ViLKO MAZI: (4) Koncertna turneja ljublianskega učitelj. pevske^a zbora. Ljutomer — Baš prav. da sem se zopet domlslil stare zgodbe. to se pravi-, doiTris.il sem se ie na tisti kratki vožnji. Nekoč so namreč prignali v liubljansko Marijanišče paglavca, ki sem mu že davno pozabil ime. aii to Je gotovo. da ie bil dcma iz Ljutomera. Prienali so ga pa zato, ker sam ni imel prive volie. da bi šei, kamor mu je bilo usojeno. Fant je bilštrašno ^rborit. rjul je par tednov kakor Cibseden in sc za sleherno malenkost zakadil v člavekg.. dokler ga niso iznajdljive ž^lske sestre ukirotile s svojo »čudovito« metodo. Sestra I_..ucija pa ie šla v svoji i?na.idliivosti celo tako daleč. da je >po-rabila priliko za nazorni nauk in nam razložila pojem »ljut« iz — Ljutomera.Ker pobožna in bogaboieča sestra ni^mela govoriti drugeea nego golo resnic'° sem mogel uživati nekaljeno veselie. j^a me ie ljubi Bog ustvaril v »neljutem« ki*aiu. Od takrat mi je ostala nad Ljuto;i'erom črna in zla senca. vse do tistega •renotka, ko je nekdo hlastno zaiklical od (;Kna v vagon: »Pričakui.ejo nas!« ... Naši liutomerški toyariši in tovari*'!ce so nam prišli naproti, menda naravIln?t od kral.ieve maše. in so nam prine- sli naflepši pozdrav z novico. da ie koncertna dvorana pri Štermaruu že docefa raziprodana. Ko so nas še obdarili s šopki. smo odšli ž njimi pred sta_odavno občinsko hišo. kjer nas je pričakovala na Prnstranpm trgu šolska mladina z zastavo. Sokol. Oasilno društvo in mnogobrojno občinstvo. Z balkona nas je nagovoril župan Kiikovec, ki ie z zadoščenjem idvdaril. da ie občina zdai v čisto slovenskih rokah. Za njini nas ie pozdravil tudi zastapnik okra.ine politične oblasti s nar toplimi -besedami. Pa kratkem Juvančeveni odgovoru je zbor zapel »L.epo nafo domovino.« Nato smo si ogledali kor.certno dvorano. kier smo dobili tudi stap.ovan.iske nakaznice. Na senčni vevandi hotela vTriglav« so nam medtem i;ripravili izborno in ceno kosilo. Popoldne pa smo bili deležni bogateea piknika v okusno okrašeni telbvadniei deške in dekliške narodne šole, kjer so nam vrli koleai in koleginje odprli nasteža.i vrata svoie iskrene gostoljiibnosti. Poleg na*slastnejšega pri&rizka so nam postavili n.a mizo tudi ruijžlahtnejšo kapljo. Bila ie to ura prisrčnega bratstva, da bi človek rekcl s sv. pismom: »Tirkaj nam ie dobro biri...« Po pikniku smo se razgledali s kjanca nad šolo po plodnem Murskem nolin. vse tja do Radgone in v Medjimiurie. Še enkrat so s.e nam razgrni!a zlata nrekmurska polia. ki so tonlla v meglen horizont. Neki tovarišici ie kaniln od ust. morda celo od srca: »Ai. lepote!« Meni pa se ie zdelo, da me ie tisti fenotek iznova dosetrla tožba poštarice iz Bekincev. tožba po daljnjih hribih in dolinah ... Koncertna dvorana je bila zares dokraja zasedena. Škoda le, da ni bila vecja in boli akustična! Z.boru se x poneKod pcznalo. da nima spočitih grl. zlasti v >^3lovenski zemlii« in v Nedvedovi »Nazai v '.laninski ra.i,« kier so posebno moski glasovi zaostaiali. v Adamičevi »Tožbi<> pa ie i ženskim glasovorn nedostajalo cis:ote težkih disonanc in to zlasti v posledjiierr. stavku. Tudi vstopi so bili tupatam neenotni. ker se nekateri pevci ne moreio ločiti od not in paziti na taktirko. Izkaz.alo se ie Uidi, da ni se nič zalegla Prclovčeva lekciia sopranom v kritiki ljubljanskega koncerta. Ce ni potrebnega razmeria v številu glasov. si mora izkušen zbor to razrnerie umetno ustvaritl s ten?. da se močnejši glasovi brzdaio na kori^t šibkejših. Neupoštevanje tega eiementarnsga načela se ie zlasti občutilo v •>I ;'ublianskem polju« in »Izgubljenem cvetu.« Vse te neugodnosti p-a so vendar u.pešno presegale mnoge vrline. Tako so skrco vse Adamičeve pesmi izzvenele dovrseno. zlasti »V snegu«. »Da sem jaz ptičica«. »V saneh«, »Ne maram tebe« ln ¦Zbira. se. zbiraj lej>i zbor!« Isto moram r-riznati tudi o Pavčičevi »Ka.i, ve mislig«. kler se ie zbor odlikoval s krasnim Pianissimom. Višek uspeha pa so žele pesmi ge. Vuk-Sadarjeve. druga sočnejša o-d druire. vse pa prepletene z naisubtilneišimi. nitmi globokega umetniškega ču- stvovanja. Gdč. Cepudrovi gre tudi topot vse priznan.ie za verno in neusiljivo sprelnlievanje na pianinu. Skoro mi ni treba Dosebe omeniati. da ie pevovcdja Juvanec vodil taktirko z njemu lastp.o bravuro. za kar ie jrrejel pester bouguet dehtečega cvetja. Žal. da je drugi del koncerta motila nenadna nevihta. ki je hotela zlasti žensko poshišalstvo za tre.notek spraviti v panično skrb. Ali prevladala je misel lepe narodn«? nesmi »Zunai je nevihta bri)a...«—- in zares, bil je lep večer! Po koncertu se ie razvila v dvorani in stranskih prostorih ljubka zabava. Seveua ni rnanjkalo živahnih napitnic, kako neki — db pristni lotmerški kaplji. ki ji ie Bog <lal navdušenje za glavni element! oele, ko jc odpovedal električni tok, se le oglasila misel na potrebni spanec in razšli smo se polagoma na udobna prenočišča. ki so nam iih preskrbeli velepožrtvovalni lotmerški tovariši pri gostoljubnih trivatnikih. Zjutrai so nas pričakovali vozovi pred Sršenovo trgovino.. kjer nas je vrli trgovec odslovil po. stari. iugoslovenski navadi s požirkom izborne slivovke. Lep dan se je obetal. ko so vozovi krenili proti vinorodnim Slovenskim go'icam. Kmalu nam ie ooslednji robec zatnahnil v slovo. Ljutomer ie utonil v ze!enem dreviu in trti. To ni bil več tisti Ljuto-mer. kakor sta mi ga bila v davnih dneh očrnila srboriti paelavec in sestra Luciia. bil ie I.otn:er nailepšega spomina meni i.n nam vsem.