gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den > Ljubljani sredo septembra 1868. Gospodarske stvari. Svilni črvici „Polevoltini u imenovani dvakrat za rejo v enem letu Na vrtu kmetijske naše družbe smo letos imeli več sort svilnih črvičev (navadnih laških, japaneških in dvojnih Brianceških), ki so zdravi in čvrsti bili do zad njega spanja so se v zadnjem spanji apredli, so pocepali večidel in vzlasti takrat, ko Med temi pa "je na 7 lesah bila še druga sorta ___ii•___________— 11 l^fo ^ Dobili smo tega semena lota od Op Polevolt družbe svilorej: izleči 10. maja legli tako popolnoma", da ne eno seme se ni pogubilo Zrle so te gosenčice od prvega do zadnjega dne tako vsak čudil, pa tudi zdrave so bile, letošnjega leta, in že (Troppau). Dal sem to seme 13. maja so se iz- pozresno da 11 da liv , ua oc je voaa ^uuu, nuut auimv bilo veselje, čeravno so na desno in na levo go senice druzih plemen visti sobi cepale, da je bilo groza predene; do dne rožnika (junija) so bile že vse bili smo nekoliko funtov lepih kokonov, ki jih je gosp Bučar ravno tako dobro plačal kakor milaneške in briančeske 84 jlepših kokonov sem pa si pridržal za m in to brž za letošnjo drug Od (mal. srpana) so se laicgu ^ j_uctuiji, ou o*? rili in 20. julija so že mlade gosenice iz semena izlezle legi že 1/ metulj do 7. julij ki so se brž pa Nalašč sem djal te gosenice na take lese y so pocepale prejšnje gosenice v isti sobi. Nič jim ni škodovalo. In se več. Malo korakov od vrta kmetijske družbe je fabrika za vžigalice; smrad fosfora in žepla prešinil tudi to sobo pljuča so bile te gosenice Čio veku škodoval ie na . Pa y aj vi ovf unu ^vwuuivvy» vtv~ legel ta smrad ; gosenicam ni nič še tretjo skušnjo so srečno prestale Pril čakovaje visocega gosta na družbini vrt smo dali vrata in okna z oljnato barvo namazati, in da bi se hitro posušila, so okna in vrata bila celi dan odprta; 8 dni so bile gosenice v tem prepihu in smradu, al ostale so zdrave kakor riba v vodi. Nazadnje so morale še četrto skušnjo prestati. Ker smo dali sobe ribati, smo lese přenesli v shrambo, kamor se spravlja vrtnarsko odj prestale blizo gnojišča — in tudi to skušnjo so krepko 22 lahko vidi kokone avgusta so se zdrave zapredle Vsak Toj pač čuda trd t teh g ! Kokoni tega plemena so vsi beli in debelost japanešk Na vsaki način se ktero je dvakrat na priporoča za skušnj leto za rejo. to plem } L Seme se mora dobiti od družbe za svilorej v ali Op Nekoliko tega semena se dobi tudi na vrtu kmetijske družbe na prodaj, ker sem ves pri delek za seme prihranil Schollmay * Loga nam Zdravniska skušnja. Zoper kužno prešičjo bol Iz Zaleg piše to-le: Tudi po naši dolini napada prešiče v 35. listu „Novic" imenovana prešičja bolezen, Novice" nazna- ki se pri nas imenuje vranića. "WW tiuuuujv » * H u« v«t Na] jjOUVXW U'C kako se pri nas ravná pri imenovani bolezni za nlJ°> ktero je letos že mnogo prešičev zbolelo a še nobeden ni poginil. ^ Brž ko prešič pri tej bolezni nenavadno vroč prihaja in jesti noče, odrezali smo mu malo repa, al pazili smo, da mu kri ni odtekla. Ako se mu prec pušča na repu čina, odvrne se pri haj mu m mu lekli kri huj ušesih, ko bolezen. ne teče > 7 mlađemu na ušesi se, pri prešiču zapazi vro-e pa prešič že mrzel čeravno se mu pušča, smo 7 zraven tega se pa še zmeša starému na prsih neg vudo ta s kislim mlekom ali gnezije m žvepl ________ 1 • • v jé 7 in se prešiču piti dá jecm 7 e pa prešič sam več ne eni cvet z me- dom zmeša se magnezija in žvepl da je gosto, in tako se mu po vžiti dá. Takrat re li, in tako so se bolna živin- 7 smo ga tudi dob četa ozdravila Slava in sreća kmetijstva. * Spisal Ant. K ... Č. ,,Naj veče pridobitve so brez dvojbe tist ktere človeški pridnosti rastó iz zemlje Nadvojvoda Karol. v9 (( Neka basen govori, da so se nekdaj zbrale žive stvari, da bi razsodile prepir med mečem, peresom in plugom Ti trij ima večo oblast in dar sveta, ker pred njim vse veljaki namreč so se pričkali velj Meč misli, da 7 kteri je gospo , vse třepetá; peró meni da ono največ stori, ker preganja temó ne vednosti in svetljuje um človeški, nazadnje pa se vzdig ter prav pohlevno govori plug 97 9 Mirno rij em pod zemljo Pa sem svet že preobrazil Tiha sreča je z menó." In na te besede — govori basen dalj vse zbrane živali plugu zasluženi venec. podarij reje In to , najpotrebniše pa tudi najkoristn po vsej pravici, zakaj kmetijstvo je najsta tiški stan je častitlj opravilo, kme stan dom ; na kmetih je mirú in sreče Kmetijstvo je naj starej e opravilo. Stari Rimljani, kako ki niso mogli vedeti, kako je poljedelstvo so měnili, da pred so živeli ljudje o divjih rastlinah in o samem drevesnem sadii, mislili so v svoji domišljiji, nastalo ; ki da je sama boginja Cerera učila ljudi orati in žito sejati; ker nikakor jim ni šlo v glavo, da bi mogel čio- *) Iz 99 Koledarja" MatiČinega za 1869. leto. 1 288 veški um znajti kaj tako imenitnega in koristnega. Imela je ta boginja sènce z vencem iz klasja ovito, v roki pa srp in snop pšenice, rži, maka ali kaj druzega. Častili so jo najprvo v Siciliji, kjer so bojé našli prvo žitno zrnje. Mi pa, ki ne verujèmo ni v bogove ni v boginje, mi ki vemo, da je Bog vstvaril rastline, da bi bile člověku v prid in potreben živež, mi, ki v sv. pismu beremo , da sta zemljo obdelovala in drobnico pasla že Adamova sina, in da je Bog prvim starišem, predno so raj zapustili, zlasti na srce položil to besedo, ki še dan-današnji veljá vsem revnim in nemarnim postopačem, da naj zemljo pridno obdelujejo: mi tedaj po vsej pravici trdimo, da je kmetijstvo silno staro, tako staro skoraj, kakor človeštvo sploh. Kmetijstvo je pa tudi naj potrebniše in naj korist niše opravilo človeško. Dokler sta bila prva člověka v raji, imela sta vsega dovelj, mati zemlja ju je radodarno preskrbovala z vsem, kar koli sta potřebovala in želela. Ko sta bila pa grešivši spodena iz vrta, bila je ta splošnja mati (zemlja) precej bolj trdosrčna in brez potů svojega obraza ter pridnega o bdělo vanja nista přejela nič od nje, še potrebnega kruhka ne. Ta-ista osoda zadene tudi njune mlajše. Kmalu se prepri-čajo sicer britke pa neovržljive resnice, da: „Kdor misli na zemlji si kaj pridobiti, Delati mora, trdó se potiti." Le z velikim trudom so si tudi le-ti svoj pičli živež dobivali. Najprej so bili večidel pastirji ali pa lovci, kakor nas zgodovina uči. Toda človeški rod se je čedalje bolj množil, pastirstvo in lovstvo ni moglo vec zadostovati vsem potřebám. Tedaj so bili primorani, ako so hoteli ohraniti se, da so začeli zemljo ob-delovati. Še le zdaj je družbinsko življenje bilo mogoče, se le zdaj so jeli zidati mesta in vasi; kajti pred so se vedno selili iz kraja v kraj; zdaj pa, ko so jeli en kraj obdelovati, ostali so vedno ondi čakaje obilnega sadu; zakaj zemljo vedno na novo rahljati, bi se bili naveličali. Tako je nastalo družinsko in stalno življenje, tako le je bilo mogoče, da so se odpravljale divje in surove šege, da se je omika jela širiti. Poljedelstvo je tedaj temelj in zibel omiki. Poljedelstvo je pa tudi podlaga človeškemu življenju v tistih državah, ki so že kolikor toliko omikane in izobražene. Živež je prva potreba človeška. In ne bahajo se kmetje zastonj, da oni preživijo sebe in gospodo, da oni redijo vse stanove! Poljedelstvo nas varuje pomanjkanja in lako te in je najbolj naravna in najbogatejša pot do bogastva. Kdaj pravimo, da je lakota in revščina v deželi? ali ne takrat, če polje slabo obrodí, če ga solnce posuši ali pa toča pobije? — Ce še pomislimo, da kmetijstvo je prava podslomba tudi obrtu in trgovstvu, nič več ne bomo dvomili, da poljedelstvo je najpotrebniše pa tudi naj korištnejše opravilo. Zato si je pa tudi kmetiški stan kmalu tako slavo in čast pridobil po vseh deželah in državah. Nikjer na vsem svetu pa ni bil ta stan že v starem času v toliki časti kakor na Kitajskem; zato pa tudi ni nikjer polje tako obděláno, kakor tam, da se skoraj od vrta ne loči. Po vsem kraijestvu kmeta častijo kot pravega očeta in hranitelja vseh druzih stanov. Cesar sam ga slavi in spodbuja. Sploh znano in že večkrat povedano je, da enkrat vsako leto, se celó sam kitajski cesar tako poniza, da zapusti svoj zlati prestol v Pekingu in gre orat sè svojimi najimenitnišimi služabniki. In ko zorjo cesar, cesarjeviči in mandarini doberšen kos njive, razdeli cesar bogate darove kmetiškemu ljudstvu. Nek tak poljsk praznik opisuje zemljepisec Balbi še celó pri pol divjih Abisincih. — V novejšem času je dal avstrijski cesar Jožef II. prav ginljiv in spodbudljiv izgled, ker je na svojem potovanji skoz Moravo sam prijel za drevo in tako zoral kos njive. Na tem mestu, kjer je počastil tako kmetiški stan , se mu je postavil pozneje spominek, v veden izgled gospodi, s kakoanim očesom naj pogleduje ratarja, in kmetu v spodbudo, to- lažbo in zagotovilo, da njegov stan ni na svetu med zadnje štet. Stari Slovani so prav lepo in častitljivo obhajali žetve praznik, pri kterem se je zbralo vse ljudstvo in duhovni, ki so navadne obrede opravljali in tako pokazali, v kolikem čislu da imajo poljedelstvo. Pa saj imajo še zdaj pri žetvi najkrasnejše slovesnosti Slovani sploh in slovenski kmet, mislim, da nikoli ne vžije toliko veselja, kakor o košnji in žetvi; čeravno mora grbati in delati od zore do mraka, da je potů vès moker, vendar rad poskoči še zvečer, in domů gredé pre- peva in vriska na vse grlo, da se razlega po hribih in dolinah. V izgled nam je tudi bava r s ki kralj, ki napravlja vsako leto tako imenovano oktobersko svečanost, ki se praznuje po več dni pri Monakovem kar na travniku pod milim nebom. Lichtenberg, ki imenuje kmetiški stan stalo Človeštva — piše Moshamer — je spoštoval še celó kup gnoja tako, da se mu je odkrival. Predolgo bi bilo, naštevati še več takih častivnih prič, vendar ne morem si kaj, da ne bi opomnil tako imenovanih kmetijskih družeb, ki so zeló razšir-jene in ktere silno veliko pripomorejo k napredku, ako so le prav osnovane in zdatno podpírané. Celó naša majhina kranjska domovina, ki je v marsikteri reči še tako daleč za druzimi deželami, je storila po prizadetvi gorečih mož že tak korak v tej reči, da je že obhajala lani naša kmetij ska družba svojo stoletnico. Bog jej daj srečo in obstanek, narodu slovenskemu pa bolj poslušna ušesa in večo marljivost, da se ga bodo bolj prijemali lepi in dobri nauki, ki je daje pri vsaki priložnosti o kmetij skem gospodarstvu. Pa naj zdaj ie kdo reče, da kmetiški stan ni častitljiv stan! Rekli smo že, da na kmetih je sreča in veselje domá. Kar srečo zadeva, mora se reči, da je tukaj na zemlji v svoji popolnomasti nemogoča. Zares ni ga člověka, da ne bi iskal sreče, vsaj jaz nisem še take abote videl, da si je ne bi želel bodi-si v tej bodi-si v unej reči. Toda kje jo hoče dobiti? Sploh govorec, je vsacega člověka sreča tam, kjer so želje njegovega srca. Ker pa si navadno to želimo, česar nimamo, zato je jasno ko beli dan, da popolnoma in stanovitno srečen ni tukaj noben človek, ker se njegove misli in želje preveč spreminjajo. Se celó pobožni in krepostni človek ni zmiraj srečen. Sam še prenaša z voljo in vda-nostjo, celó s hvaležnostjo, kar koli ga zadene, ali kteri pošten oče, postavimo, ne bode izdihoval, ko vidi svojo deco revno in lačno, ko vidi svojega sina , svojo hčer na napačni poti? Ce nam pa je neprenehljiva sreča še le unkraj groba prihranjena, more biti človek tukaj le oziroma srečen ali nesrečen; srečen, če je veselje njegovo veče, kakor pa žalost in trpljenje. To je pa le takrat mogoče —- kakor trdijo oni, ki so kaj več o sreči pisali — kadar je človek zdrav na telesu in duši. — Kdor ni zdrav, gotovo ni srečen. Kaj pomaga svilnato zglavje, če je pa glava vroča in bolna! Koliko srečniši je zdravi na goli klopi, kakor bolni na mehki postelji! Na deželi page za telesno zdravje dosti bolj poskrbljeno, kakor po mestih. Kmet si z delom telo utrdi in tako veliko lože zdravje ohrani. Hlađen čist zrak ga obdaja in zdrava čista voda ga napaja. Pa tudi na duši so kmetje večidel bolj srečni in zdravi, kakor drugi. V svoji pri-prostosti delajo dan na dan in se ne brigajo dosti za abotnosti, ktere drugim glavo belijo. Pri njih se nahaja še prvotna krepost in čednost je pri njih še najbolj v cvetji. Tu se vživa veliko več nedolžnega veselja kakor se na njenih podlagah v veliko potrebnih rečeh še ne- po mestih. Veliko več pobožnosti nahaja se pri kmetu, zrelo ljudstvo k zavedanju svojega važnega pokliča na kakor pa v mestu, kajti kmet ima več priložnosti na svetu napeljuje in za svoje duševno in materijalno bla-Boga se spomniti, kakor kdo drugi. Saj vsejavši zrno gostanje umno skrbeti podučuje. on od Boga pričakuje blagoslova in obilne žetve, ne pa od milosti kakega zemskega gospoda. Le Njemu mora moliti, ko seje, snopje spravlja dozdanjih ljudskih šolah se poleg kršanskega naprej nobenega predelovanja nauka, v kterem tudi za ouu|/j ç ojj1 c* v 1 i a. ix í.1jvluu ^ivuiuuv i ko mu je nevihta vso nado pokončala. Njega mora hvaliti, ko težko ne kaže, ni druzega nič doseči prizadevalo, nego da se pisati in računiti izučila. Ako bi Njemu ponižno in zaupno pribeži, je mladež brati kak narod samo o branju, pisanju in računanju živeti Glej toraj, dragi kmetič, še srečen se moraš ime- mogel, smelo bi se reči, da so mu take šole dober novati v primeri z druzimi stanovi. Nikar tedaj ne tar- začetek, pa skušnja nas obilo uči, da temu ni tako, da uuvau V piLUCli U ui UŮ11UI omuvui xiinni »vhmj uv ih» umvvdwuj uumoujm umo vuijiv uvíj u« luiuu Ul laivv , Ud naj in ne zavidaj visokim gospodom njihove velike^časti mora marveč člověk pri vsem svojem dozdanjem šol- ín da mu še in oblasti. Tudi oni imajo svoje skrbi in težave. Ce te skem znanju še kaj druzega znati teži kmetiška kamižola, in si težkega delà že ves spe- znanje tega druzega pravo pot kaže in do blagostanja hv,«! , ---- t han in utrujen, pomisli, da tudi gospoda dobro vé čevelj žuli, da tudi ona ne more ? kje » Kregulja odgnati, ki kljuje srce Od zora do mraka, od mraka do dné." Se ve, da tudi tebi ni vse prav, pa vprašamo pa je kdo, ki mu rožice veselja vedno procvetajo ) kje ki napeljuje. Vednost v branju je le edino za to potrebna, da si člověk brez učitelja iz knjig ali drugih spisov sam potrebnih znanstvenosti poiskuje; ravno tako je vednost v pisanju člověku, ki ni po stanu pisar nstna da mu gré vse po volji? Svet, ljubi moj ) zato kosi zapiše, kar bi mu bilo treba sicer v spo- uv^vciaju , ivi nociic«, u« 01 ^a^iovi, aai ui lu u miikj i- i cua oiuci v opu* pravi pesnik minu hraniti, al da se pismeno z drugimi pogovarja in - je CUatV lil l v x , lia aiv/iu luuu aiujvui r vovtju m * m dosti pade tudi marsiktero zrnice tuge in žalosti. Veseli enak njivi na ktero med zrnjem veselja in ra- porazumlja. in zadovoljni bodimo, ce se setev tako obnese , da se ni še nobeno zdatno znanje Iz tega je pa razvidno, da znanje branja in pisanja y da je samo podlaga in vsaj nekoliko skrije nesreće mrklo šavje pod visoko pripomoček do koristnejših vednosti, ki si jih kdo pri-travico in obilnim biljem sreče in radosti. dobiti želi. Šolske stvari Ker se je tedaj v naših ljudskih šolah sosebno brati in pisati učilo, in ker se je to do sedanjih časov celó učilo v jeziku, ki je narodu neumeven, reči se sme * Kakosne naj bi bile ljudske šole za naprej Ljudska omika! — to je med drugim vsestransko terjanje sedanje nove dobe. Ne samo posamni glasovi se povsod zastran nje krepko povzdigujejo in javijo, nego sama vlada živo zahteva, da se šole sploh in posebno ljudske šole v tem oziru popolnoma predelajo. To zahtevanje po ljudski omiki je pa tudi v časih, v kterih ubogi da se prav za prav ni nič učilo, kajti mladež iz-stopivši iz take šole je pri vsem svojem šolskem znanju zastran potrebnih vednosti za svoj poklic ravno tako ne-vedna ostala, kakor una, ki šole nikdar obiskovala ni. Res je, da po pameti nikdo zahteval ne bo, da bi se mladež v kratkem za ljudske šole odmerjenem času vsega tega izučila, česar bode za svoje celo prihodnje življenje potřebovala, ker ni mogoče, m ker cas dobi silno potrebna reč y kajti - šolanja prav za prav v celo življenje sega; deželan skoro ni smel še misliti svetu. y da Je za drugo na kot da v strahu drugim služi in plačuje y so vže daleč za hrbtom ostali. Nova dôba vzdiguje narode na njihove lastne noge, ter jih v spodobno [HHH^ svobodo kliče, ki se pa v nepostavno samovoljnost se more. takega kar je mogoce, naj bi se vendar storilo! Ako ni mogoče, prihodnjega kmetovalca, obrtnika, kupca itd. v vsem izuriti, da bi bil brž vsemu kos, česar umno delovanje HHMMBÉM^HHHÉHBHk & r v njegovem stanu potřebuje, naj se saj stori y zvreči nikdar ne smé. Nova dôba narodom pravice naj se mu pové in dobro v spomin vtisne česar mu bo treba vedeti za djansko življenje 9 daje y da se svoie vrednosti zavedati. v obravnave za kako mu je te ali une vednosti iskati y m kako svoje dobro in slabo vtikati, in tako iz kje naj svoje ivnave za ^ nezrelosti j° rabi> da se po nevednosti in nepremišljenosti ne bode samostalnosti hiteti smejo, ter v mejah svojega stališča svojo veljavnost spoštovati in vživati morejo. ta klic po dozorjeni samostalnosti je ob enem tudi klic po primerni omiki, kajti una brez te bila opekel. Tak začeten nauk bo mladež brž razjasnoval ter korenike k djanskemu življenju postavlja!. volj Da bi bil pa tak poduk mikaven in zdaten, ni do- y da se učencem po starem kopitu po knjigah Pandořina pušica 9 iz ktere joj m gorje izvira. Prava omika je tedaj podlaga svobodi, da to vsakdo svojo v tradira brez vsega premisleka, ali vedó, ali ne vedó, čemu se to ali uno učé; temveč treba je tudi vzroke korist in ne v škodo rabiti ume. Toda omika ni ži™ pred oči staviti jim, zakaj da jim je ravno to znati dar, ki se brez truda po tleh pobira, nego je sad na visoko obešen, po kterem moraš zamudno in trpivno da bode plezati, ako ga hočeš gotovo doseči. Da se pa ljudstvo polagoma omika in v vsem ko-ristnem izuri, treba mu je primernih šol, ki bodo vse- koristno, ter jim v glavo vtepsti, aa za naprej slabo opravil, kdor bode leno in svojeglavno pri stari nevednosti in trmi ostal, in da bo moral več vedeti. stranskim potřebám zdatno ustrezati sposobne y k aj ti kdor bo hotel, da ga bo to ali uno na svetu bolj ve-ljalo. Posebno bo treba mladež vseh napačnosti opo-minjati, ki jih domá ali drugod v vsakoršnem delovanji iz nič ni nic. vidi y da vse to vže v šoli zamrzi, ter trdno sklene Doba šolanja je sicer čas mladosti 9 tudi v po- da bode sama umnejše delala. 9 znejših letih mora se učenje nadaljevati, kajti nikdar ne more se reči, da je kdo za mlada v potrebnih rečeh ze dosti podučen in znaj den. Predaleko bi me pa za ta prostorček peljalo, ako se v vsestransko šolsko omiko spuščati hotel; Res y naj opomnim o ljudskih šolah, kakoršnih je po tirjat-vah sedanjih časov neobhodno potreba, ako hočemo, da da se to vse bolj lahko svetuje, nego izpe-ljuje; toda, ako se hoče, da se mladež res kaj korist-nega v šoli uči, in to je vendar namen vsega šolanja zato je neobhodno potrebno, da se za izpeljanje tega tudi skrbi. Treba je višjega dovoljenja, da se ljudske šole , — da se v njih v resnično ljudske šole predelajo vse *) Iz >> sporočila glavne sole ipavske." y kar je narodu nepotrebno , pa tudi nedosegljivo Vred. opusti 9 in to samo doseči prizadeva, kar narodu 9 v res- 290 nici koristi. Od naroda se pa ne tirja, naj bode pis- Djanja že govoré jasno in bodo še jasneje govorila, mouk, toraj naj se pa tudi otroci ne trpinčijo in ne bodo prav odlocno govorila in spolnila se bode sčasoma za zgubljujejo časa z neslanimi pravili slovniškimi, celó materni jezik ne, kterega za potrebo vže znajo, kajti slovniškega pravopisja se tudi po skrbnem navodu uči- se vi- telja pri branju in pisanju dovelj naučé. Naj osoda tudi proti volji onim, ki so vědoma ali nevedoma bili roka tej spravi. Da se je odstranilo celokupno ime Avstrija osodepolna magjarska novela spravi to je prav nasled- soka vlada tudi prepričala, da posiljevanje z nemščino nica njena, na ktero baron Beust, ko je delal za to v slovenščino ljudskih šolah ni naroda do zdaj ponem- spravo in na-se vzel naslov „avstrijskega državnega čilo, dasiravno se še zvedel ni, da mu je jezik od Boga kancelarja", še mislil ni. Mislil je s to spravo zopet na podeljen dar, ki ima enako veljavo z vsemi drugimi je- noge postaviti Avstrijo, — ^al Magjari nočejo nič ve-ziki, da bo , Ul iUiM VUWHXV Ik »DVUli UlU^llUl JO" DOge postaviti Avstrijo, - ^CH .urxagjan uuucju w\ pa tudi za naprej sila ta toliko manj izdala, deti od skupne Avstrije. Še to so težko dovolili ker se narod svoje in svojega jezika vrednosti bolj in bolj se zveza s staro Avstrijo in z deželami ogerske krone zaveda. Naj bi se toraj tuai od te posiljave odstopilo imenuje avstrijsko-ogerska država, v magjarskem in narodu tolikanj več časa dovolilo, da se po domače jeziku se le govori od ogersko-avstrij ske države — omikuje, utrjuje in tolikanj bolj hvaležna in krepkejša to je, magj ar s ka na prvem mestu. Sicer je Magjarom w\a/1t\aiin nt«ûo Iqttitiû aovûttiin a nnc?f oio fn vino I att 1 a r70 aooaki • ri rrafviî iciIrnU «m'mIiia bodô 0(1" podpora preslavne carevine postaja. Naj se mi tù ne vsiljuje neslani ugovor, da ljud- ta naslov le začasen; „avstrijska padla m mislijo magjarska" ostala. Da skrajna levica ma-stvo samo tirja, naj se nemščina učí. Dokler seje gjarska to hoče, to je zmiraj bila njena odkritosrčna moral slovenski narod na nemško palico opirati, da je beseda in zadnji čas prav posebno v razpravah zarad mogel pri gosposki v uradnijah kaj opraviti, bila je res brambovske postave. Tu je brez ovinkov izrekla željo potrebna opiralnica ta, a — uuaai pa voicu uu v ega IU upamc^ ua ,,i\iaij ugcioai ouaisuuičt aguui 8VUIC UCUJ* vladnega zakona slehern narod pravico samostalnosti ške deđne dežele in obdrží le ogersko državo in z njeno a odkar pa vsled novega in upanje, da kralj ogerski" sčasoma zgubi svoje nem- vživati smé čemu še dalje take podpore? In pomočjo stvari veliko izhodno državno kar V MJA. IMIA UUAV f VVAJLIU VJ w VtMljV V \J j^V/U^ViV è JLU --^VIUVVJ W V U * U»I A ¥ U 1 A UL V A Li U V U U V \ALdJCk\Ll\J) VLCJW ako tudi sèm ter tjè po deželi kak sebičnik ali odpad- poklic bil Avstrije, a spolnila ga ni. Da se ta ločitev nik to tirja, kaj je to vže cei narod? Al pa, ako dvoje Ogerske od stare Avstrije kmalu zgodi, v to bi rada ali troje staršev enega šolskega okraja za svoje otroke levica vse storila; zato je ta stranka bila odločno proti nemščine tirj a i ali je pravično, da se zastran dvojih ali skupnosti in enoti armade. Večina ogerskega zbora trojih otročičev sto in sto drugim dragi čas krade?! Deakova stranka — ne postopa tako hitro Ljudske šole naj bodo tedaj za potrebo večine mazira; ona je zmerna, noče vsega 7 ona diplo ljudstva, kdor pa hoče še kaj posebnega imeti na enkrat, in noče > si tudi tega, a po posebni poti poišče. naj svojih skrivnih misli prehitro razodeti. Strelska slovesnost na Dunaji, to je, napitnice njene so sršene „Pesti Napla" zdražile tako, da je mnogohva-ljudske šole osnovale, utegnil bi tudi kdo vprašati? Le lisano spravo pokazal v pravi svoji podobi. Domači in dovolíte jih! - móž se bode po carevini vže dovelj Kje so pa tista napotila, po kterih naj bi se tuji střelci so na Dunaji res tako čvekali, kakor da ne dobilo, ki jih bodo sestaviti umeli, in — saj tù ne gré bi bilo ne Ogra ne SI ovana v Avstriji. Zato ni bilo samo Slovencem, temveč — vsakemu narodu. z večjo skrbnostjo se pač sme vprašati kje da 7 da je ta demonstrativni nemškutarski krik raz čuda žalil Ogre in Slovane tako, da protestuj ej o. A et vcv>ju oiviuuuDbju otš |j u nemogoča. Ako modrost tega časnika ostane voditeljica Magjarom, porok smo jim, da pride čas, da Magjari ostanej o sami. naj sami premišljujejo! Kako se jim bo pa takrat godilo to Prihodnost bo kazala, ali smo bili krivi preroki." Zabavno berilo. Klepetuljevič Kvasinski. Humoreska v vêrzih, spisal France Z akr aj šek. Po ulicah od jutra đo večera Pođi Kvasinski, ođ konca tje đo kraja Pređiija mesto: cepetí, cepeti! Brez prenehanja. Kđo preštel bi, jaoh! Koliko skvasi vsak dan: kajti živo Na njem je roké, nogé i usta Očitno ali kjer si bodi, vse ob enem Enako mlinu delà. Nenašedši Slušalca — toda joj gorjé mu, kdor Mu zajde v mrežo Na glas, i ne maraje za nikogar pokramljá tudi z brado Srebro ima živo mesto krvi I kakor hlapon, enkrat v divjem diru Težko se vstavi. Tud noviconoŠtvo Pa žalibog z nekterim dostavki Opravlja nas Kvasinski, i brezplačno Sploh ni z besedami kaj varčen. Po tlaku kreše iskre. ah ! soseski kdo bi verjel? Na škodo i vekšaje stroške jej Ker dvakrat, kar je v mestu Popraviti je dala tlak le zarad njega. Glej přisel je v kavarno. Tu zbledi Vsak znanec, kava v Čaši pri tej priči Se ogorjupi jim. Strašna osoda! Komu namenjen je? Pač trikrat joj! Zdaj gledne le: „Ahá!" i ko goščunu Leti v žrelo živa stvar s pogledi Strelečemu, tako se vdá izvoljenec Misleč si: Lehko noČ, sedaj si shranjen! „Gospodine, nič novega?" Na to Se kar vsede blizo njega ne čakaje Nikake besedice, ker koj začne: „ Aj, apropos Mrze ! Nemara še ne veste ? Vam nikdo ni povedal? To je Čudno! Le čaj te Ne vem š< Vse mesto , povem vam jaz nič, Kvasinski!"' u mu smeje » Kako sem mu posvětil Oprostite, da prašam »Ej hahaha! Komu? ,,„I kaj? kak ne! mi » Ah, saj res » Od dne do dne sem veči pozablj Ze sram me je " ■ li Povedati sem hotel To je zdaj koj tabačnico Izleče Klepetuljevič, i modro Ob njo, glej, poči, pa ponudi jo Mrzeju: „Nujte, izvrsten je Tirolec Si štej em v V tabačnico, ter nese darek čast Mrzé vès spehan vŠčipne Kvasinski kihne, i za njim Mrzé; I kišeš ti, i kiham jaz, to gre devetkrat „Ha, nel'te" — tak začne Mrzé prikimne: „Res, ta gré „ta gré v živo!" živo ?" et . v „To da, Kvasinski, nekaj hotli ste „I da te zgaga, res!" — Kvasinski se poprasne „Prav imate, ostejte me, jezi Že tudi mene, da __ . S'cer ima člověk toliko po glavi .... . . . . Pa ha, kaj vidim? .... Ne zamerite Mrzé, koj pridem, dober To rekši zdaj Kvasinski, S klopí, šine kar „Sluga, Bučar, sluga Ter stisne roko zdaj prišedsemu, Ki groze skor ozebe, i glavo zdaj< pa i" Nazaj pripogne vès osupnjen kakor kdor Na vipero je stopil z boso nogo. Debelo gleda va-nj, Kvasinski pa Njegovo uho tako osreČi: ,,No kako Je kaj, prijatel? Pač že dolgo je, Kar nisva skupaj; toda, ej jaz telek! Pozabil bil bi skor Čestitati." No, hvala vam, Kvasinski, hvala lepa! a » Tedaj je že gotovo, je?" Kako mi v» » pa. Brez dvombe."" Tak upam."" „Železnica potegne tod?" „I cvela bo kupčija, bo?" „Vi ter quaterque beatus; s'cer iz srca Vam zmaga je privosčena tak sjajna." Tako Kvasinski; a Mrzé poškili Nekolikokrat po KlepetuljeviČu Iskaje prilike, đa bi se zmuznil. To viđevši Kvasinski koj spustí Rokó presrečnega prijatla, ko oddahne Se še le zdaj, ter opanjuje z gledom Mrzeta, češ, le Čaj, saj priđem. „No zdravstvujte Mi Bučar! Da se. vidva skor! Pač žali me Da tu ostati delj ne utegnem; moram k znancu, Ki komaj Čaka na-me, k onemu gospođu; No Mrzé, pa brez zamere Tak u vaj a Prijatel z Bogom!" — „ Star znanec je i dober." Pogovor zdaj, vračaje se na svoje mesto, Kvasinski, pa se vsede^ — „Ravn' tako Sem sklepal tudi jaz: Železnica Vam mora biti tod, pa je; zato bi bil Prisegel. Saj lesu i vode, kakor veste, Ne manjka ob vsej črti, i vrh tega Obilno trgov i vasi, pa malo stroškov. To so razlogi paČ veljavni, kalj? „„Gotovo, i če Še povdarite r Krátkost, i a u » Pravo, ravno to Sem hotel reči, res krátkost, to stvar Je glavna. Zabil sem pristaviti, Krátkost, to je; i vendar so zabavljali Nekteri, Češ, da to so prazne muhe. Tak se je Lipec ústil z nekim znancem Pri ministerstvu, kakor bi mu bil nek pisal, Da iz naših ne bode nič. s anj ar ij Pač „sanjarij" Mrzé, tako je čvekal. Al ni grđavš ? Zato sem ga prijel Popoldne: Lipec, kje je pismo? No Gospodine, iz naših sanjarij Je vendar kaj; anť veste, da potr jen Je predlog naš i naša prošnja? Bled Ko stena vam je bil . . . ! Vam nekam se mudi, Mrzé!" Pa primaruha t u u » „„Tako je, Prav, al čudno! « >n> V gledišče sem namenjen Kako se naj ne želje strinjajo, V gledišče sem tud jaz napoten. To uprašanje spremi zdaj Mrzé Z Laokontovim pogledom proti nebu. „Kaj hočete? Večeri so predolgi, Se dobro, da se Člověk kaj razgleda, I zraven Še prijatla . . ." ,,„0 nikarte Kvasinski, prevelika čast kakor sem dejàl, prijatla, s kterim A ta-ák?"" > u u Še dá pošteno pokramljati; toda čujte; Mrzé, al slišite? To je kreg i krik Tam dol; a to pa vendar ni dostojno V kavarni! Ko pride ta presneti „Pagat ultimo", je kakor bi smodnik Užgal; tu ni o čitanja več^ konca I zdaj še banda zunaj. Da ti vrag Tvoj 'bumbum ! Člověku ni mogoče Do glasa, to je Babilonija! Tam se lasájo i prepirajo, Tu zunaj godba, Če moreŠ." — m> pa govori zdaj, Le nikar se ne ježite Kvasinski! (tak tolaži ga Mrzé Z očitnim smehljejem v povračilo Za toliko prestane muke), saj Jo režejo lepo. Izvrstna godba to! Saj bili ste vojak, i s'cer pogumen Tudi vi?"" — „Da, bil sem bil, Mrzé! Vi rekli ste: pogumen? Bogme, kaj Pogumen! Več, Še več prijatel. Nevarnost vratolomna, hladna kri! Ko vodil četo pri Kušto V tem hipu Čuj! reskne pred kavarno bombi enako. 292 Poslopje se poziblje kakor ladja Na morji o viharji, i drobtine Se vsipljejo iz vrat i oken krog, Ko bil prinesel Samům bi poredni Sutjè i pešek iz puŠčave daljne. Klopi i stoli, mize, čase i kozarci Z gostmi vred, vse na tla se zvrne. Prepiravci molčé, tud godbe veČ Ni slišati. Pa kdo bi slišal? Groza Je hipoma usesa zamasila. Oj, kak razgled! Glej! tu kvartavec kvarte Drží na tlaku krcevito, Tam nárazen vse štiri stegovaje Leží kdo drug, polit i brez zavesti, Tu dva po dva drž'ta se — tud na tleh — V objemu trdnem, tam pa je — Kvasinski; Štrlé mu brke kvišku i lasjé, Vès trd i neogibljiv i bled stojí Z desnico vzdignjeno. Prikazen, kakor So v skupku Brutovem beriči, Ki komaj zamahnivsi obstoje Brez giba, v položaji plastičnem. Vsa svest ga je minula; javalne, Al diha. — Zbrihtajo zapored se Vsi gostje, i smejé se kličejo: Petarda je, petarda; ter vesela Nastane mrgoljava po kavarni, Petarda je, ni nič, prav nič! — Zdaj banda Jo spet uřeže, le Kvasinski tam Se še ne gane ko opanjen, dokler Ga dva ne stresneta: „Kvasinski, no Za Boga! Hahahá, kaj zijate ?" Odpre oči, i zvrnivsi celo rajdo Blizo stoječih, glej lomasti kar Ko ranjen tur vès besen skozi vrata. — Kratkocasnica, pa tudi podučnica. Pogovor. „Novice" si že več let iskreno prizadevajo vraže in druge napake pregnati, ki se zapazijo med našim ljudstvom. Pregnali so njeni poduki res že marsiktero mèglo, vendar da vseh še niso, naj jim je sledeči pogovor dokaz, ki sem ga unidan od daleč poslušal. Eden izmed teh mož ima grdo navado, da pri vsaki drugi besedi ima „hudiča" na jeziku; pogovor je tedaj res tako zapisan, kakor je bila beseda. Čuda je le to, da ni že sam hudôba, ker spušča toliko „hudičev" na dan. Janez. Hudič! toča nam je pa le spet veliko škodo naredila. Jože. Pa to je čudno, da je fajmoštrovo polje najbolj pobila. Janez. Hudič ! Brž ko ne so gospod fajmošter spali, sicer bi bili vendar copernice lahko odgnali. Joze. Letos so te mrhe zmerom v oblakih, menda so nam zasrale še gosenice na zelje. Janez. Hudič! jez sem slišal, da je tam na Stajarskem tudi en mošk kožuh padel z oblakov; tedaj morajo tudi coperniki gori biti. Joze. Jez pa mislim, da copernikov ni, ampak da le kakoŠna baba je mošk kožuh oblekla. Janez. KlinČevo kravo je unidan gad vpičil; bila je že vsa otekla in jezik je že iz ust molela; potlej je pa Bedenov Francelj přišel, pa je naredil od glave do konca repa križ čez-njo in čudne besede mrmral, pa je bila krava zdrava, ko bi mignil. Hudič! to je meni sam Klinec pravil. Joze. Glejte! pa so nekteri ljudje še tako never-jetni, da se le posmehujejo, če kdo kaj takega pripoveduje od copernic ali pa od takih ljudi, kteri znajo strup zagovarjati. Janez. Hudič! kdo se smeja, kakor tisti bedaki, kteri nobene vere nimajo; jez pa pravim, da tak samouki zmerom več vedó, kakor pa tisti, ki več let po ka- košnih šolah hlače trgajo, zakaj samouk je hudič; jez vem, da ustriženec več vé kakor vsi dohtarji. Joze. Jez sem enkrat tje pod Smarno goro nekemu takemu samouku vodo nesel. To ti je bil tič; vseje vedel, koliko sem imel denarja v žepu. Janez. Hudič! Ciganje so tudi presneto „kunštni"; na cigane jez tudi veliko držim. Jože. Ali slišiš, Janče, kako se nama Streharjev Jurij posmehuje? Janez. Hudič! zato, ker je tepec, in pa zato, ker enmalo po gosposkem dimu diší. Taki tako nobene vere nimajo. Hudič! jez pa vem, kadar sem bil kaj bolan, pa če je le ustriženec v hišo stopil, pa svojo palico na sred hiše v tla zasadil, pa sem bil, hudiča! na enkrat zdrav. Potlej naj se pa Streharjev Jurij smeja ali pa kar hoče. Hudič! Dopisi. Iz Planine 28. avg. — Izvedel sem iz gotovega vira, da se je sklenilo 14. t. m. pri občnem zborovanji v Cer kn i ci enoglasno, naj županstvo preskrbi, da bodo vsi uradi odslej ne le županstvu cerkniškemu, ampak tudi posamesnim posestnikom i osebam delokroga županije cerkniške dopisovali v domačem slovenskem jeziku. Županstvo cerkniško, v navadnih zadevah gotovo prvo okraja planinskega, je temu sklepu brzo zadostilo i poslalo je c. kr. okrajni sodniji kakor tudi politiškemu uradu dopis, v kterem prosi, naj se slavna c. kr. urada gledé na 19. §. decemberske ustavne postave 1867. leta prihodnjič v vseh rečéh, pisanih za županijo cerkniško i prebivalce njenega okroga, poslužiti blagovolita domačega slovenskega jezika. Slava jej ! — Radoveden je gotovo vsak, kako se bo vsled tega dopisa vrle županije obnašala okrajna sodnija, ki je doslej še slovenske vloge reševala nemško (slovenski odloki so bili le bele vrane !), da-siravno ima dovelj moči, ki so zmožné slovenskega jezika v besedi i pismu. Kaj je tega krivo, menda ni težka zastavica. — Pri tej priložnosti naj omenim s pohvalo županije Begunjskei H o tens ke, ktere dopisujejo uradom le slovensko. Da županstvo v Rov tah, kakor zgornje i spodnje Lo-gaško odgovarja tudi na slovenske uradne dopise le nemško, temu se ni čuditi, kajti gospodje župani se ne pusté predramiti iz spanja, ki ga spava nemški Mihel; tako celó se jim je priljubilo starokopitstvo. Cuditi se je le, da županija Planinska, da-siravno ima domo-rodnega župana, iskrenega in vse častí vrednega rodoljuba, vendar sploh nemško pisari. Brž ko ne je kriv temu g. tajnik, ki, navzet še iz starodavne šole švab-skega duha, pri vsaki priložnosti v resnici razžaljivo kvasi i brbra o narodnih zadevah, prepiraje, da pri vsakej besedi pokaže tudi nezmožnost nemškega, sicer mu tako zeló priljubij enega jezika. Z nekim posebnim veseljem mu pri tem včasih sekundira sivolasi možiček; kajti oba nimata toliko razuma, da so prišli časi, ko se že vresničevati pričenjajo besede pesnika: „Zmed pšenice, vrli bratje, ljuliko populimo!" Prostoslav. Izpod Krima 26. vel. srp. (Krim je Še cei. Letina. Muhe. Smrt po pajku.) Naj vam, drage „Novice", povem, da je zdaj konec tisti pravlici, ki se je od přetekle spomladi tolikrát ponavljala, češ, daje res stari naš oče Krim počil od potresov, kterih je bilo toliko, da je res člověku včasih že v lase šlo, kaj da bo iz tega, ker mnoge dneve smo se po dva- do trikrat lahno zazibali. Bali so se tudi nekteri, da se bodo naše ravnine s Krimom vred pogreznile. O tem prerokovanji sem si jaz zmiraj mislil, da „prerok, kteri zelje jé, o příhodnosti nič ne vé." Naj pri tej priliki enmalo opi- 293 sem našega starega očeta. Ta hrib ni tak, kakor se o dalec vidi, podoben steni kakega zidu. Ko mu prides na vrh, vidiš cele ravnine in travnike. Ko bi bil tedaj Krim počil, mogle bi počiti velike ravnine ž njim vred, več ur, kajti samo od naše strani je videti taka strma pecina, od drugih strani je pa ves s hribi obdan in s hribi zvezan. — Naj vam še omenim nekoliko o letošnji letini. Strno se je še dosti poneslo; krompir pa sila črn prihaja. Ajda kaj lepo kaže, češpelj smo se pa veliko več nadjali, kakor jih bomo dobili; vse hočejo že na drevji segnjiti in doli popadati. — Muh je pri nas toliko, da bi letošnje leto po pravici mušje leto imenovali; pajki pa se tudi prav dobro gostujejo ž njimi. Naj bi pač vse sitnice zadavili! Ker že od pajkov govorim, naj vam povem iz našega kraja žalostno do-godbo, ki kaže, da je kakošen pajk prav strupena žival. Nek hlapec je ležal v konjskem hlevu v svoji postelji blizo stropa, kjer je bilo starih pajkov in pajcin sila veliko. Neko nedeljo, še nekoliko vinjen, je sladko zaspal, v spanji se pa prikrade pajk in ga ravno pod oko piči, tako, da zjutraj že skor nic videl ni od zatek-line. V 4 dneh po tem je umri; strah je bilo pogledati njegovo zateklo glavo. Naj bode to nauk, da tudi v hlevu je snažnosti treba, da se pajčine in pajki od-pravljajo. Anton Kozmur. Iz Ljubljane. {Iz deželnega zbora.) Dosihmal je bilo 6 očitnih sej ; dr. Klun je přišel iz Dunaja *) in se vsedel na tisto stran, ktero „Presse" nemško imenuje. Ker smo že govorili o prvih dveh sejah, omenimo danes sledeče : V 3. seji je poslanec Kro mer v imenu deželnega odbora poročal o prenaredbi Glavarj eve ubožnice in bolnišnice v Komendi, ker z dohodki te ustanove se dá v poslopjih marsikaj popraviti, več prostora za uboge in bolehne pripraviti, pa tudi ubozim v Lanšprežu miloščino nekoliko povikšati. Ker je stvar o denarnih zadevah važna, nasvetuje poslanec Pint ar, naj se, predno pride v zboru v občno razpravo, izročí finančnemu odseku v pretres. In zgodilo se je tako. — Dr. Costa v imenu deželnega odbora poroča o 3 pred-logih zastran posilne delavnice. Poslanec Svetec nasvetuje, naj za zadeve delavničine voli poseben odsek. Poslanců Dežmanu je odborovo sporočilo premalo obširno ; on hoče vse izvedeti, kaj in kako se delà v delavnici, kaj se prisluži, kako je s podukom, kako z moraličnim boljšanjem teh ljudi, ki so v delavnici zaprti. Predloga nobenega ne stavi, ker se nadja, da bode izvoljeni odsek več povedal kakor deželni odbor. Poročevalec dr. Costa prepuščaizvoljenemu odseku, da on pové, ali je sporočilo zadostno ali ne. Deželni odbor ni hotel vsega, kar se tiče gospodarstva, očitno razložiti, ker tudi dober gospodar ne obeša vsega iz gospodarstva na veliki zvon; ako poslanec hoce vse do pičice izvedeti, odprta so mu vrata vsak dan v delav- nico. (Dr. Toman kliče: čujte gosp. Dežman!) Kar se tiče poduka in moraličinega izrejevanja v delavnici, ni to stvar, ki spada v oblast deželnemu odboru; to je stvar vladina. Tudi on ne nasprotuje Svetčevemu predlogu, da se napravi za delavničine zadeve poseben odsek, v kterega so bili voljeni dr. Costa, Peter Kozler, Zagorec, dr. Zavinšek in grof Thurn. V 4. seji je bral dr. Costa v imenu odborovém sporočilo zarad premembe volilnega reda pri volitvah deželnih poslancev. Poslanec Kromer poprime besedo in pravi, da že v deželnem odboru je rekel, da ni zdaj pravi čas za take premembe, dokler ni znano novo področje državnega zastopa; večina deželnega odbora pa ni bila njegovih misli, rekši, da se *) Predvčeranjim je nanagloma zeló nevarno zbolel, pa mu je zdaj že bolje. po novi temeljni postavi deželnega zbora moč ne bode skrčila, marveč razširila. Sicer pa nasvetovane premembe tudi ne bojo potrj ene, ker po februarski ustavi 1861. 1. in temeljni postavi od 21. dec. 1867. 1. take premembe more sklepati le državni zbor. Posebno v premembo volilnih skupin, da bi z grajščaki vred volili tudi drugi posestniki, ki čez 100 gold, davka plačujejo, pa niso vpisani v deželne bukve, ali da bi se premenili kraji, kjer se dozdaj poslanci volijo — v vse to se ne smé spuščati deželni zbor. — Dr. Toman, ki za njim besedo poprime, obžaluje, da je poslanec Kromer pred njim govoril, sicer ne bi bil govoril nasproti jasnim od-ločbam državne in deželne ustave. Ali bo postava potrj ena ali ne, o tem bode odločil cesar; to pa mu lahko povem, da niti vladi niti državnemu zboru ne dohaja v misel, da bi deželnim zborom kraj šal avtonomijo. Deželne ustave ne more premeniti državni zbor, ampak le deželni zbor, ako mu pritrdi cesar. Nenaravno je, ako ktera stranka to tišči državnemu zboru, kar gré deželnemu. Tako morejo ravnati le tujci, kteri od zunaj pridejo, pa nimajo srca do dežele domaće, do naroda slovenskega. Po tem govoru, ki ga je obcinstvo večkrat pohvalilo, nasvetuje dr. Toman, naj se voli odsek 9 udov, ki poroča v predlogih deželnega odbora, kteri hvalo zasluži, da se ne brani, da se njegovi nasvetje še drugim odborom dajo v pretres, ker po tej poti se pre-udari vsaka stvar na vse strani. — Ko poročevalec dr. Costa med drugim praša: zakaj da gosp. Kromer tudi drugim predlogom ne očita, da ne spadajo v oblast zborovo, in zakaj da naravnost ne trdi, da deželni zbor nima kar nic govoriti o deželnem volilnem redu? pritrjuje vimenu odborovém, naj se voli poseben odsek, v kterega so bili potem voljeni dr. Costa, Kromer, vitez Gariboldi, vitez Kaltenegger, pl. Langer, dr. Toman, dr. Bleiweis, Tavčar, Svetec. Predlog deželnega odbora zarad potrebščin v pisarnicah deželnih uradov je bil po predlogu poslanca Ta v čar j a finančnemu odseku izročen. Potem je prišla obravnava pasjega davka na vrsto. V imenu odborovém poroča dr. Bleiweis. Raz-loživši, zakaj je ta stvar letos prišla v drugič na vrsto in da namen temu ni prvi ta, da bi soseske po njem dohodkov si pridobile, ampak da se odvrne steklína, ktere je preteklo leto bilo vse polno v deželi in so celó ljudje za njo pomrli; že predlanskem je 15 s o ses k prosilo zato, da bi smele vpeljati pasji davek in veliko veliko jih že komaj čaka, da pride postava, ki jih po-oblastuje za to vpeljavo. Deželni odbor nasvetuje, naj bodi postava taka-le: Vsaka občina (srenja) v mestih, trgih in na kmetih sme (ako hoče) vpeljati pasji davek. Ta davek naj znaša za vsacega psa na leto 1, 2 ali pa 3 gold., kakor koli občina določi; v Ljubljani pa sme davek tudi znašati 4 gold., ako mestni zbor tako hoče. Le samo za take pse se ne odrajtuje davek, kteri služijo za varhe na samotnih posestvih po deželi. Dohodki pasjega davka tekó v občinsko (srenjsko) kaso. Ker pa, ako se vpelje psetnína, je treba, da se v vsaki občini popišejo psi, — da se ustanoví čas, kdaj da vsako leto občina pobírá ta davek, — da se naredijo znamenja (marke) za pse, za ktere je psetnína odrajtana itd., zato nasvetuje deželni odbor, da se c. kr. deželna vlada naprosi, da se po dogovoru z deželnim odborom osnujejo predpisi za vse to, in potem županijam na ponudbo aajo, da se ravnajo po njih. — Prav živa je bila potem razprava o teh predlogih. Poslanec vitez Kaltenegger hoče, naj se občinam ta davek ne daje na prosto voljo, ali ga hočejo vpeljati ali ne, ampak ukaže naj se, da ga morajo vpeljati povsod in to zavoljo velike nevarnosti stek- 294 line, ktera se prvotno samo v psih mačkah nju želi nih plemenih pričenja. Poslanec grof Margh da bi se noben pes ne oprostil davka in tudi psi na dobri bik junice tako, kakor je odbor kmetijske družbe nasveto val, — 1500 gold, pa naj porabi v to, da se kupij< za pleme samotnih posestvih ne, ker tudi tù je ista nevarnost o kteri bomo drugi pot vec povedali To je hvalevredna pripomoć, stekline in če gospodarju pes služi za dobrega varha se ne bo branil, davek odrajtovati aj Dr. Tom ) Po časnikih je počil da — * v ji jv, j-^v^jl 5100, Kxa oc je večina se- danjega mestnega odbora zarotila v to, da ne pride več -LIV» W Ml «UiiJ ' VV.XW.J «w » — J- —- ----"^««"^v, V«»« » VV, Vie x. ne vidi v pasjem davku gotove zavarovalnice proti stek- v zbor, dokler predseduje župan dr. Cost ta m T7 "1 TT -v I • «liv 1 • i 1 1 v' V 1 • • 1 • 1 • Ako lini Ko dr. Bleiw pa kazovat da dokaže, da ni treba občinam čez polovico odbornikov ne pride, nima zbor postav m peljati psetnino U. 1\ €k £i \J V uli, ua joj v x c*j \j v uvrije«» j/ov/i bodo brez zapovedi rade prostovolj > ker je nega števila, da bi mogel kaj skleniti; po takem poprijele in prestane mestni zástop. Ko so unidan česk bi tak ukaz žalil samoupravno občino, in ko razjasni naznanili predsedstvu, da ne přidej več poslanci deželni zbor ugovore grofa Margheri-a in dr. Tomana, je bila po- kakošen hrup so „Pressa" in nji podobni časniki gnali stava tako sprejeta, kakor je gori razložena. — Zdai da je to „revolucijonarno" in Bog védi, kaj še! Mi pj t kakor je gori razložena gre do cesarja, da jo potrdi Potem bere poslanec stolni prošt želnega odbora 0 vpeljavi tarife, Zdaj da je to „revolucij in Bog védi, kaj > > 1 vprašamo: Je li omenjeni naklep ljubljanske večine Mi pa po sporočilo de- borove postaven? Radovedni smo, kaj bode c. kterih naj župa- vlada storila? Ako se ves mestni zbor razpusti m nektera svoja opravila pobirajo takse. Po pred- nove volitve razpišejo, bo saj nije za logu dr. Tomanovem je bilo to sporočilo v prevdarek izroceno odseku za občinske zadeve v k v » O Z SL prOS nj V J v ^VIWW* ^VUAUIUW A JUL V M JL V WVMVi^ WV Uili V liMT VUli ÍJLU11UJ JU VUOtV/ AU ^/VOt^UV OUUl" prošnji županije Ložkega Potoka, da bi se dala novanih dolžnosti po „terorizmu" ni odpovedati hotel je poročal poslanec imenu Pint Ljublj župan dr. Cost pa et i ode ogovilstva dokaj vesel, da 0 naravni poti znebi opravilstva, ktero mu že dolgo pre seda. pa se mu v zavesti zmiraj zvesto in pošteno spol pod sodnijo Ložko, in poslanec Omah prošnji Po predlogih sklene deželni zbor ger o gosp. niti smel. Ako se tedaj pusti mestni zbor da ne more zadostiti prošnjam, prošnjo Jož. Marinke y y vsaj 'A* Í.JLIW OU IUUWJ A j; U O 11 LUVjO LJLLJL iaukj 1 j prvi trofej sedanje nemške večine. Prosit je to 0 Jan. Flisa in M. Nemca, posestnikov iz Doba, za od- segel po pust zaostalega davka ali saj za odlog, 0 kteri je poro čal poslanec Svetec, Je dr Tom unidan v deželnem zbora » tujcih' < > bil dotični cesarski davkarski gosposki pa priporoča zbor za vslišanj m „Pressini." Zagnali pa je ogenj v strehi „Tagblattov a čutijo, ki podiraj so hrup le tišti, ki se zadete ucortloni uaviwaiom gvo^vgan praV iu uvuiu^ at\u je „tuje;. i udicu „bujci; iu tuu 5. seji je poslanec stolni prošt Kos izročil prošnjo takih poznamo med nami — ni narodnosti naši protiv m dobro ako kar je narodovega, in kterim je ^ Pošten ♦ Je tuj tuj in tudi vseh županov Ribniškeg 0 k r aj za ktera ne županijam daje oblast, dovoliti ženitve ali peljavo postave, pa 5 tak nam je prijatelj in mi njemu. Kdor pa zabi nik starodavno latinsko prislovico: „Ako si v Rimu, živeti poslanec P. Kozler prošnjo Trebelevske župa- moraš po rimskem običaj u li U, - ^UOiaubti X . UUfilVi J/l voujv * ivu nije za dovoljenje 80% občinske přiklade temu v obraz rečemo JiJJ« liCk UUVUIJCIJJC uu Iq ;— puoiai Zagorec pa prošnjo občine Kostanjeviške, Št.Križke Št. Jernejske, da sedež sodniške gosposke spet pride v Kostanjevico. nim odsekom. oslanec da gospodstva njegovega ne trpimo ; taboru v Žal Sokol" napravi prihodnj izlet pri Celj v nedeljo priv. južno želež Vse te prošnje so bile izročene dotič- niško društvo je naznanilo odboru omenjenega tabora, lad čeni odseku za deželni volilni red predlogi so bili izro- da se bodo obiskovalcem daj ale v Zagrebu Ormužu čil delavnosti deželnega odb prêt Mariboru ) po predlogu poslanca dr P odseku, v kterega so bili voljeni Svet izročen posebnemu pa je bil mostu Ptuj y in v ciivviii u«j uiv v cuct^l^UU , V/l i_UU£u, Polčanah, Ljubljani in na Zidanem m septembra karte za vožnjo v Celj, in dekan Tom Dežm Kozi septembra za vožnj Celja nazaj t > so d « • AU Vf UVJ/VVUAUIW TUUUJV JL £J VVJJ CH LA CkJLàKM j U \jy AJ Cl OV vstopili, za polovico navadne cene. Tišti obiskovalci pa, ', vobupm, i*ck uuiuvjw 110 Tudi sporočilo kteri bi v medpostajah topili, dobé lahko po dotičnih volitve g. Muleja za deželnega*poslanca je bilo izro- načelnikih postaj tudi za polovico navadne cene karte za tje in nazaj od imenovanih postaj. Veljajo pa čeno posebnemu odseku, v kterega so bili izvolj Svet vit. Kaltenegg y Krom ; dr. P in faimošter Tav6 0 je v karte pili za vožnj v m přidej o kterih so poročali Krom izročilo finančnemu odseku ai* y IU seji več predlogov deželnega odbora, staji izstopi ob velj Celj m iz Celj x ifl vv/ija tje, Bjci ou vatu ako kdo pri kteri drugi po so vsto y ) dr je Cost m K dr Tom venski) poročal o postavi, ki naj se sklene o tem (slo y 7 da Novicar iz domačih in ptujih dežel. lz Dunaja. Ministerstvo notranjih oprav je raz- se kl j JJUi ui/čtl \J ^uoba v x, XXX xxc*j ov oaivuc \j , ua miujotuoivu uu u aujxu upav pašniki inmenjevalke morajo razdeliti med poslalo c. k. deželnim glavarjem novo okrožnico 11 rr • . m •! v • 10 r\ • • • 1 • Ivi* 1 « . • . • . lastnike. Ker je ta postava sila važna, je bil po Pin ) jim ukazuje, deželnim ktera zborom ne kratiti postavne avto- tarjevem predlogu odsek izvoljen, ki naj jo še prevdari, nomije, pri uradnikih pa paziti, da se ne pregresijo predno pride v razpravo zborovo ; izvoljeni so bili zoper ustavo. — Ministerstvo pravosodja je ukazalo, dr. Toman, Pintar, dr. Bleiweis, ZagOicv>, umui-ijau, vitez Kaltenegger, grof Margheri. Drugi pot prinesemo Grabrij da se od škofov pisma prejšnih duhovnih zakonskih celo rad poročilo te Grabrij j Kromer lk bil Kos seji je tudi za vladni predlog za- sodnij ixxj, če je treba, z eksekucijno silo zahtevajo. Stajarsko. Deželni zbor je po večini glasov sklenil odsek„ namreč dr ^vijen odsek, namreč: dr. Bleiweis, zahvalnico Njih Veličanstvu cesarju za podeljene nove, dr. Toman, Svetec, baron Apfaltrern, posebno verske postave. Slovenski poslanci, grof Buol in dr. Michl so bili za to, da se opusti zahvalnica. (Podpora kmetijstvu.) Unidan je si. ministerstvo Prof. Schmidt in Sessler sta bila za poslanca potr- kmetijstva kranjski kmetijski družbi poslalo 150 gold da si kupi dobreg men Inih y ë jena; volitev dr. 150 gold, tudi družbi svilore podporo občinskih trt 5 in v Dominkuša je bila zavržena, ceravno vi co z dopisom od 24. dne t. m. je družbi kmetijski za po- v Metliki darovalo dišč dobí 400 gold.; dita. Nič ni pomagalo! so Herman, Vošnjak in Razlag tehtno dokazovali kri- ki se godi Dominkušu, ako se una dva potr- Cesko. Iz Prage. Sliši se £A UU^/IOULU VU i^-Xf UUV V» iUt J \J ua uíjwi «uivwjuaA u%aí UU" VVOII/V» JLU A 1 ti ^ KJllOA O^ž y U« UilLUO^JLl vzdigo živinoreje poslalo 3700 gold, in sicer tako, odgovorilo na „deklaracijo" čeških poslancev. da ministerstvo bode Kar da se 2200 gold, porabi za premije za bike, krave in je še pražkega zbora ostalo, odložilo je seje do t. m. Odgovorni vrednik Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.