo, so nasadi že polni cvetja, park, ki ima lastno vrtnarijo, pa še krasi prazna zemlja, čeprav 'mamo že promenadne koncerte. In tako kaže vse, da bo treba zopet resno načeti vprašanje. če ne bi bilo ume-sitneje, da prevzame agende Olepševalnega društva mesto samo. Magistralni uradniki pa bi bili že sedaj moralno poklicani, da energično sodelujejo pri Olepševalnem društvu, kot je to videti, drugod, n. pr. v Celom. Predvsem pa: stražnika v parku sploh nikdar ni videti. m Nedovoljene mariborske idile. V Mariboru opaziš v zadnjem času nekatere reči, ki prav nič ne spadajo v okvir mesta, ki hoče biti — ne velemesto, taki lokalni patrioti pač nismo ampak mesto boljše vrste, politično, kulturno in gospodarsko središče. Tako. mesto sa-rakterižira med drugim tudi ulična snaga. Tujec sodi po površnem vtisa, ki mu ga da že' kratek sprehod od kolodvora do Grajskega trga. na kaki višini je mesto in kakšen duh vlada v njem. Da Pa bo ta ntis res v skladu s slovesom dobrega mosta, bo treba še marsikaj odpraviti in marsikaj uvesti. Dobro bi bilo, če bi se oglasili v našem listu izkušeni ljudje, ki imajo kake umestne nasvete in ni gl ja/je. Menimo namreč, da se za olepšavo mesta premalo stori in da smo zanemarjeni celo tam, kjer to ni ravno preveč potrebno. Med take zanemarjeno«1!, ki jih je krivo prebivalstvo samo, spada puščanje .perutnine na ulico. Policija nam zatrjuje, da straže prijavijo vsak dan 5—8 primerov, v katerih so se 'mejiteliji kokoši pregrešili zoper cestni red. Puste namreč, da kure prosto tekajo po cesti. Zgodilo se je celo, da so kure ho l'la po najlgpšl in najprometnejši ulici: po. Aleksandrovi cesti. So ljudje, ki radi vidijo take idile, bodisi zato, ker sr/ z Bousseaujevo geslo: »Vrnimo se k naravi!«, bodisi, ker je 'kura koristen rekvi zit dobrega gospodinjstva. Jasno pa je, da sloves Maribora takih idil ne more trpeti in bo treba zoper podobno zanemarjanje nastopiti z globami. Neokusno je tudi, da. nekateri trgoivci izooešajo blago in drugo izdelke po vratih trgo vin, na zidu ali celo pred trgovinami, kar nas spominja turških bazarov. Taka kričeča reklama .je posebno v glavnih ulicah neumestna. Bo že treba p »skrbeti za drugačne idile. Tako na pr. za olepšavo oken in balkonov s cvetlicami, za razširjanje nasadov, za okusno beljenje poslopij, za veščo opremo izložb itd., poulične kure pa prepustimo na pr. Murski Soboti, ki nima niti izdaleč tistih načrtov kot Maribor in njegovi številni lokalni patrioti, m Kupčije inozemskih potnikov pri zasebnikih. Prejeli smo: Pri trgovskem gremiju se množe pritožbe naših trgovcev, da prihaja v Maribor w,e polno inozemskih poinikov in verižnikov, -ki pri ne sejo blago deloma kar seboj in ga podajajo pri oblastih, denarnih zavodih, pisarnah, gostilničarjih itd. ih to česito čelo po precej višjih cenah nego dr meči trgovci. Ako jim donešeuega blaga zmanjka, gredo mnogi še v tukajšnje veletrgovine, da si nabavijo razne predmete in jih prod ata jo rapmv. Aelo pred nekaj dnevi je neka dunajska, ženska, kateri je zmanjkalo lastnega blaga, nakupila v Mar5boru ".zne ■•"•to nnpirja ter ga prodala nekemu tukajšnjemu denarnemu zavodu seveda z lepim dobičkom. Na ta način s° prvi* pr! nas tudi dosti blaga, ki je prišlo takim osebam na temen in sumljiv lHČin do rok, mariborsko trgovstvo pa, ki mora plačevati ogromne davke, visoko najemnine itd, mora gledati, kako didaijo taki nepoklicani element5 kupčije. Trgovski gromi j opozarja, da jo in »zemsklm potnikom strouro prepovedano obiskovati zasebno stranke, zato ro vso tak? slučaje strogo nadzoroval in ukrenil potrebno, da se te. umazane in prepovedane kupčije prepreči je. Kunce, ki od takih oseb kupujejo, bo eventualno javno ožigosal. Da ,«e to zlo enkrat za vsele. odpravi, j,3 dolžnost vsakega posameznega, trgovca, da strogo zcdmlujo slične kupčijo ter vsak slncaij takoj s konkretnimi podatki prijavi trgovskemu g remiju, ki bo na+o vse pot’--”n n. m Čiščenje cest in trgov v mestu Ma* riboni. Tz mestne hiše nam pošiljajo v objavo: Mestni magistrat mariborski je v pretečenem mesecu razglasil sledeči oglas: »Ker se začne pometanje ulic in trgov v obmestju pred polnočjo, ge nalaga hišnim posestnikom, da temeljito očistijo trotoarje in pešpoti pred hišami v času od 20 do 23 ure, odnosno med nočnim časom, ko preneha večji cestni promet, to je najdalje do 21 ure.* Pri tem se je opozorilo, da se ne sinehia tro-tonrjih in pošpetih pometene smeti metati na cesto ali pa v kanal, temveč jih je spraviti v jame za smeti k1, pepel doti-čniii hiš. Ob enem se je opozorilo trgovce, da velja to tudi za smeti in odpadke iz njihovih trgovin in lokalov, oziroma za odpadke pri prevažanju in odkinda-nju blaga. Pozvalo se je tudi prebival stvo, da vpošteva predpise cestno-pro metnega in čistilnega reda, posebno, da ne meče raznih odpadkov, kakor papirja in sadnih lupin na ulico in trge. Ta oglas je imel malo uspeha. Posebno se množijo ovadbe, da trgovci pometajo smeti iz trgovin med Časom od ki8. in 9. ure na cesto, kar je celo nedopustno. — Mestni magistrat je vsled tega. primoran naijstrožjo postopati proti vsakemu kršilcu teh določb v smislu § 19. cestno prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor. * m Velikodušen dar za naša narodna in človekoljubna društva. Ob priliki smrti senijora tvrdke H. I. Turad gosp. Joahima Turada ,ie darovala njegova družina sledečim društvom: Tu g--slov. Matici, Mestnim ubogim. Dečjemu domu, Požarni brambi, Ljudski knjižnici in Podpornemu društvu polic, vd iv in sirot, vsakemu po 200 din. Denar dobe blagajniki imenovanih društev piroti potrdilu pri g. Doležalu, knjigovodji Mariborske tiskarne, m »Volksstirome« v odgovor. »Volks-stimimc« z dne 22. nnarca tl. trdi, da sem v no-či od 18. wa 19. marca tl. napadel g. Pavaleaa. Izjavljam javno, da je ta trditev laž, ki jo je inspiriral g. Pavalec z namenom, da mi z lažjo škoduje na osebni časti. Zato bo tiu,ti dobil z merodajnega mesta nauk o pravu, ki ga deli »Volksstimme« v istem članku, pa bo mogoče potem znal raziikovnrti resnico od laži. Srečko Živko, žel. uradnik. m Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru -sklicalo je V. redni občni zbor za cvetno nedeljo dne 5. aprila 1925 v zadnjo dvoiano restavracije pri »Stari pivovarni« (pri Ifalb-■tvidlu) v Jurčičevi ulici z dnevnim redom. kakor je bil priobčen v Odvetniški pisarni. Ker so za ta občni zbor napovedani delegati bratskega -L-uštva iz Celja in naše Skupine v Ptuju ter člani od drugod, ki pridejo šele z vlakom, bede občni zbor otvorjem po! uro pozneje, t. J. ob 9.30 uri dopoldne. Vljudno vabimo vse člane in članice, da so tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Odbor. m Savez privatnih namiašbupka Jugoslavije, podružnica Maribor, javlja! tem svoijim članom, da ima svoj lokal J Vetrinjski ulici v gostilni .-.Orovič« zadaj na dvorišču, kjer dobijo vsi elani vsa potrebna pojasnila in kjer se 5)0 plačevala tudi članarina. Uradne ure so ob torkih in četrtkih od '-j20. do 21. nre. m IJeencovanje plemenskih bikov v Mariboru. Kakor okrajni za,stop v Ma* riiboru poroča, se bo vršilo licencov«1?® plemenskih bikov za mesto Maribor 'n okolico sledeče: I. za mesto Maribor, k" vi breg in okolico dine 7. aprila 1925r 9. uri, na. živinskem trgu (mestni kW' nici). .11. za. mesto Maribor, desni br*l in okolico dne 20. IV. 1925 d) 9. uri J Mariboru, Magdalensko predmestje -P*1 gostilni Počivalnik v Tržaški cesti- m Čebelarska podružnica za in okolico ima v nedeljo 5. aprila tl. o!) 10. uri predipoldan pri čebelnjaku r,rn«. Ah. F, poni). Zadnjič v sezoni. Gostovanj« g norista g. Petra Burje iz Ljubljane-Petek, 3. aprila »Baron Trenkn Ah- P1 Sobota, 4. aprila »Scampolo« feb. C. (^re* mijera). Zadnja vprizorilev op sre »Migu on** tej sezoni, danes, 2. aprila. Kot »ViU®11! Meister« bo nastopil simpatični tenori9* g. P. Burja iz Ljubljane. »Scampolo« na našem odrn. V sobot®1 dne 4. aprila vprizori naša drama v žiji g. Železnika duhovito italijansk® komedijo P. Nicoderoija .-Scitnpolo«. v O tj komediji, ki so jo z velikim hom igrala n a j razno v rstnej.ša gl el e Iv šča, spregovorimo jutri obširneje. Državni ura in drugi privatni nameščenci dobe letne dekliške oble-kce v velikosti od 3 do 10 let pnd tovarniško ceno 727 (od Din 160 do Din 220) pri „Z0RA“, tvormca konfekcije d .ZO. zJ MARIBOR, RUŠKACES 1A4S. Pohištvo. Spalne iniciblne sobe po 'astnih centih pri Š e r c e r i n d r u tr. Vetrinjska ni. 8 dvorišče. 730 Bivši trgovec, izvežbana za nesl.jiva nisarniSka moč, išče primerno slu bo evenb poldnevno zaposlitev Ponudbe se prosi pod „hveden 999‘ na upravo. 715 Kuplrn violo. Ponudbe ria u-pravo pod „Vio]a“. 828 Zamenjam stanovanje, dve sobi in kub n-a za eno sobo. kuhinjo in -hrambo. Vj-raSafi Stu lenci. Sokolska ul.12,1.nad. vrata 3. 737 Najemnika iščem za malo posestvo pri Maribora. Več pove Lukman, Jlaistiova 19. 734 Trgovski sluga z večletnimi spričevali išče službe ta takoj. Naslov v upravi. 732 Na hrane se sprejme več oseh Zidarska ul. 1/1. 731 Redi selitve se proda pohištvo po velo nizki ceni. Koioška c. 49. 736 Salonska oblaka, skorai nova se proda po nizki ceni. Krojač Peri*, Vetrinjska 4. 709 Moderna, soinčna separirnna so. ba se odda samo bol|ši stranki. Vhod iz stopnišča. Tatten-bachova 10/IL, vrala 11. 735 Žlmnate madrace, otom"51*1 divan, postelje, odeje ornai**-kuhinjska posoda, pore. in dr' na prodaj. Rotovški tre 8. nad.- levo. 726 Gramofon se proda. Mil*0,' nova ul. 19/11., Melje. 7*' Čltajte in razširjaj^ povsod naš list ..TABOR«! v svoji stroki dobro izurjen, želi vstopiti v , v službo bodisi na deželi ali v mestu. Ima veselje do dela ter je v vsakem oziru zanesljiv. Informacije pri IVANU DOBNIKU, trgovcu, Bistrica, pošta Limbuš. ° 729 prvovrstna svimiska slanina . . . Din 22*50 741 svinjsko meso .... „ 17*50 prodaja od sobote naprej do nadaljnega pri stojnici Otto Marhold, Glavni trg Vojašniška ulica 4 sporoča vsem svojim mnogoštevilnim cenj. gostom, da je ravnokar prispelo več vagonov prvovisinesa zajamčeno pristnega cpolo-vina z otoka Visa. V tej občeznani vinski kleti dobiš vedno pristna dalmatinski vina'in danes in jutri sveže morske ribe. Uradne analize glede vin, ki se točijo v tej kleti, so cenj. gostom v svrho vpogleda vedno na razpolago. 739 Zahvala. Za iskreno sočutje v naši neizmerni boli, izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Maribor, meseca aprila 1925, ' ' 738 Družina Turad. Uatolfc In izdajat,lj; KoniOcdj.Tabor.. Glavni In odsovi.-ni .rednik; Vckosln«. s o i „ dI e r. - Tlaka Maribor«*« ti.karu« d. d.