Poštnin« plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped. in abbon. post. » II Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
	
	
	H
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 50
Gorica - 13. decembra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
Praznik slovenske kulture v Trstu
(Ob Geržinčičevi opereti »Miklavž prihaja«)
Miklavž je vsako leto velik praznik za otroke. Letos pa je bil v Trstu ne sajno praznik otrok, ampak vseh tržaških Slovencev. Slovenski oder je namreč za to priliko pripravil uprizoritev Geržinčičeve operete »Miklavž prih a jan.
Strokovno oceno prinašamo na drugem mestu. Tu bi radi samo poudaril, kako velik praznik je bila ta prireditev za slovenstvo.
V	gledališki list »Slovenski o-der«, ki so ga ob tej priliki izdali prireditelji, je J. P. zapisal pod naslovom »Z Repentabra v Trsta naslednje: »Danes ima Slovenski oder prvič po petih letih priložnost in možnost, nastopiti v dvorani v samem Trstu. Do zdaj so bile vse prošnje za prostor zaman. Edino nebo nad Repentabrom nam je bilo naklonjeno, da smo mogli na prostem uprizoriti dve veliki predstavi Hoffmansthalovega Slehernika in Finžgarjevega Divjega lovca ter tabor slovenske pesmi. Tisoči
Ctiot.-nf:t-r so na teh prireditvah dokazali svojo veliko ljubezen do slovenske besede in slovenske pesmi.
Toda, orumenelo je listje na kraških gmajnah, zapihala je burja in na prostem niso več možne predstave. In prav v tej stiski smo prejeli veselo vest zaveznikov, da nam dado dvorano sredi mesta za kulturne prireditve.
S lem Slovenski oder še ni rešil vprašanja svojega odgovornega dela. Dvorana sama je sicer zelo lepa. toda ni opremljena z odrskimi zahtevami, še vedno ni prostora in možnosti za vaje, še zmerom je sto in sto težav. Veseli pa smo tudi te dobre volje in jo bomo skušali povrniti s svojo dobro voljo za delo v razmerah, ki so nam dane...«
In Slovenski oder je pokazal res dobro voljo in pripravil čudovito mogočno predstavo z bli-
Oborožitev Nemčije
Pod silo dogodkov na Daljnem Vzhodu je francoska vlada sklenila, da pristane na ameriške predloge glede oborožitve Nemčije. Predlogi predvidevajo ustanovitev nemških vojaških edinie v moči 5 do 6 tisoč mož, ki bi pa ne imele težkega orožja. Vendar je vsakomur jasno, da bi se v potrebi take edinice oborožile tudi s težkim orožjem ter združile v večje operativne enote pod enotnim poveljstvom. Zato vidijo vsi v tem koraku pristanek Francije na ponovno oborožitev Nemčije. Ta teden so se vojaški zastopniki atlantske zveze v Londonu ravno
o	tem posvetovali, kako izvesti oborožitev nemških čet ter jih tako vključiti v skupno evropsko vojsko.
zu sto igralci, z velikim orkestrom, s slovensko pesmijo in besedo, ki je zazvenela v vsej svoji lepoti. Prireditvi pa sta tudi privabili tržaške Slovence, jih navdušili in obogatili, da so se vrnili bogatejši v spoznanju in veri v slovensko prihodnost na svoje domove.
Ne vemo še, kaj se bo izmislil predstavniški časopis italijanstva v Trstu o tej prireditvi. Če bo poročal tako nečasnikarsko in tako nevredno predstavnika kulturnega naroda, kot je poročal ob zadnji slovenski prireditvi v isti dvorani, potem sploh ni važno za nas, kaj piše. Kulturni človek mora mimo takega pisanja s pomilovalnim nasmehom. Mimo dejstev pa ne more nihče:
Dvakrat so isti večer napolnili veliko koncertno dvorano ZVIJ tržaški Slovenci do zadnjega kotička. Mnogo pa jih v dvorano sploh ni smelo, ker je po policijskih predpisih dovoljeno samo določeno število. Tudi zaradi radijskega prenosa ni bil dovoljen zamudnikom vstop. Dvorana je
bila obakrat premajhna. Tako ljubijo tržaški Slovenci svojo kulturo, tako željno so Slovenci čakali sredi Trsta dvorano za svoje kulturne prireditve. Slovenska opereta je s svojo melodijo in lepoto prevzela gledalce. Teli so otroci slovenskih šol v Trstu, učila jih je profesorica slovenske gimnazije, orkester je dirigiral slovenski skladatelj in glasbeni mojster. Menda se ne bo povzpel kdo celo tako daleč, da bo trdil, da so prišli vsi ti nekje s Krasa... O, tisti, ki slepo sovraži, je zmožen tudi takih trditev.
Eno drži: Slovensko miklavže-vanje, ki je tako zelo tradicionalno v našem narodu, je letos doživelo velik praznik v svobodnem Trstu. (Iz ostale Slovenije so ga pregnali). To je bil obenem praznik slovenske besede, svobodne umetnosti in kulture. To je bilo zmagoslavje tržaških Slovencev. Bilo pa jr tudi potrdilo umetniške in kulturne prizadeva-nosti in zmogljivosti Slovenskega odra.
Konferenca v Vfashingtonu
Sestanek med predsednikom Trumanom in Attleejem, ki je trajal v Wasliingtonu ves teden od ponedeljka 4. dec. do petka 8.. dec., bi bil moral prinesti raz-čiščenje vsaj glede namenov Anglije in Amerike. A dolgovezno poročilo, ki so ga dali ob zaključku, ni prineslo pričakovane razjasnitve. Oba državnika sta se zedinila v raznih točkah. Predvsem v tem, da obe državi ne bosta vodili ločene politike glede na rešitev korejskega spora. Dalje, da bodo naprej dajali prednost obrambi zahodne Evrope pred Daljnim Vzhodom v prepričanju, da je obstanek demokratične Evrope za svobodni svet veliko večje važnosti nego Daljni Vzhod .katerega vendar ne gre podcenjevati. V zvezi s tem so sklenili, da bodo imenovali kaj kmalu, morda že v teh dneh, skupnega poveljnika vojaških sil atlantske zveze. Tretjič sta se oba državnika sporazumela o vprašanju surovin, ki jih je treba po pametnem načrtu razdeliti med države zaveznice, ki naj vse načrtno in z vsemi močmi sodelujejo pri skupni oborožitvi, ne da bi si delale konkurenco druga drugi. Končno sta dosegla sporazum še o tem, da ne bosta iskala na Koreji miru za vsako ceno. Pripravljeni so sicer na pogajanja za mirno poravnavo, toda ne pod kakršnimi koli pogoji. To je pomirilo zlasti Amerikance, ki so se hali, da bo Attlee predlagal mirno poravnavo spora tudi za ceno umika s Koreje in drugih sličnih zahtev, ki bi jih stavili Kitajci.
Ena razlika je pa še vedno ostala in to je različno stališče ameriške in angleške vlade glede priznanja komunistične Kitajske.
Tukaj se niso mogli zediniti, kajti Angleži so Maocetungovo vlado že priznali in bi bili pripravljeni sprejeti rdečo Kitajsko tudi med Združene narode, do-čim se temu odločno upirajo Amerikanci. Ti namreč smatrajo, da bi tako početje pomenilo zatajitev načel Org. združ. narodov, ki ne obsojajo napadalca samo, če je šibak, nego tudi če je mogočen. Amerikanci so v tem oziru neprimerno bolj pošteni nego Angleži, ki bi bili pripravljeni zatajiti najsvetejša načela in prodali Korejce njih usodi zato, da bi si pridobili en mesec miru, kakor so na Koroškem predali v smrt 14 tisoč domobrancev
v	upanju, da si pridobijo Titovo naklonjenost.
Posredovanje Indije
Indijski zastopnik Rau si je zadnje tedne dal veliko opraviti okrog zastopnikov pri OZN zato, da bi se spor na Koreji mirno poravnal. Skoro neverjetno ie, koliko je ta mož storil v ta namen. Stavil je predlog za predlogom, kako naj bi se mirno med seboj pobotali. Pokazal je izredno potrpežljivost in optimizem, ker se ni dal oplašiti po Maliko-
vi	odurnosti niti po ošabnosti Kitajca Vuja niti po nestrpnosti Amerikaneev. Tako mu je uspelo, da je predložil vladi v Pekin-
gu poziv 13 azijskih držav, naj prekinejo oboroženi napad na Koreji ter naj ustavijo svoje čele ob 38. vzporedniku. Indijski delegat Rau je včeraj izjavil novinarjem, da mu je kom. kitajski delegat general Vu dejal, da bo OZN lahko sodila o odgovoru, ki ga Kitajska namerava dati na poziv trinajstih držav, iz dogodkov samih. Rau je tudi dejal, da ga je opogumilo dejstvo, da kitajske sile do sedaj niso prekoračile 38. vzporednika.
Ameriški senat odobril pomoč Jugoslaviji
Ameriški senat je sprejel Trumanov predlog za 38 milijonsko posojilo Titovi Jugoslaviji. Sprejem so utemeljili z naslednjimi razlogi: Jugoslovanska vojska je močna in bo verjetno igrala zelo važno vlogo ob morebitnem spopadu s Sovjeti. Jugoslavija je odlična obramba Sredozemlja in zapadne Evrope. Čeprav je Titov režim komunističen, je vendar prepad med njim in kominfor-inom dovolj globok, da bi ga bilo mogoče tako kmalu premostiti. Iz teh nagibov je senatska komisija brez ugovorov odobrila zahtevano posojilo, ki naj služi, da se ohrani udarna moč jugoslo-
vanske armade.
Kot se vidi, si Amerikanci ne delajo utvar o značaju Titovega režima, vendar so sedaj vojaške zahteve take, da je Amerikan-cem vsakdo dobrodošel zaveznik, da je le nasprotnik sovjetskemu imperializmu. Kljub temu je senat stavil dva pogoja: Tito mora dati vedeti jugoslovanskemu ljudstvu, da pomoč prihaja od Amerike, in pa mora dovoliti, da ameriški zastopniki kontrolirajo, da se bo pomoč enako razdeljevala vsem prebivalcem brez razlike. Tudi angleški parlament je odobril pomoč Jugoslaviji v živežu za 3,800.000. funtov.
Ital. notranja politika
Tudi italijanska država živi pod vtisom velikih dogodkov v svetovni politiki. Zato prihaja v notranji politiki do izraza predvsem skrb za vojaško in notranjo varnost. Vsled tega so sprejete sklepe o povečanju vojaških sil že začeli izvajati. Ameriško orožje prihaja redno. Izkreujejo ga v pristaniščih južne Italije. Glede notranje varnosti je minister Scelba že predložil parla-
Svet še vedno med vojno in mirom
Rimski zgodovinar Tit Livij pripoveduje, da so nekoč prišli kartaginski poslanci v Rim, da bi poravnali neke spore med Rimom in Kartagino. V senatu so jih zaslišali, a se niso mogli zediniti. Tedaj je stari Kato stopil prednje, napravil iz toge dve gubi, rekoč: »Tukaj imate, izbirajte, ali vojno ali mir!« Tako se je godilo nekoč. Tako se je zgodilo zadnjič leta 1914, ko so si državeuradno in z neko svečanostjo napovedale vojno. Od takrat naprej so se vojne pomnožile, pravijo tudi, da je človeštvo napredovalo, toda vejne, so se ved-nc začele brez napovedi, s hitrim napadom, iz katerega se je potem razvila vojna. Tako se je zgodilo ob japonskem napadu v Mandžuriji leta' 1932, isto se je
ponovilo v Abesiniji leta 1936. Tako je začel vojno Hitler na Poljskem, tako so jo začeli Japonci z napadom na Pearl Har-bour 1942. Po konferenci preteklega tedna v Washingtonu se svet sprašuje:	»Ali	se je sedaj
ponovilo isto in stojimo na Koreji v nenapovedani tretji svetovni vojni?« Odgovora noče dati nihče, vendar je na Koreji že skoro milijon vojakov zapletenih v boje, ki se vrše po vseh pra(-vilih in z vsemi sredstvi moderne strategije in seveda tudi z vsemi posledicami moderne vojne, to je z milijoni beguncev in brezdomcev, ki beže z enega konca Koreje na drugi, misleč, da bo bolje, a se izkaže morda, da je slabše.
mentu svoj. zakonski osnutek o zatiranju delavnosti novih fašistov in drugih nasilnežev, ki bi ogrožali demokracijo. V parlamentarni komisiji, ki mora izdelati besedilo osnutka, so socinl-komunisti hoteli besedilo po svoje prikrojiti. Ko jim ni uspelo, so demonstrativno zapustili seje. — Vladne stranke so se med sabo zedinile glede votivnega zakona, tako da sedaj ni več nevarnosti za obstoj vladne koalicije, ki bo kot taka nastopila tudi na volitvah v mesecu aprilu.
Drž« pripravljenost v Ameriki
Truman je v ponedeljek sklical najvidnejše zastopnike vseh strank ZDA in predlagal, da bi dobil posebno polnomoč kakor v pretekli vojski. To pomeni, da se Amerika pripravlja na težke dneve.
Obkoljeni Američani rešeni
Ameriški mornariški strelci ter vojaki sedme pehotne divizije so se rešili obkolitve ter so po zadnjih vesteh prispeli v Hungnam, od koder jih bodo prepeljali na varno po morju.
Slran 2.
KATOLIŠKI GLAS
Leto II. - Štev. 50
TRETJA ADVENTNA NEDELJA
Ponovni klic sv. očeta k miru
sv. oče moramo obrniti k nebeškemu O-četu, tako kot so delali v vseh
Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 1, 19-28J
Tisti čas so Judje poslali k Janezu iz Jeruzalemu duhovnikov in levit ov, da so ga vprašali: Kdo si ti? — Priznal je in ni tajil; priznal je: Jaz nisem Kristus. — In vprašali so ga: Kaj torej? Si Elija? — Rekel je: Nisem. —• Si li prerok? — Odgovoril je: Ne. — Rekli so mu torej: Kdo pa si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi? — Rekel je: Jaz sem glas rpričujočega v puščavi: Izravnajte pot Gospodovo, kakor je rekel prerok Izaija. — In kateri so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: Kaj torej kršču-ješ, če nisi ti ne Kristus ne Elija ne prerok? — Janez jim je odgovoril:	Jaz	krščujem z vodo;
sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate, ta. ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala. — T o se je zgodilo v Betoni ji, onstran Jordana, kjer je Janez krščeval.
***
Čudovit človek je moral biti Janez Krstnik, da je razgibal tolike množice. Vse je drlo k njemu. On jih ni gladil, ne nasiče-val, ne ozdravljal, ampak jih je obsojal in jim oznanjal trdo pokoro. Ognjevite so morale bili njegove besede, da so skoraj hipoma pregnale mlačnost judovskega ljudstva, ki je sanjalo samo o moči in sijaju.
Judovski duhovniki in zastopniki oblasti so se vznemirili. Poslali so poslance k Janezu, da bi jim povedal, kdo je. Stavči so mu visoka vprašanja:	Ali	si	ti
Kristus (odrešenik), ali kdo izmed prerokov. — Če bi bil Janez lačen časti, bi prav lahko rekel, d-a je odrešenik. Njegov ugled je bil tako velik, da bi mu ljudje gotovo verjeli. Tega' ne stori. Njega dela velikega ravno njegova globoka ponižnost. Vse visoke naslove zavrne.
Pove jim, da je glas vpijočega
v	puščavi in pripravlja pot odrešeniku. Nobene časti ne mara. Potem jim razloži:	Sredi med
Za praznik Brezmadežne mora naš list ugotoviti dva dogodka v Gorici:
1) nova fantovska kongregacija na Travniku,
2) dijaška akademija na čast Brezmadežni.
Na Travniku se je preteklo nedeljo skoraj 30 slovenskih fantov, — rekel sem fantov, ne otrok, — pred napolnjeno cerkvijo posvetilo Mariji. To je dogodek, katerega do tedaj Gorica ni doživela. Bili smo vsi navzoči do solz ginjeni.
To je prvi dogodek, katerega ugotavljamo s tole težko besedo:
Ta dan naj bo odločilen v no-
vi	zgodovini goriških katoliških Slovencev.
V	domu Brezmadežne pa so nam naši katoliški dijaki priredili akademijo, katero so potem še v nedeljo ponovili. Po izklesanem govoru osmošolca, so nuni
vami je odrešenik, a ga vi ne poznate. On je tako velik, da mu jaz nisem vreden niti jermenov zavezati na njegovih čevljih. Pripravite mu pot, kar je krivo, naj bo ravno in kar je hrapavo, naj postane gladka pot.
S temi Janezovimi besedami nas Cerkev vsako leto budi. Dan Jezusovega rojstva je vedno bliže. Roditi se mora tudi v naših srcih, drugače so za nas božični prazniki izgubljeni. Ostanejo samo lep spomin brez odmeva v dyši.
Kar je krivo, naj bo ravno! Mnogo je takih stvari: Napačne misli, slabe želje, zgrešena dejanji}. Mnogokrat gredo mimo božjih postav. Po njih jih moramo uravnati.
Kar je hrapavo, naj bo gladka pot. Ne samo hrapavo, ampak-prav ostro in kamenito je večkrat naše srce. Čudovito neusmiljeno zna biti z bližnjimi. Ne meni se za rane, ki jih povzroča drugim. — Postali mora mehkejše, bolj občutljivo, potem bo Jezusu ljubo.
Adventna spoved nas čaka. V njej bomo spravili svoje srce v red in pripravili Jezusu prostor. Če bomo na to pozabili, se nam bo zgodilo kakor Judom: Jezus prihaja — a ga mi ne bomo spoznali!
NEDELJSKA MOLITEV
NAGNI, PROSIMO, GOSPOD, SVOJE UHO K NAŠIM PROš-NJ VM IN TEMO NAŠEGA UMA RAZSVETLI Z MILOSTJO SVOJEGA OBISKA.
Koledar za prihodnji teden
17. decembra. NEDELJ A. 3. ad* ventna, Lazar, škof; kvatrni teden.
18. PONEDELJEK. Gracijan, škof.
19. TOREK. Urban V, papež.
20. SREDA. Kvatrna, Evgenij in Makarij, mučenca.
21. ČETRTEK- Tomaž (Tomidav), apostol.
22. PETEK. Kvatrni. Demetrij, mm čenec.
23. SOBOT A. Viktorija (Zmago* slava), devica.
podali trodejanko: »Zmagala si!«
Kdo je zmagal? Vera nad nevero, Marija nad satanom! Z francosko fineso pisana igra je ganila poslušalce do solz. Samo eno grenkost smo pri tem dogodku čutiti v srcu. Zakaj Slovenci nimamo večje dvorane v mestu? Kot mravlje smo bili natrpani v tej mali dvorani, tako, da smo komaj dihali.
Ob koncu predstave nastopi bivši brezverec samcat sam, in z široko razprostrtima rokama zavpije v polno dvorano:
»Verujem, verujem!«
Dvorana je ob tem vzkliku onemela, mi pa ugotavljamo ta dogodek s tole težko besedo:
Ta vsklik mladega dijaka, naj bo za goriške Slovence in dijake mejnik med dvema dobama.
In ker vemo, da je to tudi res s ponosom in upanjem, zaključe-jemo to zgodovinsko poročilo.
Zopet je povzdignil svoj glas ter pozval vse narode k miru. Začetkom tega meseca (6. dec.) je naslovil namreč na katoliški episkopat posebno encikliko (Mirabile illud), v kateri poziva škofe, naj odredijo javne molitve za mir. V tej okrožnici pravi že takoj v začetku, da je složnost vernikov, ki so se zbrali tekom sv. leta v Rimu glasen opomin, da narodi nočejo vojne ne sporov in ne sovraštva, ampak da hrepenijo po miru, duhovni edinosti in po krščanski ljubezni, ki je edina zmožna prinesti svetu boljšo in srečnejšo dobo.
V	tej okrožnici opozarja sv. oče tudi na grozne posledice, ki bi jih nov svetovni požar imel za vse človeštvo. Pravi namreč: »Človeški razum, ki je ustvarjen gotovo v druge s vrhe, je iznašel in vpeljal bojna sredstva take učinkovitosti, da se mora zgroziti vsak pošten človek, ker ta bojna sredstva ne prizadenejo samo vojskujočih se armad, ampak pogazijo tudi privatne osebe, otroke, ženske, starčke, bolnike, svetišča in najboljše umotvore umetnosti. Kdo bi se ne zgrozil ob misli, da se bodo neštevilnim gomilam iz zadnje svetovne vojne pridružila nova pokopališča in da se bodo na še vedno rušeče podrtije mest in trgov nakopičile nove nadvse žalostne razvaline. Kdo se slednjič ne strese ob misli, da bo uničenje imovine, ki sledi neizogibno vsaki vojni, poslabšalo še bolj gospodarsko stisko, ki je zajela skoro vse narode, posebno pa najnižje sloje prebivalstva ?«
In sv. oče nadaljuje: »Mi, ki dvigamo svojega duha nad razburkane človeške strasti in ki gojimo očetovska čustva napram ljudstvom in narodom vsakega plemena, želimo, da bi se ohranil popoln mir in da bi blagostanje vsak dan bolj in bolj naraščalo. Vsakikrat, ko vidimo, častiti bratje, kako se jasno nebo zatemnuje z grozilnimi oblaki in kako grozi človeštvu nova vojna nevarnost, ne moremo, da bi ne povzdignili svoje besede ter opozorili vseh, naj pogasijo spore, poravnajo prepire in naj uposta-vijo oni pravi mir, ki naj bi zagotovil pravice vere, narodov, posameznih državljanov s tein, da bi jih, kot je potrebno, javno in odkrito pripoznal.ee
Toda sv. oče ne želi samo miru, ampak je pokazal človeštvu tudi sredstva v dosego tega tako vzvišenega cilja. Pravi namreč: »Treba je predvsem prenoviti duhove, zatreti strasti, pomirili sovraštva, udejstviti načela pravičnosti, doseči bolj pravično razdelitev bogastva, gojiti medsebojno ljubezen, izpodbujati k čednosti. V dosego tega vzvišenega namena je gotovo ni boljše pomoči kot ona, ki jo nudi katoliška vera. Božji nauk uči, da so si ljudje bratje med seboj in da tvorijo isto družino, ki ima Boga za Očeta, Kristusa za Zveličarja, ki res poživlja s svojo nebeško milostjo, ki ima svoj večni dom v nebesih. Če bi živeli ljudje v resnici po teh naukih, potem bi ne težile ne javnega in ne zasebnega življenja ne vojne ne spori ne nemiri ne kršitve državljanskih in verskih svoboščin, temveč veder mir, temelječ na pravičnosti, bi napolnili razum in srca in pot v dosego vedno večjega blagostanja bi bila odprta.«
Sv. oče poudarja, da je to delo nedvomno težko, toda nujno, in da zato, ker je nujno, ne smemo oklevati, ampak delati, da vse to izvedemo. Za pomoč pa, da se
stiskah naši pradedje. Nato poziva sv. oče škofe, naj napovedo v ta namen javne molitve in naj povabijo k tem molitvam vernike, ki naj izprosijo od Boga miru in složnosti med narodi in ki naj organizirajo nekako sveto vojsko za odstranitev nasprotstev, ki prinašajo toliko gorja človeškemu sožitju.
H koncu poziva sv. oče vernike, naj se posebno noč pred praznikom brezmadežnega spočetja združijo s Kristusovim namestnikom, priporočijo Mariji brezmadežno spočeti ter prosijo Očeta usmiljenja, da bi po pomiritvi sovraštev in po pravični ureditvi vseh zadev zasijal vendar končno popoln mir nad vsakim narodom. Isto naj storijo med devetdnevnico k božičnim praznikom. Ravno tako naj ne pozabijo verniki prositi novoro-
Še par ‘nedelj nas loči od zaključka tega svetega leta. Zadnjo adventno nedeljo, na božični predpražnik, bo sv. oče zaprl 3V. vrata za novih 25 let. Istočasno pa se bo vir svetoletnih odpustkov odprl za vernike vsega ostalega sveta.
Vendar je prihajalo tudi zadnje tedne mnogo romarjev še v Rim, ki so pri skupnih sprejemih napolnjevali baziliko sv. Petra in pozdravljali vrhovnega poglavarja sv. cerkve. Prevladovali so te dni med njimi vojaki vseh vrst iz Italije, od pešcev tja do letalcev. Kot romarji so se pojavili tudi uradniki raznih mini-slerstev v Rimu in osebje raznih finančnih zavodov.
Med svetoletne pobožnosti je sv. oče uvrstil letos tudi polnočno sv. mašo, ki jo je sam daroval v noči med 7. in 8. novembrom in je dovolil, da so tudi župniki v Italiji smeli takrat maševati, a samo za moške. V Gorici je bila tisto noč sv. maša v stolnici in udeležba mož je bila kar obilna.
Malo je pomembnih slovenskih kulturnih dogodkov v Trstu, ki raz* gibljejo slovensko javnost. Eden iz* med takih pa je bila brez dvoma opereta »Miklavž prihaja«. Opereta sama je v Sloveniji že dobro znana, saj je doživela že več lepih vprizo* ritev. Prijetna melodija, ubrana v razpoloženje dveh glavnih scen: ne* besa in pekel, prevzame poslušalca že takoj v začetku. Samospevi, dvo* .ipevi in zbori dopolnjujejo polnost harmonije. Motivi so blizu otroški duši, vendar glasbeho in besedno ta* ko dovršeni, da nudijo prijeten uži* tek tudi odraslemu.
Vprizoritev dela je bila poverjena Dragu Petkovšku. Če bi vsakdo vedel, s kakšnimi težavami se je moral re* žiser boriti že pri vajah in potem v dvorani sami z negledališkim odrom, potem bi to delo občudoval. Z ve* liko spretnostjo se je režiser ognil vsemu, kar bi v tem prostoru motilo predstavo. Postavil je pred nas brez dvoma tako dovršeno opereto, da .sejo ne bi sramovalo niti poklicno gle* dališče. Z arhitektom in g. 5'. Kregarjem, ki je zamislil sceno, je raz* poredil nastopajoče tako, da je iz« polnil prostor. Oder je razdelil v dva
j‘enega Zveličarj‘a in njegove nebeške Matere, da bi katoliška vera, ki je najbolj varen temelj človeškega in družabnega sožitja, uživala med vsemi narodi prostost, ki ji gre, in da bi vsi tisti, ki zaradi pravice preganjanje trpe, bili deležni nebeške tolažbe ter dosegli izpolnitev svojih gorečih želja.
To je v glavnih potezah vsebina papeževe okrožnice, ki dokazuje, kako si sv. oče na vse načine prizadeva, da bi ne prišlo do tretje svetovne vojne. Ali si bodo vzeli narodi in njihovi predstavniki besede poglavarja največje duhovne velesile k srcu ter uredili na miren način svoje spore, ali pa bodo drveli v novo vojno ter s tem v lastno pogubo'! Mi tega ne vemo. Mi vemo samo to, da so časi skrajno resni in da imamo dpvolj vzroka, da si vzamemo besede sv. očeta k srcu in da molimo tudi za mir.
Še večja bi bila, da nismo imeli ob tisti uri prav pomladanskega neurja s suhim gromenjem, vetrom in naiivojn. Pridigal je že več dni vsem italijanskim vernikom po radiu p. Lombardi, sloveč govornik in je tudi pri tej polnočni maši imel svoj cerkveni nagovor. Milijoni mož so prejeli ob tej priliki sv. zakramente; računajo na 12 milijonov v Italiji.
Zadnja dva tedna so zborovali v Rimu višji in nižji predstojniki vseh cerkvenih redov in kongregacij. Ljudje, ki so se odpovedali z obljubami trojnemu pože-ljenju sveta: poželjenju oči, sveta in napuhu in ki služijo svojemu Bogu v uboštvu, v čistosti in v pokorščini svojim redovnim predstojnikom. Posvetovali so se kako naj bi njih redovi bolnemu človeštvu, ki je vsem trem po-željenjem zlasti v današnjih časih popolnoma zasužnjeno, pomagali do ozdravljenja, svojim članom pa do izpopolnjenja. Tako sv. cerkev skrbi tekom sv. leta za vse svoje vernike.
dela, In dal prostor v spodnjem delu predvsem za rajanje angelcev in ples parkljev, kar je naštudirala prof. Krasulja Suhadolčeva. Gospa je to delo- s plesalci, ki niso bili še nikdar pred tako nalogo, tako lepo in sklad* no s sceno razgibala in izpeljala, da ji gre vse priznanje. Tudi zbor šeut* jakobske osnovne šole je prof. Mari* ca Zupančičeva tako lepo izvežbaia, da ni bilo nikjer nobene šibke točke, ampak nasprotno zelo siguren na* stoji. Orkester in pevci so verno sledili roki znanega glasbenega moj* stra prof. Karla Sancina. Tudi uspeh njegovega dela je sad zmožnosti in umetniške zrelosti. Med posameznimi vlogami je treba občudovati mirno dostojanstvenost in zadržanost sv. Miklavža, ki b) mu težko našli pri* mere. V maski, mimiki in vsem po* javu je bil čudovito dovršeno izobli* kovan sv. Peter Vilka Čekute. Preše* nečal je Kodrček Marice Hrvatinove. Njeno petje, njen siguren nastop, njen ples, vse to da slutiti, da jc mlada igralka zelo nadarjena in bo morda še večje uspehe doživela. Tu* di parkeljčka Skraiulin in Kosmatin, ki sta ju pela Marinka Teuerschuho* va in Breda Bekarjeva, sta bila v pet*
REKLI BOMO TEŽKO BESEDO ■
MED MAMI VSTAJA MOV ROD
SVETO LETO
KIUILfnUlRIA
Jerko Geržinčič: »MIKLAVŽ PRIHAJA« (5. dec. 1950)
GOISPODIARSmVIO
ju in v nastopu zelo prijetna in iz* delana; svoji vlogi sta rešila tako dovršeno, da sta žela za to veliko priznanje. V ostalih vi gah so na* stopili še: Drago Petkovšek kot Kri* špin, Stanko Žitko kot Gerard, in Marijan Kos kot Lucifer. Vsi so re* šili svoje vloge zelo dobro. Preko tega okvira pa je stopil še prof. Kos, ki je odpel in zaigral vlogo Luciferja s tisto odrsko tehniko in opernim spevom kot ga ima lahko ie operni pevec. S svojim bogatim in blago* zvočnim glasom je v trenutku osvo* ji! dvorano, posebno pri drugi pred* stavi. Postavil pa je tudi v maski lik gledališkega Luciferja.
Tako pomeni celotna predstava velik kulturni dogodek za tržaške Slovence in kamen, na katerem bo rasla nadalnja stavba slovenske gle* dališke kulture na tem koščku Slo* venije.
Za to doživetje in za ta umetniški užitek in otroško veselje se tržaški Slovenci zahvaljujemo Slovenskemu odru za to delo, dajemo priznanje slovenski šoli pri Sv. Jakobu, reži« serj'u, dirigentu in še vsem, ki so pri izvedbi pomagali. Zahvala pa tudi Zavezniški vojaški upravi, da je končno dala tudi Slovencem v Trstu možnost kulturnega dela.
profesorja, pa tudi vlogi sina in slu* žabnika Jožeta sti bili kar dobri. No, pa tudi drugi so se dobro odre* zali, dasiravno niso mogli priti tako do izraza, ker so imeli manjše vloge. Posrečena je bila tudi izbira igralcev za posamezne vloge, za kar gre po* sebna pohvala gospodu režiserju.
Škoda le, da igralcev ni bilo mogo* če prav dobro maskirati, kar je ne* koliko kvarilo celotno podajanje.
Od vas pa, dragi dijaki, pričakuje* mo še veliko in tudi upamo, da ne mislite zaspati na lavorikah ter nas tako razočarati.
slovenski knjigi, o grofu Edlingu, A. M. Slomšku, Tavčarju in Josipu Mur* nu Aleksandrom. Fran Erjavec piše o nadškofu dr. Jegliču in a zlato* mašniku Antonu Merkunu. Koledar se je spomnil velikega državnika dr. A. Korošca in umrlega goriškega čas* nikarja Poldeta Kemperleta. St. Sta* nič popisuje star slovenski rokopis iz začetka 18. stoletja,, namreč — slovenski slovar, ki je last goriške se* meniške knjižnice. Tehten je članek iz kmečkega življenja »Kmet posest* nik ali državni dninar«. Nekaj >e tudi leposlovja; tu je treba izredno pohvaliti Beličičevo razmišljanje »Pot v Mavhinje«. Pisatelj obsoja modsr* no hitro življenje, ki ne da človeku časa, da bi pomislil o kaki važni reči. Dobri so tudi gospodarski in poljud* noznastveni članki. Skratka: Mohor* jev koledar se tudi letos lepo postavi. Druga knjiga je Jalnova povest
»OGRAD« iz goriškega življenja v polpretekli dobi. Pisatelja goriški naohorjani že dobro poznajo, saj so pred vojno brali njegovega »Ovčarja Marka«, ki je nedvomno najbolj u* metniška ljudska povest zadnjih pet* desetih let. V letošnji povesti pa pripoveduje o usodi lepe mlade go* spe, ki se je žrtvovala za moža ter šla namesto njega v zapor. To je zgodba duševnega trpljenja in pove*
i	ličanja, toplo opisana in odlično
Špekulanti na delu
Če je kakšna kriza, če so kje te* žave, se takoj pojavijo različni za* jedavci, špekulanti, ki hočejo te težave izrabiti sebi v korist. Vedo, da vojna mnogo rabi in uniči, da v vojni blago postane bolj redko, da se s skrivanjem blaga lahko mnogo zasluži. Špekulanti pa so majhni, ki špekulirajo z 10 kg mila ali sladkor* ja; poleg tega pa so tudi veliki, ki špekulirajo z velikanskimi zalogami čevljev, usnja, tekstila, kovin in vsega mogočega.
Ni vedno lahko začrtati mejo med špekulantom in previdnim gospodar* jem. Tako je Švica v zadnjih letih uvozila neprimerno več življenjskih potrebščin, kot jih redno potrebuje. Švicarska vlada je celo nasvetovala svojim državljanom, naj si nakupijo za svoje gospodinjstvo čim višje za* loge sladkorja, masti, riža, moke in vsega drugega. — To ni špekulan* stvo od strani Švice, ker Švica misli pač ohraniti svojo nevtralnost in ne b; bilo izključeno, da bi bila odre* zana od rednih virov življenjskih
Kakor smo prosili vsemogočnega Boga, tako se je zgodilo. Nova maša častitega g. Loyriha je bila praznik kot jih Dolina ne pomni. Dobri Bog je do vrha- napolnil deccmberski dan s soncem in pomladno toploto. Du* hovna korist tega praznika je sicer
pri obhajilni mizi tudi veliko povedo. Tam pred desetimi leti bi sicer po* dcfcni praznik lepše uspel in bi bilo še več koristnega sodelovanja. Voj* ska je premnoge strla in tako take praznike sicer opazujejo, se jih tudi veselijo, a ne — sodelujejo. Prav za*
zgrajena. Pisatelj je že med vojno končal tudi drugi in tretji del obšir* ne stvaritve, tako da je delo prav za piav veličastna trilogija goriške zem* lje in ljudi.
In končno tretja knjiga »ZGODO* VINA GORIŠKE NADŠKOFIJE« izdana za 200 letnico obstoja nad* škofije. Knjiga obsega štiri članke. Dr. R. Klinec je lepo in z zgodovin* skimi viri podprto opisal usodo oglejskega patriarhata na slovenski zemlji in potem ustanovitev in raz* voj nadškofije od 1. 1751 dalje. Stan* kc Stanič je orisal delo goriškega
potrebščin. — Špekulanstvo pa bi bilo, če bi Švica nakopičila mnogo življenjskih potrebščin in drugega blaga, da bi ga potem drago proda* jala potrebnim sosedom. — Švice ne bomo proglasili za špekulantko, temveč za previdno gospodarico, pra* vo mater svojih državljanov.
Italijanski sir
2,3000.000 q sira so napravile lan* sko leto italijanske sirarne. Ker ra* bimo za q sira približno 9 q mleka, je italijansko sirarstvo porabilo 1. 1949. nad 20 milijonov q mleka. Kvintal mleka je nekaj manj kot hi, ker 100 litrov mleka tehta navadno 103 kg.
V	isti dobi je bilo izvoženih 131.000 q sira ali 6°/o celotne proizvodnje.
Po Marshallovem načrtu bi mtjpla Italija 1. 1952. proizvoditi v celoti 2,650.000 q sira in bi se morala do takrat proizvodnja dvigniti še za nadaljnjih 14”/o, kar se bo najbrže tudi zgodilo, saj je italijanska živi* noreja in s tem tudi mlekarstvo v stalnem porastu.
nadškofa Andreja Gollmayra, ki ie prepeljal versko življenje na Gori* škem Iz mrzlega, duhamornega jan* zenizma v veselejše in času primer* no krščanstvo. Msgr. Al. Novak obravnava življenje bogoslovnega profesorja dr. J. Hrasta, dr. A Kacin pa velikega škofa dr. A. Mahniča. V knjigi so slike vseh goriških nad* škofov.
Letošnje mohorjevke so vsega pri* poročila vredne in prepričani smo, da bodo vsi goriški in tržaški Slovenci radi segli po njih
p. t.
novomašnik stopal v svojo domačo cerkev, smo vsi peli zahvalno pesem, zahvalo Bogu, ki je izbral tudi iz na* še vasi enega za sveto duhovniško, službo. Po blagoslovu smo ga sprem* Ijali proti rojstni hiši. »Oj, hišica očetova, Bog živi te! Vsa si v žele* nju, vsa si v lučih! Tako sprejema krščanska hiša sina — novomašnika. Tisti večer smo se še enkrat zbrali v veliki vaški dvorani in priredili g novomašniku prav prijetno akade« nujo. Vse je sodelovalo. Glavno vlogo so imeli odlični mačkoljanoki pevci, ki so nam zapeli celo vrsto lepih narodnih pesmi. Tudi mali do* linski »pevci« so doživeli izredno odobravanje. Najbolj junaško so za* peli veselo prigodnico »Sto let«.
8. decembra, nova maša. Začelo se je pri rojstni hiši ob desetih dopol* dne in konec je bil tam ob enih po* poldne. Tako smo naredili kar cele tri ure. Pa kdo gleda na uro, ko sije teplo sonce in se obhaja nova masa! Novomašni govornik, č. g. župnik Malalan, je govoril kot bi rožice sadil. Cerkev je bila polna kot v zadnjem desetletju gotovo nikoli ne. Na vsej množici je sijalo najbolj slovesno razpoloženje. Po popoldan* skem blagoslovu je prišel g. novo* mašnik med dolinsko mladino, po domače pravimo med bubce. Vsake* mu šolarju je dal malega Miklavža, ki je letos po veliki nerodnosti 5. dec. pozabil na Dolino.
G. novomašnik ostane med nami do februarja. Želimo mu, da bi se lepo počutil med nami, da bi slišal v tem času veliko naših lepih pesmi in predvsem, da bi s svojo prisot* nostjo storil veliko dobrega za duše svojih rojakov.
Devica Marija v Dolu
Na prekrasni dan Brezmadežne je bilo na Krasu kar pomladansko' živo. Zlasti v Dolu, kjer imamo v »cerkvi* ci« milostni kip fatimske Kraljice, se je pri popoldanski pobožnosti zbralo mnogo Kraševcev — eni so ugotavljali, da je že skoraj kot ne* koč ob kvatrnici na Gradu —. Po* sebnost letošnjega praznovanja Brez* madežne je bila, da so po slovesnem blagoslovu cerkveni pevski zbori iz Doberdoba, Vrha sv. Mihaela, Ja* melj in Dola Mariji v čast priredili kar pravi koncert; zbor za zborom je prav lepo izvajal svoje pesmi. Upamo, dai je tudi Mati božja bila vesela tega daru naših kraških pev* cev, ki se kljub trdemu življenju pohvalno trudijo za božjo in njeno čast.
Bazovica
V	kratkem času smo imeli dve zelo uspeli prireditvi. Zadnjo nedeljo v novembru so nam igralci pokazali res lepo veselo igro; Namišljeni bal* nik. Igra je precej zahtevala, vendar so jo igralci zelo dobro podali. Sli* kovite rokoko obleke so gledalce še bel j prestavile v stare francoske čase.
Prireditev „Krožka slovenskih srednješolcev** v „Domu Brezmadežne"
V	petek dne 8. decembra, na praz* nik Brezmadežne, nas je iznenadil naš srednješolski fantovski krožek z lepo uspelo prireditvijo trodejanke »Zmagala si«, katera je. bila v ta namen prevedena iz francoščine. Snov igre je zelo aktuelna in se do* gaja v Parizu v hiši nekega višjega predstavnika neke francoske stranke.
V	igri se prepleta zlo s dobrim, dobro tudi slednjič zmaga.
Fantje so nam v celoti podali svoje vloge prav dobro. Videlo se je, da imajo precej smisla za oder, dasi* ravno so gotovo še začetniki. Naj* bolj doživeto je bila podana vloga
Knjige Goriške Mohorjeve družbe
so izšle. Letos je družba izdala tri zanimive in res lepe knjige. Med njimi je običajni
KOLEDAR z bogato in pestro vse* bino in mnogimi ilustracijami. Spe* minja se stoletnice Družbe sv. Mo* horja v Celovcu. Goriška Mohorjeva je prav za prav izšla iz celovške; zeto se stoletnica tiče tudi naše družbe kakor sploh vseh Slovencev I* cerkvenega življenja prinaša Ko* ledar poročilo o svetem letu in naj* važnejšem dogodku 20. stoletja, nam* reč o proglasitvi Marijinega vnebo* vzetja za versko resnico. Pesmi so prispevali stari znanci Ljubka Šorli, Marijan Jakopič in Joža Lovrenčič mlajši. Ker je šolsko vprašanje za obmejne Slovence trajno zanimivo1, objavlja Koledar poročilo o šolskih rtzmerah na Koroškem (piše dr. J. Tischler) in na Goriškem ter o pc* čitniskih kolonijah otrok iz osnovnih šol. Letos so zastopani med sotrud* niki tudi ameriški Slovenci. Franci* škan p. Kalist poroča o verskih raz* n,erah med Slovenci v Ameriki (v tem članku so zanimivi statistični podatki o 'številčnem stanju Sloven* cev v Združenih državah), Anton Grdina st. pa piše o pomenu Mo* horjeve družbe za Slovence izven domovine. Prof. Jevnikar priobčuje členke o znamenitih obletnicah, ka* terc obhajamo letos, namreč o pr
D=Q=PISI
Nova maša v Dolini
skrita človeškim očem, a dolge vrste
fovomašnikovega sprejema. Ko je
to je še bolj poudarka vredno, ua ie kljub povojni zmešnjavi ta naš po obsegu izredno velik praznik krasno uspel.
Ko smo v nedeljo 3. dec. popoldne pričakovali novomašnika, tedaj si do* bi) vtis nekdanjih velikih krščanskih
časov, ko so pri farnih procesijah vsi sodelovali, ki so zapisani v krst* nih knjigah. Tam v sivi davnini pred 85. leti je bil tak zadnji srečni dan za dolinsko župnijo. Tedaj je sprejela zadnjega novomašnika — domačina. — Vsa vas se je udeležila
•v
Šahovski umetnik
Nekega poletnega večera je sedel mlad Francoz v londonski gostilni »Pri kroni« ter gledal z drugimi ra* dovedneži dva gospoda, ki sta igrala šel in sicer za 10 funtov šterlingov. Eden izmed igralcev se je znašel sko* raj pri kraju in si ni znal več po* magati, zato je jezno in z nasmehom dejal: »Kdo si upa kupiti mojo igro?«
»Koliko zahtevate?«, je vprašal nekdo izmed gledalcev.
»Jaz vam dam 10 funtov, a Vi sa* mo 10 šilingov.
»To je preveč, saj je vašo igro skoraj nemogoče prav končati!«
»Tudi jaz vem, toda Vi kot dober igralec lahko daste 10 šilingov in si s tem morda prislužite 20 funtov.«
»Položaj vaše igre je tak, da ne dam niti 2 šilinga.«
»To je premalo, dragi prijatelj.«
»Jaz Vam dam 3 šilinge«, se oglasi
mladi Francoz.
»Vi niste Anglež?«, vpraša igralec.
»Ne, Francoz sem.«
»Dajte 5 šilingov.«
»Rad bi dal, toda ravnokar sem plačal krčmarju in ostali so mi samo 3 šilingi.«
»Torej je ta igra za Vas nekaka brezupna špekulacija.«
»Skoraj bo kaj takega.«
»Torej dajte 3 šilinge.«
Francoz je dal zadnje 3 šilinge, dobil za to 10 funtov od igralca za skoraj zaigrano igro ter sedel na njegovo mesto. Kmalu se je izkazalo, da je, čeprav mlad, sijajen igralec. Igro je dobro končal ter prejel tudi od nasprotnika 10 funtov.
»Izborna igra, so vzkliknili trije ali štirje gledalci, ki so bili kot priče navzoči. Tisti, ki je izgubil igro — gospod v starejših letih — se je obr*
nii do svojega novega nasprotnika, mladega Francoza, z besedami:
»Nisem verjel, da boste Vi dobili to igro, ki jo je štel moj prejšnji drug za zgubljeno. Vsa čast Vaše* mu talentu.«
»Tudi Vi igrate izborno,« odvrne vljudno mladi fant.
»Moje ime je John WUmot. Rad bi se z Vami seznanil.«
»Moje ime je Franc Danican, ime* nujem se pa tudi Filidor z umetni* škim imenom, sem namreč glasbenik. Slavni dirigent Campra je bil moj učitelj v glasbi in šahu, toda prišla sva navzkriž, ker sem ga premagal.«
»V čem, v glasbi?«
»Ne, v šahu.«
John Wilmot je smehljaje vzel to na znanje ter vprašali mladeniča, če« mu jc prišel v London.
»Hočem poiskusiti srečo. Ker znam agleško, nameravam -za londonska gledališča komponirati komične ope* re. V Parizu s to rečjo nisem imel sreče.«
»Imate morda že kaj upanja na
u^peh tu v Londonu?«
»Nič, še slabše je kot v Parizu.«
»No mladi prijatelj, le pogum! Vsak začetek je težak. Eno prednost pa imate tu v Londonu, in sicer to. da ste izboren šahist. S tem si lahko več prislužite kot z glasbo. Posebno še, če boste zmožni pokazati kaj po* sebnega, česar tukajšnji igralci še niso videli.«
»Upam, da sem zmožen.«
»Kaj mislite s tem?«
»Ste že kdaj videli hitro igro v šahu z zavezanimi očmi?«
»O da! Nekoč je igral neki moj* ster, ne da bi pogledal na šahovnico, proti nekemu šahovskemu matador* ju.«
>In je dobil igro?«
»Ne podlegel je.«
»Torej Vam povem, da sem pred nekaj meseci igral v pariški kavarni »Procope«; z zavezanimi očmi isto-čas* no tri igre proti trem imenitnm ša* histom.«
»In ste jih gotovo izgubili?«
»Nikakor, vse tri sem dobil.«
»Nemogoče!«
»Lahko mi verjamete, da je resni* ca, dragi prijatelj.«
»Le kako morate držati v spominu potek treh iger? Dokler ne vidim, ne verujem.«
»Z veseljem sem Vam pripravljen to dokazati.«
»Dobro, ravno je čas za čaj; izvo* lite z menoj na moj dom; stanujem tu v bližini.«
»Res ste prijazni; seveda hvaležno sprejmem vabilo.«
»Po čaju bova takoj napravila poiskus.«
»Kje pa so drugi igralci?«
»So igralke; namreč moja žena Su* zana in hčeri Beti in Jeni, vse tri dobro izšolane v šahu. Jaz in moje hčerke bomo igrali proti Vam; moja žena pa bo napovedala naše poteze in po Vaših navodilih delala Vaše. Če bo šlo v redu, sc bova potem pomenila o trgovskih zadevah.«
Oba sta zapustila gostilno. Čez ne* kaj minut je bil mladi Francoz v krasnem stanovanju predstavljen
Če bi igralci nekatera/ mesta še bolj izdelali, bi jo lahko pokazali na vsa* kem odru.
Še večje doživetje za Bazovico je bil Miklavžev večer. Šolska mladina in pevci so pripravili spevoigro: M is klavž prihaja — isto ki jo je Slo« venski oder vprizoril v Trstu v Ljud« skem domu. Mirno se lahko trdi, da takega miklavževanja v Bazovici še ni bilo. Otroci in pevci so pokazali veliko požrtvovalnosti pri vajah, za« to so pa tudi želi velik uspeh. Dolgo časa bodo ostali v spominu leni pri« zori iz spevoigre zlasti rajanje ange« lov in petje hudičev. Zaradi miklav« ževanja v Trstu je naš'a prireditev ostala bolj v ozadju, a gotovo po« meni za Bazovico velik dogodek. Res smo lahko hvaležni vsem, ki so spevoigro pripravili.
Smem vam pa zaupati, da so igral« ci že zopet na dlu. Na Silvestrovo bodo vprizorili igro, ki kaže, kako zna biti človeško srce večkrat sehič« no in krivično. Vse je povedano v stavku, ki ga izreče mati, ki prega« nja uboga dekleta: »Saj se mi reva smili, toda jaz moram skrbeti nai« prej za svojega otroka.«
Če ne boste imeli kam iti. pridite v Bazovico na silvestrovanje!
Pevma
Večkrat grem iz mesta v Pevmo in na Osla v je. Marsikaj slišim in vidim. Pevmčane je neprijetno zade«
lo	povišanje voznine, pri avtopodiet« ju Ribi, iz Gorice v Pevmo in na« sprotno od 15 na 25 lir. Skok na« vzgor je odločno prevelik. J udi ce primerjamo ceno z drugimi postaja« mi iste proge, pridemo do istega za« ključka, da je povišek previsok. In cesta do Pevme ni menda slabša kot drugod.
Podgora
Naši doraščajoči otroci. Ki v Ma« rijinem vrtcu zaslužijo naslov »Ma« rijina mladina«, so se z lepo udeležbo v cerkvi ter s sodelovanjem pri pev« skih vajah njihovega zborčka in še na druge načine lepo pripravljali na novo Marijino slavnost na 1. novem« bor. Rako smo radi poslušali njihovo petje in izredno, skupno deklamacijo, ko je Marijin oltar kar žarel s pre« novlje.no, blestečo krono in drugimi lepotami. Marsikomu so tedaj od ginjenosti solze zalile oči... saj so mnogi sodelovali za to krono in imeli ljubeče in skrbno srce ob zbra« nih otrocih.
Marijin vrtec je bil na novo usta« n ovij en na lansko Brezmadežno spo« četje in kar poživljajoče je bilo, da je Vrtec letos, na isti lepi Marijin praznik še narastel in ne opešal! —
Pa še nekaj nam je vsem v zelo prijetnem spominu:	Sveti Miklavž,
seveda! Kako lepo in kar presenetijo vo' je bilo oni torek zvečer. Zares, prav častitljivega in imenitnega Mi« klavža smo dočakali v župnijski d'-o«
ranici. Tu je zopet prav iznajdljivo delovala Marijina mladina. Nasmeja«
li	smo se ob deklamacijah. Zelo pa smo prisluhnili, ko nas je pridni zborček kar iznenadil s tremi izred« nimi pesmicami. Ah, prav je, da ta« ke mladine sv. Miklavž ne pozabi! In res je ni pozabil. —■ Obstali smo ob razvoju spoTeda: saj prisostvuje« mo kar celi igrici! Da, to vam ni bil samo kakšen običajen Miklavžev pri« hod, kot je to na mnogih krajih. Podučna in vesela otroška igrica je bila: »Miklavža čakamo«. Doživljali smo, kako je sveti Miklavž prinesel z angelčki, s presnetim parkljem sc« veda in z darovi in nauki ter z na« stopom kar mnogo, mnogo vsej na« bito polni dvorani. Pa ni bilo ne vabil, ne propagande in vendar... Prijeten in kar nenavaden pa je bil konec predstave, ko so vsi zbrani otroški igralci, na Miklavževo izpod« bc.[lo, izrazili svoj gnev in obsodbo nad satanom in rekli: »Mi moliti znamo in pridni bodemo, — a satan gre naj se solit in v peklenski ogenj se nrodit!!«. Tu je sv. Miklavž za« res pokazal svojo svetniško, nebe« ščansko moč: ob bobnenju in silnem poku se satan prekopiti kar z noga« mi v zrak in se premagan in nagnan zvrne in spobere proč! — Bog daj, da bi bilo to tudi v resnici tako! Potem bi nam ostalo marsikatero živo upanje in uspehov polno pri« čakovanje za bodočnost!
NzOV
HCIE
Štandrež
Pravoverni sveti Miklavž je letos zopet obiskal naše otroke. Dogovoril se je z veroučiteljima, katera sta mu pripravila v šolskih .prostorih prav lep sprejem. Na predvečer njegovega godu so naši otroci nestrpno čakaii pred šolskimi vrati že uro pred na« povedanim prihodom, da bi zasedli prostor in lepše videli ves potek Mi« klavževga obiska. Sv. Miklavž je za« sedel v vsem svojem sijaju in v spremstvu svoje nebeško ter peklen« ske družbe določeni prostor pod škr« latnim baldahinom, medtem ko so mu naši pridni otroci odpeli po« zdravno pesem. Svetnik je nato na« govoril vse mnogoštevilne otroke in ljudi, ki so polnili prostor tako, da jih je bilo lepo videti. Sveti Miklavž se je pokazal gin jenega ob tako le« peni sprejemu in ob tako lepem šte« vilu častilcev. Pohvalil je našo vas in izrazil željo, da bi mu tudi v bo« doče ostali zvesti. Nagovoru je sle« dilo izpraševanje otrok o verskih in šolskih stvareh. Pa tudi nekaj na« božnega in narodnega petja je hotel slišati, kateremu je sledilo razdelje« vanje obilice daril. Vse je poteklo v splošnem zadovoljstvu Le »tetka Soča«, se jezi na naša vatikanska glasnika (veroučitelja), ki po njenem pisanjem ne zamudita nobene prilike, da bi vnašala razdor med naše ljud« stvo in ga hujskala proti svojemu lstnemu narodu.
Jubilej
Dobro znani kapucin o. Fidelis Kraner praznuje 21. decembra deseto obletnico svojega mašuištva. Ne« umornemu in delavnemu o. Fidelisu naše najiskrenejše čestitke!
Božično romanje na Tržaškem
Že pet let prirejajo slovenski kateheti na elan Nedolžnih otrok 28. dec. božično romanje s svojimi učenci. Glavna točka je obisk jaslic po velikih mestnih cerkvah. Nekatere skupine so imele v prejšnjih letih svojo skupno mašo in potem veselo po mestu od jaslic do jaslic. — Tudi letos se ho vršilo tako veselo romanje in sicer na	tradicionalni
dan 28. decembra. Vabimo prav vse pridne šolarje, da pod vodstvom svojih gg. katehetov obiščejo najlepše jaslice po mestu. 01) treh popoldne bomo imeli na Montuzzi skupni sv. blagoslov in nato ho izredno lepa božična veselica v največji mestni dvorani. Kakor druga leta,	naj zlasti v
tem sv. letu božično romanje otrok prav lepo uspe!
Miklavževanja na Goriškem
Miklavževa« je je	star slovenski
običaj, prenesen iz roda v rod v ve« sel je naših najmlajših. Tudi letos nas je sv. Miklavž obiskal in tako izpolnil želje naših malih z lepimi darovi. V Pcdgori so imeli v ta na« men prav lepo uspelo igrico, pa t.u« di v Štandrež, v slov. Alojzijevišče in Sirotišče je prišel kot običajno. Pa tudi druge slovenske vasi ni po« zabil obiskati in tako izpolnil svoje starodavno poslanstvo.
Novi socijalni sklad v Londonu
V	Londonu so osnovali naši emi« grantje pred časom socialni sklad, imenovan »Socialni sklad 29. okto« bra«, ki ima namen pomagati našim trpečim v taboriščih. Vodstvo sklada pošilja tako pakete kot denar v ta« borišča. V ta namen je bilo naprav« ljenčga že mnogo dobrega, za kar gre posebna pohvala našim fantom
v	Angliji, ki za ta sklad največ pri« speva jo.
Etna bruha
Na pobočju ognjenika Etne na Siciliji se je ob silnem grmenju spet odprlo novo žrelo, iz katerega je ognjenik najpreje bruhal kamenje, ki je padalo na sosednja polja in okoli« ške kraje. Za tem se je pa vlila iz žrela žareča lava, ki se vali s hi« trostjo 100 metrov na uro po po« bočju ognjenika in zelo ogroža hliž« nje vasi.
Prepoved izvoza živil iz Jugoslavije
Predsednik zveznega sveta za bla« govni promet v Beogradu je te dni izdal odredbo o prepovedi izvoza osnovnih živil iz Jugoslavije. Po no«
vi	odredbi je do 1. julija 1951 pre« povedano izvažati žito, meso, maščo« be in podobna živila.
Užitnina na prašiče
Oblasti so določile, da mor/a pla« ča.ti kmet, ki zakolje prašiča za last« no uporabo, 250 lir užitnine na prašiča. Seveda to velja samo za za« kol j enega prašiča na družino.
Nova tovarna igel v Kobaridu
V	začetku januarja 1951 bo začela obratovati v Kobaridu nova tovarna iggl, katera bo edina te vrste v Ju« goslaviji. Potrebne stroje dobijo iz Italije. V ta namen preurejajo neko bivšo italijansko vojašnico.
Danes ob 8 h zvečer na Pla-cuti prosvetni večer posvečen lepotam naše domovine.
Prihodnja štev. „KatoIiškega glasa14 izide na 8. straneh in = bo stala 30 lir. —
Katekizem za japonske slepce
Miss Caulfield, znana slepa Američanka, je izdala nedavno katekizem v brajlovi pisavi za japonske slepce. S pomočjo tega katekizma se pripravlja že 18 slepih japonskih študentov na sprejem sv. krsta. Miss Caulfield, ki je diplomirala na vseučilišču v Columbiji in ki si je izbrala Japonsko' kot kraj svojega delovanja, se je začela učiti japonščine že takrat, ko je poučevala v New Yorku japonske dijake v angleščini. Pozneje se je podala na Japonsko, kjer je ostala do zadnje vojne in kamor se je po vojni zopet vrnila, da bi posvetila svoje delo slepim študentom. Pridobila je neko kongregacijo domačih sester, da so odprle šolo za slepce; društvo kat. japonskih žena pa je zbralo potrebne fonde za izdajo katekizma za slepce. In tako se danes ti/ slepci pripravljajo na krst po zaslugi nje, ki jo imenujejo v Tokiu »apostola slepcev«.
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Še o proslavi na Dunaju
2e v naši zadnji številki smo po« ročali o odkritju spominske plošče Prešernu po dunajskem županu. Da« r.es Vam pa prinesemo še napis na plošči v nemščini: »Ein Vorbild den Volkern:	Hier	sehlossen Freund«
sehaft fiirs Leben France Prešeren, der slovvenische Dichterfurst, und Ana« stasius Griin, der osterreichische Freicheitssanger«. Ploščo je prevzela po svojem županu v varstvo dunaj« ska občina.
Obsodbe v praškem procesu
V zloglasnem praškem procesu, o katerem smo zadnjič bolj obširno poročali, so padle naslednje obsodbe:
Pomožni škof Žela je bil obsojen na 25 let ječe, benediktinski opat Opašek na dosmrtno ječo, ostali obsojenci pa na ječo od 20 do 25 let.
Tako je končal proces, k! je ponovno dokazal, kaj imajo pričakovati ljudje in še posebej katoliška cerkev, če bi komunistična pravica in njene metode zavladale tudi drugod po svetu.
Kat. kulturni odnošaji s Finsko
V mestu Helsinki na Finskem so otvorili 15. nov. kulturni zavod »Studium catholieum«, ki ga vodijo dominikanci in ki ima namen gojiti kulturne odnosaje med Finsko in med kat. deželami ter širili poznanje moderne katoliške kulture med Finci, z druge strani pa študirati katoliško tradicijo Finske ter njen donos h kršč. civilizaciji. Vodja novega zavoda je dominikanec Andrej Bonduelle, ki je pričel zadnje dni celo vrsto konferenc o moderni kat. literaturi.
Povečanje kat. duhovnikov v Zapadni Nemčiji
V Zapadni Nemčiji se obeta veliko povečanje kat. svetnih duhovnikov. Število duhovniških a-spirantov je namreč letos veliko večje kot prejšnja leta. Na bogoslovnih fakultetah Zapadnc Nemčije je vpisanih letos 202o dijakov.
LUPŠE IVAN TRGOVINA »PRI SONCU« Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA T R S T
Via Coroneo « Via Rismondo št. 1 Nasproti SODNE PALAČE
trem damam in pogoščen kot že dol« go ne.
»S kakšnim poslom pa se bavitc, če smem vprašati?« je dejal začuden nad bogato hišno opremo.
»Živim od svojih dohodkov, kupu« jem in prodajam namreč zemljišča ter se bavim s športnimi zadevami: gotovo veste,' da imajo Angleži na« vado staviti pri igrah, in če znate res dobro igrati šah z zavezanimi očmi, bova lahko veliko zaslužila.«
»To mi bo gotovo v veliko veselje,« jo odvrnil mladenič.
Po čajanki so si prinesli dve ša« hovnici, tretjo pa so si izposodili pri sosedovih.
Filidorju so s svileno ruto zavezali oči, on pa je še okrenil stol, tako da je kazal mizi s šahovnicami hrbet. Gospa Suzana je razločeno napove« dovala poteze svojega moža in obeh hčera, ter je po navodilih prekladala Francozove figure.
Igra ni trajala niti eno uro in vsi so bili premagani, najprej Beti, nato oče in nazadnje Jeni, ki je igrala
najbolje; zmagovalec jo je zaradi tega pohvalil.
»Zaman,« je ta dejala, »Vi ste mojster v šahu in ne morem se z Vami boriti.«
»Če hočete Vam bom lahko v biiž« njih dneh dal nekaj navodil, d) se boste lahko v šahu še bolj izpupol« nili.«
»To bi bilo od Vas zelo ljubeznivo, toda želela bi nekaj drugega.«
»Kaj bi bilo to? Prav rad bom storil, če bo v mojih močeh.«
»Sem glasbeno nekoliko nadarjena. Tu je klavir; Vi ste glasbenik, lahko bova skupaj igrala,«
»Z veseljem!«
Ze sta hotela k klavirju, toda oče NVilmot je odločil:
»Najprej šahovska zadeva, potem razvedrilo.«
Glasbenik je pristopil k gospo« darju.
»V Londonu imamo znamenit ša« hovski klub,« pravi Wihnot, »jaz Vas bom vpeljal, sem namreč že večkrat tam igral, Tam gre za ve«
like vsote in upam z Vašo pomočjo, z Vašo slepo igro, doseči uspeh; do« biček bova delila na polovico.«
»Z največjim veseljem, hvala Vam za zaupanje.«
»Glejte, da se boste potrudili; za nasprotnike boste imeli izvrstne igralce.«
»Napravil bom, kar bom mogel.«
Podala sta si roke. »Dobro,« je de« ja! NVilmot, »sedaj pa lahko igrate klavir z našo Jeni kolikor hočete.«
Najprej je igral na klavir Filidor sam, za njim Jeni sama; potem pa sta igrala skupaj štiriročno. Bil je res zabaven večer.
Dva dni nato sta oba družabnika stopila v elegantno sobo šahovskega kluba na St. Jamesovi cesti. NVilmot je najprej predstavil Filidorja čla« nom, nakar je ta igral z dvema naj« boljšima igralcema in ju z lahkoto premagal. Tedaj pa se je dvignil NVilmot:
»Dragi gospodje, ta mladenič je zmožen čudovitih reči; upa si igrati s tremi igralci naenkrat slepo igro «
»Si morajo tudi nasprotniki zve« /ati oči?« so vprašali poslušalci.
»Nikakor, šest nezavezanih oči premaga z dvema zavezanima.«
»Nemogoče!«
»In vendar je tako kot pravim; hočete staviti?«
»Koliko?«
»Petdeset funtov proti enaki vsoti.«
»Velja!«
»Dragi prijatelj, sprejmete še dru« ge stave?«
In vedno novi so sc priglašali: »Jaz stavim za 20, jaz za 30, 50, 100 funtov!«
NVilmot je vse stave točno zapisal in kmalu se je pričela tekma. Z za« vezanimi očmi, s hrbtom obrnjenim proti mizi, je igral mladi Francoz in z lahkoto premagal nasprotnike ter tako rešil svojo čast.
Vsi so zahtevali ponovno igro. Petsto funtov je znašal dobiček, k' sta si ga prijatelja razdelila.
»Pred nekaj dnevi sem skoraj ohu« pal, ko sem iskal kakega učenca za klavir; kako težko se je služil vsak«
danji kruh,« je govoril mladi mož, »sedaj pa vidim, da sem našel srečo. .
»Še večje vsote bova spravila,« mu jo dejal NVilmot, »jaz imam za to potreben kapital, Vi se le potrudite v igri.«
Naslednjo sredo je prišlo v klubu še do večjih stav; Francoz ie na« daljeval igranje v ostalih londonskih klubih, in preden je bilo konec leta, se je čutil že precej bogatega. Igral je še po drugih mestih Anglije, po« sebno v Edinburgu in v Dublinu.
Leta 1749 je izdal knjigo »šahov« ska analiza«, ki je doživela precej izdaj. Naslednje leto se je napotil v Nemčijo; vrnil se je spet v Angli« jo, se poročil z Jeni in z njo odšel v Francijo, kjer je komponiral ko« mične opere z velikim uspehom; med glasbeniki je veljal in še velja za slavnega moža; še bolj pa je znan na šahovskem poljiu.
Ko je izbruhnila francoska revo« lucija, se je umaknil pred njenimi strahotami v Anglijo, kjer je umrl
24.	avgusta 1795.	(Konec)