52273 1 • 9 ZADRUŽNI KOLEDAR NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC LJUBLJANA VII hripavosti, katarju pomagiio sigurno KAISER,,.......................... v 35 letih milijonkrat preizkušene, učinkujejo hitro pri vseh prehladih Zavoj Din 5*— Doza Din 12*— Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah in kjer so vidni plakati Ze 50 let uporablja na tisoče ljudi v mestu in na deželi kremo za čevlje „Schmoll-Pasta“, katera vsebuje pravi terpentin in je dvakrat tako izdatna kot cene vodne kreme. Ob mokrohladnem vremenu vzemite Šmolovo gumitran-masf za usnje, katera mehča usnje in ga dela nepremočljivega Veselje in zadovoljnosl » ~Cz*!iU ^4, K, 11 4 u„ fi, «, H,. / 4 izraža obra gospodinje, ki je oprala svoje perilo s terpentinovim milom J TISKARNA I MERKUR I LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 23 | TELEFON ŠTEV. 25-52 1 1 1 TISKA | = SLUŽBENI LIST ž n 1 kraljevske banske uprave Dravske banovine 1 TRGOVSKI LIST časopis za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani Tiska tudi knjige, cenike, račune, | tabele, kuverte, sploh vse uradne, | trgovske in industrijske tiskovine | Lastna knjigoveznica g Dobava točna! Cene zmerne! 1 si 5i ‘ Za obnovo Univerzitetne bibliotek« V-Ujubijani Vsem cenjenim članom naših zadrug in tovarišem železničarjem želimo Staro leto, ki se je poslovilo od nas, nam je prineslo težke čase, ki zahtevajo od nas vseh brez razlike, da smo možje na svojem mestu. S tako mentaliteto nas pozdravlja tudi novo leto. Svet preživlja težke čase in vsi narodi so postavljeni pred težke preizkušnje, ki jim bodo pisale neizprosno sodbo, ali so ali niso dorasli stavljenim nalogam, pred katere jih postavlja brez usmiljenja tek razvoja človeške povestnice. Kdor bo znal in razumel obrnili se pravilno, bo ostal in pretolkel brez nesreče, kdor pa bo hodil v tej dobi slep po svetu, bo moral propasti. Te težke naloge pa niso stavljene samo na nekatere in posameznike, ampak prav na vse in na slehernega brez izjeme stanu in poklica. Prav radi tega pa smo tudi vsi brez izjeme kot člani človeške družbe poklicani, da sodelujemo po svojih močeh na ustvaritvi znosnih razmer v življenju človeštva. In ker bi vsak sam zase ne pomenil prav ničesar v tern morju težkih vprašanj, se ljudje kot družabna bitja vežemo v zajednice v tej ali oni j or mi, ki zopet z medsebojnim sporazumnim delom delujemo na ustvaritvi takih razmer, ki jih ljudje kot krona stvarstva tudi zaslužimo. Naše zadruge so na eni strani majhen del tega velikega aparata, ki izpopolnjujejo njegovo delo, a na drugi strani faktor velikega pomena za nas same kot stan malih ljudi, ker si dandanes sploh ne moremo več predstavljati, kaj bi bilo, da nimamo naših zadružnih ustanov. V teh naših ustanovah delujemo vsi, vsak po svoji strani in do danes z uspehom, ki ga svoj čas svet od nas ni pričakoval. Zato pa naj bo dolžnost vsakogar, ki še ni stopil v naš krog, da se nam pridruži in pomaga ustvarjati, ker s tem izvrši veliko dolžnost v poslanstvu naše zadružne ideje. Bodite v novem letu zavedni zadrugarji, da s skupnim delom premagamo težave, ki bi jih kot posamezniki ne zmogli in bi morali pod njihovo pezo eden za drugim kloniti. Naše geslo nam bodi: »Vsi za enega, eden za vse!« v KOLEDAR ZA PRESTOPNO LETO 1932. Prestopno leto 1932 ima 366 dni, začne s petkom in s soboto. Astronomični letni časi. konča Pomlad se prične 20. marca ob 20. uri 54 minut. Poletje se prične 21. junija ob 16. uri 23 minut. Jesen se prične 23. septembra ob 23. uri 16 minut. Zima se prične 22. decembra ob 2. uri 15 minut. Mrki solnca in lune: V letu 1932 mrkne solnce in luna dvakrat. Prvi solnčni mrk bo 7. marca od 6-31 ure do 11-20 ure. Pri nas neviden. Drugi solnčni mrk bo 31. avgusta od 18-45 ure do 23-22 ure. Pri nas neviden. Prvi lunin mrk 22. marca od 11-59 ure do 15-05 ure. Pri nas neviden. Drugi lunin mrk 14. septembra od 20-18 ure do 23-43 ure. Pri nas neviden. Vremenski ključ zvezdoslovca J. W. Herschla. Ako se spremeni luna, pomeni: ob uri poleti od 15. IV. do 16. X. pozimi od 16. X. do 15. IV. 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar 4. do 6. dež sneg in vihar 6. do 10. spremenljivo sneg ob severozapadniku sneg ob vzhodniku 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter 12. do 14. veliko dežja sneg in dež 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno 16. do 18. lepo lepo 18. do 22. lepo ob severu ali za-padniku, dež ob jugu in jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku 22. do 24. lepo lepo JANUAR Beležke za Za Katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 P Novo leto (f 19 Bonifacij 2 S Makarij 20 Danil, arh. 3 N Ime Jezusovo 21 Julijana muč. 4 P Tit 22 Anastasija 5 T Telesfor 23 Tucin dan 6 S Trije kralji 24 Badnji dan 7 Č Valentin 25 Rodenje Hrist. 8 P Severin S 26 Sab. R. Bog. 9 S Julijan 27 Stevan 10 N 1. po razgl. G. 28 20.000 mučen. 11 P Higin 29 14.000 dece 12 T Ernest 30 Anizija 13 S Veronika 31 Melanija 14 Č Feliks 1 Nova god. 1932 15 P Maver 5 2 Silvestar 16 S Marcel 3 Malahija 17 N 2. po razgl. G. 4 Evstatije ap. c. 18 P Priska 5 Teona m. 19 T Kanut 6 Bogojavljenje 20 S Boštjan 7 Sab. Jov. Krst. 21 C Neža 8 Georgije X. 22 P Vincencij 9 Polijevkto 23 S Mar. zar. @ 10 Grigorije 24 N 1. predpep. 11 Teodosije 25 P Pavlovo spr. 12 Tatijana 26 T Polikarp 13 Jermil i Str. 27 S Janez Zlat. 14 Sv. Sava 28 C Karel Veliki 15 Pavao Tib. ' 29 P Franc Salez. 16 Ver. sv. Petra 30 S Martina C 17 Antonije Vel. 31 N 2. predpep. 18 Maksim a. s. (f Zadnji krajec dne 1. ob 2. uri 23 minut. — ® Mlaj dne 8. ob 0 uri 29 minut. — $ Prvi krajec dne 15. ob 21. uri 55 minut. — © Ščip dne 23. ob 14. uri 44 minut. — f Zadnji krajec dne 30. ob 10. uri 32 minut. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: ....................... Članarina: pogrebno društvo .. organizacija ...... naročnina ......... FEBRUAR Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 P Ignacij 2 T Srečnica 3 S Blaž 4 Č Veronika 5 P Agata 6 S Rotija ® 19 Makarije 20 Jeftimije 21 Maksim 22 Timotej 23 Klement 24 Ksenija / 1 7 N 3. predpep. 8 P Janez M. 9 T Pust 10 S Pepelnica 11 C Lurška M. B. 12 P Evlalija 13 S Katarina 25 Grigorije B. 26 Ksenof. Prp. 27 Muč. Jov. Zl. 28 Jefrem 29 Ignatije 30 Sv. tri jerar. 31 Ki ril i Jovan 14 N 1. postna ^ 15 P Favstin 16 T Julijana 17 S Konstancija 18 C Simeon 19 P Konrad 20 S Evherij 1 Trifun M. 2 Sretenje Gosp. 3 Simeon 4 Izidor 5 Agatija 6 Bukol 7 Partenije 21 N 2. postna 22 P Petra stol @ 23 T Romana 24 S Prestop, dan 25 C Matija 26 P Valburga 27 S Aleksander 8 Sv. Sava II. 9 Nikifor 10 Haralampije 11 Dorde 12 Melentije 13 Simeon M. 14 Avksentije 28 N 3. postna (g 29 P Roman 15 Onisim 16 Pamfilije © Mlaj dne 6. ob 15. uri 45 minut. — 3> Prvi krajec dne 14. ob 19. uri 16 minut. — © Ščip dne 22. ob 3. uri 7 minut. — ® Zadnji krajec dne 28. ob 19. uri 3 minute. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: .................... Članarina: pogrebno društvo .. organizacija ...... naročnina ......... MAREC Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 T Albin 17 Teodor 2 S Sredi posta 18 Lav papa 3 Č Kunigunda 19 Arhip 4 P Kazimir 20 Lav ep. 5 S Evzebij 21 Timotej 6 K 4. postna 22 Nal. moš. u Ev. 7 P Tomaž $ 23 Polikarp 8 T Janez 24 Glava Jov. Kr. 9 S Frančiška 25 Tarasije 10 Č 40 mučencev 26 Poriirijfe 11 P Heraklij 27 Prokopije 12 S Gregor Vel. 28 Vasilije 13 N Tiha. Rozina 29 Kasijan p. 14 P Matilda 1 Jevdokija 15 T Klemen * 2 Teodot 16 S Heribert 3 Jevtropije 17 C Jedert 4 Gerasim 18 P Mar. 7 žalosti 5 Konon 19 S Sv. Jožef 6 42 mučenika 20 N Cvetna. 7 Vasilije S. m. 21 P Benedikt 8 Teofilakt 22 T Oktavijan © 9 40 mučenika 23 S Viktorin 10 Kodrat 24 Č Gabrijel 11 Sofronije 25 P Vel. petek 12 Teofan 26 S Vel. sobota 13 Nikifor 27 N Velika noč 14 Benedikt Pr. 28 P Vel. poned. 15 Agapije 29 T Ciril <£ 16 Savin 30 S Janez KI. 17 Aleksije 31 Č Benjamin 18 Kirilo © Mlaj dne 7. ob 8. uri 44 minut. — g Prvi krajec dne 15. ob 13. uri 41 minut. — (|) Ščip dne 22. ob 13. uri 37 minut. — C Zadnji krajec dne 29. ob 4. uri 44 minut. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: ..................... Članarina: pogrebno društvo .... organizacija ....... naročnina .......... Za katoličane | Za pravoslavne perilo 1 P Hugo 2 S Franc P. 19 Hrizant 20 Jovan 3 N liela. Rikard 4 P Marijino ozn. 5 T Vincencij 6 S Sikst ® 7 Č Herman 8 P Albert 9 S Marija KI. 21 Prep. Jakov 22 Vasilije 23 Nikon sv. m. 24 Zaharije 25 Blagovesti 26 Gavrilo 27 Sv. m. Matrona 10 N 2. povelikon. 11 P Leon 12 T Julij 13 S Var. sv. Jož. 14 C Justin Ji 15 P Helena 16 S Benedikt 28 Prp. Ilarion 29 Prp. Marko 30 Prp.. Jovan 31 Ipatije 1 Prp. Mar. Eg. 2 Tit Cud. 3 Nikita 17 N 3. povelikon. 18 P Apolonij 19 T Krescenca 20 S Viktor (g) 21 C Anzelm 22 P Soter in Kaj 23 S Vojteh 4 Josif pesm. 5 Teodul 6 Jeftimije 7 Georgije 8 Iridiou 9 Jevpsihije 10 Terentije 24 N 4. povelikon. 25 P Marko 26 T Klet 27 S Peregrin C 28 C Vitalij 29 P Peter M. 30 S Katarina S. 11 Cveti 12 Vasilije 13 Artemon 14 Martin 15 Vel. četrtak 16 Vel. petak 17 Vel. subota mleko © Mlaj dne 6. ob 2. uri 21 minut, — $ Prvi krajec dne 14. ob 4. uri 16 minut. — @ Ščip dne 20. ob 22. uri 27 minut. — C Zadnji krajec dne 27. ob 16. uri 14 minut. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: .................... Članarina: pogrebno društvo . organizacija ...... naročnina ......... MAJ Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 N 5. povelikou. 18 Vaskrsenje 2 P Atanazij 19 Vaskrs. pon. 3 T Najdenje kr. 20 Vaskrs. utorak 4 S Florijan 21 Januarije 5 Č Vnebohod $ 22 Teodor 6 P Janez Pl. 23 Durdev-dan 7 S Stanislav 24 Sava 8 N 6. povelikou. 25 A. i J. Marko 9 P Gregor 26 Vasilije 10 T Izidor 27 Simeon 11 S Gangolf 28 Jason 12 Č Pankracij 29 Vasilije O. 13 P Servacij 1» 30 Jakob 14 S Bonifacij 1 Jeremija 15 N Binkoštna 2 Sv. Atanasije 16 P Bin. poncd. 3 Timotije 17 T Bruno 4 Pelageja 18 S Erik 5 Irina 19 C Celestin 6 Jov 20 P Bernard ® 7 Akakije 21 S Feliks 8 Jovan 22 N 1. pobink. 9 P. M. sv. Nik. 23 P Deziderij 10 Simon 24 T Ivana 11 Ciril i Metod 25 S Urban 12 Epifanije 26 C Sv. Reš. Telo 13 Glikerija 27 P Magdalena ^ 14 Izidor , 28 S Viljem 15 Pahomije 29 N 2. pobink. 16 Pr. Teodor 30 P Ferdinand 17 Andronik '31 T Angela 18 Teodot @ Mlaj dne 5. ob 19. uri 12 minut. — 5 Prvi krajec dne 13. ob 15. uri 2 minuti. — (5) ščip dne 20. ob 6. uri 9 minut. — f Zadnji krajec dne 27. ob 5. uri 55 minut. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: .................... Članarina: pogrebno društvo .. organizacija ...... naročnina ......... JUNIJ Beležke za Za katoličane | Za pravoslavne perilo mleko 1 S Graeijana 2 C Erazem 3 P Srce Jezus. 4 S Kvirin ® 19 Pataok 20 Talalej 21 Konst. i Jelena 22 Vladimir 5 N 3. pobink. 6 P Norbert 7 T Lukrecija 8 S Medard 9 Č Primož in F. 10 P Marjeta 11 S Barnaba 23 Mihajlo 24 Simeon 25 III. n. d. g. J. 26 Karpo 27 Spasov dan 28 Nikita 29 Teodosija 12 N 4. pobink. 13 P Anton Pad. 14 T Bazilij 15 S Vid 16 Č Benon 17 P Adolf 18 S Gervazij @ 30 Isakije 31 Jeremije 1 Justin 2 Nikifor 3 Lukijan 4 Mitrofan 5 Dorotej 19 N 5. pobink. 20 P Silverij 21 T Alojzij 22 S Ahac 23 G Agripina 24 P Janez Krst. 25 S Henrik € 6 Duhovi 7 Duh. poned. 8 Duh. utorak 9 Ki ril 10 Timotej 11 Bartolomej 12 Onufrije 26 N 6. pobink. 27 P Ladislav 28 T Vidov dan 29 S Peter in P. 30 Č Spr. sv. Pav. 13 Akilina 14 Jelisej 15 Vidov dan 16 Tihon 17 Manuilo © Mlaj dne 4. ob 10. uri 16 minut. — |» Prvi krajec dne 11. ob 22. uri 44 minut. — © ščip dne 18. ob 13. uri 38 minut. — C Zadnji krajec dne 25. ob 21. uri 36 minut. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: .................... Članarina: pogrebno društvo .. organizacija ...... naročnina ......... Zadružni koledar — 2 17 IJULIJ Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 P Oton 2 S Obisk M. D. 18 Leontije 19 Juda 3 N 7. pobink. ® 4 P Urh 5 T Ciril in M. 6 S Izaija 7 C Vilibald 8 P Kili jan 9 S Nikolaj 20 Melodije 21 Julijan 22 Jevsevije 23 Agripina 24 Ivanj dan 25 Fevronija 26 David 10 N 8. pobink. 11 P Pij I. J 12 T Moh. in F. 13 S Marjeta 14 C Bonaventura 15 P Henrik 16 S Marija Karm. 27 Sampson 28 Kir i Jovan 29 Petrov dan 30 Sabor 12 ap. 1 Kuzma i Dam. 2 Pol. H. B. 3 Jakinto 17 N 9. pobink. ® 18 P Friderik 19 T Vincencij P. 20 S Elija 21 Č Prakseda 22 P Magdalena 23 S Apolinarij 4 Andrija 5 Atanasije 6 Sisoje 7 Toma i Akakije 8 Prokopije 9 Pankratije 10 45 mučenika 24 N 10. pobink. 25 P Jakob <£ 26 T Ana 27 S Pantaleon 28 C Viktor 29 P Marta 30 S Abdon 11 Evlemija 12 Proklo i Harije 13 Sab. arh. Gavr. 14 Akila 15 Kiril i Jilita 16 Atinogen 17 Marina 31 N 11. pobink. 18 Jakint © Mlaj dne 3. ob 23. uri 20 minut. — J Prvi krajec dne 11. ob 4. uri 7 minut. — (g) Ščip dne 17. ob 22. uri 6 minut. — C Zadnji krajec dne 25. ob 14. uri 42 minut. Termin v NabavljaIni zadrugi: Naročnina: .................... Članarina: pogrebno društvo organizacija naročnina ..................... AVGUST Bele'ke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 P Petra verige 19 Makrena 2 T Porcijun. @ 20 Prorok Ilija 3 S Najd. sv. Št. 21 Simeon 4 Č Dominik 22 Marija Magd. 5 P Marija Sn. 23 Trofim 6 S Sikst II. 24 Kristina 7 N 12. pobink. 25 Smrt sv. Ane 8 P Cirijak 26 Paraskeva 9 T Roman D 27 Pantelejmon 10 S Lavrencij 28 Prohor i N. 11 Č Suzana 29 Kalinik 12 P Klara 30 Andelina 13 S Janez Berh. 31 Jevdokim 14 N 13. pobink. 1 Krsta G. 15 P Vel. Šmaren 2 Pr. m. arh. St. 16 T Rok @ 3 Isakije 17 S Hijacint 4 7 dece v Efesu 18 Č Helena 5 Jevsignije 19 P Ludovik 6 Preobr. Gosp. 20 S Bernard 7 Dometije 21 N 14. pobink. 8 Emilijan 22 P Timotej 9 Matej 23 T Filip 10 Lavrentije 24 S Jernej C 11 Jevplo 25 Č Ludovik 12 Fotije i Anikit. 26 P Cefirin 13 Maksim 27 S Jožef K. 14 Mihej, pr. 28 N 15. pobink. 15 Vel. Gospa 29 P Janez obgl. 16 Joakim 30 T Roza L. 17 Miron 31 S Rajmund ® 18 Flor i Lavro © Mlaj dne 2. ob 10. uri 42 minut. — 5 Prvi krajec dne 9. ob 8. uri 40 minut. — @ Ščip dne 16. ob 8. uri 42 minut. — 23 Začeče sv. Jov. 7 P Justina 24 Simeon 8 S Brigita 25 Eufrosinija 9 N 21. pobink. 26 Smrt sv. Jovana 10 P Franc Borg. 27 Kalistrat 11 T Nikazij 28 Hariton 12 S Maksimilijan 29 Kirijak 13 Č Edvard 30 Grigorije 14 P Kalist ® 1 P. Bogorodice 15 S Terezija 2 Kiprijan 16 N 22. pobink. 3 Dionisije 17 P Hedvika 4 Stevan Štilj. 18 T Luka 5 Haritina 19 S Peter A. 6 Toma 20 C Felicijan 7 Sergij, i Bakho 21 P Uršula 8 Pelagija 22 S Kordula (J 9 Stevan Novi 23 N 23. pobink. 10 Evlampije 24 P Rafael 11 Filip 25 T Krišpin 12 Prov i Tarah 26 S Evarist 13 Karpo i Papila 27 C Sabina 14 Pr. mati Par. 28 P Simon in J. 15 Jeftim. 29 S Narcis « 16 Longin 30 N 24. pobink. 17 Osija 31 P Volbenk 18 Luka P. Cet. D Prvi krajec dne 6. ob 21. uri 5 minut. — © ščip dne 14. ob 14. uri 18 minut. — @ Zadnji krajec dne 22. ob 18. uri 14 minut. — © Mlaj dne 29. ob 15. uri 56 minut. Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina: .................... Članarina: pogrebno društvo . organizacija ...... naročnina ......... NOVEMBER Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 T Vsi svetniki 2 S Verne duše 3 C Viktorin 4 P Karel Bor. 5 S Emerik \ \ \ MM \ i i I M ! ! i i i i i i l I i I 1 i 1 ! i i ' , 'IM i 1 '1 i I i M i 1 l i ! : i ...j ! i... ! i j J 1 L. 1 i ! i i i ! i i 111 i ! i i j i i i 1 ! i i I i i iflij: i 1 i 1 i 1 i : : 1 i 1 1 I i : : 1 i 1 M 1 ! i i i ! ! : : i j ! ! i ! 1 1 i i I i"! i i i : : ! i 1 : : i i i : : I ! I MAJ Dan Predmet Prejemki Izdatki Bin v Din i P MU i l i : : : : : ! i ! i i i : : : i i i ! I 1 -j | h" ! ! | i i : j i i i i i i i 1 i i i i i i m 1 : -• •i i i ! i i : : i i i i ! 1 i i i i i i ! ; i ! j | j j j ! i ! ! i i i i ! : i i ! i ! i i i i ! i ! i ! i i i i i i i ! 'Ti 'j j j j I I i i i i i I i i i i i i M! i i I 1 ! I i i i i ! ! i i i i i i i i i \vTT, MAJ Dan Predmet Prejemki Izdatki Dim | p Dim | p j i i ! 'j | i 1 1 i r i ! : i ! . i i i | i i . i i ! i 1 ! ! ! i ! . i i ! i ; i .L i f - ! f- i ! i ! j i ! ! ! ! 1 ! i 1 i ‘I i ; ■ l l i i ! i i i i ! i I ; i ! ! i : i i : T T- ■"h i I i i i ! i i • ! : i j ■ 1 ! JUNIJ Izdatki Prejemki Predmet JUNIJ Dan Predmet Prejemki Izdatki Din V Din | v : : : i 1 ! “T"n' : • : i n i i i m 1 i'1 ! i i i i ! ! i i i i i i 1 1 1 j ! ■ i j i i i ! ! i - i i ! i i i i i i J u i i 1 : : ; I ! ! Mij' i i i ..i • i.. ' .. I i i i i i i ! i i i i i i 1 i i 1 1 i i i i : i i i • j i ; i i : i i i i ! i ! i ; i i i : : : i n ! i i i i 1 j ! i j "t H"' i i ! ■'] f i - ...j j i.... | | i ! ! ! : • ! I ! : : • JULIJ Dan Predmet Prejemki Izdatki Din V Din p MM i i i : : '• 1 i ! \ \ i I i | i ! i • : i i i i n i • : i i i : : i ! i 1 i :i i i i i : i i i i i N!' ! j i : i i i i i ! i ! ! 1 i i i I : i i. i i i i i i 1 i • ! i i i i i i j Mi J i i.... I i i i ! i ! ! i i i i "MM i- i i i i i i i i 'i ! i j j j ! i l i ; j 1 ! i i i' i i 1 i i i i i i i i i i ! i ! : i i i i i i i i ! ! ! | ! ! • i : 1 i i JULIJ Prejemki Izdatki Predmet AVGUST Dan Predmet Prejemki Izdatki Din n Din p \ \ 1 \ \ \ ! 1 i T n i 1 i i n i i i i i ! i : : ! i i i i ; i i i n i i i i •••; i i {-• 4H-|- ■•'1 ! ! i ! 1 i i i ; i i i i i i i i i i i ! i i i j i i i i i i i i i j i : I i i j i ! i. i ! ! i i : : i i i i : ! i i i 1 i i i i ! i ! "] i l n i M ! i i i i j i ! f i | zliti ! i ! 'i I | ! i i l ! i i 1 1 i i l AVGUST Dan Predmet Prejemki Izdatki Lin V Din v \ \ ! : : : i i rn i ! I i ! • ! i ! ! ! : 1 ! ! ! i 1 '1 : i'" i ...L. . ! i j : i i | | i j i M i i ; i i 1 i i i i LU i i i i i i ! i i i ! i i i l i i i i i ! j 1 i 1 i i i ; ; 1 i i i i i j 1 ! : i i i i j J i 1 i •■•j i | j i ITT- "f ........ I i i i i i i I ! i ! i i Dan Predmet Prejemki Izdatki Din | n Din | p i 1 1 IH i 1 ! i ! i i 1 '1 i i i ! i 1 i 1 i ijiji 1 i ! i i 1 i ! ! i i j ! i 1 i i i 1 i ! i i i i ! ! 1 ! ! i i j i 1 ! i i i i i I 1 i i J LL. 1 | i ! i ! i i 1 i : 1 i i i i i "1 i 1 i rij- ! i i i i i ! i i i i ! j i j ; ! 1 ! i i I i i ! ! i Prejemki Izdatki Predmet OKTOBER Dan Predmet Prejemki Izdatki Bin | r> Dm \ p \ 1 \ i \ V \ ! \ i 1 i \ 1 1 i \ : i 'i- f T H i" i ± 1 i i i i i i i i i' j i : : : : i ! ! ! :E i ! ! i : : : i : i ! i i i ! i i i i 1 i ....{ i 1 i i i 1 :: ::: i ! i ; i 1 I i • i i I ! i i i i Zadružni koledar — 4 49 OKTOBER Dan Predmet Prejemki Izdatki Din Din v i l i i i : • 1 ! ! i n n i n i ju i i i ! i 1 i n i 11 •••.••••• j ••••• ■H ! - hri i : i 1 i ; i i i ; i i i i ! | ! i I i i ! i i i l i 1 ! i i 1 i ! š J L.L. j ! ! 1 ! 1 ! 1 i i i i 1 i 1 j : i i • ! i j i I i i H | M ! ! ! i ! ! -"fiT" — -i ! h" ^ n n i ^ i i i i ! ! i i i i i Mii i ; 1 i ! ! i i i ' i M ! i I Dan Predmet Prejemki Izdatki Din 1 w Din 1 ^ i i i \ \ ^ f T"'I i i i i i i i i 1 ii|- i ! i i i i ! ! i 1 i i i ! ! : ! i i l i / 1 i i ! ! i i i i i ! i i i i ! ! ! j i i i i i. •1 j j i i ! i ! i i ! ! 1 i i 1 i i ! 1 f' i ■ i ! i i i n i i ! i ! i i - -i 1 | : ! ! : 1 r i i i i | i i | i i i ! i ! ! r MM M M 1 Dan Predmet Prejemki Izdatki Din v Din v \ \ L- \ \ \ i i i i i i 1 ! i i i l i • : ! ! 1 i i i ! : : i i i j j i i i i i r v i i i . i i i i : i i i i i I i i ! ! i i ! i j i i i i i i i ; i i i i i i i i i i i i l ; i i i i j ; j 1 ! ! j j : 1 i MM 1 : ; ' i : 1 j i i ! i 1 r i i 'i ! i ! i i 1 ! i i i ! 1 i ! i ! ! i i i i i i i i i - - : {•-i i : : ! ! ! ! i i i i : ! i i Dan Predmet Prejemki Izdatki Bin 1 v Bin 1 n \ 1 L. i ; i ' 1 1 I : I ! ! i j i : i ; •: ! i i : • ; ^ 1 ! ! : ; ! I ! i i i - ! ; j"" "1' j""' - ; : ■I i i i : i i ! \ ! i i i • i i i l i i i i i 1 ^ ! 1 i i ! i i i ! i i i i i i i ! 1 Tl - i 1 i i i i • •' : i i i : i 1 i i ! ! ! i i i i : 1 i i Dan Predmet Prejemki Izdatki Din | v Din | p ! i ! i i "! ! i ! i 1 i : i i i 1 :]: : f—f— :j: ! ! j i ! : i i i i i ! 'i- 'i '"i" "i i ! i ! i ! i 1 ! : j i : i 1 j ! i i ! ! i 1 j 1 i ! i i i ! i i i 1 : i i i 1 i i ! 1 1 ; i ‘ -•U f ; 1 i i. i i i. i i i : i | i Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MN MM MM MM MM Mi M MM MU MM MM M Mi Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: !. ! U Živila: MM Obleka in čevlji: I j. U Posli: ! ! U Perilo: MM Šola: ! i U Naročnina na liste in revije: ""! 1 ! i Članarina: MM Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: Mii = 1 I i MM i i i i I i U. M i i J.J U Mii MM Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MM MM n m MM MM MM MM MM MM MM MM Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava MM Živila : "MM ! Obleka in čevlji: M J. J Posli: MM Perilo: I i 1 ! Šola: i i I.. i Naročnina na liste in revije: '"MM Članarina: : i : i Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM MM 1 M i ! 1 i i M u — — ■■•'hi-i Prejemki: Din p Mesečni prejemki: ■ ■ \ i i ! ! ! ! - i i •! 1 i j i i I i i ! ! : ! ! ! ! Izdatki: Din p Stanovanje: H i Luč in kurjava ! ! i Živila : ! Obleka in čevlji: 1 i Posli: i i Perilo: i i i Šola: i i i Naročnina na liste in revije: f. Članarina: i Na dolg: : ■ i Pogrebna in podporna društva: i i i i i i i i i ! i 1 i- i i i i ! i i j i i Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MU 'Tl I r MM MM MM MM ! i 1 i MM MM MM lil! Izdatki: Din Stanovanje: \ \ \ \ Luč in kuriava: \ i U... Živila : MM Obleka in čevlji: : **: : i Mii Posli: JJ j L Perilo: Šola: MM Naročnina na liste in revije: ! 1 j Članarina: MM Na dolg: i 1 i ! Pogrebna in podporna društva: MM MM MM MM MU ! ! L1 i i i i MM MM Prejemki: Din v Mesečni prejemki: MM i 1 M MU MM MM MM MM i ! ! 1 MM MM izdatki: Din p Stanovanje: \ M ! Luč in kurjava: M 1. i Živila : Obleka in čevlji: MM Posli: Perilo: MM Šola: Mii Naročnina na liste in revije: i i i i Članarina: : : : : Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM MM MM MU 'MM MM "i i n MM Prejemki Din p Mesečni prejemki: MM MM MM Mii i M i MM MM MM i i i i \ -MM - : : : : lili Izdatki: Din p Stanovanje: M M | Luč in kurjava MM i Živila : MM " Obleka in čevlji: MM Posli: MM Perilo: M Mi. Šola: MM' Naročnina na liste in revije: MM Članarina: Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM Mii MM : : : : i i i i i i i i Mii Prejemki: Din p Mesečni prejemki: ■MU UM MM MM MM MM MM MM MM ! j ; 1 Izdatki: Din p Stanovanje: Mii Luč in kurjava: UM Živila : MM Obleka in čevlji: MM Posli: Perilo: Šola: . Naročnina na liste in revije: UM Članarina: MU Na dolg: ! I i ! Pogrebna in podporna društva: MM MU Mii i i i i MM : Prejemki: Din p Mesečni prejemki: : \ : ; i : : i - -i' I : i i i ! : ...j L i i ! ! ! i j 1 I -j Izdatki: Din p Stanovanje: \ \ i Luč in kurjava i i i Živila : ! L “h Obleka in čevlji: ! ! Posli: !....] i Perilo: : : i Šola: : i Naročnina na liste in revije: : i Članarina: ! h i Na dolg: Pogrebna in podporna društva: ! i : i i j j i i i i i : i i i ! i i i ! i i Prejemki: Din p Mesečni prejemki: i i | ! ! : i 1 ! ! i ! i i : i i ! i i i ! i i i i !. i i ! i Izdatki: Din p Stanovanje: i Luč in kurjava i i i živila: ! 1 i Obleka in čevlji: Posli: \ ! ! Perilo: i i ; J. • : Šola: i i i Naročnina na liste in revije: i i ! Članarina: ! i ! Na dolg: i Pogrebna in podporna društva: i i ! i i : i i i 1 : : i i i i - f" ■j Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MM MM MM MM MM MM MM 1 ! LJ MM Mii Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: MU Živila: MU Obleka in čevlji: ! ! U.... Posli: LJ U... Perilo: J J I 1 Šola: MM Naročnina na liste in revije: MM. Članarina: MM Na dolg: i n! Pogrebna in podporna društva: : j : : ; ; ■ i MM MM i • MM i ! 1 1 ! i L J ...j L j ^ | M M 1 Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MM MM ! rrr MM - - - — | Hi U i i MM Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: MM Živila: Obleka in čevlji: MM Posli: i j M Perilo: ! j ! ! Šola: ••••; ••••.;•••••;••••• Mii Naročnina na liste in revije: Članarina: i n i Na dolg: i 'i ! i Pogrebna in podporna društva: MM MM MM — i i i i Mii J.J L! 1 i i i... MM 65 •Zadružni koledar — 5 Prejemki: Din p Mesečni prejemki: ii“|i n i i MN MM M 'M MM MM Mii MM Izdatki: Din p Stanovanje: Luč in kurjava: J L1.J. MM.. Živila: — Obleka in čevlji: Posli: Perilo: MM ■Ti ! r Šola: MM Naročnina na liste in revije: MM Članarina: MM Na dolg: i l M.. Pogrebna In podporna društva: i ! ! 'i M M MK i n i MM i 1 U j i J j. "tfi j"‘ Letni obračun za leto 1931. S* 67 RODOVNIK KRALJEVSKE HIŠE. Nj. Vel. kralj Aleksander I. rojen 17. decembra 1888 na Cetinju. Vrši kraljevsko oblast od 24. junija 1914, Stopil na prestol 17. avgusta 1921. Nj. Vel. kraljica Marija rojena dne 9. januarja 1900 v Goti. Nj. kralj. Vis. prestolonaslednik Peter rojen dne 6. septembra 1923 v Beogradu. N j. kralj. Vis. Tomislav rojen dne 19. januarja 1928 v Beogradu. Nj. kralj. Vis. Andrej rojen dne 28. junija 1929 na Bledu. Nj. kralj. Vis. Gjorgje rojen dne 8. septembra 1887 na Cetinju, brat Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. kralj. Vis. kneginja Jelena rojena 5. novembra 1884 na Reki, vdova Nj. Vis. kneza Jov. Konstantinoviča-sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Vis. knez Arzenije Karagjorgjevič rojen dne 16. aprila 1859 v Temešvaru, stric Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Vis. knez Pavle Karagjorgjevič rojen dne 27. aprila 1893 v Petrogradu, sin Nj. Vis. kneza Arzena, poročen dne 22. septembra 1923 z Nj. kraljevskim Vis. grško princezo Olgo, hčerjo Nj. Vis. grškega kneza Nikole, rojeno v Tatoju dne 29. maja 1903. Sin Nj. Vis. kneza Pavla, Nj. Vis. knez Aleksander Karagjorgjevič rojen 13. avgusta 1924. Sin Nj. Vis. kneza Pavla, Nj. Vis. knez Nikola Karagjorgjevič rojen dne 29. junija 1928. i. Običajno namakanje preko noči. i. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uverili se bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot POŠTNE PRISTOJBINE. Za tuzemstvo: Pisma (do 1000 g): do 20 g v krajevnem prometu do 20 g v medkrajevnem prometu do 50 g v krajevnem in medkrajevnem prometu do 250 g v krajevnem in medkrajevnem prometu do 500 g v krajevnem in medkrajevnem prometu do 1000 g v krajevnem in medkrajevnem prometu Din V— Din 1'50 Din 2‘— Din 3'50 Din 5'— Din 10'— Za inozemstvo: do 20 g Din 3'— do 120 g Din 10'5e do 40 g Din 4'50 do 140 g Din 12'— do 60 g Din 6'— do 160 g Din 13'50 do 80 g Din 7'50 do 180 g Din 15’— do 100 g Din 9'— dalje za vsakih začetih 20 g Din 1'50 več. Dopisnice: Za tuzemstvo: Din 0'75, za inozemstvo: Din 1'50. Z odgovorom za tu- in inozemstvo dvojna pristojbina. Tiskovine (do 2000 g): Za tuzemstvo: do 50 g Din 0'25 do 300 g Din 1'50 do 100 g Din 0'50 do 350 g Din 1'75 do 150 g Din 0'75 do 400 g Din 2'— do 200 g Din 1'— do 450 g Din 2'25 do 250 g Din 1'25 Za vsakih nadaljnjih začetih 50 g Din 0'25 več. Za inozemstvo: do 50 g Din 0'50 do 300 g Din 3'— do 100 g Din 1 — do 350 g Din 3'59 do 150 g Din 1'50 do 400 g Din 4'— do 200 g Din 2'— do 450 g Din 4'50 do 250 g Din 2'50. Za vsakih nadaljnjih začetih 50 g Din 0'50 več. Vzorci (do 500 g): Za tuzemstvo: do 100 g Din 0'50 do 350 g Din 1'75 do 150 g Din 0'75 do 400 g Din 2'— do 200 g Din l — do 450 g Din 2'25 do 250 g Din 1'25 do 500 g Din 2'50 do 300 g Din 1'50 Za inozemstvo: do 100 g Din 1'— do 350 g Din 3'50 do 150 g Din 1'50 do 400 g Din 4'— do 200 g Din 2'— do 450 g Din 4‘50 do 250 g Din 2'50 do 500 g Din 5'— do 300 g Din 3'— Za tuzemstvo: Pristojbina po teži: Pristojbina po vrednosti do 1 kg Din 3'— do 100 Din Din 1'— 1— 5 kg Din 8'— do 500 Din Din 2'— 5—10 kg Din 20'— do 1000 Din Din 5'— 10—15 kg Din 30'— do 5000 Din Din 10'— 15—20 kg Din 40'— za vsakih nadaljnih začetih 1000 Din po Din 1'— več. Dostavnina v kraju, kjer je pošta in se paketi dostavljajo Din 5'—. Obvestnina v kraju, kjer ni pošte Din 0'50. Nakaznina za odkupnino: do 3000 Din Din 7'— do 25 Din Din 1'— do 4000 Din Din 8'— do 50 Din Din 1'50 do 5000 Din Din 10'— do 100 Din Din 2'— do 300 Din Din 3'— Izplačnina za odkupnino: do 500 Din Din 4 — do 50 Din Din 0'50 do 1000 Din Din 5'— do 1000 Din Din 1'— do 2000 Din Din 6'— do 5000 Din Din 2'— Za obsežne pakete, ali one, ki zahtevajo večjo pazljivost, se plača dvakratna pristojbina po teži. za odkupne pošiljke se plačuje dodatna taksa za predložitev v višini Bin r—. Od 1. marca 1932 veljajo sledeče pristojbine: 5—10 kg I. cona do 100 km Din 10'— II. cona do 300 km Din 15'— III. cona preko 300 km Din 20'— 10—15 kg Din 15'— Din 22'— Din 30'— 15—20 kg Din 20'— Din 30'— Din 40'— Obvestnina Din 0'50, dostavnina do 5 kg Din 2'—, preko 5 kg Din 5'—. Posebne pristojbine: Priporočnina: v krajevnem prometu Din 2'—, medkrajevno Din 3'— in inozemstvo Din 4'—. Ekspresna pristojbina za pisma v tuzemstvo Din 3'—. Ekspresna pristojbina za pisma v inozemstvo Din 6'—. Ekspresna pristojbina za pakete v tuzemstvo Din 6'— Povratnica ob predaji: za tuzemstvo in inozemstvo Din 3'—. Povratnica po predaji za tu- in inozemstvo Din 6'—. Poizvednica za tuzemstvo Din 3'—, za inozemstvo Din 6'—. Pristojbina za pokaz Din r—. Poste restante shranjevalnina Din (VSO. Vrednostna pisma (do 1 kg): Za tuzemstvo: krajevno: medkrajevno: do 20 g Din 3'— do 20 g Din 4'50 do 50 g Din 4'— do 50 g Din 5'— do 250 g Din 5'50 do 250 g Din 6'50 do 500 g Din 7'— do 500 g Din 8'— do 1000 g Din 12'— do 1000 s Din 13'— Pristojbina od rsednosti: do 100 Din Din 1'— do 5000 Din Din 10‘— do 500 Din Din 2— do 6000 Din Din 11'— do 1000 Din Din 5 — Za vsakih nadaljnjih začetih Din 1000’— znaša pristojbina Din 1'— več. Dostavnina Din D—, obvestnina Din 0'50. Za inozemstvo (do 2 kg): do 20 g Din 6’— do 80 g Din UT50 do 40 g Din 7'50 do 100 g Din 12'— do 60 g Din 9'— za vsakih nadaljnjih začetih 20 g Din 1'50 več. Za Italijo znaša pristojbina do 20 g Din 5'50. Vrednostna pristojbina samo do Din 3000'— znaša Din 5'—. Poštne nakaznice: Za tuzemstvo (do Din 5000'—): do 50 Din Din ' 2'50 do 2000 Din Din 8'— do 100 Din Din 3'— do 3000 Din Din 9'— do 300 Din Din 4'— do 4000 Din Din 10'— do 500 Din Din 5'— do 5000 Din Din 12'— do 1000 Din Din 6'— Za inozemstvo (do 3000'— Din): do 100 Din Din 3‘—, od 200 do 300 Din Din 4'— od 100 do 200 Din Din 3'50 itd. za vsakih začetih Din 100'— po Din 0'50 več. Izplačnina: do 50 Din Din 0'50 do 5000 Din Din 2'— do 1000 Din Din 1'50 Na vsako položnico se plača v gotovini pri vplačilu do Din 500'— 0'50 Din in preko Din 500'— po Din 1'— pristojbine. Beležke na hrbtu položnice so brezplačne. Brzojavne pristojbine: Doma in za Reko: Brzojavni blanket 50 par. Vsaka beseda 60 par, toda najnižja pristojbina za eno brzojavko Din 6'—. Za ekspresne brzojavke se plača trikratna pristojbina. Za inozemstvo: Albanija Din 1'98 Madžarska Din 1'76 Anglija Din 4'51 Nemčija Din 3'08' Avstrija Din 1'98 Norveška Din 4'40 Belgija Din 3'52 Poljska Din 2'86 Bolgarija Din 1'98 Portugalska Din 4'29 čehoslovaška Din 2'75 Rumunija Din 1'98 Danska Din 3'52 Rusija Din 5'38 Finska Din 4'51 Španija Din 3'52 Francija Din 2'97 švedska Din 3'63 Grčija Din 1'98 Švica Din 2'75 Holandija Din 3'52 Tunis Din 4'07 Italija Din 2'31 Turčija Din 5'06 Označba brzojavk: RP x — Odgovor plačan za x besed, RPD x — Odgovor nujen plačan za x besed, PC — Telegrafično potrdilo o dostavitvi, / PCD — Nujno telegrafično potrdilo o dostavitvi, PCP — Poštno potrdilo o dostavitvi, PS — Poslati za adresatom, PR — Priporočeno po pošti, XP — Sel plačan, MP — Izročiti samo v roke, JOUR — Dostaviti samo podnevi, Nuit — Dostaviti tudi ponoči, TR — Brzojavno ležeče, GP — Poštno ležeče. Telefonske pristojbine: 1 pogovor 3 min. iz javne govorilnice loco Din 1'—. — Pogovor v medkrajevnem prometu iz katerekoli govorilnice: I. cona do 25 km v okrožju II. cona do 50 km v okrožju III. cona do 100 km v okrožju IV. cona do 200 km v okrožju V. cona do 400 km v okrožju VI. cona čez 400 km v okrožju Din 5'—, Din 10‘—, Din 15'—•, Din 20'—. Din 25'—, Din 30'—, Za nujne pogovore se plača trikratna pristojbina. Poziv za pogovor Din 5'—■, nujen poziv za pogovor Din 7'—. ENRILO I* O P OLE IV NADOMESTEK ZRNATE KAVE priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu Enrilo z mlekom daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega teka in okusa Poraba Enrilat je vsled njegove izdatnosti zelo poceni Enrilo omogoča uživanje kave tudi vsem onim, katerim je zrnata kava prepovedana, ali pa jim ne ugaja Izdeluje tovarna: HENRIK FRANCKA SINOVI D. D. ZAGREB TAKSE ZA PRISTOJBINE Vsaka pismena vloga ali prošnja na državne urade iče se zahteva tudi odgovor, še................... vsaka priloga mora biti kolekovana................ ako je priloga kolekovana že s kolekom izpod Din 2—, se mora kolekovati na Din 2-— za pritožbo (priziv) na višjo oblast.............. trgovski računi do Din 100-—...................... trgovski računi nad Din 100-— ........ pooblastilo generalno............................. pooblastilo specialno............................. . vsak plakat ali objava, ki se prilepi na vidnem mestu (okna, vrata, zidovi itd.) za vsak izvod . menice po monopolnih obrazcih do Din 300-— . . preko 300-— do 600-— Din...................... preko 600-— do 1200-'— Din.................... preko 1200-— do 2000-— D)n.................... predlog za zemljeknjižno zavarovanje do 500-— Din za vsakih nadaljnjih 100-— Din................ tožbe za vlogo do Din 500-—......................... od 500-— do 1.500-— Din..................... od 1-500— do 10.000— Din...................... od 10.000— do 50.000— Din..................... nad Din 50.000-—.....................; . . . in poleg tega še odi ispornega ^predmeta nad Din 300-— 3 odstotke. za osnovne šole in nižje razrede srednjih šol . . . za višje razrede srednjih šol in strok, moških in ženskih ...................................... pobotnice in zadolžnice od vsote.................. kupne pogodbe od premičnine od vsote.............. kupne pogodbe od nepremičnine od vsote............ najemne pogodbe za trajajoči čas od vrednosti . . . za tombolo nad 2000-—Din vrednosti dobitka . . . veselična taksa od vstopnine 20% in od teh 20% še 5% je skupaj od vstopnine..................... zastavljalne listine (garancijska pisma).......... Reklame, stalne izpod ‘Am2........................ Reklame, stalne od V2 m2 do 1 m2.................. Reklame, stalne nad Im2........................... Prijave za vozila (avto ali vprežni voz).......... Taksa za enovprežni voz letno..................... ‘Taksa za dvovprežni voz letno . . ............... Din ff 5— 20— 2— 20--—10 —20 20— 10— — 10 —60 1-20 2— 4— 10— 1— 30— 50— 70— 150— 300—• 5— 10— J/2% 1% 4% 1% V2% 21% 0-1% 40— 80— 150— 100— 100 -200— Centralna vinarna d. d. V Ljubljani - Sp. Šiška Frankopanska ulica štev. 11 Telefon 25-73 opozarja vse železničarje na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. „Centralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. „ M E N A R I> TEA" Priporočamo Vam „5Weucfrjd - čaj“ in se dobi v vseh naših prodajalnah Ustanovljena leta 1900 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA DELNIŠKA GLAVNICA: SKUPNE REZERVE ca.: Din 50,000.000- - Din 15,00 ».OOO — NASLOV BRZOJAVKAM: BANKA LJUBLJANA TELEFON ŠTEV.: 2861, 2413, 2502, 2503 PODRUŽNICE BREŽICE CELJE ČRNOMELJ KRANJ MARIBOR METKOVIČ NOVI SAD NOVO MESTO PTUJ RAKEK SARAJEVO SLOVENJGRADEC SPLIT ŠIBENIK VARAŽDIN ZAGREB J SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE POZOR! v POZOR! Železničarji! Najtrpežneiši. najsolidneje izdelani in najcenejši so le „Doko“-čevlji, ki jih izdeluje priznano najboljša DOMAČA TVORNI CA ČEVLJEV IVAN ČARMAN V ZGORNJI ŠIŠKI Izdelujem vse vrste čevljev, nepremočljive iz juhte, damske, otroške, gamaše j. t. d • Železničarji, ki so člani Nabavljalne zadruge, si jih nabavijo lahko v zadrugi, ali pa potom nakaznice v trgovino PREŠERNOVA ULICA ŠT. 9 (NA DVORIŠČU) PROTI DOGOVORU TUDI BLAGO ZAMENJAM! Ivan Deržič: OB DESETLETNICI. Dne 27. novembra 1931 je poteklo deset let obstoja naše Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, r. z. z o. z. Tega dne pred desetimi leti se, je vršil ustanovni občni zbor v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Težki so bili časi ob in po prevratu za vse nameščence oz. uslužbence, državne in privatne, še posebej težki pa so bili za slovenske državne železničarje. Ti so bili najtežje prizadeti izmed vseh. Je bila to težka posledica dejanskega stanja, da so Italijani in deloma Nemci imeli zasedene one naše slovenske pokrajine, kjer je bilo največ državnih prog pod bivšo Avstrijo. Pokrajine smo zgubili in ž njimi več kot tretjino našega naroda! Slovenski državni železničarji so se iz teh zasedenih pokrajin morali po prevratu prvi izseliti. Trst in Gorica, ki sta bila glavna centra slovenskih državnih železničarjev, sta morala po diktatu Italijanov takoj postati — italijanska. Slovenski živelj v državni službi se je moral iztrebiti in številčno največ tega življa je bilo pri državnih železnicah. Prihajale so trume slovenskih državnih in južnih železničarjev v posebnih begunskih vlakih čez takozvano demarkacijsko črto. Južni železničarji so bili na boljšem, ker jih je bilo v zasedenem ozemju manj in jih je privatna uprava mogla porazdeliti po novih progah v naši državi. Državni železničarji pa so bili v težjem položaju. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani ni imelo v svojem območju toliko prog, da bi bilo moglo porazdeliti vse begunce. Pričelo je novo preseljevanje na Koroško in v področje direkcije Zagreb, ki se je po ukinitvi ravnateljstva v Ljubljani in podreditvi naših prog pod direkcijo Zagreb še povečalo vsled izgubljenega plebiscita! Brez doma in strehe, izgnani iz rodne grude, so slovenski državni železničarji, komaj rešeni strahot in grozot vojne, morali pod silo razmer prenašati nova gorja in izpiti kupo grenkobe do dna v osvobojeni, a okrnjeni domovini! Prodajalna »šiška«. Prodajalna manufakture v Ljubljani. Stroj za žaganje drv prodajalne »šiška«. Domovina, komaj osvobojena, ni mogla in znala, četudi je hotela, narod usmeriti tako, da bi sleherni pripadnik občutil isto ljubezen, skrb in pravice polnovrednega in enakega sina oz. hčere skupne svoje domovine. Medvojne in povojne strahote so destruktivno vplivale na duševno in gospodarsko stanje vsega človeštva; temu vplivu naš narod ni mogel odoleti. Borba se je bila za ideje, za gospodarski obstoj, za moralo in duše. Bila je borba enega proti drugemu, vseh proti vsem! Beati posidentes, je star rimski pregovor! Blaženi oni, ki posedujejo, ki imajo gospodarske dobrine. Nasprotno pa težko onim, ki morajo živeti od tega, kar si prislužijo z delom svojega duha in rok! Ta pregovor se je izživel tudi pri nas. Uslužbenci vseh vrst, državni in privatni, ročni in duševni, so bili potisnjeni v najtežjo borbo za svoj življenski obstanek. Obe železniški upravi, državna in ona južne železnice, sta po prevratu prevzeli naše jugoslovanske proge v desolatnem stanju. Ako bi bilo železniško osebje fizično in duševno najboljše kakovosti, bi vzlic temu sanacija obstoječih razmer mogla napredovati le postopoma. Ker pa je osebje bilo vsled vojne do skrajnosti duševno in fizično izčrpano in obnemoglo, je izven dvoma, da so bile naloge vodilnih faktorjev toliko težje. Pravilna in pravična ureditev gmotnega vprašanja se ni mogla izvesti i vsled težkega finančnega stanja naše države i vsled odpora onih krogov, ki so v delojemalcu videli onega, ki se hoče okoristiti na njihov račun, železniški upravi sta se odločili, da s preskrbo najpotrebnejših živi jenskih potrebščin vsaj deloma olajšata življenje svojim uslužbencem. Južna železnica je obdržala svoj stari sistem uradne apro-vizacije. Državnoželezniška uprava pa je podprla privatno inici-jativo svojega osebja in takoj 1. 1919. pomogla ustanoviti kon-zume v Zagrebu in Sarajevu, v Ljubljani pa je izjemoma pustila uradno aprovizacijo — nasledstvo bivših avstrijskih državnih železnic. Izkušnje z obema konzumoma v Zagrebu in Sarajevu so že v teku enega leta bile porazne. Subvencije in podpore v raznih drugih oblikah niso mogle preprečiti milijonskih deficitov, katerih vzroka ni znal ali pa hotel nihče pojasniti. Osebje z konzumi oz. z njihovim poslovanjem ni bilo zadovoljivo, ker je občutilo, da ga ti ravnotako izkoriščajo kot privatni trgovci. Deficit je rastel vzlic okolnosti, da je vse osebje bilo primorano vplačati določeni delež. Cene vsem življenskim potrebščinam so bile take, da jih uslužbenec ni mogel prenesti in spraviti v sklad s svojimi pičlimi prejemki. Sklicevali so se shodi, sprejemale resolucije, protestiralo se je na vse strani! V tem težkem času vseobče zmede in ne-orijentiranosti pa se je le našlo po inicijativi pokojnega tovariša Leitgeba nekaj slovenskih državnih železničarjev, ki so pravilno presodili dejansko stanje in pričeli delati na organizaciji samopomoči — lastnega stanu. Malo jih je bilo, ko so si v Manufaktura v Ljubljani. Vozički za razvoz mleka v Ljubljani. družni koledar — 6 81 Ljubljani sestavili pripravljalni odbor za ustanovitev lastne nabavljalne zadruge. Predsednik pripravljalnega odbora je postal tov. Berbuč Drago, ki je s pripravljalnim odborom prevzel nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovni občni zbor. Vsi so šli s trdno voljo na delo, prvi med prvimi predsednik. Vršili so se sestanki v Ljubljani in po progah, potrebne so bile intervencije v Zagrebu in Beogradu; povsod pomisleki, odpor. Ministrstvo za promet je v oktobru 1921 vsled težkih izkušenj bilo primorano izdati odlok, ki je ukinil obveznost članstva v kon-zumih za državne železničarje. Potrebno je bilo rešiti vplačane deleže onih, ki niso dejansko nikdar bili člani konzuma v Zagrebu. Potrebno je bilo premagati odpor iz vrst onih sotova-rišev, ki so bili člani raznih delavskih konzumov v Sloveniji in so v posebni nabavljalni zadrugi državnih železničarjev videli ogrožene svoje in svojih političnih somišljenikov interese. Potrebno pa je bilo odstraniti tudi odpor onih, ki so bili pod osebnim in prijateljskim vplivom trgovskih krogov. Le tem krogom ni prijalo, da se ustanavlja prva res stanovska nabavljalna zadruga. Pod takimi okolnostmi pač ni bilo drugače mogoče, kakor da so prišle na ustanovni občni zbor v Mestni dom v Ljubljani dne 27. novembra 1921 strogo opredeljene skupine državnih železničarjev. »Nočemo konzuma, nočemo predsednika, denar nazaj« taki in slični klici so orili po dvorani ob otvoritvi zborovanja. Z veliko težavo je ustanovni občni zbor izvolil predsednika — za vodstvo zborovanja. Po enournem srditem besednem boju in raznih predlaganih resolucijah so se na poziv vladnega zastopnika odstranili oni, ki so bili proti ustanovitvi; odšel je tudi izvoljeni predsednik. Preostali so si izvolili novega predsednika in po stvarni debati vseh govornikov ugotovili dejansko stanje, da so se oficijelno izjavili proti nabavljalni zadrugi zastopniki internacijonalnega Saveza in Prometne zveze. Po tej ugotovitvi se je zborovanje prekinilo, da so zborovalci mogli izpolniti pristopne izjave. Pristopnice je podpisalo 67 članov in s temi se je zborovanje nadaljevalo. Sprejela so se pravila in izvolila prva zadrugina uprava in sicer upravni odbor: predsednik tov. Vrišer Matija, odborniki tov. Kobale Kajetan, Sadel Jakob, Orel Ivan, čer ček Srečko, Kahne Franc, Podbevšek Ferdo, Lukane Maks, in nadzorni odbor Vencajz Ludovik, Podbregar Karel, Schweitzer Josip, Golob Viktor, dve mesti v nadzornem odboru sta se pridržali za tovariše iz Jesenic in Novega mesta. Pred zaključkom zborovanja je pristopilo še 12 članov. Ustanovljena nabavljalna zadruga je torej prvi dan svojega obstoja štela 79 članov! Zadruga je bila ustanovljena ter je pričela poslovati. Težko je bilo delo, veliko je bilo truda, žrtev in samozatajevanja odbornikov, ki so prevzeli odgovorna in nehvaležna častna mesta. Manjkalo je vsega, denarnih sredstev, poslovnih lokalov, izkušenj itd,, a manjkalo ni odločnosti in trdne volje za skupno delo. Zadružna avtomobila prodajalen v Ljubljani. špecerija v Mariboru. Odločnost in trdna volja sta zmagovali vse težkoče; delovanje zadruge se je postavilo na dobro bazo in počasi ustvarjalo sicer skromne, a vendar resnične in dobre uspehe. Prvi izredni občni zbor 6. I. 1922 je izpopolnil zadrugina pravila s sprejetjem poslovnika za upravni in nadzorni odbor in izvolil za predsednika tov. čerčeka. Pod smotrenim vodstvom se je po tem izrednem občnem zboru- poslovanje zadruge vedno bolje razvijalo, dotok članstva večal od leta do leta. Vendar je bilo jasno, da zadruga samo s svojimi sredstvi ne bo mogla zadostiti vsem potrebam svojega članstva in potrebno je bilo iskati pomoči. To je mogel nuditi samo Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Upravni odbor si je stavil to težko nalogo ter jo po spremembi pravil, s katero je bilo zadoščeno zahtevam Saveza, v letu 1923. tudi izpeljal. S tem je bil cenen kredit osiguran in osigurano je bilo tudi strokovno nadzorstvo po revizorjih. Počasi si je zadruga osvajala teren med slovenskimi državnimi železničarji, počasi so prihajali neverjetni Tomaži do spreobrnitve. Bilo je nasprotstva še vedno v izobilju, a stvarnost je bila naj večja zaščitnica zadruge, zadružna ideja je izvojevala zmago za zmago. Najtežja je bila odločitev v 1. 1926., ko je zadruga morala misliti na dostojne in dovolj velike poslovne prostore, ako je hotela živeti in napredovati. Kakor je bil velik odpor pri ustanovitvi, tako velik, če ne še večji, je bil odpor proti lastnemu domu, lastnim zadruginim poslovnim prostorom — lastni zgradbi. A tudi v tem primeru je zmagala odločnost, je zmagala trdna volja. Izredni občni zbor 11. julija 1926 je presekal vse dvome; odobril je gradnjo lastne hiše in votiral potrebne kredite. Med tem pa je bil nastopil še nov, zelo važen moment. Po prevzemu prog južne železnice s strani države je bila s 1. I. 1924 ustanovljena direkcija državnih železnic v Ljubljani ter so bili prevzeti južni železničarji v državnoželezniško službo. Ti so imeli svojo gospodarsko poslovalnico. Nastalo je vprašanje, kak bo razplet! Kdo bo zmagal, ali zadružna ideja ali uradna aprovizacija? Dotok članstva v zadrugo s strani bivših južnih železničarjev je bil počasen in deloma oviran vsled občega gospodarskega in političnega stanja v državi. Vendar je bilo nepobitno dejstvo, da si je zadruga s svojim delom pridobila dober sloves, ugled in kar je bilo glavno, utrdila je zadružno idejo med slovenskimi železničarji v taki meri, da lahko sprejela vsako borbo. Prišlo je zadoščenje, prišlo je ono veliko priznanje, ko je Nabavljalna zadruga po ukinitvi bivše Gospodarske poslovalnice tekom enega leta potrojila svoje članstvo in postala gospodarsko središče slovenskih železničarjev. Od ustanovitve do 1. 1929. je bilo preteklo 7 težkih, dolgih let, let žrtev, zapostavljanj, nerazumevanja in odpora s strani lastnih sotovarišev. Vse te žrtve, vsi napori in težkoče, vse grenke in trpke ure, Zadružna avtomobila prodajalen v Mariboru. Silosi v Mariboru. ki so jih preživeli naši tovariši — pionirji zadružne ideje med slovenskimi železničarji — pa so bile pozabljene takrat, ko je velika zadružna ideja združila ogromne tisoče slovenskih tovarišev železničarjev v lastni zadrugi v veliko skupno enoto — samopomoči. Od tega časa, od 1. 1929. je naša Nabavljalna zadruga najmočnejša zadruga konsumentov, ne samo v okrilju našega Saveza nego v državi sploh, po višini vplačanih deležev, rezervnem fondu in letnem obratu ter čistem dobičku. Ponosni smo slovenski železničarji na to dejstvo! Lahko smo ponosni, a ta okolnost nam vsem nalaga tudi velike dolžnosti! Našo zadrugo moramo vsi brez izjeme ščititi in s skupnim delom in žrtvami jamčiti, da naša zadruga ostane to in postane še več — naj sigurne j ša vez gospodarske skupnosti in popolne enotnosti našega stanu za vse večne čase! Desetletnico svoje nabavljalne zadruge slavimo slovenski železničarji v težkih časih, ko ves svet pretresa ena naj večjih gospodarskih kriz. Posledice dolgoletne svetovne vojne se le počasi odpravljajo in vse človeštvo išče izhoda iz sedanjega brezupnega gospodarskega stanja. V tem težkem času pa je nam slovenskim železničar j em-zadrugar jem naša nabavljalna zadruga prava zaščitnica in varuhinja našega življenjskega obstanka. Te velike resnice nikdar nihče izmed nas pozabiti ne sme! Ta resnica nam vsem in slehernemu izmed nas narekuje častno dolžnost, da izkažemo svojo zahvalo vsem onim živim in pokojnim tovarišem državnim železničarjem, ki se pred desetimi leti niso ustrašili nobenih zaprek, nobenih žrtev ter so z odločno voljo in vztrajnostjo zgradili močan temelj in na njem veliko in trdno zgradbo — našo nabavljalno zadrugo. Ta naša zahvala bo naj lepša, ako se vsi člani-zadrugarji še trdneje oklenemo svoje velike zadruge in s skupnim delom, vsak po svojih močeh, in z vso ljubeznijo in tovarištvom složno delamo in žrtvujemo za njen še večji napredek in prospeh. Pod okriljem naše nabavljalne zadruge moramo zgraditi še eno veliko stavbo — popolno duhovno enotnost našega stanu. Le na podlagi velike in večne resnične zadružne ideje je dosega tega cilja izvedljiva. Zapreke naj nas ne strašijo! Na pravi poti smo in začrtani cilj je vreden vsakih, še tako velikih žrtev. Zato bodi ob desetletnici najsrčnejša želja slehernega slovenskega železničar j a-zadrugar j a: Naj živi, raste in napreduje naša Nabavljalna zadruga — najtrdnejši temelj duhovnega preporoda in lepše bodočnosti stanu jugoslovanskih železničarjev. Mesarija I. Koprivec v Ljubljani, kjer preskrbujemo ljubljanske člane z mesom. (Fotografije iz Ljubljane je izdelal zadr. tov. šemenko.) SLIKE IZ NAŠIH ZADRRUŽNIH USTANOV. Kot prilogo letošnjemu koledarju prinašamo nekaj slik, diagramov, ki naj nazorno pokažejo poslovanje in stanje naše zadruge. Podatki so skrbno in sistematično zbrani. Mesece ib mesece dela, predno se zbere statistika v slikah in to statistiko prinašamo sedaj v slikah. Pravilna slika, to si mora ustvariti vsak, da pravilno in Pravično sodi. Pravilno sliko si moramo ustvariti, vedno in Povsodi v našem skupnem gospodarstvu, pa tudi sicer v življenju. Zbrali smo potrebne podatke, da prikažemo pravilno sliko o gospodarstvu naše zadruge, kako se je poslovalo in kako se mora poslovati. Kako je zadruga sestavljena in kaj vse vpliva na poslovanje naše zadruge in njen uspeh — na končno bilanco. S tem gotovo olajšam drugim delo proučavanja, 'la lahko v par urah ali v par dnevih vidijo in se nauče tega, 2a kar smo rabili do sedaj leta in leta. Vlad. Vujnovič, upravnik Saveza, Beograd: NA STO SU POLOŽENI TEMELJI »ŠIŠKE«?1 Nabavljačka zadruga službenika državnih željeznica u Ljubljani navršuje deseto godište svoga života i rada. U torne kratkom vremenu života ona je dosegla vrlo lep razvoj i u svemu se popela na izvesnu zavidnu visinu. Može se slobodno brojati u red prvih nabavljačkih zadruga državnih službenika u Kraljevini Jugoslaviji. Takav razvoj zadruge i uspešnog poslovanja mora da ima svoje dublje osnove, mora da ima dobre temelje. Bez dobro položenih temelja svakako ne bi mogla da se digne tako visoko, ili, ako bi se i digla, bila bi vazda u opasnosti da se sruši. Ona je bila i u opasnostima, održala se i stalno nastavlja svoj put u pravcu napretka. Ova činjenica dovodi na potrebu da ogledamo zadrugine osnove. Kad ne bi-smo poznavali te osnove, ne bi smo mogli razumeti njezin život i napredak. Pre svega moramo istači, da je »šiška« rodjena u borbi zadružnog principa sa nezadružnim principom. Dok su se želj eznički službenici dotle zadovolj avali nekim poluzvaničnim ustanovama, koje su imale zadatak, da se brinu (one, a ne oni!) o njihovom privatno-materijalnom dobru, dotle več sama pomisao na osnivanje zadruge na zadružnim načelima znači isticanj e načela samopomoči. Načelo smopomoči, u ono vreme i u onim prilikma, u kojima je istaknuto, značilo je odmah i otvorenu borbu sa pošto ječim nezadružnim stanjem. To se stanje u prvom redu oličavalo u odsotnosti zadružne svesti kod onih sa kojima i za koje se htela osnovati zadruga, u njihovo] njeverici, da se zadruga uopšte može osnovati i u još manj oj njihovo j veri u to, da bi zadruga mogla uspevati. Po torne opet, kad je zadruga več bila uvedena u život i kad je bar u neko j manj oj meri več razvila svoj rad, oživela je bila stara poluzvanična nabavljačka ustanova, a sa njom i pitanje, koja od njih dve može i dalje postojati. Pobedio je združni princip ne možda samo zbog toga, što je ovaj imao podrške u zakonu 1 Pod »Šiškom« u Savezu nabavljačkih zadruga državnih službenika razume se uvek Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic u Ljubljani. 0 nabavljačkim zadrugama državnih službenika, več zbog one Velike moči, koju je sam ta Princip u sebi nosio. Za konačno rešen j e ovoga za život zadruge važnog pitanja, važno je samo u izvesnoj manj oj meri to, što je zadruga imala u zaledju svoj Savez. Daleko važnije je bilo, što su nosioci zadružne misli, ona mala četa osnivača i vodja zadruginih, bili proniknuti verom u zadružnu misao i apostolski se za nju zalagali. Njihov rad, kako rekoh, bio je apostolski i oni su podnosili sve moguče žrtve da svoj oj zadružno j veri prekrče puteve. Napori osnivača 1 vodja zadruginih, njihovo zalaganje i žrtve, sav njihov trud uložen u poslove zadruge, ne bi dali tako dobre plodove, kao što su ih dali, da se oni u svemu torne nisu rukovodili prin-cipima morala ili još bolje rečeno, principima zadružnog morala, koji u celoti sadrži u sebi onu: ljubi bližnjega svoga kao sama sebe. Postupajuči u svemu po utrdjenim zadružnim na-čelima, a osnivajuči sve svoje postupke na strogome moralu, hjezini osnivači i vodje, dali su svoj oj zadruzi najbolje temelje za rad i za uspeh. Svako, ko želi da dobro shvati velike uspehe »šiške«, ne sme da se izgubi u brojevima njezinog odličnog materij alnog stanja, j er je to stanje samo posledica jednog dubljeg uzroka, koji se lako ne vidi, a koji dejstvuje više no sve drugo što je uticalo na njezin život i rad. Na torne osnovu položen je rad i život »šiške« i na torne osnovu, to je stalno, napredovače i dalje i najbolje zaštititi svoje članstvo ekonomski i socijalno. Vlad. Vujnovič upravnik Saveza. g VavaždinsMaL m J industrija svile d. d. j g Varaždin g g Proizvadja: Crepe de chine, crepe satin od natu- ^ ralne i umjetne svile, osim toga lame, satin, shawl, H ^ kravate itd. Specialiteti: svilena tkanina za podstave ^ S,9 Ivan Deržič: SAVEZ NABAVLJALNIH ZADRUG DRŽAVNIH USLUŽBENCEV. Na kongresu Saveza 1. 1930. v Beogradu je bil z velikim navdušenjem sprejet enodušen sklep, da se kongres v 1. 1931. ima vršiti pri nas v Sloveniji, v Mariboru, kjer skupno proslavita Savez in Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev Maribor prvo desetletnico. Svečana proslava se je vršila dne 31. maja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma. Odločitev, da se proslava prve desetletnice vrši pri nas v Sloveniji, je za slovenske državne uslužbence-zadrugarje zelo častna in nepobitno dokazuje, da zadruge slovenskega dela jugoslovanskih državnih uslužbencev in železničarjev uživajo pri Savezu in vseh posestrimah-zadrugah državnih uslužbencev, včlanjenih v Savezu, polno priznanje in upoštevanje. Lahko smo ponosni na to priznanje in ponosni na letošnji kongres in proslavo obeh desetletnic v Mariboru, ki sta nedvomno dokazali, da se naše zadrugarstvo razvija dobro in postaja močan gospodarski faktor v našem narodu. Uredbo o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev v posebnem Savezu nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev je predpisal bivši minister za finance pokojni Kosta Stojanovič 1. 1920. ter je ista izšla v Službenih novinah 5. decembra 1920. ter s tem dnem stopila v veljavo. Med državnimi uslužbenci po vsej državi je takrat završalo in še 8. maja 1921 se je na ustanovnem občnem zboru Savez poklical v življenje z izvolitvijo prvega upravnega in prvega nadzornega odbora. V takratnem občem vrvenju in duševni neuravnotežnosti širokih plasti našega naroda državni uslužbenci vseh panog pač niso mogli biti neka posebna izjema, ki bi bila imuna pred tem občim stanjem. Če k temu pridamo še okolnost, da v obče zadružni pokret v pokrajinah naše nove države ni imel globokih korenik in solidnega temelja, je razumljivo, da specijalni pokret nabavljalnega (konzumnega) zadrugarstva za en stan. državnih uslužbencev ni mogel računati na miren in nemoten razvoj in napredek. Tako opažamo v prvih letih neko mrzlično hitrost pri ustanavljanju nabavi j alnih zadrug med državnimi uslužbenci. Za~ ^uge so rasle kakor gobe po dežju, kar je bilo zelo razveseljivo, a obenem opasno. Razveseljivo, ker so državni uslužbenci spo-zoali pomen gospodarske solidarnosti lastnega stanu na založni podlagi, ki edina mora nuditi gospodarsko osamosvojitev ter gospodarski napredek vsem stanu. Opasno, ker je bilo ustanovljeno zadružništvo obdano od nevarnosti, ki so neizprosno zahtevane — žrtve in pretile stan državnih uslužbencev gospodarsko še bolj potlačiti. Takorekoč preko noči so se v večjih te manjših centrih državnih uslužbencev ustanovile nabav-^alne zadruge v okrilju Saveza in pričele poslovati. Mladostno navdušenje je slavilo precejšnje uspehe, a kmalu so se pokazale temne strani pri poslovanju raznih večjih in manjših zadrug, ^i bilo dovolj samo navdušenje: gospodarstvo zahteva znanja, izkušenosti in predvsem mirne prevdarnosti. Teh lastnosti je Marsikje manjkalo in z neizprosno doslednostjo so morale priti žrtve. Državni uslužbenci-zadrugarji so morali ponekod z grenkobo v srcih in dušah izkusiti trdo vsakdanjost neizprosnega boj a za obstanek, ki ga vsakemu bitju narekuje življenje. Da je bilo zadružništvo pri nas, v naši ožji domovini Slo-Veniji, po veliki večini obvarovano pred večjimi žrtvami, je v Prvi vrsti pripisati obči strukturi našega narodnega gospodariva in pa okolnosti, da so prvi delavci na zadružnem polju med iovenskimi državnimi uslužbenci in železničarji znali ubrati Pravo pot, za kar gotovo zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Vodstvo Saveza je torej od dneva ustanovitve bilo postav-ijeno pred zelo težavno nalogo, zbrati državne uslužbence v eno ehotno fronto za obrambo gospodarskega obstanka in napredka Vsega stanu ter ga potom samopomoči na zadružni podlagi Usposobiti za ono misijo, ki mu je odkazana v državi in narodu. Sodstvo Saveza je bilo istočasno učitelj, upravitelj denarnih sredstev, nadzorovatelj itd., skratka, določena mu je vloga očeta te gospodarja številne družine. Ta naloga je bila težka, zelo težka! Potrebno je bilo obenem učiti in vzgajati, upravljati in Uadzorovati, a poleg tega še paziti, da z delom in poslovanjem Saveza in ustanovljenih zadrug stan državnih uslužbencev ne zabrede v gospodarski boj in konflikt z raznimi nasprotniki iz Urisgih stanov, ki so v samostojnem zadružništvu državnih Uslužbencev videli veliko opasnost za samega sebe. Velike težkoče pa so se pojavile tudi v vrstah državnih Uslužbencev. Našli so se pripadniki k istemu stanu, ki so direktno nasprotovali samostojnemu zadružnemu pokretu med težavnimi uslužbenci. Navajali so predvsem dva argumenta, tevi je bil, da zadruge, četudi samo nabavljalne, samo enega stenu ne morejo uspešno poslovati, ker vzgajajo svoje članstvo tostransko in ga že s svojim obstojem tirajo v gospodarski boj z drugimi stanovi. Drugi argument pa je bil, da Uredba o S&vezu in nabavi j alnih zadrugah nekako prisilno od državnih uslužbencev zahteva financijalne žrtve, ki jih ti vsled svojega težkega gospodarskega položaja ne morejo prenesti, ter s tem krivično obdavčuje vsakega poedinca. Na prvi pogled bi bila ta dva argumenta še precej tehtna, a če se položaj državnih uslužbencev in železničarjev v naši državi presodi iz občega vidika in oceni stanje gospodarskega, socijalnega in kulturnega nivoja našega naroda trezno in objektivno, potem pač nihče ne more trditi, še manj pa dokazati, da se je obči položaj državnih uslužbencev in železničarjev z ustanovitvijo Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev po Uredbi iz 1. 1920. poslabšal. Pač pa mora še tako hud nasprotnik priznati, da je samostojen pokret zadružništva med državnimi uslužbenci Že v prvih 10 letih prinesel le tem in tudi velikemu delu našega naroda veliko materijalnih in moralnih koristi, že dosedanje koristi za skupen stan in naš narod, ki so bile od Saveza in njegovih zadrug dosežene, visoko odtehtajo vse žrtve finančnega značaja, ki so jih morali državni uslužbenci doprinesti po Uredbi iz 1. 1920. Savez se je trudil, da zadosti vsem potrebam včlanjenih zadrug od vsega početka. Kakor že omenjeno, je tudi stan dražvnih uslužbencev moral prebroditi občo povojno duhovno krizo. Da se je ta kriza izživela s primeroma malimi žrtvami, je velika zasluga našega Saveza, ker je premišljeno gradil na položenih temeljih stavbo samostojnega zadružništva državnih uslužbencev. žrtve so padale! Marsikatera zadruga je po prvih letih prišla v težavni položaj. Neizkušenost članstva in vodilnih funkcij onar jev v vodstvu gospodarstva na zadružni podlagi je bila ona činjenica, ki je neizprosno morala pokazati svoj pravi efekt, — neuspeh v delu. Nekatere zadruge so vsled velikega števila pristopivših članov hotele preko noči postati močna gospodarska središča. Mesto uspeha pa so dosegle — neuspeh in zaključek v likvidaciji ali pa v ogromnem padcu članstva ih zadruginega obrata. Savez je bil ne samo enkrat postavljen pred težka vprašanja in še težje rešitve! In tukaj se je pokazalo in izkazalo smotreno delo našega Saveza! Nemogoče je bilo tirati one zadruge, ki so prišle v težkoče, kratkomalo v konkurz in s tem v popolno propast. Potrebno je bilo točno in objektivno oceniti in presoditi vse okolnosti, vzroke in krivde, ki so marsikatero zadrugo pritirale v tako stanje. Samo tam, kjer se je nepobitno izkazalo, da ie zadrugino članštvo s svojim vodstvom povzročilo neuspeh ter sanacija ni imela izgleda, se je pristopilo k likvidaciji ali celo h konkurznemu postan ju. Povsod drugod so se pa storili ukrepi za sanacijo takih zadrug, ki naj tekom več let zopet uravnovesijo poslovanje in krijejo izgubo. Savez je o vsem tem točno informiral vse članstvo in p° dolgem in treznem razmišljanju je dozorel sklep, da mora Savez iskati in dobiti novih sredstev za uspešno izpeljavo zadružništva med državnimi uslužbenci. S polnim razumevanjem °dgovornih vladinih činiteljev je bil sestavljen program in z uredbo od 12. maja 1928 je takratni finančni minister g. Bogdan Markovič razširil osnovo delovanja Saveza tudi na kreditne m stanovanjske -zadruge. Potrebne so bile žrtve vseh državnih Dušan Letica Predsednik Saveza Nabavljalnih zadrug: državnih uslužbencev Beograd. Uslužbencev, ki so se določile v znanih in toli napadanih 5-lldinarskih odtegljajih, četudi so ti odtegljaji težko zadeli Se državne uslužbence, ni namen teh vrstic obravnavati ^Uiestnost ali neumestnost tega ukrepa. Eno pa je sigurno! to uredbo so bili za Savez in zadružništvo državnih usluž-eUcev podani še novi trdnejši temelji in širše polje udejstvo-unja. Uspehi so že danes vidni, ustanovljene kreditne zadruge v° Povsod prave dobrotnice in pomočnice državnim službencem hjihovem težkem boju za življenski obstanek. Ogromna večina jugoslovanskih državnih uslužbencev je to delo svojega Saveza pravilno in pravično presodila in ocenila-Zadnja dva kongresa Saveza, lani v Beogradu in letos v Mariboru, sta to nepobitno dokazala. Razvoj Saveza in v njem včlanjenih zadrug gre navzgor! Mogočna zadružna stavba jugoslovanskih državnih uslužbencev trdno stoji! Napočil je tudi že čas, da se tej stavbi da končna in trajna oblika. Tudi to j® izvršeno! Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, ki je bil podpisan od Nj. Vel. kralja 10. novembra t. L, je za vselej odkazal pristojno mesto našemu zadružništvu. Naj mi bo dovoljeno iz zakona podčrtati samo tri važna vprašanja, članstvo v naših zadrugah in Savezu ni več prisilno, nego ima vsak državni uslužbenec polno pravico presoje, ali hoče ali pa noče postati in ostati član. Delovanje se je razširilo tudi na proizvodnjo — na produktivne zadruge (čebelarske, perutninarske itd.). In tretjič, odgovornost člana m funkcijonarja v zadruginem vodstvu je v zakonu točno in pravilno določena. S tem zakon daje možnost za nemoten in miren razvoj našega zadružništva ter mu priznava vse pravice in atribute prostovoljnega združevanja državnih uslužbencev v svojih zadrugah v svrho dosege boljše bodočnosti! Desetletni napori onih tovarišev iz vrst državnih uslužbencev in železničarjev, ki so s svojim neustrašenim nastopom in delom za gospodarsko samopomoč in osamosvojitev velikega stanu jugoslovanskih državnih uslužbencev izbojevali v prvih desetih letih dosežene uspehe in lasten zadružni zakon, zaslužijo brezpogojno spoštovanje in zahvalo celega stanu. Imam0 svoj zadružni zakon, smo enakopravni z ostalimi stanovi našega naroda! Ne bilo bi pravilno, ako se ob tem velikern historično važnem momentu za nadaljnje življenje vseh jugoslovanskih državnih uslužbencev ne bi s hvaležnostjo spomnili vseh onih tovarišev, ki so stali v prvih vrstah in na čelu našega zadružnega pokreta. Ne moremo imenovati vseh, a naša dolžnost je-da imenujemo tri imena Dušan Le tiča, Miloš Stibler, Vladimir Vu j novič. Ta tri imena bodo ostala neizbrisna v analih zadružnega pokreta med jugoslovanskimi državnimi uslužbenci. Vsi trij® so bli leta 1921 v prvem upravnem odboru. Dušan Letica, predsednik. Vsi trije so posvetili ves svoj prosti čas, vse svoje znanje in iskušenost za dobrobit vsega našega stanu. Prvi predsednik našega Saveza Dušan Letica je vsled svojih službenih dolžnosti za nekaj časa moral odložiti funkcije v Savezu ih šele kongres v Beogradu lanskega leta ga je z velikanskih1 navdušenjem pozval zopet na težko in odgovorno mesto vrhovnega voditelja in učitelja. Miloš štibler, naš ožji slovenski rojak pa je v upravnem odboru ves čas od leta 1921 ter bil predsednik, podpredsednik in odbornik in je povsod s svojim, lahK® bi rekli, fanatičnim optimizmom odstranjeval vse porajajoče se težkoče, učil, svaril, vodil, svetoval in reešval! Vladimir Vojnovič je bil odbornik prvega upravnega odbora ter je pozneje prevzel delikatno in naporno mesto glavnega upravnika našega Saveza, katero mesto iz-Polnuje z vso vnemo, požrtvovalnostjo na način, da lahko sleherni član našega Saveza reče, da ima naš Savez v Vla-dimiru Vujnoviču kot upravniku celega človeka in zadrugarja. Da bi nam vsi trije ostali še dolga leta na teh mestih zdravi in čili, voditelji, prijatelji in tovariši, je srčna želja cele ogromne armade jugoslovanskih državnih uslužbencev-zadrugarjev! Prvo desetletje je bilo v znaku težkega boja za iskanje pravilne poti, po kateri naj hodijo jugoslovanski državni uslužbenci v borbi za svoj gospodarski, moralni, socijalni in kulturni obstanek, razvoj in napredek. Naš Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev je to pot točno in jasno začrtal. Premagane so vse prve težkoče otroških let. S samozavestjo in delom vodstva in članstva je bila postavljena naša ponosna zadružna stavba. Branimo in negujmo jo vsi brez izjeme v dobrobit in prospeh nas samih, naših zanamcev, ker s tem branimo tudi svoj narod in svojo jugoslovansko veliko domovino! Miloš štibler. Ako želite dobro pecivo, potem uporabite za prireditev istega Dr. OETKERfEV pecilni prašek in Dr. OETKERfEV vanilni sladkor Kako prirediš Dr. OETKERfEV šartelj ? Zmešaj 14 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. OETKERJEVE zmesi za šartelj, V4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro nameščenem modlu pri srednji vročini „VINOCET“ tovarna vinskega ikisa d. z o. z. Ljubljana TELEB\ON 23-89 nudi naifinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najrnoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la/ll. Kolonija ob Dunajski cesti Fonda za gradbo stanovanjskih hiš Direkcije državnih železnic Ljubljana. FOND ZA GRADBO STANOVANJSKIH HIŠ PRI DIREKCIJI DRŽAVNIH ŽELEZNIC LJUBLJANA. . Na podlagi zakona o uporabi likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice v Ljubljani je pričel s tem zakonom kreirani fond s svojim pozitivnim delom ter je tekom leta 1931. postavil v Ljubljani 3 stanovanjske hiše in v Mariboru 2, v katere so se stranke že vselile. Ker se je pokazalo, da je potreba stanovanj hajhujša ravno v Ljubljani, je fond sklenil še tekom leta 1931. Pričeti z gradbo še dveh hiš v Ljubljani. Ta dela so do zime hapredovala v toliko, da sta že tudi ti dve stavbi pod streho in fzgleda, da se bo mogoče strankam vseliti se že junija 1932. Z odločbo vlade, da da imovino bivše poslovalnice v korist °sebja, moramo pozdraviti kot gesto, ki kaže, da se vlada zaveda težkega položaja svojega osebja in mu je s tem hotela olajšati Pereče vprašanje preskrbe stanovanj. Razen omenjenih hiš, je fond izdal večje število posojil Posameznim železničarjem, da si zgrade svoje lastne domove. Akcija je vredna vsega priznanja, ker se bo na ta način pripomoglo mnogo k omiljenju stanovanjske bede in so se preskrbela stanovanja po jako ugodnih in zmernih cenah. Od fonda pričakujemo, da bo šel svojo pot naprej, od česar bomo imeli kot stan lepe koristi. ‘^družni koledar — 7 97 e. S.: <» GOSPODARSKE IN SOCIJALNE USTANOVE ŽELEZNIČARJEV V DRAVSKI BANOVINI. V letošnjem koledarju prinašamo kratek pregled o naših gospodarskih ustanovah. Kdo je vedel, da jih je toliko? Morda še katera obstoja, ki nisem zanjo zvedel. V naslednjem jih naštejemo: Razne podporne akcije med železničarji. „ Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani VII. Ustanovljena 27. XI. 1921. — O njeni zgodovini pišejo že drugi, o njenem razvoju in stanju pa prinašamo v prilogi h koledarju zadosti slik. železničarska menza N. z. u. d. ž. v Ljubljani se je ustanovila 1. februarja 1930 na inicijativo direktorja g. dr. Jakoba Borko ter posluje v prostorih Ljubljanskega dvora. Kuhinja je moderno urejena, deloma se kuha na plin (močnate jedi in juha), ima razne kuhinjske stroje za gnetenje testa itd. Ima sedaj ca 150 stalnih abonentov, poleg tega pa prihaja v menzo še vlakospremno osobje, ki se vozi v Ljubljano. Hrana za abonente stane: zajutrek Din 2-—, kosilo Din 6-—, večerja Din 5—. V prostorih menze je tudi gospodinjska šola za hčerke železničarjev. Menza železničarjev v Kotoribi, ustanovljena v avgustu 1931 s sodelovanjem žel. direkcije Ljubljana in s pomočjo Nabav-Ijalne zadruge. Menza je bila prepotrebna institucija za osobje v Kotoribi, vrši svojo veliko dolžnost v obče zadovoljstvo osobja- Menza železničarjev na Rakeku, ustanovljena 1. novembra 1931 s pomočjo žel. direkcije in Nabavljalne zadruge v Ljubljant daje osobju tečno in ceno hrano in ima dane vse pogoje z3 lep razmah. Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljan' je bila ustanovljena 19. februarja 1926 pod imenom železničar' ski hranilni in posojilni zavod ter je poslovala v prostorih Nabavljalne zadruge, od katere je dobila dosti pomoči, največ s tem, da je dobila na razpolago glasilo Nabavljalne zadruge, Potom katerega je začela širiti med železničarji smisel za Stednjo. Poslovati je začela Kreditna zadruga popolnoma z lastnimi sredstvi, ter je bil njen princip: Nabirati male vloge med železničarji, in šele iz teh vlog se lahko dajo posojila. Dosedaj Je odbor vedno storil to svojo dolžnost in se je nabralo vedno toliko vlog, da se je lahko ugodilo vsem upravičenim prošnjam za posojila. Kreditna zadruga daje svojim članom posojila v prvi vrsti za produktivne svrhe, kot so n. pr. gradba hiš, nakup njiv, gospodarskega orodja, strojev itd., šele v drugi vrsti pridejo v Poštev običajna posojila za navadne potrebščine. Dosti je pomagala Kreditna zadruga pri izdavanju večjih posojil, ter smo ha konkretnih slučajih izračunali, da je železničar profitiral jetno skoro 1000 Din, ko je odplačeval posojilo 20.000 Din v obrokih po Din 500—. V zadnjem letu je Kreditna zadruga uvedla trajno štednjo za železničarske otroke, ter pokloni kot prvo vlogo 100 Din vsakemu otroku naših članov, ki bo vlagal 10 let vsaj po Din 20-— mesečno v hranilnico. Kreditna zadruga obrestuje navadne vloge po 4°/o, ako se vlaga mesečno od 20 do 50 Din, 5% za mesečne vloge nad 50 Din, 6'5°/o za vezane vloge od 100 Din haprej. Posojila je dajala Kreditna zadruga po 9%>, od 1. julija 1931 pa jih daje po 8°/o. Dela še vedno z lastnimi sredstvi, ter ima od Saveza Nabavljalnih zadrug le manjše posojilo od denarja, ki so ga odtegovali v ta namen (odtegljaji po Din 10-— oz. 5-— mesečno). O prometu v naši Kreditni zadrugi prinašamo nazorno sliko (diagram) v prilogi h koledarju. Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Mariboru, ^rankopanova 34. Dne 15. novembra 1929 se je vršil ustanovni občni zbor gorenje zadruge. Komaj 14 zavednih železničarjev je Prisostvovalo temu občnemu zboru, čutili so potrebo osamosvojitve in samopomoči, prepričani so bili, da jim more edinole lastni denarni zavod pomagati in olajšati eksistenco. Saj so se morali zatekati po posojila v druge denarne zavode, kjer so morali plačevati ogromne obresti. Treba pa je bilo tudi precej vere v uspeh in samozavesti, kajti marsikdo je gledal na ustano-vitev zadruge z neko skepso, ali celo z omalovaževanjem. Menda sami ustanovitelji niso mislili, da se bode zavod v tako kratkem dasu opomogel do takega razmaha. Poslovati je začela kreditna zadruga v Mariboru šele z aprilom 1930. Začela je dajati predvsem posojila iz sredstev, ki jih je dal na razpolago Savez Nabavljalnih zadrug. Tu je ^"eba povdariti razumevanje in pomoč Nabavljalne zadruge, ki i® v vsakem oziru podpirala kreditno zadrugo. Mesto pregleda bilanc prinašamo diagram o poslovanju kreditne zadruge v Mariboru. Razlikuje se sicer nekoliko od slike iz Ljubljane, toda vseeno je lepa slika, kako so v Mariboru, kjer je živelj precej različen od Ljubljančanov, nabrali lepo svoto malih vlog. »Bajtar«, stavbena in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, ustanovljena na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873. Zbira deleže in male vloge predvsem za to, da si iz tega kapitala gradi lastne stanovanjske hiše ali daje posojila članom, ki zidajo. Nakupuje stavbene parcele ter jih razdeli in proda razparcelirane med svoje člane, v kolikor sama ne gradi. Zadruga preskrbi izdelavo enotnih načrtov iu stroškovnikov za gotove tipe, ter daje nasvete pri izdelovanju načrtov, pri oddaji dela in pri sklepanju pogodb s stavbeniki. Preskrbuje svojim članom gradbeni materijal, organizira nakupe in prevoz gradbenega materijala od dobavitelja do stavbišča. Posreduje pri posojilih in preskrbuje svojim članom garancije za posojila, nasprotno pa daje denarnim zavodom potrebne informacije. Dalje intervenira in pomaga svojim članom vsestransko z nasveti pri poslih, ki so zvezani z gradbo hiš, n. pr-pogodbe, prepisi parcel, intabulacije itd. V svojem poslovanju ima »Bajtar« že lepe uspehe. Nakupi1 je v letu 1925 v šiški večji kompleks zemljišča ca 70.000 mJ- i katerega je dal razparcelirati in prodal svojim članom 64 parcel i po ceni Din 14-50. Danes je tam že cela kolonija. (Glej sliko!) i m Parcele so danes vredne od 60 do 100 Din za m2. Lani je kupil ^Bajtar« na Dunajski cesti zemljišče 12 parcel, ki so že vse 0(lprodane po ceni 36-50 do 40 Din. V zadnjih letih je preskrbela naša zadruga »Bajtar« svojim članom 2900 vagonov gradbenega baterijala, po večini opeke, cementa, apna, železa in gradbenega lesa, vse po dosti povoljnih cenah. Od 660 članov, kar jih je pristopilo k »Bajtarju«, je zgradilo lastne hiše že nad 300 železničarjev. Denarno ni mogel »Bajtar« dosti pomagati svojim članom in direktno finansirati gradbo stanovanjskih hiš izvzemši par slučajev. Toda »Bajtar« je Informacijska pisarna in je kot taka zelo dosti pripomogla za stavbeno akcijo. V zadnjih treh letih je Bajtar dosegel pri bivšem oblastnem odboru v Ljubljani in potem pri banski upravi, da je dala slednja garancijo za posojila, ki so jih dobili njeni člani pri denarnih zavodih. Danes ima »Bajtar« 371 članov, nad 100.000 Din rezervnega fonda in 118.000 Din zadruž-Pih deležev. Člani »Bajtarja« redno odplačujejo svoje obvez-Posti in so po večini vsi zadovoljni, da so prišli do svojih hišic ter pripoznajo, da so dobili spodbudo do tega koraka in izdatne Pomoč ravno v »Bajtarju«. »Železniška družina«, Stavbna in Kreditna zadruga želez-Piških uslužbencev in upokojencev Dravske banovine; r. z. z °- z. v Ljubljani je bila ustanovljena dne 4. maja 1930 in sicer Pa podlagi zakona iz leta 1873. Namen zadruge je, da preskrbuje s^ojim članom poceni stavbene parcele, lastna domovja in tanovanja v Dravski banovini. Kot podobne zadruge sme tudi Pa ustanavljati pod svojim okriljem podjetja, ki so v zvezi s tavbenim poslom. N. pr. opekarne, delavnice itd. Delež znaša 1000-—Din, jamstvo še dvakratno, pristopnina 100-—Din. članov ima danes 146, od tega 40 v Mariboru, 13 na deželi, ostanek v Ljubljani. Med tem je odpovedalo 63 članov, ker so zgradili že svoja lastna domovja. Zadružna zavednost in disciplina bi zahtevala, da ne odpovedo člani svoje članstvo in jamstvo za ostale, čim so dosegli svoje koristi od stavbene zadruge. Kupili so 106 parcel, in sicer v Mariboru Magdalensko predmestje 36, v Sp. šiški 38, v Zg. šiški 35, na deželi pa 7. Prodajne cene so bile 16, ca 35, ca 50, na deželi pa največ 5 Din. Nakupna svota za vse parcele je znašala 1,500.000 Din. Sezidanih je bilo 68 hiš, od teh 20 v Mariboru, 34 v Ljubljani, 7 v Mostah in 7 na deželi. Skupna vrednost 11 milijonov dinarjev. 136 stanovanj. Večino potrebnega obratnega kapitala je izposlovala svojim članom Stavbena zadruga, ter morajo člani vračati ll°/o od izdanega posojila, sedaj za obresti 8°/o, za amortizacijo pa 3%. V letu 1932 namerava zadruga zgraditi 17 novih hišic v Ljubljani in 15 v Mariboru, če bi gospodarska kriza pojenjala, se bo morda sezidalo še nadaljnih 25 hiš. Cene za posamezne hiše so bile od 135.000 do 200.000 Din. Zidalo se je po največ individuelno, t. j. vsak član je imel svoj lasten načrt za gradbo, in zidali so neodvisno eden od drugega, če bi se zj edinih radi enotnega načrta, posebno pa še če bi zidali istočasno na oddanih parcelah, bi se hiše precej pocenile, kar bi zelo ugodno vplivalo na zadolžitev članov. Stanovanjska zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani in podbbna v Mariboru je bila ustanovljena na inicijativo Saveza nabavljalnih zadrug. Dejanske potrebe ne bi imeli več za tako zadrugo, ker poslujeta tu že dve stanovanjski zadrugi železničarjev, »Bajtar« in »železniška družina«. Ker se pa je začelo odtegavati za Savez nabavljalnih zadrug oz. za stanovanjsko akcijo Saveza, in so železničarji naše direkcije vplačali v ta fond lepe sto tisočake, je edini praktični i11 zakoniti izhod, da pridejo železničarji do tega denarja v obliki posojila, ako ustanove stanovanjsko zadrugo. Poslovati še b* začela do sedaj ne ena ne druga, ker vprašanje odtegljajev S® ni končno rešeno. Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani. Ustanovljeno je bilo leta 1878 ter se je združilo po preobratu s podobnim društvom iz Inomosta, leto pozneje pa z društvo#1 »železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti, v Ljubljani«. Ves razvoj od takrat naprej je razviden iz pregled9 bilanc, ki jih spet prinašamo v letošnjem koledarju. Pred tremi leti se je ukinilo pobiranje članarine potoflj službenih edinic ter se je naša Kreditna zadruga v Ljubija#1 ponudila, da za malenkostno odškodnino prevzame posel po$' Pregled bilanc podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani. Oj ■n > :zr t- 3 i- £ £ a, v % od po smrtnine sSsSsSsSsSsSsSsS s2 s2 = > J j J i—o o o 1 t 'CJ TJ HD 'D O O O O po ojrfjBu el' os BSej po 16.680 9.154 15.648 12.553 23.232 27.874 303 2.342 36.905 •pij I^jSOJ^S JUABjdf) 2.355 13.002 22.362 31 823 48.262 54.877 65.888 84.616 71.272 91.347 77.044 [i|poi1Op iknjp ui ;is9jqo 5.682 22.669 32.620 42.324 42.596 56.742 71.775 93.689 113.949 ' BUTU -uuisod BUB0B{d2| 14.232 37.757 87.930 208.410 291.152 301.946 451.000 482 628 550.500 515.000 523.000 enu^a^ip B|i?B|dA 62.140 107.410 191.893 355.372 416.453 455.004 668.987 786 347 801.803 778.844 781.264 i B^ei UI0OU1 rH t—< *—• »— ' T-* r—1 T—' ^-1 1—« »—( 1 doisija r- -4* rH lO »O »O v— Oi O CC lO co »O Ol c co CO CD r- CD •^ot>-cDiooc^co co d d BA^SURfO oilAeig 9.865 10.637 11.138 11.549 11.060 11.865 12.417 12 632 12 850 12.980 13.091 O^0r | 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 ranja za vsa tri podporna društva. Samo l-5°/o je zahtevala odškodnine, in polletni obračun, do katerega bi se imel obrestovati dospeli denar po 4°/o. Pa niti eno društvo ni na to pristalo. Društvo ni imelo več evidence in stika s članstvom ter je radi tega pri vseh treh podpornih društvih precej članov odpadlo. Danes priznava marsikdo, da ni bila ona ponudba slaba. Društvo dela danes še vedno na svoji reorganizaciji in pride prihodnje leto na dan s točno statistiko o svojem članstvu. Lastne stavbe nima podporno društvo v Ljubljani, kakor’ jih imajo v Mariboru, pa bi se moralo društvo za to odločiti,, da naloži gotov del svojega premoženja v nepremičnine, kakor to dela in mora delati vsaka zavarovalnica ali podobna ustanova. V tem pogledu so Mariborčani precej pred nami v v Ljubljani. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru je bilo ustanovljeno leta 1894 in kot pove naslov, so ga ustanovili predvsem delavci. Bavilo se je že začetkoma z davanjem podpor za slučaj smrti ali bolezni, in je bilo v letu 1916 18.182 članov pogrebnega fonda in 246 članov za bolniške podpore. Preobrat v letu 1918-—1919 je tudi Podporno društvo precej pretresel, član odbora je ušel s knjigami in denarjem preko meje. šele na intervencijo naših delegatov na Dunaju je avstrijska sodna oblast postopala proti dotičnemu svojemu državljanu in je moral slednji tudi vrniti denar, na kar se je premoženje razdelilo na člane, ki so ostali v naši kraljevini in one, ki so šli v Avstrijo. Društvo je bilo radi tega in radi denarnega preobrata v letih 1919—1920 v denarnih težkočah, izplačevati so morali posmrtnine, denar j a.ni bilo v blagajni in so si ga morali izposojevg.ti. Hoteli so jim menda že celo hišo prodati. Redno poslovanje v boljših razmerah se začne šele z letom 1922, od katerega sem dobil prvo bilanco. S 1. julijem 1925 je prevzelo naše podporno društvo v svoje okrilje še društvo vlakospremnikov s premoženjem 59.988 Din. Od takrat naprej se začenja tudi povišavanje. že v letu 1926 je bilo na dnevnem redu občnega zbora povišanje odpravnine za člane vlakospremnega društva. S 1. julijem 1927 so ponovno zvišali prispevke in izplačila te panoge podpornega društva po sledeči lestvici: do 5 let 500 Din do 20 let 2400 Din do 8 let 800 Din do 23.1et 2700 Din do 10 let 1200 Din do 26 let 3000 Din do 14 let 1600 Din do 29 let 3300 Din do 17 let 2000 Din po 29 letih članstva 3500 Din Plačujejo vsi enako, po Din 7-— mesečno. Pregled bilanc Podpornega društva železničarjev v Mariboru, Aleksandrova cesta 65. T?uin 'JJUISO J C 1 g ! lil I ! III TJ UIJ B UR | Q J J J J J s § s s s -^r ih “M o) oi •—< r—» v-H - v—< y—< equiodo inve- sticije odpisi hiše v.U/.di pUBpvii 29.024 52.314 00130 50.007 42933 90.000 74.542 110.438 229.998 158.103 220.872 BUjlJUlOIRU 11S9 iqo PiPOMOd 5.757 28.000 55.713 53.091 80.423 113.240 197.505 208.040 198.588 300.987 i c ■5 i? j ajud -pod a>]siU|oq 780 2.520 4.400 2.450 4.190 5.250 8.200 600 — _ 'f. x > Z lov. /.v. ' 20.450 52.012 118.130 143.170 90.150 79.000 BU oho 207.235 119.750 212.000 385.210 | 0UIU -^JUISOCl 104.422 207.510 257.000 254.730 307.250 531.910 039.493 482.250 550.500 0UURURJO 0UC^Bld/J. 241.592 300.024 411.427 775.490 1,443.485 1,485.288 1,587.048 1,023.701 1,080.046 1,022.920 B10I raaouoii al^aiui 390.079 529.019 078.424 1,037.859 1,804.513 2,537.575 3.020.857 2,988.900 3,050.003 4,782.338 ondo^po 83 415 45 143 12 329 108 302 85 °/o A 0[.nn.T CO C5 —« lO P- O *C 'N I>COOCOf>l*—‘t—< o-— oprioisi.id 1.275 1.055 1.125 2.245 962 049 835 AOURJ0 0.640 7.750 8.101 9.181 11.190 12.021 12 224 12.717 12.225 12.028 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 (1928 11] 1929 1930 1931 Tudi prispevki in dajatve podpornega društva so se zviša-vali, kot je razvidno iz pregleda bilanc. 10.000 Din je visoka podpora! Od leta 1925 naprej je dajalo društvo akontacije na posmrtnino, kar je bilo proti pravilom in proti bistvu ter namenu podpornih društev. Oblast je v letu 1929 društvo postavila pod nadzor. Zadeva še ni končnoveljavno rešena. Društvo ne sprejema novih članov, toda pobira članarino in izplačuje odpravnine, kakor popreje. Z akontacijami se je seveda prenehalo. Navidezno gre društvu dobro, ker ima danes že preko 5 milijonov dinarjev rezerve, t. j. ca 5°/o od obljubljene vsote. Podporno društvo je danes precej neenako in komplicirano, ima razne vrste članstva, ki so se zbrali iz treh društev. In še tu se poznajo posledice povišavanja članarine. Nekateri so pristali na povišano članarino in večjo posmrtnino, drugi so ostali pri starih dajatvah. Pozna se tu, da je dosti železničarjev uvidelo, da ne morejo plačevati tako velikih prispevkov, čeprav se jim je dosti obljubljalo. Stanje članstva na dan 31. decembra 1930: Podporno društvo mesečno plačilo posmrtnina 10.066 članov 12-50 Din 10.000 Din 1.202 (—59)* 5—Din 4.000 Din 29 (— 5) 4-— Din 3.500 Din 41 (—13) 1-50 Din 1.000 Din 2 (— 2) —40 Din 250 Din Tov. Zveza 218 4-— Din 2-500 Din 2 3— Din 1-750 Din Sprevodniško društvo 468 7— Din 3-500 Din največ, sicer po tabeli Bolniška podpora 53 1—Din 100 Din mesečno za slučaj bolezni * so oproščeni članarine. Društvo ima svojo pisarno v lastni hiši v Mariboru, Aleksandrova cesta 65, katero poseduje že izza preobrata. V letu 1925 so nakupili še hišo na Frankopanski cesti 59, v 1. 1928/29 pa 2 hiši Ruška cesta. Slike prinašamo. Vzajemnost železniških uslužbencev kraljevine Jugoslavije v Mariboru, Sodna ulica 32. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1896. v Mariboru, kjer ima svoj sedež še danes. Izplačuje svojiiu članom ob priliki smrti ali upokojitve, enkratno podporo. Začeli so s podporo v znesku200 goldinarjev ne glede na starost ob pristopu ali trajanje članstva. Mesečni prispevek 1 goldinar, kateri seveda ni zadostoval za odpravo onih mnogoštevilnih članov, ki so iz spekulacije pristopali šele tedaj, ko so nameravali iti v pokoj. Na ta način je društvo pešalo in propadalo tako, da je morala Generalna direkcija bivše južne železnice Pregled bilanc „Vzajemnosti“ v Mariboru. r-O00O~CDt0i-H 05 I- o eo CD r- co q (M^r-oscoosoioo iO 05 05 (M ^ CO CD L>- 00 Ol C» O GO S S O CD co cq O »q oq t> io co oo -t* co r« CO © (M 05 r* © o © © »o co © © T-H co CO iO ©^©©i>©r-© Ol t— !>• CM © © »O iO ^tHCCOOCO©©^ 00©T-H00t^-©I>CO oo co o © © (M co ^ cq Tt< T* ^ ^ T* (MC0^»O©t>00©© Ol O! Ol 03 (M Ol (M Ol CO 05 05 05 05 05 05 05 rH tH rH »—I i-H r—« rH na Dunaju v letu 1907. priskočiti na pomoč in dovoliti večje brezobrestno posojilo, ki se je odplačevalo v mesečnih obrokih. Kot pogoj je zahtevala Generalna direkcija, da se vpeljejo tarife prispevkov in odpravnin, ki temeljijo na zavarovalno tehnični podlagi. Po ujedinjenju je preneslo vodstvo društva leta 1918 na skrivaj ves arhiv v Graz. Od tamkaj je ubiralo tekočo članarino in nakazovalo odpravnine, dokler se ni na protest jugoslovanskih članov tega društva postavil sekvester in sicer g. Franjo Repič, ki je določil začasni upravni odbor in pričel z ubiranjem in izplačili v okviru jugoslovanskega dela južne železnice. Začeli so s 1. junijem 1919 brez denarja, reklamirali pa so in tudi dobili svoj delež na premoženju društva ter je ostalo za članstvo v Jugoslaviji 196.000 kron, katero premoženje je obstojalo iz nepremičnin in sicer: tronadstropna hiša v Mariboru Sodna ulica 32 in druga hiša, tudi trinadstropna v Mariboru, Prešernova ulica 10. Leta 1922 so sklenili na občnem zboru, da prodajo hišo v Prešernovi ulici in so dosegli izkupiček 600.000 kron jugoslovanske vrednosti. že leta 1921 so se opustile prejšnje tabele in kategorije, ter uvedla nova odpravnina in enotni prispevek 3 Din. Istotako se je na vsesplošne zahteve članstva zvišal v letu 1923 prispevek od 3 Din na 5 Din ter uvedla odpravnina v višjih zneskih. V letu 1926 ponovno zvišanje. Radi nepredvideno mnogoštevilnih upokojitev v letih 1927 in 1928 so se morali ponovno zvišati prispevki od 6 Din na 8 Din, kateri so še sedaj v veljavi. Pač pa je vodstvo po skrbnem preračunanju uvedlo s 1. julijem 1930 nove odpravnine po priloženi tabeli, katere se od 26. junija 1931 po oblastveni odobritvi pravil redno izplačujejo. O gibanju članstva in rezervnega kapitala je več razvidno iz priložene tabele o pregledu bilanc. Društvo zbira sedaj statistiko o svojem članstvu, in ravno za to društvo je lahko zračunati, kakšne bodo dajatve v bodočih letih, ker se lahko zračuna, kdaj bodo njega člani upokojeni. Posebno dobrodošla je pomoč društva Vzajemnosti v onih časih, ko doleti usoda upokojence nepripravljene in ne dobivajo še akontacij, še manj pa pokojnino. od 1 do 2 let Din 250—od 16 do 18 let Din 2250— od 2 do 4 let Din 500—od 18 do 20 let Din 2500— od 4 do 6 let Din 750—od 20 do 22 let Din 2750— od 6 do 8 let Din 1000—od 22 do 24 let Din 3000— od 8 do 10 let Din 1250—od 24 do 26 let Din 3300— od 10 do 12 let Din 1500—od 26 do 28 let Din 3600— od 12 do 14 let Din 1750—od 28 do 30^ let Din 3900— od 14 do 16 let Din 2000—od 30 let naprej Din 4200— Starostni podporni sklad Prometne zveze železničarjev Jugoslavije je bil ustanovljen koncem leta 1930. Namen društva je, da skrbi predvsem za one, ki jih ne more sprejeti noben penzij-ski ali provizijski sklad več, ter plačujejo mesečno razne svote od 30 do 50 Din, za kar dobe, kadar obnemorejo ali nimajo več službe, gotovo rento ali parkratne podpore. Sedanji prispevki in dajatve so kalkulirane na podlagi ofert zavarovalnic, tedaj za enkrat računsko trden temelj. Oživelo se je društvo in začelo z delovanjem v letošnjem letu, zato še ni bilančnih številk. Pogrebno društvo državnih uslužbencev, Ljubljana, Komenskega ul. 28. Ustanovljeno leta 1907. Sestoji po večini iz železničarjev, nadalje je ena tretjina državnih nameščencev, kar je rednih članov, izredni člani pa so njih sorodniki. Pogrebno društvo preskrbi svojim članom vsa pota in plača vse stroške, kar jih imajo s pogrebom, t. j. avizira vse oblasti, mestni pogrebni zavod, cerkev radi Pogreba in zvonjenja, preskrbi jamo, krsto, dostavi stražo za eno noč in plača pogreb kombinirano II./III. razred. Ti stroški znašajo v Ljubljani ca 1800Din. Članu, ki umre na deželi, se da posmrtnina 1.400 Din. Vstopnina znaša sedaj pri pristopu v starosti od: 4 — 10 leta Din 2— 31 — 35 leta Din l50— 11 —25 leta Din 40— 36 —40 leta Din 300— 26 — 30 leta Din 80— 41 — 45 leta Din 600— Plača se lahko tekom enega leta po vstopu. Vpisnina znaša 5-—Din, redni mesečni prispevek pa 2-—Din. Člani plačujejo članarino večinoma osebno. Kdor zaostane s plačilom 3 mesece, se ga opomni. Ako tekom nadaljnih dveh mesecev, tedaj skupno 5 mesecev, ne plača članarine, se ga smatra odstopivšim. Ako pa plača po treh mesecih, ima kot nekako kazen karenčno dobo 6 mesecev od dneva vplačila naprej, ter ne dobi posmrtnine, ako umre v tej karenčni dobi. Koncem leta 1930 je imelo članov 4.328, premoženja pa Din 418.125-—, ali Din 96 60 na člana ali 5-4°/o od tega, kar Pričakuje. Uclruženje strojevodij, oblastni odbor Ljubljana ima kot vsi oblastni odbori tega drlištva svoj posmrtninski ter odpravninski fond. Ta fond obstoja od početka, ko se je društvo ustanovilo, ter se vodi šele zadnje leto odvojeno od ostale imovine društva. Mesečna članarina v društvu znaša Din 20-—, od katerih se takoj loči in dodeli navedenima fondoma, Din 5-— za posmrt-hinski in Din 2-— za odpravninski fond. Strojevodja, ki gre v pokoj, dobi odpravnino po dveh letih članstva Din 500-—, za vsaki nadaljnji 2 leti do 12 leta članstva Po 100 Din letno več, od 12 leta po 200 Din letno več. Kalkulacija lo morda pogrešna. Posmrtnina znaša tolikokrat po 5 Din, kolikor je v dotič-nem mesecu članov. Društvo ima danes 455 rednih članov v tem fondu, in znaša tedaj danes posmrtnina 2.275 Din. Društvo bo izdelalo statistiko o starosti članov ter si pustilo izračunati od strokovnjaka, koliko so sedanja kalkulacija in prispevki primerni. Stanje obeh fondov: Odpravninski Posmrtninski Saldo 1. junija 1930 Vplačila 12 mesecev Izplačila 12 mesecev Saldo 1. junija 1931 Ali na člana 42.534-60 Din 8.750— Din 11.100— Din 40.184-60 Din 105— Din 40.500— Din 24.982—Din 9.355—Din 56.127— Din 125— Din V °/o od pričakovane svote 5-5°/o Glasom pregleda v prilogi h koledarju stran 16 — plačajo v društvu strojevodij razmeroma naj večje prispevke za svojo posmrtnino — najbolj so solidni! Prometna zveza železničarjev Jugoslavije s sedežem v Ljub' Ijani ima po določbah svojih pravil svoj posmrtninski fond. V ta sklad naklada mesečno 3 Din od članarine, ki jo vplača član. Sklad se sme porabiti samo za svoj namen ter se daje članu pa tudi rodbinskim članom, to so žena ali otroci, posmrtnino, ki znaša po prvem letu članstva Din 200-—, po drugem Din 400—, po pretjem letu Din 500-—, po 4. letu pa Din 2000—-• Fond je dosedaj narasel na ca 50.000 Din. Glede same kalkulacije sem primerjal ta izplačila in vplačila z ostalimi podpornimi društvi ter je več o tem razvidno na strani 16 priloge h koledarju. Nabavljalna zadruga udr. drž. žel. daje v slučaju smrti člana ali njegove žene preostalim podporo po 1000 Din iz fonda, ki se v ta namen zbira in ki znaša sedaj ca 360.000 Din. Znesek 1000 Din je predvsem namenjen zato, da se z njim krije članov dolg v zadrugi. U. J. N. ž. B. podružnica Jesenice ima med svojimi člani uvedeno medsebojno podpiranje ob slučaju smrti člana na ta način, da plača vsak član 10 Din ter se nabrani znesek izroči preostalim. U. ž. c. snuje svoj lastni pogrebni fond za slučaj smrti-članarina 10 Din mesečno. Podpora 4000 Din za članom, 3000 Din za ženo. Za slučaj, da se član v službi smrtno ponesreči, se izplača 10.000 Din podpore. Terček Srečko: Malo iz zgodovine podpornih društev. Blagajna ne pozna čudežev. Tam so številke suhoparne, hladne neizprosne. To ve vsak blagajnik in tega se mora zavedati vsak, ki vodi večje gospodarstvo, kot je naša nabavljalna zadruga ali kot so basa podporna društva. Velika so ta naša skupna gospodarstva, komplicirani so računi in napačna kalkulacija ima lahko slabe Posledice, ki se poznajo nazadnje pri blagajni. Iz tega vidika sem napisal v koledarju naše zadruge za teto 1929 daljšo razpravo, o naših podpornih društvih, kjer sem opozarjal, da so ta društva, posebno ker jih je toliko, za bas železničarje vprašanje, ki ga moramo pravočasno in pamet-Po rešiti. Dokazoval sem, da je medsebojno razmerje med vplačili in izplačili nesolidno in da bo preje ali slej nastala kriza. Razlagal sem takrat in v poznejših časih v »Zadrugarju«, kaj zadržuje to krizo, da prej ne nastopi. Ljubljansko podpor-Po društvo je imelo leta 1922 8865 članov, pristopilo je medtem 6170 novih članov ali 76°/o, odstopilo pa ca 2600 ali 15°/o. Prišli so v izredno velikem številu novi mladi člani, ki so osvežili in Podprli društvo, — odšlo je ca 2000 članov, ki so plačevali leta hi leta, pa so pustili društvu svoja vplačila. Tak preobrat v članstvu se mora poznati in se tudi pozna v bilanci. Nekoliko radi denarja, največ pa radi povprečne starosti članov. Sedanja ugodna bilanca pa še ni dokaz, da znaša umrljivost Pašega članstva stalno samo l°/o in da se bo vedno dobivalo za vPlačanih Din 6-— mesečno — 4000 Din posmrtnine, ali kot hočejo nekateri imeti — 5000 Din. Boril sem se proti licitaciji ter vedno opozarjal, naj se računa z bodočnostjo, da se pravilno 'P zadostno vplačuje, in da se tudi zavaruje uspehe sedanjega Prizadevanja ter vplačevanja s tem, da se društvu nalaga po Pravilih, da mora kalkulirati vsaj za 10 let naprej. Mesto po društvenem zakonu naj bi se preosnovalo po zakonu o pomožnih blagajnah iz leta 1892. Nekateri so izdelali v tem smislu tudi načrt. Prišel je teredni občni zbor leta 1929, toda žal, da so nekateri ušli in Pteo niti lastnega načrta zagovarjali. Tako se je ponesrečil prvi poizkus za reorganizacijo našega Podpornega društva v Ljubljani. Na vse one besede in kalkulacije iz 1. 1929 je danes že marsikdo pozabil in danes je mnogo članov prepričanih, da bi se dale zlahka dajati odpravnine 5000 ali 6000 Din pri istem vplačilu. čemu bi sam pravil, oglejmo si malo zgodovino takih društev, da lažje presojamo sedanjost. Zgodovina. Ideja medsebojnega podpiranja v slučaju nesreče ali smrti je stara, kot je človek star. še denarja niso poznali, pa so že imeli organizirano medsebojno podpiranje za slučaj bolezni, smrti, imeli so že določen gotov rizikp-koeficent za gotove slučaje. To vidimo iz staroindijske in starohebrejske zgodovine. Za časa rimskih cesarjev so že imeli redna podporna društva za slučaj smrti, nazvana Collegia tenuiorum. Mali ljudje so redno plačevali gotove zneske, in so dobili za njim preostali posmrtnino, vsoto, ki so jo rabili za dostojen pogreb in za takrat običajne pogrebne pojedine. Imeli so tudi poklicna društva, ki so pokopavala ali preskrbela pogreb. Vojaki (podčastniki) so imeli svoja »Collegia« in je moral vsak član plačati mesečno gotov znesek, iz te blagajne so se krili ti stroški za pogrebe, stroški za selitev itd., podobno kot danes, že takrat so se ukvarjali z računom umrljivosti, dajali so rente proti prejšnjim vplačilom — kot danes pokojninski zavodi. V času od 6. do 10. stoletja so zginila taka društva in šele zgodovina 12. stoletja omenja podobne podporne ustanove. Srednjeveški cehi, germanska oblika skupnosti, so se povrnili na idejo medsebojne pomoči za slučaj raznih nesreč. Do podrobnosti in natančnosti pa se je organizirala ta medsebojna pomoč šele v zadnjem stoletju in v posebnih zavodih. Medsebojno zavarovanje in pomoč sta se razvila v treh velikih etapah. Prva je bila po odkritju Amerike in razvoju pomorske trgovine, druga začenja z novimi prometnimi sredstvi, predvsem železnico, tretja epoha se začenja z mednarodno organizacijo zavarovanja, posebno pa z mednarodno-socijalnini gibanjem in socijalnim zavarovanjem delavskih slojev. Izum železnice in raznih strojev, razvoj industrije in njenega hitrega ter brezobzirnega tempa v delu, vse to prinaša več nevarnosti raznih nezgod, in tako je umljivo, da smo železničarji med prvimi, ki so si organizirali svoja podporna društva, razni stanovi oz. njih »samopomoči« niso še danes tam, kjer smo bili mi železničarji pred 50 leti. Medsebojno pomoč in zavarovanje sta postajala z razvojem kulture vse bolj obširna. Pomagajo si ljudje in se medsebojno zavarujejo za slučaj smrti, bolezni, onemoglosti, starosti, brez- Poselnosti, zavaruje se otroke za slučaj da se poroče, ali da Nastopijo službo ali podobno. Zavaruje se hiša za slučaj požara, Poljske pridelke zoper točo, živina zoper nesrečo, blago med transportom po železnici, ladja z vsem tovorom, kadar se vozi Po morju, zavaruje se potnike, ki se vozijo po zraku. Steklo v izložbah, avto, če povzroči kako nesrečo, zavaruje se banka za slučaj nepredvidenih valutnih izgub, blagajna zoper vlom itd. Kam bi prišli, če ne bi bilo te medsebojne pomoči in zavaro-vanja. Kako bi izgledalo današnje življenje? Tovorni ali osebni &vto bi smel imeti samo oni, ki ima tudi dovolj denarja, da Plača lahko škodo za vse nesreče, ki jih lahko avto povzroči. Kdo bi zaupal ladji, železnici? Pri svoji obširni in komplicirani nalogi morajo biti zavarovalnice točne in trdne, če ne, ni to nikaka varnost. Deset- in desetletja se zbira gradivo, statistika na podlagi praktičnega življenja, da se potem lahko pravilno sodi in dela, ubira in Izplačuje. Nad 350 let se že zbira razno statistično gradivo, iz katerega se delajo potem računske formule. Literatura o zavarovanju je tako obširna, da imajo v Berlinu velikansko knjižnico samo o tej stroki. Zbiranje takega gradiva in zavarovanje na podlagi takih izkustev so tipični dokument o napredku in kulturi in se lahko suiatra kot merilo za ekonomski in moralni razvoj, naroda. Način in obseg medsebojnega zavarovanja je najboljši baro-dieter za gospodarsko opreznost in predvidevnost kake gene-vacije. Ako kdo kaže s preziranjem na ime zavarovalnice češ, kapitalisti, tedaj on ne pozna ne ustroja in ne zgodovine zavarovanja. Imamo na svetu vse polno zadrug kot je naša nabavil'alna zadruga, katere se bavijo z zavarovanjem svojih članov, v Sloveniji n. pr. »Croatia«, »Vzajemna zavarovalnica«, pa tudi 0he se morajo naslanjati na realnost in na izkušnje, ki jih je Zavarovalna veda nabrala tekom stoletij. Ustanove, ki so negirale take izkušnje in začele zavarovati Izpod določene tarife in medsebojno konkurirati, so prišle iz konkurence v konkurz. Tudi za podporna društva kot jih mi pojmujemo in poznajo, nam pove zgodovina, kako je bilo z njimi in kako jim gre. ^aka društva so se razširjala v raznih oblikah od 15. stoletja Naprej in jih poznata posebno Anglija in Nemčija. V teku let so se v raznih oblikah in za razne svrhe tako razmnožile, da lo posegla vmes državna oblast in urejevala razna ta vprašanja, ^ako je Pruski obrtni red iz leta 1845 določil, kako naj si Pomočniki in tovarniški delavci organizirajo svojo blagajno za Podpiranje v slučaju bolezni in tri leta pozneje je bilo članstvo v takih blagajnah že obligatno (kakor naše bolniške blagajne), basoma so pritegnili tudi podjetnike, da so morali prispevati Sotov delež za taka vplačila. Leta 1884 se je v Nemčiji izločilo obvezno bolniško zavarovanje in organiziralo pod »bolniškimi blagajnami«. Blagajne za medsebojno pomoč so ostale samo one, pri katerih je bilo članstvo prostovoljno. V letu 1901 ie izšel še poseben zakon za nadzorstvo zavarovalnic in dve leti pozneje za nadzorstvo podpornih ustanov. Podobno je moralo biti v Avstriji. Vprašanje zavarovalnic so uredili z zakonom iz leta 1880, blagajne za medsebojno pomoč pa z zakonom od 19. VII. 1892 (Hilfskassengesetz). Baviti se smejo te blagajne: 1. s podporami za slučaj bolezni, > 2. s podporami za slušaj smrti (pogrebnine), 3. z davanjem rent za slučaj starosti ali delanezmožnosti. 4. z davanjem rent za vdove in sirote, 5. z nabiranjem oz. davanjem podpore ob gotovem časa (n. pr. za slučaj poroke, študija itd.). Podpore niso smele biti večje kot 200 goldinarjev, to odgo-varja današnjim 6.000 Din. Nadalje so smele dajati podpore za slučaj potovanj, brezposelnosti, za posredovanje služb, za čitalnice itd. (primerjaj današnje Delavske zbornice). Ta zakon, ki je tudi še pri nas veljaven, predpisuje gotove formalnosti glede knjigovodstva in bilance, glede odbora, občnib zborov in razsodišča, posebno pa zahteva povsodi in za vsako panogo posebej kalkulacijo in gospodarstvo po principih zavarovalne tehnike. Tako predpisuje izrecno, da mora imeti panoga, ki se bavi z bolniškimi podporami, rezervni fond v višini izdatkov za dve leti. Pri podporah za slučaj smrti omenja, da morajo biti vplačila in izplačila v takem medsebojnem razmerju, da so izplačila zasigurana po principih zavarovalne tehnike. Izdelati morajo te ustanove svoj zavarovalni načrt, ga predlagati v odobritev in predlagati tudi bilanco. Ustanove so pod nadzorstvom države, podobno kot so zadruge (revizija po trgovskem sodišču) in sicer jih nadzira politična oblast, ki im9 pravico, da društvo razpusti, ako ne gospodari v smislu pravil in omenjenega zakona. Vse to nam pove, kako je moralo biti v onih časih, da so izdelali tak zakon. Na Pruskem pa so bili še bolj natančni in rigorozni ter so pregledali in uradno popisali te ustanove. Tako čitamo, da so imeli koncem leta 1899 na Pruskem 3634 podpornih društev za slučaj smrti s ca 60 milijoni Mark premoženja in 311 milijonov Mark zavarovalne svote (obveznosti napram članstvu). Značilno za naše razmere je, da niti za Slovenijo ne moremo tega ugotoviti, za to se ne briga politična oblast, pa tudi društva sama po večini ne mislijo na to, da imajo kake obveznosti (zavarovalne svote). Zavarovalna literatura deli navedena podporna društva v tri skupine, ter jih opisuje sledeče: Prva sloni na takozvanem »Umlagerverfahren«, to je sistem Prevalitve stroškov, članom se nudi gotova svota v gotovi kategoriji, recimo 10.000 Din. Kadar umre kak član te kategorije, se porazdeli znesek med preostale živeče člane, da ga vPlačajo sproti ali v gotovih etapah, član tedaj nikdar ne ve, koliko bo plačeval. To je vedno odvisno od števila vplačujočih članov in od števila smrtnih slučajev. Dokler je večina članstva mlada, so ta društva, ki računajo samo od danes na jutri, cenejša od navadnih zavarovalnic, ^solidnost tega sistema se pokaže šele po daljši dobi, navadno Po 40 do 50 letih. Sčasoma se namreč dvigne povprečna starost članov, število smrtnih slučajev narašča, treba je več plačevati, Prlajši člani, ki bi morali pri takem društvu plačevati več kot Pri navadni zavarovalnici, ne pristopajo več in potegnejo za Seboj še mlajše članstvo iz društva. Prispevki postajajo vedno Večji, neznosni, in ravno najbolj zvesti člani doživijo nazadnje Polom svojega podpornega društva. Drugi je sistem enakih povprečnih prispevkov. Ne sprejema s® članov, ki so dosegli gotovo starost. Kalkulira se včasih tudi Pa podlagi izkušenj in tarife zavarovalne tehnike, pri pristopu starejših članov se ubere večjo pristopnino. Toda tudi vse to Pavadno ne pomaga, in je večina takih društev tudi po gotovi tfobi zmrznila. Sistem je razen tega krivičen, ker morajo mlajši Preveč plačevati, starejši premalo. Kot smo gori videli, so imela podporna društva na Pruskem k 1899 razmeroma visoke rezervne kapitale (premijske rezerve). celih 19°/o je znašala ta rezerva od obljubljene svote, ki bi jo Prorali izplačati, med tem, ko imamo v našem Ljubljanskem Podpornem društvu danes komaj 4-2°/o. In vendar so z zakonom leta 1903 prepovedali nadaljnjo ustanovitev takih društev, 0(1 obstoječih pa so zahtevali, da se morajo prilagoditi do Kotove meje sistemu zavarovalnic, da morajo vsakih 5 let sesta-yiti statistiko, preračunati bilanco, premijske rezerve, vplačila *P izplačila od zavarovalnega tehnika. Tretji je sistem, kjer se plačuje razne zneske, kar je odvisno 0d starosti na dan pristopa in od višine zneska, ki ga želi dobiti, ^daj popolnoma podobno kot pri kaki zavarovalnici. Leta 1899 je bilo na Pruskem 720 društev po prvem sistemu, društev po drugem in samo 277 podpornih društev po tretjem sistemu. Med vojno in z inflacijo marke se je marsikaj spremenilo. Marsikatero društvo je izgubilo svoje premoženje, vendar so skoro vsa ta društva in tudi zavarovalnice na zadružni podlagi Prebolele to krizo bolje kot privatne zavarovalnice. Dosti je Mio polomov in konkurzv, nemško časopisje je večkrat pozivalo vMdo, naj napravi red v tem vprašanju, ter napravi konec Svobodni licitaciji in konkurenci pod raznimi vabljivimi gesli. Praktično in energično so posegla v ta kaos nemška kon-^hina društva in nemške strokovne organizacije, ter ustanovile lastno zavarovalno ustanovo, takozvano »Volksfiirsorge« v Hamburgu. Koncem leta 1929 je imela omenjena Volksfiirsorge 1,918.907 življenskih in ljudskih zavarovanj z obveznostmi (zavarovalna svota) 783 milijonov Mark, to je povprečno 410 RM na člana ali 5600 Din, kar nekako odgovarja za tamkajšnje razmer® višini podpore, ki jo daje naše podporno društvo v Ljubljani' Imeli so v letu 1929 nad 88 milijard premoženja, t. j. 11-3'’/« od zavarovalne svote napram 4 2u/o v našem ljubljanskem podpornem društvu. Izdajali so hipotekarna posojila za stanovanjsko akcijo in dosti pomagali vsestransko. Povrnimo se na naše razmere! Pri nas doživljamo,' zdaj to, kar so v Nemčiji doživljali pred ca 50 leti. V zadnjem času se je v naši državi ustanovil0 nebroj raznih »samopomoči« in podpornih društev. Samo železničarji imamo 10 raznih podpornih akcij. Pa imajo svoje ustanove in »samopomoči« učitelji, profesorji, poštarji, krojači) gostilničarji ter hišni posestniki, finančni uradniki, geometri) gasilska zveza, gasilske župe, trgovski pomočniki, odvetniki) zdravniki itd. itd. in imamo splošne ustanove kot so n. pr. Ljudska samopomoč v Mariboru, ali Vzajemna pomoč v Ljubljani ali »Caritas« v Ljubljani (slednja dela po principih zavarovalne tehnike, vsaj tako piše). In čitamo danes v gospodarskih revijah in dnevnem časopisju, da se tu dela nesolidno in se sprašujejo, kakšen bo kone°' Podobno kot sem že jaz pisal 1. 1927—1929. Pa pustimo spe^ drugim, da opisujejo razmere. V »Narodnem gospodarju« od 15. oktobra 1931 je izšel članek »Zavarujmo se prav!«, kjer pravi pisec v daljšem i11 temeljitem članku med drugim: »kdor je prevdaren, ne zastonj ali poceni pričakoval od ‘ nobene zavarovalnice kakik velikih jamstev ali udobnosti! Nasprotno je treba obljube ifl jamstva, ki so kaj vredna, drago s premijami plačevati. Oi1 današnji krizi je zato posebno važno, da vemo, zakaj in komd plačujemo svoj denar!« Kakor je denar težko prislužiti, ga je še težje prav obrniti' Zakaj iskanje denarja in lov za njim je hud in zvit, zlasti v zavarovanju. Oglašajo se (po zastopnikih) različna društva) blagajne in zadruge, ki za nizke premije dajejo čudne obljub0 in vsemogoče udobnosti. Z nejasnimi in večkrat nemogoči^1' obljubami izvabljajo podpise in denar iz rok nepoučenega delavca, obrtnika, poljedelca. To niso nikake zavarovalnice, tet po njihovem delovanju obstoj in napredek pravih velikih zavarovalnic ni nič ogrožen. Pač pa je resno ogrožen denar malega človeka. Zanj je treba obrambe, da ga nikdo nepremišljeno b® razmetava v obliki članarine ali različnih posmrtnin. Obramb® je treba za razumevanje živi jenskega zavarovanja, ki zamer® po teh društvih postati nejasno.« Podobno piše »Slovenec« dne 13. oktobra 1931. Toda, kar P°Ve »Narodni gospodar« samo med vrsticami, pove »Slovenec« J101] jasno, in sicer: »Naj omenim še en pojav, ki je zelo karak-terističen za ta sistem zavarovanja: špekulacija! Geslo samopomoči ,Vsi za enega, eden za vse‘, ne bo torej čisto na toestu. Mnogo članov je namreč takih, ki vplačujejo za večje levilo zavarovancev, katerih osebno ne poznajo, za katere pa ^°bro vedo, da bodo kmalu umrli. Baje plačujejo nekateri člani za par desetin starčkov in bolnikov, kateri sploh ne vedo, so zavarovani. Na ta način upajo ti člani, da pridejo v kratkem do lepega premoženja. Vprašanje je, če se bodo tem sPekulantom njih upi izpolnili.« Sam vem za dva taka pristaša podpornih društev in pristaša Sesla: »Vsi za enega, eden za vse«, pa imata oba po ca petnajst starejših ljudi zavarovanih, ki ne bodo živeli več kot par let. ^aj bo samo 30 takih špekulantov v društvu, je to 400 zavaro-Jahj, in je to svojih 4 ali 6 milijonov dinarjev, katere imajo £ast plačevati mlajši člani. Ne za zavarovance, temveč za spe-^ulante, ki plačujejo par let in dobe v roke zavarovalne police, s katerimi potem dvignejo posmrtnino. Slučajno sem dobil v roke bilanco nekega podpornega Moštva. Pri tem znašajo režijski stroški za leto 1929 32°/o od kbrane svote, v letu 1930 pa že SSVo. Tedaj stane uprava takega ^Uštva skoro 4 krat toliko kot pa pri naših železničarskih podpornih društvih. V bilanci prinaša tudi postavko »premijska rezerva«, toda na drugi strani šteje med polno vredna aktiva Se ne vplačane zneske in zaostanke članov, in znašajo ti postanki v letu 1929 22%, v letu 1930 pa že 35% od premijske rezerve. še naše železničarje begajo s takimi društvi' in z raznimi °kljubami. Radi tega sem se prav za prav odločil, da spišem Sedanji članek in opozorim članstvo, naj si malo ogleda pre-eklost, zgodovino podpornih društev in lažje bodo sodili Sedanjost. Samo koristno bi bilo, da se ustanovi še kakih 50 podporah društev z geslom »Vsi za enega, eden za vse«, da se bo ^eje pokazala prava slika. Nič ni novega pod solncem. In sem prepričan, da tudi azrte naše »Samopomoči« ne bodo našle načina medsebojne ™ftioči, kjer bi vsi profilirali, pa nobeden izgubil. Naštevanka, ^tematika, zavarovalna tehnika, to je znanost, ki se ne da sPoravati in kar tako omalovaževati. Ta znanost je merodajna Velja za podporna društva, kakor za zavarovalnice. Podobno ot velja nauk o statiki za vsako hišo, pa naj jo zida banka h zadruga ali pa naš železničar. Zgodovina je pokazala, da ni čudežev v matematiki, in zgodna je nabrala svojo vedo, ki je neizprosna in ki pride prej 5 slej do veljave. Zgodovina naših podpornih društev je prekratka, in jo pi'e' malo poznamo, da bi mogla biti nam za merilo, in drugim za dokaz. Dosti sem brskal po tej naši zgodovini in nabral podat' kov, kar sem jih dobil. Pa če se pogleda sedanja zgodovina-tedaj ona samo dokazuje pravilnost besedi onih, ki svarij0 in pravijo: »Naša železničarska podporna društva in podporne akcij® so same zase, največ pa so radi tega, ker jih je preveč, za nas problem, ki ga je treba proučiti in rešiti pravočasno, pravično in pravilno. Rešiti je treba denarno stran, prispevke in vplačila, razmišljati je treba o prihrankih na upravnih stroških pototf1 združitve sorodnih društev, rešiti pa je treba ravnotako pravno stran naših društev, da ne bo milijonsko premoženje, ki s® kedaj nabere, odvisno od slučaja in dobre ali slabe volje udeležencev na občnem zboru, temveč od logike in matematike-kot to predvideva moderna zakonodaja. Ne pozabi, da je zadruga Tvoja in naša ustanova, ki 3e poklicana, da varuje in ščiti interese malih ljudi, to ie nas vseh. n"1'""""'"" - 1 ' ==n JOS.ERZIN TRG. AGENTURA m KOMISIJA ) LJUBLJANA ZRINJSKEGA CESTA ŠT. 8 ( Telefon inferurban šf. 2451 Čekovni račun štev. 13 691 « ...........~n „KOKRA" TEKSTILNA D. D. K R A % ! podružnica MARIBOR Krekova 14 Telefon 20-82 sl Tovarniška izdelava vseh vrst perila, specijalna izdelava oblek za kl/učav-ničarje, mehanike, šojerje j ier plaščev iz klala in belega gradla _________________ O KRIZI IN KRIZAH. i. Predno preidemo k razpravljanju o vprašanju krize, besede, ki je danes v ustih vseh in s katero označuje danes ves svet vse kar dela, snuje in o čemer razmišlja, besede, ki je spravila vse ljudi iz ravnotežja, si hočemo najprvo ogledati, kaj pravzaprav Pomeni ta beseda. V slovarju tujk najdemo pri besedi »kriza«: kriza (krisis) gr. — prevrat, odločilni čas, obrat, višek nevar-hosti. Prve tri pojme to je prevrat, odločilni čas, obrat, si lahko tolmačimo v dobrem in slabem pomenu, ker te besede obetajo tako obrat v dobro kakor v slabo, tako n. pr. pri bolezni, ko zdravnik napove krizo; le zadnje pojmovanje besede kriza, ki Pomeni višek nevarnosti, nam zbudi strah in bojazen.'In sedaj se moramo vprašati: Kaj naj nam pomeni tolikokrat izgovorjena in tiskana beseda kriza, ali obrat na bolje ali obrat na slabo ali pa celo višek nevarnosti? In če naj pomeni višek nevarnosti, nastane zopet vprašanje: Za koga, ali za posameznika, za gotove stanove, narode države? Nekoliko jasnosti dobimo pri odgovarjanju na stavljena vprašanja, če pogledamo, v katerih krogih so se pojavili prvi glasovi o krizi, kdo jih je začel širiti in kdo ima interes na tem? Vse države so morale ob koncu svetovne vojne poseči po izrednih ukrepih, da zajezijo na eni strani fantastične želje velikih mas po delitvi premoženja in na drugi strani zopet stremljenja male, a silne skupine velepodjetnikov, da pritegnejo vso gospodarsko in politično moč na svetu v svoje roke. Z zakoni so mrale države poseči v privatna gospodarstva (sta-bovanjski zakon, maksimiranje cen itd.). Uzakoniti socialne naprave (zavarovanje, delavske zbornice) in zakonodajnim potom urediti delavske tarife in delovni čas. To poseganje »javne roke« v privatno gospodarstvo je sprožilo dobro organizirano in Premišljeno ofenzivo proti zakonodaji in proti onim, ki so zahtevali zaščitno zakonodajo za gospodarsko šibkejše sloje ljudstva. Olajšano je bilo tako delo po težkočah in bedi, ki jo je zapustila vojna doba. Javno mnenje je bilo treba ustvariti, ki naj vidi vzrok za slabe razmere v socialni zakonodaji in v dajatvah, ki so jo ti zakoni zahtevali, vedno silneje se je govorilo in pisalo 0 gospodarski krizi in o polomu vsega svetovnega gospodarstva. Bobnajoči ogenj časopisnih člankov, spomenic in izjav bi naj prepričal ljudstvo in zakonodajalce o tem. Naravnost sugestivno je vplivalo na ves svet vedno ponavljanje gospodarske krize in napovedi gospodarskega poloma, kar je začelo zbujati najopasnejše na človeške duše, ker je prepojilo človeštvo s pesimizmom in bojaznijo. Od leta 1919 dalje ne najdemo razprave o gospodarstvu, v kateri se ne bi napovedovalo poloma, če ne-prenehajo države s prisilnimi odredbami in s socialno zakonodajo, ter mase s svojimi zahtevami. Kakor danes vidimo, so se vse te zlokobne napovedi in prorokovanja po do devet desetin izkazale kot neresnične in jih moramo smatrati samo kot spreten manever za dosego skritih naklepov gotovih zainteresiranih krogov. Poloma svetovnega gospodarstva nismo doživeli in ga tudi ne bomo, ker je to nemogoče, a nekaj je ta propaganda dosegla. Zaupanje človeštva je bilo omajano in bojazen se je vselila v srca večine. človeštvo je postalo malodušno vsled vednega povdarjanja obupnega stanja gospodarskega položaja in je izgubilo smisel za pozitivno delo in za zdravi optimizem, ki premika gore, če so mu na potu pri dosegi ciljev. V dokaz, da ni naše gospodarstvo v taki krizi, kot se hoče-ljudi prepričati, naj pokažejo številke, ki jih izkazujejo v bilancah naša velepodjetja. Tako je izkazalo v letu 1928. pri nas 43 velepodjetij 462,622.000 Din bruto dobička, kar znaša v razmerju z v ta podjetja vloženim kapitalom 76% in čistega to je neto dobička 155,897.000 Din ali 18-60% napram vloženemu kapitalu. In če izkazujejo taka velepodjetja za 1 ali 2% manjši dobiček, kot so ga dosegla v prejšnjih letih, že zakričijo o krizi in propadanju našega gospodarstva. Kot glavni vzrok svetovne gospodarske krize se navaja raz-ven že omenjene zakonodaje in poseganja »javne roke« v gospodarstvo, nadprodukcijo industrijskih in poljskih produktov. Vzrok nadprodukcije je pa iskati v pohlepu po profitu, ki ne pozna mere in je producent proizvajal ne glede na konsum. Produkti so seveda vsled tega padli v ceni in z njimi vred seveda tudi dobiček. človeštvo se ne sme še nadalje izpostavljati prosti presoji posameznikov, ki naj odločajo, kaj in koliko se naj proizvaja in to iz čisto profitarskih, egoističnih nagibov. Produkcija in konsum se morata sama od sebe regulirati brez katastrof. Kak naj bo novi gospodarski sistem, imamo že prve primere v praksi. Vzemimo enega iz države, iz katere smo začuli prve glasove o gospodarski krizi in o gospodarskem polomu in kjer to krilatico ponavljajo vse do danes, mislimo na Nemčijo. V tej klasični državi povojnih kriz obstoja poleg drugih konsumnih zadružnih zvez Državna zveza konsumnih zadrug »Gepag«. V zadrugah te zveze je včlanjenih skoraj en milijon članov. Zveza ima devet lastnih tovarn in sicer: tovarno za mesne izdelke,- ttiilo, kvas, za tobak, cigarete, pražarno za kavo, dišave, vžigalice in lastno tiskarno. V svojih zadružnih prodajalnah je bilo v letu 1930 prodanih od celokupnega blaga že 391% lastnih izdelkov. Ako bode šel razvoj v tej smeri dalje, ne bo dolgo, ko' bodo zadruge popolnoma neodvisne od privatne trgovine in produkcije in se jim ne bo bati krize radi nadprodukcije v tovar-hah, ker bodo te izdelovale le faktičnemu konsumu odgovarjajoče množine blaga. V dokaz, kako je šla gospodarska kriza biimo te zadružne zveze brez zlih posledic, navedemo svote, ki so jih dobili člani v obliki vrnjene dividend oziroma procentov Ih to v letu 1914 1,264.000 R. M. (okolu 16,430.000 Din) napram letu 1930, ko je bilo izplačanih že 11,515.000 R. M. (okolu. 49,690.000 Din). II. V prošlem letu je nastopila druga faza velike svetovne krize,. Prišla je kriza tudi na finančno polje, sredi katere smo tudi še danes. Ni to kriza kapitala, ker kapital v eni ali drugi obliki obdrži vedno svojo vrednost, pač pa kriza kapitalizma, ki ga je Vzgojil 150 letni družabni red, ki je prisegal na liberalni gospodarski sistem. Lahko bi bolje rekli mesto finančne krize, da obstoja kriza družabnega reda. Doživeli smo krizo nezaupanja v Času kreditnega gospodarstva, ki na zaupanju sloni in ki bre& zaupanja ne more obstojati. Temelji gospodarskega in družabnega reda se majejo in rušijo, človeku se zdi, kakor da se Uresničuje vse tisto, kar je prorokoval Karel Mara, ko je pisal o propadu kapitalističnega reda. Kako je prišlo do finančne krize? Krizo je povzročilo nezaupanje ene države napram drugi in nezaupanje v pogodbe, ki so jih medsebojno sklenile. Če še globlje posežemo, je krizo zakrivila dosedanja podstava mednarodnega prava, ki je zgrajeno na pravnem pojmovanju »Družabne pogodbe«, kakor jo je Zamislil Rousseau in ki izhaja iz naziranja, da je označevala Prvotno stanje narodov popolna nezavisnost. šele pozneje so se spletle vezi med narodi s pogodbami. Popolne nezavisnosti narodov ni bilo in je tudi danes ni, zato je že temelj, na katerem Jc zgrajeno dosedanje mednarodno pravo, slab in nesoliden *h iz tega izvirajo po večini trenja med državami, ki se nato Prenašajo na gospodarsko in finančno polje. Staro pravno poj-Uiovanje je zato nadomestiti z novim, ki naj bazira na narodno-Pravni filozofiji, ki ima svoje izhodišče v priznavanju narav-Ucga pravnega reda, ki poteka iz tako imenovanega naravnega Prava. Na podlagi tega imajo pogodbe, sklenjene med narodi, le tolikšno pravno vrednost, v kolikor najdejo kritje v naravnem Pravu. Pogodbe niso potemtakem izvor ljudskega prava, ampak Uarodno pravo stoji nad pisanimi pogodbami. Kako se naj pregret izvrši in kako se naj preosnuje dosedanji družabni red, m o tem bi bilo preobširno razpravljati na tem mestu. Vsekakor sameznike, stanove, narode, države — zaupanje! Podati je mož-mora biti glavni postulat vseh, upostaviti zopet med nas, po-nost, da se vsa naša gospodarska politika preorijentira v tem smislu, da stopi na mestu denarja zopet blago in da tako človek zopet pride v središče gospodarstva! Radi obstoječega nezaupanja med narodi so začele države povlačevati enkrat iz ene, drugič iz druge države tam naložene ali posojene kapitale. Vrednostne papirje, devize, zlato, vse je menjavalo gospodarja, včasih preko noči. Posojila so se dajala vsled nezaupanja pod zelo neugodnimi pogoji, za kratko dobo in proti visokim obrestim, kar vse je napravilo vsako solidno finančno gospodarstvo ali kalkulicijo nemogočo in labilno. Nezaupanje med državami se je preneslo na ljudstvo, ki je izgubilo glavo in tako povzročilo še večjo zmedo na finančnem polju. Na slepo so začeli ljudje dvigati svoje vloge in to ne samo pri nas, temveč tudi v najmočnejših državah in hraniti denar doma. Tako so bile odtegnjene velikanske svote gospodarstvu in se je s tem še zaostrila kriza. Pojavljali so se že glasovi o inflaciji, ki bi pa pomenila še večji udarec zaupanju in veri v vrednost proizvodov. Da se dolžniki (to so pred vsem industrijci in trgovci) zavzemajo za inflacijo, s katero bi se bremena njib dolgov zmanjšala, je vsakomur razumljivo, dočim je naravno interes upnikov, to je varčevalcev, da ostane tudi stvarna vrednost in terjatev neizpremenjena. Razumljivo je to stališče upnikov, ker videli in čutili so že enkrat na svojem životu, kako so izginili v inflaciji prihranki milijonov malih ljudi. Pri nas se ni bati inflacije, ker so se takoj napravili koraki, ki jih sicer večina ni pravilno razumela, a so vendar zaostavili preveliki beg denarja iz denarnih zavodov v domače shrambe, kjer bi brezplodno ležal. S ponosom in zadovoljstvom lahko na tem mestu povemo, da naše kreditne zadruge skoraj niso čutile tezavriranja, kar kaže veliko zaupanje vlagateljev do svojih zadrug. Pač pa je bilo opažati, kako so hodili ljudje s hranilnimi knjižicami bank in drugih denarnih zavodov k našim kreditnim zadrugam s prošnjo, da prepišemo vloge na naše zadruge. Lepšega spričevala našim kreditnim zadrugam niso mogli dati kot so ga s svojo zahtevo. Naj bo to vsem glasen opomin, da pohlep po večjih obrestih, ki jih dosežejo pri ne-zadružnih denarnih zavodih, še ni vse, da se solidnost zadružnega gospodarstva pokaže šele v krizi in se je tudi izkazalo- Razumljivo je, da so ljudje pod vplivom skozi vsa povojna leta v vseh varijacijah ponavljajočem pisanju o krizi, zgubili pogum in se jih je lotila bojazen ter so jim živci odpovedali-Demoralizujoče pisanje in vedno ponavljanje bajke o polorm1 je napravilo, da je marsikomu v stiski odpovedal čut za P°' stenje. Marsikdo v stiski misli, da je upravičen, da se rešuj6 na račun drugih, zlasti na račun denarnih zavodov. Vsem onim, ki preživljajo krizo zaupanja in poštenja, vsem onim, ki jih plaši gospodarska in finančna kriza, kličemo, naj ne pozabijo, da beseda'kriza ne pomeni samo obrata v slabo, temveč tudi — v dobro! III. Stari gospodarski in družabni red sta svojo nalogo izvršila. Z&' svojo dobo sta ustvarila poleg slabega tudi veliko dobrega, a sta se izživela, kakor se vsaka živa stvar na svetu. Socializem, ki se je sredi preteklega stoletja pojavil ter hotel odpraviti vse slabe izrodke, ki so tičali v starem redu in ki je obetal mnogo, ni izpolnil upov, ki so se stavili vanj. Bil je dober kritik in regulator v urejeni človeški družbi in državi, ko je pa nastala vseobča kriza, ni znal pokazati ničesar pozitivnega, ni znal pokazati novih potov, ki naj dovedejo človeštvo iz krize. Socializem je pač ravno tako produkt na materialistične naravne zakone prisegajoče filozofije, kakor je to liberalna ideologija, še več. Bil je usmerjen na negativno stran, ker je kot glavno svoje bojno sredstvo smatral revolucijo, uničenje obstoječega z nasilnimi sredstvi, ni pa znal točno povedati, kaj postavi na mesto starega. Postaviti je torej nove smeri, nove ideje, usmerjene na pozitivno plat, ki naj grade, a ne podirajo. To nalogo je prevzelo zadružništvo. Zadružništvo si je stavilo veliko nalogo preosnovati in postaviti nov gospodarski in finančni sistem in s tem v zvezi nov družabni red, ki naj odgovarja sedanjemu stanju človeštva, njegovemu mišljenju, hotenju čustvovanju. Delo za dosego teh ciljev je pač ogromno, a ne neizvedljivo. Cilj se mora doseči potom evolucije, torej ne z nasilnim razdiranjem in rušenjem starega, graditi mora novo stavbo novega gospodarskega in družabnega reda poleg stare stavbe. Mi Jugo-sloveni kot mlad, čvrst narod, poln zdravega optimizma, moramo doprinesti svoje k zgradbi. Pri tem delu ne moremo in ne smemo pogrešati vseh onih, ki jih je ali jih še na kateri si bodi način ogroža kriza na gospodarskem in finančnem polju. Vse mora prešinjati ista misel in ista globoka vera v poslanstvo zadružništva. Ne bomo stali pri našem delu in z našo dobro vero osamljeni. Poleg nas bode delovalo in verovalo isto 60 milijonov zadrugarjev vseh držav in narodov sveta. V dneh od 27. septembra do 2. oktobra 1931 je imela v Parizu svoje redne seje Mednarodna zadružna zveza, ki ima svoj sedež v Londonu in ki združuje večino zadrug po vsem svetu. Mednarodna zadružna zveza združuje v svojem okrilju 60 milijonov članov in če upoštevamo še njih družine, do 250 milijonov oseb. Na tej seji je sprejelo osrednje načelstvo Mednarodne zadružne zveze glede današnje gospodarske krize naslednjo resolucijo: »Osrednje načelstvo M. Z. Z., zbrano v Parizu ob času gospodarske krize, kakršne še ni bilo in jo je treba izvajati iz vzrokov, ki so nastali, ker je odpovedalo kapitalistično konkurenčno gospodarstvo, izjavlja: da je treba iskati rešitev sedanjih svetovnih težav v splošnem izvajanju načel, na katerih je zgrajena zadružna organizacija izdelovanja in prodaje, kakor jo zastopa 60 milijonov v M. Z. Z. združenih članov. Zadružni sistem nudi edino uspešno alternativo nasproti sistemu anarhističnega tekmovanja in zasebnega dobička, ker je zgrajen, da služi skupnosti in po načelu odprave zasebnega dobička ter napravlja konec neenakosti med silami potrošnikov in izdelovalcev. Osrednje načelstvo nalaga zato vsem svojim pridruženim članskim organizacijam, da z vsemi sredstvi delujejo na to, da se razširi zadružni gospodarski sistem. Dokažejo naj, da je ta sistem v stanju varovati naj višje interese ljudstva, in sicer med drugim: a) z izvajanjem naj večje opreznosti in varčnosti v delu pridobivanja in v nabiranju zalog; b) z razdeljevanjem blaga med člane po naj pravičnejših cenah, kajti celotni prebitek zadruge pride itak v prid članom; c) s pobijanjem vseh poskusov zasebnega kapitala, da zlorabi današnji položaj v svrhe zasebnega dobička; d) z uporabo vseh sredstev, ki so na razpolago, za olajšanje nesreče in pomanjkanje ter strašne in stalno naraščajoče brezposelnosti na svetu in sicer predvsem z uvedbo združnega gospodarskega reda. V soglasju s sklepi, ki so jih sprejeli kongresi v Glasgowu (1913), Baslu (1921), Gentu (1924), Stockholmu (1927) in na Dunaju (1930), ter v spoznanju, da je glede na razvoj zadružnega gibanja naj večje važnosti, da se zagotovi med vsemi narodi na solidarnosti temelječi mir, poziva osrednje načelstvo M. Z. Z. vse narodne organizacije, da podpirajo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, delo za mir.« j Okusna in zdrava /e Kolinska kaval GOSPODINJSKI IN KUHARSKI TEČAJ NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC. V sporazumu z Direkcijo državnih železnic v Ljubljani ter s predhodnim dovoljenjem kraljevske banske uprave je Na-bavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani VII Ane 12. oktobra 1931 otvorila v prostorih železničarske menze v Ljubljanskem dvoru za železničarske gospodinje in dekleta, bivajoče v Ljubljani ter neposredni okolici, gospodinjski in kuharski tečaj. Naša Nabavljalna zadruga je s tem svojim korakom stopila v vrsto onih velikih zadrug, katerih glavni cilj ne tvori samo gospodarska emancipacija, marveč tudi vzgoja in- izobrazba zadružnih članov. če pogledamo nekoliko po svetu, predvsem na Angleško, kjer je tekla zibelka našega zadružništva, vidimo, da so že Rochdalski zadružni pijonirji silno delovali na polju zadružne prosvete, da so širili paralelno z zadružno idejo tudi prosveto hied svojim članstvom. Oni so se zelo dobro zavedali, da vodi Pot do zadružnega cilja le potom prosvete, že takrat so oni v svojih zadružnih pravilih določili 21/2% od zadružnega čistega bobička v takozvani vzgojevalni fond, s katerim so vzdrževali lastne osnovne in strokovne šole, lastne knjižnice ter sploh podpirali kulturna društva. Isto najdemo tudi v Nemčiji. Schulze-Delitsch, ustanovitelj hiodernega nemškega zadružniškega pokreta, je bil globokega prepričanja, da pride zadružništvo do mogočnega razmaha le Potom prosvete, potom izobrazbe. Realizacijo njegovega prepričanja najdemo kesneje v posebnih »Društvih za širjenje ljudske .izobrazbe«. Ta društva, ki so obstojala iz samih zadru-garjev, so pokazala ogromen uspeh. Oni mogočni razmah nemškega zadružništva, katerega danes vsi občudujemo, je pripisati ravno posledici visoke izobrazbe zadružnega članstva. In slednjič, vzemimo si za zgled obče znanega Raiffeisena, katerega ime je v tesni zvezi z nemškim podeželskim zadružnim Pokretom, z ustanoviteljem podeželskih posojilnic »Rajfajze-hovk«! Reiffeisen ni smatral svojih zadružnih posojilnic samo 2a kreditno pomoč zadrugarjev, marveč je vedno in povsod poudarjal moralno, prosvetno in vzgojno vrednost teh zadrug-Tako so postale Rajfajzenovke na deželi center neumorne prosvetne delavnosti. Rajfajzenovke so ustanavljale in vzdrževale podeželske nadaljevalne tečaje, otroške vrtce, gospodinjske in kuharske tečaje, glasbena društva, čitalnice itd. Naš veliki zadružnik Dr. Janez Ev. Krek je videl ravno v zadružništvu spas ljudstva. Po nemškem zgledu je ustanavljal tudi pri nas na deželi zadružne posojilnice po Raiffeisenovem sistemu, ki so prevzele poleg svojih nalog še skrb za ljudsko izobrazbo. Danes ni večje vasi, ki ne bi imela svoje Rajfejze-novke, poleg tega pa še kako drugo kulturno in izobraževalno društvo, ki jo ta Rajfajženovka podpira ali pa še celo vzdržuje. In izobrazba našega slovenskega ljudstva, katero je vsestransko podpirala in pospeševala naša podeželska Rajfajzenovka, je omogočila našemu slovenskemu zadružništvu oni mogočni razmah, ki postavlja ravno nas Slovence kot zadrugarje med prve v naši državi. Toliko nam je bilo treba omeniti, da lahko vsak razvidi, kako velikega pomena in kako neobhodno potrebno je, da pomaga zadruga svojim članom do izobrazbe — ker le potom izobrazbe pride zopet zadružništvo do mogočnega razmaha. To je bila temeljna misel sedanjega vodstva naše zadruge, ki je šla na delo za ustanovitev lastne gospodinjske šole. Naše težke gospodarske prilike so to našo zamisel le podkrepile, ker kakor morda nikoli prej, je zadruga danes poklicana, da pomaga vsestransko svojim članom, osobito pa pri vzgoji njihovih otrok. Le malo izmed železničarjev je bilo, odnosno je v tako srečnem položaju, da je lahko preskrbelo svojim hčeram strokovno gospodinjsko izobrazbo. Večina železničarjev vsled pre-pičlih dohodkov tega ni zmogla in tudi danes ne zmore. Njihove hčerke so prepuščene pač usodi, ki pozneje neusmiljeno tepe nje in družino, ki si jo ustvarijo. Koliko trpljenja nesrečne družine je pripisati baš ravno pomanjkljivi gospodinjski izobrazbi žene? Socijalna dolžnost zadruge veleva, da posveti svojo posebno pažnjo prepotrebni gospodinjski vzgoji naših deklet ter pomaga železničar j em-zadrugarjem tam, kjer prenehajo njihove materijelne moči za nadaljno vzgojo svojih otrok. Otvoritev prvega gospodinjskega in kuharskega tečaja nam je to neobhodno potrebo le potrdila. Naval železničarskih hčera in gospodinj na šolo je bil ogromen. Da se ustreže le najnujnejšim potrebam, so se po navodilih vodstva šole, ki je v rokah prvovrstne strokovnjakinje gdč. Jerice Zemljanove, sprejele prvenstveno le one gojenke, ki že same gospodinjijo odnosno, ki že pomagajo pri gospodinjstvu. Ostale gojenke pridejo na vrsto pač pri naslednjih tečajih- šola se vrši v večernih urah in sicer od 18. do 22. ure. V šoli se poučujejo najvažnejši predmeti, kakor živiloznan-stvo, nauk iz gospodinjstva, zdravstvo, serviranje, kuhanje in perutninarstvo. Ko bo zadruga dobila še nekaj potrebnih prostorov na razpolago, tedaj prevzame še pouk krojnega risanja, šivanja in likanja. Ukovina je minimalna. Normalno znaša za vsako gojenko mesečno le 150 Din. Revnejši železničar j i-zadrugar ji dobijo še popust odnosno jih po potrebi vodstvo zadruge popolnoma oprosti vsakega plačevanja ukovine. Vodstvo gospodinjskega in kuharskega tečaja je v rokah naše najboljše strokovnjakinje, upraviteljice dvorne kuhinje in ravnateljice gospodinjske šole »Mladika« gdč. Jerice Zemljanove, kateri je prideljeno še potrebno strokovno učiteljstvo te šole. Omeniti moramo še končno, da se poučuje kuhanje po načelih pravilne in zdrave, sodobne prehrane, v kateri je gdč. Zemljanova prvovrstna strokovnjakinja. Tako smo izročili vzgojo naših deklet v vešče roke naših prvovrstnih učiteljic, ki bodo s skrbno ljubeznijo in strokovnim poukom vodile šolo v dobrobit naših deklet, v dobrobit našega članstva. Pri realizaciji te vele važne zadružne zamisli, ki jo imamo sedaj v našem gospodinjskem in kuharskem tečaju, nam je 2 veseljem priskočila na pomoč kr. Banska uprava. V svesti si, da je ta zadružna zamisel ne-le samo važnega pomena za zadrugo samo odnosno za njene člane, temveč tudi za državo sploh, nam je dala na razpolago svoje najboljše učne moči kakor gdč. Zemljanovo in Prašnikarjevo. Banu g. dr. Marušiču, ki je še vedno ob vsaki priliki pokazal svojo veliko naklonjenost našemu železničarskemu stanu, izrekamo kot železničar j i-zadrugar ji našo najglobokejšo zahvalo- Kakor je našla odmev železničarska menza tudi po drugih krajih naše ožje domovine; ustanovila se je v Kotoribi, dno 1. novembra 1931 tudi v Rakeku — bo tudi gospodinjska šola našla polno razumevanje naših članov in upamo, da se bo otvorila tudi po drugih naših krajih v korist našega članstva. Le tako bomo prav gojili našo pravo zadružno misel, potom izobrazbe do popolne emancipacije! Ako si član naše velike zajednice, ni dovolj, ako samo čakaš, kaj se bo ustvarilo samo od sebe, ampak ne pozabi, da je vsak in sleherni pozvan, da v svojem delokrogu deluje na našem velikem programu! Planinstvo in zimski šport v pomenu ZA NAŠEGA ŽELEZNIČARJA. Menda ni v javnosti trezno mislečega, resnega borca za Vsakdanji obstanek, ki ne bi priznal, da je služba železni-Carja — pač ena najbolj odgovornih in težavnih. Neprestano zvonjenje in brnenje telefonskih aparatov. trkanje in ropotanje brzojava, oddajanje signalov v zvezi s strpgo določenim časom, kjer pomeni vsaka sekunda veliko Važnost v prometu — trga misli, živce, polagoma, a sistematično. Osebne blagajne, njih odgovornost v točnem obra-^Unu prodanih vozovnic, kojih število rase včasih v ogromne mevilke, ko se dolge vrste potnikov vrstijo pred blagajno in ^agajnik nima niti dovolj časa se natančneje baviti s štetjem Ibarja, vsled novega pritiska množic. Izčrpan, brez volje sede delu. In osobje na strojih. — Kurjač v večni kopelji last-riega potu, oskrbujoč stroj s potrebno energijo, — strojevodja j" °čmi uprtimi v brzinometer in na svetlobni trak, ki rase in mzi pri nočnih vožnjah pred lokomotivo, ne oziraje se na kako-ost vremena — ne na dež, ki ga moči, ne na vročino polet-^eSa pritiska, niti na zimski mraz. S trdno roko zavira in po-Pešuje brzino, kakor mu je predpisana, ter sledi navodilom ,a2bih signalov. Vedna skrb za red, kjer ne odločujejo minute, ebrveč sekunde, včasih v zelo težkih situacijah, in zavest, da °si odgovornost za vse one potnike, ki jih vozi njegov vlak, m^he službe itd. tiščijo nanj, mu kljujejo živce, ubijajo du-^host. Zavidati tudi ne moremo službe vlakospremnega osob-a’ da ne prezremo kretnikov in zaviračev, ki so najbolj izstavljeni vsem vremenskim muham. In enako povsod drugod. glavnicah — od jutra do večera v prahu in sajastem ozračju, Shem razbijanju in ropotu; na progi —ob vsakem vremenu °Pravljanje in oskrbovanje proge in mostov, zlasti ob povodih in v zimskih časih; v skladiščih — vsa odgovornost za je . jajoče se blago ter v pisarnah; v tesnih zatohlih in zaka-bih prostorih, strmeč v male, pomembne številke, glavo polno Ijj^i in načrtov za bodoče tekoče posle, v glavi ves indeks ega, tekočega in bodočega poslovanja. tubii koledar — 9 m To je duševna borba uradnika in uslužbenca za njegov vsakdanji kruh, kjer spodriva vsako omahovanje jekleno doneč »moraš«, človek prehaja v tempo strojev. Delo postaja meha' nično. Veselje, ki ga je imel začetkom, gine pod šablonsko vsakdanjostjo in pod težo nebrojnih odredb in odločb raznih zakonov in pravilnikov. In dan na dan isto. Edina sprememba so — oni določeni prosti dnevi, ki naj služijo odpočitku, da se ponovi stara pesem iznova. Vsled tega izbira človek ono okrepčilo, ki mu prija najugodneje in mu pomaga vsaj časno se iznebiti tesnega obroča utrudljive bolečine, ki često, zlash onim, ki mnogo sedijo, — oklepa glavo. Tedaj si zaželi sle' herni, da se duh zopet osveži, da se telo vzravna, se živo' pomirijo in se glava razbremeni in odpočije. Različno si zamišljajo posamezniki svoj oddih. Nekated prespijo svojih 9 ur, nato obsedijo v kavarnah ali gostilnicah’ nekateri si pa tudi poiščejo dela doma. žalostno je le, da išče velika večina razvedrila baš tam, kjer ga najmanj dobi-Marsikdo se naslaja s krščenim vinom in alkoholom in vid1 v takozvani zlati kapljici pozabljenje svojih težav; prezre Pa' da se mu ližejo zadnji dinarji in desetaki iz žepa in da bi ge za denar, ki ga zapravlja on v gostilnah, razvedrila že cel?-družina. Drugi se zopet zarije v kina ali v zakajene kavarn^ kjer človek že ob vstopu kašlja. A reakcija takega odpočith3 se pokaže le prehitro in človek postane mesto spočit le ‘se slabše razpoložen. V sedanjih težkih razmerah, ko se bori vsak uslužbenk za svoj obstanek z vso energijo svojega jaza, da si obdrži svoJ trdo pribor eni zaslužek, ki je odmerjen baš za skromno vsah' danje življenje, se vedno češče odkriva potreba po nečeh1, kjer bi to okrepčilo ne poseglo globlje v finacijelno vprašani3 kredita, ki je itak do skrajnosti izčrpan. Najlepše, najugodnejše in najkrepkejše okrepčilo je možh0 najti in dobiti vsakomur v naravi, ki siplje svoje dobrine h? lepote vsem onim, ki se le toliko potrudjo, da jo poiščejo. N^d* nam možnost, da si kljub nesijajno razpoložljivim ali ce.; nerazpoložljivim financijelnim sredstvom moremo uredi' skromno, a lepo življenje, pri čemer moramo postati pač n®' kaki filozofi svojih razmer. Pobegnimo iz mesta oni prosti čas, vsaj kolikor zmorem0’ da ne vidimo njegove drage in zapeljive vabe ter si poiščim v naravi nadomestilo, ki bo neprimerno lepše, bolj zdravo ^ krepilno. — Poizkusimo samo s kratkimi izleti. — Saj je lepo, živo in veselo. Oni krasni zrak, čist in svež, ki ne vseb^h ne dima, saj, ne niti prahu, zgleda, kakor bi ga solnce c'nr0 filtriralo in pljuča se širijo, ko ga vdihavajo. Nekaj nepr težečega odpada iz naše notranjosti, sami sebi se zdimo a krepkejši. Oči so široko odprte, da se zaustavi pogled *dj vedno se vrstečih, novih slikah, od katerih je ena lepša 0 druge. Planine in doline, gozdovi in polja, studenci in vodopadi, soteske in skalnate ožine, obsežni razgledi — vedno novo — dr akoravno poznano, vendar ob vsakem letnem času drugačno. Narava je toli bogata na svojih bajnih tajnostih, da de more nikdar izčrpati svoje zakladnice in najbolj razvajen Planinec najde še vedno prizore, katerim se glasno divi. Višek užitka pa doseže navadno v planinah. — Tu se zdi sam sebi kot kralj — prost in svoboden — v oni naravi, ki je enaka za vse in ki ne sprašuje, kdo in kaj si. Popolnoma lov, da skoro pravljičen svet se odpira očem. Vsa lepota iskri v umetnem, vedno v novem stvarstvu planinskega sveta; tu divje nanizani skladi, bobneči vodopadi, razčlenjene stene, razpokani ledeniki, tam doline, razorane in zarezane po nekdaj se tam premikajočih ledenikih svojega časa, gole skale in planinska flora, kar vse čudovito vpliva na človeško bitje. Zlasti Planiška flora. Skalnata tla pokrivajo pogosto cvetoči mahovi, ki se smehljajo v pestrih barvah belo, rdeče, rumeno; ljubke rumene vijolice in oranžno pisani makci se boječe skrivajo 'ded kamenjem, vijoličaste zvončice se neločljivo oklepajo skalnih kolosov, boreč se s poginom, ako bi se jih hotelo odnosno skušalo s silo odstraniti. Razveseli in navduši te pogled v skalni mogočni trdoti na majhno, ljubko prospevajoče bitje, skromno cvetko, ki zadobi tu svoj pomen v vsem svojem žilavem hrepenenju po življenju. Nehote pomisli človek na svojo slabost v primeri z žilavostjo teh skromnih cvetov, da ga oblije rdečica zadrege nad samim seboj. — Glej ta vodopad. Voda buči dolbe, dolbe skalo, prodira, kakor opomin — prodri tudi Ti v svojem hotenju po napredku — ne obupaj, ne omahuj! Marsikdo bi mogoče imel veselje, — a mu manjka vodnika in svetovalca. Rad bi, pa ne ve, — kako začeti. Ker pa ni nikdar dobro začeti z viškom, je pač najbolj priporočljivo poskusiti s krajšimi izleti. — V ljubljanski okolici imamo toliko malih gričkov, ki so zelo gosto obiskovani ni človek nikdar sam, akoravno odide od doma brez družbe. — Vzemimo n. pr. samo najvažnejše kot: šmarna gora, Sv. Katarina, Osojnik, Grmada, kjubnik, šmarjetna gora, Sv. Jošt, Jelovca, pa proti Posavju — sv. Miklavž, Sv. Gora, Sv. Planina, Kum, Mrzlica, Lisca, Kozje itd. ^i so prav prijetni enodnevni izleti. S takimi izleti se mišice Polagoma krepijo in privadijo novemu delovanju, noge ne bole več, pljuča dihajo globlje in oči se naučijo gledati okoli sebe; človek trenira sistematično, ker se tako najbolje privadi na hojo v gorah. Nad vse pa tekne ona malenkost, ki jo nese 'zletnik s seboj, da si podpre želodec. Vse diši tako okusno in tfobra, da se sam sebi čudiš nad izbornim tekom. Ako pa si Postrežeš z naravno kuhinjo, kjer spečeš krompir ali celo zre-2ke, ki si jih prinesel s seboj, ko kuhaš golaš in čaj ali cvreš ■Kička ali jetrca ter po končanem okrepčilu ležeš v solnčno toploto na skalnih tleh, nahrbtnik ali jopo pod glavo in se zlekneš prav po svoji volji; potem res ne veš, s kom bi še menj al... Dobro poznamo svoje hotenje in vemo, da je ravno človek ono bitje, katero se ne more nikdar zadovoljiti. Prepričani smo, da ne bomo mogli vedno ostati le pri skromnih izletih-Višje in višje bo gnala radovednost in volja. Večjega razmaha hoče, širšega obzorja, obsežnejšega razgleda, zahoče se m« borbe, da pridobi vse to, zaželi si one samozavesti, premagati tudi naj višjega skalnatega mogotca. Ne gre tu za rekorderje, ki hitijo le za štampiljkami, s katerimi se hočejo pokazati, češ koliko vrhov so obiskali in tudi ne za one, ki skušajo za rekord napraviti gotove poti v polovičnem času kakor je drugače potrebno. Ti v svojem lovu za rekordi izgubijo zelo mnogo. Saj cilj in namen pravega turizma sloni le na dobljeni zadovoljnosti samega s seboj z doseženim uspehom in užitkom, ki ga črpa iz prirode. Utrudljivo pot na vrh poplača krasen razgled in zavest, da si tudi ti kot mala pičica na enem izmed vseh teh gorskih mogotcev, ki te obkrožajo ter da si z lastno močjo vzpel na to višino. V globini se odpira dolina, daleč doli so mesta in sela, — v teh zračnih višavah pa le konice vrhov, mogočno kraljestvo golega, razgibanega skalovja in snežišča, a nad nami -— solnce. In ta borba krepi človeka telesno ib duševno. Koliko nesrečnih išče tolažbe baš v hribih in koliko onih, ki so videli propasti svoje nade in cilje, se zateka v njih blažilno okrilje. Oni vedo, da bodo dobili v tej širni veličini novih moči, kajti narava je velika mati vsem onim, ki se j1-zaupajo. »Mladino v planine«, se je nekoč izrazil neki dober pedagog. »Planine ohranijo mladino idealno, jo poplemenitijo in utrjujejo za življensko borbo. — Kako žal mi je onih mladih ljudi, ki ne poznajo več idealizma. Vsaj meni se zdi, da ne morejo biti srečni. In kar velja za mladino — lahko velja tudi nam. Skoraj že čujem opazko, da same lepe besede ne morejo nabaviti vse potrebne opreme, ki mnogo stane. V tolažbo vsein takim skrbem in financijelno stanje čuvajočim — moram takoj opozoriti, da je planinska oprema lahko kmalu sestavljena. Najbolj potrebni so pač čevlji (z nizko peto), podkovani (najbolj® takozvani gojzerji), ki po možnosti ne prepuščajo vode. K tem1-* uporabimo še dokolenke in navadno ali volneno srajco — pU damah krilo, bluzo in jopico, — kar rabimo tudi doma, — i*1 oprema bi bila dogotovljena za prvo silo — to je za krajš® izlete. Ne smemo pa pozabiti seveda na nahrbtnik, ki je pravzaprav najvažnejši sestavni del planinčevih potrebščin in skoraj bi ga nazvali s planiškim šaljivcem »rezervni želodec«. Sčasoroa se oprema spopolnjuje za višje ture še z vetrno jopo, cepinorh, ovojkami, derezami za pomrzel sneg, svitrom ali volnenim p«' loverjem (dame oblečejo suknene hlače pod krilo, ki ga Pr’ vzponu odložijo, nahrbtnik se obogati s samovarom, termos-steklenico, rezervnim perilom, copatami, priročno lekarno, jedilnim in šivalnim priborom in obvezami poleg potrebne prehrane. Za marsikoga najtežje vprašanje prehrane — se tudi lahko reši. Za kratke izlete pač ne potrebujemo pol trgovine. Zadostuje kos črnega kruha ali bolje žemlje, ki se ne usušijo tako hitro, nekaj sira, surovega masla ali šunke, kuhana jajčka, sadje — kolikor si pač vsakdo upa porabiti. — Za daljše izlete hiora biti hrana že bolj izbrana. Poleg sira (najbolji oni v koščkih zavitih v stanijol-papirju), surovega masla, pride v Poštev slanina, čaj, kava, kondenzirano mleko, suho sadje (slive, krhli, fige eventuelno rozine), poleg kruha, keksi, med, sladkor eventuelno čokolada, limone, eventuelno oranže, marmelada itd. Požirek žganja je zelo dober, predno piješ mrzlo vodo studenčice ali ako se razgret ustaviš na vetrovnem mestu, drugače pa je pitje žganja, kakor sploh alkoholnih pijač zelo škodljivo, ker utruja noge in voljo do nadaljevanja poti. Ko je nahrbtnik opremljen s potrebnim provijantom, ki ša spravimo najlepše v aluminijasti škatli, kruh pa v bele Platnene vrečke, pridružimo še rezervno perilo, ki ga ovijemo 1-adi eventuelnih vremenskih sprememb v povoščeno platno, Papravimo približno kalkulacijo kupljenih stvari, da zamoremo °bračunati celokupen trošek in vemo koliko kredita nam je še °dprtega. Zanimivo je skalkulirati obenem — koliko bi se v času porabilo doma, in koliko bo presegel trošek izleta domačo porabo. Nato pa v vlak — in prost si za par dni, — v katerih pozabiš na vse nizkotno v dolini in kjer zagospodariš Po svoji lastni volji nad seboj. Hodimo navadno z zmernim, dolgim korakom, ker dirjanje Po hribih bi nas moglo obdarovati le z neprijetno srčno hibo, dihajmo globoko, odpočijmo se, kjer se nam nudijo lepi razjedi (nikdar pa ne oznojeni na vetrovnem prostoru), soln-eimo se v zatišjih, kjer lahko malo potelovadimo s prostimi vajami, da pride vse telo v delovanje,'se malo okopljemo, kjer Se nam nudi prilika in tako jasno čutimo, kako koža prožno ^ha, kako se nas oprijemlje dobra volja. Kakor hitro pa smo v Planiškem carstvu, se oprimimo planinskih običaj ev. Tu na planinah živi namreč še ona stara nekdanja prijaznost in gostoljubnost. Tu je planinec planincu že prvi hip prijatelj, akoravno sta se videla šele prvič, pomaga drug drugemu v potrebi. Ako Se srečata, se prijazno in smehljajoče pozdravita s krepkim Maniskim »zdravo« in se veselo nagovorita; ako potrebuje kdo Pojasnil, mu drugi z na j več j im zadovoljstvom postreže z njimi pisk, pozdrav oddaljenemu planincu vračajo z vriskom in pjci; ki so se srečali v planinah, si postanejo dobri znanci. Oskrbno in svobodno je kretanje na mogočnih solnčnih tleh lh tuje je tu sovraštvo in jeza. Planine vplivajo tudi na razvoj duševnega jaza blagodejno in plemenitijo njegovo mišljenje. Saj pa v stvarstvu te mogočne veličasti ni možno gojiti zlobnih strasti, ko spoznava človek, kako strašno majhen je sam proti ogromnim kolosom naravnega bitja, kako slaboten in šibak ob divjanju naravnih sil. Ponižen postane, akoravno samozavesten in drzen — v svojem drugem netelesnem bitju. In ni utemeljena prislovica, da čuteč in navdušen planinec ne more biti zloben. Zelo zdravo je daljše bivanje v višini nad 1000 metrov, zlasti za živčno oslabele in slabokrvne. V tej višini se namreč rdeča krvna telesca brzo in močno razmnožijo in presnavljanje krvi se vrši hitreje. Istočasno vpliva sprememba zelo blagodejno na tek in prebavo. K zelo zdravemu razvedrilu bi prišteli tabo-renje, kjer se opremimo s šotorom in smo popolnoma neodvisni od planinskih koč odnosno hotelov. Provijant, ki ga imamo s seboj nam služi za dnevno prehrano in ognjišče, ki ga pripravimo sami, vrši izborno svoj posel. Lepo je videti pri takih taborenjih cele družinice, ki si na ta način naj lepše in najceneje privoščijo prijetne in zdrave počitnice. Mnogo jih je' ki prebijejo svoj dopust v planinah, ali pa kombinirajo — polovico pri morju, polovico v hribih odnosno obratno. Zakaj ne bi poskusil tega železničar, ki uživa veliko ugodnost glede potovanja. Iz troška, katerega porabi drugi samo za vožnjo lahko železničar prijetno izrabi svoj dopust; ako si pa priskrbi cenejše vire — potem mu od troška vožnje — še preostani In ako h koncu zračuna, da bi tudi doma precej porabil odnosno potrošil, bo vsakdo zadovoljen, da si je izbral ono možnost, Pri kateri je največ pridobil kakor telesno tako tudi duševno. Tako spočit in okrepčan se mirno vrača na svoj posel tud’-železničar. Delo mu je zopet prijetno, ob neprijetnih momentih se pa spomni na prijeten oddih in se vnaprej veseli bodočega prostega dne odnosno odmora. Zadovoljnost mu bo drugoval? pri zaposlenosti in njegovi predpostavljeni se bodo veselil' vedrega uslužbenca, čigar delo bo izražalo svežost in zadovoljnost. SMUČANJE. Vsak letni čas izraža svojo vlado po posebnih znakih, katete manj ali bolj z veseljem sprejemamo. Kakor cvete spomlad' vse sadno drevje in se odeva gozdno listnato drevje v mlad0 sočno zelenje, tako v poletnem času cveto travniki, polja l*1 vrtovi v bajnem razkošju in se v jeseni vse, kar je cvetel0 in raslo — obloži z bogatimi, pisanimi sadovi; v zimi pa pokril-vse bel, vsenovsod razsežen, snežen plašč. — In bilo 3e j[ : pred kratkim, da smo z nejevoljo in s strahom čakali prihod; zime, ki nam je veljala kot simbol večnega spanja, kot neka! kar sledi življenju in ga le ubija. — Prezebavali smo ali P ' obkrožali peči, da se ogrejemo. Vesel je bil vsakdo, ki se 3 s mogel udobno utaboriti v kakem lokalu, kavarni ali gostil11 ’ IM da je bil na toplem. Da bi šel ven v to »mrzlo belino« — in akoravno ob jasnem vremenu, bi smatrali za nepotrebno. To %>o, belo zimo so prispodabljali s skrivljeno starko — betežno 'd nadložno. Mi pa lahko smelo trdimo, da je zima v znamenju prirod-dega športa — naj lepši letni čas. Zima nam nudi božanske Prizore, ki jih zaman iščemo v vseh drugih letnih časih. — Trditev, da spi narava, drži le delno; mi vsi vemo, da spi le žemlja in ono, kar rase na njej — priroda sama pa živi morda bujneje v novem oklepu. Kdo se še ni divil krasnim lede-dirn kapnikom in strebrom; kadar je posijalo solnce nanje ali tisočerim sneženim kristalom na temnih smrečicah, ko blestijo v nepopisnih iskrečih barvah ali iskrečim, blestečim planinskim jakom v sijoči zimski suknji? — Kdo še ni občutil one božanske tišine, ko gluši korake mehka snežena preproga, in °dega ozračja ter krasno sinjega neba, kakršnega vidimo le redkokdaj v poletju? — Opazovali smo vse to, videli in občutili, vendar, kdo bi si upal v priljubljene planinske kotičke ali celo da male gričke, ko se je bal nevarnosti, da ostane v snegu? Ključ do vseh teh bajnih tajn zimske prirode so nam po-stale smučke. Po njih smo spoznali življenje v zimi, ki je polno doživljajev. Velik dogodek je, kadar prideš prvič v to čarobno, .sneženo kraljestvo. Treba je priti le en dan po sneženju v višine, ko dpogiba drevje svoje veje pod težkim sneženim bremenom, kjer Potuješ skozi blesteče portale, kjer je spremenjen gozd v umet-diho fantastično-pravljične plastike. Kako bi lepše izrabil svoj prosti dan oni, ki se je sprijaznil s svojimi smučmi, kot odhiteti lepega solnčnega dne v gozd. Zrak je lahek in svež, a on drsi v bajno svetlem in lepem Svetu, kjer strmijo jelke in smreke kot veliki snežni stebri ob Poti. Tu se otrese vejica sneženega bremena, tam se kadi oblak bleščečega sneženega prahu. Pot se nagne in smučar drsi po Pjej v divji naglici. Kaj naj bi se primerjalo z občutkom Zdiage nad tem divjini poletom? Smučar se popolnoma strne s svojimi smučmi in z rastočo gotovostjo si drzne na omotične v°žnje po strminah navzdol, nauči in privadi se težavnim zavi-iadjem in ovinkom ter se hipno prilagodi neravnemu terenu. A smuški izleti po gorovju! Najlepši so leti v mesecu marcu, aprilu, potrebuje pa se zanje več dni. — V kristalnem blestenju Svetlobe drsiš lahko in prosto kakor ptič navzdol po brezkonč-Plh pobočjih. Napolnijo se pljuča s čudežno čistim zrakom in Pasitijo se oči z veličastnimi prizori. Tu gori razširja solnce s svojo svetlobo tudi toploto in akoravno kaže barometer par popinj pod ničlo, je možno hoditi tu gori skoraj brez obleke jd si celo brezskrbno privoščiti snežno kopel. Ne čutiš mraza; slutiš ga v onih ledenih kapnikih, ki visijo povsod raz sten v slapovih in vodopadih, ki so zamrli v ledenih kolosih in s^alaktitih, ki tvorijo često bajno fantastične zavese. Saj ideja smučanja obstoji baš v prodiranju v zimsko naravo in k planinskim velikanom kljub snežnim zametom tel' dokazu, da ni zima le za pohajanje kavarn in zakajenih lokalov, da ni le za udajanje dolgočasju, nezadovoljivi zaposlenosti in ubijajoči brezbrižnosti. Ideja smučarstva je, uvesti člo-veka-planinca-smučarja v one skrite nepopisljive lepote tajnosti zimske prirode, ki jih nudi svojim ljubiteljem še radodarne j e kakor poleti. Smučke so bile nekdaj v severnih deželah edino prometno sredstvo in kot take neizogibno potrebne za vzdrževanje zveZ med posameznimi naselbinami. Dandanes se je ta potreba prelevila v šport, katerega se ne okleplja samo mladina, temveč tudi marsikatera pobeljena glava pozabi na težo let in zaživi ponovno življenje mladosti. Oprema se spremeni od poletne v toplejšo opravo, dolg6 hlače, rokavice volnene in iz nepremočljivega platna, zelo važno — temna očala radi prevelikega bleska solnčne beline, da ne govorimo še posebej o smučkah in palicah. Hrana mora biti toplejša od poletne in skoraj neobhodno potrebna sta samovat in termos-steklenica. Tudi meso, katerega poleti izbegavahio radi možnosti hitre pokvare — nam pozimi le koristi; splob rabimo vsled nizke temperature okolice več maščobe in kom' paktne hrane. Priznati moramo sicer, da je zimski šport dražji od planinstva, zato pa nudi tudi popolnoma svojevrstne užitke, ki jih v drugih letnih časih ni mogoče najti. Poleg užitkov nam nudi pa še obilico zdravja in človek skoraj z zavistjo opazni6 one po zimskem solncu temno ogorele obraze. če si želite odpočitka in zdravja, pridite v planine. V Pri' meri z mestnimi zabavami človek neprimerno ceneje izhajm živež ima povečinoma s seboj, stane ga le vlak, ki je pa za nas malenkostnega pomena. Za užitek celega dne plača komaj Par dinarjev. Iz dalj njih krajev prihajajo v naše planine, da se jim nadivijo in se ne plašijo dolge vožnje. Pridi še ti okrepčil3 in novih sil potrebni železničar. Blizu so naše planine, vožnj3 je cena, v železničarski zadruge dobiš vse, kar potrebuješ. Pridi Narava te bo bogato obdarila. Krepi svoje zdravje in živce! Splošen klic napredka »Nazaj k naravi« naj velja tudi nam in našim družinicam in prepričani smo lahko — da nam ne b0 žal... ZlhLSk je samo e rta Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrečno ŽIKO. — Ali prejemate mesečnik „ŽIKA“? POMEN ZADRUG. Med našimi ljudmi posebno še v mestih obstojajo popolnoma zgrešeni nazori o pomenu zadrug, predvsem konzumnih ali nabavljalnih. Med ljudmi vlada neka nezdrava psihoza, s katero morajo zadruge in cel zadružni pokret računati, predvsem pri svojem udejstvovanju, da pripravijo ljudi na pravo razumevanje zadružništva. Konzumi so tudi pri nas pred vojsko uživali mnogo boljši sloves, kakor pa danes, čemur se pa ne smemo čuditi, ako pomislimo, da je vladala preko cele vojne taka metoda ravno v prehranjevalnem vprašanju, da je neizogibno, da so morali ostati neprijetni spomini. Ne-bomo naštevali podrobnosti, ker so te itak vsakomur znane, pribiti pa moramo eno, da niso bile temu krive zadruge in zadnji pokret, ampak cela vojna doba psihoza ter početje poedincev kakor nerazumevanje na najodgovornejših mestih v državi v bivši Avstroogrski. V bivši Avstriji se je kot izrazito kapitalistični in aristokratski državi prav postrani gledalo tak pokret samoosvojitve, posebno gospodarske, ki je bila najboljša baza za samostojno udejstvovanje na drugih poljih. Gospodarsko krepak element na svoji gospodarski podlagi ni mogel biti slep in pokoren suženj vladajočega režima, osobito ne individualnega kapitalizma v aristokratskih rokah in posledica je bila, da se 3e zadružni pokret negiral. Kam je to dovedlo, je pokazala svetovna vojna, v kateri je pokazal individualni kapitalizem brez sramu svoje najgrše egoistične strani in' ni nikdar vprašal po občem interesu, ampak je šel slepo svojo pot za grabljenjem čimvečjega dobička na račun tako posameznikov, kakor celokupnosti. Pod takimi pogoji je moralo v naj kritične j šem času odpovedati v bivši Avstriji vprašanje prehrane, ker je to individualnemu kapitalizmu konveniralo in je dobil mnogo Privržencev, pri tem ko je morala zajednica kot država kloniti in polagoma odpovedati. Bivša Avstrija je bila kolikor toliko agrarna država, ni si pa znala za tak čas, kakor je ravno vojna, Preskrbeti pravilnega sistema prehrane ljudskih plasti in to ravno onih, ki bi jih v največji meri potrebovala. Prav kmalu je nastala splošna občutna kriza v prehrani, posebno v mestih in industrijskih centrih in vsi poizkusi z zasilnimi odredbami. kjer bi bili tangirani interesi individualnega kapitala, so se žalostno izjalovili in končno se je vlada spomnila, da bi znala biti teorija in ideologija zadružnega pokreta le pravilna in da bi se moglo vendar kaj doseči na tem najaktualnejšem vprašanju, ki je bilo takrat odločilno in merodajno, ako in doklej bo mogla država izdržati. V letu 1916. je vlada stopila s svojega prevzvišenega piedestala in poklicala sindikalne organizacije, katere je dotlej skozi in skozi ne samo negirala, ampak kjerkoli se je dalo, omalovaževala ter jih pozvala, naj urede potom konzumov preskrbo z živili ljudstva, ki je ostalo brez vsake zaščite in popolnoma nepreskrbljeno. Bilo je to takrat že jako pozno in poklicani sindikati so morali kljub temu, da se jim je ponudilo vse, kar je še mogla nuditi izčrpana Avstrija, povedati resnico, da je prišla vlada s svojim spoznanjem mnogo prepozno in da ne preostane druzega kakor čakati, da se vse zruši, ker so se sami tako dolgo zapisovali smrti. Država je posegla po vseh mogočih sredstvih nasilnega značaja, ali nebrzdano oderuštvo in pre-objestno novo rojeno zlato tele, si je že preveč utrdilo trdna tla in vsa državna avtoriteta mu ni mogla več do živega. Pod temi razmerami so nastale aprovizacije z vsemi mogočimi in nemogočimi prisilnimi odredbami, ki na stvari niso mogle spremeniti ničesar, ako niso celo razkroja pospešile. Izigrano ljudstvo je moralo pod silo bajonetov molčati in samo gledati, da se je na kakršenkoli način prerilo skozi življenje in hidra brezvestnega individualnega kapitala je obubožano ljudstvo brez razlike izmozgavala na najogabnejše načine. Prišel je preokret z zrušenjem za življenje nesposobne Avstrije, razmere se niso mogle zboljšati preko noči, kajti posledice, ki jih je rodilo to razmerje, so se vkoreninile jako globoko in najširše plasti kon-zumenta so trpele več ali manj še naprej. Metode, ki smo jih podedovali brez svoje krivde, so se trdno borile za svoj neupravičeni obstoj in potrebno je bilo resno razmišljati, kako tem« odpomoči. Potrebna so bila prav radikalna sredstva, da se je napravilo temu konec. Narod prisiljen pod pezo razmer je moral pričeti misliti v teh težkih časih na samopomoč in kje na.1 jo najde, ako ne v samem sebi. Računajoč na svojo življensko silo, gnan po nagonu obstoja, kakor vsako živo bitje, je pričel ustanavljati zadruge, kjer naj bi si v samopomoči in obrambi interesov konzumenta v skupnem delu preskrbel najnujnejše in pri tem izločil onega, ki mu je bil doslej naj večji sovražnik in škodljiv zajedalec, pod čigar vampirskimi metodami bi moral izkrvaveti. Vlada v naši državi je dobro poznala razmere in priskoičla temu pokretu s svojo zakonodajo na pomoč ib omogočila velik pokret, posebno med državnimi uslužbenci, ki se je razmahnil kljub vsem pritiskom nasprotnikov do velike gospodarske zajednice, ki že deset let vrši veliko delo na sanaciji razmer in beleži doslej lepe uspehe. Nabavljalne zadruge so rasle ena za drugo, uspevale so in to tembolj tam, kjer je bil narod prizadet pod nastalimi razmerami. Te zadruge so Pričele svoje delo z vso žilavostjo, šle so brez obzira v borbo, za interese svojega članstva in konzumenta sploh in kjerkoli so se pojavile, smo morali ugotoviti velik preobrat na trgu. Prej hezaslišno visoke cene, ki niso bile opravičene, so nenadoma Padle in pokazalo se je, kako je bil konzument neusmiljeno izkoriščan. Ker so zadruge pokazale pozitivne uspehe, so se hitro razširile, pristopile so velike množice izkoriščanega konzumenta in s tem momentom so si pa že tudi nakopale smrtnega sovražnika, ki vodi še danes proti njim neizprosno borbo. Pričela se je huda konkurenca, ki je bila za mlade zadruge hud ognjen krst, a so ga prestale dobro proti vsemu pričakovanju. Na tem polju 3e borba ostra še danes in izgleda, da bodo morale zadruge še mnogo prestati, da se otresejo teh nasprotnikov. Nesporno je, da so zadruge neizprosen regulator cen na trgu najnujnejših vsakdanjih živi jenskih potrebščin in da vlada na trgu onih artiklov, ki jih zadruge ne vodijo, še vedno anarhija. Beležimo tekom deset let konkretne primere in slučaje, da so cene padle mahoma za 50 in še več procentov, kakor hitro so se pojavile zadruge. Poglejmo samo vprašanje mesa na ljubljanskem trgu. Pod nobenim pogojem ni bilo mogoče v Ljubljani regulirati cen mesu, dasi je živina tako poceni, kakor še nikdar, kar pomnimo. Vse ankete, ki so se vršile, so dokazale, da žive mesarji samo od izgube in da ni nikakor mogoče znižati cen mesu. Ni nam preostalo druzega, kakor lotiti se tudi tega posla in dokazali smo, ha se more dajati danes boljše meso po ugodnejših cenah, kakor se navadno seka pri nas v Ljubljani kvalitativno slabše meso. Imamo nebroj takih primerov, ki nam jih ni treba naštevati, saj smo jih doživljali sami. Ako torej resno premislimo vse navedene okoliščine, moramo priti do zaključka, da so zadruge neobhodno potrebne za zaščito konzumenta in imajo kot take torej prav velik Pomen. Ni pa interes samo konzumenta, da ima dobre zadruge, ampak vprav nič manjši ni interes države in naroda, kajti, kakor smo preje omenili, da je Avstrija kopala sebi grob, ker ni imela organiziranega zadružništva. Nedavna zgodovina nas uči, da je na primer Nemčija, dasi manj agrarna država kakor Avstrija, v tem vprašanju bolje prosperirala, ravno, ker je imela dobro organizirano konzumno zadružništvo. Razen iz navedenih ozirov Pa moramo na vsak način poudariti še to, da predstavlja zadružništvo velik organiziran kapital, ki stoji v vseh slučajih in tudi v najtežjih prilikah na razpolago narodu in državi, ker Pikdar ne pobegne in ne more pobegniti, že radi svojega značaja ne, saj mu je principijelna podlaga ideja skupnosti in Vzajemnega sodelovanja človeštva. Iz tega vidika presojano je zadružništvo nedogledne važ-bosti močan in upoštevanja vreden faktor v gospodarstvu narodov in ako se ozremo po svetu na narode, ki so si že ustanovili svoje zadružne ustanove, moremo konstatirati, da so oni narodi, ki so šli to pot, doslej uspevali in se uveljavljali ter stali v svetu kot faktor, s katerim se mora računati- Ako smo torej res pravi in zavedni Jugoslovani in hočemo biti v svetu upoštevani ter se uveljaviti, potem nam ne preostane druzega, kakor da strnemo svoje vrste v močno gospodarsko falango in ustvarjamo na vseh poljih, kajti dela je pri nas mnogo, saj smo šele pričeli graditi svojo državo in ako hočemo, da nam bo država to, kar smo si zamislili, ne gre, da bi stali ob strani in čakali, kedaj nam bodo na primer prileteli pečeni golobje v usta. Ker vsak sam kot posameznik ne more pomeniti ničesar, ampak zaležemo le nekaj, ako se strnemo v skupnost, tedaj ne gre in je nedopustno, da smo mlačni opazovalci razvoja dogodkov, ampak je naša dolžnost, vseh brez izjeme, da pričnemo orati ledino, ki je velika in čaka le pridnih rok, da jo obdelajo. Kadar bomo storili to svojo dolžnost, se bodo pokazali naši uspehi in sadovi našega dela in bomo tudi nekaj veljali. Mnogo bi se dalo napisati o pomenu zadružništva ne samo iz vidika in stališča konzumentov, ampak ravno tako iz stališča producentov, kjer je potreba po organizaciji ravno tako velika, kakor pri nas konzumentih. Pri nas so dani vsi pogoji za smo-treno delo potom zadružništva in priznati moramo, da se ideja zadružništva širi pri nas neverjetno hitro povsod, kar znači, da se naš narod zaveda v polni meri njegovega pomena in da je to dobro znamenje, da je naš narod zdrav, zmožen življenja in napredka, ter da obeta še mnogo in da ni na poti navzdol, ampak na pravilni poti do popolnosti, tako na gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju. Kdorkoli prečita te skromne vrstice, naj ne misli, da se mu hoče kaj natvezati, ampak je naš namen samo ta, pripraviti ga do tega, da prične razmišljati. Ako bo stvar premislil in preudaril res temeljito in pravilno, bo moral priti do zaključka, da smo na pravi poti in da tudi on sam ne sme manjkati v naših vrstah. MORAVI) A FABRIKA PLETEMH PROIZVODA A. D. BEOGRAD, CIRILA I METODI)A S-IO TE1EFON ŠTEV. 14-62 Izdeluje najfinejše damske nogauice iz svile, flora in volne, kakor tudi moške sokne iz najfinejšega flor - prediva in dečje nogavice iz najboljše bombaževine. Cehe brez konkurence | NEKAJ O BLAGU. V prastari dobi je nosil človek oblačilo iz živalskih kož. Ker pa te vrste oblačilo ni bilo bogvekaj prikladno, ga je skušal Nadomestiti z- boljšim in bolj praktičnim. Spoznal je, da se dajo nekatere vlaknate sirovine spresti v nit. Kdaj in kje se ie to prvikrat posrečilo, ni mogoče točno ugotoviti, gotovo je ba to, da so uporabljali za predenje v naj starejši dobi v Egiptu lan, v Aziji volno, na Kitajskem svilo, v Indiji in Ameriki pa bombaž. Ko so spoznali različne lastnosti posameznih vrst blaga, tako na primer, da je platneno blago hladno, da pa vol-heno greje, so začeli uporabljati posamezne vrste blaga za to, 2a kar so bile najprimernejše. Sirovine, iz katerih se izdeluje blago, se dobivajo od živali (volna, dlaka, žima, svila itd.), iz rastlin (lan, konoplja, jutino vlakno, kavčuk itd.) in iz rudnin (azbest, zlato, železo). Na te kovine, ki so različnega izvora, vplivajo tudi popolnoma različno toplota, zrak in voda, kar je zelo važno za blago, ki je ^delano iz njih, in ki ima iste lastnosti, kakor sirovine. • Blago samo na sebi ni toliko toplo, temveč greje več zrak, ^i je v vzdušnicah vlaken, med posameznimi vlakni in pa na bovršini blaga, zlasti če je hrapava in kosmativa. Laneno vlakno je gladko, zato je gladko tudi platno, ki je barejeno iz njega. Ker pa je gladko, zadržuje malo zraka, Vsled česar je hladno in se zato iz njega šiva poletno perilo In obleke. Bombažasto blago ima bolj hrapavo površino kakor platneno 'N zadržuje zato več zraka, pa je zato tudi topleje od plat-Nfthega. Toplejša mimo navadnega bombažastega blaga sta boinbažasti barhent in flanela, ker imata kosmativo površino, katera zadržuje več zraka. Zaradi tega se uporabljata za zim-sko perilo. Zelo veliko zraka pa zadržuje volneno blago, kajti volnena vlakna so kodrasta in to blago ima zato kosmativo površino. Iz tega je razvidno, da je blago tem bolj toplo in odporno proti menjavanju toplote, čim več zraka zadržuje. Volneno blago je torej, ker je mehko in debelo in zadržuje dosti zraka, zelo toplo. Zrak, ki je v blagu samem in v obleki sploh, kadar j° imamo na sebi, neprestano kroži in to kroženje povzroča zračni tok. Jakost toka je odvisna od množine produšnic, ki so v blag'1-1; Hitro prehaja zrak v tenkem blagu in v pletenini z velikimi produšnicami, počasi pa v debelem, gladkem in gosto tkanem blagu, posebno pa v blagu, ki je apretirano. Blago za zimske obleke ni treba, da bi bilo samo težko in debelo, pač pa j® bolj važno, da je vzdušno in kosmativo. V gumastem blagu in pa v blagu, iz katerega je odstranjen zrak s škrobljenjem in likanjem, pa zrak sploh ne more prehajati. Od produšnosti blaga je odvisen zračni prehod, to je me-njavanje hladnega zunanjega zraka s toplim zrakom okrog telesa. Zračni prehod se omeji, če oblečemo več kosov oblek® in različno tkanega blaga, ki prepušča zrak vsako po svoje-Tako na primer oblečemo bombažasto srajco, jopico iz trikoja-bluzo iz flanele ali svile, suknen jopič, podložen z vatelinom-Popolnoma se pa prepreči prehod zraka, ako oblečemo obleko blaga, ki ga ne propušča. To so razne vrste impregniranega blaga in impregnirane svile. Produšnost blaga je važen pogoj za higijenično obleko. Od nje je odvisen tudi odpor in sprejemljivost blaga za mraz in vročino. Volneno blago, ki ima izmed vseh vrst blaga največ zraka v sebi, pije počasi vlago, pa tudi če je mokro, zadržuje še vedno dovolj zraka in z njim tudi toploto in preprečuje tako, da se blago ne prime kože in j® ne ovira pri dihanju. Platneno in bombažasto blago, ki zadržuj® malo zraka, se hitro premoči. Ker pa izrine voda ves zrak-izgubi potem blago produšnost, se' prime kože in omejuje njen® dihanje. Zato so volnene kopalne obleke, športne srajce in bluze bolj priporočljive kot bombažaste. Ljudje, ki se pote, in pa oni, ki opravljajo težka fizična dela, morajo nositi obleko iz produšnega volnenega ali bom-bažastega blaga. Zlasti priporočljivo je perilo iz pletenine, k[ je razmeroma tenko, produšno in se dobro pere. Pod škrobljen® srajco je treba obleči mrežasto volneno majco, ki pije pot. Kel je volna higroskopična, to se pravi, da lahko vpije gotov® množino vlage, ne da bi se ji poznalo, se tako hitro ne obču^ prepotenje. škrobljeno blago je nepredušno, zato ostane P°^ njim plast s hlapi nasičenega zraka, ki hitro premoči (prepoti srajco. Mokro blago se potem seveda prime kože, in ker J® mokro blago dober prevodnik toplote, jo odvaja veliko in P°' stane zato neprijetno hladno. Na sprejemanje toplote imata vpliv površina in barv®-blaga. Svetlobarvno gladko in lesklo blago sprejema manj t0 plotnih žarkov kakor temno in hrapavo. Zato se nosijo Polpa obleke iz svetlobarvnega, redkotkanega, produšnega blaga. “ tudi obleka iz takega blaga se ne sme prilegati, kajti vsaka Priležna obleka preprečuje menjavanje zunanjega zraka z notranjim. Pozimi se nosijo obleke iz temnega blaga, s hrapavo ali kosmativo površino. Volneno kosmativo blago ni več tako toplo, kadar se na njem, ko je obnošeno ali pa zaradi nesnage >n pranja odrgnejo fina vlakenca, ki so zadrževala zrak. čeprav je zrak slab prevodnik toplote, odvaja vendar toploto, ker neprestano prehaja skozi blago. Pri produšnem blagu prehaja toplota s toplih mest na hladnejša, na njegovo mesto Pa prihaja hladen od zunaj. Zlasti naglo se vrši to menjavanje ob vetru in se zato telo hitreje ohladi. Zaradi tega se lahko razlaga, zakaj bolj občutimo mraz ob vetrovnem vremenu, ob manjšem mrazu, kakor pa pri hudem tihem mrazu. Kadar kupujemo blago, moramo torej vedno dobro premisliti, za kakšno obleko ga bomo rabili. Ni še dovolj, da ugaja samo našemu okusu, in da je moderno, marveč tudi na higi-jenske zahteve se je treba ozirati, saj je obleka v prvi vrsti za to, da ščiti telo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Ime ZIKA. zadostuje Napišite to v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo Ziko v rdečih zavitkih čim bolj narod napreduje, tem bolj beži prava izobrazba iz sole v redno življenje. (Tolstoj.) * 78 Tudi dajati je umetnost, samo malo kdo jo ume. v Negotova in minljiva je sreča, gotova in stalna je dolžnost. v Nič ne prinaša v dušo več življenja kot trpljenje. ¥ Brez trpljenja ne bo nihče plemenit. v V trpljenju spoznaš samega sebe, odkriješ globine, ki jih Preje nisi poznal. ¥ Ne bodi velik v malenkostih in majhen v velikih stvareh! GOTOVINA ALI KREDIT. Brez dvoma si želi in stremi vsak trgovec prodati svojo robo čim sigurne j e in varneje in kaj je pri tem varneje, kakor prodaja proti takojšnjemu plačilu, proti gotovini. Težje razmere in neugodna trgovska konjunktura pa prisilita trgovca, da mora iti tudi v kupčije riskantnejšega značaja, v trgovino na kredit, ki bazira ali na veri v solidnost in plačilno zmožnost ter poštenje kupca, ali pa si ustanavljajo posebne kreditne zadruge, kakor jo imajo na primer trgovci v Ljubljani in še marsikje drugje. Taka zadruga dovoli kupcu kredit za nakup robe pri včlanjenem trgovcu zadruge in potem ta zadruga skrbi, da pride trgovec na svoj račun. Navadno je tak nakup za kupovalca dražji, ker ima postranske izdatke za dosego kredita. Je pa v toliko ugodnejši za prodajalca, ker mu indirektno preskrbi plačilo oddane robe. Seveda je tudi ta način zvezan s stroški za trgovca, kar mora skušati kriti na ta ali oni način. Odkar obstoji naša zadruga se je že mnogo govorilo o kreditu v vseh mogočih smereh. Z ene strani se je oddaja robe na kredit kritizirala, z druge strani se je pa moralo s tem računati, kajti zadrugo so si ustanovili ljudje v veliki sili, da jim odpomore v najhujših stiskah, ki so postale pri nas v naših razmerah stalen veren spremljevalec našega življa. Ločimo pri nas dvojni kredit. Prvi in običajni kredit je kredit za nabavo mesečne potrebe vseh mogočih življenskih potrebščin, ki jih jemlje član redno vsak mesec in se mu jih redno vsak me sec obračuna ali pri plači, ali pa nakaže denar sam zadrugi V naši zadrugi je teh članov skoro največ in procent članov, ki plačujejo proti plačilu sproti, stalno pada. Mogoče bo kedaj zadrugi omogočiti temu članstvu prehod iz plačila v nazaj v plačilo sproti ob nakupu. Izgleda pa, da zaenkrat še nismo tako močni. Zadruga danes ne nosi pri tem načinu odplačila nobenega rizika, pač pa podraži ta način prodaje administracijo- Druge vrste kredit v naši zadrugi je nakup proti odplačilu na obroke, ki se raztegnejo na 6 ali več obrokov, katere se obračunava pri izplačilu službenih prejemkov, ali pa plačuje ^an osebno. Na ta način oddaja zadruga svojemu članstvu jbanufakturo, kurjavo, krompir in slično, v zadnjem času tudi folesa, katerih smo^precej po zmerni ceni spravili med svoje članstvo. Ta način prodaje nam jasno dokazuje, da naše živ-1 jenske in gmotne prilike ne odgovarjajo našim potrebam in sPlošnemu življenskemu standardu, in mislim, da ni treba posebej dokazovati, da med našim članstvom ni ravno dosti takih članov, ki bi si mogli omisliti obleko, kurjavo in druge večje babavke proti takojšnjemu plačilu. Manufaktura je danes še lako visoko napram našim prejemkom, da ni mogoče misliti, da ^l se oblačili proti takojšnjemu plačilu. To je bil tudi neposredni y2rok, da smo se morali kot zadruga lotiti prodaje manufakture bri nas. Obrat se je povečal ogromno in še raste, posebno ako kočemo priznati, da smo se ravno pri manufakturi precej poboljšali in nudimo danes že prvovrstno blago ter smo pri tem ^orožni konkurence. Imeli smo z manufakturo prav velike težave, ^1 smo jih srečno prebredli, mogoče še ne v celoti, smo pa na b°ti absolutne solidnosti. Pritožbe, ki so bile svoj čas jako Pogoste, so se skrčile in naše članstvo lahko zadovoljujemo. Oglašali so se glasovi proti temu načinu prodaje, češ, da članovo razvajamo. Na člane, ki so bili primorani posluževati se bedita, so padale z raznih strani kritike, ki pa niso bile docela Opravičene, dasi to članstvo ne zavida onih, ki jim je mogoče Preskrba proti takojšnjemu plačilu. Res je, da je za zadrugo Prodaja na obroke breme, večje ali manjše, kar ne sme priti v Poštev, res pa je tudi, da je zadruga socijalna ustanova, usta-P°vljena, da pomaga v bedi in pomanjknju, kajti ljudje, ki ne Poznajo sile, ne ustanavljajo zadrug in ne poznajo samopomoči. ®ila in revščina sta stariši zadrug in dokler zadruge vrše to syojo visoko socialno nalogo, so zadruge na mestu in vrše pralno svoje dolžnosti. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti in prezreti enega, to da mora biti živelj, ki gre v tako trgovino, zanesljiv in trezen ^ement, ki si mora znati preračunati, doklej se sme zadolžiti, bo zmogel in ga dolgovi ne bodo ubili. Po večini moramo Poznati, da se znajo naši ljudje urediti, poleg tega pa skrbi adruga sama, da ji članstvo ne zaide pregloboko v dolgove in je obremenjeno le toliko, da ni onemogočeno ravnovesje P°sameznika. Imamo sicer posamezne slučaje, da poedinci niso jbbožni držati se mogočih mej in pri takih so večni križi in ežave, nikakor se pa tega ne bi moglo generalizirati na vse. Najidealneje bi bilo seveda tako za poedinca, kakor za za-,;ri,go, ako bi mogli voditi trgovino samo proti gotovini in takoj-.bjemu plačilu, ker bi s tem poenostavili vso administracijo ‘P jo razmeroma pocenili v korist skupnosti, poedincu kakor 6loti bi se ti stroški prihranili in odpadlo bi tudi mnogo skrbi b slabe volje, kajti vsakdo bo moral priznati, da še nikdar lso dolgovi, pa še tako malenkostni, rodili veselja, pač pa skrbi in nejevoljo. Vsi vemo, da smo še daleč od tega in da bom0 morali prebresti še marsikaj težav in neprilik, da bo v ten1 pogledu boljše, s čimer pa ni rečeno, da ni naša sveta dolž' nost, da za tem čim bolj stremimo in se skušamo kolikor tolik0 uravnovesiti. Tako poedinec kakor naša zajednica zadruga sffl0 poklicani, da skrbimo in gledamo na naš skupni interes in šte-dimo kjerkoli mogoče in ne lezemo v dolgove tam, kjer bi lahko kaj utrpeli. Omejiti se moramo kolikor mogoče in nabaviti reS samo to, kar neobhodno rabimo in pri tem gledati, da bo to, kar smo kupili, res solidno in za nas vredno tega, kar smo potrošil1 od našega težko zasluženega denarja. Ako se bomo vsi zavedali svoje dolžnosti, ki jo moramo štorih na konsolidaciji razmer, v katerih živimo, bomo znali iz malega ustvariti veliko in se postavti na soliden in zdrav gospodarski temelj v našem gospodarstvu. Delniška družba pivovarne„Union“ Ljubljana Pivovarna in sladarna TOVARNA ZA ŠPIRIT IN KVAS vLiubljani I. poštni predal št 45 Podružn.pivovarna (prej T. GOTZ) v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelke, i. s. svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah Pekovski kvas (drože). Čisto rafiniran žpint Telefon: Ljubljana 2310 in 2311. Maribor,2023 Brzojavke: Pivovarna Union Ljubljana-Maribor Ker kot poedinec vsak zase ne bi pomenili ničesar, smo se združili v veliki zadružni edinici in kot taki pomenimo mnog0, vsled česar ne sme manjkati v naših vrstah nikogar izmed uaS' v Plemenite duše plačujejo zaupanje s hvaležnostjo, nizk® s preziranjem. VREDNOST PERUTNINARSTVA. Perutninarstvo (umna reja perutnine) je brez dvoma jako važna panoga v našem gospodarstvu že radi tega, ker se ji posveča lahko brez večjega rizika posebno mali človek in prav Posebej še naši tovariši železničarji, zlasti na deželi. Ravno-tako kakor je za našega malega kmeta reja perutnine skoro življenskega pomena, tako je lahko za našega človeka koristna plodonosna, ker mu njegov trud poplača v prav obili meri, ako se je lotil te panoge gospodarstva pametno in resno. Ma-Jemu kmetu je perutnina vir hododkov, s katerimi .krije do_ Piala vsakdanje potrebe, ki jih ne more pridelati sam in jih Ptora kupovati. Težko si je danes zamisliti na deželi kmečko hišo, kjer bi ne bilo dohodkov iz prodaje jajc ali perutnine same. Kmetica, ki se napoti v mesto po opravkih po največ vzame s seboj jajca, ki jih je že preje v ta namen prihranila 'h jih v mestu proda več ali manj ugodno in to prodajo si je kot skrbna gospodinja vzela že prej v kalku1acijo. Točno ima svoj Program, da mora kupiti ali ruto, ali to in to za otroke, za družino in preračuna si toliko in toliko bo izkupička in lahko se kapo tim na pot, ki je že sama po sebi vezana s stroški, kajti Splačala se bo ta pot. In da ne bi imela možnosti te kalkula-cije, bi ji ravno ta vsota manjkala in težko je povedati, od kje hriti te potrebe. Prav nič drugačna ni kalkulacija pri tem, ako se računa na to, da pokupi jajca kakor kokoši potovka, ki stal-ko obide svoj rajon in že računa, koliko bo dobila tu ali tam, ha se ji bo pot izplačala. Ta način eksploatacije perutnine prav Sotovo še ni dosegel viška in gotovo je mogoče s prodajo pe-l'utnine in jajc doseči boljše uspehe, ako bi se prodaja tega artikla smiselno organizirala. Bolgarski železničarji imajo vzorno krej eno zadrugo, ki na eni strani skrbi za pravilno in umestno Produkcijo, na drugi strani pa oskrbuje pravilno racionelno Prodajo produkta. Njihov izvoz jajc je na svetovnem trgu uva-ževan in jim nosi obilne koristi. Da je potreba jajc v splošnem velika, nam ni potreba posebej poudarjati, saj so neobhodno potrebna v gospodinjstvu ki v industriji. V isti meri kakor porabimo od perutnine meso in jajca, po-rabimo tudi perje, ki je visoke vrednosti, posebno puh za pol- njenje blazin. Odpadki perutnine so izborno gnojilo, ki ga visoko čislajo vrtnarji. Istotako, kakor je perutnina plodonosen predmet za producenta, tako je perutnina važen predmet za trgovino. Nastale so posebne trgovske tvrdke, ki se pečajo > predvsem z izvozom perutnine, bodisi žive ali zaklane, ali z izvozom jajc. Znano je, da so štajerski kapuni in pulardi visoko cenjeno izvozno blago. Naša država kot agrarna država producira milijardne vrednosti na poljedelskih produktih in živini. Pri našem izvozu je eden najvažnejših predmetov perutnina in jajca, saj smo, kakor kaže statistika, izvozili v letu 1930. 48,852.764 kg perutninarskih proizvodov v skupni vrednosti 785,164.914 Din. Ta visoka številka je sama po sebi dovolj jasen argument, ki govori dovolj krepko o vrednosti perutninarstva. Pri vsem tem pa moram0 poudariti, da bi mogli pokazati še mnogo več, ako bi se lotili te panoge gospodarstva resneje in jo organizirali tako v produkciji, kakor v oddaji na trg. V perutninarstvu leže še veliki zakladi, samo potrebno je pričeti s pravilnim delom in smiselno organizacijo v produkciji in prodaji. Mnogo se je že storilo in mnogo se dela na tem polju, ali predvsem je treba zainteresirati tako kmeta, kakor vse druge, ki bi imeli priliko, da se temu posvetijo. Pri tem mislimo prav posebej na naše tovariše železničarje na progi, ki bi v tem vprašanju storil' lahko mnogo, pri čemer bi mnogo koristili sebi samim in skupnosti. Pametno bi bilo, ako bi si ogledali delo, ki so ga napravili bolgarski železničarji, ker bi se mogli pri tem od njihovi!1 skušenj precej naučiti. Ako bi se železničarji lotili te panog® in bi si organizirali smotrno perutninarstvo, bi lahko marsikaj profitiral pri njih kmetovalec, ki bi se učil pri njih ceniti to, kar še danes nekako zanemarja in mu je prav postranskega pomena. Zadeva se je že tretirala na merodajnih mestih v vlad' in izgleda, da je pričakovati od vlade v tem pogledu razume' vanja in podpore. Kakor izgleda, perutninarstvo kot nekako malo in nepomembno gospodarstvo, bi se dala torej iz njega ustvariti velika produkcijska ustanova in mi zadružniki bomo tako stvar vedno pozdravili, saj smo vedno stali na stališču, ustvarjati gospodarstvo malega človeka in naš novi zadružni zakon je odprl v okrilju našega zadružnega pokreta možnost razvoja in procvita tud' perutninarskih zadrug. Potrebno bi bilo, da se najdejo Ijudj®; ki bi imeli za to smisel in dovolj organizatoričnega duha in "i se stvari lotili, kajti uspehi od resnega in poštenega dela ne i1* mogli izostati. Glasilo Nabavljalne zadruge »Zadrugar« je temu vprašanj" posvetilo vedno svojo pozornost in bo tudi v bodoče stalo 110 tem, da bo stvar propagiralo in služilo kot informativen orga" za naše perutninarje, ker s tem propagira idejo samopomoč potom pozitivnega dela na gospodarstvu malega človeka. Iv. Milčinski: O FRAKOVCIH IN ALKOHOLU. (Za post in pokoro.) Da, moji srčki, svet je neznansko velik! Skoraj nič ga ne Poznamo in kolikor ga sploh poznamo, ga pravzaprav tudi ne Poznamo. Kajti smo ljudje in gledamo svet le kot ljudje, človek pa ni sam na svetu, nego je poleg njega še nešteto drugih bitij; vsako ima svoje oči, lahko ima slabše, lahko ima boljše! ščurkom n. pr. ne služijo samo oči za gledanje, nego imajo posebni dar, da vidijo z vsem telesom! In recimo, da bi bil kak ščurek kratkoviden, potreboval bi očala ne samo na oči, nego na vse telo — kje dobiš taka očala! Nekatera bitja Pa lahko da sploh nimajo oči, ker jih ne potrebujejo. Enako so različnim bitjem različna, ako jih sploh imajo. Takisto ušesa ih nos in marsikaj drugega. Pa ne more biti drugače, nego se vsakemu bitju drugačen vidi svet oziroma tisti košček sveta, ki ga vidi ali občuti. In mislim, če bi druga bitja pisala zemljepis in naravoslovje in zgodovino in higijeno in katekizem, he bi bile te knjige prav nič podobne našim knjigam. Vzemimo ščurke, kdo ve, kakšen se svet zdi ščurkom! Mislim, da se jim zdi čisto drugačen kakor nam. N. pr. nam se ščurki zdijo gnusni in nadležni. Kadar milo-stiva gospa inšpektorjeva ščurke zagleda, koj jo zgrabijo srčni krči in najrajši sploh ne vstopi v kuhinjo. Namreč tam imajo inšpektorjevi ščurki svoj dom in zavičaj. Spat pa hodijo v kot pod ognjišče, tjakaj, kjer je v zidu razpoka. To razpoko bi bilo treba zamazati, je dejal gospod inšpektor in modro pripomnil, da se s samim jezikom ni še nikoli nikoder zamazala nobena razpoka. V soboto je bilo, ob sobotah dobiva gospod inšpektor golaž za večerjo in k golažu vrček Piva. Pa se je zgodilo in je v golažu našel ščurka. Silno je bil ogorčen in je dejal, da se to ne strinja z njegovim dostojanstvom niti ne z nauki »Slovenske kuharice«. Tudi gospod inšpektor tedaj ne ljubi ščurkov, nego se mu »de nespodobni in neokusni. ščurki pa so nemara drugačnega mnenja. Mislim, da milijo, da so prvi na svetu in da je svet samo zaradi njih. In seveda pri ščurkih ščurkom tudi ni ime »ščurki«, nego imajo kako lepše ime, n. pr. »frakovci« zaradi slavnostne črne obleke, ki se z njo ponašajo vsi in vsak dan, naj je petek ali svetek. Ljudem pa morebiti pravijo »ščurki«. Ako sploh vedo ib poznajo, da so ljudje. Ne vem, če kdaj vidijo celega človeka-Morebiti vidijo sanao njegove noge. pa še teh ne celih, nego vidijo samo črevelj ali črevlja podplat. Pa ima pri njih človek lahko tudi ime »podplat« ali »škarp« in se jim podplat ali škarp vidi kot nekaj zelo nadležnega in gnusnega. ščurki resnično nimajo povoda, da bi v kateremkoli pogledu šteli ljudi za prijetne in koristne. Nego mislim, za ščurke in z njihovega vidika so ljudje vsi in brez izjeme zgolj šiba božja, kakršne so za nas potres ali povodenj, kobilice in kuga ali oni vihar, ki se mu pravi tornado. In ni zoper nje drugod pomoči, nego v molitvi. Da, da, srčki moji, prečuden je ta svet! En sam svet, Pa je vendar za nas čisto drugačen, kakor je za ščurke, in ie enako za nešteto drugih bitij neštetokrat čisto drugačen. Le, kar se tiče alkohola, je svet čudovito enak za ljudi in za druga bitja in bom o tem povedal histerijo v pouk ih svarilo. O, za tak pouk in to svarilo ni primernejšega dne, nego je sveti postni čas, ko so duša in želodec in socialne razmere jako klavrne in zato naklonjene kesu in pokori. Pri inšpektorjevih so tedaj imeli ščurke ali kakor so se sami imenovali, frakovce, in so imeli frakovci dokaj udobno stanovanje v kuhinji. Mislili so, da jim je udobno to domovanje naklonila majka narava, kajti kakor rečeno, frakovci sploh ne poznajo ljudi in ne vedo, da so ljudje oni, ki gradijo hiše in da jih gradijo le za ljudi in ne za frakovce. Spali Pa so, kakor takisto rečeno, pod ognjiščem v zidu, v majhni razpoki. Seveda ne smete misliti, da so imeli vsak svojo posteljo na štirih nogah, s žimnico, odejo in blazinami — take postelj6 so nepotrebna človeška nečimurnost — nego so spali kar v kepi drug na drugem. In so spali po dnevu, kajti, kakor rečeno-svet je jako čuden: kar je človeku dan, frakovcu šteje za noč-človeku noč pa jim šteje za dan, tačas zapuste svoj kot pod ognjiščem in gredo v ličnih svojih frakih po vsakdanjih poslih in potih. Vsevprek oblezejo kuhinjo in obedujejo, kar jim ponudi ljubi stvarnik, ki skrbi tudi za ptice v zraku in za lilij*5 na polju. Marsikateri se povzpno še na ognjišče, na police, v lijak, v vodovodno školjko; brez nezgod jim pač ne minejo taki pohodi, ta zdrkne v lonec, ki iz njega ni rešitve, drugi utonete e tj i pade še v živo žerjavico. Tako je pač življenje, odprta noč in dan so smrtne kose vrata. In niso te stvari delale kal preglavice krepko se razvijajočemu rodu frakovcev v kuhinj* gospoda inšpektorja — mislili so pač: te žrtve so neizogibne ih morajo biti zaradi statistike in mesečnega izkazila nezgod. Pa so živeli zadovoljno in v miru. Dokler ni prišel alkohol. To je bilo oni dan, ko je gospod inšpektor naletel v golažu takega gospoda s frakom. »Brr!« je dejal, »sit sem, niti pivo ne diši!« in je pustil golaš in pivo, šel je spat in so mu dali vročo opeko na želodec. Milostiva je dobila srčni krč, kuharica pa je bila nova je povedala: »Kjer šem služila poprej, smo jih tudi imeli, Pa mi je gospa za vsakega obljubila petindvajset par, pa sem jih odpravila«. Je rekla gospa: »Oh, a|li s parami se preženo, — kar Preženi jih, naj stane, kolikor hoče«! Pa je kuharica vzela pivo, ki je bilo ostalo gospodu, zlila Sa je v široko posodo in jo nastavila pod ognjišče. Iz trsek je Napravila brvi od tal na vrh posode. Prišla je noč, frakovcem dan. Prilezli so iz luknje, drugi 2a drugim, si omeli oči oziroma ves život in se napotili, da se razkrope po kuhinji. Holaj, nekaj dehti, tako prijazno ni še dehtelo nikdar Pikoder! O, frakovci imajo izboren tudi nos, dokaj boljši je, nego človeški, koj zvohajo vsako reč, ki se jim obeta za pod zob in skozi grlo. In že so vedeli: todle dehti, todle treba gori! Pa se je oglasil star sivi gospod: »Svarim Vas, gospoda Jhoja, poznam to reč, pivo je, alkohol! Zgodilo se je in sem 2e padel vanj. O, kako je bilo dobro! Toda sem se le po naključju rešil iz posode, vsi drugi so klavrno poginili. Sladak strup je alkohol, bojte se ga, najhujši je sovražnik našega rodu!« Tako je govoril in branil. Toda je tudi njega mikal zapeljiv vonj in mu zbujal sladke spomine. Pa je pričel lesti po Prvi kvišku: le za eno nosnico ali dve, si je dejal, da bo z roba Posode zajel čarobnega vonja, pa se bo zopet vrnil! Kvišku le lezel in ves čas druge svaril in odganjal. Poslušali so ga z grozo in mu radovedni sledili in ko je prišel na vrh mu ni Palo drugače, nego se je spustil doli, in tudi drugim ni dalo Prugače in so sledili za njim — tužna jim majka! Ne eden se ni vrnil iz pijanega brezna! Zjutraj jih je preštela kuharica, šestintrideset jih je bilo, kar da devet dinarjev. Z veselo vestjo je pozvala milostivo, ki pa je dobila srčne krče, in je prišel mesto nje gospod inšpektor. Lastnoročno jih je poštel, mrke v rjavem pivu. »Br!« Potrdil je, da jih je šestintrideset, ter izplačal temu številu Ustrezajočo dinarsko valuto. Nakar jih je kuharica iztresla skozi okno na dvorišče. Sledeči večer se jih je ujelo za enajst dinarjev in petindvajset par. Frakovci imajo svojo pamet — holaj, so si Pejali, onih ni nazaj, to kaže, da se jim dobro godi! Zakaj se HI ne bi dobro godilo še nam! Premotil jih je pijani vonj in so šli, od koder ni vrnitve. Tretji večer je nesel kuharici osem dinarjev, potem pa !! je dan za dnem padal rabeljski zaslužek — rabeljski zaslužek namreč s frakovskega vidika, dočim je bil s človeškega stališča njen zaslužek spričo snage in higijene in golaža jako častit in hvalevreden. Potekel je teden, v soboto pa je prišel hišnik, da je zama' zal razpoko s cementom in steklenimi drobci. črno obrobljeni so oni dnevi v zgodovini frakov cev; okoli stopedeset iz njihovega rodu je storilo nelepo smrt v kremP' Ijih demona alkohola. Seveda, gospodu inšpektorju in njegovi milostivi je bila všeč ta reč. čuden je pač naš svet: ljudje se prav nič ne oz|' rajo na dobrobit ščurkov, kakor se žalibog tudi ščurki ne ozi' rajo na našega. V soboto so prinesli gospodu inšpektorju k večerji zopet vrček piva. Pa se je stresel: »Brr!« in je dejal: »Ali je kak ščurek notri?« In se ni vse žive dni več dotaknil piva, nego je rajši P^ bngve kako brezalkoholno brozgo. Tako je prav in lepo. Zaloga vsakovrstnih žepnih, stenskih budilnih ur svetovnoznanih znamk, kakof Schaffhausen, Omega, Doxa itd* Precizna delavnica za popravila ur. Delo točno solidno in prot1 garanciji. _* Železničarji znižane itene* Anton Kaifež, urar Ljubljana, Miklošičeva cesta 1* Tone Justin: PROGA. Drvi brzovlak po glavni progi in mineva čuvajnice, postajice, postaje. V določenih presledkih, kot kolesje v uri ustavljajoč jih za seboj. Včasih se ustavi za čas in hiti naprej z še večjo brzino kot da mu je žal za izgubljeno zamudo, ki je padla ob potu iz življenja v življenje. Saj isti se ustavlja samo v srcih življenja, v mestih, a podeželje je zevajoče dolgočasje, a sama proga celo — številka kilometerskega kazala, brezpomembna za svet, absoluten nič. Le redkokdaj se ozre zdolgočasen potnik skozi okno z oholo zaničljivostjo na figurice z modrimi in rdečimi čepicami, ki stoje v stavu »mirno«, menda samo radi njega in niti ne pomisli, da radi ene teh smešnih figuric, ki bi jih najraje obmetaval z oranžnimi lupinami, lahko zleti naslednjo minuto on in nebroj drugih potnikov v neko oviro in zdrvi nato v prepad, ki ga izenači v kaosu s kaosom... Nekaj čudnega je proga in kdor ni živel na njej izvesten Čas, si je ne more niti zamisliti, niti življenja na njej. Gospoda iz mest jo prezira, kot vse kar živi ob njej, kot nekaj nam manjvrednega, zaostalega in ji hoče dokazati vedno svojo nadmoč v vsem. Toda proga živi posebno življenje, neodvisno, samostojno, intenzivno. Vsako poslopje ob njej je celica glavne žile, ki vodi v srce, razdeljena zopet v celice, ki so zopet samostojne in največkrat nimajo ničesar skupnega, sorodnega — kvečjemu sovraštvo. Ljubezen redko. Toda vse čutenje, čuvstvovanje in strasti na njej so globoke, intenzivne, brez površnosti in skup vse te glavne žile je pesem brzojavnih žic, ki jo slišimo, ako približamo uho brzojavnemu drogu: Hlastno bežeča, iskajoča v nedogled, neprestano pevajoča in vriskajoča nerazumljive simfonije neštetih različnih duš, ki utihne le, kadar se potrgajo žice. Toda taka prekinitev traja le kratek čas in pesem zveni Potem nemoteno naprej, neutrudljivo vztrajno, kot klic po življenju. Dolgo vrsto let sem živel na progi, zato jo razumem in oluščim z lahkoto še tako trd oreh ter spoznam jedro v njem. Oluščim, ne razbijem kot je to navada in se s trdo ljusko razbije največkrat tudi zdravo in dobro jedro. Po osmih letih sem srečal tovariša iz glavne proge I. reda bivše M. A. V. železnice, kamor me je vrglo po prevratu ob priliki čiščenja madžarskih uradnikov, ki so delali pasivno rezistenco in ustvarjali po Hrvatskem do skrajnosti obupne razmere v celokupnem prometu. Kot je ob takih prilikah navadno, sva prerešetala tedanje dogodke in življenje in se spominjala znancev in tovarišev dotičnega mesteca, kjer sva službovala. »Da se je Jeno B. ustrelil, ti je seveda znano,« me je vprašal nenadoma tovariš. Začudil sem se, ker tega res še nisem vedel: »Zakaj pa? Karambol? Blagajna?« Odkimal je: »čudno, da ti tega ne veš — mislil sem, da sta bila prijatelja. Tudi mi smo mislili na blagajno, toda škon-tracija je pokazala vzoren red in točnost in vzrok tega dejanja nam je ostal vsem uganka. Saj gmotno je stal zelo dobro, ni bil niti pijanec, niti kvartač, še manj je moglo biti vzrok rodbinsko življenje. Splošna sodba je bila, da se mu je omračil um.« »Pa ne veš nobenih podrobnosti o tem samomoru?« sem ga vprašal napeto. »Samo golo dejanje, nič drugega. Ob osmih zvečer sem prišel na postajo, da prevzamem nočno službo od njega. Ni ga bilo v prometni pisarni, čeprav je bila pismena predaja službe v vseh točkah gotova in podpisana. Prečital sem jo in podpisal prevzem službe ter šel nato v blagajniško sobo, misleč da se nahaja tam pri predaji iste. Slonel je na pisalni mizi s prestreljeno glavo, v roki službeni samokres 9 mm. Moreš si zamisliti, kako sem poskočil n vzbunil postajo. Bil je mrtev in ostalo nam ni drugega kot žalostne formalnosti ob tako redkih prilikah. Vsa naša ugibanja so ostala samo ugibanja, ki niso posvetila niti najmanje tajnosti in temo njegovega čina, ker kot veš, je bil absolutno nepristopen za vsakega in ti si bil edink ki je sploh prišel v njegovo stanovanje in s katerim je govoril gotovo malo bolj resno in intimno. Mogoče bi ti našel ključ v to tajno?« Pri zadnjih besedah me je gledal napeto v pričakovanju. »Jaz? Verjemi, da je meni istotako uganka njegov čin ko^ vam vsem. Ker, v kolikor je govoril z menoj resno, se to gotovo ni tikalo njegove osebnosti ter bi iz vsega ne mogel storit1 nobenega zaključka za razčiščenje njegove smrti.« »škoda. Mislil sem, da zvem kaj več od tebe,« mi je odvrnil z naglasom, s katerim je jasno izražal svoj dvom o moji trditvi, ki pa me ni motil niti najmanje. Najin daljnji razgovor pa ie nekako zapel in izgubil na iskrenosti, ter sva se kmalu skoro hladno razšla. Njegov dvom je bil upravičen. Toda čemu bi razkrival nekoga tajne, samo da napasem tujo radovednost in zadovoljim senzacij željni sodrgi? Res, da je on mrtev in da sta se njegova žena in sin odselila na Madžarsko; ali ostal je njegov spomin ib zaupanje, ki ga je imel do mene in tega nisem hotel zlorabiti tedaj. Njegova žena? Ne, to je bil najbolj čuden zakon kar sem iih dosedaj srečal v življenju, ali tudi on je bil skrajen čudak, ali pa je vsaj izgledal tak za svojo okolico in družbo. Bil je splošno nepriljubljen, v družbi kot med tovariši, čeprav je bil do skrajnosti vesten, natančen in kolegijalen tovariš. Ali imel je nekaj v sebi in na sebi, kar je odbijalo in ravno to je hotel on sam. Ves njegov nastop, a predvsem obraz |b postava je bila do skrajnosti porogljiva maska, polna cinizma ib zasmehovanja, ki ni štedila nikogar, za katero sem pogledal ^bogoče edinole jaz sam, ter me je ravno radi tega visoko cenil ib se mi tudi mnogo zaupal. Prepričan, da mu vračam milo za drago, vsaj kar se tiče medsebojnega razumevanja ter diskrecije in v tem se ni motil. Največ pa je pripomoglo njegovemu zaupanju to, da je čutil, da sem isto nezaupen tujec med tujci, iri nima namena vtikati se samovoljno iz gole radovednosti v tuje življenje, še manj pa dovoli to drugim v pogledu samega sebe. Tako je nastala med nama neka prijateljska,-nesebična vez, ki je, rekel bi skoro samo še v pesništvu, ali bolje rečeno: včasih v naših skrivnih željah. V ostalem je bil to mož visoke kulture in iz najuglednejše budimpeštanske družbe, ki si je sam izbral ta poklic in to mesto med tujci, za njega mesto Popolne izolacije in pozabljenja, v katerem je hotel utoniti in le tudi utonil. Vest o njegovem koncu me je zadela, čeprav sem jo pričakoval preje ali pozneje, vendar pa nikakor ne tako kmalu. Do najinega zbližan j a pa je prišlo čisto spontano neki večer, ko sem bil prvič v njegovem stanovanju, kamor me je povabil, da mi razkaže razne njegove spomine in trofeje iz Orijenta, do katerega sem imel vedno veliko zanimanje. Vodil me je baravnost v njegovo sobo, kjer sem našel mlado ženo in dečka 4 let, ki je bil izklesan on. Vzdignil je dečka brez ceremonij Visoko v zrak in ga predstavil: »Moj sin,« ter ga izročil takoj bato ženi, kateri je naročil v madžarskem jeziku popolnoma kratko: »čaj, cigarete in mir.« Naslednji hip sva ostala sama 'h s porogljivim nasmeškom me je vprašal, da li sem razumel, kaj je rekel ženi. Pokimal sem in si mirno prižgal ponudeno cigareto. »In vi se temu ne čudite?« me je vprašal oprezajoče. »čemu?« sem ga zavrnil. »Vsaka stvar ima svoj vzrok in Prav in ono, kar se ne tiče direktno mene prepuščam drugim, da si uredijo po svoje, kot se jim dopade. Vam posebno pa se Pe bi čudil, da imate harem ali pa sužnje v svojem domu. Spre- jel sem vašo gostoljubnost in znal jo bom ceniti, a vaš način življenja je popolnoma vaša stvar, ki ne briga nikogar drugega«- Pokimal je resno: »Da, ali družba misli drugače. Zamahnil sem prežimo z roko: »Toda vi ste kot pravi Anglež »outsider« in se prokleto malo brigate zanjo.« Pogledal me je z ostrim predirnim pogledom in vsa porog' Ijivost je zginila iz njegovega lica: »A iz čega vi to zaključujete, utemeljujete svojo trditev?« Skomignil sem z rameni: »Trdim in to samo oko v oko ono kar vidim in čutim. Kako in zakaj ni važno. Lahko tajite, ako hočete, prepričali me ne boste. V ostalem sem se odzval vašem'1 vabilu radi vas samega, ker me zanimate vi in ne vaš način življenja ali njegov vzrok. Sicer pa tudi vi gledate v meni »out-siderja«, drugače ne bi sedel sedajle v vaši družbi«. Njegova žena je prinesla čajni pribor in škatljo cigaret, razložila vse brez besed na mizo in s tihim naklonom odšla. »Imate prav«, je povzel, ko so se zaprla vrata tiho za njo, »in da nisem iztisnil iz življenja že ves sok, v katerem sem mogel najti še morda kapljico naslade ali gnusa, z vami bi mi bilo užitek potikati se še enkrat po svetu, žalibog je v meni že vse prenasičeno in ne prenesem več ene in iste pijače, pa naj i>0 servirana v še tako rafiniranih varijantah. Izpljunem jo z gnusom čim sem jo okusil in zame ni ničesar novega več. Zato sem si izbral ta discipliniran poklc točne ure, ki jo ustavim ob svojem času s pretrganjem gonilne vzmeti. Da v tem ni ničesar čudnega. Kot edinec bogatih starišev sem si že od mladih nog privoščil lahko vse kar sem poželel in moja nemirna narav se je poslužila vseh dobrot in sladkosti v polni meri. Pretaknil sem ves svet za novimi senzacijami in kar mi je bilo danes novo, mi je bilo jutri staro, izživljeno, brez vrednosti. Tako sem ostal brez staršev še razmeroma mlad, vendar dozorel, da sem znal ceniti ogromno premoženje, ki mi je ostalo po njih in ga nisem brezglavo razmetaval. Nastanil sem se stalno v Pesti obkrožen od dragih prijateljev, neznanih sorodnikov in lepih žen, kot od šakalov iz katerih oči sem jasno čital Pre' žečo žejo in glad za mamonom. Ali je potem čudno, da sem dvomil nad vsakim čuvstvom, iskrenostjo in nežnostjo in iska z režečim porogom sebične namene celo tam, kjer jih v resni01 ni bilo? V onem času sem spoznal ženo, ki me je omamila z vsem svojim bistvom, kot nas omami duh opojne rože, katerega vsrkavamo vase in se opijamo od neznane blaženosti. Bila je žena mojega prijatelja in kot se je ona sama zaljubila z vso el°' mentarno strastjo in nežnostjo ženske duše v mene, mi je pi’00' lagala ločitev zakona s svojim možem, ki ji baje ne bi dela nobenih preglavic in težkoč pri tem. Odbil sem v svoji perverznosti s porogom in ji izrazil svoj dvom nad iskrenostjo in nesebičnostjo njenih čuvstev. Videl sem takoj, da sem šel predal0 ’ h% ali bilo je prepozno. Globoko užaljena in s ponosom mi je zagotovila, da mi dokaže ničevnost mojih dvomov. In dokazala mi ie. Naslednje jutro sem bral v časopisih o njeni tragični smrti: vrgla se je iz neznanega vzroka skozi okno petega nadstropja to obležala mrtva in razbita na pločniku. Isti dan sem odpotoval, ali njen spomin me je zasledoval vsepovsod do danes. Potem dobrih zvez sem si osigural to neznatno službo in živel popolnoma neznan med tujci. Hotel sem samo še zakoni-toga naslednika mojemu premoženju in v to svrho sem napravil popolnoma trgovski kontrakt s svojo ženo, ki me pozna v ostalem manj e od vas, ali se drži točno mojih želj in je v vsakem oziru dobra vzgojiteljica in mati mojemu sinu. Razume se, da so bili tukajšnji ljudje sprva skrajno radovedni na moj zakon in poskušali prodreti v moje intimno življenje, no brez Uspeha. Sedaj so se že privadili, tem lažje, ker je poleg obvez-hosti radi neznanja tu običajnih jezikov moje zakonite žene vsak kontakt nemogoč, a mene itak poznate«. Nasmejal se je z običajno porogljivo masko in spremeni) razgovor v smer radi katere sva se največ sestala. Več let je poteklo od tega razgovora, toda on mi je še vedno živo pred očmi in kadar se spomnim nanj, prisluhnem k brzojavnemu drogu in slušam iz njega nerazumljivo, neutešno pesem tisočev neznanih duš, ki bežijo za svojo usodo. »Sll ■■ m ^ V pozorr Za najcenejši nakup vse železnine, kakor okov za pohlšiv o In stavbe različne pločevine, kuhinj-za ske posode, orodja poljedelstvo In obrt, štorfe in lepenke, peči, vodovodnih cevi in armature za Inštalacije Vam priporočamo tukajšnjo firmo: ŠOŠTERIČ. PETAN & ERKER TRGOVINA Z ŽELEZNINO V^LJUBLJANI Resljeva c. 20 Telefon 2464 Franja Ocvirk mesarija, prekajevalnica mesa in izdelovanje kranjskih klobas Ljubljana Vsak dan sveže prašičje meso, slanina in teletina FRANC ZORN d* z o, z, LJUBLJANA Lepodvorska 23 Izdeluje nahrbtnike (Ruck-sacke>, žoge (lopte) aktovke. Šolske mape in šolske torbice, športne jermene in vrečice za trg —... —.... - JUGOSLOVANSKE TEKSTILNE TVORNICE MAUTNER D. D. PREDILNICA LITIJA Telefon štev. 1 Tkalnica Sv. Pavel pri Preboldu Telefon štev. 1 •• Proda jalnica: ZAGREB TRG KRALJA PEERA 6 Telefon štev. 66-95 OCARINI JENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova c.9 (nasproticar narnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno ^pfrEMRKD SSovenija Triglav Najboljša in najcenejša kolesa IUGOSL STEltt T0V4R1E družba z o. z. Ljubljana, Frankopanska 21 Telefon %i. 21-81 Prodajalna: Miklošičeva c. 36 Telefon 33-87 M. LAZAR, LJUBLJANA Rimska cesta 21 (tik za dramskim gledališčem, v lastnem poslopju) izdeluje in prodaja vsakourstne pletenine kakor telovnike, soiter/e, čepice, dokolenice, cele obleke itd. o različnih kvalitetah in po najnižjih cenah ZADRUGARJI! Zahtevajte v vseh zadrugah in trgovinah samo čajne mešanice znamke „Č A. I A. JV K A“ katere |so sestavljene iz najboljših čajnih vrst GLAVNA ZALOGA PRI TVRDKI: FRANC KOVAČ, Ljubljana, Poljanska cesta 29 trgovina s čaiem »n dišavami na veliko izdelki kemični Ivan Lapajne priporoča „SVETOL“ neprekosljivo čistilo za kovine, okna in zrcala, ,J A DR A N“ - kremo, „HUBERTUS“~mast, PARKETNO voščilo in „RO YAL“ parket in lino-leum tekoče čistilo Za čiščenje krvi, proti slabi prebavi želodca in črev deluje izvrstno Planinka zdravilni čaj. Dobiva se v vseh lekarnah na izrečno zahtevo Planinka Caj BahOVeC** v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom izdelovatelja Lekarna BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg | KROIAŠTVO] CIVILNE OBLEKE VSEH VRST IN UNIFORME IZDELUJE PO MERI SOLIDNO IN NAJCENEJE ZA ČLANE NABAVLJALNE ZADRUGE ANTON TOMŠIČ Ljubljano, Slomškova ulica 6 R. PEVEC TRGOVINA S ŠPECERIJO IN GALANTERIJO TER S POLJSKIMI PRIDELKI, IZVOZ VINA, SADJA, JAJC, SUHiH GOB V ORMOŽU TELEFON ŠT. 4 - Brzojavi: PEVEC ORMOŽ ŽELEZNIŠKA POSTAJA ORMOŽ | Zahtevajte povsod ♦ nogavice znamke j „Gorciicf“ z Za kvaliteto teh nogavic jamčimo, ker so | izdelane iz najboljšega angleškega sukanca Ustanovljeno leta 1839 L. Mikuš, Ljubljana Mestni trg štev. 15 Telefon 22-82 Dežniki Na malo Na veliko Preobleke Popravila MARMELADE: mešana „Nektar“, marelična, jabolčna in češpljeva, malinova marmelada (Jam). Brusnice. SADNE SOKE: malinovec, citronada, oranžni sok itd. ESENCE: rum-esenca itd., priporoča: Srečko Polnili in Jrug Ljubljana, Metelkova ulica št. 12 ZAHTEVAJTE CENIKE! Breznik & Fritsch trgovina z železnino Lastnik Venceslav Breznik Ljubljana, Stritarjeva ul. 7 ^ svojo bogato zalogo KJ železnine, kakor tudi © vseh potrebščin za -j obrt. Samoprodaia svetovno znanih ® .Zephir1-peči, najboljši« ših '.a kurjavo z drvmi. Samoza loga jeklene h kuhinjske posode rv ..SILIT« J AAAAAAAAAAAAAAAAAA^ SIDOL PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO v yvyyywywwyyyvwwwywvwyyvwT Velemesarija FRANC SLAMIC LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 6 priporoča: Najfinejše sveže meso: volovsko, telečje, prašičje, štajersko perutnino. Delikatesne mesne izdelke: hrenovke, safalade, kranjske klobase, praško šunko, razne salame, pečenice in krvavice. Izborne mesne konzerve in paštete, ki so najprikladnejši in najokusnejši provijant za potovanja in izlete. -...= Cene nizke! Točna postrežba! ORIGINALNO HLAČE VINO ..SACiEIA" firme „ C OTON- g.l., Ljubljana Rt fe najboljša, ima stalno na zalogi v svojem manufakturnem oddelku Nabav-Ijalna zadruga uslužbencev drž. železnic, Ljubljana s PRVO JUGOSLOVENSKO IZDELOVANJE DROŽ (KVASA) Mttri/« Vollz - K c> sme vi LJUBLJANA Frančiškanska ul. 6 Telefon štev. 38-12 KAJ SE RADO POZABI: Članska številka Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic Ljubljana ........ članska številka Kreditne zadruge ....... članska številka Stavbne zadruge številka železniške legitimacije >> žene .... otroka > J >> >> j > j j »» >> >> >> .................................... številka stalne brezpl. karte ....... številka ure ..... „ ovratnika ........................ „ kolesa „ zavarovalne police .... „ rokavic „ hranilne knjižice „ čevljev OSEBNI IN SLUŽBENI PODATKI Priimek, ime: .......................................... Rojstni podatki: ..............................;.......... Rojen v: ................................................. Pristoj en: ..........................;................:.. Službeni značaj: ......................................... Službena edinica: ........................................ Vstopil v železniško službo: ......... Odlok štev. (Sl. N.) Nastavljen: ......................... Odlok štev. (Sl. N.) Preveden: ........................... Odlok štev. (Sl. N.) Rešitev Državnega saveta odlok štev.: Napredoval ... .... stopnjo osn. plače odlok: grupo ... »> >> ff >> odlok . >> tf ■■■ j ) )} >> >} >y a >> >» M >> >’ >> i» )) ••• »> >> ••• j* >) >> 5> )> *> >f . >> .•••• >> JJ ff „ 15°/o doklado dobil odlok odlok (Sl. 1.): 20°/o doklada priznana glasom odloka: Premestitve: Iz ............... v................ Odlok štev. 5 7 .............. > > ..........,... > > >> ..... 5 > .............. >> ...........; »> .............. Vojaška služba: ........ čin: ............................. Kadrski rok odn. prezenčna služba: ................... V vojni služil: ...................................... Sprejet v vojsko kralj. Jugoslavije: ......Sl. V. L. štev. vojničke isprave odn. legitimacije: ............ I. orožna vaja: .................................... II. orožna vaja: .................................... III. orožna vaja: ....•............................... Letne ocene: ............................................ Stanarina: .................’............................ Osnovna plača: ......................................... Položajna plača: .......................................... Draginjske doklade: ....................................... Rodbinske doklade: ........................................ Pavšali in dodatki: Naslov Nabavijalna zadruga uslužbencev državnih že'eznir, Ljubljana - Šiška.......................... Nabavlialna zadruga uslužbencev državnih železmc Ljubljana gl. kol............................... Nabavijalna zadruga uslužbencev državnih železnic Maribor kor. kolodvor........................... Štev. (2241 | 2641 2248 2061 Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana ..................... ................. Menza N. Z. U. D. Ž. Ljubljana ........ 2248 3139 NASLOVI. \'abavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, Mahničeva cesta 7, Ljubljana VII Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, podružnica Maribor, Frankopanova cesta 34 Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, podružnica Ijtibljana gl. kolodvor, Masarykova cesta 17 Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljub^ana. Masarykova cesta Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, Maribor, Frankopanova cesta 34 NASLOVI. KAZALO Stran Koledarski del — __ — — — — _______ 5—29 Tabelarični del za prejemke in izdatke _ _ ___ _ _ _ ________ 31—67 Rodovnik kraljevske hiše — — _ — _ ___ __ ___ ___ __ 68 Poštne in brzojavne pristojbine __ _______ 70 Takse in pristojbine — — _ — — _ — __ _________ ______ 74 Ob desetletnici (Ivan Deržič) ______ ___ _ 77 Slike iz naših zadružnih ustanov ____ ___ _ _ 87 Na što su položeni temelji »šiške«? (Vlad. Vujnovič) _ _ _ _ 88 Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev (Ivan Deržič) — 90 Fond za gradbo stanovanjskih hiš pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani _____________ 97 Gospodarske in socijalne ustanove železničarjev v Dravski banovini (č. S.) _____________ 98 Malo iz zgodovine podpornih društev (čerček Srečko) — — _ _ 111 O krizi in krizah (E. J.) — _ — — _ _ _ — _ _ _ 119 Gospodinjski in kuharski tečaj Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic ____ — — ___ ___ __ — _ — 125 Planinstvo in zimski šport v pomenu za našega železničarja _ — 129 Pomen zadrug — ____ — — — — ___ — _137 Nekaj o blagu (Mohorčič Fr.) _ — — — — _ — — _ _ 141 Gotovina ali kredit — — — — _ ____ — — — 144 Vrednost perutninarstva (Jakob Leher) — — — — _ _ _ 147 O frakovcih in alkoholu (Iv. Milčinski) _ _____ — — 149 Proga (Tone Justin) — — — _ — — — — — _ _ _ 153 Povest o stiku, prelji in lešnikih (Strniški) _____ — 158 Rešitev »Konjička« _ Diagonalna zastavica ______ 160 Mirkova mama (Ina) _ — — — — — — — _ — — — 161 Poslaništva in konzulati v kraljevini Jugoslaviji — — — _ — 166 Zadaj: Kaj se rado pozabi __ Osebni in službeni podatki — Seznam telefonskih naročnikov _ Naslovi. USTANOVLJENO 1886 TELEFON ŠTEV. 2266 £t. Šcivabon fjubljana Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina z deželnimi pridelki Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda CENIKI NA RAZPOLAGO ! oooooooooooooooooooooooooooooooooooo n O o USTANOVLJENA 1872 LETA O PRVA GORENJSKA TOVARNA SUKNA, 8 ODEJ IN PLETENIN g LOJZE KRISTAN § ZAPUŽE, p. LESCE o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Izdeluje vsakovrstno sukno in loden iz pristne domače in inozemske ovčje volne za moške in ženske obleke ter površnike. Raznovrstne posteljne in konjske koce — vse iz čiste volile. Velika izbira pletenin vse po najnižjih cenah. Prodaja na veliko in malo! O O O o o o § o ooooooooooooooooooooooooooooooooooog Natisnila tiskarna Meikur v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. MihAle**' ‘Pa.mu.k i platno ‘Dutjavesa poznata najbolja kakvoča! :>c>c>c>c>c>c>c>c>c>c>c3<;>c>c>c>c PRODUKTA TOVARNA ZA KIS • JEŽICA pri LJUBLJANI .Nlaiural-liis" (jedilni iz špirita) 3°/o> 12% ,ViiiaI>l