EziIIlFIloJJSEIKll	22S514
JANUAR 1987 • ŠT 1-2	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA______________LETO XXVIII
Leto 1986 v številkah
Leto 1986 je imelo 365 dni kar je 8.760 ur. Zaradi nadurnega dela je bilo po oddelkih različno število delovnih dni: predilnica 271, sukalnica 277,66, efektna sukalnica 269 in skupne službe 266 delovnih dni.
V povprečju je bilo lani 271 delovnih dni. Na delu smo prebili ca. 2168 ur, kar je 24,74 % letnega časa ali 90 dni.
Leto 1986 bo zapisano kot leto, v katerem je litijska Predilnica praznovala 100-letnico obstoja. V počastitev tega visokega jubileja je bila 6. septembra na tovarniškem dvorišču velika proslava, ki so se je udeležili visoki predstavniki gospodarskega in družbeno-političnega življenja SR Slovenije in Jugoslavije. Ob tej priliki so bili odprti tudi novi proizvodni prostori. Popoldan istega dne pa je bilo pri gradu Bogen-šperk veliko tovariško srečanje.
Iz proizvodnega in finančnega vidika leto 1986 prav gotovo ni bilo uspešno. Proizvodnja je bila daleč pod planom in celo nižja kot leto poprej. Za tako slabo produkcijo je nekaj objektivnih razlogov, glavni problem pa je pomanjkanje kvalitetne delovne sile. Izpad produkcije se bo seveda poznal tudi pri končnem letnem obračunu. Omeniti je treba tudi investicijo, ki bo tudi zelo vplivala na uspešnost gospodarjenja v preteklem letu.
PROIZVODNJA			v tonah
			
Mesec	Predi Inice	Efektne sukalnice	Sukalnice
Januar	665	19	520
Februar	719	10	549
Marec	730	11	560
April	708	27	505
Maj	576	14	455
Junij	610	29	462
Julij	568	23	393
Avgust	566	23	403
September	573	27	423
Oktober	721	33	511
November	636	30	443
December	596	34	454
Skupaj	7.668	280	5.678
Povprečno	639	23,33	473,16
Proizvodnja
Nabava surovin
V letu 1986 je bilo nabavljeno: 4.980,6 ton bombaža, 3.053,9 ton sintetike in 476,8 ton staničnih vlaken. Skupno je bilo nabavljeno 8.511,3 ton surovin ali povprečno 8,2 ton na člana kolektiva. Če bi vse nabavljene bale postavili v vrsto po širini, bi bila vrsta dolga 35,4 km ali drugače, bala pri bali od Litije do Ljubljane.
Kot vidimo iz razpredelnice, je predilnica proizvedla 7.688 ton preje različnih številk. Povprečna številka za prvih 11 mesecev je Nm 26,4. Če produkcijo pretvorimo v kilometre, smo v letu 1986 proizvedli 202,4 milijonov kilometrov preje. To z drugimi besedami pomeni, da bi proizvedena preja segala do sonca in še več kot tretjino poti nazaj, na luno bi lahko proizvedeno prejo napeljali 526,5-krat, 5050,5-krat pa bi lahko z njo obkrožili zemljo.
V efektni sukalnici so izdelali 280 ton efektnih sukancev, povprečna Nm 3,9; proizvodnja sukalnice je bila 5.678 ton, povprečna Nm 28,9.
V tej številki
® Ta številka Litijskega Pre-dilca (2/87) je že 350. Kaj smo pisali pred petindvajsetimi leti in kai pred desetimi?
® Letni sindikalni sestanek smo opravili tik pred novim letom, 20. decembra lani, tako da smo v prejšnji številki lahko objavili le poročilo predsednika in program dela za letos. Več o tem, kako je potekal sestanek pa preberite v tej številki.
® Anton Požek in Alojzij Pavliha sta obiskala tekstilno razstavo v Parizu.
® 8. februar, obletnica smrti Franceta Prešerna je slovenski kulturni praznik. Ob tej priliki smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za izobraževanje in kulturo, Jožetom Sevljakom.
® Razpis bralne značke za odrasle
® Vsebinska zasnova Litijske-^ga Predilca.
(Nadaljevanje na 3. strani)
V novo leto 1987 stopamo z več ali manj končano investicijsko izgradnjo. Ena najzanimivejših pridobitev je nov avtomatski OE predilni stroj. Kot pravijo v proizvodnji, so z delovanjem tega stroja in z njegovimi rezultati zelo zadovoljni.
fWom j
Izšla je 350. številka glasila V našem glasilu pred 25. leti
Minilo je 27 let odkar izhaja naše glasilo in pred nami je 350. številka. Res je, da bi do sedaj lahko izšlo že več številk, če bi naše glasilo izhajalo prvih dvanajst let bolj redno. Toda ni bilo tako. Vsak začetek ima svoje težave.
»Naš delavski svet je pred 27. leti, na seji 5.9.1960 sprejel predlog tedanjega upravnega odbora o ustanovitvi glasila Tovarniški obveščevalec v prepričanju, da je osnovanje glasila utemeljeno in zelo potrebno oz. koristno za podjetje. Z osnovanjem lastnega glasila je napravilo naše podjetje prav gotovo lep korak v nadaljnjem napredovanju in ki je odraz razumevanja in pravilnega dela naših organov samoupravljanja.« (Citat iz uvodnih misli ob izidu prve številke Tovarniškega obveščevalca).
V nadaljevanju uvodnika piše tudi, da so do takrat ustanovili svoja glasila že nekatera druga večja podjetja, in da so povsod v tem pogledu zadovoljili svoje delavce. »Glasilo bo izhajalo praviloma enkrat mesečno ...«
Prvo leto so izšle 4 številke, leta 1961 — 11 (od tega 2 dvojni), 1962 — 9 (3 dvojne),
1963 — 9 (4 dvojne), 1964 — 9 (3); 1965 - 8 (4), 1966 - 6 (3), 1967 - 8 (4), 1968 - 2, 1969 - 7, 1970 - 5, 1971 - 6 številk (1 dvojna). Razen prvo leto, se do tedaj gornja želja ni uresničila. Povejmo pa, da se z glasilom nihče ni poklicno ukvarjal, in tudi v tiskarni (iz Ljubljane), kjer so tiskali Tovarniški obveščevalec niso upoštevali rokov in je glasilo dostikrat izšlo z zamudo.
Od leta 1972 pa do leta 1979 je vsako leto izšlo po 12 samostojnih številk glasila, ki se od takrat dalje imenuje Litijski Predilec. Ureja ga referent za obveščanje, tiskajo pa ga v tiskarni Gorenjski tisk, kjer se držijo dogovorjenih rokov. Že sedem let pa je Predilec štirinajstdnevnik. Gradiva mu ne primanjkuje. S pomočjo vseh delavcev — če že ne dopisnikov pa sogovornikov — bo vsebinsko bogatejši.
(Tovarniški obveščevalec januar 1962)
Prototip zaščite mikalnikov
V tekstilni industriji je zaradi zastarelosti strojnega parka in samega tehnološkega procesa temeljita zaščita posameznih strojev še vedno težko izvedljiva, niti še ni dovolj proučena. Predvsem predstavlja težak problem vprašanje zaščite S ACM mikalnikov. HTZ komisija je s tem v zvezi že obiskala več sorodnih podjetih v Sloveniji, vendar v nobenem izmed
in pred desetimi leti
(Litijski Predilec —
V pripravi še nekateri plani
S plani, ki smo jih sprejeli v decembru, so postavljene osnovne delovne naloge za letošnje leto. V teku pa so priprave za sprejem še nekaterih planov za leto 1977, ki jih bodo obravnavali in potrdili samoupravni organi še
obiskanih podjetij ni zaščita teh mikalnikov zadovoljivo izvedena.
V našem podjetju se je precej razpravljalo o zaščiti mikalnikov. Izdelan je že tudi prototip zaščite na enem stroju, po zamisli tov. Bizjak Konrada in Semenič Edija. Na samo izvedbo zaščite dajejo posamezni člani delovnega kolektiva razne predloge. Zato je HTZ komisija sklenila predlagati DS podjetja, naj se razpiše natečaj za izdelavo prototipa. Komisija je mnenja, naj bi se usvojeni prototip nagradil z denarno nagrado 15 000 din.
januar 1977)
v januarju:
—	plan investicij
—	plan investicijskega vzdrževanja
—	plan izobraževanja ob delu in štipendiranja
—	plan delovne sile, sprejemanja pripravnikov
—	finančni in materialni plan potreb za ljudsko obrambo in civilno zaščito.
O teh pa na tem mestu prihodnjič.	M. M.
Koliko delovnega časa smo porabili za sestanke v letu 1986
	število sestankov		poprečno udeleženih delavcev	povprečni cas traj. sestanka v minutah	porabljen delovni čas v urah	
skupni zbori delavcev		2	685	60	1.570	
sestanki SDS		7	800	30	2.800	4.170
delavski svet		11	55	120	726	
disciplinska komisija		5	5	162	40.5	
odbor SDK		5	4	40	13	780
izvršilni odbor		11	6	60	66	
odbor za del.razmerja		19	5,5	77	129	
odbor za stanov.vpraš.		16	5	45	60	255
komite za SLO in DS		5	9	90	68	68
odbor za varstvo pri						
		5	8	90	56	
komisija za olikov.OI		19	8,40	»5	}20	
" za letov.in družb.						
prehrano komisija za izobražev.		7 5	6 4	77 40	54 15	
komisija za reklamacije		5	6	60	18	
komisija za termalno						
zdravljenje		4	5	^5	15	
komisija za razporejanj						
delavcev z zmanjš.del.						
zmožnostjo		5	5	60	25	
komisija za plan in						
gramiranje razvoja		1	5	60	5	
odbor za obveščanje		1	5	60	5	
uredništvo Litijskega						
predilca		20	5	60	100	
komisija za inovacije		5	4	Žn	10	
komisija za odlikovanja		5	4	40	8	409
delegacija za ZZD		6	7	105	75,5	
delegacije SIS		18	5	90	135	208
Skupaj		9.890				
Leto 1986 v številkah
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prodaja
Skupaj smo v tem letu prodali
7.498.6	ton naših izdelkov. Od tega na domačem trgu 6.542,3 ton, direktni izvoz je znašal
705.6	ton, skupni izvoz pa 250,7 ton.
Tudi v prodaji so se srečevali s problemi. Po dolgih letih je na trgu več preje^ kot je povpraševanja po njej. Časov, ko so kupci stali v vrsti za našo prejo, ni več. Zato je treba še posebej paziti na kvaliteto preje in pravočasno izpolnjevanje vseh obveznosti do kupcev.
Kadrovanje
Ob koncu leta je bilo 1043 zaposlenih delavcev, od tega 661 žensk ali 63,4 %, in 382 moških ali 36,6 %. Povprečno število zaposlenih v letu 1986 je bilo 1037, 661 žensk in 376 moških.
Kvalifikacijska struktura zaposlenih ob koncu lanskega decembra: I. stopnja — 673 delavcev, II. stopnja — 112, III. stopnja — 15, IV. stopnja — 138, V. stopnja — 78, VI. stopnja — 19, VII. stopnja 8 delavcev.
Na delo je bilo v minulem letu sprejetih 90 delavcev, od tega 48 moških in 42 žensk. Iz DO je odšlo 75 delavcev, 27 moških in 48 žensk.
Struktura novosprejetih delavcev:
58 delavcev je bilo nezaposlenih (od teh 42 prva zaposlitev); 24 delavcev je prišlo iz drugih OZD; 7 delavcev se je vrnilo iz JLA; 1 delavec se je vrnil po prestanem zaporu.
V delovno razmerje je bilo sprejetih 14 pripravnikov, 5 moških in 9 žensk, od tega 6 za določen čas.
Stopnja izobrazbe pripravnikov je sledeča:
II. stopnja — 6 pripravnikov, III. stopnja — 1 pripravnik, V. stopnja — 4, VI. stopnja — 2 in VII. stopnja — 1 pripravnik.
Vzroki prenehanja delovnega razmerja:
pismeni sporazum 23 delavcev, upokojitev 18, invalidska upokojitev 3, odhod v JLA 8, prestajanje zapora 1, disciplinska izključitev 5, izjava delavca, da ne želi delati v DO 10, potek del. razmerja za določen čas 3, prekinitev del. razmerja za določen čas 1 delavec. Skupaj 75 delavcev.
Procent fluktuacije za zadnja tri leta:
1984	6,71 odstotkov, 1985 6,9 odstotkov, 1986 6,5 odstotkov.
Iz drugih republik je bilo 31. 12. 1986 zaposlenih 136 delavcev, leto poprej pa 140. Število mladoletnih delavcev je konec leta bilo 67 ali 6,4 %.
Izobraževanje
Delovna organizacija 'ima 15 štipendistov, od tega sedem v tekstilni srednji šoli, tri v ekonomski srednji šoli in po enega v: strojni poklicni, računalniški in komercialni srednji šoli, ter na strojni in naravoslovni fakulteti. Ob delu se izobražuije 12 članov kolektiva. V letu 1986 je bila organizirana 3-mesečna šola za poklic pomožnega tekstilca. V dveh oddelkih je šolo končalo 49 kandidatov. Na proizvodno delo oz. delovno prakso je prišlo 63 učencev. Organiziran je bil tudi tečaj tujega jezika. 7 tečajnikov je končalo tretjo stopnjo.
Varstvo pri delu
V preteklem letu je bilo 57 nezgod, od tega 42 obratnih, 15 pa na poti na delo. Komisija za varstvo pri delu je opravila 6 periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav. V periodične preglede je bilo vloženo ca. 50 ur.
Tomaž Gradišek
Iz gornjih podatkov je razvidno, da smo za samoupravljalsko delo v preteklem letu prebili na sestankih 5.890 delovnih ur ali drugače povedano, to predstavlja delo dveh in pol delavcev.
Tudi člani strokovnega kolegija, kot posvetovalnega organa glavnega direktorja, v preteklem letu niso pretirano sestankovali. Sestali so se le na sedmih sejah, ki so v povprečju trajale po tri ure.
Nekaj dodatnih ur so nanesli še sestanki vodstev D PO, pa odsotnost delavcev zaradi delegatskih dolžnosti, ki jih imajo zunaj delovne organizacije.
Po drugi strani pa je treba upoštevati, da so v teh podatkih zajeti tudi delavci, ki zaradi izmenskega dela prihajajo na sestanke v svojem prostem času. Tudi teh ni tako malo.
Delo oziroma stroji mirujejo samo ob skupnih zborih delavcev in sestankih samoupravnih delovnih skupin. V delegatskih organih pa sodeluje vedno le posamezni delavec iz samoupravne delovne skupine, zato ga je lažje pogrešati oz. nadomestiti.
Da so bili sestanki dobro pripravljeni, kaže njihov povprečni čas trajanja. Ta čas, po naši oceni, ni pretiran, nedvomno je k temu pripomogel celovit sistem informiranja v delovni organizaciji (delegatske informacije, Litijski predilec, Informacije).
Navsezadnje, pa se mora tisoč delavcev, ki upravlja s tolikšnim družbenim premoženjem kot je naše, v organiziranih oblikah upravljanja kot sestavini delovnega procesa, dogovarjati o posameznih samoupravnih odločitvah.
Glede na to, da je bilo preteklo leto prvo leto novega srednjeročnega planskega obdobja, smo sprejeli tudi kar lepo število samoupravnih sporazumov o razvoju, delovanju in financiranju družbenih dejavnosti, interesnih skupnosti materialne proizvodnje — občinskih in republiških, z bankami, zavarovalnico, za financiranje krajevnih skupnosti, in drugih. Skupaj 33. Na žalost pa so nam vsi ti sporazumi skupaj prinesli tudi povečane obveznosti za naslednja štiri leta.	Martina Kralj
Z obiska na tekstilni razstavi v Parizu
Vsakih nekaj let izdelovalci raznih efektnih in gladkih prej razstavljajo svoje najnovejše izdelke. Lansko leto je bila ta razstava od 10.—14. decembra v Franciji in sicer v Parizu.
Razstava je bila vsaj po mnenju nekaterih obiskovalcev precej okrnjena, verjetno zaradi znanih študentskih nemirov v Parizu. Razstavljale! so bili predvsem domačini Francozi, Italijani in nekaj razstavljalcev iz Zahodne Nemčije ter Anglije. Nas kot izdelovalce efektnih in gladkih prej je predvsem zanimalo, kje smo na tem področju mi.
Lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo tako pri efektnih kot pri gladkih prej ah in sukancih po načinu izdelave na istem nivoju, le da določene tuje firme razpolagajo z boljšimi paletami barv (posebno Italijani) preje in efektne sukance še oplemenitijo s kosmatenjem, pri čemer dosežejo voluminoznost oziroma mehak otip, kombinacija surovin je pestra. Pri surovinah prevladujejo predvsem naravna vlakna (bombaž, volna, lan) v razmerju 70:30 v prid naravnim vlaknom. Naravna vlakna nastopajo v kombinaciji s poliestrom. Rayonom staničnimi vlakni, manj pa s PAN vlakni. Moderni so predvsem grobi bombažni predilni flameji obsu-
kani z omenjenimi umetnimi vlakni ter lanom, obarvani v različnih barvah s čimer dosežejo še poseben efekt.
Uporaba teh prej oz. sukancev je raznolika. Uporabljajo se za ročno pletenje in tudi za izdelavo pohištvenega blaga.
Mislim, da imamo tudi pri nas vse možnosti za doseganje take stopnje oziroma raznolikost efektnih in gladkih sukancev, seveda z uporabo večjega števila raznih naravnih vlaken (volna, lan).
Zanimivost razstave je bila v tem, da od nobenega raz-stavljalca nisi dobil nobenega prospekta oziroma informacije, vse je bilo skrivnost, ki je niso hoteli izdati.
A. Požek
S konkretnimi ukrepi podprt gospodarski načrt
V metodah vodenja delovne organizacije glavni direktor uveljavlja tudi sestanke takoimenovanega razširjenega kolegija strokovnih delavcev, s katerimi oceni dosežke preteklega leta in obdela izhodišča gospodarskega načrta za tekoče leto/predvsem z zornega kota konkretnih ukrepov za njegovo uresničitev.
Takšen sestanek je bil sklican letos 10. januarja. Ker naloge zadevajo celotni kolektiv, za njihovo izvajanje pa bodo še posebej odgovorni vodje posameznih organizacijskih enot in področij, povzemamo glavne poudarke iz izvajanja glavnega direktorja.
S poslovanjem preteklega leta ne moremo biti povsem zadovoljni, saj niso bile dosežene načrtovane naloge proizvodnje, prodaje in produktivnosti, kar se bo odrazilo tudi v končnem obračunu gospodarjenja. Veliko vzrokov je objektivnih, saj je obsežna investicijska dejavnost povzročila več zastojev v proizvodnji kot smo prvotno predvidevali, pridružilo se jim je še pomanjkanje delavcev ob večji generacijski menjavi in problemi nelikvidnosti. Amortizacijska sredstva preteklega leta smo v celoti porabili za investicijsko dejavnost, povečani so bili tudi stroški investicijskega vzdrževanja. Zaradi obsežnejših nakupov surovin z inozemskimi kreditnimi linijami, smo vzdrževali tudi precejšnje zaloge surovin, ki so vezale veliko obratnih sredstev. Vse to je vplivalo na likvidnostno situacijo, ki smo jo »krotili« z najemanjem tujih denarnih virov, kar je povzročalo visoke stroške za obresti.
Dokončana izvesticija in ugodna založenost s surovinami nam dajeta ugodno izhodišče za poslovanje v letošnjem letu. Tudi za prodajo izdelkov v prihodnjem letu je poskrbljeno. Delavci so v večini pripravljeni poprijeti za delo.
Vendar pa v letošnje leto prenašamo tudi nekater objektivne težave, kot je problematika nelikvidnosti, pomanjkanje delavcev (za neposredno proizvodnjo
ktvikJu J )V6xAiiiwe,L
in strokovnjakov za posamezna področja), visoko odsotnost delavcev zaradi bolezni in porodniškega dopusta ter število delavcev na lažjem delu.
Z zavzetim delom vseh delavcev in še posebej najodgovornejših moramo poslovanje v letu 1987 usmerjati tako, da se neugodna gibanja ne bodo nadaljevala, čeprav jih v začetku še ne bo mogoče popolnoma zaustaviti. Negativni so splošni gospodarski tokovi, dražijo se surovine in energija, devizna problematika je težka, veča se konkurenca na trgu, obresti so še nadalje v porastu, niso nam še v globino poznane posledice novih predpisov o razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter amortizacije. Vse to bo zahtevalo izredno budnost pri reguliranju poslovne politike v letu 1987.
Vendar pa moramo biti prepričani v to, da je mogoče najti izhod iz problemov in doseči postavljene cilje. Ni osnove za nikakršno malodušje, aktivirati je treba vse moči za razreševanje problemov!
Nekaj najpomembnejših ukrepov:
— Posebno pozornost je treba usmeriti v saniranje likvidnostnega položaja delovne organizacije, zato se v prvem četrtletju, razen najnujnejših, ne bodo nabavljale surovine in pomožni material, pa tudi ne opravljala
4
gradbena in večja vzdrževalna dela.
— Zmanjšati je potrebno zaloge končnih izdelkov, medfaznih zalog in nedokončane proizvodnje (tudi z nadurnim delom).
— S postavljenimi stabilizacijskimi programi sektorjev je treba doseči cilje, ki smo jih postavili z investicijskim programom oz. z letnim planom. Dosledno je treba terminirati vzdrževalna in remontna dela, prav tako dela v ostalih sektorjih in jih odgovorno izvajati.
— Treba je zagotoviti potrebno število delavcev za proizvodnjo, ustrezneje pa razporejati tudi delavce z zmanjšano oz. spremenjeno delovno zmožnost-
Tako bi morali pri nas nočno delo žensk že ukiniti ali odstopiti od konvencije, kajti število žensk na nočni izmeni se ne zmanjšuje, kaj šele, da bi se ukinjalo. Našli smo vmesno rešitev, da vsako leto zaprosimo Republiški komite za delo za podaljšanje dovoljenja za nočno delo žensk.
Tudi v naši DO (kot večini tekstilnih tovarn) vsako leto na novo prosimo za tako dovoljenje, čeprav vemo, da bi bil brez nočnega dela žensk izkoristek strojev, produktivnost in s tem ekonomičnost poslovanja tako padla, da bi se pod vprašaj postavil obstoj tovarne.
Kljub temu poglejmo nekaj podatkov. Od leta 1978 število žensk na nočni izmeni stalno pada — od 609 na 419 v letu 1986.
jo. S štipendijami pa zagotoviti ustrezne delavce za specifična strokovna opravila. Nadaljevati je treba z vsemi oblikami izobraževanja in usposabljanja za delo.
— Skrbno je treba spremljati vse nove predpise, jih upoštevati pri delu in vgrajevati v samoupravne splošne akte.
To je le nekaj glavnih nalog za usmerjanje planskih nalog v letu 1987, ki pa bodo tudi letos zahtevale veliko truda vseh delavcev. Poleg lastnih problemov nas bodo namreč tudi v letu 1987 neusmiljeno spremljale tudi težave celotnega jugoslovanskega gospodarstva.
Realno izrazit pad je v zadnjih treh letih:
1984	— 477 žensk
1985	— 447 žensk
1986	— 419 žensk.
To je predvsem posledica upokojitev, premeščanj na lažja dela, zaposlovanja večjega števila mladoletnih delavcev in v manjši meri nadomeščanja žensk z moškimi. Takšno majhno število delavk na nočni izmeni pa seveda povzroča tudi nezasedeno st strojev, manjšo produkcijo, s tem manjši ekonomski efekt in včasih večje obremenitve delavk.
Občasno se v javnosti pojavljajo govorice o visokih plačah delavk v Predilnici. Tudi če bi bile, je nočno delo le tisti delovni pogoj, zaradi česar se marsikatero dekle ne zaposli pri nas ali delo zapusti. Kajti nočno delo pušča posledice, tako pri zdravju, kot pri urejanju normalnega življenja doma.
Torej, v naši DO (in tekstilni industriji nasploh) praktično ni mogoče ekonomično poslovanje brez nočnega dela ženskih rok. To je dejstvo, ki ga v sedanji situaciji ni mogoče spremeniti, pa če stvari obračamo levo ali desno.
Da bi v Predilnici zagotovili nemoten tek strojev, bomo v letu 1987 zaposlili vsaj 30 žensk več, ki bodo delale ponoči. Pri tem bi moral poudarek na zagotavljanju predpisanih pogojev za nočno delo žensk in zagotavljanju kar najboljših pogojev za delo nasploh. Tudi zaradi tega, da bo kar čimmanj delovnih invalidov in premeščanj na lažja dela.
^>Am. „	hi	-/w<'* vvv ?L tt, it d,-<w iVujT,
vrv*, hi	K- Ltf v V/vvsaVI cL-i	V-HtA hi
IaL,	iv Mh t^i ttllA-'"' te	JUJto'**«.
JVteite. Vuio.-^	Hm	vočj	vvtej'	uSčtvuv Wk<X. *
».	f	•	%	n k

thb>. X-Wl*y f>A.>iA*Vv?rtvU'	K.	"HAvO.VvyiA
400.	jč tvV4i_Ktexl Žv1H£«Ža*. Hvu„	biuva^v,^. "V-aho'	«L>'
bw.v">

i. Iw^čty')tn-v%v,	/'vv	-vVtfUtf'	haii.
l/Wv "te MrU-lj. W	rtxikji«Wi'Yvu«. ilUiiŽi-ttEvivu ^	<v
. PRlhOJn juCifiN LE.TV (	vv\ LfcH	viL^,m.

M. Kralj
Nočno delo žensk — Kaj je s tem?
Na zasedanju Generalne konference mednarodne organizacije dela je bila sprejeta mednarodna konvencija o nočnem delu žensk. Zvezni izvršni svet jo je ratificiral 30. decembra 1955. V 3. členu konvencije je določeno, da: »Žene, ne glede na starost, ne smejo biti zaposlene ponoči, tako v javnem kot privatnem podjetju ...«. Prepoved nočnega dela lahko ukine vlada države, če to zahteva nacionalni interes.
Andrej Krhlikar
Z letnega sindikalnega sestanka
Letni sindikalni sestanek je pričel predsednik, Ivan Markelc. Po pozdravu navzočih je prebral predlog za delovno predsedstvo v katerega so izvolili: Ani Povše (predsednica), člana — Jožeta Zupančiča in Olgo Kres; zapisnik je vodila Mira Jeriha, njeno delo pa sta preverili Eli Škoberne in Martina Kralj.
Po običajnih poročilih — predsednika, verifikacijske komisije (prisotno je bilo komaj nekaj nad polovico vabljenih), nadzornega odbora, blagajnika, so sledila poročila komisij sindikata.
Delovno predsedstvo — v sredini Ani Povše
Kultura in izobraževanje
Komisija za kulturo in izobraževanje je ob 8. marcu — dnevu žena pripravila priložnostno proslavo ob sodelovanju tukajšnje osnovne šole. Ob visokem jubileju 100-letnici predilnice se je vključila v sodelovanje in pomagala pri obširnih delih, ki so bila opravljena pred, na sami proslavi in po njej. Prvič so letos izvedli akcijo »Bralna značka za odrasle« in podelili »Grumovo bralno priznanje« za odrasle. Podelitvi, ki je bilo v naši delovni organizaciji, je poleg 21 prejemnikov priznanja prisostvovalo tudi sedem priznanih pisateljev in umetnikov ter predstavniki našega podjetja.
Precej je narastlo tudi zanimanje za gledališki abonma. V predprodaji so naši sodelavci kupili 66 abonmajskih vstopnic in je tako število vsako leto v porastu.
Še vedno pa gojijo željo po ustanovitvi lastnega mešanega pevskega zbora. Število prijavljenih se sicer ni povečalo in jih je še vedno le 18. Ni jim uspelo dobiti pevovodje.
Tudi v prihodnje bo še vedno njihova bistvena naloga ugotavljanje kulturnih potreb vseh zaposlenih in usmerjanje njihovega kulturnega življenja, ki mora izhajati iz potreb in interesov delavcev.
Na področju izobraževanja so predvsem sodelovali pri družbenopolitičnem usposabljanju vod-
stev in članov osnovnih organizacij preko Delavske univerze.
Za svoje delo so planirali v tem letu 200.000,— din.
Pomoč članom
delovne
organizacije
Trikrat letno obiščejo naše upokojence v domovih za ostarele občane. Obiskujejo tudi naše delavce, ki so dalj kot štiri mesece v bolniški, denarno pomoč pa izplačajo že po dveh mesecih bolniškega staleža. Ob novem letu obdarijo otroke naših umrlih aktivnih delavcev in naše delavce pri vojakih. Trem socialno šibkim delavcem so dodelili posojila.
Pri svojem delu pa imajo tudi težave. Težko sproti vodijo evidence o daljših bolniških in tako tekoče obiskovati delavce:
Dobrodošla je bila tudi organizacija ugodnejših (na odplačila) nakupov — koles, mopedov pa tudi mesa. Take akcije so pripravljeni še organizirati; potrebujejo le pobud delavcev.
Za to leto so namenili porabiti za svoje delo 1 440 000,— din. Za nad dva meseca trajajoče bolniške bodo izplačevali 5 tisoč dinarjev, zgornja meja posojil delavcem v težjih socialnih razmerah bo 60 tisoč din, otrokom umrlih aktivnih delavcev in vojakom pa bodo ob koncu leta poslali po 6 tisočakov.
Šport
in rekreacija
Minulo leto je bilo na področju dela te komisije posebno pestro tudi zaradi praznovanja 100-letniee obstoja naše tovarne. Organizirali so redna športna tekmovanja med oddelki in posamezniki v devetih panogah, rekreacijo v telovadnici v zimskem času, bilo pa je tudi več smučarskih izletov. Ob tovarniškem prazniku so pripravili turnir, na katerega so povabili nekatere delovne organizacije iz naše občine, pa tudi iz Ljubljane, Domžal in Kamnika — delovne organizacije — naše partnerice. Tekmovali so v štirih športnih panogah.
V tej sezoni bo pričela obratovati naša smučarska vlečnica Uniorček v Vintarjevcu. Pri pripravi terena in ostalem so sodelovali mnogi sodelavci, katerim je bila na sestanku tudi izrečena zahvala.
Oddih
Lani je brezplačno letovalo 48 delavcev, za letos pa računajo na 50 delavcev. Za izbiro teh velja pravilnik, kandidate pa predlagajo njihove osnovne organizacije na pobudo samoupravne delovne skupine. Za to so namenili 1 500 000.— din.
Pogrebne
svečanosti
Delo te komisije je še posebno odgovorno in težko. Člani- se zavedajo svoje dolžnosti, vendar dostikrat ne morejo pravočasno organizirati vse potrebno, ker svojci pokojnika ne javijo pravočasno dneva, kraja in časa pogreba. Še vedno ni rešeno vprašanje organiziranja godbe, zlasti pozimi. Dogovorjeno je, da se pogrebnega obreda udeleži vsaj trobentač, če se celotna godba ne more.
V razpravi je Andrej Krhlikar menil, da so pomoči delavcev DO (vojakom) odločno premajhne, in da je program dela sindikata premalo konkreten, čeprav
nastopa veliko nerešenih problemov. V službi za varstvo pri delu opažajo nekatere pereče probleme pri tako velikem številu zaposlenih. Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost bi moral biti tesneje povezan s sindikatom. Nato je poročal še o poškodbah delavcev in obolenjih v zvezi z delom.
Sodelovanje med sindikalno organizacijo in službo za varstvo pri delu poteka predvsem preko predsednika sindikalne konference, ki se redno udeležuje sej odbora za varstvo pri delu in požarno varnost.
Zadnje čase stanje glede poškodb pri delu, tako glede števila izgubljenih dni kot resnosti, ni zaskrbljujoče, saj bolniška zaradi poškodb pri delu ne dosega 1 % celotnega staleža. Vendar pa so v porastu obolenja v zvezi z delom, kar se kaže tudi v večjem številu premestitev na lažje delo in invalidskih upokojitev. Intenziteta dela, delovni oz. ekološki pogoji, nočno delo, prisilne drže telesa — vplivajo na takšno stanje. Sindikat bi moral bolj proučiti za izboljšanje delovnih pogojev. Pozitivni rezultati nove investicije bi se morali razen na povečani produktivnosti poznati tudi pri humanizaciji dela, pa tudi v zmanjšanju ali ukinjanju nadurnega dela, skratka izboljšanju delovnih pogojev.
Za vse je bila zanimiva deveta točka dnevnega reda — »O gospodarskem načrtu naše delovne organizacije«, z vsebino katere je navzoče seznanil glavni direktor, Jože Mirtič, o tej temi pa je razpravljal še direktor proizvodnje Franc Lesjak.
Razpravljali so še drugi, omenimo pa naj le še to, da je v zvezi z nadurnim delom glavni direktor povedal, da naj v bodoče ne bi bilo nadur, razen po potrebi v medfazni proizvodnji, in še to le v izjemnih primerih. Treba je porazdeliti obremenjenost delavcev. Saj je v našem interesu, da se bolje dela in da bo delo tudi bolje plačano. Uspeha pri delu nam ne more nihče vzeti, zato se je potrebno potruditi.
Sprejeli so še program dela v tem letu, ki ga bodo dopolnili z nekaterimi predlogi z razprave in programi dela posameznih komisij.
M. M.
Foto: M. Šušteršič
Udeleženci letnega sindikalnega sestanka. Udeležba je bila komaj zadovoljiva.
Razgovor z direktorjem Zavoda za izobraževanje in kulturo
O kulturni dejavnosti v Litiji
Kulturna dejavnost v naši občini skrbi za razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti, knjižničarstva, kina, založniške dejavnosti, organizacijo prireditev, obnovo in predstavitev gradu Bogenšperk v širši slovenski prostor, varstvo naravne in kulturne dediščine in arhiviranje gradiva.
Eden glavnih izvajalec v kulturni dejavnosti je Zavod za izobraževanje in kulturo, ustanovljen v letu 1982, zato smo se o stanju v kulturi na območju občine pogovarjali z direktorjem Zavoda, Jožetom Sevljakom.
Iz vsakodnevnega življenja občutimo, da se je kulturna dejavnost v občini v zadnjih letih bistveno popravila. Kaj je povzročilo premik na bolje?
Imate prav. Tudi sam mislim, da so ljudje sredi burnih časov takoimenovane gospodarske krize ponovno prisluhnili vzgibom v sebi. Vedno bolj segajo po dobri knjigi, prihajajo na prireditve in se posvečajo kulturnim dobrinam. Kultura človeka plemeniti in bogati. In kadar je zunaj najglasnejše, človek potrebuje več te duševne hrane in miru. To pa daje kultura.
Seveda so tu tudi še drugi vzroki, ne nazadnje tudi dosežena stopnja družbenoekonomskega razvoja, organiziranosti in zavestnih hotenj ljudi, ki delajo na kulturnem področju.
Dvorana na Stavbah je postala center kulturnega življenja občine, saj je praktično vse dni v
letu zasedena s prireditvami. Katere prireditve v dvorani pritegnejo največ obiskovalcev?
Res je, dvorana na Stavbah je kar precej zasedena, saj je končno to tudi edini takšen kulturni in družabni prostor v Litiji. Tu se odvija vse mogoče: od kulturnih prireditev, spominskih manifestacij do družabnih srečanj. V tej dvorani vrtimo tvdi filme. Včasih je kar težko uskladiti vse želje in potrebe vseh uporabnikov. Vprašujete me, katere prireditve v dvorani pritegnejo največ obiskovalcev. Reči moram, da je to pač odvisno od zvrsti prireditve in strukture obiskovalcev. Mladi imajo radi koncerte zabavne glasbe, starejša publika pa se zanima tudi za kvalitetne gledališke predstave.
Je dvorana dokončno in primerno urejena, predvidevate še kakšne izboljšave?
O Prešernu
Slovenci smo si za svoj kulturni praznik izbrali 8. februar, dan smrti Franceta Prešerna, našega največjega pesnika, kot to lahko preberemo v šolskih učbenikih. Čeprav najbrž ni Slovenca, ki bi ne znal povedati nekaj Prešernovih stihov na izust, pa se morda prav zaradi tega, ker smo se morali tolikokrat učiti na pamet njegov življenjepis in njegove pesmi, danes ne zavedamo več, kaj pomeni Prešernova pesem za Slovence. V šoli so nas naučili, da se je rodil v Vrbi, kamor so nas potem vozili na izlete, da je študiral za jezičnega dohtarja, da se je brezupno zaljubil v Primicovo Julijo, da nič bolj kot Juliji ni bil pri srcu gospodu Bleiweisu in še zlasti, da je dokazal uporabnost slovenščine za pesniško izražanje. Ob tem so nam seveda zamolčali, da je pijan napisal marsikatero krepko, ki jo zdaj skrivajo v trezorjih Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, da bi se ob njej kdo ne pohujšal. Čeprav se seveda spodobi, da je največji pesnik čimbolj neoporečen, pa tudi trditev o uporabnosti slovenščine za pesniško izražanje ne pove dovolj, saj bi nenazadnje lahko trdili isto za pesniške poskuse Jovana Vesela iz Kosez. Slednji je znal zmrcvariti vsako besedo, ali pa si izmisliti novo in dotlej nepoznano, če je rima tako zahtevala in še je bil uradno spoznan za največjega pesnika tedanje dobe.
Pomen Franceta Prešerna je bržkone nekoliko večji. Če primerjamo jezik, kakršnega uporablja v svojih pismih, in tistega, v katerem so pisane pesmi, lahko brž ugotovimo, da je slednji tudi v starejših izdajah na moč podoben tistemu, katerega uporabljamo danes. Nekatere besede nam danes seveda zvenijo starinsko, druge spet jasno razodevajo, da je srečna, draga vas domača na Gorenjskem, toda če ob tem preberemo še Kmečke in rokodelske novice, lahko ugotovimo, da je bil Prešernov jezik za tisti čas precej napreden. Nekoliko drzno bi lahko rekli, da je moderna slovenščina dediščina, ki smo jo dobili od Franceta Prešerna, dediščina, ki jo je v dobršni meri ustvaril sam Prešeren. Zato ne bo narobe, če mu ob kulturnem prazniku namenimo kako misel tudi mimo šolske učenosti in uradnih proslav.
»Železar«
Borut GRČE
Ura pravljic v litijski knjižnici
Kljub dokajšnjim vlaganjem v preteklosti, dvorana še vedno ni tako urejena, kot si želimo. Manjka še posebna požarna zavesa, pa tudi oder je treba opremiti (mehanizem za hitro postavitev scene). Radi bi uredili parter in balkon, kar pa bo mogoče šele tedaj, ko se bodo družabna srečanja odvijala v novi večnamenski telovadnici.
Povedati pa moram, da se je v zadnjem času pojavil še nov problem s streho. Namreč ravna streha nad avlo in garderobami je začela puščati, čeprav je od sanacije preteklo šele nekaj let. Poskušali smo sanirati tudi to, toda pravega uspeha ni. Streho bi bilo potrebno klasično pokriti. Najbolj enostavna (zasilna) konstrukcija bi v tem trenutku po strokovni oceni stala okoli 5 milijonov din. Tega denarja zavod kot tudi kulturna skupnost za zdaj nimata. Tako ostaja problem na žalost odprt. Razpoke na strehi bomo še naprej skušali zalivati z bitumnom . ..
Pisatelj Ivo Zorman na obisku v Litiji
Kako je z obiskom kino predstav v tej dvorani?
Obisk kinopredstav se na splošno veselje veča. Zlasti med mladimi je veliko ljubiteljev filmske umetnosti. Žal pa pogrešamo starejšo generacijo, ki jo nikakor ne moremo privabiti. Poskušali smo tudi z obliko filmskega gledališča, ki pa na žalost ni privabilo veliko gledalcev, zato smo ga morali ukiniti. Povedati pa je treba še to, da se obisk ravna po filmskih zvrsteh in da so bolj obiskani lažji, zabavnejši filmi. Vsekakor je bila odločitev, da kino ponovno deluje v Litiji, pravilna, saj je glede na število gledalcev, kulturni dinar bolje izkoriščen.
Kakšne kulturne prireditve so načrtovane za leto 1987, so predvidene kakšne novosti v kulturni ponudbi, v dvorani in tudi sicer v dejavnosti, ki jo organizira ZIK?
V	letu 1987 bomo poleg vseh dosedaj znanih oblik kulturne ponudbe (abonmaji, filmske predstave, razstave, spominske svečanosti) skušali uvesti še nekatere nove. Predvsem bodo to prireditve lahkotnejšega žanra (kulturno-zabavne) nekatere pa bodo vezane na posamezne dogodke in kraje.
V	knjižnici boste lahko dobili vse naj novejše knjige, se vključili v akcijo za bralno priznanje, na koncertih OŠ in godbe pa prisluhnili novim skladbam.
Občani tudi več berejo, kot je razvidno iz podatkov o izposoji knjig. Je to odraz kulturnega osveščanja občanov ali tudi izboljšane ponudbe in prilagodljivosti knjižnice. Kako je s knjižničnimi prostori?
Res je, občani zdaj veliko bolj segajo po lepi knjigi. K temu je pripomogla težnja po permanentni vzgoji bralca (pedagoške ure, ure pravljic, literarni nastopi) kot tudi izboljšana ponudba. V naši knjižnici pravzaprav dobite res skoraj vse novitete, kar privlači zlasti zahtevnejše bralce.
Na žalost pa ni še rešen problem prostorov, ki jih v naši knjižnici tako primanjkuje. Če bi se lahko izselila uprava ZIK
Sindikalni pihalni orkester Litija
(pridobiti je treba nadomestno stanovanje, in adaptirati zdajšnje hišniško stanovanje, ki ga je Predilnica odstopila zavodu) bi knjižnica dobila še tri prostore na Parmovi 9 in knjige bi se spet preselile na police (zdaj čakajo v kartonskih škatlah). Seveda posredi je spet denar, denar . ..
V okviru kulturne dejavnosti deluje tudi šola za glasbeno in baletno vzgojo in pihalni orkester. Kakšen je interes občanov za vključevanje v te oblike dejavnosti?
Interes za vključevanje mladine v glasbeno šolo (tudi zunaj Litije) je velik (iz GŠ prihajajo tudi kadri za sindikalni pihalni orkester) res pa je, da smo finančno omejeni v številu oddelkov. Izobraževalna skupnost financira oddelek v višini štiri petine, petino pa naj bi plačevali starši sami v obliki šolnine. Da bi se ta račun izšel, bi morala biti šolnina tolikšna, da bi jo zmogli plačevati samo nekateri. To pa bi že pomenilo socialno diferenciacijo. Prizadevamo si, da bi se to razmerje spremenilo v korist plačevanja šolnin, saj bomo le tako lahko ohranili vsaj tiste oddelke, ki jih že imamo.
Kakšni so načrti z dejavnostjo gradu Bogenšperk in tako imenovanim »projektom Vače«?
Bogenšerku bi morali po temeljiti obnovi dati tudi potrebno vsebino. Le-ta naj bi bila vezana tudi na gostinsko ponudbo. Bojim se, da tako eno in drugo še ni v polnem zamahu. Zaradi ka-
drovskih pa tudi finančnih težav. O gostinski ponudbi bi morali reči kaj v gostinskem podjetju Litija, ostalo pa je res stvar kulture.
O projektu Vače 81 pa bi resnično lahko zelo podrobno spregovorili le marljivi sodelavci, ki so na Vačah v kulturnem pogledu sprožili pravi preporod.
Ali za konec lahko ugotovimo, da smo se litijski občani bolj navadili na kulturne dejavnosti, prav gotovo pa še ne dovolj. Kako zajeti v to še širši krog prebivalstva?
Ugotovimo lahko, da smo na dobri poti, manjka nam samo ljudi in denarja, ki sicer ni vse, je pa nujno potreben za pridobitev osnovnih pogojev.
Kako zajeti širši krog občanov v kulturne dejavnosti. Rekel bi z načrtno vzgojo, ki se začne že v družini, nadaljuje v vrtcu in šoli in se pravzaprav nikoli ne konča. Kajti človek se vzgaja vse življenje. Vztrajno, kontinuirano delo skozi več let nujno rodi sadove. Ne izjemnih, prelomnih, pač pa take, na katerih se gradi dalje .. .
Ob koncu bi želel reči še besedo zahvale vsem delavcem naše občine, ki z ustvarjanjem novih vrednosti skozi delegatski sistem omogočajo organizacijo kulturnih prireditev tudi v našem zavodu, in jih hkrati povabil, naj jih v čim večjem številu obiskujejo.
In da bi bilo leto 1987 vsaj tako uspešno kot lansko!
Kiparji pri delu v koloniji pri domu Tišje
Nadaljujemo z akcijo matične knjižnice
Bralna značka za odrasle
Akcija bralna značka za odrasle je zaživela v letu 1986. Dokončalo jo je 22 bralcev, ki so prejeli GRUMOVA BRALNA PRIZNANJA ZA LETO 1986.
Letos z akcijo nadaljujemo. Spet je pripravljena za delavce in upokojence Predilnice Litija, želimo pa, da se ji priključijo tudi drugi občani.
Pripravili smo seznam knjig iz katerega boste prebrali pet del: eno poučno knjigo, dve knjigi slovenskih pisateljev, eno knjigo pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti in eno knjigo tujih pisateljev. Mnenje o prebranih knjigah boste zapisali v posebne liste.
Časa za branje je osem mesecev. Akcija se bo začela v februarju in končala do septembra 1987. Zaključna prireditev bo organizirana v septembru, ko Predilnica Litija vsako leto obeleži svoj praznik. Bralci — tekmovalci bodo prejeli GRUMOVO BRALNO PRIZNANJE ZA LETO 1987. Na zaključno prireditev bodo povabljeni tudi nekateri pisatelji, katerih dela so vključena v letošnji seznam. Upamo, da se bodo povabilu odzvali: Polde Bibič, Ivo Zorman, Tone Kuntner, Marinka Fritz-Kunc in Igor Torkar.
Knjige za bralno značko si lahko izposodite v Matični knjižnici dr. Slavko Grum Litija ali pa v Predilnici Litija pri tovarišici Zvonki Razpotnik. Vsem delavcem Predilnice Litija, ki se bodo akciji pridružili in jo tudi uspešno končali, bo članarino za leto 1987 poravnala delovna organizacija.
PRIDITE - PREBERITE PET KNJIG - BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE — PRIDITE
Seznam knjig za bralno značko za odrasle v letu 1987
Poučne knjige
Bibič, P.: Igralec
Vidic, J.: Sedem krst za Ronkarjevo družino ali Krik v Dragi Lindermann, H.: Sprostitev v stiski ali Premagani stres Trstenjak, A.: Če bi živel še enkrat Šeruga, Z.: Potovanja k ljudem
Ingolič, A.: Moje pisateljevanje ali Nemir mladostnika
Knjige slovenskih pisateljev
Špur, K.: Vrtec v Jeruzalemu
Levstik, F.: Popotovanje od Litije do Čateža
Stražišar, M.: Čiganka
Vipotnik, J.: Doktor ali Oseminštirideseto
Torkar, I.: Umiranje na obroke
Zorman, I.: Draga moja Iza
Bevk, F.: Kaplan Martin Čedermac
Fritz-Kunc, M.: Janov krik
Potrč, I. Na kmetih
Prežihov Voranc: Doberdob
Škrinjar, P.: Sence nad Raspokom
Rozman, S.: Tudi sneg je lahko ljubezen
Kuntner, T. Moja hiša
Knjige pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti
Andric, I.: Gospodična
Oljača, M.: Kozara
Kikič, H.: Neznana Bosna
Cvetič, Nikola: Čemerna
Vučo, V.: Kako sem nehal sesati prst
Kapor, M.: Foliranti
Drnčlčovip ■ Sodnik
Knjige tujih pisateljev
Lermontov, M.: Junak našega časa London, J.: Dolina meseca Blixen, K.: Spomin na Afriko Segal, E.: Moški, ženska, otrok Singer, I. B.: Rodovina muškat Balzac, H. de: Zgubljene iluzije Bromfield, L.: Prišlo je deževje West, M.: Proteus Traven, B.: Obiralci bombaža
Vsebinska zasnova izdajanja našega glasila
Stopamo v osemindvajseto leto izdajanja našega glasila in osmo, odkar smo se odločili za štirinajstdnevno izdajanje.
Naše glasilo bo tudi letos izšlo petkrat kot dvojna številka, in sicer januarja, aprila, julija, avgusta ter novembra. To so meseci z daljšimi prazniki in s povečanim številom rednih dopustov. V ostalih mesecih bo izhajalo po dvakrat, na največ osmih straneh. Tega se bomo v tem letu dosledno držali, čeprav tudi lani nismo prekoračili povprečja osmih strani v 24. številkah. (Izšlo je 190 strani, kar je za dve manj kot 24 x 8). To je potrebno predvsem zaradi stroškov, in zato bomo daljše prispevke, za katere vedno primanjkuje prostora, v soglasju z avtorji skrajševali ali pa manj pomembne, po sklepu uredništva tudi izločili.
Glasilo Litijski Predilec je le en, vendar močan člen verige celotnega sistema obveščanja, ki se je z leti izoblikoval v naši delovni organizaciji. Njegova naloga je dopolnjevati in povezovati druge načine obveščanja, pri katerih širše, podrobnejše, daljše informacije ne pridejo v poštev. Dolgih in prepogostih prispevkov ne moremo brati stoje ob oglasni deski; s pomočjo aktualne tematike objavljene v našem štirinajstdnevniku pa je bil tudi marsikateri sestanek (SDS ali drugih organov samoupravljanja) krajši, saj smo poskrbeli, da je bila večina gradiva pred pomembnejšimi samoupravnimi odločitvami obrazložena v Litijskem Predilcu. Pomembna naloga glasila je tudi krepitev povezovanja vseh delov delovne organizacije, vzbujanje občutka pripadnosti delavcev h kolektivu ipd.
Vsebinska zasnova je določena v poslovniku o izdajanju glasila, ki je sestavni del pravilnika o obveščanju. Poleg tekočih zadev v delovni organizaciji in realizacije teh, delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, izobraževanja, o družbenem standardu, o inventivni dejavnosti, SLO in DS; v sedanjem času še posebej o gibanju zaposlovanja in ka-
drovskih problemih, namenjamo prostor v glasilu tudi prispevkom o kulturnih, športnih dogodkih, prispevkom za obujanje tradicij narodnoosvobodilne revolucije ter prispevkom za razvedrilo.
Vsako leto pa je značilno po specifičnih dogajanjih in o objavljanju tega sproti odločamo na sestankih uredništva. V letošnjem letu bomo tako dali več poudarka naši nadaljnji investicijski izgradnji; spremembam organizacije dela zlasti v proizvodnem sektorju in sektorju vzdrževanja; pereča je problematika zaposlovanja; razpravljali bomo o spremembah ustave in zakona o združenem delu; spremembe bodo doživeli tudi nekateri samoupravni splošni akti; pred nami je pa tudi vrsta jubilejnih obletnic — naj omenim le eno'— 50 letnica ustanovitve KPS.
Še naprej bomo težili, da bodo opisovanim problematikam dodane tudi reštitve. Glasilo mora pisati tudi o poteh do dobrih rezultatov, ki pa niso vedno ravne in gladke. Tudi težave in ovire naj najdejo prostor na straneh Predilca. Želimo, da bo to naše glasilo postalo res naše, da mu bodo delavci verjeli in zaupali, zato pa v njem ne bo prostora za likanje in samohvalo. Resnica in
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter osnovne organizacije sindikata naše tovarne vas vabijo na
Tradicionalni ples predilcev
v soboto, 21. februarja 1987, ob 20. uri v dvorani na Stavbah.
Igral bo ansambel MAJ s pevko Ireno Tratnik. Nastopal bo tudi slovenski humorist Toni Gašperič.
Cena vstopnic in rezervacij je 1.000.— din in bodo v prodaji pri Miji Šistek (fin. sektor) od ponedeljka, 16. februarja 1987 dalje.
Pohitite, število sedežev — rezervacij je omejeno.
kritičnost naj, kolikor se pač da, najdeta prostor na straneh našega glasila.
Hitrost nam omogoča pravočasnost za uporabo objavljenega gradiva. Že lani nam je uspevalo skrajšati mrtvo časopisno obdobje — od korekture do vročitve časopisa bralcem — od sedem na pet dni. To bo letos naša nadaljna skrb. Zaradi hitrosti pa ne bomo zanemarili jasnosti in razumljivosti jezika in vsebine. Zato je potrebno pravočasno oddajati gradivo v uredništvo.
Risbe in fotografije so močan informacijski faktor, zato bo temu namenjena vsa potrebna skrb. Znan je pregovor, da ena slika pove več kot tisoč besed.
Če smo bili lani, v jubilejnem letu nekoliko zazrti v našo preteklost, objavljali smo spomine naših upokojencev, bomo letos in v bodoče zrli naprej. Zato bodo bolj kot doslej spregovorili delavci — čimveč sodelavcev. Več bo razgovorov, več pa naj bo tudi vaših pisnih prispevkov.
Odgovorni urednik: Matic Malenšek
Program dela delavskega sveta za 1. polletje letos
Gospodarjenje
—	sprejem letnega plana za leto 1987
—	predlog soglasja za nadaljnjo uvedbo nočnega dela za žene in ocena izvajanja pogojev, pod katerimi se to delo uvaja
—	obravnava in sprejem inventurnega elaborata po stanju na dan 31. 12. 1986
—	sprejem zaključnega računa za leto 1986
—	poročilo o izvedbi investicijskega programa, odplačilu kreditov za ta program ter doseganja načrtovanih učinkov
—	informiranje o novih predpisih za razporejanje celotnega prihodka in dohodka in njihovega vpliva na obračun poslovanja v delovni organizaciji
—	sklepanje o reaktiviranju, revalorizaciji in odpisih osnovnih sredstev ter event. potrebnem določanju novih amortizacijskih stopenj za osnovna sredstva
—	spremljanje cenovne problematike DO in sprejemanje cenikov
—	spremljanje likvidnostnega položaja DO, posledic na stroške poslovanja in sklepanje o najemanju kreditov za surovine
—	spremljanje uresničevanja letnega gospodarskega načrta in sprejem periodičnega obračuna ter potrebnih ukrepov za izpolnitev
—	obravnava gradiv za skupščine SIS materialne proizvodnje
—	obravnava predlogov letnih programov SIS družbenih dejavnosti in oblikovanje stališča za delegacije, in prav tako sodelovanje z delegacijami pri sprejemanju ostalih pomembnejših odločitev
Samoupravni splošni akti
— Obravnava sprememb Zakona o združenem delu in iz tega izvirajočih sprememb v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije
—	dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih z novo zakonodajo in potrebnimi spremembami v DO
—	dopolnitev pravilnika o letovanju
—	obravnava in sprejem panožnega sporazuma tekstilne dejavnosti SR Slovenije o razporejanju dohodka, OD in SSP
—	dopolnitev samoupravnih splošnih aktov s področja nagra-
jevanja s spremembami panožnega sporazuma, zakonskih sprememb in potrebnih sprememb in dopolnitev v DO
—	sprotno usklajevanje višine nekaterih materialnih stroškov z novimi izračuni po družbenem dogovoru
—	dopolnitev Pravilnika o amortizaciji z novimi zakonskimi spremembami
—	dopolnitev ostalih samoupravnih splošnih aktov z določili Zakona o celotnem prihodku in dohodku
Poročila
—	o delu delavskega sveta, delavske kontrole in disciplinske komisije v letu 1986
—	o izvajanju varstva pri delu in preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev
—	o izostankih z dela zaradi bolezni v letu 1986
—	o opravljenem nadurnem delu v II. polletju 1986
—	o opravljenem delu po pogodbah v letu 1986
—	o službanih potovanjih v tujino in stroških teh potovanj
Družbeni standard
—	razpis kreditov za zasebno gradnjo delavcev
—	odobritev pogodbe za letovanje v Čateških toplicah za 1. 1987
—	sprejem cen in pogojev letovanja delavcev v počitniških enotah PL za leto 1987
—	določitev višine in razporeditve regresa za letovanje v 1. 1987
Kadrovske in druge zadeve
—	obravnava in ocena var-nostnopolitičnih razmer v DO
—	sprejem ocene poslovodnih delavcev o uresničevanju postavljenih smotrov v letu 1986
—	obravnava predlogov nagrad za koristne in inventivne predloge
—	poročilo o izdajanju Litijskega predilca, stroških izdajanja ter vsebinska zasnova za leto 1987
—	obravnava event. zahtevkov za varstvo pravic na sklepe odborov in komisij
—	imenovanje event. delegatov v organe izven DO
—	vprašanja, pobude in predlogi delegatov.
M. K.
S fotografskim aparatom v sukalnici in vlagalnici
Zaloga enojne preje iz predilnice čaka na previjanje na avtomatskih previjalnih strojih. Normalne zaloge te preje so omejene zaradi omejenega prostora in znašajo okrog 40 ton. Skladiščenje prevelikih zalog v lesenih zabojih je drago, zaradi prekladanja se zaboji poškodujejo, je nevarno, ker zaboji niso prilagojeni za skladanje v višino, zaradi razbitja zabojev pride do pomešanja materialov.
Dela ob avtomatskem sukalnem stroju se je lahko hitro naučiti, tako da lahko ob takih strojih delajo tudi režijski delavci in delavci iz drugih oddelkov. To pride prav, kadar so zaloge enojne preje prevelike. Seveda je pa potreben čas in velika mera spretnosti in prizadevnosti za doseganje normalnih rezultatov. Delavci, ki niso vajeni, dosegajo zadovoljive rezultate tako, da ob enem stroju, ki ga sicer obvlada ena delavka, delata dva. Na sliki Ivica Gorišek.
Ena stalnih nalog v proizvodnji je zmanjševanje količine odpadkov. Prvi pogoj za to je evidentiranje odpadkov po fazah nastajanja in spremljanje rezultatov. V ta namen so v sukalnici postavljene posode za odlaganje čistih niti. Važno je, da se pri odlaganju odpadnih niti držimo napisov nad posodami.
w	
»AU	
Na sliki so dvojilni stroji na katerih prejo, ki je že previta na avtomatskih previjalnih strojih, pripravljamo za sukanje. Delavke ob teh strojih moramo biti zelo vestne, ker vsako napačno povezovanje niti povzroča sukalne napake, ki delajo velike težave našim kupcem sukalnih prej. Ti stroji so precej dotrajani in jih bomo skušali čimprej delno zamenjati. Na sliki streže tem strojem Slavica Radovanovič.
Vlagalnica dela v zelo utesnjenih prostorskih pogojih. Še posebno se je prostorska stiska povečala, ko smo prešli na sistem formiranja palet v tem oddelku. Ker ni možnosti prostorske širitve sukalnice v tem delu, je edina možnost za normalizacijo razmer zmanjšanje zalog enojne preje v normalne okvire.
Nagradna križanka -Slovenski kulturni praznik
							"lir	pe-PAb -	'PosedHA 74-PHAVA cA ifožn/o		itl/PiH] -	H SAT/CA	1/fZA/lic	Lumpove ?4/JI/PSA t		fvAdALjE- <?E$(.A
jag£jT kjjp>,							)									
							PS/PAbtfl- OULOP-, UltJ £>JOr									
'Jam* A m							wc Lesti (LbMUKJl )					^>oLCoeE- P'GA	'otSAji.			
							LOT R			iTAUJAtJ. F. 'Gi A U!A						
		*			\rv-		FOSFOR.			MlAilE"						
							)								ASI/4CIJ-MA -STLIV4	LUtA ZA 'aJ SoLUE
					A		JAPovJSV.1 bgUA^Kiilč CLO/EŠV.I oGGAm				•PGEPLAU LUGA V S • MILANU ('TALITA)					
TAJFAe.			LIUBJ0O	haZalui	(AFGUČA)	AuGLEUl SomAkJO >12 EC (jVALTEC.)						SESTAVIL 3o£e VIELAG.	SVi smO- .VAČ CFG.APt')	fTAVAastA J>EL_		
VC.STA						tAMOCEL-						N4PAILA				
						vOt>tJA •P (2 E C-GA-						OCbSTOVA SESTftA				
pclAiva- VObNllčl								400 LET ?Q.El>tL- -AJIC.E	gg	foEGTO ^ zAuobkJI						
£				WA cOdo				SLoveMgjč/ (vtAGkiO)								
			SGAkJlčO ■čfcvikinc				ičouiuA IU&*- JfSpeeNj				LJU&lčO -					
c'ebule											dr				V *ELA- PEZlžI	Zt/ifAHA fJOTA . A '
		NAČ£ TA *J SKiCiZAiJ PovejviiC									ZAČETA-					
VAGfJO -UPI sv er			'"■biJAM -						7ofjoyxti				J>SAGO	Ame£/F£"		
			iCC-At-eC- Gu&EBltJA						me ero v ETfOP/J i							
E LEIčTAO FAieiJ ŠolA				T£??we						iVbiJStA						
										ZAl&OJfJu;						
vrsta, ZlJAKUČA					Friov&VA PoqiAvAH.							ETUI				■&OGSR.I
HUD-tlčt VojiičO - /objA						ZtJkritcA tfAKiioua	Mu^ičA	■pvti-tCE.				>qCAL Nh i4AQ.tA	KlESrA// LJ- OA304.			
MMJbl-u AVDIČI MOI&nI				Afc.ca.itA				NA NEJCE C'A , reve -'>ceičA								
kiAbAue GESLA																
Obiščite knjižnico
Ste v zadregi, kje dobiti dobro leposlovno knjigo, zanimivo poljudnoznanstveno in strokovno delo, aktualno informacijo iz časnikov in časopisov, gradivo za različne teme, ki vas zanimajo, govorno in glasbeno kaseto ...
Obiščite splošnoizobraževalne knjižnice v naši občini, ki so odprte takole:
LITIJA (Parmova 9) ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 11. do 18. ure in torek od 8. do 14. ure
ŠMARTNO (osnovna šola) torek in petek od 10. do 14. ure
IZPOSOJEVALIŠCA POTUJOČE KNJIŽNICE:
DOLE (krajevna skupnost) sobota od 9. do 10. ure VAČE (osnovna šola) sreda od 11.30 do 12.30
GABROVKA (osnovna šola) ponedeljek od 11.30 do 12.30 sreda od 12.30 do 13.30 pozimi tudi sobota
JEVNICA (krajevna skupnost) sreda od 12. do 13. ure PRIMSKOVO (osnovna šola) ponedeljek od 12. do 13. ure
DOM TIŠJE vsak dan do 14. ure
SAVA (krajevna skupnost) petek od 16. do 18. ure
POLŠNIK (osnovna šola) petek od 13.30 do 14.30 in nedelja od 11. do 12. ure.
Kako postanete član
Obiščite katerokoli knjižnico in se vpišete. Ob vpisu dobite člansko izkaznico, ki je samo vaša in je ne smete posojati drugim, ob vsakem obisku knjižnice pa jo morate imeti s seboj. Iz-
stane 100
—	za mlade do 15. leta brezplačno, izposojajo pa si lahko vse knjige iz mladinskega strokovnega oddelka in uporabljajo čitalnico,
—	za mladino nad 15 let do zaključenega 20. leta 100 din,
—	za odrasle nad 20. letom 200 din.
Članarino obnavljate za vsako koledarsko leto.
Vpisnina: 50 din za vse, ki se vpišejo prvič.
Kako si izposojate
Izposoja knjig, kaset in periodike na dom in v čitalnici je brezplačna. Izposojevalni rok za leposlovje, kasete in periodiko je 2 tedna, za poučne knjige pa 4 tedne.
Gradivo lahko vrnete prej, vendar ne isti dan, ko ste si ga izposodili. Rok izposoje lahko tudi podaljšate, osebno, pismeno ali po telefonu, vendar ne več
gubljena izkaznica din, polna pa 30 din. Članarina:
Letos je tudi otroke naših delavcev obiskal dedek Mraz. Obdaritev je potekala 23.12.1986 v dvorani na Stavbah. Dedek Mraz je obdaril otroke od enega leta starosti do sedmega leta. Skupno je obdaril okoli 300 otrok. Po kratki lutkovni igrici, ki jo je pripravila lutkovna skupina iz osnovne šole v Litiji, je v spremstvu snežink in zajčkov iz VVZ Najdihojce in Medvedka prišel dedek Mraz. Nekateri otroci so dedku zapeli tudi kakšno pesmico. Za vse pridne otroke pa je imel dedek Mraz tri kartone daril. Darila so bila nabavljena pri Pedenjpedu v Ljubljani. Tu so poiskali po vseh kotih, da so našli enakovredna darila. Otroci od 1—3 leta so dobili vlečno igračo ter slikanico, druga skupina je dobila sestavljenko in knjižico, tretja pa igrico Brundi ter knjigo. Bonbone je pa delil kar sam dedek. Otroci so se gnetli na odru, ker je hotel vsak otrok čimbližje k njemu. Kar prehitro je minilo srečanje z njim. Upamo, da bo tudi drugo leto prišel k našim otrokom.
Mojca Femec
Foto: M. Šušteršič
kot enkrat. Podaljšanje stane 10 din od enote.
Če izposojenega gradiva ne vrnete pravočasno, plačate zamudnino, ki znaša 3 din na dan, ne glede na strukturo izposojenega gradiva. V potujoči knjižnici pa je zamudnina 20 din od knjige za zamujeni teden. Uporabnike, ki dalj časa ne vrnejo izposojenega gradiva, tudi pismeno opominjamo.
Ob izbiranju knjig pazite na red, ne prenašajte knjig na druge police.
Veliko ljudi želi brati knjige, zato vas prosimo, vrnite jih čim-prej in lepo ravnajte z njimi. Za izgubljeno in poškodovano knjigo morate poravnati odškodnino.
Ugankarski
slovarček
ANAND — mesto v zahodni Indiji
A KAKI — mesto v Etiopiji KEAN — angleški igralec (Ed-mund)
SCOTT — angleški romanopisec (Walter)
KROKIRAN — načrtan, skiciran
VANINI — italijanska filmska igralka (Vanina)
SVALLOV — otočje v Melanezi-
ji ,
NATLAČEN — slovenski ban (Marko) pred letom 1941 MADRAS — luka v Indiji ESTAKADA — vodna pregrada
C " N
Rešeno križanko oddajte do sobote, 7. februarja v skrinjico Litijskega predilca ali po pošti na naslov uredništva.
Ne pozabite napisati svojega naslova.
Nagrade:	700,	450 in
300 din.	,
Najekonomičnejše je ogrevanje
s kurilnim oljem
Cene v zadnjem času nezadržno rastejo, vendar pa se cene posameznih artiklov niso enako dvigovale. Tako je tudi pri različnih načinih ogrevanja. Sedaj je najbolj ekonomično ogrevanje stanovanj z kurilnim oljem, v industriji pa s srednje težkim kurilnim oljem (mazutom).
Za primerjavo sem zbral preglede cen za 1 kWh toplote za ogrevanje v letu 1985 in 1986. Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 1985 še ekonomičnejše ogrevanje na trda goriva, v letu 1986 pa je zaradi manjše rasti cene tekočih goriv bolj ekonomično kuriti na ta goriva. Najnižja cena na kWh je bila v letu 1985 pri kurjenju z velenjskim lignitom 4,91 din/kWh, v letu 1986 pa pri kurjenju z gospodinjskim oljem 11,1 din/kWh.
P8S613D CEN ZA 1 kWh TOPLOT. ZA OGREVANJE, PRIDOBLJENE Z RAZLIČNIM NAČINI IN Z UPOŠTEVANJEM OBRATOVALNEGA IZKORISTKA KURILNE NAPRAVE
	Kurilnost	Cena 1.8.1985 din/t	C ena na	Cena 1.8.1986 din/t	Cena na
Vrsta	kj/kg, kJ/m3	din/m3, din/kWh	1 kWh	din/m3 , d in/k.V h	1 kV/h
drva - oukova žagana	15.000	8.100	9.72	14.900	17,9
velenjski lignit	11.300	7.700	4.91	18.100	11,5
rjavi premog	16.800-19.000	11.500-15.500	4,93-5,90	25.000-37.000	10,0-14,3
gospodinjsko olje	42.700	88-664	9,95	99.000	11,1
sred.težko kur.olje (mazut) mestni plin (vsa oskroa)	40.200 16.000	55.145 29,08	6,60 8,72	64.163 40,01	7,68 12,00
zemeljski plin (vsa oskrua)	36.500	66,48	8,75	91,46	12,04
elek. energija VT ogrev.sezona)		13,26	14,20	28,44	28,44
elek.energija NT ogrev.sezona		6,63	7,55	14,22	14,22
Izid žrebanja reševalcev nagradne križanke
Izžrebani reševalci križanke Litijskega Predilca so:
1.	Ivanka Bušar
2.	Ivo Tomažič
3.	Helena Hiršel
upokojenka 700.— din upokojenec 450.— din spl. sek. 300.— din
Čestitka
Tovarišica FANI VRHOVEC je uspešno končala študij na Višji upravni šoli.
Čestitamo, sodelavci!
Novoletna vzpodbuda
Zagnani predilci, tako so se podpisali, so malo pred novim letom spustili v skrinjico našega glasila, v obliki »epske pesmi«, nanizane misli, ki izražajo zaskrbljenost, blago nezadovoljstvo ...
Bistvo vsebine je tako:
Delavci Predilnice imajo zadnje čase že tako malo prostega časa, da so to opazili tudi drugi. Težko je njihovo redno delo, kaj šele nadurno ob sobotah in nedeljah. V sanjah slišijo hrumenje strojev. Naj tisti, ki sestavljajo letne piane pomislijo kdaj tudi na delavce. Stroji se izrabijo pa se človek ne bi. Kaj jim bo dober zaslužek, saj je cena zdravja previsoka. Ob tem pa so prikrajšani tudi domači. Z razumevanjem bi se dalo marsikaj spremeniti.
Prav je, zagnani predilci, da, čeprav nepodpisani, izrazite svoje občutenje tudi na tak način. Vaše misli objavljamo, čeprav vemo, da ga ni v naši tovarni, ki bi mu bile te tegobe in težave neznane. Toda, kdor z njimi živi, jih tudi občuti na svoji koži.
Uredništvo
Vabilo
Vabim vas na občni zbor Industrijskega gasilskega društva Predilnice Litija, ki bo
v soboto, 31.1.1987 ob 16. uri v prostorih obrata družbene prehrane Predilnice Litija.
Dnevni red:
L Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika
3.	Izvolitev verifikacijske komisije
4.	Poročila
—	predsednika
—	poveljnika
—	blagajnika
—	nadzornega odbora
5.	Razprava na poročila
6.	Nadomestne volitve članov upravnega odbora IGD PL
7.	Sprejem programa dela za leto 1987
8.	Sprejem finančnega načrta za leto 1987
9.	Podelitev priznanj članom IGD PL za 10-, 20- in 30-letno delo v društvu
10.	Podelitev jubilejne značke
11.	Razno
Predsednik Vojko Bizjak
Prodam, zamenjam
Zamenjam trisobno stanovanje na Cesti komandanta Staneta št. 1, 3. nadstropje, za dvosobno v pritličju. Vprašajte po telefonu 882-946 (Miro Bučar)
Prodam rabljene smučarske čevlje SAN MARCO, št. 38-39. in smuči Elan, CR-803 dolžine: 140, 160 in 195 cm. Vprašajte po telefonu, int. št. 76.
Prodam zastavo 101 prevoženih 45.000 km, telefon 881-809 po 14. uri
Prodam še nerabljene avtomobilske verige »Rival«, velikosti 155 x 13. Informacije na telefon 881-397.
Toliko snega pa že dolgo ne
Konec prvega letošnjega delovnega tedna nam je zima pokazala svojo pravo moč.' Od sobote do sobote je snežilo in zapadlo je toliko snega, kot že dolgo ne (pred 35 leti ga je februarja zapadlo še več in mnogi še pomnijo kako so bila nekatera naselja odrezana od sveta. Naši takratni vozači v Ljubljano so skupinsko pešačili domov, ker vlak ni peljal.
Tudi tokrat je sneg povzročil nevšečnosti v prometu, zlasti na železnici, s tem pa tudi škodo mnogim delovnim organizacijam. Kot povsod so se tudi pri nas resno lotili reševanja ogroženih objektov.
Toliko snega že dolgo ni zapadlo v Litiji. Snežilo je ves teden, ob tem pa so bile še temperature zelo nizke.
Pri čiščenju snega smo sodelovali vsi — vsak pred svojim pragom, mnogi pa še drugod.
Sleme skladiščnega šotora ob melanžirnici je pod težo snega popustilo in streha se je vdrla na bale. Popustila je tudi streha kolesarnice, v nevarnosti pa so bili tudi drugi objekti.
Sneg, sicer veselje za otroke pa povzroči odraslim dosti preglavic; največ v prometu s tem pa posredno tudi mnogim gospodarskim panogam. Na sliki: močno sneženje in zatrpani pločniki na litijskih ulicah. Večina avtomobilov je počivala doma in pešci so lahko kar varno hodili po sredi ceste.
Čiščenje snega
V četrtek 15. 1. 1987 se je že navsezgodaj zbral štab CZ in si zadal naloge, kako in kje naj se očisti sneg, ki ga je ponoči zapadlo cca 80 cm. Operativne naloge je prevzel štab CZ, ki je organiziral ljudi in opremo. Ostala strokovna dela pa sta prevzela Marjan Sonc in Mirko Dobravec. Prvo smo pričeli s sanacijo podrtega šotora pri vratarnici. Do 14. ure smo z njega odstranili sneg in ga za silo podprli s tramovi tako, da je proizvodnja lahko dobila iz njega surovine. Največje težave pa nam je povzročalo čiščenje strehe napušča ob stročnarni. Z velikimi napori in v nenehnem strahu, da se nam kdo od prisotnih z morebitnim padcem iz višine poškoduje, smo le za silo sanirali tudi ta objekt. Z našo tovarniško mehanizacijo pa smo čistili poti okoli tovarne.
Ker je ponoči ponovno snežilo, smo z akcijo čiščenja pričeli tudi v petek. Tedaj smo končno z eno skupino ljudi očistili šotor II, z ostalimi pa smo čistili stre-
he in nadstreške v tovarni. Ta dan nam je v pomoč priskočila tudi ekipa z mehanizacijo iz Gradmetala, ki je očistila vse poti in dvorišče tovarne. Ker vsega dela nismo zmogli v dveh dneh smo z akcijo nadaljevali še v soboto. Ta dan smo očistili še ostale strehe, poti in tovarniški tir.
Delo je bilo naporno in ljudje so bili v stalni nevarnosti, da se poškodujejo. Na srečo pa teh poškodb ni bilo. Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem prisotnim pri organiziranju in delu v akciji čiščenje snega. Pri vseh udeležencih se je pokazala velika moralna zavest in odgovornost, ker nismo imeli problema pri podaljšanju dela v noč in dela v soboto. Povprečno je na akciji sodelovalo 40 ljudi.
Še enkrat se vsem, ki so sodelovali v akciji najlepše zahvaljujem in jih v imenu štaba CZ javno pohvalim za res požrtvovalno in pridno delo.
Brane Cenkar
HUMOR
Med potjo na Triglav se zakonca menita vse mogoče. Pa reče žena:
— Kaj bi storil, če bi zdaj padla in se ubila?
— Znorel bi! Prav gotovo bi znorel!
— Eh kaj lažeš, še enkrat bi se poročil.
— Ne, tako hudo pa ne bi znorel, ji odvrne.
Janez je prišel na milico in potožil, da so mu sneli in ukradli vsa štiri kolesa.
— Pa točno veste, da ste jih še imeli, ko ste se zadnjič peljali? je vprašal miličnik.
»In temu pravite vi močna kava?,« vpije gost natakarju.
»Seveda,« — pravi natakar, »kar poglejte, kako ste se razburili zaradi nje.«
Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek.
Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Krali, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof.
Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.