poštnina plačana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v petek, dne 22. novembra 1929
r
St. 267 2. izdaja a. 2 mn
Naročnina	^^^^ ■■■ flt _ _^^^^^^ ^^^	Cene oglasov
Dnevna izdajo	^^p ^flHT ^H^ ^B Hjflf ^Mfr. JV ^^^^^^^^^^	l peUi-vrsla
u knllodno Jugoslavijo	^^^^^ J^V mBM f^Hr ■ flH Jfli^ M	mali oglasi po 150
mesečno 25 Din	^^^^^ Mf HM J^V M MM^L. B	JHV
ssssm	■ ■■ / ug m	JW m B
za inozemstvo	Š^K J^ MBF jjMSm bBRb M	uredniškem delu
mesečno 40 Din	JKK/gBKKKŠB^ oSEBkBHM^ -Ji^	po Din
nedeUslta izdala	^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^	o Pn večjem □
ceiole.no v Juge	_ . ,	naročilu popust
j&SSSSfeft	s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
dneva po prazniku
freanMiuo /e i/ Kopnar/evi ulici it. Olll 'iokoptsl se ne vrata/o, nelranklranu pisma se ne spre/ema/o /• VreOnlAtva tele/on St. 2050. upravnlšlva št. 2328
Informativen lisi za
slovenski narod
Uprava /e cKapUarfepi ul.ši.O ^ Čekovni račun: Lfubl/ana štev. tO.OSO tn tO.349 za Inseiate, Sara/evošl.7503, Zagreb št. 39.011, Vrana In JJuna/ št. 24.797
Delo ehsekutive kat episkopata
Ustavna borba
na Poljskem
Od prevrata maja lanskega leta traja na Poljskem latentna borba med vlado in p a r 1 a m e n t o m. Vlada sestavljena po volji maršala Pilsudskega izvršuje vso oblast, parlament izvoljen od ljudstva pa v svoji pretežni večini te politike ne odobrava.
Dva dolgoletna prijatelja in boritelja za svobodo poljskega naroda, za uveljavljen je demokratičnih načel, si danes stojita nasproti kot voditelja dveh po miselnosti diametralno nasprotujočih si skupin.
Maršal Pilsudski, vojni minister, na eni tn predsednik parlamenta Daszyski, vodja poljskih socialistov, na drugi strani. Prijatelja v mladih letih sta oba skoraj četrt stoletja delovala skupno v vrstah revolucionarjev, borcev za svobodo poljske države, za uveljavlje-nje demokracije na najširši podlagi. Bila sta ideologa onega pokreta, ki je, temelječ na načelih nespornih pravic suverene ljudske volje, prinesel svobodo ne samo poljskemu narodu, marveč bil tudi odločilen za vstvaritev nove Evrope.
Po vojni sla se razšla.
Maršal Pilsudski je popolnoma spremenil svoje stališče. Stopil je na čelu vojne lige, podpirane od bivših dobrovoljcev in visoke buržuazije, v odkrito borbo proti parlamentu in proti vsem pridobitvam na polju demokracije. Z redko brezobzirnostjo je ponovno ožigosal parlament radi njegovega delovanja in odpornosti proti maršalovim poskusom. Iz ust državnikov doslej niso še padle take besede na račun poslancev kakor jih je tekom zadnjega leta v presledkih spustil maršal Pilsudski na račun sejma, na račun političnih strank. S temi napadi je soglašala vlada in z njo približno ena tretjina poslancev, na katere vlada g. Svvitalskega lahko računa. Ta skupina smatra, da je parlamentarizem škodljiv za poljsko državo. Ker je v njej anacionalen element precej močan in ker so Poljaki sami razcepljeni na kakih dvanajst političnih skupin, zato da je demokratična ureditev nevarna za obstoj republike. Precej močan monarhistični pokret, ki ima svoje središče v starodavni Vilni pod vodstvom kneza Radzivvila, stoji v najboljši zvezi s to skupino, upajoč, da bo preko nje in z njeno pomočjo vstvaril svoje sanje o vstajenju velikopoljskega kralja.
Sejmski maršal Daszinski, že v Avstriji znamenit parlamentarec, pa je ostal zvest svojim načelom. Dasiravno je v visoki starosti, je vendar še vedno idejni voditelj demokratičnih elementov. Predsednik je najmočnejše stranke in se z njo v parlamentu in med ljudstvom odločno bori za ohranitev demokratičnih ustanov.
Skoraj poldrugo leto že traja odkrita borba med obema skupinama, ne da bi prišlo do odločilne poteze z ene ali druge strani. Maršal Pilsudski vlada, sejm zboruje. Vlada se za sklepe parlamenta le malo zmeni, parlament pa od časa do časa vprizori kako demonstracijo proti vladi. Nezdravo je tako stanje in vsa uprava precej trpi. Zakonodaja počiva; vlada se omejuje le na izdajanje raznih uredb, ki se striktno izvršujejo. Vsi veliki župani, vsi okrajni glavarji in večinoma tudi župani večjih občin so aktivni častniki. Ves državen aparat je tekom te borbe tako preustrojen, da je popolnoma v rokah maršala Pilsudskega. Časopisna cenzura je zelo stroga. Vse živi v negotovosti, v pričakovanju odločilnega udarca s te ali one strani.
Že spomladi se je ta odboitev napovedovala za jesen, ko se sestane sejm. In res so vse opozicijske stranke, ki imajo veliko večino v parlamentu, izvršile za to zasedanje vse priprave, do odločitve pa vendar še ni prišlo. Ko se je sestal parlament na svojo prvo sejo, je prišlo — kakor znano — do znanega incidenta s častniki, ki so zasedli sejmsko zgradbo. Parlament je bil odgoden za mesec dni. Medtem obe skupini delata veliko propagando. Vse se zdi, da nismo daleč od odločilne poteze.
Večina parlamenta zahteva takojšen odstop vlade in svobodne volitve pod vodstvom parlamentarne vlade.
Predsednik vlade pa zahteva takojšen razpust sejma, ne da bi govoril o novih volitvah. Zahteva pa spremembo ustave v tem smislu, da se dajo predsedniku vlade čim najširša pooblastila, prerogative parlamenta pa naj se omejijo.
Vladni list iCzasš pa omenja sledeče tri možnosti: 1. Padec vlade V9led izglasovanja nezaupnice uu strani sejma ali radi notranjih nasprotstev. Ta predpostavka ni verjetna. Vlada je konečno le imela orecej uspeha tako
Belgrad, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Ekseku-tiva katoliškega episkopata: škofje dr. Bauer, dr. Bonefačič, dr. Jeglič in dr. Rodič, se je , danes mudila v pravosodnem ministrstvu, kjer je razpravljala z načelnikom katoliškega oddelka dr. Cičičem o proračunu katoliške cerkve. Pretresali so vsa vprašanja zadevno ma-terijelnih potreb episkopata z ozirom na proračun pravosodnega ministrstva. Dalje so se
Ljubljana, 21. nov. A A. Uradno se objavlja: Kr. banska uprava dravske banovine je prejela v zadnji dobi od raznih občinskih uradov iz bivše mariborske oblasti vloge, v katerih se vlagatelji zavzemajo za to, da bi dosedanji oblastni uradni aparat deloval v okvirju kr. banske uprave dravske banovine še nadalje v Mariboru.
Vse došle vloge so izdelane po skupnem vzorcu, iz česar se more sklepati, da gre za organizirano akcijo, naperjeno proti sinotre-ni in dosledni izvedbi zakona o banski upravi. Javnost se opozarja, da je tako početje, s katerim se ustvarja nepotrebno vznemirjenje prebivalstva in neti nerazpoloženje napram veljavnim zakonom in obstoječemu stanju.
Praga, 21. nov. AA. .Viasarykov zavod za ljudsko prosveto objavlja utemeljen protest proti takozvanemu bulvarnemu čas.^isju. S svojim opisovanjem zločinov in urzličnim prizadevanjem, da jih opisuje samo s senzacionalne strani, budi to časopisje in vzgaja najnižje nagone velemestnih množic (er deluje (ako ne-
v zunanji politiki kakor tudi pri konsolidaciji gospodarskih in finančnih razmer. 2. Možnost sporazuma med vlado in sejmom v ustavnem vprašanju. Tudi taka rešitev ima zelo malo izgledov na uspeh, ker je borbeno razpoloženje stopnjevano do skrajne napetosti. 3. Razpust sejma iu nove volitve. Ta rešitev se zdi najverjetnejša. Vladni krogi se za njo zavzemajo, zalo ni dvoma, kako bi take volitve izgledale. Vsekakor pa je notranji politični razvoj Poljske na preokretu.
škofje javili v trgovinskem ministrstvu, kjer so razpravljali o vprašanju verouka na trgovskih šolah. Obiskali so tudi gozdarsko in rudarsko ministrstvo.
Danes bi se bil moral vršiti med njimi in predstavnikom svetega Sinoda skupen sestanek. Ker pa je imel danes patriarh Dimitrije svojo krstno slavo in je bil zadržan, se je ta sestanek odložil na jutri.
nedopustno in se bodo v bodočo proti inspi-ratorjem in pošiljateljem sličnili vlog uporabila zakonita sredstva.
Vprašanje upravnega ustroja je z zakonom o banski upravi za vse in vsakogar kon-čnoveljavno rešeno. § 33 lega zakona izrecno določa, da za posle banovinskega področja ne sme biti ločenih uradov. Pač pa sme ban za te posle dodeliti občeupravnim oblastvom prve stopnje strokovne referente v breme banovinskega proračuna. To zakonito pooblastilo nudi dovoljno jamstvo za intenzivno in ekspeditivno izvajanje poslov banovinskega področja. Vsaka bojazen glede zapostavljanja izvestnih delov banskega območja jc povsem neosnovana.
abežno destruktivno ili povzroča splošen razpad vseh zdravih čuvstev v prebivalstvu. Zato
poziva zavod vso češkoslovaško javnost in vse češkoslovaške javne in prosvetne delavce, da 3e z vsemi svojimi silami upro pogubnemu delovanju tega časopisja. (Tudi v naši državi se je žal to bulvarno časopisje le preveč razpaslo.)
Občinska blagajna oropana
Sarajevo, 21, novembra. A A. V noči med 19. in 20. je bila izropana občinska blagajna v Vrancih Tat je odnesel 11.630 Din. Orožniki so naslednjega dne aretirali težko osumljenega Sule-jmana Angjeliča. Na njegovem domu so našli 9960 Din. Angjelič je na lo priznal tatvino.
SoSijska pogajanja
Sofija, 21. nov. AA. Bolgarska agencija poroča, da je bila današnja seja bolgarsko-jugo-slovanske konference, ki ji predseduje g. Rasu-kanov, posvečena proučevanju postopka pri likvidaciji dvolastniških posestev. Prihodnja seja bo jutri
Del Bosanske Dubice pod vodo
Bosanska Dubica, 21. nov. (Tel. Slov.) Zaradi dolgotrajnega deževja je reka Una narastla 10 in pol metra nad nonnalo. Velik del mesta je poplavljen. Po ulicah sc vrši promet s pomočjo splavov. Ako bo deževje trajalo še nadalje, se je bati velikanske katastrofe.
Belgrajske vesli
Naša uprava monopolov je sklenila ?. romunsko upravo monopolov pogodbo, po kateri dobimo iz Romunije 3000 vagonov soli.
Uprava državnih monopolov bo te dni izdala pogoje za licitacijo za prodajo soli, tobaka in vžigalic.
Mešlrovič, znani jugoslovanski kipar je bil danes sprejet na dvoru.
Slilizacija zadružnega zakona je končana.
Čirikov, znani ruski pisatelj, se nahaja v Belgradu, kamor je prišel iz Prage, kjer slalno živi. V Belgradu bo ostal en mesec ter bo imel v ruskem znanstvenem društvu več predavanj o Gorkem, Andrejevu ild.
PrestoSna debata
v sobranju
Sofija, 21. novembra. (AA) V sobranju so nadaljevali razpravo o odgovoru na preslolno besedo. Poslanec 1'astuhov se je največ bavil z notranjim položajem na Bolgarskem. Stavil je na vlado ponovno vprašanje, ali je Uzunov prestopil državno mejo in pobegnil v inozemstvo. Prehajajoč na neprestane medsebojne poboje makedonstvujuščih je Pastuhov izjavil, da bi morali ti poboji prenehati že zaradi ideje, ki jo zastopajo makedonstvujušči. Posebno ostro pa je zalem Pastuhov napadel Bolgarsko fašistično organizacijo ^Rodna zaščita«, ter očital predsedniku sobranja, da je prisostvoval nedavno manifestaciji te organizacije, in se obregnil tudi ob prisotnost odposlanca dvora.
Sofija, 21. nov. A A. Na današnji seji so-branja je predsednik vlade g. Ljapčev na vprašanje Malinova, kako stoje pogajanja glede reparacij, kategorično izjavil, da bolgarski delegati niso stavili nikakih proti-predlogov, da se pogajanja odlože. Upa, da bo lo vprašanje ugodno rešeno.
Proces proti soSiisksm komunistom
Sofija, 21. novembra. (AA) Včeraj se je pričela razprava proti 52 komunistom, katerih zarota je bila odkrita septembra meseca. Po otvoritvi razprave je bila prečitana obtožnica, nakar je sodni dvor zasliševal priče. Med občinstvom prisostvuje procesu tudi znani pariški odvetnik in vodja francoskih komunistov Berton.
Nesoglasje med Madjarsko in ftalijo
Bratislavski madjarski list »A Nap« objavlja na prvi strani članek, čegar podnaslov se glasi: »Italija bo odpoklicala svojega poslanika v Pragi. Konec prijateljstva med Madjarsko in Italijo. Mussolini sc orientira napram mali an tanti. — V članku se pravi, da se je Belhlen pri družil legitimistom, ki hočejo v najkrajšem časi vzpostaviti madjarsko monarhijo. Politika Gom bosa ne odgovarja čisto politiki Mussolinija Italija je morala v obrambi Youngovega načrte glasovati proti Madjarski in ona bo isto storila tudi v Haagu, ker Madjarska sploh ne izpolnjuje svojih obvez, sprejetih po triatlonskem do govoru. Po odpoklicu madjarskega poslanika \ Budapešti, bo odpoklical tudi praškega posla nika in se žc sedaj ve, da prid^ na mesto Luigi-ja Vanutelli-ja fašistični poslanec Oradio Fc brazei? V Italiji pričakujejo, da bo izbruhnila madžarska kriza o priliki zasedanja haaške kon ference in da je demisija grofa Betlilena neizogibna. List ugotavlja nadalje, da se maje zu nanja politika grofa Bethlcna. Betlilen išče sedaj prijateljstvo Jugoslavije in Francije, kar s< mu pa ne bo posrečilo iz enostavnega razloga, ker je ludi mussolini spremenil svojo politiko napram mali antanti. Ta sprememba sc bo v kratkem pokazala tudi praktična
Ločeni uradi v banovini nemogoči
Resen opomin uprave dravske banovine
Proti destruktivni pisavi
bulvarnega časopisja
Oklic Masarykovega zavoda za ljudsko prosveto
Trgovska pogodba s Špansko uzakonjena
Belgrad, 21. novembra. (AA) Danes je bila uzakonjena trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo. Pogodba je bila podpisana 27. septembra t. 1. v Madridu po naši trgovinski delegaciji, ki ji je bil predsednik naš kr. poslanik v Madridu g Dragomir Jankovič. Pogodba bo stopila v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin v Madridu v prihodnjih dneh.
Imenovanja v tehničnem oddelku banovine
Belgrad, 21. novembra (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra javnih del inž. Savkoviča postavljeni med drugim v dravski banovini:
v tehničnem oddelku načelstva okraja Kranj za tehničnega svetnika Emer Fran inž., za tehničnega višjega pristava Pavel Miklauc, inž., oba tehnične sekcije v Kranju;
v tehničnem oddelku načelslva okraja Ljubljana za tehnična svetnika Avrelij Kobal in Karel Šturm, inženerja tehnične sekcije v Ljubljani, za tehničnega višjega pristava Rudolf Kralj, inšpektor tehnične sekcije v Ljubljani, za praktičnega tehnika Franc Jerina, praktični tehnik tehnične sekcijo v Ljubljani;
v tehničnem oddelku načelstva okraja Novo mesto za tehničnega svetnika Ahlfeld Valter, inž. tehnične sekcije v Novem mestu;
v tehničnem oddelku načelstva okraja Celje za tehničnega svetnika Ivan Marek, inšpektor teh-uične sekcije v Celiju;
v tehničnem oddelku načelstva okraja Maribor za tehničnega svetnika Oskar Jeran, inšpektor tehnične sekcije v Mariboru, za tehničnega višjega pristava Janko Kukovec in Feliks Celestina, inženerja tehnične sekcije v Mariboru, za praktičnega tehnika Josip Preteršek, praktični tehnik tehnične sekcije v Mariboru.
„SeSj!ačka sfogo" preneha?
Zagreb, 21. nov. (Tel. Slov.) Kakor čujemo se bo v kratkem času izvršila likvidacija »Se-ljačke sloge« znanega hrvatskega kulturnega društva. Istotako se bo v kratkem tudi izvršila likvidacija pevske župe Matija Gubec«, ki je bila ustanovljena v svrho sodelovanja hrvatskih kmetijskih pevskih zborov. V Zupi je bilo včlanjenih lepo število kmetijskih pevskih zborov. Istočasno bodo seveda tudi prenehali izhajati listi, ki so jih izdajale fe organizacije. To je predvsem »Seljačka prosvijeta« in »Hrvatska narodna pesma«. Vzrok prenehanja delovanja teh društev ni iskati v slabem interesu od strani kmetov, ker je bilo včlanjenih v obe društvi mnogo kmetovalcev. Težave so v prvi vrsti fi-nancijelne narave. V zvezi s temi likvidacijami sporoča zadnja številka »Doma«, da se bo vršila 8. decembra skupščina »Seljačke sloge«, na kateri sc bo razpravljalo o nadaljnem obstoju ali prenehanju društva.
Zapadm Zagreb dobi svojo cerkev
Zagreb, 21. nov. (Tel. s-Slov.«) Očetje konventualci so skupno z društvom katoliških mož, kateremu načeluje slovenski rojak dr. Jože Marjetic, organizirali loterijo, ki je sijajno uspela. Namen loterije je bil, zbirati sredstva za gradbo velike cerkve v zapadnem delu mesta Zagreba. Cerkev bo posvečena sv. Antonu in bo istočasno nova župnija za la okraj. Danes se je zglasila deputacija za gradbo te cerkve pri mestnem županu dr. Sr-kulju in ga zaprosila, da posreduje v tem smislu, da bi zagrebška občina podarila zemljišče za to cerkev. Mestni župan je izjavil, da bo mestna občina radevolje ustregla tej prošnji, ko se bo zbral potreben materijal za gradbo nove cerkve.
Bolgarske reparacije in itatija
V belgrajski »Politiki« objavlja bivši bolgarski poslunik v Belgradu Kosta Todorov zanimive podatke o zgodovini bolgarskih reparacij. Za časa mirovnih pogajanj v Parizu je bila določena višina bolgarskih reparacij na 5 milijard blatih frankov, plačljivih v 37 anuitetah. Ta vsota je bila določena na podlagi uapačnih informacij, ker se je čisto prezrla devalvacija valut. Zalo je bila takoj znižana ta vsota na 2 milijardi in 250 milijonov zlatih frankov s klavzulo, da sme reparacijska komisija to vsoto še znižati in ludi čisto brisati, če ne bi zmogla Bolgarska reparacij. Na konferenci v Spaa pa se je Italiji posrečilo, da je dobila zelo visok odstotek bolgarskih reparacij. To je Italija takoj izkoristila in pričela izvrševati na Bolgarsko pritisk, da jo prisili pod jarem svoje politike na Balkanu.
Toda Stambolijski je vztrajal ;n se ni udal. Tedaj je hotela vekposlaniška konferenca, kateri je predsedoval princ Borghese že skleniti, da se zasede del bolgarskega ozemlja. Za Bolgarsko je nastala tedaj najtežja situacija, iz katere pa je rešila Bolgarsko Jugoslavija. Jug. zunanji minister se je namreč tedaj obvezal bolgarski vladi, da Jugoslavija na noben način ne zasede bolgarskega ozemlja. Velepcslaniška konferenca zato ni mogla svoje grožnje izpolniti in s tem ie bila Bolgarska rešena pritiska.
Takoj nato je bila reparacijska vsota znižana Bolgarski na 550 milijonov zlatih kron. Pri tem pa je bila ohranjena klavzula, da se smejo bolgarske reparacije še bolj znižati in tudi čisto brisati.
Nevarnost je bila s tem odložena, ne pa Čisto odpravljena. I tli ja je zopet pričela pritiskati na Bolgarsko in zahtevala, da sklene Bolgarska z Italijo popolno zvezo. Kljub vsemu pa Ljapčev te želje le ni mogel skleniti, ker je bila cena za italijansko prijateljstvo previsoka. Bol-
Clemenceau zelo resno obolel
Bati se je vsak hip katastrofe
Pariz, 21. novembra. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje Clemenceaua se je danes dopoldne zelo nevarno spremenilo. Pri njem je zbran zdravniški kolegij, ki je mnenja, da stanje Clemeneeaua Se nikdar ni bilo tako resno, kakor sedaj. Sodi se, da se je treba pripraviti na najhujšo. Ko se je Clemenceau davi pripravil k običajnim jutranjim telesnim
v«jam, so ga mahoma zapustile moči. Ob 11 dopoldne je nastopila izredno huda kriza. Zdravniški komunike ugotavlja, da ima bolnik trebušno bolezen ler da je v olajšanje silnih bolečin in za ojačenje srčnega delovanja dobil več injekcij morfija in kafre. Ob 3 popoldne je nastopila nova kriza.
?ettrova groze s svofo moowzact$o
Napadi na dr. Beneša — Dunaj obvladujejo govorice
šu, poroča, da zahtevajo Heinnvehri zakon, ki je naperjen proti onim dunajskim časopisom, kateri stoje pod inozemskih vplivom. List izjavlja, da je poučen o tem, da je bil v zadnjem času z merodajne avstrijske strani v tej stvari vložen protest pri češkoslovaškem poslaništvu na Dunaju.
Sedanje razpoloženje na Dunaju pušča še vedno vsem govoricam popolnoma svobodno pol. Danes se je govorilo, da je zvezni kancler dr. Schober demisioniral, kar pa je le-ta s smehljajem dementiral. Dalje se je govorilo tudi o mobilizaciji Heinnvehrovcv nn Semrne-ringu m na gornjem štajerskem. :: Freiheik priznava, da je vodstvo Heimatschutza v Glogg-nitzu radi napačnih vesti o umoru dr. Steidle-ja na Dunaju v svoji ogorčenosti zbralo v dveh urah 3000 mož.
Dunaj, 21. novembra. (Tel. »Slov.«) Ofi-ciolni list Heimvvehtu Die Freiheit« priporoča danes vladi: : Ce rdečkarji, ki so postali predrzni radi vpitja inozemskih listov, ostanejo nepopustljivi, naj se jim vzamle veselje za nemire s tem, da se ves Meimvvehr v Avstriji uradno pozove kot zasilna policija.« Tiroler Anzeiger , ki je v najožjih zvezah s tirolskimi heimvvehrovskimi krogi, kateri so še vedno duša vsega pokreta, pa piše: Naloga Ileim-wehra nikdar ni obstojala v tem, da na vsak način dela hrup. temveč v tem, da vodi dobro in solidno državno politiko. Hcimvvohr danes diktira, ne diktira pa uičesai več, kakor je potrebno iu pametno. To jo smisel velikega preokreta, ki se je izvršil v naši državi.« »Die Freiheik, ki nastopa posebno ostro proti češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Bene-
Prezgodnja vest o vsenarodni čsL vladi
Zopei se govori o sestavi koncentraciiske vlade
*
Praga, 21. nov. (Tel. Slov.) Vest, da se je I razgovoru ne čuje ničesar, je verjetno, da pred-prizadevanje Udržalovo za sestavo nove vlade | sedriik Masaryk ni zamolčal svojih j -mislekov
<	v «	f	_____ _ —__1	.- n<</tAi	A«nnnn> rnelniri till/fa \ 1 ff.enio! tn nA.
končalo s tem, da sc sestavi vsenarodna češka j proti nameravani sestavi vlade. V resnici je po
žavnega položaja Bolgarske. Tako je bolgarski narod še enkrat spoznal, da je samo prijateljstvo slovanskih držav brez izsiljevanja.
Odmev nemških volitev
Rezultat nedeljskih volitev na Pruskem, Saškem in Hesenskem je v marsikakem pogledu naravnost presenetljiv. Velika razrva-nost, ki jo je nemška politična javnost kazala prva povojna leta, se je pod smotreno centru-maško in pomirljivo socialistično politiko polagoma ublažila, zlasti ker so tudi nekatere N druge stranke prispevale svoje najboljše za konsolidacijo države. Naj omenimo le Strese-manna, ki je zadnjih par let avtoritativno dajal smer ne le zunanji, ampak tudi notranji politiki.
Nedeljske volitve pa zopet kažejo na neko nervozno iskanje in poganjanje v ekstreme, ki je sumljivo, llugenbergova akcija, ki je mesece roval proti sprejetju obveznosti, katere nalaga Nemčiji Youngov načrt, je obrodila presenetljiv uspeh, ki ga on sam ne bo vesel. Izradikalizirane nacionalistične mase so šle docela v ekstrem k narodnim socialistom, ki so od 346.000 glasov, ki so jih dobili lani pri majskih volitvah poskočili na 881.000. Ta ogromen porast je šel na škodo Hugenbergovih nacionalistov, ki so padli topot za 350.000 glasov.
Ni pa ta velika pregrupacija volilstva na desno edin simptom nedeljskih nemških volitev. Ogromno so izgubili socialisti, do 800.000 glasov. Razlagati moremo to le na ta način, da se socialistično volilstvo ni zadostno odzvalo volilni dolžnosti. Socialisti za komunalno politiko niso posebno vneti in radi ono podrobno delo v občinah, kjer se je treba pokazati stvarnega in praktičnega delavca, prepuščajo drugim, da imajo svobodnejše roke za agitacijo. Isto velja za komuniste, ki so sicer v Berlinu močno narasli, a sicer drugod po deželi padli za kakih 350.000 glasov. Zelo velike izgube zaznamujejo tudi demokrati (240 tisoč glasov), katerim se pozna, da so izgubili Stresemanna.
Za tem pomembnejše moramo radi tega smatrati volilne uspehe katoliškega centruma. Centrum je od lanskih majskih volitev napredoval za 210.000 glasov. Znaki postopne konsolidacije med nemškimi katoliki so torej že vidni in po vsej verjetnosti se je politična linija končnoveljavno obrnila navzgor. Medtem,
skega predsednika Udržala. Dasi se o njunem ' podlagi.
Prašku študentje demonstrirajo še naprej
Študentje pod up^vom šovinistov
Praga, 21. nov. (Tel. Slov.) V Pragi so bile danes zopet nove demonstracije, in sicer samo s strani čeških študentov, za kar so očividno prevzeli inicijativo fašistični elementi. Dopoldne so študenti v češkem histologičnem institutu sprejeli resolucijo, ki zahteva od prosvetnega ministrstva, da ec doleči numerus clausus na vseli čeških šolali, in siccr tako, dn število ino-zemcev ne sme prekoračiti 5% vseh slušatelj« Inozemski študenti bi morali pri inskripciji podpisati reverz, da zdravniške prakse ne bodo izvrševali v češkoslovaški, tudi tedaj ne, če bi dobili češkoslovaško državljanstvo. Gimnazijska zrelostna spričevala inozcmcev bi se morala natančno kontrolirati, tudi pri onih študentih, ki so že inskribirani. O splošni izobrazbi bi se morali inozemci podvreči izpitu, ravno tako tudi izpitu o znanju češkega jezika. Vsa honorarna učiteljska mesta smejo zasesti samo češki državljani Nostrifikacija inozemskih diplom se mera odkloniti načelno. Predavanja in vaje se morajo deliti v dva oddelka za domačine in inozemce. Pri praktičnih vajah morajo imeti vedno prednost domačini. Slušatelji agronomske in juri-dične fakultete ter slušatelji gradbene in strojne tehnike so izjavili svoje simpatije za medicince.
Obenem je bila v poslopju nemške tehnične visoke šele druga skupščina študento\, na kateri so govorili tudi rektor, razni profesrji in več študentov. Tudi tu so bile sklenjene slične resolucije. Po končanih zborovanjih so odšli študenti na Vaclavski trg. Policija jih je pozvala, naj se razidejo, študenti pa so posebno pred uredništvom »Češkega Slova«, ki piše proti
pred
njim, začeli demonstrirati, nakar je morala poli-
Soorska pogajanja
se pričela
Pariz, 21. nov. A A. Danes o pol 12 so se začela francosko-nemška pogajanja o Saarski kotlini.
, ,. .-.	. v , Pariz, 21. nov. AA. O priliki francosfco-
ko so razni levičarski pokreti, ki so nastali ; gkih po„a;anj 0 carskem vprašanju se po vojni in se organizirali v samostojnih poli- 1 uucu n a s ^	. . .
ija nastopiti s pendreki in je študente razgnala. Več študentov je bilo ranjenih, mnogo aretiranih. Šele policija na konjih jih je potisnila v stranske ulice. Na obeli nemških visokih šolah so se danes zopet začela predavanja.
Praga, 21. novembra. (Tel. »Slov.«) Tudi na bratislavski univerzi so bile danes proti-židovske demonstracije slovaških študentov. Sprevod 600 študentov je šel k deželnemu predsedniku in zahteval, da se vseučiliški instituti spopolnijo, da se uvede numerus clausus za inozemce in da se v notranjem prometu na vseučilišču rabi izključno slovaški jezik. Inozemski slušatelji morajo polagati izpit za slovaški jezik. Deželni predsednik je izjavil, da smatra zahteve za upravičene in da se bodo izpolnile. Študenti so potem mirno odšli. Židovski slušatelji se niso udeležili predavanj.
Praga, 21. novembra. (Tel. »Slov.«) Demonstracije češkega dijaštva so se nadaljevale tudi pozno zvečer. Ob 19.30 je bila na Zofinskem otoku velika demonstracija čeških narodnih študentov, ki je bila tako močno obiskana, da so morali zborovati na dveh zborovanjih. Poleg mnogih dijakov je govoril tudi senator Nemec in več profesorjev. Zborovalci so bili razburjeni, ko so pokazali dijaka, kateremu je policija s pendrekom zlomila roko. Po" končanem zborovanju je šlo ob 22.30 4000 do 5000 dijakov na Vaclavski trg, kjer so pred uredništvom »Češkega Slova« demonstrirali. Pred spomenikom sv. Vaclava so zapeli narodno himno in se potem razšli.
ne
"tičnih skupinah, — kakor Vitus Hellerjevi pristaši okrog »Das neue Volk« in katoliški socialisti, ki izdajajo »Das rote Blatt«, reducirani le še na nekaj tisočev, naznanjajo vsa poročila, kako gre baš katoliškim omladincem največja zasluga na tako lepem uspehu, ki ga je dosegel centrum.
je s pristojnega mesta izvedelo, da namerava francoska vlada predlagati to-le rešitev:
Ustanovi se francosko-nemško saarsko društvo za eksploatacijo tamošnjih rudnikov in za eksport v inozemstvo. Saarski kotlini bi veliko škodilo, ako se ji zapre nemška meja. Zato bo društvo zahtevalo, naj ostane sedanji
Skrbi pa povzroča Nemcem njihova pre- j ^	d() lgfa 1035 nato pa se naj ure(li
mu Rnr iu lo nn bo-rol ln i bonn nn ltipnn	J	' .	-	....
stolira. Berliu je pokazal tolikšno politično izradikaliziranost, da bi bilo jako opasno, ko bi se ista raztegnila po republiki. Res, da so socialisti še vedno vodilni s 650.000 glasovi in 65 mandati, toda, takoj za njimi so komunisti, ki so pridobili v samem mestu 200.000 glasov iu dvignili število svojih volilcev na 565.000 z 56 mandati. V prestolni občini Nemčije bo torej občinsko delo zelo otežkočeno. Komuniste niso podprli le sovjeti, ki se izrecno prizadevajo izboljševizirati Berlin, ampak mnogo tudi nerodno občinsko gospodarstvo socialistov, ki ni moglo zadovoljiti delavskih mas. Glavna borba v Berlinu bo tudi poslej med socialisti in komunisti, medtem ko meščanske stranke, če Izvzamemo nacionali-
i.!, N«nnj	nh otroni Pfln.
sie,	i^i^vj ■" ................
trum pa je tudi v Berlinu s svojimi 80.000 vo-lilci kot diaspora prav dobro zastopan.
nekak modus vivendi, ki bo zadovoljil vse tri zainteresirane stranke, to je Francijo, Nemčijo ln Saarsko kotlino.
Interpelacije radi saarskega
ozemlja
Pariz, 21. novembra. (Tel. Slov. ) V nasprotju z včerajšnjo informacijo lista >Echo de Pariš« objavlja danes Franklin Bouillon, da svoje interpelacije o saarskem ozemlju ni niti odgodil niti umaknil, temveč da bo na današnji seji poslanske zbornic zahteval, da se takoj določi rok za razpravo o interpelaciji.
Excelsior« piše. da bo Tardieu zahteval od-godilev razprave, če treba, tudi s lein, da bo zahteval zaupnico.
m ne
Budimpešta, 21. nov. (Tel. Slov.) V zunanjem odboru sta danes v zadevi vzhodnih reparacij ponovno izjavila ministrski predsednik Be-thlen in zunanji minister Valko, da sc Madjarski ne bi mogla naložiti nobena nova reparacijska bremena preko 1. 1943. Ministrski predsednik je posebno poudarjal, da" se Madjarska ne more ukloniti želji male antante in se odreči § 250. trianonske mirovne pogodbe, češ da je ta paragraf za bodočnost edino varstvo za premoženje madjar. državljanov v nasledstvenih državah.
Mad arsha provokacija
Bukarešta, 21. nov. AA. Vse romunsko časopisje priobčuje živahne komentarje o govoru, ki ga je imel v Budimpešti predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve poslanec Pekar. V svojem govoru je poslanec Pekar žalil Romunijo in ji grozil z vojno. Listi zahtevajo od romunske vlade, naj zahteva glede tega govora pojasnila od Budimpešte. Polslužbeno glasilo »La Nation Roumaine« jc uverjena, da bo minister zunanjih zadev storil glede tega incidenta primerne korake.
Znižan e diskonta v Angliii
London, 21. nov. (Tel. "Slov. ) Direk-lorlj Bank of Englnnd, je danes za pol odstol-ka znižal oficielni diskont, ki znaša torej sedaj 5 Vi%.
Mussolinijevi nameni
Berlin, 21. nov. AA. Nemška »Liga za človeške pravice« je priredila manifestacijo proti režimu. Bivši italijanski poslanik Nitti je pri tej priliki rekel, da Mussolini stremi za tem, da ustvari katoliški blok držav, v katerega bi šle Italija, Avstrija, Madjarska, Bavarska, Hrvatska in Češkoslovaška. Tako upa ublažiti nezadovoljstvo širokih mas.
Delo puristov na Yoang®vem načrtu
Pariz, 21. novembra (Tel. »Slov.«) Čuje se, da angleška vlada ni izjavila nobenih načelnih pomislekov proti temu, da se določi začetek haaške konference na dan 3. januarja. V najkrajšem času se ima sklicali odbor ju-ristov, ki ima na podlagi sklepov raznih organizacijskih odborov sestaviti načrt za mednarodno pogodbo. Odbor juristov bo zboroval v Haagu ter bo začel svoje delovanje takoj, ko bo izmenjava misli med posameznimi vladami dovedla do rezultata tudi o točkah, ki so še sporne (vzhodne reparacije). Upati je, da se bo to zgodilo najpozneje do srede decembra, lako da bo vsaj juridifno sprejet Youn-gov načrt še pred koncem tekočega lota, nakar se bodo posvetovanja vlad meseca januarja lahko skrajšala ua par dni.
Težak poraz praških komunistov
Praga, 21. novembra. AA. V nedeljo so ko munisti okoli »Polit-biroja« v Pragi doživel hud poraz. Vršile so se namreč volitve upravnega odbera komunističnega doma v praški predmestni četrti Karlin Pri volitvah je šlo za kandidate »Polit-biroja« in za kandidatno listo, ki jo je postavila komunistična opozicija. Kandidati »Polit-biroja« so ostali v manjšini z 62 glasovi proti 219, ki so ji prejeli kandidati opozicije. Zmaga komunistične opozicije je dokaj pomembna, ker se ceni vrednost tega doma z njegovo opravo na 6 milijonov Kč. časopisje pripisuje tej zmagi velike politične posledice in napoveduje nadaljni razkroj češkoslovaške komunistične stranke. Nedeljske volitve so jasen dokaz, da zapušča »Polit-biro« že tudi trezno komunistično delavstvo.
Ali bo gosp. kriza v Ameriki?
Ncwyork, 21. nov. (Tel. Slov.) Na konfe renco o položaju industrije, ki jo jc sklical danes predsednik Hoover, je bilo povabljenih 22 vodilnih osebnosti. Dosedanji rezultati so Uco-verja popolnoma pomirili. Depresija, ki je nastala radi poloma na borzi, je že začela poneha-vati. Nobenega znaka ni za kako splošno gospodarsko krizo.
Kupotia cerkve se podrta
Milan, 21. novembra. (Tel. »Slov.«) V Bo-logni se je danes popoldne nenadoma z velikim ropotom podrla kupola cerkve Sacro Cuore blizu kolodvora pri salezijanskem zavodu. V cerkvi sta bila takrat dva duhovnika, katera so zadeli padajoči kamni in omet in sta še pravočasno posvarila nekoliko vernikov, ki so se nahajali v cerkvi. Rešila sta ludi Najsvetejše. Takoj potem pa se je zrušila kupola in razbila kripto. Padajoče kamenje je ranilo nekega dečka, ki je šel mimo. Če bi se nezgoda pripetila par ur prej, bi lahko nastala velika katastrofa, ker je bilo v cerkvi zbranih veliko vernikov. Kot vzrok se navajajo številni potresi v letošnji spomladi. Cerkev je zidal arhitekt Collamarint leta 1912. v bizantinskem slogu, pa so morali že pred več časom kupolo popravljati.
Mctdžcsrs^o zasieupljevalka pre d sodiščem
Budimpešta, 21. nov. (Tel. »Slov.«) V velikem- procesu radi zastrupljevanja proti velikemu številu žensk iz Nagyreva, ki so obtožene, da so z arzenikoni zastrupile svoje može in druge družinske člane, da bi prej prišle do dedščine, bo prva razprava 13. decembra na sodišču v Szolnoku. Neka obto-ženka je v zaporu zblaznela in so jo morali prepeljati v umobolnico.
Vlak zdrveli v skladišče
London, 21. nov (Tel. »Slov.«) Pri Batliu je vlakovodja nekega premogovnega vlaka na klancu zgubil vodstvo nad strojem, nakar je ve svlak s hitrostjo 50 milj zdrvel v neko skladišče. Vlakovodja in dva železničarja sta mrtva, dva pa sta težko ranjena. Udarec je bil tako silen, da so ga slišali do vsem mestu.
Bruselj, 21. nov. AA. Vlada je sestavila glavne smernice načrta zakona o flamizaciji vseučilišča v Gentu. Načrt tega zakona bo predložen parlamentu prihodnji terek.
London, 21. nov. (Tel. Slov.) V bojih v Mandžuriji je bil po dospelih vesteh z zapadne fronte kitajski general Ljanghinghja popolnoma obkoljen od ruskih čet. Na obeh straneh so imeli velike izgube.
Borlin, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Karahan, novi namestnik sovjetskega zunanjega ministra, je privatno dospel v Berlin. Čuje se, da hoče obiskati Cičerina v VViesbadnu.
Dunajska vremenska napoved. Še nobene f spremembe suhega in mileča vremena ne bo