
številka 27 • cena 80 din	Celle, 10. lullja 1086
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Gotovlje so bile v nedeljo v znamenju konjeniške prireditve. Moči so pomerili slovenski konjeniki, n^bolj atraktivna
pa so bila tekmovanja s kmečkimi enovpregami in dvovpregami ter galopske dirke. Več o tej zanimivi prireditvi lahko
preberete na 7. strani.	Foto: EDI MASNEC
Biti le treba plat zvona!
Za optimistične napowedl nI razloga. Skrbi padec Izwoza
čeprav ugotavljamo, da
izvozna aktivnost jugoslo-
vanskega gospodarstva sla-
bi, so izvozni rezultati zdru-
ženega dela celjskega ob-
močja v prvih letošnjih pe-
tih mesecih resnično za-
skrbljujoči.
Medtem ko je slovensko
gospodarstvo izvozilo za pet
odstotkov več kot v enakem
obdobju lani, je izvoz gospo-
darstva celjskega območja
za prav toliko padel. Rezulta-
ti so slabši tudi v primeijavi
z rezultati jugoslovanskega
gospodarstva, ki je izvozilo
za odstotek manj kot v pri-
meijalnem obdobju. »Biti je
treba plat zvona!«, pravijo ob
tem na Medobčinski Gospo-
darski zbornici Celje.
Četudi upoštevamo, da je
Gorenje preselilo proizvod-
njo hladilnikov iz Titovega
Velenja v Bihač, so izvozni
rezultati še vedno zaskrblju-
joči. V tem primeru je skup-
ni izvoz enak kot v primeijal-
nem obdobju lani. Manjši fi-
zični obseg izvoza je predv-
sem posledica manjšega
konvertibilnega izvoza, ki je
padel za devet odstotkov,
medtem ko sta ga slovensko
in jugoslovansko gospodar-
stvo povečala za odstotek.
Kar zadeva klirinški izvoz, se
dogovorjenih usmeritev naj-
bolj drži v poprečju celotno
jugoslovansko gospodar-
stvo, ki gaje zmanjšalo za 10
odstotkov. Slovensko ga je
povečalo za 20, gospodarstvo
celjskega območja pa za 13
odstotkov.
Zmanjšala se je tudi ude-
ležba območja v slovenskem
izvozu in sicer pri konverti-
bilnem izvozu od 10,5 na 9,3
odstotka, pri klirinškem iz-
vozu pa iz 10,2 na 9,9 odstot-
ka. Podobno je tudi z dele-
žem v jugoslovanskem izvo-
zu, ki je upadel iz 2,6 na 2,3
odstotka pri konvertibilnem
izvozu, medtem ko se je de-
lež klirinškega izvoza celj-
skega območja povečal za
1,4 odstotka.
(Nadaljevanje na 2. strani)
^oderna doba je znana
po tem, da trgovina
^cč ne ujame koraka s
potrošnjo, razen v kri-
ko blago brezupno
ponuja, le kupci nimajo
"^narja. Tako tudi ob či-
sto navadnem oglju. Og-
rabi vsak, ki gre na
4^d€ljski piknik. Pikni-
se množijo po arit-
^»etičnem zaporedju, tr-
govci pa reagirajo na ge-
ometrični način, kajti
J^edno znova zmanjka
pakiranega oglja.
(Novi TEDNIK, 30. 7. 1969)
Vojaki so že
zaprisegli
v soboto je v celjski vojaš-
nici na Mariborski cesti za-
prisegel zvestobo domovini
nov rod vojakov. Slovesne
zaprisege so se udeležili tudi
številni svojci mladih voja-
kov. Najmlajši, bodoči voja-
ki, pa so že sedaj z zanima-
njem zrli v uniformirane
brate.
foto: EDI MASNEC
VisDica priznania
borcem
Ob Dnevu borca so prejeli
Plakete zveznega odbora
Zveze borcev Jugoslavije tu-
di trije borci s celjskega ob-
močja: Ivan Meliic iz Celja,
Vida klemenčič - posmrtno
- iz Titovega Velenja in
Ljudmila Brložnik, prav ta-
ko iz Titovega Velenja.
MBP
22. Pivo in
cvetle
V Laškem se bo v sobo-
to pričela ena največjih
poletnih turističnih pri-
reditev v Sloveniji - Pi-
vo in cvetje.
ZZ. prireditev Pivo in
cvetje, ne prinaša bistve-
no novega, vendar bo le-
tos v Laškem ob skrbno
izbranih zabavnih in
družabnih prireditvah v
tednu od IZ. do 20. julija
tudi več kulturnih prire-
ditev: razstav, večerov
resne glasbe, predstavi-
tev folklornih in etnolo-
ških značilnosti kraja.
Piva bo seveda dovolj,
organizacijski odbor pa
zatrjuje, da bo letos tudi
veliko več cvetja, kot
prejšnja leta.
(več na straneh 9 in 17)
Na pragu prenove
usmerlenega
Izobraževan/a
Več učenja, manj znanja - ugotavlja-
jo analize srednješolskega sistema.
Stran 3._______
Pravi IzumIteU nikoli ne počiva
Boris Krevzel iz Šmartnega ob Paki je priznan izumitelj.
Stran 13.	___
Modni nasveli
v NT vam bo poslej o modi svetovala Vlasta Arčan-Cah.
Stran 20.
V duševni stisici,
polciičite 24-554
Od ponedeUka se vsak dan med 15. In
22. uro po telefonu oglasUo strokovnjaki
Celjsko ombočje se po šte-
vilu samomorov uvršča v
sam svetovni vrh, tu je moč-
no razširjen alkoholizem in
vedenjske motnje pri mla-
dostnikih in sploh ljudje, ki
so se znašli v takšni ali dru-
gačni duševni stiski. O tem
priča tudi prenapolnjena
ambulanta za pomoč v du-
ševni stiski v celjskem
zdrastvenem domu, ki jo že
skoraj dve leti vodi psihia-
trinja dr. Cvijeta Pahljina.
Da bi lahko pomagali čim-
večjemu številu ljudi in da bi
bila pomoč dostopna takoj,
so si že dlje časa prizadevali
za ustanovitev službe psihia-
trične pomoči ob telefonu -
klica v duševni stiski. Pri
tem so zdravstveni delavci
naleteli na veliko pomisle-
kov, predvsem denarne na-
rave. Ker pa se zavedajo po-
trebnosti klica v duševni sti-
ski, so se odločili za prosto-
voljno delo. Od ponedeljka
7. julija dežura ob telefonu
številka 24-554 eden izmed
sedemnajstčlanske ekipe
zdravnikov, psihiatrov, psi-
hologov, socialnih delavcev
ali višjih medicinskih sester.
Vsak dan med 15. in 22. uro.
Tako bo ostalo nekaj časa,
čeprav si vsi želijo, da bi bila
pomoč dostopna 24 ur
dnevno.
Kdorkoli se bo znašel v du-
ševni stiski, razmišljal o sa-
momoru ali se samo počutil
osamljenega, brez človeka,
ki bi mu v duševni stiski že-
lel pomagati ali pa če se ne
bo mogel in želel zaupati ni-
komur drugemu, lahko po-
kliče številko klica v duševni
stiski. Ljudje, ki so se odloči-
li za pomoč po telefonu, bo-
do prisluhnili in pomagali po
svojih močeh.
Vsi, ki bodo delali v klicu v
duševni stiski imajo dve os-
novni značilnosti - strokov-
no izobrazbo in humane ka-
kovosti, ki so morda še po-
membnejše od izobrazbe sa-
me. Za svoje delo so se odlo-
čili zavestno, vedo, da zahte-
va veliko intelektualne in ču-
stvene energije, predvsem
pa, da je potrebno. Delo sa-
Številka, na katero lahko
pokličete v duševni stiski je
24-554. Že objavljena tele-
fonska številka ni ustrezala
svojemu namenu, saj ni
omogočala neposrednega
stika.
mo spodbuja razmišljanje o
vrednotah, za katere se spla-
ča boriti, živeti. V družbi, ki
je usmeijena v pridobivanje
materialnih dobrin, z malo
idealov, je to še kako po-
membno.
Kot pravi dr. Cvijeta Pah-
ljina, je klic v duševni stiski
v tem času največ, kar lahko
ponudi zdravstvena psihia-
trična služba: »Vendar bi bi-
la potrebna prizadevanja ce-
lotne družbe, da bi spreme-
nih miselnost ljudi, da bi po-
stalo bolj kot smrt cenjeno
življenje.«
MILENA B. POKLIČ
2. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Brigadirji so zgradili štiri vodovode
Na Kozjanskem že druga Izmena brigadirjew
Brigadirji prve izmene na Zvezni
mladinski delovni akciji Kozjansko
so pred tednom dni opravili svoj zad-
nji delovni dan. Gradili so vodovod v
laški in sevniški občini. Štiri brigade
so dobro opravile svoje delo, zdaj pa
so jih že zamenjali drugi brigadirji.
Brigade Mladi gumarac Jugoslavije
iz Kranja, Mladost iz Visokega, Djor-
dje Matić-Kikera iz Kruševca in Labin-
ska republika iz Labina so zgradile vo-
dovod v Brezah, Jurkloštru in Vrhu
nad Laškim ter v Vetrniku in Boštajnu
v sevniški občini. Vse štiri brigade so
dosegale povprečno normo 143%, naj-
boljša paje bila brigada iz Kranja, kije
dosegla 161% normo. Brigade so bile
izredno močne in so na zelo težkih
terenih premagovale vse ovire. Vse
brigade so prišle na akcijo popolne, s
po 40 brigadirji, medtem ko je v drugi
izmeni, kije že začela z delom, tudi ena
nepopolna brigada, kar delo seveda
otežuje.
161 brigadirjev 1. izmene je poleg
rednega dela uredilo še nekaj proble-
mov v samem brigadirskem naselju v
Šentvidu. Ko so prišli brigadirji na ak-
cijo, je bila sicer uradno končana
adaptacija brigadirskega doma, ven-
dar še danes ni vse urejeno. Tako so si
brigadirji sami - z brigadirsko dobro
voljo, seveda - naredili nov priključek
vode z vodovoda Dobje-Kapsl in je
voda sedaj neoporečna, kar ob pričet-
ku akcije ni bila. Prav tako so rešili
problem tople vode. V projektu adap
tacije je bil namreč predviden skupen
bojler za kuhinjo in za kopanje briga-
dirjev. Ker je kuhinja vso toplo vodo
ponavadi porabila že dopoldne, so bri-
gadirji »uživali« v mrzlem prhanju. Se-
veda je težav v naselju še vedno veliko,
poskušali pa jih bodo brigadirji sami
odpraviti. Tako brigadirji И. izmene
načrtujejo razširitev jedilnice, v kateri
lahko sedaj je samo ena brigada, zara-
di česar izgubijo precej časa.
Udeleženci akcije se tudi zabavajo.
V L izmeni so opravili interesne dejav-
nosti po načrtu. Udeleževali so se teča-
ja računalništva, plene šole, foto krož-
ka, šahovske sekcije in strelstva. Ve-
černe aktivnosti so si organizirali v
glavnem sami in so pripravili Igre brez
meja, Izbor miss in tudi brigadirska
V drugi izmeni sodelujejo brigade
iz Piróla, bratska brigada Tolmin-
Idrija, brigada srednješolcev JLA iz
Beograda in specializirana brigada
Rdečega križa, ki bo organizirala bri-
gadirske vrtce v okoliških krajih.
Brigadirji bodo najprej dokončali de-
la v sevniški občini, nato pa se bodo
preselili v šentjursko. Ker je bilo de-
lovišče pripravljeno že pred njiho-
vim prihodom delo na akciji Kozjan-
sko '86 normalno napreduje.
poroka ni manjkala. Nekajkrat so jih
obiskali tudi gostje - šentjurska rock
skupina Nexus in krška skupina
Kokos.	INES DRAME
Olga Vrabič in Helena Borovšek
pol stoletja v zvezi komunistov
Za petdesetletno aktivno delo v zvezi komunistov
so se ta teden zahvalili Olgi Vrabič in Heleni Borov-
šak iz Celja.
Olga Vrabič, rojena leta 1916, je bila sprejeta v zvezo
komunistov avgusta 1936 na območju Šoštanj-Vele-
nje. Bila je članica centralnega komiteja Zveze komu-
nistov Slovenije in centralnega komiteja Zveze komu-
nistov Jugoslavije in je članica Sveta federacije. Je
nosilka Spomenice 1941, Reda hrabrosti, Reda brat-
stva in enotnosti druge stopnje, Reda zaslug za narod
druge in prve stopnje ter Reda republike z zlatim
vencem.
Helena Borovšak, rojena leta 1903, je bila sprejeta v
zvezo komunistov junija 1936 v revirjih (sprejela jo je
Lidija Šentjurc). Bila je zvezna in republiška poslanka,
predsednica občinskega odbora Zveze borcev, članica
republiškega odbora Zveze borcev in okrajnega komi-
teja Zveze komunistov Slovenije Celje. Je nosilka Spo-
menice 1941, Reda zaslug za narod tretje stopnje, Reda
hrabrosti, Reda bratstva in enotnosti ter Reda zaslug
za narod s srebrnimi žarki.
Iskrene čestitke za njuno dolgoletno in plodno delo!
MBP
Zagrebški rezervni vojaški starešine v Celju
Prejšnji teden so bili na dvodnevnem obisku v Celju predstavniki rezervnih vojaških
starešin Hrvaške, ki so se 4. julija udeležili srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije
v Kranju. Petinštiridesetčlanska delegacija, ki jo je vodil dr. Jovica Zvonar, je prišla iz
centra Zagreba in dela obrobnih občin. Celjski rezervni vojaški starešine so jo sprejeli v
Laškem, v Celju pa so ji prvi dan izrekli dobrodošlico predsednik skupščine občine Celje
Tone Zimšek, taborniki 2. grupe odredov in oktet Studenček.
Zagrebški rezervni vojaški starešine so obiskali Muzej revolucije in Stari pisker (na
posnetku) ter si ogledali novozgrajeni del celjske bolnišnice ter delovni organizaciji žele-
zarno Štore in Merxov Blagovni center. Obiskali so tudi Dobrno, kjer so se srečali s
predstavniki krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, krajevne skupnosti
Dobrna in občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Celje.
MBP. Foto: EDI MASNEC
Obeta se nam vroče poletje
Ukrepi ZIS so prišli za marsikoga prepozno
Sedanje ukrepe zveznega
izvršnega sveta je v precejš-
nji meri pogojila devizna
zakonodaja, ki je bila spre-
jeta lani decembra. Kakor-
koli že, ukrepi so zdaj tu,
njihov namen pa je med
drugim, da bi kar v največji
meri spodbudili izvoz. Ven-
dar so, kot je bilo rečeno na
petkovem delovnem sestan-
ku ki sta ga organizirala
Medobčinski svet Zveze ko-
munistov in Medobčinski
svet Zveze sindikatov, ude-
ležila pa se ga je vsa družbe-
nopolitična struktura celj-
skega območja, prišli ukre-
pi prepozno in se nanje ne
gre preveč zanašati.
Zato so se udeleženci se-
stanka dogovorili, da bodo
skušali narediti vse, kar je v
njihovi moči, da se bodo v
združenem delu resno spo-
prijeli z neugodnim gospo-
darskim položajem.
Izvozniki lahko še največ
pričakujejo od spremembe
tečaja dinarja, medtem ko
višje izvozne stimulacije za-
enkrat ne bodo pomenile ve-
liko, ker jih bodo dobili iz-
vozniki prepozno. Za uvoz
nujnih surovin in repromate-
rialov namreč potrebujejo
devize takoj in ne šele čez
nekaj mesecev. Ker ni deviz
za uvoz nujno potrebnih su-
rovin bodo morali v organi-
zacijah združenega dela po
vsej verjetnosti najeti druga
devizna blagovna posojila.
Tako se zna zgoditi, d apre-
prosto ne bo dovolj surovin
za proizvodnj o izvoznih iz-
delkov.
Kako pereč je problem po-
trebnih deviz priča tudi po-
datek, da Ljubljanski banki
Splošni banki Celje primanj-
kuje nekaj deset milijonov
dolarjev za nujna plačiča v
tujini. Da na celjskem ob-
močju skoraj ni bilo izvoza
priča tudi razmeije med pri-
hvom in odlivom deviz. Pri-
liv deviz je bil namreč v pr-
vih letošnjih mesecih 70-od-
stoten, odliv pa več kot sto
odstoten. K vsemu temu je
treba še dodati, da bodo mo-
rali nekateri kolektivi vrniti
cene izdelkov na februarsko
raven in da bodo morali po-
nekod uskladiti plače z do-
hodkom, kar pomeni nižje
osebne dohodke.
Položaj je še posebno pe-
reč na celjskem območju ker
je izvoz upadel znatno bolj
kot v slovenskem in jugoslo-
vanskem gospodarstvu in
ker je združeno delo zelo sla-
bo založeno s potrebnimi su-
rovinami. V zadnjih letoš-
njih štirih mesecih gospo-
darstvo celjskega območja
ne bo uspelo nadoknaditi za-
mujenega, tako kot mu je to
bolj ali manj uspešno uspe-
valo doslej.
Glede na pričakovane te-
žave pri oskrbi z repromate-
riali in surovinami, bi morali
imeti v vseh kolektivih pri-
pravljene nadomestne pro-
grame proizvodnje. Družbe-
nopolitične organizacije mo-
rajo imeti vpogled v poslova-
nje sleherne delovne organi-
zacije, zlasti pa v tiste, ki po-
slujejo z izgubo ali na robu
rentabilnosti. V kolektivih,
kjer bo to potrebno, morajo
preučiti kaj pomeni vračanje
cen na februarsko raven in
izdelati rebalanse gospodar-
skih načrtov.
Nadalje je priporočljivo,
da se v delovnih organizaci-
jah odločijo za najem deviz-
nih blagovnih posojil le v
najnujnejših primerih. In ne-
nazadnje, izvoz morajo zadr-
žati za vsako ceno, ker se bi
opuščanje že pridobljenih
tujih tržišč še kako maščeva-
lo. Ob tem morajo upravni
organi vseh občin, na osnovi
nekaj najpomembnejših po-
datkov o poslovanju sprem-
ljati, kako v združenem delu
uresničujejo ukrepe in pri-
praviti interventne ukrepe
za primer, da v posameznih
kolektivih položaja ne bi
vzeli dovolj resno.
VILI EINSPIELER
Konec težav v energetiki?
Predvidena podražitev elektrike naj bi elektro gospo-
darstvu Slovenije do konca leta prinesla 173,6 milijarde
dinarjev, približno dve milijardi manj, kot bi po opravljeni
bilanci potrebovali za pokritje izgub. Kljub temu naj bi, če
ne bo nepredvidenih zapletov,'vsi v našem elektrogospo-
darstvu leto zaključili brez izgub.
Po podražitvi naj bi tudi v interesni skupnosti električne
preskrbe, delili sredstva po načelu skupnega prihodka.
Del denaija naj bi torej dobili tudi v REK Franc Leskov-
ček-Luka, kar naj bi tudi pomenilo, da ob koncu leta ne bi
imeli več rdečih številk, seveda le. če do konca leta ne bo
bistvenih sprememb cen vhodnih materialov. V tem pri-
meru bo potrebno ponovno ovrednotenje cen električne
energije.
S 63 odstotno podražitvijo komercialnega premoga, ta
velja od 1. julija, bi morala biti sanirana tudi izguba ki jo
imajo v REK pri prodaji komercialnega premoga.
Biti je treba plat zvona!
(Nadaljevanje s 1. strani)
V povprečju je regijsko go-
spodarstvo izvozilo na me-
sec za 15 milijonov dolarjev
blaga, kar je za 17 odstotkov
manj kot v preteklem letu.
Pri konvertibilnem izvozu je
zaostanek še večji in sicer
znaša 21 odstotkov, medtem
ko je lansko mesečno pov-
prečje pri klirinškem izvozu
gospodarstvo celjskega ob-
močja neznatno preseglo. Ob
tem je bil obseg konvertibil-
nega izvoza v vseh mesecih,
razen v marcu, pod lanskim
mesečnim povprečjem, kli-
rinški izvoz pa je izredno ni-
hal, kar pomeni, da je šlo v
glavnem za enkratne posle.
Gospodarstvo celjskega
območja je v prvih petih me-
secih uvozilo za 60 milijonov
dolaijev blaga, kar je za 3 od-
stotke več kot v lanskem pri-
meijalnem obdobju. Kon-
vertibilni uvoz je pörasel za 6
odstotkov, klirinški pa je
upadel za 7 odstotkov. Kljub
relativnemu porastu konver-
tibilnega uvoza, je združeno
delo celjskega območja zelo
slabo preskrbljeno s surovi-
nami in repromateriali. Več
kot tretjina konvertibilnega
uvoza gre namreč na račun
izredno povečane uvozne ak-
tivnosti v januarju, medtem
koje bil konvertibilni uvoz v
vseh ostalih mesecih, razen
maja, pod lanskim meseč-
nim povprečjem.
Pokritost uvoza z izvozom
je v primerjavi z enakim ob-
dobjem lani manjša za 9 od-
stotkov. Pozitivni saldo bla-
govne menjave s konverti-
bilnim področjem se je pre-
polovil in znaša 2,4 milijona
dolarjev, medtem ko seje ob
sorazmerno majhem deležu
klirinškega izvoza pozitivni
saldo celotne blagovne me-
njave s tujino, glede na pri-
merjalno obdobje, znižal za
27 odstotkov.
Sicer pa so lanski izvoz
presegli v občinah Laško,
Slovenske Konjice in Šmar-
je, medtem ko je največji iz-
pad zabeležilo gospodarstvo
celjske občine, ki je izvozilo
na konvertibilno področje za
6.5	milijonov dolarjev manj
kot v lanskem primerjalnem
obdobju. V Žalcu, kjer je bil
tudi klirinški izvoz manjši za
16 odstotkov, so izvozili na
konvertibilno področje za
3.6	milijonov dolaijev manj.
v Šentjurju paje bil konver-
tibilni izvoz manjši za več
kot milijon dolarjev.
Uvoz je najbolj povečalo
žalsko gospodarstvo in sicer
za 11 odstotkov, kjer se je
zaradi občutno manjšega iz-
voza zelo znižala tudi pokri-
tost uvoza z izvozom. Pokrit-
je konvertibilnega uvoza z iz-
vozom tudi ni doseglo celj-
sko gospodarstvo, ki je uvo-
zilo za 23 odstotkov več kot
izvozilo, medtem ko je bil la-
ni v enakem obdobju izvoz
za več kot 20 odstotkov večji
od uvoza.
Skratka, nobenega razloga
ni za optimistične napovedi.
Ob zmanjšanem izvozu so se
namreč devizne možnosti za
uvoz zmanjšale do te mere,
da imajo uvozno odvisne
proizvodnje vse večje težave
in nenehne motnje v proiz-
vodnji. Zadnji ukrepi Zvez-
nega izvršnega sveta ob tem
ne bodo veliko zalegli, ker so
za marsikoga prišli prepozno
in ker za uresničitev posa-
meznih ukrepov, kot so na
primer večje izvozne stimu-
lacije, preprosto ni denarja.
VILI EINSPIELER
Zahtevajo nižje stroške
Pobude sindikata Gorenia
Na zadnji seji koordina-
cijskega odbora sindikata
Gorenja, kjer so ob analizi
rezultatov poslovanja ugo-
tovili, da ne dosegajo vseh
ciljev, zastavljenih z sana-
cijskim programom in pla-
ni, so sprejeli pobudo za
zmanjšanje stroškov poslo-
vanja Gorenja.
Največja so odstopanja pri
doseganju planiranega do-
hodka, od rasti katerega je
odvisna tudi višina osebnih
dohodkov. Ugotovili so, da
bi ob enoodstotnem zmanj-
šanju stroškov poslovanja
lahko osebne dohodke zviša-
li za pet odstotkov, zato ko-
ordinacijski odbor sindikata
predlaga, da bo do konca le-
ta zmanjšalo stroške poslo-
vanja za 10 odstotkov, tako
da bi lahko dosegli tudi
predvideno rast osebnih do-
hodkov.
Zmanjševanje vezav sred-
stev na zalogah, bolj gospo-
darno ravnanje z reproduk-
cijskimi materiali, zmanjša-
nje vseh vrst' režijskih stro-
škov, zmanjšanje normati-
vov ter boljši izkoristek pro-
izvodnih zmogljivosti so le
nekatera področja,- kjer se
da kaj prihraniti. Pobudo o
tem je odbor dal vsem konfe-
rencam in osnovnim organi-
zacijam sindikata, ki morajo
od poslovodnih delavcev
zahtevati konkretne progra-
me zmanjševanja stroškov.
Poleg sindikata bodo izvrše-
vanje sprejetih nalog (tudi
nalog iz sanacijskega progra-
ma) spremljali tudi v delav-
skih svetih ter ostalih druž-
benopolitičnih organiza-
cijah.
RP
.n JULIJ 1986

NOVI TEDMK - STRAN 3
Na pragu prenove usmerjenega izohraževanja
yet učenja, manj znanja - ugotavljajo analize srednješolskega sistema
leseni pričenjamo s pre-
novo srednjega usmerjene-
ga izobraževanja. AIi je to
feforma ali ni, ne kaze raz-
pravljati. Pomembno je da
sn odgovorni spoznah, da s
„renovo ne gre več odlašati
in da je potrebno čim prej
ndoraviti pomanjkljivosti,
ki so se pokazale v praksi
oetletnega izvajanja usmer-
ienega izobraževanja. Lah-
ko zapišemo, da prvič v zgo-
dovini našega šolstva, spre-
minjamo (ali pa popravlja-
mo) sistem na osnovi raz-
iskave in analiz.
Prenova bo opravljena naj-
prej v družboslovni jezikov-
ni usmeritvi in naravoslov-
no-matematični tehnologiji.
Do prihodnje jeseni pa bodo
pripravljeni tudi prenovljeni
programi za vse ostale usme-
ritve.
Jože Zupančič, ravnatelj
srednje družboslovne šole v
Celju je tudi predsednik de-
lovne skupine za prenovo
družboslovno jezikovnega
programa.
Temeljne pripombe pri
družboslovno jezikovni
usmeritvi so bile, da je pro-
gram preobsežen in preveč
razdrobljen. Kako boste re-
šili ta problem?
Zupančič: »Protislovno v
sedanjem programu je bilo
to, da so se učenci veliko uči-
li, kakovost njihovega zna-
nja pa je bila slabša kot prej.
Zato bomo znotraj posamez-
nih predmetov več ur name-
nili aktivnemu analiziranju
snovi in utrjevanju znanja.
Skrčili smo za eno uro teden-
sko obremenitev, tudi šolsko
leto naj bi bilo za kakšen te-
den krajše. Znotraj predmet-
nika pa smo izločili nekatere
predmete, ker zanje meni-
mo, da učence bolj obreme-
njujejo, manj pa jim dajo ti-
stih znanj, za katere so prav-
zaprav na tej šoli. Od druge-
ga letnika naprej smo popol-
noma ukinili predmet osno-
ve tehničnega pouka, v tej
usmeritvi ne bo več predme-
tov informatika, dokumenta-
cija in administracija, stroje-
pisje pa bodo učenci oprav-
ljali v obliki seminarja ali te-
čaja kot sestavni del praktič-
nega pouka. Dodali pa smo
16 ur. Te obsegajo več druž-
boslovno ekonomskih po-
dročij, psihologijo, filozofijo,
več je naravoslovno-tehnič-
nih, matematike in fizike.
Več ur smo namenili jezi-
kom. Novost je ponovna
uvedba klasičnih jezikov
grščine in latinščine kot dru-
gega, ali tretjega jezika.«
Bile so pobude, da bi se v
jezikovno družboslovno
usmeritev združile družbo-
slovno-jezikovna usmeri-
tev, pedagoška in naravo-
slovno-matematična tehno-
logija. Mar ni to vračanje k
stari gimnaziji?
Zupančič: »S temi stvarmi
si pri prenovi še nismo po-
vsem na jasnem. Osebno se
zavzemam za to, da ohrani-
mo pouk za bodoči pedago-
ški kader. Pedagoška šola
daje poseben, pedagoški
utrip, kije nujno potreben za
bodočega pedagoškega de-
lavca. Ce bi združili vse te
programe in v okviru teh da-
li tudi več pedagoških znanj
vsem učencem, bi sčasoma
prišlo do povezav progra-
mov, do negativne selekcije,
kar bi ravno v pedagoškem
poklicu ne smemo privošči-
ti. Ne vem pa, zakaj se vsi
tako bojimo gimnazije.
Splošno izobraževanje bomo
vedno potrebovali. Tudi po
reformi se je izkazalo, da
skoraj stoodstotna večina
učencev nadaljuje izobraže-
vanje na višjih in visokih šo-
lah. Zakaj jim potemtakem
ne bi dali za to čim boljšo
osnovo?
Ob uvajanju usmerjenega
izobraževanja, je bilo vodi-
lo: izobraževanje za delo in
izobraževanje za nadaljnji
študij?
Zupančič: »To je eno iz-
med težjih vprašanj, ki ga še
vedno nismo do konca rešili.
Mislim, da ne bi smeli biti
tako togi. Učenec z več
splošnega znanja, ne bo imel
problemov pri vključevanju
v zaposlitev. To nam kažejo
izkušnje iz gimnazije. Seda-
nji program na naši usmeri-
tvi bo celo boljši. Sprva smo
razmišljali, da bomo ta pro-
blem rešili z izbirnimi pred-
meti, ki naj bi učence pri-
pravljali za neposredno
vključevanje v delo. Ti pred-
meti bi bili v tretjem in četr-
tem letniku. To misel smo
opustili, ker-so analize poka-
zale, kot že rečeno, da se
učenci s te šole odločajo za
nadaljnje izobraževanje. Iz
ene generacije so morda štir-
je, ki ne nadaljujejo šolanja.«
Bivšemu sistemu so očita-
li, da poglablja socialno di-
ferenciacijo. Učenci z bolj
situiranimi starši so se lažje
odločali za splošnoizobraže-
valni program kot ga je
imela na primer gimnazija.
Omejitve so bile tudi kraj
šolanja in popularnost ne-
katerih poklicev na nekem
območju. To pomeni, da so
se učenci s slabšo material-
no osnovo izobraževali v
kraju ali blizu kraja biva-
ka, navadno za poklice, ki
jih je združeno delo potre-
bovalo. Analize sedanjega
sistema ugotavljajo, da z
usmerjenim izobraževa-
njem nismo pridobili na so-
cialni enakopravnosti.
Zupančič: »Po vsej verjet-
nosti je to res. Na to učenci
že vseskozi opozarjajo. Na
naši šoli se socialna struktu-
ra ni bistveno spremenila,
podobno velja za druge. Celo
poslabšala se je. Opažamo,
da upada število osnovnošol-
cev, ki nadaljujejo izobraže-
vanje, vse več pa sejih odlo-
ča za tretjo in četrto stopnjo.
Zlasti fantov. To je vseslo-
venski problem. Toda v ne-
katerih regijah so ta problem
ublažili s štipendijsko politi-
ko in ne štipendiranjo tako
kot pri nas, za stopnje, tem-
več za smeri in programe.
Tako daje združeno delo več-
jo možnost, da se štipendisti
odločajo za višjo raven izo-
braževanja. Pri nas v Celju
pa še vedno izobražujemo za
kadre, ki jih danes potrebu-
jemo, za delo na obstoječi
tehnologiji.«
Ena izmed bistvenih ugo-
tovitev analize usmerjene-
ga izobraževanja je ta, da so
učenci pridobili več širšega
znanja, vendar gre za nižjo
raven povprečne izobrazbe.
To pomeni, da ste v praksi
še vedno preveč pozornosti
namenjali manj uspešnim
učencem, da bi ti dosegli
vsaj minimalno potrebno
znanje, premalo pozornosti
pa namenjali nadarjenim
učencem, ki so se pritoževa-
li nad prenatrpanimi učni-
mi načrti, zato so imeli pre-
malo možnosti za samostoj-
no in ustvarjalno delo. Bo
sedaj bolje?
Zupančič: »Če hočemo iz-
peljati notranjo diferenciaci-
jo, moramo imeti še marsikaj
drugega, tudi učno tehnolo-
gijo, na primer. Mi smo mi-
slili, da bomo z usmerjenim
izobraževanjem odpravili zu-
nanjo diferenciacijo. To nam
ni uspelo. Na našo šolo se, na
primer, še vedno vpisujejo
odlični in najmanj prav do-
bri učenci. In kaj se dogaja?
Pred popravnimi izpiti je bil
uspeh na naši šoli 82 odsto-
ten, na šolah, kjer se vpisuje-
jo slabši učenci pa preko 90
odstoten. Nimamo še izdela-
nih kriterijev, kaj je tisto mi-
nimalno znanje za zadostno
in kako naj se vrednoti več
znanja. In dokler bo učencu
vseeno ali dobi dvojko ali
trojko, ne moremo pričako-
vati bistvenih premikov.
Ustvariti je potrebno tekmo-
valno vzdušje na šolah. Ka-
ko, to je še problem, ki ga
moramo rešiti. Ena pot je po-
novna uvedba zaključnih iz-
pitov, ali bo to matura ali
kakšna druga oblika, še ne
vemo, preizkus znanja pred
diplomo pa bo po vsej verjet-
nosti, to smo se dogovorili.
VIOLETA V. EINSPIELER
Za odpravo škode ni dovolj
denarja
Celjski izvršni svet, ki je prejšnji predlog Občinskega
komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, da
skupščina občine nameni za sanacijo nastale škode 20
milijonov dinarjev. Celotna škoda v občini znaša 570
milijonov din, s tem, da škoda na kmetijskih površinah
še ni ocenjena.
Za popravilo poškodovanih lokalnih cest in za odpravo
škode, ki je nastala zaradi plazov na cestah Vojnik
-Šmartno, Crešnjice in Bovše bodo namenili 8 milijonov
din, za sanacijo plazov na krajevnih in pomembnejših
dovoznih cestah prav tako 8 milijonov din, medtem ko
bodo za popravilo in usposobitev krajevnih cest namenili
še dodatne 4 milijone din.
Zaradi junijskih neurij je bilo prizadeto tudi vodno
gospodarstvo, kjer znaša škoda 180 milijonov din. Na
lokalnih cestah znaša škoda nekaj več kot 240, na krajev-
nih cestah pa 150 milijonov din. Kar zadeva škodo na
kmetijskih površinah, Uprava za družbene prihodke še
zbira prijave, tako da posebna komisija škode ni mogla
finančno ovrednotiti, po sedanjih ocenah paje prizadetih
230 hektarov kmetijskih zemljišč. Ogrožene so tudi štiri
kmetije, zemlja je neuporabna za obdelavo, geološke razi-
skave, ki bodo končane v štirinajstih dneh, pa bodo poka-
zale, če so kmetije še varne za bivanje.
Čeprav skupna škoda za celjske razmere še zdaleč ni
majhna, kljub temu ni dovolj velika, da bi bila celjska
občina upravičena do republiških solidarostnih sredstev.
V. E.
Še vedno premalo
vrednotimo znanje
¥ celjski občini nizka nadomestila
avtorjev velikih Inovacij
Inventivna dejavnost še
vedno ni našla pravega me-
sta v gospodarstvu niti v
širši družbeni skupnosti,
saj še vedno premalo vred-
notimo in priznavamo do-
sežke domačega znanja.
Takšna splošna ugotovitev
velja tudi za celjsko občino,
čeprav je zadnja leta v njej
opazen napredek.
Dosežke na inovacijskem
področju že dvanajst let
spremljata občinski sindi-
kalni svet in občinska raz-
iskovalna skupnost s po-
močjo posebnega vprašalni-
ka, ki ga dopolnijo z analizo.
Zadnja je pokazala predv-
sem boljšo organiziranost
delovnih organizacij za
spremljanje in spodbujanje
inventivne dejavnosti. V ob-
čini ima devet delovnih or-
ganizacij za to posebej zapo-
slenega delavca, v železarni
Store celo tri in v Zlatarnah
Celje dva.
Povečuje se tudi število
delovnih organizacij, ki izka-
zujejo inovacijski dohodek,
sam inovacijski dohodek pa
narašča iz leta v leto in pred-
stavlja že pomemben delež v
celotnem dohodku občine.
Lani je inovacijski dohodek
skoraj 806 milijonov dinar-
jev. Avtoiji so za svoje delo
prejeli nekaj čez 26 milijo-
nov dinarjev nadomestil. Za-
nimivo je, da so bila za večje
inovacije posebna nadome-
stila zelo nizka in mnogo
manjša od povprečnih treh
odstotkov. Običajno so pri
inovacijah, kjer je vloženega
več znanja, večji odbitki za-
radi službenih dolžnosti.
Največji vpliv na nizka nado-
mestila imajo degresivne le-
stvice. Sicer pa so se lani na-
domestila v celjski občini
bolj povečala kot inovacijski
dohodek.
Med inovatorji še vedno
prevladujejo delavci s sred-
nješolsko izobrazbo, poveča-
lo se je število visokokvalifi-
ciranih inovatorjev, prepolo-
vilo pa seje število inovator-
jev z visoko izobrazbo. Lani
sta 602 inovatorja prijavila
619 inovacijskih predlogov,
priznali pa so jih 530. Pov-
prečen čas, kije minil od pri-
jave do priznanja predloga je
bil še vedno 5 do 9 mesecev.
Več delovnih organizacij kot
prej pa se je odločalo za raz-
pise nerešenih problemov v
delovnih organizacijah.
MILENA B. POKLIČ
V Laškem o 4. samoprispevku
v Laškem pripravljajo javno razpravo o razpisu referen-
uma za 4. občinski samoprispevek. Treba je organizirati kar
ajsiršo razpravo in s predlogi seznaniti slehernega občana,
cenijo na občinski konferenci socialistične zveze. Kajti v
eaanjih težkih družbenih razmerah, nam pač ne sme biti
seeno, za kaj in kako bomo porabili denar, ki se mu bomo
Prostovoljo odrekli,
v sleherni krajevni skupnosti in z vsemi skupaj se bodo
katere so prednostne naloge in po kakšnem vrstnem
(j^j	pričeli z vlaganji. Nesmisel bi bil, da bi vsi držali svoj
p z^se in čakali, da zberejo polovico potrebnih sredstev za
7K.. karšnekoli gradnje. V tem času pa bi inflacija izničila
-zorana sredstva.
lierT^*^^ razprava naj bi torej pokazala, koliko so ljudje priprav-
skun	s svojimi prispevki za izboljšanje lastnih in
io« u potreb, kaj imajo v načrtu krajevne skupnosti in kak-
Drinr 1 P'"®dlogov je odbor za organizacijo refereriduma že
SreH t podprla jih je tudi konferenca in predsedstvo SZDL.
od npt	zbirala tako kot doslej z 1,5 odstotno stopnjo
РгобГ°	dohodka, od tega bo pol odstotka za skupni
skunrf"" .^Prej 0,8 odstotka) ostalo pa za program krajevnih
dali 1 i	odstotka). V skupni občinski program bodo
cah 4	^ osnovni šoli Anton Aškerc v Rimskih Topli-
seciani° t samoprispevek naj bi se pričel takoj, ko preneha
Vali d lon'^^'^ ^ začetku prihodnjega leta in bi sredstva združe-
1991. leta.
_	VVE
Južna Afrika na robu propada
Ondan so v Južnoafriški republiki po-
licisti streljali na devetletnega dečka in
ga ubili, koje sam hodil po ulici. Uradna
razlaga po tem umoru: mislili smo, da
gre za potepuškega psa. Ko gre za Južno
Afriko, se ni treba ničemer več čuditi,
tudi poboju otrok ne in cinizmu, ki mu
sledi.
V soboto bo minilo mesec dni, odkar
so v tej državi uzakonjenega rasizma
vnovič uvedli izredno stanje. Medtem
ko je lani veljalo za omejeno število
okrajev, je zdajšnje totalno in totalitar-
no do skrajnih meja. Notranji minister
je dobil vsa pooblastila, da zapira po
lastni presoji oziroma po presoji svojih
podrejenih in aretirane drži v zaporu
celih šest mesecev brez obtožnice. Svoj-
ci ne morejo zvedeti, kdo je zaprt in kdo
ne. Uvedli so strogo cenzuro tiska in
drugih medijev. Vlada sporoča, kar hoče
in tako nihče ne ve, alije število pobitih
resnično ali pa so številke veliko manjše
kot so v resnici.
Šef britanske diplomacije Howe se je
zdaj v imenu EGS podal na turnejo po
jugu Afrike. V Zambiji, Zimbabveju in
Mozambiku bo skušal doseči nemogoče:
najti srednjo pot med nepopustljivostjo
rasističnega režima v Pretorii, ki se pož-
vižga na mednarodne obsodbe in predlo-
ge o odpravi režima rasnega razlikova-
nja in zapostavljanja črnske večine, ki
tvori štiri petine vsega prebivalstva, in
mnogimi, ki so prepričani, da predsed-
nik Botha in njegovi zlepa nikakor ne
bodo popustili, da jih je treba zato z
gospodarskimi sankcijami prisiliti k re-
formam.
Pritisk se bo povečal, ko se bodo ta
mesec sestali na vrhunskem sestanku
Organizacije afriške enotnosti državni
poglavarji in premieri, povečal pa se bo
tudi na vrhunskem sestanku Britanske
skupnosti narodov, saj je že šest vlad
Piše Jože Šircelj
napovedalo, da bodo zaprle svoja diplo-
matska predstavništva v Londonu, če bo
premierka Thatcherjeva še naprej trmo-
glavo nasprotovala sankcijam proti ra-
sističnemu režimu v Južni Afriki.
Režim apartheida je zdaj pred globo-
kim prepadom, ki se mu pravi dolgolet-
ni oboroženi in neoboroženi boj črnske
večine ob podpori demokratične svetov-
ne javnosti, afriških držav, neuvrščenih
in drugih držav ter mednarodnih orga-
nizacij, ki terjajo odpravo totalnega in
totalitarističnega režima v Južni Afriki.
Botha in njegovi samozavestno izjav-
ljajo, da bodo šli svojo pot »reform*.
Spet uporabljajo staro taktiko palice in
korenja. Na eni strani brutalna praksa
nasproti črnski večini in drugim na-
sprotnikom, po drugi strani majhna po-
puščanja, ki naj bi bila dokaz priprav-
ljenosti na spremembe. Tako se bo Bot-
ha spet sestal s črnskim nadškofom in
vnetim nasprotnikom apartheida, De-
smondom Tutujem. Sestal se bo tudi z
britanskim zunanjim ministrom
Ho worn.
Medtem pa izredno stanje v Južni Afri-
ki traja naprej, pomnožilo se je število
bombnih eksplozij v belih mestnih četr-
tih, najmanj 2000 črnskih in drugih akti-
vistov je po zaporih, mnogi so na begu
ali v ilegali. Prepad med režimom in
brezpravno črnsko večino se poglablja.
Kažejo pa se tudi vrzeli v belem tabo-
ru. Število belih fantov, ki nočejo služiti
vojske se je od predlanskim do lani zvi-
šalo s 1596 na 7589. Južnoafriški kapita-
listi in tuji kapital v državi so vznemir-
jeni, saj izredno stanje nikakor ne gre na
roko uspešni proizvodnji in prodaji, ra-
zen tega pa je nekoč cvetoče južnoafri-
ško gospodarstvo zabredlo v hudo krizo.
Ob vsem tem bi bilo kajpak naivno
pričakovati, da se bo rasistični režim
zrušil kot hišica iz kart. Boj bo še dolgo-
trajen.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Ključni problem so kadri
šentjurski IS zavrnil sanacijski program tozda Elegant
Toprova tozda Moda in
Elegant iz Šentjurja delita
usodo celotne delovne orga-
nizacije, ki sicer postopoma
uresničuje sanacijski pro-
gram, vendar se ne more iz-
kopati iz izgube. Za uspešno
uresničitev sanacije jim
manjka predvsem ustreznih
strokovnih kadrov, je bila
pred kratkim ena osnovnih
ugotovitev šentjurskega iz-
vršnega sveta, ki je zavrnil
sanacijski načrt tozda Ele-
gant.
V tem Toprovem tozdu so
takorekoč že od januarja
brez pravega vodstva, nujno
bi potrebovali najmanj štiri
ključne ljudi, direktorja toz-
da, vodjo proizvodnje in dva
tehnologa. Vodstvo Topra si
sicer prizadeva, da bi jih
čimprej zaposlilo, vendar za-
radi nizkih plač delo v tem
šentjurskem tozdu nikogar
ne zanima. Plač pa v Topru
ne morejo povišati, ker ne
ustvarjajo temu primernega
dohodka, tako da se že nekaj
časa vrtijo v začarenem
krogu.
Drug ključni problem toz-
da Elegant je oprema, kije že
90-odstotno odpisana. S sa-
nacijskim programom sicer
predvidevajo posodobitev
opreme, vendar niso nikjer
zapisali, kje bodo za to dobih
potrebna sredstva. Nadalje
niso določili ne rokov ne no-
silcev, ki naj bi uresničili do-
govçrjene sanacijske ukre-
pe. Šentjurski izvršni svet ob
tem tudi ne soglaša z njiho-
vim ugotavljanjem rezulta-
tov proizvodnje oziroma s
porazdelitvijo izgube med
posameznimi Toprovimi toz-
di. Pri izračunavanju namreč
uporabljajo kot osnovo vlo-
žen oziroma porabljen čas, ki
ne more biti odraz dejansko
doseženih rezultatov proiz-
vodnje.
S sanacijskim programom
tozda Moda, ki zaenkrat do-
sega načrtovane cilje sto-od-
stotno, je bil izvršni svet za-
dovoljen, saj, po njihovem
mnenju, zagotavlja tozdu
razvojno perspektivo. Sicer
pa sta ob tozda ob letošnjem
prvem trimesečju ustvarila
približno 30 milijonov din iz-
gube, šentjurski izvršni svet
pa je vodstvu Topra najbolj
zameril, ker kljub obljubam
ni zagotovilo ustrezne ude-
ležbe na njegovi seji, tako da
ni bilo nikogar, ki bi lahko
kaj več povedal o nadaljnji
usodi tozda Elegant.
V. E.
Dobro ime se hitro zapravi
Od novih ukrepov si Izvozniki precej obetajo
Izvoznikom se danes ne go-
di prav dobro. Pravzaprav
jim država ni dala nikoli
pravega občutka, kako po-
membni činitelji so v deviz-
no-bilančnem sistemu. In če
se jim je še do nedavna
»splačalo« izvažati predv-
sem za lastno preživetje in
uveljavljanje na tujih tržiš-
čih, se danes upravičeno
sprašujejo, koliko sploh še
izvažati. Delno jih k temu
sili z blagom zasičeno do-
mače tržišče, za tiste, ki so
si svoj solidni prostor v
konvertibilnem svetu že iz-
borili pa bojazen, da jih
močna konkurenca izloči iz
igre. Malodušje ob novi de-
vizni zakonodaji je danes
malce razjasnil najnovejši
(žal še vedno administrativ-
ni) sveženj ukrepov nove
zvezne vlade.
Lanska nova naložba, obe-
tavna in devizno naravnana
v Steklarni Boris Kidrič, je
že eden od številnih prime-
rov pojemanja sape, ko po-
večana proizvodnja in pro-
daja na tuje ne daje ustrez-
nih ekonomskih učinkov. Se
bo stanje z novimi ukrepi
ZIS izboljšalo? O tem je te-
kel pogovor z Jožetom Pal-
kom, direktorjem Steklarne
Boris Kidrič v Rogaški Sla-
tini.
Naložbo, vredno poltretjo
milijardo dinarjev, ste izpe-
ljali v rekordnem času, da
bi čimprej začela vračati,
zlasti skrbno načrtovani
dolarski izkupiček. Koliko
so se vam ti napori zares
splačali?
V novi proizvodnji že bele-
žimo zadovoljive rezultate.
Ko smo pred dvema, tremi
leti izdelali kompletne eko-
nomske izračune, kakšni bi
naj bili ekonomski učinki
nove naložbe, so bili instru-
menti, s katerimi smo operi-
rali, popolnoma drugačni,
kot so danes. V tem trenutku
nas je najbolj prizadel padec
dolaija, ki je tudi v odnosu
do dinaija in tudi do ostalih
konvertibilnih valut zdrknil
za okoli 30 odstotkov. Tolik-
šen padec dolaija je bilo še
do včeraj nemogoče kom-
penzirati. Zato bi to lahko
enostavno komentiral, da
Steklarna trenutno, kar se ti-
če finančnih učinkov poslo-
vanja, ne posluje briljantno.
Imate občutek, da bodo
najnovejši ukrepi ZIS vsaj
omilili negativne trende v
ekonomiki poslovanja?
Pravzaprav v tem trenutku
še ne razpolagamo z vsemi
informacijami, usmerjeni v
omilitev dokaj poraznega
stanja na izvoznem področ-
ju. O novih ukrepih smo veli-
ko slišali, prebrali v sred-
stvih javnega obveščanja,
vendar le-ti še niso dobili do-
končne fiziognomije. Naj-
bolj konkretna podoba zame
je ta, da je bil dolar prejšnji
teden vreden še 370 dinarjev,
danes pa se je že dvignil na
blizu 420 dinarjev. To pome-
ni, da smo samo iz tega na-
slova pridobili okoli 13 od-
stotkov. Govori se tudi o do-
datnih izvoznih spodbudah,
ni pa še dokončno znana vi-
šina teh spodbud. Menim, da
se na tem področju nekaj bo
zgodilo in v tem primeru lah-
ko, govorim za našo steklar-
no, do konca leta precej iz-
boljšamo naš položaj.
Nekoč ste, malo za šalo,
malo zares, izjavili, da ste-
klarna v Rogaški Slatini ži-
vi od dolarja, sedaj pa se je
pokazalo, da je delovanje
deviznega trga slabše kot
aprilsko vreme ...
Če sem iskren, moram re-
či, da je bil dolar pred dve-
ma, tremi leti, do dinaija pre-
cenjen, ni pa sprejemljivo to,
kar se je zgodilo v zadnjem
letu, da je padel kar za celih
30 odstotkov. Točne izraču-
ne je pravzaprav težko daja-
ti. Dolar je od lanskega juni-
ja do marca letos praktično
miroval in v osmih, devetih
mesecih je steklarna, zaradi
zaostajanja dolarja, izgubila
od 700 do 800 milijonov di-
narjev dohodka, kar je goto-
vo številka, ob kateri se je
treba zamisliti. Kar se dolar-
skega izvoza tiče, moram po-
vedati, da smo bih letos v
prvem polletju zelo uspešni,
saj smo, v primeijavi z lan-
skim enakim obdobjem iz-
vozili za 35 odstotkov več.
Steklarna je primorana
določene surovine oziroma
reprodukcijski material tu-
di uvažati, torej tudi plača-
ti uvoženo. Na solidnost po-
slovanja, zlasti s tujci, za
katero se nenehno zavzema-
te, na tem področju ne mo-
rete kaj dosti vplivati.
Kar se uvoza tiče pa te
stvari izgledajo takole: mi od
dobavitelja zahtevamo dolo-
čeno kakovost, rok dobave
in še kaj, potem pa nas ino-
zemski partner vpraša, kakš-
ni so pogoji oziroma način
našega plačila. Na to vpraša-
nje pa mu v tem trenutku na
žalost ne moremo dati odgo-
vora, kajti vse je odvisno od
tega, kdaj bo v banki konver-
tibilna valuta, kdaj bo šiling,
marka, dolar, skratka, kar to
zadeva, smo skoraj vsak dan
v dokaj nemogočem položa-
ju in lahko rečem, da zaradi
tega včasih izpademo neres-
ni. Telefoni iz inozemstva pa
kar naprej zvonijo ...
MARJELA AGREŽ
Gradnja zgradila novo proizvodno halo
Boljši delovni pogoji pogojujejo večjo proizvodnjo
Nova proizvodna dvora-
na, s potrebno tehnološko
opremo za proizvodnjo
Schiedlovih etažnih dimni-
kov, ventilacij in vseh vrst
kaminov, ki so jo v gradnji
odprli v počastitev prazni-
ka občine Žalec, je pomemb-
na za nadaljnji razvoj tega
kolektiva iz Latkove vasi
pri Preboldu. Ne gre za no-
vo proizvodnjo, temveč pro-
izvodnjo, ki se je doslej od-
vijala v sosednjem objektu,
kjer so bili slabši delovni
pogoji, pa tudi sama tehno-
logija.
V zadnjih letih so v Grad-
nji prav tej proizvodnji na-
menjali veliko pozornosti.
Poleg tega, da so razvili ka-
kovostne etažne dimnike in
ventilacije, so uspeli razviti
tudi toplovodne in zračno-
vodne notranje kamine ter
več vrst zunanjih kaminov.
Tehnologija v novi hali je v
celoti zasnovana na uporabi
penabetonov, kar pomeni,
da bo s tem v veliki meri od-
padel hrup, ki so ga doslej
povzročale vibracijske mize,
manj bo fizičnega napora,
povečala pa se bosta produk-
tivnost in obseg proizvodnje.
Na novi lokaciji načrtujejo
postavitev še dveh podobnih
objektov, ki bosta funkci-
onalno povezana s pravkar
odprto halo. Oskrba s surovi-
nami je skoraj v celoti veza-
na na domače vire, razen
prokroma.
Gradnja je bila pri izgrad-
nji te hale v vlogi investitorja
in izvajalca. Naložba je bila
tako cenejša, saj so uporabi-
li, kjer je to le bilo mogoče,
svoje surovine in proizvode.
Glavni podizvajalec del je bil
Ingrad. Tudi tehnološko
opremo so sprojektirali v
Gradnji sami in jo v glavnem
tudi proizvedli.
Vrednost gradbenih, obrt-
niških in instalacijskih del je
bila 84 milijonov dinarjev,
vrednost opreme pa šestde-
set milijonov dinarjev. Za
ureditev vseh priključkov in
ureditev okolice so porabili
deset milijonov dinaijev.
Sredstva za to naložbo so za-
gotovili pretežno iz lastnih
virov, 45 milijonov dinaijev
pa v obliki kratkoročne?
kredita Ljubljanske bank
Splošne banke Celje.
Pomembno je tudi to, d
so z izgradnjo tega objekt
sprostili prostore, kjer je dc
slej potekala proizvodnj
etažnih dimnikov in kar«
nov. Te prostore bodo prf
uredili v skladišča ter povf
čali prostore enote vzdržf
vanja. JANEZ VEDENIÍ
Foto: EDI MASNEi
Znanju pravo
vlogo
Občinska raziskovalna
skupnost Mozirje bo le-
tos za sofínancirai^e ra-
ziskovalnih projektov
namenila skoraj 5 mili-
jonov din.
Prioritetno mesto so
dobile raziskovalne nalo-
ge ekološkega značaja.
Tu sta mišljeni predvsem
raziskavi Ekološka bilan-
ca celjske regije in Pojav
umiranja gozdov v mozir-
ski občini, ki jo izvaja GG
Nazaije. Ekološke razme-
re so tudi v mozirski obči-
ni že tako pereče, da je
tem raziskavam namenje-
nih poloviccf vseh razpo-
ložljivih sredstev.
Občinska raziskovalna
skupnost bo sofinancirala
še sledeče raziskovalne
projekte: Razvoj numerič-
no krmiljene strojne žage,
Fenotipske lastnosti rjave-
ga goveda v Zg. Savinjski
dolini. Poskusno gojenje
rumenega svišča, Kmečki
posli in dekle med dvema
vojnama, Evalvacija efekta
kmetijskega pospeševanja,
Monografija NOB v Zg. Sa-
vinjski dolini, in Razvoj
krivljenega korpusa iz iver-
nih plošč po hladnem po-
stopku. Izvajalci teh nalog
so Kovinarstvo Ljubno, Za-
vod za živinorejo in veteri-
narstvo Celje, Lek Ljublja-
na, občinska sindikalna or-
ganizacija, Višja agronom-
ska šola Maribor, občinska
organizacija Zveze borcev
in Gorenje GLIN Nazaije.
Skupščina raziskovalne
skupnosti je glede na to, da
sofinancira nekatere pro-
jekte, katerih izv^alci so
delovne organizacije izven
mozirske občine, sprejela
sklep, da mora te razisko-
valne projekte podpirati
vs^j ena delovna organiza-
cija iz mozirske občine ozi-
roma da je neposredno
vključena v izvajanje razi-
skovalne naloge. Tudi na ta
način se bo raziskovalno
delo bolj razmahnilo, kajti
v zadnjih nekaj letih se ra-
ziskovalci iz mozirske obči-
ne ne morejo pohvaliti s
posebnimi uspehi.
RAJKO PINTAR
Spremenit! miselnos
in delovne navade
Brez združevanja sredstev bi Imel
Razvojni center velike težave
Razvojni centef Celje, ki bo
za svoje delo prejel eno izmed
letoi6njih na^ad »Slavka
Šlandra«, najvišje priznai^e
celjske občine, med drugim
zelo uspešno združuje sred-
stva, delo in znanje za hitrejši
razvoj gospodarsko manj raz-
vitih republik in avtonomne
pokrajine Kosovo. Se pa pri
tem, tako kot številne druge
organizacije združenega dela,
srečuje s številnimi ovirami.
N^večji problem je, po bese-
dah Aleksandra Jezemika,
predsednika kolektivnega po-
slovodnega organa Razvojne-
ga centra, predolga procedura
in pa dejstvo, da na upravlja-
nje z vloženimi sredstvi orga-
nizacije združenega dela, ki se
odločijo za združevanje sred-
stev, dela in znanja, praktično
nimajo nobenega vpliva. Ker
mora Razvojni center iskati
nosilce združevanja sredstev,
se pogosto dogaja, da le-ti izgu-
bijo potrpljenje, ker ne morejo
čakati leto ali celo dve, ki so
potrebna pridobitev vseh za-
htevanih dovoljenj. Kar zade-
va upravljanje z vloženimi
sredstvi, pa je njihova pravica
omejena zgolj na pregled po-
slovnih knjig ob zaključnih ra-
čunih. Tako imajo tuji partner-
ji večje možnosti in pravice,
kot nosilci združevanja sred-
stev pri nas.
Kljub številnim preprekam,
je Razvojni center tako kot šte-
vilne druge slovenske organi-
zacije združenega dela prisi-
ljen, da se odloča za združeva-
nje sredstev, dela in znanja za
hitrejši razvoj gospodarsko
manj razvitih republik in avto-
nomne pokrajine Kosovo. Gre
namreč zato, da je investicij-
ska dejavnost v Sloveniji tako
upadla, da im^o gradbene in
projektivne delovne organiza-
cije premalo dela in da jih je
večina zaradi tega v izgubi. Če-
prav se je Razvojni center v
znatni meri prestrukturiral,
predstavlja tretjino njihovega
dela še vedno investicijska de-
javnost. Z raznimi deU, pred-
vsem v avtonomni pokrajini
Kosovo, tako ustvarijo v tet
celjskem kolektivu od 40 do;
odstotkov vsega ustvarjene^
dohodka.
Trenutno n^večji posel Rj^
vojnega centra v avtonorrit
pokrajini Kosovo je naložba
tovarno za predelavo pocink;
ne pločevine v Vučitrnu. Got(
vo gre za največji projekt, oc
kar je Razvojni center začel
združevanjem sredstev, délai
znarya. Razvojni center je izdi
lai praktično vse; incijalno šti
dijo s programsko usmeritvi]!
investicijski program, projek
no dokumentacijo za izgradnj
objektov, tehnološki in orgari
zacijski projekt ter razpis i
nabavo domačih in uvoženi
strojev. Da je projekt resničr.
velik, priča tudi podatek, i
bodo proizvodni objekti no\
tovarne obsegali kar 20 tiso
kvadratnih metrov in da znal
vrednost naložbe približno i
milijard dinarjev. V tej koso'
ski občini pa bodo z novo t(
varno vs^j do neke mere omil
U veliko brezposelnost, v nj
se bo lahko namreč zaposlil
500 do 600 delavcev.
Rcizvojni center je doslf
združeval sredstva za projekt
v Plevlju, Nikšiču, Andrejev
ci, Petrovcu na moru, Mojkoi
cu in še marsikje drugje, tn
nutno pa ima že sklenjene p
godbe za združevanje sredste
za kar nekaj novih proizvodni
programov v kosovski občii
Klina in za novo orodjarno
Uroševcu. Zaključiti velja z b
sedami Aleksandra Jezerniki
»Uspeh združevanja sredste
je odvisen predvsem od ljud
ki sodelujejo pri projektu. Ra
vojni center je imel doslej n^
večji uspeh v Petrovcu na tra
ru in v Vučitrnu. Da bo združf
vanje sredstev, dela in гпад
resnično zaživelo, pa тогапк
tako v Sloveniji kot v manj ra:
vitih republikah in avtonomi
pokrajini Kosovo, najpn
spremeniti miselnost in delo*
ne navade. Ko bomo to nared
li, tudi nedodelana zćikonodi
ja, ne bo mogla prepreči
združevanja sredstev.«
VILI EINSPIELE
m. JULIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
praznik v težkih časih za gospodarstvo
Letos so Žalčanl praznovali v Preboldu, prihodnje leto v ¥lnskl gori_
Po gospodarskih rezulta-
tih ie letošnje prvo polletje
led najslabšimi v zadnjih
nekaj letih, je na nedeljski
iiavnostni seji zborov žal-
ske občinske skupščine v
Preboldu povedal predsed-
nik izvršnega sveta Anton
Bratuša. Krivdo za to ne gre
oripisati zgolj sistemskim
ukrepom, pač pa marsikje
tudi ravnanju in obnašanju
v samih organizacijah zdru-
ženega dela.
Gospodarski rezultati od-
stopajo tudi od resolucijskih
izhodišč. Fizični obseg proiz-
vodnje je bil za skoraj štiri
odstotke manjši od enakega
lanskega obdobja, upada pa
tudi produktivnost dela. Z
izgubami so se v žalski obči-
ni srečevali tudi v preteklih
obdobjih, letošnje pa so
močno narastle in se glede
na enako lansko obdobje kar
potrojile. Med izgubami ni
več samo mlekarna v Aiji va-
si, temveč so se pojavile no-
ve organizacije združenega
dela, med njimi šempeterski
Sip, Strojna, LIK Savinja m
druge. Višina izgub je prese-
gla 800 milijonov dinarjev.
Celotni prihodek realno upa-
da, pa tudi pri porabljenih
sredstvih ugotavljajo večjo
rast od celotnega prihodka.
Neugodna je bila tudi razde-
litev čistega dohodka. V or-
ganizacijah združenega dela
so ga kar 80 odstotkov name-
nili za osebne dohodke in
skupno porabo. Neugodno
razmerje med rastjo dohod-
ka in osebnih dohodkov ima
za posledico skromna sred-
stva, ki so jih organizacije
združenega dela namenile za
razširitev in izboljšanje ma-
terialne osnove dela. Repro-
dukcijska sposobnost žal-
skega gospodarstva še na-
prej upada, ob tem pa se po-
javlja vprašanje nadaljnjega
razvoja gospodarstva, če ve-
mo tudi to, da je zelo veliko
osnovnih sredstev že odpisa-
nih. Stopnja akumulativne
sposobnosti se je več kot
dvakrat zmanjšala v primer-
javi z lanskim letom.
Treba je poudariti, je dejal
Anton Bratuša, da se organi-
zacije združenega dela pre-
počasi prilagajajo novim go-
spodarskim razmeram. Tudi
prestrukturiranje gospodar-
stva teče prepočasi. Naložbe
so bile v preteklosti pre-
skromne in tudi to se danes
maščuje. Zaradi vsega našte-
tega bodo morali poslovodni
in strokovni delavci najti re-
šitve za boljše gospodarje-
nje, zaostriti pa bo treba tudi
vprašanje odgovornosti za
doseganje pozitivnih rezulta-
tov gospodarjenja.
Na slavnostni seji so pode-
lili tudi zlate, srebrne in bro-
naste grbe občine Žalec ter
značke občine Žalec. Dele-
gati so sprejeli tudi sklep, da
bo praznik občine Žalec pri-
hodnje leto v Vinski gori.
Zlate grbe občine, ki so
najvišje žalsko občinsko
priznanje so prejeli: Ernest
Ermenc, direktor Inštituta
za Hmeljarstvo v Žalcu,
Alojz Hrušovar iz Žalca in
Vzgojno-varstveni zavod
Janko Herman iz Žalca.
Srebrne grbe občine Žalec
so prejeli Fanika Raček iz
Latkove vasi, OO ZSMS An-
draž ter Lovska družina Pre-
bold.
Bronaste grbe so podelili
Ivanu Brišniku iz Prekope,
Nami Žalec ter šolskemu
kulturnemu društvu iz Pre-
bolda. Plakete občine Žalec
so prejeli Ivan Banko iz Lo-
čice, Lojzka Brvar in Ervin
Janežič iz Žalca, Jože Cotič
in Peter Kraje iz Dobrteše
vasi. Dora Eberlinc iz Pre-
bolda, Norbert Natek iz Pon-
dorja, Viljem Petek iz Latko-
ve vasi, Stane Rudolf iz Mi-
gojnic ter Anton Vočko iz
Kasaz.
Zlato značko občine sta
prejela Ladica Zupane in
Anton Vedenik, srebrno Raf-
ko Funkl in Marjan Ribič,
bronasto pa Alojz Petek in
Ivan Podpečan. Svet za ljud-
sko obrambo je srebrni znač-
ki podelil Martini Beve in
Valteiju Zupancu.
JANEZ VEDENIK
Prva Postaja RK v Rečici
V torek je v občini Laško, pričela delovati prv.
Postaja RK in sicer v Rečici. Že doslej je tamkajšnja
Krajevna organizacija RK skrbela in evidentirala vse
ljudi, ki so pomoči potrebni, odslej pa z Postajo RK
nameravajo delo še izpopolniti.
Na Postaji RK, ki bo delovala vsak drugi torek v
mesecu v Sindikalnem domu Rečica od 17. do 18. ure
bodo dežurni poskušali dajati zdravstvene nasvete
krajanom, usmerjati krajane v pristojne institucije,
organizirah bodo sosedsko pomoč in pomoč nege bol-
nika na domu, krajani pa si bodo lahko izmerih tudi
krvni pritisk.
VM
Cil]-dohiteti repuhiiko
LaščanI so svoj praznik proslavili v Rečici
Dosežki laškega gospo-
darstva ob koncu pretekle-
ga in v začetku tega sred-
njeročnega obdobja »pome-
nijo spodbudo za še boljše
delo in zato boljšo prihod-
nost«, je med drugim dejal
Jože Krašovec, predsednik
SO Laško, v govoru ob ob-
činskem prazniku 2. juliju.
Večji dohodek gospodar-
stva te občine je omogočil
tudi boljše pogoje za razvoj
skupnih potreb.
Brez pretiravaj a lahko re-
čemo, da so v zadnjem pet-
letnem obdobju v laški obči-
ni napravili veUk napredek
pri zagotavljanju boljših po-
gojev življenja v občini.
Spomnimo se samo nekate-
rih od številnih naložb: novi
most čez Savinjo, hotel Hum
v Laškem, blagovnica in ko-
munalni center v Radečah,
nov vrtec v Radečah, telo-
vadnica v Radečah, nov vo-
dovod za laško območje in še
bi lahko naštevali. V posa-
meznih krajevnih skupno-
stih so zgradili kilometre no-
vih cest, postavih avtobusna
postajahšča, zgradiU vodo-
vode, izboljšali prostore za
društvene in družbenopoh-
tične dejavnosti in tako na-
prej.
Večino tega, ne bi mogh
napraviti, če ne bi zbirah
sredstev iz občinskega sa-
moprispevka, če ne bi pri-
skočile na pomoč delovne
organizacije in nenazadnje
tudi krajani sami s tisočimi
urami prostovoljnega dela.
Pomoč združenega dela, pro-
stovoljno delo krajanov in
samoprispevek bodo tudi v
bodoče ostali najdragocenej-
ši vir za vlaganja v razvoj
družbenega standarda.
Z opiranjem na lastne sile,
ki je postal slogan in se v
marsikateri delovni organi-
zaciji že tudi udejanil, želi ta
občina ob koncu tisočletja
doseči povprečni razvoj v
Sloveniji in se tako otresti
nerazvitosti in družbene
podpore. To pa lahko doseže
le z nadpovprečnimi rezulta-
ti gospodaijenja. Ti pa ne bo-
do prišh sami od sebe. Kljub
temu v občini menijo, da so s
kratko in dolgoročno strate-
gijo razvoja opredelili ključ-
ne naloge in če jih bodo vsi
izpolnjevali oziroma če bodo
imeh tudi možnost da jih
uresničijo, potem ta temeljni
cilj le ni tako nedosegljiv.
Ob laškem občinskem praz-
niku je občinska raziskovalna
skupnost podelila tudi prizna-
nja in nagrade Inovator - razi-
skovalec za leto 1985. Prizna-
nje so dobili: skupina, ki je v
tovarni papirja Radeče uvedla
proizvodnjo lastnega vodnega
znaka (Ludvik Sotlar, Albert
Ernestl, Franc Gros, Nevenka
Jenčič-Berus, Dušan Kolman,
Jože Strniša, Tone Renko in
Boris Knavs); za napravo sito-
var, ki je izboljšala postopek
pri vodnem tisku so prejeli
priznanje Bojan Agrež, Jakob
Bregar, Andrej Hrup, Drago
Jazbec, Stane Kajič, Peter
Knavs, Andrej Knez, Stane Ri-
bič, Damjan in Marjan Sonc;
strokovni tim Pivovarne La-
ško je prejel priznanje za uved-
bo proizvodnje piva v ploče-
vinkah, za tehnično izboljšavo
v pivovarniški varilnici so na-
gradili Ludvika Lavrinca, Mi-
ha Javoršek, Drago Matešič in
Franc Rauter iz TIM Laško so
napravili novo izvedbo kotnih
in vogalnih stikov v hladilni-
cah, Albin Skerbiš iz TIM je
prejel nagrado za novo izvedbo
elektronskega grelca na hladil-
nih vratih, Edvard Staroveški
in Egon Železnik pa sta prejela
priznanje za odpravo tehnič-
nih pomanjkljivosti pri vzreji
kuncev v kmetijski zadrugi
Laško.
Ob prazniku paje občina La-
ško prejela spominsko meda-
ljo bivšega tretjega bataljona
vojske državne varnosti za pre-
našanje tradicij NOB.
VVE
Kulturno društvo
Anton Stefanciosa,
Rogatec,
vabi k sodelovanju
pevovodjo moškega
pevskega zbora.
Prijave pošljite na naslov:
Kulturno društvo A.S. Ro-
gatec.
Informacije na tel. 826-042.
Zlati grb občine Zalee prejema Ernest Ermenc.
Prostovoljni prispevki, vplačani v juniju
Vplačano do 31. 5. 1986	din 6,591.864
Arzenšek Bogomir, ul. Bibe Rock 3 Celje,
ob uspeli operaciji dr. Komadine mlajšega	10.000
Zbiralna akcija mladih članov RK na OS
Ivana Kovačič-Efenka	7.549
KS Trnovlje - izkupiček od prodanih vstopnic
za gledališko predstavo »Ženitev«	40.500
Mermal Jože in Mana, Ljubno ob Savinji,
namesto venca za pokoj. dr. Marchetti J.	3.000
Loštrk Milan, Ljubljanska 22 Celje	10.000
Hišni svet Ljubljanska 22 Celje - stanovalci,
namesto venca za pokoj. dr. Marchetti J.	13.000
Društvo upokojencev Celje - Dolgo polje
- prispevek članov	3.500
Frece Marica, Čopova 12 Celje, namesto
cvetja na grob Faniki Cokan	5.000
OOS LB SB Celje, namesto venca za pokoj. Kač Reziko 8.000
Podpečan Ivan, Kersnikova 32/A Celje	2.000
Pilih Viktor, namesto cvetja na grob pokoj.
Herbi Košič Titovo Velenje	10.000
KS Center Celje - prispevek krajanov	22.000
Ivan in Fanika Luskar, Na rebru 1, namesto
venca na grob pokoj. Ivana Robič Marka	10.000
Remškar Ida, Strmca 16 Laško	2.000
Vezenšek Heda, Partizanska 24 Slov. Konjice	10.000
ZP Rogaška Slatina - prisp. za modernizacijo	5.500
Društvo upokojencev Titovo Velenje - prisp. članov 454.560
Strlekar Bojan in Dragica, Kompole 101, Štore»	32.600
Cizej Cilči, Kaplja vas 13 Prebold,
namesto cvetja na grob pokoj. Rogl Iva	5.000
Društvo upokojencev Kostrivnica - prisp. članov 50.000
Štrukelj Angela in Štefan, Žagaijeva 4 Celje,
namesto venca na grob Skale Iva	15.200
Družina IKOVIC, Solčava 57, namesto venca na
grob Skale Iva	8.000
Družina Kralj, Kačeva 9 Celje, namesto venca
na grob Skale Iva	7.800
Lojzka Zlatolas, Lokrovec 30 Celje, namesto
venca na grob Skale Iva	10.000
Skale Milka, Šlandrova 4 Rogaška Slatina,
namesto venca na grob Skale Iva	10.000
Srednje kovinarsko strojna in metalurška šola
zbiralna akcija delavcev na šoli_48.000
VPLAČANO DO 30. 6. 1986 _7,395.163
Spremenjena števiilca žiro računa
za nakazila enodnevnega zaslužka in zbiranja sredstev
za modernizacijo bolnišnice:
Zdravstveni center Celje
Modernizacija bolnišnice Celje
50 700 - 743-79
Sicromno, pa vendar od srca
Upokojenci Rogaške Slatine so med krajani največ pri-
spevali za posodobitev celjske bolnišnice. Čeprav med
njimi prevladujejo upokojenci s skromno pokojnino, so
zbrali 150.000 dinarjev. Zavedajo se, da so redki in hkrati
srečni tisti ljudje, ki v svojem življenju ne potrebujejo
zdravniške pomoči - nege ali bolniške postelje. Vsi tisti, ki
so že bili priklenjeni na bolniško posteljo, pa se zavedajo,
koliko naporov vlaga zdravstveno osebje pri reševanju
človeških življenj.
Za modernizacijo celjske bolnišnice so darovali:
1 Jožefa Kamenšek 22.000 22.000
1 Brona Resnik 10.000 10.000
1 Tone Vidmar-Luka 10.000 10.000
5 članov po 2.000 10.000
51 članov po 1.000 51.000
94 članov po_500_47.000
153	150.000
-(--
Celjska banka za modernizacijo
bolnišnice
Ljubljanska banka Splošna banka Celje se intenzivno
vključuje v razreševanje finančnih problemov, ki nastajajo
pri tako zahtevni investicijski naložbi kot je modernizacija
celjske bolnišnice.
Njeno sodelovanje ni omejeno samo na ozko poslovno
sodelovanje, saj njena dosledna aktivnost prav gotovo
presega te okvire. To potrjuje tudi nenehna prisotnost
vodilnih in strokovnih delavcev banke pri Skladu za
modernizacijo bolnišnice, kjer po svojih močeh pomagajo
pri oblikovanju finančnih rešitev.
V zadnjem času se s problemi financiranja moderniza-
cije soočajo tudi organi upravljanja banke. Tako je bila na
zadnjem zboru banke, ki je bil v mesecu aprilu sprejeta
pobuda delegatov, da naj banka usmeri v okviru možnosti
tudi v letu 1986 del dohodka za regijsko bolnišnico, izvr-
šilni odbor banke pa je na seji koncem maja priporočil
izvršnemu svetu občine, da pritegne k financiranju
modernizacije bolnišnice še druge banke, ki poslujejo v
celjskem prostoru.
Pobuda in priporočilo lepo zaokrožujeta celotno aktiv-
nost banke pri tem projektu. To praktično pomeni nada-
ljevanje že v preteklem letu začete aktivnosti, ko je banka
usmerila iz dohodka 300 milijonov dinarjev za sofinancira-
nje izgradnje pete faze modernizacije bolnišnice in kaže na
njen odnos do ene izmed največjih črnih lis na področju
zdravstvenega varstva v našem окоЦи.
Da bi bila slika popolnejša moramo dodati že lani in
letos nadvse uspešno izvedeni akciji 1-dnevnega zaslužka
za modernizacijo bolnišnice, delavcev zaposlenih v
delovni skupnosti. Ti so z neposrednim odločanjem v
sklad za modernizacijo bolnišnice prispevali 3,150.000 din.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Rudarski praznik z
grenkim priokusom
Rudarji iaške občine so
Dan rudarjev praznovali v
Hudi jami v Rečici. To je
bilo tradicionalno srečanje
rudarjev Rudnika Laško s
poslovnimi partnerji in
predstavniki drugih sloven-
skih rudnikov. Tovariško
srečanje so pričeli s kultur-
nim programom v katerem
je nastopila laška godba na
pihala ter moški pevski
zbor Rudnika Laško, nada-
ljevalo pa se je z rudarskimi
športnimi in družabnimi
igrami.
Tudi letos rečiški rudarji
niso preveč zadovoljni z de-
lovnimi dosežki. Računali
so, da bodo že aprila lahko
nakopali načrtovano meseč-
no količino premoga, a jim
to, zaradi vdora vode, ni
uspelo. Šele maja so za silo
odpravili težave in sedaj za-
res upajo, da bodo lahko de-
lali normalnQ. Žal pa zaradi
izpada proizvodnje v prvih
štirih mesecih, ne bodo iz-
polnih letnega plana. Načr-
tovali so od 30 do 40 tisoč ton
premoga, proizvodnja bo ob
koncu leta manjša za petino.
, V laškem rudniku so pre-
mog podražili za 71 odstot-
kov. Višje cene premoga bo-
do vplivale na boljše tekoče
poslovanje oziroma na to, da
se izguba (taje bila aprila 130
milijonov dinarjev), ne bo
večala. Ocenjujejo pa, da le-
tošnja podražitev ni povsem
odpravila cenovih neskladij
energetskih virov. Električ-
na energija se je lani na pri-
mer podražila skoraj za dva-
krat, premog pa »le« za 50
odstotkov.	WE
Sprejem novincev v rudarske vrste je tudi letos predstavljal osrednji dogodek praznova-
nja dneva rudarjev v velenjski občini. Čez kožo je letos skočilo 106 novih rudarjev, od
tega 25 rudarskih tehnikov, ki so morali pokazati kar precej jezične (in pivske) spretno-
sti, da so lahko storili ta usodni življenski skok. Sicer pa so ob dnevu rudarjev v Titovem
Velenju pripravili še tradicionalen piknik na velenjskem gradu, ob tem pa organizirali
vrsto športnih in kulturnih prireditev.	Rp
Inovator
Žaiec 86
Ob prazniku občine Žalec
so najbolj uspešnim inova,
torjem podelili nagrade in
priznanja. Za množično in.
ventivno dejavnost je prejel;
prvo nagrado in priznanje
Martin Vošnjak, vodja inova-
tivne skupine SIP Šempeter
za izboljšave na varilnih apa-
ratih ISKRA, drugo Andrej
Zabovnik, prav tako SIP za
novo izvedbo napenjalca ve-
rige na nakladalnih prikoli.
cah, tretjo Tone Šepec iz
Gradnje Žalec za novo kon-
strukcijo demperske posode
za prenos betona, četrto na-
grado in priznanje so prejeli
Ivan Šorli, Zdenko Mak jn
Ivan Kukec iz Ferralita Ža-
lec za nov način čiščenja ka-
nalskih peči ter peto Franc
Mali iz SIP za zamenjavo le-
senih čepov in prostor s
prožnim zatikom na ličkal-
nih obiralnikih koruze.
Priznanja za mnogično in-
ventivno dejavnost so preje-
li: Metka Lužar iz SIP Šem-
peter za zamenjavo obroča,
Jože Skok iz Gradnje Žalec
za uporabo Samotnega od-
padka,. Štefan Bednjanič, Ju-
teks Žalec, za zamenjavo
drsne sklopke in Vlado Te-
man iz SIP za nov način vpe-
njanja obdelovancev.
Prvo nagrado in priznanje
za uvajanje nove proizvod-
nje sta prejela Branko Koceli
in Zvone Cencen, SIP, za po-
vezavo računalnika VAX II
z obdelovalnim centrom
NORTE, drugo pa Vlado
Bračun, Miran Grobelnik,
Stane Pinger in Boris Pod-
goršek iz Ferralita Žalec za
uv^anje tehnologije sihcije-
vih bronov.
Za raziskovalna dela je pr-
vo nagrado in priznanje pre-
jela Marta Dolinar, Inštitut
za hmeljarstvo in pivovar-
stvo Žalec, za izdelavo mo-
dela za napoved okužb hme-
lja, drugo Oto Muck, Rudi
Udrih in Andreja Šteiner iz
SIP za raziskovalno študijo:
Več dohodka z doma pride-
lano koruzo in tretjo Bogdan
Čede in Maijan Povše Hme-
zad, Strojna Žalec, za trosil-
no napravo za raztros umet-
nih gnojil.
T. TAVČAR
Polzelani v
Parunovcu
KS Polzela in KS Paru-
novac v občini Kruševac
sta pobrateni že nekaj let.
Prejšnji konec tedna je
skupina Polzelanov obi-
skala njihovo krajevno
skupnost ob krajevnem
prazniku in dnevu vstaje
srbskega naroda. Pripra-
vili so jim lep sprejem in
Polzelani so povedali, da
so se počutili kot doma.
T. T.
Ribiči se zavzemajo za čistejše vode
Pred časom smo posredovali gradi-
vo ribičev za razširjeno sejo komisije
za varstvo voda pri predsedstvu So-
cialistične republike Slovenije. Pred-
sedstvo se je že sestalo, zato poglej-
mo, kakšne so njihove ugotovitve,
stališča in predlogi.
Udeleženci razširjene seje so pouda-
riU, da je stanje, ki vlada v zvezi s
čistočo rek zaskrbljujoče. Ugotovili so,
da se organizacije združenega dela iz-
mikajo obveznostim do vodnega go-
spodarstva. To pa jim omogočajo ne-
jasni predpisi in standardi o kakovosti
voda. Zato Ribiška zveza Slovenija po-
ziva vse ribiške organizacije in ribiče,
da se čim bolj vključijo v prizadevanja
za čistejše vode. Prav tako velja poziv
vsem republiškim upravnim organom,
odgovornim za varstvo okolja, kmetij-
stvo in energetiko, industrijo in tran-
sport, da preverijo, kako se uresničuje-
jo nova napotila inšpekcijam, zlasti pa
priprave za uresničevanje nalog in ci-
ljev srednjeročnega načrta, ki predvi-
deva odpravo 3. in 4. stopnje onesnaže-
vanje voda in zraka. Na seji so tudi
poudarili, da morajo biti inšpekcije
usposobljene za svoje naloge. Neod-
visna institucija pa naj bi dajala ocene
in predloge za reševanje problemov
okolja. Pomenben je tudi predlog, naj
izideta dvojni številki Ribiča in Naše-
ga okolja, ki naj bosta v celoti posveče-
ni navodilom za zaščito vod in okolja.
Za konec so tudi opozorili, da ni
ustreznega študija za varstvo okolja na
mnogih smereh strokovnega usposab-
ljanja, pa tudi ne natančne organizaci-
je dela z opisi nalog izvajalcev, kar je
vzrok za številna kazniva dejanja.
Dan gasilca v
Preboldu
v žalski občini je navada,
da v tisti krajevni skupnosti,
kjer praznujejo občinski
praznik, praznujejo tudi dan
gasilca. Tako so se v soboto
zbrali gasilci žalske občine v
Preboldu. V paradi je sode-
lovalo več kot petsto gasil-
cev in več deset vozil. Na slo-
vesnosti je govoril predsed-
nik skupščine občine Žalec,
Ludvik Semprimožnik, sle-
dila pa je krajša gasilska
vaja.
Na shki: ešalon gasilk v
povorki.
T. TAVČAR
Jolanda Domanjko
»Otroci so še tako prist-
ni, « je kar nekajkrat v na-
jinem pogovoru ponovila
še ne 22 let stara vzgojite-
ljica Jolanda Domanjko,
ko je mirila šopek naj-
mlajših folkloristov zara-
di treme pred nastopom z
praznik krajevne skupno-
sti Nova vas v Celju. S
folkloro povsem »za-
strupljena« iz hudinjske
osnovne šole je novovaš—
čanka Jolanda, sicer za-
služna članica Celjskejol-
klorne skupine ŽPD
France Prešern, v rekord-
nem času treh mesecev
na noge postavila menda
kar edino foklorno skupi-
no v krajevni skupnosti.
Okrog nje se je zbralo 40
otrok iz Nove vasi, ki so
doslej pripravili že tri na-
stope: prvega za 1. maj in
dva med praznikom kra-
jevne skupnosti.
Z otroškimi štajerskimi
plesi in igrami ter v izvir-
nih otroških nošah je fol-
klorni podmladek iz No-
ve vasi požel burna priz-
nanja, ne samo zaradi
otroške ljubkosti in nepo-
srednosti, ampak tudi za-
radi strokovnega prijema
njihove tovarišice.
»Mislim, da je folklora
v zamahu in potrebno je
začeti pri najmlajših,« je
prepričana Jolanda, saj
ima dovolj možnosti, da
svoje trditve preizkuša
tudi v praksi. Zaposlena
(žal, še vedno za določen
čas) v WO Tončke Čeče-
ve v Celju in kot mentori-
ca folklorne skupine v os-
novni šoli Ivana Kovači-
ča-Efenka je svoje naj-
mlajše folkloriste doslej
pripeljala tudi do republi-
ških revij; pa to ji ne po-
meni toliko, kot iskreče
oči in nasmeh na otroških
obrazih, ki se tako radi
sproščajo ob plesih. «
Trikrat dobro pa je to,
da jim v mlade glavice Jo-
landa s plesom spravlja
ljubezen do ljudskega
izročila; če hočete, do na-
rodne samobitnosti, do
kulturnega izročila pred-
nikov, čeprav te iste gla-
vice če ne vedo, da se te- '
mu, kar počmo, lahko tu-
di tako reče. Šele, ko bo-
do takšne glavice odrasle,
bo v njih nekaj žlahtnega.
Morda tudi na takšen na-
čin premišljuje Jolanda
Domajnko, ko vsak dan
znova kolesari v svoj vr-
tec, k svojim varovancem
v Novo vas ali pa na vaje
k svojim Prešernovcem.
MITJA UMNIK
Ob prazniku nov dom
¥ Pestem slavili tUdI gasilci
v spomin na 7. julij 1941, ko
so skojevci in komunisti, med
katerimi jih je bilo največ iz
Pesja, uspešno izvedli napis-
no akcijo v Šaleški dolini, so
krajani Pesja ob koncu prejš-
njega tedna proslavili svoj
krajevni praznik. Ob tej pri-
ložnosti so v kraju odprli nov
sodoben dom krajanov in ga-
silski dom.
Praznovanje so združili tudi
s 40. jubilejem domačega gasil-
skega društva, ki so ga ob tej
priložnosti nagradili z novim
domom, proslava 40. letnice
Gasilskega društva Pesje paje
bila tudi osrednja prireditev
občinske gasilske zveze Ve-
lenje.
O gradnji novega doma kra-
janov in gasilskega doma so v
Pesjem začeli razmišljati leta
1981, koje zaradi bližine rudni-
ških objektov pričel stari dom
krajanov pokati, gasilski dom
pa je bil ob predvideni izgrad-
nji toplovodnega omrežja in
zaradi železniških tirov težko
dostopen. Investitor skupnega
doma krajanov in gasilcev, s
katerim je ves čas dobro sode-
loval gradbeni odbor krajevne
skupnosti, je bila delovna or-
ganizacija Rudnik lignita Vele-
nje. Največji del denaija za
opremo doma so zbrali s samo-
prispevkom krajanov, razliko
za skupno vrednost opreme pa
še iščejo v delovnih organizaci-
jah. Doslej so jim že pomagah
v RLV, DO Termoelektrarna
Šoštanj in DO'Eso.
Ob prazniku so v Pesjem pri-
pravili še vrsto spremljajočih
prireditev. Ob pionirski olim-
piadi in srečanju borcev pri
novem spomeniku v Pesjem
so v petek pripravili še smu-
čarske skoke za rudarsko sve-
tilko na smučarski plastični
skakalnici v Pesjem, gasilci pa
so ob paradi pripravili še tek-
movanje gasilskih desetin za
pokal krajevne skupnosti. V
nedeljo so v Pesjem organizi-
rali še tradicionalni pohod ob
spominskih obeležjih NOV.
Kljub pomembnim pridobi-
tvam pa ima letošnje prazno-
vanje ob predvideni izgradnji
nove klasirnice in deponije
premoga (o tem več v eni pri-
hodnjih številk) in s tem vse
večje ekološke ogroženosti
Pesja malce grenak priokus,
saj se zahteve krajanov, ki so
jih ti dali ob predvidenih iz-
gradnjah že lani, prepočasi
uresničujejo.
R. P.
V Stranje po
novem asfaltu
v Stranju, pretežno
kmetijskem zaselku v
šmarski krajevni skupno-
sti Mestinje, je bilo prete-
kli četrtek veselo. Radost
je bila povezana z otvori-
tvijo dobrih šeststo me-
trov krajevne ceste, ki so
jo pred tem prevlekli z as-
faltom.
Ta del ceste so začeli kra-
jani Stranja graditi že pred
štirimi leti. Ker je ta del
krajevne skupnosti Mesti-
nje oziroma zaselka Stranje
bolj na redko posejan z do-
mačijami, je bil prostovolj-
ni delež v denarju in delu
ter še drugih uslugah, toli-
ko večji na posameznika.
Vsa cestna dela, razen pre-
vleke z asfaltom, so opravi-
li sami. Izračunali so, da so
na cestni trasi prebili preko
tisoč dvesto ur, strojnih ur
z lastnimi traktorji in dru-
gimi vozili pa so našteli več
kot sto. Asfaltno prevleko
je plačal šmarski sis za ce-
ste in komunalo ter krajev-
na skupnost Mestinje iz
rednih sredstev za uresniči-
tev planskih nalog prete-
klega srednjeročnega ob-
dobja. Pomembno delovno
zmago in pridobitev so
Stranjani tudi primerno kr-
stili.	M. A.
Ifl. JUUJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Srečanle ob Dnevu borca
Borci žalske občine so se
srečali na Dan borca ter v
počastitev občinskega praz-
nika pri lovski koči pod Ge-
lavo. Zbralo se jih je več sto,
o pomenu praznika pa je go-
voril predsednik občinskega
odbora ZB Žalec, Rado Ci-
lenček, v kulturnem progra-
mu pa so nastopili prebold-
ski godbeniki, pevci in učen-
ci osnovne šole. O srečanju
so nam govorili nekateri od
udeležencev.
Ivan Jeromel: »Doma
sem iz Matk in sem vojni in-
valid, ranjen pa sem bil leta
1944 v Zagoiju ob Savi.
Takšna srečanja so za nas
dragocena, s^j se zberemo
tovariši iz najtežjih dni, z na-
mi pa je še veliko drugih,
predvsem mladih, ki nada-
ljujejo in ohranjajo tradicije
NOB.«
Jože Gril: »Bil sem borec
VDV brigade dve leti in imel
sem kar precej sreče, da sem
ostal živ in cel. Sicer sem
praporščak KO ZB Vinska
gora, ki dokeO živahno delu-
je. Mislim, da je vsakoletno
srečanje borcev vsem dobro-
došlo.«
Antonija Hriberšek: »Ni-
sem bila borka, toda zaradi
aktivnega delovanja in na-
prednega mišljenja so me za-
prli v Trbovljah leta 1942. Pri
meni so našli prepovedano
literaturo, kar je bilo dovolj
da so me več kot dve leti tr-
pinčili v ječi. Naših srečanj
pa se seveda z veseljem ude-
ležujem.«
Alojzija Pižorn: »Srečanje
borcev in aktivistov je zelo
pomembno, čeprav nas je iz
leta v leto manj. Kljub temu
vsakič znova obudimo spo-
mine, mladi nam pri tem pri-
sluhnejo in tako spoznavajo
pot, ki smo jo morali preho-
diti od okupacije do osvobo-
ditve. S tem pa je glavni na-
men srečanj, ne pozabiti, do-
sežen.« TONE TAVČAR
Nastopilo devet družin
Ribiška družina Šempeter je v počastitev praznika občine Žalec pripravila tradicionalno
tekmovanje ribičev na jezeru Presaije. Udeležilo se ga je dvanajst ekip iz devetih ribiških
družin Slovenije. Vrstni red ekipno: 1. RD Trbovlje 9800 točk, 2. Ptuj 7475, 3. Kozje,
pododbor Podčetrtek 6800, 4. Maribor, 5. Laško, 6. Šempeter itd. Posamezno: 1. Drago
Prašnikar (RD Trbovlje 6675 točk, 2. Vlado Ogrizek (RD Ptuj), 3. Branko Erkar (RD
Maribor) 3125, 4. Jože Lavrenčič (Ptuj), 5. Jože Debelak (RD Kozje, pododbor Podčetrtek),
6. Zvonko Petek (Ptuj), 7. Čedo Lončar (Šempeter), itd.	T. TAVČAR
Res privlačna ifonjenišlca prireditev
y ßoiowißan so nastopili skoraj wsl najboljši konJonJkl
Tam, kjer v Gotovljah pri
Žalcu danes vadijo in tek-
mujejo konji s svojimi ko-
njeniki, je bilo včasih nogo-
metno igrišče vsaj v Savi^-
ski dolini znanega in priz-
nanega nogometnega kluba
Borut iz Gotovelj pri Žalcu.
Časi se pač spreminjajo in
»zagospodarili« so tisti, ki
so tam že pred mnogimi de-
setletji imeli svojo domo-
vinsko pravico - konji. Da
je to res, dokazujejo njihov
pred leti ustanovljen konje-
niški klub ter veliko zani-
manje ter pozornost, da vsa-
ka kmečka domačija ob
športnem tekmovanju za ti-
sti dan odstopi enemu iz-
med tekmovalnih konj pro-
stor v svojem hlevu ali pod
kozolcem.
Letos so prizadevni člani
konjeniškega kluba v Gotov-
yah, ki ga kot predsednik vo-
di Peter Janič ob sodelova-
nju mnogih, med njimi Mira
Novaka, Ervina Časa, Kar-
men Gorišek in drugih priza-
devnih članov, pripravili 5.
Konjeniški turnir z udeležbo
domala vseh n^boljših slo-
venskih konjenikov. Nasto-
pili so predstavniki konjeni-
ških klubov Krumperk z biv-
šim Celjanom in enim naj-
ooljših jugoslovanskih ko-
njenikov Matjažem Čikom
pa ¿elu, Ljubljana, Merx Ce-
ye, Maribor, popularna Lipi-
ca in seveda vse boljši doma-
čini iz Gotovelj. Pridružili so
se jim tudi kmetje s svojimi
konji ter tako popestrili zani-
mivo prireditev, ki pa je le-
tos privabila manj obisko-
valcev, kot lani. Največ zani-
manja je bilo za nastop
kmečkih konj in »žolija«,
medtem ko so se redna tek-
movanja preveč vlekla in po-
navljala.
V kmečki galopski dirki je
zmagal Janez Oset pred Joži-
jem Sedminekom, Markom
Gojzdnikom, Iztokom Ajdni-
kom in Stankom Zupancem,
zanimivo pa je bilo tudi v
zaključni dirki klubskih
konj za privlačno nagrado
devet starih milijonov, ki sta
jo prispevala turistično dru-
štvo Vransko in turistična
agencija Emona Globtur s
poslovalnico v Celju - do-
pust na Ohridu! Dobil jo je
mladi konjenik iz Gotovelj
Iztok Ajdnik s konjem Val-
teijem pred Alenko Kač s
Čamo in Tadejo Kolšek s Ri-
go, obe iz Gotovelj. Iztok
Ajdnik paje uspel tudi v dir-
ki parkur za mlade konje
(ovire višine 110 cm), kjer je
v najštevilnejši zasedbi 25
tekmovalcev osvojil brez ka-
zenskih točk in v najhitrej-
šem času 73,70 prvo mesto.
V tej kategoriji je nastopila
tudi najmlajša udeleženka
turnirja desetletna M^a No-
vak iz Gotovelj, ki pa je zara-
di padca morala odstopiti od
nadaljnega tekmovanja. V
parkuiju višine 120-130 cm
je bil najboljši Čikov sin
Matjaž, smolo pa je imel do-
mačin Franc Mesarič, ki pa
je zato uspel zmagati v izred-
no zahtevni disciplini lovu
na »žolija«, kjer je bil pre-
pričljivo najboljši.
Pri pogovoru z udeleženci
zanimive in dobro priprav-
ljene prireditve pa je bilo
najpogosteje slišati željo po
tem, da bi konjeniški klub v
Gotovljah čimprej dobil svo-
je hleve in svoj prostor za
vadbo, kajti le tako bo tudi v
bodoče lahko napredoval in
dosegal pomembne uspehe.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Največ navdušenja je med gledalci požela zadnja disci-
plina, to so bile galopske dirke.
ter pSñ^J^ pomerili v tekmovanju s kmečkimi enovpregami Zdravko Koželj iz Škofje vasi, Miha Rojnik iz Babnega,
'^mii Hojnik iz Škofje vasi.
Gasilke iz Vojnika in Škofje vasi na
tekmovanju v Avstriji
Vsoboto, 28. junija, je bilo v avstrijski Radgoni mednarodno
gasilsko tekmovanje. Udeležili sta se ga tudi ženski ekipi
gasilk iz Vojnika (na sliki) in Škofje vasi. Tekmovanja se je
udeležilo samo pet ženskih ekip, ki so bile vse iz Slovenije.
Med Avstrijci so požele precej navdušenja in občudovanja,
saj tam ni v navadi, da bi bile gasilke tudi ženske.
Gasilci so se na tekmovanju pomerili v vajah z motorno
brizgalno in s štafeto. Obe ženski ekipi iz celjske regije, sta
osvojili bronasto značko. Poleg gasilskega tekmovanja so
organizatorji tekmovalci popeljali tudi na ogled razstave
gasilskih vozil novega podjetja Lohr. MILENA JURGEC
Hmezad
SOZD Hmezad
DO Mlekarna Arja vas
Komisija za delovna razmerja DO Mlekarna Arja
vas
razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	vrtnar
pogoji: V. ali IV. stopnja zahtevnosti vrtnarske usme-
ritve (vrtnarski tehnik ali vrtnar)
-	1 leto delovnih izkušenj
2.	pomoč v kuhinji
pogoji: IV. stopnja zahtevnosti kuharske usmeritve
(kuhar)
-	1 leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev dostavijo v roku 8 dni po razpisu na
naslov: SOZD Hmezad - DO Mlekarna Arja vas,
63301 Petrovče.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po
opravljeni izbiri.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Šlandrova nagrada knjižnici
Poslovanje posodabljajo ob A^û-letnlcl z računalniki
Celjsko povojno knjižni-
čarstvo slavi letos štiride-
seto obletnico. V knjižnici
Edvarda Kardelja poskuša-
jo v jubilejnem letu uvesti
novost - računalniško avto-
matizacijo. Za svoje delo na
področju knjižničarstva in
za pomemben prispevek h
kulturnemu utripu našega
mesta pa so letos tudi med
Šlandrovimi nagrajenci.
Knjižnica Edvarda Karde-
lja je nastala z združitvijo
osrednje študentske knjižni-
ce, ki jo je leta 1946 ustanovi-
lo ministrstvo za kulturo in
celjske ljudske mestne knjiž-
nice. V štiridesetih letih seje
celjska knjižnica zelo razvila.
Danes je v njej zaposlenih 43
delavcev, knjižnica ima čez
300 000 enot različnega gra-
diva knjig, časopisov, časni-
kov, nekaj medioteke, in več
kot 30 000 bralcev.
Zaradi pemajhnega števila
strokovnih delavcev - name-
sto 43, bi jih potrebovali 66
in zato, ker naj bi knjižnice
postale sestavni del knjižnič-
no-informacijskega sistema
so se lotili uvajanja avtoma-
tike v delo knjižnice. Zaradi
preskromnih finančnih sred-
stev jim sicer ni uspelo dobi-
ti želenega sistema dobis-li-
bris, ki bi omogočal izposojo
oziroma izmenjavo in iska-
nje informacij na področju
cele Slovenije ali celo Jugo-
slavije, uspelo pa jim je s po-
močjo slovenske Raziskoval-
ne skupnosti in celjske Kul-
turne skupnosti kupiti dva
računalnika ATARI, za kate-
ra pa so ustrezni programi še
v izdelavi pri Narodni-uni-
verzitetni knjižnici v Ljub-
ljani.
Ta dva računalnika bosta
omogočila jeseni uvesti v od-
delku za študij in v katalogih
delno avtomatizacijo knjiž-
nice. Računalniško naj bi bi-
li predstavljeni predvsem
katalogi prihajajočega gradi-
va, pomembnejše informaci-
je o knjižničnih gradivih in
pa bralci ter izposoja. Pred-
nost računalnikov ATARI je
v njihovi veliki uporabnosti
in enostavnem delu. Sočas-
no pa so uporabni kot proce-
sorji in kot terminali. Uvaja-
nje računalniške avtomatiza-
cije bo bralcem omogočilo
več informacij, knjižničar-
jem pa bo olajšalo delo.
Seveda pa knjižnica ni do-
bila Šlandrove nagrade le za-
radi razvoja njihove osnovne
dejavnosti-knjižničarstva,
pač pa tudi zato, ker so skr-
beli za delček posebnega
kulturnega utripa našega
mesta. Urejali so posebne
zbirke, organizirali razne pri-
reditve, med katerimi je tre-
b*a posebno izpostaviti njiho-
ve razstave, ki so v veliki me-
ri povezane z izobraževalnim
procesom v naših šolah in
postajajo del nazornega
učenja.
INES DRAME
Dane Debič, vodja knjižnice
Edvarda Kardelja: »Mislim,
da je to najvišje priznanje,
ki ga knjižnica naše - sploš-
noizobraževalne zvrsti lah-
ko dobi v Sloveniji, saj ve-
mo da kakšna višja prizna-
nja, ki bi bila v glavnem na-
menjena knjižničarstvu, ne
obstajajo. To področje na-
grajevanja je danes prene-
seno predvsem na občine in
ena takih občinskih nagrad
je tudi nagrada Slavka
Šlandra - zelo pomembna
nagrada že po svojem usta-
novitvenem pomenu. Nam
ta nagrada veliko pomeni.
Mislim, da smo jo zaslužili
vsi - ne le sedanji, pač pa
tudi vsi tisti delavci, ki so
sploh kdaj delali v naši
knjižnici in ustvarjali njeno
prihodnost.«
Porazguhljeni podmladek
¥ Preboldu obnavljajo kulturni dom
Pomanjkanje prostorov
za delo je eden glavnih ra-
zlogov, ki zavirajo razcvet
dejavnosti v okviru delav-
sko-prosvetnega društva
»Svoboda« iz Prebolda. Do-
trajano stavbo doma kultu-
re sicer postopoma obnav-
ljajo, gre vse skupaj prepo-
časi. Zaradi propadlega re-
ferenduma za novi samopri-
spevek bodo v krajevni
skupnosti Prebold morali
še kar lep čas počakati na
kulturni hram, ki ga potre-
bujejo.
V okviru preboldske »Svo-
bode« delujejo godba na pi-
hala, ki bo jeseni dopolnila
šestdeset let, moški in ženski
pevski zbor, kino sekcija, re-
citatorska in dramska sekci-
ja. Pomembno mesto ima
krajevna knjižnica z bogatim
knjižnim fondom. Pred ena-
inštiridesetimi leti ustanov-
ljena je to ena prvih knjižnic
v Savinjski dolini. Mnogo
bolj kot danes, je bila v Pre-
boldu nekoč razgibana
dramska dejavnost in lutkar-
stvo, glavni razlog za usiha-
nje dejavnosti pa so že ome-
njeni prostori za vaje in
dramske uprizoritve. Kot do-
mala povsod se društvo s
svojimi sekcijami ubada s pi-
člimi finančnimi sredstvi, in
še slabše bi bilo, če bi ne bilo
občasne denarne in material-
ne pomoči domače Tekstilne
tovarne.
Preboldski Svobodaši si že
desetletje prizadevajo za ob-
novo starega kulturnega do-
ma. Pred dvema letoma so
šli v akcijo postopnega ob-
navljanja objekta. Takrat so
obnovili dva prostora in po-
večali prostôre knjižnice, le-
tos pa so se lotili levega
spodnjega dela pročelne
stavbe, kjer bo prostor za
pevsko sobo, podstrešne
prostore pa bodo uredili za
ostale dejavnosti. Sem sodi
še ureditev vodovodne nape-
ljave, garderob in sanitarij. V
obnovljenem kulturnem do-
mu je predvidena tudi velika
dvorana za kulturne priredi-
tve. Preboldski kulturniki
upajo, da bo s primerno
usposobljenimi prostori laž-
je zaživela zlasti dramska
amaterska dejavnost, o;
pa še dolgoletni prol
mentorstva. S kadri imaj
žave tudi v moškem
skem zboru, ki pogreša r
ših, svežih glasov.
Pomemben kulturni s{
bujevalec v kraju je tudi
novna šola z neštetimi de
nostmi in šolsko knjižn
Pod dobrim mentorstvor
šolarji kaliljo v dobre pe^
recitatorje, plesalce. Zal
po končanem osnovnem
lanju razkropijo po sredi
šolskih središčih in izgul
tesnejši stik s krajem. Z
potem le redkokdo najde
v domače kulturno drušb
MARJELA AGR
Ljubitelji med uspehi in težavami
Kljub kulturi nenaklonjenim družbenim razmeram napredek v ljubiteljski kulturi
Končala se je zelo uspeš-
na in bogata sezona ljubi-
teljskih kulturnih društev.
53, kolikor jih deluje pod
okriljem celjske Zveze kul-
turnih organizacij, je pri-
pravilo več kot 1000 pred-
stav. Kljub temu, da so
opravičila svojo družbeno
vlogo, pa se še vedno sreču-
jejo z velikimi prostorski-
mi, finančnimi in kadrov-
skimi težavami.
Ljubiteljskih kulturnih
društev je v naši občini ozi-
roma regiji iz leta v leto več.
To pomeni veliko breme za
strokovno službo, ki mora
gospodariti z relativno
skromnimi finančnimi sred-
stvi. Zavedajo se, da ne gre
ustanavljati novih društev za
vsako ceno, prav tako pa jih
ne morejo kar na splošno za-
vračati.
Štefan Žvižej, sekretar
ZKO, pravi: -Tam kjer ob-
staja osnovno jedro, kjer lju-
dje želijo združevati svoje in-
terese in kjer lahko združeni
kaj naredijo, tam so društva
nedvomno upravičena. Toda
na Lavi, Ostrožnem in na
Hudinji smo z vehkim pom-
pom ustanovili društva, o
katerih sedaj ni nič slišati. Z
ustanovitvijo novih društev
ne dobimo tudi večjih fi-
nančnih sredstev, pač pa pri-
de do nove notranje delitve,
zaradi katere so marsikdaj
oškodovana društva, ki že le-
ta in leta pridno delajo. Ven-
dar pa društva v glavnem
opravičujejo svoj obstoj.
Društvo v Vojniku, kraju, ki
je že malce bolj oddaljen od
centra, pripravlja veliko pri-
reditev, ima dosti sekcij, živi
s svojim krajem, pa ne zna-
mo reči prave besede takrat,
kadar bi želeU urediti njihov
kulturni dom, kar bi si vse-
kakor zaslužili.«
Prav prostori so tista stvar,
pri kateri si društva sama
težko pomagajo, saj je ureja-
nj^opremljanje in vzdrževa-
nje prostorov stvar denarja.
Štefan Žvižej
V Kulturni skupnosti so za-
čeli razmišljati o plačevanju
amortizacije. Sredstva naj bi
se zbirala pri ZKO in se upo-
rabljala tam, kjer je to naj-
bolj potrebno. To je že ena
od oblik reševanja prostor-
skih težav v prihodnosti.
Težave pa so tudi s stro-
kovnimi kadri. Gledališkim
skupinam ne morejo vedno
pomagati igralci celjskega
gledališča, saj ima leto samo
toliko problemov, da je ne-
mogoče nekoga še dodatno
obremenjevati. Problemi so
tudi pri pevskih zborih. Šte-
vilo pevskih zborov nenehno
raste, zborovodij pa je vse
manj in zato prihaja do tega,
da vodi en človek tudi po šti-
ri zbore. Vsem gotovo ne
more dati vsega svojega stro-
kovnega znanja. Kar zadeva
kadre, je še najbolje pri ples-
nih skupinah, saj imamo v
Celju kar tri kulturne delav-
ce, ki se lahko ukvarjajo sa-
mo s plesno dejavnostjo,
medtem ko so na drugih po-
dročjih strokovni vodje na-
vadno zaposleni tudi kje
drugje.
Kljub vsem tem težavam
in kulturi - posebno ljubi-
teljski nenaklonjenim druž-
benim razmeram, pa je v de-
lu ljubiteljskih skupin opazi-
ti napredek. Predvsem pi-
onirska in mladinska kultur-
na društva se vse bolje orga-
nizirajo. Kulturni dnevi na
šolah postajajo pravi praznik
mladinske kulture. Pri ZKO
se zavedajo, da bo treba tem
društvom več pomagati, saj
brez podmladka tudi v odra-
slih skupinah ne bo šlo. Ve-
lik uspeh letošnje sezone
predstavljajo tudi pevski
zbori. Kar osem zborov naše-
ga območja je takšnih, da se
lahko z njimi postavljamo
tudi v republiškem merilu.
Plesne skupine so tako na-
predovale, da veliko pome-
nijo že v jugoslovanskem
merilu. Folklorna skupina
ima v enem polletju 40 do 50
nastopov. Vse te skupine pa
se morajo še vedno boriti za
normalne delovne pogoje.
Glavna sezona ljubitelj-
skih skupin je sicer zaključe-
na, vendar pa delo tudi v tem
poletnem času ne bo povsem
zamrlo. Za to bodo poskrbe-
le skupine, ki se vključujejo
v poletne javne prireditve.
Velik problm poletnega ob-
dobja predstavlja priprava
programa za praznik občine
Celje, ki je 20. julija, ko je
veliko članov ljubiteljskih
društev na dopustu. Zato se
organizacija tega programa
navadno prepušča bolje or-
ganiziranim društvom, ki ve-
do kdaj gredo njihovi člani
na oddih. ^
INES DRAME
Domače citre bodo
zvenele v Grižah
Citre so včasih sodile v
marsikatero slovensko dru-
žino in še danes jih imajo
marsikje v kakšnem kotu
ali na podstrešju. Precej
mai^ je Slovencev, ki znajo
nanje igrati, le redki pa so,
ki še poučujejo igranje na ta
instrument. To je vodilo tu-
di DPD Svoboda Griže, da
je sklenilo pripraviti sreča-
le citrarjev iz vse Sloveni-
je in tudi zamejstva. Tako
bo prvo srečanje, ki ima na-
slov zlate citre, v soboto, 12.
julija ob 15. uri v letnem
gledališču v Grižah.
Pri pripravi te prireditve
so člani organizacijskega od-
bora v začetku naleteli na
precejšnje težave, saj v Slo-
veniji ni nikjer podatkov o
tem, koliko ljudi še igra na
citre, še manj pa je seveda
naslovov. Zato so se obrniU
za pomoč na republiško kul-
turno skupnost, ki jim je po-
sredovala naslov Rada Ko-
kalja iz Kranja, ki je sodelo-
val tudi v TV oddaji o citrah
na Slovenskem in pozna pre-
cej teh glasbenikov. K sode-
lovanju so pritegnili še dru-
ge sodelavce, kot so Mira
Omerzel-Terlep pa Jasna Vo-
dakovič in drugi, ki so po-
tem z nasveti pomagali, da
bo ta prireditev tako kako-
vostna kot tudi dobro obi-
skana.
Najprej je seveda obstajala
dilema ali naj bo to srečanje
aU tekmovanje, vendar je ta-
koj prevladala misel o sreč
nju, čeprav bo prirediti
spremljala tudi posebna sk
pina strokovnjakov, ki jo v
di Cita Galič. Njen namen i
ocenjevati nastopov pos<
meznikov, pač pa svetova
in pa iz celotne prireditv
prodobiti smernice za bodi
če srečanja, saj naj bi ta pr
reditev postala tradic
onalna.
Za letošnjo srečanje se j
že prijavilo 25 posameznike
in 15 skupin (duet, trio, kvai
tet), ki bodo izvajali razUčm
skladbe, saj organizator n
postavil v bistvu nobenil
omejitev glede izbire progra
ma. Obiskovalci pa si bode
lahko ogledali tudi citre na
stopajočih, saj bodo razstav
Ijene na prireditvenem pro-
storu.
V Grižah so torej zaoral)
ledino na tem področju ii;
upati je, da bo tudi ta priredil
tev dobila take razsežnosti
kot tekmovanje za Zlato hari
moniko Ljubečne.
F. P.!
Weasteast v galeriji KLjUB
Weasteastje umetniško gi-
banje, ki je skrbnejšim
spremljevalcem slovenske
umetnosti dovolj znano, saj
se bliža desetletnici svojega
javnega delovanja inje v tem
času zelo pomnožilo vrste
svojih sodelavcev, prav tako
pa. z vse bolj številnimi jav-
nimi predstavitvami, tudi
poseglo v kulturno zavest
naših narodov. Zato je prav,
da si dosežke te ustvarjalno-
sti lahko ogledamo tudi v
Celju, ki premore nekaj agil-
nih mail-artistov.
Razstava, ki jo je pripravil
kranjski pesnik, esejist, pre-
vajalec in mail-art animator
Franci Zagoričnik nam po-
nuja na ogled izbor del iz
dveh Weasteast zbornikov
zadnjega časa: pri reviji Di-
alogi v Mariboru in pri reviji
Új symposion v Novem Sa-
du. Temeljna značilnost teh
del je globoka osebna anga-
žiranost avtorjev, ki se s svo-
jimi izdelki odzivajo na
uganke in pasti življenja ter
seveda tudi umetnosti. A za
razliko od tradicionalnih na-
činov umetniškega izraza ti
ustvarjalci ničesar ne pos-
plošujejo: ne težijo od poseb-
nega k splošnemu, kar je še
tako značilno za vrednoteno
in z režimsko estetiko nako-
drano tradicionalno umet-
nost, ki ima navkljub vsem
svojim sodobnim trendov-
skim preoblekam, še vedno
isto-prosvetiteljsko funkcijo.
Pričujoči izdelki so izključ-
no konkretni, ker vsebujejo
poleg oblikovnih tudi vse-
binske naboje, ki so lastni
komunikativnemu bistvu
umetnosti kot je mail-art. To
so skrbno subjektivni, in-
timni izrazi, ki pa prav ob
dejstvu javne razstavitve de-
lujejo kot skrbno izbrana do-
kumentacija nekakšnega
subverzivnega gradiva, tako
da se tenkočutni gledalec
kar ne more otresti nekoliko
morbidnoga občutka, da se
ob priliki ogleda tako zasno-
vane mail-art razstave spre-
minja v organ »Velikega bra-
ta«, ki na ta način s svojim
vseobsegajočim Pogledom
podružblja tudi najbolj in-
timne sfere človekovega du-
ha. Ta lastnostjo nedvomno
najbolj učinkovita odlika
mail-arta, ki z omenjenim
razmerjem med zasebnim in
javnim kaže, opozarja, priča,
o neizogibni prisotnosti tota-
litarizma v družbenih siste-
mih, za katere je že tako jas-
no, da posvečajo ob namen-
ski zapostavitvi neulovljive
Religije, vso skrb nadzorova-
nemu gojenju Umetnosti, ki
pa navzlic njenemu neulov-
ljivemu religioznemu izvoru,
dandanašnji vsë raje postaja
plen.
BORI ŽZUPANČIČ
Zbirateljska
vnema
Aleksandra
Videčnika
Aleksander Videčnik je
star znanec Zgodovinske-
ga arhiva v Celju, predv-
sem zaradi svoje zbiratelj-
ske vneme. Zbira priče-
vanja iz preteklosti in iz
sodobnega časa. V zad-
njem letu je celjski Zgo-
dovinski arhiv obogatil z
gradivom, ki obsega dra-
gocene drobce iz prete-
klosti Mestne hranilnice
v Celju in bančništva nas-
ploh, zajetno dokumenta-
cijo o pionirskem in mla-
dinskem varčevanju in
akciji Pikapolonice na
Slovenskem. Podal pa je
tudi dokumentacijo pet-
desetih let, ko je sam so-
deloval pri neuresniče-
nem projektu vinske kleti
v Virštanju in z vnemo
spremljal razvoj zadruž-
ništva in osveščanja
kmečkega prebivalstva.
Zbirateljska vnema
Aleksandra Videčnika, bo
morda navdušila še kakš-
nega neznanega zbirate-
lja, da bi s svojimi zbirka-
mi obogatil Zgodovinski
arhiv v Celju in pomagal
tistim, ki v arhivu oprav-
ljajo znanstveno-razisko-
valno delo.
2¡ JULIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
jrez dograditve centra ne bo razvoja
^ eolieh še ne bo nowe sedežnlce. Znane že cene smučarskih vozownic
>tos na Golteh še ne bo nove dvo-
^ležnice, pać pa naj bi obnovili stre-
in delno tudi notranjost hotela ter
^ Dili še en teptalec. Takšne so ugo-
fitve z zadnje seje družbenega sve-
lai bdi nad delovanjem in razvo-
\ rekreacijsko turističnega centra
C jjg isja seji so obravnavali tudi po-
^Vanje centra v letošnjem polletju,
'bo konca avgusta bodo v sozdu
dobili projekte z dvosedežnico,
"^"^'naj bi jo postavili prihodnje leto, do
inca leta pa tudi projekte z dozidavo
hitela, ki "^Ј takrat, ko bo popolno-
obnovljen, sprejel 190 gostov. Za
^Vsedežnico je sedaj premalo denar-
gaj je cena od prvotnih 80 milijonov
Ptgjçaj mesecih narasla na 260 milijo-
''Sv zato gradnje letos ne bo. Na druž-
nem svetu so si bili enotni, da s
^idobitvijo projektne dokumentacije
radi hitre rasti cen materialov, po-
•^bnih za postavitev sedežnice, v bo-
če ne gre več zavlačevati.
Sicer pa obisk Golt, v prvih treh me-
čih so namreč z gondolo pripeljali 21
;oč obiskovalcev več kot lani v istem
isu, dokazuje, da se zaupanje do tega
intra med smučarji ponovno krepi,
a Golteh bi tako morali tudi ob pol-
etju poslovati pozitivno, pogoj pa je,
a bodo telesno kulturne skupnosti
treh občin, izjema je le Mozirje, porav-
nale s samoupravnim sporazumom
predvidene obveznosti. Poslovanje
centra je torej kljub dobremu obisku,
povezavi gostinskega in žičniškega de-
la, ki je prineslo določene prednosti,
ter kljub dobri lanskoletni predprodaji
smučarskih vozovnic še vedno odvis-
no tudi od pomoči širše družbene
skupnosti. Res, da gre za dogovorjeno
in v slovenskem prostoru posnemanja
vredno družbeno akcijo, ki pa ima tudi
svoj namen: postaviti center na lastne
noge.
Razvoja Golt torej ne bo, če ob pred-
videni nabavi še enega teptalca (lani in
letos jim je pri teptanju priskočil na
pomoč Unior) in obnovi hotela, ne bo
zgrajena vsaj še dvosedežnica Smre-
kovec, smučarski poUgon, dograditi
pa bo potrebno tudi hotel. Z načrti za
nekatere od teh nalog se je že predolgo
čakalo. Bolj malo je bilo storjenega
tudi za poletno življenje centra (izjema
je letos delno le izletniški turizem), ki
sedaj, v takšnem stanju, ko pušča stre-
ha hotela in ko tudi sobe niso primer-
no urejene, ne more sprejemati gostov.
Prav letna sezona pa je ob dopolnjeni
zimski ponudbi osnova za to, da bodo
lahko na Golteh samostojno poslovali.
Kako bo z dograditvijo centra, je v prvi
vrsti odvisno od sozda Merx, zaslužek
v poletnih mesecih pa tudi od kreativ-
nosti kolektiva RTC Golte, ter njihove
Znane so tudi že cene smučarskih vo-
zovnic za prihodnje leto. V poslovni
skupnosti slovenskih žičničarjev so
se dogovorili, da bodo enodnevne
smučarske vozovnice v večjih smu-
čarskih središčih Slovenije v sezoni
86/87 po 4000 din, na Golteh pa zaradi
podpore telesnokulturne skupnosti
1000 din manj. Poldnevne vozovnice
bodo po 2200 din, kolikor bodo tudi
dnevne vozovnice za otroke. Sezon-
ska karta bo stala 34 tisoč in letna 40
tisoč din. Ponovno bo na Golteh letna
karta v predprodaji skoraj dvakrat
cenejša kot v redni prodaji in jo bo
mogoče kupiti za 24 tisoč din, s ta-
kojšnjim vplačilom celotne vredno-
sti pa za 18 500 din za odrasle in
12 000 din za otroke. Za sicer osem
dnevnih kart v redni prodaji bo torej
v predprodaji mogoče kupiti letno
karto.
povezave s turističnimi agencijami.
Predvsem s Kompasom v Mozirju je
pri tem še premalo sodelovanja.
R. PANTELIČ
uleminar za
:nentorje
^rističnili
iodmladicov
)
i Celjska turistična zveza
le pripravila pred kratkim
eminar za učitelje-mentor-
£ turističnih podmladkov
iia osnovnih šolah širšega
«Ijskega območja.
; Odlično obiskanega semi-
laija se je udeležilo 25 men-
Dijev, kar pomeni, da je bilo
astopanih polovico popol-
tih osemletk z našega ob-
nočja. Uvodno besedo in
nisli o vlogi in pomenu turi-
tičnih podmladkov je pove-
lala mag. Danica Zorko,
[lavna tajnica Turistične
veze Slovenije, o urejenosti
n o ocenjevanju šolskih
»kolij je govoril prof. France
Игк, delovna programa za
uristične podmladke v ra-
xedni in predmetni stopnji
)a je predstavil prof. Zoran
Sudler.
Seminar je nakazal kako
laj teče v bodoče ta prepo-
rebna turistična vzgoja os-
lovnošolske mladine, pred-
tavljena programa pa bosta
agotovo zanesljiva osnova
a še sistematičnejšo delo
Uspela vasica olimpiada na Rečici ob Savinji
Letošnji ohmpijski zmagovalci »Vaške ohmpiade« na Rečici ob Savinji so vaščani
Pobrežja, sledijo pa jim Poljane in Spodnja Rečica. In še druge značilnosti letošnje, že 8.
turistične prireditve na Rečici? Dober obisk, dobra organizacija, ki jo je prvič prevzelo
novoustanovljeno turistično društvo in veselo razpoloženje, ki gaje žal zvečer, po deseti uri,
prekinil dež. Posnetek pa je z uvoda letošnje ohmpiade, z iger Delo-Kompas, kjer sta se
pomerili ekipi Rečice in Žalca. Boljši so bili domačini, ki so si zmago priborili v zadnji igri
»za Župane«. V polivanju trpinov na sramotilnem kamnu (na posnetku) pa so bili spretnejši
Žalčani.
Kaico do inter-raii vozovnic
se TTG ne Izplača prodajati Inter-rall vozovnic
Mladinci, študentje, gre-
te na potovanje z inter-rail
vozovnico? Ogledate si jo
ahko že v Celju na TTG,
kupili pa jo boste morali v
«ariboru ali v Ljubljani.
Najprej naj pojasnimo kaj
^Pioh so inter-rail vozovnice.
^o so vozovnice, ki jih kupu-
"^ladi, ki se odločajo za
'aysa potovanja po Evropi,
se s to vozovnico lahko
es mesec z vlakom prevaža-
0 po evropskih državah, ra-
Bolgarije, Poljske in
S demokratične repu-
lse do letos je bilo mogo-
^^mter-rail karto kupiti tudi
la Celjskem TTG, letos pa
uni^^	Že od prvega
"ija dalje, ko bi vozovnice
"Orale biti v prodaji, le-te sa-
em^ • ^ pojasnjujejo s
)iH n f Subotice niso do-
u ^ekega formularja, brez
Pin vf^^P^ vozovnic ne mo-
jo prodajati. Lahko vam si-
postrežejo s podatkom,
i^iane letos ta vozovnica
66:000 dinarjev, da imajo ce-
lo neko novost, saj od letos
dalje obstaja vozovnica, ki
velja tudi za trajekte in za
katero je treba odšteti 78.000
dinarjev, lahko vam jo od da-
leč pokažejo, ampak kupiti
je vendarle ne morete. Vse bi
bilo še lepo in prav, če te
vozovnice ne bi bile napro-
daj tudi v Mariboru in Ljub-
ljani. Toda tam jih je mogoče
popolnoma normalno kupiti.
Obrazec, ki nikakor noče
najti poti v Celje, je očitno
bolj naklonjen Mariborča-
nom in Ljubljančanom.
Ko smo pobarali uslužben-
ko Celjskega TTG, zakaj se
ne bi nekdo odpravil v Subo-
tico, od koder naj bi nesrečni
formular dobili, je le-ta pre-
cej nestrpno odgovorila, češ,
kdo bo le šel, sicer pa se jim
za toUko kart kolikor jih pro-
dajo, to tudi ne izplača. Lani
so, po njenih besedah, pro-
dali »le« trideset do štiride-
set vozovnic, kar je za njih
očitno premalo, da bi se jim
ta prodaja obrestovala.
Kljub vsemu v Celju na
TTG še vedno optimistično
zagotavljajo, da bodo obra-
zec v kratkem zagotovo do-
bili (morda so ga danes že.
pretekli četrtek ga še vseka-
kor ni bilo).
Poklicali smo tudi v Mari-
bor in povprašali, zakaj v Ce-
lju ni naprodaj inter-rail vo-
zovnic. Uslužbenka je le pre-
vidno odgovorila: »Verjetno
so bili Celjani prepozni pri
naročilu vozovnic, pa so se
stvari zapletle.« Je iz tega od-
govora mogoče razbrati že
pretekle izkušnje?
Kakorkoli že, resnica je, da
na Celjskem TTG očitno raz-
mišljajo v smeri, da je za ti-
stih trideset ali štirideset
mladih, ki si v teh kriznih
časih še lahko privoščijo po-
tikanje po Evropi, pač vse-
eno, če se na svoje potovanje
odpravijo že nekoUko prej in
obiščejo še Maribor ali Ljub-
ljano, kjer si bodo brez težav
lahko kupili inter-rail vozov-
nico.
NATAŠA GERKEŠ
Medtem ko v našem turizmu marsikje brenkajo na vse mogoče strune, da bi privabili
gosta, so očitno nekateri še vedno prepričani, da jih bo gost obiskal brez vsakega
posebnega povabila ali izziva Tako si bržčas domišljajo tudi v osrednjem gostinskem
objektu sredi Šmarja, v gostišt-u Šmarski hram trgovske delovne organizacije Mercator
Jelša. Po tablici s stalnim napisom »danes vam priporočamo «, bi gost lahko sodil, da se v
tem gostišču dobro je. A kaj, ko je tablica zmeraj prazna. So morda v Jelši tako zelo
skrivnostni in nočejo izdati, kaj se pripravlja v njihovi kuhinji, nimajo nič konkretnega
ponuditi ali pa se jim samo ne ljubi vsak dan obelodanjati, kaj gostu priporočajo. Če ne
nameravajo nič ukreniti, jim priporočamo, da tablico na ličnem kozolcu z napisom
»danes vam priporočamo><, snamejo.	MARJELA AGREŽ
Letos Pivo in cvetje ponuja več
Iculturnih prireditev
Prireditev Pivo in cvetje bo privabilo v Laško več
deset tisoč ljudi. Organizatorji vedo, da bodo prišli
le, če bodo pripravili dober program in dobro gostin-
sko ponudbo.
V	tednu Piva in cvetja se bo v Laškem marsikaj
dogajalo, vendar so prireditve razporejene tako, da se
bodo pričele v poznih popoldanskih urah in zaključile,
kot se od tovrstne turistične ponudbe pričakuje, pozno
ponoči.
Novost v programu je več kulturnih prireditev. Te se
bodo zvrstile v prvih dneh Piva in cvetja. To bodo
različne umetniške in etnološke razstave, koncert celj-
skega godalnega orkestra v laški župnijski cerkvi, kon-
cert Pihalnega orkestra milice Ljubljana, KUD Anton
Tane pa se bo predstavil z mlatiškim likofom in pro-
gramom slovenskih pesmi in plesov.
Delove in Kompasove igre ter pivovarniške igre
bodo prihodnjo soboto, ko bo tudi osrednja prireditev
ob Pivu in cvetju. Nastopila bodo Čudežna Polja in
Edvin Fliser, program pa bo vodil Vinko Šimek. Naj-
daljša noč Piva in cvetja se bo pričela z že tradici-
onalno kanonado z možnarji ter ognjemetom.
Po vsem mestu bo 13 zabaviščnih prostorov z last-
nim zabavnim programom, pivo se bo točilo iz šestde-
setih točilnih aparatov. Otrokom v zabavo pa so tudi
letos v Laško povabili velik zabaviščni park.
V	organizaciji te prireditve, katere glavni delež
nosita Turistično društvo in pivovarna, sodelujejo vse
delovne organizacije z območja Laškega, krajani pa so
se bolj kot prejšnja leta vključili v akcijo okrasitve
kraja s cvetjem.
Žejni obiskovalci bodo seveda spih največ piva.
Tudi letos so v Laškem dosegli enotno ceno piva. Za
steklenico piva Zlatorog (0,5 ütra) ali vrček piva bodo
pivci plačah le 200 dinarjev.
Edini problem, ki tare organizatorje, je prostor za
parkiranje. S celjskim Izletnikom so se dogovorili, da
bodo prihodnjo soboto vozih dodatni avtobusi v celj-
sko in hrastniško smer. Vozih bodo neprenehoma od
17. ure do ognjemeta ob 21.30, nato pa vsako uro.
VVE
Turistične Informacije
Celjska turistična zveza in Poslovna skupnost za turi-
zem Celje sta izdali Turistične informacije 1986 za Celjsko
turistično območje. V zgibanki so informacije o muzejih,
galerijah, zgodovinskih spomenikih, naravnih zanimivostih,
pomnikih NOB, sakralnih spomenikih, zdraviliščih, kam-
pih, kmečkem turizmu, kopalnih bazenih, planinskih posto-
jankah, rekreacijskih centrih, gostinskih objektih, okvirnih
cenah, prireditvah in turističnih agencijah. Informacije,
namenjene domačim turistom, so natisnili v 2000 izvodih.
Gostje, kako se počutite?
Dobroslav Prug iz Splita,
gost hotela Prebold: »S po-
čitnicami v Preboldu smo
vsi Dalmatinci zelo zadovolj-
ni. Usluge v hotelu so dobre,
osebje je prijazno, občasno
nas moti le dež - a to je višja
sila. Tudi drugače dobro skr-
bijo za nas. Organizirah so
nam piknik, oglede nekate-
rih kulturnih znamenitosti,
obiskali pa smo tudi vse oko-
hške kraje in seveda tudi to-
varniške trgovine. Tudi zu-
naj hotela smo torej nekaj za-
pravih ...«
10. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Brez strolev ne bi dohajali dela
KmetUa Povšetovih na Močllnem Je največja na radeškem koncu
Sredi hribov, na lepi rav-
nici, je položena kmetija
Povšetovih. Močilno se pra-
vi temu kraju nedaleé od
Radeč, Povšetova kmetija
pa je svojimi 40 hektarji
največja daleč naokoli. Tu-
di med najbolje opremljeni-
mi in s pridnimi kmetoval-
ci, ki so sami pomagali iz-
boljšati življenje tam gori,
tako da si danes želijo, da bi
le šlo še naprej tako.
Težav, kakršne imajo na-
vadno oddaljene kmetije, ni-
majo. Skoraj do njih vodi as-
faltirana cesta - leta 1982 jo
je odprl domači sin Miro, ki
je vanjo vložil preko 1000 de-
lovnih ur. Takšnih je malo,
čeprav so na Močilnem in
Žebniku sami pridni. Od ta-
krat, ko so se zmenili, da bi
imeli telefon in do takrat, ko
je v prvi hiši telefon zazvonil,
je minil,skromen mesec dni.
»Predsednik vaškega odbo-
ra Jože Breznikar je zelo do-
ber organizator,« pojasnijo
Povšetovi. Pa so sami men-
da tudi. Vodovod so si uredi-
li skupaj s še dvojico sose-
dov, v strojni skupnosti je še
eden več. Vse se jim dobro
obnese.
Dobro se jim obnese tudi
kmetovanje. Kot se rada
spomni mati Neža, so včasih
kmetovali s plugom in konji
ter grabljami, sedaj s stroji.
»Saj bi šlo brez, a dela ne bi
dohajali.« Včasih je bilo za
delo več ljudi, v hlevu pa
manj lačnih glav. Zdaj jih
imajo 18 in zanje sami pride-
lajo dovolj krme. Še najbolje
v njihovi težki zemlji uspeva
silažna koruza. Odkar so lani
naredili gnojno jamo in in-
tenzivirali gnojenje, je tudi
trave več.
Več jeze je z gozdom. Že
pred leti so ga 15 hektarjev
odprodali, ker so jim preveč
kradli les. Mimo njihovih
gozdov vodi cesta na Dolenj-
sko in čim je les ob poti - že
izgine. Za gobe, ki so jih
obronki polni, jim ni tako
hudo, preden paje les ob ce-
sti, je z njim veliko dela. Po-
tem pa še gozdna včasih za-
taji in je ni in ni po les. Drugi
so bolj hitri.
Brez tegob in brez načrtov
pri nobeni hiši ne gre. Na
kraje lesa so se že kar neka-
ko navadih, letošnjo pomlad
pa jim je sive lase delala še
Kmetijska zadruga Laško, s
katero sicer dobro sodeluje-
jo. Ni in ni jih bilo po dva
bika, obljube gor ali dol. Bi-
ka pa seveda nista ta čas v
hlevu gledala v zrak. Miro vi-
di stvari takšne kot so: »De-
nar imamo vsi radi.« Bo kar
držalo. Tako trdno, kot tista
druga o kmetovanju: »Delati
je treba povsod. Na kmetiji
delo samo priganja, le slediti
moraš temu. Tistega dohod-
ka, ki bi ga po urah naj bilo,
tega ni. Ampak če vse dobre
in slabe strani pretehtaš, je
kmetovanje kar v redu.«
Ko si bodo uredili še hišo
in dokončali hlev, bo pa
sploh.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Pri Povšetovih vsi poprimejo za delo: oče Alojz in mati Neža, »ta mlada« Majda in Miro.
Osemnajstmesečna Nataša zaenkrat bolj pomaga mamici, da ji dela ne zmanjka, trome-
sečni Bojan pa pri pripravi krme za silos tokrat še ni sodeloval.
Pšenice bo manj, icot jo potrebulemo
Tudi na celjskem območju se žetev že pričenja
že v torek je v celjsko
Mlinsko predelovalno indu-
strijo pripeljal prvi tovor-
njak letošnje pšenice. Z že-
tvijo so prvi pričeli v Sevni-
ci, v prihodnjih dneh pa bo-
do tudi drugod. Čeprav je
nanjo vse pripravljeno, ka-
že, da bo odkup manjši od
pričakovanj.
S pogodbami so se družbe-
ni in zasebni proizvajalci za-
vezah, da bodo oddali 4334
ton pšenice, obvezo pa bodo
izpolnili 80 do 90 odstotno.
Za oskrbo celjskega območ-
ja je letno potrebnih kar
26 000 ton pšenice, Merxu pa
tudi v Vojvodini še ni uspelo
zagotoviti potrebnih količin
- manjka še pet do šest tisoč
ton. Vsako zrno z domačih
njiv je zato še toliko več
vredno.
V torek so v Celju na regij-
skem posvetu, ki so ga skli-
cali Zadružna zveza Sloveni-
je, Splošno združenje kme-
tijstva in živilske industrije
ter Žitna skupnost Slovenije
ocenili, da so na celjskem
območju na žetev dobro pri-
pravljeni, da so odkupni po-
goji jasni in da je na razpola-
go dovolj koruze za zamenja-
vo. Prav tako niso več spor-
ne cene otrobov in krmilne
moke.
Po strokovni oceni Kme-
tijskega zavoda Celje je gle-
de na zasejane površine in
kakovost posevkov mogoče
izpolniti pogodbene obvez-
nosti. Pšenica je bila pogod-
beno zasejana na 2800 hek-
tarjih površin. Zaradi sušne-
ga vremena v času setve so
na hektar posejali več pšeni-
ce, kot je običajno. Toda
podpovprečna prezimitev in
neustrezno zatiranje plevela
in škodljivcev so opravili
svoje. Praviloma so zasebne
njive izredno zapleveljene,
veliko pa je tudi rjavosti,
plesni in celo žitnega strgača
ne manjka. Pričakujejo, da
bo dala žetev v Krškem in
Brežicah 4 tone pšenice na
hektar, v ostalih občinah pa
tri in pol tone na hektar.
, Dodatno škodo so zlasti v
Šmarju in Šentjurju naredili
še toča in poplave. V Šmarju
vseeno pričakujejo, da bodo
dosegh načrtovan odkup, v
Šentjurju pa bodo dosegU le
60 odstotkov obveznosti. Ta-
ko kot vsako leto tudi letos
ne bodo zmogh izpolniti si-
cer skromnih obvezosti v La-
škem, kjer skoraj ni ustrez-
nih pogojev za pridelavo
pšenice, v Celju in Sloven-
skih Konjicah ne bo težav,
tudi v Šoštanju kljub škod-
ljivcem in . zapleveljenosti
dobro kaže. Še najslabše je v
kmetijski zadrugi Savinjska
dolina Žalec, kjer bodo na-
mesto s sporazumom dolo-
čenih 800 ton odkupili naj-
več 500 ton pšenice, pogodb
pa še za toliko nimajo skle-
njenih. Očitno je, da so dru-
ge kulture za kmete tod do-
nosnejše. Odkupne cene - 70
dinarjev za kilogram pšenice
prve kakovosti in 69 za kilo-
gram druge ob vseh regresih
in nadomestilih, ki ceno zvi-
šajo na 85 dinaijev, ne more-
io biti krive.
MILENA B. POKLIČ
Zaščititi hmelj
Hmelj je v vremenskih ra;
merah, kakršne so sedaj, zf
lo ogrožen. Napadajo ga ra^
ni škodljivci in bolezni. Kf
pa je od tega ali je rastlif"
zdrava in brez škodljive«
odvisno, kolikšen bo pridf
lek, strokovnjaki redu'
spremljajo razvoj bolezni f
škodljivcev, tako da pravff
časno odredijo škropljenj'
Te dni škropijo hmelj prot
rdečemu pajku in hmeljskii^
ušem. Na sliki: Traktori-'
Jože Veselič pri priprav
škropiva v Ločici pri Polže*
in Ivan Kolšek, pospešev^
lec na zadružni enoti Polzel^
T. TAVČAf
10. JULIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Gozdarji o
Cinkarni
v današnji rubriki pisem
bralcev objavljamo razpra-
vo delegatov Gozdnega go-
spodarstva Celje na zadnji
seji občinske skupščine. Ob-
javo smo napovedali že v
prejšnji številki NT, a je iz
tehničnih razlogov nismo
mogli izpeljati.
Informacija INDOK cen-
tra Celje z gradivom o ekolo-
ški sanaciji ter dolgoročnem
načrtu Cinkarne Celje sta
obravnavala koordinacijski
odbor sindikata Gozdnega
gospodarstva Celje in izvršil-
ni odbor skupščine območ-
ne interesne skupnosti za
gozdarstvo in sprejela na-
slednja skupna stališča:
Gozdarstvo je zaradi emi-
sij industrijskih plinov v
celjski kotlini utrpelo izjem-
no veliko škodo. Uničeni
gozdovi v širšem mestnem
okolju predstavljajo izgubo
prirastka in surovinskega vi-
ra. Uničevanje gozdov pred-
stavlja bistveno slabšanje bi-
valnih in življenjskih pogo-
jev prebivalstva. Pojav u^ii-
ranja gozdov je eden največ-
jih okolja varstvenih pro-
blemov.
Prevladujočo vlogo pri
uničevanju gozdov v okolici
Celja so imele visoke emisije
iz proizvodnih procesov v
Cinkarni. Zato je gozdarstvo
živo zainteresirano za vsa do-
gajanja v okviru razvoja Cin-
karne in prizadevanj za
zmanjševanje emisij in nega-
tivnega vpliva na okolje.
Emisija Cinkarne v času
obratovanja Topilnice cinka
so grozile uničiti gozdove v
širšem območju Celja. Bi-
stveno izboljšanje stanja je
pomenila ukinitev topilnice
in PIK. Nekateri novi obrati
pa ponovno povečujejo pre-
komerno obremenitev oko-
lja, to sta predvsem obrata
TÌO2 in proizvodnja žveplene
kisline. Že prvotni sanacijski
program je vseboval nekate-
re za gozdarstvo nesprejem-
ljive ukrepe. Tako je 100 m
dimnik ob novih obratih po-
menil ogrožanje gozdov v še
širšem predelu in kot se je
pokazalo to ni bila rešitev v
ekološki smeri. Prav tako
odlaganje sadre predstavlja
neposredno izgubo gozdne-
ga prostora. Naše že podane
pripombe na take rešitve ni-
so bile upoštevane.
Predlagane spremembe v
ekološkem sanacijskem pro-
gramu Cinkarne po našem
mnenju pomenijo poslabša-
nje ekološkega stanja kot ce-
lote in zato za gozdarstvo ni-
so sprejemljive. V ekolo-
škem pogledu pomeni po-
novna uporaba pirita kot su-
rovine za proizvodnjo SO2
velik korak nazaj. Piritni
ogorki, ki bodo nastajali v
tem procesu, bodo onesnaže-
vali okolje v več pogledih.
Izpostavljeni bomo večjemu
ploskovnemu onesnaževa-
nju, obstojala bo velika ne-
varnost onesnaževanja pod-
talnice in potrebne bodo
vedno nove površine za odla-
ganje. Ker vsebujejo priritni
ogorki ves spekter elemen-
tarnega sistema, je njihov
škodljivi vpliv večkraten.
Procesa	proizvodnje
H2SO4 iz pirita zaradi okvare
ni možno takoj ustaviti. Iz-
pust SO2 v zrak lahko ima
katastrofalne posledice. Več-
ja kot bo proizvodnja H2SO4
težje posledice bodo imele
okvare. Prikazane količine
SO2 so mišljene kot idealne,
odstopanja v dosedanji pro-
izvodnji od tega pa so znane.
Maritve onesnaženosti pri
proizvodnji H2SO4 iz pirita
ne morejo biti vezane na av-
tomatsko ustavitev proiz-
vodnje (kot je to primer pri
proizvodnji na osnovi ele-
mentarnega žvepla) in zato
nimajo direktnega vpliva na
vzdrževanje proizvodnje.
Ukinitev KKČ, uvedva
dvojne absorbcije pri praže-
nju ferosulfata in proizvod-
nja žveplene kisline iz ele-
mentarnega žvepla bi imela
znatno nižje emisije SO2 kot
pa so tiste, prikazane v sana-
cijskem programu.
Intenzifikacija proizvod-
nje TÍO2, kot je prikazana v
sanacijskem programu, po
našem mnenju ne predstav-
lja intenzifikacije v tem smi-
slu, da bi iz obstoječe mase
ilmenita dobili več TÍO2, am-
pak bi se z dodatno linijo
vzdrževala proizvodnja na
višje nivoju. S tem bi se pre-
mosorazmerno večale količi-
ne odpadkov. Za odlaganje
bi se tako potrebovale vedno
nove površine. Če prolongi-
ramo sedanje izgube površi-
ne gozdov na daljše obdobje,
pridemo do zaskrbljujočih in
zastrašujočih rezultatov. Po-
vršin odlagališč ni možno re-
kultivirati. Ni zanemariti po-
sledic nevarnosti izcednih
voda iz odlagaUšč na podtal-
nico, vodotoke in številne je-
zove. Ali bomo celjsko kotli-
no spremenih v kloako?
V dolgoročnem programu
razvoja Cinkarne je predvi-
dena možnost predelave cin-
kovih koncentratov. Ker je
ravno metalurška proizvod-
nja v okviru Cinkarne pov-
zročila izjemno močne po-
škodbe gozdov, zahtevamo,
da se taka usmeritev popol-
noma črta iz dolgoročnega
načrta.
Povprečna letna vsebnost
SO2 v celjskem zraku
(0,11 mg) je še vedno daleč
nad dovoljeno mero za goz-
dove (0,02 mg). Zato lahko
stanje propadanja gozdov iz-
boljša le učinkovita sanacija
onesnaževanja zraka in dru-
gega okolja z prestruktuira-
njem bazne kemije. Zato od-
klanjamo načrtovanje proiz-
vodnje žveplene kisline iz pi-
rita in širjenje proizvodnje
TIO2.
Dajemo priznanje vsem
družbenopolitičnim dejavni-
kom za njihove napore za
zmanjševanje obremenjeva-
nja okolja. Z stanjem obre-
menjevanja okolja pa ne mo-
remo biti zadovoljni, saj se
zdravstveno stanje gozdov
slabša, posledice pa so umi-
ranje gozdov. Motijo nas od-
stopanja od programa ekolo-
ške sanacije Celja sprejetega
leta 1978, predvsem neusta-
vitve KKČ, načrtovanje pro-
izvodnje H2SO4 iz pirita in
povečevanje proizvodnje
TÍO2 ter odsotnost procesa
prestruktuiranje proizvod-
nje iz bazne kemije v prede-
lovalno, saj delež bazne ke-
mije v dohodku Cinkarne ce-
lo narašča, kar ni v skladu z
programom ekološke sanaci-
je. Pri obravnavi ekološke
sanacije ter dolgoročnem na-
črtu Cinkarne je izhajati iz
tega da se kriteriji kakovosti
okolja nujno zaostrujejo in
da jih bo vse teže zadovolje-
vati. V ekološkem pogledu
ne more in ne sme biti nobe-
nih korakov nazaj. Ekološki
program Cinkarne in Celja
mora zagotavljati tudi več si-
stematične in strokovne
kontrole in sistema informi-
ranja. Vsakršno spreminja-
nje kohčin proizvodnje v ba-
zični kemiji, ki onesnažuje
okolje je nesprejemljivo, do-
kler ne bodo znane tehnolo-
gije in postopki, ki bodo
predvsem obvladovali emisi-
je škodljivih snovi v okolje.
Sanacijski in ekološki pro-
gram mora obsegati varstvo
okolja v najširšem pomenu
te besede t. j. ne samo var-
stvo zraka, ampak tudi tal,
vode. Dolgoročno lahko sa-
mo tako zagotovimo razvoj
in sploh obstoj gozdov. Me-
nimo, da odločitev za dolgo-
ročne razvojne načrte Cin-
karne ni mogoče sprejeti,
vsaj ne dokler niso podani
strokovno argumentirani in
zadovoljujoči odgovori na
vsa vprašanja iz javne raz-
prave o teh načrtih in v stro-
kovno presojo teh vprašanj
pritegnjene neodvisne stro-
kovne institucije. Sprejem-
ljivi bodo le taki razvojni na-
črti, ki bodo tudi ekološko
sprejemljivi.
Smatramo, da morajo biti
naše zahteve in sposobnosti
usmerjene v ohranitev zdra-
vega okolja, kar ne bo v prid
samo gozdovom, ampak tudi
ljudem.
Naše zahteve bom zato od-
ločno poudarjaU do vseh
onesnaževalcev okolja. Me-
nimo, da danes ne more biti
nobena proizvodnja tako po-
membna, da bi lahko njen
obstoj povzročal škodo na-
ravnemu okolju in s tem
ogrožal gozdove in človeka.
Koordinacijski odbor sindi-
kata Gozdnega gospodarstva
Celje, zanj skupina
PAVLE KUMER
DANIŠOSTER
DUŠAN KOŠUTNIK
EDO PULKO
DUŠAN HUS
ANDREJ PETERLIN
PETER MARINŠEK
Grdo ravnanje
Pokojni mož počiva na
celjskem pokopališču. Na
grob sem mu namestila lepo
ikebano. Krasila ga je le ne-
кдј dni. Neznani zlikovec je
nato odnesel cvetje, skledo z
zemljo pa je pustil. Toda, tu-
di vaza mu je bila napoti, za-
to jo je odrinil k spomeniku.
Storilce, ki na tak način
skušajo nagajati in škodova-
ti prosim, naj vsaj stvari na-
menjene pokojnemu, pustijo
pri miru.
OLGA LESJAK,
Celje
V	LETNEM GLEDALIŠČU V GRIŽAH bo v soboto.
12. julija prvo srečanje slovenskih citrarjev. Srečanje
se bo pričelo popoldan ob 15. uri, prireditev pa nosi
naslov Zlate citre. Že dopoldan ob 10. uri pa bodo
sodelujoči citrarji nastopili pred strokovno komisijo.
NA TOMŠIČEVEM TRGU V CELJU bo v petek, torej
jutri, ob 18. uri, nastopil Tamburaški orkester iz Celja.
V	ZDRAVILIŠKEM DOMU ZDRAVILIŠČA V
ROGAŠKI SLATINI bo danes ob 20.30 uri Koncert
promenadnega orkestra, prihodnji četrtek, prav tako
ob pol devetih zvečer, pa bo v Zdraviliški dvorani
Koncert Slovenskega okteta.
NA VELENJSKEM GRADU bo jutri gostovalo
eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane. V pred-
stavi Herberta Achternbuscha Eva bosta nastopila
igralca Alja Tkačeva in Aleš Vahč. Predstava bo ob 20.
uri.
NA PLOŠČADI PRED DVORANO GOLOVEC bo v
soboto, 12. julija drugo zabavno glasbeno poletje, ki se
bo pričelo ob 18. uri. V programu bodo sodelovali
ansambla Nočna izmena in Oliver Twist, gost večera -
presenečenje. Vstop na prireditev je prost.
KULTURNO DRUŠTVO DOBJE organizira letos že
14.	tradicionalno prireditev Pokaži kaj znaš, ki bo 27.
julija ob 15. uri na prostem pred kulturnim domom. K
sodelovanju vabijo pevce, recitatorje, instrumentali-
ste, ansamble in druge, ki bi želeli sodelovati na tej
prireditvi.
Prijave za nastop sprejemajo v kulturnem društvu
do 15. julija.
Po nastopu bo zabavna prireditev z ansamblom
Toneta Žagarja iz Ljubljane s pevko Jožico Zupančič
in humoristom celjskim Poldekom.
V	ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM bodo v soboto, 12.
julija ob 18. uri odprli razstavo Laški akvareli Franeka
Markoška.
V	LAŠKEM DVORCU pa bodo uro kasneje odprU
razstavo Laško skozi stoletje.
V	LIKOVNEM SALONU V CELJU je odprta razstava
likovnih del sUkarja Avgusta Lavrenčiča. Razstavo so
pripravili v okviru mednarodnega kulturno-zgodovin-
skega simpozija Modinci 86, odprta pa bo do 26. julija.
V	RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI
je odprta razstava del, ki so nastala na letošnjem
prvem mednarodnem Ex-tempore v Rogaški Slatini.
Razstavljena dela bodo na ogled do 18. julija.
V	GALERIJI V TITOVEM VELENJU je odprta raz-
stava likovnih del VII. rudarske likovne galerije, ki so
jo pripravili v počastitev Dneva rudarjev. Razstava bo
na ogled do 13. julija.
V	VELENJSKEM GRADU si lahko vsak dan razen
ob ponedeljkih ogledate razstavo muzejskih galerij-
skih zbirk. Razstava je dnevno odprta od 9. do 12. od
15.	do 19. ure.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
IQ.
Mladostno razigrani razisicovaici
Obiskali smo pionirski tabor v Špitallču
Da se imajo »fajn« so od-
ločno zatrjevali mladi razi-
skovalci, pionirji, ki so se
prejšnji teden zbrali v Špi-
taliču blizu Slovenskih Ko-
njic, da bi raziskovali do-
mačo obrt in zgodovinske
znamenitosti kraja.
To je bil že četrti pionirski
tabor v konjiški občini. Vsa-
ko leto ga pripravi občinska
Zveza prijateljev mladine v
sodelovanju z revijo Pionir,
Raziskovalno skupnostjo in
republiško Zvezo za tehnič-
nokulturo.
Špitalič, majhen kraj v
Žički dolini, je obiskovalce
gostoljubno sprejel, saj nih-
če od udeležencev ni mogel
prehvahti domače šunke,
kruha in drugih dobrot.
Sedemnajst pionirjev, na-
branih z vseh vetrov Slove-
nije, od Kopra do Maribora,
je prejšnji teden skrbelo za
bolj pestro življenje na vasi.
V šoli, kjer so stanovali, so
imeli lepo urejen stenski ča-
sopis z vse mogočimi skica-
mi, zemljevidi, razpredelni-
cami in podobnim. Imeli so
celo svoj radio. Vsi so radi
odhajali na teren, med ljudi,
na kmetije s svojimi mentor-
ji, Robi je mimogrede našel
kakšnega jurčka, tu in tam
so se ustrašili kakšne pasje
»zadeve«, ki je čuvala hišo,
sicer pa so bili dnevi polni -
ne le dela - temveč tudi sme-
ha, veselja, raznih domishc
in seveda prijateljstva. Naj-
bolj glasen je bil Ljubljančan
Janez, ki je vedno kakšno
»brihtno« pogruntal, da ni
bilo drugim dolgčas.
Dnevi edinega pionirskega
raziskovalnega tabora v Slo-
veniji so minih. Udeleženci
tabora so se v ponedeljek od-
pravili domov, sledovi njiho-
vega dela, spomini in trdna
prijateljstva pa bodo ostali.
In kdo ve - morda se bodo
drugo leto, ko bo tabor v Go-
renju, spet srečali.
O svojem delu, o taboru in
še o čem pa so rekli takole:
Jana Varga, mentorica:
»Na tabor sem prišla zato,
ker v šoh kjer sem zaposle-
na, vodim zgodovinski kro-
žek. Tu bom nabrala nekaj
izkušenj, da bom potem v šo-
И lahko z učenci bolje delala.
V moji skupini so štirje pi-
onirji. Pridni so, med sabo se
lepo razumejo in na terenu
pridno delajo. Vestno pišejo,
rišejo, fotografirajo stare
predmete, ki jih odkrijemo.
Ob zaključku tabora bomo
pripravili razstavo, ki bo
prav gotovo zanimiva.«
Klavdija Majhenič, 11 let,
Vitanje: »Na raziskovalnem
taboru sem prvič in mi je ze-
lo všeč. Prišla sem zato, da bi
se kaj naučila. Raziskujemo
domačo obrt in na kmetijah,
ki jih obiskujemo doživimo
marsikaj zanimivega. Konje
božamo, češnje zobamo,
igramo se, skratka - imamo
se »fajn«!
Janez Vouk, 14 let, Ljub-
ljana: »Na tabor me je posla-
la revija Pionir za nagrado za
raziskovalno nalogo, ki smo
jo delali v šoli. Vreme mi si-
cer ni preveč všeč, zato pa
imajo tukaj krasno domačo
šunko. Najlepše pa je, da
spoznaš tukaj veliko prijate-
ljev iz različnih krajev Slove-
nije. Na takšen tabor bi še
prišel - zakaj pa ne?!«
Aleš Pelicon, 13 let, Koper,:
»Prišel sem zato, ker me zgo-
dovina zanima in sem sodi
tudi domača obrt. V šoli sem
sodeloval pri zgodovinskem
krožku in tudi jaz sem tu ta-
korekoč »po nagradi«. Všeč
mi je, ker teden dni preživi-
mo v naravi, pa še za zdravje
skrbimo, ker se toliko spre-
hajamo. Hrana je super in
domačini tudi.«
Urša Lesjak, 14 let, Titovo
Velenje,: »V šoli smo že razi-
skovali kaj in kako so včasih
delali na vasi. Tema letošnje-
ga tabora se tudi navezuje na
to in morda sem se zato odlo-
čila, da pridem pogledat ka-
ko bo. Tukaj preživimo koš-
ček počitnic, spoznamo nove
prijatelje in nas tudi to, da
smo nastanjeni v šoh, ne
moti.«
Hudomušni so bili tile
mladi raziskovalci, še malo
ne znanstveno resnobni in
mrki. Da bi le takšni ostali in
da ne bi izgubili tega prave-
ga mladostnega veselja do
dela, povezanega z razigra-
nostjo!
INES DRAME
Takole pa so mladi raziskovalci vestno zapisovali vse, kar so jim domačini povedali o
starih kmečkih opravilih.
Ni imei sreče s prostori
Tegobo obrtnika Franca Štumbergerja Iz Celja
V celjski občini je obrtni-
kom precej težko priti do
poslovnih prostorov. Dokaz
za to je tudi slikopleskar
Franc Stumberger, ki pa je
imel še posebno smolo in tu-
di precejšnjo škodo.
Zavod za planiranje in iz-
gradnjo Celja mu je začasno
dodelil prostore v spodnji
etaži hiše ob križišču Mari-
borske in Dečkove ceste. Le-
tos pa je hiša prišla na vrsto
za rušenje, zato so obrtniku
dodelili prostore v Aškerčevi
ulici (spet začasno, ker je tu-
di ta hiša čez nekaj let pred-
videna za rušenje). Toda, v
Aškerčevi ulici ga je prehite-
la neka ženska, ki je svojo
stanovanjsko stisko reševala
z nasilno vsehtvijo. Posto-
pek za izpraznitev teh pro-
storov se je zavlekel, napisan
pa je že bil nalog za rušenje
hiše pri Libeli. Francu Štum-
bergeiju so hoteh še enkrat
pomagati; vsaj del materiala
in orodja naj bi spravil v
manjši kletni prostor na Te-
harski cesti 41. Obrtnik je
očistil prostor toda čez dva
dni je bila na vratih že klju-
čavnica. Stanovalec iz te hiše
pač noče nobenega soseda.
I^ub vsemu je obrtnik spra-
vil nekaj materiala v ta kletni
prostor, a ga je stanovalec iz
te hiše brž spravil na dvo-
rišče.
Franc Stumberger tako ni
imel sreče z novimi prostori,
tačas pa so že začeh rušiti
zgradbo pri Libeh. Poruših
so jo vse do spodnje etaže,
dež pa je potem namočil
ostanke ometa in pod težo se
je zrušil strop ter padel v
obrtnikovo skladišče, kjer je
bilo za nekaj manj kot miU-
jon dinarjev materiala in
orodja.
Franc Stumberger je tako
te dni brez delavnice, pa tudi
brez orodja, da bi lahko
delal.
S Š
Foto: EDI MASNEC
Ko se je zrušil strop stavbe ob križišču Mariborske in Dečkove ceste (pri Libeli), je v
ruševinah ostalo za skoraj milijon dinarjev materiala in orodja obrtnika Franca Štum-
bergerja.
Še več oli
Je možno, da bomo v Cel^
kratkem srečevali bolj
m^ znane Celjane z ob^
mi gla vami ? Morda !
Tiste, ki poznajo Jožeta (j
berščka, direktorja Колцц
¡e Celje, je v teh пекоЦ
presenetila njegova Mzm
Lepega dne se je namreč ^
kazal v službo z obrito gla\
Razlog ni bil niti zdravje, <|
hod na dopust ali kaj pođi
nega. bil je mnogo bolj ¡ц
prost ali pa - za nekatett
zamotan, če hočete. Ođvi^
pač, s katere strani gledati
Oblikovanje tima za vo^
nje čistilne naprave v izgrg
nji v Celju je potekalo sik
počasi, zato je Jože Gab«
ček v navalu svete jeze dei
do golega si ostrižem iasiâ
če ne bom spravil tima\
dveh mesecih k življenju, i
Ni se mu posrečilo! |
Vzroka sta predvsem dì
Piši mami, da
Baßram Atíemowló eden Izmed ugrabljenih o
Ko smo se pred dnevi mudili v
brigadirskem naselju ZMDA
Kozjansko so vsi mladi vedeli
povedati, da je med njimi briga-
dir, eden tistih otrok, ki so jih
lani ugrabili in jih odpeljali v
Italijo. Skoraj v eni sapi so nam
to pripovedovali. Kaj kmalu se
je predstavil tudi sam Bajram.
Trinajstletni Rom, doma iz
Kruševca je, kot je izgledalo, tudi
sam poskrbel, da je med briga-
dirji postal tako popularen. Ko je
spoznal, da me njegova godovina
nekoliko bolj zanima, je bilo tre-
ba sesti in se popolnoma posveti-
ti njemu. Najprej nam je povedal,
da si je že nekaj časa želel iti v
brigado, predvsem v Slovenijo,
ker so mu vsi povedali, da je tu
lepo. Kot je povedal, ni prišel
skupaj z brigadirji iz Kruševca,
ampak nek^ dni kasneje z manj-
šo skupino. Seveda je takoj na-
stal problem. Вгугат namreč še
ne zna pisati vseh črk, zato je
poprosil kar interesnico Ireno iz
štaba, da napiše pismo mami in ji
sporoči, da je v brigadi. Povedal
je, da ga starši niso dali v šolo
zato, ker nimajo denarja, pa tudi
zato ker mu je mama rekla, da naj
ne gre v šolo.
»Ker jo imam rad, sem jo ubo-
gal«, pravi.
Bajram pa je komaj čakal, kdaj
ga bomo vprašali o tistem, kar je
pisalo že tudi v Ekspres politiki o
njem, pa menda v vseh časopisih.
Takole je pripovedoval:
»Bilo je lani, ko me je nekega
dne v mestu, kjer na tržnici z oče-
tom in mamo prodajamo zelenja-
vo, nekdo povabil, da grem z
njim v avto. Odšel sem z njim. V
avtu je bilo še šest otrok, mlajših
od mene in odpeljali smo se. Pri-
peljali smo se v Maribor in nada-
ljevali pot proti meji. Ker potne-
ga lista nismo imeli, smo šli skozi
gozd preko meje v Avstrijo, od
tam pa v Italijo, v mesto Napoli.
Ko smo prišli tja, mi je »gazda«
že prvi dan rekel, da je treba kra-
sti. Nisem imel druge možnosti,
kot da sem ga ubogal. Vsak dan
nam je povedal, koliko denarja
moramo nakrasti. Če ga nismo
uspeli, se nam je slabo godilo.
Tam sem bil večkrat tepen, kot
sit. Vsak dan smo se morali na-
učiti tudi določeno število itali-
janskih besed. Tudi pri tem je bil
tisti, ki meje odpeljal, zelo strog.
Seveda sem moral znati po itali-
jansko, kajti če bi me dobih, se bi
mi slabo pisalo. Vendar seje zgo-
dilo, da so me dobili pri kraji in
me zaprli za tri dni. Tisti »gazda«
je plačal odkupnino, da so:
izpustili.«
Kot pravi Bajram je vse'
pogrešal dom in zato se je peí
kot treh mesecih odločil sar
niti v Jugoslavijo. V NapoL?
nakradel tohko denarja, da s^
vlakom pripeljal do Rima.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Pravi izumitelj nikoli ne počiva
Boris Krovzol Iz Šmartnega ob PakI ßo priznan IzumltoU
Ćeprav mlad - 34 let šteje
- je Boris Krevzel iz Šmart-
nega ob Paki že priznan iz-
umitelj. V Gorenju je na pri-
mer vodil razvoj robotike, v
tej firmi je vpeljal tudi kup
novosti v proizvodnji in
pred tremi leti dobil Kidri-
čevo nagrado. Pred poldru-
gim letom pa se je odločil,
da bo postal izumitelj v svo-
bodnem poklicu.
Človek mora biti kar po-
gumen, da gre kot izumitelj
v svobodni poklic, še pose-
bej, če upoštevamo, da ima
pri nas izumiteljstvo in ino-
vatorstvo precej moralne
(politične) podpore, zelo
malo pa materialne.
»V naši občini nas je šest v
svobodnem poklicu, od tega
trije delamo bolj izumitelj-
sko. Prehod je kar hud, ven-
dar pa mi ni žal, da sem šel v
svobodni poklic. Le sodelav-
ce v Gorenju nekoliko po-
grešam. Sicer pa moj delovni
dan sedaj ni nič manj napo-
ren, kot je bil v Gorenju; se-
dem do osem ur intenzivne-
ga dela na dan, seveda pa
izumitelj pravzaprav nikoh
ne počiva. Zelo rad na pri-
mer delam v vinogradu aH
sadovnjaku; tam sem sam in
marsikdaj se mi utrne kakš-
na dobra misel, ideja.«
V Gorenju ste bili priznan
razvojni delavec. Kako pa
vam uspeva v svobodnem
poklicu?
»Trenutno projektiram
klavniško linijo za perutni-
narstvo. Potrebno je skrbeti
tudi za materialno plat in
včasih pač sprejmeš projek-
tiranje stroja, ki te manj zani-
ma. V tem poldrugem letu
sem pravzaprav najbolj po-
nosen, da sem sodeloval pri
projektiranju avtomotizacije
numerično vodene stružni-
ce. Moj delež je bil načrt za
programibilno portalno
strežno napravo. Sodelovalo
nas je več strokovnjakov in
to zelo dobro, zakay združilo
nas je delo. Ta popolnoma
avtomatska stružnica - člo-
vek je potreben samo za za-
gon in nadzor - naj bi začela
delati najkasneje do konca
leta. Verjetno bo pri zagonu
še nekaj težav, ki pa jih bo-
mo zagotovo odpravili. Takš-
nih naročil si še želim.«
Kaj pa izpopolnjevanje
znanja; kot izumitelj mora-
te biti na tekočem z novost-
mi, ki jih odkrivajo pri nas
in v svetu.
»Hvaležen sem Gorenju, ki
mi je omogočilo, da se kar v
precejšnji meri poslužujem
njihove knjižnice. Kar se te-
ga tiče, imajo zares posluh.
Njihova knjižnica je dobro
založena s strokovno litera-
turo, poleg tega pa v Gorenju
nikoU ni bilo težav glede de-
narja, če je šlo za strokovno
usposabljanje kadrov. Nekaj
novega znanja seveda dobim
tudi po drugih poteh: obi-
ščem kakšen sejem, čeprav
je to zame velik strošek, ude-
ležim pa se tudi večine sim-
pozijev pri nas. Počasi pa
ustvarjam tudi svojo knjižni-
co s strokovno literaturo.
Kadarkoh grem v Celje ali
Ljubljano pogledam, če je
kaj novega na policah s stro-
kovno literaturo.«
Največji ugled strokov-
njaka-raziskovalca ste si
pravzaprav dobili s sodelo-
vanjem oziroma vodenjem
ekipe, ki je naredila robota
»Goro 102« za površinsko
zaščito. Vas robotika ne za-
nima več?
»Pa še kako. V robotiki bi
rad več delal, toda naročil ni,
torej lahko raziskuješ le lju-
biteljsko. Trenutno delam na
razvoju pnevmatskega servo
ventila in, nihajskih hidro
motorjev. Žal pa smo v robo-
tiki že precej zaostali za raz-
vitim svetom. Saj se trudijo;
v inštitutu Jožef Stefan, pa
na univerzah in v Gorenju,
toda imamo še prevelike fi-
nančne in organizacijske te-
žave na tem področju. Indu-
strija je premalo akumulativ-
na, da bi si privoščila takšne
programe, banka pa jih tudi
ne podpira. Robotizacija pa
vsaj v prvi fazi ni akumulati-
ven program. Pri nas je pač
človek še vedno cenejši kot
stroj, a zagotovo ni bolj zane-
sljiv.«
Že na začetku sva ugotav-
ljala, da ima pri nas raz-
iskovalno delo vso politič-
no podporo, materialne pa
praktično zelo malo.
»Človek je jezen, ko vidi,
da imamo dovolj sposobnih
ljudi, velik potencial, ki pa
dela jalovo, ker ni povezan.
Pri nas ni posluha za razvoj.
Napredek, ki smo ga naredi-
h, je bolj plod naključij in
idealizma posameznih raz-
iskovalcev. Večina razisko-
valcev, ki je ustvarila kaj ve-
likega, paje vendarle morala
v tujino. Manjka nam naci-
onalnih programov in naci-
onalne zavesti. Kakšnega po-
litika bi poslal na kakšen se-
jem v tujini, da bi videl, kako
daleč za drugimi smo.«
Kako daleč pa ste vi?
»Imam svojo pohco, kjer
so shranjene ideje. To je mo-
ja shramba idej, ki jih bo po-
trebno še realizirati. Toda za
realizacijo ni dovolj samo pa-
pir; potrebuješ še tretjo di-
menzijo - prostor in četrto -
denar. Rad bi si uredil labo-
ratorij in nabavil manjši
strojni park, skratka, rad bi
imel nekakšno prototipno
delavnico, da bi lažje uresni-
čeval zamish. Pa tudi marsi-
kaj drugega še imam v načr-
tu. Na primer, da bi v okviru
Ljudske tehnike v Šmart-
nem ustanovili sekcijo ino-
vatorjev, saj nas je v našem
krgju že kar precej.«
SREČKO ŠROT
»Mogoče bom še icdaj namočil noge
v Savi, a ne v rihišicili šlcornjili«
Razgovor z Maksom PoHlesnlkom o katastrofalni onesnaženosti Save
z Maksom Podlesnikom, pred-
sednikom radeške ribiške družine
ter podpredsednikom ribiške zve-
ze Slovenije sva se med našim lete-
čim uredništvom v Radečah sreča-
la naključno. Preprosto povedano,
obiska pri njem nismo načrtovali,
misleč, da ribiči v kraju, kjer v
rekah skoraj ni rib, nimajo kaj po-
četi. A je ravno nasprotno. Bolj kot
kje drugje, se v tej ribiški družini
in njeni zvezi trudijo prikazati jav-
nosti dejansko, srhljivo stanje vo-
da, opozarjati na potrebno in nuj-
no sanacijo njene onesnaženosti.
Uvodoma nekaj osnovnih podat-
kov. Radeška družina upravlja s 153
hektari Save, njenih pritokov in
izlivnim delom Savinje. Savinja so-
di po meritvah, opravljenih predla-
ni in lani, pri svojem izlivnem delu
v Savo v tretjo in četrto stopnjo
onesnaženosti (za nepoučene - meji
že na industrijski kanal), stanje pa
je od opravljenih meritev kvečjemu
slabše, saj od lani spušča vanjo svo-
je odplake tudi laški rudnik. Sava je
blizu četrte kategorije onesnaženo-
sti ali pa že povsem v četrti stopnji
onesnaženosti. In še en, bolj nazo-
ren podatek. Za normalen razvoj rib
je potrebno na hektar voda 500 kilo-
gramov biomase, v večjem delu vo-
da, v katerih gojijo ribe radeški ribi-
či, pa je le 9 kilogramov biomase na
hektar. Kje so potem ribe?
»Rib je še nekaj, predvsem v gor-
njem toku Sopote, ki ni onesnažen,
pa v dveh manjših ribnikih, ki jih
imamo, nekaj, predvsem trdoživih
mren, klenov in podusti pa je tudi v
Savi. A te so pogojno užitne, zato jih
večina ribičev lovi in spušča nazaj v
vodo.
Sicer pa imamo zaradi onesnaže-
nih voda in delno tudi zaradi vodne
ujme, ki nam je pred dvema letoma
odnesla ves zarod, vsi ribiči v Rade-
čah letno le dva lovna dneva (celjski
jih imajo 30). Upamo, da jih bomo
imeh prihodnje leto vsaj pet, kar bi
bila nekakšna simbolična zahvala
vsem, ki se trudijo pri obnovi ribje-
ga zaroda,« je uvodoma pojasnil
Maks Podlesnik in pred seboj razgr-
nil analizo stanja voda, ki so jo lani
opravili v Zavodu za zdravstveno
varstvo in Centru za varstvo okolja
v Mariboru. Podatki v analizi, ki so
jo v celoti financirali radeški ribiči,
so, milo rečeno katastrofalni. Koh-
čina težkih kovin, predvsem svinca,
arzena, bakra, kadmija, živega sre-
bra, kroma, niklja in cinka je pov-
sem na meji ali preko meje dopust-
nih kohčin. Podobno sestavo lahko
najdemo v redkih ribah, ki v Savi še
plavajo. V ilustracijo, pri izlivu Sa-
vinje, je količine cinka namesto pe-
tih, kar je v okviru normale, kar
1200 enot. Dodamo k temu še pesti-
cide, pohklorirane bifenile, DDT
itn., pa je slika Save, ki je primerna
le še za plovbo (tudi za industrijsko
vodo ni več uporabna) še bolj po-
polna.
»Šele potem ko smo dobili anali-
zo v roke in seznanili javnost z re-
zultati, smo tudi v Radečah, pred-
vsem s papirnico, ki močno onesna-
žuje Sopoto, pričeli bolje sodelova-
ti. V končni fazi je izgradnja mehan-
ske čistilne naprave s kolektorjem,
pogovarjamo pa se tudi o tem, da bi
te odpadne vode tekle še skozi
skupno čistilno napravo v Radečah.
Investicija se izvaja po dogovorje-
nem programu, zato upamo, da bo
Sopota, v kateri si danes še rok ne
moreš umiti, kmalu bolj čista. Bi-
stveno pri tem je, da so res vsi spoz-
nali, da tako ne gre več naprej.«
Onesnaževalce Save pa je treba
iskati še malce dlje, proti toku naj-
brž kar do Ljubljane in morda še
dlje? Ah se v skupni odškodninski
komisiji savsko-posavskih ribiških
organizacij, katere predsednik je,
pogosto srečujejo s temi vprašanji,
sem povprašal?
»Povsem normalno, da se. Imamo
seznam vseh onesnaževalcev od
Ljubljane do Krškega, a to še nič ne
pomeni. Ob odškodninah, ki jih ti
plačujejo sedaj, se še vedno vsako-
mur splača biti onesnaževalec. Če
bi plačevali prispevke za onesnaže-
vanje po predlaganem sporazumu
in tarifnem sistemu, potem bi lahko
bih optimisti, saj lahko v tem pri-
meru računamo, da bo po letu 1990
vsak rajši zgradil čistilno napravo
kot pa onesnaževal. Vsa družbena
politična skupnost bi morala vztra-
jati pri teh zahtevah, kar bi ob kon-
cu tega srednjeročnega obdobja tu-
di pomenilo boljše pogoje za sanaci-
Po raziskavah, ki jih je opravil
mariborski Zavod za zdravstveno
varstvo, inštitut Rudjer Boškovič
in Zavod za ribištvo SRS, sedaj
radeški in zasavsko posavski ribi-
či načrtujejo še raziskavo pritokov
Save. Predračun raziskave je 30
milijonov din - računajo na sofi-
nanciranje vodnih skupnosti.
jo voda. Potem bi lahko tudi mi lo-
vili 30 ton rib letno in ne le dve toni,
kot sedaj. Vsekakor pa tu v Rade-
čah vztrajamo, da se mora do začet-
ka ali konca izgradnje hidro elek-
trarne Vrh ovo Sava izboljšati vsaj
za eno do eno in pol stopnjo. Če tega
ne dosežemo, elektrarno pa vseeno
gradimo, potem tu zaradi smradu in
gnitja ne bo več mogoče živeti.«
In kdaj je Maks Podlesnik nazad-
nje zaplaval v Savi?
»Pred dvema letoma, ko sem med
raziskavo vode po nesreči padel va-
njo. Sicer pa sem tako sproščeno in
še z užitkom v Savi plaval pred pet-
indvajsetimi leti. Mogoče pa še kdaj
namočim noge v njej, a ne le v ribi-
ških škornjih.«
RADO PANTELIČ
_glav?
i ваш povedal: nepri-
Lt osebnih dohodkov v
Пц in nepriljubljenost
îf h dejavnosti v njej
h alno pomanjkanje vi-
KciVaniA kadrov.
L Gaberščka ni nihče
iza besedo-, toda, ures-
L tisto, kar je rekel.
^ je fflavo. Ozroma mu
/аЛЛо iz tega po-
tto dvoje:
hi vsi sprejeli taksno
Sgy ob neuresničenih
L bi postalo Celje me-
stih pojem pa bi
zemljepisno razširili še
lo preko občinskih meja
too bi bilo le za naše
^e predstavnike, če bi
Zevali s tujimi diplo-
îrez dlake na glavi),
t pa bi to veliko pome-
Џ boljši dohodek fri-
M. SENIĆAR
m tu!
je javil na jugoslovansko pred-
ivništvo, kjer so mu izdali do-
lilnico in nekgj denarja za pot-
! stroške. Ko je z vlakom dospel
» Trsta mu je postalo hladno,
to si je nabavil še oblačila in
idaljeval vožnjo do Beograda.
Beogradu ni imel denarja, da
si lahko kupil karto za Kruše-
c, zato je na postni prosil, da
u posodijo denar. Končno mu
le uspelo priti do cilja.
»Tako sem se pač moral znajti,
(Г si z nekaj hrami, ki jih imam
sedaj doma, nisem v Jugosla-
ii mogel nič pomagati.«
Bajram je hotel povedati vsako
»drobnost. Kar nervozen je bil,
se česa ni mogel spomniti,
mes paje povedal še kakšno po
dijansko, potegnil cigareto in
zlagal.
Ko se je vrnil domov, se je
irog njihove domačije zbirala,
>t pravi sam »brigada ljudi«, ki
želeli vedeti vse o njem in nje-
'vem početju. B^ram je tako
»stal dogodek leta v Kruševcu,
't je sedaj morda za vse briga-
gè na Kozjanskem.
Pravi, da se bo na Kozjansko še
na, ker mu je všeč. Zadovoljen
na široko nasmeje in pravi:
"Mamu mu ... Ali svako veće
e neko namaže sa onom pa-
am za zube.«
VLADO MAROT
14. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Nagrajena fotografija akcije Pionirji fotografirajo
ALJOŠA VIDETIĆ - Osamljena igra
Zelena
straža
čez štirinajst dni bomo za-
čeli objavljati vaše zapiske,
ugotovitve, neže in nageljčke.
Do takrat - seveda pa tudi še
potem - pa zbiramo vse, kar
boste zapisali o svojem kraju
ali o krajih, ki jih boste med
počitnicami obiskali.
Morda vam bo kakšen kraj-
še posebno všeč - predstavite
nam ga! Marsikje pa boste naj-
brž odkrili tudi kaj takšnega,
kar bi lahko pograjali. Tudi o
tem pišite, skratka, imejte od-
prte oči. Pričakujemo veliko
vaše pošte!
Zanice za icratelc čas
Kraljici - kajpada tisti iz
Čudežne dežele - je nekdo
ukradel poper. Osumljeni so
bili zajec, klobučar in polh.
Kralj je k njim poslal vojake,
a niso našli niti zrnca popra.
Seveda je možno, da so ga
skrili kje drugje. Zato so jih
aretirali kar tako.
Na obravnavi je zajec trdil,
daje klobučar nedolžen, klo-
bučar pa je zatrdil, da je ne-
dolžen polh. Tudi polh je v
snu zamomljal nekakšno iz-
javo, vendar ni prišla v za-
pisnik.
Kot seje izkazalo, ni nobe-
den od nedolžnih lagal, ra-
zen tega (kot že vemo) ljudje,
ki kradejo poper, vedno laže-
jo. Ugotovili so tudi, da je
poper ukradel samo eden.
Kateri od teh treh je kriv, če
sploh kateri?
Takšnole zanko smo našli
v knjigi Raymonda Smully-
ana Alica v deželi ugank, ki
je izšla pred dvema letoma
pri Državni založbi Sloveni-
je. Knjiga je polna takšnih in
podobnih znak, ki se zdijo na
prvi pogled sila zapletene in
nerešljive, toda, če le malce
pomislite, boste videli, da je
rešitev čisto preprosta. To-
rej, kakšna je?
+ * *
Na mostu sta se srečala
otovorjena mula in osel. Mu-
la^ je takole rekla osUčku:
»Če mi daš eno svojo vrečo,
bom nesla dvakrat toliko kot
ti. Če dam jaz tebi eno svojo,
bova nosila oba enako.« Ko-
liko vreč nosi osliček in koli-
ko mula?
* * *
Na strehi sedi
in pipo kadi.
Leseni konjiček
dirja čez griček.
Griček je
z belim puhom nastlan.
Nova pot
Končno! Vrata učilnice so se
odprla. Učitelj je stopil v razred.
Ušesa so poslušala in oči gledale.
Pa tudi usta so bila malo odprta.
Takih prizorov ne vidiš vsak dan.
Povedal je naslov naloge: Od-
pravljamo se na življenjsko pot.
Naše misli smo hitro prenašali
na papir.
Minevajo dnevi našega otro-
štva. Bilo je največkrat brezskrb-
no, čeprav smo imeli vsak svoje
male skrbi. Stojimo na razpotju
življenja. Kot nekakšno križišče.
Vsi bomo šli na svojo stran. Vsak
bo šel po poti, ki mu bo po njego-
vi presoji najboljša. Vsi smo se
odločili, da bomo šolanje nada-
ljevali. Vsak si želi, da bi srednjo
šolo uspešno dokončal. Vsakda-
nje skrbi, šola služba . . .
Minevajo dnevi, ki smo jih sku-
paj preživljali osem let. Kljub te-
mu pa rías čaka še nekaj lepih
trenutkov. Končni izlet, valeta,
sprejem pionirjev v mladinsko
organizacijo, mladinski ples . ..
Še enkrat bomo skupaj v brez-
skrbnem času podoživljali naše
otroštvo. Z nami bodo naši tova-
riši, katerim smo zaradi razposa-
jenosti in nagajivosti večkrat
povzročali težave. Potrudili se
bomo, da bomo v zadnjih trenut-
kih, ki jih bomo preživeli skupaj.
dokazali, da smo le se igrivi otro-
ci, ki včasih pozabljamo tudi na
disciplino. Želimo, da nas vsi
učitelji na šoli ohranijo v lepem
spominu.
Naloge smo oddali. Malo smo
si oddahnili. Nestrpno pa že pri-
čakujemo, kako bo naslednjo
uro.
BETKA BRECL, 8.a
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Ljubezen
v prvi razred sem hodila,
sem se v njega zaljubila.
Sem končala drugega,
sem čisto nora nanj bila.
V tretjem to opazil je.
Še za nos me vlekel je!
Sem četrtega končala,
reva na stopnicah pala.
Za menoj prišel je on
in pobral me - kakor slon.
Ko sem v petega hodila,
sem se v Loče preselila.
Hitro nanj sem pozabila
in si drugega dobila.
Tudi tega sem pustila,
ke iz šole je odšel,
a že drugi tip prekrasni,
znova mi srce je vnel.
Konec kmalu vsega bo,
saj vzeti moramo slovo.
Le zakaj z menoj ne gre?
se sprašujem še in še.
MIRJANA RATEJ
Rešitve
Popra ni ukradel nobeden od treh osumljencev. Če je poper
ukradel zajec, potem je lagal (ker ljudje, ki kradejo poper vedno
lažejo). Torej bi morala biti njegova izjava v zvezi s klobučarjem
lažna. To pa bi pomenilo, da je tudi klobučar ukradel poper.
Toda nam je znano, daje poper ukradel samo eden. Zato popra
ni mogel ukrasti zajec. Ker je zajec nedolžen, je govoril resnico.
Torej je resnično, kar je izjavil o klobučaiju, in tako je tudi
klobučar nedolžen. Zato je tudi on govoril resnico, iz česar sledi,
da je nedolžen tudi polh. Tako ni popra ukradel nobeden od teh
treh osumljencev.
Mula in osel: Osel je nesel pet vreč, mula pa sedem.
Uganki: dimnik, sani.
SOZDN.SUB.O.	.^ffiW
MERX	INTERNA BANKA
^¡^T NSOL.O.
Delavski svet
DSSS Interne banke
SOZD »MERX« Celje
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
- Vodja računovodstva, plana,
analiz in infornnatike
Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisa-
nih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe eko-
nomske ali družboslovne smeri,
-	da ima 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju
finančno-računovodskega poslovanja,
-	da ima sposobnosti vodenja in organiziranja,
-	da je družbenopolitično aktiven v svoji delovni
sredini, KS, občini ali širše,
-	da poda predlog realizacije programa Interne ban-
ke in opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji.
Kandidat naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju raz-
pisnih pogojev za dela in naloge pošlje v 15 dneh po
objavi, na naslov:
Delovna skupnost
Interne banke SOZD »MERX« Celje
-	za razpisno komisijo
Ul. 29. novembra 16
63000 CELJE
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
■lUtIJ 1886
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Po zaslugi samozaščitno
c!eščenih občanov so miiič-
v noči s sobote na nede-
nrecrečili dve tatvini! Naj-
'"fuh je občanka iz Trno-
H obvestila, da so blizu par-
riiča Avtomotorja pustili
vtomobil sumljivi neznanci,
hI kaj lahko imeli nepošte-
i namene. Njen sum je bil
temeljen, kajti ko so milič-
ki pohiteli na kr^J dogaja-
so na parkirišču zalotili
lenata S. m ^eša F., ki sta
avno hotela ukrasti rezervno
;olo.
•	Skoraj v istem času je na
tevilko 92 poklical občan iz
Jlice Frankolovskih žrtev.
3od blokom je opazil neznan-
ki je kradel bencin iz par-
riranih avtomobilov. Milični-
ki so ugotovili, da je to počel
îtanko Š. Sodniku bo moral
»oiasniti, zakaj ni šel po ben-
•in na črpalko kot vsi pošteni
lozniki. Izgovor, daje bencin
Irag. ne bo »vžgal«...
•	Tudi Aranka Š. se ne bo
.izvlekla« z izgovarjanjem na
nesno krizo, ko bo v krat-
[em stopila pred sodnika z
jrekrške. Napotnico zanj so
i napisali miličniki potem,
[O je v nedeljo izmaknila 3
lile in pol govedine iz zamr-
lovalne skrinje Ivanke H. s
:este na Grad. Ivanka je kra-
0	pravočasno odkrila in mož-
e postave so Aranko prijeli
ie preden je vrgla meso v
onec.
•	Manj sreče je imel last-
lik kolesa z motorjem, kate-
rega ogrodje so našli v Skapi-
lovi ulici. Miličniki so ugoto-
/ih, da je neznani »motoro-
Tian« jeklenega konjička
ikradel pred motelom Merx
1	Šentjurju in se z njim pripe-
jaJ v Celje. V Skapinovi pa je
am, ali pa kdo drug, z njega
jobral skoraj vse, kar se je
jobrati dalo ...
•	Avgust in Angela V. iz
Babnega sta že znana po tem,
la medsebojna nesoglasja
•rešujeta« s pretepanjem in
•azgrajanjem na javnih me-
itih. Prejšnji teden sta imela
»nastop« v Merxovem bifeju
Espresso na Ljubljanski ce-
sti. Mo^e postave so njuno
•prireditev« prijavili sodniku
ta prekrške.
•	Na pomoč so poklicali
^idi iz sprejemne ambulante
w poškodbenem oddelku
:eljske bolnišnice. Z razgra-
anjem jih je nadlegoval in
notil pri delu alkoholiziran
leznanec, ki je očitno potre-
boval kvečjemu »prvo po-
noć« miličnikov. Še preden
o je dobil, je prostovoßno za-
pustil ambulanto v neznani
(meri.
Mladoletnik za
volanom
RADO ILIJAŠ, 17, iz Gorice
pri Šmartnem, seje peljal prek
viadukta čez avtocesto v Šmar-
jeti pri Celju. Viadukt je še
srečno prevozil, potem pa gaje
v ovinku začelo zanašati in po
40 metrih vožnje po robu ce-
stišča je pristal v koruzni njivi,
avto pa se je obrnil na streho.
V nesreči so se poškodovali so-
potniki JOSIP BLAŽEVIĆ,
27, mladoletni MLADEN K. in
STJEPAN VUDRAG, 24. Ško-
de je za 350 tisoč dinarjev.
Neprevidna peška
v Grušovlju pri Mozirju seje
v prometni nesreči hudo po-
škodovala peška FANIKA BA-
STELJ, 30, iz Poljane. Ne da bi
se prepričala, če je pot prosta,
je neprevidno stekla čez cesto.
Iz Mozirja se je proti Radmiiju
takrat peljal ZVONKO VA-
NEK, 37, iz Mozirja. Voznik je
zaviral, a nesreče ni mogel pre-
prečiti. Neprevidno peško je
vrglo na pokrov motorja in v
prednjo šipo. Bastelieva se j
huje poškodovala in prepeljali
so jo v celjsko bolnišnico.
Avtobus v prikolico
V Rogaški Slatini se je na
regionalni cesti Tržišče-Roga-
tec zgodila prometna nesreča,
ko je vzoznik tovornjaka s pri-
kolico FRANC ŠKET, 45, iz
Tekavčevega pri Rogaški Sla-
tini, naglo zavrl in mu je zato
zaneslo prikolico na levo stran
ceste. Takrat je nasproti pripe-
ljal avtobus s 15 otroci iz Arilja
v Srbiji. Avtobus je trčil v pri-
kolico tovornjaka, pri čemer se
je voznik avtobusa VINKO
NOVAK iz Rogaške Slatine
huje poškodoval in so ga odpe-
ljali v celjsko bolnišnico. Otro-
kom se na srečo ni nič zgodilo.
Škode je na obeh vozilih za pri-
bližno 2 milijona dinaijev.
Trčenje v ovinku
EDVARD BUKOVIČ, 45, iz
Lokavca, je v Ložu na regi-
onalni cesti Rimske Toplice
-Jurklošter prehitro pripeljal v
nepregledan ovinek in zapeljal
na levo stran ceste. Iz nasprot-
ne smeri se je takrat pripeljal,
prav tako z osebnim avtomobi-
lom, FRANC KRISTANC, 43,
iz Lokavca. V čelnem trčenju
se je Edvard Bukovič huje po-
škodoval in so ga prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Izsiljevanje
prednosti
Voznik osebnega avtomobi-
la BORIS FORŠTNER, 29, iz
Slatne, je na križišču v Šmart-
nem v Rožni dolini izsiljeval
prednost voznici kolesa z mo-
toriem ANDREJI KOVAČ, 19,
iz Šmartnega. Zaradi izsiljeva-
nja prednosti jo je zadel v levi
bok, pri čemer je voznica padla
in se hudo poškodovala. Odpe-
ljali so jo v celjsko bolnišnico.
Neprevidno
prehitevanje
Voznica osebnega avtomobi-
la JULIJANA DEBELJAK,
31, iz Konjskega pri Vojniku je
na magistralni cesti Vojnik
-Arclin prehitevala voznika
kolesa z motorjem ALOJZA
GMAJNARJA, 62, iz Vojnika.
Z desnim bokom vozila je mo-
torista zadela. Padel je in se
hudo poškodoval. Odpeljali so
ga v bolnišnico.
Pogovor se Je končal z nožem
Maio Jagar iz Coija obsojen za umor na 6 iei zapora
»Nisem ga hotel ubiti in
tudi ne vem, kam sem ga
zabodel,« se je zagovarjal
Mate Jagar na sodišču, ob-
tožen, da je 10. aprila letos z
nožem umoril v svojem sta-
novanju Vinka Jajčeviča iz
Celja. Jagar je skušal tudi
dokazati, da je bil pred de-
janjem toliko izzvan, da ni
vedel kaj dela, da bi naj to-
rej šlo za uboj na mah. So-
dišče pa takemu zagovoru
ni verjelo in ga je obsodilo
zaradi umora na 6 let za-
pora.
Usodnega dne je prišlo do
prepira, ker je Jajčevič ob-
ljubil, da bo Petru D. posodil
10.000 din. Jagar in Peter D.
sta šla k Jajčeviču na stano-
vanje v Kraigherjevi ulici.
Tam se ni nihče oglasil. Ja-
gar je zategadelj zataknil vži-
galico v stikalo hišnega
zvonca pri vratih in še eno
pri vhodu v blok. Takrat se
je Jajčevič oglasil in prišlo je
do prepira.
Istega dne zvečer pa se je
Jajčevič pojavil pri Jagru do-
ma na Titovem trgu. Hotel
gaje zvabiti iz stanovanja, da
bi se »pogovorila«. Ta ni šel.
Začel se je prepir in preriva-
nje. Jagar je vzel nož s ku-
hinjske pohce in zamahnil
proti Jajčeviču. Udarec je bil
tako močan in natančen, de
je le-ta v nekaj minutah
umrl.
Sodišče je pri presoji do-
kazov zlasti upoštevalo mne-
nje izvedenca psihiatra, da
Jajčevičev napad na Jagra ni
bil takšen, da bi bil ta zatega-
delj močno razdražen. Sodiš-
če je tudi ugotovilo, da se je
zavestno odločil za udarec z
nožem, saj Jajčevičev napad,
čeprav je bil nasilen, ni bil
tako življenjsko nevaren, da
bi moral Jagar poseči po no-
žu. Jajčevič tudi ni imel no-
benega nevarnega sredstva.
Po odločitvi velikega sena-
ta bo moral Jagar na pravno-
močnost sodbe počakati v
priporu.
V	času od 15. do 22. 7.
TEDEN UGODNEGA NAKUPA ŽIVIL
Sodelujejo' EMONA MIZ: mesni izdelki, konzerve - 20% ceneje
BADEL ZAGREB: kis za vlaganje 5/1 - NOVO UGODNO 980
SLOBODA OSIJEK: keksi 1/1 354,00 - 24% ceneje
HEPOK Mostar: vino 1/1 - UGODNO
V vseh večjih prodajalnah DO POTROŠNIK
^ ^	sozd kemija
Ugotovili ste že, da z vami sodeluje ILI RI J A-VEDROG
V	naših poslovalnicah vam nudimo v teh dneh velik izbor - proizvodni program Ilirije
Vedrog.
V	sodelovanju z Ilirijo Vedrog pa smo za vas pripravili cenejši nakup v dneh od 15. do
25. 7. za izdelke:
-	citron vazelin Narta - 20% ceneje
-	mitex za pranje ovratnikov - 20% ceneje
-	WC deodorant Adria - 20% ceneje
K nakupu vas vabi	.^SKmv	^
Potrošnik - Ilirija Vedrog.	MERX ВВВ POTROŠNIK CELJIE
Zavaruj se pre], ko te doleti nesreča
Tokrat bomo napisali nekaj več o
zavarovanjih pred nesrečami zaradi
močnejšega dežja, viharja s točo, za-
radi česar je v noči s 15. do 16. junij
nastalo na celjskem območju več ško-
de, zlasti v spodi^ih prostorih hiš in
blokov ter ostalih bivalnih prosto-
rov. Potegnilo je tudi veliko plazov,
žal pa je bil samo eden zavarovan.
Pri nalivih s toči pride do večjih po-
škodb, kot smo zapisah, v spodnjih,
kletnih prostorih, kjer so poškodova-
na (napihnjena) vrata in ometi pa
stavbno pohištvo, kar je huje kot če je
prizadeto gorivo (olje, premog, drva)
in ozimnica.
Pri zadnjem neurju, ki se je večkrat
- sicer v blažjih oblikah - ponovilo, so
Poplava je tudi poplavljenje vodá
zaradi utrganega oblaka kakor tudi
naključno poplavljanje vodá, ki zara-
di močnih padavin derejo po poboč-
jih, cestah in poteh (hudournih). K
temu je treba prišteti še vrsto drugih
možnosti za zavarovanje, na primer
pred pojavi hišne gobe.
bili najbolj prizadeti v šentjurski obči-
ni, v celjski občini v Vojniku in Zagra-
du pa Storah, Kompolah, Levcu itd.
Vzrok je bil preprost, povzročil pa ga
je ob slabem vremenu žal znova člove-
ški faktor, saj so prepusti pri odtoku
vode slabo izdelani in pride do zamaši-
tve ter izliva, kar povzroči poplavo in
večjo škodo.
Še vedno se žal pojavlja, da ljudje
zavarujejo imetje šele takrat, kojih do-
leti nesreča ali pa zaradi nizke zavaro-
valnine dobijo ob nesreči manj, kot bi
lahko.
Premalo dodatnih
zavarovanj
»Ljudje se premalo posvetujejo z na-
šim terenskim zastopnikom ter slabo
berejo napisane informacije«, pripove-
dujejo v Zavarovalni skupnosti Tri-
glav, območna skupnost Celje in nada-
ljujejo, da ob obisku terenskega za-
stopnika zanj nimajo časa, ga hitro od-
pravijo, ob nesreči pa so seveda ne-
srečni. To ni potrebno in za tako po-
membno stvar si je pač treba vzeti čas,
kajti ob morebitni nesreči bo udarec
vsaj nekoliko milejši, kot je običajno.
Ker je zadnja leta vremenskih ujm
vedno več, dodatnih zavarovanj pa
malo« (lahko zavarujete tudi zemeljski
plaz), bi bilo treba na tem področju več
osveščenosti ljudi!
Slabe rakete proti toči
Zaradi slabega vremena je bilo treba
letos uporabiti že veliko raket proti
toči. Žal pa so te rakete (domača izde-
lava) slabe in v zraku kompletne ne
eksplodirajo, tako da en del nevarnega
elementa lahko pade na hišo, avto, go-
spodarsko poslopje, к|ег pa eksplodira
in pride so požara. Se dobro, da je
doslej prišlo pri takšnih izstreljevanjih
samo do poškodb na objektih, ne pa
tudi pri ljudeh.
Zavarovanje šele po škodi
Še veliko je takšnih, ki se zavarujejo
šele po škodi, poučen primer pa je v
celjskem Zagradu, kjer so zaradi moč-
ne hudourniške vode, ki prelije nasip
(verjetno tudi neustrezno narejen)
pred leti dali vse skupaj zavarovati.
Zavarovanje krije škodo, ki nasta-
ne, kadar letalo katerekoli vrste pade
na zavarovano stvar ali udari vanjo.
Med te sodi tudi udarec rakete, kar še
posebej velja za sedanje rakete proti
toči! Pred tem se da zavarovati!
Natančneje: dodatno so se zavarovali
proti poplavi!
Letos že 30 utrganih plazov
Na celjskem območju je bilo zaradi
neprimernega vremena letos že okoli
30 plazov, samo eden pa zavarovan
preko lastnika, kjer je plaz potegnil in
naredil škodo. Za takšno zavarovanje
pa je potreben poseben dogovor s te-
renskim zastopnikom ali območno
skupnostjo zavarovalne skupnosti Tri-
glav Celje.
Problem strele
Tudi udarcev strele je bilo letos na
celjskem območu окоИ 30 primerov,
od Šentjurja do Polzele, Šešč, Sloven-
skih Konjic itd. To je osnovno zavaro-
vanje, ki pa ga tudi vse ne spoštujejo
do takrat, ko jih doleti nesreča.
Splošni pogoji za požarno
zavarovanje
-	zavarovanje nevarnosti,
-	požar in strela,
-	eksplozija,
-	vihar,
-	udarec motornega vozila in pre-
mičnega delovnega stroja,
-	padec letala, helikopterja, rakete,
balona in podobno,
-	potres,
-	poplava
-	izliv vode,
-	zemeljski plaz,
-	utrgale zemljišča,
-	snežni plaz,
-	iztek (lekaža),
-	izliv žareče mase,
-	samovžig zalog in ostalo, kar lahko
preberete na pripravljenih progra-
mih ZAVAROVALNE SKUPNOSTI
TRIGLAV! Zavarujte se prej, kot vas
doleti nesreče!
Poplave
Pri poplavi so zavarovane vse stano-
vanjske neprimičnine (kurjava, ozim-
nica, osebni predmeti itd.) v '-'etnih
prostorih do 10 odstotkov ■ ч1пе
ialii
Trenutno sta najbolj а^Г^ popla-
ve in zemeljski plazovi; - dì bilo
dobro, da se ljudje ki živii posebej
nevarnih območjih, še toiiKo prej in
bolje zavarujejo.
Ponovimo: vzemite si čas, ko vas
obišče terenski zastopnik območne
skupnosti Zavarovalne skupnosti
Triglav Celje in sklenite primerno
zavarovanje.
limo prometnega znaka
ba' '^^^'^etni znaki še služijo namenu ali postajajo nepotrebne
Ddoh	razdejanje na tej in njej
cestah ni rezultat zime kot vedno omenjamo ko
denar za popravilo.	Foto: V. Korun
16. STRAN-NOVI TEDNIK
10. JUUJ 1}
нвпн^
Odprli dom strelcev v iVIaii Brezi
Od sobote dalje so v krajevni skupno-
sti Breze bogatejši za novo pridobitev.
V zaselku Male Breze so namreč sloves-
no otvorili novi Dom strelcev z okrog
400 kvadratnimi metri površin.
V glavnem so delo opravili člani Strel-
ske družine in krajani in tako velik del
prostega časa vložili v izgradnjo, saj ni
bilo sobote in nedelje v zadnjih nekaj
letih, da ne bi imeli kaj početi. Tako je
bilo skupaj opravljenih več tisoč ur pro-
stovoljnega dela. S sredstvi so jim največ
pomagale Telesno kulturna skupnost ob-
čine Laško, Občinska kulturna skupnost
Laško in Krajevna skupnost Breze, mate-
rialno pa več delovnih organizacij, kot
npr. TIM z celotno fasado, in obrtniki.
Dom strelcev bo služil kot večnamen-
ski prostor, saj je v njem poleg avtomat-
skega strelišča za zračno puško tudi dvo-
rana z odrom, interni bife, soba za šport-
ne aktivnosti, klubski prostori, sanitarije
in kleti. Ob domu pa so uredili še košar-
kaško igrišče.
Z otvoritvijo so slovesno proslavili tudi
20. letnico ustanovitve Strelske družine,
ki nosi ime po Celjski četi, ki je v tej
krajevni skupnosti tragično končala svoj
boj. Prav toliko let pa beleži tudi kultur-
na dejavnost v okviru Strelske družine.
Tako je bila nova pridobitev tudi prilož-
nost za pregled dela v minulem obdobju.
Ob tej priložnosti so podelili tudi več
priznanj in odlikovanj. Plakete za izred-
ne zasluge pri izgradnji Doma Strelcev so
prejeli: Vilijem Videe, Peter Privšek,
Martin Privšek, Jakob Hrastnik in Miha
Cverle. Srebrno plaketo Strelske zveze
Slovenije za večletno delovanje na strel-
skem, kuturnem in delovnem področju
so prejeli: Saša Videč, Cveto Privšek,
Marjan Pirnat, Vlado Marot in Jože Mač-
kovšek, Darija Videč in Janez Hrastnik.
Pismena priznanja za zasluge pri izgrad-
nji Doma strelcev pa so prejeli: Leni Vi-
deč, Janko Guček, Silvo Obrez, Marjan
Ocvirk, Franci Hrastnik, Marjan Pucar,
Marija in Milan Hrastnik.
VM
Znova odlični
celjski plavalci
Plavalci Klima Neptun
iz Celja so zmagali na 11.
mednarodnem mitingu na
Koleziji v Ljubljani. Celja-
ni so s skupno zmago doka-
zali, da imajo resnično obe-
taven rod mladih plaval-
cev, kjer sta v Ljubljani
prednjačili predvsem An-
derletova in Fermentinova.
Slednja je na 200 metrov
prsno samo za stotinko se-
kunde izgubila boj s klub-
sko tovarišico Anderleto-
vo, ki pa je bila sicer naj-
boljša posameznica dvo-
dnevnega tekmovanja, za
kar je dobila tudi posebno
priznanje. Celjska ekipa je
zmagala pred Ljubljano,
zanimivo, predvsem pa
obetavno paje, da seje dru-
ga ekipa med desetimi toč-
kovanimi uvrstila na sed-
mo mesto.
Pravo delo se bo šele začelo
Zadnjo nedeljo je bilo na
igrišču v Žalcu izjemno živah-
no. Nogometaši Žalca so z 1:0
premagali zadnjega nasprot-
nika v kvalifikacijah Svobo-
do iz Kisovca in se tako uvr-
stili v vzhodno republiško no-
gometno ligo. Za uspeh velja-
jo vsem, ki so igrali in skrbeli
za ekipo iskrene čestitke, ob
tem pa tudi nekaj pomislekov
in razmišljanj.
Zak^ tako zahtevne in dol-
gotrajne kvalifikacije, ki so
breme za vse igralce, predv-
sem pa praznijo že tako prazno
klubsko blagajno? Potrebnih
je bilo okoh 50 starih milijo-
nov, da so se amaterji s požr-
tvovalno igro z igralci Korota-
na s Prevalij, Pesnice in Svo-
bode Kisovec prebili, med
močnejše ekipe, kot so Šmart-
no, Dravinja, še lanski prvoli-
gaš Aluminij, Steklar in ostale.
Šest tekem je skoraj tretjina
rednega prvenstva in to so no-
gometaši Žalca na zadovolj-
stvo vseh dobro opravili. Naše
mnenje je, da bi bile te kvahfi-
kacije lahko enostavnejše (dvo
ali trodnevni turnir), predvsem
po cenejše. Največjo vsoto de-
naija je pač plačal Žalec, ki se
je uvrstil v višji rang tekmo-
vanja.
Kako naprej? Brez dvoma je
treba nogometašem Žalca po-
magati. Lepo igrišče v šport-
nem centru ni izkoriščeno, sa-
mi občani pa tudi nimajo kaj
gledati ob koncu tedna za raz-
vedrilo.
Zdaj pa so pogoji: po pravil-
niku nogometne zveze Slove-
nije je potrebna za takšna tek-
movanja okoli igrišča ustrezna
ograja. Žalec je nima in kdo bo
zagotovil sredstva? Če so uspe-
И v kvalifikacijah pa se ne sme-
jo slepiti, da bodo s to ekipo
uspeli v višjem tekmovalnem
razredu. Poiskati bo treba ne-
kaj okrepitev v krajih po Sa-
vinjski dohni ter še bolj skrbe-
ti za lasten podmladek. Delo
mora potekati v dve smeri:
strokovno preko priznanega
nogometnega strokovnjaka
Živka Stekića in tisto, kar bo
zagotovilo ugodne pogoje za
normalno delovanje kluba.
Pred nami se počitnice, za nji-
mi hga in akcija mora nemudo-
ma steči. Z lepim uspehom, ki
ga vsi pozdravljamo, so prišli
tudi problemi. TKS, ZTKO in
združeno delo naj pripomore-
jo, da se v Žalcu ne bodo hvah-
li samo z lepim športnim cen-
trom, ampak tudi s kvalitetni-
mi športniki.
TONE VRABL
Uspešen nastop jadralnih pilotov
Končano je 29. državno prvenstvo jadralnih pilotov 11ђ
vano »jugoslovanski aero rally«, ki se je začelo v Maribo(
po štirih etapah preko Borova, Sremske Mitrovioe, Valj»
Faračina končalo v Boru. Nastopilo je 30 jugoslovar
posadk, ki so se pomerile v treh točkah: izvidniških nalç
časovni točnosti in točnosti pristajanja. Celjana Slavko LaÜ
in Janez Poglajen sta bila še pred zadnjo etapo na odli,;
petem mestu, v zadnji sta naredila večjo napako in tal,
generalni uvrstitvi osvojila dvanajsto mesto. Boljša je bila d,
celjska posadka Leon Bauer-Dušan Šemrov (druga na rep¡
škem prvenstvu),«ki je osvojila šesto mesto. Republiški p
Lukanc iz aero kluba Titovo Velenje tokrat ni bil tako usp
in je sredi lestvice nastopajočih.
■
4. pokal kolesarskega kluba Mer
v nedeljo, 13. julija bo od 9,30 do 14,00 ure po ulicah v bl¡
Nove vasi zanimiva kolesarska dirka z udeležbo vseh na|
ših slovenskih kolesarjev. Nastopili naj bi vsi zato, ker
tretja tekma med desetimi za pokal slovenskih mest v ok
»ciklo-poola«. Promet bo razen za kolesarje v omenjenerrj
zaprt po ulicah s startom in ciljem pri novi hali Kreator
Kersnikovi ulici ter Pohorski, Cesti na Dobrovo in Simonài
Selektor državne kolesarske reprezentance Hvasti \
naslednjih dneh obiskal Celje ter si v spremstvu članovi
sarskega kluba Merx ogledal prizorišči državnega prveg
v gorski dirki in na kronometer. Gorska dirka bo s starti
Zrečah do Rogle 4. oktobra, na kronometer pa s startoi
ciljem v Kozjem.
z enim krogom dolgim 2400 m. Nastopih bodo tekmovalci ,
slovenskih kolesarskih klubov v kategorijah pionirji A i
mlajši in starejši mladinci ter člani. Vsekakor bo veliko zan
nje za domačine, člana organizatorja KK Merx Celje, h
Melanška, ki je po prvih dveh dirkah na odličnem tre
mestu, medtem koje bil na zahtevnejšem državnem prvenst
Semiču v Beh Krajini med člani (preko 70 nastopajočih, s
cilj prispelo 21) odličen deveti. Odstopil je celo zmagov;
dirke po Jugoslaviji Jure Pavlič.
KOTO TOZD INDE,
proizvodnja Vransko
objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim
časom za nedoločen čas:
1.	vodja obrata usnjarne
2.	konfekcionar II
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod tč. 1.:
-	višja izobrazba usnjarsko tehnološke ali druge
ustrezne smeri
-	organizacijska sposobnost, izkušnje pri reševanju
najzahtevnejših vprašanj usnjarsko-tehnološkega
področja
-	5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih prede^
lave usnja
-	poizkusno delo 3 mesece
pod tč. 2:
-	dokončana šola po programu srednjega izobraže
vanja tekstilno tehnološke smeri
-	poizkusno delo 3 mesece
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojem
pošljite na naslov: KOTO Koteks-Tobus TOZD INDE
Vransko, kadrovska služba, Vransko 136. Kandidati
bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri.
GRADBENO INŽENIRSKI BIRO
Inž. Janez Klugler
63310 Žalec, Kardeljeva 29, tel.
(063) 713-792
po pooblastilu strank
posredujem:
prodajo:
1.	nedograjene enonadstropne stanovanjske hiše'
Vranskem, 150 m^ koristne površine, 532 m^ zemljiš
ča, IV. gradbena faza, informativna cena 17.000.00<
din.
2.	Vseljive stanovanjske etaže v starejši hiši v Celju
delno mansarda, skupaj 9 sob, kopalnica, WG, kleti
drvarnice, primerno za samske sobe, informativni
cena 8.500.000 din.
3.	Vseljive družinske hiše v Laškem, stare 48 let
75 m^ koristne površine, manjše gospodarsko po
slopje, 1500 m^ zemljišča ob hiši, 12.000 m^ gozda
1500 m^ ostalih zemljišč, informativna ceni
7.000.000 din.
nakup:
1. manjšega stanovanja s centralnim ogrevanjem m
relaciji Sempeter-Žalec v vrednosti do 6.000.000 din
Informacije telefonično vsak dan od 8-12.
Nudim tudi:
-	projektiranje gradbeno tehnične dokumentacij'
za potrebe občanov
-	pridobivanje vseh vrst dokumentacije potrebne zi
graditev
-	svetovanje, nadzor in ostale storitve pri graditv
objektov
Odlični žalski strelci
v Ljubljani je bil 3. memorial
Pera Cestnika. Nastopilo je 15
najboljših slovenskih ekip v stre-
ljanju z vojaško puško, edini s
celjskega območja pa strelci Žal-
ca, ki so za lanskimi prvaki Škof-
jo Loko osvojili odlično drugo
mesto. Prav tako je bil med posa-
mezniki drugi najboljši Žalčan
Mladen Melanšek, poleg njega pa
sta k ekipnemu uspehu dodala
svoj delež Justin Smrkolj in Fran
Kotnik.
Prvenstvo v Žalcu
Strelska družina Žalec bo pri-
hodnje leto dobro pripravila re-
publiško prvenstvo za vse kate-
gorije v streljanju z zračno pu-
ško. Tekmovanje ne bo na njiho-
vem strelišču, pač pa zaradi veli-
kega števila tekmovalcev v pose-
bej pripravljenem prostoru »za-
časnega« strelišča v telovadnici
osnovne šole. Doslej največje
strelsko tekmovanje v Žalcu naj
bi bilo marca leta 1987 je poyedal
eden vodilnih članov SD Žalec
Janko Melanšek.
Kolesarji na
državnem prvenstvu
v Semiču in njegovi okolici je
bilo državno prvenstvo za vse
kategorije kolesarjev. Nastopili
su tudi predstavniki KK Merx
Celie. Med mlajšimi mladinci je
bil Smerc enajsti, med starejšimi
pa Kitak petnajsti, kar je lep
uspeh za mlada tekmovalca na
tako pomembnem tekmovanju.
Priznanja za
partizanska društva
v Ško*".i Loki je bilo prvo sre-
čanje ii • »THkih društev Parti-
zan, so tudi podelili prizna-
nja naji">ljšim mestnim in va-
škim dructvom za delo v lan-
skem letu. Med mestnimi dru-
štvi je Partizan Šoštanj osvojil
tretje mesto, med vaškimi pa 1.
mesto KS Luče iz mozirske obči-
ne, drugo pa KS Škale iz velenj-
ske občine. Po šest n^ bolj ših v
obeh kategorijah je dobilo repu-
bliška priznanja, zmagovalca pa
še priznanje Zveze društev Parti-
zan Jugoslavije.
Poraz judoistov ivo
Reya
Na Gričku je bil pred okoli
400 gledalci prijateljski dvoboj
v judu med avstrijsko ekipo
Strasvvaichen iz Salzburga, kjer
nastopa Marjan Fabjan in do-
mačim Ivo Reya. Dvoboj so do-
bili gostje 8:12. Razen Anderleta
so nastopili mlajši obetavni tek-
movalci, ki bodo po odhodu Ču-
ka in Anderleta v Beograd ter
Oštirja v Ljubljano nastopili po
izpadu iz zvezne lige v republiški
ligi.
Prvi triatlon
Cinkarne Celje
Kolesarska sekcija v Cinkarni
Celje je organizirala prvi triat-
lon za svoje delavce, katerega se
je udeležilo preko 40 športnikov
rekreativcev. Zbrali so se na
celjskem bazenu in odplavali
zahtevano dolžino, potem so se
odpeljali na 40 kilometrov dolgo
pot s kolesi in v rekracijskem
centru na Gričku dogodek zak-
ljučili še z dvojnim tekom po
trim stezi. V Cinkarni, glavni vo-
dja začetne akcije je bil Štefan
Gaberšek, pravijo, da bodo s tem
nadaljevali in v prihodnje v svoje
vrste povabili tudi druge, ki se
želijo preizkustiti v tej zahtevni
akciji ugotavljanja in preizkuša-
nja lastne telesne zmogljivosti.
Čeliosiovaški
rokometaši v Celju
Rekreacijska rokometna eki-
pa Trim team iz Celja je gostila
drugoligaško ekipo Litovel iz
Ćehoslovaške in zmagala 38:22
(13:10). V celjski ekipi so se pose-
bej odlikovali Vlado Bojovič 10,
Miha Bojovič 5, Toplak 6, Šeško
4, Metličar 4, Ivezič 3, Pevnik 3 in
Lampre ter Pečovnik s po 2 za-
detkoma. Srečanja sta sodila
Dorn in Ribič iz Celja.
Rokometaši Aera v
Ćupriji
Ob občinskem prazniku Ću-
prije so rokometaši Aera gosto-
vali v pobratenem mestu in
zmagali na mednarodnem tur-
nirju. Premagali so gostitelje
Radničkega 25:20 in bolgarsko
ekipo Traktor Ostoitel 25:7. Naj-
boljši strelci v celjski ekipi so bili
Lapajne 12, Toplak in Selčan po
8, Banfro 8, Doberšek 7, Kleč 4 in
Kvartič 2 zadetka.
■T. KUZMA
Aero Celje najprej na Reko
Izžrebali so pare za 1. kolo v II. zvezni rokometni ligi za sezono
1986/87, ki se bo začela 20. septembra, spomladi (zaradi univerzi-
ade) pa že 28. februarja. Celjski rokometaši, ki bodo med dvanaj-
stimi ekipami edini slovenski predstavniki (Dinos Slovan bo
igral v 1. zvezni ligi) bodo v 1. kolu gostovali pri Zametu na Reki.
Rokometašice Velenja iz Titovega Velenja bodo v 1. kolu II.
zvezne hge igrale doma v Titovem Velenju z Borovim.
V	repubhških hgah bo start že 13. septembra. Medtem ko v
ženski ponovno ne bomo imeli predstavnika, pa bo v moški
zaradi izpada Minerve znova samo eden in to Šoštanj, ki bo v 1.
kolu igral doma z novincem Fužinaijem.
V	Izoli se je končal tretji rokometni tabor za letnike 1969 in
1970, kjer je sodelovalo pod vodstvom Toneta Goršiča 45 igral-
cev iz vse Slovenije. Ob koncu so izbrali 15 najboljših igralcev za
kadetsko reprezentanco Slovenije, v njej pa so tudi Celjani, člani
Aera, Bamfro, Cvetko, Privšek, Gorišič in Strašek ter Dremelj iz
Šoštanja. Največ reprezentantov ima Aero Celje, kar je dober
porok za nove uspehe celjskega rokometa.
TV
Športna rekreacija
v laški občini
Na zaključni prireditvi v
Laškem zdraviliškem domu
so »položili« račune za delo in
rezultate dosežene na tekmo-
vanjih v okviru Zveze teles-
nokulturnih društev občine
Laško. Ob tej priložnosti so
izdali tudi precej zajeten bil-
ten o športni rekreaciji, v ka-
terega so vnesli dosežene re-
zultate ekip in posameznikov
občinskih prvenstev.
Kot je povedal predsednik
Občinskega sindikalnega sve-
ta Miha Prosen z zadovolj-
stvom ugotavljajo, da se skoraj
polovica vseh osnovnih orga-
nizacij sindikata zavzeto in
množično udeležuje športne
rekreacije v različnih športnih
panogah. Tako je uvrščenih
ekip 00 Zveze sindikatov v
športno rekreativnem sistemu
30, pri Telesnokulturnih dru-
štvih pa trinajst. Pri osnovnih
organizacijah sindikata se je
na prvo mesto uvrstila ekipa
Upravnih organov občine La-
ško pred osnovno šolo Primož
Trubar Laško in Prevzgojnim
domom Radeče. Med članica-
mi je zmagala OŠ Primož Tru-
bar Laško pred SIS Laško in
Upravnimi organi občine La-
ško. Med moškimi je prva eki-
pa Upravni organi občine La-
ško, drujgi TIM Laško in tretja
Prevzgojni dom Radeče.
Med telesnokulturnimi dru-
štvi je prvo mesto TVD Parti-
zan Radeče pred Partizan Rim-
ske Toplice in ŠD ROD Rade-
če. Med članicami so zmagale
predstavnice TVD Partizan
Radeče pred TVD Partizan
Rimske Toplice in VCMR.
Med moškimi ekipami TKD je
zmagala ŠD ROD Radeče pred
TVD Partizan Rimske Toplice
in VCMR Rimske Toplice.
V športno rekreacijskem si-
stemu je vključno z ekipami
ŠŠD sodelovalo okoli 2000 tek-
movalcev, od tega iz sindikal-
nih organizacij preko 670,
TKD 650 in 650 udeležencev
osnovnih šol ter vzgojno var-
stvenih ustanov.
VLADO MAROT
Prvi aranžerji
Na igrišču v Rečici pri Laškem
je zmagala na turnirju v malem
nogometu ekipa Aranžerji, ki je
osvojila tudi prehodni pokal 2.
julij, drugi so bih »Köln pobi«,
sledijo pa Reka, ŠD ROD, JEŽ in
Zidani most. •
VM
juiiJifl«!
NOVI TEDNIK - STRAN 17
pivovarna Laško med stotimi najboljšimi
^Ülo^^yoyarne Laško pred ostalimi je v ugodni strukturi virov Hier prevladujejo trajni, pri pokrivanju zalog z
goročnimi viri in v stabiiniii finančnili razmerah	__
►d tridesetimi jugoslo-
kimi pivovarnami, je
» v prvem polletju pro-
aia in Prodal^a največ
¡V orvih petih mesecih
kup^ s Talisovo pivo-
,ko linijo proizvedli m
K 525 tisoč hektoli-
nlva, kar je za 56 od-
kov več kot v enakem
bbju lani. Če bo prodaja
[ v prihodnjih mesecih
na kot v prvem pollet-
Botem bodo laški pivo-
i presegli lanskoletno
irdno prodajo in bo kon-
feta bodo proizvedli in
jali že nad milijon hek-
Irov piva.
ivovarna Laško je, kot
kaže, uspešno premagala
ive, ki so jo pestile v letih
1 82, ko je proizvodnja si-
naraščala, a dohodkov-
a učinka ni bilo, saj so
ovna neskladja med su-
inami in pivom močno
ušila dohodkovne odno-
)ivo pa je bilo v primeija-
I ostalimi pijačami (vi-
i) precej dražje.
ani pa se je Pivovarna
ko uvrstila med 100 naju-
Snejših delovnih organi-
j v Sloveniji in je po
ešnosti poslovanja na 19.
(tu.
i V devetmesečju 1984.
je pivovarna Laško zao-
ala za branžo, lani v ena-
1 obdobju pa jo je prehi-
v vseh ekonomskih ka-
)rijah.
krepitvijo njenega fi-
¿nega stanja, se je večal
i njen delež v laškem go-
darstvu. V primerjavi z
^ 1984, je bil lani delež
Dvarne Laško v celotnem
lodku gospodarstva obči-
•5.9 odstoten (prej 11,3), v
odku 22,1 odstoten (prej
'I in v akumulaciji 50,5
toten (prej 27,7 odstoten).
^odobitev
Nodnje In
^Iritev
^Oljlvosti
p je Pivovarna razširila
pg poslovanja s prevze-
r Talisove pivovarske li-
• m se je tako obseg vseh
nomskih kategorij povz-
iPj^ecej nad 200, pri ako-
S celo nad 300 indeks-
ock. Da pa dosežki niso
L	povečanega
^ga dela, priča tudi večja
JKovitost poslovanja in
Po učin-
poslovanja sodi Pi-
ÍTrf	v sam vrh v
hiiu ^^ ^ evropsko pivo-
Industrijo, čeprav
jastarano strojno opre-
■knJ^J^^ devetdeset od-
odpisana.
Laško seveda
strn°	rok, da bo-
БШеп!. prevelikimi
"'^nitvami odpovedali.
Pred dvemi leti so pričeli
graditi novo, sodobnejšo va-
rilnico, ki bo nared za tekočo
proizvodnjo že prihodnje le-
to. Do konca 1990 pa bodo
večino vlaganj usmerili v
razširitev in posodobitev
polnilnih zmogljivosti. Ta-
krat bodo lahko proizvedli
1,5 milijona hektolitrov piva
letno. Ta količina naj bi za-
dostila povpraševanju do le-
ta 1995 ali celo 2000.
S posodobitvijo tehnične
opremljenosti in razširitvijo
zmogljivosti vodo končno iz-
boljšali tudi delovne pogoje
zaposlenim. V sezoni, ki se
prične maja in traja do konca
septembra, delajo laški pivo-
vaiji vsak dan, tudi ob sobo-
tah in nedeljah, v treh izme-
nah. Na srečo, svojo pripad-
nost pivovarni in pivovarni-
ški tradiciji izpričujejo tudi
tako, da gre le malo (od 10 do
15 odstotkov) ljudi na do-
pust v sezonskih mesecih,
čeprav jim tega nihče ne pre-
poveduje in ima pivovarna
precej počitniških zmoglji-
vosti. Izpad zaradi dopustov
nadomestijo z učenci sred-
njih šol. Letos bo v pivovarni
na počitniškem delu okoh
140 učencev. Že pred počit-
nicami jih razporedijo na
manj zahtevna delovna me-
sta, vendar vedno pod stro-
kovnim vodstvom izkušenih
delavcev.
Manj kot tretjina v
žep pivovarnarjev
Prodaja piva se je povečala v
vsej Jugoslaviji. V povprečju
za 12 odstotkov, v Sloveniji
celo za 28 odstotkov v pri-
merjavi z lanskim polletjem.
Rekord pa ima laška pivo-
varna. Tako povečan obseg
prodaje res ne more pripisati
zgolj ugodnejšem pogojem
poslovanja in prodaje, tem-
več tudi kakovosti piva, s ka-
tero se je pivo Zlatorog pro-
slavilo in utrdilo na jugoslo-
vanskem trgu.
Proslavilo se je tudi zunaj
naših meja, saj je dobitnik
številnih svetovnih priznanj.
Žal pa je zunaj naše pivo še
vedno predrago, posli s tuji-
mi partnerji negotovi, toga
devizna zakonodaja pa izvoz
(in tudi uvoz - pločevink na-
primer) še bolj zavira.
Ljubitelji piva lahko pride-
jo na svoj račun med tradici-
onalno turistično prireditvi-
jo Pivo in cvetje, ki bo v La-
škem od 12. do 20. julija. Ob-
čina je gostincem nekoliko
zmanjšala davek, ceneje bo
pivo prodajala tudi Pivovar-
na Laško, tako bodo po
vsem Laškem pivo ves teden
prodajali po enotni ceni 200
dinarjev.
Če si pobliže ogledamo delež, ki ga dobi pivovarna od
steklenice piva, je povsem jasno, da večji dohodek lahko
dosežejo le z večjo količino, čeprav seje dohodek od stekle-
nice piva v zadnjih petih letih zmanjšal od 33,5 na 30 od-
stotkov.
Maloprodajna cena piva je v drugih republikah in pokraji-
nah različna, ponekod na ceno vplivajo tudi različni občin-
ski davki.
V zagrebškem Unikonzumu stane steklenica piva 125,55
diiiarjev, v Labinkomercu v Labinu pa celo 166,5 dinarjev.
Še bolj se razlikujejo cene v gostinskih lokalih in hotelih.
Le redkokje bo cena okoh 220 dinarjev, v povprečju se te
gibljejo med 250 in 300, ponekod pa celo nad 350 dinarji. V
Snack baru v Portorožu pa stane steklenica piva že 800
dinarjev.
Največ pločevink (na sliki polnilna Unija) prodajo v obmorskih turističnih krajih. Lani so jih prodali 8 milijonov, letos
v prvem polletju 4 milijone 500 tisoč, do konca leta računajo na proizvodnjo in prodajo 12 milijonov pločevink piva.
Problem je le embalaža, ki jo morajo uvažati, izvozno uvozni postopki pa so dolgotrajni, zato se zgodi, da jim pločevink
občasno zmanjka. Upajo, da bo bolje že prihodnje leto, ko naj bi Saturnus in Energoinvest pričela proizvajati
pločevinke za potrebe pivovarniške industrije.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
bodeči
моштан
Kulturno mesto
Kot kaže, postaja Celje vse bolj kulturno mesto.
Vse več je na primer posluha tudi za pesnike.
Slišali smo, da bosta imela v srednjeročnem
planu pri prenovi prednost Vodnikova in Gregorči-
čeva ulica.
Priložnost
v sedanjih razmerah
se nam obeta v soboto
izredna priložnost. Pohi-
tite na Vransko.
Tam bodo vrteli lepe
melodije iz tistih lepi
dni . . .
Podražitev
s prvim julijem so se
podražili tudi vozniški
izpiti.
To je prav - saj je že
nekaj časa tudi dražje,
če ti ga vzamejo!
Dobro, da vsi
občina slavi 3
občinski praznik
To so narti.
redke priložno
ko se zberejo $
paj predstavt
vseh občin v reg
Prevroče j
Na celjskem kopa
že nekaj časa usp
delujejo sončne c
za ogrevanje vode. i
dar nekateri kopalcii
nijo, da je zaradi j
voda že pretopla.
Pa se zato odločaj
kopanje ponoči. Pa'
prav morajo zato p«
ograje.	]
Slaba povezava
Kljub že mnogim načrtom in
pogovorom, je cestna povezava
žalske občine z revirji še vedno
slaba. Da je to res, se je pokazalo
celo pri slavju v nedeljo v Pre-
boldu.
Delegacija iz Hrastnika je pri-
šla na slavnostno sejo točno eno
uro prepozno!
Ni res, da pri celjskih ob-
činskih upravnih organih
ne zmanjšujejo števila za-
poslenih. V petih letih so
jih zmanjšali za 4,5 delav-
ca. Koncem leta jih je bilo
tako zaposlenih 259,5.
Moti me tista polovica -
ne vem, ali en dela za ene-
ga in pol, ali le za pol!
Premalo pazljivi
Pri območni zavarovalni s!
nosti vedo povedati, da soj
povečali izplačilo odškodnir
za 95 odstotkov. Od tega
družbenemu sektorju kar za
odstotkov, na zasebnemu p¡
66.
Pomeni to, da so na druj
nem področju manj pazljivi 1
da so bolj radodarni.
Pravijo...
Pravijo, da smo turizem ljudje.
Če pogledamo nekatere pojave ob našem lepem
Jadranu, bi kdo pomislil, da so ljudje le tujci.
Mi pa le tedaj, ko je treba, da turistična sezona
ne propadel
Sprememba
Gledališčniki iz Malih Brez so po dvajsetih Ij
spet postavili na oder delo Glavni dobitek. ,
Glede na to, da so ga pripravili ob otvoritvi si
skega doma, bi ga lahko spremenili v Glavni
detek!
In zopet je zagorel na Teodorinem obrazu žarek
demonske radosti. Vendar je vzdihnila. Kakor drobna
lučka se ji je posvetilo neksò skozi nedogledno temo in
spoznala je v lučki sebe, koje bila še nekdaj kakor Irena.
Dvignila je roko, usmiljenje se je budilo, pobožala je
trpeče Irenino lice in rekla:
»Dete, saj vendar ne zabraniš, da se poigra despojna!«
In prevzelo je Teodoro z nepremag^ivim hrepene-
njem, dvignila se je, objela tesno Irenino glavo ter jo
strastno poljubljala na rosne oči, kakor bi zli duh hotel
izpiti to jasno luč iz neskaljene duše ali pa, kakor bi
hotela Teodora vsrkati vase, kar je izgubila sama v
kalnih valovih življenja.
Ko so dvoijanice videle, kako ljubkuje Teodora Ireno,
seje zbudila v njih dušah na dvoru gojena in do najba-
hatejšega cvetja razplojena zavist. Ireno so vrstnice
doslej često prezirale, dasi jih je po lepoti prekašala; že
to edino bi bilo zadosten vzrok, da bi jo sovražile. Ker pa
ni nobenih hodila na pot in ni tekmovala zoper nje pri
dvornih gizdalinskih častnikih in patricijih, soji nadele
ime »dvorni menih« in niso spletkarile zoper njo.
Teodora sama seje norčevala z njo pri obedih, na večer-
nih izprehodih in jo rada povprašala, alije že iztuhtala,
katerega vladarja pomeni apokaliptična številka 666.
Toda današnji caričini poljubi so zanetili ogenj v njih
srcih in v trenutku so mislile vse eno sámo misel: Da bi
jo izgrizle z dvora.
Teodora se je kakor izmučena od lepih spominov
naslonila ob komolec in molčala. Nihče si ni upal izpre-
govoriti. Bele roke dvorjanic so trgale marjetice in dro-
bile rumena očesca drobnih cvetk med tankimi prsti.
Zgodilo seje nekaj, kar je leglo z neprijetno težo na vsa
srca in molk bi bil postal mučen in predolg, da se ni
zaslišal hrup prihajajočih manipulov, ki so stopali s
krepkimi paradami koraki na vežbališče. Teodora seje
hipoma dvignila s preproge in se napotila skozi gozdi-
ček oleandrov do roba gaja, od koder se je videlo na
prostrano vežbališče. Azbadje odbral najboljše stare in
mlade vojake, privzel za vsako stotn^o po osmero
konjice, vzporedil po vrsti hastate, triarije, pilane in
principe, da je pokazal carici dve polni legiji v malem.
Zvonki glas Azbadov je donel rezko in kratko kakor
udarci. Vojaki so se gibali na povelja strumno in urno
kakor eno samo celotr o, pokoma telo. Ko so obhodili v
raznih kretnjah vežb'^ Ve, postavili nad glavami s ščiti
streho - želvo, udarih v teku s ščiti predse, kakor bi
naskočili sovražnika, se umikali korak za korakom, se
na glas roga razprhnih in udarili sovražniku v bok, je
odredil Azbad, da prično s posebnimi vajami: nastavili
so tarče, vrstili so se pračaiji, lokostrelci, pilani, naska-
kovali s suUcami in s kopji. Teodora se je čisto zama-
knila v vojake in ni izpregovorila in se ni ganila s svile-
nega stolčka, ki se je gugal na verižicah, izrezljanih z
veliko umetnostjo iz slonove kosti. Dasi je bila nizkega
rodu, je plula po njej vendarle kri pristne potomke
mogočnih rimljanov, katerim je bila bojna igra največja
zabava in vrhunec slovitosti. Sama je kot otrok preži-
vela vse dneve na spini v hipodromu in se naslajala ob
vajah borilcev in tekmecev.
Čete so se že utrudile in Azbadje velel počitek.
Ted^ se je Teodora dvignila, na njenem čelu se je
pojavila senca.
Da bi pred despojno hlapci počivali! - Napad! je sko-
raj kriknila, in brzonogi evnuh je sporočil povelje Az-
badu.
Legiji sta se ločili vsaka na drug konec prostranega
polja. Iztok je veleval orjaškim Gotom, med katrimi je
bilo kakih dvajset Slovenov. Njegov šlem in srebrni
oklep je bleščal v soncu. Irena ga je šele sedaj spoznala,
dasi gaje njeno oko že dolgo željno iskalo med četami.
Teodora je pozabila nanj, ker se je preveč zatopila v
bojne vaje. Ali sedaj je stopil mladi barbar, vitek in
krasen, v bojni opravi na čelo stotinje. V pravilni grščini
in z nekoliko tujim naglasom je zaklical poveže.
»Iztok!« je izpregovorila glasno carica in se začudeno
ozrla na Ireno.
Irena je zardela. Čutila jé, da soji pordela lica in sama
sebe seje prestrašila in se vznejevoljila.
Čemu se razburjam? je pomislila. Despojni pa se je
zalesketalo oko. Z nedosežno žensko bistrostjo je pogle-
dala Ireni v dušo. V hipu je bil storjen naklep.
»Azbad s konja in na čelo drugi stotniji!«
Zopet je hitel skopljenec do magistra equitum.
»Naj se poskusita tvoja ljubimca, Irena, da bo zabava
večja!«
Irena je Teodoro proseče pogledala in sramežljivo
povesila oči.
»Menišek dvorni, kako si lep, kadar te je sram!« In
carica seje veselo nasmejala.
Falangi sta se zganili. Nad glavami so štrleli ms^
kiji, ki so jih rabili pri vajah namesto mečev. Šči
ščitu kakor zid! Koje Iztok uzrl nasprotno falango,Ï
je vodil Azbad, je vzplamtelo v njem častihlepje.
»Enkrat sem te že prekosil, v hipodromu. Se dant
bom. - Naprej, v tek!«	¡
Pod nogami orjaških Gotov je zabobnela zen
falanga seje zagnala proti Azbadovi četi kakor izstrè
klin z Iztokom na čelu. Toda Azbad je bil okretei
previden poveljnik. S kratkimi, opreznimi koraki
vodil svojce, še za trenutek ga ni zbegal težki nà
Čakal je, da se Iztok približa, in ko je bilo med дИ
razdane le še пекцј korakov, je Azbad kriknil, nje¿
četa je odskočila in se umaknila naskoku, da bi udi
od strani za pleča sovražniku. Toda prepozno. Ist\
nameraval Iztok. Četi sta zadeli druga ob drugo. S C
čem so telebnili ščiti ob ščite, nad glavami je zab&
ropot kijev, silni naval Gotov pod Iztokom je pri
Azbadovo četo - in ta seje umaknila razbita na levt
desno.
Irenine oči so spremljale Iztoka in ob njenih pogk
se je radovala Teodora, ki je sed^ skrbneje opazoi
njeno lice kakor vojni naskok.	.
»Imenitno, ha, kako se poigram s tem menišiče,
Tako je mislila Teodora.	1
Ko je Irena videla poraz Azbada, je tlesknila glasi,
dlan, da so se dvoijanice ozrle. Teodora ji je nagi
čestitala in polglasno pošepetala:	;
»Menišič, Iztok ti zmeša apokalipso!«	\
Bila je najboljše volje ter se naslajala ob zadregi Ц
ki ni vedela odgovora, ampak bridko obžalovala ná
vidnost, da je tako glasno izrazila veselje nad AzW
vim porazom in Iztokovo zmago.
Sužnji so raženili po tleh pražnje prte in polo3^
njih v srebrnih skledicah mrzle pečene јегеУ
melone, dateljne, murve in posušeno grozdje. ,
JUUJ1986
NOVI TEDNIK - STRAN Iff
20. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Oman
v rod Omanov sodi približno 150 vrst, ki so doma v
Evropi, Aziji in v Afriki. Spadajo med košarice, ki so po
številu vrst najobsežnejše med vsemi dvokaličnicami.
Košarice so jasno opredeljena skupina rastlin in njihovo
socvetje ima videz enega samega cveta, ta videz pa še
stopnuje ovojek, ki je sestavljen iz zelenih površnih
listov, ki obdajajo socvetje tako, kot ponavadi obdaja
zelena čaša cvetni venec.
Veliki oman (Inula heleniurn L.) izhaja iz centralne Azije
in Orienta. Ta stara zdravilna rastlina zraste več kot 1 m
visoko. Iz podzemeljskega gomolja poganja razrastlo ste-
blo. Na vsakem stranskem poganjku je samo en do 7 cm
širok cvetni košek rumene barve, ki ima zelo ozke jeziča-
ste cvetove. Velikost premenjalno razporejenih listovod
dna proti vrhu upada. Nagubani so, ovalni, po spodnjih
ploskvah žametno dlakavi. Njihov rob je neenakomerno
nazobčan. Oman cveti od junija do avgusta. Najdemo ga
po rečnih bregovih, med grmovjem, po suhih in zanemar-
jenih krajih južne Dolenjske, Notranjske in Primorske.
Drugod ga ponekod goje.
Vsebuje precej zanimivih zdravilnih snovi, ki jih je naj-
več v gomolju. Nekaj je eteričnega olja, veliko sladkorja
inulina, heliantenina, pektinov, grenčin, kafre, smole,
fruktozid pseudounulin in inolein, razne organske kisline,
njuhove rudninske soli itd.
Oman je starodavna zdravilna rastlina in še danes služi
kot antiseptik dihalnih organov. Ljudsko zdravilstvo ga
uporablja za zdravljenje vseh vrst kašlja, bronhitisa,
astme, pa tudi za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni,
srbečice in revmatizma ter za nekatere spolne bolezni.
Deluje kot stomahik. Včasih so metali omanove gomolje
na žerjavico in dim, ki je pri tem nastal, preganja komarje
in drugi mrčes, zato je oman tudi insektifug. Včasih so se
omanovi gomolji dobili v lekarni, sedaj pa so zelo redki.
Lahen prevretek korenine se uspešno uporablja za
pospeševanje presnove, zoper sladkorno bolezen, slabost
v želodcu, drisko, zoper težave dihalnih organov. Ugodno
vpliva tudi na slabokrvnost, ker čisti in obnavlja kri.
Omanove gomolje lahko tudi drobno narežemo in namo-
čimo v alkohol. Čez štirinajst dni dobimo omanovo tink-
turo, ki jo uživamo seveda razredčeno v kozarcu vode pri
težavah dihalnih organov in čisti pljuča. Razredčeno tink-
turo lahko tudi inhaliramo pri influenci in podobnih pre-
hladih. Ljudsko zdravilstvo priporoča uživanje priprav-
kov iz omanovih gomoljev za zdravljenje tuberkuloze, ker
kompleksno vezane zdravilne snovi onemogočajo rast in
razmnoževanje bacila tuberkuloze. Gomolje namakajo
tudi v belem vinu in dobijo stomahik, ki krepi želodec,
čisti črevesje in krepi. Primerno je zlasti za tiste, ki jih
neprijetno napihuje in imajo pri tem tudi težave z diha-
njem. Delovanje omanovih gomoljev lahko ojačamo, če si
pripravimo mešanico iz enakih delov omanovih gomoljev,
encijanovih korenin in kolmeževih korenin. Mešanico
lahko zdrobimo v prah in na prašek uživamo po eno žličko
pred jedjo pri težavah v želodcu, črevesnemu katarju,
pomanjkanju apetita ali pa si skuhamo iz mešanice aroma-
tični čaj, ki krepi želodec, čisti pljuča ter jača in čisti kri.
Omanje tudi diuretik, torej zdravilo zoper pomanjkljivo
delovanje ledvic, zoper protin in spodbuja tudi potenje. Če
kuhamo omanove gomolje nekaj časa v obilni količini
vode, lahko s to tekočino čistimo kožne spremembe, razne
lišaje in če jo dodamo kopeli, deluje osvežilno na utruje-
nost, pa tudi koža bo postala mehka in voljna.
B. J.
Zaposlimo vestnega in marljivega
ključavničarja in elektrovarilca
(lahko tudi priučen kovinar)
Nudimo urejene delovne razmere in dober OD
SEDELJŠAK Justin
Ključavničarstvo
Prapreče 25, Vransko
Komisija za delovna razmerja
ZOŠ Celje, TOZD OŠ Štore
vabi k sodelovanju:
-	učitelja likovnega pouka
za določen čas 4 do 5 mesecev s pričetkom dela 1. 9.
1986
-	učitelja fizike in matematike
s končano PA in strokovnim izpitom za določen čas
s polnim delovnim časom za šolsko leto 1986/87.
Poudarek je na poučevanju fizike
-	učitelja slovenskega jezika
s končano PA in strokovnim izpitom za določen čas
s polnim delovnim časom za šolsko leto 1986/87.
Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejema
komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Štore 15 dni
po objavi razpisa.
Odslej v Novem tedniku modna
navodila in nasveti
Novi tednik odpira novo ru-
briko modnih nasvetov. Ureja-
la jo bo Celjanka Vlasta AR-
ČAN-CAH, samostojna modna
kreatorka. -
Lani je bila v Parizu moda
uradno priznana kot umetnost
in prav bi bilo, da se na ta na-
čin tudi razmišlja in pristopi k
načinu oblačenja. To ne pome-
ni da naj bi strogo upoštevali
predloge svetovno znanih
modnih hiš, ker je to še vedno
in posebno v današnjih časih
privilegij manjšine.
Vendar paje okusno in mod-
no lahko oblečen vsakdo, tudi
če ima plitkejši žep in nekaj
kilogramov ali centimetrov
preveč ali premalo.
Vsi vemo, da se prek mode,
torej načina oblačenja, odraža
kultura in mentaliteta ljudi.
Dobro oblečeni se počutimo
bolj samozavestni in smo zato
tudi uspešnejši. Zato lahko
igra moda pomembno vlogo v
našem življenju.
V tej rubriki bo nekaj prosto-
ra namenjenega tudi v modi
vse prevečkrat zapostavljenim
moškim.
Če niste prepričani, kakšen
slog oblačenja vam ustreza, ka-
tere barve vam pristajajo,
kakšni kroji in materiali se
skladajo, pišite na NT, za ru-
briko Modni nasveti in naša
modna kreatorka vam bo ski-
ciran modni nasvet posredova-
la v eni prihodnjih številk NT.
Ureditev balkonov, oken In teras na
senčni legi
Pravijo, da se navezanost
do narave občuti najbolj pri
mestnih ljudeh, ki si želijo
zaradi pomanjkanja zunanje-
ga vrtnega prostora urediti
svoj vrt kar v posodi, postav-
ljeni na balkonu, terasi ali na
oknu. Tisti, ki pač ima svoj
balkon, lahko torej pokažejo
svojo ljubezen in čut do na-
rave, svojo kulturo in željo,
da čim lepše uredijo in poži-
vijo sivo fasado stanovanj-
skega bloka tudi na majh-
nem prostoru.
Ureditev balkonov, oken
in teras je predvsem odvisna
od sončne lege, od barve po-
sode, kakovosti in oblike
balkonske ograje, ter seveda
tudi od želja in okusa posa-
meznika.
Obliko, kakovost in barvo
cvetličnih posod največkrat
odreja oblika in barva balko-
nov, oken in teras. V sploš-
nem velja, da so najprimer-
nejši leseni zaboji, trgovine
pa ponujajo še salonitne in
lončene zaboje ter betonske
posode za večje terase. Pla-
stični zaboji so najmanj pri-
merni, ker se rastline v njih
ne počutijo najbolje. Barva
cvethčnih posod naj bi bila
čim manj opazna in seveda
skladna z ostalimi barvami.
Preden se lotimo saditve
in preden damo v zabojčke
zemljo, uredimo drenažo
(odtok vode). V zabojčke da-
mo nato kvalitetno humusno
zemljo z dodatkom hygro-
mula, zaradi boljše zračnosti
in lažnosti zemlje. Če so
cvethčni zaboji zasajeni s
trajnicami in morajo ostati
pozimi na prostem, moramo
obvezno poskrbeti tudi za
zaščito pred mrazom. Za za-
čito korenin potisnemo med
koreninsko balo in stranico
zaboja ploščo stiroporja,
nadzemni del rastline pa zaš-
čitimo z vejicami smrečja, ki
so tako pozimi tudi v okras
balkonom in terasam.
Izbor rastlin za senčno in
polsenčno lego:
Enoletnice:, fuchsia-fuksi-
ja, begonia hy.-gomoljna be-
gonija, impatiens-vodenka,
pelargonium pelt.-brljanka,
petunia-petunija.
Trajnice: lonciera pileata-
kostenika, campanula carpa-
tica-zvonček, cerastium-
smiljka, primula acaulis-je-
glič, hypericum caly.-krčni-
ca, pachysandra-ižander,
berberis nana-nizki češmin,
prunus glandulosa - žlezda-
sta češnjica, chaenomeles
jap.-japonska kutina, euoni-
mus jap.-japonska trdoleska,
spiraea »litlle princes«-med-
vejka, azaleia-azaleja, vinca
major-zimzelen.
Plezalke: hedera-bršljan,
polygonum aubertii-dresen,
parthenocissus - divja trta.
Na sončni strani je izbor
rasthn malce skromnejši kot
na senčni strani. Vsekakor
pa velja, da lahko s pravil-
nim izborom trajnic v kom-
binaciji z enoletnicami ure-
dimo našo majhno zeleno
oazo tako, da bo lepa na po-
gled, pribljubljena in tudi
koristna
dipl. ing.
JAGLENKA LEBAN
kovinotehna
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
organizator - tehnolog investicij
(vodenje vzdrževalnih del)
Pogoji:
-	VI. stopnja strokovne zahtevnosti tehnične smeri
(elektro)
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10
dneh po objavi na naslov:
KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, Kadrovski
oddelek.
ČETRTEK, 10. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Hortikuli
oddaja, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obestila, 9.40 Sreč^
leti, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obve
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 v Živo.i
Zaključek sporeda.	^
PETEK, 11. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozait
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, lO.OO'
ljuček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestiti
pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika.I
Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zakl.',
spreda.	j
SOBOTA, 12. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne zi
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuh
kotiček, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski spre
10.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila,
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zab
glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 13. 7.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila.
Onkraj srebrne črte, 10.45 Na 78 obratih, 11.00 Žveploi
(ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila.
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čei
in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.	i
PONEDELJEK, 14. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Šp*
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila.
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16-1
zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00
nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni рг^
18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 15. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek spo
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi.
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.45 Iz delovnih organ''
18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 16. 7.: 8.00 Poročila, 8.10 Počitniško dopol'
vami, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledarf
ditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obv«
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.0Ö
nika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni ft'
18.00 Zaključek sporeda.
I JUUJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
mil J la»!
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
10. JULIJ 198t
Tudi kmečki fantje imalo svoj trim
Novi tođnik na e. kmočkom Mmu na Provorju
Sonce je neusmiljeno žga-
lo, tekmovalce in peščico
gledalcev 6. kmečkega tri-
ma, ki je bil v soboto na Pre-
vorju, pa je prijetno hladila
senca gozda, v katerem je
bilo zanimivo, a žal slabo
obiskano tekmovanje v
spretnosti in poznavanju
starih kmečkih opravil.
Pet ekip seje zagrizeno bo-
rilo za lepe nagrade - ročno
izdelane posode za izdelova-
nje masla in za druge lepe in
uporabne nagrade. Fantje so
se najprej pomerili v zabija-
nju žebljev v trd les. Nato so
v veliki stari brenti prenašali
vodo in tekmovalec, ki se je
lotil te naloge, seje še dodat-
no »osvežil« z mrzlo vodo.
Na strmem pobočju pač ni
mačji kašelj priti suh do ci-
lja. Zanimivo je bilo opazo-
vati tekmovalce, navajene
sodobnejšega kmečkega
orodja, kako so se trudili ža-
gati s staro »cug« žago, pri
kateri morata dva kar pošte-
no prijeti za delo. Polena, ki
so jih razžagali, je bilo treba
še razcepiti in z drvmi v na-
ročju - natanko 12 jih je mo-
ralo biti - hitro steči do na-
slednje postaje na kmečkem
trimu. Tu so fantje hiteU in
gruntali, kako sestaviti
kmečki voz. Kupček lesenih
stvari se je, kot bi trenil,
spremenil v staro kmečko
vozilo. Tekmovanje z žrmlja-
mi je povzročilo veliko hude
krvi. Ali je bilo že prej kaj
koruze v njih ali ne? To ni
prav! Ja, prav vroče je posta-
lo, zato se je sodniška komi-
sija, ki je pač vedno kriva za
vse neuspehe, odločila, da
bo mletje koruze na ta stari
način raje razveljavila. Po-
dobno se je zgodilo tudi s
košnjo, saj tekmovalci niso
prav dobro vedeli ali naj ko-
sijo hitro ali tako kot je treba
- na čistino.
Ko je bilo tekmovanje
končano, se je tudi razplam-
tela kri temperamentnih
Kozjancev malce umirila.
Koncu koncev to vendarle ni
bilo samo tekmovanje am-
pak tudi srečanje sosednjih
krajevnih skupnosti - Pre-
vorja. Košnice in Straške
gorce ter že tradicionalno tu-
di kolektiva Izletnika, čigar
fantje so se tudi - čeprav
malce nevajeni kmečkih
opravil - udeležili tekmo-
vanja.
VSe se je srečno končalo
na veselici, na kateri se je
zbralo malce več ljudi kot na
tekmovanju. Kraj je pač
kmečki in ljudje imajo na le-
po sobotno popoldne preveč
dela, da bi si ogledah tudi
tekmovanje. Zvečer pa se že
najde čas za zabavo, ki je v
tem kraju ni prav veliko.
INES DRAME
Takole so se predstavniki posameznih ekip pred tekmova-
njem pomerili v petelinjem boju, ki je odločal o vrstnem
redu za tekmovanje.
Šolska stena ni več dolgočasna
Na osnovni šoli Šempeter so razmišljali, kako naj rešijo vehko steno v novem prizidku,
kjer seje poznal vsak prstni odtis in vsaka packa. Učenci zelo radi in tudi zelo lepo rišejo in
na pobudo mentorice hkovnega krožka Jolande Petek so narisali velikansko sliko, ki meri v
višino skoraj 4 metre, v dolžino pa 10. V šoli so narisah še več manjših shk po stenah, nekaj
pa jih bodo tudi naslednje leto. Likovne dosežke tega izredno aktivnega krožka so prejšnji
teden tudi predstavili na razstavi.	EDI MASNEC
Maratonci zložili
jadra v Portorožu
Včeraj popoldne so, po
več kot dva tisoč prejadra-
nih kilometrih z jadralno
desko, pristali na glavnem
pomolu v Portorožu člani
letošnjega jadranskega ma-
ratona, med katerimi so bili
tudi Celjani Vlado Nendl in
Zdravko Konda ter sprem-
ljevalca Drago Horvat in
Rudi Kajtner.
To je pravzaprav že drugo
jadranje te skupine iz enega
konca Jadrana na drugega.
Prvič so ga pred leti preja-
drali samo od Ulcinja do slo-
venske obale, takrat pa so ga
prejadrali v obe smeri. Med
potjo sta jadralce, razen
obeh Celjanov sta jadrala še
novinaija Dela Tine Guzej in
Janez Kovačič, spremljah tu-
di dve jadrnici, ki sta skrbeh,
za kolikor tohko nemoten
potek tega podviga.
Kot je bilo pričakovati, so
jadralce na njihovi poti
spremljale razhčne vremen-
ske razmere, od popolnega
brezvetrja do neviht, ki so tr-
gale jadra in lomile jambore.
Vseeno pa to ni vzelo pogu-
ma junaškim jadralcem na
deski, ki so še enkrat doka-
zali, da se da tudi na tem do-
kaj primitivnem plovilu pre-
pluti vehke razdalje.
Več o vtisih s tega marato-
na v naslednji številki.
F. P.
Jurček in pol
Vlažno vreme zadnjih dni prav gotovo pripomore k sado-
vom narave, ki prenekateremu gospodinjstvu obogati
jedilni list. Nekateri sadovi so celo tolikšni, da jih je vredno
tudi ovekovečiti, tako kot smo to storili prejšno soboto v
Podlogu pri Šempetru, kjer so prav ta dan odpirah manjši
bazen. Franc Ožir je za hipec skočil tudi v gozd in kot
nagrado vsem, ki so se trudili pri gradnji bazena prinesel več
kot 1,5 kilograma težkega gobana. -	EDI MASNEC
-	Tovariš Frakelj, bomo pihali!
-	Tovariš miličnik, nikar ga ne sekajte. Kaj
morem jaz, če so v enem tednu trije občinski p^
niki, in to v Žalcu, Laškem in Hrastniku?
-	Pihali bomo, pihali!
-	Ampak tisto pa ni res, da je pri nas premalo živU
(NOVI TEDNIK. 2. 7.
Hladno pivo, prosim
Potrošnja piva v poletni sezoni skokovito пагм
čeprav postaja pivo pravzaprav pijača preko v»
leta.
Med kvalitetnejšimi pivi v Jugoslaviji goj,
prednjači Pivovarna Laško, ki ima že velik odstj
vse proizvodnje piva v Jugoslaviji.
Do konca maja so iz Laškega poslali na tr^
420.000 hI piva, v Jugoslaviji pa blizu štiri milij,
Kot kaže bodo letos v Laškem proizvedli milj
100.000 hI.	I
Pred desetimi leti je znašala jugoslovanska
vodnja piva osem milijonov in pol hektoli^
(44.000 hI Pivovarna Laško), lani pa je bila deset ц
jonov in pol, vendar se je v tej številki povečal ц,
Pivovarne Laško kar na 914.000 hI. Več kot st«
stotno povečanje v tem obdobju je vsekakor
uspeh.
»I
V soboto že spet
zimzelene melodi
Festival na yranskem bo snemala
Za četrti festival zimzele-
nih melodij na Vranskem je
vse nared. Svojevrstno priz-
nanje organizatorjem za to
prireditev, ki bo to soboto
(12. 7.) na dvorišču grada
Podgrad, pomeni tudi odlo-
čitev ljubljanske televizije,
da festival v celoti posna-
me, prireditev pa bo snemal
tudi ljubljanski radio.
Vedno lepe melodije bodo
letos na Vranskem prepevali
Marjana Deržaj, Ditka Ha-
berl, Irena Kohont, Alenka
Pinterič, Majda Sepe, Edvin
Fliser, Rafko Irgolič in Lado
Leskovar. Škoda, da letos ne
bo dveh starih znancev in
odličnih slovenskih pevcev
Eide Viler in Ota Pestneija,
ki sta zasedena zaradi gosto-
vanj v tujini. Pevce bo
spremljal festivalski J
bel, ki ga sestavljajo!
Avsenik ml., Dragan]
Djuro Penzeš, Milan]
in drugi, občinstvu na'
skem pa se bo v sp
predstavil tudi celjski
orkester Žabe, ki Jet«
svojo 40 letnico. Žab«
igrale tudi po končani
stivalu za zabayo gos
nastopa naših Žab bi
Ijanska televizija prip
tudi posebno 20-minul
levizijsko oddajo. S
bosta povezovala 1
Centrih in Janez Ved«
Dobršen del sporeda
tos namenjen Mojmiru
tu, za marsikoga pa u
biti zanimiv tudi i
Djordja Maijanoviča.
val sodi v sklop priredit
praznovanju praznika
ne Žalec in za sodeluj«
pravljata sprejem pn
nik žalske občinske ski
ne in predsednik izvr
sveta. Prireditev bi bi
mogoče izpeljati brez p
re združenega dela. Le
prireditev omogočih 1
Moziije, Savinjski ma
Žalec, tovarna nogavii
zela, LIK Savinja, Mii
bold, Hmezad (iostii
Turizem, Gradnja, Le
p.c. Leveč, Garant Pc
Era tozd Vino Šmarti
Paki, Globtour Celj
drugi.
Organizatorji festivi
Turistično društvo Vn
RTV Ljubljana ter Nov
nik-Radio Celje upajo
še to, da bo v soboto
vreme.
Taaaka riba!
Temu se pa že lahko reče
ribiška sreča, bi mogh ugoto-
viti pod fotografijo, na kateri
Peter Zemljak iz Celja, član
Ribiške družine Celje ponos-
no drži v rokah doslej svojo
največjo in najtežjo trofejo.
Sreča se mu je nasmehnila
prejšnjo soboto, koje zmagal
v borbi z 1,4 metra dolgim in
18 kilogramov težkim so-
mom, ki seje zataknil na naj-
lonsko vrvico 0,35 mm. Boj
je trajal debelo uro, priso-
stvoval pa mu je tudi Petrov
11-letni sin Mitja, ki se že tu-
di navdušuje za ribolov in ki
je bil na svojega očka-ribiča
močno ponosen.
MP