Leio VIIL, šlev. 59, Celte, torek 1. junija 1926* Poštnina plačana v gotouini. Narcčni;#a Zq Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letr.o 81 Din. Za inozemstvo: leino 240 Din. ^osamexna številka I Din. Izbala v itere&L, Letr4e& in gotooto» Redakcija uprav- Strossmayerjcva ulica 1, pritl. ^j"»' .65.— Rftj, \-c.zavoda 10,666. : Q'-jYafil p< r alnem ceniku. Občni zbor srezke organizacije SDS v Celju. Celje, 31., maja. V nedeljo, dne 30. maja dopoldne vse je vršil v mail dvorani Celjskega doma redni Tötni občni zbor srezke or- gamizacije Samostalno - demokratske stranke za srez Gelje—Vransko. Zbor a so seudelezile po svojih izvoljenih in priglašenih delegati'h vse krajevne or- ganizacije, prisostvovalo pa je istemu tudi članstvo iz celjske in okol'iske or- ganizacije v prav lepem številu. Predsedni'k srezke organizacije g. Ivan Prekorsek je uvodoma pozdravil navzočega poslanca dr. Pivka (zboro- valci ga burno pozdravljajo), odpo- slance sosednjih srezkih organizacij C Moz lt j e—G or n jdgr ad, Š oat an}—Sk> venjgradec) ter delegate doniacili kra- jevnih organizacij iz sreza Gelje— Vransko. V svojem predse.dstve.nem po- ročilu je omenjal organ izacigsko delo, ki se je izvršilo od lanskega občnega zbora. Zlasti je povdarjal pomembnost velieastnega shoda voditelja stranke g. Svetozarjti Pribi'cevi'ca, ki se je vršil v Gel'ju dine 30. januarja 1920 in je dai naši misli novih sil in prklabil našemu delu noviJi dekivcev. Navidezno skram- no in skoro neopaženo se j>o vrši.la tu v Gel'ju v dnevith od 20.—22. februarja letos pofiticna sola, ki' danes že rodi, sa- il ove uspehov in. napredka^ .zlasti na kmetih. kjer smo ctobili mladih delav- cev za delo v strankii, ki je delo za n.a- rod, za našo zemljo in za državo. Po- hvadno onienja najmlajsi organiizaciji v srezu: St. Peter, v Saw doftni in DramJje. Udejstvovali smo, se tudi; dosti u-spesno ob volitvah v Delavisko zbor- niieo roko v roki' z Narodno del'avsiko organizacijo in JMSS ter smo kakor si- cer širom Slovenige pokazali, koliko večja sila leži v skupnem in sfoziiom na.stopu narodnih in na.predniih vrst. Da. je zmogla srezka, or.ganiiizaci;ja s evojimi skro'mnimi močmi in sredistvi to delo, gre zahvala veliki požrivoval- nosti clamstva iz Gelja hi akoltice, po- se'bej še prod'sedniiiku vel'ike celjske or- gani'zacije SDS g. dr. Kasanu. Našim deliavoem v arganizaciji se delajo za- preke od ljudi, ki' ne vedo, da more biti pošteno javno in narodino delo zgraje.no le na iidiealizniu itn požrtvo- vnJncksti, in da se ne da kupiti in pla- cati z nobenim denarjem. Viharno pozdravljen je povzel na to besedo g. posfanec dr. Pivko, kt je v ol)širnili izvajanjih podal sliko onega žailostnega stanja v skupščini,, ki je na eni strani1 najbolje knrakteriziramo s tern, kar imenujemo korupcija in boj proti nj€j, a.li pa tudi demagogiija in fraza o boju proti. korupci'-ji; nai drugi sträni pa popolno nesposobnošt iin ne- zinožno.st za kakrimokoli del'o. Gospcd paslanec poA'darja, da mora bitti vse naze javno defo usmerjeno na. ozdrav- Ijenje politicne abnormahiosti in na povzdigo javne in politiične morale ter ost.ro žigosa postopanje nekaterih slo- veii'skih moralno skibih ljudi', ki sku- šajo potom denuncijantstva spravljati kvi:šku sivojo partijo in osebe, V Beo- gradu je opažati v kadorjem caisu vol'jo za odpra.vo takih nemoralnili in ne- zdravi.h pojavov. Stremi se za tern, da se liep'osteni ei einen ti izrrnejo in da so prilpravijo tla za zdravo, delavno tvor- bo nacitjoinaluib skupin. Politicen polo- zaj, kakor je da:nes, sili na ra.zpust skupsč.iiiie in nas vodi: k novim voliit- vfiim. Mi samostalni demokrali se iLe bojinio sodbe naroda, saj mu vsak dan pol'agamo račuiiie, zato bomo šli s sa- mozavestjo in pripravljeni v volilni boj. Zbor je vzel poročilo g. poslanca z odobravanjem na znanje ter sprejel se slodeco resoluoijo: »Zborovalci na obenem zboru srezke organizacije SDS v Gefju dne 30. maja 1926 rzrekajo» popokuo za,upa- nje vodstvu stranke. Pozdiravljajo in se z discipriniranem nastopu. Med clani smo vi'delti maiogo novincev in zato ni bii nastop claoiov pri pro^iih va- jah in na orodju tak kot smo ga videli zadnje leto v Gelj«u. Upoätevati se, mo- ra tixd'ij da so. letošnje član&ke praste i,..je prav težkc in da deJajo celo sta- rejšim telovadcem nmogo težkoč. Da je tako žeiiski kakoir moški narašcaj prav zvadovoljivo rešil svojo nalogo, bi pač ne biJlo txeba povdarjati, saj opažamo to pri tell oddelkih že vsa leta po pre- vralu. Vadilelji tell oddelkov so l'abko najbolij, ponosni na delo. ki so ga opra- vii'i med naiviščajem. Tudi nastop dece je bil prav posrecen üi nos ni nič moti- le*, dvi so se oni mladi navduseni ju- naclfi na koncu ozirali po vecjiih spre- daj in «.krbno pazili, da ne spustijo kak gib. Med moskini naražčajem, kii je nar- stopil na orodju^ smo videli nekaj prav dobrjli telovfldcev, katerrh imena bo- mo gotovo slišalii med zinagovarci na priliotlnjih tekmali. Nepriijeten \4i»s napravi ma gle- dalce popravljanje las in obleke med nastopom; to je treba urediti vse prod njim. Dolge l'ase postriči, obleko dobro pregfedati preje, in potem bo vise dö- bro. Obisk prireditve ni biJj baš tak, ka- kršnega bi si društvo za&liuiilo in bi bilo tudi želeti še posebno z ozirom na čisti dulncek, ki je nainenjen prawkemu zletneniu fondju. Marsikaterega »So- kola«, ki ga je slišati krltiziratii o So- kolstvu po gostUmali, in take Tjudi, ki po'znajo Sokollstvo le, kadar gre za nj.ih koriist, smo pogreš«lk Češkoslova.sko sokolstvo najde sredßtev proti takim svojiln clanom in tudi mi jili moramo poiskati. Geljsko sokolsko društvo je I'ahko v moralnem oziru zadovoljno s svojo prirediitvijo, dia li bo tudi v gmotnem, bo pokazaki blagajna. Politika p PROTIKORUPGIJSKI SHOD V LJÜBLJANI. V nedeljo dopokbie se je vršil v ve.Liki dvorani kotela »Union« v Ljubljani dobro obiskan protiikoru])- cijski shod, ki so ga priredife stranke tkz. ožje opozicije. Na shodu sd govo- riili šef Demokratske stranke Ljuba Davidovic, šef Jugoslov. musliimaiiske stranke dr. Melimed Spah.o, prodsed1- nik zemljoradniskega kluita Joca Jo- vanovic in načelnik SLS dr. Anton Ko- rošec. Shod v dvorani se je po Koro- šcevem govoru zaključil in nadaljeval na vrtu Uni on a, kjer so se govorifi mii^limanski posi'anec Sal'iih Baljiic, klerikalna poslanca Franc Kremžar" in dr. Jakob Hodžar, Ljuba Davidovic, dr. Spaho, poslanec Jovan Jovič, lims- litnanski poslanec dr. Kulenoviic, Joca Jovanovic, poslaniec Brodar, dr. Koro- sec in dr. Smodej. Na popoldanskem banketu so govorili dr. Korošec, Ljuba .Davidovic, dr. Stanovnik, davidovicev- ski poslanec Rankovic, musliinan Sa- Uh Baljic, Franjo Suldje, Jožo Go- stincär, davidovioevec Jei-emija Rado- jevic, pbsl. Vesenj-ak in Ivan Ogrm. p NEZANIMIVA SKUPŠČ1NSKA SEJA. Seja Narodne skupščkie, ki se je vrsi'la v s-oboto, je bila posvecena le f ormasnostini. Nekateri ministri so od- govarjali na razna vprašanja poslan- cev. Parlainentu so bilo predlozeuc raz- ne interpelacije. Viadna veöina je spre- jela poročilo odbora za prošnje in pri- tožbe. Em. Lilek. Zgodovinski opis Slovenske Štajerske in Prekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Kdo pa je zacetnik zHnsko^fran- kopanskega kulta? Ante StarčeVic s svojim govorom v hrvaskem saboru 26. junija. leta 1861.. v katerem je ome- nil zaroto in smrt Zrinskega in Fran- kopana s temi besedami: . . . »da bi se ustali otci. nasi, oni bi nam znali sva- šta kaziwiti o onih vremenih. kad na'si Krčki^ i Frankopani, naSi Subiei- Zrinski bijaJni za iDimtovnike progla- šeni i udavljeni samo za to, jer se Nemcem htelo hn'atskih- imanjah« (Poslj. Zr. i Fr.). Beletristički list '>Vienac« je 1. 1871. celo .stoviro 17 z dne 29. aprila posvetil spominu dvesto- letnice obglavljenja Petra Zrinskega jn Fr. Frankopana. Za siren-je kulta se je največ trudila »Hrvatska«, g"lasi- Yo stranke prava (Starceviceve stran- ke). Pred uredništvom tega lista je Kvaternik 30. aprila »oslovil vatrenom rijeci manifestante. V izvestju prosla- ve 30. aprila 1871 trdi ta list, da je stranka prava s svojo manifestacijio te- ga dne povzdignila sjajen »neporu.šiv spomenik«. Isti list se jezi 18. junija 1871 na Zagrebcane, »koji znadu sla- viti Avstriijance Nikohi Sigelskoga i Jeliačica, a za prave za.točnike hrvat- ske slobode ne mare«. Kaj je bii plod te pravaške razgi-etosti? Da je Evgen Kvaternik, glavni pomagac in pj'iistas Ante StarcevJea, vS svojim drugom Ba.chom pasku.sil dvigniti buno v enem delu oigulinskega polka, proglasivši 8. X. 1871 Hrvaško za neza.visno državo. Aft ze tretji dan potem sta bi'la obadva pri Rakovici od vojakov ustreljena, Ta nepremišljeni čiai je imel za Cebe im SlovencG usodne posledice: po inter- vene! ji ogrskega minist.rskega predu sodnika gi-ofa Andrassyja je padlo Ce- liom in Sl'oveii€em naklonjeno llohen- wartovo ministrstvo. 0 Hohen war tu omeni g. prof. Ko- vaciic' v svojem zgodov)i.nskem opiisu Slovenske Štajeirske v od/seku: »Politic- ni in narodnostni boji do svetovne voj- ne (1867—1914)« samo to, da je leta 1871. razpustil stajerski dežekii zbor. To je vsekakor promalo za to važiio dobo od 4. febniarja 1871, ko jc llohemvart dobil nalog, da izvede po- mirjenje z avstrijskiimi Slovani, pa do 30. oktobra t. 1... ko je bil odpuščen. Takrat se j-e v avistro-ogrski di'zavi vo- drla ojstra borba za biti in ne biti». Nem- ski, liberalci, zunanji miai:iister Beust in ogrski ministrski predsodnik Andras- sy so tctkrat zniagalii proti Slova.nom, s tern pa tudi izkopali grob Imbsbur- škemu pre^tohi in avstro-ogrski drža- vi, v katerega sta oba bila, položena po koncu svetovne vojne 1. 1919. Da je ta- li rat cesar in kralj Franc Jožef I. ostal pri svojem pofiticnem programu, ki ga je imelo Hohenwartovo ministrstvo iz- vesti na zadovoljistvo avstriijskih Slo- vanov, Habsburzani bi še dane.s sedeli na svojem prestoki, avstro-ogrska dr- žava bi v federativni obliki, katero so ji lioteli v tistem času dati Cehi, Po- Ijaiki in Hrvati, še danes obstojala. Te- danja politika ribcralnih Nomcev se je nuiscevala na Avs-triji. Andras^yjeva pa na Ogrski. Ko je Kvaternik 8. okto- bra 1871 izdal progla,s o sa.mostalni hrvaski državi, a česki deželni zbor 9. oktobra istega leta predliožil 18 temelj- nili čfankov kot ulti'matuni za pora.v- navo s krono, državo in Nemci, je bil Andra,ssy za 16. oktoljer poklican na Dunaj na posvetovainje o poliitičnem položaju v monarhiji, in takrat kakor tudi .na posvetovanju kronskega sveta 20. in 21. oktobra je z uispehom izraJ> Ijal Kva.ternikovo zaroto in dokazoval veliko nevarnost za obstoj mona.rhije, C*e bi se Čchom in Hrvatom dovolila dr- žavna.samostahiost. In tako so se na zborovanju kronskega sveta zavrgli fundamontalni članki. Da je upor v oguliiiiskem regi'mentu bil dobro došel Andrassyju, to je dokazal njegov taj- nik Imre Halasz v svojih memoara.h, izdanih leta 1911. Univ. prof. Si sic pi- se o tern v svojem Pregledu pov. hrv. nar. na str. 336 v prevodu sledeče; »Kad je krajižki general Malinari iz Zagreba poslao izvješlaj o Kvaterni- kovi uzbuni, nije bilo Andrassyja u Budiinu, a kad se vratio, nekoliko ca- saka iza njegova dolaska, govorio sam s njiine. Bio je dobre volje i nije tajio, da očekuje od te ogulinske uzbune po- voljni politički utjecaj s obzirom na Hohen war tove osnove.« Da je bifa ta- krat Slovanom prijazna politika na dvoru opuščena, na to jo delal tudi neinski cesar Viljem I., ki se je ravno takrat, od 17.—23. oktobra, ko je pa- rt la odločitev o čežkih fuudamentaJinili čkuikih, bavil na Durbaju. To priizna v dipfomatski obliki Oncken v svoj-i zgo- dovini »Das'Zeitalter des Kaisers Wil- helm I.«, kjer pise: Als im den Tagen1 vom 17. bis 23. Oktober der Kaiser Wilhelm sich in Wien aufhielt, da wurde ihm amtlich und nichtamtlich, von der deutschen wie von der unga- rischen Presse bezeugt, dass die Freundschaft der beiden Kaiserreiche eine neue Weihe und Bekräftigung er- halten hatte durch das gemeinsame In- teresse im Kampf wilder einen gemein- samen Feind (sc. Slaven. Lk.). Es war das Oesterreich des Fürsten Adolf Auersperg — (to ministrstvo je nasto- pilo službo še le 25. novembra 1871; tu misli Oncken na nemško-politično strujo, ki jo je zastopadlo ministrstvo A. Auiersperga od 25. novembra 1871 do 15. februara 1879) — und der Ver- fa.ssungsparteii, das Ungarn der Gra- fen Andrassy uaid Lonyay, das den Kaiser Wilhelm in diesem Sinne zu Wien begrüsste. (Dalje pride.) Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 59. I f Josip Lorber, I w Celje, 31. maja. V soboto, djxiie 29. t. in. ob devetili' zvečer je unxrl v Žalcu v 7G. letu sta- rosti tovarnar in pljseötnik g. Josip Lorber. Ž njiin. je leg^Vy grob zelto ugle- den žafskii tržan, ki n^lyil samo v kra- ju svojega neutrudljivega delovanja, temveč tudi daleč izven svoje ožje do- movine po svoji ljubeznivosti, prijaz- noisti in postrežljivosti spostovana osebnost. Samo delo itn zopet delta mu je bil zivljenski cilj, kar so znati ceiiitl njegovl ožjL žalski rojaki in sploh vsi, ki so rajnkega poznali in imeli ž njim posla. Njegovo zivilijenje je biio pomo te- žavi, borii se je doJ;ga leta za. obstoj svo- jega lepega podjetja, ki je vzraslo iz skromne kovaške delavxiice v cvatoco tovarno. Rojen je bil v Stoprcah pri Rogatcu kot sin- kmečkili staršev, ob- iskoval je šol"o pr.i: Sv. Krizu pri Ro- gatcu im prišel že v otroškidi Mill v M;i- ribor k svojemu stricu. Tarn je dovršil predmesino solo in vstopil v naaik kot ključavničarski vajenec. Nato se za- čenija njegova pot po svetu, kaikor so nekdaj hodili naši obrtniški pomočniki »na tujie«. Leta 1878. je otvoril v Žalcu v biši g. N. Kocevarja svojo samostoj- no kTjučavničarsko obrt ter se porocil s bičerko znanega žaJlskega rodoljuba Jameza Hausenbichlerja. Leta 1883. se je preselil s s-vojo obrtjo na nuesto. kjer stoj'i) dan es Lorbarjeva» tovarna. Od le- ta 1898. dalje se je bavil specivelno z izdelovanjem aparatw za stnel'janjo. proti toci;, Iota 1903. pa je začcl izdelo- viati sušilnice za hmelj, ki so dan es raz- širjene po vsej Saviiinjski dolimi;, v Bac- ki in na; Sedmograškem. Leta 1914. je prepustil vsled bolelmosti in nevolfje vojnih let svoj obrat svojemu sinu Jo- žefu ml. in svojemu zetu, ki vodita podjetje še danes. ¦« Pokojriii Josip %orb% j# s '<|0rj|jini živiljenjem in delom za svoje podjetje postavilHep spomanik, ki priča kaj zmore soli'dino delo, železna;«volia in sreča. Zapu^iR^ft tudii la&noÄono spi- sano bilograffjo^koje zadnji odstavek se glaöii: »Vse1 sem'Tiapiisal, k&r j$m hotel sveltu še poredati"pi&ä svojo smrtjo, •uiredil sem. svoje ro«ljbinskeiÄadev;«F»iQ- ; ja vest je ^čista, ke^.sem ysa žijvlj^ije .dieilat reekio in castno in. sem octelej pr'ijpravljen, da me transferirajo iiz te- gä podlega sveta, fcrveönii annadi. V Zailcu, 15.,febr. 1925.« ; ' Rödil pokojniku časben spomin in pakoi} v kfttju, ki gä je vzljubil z vso duSQ, spoštovani rodbitii pa naše so- žalje! . . . _.....„., Celjska kronika. .:,.c ,REDNI SESTANKI ČLAN0V SDS ZÄ CfeLJE se vrše-vsako sredo v mali dvoraini Geljskega doma. Zaöetek razprav je ob osmih zvecer. c Drž. realna gimnazija v Celju. . Višjemu tečajnemu izpitu na drž. realni j^imnaziji v Celju bo predsedoval letos g. Jeremija Živanovič, predsednik pro- fesorskcga druStva in profesor na viSji /pedagoSki Soli v Beogradu. Pismeni iz- piti se prično v pondeljek, dne 7. junija, ustmeni pa v smisfu predpisov naj- pozneje.tri dni po dovrSenih pismenih izpitih. K viSiemu teCajnemu izpitu se je prijavilo vseh 11 absolventov in 1 absolventinja 8. razreda. Za osmi razred se je zakljuCilo §olsko leto dne 31. maja, za ostalÄ razrede pa se zaključi s 13. jun. Vidovdan se bo obhajal s primerno Solsko proslavo. c Potovanje Probude v Italljo. Drugi del tega predavanja se vr§i danes (pondeljek, 31. maja) ob 8. uri zvečer na državni osnovni šoli v Celju. S tem se zaključi sezija predavanj celjskega ljudskega vseučiliščaza šolsko leto 1925/26. c Avtomobllskaljeveza z Logar- sko doHno. Poročajia, da se namerava v letošnji sezoni uvesti direktna avto- tnobilska zveza Ceije—Solčava—Lo- garska dolina, ki jo bo oskrboval 12- in 24sedeŽni ayto po večkrat na teden po zelo nizki ceni, tako da bo izletni- kom in ljubiteljem solčavskih planin- skih krasot omogočen hiter in cenen poset iz Celja. Dogovori med celjskim magistratom, tujskim prometnim dru- štvom in g. Kokoljem kot lastnikom voza se že vrSijo in bodo sklepi v nekaj dneh objavljeni. Vozni listki se bodo dobivali v tujsko-prometni pisarni, kjer se dobe tudi vsa tozadevna po- jasnila. c Vandallzem na okoliškem po- kopališču. Zadnje čase se večkrat do- gaja pri pogrebih, da radovedneži, po- 'divjani otroci in tudi odrasli bre2;miselno 'telptajo grobove, lomijo cvetlice, jih rujejo "ter tako delajo občutno škodo svöjifern, ki hoČejo svojim dragim oki- titi gomile s pomladnim cvetjem. Na okoliSko občino in mestni magistrat apeliramo, da posveti pokopališču večjo pažrijo in ukrene vse potrebno, da se ta razposajena mladež primerno opomni in da uvažuje, da ni na paši med ži- vino, ampak na kraju, kjer ima skoro vsakdosvoj okinčan blagoslovljeni pro- stor. Tudi bi bilo umestno, da se po- stavijo tablice s prepovedjo, kakršne se nahajajo na pokopališčih večjih mest. Prizadeti. c Cerkvenl zvonovi za Šmartno. V soboto popoldne so vozili s eelj- skega kolodvora tri nove zvonove za cerkev v Smartnem v Rožni dolini. Sprevoda, ki je sei skozi mesto, se je udeležilo lepo število prebivalcev iz Šmartnega z godbo na čelu. c Neke vrste clrkus se je v so- boto zvecer produciral naGlavnem trgu. Med dvema strehama je bila napeta žica, na kateri sta telovadili dve ženski in eden moški. Za varnostne priprave ni bilo skrbljeno. Na glavnem trgu se je zbrala precejšnja množica radoved- nežev. Smatramo, da prirejanje takih produkcij na mestnih cestah ni posebno okusno. c Dlrekclji državnih železnic. Naša železnica se ne ozira niti najmanj na želje in prošnje prebivalstva. Za dokaz zopet sledeče: Že več mesecev pred sestavo novega voznega reda je bilo odposianih iz laškega okraja mnogo prošenj različnih županstev, sodnih in drugih uradov ter strank, da bi vozil popoldanski vlak, ki pride na Zidani most ob 15.45, dalje do Celja, kajti Trbovlje, Hrastnik i. t. d. nimajo s srezom v LsŠkem in s Celjem zveze. Vzemimo za primer postajo Hrastnik. Od 13.22 pa do 18 55, torej skoro ce- lih šest ur ali celo popoldne ni no- benega vlaka! Tega vlaka niso dovolili, pač pa je podaljšan do Trbovelj me- šani dijaški vlak, ki je čisto nepotreben. c Cvetlični dan. Državnakrajevna zaščita dece in mladine v Celju pri- redi cvetlični dan v soboto dne 5. jun. s prodajo znakov in cvetlic za bednp, zapuščeno mladino ter kliče vsem ple- menito mislečim: Usmilite se med bednimi najbednejših, prosimo Vas, pomagajte nam I Saj je vendar v korist nas vseh in v korist naše demokratske države, če bi se nekoliko skrbnejše ozirali na pravo človeško vzgojo naše mladine. To plemenito, a težko nalogo si je naložila »Drž. krajevna zaščita dece in mladine«, ki na tem mestu prosi, da bi jo podpirali vsi sloji. c OBCEKORISTNA URADNI- ŠKA STAVBNA ZADRUGA V GELJU ima v torok,'dne 1. jomija ob 6. zvecer v prastorih daveaega okrajnega obla- stva skupno sejo naoeLstva in nadzor- stva. Ker je na dn&vn.em red'u važna zadeva., se vabijo vsi čliani naoelstva in nadzorstva, da se siguirno udeleže seje. c UMRL JE v pondeljek, drie, 31. maja v celj'ski javni bolnici, kamor; je bil oddan v nezavestnein, stanjn, goi^p. Luika Kebei", cevtjarski mojster v Ce- lju, v 71. letu starOvSti, N. v m. p.! c PRIJET PÜSTOLOVEC. V so- boto je bil aretiran v hafcelu »Evirofpa« neki Lutz iz TiroLske, ki se je izdajal za inženerja Lukmana In ogoljufal veČ l'judi za veoje zneske. Dva soferja, ki sta ga vozila z aVitomobitom, je oskodo- val za 13.000, sobaxico v Evropi pa za 130 Dim. Pri aretaciji so našlii v nje- govi ltetnici samo 46.50 Din in izvršil- ni nalog za prodajo njegovega pohi^ štva. Pri sebi je imel tudi steklenicico hudega strupa. Sumi se, da si je hotel konoati zivlj-enje, poprej si pa še na tuj raicun pi1 ivoščiti nekaj' vesefili uric, c 0RIG1NALNA SELITEV. V so- boto dtöpoldne se je pelijal po Savinji iniiinx^^efja .splav, na katerem je bilo seliifvotio pohistvo in miizarsko orodje. Lastnik^ie udobno ležal na divanu in mirno iižiival lepo savinjsko vožnjo. MožaJcar se je s svojo origimalno idejo na svöjeyrsten načioi ognil. selitvenim stroškom ina železnici s temi, da je ubral cenejšo vod'no pot. Radovedni smo, alt bo nasef kaj posnemalcev. c NESREČA S KOLESOM. V ne- dieljo zvečer se je vračal g. Rudolf Pli- ber.si'k, črkostavec v ttekarni »Celeia« v Gellju, s kolesom iz Smartnega y Co- nacin pranja Namakaj z „Žensko hvalo", peri z „Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti« lje. Öpotüina je v temi po nesreci zavo- zil v kup gramoza, padel s kolesa in se težko poškodoval na glavi. Proti jutru so ga naišfr lj-uidje nezavestnega in le-- žečega v krvi ter iitu nudili prvo po- moč. Ko se je poiijesrecenec nekoliko opomogel, se je napotil kljub poskod- baan poš v Celje, kjer se nahaja sedaj v domači oskrbi. c POROČILO O POGREBU t DR. BERGMANNA in poročilo o obenem zboru Riibarskega društva smo niorali radi pomanjkanja prostora odloziü za ])i'ihodnjo številko. c Mesečni živinski sejem se bo vršil v Celju v pondeljek, dne 7. junija. Dovoljen je tudi dogon konj. Zadnji mesečni živinski sejem je bil dobro obiskan. Na te sejme prihaja mnogo tujih kupcev, vsled Cesar se interesenti opozarjajo!tvdj^je priložnost^z^prodajo živine zelo ugodna. Rud. nadsv. J. Plzäk - petdesetletnik. Celje, 31. maja. Danes obhaja eden nas ill najod- ličnejših j^Wffift?Äelavoev '«fSWnndars: ~ lu-uisvetnik inž,. .tarostav Pl'zak svoijo petdesetletnico. Jubilant je bid. rojen dne 31. maja 1876 v Brnu. L. 1893. je absolviTal gimnazijo v PJiznu, nato pa rudarsko akademijo v Pfibramu in j.tt- ruiitcne študije v Pragi. L. 1902. je na- stopiil službo inženjerja pri idirij^keni rudmiiku. Pozneje je služboval v Mpstu na Ceškostovaškem, med v/QJ.no pa je bid zopet v Idriji., od koder je bill pozvan v Brzeszeze v Galiciji h kopanju nekega jaimskoga predihia v rudiiiiku. Dne 9. oktobra 1918 je bil1 zopet poklicaji v ¦Idri'jo. Ob prevratu j-e bil imienovan za ravnatelja Ldirijskega ruidnika, knialu nato pa je nastopil mesto pri drž. pre- juogovniku v Velenju. - G. nadsv. Plzak dehije od 1. 1919. v.Gelju kot ravnatelj rudarake šoUe, ki jo je ustanovil in vzorno uredil z veli- koi požrtvavabio&tjo in z lastniuni sredr stvt. To je pfvi zavod te stroke pri nas, opremljien z dobriini učniini pripornoö- .ki in dragocen'imi zbirkarni.. Jubilant je dcxslej izumil dva tehnicna paten ta,, sedaj pa se bavi s tretjinuttvojim iz- umtom. V sluibi si je pokviaril nogo, k\'}~ab temu pa tudi v najvecj'iih boleei- na,h me miiruje in vodi švoje posle ne- uanwn.o dadje. Svojo petdesetletnico ob- haja v srecnem rodbinskom krogu s sor- progo - Siovenko ter otr-akomia Mar- zenko in Jaro&favom. Jubilainta diči skrajna delavmost, lvaseblicnoist in skromnost. Tudil v naj- tezj'ili časili je neustraseno kazal svoje ¦šloviamsko preprLčanje in naci\jonakio zaVtedniost. Za svoje zaisluge je bil odli- Jkovan. z redom sv. Save IV. stopnje. V soboto ob 9. zvecer so mu pri- .fltediil'i gojend rudjarske..solle l*ej>o pod- okniico, katere se je udeiežiTO tuUi pro- '^j&nje število oböinstva. ;.'; Odliičnemu jubilantu tuüU jfti is- krie-Jio čestitamo, želec mu še mnogo let .plodoiiosiiega defa za narod in državo! »BREZALK0H0LNA PRODI!K^ CM A«, Ljubljana, Poljanski nasip lOllO poslje vsakemn naročniku »No* ve Dobe«, zflnimiv cenik brezplačno. Zahfevajte ga takoj; ne bo vam zal! 527 Kara©» '^i^ MESTNI KINO. Ponxjleljek 31. maja in torek 1. junija: »Morßki v-rag«-. ¦Prvovr&ten pomorski film o pLemiičih, ki so praivzaprav gusarji in o gusar- jih, ki so pravzaprav plemiči. Drama cloveka, ki ga je izdal.festni brat. V gkivni vlogi Miilton Sills. Za mladiino dovoljeno. Preidnaznanilo: »Izgubljeni svet« in »Ljubavni dočivljaji Don Ju- ana avstrijskegß«. KINO GABERJE. Pondeljek 31. maja: »Peklenski jahtw«. Senzaciä'ona- len fii'm iz aimeriških farm v 6 dej. V glavni vlogi Hoot Giibson. — Torek 1., sreda 2. m öetrtek 3. junija: »Prepove- dani zakon«: Prvovrstna drama v 6 dej. V glavni vlogi Baby Peggy. Za ni'ladino dovoljeno. , Širom domovine. /| š Hausenblchjerjevo kočo na Mftnlci (1119 m) kt so jo zadnja leta zlobne roke popolno izropale in raz- deiaje,, je žalski qjjsek SPD in žalsko lovško društvo že "precej popravilo. Obhbvljesna je streha in vpostaMjen je tov zidan štedilnik ter novo skupno IžiSčk Z vrha Mrzlice je diven in bo- gat razgled, dostop na Mrzlico iz Žalca preko Griž je zložen ter nudi lep uži- tek v naravi. Pogreša pa se v Žalcu samem pri kolodvoru orieritacijska tabla in pogreša se na celi poti mar- kacija, ki je očividno že od Oežja in let popolno zabrisana. Ljudje turistu sicer povedo, da si ne more zaiti; imajo morda res prav, kdor pa gre prvič na Mrzlico ali ni sicer tu blizu doma, pa bi bil prav zadovoljen, če bi mogel hoditi po lepo markirani poti, kar bi ne bilo tako nemogoče izvesti in kar bi poset Mrzlice in sosednjih vrhov samo dvignilo, nišo Ijubezen do naših najbližjih planinskih točk pa tudi na zunaj izpričalo. Celje si je uredilo svojo Celjsko koCo pod Tovstom v kar najudobnejSe izletišče v zdravo naravo, ki ni predaleč za nikogar in ni predrago prav za nikogar. V istem smislu, četudi ne v istem obsegu bi bilo želeti, da uredi svojo Hausenbich- lerjevo kočo na Mrzlici trg Žalec, ki bo izpolnil stem svojo mortlno dol- žnost in ki bo našel zato delo tudi gotovo podporo, tako v .Celju kakor 5e zlasti v Trboveljsko-hrasmiški kot- lini, odkoder je poset Mrzlice tako velik. —ek. š Smrtna kosa. V soboto, dne 29. t. m. je umrla po dolgi, težki bolezni ga. Josipina Sivka, soproga g. Antona Sivke, nadučitelja v p. v Št. Jurju ob juž. žel. Pogreb se vrši v sredo, dne 2. jun. na župno pokopaliSče v St. Jurju. Blagi in plemeniti pokojnici bodi ohra- njen trajen spomin, težko prizade- temu g. soprogu pa naše iskreno so- žalje! Bai a čevljl so najcenejši in najbolj trpežni, oglejte si jlh v trgovini A. Drofenik, Glavni trg. Štev. 59, »NOVA DOB At Straa 3. š UMRL JE v pondeljek, dne 31. maja gb 7. zjutraj v BrasLovčah graj- ščak g. Hugo Blep pi. Guldenau. Po- greb bo v sredo, <&& 2. junija ob pot 5. pop. na braslovško pokopaMšče. N. p. v in.! "'s ODKRITJE MIKL0ŠIČEVEGA SPOMENIKA V LJUTOMERU se na •slovesen način vrši dne 1. avgusta. Na- tainčneji vspored se objavi pozneje. Skuišalo se bo doseeii znizamije voznine na železnicah in posebne vlake od Or- moža do Ljutoiriera. — Razna drustva in d'ruige korporacije se naprosajo, naj ta dam ne prjrejajo vecji'h prired/itev. Sokolstvo. s Potne Hste za potovanje na vsesokolskl zlet v Pragi si naj oni bratje in sestre, ki so se prijavili za udeležbo na zletu, takoj oskrbijo na srezkem poglavarstvu v Celju in od- dajo najpozneje do 8. junija br. tajniku dr. Mejaku osebno ali pa med ^radnimi urami vsak petek od V22O. do 1/22l-ure v telovadnici. Kdor do tega roka ne odda ffdfriega lista, ne more v Prago. To veTjä" za vse prijavljeno članstvo brez izjeme. s Redovne vaje za župni zlet v Trbovljah se vrše v petek, dne 4. t. m. ob 20. uri v telovadnici. Obvezna ude- ležba za vse članstvo, ki gre v Trbovlje v kroju. s Za župni zlet celjske sokolske župe v Trbovlje bo za vse Članstvo v civilu in v kroju in naraščaj sokol. društva v kroju skupen odhod izpred telovadnice točno ob */47. lzkaznice za polovično vožnjo se bodo razdelile edinole tukaj. Kdor ne pride pravočasno na zbirališče, ne dobi izkaznice. ÜU ste že poravnali naročnino 2a Novo Dobo Za hmeljarje. v. g HI. poročllo Hmeljarskega dru- ;štV| za Slovenljo. Žalec 28. maja 1926. Stanje hmeljskih nasadov je vkljub vlažnemu in hladnemu vremenu nor- malnö. Trte so povprečno dosegle vi- sokost do 3 metrov in čez. Obrambno delovanje zoper pefonosporo humuli na poznem hmelju se je doslej obneslo. Prvo obsipavanje se je pričelo. Škod- Ijivci se doslej niso Iotili rastline. V posameznih slučajih so bile male mno- žine hmelja predprodane do 60 dinarjev za 1 kg. DruStveno vodstvo. Gdsp^darsfvo. g Vsem radio-amaterjem in radlo- tvrdkam ! Radio-klub v Ljubljani pri- redi ob priliki letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija v posebnem od- delku radio-razstavo. V poštev pridejo vsakovrstni radio-aparati in deli tvor- niškega izdelka, kakor tudi izdelki naŠih amaterjev. Udeležba je za vsa- kogar brezplačna, aranžma prevzame radio-klub, ki bo imel za časa raz- stave v svojem oddelku stalno zastop- nika, ki bo dajal vsem interesentom potrebne informacije. Vsi, ki se na- meravajo udeležiti te razstave, bodisi tvrdke ali amaterji, naj prijavijo svojo udeležbo do 5. junija tajništvu Radio- kluba v Ljubljani. V svoji prijavi naj točno navedejo, kaj in koliko name- ravajo razstaviti, kakor tudi točni na- slov. K udeležbi se vabijo zlasti ama- terji, ki so Člani radio-klubov v Slo- veniji. g Reka in Sušak. V letu 1925. je znašal promet v reškem pristanižču 709.000 ton (uvoz 406.000 ton, izvoz 303.000 ton), v sušaškem pristanišču pa 1,049.000 ton (uvoz 340000 ton, izvoz 709.000 ton) Odkar pa je v ve- Ijavi novi železniški tarif, je uvoz v Sušak znatno padel. ¦ | nudl v vsakl mnozinl najceneje ivrdka 50—16 I I. P. iyia.tk;ovic, Slomskov tr?g JL. ¦ „Potrtim srcem javljamo vsem našim sorod- nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da it , je naš preljubljeni soprog, oče in svak, gospod Hugo Bicn pi. Guldenau «He graščak dne 31. maja 1926 ob 7. uri zjutraj po težki bo- lezni preminul. Zemeljske ostanke predragega pokojnika spremimo v sredo 2. junija popoldne ob pol 5. uri v Braslovčah k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode brala v župni cerkvi v Braslovčah v petek dne 4. junija. Mir njegovi duši! Braslovče, 31. maja 1926. Josipina Bien pi. Guldcna^ ro^t^rtnik soproga. Erna, Hubert, Fini, Walter • y.-.'- otroci. Dr. Karl Tertnik, profesor, Dr. Hans Tertnik, sodni nadsvetnik svaka. Razgled po svetu. r Najstarejša hiša na svetu se nahaja v mestu Nara na Japonskem. Hiša se skrbno varuje in čuva, kakor kak§en muzejski predmet. Z (Jpkazi so ugotovili, da je stara že čez 12QQ let. Izdelana je popolnoma iz Ic^gak-lesa, ki se jefrabil pri izdelovanju v surovem stanju. Noben del ni bi! pooblan, pa tudi niti en žebelj se ni rabil, leseni storži so se rabili zato, da držijo hišo skupaj, les sam pa nikdar ni bil pre- pleskan. r Indijsko sveto mesto najdeno. Indijskim arheologom se je posrečilo najti ostanke mesta Kaurambi, ki je eno najznamenitejših mest stare Indije. To prastaro kulturno središče so za- sledili že pred leti, sedaj pa se je potom nekega napisa na vratih templja ugotovilo, da je to kraj, v katerem je Gautama Budha prebil precejšen del svojega življenja, — Kraj ja oddaljen od Alahabada okrog 50 kilometrov in leži ob reki Juma. Oglašujie! Lahko t ¦ hojo ima in polm torbo de- v narja si prihrani vsak, kdor kupuje Čevlje samo v vele- trgovini R. STERMECKI, "f- Cclje, lastni izdelek.kakor tudi izdelek najslovitejših tu- in ino- zemskih tvornic. Cene silno znižane: moSki ali ženski iz kravine Din 1501—, iz teletine 155'—, iz boksa 185' -, nizki iz boksa 175*-, iz ševreta 205*-, iz semis 35O-—, iz laka 270*-, otročji iz kozine 30-—, iz teletine 41'—, iz boksa 60'—, iz laka 122"—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupuprimernopovrnitev vožnje. Trgovci engio cene. Oglejte si izložbe. s^= Priporoča se == izdelovalnica in trgavina moškega in ženskega :____ p e r i I a kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 2 PostreŽba točna in solidna. — Zaloga to- varne 2enskega peri la »Leda«, Ljubljana. M. Šribar, Celje, Gosposka ul. 27. M leffli obem 2k godbenega druStva železničarjev se vr5i dne 18. junija 1926 ob 7. uri zv. v posebni sobi gostilne «Pri zelenem travniku» s sledečim dnevnim redom: , 1. Poročilo podpredsednika. 2. » podtajnika. 3. » blagajnika. 4. » revizorjev. 5. Volitve novega odbora. 6. Sprememba pravil v glavnem v Členu 6. črtanje točke e (izvräu- joČih Članov). 7. Raznoterosti. Kupujete li auto? Ali ga prodajete? Obrnite «e na novo otvorjeni oddelek za kup in prodajo rabljanih automobilov. Tehnični biro Tebin. SkladišČe auto-potrebščin vsake vrste. Po- pravki in prodaja auto-gumija in akumula- torjev. Preradovičeva 18. Zagreb. Tel. 27-04. u M e c o e o u» V o 0 k 3 ¦• "Č t. n 4) e •« L > Aloiztf Prali pletarsko podjetje, CELJE, BREG ŠT. 39. Priporočam pletena sobne in vrtne garni- ture iz Šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Cene zmernel Delo solidnol Preig nMm% trioueljskt in Jz i7seb drogib rntfnibov dobaclja in dunlin na don v mestc ,,,_____________. ifloiislici Franjo 3 o š t, CELJE, Aleksandrova ol. I Frepričajte se somi! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v lastnem paviljonu na Kralja Petra cesii moderno mesnico. Prodajam samo prvovrstno volovsko meso po zTierni ceni. Opozarjam, da se občinstvo o kakovosti in ceni mesa samo pre- priča. Obenem vzdržujem tudi stojnico na Glavnem trgu. JOSIP GORENJAKf mesar in prekajevalec, CELJE. „iORA" slaščičarna Celje, Dečko v irg 6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnicakandit, čokoladnlh 50 bonbonov in slaščic. 37s V najem dam srednjeveliko ležeče v Zadobravi blizu kemične to- varne v Celju. Naslov: Rakušček Jakob, Zalog, baraka A, pošta D. M. v Polju. Mnrlfooa ]Z atI°ika od 350 Din naprej iTlclUldl/C J2 2ime » 1000 » » tapecirani uložki > 390 » » velike usnjate garniture » 7000 » » Prevzemam tudi najfinejša dela ter sem cene za delo znatno znižal. — Vsled od- daljenosti me radi razgovorov tudi lahko z dopisnico obvestite. — Zgoraj omenjene cene bi lahko še znižal, računati pa moram na dobro delo in blago. S spoštovanjem ivo Jazbec, topetar Gaberje pri Celju. Haznanilo presBlitve- C«nj. oljčinstvu vljudno naznanjam, da, sem preselil svojo 50—22 •¦n ¦'' trgowino ===== z damskimi in moškimi ===== slamniki , ter pripadaiočimi predmeti i/ Goyosfti iilici 5L 27 v isli nlicl si. S (nasproti hotelu „Balkan") ter se priporočam cenj. strankam. Franc Cerar, modisterija, Celje, Gosposka ulica St. 8« ——-------------------------------------------------------------------.— **¦•____________. ¦ Kupi se večja množina ===== 2 steklenic " od klsle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamko 1°-8 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnica NajveČja zaloga delov koles In šivalnih strojev po najntžjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. A. NEGER, ßoswiio. UNION NORLOGERE j Ant. Lečnik j urar, juvelir, optik I Celje, Glavni trg. 1 Kupuje zlato in srebro. 36-9 Stran 4. >NOVA DOB At Štev. 59. Pupilai»novat*en in javnokoi^isten denarni zavod celjskega mesfa Mesina hranilnica celjska Ustanovlfena Ida 1S64. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V 1 astral palači L»*** l^olodL^roiruu Vsi Iiranilničnt posll se izvršu)ejo na)Knlantneje, httro inioč- no. Ugodno obrostovanje. Pofasnila in nasvett brezplačuo, Vrednost rezervnfh zakladov nad ttron 25.OOO.OOO*-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojini premoženjem in z vso svojo davcno mocjo. AH ste si že kupill pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna tr^ovina Nliloš P&eničnik, Celje kjer dobite pristno angleško in češko blago za gospode in damske obleke, kakor tudi velika izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in *e mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! JEL. Salmic9 Celje, Na^odni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. Pozop gjostilxiicsupji! 1 Dalmatinska z otoka «Vis» lf| Wt 71 domača iz znanih prvo- bela in črna, čez I1°/0,vedno II 1 IV II vrstnih vinogradov vedno na razpolago U I II M[ v zalogi. 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 5 , riLBP PIIKL, Ceije, Gosposka ulica ši. 7. j Služhinj uporabna za vsako domače gpspodinjsko delo, posebno tudi kot kuharica, dobi takoj službo pri družini dr. Antona Ogrizeka, odvetnika v Celju, Kralja Petra cesta št. 28/II. Izjava. Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja hčerka Matilda Feldin. Josfp Feldin, posestnik, Dobrna pri Celju. Lokal- Večji trgovski lokal na jako prometnem kraju v Gaberju št. 104 se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji. Knjigouodkinja slovensko-nemška korespondentinja, išče takoj primerno mesto. Ponudbe pod . Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril vinotoč pod vejo ter se priporočam za rrmogošteviini obisk. Goste se prosi, da prinesejo ob nedeljah in praznikihsseboj kozarce.Z odl. spoštovanjem KUKA (vila Krisper), Zavodna St. 13. Vsem celjskim izletnikom sc vljudno naz- nanja, da je slari vinotoč letos zopet otvorjen nüd levškim mostora pri nekdanjem dr. Lenartovetn vinogradu, kjer setočiptistna domača kapljica. Vljudno se priporoča A. Kajtna. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancein pretresljivo vest, da je preminul v Gospodu naš iskreno ljubljeni in dobri oče, stari oČe in tast, gospod JOSIP LORBER tovarnar in poseflttnik v soboto dne 26. maja 1926 ob 9. uri zvečer v 76. letu ter je končal svojo skrbi polno življensko pot po kratki in mučni bolezni. Zemeljski ostanki rajnega se položijo v pondeljek dne 31. maja 1.1. ob V2 5. uri popoldne na domačem pokopališču v rodbinskogrobnico. Sv. maša zadu^nica se bode brala v farni cerkvi v Žalcu dne 1. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj. Dragega pokojnika, ki mu je biIo delo čivljenska sreča, pri- poročamo v blag spomin, V ŽALCU, dne 29. maja 1926. Josip Lorber ml. in Rudolf Lorber, sinova. Ana Bouvier in Justina Vrečar vdov. Globočnik roj. Lorber, hčere. Herman Bouvier in Rajko Vrečer, zeta. Pavla Lorber roj. Jezovnik, sinaha. Justi Putan roj. GJobočnik in Pavlica Lorber, vnukinji llv čelrfek 3. jusiija itrn ncdeljo 6« junija 1926 ¦ ^LJm ob 2. uri popoldne se bode na Zg. Hudinji St. 45 B m^ prostovoljno prodajalo: pohištvo, moške in ¦ H ženske obleke, perilo, posoda in vsako- A am. 3_2 — - - vrstni drugi predmeti. - - -— ™ Delaj, nabiraj in hrani! '¦? « 3. > c r- f SI C o § ^ *-" a. - X) o a. 4 Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om, zavezo v Gabcrju pri Celju Obrestuje hranilne vioge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. jgy* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi f&9^ nabiralnik na dom. *^m ^PS "W Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 3 Si CD » WJ ft < 2 O Čas je denar! Znancem in prijateljem javljam pretužno vest, da je je moja iskreno ljubljena soproga v soboto ob 20. uri po dolgotrajni mukepolni bolezni v Gospodu zaspala. Nepozabno pokojnco poneso v sredo 2. junija t. 1. na : župno pokopališče v St. Jurju. I Svojo edino tolažbo in srečo, svoje vse priporočam v blag in trajen spomin. Št. Jur ob juž. žel., dne 31. maja 1926. Anton Sivka, nadučitelj v p. Manja Petrin naznanja v svojem invimenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov, da nam je kruta smrt nepričakovano odvzela srčno ljubljenega skrbnega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica, gospoda FRAIVC PETRIN posestnik in lesni trgovec ki je v soboto dne 29. maja 1926 ob 2. uri zjutraj po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, star 68 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnega se vrši v pondeljek dne 31. maja ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Kanci- jana na Rečici, kjer se bodo ob enem brale sv. maše zadušnice. Rajnkega priporočamo v večni spomin in molitev. Spodnje Podbrežje, dne 29. maja 1926. Marlja Petrin iVun Petrln MaHja Jeraj soproga, brat. sestra. Franc, Ivan, Matlja, Jostp, Maks FrančlSka, Josiplna, Ana, Mnrlja, AtDalija sinovi. hčere. Ostali sorodnikl. liska in Jzdaja Zirearna tiskarna. — v^ovo.i,, ^ ¦ — .^dajatelja Pavel Zabukošek y za tiskarno Milan Četina j za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.