©■
/-justice
VESTI
IZ SLOVI^PUIJE
MURSKA SOBOTA. — Mad- agenta kominforma Zdravnika žarska in naša država si izme- Planpševiča, ki se že dalj časa njujeta politične begunce. Sim-|skriva v Sloveniji, patizerji ene in droge beže čezj SMRT NA MEJI. — 29. juni-mejo, upajoč najlti še na tem ja ob dveh zjutraj je mitra Ti-svetu nekoliko miru in “ideolo-jtovega miličnika; stražnika na škega" razumevanja. Tudi med severni postaji v Gorici, podrla madžarskimi vojaki se množe | neznanega moškega pet metrov
proč od meje. človek je obležal na tleh pri polni zavesti in ljudje to stran meje, v Italiji so slišali njegove besede, ki so prosile usmiljenja: ‘‘Pusti me živeti, imam tri otroke.” Toda v tem hipu je zverinski Titovec sprožil mitro še enkrat in napravil konec življenju očeta, ki morda ni imel niti namena bežati čez mejo, saj trdijo, da so ga slišali, kako se je prej razgovar-jal s stražnikom. Trdijo, da se je ubiti oče imenoval Narciz Oblak, ki so mu Italijani prej enkrat spremenili priimek v Nu-volari. Star 34 let, doma iz Gorice, ulica sv. Antona 13, po poklicu šofer.
dezertacije. Seveda ima Tito prav, ko pravi, da se vojska “dobrih sosedov” ni bati. Tito bi bolje storil, ko bi malo pogledal okoli 3ebe in ugotovil, da tudi v Jugoslaviji ni varen pred ljudmi, ki so odločeni obračunati z obema komunističnima sektama, Titovo in Stalinovo.
MURSKA SOBOTA. — Avgust Gojkovič je najbolj nevaren denunoianlt v okolici Murske Sobote. Po poklicu je učitelj in član OZNE. Takih vzgojiteljev nam vsekakor manjka. Da je Gojkovič tudi drugače prost vseh “nadležnih” predsodkov nam dokazuje dejstvo, da so bile ha njegovo prijavo marca meseca letos izseljene družine Vuk, Čeprnjak in Bidraž iz Ropovž ' ter Lončarjeva družina iz Be-darcev.
LJUBLJANA. — OZNA pridno seka v kominformskem gozdu. Vsepovsod vidijo oblasti delo kominforme. OZNA je porta-
la nerv-OZNA.	I
..nSSS^^fSa
osumljenega kominformista. V zadnjem času se množe vesti, da kupuje kominform orožje in mu. ničijo od italijanskih komunistov in ga preko tržaškega ozemlja pošilja v Slovenijo, odkoder se odpremlja dalje v črno Goro in deloma v Bosno, kjer hoče kominform osnovati žarišče proti-tit.ovskega delovanja. V Ljubljani so opazili tudi znanega
RAIN
Vremenski
prerok
pravi:
(nič se ne ve brez ciganke) Danes deževno, jutri oblačno in hladneje. Toplomer včeraj 83.
Plinarna Alkali bo kmalu začela zopet dajati plin
Plinarno bodo obratovali samo nadzorniki in preddelavci
Painesville, O. — Kakih 7,600 domov v okrajih Lake in Ashtabula, ki so že od zadnjega tedna brez plina, ga bo v par dneh zopet dobilo, kakor poroča Diamond Alkali Co. v Fairport, O.
Med unijo in vodstvom plinarne še ni prišlo do poravnave in stavka se vrši še naprej, toda unija je izjavila, da bo dovolila nadzornikom in preddelavcem, da smejo v.tovarno in jo obratovati. Ti bodo smeli iti skozi pi-ketne straže, da bodo lahko v toliko obratovali plinarno, da bo lahko oddajala plin iz koksovne.
Ta izdeluje umetni plin, ki ga oddaja Lake County Gas Co. in Lake Shore Gas Co. Slednja še vedno oddaja plin svojim 13,000 odjemalcem, dočim ga je prva
Rusija bo odpravila vojaJko vlado v coni vzhodne Nemčije
storili
•S3
zaprla. Družba je zaprla kokso-	*tM*J*e
vno, zdaj bo pa dovolila stroko-'°** G as Co„ so .meh h.šo na
vno izurjenim nadzornikom, dal
truSof“irPl«d -asuga-
straže. Unija je v to privolila in	POMAGAJMO JIM!
ljudje bodo dobili plin vsaj za'	>	°——
kuho.	V Ohio je treba licenco
za več kot 2 bari
Columbus, O.

Tri u fen
Berlin. — Zdaj, ko se organizirala komunistična vlada v ruski coni Nemčije, šo Rusi velikodušno naznanili, da odpravijo vojaško vlado ter prepuste vlado v roke civilnih oblasti. Seveda, te so 100 % komunistične.
Rusi so izvršili ta korak nekoliko pozno, kajti Zed. države, Anglija in Francija ,So storile nekaj podobnega v zapadni Nemčiji še zadnji mesec. Dočim so upravljali te dele prej vojaški guvernerji, so zdaj tam civilni komisarji.
Ti civilni komisarji v zapadni Nemčiji so izjavili, da je vlada v vzhodni Nemčiji (komunistična, od Rusov postavljena) neustavna in umetno ustvarjena, ki nima pravice govoriti ne za zapadno ne za vzhodno Nemčijo.
Vzhodni Berlin je bil izbran za glavno mesto “nemške republike,” ki je, to se razume, v lokah komunistov. Ako bi ne bila, ibi je Rusi ne bi dovolili.
Enakopravnost bi k.rada, nor. gVARI DUHOVNE,
S M. prijNAJ NE IZDAJO
nih volitvah. No, Mr. Rožanc REŠKEGA NARODA ni bil samo kandidat A. D., saj je' glasovalo zanj nič manj kot 1468
Praga. — Nadškof Josef Be-
BiUKennick imenovan
Slovenski odvetnik William J. Kennick iz Clevelanda, je bil imenovan Za profesorja ekonomije na Ohio Northern univerzi v Ada, Ohio. Diplomo je dobil na državni univerzi v Ohio in na univerzi države Illinois. Svoje čase se je udejstvoval mnogo v politiki in bil izvoljen v mestni odbor v Clevelandu iz 23. varde.
Njegovi starši,stanujejo zdaj na 18600 Underjvood Ave. Do
Oče in sin sta spet
Zaloge jekla in ludi premoga se rapidno zmanjšujejo
Na sto tisoče delavcev bo izgubilo delo, če ne bo konec stavk
Pittsburgh, Pa. — Na sto tisoče del je v nevarnosti, ker zaloge jekla in premoga rapidno ginejo. Kmalu ne bo več kuriva in ne jeklenega materiala. Ako bodo stavke trajale še en teden ali 10 dni, bo skoro vse delo zastalo v Zed. državah.
Dozdaj je bilo poslanih domov ie kakih 50,000 delavcev kot direktna posledica premogovne ali jeklarske stavke. V Texasu je postavila jeklarska družba 500 delavcev na tri šihte na teden. Ladjedelnica v Orange, Texas, je povedala svojim 500 delavcem, da bodo delali samo vsak drug teden, ker ni dovolj jekla.
Ampak glavne odjemalke jekla še nimajo zaloge izpraznjene in kadar bodo, bo vse zastalo. To so elektrarne, železnice in druge industrije. Te so že začeto rabiti premogovne rezerve. Zaloge premoga ne morejo dlje vzdržati kot kvečjem en teden ali 10 dni.
še na slabšem so delavci, ki delajo v tovarnah, kjer delajo samo jeklene izdelke. Ako jih
TITO JE PRODAL KOMUNISTE, TRDUO SOVJETI
Lake Success, N. Y. — Med ruskimi in jugoslovanskimi zastopniki je prišlo pri zborovanju Združ. narodov včeraj do ostrega zmerjanja. Sovjeti so vpričo vse zbornice izjavili, da je premier Tito dezertiral od svojih prijateljev v vzhodni Evropi in se prodal zapadnim silam.
Jugoslovanski delegat Jože Vilfan je pa izjavil, da Rusija dnevno povzroča težkoče Jugoslaviji ter je zagrozil, da bo tudi j ugoslovanske p o t r pežlj ivoati enkrat konec.
Sovjeti so poudarjali, da je Export-Import banka takoj iz-
Od 24. okto- ne bo unija CIO poklicala ria Truman
ta ušla iz socialističnega tabora.
Civilna poroka prva na Poljskem
Varšava. — Poljska komunistična vlada je odredila, da mora biti vselej civilna poroka prva, potem šele cerkvena, kdor jo pač želi. Otroci rojeni v zakonu ali izven zakona imajo enako pravico na Poljskem.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Vabilo m sejo—
Nocoj ob 7:80 bo seja društva sv. Ane št. 4 SDZ. Po seji bo nekaj prijetne zabave. Le pridite v velikem številu.
Ušesa se bodo odpočila— župan Burke je odločil, da poslej ne bodo smeli zvočni truki po ulicah v Clevelandu razsajati po 8 uri zvečer. Dozdaj so vpili do 10 in še čez. Tudi podnevi naj bi jih pregnali z ulic, ki take počenjajo kot jesiharji.
Za lepo kuhinjo__
Ako želite modernizirati svojo kuhinjo, si oglejte vzorce v dala posojilo Jugoslaviji, čim je trgovini Brodnick Bros. na
16013 Waterloo Rd. Tam vam
Poljski delegat Suhy je pomagal bodo pokazali krasne Youngs-ruskemu pri obtoževanju. town kuhinje, ki so priznano
najbolj moderne, pravijo.
SDD kliče na sestanek—
SDD na Recher Ave. sklicuje na sestanek vse ženske, ne glede na organizacije ali društva. Važna zadeva je na dnevnem redu. Sestanek bo nocoj ob 7:30 v SDD na Recher Ave.
Sinko je—
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Harry Za-
Truman je prejel darilo I^.Columbus, Ohio, ter jim od runuiia	j pustile krepkega smkota, prvo-
j j ., rojenca. Vse je zdravo in ve-Washington, _ Predsednik ^ Mr3 Donna Q Zavitz je
ko se nista videla polnih 20 let. Sestala sta sc — v jed. Robert McNutt Campbell, star 29 let, je bil aretiran zaradi pijanosti. Eno uro pozneje je bil aretiran njegov oče, star 56 let, tudi obtožen pijanosti. Sin ni videl očeta od leta 1929, ko je odšel z materijo iz teh krajev, ko sta se starša ločila. Najbrže je bilo njiju snidenje zelo sladko ginjeno.
IH?
j barah pod isto streho. Kdor ima
[več kot 2'bari, mora za te dobiti Zelena luč je znamenje var-dodatno dovoljenje in plačati za-ne hoje. Samo kadar je zelem, nje dodatno pristojbino.	Igremo čez cesto.
110 let star igra na orglice
Chicago. — William Williams je star 110 let, pa še igra orglice kot kakšen mlad fant. Rojen je bil 10: okt. 1839 v leseni kolibi tam, kjer je zdaj Jackson park.
Razne najnovejše svetovne vesti
PARIS. — Predsednik Vincent Auril je poveril socialistu Jules Mochu nalogo, da sestavi novo vlado. Moch je bil, ki je strl pred par leti komunistično revolucijo v Franciji.
> * *
WASHINGTON. — Včeraj je dospel v ameriško prestolnico Pandit Nehru', ministrski predsednik Indije. Sprejel ga je predsednik Truman in pozdravilo 19 topovskih strelov. V Ameriki bo ostal en mesec, da si jo ogleda.
fe	•	•
PRAGA. — Češka komunistična vlada kar naprej zapira sumljive in nezanesljive. Po vsej deželi vlada že pravcata histerija. Poročilh trdijo, da je policija v zadnjih dneh zaprla vse od 30,000 do 40,000 oseb v vseh panogah življenja: v armadi, pri vladi, obrtnike, posestnike. Noben jim ni več zanesljiv.
PO VZHODNIH DRŽAVAH AMERIKE SILNA VROČINA, NA ZAPADU SAPA
Dočim je vladala te dni v vz- letno dekletce, šest otrok pa je hodnih ameriških državah ne- bilo ranjenih, navadna vročina (v Clevelandu je zlezel toplomer na 86 stopinj)
Ampak pravi'pogoreto je pa . Nadškofoa poslanica je bila doživela Enakopravnost lansko'^"«^ javnosti pop*b predno leto s svojim kandidatom Wal-jbo vlada prevzela vse cerkve na
lace-om (se sklanja kot pajac), »V" ki ni v državi Ohio dobil niti vse duhovnike kar pnde v ve-ene^ Ltopnika od 25 na gla- ^vo L nov. Po tej postav: bo-sovnici. Vidite, tovariši, to je Postali duhovnik, čudo na-
pogoreto, da^se pravi.	Nadškof Beran je izjavil v po-
Sicer pa ni v demokratični «, da kdor bo priznal ta
kaj zmaga pri volitvah, nekaj cerkve.
pa ne. Samo v Titovini in drugih diktatorskih deželah, katere postavlja “Enako” za zgled, ne more nihče biti poražen, ker je za vsak urad samo en kandidat, ki ga postavi — vlada.
Po Češki in Moravski so zadnje dni aretirali 40 vikarjev in dekanov, ki so se izjavili proti novemu zakonu.
SPOMNITE SE NAŠIM BEGBCEV V TUJINI S KAKIH DAHOM!
Tito je dobil zopet 3 milijone
Washington. — Svetovni denarni sklad je dal Titovi vladi $3,000,000 v ameriških dolarjih. To je prvo darilo, ki ga je dobila Jugoslavija.
Naš poklon na vse strani. Kolumbov dan—	J '
Danes je Kolumbov dan, v nekaterih ameriških državah je narodni praznik. V Clevelandu bodo zaprta sodišča in nekateri drugi javni uradi.
je divjal po zapadnih državah veter, ponekod tudi do 95 milj na uro. Napravil je mnogo škode in tudi 15 smrtnih žrtev je bilo. V Newkajku, N. J. je na 10. oktobra kazal toplomer celo 92 sto pinj.
V državi Illinois je vihar podrl drevo in ga treščil na bližnji šolski vrt; ubito je bilo neko 7-
Najbolj močna sapa je divjala preko države Minnesote. V Miinneapolisu je veter dosegel brzino 90 milj na uro. V hotelu Sheridan je sapa podrla 60 čevljev visok dimnik. Štiri ženske so pri tem dobile nevarne poškodbe.
V državi South Dakota je vihar ubil dve osebi in napravil mnogo druge škode
DVE UNIJI V GRADBENI INDUSTRIJI STA SE KONČNO LE SPORAZUMELI
St. Paul, Minn. — Tukaj se vrši konvencija AFL (Ameriške delavske federacije). Tukaj je prišlo do sporazuma med dvema unijama gredbene stroke po dolgih letih spora in stavk.
Nesporazum je bil med unijo karpenterjev in unijo delavcev in sicer radi tega, ker se niso mogli sporazumeti, katera unija vrši to in katera drugo delo.
Na konvenciji sta se obe uniji sporazumeli v tem, da bo unija karpenterjev odstranila lesene škatlje, v katere vlivajo beton. Les bo unija odstranila potem, ko se bo beton strdil. In les, ki ga bodo delavci prve unije pustili na mestu, bodo smeli odpeljati delavci, ki spadajo k uniji navadnih delavcev.
Tudi šolske sestre imajo svoj orkester. — S. M. Barbara zabava ostale s svojim trombonom v St Francis kolegiju v Jolietu, III., v času posebne treninge učiteljev glaebe. Poleg nje so od leve na desno: s. M. Amadea, OSF s trompeto, s. M. Thomas Ann, OSF bas violo, s. M. Barbara trombon, s. M. Edward, OSF in s. M. Edward Clare, OSF s klarineti.
Samo v slučaju, kjer les ni več uporaben za ponovne škatlje, ga smejo člani delavske unije odstraniti od betona.
Za zgled: farmar sme pokositi mrvo, a mora najeti drugega, da mu jo spelje domov.
Poizvedovalni količek
Helena Šuštaršič, 20975 Arbor Ave. Euclid, Ohio, USA. bi rada zvedela za naslov Pavle Rekar in Rezike Papež. Zadnji njun naslov je bil v Rio de Ja-nero, Brazilija.
Ana Serianz, žena zobozdravnika Serianz, ki se nahaja zdaj v taborišču v Kellerbergu, bi ra-Ako je ta les še uporaben za da zvedela za naslov Anton Se-druge škatlje, ga bodo delavci rianz, poročen z Ano DahiU, ki gradbene unije smeli prepeljati | sta bivala v New Yorku. Kdor na drugo delo in karpenterji bo- kaj ve zanju, je prošen da sporo-do iz tega lesa zopet zbili škatljejči na Peter Golobič, 112 — 16. za beton.	|St. N. W. Barberton, Ohio.
sKl Ameriška Domovina
1111 St CUli im.
mina DEBEVEC. Editor) HEndanon 0618
Cleveland J. Ohio
raovini ni niti približno toliko komunistov kot jih je v za-padnoevropskih deželah, kjer imajo svobodne volitve. Ve-dno smo naglašali, da komunizem ni nikjer prišel do zmage po svobodnih volitvah. Sedaj, ko je Tita nekaj strah pred policijskimi komunističnimi volitvami, a za vsake druge ve, da bi ga pokopale, nam je Tito sam dal nov dokaz, da imamo prav. Je pa veliko vprašanji ali bo uspel Tito, da toliko konsolidira svoj položaj, da si bo upal na volitve. Ne mislimo, da se bo konsolidiral na znotraj, tam konsolidacije ne potrebuje, tam je nikoli ni imel, tam ima OZNO in UDBO, vprašanje je le, ali bo prišla zunanjepolitična situacija še kdaj toliko ugodna zanj, da bo lahko opravil to mesarsko klanje pravega narodnega razpoloženja..
UUHtHUiniHtHM t	l i*«**« 11*«*♦♦*»*♦***■
-HH	NAROČNINA Za Zed. države »8.50 na leto; za pol leta »5.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece
OCTOBER RJN MON TVE WED THU ml MT I 2	3	4	5	6	7	8 9	10	II	12	13	H	15 16	17	18	19	20	21	22 %%	25	26	27	28	29	»3.50. SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per yev; »5.00 for 6 months; »3.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »3.60 for 3 months.
	
«-n	No. 200	Wed., Oct. 12,1949
Evropi za tako stvar. V mestu
Rockdale bi skoraj obtičali. Ceste in ulice so bile kar natrpane raznih vozil. Kmalu smo izvedeli za vzrok. Praznovali so stoletnico mesta. Zdrčali smo preko Ohio reke. Z zanimanjem sem opazoval ogromno industrijo. Tovarna se dr-
BESEIA IZ NAIODK
Lttu	11» 1	11 !*♦♦♦♦*♦**«
V Jugoslaviji ni volitev
Tone
hriba
piše
Pravijo, da je letos meseca maja potekel mandat samozvanim poslancem titovske narodne skupščine v Belgradu.
Pa nič. Ni volitev, ni priprav, celo govorjenja ni nič o tem
dejstvu.	.
V vsaki demokratični deželi ves narod budno pazi, da so volitve vedno o pravem času. Navadno raje zahteva na- pišem ta dopis. Morda »c rod volitve poprej kot pa kasneje. Stranka, ki hoče zavla- že Z0|Pet na delu, ko bodo te čevati volitve iz kakih političnih razlogov stori greh napram 3tice objavljene. Da bi le 1
demokratični javnosti in dobi plačilo pri prvih volitvah. Le *----v ;«•>	<3». ™
kaki izredni, važni, splošno državni razlogi so dovolj močni, da se splošne volitve smejo odložiti brez škode za redno državno življenje. Te razloge je treba povedati in jih razložiti. Narod jih ceni in po svoji oceni potem tudi tak ukrep sodi uvažuje ali pa obsodi. V Jugoslaviji pa enostavno nič.
Nikomur še na misel ne pride, da bi se vprašal čemu volitev ni in kako dolgo jih ne bo. Zdi se, da je ljudem kar prav, da jih ni. Vsaj je manj obiskov OZNE po hišah, manj terorja, manj groženj, manj šikan.	t
Ali morete kje dobiti temeljitejši dokaz kot je ta molk, da v Jugoslaviji volitve niso nič vredne? Samo za ničvredno stvar se ljudje ne brigajo. Samo ničvredni dogodki gredo lahko mimo, da se nihče še zmeni ne. Tako je z volitvami v lugoslavi"
Janje sti
Tone poroča o stavki
Joliet, IH. — V naši tukajšnji jeklarni smo tuidd jenjali delati. Odšli smo na stavko. Blizu 2900 delavcev počiva, ko pišem ta dopis. Morda bomo vr-
Da bi le bili. Ampak, jaz menim, da ne bomo tdko kmalu nazaj na svopih mestih. Stavka se zna vleči.
Posledica jeklarske stavke je tudi, da je tukajšnja železniška družba Elgin, Joliet and Eastern Railroad Co., odslovila sko-ro polovico svojega osobja, ker ni prometa. Delo jen j a na enem koncu, ipa jenja tudi na drugih mestih.
Glede naše stavke prevladuje v javnosti različno mnenje. — Ljudje obsojajo eni stavkar-je, -drugi deloma tudi deloda-
ialce. Tako tudi obsojajo
po njih vozilo samo v eno smer — “one way traffic.” In še več drugih določil bo prišlo v veljavo. Upajmo, da bodo nezgo de in nesreče v bodočnosti zmanjšane.
Naš Mr. Jože Zalar in naš Frank “Cookie” Gospodariš, sta se mudila te dni na Dunaju — pardon! v Washingtonu. Jaz sem še vedno petdeset let zadaj To so bili časi, ko smo vedeli za pot samo na Dunaj. Tam sta prisostvovala zborovanj u od National Fraternal Congress. Kaj več bosta poročala sama, kaj so uganili na tem zborovanju.
Frank Gospodarich je tudi pobeza] pri velikih glavah Washingtonu, da bi kaj pospešili bolj širok in boljši zakon, ki dovoljuje prihod beguncem. On pričakuje iz Italije bratranca Cirila Ažmana, njegovo ženo Cilko in tri otroke. Da bi le be zanje kaj zaleglo in da bi begunska družina kmalu prišla v to svobodnb deželo.
Drugega za to pot nimam, pa še drugič kaj.
Tone s hriba.
MM
Al PA NE •
Bil sem čisto gotovo namenjen, da si nekaj prihranim, po-
mauscnjo. rovarim »c v**- “J'-*-. ““ — —*■ -tovarne in zemlja povsod tem jo pa udarim dalje proti za-
«	■	,	• i i	Y	lrn -
Iz Barbertona v Pennsyl-
n ja kriminalna klika mogla sfabricirati neko večino, ki bo taka kot je sedaj, pa če so volitve ali pa ne, pa naj volijo ljudje kakor hočejo in naj žrtvujejo kolikor hočejo, da bi priborili kako veljavnost svojemu glasovanju. Koncem koncev, po vseh zaporih, po vseh kaznih in po vsem nemiru — napiše titov komisar volilni rezultat in ga da v službeni list kot službeni izid, pa je konec.
Titov režim je režim policije, se dejansko vzdržuje s policijo, javno in tajno in bo slej ko prej tak ostal, pa naj bodo kake titovske volitve ^li ne.
Med tem pa ima Titova klika druge razloge, da se volitev boji. Tito pred vsem ne ve kaj bodo napravili njegovi lastni komunisti če jih spusti k volilnim skrinjicam. Ne ve, JC	..u,
kaj se bo zgodilo na zborih komunistične stranke po okrajih, jemo stroške, ki nam jih navija ni siguren kateri kandidati bodo tam izglasovani, ne ve kak- življenje, sni ljudje bi koncem koncev kljub vsej pozornosti OZNE Višjim uradnikom naših vele-iir\Dc um:	Tr, if. nrvi ra7lno da mož ne želi na podjetij
Ali je to obsojanje pra'
se nihče ne vpraša. Vsak le gleda na to, da smo v času vsestranske draginje in da bo vsaka zahteva ipo višji plači, dra: ginjo potisnila še navzgor. To je morda deloma res. Toda premogarji in jeklarji ne stavkamo za to, da bi drugim draginjo navijali, ampak zato, 'ker draiginja nam pobere ves zaslužek in druge poti m, kakor da je treba več novaca, da zmagu-
sni ljuuje ul Koncem kuuocv iujuu vse) puf-umuo-i in UDBE bili izvoljeni. To je prvi razlog, da mož ne želi na volitve sedaj. Ta razlog pač kaže, da ni kaj siguren, vsdj ne toliko kot se to raznim ameriškim obiskovalcem zdi.
Drugi razlog, da mož ne mara načeti volilne kampanje, je pa v tem, da bi ga ta spravila v nerodnost pred svojimi darovalci na zapadu. Saj je res, da vedno naglaša, da je komunist, saj je res, da ni prav nič boljši komunistični tiran kot so drugi ali vendar se v dnevnem časopisju sedaj toliko niegovih nasilij ne vidi kot bi se jih moralo opaziti takoj čim začne volitve. Tito si ne more dovoliti, da bi dovolil poleg svoje še kako drugo politično stranko. Če le dovoli komu nastopiti, se ne ve koliko bo kdo dobil. Že ta reč bi pa ra zapad, ki dolarje daje in blago pošilja, čudno vplivala. Kako, da podpira Amerika ali Anglija tiranstvo, ki niti kake problematične opozicije ne dovoli, bi se demokratična javnost vpraševala.
Če Tito dovoli le eno opozicijsko stranko, se bo izkazala vsa puhlost njegove laži o “ljudskem režimu.” Moral bo takoj nastopati s poliiijo proti kandidatom, ki bi se pojavili na tej listi, moral bi zapirati, shode prepovedovati, pretepat; in napolnjevati koncentracijska taborišča. To bi bili vsaj dva meseca dnevni dogodki v Jugoslaviji. Kdo ve kako bi volilni boj te vrste izkoristil zapad, kdo ve kako Sovjetska Zveža. Tito se volitev boji, ker nima nikjer prijatelja, ker je njegov posel nepošten in njegova oblast sloni na laži in goljufiji, kr vsak čas lahko rodi tudi zanj kako novo zlo.
Tito bi se nobenih “volitev” ne strašil, če se ne bi bal zunanjepolitičnih posledic. On volitve zna “delati.” Boji se pa, da bi njegove mesarske volilne metode mogle škodovati drugim njegovim interesom, ki so mu sedaj bolj nujni in zaščite potrebni kot videz njegove “ljudske demokracije,” v katero itak nihče več ne verjame.
Trenutno Tito bolj rabi zunanjo ekonomsko pomoč kot vse drugo. Njegovih prošenj za posojila, njegoyih pogodb za dobave z zapada ne sme sedaj motiti notranji nemir volilnega boja. Njegove zrahljane komunistične organizacije se ne sme dotakniti noben vetrič, sicer se lahko zgrudi in vsa našemljenost titovske moči gre v prah.
Bilo bi pa potrebno in prav, da mi tu, kjer svobodno moremo ocenjevati dogodivščine v Titovini, prav to okolnost upoštevamo, ko ocenjujemo poročila o političnem položaju v Jugoslaviji. Mi smo vedno trdili, da med narodom v do-
poidjetij je lahko sestavljati proračune in priporočati to in ono,'ampak vsaj jaz nisem še nikjer1 zapazil, da bi se kateri teh tičev sam prostovoljno odrekel višji plači, penziji, ali kakemu drugemu dohodku, do katerih so upravičeni ali kateri so jim določeni. Nam, ki delamo za tistih par dolarjev, pa znajo dati toliko nasvetov, da ko bi se dalo old nasvetov živeti, bi ne potrebovali nikakih 'povišanj plač. Zadeve 'bo treba rešiti drugače, tako da bo za vse prav in ne samo za nekatere.
Prometnih /nesreč je tudi našem mestu in v količi veliko. Na Peotone Rd ne daleč od tukaj proti jugovzhodu se je dogodila pred nekaj dnevi velika avtna nezgoda. Trije avtomobili so trčili skupaj in dva sta bila ubita, drugi pa več ali manj poškodovani.
3flo ——iž)
Barberton, O. — Proti pričakovanju sem prišel v Zed. države. Ko so se drugi hvalili, da imajo v Ameriki strice in tetke, ter slične sorodnike in botrčke, sem jih kar zavidal. Pa se je le zodilo, da se je tudi meni nasmehnila sreča. Zato je poskrbel dobri Father Merkun, bivši župnik Dobrepolju, poznani slovenski javni delavec in zadružni organizator. Seveda, če [Father Merkun ne našel prav tako dobrega, nad vse. delavnega in za slovensko stvar na vdušenega Vinka H. Lauterja, ne vem, 'kako bi se zadeva iztekla. Father Merkunu, Mr. Lauterju in pa Ligi gre zahvala, da sem prišel v deželo svobode in demokracije. Če teh ne bilo, bi se mi najbrže tudi nikoli ne sanjalo o Penn-sylvaniji, katero sem obiskal ob času, ko so ameriški delavci praznovali svoj praznik Labor Day.
Da so katoliški ameriški Slovenci dobrega srca, to sem vedel že prej iz raznih poročil, da pa so tako zelo gosto-■ .. .. ljubni, postrežljivi in odprtih tukajšnj^ o-, roj[^ pa reg njsem sjutii. Kako dobro de to srcu, ki je bilo doslej vajeno prejemati le u-darce in brce. In tako se je zgodilo, da so me Mr. Charly Krow, njegova ženka Frances in pa teta Frances Suhadolnik povabili na vožnjo v Pennsyl-
prerita. človek pač ne da miru. Kot krt rije po zemlji v temne globine in išče v njej zakladov, pa naj bodo v obliki črnega diamanta - premoga, železa ali olja. Koliko bogastva hrani zemlja v globinah, koliko živeža da pridnim rokam! Pač res, ljudje bi lahko bili srečni in zadovoljni, če bi ne bilo mpd njimi zavisti in zlobe. Spomnil sem se trpeče domovine, kjer bi tudi mi lahko imeli svoj miren kotiček, če bi ne bilo tam nakupičene-ga toliko gorja, ki so ga povzročili tako zvani “odrešitelji!” Ljudstvo strada kljub žuljem in bogatim sadovom zemlje zato, da dpbi v zameno — stroje. . . Pa tudi stroji brez božjega blagoslova države ne bodo osrečili.
Proti večeru smo dospeli na prvi cilj potovanja — v Aro-bridge. Gostoljubna Rosen-burgerjeva hiša na Maple St. nam je dala zatočišče. Dasi-ravno tujec, sem se počutil kakor doma. In kako tudi ne! Saj so nam oče in mati Rosen-burger, prav tako sin Joe in njegova ženka odprli vse shrambe pri hiši in kar tekmovali, da bi nas čimbolj privezali. Pa nas tudi so. Zlasti oče Rosenburger bi nas s svojo kapljico radi posadili v “rožice.” Pa se nismo dali, čeravno je njihov vinček dober, zelo dober!
Stopil sem tudi malo po Am-bridgeu. Hitro sem naletel na štajersko rojakinjo, doma iz Slovenskih Konjic. Kar dobro je človeku, če najde tako da-
padu in od tam čez morje, kamor mi bo že kazalo, samo da bom videl kaj sveta. Od tega so me Kanadci kmalu odvrnili, ko so mi naslikali vse strašne nevarnosti, v katere se bom podal, ako grem dalje proti zapadu v nepoznano divjino. Tam je konec vsake civilizacije, pravico
stvo ne marajo drugačne kot Nemca ali veaj takega, ki zna nemško. Vse besede so tekle tako, kot bi hotela reči: Japček,
sreča te išče, če nisi zaspan. No,
tega dekleta si bo treba pa ob priliki pogledati, sem rekel sam pri sebi. Cie je namenjeno, da bom postal v Kanadi bogat farmar, pa bom, saj imam čas in nikjer nisem ne zavezan ne obvezan. Blažonova Mica bo že potrpela, če ne bom kmalu prišel domov. S farmami se menda le počasi zabogati.
In nekega dne se mi ponudi lepa prilika. Moj sostanovalec, tisti angleški fant, je sklenil, da bo šel na oglede na farmo star-
imajo najmočnejši, to se pravi ^ na^ga gospodarja. Kupil taki, ki imajo orožje za pasom ^	piva> je rekel, ga
in ki te najprej ustrele, potem te pa šele vprašajo, kdo si, kaj bi rad, pa zakaj.
Ob takih dokazih je naravno da sem sklenil ostati v Kanadi in kar tam zabogateti. Hitrejše bi šld v Avstraliji, sem računal. Tam bi začel z ovječrejo in ko bi jih imel enkrat en milijon, bi jih prodal po dolarju, pa bi bil preskrbljen za /vse življenje. Kar tako!
Tam, kjer sem bil na stanovanju, so me imeli kot za svojega. Gospodinja mi je ob neki priliki omenila, da imajo starši njenega moža farmo nedaleč od Regine in da je doma še ena hčerka, ki bi jo radi oddali kakšnemu zastavnemu fantu. Naglo sem segel pod nos, pa roko hitro odmaknil, ker ni bilo tam še nič. Pametna ženska je takoj uganila moje misli in je dodala, da je dekle čisto po kanadski modi in da fanta, ki im$ brke, niti ne pogleda. Tukaj je bila že ena točka zame. Povedala mi je naprej, da bodo'dali starši dekletu lepo doto, če bo dobila pravega moža; dali ji bodo nekaj krav, par konj, raznega poljskega oro-
tam blizu 160 akrov zemlje, ki
4» da kanadska vlada aa barih
Tukajšnji mestni očetje se že[Vanijo. “Hočeš z nami?” dalj časa zavtzemajo, da 'hi izr Kdo'bi se branil ljubeznivemu
boljšali avtomobilski promet na tukajšnjih ulicah in ipotih. George Barton, poseben specialist za urejevanje prometa po mestih, se je mudil te dni v našem mestu in je proučeval s predstavniki tukajšnjega mesta za promet, kako bi se dalo iznajti načine, s katerimi M se
povabilu? “šur,” sem brez pomisleka odvrnil. Kar težko sem čakal sobote, ki je bila določena za “veliki izlet.” Sto milj vožnje iz Barbertona do Am-bridge-a, to pač niso mačkine solze.
Naglo smo drčali tisto soboto po gladki ‘ cesti. Čeprav
promet pospeši) m da bi bilo j smo prestopili mejo države 0-čim manj gneč na naših križiš- hio, bi se tega nikdar ne za-čih. Do nekega zaključka sojvedal, da me ni na to opozo-prišli. Dve ulici, to »ta Ciin-[rila tetka Suhadolnikova in pa ton Street in Van Buren SL, | obcestna tabla. Mislil sem si, sta določeni, da se bo zanaprej j koliko ceremonij' je treba
venski dom imajo v Ambrid-geu. Tudi tu sem trčil na rojaka, a sem kmalu videl, da sva različnih mnenj. Pa to ni nič tako čudnega danes. Ko je njegova ženica hvalila državniško modrost Tita in začela govoriti o “propagandi,” sem ji pokazal pismo iz domačih krajev. Citala je in zmajevala z glavo: “Kaj res tam jemljejo ljudem zemljo?” — “Da, res mamica! če ne verjamete, pojdite tja. . . ” “Nak tisto pa že ne!” je dejala. Nasmejal sem se in si mislil sam pri sebi: Nekaj mesecev Titu-ševega raja bi Ozdravilo do temelja ameriške neverne Tomaže.
Zelo me je v nedelja pri maši v slovaški cerkvi presenetila vstopna slovenska mašna pesem. Slovaške sestre, ki vodijo kat. šolo, dajo tudi slovenski pesmi častno mesto na koru. Kako lepo! še pred poldnem pa smo se naložili na “bus,” ki nas je potegnil na drugi cilj potovanja — v Stra-bane. Z nami so potovali tudi “slavčki” — slovenski pevci in pevke. Moram namreč pohvaliti Slovence v Ambrid-geu. Eni izmed redkih so, ki imajo svoje pevsko društvo z imenom “Rožmarin.” Pa so fantje in možaki, dečve in žene res kot pušelc.
V Strabane je bila namerč 3., 4. in 6. sept. proslava 35 letnice obstoja dr. sv. Jeronima in afneriška slovenska najbolj zaslužna podporna organizacija KSKJ je imela tam svoj dan. Lepše pač ne bi mogli proslaviti 35 letnice obstoja kot so jo s koncertom slovenske pesmi, ki ga je priredilo slovensko pevsko društvo “Rožmarin” iz Ambridgea. Z največjim užitkom sem poslušal petje. Lepo so zapeli in želi tudi zasluženo priznanje. Člani “Rožmarina" se najbrže niti dovolj ne zavedajo, kako-veliko kulturno delo vršijo s tem, da gojijo lepo slovensko sem
» - e ‘	^
10 dolarjev novim naseljencem, če pride pravi, je venomer ponavljala, bo lahko takoj začel z dobro farmo, živino in vsem potrebnim.
Ampak, je dodala, tisti fant, ki je pri nas na hrani in stanovanj u in ki voiri z go&podarj eivo vprego, bi dekleta rad dobil. Pa je ne bo dobil, je'rekla, ker je Anglež in v sorod
piva,
naložil na voziček, ki si ga bd izposodil s konjem vred v javnem hlevu in se peljal v nedeljo zjutraj ven na farme. In jaz naj bi se peljal ž njim, je rekel. Rad hi šel, ampak kaj bova pa počela spotoma, ko jaz ne znam več kot kakih sedem angleških besed, on pa niti sedem ne nemških. Pa so me domači silili, . naj le grem, saj pot ni ravno dolga in bom že kako''prenesel angleško druščino, tam na farmi bomo pa itak samo nemško govorili. Gospodinja mi je skrivaj šepnila, naj le grem, da ne bo tisti pestjak od Angleža sam sitnaril okrog dekleta.
No, pa pojdiva, sem rekel. Fant je res dobil v najem voziček in konja, kupil sodček piva in odpeljala sva se ven na farme po mehki poti. Ne v tisto smer, kjer sem jaz prenašal rovnico, ampak v drugo, to sem takoj uganil. Bi tudi ne šel, če bi šla v tisto smer, odkoder nas je tisti farmar tako prepričevalno 'pognal s svoje zemlje. Najeti konjiček ni bil posebno hiter, ampak drobil jo je pa v Stalnem teku pd mehki po-
dja in mlada bosta lahko vzela j\ je bi]0) da ^ se vozil
tista skrivnostna sila, ki bo v srcih ameriških Slovencev, po sebno v Ameriki rojenih, ohranjala velike vrednote kot so vera in materina beseda. Kaj slovenska pesem pomeni, ve zlasti slovenski begunec. Slovenska pesem je bila včasih edino sredstvo, ki nam je odpiralo in mečilo trda tuja srca.
Ali naj izdam še neko skrivnost? V pevskem društvu “Rožmarin,” ki ima nekaj nad 20 članov, sodeluje nič manj kot'DEVET .Rosenburgerjev! Klobuk (Tol pred vnetimi pevci, njihovim pevovodjem, ki je ruskega porekla, zlasti pa pred požrtvovalnimi ljubitelji slovenske pesmi — Rosenburger-ji! Cast, komur čast! Dasta nas in številne goste, med katerimi jš bil tudi p. Kazimir Zakrajšek, vžgala s svojimi solospevi Miss Mary Polutni kova iz Lorain, Ohio in pa predsednik KSKJ, Mr. Germ, ni treba še posebej omenjati, še danes mi odmeva refren Germovega samospeva v duši, da je pač domovina samo e-na. . .
Da je bilo v Strabane tiste dni zelo živahno, se razume. Zlasti zvečer, ko je muzika po vzročala srbečico na podplatih. Marsikaj zanimivega so mi povedali iz zgodovine dr. sv. Jeronima, o trdem delu in borbah zavednih slovenskih katoliških pionirjev. Kar ganilo me je, kar sem slišal o požrtvovalni, vzgledni in goreči
slovenski ženi, materi bivšega gojijo lepo slovensko pe- predsednika društva sv. Jero-i. Lepa slovenska pesem bo	(Dtl)« n 3. ttrtol.)
izilo-----------
zincem. S fantom sva se kar dobro razumela. On mi je pripovedoval svoje doživljaje, sem sodil. Ker se je svojim besedam sam smejal, sem se tudi jaz, ker je tako zahtevala olika. Jaz mu nisem pripovedoval nič, ker nisem edel, kaj bi ga zanimalo, razumel pa itak ne bi nič.
Kar hitro je nama čas minil in v nekaj urah sva dospela- na cilj. Moj tovariš je družino poznal in me je predstavil. O meni so že slišali, so rekli in so me kaj zvedavo merili od nog do glave. Oče mojega gosipo-larja v mestu je bil prijazen človek in ko smo jo udarili po nemško, smo bili kmalu domači. Tudi mati ao bili prijazni. Dekleta ni bilo pa nikjer. Povedali so, da je pri sosedovih. — Pri “sosedovih” pomeni lahko vse od one milje do 1100 milj razdalje. Moj tovariš je rekel, da bova šla ponjo z najinim vozičkom. Le, smo vsi rekli, zvalili sodček v hišo in naročili, naj počakajo, če morejo, da ga bomo skupaj nastavili. Pa sva se odpeljala z najinim konjičkom. Kmalu sva bila tam in “nevesta” je bila vidno vesela, ko sva stopila v hišo in jo povabila domov. Ona mene gleda, jaz pa njo. . . . bi 3e lahko reklo, ker jaz sem res zijal vanjo, da bi ikoni oči izgubil. Tudi ona mi ni prizanašala in prav malo je manjkalo, da se nisva začela za roke držati, ker dekle je bilo zares všeč mojim očem. To se pravi, če je sedela. Pri hoji še je nekoliko majala na eno stran, kar bi ji morda nerodno hodilo, če bi nosila vodo na glavi. V. obraz je bila pa res fletna.
Moj tovariš je bil kar pozabljen, ker dekle mu še odgovarjalo ni, ako jo je kaj vprašal. Samo vame je silila in hotela vse zvedeti od mene, kdo sem in kje sem doma. Saj ji nisem zameril če sem jo tako hitro spravil iz glajza, ker taki fantje takrat niso rasli po kanadskih prerijah, bi rekel.

I JETNIK V GORAH MEJEČA
Bridges - Anžič
"Pečena svinjina!” pripomni Roger veselo. “Kaj naj ,pa zdaj storiva?”
"Razparala jo bova, obesila
"Tja!” zakriči in že se Roger zavihti vanjo.
Ko hoče Bart za njim, stopi z levo nogo na prosto ležeč
tako visoko, da je ne dosežejo kamen in pade. Pri padcu je čutil, kako mu je nad glavo zapiskal slonov rilec, pa ogromna zverina je dirjala s tako na-
hijene,” odgovori Bart in potegne iz žep^ nož.
“Rajši se prej jiaipijva,”
luajot o*;	jv «**j
predlaga Roger. "Žejen sem kot glico, da se ni mogla usaviti in
«	•	__X. __	•	___Mn
kanja”
Bart prikima in oba kreneta k potoku. Poklekneta na zemljo in željno pijeta čisto, hladno vodico, ko tišinb naenkrat pretrga žvižg kakor od parne
zato se je Bartu posrečilo, da se je prevalil in se prekucnil za Rogerjem.
Bila sta v votlini, v pravi pravcati votlini. Bart se je vendar še nekako spravil na nt>-
piščalke in začne skozi grmovje ge in po sili nekajkrat stopil
lomastiti neka težka zverina.
“Kaj je to?” krikne Roger in skoči pokonci.
“Slon,” pravi Bart in hitro sname puško. “Po razdraženem sikanju pa bi sklepal, da je samec, ki se potepa.”
“Je že tu!” hlastne Roger, ko se prerije skozi goščo velika, siva gora in se vali proti njima. Orjak je bil dvanajst čevljev visok, rilec je nosil visoko pokonci, njegove male, skoro svinjske oči pa so žarele ko ogenj.
Bart počaka toliko, da se mu približa strašna žival na dvajset jardov, nato pa ustreli. Ko se začuje udar krogle, pade slon na kolena, in sicer s takim truščem, da se kar zemlja strese. Bart poskusi še enkrat ustreliti, toda zadnja patrona se je izateknila, tako da ni mogel poritniti v cev druge; Roger pa puške sploh imel ni.
“Zopet se spravlja na noge!” zakriči Roger z grozno prestrašenim glasom.
Res je bilo tako. Slon se je s težavo spravljaj pokonci in Bart je vedel, da morata bežati. Ta izhod je bil sicer dosti slab, pa kaj, ko ni bilo boljše ^^|ga!
Ijr-f	k r
ft sape m ze loreaeta pwkwr, i
pa jo uibereta skozi gosto g n
______	, .	, nato’
pa jo ubereta skozi gosto grmovje, njima za petami pa slon.
Ce je bila zver že prej jezna, je bila pa zdaj od besa kar divja in drla je skozi gosto grmovje kakor parni valjar.
“Ali ne bi mogla splezati na kako drew?” sopihaje vpraša Roger, ko pridirja vštric Barta.
“Ni nobenega dosti velikega. Pa tudi časa nimava. Najti morava kako votlino v skalah. 'Samo to naju more rešiti.”
Dolgi grebeni so se vzpenjali pred njima, strmi kot stena, tla ob njihovem vznožju pa so bila posejana z velikimi skalami, ki so se naletele od zgoraj. Med te skale sta se potapljala in »pet prikazovala ter se vila med njimi sem ter tja. Slona so skale ovirale, niso pa ga ustavile. Videti je bilo, da ju mora dohiteti. Bartu je sapa piskala v grlu, velfce znojne kaplje te mu jemale vid in v ušesih mu je pelo kakor grda pesem.
Naenkrat uzre v Čereh temno liso. Bila je v steni odprtina, ni pa moge) povedati, je li samo odprtina ali pa morda prava votlina. Pokaže torej nanjo.

globlje vanjo, nato pa se zopet zgrudil. Bolelo ga je tako hudo, da je skoraj omedleval, a zunaj je divje razltepaval in trobil slon.
“No, m zdaj sva na slabšem kakor sploh kdaj,” se Roger bridko pritoži.
“Pa si vsaj živ,” ga zavrne Bart.
“Kaij mi to pomaga? Saj ne moreva priti ven, ker preži na naju zbesnela žival. Kar tu bova morala obtičati in umreti od lakote!”
Bart mu ne odgovori in zato se Roger ozre nanj.
‘Kaj pa ti je?”
“Vi členku sem si iapehnil nogo,” pravi Bart komaj slišno, pa vendar še zbere vse svoje moči ih pogleda naokoli. “Roger!” reče nato, “ta votlina je velika in morda ima še kak drug izhod. Ali imaš vžigalice pri sebi?”
“Da.”
“Dobro. Pojdi torej po votlini in poglej, ali ima še kak drug izhod. Ali pa boš morda naletel na rov, ki te pripelje na vrh grebenov, potem pa lahko prekoračiš grapo više gori. Če prideš ven, povej vso stvar mojemu očetu. On bo že vedel,
Roger je le še sedel in se grdo držal in Bart je bil radoveden, kaj neki tehta v svoji muhasti glavi. Končno pa se le digne in pravi osorno:'“Naj bo. Poskusim.”
24. Ne fantov ne čolnov! Bart je videl Rogerja, kako • iz svetlobe izginil v temni predor; videt je se, kako je prasnila vžigalica, ter gledal, dokler ni še t0 izginilo. Nato pa sj je selzul čevelj in nogavico ter začel drgniti poškodovani členek, ki je otekal in močno utripal.
Zunaj pa je stal
IZ BARBERTON A V PENNSYLVANIA
| (Nadaljevani« • L (tnal)
nija, Johna Bevca; o zagrizeni gonji zaslepljenih rojakov itd. O, da bi imeli mnogo tako zavednih žena in mater, delavnih mož in fantov, pa bi nas ne bilo strah bodočnosti.
In ko bi se že vendar odprle oči zaslepljenim slovenskim rojakom doma in tudi tu v A-merikl, da bi spoznali, da je le v naročju kat. Cerkve doma resničen napredek, večna in časna sreča! Ko bi vsaj sedanje trpljenje slovenskega rodu strežnilo vse zapeljane, da bi odstranili raz sebe rdeči madež srpa in kladiva! Društvo sv. Jeronima ima tudi mo-
Zahvala za presenečenje eb 25 letnici
Cleveland, O. — Prisrčna zahvala vsem našim prijateljem' za presenečenje za najino 25 -letnico. Enajsti september 1949 ne bo nikoli pozabljen pri nas, ker to je tisti dan, na katerega so nam napravili “Surprise party” za 25 letnico najinega zakonskega življenja. Res smo bili prav presenečeni, ker si nikdar nismo mislili, da imamo toliko in tako dobrih prijateljev. In kako lepo so nas izpeljali. Prišli so nas vabit na party, ki ga mislijo napraviti za Franka in Frances Supanick.
Prišli sta nas vabit Mrs. Ca-
teri so bili navzoči in darovali dar, Mr. dn Mrs. Adolph Per-
1 fU .	i—.	TaIim Dn.llITfl
v ta namen so bili:
Mr. in Mre. Frank Benčič, Mr. in Mre. Frank Tomažič, Mr .ta Mrs. Ralph Skolar, Mr.
in Mrs. Mike Marolt, Mr. in Jos. Stimac, Mr. in Mrs. Mary
dan, Mr. in Mre. John Paulin, Mr. Ivan German, Mr. te Mrs. Edward Videnšek, Mr. in Mrs. John Videnšek, Sr., Mr. in Mrs.
vo sv. jeromma ima luui mo-	‘“r ------ ,
čan mladinski oddelek. Ima rollne Bernot m M*ry Kokotec.
pa menda tudi najmlajšega predsednika — Herbert Tam-sick se piše. Marljivo je ta dan hodil med gosti in bil brižen za vse, kar se je godilo. Vesel sem bil tudi njega, hodil po stopinjah delavnega in nesebičnega bivšega predsednika John Bevca. V mladini je bodočnost.
V poiideljek zjutraj je že bilo, ko je šofer pognal “bus” nazaj v Ambridge. Malo smo podremali, toda meni na ljubo, je vedno postrežljivi Mr. Kroff zopet napkegel svojega “konjička” in nas zopet peljal nazaj v Strabane. Zopet sem našel rojaka, profesorja na ka-tol. kolegiju v Pittsburghu. — Bili smo tudi na seji KSKJ in poslušal lepa poročila q delovanju. Bilo pa je vse v angleškem jeziku, zato sem ujel le tu in tam kakšno zrno kakor slepa kura. Moj angleški besedni zaklad je še presneto skromen. Toda zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
Morali smo se posloviti, čeprav bi bili še radi ostali na zborovanju KSKJ, ki je bilo popoldne. Tetki §phad
Rovi se je »teRJftR flj
Pennsylvania ji je bovita in puščobna. Hribov pa ona ne “lajka.” Vnela se je
Caroline je res znala fino vabit, ker je rekla, da bodo napravili bratu Franku in njegovi ženi Frances samo majhen “family party.” Govorila je kot kak raz-G otovo bo trgan dohtar. In še tudi to »o nas nagovorih, da jih moramo mi pripeljati v Slovenski dom na Holmes Ave., ob šestih zvečer.
In res smo prišli tja ob določenem času. Pred vrati pa smo se ustaili, kajti mi smo hoteli, da bi šli Supanick naprej in oni pa so hoteli, da gremo mi naprej. Tako smo se prerivali pred vrati, pa vseeno smo spravili Supanickove naprej in še mi smo vstopili. Takrat pa so V3i naenkrat zavpili ‘Surpricel’ in še sedaj nismo vedeli, da je to za nas, dokler nama niso na še prijateljice Frances Leskovec in Anna Grajzar pripele lepe rože na prša Tako smo bili presenečeni, da ni za opisat. In toliko prijateljev je ibilo tam, da sva kar gledala. In tega ata bili krivi Frank Frances Leskovec, ki je to fe-pregla in Anna Grajzer, ki je tako pridno pomagala, da so
Mre. John Habst, Mr. In Mrs John Terček, Mr. in Mrs. Frank Matoh, Mr. te Mre. John Sodja, MisS Louise Vidmar, Mr. ta Mrs. Rudy Koss, Mr. ta Mre. Geo, Panchur, Mr. in Mrs. Frank Grili, Mr. in Mre. Gus Kapudja, Miss Betfcty Kapudja, Mr. in Mre. Stanley Kokotec, Mr. in Mrs. Mike Zlate, Mr. in Mre. Louis Zupančič (Thames), Mr. in Mre. Joseph Cerjak, Mr. in Mrs. Frank Homar E. 140th St.), Mr. in Mrs. A. Urankar, Mr. in Mrs. Louis Jerioich.
Mr. in Mre. Joseph Kovach, Mr. in Mrs. Joe. Glinšek, Mr. in Mre. Feli*. Kordsec, Mre. Jera Ptamoht, Mre. Mary Amzlovar, Mr. in Mre. Joseph Ferra, Mr. in Mrs. Stanley Bizlly, Mr. Michael Anzlin, Mr. in Mrs. John Jevnfkar, Mrvin Mire. John Malovrh, Davis Shoe Store, Mr. in Mrs. Frank Perme, Mr. in Mrs. Stanley Eržen, Mr. in Mrs. Frank Jurečič, Mr. in Mrs. Louis Jurečič, Mr. in Mre. Jas Mirti, Mr. in Mrs. Fred Marinko, Mr. »n Mre. Joseph Pozel-nfflc, Mr. in Mrs. Kretič, Miss Mary Polutnik, Mr. in Mrs. Dan Fulgenizi, Mr. in Mrs. Frank Kocin, Mr. in Mrs. Frank Martich, Mr. in Mrs. Geo. Marolt, Mr. John Črnko, Mr. in Mrs. John Champa, Mr. in Mre. Frank Zagorc, Mr. in Mre. Nick Raplenovich.
Mr. in Mrs. Frank Grajzar, Mr. in Mrs. Joseph Naimiger, Mr. John Milatovic, Mr. in Mrs. Charles Trček, Mr. in Mre. Louis Opalek, Mr. in Mrs. Supanick, Mr. in Mre. Mausar, Mr. in Mrs. Kokotec, Mr. in Mrs Klemenčič, Mr. in Mre. Mr
Crtalic, Mr. Dan Whitehead, Mr. Frank Russel, Mrs. Frances Leskovec; Mr.' Marian Kovačič, Mre. Ann Eber in hči, Mr. Frank Ferra, Mr. Jos. Ferra Jr., Mr. in Mrs. Jack Campbell.
Lepa hvala še enkrat in Bog Vas živi vse.
Z Vsem srcam hvaležna Joseph in Dorothy Ferra 444 E. 152nd St.
Stanovanje iščejo Slovenski zakonski par z 2 otrokoma, eden šolskih let, drugi 4 leta, išče 4 ali 5 neopremljenih sob, bodo skrbeli za hišo, najraje v župniji sv. Vida ali St Francis šole. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 3913 po 5 uri popoldne.
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, 3 na tretjem nadstropju, 2 garaži, cementni dovoz, 2 fumeza na plin. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na 1237 E. 172. St. Pokličite KE 1088. —(201),
Ampak — če U pomislili.. .
“Naj reče kdo, kar hoče, kopanje v mrzli vodi je pa le nezdravo.”
“Kaj še, ravno nasprotno je res!”
"Poglejte mene: 78 let sem star, pa -se še nikoli nisem kopal v mrzli vodi.”
“Že mogoče, ampak pomislite kako stari bi utegnili še-1# biti danes, ako bi se bili tod in tam skopali v mrzli vodi!”
■ —o—------
HALI OGLASI
Hiša ali farma v najem
Iščemo hišo ali farmo v na jem, 4 otroci, slovenske in hrvat-ske narodnosti, se moramo seliti do nedelje 16. okt. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče RA 8312.	—(202)
Sobe iščeta
Mlad, trezen zakonski par bi rad dobil 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 9629.
-(202)i
Hiša naprodaj
Prazna, za 1 družino 4 spalne sobe, v jako dobrem stanju, se mora videti, da se jo ceni, lep lot garaža, cementni dovoz, sadno drevje, se proda zaradi zapuščine, se nahaja na 155. cesti, severno od St. Clair Ave. v župniji Marije Vnebovzete. Se pokaže po dogovoru. Pokličite RE 0838.	(201);
Pohištvo naprodaj
Kompletno pohištvo za veran do, Magic Chef peč, divan, 9 kosov set za jedilnico, kompletna železna postelja, kuhinjska miza in 2 stola, mala mizica, in okrogla miza; vse v dobrem stanju. Pokličite ER 0057.	(202)
Sl PMTOIOČAMO ZA POPRAVILA 1 BARVANJI r“
Kadar potrebujete zavarovalnino
nrotl ognjii, vibarju. a avtomobile, se lahko In zanesljivo obrnete na obrnete na
L Petrich - IV1874
UMI KILDKXB AVI.
Vas muči glavobol?
Nabavite sl najboljše tablete nrotl glavobolu v naH lekaml.
15702 Waterloo Reali
Cleveland U .Oble
: OGRODJA m u
ca leipa hvala vama, prijatelji-
že v Ambridgeu debata o tem,
(kje je lepše v Ambridgeu ali v Strabane, kjer se gre gori in cj i doli in pa zik-zak, sem in tja, I j,n kuharica, Rose Strah, je ali pa v Barbertonu, kjer jo tUldj napravila tako fino večer-
skribi dela in potov, ker taklCharles Lavrich, Mr. ta party skuhaj spraviti pač nil Sam Gpalich, Mrs. Ann Sto-majhna reč. Se enkrat, iz sr-|par, Mr. in Mrs. Joseph Čefou-
vse bolj ravno in prostorno. Vsak je trdil svoje. Potegovali so se za prvenstvo Ambri-žani in Barbertončani. Končno, je zmagal posredovalni predlog: “Povsod je lepo, a doma je najlepše.”
S to mislijo smo se poslovili - od prijaznih gostiteljev ter se
Straži	„aXX( «n1ri noaoirn
Zunaj pa je stal na straži prepugtm vešži roki našega Razdraženi potep. Včasih -JO	rh„lvi, ntruien sem
pokleknil in se poskušal preriniti v votlino. Rilec nui je švigal po temi kakor kača. Pa Bart se ni premeknil, kajti vedel je dolfcro, d a ga zver ne more doseči. Ko bi imel vsaj pol toliko gotovosti, da bo Roger našel izhod, bi bil srečnejši; a bi) je prepričan, da ni skoraj nobenega upanja. Pa tudi če.
Roger kako pot našel, kdo mu more povedati, kaj bo storil? Saj je Bart le predobro vedel, kako zelo ga Roger sovraži!
Preteklo je že precej časa, to. da Rogerja ni bilo nazaj. Končno Bart zaspi. Ko se pa zdrzne in prebudi, se začudi, kje da je. Najprej opazi, da se je solnce umeknilo izpred votline; iz tega spozna, da mora biti že kesno popoldne; opazi pa tudi, da je slon odšel. Splazi se po rokah in nogah naprej, pa ven dar poišče kamen in ga vrže ven.
V tistem trenutku pa se zopet oglasi grozno trobentanje, da je kar odmevalo in se je zemlja tresla; pošast je začela znova napadati.
(Dalje prihodnJK)
voznika Charlyja. Utrujen sem bil od stoterih vtisov, glava mi je kinkala sem in tje. Le tu in tam mi je oko ujelo kako zanimivost, katero sem hitro zapisal v svojo beležnico, tako n. pr. bradate pristaše “Amiš” verske sekte, ki se še danes branijo avtomobilov ter se staromodno vozijo na vozičkih ki jih vlečejo konjički. Nad našim spretnim vozačem Char-lyjem pa sem med potjo po stal tako navdušen, da bi ga takoj, če bi v U. S. A. kaj po
jo, da je "bilo vsega na mizi, česar si je človek ipoželel. Dekleta, ki so stregle bo bile nadvse pridne, Vse jim je šlo tako fino ta gladko od rok, da je bilo kar veselje gledati. Natakarji *o bili pa tudi tako zaposlena, da so si morali kar rokave zivihati, da so v resnici vsem fino postregli. Muzikantje so bili tudi tovrstni, da smo se kar lahko zavrteli. In tudi John Hab at je tovrstno izvršil svoje delo ta prav fino bral iz svoje knjige, da smo se vsi iz srca nasmejali, ker on je ibil tisti, ki naju je še enkrat povezal in je rekel, da bo ta vez držala še za nadaljnih 25 let. Pa tudi slikarjev ni manjkalo; res za vbe je bilo poskrbljeno.
Še prav posebno pa se morava zahvaliti za tako lepa darila, smo
Iar.
Mr. in Mre. Walter (Shawnee), Mr. Joseph Jalovec, Mr. ta Mre. P. Bastasic, Mr. to Mus. John Pelzdirtz, Mr. in Mr. Frank Walter (E. 155), Mr. in; Mre. Matt Kastelic, Sr., Miss Farnceg Prince, Miss Lillian Milatovic, Mr, ta Mre. Jack Hribar-, Mr. in'Mre. Frank Baraga, Mr. in Mrs. Rudy Ruzička, Mr. in Mre. Otto Smith, Mr. in Mrs. Carl Krause, Miss Jane Krause, Miss June Krause, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. John Rebolj, Mr. in Mrs. Frank Jaoksom, Mr. in Mre. Mervar (Daniel), Mr. in Mrs. Jpsetph Miuzic, Mr. in Mrs. Frank Špenko, Mr. in Mrs. Charley Strukel, Mr. in Mrs. Sam Pa pesh, Mr. in Mrs. Louis Staemc, Mr. in Mrs. Jos. Walland, Mr. in Mrs. Pugel (Waterloo), Mr. Jos. in Ludwiig Pugel, Mr. in Mrs. J. Uhbamcic, Mr. in Mrs. Louis Rolih, Mr. in Mrs. R&y-mon Svetek.
Mr. to Mrs. Patfield, Mr. in Mrs. Tony Silva, Mr. in Mrs. Steve Grant, Mr. in Mrs. Jos. Iz-
—NajStarejša protestantov-ska cerkev v Zed. državah je cerkev sv. Pavla v Eastchester, : N. Y. ki je bila ustanovljena leta 1666.
mehi, predlagal za prve ga'katera smo prejeli od naših šoferja samega ameriškegalprijateljev: lepa slika, ki na
prezidenta. Za danes naj re-| ju ibo spominjala na najino 26-------------.... — ...
čem le to: Vsi Slovenci, kar|)etnico, lep pušelč s 25 srebrni- zi, Mr. ta Mre. Louis Krapenc, sem jih doslej srečal v Barber- j m;i dolarji' ta cigarami, kot je Mr. ta Mre. Louis Kozel, Mr. in tonu in Pennsylvaniji, od dru- j ,prj taki prireditvi navada in še T~u” r” M' Mr° žine Lauterjeve do Charlyja Jveg drugih lepih predmetov ta Krowa in njegove ženke Fran-|krona vsega pa je lepa May-ces pa tudi tetke Suhado!ni-jta|g pgč, ki je V reSnM lepa, za kove, so zelo “nais.” Bog vas ^ ge morava zahvaliti tudi živi!	j najinim sinovom Joe ta Fran-
o-------	ku, ker sta tudi onadva prispe-
vala zraven. Tako smo se imenitno zabavali pozno v noč, pre-“Lep nov klobuk imaš. Kdaj pevali ta plesali, da je bilo vesi ga kupil?”	'selj e. Vse je bilo dobre vo-
“Pred desetimi 'leti. Ko sem lje ta la večer nama bo ostal v ga nosil tri leta, sem ga dal obr- trajnem spominu do konca na-niti, čez dve leti pa nanovo ;pp- jtaega življenja, barvati. Po preteku štirih let Lepa hvala še enkrat vsem sem kupil nov trak in klobuk je skupaj, kateri ste delali ta pobil zopet kakor nov. Pred štiri- magali na en ali drugi način najstimi dnevi sem ga pa v ka-1 ter še enkrat lepa hvala res varni Zamenjal z nekim dru- prav iz erca in upava, da ob gin,.-	priliki lahko pvmeva. Vsi, ka-
Vedno nov klobuk
Mrs. John Chumey, Mr. ta Mrs. Anton Zupančič (Hale Ave), Mr. ta Mfs. John Jalovec, Mr. in Mrs. Sterle, Mrs. Rose Hrovat, Mr. Charles Ribar, Mr. Louis Novak, Mrs. Mary Trček in hči, Mr. in Mre. John Alsseg, Mr. ta Mre. Joseph Kozar, Mr. in Mrs. Edward Planinšek, Mr. in Mre. Geo. Kuzmich, Mr. ta Mrs. Tony Kotar, Mr. ta Mre. Frank Tomažič Jr.
Mrs. Mary Agndch, Mr. in Mrs.' William Klisurich, Mre. Frances Malovrh, Mr. in Mrs. L. Ptamoht, Mr. ta Mrs. Mike Drenšek, Mr. in Mrs. Matt Leskovec, Mr. te Mrs. Martin Rakar, Mr. Milico Romuniuh, Mr. Angurt Svetek, Mr. Frank Zni-
OBLAK MOVER
Nate specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite ae i vsem zaupanjem do vašega starega znanca
114« E. 51. St
JOHN OBL AK
HE 27*
Ta pa ima mena da se reče. — Jo Ann Redford se postavi s svojim zajčkom “English Lop,” ki je pripravljen za Los Angeles okrajni semenj (Fair), ki bo v Pomona. Zajčeve ušesa merijo v dolžino 26 palcev.
Zares je moral sovražnik pri- tako težak dim se je bil razši-
pravljati nov napad, kajti stre- ril; nato se je pokazalo razpa-
ljanje se je bilo podvojilo in
žvižganje granat ni hotelo več prenehati, že dve sta bili padli na cesto, kakšnih sto metrov
daleč od njiju, ena pa se je bila pravkar zarila v mehko prst
rano pročelje tovarne; in čez
prag je ležala Francoise, mrtva, s strtimi rebri in zdrobljeno glavo, strašna, prekinprek krvava človeška cunja.
Weiss je pritekel, ves divji.
vsej grozoti. S strani travnikov je Ibi) ogenj ponehal. Polastiv-i ši se ozke, s topoli in vrbami) obrobljene struge, so se pripravili, da z bajoneti vzamejo hiše, junaške smrti.
sosednjega vrta, ne da bi se raz- Jecljal je in ni izdavil' niče-
letela.
“Ah, čujte, Francoise”, je na. daljeval Weiss, "prej hočem še poljubiti vašega malega Charlesa . . Saj ni nevarnosti zanj, nič ne verjemite; še par dni, pa se mu obrne na boljše . . Imejte pogum, in predvsem, vrnite se v hišo ter ne kažite več nosu na cesto.”
Moža sta vendar že enkrat dohajala.
“Do svidenja, Francoise!”
“Do svidenja, gospoda!”
V tem trenotku se je izačul strašen tresk. Granata je bila razlbila dimnik Weissove hiše ter padla na cestni hodnik, kjer se je razletela s takšnim rokom, da so se vse šipe razsule naokoli. Od kraja ni bilo mogoče gledati, tako gost prah,
sar razen kletvic.
“Strela božja! Strela božja!” Da, bila je mrtva. Skloni] se je in potipal njene roke, in ko se je vzravnal, je obsta] njegov pogled na škrlatnem obrazu malega Charlesa, ki je dvigal glavo, da vidi svojo mater. Ničesar ni rekel, niti kričal ni, samo njegove velike, v vročici nenaravno razširjene oči so strmele na to strašno truplo, ki ga ni več spoznal.
“Strela božja!” je naposled vzkliknil Weiss. “Tak zdaj so pričeli ulbijati ženske!”
Vtal je bil in stresel pest proti Bavarcem, katerih šlemi so se zopet pričeli kazati za cer. kvijo. Pogled na streho njegove hiše, ki je bila nalpol raz-počena vsled dimnikovega padca, je razpalil njegov blazni gnev do kraja.
“Podle duše! Ženske ubijate, mojo hišo rušite . . Ne, ne, to ni mogoče, tako ne morem odtod; ne, ostanem!”
Skočil je ter se vrnil s puško in naboji mrtvega vojaka. Za posebne prilike, kadar je hotel videti prav razločno, je imel \gdmyiaočmk^s«^bo^obuSR^
V BLAG SPOMIN
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
Mary Boyce
ki je zaspala v Gospodu dne 8. oktobra 1935.
Spavaj v grobu draga ti, dokler angel te zbudi, takrat spet veselje bo, ko se skupaj snidemo.
Žalujoči ostali:
MATI, BRATJE in SESTRE.
Cleveland, O. 12. okt. 1949.
moljulbju zaradi svoje mlade
žene. Z brzo roko si je stregal ščipalnik in ga nadomestil z naočniki; in ta debeli meščan
svršniku, z okroglim, dobrodušnim licem, ki se je pačilo v srdu, skoraj smešen in vendar vzvišen v svojem junaštvu, je pričel ipaliti in streljati v tolpo Bavarcev tam doli na koncu uli-To je imel v krvi, kakor je pravil, in ščegatala ga je misel, da bi postrelil nekaj teh divjakov izza historij v letu 1814., s katerimi so tam doli v Alzaciji zibali njegovo detin-stvo.
“Ah, podle duše, podle duše!”
In streljal je, neprestano, tako naglo, da ga je cev chasse-|potke jela peči v prste.
Naškok se je napovedal
ki so branile trg pred cerkvijo; njihovi strelci so se bili previdno premaknili; lesolmčni sijaj je ležal liki zlata preproga na neizmerni širjavi travnikov, ki jih je škropilo nekaj temnih kep — teles ubitih Bavarcev. Tudi poročnik je -bil ostavil barvarniško dvorišče in pustil tam samo enega moža za stražo, vedoč, da zdaj preti nevar-post s ceste. Naglo je razpostavil svoje moštvo ob cestnem hodniku, s poveljem, da če se sovražnik polasti trga, naj se zabarikadijo v prvem nadstropju poslopja ter ga branijo do poslednje patrone. Vojaki so ležali na tleh, skrivali se za vogelnimi kameni, izkoriščali vsako najmanjšo neravnost tal, streljali, kakor se je komu zdelo. To pa je spuščalo po tej široki, izumhli, s solncem odeti cesti pravcato burjo svinca in take cunje dima, kakor da bi vihar podil točo pred seboj. Videli so mlado dekle, ki je v brezumnem tdku bežala čez cesto, ne da bi se ji kaj zgodilo, nato starega kmeta, oblečenega v bluzo, ki je po vsej sili hotel peljati konja v hlev, pa ga je krogla s takšno silo zadela v čelo, da je odeltel na sredo ulice. Ena granata je bila razrušila streho cerkve, dve drugi sta zapalili dvoje hiš, ki sta med pokanjem tramovja plameneli ob žarki dnevni luči. In uboga Francoise, ki je ležala zdrobljena poleg svojega ubogega otroka, kmet s kroglo v glavi, opustošenje in požar — vse to je netilo ogorčenost vaščanov do vrha; rajši so hoteli tukaj umreti, kakor oteti se z begom na belgijska tla. Trža-ni in delavci, ljiudje v svršnikih imw Martinini nn kirt stom ljaili skozi okna.
je ras tel tisti strašni krik, pre- ce, da se ne bi razodevala ar-tnja tisočev Vojakov, ki so se madi groza'njegove blede krin-metali na teh par sto pogum- ke, spačene od bolečin, in njenih mož, pripravljenih, da uimro'govih kalnih oči. Ko je ob pekih izvedel, da se v Bazeilles-u Takrat je vprašal Delaher-'bijo, je prišel, molčeč in mra-che, ki ni neha] klicati Weissa, čnim obrazom pošasti, ki se je
“Ah, tolovaji!” je srdito vzkliknil Weiss. “Napravili so okret. . . dobro sem jih videl, ko so šli ob progi . . . Nate! Ali jih slišite tam na levi?”
Za Montevilierskim parkom, čigar drevesa so mejila ob cesto, je zares pričenjalo prasketati streljanje. £e bi se sovražnik polastil tega parka, je moral Bazeilles pasti.' Toda rav-ljutost streljanja je priča-
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
la, da je poveljnik 12. zbora videl to gibanje naprej in poskrbel Iza obrambo parka.
“Pazite vendar, nerodnež!” je kriknil poročnik in prisilil Weissa, da se je stisnil k zidu. “Raztrgalo vas bo na dvoje!”
Ta debeli, tako hrabri človek z naočniki ga je pričel napo. sled zanimati, dasi se mu je smehljal. In ko pe slišal prihajati granato, ga je bratovsko odrinil proč. Krogla je padla kakšnih deset korakov dalje, razletela se ter obsula obadva s svojimi drobci. Meščan je ostal pokoncu, brez najmanjše praske, poročniku pa je strlo obedve nogi.
“Naj bo!” je zamrmral. “Zdaj sem jo pa jaz izkupil.”
Vrglo ga je na cestni hodnik; velel se je nasloniti z hrbtom ob vrata, poleg ženske, ki je ležala na pragu. In njegovo mlado lice je ohranilo svoj odločni, trmasti izraz.
“To nič ne de, otroci, samo dobro me poslušajte . . Streljajte, kakor se vam zdi, in ne prenaglo, . . Kadar jih bo treba napasti z bajonetom, vam povem.”
In še dalje jim je dejal povelja, glavo pokoncu in nadzi-raje sovražnika v daljavi. Ono-stran ulice je gorela že druga hiša. Prasketanje pušk in pokanje granat je trgalo zrak, ki se je polnil s prahom in dimom,
; Ljudje so padali na slehernem vogalu ceste. Mrtvi so ležali kakor črne, s krvjo oškropljene lise, nekateri posamezno, drugi na kupih. A nad vasjo
poslednjikrat:
Ali ne greste Iz menoj ? . . Če nočete, pa nič! Zapuščam vas, z Bogom!”
Bilo je okrog sedme ure; predolgo je bil odlašal. Dokler je mogel hoditi ob hišah, se je okoriščal z vsakimi vrati in z vsakim koščkom zidu, stiska-je se v najmanjši kotiček, kadarkoli je treščila salva. Ni-1' kdar si ne bi bil mislil, da je še tako filad in spreten, zdaj pa se je plazil gibčno kakor belouška. Na koncu Eazeilles-a pa, ko je imel iti svojih tristo metrov po goli, zapuščeni cesti, ki, so jo obstreljavale baterije Liry-skega hriba, je čutil, da trepeče od mraza, da si mu jd močil znoj vsa oblačila. Par trenotkov je še lezel nizko sklonjen po nekem jarku. Nato se je spustil v brezumen tek in zdirjal naravnost, ušesa polna pokanja, podobnega tresku nevihte. Oči so ga pekle, zdelo se mu je, da hodi po plamenu. To je trajalo dolgo, dolgo večnost. Nenadoma pa je zapazil na levi majhno hišo. Planil je ja in se zakril, in ogromno breme se mu je odvalilo sprsi. Ljudje so ga obdajali, možje in konji. Izprva ni spoznal nikogar, a nato ga je osupnil prizor, ki sgjje odprl očem.
Ali ni bil to cesar z vsem svojim generalnim štabom? Ni se mu zdelo gotovo, da si se je hvalil, da ga pozna, odkar jev Baybelu skoraj govori] z njim. Nato je obstal in osupnil. Zares, toje bil Napoleon III.; na konju se mu je videl mnogo večji, in njegovi brki so bili tako namazani, lica tako pobar-
oživila lice s cinobrom.
Tam je bila opekarna, ki je nudila zavetišče. Na drugi strani so ji deževale krogi j e na zid, in granate so padale hip za hipom na cesto.
“Sire”, je zamrmral neki glas, “tu je zares nevarno.”
Toda cesar se je obrnil in ukazal z roko generalnemu štabu, naj se postavi v ozko uličico za opekarno, kjer bodo ljudje in živali popolnoma na varnem.
“Zares, sire, to je blaznost . .. ’Sire, rotimo vas . .
On pa je samo ponovi] svojo gesto, češ, da mora pojavljanje cele skupine uniform na tej goli cesti gotovo buditi pozornost baterij na levi. Ip čisto sam je jezdil naprej, sredi krogel in granat, brez naglice, mračen in brezbrižen ka-
kor zmiron, svoji usodi napro-
ti. Nedvomno je slišal za seboj tisti neizprosni glas, ki ga je gnal naprej, glas, ki mu je klical iz Pariza: “Marš, marš! Umri kot junak .na vrhu nakopičenih trupel svojega ljudstva in poratei ves svet z ganjenim občudovanjem, samo da bo vladal tvoj sin!” Jezdil je dalje in poganja] svojega konja v zmeren trab. Še kakšnih sto metrov je jezdil tako, nato je obstal, čakajoč konca, ki ga je prišel iskat.

koj prepričan: cesar se je dal
pomladiti in naličiti kakor igralec. Gotovo si je da] barvati li-
Satisfy
Youthful
Appetites
with quick
to make CREAMETTES)
y(š/W4
-V /k'
£»; W
/■
MACARONI
HO Ml PREPARED CREAMETTES DISHES HIVE ENDLESS VARIETY
Doma pripravljena Jedila z Cream->ttes vam nudijo vedno kaj novega.
'JiutčAeti
l£SS THAN WO PAV
fon a refrigerator!
The price u down, down, down! See us for your dream kitchen.
Start enjoying the work-saving wonders of a genuine, white-enameled steel Youngstown Kitchen. You’ll bend less, stoop less-yoiiTl fairly fly through the dishes. How these nationally advertised beauties work for you!
Call today. A leitchen-planning expert will come to your home at your convenience and plan your new kitcheniin miniature. No cost or obligation.
omBBtspectAi.
Youngstown Kitchenaider Cabinet Sink, 54" model-twin, fluted drainboards, cutlery drawer, two roomy shelves, one-piece, acid-resisting porcelain-enamel top with impressed soap dish, swinging mixing-faucet, crumb-cup strainer, 4" back-splasher, recessed toe and knee space. Flanked by Youngstown Kitchen base cabinets and wall Cabinets exactly as shown.
This wonderful price is for October only.
m
BY MULLINS
Odprto v pondeljek, četrtek in tobotodo 9:00—V torek in petek do 6:00. .Zaprto cel dan v »redo.
BRODNICK BROS.
, APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd.	IV 6072

Prešičevo oko za človeka. — Dr. Mahoud Poutfi, znani egiptovski specialist za oči, preiskuje prešičevo oko predno ga bo ‘‘vsadil’’ svojemu pacijentu. O uspehu te delikatne operacije, H je bila izvršena v Rod el Farag bolnišnici za oči še ni določnih poročil.
G. WHISKERS
©j
SuMs