Stev. 165
TRST, četrtek 16. junija I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
u« efe aadaijah la praznikih ah 5-, ak paaatfatjklk ak 9. ijutraj.
FMaaline It«T. aa prodajajo po S nv6. ($ stot.) v mnogih ko bakar d ah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Lnciji, Tolminu, Ajdov-ftćini, Dornbergn itd. Zastarala iter. pa 5 nvč. (tO stot.). CCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi pa • at. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglaai denarnih aavodov pa tO st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, oaj-K.A&j pa 40 stot. Oglase sprejema Laseratni oddelek oprave .Edinosti". -- Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ________ pišljiv«, |n utoiljivo * Trstu.
SP1N0ST
duilo ]Mtitiintg« društva JUi&Mt" za Primorsko.
T illNirtf —JI
NAROČNINA ZNAŠA
sa ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnina, se nprava ne ozira, ■anlataa aa M«4*lj«k« ls<Mj« „KSIVOSTZ" ataa«: aa Ml* Imtm Krta tao, u p*l ltta Krta aaO.
Tal depisi naj se poiiljajo na nredniAtvo lista. Nsfranke-vaaa pisma aa m sprejemaj« la rekepiel se m vrafiaje
Haročnino, oglase in reklamacije je pojiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO: sHoa 6ler«ie Galattl 18 (Neredni deei) Izdajat sli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Tisto, ulica 11 ■ = GHorgio Galatti Stev. 18. == PeStne-hranllaKnl račun it M1652. TELEFON It. 11-57.
POLIT. DRUŠTVO „EDINOST"
sklicuje
za soboto, 18. junija
ob 8. uri zvečer
velik manifestacij ski
shod
u veliko duornno „tlnr, D.M o Trsta.
Dnevni red:
Italijansko vsenčliiščno vprašanje in naše zahteve na šolsk. polja.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR
političnega društva „Edinost".
Državni zbor.
DUNAJ 15. Poslanska zbornica je v poimenskem glasovanju z 239 proti 212 glasom vsprejela proglavja : cesarski dvor, kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče, mi-nisterski svet in najviše upravno sodišče ter naslov dispozicijski fond. — Zbornica je pričela potem razpravljati drugo skupino proračuna.
Posl. Panizza je govoril italijanski, zahteval je, da se bolj povspešuje poljedelj-ski pouk, govoril je proti vinskemu davku in zahteval od vlade odredbe za pobijanje pelagre. Konečno je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva, naj se zagotovi rente vojakom, ki so postali v vojaški službi invalidni.
Posl. Lanzerotti je v italijanskem in nemškem jeziku urgiral, naj se izda nov zakon za vodno in električno pravo, zahteval je spopolnitev železniškega omrežja in avto-mobilnega prometa na Trentinskem. Podpiral je želje primorskih Italijanov glede železniške zveze Gorica—Červinjan.
Posl. Grafenauer je protestiral proti dosedanjemu načinu postopanja pri ljudskem štetju na Koroškem, na katerem se jasno kaže stremljenje Nemcev, da bi na Koroškem iztrebili slovenski element. Tudi na prestoječem ljudskem štetju se je bati, da bodo na mnogih krajih slovenske manjšine popolnoma izginile. Govornik je predlagal torej resolucijo, v kateri se poživlja vlado, naj pri predstojećem ljudskem štetju poleg občevalnega jezika ugotovi tudi narodnost in naj ukrene odredbe v varstvo narodnih manjšin.
Potem ko je govorilo še več govornikov, je bila razprava prekinjena in seja zaključena.
Prihodnja seja jutri.
Italijanska pravna fakulteta.
DUNAJ 15. Nemška narodna zveza je imela danes popoludne zborovanje ; katerega so se vdeležili tudi ministerski predsednik Bienerth, naučni minister grof Sturgkh in justični minister. Grof Sturgkh je nato predložil kompromisni predlog, na podlagi katerega se določi v § 1. zakona, da se ima nadalje tekom štirih let od dneva proglasitve zakona, najkasneje pa začetkom zimskega semestra 1914—1515 v kakem kraju, kjer prebivajo Italijani v Avstriji, ustanoviti samostojno pravno in državoznansko fakulteto z italijanskim učnim jezikom.
Najkasneje leta 1912 se ima v državnem zboru predložiti zakonski načrt, ki se tiče tega predmeta: S § 2. se vlado pooblašča, italijansko samostojno pravno in državoznansko fakulteto z bodočim zimskim semestrom in za dobo določeno v § 1. ustanoviti provizorično s sedežem na Dunaju.
Naučni minister grof Sturgkh je utemlje-val obširno ta kompromisni predlog, pri čemur je povdarjal, da se gre za Dunaj le provizorično, ker preneha fakulteta po štirih letih ipso jure.
Isto sta povdarjala tudi ministerski predsednik Bienerth in justični minister Ho-henburger, da je določen Dunaj le provizorično ter priporočila, naj bi se Čimpreje napravilo kak sklep.
Seja bo nadaljevala jutri ob 11 uri pred-poludne.
BRZOJflUNE UESTI.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 15. Danes je ob napolnjeni zbornici in galerijah otvoril deželni načelnik general Varešanin prvi bosansko-hercegovin-ski dež. zbor.
Potem ko je deželni načelnik pozdravil deželni zbor in mu zaželel plodonosnega delovanja, sta prisegla oba podpredsednika, na kar je prevzel predsedstvo podpredsednik Vojislav Šola in otvoril prvo zasedanje bosanskega dež. zbora.
Na to so bile prečitane številne brzojavke slovanskih parlamentariških klubov, na kar je predsednik zaključil sejo.
Prihodnja seja jutri.
Napad na deželnega načelnika Bosne in Hercegovine.
SARAJEVO 15. Ko se je deželni načelnik general Varešanin od slavnosti otvoritve deželnega zbora vračal v konak je socijalni demokrat Bogdan Cerajić ustrelil proti njemu petkrat, ne da bi ga bil zadel. S šestim strelom je ustrelil samega sebe. Deželni glavar, ki je ostal popolnoma miren, se je podal potem v konak. Adjutant dež. načelnika, major Heller je ostal tudi ne-ranjen.
SARAJEVO 15. Kakor je sedaj ugotovljeno, je atentator 24-letni Bogdan Cerajić, doma iz Nevesinj v Hercegovini. Cerajić je bil jurist na zagrebškem vseučilišču. Dne 4, junija je prišel iz Mostarja v Sarajevo, kjer je prejel od vlade denarno podporo za polaganje izpitov. Glasom listin, ki so jih našli pri njem, se zdi, da je imel stike z anarhisti. Takoj po atentatu, kar je povzročilo tukaj veliko ogorčenje, sta prišla oba podpredsednika deželnega zbora k civilnemu adlatusu baronu Benko, da izrazita svoj stud nad zločinskim atentatom na življenje deželnega načelnika. V konak so ves dan prihajale ličnosti in deputacije iz vseh krogov prebivalstva, ki so čestitali deželnemu načelniku na rešitvi. V cerkvah, mošejah in templjih "so bile slovesne službe božje.
Stroški vojaške asistence povodom volitev na Ogerskem.
BUDIMPEŠTA 15. (Ogr. biro) Uradno se razglaša glede stroškov vojaške asistence povodom državnozborskih volitev, da je bilo uporabljenih na volitvah 194 peš batalijonov in 114 kavalerijskih eskadronov. Vojaška asistenca je obsegala 380 volilnih okrajev, v katerih so se prva dva dneva vršile volitve. Skupni strošek doklad, katere ima plačati ministerstvo za notranje stvari, znaša na dan 30 do 40.000 kron. Transportni stroški niso tu všteti. Če se jih pa tudi prišteva sem, zaostajajo skupni stroški daleč za številko 17 milijonov, ki jih je vsekakor označati kakor fantastične.
Srbska kriza rešena.
BELIGRAD 15. Ministerska kriza je rešena. Ministerstvo vstane. Kluba obeh radikalnih strank sta izrekla vladi svoje popolno zaupanje ter zagotovilo, da bosta podpirala vlado v vsakem slučaju.
Skupščina začne danes zopet svoje delovanje.
BELIGRAD 15. Oba radikalne kluba sta enoglasno izrekla vladi žaupanje in zagotovila, da jo bosta še nadalje enodušno podpirala. Nato je vlada umaknila ostavko.
TURČIJA. Krečansko vprašanje.
CARIGRAD 15. „Ikdam" poroča, da so vlasti zagotovile Turčijo, da se na kre-čanski konferenci ne bo razpravljalo o anek-siskem vprašanju ter da se bo pretresovale podrobnosti avtonomije na podlagi otomanske suverenosti po turških željah.
CARIGRAD 15. Veliki vezir je posetil včeraj poslanike krečanskih velevlasti ter je razpravljal ž njimi krečansko vprašanje. Govori se, da je porta načelno '.sprejela predlog krečanske konference.
Povodnji.
DUNAJ 15. Neprestani nalivi so prov-zročili v posamičnih alpskih dolinah poplave. V Solnogradu je bilo poplavljenih več občin, pota in mostove je voda razdejala. Enako je povodenj opustošila mnogo krajev na Tirolskem in Predarelskem, izlasti Feldkirech, ki je večinoma pod vodo. — Najbolj ugroženim krajem je prišlo na pomoč vojaštvo.
INOMOST 15. Reka Reutte, ki je izstopila, je na mnogih mestih izpodkopala državno cesto in poškodovala mostove. Promet je odprt le proti Bavarski. Hiše so pod vodo. Reka Lech je zrastla za 6 metrov. Več vasi je pod vodo. Tako tudi okraj bregenški. Vsi potoki in reke so izstopili in razdejanih je več mostov. Železniške zveze
z Inomostom-Bregenzwald in Landau so pretrgane.
ZAGREB 15. V zagrebški okolici in po vsem Zagorju so bili silni nalivi in toča, ki je napravila mnogo škode.
MONAKOVO 15. Od raznih krajev de-! žele poročajo o silnih nalivih in poplavah.! Na mnogih mestih je pretrgana železniška zveza, voda je odnesla več mostov.
BERN 15. Iz vse centralne in iztočne Švice prihajajo poročila o velikih povo-denjskih katastrofah. — Utonilo je tudi več ljudi.
Zopet velika vremenska katastrofa v Srbiji.
BELIGRAD 15. Sinoči je bilo grozno neurje in naliv nad mesti Jagodina, Ćuprija, Bagrdan in Svilajnac. Reki Morava in Re-zava sta izstopili in poplavili mestne ulice. V nekoliko četrt-urah je bilo vse pod vodo. Žetev v Moravski dolini je popolnoma uničena. V Svilajnacu je utonilo 26, v Bagr-danu pa 6 ljudi. Mnogo hiš se je podrlo. Škoda je ogromna. V isti uri je silna toča v več okrožjih Srbije popolnoma uničila žetev. Kralj se je danes zjutraj v spremstvu vojnega ministra in ministra za javna dela podal v Svilajnac.
BELIGRAD 15. Škoda, ki jo je včerajšnja nevihta povzročila v mestih in vaseh Moravske doline, je mnogo veča, kakor so to javila prva poročila. V mestu Svilajnac je stala voda dva metra visoko. Ker je katastrofa prišla zelo naglo, so se zamogli ljudje rešiti le na strehe. Danes zjutraj, ko je voda odtekla, so našli 38 -nrličev, večinoma otrok. V vaseh je napravila nevihta in povodenj še mnogo večo škodo. Mnogim kmetom je vse uničeno. Utonile so cele rodbine. Voda je odnesla tudi mnogo živine. Prav tako velika je nesreča v Jagodini, Ćupriji, Bagrdanu in vaseh v okolici teh mest. Vinogradi, sadno drevje in vsa žetev so popolnoma uničeni.
Frankobrod ob Menu 15. Včeraj je bil bržkone z bombo izvršen atentat na vilo Aleksandra Mayerja. Hiša je bila razdejana. Ranjen ni bil nihče.
Berolin 15. Gospodska zbornica je brez debate vsprejela predlogo glede povišanja civilne liste. _
Politični položaj
s posebnim ozirom na italijansko vseučiliščno vprašanja.
Govoril drž. posl. dr. Rjbar na shodu političnega društva „Edinost" minole nedelje v Barko vlj ah.
(Zvršetek.)
Zmota Italijanov.
Vlada je sicer navela stvar v pravi tir in Italijani so mislili, da bo stvar hitro rešena. Ali motili so se. V zbornici obstruk-cija res ni možna, ali Italijani niso pomislili, da je možna v proračunskem odseku. Tudi v tem pogledu so se Italijani zmotili. Glede vprašanja sedeža italijanski fakultete pa je navstala prava konfuzija.
Mir, kakor si ga žele Italijani.
Od nekih strani se nam očita, da nastopamo proti kulturni zahtevi. To ni res. Mi ne nastopamo proti kulturni zahtevi Italijanov ; naj le dobe svoje vseučilišče ! Vemo dobro, da bi bilo boljše tudi za nas, ako bi med nami in Italijani vladal mir. Ali za vspostavljenje miru treba dveh. Vprašam vas, kedaj so se še Italijani izrekli za mir med njimi in nami ?! (Viharno pritrjevanje). O da, oni bi želeli miru ! Ali kakov bi bil to mir za nas?! Oni da bi ukazovali, a mi se pokorili brez prava in brez svobode! Takega miru si žele oni! (Frenetičen aplavz).
Kadar Italijani govore o miru, nam prihaja na misel nekdanje razmere med njimi in našimi nezavednimi okoličani, —-ali, kakor so oni govorili: i nostri buoni vilici — ki so molčali, ubogali in poljubljali roko, ki jih je krotila! (Dolgotrajen aplavz). Toda za pošten mir na podlagi jednakih pravic niso bili Italijani nikdar. (Vsestransko pritrjevanje). In tudi danes niso (Ponovno pritrjevanje) in še dolgo ne bodo! Nikdo pa ne more zahtevati od nas, da bi si želeli miru, kakor bi ga hoteli imeti Italijani, to je, da bi se jim mi jednostavno podvrgli. (Klici: Nikdar! Nikdar!). Vsi oni torej, ki nam očitajo, da nočemo miru, naj se le obrnejo na italijansko adreso !
Ponovni poskusi.
Kakor rečeno, nekaj časa so ital. krščanski socijalci in soc. demokratje mislili na kakov modus vivendi, ali pogajanja so se pretrgala. Kasneje pa so se zopet enkrat izjavili, da bi se hoteli pogajati. Jaz
sam sem bil naprošen od treh odličnih oseb, naj poizvedujem, bi-li bili Jugoslovani pripravljeni za pogajanja. Odgovoril sem jim, da smo pripravljeni vsaki hip za sporazum-Ijenje, ali le na pošteni podlagi. (Odobravanje).
Toda ta najnaravneja zahteva naša je naletala na gluha ušesa. Izgovarjali so se, da niso še ničesar sklenili. Še le tedaj, ko je prišlo do obstrukcije v proračunskem odseku, so se malce streznili, da so videli, da kupčija z vlado vendar ni še popolnoma gotova, da so delali račun brez krčmarja: brez nas, ki smo tudi faktor! (Vsestransko pritrjevanje). Da, z nami bi se morali najprej sporazumeti ! In tu izjavljam takoj : mi ne moremo odnehati od svojega stališča že iz taktičnih razlogov. (Frenetično pritrjevanje). To vendar ne gre, da bi jim mi dovolili najvišo šolo — ker drugo imajo itak že vse in celo več, nego v nekaterih krajih Italije same —, a mi da ne bi za to nič dobili! Mi, ki nimamo po primorskih mestih niti 1 ljudske šole, nobene srednje in nobene specijalne šole! Nimamo druzega, nego revne ljudske Šole po deželi. Če oni dobe univerzo, moramo jo dobiti tudi mi! Naš odpor proti italijanski univerzi je sedaj naše jedino orožje.
Če bi dali to iz rok, potem bi morali čakati — ne drugih 25 — ampak 100 let, predno bi nam kaj dovolili. (Glasno in vsestransko pritrjevanje).
Mi ne nastopamo proti Italijanom, ampak le za svojo kulturo, za svoje pravo, za bodočnost svoje dece ! (Dolgotrajajoč viharen aplavz). V takih usodnih trenotkih ne smemo biti mehki! Izsiliti si moramo svoje pravo z istim orožjem, ki je rabijo Italijani. Mi moramo to priliko izkoristiti! (Pritrjevanje po vsej dvorani).
Uverjen sem, da smo vsi Jugoslovani na tem stališču in da nas bodo tudi Cehi podpirali. Da, tudi večina Malorusov umeje naš položaj. Njihov predsednik Romančuk je sicer za Trst. Ali drugi členi maloruskega kluba so nam zatrjevali, da umejo, da mi ne moremo odnehati od tega stališča. (Pojav zadoščenja).
Tudi socijalni demokratje so nam očitali naše vedenje, to je razvidno iz govora poslanca Pittonija. Jaz mu ne zamerjam tega in umejem, da on — kakor Italijan — ni mogel drugače. Zamerjam mu pa, da on nam zamerja. (Tako je!) Jaz sem mu odgovoril, da saj tudi oni tako postopajo ob danih prilikah. Štrajk je n. pr. nevarno orožje tudi za delavca samega. Za štrajk, kakor namen za-se, torej tudi socijalni demokratje ne morejo biti. Ali često ga rabijo vendar kakor orožje, da kaj iztisnejo za delavce. Tako orožje je sedaj za nas obstrukcija ob vseu-čiliškem vprašanju. Tudi nam mora biti dovoljeno, da se poslužujemo sredstva, ki bi ga sicer ne odobravali (Pritrjevanje) in ki bi ga tudi sedaj ne rabili, če ne bi imeli takih nasprotnikov !
Naše stališče nasproti italijanskemu vse-učiliščnemu vprašanju
je torej: mi absolutno ne odnehamo in ne smemo zamuditi prilike, da svojemu narodu pridobimo sredstva, ki jih mora imeti, ako hoče napredovati. (Ploskanje in živio-klici po dvorani).
Kako se bo stvar nadalje razvijala, tega ne vem. Ministerski predsednik išče sedaj formule, po kateri bi zadovoljil vseh. No, to ni naša skrb. Njihova stvar je, da najdejo izhoda. Če g. Bienerth najde tako formulo, si pridobi pravico, da ostane minister do smrti. (Viharna veselost). Opozarjam pa, da se celo
Nemci hočejo okoristiti na italijanskem vseučiliščnem vprašanju. Da-si so v Trstu le priseljenci in niso do-domače prebivalstvo, da-si imajo v Trstu vzlic temu obilico svojih ljudskih šol, gimnazijo, realko in drugod po Primorskem ljudskih šol, hočejo vendar izrabiti tudi to priliko, da iztisnejo kaj za-se! (Hrup). Še navtično šolo bi hoteli imeti. Ni jim dovolj, da so poplavili vse urade s svojimi ljudmi, da na čelu vseh uradov stoje Nemci; marveč bi hoteli sedaj še na morje, da bi nas in Italijane odtisnili tudi z morja. (Vrišč).
Italijani si kopljejo grob!
Če to ne odpre oči našim Italijanom, če bodo iz golega sovražtva proti nam še nadalje služili Nemcem, potem naj vedo, da kopljejo grob sami sebi in da so vredni, da poginejo! (Pritrjevanje in razni vskiki).
Slovani in Italijani smo tu avtohtonni živelj. Zato bi se morali medsebojno podpirati in gledati, da vzravnamo medsebojna nasprostva. Tako zagotovimo tu kruh domačinu in se zavarujemo, da nam ga ne bo jemal tujec od severa. Mi ne poznamo sovražtva do Italijanov, hočemo biti pa
Stran II
»EDINOST« št. 165.
V Trstu, dne 16 junija 19 i"
na svoji zemlji svoji gospodarji. (Navdušeno pritrjevanje).
O sedanjem parlamentu.
Naj se dotaknem nalog, ki jih ima sedanji parlament. Će tudi ima ta parlament
tukaj zasleduje svoje enostranske, sebične namene. Anglija da hujska po strani Grško, ki dobiva na ta način tem večega poguma. Oficijelno stališče Grške vlade je sicer popolnoma korektno, zato pa gotovo časo-
mnogo napak, vendar ni tako slab, kakor	odločneJ'e zahteva združenJe
se rado misli. Doslej ni še napravil bogzna " " "
kaj in res je, da je zamudil mnogo dragocenega časa. Vendar stoji dejstvo, da je začel delovati na socijalnem polju in se je lotil vprašanj, o katerih ne bi bili nekdaj niti sanjali. Omenjam n. pr. zavarovanje delavcev za slučaj starosti in obnemoglosti. Ta zahteva delavcev do države in družbe postane zakon. Velika so nasprotstva v parlamentu, vendar se kaže dobra volja za delo na socijalnem polju. Nadalje je vprašanje penzijonistov starega stila, da se jim mirovine zjednačijo z onimi novega stila. S tem se uresniči želja neštetih družin, ki vsled današnje draginje žive v največi bedi. In takih koristnih stvari je še mnogo, ki jih ima parlament rešiti
Grško.
Kako razburjeno je javno mnenje v Grški, dokazujejo najbolj besede, ki jih je izrekel Grški kralj Jurij proti dopisniku nekega lista, namreč, da ni misliti na mir, dokler ne bo izvršena aneksija".
Te besede grškega kralja so vzbudile seveda vihar ogorčenja v Trčiji, a ravno tako navdušenje v Grški. V Turčiji se vrši velika agitacija za „sveto vojnou radi Krete in prijavilo se je že na tisoče dobrovoljcev. Vlada si sicer prizadeva, da bi vplivala pomirjevalno, a vprašanje je, če se jej posreči, da bi vse to gibanje udušila kar tako. Ko bi prišlo do vojne z Grško, je sicer gotovo, da bi bila ta poslednja tepena, kakor je bila tepena v zadnji vojni. Ali Turčija bi od
Če pridemo do' tega, da se jezikovni teP vsefn° imf,a "^esar, ker bi vele-
t_:________.. * v.	J .___ sile ne doDustile. da bi se okoristila od
prepiri, ki zastrupljajo vse življenje, odpravijo, pride na vseh poljih do plodovitega dela. Zato moramo le blagoslovljati inicijativo čeških agrarcev, ki so konkretnim predlogom sprožili misel za splošno ureditev jezikovnega vprašanja. Njihov predlog je sicer pomanjkljiv. Ali že dejstvo, da so Čehi sami prišli na to misel, da so zapustili zgolj negativno stališče, opravičuje nado, da slednjič vendar pridemo do kakega sporazuma, kakor si ga želimo vsi. (Viharno odobravanje).
Naša jugoslovanska delegacija.
V naši jugoslovanski delegaciji ni tako kakor bi mora biti. Še vedno se kregamo in ne more priti do edinstvenega nastopanja. Posebno v zadnjih dneh so se vršili napadi, ki jih moramo živo obžalovati. To tembolj, ker vsaj v sedanjem trenotku bi morali biti složni. Saj so tudi Italijani razdeljeni na tri stranke, ali ob vseučili-škem vprašanju stoje vsi kakor en mož za zahtevo : Trieste o nulla! Trentincem bi bilo gotovo ugodneje, če bi italijansko vseučilišče prišlo v Trentin ; vendar ne zahtevajo tega, marveč se udajajo narodni disciplini. Pri nas pa se gleda najprej: kdo je kaj začel, ali Peter ali Pavel ?! Tako ne bi smeli. V takih trenotkih bi marveč morali odstranjati vse, kar bi utegnilo kaliti naše medsebojno razmerje. Je sicer res, da vseh ne spravimo nikdar pod eno kapo, ker nazori so različni. Tako je bilo in ostane. Bog nas je tako ustvaril. Ali, ko gre za našo celokupnost, treba, da skupno nastopamo, da svojemu narodu zasiguramo bodočnost. Kogar je narod poslal na Dunaj, da tam brani njegove koristi, ne sme misliti na svoje ali na koristi svoje stranke! Če bomo prešinjeni takim duhom, prebijemo tudi še hujše čase, nego so nas tepli doslej. (Viharno, dolgotrajajoče odobravanje, ploskanje, živio-klici).
Dogodki na Balkanu.
Na Balkanu zopet hudo vre. Turška oficijozna poročila zatrjujejo sicer, da ustaši polagajo orožje in se udajajo. To je sicer tudi verjetno glede posamičnih rodov naha-jajočih se v bližini železnic in v bolj pristopnih krajih. V notranjosti pa je ostalo vse pri starem in Albanci gotovo ne mislijo niti od daleč na to, da bi se pokorili. Da bi pa Turčija razorožila vso Albanijo, na to pa že celo ni misliti, ker bi v ta namen morala mobilizirati veči del svoje armade, pa bi še ne šlo lahko. Ako torej prihajajo poročila, da se Turčija pogaja z ustaši, je treba to smatrati v tem smislu, da Albanci tudi v bodoče ostanejo svobodni davkov in vojaščine, da bodo tudi zanaprej uživali privilegije, ki so jih vživali dosedaj. Mir pa bo trajal, dokler bo kak vali ali mutaserif hotel zopet uvesti kake novotarije, ki naj bi tudi Albance spominjale na to, da so sultanovi podaniki. Glede Albanije bi bila torej stvar v redu, a to vsekako le do prihodnje pomladi. Prihodnjo pomlad pa lahko z vso gotovostjo pričakujemo poročil o novih nemirih v Albaniji.
Nevarnost pa je, da radi Krete pride do vojne med Grško in Turčijo. Krščanski členi narodne skupščine na Kreti, ki pripada zasedaj vsaj še po imenu Turčiji, so prisegli zvestobo gršk. kralju ter s tem proglasili aneksijo Krete z Grško. Mohamedanske člene pa so, ker niso hoteli priseči, enostavno izgnali iz zbornice.
Umevno je, da je to izzvalo vihar ogor-čanja v Turčiji. Zaščitne oblasti — Francija, Anglija, Rusija in Italija —, ki so lansko leto svoje čete, ki naj bi tam čuvale turško suver., odpoklicale, se zdaj že ne morejo več složiti za skupno postopanje, za energičen in odločilen korak, ki naj bi storil enkrat za vselej konec tem večnim zmešnjavam. Kakor kažejo najnovejša poročila, je zbog Krete že celo dosedanje prijateljsko razmerje med Anglijo in Francijo precej omajamo. Zato se misli baje — kakor je to že storila Avstrija leta 1904, — sedaj tudi Francija odtegniti, ne hoteča imeti nikakega posla več radi Krete. Razlog temu je menda v čudnem postopanju Anglije, ki (kakor povsodi) tudi
sile ne dopustile, da bi se okoristila od zmage nad Grško. To ve prav dobro tudi turška vlada in zato se je te dni tudi vojni minister v seji ministerskega sveta izrazil proti vojni.
Zato je pa že začela gospodarska vojna z bojkotom proti Grški. Kako škodo lahko provzroča taka gospodarska vojna, znamo najbolje mi Tržačani iz bojkota, ki je bil proglašen proti Avstriji radi aneksije Bosne in Hercegovine. Ker so pa trgovske zveze med Grško in Turčijo, osobito v Egejskem in Marmarskem morju, radi neposrednega sosedstva posebno živahne, je samo ob sebi umevno, da bi moral biti vspeh takega, le par mesecev dosledno izvajanega bojkota, naravnost katastrofalnega pomena za gospodarsko življenje Grške. K temu se pa pridružuje Še namen turške vlade, da vse grške podanike izžene iz Turčije. Teh je pa v Turčiji okoli milijon !!
Kaj naj bi storila Grška s temi ljudmi, ako bi jih res Turčija izgnala?!
Sicer je malo verjetno, da bi se vlada odločila za tak korak, ki bi mu bila vojna v neizogibno posledico.
Vendar že dejstvo samo, da se sploh resno razpravlja o možnosti takega koraka, kaže, da so razmere med Grško in Turčijo skrajno napete. Sicer je skoro nedvomno, da iz razlogov, ki smo jih že gori navedli, za takrat ne pride do prelivanja krvi. ali prej ali slej morajo sploh eksplodirati vse one eksplozivne snovi, ki so nabrane tam doli.
Sicer je glasom najnovejših poročil Fra :cija storila predlog, naj bi sklicali v Lor Jonu konferenco, na kateri bi se definitivno sklepalo o rešitvi kretskega vprašanja. Ali udi če pride do te konference, je dvomljivo, da bi ta dosegla kak vspeh, ker so velesile preveč ljubosumne ena na drugo. Brez ozira na druga odprta balk. vprašanja, je torej že v vprašanju Krete same toliko nevarnih gorilnih snovi, da bi že prva iskra utegnila provzročiti nevaren požar, ki bi za-mogel izzvati svetovno vojno.
Torej vendar!
Včeraj smo dobili z Dunaja eno onih redkih vesti, ki nas razveseljujejo. Po tolikih zakulisnih intrigah je torej vendar-le prišlo med obema našima kluboma na Dunaju do sporazumljenja vsaj v vprašanju italijanske pravne fakultete. In ne samo to! Komunike, ki je bil tozadevno izdan, ne govori, da so se zastopniki dveh jugo-slo-vanskih klubov zjedinili, temveč, da so popolnoma edini! Iz tega bi sledilo da takih nasprotstev, kakor je javnost mislila in kakor so dajali razumevati nekateri listi, vendar ni bilo.
V vprašanju italijanske pravne fakultete so torej zastopnikiki obeh klubov, enoglasno konstatirali, da so popolnoma edini; a mi mislimo, da je še mnogo takih vprašanj, glede katerih bi se lahko konstatiralo rstotako popolno edinosf.
Po treznem in vsestranskem pretresanju načel, ki jih zastopa eden ali drugi klub, bi prišli bržkone do konečnega rezultata, da ni med obema kluboma nikakih takih razlik, ki bi onemogočale ne-le skupno postopanje, ampak tudi združenje obeh klubov v en sam klub. In če ne pride do tega, so temu krive v prvi vrsti osebnosti in osebne ambicije.	_
Dnevne novice.
Opozicija proti ministerstvu Briand.
SocijalistiČno-radikalna stranka je prestopila v opozicijo proti sedanji francoski vladi. Razširila se je tudi vest, da misli vreči Bri-andovo ministerstvo in da ima tudi že pripravljeno kandidatno listo nove vlade. Pred-sedništvo bi vsprejel Berteaux, bivši vojni minister. Opozicija, ki jo vodi Combes, je še zelo šibka in bo težko vsilila kako spremembo vlade, ki ima v ostalih republikancih še vedno močno zalombo.
Viteza dr. Korytowski, bivšega finančnega ministra, je imenoval občinski svet v Novem Sandecu za častnega meščana. Na banketu, ki se je vršil ob tej priliki, je imel Korytowski daljši govor o politiki polj. kluba.
Hotrichter. Obsodba Hofrichterjeva bo formalno razglašena koncem tega tedna. Stanje obsojenčevo je popolnoma normalno.
Roseggerjeve zbirke za nemški Schul-verein znašajo vsega skupaj vsoto 2,578.000 kron. V seji nadzorovalnega sveta so sklenili dovoliti za obmejne šole na Češkem 950.000 kron. S tem denarjem ustanove pet novih nemških šol in sedem otroških vrtcev deloma na Češkem, deloma na Štajerskem.
* Kakor se vidi, se hočejo Nemci s vso silo vreči nad štajerske Slovence, ki še nekoliko klubujejo nemškim navalom. Naša družba sv. Cirila in Metoda bo morala napeti vse svoje moči, če bo hotela uspešno paralizirati nemške napade. Zato pa podpi-rajmo jo!	_
Domače vesti.
Smrtna kosa. V Padriču je umrla včeraj Marija G r g i č, soproga g. Jos. Grgiča krčmarja in vaškega načelnika v Padriču. N. p. v m !
Novi postajenačelnik južne železnice v Trstu. Načelnikom tuk. postaje juž. železnice je imenovan dosedanji prvi namestnik postajenačelnika gospod Andrej Ž b o n a. G. Andrej Žbona je rojen leta 1849., študiral je v Gorici in je leta 1869. stopil kakor asp irant v službo južne železnice.
Med tem je služboval na Dunaju, potem je prišel kakor pomožni uradnik v Kormin, nato v St. Peter, Pulo in koncem leta 1887. v Trst. Leto potem je bil imenovan namestnikom postajenačelnika, dne 1. julija 1900. pa nadzornikom. To imenovanje so najtopleje pozdravili v vseh krogih.
Nekaj značilnega. Naš italijansko-ra-dikalni in skrajno liberalni da, — brezver-ski „Indipendente" prinaša vsako toliko situvacijske članke o političnih dogodkih v Hrvatski. Dasi je vse zlobno proračunjeno in tendencijozno zavito, vendar se vidi ravno na vsej tendenci, da piše nekdo, ki razmere dobro pozna. Mi smo že dlje časa ugibali, kdo neki more biti oni Hrvat, ki skuša — posluževaje se takega, Slovanom tako strupeno sovražnega lista — svoje lastne rojake sumničiti in škodovati s tem svojemu lastnemu narodu ?
Radovednost nas je gnala, da smo poizvedovali. Slednjič smo doznali od zanesljive strani, da je dopisnik „Indipendenta" neki znani furtimaš — Frankovec! In taki ljudje, ki se radi umazane strankarske koristi in v prilog svojemu rovarenju proti drugomišljenikom lastnega naroda zatekajo k najhujšjim sovražnikom njihovih lastnih stremljenj, ki se iz egoizma pajdaši jo tudi s samim peklenščkom s čemer gazijo ne le načelo rodoljubja, ampak tudi politi-ške morale — taki ljudje nam dan na dan kriče na vsakem oglu o svetosti svojega boja za... načela !
Potem takem ni težko umeti, zakaj je duhovščina v Hrvatski politiško tako razcepljena. Zares rodoljubnim duhovnikom se pač gabi politična perverznost izvestnih lastnih jim sobratov in zato pripadajo k strankam, ki se bore na življenje in smrt proti alejanci Frank-furtimaši.
Da, zveza med jednim Frankom in katoliškimi duhovniki — to je pač menda nekaj značilnega. — Čim pa je v Hrvatski možna taka nenaravna kombinacija, potem se tudi ne bomo čudili, če se Hrvatje fur-timaŠkega kolorita ne sramujejo v Trstu pomoči lista, kakoršen je — jeden „Indipen-dente".
Češko-slo venski klub v Ljubljeni. —
Ustanovni občni zbor tega novega društva se bo vršil v soboto dne 18. t. m. ob 6. uri popoludne v „Mestnem domu" v Ljubljani.
Namen novemu društvu je povspeševa-nje češko-slovanske vzajemnosti z gojenjem družabnega življenja, vzdržavanjem čitalnice in knjižnice, prirejanjem veselic in izletov itd. Društvo bo izdajalo tudi informativne in agitacijske spise in publikacije nanašajoče se na češko-slovansko vzajemnost, ter bo podpiralo gmotne akcije, ki jim je namen češko-slo vensko zbližanje.
Ta novi pojav v našem narodnem življenju pozdravljamo z radostjo.
V § 1. društvenih pravil je sicer rečeno, da društvo ni politično. Vendar je pozdravljamo z veseljem tudi kakor politiki. Kajti, če bo društvo vspešno služilo namenu, označenemu tu gori, če nas bo zbliževalo z brati na severu države, morali bodo njegovi vspehi neizogibno delovati tudi za vzajemnost v borbi obeh plemen tudi na političnem polju. Po zbliževanju prihaja zanimanje dru 5 za drugega ; po zanimanju spoznavanje obojestranskih potreb, oziroma analogije položi. ;a in stremljenj; po tem spoznavanju sočutstvovanje ; a ko smo prišli do tu, so dani vsi pogoji za zvesto zavezništvo in polju kulturnem in gospodarskem in v areni politične borbe.
Zato pozdravljamo z radostjo sleherni čin, namenjen v zbliževanje Čehov in Slo-
vencev. Pozdravljamo posebno zato, ker ravno naši tržaški izgledi govore, da so najbolje dispozicije na obeh straneh ; samo jih treba primerno gojiti in izrabljati. — V Trstu se je s prvega nežna in šibka cvetka zbližavanja med Slovenci in češko kolonijo v razmerno kratkem času razvila v čvrsto in mnogo sadu obetajoče drevo; medsebojni stiki, še nedolgo temu kaj rahli, so se zgostili v plemenito plemensko sočutstvovanje, tako, da so danes tržaški Čehi zvesti naši sotrudniki na utrjevanju naše gospodarske pozicije v tem trgovskem emporiju in na vseh prireditvah v kulturne svrhe.
Ali razmerje med Slovenci in Čehi v Ljubljani ima se postaviti še na obsežnejšo podlago. Dočim imamo v Trstu le nekako koalicijo med češko in slovensko organizacijo, se imajo v Ljubljani združiti v eno — posebno — organizacijo, ki naj bo delovala tudi na zunaj: v dosezanje svojega označenega namena hoče informirati in poučevati slovensko in češko javnost o stvareh in vprašanjih na obeh straneh.
V	interesu obeh slovanskih plemen Želimo iz srca „češko-slovenskemu klubu v Ljubljani" najlepših vspehov in — veliko število udov od obeh strani.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti priredi običajno vsakoletno veselico ob priliki zaključka Šolskega leta otroškega vrtca v Rojanu dne 29. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani gostilne „Kon-sumnega društva", pri kateri nastopijo otroci, ki zahajajo v vrtec. Prijatelji naše male dece so tem potom najuljudneje vabljeni, da se prepričajo o vspehu vrtca.
Vsem našim slovenskim pekovskim trgovcem ! Tudi do Vas, cenjeni pekovski trgovci, imajo naše gospe in gospice, ki se bavijo s prireditvijo „primorskega paviljona" v Ljubljani dne 3. julija, svojo prošnjo.
Vemo, da tudi Vi v svojih trgovinah najdete kaj primernega, da podarite v ta namen tem nabiralkam. Vaši biškoti so kaj | dobri prigrizki k čašici malinovca. Na to j planejo naše Slovenke in pokupijo v ome-i njenem paviljonu.
Prosimo torej, zadovoljite s takimi da-. rovi te naše požrtvovalne rodoljubke, da se | bodo veselile svojih vspehov, ter da družbi ! nalože veliko svoto skupljenega denarja.
V	mestu vsprejemajo v ta namen : g.a Tinka dr. Rybareva Via Valdirivo štev. II., g.ca Milka Mankočeva, Via Fontana 4, Zavod sv. Nikolaja via Farneto 18. in g.a Biček v „Narodnem Domu". V okolici in drugje pa odbori podružnic.
Damski odbor.
Nekaj za Schulverein in Siidmarko. Misijonar Bermott poroča, da živi na otoku Jamajki več tisoč Nemcev, ki so nekaki sužnji — zamorcev. Ko je bilo leta 1838. robstvo odpravljeno, niso mogli domačini, ki imajo velike plantaže, dobiti za suženjsko delo domačih zamorcev. Poslali so agente v Evropo in v Nemčiji se jim je z lažnji-vimi obljubami posrečilo, da so zvabili na Jamajko nad 100 rodbin katoliških kmetov. Vrniti se niso mogli več ter so postali pravi sužnji zamorcem. Živijo v strahoviti revščini in živalskem trpljenju. Vsa njihova last so slamnate bajte, podobne čebelnim panjem. Ker so prvotni priseljenci že pomrli, ne znajo potomci več nemški, temveč govore jezik ondotnih zamorcev. Svojim črnim gospodarjem morajo biti pokorni kakor psi. In to so pripadniki „Herrenvolka", ki mu baje nikoli solnce ne zajde in s čigar jezikom se pride po vsem svelu. Da, pride se celo na Jamajko, da postanejo tam hlapci in sužnji divjih zamorcev. Posebno pretresljivo opisuje imenovani misijonar plavolase deklice teh naselnikov, ki služijo pri pohotnih zamorcih za dekle. Ali bi ne bilo za nemški Schulverein in Siidmarko hvaležneje, da rešuje te svoje krvne brate iz zamorske sužnjosti, nego da troši denar za ponemčevanje naše dece ! „Die Briider in bedrohten Land" niso pri nas, temveč na otoku Jamajki.
Po „Braniku".
Rubež na plače in "penzije. Kakor smo že sporočili pred par dnevi med brzojavkami, je državni zbor sklenil zakon, s katerim se poviša eksistenčni minimum, to je znesek plač in pokojnin uradnikov, ki ga ni mogoče zarubiti. Dosedaj je bil tozadevni znesek 1600 kron na leto za aktivne uradnike in 1000 kron za penzijoniste, udove in sirote. Po novem zakonu je ta znesek povišan na 2000 kron za uradnike in na 1200 kron za penzijoniste, udove in sirote.
Po novem zakonu je možno torej zarubiti pri dohodkih, ki izvirajo iz aktivnega službovanja znesek, ki presega 2000 kron (dosedaj 1600 kron) in pri vseh drugih dohodkih 1200 kron, (dosedaj 1000 K.)
Zakon stopi v veljavo s prvim četrtletjem, ki sledi onemu, v katerem bo zakon proglašen. Prepovedi plač, ki so bile dovoljene prej, kakor je stopil zakon v veljavo in ki so v nasprotstvu s tem zakonom se razveljavi, ako to zahteva dolžnik.
Ta zakon, ki je zelo važen, toliko za uradnike, učitelje itd., kolikor za trgovce, obrtnike in posojilnice, je bil sklenjen, ker
Ml slovensko norafoMir. tnovino KrlŽmailČlČ i BAk M Ul. NllOUd 37
V Trstu, 1« junija 1910.
„EDIKOST" št. 165.
Stran III
so se v zadnjem času zelo podražila toliko za mešani zbor. — Vaje se vrše vsak torek živila, kolikor stanovanja.	in petek.
Za sokolski posebni vlak v Št. Peter;	Tržaška nledališča
pri Gorici o priliki zleta Primorske sokolske!	i rzasKa gieaaiisca.
župe v nedeljo 19. junija vlada veliko za-j EDEN. Drevi ob 8.30 „Mož s štirimi nimanje in zato je treba, da si udeleženci j imeni" in 2 drugi burki.
že preje preskrbe razne listke, ki se dobivajo od danes popoludne naprej pri vrata-rici „Nar. doma", na Opčinah v društveni gostilni, na Vrdeli v „Nar. domu".
Cena vožnji tja in nazaj je iz Trsta in
DAROVL
Za primorski paviljon so darovali na-Rocola 2 50 K, iz Vrdele in Opčin 210 K, j dalje : Kavarna Minerva (g.a Kranjc) 10 K, za naraščaj do desetega leta pa cena na-1 izletniki Trgovsko-izobraževalnega društva v vadnih osobnih vlakov t. j. iz Trsta in Ro-! Mačkovljah 12. t. m. 12 K, g.a Linči Knaus, cola 1-90 K, iz Vrdele in Opčin 160 K. I dr. Margreiter po 2 K. — Presrčna hvala
Ustanovni občni zbor podružnice C. j vsem. M. D. za Barkovlje se bo vršil v petek dne. — Za moško podružnico sv. Cir. in 17. m. ob 8. uri zvečer v „Narod, domu" j Met. je daroval g. Ferd. Briickner K 2*— v Barko vijah. Vsi priglašeni člani in drugi ■ Denar hrani uprava.
prijatelji družbe so uljudno vabljeni, da se udeleže tega zbora.	Sklicatelj.
— Za bodočo podružnico sv. Cirila in Metoda v Barkovljah se je nabralo v nedeljo dne 12. junija v, gostilni pri Starcu v
mQj.> 1/rAniSra 'Barkovljah v družbi Cehov in Slovencev 5 i rKrutim«* | K; k temu znesku pridodal je Štefan Starec,
Umrl je oni Ivan Krinz, star 22 let, [ Jernačev, še 30 st dezerter iz vojne mornarice, ki se je z re- . Z^ela slovanska vzajemnost ! Denar se volverjem ustrelil v kavarni „ AH' Europa Je vložil v barkovljansko hranilnico in po-
Felice".	S soJ»nico-
...	..	r%	j — Bratje Sokoli rojanskega odseka so
Aretiran rad, nasilnosti. ft^inoc-; ^ jHki otvoritv^ tf,ne N D q
njem je bil v neki tolerančni hiši aretiran	^	K 4.|g Srčna hyala
natakar Anton Marak, star 30 let, « £e-l darovalce^ !	Na zdar!
lovca, ker je prostitutko Ido Ritman malone _ Za 5kedenjsko podružnico družbe
zadavil. Redar jo je rešil iz rok blazneža,
Prepir radi dela. Včeraj zjutraj je neki Viktor Crovatto, star 50 let, iz Pule,
sv. Cirila in Metoda je daroval g. Hrabro-slav Fon, c. kr. finančni nadst., 2 K, ker se i ni mogel udeležiti koncerta „Velesile". — zalučal na nabrežju Grumula dva debela Qg Mirko Sancin in Tomic Matej po 1 kamna proti Josipu Brezigar, ki ni bil na!krono
srečo zadet. To vse iz zavisti radi dela. Bil je aretiran.
Kdo ve kaj ? Pred kakimi tremi leti je kamnosek Jakob Ratzmann, star 38 let, iz Momjana, stanujoč v Bujah, neoženjen, izginil iz svojega kraja, ne da bi se bil povrnil, niti več poslal svoji rodbini kake vesti. Pred nekaj časom so ga baje videli v Dalmaciji. Kdor bi kaj vedel o njem, bi storil dobro delo, če bi obvestil o tem okr. glavarstvo v Poreču.
Sum radi drugega slučaja a la F6-dransperg! Včeraj popoldne so videli nekega človeka bližati se morskemu obrežju blizu pomola Sanita. Oziral se je plaho okoli sebe, ako ga nobeden ne vidi, in potem je zagnal v morje dosti velik omot, ki ga je imel skritega pod jopičem. Ko je vrgel omot v morje, je naglo izginil. Vse to je pa videl neki pristaniški pilot, ki je o tem obvestil svoje predstojnike in ti so takoj telefonirali policiji.
Policija je dala takoj preiskavati na licu mesta in kmalu so izvlekli iz morja sumljivi omot, ki ga je bil neznanec zagnal v vodo. Nesli so ga na policijo, tu so omot, ki je bil povezan z debelo železno žico z
— 3. in 4. tedenski prispevek skupine „Drobtinarjev" za gradnjo družbine šole pri Sv. Jakobu — 4 K. — Denar hrani dr. Wilfan.
3. in 4. tedenski prispevek dveh „Pro-tidrobtinarjev" za stavbeni zaklad za novo šolo pri Sv. Jakobu — 3 K 20 stot 80 stot. — Denar hrani iz prijaznosti dr. Wilfan.
Vesti iz Goriške.
x Veselica bralnega in podpornega društva v Gorici se bo vršila, kakor po navadi, na dan sv. Petra in Pavla in sicer na obširnem prostoru Attemsove palače na Korsu. Delajo se velike priprave, saj pa je tudi ta veselisa že od nekdaj jedna najpopularnejših in priljubljenih med goriškimi Slovenci.
x V Tržiču zaposleni 23-letni Ivan Lavrenčič iz Ozeljana je padel na delu z visokega zidu in se je pri tem hudo poškodoval, da je moral v bolnišnico.
x Vprašanje znižanja cen kruhu je posredovanjem goriškega župana dozorelo v toliko, da so peki izjavili, da so
pripravljeni nekoliko znižati cene, toda veliko"slovesnostjo^ odprla me^to odrekne še-le od l. avgusta naprej, ženske glave, so našli v njem... nekoliko1 Seveda niso povedali
nemških knjig, ki so govorile, kako se zdravi sifilis in še drug nepotreben papir. Lahko si je misliti, kako so gospodje, ki so odpirali in bili navzoči, vihali nosove!!
Nezgode. 6 letni Silvij Ciubetz, stanujoč v ul. Massimo d' Azeglio 2, se je včeraj igral s tem, da je plezal po železni ograji mestne bolnišnice. Pri tej igri je pa fantek dobil veliko rano na desni nogi, na kateri mu je odneslo tudi palec. — Josip Mahne, star 35 let, težak v novi luki, si je včeraj med delom zlomil piščal na desni nogi. — Neki Karol Satnik, star 23 let, natakar je v ulici Industria padel s kolesa in si je pri tem zlomil desno bedrno kost. — 29-letni Marko Palčič stanujoč v ulici Fabbrica št. 4 je padel z drevesa in si je pretresel možgane. — 44Ietnega kmeta Ivana Kravs je v ulici Carducci zadela kap. — Vsi omenjeni so bili vsprejeti v mestno bolnišnico.
Loterijske številke, izžrebane dne 15. junija : Inomost Brno
24 68 75 35 28 42 2 75 21 53
Koledar in vreme. — Danes: Frančišek Reg. sp. — Jutri: Adolf, šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 23.° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, opol. in zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšanje.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Zvon" in društvo „Sokol" na Opčinah, prirediti dne 21. avgusta t. 1. veliko slavnost. Prvo praznuje 20-letnico svojega obstanka, drugo pa obletnico.
Bratska društva so naprošena, da bi opustila svoje prireditve, eventuvelno določene za rečeni dan.
—Telovadno društvo „Sokol" „	v Jrstu
iim
naznanja, da se vrši danes zve-.^J^fcčer in jutri zvečer ob 7. in pol & Izvaja z vretenci za Gorico. Sestre vf- Sokoliće so naprošene, da se vaj * gotovo udeleže.	Na zdar!
Pevsko društvo „Trsta. Danes ob 8. uri II. redna seja. — V petek pevska vaja
povedali za koliko menijo znižati sedanje cene. — Delavska goriška organizacija je smatrala tak odgovor nepovoljnim, vsled česar je sklicala za jutri 17. t. m. javen shod, na katerem se bo pretre-savalo to vprašanje.
x Pri električnem tramvaju nameravajo uvesti hitrejšo vožnjo, tako, da se skrči dosedanji presledek med eno in drugo vožnjo, ki je znašal 10 minut, na 8 minut. Tozadevne poskušnje so se dobro obnesle. Vprašanje je samo to, da-li se ne bo lažje dogajala kaka nesreča?
x V Ajdovščini se je zaključil tečaj za šivilje, ki je bil prav dobro obiskan. Učenke so pridobile prav mnogo znanja in je le želeti, da bi se taki tečaji ponavljali po deželi v čim večem številu in v raznih strokah. Temu tečaju bo sledil najprej mi-
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša soproga, ozir. mati in tašča
Marija Grgič
včeraj ob 4. uri popol. po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v petek ob 4. pop. iz hiše žalosti v Padriču št. 15.
PADRIČE, dne 16. junija 1910.
GRGIČ JOSIP, soprog. Lovrenc, Franc, Andrej sinovi. Antonija, hči. Ivanka, sinaha.
IJUPS'1
RUDOLF SCHULTZE
IZ BERLINA
MINERVA. Ako bo danes nebo milo, se v tretjič uprizori opera „Mignon".
koiicesijonlrani zoboiehnik :: Via Massimo d'Azeglio 4, II. nad.
bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev.
POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7,
l ^LrfB——Ml i II" I ncrt.-m
s
varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, He zahtevajte
pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj ček mcikorije^ temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost- — Pazite pri tem na te varstvene znamke in
podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah,
papirju in z podobnim natisom ponareja.


Tntr. n»rt». Tuitr. —to. al. M*m. Z MAT, »iT. 1W W.
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
3T Alpinista" 3?«
STIflMO Ste*. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi V jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^ za hribolazce in potovale« sploh.
Udani D. Rrnstein.
fk zd ur ivi
IL
Specijaliteta: nanjatl credmeti kakor na primer: kovčegl, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Neprs-■ločljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankensteln & Sons. ■■■■■
Delavsko kons. društvo na Prošeku
vabi na svoj
II. redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, 26. junija ob 9. in pol predp.
DNEVNI RED :
1)	Poročiio blagajnika.
2)	Poročilo tajnika (knjigovodje).
3)	Volitev nzdzornlštva.
4)	Dopolnitev načelništva.
5)	Nagovor predsednika.
6)	Slučajnosti.
Na obilno udeležbo uljudno vabi	ODBOR.
Pozor! NI. LEVI Pozor!
Trat - nI. Ombrelle 6,111. nad;- Trst
Kupuje rabljeno pohlfttvo, ponošone obtoke In fllvalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na donr.
Kdo izdeluje
preliminirane in prorač. načrte potom akcijske družbe z. t. z. za zidanj« hiš Iz betou z železom
DISS & Comp.
Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Oslepi* tovarne tojesjnmfltokoles„Pocii"
tn »i^oga cUktrlČDlh »TonfcoT, IciS la prola'a gra-sr.ofoicv, ttonofouor, In fonograf .*- haloga prlpraT za točiti ii»o 4al»»nica u popraTljanj« tf». itrojeT, ko1.*. n otokoiM :ul
Velika *alop% odpadkov po tovar conah.
TELEFON štfiv »73*
Prodajalna slanine: In: dellkates
————— z buffetom —————
Kranjc, Trst
ollca Sanita 22 (vogal ulice S. Glorgio 5)
Pivo Dreher, uležano in Kaiserjevo. Opanaka vina iz The Continental Bcdega Company. - Dezertna vina bela in ludeča iz kleti princa Lichtensteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhana gnjat, štanjelaka gnjat in raznovrstne slanine.
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
ferdinand fiirst
Trst, Via Miramar štev. 19 .	TELEFON 17-03 ________
Zastopstvo in zalopa
parnega mlina
Bernhard Back sinovi
PRODAJA NA DEBELO
sirka in ovsa.
> i
D
Prierava za čiščenje in poliranje.
Cisti kovine in p jhiStro, šipe in mramor (brez vodei. Dobiva se povsod.
Priprava stmo 12 visarjev. Iščejo se povsod zastopniki. — Ponudbe na
ekspedicijo.
B
R. Gasperini, Trst;
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih drž. ieleznlo
sprejme razcannjanje MoršnepsiM blaga iz mitnic. 4osta?lianie na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
IC Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
Stran IV
EDINOST1* št. 165.
V Trstu, 16. junija 1910
zarski tečaj po Krasu. Tečaji so organizi- dalo zavesti, da bi hotelo dati duška svo-rani po zavodu za povspeŠevanje male jemu ozlovoljenju — stavljajo celo v ne-obrti.	varnost ?!
x Občni zbor „Zveze narodnih druš- Čujemo, da je prišel nalog od više te v" se bo vršil v Gorici v četrtek 16. t. oblasti na našo županijo v Milje, naj se m. ob 10. uri dopoludne „pri Jelenu-. Na postavijo table. Sedanji občinski zastop pa dnevnem redu bodo poročila odbora in je hlastno porabil priliko, da popravi, kar slučajnosti. je bilo zamujenega in pokaže svojo delav-Iz Sežane. — Veselični odbor CMD. nost za — italijanizacijo slovenskih krajev!! podružnic v Sežani nam obeta zelo mnogo. Hej, ko pride kak general Garibaldi v Pridno nabira prispevke. Kakor marljiva te kraje s svojo junaško četo, zavzemal bo čebela s cveta na cvet, tako nabira odsek vas za vasjo, v svesti si, da spravlja svoje po gorjem Krasu od vasi do vasi darove sinove in hčere pod okrilje matere Italije!! za veselico. Vse dosedanje delo kaže na	_ Kmetavzar.
nekaj velikega in lepega.	j DntvIftH	euat
Veselični odbor se ne straši dela, ne!	r UglcU pO SVfJlU.
pričakuje hvaležnosti, pač pa mu bo v naj-] Najstareja zdravnica. Pred nekaj večje zadoščenje, če se dne 10. julija 1910. dnevi je umrla v Hastingsu v 69. letu staro-oglase na veseličnem prostoru vsi oni, ki sti dr. Elizabeta Blackwell, prva ženska, ki
imajo le količkaj smisla prepotrebno družbo.
za prekoristno in
si je pridobila zdravniški doktorat. Rojena je bila v Bristolu in je leta 1879 na Gene-
zaslug za osnovo londonske ženske medicinske šole.
Zatiranje listne uši po sadnem drevju. Listna uš se prikazuje včasih po sadnem drevju v taki množini, da drevo popolnoma ugonoblja. Da se nahaja ta zaje-dalka na drevesu, pravijo nam mravlje, ki hodijo po deblu lizat sladko blato teh uši. Za zatiranje listne uši se priporoča tobačni
Mali oglasi K
7o lotnuičpo 8edav sajem v Kopru Ua ItJlUVISbU hrib bv. Marka (nad Cimi-dellc) hiša z dvema sobama, sobico in kuhinjo, okrog hiše se nabaja velika kampanja s sadjem in izvirno vodo. Zdrav zrak in vse ugodnosti. Pojasnila daje FRANJO PERMAN, pek, via deli' Istria št. 9 (za novo Solo J._1014
Prnrld CO nova sokolska obleka, vzrok odhod »I Ulio gC k vojakom. Naslov Inseratni odd
. Vesti iz Istre.
Proslava 100-letnice rojstva Stanka Vraza. Iz Pazina nam pišejo: Dne 18. t. m., v soboto ob 8. uri in pol zvečer priredi „Hrv. Čitaonica" v Pazinu v dvorani „Narodnega doma" proslavo s sledečim vsporedom: A. Šenoa: Stanku Vrazu, de-klamuje gospica L. Pošer; 2. Naprej zastave slave! — peva dijaški zbor; 3. Življenje in delo Stanka Vraza, predava g. profesor dr. F. Ilešič; 4. F. S. Vilhar: Slovenac i Hrvat, peva dijaški zbor; 5. A. B. Ipavic: Če na poljane rosa pade ... — sopran-solo ob spremljevanju glasovirja, peva g.a M. pl. Doroghy; 6. Josip Canič: Iz naroda za narod, udarja tamburaški zbor; 7. Vraz-Lisinski: Bjelana, tenor - solo ob spremljevanju glasovirja, peva J. Bačič, VI gimn.; 8. Liepa naša domovino! — peva dijaški zbor.
Po proslavi bo sledil k o m e r s.
Iz Plavij pri Kopru: Morda se cenjeni čitatelji se spominjajo, kako so nam prec leti Italijani vsiljevali italijanske table (krajevne napise). Celo sodnija je imela posla radi teh tabel. Sedaj pa so nam jih nabili prav na obilo. Skoro na vsaki drugi hiši je, tabla s spakedranimi slovenskimi imeni Čemu žalijo ljudstvo in je — ako bi se
Edinosti.
1011
IcPfi CA praktičnega koČijaža, ki bi znal držati ■vvB v redu kočije. Pojasnila daj* Novo pogrebno podjetje, Corao 49, Trat._
vo 1009
Zavarovalnica
goveje živine v sv. Križu pritedi javno tom-bolo s plesom v sv. Križu dne 7/8 ob 5. uri oc-poludne.	1008
Uradnik
Ne zabite »naše mile družbe ta dan!jVeškem vseučilišču v državi New-York na-Spomnite se reševateljice našega zatiranega pravila doktorske izpite, toda še-le deset naroda vsaj letos ob 25-letnici!	| iet pozneje je bil njen diplom priznan na
Pridite vsi 10. julija na Kras v Sežano, Angleškem. Blachwell je prakticirala v Lon-kajti vsak bo iznenađen. Kaj sličnega ni še donu in Hastingsu ter si pridobila velikih videl nikjer na Krasu. Na vsakogar bo vplivala čarobna razsvetljava. — Veselični prostor bo nudil nekaj divnega, čarokras-nega, tajinstvenega. Človek se bo čutil prenesenega v kak zakleti vrt; zaklet kraljič se bo zdel sam sebi.
Še mnogo, mnogo imam sporočiti slav. javnosti o tej veselici, kar tudi rad storim pozneje.
Sporočiti hočem o vseh užitkih, ki nam izvleček, jih bo nudila ta čudežna veselica.	j
Opazujoč Sežanec.
Kolesarsko društvo „Danica" v Go-; rici naznanja da dobitelj žrebane številke im;; j čas priti po dvokolo tekom 8 dni od dneva žrebanja.
Odbor kmetsko - izobraževalnega društva v Štorjah izreka tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo pevskemu društvu „Zorislava" iz Sežane in pevskemu zboru društva „Tomaj" iz Tomaja za prijazno sodelovanje pri nasi prvi veselici dne 5. t. m.
Prav toplo se zahvaljujemo vsemu p. n. občinstvu, ki se je vkljub slabemu vremenu vdeležilo naše prireditve in s tem pripomoglo mlademu društvu do dobrega vspeha. Čast in hvala osobito naši Sežani za obilno udeležbo!
Našemu navdušenemu in vrlemu narodnjaku g. dr. Dinkotu Pucu, predsedniku „Zveze nar. društev na Goriškem", izražamo svoje simpatije in prav prisrčno zahvalo za prekrasni in velepomembni slavnostni govor, ki je očividno ganil srca naših vaŠčanov. Kaj tacega nismo še slišali v Štorjah!
Velezaslužni g. dr. Gustav Gregorin, deželni poslanec, nam je poštnim potom poslal lep znesek 40 K, ker ni utegnil vde-ležiti se veselice. Stokrat hvala našemu rodoljubu za velikodušen prispevek, ki ga je, kakor sam omenja v pismu, prejel tako-le: kakor dež. poslanec prvi dan zasedanja X. dobe in za potne troške K 36 20, kateremu znesku dodajam sam 3 K 80 stot.
Nadalje so poslali svoje prispevke, ker se niso mogli udeležiti veselice, sledeči gg.: Emil Pakiž, nadučitelj, Sv. Križ pri Trstu, K 5*60; Luka Benčina, Trst, K 2; Fr. Knap, učitelj, Vrabce, K 2.
Vstopnino so preplačali: g. dr. Dinko Puc K 10; g. Fr. Štolfa, župan v Sežani, K 3; g. L. Mahorčič iz Sežane KI; N. N. KI; g. dr. Fr. Suša, c. k. notar, K 1 ; g. J. Stolfa 40 st.; g. A. Baša, učitelj, Kazlje, 30 st.; N. N. 60 st. Veselo omizje gospodov iz Senožeč dodalo še 8 kron. — Hvala lepa!
Prisrčna hvala g. K. Suši, gostilničarju, za brezplačno prepuščenje veseličnega prostora, kakor tudi slavnemu županstvu za brezplačno zelenje v olepšavo omenjenega kraja.
Vsem imenovanim kličemo iz dna hvaležnega srca: Bog povrni stotero! Živili!
J. M o ž e,	F r. M a r c,
tajnik. _ predsednik.
Lekarn A. Chlerrv balzam
=== (postavno obvarovan) =======
Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu prebavljanju, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čisti raoe, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5.
Lekarnarja Antona Thlerry pristno mazilo Iz VRTNIC
(CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka fy K 3 60. "TU N*slovlja se na lekarno :
A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU : Dobl 86 v *«eh nuraah.
Dobiva ae v lekarni ZAJSETTI, Trat, Piazza Goldoni Eagros, fco, MELL, drogift

veSč slovenskega, hrvaškega, nemškega in italijanskega ter deloma ::: francoskega jezika, išče službe kot korespondent uli rafunnki uradnik. Sprejme tudi vsako pisarniško delo. Naslov pri Ins. odd. Edinosti_9000
Proda se gosposka vila i^Go-
rice. K vili spada 8 njiv zemlje, park, travaik ia vinogradi. Vsp zemljišče je obzidano in obdano s tekočo vodo. Za pojasnila Be je obrniti v Benetke ca našlo/: Sanatorio Ballico — S. Maurizio 26. 31.
(989)
Prnria CP Btfl'na vodna moč z 50 HP in rrUUa OC velikimi tovarniškimi poslopji blizu železnice pri Ljubljani. Vprašanja pod „TOVARNA"
Da Inseratai oddelek Edinosti.
994
Prostovoljna razprodaja
prenehanja poslovanja. Cene močno rnižane. Priporoča se Blavnemu občinstvu, da uporabi to ugodno priliko. — Jakob Klemene, trgovina z manufakturo, Trst, Via S. Antonio St. L_925
p07nn J Priporoča se slav. občinstvu restavra-■^UfcUll ■ cjja Keka prej Mahorčič, Matavun, r-kocijan, žel. postaja Divača, blizu sloveČih škori-jannkih jam. Restavracija ima vedno na razpolago sveže pivo I. vrate, kakor tudi vsa vina prve vrste. Vedno dobro pripravljena domača kuhinja. Postrežba točna, cene zmerne; na razpolago je tudi lep prostor za avtomobile in kočije. Za obilen obisk se toplo priporoča JOSIP (JE KK V EN I K". re^ta vrate r. 862
Alta citti d! Vlennn
Prenočišče
ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 1*50 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — | —
Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica Caserma št. 1:, ho priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 854
Gostilničar
že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70;
Velika množina
s prostim tek-«m in zavoro oa jv oo—nu; vemta zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—"20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke.
Nl'hael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški misar, izvršuje vsakovrstne specijalitete /a notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisa Gene zelo zmerne Priporoča se vsem Slov*
n: h itd.
i<n. 755
Kraško vinar, dr fitvo v iomaju
registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi l a
"	\f	r*	("V
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 26. junija 1910 ob 3. uri popolud.
— v društvenih prostorih v Tomaju. —
7fimliicpp 86 Pr°d& od 50. Bežnjev na-^tSIIIIJloUC prej na lepem kraju ob cesti blizu postaje, razgled na morje, pripravno za stavbišče ; cene zmerne. Pojasnila: Sv. Mar. Magdah zgornja, gostilna pri „Tirolcu"._ ^17
ČAMI JUGOSLAVI ^
prvi zvezek te knjige je doti*kan v Italiji. Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvatakih in bolgarskih pesnikov — Ta 1. zvezek bo oblegal tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine fcloTenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in bit grofije sledečih pesnikov: Prešeien, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanovič, Pre adovič, Branko Kadičetič, August Š noa. — Knjiga ee bo prodaiala po K 3*— v vseh knjigarnah V zalogi pri Jo9ipu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trat, Via Valdirivo št. 40._
■HHHHHHHHn
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobo v
Izdiranje sobo v brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik
Bogomil Fino
niTži nra;' t Sežan;
ima svojo
novo proda-Jclnlco v ur
v TRSTU, ulica ViFcen. Beillni 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsakov. verižic po tov cenah.
Dr.J.Čermak
: zobozdravnik :
•• TRST -
ulica delta Caserma it. 13. IX, u.
LASTNA HI&A ~ Telefon it 262
LASTNA HI^A :n Telefon it 262
Največje narodno spedicijsko podjetje -■ na Kranjskem ——-
JOSIP SKERLJ
Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vsa v sped c jsko stroku spadaioča naroČila, ijgGF katera izvrši tofiao In solidno
: po najnižjih, cenah.
m
DNEVNI RED:
1)	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2)	Odobrenje računskega zaključka ca leto 1909.
3)	Razdružitev droltva.
4)	Volitev treh likvidatorjev.
5)	Ustanovitev nove vinarske zadruge.
6)	Slučajnosti.	ODBOR.
M najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. O sva.ld.ella.
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolud.
■	IB
■	■■
Brizgalnice
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Sintfch & fl. Boschin
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. I?
IInonoo	klepar A. KRALNZ v ulici Kigutti
UbcIiUa jtev. 37.	i»4G
moškega in ženskega blaga, ki so se rakupićili tekom se* c..ne, »rodaia.ni, dokler traja zaloga po znižanih cenah Ne prezrite te prilike in zahuvaite potom dopisnice vzorce. RAZPOŠILJAL V A TVRDKA SUKNA
|FranzSchmidtJagerndorfJ03i
--Avstrijska šleztja. pj-

trgovina Jakob Bombic u trstu
ulica G i uli a štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga usakovrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIU
Rad: promene tvrdke
EDVARD HORAK
VIA SAN SEBASTIANO štev. 2
se proda vse blago : rokavice, modni predmeti, perilo, ovratnice, palice, parfemi itd. itd.
SE3T" po naj nižjih cenah. "3DS
W Na Opcinah!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Novega Popita Podjetja iz Trsta, Corsa 49
Sprejema naročila pogrebov itd. Itd.
JOSIP MRZEK, Opčine St. 170.