Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za rte leto - - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA List ^slovenskih delavcev v Ameriki* and legal Holiday«. | 75,000 Readers. Bod TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEEON: OHslsea S—«878 NO. 197. — STEV. 197. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 22, 1932. — PONDELJEK, 22. AVGUSTA 1932 VOLUME ZZXX. — LETNIK FARMERSKISTRAJK SE ŠIRI PO SREDNJEM ZAPADU NA TISOČE FARMERJEV NE BO MOGLO PLAČATI DAVKOV, VSLED ČESAR BODO ŠOLE ZAPRTE Farmerji ustavljajo mlekarske vozove. — Na cestah so še vedno barikade. — Dosedaj so že tri države prizadete vsled farmerske stavke. — Za sto funtov mleka zahtevajo $1.80. — Pšenice ne bodo ceneje prodajali kot po dolarju bušelj. — Zupan Sioux City pravi, da je položaj zelo kritičen. Slabo prerokovanje za bodočnost IZVOZ PRECEJ __PRIZADET Konferenca angleškega dominija je omejila a-meriški izvoz. — Drugi sklepi so proti ruskemu blagu. SIOUX CITY, Iowa, 2 1. avgusta. — Ker traja farmerski štrajk že tri tedne in se neprestano širi, se je zdelo tukajšnjemu županu W. O. Hayesu potrebno. izdati poziv na governerje sosednjih držav, naj se udeleže konference, na kateri bodo razpravljali 0 položaju. V pozivu je rečeno: — Sioux City je središče j?1 *™ «"» f *»• J ... 11 | tli 'prizadeto zelezo i ti jeklo iz Zdi. fc,tavkarskega gibanja, ki se je začelo z naglico pre 1 ijskega ognja širiti po državah Srednjega zapada. — Brez pretiravanja rečem, da je v teh poljedelskih okrajih na tisoče farmerjev, ki to leto ne bodo mogli plačati ni kakih davkov. Dosti šol to je- j žaivauu. , , , * i „. ! v.i Nek zastopnik pri gospodarski s«~n sploh ne bo odprtih, docim se bo vršil po osta- koufert.nH je r,.UH lla niorejo lih le začasen pouk. Po mojem mnenju je zavladala velika kriza, ki ogroža ves narod. Ottawa, Kanala, 21. avgusta. — Gospodarska konferenca angleškega dominija je bila končana. Po dolgotrajnein boju .j«* Kanada do-segla, tla jo Anglija privolila. da je prodaja ruskega blaga pod sve t»vno ecno v zvezi angleških dr- drž.a v. katerega so Združene države izvažale sumu v Kanado na leto za .10 milijonov dolarjev. l*n-b*«r tefra pa je tudi prizadeta tekstilna trgovina z Združenimi dr- Združene države, ki s<» v zadnjem letu navzlie svetovni gospodarski krizi prodale državam pod angle-Vse ulice, vodeče proti Sioux City, so zablokira- šk» krono blaga v vrednosti • 1 • * v 1 J Q • 1 -I $1,100,000.000, bit i zadovoljne, ne. štrajk se je pričel dne O. avgusta in bo najbrž , .. •* *■ ° J | kajti vsled sklepa te konference bo prišla prosperiteta četrtini ee-legu sveta Po njegovem mnenju se bo razvila industrija z:i 4f»0 milijonov ljudi, vsled česar se odpira pot za izboljšanje gospodarskih razmer v vse dežele sveta. trajal do 8. septembra. Dosedaj še ni opaziti pomanjkanja živeža, toda pošiljanje živil od tukaj v druga mesta je popolno- »na prenehalo. DUNLAP, Iowa, 21. avgusta. — Tukaj se je vršilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad dva tisoč farmerjev. Sklenili so, da bodo zablokira-li vse ceste, ki vodijo proti Council Bluffs, la., in Omaha, Neb. Farmerji bodo toliko začasa zadrže vali svoje pridelke, dokler ne bodo dobili zanje pri merne cene. Butlegarji so prenehali z operacijami, ker so se zbali števi lnih piketov in navzočnosti državne poli- cije. Včeraj so farmerji ustavili velik truck ter vprašali voznika, kaj vozi. Odvrnil je, da vozi žganje. Ko so se prepričali, da je govoril resnico, so ga brez nadaljnih ovir pustili naprej. Podlaga za gospodarsko pogodbo je petletna doba; po preteku pel'ili let more biti pogodba po šest nie^eč ui odpovedi razveljavljena. B0LIVIJCI SO ODBILI VROČ NAPAD Paraguayci so bili odbiti. Imeli so mnogo izgub. Ni se jim posrečil'* zavzeti trdnjave. La Paz, Bolivija, 21. avgusta. Paraguavci so napadli trdnjavo Aree v Cliaeo. kije v posesti Jtoli-vijcev. toda so bili na več krajih prisiljeni umakniti se. Poročilo generalnega štaba pra vi: — Paragnay.sko čete, ki so naskočilo trdnjavo Aree, so bile odbite •/, velikimi izgubami. Na naši strani ni bilo nikakih izgub. Javnost je to sporočilo sprejela /. veliko zadovoljno.stjo, ker je bilo prejšnji dan naznanjeno, da N.O sovražne čete napadle hnlivij-ske na več krajih. Komisija nevtralnih držav v Washingtonu je poslala bolivijski vladi sponi en i -eo, v kateri jo prosi, da naj stavi svoje pogoje, ki bi vodili do mirovnega sporazumljenja s Paraguayan. Časopisje je zelo obsoja to spomenico ter jo dolži. da se prevee zavzema za Paraguay. Javno mnenje ne bi dovolilo rešitve sedanjih sovražnosti drugače, kot po tem, kako sedaj stoje nasprotujoče si armade. In ako bi paraguav-ske čete še poskušale napadati, potem ni vee nobene priložnosti da bi se bolivijska vlada hotela pogajati za mir. MUSSOLINI BO ZDRUŽIL OBRAMBNE SILE Združil bo vojno, mornariško in zrakoplovno ministrstvo. — Namerava še več drugih izpre-memb. Rim, talija, 21 avgusta. — Velike izpremembe, ki so pretresle italijanski kabinet iti diplomatič-iiii službo, se bodo nadaljevale. Mnssolini namreč ima v svojem na črt ii še druge važne izpremembe. Vojaški krogi govore, da misli Mussolini združiti vojno, mornariške* in zrakoplovno ministrstvo kot ministrstvo narodne obrambe. Mussolini sam bo prevzel to ministrstvo, da premaga vse tež-koče in ljubosumnost*], katere sledijo tako veliki izpreniembi. Po- ČASOPIS PRAVI, DA BO PRIHODNJO ZIMO 25 MILJ. LJUDI BREZ DELA Časopis "Fortune", ki izhaja v New Yorku, je objavil statistike, iz katerih je razvidno, da bo prihod njo zimo v Združenih državah petindvajset milijonov ljudi brez dela in zaslužka. — Sedaj je v Ameriki enajst milijonov nezaposlenih. Ako bo nezaposlenost tako naraščala, jih bo pozimi nad petindvajset milijonov. Med njimi jih bo komaj tri milijone, ki imajo kaj prihranjenega. Po zatrdilu časopisa 'Fortune*, so bili razni pomožni programi v zadnjih 1 reh letih zelo potratni in negospodarski, vsled resar so se skoro vsi popolnoma izjalovili. Splošno ise je domnevalo, d;i bodo -za mogle privatne dobrodelne j ustanove Iti napol ofieijelne skupine skrbeti za žrtve katastrofe, ki je objela ves svet. Posledica tega je pa slika, ki jo nudi sedaj skoro sleherno mesto stavil ho tudi najbrže novo mi- j jn skoro sleherna država, nlstr-tvo. ki bo znano pod imenom j z nezaposlenostjo s«> niso ti i k DOBRA LETINA V S0VJ. UNIJI Poljedelski stroji so dovršili 80 odstotkov de*!a. Državno pobiranje narašča, —Pridelek je navzlic temu zaostal. ministrstvo javnega zdravstva. . rfar haviii kot z narodnim proble- Premeinba obrambnega ministr- j nw>m in je nikdar niso hoteli pri- SIOUX CITY, Iowa, 2 I. avgusta. — Predlog oblasti, da bi stavkujoči farmerji dovolili mlekar-ski m avtomobilom voziti mleko v mesto, pri far mer jih ni našel odmeva in bo najbrže povzročil nove resne nemire. Voditelji National Farmers Holiday Association, ki so pričeli farmersko stavko, da bi zvišali cene poljskih pridelkov, so rekli, da bodo farmerji pustili skozi svoje vrste voziti mleko v mesto. Mnogo farmerji pa vztraja pri tem, da piketirajo še «Jalje vse ceste in preprečajo dovažanje vseh poljskih pridelkov, vključno mleko. Mnogi okrajni uradniki so izjavili, da se boje, da bo prišlo do resnih nemirov, ker nekateri farmerj'. trdovratno ostajajo pri svojih zahtevah in nočejo dovoliti, da bi bilo mleko pošiljano v mesto. Medtem ko so prej farmerji zahtevali za sto funtov mleka $1.10, zahtevajo sedaj $1.80. Farmerji strogo stražijo sedem cest, ki vodijo v mesto in ne dovolijo skozi svoje vrste nobenega avtomobila, ki vozi žive živali, surovo maslo, jajca afi kake druge farmerske pridelke. Šerifi Woodbury in Plymouth okrajev imajo na razpolago več sto deputijev, ki so določeni, da spremljajo tovorne avtomobile skozi farmerske vrste. Dosedaj pa farmerji še niso prosili za njihovo stražo. ŽELEZNIŠKA NESREČA Kenosha, Wis., 21. avgusta. — Rrzovlak s tremi vozovi Chicago & North Shore železnice je na križišču tskoeil s tira in ubita je hial ena ženska, dvajset drugih oseb pa je bilo ranjenih. Mrs. E. \Y. Masden je bila pri nesreči ubita, liila je na poti iz Chieago v Milawukee. kjer je hatela obiskati svojo bolno mater. Petnajst ranjenih potnikov je bilo prepeljanih v bolnišnico -v Keno>sho. Vsi trije vozovi so se preobrnili, toda razun Mrs. Masden ni bil nikdo drugi ubit. Mrs. Masden. ki je imela s seboj svojo hčerko Betty, se je vozila v prvem vozu. ki se je prvi preobrnil. Hčerka je bila samo malo opraskana. NAD ŠTIRI MESECE NA MORJU San Louis Obispo, Cal., 21. avgusta. — Kapitan P. Kiggs iz Ihiteh Harbor. Alaska, je bil v 35 revi je v dolgem čolnu štiri in pol ineseea na razburkanem morju in morski valovi iso ga ves čas poljubno premetavali. < >d 2<>. aprila so kapitana Kiggs pogrešali. Ko ga je ladja našla, je bil že tri dni brez vode in hrane. Jiil je že popolnoma omagan. Samo z veliko težavo je mogel svojim rešiteljem povedati, kdo je. Vsled velikega napora in stradanja se nahaja v zelo slabem stanju. stva ne pomeni samo ver je združenje obrambnih sil, temveč tudi zmanjšanje stroškov. Pristaši te izpremembe zatrjujejo, da bo vodstvo dosedanjih treh ministrstev pod enim ministrom mnogo pripomoglo za skupno delovanje med vsemi tremi obrambnimi silami. znati za tako nevarnost kakoršna je v resnici. V naj ver slučajih so preskrbeli živila, toda ne v zadostni meri. Dobrodelne organizacije so le redkokdaj plavale nezaposlenim stanarino ali nabavile čevlje ozi- roma obleko njihovim otrokom, zlasti ob easu vojne. Kavno tako' Družine nezaposlenih v New pa bo zmanjšano število uradni- Yorku dobivajo povprečno po kov. kar bo mnogo pripomoglo k $3 39 podpore na teden. Po drugih znižanju izdatkov. | mestih dobivajo znatno vee. nam Na drugi .strani pa je mnogo reč po tri štiri Ln pet dolarjev. tudi takih oseb, ki dvomijo, da bi takfi izprememba mogla prinesti kaj dobrega za deželo. Med italijanskimi vojaškimi in drugimi o-sebami vlada velika ljubosumnost in tekmovanje glede služb, vsled ee^hr se je bati, da bo trpela vojaška -zmožnost vojaških častnikov. Načelnik obrambnega ministrstva bo eivillvt, ki bo imel za vsak urad svojega namestnika, ki bo vodil svoj urad svobodno po svoji volji, toda bo odgovoren skupnemu ministru. V New Yorku je nad tri milijone delavcev, in med njimi jih je nad en milijon brez d»-la. JUGOSLOVANSKA BANKA V STISKAH LETALO PADLO SKOZI STREHO Ponte San Pietro, Bergamo, Italija, 20. avgusta. — Dva letalca sta bila danes usmrčeiia, ko je padlo njuno letalo skozi streho neke kmetrske hiše. Letalo se je unelo ter povzročilo tudi smrt dveh otrok. Moskva, Rtuiija, 21. avgusta. Tretja petdnevna doba v avgustu je s svojim prispevkom bolj zad<» voljiva. kot je xlada pričakovala. Do sedaj je obddelane zemlje 'samo .štiri milijone akrov manj J kot lansko leto v avgustu. Ta primanjkljaj je posle diva velikega deževja v severnem Kavkazu, ki je zaostal za programom za šest milijonov akrov. Posebno uspešne so postaje strojev in traktorjev, ki so dokončale SO odstotkov svojega programa. Tovarne so v previa poletju izdelale 25.000 traktorjev. Zdaj je 3000 takih tovarn, ki imajo po 25 strojev in svoje mehanike. Državno jV'biranje žita s«1 je izboljšalo za odstotov za pobiranje zadnjih petih dni in je še vedno za mesečnim programom. Lansko leto je država dobila 23 milijonov ton žita in bojazen po-neliuje,/da bi letošnja dobava bila manjša od Ilnske. p Pobiranje bombaža se je priče-. ■ lo in pridelek obeta biti mnogo SREBRO IN RADIJ V KANADSKI PROVINCI boljši od lanskega leta. MORSKI ROPARJI NA PREŽI Milan, Italija, 21. avgusta. — Kot pravi ILvt "Coriere deila Sera". se v bližini dv>ga Ine ladje ( Artiglio II., ki skuša dvigniti zla-Kanada, 20. avgusta.'ti zaklad potopljenega parnika ŽRTVE N10BE Kiel, Nemčija*.21. avgusta. — VOJAŠKA VLADA ZA SEVERNO KITAJSKO Nanking, Kitajska., 21. avgusta. Narodna vlada je imenovala generala Cang Kaj-Keka za predsednika vojaške komisije, ki obstoji iz 28 oseb in ki ima nalogo oskr-'Po mornariški navadi so trupla bovati severno Kitajsko. Komisija ' zavili v jadra, jih položili v krste, bo prevzela mesto maršala fang ki so bile nato prepeljane na po-Itsueh-lianga. ki je bil prej dikta- kopališče in so bile položene v tor Mandžurije. i skupni grob. rak isto. kot je storila Prva llr-V soboto je bilo končano zadnje vatska Štedionica. da se je nam-nemške šolske1 r,M* poslužila nove vladne odred- dejanje tragedije ladie "Xiobe*\ i dovoli nekak način moratori- PotopVjeno ladjo so s .parnikom j Ja banke, ki pridejo v finančne privlekli v pristanišče, nakar so1 težkoče. ali pa ima pri tem kak vodo s sesalkaini spravili iz ladje in so nato pričeli prinašati Beograd, Jugoslavija, 21. avgu sta. — Največja banka v Jugosla vi ji Lnion banka, je prišla v de- _ .. . Toronto, name stiske in je naprosila via- p Bepnahard D K]avni in_. "Egypt" nahaja nek majhen par- do da postavi za banko svojega ^ ^ ^^ dukaza, d|| nik> Ui po lllnPnjll posadke la- nadzormka. 'se nahajajo v Great liear J>ake o-'dje Artiglo latlja morskih ropar- Ni se jasno, ali pomeni ta ko- . . .1111. ■ » kraju veliki skladi srebra in ra- jev. kopanju je zaposlenih \ Kapitan ladje Artoglio je svoji Ipftsadki. ki obstoji iz 24 mož, razdelil revolverje. —.Moji možje so KLARA ZETKIN JE ZBOLELA v s,ra'm in z,Uj noj ,e pridejo " trupla 03 ponesrečenih kadetov. drug namen, da reši zavod. Tnion banka, ki je bila v zvezi z Anglo-International liank in Creditanstalt. je bila steber jugoslovanskega denarnega trga. Ustanovljena je bila leta 1 !>28 v zvezi z Bosansko banko. Kmetsko in trgovsko banko in z jugoslovansko Diskontno banko s kapitalom $3.000.000. • dija. Pri 240 oseb. Farmers Holiday agitacija se naglo širi po državah Iowa, Nebraska in South Dakota. Skoro po vseh teh državah so farmerji že organizirani v tem gibanju. Iz Bismarck, N. D. prihajajo poročila, da so ta-mošnji farmerji ustavili vso prodajo pšenice, dokler ne dobijo za bušelj pšenice $ 1. RUDNIK V MICHIGAN ZOPET ODPRT Sanigaw, Mich., 21. avgusta. — Rov štev. 9 Kober f»age Company blizu St. Charles bo po enem letu zopet odprt. Delalo bo 375 pre-' mogarjev. Berlin, Nemčija, 20. avgusta. — Iz Moskve poročajo, da je stara narodna zastopnica Klara Zetkin zbolela na malariji. Stara je petinsedemdeset let ter bi morala kot najstarejša članiea dne 30. avgusta otvoriti nemški parlament. GORGULOFF MORA UMRETI je rekel kapitan. 'Na njegovi la-' d ji se nahaja 250 funtov zlata, ki je spravljeno v močnr jekleni blagajni v kapitanovi kabini. Sumljiva ladja izgleda kot kaka ribiška ladja in navadno od-phvje proti večeru, zjutraj pa s o zopet vrne in vrže svoja sidra skoro vedno na Istem mestu blizu Artiglio. Pariz, Francija, 21. avgusta. — Dr. Paul Gorguloff, ki je 27. julija vsled umora francoskega predsednika Paula Doumerja bil obsojen na smrt, mora po raasod-bi najvišjega .sodišča umreti na guilotini. Najbrže bo moral u-rnreti prihodnji mesec. Edino . predsednik ga more še pomilostiti, ' česar pa ne bo storil. NOVI OTOKI V SEVERNEM MORJU Moskva, Rusija, 21. avgusta. — Ruski lomilec "Rusanov" je po brezžičnim brzojavu naznanil, da je na kraju 75.48 zemeljske dolžine in 81.20 stopinj širine odkrif novo skupino otokov, mz DA* NEW YORK, MONDAY, AUOU ST 22, 1932 THE ULSQVST SLOVEČ* DAILY in U. 0. A. t "Glas Naroda" 1 a at lh* eorporstioo and tddreiies of above offlceri: •f Mukittu, M«w ¥*rk CHy. N. T. 0 LA B NIIODi' <▼*«• «f tlM PMlM«> Day except days and Holiday« ecto l«to $7.M B* e«io Mo T«Ua 11* m Amerlko.Za New York In Kan&do Z_____M-Ocjza pol leu.--—---W-SO I« pol lout________43.00 za lAooemstro cat celo «oto--17.00 Ik etrt leu ----------------------------Jl-BO" Zm pol lcU------------------H JO •ubMTlptlOD Yearly $6.00. Advertisement on Agreement "O1M0 • lshaja TaoJd dan !*t*emM nedelj In prasnlkOT. in ooebnoSH m m prtobinjojo Denar naj ee bla-fOTOll poiUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pvatmo ee nam tudi prejtoje bivalUče nasnanl, da hitreje najde« ao naslovnika. HAKODA", u« W. lltb Stteel, Ne« York, M. Y. Telepkione: CBeleea 1 It7» IZ STALINOVE MLADOSTI Za Kavkazom in nad t'rnim morjem leži Ueorgija z {»lavnim mestom Tiflisom. Vinogradi, sadni vrtovi in selena polja, mogočne roke. pošto zarasli gozdovi in visoko gorovje z vernim .snegom, velike Inke. tovarne z raznimi industrijami. ogromen promet oh morju in po kavkaaki xelftmici dajejo lleorjriji. tej napol azijatski. na-pol ruski ogromni deželi, zunanje hi notranje zelo pestro življenje in podobo. V tej deželi m* je narodil in razvil v moža človek. ki obvladuje dane.-N sam .s svojo čudovito ener-pijo in kruto voljo šestino vsega sveta, Josip Stalin. Prvo. naj|H>-potnejšo biografijo je napisal o njem Essad Bey. pisatelj, ki se ■»kriva za psevdonimom, ki pa po- Dve žrtvi napadov. Solčavi je tu-k i moški 1014. imenuje le Stalin (jekleni). _ Najboljši tovariš mladega Sta-j lina je bil Lado Kečoveli. vodja' Strela, je šestkrat treščila v hišo. kavkaakih revolucionarjev in iz-j I dajatelj marksističnega lističa.! '« zadnjem neurju, ki se je ta-« % s«i,av. je neKi ...osk, napa-»• |vi-\*a 11 * * Tiskala sta ga samaj^° mo,~no zneslo v litijskem oko- del il-letnegra del*vea Ivana Pa-skrivaj na stanovanju in ž njim iz-! občutila hude posledice] hovnika z nožem in pa zabodel xvala jev. nato demonstracije pretepe. Policija je pozvala koza-j kompleksi, je divjal pravi prav- ga pomočnika Friderika rajnka ke, ki so razgrajače pretepli in iza-l^ati bes razdivjane prirode — V. a Polile je udaril aj na .siano\iiiijn m njiui ------ " ...... * ---------i . ^ prvi štrajk pri cest. železničar 2'asti okoliea Sv. Križa. Hlizu Ke-1 v trebuh. Pahovnik je dobil hit iato demonstracije in krvavel k*1. k-F'" s° znani obširni gozdni do poškodbo. 22-letnega trgovske nekdo z lato prl-i. Kečrtveiija so gnali v ječo vi okolici Pila. ki leži ob glavni ee-1 po glavi in mu prizadel večjo rasti iz Litije k Sv. Križu, leži na j no. tl-letni Anton Ambrož pa je samotnem gričku sredi gozdov o- s kolesom treščil v avtomobil in si Kaku in ga y ječi zadavili. A Stalin .se je rešil in ostal se nadalje v Tifli tci* ne veeselje in zadovoljstvo, dasi imajo vso moč v deželi. Med italijanskim delavslvom je opažati čedalje večje nezadovoljstvo. Fašisti sicer na vse mogoče načine zatirajo izraze nevolje, toda jxtpnlnnmn jili nikaleor no morejo jratreti. iSamo par primerov. V Vaprio v Lom I ki rdi ji je demonstriralo nad pettisoč tlelavrev j>o ulicah ter so po kratki demonstraciji dosegli, na j<- bil odpravljen davek na družine. V Re^j»io Krnili ji je demonstriralo na tisoee nezapo-slenili s kli« i: — Dajte nam krnlia! Demonstrante je šele »vojaštvo pregiialo. » Slieno se je dodajalo ]»<> drugih laških mestih. Tndn-Mrijalni delavci, kmetje in nezaposleni kažejo očitno ne-Kadovfdjstvo s sedanjim režimom. Delavci v poljedelskih okrožjih so najbolj aktivni. Tovarniški delavci ne zaostajajo dosti za njimi. Na kongresu kovinarjev je več kot dvajset govornikov neusmiljeno obsojalo sedajne nevzdržne razmere. Vse to dokazuje, da se z vsakim dnem slabša položaj Halijanskega kapitalizma, ki hoče zvrniti vsa bremena HSj zdaj morajo ostati socialisti! jju rame proletarjata. Istočasno je pa tudi opažati odpor v masah, ki so flo skrajnosti izrabljane. Svoječasno je bi! med italijanskimi delavci in kmeti »Velik prepad. V zadnjem času so se pa začeli zbliževati, Vedoč, da je edinole v zo mogoče prihraniti na leto par milijonov lir. Fašizem, ki je bil, po Mussolinijevem zatrdilu, zgrajen za večno, najbrž niti svoje petnajste obletnice ne bo dočakal. Stalinovega življenja. Bržčas je njegov nekdanji tovariš. Življenje-, pi.s j<* izšel nedavno v Hcrlinu in obsega debelo knjigo. Ta knjiga je zdaj v Nemčiji med najbolj eita-ninii. Iz nje podajamo nekaj glavnih potez, saj smo doslej le prav malo vedeli o ruskem diktatorju. V mestu Gori žive! preprost -Vvljar VizarioM Džngašvili. ki je iinel sina dosipa. rojenega I. 187!'. Vi'/jtrion je prišel v oniačini *.o ga pregnali ; iKlvcdel je ,-» w>l>oj ntset^ko km<*t<4o dekle in postal '■evljar-krpač v (Jorih. a >e zopet l>reselil v Tiflis in stopil v riu^ko tovarno za čevlje. Sin Josip ali So-m> je nerad hodil v šolo. a tudi čevljarstva se ni naučil. >e potepal. s«* naučil rabiti in metati bodalo ter postal glavar tifliških "kintov". barab, šaljivcev. prete-pačev in tatičev. L. 1S03. ga je dal oče v državni .seminar .da bi ga vzgojili in izobrazili za duhovnika ali učitelja. Tn šele se je Soso Džugašvili vsaj za silo naučil ruski čitati in pisati. Največ pa se je pečal z vtihotapljenimi rdečimi brošurami i e volne iona mi h naeionaleev. — marksistov iz tifliških žel t v.n išk i h delavnie. Skrivaj je zahajal meti »lelavee in bil s sedemnajstimi leti že strasten soeialLstfrevoIuelinar. Pono<"i ,s'» se shajali jiri Sasn tr»va-risi. in Sos<» jim *je razlagal brez-verske in marksistične nauke. Vodstvo seminarja ga je zato ir/.klju-rilo. Ali Soso je vodstvu pismeno o-vadil vse svoje somišljenike. St»-eialisti so tudi Stalina, ki >=e je v natlačeno polni ječi seznanil s celo vrsto navadnih zločinskih umetnij. Po nekaj mesecih je bil Stalin poslan v vzhodno sibirsko vsts Novaja Vo^la v pregnanstvo. Tu je zvedel Stalin. e je le počasi pomikala naprej. Mlada lepotica, ki je bila namenjena k svojemu zaročencu, je stala poleg kapitanovega mostič-ka in postajala čedalje bolj nestrpna. , Slednjič pa vpraša kapitana : — Zakaj .»e pa tako počasi vozimo.' — Zaradi megle. — Kako zaradi megle* Saj vendar vidim zvezd:* nad seboj. — Seveda, gospodična tudi jaz jih vidim, toda povedati vain moram. da nismo tja gor; "ainenje-ni. * I>va stara mornarja sta lagala drug drugemu o svojih vožnjah po oceanu. — Jaz sem bil dalj«*, nego ti — pravi prvi. — Jaz. sem bil že na ko u en sveta, veš tam. kjer je veliki zid. — <\ tam si t>il * Sko«la. da u: -i za zid pogledal. Za zidom »cm namreč jaz sedel in ribe lovil. Se precej čedna vdova je hotela ujeti mladega fanta v svtlje mreže. — Snmee nima na va se sebe. Ko j«*- prišla žena zvečer domov, je šla na podstrešje po drva. Hi- r»svoboditi jetnike in zasesti me- vanjo treščilo morda že stokrat. . . sto Tiflis. Velike množice so s<>| Pa niso poslušali izkušenega mn- zgrabile^.s/k kt so strelja! i injža. Ob prvi nevihti se je izkazalo, j Jo j™ t«"ftkiili" 20.""up^7 Zelo''^e* ji DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 .... Din 300 Din 400 .... Din 500.... Din 1000 Din 5000 $ 5.00 .... $7.80 ________% 9.50 ..„ $18.50 __$81.50 V ITALIJO Ur 100 ...........................$ 5.80 Lir 200 ........... ...............$11.40 Lir 300 .........................$16.60 Lir 400 .........................$22.— Lir 500 ......................$27.— Lir 1000 .......................$53 — kot zgoraj Mntfent, MM v dinarjih aH lirah tfovoljujomo ia boljo pogoja. UauCUA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati___% 570 » »• $10.00 »• " ___$10J0 •• M $15.00 '» »• _ $15.90 m $20.00 » - _"$2lJOO 9* $404» » '» _ $41.10 " M $50i)0 »» " _ $51.30 Prejemnik dobi v starem krajo y dolarjih, aakatfa tevrtuBRlta 9* CAUlM LCTTKR sa »rM*J»lM 8«. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU M. V. Moja ovadba je dala naši stranki dueat izobraženih in zvestih re-volueijonarjev in so ostali Sosu zvesti vse življenje. Sr^so Džugašvili pa ji* tudi vse življenje za •*'ojo stranko in revolucionarno, cilje še nadalje počenjal najbolj ne-"•ast ne. nečedne in podlo zločin-ke rei"i. Xič zase. a vse za stranko! Xato se je posvetil izključno organiziranju socialnih demokratov in socialnih revo!ucijonarjev in jejbiiu prirejal delavske štrajke in nemire. • Koba. t. j. odilčni. a .svoje ime je vedno izpreininjal ter se zval Da- pretepali uprypike., Tri ure je trajal boj po mestu. Stalin je metal bombe in uporabljal bodalo in revolver, bilo j«* več sto mrtvih, a končno je zmagala carska oblast. .Mesto je jrorelo. a Stalin je ušel v gorovje. Se isto leto je bil Stalin v Ilommerfordu na kongresu ruskih revolueionar-j jev iu se nato vrnil v Tiflis, Tu so se pravkar začele divjaške borbe med armenskimi in mohamedan--kimi strankami. Stalin je organiziral holjševiško vojaštvo iu je za visoke vsote "reševal" armenske trgovske rodbine mohaiaedanskih niasakrov, a za isto takso je " reševal" tudi nnoliamedanske rod-pred armenskimi roparji in morilci. Xato je v družbi revolucionarja Džordžašivilija izvršil atentat na earskega jrubernatorja Orjaznova: da je trdil pravo. Od doma je pobegnil m nato ' vlomil. Že pred tremi tedni je pobegnil od doma 19-letni Štefan Strm-I šek. stanujoč pri očetu v Gozdni ulici na Podbrežju. ti lad pa je pritiral mladega nepridiprava te fini domov Ker ni bilo nikogar doma. je fantek zlezel skozi okno v sobo. s silo odprl omaro, vzel .">0 dinarjev in se založil z jestvinami in drugimi dobrotami ter zopet iz-e vrne v Ameriko, ko je izvedela. da je Fjindbergov:*n rojen drugi sin. Petty flow je šele pred nekaj tedni prišla, iz Amerike, da obišče svoje sta riše in hotela je ostati do septembra. Tudi Vi želite še enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Yorlca do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre _________ ___________ $169.00 Od New Yorlca do Trsta ........................... $ 90.00 Za tja in nazaj ........................................ $150.00 -ATa br z opornikih nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: ~ METROPOLITAN TRAVEL. BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. O NAMERAVATE PRIREDITI VESČL1CE, ZABAVE mmt^m^mmmmmrnmmmm O G L A ŠUJTE "GLAS NARODA" m Ste « ▼•! SUvmc! v •kolld. &KE ZA OGLASE SO ZIEXNE V neki družbi so pričakovali lepo. mlado in izobraženo žensko. Ko je prišla, je s svojo lepoto, mladostjo in inteligenco vse očarala. •— Xo. kako vam ugaja — so pozneje vprašali starega. za«rizene-ga samca. — Zelo mi ugaja. .Mlada je in zares lepa. (V-bi bila povrh t eg.*i še nf^unna. I»i bila popolna zt-nska. Bankir je dejal novemu blaga jniku : — T'pam. da so vam znane dolžnosti blagajnika. — Le brez skrbi bodite. — mu je zagotovil — v. vašo blajrajno bom tako ravnal kot da bi bila moja. — Ali hočete vzeti Tinko P.-te-linko za svojo zakonsko ženo? — — je vprašal pred oltarje-« župnik čmoohlečenega moža. — Ne. — >e je frla^il odjrovor. — Zakaj pa ne f — se je začudil župnik. — Zato ker jaz nisem ženin, pač pa samo priča. Ženin čaka pre/| vrati in si ne upa notri. Xe vem. če je rts. toda prti vi j da se je zjrodilo tako. \« koč .je Mns^olini na svojem vita sede zadremal. Kadar Mussolini dremlje, vlada v solnčni Italiji prostost. Kadar on dremlje. sine vse govoriti, še zelo živali se pogovarjarjo_ In tako »e je zgodilo, da sta mu sedli na brado dve mul« ter začeli ogledovati njegova ogromna usta. Pa pravi prva: — Veš kaj. tekmnjva, katera bo prej prišla od enega konca ust na drngi konec. Rečeno, storjeno. Muhi sta se postavili na levi konec Mussolinijevih ust. in tekma se je -pričela. Toda čudo! Ko je muha z veliko naglieo pribrzela na drugi konec. je že opazila tam svojo tova-rišico ki je veselo vzklikala: — Jaz sem zmagala ! — Še enkrat! — je predlagala poražena muha. Pa tudi drugi pot se je isto ponovilo. Xjena nasprotniea jo je že čakala na drngrm konen. — L»e kako je to mogoče? — jo vprašala poražena muha. — Xie lažjega nego to. — je odvrnila zmagovalka.. — Razdalja med enim in drugim koncem ust je strahovito dolga. J*z sem da raje za dag po vratu na dragi konec — to je de&ti krajša pot. _ ___ "QLki H A E O D A" NEW YOKE, MONDAY, AUGUST 22, 1932 m UUtOZAT SLOVENS DAILY IS U. 9 i ■ i i i ■ ■ — ALBERTOVA DVORANA V » LONDONU PIEitRE .M IIXK lokomotiva Moja piuolM-M-ina je dokaj znal riirJcč runiw.' se nisem dal smešna in prav nič junaška. |M»|eo tako lahko odpraviti. Namignil Irjfii pa h«* malo Verjet««. — nam mil. da l»i mu d«lo pmeij.«tv.» pri-j** pripovedoval polkovnik li. I memo n«»rado. — I Silo j<- v kiifiji v času, Itn m> /.u | Miline v<-L»»i|c m p.i I«. da ho lk-I ji »rnind* promagala Stalinove iu j'n^ki'tftl eel,». Nas eftMnifcov cv-lopsI.egH por.'k!n je hilo *edem ali • m>to in v»i >mo služili pri ita-Iiii, pri lopniMtrii in pri hmjaTii. \a»proti hiš«*, kjer m-iii imel pisarno. je hilo drugo poveljstvo, kjer so hi I i sami ruski častniki. Ti so hili med belimi seveda naj-'•olj beli. Ne veni. ali so kaj delali. \**m pa. da ■m« luviliiviio pl«--Mtii »n pili. m^rtku j«* iimiii kila ».reČM mila. |M»tUmili »nto rdeče malo nazaj. kmalu >e je pa kolo >reec obrnilo in ruski ea.-tniki .s'* jo nekega lepega dne «M(kurili. Kmalu /a njimi >mo jo irhrali tinti mi. Spra-\ ili -k n pa j nekaj vagonov in nadiišljivo lokomotivo ter krenili proti 4Kleši, kjer je nas že čakal ?uiški paruik. S|M»toma mm zvedeli, da se bolj-ietiki M i čaj nibec tiam pa ni vedel povedati, koliko jih je. Ne-► reea je hotela, da smo hili komaj »»redi poli, ko je lokomotiva izdihnila. I Klali >mo ».redi .štejte, a r.le.'i so se vedno Iwilj približevali Do prihodnje pontaje- je bilo dva kilometra in na(*«• b svojih pet ti.-o«-. d* Mionmtiro .-An lahko dobili s«'- „ . . » __. . w j — Zakaj pa DKtc se malo ponh jalo je še precej ea>a. [»redno ro«'jla. naj napiše izčrpen prineev životopi.-.. Trni;i \.m- to ji ni ,>tov;ilo. Sani:! ji- /.rtI1I,Ilikov. ^ Ul,u s ^ ni Vh d-X. iiviki - ie mlJ^-«not.va tu eez tri eetrt ure. In hj|;| zaa„Vo|jl)a jj j4. za |MM,a_ govori'l dobrodušno. - prikuje-« ^ bi hili PrihranUi deset tisoč. >th,v |1MJŽ4,V,,,;1 imm v Lon- v .Tako pa imava oha škodo. i mu [aistavilii spomenik ali pa človeka življenja. — sem revikov ; Sa i »o vendar -taj.'načelnik je venomer zatrjeval. da mora v>ak čas prisopihati (i;i i<- ni hilo od nikoder. nam m* sirašn*. mudilo. Kar smo I'.a^ledali oh desetih vlak. prihajajoč od sevi-ra. od koder smo hiii prispeli I udi mi. Imel je lokomotivo v dobrem stanju. Takoj sem sklenil zapleniti jo. Stopil sein na tir in začel mahati r. rokami. Vlak «e je ustavil. Bil je nolii mužikov iu delavcev; nekateri s<» imeli puške in pasove z naboji. Iz kii|>eja prvega ra,rreda je izstopil čudno oblečen dolgin. Ka - dil je cigareto in poznalo se mu m i nr TI nji » l f , w j % motrel nreskrbeli'-^ *» l"Xii I**1 kal*°' Vpraša! me je. kaj bi radi in zakaj smo ustavili njegov vlak'\ <">dgivoril sem mu. da potrebujemo h komotivo. Najprej mi je de- ^^P^SB jal. naj ne brijeni i/ nj.-ira nor-lt tr moj. saj vendar m mo- * ... i i j . . i-i i. ca. potem sva pa odšla v kolodvnr- da bi n ■ imeli notiene Iok<>- . 1 .... . sko trwdnK*o m tam sem mu pti steklenici vodke pojasnil, da uslu- ta ne ho zastonj in da mu loko- k ji r ni hilo videti nobene lokamo-1 motivo takoj vrnem, čim dobimo tive. Ker >ein |W1 deHuna že j drugo. gm-e mol IV« tu. - Kdo je lit * — 7. njimi Ste pogodili za lokomotivo. — Ti. ki so nam «lali I«!::-:»k»iivo. da so boljši* vi ki * — Seveda. Tako suki -e umikali pred strašnimi lioljš»'viki. je končal polkovnik svoje pripovedovanje. 38 . ; — Kara na vodi — kaj — kj»*; Selunitz odpre majhne oči in jili vrti sem hi tja. — Ali st<- kaj našli — Pivkletn! —i »Jt'Ziio jHitf^m* jernu-n •wVt*jf jniškc nižjt*. — j»al ves eas! — OJio. — Sehmitz naplavi n sen uhraz. — Xe reeiie to^a. Povem vam, — ma prieno, šepetali in pokaže s prstom proti KilVlselniiitni. — Tam je nekaj; saipo pazit«*! — Veino ž<» davno, vemo že davno. — pravi orožnik. — Ali mislite, i^ospisd Sehmit/^ da polieija nima oei v lilavi t \i», hvala Boon, tako smo še vt dno |ii-cnieteni ■ Nadorožnik je že davim otlposlal ponni!o v Trier. Odkar je krumseiieid onih enajst ponarejenih — sapraholt! — In udari se po nstih. — Pa saj ne boste ni<" o tem |»ov(-dali. Na Eifelsehmittn leži sum in sieei- na eifelselnnittskih možeh. Možje repe tam med tovarnami, med orodjem in dru^o razno ropotijo — in poleo- tei;a so tudi sin i-jalisli. ki —. Orožnik pljune. — Viditv. možje so zloeinri, žene v Eifelsehmittn sipa potuhnejo. Pa h1 naj porakajo! Zelo obsežne preiskave so takoj vpeljali v tovar- ni v 'kliknil. Pi ka/al je z roko na tire — ni- MILITARIST IN PACIFIST V Fre.-jnesu so odkrili spomenik jrencraln Margueriteu. očetu znanega francoskega pisatelja V. Margueritea. Med govorniki je bil prijavljen na prvem mestu p:sn telj Marguerite, ki mu je pa pie-fi-kt -uiraili notoričnega mirotvor-stva prepovedal govoriti pri .-l:iv- nosti. Prej>ov<-rmrd. brni. MI«m iivljenja Maja iirtjenje wnno broHlmDo Izlet c. Rrou^fca ____ Izbrani spini dr. H. Malcnc* —. Iz lajtMSti prirode ................... Is modernega »vrta. trdo vez. 1 — M 40 .75 4« .S3 .M .M i.;o .60 ..M 1.60 IikMi spisi dr. Ivan MenHncer: '2 zviška ...»____________________________1-56 trtic« Is tMjenJa na DNMt, In Npi«al MU,'in**kl______ nsrMSss. tcmlnflsak« poreat IMtlo Kil ta Ifrmčkc, broSIrano Igralec Mt- Janlm In MHfcm (za otroke) Jcnnt Zsniavsf, Med plazovi Jutri (Strugi trdo ves broA._____________________________ ^wfl^fTI • Pufwlna izdaja v teb 10 tinkor, le|K> reaanlb & zrezek: Hr. broM^no I mm Wmlji a so nastopile des-sinfekeijske stražm* čete. ki skušajo omejiti razširjenje bolezni. -501 i 1.30 Onkraj pragozda Odkriti« Aamrihc. trdo vezaao mehko vezaea (Levstik S. t«. Slika Levstika in njegove kritik« On petem ih«_____:............70 Trdo resano -------------------L— j IjBlI^i slike. BiSnl lastnik. Trgovec. KupClJskl strain i' Uradnik. Jezični doktor. Pasti In PaUr Kajetan Fingvinakl otok Pove«! a sedmi« Pravica kladiva PaMrki Iz K«Ca (Alhrecht) Partfki Prikajai, povest •etigplee Papecinja Fassta Poviti, pesmi v prosi (Baudelaire > trdo Temno ______________________- Knjtgo pošiljamo pofttnlno prosto " NARODA" MH^ - - Poziv! Ixdajanje lista je ▼ zvezi M velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer take prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je -mogočo, poravnajo naročnino točno. u Uprava •'O. N. 99 mulo l.-ilikoinišljen je sii'or Peter, pa to vse zaradi razmer. — župnik vziiihne. — In se nin inoi-a odpustiti. Di'iil>er človek — O. gospod Selunitz, — župnik mu prijazno položi roko mi nuno. — Sa j ste komaj pred kratkim storili toliko dobrega, da ste naši revni eerkvi dali tako velik dar. — AIV/. t Ne! — Ne bodite taki! Seveda desnica naj ne ve, kaj stori levica. — Ne vem, na kaj mislite, gospod župnik. jaz — — Vaš tolar sem našel v pušiei. pravi z nasmehom župnik. — Za ozaljšanje oitarja najsvetejše Device! Slučajno sem sinoči odprl pušico; drugače napravim i o vsakega pol leta. Večkrat se tudi ne izplača. To pa je zelo redka ptica med bakrenim denarji m. — En tolar — >! .Jaz i Sapraboh. saj vendar nisem nor! A ko bi že bil kak hlačni gumb! Tolarja nisem jaz dal! — Vi niste dali — i Toda — — Ne. v resnici, pri Bogu ne! Oba se začudeno spogledata. — Ampak, anip.ik, — župnik se prime za čelo. — kdo je moral dati ta tolar? Tukaj v Eifelsehmittn ? En tolar v cerkveni pušiei { Moja pamet je pri koncu. — Verjeman. — pravi mirno Sehmitz. — Zdi se mi. da oni. ki je davoval ta tolar, ni tako daleč. Kadar je kdo prepobožen, ga zapusti pamet. Kaj mislite. gosjMid župnik { Vseeno hi se ga rad enkrat ogledal, kajti —. Sehmitz preneha in pomenVbno pogleda župnika. — Oni tolar! Oba odideta. Župnik gre proti svoji volji, zamišljen sani v sebe. samo sem in tam zmaje z glavo. Selunitz hodi naglo v radovedni napetosti. V župnikovi pisarni sede v stari naslonjač in kar nekaj mu je odleglo. — Zdaj pa mi ga pokažite! S tresočimi rokami brska župnik v cerkvenem predalu stare omare. Ključa do predala, kjer je imel shranjen cerkven de- Zelo rada sta govorila o politiki. Sehiuit/jnar. ni hotel odpreti. Že sama suimija ga je vedno govoril v poučljivein glasu, je po-1 spravila i/, ravnotežja. Slednjič najde to_ gosto ]>ovdarjal svoje besede s tem. da je lar; razburjen ga drži proti Schmitzu. udaril jki mizi in se je tudi spri, ako kom Selunitz ga samo površne* pogleda, vza- iH monolit ui bilo potrehnega granit ;i in zato ,>e je Viktorija odlpouiiiiskn dvorano s primV%iiH ki|n>iii. Likazalif se je pa. da je hilo v ta namen vpisanih .-iiinio liO.OOO funtov, kar je hila šele polovica pot rebneirsi denarja. Sea^oma so .nnlirali še 10.000 funtov, a parlament je pii-peval iO.lKMl. Pozneje je hila ustanovljena delniška družila. da bi /trradila Albertovo dvorano. Temeljni kamen položilii ži* i. ist;4 na kraju, ki -a je hiiajniškili krajih, da! drlo^ib kralju-a sama. toda deloj _ Kako ste zviti. — pravi cmokaje r f- -IsT v - ,nori j Sehmitz. - Da. Prnsi! Posebno še Herlin- ^raljiea odobriti vsi* rai-uiie ni na- •.........."" »rte. Kiparji .>.,. napravili j «"ani. sliši jo še 1 ra vo rast i! .Jaz pa l>i mnogo špomenik 170 osnutkov in šele eez! več sumil ključa viličarja Moft'erta. .Ie zelo 7 let je i>il spomenik «ulkrit. To- zvit in ]»i*i tem spreten. Pred kratkim je bi-da popolnoma dovrw»n t«di še ta- ]a prj nieilj uj0o0Va žena in si je izposodila l»rat ni bil. ker si» minila ši' štiri; . • /\i i i - i . . , . .. . . i neki^ denarja. Oil dneva. ko. se je raznesla leta. prednn .so postavili sredli|n . .- *' po>tavo p(M| zvezdni baldaliin. T^i-j ^vonea glede ponarejenih t;» s000. . . . , . . ljudi in ki je veljala.-00.000 lun-j ^^ je videl, kako Je vsem tov sterlin»oy. jKilelcanom neumno>t prirojena. — (jo.spod Sr-hmitz. ha-ha-ha, tukaj ]»a ste prav lepo zmotili v svoji ]»anieti. Motfert. ha-ha-h;i! Njega poznam kot svoj žep: to je največji tepec, ki sploh kje živi. Ne. ne — ha-ha-ha! Pa z Kogoin! Maja je z glavo gleda stari Sehmitz za njim. — Mlekoznb. — mrmra predse in zapre okno. Ko se je popoldan nagnil in je gorska stena metala na cesto prijetim seneo, potrka duhovni gospod na Eielielhuettc. Pri- ■zadnje ease vsi.k dan nad U*K)! -]r) mn y prijrtjlo liavado, da se je tam ljudi radi te strašne bolezni. I»o- , - , " . Jesen se siri zlasti t«ko hitro, ker vstavljal. Samo. kadar je vedel, da Schnutz.i domačini obolenja prikrivajo in| 111 j*' l>o-{«lo Himeroda. Stare razvaline samostana je n oei pokopavajo. — Samo v Han-Jže poznal od zunaj in od znotraj: loda stari Sehmitz je bil nekaj novega, del sveti, ki se je zalezel v samoto. Nato sta pila vsak kozaree mozelca na na mizi so ležali časo- ni bil njegovega mišljenja. Župnik ga je j>o-slnšal s Tihim nasmehom. Bil je navajen pritrditi drugim. Danes se nista razgovarjala o politik'. Časopis je ležal neodprt Solnčni žarek, ki se je skozi goste veje dreves prikradel na mizo na vrtu, je zalesketal na še ne izpraznjenih kozarcih. V velikih skrbeh sloni duhovni gospod na svojem stolu. Z eno roko sloni na stoloveni naslonjalu, drugo pa ima dvignjeno, kot bi se hotel braniti. me ga v roko in ga vrže na mizo. — Tukaj ga imamo — ponarejen! — Pa kako pride v pušico za oltar Najsvetejše i — skoro jokaje govori duhovni gospod. — Ponarejen denar dati v cerkev, — o. ta greli! — O, neumnost! — pravi Sehmitz in ga sicer nekoliko spoštljivo, posnema v njegovem glasu. — Kdo naj bi bil to storil ? — vzdihuje župnik in se drži za glavo. — Noben moj Toda gospod Semitz! M off art je pn.^upljan; ne. ne! polnonia pošten mož, zanj jamčim. Kako lepo je popravil eerkveni lestenee! To je bilo preteklo jesen. Iz starega cinka in svin-ea in Bog ve. iz česa še. ga je zopet popravil. Noč in dan je delal. — Tako! Selunitz nič več ne Teče, toda napne ušesa in na čudovit način žvižga skozi stisnjene zobe. — Ne. ne. o Petru ne pustim kaj takega j govoriti; je v resnici i>obožen. Kolikokrat ga najdeni v cerkvi! Šele pred nekaj dnevi sem ga našel v pobožni molitvi na kolenih preti .oltarjem naše ljube Gospe. In mislite, da je kaj vzel, ko je bil gotov z delom ? Napravil je iz ljubezni do svetnikov; cerkev mu je plačala samo predujem za nakup potrebnega orodja. Ne, ne, gospod Sehmitz, Seveda nobeden, ki ima žensko krilo! Sehmitz zopet opazuje tolar in mrmra } »redse: — Tukaj so ljudje rtb slabi letini tako levili kot cerkvena miš in žene so tudi prn-skope za kaj takega. In ključavničar je še tembolj. Hm. hm — seveda, da je tako Neumen, nisem mislil da gre in vrže Materi božji en tolar! Zaradi te neumnosti bi šr> kdo drugi ponorel. Hm, hm! — On tega ni storil; ni mogel storiti, — zavračuje ubogi dušni pastir. Tako je bil razburjen, kot bi bil volk planil na njegove ovce. — Tega 011 ni storil! — Bomo že videli. -<- pravi hladno gospod Sehmitz. — Grem na Wittlich. NADALJEVANJE SLEDI ODA" NEW YOSK, MONDAY, AUGUST 22, 1932 TBI LARGEST SLOVENE DAILY to U. 0. A. Trpljenje ljubezni KOMAH B tlVUMBJA. a Za Glas Naroda priredil I. H i 1 ° " a - 2"» (Nadaljevanje.) Zelo. toda nesumljivo je dr. (Jrom opazoval Eriko. Zdelo se mil j.e tla je postala močnejša. V obrazu pa je bil truden, bolesten izraz, vsled česar so bile njene poteze starejše in ostrejše. Čudno, kako miren je mtal v njeni bližini! Niti najmanjše i-zvalovanje krvi. nobenega poželjenja j>o njenih ustnicah, ki so izgledale še vedno tako mlade in dekliške. Njena usta s<» ga vedno tako mikale; ta čista usta, ki so znala tako vroče poljubiti. Ali so štirje tedni njene odsotnosti mogli njegovo ljubezen tako naglo ohladiti — ali pa je bila katera druga vzrok, ki je s svojo ljubeznijo in prekipevajočim značajem pregnala Enkino sliko jZ .srca .' » Hila je pa«"- usoda — dr. (Jrom ni mogel hiti zvest! Videl je proseči in vprašujoči pogled nekdaj tako vroče ljubljene gospe in kar naenkrat mu .je postala odveč. Erika ni bila med onimi, ki se pusti io meni nič tebi nič odsloviti, ako se jih je kdo naveličal — to je vedel dobro in da je bila tisočkrat več vredna in boljša kot maja žaba, ki ga je za trenutek očarala, to je tudi vedel. — Bilo je kot bi kratka loritev vplivala hromeče in ohlajujoče. Erika mu ti i mogla ničesar več dati. Prodrl je v njeno najsvetejšo notranjost, ki mu je kristalno čisto in prozorno brez vsake skrivnosti ležala pred njim, medtem ko e bila <n m* dvigne. Eriki poljubi roko. — Najlepša hvala, milost Ijiva. -- Ali zopet kaj kmalu vidimo, gospod doktor.' — Kako proseče in vsiljivo ga gledajo njene qči — ni mu bilo prijetno! — Moja iskrena želja je. milosti ji va gospa ! Hotela ira je prijeti za besedo; neznosna napetost v njeni notranjosti s<> j«* morala razvozljati — popolnoma jasno je videla, da je med njo in me-d njenega ljubimca moralo nekaj [»riti. In ako bi bila celo vsiljiva, kar jo je zelo bolelo v njenem nežnem čustvu! Pogleda bratranca^ ki se šali s Trudi in ji pomaga obleči jopič. — In kdaj, gospod doktor? — Milostljiva gospa »#j določi. — Kot po ponavadi — v enem tednu * Tako sramežljivo. komaj razumljivo sc ji spne to vprašanje z ustnic, medtem pa je njen težki, temni pogled iskal njegove oči. Komaj viden stresijaj šine preko njegovega obraza — ali je bilo to v ,;ezi. nejevolji ali slabem razpoloženju — ni si mogla raz-iolmačiti. Mogoče pa .se je motila. Vsled velikega nemira je marsi-koj videla. ie-ar ni bilo. kajti uljudno se ji je priklonil — me bo zelo veselilo! ^ Ko je hila sama. je stala s sklonjeno glavo v svoji sobi; roke &o ji \ sele oh bokih, kot bi bilo na ramah težko breme in bi jo tiščalo k tlom. V daljavo ji plava pogled. Žalostno večkrat pokima pred se; iz njenih prsi se dvignejo globoki vzdihi in usta se ji zalezujejo v jok. — Končano, vse končano —! Pred tlivanotn se zgrudi na tla. obraz zarije v blaz;ne. v katere izjoka vse svoje bolečine 13. poglavje. Naslednjega dne sc j** Erika zelo slabo počutila. Njena zadušena duševna razburjenost v zvezi z dreniajočo ohlajeno--, t jo v njeni notranjosti je /elo neugodno vplivala na njeno telo. da jo pri zajtrku prime slabost in so jo pričeli zvijati krči. — No, kaj pa ti je T — jo vpraša mož. — Zelo slabo izgledaš. — S« j tudi tako počutim! — Kot v mrzlici ji šklepečejo zobje. — Le/i zopet v posteljo; takoj bom poklical zdravnika. — firečko Hočevar je bil bolj ozlovoljen kot pa v .skrbeh zaradi Eri-kine bolezni. — Temu je krivo samo letovišče. Veliko neumnost si naredila, ko si me za to nagovorila. Prav ničesar nimamo od t t-*t*a Ne. prav ni«"- samo, tla se ji j,. v teni času izgubilo srce ljubljenega moža. Ali s,, je je naveličal, ali je uotlaril srce kateri drugi ? O, Mamo vedeti resnico, drugače bo res še pošteno zbolela. Zdravnik, ki je kmalu prišel, je odredil, da mora ostati nekaj dni v postelji. Bolestno se smeje — dobro je vedela, kaj ji je bilo — in nikdo ji ni mogel pomagati — pa vendar — eden bi mogel. Erika je imela dovolj časa za premišljevati je in vse njene m i-fcli so krožile okoli ene točke — čutila je. tla je md njo in <»ro-mom nekaj prišlo, kar ju je ločilo. Zelo je bila razočarana, tla določenega dne ni mogla iz hiše. četudi ni več ležala. Pa če hi ji njeno zdravje tudi dovoljevalo — njen ženski pouos ji ne bi dovolil. Pred ogledalom .se skoro prestraši kako >e je naenkrat postarala! <>d nosa do ust sta se vlekli dve globoki brazdi. Njen sicer vedno rožnati obraz je bil bled in rnieti. N>, taka ni Mnela stopiti preti razvajenega moža. ki je tako ljubil lepoto! Težko ji je bilo telefonirati mil; toda morala je. tla ne bi za-itonj čakal, česar, kar je dobro vedela, ni mogel prenesti. %Ko je bila zvezana ž njim in je čakala na odgovor, ko ga je vprašala, ako je meti tem časom videl Mirka, se ji je zo streljale odločnost, razposajenost in porednost. — Dama je njegova soro«liiica. .swtrit'na. — od^o,,,, j s j»ov-da rkom. Ivanka se glasno nasmeje. — Kaj še, sestrična! Kdor kaj takega verjame! Dr. Levar ima gotovo še več sestričen. Sumljivo jo pogleda. V njenem gla<-u je bilo nekaj, kar mu je dalo misliti. — Ali «ra poznaš oil te strani? Ivanka se vrže na divan in z desno nogo biie ob perzijsko preprogo. Njen obraz je neustrašen, ko mu smeje odgovori: — Na posebno dobrem glasu ni! Mnogo se sliši. \'e moren« «ra trpeti. Tako grob vtis napravi. (Dalje prihodnjič.) NEVERNI RADIO POSLUŠALCI V neki vasici ob Kavkazu je so-, Tvoj glas pa bomo spoznali in če vjet.ski učitelj pripeljal iz preceji.se bo to zgodilo, potem bomo tu-oddaljenega mesta velik in mo- di verjeli. Nesrečni učitelj ni vedel, kaj bi počel. Ijjutlje so se sprav bali čudnega aparata, ki je govoril deren radio aparat. Postavil ga je v največji šolski sobi, kjer je zlasti! zvečer učil že priletne in <*elo sive vaščane brati in pisati. Nad brez človeka in razlagali so si ga šolo je napel anteno in kmalu je ujel 'in etra prve radio valove. Kd so se na večer zopet začeli zbi- z goljufijo ali pa čarovnijo. Zato ga tudi niso hoteli več poslušati in končno je pisal učitelj v rati priprosti in resni možakarji ,s Moskvo pristojnemu odseku ka-svojimi ženami v veliki šolski ko in kaj. Povedal je tudi. tla zavihi. jih je presenetil učitelj z htevajo kmetje, naj jim sam go-uajnovejšo pridobitvijo njihove! vori po radio iz Moskve, če jih šole. j hoče prepričati. Ko so bili že vsi priletni učenci In zgodilo se je neverjetno! in učenke zbrani in so posedli po 1 klopeh, jim je učitelj povedal, da [ POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno I pošiljanje lista, j Uprava "Glas Naroda" Petrovič, le nikar ne misli, da me ne bo več nazaj. To jo bova še o-rala pri računski uri. -loj, kako b; te bilo sram. če bi prišel z menoj v Moskvo, in bi te ljudje gledali. ko bi se sešteval in odšteval s prsti. Vsi bi .se ti smejali! Le glej, da boš znal že kaj več. ko >e vrnem! — Maša (forinova me tudi posluša, kaj ne ' Le pridna ostani, pa kar iz glave si izbi j. da bi imela že preslabe, oči. tla bi se je tovariš Stalin v Moskvi naročil, da naj dobijo vse šole nove in čudovite radio aparate, ki omogočajo. tla posluša vsa velika Uusi-ja to. kar bo on hotel sporočit i tovarišem po širni Rusiji. Učitelj se je tudi potrudil in!.J skušal razložiti priprostim muži-kom. kako deluje radio aparat. Kmetje so ga verno poslušali, razumeli pa .seveda niso. Zato se je učitelj kar odločil, tla bo začel s predavarijeni. Povedal jim da govoril tovariš Stalin iz Moskve naučila brati. Veš. tovariš Stalin I čiteljvje prejel iz Moskve pi-'mi je naročil, tla je prva dolžnost smo. v katerem .so mu sporočili, j učiteljev, da vas vse naučimo brana j potuje v Moskvo, hkrati pa so ti in pisati. Tndi 011 je prepričan, mu napovedali dan in uro. kdaj tla bo šlo! — Mihajo Stanislavski. bo govoril v radiu. Naročili so ali veš. da sem videl v moskovski mu. naj poskrbi za namestnika in I šoli prav mlade šest let .stare po-obvesti vse vaščane. da jim bo ta glavce. ki so pisali v tako ravnih in ta dan ob določeni uri govoril j vrstah, da se tebi še sanja ne. Le iz Moskve po radiu. 1'čitel.j je v j potrudi se in mnogo vadi. pa bo resnici obvestil vse vaščane. po-1 vedno boljše... iskal namestnika in odpotoval v' Tako je učitelj okrtačil po ra-Moskvo. (Vz nekaj-dni so se paldiu v>e vaščane enega za drugim. Vsa Rusija se je smejala, in ko je vsi vaščani zbrali v določeni uri v šoli. učiteljev namestnik, ki je upravljal radio aparat, je ujel Moskvo, ko je oddajala neko pre- lil da na) le dobro poslušajo. In, , , ... - - , • . . " ,1 davanje. ročno ob minuti pa je v resnici je hitro ujel moskovsko | . , , . radio postajo, ki je kmalu na to začela prenašati Stalinov govor. postaja brez napovedi prekinila I predavanje in sam Stalin je začel Kmetje so tiho poslušali vse. kar jim je govoril Stalin po radiu. ko pa je končal, je vprašal nekdo izmed kmetov učitelja : — Cuj. tovariš, učitelj, ti misliš, da ti bomo res verjeli, tla smo slišali tovariša Stalina, ki je govoril i/. Moskve. Pa vedi. d; nismo takt) neumni, tla bi nam lahko natve-zel vsako pravljico. Najbrž imaš tam za tisto veliko škatljo. ki stoji na mizi in katero ti imenuješ radi. skritega kakega tujca, ki ga kole: mi ne poznamo. On je govoril in ker ne poznamo niti njegovega niti Stalinovega glasu, si mislil, da ti bomo verjeli. I 'čitelj je seveda skušal prepričati kmete, da jih ni prevari! in jim dovolil, tla so pregledali vso sobo kakor tudi vse sosednje prostore. Našli seveda niso nikogar, vendar niso mogli razumeti. — Končno so prišli r Aler JO avgusta: ~ I|.u V Cherbourg in v Bremen France v Havre Pennland v Havre 10. septembra: • 'ohie ijrui le v Genovo St., !«*!•ulMgne sur Mer Champluiti v Havre St b.us v Cli«U»urg In fi»rabur« 11. septembra: Peiiiilmid v Ili.vre 13. septembri: Columtiu« v Cherbourg In v CrrincD 14. septembra: I!.- .1- Ki-.n*-*? vx Havre Maui elania v Cherbourg Bres. Kmise,. It v Havre 15. septembra: Bremen v Cheibourg In v Bremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: ' »lympie v «*h«?rtx>urg MirtrfWank.1 v Havre T7. septembra: .Aquilaiua \ .'herboiirg Ko(-haml>*-j4u v ',a\re Volemlam v Boulogne n-,jr Mer Augustus V t irliuvo 20. septembra: via t lia n v Cherbourg 21. septembra: Paris v Havre 32. eeptembra: Stuttgart V Cherbourg In v Bremen I>. uts. bland v « hi rbourg in v Hamburg ?3. septembra: M;«Jestii- v v'h-rlH.iirg Western la ud v Ha > rt> ?4. septembra: SATl'UXI \ V TRST I.all>eUe v II I v re Bolter dam v Boulogne «mr Me. Clevetsiii.l v < -iiirriH uig in v Hamburg septembra: Curo|ia v 'Mi-, hour g In v Bremen W.-sternland v Ha vie J8. septembra: l'r>* .Harding v llavrA septembra: B« retig rid v" I'hethourg Cen. v Steuben »- Bremen New York \ t "herbotirg in v Hamhu g j 30. septembra: ilbtm.-rh- v '"h-rboirg Mincstoiik.i Si« ne urno Naročite gm pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tt» Street Hew York Clt> V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Ilitrem Ekspresnem Parnutu ILE DE FRANCE 27. AVarsr.l (opoliltif) li. Sr/tlt mhra —- /. () k tub,-d PARIS 2. Si fttrinhrif — 20. Srjttcmbra FRANCE D. Srptrmhra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-tajte naše pooblaščene ag«nt» IP STATE STREET. NEW YOHK V JUGOSLAVIJO Preko Bremena z najhitrejšimi parn1ki, kar jih pluje BREMEN EUROPA Poseben vlak ob parniku v Bremerhavenu Jamči najbolj pripravno potovanje v LJubljano. I''ij.isnila oleelinef drugo za slikarije na kamnu in steklu, tiskarno. bolniee. gruvernersko Rezidenco. observatorij, kolodvor in semenišče. V tiskarnah se tiskajo knjisre in vatikanska dnevnika " Osservatore Romano" in "Ilu-strazione Vaticane". J Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. J 8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden U