PoStmna platana v gotovini rnsmi. ,H Maribor, 27. aprila 1934 Leto Sl. Posamezna številka Oln f*50 za inozemstvo Oin fO*~ Telefon 29-70 Vel/a na meiec po pošti dostavljen Din 6*—, Uredništvo in uprava: Gregoreiževa ul. 26 Poštni čekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasipo tarifi Štev. 17 mrag-Eta Naša srednješolska nacionalna vzgoja Kje so vzroki, da beži nekatera naša miadina iz nacionalnih vrst ?. Današnja srednja šola posveča srednješolcem premalo pažnje v pogledu na-c'0nalne vzgoje. V kolikor vrši predhodno v polni meri to naša osnovna šola, 16 ves ta trud zaman, ko dijak-srednje-s°!ec pod vplivom nekaterih povsem nasprotnih naziranj, splava v druge vode. iako prihajajo potem na naše univerze abiturienti, ki pod vplivom brezvestnih ^nacionalnih agitatorjev in agentov preidejo v vrsto anacionalnih elementov. Na tak način se krvavo maščuje »profesorska svoboda« na srednjih šolah. Srednja šola ima v oblasti mladega človeka v njegovih najkritičnejših letih, je dostopen za vse in, ko začne ustvar !^ti temelj svojemu svetovnemu nazoru, vj^de na to, bi morala biti naša srednja '3 torišče nacionalne vzgo- Vsa srednje- Na primer obstoja Paragraf, ki govori v katerih društvih se ahko dijak izvenšolsko udejstvuje. Med ®nii društvi prav gotovo ni nikake '’Svabsko-nemške kulturne zveze«, »Ra-P!da« in »Svobode«. In vendar je veliko steyilo mariborskih srednješolcev, ki se Aktivno udejstvujejo v teh društvih, . Koliko je že bilo prerekanj po časopis-u in na raznih profesorskih kongresih tem, kakšen bodi srednješolski proie-0°r' Predvsem v šoli. Nihče ne more se-anjim srednješolskim profesorjem za-•"aniti političnega udejstvovanja, ki je °voljeno vsem ostalim državljanom, ^braniti se jim n e m o r e n i t j s t r a n-.Prstva — ali to samo izven s°le!!! 0v Oseba profesorja je j^h srednješolske mladine še danes t< da mišljenje profesorjev in njih : ,.:st posebno pa še nacionalno politi' jedinstvo, je problem šole in politi! J-Z)i- Za nas je to vprašanje odprto, k< ^ preteklo komaj petnajst let, odkar s snežni deli našega naroda živeli pc v.2bcnimi kulturnimi in političnimi vpl s ‘ Zato je potrebno, da gre vsa na< “nješolska nacionalna vzgoja za isti s. v=em: politično, gospodar d: 0’ socialno in kulturno e ^nstvo Velike Jugoslavij Našosre 0'o solsko mladino je treb vseh zablod naš ^ n a k e P r e t e k i o s t i i n jo v o ^ i k skupni, edinstveni bo 0 c n o s t i. kretvašnja sredn ki ih je pohabila civilizacija in kul-Ura dvajsetega stoletja!? Razjočite se Trodi in plemena nad svojo zaostalostjo T toposto razuma in sirca!... In lepo ,e odgovoril križani Nazarenec: »Hčere T'iizalemske, ne jokajte za menoj, jo-aKe za sebe in za svojimi otroki!«..* 7 bi mogli razumeti ta odgovor Na-^arenca vsi. ki se križajo z njegovim ^namenjeni, bi se razjokali in njihov jok j1 nil podoben tuljenju najsilnejše barje , s solzami bi se napajala v suši vse e 0 žejna zemlja .. - Do tega spozananja je daleč! Kdo -bi mogel vliti to spoznanje v srca trpečega človeštva? Potolažimo se, ker Nazarenec je rekel: »Prvo, kakor sem rekel.« Socialna pravičnost še ne bo premagala sveta, čeprav bi za njo umirali tudi — bogovi'...! Kapitalistično božanstvo je v »krizi«. V to veruje množica »modrih«, ki so se sami tako nazvali. Ne verujejo pa v to milijoni, ki pobirajo drobtinice tega kapi-: talističnega božanstva. Ti milijoni so podobni Lazarju, ki je pobiral drobtinice, ki so padle z bogatinove mize... Izmed stotin milijonov je tudi naš mali delovni človek, ki ne veruje v »krizo kapitalizma«. V trditvi o »krizi kapitalizma« je utelešena kriza morale in poštenja, kriz razuma in srca. Kapitalizem je podoben vulkanskemu žrelu iz katerega se vali dim, in se iz njega vliva kipeča lava na vse strani. Poglejmo samo za hipec v oni del sveta, o katerem so še pred kratkim mnogo mislili, da je raj na zemlji. Slava dolarja je bila tako velika, da so milijoni hrepeneli po njegovi zemlji, na kateri se je vozil zadnji delavec v — avtomobilu. Vsak Amerikanec se je smatral že za bogatega človeka. Kapital je bil v rokah mase, ki je slepo služila industrijskim parkom. Radi tega globokega prepričana, da ima vsak v rokah stvarno vrednost, je rasla kupna moč, rasla je moč dolarja na borzah, dokler se ni lepega dne zrušila. In temu je kriva požrešnost meriških milijarderjev in milijonarjev, ki je bila večja od njihovega, razuma. Zahotelo se jim je iztrgati vse bogastvo iz rok mas, da bi na ta način postali ne-omejni gospodari}. Posledica te kampanje je bila, da so se papirji velikih podjetij pričeli pojavljati v ogromnih večinah na ameriških borzah. In takrat je pričela padati vrednost, padati je pričelo zaupanje. Tako so ameriški kapitalisti pripravili psihološko razpoloženje za paniko, v kateri je narod črez noč postal siromašen. Omenjamo Ameriko zato, ker je tam moč kapializrna bila najvidnejša. Milijoni dobro stoječih konzumentov so prenehali kupovati in so celo vrgli na trg vse, kar se jim je zdelo odveč pri hiši ter to prodajali za vsako ceno. Črez noč je bilo naprodaj desettisočev'avtomobilov, radio aparatov in' drugih predmetov. Narodno bogastvo se ni povečalo v korist kolektivnosti. Ves manjši kapital, ki je bil last naroda, so pobasali mogočni trusti. Toda vkljub tej največji mahinaciji se kapital ne čuti varnega, ker je danes v Ameriki 12 milijonov brezposelnih in 48 milionov lačnih. Bil je to najnevarnejši eksperiment, ki bi bil lahko privedel do takega poloma, kakor ga ne pomni zgodovina. Ta polom bi bil zahteval milijone žrtev. Ameriški velekapital je osiromašil ameriški narod. Po padcu vrednosti papirjev so pohiteli vsi oni, ki so imeli svoje prihranke, pred okenca blagajn denarnih zavodov in kar so dobili jim ni zadostovalo,da bi prehranili sebe in svo-o družino za mesec dni. Tako so črez noč shiapeli krvavi žuli, shlapela je vrednost krvavo prisluženih dolarjev. Kapitalizem ni bil oškodovan, ker mu je v bistvu osta lo v rokah močno orožje: ostal mu »je v rokah celokupni industrijski park in z njim ves denar, ki ga imajo v rokah ameriške banke. Delo ameriških velekapitalistov služi za vzgled vsemu svetovnemu kapitalu, ker so se zapletli ameriški velekapitalisti v take mreže, iz katerih jih ne more rešiti sam Roosevelt. Oni so bili v svoji slepi požrešnosti uverjeni, da bodo z enim udarcem ubili dve muhi, da bodo vzeli narodu vse, kar si je prihranil in zaslužil v dobi 25. let in da bo ostal kljub temu še vedno svež za nadaljno eksploatacijo. Ostali so torej samo bogati poedinci, širokim narodnim masam pa. ki so v zad njem hipu rešile, kar se je rešiti dalo. so požrli prihranke generalni direktorji in delničarji, ki so jemali sebi korenine plače in dividende. če človek čita v listih, kako je imel neki generalni ravnatelj na mesec 300 tisoč dinarjev plače, se mu to zdi skoraj neverjetno. Če trdimo, da so tudi pri nas v naših tovarnah plačani nekateri . ravnatelji po 20.000 dinarjev na mesec, nam mnogi tega ne bodo verjeli. Ne izdamo pa nobene skrivnosti, če naglasimo, da so med nami taki, ki zaslužijo danes v tej »hudi krizi« nad 50.0001 Din na mesec. To so razni upravni svetniki hank in veleindustrije. In taki ljudje so v službi velekapitala, taki ljudje ne poznajo potreb delovnega naroda, ki jim spravlja denar na kupe. Kapital torej ni v krizi, marveč je on pognal v krizo stotine, milijone onih, ki mu služijo. In zato je boj proti kapitalu na vsemi svetu tako oster, zato je ta boj proti kapitalu v celoti opravičen. Koroška pomlad Spomini koroškega dobrovoljca. Boje na Koroškem je pred 15. leti lepo opisal naš znani pisatelj Pregelj v svoji knjigi »Umreti nočejo«. Bil je to prav za prav odgovor na nesramno in' izzivalno Pernikovo izdajo knjige »Ein Volk in Not«, v kateri je na podel način opisano divjaštvo takratnih volksverov-cev, ki so vdirali v tabernakelje, metali hostije po tleh in jih z nogami teptali ter trpinčili in celo pobijali ujete jugoslovanske ranjence. Če bom v naslednjih slikah skušal podati brez vsakega olepšanja nekaj dogodkov iz koroških bojev, imam pri tem le najboljše namene, nikakor pa nimamo namena škodovati temu ali onemu, ki ga bom omenjal. Mali ljudje v velikem času, V drugi polovici meseca novemb. 1918 sem se vrnil iz Rumunije. Na tem mestu bodi za 27. ljubljanski črnovojniški polk častno omenjeno, ker tega nisem čital še nikjer, da se je uprl, ko so prvi in tretji bataljon poslali iz Rumunije proti zmagoslavno prodirajoči srbski vojski. Sredi Donave so marali obrniti brodove in prepeljati vojake zopet na levo stran. Drugi dan po prihodu v Ljubljano sva s to-vanšem nadpordčnikom S. srečala na Mi klošičevi cesti predsednika prve slovenske Narodne vlade. Pokazal nama je pri tej priliki memorandum, ki mu ga je poslala Narodna vlada iz Splita. V tem memorandumu so predlagali vrli Dalmatin-ci, naj se takoj priključimo Srbiji in sva- rili pred prodiranjem italijanskih čet. Na njegovo vprašanje, kaj misliva o združitvi z brati Srbi, sva mu oba v eni sapi pritrdila: »krepek da in nič odlašati«. Odločitev pa tiste dni ni padla. Tudi so po Ljubljani takrat šušljali, da bodo sklicali podčastniki sovjetsko vlado. Morebiti je bilo to odločujoče... Kmalu nato sem vstopil prostovoljno v našo narodno vojsko. Moj sprejem pa so že drugi dan odklonili z motivacijo, da ne potrebujejo častnikov in da naj stopim rajše v civilno službo, kjer primanjkuje uradništva. Zvedel sem, da bodo sprejeti samo aktivni častniki. Kakor mehi, tako se je zgodilo še marsikateremu narodno zavednemu častniku, ki je že davno po-preje pripravljal slovenske fante in može za Jugoslavijo. Sprejet pa je bil marsikdo, ki še par mesecev popreje ni hotel priznati Slovencev in ničesar vedeti o Jugoslaviji. S tovarišem M., ki je bil pravkar prispel v Ljubljano, sva sklenila podati se naravnost v Borovlje, kjer je junaški major Lavrič zbiral slovenske vojake, da bi z njimi zasedel Celovec. Prav tisti dan, ko sva se vozila preko Jesenic na Koroško, se je pripeljal iz Pariza dr. Korošec. Na poti skozi Rož, so ga ustavljali koroški rodoljubi ter ga v velikih skrbeh spraševali, kaj bo s Koroško, Potolažil jih je, naj ne bodo v skrbeh, med drugim tudi z besedami: »Če hočemo, dobimo lahko vso Koroško ...« V takem pričakovanju in v tej nadi dr. Koroščeve izjave je kipelo v Ljubljani veselje in brezskrbnost, dočim so koroški Slovenci prosili za pomoč. Takrat se je neki bivši provijantni častnik bahal, da je prvič v svetovni vojni zmagala »etapa«, ker je avstrijska vojska onemog la zaradi pomanjkanja živeža. Ljudje v etapi, to je zaledju, so namreč kradli in se mastili in to je bila — zmaga! Etapa pa je zmagala tudi na Koroškem. Tam so zmagali namreč Nemci, ker iz Ljubljane ni hotelo ničesar priti več na Koroško, ne vojaštva in tudi ne živeža, vsaj toliko ne, kolikor bi ga bilo nujno potrebno. V Rožu na Koroškem. Naše severna meja na Koroškem je bila zelo slabo zasedena. To pa ni bilo nič čudnega, ker je prvi slovenski vojni minister pošiljal fante domov. Najbrže zato, ker se je bilo bati revolucije v Ljubljani. bjisem bil takrat poveljnik nobene edinice in ne morem reči, koliko nas je bilo v onem kritičnem času na Koroš-] kem. Kranjskih vojakov je bila v Št. Jakobu menda ena četa 100—200 mož, v Borovljah še manj, tretja še manjša posadka pa je bila v Podkloštru. Po neka- ^ terih vaseh so se organizirale narodne j straže koroških Slovencev domačinov. Moč teh straž je cenil takrat zviti domačin, učitelj in rezervni stotnik Primožič na 600 mož. Nekaj nas je bilo, ki smo bili trdno prepričani, da je stotnik Primožič razširjal te vesti, da bi namenoma povzročil bojazen v Celovcu in Beljaku, kajti posadke slovenskih fantov so bile številčno tako šibke, da je to dejstvo vlivalo Nemcem naravnost pogum. Pozneje, ko so Nemci že prekoračili Dravo, je od omenjenih koroških narodnih straž ostalo le še nekaj fantov, ki pa so izvršili svojo dolžnost. Zadrževali so Nemce mesec dni in pričakovali, da bo prišla pomoč iz Ljubljane. Pomoči pa ni bilo. In če bi bila prišla pomoč, bi bila res lahko vsa Koroška naša. O. politika in diplomati! V prevratnih, velikih časih je odločil najprej meč, potem šele pero... Mi se tega sicer nismo vsi zavedali, zavedali pa so se prav dobro nevarnosti položaja naš general Maister, podpolkovnik Švabič in major Lavrič. Groženj iz takratne Ljubljane pa osvoboditelj našega Maribora in severne meje najbrž še ni pozabil. V njem je zmagala lastna volja. In če bi te ne bil imel, kje bi bil danes naš Maribor, kje naše zeleno Podravje... Prva zmaga nasprotnikov pri Sv. Gandolfu. Vkljub majhnemu številu posadke je hotel junaški poveljnik major Lavrič pokazati nasprotnikom svojo moč. Kmalu po Božiču leta 1918. smo ponoči pri Gli-njah v čolnih prebrodili Dravo z namenom prepoditi nemško posadko iz Hum-berškega gradu. Čeprav so bile onstran Drave močne nemške patrulje, se je v prvem čolnu prepeljal z nami čez Dravo naš poveljnik sam. Mene je poslal z majh no patruljo naprej proti severu, da bi zavaroval četi bok pri napadu na liumber-ški grad. Zavzel sem vasico Sv. Gandol-fa ter vztrajal tam 2 uri, kakor mi je bil naročil poveljnik. Nato sem se vrnil. V gozdu blizu Drave je zaklical vojak glavne naše sile, ki se je zaradi prevažanja čez Dravo zakasnila, v nemščini: »Stoj! misleč, da je naša vračuioča se patrulja nemška. Njegov nemški poziv me je spra vil v zmoto in bil Sem prepričan, da imam Nemce pred seboj. Naperili smo puške in naše streljanje je opozorilo nem ško posadko. Naša četa, ki je že bila prekoračila Dravo, se je morala vrniti in v tisti noči ni bilo več misliti na napad. (Se bo nadaljevalo.) Celie NEMČURSKO IZIVANJE. Hranilno in posojilno društvo v Celju razpošilja te dni poslovno poročilo o delovanju zavoda v 1. 1960 v popolnoma nemškem jeziku. Da je pa ta predrznost se večja, razpošiljajo ista tudi zavednim slovenskim krogom. Koliko časa bomo še trpeli blatenje našega nacionalnega ponosa? Nacijonalni vodje, kje ste? Do-povejte tem nemčurjem in renegatom, k,- zaničujejo prav vse, kar je slovenskega, kako se godi naši narodni manjšini v sosedni državi. Menda pa ja ni zopet kateri izmed »naših« poslovno zainteresiran pri omenjenem zavodu? FARBARJJA DELAVSTVU. Za preteklo nedeljo je sklical kakor so letaki napovedali SMRJ »veliko« zborovanje v' Celju, ki se je pa moralo zaradi pičle udeležbe pretvoriti samo v mali gostilniški pomenek. Da bi bolj vleklo, so dali kot 1. točko dnevnega reda »Bratovske skladnice« in šele kot 3. strokovne organizacije. Pomagalo pa ni ne eno, ne drugo. Delavstvo je spregledalo in prišlo do spoznanja, da je zanj mesto edino v močno naraščujoči fronti narodno strokovne organizacije, ne pa danes v rdeči, jutri pa že v kompromisu s črno internacionalo. Ko pa zahtevaš od njih, kadar so pri koritu, košček kruha, ti pa dajo eni kot drugi svinec v hrbet. Upajmo da so na zborovanju povedali, zakaj se prispevki vedno zvišujejo, dajatve pa znižujejo. Kako so korajžni »rdeč-karji« se vidi tudi iz tega, da si izvoljeni obratni zaupniki ne upajo sklicati nobenega sestanka v obratnih prostorih, kakor to predvideva zakon, marveč se skrivajo le za SMRJ. Zakaj pa ne poveste sodrugom o uspehih ki ste jih dosegli! Ali jih imate za pipo tobaka? Sramujejo se najbrž blamaž, ki jih imajo pri vsakem koraku!! Ptui PREKLIC Podpisani Schmidt Matevž, usnjarski pomočnik v Ptuju, obžalujem in preklicujem žalitve, iznesene na občnem zboru »Svobode« v Ptuju zoper Narodno strokovno zvezo, podružnico v Ptuju in se isti zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ptuj, dne 20. 4. 1934. SCHMIDT MATEVŽ. V kps 143/34. Kulturne beležke Pod tem naslovom bomo odslej poročali o vseh važnejših kulturnih prireditvah našega mesta in objavljali ocene nam poslanih publikacij. NARODNO GLEDALIŠČE. Repertoar: Sobota 29. aprila ob 20. uri: »Stari grehi«. — Premiera. V korist Združenja gledaliških igralcev. Nedelja 29. aprila ob 15. uri: >Vijolica z Mont matra«. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve. DRAMSKI STUDIO ZKD: »X.Y Z.« (KLA-BUND). V nedeljo, dne 22. t. m. je imel imenovani Studio — reprizo »X. Y. Z.« Obisk sređen. Repriza je bila približno na isti višini, kakor premiera, t. j. brez gdč. Rasbergerjfeve bi ne presegala običajne višine amaterskega odra. Z ozirom na dokajšnje razdobje med premije-ro in reprizo, je bilo pričakovati, da se navadi grof grofovskih iines (»buržuj« še ni grof!) in ljubimec prepričevalnejšega ljubimkanja. Gdč. Rasbergerjeva potrjuje z vsakim nastopom nedvomen teatarski talent. Njena igra daleko presega zmožnosti njenih dveh partnerjev. Dober je bil sluga v zasedbi g. D. Bajta, ki skriva v sebi neprisiljeno, umirjeno komiko. Žal je bila njegova vloga majhna. S to predstavo se ie zaključila letošnja sezona Dramskega studia, za jesen pa nam pripravljajo, po izjavi društvenega predsednika, stvarnejše in težje igre, s preurejeno igralsko zasedbo- ter izpopolnjeno zadevno organizacijo. -st. VSAKOLETNA AKADEMIJA TRGOVSKE A-KADEMIJE se je tudi letos vršila in je žela precejšen obisk, posebno od strani mariborskega dijaštva. Pestremu in dobremu programu je dal uvodne misli g. prof. Struna, ki se je v glavnem zahvalil pokrovitelju predstave g. veleindustrijalcu Hutter ju Sledila je trodejanska komedija Suhovo-Kobilina »Svatba Krečiltskega«, ki jo je zrežiral gledališki igralec g. Maks Furijan. Igra je rastla iz dejanja v dejanje, kar je prevsem zasluga dobro izdelanih likov, ki so jih postavili ŽS-Preatovnik, Kralj D., Šajna, Gorjup, le da je bil Kralj bolj malo izrazit, prav tako tudi Gorjup v epizodnejši vlogi, kar pa ni škodovalo nivoju igre. Škodovala oa je slaba zasedba ženskih vlog. V splošnem igra ni nudila mnogo in ni dosegla višine, ki jo dajejo drugi naši amaterski odri. Manjkalo ji je pred vsem zanesenosti in notranje poglobitve v igri. Kot pevski točki sta bili solo g. Rakovca in zbor TA, ki mu je bil vodja g. prof. Mirk. Prvemu se je poznalo pomanjkanje tehnike, sicer pa ima lep in simpatičen bariton, ki mu obeta še bodočnost, če bo preživel miren razvoj. Zboru se je poznal voditeljev trud, ki pa ni dovedel do izrazitosti, ker mu manjka predvsem močnih glasov. Po sporedu se je razvila prosta zabava s plesom, kar mislim, da je bil glavni vzrok lepega obisua. Prireditev je bila posvečena spominu narodnih borcev Zrinjskemu in Frankopanu. -c. Problem Louisa Adamicha Že zdavnaj so potekla leta, ko je zapustil, takrat še zelo mlad in neorientiran Alojzij Adamič belo Ljubljano in dolenjsko vasico Blato, ki leži blizu Grosupljega. Šel je v Ameriko, ki je postala prav takrat zatočišče mnogih Slovencev, ko jim ni mogla več dajati domača zemlja vsakdanjega kruha. Med temi je bil tudi Adamič, ki je šel kot absolvent treh razredov klasične gimnazije k nekemu slovenskemu časopisu, ki je tedaj izhajal v Chicagu Potem je odrinil k vojakom, da se tako spo-polni v znanju angleščine, po vojni pa se je izključno posvetil pisateljevanju in je žel precej uspeha s svojo prvo knjigo »The story of dvnamith«, medtem, ko se je prej bolj udejstvoval pri razni!) revijah. O teh pa je treba vedeti, da niso na toliki višini kot naše, ker drugače jih Američani ne bi kupovali. To ie nekaka zgodovina ameriškega delavstva, od prvili početkov pa do danes in je bolj odraz večletnega marljivega dela, kot pa resne umet niške osebnosti. Svoje življenje in prihod v Ameriko pa nam Adamič več ali manj razkriva v svoji knjigi »Smeji v džungli«, ki je polna reminiscenc od Sinclaira, Hamsuna in drugih pomembnih kritikov ameriškega družabnega reda, ker tako knjigo o Ameriki zahteva že duh časa. Od teh dveh knjig je ena že zagledala slovenski književni trg. Istota-ko jo je izdala ena hrvatskih založb, medtem ko se druga pripravlja za tisk. Ko je prišel avtor po večletni odsotnosti v Slovenijo, so mu bili prirejeni svečani sprejemi, posebne številke naših revij in veličastni slavospevi po časopisih in drugili listih. Nastala jo polemika med Ljubljanskim Zvonom in Dom in Svetom, ker je slednji očita! prvemu, da je Adamiča kupil: pa tudi polemika z Župančičem, ki je povzdigni! Slovenca iz Blata in še nekega mornarja iz Višnjih sel, ki jima je bilo dano, da sta čitala velikega Omar el Ibn Khayama. Prirejeni so mu bili banketi in tam so se pele hvale o lepi slovenski zemlji in njenem napredku no vojni. Kritike njegovih knjig niso bile več kritike, bile so glorije, kjer se je začelo tipati ali je Louis Adamich. Lojze Adamič ali ni, kar se je ;zli!o v pobožno željo g. Klakočerja, da naj bi bil in, da naj bi pisal knjige o slovenskem »strelivu«. Po-tem je vse zamrlo- Zakaj? Zato. ker se je iz kazal Adamich za kameleona, ki prebiva v senci newyorških in chicaških nebotičnikov Tam so se začele pojavljati kritike, v katerih je grajal in še graja kulturno in politično življenje jugoslovanskega naroda in to na prav diletantski način. Prejšnje hvale so se izpre- menile v blatenje, kar moremo razumeti edino na ta način, da je A. storil to na podpihovanje in po nasvetih nam nenaklonjenih elementov. Iz vsega pa se vidi !e njegov slab značaj in nemnevanje na kulturnih in političnih poljih življenja. Vemo, da ne živimo v deželi, ki je zrastla na evropskih žuljih, vemo tudi, da A. smatra, da se še nismo ozrli, preko življenjskega plota. Redki so pač sinovi iz Višnjih sel, ki bi povezali vso slovensko kulturo v culo, ker nam pač razne publikacije ne dajejo Khayamov. raznih Mannov, Sine-lairev, Lewisov in Lewissonov- In tak sin je' A., ki je storil to. ko si je opomogel od dolenjskega cvička. Vemo tudi, da se A. spozna na vprašanie Jugoslavije toliko, kot zajec na boben. Že od spočetka smo dvomili na njegovo umetnost in nismo verovali kritikam, ki . so jih pisale navdušene roke, temveč smo zrli vse s treznimi očmi. Povdarjamo, da njegovo jugoslovanstvo ni naše jugoslovantvo, prav tako tudi ne slovenstvo, ker mi ga se nismo nesli na borzo, da bi ga prodali. Njegova dejanja obsojamo kot dejanja Slovenca, ki je zatajil vse in se obrnil cd nas, ker na-narod jtač ni vreden, da sprejme njegove umotvore. K vsemu rečemo z drugimi le to: Pustite ga, saj ne ve. kaj dela. —c. USPEL SESTANEK NACIONALNEGA DELAVSTVA. Preteklo nedeljo dopoldne je imelo nacionalno delavstvo tovarne Hutter sestanek. Obširni prostori gostilne »Pri belem zajcu« so bili zasedeni do zadnjega kotička. — Sestanek je otvoril in vodil tov. Ivan Maček, ki je uvodoma navzočim tovarišem pojasnil pomen takih sestankov, na katerih ima delavstvo priliko, da se porazgovori med seboj. — Za njim je iz-pregovoril predsednik mariborske podružnice NSZ tov. Tone Bajt. Podrobno ie očrtal sedanje stanje našega tekstilnega delavstva in naznačil smernice za boljšo bodočnost. — Oba govornika sta za svoja, res temeljita izvajanja, žela priznanje vseh nrisotnik. Gosposka ulica 13 Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Maribora. Urejuje in odgovarja Rudoli Germ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna