z obrazom v svojega casa
www.teaterssg.it
Primorski
NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 2007
Št. 231 (19.014) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Sporočilo Zadruge Primorski dnevnik d.z.
Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z. je na svoji seji 18. septembra 2007 soglasno določil g. Dušana Udoviča za novega odgovornega urednika Primorskega dnevnika.
V svojstvu lastnika glave PD in edinega delničarja DZP/PRAE je odbor odobril programsko - vsebinski dokument, ki odraža temeljna izhodišča izrečena in potrjena na občnih zborih Zadruge Primorski dnevnik. Dokument bo programsko - vsebinsko vodilo novega odgovornega urednika PD.
Odbor Zadruge Primorski dnevnik vošči g. Dušanu Udoviču uspešno delo, obenem pa se zahvaljuje dosedanjemu odgovornemu uredniku Bojanu Brezigarju za vloženi trud in dosežene uspehe pri večletnem vodenju Primorskega dnevnika.
Za odbor Zadruge Primorski dnevnik
Predsednik Ace Mermolja
Sporočilo založnika DZPPRAE
Upravni odbor DZP PRAE je na seji 26. septembra .2007 soglasno imenoval Dušana Udoviča za novega odgovornega urednika PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
Po več letih dela v redakciji s 1. oktobrom 2007 Duško Udo-vič prevzema vodenje časopisa, ki je najpomembnejša inštitucija naše narodne skupnosti. Potrebno je poudariti, da je do imenovanja prišlo soglasno, kar dokazuje, da imenovanje uživa podporo vseh komponent manjšine.
Upravni odbor DZP PRAE se zahvaljuje dosedanjemu odgovornemu uredniku Bojanu Brezigarju za vloženi trud in za profesionalnost s katero je vodil PRIMORSKI DNEVNIK, tudi v ne-Iahkih časih. Podčrtati je treba, da se je v obdobju, ko je Bojan Bre-zigar vodiI časopis, PRIMORSKI DNEVNIK vsebinsko in grafično izboIjšaI ter utrdiI svojo vIogo in prisotnost v naši skupnosti.
Novemu odgovornemu uredniku pa žeIimo, ob prevzemu vodenja časopisa, veIiko uspeha, v prepričanju, da bo časopis vodiI strokovno in v interesu ceIotne sIovenske narodne skupnosti v ItaIiji.
Upravni odbor DZP PRAE
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ITALIJA - Različni odzivi po odobritvi finančnega manevra s strani vlade
Prodi: Vlagamo v prihodnost Berlusconi: Naj gredo domov
Furlaniji Julijski krajini bo vlada namenila 80 milijonov evrov
MJANMAR - Prispel tudi odposlanec generalnega sekretarja ZN
Kljub poostrenemu nadzoru se protesti proti režimu nadaljujejo
YANGON - V Mjanmaru se kljub poostrenemu nadzoru vojske in policije nadaljujejo protesti. Več tisoč ljudi se je pod vodstvom budističnih menihov
včeraj zbralo na ulicah mesta Pakokku, ki leži kakšnih 500 kilometrov severno od prestolnice Yangon. Protesti so bili tudi v Evropi, kjer se je največ ljudi zbra-
lo v Parizu (f. Ansa). V Yangon je včeraj prispel posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Ibrahim Gambarij.
Na 14. strani
RIM - Odobritev odloka o finančnem zakonu, do katerega je prišlo v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah, je po pričakovanjih naletela na različne odzive, odvisno od politične opcije. Premier Roma no Pro di bra ni za kon, s ka te rim po njegovih besedah vlada vlaga v prihodnost, vodja opozicije Silvio Berlusconi pa je dejal, naj gre levosredinska vlada domov. Zadržana do zakona je tudi levica. Omeniti velja, da s finančnim zakonom namerava vlada prispevati 80 milijonov evrov Furlaniji Julijski krajini.
Na 14. strani
SDGZ za mlade podjetnike pripravilo ogled treh uspešnih podjetij v Sloveniji
Na 2. strani
Trst: ukinitev stolic hudo prizadela DTTZ Žige Zoisa
Na 3. strani
Uradna in alternativna medicina v boju proti raku
Na 6. strani
Sindikat slovenske šole načrtuje na Goriškem akcijo proti osipu
Na 10. strani
Poštne »zablode« v sovodenjski občini
Na 10. strani
moptostl mo
Küfja SfobtC
(^liii.L 0ptiinHt)i|$
konraftliie lr£e
aie lo xo vse «k«s«
pesefrm madel! z a «trak«
□ SWIS5FLEX
(^«Mm
(ggpeiVtetona
lllkn Cim xi:t t.'i/l A 0|il-Jiu-
fiüefon ■ 1&M HifO 14 HI i3fjnk H i (I	hl« lotu!«
tJII-IlJO Iil.intj9.00
m^iušM
UČENJE NEMŠČINE V TRSTU
fctAflUO DORASLE DORASti SEifQfl (+50), SDLE IN PODJETJft
BPTTi GGETHE-temur-a■■ CEflTTMTl
KHJliRKA-ČASOPISI
BREZPLAČNI (QtOptVd.tfijtmtiWWjl
■n fliflattčno w5lw=r.c
/
v#
60ITHF-ZEHTRUM
mEti
t
LE M I ULI .IHhL L ITALD IEDESCD £ Ul. Bcccana 6 < : LIÍÜ ÊÎSÏÊi I
2
Nedelja, 30. septembra 2007
ALPE-JADRAN
/
podjetništvo - V sklopu projekta Imprendero
Mladi podjetniki na obisku v treh uspešnih slovenskih podjetjih
Izlet pripravili pri SDGZ - Začenja se tudi brezplačni podjetniški tečaj
LJUBLJANA - Petkov enodnevni izlet v organizaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) in sodelovanjem Zadružne kraške banke, Zadružne banke Doberdob Sovodnje in konzorcija Slovik, je privabil kar petdeset mladih bodočih podjetnikov. Program je vključeval obisk treh podjetij v Sloveniji, ki so v samem vrhu slovenskega podjetništva. tako so si ogledali uspešno nav-tično podjetje Seaway Begunje, podjetje Julon doo Ljubljana, ki predstavlja največjo italijansko naložbo tekstilne industrije v Sloveniji in Dvor Jezeršek pri Brniku, ki je last vodilnega podjetja v Sloveniji za catering, podjetje Hiša kulinarike Jezeršek.
Takoj po odhodu je direktor SDGZ Andrej Šik predstavil navzočim smisel izleta, ki ga je finančno podprla Fundacija CRTrieste, da je za mlade podjetnike in podjetnice ključnega pomena trajno in kakovostno izobraževanje. Izlet, kot je dejal Šik, je bil prirejen v sklopu projekta Imprendero, ki spodbuja razvoj kulture podjetništva med mladimi in gaje Dežela FJK finančno podprla. Smiselno je, kot je nadaljeval Šik, da se posamezniki, ki želijo ubrati podjetniško kariero, vpišejo na tečaje in seminarje, kjer se bodo seznanili s pravnimi aspekti ustanovitve podjetja, knjigovodstvom, letnimi bilancami, finančnimi olajšavami in s pripravo poslovnih načrtov. Če pa je govor o slovenskih mladih novopečenih ali bodočih podjetnikih, je pomembno tudi izobraževanje v maternem jeziku. Vpis v projekt Imprendero nudi tudi to možnost. Projekt vključuje tudi brezplačni 80-ur-ni tečaj o podjetništvu in dva informativna seminarja, 8. in 16. oktobra. Če se bo na tečaj prijavilo vsaj 14 interesentov, bo ta potekal v slovenskem jeziku, v nasprotnem primeru pa v italijanskem, je zaključil Šik.
Najprej je bil na vrsti ogled navtič-nega podjetja Seaway, ki oblikuje zasnove, načrte in orodja za serijske izdelovalce jadrnic in motornih jaht, obenem pa izdeluje jadrnice Shipman in motorne jahte Skagen. Podjetje je na specializiranih mednarodnih prireditvah osvojilo prestižne nagrade za najboljše jadrnice leta. Trenutno gradi nov proizvodni obrat v Tržiču. O zgodovini in podjetniški strategiji je spregovoril eden od ustanoviteljev podjetja, doktor Japec Jakopin, ki je izpostavil misel, da kot podjetnik uspe tisti, ki razpolaga s podjetniškim znanjem, voljo, kreativnostjo, poleg tega pa obvlada več svetovnih jezikov in se ne boji novih izzivov.
V Hiši kulinarike so se izletniki seznanili z vsem, kar je potrebno za uspešen catering
Sledil je obisk podjetja vodilne mednarodne italijanske verige tekstilne industrije Bonazzi, in sicer podjetja Julon. Slovensko podjetje uspešno posluje pod vodstvom Edija Krausa in se ukvarja z izdelavo tekstilnih in sintetičnih vlaken. Po mnenju direktorja mora uspešen podjetnik razpolagati z več vrednotami: znanjem, občutljivostjo za ekologijo in socialno dogajanje, čutom za kvaliteto, imeti pa mora seveda tudi podjetniško žilico. Sledilo je srečanje s svetovalcem za vodenje projektov družbe Univerzitetni inkubator Primorske Denisom Palisko, ki je predstavil nagradni natečaj Podjetna Primorska, na keterem bodo nagradili najboljše prijavljene poslovne načrte s področij, ki so zanimiva za gospodarski sektor Primorske. Na natečaj se je mogoče prijaviti do februarja 2008. (Več informacij na spletni strani www.uip.si.)
Izlet se je zaključil z obiskom Dvora Jezeršek pri Brniku, kjer je ustanovitelj prvega podjetja v Sloveniji za catering Hiša kulinarike Franc Jezeršek opisal zgodovino podjetja in zaupal recept svoje uspešne podjetniške strategije, ki temelji na izvirnosti, možnosti prilagoditve, vedno spoštovani hierarhični delitvi pristojnosti in pogumu.
SDGZ sprejema prijave na brezplačni tečaj, posvečen podjetniškemu izobraževanju, do 5. oktobra, na telefonski številki 040-6724828.
Jasmina Štrekelj
slovenija - Vlada
Sprejet proračun za naslednji dve leti
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela predlog sprememb proračuna za leto 2008 ter predlog proračuna za leto 2009. Proračunski primanjkljaj se bo prihodnje leto znižal na 230 milijonov evrov, kar je 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji vlade povedal finančni minister Andrej Bajuk. V letu pozneje pa vlada pričakuje za 115 milijonov evrov presežka odhodkov nad prihodki oz. v višini 0,3 odstotka BDP. Proračun za prihodnje leto je DZ sprejel že novembra lani, vlada pa zdaj načrtuje, da se predvideni proračunski prihodki povečajo za 496 milijonov evrov na 8,635 milijarde evrov. Odhodki so prihodnje leto po novem predvideni v višini 8,865 milijarde evrov, kar je 420 milijonov evrov več od zdaj veljavnega.
V letu pozneje se bo v državno blagajno predvidoma steklo 8,997 milijarde evrov, odhodki pa so načrtovani v višini 9,112 milijarde evrov. Proračunski primankljaj se bo s tem znižal na 115 milijonov evrov.
VIDEM - Uspešen zaključek preiskave
Moški priznal umor videmskega zlatarja
Pordenončan streljal z revolverjem, ki ga je ukradel bivšemu trenerju Udineseja
VIDEM - Umor videmskega zlatarja Giacoma Pattija ni več zavit v skrivnost, saj so morilca prejšnjo noč odkrili in ga po priznanju zločina tudi priprli. Usodne strele je sprožil Loris Battistella, nezaposlen 51-letnik iz Sequalsa, pri Pordenonu. Sile javnega reda ga že poznajo zaradi manjših tatvin, trenutno pa je bil brez stalnega bivališča. Pred kratkim se je vrnil v domovino po enoletnem bivanju v Romuniji. Pred 13 dnevi je nameraval oropati Patti-jevo zlatarno, a ko gaje ta prepoznal, je Battistella petkrat ustrelil in zbežal.
Battistello je na postaji v Coneglianu Venetu (pri Trevisu) izsledila železniška policija v noči na soboto. Policisti so ga odpeljali v kasarno videmskih karabinjerjev, kjer je po triurnem zasliševanju priznal umor. Javnemu tožilcu Giancarlu Buono-coreju, ki je koordiniral preiskavo policije in karabinjerjev, je Batistella povedal, daje želel oropati zlatarno, po krvavem dogodku pa je revolver odvrgel v reko Ledro. Ka-rabinjerji potapljači so nato našli orožje, ki je ležalo na dnu reke v središču Vidma.
Prav revolver je bil ključ, ki je preis-
kovalce pripeljal na pravo pot. Policijski inšpektor je namreč pomislil, da bi bilo koristno pregledati seznam ukradenih revolverjev. Tip tulcev, ki so ležali ob Pattijevem truplu, se je ujemal z 38-kalibrskim revolverjem Smith&Wesson, ki so ga v Vidmu ukradli 14. avgusta. Lastnik orožja je bivši trener nogometne ekipe Udinese Giovanni Galeone, kateremu so tistega dne odnesli tudi nekaj dragih kamnov. Tat je bil očitno Battistella, ki je dragulje baje prodal ravno Giacomu Pattiju. Zlatarje pred dvema tednoma prepoznal roparja, ki je Pattija na-pos led ubil.
Oče žrtve, Gaspare Patti, je za zaključek preiskave izvedel med intervjujem za oddajo »Sabato e domenica« na televiziji Raiuno. Med neposrednim prenosom mu je T V-voditeljica sporočila, daje nek moški priznal umor. Njegove prve besede so bile kar umirjene, saj je izrazil upanje, da se bo aretiranec pokesal, da bo »snel maske« in se pokazal tak, kakršen je. »Vem, da to ni lahko,« je pristavil in dejal, da bi moškega rad srečal. Gaspare Patti je pred 19 leti v prometni nesreči izgubil še enega sina.
DEŽELA - Pred jutrišnjo razpravo o zakonu za Slovence
SSk pričakuje sprejem zakona in si prizadeva za nekatere popravke
Špacapan: Ali smo vsi ostali Slovenci Rezijani ali pa so oni Slovenci
TRST - V zvezi s četrtkovim protestom skupine Rezijanov pred in v deželnem svetu pa je deželni svetnik SSk Mirko Špacapan v tiskovnem sporočilu zapisal, da sam sicer ni mogel prisostvovati zasedanju deželnega sveta, ko je razpravljal o deželnem zakonu za slovensko manjšino, vendar je tako kot drugi dobro seznanjen s protestom Rezijanov. »Ti so glasno in vidno poudarjali, da niso Slovenci, po drugi strani pa so ob zvokih harmonike prepevali tipične krajevne narodne pesmi,« pravi Špacapan in se pri tem sprašuje, kdo je Slovenec in kdo Rezijan. »Ali smo vsi ostali Slovenci Rezijani, ali pa so oni Slovenci, saj prepevajo iste pesmi, ki so jih prepevali moji starši, jih prepevam sam, moji otroci in sorodniki, pa naj živijo v Gorici, Trstu, Ljubljani, Buenos Airesu, Torontu in celo v Avstraliji,« pravi Špacapan.
TRST - Z odobritvijo dveh deželnih zakonov o pravicah slovenske in furlanske skupnosti bo deželni svet dokazal, da razume in poudarja razloge, zaradi katerih ima Furlanija-Julijska krajina posebno avtonomijo, in da sprejema narodnostni in jezikovni pluralizem kot svoje bogastvo. Tako je zapisano v tiskovnem poročilu deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki izraža pričakovanje, da bo deželni svet jutri dokončal razpravo o posameznih členih in popravkih ter izglasoval zakon za Sloven-ce."Psihodrama" o Rezijanih, a tudi o narečjih v Teru in Nadiških dolinah v dvorani in pred sedežem deželnega sveta, je sicer opozorila na nujno pozornost, ki si jo zaslužijo narečja in ljudsko blago, zlasti v etnološko tako dragocenih vaseh pod Kaninom, zaradi strokovnega šarlatanstva pa je tudi razgalila politične zlorabe teh vprašanj pri narodnostnih nestrpnežih in zameglila razliko med resničnimi vrednotami ter grenkimi sadovi načrtne asimilacije od leta 1866 dalje.
Slovenska skupnost si prizadeva, da bi v besedilo deželnega zakona o Slovencih vnesli še nekaj konkretnih določb, saj velja izkoristiti priložnost, da novi zakon reši še nekaj odprtih vprašanj. Zato je deželni svetovalec SSk Mirko Špacapan, kljub temu, da je na bolezenskem dopustu, predložil enajst dopolnil in popravkov. O njih je te dni razpravljala tudi deželna večina, pred katero jih je utemeljil Peter Močnik.
Del popravkov zadeva šolstvo in izhaja iz predlogov, ki jih je slovenskim deželnim svetovalcem posredoval Sindikat slovenske šole. Gre za deželno priznanje samega sindikata, za širjenje poznavanja slovenske kulture in zgodovine tudi na šolah večine, za izobraževanje šolnikov, za možnost delovne prakse slovenskih dijakov tudi v Sloveniji. Poseben popravek zahteva izreden deželni prispevek za obnovo požga-nih šolskih stavb pri Sv. Ani v Trstu i n v Gropadi. Nadaljnji popravek predlaga, da bi v deželno posvetovalno komisijo za slovensko manjšino imenovali tudi predstavnika komisije za slovenske šole v Furlani-ji-Julijski krajini.
V dopolnilu k 13. členu svetovalec SSk Špacapan predlaga, da bi bila raba slovenščine na napisih trgovskih in drugih obratov, etiketah ipd. ne samo dovoljena, temveč da bi se pri dvojezičnih napisih, ki terjajo plačevanje javnih dajatev, upošteval le napis v enem jeziku.
Finančno zahtevnejše, a zelo aktualno je dopolnilo SSk, ki predlaga, naj deželna uprava prispeva 300.000 evrov letno Slovenskemu stalnemu gledališču za upravo Kulturnega doma. Dejansko bi sprejetje do-
ločbe le izpolnilo že staro zahtevo ministrstva za kulturne dobrine in dejavnosti. To je v ministrovem odloku z dne 27. februarja 2003 določilo, da morajo za stroške stalnih gledališč, med katere sodi tudi Slovensko stalno gledališče, deželna uprava, pokrajina in občina, ki so med njihovimi ustanovitelji, prispevati vsaj toliko, kot prispeva država. Poleg tega morajo zajamči-ti gledališču razpoložljivost dvorane z vsaj 500 sedeži in skrbeti za njeno obratovanje.
Če ne upoštevamo državnega zaščitnega zakona in prispevkov za stare dolgove, bo država v letu 2007 prispevala za SSG prek Skupnega sklada za prireditve 380.000 evrov, medtem ko lahko gledališče računa na skupni prispevek omenjenih treh uprav le v višini 113.582 evrov (pri čemer jih prispeva dežela 100.000). Za dvorano oz. Kulturni dom, ki letno bremeni SSG za 300.000 evrov, kar je seveda vsakoletni vir hudih izgub gledališča, pa ne prispeva nihče. Novi deželni zakon bi lahko tu korenito posegel in odpravil staro krivico, saj za vse sorodne dvorane v deželi skrbijo krajevne uprave.
DEMOKRATSKA STRANKA - Sporočilo SSk
Zadovoljstvo zaradi ponovne vključitve liste Slovenci za Morettona na primarne volitve
TRST - Stranka Slovenska skupnost (SSk) v tiskovnem sporočilu izraža svoje zadovoljstvo, daje bila lista »Slovenci za Morettona« ponovno sprejeta na primarne volitve Demokratske stranke, ki bodo v nedeljo 14. oktobra. Propadel je tako poskus, da bi del Slovencev izrinili iz procesa nastajanja Demokratske Stranke, kar je v očitnem nasprotju z izraženo težnjo po čim bolj široki partecipaciji ljudi, piše deželni tajnik SSk Damijan Terpin.
Odločitev Odbora garantov jasno potrjuje, da so liste »Slovenci za Morettona« popolnoma v skladu s pravili nastajanja Demokratske Stranke kar pomeni, da je bila prvotna izključitev čisto politično dejanje in ne tehnične zadeva, kot so v teh dneh namigovali nekateri vidni predstavniki Levih demokratov. Slovenska skupnost zato poziva slovenske volivke in volivce, da v nedeljo 14. oktobra strnjeno podprejo listo »Slovenci za Morettona«, tako da bo novo stranko vodila osebnost, ki je naklo-
njena sodelovanju novega političnega gibanja s SSk. To je posebej pomembno še zlasti v vidiku prihodnjih deželnih volitev, na katerih SSk želi nastopiti samostojno, s simbolom lipove vejice, še piše deželno tajništvo SSk. Volilni zakon sedaj to ponovno omogoča, zahteva pa povezavo z večjo stranko. Slovenska skupnost upa, da bo takšno povezavo lahko sklenila z Demokratsko stranko, kar pa najbrž ne bo lahko, če jo bodo vodili ljudje, ki so doslej stranko Slovencev v Italiji onemogočali na vse načine.
»Kandidat za deželnega tajnika nove Demokratske stranke Gianfranco Moretton, ki ga podpira SSk, je že potrdil pripravljenost, da v primeru izvolitve Slovenski skupnosti omogoči samostojen nastop na prihodnjih deželnih volitvah, zato zasluži podporo vseh Slovencev. Primarne volitve za Demokratsko stranko imajo za Slovence še dodaten pomen, zato apeliramo na čim širšo udeležbo,»zaključuje svoje tiskovno sporočilo SSk.
IZ
r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
651	Nedelja, 30. septembra 2007
APrimorski
~	dnevnik
ŠPORT	/
ŠOLSTVO - Izjava profesorskega zbora DTTZ Žige Zoisa
Ukinitev treh stolic je hudo prizadela šolo
Prizadet je zlasti bienij oddelka za geometre - Ukinili tudi mesto v tajništvu - Srečanje s slovenskim konzulom
Pred časom smo poročali o napovedani ukinitvi treh stolic in mesta enega upravnega sodelavca na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa, kije prizadel zlasti oddelek za geometre te šole. Takrat so se na oddelku močno zavzeli za ohranitev stolic, oglasila se je tudi politika z deželno svetnico Tamaro Blaži-na, medtem ko je njen kolega Mirko Špa-capan pisal deželnemu predsedniku Ric-cardu Illyju in odborniku za šolstvo Robertu Antonazu, vse skupaj pa je bilo očitno zaman. Stolice so na podlagi sklepa ministrstva za šolstvo odpravili, iz pisanja članov profesorskega zbora, ki so se zbrali na seji minulega 20. septembra, pa izhaja, da je ukinitev kot predvideno hudo prizadela šolo in še posebej bienij oddelka za geometre. Vse tri ukinjene stolice so namreč delovale v prvih dveh letnikih tega oddelka, ki je ravno v tem šolskem letu zabeležil rekordno število vpisov v prvi razred (19 vpisov).
Nemoč ravnatelja
»Na podlagi razporeditve organi-kov za tekoče šolsko leto,« piše v izjavi profesorskega zbora, »jasno izhaja to, kar smo pred meseci napovedali, in sicer da je ravnatelj v danih pogojih popolnoma nemočen pri zagotavljanju kvalitetne šolske ponudbe, saj so stolice predvsem slovenščine in zgodovine razkosane med tri stalne profesorje oddelka pravno gospodarsko podjetniške smeri in geome-trov ter dva letna suplenta po kriterijih, ki sicer zagotavljajo matematično neoporečnost razporeditve ur, nimajo pa nič skupnega z didaktiko, kontinuiteto pouka, skupnim programiranjem, medsebojnim sodelovanjem in interdisciplinarnostjo. Če upoštevamo, da sta tudi za italijanščino in za prirodopis na oddelku za geometre nastavljena profesorja le za tekoče šolsko leto, je zares ogroženo katerokoli srednje in dolgoročno načrtovanje celotnega kolegija tega oddelka.«
Težave tudi v tajništvu
Tudi delo v tajništvu je zaradi krčenja mesta enega upravnega sodelavca okrnjeno, opozarja profesorski zbor, kar je prišlo do izraza že v prvih tednih pouka: »Naj bo dovolj le podatek, da določena dela v tajništvu danes opravlja šolski pomočnik, kar je sicer hvalevredno, predstavlja pa dodaten problem za našo šolo, saj že več let prosimo za okrepitev števila pomočnikov, ki je za sedež s tremi nadstropji in podružnico vsekakor prenizko,« opozarjajo na zavodu Zois.
S situacijo seznanili slovenskega konzula
O nastali situaciji je bil minulo sredo tudi govor na srečanju med predstavniki DTTZ Žige Zoisa in generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Jožetom Šušmeljem. Delegacija, v kate-
Ukinitev stolic je prizadela zlasti bienij oddelka za geometre (na sliki sedež na Canestrinijevi ploščadi)
kroma
ri so bili predsednik zavodskega sveta Marko Lupinc, ravnatelj Daribor Zupan in dva predstavnika učnega osebja, so konzulu obrazložili, kako so danes, ob začetku novega šolskega leta, že vidne negativne posledice ukinitve stolic in mesta v tajništvu, in mu orisali nevzdržno stanje, ki je spričo tega nastalo. Posredovali so mu stališče, ki ga je s tem v zvezi zavzel profesorski zbor na seji dne 20. septembra in ga prosili za pomoč pri reševanju problema, ki trenutno zadeva šolo Žiga Zois, je pa v resnici širše narave in bo prav v kratkem prizadel vse slovenske višje srednje šole, če nam ne bo uspelo zagotoviti zadostnega števila stalno nameščenih profesorjev in če nam ne bo uspelo doseči, da vsedržavni mehanizmi delitve organikov, finančnih sredstev in pomožnega neučnega osebja upoštevajo specifiko naših manjšinskih šol. Brez tega je v sistemu avtonomije, ki predvideva določeno konkurenčnost med šolami istega tipa, ponudba posamezne šole manj kvalitetna in je zato taka šola obsojena na propad.
Konzul Šušmelj je izkazal svoje razumevanje in pripravljenost matične domovine, da po svoji moči prispeva k reševanju problema in predlagal tudi nekaj nadaljnjih konkretnih korakov. Tako bosta srečanji z ministrom za šolstvo Republike Slovenije in z veleposlanikom v Rimu že v kratkem lahko stvari obrnili v pravo smer.
SINHROTRON
V petek dogovor s Čehi
Prihodnji petek, 5. oktobra, bo prišlo do podpisa novega dogovora o sodelovanju med češkimi znanstvenimi ustanovami in bazovskim sin-hrotronom. V seminarski dvorani slednjega ga bosta ob tej priložnosti podpisala rektor Karlove univerze v Pragi Vaclav Hampl in predsednik Češke akademije znanosti Jan Ridky. Dogovor temelji na razvijanju in uporabi svetlobne linije Material Science, ki so jo zgradili in upravljali češki raziskovalc. Svetlobna linija je nastala z namenom preučevati elektronske lastnosti nanostruktur in tankih filmov. Gre, piše v sporočilu za javnost bazovskega sinhrotrona, za pomembno področje, ki se močno širi in lahko razvija nove tehnologije, ki so pomembne za industrijo. Sodelovanje je češkim raziskovalcem omogočilo razvijanje preciznih znanstvenih instrumentov, tudi v sodelovanju z industrijskimi podjetji, ki delujejo na ozemlju Češke republike, ter izobraževanje raziskovalcev in tehničnega osebja v skupnem okviru Evropskega raziskovalnega območja (Era). Na podlagi sodelovanja med znanstvenimi ustanovami je v zadnjih petih letih prišlo do preko 150 izmenjav s češkimi znanstveniki. Dogovor, ki ga bodo podpisali v petek, pa bo omogočil okrepitev sodelovanja med Češko republiko in italijanskimi znanstveniki v luči novih pobud s srednjevzhodno Evropo.
POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo obnoviti
bolnico Franjo!
Prispevke lahko nakažete
na posebne račune
»Za obnovo bolnice Franje«
Zadružna kraška banka
št.26359
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje
št.700246
Banca di Cividale Kmečka banka
št.404860
Antonveneta
(agencija 8 - Ul. Filzi)
št. 1 2970S
šest štipendij v znesku tisoč petsto euro za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
• štipendijo v znesku tri tisoč euro, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov.
1S prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij ho upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. (lena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra2007. Vsepotrebne informacije lahko dobite na spletni strani www.skladsardoc.it in pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), Karlo Čemic (048178100) in Marica Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 31. oktobra 2007 v ^aprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale -Odvetniškapisarna SANZJN, ulica Dia^št. 11,34170 Gorica.
15:30-19:30
652
Nedelja, 30. septembra 2007
ŠPORT
/
kras - Sestanki za novo samostojno upravno enoto
»Kraška občina«: prihodnji teden S. Nazario
Sledilo naj bi srečanje pri Ferlugih, zatem še na Opčinah - Več kot 2 tisoč podpisov
Prihodnji teden bi se morali po vaseh in zaselkih vzhodnega in zahodnega Krasa nadaljevati še nekateri sestanki za ustanovitev samostojne kraške občine. V sredo naj bi tako srečanje potekalo v Naselju S. Nazario, in sicer v poslopju nasproti tamkajšnje cerkve.
Zamisel za sestanek v ezulskem naselju pri Kontovelu se je porodila med vaškim srečanjem na Proseku, 14. septembra. Takrat so nekateri prisotni predlagali, naj bi tudi prebivalce bližnjega Naselja S. Nazario povprašali, kaj menijo o morebitni odcepitvi obeh kraških rajonov od tržaške občine in ustanovitvi samostojne upravne enote. Vse kaže, da bodo prizadevanja organizatorjev za to srečanje vendarle obrodila zaželene sadove. Po sestanku v kriškem ezulskem naselju S. Quirico e Giulitta naj bi tako organizatorji izvedeli za mnenja prebivalcev vseh vasi in naselij z zahodnega Krasa.
Po predvidenem sestanku v Naselju S. Nazario naj bi priredili srečanje tudi pri Ferlugih. Številni prebivalci te vasi so se že na srečanju pri Banih izrekli za priključitev novi »kraški občini«. Ferlugi namreč zgodovinsko težijo na Opčine in so - pred preureditvijo rajonov - upravno sodili na vzhodni Kras. Njihovi ljudje hodijo na Opčine v cerkev in so pokopani na openskem pokopališču, je med nekaterimi vaškimi sestanki njihovo težnjo za priključitev »kraški občini« podkrepil koordinator delovne skupine za sklic referenduma za samostojno občino Dario Vremec. Na vaškem srečanju naj bi ljudem orisali predlog in ugodnosti odcepitve.
Po teh dveh srečanjih naj bi bil naslednji teden sledil še zadnji, zaključni vaški sestanek na Opčinah. Ta naj bi bil v torek, 9. oktobra, datum pa bo treba še potrditi.
Medtem člani vaških delovnih skupin zbirajo po vaseh podpise za sklic referenduma za odcepitev obeh kraških rajonov od tržaške občine. Skupno jih je 46, od Banov (5), iz Gropade (2), Trebč (10), s Proseka (8), z Bazovice (7), iz Križa (4), Padrič (8), s Kontovela (2) in iz Naselja S. Quirico e Giulitta (5). Po podatkih koordinatorja delovne skupine naj bi do srede tega tedna zbrali več kot 2 tisoč podpisov, prvi točnejši obračun pa bodo organizatorji podali sredi prihodnjega tedna.
Po nekaterih vaseh so se že sestale vaške delovne skupine, da bi sestavile seznam zahtev posameznega področja. To delo so že opravili v Trebčah, na Proseku in v Bazovici, v prihodnjih dneh pa bodo podobne zahteve zbrali tudi po drugih vaseh.
melanie klein
Masaža in bazen za
Študijski center Melanie Klein prireja tudi letos tečaj za dojenčke in njihove starše z naslovom Prvi koraki. Štiri srečanja bodo posvečena masiranju dojenčka s tehniko BodyWork, preostali dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno, tečaj, kije namenjen otrokom do 7. meseca starosti, se bo začel 15. oktobra. Vsakršna informacija je na voljo na sedežu ŠC Melanie Klein v Ul. Cicerone št. 8.
Pod mentorstvom kliničnih pedagogov se bodo starši spoprijeli z masaž-no teh ni ko, ki pri po mo re k te mu, da starši vzpostavijo z otrokom harmoničen in globok odnos, ki temelji na ne-verbalni komunikaciji. Tehnika Body Work krepi čustveno navezanost med starši in otrokom. Na tečaj so vabljeni tako mamice kot očetje. Cilj dejavnosti v bazenu je ta, da otroci pridejo v stik z vodo in jo vzljubijo, saj je dobro, da do tega stika pride čim prej. Otrok se v vodi postopoma nauči plavati, pri tem razvija motoriko, reflekse in dihalne spo sob nos ti.
Vaški sestanek o samostojni kraški občini 19. septembra na Padričah
kroma
OPČINE - v torek
Predstavitev knjige Novljanovo stoletje
V torek, 2. oktobra, ob 20. uri bodo zvesti obiskovalci Srečanj v Knjižnici Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah imeli priložnost, da spoznajo življenjsko pot vojaškega poveljnika, političnega organizatorja, aktivista OF, predvsem pa tovariša Lada Ambrožiča - Novljana.
Prof. Jože Pirjevec bo ob prisotnosti avtorja, Novljanovega sina in novinarja RTV Slovenija Lada Ambrožiča ml. predstavil knjigo Novljanovo stoletje.
Udeležencem novogoriške proslave ob 50-letnici vstaje na Primorskem in ustanovitve 9. korpusa so se živo vtisnile v spomin njegove še danes aktualne besede:
»Kako to, da naš boj nenadoma ni več pošten in pravičen? Naši borci so se borili štiri leta ne pri pečeh in pogrnjenih mizah okupatorja, ampak v gozdovih in pred sovražnimi utrdbami...
Kakšna domovina je to, če ima tak odnos do svoje osvobodilne vojske?... Pravijo, da smo počeli grde stvari. Kaj pa je vojna drugega kot grda stvar. In nismo si je izmislili mi!«
Zanimivega večera ne gre zamuditi.
SLOVENSKI KLUB - V torek uvodni večer
Slovenci in DS
Martin Brecelj in Ace Mermolja o Slovencih in Demokratski stranki
Slovenski klub vstopa, po sinočnjem pesniškem branju Revija v reviji, ki ga je priredil s tržaškim gledališčem SSG, v torek s samostojno organiziranim večerom v letošnjo novo sezono. Prvo srečanje s svojimi člani, simpatizerji in širšim občinstvom ima Slovenski klub navado posvetiti kakšni posebno pomembni pobudi, saj reklo pravi, da je z dobrim začetkom pol dela že opravljenega. Ker se torej tudi tokrat klu-bovci nočejo izneveriti modrosti ljudskih pregovorov, začenjajo letošnji niz srečanj z zanimivim debatnim večerom. Na srečanju bo namreč razprava o vprašanju ustanovitve Demokratske stranke in o njenem bodočem vplivu na družbeno-politično življenje Slovencev v zamejstvu: Nova stranka izziv tudi za nas: ali je res možna združitev SSk in slovenske komponente LD? S tem načenja Slovenski klub razmišljanje o dogajanju, ki bo nedvomno imelo daleko-sežne posledice tudi na našo manjšino. Zamisel o večeru na to temo je že v poletnih mesecih ponudil zanimiv uvodnik, ki ga je 12. avgusta Martin Brecelj objavil v Primorskem dnevniku in v katerem je razmišljal
ravno o izzivu, ki ga za našo skupnost predstavlja nastajajoča Demokratska stranka. Gre namreč za izredno, morda ni pretirano reči zgodovinsko priložnost za premostitev pregrad, ki so dolga desetletja ločevale zamejce. Napočil je čas, da se o tem začne vsaj poglobljena in iskrena debata, saj je dialog - in zgodovinska izkušnja narekuje, da to niso le prazne besede - prvi korak v vsakem dolgoročnem procesu. Zgodovina ni vedno papirnata in oddaljena preteklost, ampak je včasih utripajoča aktualnost, pri sooblikovanju katere lahko prispeva vsak posameznik. Nastanek Demokratske stranke je nedvomno potencialno velika novost na italijanski politični sceni, lahko pa bi bila prelomnica tudi v naši skupnosti. Stvar je vredna poglobljene refleksije, debata v Slovenskem klubu pa želi nuditi svoj prispevek k odprtemu soočenju najrazličnejših stališč. V torek, 2. oktobra, bosta v Gregorčičevi dvorani ob 20.30 o tem vprašanju spregovorila Martin Brecelj in Ace Mermolja, pogovor pa bo moderirala predsednica Slovenskega kluba Darja Betocchi.
SLOVENSKA TV - Danes in v četrtek
Film o Kontovelu
Dokumentarec o športnem društvu delo Jurija Grudna in Davida Čoka
Pred dvema tednoma so na slavnostni proslavi ob 40-letnici ustanovitve Športnega društva Kontovel predvajali zanimiv priložnostni dokumentarec, ki ga je zrežiral vaščan Jurij Gruden s tehnično pomočjo video zanesenjaka Davida Čoka. Kdor je takratno priložnost zamudil, si bo dokumentarni posnetek lahko ogledal danes (oziroma v četrtek, 4. oktobra) ko ga bo takoj po poročilih, ob 20.50, predvajal tu di slo ven ski pro gram ski od de lek de žel ne ga se de ža Rai.
Od bor ni ki druš tva Kon to vel so junija začeli snovati program jubilejne proslave in si obenem zamislili tudi pripravo dokumentarca, ki bi uokviril bo ga to zgo do vi no druš tva. Za nje -govo realizacijo so pooblastili Konto-velca, bivšega košarkarja Jurija Grudna, ki je diplomiral iz režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo AGRFT. Po okvirnih navodilih predsednika društva Marka Bana sta s sodelavcem Davidom Čokom posnela 25-minutno zgodbo o
bazovica - Slovesnost ob sv. Mihaelu, patronu policije
Praznik policije na fojbi
Spominski govor podtajnika v notranjem ministrstvu Ettoreja Rosata
Tržaška policija je včeraj s slovesnostjo na bazovski fojbi proslavili svojega patrona sv. Mihaela. Po polaganju vencev in maši, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ravignani, je spregovoril pod-tajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato. Spomnil se je v fojbi umrlih straž javne varnosti, umrlih policistov po 8. septem-
Podtajnik Rosato je odkril spominsko obeležje
policistom na fojbi
kroma
bru 1943, umrlih v Rižarni in umrlih v spopadih 28. aprila 1945, pa tudi žrtev terorizma, med katerimi so bili tudi Eddie Walter Cosina, kije umrl v atentatu na sodnika Paola Borsellina, Luigi-ja Vitullija, Roberta Tommasija in Vincenza Raiole. Ob koncu so odkrili spominsko obeležje umrlim stražam javne varnosti.
Jurij Gruden
društvu Kontovel, od začetkov športnega delovanja pa vse do današnjih dni. Do ku men ta rec se ga v pre te klost, ko so se navdušeni Kontovelci z udar-niš kim de lom lo ti li grad nje od pr te ga igri šča v va si in ka ko se je na to tu raz -vila pestra odbojkarska in košarkarska dejavnost, ki je privabila vse več mladih, nadebudnih športnikov, ki so se izpopolnjevali pod mentorstvom mladih trenerjev Norči Zavadlav, Petra Starca in Stojana Kafola. Poleg pogo-vo rov z nek da nji mi in pa se da nji mi trenerji, je Gruden v dokumentarec vključil tudi nekaj intervjujev s športniki; ujel je kontovelsko odbojkarico San dro Vi tez, na pri mer, ta koj ko se je vrnila iz Azije, na predvečer proslave pa še Marka Bana, ki se mu j e prvotno izmikal.
Kot nam je še povedal režiser, sta s spretnim mojstrom Čokom vse posnetke montirala v borih dveh tednih. Mednje sta vključila več filmskega gradiva, ki jima ga je posredoval Mirko Što ka; sled nji je bil na mreč med sa mi -mi ustanovitelji društva in je s svojo osemmilimetrsko kamero ovekovečil raznorazne športne turnirje in pa dela za postavitev slačilnice. Stare posnetke sta Gruden in Čok presnela na video format in skupno z bogatim foto materialom obogatila svoj končni izdelek. S posnetki današnjih treningov in predstavitvijo vasi pa sta postregla še s po gle dom na se da nje de lo vanje. (sas)
Opereta Eden Tabarin
Društvo Tredici Casade ponuja drevi, ob 20.30 v galeriji Tergesteo, uprizoritev kratke verzije operete Eden Tabarin (v režiji Andree Binett-tija). Delo obravnava zgodbo teatra Eden, ki je deloval v današnjem Drevoredu 20. septembra za časa prve svetovne vojne. Zbran denar bo namenjen društvu I Bambini di Trieste, ki skrbi za pomoči potrebne otroke.
TRST	Nedelja, 30. septembra 2007
trg evropa 2007 - Sodelovanje človekoljubne organizacije
Emergency zbira sredstva za zdravstveni center v Afganistanu
Gre za center z oddelkom za prvo pomoč v kraju Angharam - Včeraj predstavitev pobude
Na letošnji izvedbi sejma potujočih trgovcev Trg Evropa 2007 sodeluje tudi znana človekoljubna organizacija Emergency s svojo stojnico na Trgu sv. Antona. Pobudo so predstavili včeraj dopoldne, pri čemer je predsednik združenja Confcommer-cio, ki prireja sejem, Antonio Paoletti obrazložil, kako je izbira, da se posveti pozornost tudi socialnim pobudam, povezana s socialno vlogo, ki jo je vedno imel trgovinski sektor. Predsednica tržaške sekcije združenja Emergency je orisala delovanje slednjega in predvsem njegove tržaške izpostave, ki je bila ustanovljena leta 2002 in šteje 20 prostovoljcev. Namen sodelovanja na sejmu je zbiranje sredstev za zdravstveni center Emergency-ja v kraju Angharam v Afganistanu in za njegov oddelek za prvo pomoč. Kot je pojasnil zdravnik Alberto Peratoner, se je lani tam zdravilo preko 10.000 ljudi, za svoje delovanje pa center potrebuje letno približno 23.000 evrov.
V okviru sejma Trg Evropa 2007 pa je včeraj potekal tudi posvet na temo Evropa in vloga starejših, ki gaje priredilo Vse-državno združenje starejših trgovcev.
Na stojnici Emergency-ja prodajajo raznovrstne majčke in spominke za financiranje zdravstvenega centra v Afganistanu
kroma
milje - Posvet
Oris lika nadvojvode Ludvika Salvatorja
Včeraj se je v Miljah zaključil dvodnevni posvet o nadvojvodi Ludviku Salvatorju Habsburškem, ki sta ga priredila združenje Fameia Muie-sana in krožek Istria v sodelovanju z Deželo FJK, Pokrajino Trst in Občino Milje ter ob podpori Zadružne kraške banke. Na posvetu z naslovom Nadvojvoda Ludvik Salvator in Milje njegovega časa je večje število zgodovinarjev in strokovnjakov osvetlilo lik tega člana habsburške dinastije, sinu zadnjega toskanskega nadvojvode, ki se je izkazal kot geograf, etnolog, jezikoslovec in naravoslovec. Ludvik Salvator Habsburški je bil tudi častni občan Milj, saj je med drugim tudi imel posestvo z dvema vilama pri Cin-disu. Ob priliki posveta je izšla večjezična zgibanka (tudi v slovenščini), organizatorji pa so poskrbeli tudi za izdajo priložnostne razglednice. Sklepni del manifestacije bo danes, ko bo med 10. in 12. uro potekal pohod po »Nadvojvodovi poti« s startom izpred vi le pri Cin di su.
kraški pust - Priprave že v teku
Prihodnje leto povorka že 2. februarja
Nekateri ne bodo verjeli, a priprave na 41.kraški pust so že v teku... morda ne veste, da bo izvedba zgodovinskega pustnega sprevoda po openskih ulicah na slednje le to ze lo zgo daj, in si cer, 2 februarja 2008... Tako je. Na Opčinah, v prostorih doma Brdine, so se člani odbora že sestali in že poprijeli za delo. Po pogovoru s predsednikom Igorjem Malalanom smo izvedeli, da odbor že snuje zanimiv in pester program, ki se bo kot ponavadi začel v četrtek zvečer s kabaretno predstavo. V petek bo Prosvetni dom poln mask, saj bo tudi v naslednji sezoni oder zaživel s pustnim defilejem (čeprav bodo morda tudi za ta petkov večer uvedli nekatere novosti, ki pa so za trenutek se zavite v tančico skrivnosti). Za petkov večer in za sobotni sprevod se seveda že misli tudi na goste, pri odboru pa so se odločili tudi, da ne bodo spreminjali stvari, ki so jih uvedli za jubilejno 40. leto kot novost. Gre za zaključek sprevoda in nagrajevanje na pustnem borjaču v Pro-svet nem do mu.
Ko smo vprašali Malalana glede podrobnejšega programa, pa nam je takole povedal: »Pri odboru imamo že nekaj novih smernic in idej za prihodnjo izvedbo Kraškega pusta. Seveda pa vam ne bom vse ga raz kril, ker je še prezgodaj. Vse pa, ki si želijo sodelovati na prihodnji izvedbi, pozivamo, da se čimprej lotijo dela, saj je pust leta 2008 res zgoden. Spominjam se sicer leta, ko je bil pustni sprevod celo 29. januarja. To je bilo res zgodaj! Mogoče je dobro opozoriti vse, naj se res dobro oblečejo za februarsko manifestacijo, ali pa upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bo nad Opčine pošiljalo toplo poletno sonce?«
Pri odboru se še vedno soočajo z nekaterimi težavami glede prispevkov. S strani Dežele FJK še niso prejeli odgovora, čeravno so že oddali vso dokumentacijo. Organizatorji pa se želijo za-hva li ti vsem tis tim, ki so na ka te ri ko li način sodelovali na jubilejni izvedbi: Pokrajini, ki je tudi tokrat dala prispevek, Občini, ki je letos krila stroške za tehnični materijal, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije, ki j e podprl predvsem izvod knjige Sa re Pe ri ni » Iz pre te klos ti v bo doč -nost«. S tem v zvezi ne gre spregledati tudi dragocene pomoči s strani open-ske banke, ki je tudi sodelovala pri publikaciji in je odboru stala finančno ob strani. Knjiga je še na razpolago v prostorih Prosvetnega doma, v knjižnici
Pinko Tomažič in tovariši. Zahvala s strani kraškega odbora pa gre tudi vsem trgovcem, ki so tudi letos podprli pustno manifestacijo. Predsednik Malalan pa svari trgovce in pravi: »Ne začudite se, če vas bo letos naš odbornik obiskal pred božičnim časom. In vsi vemo, da smo prav v tem času vsi bolj rado-dar ni...«.
Priprave so torej stekle, ne ve se še, kdo bo letošnji kraljevski par, ki bo kot po ustaljeni navadi prihajal iz vasi zmagovalcev - Opencev. Vemo pa, da se odbor Kraškega pusta srečuje vsak torek ob 20.30 v prostorih Doma Brdine na Opčinah. Malalan pa je rad povedal še, da se pri odboru vsako leto bolj zavedajo, da potrebujejo nove moči. »Prav zaradi tega, če se kdo želi vključiti v organizacijo in dejansko priskočiti na pomoč odbornikom je dobrodošel. Za vse informacije lahko sr fa te po splet ni stra ni www.kraskipust.org ali pa pokličete direktno na telefonsko številko 334 9202847,« je še dodal Malalan. (SP)
NABREŽINA - Kulturno društvo Igo Gruden
Delavnice za vse okuse
Cela vrsta pobud za otroke, mladostnike in odrasle - Predstavitev v sredo, 3. oktobra
Slovensko kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine prireja v naslednjih mesecih niz delavnic za otroke, mladostnike in odrasle. Predstavitev vseh delavnic bo v sredo, 3. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani, nekaj informacij pa bodo najbolj neučakani do bi li že da nes.
Delavnica digitalne fotografije, ki jo bo vodil izkušeni fotograf Aleksander Daneo, (e-mail: HYPERLINK "mailto:sanderkfq@hotmail.it" san-derkfq@hotmail.it, tel 040200620), bo namenjena predvsem višješolcem in odraslim. Število udeležencev je omejeno: največ pet. Vsakdo mora s seboj prinesti lasten digitalni fotoaparat. Delavnica se bo odvijala v dveh sklopih, vsak s šestimi srečanji. V oktobru in novembru bodo lahko udeleženci spoznavali osnove fotografiranja, kompozicijo, slikanje v naravi, v notranjosti in v ekstremnih svetlobnih razmerah. Seznanili se bodo še s predelavo slik na računalniku z brezplačnim in lahko dosegljivim programom
devin-nabrežina - Jutri v Grudnovi hiši
Srečanje z društvi
Tjaša Švara o prireditvah ob padcu schengenske meje
Jutri ob 17.30 bo v Grudnovi hiši v Nabrežini potekalo prvo srečanje nove občinske uprave s krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi. Odbornik za kulturo in šport Massimo Romita je s prirejanjem podobnih srečanj za čel v sep tem bru 2002, da bi s tem spodbudil razpravo o načrtih in pobudah na ozemlju.
Na dnevnem redu prvega sestanka bo poročilo o poletnih prireditvah in spored pobud, ki bodo stekle ob sodelovanju občine na Barcolani 2007 med 11. in 14. oktobrom. Predstavljeni bodo literarni natečaj Lions cluba Duino Aurisina z naslovom Devin in njegov Kras, sodelovanje Sosveta mladih, ki se je pred kratkim preselil v nove prostore, stanje izdajanja Mladinske kar ti ce in bo do či pris to pi do ma čih go spo dar stve ni kov k po bu di.
Obravnavane bodo tudi božične in pust ne po bu de druš tev, go spo dar -stvenikov in prostovoljcev, ki jih bo občinska uprava podprla tako z ekonomske ga kot s teh nične ga vi di ka.
Začela se je že priprava na božične prireditve. Uprava je poskrbela za nakup novih svetlobnih okraskov, ki bo do iz obe še ni v vseh va seh, in zo pet bo zaživel božični sejem.
V prihodnjem letu namerava občinska uprava podpreti pustno priredi tev v eni od kraš kih va si (tre nut no sta na spisku predloga Medjevasi in Šempolaja/Praprota), ki naj bi potekala ob koncu tedna (verjetno od pustne srede dalje) in s katero bi izvedli turistično promocijo kraških pustnih običajev.
Ob koncu srečanja bo na dnevnem redu predstavitev pobud ob padcu schengenske meje, za katere je pristojna odbornica za projekte evropske skup nos ti Tja ša Šva ra.
Vsa ko me seč no sre ča nje de vin -sko-nabrežinskih upraviteljev s predstavniki domačih kulturnih in športnih društev predstavlja pomembno priložnost za medsebojno sporazumevanje in za soočanje z društvi, njihovimi načrti in projekti.
iz interneta. Po novem letu pa se bo začel niz srečanj, ki bo obravnaval napredno fotografijo, 3D tehniko v teoriji in praksi ter napredno računalniško tehniko.
Po izjemnem lanskoletnem uspehu se bodo nadaljevale delavnice oblikovanja usnjenih izdelkov za odrasle in mladostnike, ki jih bo strokovno vodila umetniška oblikovalka Erika Kojanec (tel. št.: 333- 8980166). Potekale bodo ob ponedeljkih od 20. do 22. ure ter seveda po dogovoru. Udeleženci in udeleženke bodo lahko sprostili svojo ustvarjalnost in fantazijo ter uživali v ročnem izdelovanju unikatnih denarnic, torbic, pasov in drugih uporabnih predmetov. Na razpolago bo bogata izbira barvane-ga naravnega usnja ter nešteto lesenih in kovinskih dodatkov.
Akademska slikarka Ani Tretjak (tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635) pa bo vodila kar dve delavnici. Za likovno delavnico Venerina os je pred-vi de nih de set sre čanj ob če trt kih
30-LETNICA
Priznanje
ustanovi
SOGIT
Tržaški občinski odbornik Franco Bandelli je podelil častno mestno priznanje za zasluge ustanovi SOGIT - Janezovemu kri žu, ki red no in stro kov no skrbi za pr vo po moč ob ča nom, tudi v nevarnih okoliščinah. Letos poteka 30. obletnica ustanovi tve pro sto volj ske usta no ve, saj so člani Reda sv. Ivana odprli prvi tržaški sedež leta 1977.
Praz nik pa bo po te kal da -nes: ob 10. uri se bodo sloves-nos ti za če le v lu te ran ski cer kvi na Tr gu Pan fi li, kjer se bos ta ude le ži la eku men ske ga ob re da de kan evan ge li čan ske cer kve v Italiji Holger Milkau in tržaški škof Evgen Ravignani.
Ob 11. uri bo sledila procesija do Trga Verdi, kjer bodo na vrs ti urad ni po zdrav tr žaš ke ob -činske uprave in govori vsedr-žavnih predstavnikov Janezovega križa.
med 19.30 in 21.30. Tu bodo ljubitelji likovnega ustvarjanja skušali s pomočjo slikarskih vaj in notranje vizu-alizacije obuditi spomin na osebno poslanstvo. Venerina os predstavlja namreč gibalo notranje potrebe po izpopolnitvi namena našega življenja.
Druga delavnica pa omogoča Umet niš ko raz is ko va nje sim bol ne govorice (sobota, 9.30-12.30). Na tem večmesečnem tečaju bodo udeleženci vadili likovne izrazne sposobnosti in preko njih spoznavali simbolno univerzalno govorico, ki večplastno dojemanje realnosti povezuje v celostno gibanje. Za udeležbo obeh delavnic ni nujno nobeno predznanje, a le neomejena in odprta želja po spoznavanju.
Posebno bo poskrbljeno še za otroke od 7. do 11. leta, ki bodo pod vodstvom Štefana Turka v oktobru in novembru vsako soboto zjutraj doživljali ustvarjalnost v sproščenem vzdušju likovne delavnice Živali in kreativnost. Preizkusili se bodo v risanju, lepljenju, barvanju in oblikovanju raznih materialov. Prvo srečanje bo v soboto, 6. oktobra, od 9.30 do 12. ure v društvenih prostorih (tel. 040 200620).
Vse pa kaže, da to ni še dovolj. Pri nabrežinskem društvu so odborniki in sodelavci zelo dejavni. V oktobru načrtujejo, da bi za otroke stekel tudi niz delavnic ročnih spretnosti. Enkrat na
teden se bodo lahko s Sandro Poljšak posvetili šivanju bleščic ali si bodo izdelali uporaben usnjeni predmet v delavnici Erike Kojanec. O začetku delavnic in njihovem poteku boste izvedeli kaj več v naslednjih dneh.
Mladi Miji Kalc pa bo zaupana filmska delavnica za mlade, ki obiskujejo srednjo in višjo šolo. Potekala bo enkrat tedensko v obdobju po pustnem rajanju, udeleženci pa bodo posneli igrani film ter z njim sodelovali na nagradnem filmskem natečaju.
Delovanje društva Igo Gruden je zelo razvejano. Vsak vaščan in prebiva lec so sed njih va si bo go to vo v mavrici aktivnosti, delavnic in srečanj na šel tis to, ki mu je naj bolj pri sr cu. Tis ti pa, ki se jih ne bo ude le žil, bo lahko vse izdelke, fotografije in umetniške prikaze občudoval na zaključnih razstavah.
Z.P.
30
Nedelja, 30. septembra 2007
ŠPORT
/
ZDRAVJE - Predstavitev projekta združenja AMeC
Uradna in alternativna medicina v boj proti raku
Brezplačna pomoč obolelim za rakom zdravnikov iz vse dežele
»Uradna« medicina lahko uspešno sodeluje z nekaterimi alternativnimi metodami zdravljenja, ki tako postanejo sestavni del uspešne terapije. Tako so prepričani pri zdravstveno-znanstveni organizaciji AMeC (Associazione medicina e complessita), ki združuje zdravnike in druge zdravstvene operaterje iz Furlanije-Julijske krajine. Organizacija si je lani prislužila državno nagrado Tiz-iano Terzani »za humanizacijo medicine«, na petkovi tiskovni konferenci pa predstavila svoj projekt, namenjen obolelim za rakom. Škoda, da bodo zanj izvedeli le bralci Primorskega dnevnika, saj ostalih medijev ni bilo na spregled. Deželni svetniki Alessandra Guerra (Severna liga), Sergio Lupieri (Marjetica), Alessandro Metz (Zeleni) in Bruno Zvech (Levi demokrati), ki so nekakšni »botri« projekta (Dežela FJK mu je dodelila prispevek v višini 50.000 evrov), so odsotnost ožigosali z ironično ugotovitvijo: novinarji zapustijo svoja uredništva le takrat, ko izbruhne polemika; enotne pozicije politikov in inteligentne pobude jih v glavnem ne zanimajo ...
Projekt, namenjen vsem, ki se spopadajo z rakastimi obolenji, je predstavil predsednik združenja AmeC dr. Fabio Burigana, nastal pa je v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem, točneje z onkološkim oddelkom iz Tržiča, ki ga vodi dr. Vincenzo De Pang-her. »Da ne bo nesporazumov: nihče ne želi zdraviti raka z homeopatijo, dokazano pa je na primer, da je akupunktura učinkovito sredstvo proti bruhanju. O tako imenovanih komplementarnih metodah zdravljenja ne obstaja veliko znanstvene literature, nekaj pa že...« Pri AmeC-u so se zato odločili, da svoje poznavanje »uradne« medicine združijo z akupunkturo, fitoterapijo, homeopatijo, vedenjem o pravilni prehrani in nude-njem psihološke podpore. Vsakemu pacientu, ki pristopi k projektu, nudijo brezplačno posvetovanje, predstavitev prednosti in negativnih plati posameznih terapij. »Zdravniki želimo biti v oporo pacientom, jih usmeriti do brezplačne, znanstveno utemeljene terapije, ki lahko olajša bolečino,« je dodal dr. Maurizio Cannarozzo, ki skupaj z osmimi zdravniki iz vse dežele sodeluje pri projektu. Pacienti, ki bi radi prišli v stik z omenjenimi zdravniki, se lahko zgla-sijo na onkološkem oddelku tržiške bolnišnice, ali v tajništvu združenja AMeC (Ul. Valdirivo 19, telefon 040 3481631).
Poljanka Dolhar
Zdravstveno združenje AMeC je predstavilo izredno zanimiv projekt v boju proti raku
kroma
MARIJIN DOM PRI SV. IVANU - Danes ob 16. uri
Pepelka na Vrtiljaku
Začetek desete sezone Gledališkega vrtiljaka - Druga predstava ob 17.30
Gledališki vrtiljak stopa danes v svojo deseto sezono. Od prve poskusne in še nekoliko negotove sezone se je v de se tih le tih po do ba te abon maj ske po nu dbe za otro ke in njihove starše oz. dedke utrdila in stalno bogatila. Od prve sezone, ko ni bila dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu vedno polno zasedena, do prepolne dvorane pred petimi leti in odločitve za podvojitev ponudbe z abonmajema Sonček (ob 16. uri) in Zvezda (ob 17.30) j e priljubljenost Gledališkega vrtiljaka stalno naraščala in se utrdila. Mlade družine so se navezale nanj, saj jim pomenijo gledališke predstave ne samo priložnost za kulturni užitek, pač pa tudi za okrepitev čustvenih in socialnih vezi, ne da bi pri tem njihovi žepi preveč trpeli. Abonmaji so zasnovani tako, da celotno ceno plača le prvi član družine, drugi ima popust, vsi ostali člani iste družine pa imajo abonma zastonj.
Pobuda, s katero se začenja sezona, pa je že prekoračila svojo malo obletnico. Leta 2002 je namreč Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto prvič izpeljal poletni Gledališki teden za najmlajše, na katerem so mali gojenci naštudirali predstavo Salon Ekspon in jo potem poskusno izvedli kot prvo predstavo naslednjega Gledališkega vrtiljaka. Letošnja prva predstava je torej šesta od tistih, ki so bi le po i me no va ne naj mlaj ši za naj mlaj še ali ma li gle dal ci so lahko tudi igralci.
Tudi današnja Pepelka je nastala na poletnem Gleda-
liškem tednu. V predstavi nastopa v dveh izmenah okoli štirideset igralcev od 7. do 13. leta starosti. Nosilci glavnih vlog (Pepelka, mačeha, Anastazija in Genovefa itd.) nastopajo dvakrat, ostali pa so razdeljeni v dve skupini. Vsebino pravljice bratov Grimm vsi poznajo, marsikdo si je gotovo tudi že ogledal risanko Walta Disneya z istim naslovom. Prav po tej prisrčni verziji se je zgledovala Lučka Su-sič v svoji odrski priredbi Pepelke. Pri oblikovanju predstave so sodelovali člani Radijskega odra Matejka Maver, Alenka Hrovatin in Lučka Susič, glasbo je priredil Iztok Cer-gol, petje je vodila Martina Feri, koreografski del je vodila Jelka Bogatec, sceno je pripravila Magda Samec, režiserka celotne postavitve pa je znana igralka Alida Bevk. Korepe-titorji so bili še mladi člani Slovenskega kulturnega kluba.
Kot vsako leto bo tudi letos predstave spremljala kratka animacija ŠC Melanie Klein. Prav tako bo skozi vso sezono potekal nagradni likovni natečaj z naslovom Moj najljubši gledališki junak. Otroci bodo na predstave nosili risbice, na katerih bodo upodobljeni junaki vsake izmed predstav, ki bo do po tem sko zi ce lo se zo no kra si le ste ne dvo ra -ne, ob koncu pa bodo najlepše tudi nagrajene.
Kdor še ni rezerviral abonmaja, ga lahko kupi danes pred predstavama. Na razpolago so tudi posamezne vstopnice. Prva predstava se začne ob 16. uri, druga pa ob 17.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia, 27.
Lučka Susič
Carsiana in Rastline v loncu
Nadaljujejo se srečanja z naslovom Rastline v loncu v priredbi Pokrajine Trst, društva Curiosi di natura in SDGZ. Danes bosta na vrsti vodena obiska botaničnega vrta Carsiana pri Zgoniku (ob 16. in 17. uri), pozornost bo namenjena receptom s krajevnimi rastlinami. Do polovice oktobra bodo potekale degu-stacije v raznih gostilnah v Zgoniku, Ga-brovcu, Repnu, Križu in Prečniku.
Srečanje o Libanonu
Koordinacija krajevnih uprav za mir, društvo Ponte per... in Omizje za mir prirejajo jutri zvečer srečanje na temo »Libanon in palestinska begunska pribežališča; pogled mladih usmerjen v prihodnost«. Odvijalo se bo na sedežu odbora Danilo Dolci (Ul. Valdirivo 30, prvo nadstropje) ob 20.30.
Trst in voda
Jutri bo Morski muzej gostil srečanje (ob 18. uri) o odnosu med Trstom in vodo ter o tržaških ladjedelnicah. Prireditelj je društvo Marevivo, glavno besedo bo imel predsednik podjetja Fincantieri in predsednik združenja tržaških indu-strijcev Corrado Antonini.
Začasni mesti za učno osebje
Pokrajina Trst obvešča, da okence za zaposlovanje (Stopn. Cappuccini 1) zbira prijave za dve nadomeščanji učnega osebja: oktobrsko večerno delo v kon-servatoriju Tartini in trimesečno delo v večstopenjski italijanski šoli pri Sv. Ivanu. Prošnje bodo sprejemali jutri in v torek med 9.30 in 12.30, jutri pa tudi med 15. uro in 16.30.
Slovesnost pred kapitanijo
Ob 11.30 se bo jutri odvijala svečana predaja poveljstva tržaške pristaniške kapitanije. Na trgu pred kapitanijo se bo poslovil admiral Paolo Castellani, ki bo prepustil mesto kontraadmiralu Do-menicu Passaru.
Septembrski koncerti
V	okviru septembrskih cerkvenih koncertov bo jutri v katedrali sv. Justa nastopil mestni ženski cerkveni zbor, začetek ob 20.30.
La Barcaccia pri salezijancih
V	gledališču salezijancev v Istrski ulici bo danes ob 17.30 predstava »Scale de teatro del secolo pasa« v izvedbi skupine La Barcaccia.
Ogled grških vaz
Tržaško občinsko odborništvo za kulturo vabi danes ob 10. uri, ob Evropskem dnevu kulturne dediščine, na voden ogled antičnih grških vaz, ki so ohranjene v mestnem muzeju zgodovine in umetnosti.
SMRTNA NESREČA - V petek na avtocesti med Razdrtim in Postojno
Na poti v Ljubljano izgubila življenje
Za 36-letno policistko Sereno Romagnoli, ki je živela in delala v Trstu, ni bilo pomoči - V nesreče vpletenih 10 vozil, v italijanski avto trčil rešilec
Zadnji del fiata 600 iz Trsta je bil popolnoma uničen
pdg postojna
Med silnim nalivom je v petek dopoldne prišlo do pravega pekla na slovenski avtocesti med Razdrtim in Postojno. Zaradi sodre in zelo slabe vidljivosti je več voznikov izgubilo nadzor nad vozilom in na razdalji pičlih 500 metrih je prišlo do treh nesreč z 10 vpletenimi vozili, ena nesreča je terjala tudi najhujši davek. Življenje je izgubila 36-letna Serena Romagnoli, agentka italijanske mejne policije, ki je živela in delala v Trstu. V Genovi rojena policistka je imela dela prost dan in se je z materjo vozila na izlet v Ljubljano.
Do usodnega dogodka je prišlo med počivališčem Studenec in izvozom za Postojno ob 9.15. Po navedbah policije je 22-letna voznica rešilca zaradi neprilagojene hitrosti na mokri in spolzki cesti silovito trčila v zadnji del fiata 600, v katerem sta sedeli Italijanki. Avto je odbilo v ograjo, rešilec pa je trčil še v priklopno vozilo tovornjaka. Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Postojna so iz objema pločevine rešili voznico reševalnega vozila, medtem ko je
Serena Romagnoli zaradi poškodb kmalu zatem umrla. Italijanko so sicer takoj povlekli iz fiatovih razbitin, reševalec iz Velenja in medicinska ekipa postojnske nujne reševalne pomoči pa so jo skušali oživljati. Na koncu so se morali vdati, saj so bile poškodbe prehude.
Štiri lažje poškodovane osebe so odpeljali na pregled. To so bili voznica, sopotnik in potnik na rešilcu ter mati Ro-magnolijeve, ki je včeraj zapustila ljubljansko bolnišnico. Fiat 600 in rešilec sta bila popolnoma uničena. Kakih sto metrov za opisano nesrečo sta drugo trčenje sprožila avto znamke Škoda in tovorno vozilo s priklopnikom, v bližini pa sta se le malo kasneje zadela še avto in avto bus.
Postojnski gasilci, sile javnega reda in osebje Darsa so po nesrečah odstranili razbitine s cestišča in prometno ter požarno zavarovali območje. Zaradi dogodka se je na avtocesti ustvaril ogromen zastoj, kljub temu, da so dober del prometa preusmerili na ostale ceste. Promet se je sprostil šele po dobrih štirih urah.
7
TRST
Nedelja, 30. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR	/
□ Obvestila
ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu.
AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 338-6376575 ali 040220718.
GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu otroke med 4 in 10 letom v tečaj angleščine s petjem in kitarsko spremljavo (narodne in ljudske pesmi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605.
GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu v posebne tečaje kitare (poudarek na petju in spremlavi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latinsko-ameriških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040-213153 ali 3497338101 (Tatjana).
MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi!
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure.
PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Daša).
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da se pouk na podružnici v Devinu začne v mesecu oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V teh dneh sprejemamo še nove vpise za naslednje instrumente in predmete: kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio.
SHINKAI KARATE' KLUB sporoča, da bodo redni treningi v zgoniški telovadnici od 2. oktobra dalje v naslednjih dneh: otroci začetniki torek in petek od 16. do 17. ure, otroci z barva-nimi pasovi torek in petek od 17. do 18. ure in ob sredah od 18. do 19. ure; odrasli sreda od 19. do 21. ure, petek od 18. do 20. ure. Za informacije: 3387281332 ali 347-4033343.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca -Skupina 35-55 prireja v nedeljo, 7. oktobra pohod od Socerba, z vodenim obiskom Svete jame, do Ocizelskih po-nikv. Zaradi organizacijske izvedbe prosimo, da se zainteresirani prijavijo najkasneje do petka, 5. oktobra od 13.30 do 14.30 na tel. št. 333 3616411 (Sonja).
SKD IGO GRUDEN vabi k telovadbi za dobro počutje, ki ga vodi Divna Slavec; urnik tečajev: ob ponedeljkih od 18. do 19.30, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure.
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih.
TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati prve dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi vse svoje člane in vse demokrate, da pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice Franja, v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbiramo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 8.30 in 12. uro.
V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 7. oktobra procesija rožnovenske Matere Božje po maši od 8. ure. Vabljene noše, da se je polnoštevilno udeležijo. Vaja za praznik rožnovenske Matere Božje bo v barkovljanski cerkvi v sredo, 3. oktobra ob 20.30. Prosimo pevce ostalih zborov, da priskočijo barkovljanom na pomoč.
ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi v ponedeljek, 1. oktobra, ob 17. uri na versko slovesnost v Repniču ob 100-letnici kipa Matere Božje.
KRUT: TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
KRUT NATURA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062.
35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040226167 od 12. do 19. ure.
OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Rav-bar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 -Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30.
MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montor-sino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 347-6261773 (Katja).
ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Kontovelu. Info: 346-0919666.
ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684.
AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 20002001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Na-brežini. Vabljeni vsi otroci.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek J. Canciani iz Škednja in tržaška federacija vabita danes, 30. septembra ob 15.30 na otvoritev ljudskega doma Zora Perello (na križišču med Škedenjsko in Ul. Soncini). Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič. Posegi: senatorka SKP Lidia Menapace, vsedržavni blagajniki SKP Sergio Boc-cadutri in zgodovinar Sandi Volk.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 30. septembra 2007, ob 15.30, nastop v Škednju na otvoritvi ljudskega doma »Zora Perello«. V torek, 2. oktobra 2007, ob 20.45, na se-
dežu na Padričah, redna pevska vaja. V sredo, 3. oktobra ob 20.45 seja odbora.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bellomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ravignani, o Bello-mijevem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlino-vi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Za tekmovalke bodo treningi ob torkih in četrtkih, ob 14.40. Začetek vadbe in informativni sestanek bo v torek, 2. oktobra, ob 14.40.
KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra.
MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah.
SKD F. PREŠEREN vabi osnovnošolce in najstnike na PLESNO ŠOLO pod vodstvom učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diaman-te-FVG«. Treningi se bodo vršili vsak ponedeljek popoldne. Začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra s sledečim urnikom: 16.00-16.45 skupinske koreografije (hip hop) za srednje in višješolce; 16.45-17.30 plesi v parih (latinsko-ameriški in standard plesi) za osnovno in srednješolce; 17.30-18.15 hip hop za osnovnošolce18.15-19.00 plesi v parih za višješolce. Toplo vabljeni na poskusno vajo!
SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLADINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Ma-tijačič in Aljoša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580.
KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa.
SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 2. oktobra 2007 na debatni večer »Nova stranka izziv tudi za nas: ali je res možna združitev Ssk in slovenske komponente LD?«. Svoja stališča bo-
sta podala novinarja Martin Brecelj in Ace Mermolja in moderatorka Darja Betocchi. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20.
SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA -šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hotmail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika).
SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680.
GLASBENI USTVARJALCI SKD Vesna obveščajo, da bo prva vaja in krajši sestanek v sredo, 3. oktobra ob 17.30 v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu.
KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo dne 3. oktobra 2007, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi volontariato), Ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih.
SKD FRANCE PREŠEREN - tečaj šivanja noš. Prvo srečanje bo v četrtek, 4. oktobra ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren.
SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV
priredi v četrtek, 4. oktobra 2007 ob 17. uri pri rojanski zdravstveni enoti 1 v Ul. Stock 2 - dvorana v 4. nadstropju, srečanje na temo: Nova organizacija diabetoloških centrov. Govorila bosta dr. Mario Reali, zdravstveni direktor in diabetologinja dr. Alessandra Petrucco. Vsi so vljudno vabljeni!
DRUŠTVO TAO organizira tečaj ženske samoobrambe. Tečaj se bo začel v petek 5.oktobra na sedežu društva v ul. San Maurizio 11. Dodatne informacije: 335-8414149 ali tao@associazio-netao.it ali www.associazionetao.it.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se vpisovanje na tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini, nadaljuje do 5. oktobra 2007. Vpisne pole in informacije dobite pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17.
SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 3803584580.
AŠD MLADINA organizira v oktobru
začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini s pričetkom 9. oktobra. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575.
ŠZ BOR - organizira tečaj pred-smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah.
AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko.
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma).
SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Ko-janec).
USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 3284559414; info@melanieklein.org.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje.
TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«.
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Na-brežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Se-sljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«.
JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@mela-nieklein.org«.
PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva).
8
Nedelja, 30. septembra 2007
ŠPORT
/
%mi
10. GLEDALIŠKI VRTILJAK
Gojenci Gledališke šole za najmlajše
PEPELKA
Režija Alida Bevk Priredba Lučka Susič Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27
danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA)
Sodeluje ŠC Melanie Klein -Animacijo je podprla {^r Zadružna kraška banka.
HH iL.fiTi.llED tTPlLM tLEMllttl V W TlAini tTAHLl ILGVEHÜ
danes, nedelja 30. septembra 20.30 - Društvo Škamperle, Sv. Ivan (Štadion l.maj) petek 05. oktobra 20.30 - KD Igo Gruden, Nabrežina
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 30. septembra 2007
SONJA
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 18.48 - Dolžina dneva 11.47. Luna vzide ob 20.28 in zatone ob 11.54
Jutri, PONEDELJEK, 1. oktobra 2007
JULIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,1 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb raste, veter 15 km na uro zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C.
OKLICI: Saverio Casoria in Sabrina Priori, Rosario Tabasco in Barbara Liuzzi, Sebastiano Tuiller in Laura Giacobelli, Luigi Donatone in Vera Kermez, Francesco Menegoni in Silvia Deluca, Elio Olivo in Slobodanka Marjanovič, Fabio Privileggi in Marina Marena, Francesco Carfora in Pao-la Manzoni.
[13 Lekarne
Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan
prireja v nedeljo, 7. oktobra 2007
ROJAN DAY
*ob 15. uri zbirališče na Obelisku *sprehod po rojanskih gričih *ob 18. uri na domačiji gospe Anite Perič Altherr pri Cesarjih (Ul. Olmi) kulturni spored *sledi družabnost s paštašuto _Vabljeni!_
33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Mt Kino
Nedelja, 23 septembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (040 764441).
Od ponedeljka, 1. , do sobote, 6. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul Belpoggio (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio - 040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).
Fernetiči (040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4 (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio), Istrska ulica
Društvo slovenskih izobražencev
začenja
jutri, I. oktobra, novo sezono.
V sodelovanju z Duhovsko zvezo
bo večer posvečen liku škofa
Lovrenca Bellomija.
Pozdravil bo tržaški škofmsgr. Evgen Ravignani.
Sodelujejo: Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik.
Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, ob 20.30.
SUPER - 18.45, 20.30 »Sapori e dissa-pori«; 17.45, 22.15 »Suxbad: Tre menti sopra il pelo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Hairspray - Grasso e bel-lo?«; Dvorana 3: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »Un impresa da Dio«; Dvorana 4: 15.20, 17.30, 20.10, 22.10 »Il buio nell'anima«; Dvorana 5: 15.30, 17.45, 20.10, 22.10 »La ragazza del lago«; 16.00 »Shrek terzo«.
H Šolske vesti
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-568233.
S Izleti
ALCIONE - 16.45, 19.00, 21.15 »Sicko«.
AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Un impresa da Dio«.
ARISTON - 18.10, 22.15 »Io non sono qui«; 16.30, 20.20 »Follia«.
CINECITY - 16.15, 20.15 »Espiazione«; 13.15, 20.30 »Scrivilo sui muri«; 10.45, 13.05, 18.20, 22.15 »Subax - Tre menti sopra il pelo«; 11.00, 12.45, 14.30, 18.30, 22.30 »Funeral party«; 10.55, 12.50, 14.40, 16.30 »Shrek ter-zo«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I Simpson - Il film«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Planet terror«; 10.45, 14.55, 17.15, 19.40, 22.00 »Il buio nell'anima«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.20, 22.10 »Un impresa da Dio«; 10.50, 15.00, 17.25, 19.45, 22.05 »Hairspray«.
EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 21.45 »Fu-neral party«.
EXCELSIOR AZZURRA -
16.30, 18.20, 21.00 »In questo mondo libero...«.
FELLINI - 17.10, 22.15 »L'ultima legio-ne«; 18.45, 20.30 »Piano, solo«; 15.00 »Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Scrivilo sui muri«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del la-go«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Hair-spray«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Gasilca pred oltarjem«; 17.20, 19.20, 21.20 »Ful gas 3«; 16.20, 18.40 »Bour-nou ultimat«; 21.00 »Planet terorja«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.50, 17.20, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il buio dell'ani-ma«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse - Planet terror«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30 »Shrek terzo«; 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ven-totto settimane dopo«.
Slovenski klub
vabi
v torek, 2. oktobra ob 20.30 na debatni večer
NOVA STRANKA IZZIV TUDI ZA NAS:
ali je res možna združitev Ssk in slovenske komponente LD?
Uvodni razmišljanji bosta prispevala Martin Brecelj in Ace Mermolja, moderatorka Darja Betocchi
Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20.
Na beneški fakulteti za arhitekturo je dokončal študij
Štefan Grgič
Iz srca mu čestitamo in želimo veliko uspehov
Vilma, Sergio, Franka in Norma z družinama
Benetke, 27. september 2007 Na fakulteti za arhitekturo je obrnil stran naš
Štefan
Korajžno naprej!
Vsi tvoji
ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ V. Ščeka v Nabrežini prireja danes, 30. septembra, izlet na Sv. Lenart. Zbirališče bo ob 11. uri na trgu v Nabrežini.
NA PRAVLJICO V BENEČIJO - v soboto, 6. oktobra 2006, krožek Galeb vabi osnovnošolske otroke na pravljični dan v Čedad, Landarsko jamo, Špeter (kjer bo kosilo in popoldanska ustvarjalna delavnica) v spremstvu animatorjev. Odhod z Opčin ob 8.30, povratek ob 18.30. informacije in prijave do danes, 30. septembra (izlet je brezplačen) na tel. št.: 040-368094 ali po mailu krozek.galeb@libero.it.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, svoj že tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so na vrsti dolenjski kulturni spomeniki. Vozili se bomo po dolenjski cesti mimo Otočca in obiskali Brežice ter si ogledali zgodovinski grad in v njem Posavski muzej. Potem se odpeljemo v Kostanjevico ob Krki, kjer bo kosilo in ogled umetniških zanimivosti mesta: Forma viva in Cistercijanski samostan, danes spremenjen v nacionalni muzej. Odhod iz Doline ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 040-228924 (Sergij Mahnič), 040-228274 (Rado Štranj), 040-228174 (Aldo Štefančič).
PO POTEH KILJANA FERLUGE. Kdor se želi vpisati na izlet , ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v nedeljo, 7. oktobra v Crikvenico in otok Krk, naj se čimprej prijavi, ker so na razpolago še zadnja mesta. Prijave sprejema gospa Vesna (040271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z ADRIATICA.NET CENTRO VIAGGI.
SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bas-sano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni!
POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosi-
Silva in Nerina
se prisrčno zahvaliva prijateljicam in ''telovadnicam'' iz Doline,
da so, ob najini okrogli obletnici, tako domiselno in duhovito popestrile najino ''fešto''.
lom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693.
SŠKD TIMAVA Medjavas - Štivan organizira 20. in 21. oktobra 2007, že tradicionalni dvodnevni jesenski izlet v Čateške toplice v Zagreb. Prijave sprejemamo (do 3. oktobra) na tel. 338-7738027 (Igor) in 339-6020160 (Robi).
TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV,
ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta.
Čestitke
Danes na koru kar grmi, saj naš ZORKO rojstni dan slavi! Še na mnoga in zdrava leta mu iz srca želimo vsi.
Valentini in Paolu se je pridružila mala ASIA. Srečnima staršema in živahni Asiji želimo obilo sreče in veselja nona Lidija, brata Ivan in Mirko z družinama.
SLAVICA in BORIS praznujeta jutri 30. obletnico poroke. Še mnogo srečnih let jima želijo Erik, Maja, Dragica, Franko, Giudita, Milko in Slava ter vsi sorodniki.
FABIO! Že dolgo smo se spraševali za katero zmago bi ti čestitko dali in končno smo se odločili, da za vnaprej in nazaj ti bomo voščili. Tvoje zmage naj bodo vsem nam v ponos, saj tudi mlajšim si še vedno kos. Kar »hodi« kar tako naprej, čvrst in zdrav pa kot doslej. Prejmi te kilometrske čestitke iz Gročane, od Marize, Radota, Patri-ka, Petre in Paule.
Danes praznujeta na šiji 45. let poroke super nono in super nona. Vso srečo jima želijo trije navihanci.
Še premišljuješ? Pohiti, pridi z nami v
STUDIO ART
Dramska igra, ples, gib, govor, predstave in še marsikaj...
Potrditev vpisa v drugi letnik in
vpis v prvi letnik gledališke šole:
sola@teaterssg.lt ali kliči na 347-7615287. Prvo srečanje vseh tečajnikov 5.10.2007 ob 16.00
v Kulturnem domu v Trstu!
Pričakujemo Te!
www.teaterssg.it
Id Osmice
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270.
OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-
protu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Salomon v Rupi. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
OMV Proseška postaja 35 (Zgonik) AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4
ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2
ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - državna cesta 202, Ul. Carnaro - državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst
Loterija	29. septembra 2007				
					
Bari	20	51	73	19	63
Cagliari	83	61	32	76	46
Firence	21	81	15	8	23
Genova	89	43	87	39	20
Milan	11	54	12	47	89
Neapelj	8	90	79	85	22
Palermo	17	56	46	55	13
Rim	80	79	89	15	65
Turin	27	70	58	35	21
Benetke	11	64	28	88	38
Nazionale	35	66	68	67	79
Super Enalotto Št. 117
8 11 17 20 21	80 jolly 64
Nagradni sklad	3.771.435,15 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.598.114,00 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
44 dobitnikov s 5 točkami	17.142,89 €
3.895 dobitnikov s 4 točkami	193,65 €
107.597 dobitnikov s 3 točkami	7,01 €
Superstar	35
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
14 dobitnikov s 4 točkami	19.365,00 €
299 dobitnikov s 3 točkami	701,00 €
3.481 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
20.275 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
40.372 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
ŠPORT
Nedelja, 30. septembra 2007
9
H Mali oglasi
GLASBENA MATICA išče sodelavca z muzikološkim znanjem inorganiza-cijskimi izkušnjami za promocijo dejavnosti Glasbene matice (šola, koncertna sezona, razne pobude in projekti, spletna stran) v medijih in v stikih z organizacijami in javnostjo. Pisne ponudbe (ki morajo vsebovati curriculum in okvirni opis pobud, ki jih kandidat predlaga za promocijo Glasbene matice) poslati naGlasbeno matico, ul. Montorsino 2, 34135 Trst, do 10.oktobra 2007.
GOSTILNO v Mačkoljah z velikim dvoriščem ter parkiriščem daje se v najem. Tel.: 348-3667765.
IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 3288161372.
IŠČEM 2x tedensko (sreda in sobota) za nego hiše marljivo in vestno gospo. Zainteresirane naj pokličejo na tel. št.: 393-7739728.
IŠČEM v najem na tržaškem krasu majhno hišico z vrtom ali stanovanje, tudi potrebno manjših popravil, adaptacij. Tel.: 346-0919666 .
IŠČEM zanesljivo in natančno hišno pomočnico. Tel.: 040-212928.
PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509.
POPRAVLJAM in krojim na novo obleke, pohištvene opreme in tudi štikam noše. Zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na 335-5409251.
PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel.: 334-7755361.
PRODAM malo rabljen bicikelj Battalini, velikost za odrasle. Tel. na št.: 335-5409251.
PRODAM po ugodni ceni popolnoma nove gorske čevlje št. 40. Klicati ali zgodaj zjutraj ali od 13.30 do 14.30 na tel. št.: 040-820630.
PRODAM kamniti portal. Tel. 3346475337.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
nujno išče lesene garderobne omare iz 30-ih in 40-ih let prejšnjega stoletja. Tel. 040-632665/4 ali 340-8633712.
V	CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. Toplo vabljeni!
V	NAJEM iščem bivališče (podstrešno, oz. monolokal + kopalnica ali podobno) najmanj 30-40 kv.m; tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do max 310,00 evrov. Klicati na tel. št.: 040-392018 ali 3402620400.
V	OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno od 150 do 200 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Možno je tudi razdeliti prostor po lastni potrebi. Telefon: 348-2812360.
FRIZERSKI SALON v središču Trsta išče osebje. Za informacije poklicati na 3386976796
IŠČEM BABY SITTER. Katja tel. 340-6859948.
IŠČEMO OSEBO 19-30 LET z
dobrim znanjem slovenščine, za delo s strankami, umetniško nadarjeno in ročno spretno za uokvirjenje slik. Tel. 0422-881014 Barbara.
IŠČEMO TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo frizerskih, kozmetičnih proizvodov in opreme, ter izkušenega skladiščnika. Tel. Roberto 040-390319.
REKLAMNA AGENCIJA IŠČE TAJNICO/KA z znanjem slovenščine in italijanščine ter dobrimi organizacijskimi sposobnostmi. Pisne ponudbe poslati na: info@sintesitrieste.it ali po faksu na št. 040-370045
TRŽAŠKO PODJETJE INFORMATIKE išče resno osebo za takojšnjo zaposlitev. Obvezna slovenščina in italijanščina, zaželje-na angleščina. Pisati na help4pc@libero.it
0 Prireditve
KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 7. oktobra 2007 tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 15. uri na Obelisku, nato sprehod po prvem delu Napoleonske ceste, mimo Trsteniškega gozda, Škalešante, Piščancev in Lajnarjev do Cesarjev, kjer bo na domačiji gospe Anite Perič Altherr (ulica degli Ol-mi 23) običajna vrtna veselica. Ob 18. uri kulturni program s predvajanjem diapozitivov o umetniku Lojzetu Spa-calu, sledila bo družabnost s paštašuto. Vabljeni!
RADIJSKI ODER obvešča, da se začenja »deseti Gledališki Vrtiljak«. Prva predstava, »Pepelka«, v izvedbi malih gojencev Gledališkega tedna za najmlajše, bo danes, 30. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Bran-desia št.27). Abonmaje lahko rezervirate v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, ali telefonsko na št. 040370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Na voljo sta dve vrsti abonmajev, in sicer Sonček za predstave ob 16. uri in Zvezda za predstave ob 17.30. Nakup posameznih vstopnic in abonmajev tudi neposredno pred predstavo.
V GALERIJI VELI JOŽE V GROŽNJANU (HR) bo od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30 na ogled razstava Klavdije Marušič. Istočasno bo v Galeriji All'Angolo v Grožnjanu na ogled razstava Andrea Verdelago.
SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 2. oktobra 2007, ob 20. uri: srečanje s knjigo NOVLJANOVO STOLETJE. Ob prisotnosti avtorja Lada Am-brožiča ml. bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec, pevski pozdrav MoPZ Tabor; v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Ti-hobitje v jarku« (režija Nenni Delme-stre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas!
SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Navi-hanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli mu-zikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure.
KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furlani, mez-zo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodno-zabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali in-fo@godbanabrezina.it ali fax 0402529063.
ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Cit-ta di Pordenone (PN), vokalna skupi-
na »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), asso-ciazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45.
Zapustil nas je naš dragi
v
Cele Sancin
Žalostno vest sporočata
žena Silvana in hči Tanja z možem Francem.
Pogreb bo v sredo, 3. oktobra ob 10.40 iz mrtvašnice v ulici Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Trst, 30. septembra 2007
Zadnji pozdrav dragemu nonotu Katja in Martina
Žalovanju se pridružujejo vsi sorodniki
Žalovanju se pridružujeta Claudia in Miro
Ob izgubi dragega Čeleja izreka svojcem iskreno sožalje
Silvana z družino
Za dobrim prijateljem Čeletom žalujemo, Silvani in družini izrekamo najgloblje sožalje
Aleksij in Gracijela, Licia, Neva, Celestina in Ada
Ob izgubi očeta Celesteja izrekamo občuteno sožalje Tanji in družini
družine Berzan, Crevatin, Mihelčič, Mosenich, Nadlišek, Posar, Sosič, Spetič M., Spetič S., Zeriul, Zobec in Žerjal.
Ob boleči izgubi Čeleta Sancina izrekajo svojcem iskreno sožalje
družine Cerin, Sancin in Gropajc
Ob težki izgubi očeta Celesteja izrekamo občuteno sožalje naši dragi Tanji in družini.
Vodstvo in vsi kolegi SERVIS-a, SDGZ-ja, Euroservisa in Servisa Koper
V tem težkem trenutku sočustvuje s Francem Starcem in družino
Alessio Tonegato
Ob boleči izgubi dragega Celeja izrekamo občuteno sožalje Francu in družini
Fabio, Dean, Dino, Igor, Edvin, Mirella, Claudia
Ob nenadni izgubi bivšega kolega Celesteja Sancina izrekamo svojcem najgloblje sožalje
vsi na Primorskem dnevniku
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Ivan Lesizza
■ ^ f
Za njim žalujejo
mama Miranda, žena Sonia, družina Zavadlal ter ostalo sorodstvo.
Od njega se bomo poslovili v sredo, 3. oktobra ob 13.30 v cerkvi sv. Roka v Na-brežini.
Namesto cvetja darujte za Sklad Mitja Čuk.
Nabrežina, 30. septembra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa
Dragemu IVANU zadnji pozdrav, svojcem pa iskreno sožalje.
Družine Blažina
Ob prerani izgubi ljubljenega Ivana sočustvujejo s Sonio in mamo Mirando
kolegi Claudia, Maja, Marko, David in Deborah
Ob izgubi dragega sina in moža Ivana
izrekamo mami Mirandi in ženi Sonji občuteno sožalje.
Prijatelji iz Barkovelj z družinami .
Lezi,
ostal boš vedno v našem spominu.
Ob prerani izgubi dragega Ivana izrekamo občuteno sožalje mami Mirandi in ženi Sonji
sošolci 5.a razreda 1991 liceja France Prešeren
Dragi Ivan,
v spomin na skupaj preživele trenutke... še zadnji pozdrav
Tjaša in Irena
Ob nepričakovani prezgodnji izgubi prijatelja Ivana
izrekajo svoje sožalje ženi Sonji in mami Mirandi
Marko s Ketty in Alino, Christian in Valentina, Marko in Valentina, Aljoša z Eriko in Matijo, Erik, Egon ter Aleksij
Dragi Ivan,
pošiljamo ti poslednji glasbeni, športni in prijateljski pozdrav. Za vedno boš z nami v mnogih lepih spominih.
Kraški ovčarji
Ob nenadni in boleči izgubi dragega Ivana Lesizze izrekamo mami Mi-randi, ženi Sonji in sorodnikom najgloblje sožalje
odbor in člani AŠD Sokol
Ivan,
mnogo prerano si zapustil igrišče življenja.
Iskreno sožalje svojcem izrekajo Sokolovi košarkarji
Ob prerani izgubi dragega Ivana izreka mami Mirandi in ženi Sonji iskreno sožalje
Stranka komunistične prenove -Krožek Kras
Draga Sonia,
stisnemo te v topel objem in z žalostjo v srcu ti izrekamo globoko ter sočuteno sožalje.
Ženski pevski zbor Vesna
Ob izgubi dragega Ivana Lesizze izraža občuteno sožalje materi in ženi
SKD Igo Gruden
Globoko užaloščeni ob težki izgubi Ivana izrekamo občuteno sožalje ženi Sonji in mami Mirandi
kolegi in odborniki sekcije svobodnih poklicev SDGZ
Ob smrti bivšega pevca in prijatelja Ivana Lesizze izrekamo ženi Sonji, mami Mirandi in ostalim sorodnikom občuteno sožalje.
MoPZ Fantje izpod Grmade
ZAHVALA
Zdenko Corbatti
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Posebna zahvala društvu SKD Slavec in zboru Slavec-Slovenec za občuteno počastitev njegovega lika, g. župniku in vsem prijateljem.
Svojci
Ricmanje, 30. septembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
30.9.1997	30.9.2007
Ob 10. obletnici smrti
Danice Križmančič Tomažin
se je z ljubeznijo spominjamo.
Mož Polde in hči Neva z družino
Bazovica, 30. septembra 2007
1.10.1997
1.10.2007
Silva Kodrič -Raztresen
Z ljubeznijo se te spominjamo
vsi iz Trsta in Ajdovščine
Trst, 30. septembra 2007
30.9.2004
30.9.2007
Peter
Življenje prazno je postalo, spomine čudovite je zapisalo. Odmev korakov je obstal, tvoj glas naju več ne bo iskal.
Tvoja mami in tati
Trebče, 30. septembra 2007
TRST	Nedelja, 30. septembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
»zablode« pri dostavi poste
Sovodnje ob Črnem morju?
Tržaška ulica »ne obstaja« (zgoraj), žig iz ruskega kraja Soči (spodaj)
S sovodenjsko pošto se očitno nekje zatika. Občina Sovodnje je 14. avgusta poslala pismo, ki ga je predsednik športnega združenja Soča na Vrhu prejel pred dvema dnevoma, vendar s presenečenjem. Preden ga je pošiljka dosegla, je že bila v ruskem mestu Soči ob Črnem morju, kjer bodo leta 2014 potekale zimske olimpijske igre, od tod pa se je z žigom v cirilici na hrbtni strani ovojnice in s francoskim pripisom »Retour. Adresse inexacte« vrnila v občino, od koder je bila odposlana. Po poldrugem mesecu je pismo, na katerem je bila poštna znamka še veljavna, saj na njej ni bilo italijanskega poštnega žiga, končno le prišlo do naslovljenca. Naslov na pismu je bil napisan v slovenščini, ovojnica je imela dvojezični naziv so-vodenjske občine, zakaj in kje je prišlo do pomote, pa ni enostavno ugotoviti. Lahko le ugibamo, da je poštni uslužbenec površno prebral naslov ali pa, preprosteje, gaje slovensko ime kraja iz ignorance zavedlo. Sovodnje ob Soči je zamenjal za ruski Soči in pismo zato poslal v oddaljeno slovansko deželo.
Nedvomno gre za neobičajno prigodo, vendar Sovodenjci znajo povedati, daje zamud ali »zablod« pri dostavi pošte kar nekaj. Drug primer je
pismo, ki so ga na pot poslali v Sloveniji in je bilo naslovljeno na nekdanjega sovodenjskega župana v Tržaško ulico, v bližini Gabrij. Kot je razvidno z gornjega posnetka, je naslov na pošiljki prečrtan, na obrednem žigu s pojasnilom pa je označeno, da naslov ne obstaja. Kdo ima prav, poštni uslužbenec ali cestna tabla z dvojezičnim napisom »Via Trieste Tržaška ulica«, ki stoji natanko pred hišo s poštnim nabiralnikom, kamor je bilo pismo namenjeno?
Zahteva občinskih svetnikov, naj se sovodenjski poštni urad okrepi in naj pošto - tako kot v preteklosti - dostavlja domačin, je očitno utemeljena.
Sedež sovodenjske pošte
bumbaca
Za raznašanje pošte po sovodenjski občini mora skrbeti poštni urad iz Sovo-denj, ne pa urad iz Zagraja. V to so prepričani sovodenjski občinski svetniki, ki so na četrtkovem zasedanju občinskega sveta po daljši in poglobljeni razpravi soglasno sprejeli resolucijo, ki jo je predlagala opozicijska svetniška skupina Združeni in v kateri je poudarjen pomen javne poštne službe na območju občine.
V zadnjem obdobju je bilo v sovo-denjskem poštnem uradu ukinjeno raznašanje pošiljk, kije sedaj poverjeno poštnemu uradu v Zagraju. »Kljub splošnim zagotovilom, da ni nevarnosti, da bi poštni urad v Sovodnjah zaprli in da gre za nujno racionalizacijo storitev na tem področju, je občinski svet prepričan, da občanke in občani sovodenjske občine imajo pravico do primernih javnih storitev,« so v resoluciji poudarili svetniki in nadaljevali: »Še posebno se občinski svet zaveda pomembnosti, daje med te usluge uvrščeno tudi raznašanje pošte preko sovodenjskega poštnega urada. Zato sovodenjski občinski svet ne odobrava odločitve, da se raz-
nova gorica - Poulična akcija »Art for Nothing«
Poklanjali umetnost
Pri včerajšnji pobudi so sodelovali tudi likovniki iz londonske Hoxton Square Gallery
Novogoričani so imeli včeraj priložnost sodelovati v svojevrstni umetniški akciji, poimenovani »Art for Nothing« ali brezplačna umetnost. Bevkov trg je zasedlo več kot 30 umetnikov iz Slovenije, Italije, Velike Britanije, Irske in Nemčije. Mimoidočim so zastonj poklanjali svojo umetnost: platna, kipce, zgoščenke, potiskane majice, fotografije in drugo. Mnoga dela so nastajala tudi pred očmi ljudi.
Podobno akcijo je skupina umetnikov pred dvema mesecema izvedla v Londonu, novogoriški pa sta botrovali dve desetletnici: toliko let delovanja te dni beležita tamkajšnja mestna galerija in umetniška skupina BridA iz Šempasa. Pri izvedbi je poleg njiju sodelovala še londonska Hoxton Square Gallery in novogoriško podjetje SGP Gorica, ki je omogočilo prihod umetnikov v Novo Gorico. Omenjena londonska galerija namerava podobne dogodke izvesti po Evropi, osnovno vodilo pa je brezplačno po-darjanje umetnosti ljudem. Novogoriška akcija je zelo uspela, saj so nekatera dela pošla v nekaj minutah, zanimanje za dogodek pa je bilo veliko z obeh strani meje. (km)
Umetnik slika na novogoriškem trgu, mimoidoči čakajo na dar
foto k.m.
sovodnje - Občinski svet soglasno izglasoval resolucijo o poštni službi
Nasprotujejo krčenju storitev poštnega urada
S spremembo proračuna so vzdrževalnemu posegu na županstvu namenili 15 tisoč evrov
našanje pošte opravlja iz poštnega urada, ki je lociran izven občinskega teritorija.«
Po besedah občinskega svetnika opozicije Vlada Klemšeta so v sovodenjski občini vedno imeli svojega poštarja. Pred leti je to službo opravljal tudi domačin, ki je poznal slovenski jezik in družinske hiše na občinskem območju. To je omogočalo, da je morebitna pošta z zgrešenimi naslovi vseeno prišla do pravega prejemnika. Po navedbah Klemšeta so v komaj izglasovani resoluciji poudarili, da je poštni urad dandanes prava banka, kjer občani poleg plačevanja položnic dvigajo pokojnine, vlagajo prihranke, pošiljajo telefaks sporočila in lahko opravijo še vrsto drugih opravil. Zato je pomembno, da je poštni urad v vseh vidikih čim bližji občanom, pri čemer je še posebno važno znanje slovenščine s strani poštnega osebja.
Občinski svetniki bodo resolucijo posredovali ravnateljstvu poštne službe in ga pozvali, naj se dostava pošiljk ponovno organizira iz poštnega urada v Sovodnjah, naj se ojači osebje krajevnega poštnega urada ter naj se ob upoštevanju jezikovnih značilnosti sovodenjske občine in ob spoštovanju zakonov 482/99 in 38/2001 poskrbi za namestitev osebja z znanjem slovenščine. Ob tem so svetniki pozvali, naj poseže, tudi župana Igorja Petejana, ki je včeraj napovedal, da se bo v prihodnjih dneh pri pristojnih uradih zavzel za izboljšanje poštnih storitev v sovodenjski občini.
Na dnevnem redu zasedanja občinskega sveta je bila tudi potrditev sklepov občinskega odbora iz dne 29. avgusta. Po besedah občinskega odbornika Zdravka Cu-strina so pri prihodkih beležili 40.000 evrov pokrajinskega prispevka, ki bo namenjen obnovi vodovodnega omrežja v Ga-brjah, 150.000 evrov posojila za tretji sklop del nogometnega igrišča v Sovodnjah in 5.000 evrov višjih prihodkov od davka na prečiščevanje odplak. Ob tem so odobrili delno koriščenje lanskega ostanka -15.000 evrov - za manjša popravila županstva. Custrin je pojasnil, da večji del novih stroškov predstavljajo dodatki, ki jih bo prejelo osebje zaradi obnove delovne pogodbe, in menza v vrtcu, kjer za pripravo hrane začasno skrbi zunanje podjetje. Druga odobrena sprememba proračuna po Cu-strinovih navedbah zadeva znižanje stroškov za skupno davčno skrbstvo in dva tisoč evrov, ki so jih namenili izrednemu čiščenju sovodenjske telovadnice. Pri glasovanju sprememb proračuna in proračunskih ravnovesij se je opozicija vzdržala, medtem ko je skupaj z večino potrdila sklepe, ki jih je občinski odbor sprejel konec avgusta. (dr)
gorica - Šolstvo
Z akcijo
proti
osipu
Joško PrinCiC
bumbaca
Odbor goriške sekcije Sindikata slovenske šole, zbran na redni seji ob začetku šolskega leta, je podrobno analiziral šolsko stanje na Goriškem. V ospredje svoje debate je postavil težko situacijo zavoda Cankar-Zois-Vega, ki je že drugo leto brez stalnega ravnatelja. Vodstvo šole je bilo letos poverjeno ravnateljici didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Miroslavi Braini, ki pa je opozorila na težave, ki jih bo imela pri koordinaciji dela dveh tako različnih zavodov, ki imata toliko razredov. Didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo je namreč eno izmed največjih v Gorici, kar pomeni, da je učinkovito vodenje slovenskega višješolskega tehničnega pola možno le ob pomoči podravnatelja, ki naj bi bil oproščen pouka.
Odborniki sindikata so nato opozorili na nujnost, da se v deželni zakon za Slovence vključi tudi ureditev pravnega stanja Sindikata slovenske šole. Predsednik sindikata Joško Prinčič je nato spregovoril o potrebi, da bi tudi letos sprožili akcijo za osveščanje staršev in dijakov ob vpisovanju v slovensko šolo. Z akcijo si sindikat prizadeva prepričati starše, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo, obenem pa zmanjšati osip dijakov ob prehodu iz ene stopnje šolanja na drugo. Pri tem so odborniki ugotovili, da so bile take pobude v zadnjih letih zelo učinkovite, saj so zajezile osip, število dijakov na slovenskih šolah v goriški pokrajini pa je naraslo, kljub splošnemu demografskemu padcu.
Pri tem so odborniki sindikata izpostavili delo učnega osebja na vseh stopnjah. Prav ta trud, namreč omogoča nenehno uveljavljanje slovenske šole v Italiji, tako v odnosu do drugih italijanskih šol, kot tudi na vseslovenski ravni, kjer v sklopu raznih tekmovanj, dijaki leto za letom dokazujejo zavidljivo pripravo.
Ob splošni pozitivni sliki so torej težko razumljive polemike, ki so v minulem tednu polnile strani zamejskega tiska in ki so dejansko poskušale razvrednotiti uspehe slovenske šole na Goriškem. Sindikat se sicer dobro zaveda, da v trenutku rasti, v trenutku, ko se tudi etnična sestava šolske populacije spreminja, lahko pride do izoliranih težav, ki pa globalno ne zmanjšujejo dosežkov slovenske šole. Ob soglasnem zavračanju natolcevanj o uvajanju dvo-jezičnosti v slovensko šolo, o čemer na Goriškem nikoli ni bilo govora in česar si tudi nihče ne želi, sindikat ugotavlja, da je in ostaja slovenska šola odprta za vse, ki se želijo slovenščine naučiti. Odborniki sindikata so vsekakor mnenja, da je diskusijo o tako delikatnih problemih, kot je ocenjevanje jezikovne ravni naših dijakov, treba osnovati na objektivnih in izmerljivih ugotovitvah, ne pa na občutkih nekaterih, ki so večkrat zavajajoči. Prav zaradi tega bo Sindikat slovenske šole v naslednjih mesecih organiziral simpozij, ki naj bi skušal prikazati realno stanje poznavanja jezika v naših šolah, obenem pa bi opozoril na možne strategije učinkovitega poučevanja slovenskega jezika v razredih, kjer je stopnja predznanja slovenskega jezika zelo različna.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 30. septembra 2007 1 1
gorica - Danes napovedujejo vrhunec prireditve s ponudbo dvestopetdesetih stojnic
Okuse od blizu in daleč spajajo z Mozartom in Dylanom
Več tisoč ljudi na ulicah, vendar gneče včeraj ni bilo - Nekoliko zapostavljene krajevne dobrote
gorica - SSk
Kritični do seznama
Zahtevajo odprtje otroških jasli
Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti so izrazili veliko zadovoljstvo zaradi uspeha obeh prizivov na skupščino garantov za sodelovanje na primarnih volitvah Demokratske stranke (DS), ki so ju predstavili Mirko Špacapan ter Damijan Terpin in Walter Bandelj. »Tako je lista "'Slovenci za Morettona" spet v igri in SSk bo naredila vse, da bo prejela največ možnih slovenskih glasov,« so povedali v stranki. Njeno pokrajinsko vodstvo je ocenilo, da je Gianfranco Moretton najboljši kandidat za deželnega tajnika DS, saj je po njihovi presoji od vedno gojil do Slovencev odprt in prijateljski odnos. »Konkretno je tudi prispeval za potrebe rajonskih svetov, in sicer za ureditev soškega brega v Štandrež in za popravilo ceste v Štmavru. Vedno je tudi spoštoval potrebo in načelo SSk po samostojnem političnem nastopanju. Sedanji podpredsednik deželnega odbora je zagotovil, da bo v primeru izvolitve za deželnega tajnika DS sklenil s SSk dogovor in omogočil njen samostojen nastop na prihodnjih deželnih volitvah z lastno listo in simbolom,« navajajo pri stranki.
Na zasedanju so obravnavali tudi pravkar odobreni seznam občin, kjer se bo izvajal 10. člen zaščitnega zakona 38/01. Pokrajinski svet SSk je podprl stališče pokrajinskega tajništva ter dveh rajonskih svetnikov Miloša Čotarja in Nika Klanjščka, da ni sprejemljiva izločitev svetogroske četrti iz seznama, kjer se bo izvajala vidna dvojezič-nost. V ta namen bodo občinski svetniki SSk na prihodnjem zasedanju goriškega občinskega sveta postavili županu Ettoreju Romo-liju svetniško vprašanje glede izključitve sve-togorske četrti. Ob zaključku je podpredsednik pokrajinskega sveta in občinski svetnik Silvan Primosig opozoril na dve kočljivi zadevi. Prva je namen deželne uprave, da privoli v gradnjo akumulacijskega jezu na Soči pod Pevmo in Štmavrom. Proti projektu se je v prejšnjih dneh že izrekla pokrajinska odbornica Mara Černic, zaskrbljenost pa je izrazil tudi predsednik rajonskega sveta Pev-ma-Oslavje-Štmaver Lovrenc Persoglia. Primosig je opozoril še na stališče občinske odbornice Silvane Romano v zvezi z odprtjem slovenskih jasli v Gorici. Odbornica trdi, da primanjkuje denarja, medtem ko je po Primosigovih besedah Brancatijeva uprava že namenila znesek za odprtje jasli. »Po drugi strani skuša odbornica vsiliti v jasli fur-lanščino, saj bi tako po njenih besedah lahko koristili druga denarna sredstva,« pravijo pri SSk in menijo, da se tovrstnim igricam ne sme popuščati, zato pa bi bilo potrebno skupaj z ostalima dvema Slovencema v občinskem svetu zahtevati čimprejšnje odprtje slovenskih jasli.
gorica
Temelji nove stranke
V ospredju pravila in vsebina
Nastajanju Demokratske stranke (DS) je bilo posvečeno petkovo javno srečanje na goriški pokrajini. Pobude, ki jo je priredil goriški organizacijski odbor za promocijo DS, so se udeležili številni občani, ki so se do danes politiki približevali po različnih poteh. David Peterin, član pokrajinskega tajništva Levih demokratov in kandidat v deželno ustanovno skupščino DS na listi, ki podpira Bruna Zvecha, je izpostavil, da so bili med prisotnimi pripadniki Marjetice in Levih demokratov ter številni občani, ki se dotlej niso vključevali v stranke. »Obžalujem le odsotnost pripadnikov ali članov SSk, ki po eni strani trdijo, da bodo po svojih močeh prispevali k ustvarjanju DS, ko pa je trenutek soočanja z ostalimi partnerji in posamezniki, ki DS polnijo z vsebino, jih ni na spregled,« je opozoril Peterin, ki sodeluje v občinskem pripravljalnem odboru DS.
Na petkovem srečanju je Francesco Donolato orisal pravila primarnih volitev za DS in njihov potek, bivši občinski odbornik Bruno Crocet-ti pa je predstavil prvi pokrajinski programski osnutek novega političnega subjekta. Med razpravo sta spregovorila tudi Majda Bratina iz Foruma, ki na primarnih volitvah kandidira na deželni listi Enza Baraz-ze, in Ivan Bratina. Posegel je tudi Peterin, ki je pojasnil, da je DS novost v državi in kot taka nima še svoje vsebine. »Zgrešeno bi bilo pojmovati DS kot seštevek politike Levih demokratov in Marjetice,« je menil Peterin in svoje stališče tako pojasnil: »Prvič, ker se v DS vključuje tudi nezanemarlji-va množica ljudi iz drugih sredin. Drugič, ker mora DS odgovarjati novim potrebam, ki se v preteklosti niso postavljale in jim zato nista odgovarjali ne komunistična in niti soci-alno-katoliška kultura. Vsebino DS je treba še skrojiti. Krojili pa jo bodo ljudje, ki bodo svoje izkušnje in predloge prinesli v take forume, kakršen je potekal na pokrajini. V petek nismo doživeli zborovanja Levih demokratov ali Marjetice, temveč prvo občinsko zborovanje nove politične sile, Demokratske stranke.«
Prireditelji petkovega srečanja so povedali, da se bodo do 14. oktobra zvrstile predstavitve posameznih list, nato pa še skupinska predstavitev vseh kandidatov.
Na Travniku pravo avstrijsko naselje (levo), v ulici Roma pa prepevanje ob slastnih balkanskih jedeh (desno)
bumbaca
Goriška poulična »fešta« Okusi ob meji je tudi letos polno zaživela šele na sobotni dan. Naklonjeno vreme je včeraj omogočilo več tisoč obiskovalcem nemoten sprehod med približno dvestopetdese-timi stojnicami in šotori z najrazličnejšo ponudbo, ki so preplavili širše mestno središče. Gneče je bilo sicer precej manj kot prejšnja leta, to pa zaradi boljše in širše razporeditve stojnic - kar je sicer privedlo do večjih zastojev in nevšečnostih v prometu - in iz razloga, ker je po prvih ocenah prišlo tokrat v Gorico nekoliko manj ljudi.
Številni vonji naravnih pridelkov, žarov, kotlov in loncev se prelivajo iz ulice v ulico. Novosti je letos več. Prisotnost deželnih dobrot je delno okrnjena, Gorici pa se ponujajo novi okusi. Razčlenjena in kar bogata je francoska prisotnost - resnici na ljubo naj povemo, da so pogajanja za prihod Francozov stekla še pod Brancatijevo upravo - s siri, delikatesami, pateji, priznanimi provansalskimi dišavami in mili ter s ponudbo ostrig in pravega šampanjca. Na drugem koncu »okusnih« četrti, v ulici Boccaccio in na oširku za pokrito tržnico, pa najdemo sredozemsko okolje. Mimohod nas popelje med številne stojnice domače obrti iz severnoafriških držav, poskrbljeno pa je tudi za pokušnjo čajev in nekaterih sredozemskih jedi. Vmes pa dobimo vse: od domačih šotorskih gostiln z domačo ponudbo štandreških in ločniških društev do številčne prisotnosti avstrijskih dežel na Travniku, od naravnih pridelkov združenj kme-
tovalcev in turističnih kmetij do sejma starin v Raštelu, od raznovrstnih znanih in manj znanih vrst piva do vrhunskih vino-tek Števerjanskih gričev, konzorcija Colli-o in Vinoteke z Dobrovega.
Žal je zapostavljena ravno tista ponudba, ki bi morala najbolje in v prvi vrsti predstavljati Gorico: njeni pristni okusi. Šotoru z goriškimi čebelarji, »gubanco« in odličnimi vinarji Oslavja, Podgore, Štmavra in Ločnika so namreč namenili lokacijo v ljudskem vrtu in je zato nekoliko odmaknjen iz ospredja prizorišča. Glede na kakovost ponudbe bi si zaslužil vidnejše mesto.
Privlačen je današnji spremljevalni program poulične prireditve. Ob 11. uri bo pod šotorom v ljudskem vrtu izvedenec Stefano Cosma razpravljal o Vitovski, uro kasneje pa bodo na goriškem gradu »spojili« Mozartovo glasbo z vini iz goriške okolice. Ravno tako ob 12. uri bo na trgu Sv. Antona nastop folklorne skupine iz hrvaškega Zagorja, pihalni orkester iz Nove Gorice bo igral ob 18. uri na Travniku, uro kasneje pa bodo v ljudskem vrtu gostje lahko prisluhnili godbi na pihala iz Prvačine. Od 17. ure dalje se bo z ljudmi vred po mestu sprehajala tudi godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob 21. uri bo na Travniku pričakala obiskovalce brazilska bossanova, v ulici Marconi pa bo istočasno skupina Lost in the Rain ponujala pesmi Boba Dylana. Posebna zanimivost bo koncert za kozarce in kitaro v izvedbi Gianfranca Grisija in Elvia Solvettija ob 19. uri v ulici Marconi.
Jedi in diplomacija
Ulica Roma je avenija značilnih okusov z Balkana. Srbi, Bosanci in Hrvatje ponujajo znane in cenjene jedi, novost in zanimivost pa predstavlja predvsem albanska kuhinja. Predstavnike teh držav z jedmi, narodnimi nošami in ročno obrtjo so v Gorico pripeljali pobudniki festivala Med zvoki krajev. Žal je glasbena prisotnost okrnjena, ker srbskim trubačem in dvema albanskima skupinama niso izdali vize in so tako onemogočili dodatno poživitev ulic. Za svojevrstno poživitev pa so poskrbeli Srbi, ki se niso sprijaznili z dejstvom, da so navpične zastave Okusov ob meji pod napisom »Balcani« ilustrirali s hrvaško zastavo, srbske pa na njej ni. Zato so zahtevali njihovo odstranitev s svoje stojnice; po posredovanju podžupana Fabia Genti-leja so privolili le v eno, »diplomatski spor« pa se je končal s kozarcem srbske pijače. Naj zabeležimo, da je včeraj obiskal Gorico albanski veleposlanik Llesh Kola, ki se je najprej na pokrajini srečal s predsednikom odbora Gherghetto in sveta Fabbrom, nato pa ob albanski stojnici še z županom Romolijem. Za danes je napovedan srbski konzul v Trstu.
nova gorica - Spomnili so se žensk v fašističnem zaporu
Na Kostanjevici so trpele
Življenje zapornic je v publikaciji s sliko in besedo dokumentirala zgodovinarka Slavica Plahuta
K plošči je bil položen venec
Včerajšnja slovesnost v spomin na ženske fašistične zapore na Kostanjevici je marsikateremu Novogoričanu ta del goriške zgodovine prvič približala, tistim ženskam, ki pa so za zidovi frančiškanskega samostana trpele med letoma 1942 in 1943, pa je izrekla zahvalo za prispevek k svobodi. Na Kostanjevici je bilo skupno zaprtih okrog štiristo žensk, v večini so bile doma iz tedanje Goriške pokrajine. Zaprte so bile zato, ker so imele svojce med partizani ali pa zaradi suma, da so aktivistke OF. Nekatere ženske so bile celo zaprte s svojimi otroki, ki so bili mlajši od treh let.
Zaradi množičnih aretacij in prepolnih zaporov so italijanske vojaške oblasti zasegle celotno vzhodno krilo samostana, kjer so sobe preuredili v zaporniške celice. Te so hkrati lahko sprejele 150 žensk, zapor pa se je večkrat izpraznil in ponovno napolnil, saj so zapornice trikrat transportirali v koncentracijsko taborišče Fraschette. Ženske so po zaprtju na Kostanjevici na zaslišanje vozili na goriško kvesturo, kjer so jih tudi mučili in poniževali. Zaradi vlažnih in mrzlih celic in slabih možnosti za vzdrževanje osebne higie-
ne so ženske pričele tudi obolevati. »Po padcu fašizma je kmalu sledila tudi kapitulacija italijanskih oboroženih sil, ki je prinesa svobodo tudi zaprtim na Kostanjevici,« opisuje zgodovinarka Slavica Plahuta v brošuri Pomožni ženski zapor na Kostanjevici 1942-43, ki je izšla ravno včeraj.
Včerajšnjo slovesnost ob 65. obletnici zaprtja goriških žena je organizirala novogo-riška mestna občina v sklopu prireditev ob občinskem prazniku in 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, sodelovale pa so krajevne borčevske organizacije in okoliške krajevne skupnosti. Spregovoril je Anton Velikonja, predsednik mestne koordinacije Združenja borcev in udeležencev NOB, predsednik Krajevne skupnosti Nova Gorica Oton Mozetič, kot slavnostna govornica pa še Katjuša Žigon, Renčanka, ki je z opisom zgodbe svoje družine, ki je v uporu proti okupatorju izgubila precej članov, ganila vse prisotne. Skupina treh nekdanjih zapornic pa se je s položitvijo venca ob spominski tabli na samostanu poklonila spominu na vse trpeče žene na Kostanjevici.
Katja Munih
12
Nedelja, 30. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
rupa - Ivo Kovic že petdeset let ohranja ljudsko in družinsko tradicijo
Pritrkavanja se je izučil s pomočjo šrapnelskih tulcev
Iz roda v rod prenaša melodije, ki so razširjene po vsem slovenskem etničnem prostoru
Z besedo pritrkavati kot tudi s krajevnimi sopomenkami »potrkavati«, »klon-kati« in »penkati«, kijih uporabljajo po različnih pokrajinah slovenskega narodnostnega ozemlja, označujemo glasbo zvonov, ki jo tvorijo zaporedni in istočasni toni. Pritrkavanje na donečih bronastih zvonovih spada nedvomno v zakladnico slovenskega ljudskega izročila. Tudi to staro veščino pa je, podobno kot velja za druge šege in navade, čas že skorajda povozil. Zvoniki cerkva so predvsem na podeželju že od nekdaj imeli pomembno nalogo, tako za vernike kot ne, saj so bili nepogrešljivo sredstvo za določanje ure med dnevom. Pripadniki starejših generacij se prav gotovo še spominjajo župnijskega cerkovnika ali mežnarja, cerkvenega pomočnika, ki je z zvonjenjem vaščane spremljal skozi vsakdan in oznanjal pomembnejše dogodke in obrede, kot na primer poroko ali pogreb.
Da bi prazniki cerkvenega leta, ki so za tedanje večinoma kmečko prebivalstvo predstavljali hkrati mejnike letnih časov, bili bolj slavnostni, so poskrbeli pritrkovalci z melodijami iz blagoglasnih zvonov. Danes, ko smo prestopili prag novega tisočletja in bistveno spremenili način svojega življenja, ko se pritožbe zoper hrup lahko zaključijo s sodno obravnavo, je pritrkavanje postalo že prava redkost. O pritrkavanju, najglasnejšem glasniku vsakega vaškega praznika, smo povprašali Iva Kovica iz Rupe, dolgoletnega in zaslužnega predsednika prosvetnega društva Rupa-Peč.
Ivo Kovic med pritrkavanjem v goriškem Podturnu
bumbaca
Kdaj ste s to dejavnostjo začeli in kaj vam pomeni?
Že kot petnajstletni deček sem z velikim navdušenjem čakal na praznovanje svetih Marka in Lucije, rupenskih zavetnikov. Ob tistih prazničnih dneh sem že ob ranih jutranjih urah stekel od doma proti cerkvi, da bi lahko poslušal starejše fante pri zvonjenju jutranjice. Bili so do svojega znanja zelo ljubosumni in otrok niso pustili zraven. Vstop na zvonik si je bilo treba z znanjem in naklonjenostjo starejših vaščanov dobesedno priboriti. Danes, ko pritrkavam že dobrih petdeset let,
doberdob - Vzdrževalni poseg
Zvonik v obnovi
Za izvedbo del bo potrebnih dvesto tisoč evrov
Doberdobski zvonik bo dobil obnovljeno podobo. Pred nekaj dnevi so se namreč začela vzdrževalna dela, s katerimi naj bi ga prenovili v roku 280 dni. Pri gradbenem posegu sodelujejo po besedah doberdobskega župnika Ambroža Kodelje razna podjetja, njihovo dela pa koordinira por-denonski inženir Arturo Busetto. Za prenovo bo potrebnih 200.000 evrov, večji del sredstev je zagotovila dežela, nekaj pa bo morala dodati tudi do-berdobska župnija sv. Martina Škofa. Kodelja je pojasnil, da je prenova vključena v serijo popravil zvonikov po vsej nadškofiji. »Podoben poseg so že opravili v Martinščini in Roman-su, sedaj pa je na vrsti Doberdob,« je pojasnil Kodelja. Po njegovih naved-
Doberdobski zvonik z gradbenim odrom
bumbaca
bah bodo na zvoniku uredili tudi zvo-njenje, saj bodo zvone obesili na posebno konzolo.
Zvonik je bil skupaj s cerkvijo na novo zgrajen leta 1925, od takrat še ni bil obnovljen. Prejšnji zvonik je bil porušen med prvo svetovno vojno, in sicer takoj ob začetku bojev na Soški fronti. Avstroogrci so ga minirali junija leta 1915, da bi odvzeli pomembno oporno točko italijanskemu topništvu, kije iz Laškega streljalo na doberdobski Kras. V nadaljevanju vojne je bila do tal porušena tudi cerkev, ki jo je posvetil goriški nadškof Karel Mihale, grof Attems 8. maj a 1758. Iz nje so ohranjeni dva angela, ki sta sedaj na glavnem oltarju, dve postaji križevega pota in procesijski križ. (dr)
me najbolj veseli to, da s tem početjem ohranjam tradicijo naših prednikov.
Pritrkovalci imajo danes za učenje na voljo miniaturne zvonove ter uglašene glasbene cevi in pisane tabulature. Kako pa ste se vi urili, preden ste prvič stopili v vrh zvonika?
Prav dobro se še spominjam, kako sem z vrvjo pričvrstil na tram tri krampe in s kladivom udarjal po njih na mesto med se-kalom in konico. Zvok, ki je nastajal, je bil sicer bližje ropotanju kot pa ušesu prijetnemu zvenu. Kasneje mi je prijatelj iz bližnje Vrtojbe podaril nekaj izpraznjenih šrap-nelskih tulcev, ki so ob udarjanju nedvomno širili prijetnejši zvok. Najučinkovitejše pa so bile skupinske vaje s sovaščani, med katerimi smo skupaj izboljševali in dopolnjevali že poznane melodije.
Koliko pritrkovalskih komadov izvajate? Ali jih tudi sami ustvarjate?
Poznam kar nekaj enostavnih melodij, ki se prenašajo iz roda v rod in so razširjenje po vsem slovenskem etničnem prostoru. Ob teh pa sem sestavil še dve svoji melodiji, s katerima vsako leto daleč naokrog kličem obiskovalce na rupenski Praznik frtalje. Note berem le deloma, saj nisem nikoli imel možnosti učenja. Upam pa si reči, da imam občutek za ritem in da me glasba navdušuje. Bil sem med ustanovitelji mešanega pevskega zbora Rupa-Peč, ki neprekinjeno deluje od leta 1934. Z zborovskim petem nadaljujem danes le še pri štmavrskem moškem zboru Sabotin.
Kje in kdaj najdete priložnost za pritrkavanje?
Možnosti pritrkavanja je med letom več. Praznikom, kot so božič, velika noč ali sveto rešnje telo, se pridružujejo še srečanja in tekmovanja. Velikokrat sem pritrkaval v Mirnu, Dornberku in drugod po Sloveniji, pa še na Vrhu, v Sovodnjah in na Peči. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin doživetje na mengeškem zvoniku na Gorenjskem, kjer smo za pritrkavanje na več stotov težkih zvonovih uporabili temu prirejen mehanski sistem. Nepozabno je bilo tudi na Blejskem otoku, kjer smo se zbrali pritrkovalci iz obmejnih dežel. Pred nekaj tedni sem se v družbi prijatelja iz Gabrij udeležil tradicionalnega tekmovanja »Scampanadors« v goriškem rajonu Podturn, ki velja za eno redkih tovrstnih pobud v mestu. Prijetnega avgustovskega popoldneva se je tekmovanja udeležilo preko šestnajst skupin. Na zvoniku so se zvrstile tudi ekipe pritrkovalcev iz Celja, Novega Mesta, Moša in Aiella.
Se bo tradicija pritrkavanja pri nas ohranila?
Približevanje mladih je temeljni pogoj. V vasi sem ostal skoraj edini pritrkovalec. Ob nekaterih priložnostih mi sicer pridejo na pomoč tudi pripadniki mlajših generacij, ki pa se predvsem zaradi časovne stiske v to dejavnost ne poglobijo. Zadovoljen sem, da je veselje do pritrkavanja prešlo na mojega petnajstletnega vnuka iz Štmavra, ki se je s prijateljem lotil te že skoraj družinske tradicije.
Vanja Sossou
Posvet o Srebrenici
V	pričakovanju na pohod za mir Perugia-Assisi, ki bo potekal 7. oktobra, prireja goriška pokrajina niz posvetov, delavnic in knjižnih predstavitev z mirov-niško vsebino. Startale bodo jutri in se vrstile do konca tedna. Pobudo je predstavil pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič; poudaril je, da bi se morala javnost poleg 11. septembra 2001 spomniti tudi srebreniškega pokola 11. julija 1995. Prav o Srebrenici in strpnosti bo govor na okrogli mizi, ki bo na sporedu jutri ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Zatem bo ob 21. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev grajskega naselja koncert z naslovom»Storie di donne e confini«. V naslednjih dneh bo pozornost usmerjena na žensko emancipacijo in enakopravnost predvsem na afriški celini. Tej temi bo namenjen film »Moolaade«, ki ga bodo v torek, 2. oktobra, ob 20.30 predvajali v goriškem Ki-nemaxu. V sredo, 10. oktobra, bodo na pokrajini predstavili knjigo Jovana Divjak »Sarajevo, mon amour«. (VaS)
Prva kurirska postaja
V	Kalu nad Kanalom bo danes ob 14. uri slovesnost v počastitev 65. obletnice prve kurirske postaje P-9. Ob kulturnem programu bodo zbrane nagovorili Anton Levpušček, Andrej Maffi in Štefan Cigoj; Ludviku Hvala bodo podelili zlato plaketo Janka Premrla - Vojka, praporščakoma Kristjanu Pirihu in Stojanu Valentinčiču pa priznanje.
Civilna služba na univerzi
Videmska univerza bo v okviru prostovoljne civilne službe zaposlila štiri mlade pod 28. letom starosti. Delovni teden bo trajal 30 ur, mesečni honorar pa bo znašal 433,88 evrov. Prošnje je treba vložiti v uradu univerze v ulici Palladio v Vidmu, rok pa zapade jutri ob 14. uri.
Sartori koordinator FI
Na občinskem kongresu stranke Forza Italia v Gorici so včeraj izvolili Roberta Sartorija za koordinatorja; doslej je tajništvo vodila komisarska uprava z Ri-naldom Roldom na čelu.
Lista z novim vodstvom
Direktiv občanske liste »Per Gorizia« je razdelil pristojnosti med svojimi člani. Nova tajnika sta Alberto Alberto in Alessandro Chinese; Fausto Brumat je pravni zastopnik, Andrea Alberti koordinator podmladka, Tiziana Vidoz blagajničarka in koordinatorka žensk, Franco Zotti pa koordinator predstavnikov okrožnih svetov. V direktivu sta tudi občinska svetnika Maurizio Gual-di in Erminio Tuzzi.
nova gorica - Olepšave v pričakovanju sveta brez meja
Z zvezdnatim svodom
Marmornato obeležje - tokrat izjemoma - stoji na kraju, kjer je bilo morda spočeto novo življenje
KAJ SVA SE L0USlt TI IN J^ipKpVS , POPOLNOMA GOLÁf
Opuščeni vzporedni železniški predor pod Kostanjevico so že pred leti osvetlili in asfaltirali ter služi pešcem in kolesarjem. Skozi njega je speljana kolesarska pot, ki povezuje Novo Gorico s Šempetrom. Na njegov svod so pred dnevi pritrdili bele zvezde, narejene iz plastičnih steklenic, s katerimi je njihov izumitelj, dalmatinski in sedaj v Brdih živeči umetnik Jure Poša svojčas prekril travnik pred novogoriško občino in so jih prodajali v dobrodelne namene. Zamisel je enkratna in všečna. Z dodatno razsvetljavo so ga napravili svetlejšega, da sta hoja in vožnja prijetnejši in tudi varnejši. Bolj vidno je postalo tudi visoko na steni pritrjeno obeležje, s katerim je nekdo na črni marmornati plošči vesoljnemu svetu sporočil, da sta se »na tem kraju ljubila gola«. Gre za obeležje kraja nekega dogajanja in otipljivega primera »kolektivnega gibanja v dvoje«, kakor je italijanski sociolog Alberoni opredelil zaljubljenost. Doslej smo bili navajeni, da so plošče postavljali na krajih, kjer se je življenje ugasnilo. Morda se je pod tem obeležjem spočelo novo. Kdo ve? Si predstavljate, kje vse bi brali takšna sporočila, če bi se pari odločali za takšen korak. Te dni je nad ploščo nekdo pritrdil rdečo plastično zvezdo. Morda bo kraj postal simbol ljubezni in se bo kdo spomnil ter prinesel celo rožo. (gv)
Neobičajna plošča (levo zgoraj) in zvezde v predoru
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 30. septembra 2007 1 1

GABRJE - Izlet društva Skala na Vrhniko in v Borovnico
Po ogledu Pekla prepevali ob kozolcu
Z borovniškim zborom Tonja negujejo prijateljske stike
Med stiki, ki jih kulturno društvo Skala iz Gabrij goji s sorodnimi sredinami, odigravajo pomembno vlogo prijateljske vezi z Borovnico pri Vrhniki. Tamkajšnji ženski pevski zbor je že nastopil na reviji Sovodenjska poje, prejšnjo nedeljo pa so se gabrski pevci, njihovi družinski člani in prijatelji podali na izlet v borovniško dolino, ki slovi po gradu-muzeju Bistra, soteski Pekel in po mojstrovini železniškega viadukta, od katerega so danes žal vidni le ostanki. Zavezniško bombardiranje med drugo svetovno vojno je namreč ta edinstven viadukt na progi južne železnice spremenilo v prah, tako da so morali železnico speljati drugod.
Gabrska odprava je najprej postala na Vrhniki, kjer so se poklonili spominu Ivana Cankarja, nato pa jih je avtobus popeljal do gradu Bistra, kjer so obiskali Tehnični muzej. Ogledali so si lesarski in prirodopisni oddelek, staro kovačijo, stroje raznih vrst, na
Gabrski izletniki s Cankarjem
foto vip
koncu pa še starodobne avtomobile, med katerimi je tudi precej takih, s katerimi se je vozil maršal Tito.
Nekateri izletniki so se podali na triurni pohod po slikoviti in s slapovi bogati soteski Pekel, ostali pa so se z avtobusom odpeljali na planoto Rakitna, znano izletniško točko. Po kosilu v restavraciji v Peklu, so jih gostoljubni domačini popeljali na ogled zanimivosti Borovnice in okolice, pozno popoldne pa jih je čakalo družabno srečanje na kmetiji Košir v ljubki vasici Zobačevo. Tam so jih pričakale pevke domačega ženskega pevskega zbora Tonja in bogato obložene mize. Pred starim kozolcem sta zbora izmenično zapela nekaj pesmi, po izmenjavi priložnostnih darov pa so na dan prišle harmonike, kitare in drugi instrumenti, ki so pripomogli k temu, da je bilo kljub hladnemu večeru vzdušje veselo do odhoda proti Gabrjam. (vip)
ŠTANDREŽ
V novo odrsko sezono
Tudi na letošnjem 46. Linhartovem srečanju, festivalu gledaliških skupin Slovenije, ki seje sinoči zaključilo v Postojni, se je dramski odsek prosvetnega društva Štandrež odlično odrezal. Z Balkanskim špijonom se je namreč uvrstil v finale, torej med šest najboljših v beri 150 predstav, kar jih je komisija pregledala in ocenila. V novo sezono pa vstopajo s sedmo abonmajsko revijo ljubiteljskih gledaliških skupin, ki bo startala v soboto, 6. oktobra, ob 20. uri z novo premiero domačih gledališčnikov. Gre za komedijo Boeing Boeing, v kateri nastopa ves pomladek dramskega odseka. Dan kasneje, 7. oktobra, ob 17. uri bodo igro ponovili. Sledile bodo predstave Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri, KUD Dolomiti, Dobrova), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri, BC Bovec), Butal-ci (16. decembra, amatersko gledališče Vrba-Vrbje), za konec pa bodo Štan-drci postregli še z eno premiero, in sicer s komedijo Primorske zdrahe. Premierno jo bodo odigrali 26. janu-arj a 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu pa dan potem ob 17. uri. Predstave bodo potekale v župnijski dvorani Anton Gregorčič, za informacije in vpis abonmajev pa sta na razpolago Božidar Tabaj (tel. 0481-20678) in Katoliška knjigarna v Gorici.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
Q Kino
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »I Simpson - II film«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«.
Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'impresa da Dio«.
Dvorana 4: 15.20 - 17.30 - 20.10 - 22.15 »Il buio nell'anima«.
Dvorana 5: 16.00 »Shrek Terzo«; 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ragazza del lago«.
NOVA GORICA: 19.00 »Šola za barabe«; 21.00 »Lak za lase«.
tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it.
□ Obvestila
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«.
Dvorana 3: 15.45 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Grindhouse - Planet Terror« (prepovedan mladim pod 14. letom).
CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Un'impresa da Dio«.
Modra dvorana: 15.50 »Shrek Terzo«; 17.45 - 20.00 - 22.15 »28 settimane dopo«.
Rumena dvorana: 15.00 - 17.30 - 20.00 - 22.15 »Il buio nell'anima«.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23
ESSO - Ul. I Maggio 59
IP - Ul. Boito 57
OMV - Ul. Terme Romane 5
KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS
API - Ul. XXV Maggio 3/A
M Izleti
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, na tel. 0481-882071 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza).
¿i Čestitke
GUIDO KORSIC je v soboto, 22. septembra, praznoval rojstni dan. Čestitajo mu brata Tonče in Rudi ter sestri Emica in Judita.
Včeraj sta se na goriškem gradu poročila ERIKA in GIANLUCA. Veliko sreče, zdravja in razumevanja jima želijo tata, mama in brat Robert.
9 Šolske vesti
GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na
KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010).
OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da bo s 1. oktobrom možna potrditev abonmajev za sezono 200708 in z 18. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057).
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu.
DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča vse udeležence izleta na mandarine 17. oktobra, naj se nujno in obvezno oglasijo na tel. 0481-390688 v torek, 2. oktobra, popoldne od 15. dalje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri.
KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 388-8400814 (Andreja).
KD SKALA GABRJE v sodelovanju s sindikatom upokojencev SPI-CGIL, VZPI-ANPI Sovodnje in Štandrež vabi v nedeljo, 7. oktobra, ob 9.30 v Gabrje na 9. jesenski pohod Spoznavajmo Kras in na srečanje ob skupnem kosilu članov upokojencev SPI-CGIL in članov sekcij VZPI-ANPI iz Sovodenj in Štandreža. Po kosilu (ob 13. uri) bo kulturni program z nastopom kitarista Bojana Kureta.
ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici; lekcije potekajo dva-
krat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288).
P D ŠTANDREŽ vabi na obisk kioska društva, ki bodo tudi letos prisoten na prireditvi Okusi ob meji med ulicama Crispi in Roma.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin).
SPDG obvešča, da naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 bo danes, 30. septembra, in bo tokrat cilj Robotni-ca; zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri goriškem sejmišču; informacije na tel. 328-8292397 (Robert).
SPDG vabi v sredo, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon).
TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843).
ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 4. maja, pred Pokrajino v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP
plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v di-skografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org.
ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam).
15 Prireditve
GLEDALIŠKI FESTIVAL KOMIGO 2007 se bo zaključil s slovensko komedijo Špasteatra iz Mengša »5žensk.com« v režiji Tijana Zinajiča v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; predpro-daja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288).
GORIŠKA SEKCIJA CAI prireja srečanje z ameriškim plezalcem Jimom Bridwellom v torek, 2. oktobra, ob 21. uri v dvorani 1 Kinemaxa na Travniku v Gorici. Vstop prost.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da bo danes, 30. septembra, ob 19. uri brezplačna gledališka predstava Srečka Fišerja Prihodnje, odhodnje. Po predstavi bosta sledili otvoritev razstave Ljuba Bizjaka »Deske, ki pomenijo življenje« ter družabno srečanje z no-vogoriškim igralskim ansamblom. V torek, 2. septembra, bo ob 18. uri popoldanska uprizoritev, ki jo soorga-nizira Lions Club Nova Gorica v dobrodelne namene; informacije in vstopnice na tel. 003865-3352247.
SPDG vabi v nedeljo, 14. oktobra, na tradicionalno družabnost ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu.
V	CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Giorgia Mosettija »La panchina sotto il pino«.
V	GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo danes, 30. septembra, ob 11.30 brezplačni vodeni obisk razstave »GIPI. La vita tra le pagine«. Razstava bo na ogled do 7. oktobra.
V	HITOVEM HOTELU SABOTIN v Solkanu bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 13. uri odprtje 10. razstave gob.
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906).
ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija »Corovi-vo«. Prvi koncert bo ob 10. uri, drugi ob 14.30, tretji ob 18. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem pa ob 20.45. Podrobnejše informacije o sporedu in nastopajočih nudijo na sedežih ZSKD.
Prispevki
Elda Grilj z možem Jožefom Zottijem z Vrha daruje v spomin na sestro Valerijo 50 evrov za društvo Jadro iz Ronk.
Ob obletnici smrti Milana Pelicona daruje Olga 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štan-drežu.
Ob 30. obletnici smrti Jožefa Brainija darujejo svojci 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štan-drežu.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 9.00, Marilisa Fac-chinetti iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in v Videm za upepelitev.
Gostilna Devetak organizira v ponedeljek, 1. oktobra 2007, ob 20.15 v gostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela 8. dobrodelni večer
Težka izguba naj lajša tegobe
petje in beseda v spomin Nekoga, ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede.
Nastopal bo Dramski odsek PD Štandrež, pele pa bodo pevke nekdanjega dekliškega zbora Danica z Vrha sv. Mihaela. V sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci bomo gostili dr. Simona Spazzapana in dr. Alessandro Bearz, predstavnika onkološkega oddelka CRO Aviano, kateremu je namenjen izkupiček večera.
Čotova družina Devetak
14
Nedelja, 30. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
mjanmar - Z nasilnimi posegi in popolno zasedbo glavnega mesta države
Z vojsko in policijo oblasti zatrle proteste
V prestolnico pripel odposlanec generalnega sekratrja Združenih narodov
YANGON - Mjanmarske oblasti so včeraj na ulice Yangona, kjer so se v preteklih dneh zbirali protestniki, ponovno poslale številne pripadnike varnostnih sil. Kot kaže, je oblastem z močno prisotnostjo vojske in policije na prizoriščih protestov slednje uspelo zatreti, saj so bile ulice mesta včeraj skoraj povsem prazne in mirne.
Oboroženi vojaki in policisti so povsem obkolili središče mesta in številne budistične samostane v okoliških krajih. Z ulic so pregnali tudi številne ljudi, ki bi se utegnili zbrati na novih protestih.
Toda kljub se kljub poostrenemu nadzoru vojske in policije so se protesti nadaljevali, čeprav ne v tako velikem obsegu kot prejšnje dni. Več tisoč ljudi se je pod vodstvom budističnih menihov včeraj zbralo na ulicah mesta Pakokku, ki leži kakšnih 500 kilometrov severno od prestolnice Yangon. Po dveh urah pa so se demonstranti mirno razšli.
V	Yangonu so med tem varnostne sile razgnale dve skupini protestnikov. Vojska je v zrak izstrelila več opozorilnih strelov, policija pa je protestnika pretepala s palicami in jih ob tem več aretirala. V mjan-marski prestolnici so včeraj protestirale le manjše skupine ljudi, saj so varnostne sile povsem obkolile mesto, da bi protestnikom preprečile zbiranje.
V	mjanmarsko prestolnico je včeraj prispel tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Mjanmar Ibrahim Gambarij. Ta naj bi se sestal z mjanmarsko vladajočo hunto. Pred odhodom v Mjanmar je Gambarij izrazil upanje, da bo njegov obisk uspešen. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je odposlancu poveril nalogo posrednika med vojsko in prodemo-kratičnimi nasprotniki režima.
ZDA so medtem že uvedle sankcije proti visokim predstavnikom Mjanmara. V petek so v Washingtonu sprejeli prepoved izdajanja viz za več kot 30 članov mjanmar-skih oblasti in njihove družinske člane.
Na papeža Benedikta XVI. pa sta se včeraj s pismom obrnil nekdanji burmanski premier Sein Win, ki živi v izgnanstvu, in sekretar državnega sveta Burmanske zveze Maung Maung. papeža sta prosila, da v današnjem Angelovem čaščenju »povzdigne svoj glas in tako opogumi vernike vseh verstev v Burmi in na svetu, da podprejo vse miroljubne pobude za demokracijo, ki trenutno potekajo«.
Ob tem so danes marsikje po svetu potekali protesti proti mjanmarskemu režimu. Eden od njih je bil pred mjan-marskim veleposlaništvom v Rimu, drugi pa v Parizu.
nekdanja sfrj - Po sporni razsodbi haaškega sodišča
V Vukovarju protesti, v Srbiji Radica pričakali z navdušenjem
Nekdanjega polkovnika JLA Radiča (levo) so na beograjskem letališču pričakali s srbsko zastavo in veliko medijsko pozornostjo
ansa
VUKOVAR - Okrog 1000 oseb je včeraj v Vukovarju mirno protestiralo proti nedavni razsodbi Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v procesu proti t. i. vukovarski trojki. "Zahtevamo nov postopek, ki bo pravičen in nepristranski, in razsodbo, ki bo prinesla mir in zadoščenje svojcem žrtev," je na protestih dejal predstavnik združenja hrvaških žrtev Zdravko Komšic. "Zahtevamo pravičnost, saj bo nepravičnost povzročila nove spore in nove vojne," je dodal Komšič.
Prvostopenjsko sodišče v Haagu je razsodbe v procesu proti t. i. vukovarski trojki, nekdanjim poveljnikom JLA Miletu Mrkšicu, Veselinu Šljivan-čaninu ter Miroslavu Radicu, obtoženim pokola približno 260 civilistov ne-srbske narodnosti na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991, objavilo v
četrtek. Mrkšica je obsodilo na 20 let zapora, Šljivančanina na pet let zapora, Radica pa je oprostilo, saj tožilstvo po mnenju sodišča ni uspelo dokazati, da je vedel za umore.
Razsodba je močno razburila hrvaško javnost. Iz urada hrvaškega predsednika Stipeta Mesica so po razsodbi sporočili, da so kazni absolutno nesprejemljive - tako po svoji višini kot po obrazložitvi. Hrvaški premier Ivo Sanader pa je izjavil, da predstavljajo razsodbe "poraz idej haaš ke ga so diš ča". Sa na der je ob tem v petek generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu poslal protestno pismo, v katerem je med drugim ocenil, da je ome nje na raz sod ba so diš -ča "sramotna" in "postavlja pod vprašaj nepristranskost in pravičnost haaš ke ga so diš ča".
Predsednik Stipe Mesic pa se je
v petek v Washingtonu sestal z Ban Ki Moonom. Na srečanju je dobil zagotovilo, da bo generalni sekretar ZN storil vse, kar je v njegovi moči in da bo članice ZN obvestil o dogodkih, povezanih z razsodbo. "Več od tega ne more storiti, vendar že to pomeni, da se takšni primeri naj ne bi več dogajali," je po poročanju hrvaške tiskovne agencija Hina dejal Mesic.
Nekdanji poveljnik JLA Miroslav Radic se j e v petek pozno zvečer vrnil v Beograd. Na letališču so ga pričakali svojci in prijatelji ter številni novinarji in fotoreporterji, med njimi pa ni bilo predstavnikov srbske vlade. Radič je ob prihodu v Beograd izrazil upanje, da ni zadnji Srb, ki gaje mednarodno sodišče osvobodilo. "Obstaja pravica," je dejal Radic in pozval vse srbske osumljence, "naj se borijo za svojo resnico in pravico". (STA)
Novi predsednik CSU bavarski minister Huber
MÜNCHEN - Potem ko je nemška konservativna Krščanskosocialna unija (CSU) na kongresu v Mün-chnu včeraj najprej izbrala Gün-therja Becksteina za naslednika Edmunda Stoiberja na položaju ministrskega predsednika zvezne dežele Bavarske, je okoli tisoč delegatov izvolilo še Stoiberjevega naslednika na čelu stranke. Novi predsednik CSU je že v prvem krogu glasovanja s skoraj 60-odstotno podporo postal bavarski minister za gospodarstvo Erwin Huber, Stoiber pa je bil imenovan za častnega predsednika stranke.
Zlata školjka za najboljši film v San Sebastianu
Waynu Wangu
SAN SEBASTIAN - Hongkonški režiser Wayne Wang je dobitnik nagrade za najboljši film na letošnjem 55. mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu. Zlato školjko je prejel za svoj najnovejši film "A Thousand Years of Good Prayers" (Tisoč let dobrih molitev), posnet po istoimenski kratki zgodbi večkrat nagrajene avtorice Yiyun Li. Po mnenju žirije, ki ji je predsedoval ameriški pisatelj in režiser Paul Auster, najboljši film na letošnjem San Sebastianu prikazuje napetosti, ki izbruhnejo, ko gospod Shi, vdovec iz Pekinga, odide v ameriško mesto Spokane na obisk k svoji pred nedavnim ločeni in prezaposleni hčeri Yilan ter skuša rešiti njen zakon. Wangov film je bil eden od 16 v tekmi za nagrado zlata školjka za najboljši film festivala.
V Kabulu v samomorilskem napadu ubitih 31 ljudi
KABUL - V samomorilskem napadu je včeraj v Kabulu umrlo 31 ljudi, več oseb pa je bilo ranjenih. Napadalec se je razstrelil v nekem vojaškem avtobusu, zato so med žrtvami predvsem pripadniki vojske. 17 ranjenih naj bi bilo po navedbah afganistanskega ministrstva za zdravje v kritičnem stanju. "Lahko vam povem, da je trenutno 31 žrtev, večinoma vojaškega osebja," je med obiskom glavne vojaške bolnišnice v Kabulu dejal afganistanski minister za zdravje Mohamed Amin Fatemi. Napad in najmanj 27 žrtev je med tem v sporočilu za javnost potrdilo tudi ministrstvo za obrambo. Vojaki in drugo vojaško osebje so se z avtobusom peljali na delo. Napadalec je bilo oblečen v vojaško uniformo, eksplozija pa je vozilo povsem uničila. (STA)
italija - Po večurnem zasedanju je vlada včeraj zgodaj zjutraj sprejela odlok o finančnem zakonu
Prodi: »S tem zakonom vlagamo v prihodnost«
Zadovoljstvo Fassina in Rutellija, večja zadržanost pri levici - Berlusconi: »Naj gredo domov«- Rosato: v finančnem zakonu 80 milijonov evrov za FJK
Premier Romano Prodi (levo) in minister Tommaso Padoa-Schioppa na včerajšnji tiskovni konferenci
ansa _
RIM - »S tem finančnim zakonom vlagamo v prihodnost.« Tako se je na včerajšnji tiskovni konferenci skupaj z gospodarskim ministrom Tommasom Padoo-Schioppo predsednik italijanske vlade Romano Prodi izrazil o odloku o finančnem zakonu, ki ga je njegova vlada včeraj v zgodnjih jutranjih urah soglasno sprejela po večurnem zasedanju. Gre za manever, ki po premierovih besedah teži zlasti k izboljšanju položaja šibkejših slojev. Levji delež predstavljajo ukrepi na področju stanovanjske politike, kjer bo 550 milijonov evrov namenjenih osebam, ki so jih izgnali iz stanovanj, dalje sta predvidena znižanje davka na nepremičnine Ici in pomoč pri najemanju stanovanja. Prodi je še opozoril na ukrepe v korist podjetij, na načrtovano milijardno klestenje razvpitih stroškov za politiko ter na dodatne ukrepe na področju varnosti in pravosodja. »Izpolnili smo obljube,« je dejal Prodi, kije tudi zavrnil očitke v zvezi s preložitvijo odobritve odloka o socialnem skrbstvu, saj, je dejal, je bilo že pred časom določeno, da bodo o tem razpravljali na naslednji seji vla-
de. Za ministra Padoo-Schioppo pa je pomembno zlasti, da so popravili račune ter da so znižali primanjkljaj in zadolžitev, zato je možno, da bo v Italiji ponovno prišlo do triodstotne gospodarske rasti.
Na odzive ni bilo treba dolgo čakati. Tako je za predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija vlada premostila zahtevno preizkušnjo, za tajnika Levih demokratov Piera Fassina pa gre za finančni zakon, ki sledi vladni gospodarski politiki nadaljevanja zmanjšanja primanjkljaja in dolga, podpiranja rasti in porazdelitve sredstev. Vodja Marjetice Francesco Ru-telli meni, da manever prinaša veliko dobrih novic, manj navdušen pa je tajnik Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto, ki je upal, da bo zakon v večji meri namenjen ljudskim slojem. V desnosredinski opoziciji pa se zgražajo predvsem nad kles-tenjem sredstev za oborožene sile, še naprej pa obtožujejo vlado, da ni znižala davkov. Voditelj opozicije Silvio Berlusconi je rekel le, naj vlada odide domov, medtem ko je koordinator Severne lige Roberto Cal-deroli označil odločitev vlade za »zakon z
dvojnim obrazom«. Mario Baccini (Udc) opozarja, da vlada ni skupaj s finančnim zakonom sprejela tudi odloka o socialnem skrbstvu,nekdanji predstavnik AN Francesco Storace pa je prepričan o demagogiji na-
povedi o znižanju števila parlamentarcev.
Vladni finančni manever pa bo med drugim Furlaniji Julijski krajini prinesel 80 milijonov evrov. Na to je včeraj v Trstu opo zo ril pod taj nik pri no tra -
njem ministrstvu Ettore Rosato. 65 milijonov bo namenjenih za infrastrukture in ceste, 15 milijonov pa za posege, s katerimi se želi popraviti razmajan hid-rogeološki sistem dežele.
663
Nedelja, 30. septembra 2007	GORIŠKI PROSTOR	/
APrimorski
r	dnevnik
M
Ko začenjam tipkati v računalnik svoje pozdravne misli bralcem Primorskega dnevnika, ker po 15 letih vodenja časopisa in 35 letih novinarskega dela z današnjim dnem zapuščam uredništvo, mi misli obvezno uhajajo v čas, ko sem sredi leta 1992 sprejel mesto odgovornega urednika; ni mi bilo ponujeno na srebrnem pladnju, kot za vsako stvar v življenju sem si moral zanj veliko prizadevati, kajti ni manjkalo ljudi, tudi takih, ki so trdili, da so mi prijatelji, ki niso soglašali z mojim imenovanjem. Vendar je bil trenutek očitno preveč napet in stanje na dnevniku, kjer so kolegi novinarji in drugi uslužbenci pravkar prebrodili hudo krizo in kjer je bilo s šestimi odpusti znatno skrčeno število novinarjev, da o drugih uslužbencih ne govorimo, še zdaleč ni bilo rožnato. Tako sem sedel v pisarno, v kateri so se pred menoj v štirih letih zvrstili trije odgovorni uredniki, kar že samo po sebi priča o težavah, ki jih je bilo treba rešiti.
Poleg tega je imenovanje sovpadalo z ustanovitvijo slovenskega dnevnika Republika, ki je bil zamišljen kot vseslovenski informativni dnevnik evropskega formata, a to ni postal ker sta manjkali dve bistveni sestavini: ustrezni vodilni kadri in zadostna finančna sredstva. Ampak zgodbe o Republiki danes ne bom pogreval; pisal bom o Primorskem dnevniku.
Moja prva skrb je bila namenjena uredništvu: motivirati je bilo treba kolege, ki so jih dogajanja zadnjih mesecev, med temi tudi dolge stavke, močno pretresla; ustvariti je bilo treba kohezijo, ki je nujno potrebna, saj je časopis vselej skupinsko delo; vzbuditi je bilo treba zaupanje, medsebojno zaupanje, kar ni bilo samo po sebi umevno, pa tudi zaupanje Primorskemu dnevniku, njegovi vlogi v slovenski družbi na Tržaškem in na Goriškem. In končno je bilo treba Primorskemu dnevniku vrniti ugled in prestiž, ki sta v tistem času predvsem zaradi stavk in drugih težav dokaj upadla.
Ob sodelovanju vseh je to uspelo, in vezi, ki so se spletle v uredništvu, niso razrahljali niti porodni krči Republike, ki so se klavrno končali. Primorski dnevnik si je pridobival čedalje pomembnejšo vlogo v zamejski družbi in ko je vse kazalo, da si je opomogel, je prišlo do novega poloma, zopet finančnega. Bil je čas, ko pet mesecev nismo prejemali plače, pa smo vseeno delali, ustvarjali dober časopis in poleg tega sami zbirali sredstva za vsakodnevno tiskanje, kajti tiskarna je želela vsak dan sprotno plačilo, preden je pognala rotacijski stroj.
Jasno je bilo, da je treba najti novo rešitev. Tudi v uredništvu smo oblikovali eno, ustanovitev zadruge novinarjev; na ta način so v Italiji rešili več časopisov, ki jim je pretila ukinitev. Pa za to ni bilo volje; eden izmed veljakov je celo izustil stavek, da Primorskega dnevnika ne bodo dali prvemu, ki pride mimo; kot da bi bili novinarji, ki so ga desetletja ustvarjali, »prvi, ki pride mimo«. Kasneje sem izvedel, da so se nekateri veljaki skrivaj sestajali in si drug drugemu podajali dnevnik ter tuhtali, ali je bolje, da ga ukinejo in ustanovijo nekaj novega (in res dvomim, da bi se to lahko zgodilo),
ali pa, da ga poskusijo rešiti. K sreči je prevladala druga teza; v skupini je bilo le nekaj pametnih ljudi.
Ideja o ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik pa ni nastala pri tistem omizju, ampak malo kasneje, ko se je, ker je bil primanjkljaj tolikšen, da ga sicer ne bi mogli pokriti, omizje razširilo na one, ki prej k njemu niso bili prepuščeni. Tako je bila zagotovljena ustrezna politična podpora (to pa je bil poleg motivacije ljudi, ki so pristopili v zadrugo, edini dejanski učinek njene ustanovitve), ki je pripomogla k izhodu iz kritičnega stanja, pa čeprav z velikimi žrtvami: dolgoletnim posojilom in odplačevanjem dolga ter bančnim jamstvom, ki so ga zagotovili delno uslužbenci Primorskega dnevnika in delno posamezniki, predstavniki manjšinskih organizacij in drugi. To jamstvo je bilo kot skok v neznano, kajti nikomur ni bilo jasno, ali bo Primorski dnevnik res preživel ali ne.
Pa je preživel, zahvaljujoč se dvema dejavnikoma: sposobnemu vodstvu podjetja, ki je našlo rešitve iz težke finančne krize, in
zanesljivosti, če ne celo avtocenzure, ki je z novinarskega vidika zagotovo zgrešena, je pa žrtev, ki jo kot odgovorni sestavni del zamejske družbe polagamo na manjšinski oltar.
Ob tem smo bili namesto hvaležnosti prepogosto deležni pavšalnih kritik; pa ne neposrednih, kot se za omikane ljudi spodobi, ampak zakulisnih, na sestankih, kjer nas ni zraven, in v gostilnah, kjer je pavšalno kritiziranje dnevnika nekakšen nacionalni šport. In na prste lahko naštejemo primere, ko je kdo dvignil telefon in poklical odgovornega urednika ter se pritožil nad napako. To velja še najbolj za tiste, ki so v gostilnah najglasnejši.
Pa seveda ne trdim, da ne delamo napak. Veliko jih delamo, takih in drugačnih, vendar nobene namerno ali celo zlonamerno. Kritike pa so pogosto zlonamerne, so osebne, včasih tudi žaljive. Ampak to kaže samo na neotesanost ljudi, na njihovo pri-tlikavost, omejenost. Pojav, ki v naši družbi ni redkost.
Sploh smo zelo neolikana družba. Pri-
več. Žal mi je samo, ker bi se slovenska manjšina v Italiji lahko fantastično razvijala, ker imamo velik potencial, na desetine mladih ljudi z univerzitetno izobrazbo, ki pa niso sestavni del naše organizirane skupnosti, za katere v tej kasti, če si lahko izposodim zelo aktualen izraz, ni prostora. Kajti ta kasta je sama sebi namen, sama sebe opla-ja, malo novega je v njej. Vedno ista imena, vedno isti obrazi, vedno isti prepiri, če dobro pomislimo, prepiri za oslovo senco. In sami počenjamo to, zaradi česar kritiziramo druge. Poglejmo na primer politiko, kjer se zgražamo nad dejstvom da so v Rimu taka nesoglasja v vladni večini, nam pa še na misel ne pride, da so domala vsi Slovenci v isti koaliciji in da jih bo večji del v kratkem v isti stranki. Za nas je normalno, da se še vedno gremo na bele in rdeče in iščemo čim boljše startne pozicije za naslednje volitve. Za zmago na volitvah, kajpak, ne pa za uresničitev dolgoročne strategije za manjšino. Kajti te strategije enostavno ni.
Slovenska manjšina v Italiji je preživela in sorazmerno dobro živela, ker je država
PRIMORSKI DNEVNIK VČERAJ, DANES IN JUTRI
Pozdrav bralcem
Bojan Brezigar
zavzetosti kolektiva, ki je verjel v možnost uspeha. Prav slednjo, zavzetost kolektiva, je naša zamejska družba podcenjevala in omalovaževala; to zadržanje, ki ni novost zadnjih let, se ni bistveno spremenilo.
Naj torej spregovorim o kolektivu, točneje o uredništvu Primorskega dnevnika, o ljudeh, ki vsak dan oblikujejo časopis in ga posredujejo bralcem. Moji kolegi sestavljajo izredno uigrano ekipo, delavno in sposobno analize in sinteze. Sam sem v teh letih prisostvoval številnim razpravam v raznih organizacijah in ustanovah in vselej ugotavljal, da so analize na sestankih uredništva Primorskega dnevnika najbolj poglobljene, sinteze pa vselej točne. Ker gre za ljudi z različno izobrazbo in tudi različno življenjsko potjo, soočenjih
morski dnevnik prejema vsa ta leta vrsto zahval in pohval. V glavnem gre za italijanske ustanove, od javnih uprav do kulturnih organizacij. Ljudje cenijo, kar o njih pišemo. Pohvale iz slovenskih krogov pa lahko štejemo na prste, čeprav namenjamo našim društvom in organizacijam veliko pozornost, objavljamo članke in fotografije, skrbimo za čim popolnejšo informacijo, s pozivi v Primorskem dnevniku dejansko polnimo dvorane, če pa pride do napake, smo včasih deležni nesramnega zmer-
zagotovila velika finančna sredstva, ni pa zagotovila pravic. Tako smo se borili najprej za dosego zaščitnega zakona, nato za njegovo izvajanje, in vedno smo imeli pred očmi nasprotnika, ki nas je združeval. Sedaj pa se je nasprotnik razblinil: ni ga več. Uresničuje se zaščitni zakon, imamo ozemlje, na katerem velja zaščita, imamo ozemlje, na katerem se uveljavlja vidna dvojezičnost, jutri bomo prejeli tudi deželni zakon, ki bo našim organizacijam
Primorski

-JT


I
"WBaBSgP*^
B^ncoia ima srednjo soio
—-- i j—
- C*
manjka različnih mnenj, kar še prispeva k učinkovitosti razprave. Proizvod, ki ga bralci berejo v Primorskem dnevniku je sinteza te razprave, včasih, morda celo prepogosto, z dobršno mero pri-
janja. Pohval ne potrebujemo, čeprav človeka vselej razveselijo, zmerjanje pa ne sodi v besednjak olikane družbe.
V času, ko sem še gulil šolske klopi, je bila ocena v vedenju zelo pomembna. Če si imel sedmico, si moral ponavljati razred. Vljudnost in olika označujeta slehernega človeka in tudi vsako skupnost. Temu bi morala manjšina namenjati večno pozornost. Ne utvarjam si, da bom ob tej trditvi doživel odobravanje; nasprotno, prislužil si bom val žaljivk in novo zmerjanje, seveda po gostilnah, ampak navsezadnje me to ne zanima
tudi formalno priznal vlogo subjekta. In znašli se bomo pred dilemo, kaj sedaj, saj se ne bomo mogli več boriti proti nikomur. Sovražnika ni več.
Problem ni nov, gre za običajen sociološki pojav. Pred leti je na to opozorila neka kabaretna skupina; če me spomin ne vara, sta bila to Sergij Verč in Boris Kobal, ki sta v prizoru prikazala zmedo manjšine po odobritvi zaščite. Kam sedaj?, sta se spraševala (in bila deležna javne graje). In mi smo danes na tej točki: kam sedaj?
Če ne bo manjšina oblikovala strategije in je začela uresničevati, se ji ne pišejo dobri časi. Ko sem omenjal kasto, ki sama sebe oplaja, sem mislil zelo resno. Med našimi voditelji je le malo takih, ki razmišljajo
o prihodnosti; glavnina želi ohraniti, kar imamo, ne glede na to, ali je koristno in ali to res potrebujemo. Glasbeno šolstvo je samo en primer: ne le, da imamo dve glasbeni šoli. Sedaj bomo dobili konservatorij in jih bomo imeli tri! Dejansko pa smo zahtevali kon-servatorij z namenom, da nadomestimo zasebno glasbeno šolstvo... Ampak govoriti o tem je skoraj bogokletno.
Seveda, kdo se bo vprašal, zakaj Primorski dnevnik o vsem tem ni pisal. Ni res, da ni pisal; res pa je, da je to počenjal olikano in omikano. Ni zaleglo; očitno je treba vse to povedati neposredno, pa še tako ne bo zaleglo.
Nisem pesimist, gledam pač na življenje, ki me obdaja, ga opazujem in nato izvajam zaključke. Zato sem prepričan da bodo tudi v prihodnje za polne dvorane zaslužni prireditelji, za prazne pa bo krivo preskromno poročanje Primorskega dnevnika, in da bodo na vsakih volitvah kandidati izvoljeni zaradi dobrega programa in svoje sposobnosti, če pa kdo ne bo izvoljen, bo to zato, ker ga je Primorski dnevnik diskrimi-niral. Vse se vrti okrog dnevnika.
In, če je tako, če se vse vrti okoli dnevnika, dajmo dnevniku zaupanje, ki ga zasluži; priznajmo mu vlogo, ki jo ima v družbi in krepimo neodvisnost uredništva, ki je velika vrednota ter največje jamstvo za manjšino. Ne delajmo iz dnevnika lovišča za frustrirane politike, ki jih je čas dohitel in prehitel, priznajmo vlogo uredništva kot skupine sposobnih ljudi, med katerimi je veliko mladih, ki vsak dan razpravljajo o tekočih dogajanjih, jih poglobijo in o njih tudi pišejo. Ne bodimo kot tisti italijanski politiki, ki z državnim letalom vozijo sorodnike na športne tekme in nato krivijo novinarje, ker to zabeležijo. Naša, manjšinska družba, je v malem kopija italijanske družbe; če se ne bo zavedala svojih slabosti, bo shirala, ker ji ljudje ne bodo sledili.
Tu tudi končujem.
Še dvoje pa moram povedati.
Prvič, da se opravičujem za vse, kar je bilo v teh letih narobe. Primorski dnevnik je vsak dan pred očmi vseh in vsi opazijo napake. Verjemite, prav nič ni bilo namernega. Zgodi se pač, zato oprostite. Eno opravičilo pa je posebno; ne zadeva mene, zadeva pa Primorski dnevnik. Dolgo let je minilo, kar je dnevnik sprožil podlo kampanjo proti Borisu Pahorju, samo zaradi njegovega pisanja. Čas je pokazal, da je imel prav on, v kar nisem dvomil od vsega začetka. Nobenega od tistih, ki so vodili to kampanjo, že dolgo ni več v uredništvu, vendar čutim dolžnost, da se kot odgovorni urednik Primorskega dnevnika Borisu Pahorju javno opravičim.
Drugič, da zaželim Primorskemu dnevniku in svojim kolegom, ki ostajajo v uredništvu, še veliko uspehov; da bi lahko oblikovali sodoben in neodvisen časopis, ki si je, kljub majhnosti, pridobil v širši tržaški in v goriški družbi velik ugled, njegovi novinarji pa spoštovanje.
V tem pisanju se bodo nekateri verjetno prepoznali: nič hudega, če se je kdo prepoznal, naj ve, da sem mislil natanko nanj, le iz olike nisem dodajal imen in priimkov. Ampak Primorski dnevnik ne izhaja zaradi njih, temveč zaradi tisočev bralcev, ki ga vsak dan prebirajo, ga cenijo in mu ostajajo zvesti. Njim gre prva zahvala, kajti njihova zvestoba je največje plačilo za trud, ki smo ga vložili v svoje delo.
Naj zadnjo zahvalo namenim kolegom: poldrugo desetletje smo delali skupaj, skupaj smo vsak dan snovali Primorski dnevnik, ga oblikovali, izbirali fotografije, pisali članke. Uspeh je sad skupnega dela.
Primorski dnevnik ostaja v dobrih rokah: novi odgovorni urednik Dušan Udovič je izkušen in dober novinar ter odličen poznavalec problemov, o katerih dnevnik poroča. Po dolgoletnem skupnem delu sem prepričan, da je bilo njegovo imenovanje dobra izbira. Uredništvo sedaj, prvič po dolgih letih, sestavljajo novinarji vseh generacij, kar je jamstvo kontinuitete s pogledom v prihodnost.
Odhajam z iskreno željo, da bi bili še uspešnejši, še prodornejši spodbujevalci naše družbe. Srečno!
16
Nedelja, 30. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
LETOVANJE DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL PRI KOBARIDU
V Domu Kavka
Na pogorju Kolovrata, tik pod vrhom Kuka, je med 29. junijem in 8. julijem letovalo 33. otrok iz Trsta. Letovalci so se nastanili v lepo obnovljenem domu Kavka, ki nosi ime po pticah, ki so nekoč obiskovale jamo, ki se nahaja malo nad domom.
Vodja kolonije je bil Marco Delise, vzgojitelj Dijaškega doma v Trstu, ki je organiziral letovanje. Starejšo skupino letovalcev je vodil Robert Mozetič, mlajšo pa Vesna Jagodic, pri obeh je pomagal vzgojitelj Aleks Sedmak.
Dejavnosti, ki so jih v glavnem vodili vzgojitelji CŠOD doma, Tina, Monika, Matjaž in Izidor, so bile v koloniji res pestre. Gojenci so se vsak dan zbujali ob 7.00, da bi se pred zajtrkom lahko udeležili jutranje telovadbe. Na voljo so jim bile kar tri skupine, da bi lahko vsak otrok našel svoj nivo fizične pripravljenosti. Ob osmih je čakal letovalce odličen zajtrk, nato je sledilo pospravljanje sob in pregled teh. Šele ob devetih se je začel dnevni program. Ponavadi so se otroci razdelili v dve skupini, mlajšo in starejšo, tako da so vzgojitelji doma laže vodili razne aktivnosti.
V	desetih dneh letovanja so gojenci od bliže spoznali gozdove, zelišča, Kavkno jamo in življenje v bližnjem potoku. Vzgojitelj Izidor je otroke naučil graditi bivake in razna bivališča, ki bi jim lahko bila koristna v raznih sitvacijah. Ob koncu dneva so se leto-valci razdelili v skupine in tekmovali v najboljšem izdelovanju bivališča. Nekateri so se zares izkazali pri izbiri prostora, materiala in postavitve.
Med letovanjem so udeleženci spoznali dve novi športni panogi: plezanje po steni in spust s kanujem po Soči. Prvo se je vršilo na eni izmed sten doma. Letos so si vsi otroci upali poskusiti, pa čeprav niso vsi dosegli vrha. Tudi po reki so se spustili vsi letovalci. Na vsakem kanuju pa je bil prisoten vzgojitelj, ki je krmaril, medtem ko so otroci veslali. Ob tej priliki so si otroci spekli hrenovke ob reki v ognjišču, ki so si ga sami pripravili. Vsak izmed njih si je izdelal palico iz tanjše veje, kamor je zabodel klobaso in košček kruha. Kosilo je bilo res okusno. Isti dan so si letovalci ogledali tudi muzej v Tolminu, ki je segal daleč v preteklost, saj so si v prvi sobi otroci lahko ogledali celo prednike homo sapiensa. Izredno zanimiv je bil film o Tolminskih puntih, o katerih so nekateri zvedeli že marsikaj v šoli, ko so se učili o poznem srednjem veku. Obiskovalci so nato slišali še nekaj o prvi svetovni vojni, ki se je vršila na teh tleh, še bolj pa so jo poglobili, ko so obiskali muzej v Kobaridu, ki je v glavnem posvečen Soški fronti. Ogled muzeja se je zaključil s sodobnejšimi časi, z izumom Kokte, ki je bil vezan na čas, ko v Jugoslavijo niso prihajali produkti z zahoda in s poslušanjem raznih pesmi, ki so jih pred tridesetimi leti morali poznati in peti v jugoslovanskih šolah. Ta del zgodovine našim otrokom ni bil poznan in je bil prav zato še posebno zanimiv.
V	roku desetih dni so se letovalci udeležili tudi nekaterih izletov. Že prvi večer so šli na nočni pohod na vrh Kuka (1243 m), od koder so si lahko ogledali Krn in Sočo, ki je poskakovala v dolini. Na nedeljo so otroci obiskali Topolovo, t. j. vas, ki se nahaja na italijanski strani, pa čeprav ob prekoračitvi meje niso pokazali nikomur nobenega dokumenta. Ravno v teh dneh so se v vasici zbirali razni umetniki iz vsega sveta, ki so potem razstavljali njihove izdelke prav po poti, ki so jo letovalci prehodili, da bi se vrnili v Livške ravne. Žal je zaradi slabega vremena odpadel daljši izlet na Matajur. Vzgojitelji so se zato odločili, da se bo šlo le do Livka, saj so bile plohe napovedane predvsem za popoldanske ure, vendar je letovalce ob povratku zalotil močen dez in grmenje, da so skoraj tekli nazaj do doma. Zadnji daljši pohod je pripeljal otroke do Kolovrata, kjer so zbrali travnik za nočno igro "Napad na svečo", ki so jo odigrali zadnji večer, ki so ga preživeli v koloniji.
Med lepše celodnevne izlete spada prav gotovo dan, ki so ga mladostniki preživeli v okolici Kobarida. Najprej so si zjutraj ogledali muzej, nato cerkvico z okostnico in slap Kozjak. Po kosilu pa so se odpravili do reke Nadiže, kjer so se najbolj pogumni otroci kopali, ostali pa so se sončili. Voda je bila zares mrzla, kljub temu pa so se zabavali.
Vse te aktivnosti so spremljale še razne sportne igre in sicer turnir nogometa, odbojke, košarke, namiznega tenisa in šaha. Te tekme so odigrali v glavnem v večernih urah preden bi šli spat.
Pester in zabaven program je privedel do tega, da se je letovanje prehitro zalkjučilo. Vsi letovalci so ob koncu kolonije zagotovili, da so se zabavali in imeli lepo priložnost za sklepanje novih prijateljstev. Starejša skupina udeležencev, ki je bila letos res množična, pa je zaprosila, da bi se podaljšalo starostni rok za vpis v bodoče kolonije.
/
NEDELJSKE TEME	_Nedelja, 30. septembra 2007 1 7
a v Livških ravnah
Napad na svečo
Dne 7. julija 2007 približno ob 22. uri zvečer smo se gojenci kolonije doma Kavka odpravili na travnik, kjer smo se igrali običajno igro napad na svečo. Najprej smo se zbrali v krogu, kjer so nam vzgojitelji razložili pravila igre; ta pravila so bila zelo enostavna. Učitelji imajo nalogo, da branijo svečo, istočasno pa morajo tudi loviti nas učence. Učenci pa se moramo približati sveči in jo ugasniti, ne da bi učitelji ugotovili, kdo smo. Če učitelji zgrešijo naše ime, so izključeni, če pa ga uganejo, smo mi izključeni.
To igro smo igrali štirikrat in nato smo se vrnili v dom Kavka in se odpočili.
Gaja Voinich in Nicole Sternad
1 8 Nedelja, 30. septembra
2007
NEDELJSKE TEME
/
POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE
Antonija Lavrenčič Slavik Narodna delavka, 1868 -1938
Kdor se je kdaj vsaj malo zanimal za tržaško zgodovino, se je prav gotovo srečal z imenom dr. Edvarda Slavika, ki je bil v svojem času vodilni predstavnik tržaških Slovencev. Bil je izvoljen v tržaški občinski in deželni svet, poleg tega pa je imel vodilne funkcije tudi v vseh pomembnih društvih, tudi v Edinosti. Bilo je to ob koncu 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. To je bil čas, ko so žene politikov zelo zavzeto delovale na družbenem, še posebno pa na socialnem področju. Pravili so jim narodne delavke.
v Ljubljani je bila najbolj znana javna delavka Franja Tavčarjeva, žena politika in pisatelja dr. Ivana Tavčarja. V Mariboru je bila to Marija Maistrova, žena generala Maistra. Pri nas, v Trstu je bila najbolj znana Antonija Slavikova. Medtem ko bi o Franji Tavčarjevi lahko napisali celo knjigo, zaman iščemo poročila o življenju in delu Antonije Slavikove, čeprav sta se obe rodili in umrli v istem letu.
V biografskih leksikonih, tako v slovenskem kakor tudi v primorskem ne najdemo o njej niti najosnovnejših biografskih podatkov. Odpravijo jo z nekaj stavki. Kljub temu bom poskusila prikazati vsaj tisto dejavnost, ki je še dolga desetletja po njeni smrti živela v spominu Tr-žačanov.
Rodila se je kot Antonija Lavrenčič na Greti v Trstu 1. maj a 1868.leta. Njen oče Andrej je bil magistratni uradnik. Ko je imela šestnajst let je prvič nastopila v javnosti z deklamacijo na Jenkovi proslavi v Trstu. Leta 1887 je opravila maturo na goriškem učiteljišču s pravico poučevanja v slovenščini in italijanščini. Kot mlada učiteljica je nastopala z deklama-cijami, dramskimi prizori in pevskimi točkami po primorskih odrih. Kmalu po maturi je začela pisati narodnobuditeljske članke. V Edinosti so podpisani s kratico B. O njenih drugih objavah nimamo poročil. Po nekaj letih učiteljske službe se je poročila z dr. Edvardom Slavikom. Kot njegova žena seveda ni mogla stati ob strani. Pridružila se je takratnim društvom, med njimi je bila tudi Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. O njeni takratni dejavnosti je ostalo samo ustno izročilo. Zelo verjetno bi nam kaj več odkrili letniki Edinosti. Kljub temu, da se je v družini rodilo šest otrok, je vedno našla čas tudi za javno ali narodno delo, kot
so temu takrat rekli.
Največ vemo o njenem delu med vojno, ko je bila Slavikova slovenska zastopnica tržaškega Rdečega križa, ki se je aktivno vključil v pomoč avstrijskim vojakom. Treba je bilo poskrbeti, da so šole začele zbirati časnike in šivati papirnate podplate, da vojakov na bojišču ne bo zeblo. Iz tega lahko sklepamo, kako revno so bili oblečeni in obuti, saj je RK naročil, naj zbirajo tudi novo in staro perilo, rjuhe, ki jih bodo uporabili za obveze, kovinske predmete in denarne prispevke. Slavikova je sklicala odbornice slovenskega odseka RK, v katerem so bile najbolje zastopane učiteljice in te so potem pod njenim skrbnim vodstvom organizirale delo po šolah in vrtcih. Vsem odbornicam pa je še posebej naročila, naj skrbno pobirajo naročnino in prostovoljne prispevke. Pripravijo naj tudi prireditve, katerih izkupiček bo šel v korist naših slovenskih podružnic. Zbirajo naj oblačila, blago in igrače. »Vse to je za nas posebej pomembno, saj nas po koncu vojne čaka svoboda«, je bila prepričana Slavikova. Namen vseh prireditev in sploh vse dejavnosti RK naj bi bila krepitev narodne zavesti. Znala je navdušiti učiteljice, da so res vsa štiri vojna leta skrbno pripravljale tako v mestu kot po okoliških odrih pevske in dramske prireditve za otroke in odrasle. Razumele so socialne potrebe in zbirale sredstva za pomoč potrebnim slovenskim otrokom in družinam.
S še večjo vnemo pa se je Slavikova lotila dela, ko so se boji na soški fronti zaostrili. V okviru nove Organizacije za pomoč vdovam in sirotam je osnovala poseben slovenski oddelek in si poiskala sposobne pomočnice, ki so se vsaka na svojem območju zanimale za slovenske družine, ki jih je prizadela vojna, ugotavljale njihove potrebe in zbirale raznovrstno blago pri zasebnikih in trgovcih. Bila je odlična organizatorka, hkrati pa je imela natančen pregled nad prejemki in izdatki. Skrbno je pretehtala vsako prošnjo za podporo v denarju ali blagu. Prejemala je zahvalna pisma od neznanih vojakov, saj je fantom na fronti pošiljala celo harmonike, ker ni zaupala tržaškemu RK, da bodo res prišle v prave roke. Za vsako stvar se je zavzela s tako vnemo, da ji njene sodelavke niso mogle vedno slediti. V šali so ji celo dale vzdevek gospa harmonika. V
Pod spretnim in sposobnim vodstvom predsednice Antonije Slavikove je Žensko dobrodelno združenje ustanovilo tudi glasilo Ženski svet
osrednjem odboru RK je imela zaradi tega težek položaj. Očitali so ji, da so n jeni prispevki premajhni v primerjavi z nemškimi in italijanskimi. Slavikova pa je zbirala denar in blago za naše ljudi. Res pa je tudi, da ni mogla tekmovati z bogatimi nemškimi in italijanskimi trgovci.
V Trstu so začela primanjkovati tudi živila. Matere so se vozile na Dolenjsko in Štajersko po moko in fižol. Slavikova je poiskala rešitev tudi za pomanjkanje hrane. Poskrbela je, da so dobrodelne organizacije ustanovile na obeh ciril-metodijskih šolah šolsko kuhinjo. Proti koncu vojne je dobivalo pri Sv. Jakobu brezplačno kosilo nad 700 otrok, na Ac-quedottu pa nad 300. Dosegla je, daje RK poslal v svojo kolonijo v Švico tudi skupino slovenskih otrok, ki jih je spremljala Milka Martelančeva. Drugo skupino pa so sprejele hrvaške družine v okolici Va-raždina. Nekateri otroci so bili zaradi lakote popolnoma izčrpani. Zanje je skrbel Odbor za pomoč stradajoči deci.
Po koncu vojne in zasedbi Italije se je v Trstu marsikaj spremenilo. Namesto ženske podružnice CM društva je nastala ženska podružnica Šolskega društva, vendar dela ni zmogla. Italijanske oblasti so vedno bolj kazale svoj pravi obraz. Slovenski otroci pri Sv. Jakobu, tam jih je bilo največ, so bili potrebni vsega. Fašistično divjanje se je kazalo na vsakem koraku. Leta 1920 je pogorel Narodni dom. In ko je že kazalo, da vse propada, se je Antonija Slavkova odločila za nova potezo. Na tajni sestanek je povabila tri učiteljice, Rozo Ribičičevo, Malko Hartma-novo in Pavlo Hočevarjevo. Že prej se je pogovorila s socialno delavko Milko Mankočevo, pisateljico Marico Bartolovo in narodno delavko Milko Martelančevo. Zbralo se jih je vseh šest. Predlagala jim je ustanovitev novega društva, nove dobrodelne organizacije. Upala je, da bodo za tako dejavnost dobile dovoljenje. Že nekaj tednov pozneje, 8. novembra 1922 so imele ustanovni občni zbor novega društva z imenom Žensko dobrodelno udru-ženje. Za predsednico je bila izvoljena Antonija Slavikova, za tajnico pa Milka Martelančeva. Društvo je bilo razdeljeno na tri odseke. Dobrodelni odsek bo zbi-
ral sredstva za pomoč družinam in šolskim otrokom, organiziral pa bo tudi počitniške kolonije. Prosvetni odsek bo skrbel za otroške prireditve, za predavanja in društveno glasilo. Odsek za ročna dela bo organiziral tečaje za šivanje in krojenje, gojil bo narodne vezenine in prirejal razstave svojih izdelkov. Gonilna sila vsega na novo zastavljenega dela je bila predsednica Slavikova, kije znala s s svojimi organizacijskimi sposobnostmi poskrbeti, da so takoj stekla vsaj predavanja, ker zanje ni bilo treba večjih sredstev. Prvo je bilo O delu novega društva, drugo pa O vplivu alkohola in tobaka. Začele so brez ene same lire. Za papir in znamke so kar same založile denar. Šele članarina in podpore so omogočili prve negotove korake. Slavikova se je zavedala, da je potrebna velika previdnost, da bo društvo zaživelo in ga ne bodo takoj prepovedali.
V društvenem programu je bilo tudi lastno glasilo, in rodil se je Ženski svet. Slavikova in Martelančeva sta vztrajali pri tem, da je treba pritegniti srednji sloj, zato list ne sme poudarjati feminističnih načel. Nikogar ne sme izzivati ali dražiti, posebno ne duhovnikov. Gojiti mora narodno zavest. Za urednico so izbrali Pavlo Hočevarjevo, kije že dvanajst let živela v Trstu. Nerada je sprejela uredništvo, ker se idejno ni strinjala z zasnovo časopisa. Imela je še živo v spominu nekdanjo udarno in socialno usmerjeno Slovenko, toda morala se je vdati. Razmere so se v zadnjih dvajsetih letih popolnoma spremenile. Če hoče Ženski svet obstati, je treba narediti velik korak nazaj, je dovolj prepričljivo trdila Slavikova. Tudi Hočevarjeva je imela za seboj trpka spoznanja zadnjih let. Sprejela je in 15. januarja 1923, je izšla prva številka. Ženski listje začel svojo zmagovito pot med slovenske, posebno primorske bralke. Začetna naklada je bila 2.500 izvodov, po štirih letih je narastla na 12.000.
Pod spretnim in sposobnim vodstvom predsednice Antonije Slavikove je Žensko dobrodelno združenje uspešno objadralo vse čeri, ki mu jih je postavljala na pot fašistična oblast. Članice so se zavedale, da bo društvo obstalo samo, če bo imelo dovolj previdno in sposobno
vodstvo, zato je bila Slavikova na občnem zboru vsako leto ponovno izvoljena za predsednico. Do konca leta 1927 lahko vsak mesec v Izvestjih Ženskega sveta preberemo vse, kar se je za društvo v tistem času zgodilo pomembnega. Izvemo za bogato dejavnost dobrodelnega odseka, kije slabotne otroke pošiljal k družinam na podeželje, za potrebne zbiral čevlje in blago za obleke. Ženski svet je objavljal tudi naslove predavanj. Bogato dejavnost beleži vsako leto Odsek za ročna dela, povsod so tečaji šivanja in ročnih del, ki na koncu leta prirejajo razstave svojih izdelkov. Revija je objavljala vsako leto tudi natančno in pregledno blagajniško poročilo udruženja. In nad vsem tem je bedela požrtvovalna predsednica Antonija Slavikova.
Leta 1928 utihnejo poročila o društveni dejavnosti. Oblasti so namreč sredi leta prepovedale Žensko dobrodelno udruženje in s tem dejansko tudi ukinile revijo Ženski svet, kije imel takrat 18.000 naročnic. Odbornice so v Ljubljani ustanovile konzorcij in preselile tja tudi upravo. Urejala jo je na skrivaj iz Trsta Hočevarjeva, dokler je niso ob koncu šolskega leta 1928/29 kot učiteljico odpustili. V naglici se je preselila v Ljubljano. Ženski svet je izhajal še naprej, vse do 1941.leta, vendar brez primorskih naročnic in bralk.
Za Slavikovo je bil to težak udarec. Potem ji je l. 1931 umrl tudi mož, že dosti prej pa je izgubila tri hčerke. Slavikov dom z velikim vrtom na Kolonji, ki je bil dolga leta zbirališče tržaških liberalno usmerjenih izobražencev, je opustel. Strta in razočarana se je zaprla pred svetom, dokler ni končno utruj ena 18. maj a j. 1938 omahnila. »Že leta nisi imela zveze s svetom, ti, ki si tako močno izpolnjevala svoje mesto in nalogo v življenju«, ji je takrat ob slovesu zapisal Ženski svet.
Samo skromna peščica njenih nekdanjih sodelavk (tedaj že begunk - emi-grantk) je v Ljubljani, kjer je umrla, žalostno gledala za pogrebnim avtom, s katerim se je vračala počivat na Prosek. Do groba, kjer so jo čakali njeni najdražji, ki so odšli že pred njo, je zaradi meje niso ne mogle ne smele pospremiti.
Lelja Rehar Sancin
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 30. septembra 2007 1 Q
SPDT NA OTOKU HVARU
Na plavem Jadranu, tokrat iz drugačne perspektive
Dolge so bile priprave za ta naš šestdnevni izlet. Pa je končno prišel trenutek za odhod. Rano smo krenili na pot, da se izognemo gneči na cesti. Tisti ki so si izbrali avtocesto so hitreje prispeli v Split in so imeli nekaj časa za hiter ogled Dioklecijanove palače, ostali smo pa uživali v vožnji po Magistrali ob pogledih na dalmatinske otoke. Sešli smo se na pomolu v splitski trajektni luki, kjer smo se vkrcali na trajekt »Tin Ujevič«. Že ko smo plul i skozi Splitska vrata so naši planinci radovedno opazovali hvarski greben ter skušali prepoznati vrhove, na katere smo nameravali. Po dveh urah plovbe smo se izkrcali v Starem Gradu in po polurni vožnji končno prispeli v našo bazo. V vasi
ku Ščedru pa prepoznaven vsak zaliv. Strme li smo v be le va lo ve in se priporočali Eolu, da bi nam omogočil varno plovbo preko kanala. Po novi protipožarni poti smo v tričetrt ure prispeli v vas. Tretji dan, ko smo nameravali na našo najdaljšo turo se je vreme skisalo. Ob odhodu iz Sv. Nedelje se je ulil dež. Nizki oblaki tudi niso obetali dobrega, zato smo se odločili prestaviti izlet na popoldne. Ob 14. uri je še rosilo, a sreča je naklonjena drznim , po 10 minutah je dež ponehal, razvedrilo se je in smo kar hitro prispeli do jame-svetišča. To je bila v preteklosti prava utrdba, s visokim obzidjem, železnimi vrati in strelskimi linami. Tu so se prebivalci Sv. Nedelje zatekali med obiski ne-
ljeno hodili po črni pokrajini in kmalu dosegli vrh Glavice. Tu stoji kapela s zavetnikom mornarjev, sv. Miku-la ki je ladjam služila za orientacijo, saj j e vidna daleč z morj a. No in tu glej presenečenje: v izredno čistem ozračju smo na zahodu videli obrise Tremitskih Otokov in 1055 m visoki M. Gargano. Dandanes se kaj podobnega le redko zgodi. Sestopili smo proti vasi Svirče med vinogradi plav-ca in stoletnimi oljkami, ki jim je požar pri za ne sel. Po zno po pold ne smo prišli do kombija in avtomobilov ki smo jih tu v ra nem jut ru par ki ra li za povratek. V petek se je vreme umirilo, le rahla burja je penila morje v Ščedranskem Kanalu. Po domeni je prišel po nas s svojo ribiško barko
Foto zgoraj, planinci na planoti s Humom v ozadju. Levo na poti na Glavico, desno v utrjeni jami (Sveti Mikula)
Zavala so nas prijazno sprejeli Bato-ševi, ki so nas namestili po sobah in apartmanih ter še v dveh bližnjih hišah, saj nas je bilo kar 29. Nekateri so izkoristili zadnje sončne žarke za skok v morje in že je bilo treba k večerji. Naslednji dan je močan jugo ohladil ozračje. Odpravili smo se na prvo turo. S zanimanjem so si turisti pa tudi domačini ogledovali našo druščino v gojzerjih in nahrbtnikih na ramah, ko smo korakali skozi vas. V številnih vijugah smo po stari poti, ki je nekoč povezovala Zavalo s severnim del om otoka, dosegli rob , kjer se planota prevesi. Tam je na izredno razglednem mestu, na višini 423 m postavljena kapelica v čast sv. An-to nu. Po da li smo se še na Sred nji vrh 511 m ter nekateri po brezpotju na 603 m visoki Hum. Turo smo končali sredi popoldneva, ob morju je bilo vetrovno in izletniki so se odpravili na potep po otoku. Dan kasneje je bilo nebo vedro, veter je
okrenil v zmerno burjo. Odpeljali smo se do opuščene vasice Hu-mac, ki so jo le tos spre me ni li v mu -zej na prostem. Hiše v vasi so last krajanov iz Vrsnika, ki je oddaljen 20 km. Za pot do tu so potrebovali en dan hoje. Vas je bila naseljena samo občasno, ko so tu obdelovali prostrane vinograde in nasade sivke. Po kratkem ogledu smo krenili proti našemu cilju-Zavali. Burja je očistila nebo in izjemno čisto ozračje je omogočalo vidljivost preko 50 km, od Biokove-ga na severu do daljnega otoka Sušac na jugu. Veliko zanimivosti smo videli spotoma: starinski zbiralnik vode, edini na hvarskem grebenu, pa še pastirska zavetišča, okrogle stopni-čas te zgrad be iz ne ob de la ne ga kam -na, katere na Hvaru imenujejo »-Trim«ter številna verska znamenja, ob katerih so otočani počivali ter se priporočali svojim zavetnikom. Ko smo prišli na rob, j e bil a pod nami Zavala kot na dlani, na bližnjem oto-
Foto desno, planinci na otoku Ščedro, v ozadju samostan in cerkev. Spodaj, planinci na nadmorski višini 0
retvanskih gusarjev in drugih neželenih gostov. Vjami je cerkev, posvečena Mariji Snežni, ostanki samostana patrov Avguštincev iz 16. stoletja ter pokopališče Sv. Nedelje v rabi do leta 1853. V posebni niši je Marijin kip, težak 550 kg, ki so ga pripeljali na ladji do pristana in so ga domačini na lesenih saneh privlekli do jame preko 400 m visoko. V notranjosti jame sta še dva podporna zidova, ki sta služila kot bivalni polici. Odveč je povedati, da je od tu krasen razgled na vas, vinograde ki se pnejo nad njo ter na morje in otoke v daljavi. Po ogledu ja me smo se us me ri li pro ti ro bu planote ter prispeli do male kapelice, obdane z visokim zidom, posvečene Mariji od zdravja. Zgradil jo je leta 1909 nekdanji emigranti ob svoji vrni tvi iz Ame ri ke. Na tem mes tu smo se zavedeli razsežnosti požara, ki je tu divjal pred nekaj tedni. Do koder
je segalo oko je vse požgano in očrne-lo. Kjer so bili bori, so ostale globoke ja me ker so po go re li što ri in ko -re ni ne, ka me nje ob po ti je bi lo raz -
pokano od izredne vročine, pogoreli so vinogradi in nasadi sivke. Dolga le ta bo do po treb na, da si bo na ra -va opomogla. Brez besed smo zamiš-
Ivo, ter nas v dveh vožnjah prepeljal v zaliv Mostir na Ščedru. Tu smo si ogledali ostanke avguštinskega samostana, vodnjak, izklesan v živi skali ter zaselek Mostir. Samostan je bil zapuščen po epidemiji kuge, ki je pustošila na otoku v 16 stoletju. Ustno izročilo pravi, da se je rešil samo en menih, kateremu je uspelo prepluti kanal na samostanskih vratih. Odpravili smo se proti zalivu Porat, največjem na otoku in zavarovanim pred vsemi vetrovi. Tu so se jadrnice od vedno zatekale pred nevihtami. O tem pričajo kamniti privezi na pomolih. Na Ščedru so bili v preteklosti veli ki vi no gra di in olj čni ki. Še po dru -gi svetovni vojni so tu pridelali 5 vagonov grozdja (500 sto tov). Požari so tudi tu opravili svoje in otok je sedaj poraščen s borovim gozdom in ma-kijo. Ivo je na družinskem posestvu s okusom preuredil nekdanjo ribiško kočo v prijetno restavracijo in tam sta nam s ženo Jasno kraljevsko postregla s svežimi ribami. Pred kosilom so nekateri tudi zaplavali v mirnem zalivu, čeprav je bilo morje hladno.
Med povratkom na Hvar smo ime li Maes tral v bok in nas je kar ma -lo valjalo. Tokrat smo imeli priliko videti prehojene vrhove z južne strani in njihov bolj hribovski videz, ker so veliko bolj strmi ko s severa. No, tako se nam je mu has te mu vre me nu navkljub posrečilo izpeljati načrtovani program: tri hribovske ture, malo kopanja ter obisk Ščedra. Zadnji dan, v so bo to, so še ne ka te ri, ki iz strahu pred dežjem niso bili v jami pred odhodom na trajekt skočili tja gor. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev in se odpravili na dolgo pot proti domu. Lepa druščina smo bili. Mislim da so naši člani, tudi tisti, ki so že bili na Hvaru, odnesli s tega našega letovanja lepe vtise, kajti otok smo spo zna li tu di tam od zgo raj, ka -mor ponavadi željni morja ne zahajamo. Srečno dragi prijatelji planinci! (SG)
KULTURNI
DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC - PODGORA
Razne oblike kulturne dejavnosti so seveda zaživele v različnih oblikah in pod vplivom različnih družbenih silnic neposredno po drugi svetovni vojni. Društvo Andrej Paglavec, vključeno v ZSKD, nosi ime po zaslužnem krajanu, ki se je razdajal v kulturi in politiki - bil je goriški občinski svetnik. Nastalo je v naletu načrtovanja, priprav, gradnje in odkritja spomenika NOB. Slovesnost so pripravili leta 1975. Društveno jedro je predstavljal moški pevski zbor, ki pa ni imel niti prostora za redne vaje in se je kar ne kaj krat se lil.
Pred točno 20 leti pa so v Podgo-ri v okviru vala obnovitvenih del in novogradenj, ki so zajele tudi Vrh nad So-vodnjami, Kulturni dom v Gorici in še kaj, odprli sedež zraven nasipa železniške proge. Sledili so si predavateljska de-
V Podgori pri Gorici pozna prosvetna in kulturna dejavnost dolgo izročilo. Za prve oblike osveščanja in nekakšne oblike kulturnih dejavnosti - čeprav je njihov prvi cilj bila vera - so opravljale verske bratovščine, o katerih obstajajo sledi in podatki iz let 1568, 1751, 1891.
Šola je tista ustanova, ki dolgoročno zagotavlja osveščenost prebivalstva nekega kraja. V Podgori so prvo osnovno šolo v slovenskem jeziku odprli leta 1850. Sledilo je pomembno obdobje ustanavljanja Čitalnic prav tako v 19. stoletju, nato pa v zaporedju vrsta bral-
nih, podpornih, pevskih, tamburaških društev in seveda izobraževalnih pred Prvo svetovno vojno in po njej: Ustanavljala sta jih oba svetovnonazorska tabora, potem pa še tretji, skratka liberalci, klerikalci in socialdemokrati. Dodajmo še kakšno društveno ime med dvema svetovnima vojnama - Lipa in Podgo-ra (sedanje društvo s tem imenom ima svoje korenine iz tistega obdobja) in seveda Ljudski oder s štirimi odseki, ki ga je leta 1924 oropala kazenska ekspedi-cija fašističnih škvader. Leta 1927 pa je kraljevi odlok od avgusta do konca leta itak ukinil vsa slovenska društva.
javnost, dnevi kulture, družabnosti na travniku okrog stavbe, proslave in nastopi, likovne in fotografske razstave.
Najprej nezaznavno, nato pa vse bolj očitno je krivulja dejavnosti pred sedmimi leti začela padati. Izseljevanje v mesto mladih, kulturna ponudba v Gorici in množični pojav osebnih prevoznih sredstev, drugačna zanimanja, ki jim organizirano jedro ni znalo ali moglo slediti, so opravili svoje. Pevski zbor je hiral in se pridružil podobni skupini Solkancev. Objektivni podatek: v Podgori je bilo leta 1946 v slovenski šoli 99 učencev in učenk, leta 1965 16, leta 1987 9, že dolgo let pa šole enostavno ni.
V stavbi sta že dolgo tega našla domicil tudi Podgorska sekcija Vsedržav-ne zveze partizanov, ki je še vedno go-
agenda-agenda-agenda-agenda-agenda
SKUPAJ
ZA BOLNICO FRANJO ZSKD OBVEŠČA ČLANICE, DA TEČE SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA PODPORO BOLNICE FRANJA
NA TRŽAŠKEM:
»TIHOBITJE V JARKU« gledališka predstava SSG-ja bo v gledališču Verdi v Miljah ob 20:30 (v organizaciji DSMO).
COROVIVO
Deželna zborovska revija COROVIVO se bo odvijala v nedeljo, 21. oktobra na Pomorski postaji v Trstu. Prvi koncert bo ob 10.00 uri, nastopajo: Societa Polifonica "S. Maria Maggiore" (TS), Insieme "Lumen Vocale" (VIDEM), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano -(VIDEM), Associazione Corale "Cit-ta di Gradisca" (GO), Coro Polifonico "Citta di Pordenone" (PN), vo-
kalna skupina "Ars Musica" (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ "Le Note Allegre" (GO), vokalna in instrumentalna skupina "Cantare" (TS), OPZ "Fran Venturi-ni"(TS), Ensemble ArmoniA (PN), Cappella Musicale "A. Salieri" (VIDEM), vokalna skupina "Citta di San Vito" (PN), Associazione Corale "Audite Nova" (GO), ŽPZ "Multifa-riam" (VIDEM); Tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo "Cappella Tergestina" (TS), zbor "Cjastelir" (VIDEM), OPZ del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina VRH SV. MIHAELA (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20. 45.
NA GORIŠKEM:
Občni zbor KD Sovodnje na sedežu društva bo 26.9. ob 20.30. Zbor ni volilni.
Celodnevni mednarodni kotal-karski turnir bo 30.9 na Peči v org. KŠRD Vipava.
NA VIDEMSKEM:
BURNJAK 2007:
sobota,
13.10.2007ob 15. uri: »Dežela kostanjev«, predstavitev projekta
Interreg IIIA ITA-SLO (Duge-Pod-gora)
ob 18. uri: projekcija filma »L'uomo di Stregna« (Sriednje)
ob 20. uri: ples s skupino »Ske-
dinj«
nedelja,
14.10.2007ob 10. uri: otvoritev razstave-sejma kmetijskih in obrtniških izdelkov Nediških dolin
1.	del koncerta v Cerkvi Sv. Marije Magdalene (Oblici)
ob 10.30: pohod po kostanjevih gozdovih (od Oblice do Gorenjega Tarbija)
2.	del koncerta v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika (Gorenji Tarbij)
ob 14.30: gledališka predstava »An oča za mojo hči«, nastopa Beneško gledališče
ob 16. uri: nastop trobilnega orkestra Ljubljanske filharmonije, vodi Andreja Šolar
sobota,
20.10.2007ob 15. uri: simpozij: »Novo skupnostno načtrovanje«, nove možnosti za mednarodno sodelovanje
ob 18. uri: predstavitev pesniške zbirke Marine Cernetig »Nič ni še umarlo«
20. uri: koncert balkan rock glasbe, nastopajo »Kraški ovčarji«
nedelja,
21.10.2007ob 9.30: pohod s Planinsko družino Benečije
ob 10. uri: odprtje razstave-sej-ma kmetijskih in obrtniških izdelkov Nediških dolin
ob 11.30: sv. maša in procesija ob 14. uri: Mali Burnjak: zabava za otroke
ob 15. uri: koncert Okteta Od-
NATIVITAS 2007 ZBORI POZOR!!!
Izteka se rok za prijavo na letošnjo božično revijo Nativi-tas. Zainteresirani pohitite!
MEDNARODNI KIPARSKI SIMPOZIJ »FORMA VIVA PORTOROŽ
2007« se bo odvijal od 21.9. do 14.10. na delovišču na Seči. Vodili ga bodo priznani kamnoseki iz Japonske, Nemčije, Slovaške in Slovenije.
VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL trst@zskd.org
nilna sila družbenega življenja v tem predmestju (ob vrtenju dokumentarca Fascist Legacy niso mogli vsi gledalci v dvorano) in Kajak klub Šilec, ki na tem mestu vsako leto zaključuje odmevno Soško regato, sicer pa prireja občne zbore, kakšno razstavo. V stavbi vadita tudi dva glasbena ansambla mladih fantov.
Od lanske zime dalje je nekaj svežih znakov: predavateljska večera, proslavljanje obletnice osvoboditve, potem Regata, prejšnjo nedeljo pa obletnica odprtja stavbe in poimenovanje dvorane po krajevnem narodnem Heroju Rastislavu Delpinu - Zmagu.
Perspektiva je v prenosu kakšne prireditve iz mesta na podgorski sedež in priklic ljudi tudi iz Pevme in Oslavja ter kakšna skupna prireditev s sorodnim krajevnim društvom Podgora, a pobude morajo biti pravilno 'zadete'. (a.r.)
iz o C i v o C i
Ime in priimek: Matia Mosenich Kraj in datum rojstva: Trst, 17.7.1990
Zodiakalno znamenje: rak Kraj bivanja: Trebče 41 E-mail: matko90@hotmail.it Stan: samski
Poklic: dijak na DTTZ Žiga Zois Najboljša lastnost: sem radodaren, delaven in odločen Najslabša lastnost: sem trmast, trmast in trmast
Nikoli ne bom pozabil: prijetelje Hobiji: branje in prostovoljno sodelovanje pri društvih Knjiga na nočni omarici: Pod svobodnim soncem Najljubša risanka: Topolino Najljubši filmski igralec/ igralka: Julia Roberts in Richard Gere Najljubši glasbenik: všeč so mi vsi Kulturnik/ osebnost stoletja: Janez Pavel II.
Ko bom velik, bom... podjetnik ali advokat
Moje društvo: SKD Primorec Moja vloga v njem: animator Svojemu društvu želim: mnogo uspehov in novih članov Moj življenjski moto: ne se vdati
Moje sporočilo svetu: skupni cilj sveta naj bo konec vojn in rasizma ter uporabe zgodovine za politične razloge
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 30. septembra 2007 1 Q
IZGUBA ZA KMETIJSTVO - Nekdanji center ERSA na Proseku bo postal samostan
Nasade cvetočih vrtnic bo nadomestila molitev
STROKOVNI NASVETI
Kmetijska opravila v mesecu oktobru
Kocka je padla. Nekdanji raziskovalni Center ERSA (Deželne ustanove za razvoj kmetijstva) na Proseku bo postal samostan. Nič seveda nimamo proti benediktinskim nunam, ki bodo v njem našle idealen prostor za svoje duhovno življenje, mnenja pa smo, da se je tržaškemu kmetijstvu z odvzemom tega centra izvorni namembnosti zgodila huda krivica.
Morda ne bo odveč, če si na kratko osvežimo spomin v zvezi z dogajanji, ki spremljajo nastanek in življenje ( žal kratko) te strukture. Center je nastal na zemlji naših kmetov in za pobude v korist tržaškega kmetijstva, ki je s tem dobilo edini tovrstni sedež, z razliko od ostalih pokrajin naše dežele, kjer je ERSA oz. deželna uprava usposobila več kmetijskih struktur.
Omenjena ustanova je pred izgradnjo projekta obljubila, da bodo Center upravljali tržaški cvetličarji, saj je nastal predvsem z namenom, da skrbi za razvoj in posodobljanje te tokrat pri nas še zelo razširjene panoge. A tako ni bilo. Deželna ustanova ga je upravljala neposredno in s krajevno stvarnostjo ni znala ali hotela navezati pravega sodelovanja. Za naše cvetličarje je center bil in ostal tujek, od katerega niso dobili tega, kar so si pričakovali in za kar je nastal. V njem naj bi se izvajali poskusi za uvajanje novih tehnik in tehnologij na področju cvetličarstva, uvajanje mladih v to zahtevno panogo in širše izvajanje pobud v splošno korist tržaškega kmetijstva.
Delovanje v Centru ni nikoli zaživelo, vsaj ne po namembnosti in pričakovanjih tržaškega primarnega sektorja. Struktura je ostala odmaknjena od dogajanj tržaškega kmetijstva, katerega potreb ni dojela. Center, ki bi bil moral biti gonilna sila in središče dogajanj kmetijske dejavnosti na tržaškem, se je tej stvarnosti v resnici odtujil. Začelo se je neizogibno propadanje dejavnosti do dokončnega zamrtja. Analiza vzrokov za to stanje ni bila opravljena, še manj iskanje primernih rešitev, krivda pa je seveda padla na tržaške kmete, češ da ni bilo z njihove strani zanimanja in sodelovanja s Centrom.
Dežela se je odločila, da bo strukturo, ki je po njenem mnenju postala nevzdržno breme, prodala. Kmečka zveza, ki se ni
V lanskem letu je Kmečka zveza pred zapuščenim centrom ERSA na Proseku priredila demonstracijo in zahtevala vrnitev strukture kmetijstvu
kroma
nikoli strinjala z načinom upravljanja Centra, je predlagala, da se deželni odlok o odtujitvi Centra prvotni namembnosti in prodaji prekliče ter da se strukturo vrne kmetijstvu. S tem v zvezi je dobila obljube s strani raznih krajevnih ustanov, da se bodo zavzele za vrnitev Centra primarnemu sektorju. Med temi je bila tržaška občina, oziroma sam župan Dipiazza je v zadnji volilni kampanji zagotovil Kmečki zvezi, da bo center ohranil kmetijstvu, če bo ponovno izvoljen za župana. Zal nihče ni spoštoval dane besede.
Tudi v naši javnosti se je razširilo prepričanje, da je prodaja v verske namene najmanjše zlo, češ, da je bolje tako, kot samevanje in propadanje Centra ali pa njegova preureditev v stanovanja. Kmečka zveza vsekakor vztraja pri svojem prepričanju, da bi struktura morala ostati kmetijska, kar bi bilo ob večji zavzetosti tržaških predstavnikov ustanov in politikov po vsej verjetnosti možno. V njej bi lahko imele svoj sedež razne kmetijske ustanove (združenja in konzorciji) ter didaktično središče za uvajanje mladih v čedalje zahtevnejšo kmetijsko dejavnost.
Z odtujitvijo centra se zaključuje vrsta posegov, ki so osiromašili tržaško kmetijstvo: zaprtje Pokrajinskega združenja rejcev, ukinitev delovanja Zadružne kraške mlekarne, odvzem avtonomnosti Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu, ki je sedaj združeno z goriškim, dosledno zapostavljanje slovenščine pri vseh deželnih kmetijskih službah in pri veterinarski, kjer ni več sledu o slovenskih strokovnjakih.
Pri tem velja pripomniti, da segajo nekateri ukrepi v čase (beri ukinitev Gorske kraške skupnosti in sama prodaja pro-seškega Centra) desničarske deželne vlade, a njeni nasledniki niso ničesar storili, da bi bile te škodljive izbire popravljene.
Lahko zaključimo, če kritično ocenimo današnje stanje tržaškega kmetijstva in ga primerjamo z bližnjo preteklostjo, ko so naši skupnosti rezali tanjši kruh, da je kljub vsemu »bilo bolje, ko j e bilo slabše«.
Kmečka zveza
SDZPI V SODELOVANJU S KZ
Štirje kmetijski tečaji nudijo dobro priložnost
Deželni zavod za poklicno izobraževanje pripravlja v sodelovanju s Kmečko zvezo več tečajev iz kmetijstva. Zato vabimo zainteresirane člane, da se prijavijo pri uradih omenjenih ustanov za obiskovanje enega izmed spodaj navedenih tečajev. Prosimo, da iz organizacijskih razlogov to storijo čimprej. Izvedba posameznega tečaja je seveda pogojena od števila vpisanih. Ob nezadostnem številu vpisanih tečaj odpade. O programih tečajev bodo zainteresirani pravočasno obveščeni. V nadaljevanju navajamo programirane tečaje.
Tečaj splošnega kmetijstva -150 ur
Kmečka zveza želi tudi ob tej priliki poudariti pomen obiskovanja tečaja iz splošnega kmetijstva, ker je potrdilo o uspešno končanem tečaju nepogrešljiv dokument za tiste, ki želijo biti deležni raznih prispevkov, namenjenih kmetijstvu. To velja predvsem za mlade, ki se nameravajo posvetiti kmetijski dejavnosti in lahko samo z omenjeno diplomo dokažejo svojo poklicno usposobljenost. Ne glede na koristnost pridobljene diplome je tečaj iz splošnega kmetijstva strokov-
na obogatitev, saj zajema vse najvažnejše aspekte te gospodarske dejavnosti;
Tečaj upravljanja kmečkih turizmov - 100 ur
Izredno važen, ker usposablja tečajnike, ki ga uspešno opravijo, za vodenje kmečkih turizmov in koristenje po zakonu predvidenih oblik subvencij;
Tečaj vinogradništva in enologije - 50 ur
Ta tečaj, ki zajema gojitvene posege v vinogradu ter strokovna navodila o pridelavi in negi vina, je bil že večkrat uspešno prirejen, a je glede na veliko zanimanje za to področje vedno aktualen;
Tečaj predelave svinjine - 50 ur
Izredno zanimiv tečaj za vse rejce prašičev, še posebej pa za osmičarje in upravitelje kmečkih turizmov. Program zajema tematiko hranjenja prašičev, racionalne ureditve hlevov, higienske normative s tozadevno zakonodajo ter teoretičen in praktičen prikaz predelave svinjine in proizvodnje suhih mesnin.
Prijave zbirata tržaško tajništvo SDZPI (040/566360) od 9. do 13. od ponedeljka do petka ter tajništvo Kmečke zveze (040/362941) z istim urnikom.
Ze je tu oktober, mesec, ko imamo predvsem delo v kleti z mladim vinom in s pobiranjem še zadnjih pridelkov. V tem mesecu se dnevi postopoma krajšajo, zato imamo na razpolago manj časa za opravila na prostem.
VINOGRAD - V oktobru je v glavnem grozdje že potrgano. Po končani trgatvi lahko v vinogradih, ki so bolj izpostavljeni oidiju, opravimo škropljenje z biološkim fungicidom AQ 10, da omilimo napad oidija v naslednjem letu. Škropljenje moramo po 8 - 10 dneh ponoviti.
KLET- Oktober je mesec, ko imamo veliko dela v kleti, saj moramo slediti poteku mladega vina. Ker mora alkoholno vrenje potekati ob odsotnosti zraka, je na sodu nujno potreben čep s cevko, ki se konča v vodi, ali pa namenska plastična naprava. Po vrenju posodo dolijemo, biti mora vedno polna.
Ko alkoholno vrenje konča, sledi prvi pretok vina, pred tem pa je priporočljiva kemijska analiza vina, ki nam točneje pokaže, ali moramo žveplati in koliko. Pred prvim pretokom je zelo važna tudi organoleptična kontrola, na podlagi katere preverimo zdravstveno stanje vina. Spotoma opravimo tudi preizkus z zrakom. Kozarec vina pustimo na zraku in če po enem dnevu porjavi, ga moramo žveplati. Teran in nekatera druga vina, pri katerih želimo, da takoj po vrenju sledi jabolčno-kislo vrenje, ki kislino omili, pa v tem času ne žveplamo.
OLJČNI NASAD - Še vedno moramo biti pozorni na morebitni napad oljčne muhe, posebno na začetku meseca. Zelo pa moramo paziti na ka-renčno dobo. V drugi polovici oktobra namreč že lahko pobiramo oljke za predelavo v namizne oljke, proti koncu meseca pa so že na vrsti najbolj zgodnje to-skanske sorte za olje. Pozorni bodimo tudi na oljčno kozavost.
Proti koncu meseca začnemo s pripravami na pobiranje oljk. Kupimo mreže, zaboje in vse, kar bomo potrebovali, pa tudi vrče, ki jih bomo uporabljali za olje, ko bomo predelali oljke. Proti koncu meseca počistimo prostor, kjer bomo oljke hranili do predelave. Po potrebi travo pod oljkami pokosimo.
SADOVNJAK - V sadovnjaku še vedno pobiramo sadje. Sedaj pobiramo na primer jesenske sorte jabolk, hrušk, pa tudi kutin. Če jih hočemo hraniti za več časa, te sadeže poberemo nekoliko pred pravo zrelostjo, da se bolje ohranijo. Pazimo, da med pobiranjem ne ranimo rodnih vejic jablane ali hruške. Kutine pa poberemo, ko so rumene in ko goste bele dlačice lahko zlahka poberemo proč s kako cunjo. Kivi začnemo s pobirati v drugi polovici oktobra. Za tržišče in za skladiščenje jih poberemo nekoliko pred zrelostjo, za domačo sprotno porabo pa jih poberemo, ko so zreli. To ugotovimo, če pregledamo, ali so pri peclju plodovi dovolj mehki. Proti koncu meseca pobiramo tudi kakije in orehe.
Ko je listje v celoti odpadlo, opravimo jesensko škropljenje proti jabolčnemu škrlupu in raku na jablani. Škropimo tudi breskve proti breskovi kodravosti, luknjičavosti, moniliji in drugim boleznim. Uporabljamo bakrove pripravke. Zelo važno je, da s škropljenjem zaščitimo vse dele drevesa.
ZELENJADNI VRT - V zelen-jadnem vrtu je v tem času opravil veliko manj.
Približno 2-3 tedne pred pobi-
ranjem belimo nekatere zelenjadnice, kot so endivija, por, sladki komarček, rdeči radič. Zelenjadnice morajo biti popolnoma suhe. Endivijo in rdeči radič belimo tako, da povežemo skupaj liste. Ostale opisane zelenjadnice pa pokrivamo z zemljo ali pa jih ovijemo z lepenko ali slamo.
Še vedno lahko pobiramo paradižnik, bučke, kumare in druge tipično poletne zelenjadnice. V slučaju burje kontroliramo oporo. Rastline pa, ki so se že izrodile, izrujemo iz zemlje in poberemo vse ostanke, da ne bi v njej ostali morebitni prenašalci bolezni. Pobiramo tudi zelje in nekatere ostale ka-pusnice, por, sladki komarček, radič, buče. Buče poberemo, ko se pecelj dobro posuši. Buče nato sušimo na soncu za teden ali dva. Pazimo, da bi jih dež ali rosa ne ovlažila. Ponoči jih postavimo v notranje prostore, da se ne bi pokvarile z roso ali dežjem.
V polovici oktobra sadimo česen. Jesensko sajenje česna mu da to prednost, da postane po navadi boljši in debelejši, kot če ga sadimo ob koncu zime. Pred mrazom še vedno sejemo mo-tovilec, špinačo, solato rezivko, radič, rukolo. Presadimo belo čebulo. V tem času lahko zaščitimo nekatere zelen-jadnice s tunelom ali jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. V shrambi moramo stalno biti pozorni na krompir, jabolka in ostale shranjene pridelke, da ne gnijejo. Oktober je tudi pravi čas za kisanje zelja. Trsje, ki je služilo kot opora in ne služi več, sedaj vzamemo iz zemlje, da ne gnije, skrbno očistimo in dobro posušimo. Nato hranimo v suhem prostoru do prihodnje pomladi.
ZELIŠČNI VRT - Trajna zelišča, ki niso odporna proti nizkim zimskim temperaturam, kot na primer majaron, v tem mesecu prenesemo v notranje prostore ali v ogrevan rastlinjak, če razpolagamo z njim. Nekatera kuhinjska zelišča sedaj razmnožujemo z delitvijo.
OKRASNI VRT - Vse, dokler ne nastopi mraz, okrasna trata aktivno raste. Po potrebi jo režemo. V oktobru pa je ne gnojimo več. Veliko okrasnih rastlin v tem mesecu spet lepo raste in cvete, če le ne nastopijo nizke temperature. V oktobru sadimo dvoletnice in trajnice. Če sadimo sedaj namesto spomladi, zrastejo bolj močne in z močnejšimi koreninami. Po potrebi še zalivamo.
Proti koncu oktobra pognojimo trajnice z zrelim hlevskim gnojem, kompostom ali drugimi organskimi gnojili. Gnojila pokopljemo. Ko čebulnice odcvetijo, počakamo, da se listi popolnoma posušijo. Komaj nato jih lahko izrijemo, posušimo in jih spravimo v suh prostor do naslednje pomladi. V bolj milih legah pa jih lahko pustimo v zemlji do naslednje pomladi. Zemljo nad čebulnicami prekrijemo s slamo. Dokler ne nastopi mraz, sadimo pomladanske čebulnice. Po navadi najmanjše posadimo čim prej, večje pa pozneje.
Pred mrazom prenesemo za mraz občutljive lončnice, kot so pelargonije, v notranje prostore, kjer prezimijo. Pred tem jih lahko obrežemo, da ne zavzemajo preveč prostora.
Če hočemo okrasiti grobove naših rajnih, lahko proti koncu oktobra direktno posadimo krizanteme, pa čeprav so slednje občutljive na zimski mraz. Lahko sadimo tudi okrasno cvetačo, ki prenese nizke temperature, spominčice, ciklamo ali druge rastline.
Magda Šturman
22
Nedelja, 30. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
združeni narodi - Sklep generalne skupščine
Samiji se veselijo deklaracije o pravicah domorodnih ljudstev
Svet Samijev in Parlament Samijev na Finskem, Švedskem in Norveškem sta s posebno slovesnostjo obeležili sklep generalne skupščine Združenih narodov, ki je odobrila deklaracijo o pravicah domorodnih ljudstev. Za Samije je odobritev te resolucije temeljni dogodek v prizadevanjih za priznanje človekovih pravic domorodnih ljudstev in za konec stoletja dolge marginalizacije in diskriminacije, saj priznava, da imajo domorodna ljudstva enako dostojanstvo in enake pravice kot drugi narodi. »To je velik dan za vsa domorodna ljudstva, zgodovinski dan, saj si za to prizadevamo že vel kot 20 let,« je dejal izvršni sekretar Sveta Samijev Outi Maria Paadar. V dokumentu, ki so ga objavili po glasovanju v New Yorku, so med drugim zapisali: »Pri deklaraciji še zlasti pozdravljamo izrecno priznanje domorodnih ljudstev in njihove pravice do sa-moodločanja, ki vključuje pravico Samijev, da se samostojno odločajo o gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ter o izkoriščanju naravnega bogastva svojega ozemlja. Deklaracija tudi potrjuje našo pravico do ločenih političnih, pravnih in gospodarskih institucij, med katerimi je naš voljeni Parlament Samijev, so pa tudi razne ekonomske in kulturne dejavnosti, med katere sodi vzreja severnih jelenov, značilna za nekatere skupine Samijev. Poleg pravice do samoodločanja namenjajo Samiji veliko pozornost priznanju pravice domorodnih ljudstev, da imajo v lasti zemljo in naravna bogastva na ozemljih, na katerih živijo. V deklaraciji je rečeno, da Finska, Švedska, Norveška in Rusija ne smejo več obravnavati ozemelj, na katerih živijo Samiji, kot da bi šlo za državno last ali last tretjih zasebnikov, saj ta dokument dejansko priznava, da so Samiji pravi lastniki tega ozemlja. To pa pomeni, da na tem ozemlju ne morejo več načrtovati industriojsdkih ali drugih de-javn osti, ne da bi prej prejeli dovoljenje Samijev in ne da bi imeli Samiji dobiček od tega izkoriščanja. Poleg tega imajo po tej deklaraciji Samiji pravico do vrnitve ali, v kolikor to ni mogoče, do ustrezne odškodnine za ozemlje in za n afravno bogastvo, ki je bilo odvzeto brez njihovega dovoljenja. Zato pričakujejo, da bodo Finska, Norveška, Švedska in Rusija začele s postopkom, ki jim bo zagotovil vrnitev zemlje, ki je bila odtujena v času kolonizacije,« je še zapisano v dokumentu.
Sicer pa deklaracija ZN v mnogo-čem presega raven konvencije mednarodne organizacije za delo ILO štev. 169 in tudi predlog besedila konvencije nordijskih držav. Sedaj Samiji pričakujejo, da se
bodo vlade vseh štirih držav resno lotile izvajanja te deklaracije.
Pogajanja za odobritev te deklaracije so v Združenih narodih trajala 25 let. Za dokument je glasovalo 143 držav, proti dokumentu so glasovale štiri države (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA), 11 držav pa se je pri glasovanju vzdržalo. Deklaracija zadeva kolektivne in individualne pravice približno 370 milijonov pripadnikov domorodnih ljudstev po vsem svetu, ščiti njihovo zemljo in njihove resurze ter vrednoti njihovo kulturo in tradicije. Dokument tudi poudarja nujnost ohranjanja in krepitve kulturne identitete teh ljudstev ter poudarja pravico do razvoja na vsakega naroda na osnovi njegovih želja in teženj.
Deklaracija, kije neobvezujoč mednarodni dokument, med drugim določa, da imajo domorodna ljudstva pravico do priznanja, spoštovanja in izvajanja sporazumov, sklenjenih z državami ali njihovimi naslednicami. Besedilo tudi izrecno prepoveduje diskriminacijo domorodnih ljudstev in promovira njihovo celovito sodelovanje v vseh vprašanjih, kijih zadevajo.
Svet za človekove pravice je deklaracijo sprejel že junija 2006 kljub ugovorom nekaterih držav, v katerih živi znatno število domorodcev. Lansko leto je generalna skupščina odložila razpravo na zahtevo nekaterih afriških držav glede definicije samoodločanja in tudi definicije domorodnih ljudstev.
Predsedujoča skupščini Haya Ras-hed Al Khalifa je po odobritvi tega dokumenta dejala, da ne gre podcenjevati njegovega pomena za vprašanje človekovih pravic v svetu; opozorila je, da kljub več kot desetletnim prizadevanjem Združenih narodov na tem področju številna domorodna ljudstva živijo na obrobju, mar-ginalizirana, v veliki revščini in ob kršitvi temeljnih človekovih pravic. Pogosto so vpetena v vojne, tudi zaradi lastništva zemlje ter je ogroženo celo njihovo preživetje. Ta deklaracija je sad dvajsetletnih pogajanj, predstavlja pa pomemben korak generalne skupščine Združenih narodov na področju promocije in zaščite človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, nenazadnje pa potrjuje središčno vlogo združenih narodov pri določanju mednarodnih standardov.
Države, ki so glasovale proti deklaraciji, so svoje zadržanje utemeljile z nasprotovanjem določilom o samoodločbi in o lastništvu nad zemljo, pa tudi pravici do upravljanja z naravnimi resurzi.
Davyth Hicks
Steklena palača v New Yorku, sedež Združenih narodov
ljubljana - Posebna dvojna 50. in 51. številka revije Razprave in gradivo
80 let Inštituta za narodnostna vprašanja
Prof. dr. Matjaž Klemenčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Raziskave na področju slovenskega narodnega vprašanja v Sloveniji po letu 1990 ugotavlja, da INV predstavlja danes eno najstarejših evropskih znanstvenih ustanov, ki svoje delo v celoti posveča proučevanju narodnostne in še posebej manjšinske problematike. Raziskovalci se ukvarjajo s številnimi področji raziskovanja položaja slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah, obeh avtohtonih manjšin v Sloveniji in Slovencev kot izseljenskih skupnosti zunaj slovenskega etničnega ozemlja. Pogoste so tudi raziskave položaja romske skupnosti in zgodovine Nemcev na območju današnje Republike Slovenije. Po osamosvojitvi Slovenije se je razmahnilo še raziskovanje t. i. »novodobnih manjšin«, ki jih predstavljajo priseljenske skupnosti v Sloveniji. Na eni strani gre za priseljenske skupnosti iz nekdanje Jugoslavije, ki so se v Sloveniji naselile od šestdesetih let 20. st. dalje, na drugi pa za priseljenske skupnosti, ki so se v Sloveniji naselile šele po njeni osamosvojitvi. Z raziskavami slovenskega narodnega vprašanja se uk-
varjajo še raziskovalci na univerzah v Ljubljani, Mariboru in Kopru, na različnih inštitutih v okviru ZRC SAZU v Ljubljani, na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani itd. Ne gre pa prezreti tudi raziskav v okviru institucij slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Rezultat omenjenih proučevanj so številna dela, od katerih so bila mnoga objavljena tudi v uglednih tujih revijah oziroma zbornikih simpozijev. Samo raziskovalci INV so po letu 1990 v tujini objavili več kot 200 tovrstnih prispevkov in šest knjig.
Dr. Avguštin Malle, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu v svojem prispevku Slovenski znanstveni inštitut (SZI) v Celovcu ugotavlja, da avstrijski in slovenski raziskovalci ocenjujejo asimilacijo kot dolgotrajen proces, na katerega vplivajo številni družbeni dejavniki. Nekateri raziskovalci zato govorijo o »strukturalnem nasilju«. Rešitev etničnih vprašanj je izvedljiva v sodelovanju med manjšino in večino v obliki, kot sta ga predlagala NSKS in ZSO v skupni spomenici oktobra 1955. Programsko financiranje poleg pro-
jektnega dela omogoča delo »zamejskih« raziskovalnih inštitutov, vendar morajo biti njihovi sodelavci bolj vključeni v strokovno izpopolnjevanje v Sloveniji, poleg strokovnega pa je neobhodno potrebno tudi sodelovanje s strokovnimi administrativnimi strukturami. Na univerzah naj bi si prizadevali za redno raziskovanje etničnih vprašanj, zlasti sociolingvi-stičnih. Zaradi novega načina načrtovanja in financiranja raziskovalnega dela bo treba najti nove oblike sodelovanja med inštituti in raziskovalci v Avstriji in Sloveniji. Ob temeljnih raziskavah, ki so potekale v tesnem sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci in raziskovalnimi ustanovami, je treba opozoriti na aplikativne raziskave, ki so za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem prvotnega pomena. Pogoj uspešnega raziskovalnega dela pa sta dobra knjižnica in sodoben strokovni arhiv.
Dr. Emidio Susič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu v svojem prispevku Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, Trst oriše zgodovino in prihodnje smernice delovanja Slovenskega raziskovalnega in
inštituta v Trstu. Ustanovljen je bil leta 1974, pobuda zanj pa se je porodila že v desetletju prej, ko se je utrdilo prepričanje, da bi morala slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini imeti ustanovo, ki bi se lahko hitro odzivala na dinami ne procese v njenem okolju in lastni sredini. Poleg primarnih ciljev raziskovanja in delovanja, se angažira tudi na področju izobraževanja ter spodbuja in usmerja študentsko raziskovanje. Ob temeljnih, teoretskih raziskovalnih projektih, se vse bolj udej-stvuje pri aplikativno usmerjenih raziskavah ter projektih, ki bodo služili ugotavljanju in odpiranju novih razvojnih perspektiv slovenske manjšine. SLORI s svojim delovanjem pomaga pri uspešnejšem oblikovanju čezmejne povezanosti oziroma integracije.
Dr. Katalin Munda Hirnok iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Raziskovanje etničnosti in manjšin na Madžarskem - na primeru institu-cionalizacije v osrednjem delu prispevka obravnava bistvene pojave in tendence v razvoju in-stitucionalizacije raziskovanja etničnosti in
manjšin na Madžarskem od prve polovice dvajsetega stoletja, ko se pojavi potreba po znanstveni disciplini, ki bi se ukvarjala z manjšinami, oziroma o umestitvi te discipline v institucionalne okvire, pa do danes. Pregled raziskovanja porabskih Slovencev, čemur je namenjen zadnji del prispevka, kaže, da se slovenska manjšina sooča s problemom pomanjkanja lastnih raziskovalcev (pomanjkanjem manjšinske elite nasploh) različnih znanstvenih profilov (prisotna je le etnologija in jezikoslovje) in s pomanjkanjem institucionalne infrastrukture.
Dr. Jadranka Čačic-Kumpes in dr. Josip Kumpes iz Inštituta za migracije in narodnosti iz Zagreba v svojem prispevku Et-ničnost i etničke manjine u Hrvatskoj: skica stanja i perspektiva istraživanja (Etničnost in etnične manjšine na Hrvaškem: slika stanja in perspektiva raziskovanja) podajata pogled na raziskovanja etničnosti in etničnih manjšin na Hrvaškem od začetka devetdesetih let do najnovejših na prehodu stoletja.
Nada Vilhar (2 - Se nadaljuje)
w
/	ŠPORT	Nedelja, 30. septembra 2007	23
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Vnaprej igrana derbi tekma 6. kroga A lige
Roma eno uro z igralcem manj Štirje goli so prehuda kazen
Inter prevzel vodstvo na lestvici - Ključni trenutek je bila izključitev Giulyja v 29. minuti
Roma - Inter 1:4 (0:1)
STRELCI: Ibrahimovic v 29. iz 11-m; Perrotta v 53., Crespo v 57., Cruz v 60., Cordoba v 68.
ROMA (4-2-3-1): Doni; Panucci (Cicinho), Mexes, Juan, Tonetto; De Rossi, Pizarro; Giuly, Perrotta, Mancini (Vučinic); Totti (Esposito). Trener: Spalletti.
INTER (4-5-1): Julio Cesar; Zanetti, Cordoba, Samuel, Maxwell; Figo (Pelè), Stankovic, Dacourt (Crespo), Cambiasso, Cesar; Ibrahimovic (Cruz). Trener: Man-cini.
IZKLJUČEN: v 28. min. Giuly.
RIM - Derbi tekmo 6. kroga A lige je odločila epizoda. V 28. minuti je Romin Francoz Giuly »prevzel« vlogo vratarja in je v kazenskem prostoru z roko ubranil Ibrahimovicev strel z glavo proti praznim vratom. Sodnik je Francoza izključil in z bele točke je bil uspešen Zlatan Ibrahimovic (sedmi prvenstveni zadetek). Dodati moramo, da je do Interjevega protinapada in
doping
Čeplak: Je bila storjena napaka?
LJUBLJANA - Protidopinška komisija Atletske zveze Slovenija (-AZS) je v Ljubljani zaslišala slovensko atletinjo Jolando Čeplak, ki je osumljena zlorabe krvnega dopinga eritropoetina (EPO) ter sprejela odločitev, da do 20. novembra opravi še dodatna zaslišanja. Po pravilih AZS mora biti disciplinski postopek uveden najmanj šest mesecev po domnevnem prekršku, torej do 18. decembra letos, nato pa ima disciplinska komisija eno leto, da zaključi primer. Po mnenju mnogih strokovnjakov se bo primer iztekel šele na Arbitražnem razsodišču za šport v Lau-sanni. »Zaslišali bomo oba kontrolorja, ki sta 18. junija v Monaku odvzeli urinski vzorec, ker na podlagi zaslišanja obstaja resna možnost, da je bila storjena človeška napaka. Zaslišali bomo strokovnjaka s področja biokemije ter tudi zdravnika dr. Rastka Stoka,« je povedal predsednik AZS Peter Kukovica.
Giulyjeve izključitve prišlo po napaki Tot-tija, ki je s kota zgrešil podati Pizzarru (žogo je prestregel Maxwell). Do Interjevega vodstva je na igrišču gospodarila Roma. Že v 4. minuti bi lahko rdeče-rumeni zatresli Cesarjevo mrežo. Črno-modri vratar pa je dvakrat branil. Zatem so Tržačan Tonet-to in tovariši imeli še nekaj dobrih priložnosti za zadetek. Po Ibrahimovičevem zadetku pa se je slika na igrišču spremenila. Roma z igralcem manj ni delovala koordinirano, čeprav je po osmih minutah drugega polčasa izenačila s Perrotto (odločilna je bila Maxwellova napačna podaja v kazenskem prostoru). Inter se ni de-moraliziral in že štiri minute kasneje je Crespo (lep gol po pravi akrobatski potezi) znova povedel. Bosanski Šved »Ibra« je zatem moral zapustiti igrišče (udarec v nogo) in na igrišče je vstopil Cruz. Od dveh žog, ki jih je Argentinec imel na razpolago, je eno brcnil v vratnico, drugo pa poslal za Donijev hrbet. Roma je popustila na
Estetsko lepi strel Hernana Crespa, ki je drugič zatresel Donijevo mrežo. V ozadju branilec Rome Tržačan Max Tonetto, ki je svojo nogometno pot začel pri
svetoivanskem San Giovanniju
ansa
celotni črti in zadetka se je veselil še branilec Cordoba. Interjevi nogometaši so rimski Olimpico zapustili kot junaki. Kako pa bi se izteklo srečanje, če bi ne prišlo do izključitve Giulyja? Ali pa gre za sindrom Manchester? Roma bo namreč v torek v ligi prvakov gostovala pri angleškem klubu, proti kateremu je letos izgubila kar 7:1.
Fiorentina - Livorno 3:0 (1:0)
STRELCI: v 44. in 67. Osvaldo, 69. Santana.
LIVORNO (3-5-2): Amelia 6, Kneževic 5 (Rezaei 5), Grandoni 5, Galante 5, Balleri 6 (Bogdani 5), Gianichedda 4.5, Loviso 5, A. Filippini 5, Pasquale 5.5, Diamanti 5.5 (Volpe), Rossini 5. Trener: Orsi.
FIORENTINA (4-3-3): Frey 6, Ujfa-lusi 6, Gamberini 6, Kroldrup 6, Balzaret-ti 6, Kuzamanovic 6.5, Liverani 5.5 (Pa-zienza 6), Gobbi 6 (Montolivo 6), Santana 6.5, Pazzini 6 (Vieri 6), Osvaldo 7. Trener: Prandelli.
udinese
Marino zaupa
Handanoviču
VIDEM - Slovenski reprezen-tant Samir Handanovič v sredo v Genovi ni igral dobro, vendar ga bo trener Udineseja Pasquale Marino danes vsekakor poslal na igrišče tudi na domači tekmi proti Parmi. Handanoviču klub zaupa, ker ve, da se lahko še zelo izboljša, ne želi, da bi letos, kot že pred dve ma le toma, pogo rel zaradi enega samega slabega nastopa. Bo pa v moštvu vsekakor prišlo do določenih sprememb. V začetni postavi se bosta tako najbrž znašla bodisi rekonvalescent, branilec Felipe bodisi napadalec Floro Flores, ki bo najbrž prevzel mesto Asamoaha.
Udinese v Vidmu ne pozna srednje poti: v zadnjih enajstih nastopih je petkrat zmagal, šestkrat pa izgubilo. Zandičh če je neodločeno igral prav proti Parmi 25. februarja letos.
A LIGA	Roma -		Inter 1:4		, Livorno	
Fiorentina 0:3						
Inter	6	4	2	0	15:5	14
Fiorentina	6	3	3	0	12:6	12
Roma	6	3	2	1	11:4	11
Juventus	5	3	1	1	14:6	10
Napoli	5	3	1	1	7:2	10
Palermo	5	3	1	1	8:6	10
Atalanta	5	2	3	0	8:5	9
Udinese	5	2	1	2	6:9	7
Milan	5	1	3	1	7:5	7
Lazio	5	1	3	1	6:5	6
Parma	5	1	3	1	6:6	6
Genoa	5	1	3	1	4:5	6
Catania	5	1	2	2	3:5	5
Sampdoria	5	1	2	2	2:6	5
Cagliari	5	1	1	3	6:8	4
Torino	5	0	4	1	6:8	4
Siena	5	0	3	2	4:8	3
Empoli	5	0	2	3	1:6	2
Reggina	5	0	2	3	3:11	2
Livorno	6	0	2	4	6:16	2
DANES ob 15.00 Cagliari			-	Siena,	Empoli -	
Palermo, Milan	Catania		Napoli		- Genoa,	
Reggina - Lazio, Sampdoria			- Atalanta, Udinese			
- Parma, ob 20.30 Torino -			Juventus.			
APrimorski
~	dnevnik
Formula ena: sedem stotink med vodilnima
TOKIO - Britanec Lewis Hamilton, vodilni v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo, si je v včerajšnjih kvalifikacijah priboril najboljše izhodišče pred današnjo dirko formule ena za VN Japonske na novi progi Fudži Speedway, ki bo karavano formule ena gostila prvič po 29 letih. Voznik McLaren mer-cedesa (1:25,368) si bo prvo startno vrsto delil s klubskim sotekmovalcem, branilcem naslova svetovnega prvaka in prvim zasledovalcem v točkovanju za SP Špancem Fernandom Alonsom, ki je na treningu zaostal sedem stotink sekunde. V drugi vrsti na 4,563 kilometra dolgem dirkališču sta oba Fer-rarija s Fincem Kimijem Raikkonenom (1:25,516) in Brazilcem Felipejem Mas-so (1:25,765). Prireditelji so morali odpovedati prvi jutranji prosti trening. Na dirkališču pod slovito goro Fudži je bila namreč gosta megla in po štirih minutah treninga je bil slednji prekinjen. Dirka se danes pričenja ob 6.30 zjutraj.
Žensko košarkarsko EP: Nov poraz »azzurr«
CHIETI - V prvi tekmi 2. faze ženskega košarkarskega EP je Španija s 79:64 (47:32) odpravila Italijo. Kljub novemu porazu »azzurre« še niso izločene iz četrtfinala, morajo pa zdaj obvezno premagati tako Srbijo kot Belorusijo, pa še to lahko ne bi bilo dovolj. Ostala izida: Srbija - Rusija 67:65 (36:30), Belo-rusija - Francija 60:72 (33:41). Vrstni red: Španija 6, Francija in Rusija 4, Be-lorusija in Srbija 2,Italija 0.
Vritus začel s pravo nogo
RIM - Izid 1. kroga košarkarske A1 lige: Capo d'Orlando - Virtus Bologna 84:88. Dabnes tudi Snaidero - Monte-paschi Siena.
Rokomet: Celje neodločeno
VESZPREM - V prvem kroguLige prvakov po skupinah so rokometaši Celja Pivovarne Laško v gosteh igrali 24:24 (11:14) z madžarskim Veszpre-mom.
Pokal EHF: Gold Club Hrpelja - Bosna Visoko 37:37 (21:16).
Domžale zmagale v Kopru
LJUBLJANA - Izidi 11. kroga nogometne Prve Lige Telekom Slovenije: Drava - Primorje 3:2 (0:1), Koper -Domžale 2:3 (0:0), Livar - Nafta 1:1 (1:0), Mik CM Celje - Interblock 1:2 (1:1). Danes: 15.00 Hit Gorica - Maribor.
šah - Svetovno prvenstvo v Mehiki
Anand tik pred zmago
Krog pred koncem ima indijski velemojster še vedno točko prednosti pred zasledovalci - Kramnik šele na 3. mestu
^^ ragbi
Italiji podvig ni uspel
CIUDAD DE MEXICO - Indijec Viswanathan Anand je vse bližje naslovu šahovskega svetovnega prvaka. Pred zadnjim krogom na svetovnem prvenstvu v Ciudad de Mexicu ima 37-letni indijski velemojster še vedno točko prednosti pred zasledovalci. Ponoči po našem času je Anand po 74 potezah remiziral z Rusom Aleksandrom Griščukom in ima 8,5 točke. V zadnjem krogu ga lahko ulovi le še Izraelec Boris Gelfand, kije doslej zbral 7,5 točk. Gelfand je tokrat igral s »še« svetovnim prvakom Rusom Vladimirjem Kram-nikom. Tudi ta dvoboj se je končal brez zmagovalca in Kramnik na tretjem mestu za Anandom zaostaja že točko in pol in je brez možnosti za obrambo naslova. Četrti je zdaj Madžar Peter Leko, ki je ugnal Rusa Aleksdandra Morozeviča.
Vrstni red po 13. krogu: 1. Viswanat-han Anand (Ind) 8,5 točke, 2. Boris Gelfand (Izr) 7,5, 3. Vladimir Kramnik (Rus) 7,0, 4. Peter Leko (Mad) 6,5, 5. Levon Aro-nian (Arm) 6,0,6.-8. Aleksander Griščuk, Peter Svidler, Aleksander Morozevič (vsi Rus) po 5,5 točke.
Indijec Viswanathan Anand bo decembra dopolnil 38 let
ansa
PARIZ - Italijanski reprezentanci v ragbiju ni uspel zgodovinski podvig, to je uvrstitev v četrtfinale svetovnega prvenstva. V Sant' Etiennu so »azzur-ri« v odločilni tekmi kvalifikacijske skupine izgubili proti Škotski z 18:16 (12:10). Kot kaže že izid je bila tekma izjemno izenačena, Italijani pa so v napeti končnici do zadnjega skušali doseči zadetek, nekaj minut pred koncem so tudi zgrešili kazenski strel z Bortolussijem. V prvem polčasu so po točki Troncona tudi vo di li.
24
Nedelja, 30. septembra 2007
ŠPORT
/
nogomet - Triestina že drugič letos ugnala Mantovo z 1:0
Po golu in izključitvi Granocheja so se požrtvovalno branili
Z možem manj igrali s podvojeno močjo - Rossi »rešil« zmago - Dober nastop mladega Peane
b.prašnikar
V bundesligi ga čaka težka naloga
kroma
COTTBUS - Bojan Prašnikar je prvi slovenski nogometni trener, ki bo vodil nemškega prvoligaša. Po sporazumni prekinitvi pogodbe s Pri-morjem iz Ajdovščine, so Prašni-karja pred današnjo tekmo proti Eintrachtu predstavili tudi novi delodajalci pri moštvu, Cottbus, s katerim je nekdanji selektor slovenske reprezentance podpisal pogodbo do leta 2009. Nemški novinarji so slovenskega trenerja poimenovali kar za »velikega neznanega«, vsi pa mu pripisujejo izjemno težko nalogo, da obdrži prvoligaški status svojega novega kluba. Ob tem je zanimivo, da je Prašnikar na evropski klubski sceni z Olimpijo leta 1994 debitiral prav na tekmi z Eintrachtom in takrat dosegel zavidljiv izid 1:1.
»Bundesliga je zame doslej največji izziv v trenerski karieri,« je na uradni predstavitvi na stadionu v Cottbusu povedal 54-letni Slovenec in dodal: »Že v nedeljo bom skušal dokazati, da se bom hitro vživel v novo okolje in skušal iztržiti ugo den izid.«
Naloga bo vse prej kot lahka. Moštvo Energie Cottbus je doslej v sedmih prvenstvenih obračunih še vedno brez zmage, z dvema neodločenima izidoma pa na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice. Kritiki celo menijo, da klub po odhodu Sergiuja Raduja, Vlada Munteanuja (oba v VFL Wolfsburg) in Kevina McKewnna (1. FC Köln) nima ekipe za obstanek v prvi ligi. Odhode so klubskemu vodstvu zamerili tudi navijači, ki so do zadnjega podpirali tudi trenerja. Pred tekmo s Frankfurtom pa ima Prašnikar na svoji strani vsaj statistiko, saj tudi Eintracht letos še ni zmagal v gosteh.
Danes bosta Prašnikarju pomagala »klubska veterana« Antonio Ananiew in Franklin Biten-court. V naslednjih dneh pa se bo Prašnikar odločil, koga si bo izbral za pomočnika.
»Bojan Prašnikar ima za seboj izjemno uspešno kariero, za nas pa je še bolj pomembno, daje dokazoval, da je lahko zelo uspešen tudi z majhnimi klubi. Tako po športni kot po človeški plati sodi v naš klub,« je slovenskega strokovnjaka pohvalil predsednik kluba Ulrich Lepsch.
Toda v Nemčiji so mnenja o Prašnikarju deljena. Novinarji so po eni strani izbrskali vse podatke o uspehih slovenskega trenerja, istočasno pa poudarjajo, da gre za spornega strokovnjaka. Spornega predvsem zaradi načina vodenja ekipe in preveč defenzivne igre.
»Spektakularnih tekem njegovih moštev je le malo,« so denimo zapisali pri dpa. Obenem pa pravijo, da kritiki v Sloveniji poudarjajo, da so bili njegovi klubski uspehi prej posledica slabih tekmecev, Prašnikar pa je delal v sredinah, kjer je bilo dovolj denarja za nakup nogometašev.
Triestina - Mantova 1:0 (1:0)
STRELEC: Granoche v 44.
TRIESTINA (4-4-1-1): Rossi 6.5; Kyriazis 6,5, Lima 6,5, Petras 6,5, Peana 6,5; Sgrigna 7, Gorgone 7, Allegretti 6,5 (30.dp Piangerelli), Antonelli 6,5 (16.dp Rossetti 6); Šedivec 6,5 (22.dp Graffiedi 6); Granoche 6. Trener: Maran.
MANTOVA (4-4-2): Pegolo; Sac-chetti, Notari, Franchini (22.dp Lcenti), Rizzi; Spinale, Grauso (18.dp Caridi), Fio-re, Passoni (30.dp Noselli); Corona, Go-deas. Trener: Tesser.
SODNIK: Giannoccaro iz Lecceja 6; OPOMINI: Sacchetti, Spinale, Anto-nelli, Granoche, Sgrigna; IZKLJUČITEV: 17.dp Granoche; GLEDALCEV: 6375.
Kot že v italijanskem pokalu je tudi tokrat Triestina odpravila Mantovo z 1:0. Če je takrat odločil Allegretti, pa je tokrat bil na vrsti kdo drug kot Grano-
B LIGA IZIDI 7. KROGA Albinoleffe -					
Bari 4:1, Ascoli - Avellino 3:1			, Brescia - Ravenna		
2:1, Cesena - Bologna 0:0, Frosinone - Rimini					
3:2, Grosseto - Vicenza 2:1,			Lecce-		Chievo 3:0,
Modena - Messina 1:0, Piacenza -					Spezia 1:0,
Treviso - Pisa 2:3, Triestina			- Mantova 1:0		
Brescia	7	6	1	0	15:4 19
Albinoleffe	7	6	1	0	16:7 19
Lecce	7	5	2	0	10:2 17
Pisa	7	5	0	2	10:9 15
Chievo	7	4	2	1	10:5 14
Ascoli	7	3	3	1	10:5 12
Bologna	7	3	3	1	9:5 12
Modena	7	3	2	2	10:7 11
Rimini	7	3	2	2	8:7 11
Frosinone	7	3	1	3	8:7 10
Bari	7	3	0	4	11:11 9
Mantova	7	2	2	3	6:5 8
Triestina	7	2	2	3	6:10 8
Messina	7	2	2	3	5:9 8
Ravenna	7	2	1	4	9:13 7
Grosseto	7	2	1	4	6:10 7
Treviso	7	2	0	5	5:8 6
Piacenza	7	2	0	5	4:10 6
Vicenza	7	0	4	3	6:11 4
Cesena	7	0	4	3	5:8 4
Spezia (-1)	7	1	1	5	7:10 3
Avellino	7	1	0	6	3:12 3
PRIHODNJI KROG (6.10. ob 16.00) Avellino					
- Piacenza, Bari -	Grosseto, Bolog				na - Lecce,
Cesena - Brescia,	Chievo -		Rimini		Mantova -
Modena, Messina -		Albinoleffe, Pisa - Ascoili,			
Ravenna - Frosinone, Spezia -				Treviso, Vicenza	
- Triestina					
che, ki pa je dobro predstavo delno pokvaril z izključitvijo, ki je sad latinskoa-meriške nogometne »norosti«.
Po dolgem čakanju in številnih zahtevah s strani navijačev je končno Ma-ran uvrstil v začetno postavo mladega Andreo Peano. Vprašanje pa je, ali je trener Triestine to storil, ker je prepričan, da je branilec Cagliarijevega mladinskega sektorja primerna rešitev za dosedanje težave tržaške obrambe ali pa, kar bi bilo zelo hudo, le odgovor na pritisk publike. Trener Mantove se je po napovedih opiral na napadalno dvojico Godeas-Corona, kateri je bil v pomoč nekdanji italijanski reprezentant Stefano Fiore.
Začetek srečanja je bil dokaj nezanimiv, igralo se je pretežno na sredini igrišča, napadalci pa so imeli redkokdaj priložnost, da bi se dotaknili žoge, kaj šele, da bi zaposlili nsprotnikovega vratarja. Sicer bolj aktivna je bila Mantova, zlasti z Godeasom, ki je nekajkrat prisilil igralce Triestine k prekršku, da bi ga zaustavili. Minute so si dolgočasno sledile brez vidnejših priložnosti in le v zadnji tretjini polčasa je bilo 22 nogometašev nekoliko aktivnejših. Začel je Sgri-gna z akcijo, ki jo je neuspešno zaključil Šedivec, sledil je silovit strel Fioreja, ki ga je Rossi s težavo odbil, nato pa je znova prišel v ospredje Sgrigna, ki je zaustavil žogo na desni strani igrišča, diagonalno pretekel igrišče in nato streljal s kakih 18 metrov, vendar previsoko. Prvo pravo priložnost pa je Triestina spremenila v gol. Po prostem udarcu Al-legrettija je Šedivec silovito streljal, Pegolo je žogo le odbil, najprisebnejši pa je bil kdo drug kot Granoche, ki je z razdalje treh metrov usnje z glavo poslal v gol. Zanj je bil to že peti gol sezone, kar je le eden manj od lanskega najboljšega strelca Triestine Allegrettija, ki je bil v celi sezoni šestkrat uspešen...
Ritmi na začetku drugega polčasa so bili precej hitrejši. Triestina se ni zadovoljila z minimalno prednostjo, Man-tova pa je seveda iskala gol. Triestina je po golu Granocheja prvič na Roccu
Sgrigna je pokazal, da se boljše znajde v protinapadu
kroma
igrala z golom prednosti, saj je doslej nasprotnike vedno zasledovala, in jasno je prihajalo do izraza, da ima nekatere igralce, ki se na odprtih prostorih kar znajdejo. Hitrima Antonelliju in Sgrigni sicer ni vedno uspelo preskočiti nasprotnikov, a sta držala vselej na nitki obrambo gostov. Žal pa je v 62. minuti Granoche naivno poskušal zadeti z roko in sodnik mu je še drugič pokazal rumeni karton. Zadnjo tretjino tekme so tako Tržačani odigrali z možem manj. Takoj po izključitvi se razlike v številu igralcev ni poznalo, saj so Tržačani podvojili moči, da bi ubranili prednost, Tes-serjeve menjave pa niso prinesle večje učinkovitosti Mantovi. V 29.minuti pa je Fiore vendarle lepo podal do Lucen-tija in le izvrsten poseg Rossija je preprečil zadetek. Od 40.minute je Trie-
stina morala igrati celo v devetih, saj se je poškodoval Peana (zelo dober nastop, brez napak v obrambi, večkrat pa je sodeloval pri napadih), Maran pa je že prej izkoristil vse tri razpoložljive menjave. Tokrat so se Maranovi fantje junaško borili in res pokazali zvrhano mero zagrizenosti in požrtvovalnosti, tako da je bila nagrada treh točk ob trojnem sodnikovem žvižgu povsem zaslužena.
TOP: čeprav bi si pohvalo zaslužila celotna ekipa, poseben poudarek na igro obrambe, ki je Mantovi prepustila le nekaj pol priložnosti.
FLOP: nekateri igralci Mantove so za B ligo pravi »zvezdniki«, a ko se po igrišču sprehajaš, lahko tudi tehnično slabši nasprotnik, ki pa teče, pomete s tabo.
Iztok Furlanič
kolesarstvo - Danes na SP v Stuttgartu cestna preizkušnja za profesionalce
Bettinijev prestol ogrožajo mnogi
Lanski prvak je vsekakor med favoriti - Oslabljeni Slovenci s Štangljem in Božičem za uvrstitev med prvih petnajst
mnenja - Pri nas pred dirko
Je »afera Di Luca« Italijane zmedla ali jih bo dodatno motivirala?
Svetovno kolesarsko prvenstvo v Stuttgartu v Nemčiji bo z današnjo cestno dirko za profesionalce doseglo višek. Italijanski kolesarji so prav gotovo med favoriti za osvojitev svetovne lovorike. Selektor Franco Ballerini je prepričan, da so fantje zelo motivirani. A poglejmo, kaj o dirki menijo naši kolesarji...
Ivo Doglia, kolesar in predsednik tržaškega kluba Team Ep-pinger: »Zmagal bo tisti kolesar, ki je soliden v vožnji v klanec in hkrati dober v sprintu. Pomembno je, da prideš kolikor toliko svež pred cilj in tam je treba dati vse od sebe. Glavni favorit bi lahko bil Valverde, čeprav ni v najboljši formi, saj ni nastopil na Vuelti. V nogah nima dovolj prevoženih kilometrov. Tudi Freire ima zelo dobre možnosti za osvojitev svetovnega naslova. Toliko bolj, če bo prišlo do skupinskega sprinta. Zatem so Italijani. Omenil bi Bettinija in Pozzata, ki je v zelo dobri formi. O Pozzatu se ne veliko govori in piše. Lahko preseneti. Lepo bi bilo, da bi se tudi kdo od
naših Slovencev uvrstil med prvih deset.«
Robert Vidoni, kolesar: »Italija ima kar nekaj dobrih kolesarjev, Bettini, Pozzato, Ballan. Afera Di Luca pa jih je nekoliko zmedla. Glavni favorit je prav gotovo Freire, jaz pa stavim na Nizozemca Dec-kerja, ki lahko preseneti.«
Christian Leghissa, kolesar:
»Proga je težka in dirka bo zelo taktična. Skoraj gotovo bo prišlo do skupinskega sprinta. Glavni favoriti so Italijani (Bettini, Pozzato), Španci (Valverde, Freire), Nemci (Zabel, Scgumacher) in Nizozemci (Decker).«
Marko Ciuch, kolesar: »Italijani so bili vse te dni v središču pozornosti in polemik zaradi afere Di Luca. To jih je še bolj motiviralo in jutri (danes op. ur.) bodo vsi dali vse od sebe. Oni so glavni favoriti. Zatem so Nemci (Zabel in Schumacher), ki kolesarijo na domačih tleh. Tudi Španci imajo nekaj odličnih imen, v prvi vrsti Freire in Valver-de.« (jng)
Paolo Bettini
ansa
STUTTGART - Za konec svetovnega kolesarskega prvenstva bo danes najbolj zanimiv dogodek prvenstva, cestna vožnja članov, dolga 267,4 kilometra oziroma 14 krogov (ob 12.55 ter 14.30 po Rai3 in 15.30 po Slo2).
Konfiguracija proge dovoljuje velika presenečenja, zato je favorite zelo težko napovedati. Naslov prvaka bo po vseh dopinški pripetljajih in obtožbah branil Italijan Paolo Bettini, ki vsaj na papirju vsekakor tudi letos sodi med favorite, kar velja tudi za drugega domnevnega dopin-škega grešnika Španca Alejandra Valver-deja. Strokovnjaki veliko možnosti pripisujejo še Nemcem Stefanu Schumacher-ju, Eriku Zablu in Jensu Voigtu, Špancema Oscarju Freireju in Samuelu Sanche-zu, Italijanom Davideju Rebellinu, Dami-anu Cunegu in Filippu Pozzatu, luksem-
burškima bratoma Francku in Andyju Schlecku, Avstralcu Cadelu Evansu, Nizozemcu Michaelu Boogerdu, Američanu Georgeu Hincapieju, zmaga pa lahko še veliko drugih kolesarjev.
Šest Slovencev ne sodi niti v širši krog favoritov, toda selektor Martin Hvastija vendarle upa, da so se Slovenci - nastopili bodo kapetan Gorazd Štangelj, Borut Božič, Matej Stare, Jure Golčer in Kristjan Fajt - zmožni enakovredno kosati z najboljšimi, čeprav je reprezentanca oslabljena. V njej pogreša predvsem Janja Brajkoviča in Tadeja Valjavca. Moč reprezentance naj bi bila predvsem v homogenosti in v velikem motivu.
»Zadovoljni bi bili z uvrstitvijo med prvih 15, fantje so v dobri formi,« razmišlja Hvastija, ki ni pripravil posebne taktike, v bistvu se bo strategija določala med samo dirko. Ni skrivnost, da sta prva adu-ta Štangelj in Božič, od slednjega bi se veliko pričakovalo, če bi prišlo do sprinta večje skupine.
ŽENSKE - Včerajšnja ženska dirka je bila v znamenju Italijank. Zmagala je Marta Bastianelli, ki je na 133,7 kilometra dolgi progi za šest sekund ugnala branilko naslova, Nizozemko Marianne Vos, bron pa si je spet priborila Italijanka Gior-gia Bronzini.
UNDER 23 - V šprintu glavnine je zmagal Slovak Peter Velits pred Avstralcem Wesleyjem Sulzbergerjem in Britancem Jonathanom Bellisom. Od slovenskih kolesarjev je Simon Špilak zasedel 17. mesto, Kristjan Koren je bil 44., Gregor Bole pa 49.
/
ŠPORT
Nedelja, 30. septembra 2007 2 5
odbojka - Evropsko žensko prvenstvo v Belgiji in Luksemburgu
Italija potolkla Rusijo, za naslov danes proti Srbiji
Visoke Rusinje nemočne pred obrambo in hitrostjo »azzurr« - Finale ob 18.30
LUKSEMBURG - Kubanka Taya Aguero je za Italijo velika okrepitev, vendar pa je za uvrstitev v današnji finale evropskega prvenstva, v katerem se bodo ob 18.30 (TV raidue) pomerile z reprezentanco Srbije, resnično zaslužna vsa ekipa. Proti aktualnim svetovnim prvakinjam Rusinjam so Italijanke v polfinalu igrale še veliko boljše kot v četrtkovi kvalifikacijski tekmi. Njihov nastop je bil tako dober, da so nemočne Rusinje po drugem setu dobesedno vrgle puško v koruzo. Barbolini-jeve »azzurre« so naredile prav vse, kar je potrebno narediti proti v napadu in bloku močnim ruskim velikankam. Dober je bil že servis, hiter napad, izredna pa sprejem in obramba, v kateri je blestela libero Paola Cardullo. Dodana vrednost za Italijo na tem EP pa sta centralni igralki Barazza in Gioli, ki sta v bloku velikokrat zaustavili ruske napade. Skratka, zmaga tehnike in taktike nad surovo fizično močjo. Očitno je tudi, da so Italijanke z novim trenerjem še dodatno napredovale, pridobile pa hkrati na umirjenosti in samozavesti, kar so sicer pokazale vse dosedanje tekme prvenstva, na katerem so »azzurre« še nepremagane.
Resnici na ljubo, sta bila prva dva se ta ize na če na, tu di gle de sta tis tik sta si bili ekipi dokaj enakovredni. Na koncu so bile Italijanke od tekmic boljše le v napadu. S precej višjim odstotkom uspešno zaključenih napadalnih akcij so v tem elementu igre osvojile tudi 16 točk več od Ru sinj, to da »šte vil ke« ne dajejo prave slike o igri v polju, ta pa je bila na italijanski polovici igrišča za razred boljša od ruske.
Kot rečeno bo Italija danes v finalu srečala Srbijo, kije presenetljivo gladko - s 3:0 (27:25, 25:21, 25:21) odpravila Poljsko italijanskega trenerja Marca Bonitte. S Poljakinjami so imele »azzurre« letos slabe izkušnje, s Srbkinja-mi pa lani, tako kot so igrale doslej pa se nimajo koga bati. Je pa finale, kajpak, posebna tekma.
Italija - Rusija 3:0 (25:21, 25:22, 25:13)
ITALIJA: Barazza 6, Aguero 18, Del Core 12, Gioli 10, Lo Bianco 2, Or-tolani 8, Cardullo (L), Guiggi 0, Secolo 2, Fiorin, Croce, Ferretti. Trener Bar-bolini.
RUSIJA: Godina 9, Alimova 6, Sokolova 6, Gamova 10, Merkulova 10, Akulova M.2, Kabešova (l), Fatejeva 0, Košeleva 2, Safronova 0, Sedova J., Aku-lova S. Trener Caprara.
Kubanska napadalka Italije Taismary Aguero (30 let) je visoka »le« 178 cm, vendar velja zdaj za eno najboljših tolkačic na svetu, čeprav je dolgo let podajala. S Kubo je bila olimpijska prvakinja v Atlanti 1996 in Sydneyu 2000. Za Italijo igra od letos. Ko je bila majhna se je bolj kot za odbojko navduševala za plavanje
ansa
Macchiutova zmagala na klubskem finalu v Palermu
PALERMO - Po prvem dnevu klubskega finala v atletiki vodita Fondiaria SAI med ženskami in Fiamme Gialle med moškimi. Pomembne točke je za ekipo Fondiarie prispevala tržaška Slovenka Margaret Macchiut , ki je v teku na 100 m zmagala v času 13.90 (nasprotnik ve-tre 1,5 m na sekundo). Vrhunski rezultat je v metu krogle dosegla Chiara Rosa (18,98). Danes bo za Fondiario v metu kopja tekmovala tudi Claudia Coslovich.
Baseball: Redipuglia napredovala v A1 ligo
MODENA - Bejzbolska ekipa Rangers iz Redipuglie je prvič v zgodovini goriškega društva napredovala v A1 ligo. V zadnjem krogu A2 lige so Goričani premagali Modeno 3:0 (8:2, 6:5, 5:2). Pred nekaj sezonami je v A1 ligi nastopala tržaška Alpina.
Nepričakovan poraz Sisleya
COSENZA - Sisley iz Trevisa je v 1. krogu odbojkarske A1 lige nepričakovano s 3:0 (20, 21, 17) klonil proti moštvu Co-rigliano.
Tretji bron za Italijanko
SANKT PETERSBURG - Na SP v Rusiji je Italijanka Gioia Marzocchi že tretjič zapored na prvenstvih osvojila bron v sablji.
odbojka - Deželni pokal
Val Imsa seje dobro upiral Natisonii V naslednjo fazo tudi mlajši slogaši
U 2.
^tot „itevilka
bo tóla P^ stev
Šport
z rezultati in poročili o športnih dogodkih konca tedna pri nas in po svetu ter z intervjuji, rubrikami, statistikami, reportažami in bogatim fotografskim materialom
Val Imsa - PAV Natisonia 2:3
(23:25, 20:25, 25:23, 25:23,13:15)
VAL IMSA: Pantič 12, Lavrenčič 25, Mucci 4, Berzacola 5, Ombrato 19, Na-nut 2, Plesničar libero; Florenin 0, Brisco 0, Povšič 0, Sancin, Corva. Trener Je-rončič.
Nastop valovcem proti enemu od verjetnih favoritov v boju za uvrstitev v play off je bil, porazu navkljub, nadvse pozitiven. Štandreška ekipa je igrala zelo požrtvovalno, vsi seti so bili izenačeni, napredek pa je bil precej opazen, zlasti na mreži, kjer se je tokrat res izkazal Luka Lavrenčič.
Olympia - Fincantieri 0:3 (23:25, 9:25, 24:26)
OLYMPIA: Maraž, Sfiligoj, F. Hle-de, Terčič, Dornik, Caregari; J. Hlede (libero); Klanjšček, Devetak. Trener Conz.
Igralci Olymie so postregli s povprečnim nastopom in doživeli zaslužen poraz. V prvem setu so začeli dobro, nato pa popustile in se Tržičanom spet približali le proti koncu seta, a je bilo že prepozno. Zelo slabo so igrali v drugem se-
balinanje - Naši tekmovalci na več frontah
Na turnirju v Trstu tri Gajine dvojice v vrhu Uspel memorial Mirka Žagarja na Padričah
Gajini balinarji in balinarke očitno preživljajo izredno uspešno obdobje. Po drugem mestu, ki sta ga prejšnjo nedeljo dosegli predstavnici nežnega spola, so se tokrat postavili v ospredje njihovi društveni kolegi, ki so na deželnem tekmovanju, ki ga je organiziralo tržaško društvo Cral Trieste Trasporti, pobrali levji delež nagrad. Med štiriinsedemdesetimi udeleženci so v prvo osmerico uvrstili kar tri njihove dvojice, kar je svojevrsten podvig, saj se na podobnih tekmovanjih kaj takega pripeti zelo poredkoma. Po vsej verjetnosti Gajini balinarji v svoji zgodovini kaj takega niso še nikoli dosegli. Tokrat so naleteli na res srečen dan, saj je prav malo manjkalo, da bi bil lahko finale domena Gaje. Na žalost pa ni bilo tako, saj sta Žagar in Skupek v izredno kakovostnem polfinalnem obračunu s 7:10 klonila pred odlično razpoloženima Palumbu in Sto-covazu (Triestina). Še bližja zmagi pa sta bila Milcovich in Kalci, ki sta 6:9 podlegla kasnejšima zmagovalcema iz Čedada v postavi Costantini - Cicigoi. Ekipni uspeh padriško-gropajskih predstavnikov
sta s šestim mestom potrdila še Lucigna-no in Capitanio. Med nagrajevanjem se je predsednik organizatorjev zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da je tekmovanje uspelo. Presenetila so nas številna imena sponzorjev, ki so očitno v mestu do balinarjev veliko bolj naklonjeni kot na Krasu, ko se je ob podobnih manifestacijah zelo težko dokopati do prepotreb-nih finančnih sredstev in potemtakem marsikatera prošnja organizatorja ostane neuslišana.
Dan prej pa so na Padričah organizirali memorial v spomin na svojega neutrudnega člana Mirka Žagarja, katerega se je udeležilo kar štiriintrideset dvojic. Vsa društva so se polnoštevilno udeležila tekmovanja, preseneča pa ugotovitev, da zamejski prvaki iz Štandreža niso prijavili niti ene postave. Na račun organizatorja so s strani nastopajočih bile izrečene le laskave ocene, bodisi kar se tiče tekmovanja samega, kot tudi bogatih nagrad (zlatih kolajn), ki jih je poleg družine Žagar prispeval eden izmed Gajinih članov. V krasnem vremenu so tekmoval-
Finalisti Memoriala Žagar na Padričah
ci merili moči na številnih igriščih po Krasu, od Nabrežine do Padrič. Ekipno so bili najuspešnejši balinarji Gaje, Krasa in Portualeja, ki so v prvo osmerico uvrstili vsak po dve dvojici. Končno prvo mesto je po pričakovanju pripadalo pristanišč-nikom v postavi Zocco - Balos, ki so bili v finalu z 11:6 boljši od domačinov De-bevca in Gabrielija. Med nagrajevanjem je z občuteno potezo vse prisotne presenetil Luca Balos, ki je pred nedavnim tu-
kroma
di sam izgubil očeta, ko je svojo kolajno poklonil pokojnikovi vdovi. IZIDI:
ČETRTFINALE: Zocco/Balos - Živec /Doljak: 11:6; Debevec/Gabrieli - Lazar /Lazar 11:6; Mervic/ Skupek - Grgič /Pečar 11:0; Žagar /Bonin - Koverlica/I. Milcovich 11:3 POLFINALE: Zocco/ Balos - Žagar /Bonin 11:0; Debevec /Gabri-eli - Mervic /Skupek 11:10. FINALE: Zocco/Balos - Debevec /Gabrieli 11:6. (ZS)
tu, v katerem so zbrali vsega le devet točk. Sprejem je bil porazen, servis pa daleč premalo oster, tako da so gostje lahko zlahka organizirali napad. Bolj zanimiv je bil tretji set, v katerem je igral tudi Klanjšček, ki je prišel na tekmo kasneje. Olympia je v končnici že vodila s 24:22, a tudi to, žal, ni bilo dovolj za zmago.
Vrstni red skupine C: PAV Natisonia 14, Val Imsa 7, Fincantieri 6, Olympia 3.
Skupina D
Pallavolo Trst - Sloga: 1:3 (23:25; 12:25; 25:22; 23:25)
SLOGA: Cettolo 9, Iozza 14, Rožac 8, Šček 9, Igor Štrajn 6, Taučer 12, Rauber libero, Košuta 1, Marko Štrajn 0, trener Igor Štrajn
Slogaši so tudi v povratnem kolu premagali Pallavolo. S to zmago pa so se uvrstili v naslednjo fazo, kar predstavlja seveda zelo velik uspeh. Sloga je včeraj nastopila okrnjena, saj je bil odsoten Matjaž Romano. V standardni postavi je prvič letos tako začel Jakob Šček, ki je svojo nalogo zelo dobro opravil. Soliden je bil na mreži in odličen v polju in na servisu. Tekma je bila zelo izenačena z izjemo drugega seta v katerem je Sloga dobesedno gospodarila na igrišču. V preostalih treh sta si bili ekipi zelo enakovredni, obe sta pokazali nekaj res dobrih akcij, občasno pa je bilo še nekaj negotovosti, vendar je do začetka prvenstva še dovolj časa.
Prestop v naslednje kolo je za trenerja Štrajna še kako dobrodošel, saj bo njegova ekipa tako odigrala vsaj še dve tekmi proti dobrim nasprotnikom.
Vrstni red: Sloga Tabor 9, Sloga 3, Pallavolo Trieste 0.
ŽENSKE
II Pozzo - Sloga List: 3:0 (25:23; 25;15; 25:21)
SLOGA LIST: Michela Spangaro 2, Mamillo 9, Ciocchi 1, Gantar 8, Mauro-vich 2, Alice Spangaro 2, Cvelbar 3, Starec 3, Chirani libero, trener Maver
Pozzo se je Slogi list odločno maščeval za gladek poraz iz prvega dela, vendar moramo poudariti, da je imel v svojih vrstah nekaj igralk, ki jih v prvi tekmi ni bilo, Sloga List pa je tokrat nastopila okrnjena. Kljub gladkemu porazu naša ekipa ni igrala slabo. V obrambi so Slogašice zapustile res dober vtis, žal pa so bile premalo učinkovite v napadu in so na drugo stran mreže pošiljale prelahke žoge. To so veliko bolj odločne nasprotnice seveda izkoristile in so se na koncu lahko zasluženo slavile nekoliko nenadejane zmage. (INKA)
26
Nedelja, 30. septembra 2007
ŠPORT
/
KOŠARKA - Krstni nastop Bora Radenske v C1 -ligi
Caorle so bile resnično pretrd oreh
Borovci pa so se borili do zadnjega - Izredno slabo sojenje
Bor Radenska - Euromobil Caorle 92:96 (24:26, 43:51, 64:72)
BOR RADENSKA: Krizman 15 (5:10, 2:4, 2:4), Visciano 10 (6:6, 2:4, 0:1), Babich 12 (5:6, 2:3, 1:8), Madonia 2 (2:4, 0:1, 0:1), Kralj 25 (12:13, 5:8, 1:1); Burni 20 (1:1, 5:8, 3:7), Štokelj 5 (3:4, 1:2, 0:2), Crevatin 3 (- , - , 1:2), Bole 0 (- , 0:1, -), Zeriali nv. TRENER: Andrea Mura. SON: 28; PON: Visciano, Madonia, Kralj.
Bor Radenska pričenja četrto sezono v državni C ligi s porazom. Peterka iz Caorl, ki jo vodi slovenski strokovnjak Walter Vatovec, je bila za varovance trenerja Mure pretrd oreh. Ključ sinočnjega poraza je bila nedvomno obramba, saj so predsvem v prvih dveh četrtinah gostitelji Francu (z 17 točkami je bila najboljši strelec Ca-orl) in soigralcem prepustili preveč lahkih metov iz razdalje. O tem zgovorno kaže že statistični podatek, da pri gostih je kar šest igralcev doseglo več kot deset točk.
Borovi košarkarji so sicer srečanje pričeli s pravo nogo. S koši Visciana, Kralj, Krizmana in Babicha so po petih minutah vodili z 14:7. Toda v nadaljevanju so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke, nadoknadili zaostanek in z dvema zaporednima trojkama prevzeli vodstvo (21:16), ki ga praktično niso več izpustili iz rok. V drugi četrtini je namreč prednost Caorl znašala že deset točk. Borovci so se srčno borili in s koši Kralja (s 25 točkami je bil najboljši strelec Bora) skušali nadoknaditi zaostanek, toda gostje so skozi celo srečanje obdržali prednost treh-petih točk, kar jim je omogočalo, da so igrali nekoliko bolj umirjeno. Zadnje minute srečanja so bile izredno vroče. Borovcem z Burnijem na čelu je kljub izredno slabemu sodniškemu paru uspelo znižati zaostanek desetih točk, tako, da ko je do zvoka sirene manjkalo pičlih 56 sekund, so gostitelji zaostajali le za tri točke (86:89). Vnel se je tako boj za vsako žogo, vendar so varovanci trenerja Vatovca obdržali mirnejšo kri in zasluženo pospravili pod streho prvi prvenstveni točki.
Izjave trenerjev:
Andrea Mura (Bor Radenska):
»Caorle so res odlična ekipa in moram
□ Obvestila
AŠD-SK BRDINA prireja telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.0018.30). Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša).
ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening mi-niodbojke ali minibasketa (starejša skupina.). Vpis pred vadbo.
ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter).
Marzio Krizman med polaganjem na koš. Borov »play« je sinoči zbral 15 točk
kroma l_
priznati, da poraz ni bil nepričakovan. Vsekakor nisem mislil, da bomo prejeli toliko košev. Gostom smo namreč pustili, da so dsoegli kar 96 točk, kar je na domačem parketu res preveč. Predvsem v prvih dveh četrtinah v obrambi nismo igrali zbrano. Prepustili smo jim preveč lahkih metov iz razdalje, kar smo potem v nadaljevnju drago plačali.«
Walter Vatovec (Caorle): »Glede na to, da treniramo zelo slabo, smo danes odigrali izredno tekmo. Končna razlika bi lahko bila še nekoliko višja, toda smo si sami otežili življenje. Žal pa moram dodati, da je bilo sojenje katastrofalno. Sodniški par je oškodoval obe peterki. To sploh ni bilo sojenje na nivoju C lige, ampak na nivoju promocijske ligi. Tako sojenje dobesedno ubije
spketakel.« Kakšna pa se Vam zdi peterka Bora Radenske? »Naš igralski kader je ostal prakično nespremenjen, Bor pa je opravil korenite zamenjave in zato se morajo igralci še uigrati. Mislim vsekakor, da ima Bor zelo dobre zunanje igralce. Pod košem jim mogoče še nekaj manjka, amapk mislim, da bo ekipa zelo konkurenčna, ko se bo vrnil Samec.«
Rado Šušteršič
Ostali izidi: Virtus PD - Virtus UD 92:95, Limena - Pool Venezia n.p. Spi-limbergo - Marghera 59:48, San Daniele - Montebelluna 65:50. Danes: Ron-cade - Eraclea, Cordenons - Vicenza, Codroipese - Corno di Rosazzo.
DRŽAVNI POKAL ZA B2 LIGO -Izid: Alike Tržič - NPG 89:62.
DO 17 LET
Jadran ZKB želi biti protagonist
Danes bo z gostovanjem v Por-denonu (sodniški met ob 11. uri) začel s prvenstvenimi nastopi Jadran Zadružna kraška banka, naš edini predstavnik v košarkarskem državnem prvenstvu do 17. leta. Ekipo sestavljajo igralci treh letnikov (1991, 92,93) s področja od Gorice do Op-čin, s katerimi je trener Mario Ger-jevič začel ambiciozen projekt, ki predvideva zlasti veliko treninga in pripravljenost biti v telovadnici šest dni na teden. »Nekateri posamezniki v tej skupini so res zanimivi in perspektivni,« je ocenil zagrebško-se-žanski strokovnjak, ki je torej zasnoval dolgoročno delo, »vendar že letos bomo zgrabili priložnost za uvrstitev na vidna mesta, če se nam bo ponudila.« Napoveduje se zelo ostra konkurenca. Glavnina nasprotnikov se opira v glavnem na letnik 1991, medtem ko ima Jadran v svojih vrstah (in v vodilni vlogi) več leto in celo dve leti mlajših fantov. Gerjeviču pomaga pri vodenju ekipe David Ambrosi, dvakrat tedensko pa goriški del moštva trenira tudi s Petrom Brumnom pri Domu.
V prvenstvu bo nastopalo 15 ekip, poleg Jadrana so to Azzurra, Don Bosco, Libertas in Servolana (Trst), Ardita in Falconstar (Gorica), CBU, Snaidero, UBC in Sangiorgi-na (Videm), Aviano, Pordenone in Casarsa (Pordenone) ter Portogru-aro (Benetke).
POSTAVA JADRANA ZKB: Erik Hrovatin, Matej Malalan, Peter Radovič, Gregor Regent, Niko Sos-si (1991), Ivan Bernetič, Borut Ban, Federico Rizzo, Kevin Sedevčič, Erik Starec (1992), Luka Dellisanti, Luka Sacher, Tadjan Škerl (1993); trenerja Mario Gerjevič in David Ambrosi.
TENIS - V deželi
Za naslov gajevki Cigui in Orlando!
V	finalu odprtega deželnega prvenstva za ženske se bosta danes v Vidmu pomerili dve Gajini igralki. Če je bila uvrstitev v finale prve nosilke in lanske finalistke 18-letne Paole Cigui pričakovana, pa to zagotovo ne velja za mlado Carlotto Orlando (14 let), kije bila na turnirju 5. nosilka. Or-landova je v prvem krogu izločila goriško Slovenko Caterino Ma-rusig, ki je odstopila v drugem se-tu, potem ko je prvega s 7:6 dobila gajevka. V nadaljevanju je Or-landova s 6:1, 6:4 odpravila Veni-co, v polfinalu pa z dvojnim 6:2 še 3. nosilko Bortolinovo. Na drugi strani table je Ciguijeva najprej s 6:1, 6:2 odpravila Vitalejevo, nato je s 6:1, 6:0 premagala Vianel-lovo, več dela pa je imela s 4. nosilko Bertoio, proti kateri je zmagala s 7:6, 6:1.
V	današnjem finalu je absolutni favorit seveda Ciguijeva, ki ima tudi že dokaj bogate mednarodne izkušnje, njena mlajša klubska tovarišica pa bo poskušala narediti vse , da jo premaga s svojo gibljivostjo in dobrim forhen-dom.
Skup no je v Vid mu nas to pi -lo 30 tenisačic.
Carlotta Orlando presenetila
KOŠARKA - 14. turnir K2 Sport-Mark v organizaciji goriškega Doma
Ajdovščina premočna za Jadran
Popovičevi varovanci so se solidno upirali - David Brecelj (Ajdovščina) najboljši igralec turnirja - Goriziana boljša od Ardite
Jadran Mark - Ajdovščina 75:83 (23:15, 37:33, 53:54)
JADRAN: Saša Ferfoglia 19, Slavec 20, Marusič 7, Vitez 9, Malalan, Se-mec, Šušteršič, Krsitjan Ferfoglia 15, Zaccaria 4, Umek 1, trener Popovič. PON: Marusič v 24. min.
Košarkarski klub Ajdovščina je bil pretrd oreh za Jadran Mark, ki se je vseeno zelo požrtvovalno upiral izkušenemu nasprotniku, ki nastopa v drugi slovenski ligi. Štirinajsti pokal K2 Sport - Mark, ki ga organizira goriški Dom, je torej romal čez (izginjajočo) mejo. Sinočnja finalna tekma v telovadnici goriškega Kulturnega doma je bila zanimiva, predvsem za Jadrano-vega trenerja Bobana Popoviča, ki je lahko preizkusil različne taktične variante. Izkušena Dean Oberdan in Peter Franco sta tokrat sedela na tribuni. Prvi je lažje poškodovan, Franco pa je bil bil v petek izključen. Več priložnosti so tako dobili mladi, ki so včeraj pozitivno presenetili Popoviča. Pod košema se je izkazal Danjel Zaccaria (4 točke, 10 skokov in 3 blokade), ki je moral kljubovati orjaškemu ajdovskemu centru Susiču (211 cm).
Začetek tekme ni bil najbolj obetaven. Obe ekipi sta naredili precej napak. Ajdovščina je takoj povedla in pri
Udeleženci finala Domovega turnirja K2 sport
bumbaca
Jadranu je zadeval le Christian Slavec. Šele zatem so se zbudili tudi vsi ostali. V obrambi so »plavi« igrali bolj agresivno in Ajdovščina je bila v škripcih. Jadran je vodil vse do tretje četrtine, ko so gostje povedli z delnim izidom 2:14. V zadnji četrtini je Popovič poslal v ogenj mlade, ki so 30 sekund
pred zvokom sirene manjšali zaostanek na -5 točk (75:80). Več pa niso zmogli.
Pokal K2 Sport - Mark so torej osvojili Ajdovci. Pokale in nagrado za najboljšega košarkarja turnirja so podelili odborniki Doma s predsednikom Joškom Prinčičem na čelu ter pred-
stavnik ZSŠDI Igor Tomasettig.
Tekma za 3. mesto: Ardita - Go-riziana 73:79.
Končni vrstni red: 1. Ajdovščina, 2. Jadran Mark, 3. Gorizia-na, 4. Ardita.
Najboljši igralec turnirja: David Brecelj (Ajdovščina).
/
ŠPORT
Nedelja, 30. septembra 2007
27
UMETNOSTNO KOTALKANJE - Sedmakov memorial ŠD Polet
Na Pikelcu parada zvezdnikov in mladih upov
Danes zvečer od 19. ure dalje na Opčinah tudi revija in ekshibicija najboljših
Domači šport
Pri openskem Poletu na Pikelcu se je pričel Memoriala Pavla Sedmaka. Kotalkarji iz Italije, Slovenije in Španije so se za kategorije kadetov, mlajših mladincev, mladincev in članov pomerili v kratkem programu. Na plošči so poleg drugih nastopili tudi nekateri odlični kotalkarji: trikratni svetovni podprvak Andrea Barbieri, Carla Pey iz Španije, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu dosegla tretje mesto in bo nastopila tudi na svetovnem prvenstvu, Nika Arčon iz Slovenije, ki je bila na lanskem svetovnem prvenstvu četrta ter Francesca Roncelli, ki bo letos prvič nastopila na svetovnem prvenstvu. Danes zjutraj bodo na vrsti mlajši tekmovalci, popoldne pa bodo na sporedu mednarodne kategorije z dolgim programom.
Takoj po tekmovanju bo na vrsti revija domačih kotalkarjev (ob 19.00), ki se bodo občinstvu predstavili s skupinsko točko Škrati. Tanja Romano, ki se že intenzivno pripravlja na svetovno prvenstvo, se tekmovanja ni udeležila, vendar bo danes najverjetneje svoje domačine razveselila z ekshibicijo. Predstavila bo novi kratki program, s katerim bo seveda nastopila tudi na SP. Poleg nje bodo nastopili tudi plesni par De Candido -Pontello (svetovna prvaka) ter par Vere-nucci - Guarise. Verenucci in Guarise sta sicer tekmovala tudi posamezno. Pravico do ekshibicije si bodo prislužili tudi vsi zamagovalci posameznih kategorij. (mat)
Sedmakov memorial se bo nadaljeval že danes dopoldan, po koncu tekmovanja pa bo, od 19. ure dalje, na vrsti revija
kroma
Danes
Športel: Mateja in David Bogatec ter še marsikaj
Osrednja tema jutrišnje športne oddaje Športel na TV Koper-Capodi-stria (22.30) bo rolkanje. Gosta voditelja oddaje Igorja Malalana bosta rolkarja kriške Mladine Mateja in David Bogatec, ki sta bila tudi v letošnji sezoni protagonista v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu v Zagrebu.
Sledila bo cela serija prispevkov športelovih sodelavcev, ki so sledili tekmi deželnih naraščajnikov Pomladi, Krasovim nogometašem v promocijski ligi, kotalkarskemu Memorialu Sedmak na openskem Pikelcu, otvoritvi sintetičnega nogometnega igrišča v športnem centru Silvano Klabian v Dolini ter košarkarskemu turnirju K2 Sport-Mark v Gorici.
Za konec bo še na vrsti nagradna Poglej me v oči. Za ekranom se tokrat skriva... košarkar. Kdor bo uganil, bo dobil majico Športela, oddaja, ki ima svojo težo.
5 milijonov stikov za www.slosport.org
Spletna stran www.slo-sport.org o slovenskem športu v Italiji je samo v letu 2007 presegla rekordnih pet milijonov stikov (točneje 5.029.025 na dan 27. septembra), kar je povprečno 558.780 na mesec in 18.626 na dan. Mesec september 2007 je bil glede obiskov rekorden: 707.316 (27 dni).
NOGOMET - Deželni mladinci, začetniki in cicibani
Dober nastop Pomladi B
Neroden spodrsljaj mladincev Juventine - Uspešni le cicibani repenskega Krasa
DEŽELNI MLADINCI
Juventina - Costalunga 2:3 (1:0)
STRELCA ZA JUVENTINO: Peric in Galliussi.
JUVENTINA: Cardas, Manni (Clau-di), Lamanda (Paziente), Patrone (Černic), Cipolla, Lorusso, Zampetti (Crismani), Galliussi, Simonetti, Peric, Mohoric, trener Currato.
Z večjo koncentracijo in požrtvovalnostjo bi mladinci Juventine prav gotovo zmagali. »Imeli smo tekmo v rokah, zatem pa smo naredili nekaj naivnih napak v obrambi, ki jih je nasprotnik izkoristil,« je povedal spremljevalec Maurizio Peteani.
ZAČETNIKI (7:7)
Pomlad B - Domio 7:2 (3:1, 2:1, 2:0)
STRELCI: Kovačič, Caselli, Ferluga, Racman, Esposito, Laschizza 2.
POMLAD B: Carli, Ferluga, Esposi-to, Sancin, Racman, Laschizza, Caselli, Stojkovič, Guštin, Kovačič, trener Andrej Kos.
Začetniki Pomladi B, ki igrajo na malem igrišču 7:7, so v 1. krogu v Bazovici visoko in povsem zasluženo premagali nasprotnika od Domja. Mladi varovanci trenerja Andreja Kosa so igrali disciplinirano in požrtvovalno. Tekma je bila zelo korektna.
CICIBANI
Domio B - Kras 2:6 (0:4, 2:0, 0:2)
STRELCA ZA KRAS: Vidali 5 in Koc-
man.
KRAS: Gregori, Perelli, Cherin, Rok Samsa, Bor Samsa, Kosovel, Vidali, Kocman,
Cicibani Krasa so se razigrali pri Domju
Udovič, Tjaš Legiša, Matija Legiša, Kaurin, De Castro, Suppani, trener Pahor.
Varovanci trenerja Andreja Pahorja so igrali dobro predvsem v prvi tretjini. V kra-sovem taboru so pohvalili celotno ekipo. San Luigi B - Vesna 5:0 (0:0, 3:0, 2:0) VESNA: Paoli, Burni, Majcen, Rovel-li, Rossi, Ghersinich, Nabergoj, Fornasaro, Košuta, Covarelli, trener Bencich.
Pri Svetem Alojziju so krstni nastop opravili kar štirje mladi nogometaši Vesne.
kroma
Kljub porazu je bil trener Dario Bencich zadovoljen z nastopom svojih varovancev.
Muggia - Pomlad 2:0 (0:0, 1:0, 1:0)
POMLAD: Castellani, Ukmar, Bi-cocchi, Najt, Santangelo, Košuta, Dell'An-no, trener Tomizza.
Pomlad v Miljah ni imela sreče. To-mizzovi varovanci bi si zaslužili vsaj častni zadetek.
PROMOCIJSKA LIGA: Pro Romans - S. Lorenzo 1:0 (Celante)
Jutri
Ponedeljek, 30. septembra KOŠARKA
UNDER 21 MOŠKI 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Sokol/Kontovel - Bor NLB
7. OKTOBRA
Kraški
maraton
vabi
Prihodnjo nedeljo bo na sporedu Kraški polovični maraton, poznan tudi kot Nabrežinski polmara-ton. Organizator tekmovanja na klasični razdalji 21 km je športno združenje Marathon UOEI, tekmovanja pa sodi tudi v okviu slovenskih Tekov Primorskih novic 2007 in Trofeje tržaške Pokrajine. Prav zarado vključitve v tile dve prireditvi je nabrežinski maraton vedno dobro obiskan in je tudi kakovosten, deset najboljšoim moških in pet najboljših žensk pa je tudi deležnih denarne nagrade, sicer gre za povračilo stroškov., še večja pa je nagrada za tek po mejo 1 ure 10 minut. Najboljše rezultate so v preteklih sezonah dosegli prav atleti domačega društva. Daniel Trampuz je leta 2005 dosegel čas 1.09,17, leto prej pa je Roberto Furlanic dosegel rezultat 1:09,53. Lani je zmagal Slovenec Tomaž Ferjančič, vendar s precej slabšim rezultatom, med ženskami pa je branilka zmage v zadnjih treh sezonah, članica tržaškega CUS Paola Veraldi, najboljši čas pa pripada Slovenki Idi Šurbek, ki je pred petimi leti pretekla razdaljo v 1 uri 19 minutah 17 sekundah. Zbor bo ob 8. uri na odprtem igrišču Sokola, štart pa ob 9.30. Tekli bodo tudi po Križu, Božjem polju, Gabrovcu, Bajti, Briš-čih in Samatorci.
□ Obvestila
Nedelja, 30. septembra 2007 NOGOMET
ELITNA LIGA
15.30 v Palmanovi: Palmanova - Vesna; 15.30 v Manzanu: Manzanese - Juventina
PROMOCIJSKA LIGA 15.30 v Repnu: Kras Koimpex - Santamaria
1.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian; 15.30 igrišče Ervatti na Proseku: Primorje Interland - San Giovanni; 15.30 Ul. Petracco v Trstu: San Sergio - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 igrišče Ferrini v Trstu: Chiar-bola - Zarja Gaja; 16.00 v Dolini: Zaule -Breg
3.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Tapoglianu: Torre - Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Pomlad - Palmanova DEŽELNI NAJMLAJŠI 10.30 Ul. Fornaci v Vidmu: Donatel-lo - Pomlad
NAMIZNI TENIS MOŠKA C2 in D-LIGA 10.30 v Zgoniku: Kras - Trieste Si-stiana in Kras - Punto d'Incontro KOŠARKA UNDER 17 MOŠKI 11.00 v Pordenonu: Pordenone - Jadran ZKB
UMETNOSTNO KOTALKANJE MEMORIAL PAVLA SEDMAKA 9.30 na Opčinah, Piklec: prireja ŠD
Polet
AŠD MLADINA organizira v oktobru začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini s pričetkom 9. oktobra. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klab-jan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, rekreacija odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, otroška telovadba od
6.	oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri.
SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo
7.	oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Pra-protu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvi-gred.org.
AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000 - 2001 - 2002 ter tudi 1999 ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci.
AŠD BREG v sodelovanju z OBČINO DOLINA vabi vse športnike, bivše igralce, navijače in sponzorje na otvoritev prenovljenega nogometnega igrišča v Dolini, ki bo danes, 30. septembra ob 14. uri.
SK DEVIN vpisuje nadaljnji tečaj smučanja na plastični stezi v Na-brežini z društvenimi učitelji vsako soboto po dve uri. 2. izmena :13, 20, 27. oktobra in 3/. novembra. Informacije: 040 209873 ali 338 8621592 (Janja)
ŠZ BOR sporoča, da se bosta v torek, 9. oktobra pričeli popoldanska in večerna rekreacija po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah).
ŠZ BOR organizira predsmučar-sko vadbo, ki bo potekala ob torkih od 20.30 do 22.00 na stadionu 1. maja. Začetek vadbe 9. oktobra. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah).
AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali Lajris 348-8850427.
AŠK KRAS obvešča, da se z mesecem oktobrom v športno kulturnem centru v zgoniku pričnejo sledeče dejavnosti: otroška telovadba, prvo srečanje v sredo, 3. oktobra ob 17. uri; rekreacija starejši v četrtek, 4. oktobra ob 8.30; rekreacija mlajši v četrtek, 4. oktobra ob 20. uri; rekreacija namizni tenis v torek, 2. oktobra ob 20.30. Vse ostale informacije na prvem treningu.
ŠZ BOR obvešča, da se prične jutranja rekreacija v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri prva skupina in ob 10. uri druga skupina.
TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara).
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra.
SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra prične predsmučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 335 6123484.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja).
28 +
Nedelja, 30. septembra 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Alpe Jadran - Dorbci: Joško Grav-ner
20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Kratki dok. film: Ob 40-letnici delovanja ŠD Kontovel 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
5.45 6.30 8.30 9.00
10.00 10.30 10.55 12.00 12.20
13.30 14.00
15.40
17.00 18.30
20.00 20.35 20.40 21.30
23.25 23.30
Šport: Pole Position Avtomobilizem F1: VN Japonske Šport: Pole Position Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) Linea verde - Obzorja Verska odd.: A Sua immagine Maša Angelus
Aktualna odd.: Linea verde v živo
iz narave - Kanada
Dnevnik
Film: Piedone l' africano (pust., It.,
'78, i. Bud Spencer)
Film: L' uomo che sussurrava ai ca-
valli (dram., ZDA, '98, r.-i. Robert
Redford, Kristin Scott Thomas)
Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Komisar Rex (i. Alexander
Pschill, Elke Winkers)
Dnevnik
Rai Tg Šport
Kviz: Affari tuoi
TV film: Era mio fratello (It., '07, r. Claudio Bonivento, i. Stefano Dio-nisi, Maurizio Aiello, Enzo Decaro) Dnevnik
Aktualno: 59. Prix Italia
V^ Rai Due
6.10 6.45
9.45 10.05 10.25 11.30 13.00 13.45
17.10
18.05 18.50 19.10
19.30 20.00 20.30 21.00
22.35 1.00 1.20
Dok.: Aljaska
Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi)
Jutranji dnevnik Tg2 Dok.: Voyager SP v kolesarstvu Variete: Opoldne v družini Dnevnik/Tg2 Motorji Variete: Quelli che aspettano..., 14.55 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura)
Avtomobilizem F1: VN Japonske,
vmes (18.00) Dnevnik Tg2
Tg2 Dosje
Tg2 Eat Parade
Športna odd.:
Nedeljski sprint
Reality show: Otok slavnih
Nan.: Dva moška in pol
Dnevnik Tg2
Nan.: NCIS (i. Pauley Perrette, Michael Weatherly, Mark Harmon, Cote de Pablo, Lauren Holly) Športna nedelja Nočni dnevnik Tg2 Rubrika o židovski kulturi
^ Rai Tre
6.00 7.00 9.05 9.40 12.00 12.15 12.55 13.20 14.00 14.30 17.15 17.30
18.55 19.00
20.00 20.10 21.30
23.25 23.45
0.35 1.45
Fuori orario
Variete za najmlajše
Variete: Screensaver
Tgr Okolje Italija - Očistimo svet
Dnevnik, šport, vreme
Aktualno: Telecamere
SP v kolesarstvu
Dok.: Timbuctu
Dnevnik, deželne vesti
SP v kolesarstvu
Konjske dirke
Film: Fantozzi subisce ancora (kom., It., '83, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, M. Vukotic) Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved
Variete: Blob
Variete: Che tempo che fa Dok.: Blu notte - Italijanske skrivnosti: Skrivnostni brodolom (vodi Carlo Lucarelli) Dnevnik, deželne vesti TV film: Compagni di strada (r. F. Luciani, i. Vanessa Gravina, JeanMichel Porta, V. Donzelli) Dnevnik, vreme Fuori orario
Rete 4
6.05 Nan.: Velika dolina 7.00 Pregled tiska 7.20 Superpartes 8.30 Nan.: Pacific Blue 9.35 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Komični filmi 15.00 Nan.: Rin Tin Tin 15.30 Film: La legge del Signore (vestern, ZDA, '56, r. William Wyler, i. Gary Cooper, D. McGuire) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo - Umor na krovu (i.
Peter Falk, Robert Vaughn) 21.30 Film: Presunto innocente (thriller, ZDA, '91, r. Alan J. Pakula, i. Harrison Ford, Raul Julia) 0.05 Film: My name is Tanino (kom., It.,
'02, r. Paolo Virzi') 2.25 Film: Una vita violenta
Canale 5
11.00 12.00
13.00 13.35
16.30 18.50
20.00 20.40 21.20
23.30 0.30
Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Zemlja nasprotij Aktualno: Nesamomoda Film: Scambio di identita7 (kom., ZDA, '96, i. Shirley MacLaine, Ric-ki Lake, Brendan Fraser) Tg com/Meteo 5
Nan.: Novo življenje za Zoe (i. Joe-ly Fisher, Chris Potter) Dnevnik, vreme
Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na domenica (vodi Paola Perego) Tg com/Meteo5
Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Paperissima Sprint TV film: Caterina e le sue figlie 2 (It., '06, i. Virna Lisi, Eva Grimaldi, Ray Lovelock, V. Milillo) Aktualna odd.: Terra! Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin)
V Italia 1
6.30 7.00 7.50 10.30 11.00
11.55 12.25 13.00
14.30
15.30 16.45 17.50
Nan.: Good Morning Miami Aktualno: Superpartes Variete za najmlajše Risanke: Lupin
Nan.: Phil iz prihodnosti - Predragi oče, 11.30 Willy, princ iz Bel Aira (i. Will Smith) Šport: Grand Prix Odprti studio, vreme Šport: Vodič nogometnega prvenstva (vodi Mino Taveri), 14.00 Zadnje novice iz športnih igrišč Film: Gremlins (srh., ZDA, '84, r. Joe Dante, i. Zach Galligan) Tg com/Meteo Nedelja na stadionu Odprti studio, vreme
18.15 Športna odd.: Controcampo - V zadnji minuti(vodita Sandro Picci-nini in Elisabetta Canalis) 20.00 Variete: Candid Camera 20.40 Nan.: Heroes (i. Milo Ventimiglia, Adrian Pasdar, Hayden Panettiere, Santiago Carrera) 22.35 Šport: Controcampo 1.10 Šport studio
^ Tele 4
8.00 Dok.: L' opera selvaggia 8.55 Horoskop, svetnik dneva 10.35 Nad.: Marina
11.40	ADN Kronos
12.00	Papežev blagoslov
12.55	Automobilissima
13.20	Dok.: Majella
13.35	Oddaja o kmetijstvu
14.05	Oddaja o kulinariki
14.45	Dok. o pootvanjih
17.30	Risanke
19.45	... in jutri je ponedeljek
23.05	Film: Quelle sporche anime dan-nate (vestern, '72)
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.00 Omnibus Weekend 10.10 Dok.: In the wild - Panda 11.30 Dok.: Animal treasure 13.00 VN Italije v motociklizmu 13.35 Film: Il diavolo e Max (kom., ZDA,
'81, i. Elliot Gould) 15.30 VN Italije v motoviklizmu 17.10 TV film: Primer Lindbergh (dram.,
ZDA, '76, i. Anthony Hopkins) 18.00 Film: Ashanti (pust., ZDA, '79, i.
Michael Caine) 20.30 Variete: Šef za en dan 21.30 Film: Febbre da cavallo (kom., It.,
'76, i. Gigi Proietti) 23.30 Aktualno: Il miglio verde - Pisma obsojencev na smrt
(t Slovenija 1
7.00 9.55
10.25 10.50 11.20 12.00 13.00 13.10 14.30
14.35 14.45
16.15 16.30 17.00 17.15 17.45 18.20 18.30 18.55 19.20 19.55
21.45 22.35 22.55 23.25
0.55
(t Slovenija 2
6.30 8.30 9.00 9.10 10.20 10.40
11.05 11.30 12.00 13.00 14.20
15.30
17.30
20.00 20.55
21.50 22.35
23.25
0.05 0.35
15.45 16.15 16.55 17.25 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 21.05
22.30 22.45 22.55
23.55 0.10
Odmev
Folkest v Kopru Dok. odd.: City Folk Potopisi
Program v slovenskem jeziku: Vur-berk Festival Vsedanes - TV dnevnik Il Disfatto (pripr. Franco Juri) Dok. oddaja Vesolje je, 20.35 Istra in Istra skozi čas: Izvor in obdobje gradišč (1. del) Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Čezmejna TV - Jazz koncert: Renato Chicco, Kyle Gregory, Scott Feiner
Vsedanes-TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Živ žav
Žogarija - ko igra se in ustvarja mu-larija: Celje
Dok. nan.: Skrivnosti divjine Izvir(n)i
Ozare/Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Na zdravje!
Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 5 minut slave
Človeški faktor, Glasbeni dvoboj, 15.30 Greva se šport, 15.50 Klic -po, Nedeljsko oko U-rbano: Almira Sadar Hum.dok. odd.: Oglasni blok Poročila, šport, vreme Razvedrilna odd.: NLP Čas za ... Festival slovenskega filma Zmagovalec glasbenega dvoboja Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, vreme, šport Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) Večerni gost Ars 360
Poročila, vreme, šport Film: Jesenska sonata (dram., Šved., '78, r. Ingmar Bergman, i. Ingrid Bergman, Liv Ullman) Dnevnik
Tv Primorka
11.00	Videostrani
17.00	Duhovna misel
17.15	Futsal: Puntar casino Safir - KMN
Gorica
18.40	Miš maš
19.20	Videospot meseca
19.30	Settimana Friuli
20.00	Razgledovanja
20.30	Spoznajmo jih
21.25	Tedenski pregled
21.40	Kulturni utrinek
21.45	Ne prezrite
22.00	Kix Ajdovščina - Živex Celje
22.50	Polka in majolka
23.45	Videostrani
Zabavni infokanal 12.30 TV prodaja Skozi čas
Kviz: Ljubljana, prestolnica EU Prvi in drugi
3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Lynx magazin Globus
Alpe-Donava-Jadran Film: Mala Jonnsonova tolpa Dok. film: Prijatelji od daleč (Slo, '06, r. Zemira Alajbegovic, Branka Mladenič)
SP v kolesarstvu: cestna vožnja (člani, prenos)
Koncert: Live Earth. Z glasbo proti podnebnim spremembam Dok.: Sanjska potovanja Ruska nad.: Mojster in Margareta ('05, r. Vladimir Bortko, i. Aleksander Galibin, Valentin Gaft, Anna Kovalčuk) Športna odd.: Š
Nad.: Hujšajmo! - Fat Friends (VB, '05, i. Jonathan Ryland, David Ha-rewood, Julian Kerridge) Umetnost glasbe in plesa: Watch Out. Plesna predstava Društva študentov invalidov Slovenije Dnevnik zamejske TV Infokanal
Koper
14.00	Čezmejna TV
14.10	Euronews
14.30	Dok. oddaja
15.00	Q - trendovska oddaja
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik: Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih v FJK (1. del); 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Draga mladih 2007; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.00 Z vami v nedeljo: prireditve, kronika; 9.30 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozele-nih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gle-dališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste ve-
deli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val
SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Koncert Evroradia; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 Prijave k dvojezičnemu pouku; Razprava o železnici visoke zmogljivosti skozi Rož; SKPZ iz Ljubljane v Št. Jakobu; SAK - Union St. Florian
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je prijeten in družaben teden. Veliko boste med ljudmi. Sprejemali jih boste takršne, kot so. Znali boste ceniti pravo prijateljstvo. Iz službe pa boste pogosto prišli slabe volje.
BIK 21.4.-20.5.: Ljudem boste hoteli izkazat hvaležnost za njihovo podporo in razumevanje. Vzemite si čas zase in prisluhnite bitju svojega srca. Privoščite si srečo, mir in zadovoljstvo ter jih začutite v sebi.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ste v
izredno dinamičnem obdobju. Tudi v prihodnjem tednu boste gospodar svojega časa. Uspelo vam ga bo izkoristiti, tako da boste z vsakim dnem znova zadovoljni.
V^gP RAK 22.6.-22.7.: Včasih je težko ločiti notranje boje od zunanjih... Več miru kot ga najdete v sebi in s seboj, manj težav boste imeli v odnosih z drugimi ljudmi. Ljubezen: partner si želi vaše pozornosti.
y^ LEV 23.7.-23.8.: V prihodnjih (^^r dneh bo vaša odpornost nekoliko slabša, zato si privoščite z vitaminami bogato hrano in kakšno uro več počitka dnevno. Denar: pri pogajanjih bodite previdni in neizprosni.
DEVICA 24.8.-22.9.: Včasih bi ^^ se najraje skrili pred vsemi težavami in odpotovali daleč stran. Toda dejstva trkajo na vaša vrata in morali jim boste pogledati v oči. Morda pogled sploh ne bo tako neprijeten.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zad-^ ^ nje čase ste odlično razpoloženi. Že dolgo ni teklo vse tako gladko kot zadnje čase. A ob tem vas nenehno spremlja občutek, da prihaja čas za spremembe.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na
delovnem mestu ste čedalje bolj zadovoljni. Končno imate čas , da se lahko bolj posvetite sebi. Potrebovali boste nekaj časa, da se boste znašli v tem položaju in v njem uživali.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Dano vam je, da lahko sledite svojim sanjam in sproti opazujete, kako postajajo resničnost. Na delovnem mestu bodite odprti do nasvetov bolj izkušenih. Trma ne bo pomagala.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V ljubezni boste iskali lastno potrditev. Vzemite si čas in opazujte svojega partnerja, kot da ga vidite prvič. Poskušajte začutiti tudi njegov utrip srca. O čem razmišlja, kaj čuti...?
VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav boste skozi dan hiteli od enega opravka k drugemu in vam bo na delovnem mestu zmanjkovalo časa za vse, boste našli tudi mirne trenutke zase in za ljudi, ki so vam blizu.
RIBI 20.2.-20.3.: Pri delu boste izredno učinkoviti, saj ga boste opravljali z veseljem. Ljubezen: s partnerjem bi radi nekaj razčistili, pa ne veste, kako bi začeli pogovor. Pustite času, da prinese prave besede.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, B0. septembra 2007
29

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30 6.45
10.35 10.40 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10 14.45
15.50 16.15
16.50 17.00 18.50 20.00 20.30
21.10
23.10 23.15
Nan.: Sottocasa
Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash
Gremo v kino
Deset minut za odd. pristopanja Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo
Variete: Festa italiana zgodbe Nad.: Incantesimo (i. Paolo Ferrari, Delia Boccardo) Variete: Festa italiana Variete: La vita in diretta - Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik
Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
TV film: Era mio fratello (dram., It., '07, i. Enzo Decaro, Anna Valle, Stefano Dionisi, zadnji del) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta
Rai Due
6.20 6.35 6.55 7.00
9.45 10.15
11.00
13.00 13.30
14.00 15.50
17.20
18.05 18.30 18.50 19.10 20.00 20.30 21.05
23.00 23.15
Tg2 Eat Parade Otok slavnih Skoraj ob 7-ih
Variete za najmlajše: Random, risanke
Rubrika o protestantizmu Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33
Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje
Aktualno: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio)
Nan.: One Tree Hill (i. Sophia
Bush, Hilarie Burton)
Tg2 Flash/Šport
Dnevnik/Meteo
Hum. nan.: Piloti
Reality show: Otok slavnih
Nan.: 7 življenj
Dnevnik
Film: Una teenager alla Casa Bianca (kom., ZDA, '04, r. Forest Whi-taker, i. Katie Holmes, Marc Blucas) Dnevnik
Dok.: Mi smo zgodovina
^ Rai Tre
6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Aktualno: Verba volant (vodita Peter Freeman, Alessandro Robecchi) 10.05 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 12.25 Tgr Shukran 12.40 Zgodbe - Italijanski dnevnik 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis
15.10 Variete: Terbisonda - The Saddle
Club - Mladinski dnevnik 17.00 Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo (vodi Sveva Sa-
gramola) 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob
20.15 Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio
Rispo, Federica Apicella) 21.05 Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? (vodi Federica Scia-relli)
23.10 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 - Primo piano 23.45 Dok.: Pianeta Files - Prihodnost Benetk (vodi Mario Tozzi)
u Rete 4
6.00 Pregled tiska
6.20 Kapljice zgodovine
6.25 Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred
Dryer), 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Tg 4 dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jurgen Heinrich)
16.00
18.55 19.25 19.35 20.00
20.20 21.10
23.55
13.00 13.40 14.10 14.45
16.15
16.55 17.05
18.50
20.00 20.30
21.10
23.30
Film: Sciarada - Charade (thriller, ZDA, '63, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Audrey Hepburn) Dnevnik in vreme Meteo 4
Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) Nan.: Walker Texas Ranger Film: Regole d' onore (dram., ZDA, '00, r. W. Friedkin, i. Tommy Lee Jones, Samuel L. Jackson) Film: Frenesie... militari (kom., ZDA, '87, i. Matthew Broderick)
; Canale 5
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mneenje Kronika v živo: Verissimo Tg5 borza flash Nan.: Detektiv v bolnici Nad.: Vivere (i. Luciano Roman, Mariella Valentini, F. Mazzari) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: 5 stelle - 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut
TV film: Luna di miele con la mamma (kom., ZDA, '06, i. Shelley Long, Jack Scalia, V. Williams) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) Nan.: Caterina e le sue figlie (i. Virna Lisi, Iva Zanicchi, Carol Alt)
Aktualna odd.: Matrix
C/ Italia 1
6.00 Nan.: Good morning Miami
6.35	Variete za najmlajše
9.05	Nan.: Mac Gyver, 10.10 Magnum P.
I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team
12.25	Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke: Detektiv Conan 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Veronica Mars - Pravi oče (i.
Teddy Dunn, Kirsten Bell, Rachel Roth)
15.55 Nan.: Hannah Montana (i. Miley
Cyrcus, Emily Osment) 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera Cafe' 19.40 Dragon Ball 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Film: Jaz, Robot (fant., ZDA, '04, i.
Will Smith, Bridget Moynahan) 23.30 Nan.: La strana coppia (i. Luca Biz-zarri, Paolo Kessisoglu)
^ Tele 4
8.05	13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi
8.50	Oddaja o zdravju
10.35	Nad.: Marina
11.05	Koncert
13.30	Oddaja o živalih
14.30	Dokumentarec o naravi
17.00	Risanke
18.30	Supernogomet Udinese Calcio,
19.00 Triestina
19.55	Športna oddaja
20.05	Oddaja o potovanjih
21.00	Aktualna odd.: Stoa'
22.30	Nogomet: Triestina-Mantova
La 7
6.00 9.20 10.30 11.30 13.00
14.00
16.00 18.00 19.00 20.30 21.00
23.15
12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Nan.: Angelski dotik Nan.: Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan)
Film: Accadde al penitenziario (kom., It., '55, i. Aldo Fabrizi, Alberto Sordi, W. Chiari) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG - Diane Osem in pol
Informativna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi Ilaria D' Amico) Športna oddaja
14.00	Čezmejna TV
14.20	Euronews
14.40	Alpe Jadran
15.10	Čezmejna TV: jazz koncert
16.10	Alter ECO
16.40	Vesolje je... , Istra in...
16.40	Leron 2007
17.45	Il disfatto (pripr. Franco Juri)
18.00	Program v slovenskem jeziku:
Športna mreža
18.35	Vreme
18.40	Primorska kronika
19.00	TV Dnevnik, vreme, šport
19.30	Mladinska oddaja
20.00	Sredozemlje
20.30	Kulturni magazin: Artevisione
21.00	Aktualna tema: Meridiani
22.00	Vsedanes - TV dnevnik
22.15	Il disfatto
22.30	Program v slovenskem jeziku:
Športel
23.00	Primorska kronika
23.20	Športna mreža
23.55	Vreme
0.00	Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
11.00	Videostrani
16.00	Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj
17.00	Futsal: Kix Ajdovščina - Živex Celje
18.20	Napoved dnevnika
18.25	Avto za vas
18.30	Videospot meseca
18.35	Estrada
19.50	Avto za vas
20.00	Dnevnik, vreme
20.20	Kultura
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Nogomet
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
(t Slovenija 1
6.25	Utrip
6.40	Zrcalo tedna
6.55	Eutrinki
7.00	8.00, 9.00 Poročila
7.10	8.10 Dobro jutro
9.05	Risana nan.: Mali Mozart
9.35	Iz popotne torbe: Živalski otroci
9.55	Umko, najboljša zabava za umne glave
10.40	Kratki dok. film: 21 dni
11.00	Dok.: National Geographic
12.00	Dok.: Meje mojega sveta
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Razvedrilni variete: Spet doma (vodi Mario Galunič)
15.00	Poročila, promet
15.10	Dober dan, Koroška!
15.45	Risanka
16.05	Mozart: Genij se zaljubi
16.15	Besedi na sledi: Dane Zajc
17.00	Novice, kronika, šport, vreme
17.40	Poljudnoznanstvena nan.: Planet Zemlja
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Risanka
18.55	Vreme, dnevnik
19.35	Vreme, šport
19.55	Volilna oddaja (vodi Slavko
22.00	Odmevi. Kultura, vreme, šport
23.00	Opus
23.25	Glasbeni večer: Izraelska filharmonija in Zubin Mehta. Festival Ljubljana 2007
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.30 TV prodaja 8.00 Športna odd.: Š 8.45 Osmi dan 9.15 Ars 360 9.30 Alpe-Donava-Jadran 10.00 Seja državnega zbora 18.00 Poročila 18.05 Dok.: Vedežnik 18.50 Nad.: Krvne vezi 20.00 Dok.: Luna (VB) 21.00 Aktualno-informativna oddaja: Studio City (vodi Marcel Štefančič) 22.05 Oddaja o modi: Bleščica 22.35 Glas(be)ni večeri na Drugem: Frekvenca in Aritmija 23.35 Film: Lovec - The Woodsman (dram., ZDA, '04, r. Nicole Kassell, i. Kevin Bacon, David A. Grier)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioalktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh); 11.00 Studio D; Napo-vednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik: Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih FJK; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - 250 let z Mozartom; 18.00 Hevreka -iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Ko-nopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.55 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna: Ferruccio Busoni; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Prenos koncerta EBU A la carte; 22.05 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 30. septembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.37 najnižje -39 cm, ob 11.58 najvišje 56 cm, ob 18.23
najnižje -49 cm, ob 0.31 najvišje 23 cm. Jutri: ob 6.02 najnižje -26 cm, ob 12.26 najvišje 47 cm, ob 19.04 najnižje -40 cm, ob 23.59 najvišje 26 cm.
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
arTes
SERVIZI IMMOBILIARI
34151 Opčine (TS) Narodna ulica, 40 Tel in faks: 040 2158112
Nepremičninske storitve v SCoveniji in ItaCiji
^Pretežno jasno bo ali delno oblačno zaradi visokih kopre- Jutri in v torek bo večinoma sončno in še nekoliko toplej^ nastih oblakov. Čez dan bo tudi v gorah razmeroma toplo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
dopis iz pariza
Četrt, kjer si lahko
privoščiš pričesko svojih sanj
PARIZ - Komaj prideš iz metroja te obkolijo in prepričujejo: »Bi novo pričesko po ugodni ceni?« »Madmoiselle, naredite si kitke!« To so »rabatteurs« (gonjači), ki delajo za frizerske salone. Kajti med boulvard Strasbourg in rue Chateu d'eau je četrt, kjer si lahko privoščiš pričesko svojih sanj in to po kar ugodni ceni...
Pričesko svojih sanj. Vse lepo in prav, če si se namenil v četrt k frizerju, drugače pa ti trda prede, kajti mešetarji so zelo vsiljivi. Nekateri jih imajo za nemogoče, drugi jih opravičujejo, da je to le način zaslužka; zaslužek, ki seveda ni kaj preveč obilen. »Rabatteurs« prihajajo večinoma iz Slonokoščene obale, Kameruna in Malija ter so plačani glede na število strank, ki jih prepričajo za obisk v salonu; za vsako dobijo okoli 10 evrov. Martin, iz Gane, je povedal, da dobi tri stranke, če je dan dober, so pa tudi dnevi i n tedni, ko ne prepriča nikogar in v tem slučaju mu salon da konec meseca en »forfait«. Če s strankami zasluži okoli 300 evrov na mesec, si lahko misli mo, ko lik šen je ta »for fait«. Mno gi »ra bat -teurs« delajo na črno, zaradi trdih razmer lahko pride do kreganja in vsake toliko vskoči policija, da naredi malo reda. In ponovno se pojavijo novice o neredih v ljudskih četrtih; o vzrokih seveda ni govora.
Ko ti uspe priti mimo mešetarjev, se lahko napotiš po ulici, kjer se vrstijo frizerski salo ni in tr go vi ne z raz no raz ni mi iz del ki za la -se ter seveda z lasuljami. Katere pričeske pa nudijo? Večinoma gre za kitke, podaljške ipd; prve delajo z umetnimi lasmi, druge s pravimi. Kakorkoli, ko prideš ven iz salona imaš pravo »čupo«. Lasje in afriška četrt, to je skoraj sinonim. Črnke so poznane po izrednih pričeskah, za katere porabijo ure in ki trajajo po več dni ali tednov. Toda od kod ta kultu ra las? Več krat je go vor, da hre pe ni mo po obratnem, po tistem česar nimamo. Verjetno drži, sicer je ravnanje las pri črncih povezano tudi z rasno klasifikacijo: v Južni Afriki v času apartheida so manj skodrani lasje pomenili »višjo kategorijo«. Morda pa je vse skupaj povezano s človekom, s človeško naravo, saj so lasje ne glede na kulturo ali etnijo po-mem ben ele ment, ki iz ra ža oseb nost, druž -beni položaj itd. Antični bogovi Zevs, Jupiter, Apolon ali mitični heroji kot Samson so imeli goste in dolge lase, simbolizirale so nji-
hovo moč, sicer pa se njihov pomen spreminja glede na kraj in čas. V Maleziji moški ne smejo imeti dolgih las, v Pandžabu pa grozi smrtna kazen tistemu, ki bi se ostrigel. Stari Egipčani so si brili glave, tako moški kot ženske, in nosili lasulje; s tem se je razvila dobičkonosna trgovina. Lasulje so bile zelo moderne tudi pri starih Rimljanih, ki pa so se vsekakor radi brili in strigli. Obratno so si Germa ni pu šča li dol ge la se in bra do ter so zlo -čince postrigli v znak sramote. Pri kristjanih so bile le-te znak bratstva in poštenosti; Kristus je vedno prikazan z dolgimi lasmi. Sicer pa so v srednjem veku razpuščene lase istovetili s čarovništvom, ker naj bi coprnice s česanjem priklicale burjo. Dalje je bil barok raj lasulj in v 18. stol. so si dame delale take konstrukcije, da so morali prilagoditi vhode in podhode. Še več: lasulje so bile prave umetnine z neštetimi dodatki: z vrtovi, ptički, sončnimi sistemi itd. Pozornost naravnim lasem se je vrnilav 20. stol. in po trgovini lasulj se je uveljavila trgovina izdelkov za lase.
Da nes si vsa kdo iz bi ra pri čes ko po las -nem oku su ali pre pri ča njih, ka kor ko li pa os -tajajo lasje naše zrcalo.
Jana Radovič
/—
GLEDALIŠČE

GLASBA - V oktobru v Sloveniji vrsta zanimivih koncertov
Široka izbira skupin in žanrov od Siddharte do Briana Ferryja
Po nastopu v Ljubljani se hrvaška skupina Jinx v tem mesecu seli v Maribor, kjer bo koncertirala v petek, 5.oktob-ra. Za koncert, ki naj bi se pričel ob 21.-uri v mariborskem Štuku, je treba odšteti 12 evrov (kot običajno so na dan koncerta vstopnice dražje!).
A na ta dan pade tudi dogodek meseca. Seveda v Ljubljani, točneje v Hali Tivoli. Od 19.30 (vstop v dvorano od 18. ure dalje) bodo v prestolnici na svoj račun prišli številni oboževalci skupine Siddhar-ta, ki so najbolj zveste poslušalce znova presenetili. Tomi in ostali člani so se namreč odločili, da bodo podarili vsem prisotnim pravi glasbeni maraton. Pred kratkim so zaključili dolgo turnejo ob izdaji plošče Petrolea, tokrat pa bodo prepevali vse pesmi, ki so jih vključili v dosedanje štiri albume. Šlo bo torej za šti-riurni koncert v znamenju te skupine, čeprav bodo na večeru sodelovali tudi nekateri glasbeniki-prijatelji (med temi gre omeniti Vlada Kreslina). Za koncert (na voljo je še nekaj vstopnic) bo treba odšteti 20 evrov (zamudniki plačajo več - 25 evrov - in tvegajo, da ne bo na razpolago vstopnic).
Bryan Ferry bo na vrsti od 21. ure dalje v sredo, 10.oktobra, v Hali Tivoli v Ljubljani. Angleški kantavtor je znan po tem, da je bil leta 1971ustanovitelj skupine Roxy Music. Ob tem je nadaljeval tudi s solistično kariero, višek pa dosegel v osemdesetih letih. Večkrat se je pojavljal na straneh rumenega tiska, v Sloveniji pa promovira zadnjo ploščo, Dy-lanesque. Kot gost večera bo prepevala tudi Tinkara Kovač. Cena vstopnice v predprodaji je 45 evrov.
Dan kasneje je na vrsti Cvetličarna Mediapark, vedno v Ljubljani, s sku-
pino Leeloojamais. Slovenska skupina je v sedemletnem obdobju od nastanka do letos izdala tri plošče, prepeva tako v slovenskem kot v angleškem jeziku, zadnji album »Country Club Music«, ki so ga izdali letos, pa je doživel odmeven uspeh in bil deležen laskavih ocen. Kdor želi poslušati v četrtek, 11. oktobra, novo pridobitev skupine, prikupno pevko Kristino, mora odšteti 10 evrov.
Isto tako v četrtek, 11.oktobra, bo v hotelu Grand Union (od 20. ure dalje) zelo zanimiv koncert za generacijo srednjih let. Morda marsikdo ne pozna To-nyja Hadleya, ko pa k temu dodamo, da gre za nekdanjega frontmena skupine Spandau Ballet, je že vse jasno. Člani skupine so se razšli po manj kot desetletju, a pustili so za sabo številna jokajoča dekleta, a tudi velik pečat. Za koncert romantičnega angleškega pop pevca je treba odšteti slanih 70 evrov v predprodaji, zamudniki pa bodo morali še globlje seči v žep, saj je na dan koncerta vstopnica vredna celo 80 evrov...
V petek, 12.oktobra, se v Slovenijo vrača srbska rock skupina Riblja Čorba. Gre za eno izmed najstarejših še delujočih glasbenih skupin, saj je nastala daljnega leta 1978. Skupina ni nikoli opustila začetnega provokativnega, na trenutke tudi dokaj vulgarnega in satiričnega rock'n'rolla. V osemdesetih letih je Riblja Čorba imela izjemen uspeh in vsakič prodala tudi po več stotisoč izdaj raznih plošč, po sušnem medvojnem obdobju pa je v novem tisočletju znova zapihal veter uspeha. Leta 2005 so izdali trilogijo, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (pričetek ob 20. uri) pa bomo lahko poslušali vse njihove najbolj znane pesmi. Vstopnica v predprodaji 22 evrov.
Hrvaška punk-rock skupina (sami o sebi trdijo, da prepevajo šank-pank rock) Hladno Pivo bo v Sloveniji nastopala v soboto, 13.oktobra, ravno tako v Cvetličarni Mediapark. Skupino so ustvarili na koncu osemdesetih let v bližini Zagreba, kmalu pa je postala med najbolj priljubljenimi punk skupinami na hrvaški sceni. V Sloveniji promovirajo zadnji album »Knjiga žalbe«. Za koncert s pri-četkom ob 21. uri bo treba odšteti 15 ev-rov.
15. oktobra bosta na Gospodarskem razstavišču slovenske prestolnice nastopali skupini Amon Amarth in Dim-mu Borgir. Gre za black metal skupini, zlasti poznani med ljubitelji tovrstne glasbe pa so Dimmu Borgir, ki so v rodni Norveški skorajda kultna skupina. Letos so izdali svoj štirinajsti album z naslovom In sorte diaboli. Vstopnice v predproda-ji 33 evrov.
Balkanski ritmi bodo v ospredju tudi v četrtek, 18.oktobra. Nikjer drugje kot v Cvetličarni Mediapark, s pričetkom ob 21. uri, bo predstavil svoj nov album »Treta Majka« makedonski virtuoz kitare Vlatko Stefanovski. Album je napisal na štiri roke z Miroslavom Tadičem, na koncertu pa bodo nedvomno prednjači-li etno zvoki matične Makedonije. Vstopnica za koncert znaša 15 evrov.
Kdor je zamudil ljubljanski koncert Jana Plestenjaka, pa se lahko v petek, 19. oktobra, poda v Maribor. Slovenski pop pevec bo od 20. ure dalje nastopal v dvorani Tabor. Vstopnica 14 evrov.
Nazadnje pa še omemba koncerta svetovno najbolj znanega »no global« pevca: 1. novembra bo v dunajskem Stad-thalleju nastopal Manu Chao. Vstopnice že po 34,50 evrov... (Iztok Furlanič)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
La Contrada
Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«.
Režija: Francesco Macedonio. Urnik: v petek, 5. in v soboto, 6. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 7. oktobra ob 16.30.
_SLOVENIJA_
GORJANSKO Kulturni dom
Danes, 30. septembra ob 19.30 / Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu gostuje z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Serge-ja Verča »Veselica«. Režija: Sergej Verč. Izvirna glasba: Tom Hmeljak. Izkupiček predstave bo šel v korist poplavljencem v Železnikih in obnovitvi kulturnega spomenika »Bolnica Franja«.
PLISKOVICA Mladinski hotel
Danes, 30. septembra ob 18.00 / Gledališka predstava »Pridige Janeza Sve-tokriškega«, monodrama. Nastopa Sergej Ferrari. NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Srečko Fišer: »Prihodnje, odhodnje«,
danes, 30. septembra ob 19.00, režija Jaša Jamnik, brezplačne vstopnice. / Po predstavi otvoritev razstave - Ljubo Bizjak: »Deske, ki pomenijo življenje«.
Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: v torek, 2. oktobra ob 18.00, v sredo, 3. in v četrtek, 4. oktobra ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
V	soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
Mala drama
Jutri, 1. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«.
V	soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«.
Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder
V	torek, 2. in v sredo, 3. ob 19.30 ter
v četrtek, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«.
V	petek, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
Šentjakobsko gledališče v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini.
■	Note Timave
Jutri, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo - klavir.
V	soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«.
■	30. MEDNARODNI
ORGELSKI FESTIVAL
Jutri, 1. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Nastop pevk stolnega zbora pod vodstvom Marca Sofianopula. Giorgio Marcossi - flauta, Manuel Tomadin -orgle.
V	ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
V	nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar.
V	ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst,
Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom - mala dvorana
V	sredo, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok.
RAZSTAVE
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan.
Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo še danes, 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov.
Razstavna dvorana palače Costanzi
(Mali trg 2): še danes, 30. septembra so na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost.
Občinska umetnostna dvorana: še danes, 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola To-masi. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com.
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
V	Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
PRIREDITVE
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«.
V	razstavnih prostorih KC Lojze Bra-tuž, (Drevored 20. septembra): bo do
14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah.
Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour): do 7. oktobra bo na ogled razstava »GIPI. La vita tra le pagine«. Odprto vsak dan med 16.30 in 20. uro, v soboto in nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 16.30 in 20. uro. Jutri, 30. septembra, ob 11.30 brezplačni vodeni obisk. ŠMARTNO
V	galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: še danes, 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: do 5. oktobra bo razstavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor.
Kosovelov dom, Mala galerija: jutri, 1. oktobra ob 18.00, odprtje fotografske razstave Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL
Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem
vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šičarov iz Ljubljane.
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izku-
Nedelja, 30. septembra 2007
piček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (29. 9. 2007)
Vodoravno: I. K., Nasat, Tamara, nakovalo, ureter, tragelaf, ranina, Ensenada, intka, Ret, iminenca, Ta, varjenec, indol, Ivanka, Aznar, hmelj, Atari, nos, Prilep, elementar-nost, lazaret, tipalke, torta, A. I., igralec, Rea, miner, SSO, Oita, eter, Benazir, modelarna, klasika, Eno, Anand, ego, banana, cat; na sliki: Ivanka Hergold.
GLASBA
H*
ercator v Sloveniji
Najboljša ponudba, najboljše cene!
Ponudba velja od 27.9. do 8.10.2007 oz. do razprodaje zalog.
100% slovensko meso
Pivo Union
6 x 0.5 litra
Pivovarna Union, Ljubljana
4,55
Svinjsko stegno
zrezki, pakirano cena za kg različni dobavitelji
6,59

..-..j. HTl!l-ji-
I __- ■'

sir
3
\
EUR

ercator
Trgovska znamka
Trajno mleko
3,5% m.m., 1 liter
0,65
EUR
EUR
lVlercator Center Koper
Dolinska cesta 1a, 6000 Koper, Tel.: +386 5 66 36 830
OH-
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure
sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure
lVlercator Center Nova Gorica
Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica, Tel.: +386 5 33 43 300
Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure
nedelja: od 9.00 do 15.00 ure