Prim' v *v fSI Si nevnik Leto XXXV. Št. 238 (10.457) TRST, nedelja, 14. oktobra 1979 Mostnina plačana v gotovim OAA .. ' y* Abb postale I gruppo Cena oOO llF ^ __ _______________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Lvrop ■ v Se en prispevek k pravicam manjšin Kljub temu. da sta potekla ie dva tedna od koprskega četrtega Ječanja narodnih manjšin sosednih dežel, ne bo odveč, če se k te™u dogodku povrnemo zato, da Se osvetlijo nekatere njegove značilnosti in po njih oceni njegova Pomembnost. Prvo srečanje pred štirimi leti 'to Koroškem je bilo zamišljeno Predvsem kot akt solidarnosti do koroških Slovencev ki so prav v tistem obdobju bili pod težkim nacionalističnim pritiskom. To srečale pa ni moglo mim0 informacij 0 položaju manjšin, katerih zastop-niki so se tega srečanja udeležili. Koristnost takega srečanja je bito takoj na dlani. Zato je že takrat prišlo do sklepa, da je — mi-"*o posebno kritičnega položaja katerekoli izmed manjšin — korist-n°• da se predstavniki manjšin, ki tive na geografsko omejenem prostoru, vsako leto podrobno informirajo o položaju posameznih na-r°dnostnih skupnosti. Po vsakda-nilh izkušnjah, po pomembnih in tudi manj pomembnih dogodkih je Vsakokrat moč oceniti, v kakšno Smer se na določenih območjih Ptblje odnos do manjšin. Ali napreduje ali zaostaja ali celo na-Zaduje. Poročila in posegi na četrtem srečanju so na drobno prikazali Položaj posameznih manjšin in katere so kritične ali ugodne postavke, ki imajo največji vpliv na življenje manjšin. Za italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji predstavlja v tem času glavno skrb kritični položaj italijanskih šol zaradi zmanj-sonja vpisa v zadnjih letih. Po-Psem utemeljen je bil s tem v zPezi poziv, da je za italijansko skupnost, njene'organizacije in celotno skupnost, vključilo torej tudi tako imenovano večino, prvenstvena naloga reševati to vprašanje ne samo z mobilizacijsko in prepriče-valno akcijo, marveč predvsem z Ustrezno usmeritvijo temeljnih odnosov med večino in manjšino. Pripadniki italijanske narodnost-skupnosti v Jugoslaviji so prišli do spoznanja, da kljub globoko demokratičnim ustavnim na-Celom in podrobno naštetim pravicam, ki jih vsebujejo občinski starti in kljub temu da se ta dolo-}la izvajajo — ponekod ne vedno nopolj dosledno — je jamstvo za Pozvoj njihove skupnosti, torej tu-i usode šole, v dosledno integralni dvojezičnosti, bilingvizmu. Enostranska dvojezičnost, v kateri so v°jezični le pripadniki manjšine, Pravijo, je za vsako manjšino neparna, če ne usodna. Za našo skupnost v Italiji je bil Prikazan kot značilnost današnjega trenutka, težak pritist nacionalističnih sil, ki je oživel prav v asu resnejše obravnave vprašanj naše skupnosti. Temu pritisku, ki se odraža v nasprotovanju uzakonitvi bistvenih narodnostnih pravic, podlegajo v ?ec3i ali manjši meri vse demo-ratične sile italijanske družbe. aradi tega se sprejetje globalne-zaščitnega zakona zavlačuje, Predvsem se pa veča nevarnost, .a bo zakon vsebinsko restriktiven n teritorialno diferenciran. ^nka situacija nalaga celotni .ajšini in vsem demokratičnim dam dodatna bremena in obvezati zato, da bo nacionalistična dmpanja povzročila čim manj *kode. Glaunt cilj boja koroških Sloven-*p je v današnji fazi nasprotovale sedmojulijski zakonodaji, ki je f° Perziji avstrijske uradne politi-® *rešilaj> vsa vprašanja sloven-k e manjšine na Koroškem. «Raje rez zakona, kot tak zakon, ki o-eiuje pravice Slovencev in sank-leriira ter pospešuje njihovo asi-'krcijoz pravijo koroški Slovenci. Za nas, Slovence v Italiji, ki de-etletja terjamo uzakonitev narod-fcftnih pravic, so izkušnje koroški Slovencev zelo dragocene, ker j * opozarjajo, da je mogoč tudi dk *zaščitni» zakon, ki nam bo r°'i škodil kot koristil. Zato mo-anio današnji čas in mesece, ki r? Pred nami, do skrajnosti izko-J*titi za razkrivanje bistva kam-rtpje proti našim pravicam. Ter-a j moramo od demokratičnih sil, ne odstopajo od svojih doseda- „ , stališč in da smo skupno dovolj problemi Slovencev v Italiji. Vsebina zakona mora biti taka, da bo resnično nudil učinkovito varstvo naše skupnosti. Dvajsetletna izkušnja dvojezičnega slovensko-madžarskega šolstva je po mnenju predstavnikov madžarske skupnosti v Sloveniji nadvse pozitivna, ker je dvignila pomembnost madžarskega,jezika in s tem madžarske skupnosti pa i-sto raven z večinsko slovensko skupnostjo. Po njihovem predstavlja ta izkušnja izviren model celovite dvojezičnosti na narodnostno mešanem ozemlju. Taki laskavi zaključki silijo k razmišljanju o potrebi po medmanj-šinski strokovni in politični razpravi o tem, v kakšnih razmerah je dvojezična šola koristna za manjšino in v kakšnih je škodljiva, ne da bi pri tem zanemarili resnico, da je tako šolstvo ponekod nemogoče. V vseh razpravah in posegih je upravičeno sililo v ospredje vprašanje, kakšna naj bo vloga manjšine v naporih za priznanje in izvajanje pravic in kakšna naj bi pri tem bila vloga večine. Ni dvoma, da je v prvi vrsti odvisno od večine, ali in kakšne pravice prizna manjšini. Poenostavljeno povedano je večina oziroma vladajoči del večine lahko šovinističen, nacionalističen, mlačen, toleranten, naklonjen manjšini in končno zavzet za pravice manjšine. Temu primerno je ravnanje z manjšino: ji ne prizna, da je narodna manjšina in ji zato odklanja pravice, z odporom priznava obstoj manjšine toda ji odklanja pravice, zato da jo asimilira, ji priznava nekaj formalnih pravic, zato da se zavaruje pred očitki, ji priznava pravice, toda sama določa njihov obseg in končno ji priznava pravice in ji prepusti, da se o njih sama izreče in praksi spoštuje njene sklepe. Demokratično je torej dati pravice manjšini, še bolj demokratično je, če si manjšina pravice sama kroji, če je torej subjekt. Le v takih razmerah bo pripadnik manjšine enakopraven član družbe in osvobojen strahu pred asimilacijo. To je tudi cilj boja narodnih manjšin za lastne pravice, kar je bilo vseskozi prisotno oba dni zasedanja. Samo koprsko srečanje pomeni dragocen prispevek k spoznavanju sredine in razmer, v katerih posamezne manjšine živijo. Hkrati je obogatilo prisotne in s tem organizacije, ki so jih predstavljali z novimi spoznanji, ki bodo dragocen pripomoček v boju za enakopravnost manjšin in njihovih pripadnikov. BORIS RACE tendi odločni, da se omejevalnim Uencam upremo. z ^^rotujemo torej zaščitnemu J^onu za vsako ceno, nasprotuje-. 0 tudi takemu zakonu, ki bi da a videz, da so z njim rešeni vsi VČERAJ ZBOR STRUJ, KI PODPIRAJO TAJNIKA KD POSKUS USTVARITVE ZAVEZNIŠTVA OKROG ZACCAGNINIJA ZA KONGRES Dogovor z Andreottijem in Piceolijem bi zagotovil zmago skupini, ki zagovarja politiko narodne solidarnosti, a ne mara KPI v vladi RIM — V demokrščanskem taboru so se začeli veliki manevri za bližnji kongres, saj je pripravljalna faza pokrajinskih skupščin že določena za november. Včeraj so se zbrali vse struje in posamezni veljaki, ki podpirajo sedanjega tajnika. Zaccagnini je sicer potrdil, da ne bo kandidiral za ponovno izvolitev, bo pa na kongresu načeloval zavezništvu morotej-cev, bazistov, gullotijevcev in bo-dratovcev, ki že sedaj računa na 25 do 30 odstotkov kongresnih glasov. Na politični liniji pokojnega Alda Mora in na izkušnjah Zac-cagninijevega tajništva namerava ta skupina (ki zavrača naziv struje) pritegniti v zavezništvo še an-dreottijevce in del dorotejcev, ki jih vodi Piccoli, kar bi ji zagotovilo zmago na kongresu. Glavno besedo je imel na včerajšnjem srečanju spet Galloni, ki je v uvodnem govoru začrtal strategijo, ali tisto, kar naj bi bila politična linija skupine. Sklicujoč se na »tretjo fazo*, ki jo je Moro predvideval glede vodenja države in odnosov s KPI, je zagovarjal ohranitev politike narodne solidarnosti, ki pa ne sme vplivati na sestavo vlad. Torej spet nobene prave opredelitve pravega pomena »narodne solidarnosti*, razen potrditve, da ne gre niti za novo levo sredino niti za alternativo pri vodenju državnih poslov niti za zgodovinski kompromis. Kakšna je zato politika, ki jo Galloni predlaga? Morebiti zgolj narodna solidarnost vseh drugih demokratičnih strank dp KD,. ki naj kar naprej vlada? Malce-jasnejši je bil bivši minister Boni-facio, ki je vsaj postavil problem začetnih oblik sodelovanja s KPI v krajevnih upravah. Gullotti si je tudi ponovno privoščil Forla-nija, ki je bil poražen na zadnji seji vsedržavnega vodstva KD in je zato postal opreznejši, ker ni opustil namere, da postane novi tajnik. Včeraj je v svojih Markah zagovarjal hkrati tesnejše zveze s PSI in iskanje sodelovanja s KPI, (pp-lv) Benvenuto sestali s predsednikom turinskega koncerna Giannijem Agnellijem, da bi skušali najti »aferi* sprejemljivo rešitev. Znano je, da so sindikati odločno nasprotni terorizmu ln tudi vsem oblikam nasilja na delovnih mestih. Ne sprejemajo pa samovoljnih «ra7sodb» Fiatovega vodstva na osnovi nedokazanih splošnih obtožb, kar daje misliti bolj na načrtno ofenzivo delodajalcev proti delavskim in sindikalnim pravicam. Tajništvo enotne sindikalne zveze se bo nato sestalo, da pripravi zasedanje vsedržavnega vodstva CG1L - CISL - UIL, ki bo v sredo in četrtek razpravljalo in sklepalo o nadaljnjih pobudah v podporo sindikalnih zahtev. Med tednom bo vrsta stavk: v ponedeljek bančnih uslužbencev, v to- rek za dve uri osebja občinskih podjetij za vodo in plin in za 4 ure delavcev pri javnih prevozih. Napovedane so tudi razčlenjene stavke tekstilcev, osebja javnih pomorskih družb in raznih strok, ki se borijo za novo delovno pogodbo. LJUBLJANA - V petek je na krajši zasebni obisk pripotoval v Jugoslavijo Henry Kissinger. Zvečer ga je v Ljubljani sprejel član predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Včeraj pa je nekdanjega državnega sekretarja ZDA v Beogradu sprejel zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. V daljšem razgovoru sta izmenjala mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med Jugoslavijo in ZDA. ob Prisotnosti številnih predstavnikov oblasti Na Preš kem vrhu s veta n o odkrili spomenik Prežihovemu Vorancu Slavnostni govor Ribičiča - Pozdravno pismo predsednika Tita RAVNE NA KOROŠKEM - Na preškem vrhu, nedaleč od Raven na Koroškem, v rojstnem kraju velikana slovenskega književnega ustvarjanja in revolucionarja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca so odkrili njegov spomenik. Spomenik sta odkrila predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič in predvojni revolucionar Prežihov sodelavec, Ivan Kokalj. Med več tisoč udeleženci slovesnosti so bili tildi Sergej Kraigher, Lidja Šentjurc, Josip Vidmar, Marjan Brecelj in drugi. Najprej so prebrali pozdravno pismo, ki ga je slovesnosti poslal predsednik Tito in v katerem se spominja Lovra Kuharja kot svojega bližnjega sodelavca in prijatelja-Njegovo delo ni postalo samo last slovenskega naroda temveč vseh narodov in narodnosti Jugoslavije — poudarja v brzojavki predsednik Tito. Slavnostni govornik je bil Mitja Ribičič, ki je osvetlil lik Prežihovega Voranca kot književnika, politika, organizatorja KP Jugoslavije, komunista in humanista in dejal, da bi njegov spomenik z enako pravico kot na Preškem vrhu lahko stal tudi v Beogradu, Ljubljani, Trstu, Celovcu, v slehernem kraju domovine. Vendar, najbolj naravno je, da ta spomenik — delo akademskega kiparja Stojana Batiča — stoji pod Uršljo goro in Peco v domačih krajih. Potem je Ribičič podrobno govoril o življenjski in revolucionarni poti Prežihovega Voranca od njegovega vstopa v KPJ leta 1920 do konca narodnoosvobodilnega boja. Ribičič je še posebej poudaril, da je v predvojnem času Tito še posebej cenil Voranca žara Ji njegovega odpora ozkogrudnim frakcionarnim borbam in nezdravim razmeram v komintemi, kot tudi zaradi nje- Fiat in vlada glavni temi sindikalnega tedna RIM — Vprašanje 61 suspendiranih delavcev Fiat in ocena poteka pogajanj z vlado bosta osrednji temi živahne sindikalne dejavnosti v prihodnjem tednu. Že jutri se bodo generalni tajniki CGIL Lama, CISL Carniti in UIL ... IM!..■••Hilli I I Hilli im HHHIHHIHH HIIHIHHIIIIIIIIIIIIHIIIHIimillll IHIHH Hilli HI I'HIIIHIII llllllll H PREDSEDNIK REPUBLIKE VČERAJ V SARAJEVU, DANES V DUBROVNIKU Pertini: Italija in Jugoslavija odločni v prizadevanjih za popuščanje napetosti Na tiskovni konferenci je Pertini ponovno poudaril vodilno vlogo Jugoslavije in Tita v politiki neuvrščenosti, govoril o resnosti krize na Bližnjem vzhodu, visoko ocenil izkušnje jtjgoslovanskega samoupr^vneeja socializma in menil, da morajo narodne manjšine ostati vezanfe nai svoje matične tradicije gove iskrenosti in neobremenjenosti z dogmatizmom. Posebej j* poudaril tudi Kuharjevo tenkočutnost glede vprašanj narodnih manjšin in njegov prispevek pri tem. Na koncu je Ribičič spregovoril o Prežihovem Vorancu kot piscu - umetniku, ki je s svojimi novelami, romani in z drugimi deli postavil trajen spomenik koroškemu kmetu in njegovi zemlji, kot tudi spomenik proletarskim množicam v njihovem boju za narodne pravice in družbeno ter nacionalno osvoboditev. Zatem je z predvojnim revolucionarjem in bližnjim sodelavcem Prežihovega Voranca Ivanom Kokaljem odkril spomenik, obrnjen proti Uršlji gori in Kotljam, krajema, ki sta vzbudila Vorančevo revolucionarno življenjsko pot. (jp) SARAJEVO — Predsednik republike Italije Sandro Pertini, ki se mudi v Jugoslaviji na uradnem in prijateljskem obisku, je po razgovorih s predsednikom Titom v Beogradu, prebil včerajšnji dan v Sarajevu. V spremstvu predsednika občinske skupščine si je ogledal mesto, kjer je leta 1914 Gavrilo Princip ustrelil nadvojvodo Ferdinanda, se podal nato peš v stari del mesta Baščaršijo in si nato ogledal še znamenito džamijo in pravoslavno cerkev ter se sprehodil po središčnih ulicah in mnogim meščanom, ki so ga ves čas njegovega eno uro in pol trajajočega sprehoda toplo pozdravljali, stisnil roko. Pod večer je predsednik Pertini s svojim spremstvom o-dletel v Dubrovnik, kjer so ga na letališču pričakali najvišji predstavniki SR Hrvatske. V Dubrovniku se bo Pertinijev obisk v Jugoslaviji danes popoldne končal. Pred odhodom iz Sarajeva je predsednik Pertini na tiskovni konferenci v hotelu Bristol odgovarjal na številna vprašanja novinarjev in v odgovorih povzel v bistvu vsebino svojih razgovorov s Titom in svoje vtise. mr JpPFi: HDIaNI (Telefoto ANSA - UPI) Predsednik Pertini je predvsem povedal, da sta obe strani zelo pozitivno ocenili odnose med obema državama in da pripisujeta velik pomen prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo, ki ju druži, bolj kot loči, najbolj odprta meja v Evropi. Odnosi med SFRJ in republiko Italijo so zelo pomembni še zlasti za položaj v Sredozemlju. Italija predstavlja, je rekel Pertini, most med Evropo in Afriko ter Bližnjim vzhodom. Prav Bližnji vzhod je še vedno žarišče velike napetosti in zaostritev položaja na tem območju bi lahko bila iskra, ki bi utegnila zanetiti mnogo večji in širši požar. V zvezi z Bližnjim vzhodom je Pertini bil mnenja, pri čemer je podčrtal, da govori v osebnem imenu, da ni mogoča nobena trajna in varna rešitev brez spoštovanja zakonitih pravic palestinskega ljudstva, ki mu je treba zagotoviti lastno deželo in lastno domovino. Pri tem je poudaril velik pomen neuvrščenih držav, ki so bistven dejavnik pri procesu popuščanja napetosti, in posebno prizadevanje Jugoslavije in njenega predsednika Tita, ki je v Havani s svojim osebnim ugledom in s svojo osebnostjo preprečir razkol v tem gibanju, ki je bistvenega pomena, je ponovil Pertini, v procesu popuščanja napetosti. Treba je napeti vse sile, da bi preprečili vojno, ki je nekaj najstrašnejšega, kar bi bilo treba za vedno izključiti iz odnosov med ljudmi. Omenil je svoje osebno izkustvo kot borca v prvi svetovni vojni, ki je sam ni maral pa se je vseeno moral boriti v strelskih jarkih, medtem ko so drugi, ki so jo ho- Predsednik Pertini se je včeraj sprehodil po sarajevskih ulicah .........................................................IHIIHII....IIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIHII.I....................................IIIIIIIItHHHHIHIHHlIlllHHIIIIIIIIIIIHH............»UH" JfMMIimiHIH Ob 20-letnici smrti Antona Cuffola v Bevkovega kaplana Martina Čedermaca ČEDAD — Zavedni beneški Slovenci so se včeraj popoldne s kratko in skromno, a za to nič manj pomembno svečanostjo spomnili 20. obletnice smrti Antona Cuffola, zavednega in borbenega beneškega duhovnika, ki je protagonist znanega Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac. Svečanost je bila v župnijski cerkvi v Lažeh, kjer je pokojnik o-pravljal duhovniško službo 40 let. Don Cuffolo ni zaslužil samo Bevkove pozornosti, zaradi bojevitosti za narodnostne pravice beneških Slovencev v najhujših časih preganjanja s strani fašizma, ampak je bil deležen spoštovanja vseh zavednih beneških Slovencev, kjer jim je bil svetla luč — kot Ivan Trinko — tudi v težkih povojnih razmerah. V lepi farni cerkvi v kateri je nad 40 let bodril ljudi naj vzdržijo, naj ohranijo svoj jezik in kulturo je daroval mašo za-dušnico monsignor Valentin Birtič in z njim so somaševali številni beneški duhovniki. O liku pokojnika sta govorila gospod Čedermac, župnik v Praprotnem in pokrajinski svetovalec Bebbo Chiabotini, ki sta Cuffola oba dobro poznala. Čedermac je pozval prisotne naj hodijo po poti, ki jo je začrtal rajni Cuffolo in poudaril, da biti Slovenec ne pomeni, biti proti Italiji. Chiabotini pa je podal življenjepis pokojnika in med drugim povedal, da je bilo Cuffolovo srečanje z Ivanom Trinkom v videmskem semenišču zelo pomembno za njegovo kulturno, socialno in človeško oblikovanje. Ko je govoril o njegovom zadržanju za časa narodnoosvobodilne borbe, je dejal, da je bil vedno na razpolago ljudstvu in ko so hoteli kozaki požgati vas, jim je ponudil svoje življenje, da bi rešil faro in ljudi. Njegov odločen nastop je prenrečil katastrofo. Naj omenimo, da je pokojni Cuffolo pisal za časa narodnoosvobodilne borbe svoj dnevnik o dogodkih v Benečiji in da je danes ta dnevnik dragocen dokument v rokah zgodovinarjev in bo pričal bodočim rodovom o borbi beneškega ljudstva za svojo osvoboditev in narodnostni obstoj. Poseben ton komemoraciji je dal domači cerkveni pevski zbor, s starimi nabožnimi slovenskimi pesmimi. Po končanem cerkvenem obredu in po govorih so prisotni počastili spomin slavnega pokojnika na njegovem grobu. Med nami bo vedno živel njegov borbeni duh in njegov spomin. I. PREDAN teli, mirno sedeli v svojih uradih. Pa tudi v drugi svetovni vojni, ki se je je udeležil kot partizan. Obe velesili imata v svojih skladiščih, je dejal Pertini, toliko vsakovrstnega orožja, da bi le z majhnim delom lahko povzročili katastrofo in popolno uničenje ne samo človeštva, temveč vsega planeta. Stroški za oborožitev presegajo trenutno 400 tisoč milijard lir, v letu 1978 pa je 18 milijonov otrok umrlo od lakote. Pri tem se je Pertini ponovno zavzel za odpravo lakote v svetu, za odpravo problema, ki mora težiti vest vsakega državnika kot teži njegovo. Na področju italijansko - jugoslovanskih odnosov je predsednik republike omenil tudi osimske sporazume, ki prispevajo k vse večjemu zbliževanju med obema državama. Trenutno je v teku delo 16 posebnih komisij, ki se ukvarjajo z vsemi aspekti teh sporazumov. Z jugoslovanske strani sem opazil, je dejal Pertini, mnogo dobre volje in pripravljenosti, da bi premostili še zadnje težave v zvezi z osimskim sporazumom in je pri tem izrecno o-menil vprašanje ribolova in industrijske proste cone na Krasu, toda o njeni lokaciji ni bil govor. Vendar je predsednik jugoslovanskega dela mešane italijansko -jugoslovenske komisije za sodelo-nje Ante Zelič še v Beogradu povedal italijanskim časnikarjem, da je po njegovem mnenju osimski sporazum treba dosledno spoštovati, da pa vsekakor jugoslovanski strani ni prišla nobena zahteva po spremembi lokacije industrijske cone V odgovoru na vprašanje glede slovenske manjšine v Italiji je Pertini menil, da v Italiii ni mnogo narodnih manjšin. Omenil je nemško in francosko manjšino, Hrvate v Moliseju in Albance v Abru-cih ter Slovence vzdolž italijansko - jugoslovanske meje. Dejal je, da je v Italiji z ustavo zagotovljeno spoštovanje manjšinskih pravic in da morajo ostati manjšine vezane za svoje matične tradicije. Pertini je dodal, da domneva, da glede narodnih manjšin ni velikih problemov, ker da do njega niso prišle pritožbe z njihove strani. Dodal je še, da brez kakršnega koli nacionalizma, kajti ne gre pozabiti, da je bil nacionalizem vir fašizma in nacizma, meni, da Italija spoštuje manjšine in njihovo kulturo. Predsednik Pertini je omenil tudi italijansko nacionalno skupnost v Jugoslaviji ter izrekel prepričanje. da večnacionalna Jugoslavija daje vse možnosti za njen razvoj. Na vprašanja glede izkušenj samoupravnega socializma v Jugoslaviji je Pertini dejal: »Prepričal sem se. da je bil tukaj socializem uresničen v svobodi, kar je zelo važno.* Na vprašanje pa, kaj meni o tem, kako bi se obneslo delavsko samoupravljanje v Italiji, je Pertini najprej poudaril, da je treba predvsem upoštevati različnost obeh ustav. Jugoslavija ima mnogo manj togo ustavo kot mi, je dejal Pertini in zaradi dinamičnega razvoja svoje socialistične družbe je že trikrat spremenila svojo ustavo. To vprašanje je v Italiji mnogo bolj zapleteno. Nato pa je Pertini navedel primer zadrug v Emiliji, ki obstajajo s sodelovanjem vseh delavcev ne-glede na njihova politična prepričanja. Omenil je svoj obisk v zadrugi v Granadole ni navedel mnenja enega od demokristjan-skih voditeljev zadruge, da bi se zadružna struktura zrušila brez sporazumh med demokristjani, komunisti in socialisti. Te besede je Pertini navezal na vprašanje narodne enotnosti in dejal, da je on odkrito za narodno enotnost, »pa čeprav bodo moji sodelavci malo presenečeni*, je dodal. IVAN FISCHER Osrednja slovesnost ob piranskem občinskem prazniku PIRAN — Včeraj so bile v Piranu osrednje prireditve ob občinskem prazniku, ki ga slavijo vsako leto v spomin na 15. oktober 1944, ko so pri IX. korpusu NOV Slovenije ustanovil prve slovenske mornariške enote. Osrednja prireditev je bila dopoldne v prostorih občinske skupščine, ko sta na slavnostni seji govorila predsednik občinske skupščine Tone Mikeln in podpredsednik Elio Musizza. Poudarila sta velik turistični, pomorski in tudi siceršnji razvoj piranske občine in hkrati tudi skrb za življenjsko raven prebivalcev. Prav zdaj so sredi prizadevanj za nove objekte v zdravstvu, šolstvu, kulturi in na drugih področjih. Na seji so tudi podelili pet občinskih plaket najzaslužnejšim javnim delavcem in organizacijam. - Slavnostne seje in drugih prireditev so se udeležili tudi številni gostje, med njimi delegacije pobratenih mest, predstavniki jugoslovanske mornarice in številni drugi. Ob enajstih dopoldne pa je bilo v Portorožu zborovanje nekdanjih partizanskih pomorščakov in letalcev ob 35-letnici ustanovitve teh enot. O slavni prehojeni poti in o današnjih nalogah nekdanjih borcev je govoril predstavnik republiškega združenja Zveze borcev Marijan Lenarčič. Na zborovanju so tudi položili svečano zaprisego mladinci in mladinke, člani teritorialne obrambe. < Prireditve v Piranu se bodo nadaljevale s kulturnimi in športnimi nastopi. . L. O. PREISKAVA V TAURIANU Še nepojasnjeni vzroki eksplozije smodnišnice SPILIMBERGO - Včeraj so se v dopoldanskih urah začele v Tau-rianu preiskave na kraju, ki ga je eksplozija smodnišnice popolnoma opustošila. Vzroki še niso docela znani, zagotovo pa je, da so v železobetonskih skladiščih dezak-tivirali topniške izstrelke, da bi lahko pridobili smodnik. Do eksplozije je bržkone prišlo med raztovarjanjem municije in eksploziva. Pri delu naj bi sodelovali tudi vojaki. Po zadnjih ugotovitvah sta eksploziji (prvi je sledila druga po petih minutah) povzročili dva velika kratera. Obračun eksplozije je že znan. V smodnišnici je poleg podčastnika Giuseppa De Pera, narednika Francesca Moretta in kapetana Cammarote preminil tudi 20-letni delavec Franco Bagnariolo. Svoje mlado življenje je zaradi silovite eksplozije izgubil še 12-letni Luca Lazzarini. Ranjenih je bilo 19 oseb. Njihovo zdravstveno stanje se je v zadnjih urah znatno izboljšalo. Na srečo ni eksplozija povzročila prave katastrofe. Sreča v nesreči pa je tudi ta, da so delavci tako rekoč tik pred eksplozijo zapustili tovarno bratov Rovina, v nasprotnem primeru bi se smod-nišnica spremenila v pravo pokopališče. Na kraju nesreče so včeraj i-skaii ostanke trupel štirih ponesrečencev, našli pa so le eno, ki pa ni bilo zaenkrat še identificirano. Posebni strokovnjaki iz Padove so skušali odstraniti ves material, ki se še ni razstrelil. Kraj so zastražili in prepovedali vsakomur vstop. Videmski državni pravdnik Dri-gani je odredil zaplembo smodnišnice, v kratkem pa bo zaslišal lastnika, brata Rovina. Imenoval je tudi izvedenca, da ugotovi vzroke eksplozije. Poveljstvo severovzhodne vojaške regije je sporočilo, da bodo nemudoma začeli a preiskavo, da ugotovijo vzrok prisotnosti vojakov v tovarni. Po pogodbi bi namreč morali raztovarjati material civilisti, poleg tega pa je pogodba med tovarno in vojašnico že zapadla, zato je bila njihova prisotnost v tovarni toliko manj opravičljiva. Na dan prihajajo vedno nova vprašanja. Javnost se sprašuje, kako je mogoče, da je bila smod-nišnica v bližini tako pomembnega centra kot je Spilimbergo in nekoliko oddaljena od vojaške smodnišnice. Poleg tega so ugotovili, da tovarne že 20 let niso prenovili in da so predstavniki sindikatov že opozorili na neprimernost varnostnih ukrepov. Tovarna bratov Rovina je delovala 40 let, leta 1948 je v njej prišlo do podobne nesreče, v kateri je izgubilo življenje kar 13 ljudi. V petek popoldne so se končale vojaške vaje «Display determina-tion*, ki jih je v Taurianu imela NATO in sicer z ameriškimi, angleškimi in italijanskimi vojaki. Poveljstvo 5. armadnega korpusa pa kategorično zanika, da bi to lahko bilo v zvezi z nesrečo. Takoj po dogodku so se namreč začele širiti govorice, da so podčastniki in delavec raztovarjali prav tisti material, ki ga niso uporabili med vojaškimi vajami, (vk) TRŽAŠKI DNEVNIK 14. oktobra 1979 . PO PETKOVI IZVOLITVI NOVIH VODSTVENIH ORGANOV ACT pred zahtevnimi nalogami za boljše javnoprevozne storitve Že v naši včerajšnji številki smo poročali, da so na petkovem zasedanju skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT, ki se je zavleklo pozno v noč, v celoti izvolili nove vodstvene organe, od predsednika skupščine (socialdemokrat Lanza) do predesednika (demokristjan de Gavardo) in članov u-prnvne komisije. Tako se je formalno zaključila dolga kriza, ki je pred šestimi meseci zajela odločujoče organe konzorcija: z novo strukturo bi se sedaj morale stvari krepko premakniti z mrtve točke, da bi zagotovili krajevni skupnosti boljše in racionalnejše javnoprevozne storitve. Uporabili smo pogojnik, ker nadaljni razvoj konzorcija od-visi izključno od politične volje ne toliko občin, ki sp članice konzorcija, kot pa političnih grupacij, ki so zastopane v skupščini. Pa poglejmo, katere predpostavke so se spremenile, da lahko upamo v »boljšo bodočnost*. Eto krize je prišlo, ker je Lista za Trst, ki upravlja tržaško občino (ta pa uživa preko 90 odstotkov vseh javnoprevoznih storitev), zavzela do konzorcija povsem negativno stališče in je s svojim bojkotom dejansko onemogočila vsako delovanje. Z odstopom predsednika skupščine in večine članov upravne komisije (z izjemo liberalca) so sedaj obnovili skoraj v celoti sestavo upravne komisije. Tako so ugodili zahtevi Liste za Trst, da je zastopana s svojim predstavnikom v upravni komisiji in je tako soudeležena pri upravljanju konzorcija, z vsemi odgovornostmi. O volji po prevzemu odgovornosti je pričalo tudi dejstvo, da je na zadnjem sestanku načelnikov skupin tudi predstavnik Liste za Trst načelno odobraval skupni program, ki so ga s skupnimi napori izdelale in ga podpirajo KD, KPI, PSI, SSk in PSDI. Na petkovem zasedanju pa so se listarji premislili in izjavili, da bo njihov odnos do konzorcija kritičen in konstruktivnem obenem, v skupnih prizadevanjih po izboljšanju uslug. To predstavlja vsekakor precejšen korak naprej, saj so npr. še pred nekaj meseci predstavniki LpT na Okrogla miza ob zaključku kongresa medicine dela Nezakonito zaposlovanje mladoletnih zadobiva širše družbene razsežnosti Z okroglo mizo o vprašanjih varnosti in zdravja na področju zaposlovanja mladoletnikov, se je sinoči na tržaškem vseučilišču iztekel 42. vsedržavni kongres medicine dela. Okroglo mizo, ki je potekala v znamenju mednarodnega leta otroka, je vodil odgovorni za zdravstvo pri KPI Giovanni Berlinguer, ki je v uvodnem posegu podal zgodovinski pregled mladoletniškega dela in pri tem poudaril, da je to delo od vedno obstajalo, vendar mu je predvsem industrijski in kapitalistični razvoj dal tisti izredno negativen pečat, ki je danes zanj značilen. Uradne statistike govorijo o 52 milijonov zaposlenih mladoletnih na svetu, vendar te številke prav gotovo niso resnične, saj je ogromno mladoletnikov zaposlenih brez kakršnegakoli uradnega vpisa. Na to dejstvo se je navezal profesor Luigi Ambrosi, ki je govoril o mladoletniškem delu na italijanskem Jugu, kjer je problem posebno pereč, saj kar cvete «čmo» delo otrok, ki so v glavnem zaposleni kot postrežniki, natakarji, pastirji, mnogo jih dela v kmetijstvu in industriji, še največ pa doma .^k j er strojijo kože, deklice pa šivajo in pletejo. Ker jih delodapalci ne vpišejo, ni mogoče izvajati kontrole ne glede sindikalnih ne glede zdravstvenih pogojev dela. Dr. Galasso je .lato prikazal dramatične posledice in statistične podatke mladoletniških nesreč na delu, ki pa ostajajo največkrat prikrite in se zve zarije le. ko časopisi poročajo o kaki srhljivi nesreči 8-letnega otroka, ki mu je stroj zmlel roko, ker je bil zaradi preutrujenosti nepazljiv. Raziskava, ki so jo izvedli leta 1967, je dokazala, da je od 1000 intervjuvanih mladoletnih delavcev na Jugu, 42 odstotkov delalo več kot osem ur dnevno, skoro tri četrtine pa je imelo manj kot 14 let. Pri tem je še najbolj zaskrbljivo dejstvo, da družbena kontrola ostaja neučinkovita zaradi prikrivanja in molčečnosti zainteresiranih iz bojazni, da zgubijo delovno mesto. Dr. Gian Carlo Vicinelli in dr. Nicola Tenore sta podčrtala, da se morajo vse družbene komponente boriti za rešitev tega problema, kajti zaposlovanje mladoletnikov je v Italiji, in še posebno na Jugu, družben pojav, ki zadobiva zaradi velikega števila zainteresiranih in nezdravih ter nepravičnih pogojev, v katerih so prisiljeni delati, širše družbeno-gospodarske posledice. (nf) Še ena sovjetska v arzenalu ladja V Tržaški arzenal — Sv. Marco e včeraj priplula sovjetska ladja ;Odessa», ki se bo v obratu zadr-;ala nekaj tednov, da bi opravila ierijo rednih vzdrževalnih del. Sov-etsko ladjevje je v zadnjem času lajvažnejši klient tržaškega arze-iala, saj je v letošnjem letu zagotovilo kar 65% vseh opravljenih vzdr-levalnih del in ladijskih popravil. I Zaradi vzdrževanja ventilacijskih laprav v predoru pri Montebelu o avtomobilski promet skozenj irepovedan od 23. ure pa do 5. ure laslednjega dne od ponedeljka, 15. .m., do prvih jutranjih ur v sobo-o, 20. oktobra. Prometne omejitve Pržaška občina sporoča, da bo v dečih ulicah in trgih zaradi asfal-mja začasno prepovedan, omejen kako drugače prizadet avtomo-ski promet, in to vsak dan od 6. 19. ure: odsek Ul. Verniellis med Giaggioli in stopniščem Eriča ane popolnoma zaprt za promet: Trgu sv. Antona, v Ul. FUzi med čarna Lavatoio in Galatti, na Tr-Dalmazia pred hišo št. 2, v Ul. mmerciale na odseku med hišni-i številkama 156 in 158, v Ul. Tor Piero med Videmsko ulico in Ul. opardi, v Videmski ulici med Tr-m Belvedere in rebrijo za Greto, rebri za Greto ter na Furlanski iti med omenjeno rebrijo ter Ul. rmelitani je prepovedano parki- ranje na obeh straneh cestišča: isto velja še za Ul. Cistemone med Ul. Venzone in rebrijo za Greto, Ul. Stu-parich, Ul. Palladio med ulicama Petrarca in Canova, Ul. Pieta med hišno št. 17 in Rossettijevo ulico, Ul. Revoltella med stopniščem Bon-ghi in Ul. S. Paspuale, Ul. Giannel-li, Ul. Grimani med Ul. Cumano in Rocolsko cesto, Ul. Cognoleto ter še za Ul. Chiadino med ulicama Roe-setti in Livaditi. OBVESTILO profesorjem in dijakom znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren Ravnateljstvo znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren sporoča, da se bo redni pouk ponovno pričel jutri, 15. oktobra, ob 14. uri v prostorih trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Šolske ure bodo trajale 50 minut. Edini odmor bo po 3. urto od* UL20 *do 16.40. Razpored zad- njem urniku. skupščini namigovali na razpustitev konzorcija, sedaj pa so očitno spoznali (in zamenjali dva izmed treh svojih predstavnikov), da je ta o-blika najboljša in edina možna. Usoda in uspešnost vodenja konzorcija odvisi v dobršni meri od skupnega programa, katerega so o-kvirno izdelali in o katerem bo specifično govor na prihodnjem zasedanju skupščine. V tem dokumentu pozitivno ocenjujejo konzorcirano obliko javnoprevozne službe in na-glašajo nujnost zadovoljive rešitve tesno povezanih problemov, kot je ureditev prometa in parkirišč v središču mesta. V dveh letih in pol obstoja je konzorcij vnesel nekate-tere izboljšave, poenotili so plače uslužbencev, nekatera še odprta sindikalna vprašanja po bodo dobila zadovoljivo rešitev z nov0 vsedržavno delovno pogodbo. Zelo je pereče vprašanje sprejema v službo novih šoferjev, ker se na javnih natečajih predstavi premajhno število kvalificiranih kandidatov. Uresničiti je treba pravo revizijo konzorcijevega ustroja, tako kar zadeva urade, kot tudi dejanske prevoze, upoštevajoč mnenje porabnikov, sindikalnih organizacij in občin. Rešiti je treba vprašanje openskega tramvaja, podaljšati povezavo z železniško postajo na Opčinah in s tovornim postajališčem pri Fernetičih oziroma z državno mejo, potencirati avtobusne zveze z novimi naselji, kot so Rocol-Melara, Valmaura, bolnišnica na Katinari. Povečati je treba tudi razpoložljivost avtobusov: 25 novih avtobusov ni rešilo problema, ker je večina že dotrajanih in je njihova uporaba neekonomična. Nujno bo treba v ta namen nabaviti nove avtobuse potom posojil ali pa s 170 milijoni, ki jih je dežela nakazala v ta namen. Odnosi z deželo se morajo nujno izboljšati, sedanji način finančne podpore na osnovi prevoženih kilometrov ni realen, ker ne upošteva izjemnega stanja v tržaški pokrajini, kjer je promet spričo 31 milijonov letnih prehodov (od katerih kar 13 milijonov preko državne meje) zelo otežkočen in počasen, nizka komercialna hitrost pa ima za posledico višje stroške. Tržaška občina mora zavzeti bolj odgovorno stališče in rešiti vprašanje komercialne hitrosti, postopno zaporo zasebnega prometa v zgodovinskem središču, ustvariti obširna parkirišča na periferiji. Obstaja torej najširša volja, da Se konzorcij za prevoze razvije in utrdi, to pa bo mogoče doseči le pod pogojem, če bodo obljubam sle-,dila tudi dejanja, ne da bi odločujoči dejavHiki1 metali polena pod noge, kot se je to dogajalo še v .bližnji preteklosti. . ,fc — bs — NA POBUDO BAVARSKE DRUŽBE OCCON V torek prvi odhod na novi progi Jadran-Daljni vzhod V torek bo odplula iz tržaš- kega pristanišča motorna ladja « f^ke nedelje pred njegovo domačijo spet za-bingljala bršljanova vejica, znamenje osmice, kot v prejšnjih časih, in k «šandrotu» bodo spet prihajali iz bližnje in daljnje okolice in z Antonom nekaj pokramljali. Z njim je’ prijetno v družbi, pravijo vsi, ki ga poznajo. ln res je Anton Furlan poznan in priljubljen daleč naokrog. Že v mladosti se je oprijel obdelovanja zemlje, opravila, ki je bil0 prej njegovega očeta. Še danes romajo njegovi pridelki na zelenjadno tržnico. Nosi jih žena, Anica Danev, s katero sta Se vzela pred davnimi 59. leti. Pri- Sledile so priprave na kulturni program, ki je bil tudi glavni namen izleta. Pevski zbor Lipa je pod vodstvom novega dirigenta Hermana Antoniča zelo ubrano zapel nekaj pesmi, čeprav so bili pevci zelo utrujeni od napornega dne. Bazovci so se predstavili tudi z recitalom na temo »Zgodovina Bazovice skozi delovanje njenega prosvetnega društva*. Pripravili so tudi krajši zapis o stanju slovenske manjšine v Italiji. Na kulturnem večeru je nastopil tudi domači mešami pevski zbor, ki je umetniško podal nekaj pesmi. Občinstvo je navdušeno ploskalo vsem nastopajočim, še posebno pa, ko sta predstavnika društev izrazila željo in upanje, da bi se taka srečanja ponavljala. Enako željo smo izrazili tudi sami člani, ko smo se kasneje s Korošci zadržal v veselem razpoloženju ter skovali nova prijateljstva. Spoznali smo, da taka srečanja združujejo ljudi, ki imajo z narodnostnega vidika podobne probleme. S, K. Najlepše v skupnem življenju želi ŽIVI GRUDEN in BEPINU KRIZETIČU b&.ieški študijski center Nediža. SP D Tabor Opčine želi svoji sodelavki ŽIVI GRUDEN in možu mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. f Čestitke Včeraj je godoval, jutri praznuje rojstni dan EDI GRGIČ. Vse najboljše in na mnoga leta mu želijo oče Srečko, Marija, Silvester, Suzana in Stojan. Jutri praznujeta 40-letnico poroke STANA in MARIO KOZINA iz Bo-ljunca. Še mnogo srečnih skupnih let jima želijo hčeri, zeta ter vnuki Martina, Katja in Robert. Iskrene čestitke Irenki in Juretu ob rojstvu prvorojenčka DAVIDA. Dolgo pričakovanemu vnučku pa o-bilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju želijo mama, tata, brat Milan in nona. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča vse zainteresirane kmetovalce, da zapade jutri, 15. t.m., rok za predložitev prošenj za posojila za gradnjo novih ali za popravilo starih kmečkih hiš na podlagi člena 26 zakona številka 457 z dne 5. 8. 1978. Zainteresirani lahko na podlagi zgoraj omenjenega zakona zaprosijo za posojilo v višini največ 15 milijonov lir za popravilo starih hiš in največ 24 milijonov lir za gradnjo novih. Obrestna mera znaša 6 od sto, za gorata področja (sem spada skoraj vsa tržaška pokrajina) pa 4 od sto. Posojilo ima 15-letno zapadnost. Za nadaljnje informacije ter za izpolnjevanje prošenj samih naj se zainteresirani nemudoma obrnejo na tajništvo Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, med uradnimi urami. Danes praznujeta v Žavljah 25. obletnico skupnega življenja NERINA in JERNEJ VALENTIČ Ob tej priliki jima vošči vse najboljše in še veliko skupne sreče v nadaljnjem življenju sin Boris Voščilom se pridružuje Danica. 1.."Inmiu.....n...............Niimiiiiiiiiiimiimtlliimiiiimimiimituiiiimii.. ANE PAROVEL NI VEČ Bri Sv, Ivanu je zopet usahnila ro°t?nska korenina. V spoštljivi sta-sti 83. let je umrla zagnana pro-n etea delavka Ana Parovel, poročeni, L>e Bernardi. Pokojnica je bila s,a8e narave, tiha in ljubezniva ter Veri** vse Oljenje trdno narodno za-sun-i3, Njena smrt je globoko pre-^.tela vse, ki so jo poznali, saj je ia ba splošno zelo priljubljena. jJ biladih letih se je udejstvovala jj.1 članica dramske skupine, pa tu-Mešanega zbora, ki je deloval v jteUi Marijinega doma in pomenil ^ai svetoivanskim Slovencem edino azabnostno priložnost. Rajnka se n petnemu delu ni odrekla vse dolg^’ dokler ni — že v letih — zbo-s a- Bila je tudi vestna mati in go-.oodinja in pridna vrtnarica. Zapu- „.a moža Ninota, hčerko Lavro in a. tudi Ninota. V SAMATORCI POSLEDNJE SLOVO OD MARIJE COLJE VD. KNEZ Prejšnji petek so v Samatorci pospremili kposlednjemu počitku Marijo Coljq,i¥d.; Knez, ki je umrla, v 75. letu-starosti, Rodila se je v Samatorci 15. septembra 1904 v kmečki družini. Kot petnajstletno dekle, najstarejša od petih otrok, je po prvi svetovni vojni pomagala družini s tem, da je nosila peš vrče mleka in zelenjavo v Trst. Leta 1926 se je poročila z domačinom Ivanom Knezom. V zakonu je povila osem otrok, od katerih živi še sedem. Pokojnica je bila zavedna in napredna Slovenka in v tem duhu je vzgajala tudi otroke. Med drugo svetovno vojno je prestala marsikatero težko uro. Starejši sin se je pri komaj 17 letih vključil v NOB in tudi Marija je pomagala partizanom. Kruta usoda je hotela, da je zgubila komaj 26-letnega sina Alberta ki se je ponesrečil z motornim vozilom. Od takrat je Marijino srce začelo pešati. Postala je vdova pred 4 leti. Bila je veselega značaja, zanimala se je za dogodke po svetu in doma. Ljubila je slovensko besedo in zvesto čitala Primorski dnevnik in slovenske knjige. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi z venci in cvetjem, kar priča o njeni priljubljenosti. Naj ji bo lahka domača zemlja, ki jo je ljubila. Razširili bodo pokopališče v Samatorci Že vrsto let je zgoniška občinska uprava imela v svojih programih '"""■■lini,,,,,,,,,......................................................................................................................... razširitev pokopališča v Samatorci, ki je že zdavnaj postalo pretesno. Ker ni bilo mogoče dobiti sredstev preko posebnega deželnega zakona ki finansira dela na pokopališčih v višini 90 odstotkov, je občinska u-prava poiskala drugi vir finančnega kritja. Prispevek za leto 1979 v znesku 13 milijonov 418.000 lir na osnovi člena 45 deželnega statuta so na zadnji seji občinskega odbora namenili za to potrebno javno delo, ki bo steklo, čim bo zadoščeno vsem formalno - birokratskim pred pisom. Medtem pa se bližajo koncu dela za razširitev pokopališča v Zgoniku. Sezidali so zid. sedaj pa bodo napeljali še zemljo. -bs- &anes, NEDELJA, 14. oktobra NEDELJKO 17ot vzide ob 6.19 in zatone ob j,a • — Dolžina dneva 11.04. — Lu-? zatone ob 14.24. utr*. PONEDELJEK, 15. oktobra TEREZIJA Ih* včeraj: na j višja temperaturi o,. st°Pinj, najnižja 16,4, ob 18. har -* stepinj, zračni tlak 1006 mb l1()dasca. veter 10 km na uro jugoza-o(jinJa. vlaga 62-odstotna, nebo po-tem en°’ morje malo razgibano, Peratura morja 18,8 stopinje. Rojstva, smrti in oklici RODILI SO SE: Francesco Batta-Paolo Mutinati, Gabrio To-S_ Ul, Raffaele Prestinenzi, Matteo ai'Pa, Lorenzo Novello, Piero Bon-ftPagno. Catt BI s0: 89-letna Tomasina titri nar vd- Bucich, 84-letna Ma-(!.• e ^voldelh vd. Cassini, 82-letna st>na Cok vd. Gec, 58-letni An-g0? Boscolo, 84-letni Antonio Gre-G-ik kletna Ar.na Erdinger vd. 69.1 , Y*az> 81-letni Francesco Birk, Rloi n.i Vittorio Gruden, 83-letna , *ania Dalsasso vd. Hiermer, 69-r/j J, Antonio Canziani, 80 letni Lui-Bonanno. 74-letni Emilio Ferlu Včeraj - danes Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121; Seslian: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. Ea oi'ann°. 74-letni Emilio Ferlu-lnt’ . 'detni Giuseppe Morseni, 86-le-; Amleto Barbiani, 75-letna Va-q .a Bradaschia vd. Sofio, 82-letni Crn 0 Sabatini, 89-letna Caterina An(tr|azzi vd. Venturini, 76-letna tema Drosolini vd. Mosco. st-^BlCI: tehnični uradnik Fau-Pat. jVtea in uradnica Patricia r,, Hoon, finančni stražnik Luigi ^Sento in gospodinja Lucia Pe- trozziello, trg. potnik Franco Sfer-za in gospodinja Fulvia Grimalda, radiotehnik Erio Pemar in uradnica Anita Monfardin, delavec Salvatore Randis in strežnica Maria Helde-brunn, šofer Vladimir Kuchar in natakarica Marcela Lechmanova, delavec Sergio Tendella in bolničarka Gabrielin Loperfido, uradnik Walter Valdre in učiteljica Silvia Barcaricchio, delavec Marino Bet- i®85riMPt&ST/ ulica mmzziniff/ toso in uradnica Elisabetta Delvec-chio, agent javne varnosti Fortuna-to Di Sessa in gospodinja Marjeta Mohorič, šofer Giuliano Starchi in otroška negovalka Franca Matte-lich, finančni stražnik Evaristo Bardi in trg. pomočnica Luciana Moro, finančni stražnik Adolfo Villani in uradnica Domenica De Iuliis, uradnik Ncvio Lonzar in uradnica Daniela Micossi, študent Giorgio Tiziani in tiskarka Oriana Devescovi, električar Livio Chiaruttini in frizerka Carmela Melchionna, tehnični uradnik Lorenzo Mari in uradnica Maria Grazia Roarzi, sladoledar Ri-naldo De Rocco in učiteljica Laura Livan, delavec Carlo Cottone in kmetijska delavka Milena Trabucco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 95. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška 1). NOČNA SLUŽBA LEKARN) (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška 1). l,KKARN* v okolici Boljunec; tel. 228 124. Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441 nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 81 82 52 75 47 CAGLIARI 41 59 16 19 68 FIRENCE 77 63 42 84 30 GENOVA 29 25 2? 41 36 MILAN 9 1 88 47 19 NAPOLI 55 52 78 50 19 PALERMO 37 72 22 79 54 RIM 25 84 4 2 90 TURIN 64 9 89 71 88 BENETKE 13 2 90 24 86 PELLICCERIA CERVO priporočena trgovina zn vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira! TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796301 Slovenska prosvetna zveza in Glasbena matica vabita vse, ki so sc vpisali v zborovodsko šolo, na sestanek, ki bo v torek, 16. t.m., ob 16. uri na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR - OPČINE prične z rednimi vajami v četrtek, 18. t.m. in ne v torek, 16. t.m. Vaje bodo na osnovni šoli vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri. Dobrodošle so nove članice SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE otvoritvena predstava sezone 1979-80 ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ IGRA V TREH DEJANJIH REŽIJA: MARIO URŠIČ Predpremieri v sredo in četrtek, 17. in 18. oktobra, ob 20.30; premiera v petek, 19. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONMAJEV. VSE ABONENTE PROSIMO, DA DVIGNEJO IZKAZNICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, OB DELAVNIKIH OD 9. DO 14. URE GLASBENA MATICA ■ TRST m DANES, 14. oktobra 1979, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ OLOMOUCA (ČEŠKOSLOVAŠKA) Dirigent: JIRI KLIMEŠ Sodeluje; Mladinski pevski zbor Glasbene matice — Trst Dirigent: STOJAN KURET Prodaja vstopnic uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma C Gledališča ROSSLTT. Danes, 14. t.m., ob 16. uri je na sporedu zadnja predstava komedije Bramierija »Felici e contenti*. Poleg Bramierija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi. Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eu-genio Guglielminetti, koreografijo Gino Landi, režiser pa je Pietro Garinei. Popusti za abonente 20 odst. Pri osrednji blagajni ter na de-lavsKih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. (za Tržič: Agencija Universal). Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. VERDI Pri blagajni Verdijevega gledališča se nadaljuje kampanja za abonmaje za skorajšnjo operno sezono. Operna sezona se bo začela 26. oktobra z Verdijevim «Rigolettom». Kino V torek, 16. oktobra, oh 20.30 bo na sedežu nemškega kulturnega instituta, Ul. Coroneo 15, koncert sopranistke Christine Hampe in pianista Karla Betza. Na sporedu Mozartove, Schubertove, Schumannove, Regerjeve in Straussove skladbe. Vstop prost. Glasbena matica Trst obvešča stare in nove abonente, da lahko dvignejo abonmaje v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure. Lanski a-bonenti, potrdite svoj sedež do jutri, 15. t.m.! ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli pri nedeljskem uspelem prazniku grozdja v Zgoniku, se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre občinski upravi, pevskemu zboru Rdeča zvezda ten godbi na pihala Breg iz Doline. V/Vf i Mladinski kreŽofcb iz Zgonika Prosveta PD Prosek - Kontovel obvešča, da bo prva seja odbora društva jutri, 15. t.m., ob 20. uri v Soščevi hiši. Vabljeni vsi odborniki. PD «Slavec» Ricmanje - Log obvešča, da bo 21. oktobra mešani pevski zbor nastof)il v društvenih prostorih. Zato poziva člane zbora, naj še vsi udeležijo vaj. Kavnatejslvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek sporoča vsem dijakom, ki so se vpisali v peti letnik, da bo na šoli jutri, 15. t.m., ob 16. uri prvo informativno srečanje o dopolnilnem tečaju. Razna obvestila ŠK Kras, PD Rdeča zvezda, krajevni RMV pod pokroviteljstvom občine Zgonik prirejajo danes, 14. t.m., na igrišču v Zgoniku, s pričetkom ob 9. uri ob mednarodnem letu otroka ringa, ringa raja za o-troke slovenskih in italijanskih o snovnih šol. , „ Vabljeni! Odbornikom -in- prijateljem UNIONA sporočamo, da. bo jutri, 15. oktobra 1979, ob :;2O.’30 : n* sede-:’ žp UNIONA na Lonjerski cesti 177 sestanek s sledečim dnevnim redom; 1. Pregled poteka in pomena, za slovensko skupnost iz Podlonjerja, 1. krajevnega praznika mandrijer jev,, ki smo ga pred kratkim izvedli, in njegov gospodarski uspeh. 2. Naša prizadevanja za čimprejšnji začetek glasbenega tečaja v Podlonjerju. 3. Razno. Sindikat slovenske šole obvešča člane, da je sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Izleti Zveza partizanov - aktivistov Opčine organizira v nedeljo, 4. t.m., izlet na Dolenjsko Lipoglav - lager II. grupe Odredov - Janče pri Litiji - borbe druge grupe na Tujem grmu in v Muljavo - dolina reke Krke. Vpisovanje v Prosvetnem domu od srede, 17. t.m., dalje vsak dan od 16, do 18. ure. Združenje Union priredi 28. oktobra enodnevni izlet V Jesolo in San Dona del Piave. Informacije na sedežu združenja. Telefonska št. 64459. PD Rdeča zvezda in sK Kras organizirata v nedeljo, 21. t.m., enodnevni izlet na Vrhniko in okolico. Ogled tehničnega muzeja, tovarne usnja in izvir Ljubljanice. Vpisovanje do 17. t.m.: Salež - Majda Stubelj, Zgonik - Jožko Milič, Gabrovec - Klavdij Trobec, Repnic Neva Milič, Samatorea - Gianni Ro-magna, Briščiki - Anita Milič. Ženske dolinske občine vračamo obisk ženskam iz Falconare (Ancona) z avtobusnim izletom, ki bo 20. in 21. oktobra letos. Vpisovanje pri vaških predstavnicah ali pri Silvani — tel. 228341 — do vključno 15. oktobra. Vabljene! POTOVALNI URAD A U RO RA obvešča, da so na razpolago programi za božič (hotel Toplice na Bledu) ter za Novo leto: Palma de Mallorca, Krk, Maribor in Zagreb. Podrobnejše informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. Za potovanje v Pariz od 31. oktobra do 4. novembra je na razpolago še 5 prostorov. Šolske vesti V galeriji Tribbio je odprta razstava kiparja Giovannija Biandina. V galeriji Teatro Romano, Ul. Donota 20, so odprli razstavo Roberta Hiavatyja. Razstava bo odprta do 26. t.m. z naslednjim urni kom: ob delavnikih od 18. do 21., ob praznikih pa od 10. do 13. ure. V galeriji Planetario v Ul. Diaz 1/D je odprta razstava francoskega slikarja Kijna. Razstava bo odprta do 10. novembra. V galeriji Cartesins (Ul. Marconi 16) je do 24. t.m. odprta raz stava slik in grafik Antonia Pos-sentija. Društvo Slovencev miljske občine vabi na ogled razstave domačina Silvija Pecchiarija - Pečariča v galeriji «11 Mandracchio* v pritličnih prostorih občinske palače v Miljah. Nazionale 10.30—22.00 «Buon com-pleanno Topolino*. Barvni film. Ariston 15.00—22.00 «L'ultima -onda». Režija: Peter Weir. Igrata Richard Chamberlai, Olivia Haam-mett, itd. Barvni film. Ritz 15.30 »Moonrakers. R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clervs. Eden 16.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.00 «Liquirizia». Barbara Bouchet. Barvni film. Grattacielo 15.00—22.15 «Uno scerif-fo extraterrestre... poco extra • molto terrestre*. Bud Spencer. Fenice 16.00 »Marito in prova*. Mignon 15.00—22.00 «Io, grande cacciatore*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Pen-sionato particolare per signorine di buona famiglias. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30—21.30 «11 cacciatrv re». Robert De Niro. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «1 gladiatori dellan-no 3.000». Barvni film. Aurora 15.30 «Hair». Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 «Un dramma borghe-se». Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio V e ne to 15.00 «Ashanti». Ka-bir Bedi, Peter Ustinov. Volta (Milje) 15.00 «Piccole donne». Barvni film. Aldebaran 15.00 «Califomia 436». David Carradine. Barvni film. Lumiere 14.30—22.00 «11 corsaro ne-ro». Bud Spencer, Terence Hill. ZA VSAKOGAR NEKAJ PCSEBNEGA optika lih foto-kino (|l Ulica Buonarrnu 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 1 GLASBENA MATICA — TRST KULTURNI DOM V TRSTU Sezona 1979 - 80 KONCERTNI ABONMA TO: oMufrm T9 9IMFONIČNI ORKESTEft' RTV - Ljubljana, dirigent Samo Hubad, solist Alojz Zupan — klarinet 7. novembra 79 NORA JANKOVIČ — mezzosopran, pri klavirju NEVA MERLAK 4. decembra 79 DEJAN BRAVNIČAR — violina, ACI BERTONCELJ — klavir 14. decembra 79 AKADEMSKI TRIO iz Beograda 11. ianuaria 80 ZAGREBŠKI SOLISTI 25. ianuaria 80 VOKALNI ANSAMBEL 25. februar|a 80 SLOVENSKI TROBILNI KVINTET 28. marca 80 DUBRAVKA TOMŠIČ - SREBOTNJAK — klavir aprila 80 AKADEMSKI PEVSKI ZBOR «TONE TOMŠIČ*, dirigent Jože First 8. in 9. februarja 80 GOSTOVANJE SOLISTOV ZBORA IN ORKESTRA MARIBORSKE OPERE, dirigent Boris Švara IZVEN ABONMAJA (Vstopnice s popustom za abonente) CENE ABONMAJEV Parter 18.000 lir Mladinski parter 10.000 lir Balkon 12.000 lir Mladinski balkon 6.000 lir Dvig abonmajev v pisarni GM, v Ul R. Manna 29, od 9. do 12. ure. Lanski abonenti, potrdite svoj sedež do 15. t.m. m ST AT I C KIROTERAPIJA DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE odprto od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 TRST, Ul. Udine 11 - tel 43-733 TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM ttinci JL ....................■...... I * k« VAsaHI ...~*-;a mmsmmt m 5 lil lit . . ..... .--.v.'. ■ ..-v-.- Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje FURLANI EDOARDO S. n. c. Ulica Milano 25 Informacije: telef. G2260 - 65383 GORIŠKI DNEVNIK 14. oktobra 197! P ■ ' .......... 11 RAZPRAVA V POKRAJINSKEM SVETU Kako koristno uporabiti milijarde s katerimi razpolaga Goriški sklad? Komunist Poletto je v začetku razprave podrobno analiziral dosedanje delitve prispevkov - Z razpravo bodo nadaljevali Kako in v kakšne namene porabiti denarna sredstva, ki se zbirajo v Goriškem skladu? Za kritje najrazličnejših pobud, tudi izvengospo-darskih? Ali pa naj se sredstva, o-krog 2 milijardi lir letno, namenijo izključno za odpiranje novih delovnih mest v neposredni proizvodnji, to je v tisti dejavnosti, ki že vrsto let močno stagnira. S tem vprašanjem se že dalj časa ukvarjajo vidni predstavniki goriškega političnega in gospodarskega življenja. Lani je bil o tem govor na posebni konferenci, ki jo je priredila pokrajinska uprava, govorilo se je nadalje o tem tudi ob sprejemanju deželnega triletnega razvojnega načrta. Mnenja, kako porabiti razpoložljiva denarna sredstva so precej deljena, vendar skoraj vsi soglašajo, da bi bilo treba glede sedanjega načina upravljanja sklada marsikaj spremeniti, izboljšati. Na zadnji seji se je tudi v okviru goriškega pokrajinskega sveta začela razprava o tem, za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj tako pomembnem vprašanju. Svetovalec KPI Poletto, ki je obenem tudi član razširjenega odbora trgovinske zbornice, je pripravil izčrpno analizo dosedanjega upravljanja sklada (ki trenutno razpolaga z o-krog 3 milijardami neuporabljenih sredstev) ter nakazal nekaj osnovnih smernic glede delovanja tega telesa v korist celotne skupnosti. Razprava se je šele začela, nadaljevala se bo na prihodnjih se- jah, o posameznih vprašanjih pa bodo razpravljali tudi v okviru stalne komisije za gospodarska vprašanja, ki jo vodi socialdemokratski svetovalec Bressan. Pokrajinski svet naj bi končno, po poročilu pristojne komisije izdelal zaključni dokument o teni vprašanju. Goriški gospodarstveniki so bili v Vojvodini Pod vodstvom predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Viljema Nanuta se je mudila ta teden na dvodnevnem obisku v avtonomni pokrajini Vojvodini skupina slovenskih gospodarskih o-peraterjev iz Goriške, članov SDGZ, v perspektivi poglobitve in razširitve sodelovanja na gospodarskem področju med našo pokrajino in Vojvodino. Ta obisk sovpada in je posledica obiska predstavnikov Gospodarske zbornice Vojvodine in nekaterih tamkajšnjih podjetij pri nas pred par meseci. Delegacijo so sprejeli najvišji predstavniki Gospodarske zbornice Vojvodine. Ponovno je prišla do izraza volja in pripravljenost poglobiti in razširiti sodelovanje. Predstavniki slovenskih zamejskih gospodarskih operaterjev so imeli nato podrobne razgovore in poglobljene razprave s predstavniki nekaterih najvažnejših gospodarskih organizacij Vojvodine in upati je, da AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN panscHB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure bo v kratkem času prišlo do realizacije nekaterih konkretnih pobud. Na eni prihodnjih sej občinskega sveta bo prišel v pretres novi organik občinskega osebja. Sprejeli so ga na zadnji seji občinskega odbora. Sedaj ga morajo preučiti še s sindikalnim zastopstvom. Na isti seji oabora so tudi odobrili načrt in strošek za pokritje Koma ob Ulici Brigata Casale. Včeraj je v zakonski stan stopil KAREL DEVETAK z Vrha. Prijatelju in sodelavcu ter njegovi družici želijo najboljše v novem življenju člani redakcije in uprave Primorskega dnevnika v Gorici. V ČETRTEK OTVORITEV V AVDITORIJU «KAMEN NA KAMNU* -RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav nas popeljeta s folokamero na naš Kras *Kamen na kamnu» je naslov razstavi fotografij, ki jo bodo odprli v četrtek, 18. oktobra, ob 18.30 v razstavni dvorani goriškega avditorija. Gre za razstavo več kot 60 črno-belih slik našega kraškega področja, ki sta jih napravila priznana goriška slovenska fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav. Oba sta člana slovenskega fotokluba «Skupina 75» in sta žela v nekaj letih javnega u-dejstvovanja laskava priznanja «Pred časom sta se s kamero odpravila na Kras z namenom, da bi poiskala v kraških domačijah nekaj osnovnega gradiva za fotografsko oblikovanje. Da ne bi pogrevala tega, kar je že preveč «karakte-ristično*, sta se previdno ogibala zunanjemu videzu in obšla znana pročelja, zamislila pa sta se v gradbene praprvine in elementarne stavbne člene, po katerih je kraška domačija tako edinstvena in po svoje monumentalna, Njun fotografski poseg pa ni ostal le morebitna spremna beseda odnosno cdokument pred razpadom», pač pa se je razvil v ljubeznivo analizo kraške kulture in se hkrati prelil v umetniško u-stvarialno hotenje*. Tako piše med drugim umetnostni kritik Milko Rene,- v ličnem katalogu, ki so ga izdali ob priliki te razstave. Za razstavo je poskrbela Slovenska prosvetna zveza. Odprta bo od 18. do 31. oktobra, ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Ob otvoritvi bo zapel So-vodenjski nonet. V dneh ko bo razstava odprta bo še nekaj zanimivih prireditev. V ponedeljek, 22. oktobra, ob 18.30. bo univ. prof. Jože Pirjevec iz Trsta predstavil knjigo o delovanju dr. Henrika Tume; v soboto, 27. oktobra bo celovečerni koncert mešanega komornega zbora iz Nove Gorice; v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.30 pa bo okrogla miza o današnjih nalogah fotografov. Razstavo bodo kasneje prenesli v razne galerije v Jugoslavijo, na Koroško in na Tržaško. NA POBUDO RADIKALCEV 1 Za prosto prodajo marijuane in boj proti težkim mamilom ] Zanimiva debata z odvetnikoma Battellom in Maniaccom, psihologom Taschero in psihiatrom Signorellijevo - Emarginacija narkomanov i V teh dneh se v Gorici veliko govori o mamilih. V nedeljo so morali odpeljati na zdravljenje v Videm mladeniča zaradi zastrupitve z heroinom. V naslednjih dneh je policija aretirala razpečevalce v Tržiču, v Ul. Marconi v Gorici pa so vdrli v neko stanovanje, kjer so našli dva grama heroina in aretirali mladega narkomana, ki naj bi po mnenju policije tudi razpečeval mamilo. Pereč problem je povzročil debato v mestu. Tako so prejšnji večer priredili razpravo o mamilih pri Sv. Ani, včeraj pa je bila v prostorih UGG na pobudo radikalnega gibanja javna razprava za spremembo obstoječe zakonodaje in liberalizacijo marijuane. Sodelovali so deželni svetovalec KPI, odvetnik Nereo Battello, psihiater Assunta Signorelli, član izvršnega odbora PR psiholog Aligi Taschera in odvetnik Roberto Maniacco. Uvodoma je odvetnik Battello ugotovil, da problem danes ni toliko neustrezna zakonodaja, ki jo bo seveda treba izboljšati, temveč reakcionarne usmerjenost sodstva, ki restriktivno tolmači zakone. Tako imamo prav v Gorici primer, ko so odsobili mladeniča na poltretje leto zapora zaradi posesti minimalne količine neškodljivega mamila, kakšno je hašiš. V praksi opažamo, da so glavna tarča policije in sodstva navadni uživalci, ne pa prekupčevalci. 11. novembra popoldne TRADICIONALNO PLANINSKO MARTINOVANJE V LIPICI M8lll8a»IIIM«ia8llll1IIMI88lia8llll|ltaiM|««|l8IMIIf l■B||■M•■•■||•|||■■|ggg•|ll||||•l•at|MVa|B||g|iat|,,f|C|vf|||vva||a|||B|a||t|taV||aM,|aa|||a|a||t||||||a|||aa|aB||a|a|||aamAaaa||||a|||||||||||aa|a||aa|a||||a/|f a|||||||a||||aa||rar|SB||||||aa||at||B||a||a|aa|ait|B|%aa|aa|a|a|M||a,l||||||||Sa>l||||||||||||||g||g«tagMiMf ■••(■■■•a STIKI V ZNAKU DOBREGA SOSEDSTVA Delegacija SZDL Nova Gorica obiskala KD v Coneglianu Pripravljenost obeh strani za stvarne skupne akcije na različnih področjih Forianija bodo seznanili z našo zahtevo po zaščitnem zakonu GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KONCERTNI ABONMA ZA SEZONO 1979 80 30. oktobra 1979 — Slovenski komorni orkester, dirigent Anton Nanut. Koncert bo v deželnem avditoriju. 14. decembra 1979 — Slovenski oktet. Nastop bo v deželnem avditoriju. 22. januarja 1980 — Koncert violinista Žarka Hrvatiča v palači Attems. 27. marca 1980 — Recital pianistke Dubravke Tomšič v deželnem avditoriju. 8. maja 1980 — Koncert pevskega zbora Consortium Musicum iz Ljubljane v deželnem avditoriju. IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente) 8. in 9. februarja 1980 gostovanje solistov, zbora in orkestra mariborske Opere v Kulturnem domu v Trstu. Cene abonmajev: Redni 8000 lir — Mladinski 4000 lir. Abonmajske izkaznice so na razpolago v pisarni Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2 in na sedežu SKPD »M. Filej*, Plaeuta 18. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA V GORICI za sezono 1979-80 Etbin Kristan KATO VRANKOVIC igra v treh dejanjih, režijo MARIO URŠIČ Edvvard Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? drama, režija DUŠAN MLAKAR John M. Synge VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih, režija ZVONE ŠEDLBAUER Slavvomir Mrožek TANGO dramsko delo v treh dejanjih, režija FRANCI KRIŽAJ Ivan Cankar LEPA VIDA dramska pesnitev v treh dejanjih, režija MILE KORUN gostovanje SLG Celje Henrv de Montherlant PORT ROYAL drama, režija VOJA SOLDATOVIČ gostovanje SNG Maribor Lulgl Plrandello KAJ JE RESNICA? igra, režija DUŠAN MLAKAR gostovanje PDG Nova Gorica CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Parter I. 15.000 lir Parter II. 12.500 lir Balkon 10.000 lir Vse predstave v abonmaju bodo v Katoliškem domu. Slovensko stalno gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Vpisovanje abonentov od 8. do 31. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonmaji se vplsu|e|o tudi na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v SPZ in ZSKP. Slovensko stalno gledališče razpisuje tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 10.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 10.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. ^ - n.;- Z:.2 ____ - }**+**¥» Drugo srečanje delegacij socialistične zveze iz Nove Gorice ter krščanske demokracije včeraj v Concgiianu pri Trevisu 1 v »Na predkongresnem srečanju s Forlanijem, bivšim zunanjim ministrom, ki ga bomo imeli v soboto v Padovi, mu bomo predočili vprašanje zakonske zaščite Slovencev v Italiji,* je dejal član vodstva krščanske demokracije za pokrajino Treviso Sergio Dugone v odgovor na opozorilo Viljema Pahorja, vodje občinske delegacije SZDL iz Nove Gorice, da Slovenci v Italiji nimajo še zaščitnega zakona. To izjavo je Dugone podal na srečanju delegacij KD občine Co-negliano ter delegacijo SZDL Nova Gorica. Uradnemu srečanju na ravni delegacij dveh strank so se kasneje pridružili župani okoliških občin ter parlamentarci. Delegacija socialistične zveze, ki jo je sestavljalo deset predstavnikov družbe- nopolitičnih dejavnosti, je s tem vrnila obisk krščanski demokraciji, ki je bila pred enim letom na pogovorih v Novi Gorici. Sestanek je oaprl conski tajnik KD Adriano Maccari, ki je med drugim poudaril pripravljenost stranke, da nadaljuje in poglobi pred enim letom začete pogovore. Maccari je poudaril željo, da bi sodelovanje ne ostalo samo pri besedah. Možnost za aktivno sodelovanje, je dejal Maccari, bo dala okrogla miza, ki bo sledila uradnemu pogovoru delegacij dveh strank, na kateri bodo sodelovali župani, parlamentarci ter dejavniki na področju gospodarstva, kulture, rekreacije. Predlagal je ustanovitev stalne mešane komisije, ki bo načrtovala in spodbujala skupne akcije. RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! FANTASTIČNA JESEN, Z NAJBOLJ FANTASTIČNIMI CENAMI NA SVETU ELIO «IN» PRODAJA... skoraj zastonj! ■ ŽAMETNE KAVBOJKE (v vseh merah) LIR 7.900 ■ ŽAMETNI ŠPORTNI JOPIČI 99 21.900 ■ ORIGINALNE KAVBOJKE SUPER R1FLE 99 11.900 ■ MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE 99 4.000 II OPRANE IN NEOPRANE KAVBOJKE 99 6.500 ■ DEŽNI PLAŠČI 99 2.000 ■ DEŽNI JOPIČI 99 3.900 ■ ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULIJI 99 2.000 ■ OPRANE KAVBOJKE SUPER JORDANS II 9.500 OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOLNE RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU ! Poskusite ne stane nič, kupiti pa pomeni... skleniti dobro kupčijo ! ELIO «IN» MODE Ulica Formica 28 GORICA Program te komisije naj bo u-resničevanje osimskega sporazuma zlasti na gospodarskem, industrijsko tehničnem in kulturnem področju, program, kot sta v teh dneh v Beogradu poudarila predsednika Tito in Pertini, ki naj okrepi naše prijateljske vezi. Kadar je iskanje takšnega cilja podprto z odločno dobro voljo, bo vedno dovolj prostora za stvarno pomirjenje med dvema državama z različnima političnima in družbenima sistemoms Vodja delegacije SZDL Nova Gorica Viljem Pahor je v zahvali za tople pozdravne besede najprej poudaril zadovoljstvo, da se delegaciji srečujeta prav v času snidenja Pertini - Tito. Nadaljnje razvijanje sodelovanja je zahtevalo predhodno ureditev nekaterih vprašanj, kar smo dosegli z osimskim sporazumom. S tem sporazumom pa smo se tudi obvezali dolgoročno sodelovati na gospodarskem, kulturnem in družbenem področju. Pahor je dejal, da bo jugoslovanska stran uresničila obveznosti, ki izhajajo iz osimskega sporazuma, pa čeprav bo za njihovo realizacijo potrebno premagati hude finančne težave. Očitno je pri tem mislil na komunikacijske povezave na Goriškem. Pahor je nato opozoril na še vedno neuzakonjene pravice Slovencev v Italiji. Vi poznate razmere naše osveščene skupnosti v Italiji in njihovo željo, da kot enakovredni italijanski državljani dosežejo zakonsko zaščito. Pahor je dodal, da bi vse demokratične sile morale pomagati, da se ta zakon sprejme čimprej. Potem je opozoril na odprto politiko Jugoslavije z vsemi demokratičnimi silami, ne samo v Italiji, ampak po vsem svetu, zavedajoč se, da je samo z medsebojnim spoznavanjem mogoče reševati vprašanja. Uporaba sile ne pomaga odstranjevati, ampak samo povečuje napetosti in zaostruje sporna vprašanja. V delegaciji SZDL, ki jo je vodil član predsedstva OK SZDL Pahor, so bili še Davorin Škarabot, Zorko Debeljak, Benjamin Besednjak, Jure Mlinar, Peter Jazbec, Rajko Korenč, Gabrijel Leban in prevajalka Janka Frančeškin. Pogovorov se je udeležil tudi konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante. Po pogovoru za o-kroglo mizo, v katerem so primerjali možnosti za konkretne skupne akcije, so si ogledali nekatere gospodarske organizacije. Ob odkritju spomenika Ivanu Trinku - Zamejskemu Na današnji slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa monsinjorju Ivanu Trinku na Erjavčevi cesti v Novi Gorici bodo sodelovali tudi pevci in recitatorji iz Beneške Slovenije. V petek zvečer so v Goriškem muzeju v gradu Kromberk odprli priložnostno zgodovinsko razstavo o življenju in delu pisatelja, pesnika, duhovnika in filozofa, predvsem pa narodnega buditelja, ki je umrl pred 25 leti. Danes objavljamo zapis upokojenega šolnika Humber-ta Močnika, ki je Trinka osebtio poznal in se z njim seznanil že v daljnem 1912. letu in ki bo nedvomno pripomogel h globljemu poznavanju duše in srca velikega BeneŽana, ki je zrasel v strmih rebrih pod Matajurjem. «Trinko ni še bil šoloobvezen, ko je Italija zasedla Benečijo in uvedla pouk v italijanščini. Po zaslugi Petra Podreke, sestavljavca prvega katekizma v beneškem narečju in slovenskega abecednika, ki je v Trč-munu, Trinkovi rojstni vasi, poleg dušnega pastirstva imel tudi šolo, je dobil Trinko prvi temelj izobrazbe ZASTOPNIK ZA GORIŠKO VOJKO NARDIN GORICA - ŠTANDREŽ Ul. del Carso 67 -Tel. 81-310 v materinem jeziku. Podreka je svojega šolarčka navdušil za študij, ko je v njem spoznal velike duševne zmožnosti in dobm ..voLigu Napotil ga je v videmsko gimnazljS, ki jo je končal z odliko in stopil nato v semenišče. Trinko je imel 20 let, ko je izšel Gregorčičev prvi zvezek poezij Zlata knjiga. Kot semeniščnik jo je prebiral, se nato osebno seznanil z Gregorčičem in se ob tem tako navdušil, da si je zadal nalogo postati buditelj beneških Slovencev, kakor je bil Gregorčič buditelj Slovencev na splošno. Ivan Trinko je poučeval dolgo dobo 50 let v gimnaziji in semenišču v Vid.tnu. Deloval je v težkih časih italijanskega liberalizma in frama-zonstva, a kljub temu da je bil duhovnik, se je zial tako uveljaviti, da so ga vsi spoštovali. Duhovščini takrat ni bila dana možnost, da bi se lahko udejstvovala na političnem področju. Trinko je to dosegel. Bil j’ deželni poslanec in od vseh spoštovan. Ko sem po učiteljski maturi leta Kino f 1912 obiskal Benečijo, sem videl volilne lepake «Elettori slavi, votate per i vostri candidati Podreka e Trinko*. In prav to me je napotilo, da sem Trinka obiskal v semenišču in se z njim seznanil. Glede bodočnosti svojih rojakov se je Trinko tako izrazil: «Nekdo je nad nami, ki nam pota meri. Plavaj torej čolnič! Plavaj v tej mi veri! Trinko je umrl v Vidmu 26. junija 1954. Lahko bi bil pokopan z vsemi slovesnostmi v Vidmu, a on tega ni maral. Zbral si je pokopališče v rodni vasi, v Trčmunu. Iz vsega plodovitega in za narod zaslužnega delovanja veje zdrav nauk naši današnji slovenski mladini, Zato, ljuba mladina, če iskreno ljubiš svojo rodno zemljo, posnemaj Trinka in uveljavljaj vsestransko svoj rod! Za narodni ugled, za narodno čast, naj ti ne bo nobena žrtev pretežavna! Za njim je spregovoril Toschera. ki je dejal, da ne smemo govoriti * nc drogi kot o abstraktni enoti, ampak de o različnih snoveh, ki imajo med to seboj skupnega samo to, da so pr«; Ve povedana. Dejal je, da so radikalci le za prosto prodajo marijuane in ha ^ šiša. «Prepoved derivatov indijska Ni konoplje ima kot efekt emarginacijoj »n mladih, obenem pa jih prepušča ila galnemu tržišču in nevarnosti d* jim prekupčevalci vsilijo heroinu01 je dejal. «Mamila so se razširila n« kot proizvod kulture študentskega gi' v banja, ampak ker sta krvava re; presija in emarginacija s strani st vseh tistih, ki se imajo za nor: 1° malne, tudi v sami levici, zadušili, J to kulturo*. Signorellijeva, ki se ukvarja »j ^ psihiatrično problematiko v Trstu,! s( je dejala, da morajo zdravstven« ^ inštitucije prevzeti svoje odgovor’ V( nos ti, čeprav je problem mamil pre težno socialnega značaja. Vprašal* se je, zakaj dandanes časopisi ta- ^ ko napihujejo problem droge, kot j. da bi s tem hoteli skriti vse hujš*i tr probleme, ki pestijo državo. «Naš* s. družba potrebuje deviante zato, d* a se ostali čutijo normalni in z vrača-: ^ jo svoje sovraštvo na nenormalne | V srednjem veku so to bile čarovnice, do pred kratkim so bili možganski bolniki, danes so to narkomani.* Žarko poletno sonce je objemalo strmo vasico Trčmun, ko so zvonovi oznanjali pokop zemeljskih ostankov pesnika, buditelja. Trinko je sicer mrtev, a v narodu neizbrisani* biUfivell Ko bomo danes odkrivali kip pesniku > buditelju, bo nam vsem dana maž- ‘ nost, da ga bomo imeli ne le na pokopališču, ampak zopet, kot nekoč, med nami.* Najbolj zanimiv je bil verjetne zadnji poseg odvetnika Maniaccfc ki je poslušalcem postregel s številnimi primeri in podatki o obstoječi zakonodaji in škodljivosti posameznih vrst prepovedanih in ne prepovedanih snovi. Sodišča dane* kaznujejo z večletno ječo uživalce mamil z najrazličnejšimi tolmačenji zakona, ki predvideva zapor samo za razpečevalce. Sodnik ne ločuj« med hašišem in heroinotn, čeprav znanstveniki ki so na pobudo vlad raznih držav raziskovali problem že od 1893. leta trdijo, da canabi* ni škodljiv. Nihče na svetu ni še umrl zaradi hašiša, da bi se to zgodilo, pa bi moral zaužiti 20 kilogramov, to je 40 tisoč krat več, kot je normalna doza. Zelo se napihuje problem heroina, vendar č* primerjamo statistike, bomo opazili, da je heroin neznatnega pomena f primeri z alkoholom. Nujna je torej liberalizacija derivatov indijske konoplje, z drugačnimi očmi pa bo treba gledati tudi na ostale škodlji" S' b s. j s | b r, P 4 Sekcija VZPI - ANP1 Dol - Jam-Ije izreka sinovom in hčeram pokojnega Antona Sobana iskreno sožalje. ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega ANTONA SOBANA Posebna zahvala tistim, ki so prvi priskočili na pomoč, župniku, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Družine Mattarazzo, Pizzamiglio ln Soban Jamlje, 14. oktobra 1979 (i uri cit VERDI 15.39-22.00 «Poliziotto o ca naglia*. J. Paul Belmondo. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 »Avalanche ex-press*. L. Marvin in L. Evans Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «Zombi nu mero 2». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri in v torek zaprto. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «H segreto di Agatha Christie*. PRINCIPE 14.00-22.00 »Giallo na poletano*. I\ura Carica in okolica SOČA (Nova Gorica) 16.00—18.00— 20.00 »Prekleto dobra kapljica*. Italijanski film. SVOBODA (Šempeter) 16.00-18.00-20.00 «Roka smrti*. Hongkonški film. DESKLE 17.00-19.30 »Med jastre bi*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89. tel. 24 43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike 26, tel 72 341 Esrann Namesto cvetja na grob strica A-lojza daruje Karmela Štrukelj z družino 500 ND za Slovenski dijaški dom v Gorici. Na željo pokojnega Alojza Kovica s Peči darujejo namesto cvetja na grob žena in otroci 50.000 lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob strica A-lojza darujeta Izidor in Zora iz Rupe 30.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici. Namesto cvetja na grob Flavija Griila darujejo Marija Grilj, Valerija Grilj in Laura Beccia 30 tisoč lir za Dijaško matico. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega sina in brata FLAVIA GRILLA se mama Adrijana, brata, sestra in ostalo sorodstvo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Še posebno se zahvaljujemo župnikom z Vrha, iz Sovodenj in Martinščine, dekliškemu in moškemu zboru z Vrha, mladini z Vrha in iz Martinščine in društvu »Danica*. Vrh, 14. oktobra 1979 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta ALOJZA KOVICA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v teh težkih urah ob strani. Naša posebna zahvala gre domačemu župniku g. Dragotinu Butkoviču, ki mu je bil vedno ob strani med težko boleznijo in za tolažilne besede slovesa v cerkvi, vsem duhovnikom, ki so ga obiskovali in spremjli na zadnji poti. Zahvaljujemo se nadalje pevskemu zboru, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so na katerikoli način počastili pokojnikov spomin, darovali v dobrodelne namene in za cvetje. Hvala dr. Daineseju, zdravnikom in osebju goriške splošne bolnišnice ter vsem prijateljem, ki so mu bili ob strani med težko boleznijo. Vsem srčna hvala! Žena Štefanija in otroci z družinami Peč, Trst, 9. oktobra 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najine drage sestre ANTONIJE ROŽIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter kakorkoli počastili njen spomin. Posebej se zahvaljujeva zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnic ter gospodu župniku Antonu Prinčiču za poslovilne besede in verski obred ter pevcem. Števerjan, 14. oktobra 1979 žalujoča brat Pepl in sestra Matilda ra, zen ka kor jeni a lekcij inseri za sr velikosti injel ul. Madtegrt Tel. 040/7S tržaška univerza ima letos novo fakulteto '''■lllllliiiituiittlllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHHtllllUlllllllHIHIHIIIHIIUIIIlllHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII Obračun delovanja zavodskih svetov ^ovor s predsednikom zavodskega sveta šole «Fran Erjavcc» Adrijanom Semenom V okviru pogovorov s predsedniki zavodskih svetov slovenskih nižjih in višjih srednjih šol smo se tokrat obrnili nfl Adrijana Semena, predsednika xavodskega sveta rajonske nižje srednje šole «Fran Erjavec*. tr^rl *V javnosti prevladuje VehL?' da zavodski sveti n- slo-'JSttoK 1 ao'ab ne žanjejo velikih p^Pehov. Kakšno je vaše mnenje Sed a etnem delovanju kot pred-Mj!1*1 zavodskega sveta na sred-Fran Erjavec v Rojanu?* oetnen: «Površnemu opazovalki .Se zdi, da so delegirani odlo-bjJ? zavodski sveti samo dodatna pJ^ratska struktura in da niso v^li nič novega. Če pa upošte-sfep10 P°ložaj celotnega italijan-£a šolstva, pomenijo delegira- (j- a« ^[Oki velik premik, iskanje no-’ k povezovanja šole s stvar-^do ' l>rvl ukrepi niso obrodili Src<. ]y^Pv> ne smemo biti pesimisti. z;yla osebna izkušnja je zelo poje V?®’ morda zaradi tega, ker u *rran Erjavec* najmanjša šo-š; Rv tržaški pokrajini. Vsi star-delj 0 ^ med seboj poznali. Ve-jeu smo, koga predstavljamo, saj akti 0 druženje staršev precej ' n.° jn so vsj redno prihajali žen^i6’ ki sm0 jih sklicali. Zdru-°sn^6 s.taršev je delovalo samo na le?i°Vni šoli, še pred uvedbo de-v«>ih odlokov. Potem je se-s a še bolj zavzeto nadaljevalo jj p°Jo dejavnostjo na srednji šo-ši Jv* Pooblaščenimi odloki starčkih J*1? mogli sodelovati pri šol-rv,/* dejavnostih, zdaj pa smo se tlenje °ma vključili v šolsko živ- si*>= «Kakšni so bili in so odno-J^d starši in profesorji?* SoS®tnen: ^Ravnatelj in profesorji k« Pomagali, da smo se lah-bSoT1 lažie vključili. V začetku ni 0 težav in odnosi med nami so bili zelo dobri: iz tega se je razvilo konkretno sodelovanje. Starši smo dali marsikatero pobudo in skupno smo se {»trudili, da smo jo. uresničili.* PD: «Splošno mnenje je, da je slovenska šola «zaprta». Naše šole nimajo nobenih stikov s stvarnostjo, ki jih obdaja, razen nekaterih. izjem. Kar se dogaja na šoli, pride v javnost le ob izjemnih priložnostih. Alj so pp vašem mnenju delegirani odloki pripomogli k vključitvi šole v stvarnost slovenske manjšine?* Semen: «Pooblaščeni odloki niso veliko pripomogli k temu. Lahko bi več pripomogli. Upoštevati pa moramo, da niso še popolnoma uresničeni glede slovenske šole. Še vedno manjka samostojni slovenski šolski okraj, ki bi veliko pripomogel pri tej vključitvi.* PD: «V kakšnih oblikah pa bi se lahko slovenska šola aktivno vključila v življenje naše manjšine?* Semen: «Z raznimi izvenšolskimi pobudami, predvsem na kulturnem področju. Slovenski profesorji bi morali širiti med mladimi narodni čut, natančno podati zgodovino in kulturo našega naroda. Zdaj dajejo premalo važnosti takemu načinu pouka, ker je slovenska šola le kopija italijanske. In italijanski učni program seveda tega ne predvideva. Naša šola se je vključila, v ožjo rojansko stvarnost. Žal pa so bile naše prireditve v Marijinem domu edina dejavnost v rajonu in prav zaradi tega so jih ljudje z veseljem sprejeli. Na šoli redno deluje dramska skupina, pevski zbor in glasbeni ansambel, ki ga vodi neki oče. Vsi prebivalci rajona lahko sodelujejo pri teh dejavnostih, ,ne samo starši, profesorji in učenci in marsikdo se je že pridružil. Žal nam manjka primeren prostor, kje bi lahko nasto- pali, saj naša šola nima niti telovadnice.* /PD: «S katerimi problemi pa ste se najpogosteje ukvarjali na va-o,iK ^piah7» Semen:’ «Sestajali snu se skoraj vsak mesec, žal pa smo največ časa porabili za birokratske zadeve. Kljub temu smo izpeljali marsikakšno pobudo: organizirali smo izlete, srečanja z ostalimi šolami (na primer z italijansko šolo jz Modene «Giosue Carducci*) in vse dejavnosti, ki sem jih že prej omenil. Veliko smo razpravljali o slovenskem šolskem okraju. Mi smo bili morda prvi pobudniki bojkota volitev in smo tudi prvi protestirali, ko so razdelili ozemlje na o-kraje. Nekatere važnejše argumente, ki so bili v razpravi v zavodskem svetu, smo prenesli na skupne seje z ostalimi starši.* PD: «Kako pa so dijaki sprejeli te pobude?* Semen: «Sprejeli so j. ~ velikim veseljem. Da so lahko vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pa so se morali veliko žrtvovati, saj je marsikdo izmed naših otrok angažiran izven šole.* PD: cKateri so problemi, ki jih niste še obravnavali ali pa, ki ste jih le delno rešili?* Semen: «Kot sem žv prej omenil, nimamo telovadnice in še vedno hodimo v italijansko. Velik problem, ki ga nismo še rešili, pa je še vedno šolski okraj.* PD: «Letos bodo volitve v nove zavodske svete. Želite, da bi vas ponovno izvolili?* Semen: «Ne vem. Verjetno me bodo ponovno izvolili. Vsekakor mislim še sodelovati, tudi če ne bom izvoljen. Prepričan sem, da prisotnost staršev bogati šolo. Vsak doprinos lahko pripomore, da se šola izboljša.* ez keramične ploščice SANITARIJE dente iz prvega in drugega letnika, tako da bi stara stavba ostala na razpolago tretjemu in četrtemu letniku. Vendar mu to dosedaj še ni uspelo. Naročili so tudi tri nove kabine za simultano prevajanje. Doslej je bilo takih kabin le devet, očitno premalo za več kot sto študentov,. ki so se jih imeli pravico posluževati. Po mnenju profesorja Calzolarija bo sedaj kabin dovolj. Večina študentov bo po dokončanem drugem letniku izbrala prevajalsko smer, ki je možna z novim statutom. Toda poglejmo, kak0 bo delovala nova fakulteta: študijsko dobo so podaljšali za eno leto, to se pravi na štiri leta. Prvi dve leti sta skupni za vse, nato pa sta možni dve smeri: za prevajalca ali tolmača. Pred vstopom v tretji letnik bo študent moral opraviti izpit. Ravno tako je obvezen vstopni izpit, ki ga kandidat opravi v glavnem jeziku, da se lahko vpiše- na fakulteto. Pri tem lahko izbira med tremi jeziki: angleščino, nemščino in francoščino. Poleg omenjenih jezikov, se študent lahko uči tudi naslednjih: slovenščine, srbohrvaščine, španščine, holanšči-ne ali ruščine. Profesorji poučujejo običajno v materinem jeziku, le v italijanščino prevajajo i-talijanski profesorji. Na letošnjem programu je tudi literatura. Slovenskih študentov je na tej šoli zelo malo, nekaj jih je prišlo s Koprskega, toda po večini so študij opustili ali se prepisali na druge fakultete. Nekatere mo-moče plaši sprejemni izpit, zato sploh ne poskusijo sreče. Toda pomisliti bi morali, da naša slovenska zamejska skupnost potrebuje spretnih tolmačev prav v tem trenutku, ko postajajo vezi med matično domovino in Italijo vedno bolj tesne in se razvija sodelovanje na gospodarskem področju. Dober tolmač pa je včasih lahko dragocen posrednik, (lap) NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča«, s podpisom in polnim naslovom. Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki |o bodo sestavljali predstavniki Uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Sklada Albina Bubniča«: Za študije univerzitetnih študentov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrada 300.000 lir Za spise dijakov: 1. 2. 3. nagrada nagrada nagrada 200.000 100.000 50.000 lir lir lir Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. „....mlinu,..umni..............inniiii.im......iiuumnnim............mnmnnnnnnnnnn.nuni.m VPRAŠANJE, KI GA DRUŽBA PREVEČKRAT PREZIRA Fakulteta modernih jezikov za prevajalce in tolmače Na nekdanjo šolo za prevajalce se je vpisalo 452 študentov - Pomanjkanje prostorov in didaktičnih pripomočkov hromi delo fakultete « n i k*®8 'ma tržaška univerza 0 novo fakulteto: to je fakulteta mo- , , ®rn'h jezikov za prevajalce in ® Do njene ustanovitve se- fi oda ni prišlo kar čez noč, marveč :l ® sad dolgoletnih pogajanj in o-Pritiska s strani študentov. ,*| j . ornestila bo namreč bivšo vi-l.*! Solo za prevajalce in tolmače, " 'F delovala v Trstu in je bila * a!na italijanska šola take vrste, i,1 nznana na mednarodni ravni. ? ^eiika hiba te šole pa je bila, 1 a ie bila v tujini diploma pri-V sf ja’ v Italiji pa ne. Zato so lii tudentje zahtevali, naj preuredi-Jl UaJatut in naj bo diploma enako- {J] na univerzitetni. Toda šolo je I ti t *".r?ba res korenito preuredi-» kajti zaradi vedno večjega šte-i, Ja vpisanih so postale njene ij rg^kture nezadostne. Šola je na-1 Vri v zadnjih letih tako zaslo-» ®‘a .(za kar sta poskrbela televi- l ?ja 'n tisk), da so se k sprejem-r| ,eaiu izpitu prijavili tudi kandi-t 1 }z najbolj oddaljenih itali-e Jenskih mest in celo z onstran a 'nejc. Leta 1971. je bilo le 162 vpi-a atl>h, lani pa celo 452, kar pomeri ./da se je število študentov po- ,,] ““Uto, 1 jJ^uten narastek študentov ni •I F°8el neopazno mimo, kajti šola r fbila zgrajena za nizko število (Pisanih. Prav zaradi tega so pred j f38??1 uvedli sprejemni izpit in ? bi tega izpita ne bilo, bi se la-'I a ’vpisalo v prvi letnik skoraj 600 J acetnikov, namesto tistih 130, ki I 80 SI-ečno opravili preizkušnjo. » s,^akonski odlok, ki je določal u-s Ponovitev nove fakultete so odo- > že maja 1978, toda od tedaj i jf j® postopek zavlekel: napisati i| ubilo treba novi statut, kar je > vtJUo v pristojnost tehničnega od-I JjJa' ki pa ni bil še izvoljen. Za-| J?} tega s0 statut odobrili šele i {"r^klega avgusta. Akademsko i 1978/79 je bilo torej tako ime-; n. a.n° «prehodno leto», ko šola > Da veb ne šola ne fakulteta, ' fe k ,Se js začel z zamudo, V pro- j ^Uih je naraščala negotovost, | j^sludentih pa nezaupanje. Minilo j j * šolsko leto, začenja se novo, ’ j^še vedno je vrsta odprtih vpra- h Treba je na primer dobiti nove . r^jtore, kajti letošnji program i videva celo vrsto dodatnih , I Semetov in torej več učnih ur. Ravnatelj fakultete profesor, Cal- , j °lari je zagotovil, da se žč^clol-S5 z.avzema za najem Tfbčega po-, &l0bja, kamor naj bi preSeililiifcfcu»2 Edina struktura, ki trenutno skrbi za alkoholike so centri za umsko zdravje - Problem ostarelih ljudi, ki jim je gostilna edini kraj, kjer lahko ob kozarcu vina najdejo družbo - Vsako leto umre v tržaški bolnici 350 ljudi za jetrno cirozo «Pred Basaglievo reformo, so se alkoholiki zatekli v psihiatrično bolnišnico, sedaj prihajajo na zdravljenje v centre za umsko zdravje. V nekaterih večjih italijanskih mestih delujejo ■ posebni centri, ki se ukvarjajo s problemi narkomanije in alkoholizma. Tak center bi moral po zakonu obstajati tudi v Trstu; pomagati bi moral področnim centrom za umsko zdravljenje pri vključevanju bivših narkomanov in alkoholikov v družbo ter voditi nekak statistični pregled nad pojavoma. Takega centra pa v resnici ni in pomoč, ki jo lahko nudimo v centru za umsko zdravljenje 'alkoholikom, je premajhna.* Tako nam je mladi asistent Pasquale, ki je zaposlen v centru za umsko zdfapljenje v Ul. fiambini, nakatat' problem alko-, hohkov, M- še> sa ‘zatekli ■ i> center«-v'upanju, da bodo tu našli neko-' ga, ki jim bo pomagal. Družbo in družbene strukture je treba prepričati, da alkoholik ni samo bolnik, da je njegov problem veliko širši. Centri za umsko zdravljenje so trenutno edina socialna struktura, ki je na razpolago alkoholikom. Vendar so vse preveč osamljeni in brez sredstev, da bi lahko nudili družbenemu emar-ginirancu pravo pomoč. «Malokdo pije samo iz navade. Običajno je alkoholik tudi družbeni izobčenec, k pijači se je zatekel zaradi najrazličnejših razlogov in dokler družba ne bo rešila teh problemov, ne b0 zalegla nobena zdravniška pomoč. Da bi resnično pomagali alkoholikom, bi morali naši centri priti v stik z delovnim o-koljem teh ljudi, z njihovimi družinami, s šolo. Morali bi tudi rešiti problem ostarelih, ki jih je v našem mestu okrog sto tisoč. Ravno ostareli se radi predajo pijači, ki jim je edino sredstvo, da prebrodijo osamljenost. Gostilna je namreč kraj, kjer lahko najdeš družbo. Poleg tega je pijača poceni, marsikateri upokojenec, ki si sam ne more kuhati in ima nizko pokojnino, si na tak način' celo teši lakoto,» nam je še povedal Pa-sguale. V centrih za umsko zdravljenje skušajo alkoholikom pomagati z infuzijami vitaminov in proteinov, s tabletami antabuse, ki naj bi uživalcu alkohola pomagale, da se odreče pijači. Alkoholik, ki se več let predaja pijači, pa je kmalu prisiljen, da se zateče v bolnico: človeški organizem ne more namreč dolgo prenašati čezmerne količine alkohola. Kmalu se pokažejo prve posledice in to v glavnem na prebavilih in živčnem sistemu, katerim je alkohol najbolj škodljiv. Prof. Luigi Giarelli, direktor Inštituta za patološko anatomijo in istologijo tržaške univerze, nam je pokazal izide raziskave, ki jo je pred kratkim pripravil institut. Iz podatkov je razvidno, da v tržaški pokrajini umre letno za jetrno cirozo, (to je bolezen, ki jo v veliki večini primerov povzroči čezmerno uživanje alkohola) 350 ljudi. Ta številka pa predstavlja desetino vseh smrti, ki jih letno zabeležimo v tržaški pokrajini. «Povečini prizadene smrt zaradi ciroze moške, ki so stari okoli šestdeset let, večina žensk pa podleže tej bolezni pri sedemdesetih letih. Veliko smrtnih primerov pa beležimo zadnje čase tudi med mlajšimi: za moške od tridesetega do štiridesetega leta starosti je ciroza celo najpogostejši vzrok smrti,* nam je povedal prof. Giarelli. Približno 95 odst. zaužitega alkohola gre v jetra, kjer se vrši metabolizem: jetra so torej organ ki je najbolj podvržen zastrupitvam. Kronična zastrupitev jeter povzroči na organizmu razne o-kvare, ki se lahko kmalu spremenijo v neozdravljivo jetrno ciro- zo. Za to bolezen je značilno nezadostno delovanje jeter, ki se stopnjuje v vedrio bolj 'pomanjkljivo delovanje jeter in v nekaj letih povzroči neizbežno smrt. «Poudariti bi hotel,* je še dejal prof. Giarelli, «da so različne vrste alkoholnih pijač (vino, pivo, likerji) enako škodljive, da pa je njihova škodljivost odvisna, tudi od prehrambenih razmer alkoholika. Alkoholik je navadno podvržen tudi slabi in nepopolni prehrani ter potemtakem pomanjkanju vitaminov in proteinov. Zaradi tega je njegov organizem veliko bolj občutljiv, čezmerno uzi-. vatjjč alkohola povzroča žat0 po-1 leg obolenj na jetrih tudi hude poškodbe na živčnem sistemu ki so včasih lahko celo vzrok paralizam. V pf^m^ltltmmipriza-'‘dene centralni živčni sistem 'pa nastopijo razne pšihlčhe tHotnje, halucinacije in blodnje.* —sp- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Novost v Trstu za opremo Vašega stanovanja ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 poleg že obstoječe trgovine v ulZm TiimTo - tel. 812301 It 3T273CJH i =311 EDI HHOBILI • A At) >: iA&lA' f mpermeabile L EUROPEO Ste pravi ljubitelji kave? vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFF6 Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah ‘ffiiMicalle' ^ PRIMO ROVtS ROLICH NABREŽINA kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71 El Alkoholik ■ bolnik in družbeni izobčenec 'rimorau KULTURA 14. oktobra 197i Kulturno pismo iz Ljubljane «Dom Ivana Cankar j a» investicija stoletja Gradnja teče hitro in slovenski kulturni praznik 8. februarja bo lahko že v srednji «Linhartovi» dvorani Vsak Ljubljančan in vsak o-biskovalec Ljubljane ga čuti, ga vidi, ga doživlja: Kulturni dom, Ivana Cankarja, «KD1C», velikansko gradbišče skoraj v osrčju mesta, tam, kjer stojita trioglati stolpnici, ki tako bizarno krasita ljubljanske skyline, blizu republiške skupščine in spomenika revolucije, nedaleč od ene največjih ljubljanskih blagovnic in ene najlepših baročnih cerkva, Vršu-link. «Investicija stoletja*, ambicija orjaških razsežnosti, skrb in veselje mnogih. Nihče ne dvomi, da je «nekaj» bilo treba storiti. Slovenska kulturna politika je sicer naravnana na policentrični razvoj, spodbuja rast in jedrenje kulturnega življenja v vseh večjih središčih po republiki in se odločno in z razlogom upira vsakršnemu centraliziranju kulturnih potencialov v republiškem središču. Toda ob tej desperziji se vendarle vedno znova pokaže potreba po nekakšni nacionalni kulturni matici, po o-sredotočenju najrazličnejših kulturnih tokov in zamisli, in to v današnjem času majhnih razdalj in hitrih poti nikakor ni nenaravno in nelogično. Razumljivo pa je, da takšna «matica», takšno nacionalno središče svoje funkcije ne more opravljati, če nima za to niti najosnovnejših možnosti in pogojev. V Ljubljani na primer ni prostora, v katerem bi lahko bil koncert velikega simfoničnega orkestra, ki bi ga lahko poslušalo več kot tisoč ljudi; obstoječa gledališča so zastarela, tehnično dotrajana in prostorsko neustrezna: in niti za komorno muziciranje in «drobno» gledališko umetnost ni nikjer pravega in privlačnega prostora. Najbrž ni treba omenjati, da v Ljubljani tudi ni pravih možnosti za velike mednarodne kongrese, ki so čedalje pogostejši način komuniciranja med znanstveniki, gospodarstveniki in politiki po svetu, celo zvezne in republiške partijske kongrese je treba improvizirati v raznih razslaviščnih prostorih. Ljubljana sicer ni tako imenovano ve e mesto, toda kot politično in kulturno središče nekega — čeprav majhnega — naroda* je v določenem smislu le «Pariz», *Rim» ali vLondom, mesto ki zaradi svoje središčne funkcije terja določeno «opremo». Na dlani je torej, da se je bilo prej ali slej treba lotiti projekta, ki zdaj nosi ime Kulturni dom Ivana Cankarja — velik moderen večnamenski prostorski kompleks je bil tako rekoč nacionalna nuja. Reči je treba, da je bila realizacija projekta, ko je bil sprejet, iziedno hitra. Lani se je vse skupaj šele prav začelo, zdaj je gradnja že tako napredovala, da bo v srednji — *Linhartovi» — dvorani, ki bo po načrtih sprejela 600 ljudi, za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik 8. februarja, že slavnostna akademija in podelitev Prešernovih nagrad. Mitja Rotovnik, član predsedstva socialistične zveze in predsednik odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju KDIC, je v nekem intervjuju decidirano izjavil, da bo Cankarjev dom polno zaživel — torej tudi z veliko «Gallusovo» dvorano (1600 sedežev) ter obema majhnima, «Kosovelovo* in «Kajuhovo* (vsaka bo imela približno po 200 sedežev, ena pa bo zgrajena v obliki amfiteatra) — vsekakor že v letu 1981. Ve se že tudi, kako se bo življenje v tem domu začelo: z najmanj teden dni trajajočim slavjem, med katerim bo mogoče slišati in videti največje in najpomembnejše glasbene in gledališke stvaritve slovenske kulture. Kmalu nato pa bo tu že slavnostni Ma-tlerjev večer z dunajskimi simfoniki — leta 1981 bo potekalo namreč sto let, odkar je v Ljubljani deloval kot kapelnik eden največjih glasbenikov vseh časov in poznejši direktor dunajske Ope-rč Gustav Mahler. Kulturni dom Ivana Cankarja je prav te dni spet v središču razprav, izkazalo se je, da splošna draginja in inflacija tudi njemu ni prizanesla in da je treba prvotni gradbeni proračun znatno povečati — zdaj je pri 112 milijardah novih dinarjev. To ni majhna vsota in pri vsesplošnem varčevanju, ki ga svetovni in dr- žavni gospodarski položaj narekuje tudi Slovencem, ni tako lahko, zagotoviti si popolno razumevanje in soglasje pri «sponzor-jih», ki so seveda, kdo drug, slovenske delovne organizacije. Toda vizija Cankarjevega doma kot vseslovenskega katalizatorja kulturne ustvarjalnosti in dejavnosti, perspektiva, da bodo vsi Slovenci udeleženi pri njem tudi kot aodjemalcri, jasna zavest, da bo njegovo delovanje sevalo v ves jugoslovanski prostor in tudi po Evropi — vse to je zadostna spodbuda, da se tako delegati republiške in občinskih skupščin kakor tudi temeljne organizacije združenega dela brez večjih zadržkov odločajo za potrditev povišanja stroškov. KDIC torej — bo. TEVŽ MALEJ V KNJIŽNICI OF PARTIZANSKE KNJIGE Radio Osvobodilna fronta Memoarsko-zgodovinsko delo Jožeta Javorška o izjemni agita-cijski in kulturni vlogi svobodne radijske postaje našega boja Kot šesti zvezek svoje redne zbirke Knjižnica OF je založba Partizanska knjiga v Ljubljani pred kratkim izdalo memoarsko - zgodovinsko delo Jožeta Javorška pod naslovom «Radio Osvobodilna fron-ta». Javorškovo delo se od podobnih zgodovinskih in pričevanjskih zapisov razlikuje predvsem v tem, da je pisano izredno osebno (čeprav med besedilom navaja vrsto dokumentov in pričevanj), na katerih mestih celo polemično, kar vsekakor izstopa iz tradicionalnega okvira in načina pisanja monografij o posameznih dogodkih, dejstvih in izsekih iz našega narodnoosvobodilnega boja. In prav zato smo njegovo delo označili za memoarsko - zgodovinsko delo, kar nam živahno, nazorno in v dognanem stilu popisuje dejavnost radia Osvobodilne fronte, kar je bilo vsekakor tudi edinstven pojav med vojno, saj ni bila naloga radia samo agitacijsko - propagandna, temveč je radio skušal delovati in vplivati tudi kot poseben in učinkovit informacijski medij kulturno in po- Ooprsni kip Prežihovega Voranca.v doberdobski šoli Včeraj so se pod Uršljo goro končali trije dnevi, posvečeni misli in spominu ljudi teh krajev na svojega sodobnika* komunista, revolucionarja in pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Odprli so prenovljeno Prežihovo bajto in spominski muzej v njej, odkrili spomenik,, poseben delež k Vorančevim dnevom pa so prispevali zgodovinarji, poznavalci Vorančevega literarnega dela na plenumu kulturnih delavcev Osvobodilne fronte. Tako bodo spoznanja o njegovem velikem političnem delu, o njegovi revolucionarni dejavnosti ter o njegovem vplivu na koroške ljudi trajnejša, dostopna tudi rodovom zanamcev. Mnogim je Lovro Kuhar bolj •miltMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiittiiiiiiiiinmiiittiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Gradbišče Kulturnega doma Ivana Cankarja v Ljubljani TRIDNEVNE^ SLOVESNOSTI POD VRŠLJO GORO Revolucionarno delo Lovra Kuharja-Voranca oživljeno v spominih in mislih sodobnikov Bil je v tridesetih letih svetovni potnik v službi mednarodnega delavskega razreda, a vedno čvrsto zasidran na svoji koroški zemlji Primorske bibliografske vesti BOREC, št. 8 - 9, 1979 Dr. Tone Ferenc je v članku France Bevk o primorsko - istrski delegaciji v Parizu leta 1946 (str. 503 - 508), podal povzetek poročila, ki ga je po vrnitvi iz Pariza pripravil predsednik delegacije France Bevk. Poročilo hrani arhiv inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. TRADITIONES (Zbornik inštituta za slovensko narodopisje), štev. 5 - 6, 1976 - 1977. Črni vrh v Benečiji, slovenska vas nad dolino Nadiže, je ohranil edinstven pustni običaj teka «pustov», ali «blumarjev», kot jim domačini pravijo. Kustos goriškega muzeja Naško Križnar je orisal potek pustnega dogodka v prispevku: Blumarji ah pusto vi? (str. 195 - 202). IL PICCOLO ILLUSTRATO, 15. 9. 1979, št. 37. Roberto Benedetti je objavil prispevek Magia di ricordi nelTarte istriana (str. 48-55), v katerem je podal zgodovinski oris slikarsko najbolj zanimive srednjeveške primorske cerkve v Hrastovljah. Tekst je bogato opremljen s fotografijami. PLANINSKI VESTNIK, Glasilo planinske zveze Slovenije, št. 9, 1979. Ob 90-letniei organiziranega jamarstva v Sloveniji je Andrej Kranjc opisal delovanje prvega slovenskega pa tudi slovanskega jamarskega društva, ki je tudi prav tako tudi eno izmed prvih jamarskih društev na svetu. Ko sta 1889. leta domačina iz vasi Veliki Otok pri Postojni uspela vstopili v Otoško jamo, so se domačini in Postojnčani tako navdušili, da so še istega leta ustanovili jamarsko društvo «Ant-hron*. Članek ima naslov: Anthron — prvo slovensko jamarsko društvo (str. 601 -606). ISTRA, št. 5 - 6, 1979 Omeniti bi veljalo le nekaj prispevkov: Herman Bušič je podal kratek pregled delovanja istarske divizije (str. 1-8). Iz narodnoosvobodilne tematike je tudi članek Božidarja Jakovljeviča Prvi partizanski učiteljski tečaj u Istri (10-19). Tatjana Arambašin je obdelala istrski opus kiparke Milene Lah, primorske rojakinje, rojene v Vipavskem Križu. Kiparka je sodelovala na številnih domačih in mednarodnih kiparskih simpozijih (str 95 -110). N. S. poznan pod svojim pisateljskim imenom — Prežihov Voranc. I-mel pa je še eno ime in del življenja pod tem imenom — Rihard Valič. Komunist in ilegalec Rihard Valič je bil v tridesetih letih evropski potnik v službi mednarodnega delavskega gibanja. Od Skandinavije do Balkana, od Moskve do Pariza. Bil je, kot Kuhar in kot Valič, eden tistih jugoslovanskih komunistov, ki so se iztesali v frakcijskih bojih tedanjih vodstev, ki so na Dunaju, 1 v Prair,nMoSKw',fh Parizu kljub vsem zankam, ‘Ičžačim 'in 'napa- ... kftm.,^rgcii.li,,4M^gjj^vine jugoslovanske Partije" Ko zajemamo celoto njegovega dela pod vsemi tremi imeni, smo dolžni (tembolj ker je bilo tovrstnih poskusov doslej malo) rekonstruirati prav tisti drugi del življenja in dela Lovra Kuharja, q-ziroma Ri(jarda Valiča: njegovo življenje in revolucionarno delo. Rojen je bil poleti 1893 v koroškem mestecu Kotlje, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, O-troštvo je bilo siromašno, očetovo malo posestvo je bilo premajhno-da bi lahko prehranilo družino in je zato, kot oče, moral na dnino. Delal je po poljih, celo kot tesar, potem pa je bil tovarniški delavec v Trstu in Gorici. Dve leti (1912 - 1913) je obiskoval zadružni tečaj v Ljubljani, potem eno leto (1914) na Dunaju, kjer so ga tudi mobilizirali v avstro-ogrsko vojsko. Že v Ljubljani je pokazal svoj literarni talent pa tudi socialistično opredelitev — sodeloval je namreč v socialdemokratskem listu «Zarja». Grozote prve svetovne vojne so ga utrdile v njegovi opredelitvi in nazorih. Ko ni več zdržal grozot vojne klavnice in ker je bil medtem že tudi politično osum-ničen, je leta 1918 z avstrijsko -italijanske fronte pobegnil v Italijo, kjer je živel po taboriščih. Po koncu vojne se je vrnil v domovino in se zaposlil v guštanjski železarni. Tedaj je delavsko gibanje pridobilo enega svojih najbolj dejavnih aktivistov. Že naslednje leto, 1920, je postal član Komunistične partije Jugoslavije in e-den njenih najbolj vnetih voditeljev na Koroškenj. Deset let kasneje se začenja najbolj zanimiv krog njegovega revolucionarnega dela. Da bi se izognil aretaciji zaradi svojega i-legalnega dela je moral poleti leta 1930 emigrirati prek Celovca na Dunaj. Potem je celih deset let preživel stran od domovine. To desetletje je naneslo toliko burnih dogodkov, katerih udeleženec je bil Kuhar, da je skoraj nemogoče rekonstruirati vse razsežnosti in vsebine njegovega kroženja po Evropi. Potoval je kot komunistični inštruktor iz dežele v deželo, številne neznanke s tega njegovega desetletnega potovanja so skrite v arhivih Kominterne, najbrž pa se je nekaj tega tudi za vedno izgubilo. Kuhar je pobegnil čez mejo, da bi ušel preganjanju policije pa tudi zaradi utesnjenosti domačega konca, kot je to navedel v reportaži «Gosposvetsko polje*. Vendar z odhodom iz Slovenije ni izgubil stikov s tovariši v domovini. Na Koroškem se je takoj povezal s tamkajšnjimi komunisti, pomagal je koroškim Slovencem ko so na njih pritisnili nemško -avstrijski nacionalisti. Jeseni istega leta je odšel na Dunaj, kjer je začel delati v t. im. ,Rdeči pomoči in kot inštruktor za kmetijska vprašanja pri CK KP Avstrije. Tam ni ostal dolgo, že nasled nje leto gre v Berlin, kjer nada ljuje delo kot inštruktor v Evropskem kmečkem komiteju vse do konca leta 1932. Ko so ga le- ta 1936 ujeli na Dunaju (skupaj s Kidričem, Marušičem, Hudoma-ljo, Pričo in drugimi) je pri zasliševanju povedal, da je živel v Nemčiji in delal za Rdečo pomoč 16 mesecev. Kot inštruktor je prepotoval Romunijo, Bolgarijo, Gr čijo, Francijo in Norveško, kjer je organiziral in vodil stavke kmetijskih delavcev. Po zadolžitvi CK KP Jugoslavije je leta 1932 prevzel urejanje glavnega partijskega glasila v slovenščini «Delo», kar je opravljat dd'Te(a 1954','"titedtepi je' še naprej deloval v' Rdeči Sindikalni' ilite^nafcionkli: Ker je Kila, ta organizacija ozko povezana s Kominterno je moral Kuhar svoje delovanje skrivati, saj so komuniste preganjale skoraj vse evropske policije. Na četrti konferenci komunistične partije Jugoslavija, ki je bila leta 1934 v Ljubljani je bil izvoljen za člana CK KPJ. To je bilo priznanje za njegovo dotedanje delo in velika vzpodbuda za naprej. Leta 1935 je bilo v Moskvi posvetovanje voditeljev Rdeče pomoči in Kuhar se ga je udeležil kot predstavnik KPJ. Istega leta je bil tudi član jugoslovanske delegacije na Sedmem kongresu Kominterne. Iz Moskve se je vrnil v Pariz, tam ni ostal dolgo, temveč je odpotoval v Prago, kjer naj bi bil razširjen plenum CK KPJ. Vendar je bil zaradi policijske prisotnosti v vasi blizu Prage, kjer naj bi bil plenum le-ta odložen in znova sklican na Dunaju, zato je Kuhar odpotoval tja. Zaradi izdaje pa je bil tam z več tovariši ujet in zaprt. Po šestih mesecih zapora brez sojenja so Kuhar in tovariši gladovno stavkali. Tudi tedaj jim niso sodili. Po enem letu prebitem v dunajskem zaporu so ga izgnali iz Avstrije in odpotoval je v Pariz, kjer je bil tedaj sedež CK KPJ. V Parizu je odprl knjigarno z i-menom «Horizonti», ki je bila partijsko stičišče, hkrati pa tudi skladišče za ilegalni tisk in literaturo, ki so jo od tam pošiljali v domovino. Na sestanku partijskega vodstva leta 1937, ki ga je vodil Tito saj so Gorkiča poklicali v Moskvo in je bil aretiran, so se o-dločili, da bo Kuhar poslej vodil partijsko založniško dejavnost. To je pomenilo tudi tiskanje «Prole-terja* in njegovo razširjanje. V času, ko je bilo partijsko vodstvo v Parizu je bil Lovro Kuhar član njegovega najožjega dela. Ko se je partijsko vodstvo leta 1938 preselilo s Titom na čelu v Jugoslavijo je Lovro Kuhar v Parizu ostal kot partijska opora in zveza s tujino. V teh letih so nastopili težki časi za jugoslovansko partijo. Tito je iz domovine odšel v Moskvo, da bi izboril privoljenje za bolj živo KPJ in da onemogoči njeno razpuščanje, ki je grozilo iz kominterninih kabinetov. Tudi Kuharju v Parizu tedaj ni bilo lahko. «Kuhar je bil pod stalnim pritiskom frankcionašev v Parizu, ki so mu oporekali pravico, da predstavlja KPJ in po drugi strani tovarišev iz domovine, članov začasnega vodstva KPJ, ki so od njega zahtevali odgovore na številna vprašanja, na katera pa Kuhar zaradi slabih zvez s Titom ni mogel odgovoriti*, se spominja Rodoljub čolakovič, ki je bil v tem času tudi v Parizu. Vrnitev Tita v domovino 1939 (preko Pariza) v vlogi generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije je pomenila, da so tudi odnosi med KPJ in Kominterno normalizirani, da je Tito izvo-jeval še eno veliko bitko. To je pomenilo tudi veliko olajšanje za številne aktiviste razpršene po Evropi. Za Lovra Kuharja je to pomenilo, da je lahko zapustil mansardno garsonjero v Parizu in krenil domov. Kljub vsemu se je tež-' ko poslovil od tega skromnega in tihega kotička, v katerem je prebil toliko ur 's Titom, Marinkom, Kardeljem, čolakovičem.. . Lo vro Kuhar se je vrnil v domovino leta 1939 na skrivaj. S tem se je zaključil emigrantski del njegovega življenja. Ne pa tudi vse preizkušnje. -V državi je nadaljeval boj. za uresničitev, socialističnih: idej,, 'ki so ga prevzemale ženfod mladih nog .katerim je 'posvetil življenje. Pri tej nalogi in v zvezi z delom' za Osvobodilno fronto, je bil leta 1943 ujet v Sloveniji. Nacisti so ga odvedli v taborišče Sachenhau-sen potem pa v Mauthausen, odkoder se je po osvoboditvi vrnil povsem obnemogel. Četudi se je po vrnitvi iz taborišča posvetil pisanju se ni mogel izogniti, da ne bi bil v središču gibanja: Izvo- ljen je bil za poslanca v ustavodajno skupščino in za poslanca v ljudsko' skupščino. Šil pa je že pri koncu moči in zdravja, in je leta 1950 umrl. JURE PENGOV B. Zuljan in D. Švara Danes jc v likovni galeriji v Novem mestu odprl razstavo tržaški - slikar Boris Zuljan. Dolenjskemu občinstvu-.>4U' predstavil svoja novejša1Idelar.hv tudi tista,' ki jih tržaški Ijateteljr slikarstva že poznajo, V pon.edcljek, 15. t.m., pa bodo odprli v občinski galeriji v Trstu razstavo del Deziderija Švare. Švara je priredil že več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah. Ogled razstave: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. litično na svoje poslušalce. Vendgr Radia Osvobodilne fronte nikakor ne smemo enačiti s proslavljenim Kričačem ali radijskim sektorjem OF, ki je bil že leta 1941 samostojna enota, ločena od drugih organ zacij osvobodilnega gibanja in ločen tudi od ostalih , sektorjev. Kajti njegovi člani niso smeli delati v nobeni drugi delovni skupini OF, da bi bile možnosti za njihovo razkritje čim manjše. Niti med seboj se niso vsi poznali in sestajali, če ni -ega zahtevalo delo samo, kot na primer pri tehnikah, ki so delali v isti delavnici, skupini pri oddajni postaji itd. Radio OF pa je bil, nasprotno, javna ustanova, kjer so se zbirali ne samo uradni in poluradni poročevalci, ampak tudi precejšnja večina tedanje slovenske kulturne družbe v Beli krajini. Radio OF je bil zvezan z začetkom slovenske državnosti, zato je bila njegova javnost (in popularnost) nujna in želena. Sicer pa je avtor dela Jože Ja-voršček sam najbolje označil pomen in poslanstvo Radia OF, ko je zapisal: «Dokumenti, ki so ostali iz časov njegovega delovanja, se pravi od 26. julija 1944. do 9. maja 1945., štejejo na tisoče in tisoče popisanih strani, če pa preštejemo k njim še kulturne oddaje, ki so se redno začele 1. decembra 1944, lahko ugotovimo, da gre za kvantitativno najmogočnejše kulturno delo iz časov narodnoosvobodilne borbe. Razumljivo je, da je bilo delo Radia OF v bistvu a-gitacijsko - propagandnega značaja, hkrati pa je bilo njegovo početje podobno oknu v svobodo. Kdor je pogledal skozi to okno, je'Videl živo življenje. vsakdanjosti, predvsem pa zapeljivo pokrajino- kulture, ki jih bo moč gojiti in uživati v svobodnih dneh. Stare rimske, ugotovitve, da «inter arma si-lent musae*, ki je veljala stoletja, Radio OF sploh ni priznal. Umetnost je tako kot druge partizanske silnice vklenil kot bistveno sodelavko v osnovnih nalogah politično - revolucionarnega značaja. - Vendar pa je organizacija takega kolektiva, kakršen je radio, ki nima korenin v humanistični kulturi ih ki je po svoji naravi «antologijskega značaja* v vsestranskem pomenu t,e besede, zelo tvegan posel. V nova sredstva kulturnega’ izražanja se zelo radi vključujejo kulturni avanturisti in špekulantje, pa seveda tudi ne-Vedneži>W-rt1lSHjify, rta WO*p'fertiži-i 1o‘kulflii^že 's'‘Svbjb-hbvošfp kriva" ifjihW(f'^hdžbaflijS^RHtiijški. kolektiv ima jedro, to jedro pa je kot magnet, ki pritegne zdaj tega, zdaj onega, pa ga spet spusti s svojega območja... ali pa ga spet privabi. Ustvarjalnega kolektiva, kakršnega, na primer, pozna gledališče, radio v glavnem le more poznati, V gledališčp v nerazdruž-ni skupnosti nenehno delujejo v glavnem isti ljudje, ki jih vidimo ali na odru ali pa ustvarjajo (kul- turno in tehnično) za odrom. Zdril va rast take skupnosti se kaže i* leta v leto. Radio take zdrav* skupnosti ne pozna. Poleg tega Radia OF ne moreiikj meriti z evropskimi merili, kd je deloval v izjemnih okoliščina^; brezobzirnega časa. Te okoliščin*! so mu narekovale stalno improvH zacijo, čeprav je iz ohranjenih programov videti, da se je zopd; improvizacijo z vsemi silami boje val ter poskušal programe utrjevati vnaprej, zlasti pa se natao-f ko držati ure oddajanja. Natančnost v oddajanju je namreč pomenila poglavitni del uspeha. Še več. Tudi pri Radiu OF, tako kot pr* Kričaču, se je na vseh področji!1 delovanja, pa naj je šlo za tehnične rešitve in tehnične ureditve ali pa za oblikovanje in podajanje poročil, oziroma za celotni! spored, kazala predvsem izredne smotrna in učinkovita dejavnost Gre za značilen pojav v obdobje narodnoosvobodilnega boja, ko je sleherni zavedni Slovenec vse s vel je življenjske cilje spustil z vajeti oziroma sprostil. Sproščene si' le so se oblikovale z izredno d'\ najdljivostjo in pravim mojstrstvom življenja, ki se je odvijale pod visokimi terjatvami in pritiski zgodovine. O zaspanem, nea-kitvnem, nedomiselnem, kmečka idiličnem in hrepenenjsko zasanjanem slovenskem človeku, ki je bil tako značilen za skoraj večina obdobij slovenskega življenja, n* bilo več ne duha ne sluha.* O tej pravilni ugotovitvi nanj; priča najbolje knjiga sama, k1 nam pripoveduje tako o teža-vahj kot uspehih Radia OF, o njegovih programih, ki niso zajemali sama sprotnih novic, obvestil in pro-pagandnih akcij, temveč so obsegali tudi reportaže, slušne igre:j intervjuje z najhrabrejšimi borci pred mikrofonom, kulturne in glgs-j bene oddaje, v katerih je bila slišati tudi svetovno klasično muziko v izvedbi eminentnih slovenskih pianistov, violinistov in sklfl'; dateljev,— vse to pa najzgovorneje priča o originalni ustvarjalnosti in zagnanosti ustvarjalce**! programa Radia OF kot tudi tehničnih sodelavcev, ki so kot vest j našega gibanja in človeka iz Bele krajine obveščali bližje in daljne p našem boju in veličini naših ijudi. Pa še na nekaj ne sme- i mo. pozabiti pri tem. Radio OF ie imel tudi, posebne oddaje v italijanščini in nemščini tako za tiste pripadnike italijanske in nemške '»narodnosti;- ki so se pridružili našemu gibanju in se borili v sv*>-enotah proti' fašiz-mu in nacizmu kot sploh za vse tiste, ki so mislili, da bodo ostal*! gospodarji in okupatorji na naših tleh, pa so morali tu pustiti svoje kosti ali pa se z begom rešit* pred dokončnim polomom. Knjigo «Radio Osvobodilne f rop"; te* je izdala, kot smo že omenili-j založba Partizanska knjiga iz Ljubljane v opremi Pavla Učakarja-D. Ž. vinilu, itliiiliiiillllHHiliiliminiliiiiiiiiiniiiiiiiniiliiiiiliiinillitii,iitii(iiilliiiiliMiiiiiailiiiiitiliiii,iiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtitiiiimliiiiiilliailllliiiiiiHmiiiiiliiii,iillliiiliitiiiiiiiimiiiiliiiiiiifiiiimiilfiiiMN DANES SREČANJE Z AMBASADORJI LEPEGA PETJA Slovenski oktet na Mirenskem gradu Po izredno uspeli turneji po afriških deželah v Zambiji, Mozambiku in Angoli (kjer je v glavnem mestu Luanda sodeloval m pogrebnih svečanostih za angolskim predsednikom Agostinom Ne-tom), bo Slovenski oktet spet med Primorci danes, ko bo ob 18. uri nastopil na Mirenskem gradu pri Gorici. Mislim, da ne bo odveč če zapišemo, da je bil Oktet ustanovljen leta 1951 in od takrat prepeva brez prekinitve. Do konca leta 1978 je izvedel skupno približno 2000 nastopov (od tega na 'ujem petsto). Doma in v tujini je posnel osemnajst gramofonskih plošč, štiri magnetofonske kasete ter števil ne radijske in televizijske oddaje Nastopil je na vseh kontinentih Priboril si je sloves reprezentativnega in najpopularnejšega jugoslovanskega komornega ansambla. Kritike pa se pišejo o osemčlanskem vokalnem orkestru», «.«zboru osmih občutljivih instrumentomi , s kompozicijami. ki so jih neka' teri makedonski skladatelji deš i-frirali iz materiala (starocerkve- , ne literature) najdenega v samostanih, kot je primer Davidov skl' ga. Oktet ima na sporedu, med drugim, tudi dela Čajkovskega' Bachov Koral ter Ave Verum W< A. Mozarta. ALEKSANDER ROJC 14. oktobra 1979 PRED OTVORITVENO PREDSTAVO SEZONE SSG Dramatik Etbin Kristan in njegov «Kato Vrankovic» V drami izstopajo avtorjevi ideološki nazori m problemi politike v družbenem življenju Etbina Kristana (1867 - 1953) Poznamo kot razgibanega in nad-prizadevnega kulturnega in Političnega delavca. S svojo literarno in publicistično dejavnostjo in z družbeno političnimi pose-B> je v svojem, času, ki je označeval prehod iz 19. v 20. stoletje. *tal tik ob Cankarju in se skupno * njim boril za zmago nove miselnosti, za boljšo, pravičnejšo stvar-Post in za vsesplošno družbeno Preosnovo. Po študijah, ki jih je opravil v Ljubljani in Zagrebu, je nekaj časa služil v avstrijski armadi, potem pa se je dokončno posvetil Pisateljevanju in časnikarstvu ter Se ob tem z vso intenzivnostjo udejstvoval v političnem življenju. Bi! je ideolog slovenske socialne demokracije — leta 1907 je skup-po s Cankarjem tudi sam kandidiral na njeni listi — in najvarnejši predstavniki našega delavskega gibanja. Leta 1898 se je nudil v Trstu in tu ustanovil ter Prejal Rdeči prapor, glasilo slovenskih socialističnih delavcev za Trst m Primorsko; pozneje je do-rna urejal Zarjo, sodeloval je pri Naših zapiskih, Ljubljanskem zvo-pu in številnih drugih revijah. Po letu 1912 se je Kristan preselil v Ameriko in se potem le še v Presledkih vračal v Slovenijo. Med ameriškimi rojaki je urejal časopis Proletarec in Ameriški družinski koledar; poseben odmev pa je imela revija Cankarjev glasnik, fci je vod njegovim vodstvom izhajal v letih 1941 - 43, to je v času, ko je v Sloveniji vladal kul-iumi molk. Kristanova literarna dejavnost Sega v leto 1899, ko se je avtor. Prav tako kot tedaj Cankar in Zupančič, poskusil v pesniškem snovanju'in izdal svojo prvo zbirko žarki in snežinke. Njegove Pesmi pa niso, v svoji težki realistični klasicistični obliki, niti zdaleč dosegel tega odmeva, kot sta Oa bila deležna Erotika in Čaša opojnosti. Tudi Kristanova Proza pogosto pogreša pravega Umetniškega navdiha; vse prej je Pjegovo pripovedništvo izraz avtorjeve ideološke opredeljenosti, težnja po teoričnem in praktičnem Političnem snovanju kot pa sad Ujegove notranje potrebe in pristnega umetniškega doživljanja. Veliko boljša in v vseh ozirih Prepričljivejša je Kristanova dramatika. V njej se avtor■ spoprijema z družbeno filozof Štirni tlpra-tanji. obravnava etičiid protisiov-ja sodobnega sveta, obsoja kva-tunkvistični individualizem, prikazuje konflikte med nasiljem in svobodo, med posameznikom in družbo, med kapitalom in delom in se poteguje za globlje življenjske smotre in pristne človeške vrednote (Volja. Kraljevanje, Kato Brankovič, Samosvoj.) Vendar pa Podlega Kristan tudi v svojih dramah političnemu vplivu in ideološki zanešenosti, tako da postajajo včasih njegova dela dramatizacija njegovih lastnih idej. Nje-0ovo politično udejstvovanje in časnikarsko delo, ki je bilo si* fer nadvse pomembno in potrebno, ia imelo v avtorjevem literarnem snovanju pogostokrat negativen odmev. Kljub temu ostaja Kristan ob Cankarju najvidnejši dramatik svojega časa. Njegovim dramam je mogoče posredno nuditi le možnost, da zaživijo na odru in tu preizkusijo vso svojo izrazno in uprizoritveno moč. KATO VRANKOV1Č je najuspešnejša in problemsko najbolj izdelana Kristanova drama. V njej nakazuje avtor svoje ideološke nazore in se loteva problema politike same in njene pristnosti v družbenem življenju. Kristan v svojem delu neizprosno obsoja na propad vse neznačajneže, mehkužce in moralne izprijence in u-veljavlja preko te obsodbe svojo težo in zahtevo po trdnih, neomajnih značajih, po neoporečnih in premočrtnih dejanjih v javnem življenju. V Kristanovem svetu, v svetu Katona Vrankoviča ni prostora za omahljivce in slabiče, ni prostora za brezvestne izkoriščevalce ljudstva in za objestne oblastiželjneže. Kato Vrankovič je neizprosen v svojem delovanju, v izsuševanju močvirja in barjastih tal sedanje in pretekle stvarnosti; neusmiljeno bo obračunal z vsemi tistimi, ki so se v tem močvirju kakorkoli zadrževali in mu omogočili, da je lahko nemoteno širilo svoje meje in daleč naokrog še zdrava področja družbenega življenja; Vse kaže, da bo Kato v svoji radikalnosti obsodil še lastnega očeta, da bo v slepi sli po premočrtnosti izgubil vsako sled človečnosti in notranjega čustvovanja. V tem trenuiku pa Kristan svojega junaka ustavi na njegovem drznem m bliskovitem pohodu; sam se tu odreče ideološki ali politični rešitvi drame in se odloči za življenja, za vrednote prave umetnosti. Kato se namreč tik pred srnjim slavnostnim podvigom zlomi; njegova volja ne zdrži pred možnim imperativom čustev, ki ga obdajajo v trenutku njegove odločitve .«Drugačen mora biti tisti, ki pride. Ne Kato! Ne Kato!* tako pravi, ko bi moral stopiti na govorniški oder in se s tem odločiti, da poslane neusmiljen diktator in neizprosen sodnik vseh preteklih in sedanjih prekrškov. Kato se do konca zbegan in svoji notranjosti neusmiljeno razklan nikakor ne more odločiti med brezkompromisno zvestobo svojim načelom in človečanskim nastopom, talcim, ki bi ga pogojevala vsa najgloblja in najpristnejša človeška čustva. Zaključek drame torej odpira pred nami novo vprašanje, dilemo, ki jo bomo težko kdaj rešili. Navdaja nas s spoznanjem, kakor pravi Kermauner, *da je življenje nerazrešljivo zapleteno, čeprav se bomo še naprej trudili, da ga razvozlamo in poenostavimo.» F. FERLETIC NARODNOSTNA POLITIKA V MADŽARSKI ŽELEZNI ŽUPANUl Iz Gyora oddaje za porabske Slovence Priprave za gradnjo narodnostne šole v Monoštru - Omejeno področje za dvojezične napise Stalne radijske oddaje madžarskega radia iz studia v Gyorti so pomembna pridobitev porabskih Slovencev. Čeprav so le dvakrat vsak mesec, so bile doslej zelo dobro sprejete, saj prinašajo slovensko besedo v domala sleherno porabsko družino. Oddaje pripravlja mlada porabska Slovenka Marija Kozar -Mukič, za narodnostni program v studiu Gyor pa skrbi Polgar Miklos (na sliki). Prepričana sta, da bodo, ob sodelovanju z matično domovino, postale oddaje v slovenskem jeziku pogostejše in še kvalitetnejše ter bolj pestre. V OKVIRU KULTURNEGA SREČANJA ALPE-JADRAN Koncerta glasbenih sol iz treh sosednih dežel Slovenijo so zastopali gojenci srednje glasbene šole iz Ljubljane in glasbene šole iz Kopra Za letošnje šesto kulturno srečanje Alpe-Jadran so predstavniki kulturnih institucij treh dežel — SR Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške izbrali temo o šolski vzgoji. Predavanja ir. živahne razprave so bile na eni strani npfavnaji? na organize^jo in mrežo glasbenega šolstva ten na splošno probleme, ki zadevajo glasbeno vzgojo ter pomen in učinkovitost glasbene kulture pri razvoju o-ziroma formiranju osebnosti mladih ljudi, na drugi strani pa so se skušale čim bolj poglobiti v vprašanja strokovne narave pri formiranju pedagoških kadrov, izmenjave izkušenj pedagogov, spoznavanje metodologije pouka v šolah posameznih dežel. Med diskusijo se je vsiljevalo tudi vprašanje vzgoje in formiranja profila kadrov za vodenje ljubiteljskega glasbenega udejstvovanja med najbolj širokimi množicami, čeprav je srečanje bilo namenjeno problematiki glasbenega šolstva. Prav to odpira novo vprašanje, katerega razrešitev zahteva razvoj današnje družbe. Glasbenemu šolstvu nalaga torej nove naloge. Poleg tega je razprava pokazala tudi na pereče probleme glasbene vzgoje na šolah splošnega Izobraževanja na vseh stopnjah. Problemov se je nakopičilo toliko, da bi bilo v bodoče nujno posvetiti nekaterim posebno razpravo. Za zadovoljitev rastočih potreb v smislu stremljenj in razvoja glasbene dejavnosti ter splošne kultpre.. mnogo za visi prav od glasbenega šolstva oziroma od načrtne nahafitanosti in učinkovitosti njegove vzgoje. V želji za stvarno izmenjavo izkustev je prišlo tudi do predlogov za konkretne akcije: za izmenjavo gostovanj gojencev in ansamblov, za primerjavo in medsebojno proučevanje učpih načrtov, za skupne pedagoške seminarje in hospitacije ter podobno. Ta hotenja sta potrdila tudi dva koncerta, na katerem so sodelovali gojenci in tudi nekateri profesorji glasbenih šol: konservatorijev iz Trsta in Celovca ter Srednje šole iz Ljubljane in glasbene šole iz Kopra. Koncerta sta bila v Trstu v avditoriju tržaškega radia, ki je prireditev tudi prenašal, in v dvorani Inštituta Zanon v Vidmu. Na prvem so se nam predstavili godalni orkester konservatorija iz Celovca pod vodstvom prof. Hansa - Joerga Seher- ra, godalni orkester glasbene šole iz Kopra pod vodstvom prof. Boruta Logarja in pihalni kvintet tržaškega konservatorija. Ne gre tukaj, da bi ocenjevali gojence, temveč da bi po dosežkih spoznali vzgojno učinkovitost bodisi po teh- ničnem obvladanju instrumenta, bodisi po naravnavanju k odkrivanju, hdojemanju in ustvarjanju muzikalnih vrednot pri posameznikih in skupinah. Upoštevati moramo tudi, da čas za take nastope ni bil najbolj primeren, saj so se šole komaj odprle in delo komaj pričelo in bi marsikaj v smislu kompaktnosti igre, čistosti intonacije, zlitosti ansambla in frazira-nja bilo vsekakor boljše, če bi nastopi bili nekje proti koncu šolskega leta. Vendar smo bili kljub temu lahko zadovoljni tako s tistimi gojenci, ki so se že opredelili za glasbeni poklic oziroma se pripravljajo zanj na konservatorijih in srednji glasbeni šoli v Ljubljani in s tistimi, ki so v tem pogledu še neopredeljeni, to je z gojenci koprske glasbene šole. Tako je naneslo, da se je ta šola, ki ima IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 8. strani) •'■IH,.....n.« ..m.....................»»'"..."",,m....."""".. PREMIERA V NOVI GORICI Enovito, uglašeno in dopadljivo Uprizoritev dela sodobnega moldavsko-sovjetskega pisatelja Iona Pantelejeviča Drucea cNajvečja svetinja» Za začetek svoje jubilejne sezo-5® je Primorsko dramsko gledali-iz Nove Gorice v nekem smis-{'* Posrečeno izbralo dramsko de-sodobnega moldavsko-sovjetske-j“a pisatelja Iona Pantelejevi-ra Drucea »Največja svetinja*, aep je na eni strani predstavilo na,h doslej čisto neznano moldav-aao-sovjetsko sodobno književnost *)a drugi strani pa je tudi melodramatičnost uprizorjenega koma-ija' ki ni brez literarnih vrednosti, Privlačna za najširši krog gledali-kega občinstva. In končno, ko-^ad je kot gost režiral znani poljih1 režiser Maciej Englert, ki je d do nedavnega vodja gledališča „ “dečinu, sedaj pa stalno deluje Varšavi. . s*cer pa je danes enainpetdeset-.^i avtor našega dela Ion Pante-*®jevič Druce v Sovjetski zvezi do-a®j znano pisateljsko ime in hkra-eden uglednih predstavnikov so-moldavsko-sovjetske knji-J^nosti. V literaturo je stopil ■■*«. leta s knjigo novel »Pri nas a vasi*, nakar sledijo dela kot ?^8odba o ljubezni* (1954) in »Ža-.za ljudmi* (1959), kjer upo-?a“lja preteklost moldavskih kme-in kolhoznikov. V romanu Irfnrgij, vdovin sin* (1957). je jVHce narisal epizode iz zadnjega velike domovinske vojne in pr-£ Povojne preobrazbe v moldav-,ki vasi. V igri «Kasa mare* (19(50) Je načel vprašanje o moralni odgo-fPrnosti in dostojanstva človeka v ‘Jubezni. Sicer pa njegovo celotno dihamo delo odlikuje zanimanje r® Psihološko analizo, zvestoba v Prenašanju nacionalnega kolorita, humor in spretna uporaba nacionalne leksike. V svoji knjigi »Stepne balade* (1963) pa Druce pripoveduje o življenju mladega kmetstva med obema svetovnima vojnama. In tudi v igri »Največja svetinja* je prisotno v vse, kar smo zgoraj zapisali o našem avtorju, čeprav je delo, kot smo že omenili, malce melodramatično in na nekaterih mestih tudi patetično v smislu poveličevanja socializma in človeka v njem. »Največji svetinji* nikakor ne moremo odreči določenih kvalitet, tako glede značajev junakov kot tudi štimunge in notranje dramatičnosti, ki se razpenja med otožnostjo in hrepenenjem po čistem in nepokvarjenem vaškem, skoraj idiličnem, folklornem življenju in živo realnostjo časa, ki z vso silo vdira v idiliko karpatskih moldavskih vasi ter prinaša s seboj poleg tehniškega in ne vem še kakega napredka tudi določene, zlasti etične in moralne težave. Te dileme, ta boj med idiličnim in lepim starim ter včasih krutim in neusmiljenim novim je najbolje upodobljen v protagonistih tega komada, v Kelinu Abadiju in Mihaju Gruji, dveh vaških fantih in prijateljih, od katerih se drugi povzpne celo do ministrskega položaja, prvi pa ostane pastir in vojni veteran, zaverovan v svojo kmečko preprostost in poštenost, zavoljo katere pa nenehno prihaja v konflikt s svojo okolico, zlasti pa z urbano in uradno sredino. Na razmeroma majhnem odru je režiser Maciej Englert uspel s pomočjo scenografa Svete Jovanovi- ča s hitro menjavo scen in posa-mezhih prizorov dati uprozoritvi tisti dinamični potok, da je potem lahko celotna predstava izzvenela tekoče* celovito in ustrezno napeto od začetka do konca. Z vpeljavo songov Agnieszke Osiecke in glasbo Seweryna Krajevvskega, poudarkom na nekaterih duhovito komičnih situacijah in replikah ter seveda tudi z ustreznimi moldavsko kmečkimi nacionalnimi kostumi (Marija Vidau), pa je predstava zadobila še tisto pozitivno melodramatičnost in rahlo romantič nost, prepredeno s trpkimi in otožnimi toni, kar ji bo vsekakor pridobilo simpatije in aplavz najširšega gledališkega občinstva. Režiser je hkrati tudi pokazal, da zna dobro delati z igralci ter da suvereno obvlada gledališki me tier. Kelin Ababij je bil v interpretaciji Toneta Šolarja zelo dober in prepričljiv protagonist in nosilec tistega »pozitivnega* dela dogajanja, ki je v spopadu z urbanim in uradnim okoljem, saj je svojega veterana domovinske vojne in kol-hoznega pastirja, ki ob koncu u-mre med svojimi ovcami, upodobil prepričljivo in življenjsko, kljub nekaterim preveč romantičnim potezam, zlasti pa je bil prepričljiv v upodabljanju svoje preproste, poštene kmečke duše, ki je bistra, občutljiva in nežna hkrati. Tudi njegov protiigralec, sovaščan in soudeleženec otroških iger Mihaj Gruja v interpretaciji Iztoka Jereba je bil dobro nasprotje Kelino vi osebnosti, saj je bila njegova pot, čeprav sta izhajala iz istega gnezda, popolnoma drugačna od Kelinove. Kljub temu, da je Mihaj postal celo minister, ni nikoli izgubil' povezanosti in navezanosti tako na rodno vas kot na prijatelja iz mladosti Kelina. Čeprav mu visoki ■ položaj ni čisto prevzel in obsedel njegove zavesti in značaja, je vendar skušal v danih okoliščinah, zlasti ob nenadni Kelino-vi smrti na koncu, ostati človek in prijatelj, ne pa visok funkcio-nar. . In potem je tu še Marija, njuna sovaščanka in prav tako prijateljica iz mladosti, ki je nekakšna vmesna zveza med obema, predstavlja pa hrepenenje in ljubezen ter ostaja morda zato malce preveč alegorična in manj življenjska osebnost, čeprav igra pomembno povezovalno funkcijo med obema protagonistoma. Nevenka Sedlarjeva je odigrala Marijo bolje od napisanega besedila in se je lepo vključila v tercet protagonistov »Največje svetinje*. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi ostalih sodelujočih, kot Sanduja Jožeta Hrovata, zbora, ki so ga tvorili Ivo Barišič, Matjaž Višnar, Nevenka Vrančič Mira Lampe - Vujičič, Metka Franko, Milan Vodopivec, Miran Tratnik in muzikanti Ljubo Bizjak, Rudi Merljak in Henrik Prinčič. Vsi ti so, po načelu Stanislavskega, da ni majhnih in velikih vlog, lepo dopolnili igro prej omenjenega terceta ter tako prispevali, da je celotna predstava izzvenela enovito, uglašeno in dopadljivo. DUŠAN ŽEUEZNOV (Posebej za Primorski dnevnik) SZOMBATHELY — Narodnostni politiki, zlasti pa konkretnim nalogam. so letos v madžarski Železni županiji namenili veliko pozornosti. Pohvalijo se lahko z nekaterimi nalogami, ki so jih uspeli uresničiti, o njih pa so razpravljali že več let, bodisi v partiji, Domovinski ljudski fronti ali Demokratični zvezi južnih Slovanov kot osrednji narodnostni organizaciji Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljudski republiki Madžarski. Med uresničene naloge sodita uvedba stalnih radijskih oddaj iz studia Gyoru v slovenskem jeziku in postavitev dvojezičnih topografskih napisov, dovolj oprijemljivo pa so začeli razpravljati in se dogovarjati za gradnjo narodnostne šole v Monoštru, v kateri bodo uveljavili dvojezičen madžarsko-slovenski pouk. : S stalnimi slovenskimi radijskimi oddajami iz studia v Gydru so porabski Slovenci nedvomno dobili več kakor zgolj informacije v materinščini. Radio lahko posreduje politična dogajanja, hkrati pa tudi prispeva Romemjiei]()f}eiež pri ohranjanju jezika, razvoju kultpre in drugem, vzpodbuja kulturne skupine pa tudi druge dejavnike, angažirane v narodnostno političnem in kulturnem življenju. Za zdaj so slovenske radijske oddaje le dvakrat mesečno, napovedujejo pa, da bodo pogostejše in tudi po vsebinski plati vse zahtevnejše. Prinašajo prispevke o življenju med Slovenci, govorijo tudi o širše pomembnih temah, vmes pa nastopalo domači zbori in ansambli. Radio Gyor se pri Oblikovanju slovenskih oddaj povezuje tudi z matično domovino Slovenijo, zaenkrat pri izmenjavi glasbe, kasneje pa se bodo tudi sodelavci izpolnjevali v Sloveniji. Uredništvo je prevzela Marija Kozar - Mukič. porabska Slovenka. ki je med prvirpi končala štu-dii na ljubljanski univerzi, med Sodelavci pa so tudi narodnostno politični delavci, učitelji in drugi, ki se sicer zanimajo za narodnostno življenje in dogajanje v Porabju. Tudi v postavitvi dvojezičnih topografskih napisov je videti nekaj več. kot zgolj označbo krajev kjer živijo manjšine. Čeprav gre za drugačne napise kakor so na primer dvojezični napisi na dvojezičnem slovensko - madžarskem območju Slovenije in čeprav je tudi v LR Madžarski postavljeno, koliko odstotkov mora biti manjšine, da lahko stoji nred naseljem napis tudi v njenem jeziku, Domenijo dvojezične oznočbe krajev pomembno in širše odmevno pri-dobiteb. Za Slovence, ki strnjeno živijo v Železni županiji se ni treba uradnim predstavnikom spraševati kje naj jih iščejo, ker vedo, da so na Gornjem in Dolnjem Seniku, v Sakalovcih. Slovenski vasi, števa-npveih. Andovcih, Verici in Ritka-rovcih. pred desetletji pa so bili še kje, in zdaj tudi v Monoštru, porabskem središču. Zato tudi ni bilo potrebno štetje m preštevanje, čeprav je cenzus za dvojezične napise in čeprav na Madžarskem poudarjajo, da manjšinskih pravic ne odmerjajo na osnovi števila, marveč na načelni marksistično leninistični narodnostni politiki. Toda naj bo uradna politika postavljena tako ali drugače, prav uresničeni in odprti problemi, katerim pristopajo s polno mero odgovornosti, pričajo o zavzetosti, da b; uredili narodnostno problematiko in nadomestili tisto, kar bi kazalo urediti že zdavnaj Seveda pomenijo dvojezični topografski napisi,, ob na piših na šolah, kulturnih in drugih ustanovah, tudi zunanje priznanje okolja, kjer živijo narodnosti, še zlasti pa, kar je pomembnejše prebivalstvu dajejo svobodnejšo misel, da živijo v državi, ki jih zdaj priznava v bistvu na vseh ravneh. Razumljivo, da je še daleč dan. ko bodo urejena vsa narodnostna vprašanja na Madžarskem,, tudi tista, ki bi lahko že bila razrešena, vendar lahko go-, vorimo o pravi poti v sedanjem času. In prav na zapisano o »pravi poti* se navezujejo priprave na (Foto E. Ružič) gradnjo osrednje narodnostne šole v Monoštru, v kateri bodo uvedli dvojezičen madžarsko1 - slovenski pouk. šole še seveda niso začeli graditi, je pa v programu razvoja med leti 1980 in 1985. Že zdaj pa : razmišljajo o tem, kako bodo organizirali dvojezični pouk ter se pri tem povezujejo s Pomurjem, kjer imajo že več kot 20-letne izkušnje v dvojezičnem slovertsko-madžarskem osnovnem šolstvu. Šola v Monoštru že sedaj sodeluje z lendavsko dvojezično osnovno šolo, za sodelovanje in izmenjavo izkušenj, knjig in učnih pripomočkov pa so se dogovorili tudi na ustrezni ravni med Železno županijo m SR Slovenijo. Uvajanje dvojezičnega pouka postaja na Madžarskem zahteva časa. vsaj tako je mogoče sklepati po vseh razpravah, ki so se začele pred slabima dvema letoma, najbolj jasno pa so bile oblikovane na 3 kongresu Demokratične zveze južnih Slovanov v Budimpešti. Strokovnjaki in narodnostno politični .delavci namreč ugm tavljajo, da narodnostno šolstvo daje prepičle rezultate, saj le nekaj ur tedensko, kolikor je pouka v materinščini, ne more slediti potrebam. Ravno zato so se odločili za trne vrste dvojezične šole, za katere menijo, so nedavno tega ugotovili v Budimpešti, da imajo vse ali skoraj vse pogoje. In če .je narodnostno šolstvo na primer za hrvaško narodnost, ki je številčno med jugoslovanskimi najmočnejše, neučinkovito, s slabšimi rezultati, kakor bi jih želeli, kaj je tedaj mogoče reči za slovensko območje, ki še bolj zaostaja za ostalimi območji. Kakor so ne-katerak rešitve v narodnostni politiki kasneje prišle do Slovencev, vse oblike informativne dejavnosti na primer, tako je tudi porabsko šolstvo še najmanj razvito, daje najmanj ugodne rezultate Je namreč odmaknjeno od večjih središč, nima ustrezno usposobljenih učiteljev in podobno, čeprav je treba hkrati naglasiti velik napredek v zadnjih letih, tudi po zaslugi dobrega sodelovanja med Železno županijo in Slovenijo. Razumljivo je tedaj, da bo dvojezično madžarsko - slovensko osnovno šolo v Porabju velika pridobitev za Slovence, saj so že priprave v dobršni meri razgibale razmišljanje o boljšem pouku v sedanjih okvirih in razmerah. Poudarjajo namreč, da je mogoče tudi sedaj, z izpopolnjevanjem znanja učiteljev in drugimi oblikami, prispevati k boljšim uspehom. Toda naj bo trud še tako velik, v štirih- lirah vsak teden in' ob upoštevanju, da doma govore zgolj narečje, še tako izobraženi in marljivi učenci ne morejo doseči zaželenih in potrebnih razultatov. Tega se na Madžarskem dobro zavedajo, zato si prizadevajo, da bi uvedli v osnovne šole dvojezičen pouk vsepovsod kjer bo le mogoče. Gre za usklajeno politično in strokovno akcijo, ki bo najbrž že kmalu rodila sadove, prej na ostalih, kaj kmalu pa mogoče tudi na slovenskem območju, torej v Porabju. Tu je pričakovati . tudi pomoč mladih, ki še študirajo ali končujejo študij v Sloveniji, da se bodo vključevali v dvojezično šolo in hkrati pomagali v narodnostnih kulturnih in 'ostalih ustanovah. In če smo doslej podrobneje pisali o nekaterih konkretno uresničenih nalogah in dovolj jasno zastavljenih ciljih, tedaj moramo pristaviti, da so tudi stiki med Železno županijo in Slovenijo na zadovoljivo vrsoki.ravnl-; pogovarjajo se o mnogih vprašanjih o ka- m» a*s« -s- ; . terih se prej niso in dogovarjajo se za nove oblike sodelovanja na vseh področjih. ERNEST RUŽIČ Zaključen TV-fcstival neuvrščenih držav S prikazom filmov državnih televizij iz Anglije in Indonezije in potem s sestankom mednarodnega odbora festivala se je v petek v Hercegnovem končal prvi televizijski festival neuvrščenih držav. S tem da so delegati osvojili načrt poročila o delu prvega televizijskega festivala neuvrščenih držav, so še enkrat potrdili pomen te manifestacije. Na hercegnovškem prikazu televizijskega ustvarjanja neuvrščenih držav je sodelovalo 47 le-teh in 4 osvobodilna gibanja. Prikazanih .je bilo 72 filmov, ki so jih posnele televizijske postaje posameznih držav. Festivalu je tudi sledilo 73 delegatov in 97 jugoslovanskih in tujih novinarjev. Udeleženci festivala so naslovili predsedniku Titu pasmo, v katerem se mu najiskreneje zahvaljujejo za njegovo pokroviteljstvo nad to pomembno manifestacijo. Udeleženci festivala so izrazili prepričanje, da bodo rezultati festivala samega pozitivno vplivali na hitrejšo programsko obliko sodelovanja neurvščenih držav in da predstavljanje oddaje so lahko dobra osnova za formiranje ze-četnega fonda o izmenjavi programov. V razgovorih za okroglo mizo so sodelovali vsi predstavniki neuvrščenih držav, osvobodilnih gibanj in mnogi gostje, ki so se udeležili festivala samega. Razprave so bile dinamične in zelo bogate, tako po tematiki obravnave kot idejni širini. Festival se je zaključil s podelitvijo posebnih plaket šefom delegacij sodelujočih držav. BERITE REVIJO Cena zbirke do 31. oktobra v prednaročilu 16.000 lir po 1. novembru 22.000 lir vrednost zbirke po knjigarniškl ceni 50.500 lir Naročila in predplačila Preko poftta z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št 11-5374 za Založništvo tržaškega tlaka, Ul. Montecchi 8, 34137 Trat, z navedbo: za Jadranekl koledar In točnim naslovom naročnika O 8 e b n O na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trat V Tržaški knjigami, Ul. av. Frančiška 20, Trat Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica Preko razna&alcev Primorskega dnevnika Prežihov Voranc DOBERDOB "Vojni roman slovenskega naroda” pripoveduje o bojih in dogodkih v prvi svetovni vojni in kako je zorela zavest vojakov, ki so jih Ideali narodne svobode, Človeške Časti in družbene pravice povezali v uporu proti nesmiselni moriji In proti razpadojoCemu maliku avstroogrske monarhije. Str. 550, platno, knjigarnlška cena 14.000 lir Matjaž Kmecl S PRIJATELJI POD MACESNI Planinske zgodbe Matjaža Kmecla sodljO brez dvoma med najboljšo tovrstno literaturo. Pisatelj se sredi naših gora ogleduje po rastlinskem in živalskem svetu, po ljudeh, ki jih v hribih sreCuje in po svojem notranjem svetu. Pri tem pa ga ves čas spremlja poln nahrbtnik duhovitosti In razposajenega planinskega smeha. Str. 236, knjlgarniška cena 14.000 lir STENSKI KOLEDAR ZTT Prinaša 12 barvnih fotografij Janka Furlana. Pokrajinski motivi od Trbiža do miljskih hribov bodo primeren okras v vaših stanovanjih in vas bodo skozi vse leto opozarjali na lepoto in raznolikost naših krajev. Format 45 X 45 cm. z-? 2 >S.| N S “ ES,* U 3Š: ir® I 33 z:®. m 3 o z =■•=: > CT N 33 ® Op ±33 08.3 odnjem štajerskem, prijetna izletniška točka. Ogledate si lahko trg Pilštanj, cerkev sv. Mihaela, sramotilni kamen in spomenik NOB. Žejo si potešite v bifeju Jelša. 6. KOZJE (640 prebivalcev) je najslikovitejši kraj na tem območju pod Kozjakom (668 m) in Veternikom (712 m), znan tudi po hudih bojih iz NOB. Kot trg je izpričan že leta 1646. Ima grb iz leta 1516 in sopmenik NOB. V kraju sta gostila Izlatnik in bife Jelša. 7. PODSRELA je staro nekdanje trško naselje ob severnem vznožju Orlice (698 m). Ima ohranjen pravokotno oblikovan trg z zanimivo cerkvijo. Na pobočju Orlice je srednjeveški Srenjski grad. Na Javorškovi domačiji se je rodila Titova mati Marija. Zanimiv je sramotilni steber pranger in spomenik NOB. V trgu so bifeji šmal-čič, Kovačič in Kotnik. 8. TREBČE so slovenska vas na levem bregu Bistrice. V hiši tete Ane, ki je preurejena v spominski muzej, in v zidanici je tovariš Tito preživel velik del svoje mladosti in od tod je kot ilegalec širil in usmerjal revolucionarni boj. Celjski Izletnik je tukaj zgradil manjši gostinski objekt, kjer vam potrežejo s pečenico z zeljem, ajdovimi žganci in gobovo juho. Po naročilu pripravijo za skupine tudi piknike. 9. BISTRICA OB SOTLI je v veliki meri povezana z življenjem tovariša Tita. Znan je spomenik NOB, kužna znamenja in farna cerkev, zgradili pa so tudi moderno Osnovno šolo Marije Broz, Titove matere. V bližini je na Svetih gorah znana slovenska božjepot-na cerkev. Postrežejo vam v gostilnah Kunst, Pihler, Rautner na Svetih gorah in v bifeju Sokol. .10. PIŠECE so znane po tradiciji vinogradništva, no dobrem vinu in mlinarstvu. Ogleda so vredni srednjeveški grad, baročna cerkev, grobnica grajskih gospodarjev, spomenik NOB, obnovljen mlin in umetni slapovi. V kraju sta gostilni Ogorevc in Rožman. 11. BIZELJSKO že leta slovi po odličnih bizeljskih vinih. Že v 13. st. se omenja bizeljski grad z lepim arkadnim dvoriščem. , Cerkev je iz 17. st. V gostilni Šekoranja postrežejo z domačimi jedmi in pristnim bizeljčanom. V kraju je tudi klet zaščitenega bizeljskega vina. 12. KLANJEC (2000 prebivalcev) je znan kraj v Hrvatskem Za gorju, kjer se je rodil mojster An-tun Augustinčič. Ogledate si lahko njegovo galerijo in rojstno hišo, spomenik Naš boj na Brozovem hribu in razvaline starega gradu. Tukaj sta pokopana Antun Mihano-vič, ki je soesnil hrvaško himno Lepa naša domovina, in Oton I-vekovič, znani slikar. Tostilne so šoban, Ricijaš, Sever in Siroš, restavracija na Astra, 13. KUMROVEC (230 m, 2300 prebivalcev), rojstni kraj maršala Tita, stoji ob izlivu Kumrovečke reke v Sotlo. Rojstna liiša tovariša Tita je preurejena v muzej, zraven pa stoji Titov kio. Zgradili so tudi Dom borcev NOB in mladine Jugoslavije. Jeste lahko v gostilnah Lončar, Jurčič, Taberščak in v restavraciji Kumrovec 14. V SEDLARJEVEM je v noči od 6. do 7. februarja 1944 prešla Sotlo XIV. divizija. Prispevajte zn DIJAŠKO MANCO Koncerta glasbenih šol (Nadaljevanje s 7. strani) status nižje šole, znašla med dvema konservatorijema na koncertu v Trstu. Vendar moramo peči, da je z ozirom na strokovnost in kvaliteto sistematično zastavljenega pouka in glasbene vzgoje častno izpolnila svojo nalogo z nastopom svojega orkestra in dveh solistov. O uspešnem delovanju orkestra te šole smo že večkrat govorili, zato bi bilo odveč ponavljati. Pač pa bi si dovolili izreči mnenje, da je ta šola že davno prestopila meje svojega statusa in da bi bilo u-mestno razmišljati, kako bi ji, z ozirom na strokovnost in uspehe, ki jih je potrdila tudi na raznih tekmovanjih, priznali višji status, kar bi bilo možno v okviru bodoče reorganizacije in reforme šolstva. Godalni orkester konservatorija iz Celovca je poudaril predvsem ________ 3 OLIMJE je druga najstarejša lekarna v Evropi v stolpu rene sančnega gradu iz 15. st. Slovi tu- nadarjeni in šhVaŽrtiemo 'šbfklrltt pripravljeni viollnistfei v Vivlldije-' vem Koncertu. Kvaliteta zrelejših in po zvoku učinkovitejših posameznikov bi po daljšem skupnem igranju gotovo prišla bolj do izraza v pogledu zlitosti in enotnosti ter s tem udi do večje reliefnosti v frazi Panju. Sicer pa je kljub temu celoten nastop zapustil dober vtis, ki .je vsekakor v čast prizadevanjem šole in dirigenta. Konservatorij iz Trsta je predstavil šolo pihal. Nastopil je namreč pihalni kvintet, v katerem smo prav tako lahko spoznali nadarjene mlade glasbenike, ki so kot posamezniki po svoji igri odražali solidarnost vzgoje v smislu tehničnega obvladovanja instrumenta, kakor prizadevanja vzgoje v pogledu usmerjanja k odkrivanju in poustvarjanju umetniških vrednot. Tudi tukaj smo pogrešali nekoliko več kompaktnosti v igri, ki bi v daljšem pripravljanju gotovo pridobili na kvaliteti. Saj so bili živo nakazani vsi pogoji. Zlasti je bila zaznavna skrb za čim nazornejše oblikovanje. Na drugem koncertu v Vidmu je nastopil orkester, ki so ga sestavljali slušatelji in nekateri profesorja celovškega konservatorija pod vodstvom Hansa - Jorg Scher-ra, ki ni imel lahke naloge in sicer iz dveh ozirov: zaradi zah- tevnega programa,0Vivaldija Kon- za flavto in god. orkester, Vivaldija štirje letni časi — in zaradi težav z organizacijo in časom skupnih vaj, kar štirih solistov: iz Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Moramo priznati, da mu je uspelo več kot solidno pripraviti orkester, ki nam je nudil umetniško zagnano in prepričljivo oblikovanje. Najmočnejši vtis je v tem pogledu zapustil prvi del koncerta, ki je z Vivaldijevim in Bachovim Koncertom imel tudi svojo zaokroženost v Bjelinskega Koncertu, ki ga je dokaj zrelo inter pretiral flavtist Cveto Kobal iz Ljubljane; pokazal je zanesljivo obvladovanje instrumenta, kar je gotovo odraz uspešne ljubljanske šole pihal, in smiselnost dojemanja ter poustvarjanja. Njegov nastop je vzbudil posebno pozornost. Solidno igro je pokazala pianistka Franca Bertoli; impresivno je delovala zlasti v drugem stavku Vi-valdijevega Koncerta flavtistka Luisa Sello. Levji del je vsekakor odnesel violinist Helfried Fister iz Koroške v izvedbi Vivaldijevih Štirih letnih časov, katerega v začetku nekam premalo izrazito interpretiranje — zaradi neprecizne intonacije med njim in orkestrom — je čedalje bolj stopnjevalo v poustvarjalni zavzetosti; izvajaJsc Vas jft izpričat P, sy<* jih kvalitetah v igri in o svoji nadarjpposti v. .fmgleau umejpjske-ga obbkovanja. Ob koncu naj še poudarimo pomembnost takih srečanj, ki poleg obravnavanja problematike z raznih gledišč glasbene vzgoje, pokažejo tudi v praksi na dobre in šibke strani in lahko nudijo v primerjavah marsikaj pozitivnega v smislu stremljenj za nadaljnje izpopolnjevanje in razvoj na tem področju kulturnega življenja. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 16. DO 20. OKTOBRA 1979 TOREK, 16. oktobra LJUBLJANA 9.15 - 10.00 TV v šoli; 16.30 Šol ska TV; 17.25 Poročila; 17.30 Za piši za mlade; 18.00 Celodnevna šola: 18.30 Mozaik; 18.35 Obzor nik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 Propagandna oddaja; 20.00 Med narodna obzorja: 20.50 Propagand na oddaja; 20.55 H. Sienkiewicz: Rodbina Polanieckih; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Iz koncertnih dvo- Ne prezrite; 18.25 Obzornik; 18.35 Propagandna oddaja; 18.40 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dne v nik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Zajčje leto, film. KOPr. : 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti: 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nogomet: Nizozemska - Polj ska; 22.15 Ženske, film. ran. KOPER 19.25 Odprta meja: 19.50 Stiči šče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risan ke; 20.15 TV dnevnik, 20.30 Vsi tjevalec, film; 22.00 Aktualna te ma; 22.30 Narodna glasba; 23.00 Stičišče. (EDA, 17 ok< bra LJUBLJANA 9.30 10.00 TV v šoli; 17.25 Po- ročila; 17.30 Z besedo in sliko; 17 45 Potovanje v deželo bitk; 18.10 ČETRTEK, 18. oktobra LJUBLJANA 9.10 - 10.00 TV v šoli; 16.25 Šolska TV; 17.20 Poročila; 17.25 Ja kec in čarobna lučka; 17.40 Ere-bus, dok. film; 18.30 Mozaik; 18.35 Obzornik: 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje: 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak,; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja: 20.00 Oči kritike; 20.40 Propagandna oddaja; 20.45 Glasbena oddaja; 21.30 Propagandna oddaja; 21.35 Obljubljeno mesto za uživalce ma mil, dok.; 22.00 TV dnevnik. KOPER 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Človek iz Ford Cambryja; 22.30 Dokumentarna oddaja; 22.30 Jazz na ekranu. PETEK. 19. oktobra LJUBLJANA 8.55 - 10.00 - 14.55 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Usoda nekega Charlieja; 17.40 Raznašalci časopisov; 18.05 ■tcNadigravanja*, glasbena oddaja; 18.35 Mozaik; 18.40 Obzornik; 18.50 Živci, kako jih lahko popravimo; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnev nik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 + 7, zabavno - glasbena oddaja; 21.00 Propagandna oddaja; 21.05 Petrocelli, film; 21.55 TV dnevnik; 22.10 La Choca, film. KOPER 19.25 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Ogledalo norosti, film; 22.15 Glasbeni nokturno. SOBOTA, r oktobra LJUBLJANA 8.20 Jakec in čarobna lučka; 8.35 Vrtec na obisku; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje’ 9.20 Celodnevna šola; 9.50 Po sledeh napredka; 10.20 Dokumentarna odda ja; 11.10 A. Tolstoj: Trnova pot; 1 15.00 TV dnevnik; 15.05 Deklica, j hočeš igrati v filmu, film; 16.25 Nogomet: Olimpija - Osijek; 18.15 ' Mozaik; 18.20 TV kažipot; 18.35 Naš kraj; 18.15 Človek naš vsak danji; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina; 20.55 Kako se oblačimo; 21.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe; 22.15 Propagandna oddaja; 22.20 TV dnevnik. KOPER 14.25 Nogomet: Olimpija - O-sijek; 19.30 Potovanje v svet lutk; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Najeti ropar, film; 22.10 I-talija z neba. Nedelja, 14. oktobra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Srečanje s pesnikom: Mario Luži 13.00 DNEVNIK - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje Oddajo vodi Pippo Baudo Vmes kronike športnih dogodkov 14.15 Športne vesti 15.05 Retrospektiva «V teku nedelje* Neposredno iz ... studia 15.50 športne vesti 16.05 Giuseppe Balsamo, TV nanizanka, 2. del 17.00 90. minuta 17.20 Bis Neposredno iz studia 18.05 Družina Smith, TV film Neposredno iz ... studia 18.55 športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo : Skupina A Neposredno iz . .. studia Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Corriera verde la mia valle, 1. del 21.40 športna nedelja 22.25 Napoved programov za naslednje dni Ob koncu DNEVNIK — Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Alla conquista del West, 1. del 15.30 Pregled sporeda za naslednje dni 15.45 DNEVNIK 2 - Neposredni šport Mc-ntecatini: Tiro a volo Neapelj: Konjske dirke 17.00 Recitarcantando 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo - Skupina B 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 18.55 Joe Forrester: Sokrivec Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Cyrano: Glasbena komedija, 1. del 21.45 DNEVNIK 2 - Dossier 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.55 Jazzconcerto: Guido Mazzon JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.10 Poročila 9.15 Za nedeljsko dobro jutro; APZ Tone Tomšič 9.45 TV kažipot 10.00 Deklica in deček 10.50 Mozaik 10.55 Oktober v Kraljevu 12.30 Kmetijska oddaja 13.20 Poročila 15.05 Botanik, dok. film 15.30 Balkansko prvenstvo v gimnastiki 17.00 Poročila 17.05 Sevilla 17.35 Kako se oblačimo 17.40 športna poročila 17.45 Bratje Rico, film 19.15 Cikcak 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Propagandna oddaja 20.00 S. Hasani: Veter in hrast, nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Diktatorjevo novo oblačilo 21.45 TV DNEVNIK 22.00 Risanka 22.05 Športni pregled Ponedeljek, 15. oktobra 1979 Koper 19.30 Otroški kotiček: Dragi Billy, film 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.35 Polkovnikova zvijača, film Režija: Maurice Lanbro Igrajo: Yves Denlaud, Noe Roqucvert 22.00 Glasbena oddaja: Duša in srce 22.50 Ljubljana: Telovadba in ritmika Zagreb 10.00 čuvaj parka, otroška oddaja 10.30 Čebelica Maja 10.55 Oktober v Kraljevu 12.20 Kmetijska oddaja 13.50 Mladinski film 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Veter in hrast, TV nad. 21.50 Zabavno - glasbena oddaja ŠVICA 14.00 Ena ura za vas 15.00 C. Chaplin 16.10 Skrivnost šepetajočih zidov, film 17.00 Srečati se doma 20.45 Luč pravičnih TRSTA 8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Pregled slovenskega tiska; 11.05 Mladinski oder; 11.30 Nabožna oddaja; 12.15 Narodnostim trenutek Slo vence V;'13.00' Glasba po željah; 14.05 Ftadio «Klopo-tača»; 15.00 šport in glasba. KOPER RADIO 1 8.00, 10.10, 12.00, 18.30, 19.30 Poročila; 6.30 Glasba na praznični dan; 9.30 Maša: 10.13 Mojstri jazza; 11.15 Radio match; 12.00 Rally; 12.30 Šport; 13.15 II Calde- rone; 13,30 Paparattgm;,#l4.00 Radio« 1 vskkdlKPPhflO' TMJarta bianca; 15.50 Špoo^jie^ vesti; 17.00 (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro po naše; 8.30 6 + 1 = 7, in je nedelja; 19.15 Poje skupina Predmestje; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester RTV Ljubljana; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje Rona Staller; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show; 16.30 Crash; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Plošče; 18.15 15. minut s skupino Fantasy; 18.30 Male skladbe velikih mojstrov. Stadio quiz; 19.20 Prisluhni, večeri sel; 20.30 Otello; 23.00 Mi.,, čarovnice. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 16.50, 18.30, 19.30 Poročila; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Hit parade; 9.35 Prijetna nedelja vsem; 11.00 Alto gradimemto; 12.15 Glasbeno srečanje z Omello Va-noni; 12.45 Toh, chi si risentel; 13.40 Belle epoque; 14.00 - 18.33 V nedeljo z nami; 19.50 H pe-scatore di perle; 20.50 Spazio X; 22.45 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborov slce glasbe; 8.30 Reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Po domače z ansamblom Možina; 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba •:o željah; 15.00 Naša ustvarjal nost: 15.15 Orkester Bob Stevens; 15.30 Sijaj mi sončece; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši . . .; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za metijske proizvajalce: 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma: 16.15 Minute za EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19 35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Zgodovina in njene osebnosti Sicilija 1943 - 1947, 2. del 13.00 Tuttilibri 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Didaktične prespektive za obnovo šole, 3. del 17.00 Anna Maria Guarnieri pripoveduje 17.10 Divieto di scarico 17.40 Con un colpo di bachetta, 1. del 18.00 Ko je začela televizija 18.30 Problemi prof. Popperja: Velik strah 18.50 Osmi dan 19.20 Trije nečaki in majordom: Drevo gospoda Oskarja, TV film 19.45 Almanah - Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mehiški zaliv 22.20 Jaz in kajenje Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Menu di stagione 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele Program za mladino 17.00 Srečna družina, risanke 17.15 Seguendo la Stella Polare, TV film 18.00 Tečaj za reševalce: Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z... Macariom ' Vmes TV film iz serije George e Mildred Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Tempi inquieti: Štiri leta zapora za Franza Blumeja 22.25 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 — 16.00 TV v šoli 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku 17.35 Botanik, dok. 18.00 Osebni dohodki kot rezultat ustvarjalnega dela 18.20 Pričakujoča mati — predšolski otrok Uredništvo izobraževalnih oddaj je pripravilo štiri oddaje o zobozdravstvu. Prva govori p pirčakujoči materi in predšolskem otroku, druga o skrbi za ustno higieno pri šolarju, tretja o zobozdravstvenih problemih pri odras-. lih. Zadnja pa je namenjena starejšim in tistim, ki so izgubili zobovje — saj tudi za le-te ni nikoli prepozno. Pred sprejemnike vabimo vse, ki spremljajo naše poljudno - znanstvene oddaje, zlasti pa mladino, starše in vzgojitelje. Besedilo za oddaje je pripravil dr. Zoran Arnež 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Novica Savič: Strel v Slivniku onkraj reke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Kulturne diagonale 21.45 TV DNEVNIK 22.00 Rock festival v Essnu, 2, del Koper 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Solist z brzostrelko, film Režija: Carlo Lizzani Igrajo. Robert Hoffman, Lisa Gastoni, Gian Maria Vo-lonte 22.30 Baletni večer 22.50 Tale, 2, del 17.45 18.00 18.15 18.30 18.45 20.00 21.25 21.30 22.30 Zagreb Otroška oddaja Šola za junake Izobraževalna oddaja Letalstvo Mladi za mlade TV drama Glasbeni trenutki Življenje filma Glasbena oddaja 18.25 20.30 20.55 21.40 ŠVICA Program za mladino TV DNEVNIK Zapisano na zvezdah, 2. del Choreo 77 TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski tandemi; sKlOOCRiadiebtfKldpotača*: 12.45 Filmska, glasba; 13.15 Zborovska glasbar 14.05 Otroško o-kence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping - pong; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor. KOPER sq Musicalmente; 15.03 Rally; 15.30 Radio 1; 16.40 Na kratko; 17.00 Dolgo poletje jazza; 18.35 L’Uma-nita che ride; 19.15 Prisluhni večeri se!; 19.20 Pojeta Riccardo Coc-ciante in Joni Mitchell; 21.15 Pianist Sviatnslav Richter; 22.25 Mu-sic,'t|' rif^ht;' 23.00 Preden zaspiš, • v .-iKt/inK -j« — ,— „ RADIO 2 (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.15 Orkester Jack Nathan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Pic-cola discoteca; 14.30 Zbrani za vas; 14.33 Življenje v šoli; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 Šport; 16.10 Orkester Peter Hamilton in skupina Sentacruz; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera skozi čas; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Discoteca saund. 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Sin, sin moj; 10.12 V pričakovanju; 11.32 Programi pri stopanja; 11.53 Pesmi za vsako gar; 12.45 Glasba in misli; 13.40 Belb epoque; 15.00 - 19.00 Radio 2 — Jesen; 20.00 Spazio X; 22.45 Soft mušic. LJUBLJANA KOPER (Slovenski program) 6.30 , 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Po stopinjah zamejske glas bene dediščine; 13.37 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci. RADIO 1 7.00. 8.00, 9.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila, 6.00 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.03 13.15 Vi ii. jaz; i4.03 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Vremenska napoved in poro čila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pe srnico; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Dane do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.J0 Priporočajo vam,..; 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izro čila; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za SP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansam blom Dobri znanci; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. V trn: Prip be kak Priš vor: Pus Naj Sar zelc sta: , van re|( bi | j je le kip V tek Me g ji Zla lab ka; lo J čal klo ; * ko: 1. 2. 3. 4. 10. 11. 12. ■ 11 1 : 2 ; 3 4 Bob Woodward Carl Bernstein H. R. (BOB) HALDEMAN BRYCE HARLOW rnmiov PADEC % •v 1 I BROOKS HARRINGTON MURIEL HARTLEY 3. Prevedel Dušan Dolinar ROBERT HARTMANN VVILLIAM HENKEL BRUCE HERSCHENSOHN LAVVRENCE HIGBY nekdanji načelnik osebja v Beli hiši predsednikov svetovalec za politične zadeve prijatelj Davida Eisenhowerja tajnica generala Alexandra M. Haiga ml. načelnik osebja v podpredsednikovem kabinetu vodja oddelka za povezave v Beli hiši RABIN BARUCH KORFF TOM KOROLOGOS PHILLIP A. LACOVARA CHARLES LICCHENSTEIN KAPITAN KORVETE VVILLIAM LUKASH LAVVRENCE LYNN predsednik državljanskega odbora za pošteno ravnanje s predsednikom ZDA pomočnik VVilliama Timmon-sa za zveze s senatom svetovalec v uradu posebnega tožilca za VVatergate pomočnik Deana Burcha CHARLES G. (BEBE) REBOZO JOHN J. RHODES predsednikov prijatelj ELLIOT L. RICHARDSON PETER VV. RODINO ML. CONNIE GERRARD 8ARRY GOLDVVATER L. PATRICK GRAY lil ANNE GR1ER ROBERT P. GRJFFIN tajnica v tiskovnem uradu Bele ■ hiše senator, republikanec iz Arizone nekdanji vršilec direktorja Zveznega preiskovalnega u-rada (FBI) tajnica v tiskovnem uradu Bele hiše senator, republikanec iz Michigana; organizacijsko - disciplinski vodja Senatorjev manjšine LEON JAVVORSKI JERRV JONES MAJOR GEORGE JOULVVAN RICHARD KEISER KENNETH KHACHIGIAN HENRY A. KISSINGER IFNERAL ALEXANDER M. HAIG ML. načelnik osebja v Beli hlli pomočnik za zveze z javnostjo v Beli hiši nekdanji pomočnik H. R. Hal-demana; funkcionar v uradu za državno upravo in proračun posebni tožilec za VVatergate tajnik osebja v Beli hiši pomočnik generala Alexandra M. Haiga ml. agent tajne službe, posebej odgovoren za predsednikovo varnost pomočnik Patricka Bucha-nana predsednikov pomočnik za vprašanja nacionalne varnosti; državni sekretar (zunanji min ter) MIKE MANSFIELD JACK MCCAHILL JOHN MCLAUGHLIN JOHN N. MITCHELL PAT NIXON RICHARD M. NIXON SAM POVVERS RAYMOND K. PRIČE THOMAS F. RAILSBACL predsednikov zdravnik član skupine za prenos oblasti; nekdanji pomočnik Hen-ryja A. Kissingerja vodi a večine v senatu namestnik Jamesa St. Claira referent za zveze z javnostjo v Beli hiši nekdanji pravosodni minister; vodja Nixonove kampanje za ponovno izvolitev v letu 1972 predsednikova žena predsednik Združenih držav Amerike posebni predsednikov svetovalec za VVatergate predsednikov pomočnik, pisec govorov član predstavniškega doma, poslanec iz Illinoisa; član pravosodnega odbora predstavniškega doma VVILLIAM P. ROGERS JAMES D. ST. CLAIR MANOLO SANCHEZ DIANE SAWYER HUGH SCOTT GENERALNI POROČNIK BRENT SCOVVCROFT JOHN J. SIRICA HELEN SMITH LARRY SPEAKES vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu pravosodni minister Združenih držav; nekdanji obrambni minister predsednik pravosodnega odbora predstavniškega domfti član predstavniškega domfl' demokratski poslanec iz Ne^ Jerseya državni sekretar (zunanji minister) posebni predsednikov svetovalec za VVatergate predsednikov osebni strežaj namestnica Rolanda L. Zieg-lerja vodja republikanske manjšine v senatu namestnik predsednikovega pomočnika za vprašanja nacionalne varnosti; pomočnik Henryja A. Kissingerja sodnik okrožnega sodišča okrožje Columbia (VVashing-ton) tiskovna tajnica gospe Nixofl tiskovni tajnik Jamesa D. St-Claira PnmcKS^evmk 9 PORT ŠPORT 14. oktobra 19H ------ ..........- gimnastika NA BALKANSKEM PRVENSTVU V LJUBLJANI BLESTEČ NASTOP COMANECIJEVE Včeraj so ji prisodili še dve desetici ■ Nepričakovan spodrsljaj Bolgarov ■ Kezunovič presenetil ■ Izredna predstava bolgarskih ritmi čar k Včerajšnji dan balkanskega pr-enstva v gimnastiki v Ljubljani je PnPravil več presenečenj. Največje r,v moških poljubnih vajah vse-akor pripravila Bolgarija, ki je P^šla v Ljubljano kot popoln fa-0riL.a je morala prvo mesto pre-PUstib presenetljivim Romunom. ajveč »zaslug* za ta »podvig* Bol gar°v ima Delčev, ki je telovadil , 0 slabo. Veliko presenečenje pred-'avUa tudi tretje mesto Jugoslo-atla Kezunoviča, ki se je uvrstil h'v Prec* Delčevim. Presenetile pa I kmalu tudi Jugoslovanke, saj jim je (zaradi dveh padcev na gredi) ; e za las ušlo drugo mesto na e-k,Pni lestvici. j, V ženskih poljubnih vajah pa je j eklo vse po pričakovanju. Blestela Jf.spet Comanecijeva, ki si je vče-al Priborila na bradlji in v par-;erju še dve deseterici, za las pa Je ušla še v preskoku (9,95). pasti njen parter je bil izreden in ahko rečemo, da bi s tako prikazano vajo z lahkoto zmagala ce-0 na olimpijskih igrah. , 'Jugoslovanke so telovadile po pri-; ^kovanju, škoda, da je imela Do i p°va spodrsljaj na gredi, sicer pa T6 je z njo povsem enakovredno K°sala 13-letna Župančičeva. Rezultati poljubnih vaj POSAMEZNIKI ]■ Grecu (Rom.) “• Szilier (Rom.) 'j- Kezunovič (Jug.) L Delcev (Bol.) Tripkovič (Jug.) .*• Ačimovič (Jug.) II Kunčič (Jim.) ! MOŠKE EKIPE ■ Romunija , Bolgarija ”■ Jugoslavija ’■ Grčija POSAMEZNICE j J’ Comaneci (Rom.) [ Eberle (Rom.) Turner (Rcm.) 8' ■ 9. Doki (Jug.) . Župančič (Jug.) i; Došen (Jug.) se je zdelo, da njihove vaje že mejijo na čarovnijo. Lep nastop so opravile tudi Jugoslovanke, zlasti Djordjevičeva, vendar pa, seveda, slovitim Bolgarkam niso bile kos in so ostale brez kolajn. Finalni rezultati ritmične gimnastike so taki: Kolebnica L Kamič (Bol.) 19,45 2. Kolčevska (Bol.) 19,40 Cordos (Rom.) 18,80 Djordjevič, (Jug.) 18,55 Vučič (Jug.) 18,45 Žoga - 2. Ralenkova (Bol.) 19,60 Raeva (Bol.) 19,60 Cordos (Rom.) 19,05 Djordjevič (Jug.) 18,90 Pekovič (Jug.) 18,10 Kij 1. Raeva (Bol.) 19,60 2. Ralenkova (Bol.) 19,50 3. Giurgiu (Rom.) 18,90 4. - 5. Cordos (Rom.) 18,80 Djordjevič (Jug.) 18,80 6. Vučič (Jug.) 18,60 Trak 1. Ralenkova ('Bol.) 19,65 2. Raeva (Bol.) 19,65 3. Tirnoveanu (Rom.) 4. Djordjevič (Jug.) 18,80 5. Vučič (Jug.) 18,70 Tekmovanje se bo danes zaključilo s finalnimi nastopi. Olga Pavletič KOTALKANJE Veiik uspeh Poletove dvojice V Folomei je bilo včeraj državno prvenstvo FIHP v umetnostnem kotalkanju za pare, na katerem je v kategoriji naraščajnikov nastopila tudi Boletova dvojica Nicoletta Sos-si in Mauro Renar. Mlada kotalkarja sta s svojim nastopom navdušila številno občinstvo, ki jima je za izvajanje dodelilo prvo mesto, medtem ko jima je žirija petih srnini kov dodelila drugo mesto — za dvojico iz Verone. Na državnem prvenstvu je nastopilo 17 najbol jših parov iz vse Italije, zaradi česar predstavlja odlično drugo mesto velik uspeh openskih kotalkarjev ter seveda šole Petra Brleča in njune trenerke Zdenke ODBOJKA NA EVROPSKEM PRVENSTVU V PARIZU JUGOSLAVIJA POVSEM ZADOVOLJILA Skupno z bronasto kolajno si je priborila tudi vizum za 01 v Moskvi ■ Italija ni izpolnila pričakovanj PARIZ — Kljub temu, da se je Jugoslavija poslovila od 11. EP v odbojki s porazom, je pripravila v Franciji veliko, prijetno presenečenje. Jugoslovanski odbojkarji so se po štirih letih premora spet povzpeli na tretje mesto na starem kontinentu, za nepremagljivo vrsto SZ, ki je prišla v Pariz z vizitko svetovnega prvaka, ter Poljaki, ki se ponašajo z zlato olimpijsko kolajno iz Montreala in so bili obenem tudi že svetovni prvaki. Obtičati na končni lestvici za takima reprezentancama, res ni neuspeh. To pa še toliko bolj, ker je Jugoslavija tokrat prvič po EP iz leta 1977 nastopila na nekem večjem tekmovanju, po hudi kazni, ki jo je doletela za sezono 1978, saj je bila za leto dni diskvalificirana in s tem izločena iz vseh mednarodnih tekmovanj. Mednarodna zveza FIVB je bila dokaj drastična, ker je Jugoslavija iz finančnih razlogov zadnji trenutek odpovedala svoj nastop na tekmovanju za svetovni pokal na Japonskem, konec leta 1977. Ne glede na to, da je bila ta kazen znižana. «plavi» niso mogli nastopiti na SP lani v Rimu. ker ob žrebanju še ni bila izrečena pomilostitev. 56,85 56.55 56.30 56.15 54.55 54,50 54,10 278,25 278,10 274.15 235,45 39.30 39,15 38,60 37,25 37,25 36,95 ŽENSKE EKIPE ],• Romunija 194,40 l Bolgarija 184,20 Jugoslavija 183,95 Grčija 155,35 .. V jutranjih urah je bil na sporedu 'uale v ritmični gimnastiki, ki je ! .1, Prava poslastica za vse 1 jubi-[fjie telovadnih disciplin. Kot je 01,0 pričakovati so Bolgarke za raz recl. ali pa še za več izstopale pred *v,ojimi tekmicami ter ohengm f^tr-d'K'. da svojega glavnega'orp^ai 18,95 I Hrovatin. iiiHHmHiimimiimHHmiiHiHimHHiiiimmiiHiiiiiiHiiimiiimHimiiimHiiiiiiiiiiiHiiiHiiimiiMiiiiimiimiiiiiiimiiiiimiiimimiiiiimiiiiiiiiifiiiiHiinminiiiii DIRKA PO LOMBARDIJI KOLESARSTVO Hirnult zmagal v velikem slogu S tem uspehom je osvojil tudi trofejo «Superprestige» Moser in Saronni razočarala ^.‘majo le v slavni Raevl ampak so :1 uajmanj enakovredne tudi nekake druge njene rojakinje. To, kar J” Pokazale Bolgarke, je bilo iz-r®uno jn skoraj nepojmljivo. Včasih MAJA O JASNI Med premorom smo se poza-jhrtali o prihodnjih načrtih na j-boljše jugoslovanske tekmovalke Jasne Doklove. O njej nam •1e pripovedovala njena starejša Sestra Maja. bivša dvakratna državna prvakinja in trenerka, sedaj pa sledi balkaniadi kot Ca$nikarka. «Pred kratkim smo slišali Vest, da namerava Jasna zapustiti aktivni šport. . ■» «Da, za to panogo je pri nas Premalo zanimanja, zato se z Mmnastiko ni več nameravala ukvarjati. Po lepem uspehu na sredozemskih igrah v Splitu pa se je premislila, saj se ji od-P'ra zdaj možnost nastopa na ®Vetovnem prvenstvu in olim-Mjskih igrah v Moskvi.» ^Koliko trenira dnevno?i «Vsak dan tri do štiri ure, Mi pa še več.» . «To pomeni, da ima še dolo-Ce,ie načrte; kakšne so njene Možnosti za večje mednarodne UsPehe?» . glasna je stara trenutno šest-Uajst let. Poprečna starost najboljših telovadk na svetu pa je danes trinajst do štirinajst eL To pa pomeni, da posebnih ^očrtov ne more več imeti, pa udi ne možnosti, zlasti ker trenutni pogoji za vadbo niso ta-y< kot v nekaterih vzhodnih državah.» O. P. COMO — Hinault je bil na predvečer mednarodne kolesarske dirke po Lombardiji eden glavnih favoritov in je to svojo vlogo tudi opra vičil. Zmagal je namreč tako prepričljivo, da ni mogoč o zasluže-nosti njegovega podviga prav noben dvom. Hinault je pobegnil ostalim tekmecem že v začetku tekmovanja. S tem je sicer precej tvegal, saj je bila pred njim še dolga proga, polna nevarnih zank, vendar se je izkazalo, da je njegova trenutna forma taka, da se mu res ni bilo treba bati nobenega neprijetnega presenečenja. Ostali favoriti se niso preveč menili za njegov pobeg, misleč, da je to pač le taktična poteza. Za njim pa se je. ptfghala skupinica drugih vOzaččv, ki so ga.okrhg. Stotega km ujelir"Naskok --ubežnikov je narasel na štiri minute, vendar so začeli zaradi hitre vožnje kmalu drug za drugim zaostajati. Edini, ki mu je uspel slediti prav do konca, je bil mladi Contini, vendar pa so ga v zadnjih km zgrabili krči v nogah in tako o zmagovalcu zadnjega naleta ni moglo biti dvoma. Hinault je prevozil ciljno črto kot prvi, z veliko lahkoto. Z zmago na dirki po Lombardiji si je zagotovil tudi nagrado »Superprestige*. Med tekmovalci, ki so precej razočarali, sta bila tudi Moser in Saronni. Moser je v začetku tekmovanja padel, zaradi sunka, ki ga je dobil od nekega sovozača in je sam prav temu dejstvu pripisal vzrok svojega neuspeha. Saronni pa se je pritoževal nad pomanjkanjem sodelovanja med Italijani: «Vsi so bili proti meni,* je dejal in tako nakazal vzrok svoje slabe uvrstitve. Med tistimi, ki niso izpolnili pričakovanj, je bil tudi Zoetemelk. Zasedel je šele 21. mesto. LESTVICA 1. Bernard Hinault (Fr.), ki .je prevozil 251 km dolgo progo v 6. 13’25” s poprečno hitrostjo 40,008 km na uro. 2. Contini 3. Battaglin 4. Vandenbroucke (Bel.) 5. De Witte (Bel.) 6. Peeters (Bel.) 7. Pozzi 8. Masciareli 9. Vandi 10. Kuiper (Niz.) 11. Beccia 12. Amadori 13. Nilson (Šve.) 15. De Vlaeminck (Bel.) 19. Saronni (It.) 21. Zoetemelk (Niz.) Od 159 tekmovalcev je prispelo do cilja le 28. Končna ekipna lestvica za svetovno prvenstvo pa je po dirki po Lombardiji naslednja: 1. Ti - Raleigh (VB) 74 2. Ijsboerke - Gios (Bel.) 72 3. Kas - Campagnolo (Špa.) 69 4. Peugeot-Esso-Michelin (Fr.) 63 5. Renault - Gitane (Fr.) 49 6. Miko - Mercier (Fr.) 45 7. Scic - Bottecchia (It.) 44 8. Šanson - Luxor (It.) 43 9. Gis - Gelati (It.) 37 10. Magniflex - Famcucine (It.) 33 isti čas 3’20” 4’22” 4’27” 4’35” 14. Moser """■•iiiiiniiii,nii„iiliiii.im.................i ----- ROD MODREGA < TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H 50 CA H ! o °bčni zbor RMV zadnji seji rodove uprave je sklenjeno, da bo redni občni Mm taborniške ogranizacije Rodu okrega vala zadnjo nedeljo v 0 °bru, t.j. 28. 10. 1978. Kaj več občnem zboru bomo ob-kotič/ V naslednjem «taborniškem Omarica RMV .Sred°, 17. oktobra, je bila v rici°r’h Mladinskega centra v Gostu u.sPela predstavitev tiskane pe-pr ar.lce «Zapojmo!», ki jo je pri-za,Mfa naša organizacija ter jo je v- ‘do Založništvo tržaškega tis-Pomorski dnevnik je že obšir-8 ’)ia ^or°pal o predstavitvi, zato ni-Rorf S^is!a 0 iem na dolgo pisati. rito . le povedal, da je predsta-5n„.u Izredno uspela ter ji je pri-J rc/oUai° veliko število ljudi. Iz- t" m-M. dobrodošla je bila prisotnost ši„t(lvnikov Zveze tabornikov ob-e Nova Gorica in taborniških 3 lea, odredov »Soški mejaši* in Meča vrtnica». Na vsak način si še že limo podobnih pobud. Knjiga o zgodovini taborništva V letu 1980 bo taborniška organizacija v svobodni Jugoslaviji praznovala tridesetletnico osvoboditve. Poleg vrste prireditev bo ob pričetku leta izšla tudi zajetna knjiga, ki sedaj nosi naslov Zgodovina taborništva. Taborniška olimpiada Na otoku mladosti pri Šibeniku je bila na sporedu že deveta tobor-niška olimpiada tabornikov Hrvat ske Taborniki so tekmovali v ve zanju vozlov, v postavljanju in po diranju šotora, signalizaciji, prvi pomoči, kurjenju ognja in strelja nju z zračno puško. Tridnevno tek movanje je uspešno pripravil odred iz Šibenika. m.p. RADIO upravljal ŠK Kras, uradna otvoritev tega dragocenega objekta pa bo enkrat pozneje, ko bodo organizirali prijateljsko tekmo s kakim slavnim moštvom iz matične domovine. Repentabrska občinska uprava je postavila na dražbo dela za izgradnjo občinske telovadnice-soeialnega centra in v sredo je zapadel rok. Ker so na tej prvi dražbi veljale cene od julija lanskega leta (skup ni strošek 150 milijonov lir), se ni prijavilo nobeno podjetje. Zato bodo v 15 dneh ponovili dražbo s povišanjem ponudbe in kljub višji finančhi obremenitvi, ki bo po sledita tega, bodo zagotovljena potrebna sredstva. -bs- ! 1 i .... — V letošnjem letu je bilo treba pričeti spet znova. Bilo je zamenjano tehnično vodstvo in tudi precej igralcev. Selektor dr. Drago Tomič in trener prof. Taki Džikov sta v razmeroma kratkem času sestavila o-dlično reprezentanco, katere skelet je pripravil že bivši trener Krevsel. Da Jugoslavija razpolaga z izrednim igralnim kadrom so pokazale že SI v Splitu, EP pa je to samo potrdilo. Pariški uspeh je dvojen: poleg bronaste kolajne si je Jugoslavija priborila tudi mesto za nastop na prihodnjih OI v Moskvi. Če se povrnemo k srečanju s Poljsko imamo samo potrditev, kako zahtevna so velika tekmovanja, saj je bilo treba tudi tokrat v devetih dneh odigrati sedem tekem. Že nastop z Italijo je pokazal, da se je začel »plavi* stroj zatikati. Nihajoča igra je pokazala, da pri večini igralcev so neverjetno padle psihofizične sposobnosti. Obremenitev je bila izredna. Najprej si je bilo treba izboriti mesto v finale, potem pa premagati še neposredna tekmeca za nastop v Moskvi. Tako so praktično igrali samo Poljaki ki so se tokrat pokazali v povsem drugačni luči, kot pred letom na SP v Rimu. Zmagali so bivši svetovni prvaki s prepričljivim 3:0. Italijanski odbojkarji se v fina lu niso najbolje izkazali. Zadnji nastopi pa so pokazali, da je vrsta trenerja Pittere le prebolela hudo krizo. Po drugi strani lanskega uspeha iz Rima ne bo mogoče več ponoviti. Sedaj ne preostane druge ga, kot se skrbno pripraviti za na stop na OI, ker bo to tudi za italijanske odbojkarje najbolj zahtevno tekmovanje v prihodnjem letu. Če so jugoslovanski odbojkarji prijetno presenetili, so njihove rojakinje bridko razočarale. V ženski vrsti bo potrebno marsikaj spremeniti, tako pri tehničnem vodstvu, kot tudi glede izbora igralk. Poraz j ZRN, ki je obenem tudi edini \ zgodovini medsebojnih srečanj, po meni veiik korak nazaj. Nekateri izidi: MOŠKI FINALNA SKUPINA Poljska - Jugoslavija 3:0 SZ - Francija 3:1 Italija - ČSSR 3:0 Od 7. do 17. mesta Romunija - Madžarska 3:1 Madžarska - NDR 3:0 Romunija - Bolgarija 3:0 Belgija - Gfčija 3:0 KONČNA LESTVICA 1. SZ, 2. Poljska, 3. ii.SL Jutri (v p?>ncc!eijck) se prične niz radijske športne oddaje «Glasbeni ping pong», ki jo vedi profesor Ivan Peterlin. Oddaja, ki bo trajala od 15. do 17. ure je zasnovana na čisto novih konceptih in bo vsebovala vrsto stalnih rubrik kot so: včeraj na naših igriščih, «Moskva 80* v znamenju olimpijskega leta, «halo, kdo tam?*, razgovor s poslušalci in Paš tedenski trimček v kooperaciji s sobotno oddajo, ki jo vodi profesor Franko Drasič. Na sporedu bodo tudi nagradna vprašanja, gost oddaje pa bo novi trener ženske odbojkarske ekipe Bor Rado Gruden. -bs- TENIS Bitti Bergamo umrl v prometni nesreči MONTECATINI TERME — V petek zvečer, okrog 21. ure, je na avtocesti, ki povezuje Firence z morjem, umrl v prometni nesreči kapetan italijanske teniške reprezentance Umberto «Bitti» Bergamo. L mel je 49 let in je stanoval v Genovi, kamor se je v petek zvečer vračal, potem ko se je v Firencah sestal s predsednikom italijanske teniške zveze, s katerim sta se pogovorila o pripravah «azzurrov» pred finalnim dvobojem za Davisov pokal. Do prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje je prišlo v bližini Prata. S svojim avtomobilom se je zaletel v kamion, ki mu je presekal cesto. Po pripovedi sopotnika voznika kamiona, naj bi se slednji prepozno zavedel, da je zgrešil pot; moral bi namreč na avtocesto, ki pelje proti Rimu, zaradi česar se je nepreudarno odločil za manever, ki je imel smrtne posledice. Po nesreči je voznik Kamiona zbežal, vendar so ga agenti cestne policije pozneje prijeli. NOGOMET Italijanski tcnT-, no-! Ski par Panatta-- Bertolucci je zme-. govalec mednarodnega tekmovanja v tem kraju. V finalu je premagal brazilsko dvojičb Kirmayr - Metla s 6:3, 6:3. SZ - NDR 3:0 Bolgarija - Madžarska 3:2 Od 7. do 12. mesta ČSSR - Francija 3:0 ZRN - Jugoslavija 3:1 Jugoslavija - Belgija 3:0 ČSSR - Poljska 3:0 ZRN - Francija 3:0 NDR —Švica 5:2 (3:1) VZHODNI BERLIN — V kvalifikacijski nogometni tekmi 4. izločilne skupine evropskega prvenstva je včeraj reprezentanca NDR premagala Švico s 5:2. Za NDR so bili uspešni Weber, Schnuphase in dvakrat Hoffmann, za Švico pa Bar-beris in Pfister. LESTVICA 4. SKUPINE Poljska NDR Nizozemska Švica Islandija 3 8 3 18 19 DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI TRGOVINA DANES NEDELJA, 14. oktobra 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Vesna * * « 15.00 v Dolini Breg - Campanelle * * * 15.00 v Bazovici Zarja - Primorec * * • 15.00 na Proseku Primorje - Domio 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Ribiškem naselju CGS - Kras « « * 12.15 v Trstu, Ul. Flavia Inter TS - Gaja 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Libertas Kopriva 15.00 v Koprivi S. Lorenzo - Mladost MELBOURNE — Ameriški igralec John Mc Enroe je že četrtič zapored osvojil teniški turnir «Super Challen-ge». V finalu je premagal rojaka Vitasa Gerulaitisa s 6:3, 3:6, 6:1. ............................ BANES NA OBČINSKEM STADIONU TRIESTINA-FANO Gostje so pravo presenečenje prvega dela prvenstva . .. __, _____j--- Jugoslavija. H. Franclja, 57 Italija, K^SSli. 7. Romunija, 8. Madžarska, 9. NDR, 40. Bolgarija, 11. Belgija, l?."Gkija. ŽENSKE FINALNA SKUPINA Romunija - Nizozemska 3:2 Bolgarija - Romunija 3:0 umni im milili iiiii im mit umih umi nuni. iiiiiimiiiiiiiimuimmtiittitimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiii OD JUTRI DO NEDELJE V L0NJERJU Pester tekmovalni spored 1. športnega tedna Adrie Moški se bodo pomerili v petih panogah, ženske pa v treh Čez teden dni uradne tekme na igrišču v Repnn Napočil je vendarle trenutek, ki so ga telesnokultumi delavci, predvsem pa nogometaši z zahodnega območja, tako nestrpno pričakovali: čez teden dni bo nogometno igrišče v Repnu, ki so ga temeljito preuredili, uporabno za uradne prvenstvene tekme. Tako nam je zagotovil repentabrski župan dr. Pavel Colja, ki je naglasil, da so se dela nekoliko zavlekla, dokler niso zasuli jarkov okoli igrišča, koder so speljane plastične cevi s podzemeljsko električno napeljavo. Tako je že postavljena osnova, da bodo prihodnje leto postavili javno razsvetljavo okoli igrišča, ki bo služilo tudi za nočne treninge in tekme. V lem tednu bodo postavili še mrežo okoli novih slačilnic in tako bo zadoščeno pravilom italijanske nogometne zveze. Nogometno igrišče bo Športno društvo ADRIA prireja v tednu od 15. do 21. oktobra svoj 1. športni teden. Tekmovanje je odprlo vsem tistim, ki sodijo v področje, na katerem društvo deluje. Predvidena so tekmovanja tako za moško, kot tudi žensko konkurenco. Za moško konkurenco je predvidenih pet, za žensko pa tri panoge. Ob koncu vseh tekem bo sestavljena končna lestvica za posameznike, za katero pridejo v poštev najboljše štiri moške in tri ženske uvrstitve. Moške panoge: namizni tenis, met krogle, skok v daljino z mesta, nočni tek (3.200 m) ter kolesarska dirka na kronometer. Ženske panoge: met krogle, skok v daljino z mesta, nočni tek (3.200 metrov). SPORED TEKMOVANJA 15. - 16. - 17. oktobra: namizni tenis; 18. oktobra: met krogle, skok v daljino z mesta: 19. oktobra: nočni tek; 21. oktobra: kolesarstvo (na kronometer), nogometni tekmi: Stari - Mladi in Moški - Ženske. Vsa tekmovanja bodo v večernih urah v društveni gostilni, razen kolesarstva, ki bo zjutraj ter nogometnih tekem, ki bosta popoldne. Nagrajevanje vseh nastopajočih bo v nedeljo, 21, t.m., v društvenih prostorih, kjer bo nato sledila prosta zabava. R. F. ATLETIKA V SOBOTO IN NEDELJO Tudi Gašperlin (Bor) na vsedržavnem tekmovanju V dneh 20. ter 21. t.m. bo Riccioneju (Forli) vsedržavno tekmovanje za dečke in deklice «VI. Rassegna nazionale - X. Conoorso Esercito - scuola*, ki velja tudi za II. trofejo »Ciao - cream*. Na tekmovanju imajo pravico nastopati vsi deželni prvaki ali tisti tekmovalci letnika 1965, ki so se na raznih deželnih prvenstvih (vedno za dečke in deklice) uvrstili najviše. Poleg tega lahko deželne federacije določijo za nastop še tiste atle- te, ki so v teku sezone dosegli boljše rezultate. Tako bo na tem tekmovanju lahko nastopil tudi borovec Aljoša Gašperlin, ki je imel na deželnem prvenstvu sicer smolo, je pa že prej dosegel enega najboljših rezultatov v deželi v teku na 80 m z ovirami. Iz naše dežele bodo v Riccioneju nastopili naslednji atleti in atletinje: DEČKI Hoja 4 km: Gavinelli (CSI TS), Pa-pa (Lib. - UD); 80 m z ovirami: Risetto (Arte GO), Gašperlin (Bor); 80 m: Mattis (Lib. UD), Pizzamus (S. Giacomo); 300 m: Ascanio (Lib. Gonars); 2.000 m: Polesello (Lib. Sacile), Lo-struzzo (Lib. UD); Višina: Salvador (Lib. UD), Vitiello (Prevenire TS); Palica: Teccolo (Lib. UD), Valen-tinuzzi (NAF); Daljina: Dose (Lib. Gonars), Ria-vis (Arte GO); Peteroskok: Di Cosmo (NAF), Ri naldi (NAF); Krogla: Cocconi (Lib. Gonars); Disk: Boaro (Lib. Gonars); Kroglica: Sabot (Lib. Manzano) DEKLICE 80 m z ovirami: Scatto (UGG), Co-lautti (Edera); 80 m: Padovan (UGG), Alessi (A CSI' 300 m: Bovo (CSI Friuli), Kravina (Toši); 1.000 m: Sabot (Lib. Sacile), Borto-lussi (Lib. Sacile); Višina: Mazzega (Lib. Gonars), Bla-suttig (UGG); Daljina: Bolzon (Lib. Gonars), Ros si (Stellaflex); Krogla: Margarit (Lib. Gonars); Disk: Strizzolo (Lib. Gonars); Kroglica: Cergol (SAAT). R. F. KOŠARKA Milje — Kraljeviča 1:1 V okviru športnega dne prijatelj stva med Miljami in Kraljevico sta bili včeraj v Miljah dve prijateljski košarkarski tekmi. Najprej sta se pomerili ženski peterki Interclub Renault Milje in Kraljeviča; zmagale so domačinke s 76:50 (40:18). V moški konkurenci pa je bila boljša peterka Kraljeviče. ki je premagala Inter Milje s 106:68 (53:33). V tretjem kolu tretje italijanske nogometne Jige C 1, bo danes Trie-stina sprejela v goste enajsterico Fana, ki je pravo presenečenje začetka prvenstva. Gostje prihajajo v Trst z namenom, da bi odnesli vsaj točko in s tem ohranili svojo nepremagljivost. Kar se tega tiče, pa so nameni Triestine popolnoma drugačni. Igralci se zavedajo, da ne smejo na domačih tleh izgubiti niti točke, če hočejo računati na napredovanje v višjo ligo. Zavedajo se tudi, da bodo gostje uporabili vse mogoče obrambne sisteme igre, da bi uspeli v svojem namenu, kar se bo praktično ponavljalo na vseh domačih nastopih Triestine. Varovanci trenerja Tagliavinija so nesporni favoriti za končno zmago, če pa ju hočejo doseči, bodo morali odslej pokazati kaj več,' kot v prvih dvi h prvenstvenih nastopih. Še .večino bd ''odsofeh\: napadalec* Paine, ki bo z vsfoporip. v eJupb lah-r ko rešil marsikatero pomanjkljivost tržaškega napada. Proti Fanu pa bo Triestina nastopila z naslednjo! postavo: Bartolini, Schiraldj. Pre-vedini, Gigiio, Maschercni, Magno-cavallo, Quadrelli, Mitri, Panozzo, Leuarduzzi, Coletta. SPORED 3. KOLA (v oklepaju ime sodnika) Casale - Novara (Giaffreda) Mantova - Treviso (Pezzella) Pergocrema - Cremonese (Rufo) Piacenza - Forli (Valente) ReggSana - Biellese (Baldi) Sanromese - Alessandria (Luci) S. Angelo Lod. - Lecco (Esposito) Varese - Rimini (Altobelli) Triestina - Fano (Vallesi) A LIGA 5. KOLO Ascoli - Lazio (Prati) Avellino - Bologna (Terpin) Cagliari - Catanzaro (Ballerini) Fiorentina - Pescara (Benedetti) Inter - Napoli (Pieri) Juventus - Udinese (Redini) Perugia - Milan (Ciulli) Roma - Torino (Casarin) B LIGA 5. KOLO AtaVnta - Sambenedet. (Parussini) Bari - Lecce (Reggiani) Brescia - Pistoiese (Angelelli) Cesena - Palermo (Falzier) Como - Sampdoiia (Michelotti) Genoa - Verona (Paparesta) Lanerossi - Parma (Menicucci) Monza - Matera (Materassi) Piša - Ternana (Vitali) Taranto - Spal (Facchin) ska. Turčija, Danska, Finska in Irska 5. SKUPINA: Malta, Albanija, per. Luksemburg, Islandija Norveška Ci- in PRED DANAŠNJIM ŽREBOM IZLOČILNIH SKUPIN ZA SP Italija v prvi jakostni skupini ZORICH — Predstavniki evropske nogometne zveze so na predvečer žrebanja izločilnih skupin za na stop v finalnem delu svetovnega prvenstva, ki bo leta 1982 v Španiji, porazdelili vseh 32 evropskih državnih reprezentanc, ki se bodo potegovale za 13 razpoložljivih mest (toliko jih namreč pripada Evropi) za nastop v Španiji, v pet jakostnih skupin. To so storili, da bi zagotovili, da bi se na SP uvrstile le najboljše enajsterice. Danes bodo namreč v ZUrichu izžrebali sedem izločilnih skupin (5 po pet ekip. s štirimi ekipami in 1 s tremi e-kipami — na SP bosta nastopili prva in druga iz vsake skupine, razen iz skupine, ki bo štela tri ekipe, iz katere bo napredovala samo pr-vouvrščena). Jakostne skupine pred današnjim žrebom pa so naslednje: 1. SKUPINA: Anglija, Škotska. ČS SR, Poljska, Italija, Nizozemska in ZRN 2. SKUPINA: Jugoslavija, Francija, Avstrija, Madžarska, Sovjetska zveza in Švedska 3. SKUPINA: NDR, Belgija. Wales, Portugalska, Švica, Grčija in Bolgarija 4. SKUPINA: Romunija, Severna Ir- DANES V BEOGRADU Olimpija - Partizan V anticipirani tekmi 13. kola 1. ZNL sta se po slabi igri enajsterici Vardarja in Dinama razšli pri neodločenem izidu 1:1. Ostale tekme bodo odigrali danes. Zelo težko nalogo bo imela ljubljanska Olimpija, ki bo gostovala v Beogradu pri Partizanu: kljub temu pa Ljubljančani računajo na delitev točk. Današnji spored je naslednji: l R^dmškj^Rudučpost ;Nwe*tek.:.-T,,,Crveha zvezda i Sarajevo Vojvodina Partizan - Olimpija-Osijek — Velež Čelik — Hajduk Rijeka — Željezničar Sloboda — Borac ^HI-FI, RAČK j ^TV COLORJ ksERVUSj ALDO COLJA KONTOVEL 134 JEL. 225471 ZAČETNIKI 10.00 v Miljah Muggesana B - Primorje * * * 10.30 v Dolini Breg - lnser SS * * • 11.00 v Gorici, Baiamonti S. Anna • Juventina NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku Primorje - Muggesana * * # 10.30 v Repnu Kras - Portuaje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Esperia SI # # * 9.00 v Dolini Breg - CGS 10.30 v Bazovici Zarja - Vesna KOŠARKA D LIGA 11.00 v Gradišču Itala Alfleri - Jadran MLADINCI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Jadran ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE V MNOGOBOJIH 8.30 v Vidmu Nastopa tudi Bor ROLKE KVALIFIKACIJA ZA DP 10.30 v Cortini d'Ampezzo Nastopa tudi Devin NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR ŠD MLADINA 9.00 v Nabrežini Nastopili) bo več kategorij OBVESTILA ŠD BREG obvešča, da se bo jutri, 15. oktobra, ob 21. uri, pričela rekreacijska telovadba v občinski telovadnici v DoHni. Udeležite set ••• SZ Bor sporoča, da bo prva seja odbora odbojkarskega odseka v novi sezoni v torek, 16. t.m. na stadionu tl. maj*. Začetek ob 20. uri. IIIIIIIIIIIIMlIllUMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUllllllllllUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllinilllllllllimUlllHIHlIlll DANES V CORTINI D’AMPEZZ0 TEKMOVANJE NA SKI ROLKAH Tekmovalci SK Devin za visoke uvrstitve Naše društvo bo skušalo osvojiti tudi klubski državni naslov Včeraj popoldne je 13 rolkarjev odpotovalo v Cortino d’Ampezzo, kjer bo danes na sporedu tretje tekmovanje za dodelitev državnih naslovov Kot je znano, sta lansko leto postala državna prvaka dva naša rolkarja, to sta Pavel Antonič in Gianni Legiša. Kot klub pa je SK Devin osvojil prvo mesto. Letošnji izgledi so še bolj obetavni od lanskih. Sedaj predvidevajo, da bo naše društvo odneslo štiri državne naslove in če mu bo športna sreča naklonjena tudi klubski naslov. Po dveh tekmovanjih namreč vodijo s polnim številom točk mlajša pionirka Roberta Sardoč, starejša pionirka Katia škerk ter starejši pionir Gianni Legiša. S ponovno zmago v Cortini bi (tekmovanje pred koncem) že imeli v žepu državne naslove, četrti naslov naj bi ga priborila Elio lori in Aleksander Sosič, ki sta vsak po enkrat zmagala in krepko delita prvo mesto pred zasledovalci. Velika neznanka pa je skupna kategorija mlajših in starejših mla dincev. v kateri ima realno možnost osvojitve državnega naslova 10 - 12 tekmovalcev med katerimi je tudi naš Pavel Antonič, ki je trenutno na drugem mestu s točko zaostanka pred vodečim. Žal. na tem tekmovanju ne bo zaradi bolezni nastopila Natalia Gabrovec, ki bi se prav gotovo uvrstila med prvo peterico. Maura Spanghero in Aleš Gruden pa se bosta borila za osvojitev drugega mesta v svoji kategoriji in bosta s tem pripomogla, seveda, skupaj z ostalimi, k možni osvojitvi klubskega naslova. Delovanje ZSŠDI Nogometna komisija V četrtek je v Trebčah bila ponovno seja nogometne komisije, na kateri so predsedniki nogometnih klubov s Tržaškega nadaljevali z razpravo o možnih skupnih izhodiščih na področju mladinskega nogometa. Zadnjič je bil govor o ustanovitvi skupne ekipe najmlajših, tokrat pa so šli še dlje in padel je predlog s strani enega društva, da bi združili in spravili »pod isto streho* ves mladinski nogomet, tako da bi nastopalo več skupnih ekip. Ustanovili naj bi torej neke vrste nogometno šolo s tremi centri pod strokovnim vodstvom kvalificiranih trenerjev. O taki usmeritvi se bodo morali seveda še izreči odbori posameznih društev, vendar pa je na dani, da bi na tak način verjetno optimalno rešili vprašanje mladinskega nogometa tako s tehničnega kot z idejno - vzgojnega vidika. Podrobneje se bodo o tem pogovorili na prihodnji seji nogometne komisije, ki bo v Trebčah 26. t.m. Plavalni tečaj V lipiškem bazenu se b0 v torek ob 15. uri pričel plavalni tečaj za osnovnošolsko mladino s Tržaškega, ki ga prireja ZSŠDI. Letos je število razpoožljivih mest nekoliko manjše, ker je bazen na razpolago le enkrat tedensko, in sicer vsak torek od 15. do 19. ure. Smučarska komisija V torek se bo ob 20. uri ponovno sestala v Mavhinjah smučarska komisija ZSŠDI. Društva, ki se u-kvarjajo z belim športom, bodo nadaljevala z izdelavo skupnega sezonskega programa in koordinacijo posameznih pobud. —bs— OBVESTILA ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo pošolska otroška telovadba v SKEDNJU začela jutri, 15. tega meseca, in sicer z naslednjim urnikom: od 16.30 do 17.30 zadnji letnik otroškega vrtca ter prvi in drugi razred osnovne šole; od 17.30 do 19.00 tretji, četrti in peti razred osnovne šole. « « » ZSŠDI sporoča, da se prične plavalni tečaj v Lipici v torek, 16. t.m., ob 15. uri. Za informacije naj se zainteresirani oglasijo na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304. • « * ŠK KRAS sporoča, da bodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa iežu. Prvi trening bo v sredo. 17 okiubta. Uredništvo uprava, oglasni oddelek, TRST Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina • Mesečno 3.500 Mr — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SI-RJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, leino 500.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubiji Oglasi Stran 10 2lro račun 50101 603-45361 «ADIT» Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 « 18800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, soh 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir bes» Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jul'l* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d< v Italiji pri SPI. 14. oktobra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska f im I Trst član Italijanske k Zveze časopisnih IV založnikov Darovi in prispevki ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH Namesto cvetja na grob mame Ni.ia Signoraccija daruje Alojz Gigi Puric 10.000 lir. V spomin na mamo Nina Signoraccija darujeta Angelca in Zvonko Malalan 5.000 lir. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA V SAMATORCI Namesto cvetja na grob drage tete Marije Knez daruje Renato Do-ljak 20.000 lir. Namrsto cvetja na grob Marije Kn-z darujeta Zora in Janko Rodica 5.000 lir. Namrsto cvetja na grob Marije Kn°z daruje Milka Budin 5 000 lir. Pokojna Marija Colja vd. Knez je namenila 50.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE N N. s Proseka daruje 10.000 lir. V spomin na Silvestra Glavinn daruje družina Mirka Hrvatiča 5 tisoč lir. V spomin na svaka Silvestra Gla-vino daruje Mirko Družina 50.000 lir. V spomin na Silvestra Glavino daruje družina Gregori 20.000 lir. Namesto cvetja na grob botra I vana Maverja daruje MK. 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Starec daruje Armida Škabar 15 tisoč lir. Kati in Jože Gorup darujeta 5 tisoč lir. V spomin na Lidijo Sossi darujejo sestra Karla, brat Milan in nečakinji Vera in Karmela 20.000 lir. V spomin na Antona Škabarja da ruje Slava Škabar 5.000 lir. Ob 8. obletnici smrti Julija puri-ča daruje žena Karla 10.000 lir. Vittorio Fortunato daruje 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Justa Hrovatina daruje Pavel Malalan 10 000 lir. Ob 4. obletnici smrti Justa Kal-Ca daruje družina Kalc 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL Namesto cvetja na grob Lojzke Milič darujeta Marija in Irmgard Luksa 10.000 lir. V počastitev spomina Pepija Guština darujejo Marija, Ernesta in Dragica 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Lojzke Milič darujeta Dragica in Zvonko Husu 5 000' lir. Ob povrnitvi posojila darujejo Bruno Rebula 100 000 lir, Neda Ci-jak in družina 50.000 lir, Milan Čuk 100 000 lir. Namesto cvetja na grob Lojzke Mi ič darujeta Vanda in Milan Čuk 10 000 lir. Namesto cvetja na sveži grob Francke Hrovatin vd. Starc darujeta Lucija in Serag Hrovatin 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Ob peti obletnici smrti Vinka Kal-ca se ga vedno spominjajo mama, oče, brata Tonček in Mirko ter pokojnikova žena Ana, hčerke z družinami ter darujejo 5.000 lir. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Namesto cvetja na grob bratranca Wa!terja Corbattija daruje Lu-ciano Derganz 20.000 lir. Namesto cvetja na grnb strica Josipa Hrvatiča daruje Marija Berdon 10.000 lir KOZMETIČNI SALON BOL1UNEC Teb 040/228313 Dipl. kozmeilfar Ružiča Stefančič NUDI: popolno nego obraza, dekolteja (acne, cooperose itd.) masaže: shujševalne, utrjeval-ne, stimulativne depilacijo, epilacijo višinsko sončenje POSLUŽUJEMO SE KAKOVOSTNIH KOZMETIČNIH PREPARATOV Ob sobotah zaprto! Namesto cvetja na grob Marije Starc daruje družina Vertovec -Bertini 10.000 lir. Ob 3, obletnici smrti drage mame Jožefe Žerjal daruje hči Milka 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Marije Colja vd. Knez darujeta Anica in Ivo Gorkič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Ane Ša-bec vd. Budal daruje Pavla Sancin 10 000 lir. V spomin na Ano Šabpc - Buda! daruje Mira Šuman 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Polda Cricchia darujejo Marička, Marija, Dora, Mila in Rafaela 12.500 lir. Namesto cvetja na grob Rudija Sosiča darujejo prijatelji gostilne pri «Gigiju» 25.(XX) lir. Učno in neučno osebje osnovne šole France Bevk na Opčinah daruje 72.000 lir, družina Gori 20.000, N.N. 5.000, Hilda Suhadolnik Sosieh 10.000, družina Egon Škrk 5 000, Kati in Joče Gorup 10.000, Mario in Silvana Bonetta 5.000. Viktorija (št. 27 ) 5.000 in Angelo Švab 5.000 lir. V spomin na očeta Silvestra Glavino daruje hči Cvetka z možem Sergijem 15:000 lir za ricmanjsko cerkev. Namesto cvetja na grob Francke Hrovatin vd. Starc darujejo Valter, Lilijana in Fulvija Berginc 10.000 lir za ŠD Polet z Opčin. V spomin na Silvestra Glavino daruje družina Enza Rojca 10.000 lir za PD Slavec iz Ricmanj. V spomin na Marijo Brezavšček daruje Mira Šuman 10.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Silvestra Glavine daruje Milka Racman 10 tisoč lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marije Knez darujejo sestre Amalija, Berta in Zofija 15 000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Marije Knez darujejo sestre Amalija, Berta in Zofija 15.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Marije Knez darujeta Bruna in Josip Milič 10 000 lir za ŠD Kras. V spomin na preminula sošolca Pavlo Kramar in Klavdija Grdovi-ča so na srečanju maturantom Žiga Zois udeleženci zbrali 62.000 lir za Kasto. Namesto cvetja na grob Ivana Maverja darujeta Mirko in Oton Žerjal 5.000 lir za PD F. Prešeren. Ob 8. obletnici smrti Zofije Danev in v spomin na Ivano Sedmak daru je sestra Dora 10.000 lir za kriško glasilo SkdanC."’ " ........... Namesto cvetja na grob Ivana Maverja iz Boljunca darujeta družini Sancin iz Izole 5.000 lir in Ta gurnjevi iz Padrič 5.000 lir za PD Slovan. Namesto cvetja na grob Lojzke Mi lič daruje Zala Regent 10.000 lir j za godbeno društvo Prosek in 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kertove]. Ob 4. obletnici smrti Alojza Štoke daruje sestra Nada 5.000 lir za 1 godbeno društvo Prosek, 5.000 lir za M'adinski krožek Prosek - Kon- | tovel in 5.000 lir za pevski zbor Va sili j Mirk. V spomin na Lojzko Milič daru jeta Marija in Jušto Šegina 5.000 lir za godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Josipa Hrvatiča darujeta Tina in Ivan Salvi 5.000 lir za PD Prešeren. Ob pogrebu Ivana Maverja darujejo pevci 60.000 lir za PD Prešeren. V počastitev spomina drage mame Francke Hrovatin daruje hčerka Sonja 100.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Francke Hrovatin darujeta Milka in Ivan Klun 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Justi Race 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ignaca Marca daruje Jože Žerjul 15.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo, KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI VSEM NOVOPOROCENCEM ter DRUŽINAM ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN 2ALOSTNIH PRILOŽNOSTIH, nudimo posojila po znižani obrestni meri Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila ZLATARNA UR.ARNA tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje usposobljenosti izpit za dva/e uradnika/ci L kategorije. Podrobni pogoji razpisa so razvidni na oglasni deski ali pa v tajništvu sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra 1979. TRGOVINA POHIŠTVA LA SERENiSSIMA TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 4212 74 POPOLNA RAZPRODAJA zaradi obnovitve prostorov FcJ Cene Vas bodo presenetile. e ENTE NAZiONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 8. oktobra 1979, v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. januarjem 1980, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih: a) spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče «serije»: serija štev. naslov posojila 6% 1965- 1985 I. emisija (Galvani) 6% 1966 - 1986 I. emisija (Pacinotti) 6% 1967- 1987 (Righi) 6% 1968- 1988 I. emisija (Marconi) 6% 1969- 1989 i. emisija (Ampere) 7% 1970- 1985 (Faraday) 7% 1972 - 1987 (Edison) 7% 1973- 1993 (Meucci) b) spodaj navedene obveznice: naslov posojila 13 — 16 31 — 56 — 72 29 — 45 — 73 — 76 — 78 — 83 — 84 10 — 12 — 43 — 45 — 83 — 93 23 — 29 — 53 — 58 — 78 — 99 — 114 — 116 6 — 8 — 65 — 66 — 99 — 106 — 123 — 143 19 — 41 — 51 — 57 — 70 — 76 — 84 — 108 — 110 6 — 9 — 24 — 40 — 56 — 61 — 97 — 130 — 147 — 163 — 168 — 176 — 180 — 181 — 185 — 233 — 251 — 255 —< 300 1 — 62 — 90 — 101 — 123 — 133 — 174 — 181 — 194 — 201 — 235 — 268 — 274 — 328 '' 363 — 364 obveznice 6% 1965- 1985 II. emisija po 500 obveznic: od štev. 14350 do štev. 15577 po 1000 obveznic: od štev. 112385 do štev. 119450 Obvezvnice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija 1980 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. ODVETNIŠKA pisarna išče urad-nico/ka. Telefonirati 'od 9. do 13. ure na tel. štev. 732863. PRODAJAM gorilno peč (bruciato-re) na riafto v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati na tel. štev. 227143. DRUŠTVENA gostilna na Opčinah išče gostilničarja. Pismene ponudbe poslati na p.p. 2005 — Opčine 34160. ELEKTRONSKE - TV igre po to varniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225-471. PRODAM avto fiat 125 special v zelo dobrem stanju. Telefonirajte v Sovodnje, telefon 882-037. IŠČEM vajenca za ključavničarsko inštalatersko stroko. Telefonirajte v Sovodnje na telefonsko številko 882 037 med 12. in 14. uro, ter zvečer med 19. in 20. uro. PRODAJAM rabljeni motokultiva-tor znamke Ruggerini. Za informacije se obrnite na Emila Cotiča v Redipugliji, Ulica Trincee 9. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 * / IŠČEMO mlado osebo za meha: ali elektromehanično stroko, goji: znanje slovenskega ali NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovini nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950. PRODAJAM po ugodni '>eni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324. bohrvaškega jezika in oprav; - - ■ ' lil ne vojaške obveznosti. Telefon ti na št. 68-812. IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote. KROJAČNICA za moške in že Blago z novimi vzorci za zii-. p’ašče «Kašmir Cammello» za I* stimc) tailleurs, obleke in Jhj nalni tirolski loden. Obrač^ plašče. Košuta — Drevored D nuzio 11 — poslopje kina Cap* IMMOBILIARE SOLARIO, Trg Giovanni 3, tel. 040 - 61061, od 1 do 19. ure, išče za svoje kliente; prodajo ali najem: stanovanj* hiše, hišice na Krasu. Zajan* na resnost. KROJAČNICA Mozetič, Trg Garib« di 11, razpolaga z lepimi, mod*1 nimi vzorci za moške obleke, V ske p,ašče in kostume, izdela1 po najnovejših krojih. Sprejel' vsa popravila navedenih obla* kakor tudi usnjenih in s krzn« podloženih (montone) plaščev jop. . mm mn ,m,m, D« VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 30. septembra 1979 do 31. maja 1980 TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - RFGGIO CALABRIA - ( ATA-NIA - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi: 4.30 D Benetke. 6.00 R Mi,an Genova Brignole (preko Mester) (*). 6.05 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (*) (1). 6.22 L Portogruaro (2) (3). 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva - Rim (4); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta ■ Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Benetke. 8.00 E Benetke. 8.40 E (Benetke Express) Benet ke (5). 9.20 R Benetke - Rim (*). S 35 E (Benetke Express) Benetke (1) 10 46 L Portogruaro - Benetke. 12 56 D Benetke - Milan - Turin. 13.40 L Portogruaro. 14.24 L Cervignano (6). 14.30 E Benetke (5). 15.38 E Benetke (1). 17.15 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*). 17.22 D Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catar.ia -, fglermo - Bari -Lecee (pogradi 1. in 2 razreda Trst - Reggio Calabria; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst -Catania, Trst - Palermo in Trst - Lecce). 17.35 L Benetke. 18.05 L Portogruaro. '8.40 D Benetke (1). 18.54 E (Simplon Express) Benetke - Rim Milan - Domodos sola - Pariz (pogredi L in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagon5 Benetke - Pariz: pogradi 2 razreda Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz) (5). ’9.23 L Portogruaro. 70.00 E (Simplon Express) Benetke - Rim Milan - Domodos- sola - Pariz (pogradi L in 2 razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; poeradi 7. razreda Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz) (1). ‘'0,28 D Benetke (5). "2.12 D Benetke - Milan - Turin Genova - Ventimigba - Ni ca (od 29 9. do 29 11 1979) Marseille (od 30 11 1979 dn 31 5.1980) (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin; soalni vagoni in pogradi L in 2. razreda Trst Genova). 72.25 E Mestre Bologna Rim (spalni vagrni in portrnHj 1 in 2. azreda Trst - Rim). Prihodi : Benetke. Portog.uaro (3). Portogruaro. Marseille (od 2.12 1979 do 31.5.1480) Nica (od 30.9 do 1.12.1979) Ventimislia Genova Turin - Milan Mestre (pogradi 1. 'n 2. raz reda in spalni vagoni Genn va - Trst: pogradi 1 in razreda Turin Trst). Rim - Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1 in 2. razreda Rim Trst), Benetke. (Simplon Express) Pariz Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1 in 2. razreda Pariz . Trst; po gradi 2. razreda Pariz • Za greb, Pariz - Beograd) Lecce - Bologna (spalni va goni in pogradi 1. in 2. raz reda Lecce Trst) (1). 11.10 R (Rialto) Milan - Mestre (do Trsta brez vmesnih po staj) («). Benetke. Milan - Benetke. Benetke. Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim Firence - Bologna - Benet ke (pogradi 1. in 2. razre da Reggio Calabria - Trst spalni vagoni in pogradi • Trst 17.45 D 18.40 R 19.05 E in 2. razreda Palermo in Catania - Trst). Turin - Milan - Benetke. Firence - Bologna - Benetke (») (1). ( Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje in Benetke - Beograd) (5). Portogruaro Rim - Mestre (*). Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*). 22.57 L Benetke. 19.17 L 20.44 R 21.03 R 2.08 D 6.12 L 7 10 T, 7.25 D 7.45 E 9.25 D 11.04 E 10.37 E (*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija. (1) Vozi od 6.4. do 31.5.1980. (2) Nadaljuje za San Dona di Piave od 30.9. do 22.12.1979, od 3.1. do 3.4. in od 9.4. do 31.5.1980. (3) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. (4) Ne vozi ob sredah in petkih. (5) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. (6) Ne vozi ob nedeljah in prazni kih, in od 23.12.1979 do 2.1.1980. (7) Ne vazi ob četrtkih in sobotah. TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA -SOFIJA - ATENE -ISTANBUL - MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta (spalni ni vagoni Rim - Moskva) (2) (1). (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz Zagreb in Pariz -Beograd) (3). 11.22 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz -Beograd) (4). Opčine - Ljubljana (3) (5). Opčine - Ljubljana (4) (5). Opčine - Ljubljana (3) (5). Opčine - Ljubljana (4) (5). Opčine - Ljubljana (3) (5). Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Trst-Beograd) (6) Opčine - Ljubljana (4) (5). Opčine • Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Trr r Beograd) (7). 20.05 E (Benetke Express) Opčine Ljubljana - Beograd Skop je - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. raz reda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benet ke Skopje, Benetke I stanbul in Benetke • Ate ne) (3). Opčine (Benetke Express) Opčine Ljubljana - Beograd Skop je - Atene Istanbul (spal ni vagoni in nogradi 2. raz reda Benetke Beograd: pogradi 2. razreda Benet ke Skopje. Benetke 1 stanbul in Benetke • Ate ne) 4). 23.52 D Opčine • Ljubljana Zagreb - Budimpešta (spalni vago ni Rim - Moskva (8) (3). 13.50 L 14.50 L 16.50 D 17.50 D 18.35 D 19.00 D 19.35 D 19.55 D 20 20 L 21.08 E 8.55 E 9.10 D 10.10 D 14.35 L 16.38 D 17.38 D 18.?4 E 19.44 E 21.30 L (Benetke Express) Ista# ( - Atene - Skopje - Beograd j Ljubljana - Opčine (pograd 2. razreda Istanbul - Ben«1 j ke, Atene - Benetke in Skop je - Benetke; spalni vaj* j ni in pogradi 2. razre* Beograd - Benetke) (4). - Ljubljana - Opčine (3) (® Ljubljana - Opčine (4) (5' Ljubljana - Opčine (4) (5 Ljubljana - Opčine (3) (®' Ljubljana - Opčine (4) (5), (Simplon Express) Beogr«- - Zagreb - Ljubljana - 0t- čine (pogradi 2. razred' Beograd - Pariz in Zagreb': Pariz) (3). ; (Simplon Express) Beogrs* - Zagreb - Ljubljana - OP čine (pogradi 2. razred' Beograd - Pariz in Zagreb' Pariz) (4). Opčine. (1) Vozi od 7.4. do 31.5.1980. (2) Ne vozi ob petkih in nedeljah (3) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. ; (4) Vozi od 6.4. do 31.5.1980. (5) Ne vozi ob nedeljah in praznikih (6) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih petkih in sobotah od 2.10.19''® do 5.4.1980. Ne bo vozil v dneh: 1.1L, 3.11., 8.12., 25.12. in 26,13' 1979 ter 1.1.1980. (7) Voži ob torkih, sredah, četrtkih petkih - in sobotah od 8.4. do 3*' 5.1980. Ne vozi 25.4. in 1.5.198« (8) Ne vozi ob četrtkih in sobotah (9) Ne vozi ob sredah in petkih. TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ ‘ SALZBURG - MUNCHEN 5.20 L 6.10 D 6.16 L 7.05 D 7.15 D 8.35 D 10.10 L 12.22 D 13.10 L 14.05 D 14.35 L 16.55 L 17.43 D 18.00 L 19.11 D 20.10 L 20.42 D 21.40 D 23.00 L Odhodi Videm Videm - Trbiž Videm Videm (1) Videm - Trbiž - Dunaj (J)1 j Videm - Trbiž - Dunaj (D' Videm Videm - Trbi* Videm - Carnia Videm Videm Videm - Trbiž Videm - Benetke (3) Videm Videm Videm (Italijansko - avstrijski Press) Videm - Trbiž - Du' naj - Munchen (pogradi in 2. razreda Trst - Dunaj! (2). (Italijansko - avstrijski E*' press) Videm - Trbiž - Du' naj - Miinehen (pogradi )• in 2. razreda Trst - Dunaj* (D. Videm 0.50 L 6.43 L 7.18 L 7.57 D 8.46 L 9.00 D Prihodi : Videm Videm (3) Videm Benetke ■ Videm (3) Videm (Avstrijsko - italijanski E*’ press) Munchen - Dunaj Trbiž - Videm (pogradi h in 2. razreda Dunaj . Trat’ 9.00 D 10.03 D 10.03 D 12.30 E 14.07 D 15.16 D 16.05 E Prihodi 5.01 D Budimpešta ■ Zagreb Ljub ljana - Opčine (spalni vagoni Moskva' Rim) (9) (3) 5.49 D Budimpešta Zagreb Ljubljana. Opčine (spalni va goni Moskva Rim) (9) (4), 6.17 D Beograd Zagreb ljub ljana Opčine (pogradi 2. razreda Beograd 1>st) (6). 1.30 D Beograd Zagreb • I Juh ljana - Opčine (pogradi 2 razreda Beograd Trst) (7). 12.04 L 14.14 D 15.10 L 16.30 D 17.26 D 18.03 L 19.26 L 19.38 E 20.50 L 22 30 I, 22 50 D 23 46 D (2). Videm (1) Videm (2) (Avstrijsko - Italijanski E*' press) Miinehen - Dunaj ' Trbiž - Videm (pogradi *' in ^2. razreda Dunaj . Trst/ Trbiž ■ Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž Videm Videm Dunaj (2) (D Videm Trbiž - Dunaj • Trbiž - Videm (2) Videm (l! O) Vozi samo od 6.4. do 31 5.1980 (2) Vozi od "0.9.1979 do 5.4.1980. (3) Ne vozi nb nedelinh in praznikih BANCA Dl CREDITO Dl TRŽAŠKA KREDITNA TRIESTE BANKA I 12. oktobra 1959 12. oktobra | 1979 ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI • l ..y.y.y.y .y. i-mmt 3. S. P. A. 20 - LETNICA POSLOVANJA UČINKOVITOST 7 POSLOVNOSTI