SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA POSTAJAMILICE LJUBLJANA ŠIŠKA Št.: 135/80 ' " ' -" Dne: 15/1-1980 SKUPŠČINAOBČINELJUBLJANAŠIŠKA Trg prekomorskih brigad 1 "'¦'¦'¦ ' LJUBLJANA POROČILO O DELU POSTAJE MILICE LJUBLJANA ŠlSKA, Z ODDELKOMA ŠENTVID IN MEDVODE ZA LETO 1979 SPLOŠNI DEL '¦'¦¦ ¦ '-¦¦'. ' "->' '"'¦¦¦ ; ¦¦¦'¦ < \-?\ ;tM:: KADROVSKO ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Na postaji milice Ljubljana Šiška z oddelki Šentvid in Medvode, se je v letu 1979 število delavcev milice večkrat spreminjalo. V povprečju je bila zasedba po sistemizaciji v enotah naslednja: - PM Šiška 62 % -OM Šentvid65% . ,' - OM Medvode 64 % Če pri tem upoštevamo še nakatere izredno nujne naloge, pa je bila pri rednem delu v naših enotah, zasedba še manjša. Poleg tega je poudariti, da je bilo nekaj takšnega kadra, ki svoje delo ni oprav-Ijal samostojno. Pomanjkanje kadra pa ni prisotno samo na naši postaji milice, temveč tudi v drugih enotah, predvsem v mestu Ljubljana in na prometnih postajah milice. Želimo, da bi bila dejanska zasedenost delovnih mest popolna. Stanje zasedenosti delovnih mest se je v letu 1979 ponovno poslabšalo, spričo nujnih kadrovskih sprememb v UJV Ljubljana. To vrzel smo morali pokriti z mlajšimi neizku-šenimi delavci milice, kar je nedvomno vplivalo na še boljšodelov-no uspešnost. V višjo prekategorizacijo zahtevajo sedanje naloge in problema-tika za OM Šentvid in OM Medvode ter temu primerno sistemiza-cijo delovnih mest Predlagamo, da se na OM Medvode sistemizira delovno mesto pomočnika komandirja in strojepiske. Vsa dela sedaj opravlja komandir sam, ali miličnik, ki ga on določi. S tem pa je nedvomno okrnjeno delo komandirja v operativi. Te razmere narekujejo, da bi bilo potrebno čimprej pristopiti k realizaciji. Te predloge smo posredovali že v lanskoletnem poročilu, pa še do danes niso realizirani. Na OM Medvode smo morali že pred letom dni dodeliti dva miličnika iz drugih naših enot, ki opravljata delo na tem oddelku brez odločbe. Iz tega sledi, da bi bilo nujno ta oddelek prekategorizirati v višjo kategorijo, s tem pa bi se povečala sistemizacija. V letu 1979 je bila zgrajena nova stavba OM Medvode. Pogoji dela so se s tem znatno izboljšali, saj so poleg lepo urejenih in razporejenih poslovnih prostorov, v isti staVbi še samska stano-vanja. Dobri pogoji za delo, ki so jih s tem pridobili, so razvidni iz rezultata dela. Uspeh dela miličnikov tega oddelka, se je znatno izboljšal na vseh področjih. (Glej % raziskave kaznivih dejanj in ostalega). Na PM Ljubljana Šiška ugotavljamo, da so sedanji prostori za potrebe dela naših miličnikov premajhni, spričo obsežnosti dela in obremenitev, ki jih imamo. Predlagamo, da bi se v zvezi s tem razmislilo o novi rešitvi te problematike, kot je bil slučaj za OM Medvode, kar bi nedvomno prispevalo k še boljšim rezultatom dela in večji varnosti krajanov. V letu 1979 so delavci milice poleg drugega izrednega dela opravili zavarovanja vseh prireditev v Hali Tivoli, kar nam je vzelo veliko časa za rednodelo. Poleg rednega in izrednega dela, ki ga je bilo v tem letu zelo veliko in so ga delavci vseh treh enot zelo dobro opravili, smo vzporedno s tem skrbeli, da so se tudi idejno politično in strokov-no izpopolnjevali. Delavci vseh treh enot so bili v letu 1979 pri opravljanju službe-nih nalog v 4 primerih napadeni po kršiteljih, ob priliki intervencije in nudenju asistence. Za vse primere so bile poslane ovadbe na TJT. Žalitev delavcev milice beležimo 51. Občani so jih žalili pred-vsem ob priliki intervencij, v vinjenem stanju. Vse kršitelje smo prijavili sodniku za prekrške. Pri svojem delu so delavci milice v 7 primerih uporabili prisilna sredstva, fizično silo in uporabo gumijevke. Uporaba prisilnih sredstev je bila v vseh primerih upravičena. Zoper vse kršitelje je bil napisan predlog sodniku za prekrške. V letu 1979 ni bilo rešeno nobeno stanovanjsko vprašanje, kljub temu, da so stanovanja kupljena. Vzrok temu je kasnitev izgradnje stanovanj. Nedvomno bodo potrebe po stanovanjih še naraščale, dejstvo namreč je, da so v naših enotah pretežno mlajši — samski miličniki. Ob sklenitvi zakonskih zvez se problem stanovanja skoro pri vsakem odpre. Postaja milice Ljubljana Šiška z oddelkoma Šentvid in Medvode, je z motornimi vozili in tehničnimi sredstvi, razen nekatere pomanjkljive prometne opreme, opremljena v skladu s sistemi-zacijo. Na PM Šiška bi bilo potrebno zamenjati osebni avto VW, ki je že dokaj iztrošen. Poleg tega bi bilo potrebno nabaviti terensko vozilo, saj so potrebe takšne, da bi ga ob različnih situacijah nujno potrebovali. Sodelovanje postaje milice in obeh oddelkov, kakor tudi posa-meznih struktur v njih, z družbeno političnimi in drugimi organiza-cijami v SO Šiška, KS, OZD, TOZD, SIS ter drugimi samouprav-nimi organi, je na nivoju pozitivnih predpisov in medsebojnih dogovorov. V letu 1979, kakor v bodoče smo in se nameravamo posvetiti varnostnim okolišem, da bi še bolje zaživelo delo v njih. Prav tu, ki je osnovna celica, moramo še temeljiteje razvijati sodelo-vanje, ki naj se kaže v skupnem delu po vseh vprašanjih, še zlasti na področju krepitve družbene samozaščite in širjenju varnostne kulture. Vodje varnostnih okolišev sodelujejo v KŠ; OZD, TOZD, SIS, v odboru za Ijudsko obrambo varnost in družbeno samo-zaščito ter z načelniki NZ in ostalimi nosilci našega samoupravnega sistema. Vodje varnostnih okolišev v KS podajajo varnostno oceno in po potrebi tudi v OZD ter drugim institucijam. Prav na tem področju je bil storjen velik premik. S splošnim prikazom po potrebi družbene samozaščite v KS, OZD, SIS in drugimi, občani sprejemajo to samozaščitno varnost zelo pozi-tivno. Družbena samozaščita v KS in v večjih TOZD, dokaj dobro potekata. Še vedno je v manjših DO nekaj težav, kljub vsem težkočam se tudi tu izboljšuje. Po vseh KS že imajo organizirano za morebitno aktiviranje NZ, kakor tudi v večjih TOZD, še vednopa je pri manjših DOZD nekaj težav, pa vendar se tudi tu premika v pozitivno smer. Vse te objektivne in subjektivne težkoče, ki se porajajo v manjših TOZD in SOZD, moramo razumeti, saj je podružbljanje varnosti daljši proces. ¦ . i - GIBANJE KRIMINALITETE S področja kriminalitete so delavci naših enot dosegli do sedaj najboljši rezultat raziskave kaznivih dejanj in storitev. ries je, da so delavci naših enot mlajši, brez večjih izkušenj pri delu, zato je bilo potrebno s strani vodstva PM in OM nuditi strokovno pomoč, da so lahko uspešno opravili svoje naloge. V letu 1979 je bilo na območju občine Ljubljana Šiška obravna-vanih 1084 kaznivih dejanj, ali 16,5% več kot v preteklem letu (905/. Uspešno je bilo raziskanih 835 ali 79,5 % kaznivih dejanj. Ta kazniva dejanja je storilo 1002 osumljencev, od teh je bilo 211 mladoletnih. Iz ieta 1978 so bila naknadno raziskana 4 kazniva dejanja. Gibanje kriminalitete in uspešnost raziskanih kaznivih dejanj v občini Šiška, za zadnja tri leta: Leto 1977 1978 1979 Št. k.d. 1010 905 1084 % raziskave k.d. 73,7 69,2 79,5 Št. nerazisk. 279 278 249 Št. osumljencev 1020 772 1002 Iz statističnih podatkov je razvidno, da število kaznivih dejanj posameznih letih niha, uspešnost raziskave pa je zelo dobra. Analiza uspešnosti odkrivanja kaznivih dejanj in osumljencev v letu 1979, po delovnih enotah postaje milice Ljubljana Šiška: Enota PM Šiška OM Šentvid OIVl Medvode St. k.d. 671 270 143 razisk. k.d. 505 206 124 raziskave 75,3 76,3 87,4 št. osumlj. 610 247 145 PREGLED KAZNIVIH DEJANJ ZA LETC 1979 PO VRSTAH: Vrsta kaznivih dejanj ; ) ¦,, umor \" '¦' poskus umora '; posebno huda telesna poškodba lahka telesna poškodba • Sk. zoper svobod. in prav. člov. posilstvo druga k.d. \z XI. poglavja nevestno gospodarjenje poseben primer goljufije zloraba položaja in prav. odg. osebe poneverba grabež nedovoljena trgovina zataj. davšč. in dr. dajatev unič. gozdov in gozdna tatvina nezakonit lov druga k.d. iz XIV. poglavja tatvina žepna tatvina tatvina kolesa tatvina kolesa s pomož. motorjem tatvina motornega vozila tatvina delov motor. vozila tatvina avtomobila tatvina z in iz avtomobila vlom , vlom v avto ¦' ¦: .•¦•¦¦;'. :' ' velika tatvina i v :'¦•' ¦'•'"... - drzna tatvina !'";'" rop in roparska tatvina odvzem motornega vozila ' goljufija ( ' poškodovanje tuje stvari poškodovanje avtomobila požig — naklepni nezakonita vselitev druga k.d. iz XV. poglavja ponareditev listin ¦¦...;.-' kriva ovadba :> ..-..,'¦ št. k.d. razisk. osumljen. 2 2 2 2 2 2 8 8 10 28 28 35 15 15 17 7 6 6 5 5 5 7 7 7 14 14 13 7 7 9 12 12 12 2 2 2 1 1 1 3 3 8 2 2 2 2 2 4 21 21 25 177 117 131 20 3 3 31 25 33 24 13 19 5 1 1 30 10 23 2 30 21 36 194 137 163 120 80 105 4 4 4 6 5 6 8 8 9 23 17 19 45 42 46 29 25 31 16 10 11 1 65 65 73 14 14 18 23 22 22 3 3 3 druga k.d. iz XVII. poglavja nasilniško obnašanje prepreč. urad. dej. uradni osebi napad na urad. osebo ko opr. nal, var. druga k.d. iz XIX. poglavja skupaj k.d. zoper JRM požar iz malomarnosti povzročanje splošne nevarnosti druga k.d. iz XX. poglavja skupaj k.d. zoper var. jav. prometa : zbujan. nar. in ras., ver. sovraštva '-; žalitevSFRJ kupčija z zlat. den. valuto, devizami neupravič. proizv. in promet z mamili omogočanje uživanja mamil skupaj k.d. zoper druge družb. vrednote carinski zakon zakon o zav. plač. med upor. družb. sredst. 1 SKUPAJ: 1 1 14 14 3 3 3 3 4 4 24 24 4 4 4 4 6 6 2 2 1 1 1 1 3 3 1 1 1 1 2 2 1 1 it. 1 1 1084 835 1 15 4 3 4 25 4 4 8 2 1 1 '¦¦¦. 3-1 1 3 ¦¦¦¦:-°:''i 1 1002 Uspešnost raziskave kaznivih dejanj mestnih PM Ljubljana v % v letu 1979, prikazuje naslednja razpredelnica: Enota PM Ljubljana Šiška PM Ljubljana Center PIVI Ljubljana Bežigrad PM Ljubljana Moste PM Ljubljana Vič Železniška PM Ljubljana % 75,3 59,5 60,3 70,0 73,8 56,6 Iz pregleda uspešnosti raziskave kaznivih dejanj vseh PM v mestu Ljubljana je razvidno, da znaša skupni % raziskave 65,9 %. Od tega povprečja odstopa PM Ljubljana Siška za 9,4 %, saj znaša njena raziskava kaznivih dejanj 75,3 %. V letu 1979 je bilo na območju SO Šiška večje število kaznivih dejanj, predvsem tatvin, vlomov v avtomobile, stanovanja, trgovske in druge objekte. Pogostna kazniva dejanja so se dogajala na grad-biščih, delavskih naseljih in v zasebnih stanovanjih. Beležimo tudi več kaznivih dejanj s področja krvnih deliktov, ki so se dogajala predvsem v gostinskih lokalih in samskih domovih. Tudi kazniva dejanja nasilništvo so napram prejšnjim letom v porastu. Zaskrblju-joč je podatek kaznivih dejanj nezakonitih vselitev, saj smo jih beležili v letu 1979 kar 65. Zabeležili smo tudi rop v Ljubljansko banko v Šentvidu, kjer storilec še ni ugotovljen. Storilce smo prijavili na TJT Ljubljana. Vsa kazniva dejanja so bila storjena v različnih časovnih obdobjih, prednjači pa dopoldan-ski čas in noč. Na našem območju je večje število organizacij združenega dela, z različno gospodarsko dejavnostjo. Kljub kadrovskim težavam, smo v letošnjem letu uspešno delovali pri raziskavi gospodarske kriminalitete. Odkrili smo vrsto goljufij, goljufij na poseben način, poneverb, zlorabe uradnega položaja in nevestnega poslovanja. V zvezi raziskave gospodarskega kriminala smo odstopili tudi več poročil pristojnim službam, kerspričo zapletenosti in pomanjkanja kadra, zadev nismo uspeli sami realizirati. Naleteli smo na vrsto težav, ko delovne organizacije kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker izhajajo storilci iz vrst vodstva le teh. Težave pri raziskavi kaznivih dejanj na našem območju se kažejo v veliki fluktuaciji delovne sile in pritoku obiskovalcev iz drugih krajev, ki obiskujejo večje prireditve, ki se odvijajo predvsem v Hali Tivoli. Med le-temi so pogosti storilci kaznivih dejanj, zato nam jih je težje odkriti. Poseben problem predstavljajo tudi mladoletni delikventi. Ti izhajajo predvsem iz neurejenih družin in begajo od doma ter vzgojnih zavodov. Shajajo se v disco klubih in drugih zbirališčih. Pri realizaciji uspešnosti raziskave kaznivih dejanj v letu 1979, so nam v veliki meri pomagale službe UJV - oddelek za zatiranje kriminalitete in kriminalistična tehnika, kakortudi kriminalistično tehnična centrala RSNZ s strokovnimi nasveti. Tudi s pravosodnimi organi smo dobro sodelovali, saj ni bilo primera, ki bi nakazoval spor med tožilcem, sodnikom in delavcem milice. JAVNI RED IN MIR Na področju javnega reda in miru beležimo na našem območju, na različnih krajih razne kršitve. V preventivnem smislu delavci milice ne morejo pokriti terena v celoti, zato prihaja do kršitev. Tako smo predvsem z represivnimi ukrepi v letu 1979 registrirali na območju občine Šiška 1079 kršitev javnega reda in miru, ali 5,1 % več kot v letu 1978 (1023). Vse kršitelje smo prijavili sodniku za prekrške. Za primerjavo navajamo tabelo gibanja prekrškov, za zadnja tri leta: leto 1977 1978 1979 število kršitev ¦..'¦. 911 1023 1079 _; Razpredelnica kršitev javnega reda in miru za leto 1979, v primerjavi z leti 1977 in 1978 po krajevnih skupnostih: Krajevna skupnost 1977 1978 1979 Milan Majcen • 81 105 . 74 HinkoSmrekar . 60 . 50..'-.'. 51 Zgornja Šiška • 72 103 , 73 LjuboŠercer ' . 45 r 39 21 Litostroj v 83 97 95 Trg komandanta Staneta 56 24 45 Dravlje 47 49 44 Koseze ; : . ' 50 49 46 Šentvid ' V 100 118 158 Podutik ' 12 12 12 Gameljne—Gunclje 18 42 24 Stanežiče-Medno 25 68 42 Vižmarje-Brod ' * ^; 21 34 47 Šmartno—Tacen 7 ?3 19 Gameljne-Rašica 16 14 14 Vodice 21 15 24 Bukovica—Šinkov turn V 3 3 2 Medvode 190 139 228 Pirniče /..,.' 12 19 32 Smlednik . 20 18 29 Topol-Katarina ' 2 2 2 Kršitve po vrstah: < . ' pretepi 126 nedostojno vedenje, razgrajanje ; 308 žalitve miličnikov 55 klateži • 54 točenje alkohola vinjenim - mladolet. '¦.¦.'¦., 18 ostali prekrški ' 561 Sodniku za prekrške smo prijavili 1118 kršiteljev javnega reda in miru, od tega 1013 moških in 105 žensk. Od skupnega števila prijavljenih je bilo 6 mladoletnikov. V pridržanje je bilo odpeljanih 54 klatežev in 253 vinjenih kršiteljev. Preko 500 kršiteljev javnega reda in miru je bilo opozorjenih, več pa jih je bilo odpeljanih na stanovanje. Med postopki s kršitelji javnega reda in miru, smo na celotnem območju občine Šiška zasegli več strelnega in hladnega orožja. V letu 1979 beležimo porast kršitev javnega reda in miru, kar je razumljivo spričo vse večjega priliva sezonske delovne sile, ki se težko privaja sedanjemu načinu življenja. Na naše območje se je preselilo več tisoč stanovalcev iz drugih krajev, spričo novogradenj pa se priseljevanje še nadaljuje, zato ne moremo trditi, da je stanje slabše, kljub porastu kršitev. Največ kršitev beležimo v gostinskih lokalih, v zadnjem času pa so vse pogostejše tudi v privatnih stano-vanjih. Prednjačijo pretepi in nedostojno vedenje, klateštvo, v porastu pa so tudi kršitve — žalitev miličnikov. V letu 1979 smo imeli več postopkov s tujimi državljani. Tri smo z ovadbo prijavili TJT Ljubljana, zaradi povzročitve hujših prometnih nesreč, 7 pa sodniku za prekrške - 2 zaradi kršitve javnega reda in miru, 5 pa zaradi cestno prometnih prekrškov. 5 tujih državljanov smo mandatno kaznovali, preko 200 pa izdali potrdila o udeležbi v prometni nesreči. V več primerih smo nudili asistenco izvršilnim organom sodišč, občinskim upravnim organom in drugim, pri izvajanju njihovih izvršilnih odločb. Pri teh nismo naleteli na hujši odpor, zato repre-sivnih ukrepov nismo izvajali. Postaja milice Ljubljana Šiška je posvečala posebno pozornost preventivnemu delu na celotnem območju, predvsem na krajih, kjer je pogosto kršen javni red in mir, tako z obhodno, opazovalno in prometno službo. Poseben poudarek je bil na zavarovanju večjih prireditev, kjer je bilo pričakovati kršitve. Mnogo pozornosti je bilo posvečene preventivi pri odgovornih, v smislu opozarjanja, pred-vsem v gostinskih lokalih in pri organizatorjih večjih prireditev. PROMETNA VARNOST Varnost v prometu na območju PM Ljubljana Šiška z oddel-koma Šentvid in Medvode, ni povsem zadovoljiva. Kljub vsestranski angažiranosti vseh delavcev naših enot, so vse pogostejše prometne nesreče s smrtnimi izidi, telesnimi poškodbarfii in večjo materialno škodo. Najpogostejši vzroki za nesreče so še vedno neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vinjeriost, neupoštevanje stanja cest in drugo. K pogostejšim nesrečam na našem območju prispeva tudi sedanje stanje cest, ki ne ustrezajo sedanji obremenitvi prometa, ponekod pa je tudi signalizacija pomanjkljiva. Do otvoritve novega dela Celovške ceste, je promet tekel po obvoznicah. Po otvoritvi le "te se je promet sprostil tako, da prihaja sedaj do zastojev le še v križišču Celovške in Kosmačeve ulice, kjer se Celovška cesta zoži na dva prometna pasova. V slučaju zastojev izključujemo semaforje in s fizičnim usmerjanjem sproščamo promet. Pomembnost za sprostitev prometa je tudi dograditev podvoza na Tacenski cesti. Kritične točke so še vedno v Stanežičah, pod motelom Medno, na medvoškem klancu, v križišču Celovška—Ruska, prehod za pešce pri gostilni ,,Keršič", Celovška—Na jami, Celovška—Djakovi-čeva in Vodnikova—Šišenska. V letu 1979 je PM Ljubljana Šiška z oddelkoma Šentvid in Medvode ter PPM Ljubljana, obravnavala skupno 468 prometnih nesreč,ali 11,1 % več kot v letu 1978 (414). število mrtvih 21 telesno poškodovanih ' : ¦ 352 gmotna škoda 8,917.000,00 din Prometne nesreče v letu 1979 smo obravnavali kot: kazniva dejanja _ ,_u,.., " 255' kot prekrške , . ' 83 kotdogodke •' •' '¦' rY-'". ; , ' : 130 Kršitve cestno prometnih predpisov > ... V letu 1979 so delavci PM Ljubljana Šiška z oddelki Šentvid in Medvode, zaradi kršitev cestno prometnih predpisov prijavili sodniku za prekrške 1863 kršiteljev, ki so storili 2034 prekrškov. Med prijavljenimi je bilo 376 vinjenih, 2 kršitelja sta bila odpeljana v pridržanje do iztreznitve. Uporabljenih je bilo 281 alkotestov, na samem kraju,prekrškov pa odvzetih 335 vozniških dovolenj. 844 kršiteljem je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Opozorjenih je bilo 6.735 kršiteljev, mandatno kaznovanih pa 3315, z 312.760,00 dinarji. V letu 1979 smo posebno skrb polagali varnosti prometa, predvsem s prometno opazovalno službo na kritičnih točkah. Odrejali srrio prometne patrole na važnejša cestna območja, s poudarkom preventivnega dela. V času konic pa je bila kontrola še poostrena, prav tako v času prepovedi vožnje določenih vozil. Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu smo pogosto sodelo-vali z delovnimi organizacijami, ki opravljajo javni prevoz, jih opozarjali, po potrebi pa tudi ukrepali. Sodelovali smo s cestnimi podjetji in jih obveščali o stanju cest na celotnem območju. Pri tem je poudariti, da smo bili preventivno in represivno uspešni. Nadalje smo posvečali vso skrb varnosti šolarjev, pri prečkanju cest. Aktivno smo sodelovali z vodstvi osnovnih sol in jim nudili vso strokovno pomoč. Učencem nižjih razredov smo obrazložili delovanje semaforjev in jih poučili o pravilnem prečkanju cestišč ob določenih situacijah. Z vodstvi šol smo se tudi dogovorili, da bo to permanentna naloga. Tesno je bilo sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Šiška. Na celotnem našem območju je bilo izvedenih več akcij — kontrola hitrosti z radarjem. Pri tem so nam pomagali delavci milice PPM Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da vozniki pogosto prekoračujejo dovoljeno hitrost. Proti kršilcem smo ustrezno ukrepali. Republiški zakon o varnosti cestnega prometa smo izvajali v skladu z navodili UJV Ljubljana, prav tako tudi odvzem vozniških dovoljenj, po členu 203 ZTVCP. Poleg rednega in izrednega dela so se delavci naših enot vključili v razna športna tekmovanja, kot: — tekmovanje v streljanju z MK puško, ki ga je organizirala PM Lj. Center. Ekipa MAROT-GRŽELJ-KRANJC je dosegla v ekipni razvrstitvi tretje mesto, med posamezniki pa prvo mesto milič-niki OM Medvode. — tekmovanje v streljanju z zračnopuško, v organizaciji ZTKO. — v malem nogometu je ekipa PM Šiška sodelovala v trim občinski ligi in dosegla 5. mesto, na turnirju ZEM—a 3. mesto, v ligi UJV Ljubljana 1. mesto in na turnirju prvakov v organizaciji PM Lj. Center prav tako 1. mesto. — ekipa kegljačev je nastopila na turnirju v počastitev „13. maja" v organizacij; PM Moste in dosegla 3. mesto ekipno, med posamezniki pa je bil najboljši miličnik ZAJTL s PM Šiška, v kegljanju z DO Varnost Škofja Loka so ekipno dosegli 1. mesto, iz tekmovanja v občinskem merilu pa še ni rezultatov. — delavci so se udeležili slaloma in veleslaloma za pokal UJV Ljubljana. Med ženskami smo ekipno zasedli prvo mesto, pri posameznicah pa prav tako miličnica s PM Šiška. — v počastitev „13. maja" je bilo organizirano tekmovanje med PM in obema oddelkoma v petih panogah. — v šahu je bila prva ekipa PM Šiška, prav tako med posamezni- — v namiznem tenisu je tekmovala ena ekipa — PIVI Šiškat — v kegljanju je bila najboljša PM Šiška, prav tako med posa-mezniki — v streljanju z zračno^puško je bila najboljša ekipa OM Me-dvode, prav tako so med posamezniki vodili delavci OM Medvode — v malem nogometu je bila najboljša ekipa OM Medvode. Vsa ta tekmovanja so nedvomno mnogo prispevala k boljši kondicijski pripravljenosti na rednem in izrednem delu delavcev milice. Osnovna organizacija ZK na PM Šiška je bila zelo aktivna. Imela je več sestankov, kjer smo obravnavali tekoče probleme. Tudi idejno politično izobraževanje je potekalo po smernicah občinske konference ZK Šiška in programu UJV Ljubljana. Osnovna organizacija sindikata je aktivna. Organizirali smo srečanje delavcev ob 13. maju, udeležili pa smo se tudi dragih akcij. Osnovna organizacija ZSMS je bila aktlvna. Imeli so več sestan-kov, mladinci so aktivno sodelovali pri organiziranju praznovanja 13. maja in tekmovanj v okviru SO Šiška in UJV Ljubljana. Splošne ugotovitve o delu družbeno političnih organizacij na PM so ugodne. Delavci so vključeni v družbeno politične organiza-cije tudi na terenu, kjer stanujejo, varnostniki pa tudi na svojih varnostnih območjih. Je še nekaj posameznikov, ki se ne zanimajo za delo v družbeno političnih organizacijah, vendar je v zadnjem času prevzela pobudo za vključevanje le teh mladinska organiza-cija, ker gre predvsem za mlajše. V letu 1979 je postaja milice prejela več pismenih in ustnih zahval ter plakat, od delovnih organizacij, društev, družbenih organizacij in posameznikov, za uspešno opravljene naloge — nudenje pomoči, opravljena zavarovanja ob večjih prireditvah in drugo. \z statističnega prikaza dela Postaje milice Šiška in oddelkov Šentvid ter Medvode, ukrepov in problematike na celotnem območju je razvidno, da je nujno približati vodjo VO krajanom v varnostnem okolišu. Za PM Šiška in oddelka Šentvid ter Medvode obstoječa sistemi-zacija delovnih mest ne ustreza več. Ze v letu 1978 smo predlagali, da bi v mestu Ljubljana prišli na enotne varnostne okoliše, to je, da bi bili vsi varnostni okoliši I. kategorije, saj se med seboj po problematiki ne razlikujejo. Ti naši predlogi še niso bili v celoti realizirani. Poleg tega predlagamo, da bi se v mestu Ljubljana morali prilagajati s tem, da bi v vsaki na novo ustanovljeni Krajevni skupnosti, kot je primer.pri nas, ko sta na novo ustanovljeni KS ,,Bratov Babnik" in KS ,,Dolomitskega odreda", ter že pred leti ustanovljena KS ,,Koseze", ustanovili novi varnostni okoliši. V KS ,,Koseze" okoliša še ni, kljub našemu predlogu, ki smo ga podali že pred dvema letoma. V vseh treh KS je takšna problematika, da bi bilo nujno ustanoviti VO z odločbo in sistemizirati na naši PM delovna mesta varnostnikov, ker je sicer nemogoče delovati z enim samim varnostnikom v treh KS, kjer živi cca 18.000 prebivalcev. Ce hočemo približati miličnika — varnost-nika krajanom, bi bilo nujno pristopiti k tej realizaciji. Iz vsega tega tudi sledi, da bi bilo potrebno ustanoviti — sistemizirati 3 varnost-ne okoliše, nakar bi z odločbo lahko namestili 3 varnostnike, kar bi nedvomno še bolj povečalo uspešnost našega dela. Vsi delavci naših enot so pripravljeni opravljati redna in izredna dela, kljub teškočam, s katerimi se srečujejo pri nalogah in le-te od njih terjajo popolno angažiranost. Redke kršitve odpravljamo z opozorili ali z našim! zakonitimi akti. DOSTAVUENO: 1 x naslovu2 x UJV Ljubljana-21 1 x OM Šentvid 1 x OM Medvode 1 x v arhiv : KOMANDIR POSTAJE MILICE ToneAVSEC SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ZBOR OBČIN Številka: 0604-36/80 ' Ljubljana, 29. 4. 1980 ' . Na podlagi prvega odstavka 97. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ... ; sklicujem 36. sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije, ki bo v sredo, 28. maja 1980 ob 9. uri v mali dvorani Skupščine S.R Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Predlog dnevnega reda: 1. določitev dnevnega reda 36. seje Zbora občin; 2. odobritev zapisnika 35. seje Zbora občin; 3. predlog za izdajo zakona o postopku sprejemanja začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (ESA492);SRS 4. predlog za izdajo zakona ospremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, z osnutkom zakona (ESA 491), SRS 5. predlog za izdajo zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (ESA 493); SRS 6. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, z osnutkom zakona (ESA 421); SRS 7. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa(ESA496);SRS 8. osnutek zakona o vpisu v sodni register (ESA 337); SRS 9. predlog zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979 (ESA 487), SRS 10. predlog zakona o vodnem prispevku za leto 1980, ki ga plaču-jejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (ESA 442); SRS 11. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (ESA 482); SRS 12. predlog dogovora o temeljih davčnega sistema (ESA 477); SRS 13. osnutek dogovora o usklajevanju ukrepov davčne politike pri davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (ESA 489); SRS 14. predlog dogovora o temeljnih vprašanjih položaja, organizacije in delovanja upravnih organov za družbene prihodke (E5A 490); SRS 15. samoupravni sporazum o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti služb Skupščine SR Slovenije(ESA495);SRS 16. poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru SkupščineSFRJzaobdobjeod 1. 1. 1979 do31. 12. 1979; 17. osnutek zakona o sredstvih za odpravo posledic potresa, ki je 15. aprila 1979 prizadel območje določenih občin SR Bosne in Hercegovine in SR Hrvatske (ESA 486);SFRJ 18. osnutek zakona o plačevanju posebne takse na uvoženo blago (ESA485);SFRJ 19. volitve in imenovanja; 20. predlogi in vprašanja delegatov. . • .,, Predsednica ' ' ' Silva Jereb