PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 24. NOVEMBRA 1981
LETO XXIII • ŠT. 273 • CENA 8 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR
Sergej Kraigher iz Tripolija v La Valetto
Prisrčen sprejem na Malti — Tik pred odhodom iz Tripolija se je predsednik predsedstva SFRJ še enkrat sestal z libijskim voditeljem
LA VALLETTA, 23. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je danes nekaj pred poldnevom pripotoval na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Malto, kamor sta ga povabila predsednik malteške republike dr. Anton Buttigieg ter premier Dom Mintoff.
Prijateljska in neuvrščena Malta je sprejela visokega jugoslovanskega gosta izredno toplo in z vsei državniškimi častmi. Sergeja Kraigherja je na letališču pozdravil predsednik republike dr. Anton Buttigieg in mu predstavil druge visoke malteške osebnosti, ki so se udeležile sprejema — predsednika parlamenta Kalcidona Agiusa, podpredsednika vlade Joeja Cassaro in več ministrov. Ob prihodu predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja so izstrelili 21 častnih salv, zatem pa zaigrali malteško in jugoslovansko državno himno.
S Sergejem Kraigherjem so na Malto pripotovali tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, član ZIS Vuko Draga-ševič, svetovalec predsednika predsedstva SFRJ za zunanjepolitična vprašanja Milivoje Maksič in drugi. Jugoslovansko-malteški pogovori pa so se začeli s popoldanskim sestankom med Josipom Vrhovcem in podpredsednikom malteške vlade Joejem Cassaro.
Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher se je nocoj sestal s predsednikom vlade republike Malte Domom Mintoffom. Med pogovorom sta izmenjala mnenja o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih, še posebno pozornost pa sta namenila zaplete-
nemu položaju v Sredozemlju. Pri tem sta poudarila, da bi si morale vse sredozemske države prizadevati, da bi Sredozemlje postalo območje miru in sodelovanja.
Predsednik malteške republike dr. Anton Buttigieg je Sergeju Kraigherju nocoj priredil slovesno večerjo, na kateri sta izmenjala zdravici.
Danes dopoldne je Sergej Kraigher odpotoval iz Tripolija. Na mednarodnem letališču v Tripoliju so ga pospremili z najvišjimi državniškimi častmi.
Tik preden je odpotoval iz Tripolija, je imel Sergej Kraigher zaključne pogovore s polkovnikom Gadafijem, v katerih sta sodelovala tudi zunanja ministra obeh držav. Sergej Kraigher in Moamer El Gadafi sta še konkretizirala sklepe, ki sta jih sprejela med izčrpno izmenjavo mnenj o nadaljnjem izboljšanju dvostranskega, gospodarskega in drugega sodelovanja.
To je bila nova priložnost, da bi razpravljala o še nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov, o katerih sta se pogovarjala v minulih dveh dneh.
Ob zaključku pogovorov so sprejeli tudi skupno sporočilo (objavljamo ga na 3. strani). Zdravici s sinočnje večerje objavljamo na 5. strani.
Tudi Drvar bo nosil Titovo ime
Od danes naprej Titov Drvar — Nova tovarna zobnikov in pekama
DRVAR, 23. novembra (Tanjug) — Po jutrišnji slovesni raz-glastivi se bo Drvar, mesto heroj, tudi uradno imenoval Titov Drvar.
Njegovi prebivalci se toliko bolj veselijo, ker bodo mesto preimenovali ob dveh velikih praznikih — 25. novembru, dnevu SR Bosne in Hercegovine, in 29.novembru dnevu republike.
Ob tej priložnosti bodo danes zvečer v delavskem domu v Drvarju pripravili slovesno prireditev, na kateri bodo sodelovala kulturno-umetniška društva iz dveh mest, ki so ju poimenovali po Titu — Titovega Užica in Titovega Drvarja. Jutri bodo odprli novo tovarno zobnikov in pekarno.
Prodornejši osnutek
Predsedstvo RK SZDL podprlo dinamičnejšo zasnovo osnutka resolucije za 1982 - Neuresničevanje ene naloge lahko ogrozi uresničevanje drugih
LJUBLJANA, 23. novembra — Zveznemu osnutku resolucije prilagojen osnutek o uresničevanju srednjeročnega plana Slovenije v letu 1982 zastavlja zahtevnejše naloge. To terja okrepljeno družbenopolitično akcijo v vseh okoljih, tako da bodo stabilizacijski plani postali ne le instrument uresničevanja ekonomskih ciljev, temveč tudi uveljavljanja in utrjevanja socialističnih samoupravnih ekonomskih odnosov.
To je eno izmed stališč, izoblikovanih v razpravi o osnutku resolucije v občinskih konferencah
Eta med močnimi izvozniki
CERKNO, 23. novembra - Cerkljanska tovarna elektrotermičnih aparatov Eta sodi še vedno med najmočnejše izvoznike v idrijski občini, ki je tudi sicer izvozno aktivna. V Eti, kjer so proizvodnjo grelnih plošč letos povečali na preko 5 milijonov plošč na leto, so začeli ta mesec uresničevati dodatne izvozne obveznosti, ki bodo letošnjo vrednost izvoza Ete povečali na okoli 330 milijonov dinarjev. Eta, ki izvaža 90 odstotkov proizvodnje grelnih plošč (od tega jih okoli 40 odstotkov izvažajo posredniki, kot sta Gorenje in Iskra), ima za prihodnje leto že zagotovljen izvoz za okoli 310 milijonov dinarjev. Na sliki: vsakdanji prizor iz livarne, kjer izdelujejo grelne plošče. (K. R., foto: Miško Kranjec)
Ostra washingtonska opozorila Nikaragvi
ZDA napovedujejo »akcije,« če bo Nikaragva še naprej »ogrožala mir« v Srednji Ameriki
WASHINGTON, 23. novembra (Tanjug) — Najvišji funkcionarji ameriške vlade so sinoči spet »opozorili« Nikaragvo, naj opusti tako imenovane »oborožene grožnje« sosednjim državam v osrednji Ameriki in naj neha pošiljati velike količine orožja upornikom v El Salvadorju.
Državni sekretar ZDA Haig, obrambni minister Weinberger in prvi svetovalec Bele hiše Mee-se so v izjavah, ki so bile uradne narave, napovedali, da bi ZDA utegnile proti Nikaragvi »ukrepati«, če bi vlada v Managui ne prenehala »ogrožati miru in stabilnosti« na tem območju.
Visoki funkcionarji Bele hiše in ameriške vlade trdijo, da v Nikaragvo menda prihajajo velike količine sovjetskega orožja in *da se v tej državi urijo čete, ki po številu in opremljenosti z najmodernejšim orožjem »daleč presegajo« potrebe države po obrambi in »se pripravljajo na agresijo«.
V izjavah po tukajšnji televiziji pa Haig, Weinberger in Meese niso hoteli razkriti narave »akcij«, ki bi se jih ZDA lahko lotile proti Nikaragvi, vendar so napovedali, da bi to utegnila biti v prvi
vrsti »blokada« obal Nikaragve; tako naj bi preprečili »dobavo sovjetskega orožja«.
Prvi svetovalec ameriškega predsednika je ovrgel možnost, da bi pri teh morebitnih »akcijah« proti Nikaragvi sodelovale ameriške kopenske ali letalske sile.
Funkcionarji ameriške vlade so napovedali, da bodo na sestanku organizacije ameriških držav, ki bo 2. decembra na otoku Santa Lucia na Karibih, govorili o »ogrožanju varnosti in miru« v osrednji Ameriki in da bo to eno od najpomembnejših vprašanj.
»ZDA imajo pri oboroževanju Nikaragve s sovjetskim orožjem vse manj potrpljenja, pa tudi, kar zadeva njeno politiko nasploh,« je izjavil ameriški zunanji minister Haig.
SZDL, ki jih bo predsedstvo republiške konference SZDL skupaj s stališči iz današnje obravna-
Cimos in Citroen bosta še sodelovala
Pogovori med predstavnikoma IS slovenske skupščine, Cimosa in Citroena
LJUBLJANA, 23. novembra — Dne 19. in 20. novembra so bili v Parizu razgovori med Jožetom Florjančičem, podpredsednikom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, in Jernejem Janom, članom izvršnega sveta SR Slovenije in predsednikom republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, predstavniki Cimosa ter predstavniki Citroena v zvezi z dosedanjim in nadaljnjim razvojem sodelovanja med Cimosom in Citroenom.
Dogovorjene so bile temeljne usmeritve in osnove nadaljnjega sodelovanja med Cimosom in Citroenom, pri čemer bodo Cimos in njegovi kooperanti izvažali avtomobilske dele in usluge, Citroen pa bo izvažal v Jugoslavijo svoja sestavljena vozila, kolekcije in razervne dele.
Prav tako je bila dogovorjena višina deleža Citroena pri pokritju izgube v Cimosu leta 1980 ter način njenega pokritja, poroča republiški komite za informiranje.
Cimos in Citroen bosta v kratkem pripravila pogodbo o nadaljnji industrijski kooperaciji in v okviru tega predvidela povečanje menjave med partnerjema od leta 1983 naprej, pri čemer bo Citroen zaupal Cimosu izključno izdelavo nekaterih bistvenih sestavnih delov za proizvodnjo svojih bodočih modelov.
ve osnutka na seji predsedstva uvrstilo v enotna stališča in jih posredovalo skupščini SR Slovenije.
Razprava na današnji seji je zlasti opozorila na soodvisnost uresničevanja začrtanih usmeritev zlasti še na področju izvoza in uvoza, proizvodnje cen in vseh vrst porabe. Neuresničevanje zahtevnih nalog na kateremkoli od teh področij bo nujno ogrozilo uspešno uresničevanje nalog na drugih področjih, so poudarili razpravljal«. Prav tako so opozorili, da izhoda iz sedanjih težav ne kaže iskati v omejevanju, za-
• Predsedstvo je na seji obravnavalo tudi pet volilnih dokumentov, ki pa bodo dokončno sprejeti na skupni seji predsedstva RK SZDL in republiškega sveta ZSS. V razpravi o pripravah na volitve so opozorili, da je med evidentiranimi možnimi kandidati še premalo žensk ter mladih in da se še vedno evidentira v ozkih krogih. To pa izničuje demokratično naravo kadrovske politike in tako zbuja občutek, da je že vse vnaprej odločeno. Hkrati so na seji opozorili tudi na škodljiv pojav mandatarstva med evidentiranimi možnimi kandidati.
tegovanju pasu, temveč predvsem v povečevanju produktivnosti, v boljšem delu.
Če hočemo, da bomo začeli uresničevati zahtevne naloge že takoj v začetku prihodnjega leta, moramo pohiteti in še v decembru sprejeti vse potrebne sistemske, zakonske in samoupravne akte na vseh ravneh: v zvezi, v republiki, v občinah, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela.
Če vsa načrtovana gibanja ne bodo stekla tako kot smo predvideli že v začetku leta, potem bodo ogroženi vsi razvojni cilji. Več na 2. strani.
JANEZ KOVAČIČ ZDRAVKO STEFANČIČ
Prvi pogovor v Bonnu: v bistvu le monologa
Brežnjev in Schmidt sta sicer govorila o pripravljenosti, da prispevata k povečanju varnosti, v ključnih stvareh pa sta ostala pri svojem
OD NAŠE DOPISNICE
BONN, 23. novembra - »Cesarsko vreme«, ki je po dolgih dnevih dežja poskrbelo za živobarvno in prijetno ozračje med slovesnim uradnim začetkom obiska Leonida Brežnjeva v Bonnu, ni moglo spremeniti dejstva, da bodo pogovori težavni in zapleteni. Prva poročila o poteku pogovorov danes opoldne govorijo sicer o pripravljenosti obeh strani, da v okviru svojih političnih in vojaških organizacij poiščeta poti za povečanje varnosti in hkratno zmanjšanje oboroženosti, toda v ključnih zadevah sta bili izvajanji Brežnjeva in Schmidta vendarle monologa.
Bonski zvezni kancler je poudaril, da pripisuje obisku Brežnjeva velik pomen tako na področju dvostranskih kot mednarodnih odnosov. Kljub različni velikosti obeh držav in v mnogo-čem različni teži v mednarodnih odnosih sta Zvezna republika Nemčija in Sovjetska zveza v desetih letih postavili na noge sistem pogodb in sporazumov, ki govorijo o trdnih vzajemnih koristih na političnem in gospodarskem področju. »Zadeva za srce in razum« je po kanclerjevem mnenju potreba, da Nemci in prebivalci Sovjetske zveze skupaj delajo za mir, pri čemer se je navezal na izkušnje zadnje vojne, »ki se ne bi smele nikoli več ponoviti«. Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev je med pogovori omenil, da šteje zvezno republiko za partnerja, čemur je Helmut Schmidt pritrdil in dejal, da je zagotovo »partner za mir«.
Ko sta se oba državnika osredotočila na pravladujočo celoto vprašanj v zvezi z raketami srednjega dometa, so stališča ostala vsaksebi. Schmidt je v odgovoru na opozorilo Brežnjeva, da ameriške nove rakete srednjega dosega bistveno povečujejo nevarnost za Sovjetsko zvezo, sicer priznal, da gre za novo kakovost v jedrski oborožitvi v Evropi, toda opozoril, da pomenijo bistveno novost in povečano stopnjo ogroženja tudi sovjetske rakete zemlja-zemlja (SS-20), ki so naperjene proti Zahodni Evropi in proti Zvezni republiki Nemčiji.
Dovolil si je nekoliko dramatično osebno ugotovitev, da je njemu jasno, da Brežnjev »ne bi pritisnil na gumb, da pa sam ob-
stoj novih raket ustvarja napetost in povečuje nezaupanje«. Ko je Schmidt omenjal dvojni sklep atlantske organizacije, je ponovil, da ga brani tudi še naprej, da pa vidi možnosti, da bi na bližnjih pogajanjih o raketnem orožju srednjega dosega
• Pomemben del prve izmenjave mnenj so bili tudi svetovni gospodarski problemi, v dvostranskih odnosih pa prizadevanja za izboljšanje strukture menjave in povečanje njenega obsega (trgovina s Sovjetsko zvezo sestavlja samo 2,2 odstotka celotne zunanjetrgovinske menjave zvezne republike).
med ZDA in Sovjetsko zvezo dosegli »ničelno rešitev«. Rešitev je po njegovem umik vseh sovjetskih raket, vendar je dodal, da se zaveda teže britanskega in francoskega jedrskega orožja v celotnem zahodnem potencialu in da bi bilo po njegovem oboje treba vključiti v pogajanja. Medtem ko je Leonid Brežnjev govoril o ravnotežju, ki naj bi ga Sovjetska zveza vzpostavila z modernizacijo raketnega orožja, je Schmidt vztrajal pri oceni, da se je ravnotežje iz leta 1977 s tem podrlo. Ko je nato Schmidt govoril še o možnostih, ki se po zadnjem govoru predsednika Reaganu ponujajo na področju razorožitvenih pogajanj za strateško jedrsko orožje, je omenil, da je določeno zadrego in upočasnitev pogajanj pripisati pogostnim spremembam na vrhu Združenih držav, da pa je prepričan, da novi ameriški predsednik zastopa podobna stališča o nujnosti nadaljevanja SALT, kot njegovi
predhodniki. Pri tem je obžaloval, da rakete srednjega dometa, ki imajo za prizadete države v Evropi vsekakor vrednost strateškega orožja, niso že pred časom vključili v gradivo SALT. Generalni sekretar KP Sovjetske zveze Brežnjev je zagotovil, da je pripravljen razpravljati o vseh vidikih varnosti v Evropi, vendar tako, da se obe strani zavedata pomena formule o enaki varnosti in o približnem ravnotežju moči. Pri tem je ponovil zamisel o »moratoriju« za rakete srednjega dosega. Ko je bonski kancler govoril o mednarodnih vprašanjih, je izpostavil še vprašanje nadaljevanja vojaške zasedbe Afganistana, ki po njegovem »ogroža zaupanje v Sovjetsko zvezo«.
MOJCA DRČAR-MURKO
POGOVORI BODO TEŽAVNI - V Bonnu so se začeli uradni pogovori med ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Na sliki: Brežnjev in Schmidt med sprejemno ceremonijo pred uradnim sedežem zaho-dnonemškega kanclerja (Telefoto: UPI).
TEMA DNEVA
Fez: koliko bo sloge?
vSkrajni čas je, da naredimo konec tem našim delitvam,« je reke! ob pripravljalnem sestanku zunanjih ministrov arabskih držav za vrh v maroškem Fezu šef libanonske diplomacije Fuad Butros. Ta si zagotovo in iskreno želi arabske sloge, saj ni arabske države, ki bi huje čutila posledice nesloge med Arabci kot Libanon. V Libanonu in na mejah zasedenih ozemelj se na plečih Libanoncev in Palestincev bojda bije boj za bodočo svobodno domovino Palestincev.
Palestina je sicer šele na drugem mestu predvidenega dnevnega reda vrha v Fezu in vanjo je vpisanih tudi tistih osem načelnih predlogov saudskega prestolonaslednika Fahda za »pravično in globalno rešitev palestinskega vprašanja«'. Čeprav je v vsaki od štirih točk dnevnega reda — ostale tri so Južni Libanon, medarabski odnosi in mednarodni odnosi arabskih dežel — in v vseh skupaj množica stvari bistvenega pomena za uspešen nastop arabskih držav, vse kaže, da so Fahdova »načela« že na pripravljalnem sestanku vrha poglavitni kamen spotike. A ravno uglasitev arabskega zbora v politično harmonijo v vseh »lestvicah« dnevnega reda je pogoj za tako politiko Arabcev, ki bi jo morali upoštevati vsi, posebno supersili.
Kdo bo zmagal? Tisti, ki v imenu nekega »kongresa arabskega ljudstva« terjajo »splošno mobilizacijo proti Fahdovemu načrtu«, ali tisti, ki spoznavajo, da še en razkol dolgi vrsti prejšnjih ne bo nikomur v korist, pa dan pred vrhom samim kličejo k enotnosti, ko so še včeraj poglabljali usodne delitve ?	JAKA ŠTULAR
V Fezu o načrtu Riada
Na pripravljalnem sestanku za arabski vrh v Maroku so Sirija, Irak, Libija in PLO zavrnili saudski mirovni načrt - Potreba po arabski enotnosti
FEZ, 23. novembra (AFP, UPI, Reuter) — Na sinočnji prvi seji ge, Tunizijec Šadli Klibi, je opo-ministrske pripravljalne konference, ki je potekala za zaprtimi vrati, zoril, da sedanji položaj na Bliž-so Sirija, Irak, Libija in Palestinska osvobodUna organizacija zavrnili njem vzhodu terja od Arabcev, saudski mirovni načrt za rešitev bližnjevzhodne krize. Kot je dejal predstavnik PLO Abu Majzar, sedanji položaj v tem delu sveta ni najbolj ugoden, da bi sprejeli tak načrt, »še zlasti po izraelskih izzivih in ameriški podpori izraelski politiki, ki krati pravice Palestincem in Arabcem«.
Opazovalci pa so izjavili, da so bili nasprotniki načrta — še posebej sirski in iraški delegati -proti sedmi točki Fahdovega načrta, ta namreč govori o priznanju Izraela. Vodja sirske delegacije, zunanji minister Halim Ka-dam je poudaril, da Damask ne bo sprejel nikakršnega predloga za mirno rešitev bližnjevzhodne-ga problema, ki bi zahteval, naj Arabci priznajo Izrael.
Zunanji ministri držav arabske lige so danes nadaljevali pripravljalni sestanek pred konferenco na vrhu, ki naj bi se začela 25. novembra. Brez dvoma bodo mi-
kovinotehna
veleprodaja, zunanja trgovina, maloprodaja, inženiring
nistri danes in jutri posvetili največ pozornosti saudskemu predlogu za rešitev bližnjevzhodne krize, razpravljali pa bodo tudi o položaju v Libanonu, o odnosih do Egipta po smrti predsednika Sadata, o medarabskih odnosih — Arabci namreč nimajo enakega stališča do nekaterih medarabskih, pa tudi mednarodnih vprašanj - ter o razprtijah v arabskem svetu.
»Skrajni čas je že, da rešimo naše spore,« je na včerajšnji uvodni seji izjavil libanonski minister Fuad Butros, šef maroške diplomacije in gostitelj sestanka Muhamed Buseta pa je bil bolj optimističen in izrazil prepričanje, da bo 12. arabsko srečanje na vrhu začetek »novega obdobja, za katerega bo značilna solidarnost arabskega ljudstva«.
Generalni sekretar arabske li-
Vreme danes
Zahodna Evropa in Sredo* zemlje sta pod vplivom visokega zračnega pritiska, zato je vreme pretežno sončno in relativno toplo. Iznad Britanskega otočja pa nad celino prodirajo hladne zračne gmote, ki bodo v naslednjih dneh zajele večji del Evrope.
Tako tudi za Jugoslavijo vremenoslovci napovedujejo prodor zelo hladnega zraka s severozahoda, ki bo povzročil občutno spremembo vremena v naslednjih dneh. Danes bo še suho in toplo, vendar bo pooblačitev s padavinami že v drugi polovici dneva dosegla zahodne kraje. V naslednjih dneh se bodo snežne padavine razširile na celo državo.
Grški socialisti in EGS
V pričakovanju londonskega vrha držav članic Evropske gospodarske skupnosti je grški premier Papandreu ponovil predvolilno obljubo o razpisu ljudskega referenduma o izstopu Grčije iz EGS. V Bruslju menijo, da Papandreu ne bo tvegal institucionalnega spora s predsednikom Karamanlisom, ki je po ustavi pristojen za razpis referenduma. Zahodno Evropo pa je neprijetno presenetilo tudi grško povabilo Arafatu ter otvoritev predstavništva PLO v Atenah. Poleg tega je Papandreu napovedal pogajanja z ameriško vlado o umiku štirih ameriških oporišč z grškega ozemlja in zahtevo za takojšnjo demontažo jedrskega orožja v njih.
Stran 3
Nepotrebna
podvajanja
raziskav
Število skupnih raziskovalnih projektov v Jugoslaviji v zadnjih petih letih ni ravno neznatno. Vendar ni zadovoljivo. Lani so republiški in
pokrajinski sisi za znanost namenili za skupne jugoslovanske raziskave le 1,7 odstotka vsega zbranega denarja. Torej zelo malo. So potrebe po raziskovalnem delu v republikah in pokrajinah tako različne? Najbrž ne, saj podatek le pomeni, da je bilo precej nepotrebnih podvajanj raziskav, dvojnih (trojnih) stroškov za podobno raziskavo.
Stran 4
Švedska ganljivka o Medejinih otrocih
V Slovenskem mladinskem gledališču so uprizorili delo Medejina otroka na podlagi švedskega besedila Pera Ly-sanderja in Suzanne Osten. Delo pripoveduje o usodi otrok, ko oče zapusti mater in odide živet k drugi ženski; kako je otrok edini, ki mora plačevati ceno za razbiti, raz-poročeni družinski dom. O tem pripovedujeta Medejina otroka z Evripidovo pomočjo. O obeh osrednjih igralcih, Dragi Potočnjak in Željku Hrsu, je kritik Andrej Inkret zapisal, da sta naslovni vlogi odigrala s tenkim lirizmom in hkrati z očarljivo (moralistič-
no) naivnostjo, preprosto in čisto.
Stran 8
Pregledne tekme reprezentatov
V St. Jakobu v Avstriji so imeli naši reprezentantje v alpskem smučanju pregledno tekmovanje v slalomu. Na prvi progi je bil najhitrejši Križaj, na drugi pa Kuralt. Pri dekletih je bila na prvi progi najhitrejša Dornigova, na drugi in tretji pa Leskov-škova. Danes bodo reprezentantje nadaljevali pregledno tekmovanje z veleslalomom, nam poroča direktor alpske reprezentance Tone Vogrinec.
Stran 11
Nedopustno
ravnanje
Dvesto otrok iz zavoda za duševno moteno mladino »Elvira Vatovec« so brez privoljenja staršev, pa tudi brez vednosti republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo vključili v beograjske raziskave o vplivu imunološkega sistema na duševna obolenja.
Stran 12
naj sprejmejo skupno politično in vojaško strategijo. Klibi je go-
• FEZ, 23. novembra (Tanjug) — Maroški zunanji minister Mohamed Buseta je danes izjavil, da so se voditelji arabskih diplomacij — ti zasedajo v Fezu — strinjali, naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bo podala predlog šefom držav in vlad v zvezi s »Fahdovim načrtom«. To so sklenili po obširni razpravi, v kateri so, kot je dejal Buseta, pojasnili več stališč in tako še obogatili predlog. Podoben sklep so ministri sprejeli tudi o libanonskem vprašanju, ki ga bodo prav tako postavili na dnevni red arabskega srečanja.
Na podlagi novice, da so ustanovili posebno komisijo, ki bo razpravljala o »Fahdovem načrtu«, je moč sklepati, da so v stališčih arabskih držav precejšnje razlike.
voril o splošnem položaju v arabskem, svetu in Bližnjem vzhodu, pa tudi v vlogi Zahodne Evrope.
Skrivna turneja ArielaŠarona po Afriki
Izraelski minister je baje več afriškim državam ponudil gospodarsko in vojaško pomoč
TEL AVIV, 23. novembra (AFP) — Pisanje ameriškega tednika Newsweek o skrivni turneji izraelskega obrambnega ministra Ariela Šarona po srednji in zahodni Afriki so sprejeli v Izraelu s popolnim molkom. Izraelski minister, ki ga je spremljalo pet visokih vladnih funkcionarjev, naj bi bil prejšnji teden več afriškim državam, ki se bojijo, da bi postale tarča libijskih akcij, ponudil vojaško in gospodarsko pomoč pod pogojem, da bi te države navezale z Izraelom .tesnejše stike.
Skoraj vse afriške države so prekinile diplomatske odnose z Izraelom leta 1973, predvsem po oktobrski vojni istega leta. Zdaj imajo diplomatske predstavnike v Tel Avivu le Južna Afrika, Egipt in Malavi. Po zadnjem zasedanju generalne skupščine je izraelski zunanji minister Jicak Šamir izjavil, da se je v New Yor-ku pogovarjal s predstavniki več afriških držav, ki ne izključujejo obnovitve diplomatskih odnosov z Izraelom.
Prekinjen
sestanek
kluba
Poljski varnostni organi razgnali sestanek v stanovanju Jaceka Kurona
VARŠAVA, 23. novembra (Tanjug) - Varšavski varnostni organi so preprečili poskus ustanoviti organizacijo, katere dejavnost bi bila usmerjena proti ustavni ureditvi Ljud ’ " »^publike Poljske.
Sodeč po poročilu, ki ga je pozno sinoči objavila televizija, sklicujoč se na ministrstvo za notranje zadeve, bi morali v stanovanju enega izmed ustanoviteljev komiteja za obrambo delavcev (KOR) imeti sestanek, na katerem naj bi ustanovili »klub samoupravne republike - svoboda — pravica — neodvisnost«.
Sestanek so sklicali v stanovanju Jaceka Kurona, enega izmed ustanoviteljev	organizacije
KOR, ki so jo že zdavnaj označili za protirevolucionarno.
Kot so sporočili, so varnostni organi onemogočili načrtovani sestanek,ki naj bi bil še dokaz več, da so Korun in njegovi sodelavci nasprotniki države.
O deklaraciji, ki naj bi jo sprejeli na tem ilegalnem sestanku, je rečeno, da je »izhodišče za politično dejavnost proti socialistični državi«.
Varnostni organi so legitimirali več deset oseb, med katerimi so bili tudi predstavniki Solidarnosti.
Predstavnik za tisk notranjega ministrstva je dejal, da je šlo za nov poskus ustanoviti »protizakonito organizacijo, ki bi delovala proti ustavni ureditvi v državi«. Po njegovem mnenju je koncept o ustanovitvi takšne organizacije nastal »na podlagi nove taktike napsrotnikov socializma, potem ko so formalno razpustili KOR«, to je na prvem kongresu sindikata Solidarnost v začetku letošnjega oktobra.
V	sporočilu o današnji akciji organov javne varnosti v stanovanju Jaceka Kurona pa je rečeno, da si ta že zdavnaj prizadeva vsiliti svoje protisocialistične poglede sindikatu Solidarnost, »v katerem je včlanjeno več milijonov delovnih ljudi«.
Jacek Kuron želi pahniti sindikat Solidarnost v »konfrontacijo z oblastmi in ustavno-pravno ureditvijo države«.
V	sporočilu je opaziti, da je ta Kuronova akcija izvedena prav v času, ko si prizadevajo uresničiti fronto narodnega sporazumevanja kot izhodišča za dogovor vseh konstruktivnih sil družbe za izhod iz krize.
Generacija zagnanih hokejistov
KOZARIŠČE, 23. novembra - Zagate našega vrhunskega hokeja fantov na sliki očitno ne motijo preveč. Poleg gradu Snežnik se na poledeneli površini veselo podijo za ploščkom. Zimsko zabavo pa bo, kot kaže, kmalu popestrila še smuka. (Foto: Joco Žnidaršič)
t
S TELEPRINTERJA
Zvone Dragan slušateljem v Kumrovcu
KUMROVEC, 23. novembra (Tanjug) - Danes je govoril sedmemu razredu politične šole ZKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu podpredsednik ZIS Zvone Dragan o žgočih vprašanjih, nanašajočih se na gospodarsko stabilizacijo. Posebej se je pomudil pri vprašanjih, povezanih z blagovno menjavo naše države s tujino. Najpomembnejša naloga na tem področju naj bi bila v prihodnjem letu zagotoviti živahnejšo politiko izvoza na konvertibilno tržišče. To je edina pot, po kateri bi plačilni primanjkljaj zmanjšali na približno pol milijarde dolarjev in s tem ohranili našo zunanjo likvidnost.
Visoka odlikovanja duhovnikom v BiH
SARAJEVO, 23. novembra (Tanjug) - Predsednik republiške konference SZDL BiH Munir Mesihovič je danes izročil sedmim predstavnikom vseh treh ver v tej republiki odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ.
Odlikovanja so dobili: pater Vlado Karlovič, predsednik društva katoliških duhovnikov v SR BiH, prota Dragoljub Jankovič, sekretar zveze škofijskega združenja pravoslavnih duhovnikov v SR BiH, hadži Hafiz Husein efendi Mujič, tuzlanski mufti, prota Momir Umičevič, župnik iz Banjaluke, don Marko Šalič, župnik iz Liskovice pri Mrkonjič Gradu, Mustafa efendi Nurikič, imam iz Bugojna, in dr. Ahmed efendi Smajlovič, predsednik starešinstva islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo. Pri slovesni podelitvi odlikovanj so bili navzoči številni družbenopolitični delavci mesta in republike, pa tudi predsednik predsedstva SR BiH Raif Dizdarevič.
Začetek Upijevih dni v Skenderiji
SARAJEVO, 23. novembra - V razstavnih prostorih Skenderije so se danes začeli že tradicionalni Upijevi dnevi, ki bodo trajali do 27. novembra. Udeležujejo se jih proizvajalci hrane in blaga široke potrošnje iz celotne Jugoslavije, približno tisoč organizacij. Pričakujejo, da bodo v teh dneh sklenili za približno 12 milijard dinarjev pogodb. Upi, ki je organizator, je v ta namen poslal v Skenderijo 10 komisij z dvesto člani iz svojih 52 organizacij, ki bodo sklepale posle. (M. R.)
Zgrajena tovarna aluminija v Mostarju
MOSTAR, 23. novembra (Tanjug) — Sarajevski »Energoinvest« je dogradil tovarno aluminija v Mostarju, ki jo bodo odprli čez kak dan; imela bo zmogljovosti 92.000 ton na leto in bo zaposlovala 900 delavcev. Že zdaj poskusno obratuje 90 elektrolitskih celic, do konca marca prihodnjega leta pa naj bi obratovalo vseh 256 celic. Tovarna aluminija, ki nadaljuje delo tovarne glinice z zmogljivostjo 280.000 ton, bo najprej izdelovala 15 do 16-kilogramske bloke, aluminijaste palice in žico.
Tapiserije in spominki iz tekstila
BITOLA, 23. novembra (Tanjug) — Tekstilni kominat »Bitola-teks« je začel industrijsko izdelovati tapiserije. Tega se je lotila novoustanovljena temeljna organizacija združenega dela »Rukotvo-rine«, ki bo izdelovala tudi spominke iz tekstila. Zamisli za tapiserije, ki jih delajo zgolj kot unikate, pripravlja skupina modnih oblikovalcev Bitolateksa. Prve izdelke so so že prikazali na razstavah v Bitoli in v drugih krajih, kjer so zbudili precej zanimanja.
Podeljene nagrade novinarjem v BiH
SARAJEVO, 23. novembra (Tanjug) — Nagrade za življenjsko delo »Veselin Masleša«, ki jih podeljuje Združenje novinarjev Bosne in Hercegovine, so letos dobili Fadil Ademovič, urednik »Zadru-garja«, Enes Cengič, vodja informativno-poslovodnega centra »Oslobodjenja« v Zagrebu, fotoreporter »Oslobodjenja« Miloš Dju-raševič in urednik dopisništva sarajevskega radia v Banjaluki Drago Perič. Na tradicionalni slovesnosti ob 25. novembru, dnevu SR Bosne in Hercegovine, so podelili tudi letne novinarske in spominske plakete za 25-letno delo v novinarski službi in članstvo v novinarski organizaciji.
Večja industrijska proizvodnja v Vojvodini
NOVI SAD, 23. novembra (Tanjug) - V Vojvodini se je v minulih desetih mesecih, če primerjamo rezultate, dosežene v enakem času lani, industrijska proizvodnja povečala za 6,1 odstotka, kar pomeni precej velik uspeh, če upoštevamo, da si je surovine le težko zagotoviti. Poleg tega so številni delovni kolektivi v vojvodinski industriji uvedli vse polno stabilizacijskih ukrepov, da bi ohranili višjo rast industrijske proizvodnje. Tako se je v predelavi nekovinskih mineralov povečala proizvodnja za 30 odstotkov, v bazični kemični industriji pa za 24,5. Proizvodnja papirja se je povečala za 23,5 odstotka, medtem ko je industrija električnih strojev in aparatov ustvarila za 15,8 odstotka več, industrija ža predelavo kemičnih izdelkov za 13, industrija usnja in obutve pa za 12,4 odstotka več.
Premalo obdelano področje cen
BEOGRAD, 23. novembra - Zdi se, da zvezni načrtovalci niso kaj dosti mislili na zapleten gospodarski položaj, ko so se odločali za rast na določenih področjih. Tako se neizbežno vsiljuje vprašanje, kako bo mogoče tako zelo povečati izvoz ob hkratni nizki rasti proizvodnje ali, drugače povedano, kako izpeljati kvalitativne spremembe v gospodarjenju, ko pa je predvidena le majhna rast sredstev, so rekli na seji IS skupščine SR Srbije.
Nesoglasje je opaziti tudi pri drugih razvojnih parametrih. Računamo namreč, da se bodo dvignile cene za 15, splošna poraba za 17, skupna pa za 18 odstotkov. Sicer pa je področje cen po mnenju izvršnega sveta skupščine SR Srbije v dokumentih premalo obdelano, zato ni mogoče govoriti, da je sedanji odnos do politike cen v prid instrumentom ekonomske politike v prihodnjem letu.
Založniško sodelovanje pri učbenikih
BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) — Da bi izboljšali učbenike, okrepili dejavnosti in še bolj spodbudili k uresničevanju vzgojne in izobraževalne reforme v SR Srbiji in SAP Kosovo, sta republiški zavod SR Srbije in pokrajinski zavod Kosova za učbenike in učila podpisala samoupravni sporazum o strokovno-pedagoškem in založniškem sodelovanju pri izdajanju učbenikov, priročnikov ter drugih knjig in učil. Sodelovanje se nanaša predvsem na združevanje dela in sredstev za skupne izdaje, določene po dogovoru obeh zavodov, kakor tudi na prevzem učbenikov, priročnikov ter drugih knjig in učil za potrebe vzgoje in izobraževanja v pokrajini Kosovo.
Nekoliko manj nadurnega dela
BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) — Čeprav je v zadnjem času nekoliko manj nadurnega dela, pa je v prvi polovici leta delalo nadure S,S odstotka zaposlenih v naši državi — v družbenem sektorju kakih 500 do 600 tisoč delavcev.
V Bosni in Hercegovini je delalo tudi po rednem delovnem času 4,5 odstotka zaposlenih delavcev, v Črni gori 5,7, na Hrvaškem 9,6, v Makedoniji 4,5, v Sloveniji 21,2, v Srbiji brez pokrajin 5,5 na Kosovem 5,1 in v Vojvodini 5,6 odstotka delavcev.
Po nepopolnih podatkih so v Bosni in Hercegovini lani izplačali za 310 tisoč nadur okrog 360,4 milijone dinarjev, v Makedoniji pa od 1976, do marca letos 671,5 milijonov dinarjev. Za avtorske honorarje so na Kosovu izplačali 1976. leta 1,030.750 dinarjev, lani pa 85,297.000 dinarjev.
Fakultete zahtevajo sprejemne izpite
. BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) — Na beograjski univerzi so ze zaceli ukrepati, da se vpis, kakršnega so imeli letos na posamezne fakultete, ne bi ponovil. O tem so govorili danes tudi na univerzitetni skupščini, ki je obravnavala analizo letošnjega vpisa študentov ter priprave naslednjega. Da se vpisovalna mrzlica prihodnje leto ne bi ponovila, je rektorat beograjske univerze po fakultetah že izvedel anketo, ki naj bi vplivala na bodočo vpisno politiko. Večina fakultet zahteva kot pogoj za vpis poleg uspeha na srednji šoli še sprejemne izpite. O vpisni politiki v prihodnjem šolskem letu bodo razpravljali še v samoupravnih telesih fakultet, v univerzitetni skupščini SR Srbije, republiški samoupravni interesni skupnosti usmerjenega izobraževanja in drugih telesih, januarja pa bo problem ponovno obravnavala univerzitetna skupščina.
Sodelovanje med Kosovom in Vojvodino
PRIŠTINA, 23. novembra (Tanjug) - Delegacija izvršnega sveta skupščine in gospodarske zbornice SAP Vojvodine, ki jo je vodil Nikola Kmezič, se je danes mudila v Prištini, kjer je govorila s predstavniki izvršnega sveta in gospodarske zbornice SAP Kosova. V pogovorih sta sodelovala še sekretarja predsedstev pokrajinskih komitejev ZK Vojvodine in Kosova Vaša Milič in Petar Kostič. Kot so sporočili, sta se delegaciji seznanili z aktualnimi vprašanji in problemi družbenoekonomskega razvoja in uresničevanja družbenoekonomske stabilizacije v obeh pokrajinah, še zlasti z razvojnimi načrti in možnostmi združenega dela za sodelovanje na osnovah združevanja dela in sredstev. Govor je bil še o preskrbi kosovskega prebivalstva z živili - z moko, sladkorjem, jedilnim oljem in koruzo, ter z naftnimi derivati. Delegacijo izvršnega sveta skupščine in gospodarske zbornice SAP Vojvodine je sprejel tudi predsednik skupščine SAP Kosova Ilija Vakič.
Izhoda ni v omejitvah, temveč v boljšem delu
Predsedstvo RK SZDL podprlo dinamičnejšo zasnovo resolucije za leto 1982 - Očiščen, realen dohodek je lahko naš najučinkovitejši stabilizacijski vzvod
LJUBLJANA, 23. novembra — Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je danes ob obravnavanju, kako letos uresničujemo naloge srednjeročnega družbenega plana in ob ocenjevanju možnosti razvoja v prihodnjem letu še posebej poudarilo, da sta izhod iz težav in uspešnost uresničevanja zahtevnih resolucijskih nalog v prihodnjem letu odvisna od nas samih, od našega boljšega in produktivnejšega dela.
Predsedstvo je ugotovilo, da nova, usmeritvam zvezne resolucije prilagojena zasnova resolucije za prihodnje leto, predstavlja dinamičnejšo razvojno opredelitev kot prvotna zasnova, ki so jo v dosedanjih razpravah — tako v organizacijah združenega dela kot v občinah — ocenili kot preveč stagnantno, premalo mobilizacijsko. Zato je podprla dina-mičnejše zasnovan osnutek reso-
Slovenije, omenil tudi predlog, da bi kazalo zavreti bohotenje administracije v neproduktivnih dejavnostih s sprejemom dogovora, ki bi ji za nekaj let omejil možnost povečevanja izdatkov. Martin Mlinar je v stališčih republiškega sveta ZSS še posebej opozoril, da bo treba podrobneje razdelati strategijo zaposlovanja in z uvajanjem večizmenskega dela v organizacijah, ki imajo za-
• Krog evidentiranih kandidatov za opravljanje funkcij mora biti čim širši, saj se bo le tako mogoče izogniti pojavu, da se na spiskih možnih kandidatov pojavljajo vedno ena in ista imena za podobne funkcije,Je bilo poudarjeno na predsedstvu v razpravi o pripravah na volitve. Ce bo krog kandidatov širši, namreč ne bo nevarnosti, da bi kadrovali ali pa imeli odločujoč vpliv pri tem tisti ljudje, ki so v veliki meri odgovorni za sedanji ekonomski položaj.
Po nekaterih ugotovitvah pa se v sedanjih pripravah na volitve pogostokrat širi tudi t. i. mandatarstvo. Možnim kandidatom za predsednika izvršnega sveta ali skupščine je namreč dana prevelika možnost, da vplivajo na evidentiranje možnih kandidatov za člane izvršnega sveta ali predsedstva skupščine. Prav zaradi tega in še nekaterih drugih pojavov (evidentiranje v ozkih krogih, včasih le za »svoje« potrebe) se mora socialistična zveza odločno upreti takšnim poskusom, sicer bodo volitve le formalna, tehnična zadeva, kjer vsebinski pomen volitev ne bo prišel do izraza.
lucije, ki ga je na seji obrazložil podpredsednik izvršnega sveta Vlado Klemenčič.
V razpravi je Igor Križman povzel ocene in stališča, ki so jih o uresničevanju plana in osnutku resolucije sprejeli sveti za druž-„ benoekonomske odnose in ekonomsko politiko, za vzgojo in izobraževanje, za zdravstveno in socialno politiko, za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk ter za kulturo in znanost pri predsedstvu RK SZDL. Poudaril je enotno oceno, da osnutek resolucije izhaja iz realnih okvirov, da je pravilno usmerjen na ključne razvojne naloge in stabilizacijsko naravnan. Še posebej je opozoril, da je treba zagotoviti čimveč samoupravnega urejanja odnosov in kar najbolj omejiti administrativno ukrepanje in odločanje, ki smo ga na primer letos uveljavljali na področju urejanja ekonomskih odnosov s tujino, ker nismo začeli pravočasno selektivno ukrepati.
Janez Vipotnik je med stališči, ki jih je o osnutku resolucije sprejelo predsedstvo ZZB NOV
Krajši
delavnik in ne delovna doba
Vida Tomšič: Dolžino delovne dobe obeh spolov bo najbrž treba uskladiti
MARIBOR, 23. novembra — Članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič je danes dopoldne na višji pravni šoli v Mariboru govorila študentom, profesorjem in številnim drugim o vlogi prava pri urejanju družinskih odnosov v socialistični samoupravni družbi. V prihodnje bo treba mnogo bolj razmišljati o zaščiti pri delu in v družbi, hkrati pa težiti k skrajševanju delavnika, ne pa delovne dobe, je dejala Vida Tomšič.
Delovno dobo obeh spolov bo treba najbrž uskladiti, zakaj tistih pet let, ko delajo žene manj od moških, so pravzaprav te žene pri svojih vnukih, ki jih čuvajo ali kako drugače skrbijo zanje. Za različne poklice bo najbrž potrebna tudi različna dolžina delovne dobe, saj zdravnice, univerzitetne profesorice in nekatere druge terjajo podaljšanje delovne dobe. Nekateri se ogrevajo, da naj bi teh spornih pet let prenesli v čas rojstva otrok. Podaljšanje porodniškega dopusta je morda primerno, denimo, za nekvalificirane delavke, medtem ko na Madžarskem izobraženke odklanjajo triletni porodniški dopust, ker zanje to pomeni prevelik izostanek iz stroke.
Za našo družbo je osrednje vprašanje na tem področju, kdaj se bosta partnerja odločila, da bosta imela otroka, ne pa to, kdaj se bosta odločila za zakon. Razveze zakonov ali spor med materjo in očetom so bržkone najtežja in najobčutljivejša vprašanja v družinskih razmerjih. Na tem področju je pravzaprav dovolj in hkrati premalo pravnih norm. Vida Tomšič je poudarila, da smo za otroka pri razvezah zakonov premalo storili, saj si samo s pravom velikokrat ne moremo dosti pomagati. Kako rešiti otroka iz takšnih odnosov, kako dopovedati staršem, da je tisto, kar delajo, nedostojno, je seveda zelo zapleteno vprašanje. Kadar gre za trpinčenje otrok, česar je pri nas manj kot v visoko razvitih industrijskih družbah, bomo morali odločneje poseči.
BORKO DE CORTI
BB7V7TT: B i k.;i '.7.t .• it r. ■' i-rt i: t: f
17*
KIH HIH
gotovljene surovine ter prodajo doma in v tujini, omogočiti zaposlovanje mladih. Poudaril je tudi, da je mogoče dopustiti spreminjanje cen povsod le na osnovi usklajevanja v reprodukcijski povezavi.
Tone Bole je dejal, da moramo vse naše bilance prilagoditi realnosti dohodka. S predvidenimi ukrepi za popravek amortizacijskih stopenj želimo dohodek prilagoditi realnosti, iz njega pa moramo izločiti tudi izgube in druge postavke, da bo realen dohodek tako postal najučinkovitejši stabilizacijski vzvod. Zoran Polič je med drugim menil, da
SPREJEM
P. Kostič sprejel D. Andersona
BEOGRAD, 23. novembra (Ta-njug) — Član ZIS in zvezni sekretar za finance Petar Kostič je sprejel danes ameriškega veleposlanika v SFRJ Davida Andersona. Izmenjala sta mnenja o dvostranskem sodelovanju.

Samovolja cen v komunalni dejavnosti
Posvet predsednikov medobčinskih gospodarskih zbornic - Nujen je dogovor
KOPER, 23. oktobra — Predsedniki trinajstih medobčinskih gospodarskih zbornic iz vse Slovenije so se v Kopru zbrali na delovnem posvetu, na katerem so obravnavali analizo razmer v komunalnem gospodarstvu Slovenije, aktivnosti v pripravah programov dela zbornic v letu 1982 ter tekočo problematiko na področju mednarodne menjave.
Med posameznimi komunalnimi organizacijami so velike razlike tako med področji, ki jih te organizacije pokrivajo, kot tudi med delovnimi razmerami, v katerih delajo njihovi delavci. Razlike pa so velike tudi med cenami. Cene vode in kanalščine, na primer, se razlikujejo celo za desetkrat; predvsem pa tako, da vodarino in kanalščino dražje plačujejo tisti, ki imajo s tem več težav. Zato so se danes dogovorili, da bi bilo nujno nekatere zadeve opredeljevati in razreševati na republiški ravni oziroma z dogovorom na republiški ravni.
D. G.
izhoda iz težav ne kaže nakazovati samo v zategovanju pasu, temveč predvsem v spodbujanju k povečevanju produktivnosti, k boljšemu delu in boljšemu odnosu do dela. Darja Colarič je navedla precej kritičnih pripomb predsedstva republiške konference ZSMS na resolucijo in dejala, da se bo treba odločneje lotiti odpravljanja vzrokov, zaradi katerih smo zašli v težave. Marjan an je navedel rezerve, ki jih bodo poiskali v usmerjenem izobraževanju, Drago Benčina pa ukrepe v zdravstvu, s katerimi bodo skušali doseči uresničevanje začrtanih razvojnih usmeritev v okviru danih možnosti. Mitja Rotovnik pa je kot temeljno stabilizacijsko nalogo delavcev na področju kulture označil boj za kakovost, za kakovostno uresničevanje programov.
JANEZ KOVAČIČ ZDRAVKO STEFANČIČ
Popestriti sprejem v zvezo pionirjev
To naj ne bi bil le rutinski dogodek šole, ampak prijetna prireditev slehernega kraja
LJUBLJANA, 23. novembra — Sprejem prvošolcev v pionirsko organizacijo ob prazniku republike ne bi smel biti le vsakoletni rutinski dogodek šole, ampak prireditev, ki bi se je radi udeležili tudi predstavniki družbenega in političnega življenja kraja, delavci iz bližnje delovne organizacije, s katero šola med letom sodeluje in še kdo.
Pa tudi starši bi morali ob dogodku, ko njihov otrok postane pionir, pripraviti doma primerno svečano vzdušje. To so med drugim ugotavljali na današnjem pogovoru na zvezi prijateljev mladine Slovenije. Posebej so opozorili, da bi morali biti pri pripravi tega dogodka bolj prožni mentorji mladih, po drugi strani pa bi tudi med letom morali mentorjem in mladim pomagati pri delu ljudje iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in drugih okolij, zlasti iz vrst mladine.
D. B.
Bolj kot po izdelkih poznani po obnašanju
Slovenija bi lažje premagovala težave, če bi izvozila 30 odstotkov družbenega proizvoda
BRDO PRI KRANJU, 23. novembra — Zbornični inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo (ITEO) je pripravil posvet o vlogi tržnih raziskav v izvozni usmeritvi našega gospodarstva za delavce, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v organizacijah združenega dela. Gre za izobraževalni posvet, ki naj bi organizacijam združenega dela pomagal uspešneje raziskovati svetovni trg. Analize, domače in tuje, namreč kažejo, da je prav slabo poznavanje tujega trga v največji meri krivo za prodajni neuspeh.
Posveta so se kot poročevalci udeležili predstavniki obeh ekonomskih fakultet, iz Ljubljane in Maribora, predstavniki nekaterih organizacij združenega dela in delavci, ki delajo v tujini. Poudarili so, da si je naša družba z neupravičenim zadolževanjem v tujini zapirala oči pred resničnimi gospodarskimi težavami. Naši izdelki na tujem nimajo slovesa, marsikateri izdelki, ki so narejeni v Jugoslaviji in jih svet pozna, pa nosijo tuja imena. Še bolj žalostno je, da smo slavni po svojem slabem in neresnem obnašanju.
Nujno se bosta tako Slovenija kot tudi Jugoslavija morali odločiti za svoji izvozni strategiji in se dogovoriti za izvozno bolj zani-
mive dejavnosti. Seveda pa bo tak dogovor težak, dokler bodo med osmimi jugoslovanskimi trgi tako ostre meje. Slišali smo mnenje, da bi Slovenija znatno lažje premagovala svoje težave, če bi izvozila 30 odstotkov svojega družbenega proizvoda. Naša republika računa ta cilj doseči v prihodnjih letih. Dosegla naj bi ga tudi z boljšim poznavanjem svojega in tujega trga. Enote in podjetja, ki jih gospodarstvo ima v tujini, pa so bile doslej preslabo izkoriščene. Vrsta organizacij se na te enote sploh ne obrača po pomoč, so pa tudi primeri, ko naše organizacije na dane ponudbe ne odgovarjajo.
VESNA BERTONCELJ-POPIT
Mitroviča je ponosno prevzela Titovo ime
Na slovesni seji skupščine občine in organov družbenopolitičnih organizacij so sprejeli sklep o preimenovanju mesta v Titovo Mitrovico
TITOVA MITROVIČA, 23. novembra (Tanjug) — »Z neizmerno ljubeznijo in vdanostjo do tovariša Tita in njegovega velikega dela, neomajni na Titovi poti, z željo, da bi svoje uspehe v socialistični samoupravni izgradnji in svojo bodočnost trajno zaznamovali s Titovim imenom, so se delovni ljudje in občani Kosovske Mitroviče odločili, da svoje mesto preimenujejo v Titovo Mitrovico. Delovni ljudje, občani, mladina in pionirji, pobrateni Albanci, Srbi, Črnogorci, Turki, Muslimani ter pripadniki drugih narodov in narodnosti prisegajo, da bodo na vseh področjih življenja in dela častno izpolnjevali naloge, ki jih bo pred Titovo Mitrovico postavila samoupravna socialistična skupnost, Titova Jugoslavija.«
To je odlomek iz listine o pa so postavili table z imenom razglasitvi Kosovske Mitroviče Titova Mitroviča, za Titovo Mitrovico, ki so jo na Velike slovesnosti v delavskem kulturnem domu v Zve-čanu, kjer so sprejeli sklep o poimenovanju mesta po Titu, so se udeležili predstavniki najvišjih organov federacije, SR Srbije, SAP Kosova in vseh kosovskih občin, pa tudi član predsedstva SFRJ Cvijetin Mi-jatovič, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Fadil Hoxha, delegacija ZK SZDLJ
današnji slovesni seji skupščine občine in organov družbenopolitičnih organizacij sprejeli skupaj s sklepom o spremembi imena.
Pravzaprav je slavila danes Titova Mitroviča dvojni praznik — poimenovanje po Titu in 37. rojstni dan v svobodi. Vse mesto se je odelo v praznično obleko, na vpadnicah v mesto
Okrnjene
mladinske
zbirke
S tiskovnega sestanka Mladinske knjige na knjižnem sejmu: 20 del še v tiskarni
LJUBLJANA, 23. novembra — Današnji dan (predzadnji) je na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu potekel v znamenju mladih - če sodimo po tem, da so se šolarjem pa tudi odraslim dopoldne predstavili slovenski mladinski pesniki in pisatelji, bila pa je tudi tiskovna konferenca Mladinske knjige, na kateri so glavni urednik Mladinske knjige Borut Ingolič in urednika mladinskega programa Niko Grafenauer in Ivan Minatti seznanili javnost z novimi knjigami za mlade in najmlajše bralce.
Mladinska knjiga žal ni izdala vseh mladinskih (otroških) del iz svojega letošnjega programa — zaradi izvoznih obveznosti tiskarne je ostalo v rokopisu okoli 20 del. Upajo sicer, da bodo izšla do konca tega leta. S ponatisi vred je na trgu le 36 naslovov, skupna naklada pa je več kot 430.000 izvodov. J. H.
Vlaki počasi - cene ne
Na skupščini skupnosti jugoslovanskih železnic so predlagali za četrtino višje cene prevoza blaga in potnikov v prihodnjem letu
BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) — Železniški prevozi potnikov in blaga bi se morali ob letu podražiti za 25 odstotkov, so soglašali na današnji skupščini skupnosti Jugoslovanskih železnic.
S tem so praktično ovrgli del predloga politike cen za prihodnje leto, po katerem naj bi cene v prometu naraščale »v glavnem v skladu s podražitvami goriva«. Če bi ostalo pri tem, bi železnico cene njenih storitev »odpeljale« v še večje težave.
Hkrati trdijo, da breme zmanjševanja inflacije (na 15 odstotkov) ne bi bilo enakomerno razporejeno, saj bi ga sami nesli večji delež od drugih. Ker pa tako' ne mislijo sami, bo rast cen očitno težko obrzdati.
Udeleženci razprave so soglašali, da je 25-odstotna podražitev realna, pri čemer niso kaj dosti omenjali boljše kakovosti prevozov. To je menda razumljivo, saj so danes sprejeli akcijski program SJŽ o uresničevanju sklepov zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ o izboljšanju železniških prevozov.
Glavne točke tega programa so večji, boljši in varnejši prevoz ter poslovanje, s čimer bi se otresli izgub in si zagotovili vsaj del
Klube samoupravljalcev čaka veliko resnega dela
Na skupščini skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije so sprejeli smernice za delo v letu 1982
LJUBLJANA, 23. novembra — Pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije ni treba klubom samoupravljalcev sprejemati nobenih novih nalog in programov, le mnogo bolj odgovorno in zavzeto morajo uresničevati že sprejete. S tem mnenjem Emila Šuštarja v razpravi o ključnih problemih uresničevanja politike gospodarske stabilizacije so se strinjali vsi člani skupščine skupnosti klubov samoupravljalcev.
KRIŽANKE INFORMACIJE HUMOR
Tako so se na današnji skupščini tudi dogovorili, da je treba aktivnost klubov samoupravljalcev usmeriti v razprave o resolucijah občin za prihodnje leto. Predvsem je treba preveriti, koliko so občinski dokumenti realni, saj organizacije združenega dela še niso pripravile načrtov. Po drugi strani pa je treba opozoriti, da je presmelo načrtovanje rasti družbenega proizvoda povezano tudi z večjo rastjo vseh oblik porabe, proti temu pa se borimo.
Pri pripravi planov organizacij združenega dela je naloga klubov samoupravljalcev spodbuditi izmenjave izkušenj med ozdi, prav tako pomembno pa je tudi preverjanje, koliko upoštevajo načrtovano resolucijo in dogovor o usmerjanju dohodka. Klubi samoupravljalcev imajo tudi precej nalog v zvezi z uresničevanjem načela delitve dohodka po rezul-
tatih dela. Razprave o inovacijah pa bo treba povezati z izvoznimi prizadevanji, saj izvažamo še vse premalo končnih izdelkov, ker so na tujem trgu predragi.
Tudi ob obravnavi zaključnih računov organizacij združenega dela morajo klubi samoupravljalcev spodbuditi kvalitetnejšo razpravo, preveriti pa je treba tudi, kako so poročila pripravljena in obravnavo povezati s celovito oceno gospodarjenja v OZD.
V tem smislu so pripravljene tudi smernice za aktivnost klubov samoupravljalcev v letu 1982, ki so jih sprejeli na današnji skupščini. Razen že omenjenih nalog so sprejeli tudi naloge na področju delegatskega odločanja in nadaljnjega materialnega in socialnega razvoja.
HELENA KOS
sredstev za posodobitev železnic.
Dokument vsebuje tako samokritiko kot kritiko vseh, ki bi morali sodelovati pri pospeševanju zaostalega razvoja železnic. Vse pa je omejeno na opozorilo, da morajo vlaki hitreje in zanesljiveje kreniti po »tirih« razvoja, kajti tako, kot je zdaj, naprej ne gre več.
Devetmesečni podatki, je poudaril predsednik poslovodnega odbora skupnosti JZ Nikola Filipovič, kažejo, da se blago in potniki le počasi vračajo k železnici, ki sploh ni kdove kako sposobna, da bi jih sprejela.
Za primer naj povemo, da so v tem času zamujali potniški vlaki za 6,6, tovorni pa za 18,3 odstotka več kot pred letom dni. Izgube so se povečale kar za 107 odstotkov in niso jih imeli samo pri ŽG Ljubljana in sozdu ŽT Beograd.
Največ časa je posvetil Filipovič medsebojni povezanosti, s katero se JŽ ne morejo pohvaliti. Organizacija dela mora biti na progah takšna, da bodo vagoni in lokomotive, ne glede na tozdov-ske, ozdovske ali katerekoli druge meje, čim bolje izkoriščeni, je ob koncu dejal Filipovič.
V Zagrebu 40.000 stanovanj premalo
ZAGREB, 23. novembra (Tanjug) — Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov je na današnji seji sklenilo, da bo šesti kongres Zveze sindikatov Hrvaške v prvi polovici oktobra prihodnjega leta. Sklep je poslalo v razpravo in sprejetje svetu. Med razpravo o sprejetju novega zakona o stanovanjskih razmerjih je bilo ugotovljeno, da imajo samo na zagrebškem območju nerešenih okoli 40.000 stanovanjskih problemov.
MEDNARODNI STIKI SFRJ
Alžirski minister za javna dela obiskal SFRJ
BEOGRAD, 23. novembra (Ta-njug) - Na povabilo zveznega izvršnega sveta je prispel danes v Jugoslavijo minister za javna dela Alžirske ljudske demokratične republike Mohamed Kortebi. Med štiridnevnim obiskom pri nas bo imel s svojim gostiteljem članom ZIS inž. Stojanom Mat-kalievim pogovore o razvoju dvostranskega sodelovanja na področju javnih del. Po programu naj bi minister Kortebi obiskal tudi nekaj naših gospodarskih objektov.
F. Herljevič v Iraku
BAGDAD, 23. novembra (Tanjug)
—	Na povabilo člana sveta iraškega revolucionarnega poveljstva in notranjega ministra Saduna Saherja je prispel na tridnevni uradni obisk v Irak član ZIS in zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič. Na bagdadskem letališču so ga slovesno sprejeli; poleg gostitelja Šaherja so bili navzoči tudi najvišji funkcionarji tega iraškega ministrstva.
Taha Jasin sprejel
jugoslovansko
delegacijo
BAGDAD, 23. novembra (Tanjug)
-	Član iraškega sveta revolucionarnega poveljstva in prvi podpredsednik vlade Taha Jasin Ramadan je sinoči sprejel delegacijo skupščine SFRJ, ki jo na obisku v Bagdadu vodi predsednik odobra za zunanjo politiko zveznega zbora Niaz Dizdarevič. Med enournim pogovorom sta izmenjala mnenja o poglobitvi odnosov med prijateljskima in neuvrščenima država-
ma ter o stališčih do žgočih mednarodnih vprašanj. Naša delegacija gre jutri na obisk v Kuvajt.
ČESTITKA
Sergej Kraigher čestital zairskemu predsedniku
BEOGRAD, 23. novembra (Ta-njug) — Ob državnem prazniku republike Zaire je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher poslal v imenu predsedstva SFRJ zairskemu predsedniku Mobutu Sese Sekou brzojavko s prisrčnimi čestitkami in mu zaželel nadaljnji napredek prijateljskega ljudstva te neuvrščene države.
OBISK
M. Trajkovič pri slovenskih gostiteljih
LJUBLJANA, 23. novembra — Novoimenovani veleposlanik SFRJ v Indoneziji Miodrag Trajkovič je pred odhodom na novo delovno dolžnost obiskal člana predsedstva SR Slovenije Toneta Boleta, podpredsednika skupščine SRS Ludvika Goloba, podpredsednika IS skupščine SRS Dušana Šinigoja, namestnika predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Draga Mirošiča, svetovalca na centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju dr. Franceta Hočevarja, sekretarja mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju Lojzeta Kersnika in sekretarja GZ Slovenije za področje ekonomskih odnosov s tujino Franca Dragana.
pod vodstvom Kola Shiroke, delegacije Zveze sindikatov Jugoslavije, socialistične zveze in zveze borcev SR Srbije, bratskih občin Kumanovo, Zenica in Sombor, najvišji funkcionarji Kosova — Alli Shukrija, Velli Deva, Ilija Vakič, Azem Vllasi in drugi, predstavniki JLA in številni drugi gostje.
Slovesnost je odprl predsednik skupščine občine Shahin Bajgora, v imenu družbenopolitičnih organizacij in organov SAP Kosova pa je delovnim ljudem in občanom Titove Mitroviče čestital predsednik pokrajinske skupščine Ilija Vakič.
Na slovesnosti so podelili novembrske nagrade, nakar so izvedli priložnostni kulturnou-metniški program. S slovesnosti so poslali pozdravni brzojavki predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ.
Uradni izid glasovanja za nove samoprispevke
V	Ljubljani je glasovalo 59,13% »ZA« - V Šmarju je »ZA« glasovalo 76,5, v Laškem pa 69,29%
LJUBLJANA, 23. novembra — Ljubljanska volilna komisija, ki je končala preštevanje rezultatov nedeljskega referenduma ob eni po polnoči, je dopoldne pripravila uradni zapisnik o izidu referenduma.
V	Ljubljani je bilo včeraj v volilnih imenikih vpisanih 216.995 glasovalcev. Na referendum jih je prišlo 187.507 (86,41 odstotka), za uvedbo tretjega samoprispevka pa se jih je odločilo 128.278, kar je 59,13 odstotka od vseh volilnih upravičencev. Proti samoprispevku, ki ga bodo Ljubljančani plačevali naslednjih pet let, je glasovalo 55.521 občanov (25,59 odstotka vseh upravičencev), 3.614 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Nedeljskega referenduma se ni udeležilo 29.488 upravičenih Ljubljančanov, kar je v odstotkih 13,59.
V	ljubljanskih občinah so volilne komisije ugotovile naslednje rezultate: za Bežigradom je od 39.643 volilnih upravičencev prišlo glasovat 34.339 prebivalcev. Za samoprispevek se je odločilo 23.876 Bežigrajčanov, proti pa 9.912. V tej občini so prešteli 551 neveljavnih glasovnic, referenduma pa se niso udeležili 5.304 ljudje.
V	Centru je od 24.334 upravičencev glasovalo 20.145 prebivalcev. Za tretji samoprispevek se jih je odločilo 13.994, proti pa 5.722. V Centru je bilo 429 glasovnic neveljavnih, 4.189 občanov pa ni prišlo na referendum.
V	občini Moste-Polje je od
Bo v tujini manj naših časopisov?
Uvoz tujih časopisov pogojuje tudi izvoz jugoslovanskih časopisov, knjig, revij
BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) - Delovne organizacije javnega obveščanja ne posvečajo dovolj pozornosti izvozu knjig, časopisov in televizijskih oddaj in trdijo, da je to drobno deio, ki ne prinaša veliko deviz. Prav tako je izvoz premalo usklajen in vsaka založniška hiša se tega loteva posamič, šele tedaj, ko se kupec iz tujine zanima zanjo; tako so danes dejali na seji zveznega odbora sindikatov časopisne, grafične in založniške dejavnosti v Jugoslaviji.
Zavzeli so se za to, da bi se izvoza teh dejavnosti lotili organizirano in da bi naredili izbor blaga, ki ga ponujajo. Člani odbora so navedli podatke, da smo kljub neorganiziranosti leta 1980 izvozili 28 milijonov izvodov časopisov in da se že nekaj let izvoz poveča za okoli 20 odstotkov na leto. Zdaj pride na Jugoslovana v tujini več kot 26 izvodov časopisov. V istem času smo za uvoz knjig, časopisov in revij porabili 32 milijonov dolarjev.
Veliki stroški za uvoz knjig, revij in časopisov, kot tudi povezovanje uvoza z izvozom na tem področju, so razlog, da so bili mnogi uvozniki konec leta prisiljeni precej zmanjšati ali povsem ustaviti uvoz časopisov iz tujine. Na tem sestanku je bilo slišati opozorilo o škodi, ki jo utegne v idejnopolitičnem pogledu povzročiti ustavitev uvoza časopisov iz tujine. »Iz ZRN je že slišati opozorila, da se bo zmanjšal uvoz naših časopisov,« je rekel Rastko Guzina. Sindikat mora o tem povedati svojo besedo in opozoriti na škodo, ki bi utegnila v tem primeru nastati pri obveščanju naših delavcev v tujini.
Vse težave v grafični industriji so pravzaprav v največji meri rezultat prevelike usmeritve v tujo tehnologijo in surovine. Kar 98 odstotkov tehnologije grafične industrije naše države je uvožene, uvozimo pa tudi 50 odstotkov surovin in reprodukcijskega materiala. Zato bi tudi najmanjši uspeh pri izumih na tem področju pomenil manj odvisnosti od tujine in prispevek k celotni stabilizaciji gospodarstva. Na Hrvaškem poteka akcija sindikatov, ki naj bi pokazala, kakšne so možnosti za zamenjavo uvoženih surovin z domačimi, pa tudi za izdelavo rezervnih delov doma.
jano
SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA
43.009 volilnih upravičencev prišlo glasovat 37.893 prebivalcev, »za« jih je obkrožilo 26.207, »Proti« pa 10.845. V Mostah so našteli 756 neveljavnih glasovnic, 5.116 upravičenih glasovalcev pa ni prišlo na referendum.
Od 57.202 volilcev v Šiški, jih je na referendum prišlo 49.710, od teh se je za samoprispevek izreklo 33.617, proti pa 15.082 občanov. V tej občini sta bili 1002 glasovnici neveljavni,
• Danes so znani tudi uradni rezultati referendumov, ki so se jih včeraj udeležili prebivalci laške in šmarske občine. V laški občini je prišlo na volišča 12.421 ali 94,03 odstotka volilnih upravičencev. Za samoprispevek jih je glasovalo 69,29 odstotka. V občini Šmarje pri Jelšah pa se je referenduma udeležilo 19.794 ali 91,6 odstotka upravičenih volilcev. Tudi v tej občini so se prepričljivo izrekli za uvedbo novega samoprispevka s 76,5 odstotka pritrdilnih glasov.
7.492 upravičenih občanov pa ni prišlo glasovat.
Na volilnih listih v občini Vič-Rudnik je bilo včeraj vpisanih 52.807 glasovalcev, na volišča jih je prišlo 45.420, za uvedbo samoprispevka pa jih je glasovalo 30.589. Proti tretjemu samoprispevku je bilo 13.960 glasov, 876 glasovnih listkov pa je bilo neveljavnih. V viški občini na volišča ni prišlo 7.387 upravičenih glasovalcev.
ŽELJKO ŠEPET A VC
Uresničevanje vsebinske zasnove Delavske enotnosti
LJL1BLJANA, 23. novembra — Danes se je pod vodstvom Mirana Potrča sestal založniški svet Delavske enotnosti. Seje se je udeležil tudi glavni urednik Dela Jak Koprivc. V kritični razpravi so člani sveta ocenili uresničevanje vsebinske zasnove časnika DE ter podprli uredništvo v prizadevanjih za kritično, vsestransko in zlasti odgovorno obravnavanje vseh družbenih zadev. Prisluhniti bo treba tudi tistim vprašanjem' in interesom delavcev in občanov, ki so na videz obrobni, vendar pa za delovnega človeka življenjskega pomena.
Razprava v založniškem svetu sodi v sklop priprav na sejo predsedstva republiškega sveta ZS, ki bo obravnaval uresničevanje vsebinske zasnove tednika Delavske enotnosti.
M. Ž.
DELO
Glavni urednik ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Odgovorni urednik »Dela«:
BORIS DOLNIČAR
Pomočnika glavnega urednika:
MIRO POČ
VLADO ŠLAMBERGER Uredniki:
ANTON JANEŽIČ (centralna redakcija), ALENKA LESKOVIC v. d. (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JAKA ŠTULAR (zunanja politika), JOŽE VOLFAND (kultura), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), NIKO LAPAJNE (ljubljanska rubrika), EVGEN BERGANT (šport), ILIJA BREGAR (kronika), ALENKA PUHAR v. d. (Sobotna priloga), TIT VIDMAR (Književni listi), STANE IVANC (publicistikah, BOŽIDAR PAHOR, BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), JO-CO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), META DOBNIKAR (oblikovanje), ROMA-NA TOMŠE (dokumentacija).
Uspešen razvoj sodelovanja in
*|	V V	f II ••
odnosov z neuvrščeno Libijo
Ob zaključku obiska predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja v Libiji so v Tripoliju objavili skupno libijsko-jugoslovansko sporočilo
TRIPOLI, 23. novembra (Tanjug) — Popoldne so v Tripoliju objavili jugoslovansko-libijsko sporočilo o obisku in pogovorih predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja v Libiji. V sporočilu je med drugim rečeno:
»Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in voditelj libijske revolucije, polkovnik Moamer el Gadafi sta izčrpno izmenjala mnenja o razpletu odnosov in sodelovanja med neuvrščenima in prijateljskima državama in o žgočih vprašanjih, nanašajočih se na mednarodni položaj. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se vsestransko sodelovanje uspešno razvija, in izrazila obojestransko pripravljenost, da bi si še nadalje skupaj prizadevali in posvečali nenehno skrb poglabljanju, širjenju sodelovanja in krepitvi prijateljskih odnosov med državama.
Obe strani sta opozorili na pomen medsebojnih srečanj in izmenjave mnenj na raznih ravneh o dvostranskih odnosih in o razvoju v svetu ter na njihov delež h krepitvi medsebojnega zaupanja in razumevanja. Vnovič sta potrdili svojo pripravljenost, da bi takšno koristno prakso nadaljevali. Izrazili sta tudi zadovoljstvo z uspehom obiska predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja v libijski džamahiriji in s pogovori, ki so ob tej priložnosti potekali.
Mnenja so bili, da sta državi dosegli visoko raven gospodarskega in znanstvenotehničnega sodelovanja, in hkrati opozorili, da obstajajo še večje možnosti za razširitev, popestritev in obogatitev takega sodelovanja z novimi in višjimi oblikami. Strinjali so se o stvarnih poteh za razširitev gospodarskega sodelovanja na vseh področjih, kot so: trgovinska menjava, razvoj industrije in kmetijstva, področje nafte, finančno in medbančno sodelovanje in sodelovanje na drugih tržiščih.
Član ZIS Vuko Dragaševič in sekretar za energijo Daut sta o tem podpisala zapisnik. Obojestransko so tudi izrazili pripravljenost, da bi se jugoslovansko-libijski odnosi in prijateljsko sodelovanje nadalje krepili in poglabljali.
Obe strani sta razpravljali o položaju v svetu in izrazili globoko zaskrbljenost zaradi resnega poslabšanja mednarodnih odnosov, kar se izraža na skoraj vseh področjih mednarodnega življenja. Menili so. da zbujajo skrb mednarodni odnosi, ki so posledica krize detanta in mednarodnega zaupanja, blokovskega tekmovanja, vse večje tekme v oboroževanju, zlasti v jedrskem. krepitvi tendenc širjenja interesnih sfer na območju neuvrščenih in držav v razvoju, razglašanja posameznih območij za cone življenjsko pomembnih interesov pa vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, raznih oblik nadvlade in hegemonije, vse pogostejšega poseganja po pritisku, uporabi sile in vojaških intervencijah.
Vse to ogroža neodvisnost, suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in varnost držav, zlasti neuvrščenih, ter mir v svetu. Tak razvoj ne le otežuje razrešitev kriz, temveč načenja nova krizna žarišča še na drugih koncih sveta.
Obe strani sta bili mnenja, da je mir in varnost mogoče doseči le ob vsesplošnem procesu popuščanja napetosti in enakopravnem sodelovanju vseh držav pri urejanju življenjsko pomembnih mednarodnih političnih in gospodarskih problemov.
Obe strani sta vnovič potrdili trdno privrženost načelom spoštovanja ozemeljske celovitosti, nevmešavanja in pravic vseh držav do svobodnega notranjega razvoja. Predsednik predsedstva Sergej Kraigher in polkovnik Moamer el Gadafi sta ugodno ocenila mesto in vlogo politike in gibanja neuvrščenih pri urejanju žgočih mednarodnih vprašanj, prepričana, da za aktivno in miroljubno sožitje ni druge možnosti.
Opozorila sta na zgodovinsko odgovornost neuvrščenih držav za uvedbo novega sistema mednarodnih odnosov, v katerem bodo neodvisnost in svoboda, narodni in družbeni razvoj v miru, enakopravnost in varnost dostopni vsem narodom in vsem državam. Obe strani pripisujeta poseben pomen krepitvi solidarnosti med neuvrščenimi državami, saj to zagotavlja in potrjuje vlogo gibanja neuvrščenih kot neodvisnega in zunajblokovskega dejavnika v mednarodnih odnosih. Opozorili sta na pomen doslednega spoštovanja temeljnih načel politike neuvr-ščanja s strani vseh neuvrščenih držav.
Na obeh straneh so bili mnenja, da bi si morali prizadevati, da bi spore in spopade med neuvrščenimi državami reševali po politični poti, v skladu z načeli ustanovne listine OZN in politike neuvrščanja. Ti spopadi ogrožajo povezanost in solidarnost gibanja. Obe strani sta opozorili, da se mora krepiti medsebojno sodelovanje neuvrščenih držav na temelju enakosti in vzajemne koristi, solidarnosti in medsebojne pomoči, da bi pospešili lastni razvoj in okrepili
akcijsko enotnost gibanja neuvrščenih. Predsednik predsedstva SFRJ in voditelj libijske revolucije sta kar najbolj pozorno obravnavala položaj na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Močno sta obsodila nadaljevanje izraelske okupacije na arabskem ozemlju in politiko nasilja nad arabskimi državami in palestinskim ljudstvom.
Poudarili so, da je trajen in trden mir na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z vseobsegajočo in pravično ureditvijo te krize. To terja brezpogojen umik Izraela z vsega arabskega ozemlja, zasedenega leta 1967, tudi iz Jeruzalema, in priznanje neokrnljivih narodnih pravic arabskega ljudstva Palestine do samoopredelitve, vrnitve v domovino in vzpostavitve suverene države na palestinskih narodnih tleh.
Posebej so poudarili, da je palestinsko vprašanje bistvo bližnjevzhodnega problema in da ne more biti nikakršna rešitev popolna, pravična in sprejemljiva, če pri njej ne sodeluje palestinska osvobodilna organizacija kot edina zakonita predstavnica palestinskega ljudstva ter neodvisna in enakopravna partnerica pri vseh pogajanjih. Obe strani sta ocenili ekspanzionistično politiko Izraela in postavljanje naselij na zasedenem arabskem ozemlju ter spreminjanje zgodovinskih in kulturnih značilnosti Jeruzalema, kar naj bi imelo za cilj priključiti si to ozemlje.
Obe strani sta vnovič potrdili stališče, ki so ga neuvrščene države zavzele v Havani in v New Delhiju, da delni in ločeni koraki, kot so bili campdavidski sporazumi, ne morejo, voditi do popolne, pravične in trajne ureditve bližnjevzhodnega vprašanja. Odločno sta še obsodili izraelsko nasilje v Libanonu, naperjeno proti ozemeljski nedotakljivosti in suverenosti Libanona ter palestinskemu ljudstvu in PLO. Poudarili sta pomembnost solidarnosti arabskih držav kot enega od bistvenih dejavnikov postavljanja po robu nasilju, uveljavljanja narodnih pravic in krepitve neodvisnosti ter varnosti arabskih držav.
Ko sta obe strani obravnavali položaj v Afriki, sta se strinjali, da bi se morali odločiti za nujne korake in zaustaviti neugoden razplet na tej celini, do česar je prišlo zaradi ohranjanja ostankov kolonializma in poskusov obnavljanja neokolonialistične politike, krepitve blokovskega tekmovanja in počasnega urejanja kriznih žarišč. Popolnoma sta podprli Organizacijo afriške enotnosti v njenem boju za izkoreninjenje kolonializma in v prizadevanjih za ureditev zapletenih političnih in gospodarskih problemov, s katerimi se ubadajo afriške države.
Libijska stran je obvestila jugoslovansko o najnovejšem razpletu dogodkov v Čadu. Jugoslovanska stran pa je pozdravila odločitev libijske džamahirije o umiku čet iz Čada na zahtevo zakonite čadske vlade in napore, ki sta jih Libija in OAE vložili za mir in stabilnost v tej afriški državi. Obe strani sta priznali Polisario, gibanje saharskega naroda, in popolnoma podprli pravico zahodnosaharskega naroda do samoopredelitve in ureditve tega problema v skladu z ustanovno listino OZN in stališči, ki sta jih zavzela Organizacija afriške enotnosti in gibanje neuvrščenih držav.
Ostro sta obsodili nezakonito okupacijo Namibije, ki jo je izpeljala južnoafriška rasistična vlada, in njene agresivne akcije v Angoli in državah prve bojne črte. Popolnoma sta podprli namibijsko ljudstvo in SVVAPO, da bi čimprej dosegla neodvisnost in ozemeljsko celovitost. V tej zvezi so opozorili na to, da je potreba dosledno uresničevati resolucijo št. 435 varnostnega sveta OZN.
Obe strani sta posebno pozornost posvetili varnosti Sredozemlja. Potrdili sta svoje stališče, da je z vprašanjem varnosti Evrope tesno povezana varnost Sredozemlja in da mora Sredozemlje postati območje miru in enakopravnega sodelovanja.
Predsednik predsedstva SFRJ in voditelj libijske revolucije sta obravnavala položaj v mednarodnih gospodarskih odnosih. Opozorila sta, da bi morali uspešneje in nagleje urejati žgoča vprašanja iz svetovnega gospodarstva in napredka držav v razvoju. V tej zvezi sta poudarila pomembnost tega, da bi stekla splošna pogajanja o razvoju v okvirih sistema OZN in da bi neuvrščene države in države v razvoju aktivneje delovale.
Predsednik predsedstva Sergej Kraigher se je libijskemu vodstvu zahvalil za prisrčen in topel sprejem in v imenu predsedstva SFRJ povabil polkovnika Moamerja el Gadafija, naj obišče Jugoslavijo. Ta je povabilo z zadovoljstvom sprejel.
Obseg blagovne menjave z ZRN pada
Dvignila pa se je pokritost uvoza z izvozom - Zasedanje komisije za ekonomske odnose
BONN, 23. novembra (Tanjug) - Jutri se bo začelo v Miinchnu 14. zasedanje zaho-dnonemškega-jugoslovanskega mešanega komiteja za ekonomske odnose.
Delegacijama, ki ju vodita državni sekretar v gospodarskem ministrstvu ZRN Dieter von Wirzen in član ZIS dr. Boris Šnu-derl, se bo vnovič ponudila priložnost, da presodita vpliv sporazuma med EGS in Jugoslavijo, ki velja že 16 mesecev.
Kar zadeva blagovno menjavo, se obe strani žal ne moreta pohvaliti s kakšnimi večjimi dosežki. Jugoslovanski izvoz je v minulih devetih mesecih napredoval za 5,6, uvoz iz ZR Nemčije pa za 2,2 odstotka. Ta dva podatka kažeta, da obseg blagovne menjave pada, dasiravno je bilo na jugoslovanski strani opaziti pozitivne težnje, saj se je pokritost uvoza z izvozom dvignila s 30 na 31 odstotkov.
Papandreu vznemiril politično javnost EGS
Grški premier v nastopnem govoru ponovil dve zahtevi: vseljudski referendum o nadaljnjem članstvu Grčije v EGS ter umik ameriških vojaških oporišč
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BRUSELJ, 23. novembra (Tanjug) — Generalni direktor za zuna-deseterici, ki ga sproža četrtkov londonski ,vrh\ na katerem je pričakovati krepko merjenje moči članic skupnega trga ob proračun-sko-kmetijski reformi ter ob političnih temah, je presekal včerajšnji nastopni govor grškega ministrskega predsednika Andreasa Papan-dreuja v atenskem parlamentu. Socialistični voditelj je namreč ponovil dve zahtevi iz predvolilnega programa PASOK, ki sta že pred tedni sprožili razmišljanja v zahodnoevropskih krogih: vseljudski referendum o nadaljnjem članstvu Grčije v EGS ter umik ameriških vojaških oporišč z grškega ozemlja.
Zmaga socialistov na grških parlamentarnih volitvah ni presenetila EGS, še manj pa stratege severnoatlantskega pakta. Že precej' pred glasovanjem so son-daže javnega mnenja napovedovale zasuk v grškem volilnem razpoloženju, kar so v Bruslju takoj vključili v kalkulacije, kopici političnih špekulacij, ki so se tedaj razširile, pa so najbolj pritrdila nekatera desničarska glasila, napovedujoč da bo Grčija v primeru zmage socialistov stopila
EGS v strahu pred uvoznimi taksami ZDA
Trgovinski deficit EGS je bil v prvih osmih mesecih 9 milijard dolarjev — Črna metalurgija v krizi
BRUSELJ, 23. novembra (Tanjug) — Generalni direktor za zunanje zadeve v izvršni komisiji Evropske gospodarske skupnosti Roy Den-man je odpotoval v VVashington z nalogo, da bi še enkrat poskusil zaustaviti proces, ki je stekel proti nekaterim francoskim in belgijskim jeklarnam.
Grožnje Američanov, da bodo uvedli dodatne uvozne takse za evropsko jeklo, so ocenili v Bruslju kot nov udarec za ekonomske odnose skupnosti z ZDA, katerih tokovi so po tukajšnjih ocenah za deseterico že tako neugodni. Samo v prvih osmih mesecih tega leta je namreč trgovinski primanjkljaj EGS v menjavi z ZDA znašal okrog devet milijard dolarjev in vse kaže, da se bo do konca leta zvečal na petnajst milijard.
Po ocenah Bruslja se bo zaradi dodatnih antidumpinških taks čisto gotovo izvoz jekla na ameriški trg še bolj zmanjšal, pri čemer velja povedati, da je v minulih treh letih že padel približno za 3,5 milijona ton. V Washingtonu pa vztrajajo pri mnenju, da je pomoč, ki jo dajejo evropske vlade jeklarnam za posodabljanje, hkrati tudi nekakšna podpora, ki jim omogoča, da na ameri-
Banka za
industrijski
razvoj?
Končano zasedanje stalnega komiteja UNIDO na Dunaju
DUNAJ, 23. novembra (Tanjug) — Stalni odbor sveta OZN za industrijski razvoj (Unido) je na Dunaju zaključil svoje delo. Z zadovoljstvom poudarjajo, da so premostili razhajanja o srednjeročnem načrtu in delovnem programu za razdobje od leta 1983 do 1989.
Kar zadeva ustanovitev mednarodne banke za industrijski razvoj, pri čemer vztrajajo države v razvodu, skupnega izhoda niso našli in tako so si ostala mnenja o smotrnosti te banke nasprotujoča. Zahodne in vzhodne delegacije tudi niso sprejele ponujene kompromisne rešitve, da bi morali to vprašanje obravnavati na medvladni konferenci. Države članice skupine 77 pa menijo, da bi le z večjim financiranjem držav v razvoju lahko dosegli zastavljene cilje Unido; države v razvoju bi sodelovale pri vsej svetovni industrijski proizvodnji s 25 odstotki.
škem trgu narekujejo nižje cene. S tem pravzaprav v VVashingtonu pojasnjujejo naglo naraščajoči uvoz jekla, medtem ko so bile domače tovarne zaradi upočasnjenega delovnega tempa pred kratkim prisiljene odpustiti 23 tisoč delacev.
Bruselj zanika tudi ta ameriški argument in trdi, da je odpuščanje delavcev posledica sodobnejše proizvodnje, zato opozarja, da je stanje v EGS prav takšno.
Upoštevaje sedanjo gonjo Washingtona proti kmetijski politiki Evropske gospodarske skupnosti — nad vse večjim protekcionizmom se pritožujeta tudi Avstralija in Argentina - se v Bruslju hkrati bojijo, da se ameriška »vojna za jeklo« ne bi razširila. Kot opozarjajo, so ameri-čani izvozili lani v EGS za 7 milijard dolarjev več kmetijskih pridelkov kot so jih uvozili.
,v moskovsko orbito*.
Včerajšnji govor Andreasa Pa-pandreuja pred novo garnituro atenskih poslancev pa kljub vsemu sproža glasna razmišljanja tako v NATO kot v krogih EGS. Novi premier je namreč ponovil zahtevo za sklic referenduma o grškem članstvu v EGS. V bruseljskih kuloarjih je slišati mnenje, da Papandreu ne bo tvegal institucionalnega spora (razpis referenduma je pravica šefa države, Karamanlis pa se temu upira) in ugotavljajo, da gre predvsem za pritisk na članice skupnosti za bodoča pogajanja o izboljšanju pogojev za grško članstvo. Karamanlisova pogajalska ekipa, ki jo je vodil sedanji član bruseljske komisije Konto-georgis, je morala med trdim dialogom z deveterico privoliti v nekaj koncesij, ki niso pogodu socialistom. Znano je, da Grčija želi boljše pogoje za svoje kmetijstvo, ne nazadnje tudi zavoljo bodoče .konkurence* v Španiji in deloma tudi Portugalski, v Atenah niso zadovoljni z industrijskimi dogovori, potrebujejo več denarja iz regionalne blagajne EGS (komisija je grški delež predlagala 15 odstotkov vsega denarja iz razvojnega sklada, končno pa od zunanjih ministrov izvlekla le 13 odstotkov) ter ugodnejše pogoje na transportnem področju.
In ne nazadnje, politična koordinacija. V Bruslju — še bolj pa v nekaterih drugih prestolnicah držav EGS — so kot hladen tuš sprejeli Papandreujevo vabilo Arafatu na uradni obisk ter otvoritev predstavništva PLO v kritičnem času zahodnoevropskega manevriranja med campdavid-skimi in arabskimi interesi. Kot krona zunanjepolitičnih problemov med .deveterico* in Grčijo pa je izzvenelo atensko zoperstavljanje, da silam štirih članic v sestavu .mirovnih čet* na Sinaju dajo obeležje skupnega koraka deseterice. Sile na Sinaj naj pošilja kdorkoli že hoče, trdijo v
Atenah, a to ne more biti poteza v imenu EGS. Lord Carrington za londonski ,vrh* pripravlja kompromisno formulo, da bi nasitil volka in ohranil kozo celo (sile na Sinaj bi poslali .posamič*, v posebni izjavi pa bi EGS pritrdila privrženost beneškim načelom, ki v pogajanja na Bližnjem vzhodu vključujejo tudi Palestince), a le-tej se sedaj zoperstavljajo Izraelci in Zahodna Evropa bo na pomoč morala poklicati Ameriko, ki naj utiša Tel Aviv. V Atenah tudi ne gledajo najbolj naklonjeno Genscherjevih načrtov o okrepitvi .politične koordinacije*, češ da gre za vmešavanje v nacionalne pristojnosti in revizijo .rimskih sporazumov*.
V severnoatlantskem paktu imajo nekaj manj preglavic z včerajšnjim Papandreujevim govorom. Grški premier je sicer potrdil, da bo njegova vlada spomladi pričela z Washingtonom pogajanja o umiku štirih ameriških oporišč z grškega ozemlja (dotlej - kajti proces umika bo počasen — pa bi Američani omogočili gostiteljem ne le vpogled v. dejavnost v oporiščih, pač pa popolno kontrolo aktivnosti, vključno s pravico, da iz Aten prepovedo vsakršno akcijo, ki bi je Grki ocenili kot škodljivo za njihove interese) ter demontažo jedrskega orožja, a v NATO so mnenja, da bo zadeva toliko trajala, da se bodo Grki morda ohladili. Adut severnoatlantskih jastrebov je vsekakor Turčija. Takoj po prihodu Papandreuja na državno krmilo v Grčiji, je ankarska vlada ponovila zahteve za večjo gospodarsko in vojaško pomoč, slednje pa so v Atenah ocenili kot krepitev moči države, s katero imajo še vedno močno zaostrene odnose.
Pri tem pa so naleteli na politične težave v evropski skupnosti. Prejšnji teden je v Bruselj prišel ankarski zunanji minister Turkmen, ki je med pogovorom z Gastonom Thornom slišal same neugodne novice. EGS zahteva od vojaške vlade dokaze o demokratizaciji, med drugim odpravo kazni za nekdanjega ministrskega predsednika Ecevita, za sindikaliste, ki jim grozi smrtna kazen, predvsem pa natančen koledar za vnovično vzpostavljanje .parlamentarnega režima*. Enakega mnenja so bili tudi zunanji ministri.
BOŽO MAŠANOVIČ
Iran zahteva orožje
Ali Hamnei je pozval vlade ZDA, Velike Britanije in Francije, da Iranu dobavijo rezervne dele za orožje, ki jih je šah že plačal
TEHERAN, 23. novembra (Tanjug) — Islamska republika Iran je znova javno pozvala ameriško, britansko in francosko vlado, naj dobavijo iranskim oboroženim silam rezervne dela za orožje in vojaško opremo, ki jim jo je že prej plačala vlada nekdanjega iranskega šaha Reze Pahlavija. To je javno zahteval iranski predsednik Hodžatoleslam Ali Hamnei po sestanku vrhovnega obrambnega sveta.
Na zadnjem sestanku je vrhovni obrambni svet razpravljal o poročilu poveljstva oboroženih sil o »zahodni in južni fronti«. V njem je rečeno, da je položaj na fronti dober in da »niso opazili pomembnega premika sil na nobeni strani; v bojih sodelujejo predvsem topniške sile«.
Obrambni svet je razpravljal tudi o zadnjih nakupih iranskega ministrstva, vendar ni nič rečeno, za kakšne nakupe gre, niti kdo je bil prodajalec.
Največ obtožb je bilo slišati na račun ameriške vlade. Predsednik Hamnei je dejal, da je ta »ilegalno zaplenila iransko orožje«, ki je po njegovih besedah bilo že pripravljeno, da ga pošljejo v Iran. Predsednik sicer tega ni dejal, vendar pa je bilo že prej znano, da je šahova vlada naročila in vnaprej plačala ameJ riškim proizvajalcem okrog 800
Koalicijska vlada v Izraelu?
Ta teden naj bi se sestala Begin in Perez ter preučila možnosti za sodelovanje
NIKOZIJA, 23. novembra (Tanjug) - V zadnjih dneh v Izraelu vedno pogosteje govorijo. da bi utegnili ustanoviti koalicijsko vlado »ljudske enotnosti«. Kot piše Jerusalem Post, je premier Begin pred nekaj dnevi odkrito izjavil, da bi se strinjal s tem, naj ustanovijo koalicijsko vlado, v kateri bi bili tudi predstavniki opozicijskih strai k, če ti ne bi postavljali posebnih pogojev.
Izraelski radio je poročal, da se bosta premier Begin in voditelj laburistov Simon Perez sešla še ta teden in se pogovarjala o morebitni koaliciji. Čeprav sta Begin in Perez zanikala takšne trditve, pa so opazovalci prepričani, da so se pogajanja med li-kudom h laburisti že začela.
Po splošnem mnenju sta se Begin in vodstvo likuda — spričo občutljivosti položaja na Bližnjem vzhodu - odločila zahtevati široko podporo za svojo politiko, ki je na mednarodnem prizorišču deležna ostre kritike celo izraelskih zaveznikov.
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Kadar delavec toži državo...
Delavec Novo Ilič iz Bugojna je pred šestimi leti dobil odpoved, ki je temeljila na nezakonitem samoupravnem sporazumu tovarne »Opruga« v Gornjem Vakufu. Nezakonitost sporazuma je po večletnem postopku ugotovilo najprej ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, nato pa še ustavno sodišče Jugoslavije. Vse to pa je trajalo tako dolgo, da je odpuščeni Ilič zamudil vse roke, da bi se zakonito pritoži! na nezakonito odpoved. Zato se je spustil v tvegano pravdo: toži državo SFRJ in ustavno sodišče Jugoslavije, ki da sta ga s počasnim postopkom oškodovala.
Beograjske Večemje novosti poročajo, da so mu zdaj pred četrtim občinskim sodiščem v Beogradu prebrali dopis zveznega javnega pravobranilstva, ki zastopa državo SFRJ. V dopisu z bleščečo pravniško virtuoznostjo in njej primernim besediščem zastopnik države dokazuje, da država in ustavno sodišče Jugoslavije nista kriva za Uičeve tegobe, da je vse potekalo v dopustnih časovnih rokih in da je treba njegovo tožbo zavrniti in mu naložiti plačilo (nemajhnih) pravdnih stroškov.
Novo Ilič je obupano poslušal dopis in zmajevaI z glavo. Naposled je sodnico zaprosil za preložitev obravnave.
»Nisem strokovno podkovan in ne morem ničesar reči o tem, kar je napisalo zvezno javno pravobranilstvo,«• je rekel. »OdgovoriI bom pismeno. Verjemite mi, da mi ni lahko...«
Sodnica je očitno verjela in mu določila
dvajset dni, da pretuhta odgovor države in se potem izjasni. Tudi mi verjamemo, da mu ni lahko. Držali bomo fige...
Ti presneti, nerazumevajoči Švedi!
Komentator zagrebškega Večernjega lista Ivo Radnič nas seznanja s prvovrstnim gospodarskim ocvirkom: Švede zanima dolgoročno nakupovanje mesa pri nas in zato so se povezali s kmetijskoindustrij-skim kombinatom Vrbovec; ker pa želijo vakuumsko zavito meso, kombinat pa naprave za tako pakiranje nima, so mu velikodušno ponudili brezplačno dobavo ustreznega stroja. Stroj bi po petih letih postal last kombinata v Vrbovcu. Tako ugodno pogodbo bi z obema rokama sprejel vsak pameten gospodarstvenik. To so naredili tudi v Vrbovcu in podpisali s Švedi pogodbo.
Toda vmes je s trdo roko posegla zvezna administracija: prepovedala je uvoz stroja in zdaj ta »počiva« v carinskem skladišču.
Po tej veleumnipotezi so nam Švedi dali vedeti, da je njihovo zanimanje za nadaljnje poslovanje z našim gospodarstvom uplahnilo. Zvezna administracija je baje zdaj ogorčena, ker Švedi ne razumejo naše pozitivne zakonodaje.
Na koncu, pravi Ivo Radnič, bodo seveda Švedi krivi za trganje gospodarskih vezi, ki so nam te čase še kako potrebne.
Posestvo za konja!
V Vojvodini, kjer je več kot 80.000 traktorjev, se je ta čas prvič po petindvajsetih letih dvignita cena vprežnih konjev. Pred kratkim so se kmetje še pulili za traktorje. Kaj se je zgodilo?
Komentator Borbe Vaša Rokič ugotavlja, da je konjska »mrzlica« neposredna posledica pretresa, ki so ga letošnjo jesen doživeli kmetje zaradi pomanjkanja goriva.
Kmetje so previdni ljudje, pravi Rokič. Kar se jim je zgodilo včeraj, se jim lahko primeri tudi jutri in zato se spet ozirajo po dobri stari konjski vpregi, ki ne potrebuje uvožene nafte in rezervnih delov.
Za mehanizacijo kmetijstva smo se odločili zaradi hitrejše obdelave pa boljših in obilnejših pridelkov in konjska \prega je korak nazaj, ugotavlja komentator. Tudi dražja je kot stroji, ne glede na ceno nafte in rezervnih delov, saj za prehrano enega samega konja potrebujemo hektar rodovitne zemlje za krmo.
Konjska »mrzlica« kaže, kako hude posledice lahko povzroči nedosledna politika in omajano zaupanje, zaključuje Rokič, pa čeprav napako hitro popravimo, kot smo jo tokrat.
Pripravil: MIHA REMEC
milijonov dolarjev za rezervne dele za letala »phantom 14« ter približno 700 milijonov dolarjev za drugo oborožitev.
•	BEJRUT, 23. novembra (AP) — Iranski verski voditelj imam Homeini je sprejel predlog, naj bi revolucionarnim komitejem dali več pooblastil, je sporočil teheranski radio. Na sestanku z nekdanjim premieram Mohamadom Rezo Kanijem se je Homeini, kot poroča agencija A P, strinjal z njegovim načrtom, na podlagi katerega naj bi centralni revolucionarni komite spremenili v »poveljstvo«.
Med pogajanji za osvoboditev 52 ameriških talcev januarja letos so v Iranu javno zahtevali, naj se ameriška vlada tudi formalno obveže, da bo dobavila vse plačano orožje in rezervne dela — tu niso nikoli pojasnili, ali so to klavzulo uvrstili v sporazum o osvoboditvi talcev.
•	LONDON, 23. novembra — Oboroženi iranski levičarji so včeraj v Teheranu izzvali več incidentov, v katerih so bili ubiti štirje pripadniki revolucionarne garde, več gardistov pa je bilo ranjenih. Sporočilo teheranskega radia navaja, da so iranske varnostne sile v zadnjih dneh aretirale 65 levičarjev. Med akcijo v mestu Bandar Abas je prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita dva levičarja.
Kakšno orožje je Iran kupil od Velike Britanije, pa predsednik* Hamnei ni povedal. Dejal je, da mora Iran dobiti od Francije -razen več torpednih ladij, ki so jim jih Francozi že dobavili — še »drugo opremo«.
Iranski predsednik je potrdil, da je Iran dobil od Italije že plačano orožje. Kot pravijo italijanski viri, gre za helikopterje, ki jih proizvajajo po ameriški licenci.
V Tanzaniji izbruhnila kolera
DAR ES SALAAM, 23. novembra (KUNA) - V osrčju Tanzanije je izbruhnila kolera. Terjala je že dvanajst smrtnih žrtev. Čeprav so oblasti ukrenile vse potrebno, da bi epidemijo preprečile, je zbolelo približno 130 ljudi, ki sojih morali prepeljati v bolnišnice in jim nuditi posebno nego.
Iranski voditelj imam Homeini je odobril »zamisel o nacionalizaciji iranske zunanje trgovine«. S tem so praktično odpravili zasebne družbe, ki so se ukvarjale z uvozom, ker so v skladu z iransko ustavo Homeinijevi sklepi več vredni kot pa sklepi vseh drugih institucij v državi.
S tem za Iran izjemno pomembnim vladnim namenom je Homeinija natančno seznanil minister za trgovino Askar. Po njegovi izjavi je iranski verski voditelj odobril nacionalizacijo zunanje trgovine, to pa bo gotovo prispevalo, da bodo hitreje uzakonili ukrepe, ki šo jih nameravale uresničiti že tri prejšnje iranske vlade.
Sedanja iranska vlada Hoseina Musavija ima nacionalizacijo zunanje trgovine za enega izmed nujno potrebnih ukrepov, če naj bi uspešno uredili iranske notranje odnose. Začela se je tudi skupščinska razprava o osnutku zakona o nacionalizaciji, kot kaže, pa ne poteka dovolj hitro in ne v skladu z vladnimi željami, zato bo Homeinijevo soglasje gotovo pospešilo ta proces.
S TELEPRINTERJA
Obnovili preiskavo o funkcionarju Bele hiše
WASHINGTON, 23. novembra (Tanjug) — Organi ameriškega pravosodnega ministrstva so včeraj obnovili preiskavo o visokem funkcionarju Bele hiše, ki naj bi v začetku letošnjega leta vzel podkupnino od neke japonske ženske revije, v zameno pa naj bi uredništvu priskrbel intervju z Nancy Reagan, soprogo predsednika ZDA. Najprej so ugotovili, da je ena od tajnic svetovalca šefa ZDA za nacionalno varnost Richarda Allena pozabila vložiti v blagajno tisoč dolarjev, ki jih je novinarka omenjene revije pustila za Richarda Allena kot zahvalo za zagotovljeni intervju. V zadnjem času pa se je okrepil sum, da ni šlo le za tisoč, temveč za deset tisoč dolarjev, od katerih so našli samo prej omenjeno vsoto. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je japonska novinarka izročila svetniku Bele hiše Allenu tudi dve uri, kar je po ameriških zakonih prav tako prepovedano.
Eksplozija v vzhodnem delu Londona
LONDON, 23. novembra — Zaradi eksplozije podtaknjene bombe je bil danes zjutraj v vzhodnem delu Londona Wolwichu ubit eden, ranjena pa dva človeka. Po sporočilu predstavnika obrambnega ministrstva, ki ga posreduje United Press, je bomba eksplodirala blizu vojaških barak kraljevih topniških enot. Posebne policijske enote za boj proti terorizmu so začele s preiskavo.
Sporazum med Egiptom in Sudanom
KAIRO, 23. novembra (SUNA) — Podsekretar v egiptovskem gospodarskem ministrstvu Abdel Aziz je izjavil, da sta se Egipt in Sudan sporazumela o ustanovitvi skupne banke, ki je za razvoj obeh držav zelo pomembna. V intervjuju za tiskovno agencijo SUNA je še dejal, da se je egiptovsko-sudanski svet zavzel za izboljšanje in oživitev gospodarskega sodelovanja med državama. Po njegovih besedah se letošnji trgovinski protokol (v vrednosti 124,8 milijona dolarjev) uresničuje po načrtu, za januar pa je predvideno, da ga bodo obnovili.
Singapurski poziv kampučijskim gibanjem
BANGKOK, 23. novembra (AFP) — Singapur je pozval kampučijska osvobodilna gibanja, naj sestavijo koalicijsko vlado, za njenega predsednika pa postavijo bivšega premiera Son Sana. Novico o tem pozivu je potrdil tudi namestnik singapurskega premiera Sinatambi Radžnaratnam, ki je trenutno na obisku na Tajskem. Radžnaratnam je dejal, da je njegova država pozvala k združitvi zaradi tega, da bi v Kampučiji pospešila ustanovitev enotne protivietnamske fronte.
Turška zdravila za Iran
IZMIR, 23. novembra (AP) - Iranski minister za zdravstvo Hadi Manafi, ki je na obisku v Turčiji, je sporočil, da je ta država privolila, da bo Iran oskrbovala z zdravili. (Iran jih zaradi vojne z Irakom nujno potrebuje.) V zadnjem letu dni je Turčija znatno povečala izvoz svojega blaga v Iran, pri čemer gre pretežno za hrano in gradbeni material.
Eksplozija na Filipinih
MANILA, 23. novembra (AFP) — Včeraj je neznanec vrgel bombo v kinodvorano v mestu Cotabato, 900 kilometrov jugovzhodno od Manile. Eksplozija je terjala življenje nekega dekleta, ranjenih pa je bilo 25 ljudi. Predstavniki vojaških oblasti niso izključili možnosti, da je. napad izvede! eden od pripadnikov nacionalne osvobodilne fronte (MNLF, islamskega separatističnega gibanja na Filipinih). Pred kratkim je eksplodirala bomba v neki drugi kinodvorani tega mesta, zaradi česar je bilo 20 ljudi ranjenih.
Sovjetska delegacija v Indiji
NEW DELHI, 23. novembra (Tanjug) — Sovjetska delegacija je danes pod vodstvom ministra za nafto Malteševa prispela v New Delhi; v Indiji bo ostala osem dni. Z indijskim ministrom za nafto Setijem potekajo pogovori o raziskavah in črpanju indijske nafte. Pričakovati je, da bodo ob koncu obiska, 30. novembra, podpisali protokol o indijsko-sovjetskem sodelovanju pri odkrivanju nafte. Sovjetski minister Maltešev je po prihodu v New Delhi izjavil, da je Sovjetska zveza »vselej pripravljena« pomagati s svojimi izkušnjami in priskočiti na pomoč pri »razvoju in krepitvi naftne industrije v Indiji.«
Samoupravljanje v Solunu
ATENE, 23. novembra (Tanjug) — V tovarni kmetijskih strojev v Solunu, kjer se je delo po smrti lastnika Pandenikidisa ustavilo, so brezposelni delavci sklenili prevzeti tovarno in uvesti sistem samoupravljanja ob lastni participaciji. Odločitev je bila sprejeta, ko dediči nekdanjega lastnika tega industrijskega obrata niso bili pripravljeni obnoviti proizvodnjo in izplačati dolgove delavcem.
Haig o »pomorski blokadi Nikaragve«
VVASHINGTON, 23. novembra (Reuter) — Ameriški državni sekretar Alexander Haig je v televizijskem intervjuju izjavil, da ne izključuje možnosti za pomorsko blokado Nikaragve. Tistim, ki sede »prekrižanih rok« in čakajo na to, kaj se bo zgodilo, sporoča, da si »ne bi smeli vsega razlagati kot načrt, ki vodi k pomorski blokadi Nikaragve«. Haig je ponovil Reaganove besede, da »niso predvidene pošiljke ameriških borbenih letal kamorkoli po svetu«. Šef ameriške diplomacije tudi meni, da je zaradi domnevne velike vojaške moči Nikaragve, ki je po njegovem mnenju ogroža sosednje države Centralne Amerike, VVashington dolžan s »političnimi, gospodarskimi in varnostnimi sredstvi pomagati in preprečiti tragično situacijo.«
Bolgarija in Albanija širita sodelovanje
SOFIJA, 23. novembra (Tanjug) — Bolgarija in Albanija sta se dogovorili, da bosta precej razširili medsebojno gospodarsko sodelovanje. Po najnovejšem meddržavnem dokumentu, ki so ga podpisali v Sofiji, bo blagovna menjava med državama v letu 1982 za dobrih 20 odstotkov večja kot letos. Bolgarija bo izvažala v Albanijo izdelke kemične in kovinske industrije in blago široke porabe, uvažala pa bo bitumen, konfekcijo in sadike.
Jugoslovansko gospodarstvo na pacifiškem sejmu
LIMA, 23. novembra (Tanjug) — V Limi so odprli 12. mednarodni pacifiški sejem, na katerem bo sodelovalo več kot 2000 razstavljalcev iz 32 držav z vseh petih celin. To bo največja gospodarska prireditev na pacifiškem delu Latinske Amerike. Jugoslovansko združeno gospodarstvo predstavlja na tem sejmu 40 gospodarskih organizacij, med njimi tudi Prvomajska, Iskra-Commerce, Energoprojekt in Ika-rus ter še mnoge druge.
NOVI DEVIZNI TEČAJI
država	valuta	tečaj velja za	nakupni	srednji	prodajni	efektivni nakupni
Avstrija	šiling	100	247,5088	247,8806	248,2524	242,06
Belgija	frank	100	103,9155	104,0716	104,2277	99,39
Danska	krona	100	541,8865	542,7006	543,5146	526,47
Finska	marka	100	899,2 11	900,6120	901,9629	862,70
Francija	frank	100	689,4207	690,45 4	691,4921	669,79
Nizozemska	gulden	100	1592,3570	1594,7491	1597,1412	1552,61
Italija	lira	100	3,2591	3,2640	3,2689	3,19
Norveška	krona	100	676,3458	677,3 18	678,3778	646,34
ZR Nemčija	marka	100	1742,1142	1744,7313	1747,3484	1698,56
Španija	pezeta	100	40,9248	40,9863	41,0478	38,82
Švica	frank	100	2172,0415	2175,3045	2178,5 74	2126,26
Švedska	krona	100	712,1884	713,2583	714,3282	689,44
V. Britanija	funt	1	74,6225	74,7346	74,8467	72,14
Irak	ir. dinar	1	133,3387	133,5390	133,7393	
Japonska	jen	100	18,1628	18,1901	18,2174	16,58
Kuvajt	kv. dinar	1	139,3769	139,5863	139,7957	132,00
Kanada	dolar	1	33,1404	33,1902	33,2400	31,22
ZDA	dolar	1	39,3786	39,4378	39,4969	37,90
Avstralija	avstr, dolar	1	45,0571	45,1248	45,1925	42,47
Grčija	drahma	100	63,11	65,82	67,86	—
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 23. novembra 1981 ob 14. uri, srednji pa 24. novembra 1981. Nakupni tečaji za efektivo s tečajne liste za efektivo št. 69 z dne 18. novembra 1981 ostanejo v veljavi. Srednji in prodajni tečaji za devize z današnje tečajne liste za devize se uporabljajo tudi za efektivo, začenši s 24. novembrom 1981.
STANE JAGODIČ: Diagnoza — kompleks manjvrednosti
JANEZ KOVAČIČ
Vrzeli volilnih seznamov
0OJOHI3S
FEDJA ZIMIČ
Koliko
delegatov?
Na nedavni seji predsedstva zvezne konference SZDL so se morali udeleženci že na začetku proučevanja poročila o kongresih v prihodnjem letu lotiti tudi vprašanja, kako zdaj, na višku stabilizacijskih prizadevanj in v času, ko varčujemo, kjer se le da, doseči optimalno razmerje med številom delegatov in številom članov posameznih družbenopolitičnih organizacij.
Iz omenjenega poročila sledi, da bomo imeli prihodnje leto na zvezni in republiško-pokra- | jinski ravni 47 kongresov. Ze samo število j deluje več kot impresivno, nič boljša pa ni podoba, ki nam jo pokaže izračun sredstev za sestanke zveze komunistov, sindikatov, mladinskih organizacij in zveze združenj borcev NOV. Takole za ilustracijo naj povemo, da naj bi stroški 12. kongresa ZKJ, po prvih izračunih, presegli 170 milijonov dinarjev, čeprav je res, da je bilo pristojnim organom že ob prvi | razpravi o tej vsoti rečeno, naj stroške zmanj- ; šajo vsaj za tretjino.
Že vpogled v velikanska sredstva, ki so po- i trebna za izvedbo kongresov in konferenc v j prihodnjem letu, je izoblikoval prvo načelno ! stališče, da je treba te sestanke organizirati j predvsem - varčno. Nujno je namreč, da bodo i imeli kolikor mogoče delovni značaj — v čim- ' krajšem času bo treba narediti čimveč; po možnosti naj bi bili tako organizirani, da bomo j izgubili čimmanj delovnih dni in da bodo delegati potovali na čimcenejši način; število gostov, ki bodo prišli na stroške kongresa, bo treba čimbolj zmanjšati itd. V tem okviru se je seveda izoblikovalo tudi vprašanje, ali je v sedanjem trenutku res potrebno izvoliti čimveč i delegatov.
Sedanji podatki o številu evidentiranih kandidatov za volitve prihodnje leto so pravzaprav razveseljivi: na evidenčnih seznamih je zapisanih več kot 347 tisoč imen možnih kandidatov za opravljanje raznih funkcij. To je za dobrih 50 tisoč več kot pred štirimi leti. Vendar pa prav te številke hkrati tudi dokazujejo, da se v oceni, da so »priprave v polnem teku«, skriva še marsikatera težava.
Že na nedavnem posvetu, ki sta ga pripravam na volitve namenila in organizirala socialistična zveza in sindikati, je bilo večkrat slišati, da tudi tem številkam ne gre čisto verjeti. Razlog je pravzaprav preprost. Pri evidentiranju namreč ni treba nikakršne privolitve kandidata. temveč je mogoče nekoga skorajda mimogrede vpisati v evidenco možnih nosilcev posameznih funkcij. Tako so lahko v marsikateri občini umetno izpolnili vse zahteve, da je treba zaradi omejitev pri ponovni izvolitvi (nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen na isto mesto v isti družbenopolitični organizaciji, skupnosti, družbeni organizaciji ali drugje) oblikovati seznam s kar največ možnimi kandidati. Če se torej da podvomiti o dosedanjih številkah, pa hkrati tudi drži. da lahko o podatkih dvomijo predvsem v tistih občinah, ki pri evidentiranju precej zaostajajo in jim takšno dokazilo o nekoliko »preobširnih evidencah« že v prvem krogu priprav na volitve še kako 'prav pride.
Po drugi strani ni tudi sedaj nič novega, da je med evidentiranimi premalo žensk in mladih, borcev in komunistov. V nekaterih občinah sicer sedaj že pravijo, da sestava evidentiranih ne bo ravno pereč problem, je pa skorajda gotovo, da bo po volitvah v delegatskih klopeh premalo mladih in žensk. Očitno je torej, da ne gre zgolj za pojav, ki bi bil zanimiv predvsem za sociologe.
Ob šibki zastopanosti mladih na evidenčnih listih (teh je vsaj za sedaj za več kot za tri odstotke manj kot leta 1978) bi moralo zaskrbeti predvsem mladinske organizacije. Jasno je sicer, da slaba zastopanost mladih in pa žensk ne more biti le naloga in skrb mladinskih organizacij ali kakšnega odbora za družbeno aktivnost žena, temveč vse skupnosti in še posebej vseh družbenopolitičnih organizacij. Vsaj pri mladih je problem še posebej pereč in daleč od resnice tudi ne more biti ugotovitev, da mladinske organizacije niso storile vsega, kar bi morale. Je pa seveda res tudi to, da so bili mladi vse j prepogostokrat evidentirani predvsem za manj !
pomembne funkcije, kar seveda ne more biti posebno spodbuden motiv za večjo aktivnost v tej smeri. Volitve pa so priložnost za uveljavitev v družbenem dogajanju in zato očitki mladih tudi niso povsem na mestu.
Na številnih posvetih o pripravah na volitve pa vse pogosteje ugotavljajo, da je bil celo prvi krog teh priprav, torej evidentiranje, opravljen v »ozkih« krogih. Najpogosteje so bili ob tem omenjeni koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja, na družbenopolitične organizacije pa je letel očitek, da oblikujejo sezname kandidatov predvsem za »svoje« potrebe. Če to drži. potem bodo posledice takšnega ravnanja kratkoročne in dolgoročne. Najprej bodo nastale težave pri kandidiranju, kajti tisti, ki ni bil evidentiran tudi kandidirati ne more in tako se bodo marsikje (če bodo dosledno spoštovali j načelo rotacije in reelekcije) že v drugem kro- ' gu znašli v kadrovskih škripcih. Tisto o ozkih krogih pa ima seveda neprimerno širše posledi- j ce. Če namreč niso dovolj upoštevali zahteve, da je treba dati priložnost tistim, ki bi prinesli I svežino, zagnanost in še večjo delavnost v druž- I beno dogajanje, potem volitve v vsebinskem smislu ne bodo prinesle nič novega, pa naj bodo tehnično še tako bleščeče izpeljane.
To vprašanje je že samo po sebi zelo delikatno. V bistvu gre pravzaprav za stopnjo demokratičnosti teh sestankov, ali drugače povedano, za to, v kolikšni meri bodo konference odražale dejanske interese in stališča baze. Seveda nihče ne dvomi, da lahko samo delegati iz vseh okolij dajo kongresom tisto avtentičnost, za katero se zavzemamo, kadar govorimo o razvoju demokracije našega socialističnega samoupravnega sistema.
Ko govorimo o duhu samega sistema in prizadevanju za poglabljanje demokratičnih procesov ter nadaljnje podružbljanje odločanja in politike nasploh, se zdi, da lahko z vso pravico pripomnimo, da je lahko že število delegatov samo po sebi jamstvo za uresničitev procesa demokratizacije in podružbljanja politike. Zdi se, da tiči problem uresničevanja teh procesov predvsem v bazi in načinu oblikovanja stališč, ki jih bodo delagati zastopali. V tem kontekstu je — bolj kot število delegatov, ki se bodo udeležili bližnjih kongresov — pomembno vzpostaviti čimboljši stik med bazo in delegati. Bolj kot razpravljanje o tem, ali naj povečamo število delagatov, je nemara potrebno proučiti metodo dela, ki naj med bližnjimi predkongresnimi pripravami omogoči razpravo o odprtih vprašanjih. V tem primeru bi lahko »popolnejšo« demokratičnost uresničili tudi z manjšim številom delegatov ter nekoliko »cenejšimi« kongresi in konferencami.
MOJCA DRČAR-MURKO
Mirovni pritisk narašča
Če niso pretirane ocene, da so mirovna gibanja v več zahodnih evropskih državah dokaj neposredno posegla v postopek odločanja o prihodnji varnostni politiki in imajo zasluge za to, da je ameriška vlada pripravljena »pozorno proučiti stališča druge strani«, je treba prav ob obisku sovjetskega voditelja Brežnjeva v Bonnu ugotoviti, da množice demonstrantov ne vidijo uspeha že v tem, da veliki in močni sedejo za zeleno mizo. Zahtevajo uspehe pogajanj in ti se v številnih različicah praviloma združujejo v formuli: nobenih raket, prenehanje tekme v oboroževanju z jedrskim orožjem.
I
• Zahtevna preusmeritev
V celjski občini so doslej pripravili že več načrtov o dolgoročnem razvoju, ki pa od njih ni bilo koristi, saj so ostali na papirju. Zato si toliko več obetajo od j najnovejše odločitve, da do 1983. leta j pripravijo projekt dolgoročnega razvoja, katerega bistven del bo preusmeritev gospodarstva. Pri tem je posebej pomembno, da je uspelo uskladiti doslej zelo različna stališča do celjskih razvojnih vprašanj in da bodo pri projektu sodelovali strokovnjaki iz republike.
Kot bi sklepali iz razprave na zadnji seji občinske konference ZKS. pa stvar še zdaleč ne bo preprosta. Celjska industrija je namreč po svojem zgodovinskem zna- j čaju dosti bolj kot industrija drugih središč odvisna od uvoza, kar kaže tudi podatek, da bo letos izvozila za 1,2 milijarde j din blaga, uvozne potrebe pa bodo skoraj j še enkrat tolikšne. To že samo po sebi \ govori, da prihaja v poštev le takšno preu- 1 smerjanje gospodarstva, katerega trajen cilj bo izvoz. Pri tem seveda ne računajo samo z uvajanjem novih izdelkov, ampak tudi s spremembami v tehnoloških postopkih, ki bodo zagotavljali najvišjo možno produktivnost, ta pa bi pravzaprav šele omogočila enakovredno vključevanje v mednarodno menjavo.
Značilno je, da odpade na tehnološko intenzivno proizvodnjo komaj 9,4 odstotka družbenega proizvoda celjske industrije. V gospodarskih in negospodarskih dejavnostih je 49 panog, neustrezna je kadrovska struktura, saj je 23,8 odstotka polkvalificiranih in 15,8 odstotka nekvalificiranih delavcev, le 3,6 odstotka jih ima višjo in 4,4 odstotka visoko izobrazbo. K temu velja dodati slabe rezultate dosedanjih sicer zelo dragih naložb (leta 1974 so morali za dinar prirasta združenega proizvoda nameniti 0,53, leta 1978pa že 2,48 din materialnih naložb).
Vsi ti in drugi povečini neugodni podatki pravzaprav že sami po sebi narekujejo projekt, za kakršnega so se odločili, seve- i da pa akcija občinske organizacije ZKS, da bi ga sprejeli, ne bo dovolj, pač pa se \ bodo morali zanj najprej izreči v združe- ; nem delu, kjer ga bodo predvsem tudi j uresničevali.
DRAGO HRIBAR
Od amsterdamskega množičnega zborovanja preko petnajsttisočglave množice v Dortmundu, ki se je kritično soočila z bistvom Reaganovega razorožitvenega načrta in do štirih različ- ! nih zborovanj v Bonnu ob koncu tega tedna je segala široka paleta demonstracij za mir in za pravičnost v mednarodnih odnosih. Dokazuje, 1 da število privržencev še vedno narašča, da je gibanje vedno bolj stvarno kritično in da ima nedvomno že povezujočo mednarodno razsežnost. Znameniti bonski 10. oktober, ki je veljal za nekakšen spontani referendum med različnimi mirovnimi skupinami, je v Zvezni republiki Nemčiji sprožil pojav, ki so mu nadeli ime zunajparlamentarno opozicijsko gibanje. V petih tednih, ki so odtlej minili, intenzivnost gibanja ni popustila, dobila pa je z mednarodnimi dogodki še nove značilnosti: privrženci se obračajo na supersile, govorijo o tem, da »so siti čvekanja o ravnotežju in večni prednosti ene j strani«, mednarodno se povezujejo, iščejo skupne točke v skupnem strahu pred atomsko katastrofo. Bistveno nova značilnost je, da za- j jemajo poprek čez vse plasti, da posegajo glo- j boko v »tiho večino« in da pritegujejo tako politično nevtralne kot organizirane člane posameznih strank, medtem ko te, vsaj v zvezni republiki, nekako nemočno opazujejo pojav, ki je ušel njihovemu nadzorstvu. Tretja značilnost je navsezadnje, da je gibanje uspelo povezati več privržencev, kot katerokoli protiobo-rožitveno množično gibanje po zadnji svetovni vojni.
Iz omenjenih treh razsežnosti izhaja četrta, ki obvladuje obisk Brežnjeva v Bonnu: mirovna gibanja se ne postavljajo na nobeno stran, oboroževanje štejejo za zlo samo na sebi, svoj glas, ki je zaradi množice že postal otipljiva sila v političnem življenju, zastavljajo za bistveno drugačno izračunavanje varnosti, kot je to, ki je v veljavi zdaj. Kako so omenjene ideje spremenile velik del javnega mnenja, je v Bonnu v nedeljo dokazala celo demonstracija konservativne mladinske organizacije. Čeprav so jo organizatorji zamislili kot politčno nasprotno utež pozdravnim zborovanjem ob obisku Brežnjeva in jo posvetili temnim točkam v sovjetski politiki (intervenciji v Afganistanu), se ni spremenila v zborovanje po vzorcu hladne vojne. Množično zaledje so dali zborovanju zlasti, tisti privrženci mirovnega gibanja, ki sodijo, da preračunavanje raketnih sistemov ne
vodi nikamor in da svet potrebuje radikalno odločitev v korist trajnega miru.
Ideje se zdijo utopične, ko se opazovalec preseli iz ulice v prostor, kjer dobro poučeni razlagajo možnosti, da bi ob obisku Brežnjeva izkoreninili nezaupanje med Moskvo in Was-hingtonom (bonski kancler naj bi deloval kot kvalificirani pojasnjevalec ameriških teženj). Tu se sreča z načinom mišljenja, ki se ni spremenilo, tu ga obdajajo poznane formule o ravnotežju, o dodatni oborožitvi, o rešitvi nič, o oborožitvi na nižji ravni. Med številnimi nasprotujočimi si podatki o dejanskem stanju ! moči spet lahko izbira med ameriško različico, ki Sovjetski zvezi pripisuje 3725 nosilcev jedrskih raket v Evropi (proti 560 ameriškim) ali sovjetsko, ki našteje 986 ameriških nosilcev (nasproti 975 sovjetskim). Lahko se zamisli nad pripombo kanclerja Schmidta, da je naravno, če Sovjetska zveza svojo varnost izračunava tako, da sešteva celotni raketni potencial, ki lahko doseže njeno ozemlje, lahko pa se zami- ; sli tudi nad vprašanjem, zakaj je Brežnjev kljub slabemu zdravstvenemu stanju tako zainteresiran za ta naporni obisk v Bonnu.
Nekaj je zanesljivo, je v nedeljo dejal eden izmed komentatorjev, Brežnjev ne bi prišel v Bonn, če bi iskal pustolovščine, ne bi se po .mučni zadregi s podmornico v švedskih ozemeljskih vodah spuščal v težavne pogovore s samozavestno bonsko politično ekipo, če ne bi sodil, da časa za pogovore ni več mnogo na voljo. Na drugi strani pričajo najnovejša poročila o hitrici, v kateri so zložili zadnji Reaganov govor, tudi o tem, da prav tako ameriška vlada nima na voljo neomejeno veliko časa. Privlačnost preproste formule o konfrontaciji, ki naj bi na koncu gospodarsko šibkejšo Sovjetsko zvezo spravila na kolena, je v zadnjem času izgubila nekaj leska, odmevi internacionalizacije mirovnega gibanja so dosegli tudi samozadostne Združene države.
Kaj vsi ti namigi pomenijo v svetu natančnih številk in ustaljenih formul za odnose med Vzhodom in Zahodom, je še negotovo. Toda nekaj že pomeni, če skoraj hkrati obrambni minister zvezne republike in eden izmed konservativnih krščanskodemokratskih politikov govorita o tem, da je »jedrsko ravnotežje moči dolgoročno nesprejemljiva formula«, ker zanjo preprosto ni več mogoče dobiti »političnega konsenza«.
Skupnih jugoslovanskih raziskovalnih projektov je precej, vendar so rezultati medrepubliškega sodelovanja še skromni
V organiziranosti republiških in pokrajinskih samoupravnih interesnih skupnosti za znanost so precejšnje razlike — Skupni projekti so pogosto le heterogene vsote posameznih raziskovanj
Čeprav je v zadnjem srednjeročnem obdobju medrepubliško-pokrajinsko sodelovanje na področju znanstvene in raziskovalne dejavnosti potekalo v kar znatnem številu skupnih raziskovalnih projektov, pa nedvomno ostaja dejstvo, da to sodelovanje še zdaleč ni izkoristilo vseh svojih možnosti. O tem nam najbolj zgovorno priča podatek, da so republiške in pokrajinske samoupravne interesne skupnosti za znanost od svojih celotnih denarnih sredstev v letu 1980 namenile le 1,7 odstotka za skupne jugoslovanske projekte. Iz tega lahko sklepamo, da je nepotrebnih podvajanj in nekoordiniranih raziskav mnogo, kajti ni mogoče verjeti, da bi bile potrebe po znanstveno-raziskovalnem delu med republikami-pokrajinama tako različne. Kakšne so možnosti za nove oblike sodelovanja in za bolj dosledno izvajanje že dogovorjenih skupnih raziskovalnih projektov?
Najprej si bomo na kratko ogledali strukturo samoupravne organiziranosti na področju znan-stveno-raziskovalne dejavnosti v republikah in pokrajinah. Vse republike in pokrajini imajo svoje samoupravne interesne skupnosti za znanost oziroma raziskovalno dejavnost, ki so povezane v Savez republičkih i pokrajinskih interesnih zajednica za naučne djelatnosti u SFRJ (kratica: SZNJ). Med posameznimi republikami in pokrajinama pa obstajajo precejšnje organizacijske razlike, ki so nastale kot odraz specifičnih potreb, pa tudi zato, ker so se te strukture v vsaki republiki dokaj samostojno razvijale, kar je seveda pozitivno.
Osnovne raziskovalne skupnosti se v vseh republikah in pokrajinah oblikujejo na osnovi dveh principov: teritorialnega in funkcionalnega. Glede teritorialnega principa je dilema predvsem v tem, ali naj bo osnovna organizacijska enota občina ali kako večje območje. Znano je, da smo se v Sloveniji odločili za prvo možnost, tako da imamo 60 občinskih raziskovalnih skupnosti. Enako so se odločili v Makedoniji, vendar pa njihove občinske skupnosti pod isto streho združujejo osnovno izobraževanje in znanost (aktivne so predvsem na področju izobraževanja). V Črni gori so v skupno 20 občinah organizirali 11 skupnosti za znanost in kulturo, na Kosovu razmišljajo o ukinitvi 22 občinskih raziskovalnih skupnosti, ki naj bi se reformirale v področne (,granske‘ skupnosti, torej v funkcionalne enote), Vojvodina pa ima enotno pokrajinsko skupnost za znanstveno delo. Drugo možnost, namreč teritorialno organiziranje v večje enote, so izbrale ožja Srbija (9 regionalnih skupnosti), Bosna in Hercegovina (7 teritorialnih skupnosti), poseben primer pa je Hrvatska, ki gradi svojo znanstveno-raziskovalno organiziranost predvsem na funkcionalnem principu.
Različne organizacijske oblike
Na Hrvaškem se je leta 1975 sedem področnih, pravno samostojnih skupnosti (za strojništvo, za kemijo, za rudarstvo, za agronomijo, za zdravstvo, za družbene dejavnosti, za informacijsko dejavnost — vsako izmed teh področij povezuje še razne druge, sorodne dejavnosti: strojništvo n. pr. elektrotehniko itd.) združilo v republiško skupnost za znanstveno delo. Hrvaška rešitev je za Slovenijo poučna zato, ker smo v naši republiki pri oblikovanju posebnih raziskovalnih skupnosti leta 1979 skušali z manjšim številom teh skupnosti — prvotno naj bi jih bilo kakih pet ali šest — doseči večjo interdisciplinarno povezanost raziskav, vendar pa nam to ni povser uspelo, ker se je število PORS povzpelo na 12. Glede Hrvatske je treba dodati še to, da sedem funkcionalnih skupnosti odloča o vseh sredstvih, na ravni republiške skupnosti pa združujejo okrog 8 odstotkov vseh sredstev, ki so namenjena za skupni program.
Podobno organizacijsko strukturo kot na Hrvaškem imajo — kar zadeva funkcionalne enote — v Bosni in Hercegovini, kjer je bila republiška skupnost reorganizirana v sedem grupacijskih osnovnih skupnosti po gospodarskih in znanstvenih področjih. V Makedoniji imajo šest področnih skupnosti, v ožji Srbiji pa poteka proces
Sloveniji (pre?)obilico organizacijskih teles, saj nobena druga republika nima kar 73 (60 občinskih, 12 posebnih in eno republiško) raziskovalnih skupnosti.
Precej več podobnosti med republikami in pokrajinama na področju organiziranja sisov za znanost je pri oblikovanju skupščin in drugih predstavniških organov: v skupščinah je število uporabnikov praviloma večje od števila izvajalcev, skupščine imajo svoje izvršne odbore z raznimi stalnimi in občasnimi komisijami. Statistika kaže, da imajo sisi za znanstveno dejavnost relativno najmanjše strokovne in administrativne službe v primerjavi s sisi za druga področja, na primer šolstvo, zdravstvo itd.
Mnogo dogovorov, malo realizacij
Posamezne republiške in pokrajinske interesne skupnosti za znanost so torej glede svoje notranje organiziranosti precej različne, vendar pa to ne opravičuje dejstva, da je njihovo medsebojno sodelovanje pri skupnih jugoslovanskih projektih premajhno. Medrepubliško-pokrajinsko sodelovanje še najbolje poteka pri financiranju skupnih znanstvenih publikacij, znanstvenih sestankov, pri mednarodnem sodelovanju in na nekaterih drugih infrastrukturnih področjih, sodelovanje pri konkretnih skupnih znanstve-no-raziskovalnih projektih pa zaostaja. Dogovorov in načrtov za skupne akcije sicer ne manjka, zatika pa se pri realizaciji.
Oglejmo si najprej, kateri so bili skupno načrtovani projekti v preteklem srednjeročnem obdobju (1976—80). Skupnih republiško-pokra-jinskih raziskovalnih projektov je bilo 13, razdeljeni pa so bili v 3 skupine: A) skupina za izdelavo kart Jugoslavije: izdelava pedološke, vegetacijske in geomorfološke karte; B) skupina projektov republik in pokrajin na področju družbenih ved: »Osnutek dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 2000«, »Gospodarski sistem SFRJ«, »Samoupravljanje« (z dvema podprojektoma: delegatski sistem, raziskovanje jugoslovanske komune), »Titov prispevek sodobnemu socializmu in marksistični znanosti«, »Osnove dolgoročnega razvoja znanstveno-raziskoval-ne dejavnosti v SFRJ«, »Podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju«.
Tretja skupina projektov republik in pokrajin obsega področje tehniških in biotehniških znanosti s tremi strateškimi cilji: hrana, surovine, energija. Skupina C) torej obsega : a/ prehrana — raziskave na področju proizvodnje in predelovanja žita, poljedelstvo v gorskem področju, raziskave v živinoreji, raziskave tržišča itd.; b/ surovine — raziskovanja nekovinskih surovinskih virov ter raziskovanje in optimalno izkoriščanje kovinskih surovin; c/ energije — jederska energetika, novi energetski viri (nekonvencionalne oblike energije) in oblikovanje energetskih sistemov. Posebna raziskava, ki na ravni republik in pokrajin dokaj dobro poteka je raziskava močnih potresov na ozemlju SFRJ.
Splošna usmeritev teh skupnih projektov je dobra, so ocenili na zadnji seji SZNJ letos septembra v Prištini, zadovoljivo je tudi njihovo število (predlogov za obdobje 1981-1985 je še
projekt republik in pokrajin »Surovine«. Samoupravni sporazum o tem projektu je potekel leta 1980, vendar se njegov projektni svet ni uspel konstituirati zaradi premajhnega odziva članov kljub večkratnemu urgiranju. Zato tudi ni bilo mogoče svetu SZNJ predložiti zaključno poročilo o delu in rezultatih raziskav. Izkušnje so pokazale, da medrepubliško-pokrajinski projekt »Surovine« predstavlja samo heterogeno vsoto številnih posameznih raziskovanj, ki sojih povsem avtonomno financirale posamezne republike in pokrajinske skupnosti za znanost. Pri tem so uporabljali tudi različne nezdružljive metodologije, problemi koordinacije na ravni članic SZNJ pa sploh niso bili rešeni. Celo termini objavljanja natečajev po posameznih republikah in pokrajinah niso bili usklajeni. V zapisniku zadnje seje SZNJ lahko preberemo sledeče: »Takše negativne izkušnje narekujejo neodložljivo potrebo, da znova temeljito pretresemo koncepcijo in organizacijo projektov republik in pokrajin, kajti podaljševanje sedanjega položaja postopoma kompromitira tudi samo zamisel skupnih projektov, kar povzroča resno škodo našim prizadevanjem, da mošneje razvijamo jugoslovansko skupnost na področju znanosti.
Koordinacija raziskav mora biti boljša
Glede ukrepov, ki bi bili potrebni za sanacijo raziskovalnih projektov republik in pokrajin, v SZNJ mislijo, da dosedanji mehanizem teh projektov ne vsebuje dovolj motivacijskih faktorjev, ki bi zagotovili, da bi se načrtovani in formalno oblikovani projekti samostojno dalje razvijali, brez zunanje administrativne prisile s strani SNZJ. Za zagotavljanje ustreznega motivacijskega mehanizma bi po mnenju SZNJ raziskovalni projekti republik in pokrajin v bodoče morali temeljiti na naslednjih ključnih predpostavkah: 1) ustrezna delitev dela znotraj posameznega projekta med znanstvenimi institucijami in republikami oziroma pojkrajinami bi morala biti jasno začrtana in določena v samoupravnem sporazumu; 2) nosilci projektov naj dobijo letna sredstva šele na osnovi predhodno sprejetega strokovnega in finančnega poročila; 3) v samoupravnem sporazumu o nekem projektu republik in pokrajin je treba že takoj na začetku določiti koordinatorja raziskav, nosilce posameznih tem, prav tako pa tudi sredstva za koordinacijo raziskav ter za izdelavo zaključne sintetične študije.
Te tri predpostavke naj bi v bodoče razmejevale skupne raziskovalne projekte republik in pokrajin od koordiniranih raziskovalnih programov. Slednji bi bili manj organizacijsko povezani, čeprav je njihov pomen tudi precejšen: usklajeno je treba sodelovati namreč tudi pri tistih raziskavah, ki organizacijsko niso medrepubli-ško-pokrajinske, katere pa kljub temu kažejo nekatere podobnosti. Številne naše raziskovalne organizacije niti kadrovske niti glede razpoložljive opreme ne dosegajo kritične mase za izvajanje nekaterih večjih raziskovalnih projektov, zato je sodelovanje, čeprav po neformalnih poteh, mnogokrat nujno, hkrati pa se s tem znan-stveno-raziskovalna dejavnost vključuje v stabilizacijska prizadevanja tako, da skuša bolje izrabiti svoje obstoječe potenciale. V industrijsko razvitem svetu poteka znanstveno sodelovanje že na meddržavni ravni, zato je skrajni čas, da bi pri nas premagali vsaj zaprtost v republiške meje. Za koordinacijo in povezovanje znanstvenih raziskav v okviru Jugoslavije bo SZNJ v prihodnjem letu organiziral tematsko znanstvena srečanja, ki naj bi pomagala sodelovanje med republikami in pokrajinami premakniti z mrtve točke.
sti. Bežna primerjava nam pokaže, da imamo v	še			vedno skromni. Kot značilen primer navajajo							MARKO URŠIČ	
Kazalec	leto	Jugo-slavij a	Bosna in Hercegovina	Črna gora	Hrvat- ska	Make- donija	Slo- venija	Srbija	ožja Srbija	Kosovo	Vojvo- dina
1. Full-time raziskovalci na 10.000 prebivalcev	1965	6,27	3,52	1,02	7,46	3,21	11,92	6,47	8,97	1,12	2,89
	1979	9,98	5,65	3,93	11,39	6,51	21,22	9.85	13,48	3,59	4,75
2. Full-time raziskovalci na 10.000 zaposlenih	1965	33,3	24,5	7,0	34,2	20,4	37,9	37.7	52,6	13,4	12,9
3. Skupna vlaganja v znanost v % družbenega proizvoda	1979	39,0	29,6	19,1	38,2	29,6	49,7	42,0	52,4	33,5	17,4
	1965	1,00	0,65	0,20	0,70	0,76	1,90	1,02	1,37	0,76	0,32
	1979	1,29	1,00	0,46	1.19	0,63	1,69	1,40	1,68	0,53	0,90
4. Prihodki od znan.-razisk. dela v % družb, proizvoda	1965	0,74	0,46	0,20	0,50	0,58	1,37	0,79	1,11	0.70	0,13
	1979	0,95	0,59	0,23	0,97	0,47	1,19	1,07	1.27	0,46	0.70
5. Skupna vlaganja v znanost po prebiv. v din (tekoče cene)	1965	40,7	18,4	5,5	34,5	21,1	139.7	39,3	54,2	11,5	15,8
	1979	676,3	341,0	159,5	791.3	221,5	1829.1	667,7	879,8	79,3	542,6
6. Skupna vlaganja v znanost po full-time raziskovalcu v tisočih (tekoče cene)	1965	86,9	89,5	100,3	66,2	84,5	139,8	74,9	71,2	213,5	94,0
7. Število kvalificiranih	1979	758,2	741,7	838,7	702,1	424,2	870.4	785,1	758,2	400,3	1071,3
znanstvenikov v znan. institucijah	1965	2559	152	7	626	146	334	1294	1200	26	68
	1979	11343	811	34	3563	627	1528	4780	3628	255	897
Tabela nam kaže nekatere osnovne kazalce ravni in razvoja znanstveno-raziskovalne dejavnosti po socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah. Podatki so navedeni po knjigi »Osnove razvoja znanstvene djelatnosti u SFRJ 1981-1985 (študija)«, Zagreb 1981
DUŠAN GRČA
Pozabljene vezi skupnih interesov
Leto mineva, odkar je izbruhnil Cimosov problem. V tem času so se vrstila prizadevanja za premostitev težav. Več kot jasno je postalo, da Cimos kot neke vrste delniška družba treh vlagateljev (Citroen, Tomos, Iskra) ne more več obstajati, da delavci iz več razlogov niso imeli skoraj nobene besede pri odločanju o razvojnih konceptih, da so posamezni tozdi stremeli za samostojnostjo, ki je rušila enotnost delovne organizacije in jo kot celoto pripeljala v skoraj brezizhoden položaj. V tej samostojnosti so tozde največkrat podpirale družbenopolitične skupnosti, ki se niso ozirale na skupne interese, pozabljena je bila enotnost delovne organizacije.
V Šempetru so postavljali temelje za novo, veliko tovarno, v kateri naj bi sestavljali 65
tisoč avtomobilov, v Kopru so razreševali problem delavcev, ki so ostali brez dela, ker se je montaža avtomobilov preselila v Šempeter, v Senožečah in Buzetu so se — zaradi krize avtomobilske industrije in seveda tudi Citroena — soočali s problemom, kako izvoziti dovolj, da bi zadostili hotenjem v Šempetru itn. Ker so se naročila Citroena, zaradi krize pač, zmanjševala, so po tozdih (z že omenjeno pomočjo družbenopolitičnih skupnosti) iskali druge programe, da bi izkoristili proizvodne zmogljivosti in rešili lastne eksistenčne probleme. Tudi konflikti med tozdi niso bili redki. Vsak je hotel svoje. In neenotnost je lani sodu izbila dno. Rezultat vsega sta bila velika izguba (211,8 milijona din) in stečaj šempetrskega tozda. Po sprejetju sklepa o stečaju so strokovnjaki, ki so se soočali s posledicami stečaja, razmišljali o tem, kako najustrezneje »rešiti« Cimos, pa tudi o tem, če je pametno, da se, v primeru neomejene solidarne odgovornosti, ki veže Cimosove tozde, sploh uvede stečaj za en sam tozd v delovni organizaciji. Če bi hoteli »rešiti« ene-
ga, bi morali tako ali drugače vsi drugi na boben. Ves primanjkljaj, ki ga ne bi mogel pokriti tozd v stečaju, bi namreč padel na breme ostalih tozdov. Pri tem pa gre za krepke milijarde starih dinarjev. In če bi hoteli v preostalem Cimosu prevzeti na lastna pleča neporavnane dolgove tozda v stečaju, bi za to morali dobiti kredit. Kredita pa brez perspektivnega razvojnega programa gotovo ne bi bilo ... Tako ne bi na cesti ostalo samo 620 delavcev iz Šempetra, ampak bi enaka usoda grozila tudi preostalim 1150 delavcem delovne organizacije. Zato je bilo treba poiskati drugačno rešitev.
V	novogoriški občini so začeli iskati delo za Cimosove delavce in ga zvečine tudi našli, saj so jih doslej uspeli prezaposliti okrog 500 (zlasti v Cicibanu in Vozilih, ki imata perspektivnejše programe).
V	drugih družbenopolitičnih skupnostih pa so se odločili ohraniti mali Cimos s kakovostnimi programi, ki bodo omogočili ohranitev kooperacije s Citroenom in zagotoviti delo na drugih programih. Ti naj bi izpolnili zmogljivosti, ki ne bi delale za mednarodno kooperacijo.
Vse to pa bo ob vseh drugih ukrepih, ki so za
mali Cimos nujni (gre tudi za to, da je treba v dveh fazah in ob organizacijskih spremembah zmanjšati število delavcev), mogoče uresničiti, tudi zato ker so preteklo sredo zainteresirani podpisali samoupravna sporazuma o pokrivanju izgub Cimosa in o poravnavi obveznosti tozda Šempeter v stečaju. Ta dva sporazuma sta ključna za uspešno razrešitev problema, katerega razreševanje je bilo pogosto oteženo zaradi posamičnih interesov, zaradi premajhne volje za dogovarjanja, za iskanje skupnih rešitev. Če sporazuma ne bosta podpisana, potem se lahko koprska, morda pa tudi goriška banka preprosto sesujeta, je pred kratkim dejal eden od odgovornih za izpeljavo sanacije Cimosa. Za nastalo situacijo relativno malo »krive« delavce bi namreč morali rešiti. In če bi jih, potem bi bančnega denarja za razvoj, naložbe drugih kolektivov zmanjkalo.
Dejstvo je, da smo tako povezani med seboj, povezani v sistem, katerega stične točke so tudi v bankah. Še kako pomembno je za delavce Mehanotehnike, Droge, Gostola, Vozil, Cicibana, Mebla, Tomosa, Iskre in vse, druge, če v Cimosu delajo uspešno ali ne. In če en pomemben člen v tej verigi odpove, je to minus za vse. Primer Cimosa (lahko pa bi bil katerikoli drug) to potrjuje. Res bodo zdaj na koncu še vedno velik del bremena nase prevzeli delavci Cimosa, zmotno pa je prepričanje, da takega neuspešnega gospodarjenja neke delovne organizacije ne plačamo vsi.
Hrabrilen primer za odnose sodelovanja neuvrščenih
V svojih zdravicah sta Moamer el Gadafi in Sergej Kraigher poudarila plodnost sodelovanja med Libijo in SFRJ — Pozornost položaju v Sredozemlju
TRIPOLI, 23. novembra (Tanjug) — Vodja revolucije libijskega ljudstva polkovnik Moamer el Gadafi je sinoči priredil večerjo na čast predsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju. Ob tej priložnosti sta Gadafi in Kraigher izmenjala zdravici.
Polkovnik Gadafi je med dru- vsemi drugimi državami članica-gim rekel, da se bilateralni odno- mi gibanja. Libijska džamahirija si med Libijo in SFRJ kot sode- želi živeti v miru in varnosti«.
lovanje dveh prijateljskih držav uspešno razvijajo na vseh področjih. Sedanji pogovori so nadaljevanje dialoga, ki sta ga imela v Beogradu septembra letos, in to o medsebojnem sodelovanju in aktualnih mednarodnih odnosih, pri čemer velja še posebna pozornost najbolj aktualnim problemom, s katerimi se spopada gibanje neuvrščenih: palestinsko vprašanje in vse hujši napadi sionistov na vse miroljubne sile na svetu.
»Prav tako smo opozorili na nujnost, da gibanje neuvrščenih bolj učinkovito sodeluje v reševanju žgočih mednarodnih problemov. Ta vloga je še posebej pomembna pri miroljubnem in pozitivnem reševanju problemov sedanjega sveta. Nujno potrebno je, da se neuvrščene dežele kar najbolj potrudijo, da bi enotno delovale ter da bi se zoperstavile vsem grožnjam, ki jih širijo razne reakcionarne in rasistične sile po svetu. Ob tem želim še enkrat poudariti pomen skupnosti neuvrščenih dežel v boju proti vseh poskusov, da bi ogrozili in razbili enotnost gibanja in njegovo integriteto.«
»Nikakor ne smemo dovoliti, da bi palestinskemu ljudstvu ne priznali pravice do tega, da si ustanovi svojo lastno državo na svojem lastnem ozemlju in v svoji domovini. Žgoč je tudi problem okupacije Libanona, izraelskih napadov na Bagdad in na Saudsko Arabijo. Izraelska politika zasleduje namen, da bi osvojila Egipt, Sudan, Somalijo in Oman. Tudi Kuba, Nikaragva, Sejšeli in Libija so stalno izpostavljeni imperialističnim nevarnostim,« je rekel Gadafi.
»Libijska džamahirija želi to sporočiti vam kot predsedniku predsedstva SFRJ in predstavniku prijateljskih jugoslovanskih narodov. Vaša dežela ima prednostno mesto v gibanju neuvrščenih. Želimo, da Jugoslavija, katere ime radi slišijo po svetu, posebej pa še v gibanju neuvrščenih, ve, da ne sprejemamo tega, da bi živeli pod stalnimi ameriškimi grožnjami.
Moja dežela je neuvrščena in bo takšna tudi ostala v odnosih z
V ŽARIŠČU
Propagandne točke za Reagana
»Če lahko kakšen bonski politik brez omejitev govori o uspehu, potem je to Willy Brandt. Če že ni sam uvedel pojem »opcije nič« v razpravo, jo je zanesljivo med pogovori v Kremlju potisnil v ospredje pozornosti. Mogoče je, da je Brandt vplival na Schmidta, ko ga je opozoril, da že iz vzrokov miru znotraj stranke ne more take rešitve povsem zanemariti. Še vedno pa vidi kancler svoj delež predvsem v tem, da so sprejeli »dvojni sklep«, s katerim naj bi primorali Sovjetsko zvezo, da bi se odpovedala modernizaciji raketnega orožja in sedla za pogajalsko mizo. Propagandnega učinka Reaganovega govora v Bonnu nihče ne zanika. Dvome izražajo diplomati, ki menijo, da ni najbolje, če ena stran že vnaprej daje drugi vedeti, kaj namerava. Poznavalci rutine razorožitvenih pogovorov vedo, da začetna stališča nikoli niso tudi izid pogajanj. Tako je mogoče domnevati, da je Washington nagradil prizadevanja Bonna, da pa oblika predstavitve zahodnih ciljev ne ustreza v celoti pogledom bonske vlade.«
»Siiddeutsche Zeitung«, Munchen
Gadafi je ob tem izrazil tudi zaskrbljenost zaradi vse večje navzočnosti tujih ladjevij v Sredozemlju ter željo, da bi to območje postalo cona miru.
Glede čadskega problema je Gadafi rekel, da bo Libija v celoti uresničila svojo dolžnost nasproti tej sosednji deželi članici gibanja neuvrščenih in Organizacije afriške enotnosti. Libija je dala velike in drage žrtve, da bi dosegla mir in varnost ter končala državljansko vojno v Čadu. Hkrati je izrazil prepričanje, da je Čad zdaj ponovno padel v novo mednarodno past.
Sergej Kraigher pa je v odgovor na Gadafijevo zdravico med drugim rekel, da se prijateljski odnosi med našima dvema državama ne omejujejo samo na bliz-kost, ki izhaja iz privrženosti ciljem in politiki neuvrščenosti, marveč je to prijateljstvo obogateno tudi z zelo raznovrstnim in plodnim sodelovanjem na mnogih področjih ter tako naši deželi ponujata enega najbolj hrabril-nih vzorcev, kaj vse je mogoče doseči, če se neuvrščene in dežele v razvoju krepkeje usmerijo na medsebojno sodelovanje ter najdejo- vedno nova področja zanj.
• »Menimo, da napori neuvrščenih dežel v premagovanju kriz obrodijo sadove, če temeljijo na načelih in ciljih politike neuvrščenosti kot neodvisnega, neblo-kovskega dejavnika. Pri tem mislim, da celotne dosedanje izkušnje kažejo, da je dosledno izvajanje politike neuvrščenosti - ki predpostavlja tudi široko enakopravno sodelovanje z drugimi deželami, tako bližnjimi kot geografsko oddaljenimi — zanesljiva pot za neuvrščene dežele za krepitev lastne neodvisnosti in spoštovanje te neodvisnosti s strani drugih. Globoko smo prepričani, da sta takšen načelni pristop in ravnanje neuvrščenih dežel še nujno potrebna v našem sredozemskem območju, kjer zapleteno situacijo obremenjujejo še razne delitve, tekmovanja tujih sil in spopadi. Naš in vsesplošni interes sta lahko samo v enem - v tem, da Sredozemlje postane cona miru in sodelovanja, na kate-
rem bi mirno reševanje sporov zamenjalo spopade, da bi varnost za vse dežele in ljudstva, zavladala namesto nasilja in groženj, koeksistenca pa, ki omogoča razcvet vsem, naj bi obvladala razločke tam, kjer še so, ter odprla pot za miroljubno sodelovanje,« je poudaril Kraigher.
Seveda pa to zahteva, da tudi tuji dejavniki v enaki meri spoštujejo suverene pravice obalnih dežel, in to ne glede na podobnosti ali razlike v ideološkem, političnem ali drugem pogledu.
•	»Na vaši celini ima v vsem tem izredno pomembno vlogo Organizacija afriške enotnosti. Vsaka država ima enako pravico do tega, da spoštujejo njene, toda tudi dolžnost, da sama spoštuje tuje meje. Če kot gibanje neuvrščenih zahtevamo to od drugih, smo poklicani, da tudi sami spoštujemo to isto načelo. Menimo, da podaljševanje sedanjih ali začenjanje novih spopadov odpira prostor za vmešavanje ali navzočnost tujih sil, kar s svojimi posledicami tudi dolgoročno zadeva neodvisnost vpletenih dežel ter njihovo zmožnost, da bi se v okviru gibanja neuvrščenih angažirale pri reševanju žgočih problemov današnjega sveta.
Ko gledamo na skrajno občutljivo stanje, ki vlada okoli Čada, pozdravljamo sklep SLLA dža-mahirije o tem, da se vojaško umakne iz te sosednje države, skladno s stališči OAE.«
•	»Za stanje na našem skupnem sredozemskem območju je izrednega pomena pravična, celovita in trajna rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Bistveni pogoj za to je prenehanje izraelske agresije ter odstranitev njenih posledic, umik Izraela z okupiranih ozemelj ter pravična rešitev palestinskega vprašanja, kar vključuje tudi pravico do ustanovitve države palestinskega ljudstva, katerega edini zakoniti predstavnik je Palestinska osvobodilna organizacija.«
•	»Veliko pozornost pripisujemo sedmemu vrhu neuvrščenih držav prihodnje leto v Bagdadu, ki naj bi bistveno prispeval reševanju žgočih vprašanj in nalog, kot so popolna dekolonizacija afriškega juga, reševanje kriz, zaustavitev oboroževalne tekme, globalno sporazumevanje o novi mednarodni gospodarski ureditvi ter drugo.«
EKSHIBICIONIST
IRONIMUS, »Die Presse«
f V	• •	vv •
Izčrpni in zgoščeni Cheyssonovi pogovori
Le Monde: ministrov obisk »izraz politične volje do dobrega razumevanja in sodelovanja« — Nestrpnost v pisanju opozicijskega tiska
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 23. novembra — »Na nekaterih uradnih obiskih so politični pogovori zgolj simbolični. To pa nikakor ne velja za prvi obisk, na katerega se je v Beograd podal kak član sedanje francoske vlade,« je o bivanju zunanjega ministra Chejssona zapisal posebni poročevalec pariškega »Monda«. Še pred odhodom je uredništvo v komentarju na prvi strani menilo, da je pot šefa Quai d'Orsaya »izraz politične volje do dobrega razumevanja in sodelovanja« in da bi tej potezi »logično morale slediti še mnoge druge«.
Pozornost, ki jo je najbolj znani francoski dnevnik posvetil Cheyssonovemu obisku, predvsem potrjuje namen nove oblasti, da po navezavi stikov z Jugoslavijo odnose zares krepijo - če je namreč danes kak list pravi glasnik in zagovornik Mitterrando-ve politike, tedaj je to prav »Monde«. V tej luči je uredniška ocena, da želi Francija »znova izraziti podporo stabilni in neodvisni Jugoslaviji«, še zlasti pomenljiva. Tudi posebni poročevalec, sam urednik zunanjepolitične rubrike, je poudarjal, kako
KVSE še v blokovskem primežu
V Madridu je čedalje pogosteje slišati, da se bo konferenca nadaljevala prihodnje leto — Po vsem sodeč bo prevladalo mnenje tistih, ki bi radi kljub vsemu ohranili dialog
OD NAŠEGA SODELAVCA
MADRID, 23. novembra — Le še slab mesec je do predvidenega konca madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju. Vendar danes še nihče ne more zanesljivo trditi, da bo njena bilanca bogata in tehtna. Bojijo se celo, da bo izid — porazen.
Odposlanci vlad 35
držav
KVSE naj bi se dokončno razšli 19. decembra. Vsi so obljubili, da bodo dotlej poskrbeli za »tehten sklepni dokument«, ki bi omogočil nadaljnji razvoj evropske varnosti in sodelovanja. A kaj lahko se zgodi, da bodo njihove obljube jalove.
Čedalje pogosteje je slišati, da se bo madridska konferenca nadaljevala prihodnje leto. Stališča delegatov 35 držav so si sicer različna; nekateri sodijo, da je bolje »priznati neuspeh« in končati konferenco, drugi pa bi radi, da bi se dialog nadaljeval.
Po vsem sodeč bo prevladalo mnenje tistih, ki bi radi navzlic vsemu ohranili dialog, v katerem sodelujejo velesili ZDA in ZSSR, vsi člani atlantske in varšavske zveze ter devet nevtralnih in neuvrščenih držav. Dialog pa bi se nemara nadaljeval po svetovnem prvenstvu v nogometu.
Vsi namreč vedo, da je KVSE edina »zelena miza«, za katero je možen dialog tako med velesilama kot med blokoma. Sodijo, da je boljši kakršenkoli kot nikakršen dialog, še zlasti med ZDA in ZSSR. Proces KVSE je omogočil velesilama, da si ves čas »otipavata utrip« in da si lako vsak dan rečeta: »Dober dan, tekmec«.
Sicer pa zasedanje v madridski kongresni palači, ki že postaja maratonsko, ni bilo zaman. Vsi se strinjajo, da so že opravili 80 odstotkov dela, vemo pa tudi, da so v Madridu podali okoli 90 predlogov za pospešitev procesa KVSE, zdaleč največ doslej.
Resnici na ljubo velja povedati, da Zahod vztrajno poudarja, da morajo še opraviti »težji del« dela, Vzhod pa ponavlja, da so že opravili »večino«. Videti je, da Zahod gleda na konferenco iz pesimističnega, Vzhod pa iz optimističnega zornega kota. Vodja
Moskva ugovarja analizi KPI
Novoje vremja polemizira s KPI, češ da je hotela krivdo za zaostrovanje mednarodne napetosti »pripisati tudi SZ« — Poziv k razredni analizi »protislovnih mednarodnih odnosov«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 23. novembra — »Vedno smo menili in še menimo, da se komunistična solidarnost ne kaže v slovesnih deklaracijah in v lepih besedah, ki so namenjene na novo rojenim revolucijam, ampak v njihovi dejanski zaščiti pred izvoženo protirevolucijo... To je glavno sporočilo v odgovoru, ki ga je sovjetski časopis »Novoje vremja« namenil zadnjemu plenumu italijanske komunistične partije, na katerem so italijanski komunisti obravnavali nekatere tendence v mednarodnih odnosih in v mednarodnem delavskem gibanju.
»Novoje vremja« odgovarja na nekatera stališča in ocene, ki jih je v svojem referatu na plenumu nanizal Romano Ledda, član CK KPI in direktor centra KPI za preučevanje mednarodnih odnosov. Pri tem pojasnjuje sovjetski odnos do »in-ternacionalistične solidarnosti« v mednarodnem delavskem gibanju in glavna načela sovjetske zunanje politike, ki so bile po mnenju sovjetskega časopisa napačno prikazana na plenumu italijanske partije. Avtor članka, E. Frjazin v »Novojem vremja« z.»obžalovanjem ugotavlja«, da je Ledda »poskusil krivdo za sedanjo mednarodno krizo pripisati tudi Sovjetski zvezi«.
Čeprav je članek naslovljen
na Leddo, je pisan tako, da je jasno, da se nanaša na italijansko partijo v celoti.
»Novoje vremja« najbolj zameri Romanu Leddi oceno, v kateri pravi, da Sovjetska zveza v povietnamskem obdobju ameriške zunanje politike ni izkoristila tistih možnosti za popuščanje napetosti na svetu, ki so v tedanjem trenutku obstajale, in je namesto krenila po poti novih zaostritev in širjenja lastnih interesnih sfer.
V članku je odločno demantiran očitek, da »Sovjetska zveza ne sledi vsem iniciativam za mir, ki so se v zadnjih letih ponujale«. Še več, naštete so vse sovjetske »mirovne pobude« v drugi polovici sedemdesetih let, zlasti tista na 26. kon-
gresu KP SZ.
Drugo, kar »Novoje vremja« očita Leddi, seveda pa tudi vsem italijanskim komunistom, je obsodba sovjetske interven-
• »Novoje vremja« odgovarja: »Čudna logika, ... saj je vendar jasno, da so bile te revolucije rezultat boja narodov teh dežel proti imperializmu in notranji reakciji«.
In potem pride tisto, kar je v članku najpomembnejše in ki v bistvu predstavlja razlago sovjetske doktrine »socialističnega internacionalizma«, pa tudi »opravičilo« njenih praktičnih dejanj v mednarodnem delavskem gibanju v zadnjem času, pa najbrž tudi v prihodnosti. Rečeno je, da je »Sovjetska zveza dajala in bo dajala pomoč narodom, ki se borijo za svobodo... To je bil in bo važen del naše politike, katere cilj je krepitev miru in podpiranja vseh miroljubnih sil v svetu«.
cije v Afganistanu in nasploh vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel na osnovi »inter-
nacionalistične solidarnosti«. Avtor članka vso stvar obrne in sarkastično pravi, da Ledda obtožuje Sovjetsko zvezo, češ da »vse zmage narodnoosvobodilnih gibanj v zadnjih letih - kot na primer v Angoli, Etiopiji, Afganistanu, Mozambiku itd. — niso bile delo narodov teh dežel in pomoči socialistične skupnosti, ampak rezultat sovjetske politike sile in širjenja njenega vplivnega področja«.
Na koncu teksta pravi avtor članka, da »mi ne zamerimo italijanskim tovarišem, ker obsojajo blokovsko politiko, želimo pa eno — da se odločno borijo proti vojni nevarnosti, in to na osnovi točne, razredne analize zapletenih in protislovnih mednarodnih odnosov«.
»Novoje vremja« skuša tako na osnovi »razrednega« pristopa na koncu članka še enkrat poudariti, da so kljub vsemu1 razlike v mednarodni politiki ZSSR in ZDA in da »morajo komunisti v svetu te razlike poznati«.
DANILO SLIVNIK
Polne denarnice, prazne trgovine
Poljska valuta iz dneva v dan izgublja vrednost, zato denarni promet v zasebni trgovini zamenjava svobodna menjava blaga in storitev — Kaj bo prinesla gospodarska reforma
pa v razmerju 100 proti 1. Po
OD NAŠEGA SODELAVCA
VARŠAVA, 23. novembra — Najhujša gospodarska kriza je bila na Poljskem Ifta 1924, ko je inflacija dosegla komaj predstavljivo raven - pri zamenjavi denarja je bilo mogoče za en novi zlot dobiti kar 1,8 milijona starih poljskih mark (!). Te dni so Poljaki na televiziji videli dramo, katere junaki so pri okencih banke plačali milijonske vsote za nekaj bankovcev »trdne valute«. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da bo inflacija ob koncu letošnjega in v začetku prihodnjega leta dosegla stopnjo 20, morda pa tudi 30 odstotkov. Nekateri drugi pa menijo, da so taka predvidevanja zelo optimistična, saj je cena enega dolarja na črni borzi že zdaj približno 15-krat večja od uradnega tečaja.
»Katastrofalne napovedi ekonomistov, ki so za splošno navdušenje — do katerega je prišlo po napovedi gospodarske reforme — pomenile hladen tuš, govore o tem, da bo po obdobju drseče inflacije prišel čas drveče, z uvedbo reforme pa obdobje hiperinflacije«, opozarja britanski tednik Čas.
»Opičja valuta«
V teoriji planskega socialističnega gospodarstva inflacije še do pred kratkim sploh niso omenjali, danes pa vsak tretji izplačan zlot nima kritja v blagu. Poljaki ta del svojih dohodkov imenujejo »opičja valuta«.
Zvišanja plač in socialni dodatki, ki so rezultat delavskih stavk, pa tudi zvišanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov, prispevajo k vse večji anarhiji na notranjem trgu. Denarnice se polnijo, trgovine pa praznijo. Strokovnjaki menijo, da Poljaki vsak dan prejmejo 1,5 milijarde zlotov brez kritja (1).
Dolgoletnemu pomanjkanju nekaterih izdelkov široke porabe se je zdaj pridružilo tudi zmanjšanje industrijske proizvodnje, zato pričakujejo, da se bo v naslednjih dveh ali treh letih življenjski standard poljskih državljanov znižal za najmanj 25 do 30 odstotkov.
»Sedanja inflacija uničuje trg.
Po tej posebnosti se razlikuje od vseh inflacijskih procesov, kar jih je zabeležila dosedanja gospodarska zgodovina«, sta te dni napisala znana oljska ekonomista Viktor Herer in Vladislav Sadov-ski. »Priče smo enkratnemu in zelo nevarnemu pojavu, ki doslej, vsaj v takih razsežnostih, ni bil znan ne v naši, ne v drugih državah. Lahko celo rečemo, da se omenjeni ekonomski proces tako zelo razlikuje od klasične inflacijske spirale, da za opis sedanjega dogajanja na Poljskem celo termin inflacija ne ustreza
Podražitve ali zamenjava denarja
O tem, kako poljskemu zlotu vrniti normalno kupno moč. obstajata najmanj dve koncepciji. Po prvi, ki jo zagovarja vlada, bi bilo treba v več zaporednih valovih drastično zvišati maloprodajne in odkupne cene. Po drugi pa bi bilo treba, hkrati s podražitvami, zamenjati denar.
Na Poljskem so to zadnjikrat storili leta 1950. Tistega na hranilnih knjižicah so zamenjali v razmerju 100 proti 3, gotovino
letu 1966, ko smo v Jugoslaviji uvedli »nove dinarje«, ni denominacije izvedla nobena evropska država več.
Ekvivalentna zamenjava denarja bi prinesla le neznatne koristi, vsak drugačen poseg te vrste pa bi škodoval varčevalcem, najhuje pa bi prizadel državljane z najnižjimi dohodki. Ravno ta kategorija prebivalstva pa je naložila vso svojo gotovino na hranilne knjižice ali v blago široke porabe, kar je tudi povzročilo sedanje pomanjkanje na trgu.
Poleg tega pa inflacija v sedanjih gospodarskih težavah ni ne edini, ne najpomembnejši problem. V prvi vrsti je treba odpraviti sedanja nesmiselna razmerja med proizvodnimi in prodajnimi cenami ter strukturalne motnje. Ustvariti je tudi treba tak sistem osebnih dohodkov, ki bi, hkrati z vsemi drugimi ukrepi, spodbudil proizvodnjo in njen obseg vskla-dil s potrebami državljanov. Vendar pa s podražitvami ne kaže pretiravati, saj bi lahko povzročile nove proteste, morda pa tudi množični upor.
Kot je znano, so nagle in nepremišljene podražitve osnovnih življenjskih potrebščin leta 1970 in 1976 izzvale velike delavske nemire. Ker večina poljskih državljanov doslej ni imela pravice sodelovati pri upravljanju podjetij in oblikovanju poslovne politike, še danes ne kaže razumevanja za večje podražitve oziroma ekonomske in družbene razloge za tak ukrep.
Kako zelo so na Poljskem taki posegi nepriljubljeni, je pokazala neka nedavno organizirana anketa, v kateri je kar 38 odstotkov vprašanih izjavilo, da bi bilo kakršnokoli zniževanje realnega dohodka, v korist izboljšanja položaja na trgu, nedopustno. Samo 18 odstotkov jih je menilo, da bi se dohodek lahko zmanjšal za petino, štiri odstotke za četrtino, tri odstotke pa za tretjino. Po drugi strani pa se je 81 odstotkov vprašanih izreklo za visoko obdavčitev lastnikov vil, jaht, vikendov, itd.
Kljub takemu razpoloženju pa je poljska vlada pripravila načrt velikih, v nekaterih primerih celo trikratnih, podražitev osnovnih življenjskih potrebščin in blaga široke porabe. Začeli so z javno razpravo — v kateri sindikat Solidarnost ni imel resnejših pripomb k novim cenam, večje pa k predlaganemu sistemu kompenzacij — in se zavzeli za to, da bi revnejši sloji dobili čimvečje »nadomestilo za draginjo«.
Poljski ekonomisti kljub vsemu menijo, da je laže prepričati
sovjetske delegacije Iljičov ves čas ponavlja: »Prišel sem, da bi sklenili sporazum, in to bom napravil«.
Vendar mu vodja ameriške delegacije Kampelman, dobesedno odgovarja: »Med Vzhodom in Zahodom še vedno vlada kriza zaupanja. Dokler se sovjetske čete ne bodo umaknile iz zasedenega Afganistana, ne bo mogoče znova vzpostaviti zaupanje ne doseči sporazum.«
Zahod še vedno vztraja pri spoštovanju človekovih pravic. Na tem področju je izrazito čutiti enotnost zahodnih držav, celo bolj kot pri obravnavi vprašanj vojaške varnosti in razorožitve v Evropi, ko je ameriško stališče drugačno od drugih. A tudi Reagan se ni odrekel obravnavi kočljivega vprašanja spoštovanja človekovih pravic na Vzhodu.
Kot vemo, da se velesili prepirata predvsem zaradi določitve meje območja, kjer naj bi veljali ukrepi za krepitev varnosti v Evropi. V tem okviru sta si navzkriž, tudi kar zadeva bistvo procesa »vojaškega detanta«, ki naj bi postal nova, izredno pomemb-
na razsežnost KVSE.
Bloka se srdito prepirata zaradi tega problema, ker skušata »vojaški detant« podrediti svojim interesom, se pravi, da skušata doseči enostranske prednosti, čeprav običajno govorita o »enaki varnosti za vse«. Pri tem skušata proces KVSE spremeniti v orodje blokovske politike.
Temu so se odločno postavile po robu nevtralne in neuvrščene države, ki so postavile v ospredje tri poglavitne naloge: zagotoviti čim bolj tehtno nadaljevanje procesa KVSE, začeti proces »vojaškega detanta« v Evropi pod okriljem KVSE in pospešiti splošno evropsko sodelovanje na področju gospodarstva, znanosti, človekovih pravic...
Poudariti velja, da je KVSE le del .svetovnih odnosov, ki močno vplivajo na madridsko srečanje. A ostalo je nekaj manevrskega prostora za sklenitev sporazuma, ki je lahko le kompromis med velesilama in blokoma, pri tem pa bodo imele nevtralne in neuvrščene države nenadomestljivo vlogo.
MOMA PUDAR
izčrpni in zgoščeni so bili Cheys-sonovi pogovori z gostitelji, tako o položaju na Balkanu (nad katerim so jugoslovanski voditelji zaskrbljeni, kot je uredništvo naslovilo prvo poročilo) kot o dogajanjih na svetovnih obzorjih (med Parizom in Beogradom, poročajo tudi drugi dnevniki, so se pokazale pri nekaterih ocenah kvečjemu »velike nianse«, recimo v zvezi z Bližnjim vzhodom, madridsko konferenco, Reaganovim razorožitvenim predlogom itd.).
Težave v medsebojnih odnosih, izvirajoče iz neuravnotežene trgovske menjave, pariški »Monde« postavlja v drugi plan, navajajoč francosko uradno tezo, da se primanjkljaj v resnici zmanjšuje (toda Francozi pri tem upoštevajo tudi blago, ki ga iz naše dežele dobivajo po kanalih EGS, na primer iz Belgije). Drugi vodilni dnevniki, od opozicijskega časopisa gospodarskih krogov »Les Echos« do buržoaznega »Figara«, poudarjajo Cheysso-novo oceno, da je politika EGS do Jugoslavije včasih »neodgovorna« in da se bo Francija pri partnerjih »odločno« zavzela za »radikalne spremembe«. Stalni dopisniki komunističnega glasila »L’Humanite« v Beogradu pa poročilo zaključi z vprašanjem, ali bo francoski minister »imel na voljo sredstva, da bi uveljavil politiko, ki jo je opredelil na dvodnevnih pogovorih v Beogradu«.
Ta vprašanja podrobneje analizira vodilni gospodarski tednik »Le Nouvel Economiste«. Razvoj menjave med EGS in Jugoslavijo utegne po njegovem mnenju trčiti ob tri ovire. »Najprej, ob železno srajco vzvišenega nepoznavanja upravljanja in pravil, ki so v navadi v razvitih deželah ... Druga ovira: kompenzacijski sporazumi, to je obveznost, da zahodnoevropski industrialec za plačilo sprejme jugoslovansko blago... Zadnja težava: velikanske razlike med nerazvitim Kosovim, 90-odstotno naseljenim z Albanci, kjer dohodek na glavo ne dosega 800 dolarjev in Slove-
nijo, kjer presega 4200 dolarjev.« Toda »stvari se spreminjajo«, ugotavlja tednik, opozarjajoč, da je menjava doslej potekala samo v smeri iz EGS proti Jugoslaviji, strukturna inflacija pognala ob gradnji industrije na račun lahkomiselno najemanih mednarodnih posojil in ob dohodkovni politiki, spodbujajo-
či porabo — z zategovanjem pasu, z bojem za izvoz pa je Jugoslavija zdaj pripravila »klasičen stabilizacijski načrt«. Jugoslovanski adut, meni tednik, utegne biti sodelovanje z razvitimi deželami na agroživilskem področju, kajti »jugoslovansko kmetijstvo je med socialističnimi deželami izjema: deluje«.
Narobe je v taboru izrazito opozicijskega tiska do Jugoslavije čutiti nestrpnost, ki včasih prerašča v razredno sovraštvo. V tovrstnih redakcijah je opaziti tudi delovanje ljudi, ki so bolj ali manj povezani z jugoslovanskimi emigrantskimi krogi. Tako jo je recimo konservativni »Le Ouoti-dien de Pariš,« dnevnik, za katerim tiči močna in sedanji oblasti nasprotujoča farmacevtska industrija, o »Cheyssonu v deželi samoupravljanja« (naslov pol-stranskega pamfletnega pisanja) poročal v takšnem slogu, ki je sicer značilen samo za lističe najbolj reakcionarne emigracije. Zaradi pomanjkanja deviz tovarna za tovarno zapira vrata, Hrvati se trumoma izseljujejo, policija muči verne otroke - človek bi se smejal, če ne bi vedel, da desetti-soči nepoučenih bralcev tako pisanje jemljejo za čisto resnico in gredo tako v past, ki jo opozicija nastavlja za povsem interno rabo: z diskreditiranjem jugoslovanskega sistema skuša spodkopati tudi zaupanje v Mitterran-dov »socialistični eksperiment«.
VILKO NOVAK
Sandinisti v obroču pritiskov
Odstop nikaragovskega veleposlanika v Washingtonu - Protest proti politiki ZDA in sandinističnemu vodstvu - Obračuni z meščansko in skrajno levo opozicijo - Zgovorno sporočilo časnika »La Prensa«
Odstop Artura Joseja Cruza s položaja nikaragovskega veleposlanika v Washingtonu, na katerem je bil samo od marca letos, po eni strani kaže na to, da so ameriškp-nikaragovski odnosi zdrsnili na najnižjo točko od zmage sandinistične revolucije julija pred dvema letoma, po drugi pa priča, da se nadaljuje konfrontacija med sandinističnim vodstvom v Managui in tako imenovano meščansko opozicijo.
Jose Cruz, bivši predsednik nikaragovske nacionalne banke in član hunte, vsekakor vplivna osebnost v domačih kapitalističnih in meščanskih krogih, je po odstopu izjavil, da je »lojalen do sandinistične revolucije, vendar je predvsem disident.« S tem je hotel povedati, da se zavzema za ohranitev in preživetje nikaragovske revolucije, čeprav je v isti sapi kritičen do nekaterih konkretnih odločitev sandinističnega vodstva, devetčlanskega direktorata in njemu podrejene tričlanske hunte.
Cruzova kritika se nanaša v prvi vrsti na nedavne ukrepe vlade proti štirim vodilnim osebnostim vrhovnega sveta privatnega kapitala (COSEP), ki so jih aretirali in obsodili na sedemmesečne zaporne kazni, ker so kršili zakon o izrednem stanju v gospodarstvu z »razširjanjem laž-
ljudi o neizogibnosti zmanjševanja življenjskega standarda, kot pa, v takih razmerah, spodbujati proizvodnjo in povečevati produktivnost; še zlasti zaradi tega, ker vlada, hkrati s podražitvami, predlaga tudi zamrznitev plač najmanj do leta 1983.
»Ne vidim načina, kako povečati produktivnost, ter izboljšati delovno disciplino in organizacijo ob istočasni zamrznitvi dohodkov, vse večji draginji in velikanski inflaciji. Tisti, ki bi našel realno rešitev takega problema, bi si zaslužil Nobelovo nagrado«, je ugotovil eden od poljskih avtorjev. »Vendar pa brez nepriljubljenih ukrepov čez dve leti približno 90 odstotkov denarja ne bo imelo kritja v blagu in storitvah. To bi bil popoln polom gospodarstva.«
Veliko se pričakuje od gospodarske reforme, ki jo bodo začeli intenzivneje izvajati 1. januarja, vendar je vse manj takih, ki verjamejo, da je to čarobna palica za odpravo vseh sedanjih težav. Zato se poudarja, da je bodočnost poljskega gospodarstva, pa tudi življenjskega standarda državljanov, v precejšnji meri odvisna tudi od negospodarskih dejavnikov — od razumevanja ekonomskih zakonitosti, višje družbene zavesti, samoodrekanja in solidarnosti, stopnje identifikacije s splošnimi družbenimi interesi itd.
ILIJA MARINKOVIČ
nih vesti« — in »sabotaž v gospodarstvu.« Skoraj hkrati je sandi-nistično vodstvo ukrepalo tudi proti opoziciji iz vrst skrajne levice, vodstvu in aktivistom pro-pekinške komunistične partije, ki so jih aretirali zaradi podpihovanja nemirov in poskusov organiziranja stavk, ki so po sprejetju zakona o izrednem stanju v gospodarstvu (za zdaj za eno leto) prepovedane. Videti je torej, da je sandinistično vodstvo prisiljeno obračunavati tako z desno, oziroma meščansko opozicijo, kakor tudi z nasprotniki iz skrajne levice, kar se je zgodilo že poprej, ko so v Managui prepovedali delovanje skrajno levičarski in anarhistično usmerjeni delavski stranki.
Zaradi pregona predstavnikov privatnega kapitala, ki ima v Nikaragvi v rokah okrog dve tretjini gospodarstva, 80 odstotkov notranje in prav toliko izvozno-uvozne trgovine, so se nedvomno še poslabšali odnosi na relaciji Managua — Washington, čeprav ZDA od prihoda Reaganove administracije na oblast na prvem mestu očitajo revolucionarnemu režimu, da je prevzel posredoval-niško vlogo glede pošiljanja vojaške pomoči iz Kube in vzhodnoevropskih držav salvadorskim gverilcem in da je s tem soodgovoren za prodor »mednarodne komunistične subverzije« v srednjeameriški prostor.
Tudi zadnji nikaragovski funkcionar, ki je bil na obisku v Was-hingtonu, vladni sekretar za mednarodne odnose Julio Lopez, je zagotovil ameriškim sogovornikom, da Nikaragva ne nudi aktivne podpore salvadorskim gverilcem, vendar pa ni v njeni moči, da bi kontrolirala vse kanale, po katerih domnevno dobiva vojaško pomoč gverilsko gibanje v sosednji državi in ki potekajo po srednjeameriškem ozemlju. Ni treba posebej dodajati, da za Washington takšna in podobna zagotovila niso posebej prepričljiva, o čemer priča že nekajkrat uporabljena taktika pritiskov (gospodarskih, političnih in diplomatskih) na Nikaragvo in Kubu s povsem jasnimi nameni, ki so, če sodimo po skrajno živčni reakciji Havane na zadnje posredne in neposredne grožnje ZDA, dali pričakovane rezultate, ne glede na to, da tem grožnjam ameriški komentatorji pripisujejo zgolj propagandistično funkcijo.
Sandinistično vodstvo se je tako ponovno znašlo v primežu
dvojnih, zunanjih in notranjih pritiskov in v nelagodnem položaju, iz katerega po vsem sodeč tudi izvirajo morebiti preuranje-ne reakcije proti meščanski opoziciji, brez katere je le težko govoriti o reševanju žgočih gospodarskih problemov Nikaragve. V spletu zapletenih nikaragovskih dogodkov je nedvomno spodbudno pisanje opozicijskega lista
»La prensa«, ki je ne glede na to, da ga je režim v treh mesecih kar petkrat prepovedal zaradi osatih kritik, zapisal, da »bodo Nikara-gujci sami rešili svoje probleme,« kar naj bi bilo dovolj zgovorno sporočilo za nasprotnika in »pokrovitelja« sandinistične revolucije doma in v tujini.
AVGUST PUDGAR
Po sklepu z dne 11. 11. 1981 ter na podlagi 27., 28., 29., 30. ter 128. člena Statuta TOZD Opera in balet SNG Ljubljana
Svet TOZD Opera in balet SNG Ljubljana
RAZPISUJE
proste naloge in opravila delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat
umetniškega vodje TOZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visoka strokovna izobrazba (AG) oziroma druga ustrezna visoka izobrazba
-	znanje dveh svetovnih jezikov
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
Za zgoraj navedene proste naloge in opravila se lahko prijavijo kandidati, ki poleg navedenih pogojev izpolnjujejo še posebne pogoje in da so se v dosedanjem delu izkazali z organizacijsko sposobnostjo in samostojnostjo, z zavzetostjo za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Stanovanja ni.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: TOZD OPERA IN BALET, Župančičeva 1,61000 Ljubljana - »Za razpisno komisijo«
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku.
24-8867
ČGP DELO TOZD PRODAJA
vabi
RAZNAŠALCE, RAZNAŠALKE
za dostavo jutranjika DELO na dom na območju
LJUBLJANA - VRHOVCI, DOMŽALE, KAMNIK IN POSTOJNA
Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite v NAROČNINI, Ljubljana, Parmova 33, telefon 347-971.
19-100
t
Oljke letos povešajo veje, olje pa uvažamo
Strokovnjaki napovedujejo pridelek najmanj 30.000 ton oliv — Zakaj ob rekordni letini uvoz 314 ton olivnega olja iz Španije?
SPLIT, 23. novembra (Tanjug) - Dalmatinski pridelovalci oliv so te dni presenečeni sledili radijskim in časopisnim vestem in skorajda niso mogli verjeti lastnim ušesom in očem. Prav v trenutku, ko je jelo v dalmatinskih oljarnah teči iz preš prvo olje od izredno bogatega pridelka oliv, karšnega ne pomnijo že 22 let, se je na policah po trgovinah pojavilo — uvoženo olivno olje.
da bi utegnilo biti to uvoženo olje škodljivo zdravju kupcev.
Pridelovalci so se čudili, pa tudi delavci v nekaterih proizvodnih organizacijah, kako je moglo priti do uvoza olja prav zdaj, ko nam primanjkuje deviz in ko je zastala celo proizvodnja zaradi pomanjkanja uvoženega reprodukcijskega materiala in surovin. In da bi bila ironija iz te svojevrstne zgodbe z grenkim naukom tolikanj večja, smo olje uvozili iz Španije, od koder prihajajo razburljive novice o »morilskem olju«; uvoz je potekal prek trgovinske delovne organizacije »Dalma« iz Splita, središča območja, na katerem pridelamo največ oliv — da si je vse skupaj še bolj navzkriž z zdravo logiko.
Pa pustimo ob strani bojazen,
Pravijo, da je to čisto olivno olje, tragedijo v Španiji s 160 mrtvimi in približno 16.000 bolniki pa je povzročilo mešanje tako imenovanega denaturiranega olja iz oljne repice, namenjenega za industrijsko uporabo, z drugimi vrstami jedilnih oij, med drugim tudi z olivnim. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da so se kljub takim zagotovilom mnogi kupci po svetu odrekli uvozu olivnega olja iz Španije in da so nekatere države uvedle na uvoz olja iz te države celo embargo.
Uvozili smo 314,8 ton olja, za vsako tono smo plačali 155 tisoč pezet, dobršen del olja pa je bil v
Tombola - črni nogometni sklad
Menda imajo v Vojvodini več kot sto športnih tombol, ki pa jih spremljajo številne zlorabe in bogatenja. Te dni je bila objavljena vest. da nogometni klub Agrounija v Indjiji dolguje več kot 7,200.000 dinarjev davka. Ta velikanski dolg se je nabral potera. ko več kot dve leti niso plačali davka za denarne zadetke, izplačane dobitnikom na tombolah, ki jih prireja ta nogometni klub. Prav zaradi poročila SDK o nezakonitem poslovanju te tombole zadnje čase dnevno časopisje pogosto omenja to vrsto igre na srečo.
Nepoučenim se mora zdeti neverjetno, kajti če je davčni dolg tako velikanski, kakšna sredstva se potem obračajo šele na tej tomboli!
V Vojvodini, pa tudi drugod po državi, je tombola ena najbolj množičnih iger na srečo. Nihče ne bi znal povedati, koliko imajo v Vojvodini takšnih tombol, ki jih organizirajo športni klubi, skoraj dosledno nogometni, včasih pa tudi boksarski in rokometni. Zagotovo pa jih je samo v tej pokrajini več kot sto, medtem ko je ljudi, ki redno obiskujejo lokale in dvorane, \ katerih so srečolovi vsak večer, nedvomno več deset tisoč.
Dnevnik Novi Sad za Delo____________________________
Za človeka, ki meni, da je tombola »kokoš, ki nese zlata jajca«, so to »sladki denarci«, ne samo zato, ker je do njih preprosto priti, temveč tudi zaradi tega, ker gre za vir prihodka, ki ga je težko nadzorovati ali pa sploh ne, iz katerega lahko dobesedno kot bi trenil ustvariš »črni sklad« za vse mogoče skrivne stroške nekega nogometnega kluba.
Seveda vse to dobro vemo in nihče ne bo ovrgel splošne ugotovitve, da iz tombolskih prihodkov nastajajo »črni skladi« za plačevanje vsega tistega, kar zakon in družbene norme prepovedujejo. Včasih, dasiravno redko, pa se le zgodi, da kdo s prstom pokaže na kako tombolo in podvomi o njenem zakonitem poslovanju. Precej redkeje je takšen sum mogoče tiitii dokazati.
Če kdo reče. da tombole ne delajo v skladu z zakonom, da preprosto poslujejo, kakor se kateri zahoče, je takšna ocena skoraj vedno točna. Pri tem pa moramo predvsem poudariti, da vse to uravnava sila slab zakon. Odpiranje, organizacijo in delo tombol uravnava pokrajinski zakon o igrah na srečo, ki je bil sprejet pred desetimi leti. Tako skopo in površno nakazuje okvire te dejavnosti, da pušča zares veliko prostora samovolji, dovoljuje, da udeleženci v igri prekoračijo vse normalne mere za takšno vrsto zabave.
Kolikokrat na teden je mogoče organizirati tombolo? Recimo dva ali trikrat, morda vsak dan? V zakonu o tem ni niti
besedice.
Tombola lahko dela vsak dan in to za veliko večino tudi velja. Koliko ur na dan — tudi tega zakon ne uravnava — se tombola lahko vrti? Tudi 24, če se organizatorju zahoče!
Koliko iger se lahko zvrsti v enem dnevu? Koliko listkov je dovoljeno prodati za posamezno igro, koliko jih sme biti v' obtoku? Koliko največ lahko stane tak listek?
O vsem tem. da ne govorimo o številnih drugih podrobnostih. ni v zakonu o igrah na srečo niti besedice!
V' lokal, kjer igrajo tombolo, lahko vstopi otrok in preskuša svojo srečo po mili volji. Zakon mu tega ne prepoveduje.
Zakon pravi samcr, da je treba v tej igri na srečo vsaj štirideset odstotkov vplačanega zneska, se pravi, denarja, dobljenega s prodajo listkov, odmeriti za dobitke. Preostali del pobere organizator oziroma lastnik tombole kot prihodek. Od tistih štiridesetih odstotkov, ki gredo v nagradni sklad, pri izplačilu vsakega zadetka posebej odbijejo davek, katerega stopnja je odvisna od višine nagrade. Ta davek pripada občini, na katere območju je tombola.
Dovoljenja za prirejanje tombol izdaja občinski organ uprave za finance. Kdor se poteguje za to dovoljenje, mora k prošnji priložiti tudi pravilnik o poteku te igre na srečo, kajti lastnik odreja svoje pogoje in pravila, po katerih bo prodajal listke, pojasniti mora, po kakšni ceni in za kakšen namen (finansiranje dejavnosti športnega kluba) bo tako dobljene prihodke uporabil.
Zdaj pripravljajo v Vojvodini nov zakon o igrah na srečo. Prvi osnutek naj bi bil gotov do konca tega leta. Pričakujemo, da bo prinesel precej novih določil o tomboli in to igro res uravnal tako, da bo v sprejemljivih mejah. MILAN BUDAK
prodaji na drobno razprodan po 150 dinarjev. »Dalma« je očitno naredila dobro kupčijo, vendar se zgodba z uvozom nikakor ne bi smela končati. Zares ostaja nerazumljivo, kako je mogoče, da bi prišlo do takega uvoza olivnega olja, in to prav iz Španije, v času, ko si v Jugoslaviji obetamo najmanj 30.000 ton oliv ali trikrat več, kot znese povprečen pridelek, in ko naj bi iz tega spre-šali 7000 ton olja. Strokovnjaki trdijo, da bi s takim pridelkom lahko mirno preživeli zimo in še vse prihodnje leto in da rie bi bilo treba uvoziti sto vagonov olja na leto in prav toliko vagonov oliv, namenjenih za hrano. Resda računajo na to, da bodo kmetje dobršen del olja shranili v svoje kleti, a tudi to je odvisno od iz-najdljivsoti odicupovalcev olja, saj se pridelovalci ne bodo odločali za shranjevanje prevelikih količin.
Tisto, kar še posebej preseneča, se pravzaprav nanaša na odnos trgovcev do domače proizvodnje, tudi do pridelovalcev oliv. Povsem gotovo je, da bo del pridelka ostal neobran, na drevesih, preprosto zaradi tega, ker na kmetijah z ostarelimi gospodarji po vsej Dalmaciji ni dovolj rok, da bi lahko vse obrali. Zato so kmetje poskušali najti obiralce in jim ponujali celo pol obranega pridelka, vendar so se le redki odzvali na poziv.
In če bi od kogarkoli lahko pričakovali, da bo priskočil na pomoč kmetom, bi bilo to najbolj razumljivo od trgovcev. Nekateri so si celo obetali, da bodo trgovci sprožili širšo družbeno akcijo po mestih in organizirali množično akcijo za obiranje oliv. Namesto vsega tega pa so tudi tokrat obrnili hrbet domačim pridelovalcem in se odločili za uvoz, in celo ob teh plačilno-bilančnih težavah uspeli skopo odmerjena devizna,sredstva, seveda ne svoja, odšteti za uvoz in v žepe pospraviti lep zaslužek.
KIH HIM
I :< -i w M < j z i !•]	a: jj 7, :•) %
Smotrna
razporeditev
dohodka
Le 11,9 odstotka organizacij na Hrvaškem ni spoštovalo sporazuma
ZAGREB, 23. novembra (Tanjug) — Od vsega skupaj 11.400 temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v SR Hrvaški jih je v prvem polletju za izplačilo osebnih dohodkov kar 88 odstotkov izločilo manj sredstev, kot so jim samoupravni splošni akti dopuščali.
S tem je delavski razred te republike, so ocenili danes na seji republiškega komiteja za delo in zaposlovanje SR Hrvaške, ogromno prispeval k stabilizaciji gospodarskih tokov s smotrnejšo razporeditvijo ustvarjanega dohodka.
Še vedno pa je 11,9 odstotka organizacij in skupnosti, ki niso spoštovale sporazuma in si zato zaslužijo vso družbeno kritiko, saj so po teh kriterijih izplačale za osebne dohodke in skupno porabo prek pet milijard dinarjev več. Komite je sklenil, da so občinski organi dolžni posamič analizirati vse primere, v katerih sprejeta politika delitve ni bila spoštovana.
170 000
PRIDELEK
FIŽOLA
V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI (v tonah 1
146 000
1976	1977	1978	1979	1980
Fižol tudi uvažamo
Jugoslavija je že nekdaj sodila med znane pridelovalke fižola. Tudi poraba tega živila je pri nas sorazmeroma velika, saj poje v povprečju vsak Jugoslovan še zdaj na leto okrog 5 kilogramov fižola. Čeprav je poraba fižola na prebivalca v zadnjih letih nekoliko padla, pa zaradi manjših pridelkov ponudba zaostaja za povpraševanjem. Še pred petimi leti na primer je naša država pridelala
140.000	ton fižola (podatki zveznega zavoda za statistiko), lani pa le nekaj več kot
133.000	ton. Medtem ko smo leta 1976 morali uvoziti 1370tonfižola,jelanskiuvoz presegel 5840 ton. Kljub temu pa smo lani uvozili za polovico manj fižola kot leto poprej, ko je bil jugoslovanski pridelek fižola sorazmerno dober, saj so pridelovalci pospravili kar 146.000 ton fižola.
V Sloveniji so se v zadnjem petletnem obdobju pridelki fižola za malenkost povečali. Leta 1976 je bilo vsega fižola za nekaj več kot 4000 ton, lani pa že za 5278 ton. Pri tem velja poudariti, da pridelamo v naši republiki večino fižola na tako imenovanih vmesnih posevkih (na površinah, kjer sicer uspevajo druge poljedelske kulture). Ker je poraba fižola na prebivalca v naši republiki nekoliko manjša kot drugod po državi, saj poje v povprečju vsak prebivalec le približno kilogram fižola na leto, ni velikih nihanj v ponudbi in povpraševanju. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je v zadnjem petletnem obdobju Slovenija samo leta 1976 uvozila 40 ton fižola. Potem so, kot kaže, domači pridelki zadoščali dokaj ustaljeni porabi.
MARJETA ŠOŠTARIČ
Več za odkop premoga
V premogovnikih bodo prihodnje leto nakopali okrog 58,1 milijona ton premoga — Premalo deviz za uvoz opreme in rezervnih delov
OD NAŠE DOPISNICE
BEOGRAD, 23. novembra — Ker nismo zagotovili ugodnejših razmer za to, da bi v prihodnjem letu pridobili več premoga, ga rudarji ne bodo mogli nakopati 60,1 milijona ton, kakor določa osnutek energetske bilance za leto 1982, so ugotovili na seji izvršnega odbora splošnega združenja jugoslovanskih premogovnikov.
V prihodnjem letu bi namreč-ob izjemnih naporih — lahko nakopali največ okrog 58,1 milijona ton premoga, to je za kakih 13 odstotkov več kot letos. K temu bi morali prispevati prav vsi, od premogovnikov do porabnikov in družbenopolitičnih skupnosti. Nedopustno je, da v vseh dokumentih poudarjamo, kako pomemben je premog za energetsko trdnost naše države, v praksi pa storimo zelo malo ali nič, da bi ga nakopali čim več. Kot so danes poudarili, niti predlagani ukrepi za uresničitev energetske bilance v prihodnjem letu ne vsebujejo ničesar, kar bi potrjevalo, da je družba konkretno zainteresirana in da bo začela vlagati v premogovnike. Družbenega dogovora o vlaganjih v razvoj premogovnikov, ki naj bi ga sprejeli v prvem četrtletju tega leta, niso podpisali, ker republike in po-
Do nadomestil za olje z računom dobavitelja
Podražitev jedilnega olja blaži nadomestilo v prodajni ceni — Nadomestila ne veljajo za vse
LJUBLJANA, 23. novembra - Ob zadnji podražitvi jedilnega olja se je slovenski izvršni svet odločil, da precejšen skok cene pri litru olja ublaži z nadomestilom v prodajni ceni tega živila. Zaradi 8 dinarjev nadomestila se je olje za kupce podražilo le za 10 in ne za 18 dinarjev.
Nadomestila bodo veljala do konca leta. Natančnejša navodila o tem, kdo je upravičen uveljaviti zahtevek za izplačilo nadomestil, so pripravili na republiškem komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve.
Pravico do nadomestila imajo temeljne organizacije združenega dela, ki prodajajo olje na drobno, prav tako pa tudi organizacije, ki prodajajo olje na debelo nekaterim velikim porabnikom, kot so zdravstvene organizacije, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele in JLA (v drugih republikah veljajo nadomestila le za prodajo na drobno). Da ne bi bilo zapletov in zlorab pri uveljavljanju nadomestil, se je komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve skupaj s splošnim združenjem za trgovino in republiškimi tržnimi inšpektorji odločil, da pri jedilnem olju predpiše enak postopek
in enako dokumentacijo, kot jo je za podobne ukrepe, na primer za nadomestila pri mesu, mleku in kruhu, predpisal doslej izvršni svet.
Tako do nadomestil pri ceni jedilnega olja niso upravičene tiste delovne organizacije, ki prodajajo olje na drobno zgolj na osnovi zbirnika o kupljenih količinah olja in izjave, da so ti podatki resnični. Zahtevo za izplačilo nadomestila morajo namreč dokumentirati tudi z računom dobavitelja olja.
MARJETA ŠOŠTARIČ
IZŠEL JE
EHl
krajini tudi po dolgotrajnem usklajevanju niso dosegle soglasja. Posledice takšnega zavlačevanja bomo začutili prihodnje leto, ko ne bomo mogli zadostiti potrebam; še več, zmanjšale se bodo tudi možnosti za zamenjavo tekočih goriv s premogom, kar je sicer dolgoročna strateška usmeritev v razvoju energetike.
V polemiki z avtorji osnutka energetske bilance (konkretno z zveznim komitejem za energetiko in industrijo) so predstavniki premogovnikov dejali, da so trditve, češ da je organizacija v nekaterih premogovnikih pomanjkljiva in da se ponekod ne zavedajo dovolj energetskih težav, v katerih se je znašla država, pravo »obrekovanje«.
Poudarili so, da so zmogljivosti v tej gospodarski panogi v zadnjih treh letih najbolje izkoriščene - kar 96-odstotno. Z nadur-
nim delom - teh nadur pogosto niti niso izplačevali — so rudarji letos nakopali več kot 3,7 milijona ton premoga, to pa pomeni, da so praktično vse zaloge izčrpane.
Torej, v letu 1982, v katerem naj bi porabili okrog 64 milijonov ton premoga (to je za okrog 10,3 milijona ton več kot v letošnjem letu), se bomo težko izognili težavam. Menijo, da bo premoga dovolj za potrebe elektrogospodarstva, pri pokrivanju potreb v industriji, zlasti industriji izdelkov za splošno in široko porabo, pa je računati z resnimi pomanjkanji. Eno izmed »nerešenih vprašanj« je tudi pomanjkanje deviz za uvoz opreme in rezervnih delov, s čimer naj bi zagotovili, da bodo rudarji nakopali toliko'premoga kot ga zdaj. To je razlog za zahtevo, naj v prihodnjem letu kljub vsemu izvozimo okrog milijon ton premoga. Pri tem rudarji poudarjajo, da gre za premog, ki je neuporaben za domačo široko porabo.
BOJANA JAGER
Diploma še ne pomeni znanja za prakso
Na niški univerzi bodo pretehtali smotrnost širokega študijskega programa
NIŠ, 23. novembra (Tanjug) — Univerza v Nišu bo pretehtala upravičenost delovanja posameznih fakultet, oddelkov in drugih visokošolskih ustanov, ki sodijo k tej univerzi. Po besedah rektorja univerje v Nišu dr. Života Zivkoviča naj bi to naredili v kratkem.
V prvih razpravah o tem vprašanju so ugotovili, da iz nekaterih visokošolskih ustanov prihajajo strokovnjaki, ki jih potrebujejo v gospodarskih in družbenih strukturah, pa tudi taki, ki si z diplomo ne pridobe ustreznega znanja. Niška univerza ima devet fakultet, sedem oddelkov, 752 predavateljev in sodelavcev, od tega 331 doktorjev znanosti in devet magistrov. Na fakultetah v Nišu in na tehnološki fakulteti v Leskovcu ter oddelkih v Zaječar-ju, ki sodijo k tej univerzi, študira 12.000 rednih in 3.000 izrednih študentov, na višjih šolah pa prav tako 3.000 študentov.
Denar za dobre naložbe
Radenski se bogato vračajo naložbe v posodobitev polnilnic — Tistih naložbenih načrtov, ki jim lahko zagotovijo večji izvoz, niso opustili
RADENCI, 23. novembra — Vse gostejše investicijsko »sito« ni prizaneslo tudi Radenski, kjer so se morali odpovedati nekaterim naložbam. Še zdaleč pa niso opustili naložbenih načrtov, ki jim lahko zagotovijo večji izvoz in bolj smotrno gospodarjenje.
Radenski se taka politika v investiranju obrestuje že iz preteklih let.
Za primer naj navedemo veliko naložbo v polnilnice mineralne vode in brezalkoholnih pijač, kjer ni šlo toliko za povečanje proizvodnje, ampak zlasti za uvajanje najsodobnejše tehnologije in notranjega transporta, takega, kakršnega poznajo v razvitem svetu.
Čeprav je bila to ena največjih naložb v Pomurju, je praksa potrdila njeno upravičenost. Bistveno je naložba prispevala k temu, da so slatinarji Radenske po produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja daleč pred drugimi sorodnimi organizacijami. Prav tako so lahko dokaj uspešno prebrodili težave ob zastoju porabe mineralne vode in že kritično razhajanje nabavnih cen slatine in brezalkoholnih pijač.
Podobno velja tudi za tovarno polnilne opreme, ki predstavlja novo dejavnost v Radenski. Že po
Pomurje lahko prehrani Slovenijo
Primarno kmetijsko proizvodnjo načrtujejo na 14 tisoč hektarih — Hitrejše združevanje denarja za skupne naložbe — Leta 1985 tristo tisoč prašičev za trg in več pšenice ter pese
MURSKA SOBOTA, 23. novembra — Srednjeročni in dolgoročni razvoj pomurskega kmetijstva sta naravnana v nenehno povečevanje primarne kmetijske proizvodnje, kar bo omogočilo načrtovani razvojni skok v prašičereji, živinoreji in s tem tudi v proizvodnji gotove in polgotove hrane ter v celotni predelavi. Za uresničitev obsežnih načrtov v pomurskem kmetijstvu bo potrebna primarna organiziranost in predvsem bolj elastično združevanje denarja za naložbe v kmetijstvu, kar je v Sloveniji že dogovorjeno, prepočasi pa se dogovori tudi uresničujejo.
njih petih letih bodo odkupili še dva tisoč hektarjev razdrobljenih površin - melioracijami in seveda zložbo, bo povečan tudi obseg in kvaliteta primarne kmetijske proizvodnje, spremenjena pa bo tudi njena sestava. Namesto sedanjih 25 tisoč ton koruze, bo znašala proizvodnja koruze kar 75 tisoč ton letno. S tem si bodo pomurski kmetijci zagotovili dovolj lastnega koruznega zrnja. Sedaj ga še vedno kupujejo letno 50 tisoč ton tudi od drugih proizvajalcev, predvsem v Vojvodini. Bolj smotrno in kvalitetno obdelana zemlja bo morala vplivati tudi na večje hektarske donose, ki so predvsem v zasebnem sektorju pri pšenici izredno nizki — največ do 35 metrskih stotov na hektar.
Povečana primarna kmetijska proizvodnja bo seveda vplivala
Pomurski kmetijci dolgoročno načrtujejo melioracijo obdelovalnih površin kar na 14 tisoč hektarov, od tega do konca 1985. leta na 4500 hektarov. Za tako obsežna dela, ki bodo omo-
• V Pomurju, kjer je v zasebni lasti še vedno 85 odstotkov vseh obdelovalnih površin, je izredno neugodna starostna sestava kmetov. Od blizu 14.000 jih je le 1800 starih do 50 let (do 30 let jih je le 68), do 60. leta starosti jih je pet tisoč, torej 30 odstotkov, nad 60 let pa jih je skoraj 70 odstotkov.
gočila tudi bistvene premike v primarni kmetijski proizvodnji, bo potrebno postopoma zagotoviti dve milijardi dinarjev.
Z maksimalnim povečanjem obdelovalnih površin — v prihod-
tudi na večjo proizvodnjo prašičev in govedi. Že prihodnje leto bodo v pomurskih hlevih spitali za tržno proizvodnjo dvesto tisoč
• Pomursko kmetijstvo se postopoma vključuje tudi v večje izvozne posle. ABC Pomurka bo letos izvozila za 250 milijonov dinarjev kmetijskih izdelkov in drugih proizvodov, uvoz pa bo vreden 230 milijonov dinarjev. Med uspešnimi izvozniki je soboška mesna industrija, ki od meseca septembra naprej mesečno izvozi za 30 milijonov dinarjev svojih izdelkov. Da bi soboški mesarji izpolnili vse izvozne obveznosti, delajo tudi ob sobotah in nedeljah, v tozdu predelava pa so se odpovedali tudi plačilu nadur.
Prihodnje leto se bosta v izvozne posle vključila tudi soboški Agromerkur, ki bo izvozil 600 ton piščancev, in križevska kmetijska zadruga, ki bo izvozila en milijon enot jajc in mladih piščancev.
prašičev (fetos 130 tisoč), kar je 70 odstotkov slovenskih tržnih viškov, in 33 tisoč glav govedi (letos 28.000), ali tretjino proi-
zvodnje govedi v Sloveniji. Ob tem bo ostala proizvodnja mleka na letošnji ravni — blizu 50 milijonov litrov.
Kot kaže, bo prihodnje leto le odskočno za nadaljnji razvoj prašičereje v Pomurju. S tem, da bo pričela delati s polno zmogljivostjo prašičja farma v Nemšča-ku, da bo obnovljena farma v
• Da se v Sloveniji prepočasi preliva denar v kmetijstvo in v proizvodnjo hrane sploh, povesta tudi podatka, da slovenske občine dolgujejo ABC Pomurki na račun kompenzacij mesa kar 40 milijonov dinarjev, in pa dejstvo, da kljub slovenskemu dogovoru o združevanju denarja za naložbe v kmetijstvu, banke ne uresničujejo dogovorjenih nalog oziroma obveznosti.
Podgradu (namesto 20 tisoč, bodo letno spitali 40 tisoč svinj) in zgrajeno vzrejališče za mlade pujske, kar bo pomembna skupna naložba z ljubljanskim Mercatorjem, bo že 1985. leta spitano kar 285 tisoč pujskov, ali 90 odstotkov tržnih viškov v Sloveniji.
V predelavi mleka po rekonstrukciji ljutomerske mlekarne in
zaključeni naložbi v soboški tovarni mlečnih izdelkov, dolgoročno načrtujejo tudi predelovanje sirotke v mlečni sladkor v Ljutomeru in v Murski Soboti še proizvodnjo otroške hrane.
Ob nenehnem povečevanju proizvodnje svinj in govedi, se bo v Pomurju povečevala tudi tržna proizvodnja drugih kultur, predvsem žit in sladkorne pese. Že prihodnje leto bo znašala proizvodnja sladkorne pese in tudi pšenice kar 48 odstotkov slovenskih tržnih viškov.
IVAN GERENČER"
Komisija za delovna razmerja
SK Semenarna,
TOZD trgovina, Ljubljana, Gosposvetska 5
objavlja
prosta dela in naloge
skladiščnega delavca (3 izvajalce)
Pogoji: osemletka
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s pogojem tro-mesečnega poskusnega dela.
Prijave sprejema kadrovski splošni sektor v 15 dneh po objavi.
21-8831
dobrem poldrugem letu poslovanja namreč ugotavljajo, da je bila naložba v višini 150 milijonov dinarjev še kako utemeljena, saj
• Skupna vlaganja Radenske bodo v letu 1982 znašala okrog štiristo milijonov dinarjev. Velik del tega denarja si bodo zagotovili z združevanjem znotraj delovne organizacije, kjer proizvodni tozdi že več let skupaj vlagajo v gostinske objekte, ker je to najboljša pot za rast deviznega prihodka. Pri novem hotelu v Moravcih sovlaga tudi sozd Iskra Kranj, za skupna vlaganja v Radenski pa se zanimajo tudi nekatere druge organizacije iz Slovenije in tudi iz drugih republik.
nas je v veliki meri razbremenila deviznih stroškov za uvoz polnilnih linij.
S tako politiko investiranja nameravajo v Radenski nadaljevati. K temu jih spodbujajo tako dobre možnosti izvoza polnilnih
linij kot prodaje mineralne vode; prodajo vse več mineralne vode. Letos so v devetih mesecih izvozili že več kot enajst milijonov litrov slatine, tako da odpade na to organizacijo že več kot 80 odstotkov celotnega izvoza te pijače v državi.
Največja naložba Radenske v letu 1982 bo ureditev novega hotela s tristo posteljami v Moravskih toplicah. Tu bodo zgradili tudi vse potrebne zdraviliške objekte.
Gre za izrazito izvozno usmerjeno naložbo, saj tudi letos ugotavljajo, da bo kar sedemdeset odstotkov gostov iz tujine. Pri številu osemdeset tisoč prenočitev to niso mačje solze.
V skladu s tako zastavljeno investicijsko politiko so že pripravili dokumentacijo za zidavo novega hotela v Radencih. Tudi tu je glavno vodilo načrtovalcev težnja po pritegnitvi večjega števila tujih gostov. V Radenski imajo tudi program za nadaljnje urejanje termalnega kopališča v Banovcih pri Ljutomeru.
BORO BOROVIČ
Pomanjkanje elektrike krči proizvodnjo v BiH
Skrajšan TV program, ugasnjene peči v železarni Ilijaš — Zeniška železarna si pomaga z agregati
OD NAŠE DOPISNICE
SARAJEVO, 23. novembra - Jedrnato obvestilo — zaradi uvedbe tretje stopnje redukcije električne energije bo televizija skrčila program, odpade jutranji šolski, dnevni pa bo trajal od 17.30 do 22.30, z i izjemo sobot in nedelj — je bilo v minulem tednu le eden od znakov hudega pomanjkanja elektrike v Bosni in Hercegovini. Ukrep sarajevske televizije pa je bil pri tem zanesljivo še najmanj neprijeten.
Proizvodnja v marsikateri organizaciji je otežena. V železarni Ilijaš, ki je eden največjih potrošnikov v BiH, so morali ustaviti delo tudi v poslednjih treh pečeh. Petnajst megavatov, kolikor dobiva toka na uro železarna, je kar štirikrat manj, kot potrebuje. Zavoljo redukcije pa bo izpadla proizvodnja 300 ton železa.
V	železarni Zenica zaenkrat delajo normalno. Razen tega, da poskušajo varčevati na vseh koncih, jim zdaj približno trideset odstotkov, kolikor jim manjka energije, proizvedejo hišni agregati. Elektrika, ki jo ti dajejo, je zavoljo slabe izkoriščenosti agregatov sicer dražja kot ona iz sistema, toda za železarno še vedno cenejša kot nikakršna.
V	mostarski tovarni bombažnih tkanin Djuro Salaj redukcija
za zdaj še ni vplivala na samo proizvodnjo. Deset odstotkov, za kolikor je morala tovarna zmanjšati porabo električnega toka, so lahko nadoknadili z izkjučitvijo luči, prezračevalnih naprav ipd.
Z redukcijo tretje stopnje, ki so jo v BiH uvedli 18. novembra (potem ko prvi dve nista hasni-li), kanijo v BiH prihraniti na dan 5 milijonov kilovatnih ur, petino dosedanje potrošnje. Za to morajo organizacije porabiti tudi do 70 odstotkov manj elektrike kot običajno, deset odstotkov pa morajo manj porabiti tudi gospodinjstva. Prisilno, z izključitvijo po določenem redu. Posledic redukcije, ki ji zdaj še ne vedo povedati konca, v tem času ne more oceniti nihče.
MIJA REPOVŽ
2m<
ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o.
LJUBLJANA, Dimičeva 12
RAZPISNA KOMISIJA PO SKLEPU SVETA TOZD
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa -direktorja TOZD
Direktor je lahko kandidat, ki poleg po zakonu in družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike določenih pogojev izpolnjuje po STATUTU TOZD naslednje pogoje:
-	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
-5 let uspešne prakse pri razvojno raziskovalni dejavnosti s področja predmeta poslovanja
-	obvladanje enega tujega jezika
-	dokazane organizacijske sposobnosti pri vodenju
-	družbenopolitične in moralno-etične vrline ter pravilen odnos do samoupravljanja
-	samostojnost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog ter družbenopolitična aktivnost
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o., Ljubljana, Dimičeva 12, TOZD STROJNIŠTVO, n. sub. o. Ljubljana, Dimičeva 12, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO IPO - DIREKTORJA TOZD STROJNIŠTVO«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
24-8882

PLUTAL LJUBLJANA Industrija Zapiralne embalaže in grafičnih storitev LJUBLJANA Cesta v Gorice 8
TOZD Zapiralna embalaža
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog
SKLADIŠČNIKA
Pričakujemo, da ima delavec visoko kvalifikacijo skladiščne, poslovodske, kovinarske ali ustrezne smeri ter dve leti ustrezne prakse.
Za obojestransko sodelovanje se bomo dogovorili po končanem poskusnem delu, ki traja 75 dni.
Pisne ponudbe z navedbo dokazil o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Plutal Ljubljana, Cesta v Gorice 8 - splošno kadrovski sektor.
24-8876
Domicilni odbor radistov in šifrerjev NOV prosi vse tovarišice in tovariše, ki so kakorkoli pripomogli k oddajanju »Kričača« v letih 1941/42, da se s pismom javijo na naslov:
Domicilni odbor, RTV Ljubljana,
61000 Ljubljana
20-8622
TURISTIČNO DRUŠTVO NOVA GORICA 65000 Nova Gorica, Delpinova 12
po sklepu izvršnega odbora objavlja naslednji oglas:
Turistično društvo Nova Gorica oddaja s 1. II. 1982 v najem poslovne prostore na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini.
Poslovne prostore oddajo v najem za opravljanje turistične dejavnosti - turistični biro z menjalnico - skladno z namembnostjo za katero so bili poslovni prostori zgrajeni.
Velikost poslovnih prostorov je 127 m2 in obsegajo:
-	poslovni prostor - lokal
-	pisarno
-	skladišče in sanitarije
Možnost ogleda poslovnih prostorov je vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
Poslovne prostore bodo oddali v najem najustreznejšemu ponudniku.
Pisne ponudbe z opisom dejavnosti, ki jo bo ponudnik opravljal v poslovnih prostorih, ki jih oddajajo v najem, sprejema Turistično društvo, 65000 Nova Gorica, Delpinova 12, v 30 dneh po objavi v časopisu.
21-8824

TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJ U B L J A N A„ sol o.
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, Tomšičeva 2, TOZD veleblagovnica Ljubljana
razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA VELEBLAGOVNICE PRI POŠTI
Pogoji:
— višja ali srednja šola ekonomske smeri, 3 ali 5 let pri podobnih delih in nalogah v trgovski delovni organizaciji, delno znanje vsaj enega tujega jezika (nemško, italijansko, angleško) in moralnopolitične vrline.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana, TOZD veleblagovnica Ljubljana, Tomšičeva 2/V - z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Udeležence razpisa bomo obvestili v 30 dneh po sklepu o izbiri kandidata.
24-8862
Bo javni razpravi tudi letos zmanjkalo sape?
Čas za razpravo o predlogih planov ljubljanskih sisov za naslednje leto je znova prekratek - Bo razprava zopet le formalnost?
LJUBLJANA, 23. novembra — Znova se ponavlja že obsojena praksa iz lanskega leta. Sele danes so razposlali delegatom predloge planov in prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti občin in mesta Ljubljane za naslednje leto. Ker morajo skupščine sisov, po predhodnih razpravah v delegacijah, sprejeti plane in prispevne stopnje že do 8. decembra, znova grozi nevarnost, da bo razprava delegatske baze o pripombah sisov zgolj formalna.
Prav ta problem je bil danes torišče razprave s predsedniki ljubljanskih občin in predsedniki skupščin sisov, ki jo je sklical Marjan Rožič, predsednik mestne skupščine.
Predlogi planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje so združeni v skupen sveženj — da bi bila razprava lažja in racionalnejša. Vendar pa sveženj tudi sedaj, ko je v javno razpravo že poslan — ni popoln. Še vedno namreč niso znane obveznosti občinskih sisov do republiških interesnih skupnosti. Da republika na tem področju zamuja, je povedala delegacija Ljubljane že v republiški skupščini, vendar pa na pospešitev zadeve to ni imelo vpliva. Po predlogu mestnega izvršnega sveta je tako v planih za prispevke republiškim interesnim skupnostim postavljeno isto načelo, kot velja za mestne sise.
Načela, ki veljajo za plane sisov v naslednjem letu, pa so znana. Temeljni cilj je razbremeniti gospodarstvo. Zato lahko v prihodnjem letu sredstva za družbene dejavnosti rastejo le do meje, ki je za 20 odstotkov nižja od rasti dohodka v združenem delu. Resolucijska izhodišča predvidevajo za naslednje leto 21,5 odstotno rast dohodka - torej lahko porastejo dajatve za družbene dejavnosti le za 17,2 odstotka, glede na letošnje leto.
Prispevne stopnje, ki so izračunane na taki osnovi torej zagotavljajo, da bo ljubljansko gospodarstvo razbremenjeno za 591 milijonov dinarjev dajatev.
V razpravi o planih je šlo največ kritik na račun kratkega roka za razpravo. Zaradi bližnjih praznikov bo dejansko ostalo za razpravo le kakšnih deset dni, je menil Niko Pogačar, predsednik občinske skupščine Center. Zato je pomembno, da se zagotovi te-
informatp.ni tednik deia
meljita razprava vsaj v združenem delu, ki je direktni plačnik programov.
Tone Kolar, predsednik stanovanjskega sisa in Slavko Korbar iz Ljubljanske banke pa sta opozorila na drug problem. V svežnju je namreč izpuščen prispevek 0,25 odstotka, ki naj bi ga združeno delo plačevalo od mase izplačanih osebnih dohodkov - za razvoj kmetijstva in preskrbe Ljubljane. Ta predlog je bil sicer na zadnji seji mestne skupščine formalnopravno sprejet, vendar pa mestni izvršni svet ni dobil enotne podpore vseh občin v zboru mestne skupščine, pa zato predloga ni posredoval dalje.
Po skupščini je bilo sicer doseženo soglasje z Bežigradom, medtem ko je Center predlog še naprej zavračal. Danes so se zato dogovorili, da to vprašanje z občino Center še enkrat preverijo — ker pa je bil predlog v mestni skupščini vendarle sprejet z večino glasov - ga je treba naknadno vključiti tudi v sveženj omenjenih predlogov planov in prispevnih stopenj za naslednje leto.
S posebnim pismom, ki so ga mestni izvršni svet, sindikati in SZDL poslali v okolja, ki bodo razpravljala o planih (v njem je opisan način razprav) bo časovna zagata, v katero bo prišla javna razprava, sicer nekoliko omiljena, a jo bo vendar spremljala grenka opomba Marjana Rožiča, da si ponekod še vedno prizadevajo, da bi delo delegatski bazi otežili, namesto da bi ji razprave in odločanje olajšali.
MIRAN KOREN
Veterinarski zavod v novih prostorih
Občini Kamnik in Domžale sta s skupnimi močmi uresničili novo naložbo
KAMNIK, 23. novembra - Na Perovem, ob novi kamniški obvoznici, so dopoldne odprli Veterinarski zavod Kamnik-Domža-le, naložbo, vredno okrog 150 milijonov, ki je sad medsebojnega sodelovanja dveh sosednjih občin pri uresničevanju razvojnih ciljev ter pri skrbi za boljše zdravstveno varstvo ljudi in živali.
V novih prostorih bo delal <jd-delek za higieno živil, oddelekrza reprodukcijo, veterinarsko higienska služba ter oddelek za epizootiologijo in zdravstveno varstvo živali, tu je prostor še za skupne službe ter stanovanje za higienika.
Združitev dveh veterinarskih organizacij v enovito je zagotovila boljše kadrovske pogoje za delo, zdaj so dobili še ustrezne delovne pogoje, ki bodo omogočili ne le doslej prevladujočo kurativno, ampak v prvi vrsti preventivno delo.
J. T.
Najmlajšim največja skrb
LJUBLJANA, 23. novembra - Lani se je v Ljubljani rodilo 8.049 otrok. Približno pet tisoč jih je prijokalo na svet v stari porodnišnici, letos številka ne bo nič manjša. Pogoji za delo zdravniškega osebja so nemogoči, nič bolje se ne godi srečnim mamicam, ki bi po porodu potrebovale veliko več udobnosti, kot jim jo lahko nudijo v sto let stari rdeči hiši. V novi porodnišnici, za katero smo se med drugim odločili na nedeljskem referendumu za tretji samoprispevek, bo skrb za takele žive štručke veliko lažja. V porodnišnici namreč ne velja znani rek: »Majhni otroci, majhne skrbi...« (K. M., foto: Dragan Arrigler)
Bi pri lastni strehi tudi tako zavlačevali?
Zamude pri gradnji stanovanj v viški občini — Neusklajeno delo — Obveznosti so na papirju, upošteva jih nihče - Kako delati v bodoče?
LJUBLJANA, 23. novembra — V viški občini nikakor ne morejo priti na zeleno vejo pri zidavi stanovanj. Iz leta v leto se ponavljajo iste napake: zamude, neusklajeno delo, neizpolnjene obveznosti posameznih organizacij, zavlačevanje pri pridobivanju zemljišč za zidavo in še kaj. Vse prevečkrat ni povsem jasno »kdo pije, kdo plača«. Niti obveznosti niti odgovornosti noče prevzeti nihče in posamezni izvajalci samo kažejo s prstom drug na drugega. Kupce stanovanj seveda vse to drago stane.
V novi trnovski soseski je dograjen in vseljen F niz z 114 stanovanji, C niz — v njem bo 180 stanovanj — bi moral biti vseljen v prvem četrtletju letos, vendar je bila vselitev preložena v zadnje četrletje. Niz A — 202 stanovanjema so začeli graditi z zamudo in pred koncem prihodnjega leta ne bo končan. Niz B z 222 stanovanji bi morali začeli pilotirati prihodnji mesec, vendar zemljišče ne bo pravočasno pripravljeno. Stanovalci hiš, ki jih je treba porušiti, se bodo namreč vselili v C niz, vendar, kot rečeno, z najmanj polletno zamudo. Največ težav je z gradnjo E niza,
Vendar je podčrtal, dalhiso samo komunalci tisti, ki so krivi za nečistočo, temveč skoraj enak del krivde nosijo tudi Ljubljančani in delovni kolektivi v mestu. Žal so v akcijo za čisto Ljubljano še vedno premalo vključene krajevne skupnosti. Zategadelj je tudi komunalno podjetje sprejelo obvezo, da v kratkem pripravi oceno možnega sodelovanja med njimi in mestnimi krajevnimi skupnostmi.
Ljubljanski komunalci so Marjana Rožiča seznanili tudi s problematiko večjih kosovnih odpadkov. S temi bodo težave še najmanj dve leti, potem naj bi v Ljubljani uredili odlagališče tudi za to. S posebnim podjetjem, ki naj bi se ukvarjalo samo s posebnimi odpadki, torej s škodljivimi in strupenimi, ne bo nič še najmanj šest let.
ki je načrtovan na zemljišču, kjer stoji IGO. Lahko se zgodi, da bo blok dograjen z nekajletno zamudo.
Kasni tudi zidava zasebnih hiš v Murglah. Namesto 201 hiše bodo do konca leta dograjenih le 41 hiš, ostalih 160 pa šele prihodnje leto. Vzroka za tako zamudo sta dva: težave z denarjem za komunalno in nepripravljeno zemljišče - hiša, ki bi jo morali že pred časom porušiti, namreč še vedno stoji.
Posebno vprašanje je zadružna gradnja; v viški občini je kar sedem stanovanjskih zadrug, vendar uspešno delata le dve. Tako
Precej časa se je pogovor vrtel okoli ureditve parkov v mestu. Po besedah Marjana Rožiča moramo spremeniti Ljubljano v urejen vrt, zato pa bo potrebna širša organizirana akcija, v kateri morajo sodelovati Rast, ljubljanska Turistična zveza in delovne organizacije. Urejanje mestnih parkov namreč že osem mesecev stoji na mrtvi točki, v prvi vrsti zaradi razhajanja v stališčih. Zategadelj so se tudi domenili za poseben sestanek v mestni skupščini, kjer bodo le premaknili kolesje za obrat ali dva naprej.
Hkrati bodo v ljubljanskem komunalnem podjetju morali poskrbeti za večjo odgovornost pri delu, saj se — kot je dejal Marjan Rožič - ničkolikokrat pripeti, da prenapolnjeni koši »krasijo« mesto kar nekaj dni.
DEJAN VODOVNIK
sta svoj program uresničili le stanovanjska zadruga Murgle 77 in Modulna hiša (skupno 149 hiš).
V	ostalih zadrugah se položaj iz dneva v dan spreminja, vendar ne na boljše.
V soseski RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, kjer je načrtovanih 496 zasebnih hiš, so zemljišča že pridobljena in dodeljena stanovanjskim zadrugam, težave pa so nastale pri pripravi dokumentacije za zidavo. Ker Imos ni izpolnil nalog, ga bo zamenjal Smelt, ki so ga k sodelovanju povabili zadružniki sami. Zavlačevanje gradnje na tem območju je seveda povzročilo odstop številnih članov zadrug in če se bo tako nadaljevalo, bodo nekatere zadruge finančno prešibke, kar seveda spet lahko zavre uresničevanje stanovanjskih načrtov.
Podatki o vseh treh stanovanjskih sosesk postavljajo vprašanje, kakšen pomen sploh ima samoupravni sporazum o gradnji neke soseske, če ga v praksi nihče ne upošteva. Posledice nespoštovanja določil sporazuma so znane: neizpolnjeni roki dograditve, nedograjene cene in pritisk na njihovo povišanje.
Vse kaže, da marsikdo v Ljubljani veliko pričakuje od novega Zavoda za izgradnjo Ljubljane, ki pa prav gotovo ne bo mogel opraviti vseh nalog, na katere bodo drugi pozabili.
Člani viškega izvršnga sveta so sprejeli novi zadolžitev. Obvezali so se namreč, da bodo redno spremljali potek stanovanjske gradnje in ukrepali, kadar in kjer se bo zataknilo. Morda bo njihovo sodelovanje pripomoglo k učinkovitejši gradnji stanovanj v viški občini.
MOJCA KAUČIČ
V	Dekorativni ni več volne
LJUBLJANA, 23. novembra - V prodajalni Dekorativne na Celovški cesti (ob tovarni) so po četrtkovi novici v Delu že dopoldan prodali vso poceni volno. »To so bile le manjše količine, ki ostajajo pri izdelovanju pohištvenih tkanin in jih prodajajo le občasno« je povedal Vladimir Kočevar iz Dekorativne.
Mi. K.
iona
Vsi smo odgovorni za lepšo podobo Ljubljane
Med komunalci mora biti več odgovornosti — Za nečistočo krivi tudi občani in tovarne
LJUBLJANA, 23. novembra — »Veliko pripomb, ki prihajajo na račun še vedno premalo čiste in urejene Ljubljane, je povsem upravi-čenih,« je dejal predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič ob obisku v Komunalnem podjetju Ljubljana.
DROBIR__________________
Patentirana in ozaljšana tuja pamet
Za varnejše »potiskanje pedal« si kolesarji že lahko kupijo dodatno svetlobno opremo tovarne Saturnus in izdelke več obrtnikov. Med izdelovalci odsevnikov je tudi kranjski obrtnik, ki trdi, da je sam razvil te naprave in jih je tudi patentiral.
Pri vsej zadevi odseva bolj ali manj le kitenje in kopiranje izdelkov iz tujine. Tam so odsevniki že dlje časa sestavni de! kolesarske opreme in časopisi so polni reklam o koristnosti teh naprav.
Kot kaže, se je Kranjčan zbal domače konkurence in zato zaščitil svoj odsevnik, da bi mu ga ne »ukradli« tujci (M. K.)
Peč »greje« izložbo
Kupec je v Tkaninini blagovnici v Stanetovi ulici v Celju želel kupiti električno peč. Prodajalec mu je pojasnil, da imajo samo še tisto v izložbi in ga prosil, naj se oglasi naslednje dopoldne, ko bodo v službi aranžerji. Le-ti imajo namreč ključe izložb.
Aranžerji so sicer naslednje dopoldne delali, vendar v izložbah na drugem koncu mesta. S
pečjo spet ni bilo nič, a si je prodajalec zapisal kupčevo ime na listek in obljubil, da bodo peč pripravili, oziroma prinesli iz izložbe naslednji dan.
Vztrajni kupec je prišel v blagovnico tudi tretji in četrti dan, ker pa peč očitno ni dobila nog, da bi sama priskakljala iz izložbe do drugega nadstropja blagovnice, se je naveličal in upošteva! prodajalčev nasvet -da takšne peči prodajajo tudi v sosednji trgovini. Ni kaj, »zgleden« primer poslovnosti naših trgovcev. (S. Š.)
Popoldanska
»tovarna«
Kako tesno je usmerjeno izobraževanje povezano z zaposlovanjem, vse bolj boleče spoznavajo tudi v Krškem. Delovne organizacije te srednje razvite občine zaposlujejo namreč vse manj mladih delavcev, najmanj povpraševanja pa je po elektrikarjih, ter trgovskih in gostinskih delavcih.
Obenem ugotavljajo deficit v manj vabljivih poklicih, kar 48 odstotkov delavcev pa je brez kvalifikacije. S takimi kadri bo seveda težko izpolniti načrte, zastavljene v tem srednjeročnem obdobju. Za povzetek in v razmislek samo tole: mladi ostajajo brez zaposlitve, v popoldanski obrti pa je dela za celo tovarno. (V. P.)
Obnova
Robbovega
vodnjaka
Doslej je prispela le ponudba hrvaškega restavratorskega zavoda
LJUBLJANA, 23. novembra - Člani ljubljanskega odbora za obnovo Robbovega vodnjaka so danes pregledali ponudbo, ki jo je za predvideno obnovo poslal Restavratorski zavod Hrvaške. Ugotovili so, da je ponudba sicer popolna, da pa se zanjo takoj ne morejo odločiti, ker še niso dobili nobenega podobnega načrta, s katerim bi jo lahko primerjali.
Odbor je sklenil, da bodo čim-prej skušali pritegniti k sodelovanju tudi strokovnjake iz Vicenze v Italiji in jih prosili za predlog s predračunom za obnovo znamenitega vodnjaka na Mestnem trgu. Menili so, da se bodo potem laže odločili, komu bodo zaupali obnovo, ki bo po strokovni plati precej zapletena, pa tudi draga. Na prostoru, kjer je Robbov vodnjak (zob časa ga je že močno načel), bi postavili do potankosti enako kopijo, original pa bi shranili na varno v dom Ivana Cankarja ali pa v Mestni muzej.
»Pridelovalci« izgub si ne znajo pomagati
Rdeče številke šišenskih zgubarjev se še povečujejo — Nujen podrobnejši pregled vzrokov
LJUBLJANA, 23. novembra — Letošnje prvo polletje je v šišenski občini zaključilo z izgubo sedem organizacij: Iskra Elektrozveze tozd Usmerjene zveze s 13,345.000 din izgube, Iskra Avtoelektrika Nova Gorica tozd Žarnice Ljubljana, s 5,349.000 din izgube, Avtotehnin tozd Servisi z 1,679.000 din izgube, Petrolov tozd Zemeljski plin s
169.833.000	din izgube, tozd Splošnega gradbenega podjetja Gorica, Gradbena operativa Ljubljana z 20,194.000 din izgube, Iskra IEZE — tozd Keramika, tozd Gradbinca iz Kranja Gradbena operativa Ljubljana ter Megradov tozd Gradbena operativa Ljubljana s
15.946.000	dinarji izgube (izračunane po združitvi s tozdoma Gradbena operativa Ingrad in Gradbena operativa Megrad).
Med zgubarji — njihovo število se je medtem še povečalo, se je znašla tudi negospodarska organizacija Zavod ŠRC Tivoli, kjer je začasni kolektivni poslovodni organ ob pričetku svojega dela (skupščina občine Šiška je v Zavodu uvedla ukrep družbenega varstva 27. januarja) ugotovil 9,74 milijona din izgube.
Kljub racionalizaciji poslovanja v dvoranah, na igriščih in bazenih nastajajo stroški v višini 36 milijonov din, od tega so stroški za vodo, ogrevanje in elektriko 36 milijonov din. Izpad za pokrivanje stroškov znaša 10 milijonov din oziroma 17 milijonov, če
ne bodo ustrezno uredili gostinske dejavnosti.
O zgubarjih je razpravljal že šišenski izvršni svet. Glede na to, da se je v tretjem četrtletju letošnjega leta njihova izguba približala že približno 334 milijona din in se - z izjemo SGP Gorica, tozd Gradbena operativa — še povečuje, terja razvoj dogodkov podrobnejši pregled vzrokov za slabo gospodarjenje. Zato bodo o izgubah podrobneje razpravljali delegati zbora združenega dela šišenske skupščine, ki se bodo sestali 2. decembra.
NEVENKA ŠKRLJ
--------------------1-----
Vlečnico na Sekirici čaka test
Če bodo potrebna večja popravila, to sezono ne bo obratovala
LOGATEC, 23. novembra — Čeprav se bo kmalu pričela smučarska sezona, še ni znano, ali bo obratovala vlečnica na Sekirici pri Logatcu. Do pomladi jo je namreč upravljalo logaško turistično društvo, zdaj jo namerava prevzeti Gradnik.
Vendar je za pridobitev dovoljenja medobčinske inšpekcije in soglasja gospodarskega sodišča treba vlečnico prej pregledati. Zato se je občinski izvršni svet zavzel, da bi ljubljanski zavod za raziskavo materiala čim prej pregledal vlečno vrv in druge naprave na vlečnici. Denar za to bo predvidoma dala občinska tele-snokulturna skupnost.
Logačani upajo, da večjih popravil ne bo treba, ker ob lanskoletnem pregledu ni bilo pomanjkljivosti. Vendar s tem še ni rečeno, da bo vlečnica gladko prestala letošnji preizkus. In če bodo potrebna večja popravila — denarja za to menda ni — vlpčnica to zimo ne bo delala. L. D.
Pokazati pot
ljubljanski
komunali
V komunalnem inštitutu imajo še vedno premalo posluha za ljubljanske težave
LJUBLJANA, 23. novembra - Inštitut za komunalno gospodarstvo pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo se bo v prihodnje moral bolj osredotočiti na komunalne težave v Ljubljani. To je bila osrednja ugotovitev današnjega razgovora, ki ga je sklical predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič, in na katerem so govorili o predlogu programskih izhodišč za delo inštituta.
Znano je, da na področju komunalnega gospodarstva v Ljubljani (in ne samo v Ljubljani) precej zaostajamo, hkrati pa se težav lotevamo premalo resno, zategadelj tudi inštitut nikakor ne sme biti znanost zaradi znanosti — kot je dejal Marjan Rožič — ampak mora konkretno pokazati, kaj Ljubljana na področju komunalnega gospodarstva resnično potrebuje in kako naj to zadevo urejuje.
D. V.
Devize uhajajo na smetišče
Star papir za industrijsko predelavo bo treba prestrezati že pri samih virih — Ročno prebiranje papirja od smeti je le kratkotrajna rešitev — Surovinarji in komunalci za mizo
LJUBLJANA, 23. novembra - Delavci komunalnega podjetja, tozd Javna higiena in Papirservisa-Unije bodo te dni spet sedli za »pogajalsko mizo«. Mestna skupščina jim priporoča naj bi se tokrat vendarle dogovorili o učinkovitejšem reševanju papirja. Po podatkih Papirnice Količevo (ta mora manjkajoči papir uvažati) vsak dan samo na ljubljanskem območju zaide med neuporabne smeti dve do tri tone papirja. Znano je že, da bo Papirservis komunalcem za to zaenkrat »študijsko«, predvidoma mesec dni trajajočo reševalno akcijo, najkasneje v začetku decembra pripeljal na javno odlagališče zbiralnik za papir. Druge - finančne in tehnološke - podrobnosti bod izdelali naknadno.
Skupina ljudi je do nedavnega na svojo pest z odlagališča na Cesti dveh cesarjev »reševala« na desetine ton papirja mesečno in ga prodajala Papirnici Količevo. To neorganizirano početje se je zaradi sanitarno tehničnih, predvsem pa varnostnih predpisov moralo nehati. (Res pa je, da se na odlagališče še vedno tihotapijo nepoklicani zbiralci odpadnih surovin, zlasti Romi, ki ovirajo iztovarjajoča smetarska vozila).
Zbiralci starega papirja so se pritožili pri pristojni republiški komisiji, nakar je vsa zadeva prišla v javnost. Tedaj se je predramil družbeni sektor, pomeni Papirservis: na odlagališče so pripeljali zbiralnik, v katerega naj bi delavci komunalnega podjetja
metali papir, oddvojen od drugih sekundarnih surovin ter neuporabnih odpadkov, oni pa bi ga sproti praznili. Tako je tudi bilo, kak mesec in pol. Ta čas se je v zbiralniku nabralo le 9 ton papirja, zato se zbiralnik preselil drugam.
Na priporočilo ljubljanske mestne skupščine bosta Javna higiena in Papirservis te dni spet sedla za »pogajalsko« mizo, da se dogovorita o podrobnostih »reševalne akcije«.
Kaže, da bo komunala hočeš nočeš Papirservisu odstopila zakoličen prostor na javnem odlagališču, kjer bodo iztovarjali smeti, pomešane s papirjem, da bo skupina delavcev ročno odbirala papir in ga metala v manjši zbiralnik (tega bo Papirservis-
Unija, kot obljublja, dostavil brž ko ga dobi, najkasneje v začetku decembra).
Obe strani bosta o uspešnosti oziroma neuspešnosti poskusne reciklaže sproti obveščali mestni izvršni svet.
Omeniti velja, da komunalci dvomijo o ekonomski upravičenosti takšnega zbiranja papirja, toliko bolj, če bo po preteku poskusnega roka sklenjeno, da mora delavce dati komunala sama. Menijo namreč, da je Javna higiena po statutu dolžna predvsem skrbeti za red in snago po mestu, ne pa tudi sortirati uporabne surovine za industrijo iz odpadkov, s čimer naj bi se bolj dosledno ukvarjale za to specializirane organizacije kot so Dinos, Surovina in Papirservis. Vendar pomoči in sodelovanja niso odklonili.
Karkoli že, Rdeči križ, šole in zasebniki so sprevideli, da je zbiranje »starega« papirja donosno, če že ne družbeno koristno delo. Zato zadnja leta na smetiščih konča svojo pot bistveno manj papirja kot nekoč, saj ga bodo Papirservis, Dinos in Surovina letos po vsej Sloveniji odkupili
skoraj 70.000 ton. (Papirservis vsako soboto samo z ljubljanskega območja zbere v povprečju po 8 ton papirja).
Zanesljivo je na smetiščih težko zbirati papir — tu bi se dolgoročno še najbolj obnesla klasična tehnologija za reciklažo odpadnih surovin s tekočim trakom, ali vsaj primerno velika preša z nadstrešnico, za kar bi kajpak bila potrebna relativno visoka začetna naložba. Denarja pa ni.
Prejkone se bo s širšo družbeno akcijo treba odločneje zavzemati za to, da bi surovine, ki jih industrija potrebuje, v večji meri, bolj načrtno in organizirano kot doslej prestrezali in sortirali pri virih - po pisarnah, trgovinah, gospodinjstvih itd., torej preden bi sploh utegnile dospeti med neuporabne smeti. Le tako bodo družbi prihranjene dragocene devize za uvoz surovin.
IGOR ŽUŽEK
irtormaUvni tedrik dela
Pionirji med najbolj pridnimi
Pionirji skupaj z društvom prijateljev mladine prodajajo novoletne čestitke
LJUBLJANA, 23. novembra — Šestnajst delegatov iz pionirskih odredov ljubljanskih osnovnih šol se enkrat mesečno zbere v Pionirskem klubu, kjer se pod vodstvom mentorja pogovarjajo o težavah pri delu v pionirski organizaciji. Na ta način se mladi tudi usposabljajo za vodenje sestankov v svojih odredih.
Na pobudo Društva prijateljev mladine pionirji tudi prodajajo novoletne voščilnice (za pomoč otrokom v nerazvitih državah) po delovnih organizacijah. Med najbolj pridnimi so pionirji osnovne šole Tone Čufar, ki so prodali že 208 kompletov vizitk.
V začetku decembra pripravljajo pionirji tudi svoje občinske konference, kjer bodo skušali odgovoriti na vprašanje, kje je mesto pionirja v krajevni skupnosti.
Mi. K.
PISMA BRALCEV
Nekulturna kultura v tivolski dvorani
V	petek, 6. novembra je bil v Hali Tivoli koncert, na katerem so nastopali Oliver Dragojevič, Mišo Kovač, Tereza Kesovija in Nela Eržišnik. Cena vstopnice je bila kar precej visoka - ISO dinarjev.
V	Halo Tivoli sem prišla nekako četrt ure pred pričetkom predstave, toda nikjer na zahodni tribuni ni bilo prostega sedeža. Gledalci so se gnetli kot ovce v hlevu. Tudi stopničasti prehodi so bili prepolni, tako da sploh nisem več niti pomislila na sedenje. Vstopnice res niso imele številk sedežev, to pa ne pomenida mora organizator koncerta prodati neskončno število vstopnic in potem bo lahko sedel pač tisti, ki pride prej... in je dovolj grob in nesramen. Tako je na nekem sedežu sedel mlad moški, ki je pogrnil svoj plašč še čez tri sedeže in je vsakemu, ki je hotel sesti poleg njega, zabrusil: »Poberi se, sicer te bom po gobcu!« (ali nekaj podobnega). Opozorila sem redarja na takšno nesramno odvzemanje prostora, saj je že itak bila nepopisna gneča. Ta pa mi je odgovoril, da ne more nič narediti, in da celo miličniki (ki jih je bilo v dvorani kar precej) nič ne morejo.
Stati v močno zakajeni in vroči dvorani ni bilo prijetno. Kakšen zrak je bil, vidimo lahko iz tega, da je neka ženska izgubila zavest in so jo morali odnesti.
Opazila sem, da je na nasprotni strani večje število praznih sedežev. Na moje vprašanje, če grem lahko na drugo stran, mi je redar odgovoril, da so ti sedeži dražji — 200 dinarjev. Hotela sem doplačati, samo da bi sedela, toda tamkajšnji redar ni pustil nikogar notri.
Smatram torej, da je bila celotna organizacija nastopa naših eminentnih predstavnikov zabavne glasbe pod vsako kritiko.
Prodaja tolikšnega števila vstopnic, da so gledalci v dvorani bili stlačeni kot sardine, je pravo odiranje.
VERA VILIČIČ, Ljubljana, Mencingerjeva 75
Jeza ob zapornicah
V Vnanjih Goricah prečka železnico lokalna cesta Brezovi-ca-Podpeč. Prelaz je zavarovan z zapornicami. Le-te pa so vzrok za večno jezo in hudo kri, ker so neprestano zaprte. Železniška progra Ljubljana-Postojna je zelo obremenjena s pogosto vozečimi vlaki, ki si včasih sledijo v nekajminutnem razmaku, karza-porničarji izkoristijo in ne dvig-
UTRIP
Plakatiranje in naslanjanje koles
Kozolček na Cankarjevi ulici (med Namo in Daj-Damom) je bojda namenjen samo obvestilom in plakatom za vse vrste prireditev v Ljubljani. Poleg tega pa je — kot lahko opažamo iz dneva v dan — uporaben tudi kot naslon za kolesa in motorje. Lepo ravni ni, je pa zelo priročno, če se je lastnik denimo odpravil v Emono na kozarček, saj ga ima jahko (kolo namreč) stalno pred očmi. Mogoče bi bilo dobro razmisliti o večjem številu primernih »parkirišč« tudi za kolesa? (D. V. foto: Svetozar Busič)
Mladi v počastitev dneva republike
V četrtek, 26. novembra ob 17. uri prirejajo v krajevni skupnosti Hinko Smrekar in Milan Majcen ter osnovna šola Zvonka Runka prireditev v počastitev dneva republike. Prireditev bo v telovadnici šole Zvonka Runka. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci šole Zvonka Runka, dijaki železničarskega šolskega centra ter mladinci krajevne skupnosti Hinko Smrekar. (N. Š.)
Pionirski popoldanski ogledi
Za otroke od 7. do 14. leta bo društvo prijateljev mladine pripravljalo ob torkih popoldne (zbirališče bo pred sedežem družbenopolitičnih organizacij na Komenskega 7) oglede ljubljanskih kulturnih znamenitosti in obiske gledališč. Prosti čas pionirjev bo na ta način bogateje izkoriščen. (Mi. K.)
Kako napolniti avtobuse?
Ljubljanski mestni potniški promet zmore ta čas 231 avtobusov-156 posameznih in 75 zglobnih vozil — s katerimi lahko naenkrat prepeljejo 31.068 ljudi. Mreža avtobusnih povezav je dolga 186 kilometrov, razdeljena pa na 18 prog. Toda le tri avtobusne proge so rentabilne (št. 1, 6, 9), medtem ko so stroški na drugih višji kot je izkupiček od prodanih vozovnic. Analize kažejo, da je poglavitni vzrok nerentabilnosti zelo slaba zasedenost mestnih avtobusov izven prometnih konic, ko se ljudje vozijo na delo in nato domov. Drugi razlog je obstoječi plačilni sistem, ki ob enaki ceni vozovnic na vseh progah - stimulira predvsem vožnjo na daljših poteh. Letošnje poslovno leto bo Mestni potniški promet zaključil na robu rentabilnosti, verjetno pa bi že zabredel v izgube, če bi že zdavnaj ne pripravil programa varčevanja. K boljšemu poslovanju MPP bi pripomogla: smotrnejša organizacija avtobusnih prog, sprememba plačilnega sistema, uvedba stopničastega delovnega časa v mestnem združenem delu; Mestni potniški promet pa še predlaga, naj bi delovne organizacije nadomestila za vožnjo na delo (ki jih sedaj plačujejo delavcem) nakazale MPP, ta pa bi delavcem zagotovil mesečne avtobusne vozovnice. (Miran Koren, foto: Dragan Arrigler)
ROJSTVA
LJUBLJANA: Med četrtkom in nedeljo se je v obeh ljubljanskih porodnišnicah rodilo 36 punčk in 28 fantkov. Oba »rekorderja« -dečka sta prijokala na svet v kliničnem centru; mamica najlažjega (1530 gramov) je Marija Ota, najtežjega novorojenčka (zbral je 4300 gramov) pa je povila Zibija Ahmetovič. V petek se je družina Olge Kociper povečala za dva člana - V kliničnem centru sta se ji rodila krepka sinova (pod njuno težo se je jeziček tehtnice ustavil pri natanko 6000 gramih). (R. D.)
POROKE
LJUBLJANA: V poročni dvorani na Magistratu so prejšnji teden sklenili zakonsko zvezo: Edvard Hribar in Jolanda Šakanovič, Pero Radlovič in Slobodanka Pavičevič, Stanislav Cviren in Gabrijela Žagar, Sašo Nolimal in Zora Raca, Stanko Levačič in Vesna Škvorc, Franc Trbovšek in Melita Finfalt, Joško Petrič in Zdenka Veindorfer, Roman Možina in Martina Brežic, Roman Repovž in Karmen Doris Svetlin, Slavko Kovaljev in Nada Habjan, Damjan Prelovšek in Nevenka Gajšek, Dušan Grden in Irena Rupar, Milan Boštjančič in Sonja Toni, Matjaž Strban in Marija Pelko, Milan Stolnik in Veronika Trontelj, Anton Goršič n Jožica Sadar, Marjan Klinc in Aljoša Erčulj, Milan Pugelj in Anica Hrovat. (R. D.)
POGREBI
LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 90-letne upokojenke Teodore Kokalj (ob 11. uri); 77-letne upokojenke Pavle Vdovič (od 12. uri); 30-letnega delavca Tomaža ChoIewe (ob 13. uri); 77-letnega upokojenca Rudolfa Babnika (ob 14. uri); 69-letnega upokojenca Rudija Udovča (ob 15. uri) in 96-letnega upokojenca Gregorja Wedama (ob 16. uri).
VRHNIKA: Danes ob 16. uri bo na pokopališču v Bevkah pogreb 71-letnega upokojenca Jožefa Kršmanca. (R. D.)
nejo zapornic, ker ta prehod pač ni opremljen z avtomatskimi zapornicami.
Kljub temu mislim, da to ne sme biti razlog za predolgo spuščene zapornice, saj čakalna doba pred njimi nemalokrat preseže 30 minut. Menda se Železniško gospodarstvo Postojna dogovarja z okoliškimi krajevnimi skupnostmi za posodobitev prehodov, vendar nekako ne najdejo skupnega jezika. Oni se dogovarjajo, mi pa čakamo - pred zapornicami namreč. Kaj neprijetna zadeva je tako čakanje zjutraj, ko se vsakemu mudi v službo. Nastane dolga kolona vozil, tja do glavne ceste. Vozniki in njihovi sopotniki v mislih preštevajo minute, ki jih bodo morali nadoknaditi, če bodo hoteli pravočasno priti v službo, oddati otroka v vrtec, itd. Posredno pa so vsi ti vozniki v nevarnosti, da povzroče nesrečo, saj so zaradi zadrževanja pred zapornicami vznemirjeni, kar pelje k zmanjšani previdnosti, le-ta pa v nesrečo.
VANJA FORJANIČ, Ljubljana, Novakova 1
Napačen podatek
V Delu je bilo 17. novembra na 14. strani objavljeno, da je bila 1. prekomorska brigada ustanovljena 17. novembra 1943 v Gravini, kar pa ne ustreza zgodovinskim dejstvom.
Omenjena brigada je bila v ilegali ustanovljena po vzorcu bri-
gad v domovini 20. oktobra 1943 v taborišču Carbonara. Sedemnajstega novembra je brigado kot enoto NOV in POJ priznalo britansko poveljstvo mesta Bari in še istega dne se je brigada po četah in bataljonih začela seliti v taborišče Gravina.
MILAN PODGORNIK, Ljubljana, Kvedrova ul. 28
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali pa opozorili na kakšen problem, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom.
Kompleti za
izdelavo blazin
LJUBLJANA, 23. novembra — V Mladinski knjigi prodajajo komplete za izdelavo blazin. V njih je pena in blago, zrezano na kvadratke, tako da je mogoče sestavljati različne vzorce in veličine. Cena kompleta je 190 dinarjev, prodajajo pa tudi samo kvadratke iz blaga, ki stanejo 16 dinarjev (10 kvadratkov). Mi. K.
informativni tednik dela
V SMG švedska ganljivka o Medejinih otrocih
Premiera v Slovenskem mladinskem gledališču - Delo Pera Lysanderja in Suzanne Osten je režirala Mira Erceg - Aktualen Evripidov »odmev«
Kaj se zgodi z otroki, kadar oče zapusti mater in odide živet k drugi ženski? Kako seže ločitev v otroško srce s svojo neusmiljeno ravnodušno roko in kako poskuša nezvesti oče srčno rano zamašiti z denarjem; kako prevarana mati prekolne očeta in skupaj z njim tudi otroka; kako grozovito, kakor britev, zdrsne kletev čez ubogo otroško pamet, da začne premišljevati o begu in o samomoru.
Kako strašno se zmede duša otrokova; kako je neusmiljena materina ljubezen in kako je oče smešno nebogljen s svojimi velikodušnimi novci... In kako je nazadnje otrok edini, ki mora plačevati ceho za razbiti, razpo-ročeni družinski dom. In kako za ta račun nikdar nihče ne vpraša, nikdar v zadnjih dva tisoč štiristo letih, vse od starega Evripida sem ...
O tem, kako nedopovedljivo egoistični so odrasli ljudje in kako brezčutno se vdajajo svojim ljubezenskim idr. strastem, predvsem pa o tem, kako so edine zares tragične žrtve njihove lahkomiselne čezmernosti zmerom in povsod otroški ljudje — pripoveduje uprizoritev Medejinih otrok (Medeas barn — prevod Janka Modra), ki jo je na podlagi švedskega besedila Pera Lysan-derja in Suzanne Osten v torek, 17. novembra uprizorilo Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani pod vodstvom režiserke Mire Erceg in dramaturga Marka Slodnjaka. O otroških stiskah pred mračnim in vendar tako neizogibnim ozadnjem zakonske ločitve pripovedujeta Medejina otroka z Evripidovo pomočjo; krvavi Medejini zgodbi spremenita optiko in premakneta dramatično težišče. Ne gre več za
njega razvezanega »meščanskega« sveta, njuna ločitev je banalna in rutinska, kakor je bil tudi začetek njune ljubezni povsem »navaden«. Tej novodobni švedski Medeji najbrž ni bilo treba čarati in ne ubiti svojega brata, da bi se zvezala z Jazonom, in Jazonu ni bilo treba na nevarne pomorske pustolovščine z ladjo Argo, ni se mu bilo treba z Medejino pomočjo spopadati z nečloveškimi pošastmi za čarobno zlato rumeno... V ljubezni med njima ni ničesar, kar bi ju tako do kraja, nepreklicno in tragično kot pri Evripidu vezalo drug na drugega: njuna ljubezen in zakon sta navadna, povprečna in začasna. In tudi v njuni razporoki ne more biti nič izjemnega več: nekdanjo katastrofo je zdaj mogoče razrešiti s sodnim odlokom in z alimenti, tragedija se je spremenila v melodramo. Nekdanja ljubimca poskušata po ločitvi ostati »prijatelja« ....
Tu pa sta seveda otroka, njuna muka in njuno nedolžno trpljenje spričo »tragičnega« nesporazuma med materjo in očetom. Za švedska pisatelja je ta muka in je to nedolžno trpljenje tudi edino, kar danes še more biti v Medejini in Jazonovi zgodbi umetniško merodajno, predvsem pa po-
GLEDALCI O PREDSTAVI
Nekateri prizori so bili šokantni
Stanka Lindič, dijakinja: Teh duhov in pošasti nisem povsem dobro razumela, vendar je to predstavljalo manjši del predstave. Za igro pa moram reči, da mi je ugajala in sem z obiskom tega gledališča zadovoljna. V zadnjem času večkrat prihajam sem in ponavadi odidem zadovoljna. Aja. pa še to moram povedati, da me je neprestano prižiganje in ugašanje luči nekoliko motilo. Tega bi moralo biti malo manj, pa bi vse bilo kar krasno.
Snežana Pigac, gimnazijka: Drama je sodobna in tako sp jo tudi prikazali na odru. Igralci so se vživeli v zgodbo in so delo odlično opravili. Tudi scena je slikovita. Toliko različnih efektov so združili v predstavo, da si težko predstavljam, kaj naj bi še bili dodali. V mladinsko gledališče bom še prišla, saj sem v zadnjem času tu kar pogosto.
Franc Jarc, študent: Sceno so tako zasnovali, da smo bili gledalci na ladji, na kateri se je stvar začela. To je bil posebej učinkovit prijem. Tiste plahte ob strani so mogoče biie odveč, ker so nanje projicirali diapozitive, ki se mi za celoten vtis niso zdeli nujni in bi jih lahko opustili. Drugače je bilo z zadnjim platnom, ki je predstavljalo prostor za ladjo, to je čudovito podaljšalo kraj dogajanja.
Martina Skok, dijakinja: Tako malo nas je bilo na tej predstavi, da me je skoraj sram. Ne vem. kako se v takih primerih počutijo igralci, ki so se tudi danes potrudili. Posebej mala Medeja, pa tudi njenega bratca je treba pohvaliti, ker sta zelo dobro prikazala otroško igro, svojo razpetost med to igro in družinskimi problemi. Nekatere scene so bile šokantne — tista z mazanjem marmelade, s poskusi samomora in še kakšna.
F. M.
Medejo in Jazona, za Medejin detomor, s katerim se maščuje Jazonovemu ljubezenskemu izdajstvu in ki pri Evripidu priča seveda zgolj o morilki, ničesar pa ne pove o njenih žrtvah (za katerega pa je spet znano, da ga je že Evripid postavil na oder v nasprotju izvirnim mitičnim izročilom o Medeji, hčeri kolhidskega kralja Aieta) — v tej švedski igri gre tako rekoč le še za usodo Medejinih in Jazonovih otrok. Samoumljivo je, da se pri tem srečujemo z eksplicitno aktualizirano različico stare tragedije: Medejina otroka se dogajata danes in tu, med nami, vsak dan tako rekoč na dosegu roke, in edino, kar ju že veže na obzorje antičnega, je fabulativen okvir njune naporne dramatične zgodbe. Edino zvezo z izročilom predstavlja polom Medejinega in Jazonovega zakona.
V tem polomu samem seveda ne more biti več tiste vsesplošne katastrofalnosti, ki jo uprizarja Evripid: mati in oče malega Jazona in male Medeje (pet in devet let) sta predstavnika današ-
membno v smislu nekakšne socialne higiene. Čeprav Medejina otroka nikjer na deklarativen način ne zdrsneta v sumljivo stereotipno ganljivko (ki ji trpljenje ničesar krivih otrok zmerom zagotavlja uspeh, saj je nedolžno trpljenje pač zmerom najbolj ganljivo), je vendarle dejstvo, da ne zmoreta prebiti apriornega moralističnega stereotipa z naslednjo preprosto vsebino: kadar se zakonci ločujejo in razpadajo »varna« družinska domovanja, najbolj nastradajo otroci... Kar torej ostane od nekdanje strašne, katastrofalne Medejine jeze, od nekdanjega njenega krvavega obupa, so žalostne solze v prestrašenih otroških očeh, ki ne morejo razumeti, da je oče — meni nič, tebi nič — odšel z drugo žensko in da sta otroka ostala sama z obupano, prevarano materjo. Da nekdanje preproste in samoumljive družinske »sreče« ni več.
Kar ostane, je melodramatična agitka za preudarnost in tenkočutnost pri sklepanju ljubezen-
skih in zakonskih zvez: je manihejska podoba izmučene otroške nedolžnosti sredi brezobzirnega »odraslega« sveta.
Ostanejo seveda tudi še drobci iz nekdanje tragedije in poezije, drobci spomina na pozabljeni, »izgubljeni« mit: v Medejinih otrocih igrajo ti drobci bolj ali manj le dekorativno vlogo, zaman simulirajo nekdanjo tragičnost, spreminjajoč jo sproti v besedni in situacijski minierizem. Treba je reči, da švedska avtorja in da tudi ljubljanski uprizoritelji spretno kombinirajo te daljne (in le zunanje) odbleske Evripidove žaloigre z elementi banalnosti iz današnjih družinskih razmer; da učinkovito upodabljajo tako preostalo sled sence nekdanje Medejine tragične nesreče kot tudi novodobne mučne prizore med ločencema - in še posebej njihove reflekse na izgubljenih, razočaranih otrocih. Toda vsa ta spretnost in vsa ta likovno-situa-cijska učinkovitost (s filmskimi in fotografskimi projekcijami, s prizoriščem, podaljšanim v avditorij, s slikovitimi špektakelskimi aranžmaji, glasbenimi in plesnimi ilustracijami, svetlobnimi presenečenji ...) je vendarle zgolj dekorativna teatralična embalaža, ki ne more prekriti moralističnega bistva svoje igre — arabeska, sestavljena z vsem perfek-cionizmom, toda ne več kot artistična nalepka. (Zanjo so enakovredno poskrbeli scenografinja in kostumografinja Meta Hočevar, koreografinja Nada Kokoto-vič in komponist Jani Golob).
Med igralci sta osrednji delež prispevala Draga Potočnjak in Željko Hrs, ki sta naslovi vlogi odigrala s tenkim lirizmom in hkrati z očarljivo (moralistično) naivnostjo, preprosto in čisto in brez cenenega spogledovanja z avditorijem. Milena Grm je bila Medeja — najuspešnejša tam, kjer je preigravala spomin na Evripidovo junakinjo. Vladimir Jurc je bil prostodušni ljubezenski prevarant Jazon, Barbara Levstik pa je morala v vlogi služkinje Ane deklarativno pričevati o »alieniranih« odnosih po današnjih družinah. S kratkim plesnim nastopom je sodelovala še Jasna Knez.
ANDREJ INKRET
Kositer
na Slovenskem
Narodni muzej vabi na otvoritev in ogled razstave Kositer na Slovenskem. Razstava prikazuje kositrarsko obrt in izdelke, ki zajemajo čas od okoli leta 1300 do preloma 19. in20. stoletja. Kositrni izdelki so bili pomemben del stanovanjske opreme plemiških, meščanskih in premožnejših kmečkih domov. Priljubljeni so bili tudi ob posebnih, svečanih priložnostih. Razstava skuša osvetliti življenje in navade preteklih obdobij pri nas. Otvoritev razstave bo v sredo ob 18. uri v razstavišču Arkade, Trg osvoboditve 18. Na sliki: Vrč ptujskega zidarskega ceha, 1723, Pokrajinski muzej Ptuj.
Premiera slovenske novitete v Celju
V torek, 24. novembra ob 17. uri bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje krstna predstava nove mladinske igre Alenke Coljevščkove »Kralj Matjaž, kako se imaš?« Režiser je bil Iztok Valič, dramaturg Jože Rode, sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič, kostume Vida Zupanova, lektor je bila Majda Križaj, glasbo je napisal Simon Robinson, koreografija Jaka Hafner. Igrali bodo Marjanca Krošlova. Zvezdana Mlakarjeva, Borut Alujevič, Bruno Baranovič, Peter Boštjančič, Drago Kastelic, Jože Pristov Igor Sancin, Bogomir Veras in Hana Komarjeva. Fotografija (Viktor Berk) je s skušnje
Burno o zavarovanju
Samostojni umetniki v Beogradu naj bi po novem sami plačevali invalidsko in pokojninsko zavarovanje — Ni soglasja o kategorijah - So tudi »mrtve duše«
BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) — Novica, da so na seji skupščine beograjske kulturne skupnosti sprejeli zamisel, naj bi samostojni umetniki samo delno plačevali invalidsko in pokojninsko zavarovanje, je te dni kot strela zadela svobodne ustvarjalce v »Ahilovo peto«. Se najbolj pa jih je vznemirilo, ker so pripravili tudi seznam, na podlagi katerega naj bi umetniška združenja plačevala za zavarovanje svojih članov.	•
pogovarjati, so večkrat ponovili predstavniki mestne kulturne skupnosti, ker gre samo za predlog, ki je skupaj s programsko usmeritvijo skupnosti za prihodnje leto zdaj v javni razpravi.
Po mnenju udeležencev sestanka bi bilo treba pregledati sezname članov umetniških združenj, da ne bi plačali prispevka za »mrtve duše«. Kazalo bi tudi | pretehtati, ali je treba plačevati zavarovanje za tiste, ki živijo in delajo v tujini, ter hkrati ugotoviti. kdo se zares ukvarja z umet-
Po tem predlogu bi morali književniki in književni prevajalci plačati 10 odstotkov vsote, potrebne za njihovo invalidsko in pokojninsko zavarovanje, glasbeni umetniki 15, likovni 20, filmski in dramski 25, skladatelji 30, filmski delavci 40 ter estradni umetniki in jazz glasbeniki celo 70 odstotkov.
Nekateri delegati so bili proti temu predlogu. Slišati je bilo mnenje, da bi morali obdržati zagotavljanje socialnega varstva svobodnih umetnikov z družbenimi sredstvi kot eno pozitivnih pridobitev naše družbe, toliko bolj. saj delavcem v združenem delu plačuje zavarovanje delovna organizacija iz celotnega dohodka. Nekateri se niso strinjali s tem, da bi umetnike ločili na tiste, ki bi manj plačevali za zavarovanje, in druge, ki naj bi globlje segli v lastni žep. če naj bi rešili tojponiembno vprašanje. Ni fes. da so vsi estradni umetniki milijonarji, je na sestanku izjavil predstavnik združenja estradnih umetnikov Srbije, ki ga je ta predlog še najbolj prizadel. Beograjska kulturna skupnost plačuje zavarovanje za »vojsko neznanih glasbenikov«, ki ne zaslužijo veliko in bolj skromno živijo.
Zatem so na pobudo združenja književnikov Srbije nujno sklicali sestanek predstavnikov umetniških združenj in beograjske kulturne skupnosti.
Sporni predlog je pojasnil sekretar beograjske kulturne skupnosti Dragoslav Boškovič, ki je dejal, da je spričo stabilizacije in varčevanja kulturni dinar precej skrčen in je treba zato dobro pretehtati, kako ga bodo porabili. Sredstva, ki jih namenja skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje samostojnih umetnikov, se večajo iz leta v leto (pred dvema letoma so znašala 31 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa bodo že blizu 65 milijonov), pa še hitreje od sredstev za redno kulturno dejavnost v našem glavnem mestu.
Kljub pojasnilom pa umetniki niso pokazali preveč navdušenja, da bi prav pri njih tako zelo varčevali. Menili so namreč, da bi lahko sredstva 'omejili kje drugje. Po njihovem mnenju pri nas naravnost častimo nekatere kulturne institucije, za katere mora biti vedno dovolj denarja, ne glede na to, ali zaposleni v njih dobro delajo. O vsem tem se je moč
niškim ustvarjanjem in kdo je le i kov.
formalno član združenja.
Namreč, od 1200 umetnikov, ki jim skupnost plačuje pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je samo 66 plačalo davek na visok dohodek oziroma zaslužilo več milijonov, drugi, o katerih ne moremo reči, da niso umetniki in se družbi ne oddolžujejo s svojimi deli, pa ne zaslužijo veliko. Ce ' bodo morali umetniki deloma sami plačevati zavarovanje, potem naj bo to v skladu z njihovimi resničnimi materialnimi možnostmi.
Predstavniki umetniških združenj, ki so se zbrali na tem sestanku. se niso strinjali s predlogom o lastnem deležu pri plačevanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še manj s ponujeno kategorizacijo umetni-
MED KNJIGAMI
Kosovelovi Integrali v hrvaščini
Pri splitski založbi Logos so v okviru »Logosovega knjižnega programa 1981« izšli Integrali Srečka Kosovela v hrvaškem prevodu Ane Marije Kobal. Glavni urednik založniškega programa je Svemir Pavič, likovno opremo-portret kraškega pesnika, nastal v letošnjem letu, je oskrbel Tomislav Lerctič. Knjigo je v 2000 izvodih natisnila Pobj la iz Titograda.
Izdaja Kosovelovih Integralov prihaja v širši jugoslovanski prostor tako rekoč s prav tako veliko zamudo, kot smo Slovenci čakali na prvi slovenski natis leta 1967. Med tem časom so Integrale prevedli že v več jezikov in izdali v samostojnih knjigah (v Italiji, Nemčiji...). Zato je splitska pobuda za izid Integralov in njihovo celotno predstavitev najširši jugoslovanski kulturni javnosti vredna pozornosti tudi v slovenskih krogih. Založba Logos je pospremila knjigo s kratko a dovolj značilno opombo, da gre za celotni prevod najpomembnejših in za razvoj sodobnega slovenskega pesništva neobhodnih pesmi. Hrvaška zbirka Integralov je postavljena po zaporedju objave v Kosovelovih Zbranih delih II, DZS Ljubljana 1974.
V krajših opombah ob koncu knjige so podane nekatere opombe, nujne za boljše razumevanje tekstov, kratka biografija Srečka Kosovela ter opredelitev njegove poezije. Ta je razvrščena v štiri osnovne periode: v prvem obdobju prevladujejo pesmi s kraško tematiko, v drugem prevladuje slutnja smrti, v tretjem se osebni doživljaji povezujejo z razmišljanji o izkoriščanem človeku ter revoluciji. V zadnjem obdobju, na koncu Kosovelove razvojne poti, so vsebinsko revolucionarne pesmi, a po obliki avandgardne, in označujejo pesnikov prehod v konstruktivizem, izražen v njegovi najznačilnejši zbirki Integrali.
Ureditev hrvaške izdaje Integralov se po grafični plati nekoliko oddaljuje od slovenske prve izdaje: grafična postavitev tekstov nekoliko reducira konstruktivistične elemente; preveč je grafične uravnilovke. To se najbolj kaže na primer v tekstih: Kons 5, Kons: ABC, Odprite muzeje, 1, Moj črni tintnik, Predmeti brez duše ... Medtem ko so primerno grafično predstavljeni denimo teksti Sferično zrcalo, Srce v alkoholu (ki pa sploh nima naslova). Sivo in še kakšen. Tako, bi lahko rekli, je hrvaška izdaja Integralov deloma izgubila tisto grafično-op-tično bistvo Kosovelove poezije, kot jo je nazorno pokazala prva slovenska izdaja. Ali je bilo posredi razumevanje Kosovelove poezije?
M. Z.
Temperamentni
Carlos
Kleiber
Drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra RTV - Dirigent Kleiber z živo izvedbo
Spored drugega abonmajskega koncerta simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana se je bržčas ravnal po volji gostujočega dirigenta Carlosa Kleiberja. Obstal je pri zgodnjih romantičnih delih, se otresel solistične koncertantne glasbe ter se oprijel priljubljenih avtorjev:	Webra,
Schuberta in Beethovna.
Uvodoma smo prisluhnili We-brovi operni uverturi Čarostre-lec. Izbrušena dinamika, jasno in muzikalno utemeljeno frazira-nje, zraven pa še barvito sožitje orkestrskih skupin, med katerimi so se odlikovala predvsem polna godala — to so bile značilnosti izvedbe, ki jo je Carlos Kleiber izpeljal z veliko poustvarjalno energijo.
Schubertova Simfonija št. 3 v D-duru je skladateljevo mladostno delo. Kot tako je vredno pozornosti, hkrati pa je vendarle treba pripomniti, da z ničimer ne presega ravni tekoče izpeljanih muzikalnih gibanj, ki bolj kažejo na spretnost kot pa na izvirnost glasbenega duha. Interpretacija je bila slogovno čista, neobremenjena, tekoča, posebnih umetniških vzgibov pa se ni navzela.
Vrh minulega koncerta je bila razvneta interpretacija Beethovnove Pete simfonije. Carlos Kleiber jo je podredil nekoliko hitrim, napetim tempom, orkester pa je vodil izredno živo, temperamentno in zbrano. Njegova muzikalna interpretacija je presegla tehnično. Bila je bolj podoba nekega notranjega podoživljanja kot sad delovnega srečanja z Beethovnovo glasbo. Orkester, ki se je po dirigentu navzel velike poustvarjalne volje, je nastopil v pomnoženi zasedbi. S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana je nastopilo tudi nekaj članov orkestra Slovenske filharmonije. Velika zasedba simfoničnega orkestra, podvojena pihala, pomnožena godala, nekako ni bila v skladu z razmeroma majhno filharmonično dvorano, ki je bila tudi tokrat, glede na odziv publike, zlasti mlade, premajhna.
PAVEL MIHELČIČ
Priznanje dr.
Branku Žnideršiču
Ljubljanska fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je včeraj v zbornični dvorani univerze slovesno podelila častni naslov zaslužni profesor dr. Branku Žnideršiču, dipl. ing. gradbeništva in upokojenemu profesorju te fakultete. Najvišje visokošolsko priznanje je bilo dr. Žnideršiču podeljeno za njegovo izjemno pedagoško in znanstve-no-raziskovalno delo na področju cestno-prometne stroke.
Srečanje ljubljanskih pesnikov in pisateljev začetnikov
V	sredo ob 19. uri bodo v Bežigrajski galeriji pripravili srečanje ljubljanskih pesnikov in pisateljev začetnikov. Predstavili se bodo Janez Kopač, Gita Domjan, Mojca Erjavec, Janez Zalaznik, Rajko Šteblaj in Aleš Košir. Sodelovala bo glasbena skupina SAETA.
Razstava olj z brežiškimi motivi
V	Domu upokojencev v Brežicah bodo 25. novembra ob 15. uri s priložnostnim sporedom mladine glasbene šole odprli slikarsko razstavo oljnatih slik z motivi iz brežiške okolice. Slikar Jožef Tavčar ima za seboj že več skupinskih razstav in je prvič razstavljal že v Beogradu leta 1933, samostojno pa v Zagrebu pri Slovenskem društvu.
»Krvava rihta« za slovesnost
V Gorici bodo odprli kulturni dom, novo središče za ustvarjalno delo naše manjšine
Goriški kulturni dom je dograjen. Odprli ga bodo v petek, 27. novembra, s programom, ki so ga skupaj pripravila kulturna društva iz Gorice, Trsta in Nove Gorice. Program pa bodo izvajali tudi 28. in 29. novembra, da bi tako kar največ obiskovalcev spremljalo začetek delovanja pomembnega kulturnega središča.
Za tržaškim Kulturnim domom je novi goriški objekt po pomenu in zahtevnosti najpomembnejša naložba, ki jo je do sedaj uresničila Slovenska kul-turno-gospodarska zveza, da bi odpravila posledice fašistične odtujitve slovenskih objektov. Ker je skupaj z drugimi organizacijami naletela pri oblasteh na gluha ušesa v zahtevah, da vrne odtujene zgradbe, je morala začeti sama iskati možnosti za graditev novih kulturnih središč. Brez njih narodnostna manjšina ne more razvijati kulturne ustvarjalnosti. Kot so predstavniki organizacije povedali na tiskovni konferenci, je za kulturnima domovoma v Standrežu in Sovodnjah to že tretji objekt, ki ga je delno ali pa v celoti financirala slovenska narodna skupnost iz svojih virov. Posebnost goriškega Kulturnega doma pa je, da združuje prostore za kulturno in telesnokulturno delovanje. Tako bo pritegoval zlasti mlade, ki se zanimajo za eno in tudi drugo dejavnost.
Od prvega sklepa Slovenske kulturno-gospodarske zveze o zgraditvi doma pa do uresničenja načrtov je poteklo celih dvanajst let. Zaradi urbanističnih in spo-meniško-varstvenih zahtev so morali kar petkrat spreminjati projekte. Pa tudi med samo gradnjo so morali premagovati vrsto težav. Zdaj pa se objekt, ki je veljal okoli 4 milijarde lir, naravno vključuje v okolje starega dela mesta. Notranja razporeditev prostorov kaže, da bodo v njem lahko razvijali zelo pestre dejavnosti. Poleg športne dvorane s 560 kvadratnimi metri površine, ki jo uspešno uporabljajo že dobri dve leti, ima del objekta, ki je namenjen telesni vzgoji, več drugih pomožnih prostorov in trim telovadnico. Del objekta, ki je namenjen kulturni dejavnosti, pa ima gledališko dvorano s 310 sedeži, manjšo dvorano za 120 obiskovalcev ter klubske in razstavne prostore. Goričani so prostovoljno zbrali nad 20 milijonov lir za nakup različnih delov opreme za dom, medtem ko so goriški in tržaški slikarji likovno opremili njegove prostore.
Pesnik in dramatik Filibert Be-nedetič je avtor teksta, uglasbil ga je Aleksander Vodopivec, režiral je Jože Babič, z njim pa bodo goriški Slovenci pred odprtjem Kulturnega doma predstavili del svoje zgodovine in sedanjosti. Program so naštudirali člani kulturnih društev iz Štan-dreža in Sovodenj, Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in nekateri goriški in tržaški umetniki, ki sicer
Jože Zidar razstavlja v Brestu
Jože Zidar, slikar iz Velikih Lašč, razstavlja svoja olja in gva-še v salonu pohištva Brest v Cerknici. Na razstavi so prikazana dela s pretežno krajinsko tematiko ter portreti. Odprta bo do 1. decembra.
poklicno delajo v Ljubljani.
Na tiskovni konferenci so poudarili, da je Slovenska kulturno-gospodarska zveza pobudila gradnjo doma in jo izpeljala. Vendarle pa si ne lasti monopola nad njegovo funkcijo kot kulturnega središča in stičišča. Upravni odbor doma, ki bo hkrati načrtoval program prireditev, bo skrbel za to, da bo dom deloval kot odprto središče, kjer se bo krajevno kulturno delovanje srečalo z dosežki kulturnih stvaritev matičnega in večinskega naroda. Že za sredo decembra napoveduje programski odbor Teden povojnega slovenskega filma, ki bo nedvomno pritegnil pozornost tudi italijanske kulturne javnosti.
LOJZE KANTE
France
Slana
v Rotovžu
Mariborska razstava predstavlja izbor slikarjevega ustvarjanja v zadnjih letih
V	novem razstavišču mariborskega salona Rotovž je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Franceta Slane iz Ljubljane. Razstava je v Mariboru vzbudila veliko zanimanja.
Mariborska razstava je izbor njegovega umetniškega ustvarjanja v zadnjih letih. Odlikuje jo širok razpon žanrov in slikarskih tehnik, med njimi je tudi velika tapiserija: tihožitje z vazo, ki je kompozicijsko središče celotne razstave.
V	Slanovih tihožitjih, krajinah, vedutah, figuralnih kompozicijah, upodobitvah živali, marin, zapuščenih bark, kozolcev, aktov in interierov, opazimo čvrsto barvno gradnjo, pretehtano kompozicijo in prefinjen estetski smisel za podrobnosti. Vsak motiv obravnava mojster na specifičen način, ki se motivu najbolj prilega.
Slika »Razvaline v siju zahajajočega sonca« bi v upodobitvi povprečnega slikarja zaradi konvencionalnega romantičnega motiva zlahka zdrknila v cenen kič, Slanova poglobljena ustvaritev in prefinjen barvni spekter pa sta jo povzdignila v prepričljivo umetnino, ki diha z močnim razpoloženjem. »Očanec v krčmi s kozarcem v roki« je pretresljiva socialna obtožba. Cisto drugačen svet in slog predstavljajo »Konjeniki z meči«. Različna likovna prizorišča France Slana različno interpretira. Nad vsem tem pa lebdi izjemna Slanova nadarjenost za barvno razkošje. Mariborska razstava kaže Slano kot velikega barvnega esteta in prepričljivega avtohtonega oblikovalca, ki je prignal mojstrstvo svojega likovnega ustvarjanja v zrele globine.
DUŠAN MEVLJA
IZID LITERARNEGA RAZPISA ČZP KMEČKI GLAS
ČZP Kmečki glas objavlja izid literarnega razpisa, objavljenega decembra 1980. leta:
Žirija prve nagrade ni podelila, dodelila pa je dve drugi enakovredni nagradi (vsaka po 17.500,00 din) piscu povesti »Sence na mavrici« (šifra »Mavrica«) in piscu povesti »Teden dni vrnitve« (šifra ZK), tretjo nagrado (10.000,00 din) pa je dodelila piscu povesti »Tedaj so cvetele češnje« (šifra »Tretja varianta ob letu invalidov«). Uredništvo ČZP Kmečki glas prosi vse, ki so se udeležili tega literarnega razpisa, da čimprej sporoče svoje naslove ali se oglasijo v uredništvu.
ČZP KMEČKI GLAS 24-8869
DANIEL GARRIC
Kakšno bo vreme?
4. nadaljevanje
Prav tako neverjetno se sliši, da se tedaj za to ni nihče kaj prida zmenil.
Toda leto kasneje, ko je Anglež Luke Ho-ward objavil klasifikacijo oblakov v latinščini, kjer je bil govor o oblakih kot cumulus, cirrus, stratus, je bil to zadetek v polno. Vendar je Howard prišel do istega kot Lamarck.
Čudoviti oblaki, nad katerimi so se skozi stoletja navduševali pesniki, so bili za znanstvenika trd oreh. Danes jih delijo na družine, rodove, skupine, podskupine itd. Vsak oblak ima svoje lastnosti, vsak oblak igra svojo vlogo — in samo svojo vlogo.
Če naj zadevo poenostavimo, naj začnemo gledati od spodaj navzgor. Pri tleh - na višini manj kot 2000 metrov — v prvem nadstropju uradnega razreza atmosfere so pred nekaj deset leti našli slavni nimbus. Izginil je. Seveda ne z neba, marveč iz znanstvenga besednjaka, ki danes raje govori o nimbostratusu, temnosivem »hudičku«, ki je na zelo slabem glasu: pozimi prinaša sneg, v drugih letnih časih pa slabo vreme.
Pravzaprav zadostuje, da odprete nekaj znanstvenih publikacij, pa odkrijete, da se specialisti začno prepirati, brž ko se podrobneje lotijo nizkih oblakov. To je samo dokaz, kako-liko še manjka do dokončnih spoznanj.
Na višjih legah med 2000 in 4000 metri, torej v nekakšnem drugem in tretjem nadstropju — je že več soglasja: oblaki prvega pasu
imajo prefiks »alto«, tisti nad njimi pa »ciro«.
je
se razgrinjajo, zavzemajo prostor in se končajo s stratusom. Če pa se vlečejo po dolžini in delajo kope, so kumulusi. Tedaj jim še dodaste prefiks za višino, pa imate klasifikacijo: alto-stratus, cirokumulus.
Seveda je to šele začetek. Vremenoslovci so ugotovili, da je še veliko razlik med oblaki z iste višine in enake oblike. Izmislili so si še celo vrsto manj zvenečih imen, pa govorijo o castel-lanusu, spissatusu, fractostratusu itd. Ne smemo pozabiti na oblak »dveh mostov«, ki se raztegne po najmanj dveh nadstropjih atmosferske razdelitve: najslavnejši med njimi je ku-mulonimbus, ki gre skozi tri nadstropja in ki napoveduje nevihte. Njegove variante so »hu-milis«, »mediocris« in »congestus«.
Po uradni definiciji je oblak sestavljen iz celote drobnih kapljic vode ali leda, ki lebdijo v zraku, vsaka pa meri med tisočinko in stotinko milimetra v premeru. Te kapljice so tako drobne, da zračni upor zavira njihovo padanje s hitrostjo centimeter na sekundo.
S tem je oblaka konec. Ko se kapljice pove čajo in dosežejo štiri stotinke milimetra v premeru, padajo s hitrostjo petnajst centimetrov na sekundo: to je pršavica, nekakšna smola, ki se zaleze vsepovsod. Če se kapljice še bolj napnejo in dobijo premer nekaj milimetrov, se njihovo hitrost poveča na več metrov v sekundi - in začne deževati
To je prvi način gledanja oblakov. Seveda se mogoče zanimati tudi za njihovo obliko: če
DC-7 lovi kapljice
Izvor oblaka je vedno in povsod enak; nastane s kondenzacijo vodne pare, ki je v zraku. Ta para se vedno kondenzira, kadar se zrak ohladi. Toda vzroki ohladitve so različni. Če je na primer temperatura na tleh nižja od 0 stopinj in če ni vetra, nam oblak da slano. Če pa piha veter in potegne gmote hladnega zraka nekaj sto metrov visoko, pride megla.
Toda zrak se predvsem ohlaja zaradi »popuščanja napetosti«. Za razumevanje je treba nekaj preprostih načel: če stisnemo plin, so njegove molekule vse hitrejše, temperatura torej zraste. Če pritisk odjenja, se gibanje molekul upočasni, temperatura pa pade.
Natanko to se dogaja z zrakom, ki je tudi plin. Pri tleh ga pritisk vzdržuje pri določeni temperaturi. Z višino se temperatura niža, ker se zmanjšuje pritisk: pravijo, da se zrak širi.
Natančno je znana stopnja v padanju temperature: ena stopinja Celzija na sto metrov.
Osnoven zakon fizike pravi, da zrak pri določeni temperaturi in določenem pritisku ne more vsebovati več kot določene količine vodne pare. Ko so ti pogoji preseženi, se para kondenzira in dela kapljice vode ali ledene kristale, pač odvisno od temperature.
Mogoče si je misliti, da že sami mehanizmi nastajanja oblakov, razvoja kapljic in kristalov, s porabljeno in sproščeno energijo, tudi reagirajo na okolje oblaka in na sam oblak z ne-
skončno retroakcijo.
Ta skupek pojmov skuša razčleniti ekipa profesorja Reneja-Guya Soulagea iz Cler-mont-Ferranda: tocl vodi pot do napovedovanja »sedanjega vremena«.
Laboratorij v Clermont-Ferrandu je poln elektronike, od klasičnega računalnika s koluti trakov do žepnega računalnika, s katerim v
nekaj sekundah opravi račune, za katere bi še pred petimi leti potreboval pol ure. V laboratoriju je tako kot v vseh fizikalnih ali meteoroloških laboratorijih — tudi novinec — laser. Snop koherentne svetlobe je danes vsepovsod, v vseh oblikah. Edinole z laserjem so mogoče meritve na stotinko do tisočinke milimetra.
»Za proučevanje oblakov,« pojasnjuje profesor Soulage, »imamo veliko letalo, štirimo-tornik DC-7, ki je pravcati laboratorij. Natovorjen je do maksimuma. Naši poskusi trajajo po trinajst ur. Najprej začnemo študirati zrak pod oblaki, tik nad morskimi valovi, kadar smo v bližini Afrike. Dvigamo in spuščamo se, merimo temperaturo, vlažnost. Potem zapeljemo v oblake. Spet merimo z napravami, ki so pritrjene pod krila, zunaj letala. Proučujemo nastajanje kapljic in kristalov.«
Teorija na trdnih tleh je prijetna zadeva. Znotraj oblaka pa nastopa skoraj neskončna
ALTOCUMOLUS
cmrnjs
CUMULO-NtMBUS
CUMULUS
Nekaj vrst oblakov: altokumulus. cirus. kumulunimbus in kumulus
množica oblik, »različic« kapljic in kristalov. Tam je mogoče tudi osupljivo odkritje, na katerem sloni nekaj načel fizike oblakov.
Vsi smo se učili, da je nič stopinj na Celzijevi lestvici tista temperatura, pri kateri voda zmrzne. Zmota! »Čista voda,« pravi profesor Soulage, »zares zmrzne šele pri minus 40 stopinjah Celzija. Razen takrat, kadar sreča tuje telo, največkrat, kakšen 'aerosol', se pravi delček prahu.«
Tedaj pride do zelo čudnih pojavov, ki jih šele zdaj začenjamo razumeti. Veliko je prašnih delcev, zaradi katerih voda zmrzne: od delcev peska do kaolina, ki je v ozračju, da ne pozabimo na tovarniški dim.
Kaj se zgodi, ko kapljica sreča delec peska pri temperaturi minus 10 stopinj? »Voda je opeharjena,« razlaga profesor Soulage. »Misli, da ima opraviti z ledenim kristalom, temu ustrezno se organizira, da bi tudi sama postala kristal, popolna zvezda, ki meri kakšne tri milimetre.«
Temu pravimo »epitaksija«. Beseda je izpeljana iz grške, ki pomeni »položiti se na«.
Kakšna »simpatija« ali mimetizem žene vodo, da prevzame obliko svojega sopotnika? To seveda ni znano. Je pa ugotovljeno. Vendar to še ni vse. V atmosferi obstaja še en agent kristalizacije: bakterija. Kaj dela na višini? Gotovo prihaja iz razpadajočega listja, iz biomase, kot pravijo.
Takšna bakterija izloča kalcijevo sol oksalat, dobro znano ljudem, ki jih dajejo ledvice, saj prav ta sol tvori ledvične kamne. Tudi oksalat pripravi vodo do tega, da se spusti do minus 10 ali minus 20 stopinj Celzija. Takšne so vsaj domneve.
KULTURA - ŠOLSTVO - ZNANOST
DELO ★ stran 9
Zakaj kulturni domovi propadajo in samevajo?
Na Slovenskem je okrog 60 kulturnih domov in Domov kulture, s katerimi pa v večini občin ne vedo, kako in kam — Nerešena vsebinska vprašanja
Po podatkih Kulturne skupnosti Slovenije, ki so objavljeni v Pregledu kulturnih organizacij združenega dela in kulturnih dejavnosti po občinah, je bilo v Sloveniji leta 1978 okrog 60 kulturnih domov. V tej številki so zajeti samo domovi, ki se tudi uradno imenujejo Kulturni dom ali Dom kulture.
Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da imamo tudi toliko kulturnih središč z navedenim imenom. Vendar se je večina nekdaj z velikimi odrekanji zgrajenih slovenskih kulturnih domov spremenila v zapuščen kulturni spomenik nekdanjega dogajanja. Te danes že razpadajoče stavbe so odre zamenjale s filmskimi platni in se marsikje v najboljšem primeru spremenile v zasilno kinodvorano. S kulturo so povezana samo še njihova imena. Nekaj vzorčnih primerov iz različnih predelov Slovenije takšno stanje dovolj zgovorno potrjuje. Sladki vrh: lani je gledališka skupina iz Lovrenca v kulturnem domu uprizorila dve igri. sicer pa se je dom spremenil v kinodvorano za pogrošne filme. Po podatkih kulturne skupnosti je bil zgrajen 1. 1948 in je v zelo slabem stanju. V občini Ribnica v kulturnem domu v Loškem potoku zaradi neustreznosti ni prostora niti za vaje dramske sekcije. Podobno je.z domom v bližnjem kraju Sv. Gregor. Oder se podira, tako da je omejeno celo število nastopajočih. Zaradi neuporabnosti kulturnih domov zamira kulturno življenje v manjših krajih.
Tudi tam, kjer prizadevanj in pripravljenosti ne manjka, lahko ob neprimernih prostorih kulturna dejavnost del leta usahne. V Kulturnem domu DPD Svoboda Rudija Jedretiča v Ribnem so imeli lani več kot deset gledaliških predstav, dva literarna večera, 17 različnih tujih gostovanj (večinoma dramski nastopi), tri slikarske razstave in 8 nastopov domače folklorne skupine. Podobno živahno je bilo tudi v prvi polovici letošnjega leta: 4 gledališke predstave za odrasle in 5 mladinskih, nastopi folklornih skupin, razstave. 3 celovečerne proslave. 10 gostovanj in podobno. Vendar bi bila kulturna sezona lahko živahna vse leto, če je ne bi nenehno krnila nerešena materialna vprašanja, predvsem problem ogrevanja.
Podobne težave ovirajo kulturni razmah tudi v Kulturnem domu v Žirovnici, kjer dom upravlja in v njem nastopa Kulturno prosvetno društvo Svoboda France Prešeren. Zadnja leta je društvo s sredstvi, ki jih daje v ta namen Zveza kulturnih orga-
» Secesij a«
- Expose 81
V	torek 24..novembra, ob 18. uri, bo v prostorih mariborskega Razstavnega salona Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, otvoritev razstave del članov graškega likovnega združenja »Secesija« — EXPOSE 81. Predstavlja se 21 avtorjev, med njimi tudi Jože Ciuha in Janez Vidic, ki sta člana »Secesije« že dalj časa, s skupno 65 deli.
Partizanski tisk na Gorenjskem
V	sredo 25. novembra bodo ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Partizanski tisk na Gorenjskem. V kletnem razstavišču pa se bo z barvnimi fotografijami predstavil francoski fotograf Pierre Ives Se-cretin. Ob 18.30 bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše otvoritev razstave barvne fotografije iz cikla Odsevi. Pripravil jo je Milenko Pegan. V Mali galeriji se bodo predstavili gorenjski likovniki z izborom male grafike in male plastike. Kulturni večer bo zaključen z razstavo risb avstrijskega slikarja Helmuta Kurza-Golden-steina.
nizacij Jesenice, precej obnovilo opremo v domu, vendar je stavba stara in težav ne manjka, posebej še z ogrevanjem. Dom je bil zgrajen med obema vojnama s prostovoljnim delom in lahko sprejme 250 gledalcev. Med drugim v okviru društva Svoboda deluje dramska skupina, ki je lani imela 7 predstav, gostujejo pa tudi skupine iz Ribnega, Blejske Dobrave, Mariborsko lutkovno gledališče itd.
Na Jesenicah je v kulturnem domu gledališče »Tone Čufar«, pogosti pa so v njem tudi koncerti in gostovanja drugih gledališč. Dosedanji prostori so zastareli in nefunkcionalni, predvidena je nova gradnja, vendar v tem srednjeročnem obdobju še ne bo dovolj sredstev.
Zanimiv je primer kulturnega doma na Cankovi v Prekmurju, kjer gre dejansko za zadružni dom, v katerem sta knjižnica in telovadnica in je vse kulturno dogajanje skrčeno na občasne šolske proslave.
V kulturnem domu v Mengšu so lani poleg drugega uprizorili približno šest iger, prostor s 400 sedeži pa je dejansko predvsem kinodvorana.
Ustrezen kulturni dom, ki postane os kulturnega dogajanja, pomeni precejšnje zagotovilo za razmah kulturnih prireditev. Nedavno obnovljen kulturni dom v Kopru, za primer, ima dve dvorani s približno 100 sedeži. Tu se odvija poglavitni del kulturnih prireditev, od gledaliških predstav do glasbenih nastopov (recitali, nastopi in vaje mešanega pevskega zbora Obala itd.), hkrati pa je tudi Mladinski kulturni center.
Kulturni dom lahko postane pomemben združevalec kulturnega dogajanja tudi v manjših krajih. Ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije, Zveze kulturnih organizacij Murske Sobote in ZKO Slovenije so z dvakratnim samoprispevkom in prostovoljnim delom zgradili moderen kulturni dom. kjer se poleg domačih predstav vrstijo gostovanja gledaliških skupin iz Maribora, Kobilja, Murske Sobote, folklornih skupin z Madžarske, sodelujejo pa tudi s kulturnimi društvi s Koroške.
V planu Kulturne skupnosti Slovenije lahko preberemo naslednje poročilo: »V 16 občinah bodo gradili oziroma dokončali gradnjo skupno 25 kulturnih domov, od tega je 10 objektov, katerih gradnja se nadaljuje še iz prejšnjega obdobja.« Na videz obsežen načrt, ki pa ne bo mogel rešiti večine razpadajočih kulturnih domov. Toda vprašanje kulturnih domov ne zadeva samo gradnjo, marsikje ugotavljajo, da bi potrebovali vsaj enega mentorja ali strokovnega svetovalca. Težave izvirajo tudi od tod, ker je pri nas kulturni dom predvsem prostor, objekt, kjer se nekaj dogaja, če se, premalo pa so rešena vsebinska oziroma programska vprašanja. Večinoma so prireditve v kulturnih domovih prepuščene naključju, ni niti enoletnih programov, kaj šele vsebinskih načrtov za daljše obdobje. V glavnem upravljajo domove kulturna društva, krajevne skupnosti, družbenopolitične in zadružne organizacije, vendar večinoma nimajo konkretnejših odgovorov na vprašanje, kako naj bi domovi postali živa kulturna središča in kakšno vlogo naj imajo v kulturnem življenju posameznih območij.
Tako, kot je vzdrževanje pogosto prepuščeno prostovoljnemu delu, so tudi vsebinska vprašanja prepuščena iznajdljivosti in zavzetosti posameznikov, teh pa seveda ni v vseh krajih.
Kdo je potemtakem odgovoren za marsikje nevzdržno stanje kulturnih domov, ki propadajo ali pa so neizkoriščeni? Zakaj ponekod v krajevnih skupnostih zmorejo dovolj moči za živahno in razgibano kulturno dejavnost, drugod pa jim je kulturni dom celo breme? Zakaj se kar naprej ponavlja stara napaka, da je lažje nekaj zgraditi kot pa nato vzdrževati? In kako to, da ob domovih ne združujejo dejavnosti kulturna društva, šole, sekcije za kulturo pri krajevnih konferencah socialistične zveze in morda še kdo, ki mu ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja s kulturo v krajevni skupnosti? Morda bi prazni kulturni domovi zanimali tudi knjigarne in založbe?
To so vprašanja, na katera bi morale odgovoriti občinske kulturne skupnosti, predvsem pa krajevni samoupravni in politični organi. Kakšna je torej kulturna politika v naših krajevnih skupnostih?
MARJETA NOVAK
LJUDJE V NOVICAH
POLDE BIBIČ, 48-letni slovenski gledališki in filmski igralec, je bil na zadnji konferenci Saveza udruženja dram-
skih umetnika Jugoslavije, ki je bila sredi novembra v Sarajevu, izvoljen za novega predsednika te zveze. Bibič, član SNG, Drame in do nedavna tudi njen ravnatelj, profesor na ljubljanski igralski akademiji, družbeno politični delavec in član IS občine Ljubljana, je bil pred kratkim izvoljen tudi za predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
MJLINKO TORMAN, pesnik iz Šabca, je dobil prvo nagrado na letošnjem natečaju Dragoj-
lo Dudič. Natečaj že deveto leto prireja Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Srbije in podeljuje nagrade za dela iz književnosti in publicistike s temo NOB. Nagrada nosi ime srbskega pisatelja in revolucionarja (1887—1941), ki je bil med drugim tudi prvi predsednik narodnoosvobodilnega odbora Srbije. Torman jo je dobil za svojo pesniško zbirko »Balkanska pravljica«. Poleg prve nagrade so podelili še dve za književnost, dve za publicistiko in vrsto pohval delom z obeh področij.
GUISEPPE ZAMPIERI,
italijanski operni pevec, je umrl y svojem 60. letu. Kakor je bilo objavljeno, je že tedne poprej ležal hudo bolan na neki veronski kliniki. Umetnik, ki je svojo pevsko kariero zaključil v letu 1976, je bi! dve desetletji prvi tenorist dunajske Državne opere. Poleg tega je pel na vseh velikih opernih odrih v Italiji. Med njegovimi partnericami sta bili Maria Callas in Renata Tebaldi.
RAJKO DJURIČ, Rom, publicist in predsednik Zveze romskih društev Jugoslavije, je te dni objavil knjigo »Romi,
ljudstvo ognja in vetra«. Knjiga je izšla v nemščini v koprodukciji založbe Jugoslavija iz Beograda in neke založbe iz In-golheima v Zvezni republiki Nemčiji. V njej je predstavljena zgodovina Romov, osnove romskega jezika ter navade, verovanja in kultura tega ljudstva. V kratkem pripravljajo tudi angleški prevod. Knjiga je avtorjev prispevek Dnevom kulture Romov, ki so jih pripravili sredi novembra v Zagrebu.
MARIO VARGAS LLO-
SA, eden najbolj branih latinskoameriških piscev, je napisal nov roman z naslovom »Vojna do konca sveta«. Ko je ob njegovem izidu govoril na tiskovni konferenci v perujski Limi, je Llosa povedal, da je zaplet zasnoval na resnični zgodbi iz mračnjaške državljanske vojne, do katere je prišlo v 19. stoletju v severovzhodni Braziliji. Glavna oseba je religiozni mistik, ki je spodbudil svoje pristaše — kmete na upor proti novi brazilski republiki. Roman se oddaljuje od prejšnjih Llosovih knjig, ki obravnavajo zgolj perujske teme, to pa so romani »Stekleni vrt«, »Pogovori v katedrali«, »Čas herojev« in »Kapetan Pantaleon in nočni obiskovalci«.
Tomizza o Prijateljstvu
O svojem najnovejšem delu, o knjigi Prijateljstvo, je tržaški pisatelj govoril na literarnem večeru v Piranu - »Prijateljstvo sem napisal v trenutku pesimizma«
»Fulvio Tomizza je za prijateljstvo in sožitje narodov, ki žive ob Med drugim Fulvio Tomizza jugoslovansko-italijanski meji, naredil vsaj toliko, kot vse dosedanje zapiše:	»Tržaške intelektualce
diplomatsko dogovarjanje«, je povzel Jože Stabej, ki je prevajalec najnovejšega družbenega romana tržaškega pisatelja Tomizze, besede Cirila Zlobca. Ta jih je izrekel spomladi ob predstavitvi knjige L'Amicizia v Kostanjevici na Krasu.
Prejšnji teden pa so na literarnem večeru piranskemu občinstvu prvič predstavili tržaškega pisatelja Fulvia Tomizzo, hkrati pa tudi njegovo v slovensščino prevedeno zadnje delo — Prijateljstvo. Skupaj sta ga v 3000 izvodih izdali Državna založba Slovenije in Cankarjeva založba.
Fulvio Tomizza je v preprostih besedah povedal nekaj misli o svojem življenju in novi knjigi. Opozoril je, da je knjiga Prijateljstvo napisana alegorično in da govori o Slovencih v Trstu in na Krasu: »O Krasu so že veliko pisali pred menoj, vendar se mi je zdel v teh delih Kras zmeraj tuj. Povsod je pravzaprav manjkal človek in jaz upam, da sem ga v svoji zadnji knjigi uspel prikazati. Prijateljstvo sem napisal v trenutku pesimizma. Vendar sem želel povedati tudi, da loči ljudi, ki žive na tem enotnem prostoru,
Kaj delajo glasbenice
V Zahodnem Berlinu danes odpirajo razstavo Skladateljice - nekdaj in danes - Ljudmila Frajt in Ljubica Marič med sto ustvarjalkami iz 24 dežel
Danes, 24. novembra, bo v Centralni knjižnici na Bliicherjevem trgu v Zahodnem Berlinu odprta razstava »Skladateljice — nekdaj in danes«, ki bo s slikovnim gradivom, biografskimi in drugimi podatki ter z notnimi tiski in gradivom, biografskimi in drugimi podatki ter z notnimi tiski in posnetki glasbe na gramofonskih ploščah predstavila dejavnost več kot sto glasbenih ustvarjalk iz 24 dežel sveta. K sodelovanju sta bili povabljeni tudi dve ugledni skladateljici iz Jugoslavije: Ljudmila Frajt in Ljubica Marič.
Že v času priprav je veljalo načrtovani razstavi izredno zanimanje. saj jo nekatere glasbene avtorice razumejo kot prispevek k popularizaciji ženskih gibanj.
Omenjena razstava je le ena izmed mnogih javnih manifestacij, s katerimi glasbeni oddelek Centralne knjižnice tvorno posega v kulturno življenje Zahodnega Berlina. Pod vitalnim vodstvom Hansa Vetterleina, ki je tudi velik občudovalec slovanskih kulturnih dosežkov, se je v svojem četrtstoletnem obstoju razvil v uspešnega prireditelja najrazličnejših prireditev, med katere ne štejejo le koncerti, temveč tudi predvajanja glasbenih filmov, organizacija strokovnih srečanj, pogovorov in predavanj ter seminarjev in seveda postavitev razstav z glasbeno tematiko. Prva skrb pri tem je veljala
oblikovanju zanimivega, torej ne tradicionalnega programa in pa, v mejah možnosti, pomoči mladim glasbenikom. Naj omenimo le, da je danes mednarodno priznana violinistka Christiane Edin-ger opozorila nase s koncertom v dvorani berlinske Centralne knjižnice, da je tu pel pesmi Charlesa Ivesa slavni ameriški baritonist William Pearson, da je vrsta sodobnih kompozicij iz dežel vzhodne Evrope doživelo svojo prvo izvedbo v Nemčiji prav na koncertih Centralne knjižnice
Ugodno vzdušje je že pred dvema desetletjema privabilo k sodelovanju vrsto mladih berlinskih skladateljev, ki so pod okriljem glasbenega oddelka in mentorstvom njegovega vodje Hansa Vetterleina ustanovili skladateljsko skupino »Gruppe Neue Mu-
sik Berlin«, ki je dolga leta predstavljala edino organizirano dejavnost za razvoj sodobne glasbene ustvarjalnosti v Berlinu.
Prireditvena dejavnost glasbenega oddelka tudi mnogo pripomore k izpopolnjevanju fonda strokovne knjižnice, ki danes vsebuje čez 120 tisoč knjig, notnih tiskov in gramofonskih plošč, deloma porazdeljenih na specializirane zbirke kot »Nova glasba«, Vzhodnoevropska glasba«, Izvenevropska glasba«, »Inte-preti nove glasbe« in dr. Posebno zanimivost predstavlja »Dokumentacija o sodobnem glasbenem življenju«, ki jo predstavlja okoli 20 tisoč časopisnih izrezkov, strokovnih študij, glasbenih kritik, katalogov, koncertnih programov itd. Največ pozornosti uporabnikov knjižničnega gradiva pa je vsekakor deležna diskoteka: več kot 130 tisočkrat letno si Berlinčani v svoji Centralni knjižnici izposodijo gramofonske plošče in sredstva za nadomestilo izstrošenih plošč so največji materialni problem glasbenega oddelka.
MILAN STIBILJ
predvsem brezsmiselna mentaliteta, mentaliteta polna tabujev. Če se tem zavoram odpovemo, če si upamo imeti lastno vizijo o svetu in stvareh, pa je prijateljstvo, o katerem pišem, mogoče«.
Knjiga opisuje dogajanje v Trstu, nenehno spopadanje značajev dveh tovarišev, ki pa vodi v trdno prijateljsko vez. Razgibano prikazuje družbene razmere, s posebno sočnostjo in privlačnostjo pa izstopajo narodnostna vprašanja. Slovenci so prikazani kot tvorna in razgibana skupnost s svojimi stališči in hotenji, pa tudi s svojimi problemi in slabostmi. Glavne osebe so mladi ljudje, ki jih je presenetila vojna sredi doraščanja. Podoba tržaškega kulturnega življenja v marsičem posega v samo bistvo narodnostnega vprašanja in neizogibne povezanosti ljudi, ki žive v Trstu. Istri in na Krasu.
ponavadi delijo na tiste, ki ostanejo tukaj in se spridijo v podrtiji svojih neuresničenih sanj, in na tiste, ki so se dobro ali slabo, zasluženo ali po sreči uvrstili v italijansko kolesje in ne priznavajo, da mesto obstaja še naprej, čeprav so oni daleč. Pravijo tudi, da je to mesto začarano, njegov premočni objem bi pripeljal do počasnega predsmrtnega boja.« In na drugem mestu piše še bolj jasno: »Tukaj kratko malo hočejo, da se nič ne dogaja, nič ne raste. Kaže, da se ljudje bojijo novega. Alergični so na to, sum-njičavi, skoraj tako, kot bi moralo vse novo zbrisati kdo ve kakšne pravice«.
Nič čudnega torej, če si ta »vzvišena« kultura ni znala odgovoriti, kako urediti razmerje s slovanskimi sosedi. Svojo civilizacijo dojema kot samozadostno, kot vladavino, oblast in vrh. Prav v sredino takega razmišljanja zamahne Fulvio Tomizza s svojim mečem, s svojim Prijateljstvom.
BORIS ŠULIGOJ
Brook in rojevanje nove Carmen
Ni dolgo tega, ko sem prisostvovala zelo nenavadni predstavi. Prisostvovala sem pravzaprav vaji, testiranju nove predstave Petra Brooka, vpeljavi bistvenega elementa, to pa je občinstvo.
Peter Brook postavlja na oder Carmen Georgesa Bizeta in testiranje je bilo v gimnaziji Montaigne v Parizu. Bizet — po svoje tragičen avtor, kot je po svoje tragična usoda njegove junakinje, ne pa tudi njegove opere, ki živi svoje bleščeče življenje neodvisno od avtorja, neodvisna, svobodna, kakor hoče biti svobodna tudi Carmen — je svojo znamenito opero skomponiral 1875 in še istega leta neopažen umrl, star komaj 37 let, ne sluteč uspeha, ki ga bo deležna Carmen. Francozi obožujejo Carmen.
To jesen so Francozi že uprizorili eno Carmen:	pariška
opera je sklenila to ljudsko opero prenesti med ljudstvo, torej ven iz elitistične, posvečene, vnaprej razprodane in drage operne hiše v veliko Palais des Sports na obrobju Pariza. Toda ljudstvo je bilo razočarano nad hladnim prijemom režiserja Marcela Marechala in zasedbo, ki je pela v nekakem esperantu... Ob tej Carmen — in ob projektu filmske Carmen v režiji Francesca Rosija z Rai-mondijem in Domingom v moških vlogah, pa da ne pozabimo
Pekinške opere, ki bo začela serijo svojih Carmen 1. januarja — ob vsem tem pomeni Broo-kova Carmen iskanje novega gledališkega izraza, izziv konvencionalnemu uprizarjanju opere. Pomeni tudi izziv Carmen sami, ker jo po sto letih od njenega nastanka razumemo drugače: danes nam je Carmen bližje s svojo željo po svobodi, s svojo vitalno močjo, ki daje svobodo. Skratka: Brook hoče s svojo delovno skupino uprizoriti takšno Carmen, kakršno bi Bizet napisal, če bi danes živel.
Peter Brook je poleg mladih, še neznanih pevcev iz različnih dežel zbral okoli sebe tudi stalne sodelavce in to so: Jean-Claude Carriere, ki je posegel v tekst, Marius Constant, ki je priredil partituro, in Maurice Benichou. ki mu pomaga pri delu s pevci.
Delo s pevci se pravzaprav ne razlikuje od običajnega režiserjevega dela z igralci. Tudi pevci pred vsako vajo posvetijo uro in pol raznim telesnim vajam, ki so bolj ali manj povezane s Carmen. Tudi pevci so kot
vsi Brookovi igralci postavljeni v isti prazen prostor, ki ga bodo napolnili tudi s svojimi odzivi, mislimi, iskanji... Pomembno je poudariti, da obstajajo tri različne zasedbe pevcev, torej tri Carmen, trije Don Joseji, trije Escamilli, tri Micaele in da vsaka Carmen, vsak Don Jose prinaša s sabo svojo podobo Carmen, svojega Don Joseja, čeprav seveda sledijo glavnim linijam.
Zelo zanimivo, zlasti za nekoga, ki opazuje nastajanje predstave od daleč, je približevanje osebam, čutenje oseb in sveta, pri katerem Brook pomaga igralcem (in sebi) na najrazličnejše načine. V začetku je pevcem pokazal tri med sabo zelo različne filme: idiličen turški film Čreda, Pavlovičeve Zbiralce perja in španski dokumentarni film o bikoborbah. Naslednja »stopnja« je bil obisk ciganov v gledališču; cigani so pripovedovali o svojem potujočem bohemskem življenju, zmajevali z glavami, kadar so jim pevci postavljali čudna vprašanja, odkrito odgovarjali, a se vseeno spretno izogibali, kadar je šlo za njihove skrivnosti.
Predstava, ki sem jo videla v gimnaziji Montaigne, je bila to-
rej vmesna postaja ali bolje, začetek dolge vrste utrjanja Carmen v prisotnosti občinstva. Dogodek je bil nabit z neverjetno energijo, ki je prihajala tako iz neposredne bližine publike (gimnazijci in njihovi profesorji so z vseh strani tesno obkrožali sceno), torej stika z njo, kot seveda tudi iz pevcev in igralcev, ki so precej nenavadno vstopali v svoje vloge, pa tudi izredne skromnosti pripomočkov in od tod prisilje-nosti v improvizacijo, domiselnost: Pevci so sedeli na klopeh, v vseh treh zasedbah in od tod vstajali v svoje vloge, se menjavali, torej zdaj ena Carmen, nato druga, prvi Jose, drugi, tretji...
Staro gledališče iluzije, kjer po svoje kot otroci v zatemnjeni dvorani le od daleč opazujemo dogajanje na odru, je tako stran od tega živega proizvajanja gledališča in opera se v tem trenutku izkaže resnično kot sinteza vseh umetnosti, torej najvišja umetnost. Gledalci smo z odločilno močjo pritegnjeni v ta krog proizvajanja, predstava obstaja le v tem živem stiku.
BRINA ŠVIGELJ-MČRAT
Po_3. členu Zakona o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja (Uradni list SRS, št. 8/78)
razpisuje
odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj
ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA LETO 1982
I.	V letu 1982 bomo podelili 7 Žagarjevih nagrad po 40.000 (štiridesettisoč dinarjev) in 3 Žagarjeva priznanja.
II.	Žagarjeve nagrade in priznanja bomo podelili za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju.
Za nagrade lahko kandidirajo posamezni zaslužni delavci ali skupine delavcev, ki so dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja ter druge izredne uspehe, ki so jih dosegli z delom v vzgojno-izobraževalnih in drugih organizacijah združenega dela, z organiziranjem vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev.
Za Žagarjeva priznanja lahko kandidirajo organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbene organizacije in društva (v nadaljevanju: kandidati), ki so dosegli izredne uspehe iz drugega odstavka.
III.	Kandidate za podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj lahko predlagajo:
-	krajevne skupnosti
-	organizacije združenega dela
-	samoupravne interesne skupnosti in organizacije
-	društva in družbene organizacije
-	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje
-	Zavod SR Slovenije za šolstvo
Predlog za kandidata mora poleg imena in drugih osnovnih podatkov o kandidatu vsebovati še podrobno utemeljitev predloga.
Predlogu za podelitev nagrade je treba priložiti:
1.	življenjepis z navedbo podrobnih podatkov iz življenja in dela kandidata
2.	podrobno utemeljitev s priporočili in mnenji družbenopolitičnih organizacij (koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL), Zavoda SRS za šolstvo oziroma Sveta univerze, drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov.
Predlogu za podelitev priznanja je treba priložiti:
1.	osnovne podatke o kandidatu:
2.	podrobno utemeljitev predloga s priporočili in mnenji družbenopolitičnih in drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov.
IV.	Predloge pošljite do vključno 31. 12. 1981 v zaprti kuverti na naslov:
Izobraževalna skupnost Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 9 - z oznako »Razpis Žagarjevih nagrad in priznanj«.
V.	Svečana podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj bo v petek, 26. marca 1982.
24-8872
RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV
OCENA
Sekretarji v besedi, sliki in glasbi
Televizijska nadaljevanka Dragoslava Laziča in Radivoja Cvetičanina Sedem sekretarjev SKOJ se je iztekla. O seriji sem že pisal, po prvi in tretji epizodi, pa tudi sicer je bilo o njej in okrog nje že veliko povedanega.
Zadnje nadaljevanje je potekalo v znamenju smrti treh sekretarjev, Pere Popoviča-Age, Zlatka Šnaj-derja in Josipa Debeljaka. Končalo naj bi se optimistično, saj SKOJ kljub tolikim smrtim ni prenehal s svojim delovanjem. Sicer pa potrditev tega optimizma najdemo tudi v zgodovini.
Toda prav pri koncu se je močno zataknilo. Režiser je s časom, ki ga je imel na voljo (šest večerov), slabo gospodaril, in tako se mu je zgodilo, da je v zadnjem nadaljevanju »pospravil« tri od sedmih sekretarjev. V stiski s časom tiči tudi razlog, da so se ustvarjalci nadaljevanke zatekli v simboliko, ta pa je včasih izzvenela naravnost okrutno (recimo, da je smrt vsakega sekretarja posebej spodbujala za delovanje naslednjega; v kar me seveda ne morejo tako hitro prepričati).
Simboliziranje je bilo najbolj očitno pri Šnajderje-vi smrti. Seveda bi težko uganil, zakaj so izbrali takšno spremno glasbo, kot so jo. Ne verjamem namreč, da bi šlo za kaj drugega kot za spodrsljaj, glasbeno nepodkovanost, saj bi sicer bilo slišati, kot da je režiser želel vplesti v prizore tudi kanček ironije, posmeha, ali pa očitek. Spremna glasba je bila namreč četrti stavek Adagietto Mahlerjeve 5. simfonije v cis-molu iz leta 1901 oziroma 1902. Besedica adagio izhaja iz italijanske ad agio in pomeni udobno, se ne mudi, torej je adagietto nekakšen pospešeni adagio.
Glasba ni z dogodki sovpadala niti časovno, še manj pa pomensko, saj bi oznako »udobno« človek lahko mirno »prilepil« tudi Šnajderju, saj je bil navsezadnje edini od sekretarjev, ki je umrl doma. No, to bi bilo grobo podtikanje, zato sem prepričan, da so pri izbiri glasbe mislili zgolj na njeno lepoto, poleg tega pa je režiserja gotovo zavedla tudi Viscontijeva Smrt v Benetkah.
PETER SRAKAR
Spregledano
V zadnjih desetih dneh je bilo veliko dobrega predvsem na avstrijski televizijski mreži. Prejšnji petkov večer so na primer prepustili dunajskemu cirkusu, medtem ko so sobotne elitne ure dali na voljo Andreju Hellerju in njegovemu edinstvenemu poetičnemu varieteju Flic-Flac. To soboto je ekran njihove druge mreže za ves večer zavojeval Leonard Bernstein (z Beethovnovo 9. simfonijo), Herbert von Karajan (z Rahmaninovom) pa je na prvi mreži dobil dve uri nedeljskega dopoldneva. (Ne, nismo prezrli koprskega Glasbenega nokturna s flavtistko Ireno Grafenauer, da ne bo kdo rekel, po domačih logih pa ne pogledate). Če prištejemo še vse Frankensteine, srhljivke, ki jih Avstrijci že nekaj mesecev dosledno predstavljajo, potem ni vzroka za tožbe, da na televiziji ni kaj gledati. Kljub tej množici polnih in dobrjh večerov, pa le nismo spregledali:
★	ODDAJE MIHAILA VUKOBRA TOVIČA
Zabavajo vas Bora Djordjevič in Ribi j a čorba, ki je v vseh pogledih daleč presegla veljavne standarde naših zabavnoglasbenih oddaj, saj se je predstavila z izvirno scenografijo, kostumografijo in koreografijo, s svežimi režijskimi domislicami in z dobro izrabo možnosti, ki jih nudi sodobna elektronika. Edino za glasbeno plat oddaje je moč trditi, da ni bila ravno na zavidljivi ravni, vendar pa je to bolj problem skupine Riblja čorba kot režiserja Vukobratoviča.
★	IGORJA VIDMARJA, ki se je v petek in v nedeljo zvečer na valovih Radia Študent kritično spoprijel z enostranskimi interpretacijami punka in novega vala, še zlasti pa s člankom o tej temi, ki je minuli teden izšel v našem tedniku z naj večjo naklado. Treba je reči, da je Vidmar svoje argumente učinkovito podprl s posnetki skladb nekaterih domačih in tujih punkovskih oz. novovalovskih skupin, s čimer je hkrati dokazal, da obvlada tudi radijski medij.
★	ZORANA PISTOTNIKA in njegovo oddajo o skupini The Revolutionary Ensemble, ki igra sodobno improvizirano glasbo. Pravzaprav je bila ta oddaja, ki se je odlikovala tudi z izvrstnim veznim besedilom, le ena iz serije podobnih oddaj, s katerimi nam Radio Študent že dalj časa približuje dogajanja na tem glasbenem področju. Ob dejstvu, da je naša osrednja radijska hiša v tem pogledu docela zaspala, je zadevna dejavnost Radia Študent seveda še toliko pomembnejša.
★	ČETRTKOVEGA STUDIA OB PETIH, radijske oddaje, ki jo je vodil Bojan Grobovšek, kajti štirje njegovi sogovorniki so se na temo Mirovna gibanja v Evropi tako razgovorili, da se je začelo že kresati. »Radijci« so v takšnih oddajah navadno spretnejši in neposrednejši kot televizijci, in zavor skorajda ne uporabljajo.
★	SLOVENŠČINE V POZIVU LJUBLJANSKE TV, v katerem med drugim, tako je bralec prebral, piše, da je treba »željo za zapečatenje« izraziti »takoj po pridobitvi« televizorja, da je »reden pritok sredstev potreben za nemoteno predvajanje RTVprogra-ma« in podobno.
★	TV KRIŽANKE, saj je bila takšna, da nihče ni hotel več pisati o njej, se pravi, obupanost na tej strani ekrana je totalna, zato se je bati, da se ob prihodnjo oddajo celo v tej rubriki ne bo nihče več spotaknil.
★	JULKE VAHEN v nedeljskem Dnevniku (čeprav sama najbrž ni veliko kriva), ker je napovedala oddajo V znamenju oziroma izid referenduma za tretji samoprispevek. Ni držala besede, saj ni bilo niti oddaje niti teme; rezultatov pa sploh ne.
• TOMAŽA LAJEVCA, ko je v sredinem Dnevniku napovedoval prenos tekme Francija : Nizozemska na drugem programu. Prav, mnogi gledalci so si pač želeli videti to tekmo. Toda isti dan so bila na sporedu srečanja za jugoslovanski nogometni pokal. In kaj so pokazali gledalcem, ki so jih zanimale te tekme? Niti vseh golov ne, ker je bil posnetek tako slabo narejen. Prav jim je, tistim, ki jih še zanima jugoslovanski nogomet, zakaj pa niso Tomažu Lajevcu pravočasno sporočili, da bi radi videli vsaj dostojno poročilo v Dnevniku.
★	odlično
•	slabo
RTV
TELEVIZIJA
LJUBLJANA
9.00
10.00
15.55
17.25
17.30
17.40
18.10
18.30
18.40
18.55
19.10
19.24
19.26
19.30
20.00
20.50
21.00
22.30
TV V ŠOLI: Koledar, Obiščimo vojašnico, Jadranska obala, Dnevnik 10 (Zagreb) TV V ŠOLI: dokumentarni film, risanka, književnost in jezik, mali program, risanka, glasbeni pouk (Beograd)
ŠOLSKA TV: Pohod partizanskih proletarskih brigad, izotopi, premikanje ledenikov
POROČILA
LOLEK IN BOLEK, poljska risana serija NIHČE KAKOR JAZ, mladinska serija (Sarajevo)
ŠKOTSKI ANSAMBEL DUD, 2. del OBZORNIK
MOSTOVI-HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost KNJIGA RISANKA
TV IN RADIO NOCOJ ZRNO DO ZRNA DNEVNIK
KDAJ BO BRAZDA DALJŠA, aktualna oddaja o hrani, avtor Darko Marin MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV N. Companeez: ŽENSKE Z OBALE, 1. del francoske nadaljevanke — igrajo Edwi-ge Fenillere, Fran?oise Farian, Farey Ar-dent v POROČILA
20.00	RISANKE
20.15 STIČIŠČE - DVE MINUTI
20.30	ŽANDAR SE ŽENI francoska komedija — igrata Louis de Funes, Jean Lefebvre, režija Jean Gireult
22.00	TVD - DANES
22.10 VRNITEV ODPISANIH, nadaljevanka
AVSTRIJA I. PROGRAM___________________
20.15 POLJSKA PRED TRDO ZIMO, dok. oddaja
21.00	KOMEDIJA NIČEVOSTI, groteska Eliasa Canettija
AVSTRIJA II. PROGRAM__________________
18.30	BILLY, serija
20.15 KVIZ
22.20 KLUB 2
RADIO
PRVI PROGRAM
ODDAJNIKI II. TV MREŽE
17.10 DNEVNIK V MADŽARŠČINI
17.30	DNEVNIK
17.45	PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja 18.15 ODPRTA KNJIGA
18.45	FOLKLORNA PRIREDITEV
19.30	DNEVNIK
20.00 NOVE USPEŠNICE V ITALIJANSKI ZABAVNI GLASBI 20.50 PORTRETI: Franjo Paulik 21.20 ZAGREBŠKA PANORAMA
21.25	PORTRET ZEMLJE, brazilski dokumentarni film
TV ZAGREB I. PROGRAM______________
15.30	TV V ŠOLI: Mi smo Titovi - Tito je naš, Od Križevcev do Kalnika
17.40	POROČILA
17.45	PUSTOLOVŠČINA 18.15 KOLEDAR
18.25	KRONIKA OBČINE OSIJEK
18.45	POD ZASTAVO
19.30	DNEVNIK
20.00	STOP
21.00	ZAHODNA INDIJA, mavretanski film
22.40	DNEVNIK
KOPER_____________________________
13.30	ODPRTA MEJA, oddaja v slov. jeziku
15.30	ODPRTA MEJA (pon.)
16.00	NARODNA GLASBA 16.35 CINENOTES
17.00	REZERVIRANO ZA NAJMLAJŠE, Dokumentarna oddaja
17.30	ponovitev filma
19.30	OBZORJA
4.30 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na Jujem; 8.08 Jules Masenet: Thais — Meditacija, Giacomo Puccini: La Boheme — arija Mimi iz 1. dej.; Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 - Allegro molto moderato; 8.30 Glasbena šola Fran Šturm; 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Podlogar: Zimske sečnje v gozdovih blejskega območja; 15.00 Dogodki in odmevi;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Sotočje (iz studia Radia Maribor); 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Od premiere do premiere (prva izvedba); 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 00.05-4.30 Nočni program - Glasba; 1.30 Informativna oddaja v tujih jezikih (ponovitev)
DRUGI PROGRAM - stereo___________________
8.00	Na vaiu 202; 15.00 Dogodki in odmevi;
19.00	Radijski dnevnik; 20.00 Torkov glasbeni magazin; 21.30 Misel in pesem; 22.15 Sodobna improvizirana glasba - Prelomnice - 13. del; 22.55 Glasba
TRETJI PROGRAM - stereo__________________
10.00	Poročila; 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. Po poteh revolucije - Užiška republika; 10.35 Josef Barta: Sinfonia in D-Andante, Gio-vanni Battista Sammartini: Koncert za flavto in godala v C-duru — Allegro, Antun Sorkočevič: Sonata za orkester - Largo, Andre Ernest Mode-ste Gretry: Koncert za flavto in orkester v C-duru - Allgro, Joseph Hayn: Simfonija št. 7 v C-duru -»Poldan«, Hob. 1/7 - Adagio - Allegro; 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 16.33 Nove operne plošče, 8. oddaja; 18.05 Svet tehnike — Ob 35 letnici Geološkega zavoda Slovenije; 18.20 Byron Janis, Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu. op. 30; 19.00 Klavirski kvartet RTV — Ljubljana (U. Rojko, G. Mašek, J. Golob) Neposredni prenos iz studia 13!; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.20 Salzburški festival 1981, Koncert Dunajskih filharmonikov; dirigent Lorin Maazel, W. A. Mozart: Simfonija št. 38 v D-duru, K. 504 — »Praška«, R.Strauss: »Smrt in poveličanje« — simfonična pesnitev, op. 24, A. Dvorak: Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95 »Iz Novega sveta«; 22.00 Ottorino Respighi: Stari spevi in plesi za lutnjo - suita za orkester št. 1, (Bostonski simfonični orkester vodi Seiji Ozawa); 22.20 Skupni program JRT — studio
MARIO BEVILACOUA
TRST, Via Conti 9, tel.793071
Vsi specialni in tradicionalni stroji za mizarstvo in mehaniko.
V našem skladišču imamo tudi bogato izbiro rabljenih strojev in nadomestnih delov.
OB SOBOTAH ZAPRTO!

0
10. stran ★ DELO
KRONIKA
Torek, 24. novembra 1981
V Pomurju letos že 14
• l V IVV
novih zansc varooze
Plinjenje čebeljih družin spomladi in jeseni je najbolj učinkovito sredstvo pri zatiranju varooze - Res učinkovitega zdravila za zdaj še ni
ORMOŽ, 23. novembra — Zahtevne naloge na področju čebelarjenja vse bolj zaposlujejo tudi veterinarsko službo v podravski in pomurski regiji, kjer je čebelarstvo še vedno dokaj razvito. Zasluga za to gre
predvsem čebelarskim društvom skrbijo za podmladek.
V tem znamenju je pripravilo društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov v Mariboru konec preteklega tedna v Ormožu strokovno srečanje, na katero so povabili tudi stanovske tovariše iz občin Varaždin in Čakovec. Na tem shodu pa so sodelovali tudi strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete in veterinarske fakultete iz Zagreba.
Udeleženci so med drugim obravnavali tudi naloge izkoriščanja bioplina v praksi, v ospredju pa so bila vprašanja, ki zadevajo bolezni čebel.
• Po zadnjih podatkih je na območju severovzhodne Slovenije 1260 čebelarjev, od teh 660 v štirih pomurskih občinah. Razpolagajo z okrog 17 tisoč čebeljimi panji, kar vsekakor predstavlja veliko družbeno bogastvo, saj si brez čebel ni mogoče zamisliti razvoja sadjarstva in kmetijstva nasploh.
Slej ko prej tako čebelarje kot veterinarsko službo skrbi širjenje varooze, ki ne prizanaša niti temu območju. Prvič so se s to nevarno kužno boleznijo, ki že nekaj let redči čebelje družine širom Evrope, srečali v severovzhodni Sloveniji spomladi letos, ko so tudi tu odkrili več žarišč varooze.
To je dovolj tehten razlog, da
Zgorelo stanovanje
KAMNIK. 23. novembra — V Zgornjih Palovčah pri Kamniku je včeraj ob 14.30 izbruhnil požar v gospodarsko-stanovanj-skem poslopju, last 27-letnega Romana Novaka. Goreti je začelo, ker je lastnikov petletni sin, med tem ko je družina spala, vzel vžigalice in na hodniku v prvem nadstropju prižgal papir in nekaj cunj. Otroci, ki so se igrali v bližini so opazili ogenj in obvestili lastnika, ki je rešil člane družine in živino. Stanovanje pa je zgorelo skupaj z vso opremo in del gospodarskega poslopja s semenom, mlatilnico in dvema elektromotorjema. Škodo, ki je pri tem nastala so ocenili, na 500 tisoč dinarjev.
N. V.
in šolam, kjer ponekod načrtno
se je veterinarska služba, seveda v tesnem sodelovanju s čebelarji, temeljito lotila preventivnih ukrepov. Res je, da učinkovitega zdravila doslej v svetu se ni, to pa ne pomeni, da z že znanimi metodami ne bi mogli brzdati te nevarne bolezni.
Tako je predvsem pomembno, so poudarili strokovnjaki na posvetu v Ormožu, da je treba bolezen čim prej odkriti in začeti z zdravljenjem okuženih čebeljih družin. Najbolj učinkovito sredstvo je tako imenovano plinjenje čebeljih družin spomladi in jeseni. Kjer so ta ukrep zanemarili, kot se je to zgodilo na nekaterih okuženih območjih v državi, niso bili redki primeri, da so izgubili
Poklicni vozniki o varnosti
LJUBLJANA, 23. novembra — Ureditev delovnega časa poklicnih voznikov, njihov dnevni, tedenski in mesečni počitek, prehrana na dolgih vožnjah, boljša urejenost parkirišč - so bile poglavitne naloge, ki so si jih zadali na skupščini Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, v katero je vključenih več kot 20 tisoč članov.
Kot je povedal sekretar zveze Stane Zerovnik, bodo v prihodnje še večjo pozornost posvetili preventivi v prometu, saj je po podatkih zavarovalnice letos na naših cestah izgubilo življenje okoli 5 tisoč ljudi, škoda pa je znašala več kot dve milijardi dinarjev.
Na skupščini, na kateri so bili prisotni predstavniki sindikatov, JLA, Zveze organizacij za tehnično kulturo in republiških ter pokrajinskih Zvez šoferjev, so izvolili tudi novo predsedstvo, za novega predsednika skupščine pa so izvolili Egona Conradija.
D. V.
skoraj ves čebelji zarod.
V pomurski in podravski regiji so se zato dosledno lotili zdravljenja varooze povsod tam, kjer se je bolezen pojavila, plinjenje pa izvajajo povsod. Pregled kaže, da so letos samo v Pomurju odkrili štirinajst žarišč varooze, zaradi česar je bilo neposredno ogroženih 164 čebeljih družin. Pojav varooze pa upravičeno skrbi tudi čebelarje podravske regije.
Zato so že sprejeli vse ukrepe za dodatno plinjenje čebeljih družin in druge postopke za odkrivanje bolezni. Prav tako bodo v prihodnje dosledno nadzorovali izvajanje ukrepa o prepovedi selitve čebel na druga območja v času paše. Veliko čebelarjev se je namreč doslej izmikalo tem ukrepom, kar seveda predstavlja dodatno nevarnost širjenja varooze.
BORO BOROVIČ
Voznika zapeljala s ceste
GORNJA RADGONA, LJUTOMER, 23. novembra — Minulo soboto ob 18.30 je iz Radenec proti domu vozil 28-letni voznik osebnega avtomobila, Ivan Gider iz Boračeve 27. Ko je z neprimerno hitrostjo pripeljal do hiše št. 41 v domači vasi, je v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo stran ceste. Vozil je nekaj časa po zelenici, nakar se je vozilo zagozdilo med nasadom dreves ob cesti. Ranjenega voznika, ki je vozil vinjen, so odpeljali v murskosoboško bolnišnico. Na vozilu je za 15 tisoč dinarjev škode.
Včeraj ob 14.40 pa se je iz Ljutomera proti Križevcem pri Ljutomeru peljal z osebnim avtomobilom 24-letni Jože Banfi iz Rankovec. Izven naselja Noršin-ci je po vsej verjetnosti zaradi vinjenosti s ceste zapeljal v ob-sestni jarek, kjer se je vozilo zaustavilo. Banfija so odpeljali v murskosoboško bolnišnico. Miličniki so ugotovili, da voznik Banfi ni bil pripet z varnostnim pasom in je zatorej treščil z glavo v vetrobransko steklo.
P. O.
Štiristo ur pod obleko
Tihotapljenje ur in drugih dragocenih predmetov, kupljenih v Italiji in Avstriji, v Romunijo - Preprodaja romunske valute - Večji naval na meji
ŠTIRIINDVAJSET UR
Pobegli voznik se je javil sam
LJUBLJANA, 23. novembra — Na Tržaški cesti se je zgodila v petek ob 18.35 prometna nesreča, v kateri se je tako hudo ranil 61-Ietni Jože Guna iz Trbovelj, da je med prevozom v Klinični center umrl.
Po Tržaški cesti, od Trga MDB proti Jadranski ulici, se je peljal z osebnim avtom 23-letni Robert Lužar iz Ljubljane. Ko je pripeljal do hiše številka 2 na Tržaški cesti, je povozil Guno. Voznik osebnega avta je po nesreči odpeljal proti Dolgemu mostu in se nato ob 20.45 sam javil na postaji milice.
‘	N. V.
Umrl pešec
LAVRICA. 23. novembra — Sinoči ob 20.30 se je na Magistralni cesti Novo mesto — Ljubljana zgodila prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 40-letni Franc Mačarol iz Lavrice.
Iz Škofljice proti Ljubljani se je peljal z osebnim avtom 22-letni Janez Kramar. Ko je pripeljal na Lavrico, je treščil v Mača-rola, ki je prečkal cesto od hiše številka 49 na Lavrici proti tovarni Vedrog. Pešec je obležal na levem delu ceste mrtev. V tej nesreči se je laže ranila tudi voznikova sopotnica, 19-letna Mojca Rajnar.
N. V.
Po nesreči je pobegnil
ZGORNJE GORJE, 23. oktobra — 25-letni Janez Lipovec, doma iz Spodnjih Gorij pri Bledu, je včeraj ponoči z osebnim avtomobilom zbil 45-letnega Mihaela Rozmana, pešca, doma iz Krnice pri Gorjah. Po trčenju je voznik, ne da bi pomagal ranjenemu pešcu, odpeljal domov. Do nesreče je prišlo po prepovedi prometnih miličnikov, ki so Lipovcu pred tem zaradi suma pijanosti prepovedali vožnjo in mu odvzeli vozniško dovoljenje.
M. K.
»Ponesrečenec«
telefoniral
miličnikom
MOJSTRANA, 23. oktobra -Osem mojstranških gorskih reševalcev je včeraj do noči iskalo 23-letnega Janeza K. iz Ljubljane. Obvestili so jih, da se je Ljubljančan na poti od Peričnika do Mojstrane napotil v Grančišče in se izgubil. Danes zjutraj pa je »izgubljeni« telefoniral miličnikom, da ga ni treba iskati, ker se je že včeraj vrnil domov, potem ko ni našel znancev, s katerimi je bil na izletu.
M. K.
Čudna
prodaja
železa
Padel po stopnicah in se ubil
KOPER, 23. oktobra — Včeraj je ob 21. uri 30 minut je padel po stopnicah 44-letni Dušan Ka-stevc iz Levca pri Žalcu, začasno stanujoč v Ulici agrarne reforme v Kopru. Padel je tako nesrečno, da je že na kraju nesreče umrl.
_	D. B.
Z avtom v drog razsvetljave
LJUBLJANA, 23. novembra
—	Davi ob 1. uri so se v prometni nesreči v križišču Celovške in Drenikove ulice ranili voznik osebnega avta in njegova sopotnika. Po Celovški cesti, od Šentvida proti mestu, je vozil osebni avto 23-letni Tomaž Matjašič. Ker je vozil vinjen in z neprimerno hitrostjo, je v križišču Celovške in Drenikove ceste treščil v drog razsvetljave, od koder ga je odbilo nazaj na cesto. Voznik in 27-letni Boris Pikuš sta se lažje ranila, huje pa je bil ranjen Boris Sinkovič iz Ljubljane, Fabianijeva ulica 39. Vse tri so odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki še vedno borijo za Sinkovičevo življenje.
Umrl dva dni po nesreči
LJUBLJANA, 23. novembra
-	Sinoči je v Kliničnem centru umrl 30-letni Tomaž Choletva iz Ljubljane, Trg osvoboditve 8. Cholewa se je hudo ranil v prometni nesreči, ki se je zgodila v petek, ko ga je v Grčarevcu, med vožnjo proti Planini, v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo. Z osebnim avtom se je zaletel v obcestni kamen, nakar ga je skupaj s sedežem vrglo iz vozila.
N. V.
no,KIH
NZD Vrhnika, DS TOZD Zdravstvo Logatec
objavlja
prosta dela in naloge
zdravnika -specializanta iz pediatrije
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	zdravnik splošne prakse z opravljenim strokovnim izpitom
—	2 leti delovnih izkušenj
Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na DS TOZD Zdravstvo Logatec v 15 dneh od dneva objave oglasa. TOZD Zdravstvo Logatec, Notranjska 2.
17-8703
OD NAŠEGA DOPISNIKA
^ ATI!\, 23. novembra — Iz avtomobila, parkiranega pred mejno zapornico, izstopi moški. Ženska ostane na sprednjem sedežu in šele na izrecno zahtevo carinika, nekako nejevoljno in togo, vstane. V trenutku, ko se noga dotakne tal, začno izpod njene obleke padati digitronske ure.
To se je, nedolgo tega, zgodilo na mejnem prehodu Vatin, na romunsko-jugoslovanski meji. Poznejša preiskava je pokazala, da je imela ženska, pa če verjamete ali ne, pod obleko več kot 400 ročnih ur, ki jih je skušala pretihotapiti v Romunijo. Ko smo se o tem pogovarjali z vodjo mejnega prehoda Veljkom Grozdanovskim, nam je povedal, da to niti ni tako redek primer. Pred kratkim so razkrinkali tudi nekega beograjskega taksista, ki je skušal italijanske ure »izvoziti« v Romunijo. V njegovem avtu so našli 300 ur. Ko so tihotapca pozneje pripeljali v Vršac, je poskušal pobegniti še z 200 »di-gitronkami«, vendar so ga (spet) ujeli. Po nekaterih izračunih so naši cariniki na tem mejnem pro-hodu samo lani odkrili več kot 3000 ur iz Italije in Avstrije. Če bi jih tihotapci lahko spravili v
Romunijo, bi zelo veliko »zaslužili«.
Epizoda z urami kaže, da obstajajo organizirane tihotapske skupine, katere člani so Italijani in Jugoslovani, svoje sodelavce pa ima verjetno tudi v Romuniji. »Jugoslovanska zveza« iz Italije ne tihotapi samo ur, temveč tudi drugo dragoceno blago.
Grozdanovski nam je povedal, da številni Jugoslovani - namesto da bi hodili v Trst po različna oblačila — hodijo zdaj v Temišvar in druga romunska mesta.
Tam kupujejo vse mogoče, največkrat pa tekstil, obutev, krpe za posodo, kamp opremo itd. Naval je največji ob sobotah, ko pride na mejni prehod tudi do 20 avtobusov. Res je sicer, da so se potovanja z zasebnimi vozili zmanjšala zaradi obveznosti, po kateri morajo tuji turisti v Romuniji dobiti bone za gorivo,
vendar pa naval ne pojenjuje.
Na vršaškem trgu je mogoče od preprodajalcev kupiti romunski lej za dinar in 20 par, za 1800 dinarjev je torej mogoče dobiti 1500 lejev. S tem denarjem se naši državljani v temišvarskih trgovinah vedejo kot »Američani«.
Po podatkih, ki nam jih je zaupal šef carinarnice v Vršcu Djor-dje Mijatovič,' je v prvih devetih mesecih letošnjega leta pri Vati-; nu prestopilo mejo (v obeh smereh) približno milijon potnikov. V istem času so registrirali prehod 300 tisoč vozil. To je več kot lani, ko je mejo na enak način prestopilo približno 700 tisoč ljudi. Pri Vatinu je cestni mejni prehod, vendar je v Romunijo mogoče priti tudi pri Kaludjerovu; potniki, ki potujejo z vlakom, pa imajo carinski pregled na železniški postaji v Vršcu. V enem dnevu, je poudaril Mijatovič, uslužbenci »zaračunajo« približno 300 tisoč dinarjev carine, ki jo morajo potniki plačati za svojo blago.
SLOBODAN DUKIČ
LJUBLJANA, 23. novembra - Zoper Kmetijsko kooperacijo Domžale in poslovodjo v njeni poslovni enoti v Kamniku, Trg talcev 1, so na ljubljanskem temeljnem tožilstvu vložili obtožni predlog, ki jima očita gospodarski prestopek — špekulacijo v blagovnem prometu.
Že drugič se je zgodilo, da je tržna inšpekcija poslala na ljubljansko tožilstvo prijavo za isto pravno oziroma odgovorno osebo. Obakrat so poklicali inšpektorja kupci armaturnega železa. Pred časom je namreč poslovodja v trgovini v Kamniku, Janez Semprimožnik, pristal na prodajo armaturnega železa le pod pogojem, da kupec vzame hkrati apno. Že takrat so na tožilstvu napisali obtožni predlog.
Pred kratkim, oktobra letos, pa se je zadeva ponovila. Tokrat je poslovodja zahteval od kupcev, da skupaj z armaturnim železom vzamejo tudi cement, ali pa ne dobijo ničesar. Dva kupca sta njegove pogoje odklonila in raje poklicala inšpekcijo.
B. G.
Zvedeli smo...
za ugodne nakupe, ki so jih ta teden pripravili na pultih posebnih prodaj v kletni etaži Emonine trgovske hiše maximarket v Ljubljani. Moške hlače iz širokega žameta prodajajo po 801,50 din, hlače z manjšimi napakami pa po 40% tovarniško znižanih cenah. Volno za ročno pletenje VANDA (debelejša — 30% volne in 70% sintetike) lahko kupite po 520 din za kilogram. Po 20% tovarniško znižanih cenah lahko kupite tudi lepe plišaste igrače.
Ta teden je maximarket v znamenju UNICEF, tudi letos prodajajo Unicefove novoletne čestitke, sestavljanke za otroke, komplete pisem in papirja, koledarje in vrečke z Unicefovim motivom.
(	24
V taksiju našli 170 parov kavbojk
KOZINA, 23. novembra-Patrulja postaje prometne milice iz Kopra je v soboto ustavila pri Kozini koprskega taksista, ki je vozil 18-letnega Agana Hetemo-viča iz Titograda in 22-letnega Nasera Nazirija iz Peči. Mladeniča sta imela pri sebi 170 parov kavbojk, 5 vetrovk in 4 dežnike. Blago, vredno 225.000 dinarjev in tihotapca, so miličniki izročili carinikom, ovadili pa ju bodo tudi temeljnemu javnemu tožilstvu.
Poln avtomobil tihotapskega blaga
KOZINA, 23. novembra — Koprski miličniki so v petek ob 21. uri pri Obrovem ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 24-letni Predrag Priča iz Jevre-movca. V vozilu so bile še 34-letna Riša Čakič, 28-letna Neda Aličič in 23-letna Fazila Milič, vse tri iz Šabca. Miličniki so v vozilu našli 53 parov kavbojk, 104 kilograme kave, 1320 vilic in žlic, 97 naglavnih rut, 360 kuhinjskih nožev, 7 tranzistorjev, 6 dežnikov in še nekaj različnih vrst tihotapljenega blaga. Natančna vrednost zaseženega blaga še ni izračunana, samo kavbojke in kava pa veljata na črnem trgu nad 113.000 dinarjev.	D. B.
Podelitev
priznanj
vosovcem
LJUBLJANA, 23. novembra — Ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in OF ter ob dnevu republike, 29. ndvembru, so danes v Domu Maksa Perca v Ljubljani podelili 90 vosovcem priznanja za njihovo medvojno in povojno delo pri izgradnji samoupravne socialistične Jugoslavije.
Plakete varnosti zveznega izvršnega sveta je dvanajstim vosovcem podelil republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, prav tako pa je podelil tudi 70 plaket organov za notranje zadeve. Predsednik republiške konference zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije Janez Japelj je podelil osem plaket, ki jih podeljuje ta zveza, Niko Lu-kež, podpredsednik skupščine mesta Ljubljane, pa je podelil osem spominskih plaket Ilegalca mesta Ljubljane.
V imenu vosovcev, ki so danes dobili priznanja, se je zahvalil narodni heroj Franc Štadler-Pepe.
Ž. H.
Posebej zanimivo za obrtnike in gospodarstvo!
Prodajalna i/ novih prostorih v Javnih skladiščih, Ljubljana, ha/a Vlil, je odprta vsak dan od 6.30 do 14. ure, ob sobotah pa od 7. ure do 14. ure.
@ metalka
0 metalka blagovnico ljubljana
Vse za dodatno ogrevanje v vseh stanovanjskih prostorih drugo nadstropje blagovnice
N°v*°!?ltrerii*telc ***
red!
kr°Y'rt'°
Tkemo	boste

P°ueb°ka*
M	P°d°ba-

NOVOTEKS
Peter Cheyney
Dekletom je vseeno
60. nadaljevanje
»Kaj pa je, Caution?« vpraša. »Boste koga prijeli?«
»Kaj pa mislite, Maloney,« mu rečem. »Takšna je moja služba, da zapiram ljudi. Kaj pa ste drugega mislili, zakaj se potikam tod okrog in bredem v to in ono, če ne mislim kdaj koga prijeti?«
Ne reče nobene, gleda pa zelo resno. Prižgem si cigareto in medtem se odprejo vrata. Vstopita Fernandez in Periera, za njima pa policaja, ki sta me čakala spodaj, kot sem se dogovoril z Mettsom. V tej sobi je vražje napeto vzdušje. Vsi čakajo, kdaj bo kaj počilo. Fernandezu gre rahlo na smeh, ko spet sede k mizi in začne mešati karte. Obrnem se k He-nrietti.
»Gospa Henrietta Aymes,« ji rečem, »sem zvezni agent in vas aretiram z obdolžitvijo, da ste umorili svojega moža Granwortha Aymesa 12. januarja ponoči na Bombažnem pomolu v New Yorku. Aretiram vas tudi z obdolžitvijo, da ste poskusili spraviti v obtok za dvesto tisoč dolarjev ponarejenih zveznih obveznic, in vas izročam šefu policije tukaj v Palm Springsu, da vas zapre zaradi teh obdolžitev in vas izroči za preiskavo zvezni državi New York.«
Obrnem se k policajema.
»O. K., fanta,« rečem. »Odpeljita jo.«
Henrietta ne reče nobene. Bleda je kot smrt in vidim, da ji drgetajo ustnice. Maloney stopi naprej in jo prime za roko. Potem se obrne k meni.
»Poslušajte, ta je pa huda, Caution,« mi reče. »Saj to nima smisla. Mislil sem ...«
»Nemogoče,« mu rečem, »nimate kaj misliti. Če pa se hočete iti junačka, lahko odidete s Henrietto v Palm Springs.«
»Hvala,« reče, »prav rad.«
Odide s Henrietto, policaja pa za njima. Obrnem se k Perieri.
»Želim govoriti z vami in Fernandezom,« rečem, »zato bo po mojem bolje, če zaprete lokal in spravite ljudi od tod, vidva pa se vrnita v vašo pisarno, kjer se lahko pogovorimo o teh rečeh.«
Periera in Fernandez in drugi odidejo iz sobe. Čez minuto zaslišim, kako se spodaj ljudje odpravljajo in odhajajo. Stopim k omari in si natočim burbonca. Povisevam kakih deset minut, potem pa se vrne Periera in pravi, da je vse O. K. Ponudi mi, da bi prišel v njegovo pisarno, kjer se bomo laže pogovorili. Grem za njim po mostovžu in zavijeva v njegovo sobo. Fernandez sedi pri mizi, pije iz velikega kozarca in kadi cigareto. Ko vstopiva, naju pogleda.
»No, gospod Caution,« pravi, »obrnilo se je tako, kot sem si mislil, da se bo. Ves čas sem vedel, da je to naredila ona. Boste kaj pili?«
Rečem, da bom. Periera mi ponudi cigareto in mi jo prižge.
»Po mojem sem ravnal na edini mogoč način,« jima rečem. »Čisto jasno mi je, da je ta Henrietta ženska, ki je takrat stopila iz avtomobila, ga spet pognala in ga poslala čez rob pomola, a do nocoj o tem nisem bil popolnoma prepričan. Zdaj pa sem dobil brzojavko iz New Yorka, ki pravi, da sta sobarica Marie Dubui-net in nočni stražnik na Bombažnem pomolu
prepoznala oblačila, ki jih je nosila. To mi zadostuje in ustreza.«
»Pa mislite, da je ona tudi ponarejevala?« je vprašal Fernandez.
»Ne,« rečem, »tega ni naredila sama, ampak je naredil nekdo drug zanjo. Kdo je to, ne vem, a ko se bom jutri zjutraj pogovoril z njo v ječi, ji bo mogoče do tega, da bi kaj povedala po pravici. Morda si bo s tem stvar kaj olajšala.«
Fernandez vstane in si natoči še en kozarec. Zdi se mi, da je ta fant kar preveč zadovoljen sam s sabo.
»Dekleta mi je res žal,« pravi. »Po mojem je zabredla v hudo kašo in bo rabila veliko mož-gan, če se bo hotela spraviti kam ven.«
»Kaj ne poveste,« rečem, »a pri dekletih nikoli ne veš, kje si. Saj res, Fernandez,« nadaljujem, »zakaj pa ste se prekrstili v Fernandeza in prišli sem dol, samo da je umrl Aymes?
Pogleda me in se zareži.
»Moral sem nekaj ukreniti,« pravi, »in Pe-riero sem spoznal tukaj že pred enim letom, ko sem pripeljal Aymesa. Za Fernandeza pa se kličem zato, ker ne bode v oči tako zelo kot moj pravi priimek Termiglo.«
Nekam predrzno me pogleda.
»Bi radi še kaj vedeli?« reče.
»Ja,« mu pravim. »Tisto noč, ko je umrl Aymes, niste bili v službi, ne?«
Zmečka cigareto.
»Ne, nisem,« je rekel. »Bil sem tam okrog. Kaj potem?«
»O, nič,« mu pravim, »a pomislil sem, da bi mi morda lahko povedali, kje ste bili. Po mojem ste kje že morali preživeti večer in rekel bi, da vas je kdo moral videti.«
Zasmeji se.
»Seveda,« reče. »Če že morate vedeti, sem peljal Henriettino sobarico Marie v kino. Nisem vedel, da moram imeti alibi.«
S. Fischer-Fabian
AFRODITA
52. nadaljevanje
Trixi ne zve več, kaj bo tisto, kar je bodo podarile, ker se po zvočniku zasliši »klink-klonk-klank«. To je znamenje, da sledi obvestilo. »Obvestilo, pozor, obvestilo. Spoštovani potniki so naprošeni, da namiznih prtov ne predelujejo več v kostume, ker bo sicer gala večerja resno ogrožena. Merci. Thank you. Hvala.« Knak.
★
Za gala večerjo je doktor tokrat velikodušno pogledal skozi prste. Namesto 1000 kalorij jih je dovolil kar 1500. »To pa zato,« je svojo velikodušnost utemeljil v krogu ladijskega vodstva, »ker so zaključni vtisi odločilni vtisi, gospoda moja. Tako rekoč oblikujejo podobo potovanja. V našem primeru posredujejo vsakemu pacientu, pardon, vsakemu potniku občutek, kakor da je na krovu .Afrodite' vseskoz dobro jedel.«
»Česar, bogu bodi potoženo, res ni mogoče trditi,« je vskočil v besedo I. častnik.
»In ta občutek je pomemben,« je nadaljeval doktor, ki je vljudno preslišal častnikov medklic, »pomemben zato, no, razumite me prav, ker jih pač želimo ponovno videti na krovu.«
Doktorjev menu za na svidenje je imel tokrat na belem robu zlato natisnjen moto: »O stopi se vendar vse to trdno meso. Shakespeare, Hamlet.« Na levi strani jedilnika je bila pod zaznamkom »POPREJ« fotografija potnika, ki ga je ladijski fotograf ujel v kamero prvega
dne. Na desni strani pa pod zaznamkom »ZDAJ« druga fotografija, posneta na koncu stradalnega potovanja.
V sredini pa so se vrstile jedi:
1/2 hladnega jastoga (brez dodatkov)	100	kal.
zelena solata z dvema beljakoma in mlado čebulo	110	kal.
puran z oblogami	400	kal.
jagenčkov hrbet z gorčico in vinsko omako	380	kal.
mandeljnova potica ali porcija sira roqueforta z maslom	200	kal.
prosto razpoložljiv	ostanek za pi-	,
jače	310	kal.
vsota kalorij	1500 kal.
Beatus Hiigeli se je zastrmel v svoj »poprej« in svoj »zdaj« in mrko zmajuje z glavo. Ne more pa ne more odkriti razločka med obema fotografijama. Viseča lica so mu ostala in dvojna brada tudi in klobasa sala na tilniku prav tako in tudi salo okoli ledij pa še tisto, kar visi čez pas, je ostalo.
Beatusu Hugeliju iz Zuricha (Ziirichberg) se je posrečilo nekaj, kar se je doslej posrečilo le malokaterim potnikom na »Afroditi«: z isto težo odhaja s krova, s kakršno je prišel na krov. »Začelo se je s tisto vrečko,« glasno tuhta Hiigeli in si potisne s čela visoko kuharjevo kapo, ki spada k njegovemu kostumu, »kaj morem za to.«
»Vrečko?« vpraša ladijski zdravnik, ki je na svojem priklanjevalnem pohodu pristal ob Hu-gelijevi mizi. »Kako, prosim?« Siten je videti, ker sovraži slabe zglede, ta Falstaff pa je eden od njih.
»Plastična vrečka, ki je nekega dne prifrčala name. Z jasnega neba. Čof in je ležala poleg mene. Malinovi bomboni so bili v njej pa vse sorte čokolada, mlečna in polnjena, bog se me usmili, kaj morem za to.«
»Kdo pa jo je vrgel?« zanima doktorja. Doktor se obrne k Radkejevima, ki sedita zraven Hiigelija, in pomežikne:
»Veliki neznanec, kajpada. Ali pa si, dragi dami, lahko predstavljata, kdo bi tu na krovu metal sladkarije okrog sebe?« Rezko in kratko se zasmeji.
»Jaz si že ne morem predstavljati,« nedolžno reče gospa Annegret in sunkoma spusti tančico svoje haremske obleke (tip maharadževe najljubše žene).
»Jaz pa si, mamica.« Erika, ki jo je mati zašila v rjuho, na hrbet pa ji napisala »Miss Afrodita«, si pritisne prtič na usta, tako jo sili na smeh.
»Le mirno dihajte.« Doktor jo z dlanjo potaplja po hrbtu.
» ... In potlej zadeva z gosjo. Pol kilograma mletega mesa, dva kruhka, več jabolk, konser-va gomoljik in zelje v vinu...« spet brunda Hiigeli.
»Gos?« našpiči ušesa ladijski zdravnik, »gosi tu ni bilo. Ali pa hočete trditi, da...«
»Zelje smo pripravili s šampanjcem. In zraven kuhan krompir v kosih, čisto navaden kuhan krompir.« Hiigeli z bridkostjo pomisli na tisto noč, ko je šel v hladilnico.
Doktor nagubanega čela bulji v Hiigelija. Blazne privide je doslej doživel samo pri pacientih z ničelno dieto. Se rečejiri tistih, ki niso smeli ničesar zaužiti, razen kakšne tablete za pomiritev in slatine. Odločno zmaje z glavo in stopi k Primežu, ki mu v pozdrav pomoli poli-cajske lisice. Na sebi ima karirast jopič, karirasto čepico, sesa pipo in vsakomur reče:
Premagali
univerzo
Illinois
Druga zmaga jugoslovanskih košarkarjev v ZDA — Dalipagič najučinkovitejši
BLOOMINGTON - Pred 16.000 gledalci so jugoslovanski košarkarji na ameriški turneji dosegli svojo drugo zmago. Tako je tudi razmerje med zmagami in porazi po štirih tekmah izenačeno - 2:2. Tokrat so po enakovrednem boju tesno premagali ekipo univerze Illinois z 71:66 (34:34).
Boj je bil v večjem delu tekme enakovreden in nobena izmed ekip si ni priigrala večje prednosti. V finišu pa so vendarle prišle do izraza večje izkušnje jugoslovanskih reprezentantov, ki so tako zasluženo zmagali. Peter Vilfan je bil tokrat skromnejši v metih. dosegel je le 4 točke, najboljši strelec naše reprezentance pa je bil vnovič Dražen Dalipagič z 28 točkami. Eden izmed junakov tekme pa je bil center Rajko Ži-žič, ki je ujel kar 16 odbitih žog pod obema košema in bistveno pripomogel k uspehu naših.
Naslednjo tekmo igrajo naši košarkarji že jutri v Kentuckyju.
Tudi sklep sezone v odličnem slogu?
Našo nogometno reprezentanco čaka v nedeljo še zadnja kvalifikacijska tekma za SP, Hajduk in Radnički pa nastopata v pokalu UEFA
LJUBLJANA — Samo še nekaj tekem je ostalo do konca sezone, ki je bila za jugoslovanski nogomet ena najuspešnejših. Reprezentanca se je uvrstila na SP, v nedeljo bo znana še odločitev ali bo v končnem seštevku kvalifikacij v 5. skupini pred Italijo ali za njo. Uspešni pa so bili tudi naši klubi, saj so se izmed štirih kar trije uvrstili v tretji krog evropskih pokalov. S koeficientom 0,75 je Jugoslavija celo prva v Evropi, pred ZRN in Belgijo (0,66). Bo tudi sklep sezone, nedeljski nastop reprezentance v Atenah z Grčijo ter tekmi osmine finala pokala UEFA Radnički — Feyenoord in Valencia — Hajduk v sredo (ter revanši čez 14 dni), tako uspešen?
Naši reprezentanti so, z izjemo Šur-jaka, Svilarja, Gudlja in bratov Vujovič po tekmi z Luksemburgom ostali v Novem Sadu. V sredo se bodo v Sarajevu v prijateljski tekmi pomerili z Železničarjem, dan zatem pa bodo odpotovali v Atene, kjer jih v nedeljo čaka še zadnji nastop v kvalifikacijah za SP. Z zmago ali morda že z remijem bi »modri« na lestvici prehiteli »azzurre«, ki pa bodo v Španiji glede na dosedanje rezultate v vsakem primeru nosilci skupine. Moštvu Miljana Miljaniča bi uspeh v Atenah lahko dal samozavest, ki jo bodo prihodnje leto na »mundialu« še kako potrebovali. Proti Grkom Miljanič ne more računati s Šljivom, Šurjakom in Sliškovi-
čem, ki naj bi bili prvi aduti naših v Španiji, zato pa bo lahko lažje preveril možnosti povratnikov Sušiča, Bu-ljana in Pašiča.
Veliko hujši preizkušnji pa čakata naša predstavnika v pokalu UEFA Hajduk in Radnički, ki sta prijetno presenetila, saj je malokdo pričakoval, da bi ob tako uglednih nasprotnikih lahko prišla do tretjega kola. Spli-čani bodo v sredo igrali v Valenciji proti moštvu, za katerega namesto Kempesa in Bonhofa zdaj igrata le malo manj slovita Danec Arnesen in Avstrijec Welzl. Splitskega trenerja Mladiniča pa bolj kot nasprotnik skrbi položaj v lastnem taboru, ki zares ni obetaven: poškodovani vratar Pudar
ne more nastopiti, Sliškovič bo morda vzdržal en polčas, še najhuje pa je to, da sta ključna igralca obrambe Primo-rac in Rožič povsem izven forme. Na srečo pa Hajduk v gosteh igra odlično, tako da je odločitev pričakovati v Splitu, ko bo imel Mladinič zdrava aduta, v 14 dnevih priprav pa se bo lahko moštvo »privadilo« tudi na Po-ljud.
Nasprotnik Radničkega Feyenoord je še slovitejši, saj je bil leta 1974 zmagovalec tega tekmovanja, štiri leta pred tem, pa prvi v pokalu pokalnih prvakov. Vodi ga sloviti trener iz ČSSR Vaclav Ježek, zanj pa igrajo med drugimi Belgijec Van Hanegem, Bolgar Zeljazkov, Nizozemec Wijn-stekers in drugi. Toda v Nišu se ne predajajo, napovedujejo možnost nove senzacije.
Turčija : Jugoslavija 0:0
ADAPAZARI — V kvalifikacijski tekmi za nastop na EP mladincev do 18 let sta nogometni reprezentanci Turčije in Jugoslavije igrali 0:0. Povratna tekma bo aprila prihodnje leto pri nas.
Smer v južni steni Daulagirija
LJUBLJANA, 23. novembra — Vodja 1. slovenske alpinistične himalajske »žepne« odprave Stane Belak - Šrauf je na današnji tiskovni konferenci podrobneje opisal težak vzpon v južni steni Daulagirija in prav tako zahteven sestop. Poudaril je tudi, da se je vzpon zavlekel, ker odprava zaradi pomanjkanja sredstev ni bila najbolje opremljena. Na sliki je vrisana smer naše odprave z bivaki v steni. (Foto: Stane Belak)
SAHSAHSAH SAH
Hrvatska prva, SRS pa četrta
V Titovem Velenju se je končal 5. tradicionalni šahovski turnir »Bratstvo in enotnost«
TITOVO VELENJE — Ekipa Hrvatske je zasluženo osvojila prvo mesto na 5. turnirju »Bratstva in enotnosti«, na katerem je nastopilo vseh šest republiških reprezentanc in najboljši vrsti iz SAP Vojvodine in Kosova. Slovenska reprezentanca je dosegla manj, kot je bilo pričakovati. Osvojila je 4. mesto.
Končni vrstni red 1. Hrvatska, 2. Makedonija, 3. Srbija, 4. Slovenija, 5. Bosna in Hercegovina, 6. Vojvodina, 7. Kosovo, 8. Črna gora.
V finalnih dvobojih med enako uvrščenimi iz obeh skupin so igrali takole — za 1. mesto: Hrvatska : Makedonija 6:4; za 3. mesto: Srbija Slovenija 6:4 (Parma : Todorčevič remi, Planinc : Milinčevič 1:0, Rakič : Ristič 1:0, Jelen : Aleksič 0:1, Bajec : Paunovič remi, Polajžer : Davidovič 0:1, Petek : Troksto-vič remi, Košir : Maksimovič 0:1, Cigan : Grujič 0:1, Mikac : Pe-
trovič remi); za 5. mesto: Bosna in Hercegovina : Vojvodina 5:5, Kosovo : Črna gora 5:5.
Organizacija tekmovanja je bila izvrstna, manj kakovostna pa je bila udeležba, saj so na turnirju sodelovali le štirje velemojstri, 18 mednarodnih mojstrov in 19 mojstrov.
VOJIN PEROVIČ
SEVNICA — Na rednem brzopo-teznem turnirju ŠK Milan Majcen je zmagal Šorli z 8,5 točke pred Povše-tom 8, Furlanom in Maurerjem 7,5 itd. V skupnem seštevku vodi Šorli s 75 točkami pred Maurerjem 70 itd.
J. B.
Četveroboj v Zagrebu telovadcem Vojvodine
Maloštevilni gledalci so videli medlo predstavo — Izjemi najmlajša — Vrsta Slovenije na 2. mestu
ZAGREB — Nedeljski četveroboj gimnastičnih reprezentanc Srbije, Hrvatske, Vojvodine in Slovenije je z vso ostrino pokazal na skoraj brezupne razmere v naši gimnastiki, čemur se najbrž niti ni moč čuditi. O tem so po svoje pričali tudi maloštevilni gledalci, ki so videli dokaj »po domače« organizirano prireditev. Edini svetli točki sta bila pravzaprav le dva slovenska pionirja, komaj 14-letni Lojze Kolman iz Ljubljane in še leto mlajši Vlado Šoštarič iz Maribora.
Vprašanje pa je seveda, ali bosta tudi dva po znanju in nadarjenosti obetavna telovadca lahko preskočila ovire, ki jima jih postavljata neugodno ozračje in razmere v naši gimnastiki. Izolacija naše gimnastike od svetovnih dogajanj je bila namreč tudi v Zagrebu preveč očitna, da bi bilo moč resno prisluhniti nekaterim bolj vedrim ocenam. Tudi reprezentanti Kunčič, Budanovič in Savič s svojimi nastopi niso zapustili globljega vtisa. Vse je bilo nekako tako, kot bi se jim mudilo čimprej opraviti nalogo, ki se ji niso mogli izogniti.
Hkrati sta se v Zagrebu pomerili tudi ženski reprezentanci Vojvodine in Hrvatske. Hrvatske tekmovalke so bile boljše predvsem po zaslugi mladih tekmovalk iz Zagreba in Karlovca, kjer se zadnje čase močno trudijo, da bi oživili to športno disciplino. Dragana Došen je bila sicer za dva razreda boljša od drugih tekmovalk, kar pa je bilo za zmago Vojvodine vseeno premalo.
REZULTATI — člani: 1. Kunčič (Sl) 54,20, 2. Budanovič (V) 53,45, 3. Savič (V) 53,20, 4. Marinčič (Sl) 48,90, 5. Vrabič (Sr) 48,30, 6. Popo-vič (H) 47,05; st. mladinci: 1. Nimče-vič (V) 54,00, 2. Jo (V) 53,50, 3. Bešter (Sl) 53,40, 4. Šumandl (Sl) 51,35, 5. Božina (Sr) 49,55, 6. Kursa-novič (Sr) 48,05; ml. mladinci: 1. Kolman (Sl) 54,50, 2. Jakovčevič (V) 54,00, 3. Šoštarič (Sl) 53,50, 4. Djerfi (V) 51,70, 5. Draksimovič (Sr) 48,55, 6. Nastasovič (Sr) 45,40; ekipna razvrstitev: 1. Vojvodina 269,15, 2. Slovenija 266,65, 3. Srbija 240,70, 4. Hrvatska 228,55;
članice: 1. Došen (V) 37,55, 2. Ca-put (H) 34,85, 3. Arbanas (H) 34,50; st. mladinke: 1. Sučevič (H) 33,10, 2. Stojanič (V) 31,15, 3. Babič (V) 30,80; ml. mladinke: 1. Barta (V) 34,35, 2. Puža (H) 34,10, 3. Omerzo (H) 33,85; ekipna razvrstitev: 1. Hrvatska 170,80, 2. Vojvodina 168,10.
Dubravčičeva odpotovala na Japonsko
Naša najboljša drsalka bo od 25. do 29. t. m. nastopila na mednarodnem tekmovanju
ZAGREB — Naša najboljša umetnostna drsalka Sanda Dubravčič, druga z minulega EP in zmagovalka 15. jubilejne »Zlate piruete Zagreba«, je na povabilo japonske drsalne federacije odpotovala skupaj z mednarodno sodnico Tjašo Andre — Prosenc v Kobe, na japonski otok Honšu, kjer bo od 25. do 29. t. m. veliko mednarodno tekmovanje za »NHK Trophy«. Prireditelji so povabili le še najboljše iz Avstrije, ZRN, ČSSR, NDR, ZDA, SZ, Kanade, Francije, Finske, Kitajske, VB in J. Koreje.
Dubravčičeva se bo tako prvič v novi drsalni sezoni pomerila z »večnimi« tekmicami z evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Nastopile naj bi tudi Wainmannova (Kanada), Vicky de Vries (ZDA), Clau-dia Christofics-Binder (A), Karen Wood (ZDA) in druge z vrha svetovnega ženskega drsanja. Za Dubravči-čevo bo tekmovanje velika preiskuš-nja pred letošnjim EP februarja v Loyonu v Franciji.
LONDON — Britanski namiznoteniški igralec Douglas je zmagovalec mednarodnega turnirja. V finalu je dobil proti Kitajcu Liangu z 2:1.
ZRN : Bolgarija 4:0 (1:0)
DČSSELDORF - V zadnji tekmi 1. kvalifikacijske skupine za sodelovanje na SP je ZRN pred 55.000 gledalci premagala Bolgarijo s 4:0 (1:0). Strelci: Fischer (4), Rummenigge (50 in 83), Kaltz (63-11 m). Končni vrstni red: ZRN 16, Avstrija 11, Bolgarija 9, Albanija in Finska po 2.
Na SP Salvador
in ne Mehika
TEGUCIGALPA - V zadnji tekmi kvalifikacij za SP 6 ekip severne in centralne ameriške skupine in Karibov je Mehika igrala le 0:0 s Hondurasom, ki se je že pred tem uvrstil na SP. Mehika bi morala to tekmo dobiti, ker je ni, pa gre na SP Salvador. Končni vrstni red: Honduras 8, Salvador 6, Mehika in Kanada 5, Kuba 4 in Haiti 2.
Antognoni huje poškodovan
FIRENCE — Na tekmi Fioren-tina - Genoa je italijanski reprezentant Giancarlo Antognoni trčil v koleno vratarja Genoe Martina in se hudo poškodoval. Njegovo srce kar 25 sekund ni bilo. Po pregledu so ugotovili, da gre za poškodbi lobanje in prsnega koša, vendar zdravniki niso dali natančnejše diagnoze. Antognoni je dejal, da se počuti bolje, vendar ga še boli glava.
KAM. KAJ IN KJE
REKREACIJA
• KRANJSKA GORA - Iz Zgor-njesavske doline so novice take:
»Tek republike« po ulicah Vrhnike
• VRHNIKA - ZTKO Vrhnika in ŠŠD Kurir organizirata v sredo (25. t. m.) tradicionalni »Tek republike« po ulicah Vrhnike za vse starostne kategorije. Start in cilj pri OŠ »Ivan Cankar«. Štart pionirjev bo ob 15. uri, za druge tekmovalce ob 16.30. Vsi, ki tekmujejo za trimsko priznanje, naj prinesejo s seboj knjižice, ker je to zadnja akcija v tem letu.
Prijave bodo sprejemali na šoli Ivana Cankarja eno uro pred štartom.
NASVETI
Kakšna in po čem so slovenska smučišča (2); Okolica Maribora in Gorenjska
• Kumen pri Lovrencu na Poh
ju (25 km od Maribora, avtobus vs; uro): ob vlečnici dolgi 500 z zmog vostjo 400 oseb na uro sta dve pr< lažja in težja. Progi teptajo z noga Obratovalni čas: od 9. do 16. t Priročni bife obratuje samo med ž skimi počitnicami.
• Duh na Ostrem vrhu ima vlečnico dolgo 300m, z zmogljivostjo 400 oseb na uro. Proga nezahtevna. Teptajo jo z doma predelanim traktorjem. J. J.
•	Cene:dnevna vozovnica 220 din, poldnevna 145, tedenska 900, sezonska 3600 din. Povratna vozovnica za izletnike do Vitranca za odrasle 100, za mladino pa 70 din. Popusti za skupine.
•	Parkirišča: 1500 avtomobilov.
•	Težavnostne stopnje smučišč v Kranjski gori: zelo zahteven Vitranc II, srednje zahtevna Vitranc I in Podkoren ter smučišče ob novi dvosedežnici Velika dolina. Za začetnike smučišča ob Kekcu, Mojci I in II. Brsnini, v Martuljku in v Mojstrani.
Smučišča v Zgomjesavski dolini so na nadmorski višini med 810 m in 1600 metrov.	*
•	Sedežnice v Kranjski gori:Vi-
tranc I - dolžina 1200 m, od 450 do 600 oseb na uro; Vitranc II - 1047 m, 400 oseb; Podkoren - 1250 m, 450 oseb;
•	Vlečnice: Preseka I - 836 m, 640 oseb; Preseka II - 836 m, 940 oseb; Kekec - 600 m, 800 oseb; Mojca I — 438 m, 1000 oseb; Mojca II — 182 m, 600 oseb; Podles 732 m, 720 oseb; Brsnina - 420 m, 450 oseb, Bukovnik - 216 m, 600 oseb; Tinkara — 300 m, 450 oseb.
V novem sistemu žičnic Podkoren-Planica bodo začele sredi decembra obratovati tri vlečnice, po novem letu pa tudi dvosedežnica:
•	dvosedežnica Velika dolina —
1237 m, 873 oseb; vlečnici Kolovrat — 497 m, 933 oseb; Pehta — 616 m,
Naši hokejisti z Madžari na dveh frontah
Reprezentanca A jutri v Mariboru, v četrtek pa na Bledu - Mladi v Budimpešti
LJUBLJANA — Jutri in v četrtek čakajo hokejski reprezentanci A in mlado (do 20 let) prve preizkušnje v novi sezoni. Obe naši selekciji se bosta po dvakrat pomerili z Madžarsko. Članska vrsta bo jutri igrala v Mariboru, v četrtek pa na Bledu s tekmeci, s katerimi se bo srečala na marčevskem SP skupine C v španski Jaci. Tekmi bosta ob 17. uri. Mlada reprezentanca pa bo odigrala srečanji v Budimpešti. Danes krene na pot.
Za dvoboja na umetnem drsališču na mariborskem Taboru in v novi blejski dvorani vlada veliko zanimanje. Pri HZJ si prizadevajo obuditi nekdaj dokaj močni hokejski središči, zato so prva letošnja reprezentančna nastopa »dodelili« prav Mariboru in Bledu. In prav je tako.
Reprezentanti so določeni. Zvezni trener Ladislav Pejcha bo preskusil tokrat 22 hokejistov. To so: Prusnik, D. Lomovšek, Pretnar (vratarji), Savič, Vidmar, Repovž, Mrak, Filipovič, Mežnarc (branilci), M. Horvat, D. Horvat, G. Hiti, Bešič, Hafner, Šu-vak, Bratina, T. Lepša, Kuret, Ladoc-ki, Saliji, B. Lomovšek, Š. Ščap (napadalci).
BOJAN KAVČIČ
Test naših v slalomu
Alpske reprezentance so imele prvi del preglednega tekmovanja - Na prvi progi najhitrejši Križaj, na drugi pred vsemi Kuralt
ST. JAKOB, 23. novembra — Kljub temu, da za pregledne tekme naših reprezentanc v alpskem smučanju ni najbolje kazalo, je vodstvo vendarle uspešno izvedlo prvi del testov - tekmovanja v slalomu. Vreme je bilo lepo, sneg pa še kar trd. Jutri se bo pregledno tekmovanje reprezentantov nadaljevalo z veleslalomom.
Člani A in B moške reprezentance in mladinci so se pomerili na dveh različnih slalomskih progah, člani druge moške ekipe in mladinci pa za primerjavo še enkrat na posebni progi.
Na prvi slalomski progi je bil vrstni red takle: 1. Križaj 52,89, 2. Benedik 53,52, 3. Petrovič
54.10,	4. Cerkovnik 54,15, 5. Podboj 54,64, 6. Ribnikar 54,77, 7. Čižman 54,81, 8. Karničar 54,88, 9. Oblak 56,54, 10. Robič 56,92. Na tej progi sta malo pred ciljem odstopila izmed članov A ekipe Kuralt in Franko, Strel pa že v zgornjem delu.
Na drugi progi je bil vrstni red naslednji: 1. Kuralt 50,39, 2. Cerkovnik 50,57, 3. Benedik 50,90, 4. Strel 50,97, 5. Franko
51.10,	6. Podboj 51,44, 7. Karničar 52,28, 8. Kreačič 52,29, 9. Oblak 53,48, 10. Naglič 54,22. Izmed članov A selekcije so odstopili Križaj, Petrovič in Čižman.
Med člani B ekipe in mladinske vrste, ki so tekmovali še na posebni progi, je bil vrstni red naslednji: 1. Karničar 42,04, 2. Podboj 42,16, 3. Petrovič 42,20, 4. Jakopin 42,92, 5. Lavtižar 42,93, 6. Oblak 43,30, 7. Matičič 43,52, 8. Kreačič 43,82, 9. Robič 44,34, 10. Žan 44,46. Odstopili so Čižman, Ribnikar, Naglič in Štravs.
Ženske so najprej tekmovale dvakrat na isti progi, nato pa še enkrat na novi.
I.	proga: 1. Dorning 57,29, 2. Tome 57,99, 3. M. Koprol 58,50, 4. Česnik 58,66, 5. Mihelič
60.04,	6. Krek 60,17, 7. Bergant 60,17, 8. Hafner 61,43, 9. Valant
62.04.	Odstopile so Leskovšek, Jerman, Peharc in Zavadlav.
II.	proga: 1. Leskovšek 56,85, 2. Porenta 57,50, 3. Tome 57,54, 4. Peharc 57,80, 5. Dornig 57,82, 6. Česnik 59,33, 7. Dežman 59,33, 8. Bergant 59,76, 9. Hafner 60,59, 10. Zajc 62,30.
Odstopili sta Zavadlav in Jerman.
III. proga: 1. Leskovšek 54,26, 2. Dornig 55,33, 3. Jerman 55,58, 4. Zavadlav 56,02, 5. Peharc 57,44, 6. Dežman 58,07, 7. Kunc 59,23, 8. Klinar 59,24, 9. Hafner 63,60. Odstopila je Tome.
Jutri naj bi vsi reprezentantje, ki so na treningu v St. Jakobu v Avstriji, tekmovali vsaj na treh veleslalomskih progah, če bo vreme le dovoljevalo.
TONE VOGRINEC
Dušan Grašič poškodovan
TIGNES — Član jugoslovanske smučarske reprezentance Dušan Grašič se je huje poškodoval med treningom smuka v francoskem smučaskem centru Tignes. Mladi, 18-letni Škofje-ločan je med smukom tako hudo padel, da se mu je smučka zlomila, robnik pa se mu je zarezal v nogo. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Bourg -Saint-Maurice, kjer so mu rano zašili, potrebna pa je bila zaradi krvavenja operacija na želodcu. V bolnišnici bo moral ostati 10 dni.
ROKOMET
Barcelona naprej
BARCELONA — V povratni tekmi-osmine finala tekmovanja za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev je lanski nasprotnik Kolinske Slovana Barcelona premagala portugalskega šampiona Benfico z 29:17 (14:8) in se z naj prepričljivejšo razliko 36 golov uvrstila v četrtfinale. Prvo tekmo je namreč v Lizboni dobila s 37:13. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstil tudi vzhodnonemški pokalni prvak Em-por (Rostock), ki je v povratni tekmi premagal švedski Vistaad z 28:19 (15:11). V prvi četrtfinalni tekmi pa je madžarski Elektromos premagal Nettelstadt (ZRN) s 23:21 (10:10).
V četrtfinalni tekmi pokala evropskih šampionov je v Bois Colombesu (Fra) USM Gagny sicer premagal Honved s 27:24 (13:13), vnedar so se v četrtfinale uvrstili Madžari, ki so prvo tekmo dobili s 34:28. Napredovala sta udi Helsingor (Šved) in St. Otmare (Švi), ki sta v povratnih tekmah izločila Sporting (Bel) oz. Suun-deo (Fin).
NOVO NA TUJEM
BUENOS AIRES - Češkoslovaški teniški igralec Lendl je dobil šesti turnir za grand prix zaporedoma. Zmagal je na odprtem prvenstvu Argentine. V finalu je premagal domačina Vilasa s 6:1, 6:2.
BANSKA BISTRICA - 12-letni jugoslovanski drsalec Tomislav Či-zmeši iz Zagreba je dosegel lep uspeh na mednarodnem mladinskem »grand prixu« v ČSSR, ko je za Borejkom (SZ) osvojil drugo mesto.
PO DOMAČIH KRAJIH
Kazen za Višnjevca
LJUBLJANA — Disciplinska komisija NK Olimpija (v sestavi: Drago Lukič, Stane Karo in Vlado Tauzes) je obravnavala nedavni incident trenerja Vukašina Višnjevca z novinarjem Sportskih novosti. Komisija je po zaslišanju trenerja in prič izrekla kazen: Višnjevac dva meseca ne sme voditi tekem (na sporedu jih tudi ni) in zastopati kluba. Pač pa bo Višnjevac lahko vodil priprave moštva, ki se bodo začele 15. decembra v Ljubljani.
Olimpijin trener je v zvezi z zadnjimi dogodki in disciplinskim postopkom za »Delo« izjavil: »Mislim, da nekateri vodilni možje v klubu z menoj niso bili korektni. Zaradi tega sem ponudil svoj odstop, vendar sem ga umaknil, potem ko sem se prepričal, da večina članov vodstva zaupa v moj strokovni koncept. A ne vem, če ga nisem polomil. Imam pogodbo do konca prvenstva, zelo rad bi jo odslužil do konca, toda v takih razmerah je zelo težko delati. Zadnja kazen je nov dokaz za to. Prav smešna je.«
F. B.
Športna napoved
Po začasnem poročilu za 47. kolo športne napovedi je bilo 222 trinajstič po približno 22.660,50 din, z 12 zadetki pa 4.260 dobitkov po približno 1.771,35 din.
Mežica : Pionir 3:1 (-11, 3, 11, 10)
MEŽICA — Športna dvorana, gledalcev 450, sodnika Obersnel (Mb.) in Čelan (Hoče).
1000 oseb in Bedanc — 754 m, 935 oseb.
V Zgomjesavski dolini so še
•	sedežnica na Španovem vrhu nad Jesenicami — 1628 m, 400 oseb;
•	vlečnica Planica — 270 m, 300 oseb;
•	vlečnica v Gozd Martuljku -561 m, 700 oseb,
•	vlečnica v Mojstrani - 542 m, 750 oseb.
Popravljalnica smuči in opreme je v Kranjski gori.
•	ZATRNIK — Smučišča sredi Pokljuke ležijo na nadmorski višini med 881 m in 1261 metri in merijo 600 hektarjev.
•	Parkirišče za 700 avtomobilov.
•	Javni prevoz: skibus z Bleda bo vozil šestkrat dnevno.
•	Cene: dnevna karta 200 din, poldnevna 120, tedenska 900 din. Razni popusti.
Težavnostne stopnje smučišč na Zatmiku: smučišča ob dvosedežnici Berjanca in ob vlečnici Zatrnik so za zahtevnejše smučarje, za otroke in za začetnike pa priporočamo smučišča ob vlečnicah Plana I. in II.
•	Sedežnica: Berjanca - 1758 m, 750 oseb.
•	Vlečnice: Hotunjski vrh - 584 m, 1000 oseb; Zatrnik 444 m, 800 oseb; Plana I - 634 m, 800 oseb; Plana II — 280 m, 800 oseb.
MEŽICA: Trdina, E. Jezernik, M. Jezernik, Žlebnik. Plešnik, Skotnik, M. Lebnik, Ž. Lebnik, Vidmar, Golob, Lukša, Pupavac.
NOVO MESTO: Vernik, Primc, Kosmina, Pečar, Graberski, Brulec, Černač, Kolarič, Žnidaršič, Babnik, Prah, Goleš.
V slovenskem derbiju vodilnih in še neporaženih moštev so v pravem prvenstvenem vzdušju zasluženo slavili domači. Gostje so sicer pričeli poletno in tudi dobili prvi niz, vendar pa so domači že v drugem nizu z izvrstno igro povsem zagospodarili na igrišču, nato pa so s preudarno igro samo še potrdili zanesljivo zmago.
ŠTEFAN LEDNIK
Boksarji navdušili v Radovljici
RADOVLJICA — V počastitev dneva republike in 40. obletnice vsta-
je jugoslovanskih narodov in narodnosti sta BK Odred (Lj.) in KZA Donat iz Radovljice priredila uspelo boksarsko revijo, ki je navdušila občinstvo v polni telovadnici OŠ Antona Tomaža Linharta. Junak večera je bil Andrej Veštan in Radovljice, ki je v zelo lepem boju, polnem tehničnih prvin, po točkah premagal Kamničana Branka Barakoviča. Izkazali sta se še borbeni Čavič iz Kranja in mladinec Leben (Partizan, Vič). Prireditev, ki je bila tudi v okviru tedna boja proti alkoholizmu, so Radovljičani pripravili zgledno, za kar ima posebne zasluge tudi predsednik kluba KZA Franc Pretnar.
Rezultati — lahka kategorija: Do-broševci (Odred): Pejič (Dol. Toplice) 2:0 TKO 3. r.; polwelterska: Leben (Partizan Vič): Tadič (Odred) 2:0 tko 1. r., welterska: Kovačič (Odred): Magdič (Radovljica) 0:2 p. t., polsrednja: Čavič (Kranj): Rajlič (Dol. Topi.) 2:0 p. t., srednja: Jakupovič (Odred): Krasniči (Partizan Vič) 2:0 p. t. in Lulič (Odred): Džurdžič (Partizan Vič) 2:0 p. t., poltežka: Jakov-
I
proizvodno in trgovsko podjetje n. sol. o., Ljubljana
TOZD
tekstil
commence , o. SOi. o.
Ljubljana, Moše Pijadejeva 3
Razpisna komisija pri TEKSTIL, TOZD TEKSTIL COMMERCE Ljubljana
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili
RAČUNOVODJE TOZD
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati;
-	da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
-	dokončano srednjo ekonomsko šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	da je moralnopolitično neoporečen.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »Tekstil« proizvodno in trgovsko podjetje, TOZD TEKSTIL COMMERCE, Ljubljana, Moša Pijadejeva 3 z oznako »za razpisno komisijo«. Razpisna komisija bo obravnavala samo vloge, ki bodo imele priložena vsa zahtevana dokazila.
21-8823
Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a
objavlja
prosta dela in naloge
šoferja D kategorije
za prevoz delavcev na delo iz Ljubljane na letališče Aerodrom Brnik
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po odloku zveznega izvršnega sveta o sprejemu delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74).
Imeti morajo tudi urejeno vojaško obveznost.
Poskusna doba je 3 mesece.
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela sprejema Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a, 15 dni po objavi.
23-8852
ljevič (Kamnik): Dedič (Partizan Vič) 2:0 p. t. in B. Barakovič (Kamnik) — Veštan (Radovljica) 0:2 p. t., težka: Centa: Ban (oba iz Ljubljane) 2:0 p. 1	JANEZ GALE
Prehodni pokal Brežičanom
BREŽICE - V počastitev dneva republike so se že petnajstič zapored pomerile občinske sindikalne reprezentance Brežic in Samobora. Ob jubilejnem srečanju, ki je bilo to nedeljo v Brežicah, so domači dosegli skupno zmago s 7:5 in tako že drugič osvojili prehodni pokal.
Brežičani so zmagali v kegljanju (moški 203:181, ženske 828:810) in streljanju z zračno puško z 1.633:1.575, v namizmen tenisu (5:4) in malem nogometu (5:0) pa je zmaga pripadla gostom. Šahisti so se razšli z neodločenim rezultatom 4:4.
Prihodnje leto bo dvoboj znova v Samoboru.
V. P.
V Komendi delovni — brez odmora
KOMENDA — Žima že trka na vrata, toda člani konjeniškega kluba Komenda, ki ga vodi predsednik Alojz Lah, nič ne mislijo na »zimsko spanje«. Težišče klubskega dela v teh -mrzlih dneh je na ureditvi kasaške steze na krajevnem hipodromu, ki je merila doslej samo 692 m, zato na njej ni bilo mogoče prirejati največjih domačih prvenstvenih in drugih rejskih dirk. Sedaj jo člani s prostovoljnim delom podaljšujejo na 700 m, odslej pa bo tudi širša (14 m) in na zavojih nagnjena za 1.40 m. Ta delovna akcija je terjala zahtevno regulacijo Pšate. Doslej so na hipodromu premaknili že približno 3.000 kubikov zemlje, 1500 kubikov pa navozili na kasaško stezo (prej 12 m) in na mesto, kjer je tekla Pšata.
Iz nekdanje veslaške tribune z Bleda so v Komendi s prostovoljnim delom svojih članov in članic naredili izjemno koristen objekt lepega videza. Pod tribunami so uredili klubske
GLEDALIŠKI SVET NARODNEGA GLEDALIŠČA V SARAJEVU
objavlja
prosta dela in delovne naloge
1.	SCENOGRAFA
2.	KOSTUMOGRAFA
Pogoji;
pod 1.: likovna akademija ali akademija za uporabno umetnost in 1 leto delovnih izkušenj pri opravilih scenografa ali afirmirani scenograf z večletnimi delovnimi izkušnjami
pod 2.: akademija za uporabno umetnost in 1 leto delovnih izkušenj pri opravilih kostumografa ali afirmirani kostumograf z večletnimi delovnimi izkušnjami.
Oglas velja 15 dni po objavi.
Ponudbe z dokumenti o izpolnjevaju pogojev pošljite na naslov: Narodno pozorište Sarajevo, Obala 9. Nepravočasnih in nepopolnih prijav ne bodo upoštevali.
23-8849
tovarna
izolacijskega
materiala
laško
TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LAŠKO
Delovna skupnost skupnih služb
Zaradi organizacijskih sprememb objavljamo prosta dela in naloge
1.	vodenje obrata družbene prehrane
Zahtevani pogoji:
-	kuharski ali hotelski tehnik
-	najmanj 2 leti izkušenj
2.	vodenje sektorja prodaje termoizolacijskih materialov in sistemov
Zahtevani pogoji:
—	visoka ali višja stopnja strokovne izobrazbe
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Prijave lahko pošljete v 15 dneh od dneva objave na naslov: TIM LAŠKO, Kadrovska služba, 63270 Laško O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po zaključku objave.
23-8844
K
timi
8. trnovski maraton 82 s 4.500 udeleženci?
Organizatorji iz Idrije so se že začeli pripravljati za to najbolj množično prireditev
IDRIJA - Člani organizacijskega komiteja 8. trnovskega smučarskega maratona so začeli pripravljati to najbolj množično manifestacijo smučarjev-tekačev v Jugoslaviji, ki bo 7. februarja prihodnje leto v Črnem vrhu nad Idrijo.
»Zelo uspeli 7. trnovski maraton z rekordnim številom skoraj 4.000 udeležencev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije je velika obveznost za člane organizacijskega odbora in druge organizatorje trnovskega maratona; kar najbolje bo treba pripraviti prihodnjo prireditev smučarskih tekačev,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Stanko Murovec, ki že vse od leta 1974, ko je bil prvi trnovski maraton s 553 udeleženci, vodi organizacijske priprave.
Trnovski maraton že slovi po Evropi, zlasti seveda med smučarskimi tekači. Da je to res, potrjuje tudi vabilo organizatorjem iz Idrije, da naj sodelujejo na posvetovanju organizatorjev enajst najbolj množičnih tekmovanj smučarjev-tekačev (Vaša, Engadin, Marcialonga itd.), ki je bilo julija letos v Helsinkih. Organizatorji iz Idrije se sestanka niso mogli udeležiti, ker so vabilo dobili prepozno, z brzojavko, v kateri so opravičili svojo odsotnost, pa so se zahvalili za povabilo in izrekli pripravljenost sodelovati tudi v prihodnje.
Na zadnjem sestanku organizacijskega komiteja so sprejeli finančno
poročilo, izvolili delovne komisije in se dogovorili za nadaljnje aktivnosti, predvsem o zbiranju denarja za izvedbo prireditve. Sestavili so tudi razpis 8. trnovskega maratona z nekaterimi novostmi. Teh bodo Veseli predvsem nastopajoči in obiskovalci. Razpis bodo pripravili do začetka decembra, nato pa ga bodo poslali smučarskim klubom, sindikalnim organizacijam, šolam in drugim ljubiteljem smučarskega teka. Komisija za pripravo proge, ki jo vodi neumorni Janez Pavčič, si je teren ogledala že poleti in nekoliko spremenila progo. Ti popravki bodo prispevali k boljšim razmeram za aktivne udeležence in vse prireditve.
Na sporedu 8. trnovskega smučarskega maratona bodo naslednje discipline: maraton na 42 km, mali maraton na 25 km, tek za pripadnike JLA, TO in milice na 10 km in pionirski tek na 8 km. Prireditev, ki se je naj bi udeležilo v prihodnjem letu približno 4.500 tekačev, so organizatorji predstavili tudi na sejmu smučarske opreme sredi novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
SILVO KOVAČ
prostore, slačilnice s sanitarjami, garažo, prostor za opremo itd., nad njimi pa bo še pet sobic. Tribuna lahko sprejme približno 500 gledalcev.
Novice iz Komende so še, da so člani na Madžarskem kupili štiri nove jahalne konje, tako da jih je skupno že 16. med njimi štiri za tekmovanja. Kas je v urejenem klubskem hlevu 12.
»Pri nas ni problem vnema in zagnanost članstva. Na povabilo vsi radi pridejo in krepko primejo za delo,« zagotavlja predsednik Alojz Lah, vsemu članstvu glede prizadevnosti za zgled. V Komendi bi radi kar najbolje pripravljeni dočakali novo sezono konjeniških prireditev, s katero bi radi razveselili ljubitelje konjeniškega športa od blizu in daleč.
Zbor načelnikov slovenskih AO in AS
V sredo 25. t.m. ob 16. uri bo v Domu sindikatov (Ljubljana, Dalmatinova 4/V) redni jesenski zbor načelnikov slovenskih alpinističnih odsekov in sekcij. Organizator je K A PZS.
GIMNASTIKA
Začetek SP
MOSKVA, 23. novembra — Svetovno prvenstvo v gimnastiki se je začelo z ekipnim tekmovanjem moških in pričakovanim vodstvom Sovjetske zveze.
Sovjetska zveza vodi z 293,60 točke pred Japonsko 291,50, NDR 290,20, Kitajsko 290,00, ZDA 286,70, ZRN 286,10, Bolgarijo 285,55, Francijo 185,15, Madžarsko 184,90, Romunijo 184,60 itd.
Posamični rezultati: 1. Jurij Koro-ljev (SZ) 58,95, 2. Ditjatin (SZ) 58,80, 3. Makuc (SZ) 58,75, 4. Tka-čev (SZ) 58,70, 5. Delčev (Bolg) 58,60, 6. Kijatani (Jap) 58,55, 7. Akopijan (SZ) 58,55, 8. Nikolai (NDR) 58,30 itd.
Tečaj za odrasle
LJUBLJANA — Drsalno-kotalkar-ski klub Stanko Bloudek prireja drsalni tečaj za odrasle na drsališču v Zalogu. Pričetek bo v torek, 24. t. m. ob 18. uri. Vpis bo na drsališču v Zalogu.
biba
POZD ELEKTRIČNI STROJI Ljubljana, Vodnikova 84
za razširitev proizvodnje elektromotorjev in drugih specialnih električnih strojev
objavljamo prosta dela in naloge
STRUGARJA IN BRUSILCA
za obdelavo sestavnih delov za elektromotorje
Pogoji: KV strugar oz. KV brusilec, 2 leti delovnih izkušenj, samostojnost pri delu, poskusna doba 2 meseca.
Ponudbe naj kandidati vlože najkasneje v 15. dneh od objave oglasa na naslov: TIBA pozd, Električni stroji, Ljubljana, Vodnikova 84.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno najkasneje v 30 dneh od objave oglasa.
21-10001
C
DONIT Kemična industrija Medvode TOZD Tesnila Trebnje Velika Loka
Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge
tajnice
Pogoji:
-	srednja šolska izobrazba administrativne smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	poskusno delo 2 meseca
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba TOZD na naslov:
Donit TOZD Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka, 15 dni po objavi.
23-8842
• TA NORI SVET
Baculaid d Arnauo. francoski pisec romanov in tragedij. ki jc umri iela 1805. je bil nevede m nehote prednik današnjih lepotnih kirurgov. Bil je plešast in na stara leta močno zguban, zato si je vsako jutro na vso moč vlekel zgubano kožo proti vrhu glave (kot ženske, ki so se česale navzgor). Toda memorialist Villenave trdi, da je dosegel nasprotni učinek in da je bil »grd kot hudič«.
★ ★ ★
Honore de Balzac (1799-1850) si je delov ni dan uredil čisto po svoje. V letih 1841-1847. ko je živel v ulici Ray-nouard v Parizu, je vsak dan vstal opolnoči, pisal do osmih zjutraj, namenil četrt ure zajtrku. spet pisal do petih popoldne. Tedaj je povečerjal in brž nato legel. Bil je velik egocentrik, vedno je veliko govoril, a samo o sebi. Ko si je nekoč kupil lepo domačo haljo, je bil tako vesel, da je hotel sredi noči z lučjo v roki na cesto, da bi ga vsi občudovali.
★ ★ ★
Brigitte Bendish. vnukinja Oliverja Cromwe!la, je podnevi garala kot črna živina z
delavci, oblečena je bila v cape in jedla najslabšo hrano, zvečer pa se je v čudoviti toaleti odpravila na sprejem. Ko so jo vprašali, zakaj tako živi. je skrivnostno odgovorila, da je slišala takšen »božji glas«. ★ ★ ★
Eden največjih originalov povojnega Pariza je bil Ferdinand Lop, človek z videzom večnega študenta. Potikal se je po Latinski četrti in delil med ljudi letake s svojimi revolucionarnimi predlogi. Tako je menil, da bi bilo treba Boulevard Saint-Michel podaljšati do Sredozemskega morja, ker je pač v takšni črti, predvsem pa je vedno kandidiral za vse mogoče položaje — od francoske akademije do predsednika republike (in največkrat zbral nekaj glasov). Po revolucionarnem študentskem maju 1968 je njegova prijetna norost postala premalo nora, utonil je v pozabo in kmalu nato umrl. ★ ★ ★
Jeanne de Foix se je morala zoper svojo voljo poročiti z grofom de Cramailom. Nasilna poroka jo je tako razžalostila, da vseh dvanajst let zakona ni spregovorila z možem drugih besed kot da in ne.
Posebna možganska beljakovina ne vpliva škodljivo na ljudi
V strunjanskem zavodu za duševno motene Elvira Vatovec so beograjski profesorji približno dvesto otrokom vbrizgali možganske substance, vendar brez privoljenja staršev
STRUNJAN, BEOGRAD, LJUBLJANA, 23. novembra — Sredi letošnjega oktobra so trije profesorji beograjske fakultete za defektologijo otrokom v vzgojnem zavodu za duševno moteno mladino »Elvira Vatovec« v Strunjanu vbrizgali preparat, ki so ga sami izdelali in vsebuje možganske substance. S tem so vključili v svoje raziskave dvesto otrok, toda brez privoljenja staršev, pa tudi brez vednosti republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Potem ko so ogorčeni starši o dogodku obvestili dopisništvo »Dela« v Kopru, smo skušali zadevo raziskati in opozoriti na nekatere nepravilne postopke.
K Darku Opari, upravniku vzgojnega zavoda za duševno moteno mladino »Elvira Vatovec« v Strunjanu, so 16. oktobra letos prišli prof. dr. Slobodan Ja-kulič, prof. dr. Jožef Horvat in dr. Petar Čordič iz beograjske fakultete za defektologijo. Razložili so mu, da bodo testirali približno dvesto otrok vzgojnega zavoda v Strunjanu in jih tako vključili v raziskave, ki naj bi potrdile njihove trditve o vzrokih duševnih motenj. »Preverjali smo našo tezo, da se imunološki mehanizem lahko v določenem
LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE
obvešča igralce in poslovne partnerje, da bo od 1. XII. 1981 dalje posloval s spremenjeno firmo
LOTERIJA SLOVENIJE
Od istega dne dalje je nova telefonska številka za informacijte (061) 212-522.
«1»
Zavod za usposabljanje
slušno in govorno prizadetih n. sol. o.
TOZD UČNE DELAVNICE b. o.
Ljubljana, Bežigrad 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge vodenje vzdrževalnega oddelka in opravljanje vzdrževalnih del ter popravilo strojev in naprav (1 izvajalec)
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati po pravilniku o razvidu del in nalog, da bi lahko opravljali objavljena dela in naloge, so poleg splošnih pogojev, še naslednji:
-	poklic strojnega tehnika ali strojnega ključavničarja
-	znanje nemškega jezika
-	poznavanje grafičnih strojev, osnov varjenja, struženja, kovanja materialov in elektro naprav
—	poznavanje osnov vodenja in organiziranja delovnega procesa
—	dve leti delovnih izkušenj pri vodenju manjše delovne skupine ali samostojnem opravljanju vzdrževalnih del
—	sposobnost za vodenje in komuniciranje ter delo z ljudmi
—	kreativna sposobnost in veselje za reševanje tehničnih problemov
-	delo je enoizmensko, z obveznimi podaljški, ali vračanjem na delo v dopoldanskem in včasih tudi nočnem času
Strokovne in druge sposobnosti kandidatov bomo ugotavljali s predhodnim preizkusom znanja.
Od izbranega kandidata pričakujemo, da bo delavcem v oddelku nudil strokovno in delovno pomoč ter ustvarjal dobre delovne in medčloveške odnose.
Izbranemu kandidatu bomo nudili možnost dodatnega strokovnega usposabljanja.
-a vestno in dobro opravljeno delo nudimo primerne Dsebne dohodke.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno kadrovski sektor TOZD Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8, 15 dni po objavi Prijava velja kot pravočasna, če je oddana po pošti kot priporočena pošiljka, zadnji dan roka. Nepopolnih prijav komisija pri izbiri ne bo upoštevala. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
24-866
Pri razpisu
Delovne organizacije za zunanjo trgovino PRIMORJE EXPORT NOVA GORICA p. o.
objavljenem v Delu, 11. novembra 1981, je pri razpisnih pogojih pod 1. in 2. v peti alinei pravilno naslednje besedilo:
— da znajo aktivno italijanski ali angleški ali nemški jezik.
24-8527
Vojaška ustanova za vzdrževanje in modernizacijo vojaškega stanovanjskega sklada JLA,
Ljubljana
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	KV
elektroinštalaterja
2.	KV monterja ogrevalnih naprav
3.	NK delavca
Pogoji:
pod 1 in 2: končana poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, zaželen vozniški izpit B kategorije, pod 3: končana osnovna šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o službi v oboroženih silah. Osebni dohodek po pravilniku.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vojna ustanova za održavanje i modernizaciju stambenog fonda JNA, Ljubljana, Roška 2.
24-8873
trenutku obrne proti lastnemu organizmu in tako povzroči duševna obolenja kot depresijo, shizofrenijo, demenco itn. V teh eksperimentih uporabljamo dva antigena iz svežih človeških možganov, pri kontroli pa protein iz jeter,« je povedal nekaj dni po strunjanskem cepljenju našemu beograjskemu dopisniku prof. dr. Slobodan Jakulič.
Nevropsihiatri so že 1967. leta posumili, da igrajo imunološki procesi pomembno vlogo pri nastanku in razvoju nekaterih bolezni. Beograjski znanstveniki so začeli to domnevo raziskovati in v nekaj zadnjih letih so pregledali približno 3.000 duševnih bolnikov. Vsi poizkusi, ki so jih opravili pred obiskom v slovenskem vzgojnem zavodu za duševno moteno mladino, so potrdili upravičenost njihove domneve, je menil prof. dr. S. Jakulič.
Otrokom so vbrizgavali dva antigena človeških možganov
Duševnim bolnikom, kakor tudi otrokom v strunjanskem zavo-,du, so pri poizkusih vbrizgali v podlahtnico dva antigena človeških možgan (protein možgan pm in s-100). Po štirih urah so ocenjevali prvo reakcijo (kontrola hiper občutljivosti) in po 24 urah drugo (kontrola pozne hiper občutljivosti). V šestih letih, kar tečejo ti poizkusi, pravi dr. Slobodan Jakulič, pri bolnikih, ki so jim vbrizgali ti dve snovi, niso zasledili nikakršnih poškodb ali motenj, ki bi jih bilo mogoče povezati s poizkusi. Rezultati, do katerih so s poizkusi prišli, pa kažejo, da je imunološki mehanizem vključen med dejavnike, ki pripeljejo do psihičnih poškodb, kot sta na primer demenca ali shizofrenija.
Te poizkuse je finansirala srbska skupnost za znanost, prof. dr. Slobodan Jakulič in prof. dt. Branislav Jankovič pa sta o njih že poročala v ZSSR in ZDA. O delu obeh profesorjev in prof. Jožefa Horvata je »Delo« pisalo že v sobotni prilogi 16. avgusta
lani, ko je Slobodan Dukič zapisal, da ob njihovih poizkusih ljudje zmajujejo z glavami in jim niso pripravljeni verjeti. Takrat, ko še nihče ni slutil, da bodo v poizkus vključeni tudi slovenski otroci, je prof. dr. Branislav Jankovič dejal: »Po poizkusih z živalmi smo začeli izvajati poizkuse tudi v naših bolnišnicah. Pred tem je bilo treba iz človeških možganov izločiti posebno beljakovino in pozorno, skrbno ter previdno raziskati njene lastnosti. Drugače povedano, prepričati smo se morali, da ta beljakovina ne vpliva škodljivo na ljudi. Zato smo jo najprej raziskali s poskusi na živalih, nato pa na nas samih in zdravih prostovoljcih. Šele tedaj smo beljakovino uf)o-rabili za poizkuse z duševnimi bolniki.«
Starši sploh niso vedeli za poskus
Po trditvah profesorjev beograjske fakultete za defektologijo in majhnega kolektiva s Torla-ka, zbranega okrog prof. dr. Branislava Jankoviča, ne pušča ta raziskava pri ljudeh nobenih posledic. »Cepivo je povsem nenevarno,« zagotavlja tudi dr. Petar Čordič. Po mnenju beograjskih znanstvenikov namreč v nekaterih primerih človeški organizem sam uničuje možganske snovi kot tujke. Zato prihaja do nazadovanja delovanja možganov, kar povzroča duševne motnje. Da bi proučili in potrdili svoje trditve, so torej preparat vbrizgali tudi strunjanski duševno moteni mladini.
Vseeno se zastavlja vprašanje: kako to, da so takšno raziskavo izvedli v strunjanskem vzgojnem zavodu, ne da bi starše vprašali, ali vanjo privolijo, ali poprosili za mnenje in dovoljenje ustrezne medicinske oziroma znanstvene ustanove? Upravnik zavoda »Elvira Vatovec« je našemu novi-
narju Borisu Šuligoju dejal, da je v raziskavo v zavodu privolil zato, ker je menil, da bo pomagal znanosti, humanemu odnosu do otrok in ne nazadnje tudi otrokom samim«. Darko Opara sicer dobro pozna vse tri beograjske profesorje, saj se z njimi večkrat sreča na beograjski fakulteti za defektologijo, kjer pripravlja doktorsko nalogo.
Na republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo nam je dr. Daniel Brežic povedal: »Zakon o zdravstvenem varstvu v svojem 110. členu jasno govori p poizkusih, raziskavah, raznih posegih in testih na ljudeh. Vse to lahko nekdo uporablja šele z dovoljenjem posebne medicinske komisije, ki deluje v okviru republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Ta komisija prej prouči za vsako republiko posebej opremljenost, varnost in namen medicinske raziskave na ljudeh. Poleg privoljenja te republiške komisije mora z raziskavo nujno soglašati tudi oseba, ki je vanjo vključena, ali pa njen zakoniti zastopnik - v tem primeru starši otrok.«
Predsednik slovenske komisije akademik prof. dr. Janez Milčinski je poudaril, da so dogodki v Strunjanu v nasprotju z zakonom o zdravstvenem varstvu. O teh raziskavah bi morali najprej obvestiti republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo ter zahtevati strokovni nadzor. Tudi prof. dr. Mihi Likarju, vodji virusnega laboratorija pri mikrobiološkem inštitutu v Ljubljani, so te raziskave v Beogradu neznane. Toda če nočemo kršiti kodeksa etike zdravniških delavcev Jugoslavije, je dejal, moramo vse, kar lahko učinkuje na možgansko tkivo, natančno proučiti.
Po vsem, kar so povedali poznavalci medicine in zdravniške etike, je jasno, da si takšnih raziskav pri nas ne moremo privoščiti kar tako. Obstaja namreč točno določena pot, po kateri mora vsakdo, ki hoče izpeljati kakršnekoli medicinske poskuse na ljudeh. V Strunjanu so na ta 110. člen zakona o zdravstvenem varstvu kratko malo pozabili. Pozabili so tudi na starše duševno motenih otrok, ki bi jih morali o poskusu vsaj obvestiti, če jim že za njihovo privoljenje ni bilo mar.
SLOBODAN DUKIČ ŽIVA PAULIN BORIS ŠULIGOJ
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. svetopisemska hvalnica, himna, 6. obračun terjatev v zunanji trgovini brez gotovinskega nakazila, 13. kdor dela slabe rime, 14. atomska skupina, ki ima v spojini značaj elementa, 15. že umrli slovenski klavirski virtuoz, ki je živel na Dunaju (Anton), 16. osebni zaimek, 17. afriška država z glavnim mestom Bamako, 18. dekle ob poroki, 21. podzemeljski hodnik, 22. kemijski znak za stroncij, 24. karcinom, 25. predujem, 27. avtomobilska oznaka Makarske, 28. naziv za župana v naših krajih pod Francozi, 30. k zdravstveni visoki šoli priključena bolnišnica, 33. strožji opomin za prekršek, 35. središče vrtenja, 36. športnik, lepo grajen moški, 39. pokrajina in provinca v afriški državi Zaire, eno najpomembnejših rudarskih področij sveta, 41. država v Aziji na južni strani Himalaje z glavnim mestom Katmandu, 42. urejevalec in čuvar zbirke listin, 43. vrsta palme, ki uspeva na Sundskem otočju.
in	2	3	L	5		5 p
13						H
15						16
		18			19	
22	23	m	2t			
28		29		30		31
33			3t		35	
39				1.0		
t2						
NAVPIČNO: 1. namizno pregrinjalo, 2. mlečni izdelek, 3. bog sonca pri starih Egipčanih, pa-tron Teb, 4. ena novejših iznajdb na-področju tehnike, ostro omejen curek z enobarvno svetlobo brez razprševanja, 5. mrlič, 6. tek čez drn in strn, 7. kemični element iz skupine redkih zemelj, 8. latinska kratica za »isti«, 9. glavno mesto naše zahodne sosede, 10. Dedalov sin, prvi bajeslovni letalec, 11. delni zlom, 12. rastlina steljčnica, 19. pastirska pesem, 20. roman švicarsko-fran-coskega pisatelja Aneta, 22. zimski šport, 23. ena nekdanjih najboljših smučarskih tekačic (Majda), 26. igralec, 29. avstrijski pisatelj, ki je umrl kot emigrant
leta 1939 v Parizu, avtor romana »Hotel Savoy« (Joseph), 32. osrednje evropsko gorstvo, 34. italijanska radiotelevizija, 37. Zevsov sin, eden od treh sodnikov v grškem mitološkem podzemlju, 38. pod, 40. začetnici slovenske koncertne in operne pevke.
Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. obrok, 6. stotak, 12. Leonov, 14. mačeta, 15. arborin, 17. maslo, 18. Vladimir) N(azor), 19. Nadja, 21. klas, 22. Sn, 24. kramp, 26. on, 27. otep, 29. aspik, 31. TS, 33. senat, 35. aerolit, 37. Singer, 39. rokada, 40. Aniene, 41. Taras.
VRTIMO GLOBUS
Vaje manjka
Kolesarske dirke se vse bolj širijo po ZDA, tako zelo, da so se tega jx>lastili tudi filmarji in naredili film, ki pripoveduje o kraju z italijanskimi priseljenci, zaradi domovine in italijanskih izkušenj usekanimi na biciklizem. Toda navzlic tolikšnemu navdušenju marsikomu še manjka izkušenj: kot na primer mladi navijačici z otrokom v naročju, ki je krepko zgrešila kolesarja, kateremu je namenila osvežitev.
Plačana nepremišljenost Zdravniške čačke
Lepo svatbo je svojemu možu pripravila mlada Španka Mariana, ki je takoj po poroki »izpuhtela« s 500 funti, ki jih je dobila pred tem od moža za nekaj malenkosti, ki jih je nameravala kupiti. Britanec Louis 0’Brian še danes ne bi vedel, kaj je z njo, če mu ne bi iz Madrida, telefonirala njena sestra, in povedala, da si je mlada žena premislila in se vrnila k svojemu prejšnjemu fantu. Sodnik na londonskem sodišču stvari ni zapletal in je 0'Briana brž rešil zakonskih obveznosti. Dal mu je še brezplačen nasvet, naj drugič malo bolj premisli, ko si izbira družico.
Po zgled k Japoncem
Britanska elektronska industrija se bo morala krepko potruditi, če bo hotela ostati pri življenju, meni državni svet za gospodarski razvoj; predvsem bi se morala držati dolgoročnih planov in naložb v reprodukcijo. Britanska industrija naj bi se zgledovala pri Japoncih tako glede količine kot kvalitete izdelkov.
Lansko prizadevanje ni bilo brez sadov: proizvodnja elektronske industrije se je povečala za 12 odstotkov (večjega povečanja nima nobena druga veja industrije). Prodali so za 1434 milijonov dolarjev izdelkov, približno polovico na tuje.
Čeprav bo proizvodnja še naprej rasla, pa bo verjetno delovnih mest manj kot doslej. V britanski elektronski industriji je leta 1980 delalo 128.000 ljudi, kar je za 8000 manj kot eno leto poprej. Treba je povečati proizvodni delež posameznega delavca: edino tako lahko Britanija tekmuje z drugimi proizvajalkami na svetovnem trgu.
V skrbi za moralo
Ženske v mestu Urizona v brazilski državi Parani so zagrozile, da bodo bojkotirale lokalne volitve, če občinski svet ne bo umaknil predloga, po katerem ne bi smele iz hiše po deseti uri zvečer. Občinski svet je brž pojasnil, da gre za pomoto, in da je želel doseči le to, da prostitutke ne bi krožile pozno ponoči po ulicah, tako da bi vsaj tedaj mesto ohranilo videz moralnega kraja.
I m *
Britansko farmacevtsko društvo je priporočilo lekarnarjem, naj nič več ne sprejemajo nečitljivih receptov, saj se je že zgodilo, da je bolnik umrl, ker mu je lekarnar dal napačno zdravilo na recept, ki ga je pač po svoje »dešifriral«. Društvo opozarja, da sicer ni veliko zdravnikov, ki se pri pisanju ne marajo potruditi, vendar je zadnji čas, da nehajo trpinčiti lekarnarje.
Kava, kava
Medtem ko v ZDA popijejo čedalje manj kave, je v Evropi položaj obrnjen. Na mednarodnem seminarju o kavi v brazilskem letoviškem mestu Guaruji so povedali, da bodo letos pokupili v Evropi za 2 do 3 odstotke več kave kot lani, potrošnja se bo povečala tudi na Japonskem, medtem ko se bo zmanjšala v ZDA, ki so bile doslej med največjimi uvozniki kave. Izpodrivajo jo namreč druge vrste pijač. Proizvodnja kave na svetu nenehno raste, konec drugega leta bodo rezerve verjetno dosegle 53 milijonov vreč po 60 kilogramov, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma 31 milijonov.
Zavarovalnica za živali
Angleži so veliki ljubitelji živali in prav to kani izkoristiti neka zavarovalnica. Kot poroča »Times«, je izdala zavarovalno polico, ki bo verjetno zamikala lastnike domačih živali, ki jih je v Veliki Britaniji 12 milijonov. Za 15 do 30 funtov na leto zavaruje domače živali ne glede na njihov rod in starost in za primer nezgode ponuja 50 do 150 funtov. S tem lahko zavarovanci plačajo zdravljenje, obisk pri živinozdrav-niku, določeno vsoto dobijo tudi, če žival pogine, preden dopolni deset let, ali če se ponesreči. Preden zavarovanec podpiše polico za svojo žival, mu je ni treba peljati na zdravniški pregled (kar velja za zavarovanje ljudi). Ni še znano, ali bo za skupinsko zavarovanje kaj jx>-pusta.
Zavarovalnina za konja bo znesla okoli 19,50 do 57 funtov na leto, premija, ki jo bodo dobili lastniki v primerih nezgode, pa ne bo večja kot tisoč funtov. Premijo ob smrti živali bo izplačevala le takrat, kadar bodo žival usmrtili, da bi jih prihranili muke, če bo poginila zaradi bolezni ali zastrupitve ali v nesreči. Predvidevajo tudi zavarovanje za primere kraje.
' '.....
H El REK EM HEEME3HE3 ERE PAfl i
cWRERI,EEH3CARIWHHEACM:
Heineken je povsod
Pripetljaj s sovjetsko podmornico »Whiskey«, ki so jo odkrili v švedskih ozemeljskih vodah, so z veliko reklamo izkoristili pri znani pivovarni Heineken. Čez celo stran v londonskem »Timesu« so objavili (seveda) plačan oglas, ki prikazuje Heinekenovo ladjico, kako dovaža pivo sovjetski podmornici. Spodaj pa zapisali v posrečeni mešanici latinice in cirilice: »Heineken refreshes the parts other beers cannot reach« (»Heineken odžeja tudi tam, kamor druga piva ne morejo priti«).
R.V. JONES
NAJBMJ TAJNA VOJNI
16. nadaljevanje
Ker smo junija odkrili Knickebein, je bila ustanovljena posebna organizacija R. A. F., ki se je ukvarjala z radijskimi snopi. To je bilo letalsko krilo 80 pod poveljstvom letalskega podpolkovnika E. B. Addisona s sedežem v Radlettu. severno od Londona. Organizacija in tehniški razvoj nasprotnih ukrepov sta imela največjo prednost. Od vseh navzočih sta zahtevala hude napore. Prvi motilci so bili navadni diatermijski aparati, ki so bili sposobni oddajati »godljo« glasov na knickebeinovskih frekvencah. toda le-te smo hitro zamenjali z aparati večje jakosti, ki smo jih imenovali »aspirini« (v boju proti knickebeinovskim snopom, ki smo jih imenovali »glavobol«), Ti aparati so oddajali črtkaste signale, zelo podobne pravim črt-kastim signalom, ki so se pojavljali v knicke-beinovskem snopu, tako da je pilot nemškega bombnika, ki je sicer letel pravilno vzdolž »ek-visignala« oziroma vodilnega snopa, dejansko slišal vodilni signal in črtkasti signal, ki je legel na osnovnega. Ko je pilot to slišal, je pomislil, da je preveč zavil na območje črtkastih signalov dveh prekrivajočih se radijskih snopov, in je obrnil letalo bolj na predel točkastih signalov, da bi točke postale prav tako glasne kot okrepljeni črtkasti signali. Ko bi bili naši črtkasti signali sinhronizirani s pravimi, bi »upognili« radijski snop. Posledica bi bila, da bi signal
zvenel tako, kot da se je snop premaknil na točkasto stran. V praksi pa ni bilo dovolj časa, da bi razvili sinhroniziran sistem, zato smo večinoma lahko upali samo to, da bomo zmedli nemške pilote in jih prikrajšali za siceršnjo natančnost radijskih snopov. Toda ko se je bitka za Anglijo nadaljevala, se je na obeh straneh uveljavila legenda, da v resnici upogibamo radijske signale.
Razen naključnega nočnega bombardiranja 24. avgusta je bil London še vedno imun pred letalskimi napadi do sobote, 7. septembra popoldne. Bil sem v pisarni, ko so zatulile sirene, in kmalu je bilo slišati eksplozije bomb in streljanje strojnic. Ker ni bilo slišati, da bi bila letala prav blizu, sem se pridružil Winterbotha-mu in drugim na strehi. Na jasnem modrem nebu kot ozadju smo videli, kako bombe eksplodirajo in kako se dviga dim iz požarov v londonskih dokih. Visoko na nebu so bile formacije nemških letal, ki so jih posamično napadali naši lovci. Še više je kakih ducat ali več letal, verjetno nemških lovcev, plesalo v krogu v obliki venca marjetic, tako da je vsako letalo ščitilo rep letala pred seboj. Tu in tam je bilo videti odprto padalo.
Ko sem se vračal v Richmond, sem se spraševal, ali je to začetek konca. Požari v dokih so bili orjaški: pred nočjo jih ni bilo mogoče pogasiti. Četudi bi v celoti motili nemške radijske signale, bi imeli nočni bombniki idealne
orientirje, ker je bilo videti požare v dokih z obale. Luftwaffe ni bilo treba delati drugega, kot še naprej netiti požare z zaporednimi napadi, medtem ko bi glavnina bombnikov zavijala nekaj kilometrov bolj na zahod in spreminjala v prah in pepel srednji London. Ko smo gledali iz Richmonda, smo videli, da požari še vedno divjajo, in nočni napadi na London so se začeli. Toda kljub še tolikšnim težavam so jih v nekaj dneh pogasili vrli člani rednih in pomožnih gasilskih služb, ki niso prenehali gasiti med
letalskimi napadi. Gotovo je malo tako srhljivih opravil, kot je gašenje z zavestjo, da je gasilec cilj za bombnike v zraku in da jim ne more vrniti milo za drago.
Od požarov v dokih je bilo pričakovati neko prednost, ker je bilo nebo tako razsvetljeno, da smo upali, da bodo naši nočni lovci videli nemške bombnike. Toda kljub temu in kljub prejšnjim uspehom v kratkih junijskih nočeh naši lovci niso prizadejali skoraj nobenih izgub nočnim bombnikom. Očitno smo hudo potrebovali
Prvi Knickebein, ugotovljen na letalskem posnetku.
dober radar v letalih, tega pa še nismo imeli. Tudi protiletalski topovi so bili dokaj neučinkoviti in tako je ostalo skoraj naše edino upanje, da bomo skrhali Knickebein.
Letalski napadi podnevi so dosegli vrhunec 15. septembra, ko so bile vse naše lovske sile do skrajnosti raztegnjene. Toda to je veljalo tudi za Luftwaffe, ki se je potem osredotočila na nočne napade. Za te napade je imela edinstveno orožje v obliki Knickebeina — ali bi ga bila imela, ko ne bi bili mi sposobni, da ga motimo. Od 7. septembra do 19. novembra so London bombardirali vsako noč, razen ene, in v vsakem napadu je povprečno sodelovalo 160 bombnikov. Celo brez radijskih signalov seveda ni bilo težko zadeti takega cilja, kot je London, saj je bila za orientacijo reka Temza. Toda velik del bomb ni zadel ciljev, zlasti med letalskimi napadi na manjša mesta. Vsaj nekaj zaslug za to gre pripisati našim nasprotnim ukrepom, zakaj načeloma bi bil i*oral vsak nemški bombnik, ki je letel po Knickebeinu, zadeti cilj, ki je obsegal dobra dva kvadratna kilometra.
Novica, da motimo sistem Knickebein, se je razširila v Luftwaffe. Takrat je bilo slišati zgodbo, da se nemški piloti tega sicer dobro zavedajo, a da noče nihče prevzeti odgovornosti in povedati Goringu. Posledica je bila, da so se Nemci držali Knickebeina še naslednja dva meseca, četudi je bil v resnici brez koristi. Dr. Plendl, ki je bil zelo zaslužen za nemški razvoj radijskih snopov, mi je po vojni povedal, da so naposled poslali z letali posebne prisluškovalne ekipe, da bi preverile poročila pilotov, in da so nemški znanstveniki prišli do sklepa, da so radijski snopi ne samo moteni, ampak kar ukrivljeni.
★ ★ ★
Toda četudi smo že učinkovito ukrepali proti Knickebeinu z »aspirini«, še vedno nismo vedeli, kakšna je videti oddajna postaja Knickebein. Posamična in neobičajna pobuda je bila potrebna, da smo bili kos tej nalogi. In ker je fotografsko letalsko ogledovanje igralo izredno pomembno vlogo pri mojem poznejšem delu, se mi zdi vredno povedati, kako je imelo to delo korist od mojega poznanstva s Fredom Winterbothamom.
Približno od Munchnu, to je septembra 1938, se je VVinterbotham obrnil na pustolovskega Avstralca iz Queens!anda Sidneya Cot-tona, ki je bil pilot v kraljevskem mornariškem letalstvu. Cotton je bil že dobro znan, ker je razvil letalsko obleko »Sidcot« in ie takrat poskušal prodati Dufayev proces barvne fotografije. Winterbotham je priskrbel denar, da je Cotton kupil letalo in da je neuradno letal nad Nemčijo in fotografiral razne zanimive objekte.
Posnetek Knickebeina s tal.
CANKARJEV
DOM
Kulturni in kongresni center Trg revolucije 2, Ljubljana SREDNJA DVORANA Sreda, 25. 11., ob 20. uri: VEČER PARTIZANSKE GLASBE - Prireditev v okviru IX. festivala Revolucija in glasba in obenem osrednja proslava DNEVA REPUBLIKE za mesto Ljubljana. Izvajajo: Ladislav Le-iko in Tomaž Tozon. Vstop z vabili.
GLEDALIŠČE
DRAMA SNG
TOREK. 24. novembra, ob 19.30 — Dominik Smole: KRST PRI SAVICI (Gorazd -Marko Okorn, Lupe - Andrej Nahtigal). Abonma ŠTUDENTSKI II. iz izven (tudi konto). Vstopnice so tudi v prodaji. SREDA. 25. novembra, ob 19.30 - Dane Zajc: MLADA BREDA (Breda — Iva Zupančičeva). Abonma A in izven (tudi konto). Vstopnice so tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
TOREK, 24. novembra, ob 20. uri — Dide-rot-Huster: LJUBEZENSKE PRIGODE FATALISTA JACOUESA. Igrata Andrej Kurent in Janez Vajevec. Izven abonmaja (tudi konto). Vstopnice pri blagajni Drame (tel. 20-171. 20-172). Ne odlašajte z obiskom, ponovitve se iztekajo!
OPERA IN BALET SNG LJUBLJANA
TOREK. 24. novembra, ob 10.30 —G. Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Zaključena predstava za razne šole - razprodano. ČETRTEK. 26. novembra, ob 19.30 - A. C. Adam: GISELLE — premiera. Za abonma PREMIERSKI, konto in izven.
PETEK. 27. novembra, ob 19.30 - BALETNI VEČER. Gostovanje Ljubljanskega baleta v Ljutomeru.
Baletni ansambel SNG Opera in Balet Ljubljana bo v četrtek, 26. novembra 1981, ob 19.30, kot svojo drugo premiero v letošnji sezoni uprizoril A. C. Adamov celovečerni
i upr
balet »GISELLE«, ki se glede na romantično vsebino in prikupno glasbo po 140 letih nastanka še ni umaknil z živega odra. Idejo
zanj je dal francoski pesnik Th. Gautier, vzpodbujen ob Heinejevi legendi, ki jo je povzel po Vuku Karadžiču in njegovih baladah. Balet »GISELLE« je z našim ansamblom naštudirala koreografinja Katarina Obradovič-Mičunovič, ugledna gostja iz beograjskega Narodnega gledališča, s sodelovanjem Jelene Markovič, članice ljubljanskega baleta. Glasbeno jo je pripravil Lovro Arnič, kot korepetitorki pa Nataša Valant in Alenka Čibej. V glavnih vlogah bodo plesali: Mateja Rebolj. Maruša Vidmar, Mojmir Vidmar, Mijo Basajlov
: Mateja
Lasan. Vojko Vidmar. Mijo Basajlovič, Alenka Šest, Silvana Urbanija idr. Skupinske vloge bo v manjših zasedbah predstavil baletni ansambel.
Blagajna je odprta vsak dan od 10. do 12. ure (rezen nedelje) in dve uri pred predstavo Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu (061) 21-401.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA
SREDA, 25. novembra, ob 19.30 — T. Partljič: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI. Premiera. Za abonma PREMIERSKI. ČETRTEK. 26. novembra, ob 19.30 — T. Partljič: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Za abonma ČETRTEK.
PETEK, 27. novembra, ob 11.30 in 19. uri -S. Vošnjak: OB TABORNEM OGNJU. Gostovanje - KRŠKO (Del. dom E. Kardelja).
V	sredo, 25. novembra bo ob 19.30 v MGL tretja premiera v sezoni 1981.82.
Pripravili smo krstno izvedbo izvirne slovenske pokopališke komedije TONETA PARTLJIČA »NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI«. Delo je pripravil režiser ALEŠ JAN. glasbo za songe je napisal JANI GOLOB, songe in pesmi ERVIN FRITZ, koreograf je bil JANEZ MEJAČ, korepetitor BORUT LESJAK, ki v uprizoritvi tudi igra. scena je delo SVETE JOVANOVIČA, kostumi ALENKE BARTLOVE. Lektorsko delo je opravil JOŽE FAGANEL.
V	igri nastopajo igralci: DANILO BEZLAJ. JOŽICA AVBELJ. MARIJA LOJK. STANISLAVA BONISEGNA, VIDA JUVAN. MAJA ŠUGMAN. TOMAŽ PIPAN. MATJAŽ TURK, NADA BAVDAŽ. JUDITA HAHN. EVGEN CAR. MARKO S1MCIC, SILVO BOŽIC, MILAN KALAN. ANKA CIGOJ. SLAVKO STRNAD. MIRA BEDENK. NADJA STRAJNAR. MARJANA KLANŠEK-JA-KLlC, BORUT LESJAK.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
SREDA. 25. novembra, ob 19.30 — Per Lvsander in Suzanne Osten: MEDEJINA OTROKA (četrtič). Za Gimnazijo »Ivan Cankar« ia izven!
Gledališki razmislek življenja sodobne družine in njenega konca je zavestno dejanje naše uprizoritve, ki naj skupnemu obisku otrok, mladine in njihovih staršev omogoči zbran in poglobljen razgovor o vprašanjih, ki jih predstava zastavlja.
Rezervacije vstopnic od 10. do 12. ure po tel. 311-010.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE »GLEJ«
Poljanska cesta 22 a Četrtek, 26. novembra, ob 21. uri: PREMIERA
FEDERICO GARCIA LORCA: MARIA-NA P1NEDA
Besedilo je prevedel Janko Moder.
Priredba in režija MATJAŽ ZUPANClC, dramaturgija DIANA MARTINC, lektor JOŽE FAGANEL, scena in kostumi IGOR FISTRIC. glasba TOMAŽ PENGOV. Igrajo: SILVA ČUŠIN, BORIS OSTAN, PAVLE RAVNOHRIB. BRANE ZAVRŠAN, IVAN RUPNIK m TOMAŽ PENGOV
Lorca, pesnik in upornik, piše preprosto zgodbo - zgodbo o ženski, ki konča na morišču. ker je ljubila revolucionarja. Kri. ki je v njegovih verzih, ne izgublja bolečine in sijaja. Je srhljiv opomin. Predstava govori o intimni drami ženske, ki je postala mit o svobodi. Predstava traja uro in dvajset minut. Vstopnice dobite uro pred pričetkom.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - gostuje
SREDA. 25. nov., ob 10. uri: Z. Florijan TOBIJA za OŠ Štore
ob 12'.30: Z. Florijan: TOBIJA za OŠ Dob pri Planici
ČETRTEK. 26. nov., ob 10. uri: MARJETICA v OŠ Ivan Novak - Očka ob 13. uri: VELIKI KIKIRIKI v OŠ Rihard Jakopič
PETEK. 27. nov., ob 8. uri: VELIKI KIKIRIKI v OŠ Majde Vrhovnik
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
TOREK, 24. novembra, ob 12. in 13. uri: KONCERT v Unionski dvorani, za Glasbeno mladino.
Ob 15. uri F. Levstik: MARTIN KRPAN v Tovarni stikalnih qaprav, nastopa Marjan Bačko.
Ob 20. uri E. Filipčič: KEGLER 6 - za red TOREK in izven.
SREDA, 25. novembra, ob 12. in 13. uri: KONCERT za Glasbeno mladino v Unionski dvorani.
Ob 12.45 - J. Kislinger: DEBELE ZGODBE PETRA FULEzA — v Tekolu, nastopa Janez Klasinc.
Ob 19.30 - M. Krleža: V AGONIJI - za Delavsko univerzo in izven na malem odru. Ob 19.30 - Wolf-Ferrari: ZDRAHE NA TRGU - za red ORANŽNI.
V	četrtek, 26. novembra bo ob 16. uri premiera mladinske uprizoritve Miroslava Košute VITEZ NA OBISKU. Premiera bo za izven. Avtor v tej otroški igri združuje fantazijo in poezijo čudnih verzov v katerih se izraža herojski vitez, ki se znajde sredi današnjih otrok. Iz napetih pravljičnih in humorističnih situacij spozna, da se mora vrniti v knjige iz katerih je tudi prišel. Mariborsko uprizoritev so pripravili režiser Iztok Valič, dramaturg Tone Partljič, koreograf Iko Otrin, scenograf Janez Rotman. kostumografka Vlasta Hegedušič in lektorica Lidija Simonič. V predstavi nastopajo: Marjan Trobec. Minu Kjuder, Irena Mihelič, Vlado Novak, Zvonko Funda, Breda Pugelj, Hermina Kočevar, Ivo Leskovec, Roman Lavrač in Iztok Valič.
V	petek zvečer bomo uprizorili za izven opero ZDRAHE NA TRGU avtorja WoJf-Ferraria. Trg in ženske zdrahe zaživijo pred nami z duhovitim in živahnim izrazom orkestra in nastopajočih. Kot gost nastopa Franci Javornik. Uspelo predstavo so pripravili dirigent Boris Švara, režiser Franjo Potočnik,
ka Via
kostumografka in scenografka Vlasta Hegedušič in asistent dirigenta Simon Robinson.
slovensko ljudsko gledsliiče celje
m*
TOREK. 24. novembra, ob 17. uri-Alenka Goljevšček: KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? - Premiera. Izven.
Za tretjo premiero v sezoni je SLG Celje pripravilo mladinsko igro KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? slovenske avtorice Alenke Goljevšček. Režiser uprizoritve je Iztok Valič, dramaturg Jože Rode. sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič, kostume Vida Zupan, lektorica je bila Majda Križaj, glasbo je napisal Simon Robinson, koreograf je bil Jaka Hafner. Predstavili se bodo igralci Zvezdana Mlakar. Marjana Krosi. Hana Komarjeva, Borut Alujevič, Bruno Barano-vič, Peter Boštjančič. Drago Kastelic, Jože Pristov, Igor Sancin. Bogomir Veras.
PREŠERNOVO
GLEDALIŠČE
KRANJ
TOREK, 24. novembra, ob 19.30-v PG R. Šeligo: SVATBA. Za izven.
AMATERSKO GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE
TOREK, 24. novembra, ob 19.30 - Ivo Brešan: SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA, komedija. Za abonma in izven.
KONCERTI
ORGELSKI KONCERT na novih Jenkovih orglah bo jutri ob 19.30 v župnijski cerkvi na Kodeljevem. Milko Bizjak izvaja dela J. S. Bacha.
22878-K
KINO
SPORED ZA TOREK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28:
franc.-ital. film POGLED Z MOSTU. Režija: Sidney Lumet. Glav. vi.: Raf Vallone. Predstavi ob 16. in 18. uri.
Madž film NEDELJSKA ROMANCA. Režija: Feher Imre. Glav. vi.: Ivan Darvas. Margit Bara. Predstava ob 20. uri.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. Prosimo cenjeno občinstvo, da ne zamuja predstav!
KINO UNION: ROBERT REDFORD (po anketi »Variety« najbolj gledani filmski igralec leta 1981!) v filmski uspešnici -amer. barv. WS film. akcij, drama BRUBA-KER. Prod.: 20th Century Fox, 1980. Glasba: Lalo Schifrin. Kamera Bruno Nuytten. Po romanu Thomasa Murtona in Joeja Hyamsa scenarij: W. D. Richter. Režiser: Stuart Rosenberg. V glav. vi.: Robert Red-ford, Yaphet Kotto. Jane Aiexander in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16.. 18.15 in 20.30.
KINO KOMUNA: ROMAN POLANSKI, ime režiserja, ki zagotavlja kvaliteto, predvsem pa vznemirjenost - tokrat po romanu-uspešnici Thomasa Hardyja, angl.-franc, barv. WS film TESSA (Tess). Prod.: Renn-Pariz in Burrill'London, 1979. Glasba: Philippe Sarde Kamera: Geoffrey Uns-
vvorth in Chislain Cloquet. Scenarij: Gerard Brach in John Brownjohn. V naslovni vlogi: NASTASJA KINSK1. Ostale vloge: Leight Lavvson, Peter Firth, John Collin in drugi. Brez predfilma! Predstavi ob 15.30 in 19. uri.
(Letošnji jubilejni 10. dnevi novega sovjet, filma — od 2. do 8. decembra — bodo med drugim predstavili tudi enega najboljših filmov nove sovjetske filmske tvornosti, film po pravljicah Antonija Pogorelskega »Črna kokoška« režiserja Viktorja Gresa. Predprodaja kompletov vstopnic po znižanih cenah bo 30. novembra ter 1. in 2. decembra pri komunski blagajni.)
Ob 10. uri MATINEJA: dom. barv. WS znans.-fantas. film GOSTJE IZ GALAKSIJE. Režija: Dušan Vukotič. Zadnjikrat! KINO BEŽIGRAD: ljubitelji grozljivih zgodb, ne prezrite - nadaljujemo s predvajanjem amer. barv. VV filma, znans.-fantas. grozljivke MORSKE POŠASTI (Monster). Prod.: United Artists, 1980. Glasba: James Horner. Kamera in posebni vizualni efekti: Daniel Lecambc. Scenarij in režija: Barbara Peeters. Glav. vi.: Doug McCIure, Ann Tur-kel. Vic Morrovv in drugi. Filmske novice št. 46 (Dnevi kulture Romov v Zagrebu in druge). Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
KINO TRIGLAV: FILM SE POSLAVLJA ... (iztek licenc distribucije »Kinema«) - amer. barv. krimi-komed. SREBRNA PUŠČICA (Silver Streak). Scenarij in režija: Arthur Hiller. Glav. vi.: Gene Wilder, Jill Clayburgh, Richard Pryor in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. KINO VIC: PETER FALK, znani in priljubljeni Colombo iz istoimenske TV nadaljevanke - tokrat v amer. barv. CS filmu, krimi-komed. NERODNI DETEKTIV (Cheap Detective). Prod.: Columbia-EMI, 1978. Glasba: Patrick Wil!iams. Kamera: John A. Alonge. Scenarij: Neil Simon. Režiser: Robert Moore. Druge vloge: Ann Mar-gret, Madeline Kahn. Eileen Brennan, Stoc-kard Channing in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO ŠIŠKA: PREMIERA - ital. barv. W film, komedija ZAKAJ PRAV MENI ...? (Why Did You Pick On Me?) Prof.: Leone Film, 1980. Glasba: Guido & Mauri-zio de Angelis. Kamera: Franco di Giacinto. Scenarij: Marcelo Fondato. Režiser: Miche-le Lupo. Glav. vi.: BUD SPENCER. Druge vloge: Cary Guffey, Robert Hundar in drugi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. (Naslednji film: hongkonški karate-film »Človek-tiger«).
KINO SLOGA: ZAPRT - PRENAVLJAMO!
OTROŠKI KINO MOJCA:	ROBIN
HOOD, amer. risanka Walta Disneya. Predstavi ob 15. in 16.30.
KINO DOMŽALE: franc. barv. film KATARINA IN DRUŠČINA, ob 18. in 20. uri. KINO RADOMLJE: amer. barv. film EDEN PROTI VSEM. ob 20. uri.
KINO CENTER - KRANJ: franc. barv. komed. GADJE MATURIRAJO, ob 16.. 18. in 20. uri. Režija: Claude Židi. Igrajo: Michel Galabru, Maria Pacome.
KINO STORŽIČ - KRANJ: dom. barv. komed. LJUBI, LJUBI, A GLAVE NE IZGUBI, ob 16.. 18. in 20. uri leraio: Dragomir Bojanič-Gidra, Dara Calenič.
KINO TRŽIČ: amer. barv*, pust. melodrama MODRA LAGUNA, ob 17. in 19. uri. Režija:	Randal Kliser. Igrajo:	Brooke
Shields, Dan Aikroyd.
KINO DOM - KAMNIK: amer. barv. glasb, film XANADU, ob 18. in 20. uri. V glav. vi. Olivia Nevvton-John.
KINO RADIO - JESENICE: angl. film BEG V ATENE, ob 17. in 19. uri.
KINO PLAVŽ - JESENICE: ital.-angl. film IMENUJEM SE NOBODY, ob 18. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: amer. barv. pust. film OTOK PIRATOV, ob 20. uri.
KINO BLED: amer. barv. film DRAKU-LA, ob 20. uri.
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA; ameriški kriminalni film NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA, ob 20. uri KINO KRKA - NOVO MESTO: nemš. barv. film JAZ SEM TVOJ MORILEC, ob
17.	in 19. uri.
KINO DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: dom. barv. film. komed. KDO TAM POJE, ob 17. uri.
Nemš. barv. film. komed. HOTEL DRA-KULA. ob 19. uri.
KINO DELAVSKI DOM - TRBOVLJE:
amer. barv. vojni CS film NOČ GENERALOV, ob 17. in 19.30.
KINO SVOBODA II - TRBOVLJE: franc, pust. film LOPOV, ob 17. in 19. uri.
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH: NI FILM-cvc PRFTViTAVP'
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer barv. CS glasb, film GLASBE NI NIKOLI KONEC. ob 17. in 19.30.
KINO PARK - MURSKA SOBOTA:
amer. barv. VV film MOJA SLADKA DAMA, ob 17. in 19. uri.
KINO SOČA - NOVA GORICA: amer. film ZAKAJ BI LAGAL, ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: ital. film TEREZINO TELO. ob
18.	in 20. uri.
KINO SOČA - KOPER: grški erot. film EMANUELLE - KRALJICA SADOSA, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO ZVEZDA - IZOLA: amer glasb drama BALADA O MESTNEM KAVBOJU. ob 18. in 20. uri.
KINO TARTINI - PIRAN: amer. groz'j. AMITYVILLE - HIŠA GROZE, ob 18. uri.
FILMSKO GLEDALIŠČE: Bertrand Blier: PRIPRAVITE ROBČKE, glav. vi.: Gerard Depardieu, Patrick Devvaere, Carole Laure, OSCAR 1978! Predst. ob 20. uri.
KINO MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.30 predstave ne bo.
Ob 17.45 in 20. uri jug. barv. dram. DOROTEJ. Premiera. Režiser Zdravko Velimiro-vič. V gl. vi.: Gojko Šantič, Gorica Popovič. Bata Zivojinovič.
KINO UNION: ob 15.30, 17.45 in 20. uri hongkonš. barv. kinem. karate film TIGER NAPADA. Režiser Kong Hung. V gl. vi.: Chen Sing, Chan Wei. Man Chan Lei. KINO PARTIZAN: ob 10. uri jug. . barv. kom. Z VLAKOM PROTI JUGU. Režiser Petar Krelja. V gl. vi.: Marina Nemet, Zlatko Vitez, Frnajo Majetič.
Ob 15.30, 17.45 in 20. uri angl. barv. kom. DIGBY - NAJVEČJI PES NA SVETU. Režiser Joseph MeGrath. V gl. vi: Jim Dale, Špike Miligan.
KINO UDARNIK: ob 15.30 in 17.45 angl. barv. akcij, film POBESNELI MAKS. Re-sier George Miller. V gl. vi.: Mel Gibson, Joanne Samuel, Steve Bisley.
Ob 20. uri predstava za Študentske domove. V sredo, 25. novembra bo ob 10. uri matineja v KINU PARTIZAN z jug. barv. kom. Z VLAKOM PROTI JUGU.
RADIO MARIBOR
7.30	Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Zabavna glasba, vmes obvestila in EP; 8.35 Polke in valčke igrata instrumentalni sekstet Neuvirt in ansambel Avsenik; 14.00 Novice; 14.05 Zabavna glasba: 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Obvestila, zabavna glasba in EP; 14.25 Napevi, ki jih radi poslušamo; 14.40 Naši zbori — moški zbor Partizan Maribor, vodi Milko Homer;
15.30	Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes...; 17.00 Zabavna glasba; 17.30 Mladi - mladim; 18.00 Sotočje; 18.45 Mladina igra — posnetek koncerta Glasbene mladine Slovenije
OBVESTILA
.■h
MS ■
Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK. odgovoren za krvodajalstvo.
Dajanje krvi je odraz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi.
NOVEMBER
BREŽICE - 24. nov.
SEVNICA - 25. nov.
KRŠKO - 26. in 27. nov.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
v
zavod UvoU
CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI
Umik rekreacijskega plavanja: četrtek od 10.30 do 12. ure. ikJ torka do petka od 19. do 21. ure. sobota in nedelja od 10. do 18. ure. VSAK ČETRTEK USMERJENA REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM. Nudimo nakup prenosljivih izkaznic za sezono 81 82. (Za termine ob delavnikih 500 din za sindikate. Totl din za posameznike. za termine ob sobotah in nedeljah 700 din za sindikate. 900 din za posameznike. /a vse termine 1.100 din za sindikate. 1.500 din za posameznike.) 7. decembra se začne plavalni tečaj za otroke (ponedeljek, sreda m petek od 16. do 17. ure. 10-krat -500 din.) Nadaljevalni tečaj za otroke (torek in eetrtčk od 16. do 17 ure. 10-krat -stio din) in tečaj za odrasle (ponedeljek, sreda in četrtek od 19. do 20. ure. 1 2-krat -600 din). Informacije po telefonu 315-522. int. 5 I.
LUNA PARK
je odprt od 10. do 22. ure na ploščadi zunanjega drsališča. Vabljeni!
DRSALIŠČE
je odprto v torek in četrtek od 20. do 22.. sreda in petek od 21. do 23.. soboto in nedeljo od 10. do 12...od 14. do 16. in od 2«». do 22. ure. Ugoden nakup permanentnih vstopnic za sezono 1981 .82.
■jr 3UPER
odprta vsak dan. razen ponedeljka, od 20.-2. ure.
ZLATI KLUB - SAVNA
obratuje vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 22. ure. V torek samo za ženske, druge dneve mešano ter v soboto od 8. do 18. ure. Ob torkih, četrtkih in sobotah možnost masaže. Poseben popust za sindikalne organizacije in organizirane skupine.
BOULING
obratuje od ponedeljka do sobote od 16. do 22 ure. Poseben popust za sind. org. in organizirane skupine.
ČUK KLUB
odprt vsak dan razen torka od 20.30 do 2.30. Nedelja, ponedeljek in sreda za ženske pr«>st vstop.
GOSTIŠČE SULC odprto vsak dan ihJ 10. dp 22. ure.
LETNI BIFE V HALI TIVOLI
tnJprt vsak dan od 8. ure do 21.30.
HALA TIVOLI
Vse organizirane skupine in sindikalne organizacije obveščamo, da vnaprej sporočijo oziroma rezervirajo termine v mali dvorani hale Tivoli za rekreacijske dejavnosti. Informacije po telefonu 315-522. int. 69.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
DEŽURNA
LEKARNA
IJUBLJANA
Centralna lekarna. Prešernov tre 5
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
GDO »Trudbenik« Ohrid
proda na ugodni legi v Ohridu
poslovni prostor
v pritličju in polnadstropju. površine okoli 800 m2. Za nadrobha pojasnila pišite na naslov: GDO »Trudbe-nik«, Ohrid, Kej Maršal Tito bb, tel. (096) 21-447, teleks 53852.
18-8740
4/A*, Vl/GOSIAV/A
VOZNI RED ZIMA ’81/’82
TORONTO
Vsako sredo in soboto Ugodne čarterske tarife!
Prijave:	vaša potovalna
agencija, poslovalnice JAT ali »AIR YOUGOSLAVIA«, Bulevar revolucije 17, Beograd, tel. 343-925.
Z LETALI JAT!
»AVTO-KOČEVJE«
TOZD Tovorni promet KOČEVJE
OBVEŠČA
vse delavce, ki so bili zaposleni od 1. 1. 1960 do 31. 12. 1980 pri delih in nalogah voznika tovornjaka, da lahko dvignejo potrdila o zaposlitvi za uveljavitev beneficirane delovne dobe - obr. SPIZ-bd-5, ali sporočijo naslove, da bodo potrdila prejeli po pošti.
24-8897
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč Ljubljani zu odraslo neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti
ob delavnikih čez dan v otroških m šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana
ponoči od I9. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih \ pediatrični dežurni ambulanti -Pediatrične klinike - Vrazov trg l. tel.: 310-246.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu
kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna aijibu-lanta ikI 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih pa bo zagotav ljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V' takem primeru kličite po tel. 323-060.
3.	Prebivalci občine Grosuplje-Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006. v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po tel. <t. 94.
4.	Nočna, nedeljska in praznična zobna ambulanta je v prostorih enote za zobozdravstveno varstvo Nebotičnik - TOZD Center, > drugem nadstropju, Kidričeva 1.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in lo vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
Klic v duševni stiski- deluje ikI 19. do 7. ure naslednjega dne Kličite po tel (061) 313-715.
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 9, telefon 22-222
V mestu: dr. Vojko Flis, okoliška dežurna služba: dr. Kruno šalinovič m dr. Djordje Radič, ambulantna dežurna služba: dr. Ivan Florjančič, pediatrična dežurna služba: dr. Katarina Koražija.
r35
1 Vsezain
I jugoslo
1 o proi
j najavljer I v Splitu -
I prestav
Vse zainteresirane obveščamo, da je jugoslovansko posvetovanje O PROMETU V IZREDNIH POGOJIH najavljeno za 8. in 9. december 1981 i - Duilovo,
prestavljeno na leto 1982.
ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE 11000 BEOGRAD, Kneza Miloša 9/II telefon (011)335-816
Dravske elektrarne Maribor n. sol. o. TOZD elektrokovinar Laško n. sol. o.
- Komisija za medsebojna razmerja objavlja
prosta dela in naloge za naslednja prosta delovna področja:
1.	vodja splošne službe TOZD
2.	vodja prodaje in raziskave tržišča
3.	šest ključavničarjev
4.	dva strugarja
5.	štiri pleskarje
6.	štiri varilce za elektrovarjenje
7.	priučenega ključavničarja
Pogoji:
pod 1.: VŠ pravne, upravne smeri ali VŠ organizacije dela ter 1 leto delovnih izkušenj na splošnem ali kadrovskem področju
pod 2.: višja komercialna šola s predhodno izobrazbo strojne ali elektro smeri ter 2 leti delovnih izkušenj v komerciali
pod 3., 4. in 5.: KV delavec z 1 letom delovnih izkušenj iz zahtevanih področij
pod 6.: opravljen osnovni varilski tečaj za elektro varjenje ter 6 mesecev delovnih izkušenj pod 7.: delavec z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami v ključavničarski dejavnosti.
Izbrane kandidate sprejemamo za nedoločen čas. Poskusna doba znaša pod točko 1.-5. - 60 dni, pod točko 6. in 7. pa 30 dni.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite po pošti ali oddajte osebno v 15 dneh po objavi na naslov: DEM TOZD Elektrokovinar 63270 Laško.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izteku roka za prijave.
19-8782
^ tecita medicina
ELEKTROMEDICINA, p. o.
Ljubljana, Komenskega 12
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta DO prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let:
1.	VODENJE RAZVOJNO KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomsko-komercialne ali elektro smeri
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja del programsko razvojne narave
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
2.	VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba elektro, strojne ali organizacijske smeri
—	5 let delovnih izkušenj na samostojnih in odgovornih delih proizvodno-tehnične narave
—	pasivno znanje enega svetovnega jezika
in objavlja
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
FAKTURIRANJA
Pogoji:
-	štiri ali dvoletna srednja izobrazba upravo-admint-strativne oziroma administrativne smeri
-	2 leti na opravljanju splošno-administrativnih del
-	znanje strojepisja
—	poskusno delo 2 meseca
Prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema splošno kadrovska služba DO v 15 dneh od te objave. Prijave pod 1. in 2. pošljite v zaprtih ovojnicah z oznako »ZA RAZPIS«. O izbiri bodo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh od poteka roka prijav.
21-8832
ISKRA - Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 15 b
Delovna skupnost za skupne zadeve
Ljubljana, Kotnikova 6
I. a) Na podlagi določil statuta DSSZ, pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o organizaciji in razvidu del in nalog razpisna komisija delovne skupnosti ponovno razpisuje
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	: VODJA PODROČJA ZA KAKOVOST
2.	: VODJA PODROČJA ZA TEHNOLOGIJO
IN INVESTICIJE
Pogoji:
pod 1.: dipl. inženir strojništva ali dipl. inženir elektrotehnike, 5 let delovnih izkušenj na področju zagotavljanja kakov sti izdelkov in storitev in aktivno znanje tujega jezika
pod 2.: dipl. inženir elektrotehnike ali dipl. inženir strojništva, 5 let delovnih izkušenj na področju tehnologije in investicij in aktivno znanje tujega jezika.
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev, morajo kandidati imeti primerne družbenopolitične in moralnoetične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ustvarjalen odnos do samoupravljanja in sposobnost organiziranja in vodenja dela ter poslovanja in usklajevanja delovne-gaprocesa.
Dela in naloge vodij področij razpisujemo za 4 leta. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprtih kuvertah na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Ljubljana, Kotnikova 6 (služba kadrovanja) z oznako »posebna pooblastila«.
Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
Podrobnejša pojasnila o delu so na voljo v področju za kadrovske zadeve.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15-dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
b) Komisija za delovna razmerja oglaša
prosta dela in naloge:
1.	VODJA SLUŽBE ZA EKONOMIKO NALOŽB
2.	SAMOSTOJNEGA PLANERJA ANALITIKA I
3.	PROJEKTANTA
4.	SALDAKONTISTA II (določen čas)
Pogoji:
pod 1.: dipl. ekonomist in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj in uspešno opravljen preizkus znanja; osebni dohodek 20.000 din
pod 2.: dipl. ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega planiranja in uspešno opravljen preizkus znanja (psihološki preizkus)
pod 3.: dipl. elektroinženir, dipl. strojni inženir, 4 leta delovnih izkušenj na področju investicij in tehnologije, opravljen strokovni izpit in uspešno opravljen preizkus znanja (psihološki pregled) pod 4.: ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj na področju saldakontov in uspešno opravljen preizkus znanja
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, razen pod točko 4.
II. TOZD TRŽENJE, Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana, Stegne 15 b
Komisija za delovna razmerja oglaša
prosta dela in naloge
STROKOVNO TEHNIČNA OPRAVILA PRODAJE
v področju za elemente avtomatizacje Pogoji:
ekonomist ali elektroinženir, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela 60 dni.
Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ - služba kadrovanja, Ljubljana, Kotnikova 6. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30-dneh po končanem zbiranju po-_________ nudb.23-8843
KRIZANKE-INFORMACIJE-HUMOR'
V
ZAKLAD POD STARIM DRENOM
Piše: Ivan Sivec Riše: Tone Anžin
106. Ob novici, da se je v gostilni nastanil Francoz, nam je vsem trem zagomazelo po telesu. »Nekaj smrdi,« smo glasno ugotovili. »Doslej niso prihajali sem niti Dolenjci ali Štajerci, zdaj pa na lepem kar Francoz!« — »Že vem,« je Štefko utripal z očmi kot pokvarjen semafor. »Francoz je v vasi samo zaradi zaklada!« — »Tega ni treba posebej omenjati,« sem mu rekel, saj bi bilo neumestno, da bi član naše tovarišije vedel več kot jaz, vodja.
107, Francoski turist je bil precej nenavaden za naše okolje. Oborožen je bil s tremi fotoaparati, s sabo je imel mrežo za lovljenje metuljev, navadno pa si je čez ramo obesil dolgo ribiško palico. V javnosti se je pojavil šele tretjega dne, kar je bilo še bolj sumljivo. Do tedaj je po Zorinin podatkih samo spal in prihajal je edinole na večerjo in kosilo. »Samo zato lovi metulje in ribe, da bi nas speljal na krivo sled,« je ugotovil tudi Binč.
108. Ko smo peti dan spremljali tujca — seveda v primerni in varni oddaljenosti — proti Debeluharju, se je na lepem ustavil sredi trga in začel začudeno opazovati razrahljano zemljo in nanovo položene kose ruše. Ustavil se je natanko na kraju, kjer smo kopali prejšnjo noč. »Ali vama nisem rekel!« je prebledel Binč. »Glavo stavim, da je tujec prinesel s sabo natančen načrt, kje leži zaklad. Kaže, da smo bili tudi mi čisto blizu.«
24. november
1632 Rodil se je nizozemski filozof Baruch Spinoza. Poleg talmudskega študija je proučeval tudi sholastiko, naravoslovne vede in Descartesova dela. Leta 1656 ga je židovska občina izobčila zaradi »strahovitih zablod«. Ker je hotel ostati neodvisen, je odklanjal vsako službo in vsako pomoč. Preživljal se je z brušenjem optičnih leč. Bil je pristaš demokratičnih idej mlade holandske buržoazije in je izhajal iz Hobbesovega nauka o državi. Na temelju Descartesove metode je zgradil svoje najpomembnejše delo »Etiko«. Po Spinozi vodi k resnici samo matematični način mišljenja. Čim več človek ve, tem bolje spoznava svoje sile in naravni red, tem bolje se lahko vodi in se odvrača od nepotrebnih stvari. Vse je ena sama neskončna in nedeljiva substanca, ki se nam kaže v dveh atributih: mišljenju in raz-prostrtosti, t.j. duhu in materiji. Vse stvari in vse ideje so samo načini ene same, večne in neskončne substance, zunaj katere ni ničesar. Bog in narava sta eno in isto. Spinoza je zastopal strogi determinizem, menil je, da ljudje o sebi mislijo, da so svobodni, ker se ne zavedajo svoje determiniranosti. Gibanje je pojmoval zgolj mehanično in ga pripisoval vsem stvarem, ne pa tudi naravi kot celoti. Spinozova racionalistična monistična filozofija je izredno močno vplivala na nemško duhovno življenje 18. in 19. stol. in spinozizem je bil eden najmočnejših miselnih tokov v času nemške romantike.
1713 Rodil se je angleški pisatelj Laurence Sterne, najpomembnejši predstavnik angleške književnosti med prosvetijen-stvom in rokokojem in eden predhodnikov modernega evropskega romana. Bil je mojster fantazije in karakterizacije, v svojih romanih je ustvaril vrsto tipov, v katerih je na humorističen način orisal človeške posebnosti in čudaštva.
1864 Rodil se je francoski slikar in litograf Henri Toulouse-Lautrec. Poleg impersio-nistov so nanj vplivali Degasovi pasteli in japonski večbarvni lesorezi. Njegovi najljubši motivi so bili prizori in osebe iz montmartrskega nočnega življenja, občasno pa je tudi portretiral. Bil je nepreko-sljiv risar in obseden od želje, da bi fiksiral resničnost svojega okolja. Svoje temperamentne skice je predeloval v olja in gvaše. Bil je oster in neusmiljen opazovalec, ki je brez sentimentalnosti pa tudi brez poroga slikal svet kavarn, kabaretov, plesnih lokalov, dirkališč in bordelov. V njegovem ustvarjanju zavzema litografija posebno mesto. To tehniko je razvil do največje umetniške dovršenosti. Ustvaril je nov tip umetniškega plakata, ki je več desetletij odločilno vplival na to grafično zvrst. Njegova dela so visoke umetniške stvaritve, obenem pa svojevrstno zgodovinsko pričevanje, ki brez licemerja govori o življenju in morali določene dobe in določenega okolja.
1925 V Italiji je izšel zakonski odlok, po katerem so morali biti odpuščeni iz državnih služb vsi, ki niso bili politično zanesljivi in vdani fašizmu.
IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO« GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3, TELEFONA 23-522, 23-526 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK CGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA IN DOSTAVA, LJUBLJANA. PARMOVA 33, TELEFONA 347-971, 347-888. • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 8 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 10 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 180 DIN MESEČNO • NAROČNIKI LAHKO DOBIJO SAMO PETKOVO ŠTEVILKO ZA 32 DIN MESEČNO ALI SOBOTNO ZA 40 DIN MESEČNO, PETKOVO IN SOBOTNO ŠTEVILKO SKUPAJ ZA 72 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO ŠTEVILKA 50102-603-48909 • MESEČNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZRN 23,50 DM. ZDA 11 DOL.. AVSTRIJA 166 ŠIL.. ITALIJA 11 270 LIR. FRANCIJA 55 F. F.. ŠVICA 21,50 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 52 Š. KRON • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 132 DOL., AVSTRIJA 1.992 ŠIL., ZRN 282 DM,
FRANCIJA 657 F. F.. ŠVICA 256 ŠVIC. F„ ŠVEDSKA 621 Š. KRON, ITALIJA 135.240 LIR »PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB ŠTEVILKA 50100-620-107-25730-115/5; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V TREH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SEKTOR TRŽNEGA KOMUNICIRANJA, OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1,61001 LJUBLJANA, TELEFON 21-896 »SPREJEM MALIH OGLASOV: TELEFON 28-111 • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD7.D011. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1), PO TELEKSU YU DELO OG 31633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 28-111 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE »OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3 OSEBNO ALI PO TELEFONU 23-522 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO
TELEFON
DEŽURNEGA
UREDNIKA
21-882
14. stran ★ DELO


DELOVNA ORGANIZACIJA
gostinsko prehranbeni center lOLffltTlCt p. p, Ijubljana
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju zaradi razširitve poslovanja strokovne delavce, ki želijo s svojim delom resnično prispevati k razvoju delovne organizacije in
objavlja
naslednja prosta dela in naloge v:
A.	Novem obratu družbene prehrane v novi redakcijski stolpnici ČGP Delo v Ljubljani, Likozarjeva 1
vodja obrata družbene prehrane
Pogoj: VKV gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj
namestnika vodje obrata družbene prehrane
Pogoj: KV gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj
2 točajev v ekspres baru
Pogoj: KV natakar in 1 leto delovnih izkušenj
blagajničarke
Pogoj: KV gostinska delavka in 1 leto delovnih izkušenj
2 razdeljevalk hrane
Pogoj: KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj
2 pobiralk — pomivalk posode
Pogoj: končana osnovna šola
B.	Službah in obratih na Linhartovi 3 in zunanjih obratih OZD:
1
analitika - planerja
Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
2.	vodja strežbe
Pogoj: VKV gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj
3.	2 vodij izmene v klasični kuhinji
Pogoj. VKV ali KV kuhar in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
4.	kuharja
Pogoj: KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj
5.	blagajničarke v samopostrežni
restavraciji
Pogoj: KV gostinski delavec in 1 leto delovnih izkušenj
6.	2 točajki
Pogoj: KV natakar in 1 leto delovnih izkušenj
7.	prodajalke delikatesnih izdelkov
Pogoj: KV prodajalec živilske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
8.	3 razdeljevalk hrane
Pogoj: PK gostinski delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj
9.	3 pomivalk termos posode
Pogoj: končana osnovna šola
10.	3 pobiralk - pomivalk posode
Pogoj: končana osnovna šola
11.	pripravljalke zelenjave
Pogoj: končana osnovna šola
12.	skladiščnega delavca
Pogoj: končana osnovna šola
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca, razen pod točko B. 1. in B 2., ki traja 3 mesece.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu ter stimulacija po planu in realizaciji.
Delovni čas pod točko A je v izmenah, sobote, nedelje in prazniki so prosti.
Delovni čas pod točko B je glede na značaj dela dopoldne oziroma v izmenah, najmanj dve nedelji mesečno pa sta dela prosti.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o sprejemu obvestili v nadaljnjih 15 dneh.
20-8789
Sporočamo žalostno vest, da je preminil nekdanji član naše delovne organizacije
ANTON UMEK
vodja šamotame
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 23. novembra 1981, ob 16. uri na pokopališču na Dolu pri Hrastniku
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Kolektiv in sindikalna organizacija Steklarne Hrastnik
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati, nono in brat
ALBIN COLJA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo. 25. novembra 1981. ob 15.30 izpred hiše žalosti v Dutovljah
Žalujoči:
žena Zofka, hčerki Zdenka in Vesna z družinama ter sestre Silvestra, Roza in Marija z družinami
Celje. Dutovlje, Col, Dobravlje 23. novembra 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ANGELE
DOLINŠEK
se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in jo spremili v tako velikem številu k njenemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se vsem, ki so karkoli darovali v njen spomin.
Vsi njeni
Ljubljana, Škofljica, 20. novembra 1981
KOMPLETNE selitve, prevoze gradbenega materiala, kuriva s kiperjem, opravimo solidno. Tel. (061)342-420.	PT-124671-165
*)
SADIKE jagode humi grandi (špalirke), rastejo ob kolu, 2 m visoko, prodam. Cena sadike je 15 din. Pošljem po povzetju najmanj 20 sadik. Pošiljki prilagam navodilo. Če naročite 100 ali več sadik, je cena posamezne sadike 12 din. Žika Jevdič, D. Crnišava, 37243 Počekovina.
PT-125139-165
PARKETARSTVO Moste - polaganje, brušenje in lakiranje parketa. Za storitve* večletno jamstvo. Tel. (061) 445-389.
PT-123537-165
KOMPLETNE selitve, avtovle-ka, prevoz gradbenega materiala, opravimo solidno. Zanesljivi. Tel. (061)265-756.
PT-124672-165
\ I
GRELCI za avtomobilska stekla po tovarniškem sistemu. Tel. (061) 442-550, od 15. do 17. ure.	PT-125591-165
KOMPLETNE selitve z montažo in demontažo pohištva, prevozi'gradbenega materiala, vleka avtomobilov in različnih prikolic opravljamo za zasebni in družbeni sektor na vseh relacijah. Zanesljivi in točni. Telefon (061) 268-006.	PT-124090-165
VIZ Zagorje, TOZD Otroško vzgojno varstvo »Regancin Zorka-Ružka«
razpisna komisija za razpis delavcev s posebnimi pooblastili razpisuje
prosta dela in naloge
ravnatelja
Pogoji:
-	srednja	izobrazba
ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj pri vzgojnem delu s strokovnim izpitom
-	ustrezne moralne in organizacijske sposobnosti
Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih na naslov:
Otroško vzgojno varstvo Regancin Zorka-Ružka. Zagorje ob Savi, Cesta zmage 7 a (za razpisno komisijo). Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
24-8884
ABC Pomurka DO Kavarna -slaščičarna »Tivoli« Ljubljana,
Cankarjeva 6
vabi k sodelovanju delavce za naslednja dela in naloge
slaščičarja-siaščičarko 2 pomožni gostinski delavki
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca.
Pogoji:
pod 1.: živilska šola za slaščičarje ali priučeni delavec v slaščičarski stroki, izpit iz higienskega minimuma
pod 2.: končana osemletka Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu.
24-8870
Umrl nam je naš dragi mož, oče, brat, dedek in stric
ALOJZ PIVEC
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 24. novembra 1981, ob 15.30
v Javorju
Žalujoči:
žena Ančka, hčerke Lojzka, Majda, Zvonka, sin Rajko, vnukinje in vnuki ter drugo sorodstvo
Litija, Ljubljana, Ivančna gorica, Bogenšperk
Tiho nas je zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
LJUDMILA BAHAR
Na njeno željo smo jo pokopali v družinskem krogu 20. novembra 1981 na pokopališču v Dravljah
Vsem, ki ste nam izrazili sožalje in počastili njen spomin, se iskreno zahvaljujemo
Žalujoči :
vsi njeni
Ljubljana, Soronno
Naše dolgoletne sodelavke
BRANKE ŠEST
ni več
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 26. novembra 1981, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah-Navju
Delovni kolektiv, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena,
mama in babica
BRANKA ŠEST
rojena Jakša udeleženka NOB
Od drage pokojnice se bomo poslovili v četrtek, 26. novembra 1981, ob 16. uri iz vzhodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Na dan pogreba bo žara s posmrtnimi ostanki pokojnice v deseti
vežici
Žalujoči:
mož Ludvik, sinova Bogo in Maks z družinama, vnukinji Saša in Maja, vnuk Andraž, brat Slavo z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Makarska, Semič, 23. novembra 1981
Vsem znancem in prijateljem sporočava, da je nenadoma preminila
ALOJZIJA PIŠEK
poštna uradnica v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 25. novembra 1981, ob 14. uri iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Na dan pogreba bo žara s posmrtnimi ostanki v drugi mrliški vežici
Žalujoča:
Tina z možem Francijem
Ljubljana, 22. novembra 1981
Dotrpela je naša draga mama, babica, prababica
MARIJA HEBAR
roj. Šefran 1897. I.
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 26. novembra 1981, ob 15. uri
Na dan pogreba bo ležala v osemnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah-Navju
Za njo žalujejo:
sinovi in hčerke z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, Maribor, Piran, Beograd. SI. Konjice, Diiseldorf, Konstanc
in London
Sporočam, da je po dolgi bolezni v 78. letu starosti dotrpela
MARIJA HLEBŠ
Pogreb bo v četrtek, 26. novembra 1981, ob 14. uri na pokopališču
v Stepanji vasi
Na dan pogreba bo ležala v trinajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah-Navju
Žalujoči:
vnuk Mirko v imenu vsega sorodstva
Po hudi bolezni je preminil naš dolgoletni sodelavec
ALBIN COLJA
upokojeni delavec uprave za notranje zadeve v Celju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 25. novembra 1981, ob 15.30
v Dutovljah
Vestnega in prizadevnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu
Delavci in družbenopolitične organizacije UNZ Celje
Celje, 23. novembra 1981
Za vedno nas je tiho zapustil v 97. letu naš dragi ata, stari ata
in prastari ata
GREGOR WEDAM
upokojenec
Zadnjikrat se bomo poslovili od njega v torek, 24. novembra 1981. ob 16. uri iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Na dan pogreba bo ležal v sedmi vežici
Žalujoči:
sinovi Adolf, Jože in Silvo z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 22. novembra 1981
Nepričakovano nas je zapustila naša dolgoletna sodelavka
MARIJA NEMEC
knjigovodja osebnih dohodkov
Od nje se bomo poslovili v sredo, 25. novembra 1981, ob 16. uri izpred šestnajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah-Navju
Dobro tovarišico in sodelavko bomo ohranili v najlepšem spominu
Delovna organizacija ISKRA-INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ
Ljubljana
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, svak, tast in stric
RUDOLF BABNIK
Pogreb pokojnika bo v torek, 24. novembra 1981, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah-Navju Na dan pogreba bo ležal v šesti mrliški vežici
Žalujoči:
žena Ivanka, hčerka in sinova z družinama ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 21. novembra 1981
Pretreseni sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrl naš dragi
RADO LINZNER
dipl. ing.
Od njega se bomo poslovili v sredo, 25. novembra 1981, ob 13. uri v vzhodni poslovilni dvorani na ljubljanskih Žalah-Navju
Na dan pogreba bo v štirinajsti mrliški vežici
Njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrl dolgoletni član našega kolektiva
RUDOLF BABNIK
upokojenec
Pogreb pokojnika bo v torek, 24. novembra 1981, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah-Navju.
Na dan pogreba bo ležal v šesti mrliški vežici
Vestnega delavca bomo ohranili v lepem spominu
Kolektiv in sindikalna organizacija MERCATOR VELEPRESKRBA TOZD TMI tovarna mesnih izdelkov Ljubljana
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec, tovariš
TOMAŽ CH0LEWA
transportni delavec TOZD Nabava
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 24. novembra 1981, iz 9. mrliške vežice na ljubljanskih Žalah-Navju
Ohranili ga bomo v lepem spominu
ZPS TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA
t
Torek, 24. novembra 1981				DELO ★ stran 15
				
Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva		Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla		, -
1). Po teleksu YU DELO OG 31633, s telegramom ali po telefonu 28-111 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema		naša mama		
		_	V		m
osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3 osebno ali po telefonu 23-522 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo.		ANA KAVCNIK roj. Šebenik, iz Vnanjih goric 92 Pogreb pokojnice bo v torek, 24. novembra 1981, ob 16. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče v Vnanjih goricah		SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST,
				DA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša najdražja				
mama in žena		Žalujoči:		
		otroci z družinami in drugo sorodstvo		
BERNARDA		Vnanje gorice, 23. novembra 1981		
VOLČIČ-NENA		Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš dragi,		inz.
				TB" W	A	VV
Pogreb drage mame bo v torek, 24. novembra 1981,		dolgoletni sodelavec		
ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju Žalujoči: mož Alojz, hčerki Slavica in Kati, vnuki Mojček, Barbara in Katarina		v		KALKJ
		STIPE DZAKULA upravnik Delavskega doma		LINZNER
				
				
V 79. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta		Pogreb bo v torek, 24. novembra 1981, ob 15.30		
ANTONIJA		Do pogreba leži na Žalah v Kamniku Ohranili ga bomo v trajnem spominu		DIREKTOR DO EMONA INŽENIRING
SADAR				
roj. Žnideršič		Kolektiv Delavskega doma Kamnik		
Od nje se bomo poslovili v torek, 24. novembra 1981,				K
ob 15.30 na pokopališču v Laškem				
Žalujoči: hči Bojana, sinova Marjan in Jože z družinami ter drugi sorodniki				
				OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V SREDO, 25. NOVEMBRA 1981,
Laško, Nova Zelandija		SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC		OB 13. URI IZPRED ŠTIRINAJSTE MRLIŠKE VEŽICE NA LJUBLJANSKIH ŽALAH-NAVJU
				
V 58. letu starosti je umrl				
JOŽE ŠAJNIČ		FRANCI MAČEROL		
prvoborec Cankarjeve brigade iz Meniške vasi 15 a		DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI		POSLOVODNI ODBOR
		V TRAJNEM SPOMINU		IN DELAVCI SOZD EMONA
Pogreb pokojnika bo danes, 24. novembra 1981, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališču v Loški vasi				
Žalujoči:		KOLEKTIV »TEKSTIL« PROIZVODNO IN TRG. PODJ.		
vsi njegovi		TOZD TEKSTIL COMMERCE, LJUBLJANA		
Meniška vas, 23. novembra 1981				
DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO
Šest kandidatov za predsedniške volitve
Stranka centra je kot svojega kandidata določila Johannesa Virolajnena
HELSINKI, 23. novembra (Tanjug) — Vse večje finske stranke so praktično že izbrale svoje kandidate za predsednika države. V volilni boj se jih bo torej podalo šest.
Stranka centra, iz katere je tudi Urho Kekkonen, je izbrala Jo-hanesa Virolajnena, ki je zdaj predsednik finskega parlamenta. Kot trdijo, je bil pred leti najožji sodelavec Urha Kekkonena in v »Kekkonenovi stari stranki« zdaj vsi prisegajo, kako bodo storili vse, da bo januarja prevzel vodstvo države.
Demokratska zveza finskega naroda (socialisti in komunisti) je predlagala Kalevija Kivista, liberalna narodna stranka Helvi Sipilo, švedska narodna stranka Jan-Magnusa Jansona, socialdemokrati Mauna Koivista, konservativci pa Harija Holkerija.
Že desetletja ne pomnijo tako velikega števila kandidatov za predsednika, kar po drugi strani dokazuje, da Finska ta hip nima osebnosti, ki bi se lahko merila z Urhom Kekkonenom. Ankete sicer kažejo; da je favorit Mauno Koivisto, vendar je še prezgodaj, da bi govorili o izidu volitev.
Izredne predsedniške volitve so razpisali po odstopu Urha Kekkonena, ki se je konec oktobra zaradi bolezni umaknil s položaja šefa države. Finci bodo volili 17. in 18. januarja prihodnjega leta.
Egipt podpira odločitev o mirovnih silah
KAIRO, NEW YORK, 23. novembra (Reuter) — Egipt je danes pozdravil odločitev, da bodo britanski, francoski, italijanski in nizozemski vojaki sodelovali v mirovnih silah na Sinaju. Kot je izjavil egiptovski državni minister za zunanje zadeve Bu-tros Gali, Egipt upa, da bo ta sklep štirih članic EGS spodbudil še druge države — Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo, da bodo njihovi vojaki sodelovali v mirovnih silah na Sinaju.
Varnostni svet Združenih narodov pa je danes v New Yorku mirovnim silam na Golanu podaljšal mandat do maja 1982. Te enote, ki ločujejo izraelske in sirske sile na planoti, štejejo 1300 vojakov iz Avstrije, Kanade, Finske in Poljske. Na Golansko planoto so prišle leta 1974.
VVashington pričakuje
več dialoga z Moskvo
Ameriški funkcionarji ponavljajo, da bodo ameriško-sovjetski odnosi v prihodnje mirnejši in da bo polemike bolj ali manj zamenjal dialog
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 23. novembra — VVashington pričakuje, da bodo ameriško-sovjetski odnosi prešli v »novo fazo«, za katero bo značilno »manj polemike in več dialoga o orožju in drugih vprašanjih«.
Takšno mnenje zdaj ponavlja-
jo funkcionarji ameriške vlade na raznih krajih in ob raznih priložnostih. Trdijo, da je med su-persilama kljub ostri javni pole-
• Poveljnik sil Varšavskega sporazuma sovjetski maršal Kuli-kov je izjavil, da sta bloka v Evropi vojaško približno uravnotežena, najsi gre za atomsko orožje s srednjim dometom ali za ljudi, tanke, letala in drugo oborožitev. Oporekal je izjavam predstavnika NATO, da imajo Sovjeti premoč, ter navedel podatke o razmerju sil. Pri tem je dejal, da je ravnotežje »tako na papirju kot v resnici«.
V intervjuju za francoski list »Liberation« je Kulikov obtožil ZDA, da bi si rade priborile vojaško premoč nad Sovjetsko zvezo, ter poudaril, da ZSSR in njeni zavezniki »tega ne morejo dovoliti«. Če bodo v Zahodni Evropi postavili evrorakete, bo Sovjetska zveza ustrezno odgovorila in spet vzpostavila ravnotežje, le da bo to na višji ravni. Maršal Kulikov ni komentiral bližnjih sovjetsko-ameriških pogajanj v Ženevi.
miki za prizoriščem tudi doslej potekal dialog o raznih odprtih vprašanjih, uspeh teh pogovorov pa je »spodbuden«. Ameriški zunanji minister Alexander Haig je prejšnji teden na Floridi dejal, da v bližnjem razdobju kaže, da se bodo ameriško-sovjetski odnosi razjasnili »in da bodo napredovali«.
Sporočila zbujajo nekolikanj presenečenja, saj doslej ni bilo nikakršnih znamenj — tako pravi na primer diplomatski urednik New York Timesa — da bi velesili počeli še kaj drugega, kot da bi se javno pričkali. Znano je, da sta se ameriški zunanji minister in sovjetski veleposlanik doslej 22-krat sestala, pa tudi, da ima ameriški veleposlanik v Moskvi živahne stike, vendar z nobene strani ni bilo znamenj, ki bi nakazovala, o čem in s kakšnim uspehom se pogovarjata.
Prestolniški komentatorji pa poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo s tezo Washingtona o
V Baskiji obstajata dve komunistični partiji
Na 5. izrednem kongresu KP Baskije so za generalnega sekretarja izbrali Ignacia Latierra
MADRID, 23. novembra (Tanjug) — Na petem izrednem kongresu baskovske komunistične partije (KPB), ki se je končal minulo noč, so za predsednika izvolili Ramona Ormabasala, za generalnega sekretarja pa Ignacia Latierra. Delegati so se odločili, da bodo zvesti »evrokomunizmu«.
Tako so rešili spor med baskovskimi komunisti. Namreč, obstajata dve baskovski komunistični partiji. Tradiciji KPB sledi vsekakor partija Ramona Orma-sabala, enega izmed ustanoviteljev komunističnega gibanja v Baskiji. Partija, ki jo vodi Roberto Lertxundi, pa se je odločila za združitev s »partijo baskovske levice« (EIA).
Spor med baskovskimi komunisti je izbruhnil prav zaradi Lertxundijevega prizadevanja — ta je bil generalni sekretar baskovske komunistične partije — da bi se partija pridružila novemu gibanju nacionalistične združene levice; njen končni cilj je bila neodvisnost in samoopredelitev Baskov. To pa so imeli za poskus uničiti KPB.
Delegati na petem izrednem kongresu KPB so se odločili za trdno povezavo s špansko komunistično partijo. Kongres je pote-
kal pod geslom »Državna obnova, enotnost levice in evrokomu-nizem«.
Tvorno sožitje občil
LJUBLJANA, 23. novembra — V okviru slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu je bila nocoj problemska tribuna, na kateri so knjižničarji in drugi izvedenci za knjigo debatirali o mestu in funkciji knjige med drugimi »prenosniki« sporočila. Pri tem so skušali ugotoviti, ali drugi mediji knjigo ogrožajo ali ne. Odgovor bi se v povzetku lahko glasil: pri kultiviranem človeku sodobni mediji s svojim delovanjem ne omejujejo branja knjig, ampak ga, narobe, spodbujajo.
Problemsko tribuno je organiziral Cankarjev dom, postala pa naj bi tradicionalna oblika pogovora o različnih perečih kulturnih zadevah.	T H
»povezanosti« sovjetskega ravnanja v svetu in pripravljenostjo Amerike, da bi se o čemerkoli pogajali. To povezavo je Ronald Reagan opustil v govoru, ki ga je imel pred dnevi, čeprav je ob neki priložnosti dejal, da bi morali poleg pogajanj o orožju iskati rešitve, ki bi »prinesle mir in varnost na območjih, katera pretresajo spopadi, zunanje vmešavanje in vojna«.
Hkrati pa vladni funkcionarji govore diplomatom in novinarjem, da si ne obetajo naglega uspeha pogajanj o jedrskem orožju v Evropi, ki se začno konec novembra. Pravijo, da je težava v tem, katero orožje naj bi zajeli v pogovorih. Sovjetsko in ameriško naštevanje istih vrst orožja, celo ločeno od tega, obrodi različne uspehe.
Polemika o številkah pa naj bi bila napredek in uvod v resna pogajanja. General Edward Rowny, ki je zapustil pogajalsko skupino za SALT v prejšnji vladi, se je pred senatom pritožil, da »Rusi nikoli ne navajajo svojih številk, temveč se samo strinjajo s tistim, kar mi predložimo kot številko orožja, s katerim naj bi razpolagali«. Medtem ko so na ameriški strani zavračali ocene, ki jih je Leonid Brežnjev navajal za tednik »Der Spiegel« o jedrskem orožju v Evropi, pa so ameriški ocenjevalci s preseneče-
• Po sovjetskem štetju razpolaga atlantski pakt v Evropi s 1031 sredstvi za prenos jedrskega orožja do sovražnikovega območja (rakete, letala itd.), medtem ko ima Sovjetska zveza 1055 takšnih »pripomočkov«. Pri tem ima po sovjetskem štetju NATO okoli 500 jedrskih nabojev manj. A po ameriškem štetju ima Sovjetska zveza pri sredstvih za prenos jedrskega orožja prednost; razmerje znaša 2537:924, pri jedrskih nabojih pa 3787:1229.
njem ugotovili, da se je zgodilo prvič, da Moskva javno omenja kakršenkoli številke. To so si tolmačili kot znamenje, da vse ostrejša polemika o jedrskem orožju pritiska, naj bi opustili prejšnjo prakso molka o lastnem orožju.
Spremenjeni položaj po ameriškem mnenju terja, da bi razpravljali tudi o doktrinah. Moskva bi morala jasno povedati, kakšni so njeni nameni: med drugim ne more hkrati veljati sovjetska teza, da ne bodo nikoli prvi uporabili jedrskega orožja, in teza, da evropske države, ki sprejemajo nove ameriške rakete, tvegajo uničenje.
Sovjetska brošura o doktrinah in sovjetskem orožju, ki jo tu jemljejo kot odgovor na podobno brošuro Pentagona, naj bi bila znamenje, da se je tudi Moskva zapletla v to polemiko na način, ki jo sili k jasnejšemu izrekanju o
Demonstracije na Severnem Irskem
LONDON, 23. novembra (Tanjug) — Na Severnem Irskem so bile danes zvečer velike protestne demonstracije anglofilskega protestantskega prebivalstva, ki meni, da je London preveč popustljiv do pripadnikov irske republikanske armade in njihovih pristašev. Več tisoč policistov in vojakov je v pripravljenosti; tako želijo preprečiti večje spopade med protestantskim in katoliškim prebivalstvom.
Današnji »akcijski dan« — gre za kakih 40 protestnih zborovanj in povork, ki jih bodo pripravili po vsej provinci, in za poldnevno splošno stavko - je organiziral bojeviti duhovnik lan Pasley.
stvareh, o katerih se je poprej na sovjetski strani molčalo. Za nekatere ameriške razčlenjevalce pa podoba, ki jo predstavljajo, načenja nova vprašanja. Težišče sovjetske brošure je namreč teza, da mora varšavski pakt skrbeti za veliko večji prostor kot pa atlantski pakt in da ima zato večjo kopensko vojsko.
Za nekatere ameriške ocenjevalce je to hkrati teza, da mora biti ZSSR posamič močnejša od katerekoli države, ki jo obdaja. Citirali so besede Andreja Gro-mika, ki je menda ob neki priložnosti dejal: »Ja, nastalo je vprašanje, kdo naj bi bil s kom enakopraven.« Kljub vsemu pa Washington vztraja pri tem, da bi v ameriško-sovjetskih odnosih prišlo do mirnejšega razdobja in da bi se prepiri preselili izza prizorišča za pogajalsko mizo.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
Carrillo pripotoval na Kubo
HAVANA, 23. novembra (Tanjug) - Generalni sekretar španske komunistične partije Santiago Carrillo je pripotoval v Havano, kjer se bo danes in jutri pogovarjal s svojim gostiteljem, prvim sekretarjem centralnega komiteja kubanske komunistične partije Fidelom Castrom. Kot so sporočili, bosta razpravljala predvsem o mednarodnem položaju in razvoju odnosov med partijama.
Priznanje
slovenskim
izseljencem
TORONTO, 23. novembra (Tanjug) - Marjan Osolnik, podpredsednik slovenske izseljeniške matice, ki je na obisku pri društvih slovenskih izseljencev v Kanadi, je na prireditvi v Torontu izročil Ludviku Steguju, predsedniku kanadsko-slovenske skupine za kulturno sodelovanje, diplomo in zlato značko kot priznanje za zasluge pri povezovanju kanadskih Slovencev z matično domovino.
V Kopru odprli razstavo »Rave 81«
Posvečena je racionalni rabi in koriščenju alternativnih virov energije
KOPER, 23. novembra — Nocoj je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič v Kopru odprl zanimivo razstavo o racionalni rabi in koriščenju alternativnih virov energije »Rave 81«. Razstavo so odprli v dvorani Eksportcentra (v stavbi Adriacommercea), pred tem pa je prireditveni odbor pripravil še novinarsko konferenco, na kateri so udeleženci spregovorili o množici problemov, razmišljanj in pobud, ki se pojavljajo ob uporabi alternativnih virov energije. Razstava sama pa naj bi prispevala k temu, kot je v pozdravnem govoru dejal predsednik prireditvenega odbora Marjan Skoda, da sončna in alternativne energije na sploh ne bi bile več domena akademskih strokovnjakov in posameznih zanesenjakov, temveč naj preko proizvodnih možnosti preidejo v praktično uporabo.
D. G.
--OGLEDALO
ZVONKO LENNER, Vjesnik
Predsedniki zborov o delu slovenske skupščine
LJUBLJANA, 23. novembra - Izteka se osmo leto delovanja delegatskih skupščin. Ali zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor slovenske skupščine že izpolnjujejo vse ustavne naloge, kako delegati sprejemajo odločitve in kakšne so vezi med temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, občinskimi skupščinami in skupščino SFRJ? O teh in drugih vprašanjih delovanja delegatskega sistema so se predsedniki zborov pogovarjali z novinarji Dela. Njihove odgovore bomo objavili v praznični številki Dela. ki bo izšla 28. novembra. Na sliki (drugi do četrti z leve): Tina Tomlje, Emil Tomažič, Silva Jereb. (Foto: Marjan Zaplatil)
Tiskovna konferenca Sama Nujome
Potrdil je, da bo SWAP0 jamčil za človekove pravice, zasebno last in delovanje tujih družb
LUSAKA, 23. novembra (Tanjug) - Predsednik Sam Nujoma je potrdil, da bo Organizacija narodov jugozahodne Afrike (SWAPO) jamčila individualne človekove pravice, zasebno lastnino in delovanje tujih družb v neodvisni Namibiji. Hkrati vztraja pri doslednem spoštovanju resolucije 435 varnostnega sveta Združenih narodov.
Na današnji tiskovni konferenci v Lusaki je predsednik SWA-PO poudaril, da je namibijski narod segei po orožju pred 16 leti, ne v boju proti posamičnim belim priseljencem, temveč proti sistemu kolonializma, rasizma, izkoriščanja, odrekanja osnovnih človekovih pravic Namibijcem. »V tistem trenutku, ko se bo neodvisna namibijska država pridružila OZN, bomo podpisali univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah, v državi pa bodo vsi ljudje pred zakonom enaki,« je dejal.
Razstava Andričevih del v Moskvi
MOSKVA, 23. novembra (Tanjug) — V državni knjižnici za tujo književnost v Moskvi so danes odprli razstavo, posvečeno velikanu naše pisane besede, nobelovcu Ivu Andricu. Na razstavi z naslovom »Osebnost in literarno ustvarjanje Iva Andrica« so predstavili njegova dela, objavljena v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi in v drugih državah. Razstavo so pripravili skupaj z Narodno knjižnico Srbije. Prihodnje leto bodo v Beogradu odprli razstavo o Mihailu Šolohovu.
Ameriški bombnik strmoglavil v morje
NORFOLK, 23. novembra — Predstavnik ameriške mornarice je danes sporočil, da je lahki bombnik iz eskadrilje letalonosilke Nimitz včeraj strmoglavil v Sredozemsko morje, kakih 190 kilometrov severozahodno od Sardinije. Pilota pogrešajo. Agencija UPI opozarja, da je prejšnji torek v tem predelu strmoglavil reaktivec »wiking«, v katerem so se ubili štirje člani posadke. Tudi to letalo je pripadalo eskadrilji z Nimitza, ki te dni pluje po sredozemskih vodah.
Novi up za Namibijo
Profrontne države, skupaj z gibanjem SWAPO, so v bistvu sprejele zahodni predlog o namibijski neodvisnosti »z zelo majhnimi pripombami«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 23. novembra — »Žoga se je znova znašla tam, kamor spada, to je v Južni Afriki«, je komentiral kenijski tisk vesti iz Dar es Salaama, da so prifrontne države z juga črne celine ter osvobodilno gibanje SWAPO v bistvu sprejeli zahodni predlog o namibijski neodvisnosti, s katerim je zahodna kontaktna skupina na začetku tega meseca potovala po desetih afriških prestolnicah. Voditelj SWAPO Sam Nujoma pa je v Zambiji poudaril, da namerava zagotoviti vse pravice namibijski beli manjšini.
ministri šestih
Zunanji ministri šestih pri-frontnih držav ter Kenije in Nigerije so v torek v Tanzanijski prestolnici Dar-es-Salaamu, ob navzočnosti voditelja SWAPO Sama Nujome, razpravljali pet ur za 'zaprtimi vrati o predlogu zahodne kontaktne skupine. V sredo pa je veleposlanikom petih zahodnih držav, to je ZDA, ZRN, Velike Britanije, Francije in Kanade, izročil skupni odgovor tanzanijski zunanji minister Ben Mkapa, vendar ga javno niso objavili. Uradno je bilo rečeno samo to, da so navzoči zunanji ministri potrdili svojo privrženost resoluciji 435 varnostnega sveta OZN in opozorili, da si morajo Namibijci sami pisati lastno ustavo in po svoji volji izbirati vlado.

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 24. november 1981
SLOVENIJA
Sprva bo še deloma jasno, čez dan poo-blačitve in proti večeru bodo v zahodnih krajih že možne padavine. Najnižje nočne temperature bodo od -2 do 3, v Primorju 8 stopinj, naj višje dnevne od 10 do 16 stopinj
JUGOSLAVIJA
Drugod po državi bo še pretežno jasno z meglo po nekaterih kotlinah. Ob severnem in srednjem Jadranu bo oblačno in zamegljeno, čez dan pa se bo pooblačilo v severozahodnih krajih.
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad zahodno in srednjo Evropo slabi pod vplivom frontalnega vala, ki se prek zahodne Evrope približuje Alpam. Nad našimi kraji se že zadržuje topel zrak.
KAKO KAŽE ZA SREDO
Sprva bo še oblačno z manjšimi padavinami, čez dan izboljšanje vremena in hladneje bo.
Vreme in temperatura dne 23. novembra 1981 ob 13. uri
kraj
stopinj
Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor M. Sobota Sl. Gradec Celje
Novo mesto
Nova Gorica
Portorož
Reka
Pulj
Hvar
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Milano
Genova
Rim
Pariz
Berlin
Stockholm
Moskva
oblačno
jasno
zmerno oblačno jasno
pretež. jasno
jasno
jasno
pretež. jasno oblačno oblačno oblačno
oblačno
zmerno oblačno jasno jasno jasno megla jasno jasno oblačno pretež. jasno zmerno oblačno • jasno oblačno oblačno oblačno delno oblačno jasno rosi
snežna ploha
7
7 9 4
13 9
8
14 9 9
10
1 1
15
15 14 14 -1
16 4 2
12
14 8 6
15 15 14 13
1
0
Vetrovi pri doktorju Muzniku
V svojem delu »Klima Goriške* (1781) piše Anton Muznik v tretjem poglavju o vetrovih. Navaja glavne vetrove in jih poimenuje po straneh neba, od koder pihajo. Od vzhoda piha vzhodnik, subsolan, eurus, il le-vante, Ost: od juga piha južni veter, jug, jugo, auster, notus, il mezzogiomo, Siid; od zahoda piha zahodni k, zephyrus, favoni, il ponente, tvest; od severa pa piha severni veter, sever, septentrio, il tramontana, Nord. Poleg omenjenih vetrov navaja avtor še severovzhodnik, burjo, akvilon, boreas, Nord Est; jugovzhodnik, široko, il scirocco, euro notus, Siid Ost: od jugozahoda piha jugozahodnik, lebič, il libecchio, zephyro notus, Siid West; od severozahoda pa severozahodnik, mistral, il maestro, Nord West.
Nato navaja še nekatere nestalne vetrove, kot so vroči vihar, prester, orkan, ciklon, eknefias in travados, ki je znan tudi pod imenom sion. Ta piha tako močno, da dviguje strehe hiš, podira zidove, ruje drevesa iz zemlje itd. Končno navaja dr. Anton Muznik, eden od začetnikov slovenske meterologije, ki je sam vodil meteorološka opazovanja 15 let, še vpliv posameznih vetrov na zdravje in počutje ljudi.
Zdaj pa se je iz diplomatskih krogov v Dar-es-Salaamu izvedelo, da so prifrontne države, skupaj z gibanjem SWAPO, v bistvu sprejele zahodni predlog, »z zelo majhnimi pripombami«, to je, da je treba »tu in tam spremeniti besedo ali dve«. Razprava je bila bojda zelo žolčna, toda naposled so predlog sprejeli vsi, vključno z gibanjem SWAPO, pravijo predstavniki Tanzanije, ki predseduje skupini prifrontnih držav.
Predlog zahodne kontaktne skupine vsebuje devet točk in kot se je izvedelo, naj bi jih prifrontne države brez pripomb sprejele šest. Med njimi je tudi tista, ki govori, da mora ustavo sprejeti namibijska skupščina z dvotretjinsko večino, kot tista, ki našte-
NOVA
Jana
NOVA
ZDRAVILA,
NOVO UPANJE
Novi dosežki medicine pod drobnogledom. Dogaja se marsikaj novega in na moč spodbudnega.
ČISTI RAČUNI ALI PRAVLJICA O ODGOVORNOSTI?
Zakaj je morala starka iz Tr-novega tako nenadoma v dom za ostarele?
TOČILNICA JE UTONILA MED SNACK BARI IN BUFFETI
Ali tuja imena in napisi res privlačijo goste?
LAČNI V POSTELJO
Če hodimo spat s polnim želodcem, si po bližnjici rahljamo zdravje.
va temeljne človekove pravice ter naposled tista, ki terja neodvisno sodstvo, zadolženo za spoštovanje ustave in v njej zapisanih pravic in svoboščin. Pripombe pa so bile, kot kaže, na tisto sporno točko, ki govori o ustreznem, »proporcionalnem« zastopstvu različnih političnih in etičnih skupin v prihodnji skupščini Namibije. S to točko bi namreč belci, ki jih je 100.000 ali desetina namibijskega prebivalstva, lahko dobili privilegirani položaj v skupščini.
Zato je Sam Nujoma na političnem zborovanju v Zambiji poudaril, da namerava po neodvisnosti spoštovati vse politične in ekonomske pravice bele manj-šipe, češ da bodo njeni pripadniki »državljani Namibije«. Že pred tem pa je SWAPO izjavil, da ne namerava nuditi oporišč borcem proti apartheidu v Južni Afriki in da želi ohraniti sedanje tesne gospodarske vezi z režimom v Pretorii. Vsa ta zagotovila naj bi pomagala odpraviti zadržke, ki jih imajo v Južni Afriki do gibanja SWAPO.
Načelno sprejetje zahodnega predloga s strani prifrontnih držav in gibanja SWAPO je v zahodnih prestolnicah povečalo upe, da bi lahko prihodnje poletje sprožili dokončni proces za uresničitev namibijske neodvisnosti, ki naj bi jo, kot so terjali na sestanku v Dar-es-Salaamu, razglasili pred koncem prihodnjega leta. Trr DOBERŠEK
Okrepiti
gospodarske stike s tujimi partnerji
BEOGRAD, 23. novembra (Tanjug) - Sekcija zvezne konference SZDLJ za zunanjo politiko in mednarodne zveze je posvetila svojo današnjo sejo razpravljanju o tistem delu osnutka resolucije o politiki družbenega načrta za prihodnje leto, ki se nanaša na ekonomske odnose s tujino.
Pod predsedstvom Živana Vasiljeviča se je razvnela živahna razprava o uvodnem govoru zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotarja, ki je poročal o osnovnih težnjah jugoslovanske zunanje trgovine v prihodnjem letu. Izčrpne izmenjave mnenj so se udeležili Obrad Sti-šovič, Marijan Barišič, Iztok Žagar, Mita Micajkov, Aleksandar Bakočevič, Stane Pavlič, Nikola Šašič in drugi. Ugotovili so, da so naloge, zastavljene v osnutku tega dokumenta, ki ga bo obravnavala še jugoslovanska skupščina, realne, ter pripomnili, da bo treba izpopolniti gospodarske odnose SFRJ s tujimi partnerji.
Domače padalske akrobacije
v
LJUBLJANA. 23. novembra— Pred dnevi smo v tej rubriki objavili sliko štirih španskih padalcev, ki so med skokom sedeli na kupolah tovarišev. Srečko Medven, učitelj padalstva iz alpskega letalskega centra v Lescah nam je sporočil, da so podoben skok izvedli tudi člani naše državne padalske reprezentance na zaključnem mitingu letošnjega balkanskega pruenstva, ki je bilo 27. septembra v Ankari. Namesto, da bi se vsedli, so se z nogami zataknili za vrvice spodnjega padalca, formacija pa se imenuje Conpy relative plane. Na sliki je šest naših padalcev med omenjenim skokom.
Nagrade za eno samo založbo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 23. novembra - Založniških igric je za letos v glavnem konec: danes so podelili še zadnja pomembnejša književna priznanja - knjigarne se morajo vendar pripraviti na praznično nakupovalno mrzlico! Nagrado Femina, nekakšno žensko različico Goncourtove nagrade, si je po pričakovanju priborila Catherine Hermary-Vielle, in sicer za prvenec Veliki vezir noči (zgodovinsko-ljubezenski roman, postavljen v 9. stoletje in kraje iz Tisoč in ene noči). Še manjše presenečenje je ime založnika nagrajenega dela — Gallimard, kajpada (že devetnajstič!) Velike književne Gallimard nagrade, godrnjajo Mitterrandovi podložniki, bi tudi morali nacionalizirati...
Nagrado Medicis vselej podelijo domačemu in tujemu avtorju. Francois-Olivier Rousseau kot glavni favorit ni razočaran: v Edouardovem otroku (založba Mercure de Franca, Gallimardova podružnica!) je opisal zgode in nezgode nekega pariškega svetovljanja iz petdesetih let. Napeteje pa je bilo pri glasovanju o prevodih: Oriana Fallaci je nazadnje klonila pred Zidom Davidom Ghaharom (Grofičin dan, založba... Gallimard).	VILKO NOVAK
Turneja Rolling Stonesov
ST. LOUIS, 23. novembra - Devetnajst tisoč oboževalcev je bilo na koncertu Rolling Stonesov, ki spada v okvir promocio-nalne turneje, na kateri predstavljajo svojo novo ploiščo. Poročila pravijo, da so poslušalci vseeno bolj veseli, če zaigrajo starejše skladbe, Mick Jagger pa ima, kot je razvidno s slike, težave s hlačami, ki si jih je moral pridrževati z roko. Morda pa je bilo to namenjeno le ženskemu delu publike? Za vsak primer se je ogrnil še z ameriško zastavo. (Telefoto: UPI)
PA ŠE TO
GOGOUEV ClClKOV V LJUBLJANI - Kot odlomek iz Gogoljevega romana »Mrtve duše« je izzvenel včerajšnji monolog predsednika ljubljanske volilne komisije Antona Remsa, ko je pripovedoval o posebnostih volilnih imenikov, ki so se pokazale na nedeljskem referendumu. Prijavno odjavna in matična služba sta se namreč zopet slabo uglasili. Tako so v volilnih imenikih zaživeli ljudje, ki so že zdavnaj umrli. Okoli tisoč je bilo takšnih, če bi verjeli volilnemu seznamu, ki se še rodili niso. Rekord med nesojenimi volilci pa je postavil dvomesečni dojenček, ki svoje državljanske dolžnosti pri najboljši volji ni mogel izpolniti.
Priznati je treba, da so imele volilne komisije pri popravljanju takšnih napak precej več dela kot Pavel Ivanovič Čičikov, ki je v gubernijskem mestu N. N. novačil samo »mrtve duše«.
uttananaHi
11 ' itttrBi'.
Prva skrb kmetijske zadruge je kmetijstvo
Črnomaljci ugotavljajo, da je njihova kmetijska zadruga do zdaj preveč skrbela za trgovino in premalo za kmetijstvo — Po starem ne bo šlo
ČRNOMELJ, 23. novembra — Črnomaljska kmetijska zadruga je preveč svojih moči usmerila v trgovino in industrijo, premalo pa v kmetijstvo, ki bi ji moralo biti temeljna usmeritev. Trgovino in tovarno Belsad imajo v kmetijski zadrugi dobro urejeno, kmetje pa se pritožujejo zaradi premajhne skrbi za razvoj poljedelstva in živinoreje. Ta nesorazmerja izvirajo iz preteklosti in so značilna tudi za druge kmetijske zadruge, ki so iskale večji dohodek zunaj temeljne dejavnosti - kmetijstva. Sedaj se to spreminja. Možnosti za dohodek so v kmetijstvu velike in kmetje zato spodbujajo spremembe na tem področju.
Na sejah krajevnih konferenc SZDL so kmetje opozarjali na problematiko kmetijske zadruge. V vseh štirih temeljnih zadružnih enotah: Adlešiči, Črnomelj, Dra-gatuš in Semič mislijo, da morajo kmetje-kooperanti dobiti večjo vlogo pri odločanju o usmeritvi zadruge. Koliko je črnomaljska zadruga res organizacija kmetov in koliko le nekakšna vmesna posredovalka med kmeti in trgom oziroma kmeti in industrijo, se bo kaj kmalu pokazalo. Kmetje so prepričani, da bo zadruga usmerila več sil v kmetijstvo in tako postala resnična predstavnica kmetov.
Zadruga, takšna kot je sedaj, bo le težko zmogla narediti vse, kar bi radi kmetje, zato jo bo treba kadrovsko okrepiti. Sistemizirali bodo mesto agronoma in spremenili vodenje firme. Občinska konferenca SZDL Črnomelj je že zadolžila politične sile v zadrugi. da razpravljajo o prehodu na kolektivno vodenje. V razpravah na terenu so kmetje predlagali, da bi v kolegijskem poslovodnem organu namestnik predsednika odgovarjal za kmetijstvo: lastno in tisto v kooperaciji. Tako bi bilo v zadrugi mogoče speljati marsikatero akcijo, za katero sedaj zmanjka moči.
Črnomaljska zadruga se je letos prvič podala prodajat svoje pridelke in izdelke v tujino. Belsad je sklenil uspešno pogodbo za prodajo vloženih kislih kumaric v ZR Nemčijo, zadruga pa je prodala krompir na italijanski trg. Belsad, ki je eden tozdov Kmetijske zadruge Črnomelj, ima prihodnje leto spet lepe izvozne možnosti, ki bi jih lahko še povečal. Črnomaljci bi lahko prodajali tudi meso, perutnino, razne poljščine itd. Vse to pa mora nekdo pridelovati oziroma prirediti, torej morajo kmetje ostati na zemlji.
iana
Kmetje v črnomaljski občini pa prav zaradi neurejenih razmer v zadrugi opuščajo pridelovanje posameznih poljščin. Nekaj mlajših kmetov je že najavilo, da bodo opustili kmetijo in odšli v tovarno, če ne bodo uredili razmer v kmetijstvu. Ob sedanjih razvojnih možnostih kmetijstva in možnosti za prodajo pridelkov na tuje bi bilo opuščanje kmetij v temeljnem nasprotju z našo sedanjo usmeritvijo v pridelovanje čimvečjih količin hrane.
Vseh pripomb, ki jih imajo kmetje, pa seveda ni mogoče
obesiti na pleča zadruge. Oskrba s semeni je bila neredna, prav tako s škropivi. Zaradi ustavljenega uvoza ni bilo pravočasno gnojil, z gnojenjem pa ni mogoče počakati do septembra, če ni gnojil aprila. Zato je bil pridelek manjši, kot bi lahko bil. Pripombe kooperantov letijo na zadrugo zaradi nezajamčenih cen pridelkov in nezajamčenega odkupa. Tudi pri organiziranem odkupu živine ni vse v redu, saj se je dogajalo, da so peljali kmetje teleta in govedo domov, ker jih iz kmetijske zadruge na dogovorjeni dan sploh niso prišli odkupit.
V zadrugi bi morali po mnenju kooperantov zaposliti več strokovnjakov, ki bi sodelovali s kmeti in jim svetovali, saj visokega hektarskega donosa in kvalitetnih poljščin danes ni mogoče več pridelati zgolj z motiko in znanjem pradedov.
MILOVAN DIMITRIČ
V treh tozdih Železarne niso sprejeli predlogov
Železarji so odločali o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih merilih za delitev sredstev za OD
JESENICE, 23. novembra — V jeseniški železarni se je glasovanja o sprejemu treh dokumentov od 6.728 delavcev v 21 temeljnih organizacijah združenega dela in treh delovnih skupnosti skupnih služb udeležilo 5.731 delavcev ali 85,2 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Udeležba je bila najboljša v tozdu Valjarna debele pločevine (94,6-odstotna) in v Livarni (94,4-odstotna), najslabša pa je bila v Jeklarni, kjer se je referenduma udeležilo komaj 73,2 odstotka vseh delavcev.
Tako pomembnega dokumenta, kot je predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in dela sklada skupne porabe v delovni organizaciji Železarna Jesenice niso sprejeli v treh tozdih: v tozdu Plavž je zanj glasovalo 47,2, v tozdu Vzdrževanje 44,1 in v tozdu Energetika 43,7 odstotka vseh delavcev.
Ob tem je treba povedati, da so priprave za sprejetje tega sporazuma potekale cela tri leta. Pripravljalci so trikrat organizirali javno razpravo, prejeli so približno 3 tisoč pripomb in jih tudi skušali upoštevati.
Delavci v tozdu Plavž tudi niso sprejeli sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi tozdov v delovno organizacijo Železarna ter sprememb statuta delovne organizacije Železarna v zvezi z reorganizacijo nabavnega in prodajnega sektorja v komercialni sektor. Zanju je glasovala natanko polovica zaposlenih.
V tozdu Vzdrževanje in Energetika so že sklicali sestanek — v tozdu Plavž bo v torek — da bi ugotovili vzroke za takšne odločitve delavcev. Na osnovi analize teh vzrokov se bodo v Železarni odločili na kakšen način bodo referendum ponovili.
VLASTA FELC
Kmetijstvo ni več pastorek
V revirskih občinah pripravljajo intervencijski sklad, ki bo pomagal pospeševati kmetijstvo
TRBOVLJE, 23. novembra — Kmetijstvo in pridelovanje hrane je dobilo v osnutku občinskih resolucij za prihodnje leto v zasavski regiji pomembno mesto. Hkrati je skupščina skupnosti revirskih občin dala v javno razpravo zasnove osnutka dolgoročnega razvoja kmetijstva in živilske industrije v regiji.
Kmetijstvo je bilo tudi v zasavski regiji pastoržk — po eni strani tudi zato, ker je, gledano skozi narodni dohodek, prispevalo bore malo. Odnos do kmetijstva se je v zadnjih letih postopno spreminjal in zdaj vidijo tudi v občinah, da je mogoče pridelovati več hrane. Čeprav gre za izrazito hribovsko območje, kar preprečuje visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, vidijo v Zasavju razvoj te panoge v prireji govejega mesa in mleka. Za to so dani naravni pogoji, a to samo po sebi še ni dovolj.
V revirskih občinah pripravljajo intervencijski sklad, v katerem bodo združevali sredstva za po-
Zamolčane nevšečnosti
Termika naj bi na Trati najprej sanirala sedanjo proizvodnjo, šele nato naj bi se lotila njenega širjenja — Upravičene zahteve krajanov
ŠKOFJA LOKA, 23. novembra — V Termiki so se lani odločili, da bodo razširili svoj proizvodni obrat na Trati, kjer so že leta 1969 postavili prvo strojno linijo za izdelovanje izolacijske kamene volne.
Ta načrt je med ljudmi v krajevni skupnosti Sv. Duh in Trata povzročil precej razburjenja in nasprotovanja, z njim pa ne soglašajo tudi v nekaterih občinskih organih.
V Termiki se za širitev proizvodnje odločajo zaradi vse večjih potreb po termoizolacijskih materialih in dobrih možnostih za zaslužek s temi izdelki. Ob sedanjih dveh naj bi zgradili še dve strojni liniji. V eni od teh bi predelovali odpadke iz tehnološkega procesa v drugih treh linijah, ki zdaj zaradi velikih količil^ predstavljajo precejšen problem pri odlaganju. Iz štirih linij bi prišlo na leto 70.000 ton kamene volne, to je dvakrat toliko kot zdaj.
Temu načrtu se upirajo prebivalci krajevnih skupnosti Sv. Duh in Trata. Tem namreč Termika že dalj časa greni življenje z močnim onesnaževanjem okolja, predvsem s škodljivimi plini, smradom in ropotom, bližnja polja pa smeti s kosmiči kamene volne. Te škodljive vplive na okolje bi v Termiki sicer že mo-
DROBIR
Patentirana in ozaljšana tuja pamet
Za varnejše »potiskanje pedal« si kolesarji že lahko kupijo dodatno svetlobno opremo tovarne Saturnus in izdelke več obrtnikov. Med izdelovalci odsevnikov je tudi kranjski obrtnik. ki trdi, da je sam razvil te naprave in jih je tudi patentiral.
Pri vsej zadevi odseva bolj ali manj le kitenje in kopiranje izdelkov iz tujine. Tam so odsevniki že dlje časa sestavni de! kolesarske opreme in časopisi so polni reklam o koristnosti teh naprav.
Kot kaže. se je Kranjčan zbal domače konkurence in zato zaščitil svoj odsevnik, da bi mu ga ne »ukradli« tujci.(M. K.)
Peč »greje« izložbo
Kupec je v Tkaninini blagovnici v Stanetovi ulici v Celju želel kupiti električno peč. Prodajalec mu je pojasnil, da imajo samo še tisto v izložbi in ga prosil, naj se oglasi naslednje dopoldne, ko bodo v službi aranžerji. Le-ti imajo namreč ključe izložb.
Aranžerji so sicer naslednje dopoldne delali, vendar v izložbah na drugem koncu mesta. S
pečjo spet ni bilo nič. a si je prodajalec zapisal kupčevo ime na listek in obljubil, da bodo peč pripravili, oziroma prinesli iz izložbe naslednji dan.
Vztrajni kupec je prišel v blagovnico tudi tretji in četrti dan, ker pa peč očitno ni dobila nog, da bi sama priskakljala iz izložbe do drugega nadstropja blagovnice, se je naveličal in upošteva! prodajalčev nasvet — da takšne peči prodajajo tudi v sosednji trgovini. Ni kaj, »zgleden« primer poslovnosti naših trgovcev. (S. Š.)
Popoldanska
»tovarna«
Kako tesno je usmerjeno izobraževanje povezano z zaposlovanjem, vse bolj boleče spoznavajo tudi v Krškem. Delovne organizacije te srednje razvite občine zaposlujejo namreč vse manj mladih delavcev, najmanj povpraševanja pa je po elektrikarjih, ter trgovskih in gostinskih delavcih.
Obenem ugotavljajo deficit v manj vabljivih poklicih, kar 48 odstotkov delavcev pa je brez kvalifikacije. S takimi kadri bo seveda težko izpolniti načrte, zastavljene v tem srednjeročnem obdobju. Za povzetek in v razmislek samo tole: mladi ostajajo brez zaposlitve, v popoldanski obrti pa je dela za celo tovarno. (V. P.)
rali odpraviti, vendar tega doslej še niso storili.
Prav zato ljudje zahtevajo, kot so na seji družbenega sveta za vprašanje prostora in varstvo okolja občine Škofja Loka povedali predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti, da v Termiki najprej izpolnijo staro obveznost. Sele če bi dokazali uspešno delovanje čistilnih naprav, bi bili ljudje pripravljeni pristati na širitev obrata na Trati.
Medtem ko so predstavniki nekaterih občinskih organizacij in organov na omenjeni seji podprli nameravano širitev Termike ob pogoju, da v tovarni hkrati poskrbijo za varovanje okolja in odpravijo sedanje škodljive vplive nanj, je predstavnik sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in gozdarstvu pri občinski konferenci SZDL menil drugače. Dejal je, da je investi-
cijski program Termike prikazan v najlepši luči, spretno pa so zamolčane nevšečnosti. Večina jih izhaja iz ponesrečene lokacije na Trati.
Navedbe raziskav o sanaciji so po mnenju omenjenega sveta pomanjkljive, premalo pa je raziskan tudi vpliv na kulturne rastline v bližini obrata. Vprašljivo je tudi solidno delovanje čistilnih naprav, čeprav bi sanacijo tehnično dobro izvedli. Zaradi tega je predlagal, naj najprej opravijo sanacijo sedanje proizvodnje in šele, če bi se obnesla v praksi, bi lahko proizvodnjo razširili.
Podobnega mnenja so v občinski kmetijsko-zemljiški skupnosti. Njen predstavnik je na seji poudaril, da ekonomske uspešnosti ni mogoče graditi na škodljivih vpiivih.
Na seji pa so opozorili tudi na to, da je na območju Trate še več drugih industrijskih obratov, ki močno onesnažujejo okolje, zato bi morali problem škodljivih vplivov v tem delu občine celovito rešiti.
LADO STRUŽNIK
Onesnaženost okolja že presega dovoljene meje
Krški celulozarji in papirničarji so sprejeli samoupravni sporazum o varstvu voda in zraka
KRŠKO, 23. novembra — V razvojnih programih krške občinske skupnosti dobiva varstvo okolja vse pomembnejše mesto, saj sedanja onesnaženost že vpliva na bivalno in delovno okolje.
Ker gre že za prizadetost širšega območja — vključno z reko Savo, hrupom in posegi na Krško polje, negativne vplive pa lahko povzroči tudi JE Krško — bodo v Krškem že prihodnje leto izdelali analizo klimatskih razmer in v sanacijski program vnesli še kataster škodljivih emisij. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, ki je eden največjih onesnaževalcev okolja, pa je medtem že sprejela samoupravni sporazum o varstvu voda.
Sporazum temelji na ustreznem republiškem zakonu in posebej zavezuje temeljne organizacije Celulozo, Papir, Les, Energijo, Vzdrževanje in Transport. Uvedli naj bi poseben nadzor in tako preprečevali, da snovi in materiali, ki zaradi sestava, količine, temperature ali stopnje radioaktivnosti ne bodo ogrožali življenja in zdravja ljudi ter rib in drugih živali. Predvsem bodo morali preprečevati izliv kuhal-
Na njive nočejo zidarjev
Zazidalni načrt PS-1 Selo-Zabreznica spet buri duhove — Doslej nezakonit postopek? - Nasprotujoča si mnenja - Zapletom čimprej do dna
JESENICE, 23. novembra - Kar dve debeli uri so člani predsedstva občinske konference SZDL Jesenice na nedavni seji namenili zazidalnemu načrtu PS — 1 Selo — Zabreznica, glede katerega je skupina lastnikov tega zemljišča ter krajanov krajevne skupnosti Žirovnica poslala v Kranj družbenemu pravobranilcu samoupravljanja pobudo »za varstvo samoupravnih pravic in ohranitev kvalitetnih obdelovalnih površin v krajevni skupnosti Žirovnica.«
Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice so lani sprejeli odlok o spremembi urbanističnega načrta Vrba (sprejetega 1. 1970) ter odlok o potrditvi zazidalnega načrta PS-1 Selo -Zabreznica. Sprememba je bila v tem, da zemljišče namesto za predvideno individualno, namenijo za družbeno gradnjo (60 stanovanj), namesto prvotnih osem pa naj bi za to porabili hektar zemljišča.
Lastniki in skupina več kot sto krajanov trdijo, da je bil celotni postopek za sprejetje teh odlokov nezakonit, pa čeprav je zakonitost postopka potrdilo tudi že Ustavno sodišče Slovenije. Urbanistični načrt naj bi bil tudi že zastarel, sprejet v drugačnih časih kot doslej, ko smo se začeli zavedati, da je treba obdelati vsako ped zemlje. Skupščina nji-
Vrniti denar ali pomagati otrokom?
Skupnosti otroškega varstva v Ribnici naj bi ostalo 220.000 din - Odgovor na delegatih
RIBNICA. 23. novembra — Delegati zbora združenega dela občine Ribnica se bodo morali odločiti o predlogu občinske skupnosti otroškega varstva, da presežka prihodkov iz leta 1980 ne vrnejo združenemu delu, temveč da ostane skupnosti otroškega varstva. Presežkov je za 220 tisočakov. Skupnosti otroškega varstva bi namreč brez tega zmanjkalo denarja za izplačevanje denarne pomoči otrokom. V republiki je letos obveljal sklep, da dobijo vse občine le 88 odstotkov potrebnih sredstev solidarnosti za zagotavljanje minimalnega obsega denarne pomoči. Ker v republiki za ta namen ni dovolj denarja, bo Ribničanom zmanjkalo 190 tisočakov, ki bi jih radi nadomestili z lanskimi presežki. Če se zbor združenega dela ne bo odločil za to inačico rešitve, bodo morali v Ribnici izplačevati manjše denarne pomoči. Pomoč pa že sedaj prejema precej manj otrok, kot so načrtovali. Lani je takšno pomoč dobivalo 1359 otrok, letos pa precej manj.	M. D.
Ponekod v vrtcih stiska, drugje premalo otrok
V trebanjski občini se nenačrtno zidanje vrtcev maščuje - Škodljivo zavlačevanje s trebanjsko OŠ
TREBNJE, 23. novembra — V trebanjski občini so sprejeli novo samoupravno obliko organiziranja vzgojnoizobraževalnega dela. V procesu prehoda na novejše in sodobnejše oblike izobraževanja pa se srečujejo s težavami, ki izhajajo še iz stare dediščine. Najbolj jih pekli prostorska stiska, vedno več težav ie tudi s prevozi šolskih otrok, ravno tako ne more zaživeti celodnevna osnovna šola. V vzgojnovarstvenih ustanovah imajo nekje hudo stisko, drugje pa spet manjka otrok.
Čeprav so v zadnjem desetletju v trebanjski občini s pomočjo občanov in z družbeno podporo zgradili vrsto novih osnovnih šol (Mirna, Trebelno, Mokronog, Trebnje), nekaj pa so jih tudi obnovili, je zaradi ukinitve podružničnih šol (zdaj jih imajo še šest) prišlo do večje koncentracije šolskih otrok v večjih občinskih središčih. Prostori so postali pretesni, težko je zagotoviti redni učno-vzgojni program, v glavnem pa so tudi okrnjene izvenšolske dejavnosti. Tudi z uvedbo celodnevne šole bo treba počakati, izjema je samo Mokronog, pa tudi tam jim ne manjka težav.
Celoten vzgojno-izobraževalni sistem zahteva veliko denarja in tudi velike napore. Težave so z novo trebanjsko osnovno šolo, ki je tik pred dograditvijo. Zavlače-
vanje investicije povzroča dodatne stroške, ki bodo, kot kaže, živo zarezali v celotno vzgojo in izobraževanje v občini.
V želji, da ustrežejo občanom, so pred leti gradili vrtče v vseh večjih krajevnih skupnostih, zdaj pa se to maščuje. Večina vrtcev posluje z izgubo, tam pa, kjer bi dejansko morali biti, pa jih ni dovolj (Trebnje, Mirna), če pa bi bili, bi prav gotovo poslovali rentabilno.
SLAVKO DOKL
informativni tedrtik dela
hove krajevne skupnosti je tak predlog prvič zavrnila že leta
1977.	Večkrat so predlagali druge lokacije za gradnjo. Pišejo, da so odločilne sklepe o lokaciji sprejeli na nesklepčni seji sveta krajevne skupnosti septembra
1978.	leta, pri čemer so sodelovali tudi predstavniki stanovanjske skupnosti, Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice ter komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Že čez dva dni so o ponujenem sklepu za lokacijo odločili na zboru občanov (brez predhodne javne razprave), katerega rezultat je bil tudi potvorjen zapisnik, saj v njem ni bilo zapisano, da je bila večina proti lokaciji PS — 1 Selo — Zabreznica.
V svojem gradivu, poslanem pravobranilcu, govore tudi o grožnjah: »Če ne boste prodali, vas pa razlastimo...« Lastniku,
ki ni hotel podpisati soglasja za odmero zemljišča: »Če ne boste podpisali, bom šel pa na milico...«
Na seji predsedstva je bilo slišati. da nihče v krajevni skupnosti Žirovnica ni nasprotoval zidavi, dokler so zemljo lahko prodajali zasebnikom. Za nekatere zasebnike naj bi bila važna le cena. Dejali so tudi, da je čutiti, da zaradi pritiska okolice nekateri lastniki, ki so sicer pismeno izjavili, da nasprotujejo gradnji, ne upajo povedati svojega resničnega mnenja.
Tudi tokrat pa je bilo slišati, da gre res za pozidavo dobrega kmetijskega zemljišča. Predstavnik kmetijsko zemljiške skupnosti je dejal, da je to zanje še zmeraj sporna lokacija, da so tudi oni predlagali druge lokacije za gradnjo.
Na obeh straneh plotov je torej veliko nasprotujočih si mnenj, predsedstvo pa se je odločilo imenovati posebno delovno skupino, ki naj bi vsem zapletom skušala priti do dna, skušala natočiti čistega vina, kot so rekli.
VLASTA FELC
nega luga, kemikalij, tiskarskih barv, mazuta in odpadnih olj, sporazum pa natančno določa tudi ukrepe za preprečevanje onesnaževanja zraka. Kot je znano, spušča krški velikan vsak dan v ozračje več kot 9 ton prašnih delcev, ki se usedajo na širšo okolico, med najnevarnejšimi kemikalijami pa so lug, hipoklorit, so-litrna, solna in žveplena kislina ter klorat. Večina njih seveda lahko škoduje tudi vodnemu rastlinstvu, zato snovi ne bo več mogoče spuščati v vodo in vodne tokove, saj je Krško polje med drugim tudi rezervat pitne vode za širše območje.
Vseh pomanjkljivosti seveda ne bo mogoče odstraniti na mah, veliko pa bodo k bolj zdravemu okolju že prispevale čistilne naprave, katerih gradnja teče po načrtu, učinke pa bodo posamezni sistemi pokazali že od maja prihodnjega leta dalje.
VLADO PODGORŠEK
speševanje kmetijstva. Predvsem bodo namenili denar za regresiranje umetnih gnojil, nakup živine, itd. Med drugim predlagajo tudi organizacijo enotne pospeševalne službe.
Poleg investicijskih sredstev, ki v naslednjih letih ne bi smela biti manjša, bo treba zagotoviti tudi dovolj denarja za obratna sredstva. Teh doslej za kmetije skoraj ni bilo. To bi, med drugim, pripomoglo k razvoju usmerjene proizvodnje. Pravo vsebino pa bo seveda treba dati tudi organiziranosti kmetijstva v zasavski regiji.
PAVLE BURKELJC
Bogate obresti od naložb v kmetijstvo
V Črnomlju
veliko
dolžnikov
Dolg občini je narasel kar na 10 milijonov din — Največ so dolžni obrtniki
ČRNOMELJ, 23. novembra — Črnomaljski koordinacijski odbor za stabilizacijo, ki dela pri OK SZDL, je ocenil, da mora dobiti občinska uprava za družbene prihodke široko podporo družbenopolitičnih sil v občini, da bo izterjala davek.
Do konca leta bi morala uprava za prihodke izterjati za okoli 10 milijonov zapadlih terjatev, ki so jih dolžni zavezanci za davke in prispevke. To je približno petina vseh davkov v Črnomlju. Neizterjani denar predstavlja seveda precejšen dohodek, ki ga sedaj izgublja občina.
Med dolžniki je največ obrtnikov, ki bi lahko plačali dajatve. Če jih ne bodo, nameravajo v občini poseči celo po skrajnem ukrepu: odvzemu obrtnega dovoljenja. V Črnomlju pa so prepričani, da bodo s široko akcijo po krajevnih skupnostih dosegli učinek tudi brez prisile.
M. D.
Dvajset uspešnih let kmetijske zadruge Trebnje - Se precej zahtevnih načrtov
TREBNJE, 23. novembra — Ob koncu tega tedna bo Kmetijska zadruga Trebnje praznovala 20-letnico ustanovitve. Čeprav je danes v trebanjski občini vsega 14,2 odstotka aktivnega kmečkega prebivalstva, imajo velike tržne presežke zlasti pri proizvodnji krompirja, govejega mesa in mleka. V zadrugo je vključenih 1.170 združenih kmetov, imajo pa več kot 400 usmerjenih kmetij. Celotni prihodek zadruge bo letos znašal blizu 450 milijonov dinarjev, to pa je za 50 odstotkov več kot lani.
V	zadnjih dvajsetih letih je tudi v trebanjski občini čutiti industrializacijo, zato se je tudi zmanjšalo število kmetijskih proizvajalcev. Izpad so nadoknadili z uvajanjem kmetijske mehanizacije, saj so med prvimi v tem delu Slovenije ustanovili strojne skupnosti, in z večjimi vlaganji v izboljšavo kmetijskih površin. Skratka, v trebanjski občini niso pozabili na razvoj kmetijstva, kar se jim danes bogato obrestuje.
Direktor kmetijske zadruge Trebnje inž. Drago Kotar je povedal, da se je zadruga po letu 1967 povsem usmerila v pridelovanje krompirja, ki ga od leta 1972 tudi predelujejo v tovarni Kolinske na Mirni, v govedorejo (meso in mleko) ter v predelavo nekaterih povrtnin. Letos bodo združeni kmetje dali na trg 5,5 milijona litrov mleka, 7.000 ton krompirja in 1.400 ton govejega mesa. Trebanjski kmetijski proizvajalci so se dobro vključili v »zeleni plan«, saj predelajo še enkrat več kmetijskih proizvodov, kot jih sami porabijo. Vedo, da še niso izrabili vseh možnosti, zato imajo še precej zahtevne načrte. Tako bodo do konca tega srednjeročnega načrta povečali proizvodnjo mleka na 7,350.000 litrov, krompirja na 8 tisoč ton in govejega mesa na 1.560 ton.
V	prihodnjih letih bodo veliko skrb namenili pripravi lastne krmne baze, zlasti podpirajo gradnjo silosov in agromelioracijo. Nekoliko so v zaostanku s hidromelioracijskimi deli v dolini reke Mirne, kjer čaka na izboljšavo zemlje skoraj 2.000 hektarov kmetijskih površin. Velike težave povzroča trebanjskim kmetijcem razdrobljena in neobdelana zemlja, slabo je razvita pospeševalna služba itd.
SLAVKO DOKL
PISMA BRALCEV
Nekulturna kultura v tivolski dvorani
V	petek, 6. novembra je bil v Hali Tivoli koncert, na katerem so nastopali Oliver Dragojevič, Mišo Kovač, Tereza Kesovija in Nela Eržišnik. Cena vstopnice je bila kar precej visoka - 150 dinarjev.
V	Halo Tivoli sem prišla nekako četrt ure pred pričetkom predstave, toda nikjer na zahodni tribuni ni bilo prostega sedeža. Gledalci so se gnetli kot ovce v hlevu. Tudi stopničasti prehodi so bili prepolni, tako da sploh nisem več niti pomislila na sedenje. Vstopnice res niso imele številk sedežev, to pa ne pomeni, da mora organizator koncerta prodati neskončno število vstopnic in potem bo lahko sedel pač tisti, ki pride prej... in je dovolj grob in nesramen. Tako je na nekem sedežu sedel mlad moški, ki je pogrnil svoj plašč še čez tri sedeže in je vsakemu, ki je hotel sesti poleg njega, zabrusil: »Poberise, sicer te bom po gobcu!« (ali nekaj podobnega). Opozorila sem redarja na takšno nesramno odvzemanje prostora, saj je že itak bila nepopisna gneča. Ta pa mi je odgovoril, da ne more nič narediti, in da celo miličniki (ki jih je bilo v dvorani kar precej) nič ne morejo.
Stati v močno zakajeni in vroči dvorani ni bilo prijetno. Kakšen zrak je bil, vidimo lahko iz tega, da je neka ženska izgubila zavest in so jo morali odnesti.
Opazila sem, da je na nasprotni strani večje število praznih sedežev. Na moje vprašanje, če grem lahko na drugo stran, mi je redar odgovoril, da so ti sedeži dražji — 200 dinarjev. Hotela sem doplačati, samo da bi sedela, toda tamkajšnji redar ni pustil nikogar notri.
Smatram torej, da je bila celotna organizacija nastopa naših eminentnih predstavnikov zabavne glasbe pod vsako kritiko.
Prodaja tolikšnega števila vstopnic, da so gledalci v dvorani bili stlačeni kot sardine, je pravo odiranje.
VERA VILIČIČ, Ljubljana, Mencingerjeva 75
Jeza ob zapornicah
V Vnanjih Goricah prečka železnico lokalna cesta Brezovi-ca-Podpeč. Prelaz je zavarovan z zapornicami. Le-te pa so vzrok za večno jezo in hudo kri, ker so neprestano zaprte. Železniška progra Ljubljana-Postojna je zelo obremenjena s pogosto vozečimi vlaki, ki si včasih sledijo v nekajminutnem razmaku, karza-porničarji izkoristijo in ne dvig-
nejo zapornic, ker ta prehod pač ni opremljen z avtomatskimi zapornicami.
Kljub temu mislim, da to ne sme biti razlog za predolgo spuščene zapornice, saj čakalna doba pred njimi nemalokrat preseže 30 minut. Menda se Železniško gospodarstvo Postojna dogovarja z okoliškimi krajevnimi skupnostmi za posodobitev prehodov, vendar nekako ne najdejo skupnega jezika. Oni se dogovarjajo, mi pa čakamo - pred zapornicami namreč. Kaj neprijetna zadeva je tako čakanje zjutraj, ko se vsakemu mudi v službo. Nastane dolga kolona vozil, tja do glavne ceste. Vozniki in njihovi sopotniki v mislih preštevajo minute, ki jih bodo morali nadoknaditi, če bodo hoteli pravočasno priti v službo, oddati otroka v vrtec, itd. Posredno pa so vsi ti vozniki v nevarnosti, da povzroče nesrečo, saj so zaradi zadrževanja pred zapornicami vznemirjeni, kar pelje k zmanjšani previdnosti, le-ta pa v nesrečo.
VANJA FORJANIC, Ljubljana, Novakova 1
Napačen podatek
V Delu je bilo 17. novembra na 14. strani objavljeno, da je bila 1. prekomorska brigada ustanovljena 17. novembra 1943 v Gravini, kar pa ne ustreza zgodovinskim dejstvom.
Omenjena brigada je bila v ilegali ustanovljena po vzorcu bri-
gad v domovini 20. oktobra 1943 v taborišču Carbonara. Sedemnajstega novembra je brigado kot enoto NOV in POJ priznalo britansko poveljstvo- mesta Bari in še istega dne se je brigada po četah in bataljonih začela seliti v taborišče Gravina.
MILAN PODGORNIK, Ljubljana, Kvedrova ul. 28
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali pa opozorili na kakšen problem, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom.
Knjižnica gre v boljše prostore
ILIRSKA BISTRICA, 23. no vembra - Že ob začetku prenavljanja zgradbe na Titovem trgu, kamor naj bi preselili knjižnico, so se pojavile težave. Najprej s streho, ki pa je sedaj že prenovljena. Čeprav sedanja oprema ne ustreza normativom, pa na bo mogoče dobiti druge, ustreznejše. Kljub temu pa bodo knjižnico le preselili v te preurejene prostore brž ko bo mogoče, tako pa je tudi prav. Ko bo čas in denar, bo že dobila tudi novo opremo. (P. N.)
UTRIP
Jevničani so se odločili za samoprispevek
JEVNICA - Krajani krajevne skupnosti Jevnica so se na nedeljskem referendumu odločili za uvedbo novega krajevnega samoprispevka. Glasovanja se je udeležilo 86,2 odstotka'vseh krajanov, 83 odstotkov pa jih je bilo za uvedbo samoprispevka. V naslednjih petih letih bodo zbrali več ko 3 milijone dinarjev in jih namenili za gradnjo vodovoda Jevnica—Kresničke Poljane, prostorov za civilno zaščito in gasilce, napeljavo telefonskega omrežja na Goliše in Zgornjo Jevnico ter sofinanciranje postavitve TV pretvornika. (P. B.)
,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti’
NOVO MESTO — Ob koncu prejšnjega tedna je občinska konferenca ZSMS Novo mesto v sodelovanju s komando novomeške garnizije pripravila občinsko tekmovanje .Mladost v pesmi, besedi in spretnosti', kjer je nastopilo 15 ekip, sestavljali pa so jih mladinci in pripadniki JLA. Največ je pokazala ekipa dijaškega doma .Majda Sile' in V. P. 1394/30 Novo mesto, dosti pa niso zaostajale ekipe: OO ZSM Stopiče, V. P. 8862 Novo mesto, OO ZSM Lakovnice, V. P. 1394/13 - 1 Novo mesto, zdravstvena šola Novo mesto, V. P. 3957 Novo mesto in drugi. Regijsko tekmovanje bo decembra v Črnomlju. (S. D.)
Krajevne konference SZDL so v teku
TREBNJE - V vseh 16 krajevnih skupnostih trebanjske občine, kjer imajo tudi ustanovljene krajevne konference SZDL, bodo predvidoma do 5. decembra opravili letne programske konference. Do zdaj so jih že imeli v Dobrniču, Svetinjah in na Čatežu. Na konferencah, kjer so ocenjevali delo v krajevnih skupnostih in govorili o pripravah na skupščinske volitve, načrtovanju, stabilizaciji in programski usmeritvi te družbenopolitične organizacije, je v glavnem prevladovala komunalna problematika. (S. D.)
Rudarska nadzorniška šola v Trbovljah
TRBOVLJE - Pri rudarskem šolskem centru tukajšnjega kombinata so se odločili, da bodo letos organizirali nadzorniško rudarsko šolo v sodelovanju z velenjskim rudarskim šolskim centrom. Pouk se je začel sredi novembra, v šolo pa se je vpisalo 57 kandidatov iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Laškega. Pouk poteka ob delu, štirikrat na teden in bo trajal pet semestrov. (T. L.)
V novem stolpiču bo največ upokojencev
HRUŠICA - Na Hrušici pri Jesenicah bodo stanovalci čez nekaj dni napolnili stolpič s 27 ter stavbo zli stanovanji. V stolpič se bodo vselili predvsem upokojenci. Obe stavbi bi morali biti vseljeni že pred več kot mesecem dni. Ker pa so morali prvotno predvideno ogrevanje s kurilnim oljem preurediti na ogrevanje s trdimi gorivi, pravega kotla za to pa niso mogli takoj dobiti, so morali vselitev prestaviti. (Foto: V. F.)
Brežice bodo večje
BREŽICE - Delegati skupščine občine Brežice bodo na naslednji skupščinski seji sprejemali tudi odlok o priključitvi nekaterih naselij k mestu Brežice. Občinsko središče, ki ima sedaj 36 ulic, se bo namreč povečalo, saj bo vključevalo še sedanje katastrske občine Šentlenart, Brežino, Crnc, Zakot in Trnje, s tem pa se bodo v mestu spremenila tudi območja nekaterih sedanjih ulic. Mimo naštetih naselij bodo prenehale obstajati tudi manjše ulice kot Sejmarska, Vrtnarska in Klavniška pot, Murnova ulica ter Pot ob Savi. (V. P.)
Občani so se razveselili »Krajana«
MIRNA NA DOLENJSKEM — Na veliko veselje občanov v krajevni skupnosti Mirna na Dolenjskem je spet izšel »Krajan« -glasilo socialistične zveze delovnih ljudi in organizacij združenega dela v Mirni. Uredniški odbor je letošnjo prvo in zadnjo številko Krajana posvetil izredno razgibani družbenopolitični dejavnosti v tej krajevni skupnosti trebanjske občine. (S. D.)
Dom družbenih organizacij - ponos krajanov
BREZJE - Za svoj družbeni dom, ki so ga odprli 1979, so prebivalci krajevne skupnosti Brezje opravili veliko prostovoljnega dela. Včasih je bila tam stara remiža kmetijske zadruge Radovljica, ki so jo zgradili Brezjani, pa so jo morali odkupiti, da so jo lahko popravili. (Foto: V. F.)
Delozina Konfekcija povečuje izvoz v ZRN
Kolektiv iz Velike Polane tesno sodeluje z domačimi konfekcionarji in boljša kvaliteta izdelkov
LENDAVA, 23. novembra — Čeprav 109-članski kolektiv Delozi-nega tozda Konfekcija v Veliki Polani živi in dela v senci večjih in močnejših kolektivov v lendavski občini, je njegov prispevek h gospodarskemu razvoju občine, predvsem pa krajevne skupnosti in okoliških krajev v zadnjih nekaj letih vse bolj obetaven. Kolektiv se je po združitvi z Delozo iz Zagorja specializiral za proizvodnjo zahtevnih zaščitnih in delovnih oblačil, sodeluje z večjimi domačimi konfekcionarji, predvsem letos pa uspešno tudi izvaža.
Tudi letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so se v kolektivu ob pomoči matične delovne organizacije odločili za pravilno in tudi perspektivno razvojno pot, s tem da so se odpovedali drobnjakarstvu v proizvodnji. V devetih mesecih so v Veliki Polani sešili kar 130 tisoč delovnih in zaščitnih oblek. To je sicer nekoliko manj kot so načrtovali, predvsem na račun boljše kvalitete vseh izdelkov in povečanega izvoza v ZR Nemčijo. V devetih mesecih so tako ustvarili za 2,37 milijona dinarjev izvoza na konvertibilni trg, kar je za 27 odstotkov več kot lani, doma pa so s prodajo zaščitnih in delovnih oblek ustvarili 13,38 milijona dinarjev dohodka.
žahodnonemškemu trgovcu iz Hannovra so v devetih mesecih
sešili več kot 40 tisoč zaščitnih in delovnih oblek.
Proste proizvodne zmogljivosti, okrog trideset odstotkov, v Delozinem tozdu s pridom izrab-
• Kolektiv tozda Konfekcija tesno sodeluje s krajevno skupnostjo. Za telefonijo v Veliki Polani je prispeval 40 odstotkov od 532 tisoč dinarjev, kolikor je stalo 20 telefonskih priključkov. Dobro sodelujejo tudi z gasilskim društvom in pa s športnimi ekipami.
ljajo za proizvodno sodelovanje s soboško Muro, za katero šivajo krila in hlače, z varaždinskim Visom pri šivanju športnih majic in hlač in pa Modno konfekcijo iz Petrovč.
IVAN GERENČER
DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO
Šest kandidatov za predsedniške volitve
Stranka centra je kot svojega kandidata določila Johannesa Virolajnena
HELSINKI, 23. novembra (Tanjug) — Vse večje finske stranke so praktično že izbrale svoje kandidate za predsednika države. V volilni boj se jih bo torej podalo šest.
Stranka centra, iz katere je tudi Urho Kekkonen, je izbrala Jo-hanesa Virolajnena, ki je zdaj predsednik finskega parlamenta. Kot trdijo, je bil pred leti najožji sodelavec Urha Kekkonena in v »Kekkonenovi stari stranki« zdaj vsi prisegajo, kako bodo storili vse, da bo januarja prevzel vodstvo drža\e. Tako si namerava stranka hkrati tudi popraviti že malo omajan položaj.
Demokratska zveza finskega haroda (socialisti in komunisti) je predlagala Kalevija Kivista, liberalna narodna stranka Helvi Sipilo, švedska narodna stranka Jan-Magnusa Jansona, socialdemokrati Mauna Koivista, konservativci pa Harija Holkerija.
Že desetletja ne pomnijo tako velikega števila kandidatov za predsednika, kar po drugi strani dokazuje, da Finska ta hip nima osebnosti, ki bi se lahko merila z Urhom Kekkonenom. Ankete sicer kažejo; da je favorit Mauno Koivisto, vendar je še prezgodaj, da bi govorili o izidu volitev.
Vsi kandidati brez izjeme napovedujejo, da bodo nadaljevali politiko, ki jo je zastavil bivši predsednik Pasikivi in jo je po letu 1956 razširil ter utrdil Kekkonen. Posebej poudarjajo, da ne bodo spreminjali zunanje politike države, kar je za Finsko, vsaj kar zadeva sosede, izredno pomembno.
Izredne predsedniške volitve so razpisali po odstopu Urha Kekkonena, ki se je konec oktobra zaradi bolezni umaknil s položaja šefa države. Finci bodo volili 17. in 18. januarja prihodnjega leta.
Srečanje predsednikov obeh Jemnov
KUVAJT, 23. novembra — Tukajšnji tisk obvešča, da se bosta še danes v Kuvajtu sestala predsednika Jemenske arabske republike in DLR Jemna Ali Abdula Saleh in Ali Naser Muha-med. Kot poroča ONA, se je za sestanek dogovoril kuvajtski emir šejk Džaber el Ahmed, da bi obe jemenski državi še pred arabskim vrhom v Fezu uskladili stališča.
Washington pričakuje več dialoga z Moskvo
Ameriški funkcionarji ponavljajo, da bodo ameriško-sovjetski odnosi v prihodnje mirnejši in da bo polemike bolj ali manj zamenjal dialog
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 23. novembra — Washington pričakuje, da bodo ameriško-sovjetski odnosi prešli v »novo fazo«, za katero bo značilno »manj polemike in več dialoga o orožju in drugih vprašanjih«.
obravnavanimi vprašanji?
Takšno mnenje zdaj ponavljajo funkcionarji ameriške vlade na raznih krajih in ob raznih priložnostih. Trdijo, da je med su-persilama kljub ostri javni polemiki za prizoriščem tudi doslej potekal dialog o raznih odprtih vprašanjih, uspeh teh pogovorov pa je »spodbuden«. Ameriški zunanji minister Alexander Haig je prejšnji teden na Floridi dejal, da v bližnjem razdobju kaže, da se bodo ameriško-sovjetski odnosi razjasnili »in da bodo napredovali«. Novinarjem so v Beli hiši in v State Departmentu rekli, da so v dosedanjem dialogu med su-persilama »predlagali za nekatera regionalna vprašanja rešitve«. Washington je tudi zavezniškim vladam sporočil, da si obeta v ameriško-sovjetskih odnosih mirno razdobje.
Sporočila zbujajo nekolikanj presenečenja, saj doslej ni bilo nikakršnih znamenj — tako pravi na primer diplomatski urednik New York Timesa — da bi velesili počeli še kaj drugega, kot da bi se javno pričkali. Znano je, da sta se ameriški zunanji minister in sovjetski veleposlanik doslej 22-krat sestala, pa tudi, da ima ameriški veleposlanik v Moskvi živahne stike, vendar z nobene strani ni bilo znamenj, ki bi nakazovala, o čem in s kakšnim uspehom se pogovarjata. Govornik State Departmenta pa v petek, ko so ga povprašali po podrobnostih — kar zadeva teme in predloge — ni hotel kaj več povedati.
Prestolniški komentatorji pa poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo s tezo VVashingtona o »povezanosti« sovjetskega ravnanja v svetu in pripravljenostjo Amerike, da bi se o čemerkoli pogajali. To povezavo je Ronald Reagan opustil v govoru, ki ga je imel pred dnevi, čeprav je ob neki priložnosti dejal, da bi morali poleg pogajanj o orožju iskati rešitve, ki bi »prinesle mir in varnost na območjih, katera pretresajo spopadi, zunanje vmešavanje in vojna«. To so si na splošno tolmačili, kot da Was-hington zdaj odriva pomembna vprašanja v ozadje oziroma da pogajanj o orožju ne povezuje z njimi. Kaj je z Afganistanom, Kampučijo in drugimi tako žolč-
V Baskiji obstajata dve komunistični partiji
Na 5. izrednem kongresu KP Baskije so za generalnega sekretarja izbrali Ignacia Latierra
MADRID, 23. novembra (Tanjug) — Na petem izrednem kongresu baskovske komunistične partije (KPB), ki se je končal minulo noč, so za predsednika izvolili Ramona Ormabasala, za generalnega sekretarja pa Ignacia Latierra. Delegati so se odločili, da bodo zvesti »evrokomunizmu«.
Tako so rešili spor med baskovskimi komunisti. Namreč, obstajata dve baskovski komunistični partiji. Tradiciji KPB sledi vsekakor partija Ramona Orma-sabala, enega izmed ustanoviteljev komunističnega gibanja v Baskiji. Partija, ki jo vodi Roberto Lertxundi, pa se je odločila za združitev s »partijo baskovske levice« (EIA).
Spor med baskovskimi komunisti je izbruhnil prav zaradi Lertxundijevega prizadevanja — ta je bil generalni sekretar baskovske komunistične partije — da bi se partija pridružila novemu gibanju nacionalistične združene levice; njen končni cilj je bila neodvisnost in samoopredelitev Baskov. To pa so imeli za poskus uničiti KPB.
Delegati na petem izrednem kongresu KPB so se odločili za trdno povezavo s špansko komu-
nistično partijo. Kongres je potekal pod geslom »Državna obnova, enotnost levice in evrokomu-nizetn«.
Na njem so tudi ugotovili, da je poglavitni cilj »velike španske desnice« oslabiti špansko komunistično partijo.
Novi generalni sekretar Latie-rro je poudaril, da je baskovska komunistična partija izgubila kakih 30 odstotkov članov, ki so se odločili za Roberta Lertxundija.
Baskovski komunisti so ponudili sodelovanje socialistom, ne pa levici, ki se bojuje za neodvisnost Baskije. Razcep v KPB je posledica zdajšnje krize v celotnem španskem komunističnem gibanju.
Vladni predstavnik je prejšnji teden na to odgovoril, da je Moskva v zadnjih desetih mesecih, kolikor je na oblasti washingtonska vlada, ravnala strpno in da so se te krize »vrstile pred Reaganovo administracijo«.
Hkrati pa vladni funkcionarji govore diplomatom in novinarjem, da si ne obetajo naglega uspeha pogajanj o jedrskem orožju v Evropi, ki se začno konec novembra. Pravijo, da je težava v tem, katero orožje naj bi zajeli v pogovorih. Sovjetsko in ameriško naštevanje istih vrst orožja, celo ločeno od tega, obrodi različne uspehe.
• Po sovjetskem štetju razpolaga atlantski pakt v Evropi s 1031 sredstvi za prenos jedrskega orožja do sovražnikovega območja (rakete, letala itd.), medtem ko ima Sovjetska zveza 1055 takšnih »pripomočkov«. Pri tem ima po sovjetskem štetju NATO okoli 500 jedrskih nabojev manj. A po ameriškem štetju ima Sovjetska zveza pri sredstvih za prenos jedrskega orožja prednost; razmerje znaša 2537:924, pri jedrskih nabojih pa 3787:1229.
Razlika je v tem, pravijo v Washingtonu, da je Moskva ocenila nekatere vrste jedrskega orožja, ni pa preštela svojega orožja, kot so rakete SS-12 in skoraj tisoč lovcev-bombnikov.
Polemika o številkah pa naj bi bila napredek in uvod v resna pogajanja. General Edvvard Rowny, ki je zapustil pogajalsko skupino za SALT v prejšnji vladi, se je pred senatom pritožil, da »Rusi nikoli ne navajajo svojih številk, temveč se samo strinjajo s tistim, kar mi predložimo kot številko orožja, s katerim naj bi razpolagali«. Medtem ko so na ameriški strani zavračali ocene, ki jih je Leonid Brežnjev navajal za tednik »Der Spiegel« o jedrskem orožju v Evropi, pa so ameriški ocenjevalci s presenečenjem ugotovili, da se je zgodilo prvič, da Moskva javno omenja kakršenkoli številke. To so si tolmačili kot znamenje, da vse ostrejša polemika o jedrskem orožju pritiska, naj bi opustili prejšnjo prakso molka o lastnem orožju.
Spremenjeni položaj po ameriškem mnenju terja, da bi razpravljali tudi o doktrinah. Moskva bi morala jasno povedati, kakšni so njeni nameni; med drugim ne more hkrati veljati sovjetska teza, da ne bodo nikoli prvi uporabili jedrskega orožja, in teza, da evropske države, ki sprejemajo nove ameriške rakete, tvegajo uničenje.
Sovjetska brošura o doktrinah in sovjetskem orožju, ki jo tu jemljejo kot odgovor na podobno brošuro Pentagona, naj bi bila znamenje, da se je tudi Moskva zapletla v to polemiko na način, ki jo sili k jasnejšemu izrekanju o

informativni tednik deta
Demonstracije na Severnem Irskem
LONDON, 23. novembra (Tanjug) - Na Severnem Irskem so bile danes zvečer velike protestne demonstracije anglofilskega protestantskega prebivalstva, ki meni, da je London preveč popustljiv do pripadnikov irske republikanske armade in njihovih pristašev. Več tisoč policistov in vojakov je v pripravljenosti; tako želijo preprečiti večje spopade med protestantskim in katoliškim prebivalstvom.
Današnji »akcijski dan« - gre za kakih 40 protestnih zborovanj in povork, ki jih bodo pripravili po vsej provinci, in za poldnevno splošno stavko — je organiziral bojeviti duhovnik lan Pasley.
stvareh, o katerih se je poprej na sovjetski strani molčalo. Za nekatere ameriške razčlenjevalce pa podoba, ki jo predstavljajo, načenja nova vprašanja. Težišče sovjetske brošure je namreč teza, da mora varšavski pakt skrbeti za veliko večji prostor kot pa atlantski pakt in da ima zato večjo kopensko vojsko.
Za nekatere ameriške ocenjevalce je to hkrati teza, da mora biti ZSSR posamič močnejša od katerekoli države, ki jo obdaja. Citirali so besede Andreja Gro-mika, ki je menda ob neki priložnosti dejal: »Ja, nastalo je vprašanje, kdo naj bi bil s kom enakopraven.« Kljub vsemu pa Washington vztraja pri tem, da bi v ameriško-sovjetskih odnosih prišlo do mirnejšega razdobja in da bi se prepiri preselili izza prizorišča za pogajalsko mizo.
DRAGIŠA BOŠKOVlC
Carrillo pripotoval* na Kubo
HAVANA, 23. novembra (Tanjug) — Generalni sekretar španske komunistične partije Santiago Carrillo je pripotoval v Havano, kjer se bo danes in jutri pogovarjal s svojim gostiteljem, prvim sekretarjem centralnega komiteja kubanske komunistične partije Fidelom Castrom. Kot so sporočili, bosta razpravljala predvsem o mednarodnem položaju in razvoju odnosov med partijama.
Priznanje
slovenskim
izseljencem
TORONTO, 23. novembra (Tanjug) — Marjan Osolnik, podpredsednik slovenske izseljeniške matice, ki je na obisku pri društvih slovenskih izseljencev v Kanadi, je na prireditvi v Torontu izročil Ludviku Steguju, predsedniku kanadsko-slovenske skupine za kulturno sodelovanje, diplomo in zlato značko kot priznanje za zasluge pri povezovanju kanadskih Slovencev z matično domovino.
V Kopru odprli razstavo »Rave 81«
Posvečena je racionalni rabi in koriščenju alternativnih virov energije
KOPER, 23. novembra — Nocoj je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič v Kopru odprl zanimivo razstavo o racionalni rabi in koriščenju alternativnih virov energije »Rave 81«. Razstavo so odprli v dvorani Eksportcentra (v stavbi Adriacommercea), pred tem pa je prireditveni odbor pripravil še novinarsko konferenco, na kateri so udeleženci spregovorili o množici problemov, razmišljanj in pobud, ki se pojavljajo ob uporabi alternativnih virov energije. Razstava sama pa naj bi prispevala k temu, kot je v pozdravnem govoru dejal predsednik prireditvenega odbora Marjan Skoda, da sončna in alternativne energije na sploh ne bi bile več domena akademskih strokovnjakov in posameznih zanesenjakov, temveč naj preko proizvodnih možnosti preidejo v praktično uporabo.
D. G.
Predsedniki zborov o delu slovenske skupščine
LJUBLJANA. 23. novembra - Izteka se osmo leto delovanja delegatskih skupščin. Ali zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor slovenske skupščine že izpolnjujejo vse ustavne naloge, kako delegati sprejemajo odločitve in kakšne so vezi med temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, občinskimi skupščinami in skupščino SFRJ? O teh in drugih vprašanjih delovanja delegatskega sistema so se predsedniki zborov pogovarjali z novinarji Dela. Njihove odgovore bomo objavili v praznični številki Dela. ki bo izšla 28. novembra. Na sliki (drugi do četrti z leve): Tina Tomlje, Emil Tomažič. Silva Jereb. (Foto: Marjan Zaplati!)
OGLEDALO
ZVONKO LENNER, Vjesnik
Tiskovna konferenca Sama Nujome
Potrdil je, da bo SWAPO jamčil za človekove pravice, zasebno last in delovanje tujih družb
LUSAKA, 23. novembra (Tanjug) - Predsednik Sam Nujoma je potrdil, da bo Organizacija narodov jugozahodne Afrike (SWAPO) jamčila individualne človekove pravice, zasebno lastnino in delovanje tujih družb v neodvisni Namibiji. Hkrati vztraja pri doslednem spoštovanju resolucije 435 varnostnega sveta Združenih narodov.
Na današnji tiskovni konferenci v Lusaki je predsednik SWA-PO poudaril, da je namibijski narod segel po orožju pred 16 leti, ne v boju proti posamičnim belim priseljencem, temveč proti sistemu kolonializma, rasizma, izkoriščanja, odrekanja osnovnih človekovih pravic Namibijcem. »V tistem trenutku, ko se bo neodvisna namibijska država pridružila OZN, bomo podpisali univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah, v državi pa bodo vsi ljudje pred zakonom enaki,« je dejal.
Protest
grških
ladjarjev
Na sto ladjah trgovske mornarice so sneli nacionalne zastave in izobesili tuje
ATENE, 23. novembra (Tanjug) — Na približno sto ladjah grške trgovske mornarice so sneli nacionalne zastave in izobesili tuje. Na ta način so tukajšnji lastniki ladij demonstrirali nezadovoljstvo z novo vlado socialistov. To dejanje velekapitala si v Atenah razlagajo kot poskus, da bi vlado Andreasa Papandrea prisilili k izvajanju politike, kakršno je do lastnikov ladij vodila desničarska vlada. Eno od glavnih spornih vprašanj se nanaša na zaposlovanje mornarjev na grških trgovskih ladjah. Prejšnja vlada je po dologoletnih razpravah dovolila, da se na grških trgovskih ladjah lahko zaposlujejo tudi mornarji s tujim državljanstvom, kar je ladjarjem prineslo cenejšo delovno silo, brez večjih socialnih obveznosti. Zdaj pa prevladuje mnenje, da bo socialistična vlada izpolnila pričakovanja pomorskega sindikata, ki seveda želi, da bi se lahko na ladjah z nacionalno zastavo zaposlili samo grški mornarji.
Novi up za Namibijo
Profrontne države, skupaj z gibanjem SWAPO, so v bistvu sprejele zahodni predlog o namibijski neodvisnosti »z zelo majhnimi pripombami«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 23. novembra — »Žoga se je znova znašla tam, kamor spada, to je v Južni Afriki«, je komentiral kenijski tisk vesti iz Dar es Salaama, da so prifrontne države z juga črne celine ter osvobodilno gibanje SVVAPO v bistvu sprejeli zahodni predlog o namibijski neodvisnosti, s katerim je zahodna kontaktna skupina na začetku tega meseca potovala po desetih afriških prestolnicah. Voditelj SVVAPO Sam Nujoma pa je v Zambiji poudaril, da namerava zagotoviti vse pravice namibijski beli manjšini.
Zunanji ministri šestih pri-frontnih držav ter Kenije in Nigerije so' v torek v Tanzanijski prestolnici Dar-es-Salaamu, ob navzočnosti voditelja SWAPO Sama Nujome, razpravljali pet ur za zaprtimi vrati o predlogu zahodne kontaktne skupine. V sredo pa je veleposlanikom petih zahodnih držav, to je ZDA, ZRN, Velike Britanije, Francije in Kanade, izročil skupni odgovor tanzanijski zunanji minister Ben Mkapa, vendar ga javno niso objavili. Uradno je bilo rečeno samo to, da so navzoči zunanji ministri potrdili svojo privrženost resoluciji 435 varnostnega sveta OZN in opozorili, da si morajo Namibijci sami pisati lastno ustavo in po svoji volji izbirati vlado.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 24. november 1981
Vreme in temperatura dne 23. novembra 1981 ob 13. uri
SLOVENIJA
Sprva bo še deloma jasno, čez dan poo-blačitve in proti večeru bodo v zahodnih krajih že možne padavine. Najnižje nočne temperature bodo od —2 do 3, v Primorju 8 stopinj, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Drugod po državi bo še pretežno jasno z meglo po nekaterih kotlinah. Ob severnem in srednjem Jadranu bo oblačno in zamegljeno, čez dan pa se bo pooblačilo v severozahodnih krajih.
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad zahodno in srednjo Evropo slabi pod vplivom frontalnega vala, ki se prek zahodne Evrope približuje Alpam. Nad našimi kraji se že zadržuje topel zrak.
KAKO KAŽE ZA SREDO
Sprva bo še oblačno z manjšimi padavinami, čez dan izboljšanje vremena in hladneje bo.
kraj	vreme	stopinj
Ljubljana	oblačno	7
Planica	jasno	7
Brnik	zmerno oblačno	9
Kredarica	jasno	4
Maribor	pretež. jasno	13
M. Sobota	jasno	9
Sl. Gradec	jasno	8
Celje	pretež. jasno	14
Novo mesto	oblačno	9
Nova Gorica	oblačno	9
Portorož	oblačno	10
Reka	-	—
Pulj	oblačno	11
Hvar	zmerno oblačno	15
Dubrovnik	jasno	15
Zagreb	jasno	14
Beograd	jasno	14
Sarajevo	megla	-1
Titograd	jasno	16
Skopje	jasno	4
Celovec	oblačno	2
Gradec	pretež. jasno	12
Dunaj	zmerno oblačno	14
Benetke	jasno	8
Milano	oblačno	6
Genova	oblačno	15
Rim	oblačno	15
Pariz	delno oblačno	14
Berlin	jasno	13
Stockholm	rosi	I
Moskva	snežna ploha	0
Vetrovi pri doktorju Muzniku
V svojem delu »Klima Goriške« (1781) piše Anton Muznik v tretjem poglavju o vetrovih. Navaja glavne vetrove in jih poimenuje po straneh neba, od koder pihajo. Od vzhoda piha vzhodnik, subsolan, eurus, il tovarne, Ost: od juga piha južni veter, jug, jugo, auster, notus, il mezzogiorno, Siid; od zahoda piha zahodnik, zephyrus, favoni, il ponente, tvest; od severa pa piha severni veter, sever, septentrio, il tramontana, Nord. Poleg omenjenih vetrov navaja avtor še severovzhodnik, burjo, akvilon, boreas, Nord Est; jugovzhodnik, široko, il scirocco, euro notus, Siid Ost: od jugozahoda piha jugozahodnik, lebič, il libecchio, zephyro notus, Siid West; od severozahoda pa severozahodnik, mistral, il maestro, Nord West.
Nato navaja še nekatere nestalne vetrove, kot so vroči vihar, prester, orkan, ciklon, eknefias in travados, ki je znan tudi pod imenom sion. Ta piha tako močno, da dviguje strehe hiš, podira zidove, ruje drevesa iz zemlje itd. Končno navaja dr. Anton Muznik, eden od začetnikov slovenske meterologije, ki je sam vodil meteorološka opazovanja 15 let, še vpliv posameznih vetrov na zdravje in počutje ljudi.
Zdaj pa se je iz diplomatskih krogov v Dar-es-Salaamu izvedelo, da so prifrontne države, skupaj z gibanjem SWAPO, v bistvu sprejele zahodni predlog, »z zelo majhnimi pripombami«, to je, da je treba »tu in tam spremeniti besedo ali dve«. Razprava je bila bojda zelo žolčna, toda naposled so predlog sprejeli vsi, vključno z gibanjem SWAPO, pravijo predstavniki Tanzanije, ki predseduje skupini prifrontnih držav.
Toda Tanzanijci niso preveč prepričani v to, da bodo zahodni predlog v celoti sprejeli tudi v Pretorii in v Windhoeku, koder se tako imenovane »notranje stranke« zavzemajo za trdnejša jamstva za belo manjšino.
NOVA
Jana
NOVA
ZDRAVILA,
NOVO UPANJE
Novi dosežki medicine pod drobnogledom. Dogaja se marsikaj novega in na moč spodbudnega.
ČISTI RAČUNI ALI PRAVLJICA O ODGOVORNOSTI?
Zakaj je morala starka iz Trnovega tako nenadoma v dom za ostarele?
TOČILNICA JE UTONILA MED SNACK BARI IN BUFFETI
Ali tuja imena in napisi res privlačijo goste?
LAČNI V POSTELJO
Če hodimo spat s polnim želodcem, si po bližnjici rahljamo zdravje.
Predlog zahodne kontaktne skupine vsebuje devet točk in kot se je izvedelo, naj bi jih prifrontne države brez pripomb sprejele šest. Med njimi je tudi tista, ki govori, da mora ustavo sprejeti namibijska skupščina z dvotretjinsko večino, kot tista, ki našteva temeljne človekove pravice ter naposled tista, ki terja neodvisno sodstvo, zadolženo za spoštovanje ustave in v njej zapisanih pravic in svoboščin. Pripombe pa so bile, kot kaže, na tisto sporno točko, ki govori o ustreznem, »proporcionalnem« zastopstvu različnih političnih in stničnih skupin v prihodnji skupščini Namibije. S to točko bi namreč belci, ki jih je 100.000 ali desetina namibijskega prebivalstva, lahko dobili privilegirani položaj v skupščini.
Zato je Sam Nujoma na političnem zborovanju v Zambiji poudaril, da namerava po neodvisnosti spoštovati vse politične in ekonomske pravice bele manjšine, češ da bodo njeni pripadniki »državljani Namibije«. Že pred tem pa je SWAPO izjavil, da ne namerava nuditi oporišč borcem proti apartheidu v Južni Afriki in da želi ohraniti sedanje tesne gospodarske vezi z režimom v Pretorii. Vsa ta zagotovila naj bi pomagala odpraviti za-družke, ki jih imajo v Južni Afriki do gibanja SWAPO. Dozdajšnji poskusi za rešitev namibijskega vprašanja - denimo januarska konferenca pod okriljem OZN v Ženevi - so propadli največ zato, ker je Južna Afrika očitala svetovni organizaciji, da je »pristranska, do gibanja SWAPO«.
Načelno sprejetje zahodnega predloga s strani prifrontnih držav in gibanja SVVAPO je v zahodnih prestolnicah povečalo upe, da bi lahko prihodnje poletje sprožili dokončni proces za uresničitev namibijske neodvisnosti, ki naj bi jo, kot so terjali na sestanku v Dar-es-Salaamu, razglasili pred koncem prihodnjega leta.
Pa četudi ga sprejmejo, tako menijo na črni celini, še zmerom ni nobenega jamstva za to, da bo šlo bolj za taktično potezo, s katero naj bi znova skušali pridobiti na času, kot se je po pravilu dogajalo v preteklosti: Južna Afrika je leta 1978 sprejela tudi načrt OZN, vendar pa je kasneje ovirala njegovo uresničitev s postavljanjem novih in novih dodatnih pogojev. Malo je namreč znamenj, ki bi kazala na resno namero Južne Afrike, da dekolo-nizira Namibijo, ki jo ima zasedeno zdaj že 65 let.
TIT DOBERŠEK
Domače padalske akrobacije
LJUBLJANA, 23. novembra— Pred dnevi smo v tej rubriki objavili sliko štirih španskih padalcev, ki so med skokom sedeli na kupolah tovarišev. Srečko Medven, učitelj padalstva iz alpskega letalskega centra v Lescah nam je sporočil, da so podoben skok izvedli tudi člani naše državne padalske reprezentance na zaključnem mitingu letošnjega balkanskega pruenstva, ki je bilo 27. septembra v Ankari. Namesto, da bi se vsedli, so se z nogami zataknili za vrvice spodnjega padalca, formacija pa se imenuje Conpy relative plane. Na sliki je šest naših padalcev med omenjenim skokom.
Nagrade za eno samo založbo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 23. novembra — Založniških igric je za letos v glavnem konec: danes so podelili še zadnja pomembnejša književna priznanja — knjigarne se morajo vendar pripraviti na praznično nakupovalno mrzlico! Nagrado Femina, nekakšno žensko različico Goncourtove nagrade, si je po pričakovanju priborila Catherine Hermarv-Vielle, in sicer za prvenec Veliki vezir noči (zgodovinsko-ljubezenski roman, postavljen v 9. stoletje in kraje iz Tisoč in ene noči). Še manjše presenečenje je ime založnika nagrajenega dela - Gallimard, kajpada (že devetnajstič!) Velike književne Gallimard nagrade, godrnjajo Mitterrandovi podložniki, bi tudi morali nacionalizirati...
Nagrado Medicis vselej podelijo domačemu in tujemu avtorju. Francois-Olivier Rousseau kot glavni favorit ni razočaran: v Edouardovem otroku (založba Mercure de Franca, Gallimardova podružnica!) je opisal zgode in nezgode nekega pariškega svetovljanja iz petdesetih let. Napeteje pa je bilo pri glasovanju o prevodih: Oriana Fallaci je nazadnje klonila pred Zidom Davidom Ghaharom (Grofičin dan, založba ... Gallimard).	VILKO NOVAK
Turneja Rolling Stonesov
ST. LOUIS, 23. novembra — Devetnajst tisoč oboževalcev je bilo na koncertu Rolling Stonesov, ki spada v okvir promocio-nalne turneje, na kateri predstavljajo svojo novo ploščo. Poročila pravijo, da so poslušalci vseeno bolj veseli, če zaigrajo starejše skladbe, Mick Jagger pa ima, kot je razvidno s slike, težave s hlačami, ki si jih je moral pridrževati z roko. Morda pa je bilo to namenjeno le ženskemu delu publike? Za vsak primer se je ogrnil še z ameriško zastavo. (Telefoto: UPI)
PA ŠE TO
GOGOLJEV ClClKOV V LJUBLJANI - Kot odlomek iz Gogoljevega romana »Mrtve duše« je izzvenel včerajšnji monolog predsednika ljubljanske volilne komisije Antona Remsa, ko je pripovedoval o posebnostih volilnih imenikov, ki so se pokazale na nedeljskem referendumu. Prijavno odjavna in matična služba sta se namreč zopet slabo uglasili. Tako so v volilnih imenikih zaživeli ljudje, ki so že zdavnaj umrli. Okoli tisoč je bilo takšnih, če bi verjeli volilnemu seznamu, ki se še rodili niso. Rekord med nesojenimi volilci pa je postavil dvomesečni dojenček, ki svoje državljanske dolžnosti pri najboljši volji ni mogel izpolniti.
Priznati je treba, da so imele volilne komisije pri popravljanju takšnih napak precej več dela kot Pavel Ivanovič Čičikov, ki je v gubernijskem mestu N. N. novačil samo »mrtve duše«.
Bolnišnico so dogradili, morajo jo še opremiti
V soboto zaključek del prve faze zidave izolske bolnišnice — Kdaj bo sprejela prve bolnike, je odvisno od uvoza medicinske opreme
IZOLA, 23. novembra - Čeprav so gradbena in obrtniška dela v prvem delu nove regijske bolnišnice nad Izolo že pri koncu, bodo v soboto, 28. novembra, le proglasili zaključek del prve faze zidave te bolnišnice, slovesno pa jo bodo odprli šele tistega dne, ko bo bolnišnica sprejela prve bolnike. »To se bo zagotovo zgodilo v prihodnjem letu,« so povedali odgovorni predstavniki investitorja - koprskega zdravstvenega centra. Dejanski začetek zdravljenja v tej »najlepši in najfunkcionalnejši« bolnišnici v Sloveniji, kot so jo opisali, je namreč odvisen od uvoza nekatere ključne medicinske opreme.
V	soboto 28. novembra si bodo tako vsi prebivalci iz regije, ki jim je nova bolnišnica namenjena, lahko med 9. in 12. uro s pomočjo vodnikov ogledali 16 tisoč kvadratnih metrov površin (prvi dve nadstropji) v novi bolnišnici nad Izolo, kamor bodo namestili 147 postelj izolskega oddelka za kirurgijo nekatere specialistične ambulante, skupne medicinske službe — anestezijo, rentgen, lekarno, fizioterapijo, patoanatomsko službo, sterilizacijo. Predračunska vrednost tega dela bolnišnice bo znašala 617 milijonov. Seveda pa je dejanska vrednost precej višja (ocenjujejo, da okoli milijarde), saj sedaj ugotavljajo, da je prvotno vloženih 10 milijonov danes vrednih že 28 milijonov dinarjev.
V	soboto bo hkrati minilo natanko sedem let, odkar so nad Izolo vzidali temeljni kamen. Sicer dolga doba, v kateri ni primanjkovalo zapletov, majhnih in velikih težav, ki so večkrat grozile, da bi dela na bolnišnici morali celo zaustaviti. Vendar pa je za zidavo tako zahtevnega objekta sedem let ravno povprečje, ki velja bolj ali manj v vsej Evropi, so povedali predstavniki zdravstvenega centra iz Kopra na današnji tiskovni konferenci. Pravzaprav so pri obalnem izvršnem svetu ustanovili posebno komisijo, ki bo natančno proučila potek zidave bolnišnice in morebiti med drugim ugotovila tudi. kdo je bil odgovoren, da je delo v preteklosti kdaj po nepotrebnem zastalo. Na srečo se v zadnjem letu to ni zgodilo, pa čeprav je bilo težav kar precej. Največkrat v zvezi z opremo. Te še danes nimajo v celoti, vendar pri investitorju že vedo. da bodo z januarjem lahko začeli uvažati še tisto opremo, ki je za začetek zdravljenja nujno potrebna, vredna pa je okoli 30 milijonov dinarjev. Da bodo lahko v prihodnjem letu uvozili vso to opremo, je veliko pripomogla tudi akcija, s katero so v zdravstvenem centru že poleti uspeli združiti za 27 milijonov dinarjev deviz.
Ob zaključevanju predračunske vrednosti so ugotovili, da so za 76 milijoncSr presegli na zadnje postavljeno denarno vrednost naložbe. Če izvajalec in kooperanti ne bi ponudili za 53 milijonov dinarjev blagovnih kreditov, bi lahko z administrativnimi ukrepi v zadnjem hipu zaustavili dokončanje objekta. Sicer pa bodo imeli pri zdravstvenem centru v Kopru še veliko preglavic, preden bodo dokončno preselili vse zdravstvene zmogljivosti v prvi del nove izolske bolnišnice. Že zdaj računajo, da bodo morali na novo zaposliti
okoli 90 delavcev (dve tretjini zdravstvenih in tretjino tehničnih), saj bodo tudi zdravstvene zmogljivosti toliko večje. Izračunali so tudi, da bi za novo zaposlene, za amortizacjo in vzdrževanje celotne stavbe potrebovali okoli 60 milijonov dinarjev na leto. To bo nedvomno narekovalo zvišanje prispevnih stopenj za občinske zdravstvene skupnosti.
Sicer pa bodo za pokritje stroškov zidave prve faze zbirali sredstva še vse do leta 1984 v vseh občinah regije. Šele zadnji dve leti tega srednjeročnega obdobja pa se bo začel stekati denar tudi za dokončanje druge etape zidave. Do leta 1986 naj bi namreč opremili in uredili še zgornji dve nadstropji, kamor bodo namestili 176 postelj internega oddelka iz Ankarana. Za ta dela pa bi potrebovali še najmanj 250 do 300 milijonov.
BORIS ŠULIGOJ
Usoda sedmih objektov v Strunjanu je še nejasna
Republiški komite za varstvo okolja razveljavil lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje za sporne objekte
PIRAN, 23. novembra - Zadeva v zvezi z zidavo stanovanjske hiše in šestih bungalovov v Strunjanu je danes dobila že bolj zaokroženo podobo. O tem smo že poročali in pojasnili, da so družbenopolitične organizacije iz piranske občine (predvsem SZDL) in občinski izvršni svet obsodili upravni postopek, ki tudi po mnenju večine prebivalcev piranske občine ni bilo korektno izpeljan.
Izvršni svet je piranski skupščini predlagal nekaj sklepov, katere so danes delegati treh zborov nekoliko spremenjene tudi podprli in sprejeli. Delegati se niso strinjali s predlogom izvršnega sveta, da naj bi skupščina obalne skupnosti odprla vprašanje odgovornosti urbanistične in kmetijske inšpekcije. Nedavno sta delo obeh inšpektorjev z obale pregledala tudi republiška inšpektorja in ugotovila, da sta oba inšpektorja iz Kopra ravnala popolnoma v skladu s svojimi pooblastili in v skladu z zakonodajo.
Na današnji seji so tudi povedali, da je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja razveljavil lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje za zidavo spornih objektov. To pomeni, da bo moral investitor ponoviti ves upravni postopek. Do takrat pa se bodo v Piranu morali odločiti, kaj pravzaprav s stavbami, ki so že skorajda pod streho. Jih proglasiti za nedovoljene gradnje in jih porušiti, za kar bi investitor po vsej verjetnosti zahteval ustrezno odškodnino in bi torej družba morala drago plačati doslednost pri izvajanju črk zakona? Ali pa v regularnem postopku dovoliti gradnjo sedmih hiš v Strunjanu in s tem dokazati, da jim je šlo le za načela in še malo ne za dejansko škodo, ki so jo povzročile na pol dograjene stavbe pod Valeto.	BORIS ŠULIGOJ
Več izvažati ne bo tako lahko
V ajdovski občini največ izvaža tovarna pohištva Lipa — Drugi tozdi se bodo morali bolj potruditi
AJDOVŠČINA, 23. novembra — V ajdovski občini so povečanje izvoza zapisali kot poglavitno nalogo za uresničevanje gospodarske stabilizacije v resolucijo o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega načrta v prihodnjem letu. Poleg tega načrtujejo še skromnejšo rast zaposlovanja kot v letošnjem letu. Med gospodarskimi naložbami pa bodo imele prednost kmetijske in izvozno usmerjene.
S sedanjimi proizvodnimi zmogljivostmi in hkrati s prilagajanjem proizvodnih programov izvozni usmeritvi ajdovsko gospodarstvo v prihodnjem letu ne bo moglo povečati industrijske proizvodnje in tudi družbeni proizvod bo ostal na letos doseženi ravni.
Naloga, ki jo ima pred seboj ajdovsko gospodarstvo, da bo najmanj 7 odstotkov skupne prodaje blaga in storitev ustvarilo na tujem trgu in s tem povečalo izvoz za 15 odstotkov, ne bo lahka in sicer tudi zato ne, ker je že iz izkušenj letošnjega leta jasno, da se bodo delovne organizacije tudi prihodnje leto bodle s teža-
Nova predilnica že poskusno obratuje
PODBRDO, 23. novembra - V novi predilnici Tovarne volnenih izdelkov v Podbrdu je že stekla poizkusna proizvodnja. Zmogljivost te predilnice, ki jo bodo uradno odprli, ko bo dograjen tudi nov daljnovod, brez katerega v Podbrdu ne morejo organizirati tekoče proizvodnje, bo 350 ton česanca. Toliko ga bodo na leto predelali v kakovostno prejo za lastne potrebe in potrebe sovlagatelja -škofjeloške Gorenjske predilnice. Viške proizvodnje bodo izvažali. (Foto: Katja Roš)
V	šempetrski bolnišnici letos manj oskrbnih dni
V	novogoriški občini pa se je občutno povečalo število pregledov v specialističnih ambulantah
NOVA GORICA, 23. novembra — Za letošnje leto so v novogoriški občinski zdravstveni skupnosti sprejeli vrsto stabilizacijskih ukrepov, da bi zmanjšali porabo. Poslovanje po devetih mesecih pa kaže, da so v nekaterih zdravstvenih dejavnostih občutno odstopali od načrtov in usmeritev, nasprotno pa so na primer porabili manj denarja za oskrbo v splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici.
V zdravstveni skupnosti so načrtovali, da bodo letos zbrali s prispevnimi stopnjami 538,6 milijona dinarjev. V devetih mesecih znašajo vsi prihodki že 75,5 odstotka te vsote zdravstvo pa je porabilo okrog 390 milijonov kar je manj od predvidene porabe. Vendar vsi izvajalci zdravstvenega varstva še niso obračunali storitev iz minulih devetih mesecev.
Najbolj očitna so bila odstopanja v prvem polletju od načrtovane porabe, v naslednjem trimesečju so se umirila, vendar pa bodo nedvomno vplivala na rezultate poslovanja. Občutno so namreč v novogoriški občini povečali število pregledov v specialističnih ambulantah v primerjavi s pregledi v osnovnem zdravstvenem varstvu. 1 udi poraba zdravil je močno presegla predvidevanja in sicer predvsem v prvem pollet-
Delozina Konfekcija povečuje izvoz v ZRN
Kolektiv iz Velike Polane tesno sodeluje z domačimi konfekcionarji in boljša kvaliteta izdelkov
LENDAVA, 23. novembra — Čeprav 109-članski kolektiv Delozi-nega tozda Konfekcija v Veliki Polani živi in dela v senci večjih in močnejših kolektivov v lendavski občini, je njegov prispevek h gospodarskemu razvoju občine, predvsem pa krajevne skupnosti in okoliških krajev v zadnjih nekaj letih vse bolj obetaven. Kolektiv se je po združitvi z Delozo iz Zagorja specializiral za proizvodnjo zahtevnih zaščitnih in delovnih oblačil, sodeluje z večjimi domačimi konfekcionarji, predvsem letos pa uspešno tudi izvaža.
Tudi letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so se v kolektivu ob pomoči matične delovne organizacije odločili za pravilno in tudi perspektivno razvojno pot, s tem da so se odpovedali drobnjakarstvu v proizvodnji. V devetih mesecih so v Veliki Polani sešili kar 130 tisoč delovnih in zaščitnih oblek. To je sicer nekoliko manj kot so načrtovali, predvsem na račun boljše kvalitete vseh izdelkov in povečanega izvoza v ZR Nemčijo. V devetih mesecih so tako ustvarili za 2,37 milijona dinarjev izvoza na konvertibilni trg, kar je za 27 odstotkov več kot lani, doma pa so s prodajo zaščitnih in delovnih oblek ustvarili 13,38 milijona dinarjev dohodka.
Zahodnonemškemu trgovcu iz Hannovra so v devetih mesecih
sešili več kot 40 tisoč zaščitnih in delovnih oblek.
Proste proizvodne zmogljivosti, okrog trideset odstotkov, v Delozinem tozdu s pridom izrab-
• Kolektiv tozda Konfekcija tesno sodeluje s krajevno skupnostjo. Za telefonijo v Veliki Polani je prispeval 40 odstotkov od 532 tisoč dinarjev, kolikor je stalo 20 telefonskih priključkov. Dobro sodelujejo tudi z gasilskim društvom in pa s športnimi ekipami.
ljajo za proizvodno sodelovanje s soboško Muro, za katero šivajo krila in hlače, z varaždinskim Visom pri šivanju športnih majic in hlač in pa Modno konfekcijo iz Petrovč.
IVAN GERENČER
»Turizem v mojem kraju«
Tak je naslov razstave, ki jo je pripravilo postojnsko turistično društvo
POSTOJNA, 23. novembra — V prostorih kraške muzejske zbirke so danes odprli razstavo na temo »Turizem v mojem kraju«, katero je pripravilo Turistično društvo Postojna.
V Postojni kot turističnem kraju se dobro zavedajo mesta in vloge turistične propagande, zato je postojnsko turistično društvo k izdelavi turističnih plakatov in prospektov povabilo mlade člane likovnih krožkov postojnskih osnovnih šol.
Tako so na razstavi predstavljena dela mladih likovnikov z osnovnih šol Postojna, Pivka, Prestranek in Košana.
Na razstavi, ki bo odprta do 28. novembra, vsak dan od 8. do 14. ure, pa so tudi priznanja, katera sta v letošnjem letu za razvoj turizma dobila THO Postojnska jama in postojnsko turistično društvo.
M. T.
PISMA BRALCEV
Nekulturna kultura v tivolski dvorani
V	petek, 6. novembra je bil v Hali Tivoli koncert, na katerem so nastopali Oliver Dragojevič, Mišo Kovač, Tereza Kesovija in Nela Eržišnik. Cena vstopnice je bila kar precej visoka — 150 dinarjev.
V	Halo Tivoli sem prišla nekako četrt ure pred pričetkom predstave, toda nikjer na zahodni tribuni ni bilo prostega sedeža. Gledalci so se gnetli kot ovce v hlevu. Tudi stopničasti prehodi so biti prepolni, tako da sploh nisem več niti pomislila na sedenje. Vstopnice res niso imele številk sedežev, to pa ne pomeni, da mora organizator koncerta prodati neskončno število vstopnic in potem bo lahko sedel pač tisti, ki pride prej... in je dovolj grob in nesramen. Tako je na nekem sedežu sede! mlad moški, ki je pogrnil svoj plašč še čez tri sedeže in je vsakemu, ki je hote! sesti poleg njega, zabrusil: »Poberi se, sicer te bom po gobcu!« (ali nekaj podobnega). Opozorila sem redarja na takšno nesramno odvzemanje prostora, saj je že itak bila nepopisna gneča. Ta pa mi je odgovoril, da ne more nič narediti, in da celo miličniki (ki jih je bilo v dvorani kar precej) nič ne morejo.
Stati v močno zakajeni in vroči dvorani ni bilo prijetno. Kakšen-zrak je bil, vidimo lahko iz tega, da je neka ženska izgubila zavest in so jo morali odnesti.
Opazila sem, da je na nasprotni strani večje število praznih sedežev. Na moje vprašanje, če grem lahko na drugo stran, mi je redar odgovoril, da so ti sedeži dražji — 200 dinarjev. Hotela sem doplačati, samo da bi sedela, toda tamkajšnji redar ni pustil nikogar notri.
Smatram torej, da je bila celotna organizacija nastopa naših eminentnih predstavnikov zabavne glasbe pod vsako kritiko.
Prodaja tolikšnega števila vstopnic, da so gledalci v dvorani bili stlačeni kot sardine, je pravo odiranje.
VERA VILIČIC. Ljubljana, Mencingerjeva 75
Jeza ob zapornicah
V Vnanjih Goricah prečka železnico lokalna cesta Brezovi-ca-Podpeč. Prelaz je zavarovan z zapornicami. Le-te pa so vzrok za večno jezo in hudo kri, ker so neprestano zaprte. Železniška progra Ljubljana-Postojna je zelo obremenjena s pogosto vozečimi vlaki, ki si včasih sledijo v nekajminutnem razmaku, karza-porničarji izkoristijo in ne dvig-
nejo zapornic, ker ta prehod pač ni opremljen z avtomatskimi zapornicami.
Kljub temu mislim, da to ne sme biti razlog za predolgo spuščene zapornice, saj čakalna doba pred njimi nemalokrat preseže 30 minut. Menda se Železni-ško gospodarstvo Postojna dogo-varja z okoliškimi krajevnimi skupnostmi za posodobitev prehodov, vendar nekako ne najdejo skupnega jezika. Oni se dogovarjajo, mi pa čakamo - pred zapornicami namreč. Kaj neprijetna zadeva je tako čakanje zjutraj, ko se vsakemu mudi v službo. Nastane dolga kolona vozil, tja do glavne ceste. Vozniki in njihovi sopotniki v mislih preštevajo minute, ki jih bodo morali nadoknaditi, če bodo hoteli pravočasno priti v službo, oddati otroka v vrtec, itd. Posredno pa so vsi ti vozniki v nevarnosti, da povzroče nesrečo, saj so zaradi zadrževanja pred zapornicami vznemirjeni, kar pelje k zmanjšani previdnosti, le-ta pa v nesrečo.
VANJA FORJANIČ, Ljubljana, Novakova 1
Napačen podatek
V Delu je bilo 17. novembra na 14. strani objavljeno, da je bila 1. prekomorska brigada ustanovljena 17. novembra 1943 v Gravini, kar pa ne ustreza zgodovinskim dejstvom.
Omenjena brigada je bila v ilegali ustanovljena po vzorcu bri-
DROBIR
Patentirana in ozaljšana tuja pamet
Za varnejše »potiskanje pedal« si kolesarji že lahko kupijo dodatno svetlobno opremo tovarne Saturnus in izdelke več obrtnikov. Med izdelovalci odsevnikov je tudi kranjski obrtnik, ki trdi, da je sam razvil te naprave in jih je tudi patentira!
Pri vsej zadevi odseva bolj ali manj le kitenje in kopiranje izdelkov iz tujine. Tam so odsevniki že dlje časa sestavni del kolesarske opreme ih časopisi so polni reklam o koristnosti' teh naprav.
Kot kaže, se je Kranjčan zbal domače konkurence in zato zaščitil svoj odsevnik, da bi mu ga ne »ukradli« tujci.(M. K.)
Peč »greje« izložbo
Kupec je v Tkaninini blagovnici v Stanetovi ulici v Celju želel kupiti električno peč. Prodajalec mu je pojasni! da imajo samo še tisto v izložbi in ga prosi! naj se oglasi naslednje dopoldne, ko bodo v službi aranžerji. Le-ti imajo namreč ključe izložb.
Aranžerji so sicer naslednje dopoldne delali, vendar v izložbah na drugem koncu mesta. S
pečjo spet ni bilo nič, a si je prodajalec zapisa! kupčevo ime na listek in obljubil, da bodo peč pripravili, oziroma prinesli iz izložbe naslednji dan.
Vztrajni kupec je prišel v blagovnico tudi tretji in četrti dan, ker pa peč očitno ni dobila nog, da bi sama priskakljala iz izložbe do drugega nadstropja blagovnice, se je naveličal in upošteval prodajalčev nasvet -da takšne peči prodajajo tudi v sosednji trgovini. Ni kaj, »zgleden« primer poslovnosti naših trgovcev. (S. Š.)
Popoldanska
»tovarna«
Kako tesno je usmerjeno izobraževanje povezano z zaposlovanjem, vse bolj boleče spoznavajo tudi v Krškem. Delovne organizacije te srednje razvite občine zaposlujejo namreč vse manj mladih delavcev, najmanj povpraševanja pa je po elektrikarjih, ter trgovskih in gostinskih delavcih.
Obenem ugotavljajo deficit v manj vabljivih poklicih, kar 48 odstotkov delavcev pa je brez kvalifikacije. S takimi kadri bo seveda težko izpolniti načrte, zastavljene v tem srednjeročnem obdobju. Za povzetek in v razmislek samo tole: mladi ostajajo brez zaposlitve, v popoldanski obrti pa je dela za celo tovarno. (V. P.)
ju, v poletnih mesecih se je nato zmanjšala, kljub temu pa so v devetih mesecih porabili že nekaj več kot 83 odstotkov načrtovanega denarja za zdravila. Presegli so tudi načrtovano število prevozov z reševalnimi vozili in tudi za zdraviliško zdravljenje porabili 83 odstotkov denarja za vse leto.
Čeprav je povprečna cena oskrbnega dneva v bolnišnicah dražja za štiri odstotke od načrtovane, so v novogoriški občini za hospitalizacijo porabili manj denarja, kot so predvidevali. V šempertski splošni bolnišnici dr. Franc Derganc so zabeležili 67.908 oskrbnih dni, kar je 72 odstotkov vseh predvidenih za letošnje leto in za 370 oskrbnih dni manj, kot v enakem obdobju lar;
SLAVICA CRNICA
vami zaradi pomanjkanja uvoženih in tudi domačih surovin ter reprodukcijskega materiala. V ajdovski občini poleg tega veliko izvaža predvsem ena delovna organizacija in sicer tovarna pohištva Lipa, ki v sedanjih razmerah ustvarja okrog 40 odstotkov celotnega prihodka z izvozom. To pa pomeni, da bo treba v ajdovski občini v prihodnjem letu izvozna prizadevanja bolj spodbujati v ostalih tozdih in ozdih, da bi tako gospodarske stike s tujino enakomerneje porazdelili v gospodarstvu.
Očitno je, da bo tudi na zaposlovanje novih delavcev v prihodnjem letu občutno vplivala dosedanja strukturna neusklajenosti med prilivom učencev iz šol in potrebami združenega dela. V letu 1982 bodo v občini rast zaposlovanja omejili na stopnjo 1,1, kar pomeni, da se bo na izpraznjenih in novih delovnih mestih zaposlilo 222 delavcev. Možnosti za zaposlitev predvsem tistih delavcev, ki iščejo prvo zaposlitev, naj bi na Ajdovskem povečali z omejitvijo vseh oblik dela po pogodbi, dopolnilnega dela, zmanjševanjem zaposlovanja upokojencev in podobno.
Med najpomembnejše naloge razvoja v prihodnjem letu sodi tudi povečanje proizvodnje hrane. To je namreč usmeritev iz srednjeročnega družbenega načrta ajdovske občine in je hkrati povezana s sprejetim programom ureditve Vipavske doline. Zato bodo v prihodnjem letu uredili nekaj več kot 1400 hektarov kmetijskih zemljišč, za kar bodo potrebovali 635 milijonov dinarjev.
Za načrtovani večji izvoz pa bo kazalo uresničiti še nekatere druge naložbe, in sicer v delovni organizaciji Tekstina naj bi zgradili novo tkalnico, v tovarni pohištva Lipa razširili proizvodne zmogljivosti in v Industrijski konfekciji Ajdovščina z naložbo preoblikovali proizvodnjo tako, da bodo izdelovali izdelke z višjo stopnjo obdelave.
SLAVICA CRNICA
UTRIP
Ustanovitev dveh novih OO ZK v Postojni
POSTOJNA — Na nedavni seji OK ZK Postojna so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi osnovne organizacije ZK V Podjetju za vzdrževanje avto cest — Enota Postojna ter v Komunalnem podjetju Postojna, kjer je doslej zaradi premajhnega števila članov ZK niso imeli. Prav tako pa so sprejeli sklep o ukinitvi osnovnih organizacij ZK v postojnski Delavski univerzi ter Gozdnem gospodarstvu TIK Pivka, ker zaradi odhoda nekaterih članov ne izpolnjujejo več pogojev za obstoj osnovnih organizacij. (M. T.)
Nekaj novih del v formi vivi
fgm, /#fi v lil j iv.
SEČA - Tukajšnja forma viva se je letos pomnožila za nekaj del. Med njimi je tudi nenavaden kip v modri, zeleni, oranžni in rumeni barvi, delo danskega kiparja Bjorna Norgarda. Ta priznani umetnik je doslej razstavljal že marsikje v Evropi. Sam pravi, da to njegovo delo ni nič nenavadnega, saj so bile sličnih barv že grške akropole. No, kljub temu pa je za njegovo delo v Seči kar precej zanimanja in marsikateri obiskovalec ga tudi poslika. (Foto: M. J.)
V Bistrici spet »Planinski večeri«
ILIRSKA BISTRICA — Tukajšnje planinsko društvo je spet začelo prirejati svoje »Planinske večere«. O pomenu teh predavanj je na sobotnem srečanju spregovoril dolgoletni član Vojko Čeligoj, zgodovinar Šime Letnic pa je pripravil predavanje na temo »Prisluhni tovariš resnčni zgodbi«. Govoril je o krajih, kjer je potekala peta sovražna ofenziva in pri tem prikazal tudi številne diapozitive. O tej temi je profesor Letinič predaval tudi vojakom ilirskobistriške garnizije. (P. N.)
POGREBI
SEŽANA — Danes bodo na sežanskem pokopališču pospremili na zadnjo pot 38-letno delavko Marjeto Dezorz iz Sežane (ob 14.30).
Uspehi niso najboljši
V postojnskem centru usmerjenega izobraževanja učni uspehi na posameznih usmeritvah ne kažejo najbolje—Marsikaj terja še dogovore
POSTOJNA, 23. novembra — V notranjski regiji bo 295 učencev prvega letnika usmerjenega izobraževanja opravljalo delovno prakso v petih delovnih organizacijah in sicer v loški Kovinoplastiki, cerkniškem Brestu, LIV Postojna, Javoru Pivka ter ilirskobistriškem Lesonitu. V združenem delu so priprave na sprejem učencev na delovno prakso že v precejšnji meri stekle, vendar pa so predstavniki delovnih organizacij na današnji seji medobčinskega sindikalnega sveta v T »stojni menili, da je še marsikaj nedorečenega.
Med njimi so različna stališča o nagrajevanju učencev; v cerkniškem Brestu na primer menijo, naj bi učenci nagrade za opravljeno delo le dobili. Drugod pa se bolj ogrevajo za to, da bi imeli učenci brezplačen topli obrok ter prevoz na delo, medtem ko plačila za delovno prakso ne bi dobili, ker je le-ta sestavni del vzgojnoi-zobraževalnega procesa. Navsezadnje je prevladalo mnenje, da bodo v notranjski regiji to vprašanje uredili tako, kot bo to odločila večina v republiki.
Nič manj nejasnosti tudi ni okoli nagrajevanja mentorjev. V vseh petih delovnih organizacijah. kjer bodo od 22. februarja prihodnje leto izvajali delovno prakso, so pripravili ustrezne seminarje za vodje učencev. Resda z velikimi težavami, ker med za-
poslenimi ni bilo zanimanja za mentorsko delo. Vprašanje pa je, po kakšnih merilih jih bodo nagrajevali in ali ne bi morda v prihodnje, ko bodo v delovno prakso vključeni učenci vseh letnikov, kazalo v delovnih organizacijah odpirati za to področje nova delovna mesta.
Kot že omenjamo, se v združenem delu na prihod učencev, ki bodo razvrščeni v 14 do 19-član-ske skupine, pripravljajo po svojih najboljših močeh in tudi v iznajdljivosti. Ob tem pa je treba povedati, da v postojnskem centru usmerjenega izobraževanja učni uspehi po prvem redovalnem obdobju na posameznih usmeritvah niso preveč optimistični, da je učni program v prvem letniku za marsikoga prezahteven. Na naravoslovno-ma-
tematični usmeritvi so dosegli učenci 98,41-odstotni uspeh, na poslovno finančni 70,18, na lesarski 57,14 in na kovinarski usmeritvi le 50,82-odstotni uspeh. Zato so na današnji seji medobčinskega sindikalnega sveta v Postojni opozorili, da bi že sedaj kazalo razmišljati o skupnih razgovorih učencev z vzgojitelji in kadrovskimi delavci iz delovnih organizacij. In to v tej smeri, da bi manj uspešne učence po prvem letniku preusmerjali v manj zahtevne poklice.
MARJANA TRILER
Proslava za praznik bo v Golovcu
CELJE, 23. novembra — Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so pripravila proslavo v počastitev dneva republike, združeno s 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Slovesnost bo jutri ob 18. uri v dvorani Golovec.
D. H.
gad v domovini 20. oktobra 1943 v taborišču Carbonara. Sedemnajstega novembra je brigado kot enoto NOV in POJ priznalo britansko poveljstvo mesta Bari in še istega dne se je brigada po četah in bataljonih začela seliti v taborišče Gravina.
MILAN PODGORNIK, Ljubljana, Kvedrova ul. 28
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali pa opozorili na kakšen problem, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom.
Knjižnica gre v boljše prostore
ILIRSKA BISTRICA, 23. no-v.em.kra ~ Že začetku prenavljanja zgradbe na Titovem trgu, kamor naj bi preselili knjižnico, so se pojavile težave. Najprej s streho, ki pa je sedaj že prenovljena. Čeprav sedanja oprema ne ustreza normativom, pa na bo mogoče dobiti druge, ustreznejše. Kljub temu pa bodo knjižnico le preselili v te preurejene prostore brž ko bo mogoče, tako pa je tudi prav. Ko bo čas in denar, bo že dobila tudi novo opremo. (P. N.)
Nasilje
nad
naravo
Kupi odpadkov na smetišču v bližini Cerkniškega jezera so čedalje večji
STARI TRG pri LOŽU, 23. novembra — Smeti in drugi odpadki niso le nadloga mest in večjih naselij, pač pa so se razbohotili tudi na podeželju. Tako kot nalezljiva bolezen: na primernem mestu, najraje kje ob samotni gozdni cesti, da je skrit očem (ljudje se zavedajo, da ne delajo prav) nekdo odvrže smeti, temu zgledu sledijo drugi in nastane smetišče.
S smetiščem (na sliki), ki neusmiljeno prodira v notranjski gozd, se lahko pohvali cerkniška občina. Skrili so ga ob cesti, ki se pri zaselku Klanci odcepi za vas Otok in Pivko, le streljaj od izvirov Cerkniškega jezera.
Doslej je bilo storjenega le toliko, da je smetišče vsakič večje in bogatejše za kako avtomobilsko razvalino. (Besedilo in slika: Janez Zrnec)
Veliki izvozni napori zadnjih treh mesecev
V Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku se trudijo doseči zastavljene izvozne načrte
MAJŠPERK, 23. novembra — Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku, ki je tozd mariborske Merinke, kljub nekaj zastojem, ki jih je v letošnji proizvodnji povzročilo pomanjkanje nekaterih surovin, gospodari dobro.
Ta ugotovitev velja predvsem za proizvodnjo, nekoliko bolj vprašljivo pa je, če bodo uspeli doseči tudi izvozne načrte. To pa je za ta delovni kolektiv skoraj življenjskega pomena, saj kakovostne volne za najbolj kvalitetne kamgarne pri nas ni moč dobiti. Za letos načrtujejo izvoz v vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona dolarjev, ker pa so ga v prvih letošnjih devetih mesecih ustvarili le za okoli 1,5 milijona, jih čakajo v zadnjih treh mesecih povečani izvozni napori, da bi dosegli zastavljene načrte. Za prihodnje leto načrtujejo izvoz precej povečati, to pa terja še dodatne napore, saj brez uvoza kakovostnih surovin tudi izvoza najbrž ne bodo uspeli uresničiti v zastavljeni višini 4,3 milijona dolarjev.	V. S.
Le na pol uresničeni izvozni načrti
Devetmesečni rezultati gospodarstva cerkniške občine niso vredni zavidanja
CERKNICA, 23. novembra — Gospodarski položaj doma in na tujem je v precejšnji meri vplival tudi na gospodarstvo cerkniške občine, ki v devetmesečnem poslovanju ni doseglo ravno zavidanja vrednih rezultatov. Med drugim so ustvarili samo za 27 odstotkov več dohodka, kot v enakem obdobju lani, letošnji izvozni načrt so uresničili le 50-od-stotno, medtem ko so letni program uvoza reprodukcijskega materiala že skoraj dosegli.
Cerkniško gospodarstvo je povečalo izvoz za 6 odstotkov, k čemur je največ prispeval delovni kolektiv Bresta, ki je lanskoletni izvoz presegel za 22.6 odstotka. Neprimerno manj uspešni pa so bili v loški Kovinoplastiki, kjer so dosegli komaj 64 odstotkov lanskoletnega izvoza. Znatno — in to za 76 odstotkov, se je povečal uvoz reprodukcijskih materialov tako, da je letni načrt uvoza dosežen že 98-odstotno.
Tri mesece pred koncem poslovnega leta so imeli 8.355.000 dinarjev izgube v Brestovem tozdu Mineralka, katero so pokrili drugi tozdi te cerkniške delovne organizacije iz rezervnega sklada. Vendar pa ocenjujejo, da bodo imeli v Mineralki izgubo tudi ob koncu leta. Izguba je nastala zaradi večjih zalog plošč, ki si kot nov proizvod na jugoslovanskem trgu utirajo prodajne poti v ladjedelništvu in gradbeništvu, kot tudi na zunanjem trgu.
V pozdu Javornik so devetmesečno poslovanje končali s 526.000 dinarji izgube, ki je rezultat predvsem slabe organiziranosti in neodgovornosti delavcev ter s tem povezanega manjšega obsega poslovanja. V tem cerkniškem pozdu že dlje časa pripravljajo sanacijski program, na osnovi katerega naj bi delegati na seji občinske skupščine odločali o sanaciji ali pa o redni likvidaciji te organizacije.
Na področju družbenih dejavnosti kršiteljev družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ni bilo. Med gospodarskimi delovnimi organizacijami pa so dovoljeno višino osebnih dohodkov prekoračili. Tozd Avtomontaža Cerknica za 26 odstotkov, tozd No-volit Nova vas za 25 odstotkov ter SGP Gradišče Cerknica in tozd Trgovina Rakek za 2 odstotka. Zato so člani cerkniškega izvršnega sveta sklenili, da jim morajo iz omenjenih delovnih kolektivov v tednu dni poslati obrazložitve o vzrokih za kršitev družbenega dogovora.
MARJANA TRILER
ŠPORT IN ŠAH
DELO ★ stran 11
Premagali
univerzo
Illinois
Druga zmaga jugoslovanskih košarkarjev v ZDA — Dalipagič najučinkovitejši
BLOOMINGTON - Pred 16.000 gledalci so jugoslovanski košarkarji na ameriški turneji dosegli svojo drugo zmago. Tako je tudi razmerje med zmagami in porazi po štirih tekmah izenačeno - 2:2. Tokrat so po enakovrednem bpju tesno premagali ekipo univerze Illinois z 71:66 (34:34).
Boj je bil v večjem delu tekme enakovreden in nobena izmed ekip si ni priigrala večje prednosti. V' finišu pa so vendarle prišle do izraza večje izkušnje jugoslovanskih reprezentantov, ki so tako zasluženo zmagali. Peter Vilfan je bil tokrat skromnejši v metih, dosegel je le 4 točke, najboljši strelec naše reprezentance pa je bil vnovič Dražen Dalipagič z 28 točkami. Eden izmed junakov tekme pa je bil center Rajko Ži-žič, ki je ujel kar 16 odbitih žog pod obema košema in bistveno pripomogel k uspehu naših.
Naslednjo tekmo igrajo naši košarkarji že jutri v Kentuckyju.
Tudi sklep sezone v odličnem slogu?
Našo nogometno reprezentanco čaka v nedeljo še zadnja kvalifikacijska tekma za SP, Hajduk in Radnički pa nastopata v pokalu UEFA
LJUBLJANA — Samo še nekaj tekem je ostalo do konca sezone, ki je bila za jugoslovanski nogomet ena najuspešnejših. Reprezentanca se je uvrstila na SP, v nedeljo bo znana še odločitev ali bo v končnem seštevku kvalifikacij v 5. skupini pred Italijo ali za njo. Uspešni pa so bili tudi naši klubi, saj so se izmed štirih kar trije uvrstili v tretji krog evropskih pokalov. S koeficientom 0,75 je Jugoslavija celo prva v Evropi, pred ZRN in Belgijo (0,66). Bo tudi sklep sezone, nedeljski nastop reprezentance v Atenah z Grčijo ter tekmi osmine finala pokala UEFA Radnički — Feyenoord in Valencia — Hajduk v sredo (ter revanši čez 14 dni), tako uspešen?
Naši reprezentanti so, z izjemo Šur-jaka, Svilarja, Gudlja in bratov Vujovič po tekmi z Luksemburgom ostali v Novem Sadu. V sredo se bodo v Sarajevu v prijateljski tekmi pomerili z Železničarjem, dan zatem pa bodo odpotovali v Atene, kjer jih v nedeljo čaka še zadnji nastop v kvalifikacijah za SP. Z zmago ali morda že z remijem bi »modri« na lestvici prehiteli »azzurre«, ki pa bodo v Španiji glede na dosedanje rezultate v vsakem primeru nosilci skupine. Moštvu Miljana Miljaniča bi uspeh v Atenah lahko dal samozavest, ki jo bodo prihodnje leto na »mundialu« še kako potrebovali. Proti Grkom Miljanič ne more računati s Šljivom, Šurjakom in Sliškovi-
čem, ki naj bi bili prvi aduti naših v Španiji, zato pa bo lahko lažje preveril možnosti povratnikov Sušiča, Bu-Ijana in Pašiča.
Veliko hujši preizkušnji pa čakata naša predstavnika v pokalu UEFA Hajduk in Radnički, ki sta prijetno presenetila, saj je malokdo pričakoval, da bi ob tako uglednih nasprotnikih lahko prišla do tretjega kola. Spli-čani bodo v sredo igrali v Valenciji proti moštvu, za katerega namesto Kempesa in Bonhofa zdaj igrata le malo manj slovita Danec Arnesen in Avstrijec Welzl. Splitskega trenerja Mladiniča pa bolj kot nasprotnik skrbi položaj v lastnem taboru, ki zares ni obetaven: poškodovani vratar Pudar
ne more nastopiti, Sliškovič bo morda vzdržal en polčas, še najhuje pa je to, da sta ključna igralca obrambe Primo-rac in Rožič povsem izven forme. Na srečo pa Hajduk v gosteh igra odlično, tako da je odločitev pričakovati v Splitu, ko bo imel Mladinič zdrava aduta, v 14 dnevih priprav pa se bo lahko moštvo »privadilo« tudi na Po-ljud.
Nasprotnik Radničkega Feyenoord je še slovitejši, saj je bil leta 1974 zmagovalec tega tekmovanja, štiri leta pred tem pa prvi v pokalu pokalnih prvakov. Vodi ga sloviti trener iz ČSSR Vaclav Ježek, zanj pa igrajo med drugimi Belgijec Van Hanegem, Bolgar Željazkov, Nizozemec Wijn-stekers in drugi. Toda v Nišu se ne predajajo, napovedujejo možnost nove senzacije.
Turčija : Jugoslavija 0:0
ADAPAZARl — V kvalifikacijski tekmi za nastop na EP mladincev do 18 let sta nogometni reprezentanci Turčije in Jugoslavije igrali 0:0. Povratna tekma bo aprila prihodnje leto pri nas.
Smer v južni steni Daulagirija
L JUBLJANA, 23. novembra - Vodja J. slovenske alpinistične himalajske »žepne« odprave Stane Belak - Šrauf je na današnji tiskovni konferenci podrobneje opisal težak vzpon v južni steni Daulagirija in prav tako zahteven sestop. Poudaril je tudi, da se je vzpon zavlekel, ker odprava zaradi pomanjkanja sredstev ni bila najbolje opremljena. Na sliki je vrisana smer naše odprave z bivaki v steni. (Foto: Stane Belak)
SAH SAH SAH SAH
Hrvatska prva, SRS pa četrta
V Titovem Velenju se je končal 5. tradicionalni šahovski turnir »Bratstvo in enotnost«
TITOVO VELENJE - Ekipa Hrvatske je zasluženo osvojila prvo mesto na 5. turnirju »Bratstva in enotnosti«, na katerem je nastopilo vseh šest republiških reprezentanc in najboljši vrsti iz SAP Vojvodine in Kosova. Slovenska reprezentanca je dosegla manj, kot je bilo
pričakovati. Osvojila je 4. mesto.
Končni vrstni red 1. Hrvatska, 2. Makedonija, 3. Srbija, 4. Slovenija, 5. Bosna in Hercegovina, 6. Vojvodina, 7. Kosovo, 8. Črna gora.
V finalnih dvobojih med enako uvrščenimi iz obeh skupin so igrali takole — za 1. mesto: Hrvatska : Makedonija 6:4; za 3. mesto: Srbija Slovenija 6:4 (Parma : Todorčevič remi, Planinc : Milinčevič 1:0, Rakič : Ristič 1:0, Jelen : Aleksič 0:1, Bajec : Paunovič remi, Polajžer : Davidovič 0:1, Petek : Troksto-vič remi, Košir : Maksimovič 0:1, Cigan : Grujič 0:1, Mikac : Pe-
trovič remi); za 5. mesto: Bosna in Hercegovina : Vojvodina 5:5, Kosovo : Črna gora 5:5.
V zadnjem, 3. kolu v predtekmovalni skupini A je Slovenija visoko premagala Vojvodino s 7,5:2,5, vendar ji je za pol točke ušlo prvo mesto, saj jo je prehitela Makedonija, ki je zbrala 18,5 točke, slovenski šahisti pa le 18. V tej skupini je Vojvodina osvojila 15 točk. Kosovo pa 8,5.
V' skupini B je slavila Hrvatska z 18,5 točke. Srbija je zbrala 16,5, Bosna in Hercegovina 16 in Črna gora 9 točk.
VOJIN PEROVIČ
Četveroboj v Zagrebu telovadcem Vojvodine
Maloštevilni gledalci so videli medlo predstavo — Izjemi najmlajša — Vrsta Slovenije na 2. mestu
ZAGREB — Nedeljski četveroboj gimnastičnih reprezentanc Srbije, Hrvatske, Vojvodine in Slovenije je z vso ostrino pokazal na skoraj brezupne razmere v naši gimnastiki, čemur se najbrž niti ni moč čuditi. O tem so po svoje pričali tudi maloštevilni gledalci, ki so videli dokaj »po domače« organizirano prireditev. Edini svetli točki sta bila pravzaprav le dva slovenska pionirja, komaj 14-letni Lojze Kolman iz Ljubljane in še leto mlajši Vlado Šoštarič iz Maribora.
Vprašanje pa je seveda, ali bosta tudi dva po znanju in nadarjenosti obetavna telovadca lahko preskočila ovire, ki jima jih postavljata neugodno ozračje in razmere v naši gimnastiki. Izolacija naše gimnastike od svetovnih dogajanj je bila namreč tudi v Zagrebu preveč očitna, da bi bilo moč resno prisluhniti nekaterim bolj vedrim ocenam. Tudi reprezentanti Kunčič, Budanovič in Savič s svojimi nastopi niso zapustili globljega vtisa. Vse je bilo nekako tako, kot bi se jim mudilo čimprej opraviti nalogo, ki se ji niso mogli izogniti.
Hkrati sta se v Zagrebu pomerili tudi ženski reprezentanci Vojvodine in Hrvatske. Hrvatske tekmovalke so bile boljše predvsem po zaslugi mladih tekmovalk iz Zagreba in Karlovca, kjer se zadnje čase močno trudijo, da bi oživili to športno disciplino. Dragana Došen je bila sicer za dva razreda boljša od drugih tekmovalk, kar pa je bilo za zmago Vojvodine vseeno premalo.
REZULTATI - člani: 1. Kunčič (Sl) 54,20, 2. Budanovič (V) 53,45, 3. Savič (V) 53,20, 4. Marinčič (Sl) 48,90, 5. Vrabič (Sr) 48,30, 6. Popovič (H) 47,05; st. mladinci: 1. Nimče-vič (V) 54,00, 2. Jo (V) 53,50, 3. Bešter (Sl) 53,40, 4. Šumandl (Sl) 51,35, 5. Božina (Sr) 49,55, 6. Kursa-novič (Sr) 48,05; ml. mladinci: 1. Kolman (Sl) 54,50, 2. Jakovčevič (V) 54,00, 3. Šoštarič (Sl) 53,50, 4. Djerfi (V) 51,70, 5. Draksimovič (Sr) 48,55, 6. Nastasovič (Sr) 45,40; ekipna razvrstitev: 1. Vojvodina 269,15, 2. Slovenija 266,65, 3. Srbija 240,70, 4. Hrvatska 228,55;
članice: 1. Došen (V) 37,55, 2. Ca-put (H) 34,85, 3. Arbanas (H) 34,50; st. mladinke: 1. Sučevič (H) 33,10, 2. Stojanič (V) 31,15, 3. Babič (V) 30,80; ml. mladinke: 1. Barta (V) 34,35, 2. Puža (H) 34,10, 3. Omerzo (H) 33,85; ekipna razvrstitev: 1. Hrvatska 170,80, 2. Vojvodina 168,10.
Dubravčičeva odpotovala na Japonsko
Naša najboljša drsalka bo od 25. do 29. t. m. nastopila na mednarodnem tekmovanju
ZAGREB — Naša najboljša umetnostna drsalka Sanda Dubravčič, druga z minulega EP in zmagovalka 15. jubilejne »Zlate piruete Zagreba«, je na povabilo japonske drsalne federacije odpotovala skupaj z mednarodno sodnico Tjašo Andre — Prosenc v Kobe, na japonski otok Honšu, kjer bo od 25. do 29. t. m. veliko mednarodno tekmovanje za »NHK Trophy«. Prireditelji so povabili le še najboljše iz Avstrije, ZRN, CSSR, NDR, ZDA, SZ, Kanade, Francije, Finske, Kitajske, VB in J. Koreje.
Dubravčičeva se bo tako prvič v novi drsalni sezoni pomerila z »večnimi« tekmicami z evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Nastopile naj bi tudi Wainmannova (Kanada), Vicky de Vries (ZDA), Clau-dia Christofics-Binder (A), Karen Wood (ZDA) in druge z vrha svetovnega ženskega drsanja. Za Dubravči-čevo bo tekmovanje velika preiskuš-nja pred letošnjim EP februarja v Loyonu v Franciji.
LONDON — Britanski namiznoteniški igralec Douglas je zmagovalec mednarodnega turnirja. V finalu je dobil proti Kitajcu Liangu z 2:1.

ZRN : Bolgarija 4:0 (1:0)
DUSSELDORF - V zadnji tekmi 1. kvalifikacijske skupine za sodelovanje na SP je ZRN pred 55.000 gledalci premagala Bolgarijo s 4:0 (1:0). Strelci: Fischer (4), Rummenigge (50 in 83), Kaltz (63-11 m). Končni vrstni red: ZRN 16, Avstrija 11, Bolgarija 9, Albanija in Finska po
Na SP Salvador
in ne Mehika
TEGUCIGALPA - V zadnji tekmi kvalifikacij za SP 6 ekip severne in centralne ameriške skupine in Karibov je Mehika igrala le 0:0 s Hondurasom, ki se je že pred tem uvrstil na SP. Mehika bi morala to tekmo dobiti, ker je ni, pa gre na SP Salvador. Končni vrstni red: Honduras 8, Salvador 6, Mehika in Kanada 5, Kuba 4 in Haiti 2.
Antognoni huje poškodovan
FIRENCE — Na tekmi Fioren-tina — Genoa je italijanski reprezentant Giancarlo Antognoni trčil v koleno vratarja Genoe Martina in se hudo poškodoval. Njegovo srce kar 25 sekund ni bilo. Po pregledu so ugotovili, da gre za poškodbi lobanje in prsnega koša, vendar zdravniki niso dali natančnejše diagnoze. Antognoni je dejal, da se počuti bolje, vendar ga še boli glava.
KAM. KAJ IN KJE
REKREACIJA
»Tek republike« po ulicah Vrhnike
• VRHNIKA - ZTKO Vrhnika in SŠD Kurir organizirata v sredo (25. t. m ) tradicionalni »Tek republike« po ulicah Vrhnike za vse starostne kategorije. Štart in cilj pri OŠ »Ivan Cankar«. Start pionirjev bo ob 15. uri, za druge tekmovalce ob 16.30. Vsi, ki tekmujejo za trimsko priznanje, naj prinesejo s seboj knjižice, ker je to zadnja akcija v tem letu.
Prijave bodo sprejemali na šoli Ivana Cankarja eno uro pred štartom.
NASVETI
Kakšna in po čem so slovenska smučišča (2): Okolica Maribora in Gorenjska
•	Kumen pri Lovrencu na Pohorju (25 km od Maribora, avtobus vsako uro): ob vlečnici dolgi 500 z zmogljivostjo 400 oseb na uro sta dve progi, lažja in težja. Progi teptajo z nogami. Obratovalni čas: od 9. do 16. ure. Priročni bife obratuje samo med šolskimi počitnicami.
•	Duh na Ostrem vrhu ima vlečnico dolgo 300m, z zmogljivostjo 400 oseb na uro. Proga nezahtevna. Teptajo jo z doma predelanim traktorjem. J. J.
•	KRANJSKA GORA - Iz Zgor-njesavske doline so novice take:
•	Cene:dnevna vozovnica 220 din, poldnevna 145, tedenska 900, sezonska 3600 din. Povratna vozovnica za izletnike do Vitranca za odrasle 100, za mladino pa 70 din. Popusti za skupine.
•	Parkirišča: 1500 avtomobilov.
•	Težavnostne stopnje smučišč v Kranjski gori: zelo zahteven Vitranc II, srednje zahtevna Vitranc I in Podkoren ter smučišče ob novi dvosedežnici Velika dolina. Za začetnike smučišča ob Kekcu, Mojci I in II. Brsnini, v Martuljku in v Mojstrani.
Smučišča v Zgornjesavski dolini so na nadmorski višini med 810 m in 1600 metrov.
•	Sedežnice v Kranjski gori:Vitranc I — dolžina 1200 m, od 450 do 600 oseb na uro; Vitranc II - 1047 m, 400 oseb; Podkoren - 1250 m, 450 oseb;
•	Vlečnice: Preseka I — 836 m, 640 oseb; Preseka II - 836 m, 940 oseb; Kekec - 600 m, 800 oseb; Mojca I - 438 m, 1000 oseb; Mojca II -182 m, 600 oseb; Podles — 732 m, 720 oseb; Brsnina — 420 m, 450 oseb, Bukovnik — 216 m, 600 oseb; Tinkara — 300 m, 450 oseb.
V novem sistemu žičnic Podkoren-Planica bodo začele sredi decembra obratovati tri vlečnice, po novem letu pa tudi dvosedežnica:
•	dvosedežnica Velika dolina —
1237 m, 873 oseb; vlečnici Kolovrat -497 m, 933 oseb; Pehta - 616 m,
Test naših v slalomu
Alpske reprezentance so imele prvi del preglednega tekmovanja — Na prvi progi najhitrejši Križaj, na drugi pred vsemi Kuralt
ST. JAKOB, 23. novembra - Kljub temu, da za pregledne tekme naših reprezentanc v alpskem smučanju ni najbolje kazalo, je vodstvo vendarle uspešno izvedlo prvi del testov — tekmovanja v slalomu.
Vreme je bilo lepo, sneg pa še kar trd. Jutri se bo pregledno tekmovanje reprezentantov nadaljevalo z veleslalomom.
Naši hokejisti z Madžari na dveh frontah
Reprezentanca A jutri v Mariboru, v četrtek pa na Bledu - Mladi v Budimpešti
LJUBLJANA — Jutri in v četrtek čakajo hokejski reprezentanci A in mlado (do 20 let) prve preizkušnje v novi sezoni. Obe naši selekciji se bosta po dvakrat pomerili z Madžarsko. Članska vrsta bo jutri igrala v Mariboru, v četrtek pa na Bledu s tekmeci, s katerimi se bo srečala na marčevskem SP skupine C v španski Jaci. Tekmi bosta ob 17. uri. Mlada reprezentanca pa bo odigrala srečanji v Budimpešti. Danes krene na pot.
Za dvoboja na umetnem drsališču na mariborskem Taboru in v novi blejski dvorani vlada veliko zanimanje. Pri HZJ si prizadevajo obuditi nekdaj dokaj močni hokejski središči, zato so prva letošnja reprezentančna nastopa »dodelili« prav Mariboru in Bledu. In prav je tako.
Reprezentanti so določeni. Zvezni trener Ladislav Pejcha bo preskusil tokrat 22 hokejistov. To so: Prusnik, D. Lomovšek, Pretnar (vratarji), Savič, Vidmar, Repovž, Mrak, Filipovič, Mežnarc (branilci), M. Horvat, D. Horvat, G. Hiti, Bešič, Hafner, Šu-vak, Bratina, T. Lepša, Kuret, Ladoc-ki, Saliji, B. Lomovšek, S. Ščap (napadalci).
BOJAN KAVČIČ
Člani A in B moške reprezentance in mladinci so se pomerili na dveh različnih slalomskih progah, člani druge moške ekipe in mladinci pa za primerjavo še enkrat na posebni progi.
Na prvi slalomski progi je bil vrstni red takle: 1. Križaj 52,89, 2. Benedik 53,52, 3. Petrovič
54.10,	4. Cerkovnik 54,15, 5. Podboj 54,64, 6. Ribnikar 54,77, 7. Čižman 54,81, 8. Karničar 54,88, 9. Oblak 56,54, 10. Robič 56,92. Na tej progi sta malo pred ciljem odstopila izmed članov A ekipe Kuralt in Franko, Strel pa že v zgornjem delu.
Na drugi progi je bil vrstni red naslednji: 1. Kuralt 50,39, 2. Cerkovnik 50,57, 3. Benedik 50,90, 4. Strel 50,97, 5. Franko
51.10,	6. Podboj 51,44, 7. Karničar 52,28, 8. Kreačič 52,29, 9. Oblak 53,48, 10. Naglič 54,22. Izmed članov A selekcije so odstopili Križaj, Petrovič in Čižman.
Med člani B ekipe in mladinske vrste, ki so tekmovali še na posebni progi, je bil vrstni red naslednji: 1. Karničar 42,04, 2. Podboj 42,16, 3. Petrovič 42,20, 4. Jakopin 42,92, 5. Lavtižar 42,93, 6. Oblak 43,30, 7. Matičič 43,52, 8. Kreačič 43,82, 9. Robič 44,34, 10. Žan 44,46. Odstopili so Čižman, Ribnikar, Naglič in Štravs.
Ženske so najprej tekmovale dvakrat na isti progi, nato pa še enkrat na novi.
I.	proga: 1. Dorning 57,29, 2. Tome 57,99, 3. M. Koprol 58,50, 4. Česnik 58,66, 5. Mihelič
60.04,	6. Krek 60,17, 7. Bergant 60,17, 8. Hafner 61,43, 9. Valant
62.04.	Odstopile so Leskovšek, Jerman, Peharc in Zavadlav.
II.	proga: 1. Leskovšek 56,85, 2. Porenta 57,50, 3. Tome 57,54, 4. Peharc 57,80, 5. Dornig 57,82, 6. Česnik 59,33, 7. Dežman 59,33, 8. Bergant 59,76, 9. Hafner 60,59, 10. Zajc 62,30.
Odstopili sta Zavadlav in Jerman.
III. proga: 1. Leskovšek 54,26, 2. Dornig 55,33, 3. Jerman 55,58, 4. Zavadlav 56,02, 5. Peharc 57,44, 6. Dežman 58,07, 7. Kunc 59,23, 8. Klinar 59,24, 9. Hafner 63,60. Odstopila je Tome.
Jutri naj bi vsi reprezentantje, ki so na treningu v St. Jakobu v Avstriji, tekmovali vsaj na treh veleslalomskih progah, če bo vreme le dovoljevalo.
TONE VOGRINEC
Dušan Grašič poškodovan
T1GNES — Član jugoslovanske smučarske reprezentance Dušan Grašič se je huje poškodoval med treningom smuka v francoskem smučaskem centru Tignes. Mladi, 18-letni Škofje-ločan je med smukom tako hudo padel, da se mu je smučka zlomila, robnik pa se mu je zarezal v nogo. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Bourg — Saint-Maurice, kjer so mu rano zašili, potrebna pa je bila zaradi krvavenja operacija na želodcu. V bolnišnici bo moral ostati 10 dni.
ROKOMET
Barcelona naprej
BARCELONA — V povratni tekmi osmine finala tekmovanja za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev je lanski nasprotnik Kolinske Slovana Barcelona premagala portugalskega šampiona Benfico z 29:17 (14:8) in se z najprepričljivejšo razliko 36 golov uvrstila v četrtfinale. Prvo tekmo je namreč v Lizboni dobila s 37:13. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstil tudi vzhodnonemški pokalni prvak Em-por (Rostock), ki je v povratni tekmi premagal švedski Yistaad z 28:19 (15:11). V prvi četrtfinalni tekmi pa je madžarski Elektromos premagal Nettelstadt (ZRN) s 23:21 (10:10).
V četrtfinalni tekmi pokala evropskih šampionov je v Bois Colombesu (Fra) “USM Gagny sicer premagal Honved s 27:24 (13:13), vnedar so se v četrtfinale uvrstili Madžari, ki so prvo tekmo dobili s 34:28. Napredovala sta udi Helsingor (Šved) in St. Otmare (Švi), ki sta v povratnih tekmah izločila Sporting (Bel) oz. Suun-deo (Fin).
NOVO NA TUJEM
BUENOS AIRES - Češkoslovaški teniški igralec Lendl je dobil šesti turnir za grand prix zaporedoma. Zmagal je na odprtem prvenstvu Argentine. V finalu je premagal domačina Vilasa s 6:1, 6:2.
BANSKA BISTRICA - 12-letni jugoslovanski drsalec Tomislav Či-zmeši iz Zagreba je dosegel lep uspeh na mednarodnem mladinskem »grand prixu« v ČSSR, ko je za Borejkom (SZ) osvojil drugo mesto.
PO DOMAČIH KRAJIH


NOGOMET
Kazen za Višnjevca
LJUBLJANA - Disciplinska komisija NK Olimpija (v sestavi: Drago Lukič, Stane Karo in Vlado Tauzes) je obravnavala nedavni incident trenerja Vukašina Višnjevca z novinarjem Sportskih novosti. Komisija je po zaslišanju trenerja in prič izrekla kazen: Višnjevac dva meseca ne sme voditi tekem (na sporedu jih tudi ni) in zastopati kluba. Pač pa bo Višnjevac lahko vodil priprave moštva, ki se bodo začele 15. decembra v Ljubljani.
Olimpijin trener je v zvezi z zadnjimi dogodki in disciplinskim postopkom za »Delo« izjavil: »Mislim, da nekateri vodilni možje v klubu z menoj niso bili korektni. Zaradi tega sem ponudil svoj odstop, vendar sem ga umaknil, potem ko sem se prepričal, da večina članov vodstva zaupa v moj strokovni koncept. A ne vem, če ga nisem polomil. Imam pogodbo do konca prvenstva, zelo rad bi jo odslužil do konca, toda v takih razmerah je zelo težko delati. Zadnja kazen je nov dokaz za to. Prav smešna je.«
F. B.
Športna napoved
Po začasnem poročilu za 47. kolo športne napovedi je bilo 222 trinajstič po približno 22.660,50 din, z 12 zadetki pa 4.260 dobitkov po približno 1.771,35 din.
1000 oseb in Bedanc — 754 m, 935 oseb.
V Zgornjesavski dolini so še
•	sedežnica na Španovem vrhu nad Jesenicami — 1628 m, 400 oseb;
•	vlečnica Planica — 270 m, 300 oseb;
•	vlečnica v Gozd Martuljku -561 m, 700 oseb,
•	vlečnica v Mojstrani L 542 m, 750 oseb.
Popravljalnica smuči in opreme je v Kranjski gori.
•	ZATRNIK — Smučišča sredi Pokljuke ležijo na nadmorski višini med 881 m in 1261 metri in merijo 600 hektarjev.
•	Parkirišče za 700 avtomobilov.
•	Javni prevoz: skibus z Bleda bo vozil šestkrat dnevno.
•	Cene: dnevna karta 200 din, poldnevna 120, tedenska 900 din. Razni popusti.
Težavnostne stopnje smučišč na Zatrniku: smučišča ob dvosedežnici Berjanca in ob vlečnici Zatrnik so za zahtevnejše smučarje, za otroke in za začetnike pa priporočamo smučišča ob vlečnicah Plana I. in II.
•	Sedežnica: Berjanca - 1758 m, 750 oseb.
•	Vlečnice: Hotunjski vrh — 584 m, 1000 oseb; Zatrnik 444 m, 800 oseb; Plana I - 634 m, 800 oseb; Plana II — 280 m, 800 oseb.
II. ZOL — moški, zahod
Mežica : Pionir 3:1 (-11, 3, 11, 10)
MEŽICA - Športna dvorana, gle-dalcev 450, sodnika Obersnel (Mb.) in Čelan (Hoče).
MEŽICA: Trdina, E. Jezernik, M. Jezernik, Žlebnik, Plešnik, Skotnik, M. Lebnik, Ž. Lebnik, Vidmar, Golob, Lukša, Pupavac.
NOVO MESTO: Vernik, Primc, Kosmina, Pečar, Graberski, Brulec, Černač, Kolarič, Žnidaršič, Babnik, Prah, Goleš.
V slovenskem derbiju vodilnih in še neporaženih moštev so v pravem prvenstvenem vzdušju zasluženo slavili domači. Gostje so sicer pričeli poletno
pivi 11iz., vcnuar pa domači že v drugem nizu z izvrstne igro povsem zagospodarili na igrišču nato pa so s preudarno igro samo šc potrdili zanesljivo zmago.
ŠTEFAN LEDNIK
Boksarji navdušili v Radovljici
RADOVLJICA — V počastite\ dneva republike in 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti sta BK Odred (Lj.) in K7.A Donat iz Radovljice priredila uspele boksarsko revijo, ki je navdušila občinstvo v polni telovadnici OŠ Anton* Tomaža Linharta. Junak večera je bi Andrej Veštan in Radovljice, ki je \ zelo lepem boju, polnem tehničnih prvin, po točkah premagal Kamničan* Branka Barakoviča. Izkazali sta se še borbeni Čavič iz Kranja in mladinet Leben (Partizan, Vič). Prireditev, k je bila tudi v okviru tedna boja prot alkoholizmu, so Radovljičani pripra-vili zgledno, za kar ima posebne zaslu-
T
proizvodno in trgovsko podjetje n. sol. o., Ljubljana
TOZD
tekstil
Commerce , o. SOi. o.
Ljubljana, Moše Pijadejeva 3
Razpisna komisija pri TEKSTIL, TOZD TEKSTIL COMMERCE Ljubljana
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili
RAČUNOVODJE TOZD
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati:
—	da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
—	dokončano srednjo ekonomsko šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj
—	da je moralnopolitično neoporečen.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »Tekstil« proizvodno in trgovsko podjetje, TOZD TEKSTIL COMMERCE, Ljubljana, Moša Pijadejeva 3 z oznako »za razpisno komisijo«. Razpisna komisija bo obravnavala samo vloge, ki bodo imele priložena vsa zahtevana dokazila.
21-8823
Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a
objavlja
prosta dela in naloge
šoferja D kategorije
za prevoz delavcev na delo iz Ljubljane na letališče Aerodrom Brnik
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po odloku zveznega izvršnega sveta o sprejemu delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74).
Imeti morajo tudi urejeno vojaško obveznost.
Poskusna doba je 3 mesece.
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela sprejema Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a, 15 dni po objavi.
23-8852
ge tudi predsednik kluba KZA Franc Pretnar.
Rezultati — lahka kategorija: Do-broševci (Odred): Pejič (Dol. Toplice) 2:0 TKO 3. r.; polwelterska: Leben (Partizan Vič): Tadič (Odred) 2:0 tko L r., vvelterska: Kovačič (Odred): Magdič (Radovljica) 0:2 p. t., polsrednja: Čavič (Kranj): Rajlič (Dol. Topi.) 2:0 p. t., srednja: Jakupovič (Odred): Krasniči (Partizan Vič) 2:0 p. t. in Lulič (Odred): Džurdžič (Partizan Vič) 2:0 p. t., poltežka: Jakovljevič (Kamnik): Dedič (Partizan Vič) 2:0 p. t. in B. Barakovič (Kamnik) -Veštan (Radovljica) 0:2 p. t., težka: Centa: Ban (oba iz Ljubljane) 2:0 p. 1	JANEZ GALE
Prvi del igralkam Fužinarja
LJUBLJANA — V vzhodni skupini mladinske republiške rokometne lige so brez poraza osvojile prvo mesto igralke Fužinarja. Vrstni red: 1. Fuži-nar 10, 2. Branik 8, .3. Vransko 6, 4. Šmartno 4. 5. Velenje 2, 6. Drava 0.
Prehodni pokal Brežičanom
BREŽICE — V počastitev dneva republike so se že petnajstič zapored pomerile občinske sindikalne reprezentance Brežic in Samobora. Ob jubilejnem srečanju, ki je bilo to nedeljo v Brežicah, so domači dosegli skupno zmago s 7:5 in tako že drugič osvojili prehodni pokal.
Brežičani so zmagali v kegljanju (moški 203:181, ženske 828:810) in streljanju z zračno puško z 1.633:1.575, v namizmen tenisu (5:4) in malem nogometu (5:0) pa je zmaga pripadla gostom. Šahisti so se razšli z neodločenim rezultatom 4:4.
Prihodnje leto bo dvoboj znova v Samoboru.
V. P.
Tečaj za odrasle
LJUBLJANA — Drsalno-kotalkar-ski klub Stanko Bloudek prireja drsalni tečaj za odrasle na drsališču v Zalogu. Pričetek bo v torek, 24. t. m. ob 18. uri. Vpis bo na drsališču v Zalogu.
GLEDALIŠKI SVET NARODNEGA GLEDALIŠČA V SARAJEVU
objavlja
prosta dela in delovne naloge
1.	SCENOGRAFA
2.	KOSTUMOGRAFA
Pogoji;
pod 1.: likovna akademija ali akademija za uporabno umetnost in 1 leto delovnih izkušenj pri opravilih scenografa ali afirmirani scenograf z večletnimi delovnimi izkušnjami
pod 2.: akademija za uporabno umetnost in 1 leto delovnih izkušenj pri opravilih kostumografa ali afirmirani kostumograf z večletnimi delovnimi izkušnjami.
Oglas velja 15 dni po objavi.
Ponudbe z dokumenti o izpolnjevaju pogojev pošljite na naslov: Narodno pozorište Sarajevo, Obala 9. Nepravočasnih in nepopolnih prijav ne bodo upoštevali.
23-8849
tovarna
izolacijskega
materiala
laško
TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LAŠKO
Delovna skupnost skupnih služb
Zaradi organizacijskih sprememb objavljamo prosta dela in naloge
1.	vodenje obrata družbene prehrane
Zahtevani pogoji:
-	kuharski ali hotelski tehnik
-	najmanj 2 leti izkušenj
2.	vodenje sektorja prodaje termoizolacijskih materialov in sistemov
Zahtevani pogoji:
-	visoka ali višja stopnja strokovne izobrazbe
-	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Prijave lahko pošljete v 15 dneh od dneva objave na naslov: TIM LAŠKO, Kadrovska služba, 63270 Laško O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po zaključku objave.
23-8844
I. ZKL — ženske
Košarkaricam Ježice
točki tudi v Kragujevcu
Ljubljančanke premagale Radničkega s 70:64 — Zaradi teme enourna prekinitev srečanja
LJUBLJANA — Po četrtem kolu sta neporaženi le še ekipi Partizana in Ježice, saj se košarkarice Bosne v Beogradu niso mogle upreti domačemu Voždovcu, Revija pa je izgubila doma z Montingom. Prvi točki so z zmago v Sarajevu osvojile tudi košarkarice Mladega Krajišnika.
Radnički : Ježica 64:70 (31:31)
KRAGUJEVAC — Dvorana Jezero, gledalcev 300, sodnika Džonlagič in Tarcukovič (oba Tuzla).
RADNIČKI: Jovanovič 10, Pante-lič 8, Senovič 15 (1:2), Despotovič 13 (5:6), Jankovič 18.
JEŽICA: Vuleta 2, Križaj 3 (1:2), Guberinič 21 (7:8), Pukl 1 (1:2), Hočevar 8, Dornik 13 (3:4), Fugina 4 (2:2), Malacko 18 (2:2).
Vse je kazalo, da bodo Kragujev-čanke le osvojile prvi točki, kajti v prvem delu so vodile s 4 do 6 koši razlike. Gostje so jih pred odmorom ujele, nato pa je bil boj izenačen. Nekaj sekund manj kot 6 minut pred koncem tekme je pri rezultatu 55:51 za Ježico prišlo do prekinitve električne energije in prisiljeni odmor je trajal skoraj celo uro. V nadaljevanju so domače zmanjšale razliko na točko, občinstvo jih je šele tedaj začelo bodriti, a vse je bilo zaman. Čeprav je že v 27. minuti morala s petimi napakami na klop najboljša igralka Ježice Malackova, njene odsotnosti domače tudi v finišu niso znale izkoristiti.
MIODRAG STAMENKOVIČ
Študent :	Crvena zvezda 59:69
(27:31), Željezničar : Mladi Krajišnik 51:53 (29:27), Univerzitet : Partizan 53:65 (31:32), Revija : Monting 54:70 (26:29), Voždovac : Bosna 83:76 (45:42)
Partizan Ježica Monting Bosna Voždovac Revija C.zvezda Študent Ml. Krajišnik Univerzitet Radnički Željezničar
440 311:232 8 4 4 0 275:249 8 4 3 1 338:292 6 4 3 1 351:321 6 4 3 1 311:289 6 4 3 1 276:265 6 4 2 2 307:303 4 4 1 3 264:283 2 4 1 3 236:287 2 4 0 4 265:309 0 4 0 4 301:350 0 4 0 4 243:298 0
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Monting — C. zvezda, Bosna — Revija, Ježica — Voždovac, Partizan — Ra-
dnički, Ml. Krajišnik - Univerzitet, Študent — Željezničar
II. ZKL - ženske
Mursa : Rade Končar 75:71 (30:29)
Jugoplastika
Mursa
Ilirija
Zadar
Marles
Sava
N. Zagreb Jedinstvo R. Končar Alpina
4 4 0 367:267 8 4 3 1 294:259 6 4 3 1 302:312 6 4 2 2 266:273 4 4 2 2 234:246 4 422 261:275 4 4 2 2 249:273 4 4 1 3 272:252 2 4 1 3 283:326 2 4 0 4 268:313 0
STRELJANJE
Nov tekmovalni sistem z zračno puško
LJUBLJANA — Strelska zveza Slovenije je na nedavni seji predsedstva sprejela nov tekmovalni sistem z zračno serijsko puško. Cilj je, da bi čim-več tekmovanj potekalo v občinah in regijah, na RP pa naj bi nastopili resnično samo najboljši tekmovalci. Tako republiške dopisne strelske lige z zračno serijsko puško ne bo več. Tekmovanje bo odslej potekalo v dveh delih:	v športno-rekreativnem in
športno-tekmovalnem. Športno-re-kreativni del naj bi potekal v 16 tekmovalnih skupnostih. Nosilci tekmovanj bodo: Izola, Postojna, Nova Gorica, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Kranj, Novo mesto, Sevnica, Grosuplje, Celje, Slovenske Konjice, Trbovlje, Titovo Velenje, Dravograd, Maribor in Murska Sobota. Športno tekmovalni del naj bi predstavljala republiška strelska liga, kjer naj bi tekmovalo 12 najboljših ekip. Te naj bi izbrali na občinskih tekmovanjih. S tem novim tekmovalnim sistemom bo tako mogoče spodbuditi možičnost in kvaliteto.	E. P.
biba
POZD ELEKTRIČNI STROJI Ljubljana, Vodnikova 84
za razširitev proizvodnje elektromotorjev in drugih specialnih električnih strojev
objavljamo prosta dela in naloge
STRUGARJA IN BRUSILCA
za obdelavo sestavnih delov za elektromotorje
Pogoji: KV strugar oz. KV brusilec, 2 leti delovnih izkušenj, samostojnost pri delu, poskusna doba 2 meseca
Ponudbe naj kandidati vlože najkasneje v 15. dneh od objave oglasa na naslov: TIBA pozd. Električni stroji, Ljubljana, Vodnikova 84.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno najkasneje v 30 dneh od objave oglasa.
21-10001
C
DONIT Kemična industrija Medvode TOZD Tesnila Trebnje Velika Loka
Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge
tajnice
Pogoji:
-	srednja šolska izobrazba administrativne smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	poskusno delo 2 meseca
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba TOZD na naslov:
Donit TOZD Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka, 15 dni po objavi.
23-8842
Vsaka naložba je pretehtana
Odločitve o naložbah v Pomurju bliže združenemu delu — Družbeni dogovor ni le na papirju
MURSKA SOBOTA, 23. novembra — V Pomurju, kjer bodo podpisali dogovor o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij konec decembra letos, je komisija za oceno naložb že obravnavala več prijavljenih investicijskih elaboratov. Sodeč po temeljitosti preverjanja tega gradiva, bo družbeni dogovor ustrezno nadomestil doslej veljavni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov v tem srednjeročnem obdobju.
Komisija za naložbe, ki deluje v okviru medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, je skrbno proučila tudi osnutek družbenega dogovora in poslovnik ter tako oba dokumenta uskladila s smernicami izvršnega sveta SR Slovenije. Velja poudariti, da so člani komisije za oceno naložb ugodno ocenili tak način obravnavanja družbene in ekonomske utemeljenosti naložb. Prednost naj bi bila predvsem v tem, da bodo posamezne prijavljene naložbe odslej proučevali sproti in ob tesnejšem sodelovanju združenega dela.
Seveda to ne pomeni, da se bo investicijsko sito zaradi tega razredčilo. Za dokaz naj navedemo podatek, da je bila komisija dosledna pri obravnavanju vseh novih prijavljenih investicijskih elaboratov sozda Tekstilna tovarna Maribor, tozda Elektro Ljutomer in Vinogradniškega kombinata Kapela.
Pri obravnavanju investicijskega elaborata Mil Maribor, ki je prijavila novo naložbo za dograditev proizvodnih prostorov v svojem tozdu Bombažna tkalnica v Ljutomeru, se je komisija ustavila predvsem pri pomanjkljivostih. ki zadevajo realnost te naložbe glede nakazane višine 29,5 milijona dinarjev in s tem povezanim vprašanjem dodatnega združevanja sredstev. Prav tako želi komisija razčistiti nekatera vprašanja okrog jamstev za obratna sredstva, prenos opreme in še kaj.
Čeprav gre v tem primeru za ekonomsko utemeljeno naložbo, saj bo pomenila nadaljnji korak tega sozda v specializaciji svojih tozdov, je komisija zahtevala izčrpna dodatna pojasnila in bo šele nato razpravljala o soglasju.
Precej težja je bila odločitev komisije pri predlagani naložbi tozda Elektro Ljutomer. Tu so prijavili naložbo v višini 17,1 milijona dinarjev za zidavo skladišča za elektromaterial, ki je zdaj spravljen na prostem, kar je nevzdržno. S to naložbo, je ugotovila komisija, so povezani tudi načrti za nadaljnje urejanje pomembnih energetskih objektov,
med drugim tudi gradnja 110-kilovoltnega daljnovoda v Lendavo, kjer je ta naloga usodno povezana s koristmi gospodarstva. Pomembno je tudi to, da bo elektrogospodarstvo prispevalo za zidavo skladišča v celoti svoja sredstva.
Prav tako ni bilo prigovorov k napovedani naložbi Vinogradniškega gospodarstva Kapela za nakup prepotrebnih skladiščnih prostorov, za nakup petnajstih hektarov zemlje in za ureditev šestih zbiralnic mleka. Vrednost te naložbe znaša 4,7 milijona dinarjev.
BORO BOROVIČ
Tudi iz celjske občine več mesa, mleka, pšenice
Celjsko zadružno kmetijstvo bi lahko srednjeročni načrt uresničilo, če bi zagotovili denar za naložbe CELJE, 23. novembra — V celjski občini se le še 5 odstotkov prebivalcev ukvarja s kmetijstvom (430 čistih, 1150 mešanih kmetij), zato pa je vse več zanimanja za kmetovanje kot dopolnilno dejavnost (to ob današnjih cenah očitno prinaša čeden dohodek). Ob veliki razdrobljenosti, saj kmetije povprečno ne presegajo 4 hektarov, so najboljše razmere za živinorejo, pašništvo, vrtnarstvo in sadjarstvo.
Po mnenju občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj bi kljub neugodnim razmeram lahko v celjskem zadružnem kmetijstvu do konca tega srednjeročnega obdobja dosegli bistveno večjo proizvodnjo. Če bi zagotovili denar za potrebne naložbe in boljše delo. pospeševalne službe, bi število govejih pitancev povečali od letošnjih 1961 na 2378, krav molznic od 84 na 940 in namolzli namesto sedanjih 1,7 kar 3 milijone litrov mleka. Tudi svinjereja bi bila lahko skoraj petkrat večja (od 4200 na 20.000 prašičev), medtem ko bi pridelali za kakih 300 ton več perutnine. Prihodnje leto naj bi na 100 hektarih površin poželi 200 ton pšenice.
Da bi uresničili predvidene načrte, bi morali v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti za naložbe v zasebni sektor okoli 182 milijonov dinarjev, od tega več kot 100 milijonov za objekte. Potrebe v zadružnem sektorju so nekoliko manjše (146 milijonov), zato pa so očitno večji problemi. Zavlačevanje s postopkom za lokacijsko dokumentacijo za farmo govejih pitancev bo imelo za posledico skoraj enkratno podražitev (od 30 na 50 ali 60 milijonov). Še prej bi morali zgraditi farmo piščancev, vendar Ljubljanska banka perutninarskega programa ne kreditira, zadruga pa lastnega denarja nima. Če načrta ne bodo začeli takoj uresničevati, bo to, kot menijo, imelo negativne posledice tudi v poslovanju farme govejih Pitancev-	DRAGO HRIBAR
Odpadkov ne bodo več
1 •	a • V V
zavrgli na smetisce
Mariborska Surovina odpira nova obrata za predelavo surovin — Industrijski odpadki bolje izkoriščeni — Začela bo še sama izvažati
MARIBOR, 23. novembra — Dopoldne sta najstarejša delavca tozda Maribor in tozda Regeneracija odprla sodobna obrata delovne organizacije Surovina ob železniški progi na Teznem.
Prvi obrat (tozd Maribor) meri '20.000 kvadratnih metrov in je stal 109 milijonov dinarjev. Polovico denarja je prispevala Surovina in polovico Železarna Ravne. V tem obratu bodo lahko pripravili 500 ton jeklenih odpadkov — vložkov na dan za slovenske železarne. Skozi tisoč-tonsko stiskalnico bodo šli veliki kosi industrijskega odpadnega jekla, tu ga bodo stisnili in razrezali na primerne kose. Do sedaj so jeklo rezali avtogeno, niso ga mogli rezati na primerne kose, pa še izredno zamudno je bilo vse skupaj.
Na Teznem tako že nastaja centralno skladišče za Železarno Ravne, saj bodo na Ravnah imeli le priročno skladišče, v Mariboru pa bodo vse pripravili, sortirali in nato pošiljali v Ravne na Koro-
škem. Dobršen del jeklenih odpadkov bo dal domači trg, še vedno pa jih bodo morali precej uvoziti. -
• Proizvodnja 4000 ton primarnega granulata na leto bo zadostila približno polovici jugoslovanskih potreb, toda kljub boljšim pogojem na domačem trgu se bo Surovina preusmerila v izvoz, že zato, da bi v štirih letih odplačala nemško tehnologijo, ki je stala 4,5 milijona nemških mark. Surovina bo izvozila približno polovico proizvodnje.
Drugi obrat (tozda Regeneracija), ta meri 5500 kvadratnih metrov, je Surovino stal 200 milijonov dinarjev — omenimo naj, da so tako tuja kot domača posojila dobili po izredno neugodnih
Delozina Konfekcija povečuje izvoz v ZRN
Kolektiv iz Velike Polane tesno sodeluje z domačimi konfekcionarji in boljša kvaliteta izdelkov
LENDAVA, 23. novembra — Čeprav 109-članski kolektiv Delozi-nega tozda Konfekcija v Veliki Polani živi in dela v senci večjih in močnejših kolektivov v lendavski občini, je njegov prispevek h gospodarskemu razvoju občine, predvsem pa krajevne skupnosti in okoliških krajev v zadnjih nekaj letih vse bolj obetaven. Kolektiv se je po združitvi z Delozo iz Zagorja specializiral za proizvodnjo zahtevnih zaščitnih in delovnih oblačil, sodeluje z večjimi domačimi konfekcionarji, predvsem letos pa uspešno tudi izvaža.
Tudi letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so se v kolektivu ob pomoči matične delovne organizacije odločili za pravilno in tudi perspektivno razvojno pot, s tem da so se odpovedali drobnjakarstvu v proizvodnji. V devetih mesecih so v Veliki Polani sešili kar 130 tisoč delovnih in zaščitnih oblek. To je sicer nekoliko manj kot so načrtovali, predvsem na račun boljše kvalitete vseh izdelkov in povečanega izvoza v ZR Nemčijo. V devetih mesecih so tako ustvarili za 2,37 milijona dinarjev izvoza na konvertibilni trg, kar je za 27 odstotkov več kot lani, doma pa so s prodajo zaščitnih in delovnih oblek ustvarili 13,38 milijona dinarjev dohodka.
Zahodnonemškemu trgovcu iz Hannovra so v devetih mesecih
DROBIR
Patentirana in ozaljšana tuja pamet
Za varnejše »potiskanje pedal« si kolesarji že lahko kupijo dodatno svetlobno opremo tovarne Saturnus in izdelke več obrtnikov. Med izdelovalci odsevnikov je tudi kranjski obrtnik, ki trdi, da je sam razvil te naprave in jih je tudi patentiral.
Pri vsej zadevi odseva bolj ali manj le kitenje in kopiranje izdelkov iz tujine. Tam so odsevniki že dlje časa sestavni del kolesarske opreme in časopisi so polni reklam o koristnosti teh naprav.
Kot kaže, se je Kranjčan zbal domače konkurence in zato zaščitil svoj odsevnik, da bi mu ga ne »ukradli« tujci.(M. K.)
Peč »greje« izložbo
Kupec je v Tkaninini blagovnici v Stanetovi ulici v Celju želel kupiti električno peč. Prodajalec mu je pojasnil, da imajo samo še tisto v izložbi in ga prosil, naj se oglasi naslednje dopoldne, ko bodo v službi aranžerji. Le-ti imajo namreč ključe izložb.
Aranžerji so sicer naslednje dopoldne delali, vendar v izložbah na drugem koncu mesta. S
pečjo spet ni bilo nič, a si je prodajalec zapisal kupčevo ime na listek in obljubil, da bodo peč pripravili, oziroma prinesli iz izložbe naslednji dan.
Vztrajni kupec je prišel v blagovnico tudi tretji in četrti dan, ker pa peč očitno ni dobila nog. da bi sama priskakljala iz izložbe do drugega nadstropja blagovnice, se je naveličal in upošteval prodajalčev nasvet — da takšne peči prodajajo tudi v sosednji trgovini. Ni kaj, »zgleden« primer poslovnosti naših trgovcev. (S. Š.)
Popoldanska
»tovarna«
Kako tesno je usmerjeno izobraževanje povezano z zaposlovanjem, vse bolj boleče spoznavajo tudi v Krškem. Delovne organizacije te srednje razvite občine zaposlujejo namreč vse manj mladih delavcev, najmanj povpraševanja pa je po elektrikarjih, ter trgovskih in gostinskih delavcih.
Obenem ugotavljajo deficit v manj vabljivih poklicih, kar 48 odstotkov delavcev pa je brez kvalifikacije. S takimi kadri bo seveda težko izpolniti načrte, zastavljene v tem srednjeročnem obdobju. Za povzetek in v razmislek samo tole: mladi ostajajo brez zaposlitve, v popoldanski obrti pa je dela za celo tovarno. (V. P.)
sešili več kot 40 tisoč zaščitnih in delovnih oblek.
Proste proizvodne zmogljivosti, okrog trideset odstotkov, v Delozinem tozdu s pridom izrab-
• Kolektiv tozda Konfekcija tesno sodeluje s krajevno skupnostjo. Za telefonijo v Veliki Polani je prispeval 40 odstotkov od 532 tisoč dinarjev, kolikor je stalo 20 telefonskih priključkov. Dobro sodelujejo tudi z gasilskim društvom in pa s športnimi ekipami.
ljajo za proizvodno sodelovanje s soboško Muro, za katero šivajo krila in hlače, z varaždinskim Visom pri šivanju športnih majic in hlač in pa Modno konfekcijo iz Petrovč.
IVAN GERENČER
t; pi
'	' wmm ■Hum
Slabi gospodarji spomeniške dediščine
MARIBOR 23. novembra - Betnavski grad. ki leži na robu mesta, je zgodovinski spomenik prve kategorije. Mariborski Zavod za spomeniško varstvo si prizadeva, da bi obnovili ali pa vsaj ustavili propadanje tega lepega gradu. V preteklih letih je bilo v najnujnejša zaščitna dela vloženega veliko družbenega denarja, ki bi moral ustaviti propadanje objekta. Zal pa moramo ugotoviti nasprotno. Mariborski Agrokombinat tako slabo vzdržuje objekt, da je že na obnovljenih delih gradu vedno večja škoda. Zaradi zamašenih žlebov deževnica teče v grajske sobane, gnijejo zidovi in zgradba propada. Nekateri deli gradu so dostopni vsakomur in še sedaj so vidni sledovi velikega požara, ki je pred leti izbruhnil zaradi nepazljivosti in povzročil veliko materialno in še večjo kulturnozgodovinsko škodo. Ob tem se sprašujemo, ali ne bi bilo smotrneje dati takšne objekte v uporabo tistim, ki bi jih lahko ustrezno vzdrževali in obnavljali. (Besedilo in slika: Bogo Čerin)
pogojih — pa je namenjen predelavi odpadnih termoplastičnih snovi, to je odpadnega polietilena, poliomida in polipropilena. V obratu bodo na leto pridobili 4000 ton primarnega granulata, ki ga bodo izdelali iz 5000 ton odpadnega materiala. Poskusna proizvodnja je pokazala, da je primarni granulat dober in na zadnjem sejmu plastike in gume v Sarajevu so se o njem strokovnjaki pohvalno izrazili, kupci pa so že sklenili prve pogodbe.
Na današnji slavnostni seji centralnega delavskega sveta delovne organizacije Surovina, ki slavi 30-letnico dela, so med drugim tudi sklenili, da bodo začeli razvijati lastni razvojni oddelek, sd$ so delovne organizacije v tej gospodarski panogi še vse preveč odvisne od uvoza tuje pameti.
JOŽE JERMAN
Ptujčani bodo dobili novo sosesko
Prva gradbena dela v Ra-beljčji vasi — zahod — Najprej objekt s 70 stanovanji
PTUJ, 23. novembra - V Ptuju so pred dnevi stekla gradbena dela za novo stanovanjsko sosesko Rabeljčja vas - zahod, za katero so za pričetek gradbenih del v letošnjem poletju pripravili tudi vso nujno komunalno opremo.
Delavci Gradisovega tozda Gradnje iz Ptuja so se najprej lotili gradnje treh stanovanjskih objektov, od katerih bo v prvem, ki je že pričel rasti, 70 stanovanj, podobno pa je število stanovanjskih enot tudi v ostalih dveh. Kot pravijo izvajalci gradbenih del, jim je letos vreme izredno naklonjeno in obljubljajo, da bodo dela na tem prvem objektu končali že do avgusta prihodnjega leta. V tej prvi etapi gre za gradnjo družbenih stanovanj, katerih investitor je ptujska samoupravna stanovanjska skupnost, sicer pa se pričenja gradnja soseske, v kateri naj bi v slabih petnajstih letih zrastlo okoli 1500 stanovanjskih enot.
V. S.
UTRIP
Plakete bratstva in prijateljstva
PTUJ — Minulo sklepno srečanje 20. srečanj bratstva in prijateljstva enajstih slovenskih in hrvaških občin, ki je bilo v Čakovcu, je bila tudi prilika za podelitev plaket organizacijam in posameznikom, najzaslužnejšim za nesluten razvoj bratskih vezi delavcev občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin. Od dvajsetih plaket bratstva in prijateljstva so tri prejeli Ptujčani, dve pa Bistričani. Član predsedstva jugoslovanskih sindikatov Radisav Man-čič je izročil plakete zvezi lovskih družin in štabu civilne zaščite iz Ptuja ter pihalnemu orkestru bistriške delovne organizacije Impol. Med posamezniki sta to visoko priznanje dobila tudi Peter Vrtič iz Ptuja in Branko Vaša iz Slovenske Bistrice. Plakete bratstva in prijateljstva so organizatorji tega tradicionalnega srečanja podelili letos prvič. (V. S.)
Nova trgovina s športno opremo
MARIBOR — V soboto so v novi trgovski hiši na Glavnem trgu v Mariboru odprli novo veliko trgovino s športno opremo »TRIM«, ki ima kar 635 površinskih metrov prodajnih površin. V njej je naprodaj razna športna konfekcija in številni športni rekviziti. Veliko prostora so namenili tudi smučarjem. (Foto: B. Č.)
V	četrtek nova razstava za Ormožane
ORMOŽ - Mala dvorana kulturnega doma v Ormožu je včeraj zaprla vrata razstave, ki je nosila naslov »Etnološko gradivo iz privatnih zbirk ormoškega območja«. Dvorana pa ne bo samevala dolgo, saj že ta četrtek spet odpira vrata. Tokrat je na vrsti razstava, ki jo ob 650-letnici mestnih pravic Ptuja pripravljajo sodelavci ptujskega arhiva. Razstava bo odprta do 14. decembra letos. (V. S.)
Povečana skrb za invalide v Metalni
MARIBOR — Zaradi perečih problemov in v okviru priprav na 3. konferenco slovenskih sindikatov o socialni politiki so začeli v Metalni poglobljeno razpravljati o razporejanju delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. V sporazum o delovnih razmerjih bodo vnesli določilo o prednosti zaposlovanja delovnih invalidov. Z delavsko univerzo in s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja se bodo dogovorili za podrobnejšo določitev postopka za prekvalifikacijo in usposabljanje delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Pri vseh naslednjih naložbah pa bodo preučevali možnosti za zaposlitev večjega števila delovnih invalidov. (M. K.)
Mladi iz Bučečovec poprijeli za delo
BUČEČOVCI — Tukajšnja mladinska organizacija se je letos že dokaj izkazala pri delu. Tako so prejšnji mesec posadili ob športnem centru 88 nizkih topolov za tovariša Tita. Vseh 30 mladincev tudi uspešno sodeluje z domačim gasilskim društvom. Še vedno pa ne morejo najti pravega stika s krajevno skupnostjo in kmetijsko zadrugo Ljutomer—Križevci. Kljub številnim prošnjam jim doslej še niso odstopili zemljišča, kjer bi si mladi radi uredili športne naprave. (R. S.)
V	Mostju bi radi gradili kulturni dom
MOSTJE — V krajevni skupnosti Mostje so za to srednjeročno obdobje sprejeli številne obveznosti. Omenimo naj zlasti gradnjo kulturnega doma, ki ga močno pogrešajo. Takoj ko bodo našli najprimernejšo lokacijo, bodo izdelali načrte in začeli zbirati denar. Mladi iz Mostja pa se trenutno pripravljajo na zidavo novega lesenega mostu čez potok Bukovnica, kopanje jarkov za kanalizacijo in utrjevanje bankin na vaških cestah. (J. Ž.)
MhmbdetSf Stopnice - ovira v življenje
V Tovarni lepenke na Prevaljah pripravljajo posodobitev proizvodnje - Denar za naložbo bo
PREVALJE, 23. novembra — V Sladkogorski tovarni papirja, tozd Lepenka na Prevaljah, se pripravljajo na večjo naložbo, katere namen je posodobiti in povečati proizvodnjo bele lepenke in konfekcijskih izdelkov.
Naložba prevaljskih lepenkar-jev je izvozno usmerjena, v tovarni pa so že pred začetkom del zagotovili ves potreben denar (54 milijonov dinarjev). O tem, ali bodo Prevaljčani lahko kmalu začeli, obnavljati tovarno bo te dni odločila republiška komisija za presojo investicij.
Možnosti za začetek posodobitve tovarne so velike, saj je projekt pri večkratnem preverjanju smotrnosti povsod dobil podporo. V Tovarni lepenke računajo, da bi po obnovi, s katero bodo povečali produktivnost, omogočili uporabo slabših surovin, dvignili kakovost izdelkov ter odpravili najbolj težka dela itd., izdelali 8200 ton bele lepenke in tisoč ton lepenkaste konfekcije na leto (zdaj proizvedejo vsako leto 6600 ton lepenke in 450 ton konfekcije). Posodobitev avtomatskega stroja in nakup nove opreme (tudi tuje) bosta odpravila tudi številna ozka grla v proi-
zvodnji, napravili pa bodo tudi velik korak k finalizaciji izdelkov.
Bela lepenka, ki jo izdelujejo na Prevaljah, je zelo iskan izdelek, zato so bili številni kupci takoj pripravljeni sovlagati v modernizacijo tovarne. V tozdu Lepenka celo niso mogli ustreči vsem ponudbam za sovlaganje, kar pa bo aktualno čez leto ali dve, ko se bodo Korošci začeli pripravljati na razširitev tovarne.
Lepenkarji s Prevalj bodo po zaključeni rekonstrukciji tudi povečali izvoz. Sami bodo na tuji trg prodali na leto-700 ton bele lepenke in 280 ton krožnikov, velik del lepenke pa bodo izvozili tudi predelovalci oziroma karto-nažne tovarne in Prevaljčani bodo pri tem poslu dobili del deviznega prihodka. Sami bodo največ izdelkov izvozili v ZR Nemčijo, Italijo, Francijo in na Madžarsko.
IVAN PRAPROTNIK
Kako dolgo bodo še zaman prizadevanja pri iskanju primernega stanovanja za mlado in pogumno Natašo Lotrič, ki je po prometni nesreči priklenjena na invalidski voziček? - Delo v Razvojnem centru jo čaka
CELJE, 23. novembra — Nataša Lotrič iz Celja je in ni taka kot večina deklet njene starosti. Visoka, vitka, prikupne zunanjosti
..j _____i_4s..i:_»________i__j________________s:_
odkritih besed in polna življenja. In vendar živi drugače kot večina njenih vrstnic. Po prometni nesreči usodnega 25. novembra 1979 namreč še ni stopila na noge. Zaradi okvarjene hrbtenice se lahko premika samo še z invalidskim vozičkom ...
Toda Nataša Lotrič je pogumno dekle. Tudi če svojo nesrečo še objokuje, je vso mlado voljo podredila življenju. Zanj se je borila vse dolge mesece v bolnišnici in zdaj si z vso pravico želi zaživeti tako, kot bi mogla zavoljo svojih številnih sposobnosti — ne glede na invalidski voziček, vendar upoštevaje tudi to okoliščino.
Do tistega novembrskega dne, ko je zaradi voznika, ki je zapeljal v škarje, s svojim avtom zdrsnila s ceste, je bila Nataša že dobra tri leta zaposlena kot gradbeni tehnik v celjskem Razvojnem centru. Tudi danes jo delovno mesto čaka in nobenega razloga ni, da ga ne bi mogla opravljati s prav tolikšnim veseljem in uspehom kot ga je še pred dvema letoma. Toda tu se začno za Natašo na pogled nepremostljive težave. Z očetom
stanuje v dobri dve desetletji starem bloku, ki mu pravzaprav nič ne manjka, za Natašo pa je ena sama velika ovira. Ne le, da zaradi preozkih vrat in premajhnih prostorov z vozičkom ne more niti v kuhinjo in kopalnico, iz stanovanja v nadstropju — z ozkim in strmim stopniščem sama ne more tudi nikamor drugam. Ne le na sprehod, po opravkih, k zdravniku ali prijateljici, tudi do svojega delovnega mesta ne, ker jo, več kot krivično, omejuje v eni tistih življenjskih sposobnosti, ki jih nesreča sploh ni okrnila.
Sliši se skoraj neverjetno, vendar se Nataši in njenemu očetu, kljub velikemu prizadevanju tudi Razvojnega centra, v vseh dolgih letošnjih mesecih in še polovici lanskega leta, ni posrečilo najti primernega stanovanja. Da denar sploh ni problem, so nam
zagotovili v Razvojnem centru. Stanovanje bi lahko zamenjali, razliko v ceni pa doplačali. Toda v Celju očitno ni stanovanja, ki ga ne bi do ulice ločilo vsaj nekaj stopnic. Ali natančneje — eno, ki ga je pred leti za svojega invalidnega delavca uredila Železarna Štore, bi bilo za Natašo kot nalašč, toda vdova nosilca stanovanjske pravice ga noče zamenjati. Druga stanovanja, ki so jih doslej našli, so bodisi predaleč, premajhna, ali pa kako drugače ne ustrezajo.
Seveda ne moremo prav verjeti, da Razvojni center in stanovanjska skupnost ne bi bila mogla rešiti problema Nataše Lotrič že pred meseci — če bi le bilo dovolj razumevanja na obeh straneh. Toda skozi zgodbo našega mladega pogumnega dekleta se kaže še drug odnos, značilen za ves dosedanji čas in očitno tudi za bližnjo prihodnost. Okolje urejamo tako, kakor da bi med nami živeli samo zdravi ljudje. Zavolj plašnic, kijih nosimo, vidimo samo svojo pot. Ta pa je lahko tudi strma in polna stopnic, odpirajo in zapirajo jo lahko oz-
ka vrata, ki nas vodijo v ljubke, majhne prostore — toda v okolje, ki invalidovo invalidnost še povečuje. Zato je tako ravnanje vsaj nehumano, če ne tudi negospodarno. Zakaj, kakor pravi Nataša Lotrič:
»Je že res, da čas mine tudi doma. Toda dan postane tako enoličen. V službi pa si med ljudmi in zavest, da si tudi sam prispeval k skupnemu delu, je, verjemite, vredna več kot marsikaj drugega v življenju.«
IVICA BURNIK
Proslava za praznik bo v Golovcu
CELJE, 23. novembra — Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so pripravila proslavo v počastitev dneva republike, združeno s 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Slovesnost bo jutri ob 18. uri v dvorani Golovec.
D. H.
PREJELI SMO
Veliki izvozni napori zadnjih Še enkrat: treh mesecev
V Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku se trudijo doseči zastavljene izvozne načrte
MAJŠPERK, 23. novembra -Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku, ki je tozd mariborske Merinke, kljub nekaj zastojem, ki jih je v letošnji proizvodnji povzročilo pomanjkanje nekaterih surovin, gospodari dobro.
Ta ugotovitev velja predvsem za proizvodnjo, nekoliko bolj vprašljivo pa je, če bodo uspeli doseči tudi izvozne načrte. To pa je za ta delovni kolektiv skoraj življenjskega pomena, saj kakovostne volne za najbolj kvalitetne kamgarne pri nas ni moč dobiti. Za letos načrtujejo izvoz v vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona dolarjev, ker pa so ga v prvih letošnjih devetih mesecih ustvarili le za okoli 1,5 milijona, jih čakajo v zadnjih treh mesecih povečani izvozni napori, da bi došegli zastavljene načrte. Za prihodnje leto načrtujejo izvoz precej povečati, to pa terja še dodatne napore, saj brez uvoza kakovostnih surovin tudi izvoza najbrž ne bodo uspeli uresničiti v zastavljeni višini 4,3 milijona dolarjev.	V. S.
»Stanovalci zmrzujejo«
V Toplotni oskrbi Maribor (TOM) se sprašujemo, kakšna je odgovornost novinarja, ki poroča o nekem dogodku tako nerealno, da ne rečemo izmišljeno, kot je bilo to v članku »Stanovalci zmrzujejo«, objavljenem v Delu 30. 10. 1981. Novinar Dela je poročal s sestanka predsednikov hišnih svetov in družbenopolitičnih organizacij, ki je biI v sredo, 28. 10. 1981. Prisotni smo bili tudi predstavniki Toplotne oskrbe, ki smo s takim načinom pisanja prav gotovo prizadeti, zato želimo dati sledeče pojasnilo:
Trditev, da 18 hišnih svetov noče podpisati pogodb zaradi hladnih radiatorjev, je, milo rečeno, izmišljena. Pogodb ni podpisalo še 11 hišnih svetov, in sicer zaradi tega, ker so se pritožili na republiške organe glede odobrene cene ogrevanja s celoletno dobavo tople vode 25 din/m2 in pritožba še ni rešena, nekateri hišni sveti pa imajo tudi določene pripombe na splošne pogoje TOM o dobavi toplotne energije, ki so sestavni de! pogodbe.
Da so radiatorji ponekod mlačni in hladni, pa verjamemo in smo s tem seznanjeni že od vsega začetka. Toda tudi na tem sestanku je bilo poudarjeno, da krivda za tako stanje ni na naši strani, ampak je krivo nekvalitetno izvajanje notranjih inštalacij s strani izvajalcev in neregulira-nost objekta, ki ga mora. prav tako pred predajo objekta, izvesti izvajalec inštalacij. Če ima
nekdo v kopalnici hladen radiator, v kuhinji pa mu normalno greje, je tudi nestrokovnjaku jasno, da je toplotne energije dovolj na razpolago v toplotni postaji in da obstaja neka ovira na inštalaciji, da toplota ne pride do porabnika. Če bi se novinar glede tega pozanima! tudi v Toplotni oskrbi, bi mu povedali, da imamo dnevno mnogo klicev stanovalcev, ki nam očitajo, da kurimo preveč in da morajo odpirati okna, saj ventilov na radiatorjih ne smejo zapirati, ker začno zaradi slabe kvalitete točiti. Taisti stanovalci trdijo, da neracionalno kurimo.
Glede pomanjkljivosti na internih inštalacijah in v toplotnih postajah je bilo govora na vseh sestankih predsednikov hišnih svetov in vedno znova je bilo poudarjeno, da morajo izvajalci deI najprej odpraviti svoje napake, šele potem se bodo stanovalci
lahko kvalitetno ogrevali. Na tem sestanku je poda! obsežno poročilo tudi delegat uporabnikov — hišnih svetov v DS TOM tov. Eržen, ki je bil prisoten dan poprej na sestanku, ki ga je sklicala Toplotna oskrba z izvajalci de! in nadzorno službo Staninve-sta za odpravo napak v toplotnih postajah. Poudaril je, da je Toplotna oskrba pravočasno (10. 5. 1981) obvestila hišne svete, Sta-mnvest m izvajalce de! o napakah v toplotnih postajah in da razen TOM, ki je v poletnih mesecih opravila vse potrebno, nihče od izvajalcev ni opravil svoje obveznosti. Na sestanku z izvajalci so bili postavljeni fiksni roki, do kdaj morajo svoje napake odpraviti in šele od takrat dalje bo lahko Toplotna oskrba nosita vso odgovornost zaradi nekvalitetnega ogrevanja.
Kar pa zadeva ogrevanje iz začasnih kotlovnic, ki jih tov. Venturini v uvodu posebej poudarja kot medij, ki je poceni ogreval stanovalce do rednega obratovanja Toplotne oskrbe, pa samo toliko, da je to ponovni dokaz površnosti v članku. Začasne kotlovnice so bile vedno predmet spora in nekateri poračuni iz leta 1980 iz naslova obratovanja teh kotlovnic še danes niso plačani. Tudi kvaliteta ogrevanja iz začasnih kotlovnic je bila neprimerno slabša.
Tudi problem oblikovanja porabe tople vode po kvadratnem metru je bil nekaterim stanovalcem sporen in je še danes pred-
met razprav. Zavedamo se, da tople vode ne trošijo kvadratni metri, temveč ljudje, zato tudi svetujemo hišnim svetom, naj ta strošek razdelijo na število oseb. Po izkustvenih normativih je razmerje med ogrevanjem in porabljeno toplo vodo 80%:20% in na ta način je oblikovana tudi cena. Ker pa nas je skupnost za cene hkrati z odobritvijo cen zavezala, da preidemo na odčitavanje merilnikov toplote v toplotnih postajah, bo tudi problem cene na kvadratni meter odpadel. Merilnikov porabe tople vode po posameznih stanovanjih ne moremo odčitavati, ker niso vgrajeni v objektih v Novi vasi I., poleg tega pa dobavljamo toplotno energijo objektu in ne posameznikom. Kjer je uveden sistem daljinskega ogrevanja, praviloma ni praksa, da bi odčitavali merilnike porabe tople vode po stanovanjih. To opravljajo hišni sveti. Tehnično je možno, da bi tudi to izvedli mi, toda za to je potrebno organizirati službo odčitavanja, obračuna in inkasa, kar pa bi vplivalo na povišanje stroškov ogrevanja. Tako je dosti bolj enostavno in racionalno, da porazdelitev stroškov med stranke opravijo hišni sveti sami.
Da pa merilniki toplote v toplotnih postajah ne delujejo pravilno, oz. so nepravilno vgrajeni, ni naša krivda, temveč je večina objektov še v garanciji in bodo napake odpravili izvajalci.
Trditev v članku, da se za pritožbe stanovalcev ne zmenimo.
ni točna. Na vseh sestankih, ki so jih sklicali predsedniki hišnih svetov, smo bili od vabljenih največkrat edini prisotni, prav tako smo bili pogosto mi sklicatelji sestankov. O našem delu so bili predsedniki hišnih svetov redno obveščeni, prav tako imajo sedaj svojega delegata v našem delavskem svetu. Da nam ni vedno uspelo rešiti vseh problemov v obojestransko zadovoljstvo, predvsem višino cene ogrevanja, pa vemo.
Tov. Venturini navaja, da imamo zaposlenih kar 4 9 delavcev za tako nizko izkoriščenost kapacitet.. Določene službe v delovni organizaciji so potrebne, če je izkoriščenost 100 ali pa le 25-odstotna, in ni dopustno, da bi javnost samo na osnovi tega pisanja kritično ocenjevala naše delo. Na zahtevo izvršnega sveta občine Maribor je bila imenovana posebna komisija, ki naj preveri kadrovsko zasedbo v Toplotni oskrbi in s poročilom te komisije bo tudi javnost pravočasno seznanjena.
Ob takem neobjektivnem poročanju delavci Toplotne oskrbe ne moremo ostati neprizadeti, saj je novinarjeva dolžnost objektivno prikazati dejstva in ne napihovati posameznih izjav stanovalcev.
MAJDA BOŽIČ
KAREL FURST za Toplotno oskrbo Maribor
Pripis:
Kljub nekaterim »dejstvom« Toplotne oskrbe Maribor še vedno trdim, da so vse navedbe v članku »Stanovalci zmrzujejo« resnične in so bile tudi izrečene na omenjenem sestanku.
Kot dokaz, da sem si navedbe »kratko malo izmislil«, predlagate kopijo zapisnika, ki ima 17 strani, na katerega se pravzaprav sklicujem tudi sam. Vse moje navedbe so namreč tudi v njem.
Trdite, da le 11 hišnih svetov ni podpisalo pogodbe. Zakaj so sklicatelji potem na sestanku razdelili natančen popis 18 HS, ki niso sklenili pogodbe in navedli tudi natančno številko zneska, ki ga dolgujejo Toplotni oskrbi. Res pa je, da se je le 11 HS pritožilo.
Trdite, da stalno sodelujete s stanovalci. Iz zapisnika je razvidno, da imajo stanovalci v vašem delavskem svetu svojega predstavnika, ki pa je na sestanku dejal (citiram zapisnik): »Tekom leta, od moje izvolitve za delegata, sem se udeležil devetih sej DS Toplotne oskrbe Maribor. Na sestankih smo reševali v glavnem notranjo problematiko ter zadeve okoli samoupravnih aktov. Kot vaš predstavnik (stanovalcev) nisem videl posebne problematike, o kateri bi vas lahko seznanil, razen določenih napak v investicijah, predvsem na odpravljanju reklamacij itd.«
Stanovalci imajo v stanovanjih vgrajenih več kot 2.100 števcev za toplo vodo, še sedaj pa ne
vedo za ceno kubičnega metra, čeprav so to zahtevali. Toplotna oskrba pa se že od vsega začetka brani te števce odčitavati, češ da to ni njeno delo, čeprav ona prodaja energijo. Tudi kalorimetri v podpostajah so večinoma pokvarjeni, saj jih od 27 dela le pet.
Trdite tudi, da je vseh 49 delavcev, kolikor jih imate zaposlenih, potrebnih za ogrevanje 2.150 stanovanj, torej za 25-od-stotno izkoriščenost zmogljivosti. Kako potem uspeva štirim delavcem naselja »Jugomont« ogrevati 1650 stanovanj za ceno 18 din/m2 napram vaših 25 din/m2. Ne na koncu pa je tudi vprašljivo, zakaj je pravzaprav moral izvršni svet mariborske občinske skupščine imenovati komisijo, ki naj preveri kadrovsko zasedbo v TOM.
Na omenjenem sestanku so vam tudi povedali, da stanovalci zmrzujejo, predvsem v bloku »H«, in o tem je bil obveščen tudi direktor Toplotne oskrbe Maribor. In še mnogokaj so vam povedali, kar pa ste v vašem odgovoru »modro« zamolčali.
VASJA VENTURINI
Elektrostrojni klub pri TAM se uveljavlja
Iz njegovih delavnic prihajajo nepogrešljivi izdelki, prototipi, dokumentacija
MARIBOR. 23. novembra — Elektrostrojni klub pri Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor-Tezno, ki deluje v okviru ljudske tehnike, je povečal svoje delavniške prostore, jih dodatno opremil z rabljenimi ali izločenimi stroji, ki so jih obnovili, in jim povečal tehnološko raven. Tako se je okrog 260 članov kluba, ki ga sestavljajo visokokvalificirani delavci, mojstri, projektanti, konstruktorji, tehniki in inženirji, bolj osamosvojilo po tehnološki in investicijski plati, kar jim daje tudi občutno večje možnosti za inventivno, raziskovalno in drugo dejavnost na področju strojništva.
Na včerajšnjem občnem zboru, ki je bil v hotelu Slavija v Mariboru, je predsednik izvršnega odbora elektrostrojnega kluba Vlado Elvič opisal dosežke v preteklem dveletnem delu. Zelo pomembna je tudi njihova storitvena dejavnost, ki ji namenjajo svoje proste zmogljivosti v okviru možnosti, ki jih imajo društva. Še naprej zelo tesno sodelujejo z mariborsko bolnišnico, kjer vzdržujejo široko paleto različnih instrumentov, izdelujejo nadomestne dele in še veliko drugega. Klub, v katerem delajo njihovi člani zunaj delovnega časa, je registriran tudi za projektantsko dejavnost za področje strojništva, zato je za TAM izdelal celotno tehničnotehnološko dokumentacijo za talne transporterje, več prototipov cilindrov za kovičenje okvirjev, s čimer so povečali tehnološko raven in zvišali produktivnost dela. Sodelujejo pa še z mnogimi drugimi naročniki, za katere izdelujejo najrazličnejše nadomestne dele, tesnila in podobno, s čimer nadomeščajo uvoz. Za inštitut za turbinske stroje v Ljubljani pa izdelujejo zelo zahtevne rotorje za kompresorje.
Elektrostrojni klub, ki nima nobenega redno zaposlenega delavca, se je v 31 letih svojega dela zelo uveljavil, iz njegovih delavnic, ki so v neposredni bližini Tovarne avtomobilov in motorjev, pa so prišli številni nepogrešljivi izdelki, prototipi in različna dokumentacija.
BORKO DE CORTI
jana