St. 20. V Ljubljani, 14. aprila 1916. Leto XI. Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane. Janez Krek: Slovenci. NARODNO GOSPODARSTVO. Kmetijstvo. Posledica vseh omenenih činiteljev je rastlinska obleka, katere sestavino je zadnji nastopujoei činitelj, človek, nekoliko izpremenil, a ga le ni mogel izbrisati. Kjer more, je poljedelec, sicer živinorejec, kakršni so že pogoji. Štajerska se imenuje zelena, res pokriva gozd skoraj polovico dežele, a bolj na, nemškem severu kot na slovenskem jugu, zelo nazaduje obdelano polje, 20% — tu vlada, nasprotno razmerje — in travniki, 12%. S trtami nasajena zemlja pripada popolnoma Slovencem. Koroška kaže povsod svoje planinske znake, 44% gozda, 17% pašnikov, le 14% polja in le 10% travnikov, v slovenskem delu se ravnotako kakor na štajerskem zniža gozd za nekaj odstotkov poljedelstvu na korist. Tudi Kranjska izkazuje še 44% gozda, travnikov 17%, skoraj ravno toliko njiv in 'pašnikov v dolinah in na ravninah, približno 15%, vinogradov 11%. Kranjska tvori prehod na Kras, kjer izgine gozd; na Primorskem zavzema le še 30%, večinoma na goratem slovenskem severu; travnikov in polja je le še 13%, vinogradov pa 70%. Neobdelane zemlje izkazujejo uraldni izkazi na Štajerskem 7% — več na goratem severu —, na Koroškem 9% — ravnotako —, na Kranjskem 4 5% in na Primorskem 65%; znesek, ki odpade na Slovence je najbrže radi goira tako visok kolikor na Hrvate, ki bivajo na jugu. Približno to velja tudi za pokrajine za slovensko Benečijo, medtem ko so na Ogrskem pri Slovencih take razmere kakor na vzhodnem Štajerskem. Kar tiče vrste žita, opozarjamo na sledečo razpredelnico: Pridelalo se je 1. 1909. z ozirom na obdelano zemljo v odstotkih: Štaj©rBko f°*oško Sf^jskO JTBt OoiiSko J str« Trst kot merodajni činitelj seveda poipolnoma odpade in se navaja le radi popolnosti; bene Canski Slovenci se krijejo z goriškimi, ogrski z vzhodnosta-jerskimi. Pripomniti se še mora, da se pojavlja večjo toploto zahtevajoča pšenica relativno močnejše v slovenskem delu Štajerske in Koroške, močnejše kakor v nemškem, glede na rž je razmerje nasprotno. Pšenice je proti jugu vednoi več, rži na severu in izgine skoraj popolnoma na jugu, ječmen se širi od severa proti jugu, oves odnehava — isto razmerje kakor pri rži —, krompir se sadi posebno na Kranjskem. Pojavi se novo žito, v zadnjih časih tolikokrat imenovana koruza; tu se javi južna lega in toplejši kraji. Na Solnograškem koruze sploh ne poznajo, na zgornjem Štajerskem in na severnoza hod nem Koroškem: je skoraj nepoznana; a potem se hitro množe s koruzo nasejana polja; na Primorskem zavzema eno tre-tino do dveh petin vse obdelane zemlje. Nikjer v monarhiji relativno me goje tako koruze ko tu (Bukovina n. pr. 24%, Dalmacija 29 %, Ogrska 21%, Ilrvatska 31%)- Na 1 ha se pridela približno 13 meterčnih stotov pšenice, nekoliko manj rži, 15 meterčnih stotov ječmena, 12 m. stotov ovsa itd. Številke še niso tako visoke kot v sudetskih deželah ali v Nemčiji, a zadnje čase množina hitro poskakuje. Sočivje povsod rodi, ravno tako konoplja in lan, d asi v manjšem obsegu. Sadjereja vedno bolj napreduje in zori že zelo leipe uspehe, posebno na vzhodnem štajerskem. Poljedelstvo pa ne preživi prebivalstva, moka se mora uvažati. Koristi mu veliko bogastvo gozdov. Les je v nekaterih pokrajinah glavno izvozno blago, — potem pa obširni travniki in pašniki, ki nudijo zaslužek in živež v živinoreji. 'jSledeča razpredelnica nam to nekoliko pojasni. Našteli so n. pr. leta pše- nica ječ- ko- krom rž men oves ruza pir 15 5 17 4 4 7 150 98 80 10*2 25 7 58 19-3 4-7 6 0 178 12 0 92 7.4 9*2 92 15-2 11*5 10 5 2 4 382 8-9 14 2 2 1 2 7 4 7 353 106 21 5 26 10» 4 3 33*6 123 1900: govedi prešičev ovac abso- na 1000 abso- na 1000 abso- na 1000 na lutno preb. lutno preb. lutno preb, Štajerskem 083000 474 837000 580 87000 00 Koroškem 222000 563 186000 470 71000 181 Kranjsko m 227000 432 177000 338 24000 46 Primorskem 139000 155 112000 125 219000 245 Nemški sever Koroške in Štajerske je na stanju govedi nekoliko višji ko slovenski jug. Govedoreja goji mle- karstvo in postranske izdelke, izvoz je že velik. Prešičereja se vedno boljše ponaša, na Kranjskem se je povišalo n. pr. število prešičev v desetletju 1900 do 1910 za 64'4%; ovčereja nazaduje* kar je splošna prikazen osrednje Evrope. Primerjaj pa veliko število ovac na Primorskem in tudi na Koroškem; v prvi deželi pripade na hrvatski jug višje število ko na slovenski sever. Posebnost je nizko število govedine in prešičev na Primorskem — sredozemsko morski znak! Splošno išči Slovenca na polju, na pašniku in v gozdu. V prvi vrsti se peča s poljedelstvom, z živinorejo in z gozdarstvom, do 60% na Štajerskem in na Koroškem, 65—70% na Kranjskem, ravnotako na Goriškem in v Istri. Te številke pa trajno padajo, posledica napredujoče industrije. Bogati gozdi, o katerih smo že govorili, so nudili od nekdaj še najboljši vir dohodkov tako v trgovini kakor tudi industriji. Nerodovitnost Krasa je zagrešilo negospodarsko izkoriščanje gozdov ipo benečanskih trgovcih; v vseh ostalih ozemljih se je pa gospodarilo bolje; ne le posestniki, tudi mali kmetje dobro skrbe za gozde posebno še v novejši dobi po modernih nazorih. Bogati gozdi in ugodne izvozne okol-nosti čez Trst in Beko tvorijo temelj znatni lesni industriji na Kranjskem, Koroškem in na Štajerskem. Na Kranjskem je zdaj 60 parnih žag in 800 priprostih žag, ki iih goni voda. Največ so izdelali rezane smreko-vine in mehkega lesa (smreka, bor, meceseri), a; več parketnih tvornic pokriva potrebščino hrastovega lesa še doma. Bukev, ki jo veliko raste, se porabi večinoma za drva ali za oglje,1 a se tudi uporablja v modernih tvomi-cah za izdelovanje pohištva (izvažamo pohištvo v dežele ob Sredozemskem morju). Dalje dobi porpirna in lesna celulozna industrija, zastopana z več tvornicami, dalje večinoma po domači industriji zastopano sodarstvo, še bo- 1 Kranjska producira vsako leto 120.000 kubičnih metrov trdega in 500 tisoč kubičnih metrov mehkega lesa za kurjavo. iwninNiiiiniiiiiininiiffliiiiiiiiffliiiiiii!iiiiniitMtiiiiiiiiiiiiniiPiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiM^ GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA faTtfilii zMši: ‘ V .:-:-:. ■ n-tmni: umi tsat uta gate surovine v neposredni okolici svojih naselbin potreben les. Posebne vrste delo, ki se še zidaj dobro izplača, je doma posebno v ribniški dkolici, izdelave suhe robe! Rudarstvo, Ne posebno velike najdbe želeizne rude v zvezi z bogato produkcijo ogla so omogočile prejšnje čase procvit manjših cvetočih industrijskih krajev (Železniki, Kropa, Tržič, Kamnik), iz katerih so se razvila današnja velein-dustrijska podjetja v Kropi (izdelovanje žebljev po zadružnih načelih), Tržič (kmečko železno orodje, kose, srpi, krampi itd.), Jesenice (plavži in varil-niče). Znane so Borovlje po izdelovanju orožja na Koroškem. Če je obdarovala nabava pokrajine, kjer stanujejo Slovenci, z železom boJj skopo, jih je odlikovala z znatnimi zalogami rjavega premoga, ki ga kopljejo v velikopoteznih rudnikih v Trbovljah, Zagorju, Kočevju in v Št. Janžu.1 Svetovnoznana je Idrija s svojim rudnikom živega srebra, ki se nahaja glede na svoje bogastvo 800 letnih ton na drugem mestu v Evropi in ie udeležena na svetovni produkciji s 5%. Svinec in cink se koplje v Rajblu, Pliberku in v drugih krajih v večjih množinah. Romantična Bohinjska dolina dobavlja aluminijasto glino (Wocheinit), iz katere se izdeluje aluminij ali pa-lavn. Lončarske gline je povsod veliko. Obdelavajo jo za kuhinjska posodo posebno v ribniškem in kamniškem okra- ' Rjavega premoga so izkopali leta 1914. na Kranjskem skupno 3,500.000 ton. Karavana. vil-iem Hauff- 5. Ko slišita štorklji to, ne vesta, kaj naj storita, tako sta veseli. Na svojih dolgih nogah dirjata hitro kar le moreta proti durim razvaline. Sova jima komaj sledi. Kalif govori ginjen sovi: »Rešiteljica mojega življenja in življenja mojega prijatelja, kot zahvalo za to, kar si storila nama, vzemi mene za moža.« Obrne se nato proti vzhodu. Štorklji priklonita trikrat svoja dolga vratova nasproti solncu, ki ravno zasije za gorami; »Mutabor,« kličeti, in takoj sta izpremenjeni, gospod in sluga se sme-jata in jokata in se objemata. A kdo more opisati, kako sta presenečena, ko se ozreta? Lepa dama, krasno oblečena, stoji pred njima. Smehljaje da roko kalifu: »Ne izpoznate li več svoje prejšnje nočne sove,« pravi. Ona je bila. Kalifa je očarala njena lepota in miloba tako, da zakliče: »Največja moja sreča je, ker sem bil štorklja.« Naši trije potujejo proti Bagdadu. Kalif ni našel v svoji obleki le ovoja s čarobnim praškom, marveč tudi svojo denarno mošnjo. V bližnji vasi kupi, kar so potrebovali. Kmalu pridejo v ju in preskrbujejo posebno južno ležeče kraje in kmertije. Ker pa ni prilike, da bi se lončarji izobraževali in napredovali, čaka ta obrt še danes boljšega in finejšega razvoja. Mogoče se posreči državnemu in deželnemu pospeševanju obrti, da se sčasoma doseže tudi ta uspeh. Druge obrti. Lončarstvu naj sorod ne j ša obrt, steklarstvo, je zastopana z eno steklarno (glažuto) v Zagorju. Že omenjene bogate zaloge naravnega kuriva oinogo-čujejo živahen procvit opekaren, cementne industrije, ki so samo na Kranjskem zastopane z nad 20 opekarnami in več žgalnicami cementa in apna. Naslanjajoč se na kmetski značaj dežele so zastopane dobro tudi kemične industrije, kakor tudi usnjarstvo in črevljarstvo v Tržiču, Ljubljani, Kranju, pivovarna v Ljubljani, žganj ame, izdelovanje lanenega olja, izdelovanje voska, opozarjati se mora tudi na državno tobačno tvornico v Ljubljani, ki sipada med največje tobačne tvornice. Vodne sile. Bogate vodne sile pospešujejo napredovanje že omenjene industrije žag in mlinov, a večkrat jih uporabljajo tudi moderne elektrarne za proizvajo svetlobe in sile. Omenjam posebno električno centralo jeseniških plavžov in varilnic, tržiških usnjaren in predilnice; dalje nedavno zgrajeno visokotok-no električno centralo dežele Kranjske ob Završnici s 3000 konjskimi silami. Pridružuje se jim še cela vrsta malo-toknih krajnih central. V marsikateri samotni gorski vasi si podaljša trudni kmet dan z električno lučjo. Po zapiskih c. kr. hidrografičnega urada se lahko samo na Kranjskem iz- Bagdad. Bagdadčani so zelo presenečeni, ko se vrne kalif. Saj so proglašali, da je mrtev. Narod je zelo vesel, ker se je vrnil njegov priljubljeni vladar. Srd na goljufa Mizro je tim hujši. Podajo se v palačo in primejo stalnega čarovnika in njegovega sina. Starca pošlje kalif v tisto sobo razvaline, kjer je stanovala princesa kot sova, kjer ga obesijo. Sinu, ki ni poznal umetnosti svojega očeta, da kalif na izbiro, če hoče umreti ali ponosljati prašek. Ko izbere zadnje, mu ponudi veliki vezir ovoj. Krepko je ponosljal, kalifova čarobna beseda ga izpremeni v štorkljo. Kalif ga ukaže zapreti v kletko, ki jo obesijo na vrtu. Dolgo in srečno je živel kalif Ilasid s svojo ženo, princeso. Najveselejše ure je preživel, ko ga je obiskal popoldne veliki vezir. Mnogokrat sta se razgo-varjala o svojem pustolovstvu kot štorklji. Kadar je bil kalif posebno vesel, se je tako ponižal, da je oponašal velikega vezirja, kako je izgledal kot štorklja. Korakal je s trdimi koraki s trdimi nogami po sobi gori in doli, migljal je z rokami kot s peruti in kazal, kako se je priklanjal zastonj proti vzhodu in klical Mu — Mu —7 Mu. Gospa kalifinja in otroci so se vedno rado-vali ob tej predstavi, a če je kalif predolgo štorklja! in kimal in kričal Mu rabi iz ovodja zgornje Save do 100.000 konjskih sil, ki zadoščajo, da se industrializira cela dežela. Vodne sile dežele omogočajo posebno okraje tekstilni industriji, da se je ustalila. Predilnice ho nastale v Ljubljani, v Tržiču na Kranjskem, v Ajdovščini na Goriškem in v Vetrinju na Koroškem. Več tvornic iza izdelovanje slamnikov je našlo posebno v Domžalah in v okolici dobro pripravljena tla po domači industriji. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavska zveze. POSLOVNO POROČILO ZVEZINEGA NAČELSTVA O LETU 1915. (Konec.) Naša Zvezna društva O njih ne moremo letos pač ničesar poročati. Od Zveznega društva v Budje-jevicali smo brez poročila, tudi gališka Zvezna društva niso poročala. Veliko se od tam pač tudi ne more poročati. V lanskem poročilu izražen up, da bo moral sovražnik izprazniti Galicijo, se je večinoma izpolnil. Naj se izpolni tako tudi drugi up, da se po končani vojski tamošnje krščansko' delavstvo zopet zbere v svojih organizacijah. Dela bo dovolj. Končne opazke. Letošnje naše letno poročilo kaže še bolj