^•pSSriUS1”1 Cena 70 lir TRST, nedelja, 19. oktobra 1969 Leto XXV. - St. 244 (7438) V novo sezono Slovenskega gledališča S sinočnjo premiero v Kulturnem domu je Slovensko gledališče v Trstu stopilo v svo-Petindvajseto sezono. Ta poda-kk bi bil izrazitejši, če bi temu rekli četrt stoletja neprekinjenega delovanja. Slovenska narodna skup-nost v Italiji je v tem razdobju doživela pomemben proces, ki je bil |e delno pogojen procesu eko- nomskega zastoja Tržaške in Gorške. Benečija je bila že zdav-aai odpisana slehernemu procesu. Prašanje samega Trsta pa se v kalijanski zavesti danes pojavlja 8 Protislovnimi pojmovanji. Kar je do včeraj lahko zakrival zaslep-'Jeni nacionalizem, zadobiva danes Zaskrbljujoče znake velike krize, "lononacionalna politika zaprtih arogov, s svojimi kastami in nedotakljivim samovladjem je pri-yedla Trst na rob propada. Neki Julijanski novinar je pred dnevi o rrstu zapisal: «Problemi ostajajo vedno isti. Kriza pristanišča. Kon-Prenčna ogroženost s strani Ko-bra in Reke. Kriza v ladjedelni-cah. Izginjanje «hinterlanda». Trst °samljen, zadušen na tesnem o-Zpmlju,» Slovenski narodni skupno-sb Pa ni bila priznana važna vlo-Posrednika med dvema sveto-v°ma, niti ni bila nikoli valorizi-rana njena kulturna prisotnost. Posledica temu je bil avtohtoni razvoj. . Slovenskemu gledališču v Trstu bil leta 1964 priznan status »pridnega gledališča*. V naslednji sezoni se je ta status spremenil v status tako imenovanega «izrednega gledališča*. Državne subvencije so znašale in še znašajo forfetarno Podporo 10.000.000 lir na sezono. , a Podlagi starega deželnega za-°na št. 23 je bila priznana Slovenskemu gledališču v Trstu pod-"ra lir 10.000.000, nato se je ta Podpora povišala na lir 2.500.000 , a podlagi novega deželnega za-. ?na za kulturno delovanje pa je ua letos Slovenskemu gledališču v Trstu priznana podpora 10.000.000 1JJ- Sklep tržaške občine z dne • decembra 1968 je za leto 1968 Ponesel gledališču podporo 10 mi-,’Jpnov lir; ta sklep pa obvezuje _rzaško občinsko upravo, tržaško Pokrajinsko upravo in društvo * J°vensko gledališče* da skupaj stanovijo konzorcij «Stalno sloven-gledališče*. Ustanovitev »Stal-®8a slovenskega gledališča* bi po-enilo znaten korak naprej k nor-alizaciji, vendar zaradi krize, ki ' nastala v tržaški pokrajinski I^Pvavi, ni še prišlo do podpisa °nvencije, čenrav bo do tega prav 0 °vo v kratkem prišlo. . ble glede na svoj pravni status. Slovensko gledališče v Trstu adališeo slovenske narodne skup-“sti v Italiji. To gledališče, ki je najhujših časov povojne krize je VuSe d° danes delovalo v neure-nor eksistenčne nestabil- je izraz visokega kulturnega! •,-nt^n'^e8a nivoja. Temu gle-g0.!sču Pa morajo biti dani po-S|Jl’ da lahko opravlja svoje po-nstvo povsod tam, kjer prebivaj? Slovenci v Italiji. Toda na-Dri]ub javnopravnim sklepom in v ,pnanjem, Slovensko gledališče ske ^al^or sicer ostale sloven-Pan *u^urne ustanove, ni zasto-žeitv 1)0 Sv°jern predstavniku v de-nost ^orn's'ii za kulturno dejav-2 . ■ Deželni zakon štev. 11 z dne nJu 'ia letos predvideva tudi usta-g6l' ev fonda, ki naj bi pripomoči.. UsPosobljanju dvoran za gle-je h- .Pnedstave. S tem v zvezi vil0 * 7e 'zdelan načrt za popra-v«nd ne' naj bojkotirajo pošiljke j^^kega vojnega materiala, ter ^^fflaša 20. december za »dan ■rodne solidarnosti z južno- ^^biatnskim ljudstvom*. S SINOČNJE PREMIERE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA PO VRNITVI SOJUZA 8» Zaključen poskus skupinskega letenja treh vesoljskih ladij Zadovoljstvo v Bajkonuru nad opravljenimi znanstvenimi in tehničnimi raziskavami MOSKVA, 18. — Radio, televizija in agencija Tass so sporočili, da se je zaključil vesoljski polet treh «Sojuzov» s srečnim pristankom »Sojuza 8*. Tudi tretja vesoljska ladja je pristala v Kazahstanu, 14S km severnozahodno od mesta Karaganda, se pravi skoraj na istem mestu kot »Sojuz 6» in «Sojuz 7». Poveljnik Ščatalov, ki je tudi poveljeval »vesoljski trojki**, in njegov kolega inž. Jeliijejev sta zdrava in se dobro počutita. V nabito polnem Kulturnem domu je Slovensko gledališče odprlo sezono 1969-1970 z uspelo predstavo «Martina Krpana«. V glavni vlogi je nastopil Danilo Turk-Joco, ki je sinoči slavil petintridesetletnico gledališkega dela SPOROČILO STA DALI AGENCIJI «TASS* IN «NOVA KITAJSKA* Jutri se bodo v Pekingu zuielu pogujunju za rešitev kitajsko-sovjetskega mejnega spora v Sovjetsko delegacijo bo vodil V. Kuznecov, kitajsko pa Cao Kuan Hua PEKING, 18. — »Kitajska in sovjetska vlada sta dosegli sporazum, na podlagi katerega bosta kitajska irj sovjetska stran začeli pogajanja o vprašanju kitajsko-sovjetske meje na ravni namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Pekingu 20. oktobra 1969. Delegacijo kitajske vlade bo vodil namestnik kitajskega zunanjega ministra Čao Kuan Hua. Delegacijo sovjetske vlade bo vodil sovjetski namestnik zunanjega ministra V. V. Kuznecov.* To je besedilo sporočila, ki ga je danes objavila v Pekingu tiskovna agencija «Nova Kitajska* in ki napoveduje pogajanja, ki so jih dopisniki zahodnih tiskovnih agencij že označili kot «po-gajamja stoletja*. Podobno sporočilo je dala tudi sovjetska agencija TASS, ki navaja tudi sestavo sovjetske delegacijo. Poleg Kuznecova bodo v njej poveljnik sovjetskih obmejnih straž general Matrosov, bivši svetnik pri veleposlaništvu v Pekingu Dubrovski ter nekatere druge osebnosti. Delegacijo bodo tudi spremljali, kot poroča TASS, nekateri svetovalci in izvedenci. Sovjetska delegacija je odpotovala danes z letalom proti Pekingu. Do sporazuma za začetek ki-tajsko-sovjetskih pogajanj je prišlo 11. septembra letos, ko sta se Kosigin in Čuenlaj srečala na pekinškem letališču. Med političnimi opazovalci prevladuje mnenje, da bodo pogajanja težka in dolgotrajna. Kot je znano, so kitajske teritorialne zahteve znatne. Kitajska sicer ne zahteva več zase vsega ozemlja — poldrugi milijon kv. km — ki jim ga je, kot trdijo v Pekingu, odvzela carska Rusija na podla- gi «krivičnih pogodb*, ki jih je vsilila »šibki pekinški vladi* v drugi polovici preteklega stoletja. V Pekingu pa po drugi strani trdijo, da je SZ kršila te »krivične pogodbe* ter zasedla o- zemlje kakih 20.000 kv. km v Pa-miru ter približno 1000 kv. km na 600 otokih na rekah Amuru in Ussuriju Ta ozemlja zahteva Kitajska brezpogojno nazaj ter je v tej zvezi pripravljena samo na nekatere »potrebne popravke*, s IIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIItlllllllllimillllllllllllMIirHlillllHilllMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllliilMIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllll V Atenah osem bombnih atentatov Ilegalne organizacije, ki se borijo proti polkovniki vladi, napovedujejo še ostrejše akcije ATENE, 18. — Danes dopoldne je eksplodirate v Atenah osem bomb, ki so raolle šest oseb ln povzročile škodo na številnih izložbah .«Grško demokratično gibanje«, ilegalna protdpolikovnlška organizacija, si lasti očetovstvo za vse atentate. Tudil v Solunu je preteklo noč eksplodirala e-na bomba, ki je povzročila malo škode. V Atenah so bile vse eksplozije v središču mesta. Prve tri bombe so eksplodirale druga za drugo pri grški narodni banki. Takoj pa sta eksplodirali še dive bombi v ulici, po kateri bi se moral ob istem času peljati predsednik vlade Papa. dapulos na poti na letališče. Papadopulos pa je šel mimo pol ure pozneje ob spremstvu večjega števila policije na avtomobilih. Hkrati Je policija obkolila celotno mestno področje, kjer so nastale eksplozije. V preteklih dneh so nekatere ilegalne organizacije, ki se bori- jo proti polkovmiškeimu režimu, poslale tujim časnikarjem v Atenah letake, v katerih opozarjajo, da bodlo začele z odločnimi napadi na sedanji režim. Danes pa so nekatere ilegalne organizacije telefonirale tujim časnikarskim agencija in si prevzele odgovornost za nastale eksplozije. Predstavnik ene od teh organizacij je izjavil, da so današnje bombe «znak odpora proti vladi« in je dodal, da je to »generalka za 28. oktober, ko Grčija proslavlja vstop v vojno leta 1940». Prav danes so nekateri vladni časopisi objavili članke z grožnjami, da bo vlada najbolj strogo nastopila proti vsakemu atentatu «na grško ljudstvo in njegovo revolucijo«. Kot poročajo iz Aten je policija danes zvečer a-retirala nekaj oseb v zvezi z današnjimi atentati. Časnikarji niso mogli zvedeti koliko oseb ta koga so aretirali. katerimi naj bi ugodili interesom krajevnega prebivalstva. Po drugi strani pa bo Sovjetska zveza — po predvidevanjih političnih opazovalcev — skušala razširiti predmet pogajanj na «vse zadeve, ki se tičejo obeh strani«, kot se izraža poročilo agencije TASS. Moskva naj bi predvsem ponudila Pekingu razširitev trgovinska izmenjave ter znatno pomoč nekaterim področjem kitajskega gospodarstva v zameno za večjo popustljivost glede kitajskih ozemeljskih zahtev. Sovjetsko stališče o teh vprašanjih je bito obširno objssnje-no letos v treh glavnih dokumentih: v izjavi 29. marca, ki predlaga ponoven začetek posvetovanj o mejnih vprašanjih; v sovjetski noti 13. junija, v Materi je bito rečeno, da ni med obema državama nobenega mejnega problema ta ki je odbijala kitajski predlog o sklenitvi «prai4ične pogodbe«, ki naj bi nadomdstdla »krivično pogodbo«; ta končno v govoru Andreja GramAka z dnte 10. julija na vrhovnem sovjetu, ko je zunanji minister dejal, da gre za «čtoločitev mejne črte na nekaterih področjih« predvsem z namenom, da bi se izognili novim obmejnim incidentom. Kot je znano so se zadnji kd-tajsko-sdvjetski razgovori o problemih meja, ki' so bili v Pekingu leta 1964 na ravni izvedencev,, neuspešno zaključili. Obe strani sta se ob tisti priliki medsebojno obtoževali zaradi neuspeha. Po sovjetski verziji ni prišlo takrat do sporazuma ker, kot trdi sovjetska izjava 14. junija letos, »so kitajski predstavniki postavili ozemeljske ta druge zahteve, ki so stavljale v dvom sedanjo mejno črto ta vse pogodbe, ki določajo kdtajsko-sovjetsio mejo«. Na drugi strani pa je kitajska vlada v lajavi 24. mala 1969 zvalila krivdo za neuspdh na Moskvo: »Sovjetska vlada, Je bilo rečeno v izjavi, ni santo vztrajala pri nasilni zasedbi kitajskega ozemlja, la si ga je priključila carska Rusija, temveč je celo zahtevala, naj bi Kitajski priznala, da pripadajo Sovjetski zvezi ozemlja, ki jih Je ta zav sedla protd dotočilom 'krivičnih pogodb’.« Kot rečeno, bo sovjetsko delegacijo na pogajanjih vodil pod-1 minister Kuznecov, ki ga nekateri imajo za neke vrste simbol «zlate dobe« v kitajsko-sovjetskih odnosih. Kuznecov Je bil namreč veleposlanik na Kitajskem v letih od 1953 do 1955, se pravi v razdobju po Stalinovi smrti, ko so se odnosi med obema državama najugodneje razvijali. Po poročanju nekega ameriškega lista Nixon naj bi umaknil še 300.000 vojakov iz Juž. Vietnama do prihodnjega leta GARDEN CITY (New York), 18. — Ameriški list «Newsday» objavlja danes dopis iz AVashingto-na, v katerem trdi. da je predsednik Nixon naročil obrambnemu departmaju, naj do konca prihodnjega leta pripravi. umik 300 tisoč ameriških, vojakov iz Južnega Vietnama. List, ki se sklp cuje na «zanesljive vire*, trdi, da bo dal Nixon sporočilo v tej zvezi med tiskovno konferenco, ki so jo napovedali za 3. november in ki jo bo oddajala tudi televizija.' V članku je še rečeno, da je predsednik sprejel ta sklep že 8. oktobra na sestanku z načelniki generalnih štabov. Po poročanju lista naj bi umaknili vse bojne enote razep dveh, ki štejeta okrog 18 tisoč mož. V Vietnamu naj bi ostalo kakih 150 do 200 tisoč vojakov, v glavnem pripadnikov letalstva in pomožnih enot. Za sedaj je še težko reči, ali je vest, ki jo objavlja «Newsday», utemeljena, ali pa spada v tisto psihološko kampanjo, katere namen je pomiriti ameriško javno mnenje, ki je čedalje bolj zaskrbljeno zaradi nadaljevanja vietnamske vojne. V prid utemeljenosti vesti govori dejstvo, da je ravnatelj lista Bill Moyers. bivši glasnik Bele hiše pod Johnsonovo administracijo, ki ima kot tak še vedno precejšnje stike z ameriškimi vladnimi krogi. Pham Van Dong zaključil obisk v SZ MOSKVA, 18. — Agencija Tass poroča, da je severnovietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong zapustil danes Sovjetsko zvezo ter odpotoval proti Hanoju. Pham Van Dong je dospel v Moskvo že 13. okt. ter imel vatne razgovore s sovjetskimi voditelji. Aitronavta sta pristala točno ob 12.38 po moskovskem času. S tem se je zaključil teden zanimivega poleta treh sovjetskih vesoljskih ladij. Takoj po vrnitvi »Sojuza 8» je agencija Tass sporočila, da je poveljnik ladje $ča-talov ročno upravljal vesoljsko ladjo, ko se je ta pripravljala, da se usmeri proti Zemlji. Program vrnitve se je začel z vžigom zaviralnih raket, nakar se je kabina ločila od orbitalnega oddelka. Med letenjem proti Zemlji in tik pred pristankom, je kabina uporabljala poleg aerodinamičnega zaviralnega sistema in padala, tudi zaviralne rakete, tako da je zelo blago pristala. Televizijski komentator je iz vesoljskega oporišča v Bajkonuru sporočil, da je trojni vesoljski polet »popolnoma uspel in dosegel vse predvidene cilje*. »Družina astronavtov*, trije poveljniki in štirje inženirji, je do dal komentator, se izredno dobro počutijo. Vsi vesoljci so, po izjavi televizijskega komentatorja, brez težav premostili izkušnje skupinskega poleta. Vladislav Volkov, član posadke »Sojuza«, ki se je včeraj vrnila na Zemljo, je letel okrog Zemlje tudi kot dopisnik glasila Rdeče armade »Rdeča zveada«. Takoj po povratku je opravil tudi svojo 'lian dolžnost. Napisal je članek, v katerem pravi, da ima «vesoljska ladja "Sojuz” vrsto avtonomnih sistemov, kateri so vesoljcem omogočili, ne da bi čalkaild z Zemlje posebnih ukazov, da so ročno upravljali ladjo ta izvedli najbolj zapletene manevre«. Opazovalci v Moskvi menijo, da je Voltov s tem povedal, da vesoljska ladja «Sojuz» razpolaga z avtonomnimi vodljivimi napravami in da lahko leti in spreminja smer ter položaj brez pomoči z Zemlje. Sovjetski strokovnjaki pravijo, da je to zelo važno, zlasti ko morajo ladje dlje časa ostati v vesolju, še posebno pa se bo to pokazalo koristno za daljše polete proti Luni in drugim planetom. Volkov v svojem članku nadalje piše: «Iz vsega srca se zahvaljujem graditeljem «Sojuza», tega tehničnega čudeža našega stoletja. Naša zasluga je samo ta, da smo preizkusili sposobnosti teh tehničnih sredstev v pogojih vesoljskega letenja. «Sojuz» Je odlična vesoljska ladja, velika, zapletena, hkrati pa zelo ubogljiva in inteligentna«. «Sojuz 6», »Sojuz 7» in »Sojuz 8» so torej pokazale, da je vloga človeka v vesolju še vedno odločilna in da je postalo avtomatično vodenje vesoljskih ladij z Zemlje pomožne narave. Takoj po vrnitvi »Sojuza 8» na Zemljo so v Bajkonuru priredili «okroglo mizo«, na kateri so znanstveniki ta tehniki govorili o uspešnem zaključku skupinskega vesoljskega letenja tn liliillllllliilllllllinlllllllliiiil111111111111111111111111111111111111llllllllllllllllllllIIIIIII lili 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ODLOČEN ODGOVOR SINDIKATOV NA NOVO IZZIVANJE INDUSTRIJCEV Confindustria zahteva od vlade nasilen poseg v sindikalne spore RIM, 18. — Izvršni odbor italijanskih industrijcev je zelo o-stro napadel sindikalne organizacije ter pozval vlado, naj z vso sito poseže v sedanji sindikalni položaj, na kar so sindikati odgovorili milo za drago. V posebnem tiskovnem sporočilu trdi izvršni odlbor »ConfIndustrie«, da so sindikati organizirali, kljub zaupanju, ki jim ga Je Zveza industrijcev izkazala s pristankom na obnovitev pogajanj, vrsto »divjih, nezakonitih in skrajno škodljivih stavk«, poleg teh pa še «nasilja ta organiziran nered«. »Nasilna dejanja ta ustrahova nje so prizadela poleg uradnikov ta upravnikov podjetij tudi delavce same«, nadaljuje poziv «Con findustrie«, in prihaja do zaključka, da je «strpmost oblasti spričo takih očitnih kršitev o-snovnega prava — dejanski vzrok tega nasilja«. Resolucija naslavlja na koncu odločen poriv vladnim oblastem ta pravu «Razprava prerašča v poulične nerede. Cim bolj se bodo ti pojavi širili v državi izza tovarniških zidov, tem bolj se kaže nujnost poziva vladnim o-blastem, naj se zavedajo posledic tega, kar se dogaja«. Na izzivalno stališče Zveze industrijcev, ki očitno zahteva policijski poseg pri zatiranju stavkovnega gibanja med pogajanji, sta takoj odgovorili sindikalni vodstvi CGIL in CISL. V svojem sporočilu označujeta stališče Zveze industrijcev za »neverjetno*, istočasno pa za «dokaz, do kakšne mere lahko pride (tokrat ne izmišljeno) nasilje delodajalcev, ko hočejo zavrniti zakonite zahteve delavcev*. Delavske stavke, ki jih vodijo in organizirajo sindikati, imajo samo en cilj, pravi nadalje sporočilo CGIL in CISL, in to je uspešen sporazum o delovnih pogodbah. »Izmišljotine o delavskem nasilju proti zasebnikom in imo vini — ugotavljajo sindikalna vod stva — so voda na mlin trditvi Zveze industrijcev, da gre za izpodkopavanje osnov državne varnosti.* »Dejansko gre za poviz vladi, naj s silo zatre sindikalno gibanje, z avtoritarnimi in represivnimi ukrepi.* Poleg tega pa je poziv Zveze industrijcev vladi v jasnem nasprotju z izjavami o pripravljenosti na pogajanjih. Vsekakor pa bodo »delavci enotno in energično odbili vsako izzivanje in nadaljevali boj za pozitivno rešitev sedanjih sporov*, zaključuje sindikalna izjava. Podgorni zaključi) obisk na Finskim MOSKVA, 18. — Agencija Tass poroča, da je sovjetski predsednik Nikolaj Podgomd zaključil štiridnevni uradni obisk na Fin skem ter se vrnil v Moskvo. poudarili, da so posadke «Soju. za 6», «Sojuza 7» ta «Sojuza 8» opravile važne in uspele poskuse, kot n. pr. var anje kovin v vesolju, skupinsko letenje ln razne manevre prehitevanja ta dohitevanja ladij, številne znan. stvene poizkuse in nov način geoloških raziskav na Zemlji Sovjetski znanstvenik Leonid Sedov je danes v Limi, kamor je prispel iz Santjaga, izjavil, da bo Sovjetska zveza poslala svoje vesoljske ladje na Luno. Mars in Juiplter. Sedov je nadalje poudaril, da te znanstvene raziska. ve prispevajo k miru In Izboljšanju mednarodnih odnosov. Sovjetski znanstvenik je dejal, da je skupinsko letenje treh «Soju-zov» del preizkusov za gradnjo bodočih orbitalskih postaj. Časnikarje je prosil, naj mu oprostijo, če ne more dati večjih podrobnosti o letenju treh »Soju-zov«, ker se na neposredno ude. ležll tega podviga. Poleg tega Je Sedov dejal, da izključuje možnost obstoja letečih krožnikov ta poudaril, da je gotov, da na nobenem ostalem planetu sončnega sistema ni življenja. Po drugi strani pa le izjavil, da še ni znano, ali obstaja ali ne življenje na drugih planetnih sistemih. Agencija Tass poroča, da so da. nes v Sovjetski zveet izstrelili umetni satelit «Ko Trije ameriški vesoljci v Beogradu Četrt stoletja je minilo od dne, ko so enote jugoslovanske narodno-osvobodilne vojske in Rdeče armade po hudih in krvavih bojih zmagoslavno vkorakale v Beograd. Jugoslovanska prestolnica se te dni spominja zgodovinskega dogodka in s ponosom gleda na svoj dosedanji razvoj. Na sliki: Novi Beograd TRGOVINSKI STIKI MED ITALIJO IN SVETOM ZA VZAJEMNO POMOČ Vrednost obojestranske izmenjave je lani dosegla 745 milijard lir Z novim letom novo odprtje proti Vzhodu? - Stalen primanjkljaj na italijanski strani Konec decembra letos se zaključi »prehodno« obdobje, ki ga predvideva rimska pogodba o Evropski gospodarski skupnosti, če bo. do dežele članice EGS spoštovale obveznosti, ki so jih v tej zvezi prevzele, bo z nastopom novega leta zb vel nov veter tudi v gospodarskih odnosih med šesterico In zunanjim svetom. Z nastopom novega leta bi namreč morali piri EGS uvesti skupno trgovinsko politiko do tretjih dežel, uskladiti Izmenjavo kmetijskih pridelkov, obnoviti vrsto pogodb z Grčijo, Turčijo, Tunizijo, Marokom in ne. katerimi drugimi afriškimi deželami, vzpostaviti nove trgovinske odnose z Veliko Britanijo, Irsko, Dansko, Norveško, Avstrijo Itn švedsko, Obnoviti trgovinski pogodbi z Iranom in Izraelom, ter združiti v eno organizacijo Evirop. sko skupnost, Evropsko združenje za atomsko energijo ter Premogovno in jeklarsko skupnost. Poleg tega bi morala EGS v tem času vzpostaviti širše poslovne zve. *e tudi s sosedno Jugoslavijo. Splošno mnenje zahodnih poslovnih krogov je, da se bo z novim letom začela doba inteneiv-nojšega gospodarskega sodelovanja med EGS in vzhodnoevropskimi deželami, oziroma med EGS in Svetom za vzajemno pomoč, katerega članice so poleg Sovjetske zveze še Poljska, Romunija, Madžarska, češkoslovaška, Bolgarija in Vzhodna Nemčija. Posebno vidno mesto naj bi v okviru tega lniten. zi/vnejšega sodelovanja zavzela I-talija, medtem ko naj bi bila Trstu zagotovljena široka osnova za njegovo ponovno uveljavitev kot most ali stičišče med zahodnim in vzhodnim svetom, kakor je bilo poudarjeno tudi na zadnjem zasedanju o teh vprašanjih na tr. govlnski zbornici. Strokovnjaki, to! se ukvarjajo s temi problemi, ugotavljajo, da ima Svet za vzajemno pomoč še vedno premalo «trgovske žilice«, pa naj gre za notranjo ali zunanjo izmenjavo, to Je za izmenjavo z deželami izven Sveta. Medtem ko predstavlja industrijska proizvodnja v deželah članicah tega sveta okoli 30 od sto vse svetovne proizvodnje, odpade na njihovo trgo. vino le 12 od sto svetovnega prometa. To potrjuje, da so v vzhodni evropi na trgovskem področju res razmeroma «lani», hkrati pa odkriva tudi koliko je še neobdelanega na teh tržiščih in kolikšne možnosti se torej odpirajo za razvoj poslovanja v prihodnje. Kar zadeva trgovinsko izmenjavo med Italijo in Svetom za vzajemno pomoč, kažejo statist,iftni podatki, da je lani vrednost obojestranske menjave dosegla 746 milijard lir, kar ustreza okoli 5,8 od sto vse italijanske menjave s tujino. Posamezne vzhodmoevrap. ske dežele pa so bile soudeležene pri tem prometu z naslednjimi deleži: Sovjetska zveza 291 mjjj-jard lir, Poljska 106, Romunija. 102, Madžarska 77. češkralonrašk*-75, Bolgarija 61 in Vzhodna Nemčija 33 milijard/ Italijanski imazt Je znašal 338, uvoz te vzhodnoevropskih dežel pa 407 milijard lir. Trgovinska bilanca se je ponovno zaključila z znatnim primarijki Ja. jem za Italijo, kakor se to dogaja že nekaj let, čeprav je položaj I-talije do posameznih članic Sveta precej različen od primera do primera. Leta 1908 je vrednost italijanske izmenjave z omenjenimi deže. lami znašala 117 milijard Mr, trgovinska bilanca pa je bila v ravnovesju. V enajstih letih se je vrednost izmenjave po vsem tem povečala nad 600 od sto, na italijanski strani pa se je pojavil kroničen primanjkljaj. Ustroj i. talijanskega uvoza in izvoza ustreza približno naslednjemu razmerju: 3 petine vsega, kar Italija u-važa iz dežel Sveta za vzajem. no pomoč, predstavitačo industrijske surovine in kmetijski prote-vodi, medtem ko le preostalih 30-40 od sto odpade na polfinalne ln finalne industrijske izdelke. Izvoz na ta tržišča pa je v raz. merju 70 do 80 odstotkov «industrijski«, in le preostalih 20 - 30 od sto se nanaša na primarno blago. Gospodarski opazovalci menijo, da že sama sprememba tega u-stroja lahko znatno pospeši bla. govno menjavo med Italijo in Svetom za vzajemno pomoč. So pa nekatere težave, ki jih bo treba v bližnji bodočnosti premostiti, če re naj medsebojna trgovinska menjava uspešno razvije. Talko zahodni trg še vedno zavrača neka. tere vzhodnoevropske izdelke, češ da so nepopolni, površno Izdelani ali premalo elegantni. Nekatere kroge na Zahodu nadalje motijo določeni poskusi vzhodnoevropskih dobaviteljev, da bi prodrli! na to tržišče s proda.1an.jam svojega blaga po dumpinšklh cenah. Nadaljnjo težavo predstavlja nekonver. tibiinost osnovne valute Sveta, to je sovjetskega rublja. Vse te težave pa so ob primerni dobri volji, ki pa ne veže le gospodarske, tem- več tudi politične kroge, premost. HJlvi. Tako bo sčasoma postala premostljiva tudi težava, ki jo v tem okviru predstavlja omejena skupna moč vzhodnoevropskega gospo, danskega bloka. Na zasedanju na trgovinski zbornici je neki govornik dejal, da z vidika finančne zmogljivosti celotno tržišče Sveta za vzaljmngjpomoč ne more po-mehlti^pPPPNfeo več kakor ji da. pomeni sam« (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Beograjčani so priredili danes prisrčen ln to. pel sprejem osvajalcem Meseca, ameriškim vesoljcem Armstrongu, Aldrinu ln Collinsu, ki so danes diopdldne z letalom ameriškega predsednika s soprogami prispeli na dvodnevni obisk y Beograd, že na letališču, kjer je vesoljce v i« menu zveznega izvršnega bveta pozdravil član zveznega izvršnega sveta Marko Bulc in zastopniki republiškega izvršnega sveta Srbi. Je, mesta Beograda, zunanjega mi, mdirnisitrstva in JLA jih je več tisoč Beograjčanov, mfed njimi Večina šolskih otrok, navdušeno ‘ pozdravilo, Vesoljce je v imenu zvezne, ga izvršnega sveta in vseh Jugoslovanov pozdravil Marko Bute, ki je Izrazil prepričanje, da bo nji-hov podvig prispeval k splošnim naporom za vedno večji napredek človeštva ln utrditve miru na sve. tu. Za pozdrave so se zahvalili vsi trije vesoljci. Armstrong je med drugim pozdravil otroke in mladino, ki so se v velikem številu zbrali na letališču, in dejal: «Miladitna vsega sveta so naša na-da, ona bo uresničila to, kar ml nismo.« Z letališča so se vesoljci in njihove soproge odpeljali v odprtem avtomobilu skozi gost špalir ljudi na Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Od tu so odšli na Beli dvor pri De dinju, kjer jih je sprejel predsednik Tito. V LJUBLJANI Cerarju za pet stotink točke ušla uvrstitev na drugo mesto Zmagal je japonski telovadce Kenmoeu - Danes vaje na posameznih orodjih Včeraj so v Ljubljani zaključi- narja. Tekma s Finsko Je bila Tito je vesoljcem čestital za njihov zgodovinski podvig, ter jim izročil visoko jugoslovansko odlikovanje, red jugoslovanske zastave z lento. Vesoljci so se zahvalili in podarili predsedniku Titu kopijo mikrofilma s sporočilom, ki so ga pustili na Luni in posnetek plošče, ki so jo postavili na kraju, kjer je «Lem» pristal. Po sprejemu sta Tito in njegova soproga pridržala vesoljce in njihove soproge na kosilu, na katerem so bili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič s soprogo, državni tajnik za _ zunanje zadeve Mirko Tepavac, član zveznega izvršnega sveta Marko Bulc, generalni polkovnik Viktor Buban ter predsednik jugoslovanskega astronavtične-ga in raketnega društva prof. dr. Andjelič s soprogo. Na kosilu so bili tudi ameriški veleposlanik v Beogradu Leonhard in drugi. Med kosilom je Tito nazdravil svojim gostom, «Nimom rad ukv a jalcev na Zemlji,« je dejal Tito, «toria visoko cenim osvajanje teles v vesolju in v tem pogledu že lim vsem največje uspehe.« cMislim, da'nikdar do sedaj svet ni spremljal s tako velikim zanimanjem, pozornostjo in skrbjo podviga, kakor je bil polet na Luno. Vprašanje osvojitve drugih planetov v vesolju je skupna stvar vseh dežel in bi morale skupno delati nadaljnjem prodiranju v vesolje, da bo človek na našem planetu videl, kakšne sosede ima Zemlja, želim; našim dragim gostom, da se 11 poljubne vaje v okviru pred-svetovnega telovadnega prvenstva. Prvo mesto v moški konkurenci je prepričljivo osvojil Kenmoeu. Odlično je telovadil budi Miro Ce. rar, kateremu pa je drugo mesto ušlo za minimalno razliko petih stotink točke. Rezultati: 1. Kenmoeu (Japonska) 113,10 2. Kasamacu (Japonska) 112,60 3. Cerar (Jugoslavija) 112,55 4. Kosite (V. Nemčija) 111,85 5. Honma (Japonska) 111,75 10. Kernlč (Jug.) 108,65; 11. Vratič (Jug.); 14. Ante (Jug). Med ženskami je zasedla 1. mesto Cehoslovakinja Krajčtrova, -ki Je premagala vse najboljše sovjet, ske in japonske telovadke. Zanimivo je, da na tem prvenstvu sodeluje tudi bivši večkratni svetovni in olimpijski prvak šah-lin, vendar tokrat kot, sodnik. Med drugim je šah lin sodil tudi Cerar, ju, s katerim sta bila včasih tekmeca, vendar tudi prijatelja. Prisoten je tudi najboljši italijanski telovadec Franco Meniichelli. Ker pa je poškodovan je prispel v Ljubljano kot gledalec. Obenem pa pridno snema vaje vseh najboljših telovadcev s filmsko kamero. Menlcheill namerava namreč nastopili prihodnje leto na svetovnem prvenstvu v Ljubljani — če bo ozdravel — in skuša zato ujeti na filmski trak vse težje elemente svojih bodočih nasprotnikov, da bi jih doma preučil. Predsvetovno prvenstvo v Ljubljani se bo zaključilo danes. Zjutraj bodo nastopile na posameznih orodjih ženske, popoldne pa moški. Medtem je v Beogradu razpravljalo predsedstvo jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo o položaju, ki je nastal po zavrnitvi prijave J. Afriki in po odhodu ne tih držav z ljubljanskega tekmovanja. Med razpravo so potrdili odločno stališče jugoslovanskih šport- mamireč za Španijo povsem nepomembna, saj je Španija že izpadla Iz kvalifikacij za svetovno pr. vemstvo. NOGOMET Ob času svetovnega prvenstva Evropski turnir neuvrščenih ekip STOCKHOLM, 18. — Francoska nogometna aveza namerava organiziral za Jasa svetovnega nogometnega prvenstva leto 1970 večji mednarodni nogometni! turnir. Na njem naj bi nastopile vse tiste evropske reprezentance, ki so bile iztečene te tekmovanja za pokal Rimat: Portugalska, Španija, Ju. goslaivlja, Avstrija, Madžarska ali češkoslovaška in seveda Francija. KOŠARKA Maribor (M novi član 1. jugoslovanske lije Na nevtralnem igrišču v Domža. lah sta se sinoči pomerili peterki Maribora 66 in ljubljanskega Slovana v odločilnem srečanju za vstop v 1. jugoslovansko zvezno moško ligo. Po izredno zagrize- ni ln napeti igri je Maribor 66 premagal Slovana z 69:68 in tako postal dvanajsti član prve jugo. slovanske lige. Slovenija bo tako imela v prihodnji sezoni dve ekipi v 1. jugoslovanski ligi: poleg Maribora 66 (ki bo letos igral v novi športni dvorani v Mariboru) bo nastopala tudi ljubljanska Olimpija, ki je že večkrat osvojila naslov državnega prvaka. TWA in Slask v Trstu TRST, 18. — 22. t. m. bo v Trstu mednarodno moško košarkar, sko srečanje med peterkama T WA (ZDA) in Slask Wroolaw (Poljska). Tekma bo v telovadnici Ginnasttce Triestine AVTOMOBILIZEM ZAGREB, 18. — Posadka Maro-ngiu - Migliorolli je zmagala na avtomobilsko - lovskem rallyju, ki je bil včeraj in danes na progi T-st - Zagreb. Tekmovalci so morali v dveh etapah prevoziti 250 km dolgo pot. V Zagrebu se je lov. skl del posadke podal v neko lovišče, vozači pa so morali med. tem opraviti spretnostno vožnjo. Na končni lestvici so sešteli točke, ki so jih osvojili lovci ln vo. začl. TENIS Pokal švedskega kralja Jugoslavija vodi proti Nizozemski 2:0 AAOHEN, 18. — Po prvem dneve mednarodnega teniškega tekmoVB nja za pokal švedskega kralja Gu' stava vodi Jugoslavija proti NiM-zemskl 2:0. Jugoslovan špear je odpravil N*' zozemca Fleurya z 11:13, 6:4, 6:3-Franiulovič pa je premagal Hord. Jika s 6:4, 6:3. Na turnirju «open» v Hamburgu Poraz Roda Lavcrja HAMBURG, 18. - Na mednarodnem ■ teniškem turnirju ((apen* v Hamburgu je Avstralec fteri ^ Stwall nepričakovano premaga* svojega rojaka Roda Laserja z 2:* (0:6, 6:4, 8:65.' BOKS Kubanec Napoles premagal Griffitha LOS ANGELES, 18. - Kubanec Jose Napoles je ohranili svoj naslov svetovnega boksarskega Prvaka, svelter kategorije. Sinoči ie v Los Angelesu premagal Izzivalca, Amerika,nca Emila Griffitha P° točkah v 15 krogih. Napoles — ki je tokrat drugih branil svoj naslov — je pokazal mnogo boljši boks od svojega n8, sprotolika in je zmagal zasluženo, Griffith, ki se je že četrtič boril za osvojitev naslova svetovne#* prvaka (za ta naslov pa je boksaj 19-krat) je bil slabo pripravljen in je spravil svetovnega Pr; vaka v težave le v 5 krogu. vseh ostalih pa Je bil Napoles U’ Marongiu in Migliorelll sta zma-1 spešnejši in so mu vsi trije sod-Rala na tem rallyju tudi lani. | niki podelili zmago soglasno. iiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiininimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiHitiiiiiiiiiiiiimHiMimmiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiiMiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiJiiijiiiiii11111 PO ZMAGI NAD MARIBOROM Z 1:0 (1:0) h „r- , . ,.e k* njihov obisk ni počitek. Z&- enfJSln0,l*) nai - pridejo v Jugoslavijo 'na nemškega ali pa sedmino franco- - ■ ....... - • skega trga. Celotno tržišče, So- vjetske zjvezp, je pristavil, ne po. menil danes za Italijo nič več kakor tržišče Libije. S to primerjavo, ki je morda upravičena v se. danjam položaju, pa ne soglašajo tisti, ki predstavljajo ogromno večino poslovnih ljudi ne samo v I-taillji, ampak v vsem zahodnem svetu, In ki ne omeju te Jo svojih pogledov na sedanjost, temveč skušajo prodreti tudi v prihodnost, saj so »rezerve« tržišča Sveta za vzajemno pomoč tudi glede trgo. vinske Izmenjave s tujino praktično neusahljive. Valdes zaključil obisk v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Nocoj |e bilo v Beogradu in v Santiagu del Čile objavljeno skupno sporočilo o obisku in razgovorih čilskega zunanjega mdoiistra Gabriela Valdesa, ki je danes dopoldne po tridnevnem obisku in razgovorih z državnim tajnikom Mirkom Tepav-cem in jugoslovanskimi gospodarstveniki odpotoval v London V ragovorlh, tol so potekali v vzdušju prijateljstva, prisrčnosti ln razumevanja sta ministra ugotovila ugoden razvoj dvostranskih odnosov med obema državama in potrdila «globoko privrženost svojih držav stvari miru in konstruktivnega sodelovanja med narodi ob spoštovanju neodvisnosti, samoopredelitve in nevmešavanja v notranje zadeve drugih«. Minister Vakles, je kot se ugotavlja v sporočilu, izrazil zadovoljstvo za uspešne razgovore, ki Jih je imel z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Ministra sta se dogovorite, da se čdmprej ustanovi mešana komisija za napredek blagovne izmenjave, ki se bo prvič sestala v prvih mesecih prihodnjega leta Državni tajnik Mirko Tepavac Je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče čile, datum obiska bo naknadno določen. B. B. počitek za daljši čas, ko bodo za to imeli priložnost.« V odgovor na zdravico ie Armstrong dejal, d:a je zanj posebno zadovoljstvo, da je prišel v Jugoslavijo, kajti njegov prvi znanstveni eksperiment, ki ga je opravil še kot dijak v šoli, .ie bila ''zdelava modela iznajdbe Jugoslovana Nikola Tesla. «Za nas predstavljajo posebno čast visoka odlikovanja, ki ste nam jih izročili«, je poudaril Armstrong, posebno zaradi tega, ker so narodi Jugoslavije znani v zgodovini po svoji hrabrosti. Dvigam čašo na zdravje človeka ki je rušenje in vojno spremenil v ustvarjalno delo in mir, na zdravje predsednika Tita«. Med kosilom, ki je potekal v zelo prisrčnem vzdušju, sta se predsednik in njegova soproga zanimala za podrobnosti samega paleta Med kosilom je Armstrong zaprosil predsednika in njegovo soprogo, da se podpišeta na jedilni list' Ta njegova pobuda je vzpodbudila tudi druge, da so zaprosili za avtograme, Razpoloženje je doseglo vrhunec, ko so pri koncu kosila na takarji gostom posluždilil s tortami v obliki rakete in kapsule »Aooilla 11». Vesoljci in njihove soproge so izrazili svoje navdušenje za to posebno pozornost. Pri poslovitvi sta predsednik in njegova soproga izročila svojim gostom darila v spomin na to nepozabno srečanje. Popoldne je bil v čast vesoljcem v mestni skupščini sprejem, med katerim je predsednik skupščine mesta Beograda Branko Pešič izročil vesoljcem zlate plakete mesta Beograda. Po sprejemu v mestni skupščini so vesoljci odšli v stu- dijo beograjske televizije, kjer so eno uro odgovarjali na vprašanja jugoslovanskih znanstvenikov in časnikarjev in na ta način omogočili milijonom Jugoslovanov, da jih vidijo in slišijo zanimive odgovore, ki so se nanašali na njihov zgodovinski polet, kakor tudi na bodoče načrte ameriške astronavtike. Iz televizijskega študija so vesoljci (Klili v dom pionirjev, kjer so v srečanju s pionirji doživeli najveselejše trenutke v Beogradu, Zvečer jih je sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. B. B. nikov, da ne bodo dovolili nastopiti na svojih tleh, niti ne bodo sami nastopili na nobenčrn 'tokMločanju z državo, ki uveljavlja doma načelo plemenskega razlikovanja 10 milijonov lir nagrade za nepomembno zmago Ekipa ljubljanske Olimpije pokalni prvak Slovenije 1969 Oblak strelec edinega gola - Igra ni bila posebno zanimiva ■"" *........ ■ it J« •- Odločilni gol , tekme, ga je dbščgel Oblak. V Ljubija™? Jer veeraj na stadio- MADRID, 18. — Španska nogometna zveza je sklenila dati svo. jim reprezentantom 10 milijonov lir nagrade za zmago nad Finsko, ki so jo dosegli v sredo. Španski tisk je danes ta ukrep šele v zadnjih petnajstih minutah, nogometne zveze soglasno obsodil I ko so ostreje pritisnil! na nasprot-ter ga označil kot razsipanje de- I na vrata. V tem obdobju je padel nu za■ Bežigradom domača Olimpija premagalafljMfltera z 1:0 in je tako postaja mrframTmiogometni prvak Slovenije za leto 1969. Srečanje, ki se je odvijalo pred 3.000 gledalci, ni bilo posebno zanimivo. V začetnem delu prvega polčasa sta obe ekipi pokazali precej medlo igro, v kateri sta se slabo odrezala tudi oba napada, saj sta bila vratarja le malo zaposlena. Ljubljančani so bolje zaigrali IIMIIIIIIIIIHiHlimilllllllllllllllimillllllHlIlHIIIIIIIIIItlllllllllimilllllillllllllllllllMItIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII NOGOMET DANES A 6. kolo BARI BOLOGNA Motta BRESCIA — H. VERONA Bemardis CAGLIARI — INTER Sbardella LANEROSSI v. — JUVENTUS De Robb'o LAZIO — FIORENTINA Torelll SAMPDORIA — NAPOLI Francescon TORINO — PALERMO Acemese n W W gfs. ji ■ lil, 6. kolo ATALANTA - TERNANA Campanljii OOMO CATANZARO Gialluisl FOGGIA — CESENA Moretto LIVORNO — GENOA Mascali MANTOVA — MODENA Branzoni PERUGIA — VARESE Ranžirno PIŠA - AREZZO Pl e raniš REGGiANA — PIACENZA Bianahi REGGINA — MONZA Can telil TARANTO — CATANIA Giunti A SKUPINA O ■=jf #-s= p- ~-Jj 6. kolo ALESSANDRIA RRO PATRI A Tempio BIELLESE — MONFALCONE Prati LEGNANO — LECCO Lattanzi NOVARA - UDINESE Chiapponi ROVERETO — SEREGNO Tabanelli SOTTOMARINA - MARZOTTO Fiorenza TREVTGLIESE — DERTHONA Testuzza TRIESTINA — SOLBIATESE Levrero VENEZIA - PADOVA Lavettl VERBANIA — TREVISO Rodom onte še "bolj" padla, postala, je tiSaSffir va, razen tega pa tudi gostje niso pokazali nobene pravdi borbenosti. To velja zlasti za zaključni del tekme, medtem ko sta bili enajsterici takoj po počitku nekoliko bolj borbeno razpoloženi. Maribor in Olimpija — oba nastopata v 1, jugoslovanski ligi — sta se doslej v okviru tekmovanja za slovenski nogometni pokal srečala petkrat. Skupni 'izkupiček zmag govori, po včerajšnji tekmi, v korist Ljubljančanov, ki so zmagali trikrat, medtem, ko so Mariborča- ne tave» Hrte 4Mn§ Pepi na Oslavju. Obe tc-krn* !*' V)! Ivtcto no n ,11 lil, i. 'I Katoliški dom — Steverjam, mlaJ^ po na progi Katoliški "dom — S0- bosta na. kronometer za posam«4, nike. Zbiranje nastopajočih bo d®-nes od 9. ure dalje pred Kato**' škim domom. Prvi tekmovalec b3 startal točno ob 10. uri. * * * V So vodnjak bo danes ob 15. uf* prijateljska nogometna tekma S«-vodnje • Primorec. ni zmagali le dvakrat. Razmerje v golih pa govori v korist Maribora z 9:7, ker gre v veliki meri na rar čun visoke zmage leta 1966, ko je premagal Olimpijo z izidom 6:1. Vendar pa je to visoko zmago tz-boievall — potem ko ie bil ob regularnem zaključku tekme izid neodločen — z ensiistmetrovkami. ODBOJKA V prijateljski tekmi ndadink Danes na Opčinah Polet-Zarja Danes ob 11. uri se bosta na Opčinah pomerili v prijateljski trening tekmi mladinski ženski odbojkarski ekipi Poleta in Zarje. Tekma bo služila kot priprava za nastop na mladinskem prvenstvu, ki se bo začelo sredi novembra. 8. Memorial M. Fileja ODBOJKA Finalno tekmovanje odbojkarskega turnirja se bo nadaljevalo jutri, v ponedeljek, in v torek na igrišču 01ympije pri Katoliškem domu. KOLESARSTVO Danes, 19. oktobra, bo na vrsti kolesarska dirka za vse kategorije. Starejši bodo tekmovali na progi Slovensko planinsko društvo obvešča, da je tečaj PREDSMUCARSKE TELOVADBE za mladince (vključno letnik 1953) vsak torek in petek, od 16,30 do 17.30 v dvorani PD Cankar, Ulica IVlontecchi 6, v 4. nadstropju. Prosimo točnost. Za odrasle se bo začela predsmučarska telovadba v ponedeljek, 20. oktobra ob 20.30 na stadionu «1. ma,j». Istega dne bo tudi vpisovanje in določitev urnika za nadaljnjo vadbo Vpisnina za te čaj, ki ho trajal dvakrat tedensko do decembra. ,je 1.500 lir za člane in 2.000 lir za ne člane. SPDl vabi vse šolarje, ki so ^ sestavili zbirko razglednic z gorsk1' mi motivi in se želijo udeleži1* razpisanega natečaja, naj zbir*0 izročijo v (eku tega meseca Norči Zavadlal v lil. Geppa **’ Trst. Razglednice naj hodu zupf' te v zalepki z napisanim geslo111' Posebej, v, drugi zalepki pa naj i’0 zapisano ime, priimek in izbran11 geslo. Nagrajevanje bo novembra seea. oitvr.si 11,0 Športno društvo Breg ohvešČ* da ima na razpolago abonmaje Sl® venskega gledališča s posebni!*1 cenami za člane športnega društv4 (■-> ^ i 18 9 4 196 9 LET EMO VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lat iskoietni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EMO 3 sobna peč na olje 3ooo-4ooo kcal/h z AET prižigalcem EMO 5 sobna pleč na olje 5oqo koal/h z AET prižigalcem EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem kamin EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal/h 1-nagrada RENAULT 16 TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60. nagrada IZDELKI,, EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu Skulptura »Galebi letijo« (1969) — delo kiparke, tržaške rojakinje Milene Lah, ki živi in ustvarja v Zagrebu. Umetnica je doživela laskava priznanja na nedavnem bienalu v Bocnu, kjer je razstavila vrsto svojih skulptur ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIinillMillMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllllinililllllllllllllllllllllllll MLADIKA Po počitniškem premoru Je izšl* nova — oktobrska Številka ((Mladike)) letnika 1969. Uvodni članek izpod peresa Jožeta Peterlina jo posvečen slovenski šoli ob vstopu v njeno 25. leto povojne obnovitve. Glankar govori o zaslugi prednikov, ki so pred vojno v oi-rtlmetodovih šolah gradili temelje našemu šolstvu, o tem, kako žalostno je, da so Slovenci brez šol v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini, da so brez šol slovenski izseljenci in potem še o razmerah v povojnem šolstvu na Tržaškem, opušča pa priložnost, da bi končno tudi na straneh Mladike povedal, kako se je slovensko šolstvo obnavljalo že med narodnoosvobodilno borbo in kako so mnogi učitelji, med katerimi številna primorska dekleta kot samouki — žrtvovala tudi svoja življenja pri tem plemenitem delu. In da so slovenske šole med vojno delovale tudi v Beneški Sloveniji. škoda, kajti zgodovinsko dejstvo je, da smo si slovensko šolstvo obnovili sami v jeku boja za naš narodni obstoj in da nam ga nihče ni podaril. Pavle Zidar, katerega predstav-IJa Marij Maver, objavlja lepo pisan sestavek. »Kako se vračamo*, Jože Peterlin objavlja nekrolog o Mihaelu Jerasu, Jože Udovič piš« o Kraškem tednu, vendar članek ne presega poročevalske ravni. Sledi s slikami opremljen sestavek ((Razprave slovenskih izobražencev v Dragi«, ki jim pisec v celoti pripisuje ((akademsko višino« Danilo Sedmak piše o »načinu učenja«, Josip Kravos pa objavlja enega svojih simpatičnih spisov z naslovom «V Dobravljah gori«. Martin Jevnikar nadaljuje pregled sodobne slovenske zamejske literature (tokrat je na vrsti Branko Rozman). V rubriki ((Knjige ta revije« je daljša recenzija pesniške zbirke Milena šoukal (SKA Buenos Aires 1969) »Poezije tihe žalosti« nato pa še kratki zapisi o nekaterih novih izdajah in novih številkah revij. Jože Peterlin predstavlja repertoar SG v novi sezoni, izraža misel, »da je letošnji program bolj ljudski, bolj domač, bolj razumljiv«, da »v »glavnem ne bo mogel tudi po svoji idejni plati nikogar motiti* a takoj izraža tudi upanje, da «se bodo tudi režije držale tega načela«. Prispevek ((Odmevi s Koro-ške« je polemika z revijo «Mladje». Na platnicah so običajna «Pis-ma nam in Vam«, kjer nekdo, ki ni podpisan, vabi »Mladiko«, naj bi se »ozrla tudi čez mejo« in ji očita, da na svojem naslovu v Ul. Donizetti nima nobenega napisa in pravi »da je razoračan nad tako sramežl ilvostjo«. Uredništvo mu stvar pojasni. In za konec — ponovno se z napadom na naš list pogumno toda skrit za psevdonim, oglaša Kondor. O resnem problemu slovenskega šolstva piše v stilu pamfleta in s tem znižuje ceno revni V okvir tega poročila polemika z njim ne spada. TEORIJA IN PRAKSA, št. 8/9, let. nik JV. Revija za družbena vprašanja. Izdaja šola za sociologijo, politične vede in nov narstvo GRIMM PRAVLJICE Mladinska knjiga, Makedonska knjiga Pro-svjeta, Vuk Karadžič. Zbirka desetih pravljic KEKČEVE ZGODBE Josip Vandot. Mladinska knjiga, zbirka «Sate^ lit«. Ljubljana 1969. DEČEK Z DVEMA IMENOMA, Anton Ingolič. Mladinska knj ga, zbirka «Moja knjižn ca«. Ljubljana 1969. «S strani Matajurja...» Ob svojem gostovanju v Škofji Loki in v Ljubljani so beneški pevci zborov «Rečonj* iz občine Grmek in «Idrja» iz občine Praprotno v Beneški Sloveniji prvič izvajali pesem «Stopimo na dam, ki jo je nalašč za to priložnost napisal Izidor Predan - Dorič, u-glasbil pa tržaški skladatelj Ubald Vrabec: Krstno izvedbo je vodil kaplan Rino Markič iz Ljes pri Hlodiču. Pesem se glasi: S strani Matajurja nebo se jasni, Po temnih oblakih spet sonce žari. Po konci, Slovenci! stopimo na dan, veselo zapojmo, saj noč je za nam’. Za nam’ je trpljenje, ne bo več krivic, korajžno v življenje iz večnih temnic. Vsi bratje na svetu si dajmo roko, nam sreča ljubezni razsvetli oko. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PROF. VLADOM TURINO Slovenski klub je potrdil svojo vlogo in življenjskost mo za člane Slovenskega kluba, pač pa tudi za širši krog Slovencev, ki žive v mestu in tudi v bližnji okolici. Kadar koli me kdo vpraša, in neknj povem o Slovenskem klubu, najprej orne nim ustanovitelja kluba, dr. Roberta Hlavatgja. On je pobudnik te lepe zamisli, ki jo je skoro sam tudi uresničil. Bilo je to pred sedmimi leti. Nemalo je bilo tedaj črnogledov, ki so Slovenskemu klubu napove dovali skorajšnji konec. Robert je vzdržal in ga vodil tri leta z veliko ljubeznijo, požrtvovalnostjo in ničkoliko truda. Več krat me je prosil, da bi mu bil desna roka. kar sem vedno rad sprejel in to me je, sam ne vem kako, pripeljalo do tega. da sem pred štirimi leti postal predsednik kluba. Kot veš je ustanovitev Slovenskega kluba rodila potreba po kulturni hrani, ki so je bili potrebni -Slovenci ki žive v mestu in poleg tega še potreba, da bi se ti Slovenci nekje sestajali, prihafali v, stik in se spoznavali. Slovenskega kluba ne more mo prištevati k navadnim prosvetnim društvom, ker je namen kluba posredovati svojim članom in drugim obiskovalcem stalna predavanja višje kakovosti iz raznih panog kulturnega udejstvovanja in torej ne prireja prireditev z lastnimi močmi. In v tem smo resnično tudi uspeli, ker poleg stalnih «torkovih ve čerovi> ima klub še. družabne prireditve in tudi občasno izlete. Poudariti moram, Oi je Slovenski klub strogo kulturna prosvetna ustanova, katerega vrata so odprta vsem dobromislečim Slovencem. Da je to res, so dokaz naši torkovi večeri, ki so skoro vedno dobro obiskani, veliko pa je bilo tudi večerov, ko je bila Gregorčičeva dvorana premajhna. — Strinjam se s tvojimi ugotovitvami, rad pa bi, da poveš kaj več o pretekli sezoni, saj ob njenem zaključku Klub kot tak ni podal nobenega strnjenega obračuna oziroma prikaza svoje e-noletne dejavnosti. — Pretekla sezona? Seveda te prav, da si jMStavil tudi to vprašanje, ker se naši občni zbori vršijo vsaki dve leti. Zadnji je bil lani 15. oktobra in prihodnji bo oktobra 1370. Seveda, vsi ne vedo, kako je potekla zadnja sezona. Evo, kratko: vseh večerov je bilo 31: domačih preda všiteljev 6, iz matične domovine IH. Predavanja so zajemala razne panoge: gledališče, film, slovensko slikarstvo, potopise, književnost, kulturne, gospodarske in druge stike med Slovenci in I talijani, Beneško Slovenijo, Kras, slovensko ljudsko kulturo, dve Kot solist Vivaldijevega koncerta v a-molu se bo predstavil Črtomir Siškovič gojenec 5. razreda, pri dirigentskem pultu bo zopet Janko Ban. Antonio Vivaldi, ki na splošno velja za začetnika violinskega koncerta Je e-den najpomembnejših predstavnikov italijanske glasbe sploh. Samo za violino je napisal okrog 200 koncertov, pa tudi za druge inštrumente, violončelo, violo, vtolo d'amore, flavto, oboo, fagot, trobento, mandolino in njihove kombinacije — poleg številnih dirugih del s področja glasbene literature, med drugim tudi 400 oper. Znane so njegove besede, da mu za kompozicijo koncerta ni treba niti toliko časa kot drugemu, da ga prepiše. Koncert v a-molu, ki je na sporedu sobotne glasbene prireditve je eden izmed najbolj znanih in često Izvajanih ter posebno priljubljenih glasbenemu občinstvu. Spored drugega dela sobotnega koncerta obsega najprej dva stavka Mozartovega klavirskega koncerta v d-molu s solistoma Mojco Sdškovič (1. stavek) gojenko 2. r. srednje šole in Loredano Sancin (2. stavek — Romanca) gojenko 5. razreda. Mozartov koncert, kakor naslednji Beethovnov bo z orkestrom Glasbene matice predstavil Oskar Kju-der. Med Mozartovimi 28 koncerti za klavir in orkester zavzema koncert v d-moliu posebno me- sto. Ta koncert, v katerem skladatelj že napoveduje obdobje Beethovna in romantikov, je v nasprotju s predstavo o iisamo sončnem« Mozartu. Ze prvi stavek nas prevzame z otožnim vzdušjem ta učinkuje z dramatičnim dvogovorom med solistom in orkestrom kot napovedovalec mrakobne simfonije v g-molu. Edinole II. stavek — Romanca s prekrasno vodilno temo je ovit v bleščečo tančico prave ((romantike čarobne piščali«. Koncertni večer gojencev šole Glasbene matice bo zaključil Ravel Kodrič, gojenec 2. razr. srednje šole. ki bo ob spremljavi orkestra zaigral prvi Beethovnov klavirski koncert v g-duru op. 15. V ustvarjanju L. v. Beethovna zavzemajo dela za klavir, poleg simfoničnih, najtehtnejše mesto. Za klavir in orkester je napisal pet koncertov, pravzaprav sedem, vendar imamo od prvih dveh v es- in d-duru le nepopolne zapiske. Koncert v c-du.ru, ki je po nastanku drugi, kajti sedanji 2. koncert je bil komponiran pred njim, je pisan še v tradicionalnem načinu Hajrdnovega ustvarjenja, to je zgodnje klasike. Od treh stavkov je najučinkovitejši finale.. Koncert ne presega drugih velikih izvirnikov vendar je dobro napisan in v njem že za slutimo kasnejša mojstrska dela genialnega glasbenega mojstra. «Nie m,» je odgovorila tajnica 0lini uri dragocenega živije-r Ura trgovca z nepremični-^ zgolj polna, minute In se-visijo celo na vseh jenme-‘h se pretakajo prek sprednje zadnje ploščadi. j> dan je bil - arveya za Maxwella h0p?'cya popolnoma zaseden. Na tli1.,50 bili uragand, potresi, snež-SjJdharjd ta ognjeniki in v pi-kata trgovca so se te naravne [^^iTofe ponavljale v malem, tl ,v,el1 je porinil svoj stol k stenic« °Pr'avljal posle v slogu ple-05 ha vrvi. Z izurjeno spret-»m. V pretekli sezoni 31 večerov s pestro tematiko je na programu 33 «torkovih večerov» z in skupno okrog 3300 obiskovalci - V novi sezoni uglednimi domačimi gosti in gosti iz Slovenije Z intenzivnim oživljanjem kulturnega in prosvetnega življenja se tudi Slovenski klub pripravlja na svojo novo sezono, že osmo po vrsti. Poleg Slovenskega gledališča in Glasbene matice je Slovenski klub po pomembnosti naša tretja kulturno - prosvetna ustanova v samem mestu, obenem pa tudi edina, ki ima v svojem okvirnem programu tudi skrb za družabno življenje mestnih Slovencev. Sedem uspešnih sezon dokazuje, da je bila pobuda za njegovo ustanovitev več kot umestna in če bi ga ne imeli, bi bili prikrajšani ne samo za celo vrsto res kvalitetnih predavanj, temveč tudi za tisto, kar nam danes predstavlja kot redno torkovo shajališče, česar ne bi bilo moglo nadomestiti nobeno drugačno prosvetno društvo v središču, tudi če bi ga imeli. Pred začetkom osme sezone je naš kulturni urednik zaprosil predsednika kluba prof. dr. Vlada Turino za odgovore na nekaj vprašani, ki naj slovensko javnost v mestu pobliže seznanijo z obračunom pretekle ta s programom nastopajoče sezone. Prof. Turina te prošnji rade volje ustregel. — Prof. Turina, kako ocenjuješ vlogo Slovenskega kluba spričo neizpodbitnega dejstva, da i-ma za seboj že sedem sezon ki jim nihče ne more odrekati u-spešnosti? — Res je, sedem sezon je za nami, vse uspešne in koristne ne sa- ...m,,,,,....... iiniiiiiiiiiiiim nuni.um..................... PRIHODNJO SOBOTO V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Prva glasbena prireditev v okviru jubilejne sezone Glasbene matice Nastopili bodo gojenci glasbene šole s sodelovanjem orkestra r®difS^0 Jubilejnih koncertnih pri-bajJ®7 letošnje sezone bo Glas- beiia s0v ^aMca pričela prihodnjo ^Ult ° 013 21. uri v mali dvorani WUrnega doma. Na koncert-j6tl ‘ °drti se bodo predstavili go-Sjjj. glasbene šole, ki bodo ob tic^pjavi orkestra Glasbene mala izvajali znana glasbena de-^ edklasike ta klasike. st>°re^em delu koncerta je na najprej Cambtnijev kla- , - - št. 3 koncert v g-duru op. 15 biii ^ Giuseppe Cambini je Cetjj. Prehodu iz 18. v 19. stol. ^kdat Zvrsten violinist In ^ h Razgibano življenje ga todnega mesta Livorna za-Uv6],j \ partz, kjer se je kmalu ^tov Vt! k°t skladatelj oper, ba-*Dot L®”hfonlij, kvartetov itd. ter tkliie i 1i Pospeševalec inštrumen-v« komorne glasbe. Njego-cgf^vtrske koncerte (Trote con-toj-tg. P°Ur le clavecin ou piano-' ki so odsev zgodnjega Sledil egt* obdobja, označuje preža^,. Rraduja, jasne glasbene “n tekoč instrumentalni % d Skladno z okusom teda-&dl ^>e se je tudi Cambini izo-hiejijbočasnim stavkom in se o-Certu “Udi v svojem g-dur kon-bvg 24 klavir in godala le na ^fcvka: Allegno in rondo. JjShlH ^ Part koncerta bosta gojenki 4, razreda Tea 5®!^ *stavek) in Milena Pa-Pibe stavek). Orkester Glas-bo vodU Janko Ban. Posamezna dela, kd jih bodo izvajali gojenci šole GM so tako po tehnični kakor muzikalni strani dokaj zahtevna ter so v njih pripravo morali mladi izvajalci vložiti veliko mero skrbne priprave in vztrajnosti. Občinstvo, ki mu je pri srcu kulturna rast naše mladine, vabimo, da se te naše kulturne manifestacije polnoštevilno udeleži. Prof. Vlado Turina predavanji o arheoloških odkritjih na Dolenjskem, šport in o-kroglo mizo o reformi mature Nekaj je bilo filmskih večerov, en torkov večer je zasedla RTV Ljubljana in eden je bil name njen koncertu za. flavto in čem balo ter zaključni večer s predavanjem, vistopom zbora Gal lus in duo na harmoniki in kitari Use te večere je obiskalo približno 3300 ljudi, kolikor sem jih sam naštel. Zdi se mi, da smo se tako oddolžili našim o biskovalcem. četudi nismo izvedli predvidenega načrtu tako kot je bil zamišljen. Saj veš, vedno kaj pride vmes, da ti prekriža račune. Upajmo da se burno bolje izkazali v prihodnji sezoni, ki. je na pragu. — Mislim. Ua številke, ki si jih navedel, dokazujejo, da je vsaka skromnost odveč in da ste več kot zadovoljivo opravili svoje delo. Ker pa že omenjaš novo sezono, ali nam lahko poveš kaj o njej? — Piuv rad. Nova S. sezona, se bo začela 21 oziroma 2H. oktobra. Otvoritev sezone bo letos s sestankom članov Kluba, ker moramo razpravljati o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo kluba in osrednje prosvetne or-ganimcije Naslednji torek bo pa pravi začetek sezone. Na programu i-mamo približno 33 torkov in jih bomo skušali čim bolje izpolniti. Nekaj domačih in še več predavateljev iz matične domovine je že obljubilo svoje sodelovanje. Med temi je nekaj imen ne samo slovenskega pomena. Zaradi teh se bomo morali skoro gotovo poslužiti male dvorane Kulturnega doma. Nekaj bo ciklus-nih predavanj s potovanj po tujih kontinentih, poskrbeli bomo za nekaj športnih torkovih veče- rov m našo mladino, na kate rih bodo nastojgila znana slovenska in svetovna športna imena. Ugoditi bomo skušali našim ekonomskim operaterjem, kar ni bi lo mogoče storiti v pretekli sezoni, ne po naši krivdi. Sodelovanje nam je obljubila kulturno prosvetna skupina enega izmed največjih slovenskih industrijskih podjetij: tudi Beneška Slovenija ng bo pozabljena, njej je namenjena noviteta in prvič bomo i-meti v gosteh predavatelji s Koroške ter Staneta Severja s po sebnim večerom za Slovenski klub ter še kaj drugega, predvsem nekaj slovenskih filmov, ki si jih naši obiskovalci tako želi jo in po vsej verjetnosti še A-Ijošo Zer}ila, našega priznanega filmskega amaterja Končno mi je RTV Ljubljana obljubila nekaj večerov s posebno oddajo za obiskovalce Slovenskega klubi. Upam, da bo za vse dovolj m da se bo vse izteklo brez motenj, kar nam bo v največje zadovoljstvo. — To si seveda zate in za obiskovalce Kluba želimo tudi vsi mi; vendar, če dovoliš, iz tega, kar si povedal, ni razvidno, kako se namerava tudi Slovenski klub oddolžiti proslavam 25-let niče osvoboditve, ki jo bomo praznovati v koledarskem letu 1970? — Tud’ o tem smo že razpravljali na zadnji seji in po- (Nadaljevanje na 5. .strani) Gojenci šole GM in dirigenta, ki bodo sodelovali na sobotnem večeru vam bil naročili kaj takšnega? Miss tešite je v tem letu, kar je tukaj, delala v splošno zadovoljstvo. To mesto lahko obdrži, dokler želi ostaibi. — Nobenega prostega mesta nimamo, moja gospodična. — Prekličite naročilo agenturi, Pitcher, in ne pripeljite mi še kaj takšnega!« Srebrno srce je zapustilo pisarno dn se pozibavalo in svojevoljno s prsti pobobenjčkalo po pohištvu, preden je ogorčeno izginilo. Pitoher sd je vzel za treutek časa in pripomnil knjigovodji, da je «stari« očitno vsak dan bolj raztresen in pozabljiv. Posli so tekli vse hitreje in čedalje bolj hlastno. Na dnevnem redu je bilo pol ducatov delnic, v katere so Maxweltove stranke vložile dosti denarja. Navodila za nakup in prodajo so švigala sem ter tja kakor lastovke. Nekaj njegovih zasebnih delnic je bilo v nevarnosti in moški je delal kakor visoko turni tenkočutni stroj — z vso napetostjo, z vsemi obrati, natančno, ne da bi (Nadaljevanje na 5. strani) .Pitcher, prokurist v Harvey-a*wellovem posredniškem uradu, J® svojemu sicer brezizraznemu razu dopustil zmerno prizadet f Presenečen pogled, ko je nje-«°v šef ob pol desetih z urnimi oraiki vstopil v spremstvu svoje tede tajnice. S kratkim «Jutro, itoher!« je Maxwel! odjadral pro-Sv°ji pisalni mizi, ko da želi enem skoku dio svojega stola, Potem pa se je zatopili v veliikan-1 kup pisem ta brzojavk, ki so ®a čakale. Mlada dama je že dobro leto r®™*a kot Maxwellova tajnica. Na OJ način je bila lepa in ni bila y Podobna zasebnim tajnicam, ki ^1 vldetl. sai a str°j’ ki je sedel za to pi-oste miz0, PM več človek; tal j« je zaposlen newyorškl tr-z nepremičninami, ki so brenčeča peresa in izrablje- vzmeti. kaj je narobe? Je kaj?« ta °sorno vprašal Maxwell. Odpr-. Pisma so kakor slap cvetov le- ^ TIP V\Von,lvl nAneil ha preobloženi mizi. Nepre-oči, sive, brezosebne in rj ’ 80 J° rah'° neučakano me nostjo harlekina je skakal ob brzo-java do telefona, od pisalne mize k vratom. In v sredi teh naraščajočih dn pomembnih naporov je posrednikov pogled nenadoma padel na razkošen koder zlatih las pod zibajočim se žametnim haldahinom z nojevimi peresi, pelerino iz pristnega seala in biserno ogrlico, na kateri so bili biseri veliki ‘kot zreli hlkoriijevi Oireški. Verižica se je nehala nekje pri tleh s srebrnim srcem. K tej opremi je spadala zelo odločna mlada dama In poleg nje je stal Pitcher kot razla-gavec. »Dama od agencije za tajnice zaradi zaposlitve,« je rekel Pitcher. Maxwell s polnim naročjem papirjev in brzojavk se je napol obrnil. «Kakšne zaposlitve?« je vprašal to nagrbančil čelo. »Kot tajnica,« je rekel Pitcher. ((Včeraj ste mi rekli, naj pokličem in naročim Izbiro za danes dopoldne.« ((Slaboumni postajate. Pitcher,« je rekel Maxweli. »Zakaj naj bi Odločili smo se za objavo vrste prevodov iz sodobne slovenske pesniške ustvarjalnosti v italijanščino, ki nam jih je vljudno posredovala prof. Jolka Milič iz Sežane. Prevajalka se je pred ča som predstavila tržaški italijanski in slovenski javnosti na «Ko-sovelovem popoldnevu» v prostorih letoviščarske ustanove v Seslja-nu, kjer so na pobudo urednice revije »Umanav prof Aurelie Gruber Bencove, čitali tudi njene prevode Kosovelovih pesmi. Naš namen je tudi na ta način seznanjati italijanske someščane z našo kulturo. KAJETAN KOVIČ SOLO Chiudn la porta alle mie spalle, chiudo la porta aPa luna, alle stelle, ai fiori, chiudo la porta agli uccelli, la porla alle erbe, solo come 1’assenzio fiorisco nella tristezza, solo come il mare chiamo le gru del desiderio, solo come il vento canto salmi di morte e d’amore, chiudo la porta, chiudo la porta con la bocca ferita, con le mani trafitte fino alTanima. SAM Zapiram vrata za seboj, zapiram vrata za mesecem, za zvezdami, za cvetjem, zapiram vrata pticam, vrata travam, sam kakor pelin cvetem svojo žalost, sam kakor morje kličem žerjave hrepenenja, sam kakor veter pojem psalme smrti in ljubezni, zapiram vrata zapiram vrata z ranjenimi usti, z rokami prebodenimi do duše. Prevod: JOLKA MILIČ in LIDIJA DEKLEVA PKKJKLI SMO revije »Bf*V LJUBEZENSKA ROMANCA Z MANHATTNA Vreme včeraj: naj višja dnevna tem-p®ratJ*r2 2M. najrvžja 15.9. ob 19. upi 18.3 stopinje; zračni tlak 1018 narašča, veter 15 km na uro, vzhodnik, posamezni sunki do 32 km na uro. Vlaga 50 odst., nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 19. oktobra ETBIN Sonce vzide ob 6.27 in zatone | 17.13. Dolžina dneva 10.46. Luna de ob 14.45 im zatone ob 23.33. Jutri, PONEDELJEK, 2«. oktobri FELICIJAN SLOVESNA OTVORITEV NOVE GLEDALIŠKE SEZONE V KULTURNEM DOMU Gledališki jubilej Danila Turka-Joca s krstno predstavo «Martina Krpana» Poln avditorij je dolgo ploskal lepi predstavi in jubilantu Govori in čestitke vodstva SG in drugih slovenskih gledališč ter jubilantovih tovarišev iz gledališke skupine IX. korpusa Odrska zavesa Kulturnega doma te je sinoči razgrnila za trojno slovesnost: otvoritev sezone Slovenskega gledališča 1969-70, krstno predstavo Levstik - Mahničevega «Martina Krpana» in gledališki jubilej Danila Turka-Jocota v naslovni vlogi Levstikove povesti. Gledališče je bilo za to trojno svečanost do kraja zasedeno in med občinstmm smo poleg domala vseh predstavnikov slovenskega kulturnega, političnega in javnega življenja videli tudi številne goste iz Ljubljane, Kopra in drugih krajev Primorske in ostale Slovenije tja do Maribora, kjer je jubilant Danilo Turk-Joco začel pred 35 in več leti srnjo gledališko pot, in med njimi zlasti predstavnike slovenskih gledališč in televizije ter predstavnike* slavnega partizanskega gledališča IX. korpusa, tistega gledališča, kateremu je jubilant posvetil svoje najboljše sposobnosti v najtežjem obdobju naše narodne zgodovine. V tako slovesnem okolju je tudi krstna predstava Levstik - Mahničevega «Martina Krpana» prišla do polne veljave tako v literarni lepoti Levstikovega jezika kot v mojstrski Mahničevi odrski priredbi in režiserski postavitvi. Bila je to res lepa domačnostna gledališka predstava, ki bo privabljala v naš gledališki hram trume obiskovalcev in ki bo prav gotovo našla najbolj hvaležne gledalce zlasti med šolsko mladino. Sicer se bomo k predstavi sami še povrnili, a tokrat naj nam bo dovoljeno, da izrecno omenimo le jubilanta Danila Turka-Jocota. ki je svojega Krpana oblikoval z ljubeznijo, tisto, ki ga odlikuje kot vsestranskega gledališkega človeka, a tokrat predvsem kot igralca, tisto, s katero je mimo in navzlic vsem težavam gledališkega življenja vztrajal in bo — to vemo zagotovo — še vztrajal vprežen v voz boginje Talije. Jubilantu sia na zaključku predstave sredi njegovih soigralcev in sredi številnih košar cvetja in lovorovih vencev čestitala k jubileju in mnogim velikim zaslugam za slovensko gledališče in mu izročila darili najprej predsednik upravnega sveta Slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar in v imenu Društva dramskih umetnikov nestor tržaških slovenskih gledaliških umetnikov Rada Nakrst, nato predsednik SKGZ Gorazd Vesel, ki je v znak priznanja izročil jubilantu zlato plaketo, delo slikarja Klavdija Palčiča, ki ponazarja na eni strani gledališko masko na drugi pa partizana, predstavnik mariborskega gledališča Dušan Mevlja, za vodstvo ljubljanske Drame, Opere in v svojem imenu režiser in scenograj Molka, za Mestno gledališče ljubljansko Mikeln, predstavnik Zagrebškega Dramskega gledališča, v imenu starih mariborskih kolegov igralec Furian, Saša Vuga za slovensko televizijo, v imenu bivših članov partizanske igralske skupine Polde Dežman in prav na kraju, pa tudi najbolj prisrčno v svojem hudomušnem cerkljanskem narečju stari Jocotov partizanski tovariš iz Cerk na, ki mu je skupno z znanim kulturnim delavcem Tomažem Pavšičem iz Idrije izročil darilo v spomin na partizanska gledališka leta. Jubilant se je vsem govornikom, vsem. ki so mu čestitali ustmeno in pismeno, občinstvu zlasti, soigralcem, avtorju in režiserju Mah- niču, scenografu in vsem ostalim ginjen zahvalil s Krpanovim pozdravom «Zdravi ostanite#. Pismo združenja stanovanjskih upravičencev Združenje stanovanjskih upravičencev je naslovilo krajevnim oblastem, parlamentu, poslancem in posameznim ministrstvom poziv, naj bi se preklicali tisti izgoni iz stanovanj v tržaški pokrajini, ki so bili izročeni nekaj dni pred vstopom v veljavo novega zakona o tem vprašanju. Združenje stanovanjskih upravičencev ugotavlja v svojem pozivu, da so tržaški stanovanjski upravičenci, ki so bili izgnani iz stanovanj, v glavnem delavci in upokojenci. Učiteljski natečaj za stalna mesta Jutri se začnejo pdsimenl topiti za naše učitelje, Id še nimajo stalnosti. Sindikat slovenske šole, ki je organiziral za pripravo na topit, poseben tečaj, jim želi ob tej priliki pri pismenem in kasneje pri ustnem topditu, potno uspeha. Naj bi se vsi uvrstili med stalne uči-'teflije na slovenski šoli, da bodo s požrtvovalnim in zavestnim delom doprinesli svoj delež k Izobrazbi in vzgoja slovenske mladine. Sindikat slovenske šole Izlet učiteljev in profesorjev Sindikat slovenske šole organizira 4. novembra skupni izlet učiteljev in profesorjev v Ilirsko Bistrico, s hospitacijo na osemletki, z obiskom Kettejeve sobe na Premu in muzeja Miroslava Vilharja na Kalcu. Vabimo vse šolnike, ki se nameravajo udeležiti izleta, da se prijavijo še ta teden (do 25. t.m.) na sindikat in sicer vsak dan v dopoldanskih urah od 9. do 12. na telefonsko številko 37808; v torek, sredo in četrtek od 17. do 18. ure osebno ali po telefonu. Natančnejša navodila prejmejo prijavljenci pravočasno. — Odbor sindikata. t*niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||i|tiiiiiiiiiill|||||,ll||||,|ll|||in,|,||„mi,llllllimillll,lllll|ll|l|lllll||||||||||||||(|U|||||||||||||||||| SEJA DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA ZA JAVNA DELA Odobritev načrta tržaške občine za razširitev Miramarskega drevoreda Za dela bodo izdali 150 mil. lir - Zasedanje o ukrepih za preprečevanje naravnih nesreč Deželni tehnični odbor za javna dela je na svojii zadnji seji končal preučevanja dveh važnih javnih del. Gre predvsem za razširitev Mira morskega drevoreda v Trstu ter za povečanje zgradbe protituberkuloz-neiga centra v Canrarm v čedadski občini. Miramarski drevored v Trstu bodo raizširili od nadvoza do Ulice de Pamzera. Kat je znano, namerava Acegat ukiniti tramvajsko progo štev. 6 ter Jo nadomestiti z avtobusi. S to spremembo bodo lahko izvedli načrt tržaške občine o razširitvi omenjenega drevoreda. Tehnični odbor je izrekel ugodne mne-nje o tem načrtu. Po odstranitvi tramvajskega tira bodo cesto raz* širiild od sedanjih 9 metrov na 15 metrov. Na sitrani proti morju pa bodo zgraddlH pločnik, ki bo širok od enega metra do 2 metrov in pod. Za razširitev cestišča bodo po-ralbiild ISO milijonov lir in na njem bodo potem 4 steze. Na ta način na •iiiimilliilliilliimiHiiiimiiiiiHiiiiimiiiniimiiiiiiiiiiiii............ NAPETO OZRAČJE MED GRADBINCI Celodnevna stavka v Arzenalu Tovarni strojev in ladjedelnici V torek splošna stavka kovinarjev in povorke - V četrtek celodnevna stavka gradbincev zaradi prekinitve pogajanj z ANAC Medtem ko se sindikalno gibanje kovinarskih delavcev nadaljuje s stavko v treh velikih tržaških obratih — ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev Sv. Andreja in Tržaškem arzenalu za popravljanje ladij _ se je položaj močno zaostril med delavci gradbene stroke, ki so izvedeli za prekinitev pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalni zastopniki v Rimu in predstavništvo delodajalske organizacije ANAC so prekinili pogajanja, potem ko so zastopniki delodajalcem orisali svoje zadnje stališče glede možnosti obnovitve delovne pogodbe v najkrajšem času. Delodajalci so se izrekli za 6-odstotni povišek mezd, pri tem pa pogojili vse omejitve dopolnilnih sporazumov in sindikalnih nastopov v letih, ko bo veljala delovna pogodba, na neke določene točke, in to predvsem obrobne. Takoj po prekinitvi pogajanj so sindikalne zveze gradbinskih delavcev sklenile oklicati tri dni stavke, od katerih bo 24-urna vsedržavna stavka 23. oktobra. Kovinarski sindikati so medtem sporočili, da bo v torek, 21. oktobra, v tržaških tovarnah stavka vseh kovinarskih delavcev, ki pojdejo iz svojih obratov v sprevodih po mestnih ulicah in se bodo zbrali na Trgu sv. Antona, kjer jim bo o trenutnem položaju govoril vsedržavni tajnik sindikalne zveze FIOM-CGIL Pastorino. Štipendija za glasbeno in likovno umetnost Tržaška občina je razpisala v sodelovanju z mestno hranilnico posebno nagrado (ali dive) v višini 400 tisoč lir (ali dve po 200 tl-toč), namenjamo dijakom, Ki so končali srednjo šolo (ali konser. vatorij) in so posebno talentirani v glasbeni ali Mikavni umetnosti ter se temu študiju nameravajo tudi posvetlitl. Pogoji za podelitev štipendije so sledeči; prosilec mora imeti vsaj petletno rezidenco v Trstu, star mora biti največ 25 let, Italijan, sk; državljan, gospodarsko stanje družine ne sme biti premožno in ne sme uživati drugih štipendij ali oiašav prosvetnega ministrstva. štipendija velja tudi če se prosilec misli vpisati na kako tujo univerzo ali višjo umetniško akademijo. 'Prošnje, napisane na posebnem obrazcu, ki ga prosilci lahko rrej-mejo v sohi 97, v 2, nadstropju od. č inska palače, kjer je VI. oddelek (javno šolstvo), mora biti Izročen najkasneje opoldne 10. novembra t. 1. v sobi št. 32 (podpritličje), na Trgu UnMA 4. Urnik trgovin za praznike v novembru Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je bil za praznike v novembru za trgovine določen sledeči umik: Sobota. 1. novembra: trgovine vseh vrst bodo imele normalen delovni urnik; izjema so trgovine z jestvinami in drogerije, ki bodo odprte samo od 8. do 13. ure; nedelja, 2. novembra: •se trgovine bodo zaprte; ponedeljek, 3. novembra: trgovine z jestvinama in drogerije bodo odprte po normalnem umiku, vse ostale trgovine bodo zaprte; torek, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte. bodo dokončno odstranili sedanje težave pri prometu z vozili na tej važni vpadnici v naše mesto. Precej važno je tudi omenjeno delo v čedadski občini, za katero je pokrajinski konzorcij za borbo proti tbc v Vidmu predložil načrt, ki predvideva skupno 330 milijonov izdatka, za prvi obrok del pa 115 milijonov. Deželni tehnična odbor je na svoji seji preučil tudi druge načrte in terekel o njih svoje mnenje. * * * Včeraj je bilo v mestecu San Daniele del Fridli zasedanje o delih za preprečevanje naravnih nesreč, ki ga je priredilo deželno odbomištvo za javna dela. Zasedanju je predsedoval predsednik deželnega sveta Eltoezzi, udeležili pa sc- se ga razni deželni odborniki, svetovalci, župani in strokovnjaki. Pozdravne govore sta imela predsednik Ribezzi in župan Filipuzzi. V svojem govoru je odbornik za javna dela Masutto poudaril smotre zasedanja in omenil razne zaščitne ukrepe, ki jih je doslej sprejela dežela. Med drugim je omenil za kon, s katerim se pooblašča de-žeda, da popravi škodo na raznih javnih delih ter zgradi naprave proti povodnjim. Zatem je dejal, da žal niso točne določene meje med pristojnostmi dežele in države nr. tem področju. Smrtna nesreča pri Orehu Po treh urah nezavesti je v tržaški bolnišnici izdihnila 82-letna Antonija Mikolavčič od Oreha št. 37, ki jo je nedaleč od doma povozil s svojim motociklom 16-letni dijak Valter Hrevatin iz Štramar-ja 40. ženska je prečkala cesto pri Orehu, ko je Hrevatin, ki je ni opazil, zavozil vanjo in jo podrl na tla. Z rešilnim avtom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo ob 19.25 sprejeli na nevrokirurškem oddelku in kjer je ob 23.30 umrla, ne da bi prišla k zavesti. Kiparsko-gastronomski večeri v Devinu Černetov «menu» v hotelu «L’Approdo» Kot smo že poročali, bodo v devinskem hotelu «L’Approdo» posebni gastronomski večeri, ki jih bodo priredili kiparji, ki razstavljajo v notranjih in zunanjih prostorih hotela. Pobudo za to zanimivo idejo je dal hotelir Dušan Fertluga. Prvi tak ((gastronomski večeru bo n............■■■■■......... PREPSINOCNJIM Nfl CESTI FERNETIČI-SEŽANA Tržaški avto povozil pešca iz Sežane do smrti 65-letni Ludvik Jelušič je prečkal cesto, ko je privozil avto Na cesti Fernetiči - Sežana se je pripetila predvčerajšnjim zvečer okrog 18. ure smrtna prometna nesreča. Tržaški osebni avtomobil Je povozili pešca, ki Je na mestu podlegel hudim telesnim poškodbam Vidljivost na cesti Je bila ob omenjeni uri precej slaba. Z mejnega prehoda proti Sežani je tedaj privozil s precejšnjo brzino avtomobil TS 114135, ki ga Je upravljal 32-letnd Antonio Principe s Furlanske ceste št. 71, nepričakovano pa je zagledal pred sabo moškega, k) je naglo prečkal cestišče z desne proti levi. Bil je 65-letni Ludvik Jelušič to Sežane. Avtomobilist je sicer v zadnjem trenutku naglo zavil na levo, a je kljub temu zadel pešca s prednjim delam avtomobila. Pri tem je Jelušdča vrglo na pokrov motorja, z glavo pa Je udaril v steklo vetrobrana. V tem položaju Je avtomobil, ki se zaradi bralne ni mogel takoj ustaviti, peljal nesrečnega pešca dalje, ko pa se je končno ustavil, Je Jelušič pa del na cesto in obležal mrtev. Kmalu Je na kraj nesreče dospelo osebje Rdečega križa, a za nesrečnega moškega ni bilo več nobene pomoči. Zadevne formalnost! o nesreči Je nato opravilo osebje prometne milice. Preusmeritev vozli namerjenih v Rojan Acegat sporoča, da bodo s ponedeljkom, 20. oktobra, zaradi del na področju končne postaje filo-busa št. 8 v Rojanu, vsa vozila, namenjena v Rojan, spremenila smer vožnje. Filobusi bodo zato vozili po Ulici dei Saltuari - Ulici Barbariga - Trgu Tra i Rivi - Ulici di Roiano, jutri 20. t. m., za katerega je pripravil menu kipar Mairiano Černe. Jedilni list bo obsegal: predjed (imorska potu, kmečko mineštro, kraško perjad v «pijani omaki«, oktobrsko zelenjavo, kuhano in surovo, krompir v pozlačeni oblogi, ((firiitoleii (senza ciacole), aperitiv, škedenjslti kruh, vipavsko vino. Na razpolago bodo tudi kraiška vina. V torek bo menu, ki ga bomo pravočasno javili, pripravil kipar Grimaldi. IZJAVA openskega Akcijskega odbora Ko so se v teh dneh pojavili po glavnih openskih ulicah novi dvojezični naipisi, ki jih je postavila skupina trgovcev in gostilničarjev, Akcijski odbor v imenu openskega prebivalstva izraža priznanje tem našim gospodarstvenikom, ki so s tem učinkovito prispevali k uveljavitvi naših neodtujljivih pravic. Ob tej priliki vabi slovenske trgovce, gostilničarje, o-brtnlike, podjetnike in prof ©sioniste, da sledijo temu častnemu zgledu in tako stvarno prispevajo svoj delež k uresničitvi naše narodne enakopravnosti. To bo tem lažje, ker uporaba te nam zakonsko priznane pravice ne pomeni nobene večje davčne obremenitve. Za dvojezični napis bo plačal isti davek, kot ga plačuje zdaj za enojezičnega. AKCIJSKI ODBOR OPČINE 18. 10.1969. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM OTVORITVENA KRSTNA PREDSTAVA SEZONE 1969 — 70 LEVSTIK — MAHNIČ MARTIN KRPAN igra v dveh delih Kostumograf: Scenograf: Glasba: Režiser: ALENKA BARTLOVA ing. VIKTOR MOLKA MARJAN VODOPIVEC MIRKO MAHNIČ DANES. 19. oktobra ob 16. uri (ABONMA RED B — nedeljski popold.) V sredo, 22. oktobra ob 20. url (ABONMA MLADINSKI V SREDO) V četrtek, 23. oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) ure hla- uro PRODAJA VSTOPNIC JE VSAK DAN od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri gajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265 Uprava SG sporoča cenjenim abonentom, da bodo abonmajske izkaznice na razpolago pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom predstav. PROSVETNO DRUŠTVO 4LAVK0 ŠKAMPERLE! SV. IVAN TRST priredi ob izidu druge, razširjene izdaje pesniške zbirke Marije Maijot SOUZE JN SMEH in pesniškega prvenca Marica Kravosa pesem PESNIŠKI VEČER Marije Mijot IN Marka Kravosa Večer bo v četrtek, 23. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Svetoivanska pesnika bo predstavil pesnik MIROSLAV KOŠUTA Sledile bodo recitacije. Na večeru bosta Marija Mijot in Marko Kravos podpisovala svoji pesniški zbirki. Vljudno vabljeni člani, prijatelji društva in vsi ljubitelji pesniške besede. GLASBENA MATICA — TRST V soboto, 25. oktobra 1969 KONCERTNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE s sodelovanjem orkestra GLASBENE MATICE Solisti; Ravel Kodrič Tea Košuta Milena Padovan Loredana Sancin Črtomir šiškovdč Mojca Siškovič Dirigenta: JANKO BAN OSKAR KJUDER Pričetek ob 21. uri. Mala dvorana Kulturnega doma. fimiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiimimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. oktobra 1969 se Je v Trstu robilo 9 otrok, umirilo Je 8 oseb. UMRLI SO: 62-letni Lutgi Živec, 6'iietni Germa-no Lodi, 29-letnl Claudi« Jerman, 56-1 etm Giov-anni Gar-giano, 71-itotra-' Giusto Schiillani, 82-ietna Maria Baitaghel vd. Bozzini, 74Jet:ni Gustav o VaJberghi, 734etna Arena Potoni. OKLICI: električni varilec Antonio Maccarrone in učiteljica A n, na Rosa Camraavo, upokojenec Bruno Crivil-lie im gospodinja Irma Gabbino, pomorščak Guerrlno Canciani In zdravniška pomočnica Anoa Maria Trampuž, Raimondo Errlu in Licia Pisano, univ. študent Roberto Fabro In uradnica Argia Spagnul, mehanik Giuseppe Bemilmii iiin llkalka Roberta Miazzomi, agent javne varnost- Pietro Sam In gospodinja Francesca An-dreassl, varilec Alfrede Moretti in trgovka Carnnen Caittaruzza, delavec Antonio Vocchi In frizerka Loredana Nogoveibtch, kapetan Luclo Ienco in prodajalka Nlidiia Maria Dobrllla, delavec Giuseppe Pellascb-ar in barlst-ka Olga Coseani, hotelski vratar Giorgio Arištide Ftlippini im delavka Rita Predonzami, mehanik Virgiillo Riosa In delavka Edda M-ilella, obrtnik Mariino Kuk Im fialoterapistka Blanca Granatni, trgovec Raffa el e Ciuoffo In prodajalka Antonia Baz-zaro, zavarovalni agent dr. Mario Carnevati In univ. študentka Flavto Cappelilo, študent Govararai Forasac-co In frizerka Larisa Guiducei, upokojenec Llbero Bosehimi in gospodinja Emliiia Glovammimi, uradnik Fran-co Pozzecco jm gospodinja Laura Boe-gam, delavec Prancesco Palmisano In gospodinja Anma Leggieri, univ. študent Bruno Jurcev in univ. študentka Florellia Corradiinl, pleskar Gio. varani Cossi In frizerka Aranamaria Pailt, nogometaš Luoiano Miagri« im gospodinja Argia Mariom Bovvman, šofer-mehanik Vito Santoo-o (n bol. nlčarka Rosa Immocemti, varilec Gior. glo Berlingerlo In delavka Maria Ca-stellil, učitelj Giorgio Depamgher In študentka Aranamaria Finocchiiaro, trg. potnik Mauirraio Zalilo in tiskar, ka Lucta Matttloro, Inženir Ettore Henke ln uradnica dr. Maria Rita Tudech, pristanilščraik Luoiano Pau-llssich in prodajalka Rita Iacobone, mehanik Tulilo Sacchettl tn gospodinja Allda Corazza, sluga Mario Gla-vlna Im uslužbenka Adriana Dima-strodonato, zavarovalni agent Sergio Čaral (in tajnica Heidemarie Lichler, mehanik Ervimo BisiaccM in frizerka Nadiia Flego, uradnik Angelo Cos-sutti ln uradnica Anma Morelili, pri-stanlščnitk Ettore Glavač ich ln prodajalka Bliide Carrabba, delavec Pu-blio Aliotta in euritmista Renate Berg, spec. delavec VValter Furlan ;,n natakarica Glgltola Macoratti, u-radniik Giainoarlo De Gašperin In u-i-adnica Roselia Gentilin, trg. pot nik Giorgio Pavaraello in uslužbenka Maria Uilolgrai, kuhar Pasquale Perez im gospodinja Grist Ima Oella-kerer, študent Amdrea Guadagrai ln študentka Maria Padna Schioppa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basillica, Ul. S. Giusto 1, Cro. ce Verde, Ul. Settefontane 39, Ra-v asi ni, Trg Ltberti 6, Testa d’oro, Ul Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Gledališča peelola, Ul. Oriani 2, Vernari, Trg Valmaura u. LOTERIJA BARI 80 53 14 16 89 cagliari 36 69 39 40 81 FIRENCE 76 34 33 65 49 GENOVA 53 69 29 1 47 MILAN 86 71 44 56 69 NEAPELJ 40 80 64 70 54 PALERMO 21 49 18 84 51 RIM 73 37 64 2 36 TURIN 62 66 60 51 61 BENETKE 25 48 21 50 19 ENALOTTO 2X2 X 2 X 1 2 2 I 2 X Dvanajstice dobe po 4.201.000 lir. enajstice po 231.200 lir in desetice po 21.700 lir. SPD priredi 2., 3. In 4. novembra Izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem ali s parnikom na otok Hvar. prosvetno društvo (Slavko Skam perles priredi 9. novembra enodnev. ni Izlet v Brda na Dobrovo z ogledom vinske kleti, skozi Novo Gorico ln Kromberk, kosilo v Dobrovem Vpisovanje od 9. do 13 In od 16 do 20. ure na telefon 70-834 m 51-497, VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so začeli sprejemati prošnje za abonmaje za novo operno sezono gledališča. Kot smo že poročali, se bo sezona začela 6. novembra z gostovanjem ba-leta milanske «Scale», ki bo nastopil z Adamovim baletom «Giselle» Im z Bartokovim ((Čudovitim mandarinom«, Sledila bo Zandona eva opera ((Francesca da Rimini« in nato Verdijev ((Trubadur«. Z decembrskima predstavama Menottijeve «La Santa di Bleecker Street« (novi za Trst) ln VVagnerjevo opero «Tristan in Isol-da» se bo zaključil prvi del sezone, ki se bo nadaljevala 10. Januarja s Puccinijevim triptihom. Rossini bo nato zastopan z ((Grofom Ory», kateremu bo sledil večer s Straussovo o-pero ((Salomi« in de Banfieldovim baletom «Le Combal«. Absolutno na vost bo predstavljala Manninova o-pera «La Speranza«, Mozartov «Don Giovanrai« in Bizetova «Carmen» (pa bosta zaključila sezono med februar, jem in marcem. Abonmajski pogoji so ostali enaki kot lani. Vse -Informacije daje blagajna gledališča (tel. 23988). TEATRO STABILE Po današnji predstavi komedije «1 nobilil ra gusel« ob 16.30, bo gledališče Teatro Stabile nastopilo s tem zabavnim delom Marina Držiča v ponedeljek 20. Lm. v (Crista.Hu« v Gradežu, v torek 21. t.m. v ((Verdiju« v Gorici ter v sredo 22. t.m. v gledališču «C'iconi» v San Daniele' v Furlan-ji. V Trstu se bodo predstave nadaljevale v petek, 24. t.m. Medtem se nadaljuje sprejemanje abonmajev za vseh osem predstav sezone. V ponedeljek In torek bosta izven abonmaja dva izredna nastopa slavne subretke Josephine Baker. Nazionale 14.00 «Ben Hur«. Chariton Heston, Jack Havvkins, Haya Ha. rareet, Stephen Boyd. MGM. Te-chnlcolor Penice 15.00 «.La prigionera« Lau-rent Terzieff, Elisabeth VVtener, B. Presson, Dany Carel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattaclelo 14.00 «Butch Cassidy» Paul Nevvmao, Robert Redford, Ka. tharlne Ross. Eden 14.00 «Una sull 'altra« Jean So. rel, Marisa Meti, Elsa Martinelli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00 ((Erotlssimo« Annie Girardot, Frances Blanche. Technl. color. Prepovedano mladini pod 14. letom. Rltz 15.00 «La battaglia d’InghUter-ra» Francisco Rabal. Fllodrammatlco 14.30 «Zorro alla cor-te dTnghllterra«. G. Gallottl, S Focas. Technicolor. Alabarda 14.30 «36 ore aUMnfenno« Pamela Tudor, Richard Harrison Technicolor. Aurora 15j00 «Bullit.t« Steve McQue-en. Technicolor. Cristallo 14.00 «Vedo nudo« Nino Manfredi. Technicolor • Clnemasca pe. Capital 14.30 «Zutn, zu-m, zum n. 2» Little Tony, P, De FIHppo, D. Pa-lumbo. Technicolor. Impero 15.00 «G'H fntoccablilii« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vlttorio Veneto 14.30 «Comando sui-cida«. Aldo Ray, G Clmarosa. Tech. nicolor. Ideale 14.30 «Fraulein doktor« Suzy Kendall, Kenneth More. Technlco lor. Abbazla 14.30 «La brigata del dlavo-io». W. Holden, CDif Robertson, , KINO «1RIS » PROSEK danes ob 16. uri Cinemascope barvni Ulm — po romanu Willija Henryja: L’ORO DEI MACKENNA Igrajo: G. Pečk, Omar Sharif ln T. Savalas. KINO Nfl OPČINAH danes ob 16. uri Metro film: I CANNONI DI SAN SEBASTIAN IgraiEo: A. Quinn, A. Oomer, C. Bronsan. Jutri oto 18. uri ponovitev fdll* ma: I CANNONI DI SAN SEBASTIAN Razstave V galeriji «Krašike hiše« v Repnu je odprta danes od 10. do 13. in od 16. do 21. ure razstava Hlavatyjevih krnskih akvarelov Inštitut za arhitekturo in urbanistiko pri tržaški univerzi prireja v sodelovanju s Centrom za razskave lin audiovizivne poskuse ((La Caippel-la» razstavo plastik in risb «Novo mesto«, ki so Jih izdelali Botti, de Mori ln Marussigh. Otvoritev razstave bo na sedežu centra v Ul. Franca 17, 21. tjn. ob 18. url. Ob 18.30 se bo začela razprava o temi razstave, pri kateri bodo sodeloval* Giuseppe Campos-Venuti, Franco De Mar. chl »n Pio Montesi. Udeležen bo tudi generalni konzul SFRj v Trstu, inž. Marjan Tepina, urbanist lm bivši ljubljanski župan. Občinstvo je vabljeno k debati. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju obve. šča člane ln prijatelje, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969.70. Interesenti Jih dobijo pri odboru društva. Prosvetno društvo (Tabori na Op Cinah obvešča člane in prijatelje društva, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti Jih dobijo pri odboru društva. Prosvetno društvo (France Preše reni v Bol juncu obvešča člane, prijatelje društva ln ljubitelje gledališča, da Ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti naj se zglasijo pri odboru društva. Prosvetno društvo (Ivan Cankars obvešča člane In prijatelje, da Ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za letošnjo sezono. Slovenski klub vabi svoje ČLANE NA SESTANEK ki bo v torek ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa. Odbor prosi za polnoštevilno udeležbo, ker ima na dnevnem redu točke, s katerimi se morajo člani seznaniti in se o njih izreči. TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST - Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Novo: DEMŠAR-VALENTINCIC: Skrivnost, ki ni skrivnost CZ Lit. 225.- Darovi in prispevki Ker podpisanemu rai bilo dano, 4* osebno pozdravi, čestita im vošči vSe dobro, spoštovanemu ter zelo cenje nemu gostu, jubilantu — maj bo 50 S v-’ce 1000 Ur za SD Gaja. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vse**1-Iti so i nami sočustvovali ob ^ j gubi naše nepozabne Irme Kalc Posebna zahvala gospodu župbj" ku, pogrebcem in darovale**11 cvetja. Žalujoči brat, sestra, sna*1®' nečaki, nečakinje in dr*1?0 sorodstvo Trebče, Trst, Kranj, 19. X. 196®- Razna obvestila KASTA obvešča, da se bo tečaj srbohrvaščine začel v ponedeljek, 20. t. m. ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Mali oglasi «CITHCEN« — mehanična delavnica Samanttam in Miceo m prodaja na-domestolh delov. Ulica Htttmeyer 4/a PRODAM HIŠO v Bazovici! št. 60, po domače pri Jokoptnovih. Vsa pojasnila dobite pri lastniku Cvetku Grgiču, Bazovica št. 137. PRSTAN Z BRILJANTOM PRODAM. Dobra priložnost. Hollesch, Trst, — Piazza S, Giovanni 1, trgovina. ZLATI OBESKI, garantirano 18-ka-ratmo zlato, moderno obdelano — gram 800 lir. Zlatarna Hollesch, Trst, Piazza S. Giiovann* 1. PRODAM 5-prostorno hišo s 500 m2 vrta. Vicolo delto Rose 69. Tel. 63457. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vseri ki so sočustvovali z nami ob “ gubi naše nepozabne Rozine Grgič vd. Saino! (Martinove) Posebna vahvala č. duhovni^J j pevskemu zbora Slovan, darori j cem cvetja ter vsem, ki so DJ kakršen koli način počastili ul*^ spomin in jo spremili k zadmitdri počitku. žalujoče hčere Olga, John*1*® in Rozina, sinova Pino Italo z družinami ter dr**" sorodstvo Padriče, Turin, 19. oktobra ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem. ** so z nami sočustvovali in nam P? mag ali v žalostnem trenutku 0 bridki izgubi naše drage mamfl Dragice Sedmak Posebna zahvala darovalcem ja in vsem, ki so pokojnico sp** mili k večnemu počitku. Hčerki Nadja in IVJa*^1 Sv. Križ, 19. oktobra 1969. Nenadoma je preminil Alojz Živec krojač (P Pogreb bo danes, 19. t. m- . 10.45 iz mrtvašnice glavne bol*1*® niče v cerkev v Skednju in od ^ na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: Zora, sin Klavdij, brat Franc, ^ stre Marija, Alojzija in StcfanU" vnuki in drugi sorodniki. I.T.F. - Ul. Zonta 3, tel. 38006 ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega moža, očeta in nonota LOVRENCA PAVLIČA se prav posebno zahvaljujemo vsem, ki so žalovali z nami, vaščanom, darovalcem cvetja, p.d. Slovenec, pevoem, č. g. župniku, Niku Kosmaču, govornikom slovenskih organizacij, lovski družini te Kozine ter vsem, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči družini Pavlič in Ote Boršt, 19. oktobra 1966. ZOPET RIJEJO PO LASTNINI NAŠIH LJUDI VESTI Z ONSTRAN MEJE Občinski praznik piranske občine Piranska občina je včeraj praznovala svoj praznik v spomin na obletnico ustanovitve mornariškega odreda pri IX. korpusu NOV. Dopoldne je bila slavnostna seja občinske skupščine Piran, na kateri je govorila predsednica Jolanda Kos. V začetku je omenila zgodovinsko obletnico, nato pa je orisala sedanje stanje občine, v kateri je glavna panoga turizem. Prav na tem področju se občina lahko pohvali z velikimi uspehi. Sistematična vlaganja v hotelske in druge zmogljivosti so povsem spremenila portoroško in piransko obalo, ki sta se nekdaj bavili z drobnim turizmom, letos pa bodo zabeležili že okrog 850 tisoč nočnin Razen turizma je v občini zelo pomembna panoga tudi pomorsko gospodarstvo. Tamkajšnja Splošna plovba je začela s tremi ladjami, zdaj pa ima ladjevje, ki šteje že blizu 200 tisoč bruto registirskih ton. V prihodnjih letih se bosta tako turizem kot pomorstvo še bolj razvila, vso pozornost pa bodo posvetili tudi sorodnim dejavnostim. Slovesnosti so se nadaljevale nato v Luciji, kjer so odprli novo šolo in otroški vrtec ter izročili prometu nov podvoz in asfaltno cesto do šole. V okviru praznika so tudi odprli v Piranu razstavo o-snutkov za turistične plakate, ki so jih izdelali učenci piranskih šol. .....................UIHIIIIIIIIIIUIIIII.IIIIIIIIIIMIIIIIIinilllllllHIIIIIUIIIIIIIIHIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllH...Illllllllllllllll« Harmonikarski večer v Bazovici z «Miramarom» in solistom Marcosignorijem Med Repničem in Repnom kopljejo jarke za metanovod Družba SNA M, ki gradi metanovod, ponuja od 30 do 80 lir za kv. m zemljišča z izgovorom, da gre za «začasno zasedbo» Vzdolž naftovoda, po katerem teče nafta iz Trsta v Nemčijo, se *da.i približuje Trstu metanovod, Po katerem bo prihajal k nam plin. Veliki močni stroji, kakor nekakšne Pošasti ropočejo in kopljejo v zem-jjo in sleno po kraških travnikih ■') gmajnah globok jarek. Po trasi so prej že zravnali cestišče, za njimi pa so drugi stroji, s katerimi Polagajo velike in debele cevi. Kras so v nekaterih predelih zdi kot glava taiiEMBurRnca v nacističnih tabc-f-ščih, obrit pas od čela do tilnika. Tudi naftovod se je v isti smeri Približeval Trstu, plin in nafta bosta tekla vsak v drugo smer. Kakor z gradnjo naftovoda tako so zdaj zaradi metanovoda prizadeti naši ljudje. Zemljišč, po katerih bo speljan naftovod, ne razlaščajo ali odkupujejo, pač pa jih bremenijo s služnostjo in govorijo o «začasni zasedbi*. Prizadeti lastniki zemljišč, Po katerih je bil speljan naftovod, so se borili in dosegli ceno 250-350 M kv.m zemljišča, družba SN AM, ki gradi metanovod, pa ponuja zdaj od 30 do 80 lir. In vendar gre za enaka zemljišča, saj metanovod |fče vzporedno ob naftovodu, tako da se v nekaterih predelih služnostna pasova (za naftovod 10 metrski pas, za metanovod pa 22 m) celo krijeta za nekaj metrov. Neka-lon lastniki zemljišč so se dogovoru, drugi pa se upirajo in upravi-neno zahtevajo višje cene. Tako je deželna uprava izdala približno 70 dekretov o začasni zasedbi. Mimogrede bi pri tem poudarili, da je ■sk način in za take namene »začasna* zasedba zemljišč nezakonita. V lem vprašanju pa bomo obširne-•!p še pisali, ker se zadeva z «za-easnimi zasedbami* ponavlja tudi y drugih primerih (razširitev pokopališča pri Sv. Ani, gradnja nove pokrajinske ceste skozi Prosek, S"adnja tovarne GMT itd.) Zdaj se stroji, kot ga vidimo na S|ki, približujejo Repnu, cestišče Pa že Opčinam. Pri Repniču se bo utetanovod nekoliko oddaljil od naftovoda iz varnostnih razlogov zara-d' vojaške .smodnišnice, v Repnu Pa so domačini zaskrbljeni, ker se Po metanovod približal kamnolomu. “Odo kamnolomi, v katerih si do-juačini že leta in leta služijo kruh, lahko še obratovali, bodo še lahko X kamnolomih uporabljali mine? Hekateri prizadeti lastniki zemljišč 80 se že krepko uprli in nočejo Podpisati pogodbe, dokler jim ne ^višajo cene in dajo jasna zagotovi-‘a. Kot pri naftovodu se bo nekaj nataknilo spet na tem področju. Če ■uiata vodstvi družbe SNAM in usta-Pove ENI rasne namene, da bi me-janovod dogradili do konca tega le-?„in da bi pri tem preveč priza-deJi lastnike zemljišč, naj globlje sežeta v žepe in naj upoštevata Opravičene pritožbe. Pogovor o «za-oasnih zasedbah* pa ne bo kar tako Pa kratko in površno zaključen. Gojenci glasbene šole v BazovičiFTlo^rejeniu prvih šolskih spričeval V DVORANI P D «IGO GRUDEN» Veliko zanimanje v Nabrežini za razstavo o nacističnih taboriščih Razstava je odprta samo še danes, potem pa se bo preselila v Dolino in verjetno v Trst Sobotni harmonikarski večer v bazovski kino dvorani je bil vsekakor dogodek, ki je po svoji kvaliteti presegdl skromen okvir male podeželske dvoranice z odrom, ki je komaj dopuščal razmestitev niti ne tako številnega harmonikarskega ansambla «Miramar*. Ansambel, ki je tokrat nastopil kot gost Slomškovega doma ob vodelit-vi spričeval prvim gojencem domove glasbene šole. je še enkrat potrdil, da predstavlja zrel harmonikarski zbor, ki se lahko loteva tudi zahtevnih skladb, čeprav so v njem tudi zelo mladi godci — gojenci šole Glasbene matice. O-čitno je, da ga je prof. Eliana Zajčeva, ki je tudi sama prva harmonikarka v njem, skrbno pripravila in da je v osebi prof. tiskarja Kjudra dobil dirigenta, ki je znal njegove kvalitete dvigniti do take izvajalske ravni, da lahko že govorimo o koncertnem mu ziciranju, tudi če je treba vendarle upoštevati mladost njegovih čla- \\ ........................................n........................................................................................................................................ SMRTNA KOSA V Zabrežcu je umrl 81-letni Lovrenc Pavlič tv-kto. so ga poklicali k vojakom, ^lali so ga na rusko bojišče, kjer , y soboto, 11. t.m. je v tržaški •rilnišnici umrl 81-letni Lovrenc Pav-£ iz Zabrežca. Pokojnik se je ro-leta 1888 v revni kmečki dru-'u* in je moral že v rani mladosti Rušiti trdo delo, pomanjkanje in ^fUge tegobe. Po nekaj letih doma-osnovne šole se je 14-letni deček tdpravii v Trst in se zaposlil kot zi-pomočnik. že takrat se je hHV?1 v narodno prebujanje, se deleževal taborov in raznih zbo-,°Vauj. Na začetku druge svetovne & ir Preromal Karpate, Galicijo in Ukovino. Postal je ujetnik v Ru-h in se tam pridružil jugoslovan-i*®.legiji, ki se je borila na strani °°ilševiških armad. Leta 1919 se je izčrpan vrnil v V?jstni kraj in se poročil z doma-,*Pko Urško Žerjal ter si z velikim l^dom in prizadevnostjo ustvaril domačijo. Rodili so se jima l,*;ie otroci trije sinovi in hčerka. Toda za Slovence so kmalu nasto-jj’ hudi časi fašističnega nasilja, ko se je naše ljudstvo začelo v upor, se je pokojni Lo-pridružil podtalni organizaciji j '8r» in postal njen aktivni član. 5£radi tega je bil leta 1930 aretiran. ^■Peljali so ga najprej v tržaške '-aPore, nato v zloglasno jetnišnico k Kopru in potem v rimski zapor jjfhna Coeli. Dve leti je pokojni Vr®nc preživel po zaporih, doma pa so ostali z ženo štirje nedorasli otročički. Toda tudi ko se je vrnil domov mu črni oblastniki niso dali miru. Zaradi vsega prestanega gorja in svoje zavednosti se je v drugi svetovni vojni takoj priključil partizanskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in v njem sodeloval po svojih močeh. Po osvoboditvi se je v glavnem zanimal za svoj dom in družino. Bil je član SDZ. V ponedeljek, 13. t.m., smo ga spremili na domače pokopališče. Ob grobu sta se od pokojnika poslovila dr. Branko Agneletto in Saša Rudolf. Žalostinke mu je pel cerkveni pevski zbor pomnožen s pevci p.d. «Slovenec». Pogreba se je poleg velikega števila domačinov udeležilo tudi mnogo znancev in prijateljev iz mesta in sosednih vasi. Naj pokojni Lovrenc počiva v miru, svojcem pa naše sožalje. PADRICE Zadnje slovo od Rozine Martinove Rozine Grgič vd. Sadno, po c majče Martinove, ni več med svojimi dragimi. Strta Jo je kratka a neprizanesljiva bolezen v Turinu, kjer je živela. Svojega zadnjega bivališča pa Rozina ni hotela daljnem Turinu, hotela ga je na svoji zemlji, kjer se je rodila, kjer je prebila svoja mlada leta, v kraju, ki ga je večino ljubila in hranila v nenehnem, prijetnem spominu. Hotela ga Je na Padričah ter si je zaito tudi sama prihranila vse potrebno za dolgo pot iz Turina do Padrič. In v sredo so zvonovi male padriške cerkvice spoštljivo in otožno naznanili prebivalcem, da se Rozina poslavlja od svojih dragih, od kraja in ljudi, ki jih je tudi v tujini imela tako rada. Številno cvetje, ogromna udeležba Skoraj vseh vaščanov In številnih ljudi te sosednjih vasi, občutene žalostinke, kd jih je v poslednje slovo zapel domači pevski zbor «Slovan» so po drugi strani vidni znaki spoštovanja in občudovanja vseh vaščanov do nje, ki jim je hotela ostati blizu tudi ob svoji smrti. Rodila se je leta 1886 v številni družini. Svoja otroška in mlada leta je prebila v dobi, ko Je vsepovsod vladala revščina. S svojim dobrim značajem pa je vselej premagala vse težave, kd ji jih je na lagalo življenje. Poročila se je še mlada, a moža ji je pobrala vojna Nekaj let kasneje se je poročila s Sadmom te Turina, ki je takrat služil vojaški rok v naših krajih. Ker je bdi njen mož železničar, se je morala z njim in otroki stalno preseljevati v kraje, kamor so moža klicale delovne obveznosti. S Padrič je tako za stalno odšla leta 1928 ter se naselila v Turinu Skupno je imela v obeh zakonih devet otrok, od katerih je še pet živih. Njena hči Olga živi na Padričah, ostali štirje (Angela, Jolanda, Italo in Pino) pa živijo v Turinu. Kljub oddaljenosti od svojega rojstnega kraja pa je Rozina vse svoje otroke vzgajala v slovenskem duhu in jih naučila slovenščine. Ravno tako jim je stalno vzbujala ljubezen do svojega rojstnega kraja tako, da se še danes vsi njeni otroci v Turinu zanimajo za živjenje na Padričah ter večkrat denarno Podpirajo vaške organizacije. Sin Pino je celo član vaškega športnega društva «Gaja» Rozina Je bila za časa svojega bivanja na Padričah tudi pevka pr* zboru «Slovan». Ljubezen do slovenske pesmi ji je ostala do snu J in je tudi svoje vnuke naučila slovenskih pesmi. Draga Rozina, naj ti bo ianKa domača grada, ki si jo vselej tako ljubila. nov in temu primemo dognani in-terpretacijski čut. Ansambel tMiramar* je izvajal zaključno kolo iz Gotovčeve opere «Erot, De Fallov aOgnjeni ples*, Wagnerjevo «Ježo \Valkir*, Hača-turjanov tPles sabelj» in Rimski Korsakova tRusko veliko noč*. Posebno privlačnost pa je dal večeru nastop slovitega italijanskega harmonikarskega virtuoza Ger-vasia Marcosignorlja. ki je na svoji harmoniki pokazal vrhunsko teh niko in izvabil iz glasbila celo skalo zvočnih efektov, ki so zdaj spominjali na klavicembal, zdaj na havajsko kitaro, pa na klavir in orgle. Karkoli je zaigral je bila umetnina zase, pa naj je bila to ruska pesem «Oči čarnije». Beneški karneval, De Fallov Trirogelnik, Gershivinov moderni ritem, Rimski-Korsakova ^Čmrljev let» ali pa nežna uspavanka samega mojstra «Nina-nana*. Takega mojstra je bilo res vredno poslušati in čeprav je obšel že vse največje evropske odre, mu ni bilo prav nič nerodno nastopiti tudi na malem odru male slovenske vasice na Tržaškem. Pravo mojstrstvo in skromnost hodita mnogokrat vštric, pa tudi sicer se je gost predstavil zelo prikupno z nekaj priložnostnimi besedami, s katerimi je izrekel priznanje gojencem bazov-ske glasbene šole in svoje presenečenje nad tolikšnim glasbenim darom naše mladine. j.k. V dvorani slovenskega prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini je od sobote odprta fotografska razstava o nacističnih taboriščih. Razstava je odprta še danes od 19. do 21. ure. V prihodnjih dneh bodo razstavo prenesli v Dolino, nato pa verjetno še v Trst. Osrednje vodstvo Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev je že dobiio prošnjo te Bologne, kjer bo razstava ostala cele tri mesece. Razstava, ki je last omenjenega združenja, namreč stalno kroži po vsej Italiji. V Trst smo jo dobili ob priliki spominskih svečanosti za 25-letnico Rižarne in je bila najprej v Skednju, nato na Opčinah i/n v Miljah. Tržaška sekcija združenja deportirancev bo zdaj pripravila tudi nekaj fotografskih povečav o Rižarni tako da bo razstava izpopolnjena tudi s posnetki Rižarne, ki je bila proglašena za nacionalni spomenik kot edino nacistično taborišče v Italiji. Na 112 fotografijah velikega formata so prikazana razna uničevalna taborišča, nacistični teror v vseh oblikah od prisilnega dela v rudnikih in kamnolomih, do senčnikov te človeške kože, kupi mrličev, krematorijske peči in živi o-kostnjaki. Ti posnetki napravijo globok vtis, najbolj pa presune obiskovalce razstave slika mater z otroki v naročju, ki v vrsti čakajo, da jih pahnejo v plinske celice. Na marsikaterega tudi močno vplivajo posebne podobe najbolj surovih nacističnih krvnikov, kakor n. pr. fotografija Ilze Koch, tako imenovane hijene iz Buchenwalda. Prav tako vzbujajo ogorčenje fotografije o medicinskih poskusih na internirancih. In vendar, je pripomnil še marsikdo, mnogi izmed teh krivcev sploh niso bili kaznovani za svoje zločine ter so celo zasedli vidna in odgovorna mesta. Računajo, da je bilo v nacističnih taboriščih okrog 12 milijonov ljudi, od teh skoraj polovica Judov, te raznih držav Evrope, od Španije do Sovjetske zveze, živih pa se je iz pekla rešilo komaj milijon. Samo s Tržaškega, te devin-sko-nabrežinske. zgoniške, repen-tabrske, dolinske, milijske in tržaške občine je bito odpeljanih v taborišča smrti nad 1.000 oseb. Razstavo v Nabrežini si ogledujejo ljudje te vseh bližnjih vasi, največ pa seveda iz Nabrežine. Pridejo tudi tisti, ki so bili v taboriščih in so sd rešili življenje, predvsem pa svojci umriih v taboriščih in tisti, ki so o taboriščih že kaj slišali alt brali. Sele na tej ................................. razstavi sl ustvarijo pravo podobo o grozotah, ki se ne smejo nikdar in nikjer več ponoviti. Ogled razstave toplo priporočamo naši mladini. «Luka Kopcr» na Dunaju Dne 16 .t.m. je bil na Dunaju «luški dan*, ki ga je priredila uprava luke Koper. Ob tej priložnosti so se predstavniki pristanišča srečali z avstrijskim ministrom za promet VVeissom in s predsednikom avstrijske gospodarske zbornice Se-lingerjem. Posebnega razgovora o storitvah, ki jih nudi koprska luka, in njenih zmogljivosti, se je udeležilo okoli 300 predstavnikov avstrij skih poslovnih krogov. lUliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiii Ljubezenska romanca z Manhattna (Nadaljevanje s 3. strani) Slovenski klub je potrdil (Nadaljevanje s 3. strani) SKBOFI,KX VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Prst. Ul Mazzini 53 l'el 733-36) Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo vsem jasno je, dn Slovenski klub mimo te zgodovinske obletnice ne bo šel. Gre mm le za to. da pripravimo ustrezen program, ki bo kvaliteten. — In če dovoliš še eno, mogoče malo indiskretno vprašanje: kako krijete stroške, ki jih gotovo imate z organiziranjem torkovih večerov? — Zakaj indiskretno: Klub dobiva sredstva za kritje stroškov predvsem od članarine svojih članov in pa od prostovoljnih prispevkov. In ljubo mi je. da si mi zastavil tudi to vprašanje, ker mi daje priložnost, da se vsem Klubovim dobrotnikom za njihovo razumevanje in pomot najtopleje zahvaljujem. saj bi brez nje tako intenzivne sezone gotovo ne mogli spraviti pod streho. V bližnji prihodnosti pa se bo Slovenski klub skušal o-bmiti za pomoč tudi m deželo, potem ko bo izpolnil določene formalnosti, ki so s tem v zvezi. Upajmo, da nam pomoči, ki je predvidena za podpiranje kulturne dejavnosti, ne bodo odrekli, saj bi tako lahko uresničiti tudi našo željo, da bi Klub prišel tudi do lastnih prostorov s čitalnico, v katero bi mši člani in prijatelji lahko zahajali vsak dan in ne samo ob torkih Kaj naj rečemo požrtvovalnemu predsedniku Slovenskega kluba pred vstopom v novo sezono, če ne to. da je naša in gotovo tudi želja vseh Mubovih priiio-teljev, da bd se te želje uresničile. Vprašanja in okvirni zapis j.k. kje zastal, vselej s primemo besedo, primernim sklepom, naglo in umo je deloval kakor urno kolesje. Delnice in obveznice, posojila in hipoteke, zagotovil« in kavcije — tu je bil svet denarja, v katerem ni bilo prostora za svet ljudi ali svet narave. Ko se je približala opoldanska ura, se je vznemirjenje rahlo poleglo. Maxwell je stal ob svoji pisalni mizi, s polnimi dlanmi brzojavk in zapiskov, za desnim ušesom je imel zataknjeno na,livno pero in lasje so mu v zmešanih pramenih las viseli na čelo. Okno je bito odprto, kajti domači hišnik je spustil nekaj toplote v hišo. In skozi okno je prinašalo vonj, morda je zašel semkaj, nežen in sladek vonj po španskem bezgu, tako da je posrednik za trenutek odrevenel, kajti ta vonj je spadal k miss Leslie, to je bil njen vonj — in samo njen Vonj jo je zanesel v njegovo bližino, tako da jo je skoraj čutil. Svet denarja je nenadoma splahnel v majhen kupček. Miss Leslie je bala v sosedni sobi — dvajset korakov dalje. «Pri bogu, zdaj bom to storil«, je polglasno rekel Maxwell. «Zdaj jo bom vprašal. Zakaj tega pravzaprav nisem že zdavnaj storil?« Hlastno, kot da potrebuje poroštvo za kratkoročno ' posojilo, je planil v njeno sobo. Zdrvel je pisalni mizi svoje tajnice. Nasmehnila se je in dvignila pogled. Lahna rožnata rdečica ji je legla na lice in njene oči so gledale prijazno in odkrito. Maxwell se je s komolcem oprl na njeno mizo. Z rokami je še vedno oklepal plapolajoče papirje in za ušesom mu je tičalo nalivno pero. «M!®s Leslie,« je hlastno spregovoril, «le trenutek časa imam. V tem trenutku bi rad nekaj rekel, želite postati moja žena? Nisem imel časa, da bi vam dvoril, kot je navada, vendar vas resnično ljubim. Povejte mi hh.ro — ti bratci bi mi redi potlačili korz delnic Union - Pachica!« «Oh, le kako naj to razumem?« je vzkliknil« mlada dama. Vstala je in ga pogledala s prijaznimi očmi. «Ne razumete?« je trmasto spraševal Maxwoll. «Želi m, da bi se poročili z menoj. Ljubim vas. miss Leslie. To sem vam hotel pove dati, in odtrgal sem sl minute, ko se je vihra malce polegla Zdaj me kličejo k telefonu. — Povejte, naj počakajo minuto, Ptoher! — Ali hočete, nv.ss leslie?« Tajnica se je prav čudno vedla. Najprej je odrevenela od presenečenja, potem so ji iz začudenih oči pritekle solza in zatem ie kakor sonce skozi solze prisl lal nasmeh In njena roka to nežno spolzela okrog posrednikovega vratu. «Zdaj vem vse.« je ljubeče rekla. «Ti večni posli so pregnali vse drugo te tvoje glave. Najprej sem se prestrašila. Mar nič več ne veš, Harvev? Sinoči ob osmih sva se poročila v mali cerkvi za vogalom«. Prev. B. T. TRSI UL Boccaccio 4 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI n vse kraje tudi t inozemstvo E=3 SUPERMARKET Pasaža na Ajdovščini — LJUBLJANA Odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure USNJENA KONFEKCIJA ♦ moški suknjiči in hunterjil z usnjeno podlogo ♦ damski plašči iz svinjskega ali kozjega velurja in napa usnia KRZNO ♦ krzneni plašči te plemenitih krzen ♦ bovice iz nerca V različnih barvah, iz kune in dihurja KRISTAL IZ ROGAŠKE SLATINE ♦ vaze od 8 do 25 om visoke ♦ vaze unikati ♦ servisi za kompot, liker, vino ♦ kozarci za vino. vodo, liker, whisky in šampanjec PORCELAN KOBALT ♦ jedilni servisi ♦ servisi za belo in črno kavo ♦ skodelice za črno in beto kavo ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO lz knjige «Aula 1V» Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943) 3. Fiaschetti Antonio, Moralo (Fr) 20.11.1897, uradnik 2 — — Equitami Augusto, Bolsena (t) 15.9.1898, mizar 2 — — Celli Rdccardo, Rim 6. 1. 1891, mizar 2 — — Schreider Valentino, Neapelj 23. 5. 1903, študent 5 — — Bona Attilio, Attigliano (Vt) 25. 1. 1900, delavec 3 — — Turchi Giuiio. Galluzzo (Fi) 14. 2. 1902, mehanik 21 — — Corsano Giovanni, Balzola (Al) 16.9.1891, mehanik 21 — — Mori Carlo, Rim 2. 3. 1893, delavec 2 — — Cesar! Carlo, Rim 15. 2. 1893 oproščen De Caroli Attilio, Rim 15. 12. 1887, kovač 2 — — Moretti Olimpio, S. Vito (Tr) 11. 8. 1896 9 — — Bonventi Giovanni, Melara (Ro) 29. 9. 1900 21 — — Silvani Ermenegildo, Lodi (Mi) 1. 12. 1895 21 6 — Raffaelli Francesco, Arezzo 20. 2. 1899, tiskar 21 3 15 Kodre Carlo, Tr„t 15. 8. 1900 21 6 - Clementi Umberto, Rim 3. 10. 1904, pleskar 9 — — Rossi Roberto, Figline V. (Fi) 21. 5. 1901 oproščen Seliond Numitore, Rim 16. 1. 1887 oproščen Lombardi Ezio, Lorano (Gr) 19. 9. 1903 oproščen Raffaelli Assunta, Arezzo 17. 9. 1906, gospodinja oproščena Sodba št. 66 od 27. 6. 1928 Preds. Saporiti — Poro- čevalec Buccafurri Za pripravo tega procesa so služili dokumenti, ki so jih zaplenili pri dveh «kurirjih» KPI, katera so agenti kvesture iz Bologne aretirali v Piši. Obrazložitev sodbe je skora) istovetna s sodbo, ki je bila izrečena na velikem procesu 4. junija 1928 za člane CK KPI. (Organizacija revolucionarne vojske, zarota, propaganda, hujskanje vojakov na neubogljivost, hujskanje na oboroženo borbo proti buržoaznemu razredu in proti fašistični stranki P.N.F. itd.) Oberti Antonio, Turin 28. 3. 1893, mizar Marchioro Isadoro, Torrebelvioino (Vi) 26. 10. 1889, delavec Fabbni Alberto, Bologna 29. 5. 1898, mehanik lisa Athos, Piša 9. 4. 1890, železničar Negrd Elio, Pulj 2. 11. 1888, uradnik Gasparini Leopoldo, Gradiška (Go) 21. 1. 1894, uradnik Brustolon Arturo, Benetke 28. 9. 1894, delavec Schiavon Giuseppe, Padova 23. 2. 1896, mizar Mincuzzi Michele, Bari 13. 4. 1885, krojač Petronio Bortolo, Piran (2. 11. 1897, natakar Papi Ferdinando, Marsiglia 6. 2. 1897, delavec Tordolo Orseili, Turin 18. 1 1892, pleskar Sodba št, 102 od 26. 9. 1928 Preds. Saporiti — Poro čevalec Presti V oktobru 1927 je policija med preiskavo našla seznam članov skupine komunistov v Trstu. Nadaljnja preiskava je odkrila tajno tiskarno. (Vittorio Penco, (Genova), je bil izločen iz preiskave, ker se je izognil aretaciji.) (Obnova KPI, sovražna propaganda.) Paronitti Guerrino, Cervignano (Ud) 14. 12. 1880, mizar 5 1 — Levorin Gustavo, Padova 6. 10. 1905, tiskar 3 — 15 Buttignon Antonio, Begliano (Go) 27.2.1885, kuhar 2 — — Konic Andrea, Ozeljan (Go) 4. 10. 1894, delavec 2 6 — Stocher Edoardo, Trst 27. 3. 1903, mehanik 2 — — Pin Giuseppe, Tržič (Go) 14. 1. 1906, mehanik oproščen Ban Giuseppe, Trst 11. 11. 1900, šofer oproščen Arbore Luigi, Corato (Ba) 16. 5. 1900, delavec oproščen Sodba št. 117 od 22. 10. 1928 Predsednik Saporiti — Poročevalec Buccafurri V juniju 1927 je Kvestura v Neaplju ugotovila člane Urada 15 KPI. (Komunistična organizacija, sovražna propa- ganda.) Pocceccai Vittorio, Istra 13. 3. 1896, pomorščak 12 — — Minio Enrico, Civitacastellana (Vt) 4. 5. 1906, delavec 12 — — Tomisi Guglielmo, Firenze 2. 5. 1905, delavec 7 8 — Cannelonga Carmine, Sansevero (Fg) 3.2.1904, kmet 10 — — Sanna Antonio, Oristano (Ca) 28. 9. 1879, trg potnik 12 — — Suraci Paolo, Reggio Calabria 15.1.1897, železničar 10 — — Caracciolo Domenico, Francija 15. 9. 1899, mehanik 5 — — Sodba št. 138 od 22. 11. 1928 Predsednik Tringali — Poročevalec Buccafurri V februarju 1928 so v Trstu vsi trije obtoženci delali propagando za CGL. (Obnova CGL, sovražna propaganda.) Fabris Giuseppe, St. Peter I (Go) 11. 11. 1896. čevljar 2 — — Snidercig Antonio, Krmin (Go) 18. 10. 1889. nočni stražnik 2 — — Bassi Armando, Genova 20. 2. 1901, mehanik 5 — — Sodba št. 151 od 12. 12. 1928 Predsednik Ciacoi — Poročevalec Presti Po obsežnem širjenju letakov je prišlo policiji 1. maja 1927 na sled skupini tržaških komunistov. V avgustu 1928 jih je aretirala. (Obnova KPJ. komunistična propaganda.) Krismancich Giuseppe, Trst 17 7 1903, urar oproščen Čermelj Mario Trst 30. 1. 1910, električar 2 6 — Gaddi Giuseppe, Trst 1. 1. 1909, električar 10 5 — Bussanich Vittorio, Trst 20. 7. 1907, mehanik 6 3 — Juren Angela, Trst 20. 9. 1904, šivilja 2 — — Bemetic Maria, Trst 14. 3. 1902, šivilja 2 — — Vodopivec Albino, Gorica 11. 3. 1905, študent 12 6 — Vattovaz Vittorio, Trst 10. 4. 1903, skladiščnik 10 — — fNaaaiievann *ledt) 9 10 12 9 10 12 9 10 12 9 10 12 7 8 22 7 8 22 8 10 22 7 8 22 oproščen 7 11 6 oproščen 6 5 12 Tekoče cjorlvo ir oarevnn]e KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA FURLAN GIUSEPPE — Rio Primarto 8 — TRST POHIŠTVO ZER1AL DANES ZADNJI DAN IZREDNE PRODAJE SPREJEMNIC PO IZJEMNO NIZKIH CENAH OBIŠČITE NAS! TRST • ULICA SETTEF0NTANE 58 in 62 • T«lef. 744620 - 90822 OB NEDELJAH ODPRTO OD 9. DO 13. URE Pnmorski^nevnifc NEDELJA, 19. OKTOBRA PONEDELJEK, 20. OKTOBRA TRST A TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Glasba za čembalo; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Collodi: «Vanček»; 11.45 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Rosso di San Secondo: «Med oblekami, ki plešejo*; 17.05 Parada orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 18.00 Koncert; 18.45 Bednarik: «Pratika»; 19.00 Jazz; 19 30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 9.30 Kmetijska oddaja; 11.00 Orkestri; 11.25 Tržaške pesmi; 12.15 Športni pregled; 14.00 «E1 Cam-panon*. KOPER 7.30. 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 9.15 Zabavni zvoki; 9 30 Ob prazniku občine Piran; 9.45 Orkester Pancho Gonzales; 10.00 Orkestri; 10.30 Fumorama; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15 00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 in 19.30 Prenos RL; 18.45 Šport; 22.10 Plesna glasba. NACIGNALNJ PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 3.30 Kmetijska oddaja; 10 45 Ura glasbe; 11.37 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.25 Klavirske skladbe; 13.15 Patty Pravo; 14.30 Count Down; 15.30 Nogomet; 16.30 Program z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Koncert; 22.25 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11 00 Telefonski pogovori; 12.15 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe: 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Popoldanski spored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.01 Sopranistka Amelita Galli-Curci in tenorist Dino Borgioli; 20.45 Plošče; 21.25 Hofoper, dunajsko gledališče; 22.10 Program z Rito Pa 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Klavirski duo Ferrante-Teicher; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor «Ja-copo Tomadini*; 18.50 Ameriške popevke; 19.20 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Glasba od vsepovsod; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slov. solisti; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Casamassima: «Suonate piano per favore*; 14.00 Zandonai: «Francesca da Rimini*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 6 40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Popevke; 9.00 Strani iz albuma; 9.45 Poje G. Bonne.v; 10.00 Od melodije do melodije; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Znani popevkarji; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Rezervirano za mlade: 15.00 Prenos RL; 15.30 Filmske melodije; 16 00 Športni pregled; 17.00 Operna glasba; 17.30 Program za mladino; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester P. Ne-ro; 22.10 Orkestri; 22.35 Koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka Miriam Pi-razzini; 12.05 Kontrapunkt; 12.36 Roditeljski krožek; 13.15 Program z Luttazzijem; 13.45 Filmska glasba; 14.45 Ital. popevke; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Umetnost in literatura; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tekmovanje za nove pesmi; 9.09 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Stare pesmi; 11.35 Ansambel Vanilla Fudge; 11.50 Pevci lahke glasbe. 13.00 Program z Rascelom; 13.35 C. Villa; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.18 Neapeljske pesmi; 15.35 Znanstveni program; 16.00 Popoldanski spored; 18.00 Glasbeni aperitiv; 18.20 Mala ljudska enciklopedija; 19.00 Plošče; 20.01 Glasba po željah; 21.10 Jazz; 22.10 Kvizi narobe; 22.40 Francoske nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Mozart; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Ital. sodobna glasba; 12.20 Bizet, Prokofjev. Liszt; 13.55 Novi interpreti; 15.30 D. Milhaud: Les malheur d’Orphee; 16.05 Komorna glasba; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarstvo; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Bizet, simf. št. 1; 19.45 M. Bulgakov: I giorni dei Turbin. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Cicibanov svet; 9.45 Operetni zvoki: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Či-kaški simf. orkester; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Pihalm orkester; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Poslušalci čestitajo; 15.40 Kvartet «Sav-ski val*; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert- 18.35 Mladinska oddaja: «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansam bel Lojzeta Slaka; 20.00 Koncert Akadem. zbora iz Gradca in Simf. orkestra RTV Ljubljana; 22.15 Pevci zabavnih melodij; 23.05 Literarni nokturno — Janez Povše: Pesmi; 23.15 Jazz. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13 00 Tretja življenjska doba; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Antologija znanosti; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.05 «Casco d’oro», film; 23.00 Dnevnik. 21 00 Dnevnik; 21.15 Včeraj in II. KANAL danes; 22.15 II fuggiasco — tele- 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja film; 23.05 Programi za 7 dni 1969; 22.15 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 19. DO 25.-X.-1969 Program >ne. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Schumannova klavirska glasba; 13.00 Čajkovski, Respighi; 14.00 Folk glasba; 14.05 Simf. orkestri; 15.30 Kreole Luigi Morselli: Glau-co; 16 50 Mozartove sonate; 17.30 Sličice iz Francije; 17.45 V diskoteki; 18.30 Lahka glasba: 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Napoleon; 21.00 «Ya-mamba*: 22.30 Zoltan Kodaly. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila: 7 20 in 7.50 Informativna oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 M. Cordes' «Trije mehovi !aži»: 8.55 Glasbena medigra; 9.05 Koncert iz naših krajev: Rogaška Slatina; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambli domačih viž; 14.05 Orkester Paul Mau-riat; 14.30 Humoreska tedna; 14.50 Ansambel Jorgen Ingmann; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Operni koncert: 17 30 Heinrich von Kleist: Razbiti vrč»; 18 26 Couperin in Bach; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.15 Zaple site z nami; 22.45 Radi ste jih poslušali; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Nabožna oddaja; 12.30 Ma perche? Perche si!. 13.30 Dnev nik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.30 Kolesarstvo in konjske dirke; 17.00 Program za mladino; 18.00 Glas beni spored; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme, 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dumas: D’Artagnan; 22.30 Športna nedelja: 23.15 Dnevnik. II. KANAL NEDELJA, 19. oktobra 20.00, 23.05 Dnevnik; 9.00 Narodna glasba; 9.30 Malo svetovno telovadno prvenstvo; 12.30 Disne-yev svet; 13.20 TV kažipot; 16.00 Košarka Lokomotiva :Crvena zvezda: 18.15 Šiba ne počiva — filtri; 19.45 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 Malo svetovno telovadno prven stvo; 21.35 Muzikanti; 22.20 Video fon: 22.35 Športni pregled. PONEDELJEK, 20. oktobra 20.00, 21.45 Dnevnik, 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina, 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.45 F. Bevk: Pestema; 18.00 Po Sloveniji; 18.25 Jedrsko orožje in zaščita; 18.50 Glasbena oddaja; 19 20 Mednarodni mladinski sim pozij na Bledu; 19.45 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 Simon Jenko: Jeprški učitelj — igra; 21.32 M. Bravničar: Himnus Slavicus, D. Škerl: Intrada. TOREK, 21. oktobra 20.00, 22.40 Dnevnik; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 40 Ruščina; 11.00 Velika šolski ura; 11.50 Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina; 17.55 Risanka; 18 00 Lutkovna oddaja; 18.20 Po sledeh napredka; 18 40 Novosti v studiu 14; 19.05 Od zore do mraka: «Polk Delta*; 19 35 Portret Franceta Mi heliča; 19.50 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 Jiri Kawalerowicz: Igra — film: 22.10 Veliki mojstri; Vaclav Talich. SREDA, 22. oktobra 20.00, 23.15 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 17.25 Moskva: nogomet SZ: Irska — prenos; 19 15 Niso samo rože rdeče; 19.45 TV prospekt; 20.30 Vijavaja; 20.35 Vozniško dovoljenje, prosim!; 22.00 Zgodba iz Luizijane — film ČETRTEK, 23. oktobra 20.00, 22.35 Dnevnik; 9.35, 14.05 TV v šoli; 10.30, 15,15 Nemščina; 10 45, 15.00 Angleščina; 11.00 Francoščina; 15.30 Splošna izobrazba; 16.00 Nogomet Estudiantes:Milan — posnetek; 17.45 Otroške igre; 18.00 Zapojte z nami; 18.15 Po Sloveniji; 18.45 Splitsko poletje 1969 — glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.30 Vijavaja, 20.35 William Thackeray: Sejem ničevosti; 21.25 Kulturne diagonale; 22.10 Smart — film. PETEK, 24. oktobra 20.00, 22.25 Dnevnik, 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Nove dogodivščine Huckleberryja Finna; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 V središču pozornosti; 19 50 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 Veliki denarji — film; 22.00 Življenje v vesolju — I. del. SOBOTA, 25. oktobra 20.00, 23.00 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 16.15 Rokomet Medveščak-Krivaja; 17.45 Po domače; 18.15 Radost Evrope; 19.15 I. svetovna vojna; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 TV magazin; 21.35 Rezervirano za smeh; 21.50 Inšpektor Maigret — film; 22.40 TV kažipot. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Slovenska trgovska šola se bo med letom preselila Do takrat bo pouk v zgradbi v Ul. Seminario - Pojasnilo odbornika Agalija o ukinitvi otroškega vrtca v Sent Mavru Kakšno je stanje z nekateritni pomembnimi cestnimi načrti Pomembne .prometne žile v na. šl pokrajini posebej v Gorici in njent okolici so bile poglavitna tema petkove seje občinskega sveta v Gorici. Odbornik za javna dela Lupieri je o njih govori! • odgovarjajoč na Interpelacijo načeL nik a Skupine svetovalcev KD dr. Rolanda Člana. Svoja izvajanja Je omejil na tri poglavitna vprašanja: avtomobilske ceste, nova vpadnica Krmin . Gorica in turi. stične ceste. Avtomobilska cesta Trst - Be. netite bo dograjena do 31. decembra 1970. Na odcepku Villlesse . Gorica bodo 15. novembra izročili namenu vstopno In izstopno postajo Izgradnja celotne trase se bo zavlekla za nekaj mesecev zavoljo vztrajanja občine Sovodnje pri predlogu svoje spremembe trase sevamo od vasi, ki ne deli nase. lja na dvoje. Odbornik Je navajal tudi tehnične razloge, ki naj bi govorili proti enotnemu stališču vsega občinskega sveta v Sovod-njah. Omenil je nadalje križišče med odcepkom ter priključke na Tržaški cesti. Na tistem kraju bodo zgradili 4 metre visok «obroč», s katerega bodo mogoče različne izpeljanke v smeri proti Gorici, Trstu ter v obe smeri avtomobili, ske ceste, ki bo potekala v podvozu. «Obroč» bo stal 600 . 700 ml. lijonov in ga bo finansiral ANAS. Celotni načrt urejuje pokrajina za ustanovo ANAS. Prvi del cestnega odcepka bo na dražbi do prL hednjega poletja, drugi pa se bo za nekaj mesecev zavlekel zavo-lio spora okoli trase v Sovodnjah. Mednarodni prehod v štamdreržu bo po dosedanjih predračunih veljal 1,9 milijarde lir (zgradbe, skla. dišča itd. — brez ceste), zgradili pa bodo vse Infrastrukture na tem kraju istočasno. Kar zadeva novo vpadnico Ma-riano - Gorica, ki naj razbremeni sedanjo državno cesto št. 56, je odbornik dejal, da bo izvedba ce. lotnega načrta veljala 1,8 milijarde lir. Cesta bo potekala južno in skorajda ,ygporedno z državno cesto 56. čez Sočo pri štandrežu bodo zgradili 500 metrov dolg most, po katereirp bo cesta speljana v Industrijsko cono iri bo vzporednica sedanje poti v tej coni. Turistične ceste se asfaltirajo po deželnem zakonu št. 33 iz 1965. leta ter bodo vanje vložili 600 milijonov lir deželnega denarja ter 150 milijonov lir sredstev pristoj. nih krajevnih ustanov; dežela kri. je namreč 80 odstotkov stroškov. Tako so iz teh sredstev uredili cesto čez Oslavje v Steverjan (200 milijonov), cesto v Sent, Maver (52 milijonov), 22. oktobra pa bodo oddali na dražbi dela za ureditev ceste iz Grojne na Kalvarijo in dalje v Lobnik. Vse turistične ceste morajo biti po tem zakonu urejene do konca leta 1970. V diskusiji se je oglasil odvetnik Sfiligoj, ki je predlagal, naj bi predlog sovodenjske občine ures. ničili na takšen način, da bi od-cepek avtomobilske ceste pri čuvajnici v Mihaelovi ulici vkopali v zemljo. Odvetnik Battello pa je dejal, da Lupierijevo izvajanje v nobenem primeru ne predstavlja stališča občinske uprave v sporu z občino Sovodnje in da diskusija ne vpliva na stališče posameznega svetovalca, ki ohranjuje svoje mnenje z ozirom na dejstvo, da Je odbornik Lupieri samo poročal o nekaterih vprašanjih, ki sodijo v pristojnost dragih forumov. Nastali spor zadeva pokrajino in A NAS. župan Martina je dodal samo željo, naj bi se spor čimprej u-godno rešil. Na vprašanje nekega svetovalca, kaiko je z gradnjo no. vega cestnega omrežja pri Rdeči hiši (zadeva ni bila na dnevnem redu), je odbornik Lupieri odgovoril, da bodo načrt pričeli uresničevati prihodnje poletje. Na začetku seje je odbornik A-ga ti odgovoril na vprašanje odvet. nika Sfiligoja in na interpelacijo odvetnika Sancina o položaju o- troškega vrtca v Sent Mavru. Ker je letos v njem manj otrok, jih z avtomobilom vozijo v otroški vrtec v Ul. Croce, to pa ne pomeni, da vrtca ne bi v prihodnje ponovno odprli, če bo dovolj o-trok. Slovenska trgovska šola bo še nekaj mesecev imela pouk v prostorih semenišča, potem pa se bo morala zavoljo višjih razlogov preseliti v druge prostore, kot se bo morala preseliti tudi šola Fa. vetti. Seja, ki se je pričela ob 18.30 se je zaključila s tajno sejo ob 22. uri. POSVETOVALA SE DRUŠTVA, VČLANJENA Obetajoč razmah delovanja prosvetnega dela na Goriškem Kljub težavam s prostori bo letos več prireditev kot v prejšnjih sezonah - Društva v Steverjanu, Doberdobu in Gabrjah imajo že bogato izdelan program - F. Benedelič govoril o Slovenskem gledališču Društva, ki so včlanjena v SP? na Goriškem, obetajo v tej sezoni bogato dejavnost, kljub pomanjkanju dvoran in kljub tehničnim težavam, s katerimi se morajo vsak dan spoprijemati. Takšen vtis smo dobili na prvem posvetovanju go-riških prosvetnih društev, ki je bilo prejšnji torek na sedežu kluba «Sdmon Gregorčič* 'v Gorici Posvetovanju so načeloval1' podpredsednik SPZ Marko Waltriitsch ter tajnika Mundi Košuta in Edvin Švab. Predstavniki posameznih društev so prikazali dosedanje delo in načrte za bodočnost, še prej pa je ravnatelj Slovenskega gledališča iz Trsta Pilibert Benedetič prikazal položaj, v katerem se nahaja ta najviišja kulturna ustanova slovenske zamejske skupnosti ter pozitivno dejstvo, da je prišlo do javnega priznanja našega gledališča s strani deželne uprave, tržaške po-Miiniiiiniiim ■""in m iiii""ii"iii im „„„„ ODGOVOR NA NEKATERE PRITOŽBE S primernimi ukrepi je metan priporočljiv tudi za ogrevanje Strokovnjaki občinskih podjetij so brezplačno na razpolago za nasvete pri ureditvi notranje napeljave Nekateri meščani v Gorici, predvsem pa gospodinje, kii so že u-vedle ogrevanje svojih stanovanj s pečjo na metan, se pritožujejo, da uporaba metana v ta namen ne ustreza v tisti meri, kot so to pričakovali. Kol. znano je met-an precej dražji kot prejšnji mestni plin, ki so ga proizvajala občinska podjetja. V opravičilo navajajo dobavitelji, da ima ta plin 9200 ka Harij in da je praktično še cenejši, ker se ga manj porabi. Gospodinje s svoje strani navajajo, da se Cesto dogaja, da plinske cevi spričo večjega pritiska počijo in da so zato morali znižati njegov pritisk. Nekateri so tudi mnenja, da stare cevi plinovoda, ka so še. iz časov Avstrije, ne odgovarjajo več in so dotrajale. Drugi zopet vedo povedati, da bo uprava mestnih podjetij zopet uporabila do polovice prejšnji mestni plin, ki ga bodo mešali z metanom. Zaključek vseh takih pritožb naj bi bil ta, da metan v sedanji obliki ni primeren za ogrevanje stanovanj. V zadevi smo se obrnili do ravnatelja občinskih podjetij inž. Ri-gonata, da bd nam dal zadevna pojasnila. Rade volje se je inž. odzval ter odgovoril na naša vprašanja Kar se tiče plinskih cevi po mestu do stanovanjskih priključkov, so popolnoma v redu in v vsakem primeru odgovarjajo za preskrbo s plinom. V resnici pa se tu pa INTERPELACIJA DR. SANCINA Urediti je treba okolje okrog spomenika v Pevmi Občina naj prepove parkiranje tovornjakov na trgu Občinski svetovalec in načelnik skupine PSI v goriškem občinskem svetu dr. Sancin je poslal županu Martini interpelacijo, v kateri vprašuje župana in odbor, kaj nameravata ukreniti glede spomenika padlim na trgu v Pevmi, Dejstvo je namreč, da že nekaj časa nekateri avtoprevozniki uipo. rabljajo trg, na katerem stoji spomenik v počastitev spomina padlih v borbi za svobodo s tega področja, kot parkirni prostor za svo. je težke tovornjake s prikolicami Zaradi tega je trg Cesto pone-snažen z oljnatimi madeži od nafte. V zadnjem času pa je neki tovornjak, verjetno pri manevriranju zadel stebriče ki zapirajo podstavek spomenika ter Jih poškodoval. Vsem Je dobro znano, da ima ra spomenik velik moralni in spominski pomen za prebivalce iz Pevme in za vse meščane na splošno. Zato bi bilo potrebno, da se prepove na tem mestu parkiranje težkih tovornih vozil In bi bilo treba urediti ves trg tako, da bi tvoril primemo okolje sporne, niku. In-terpelant priporoča županu in odbora naj bi takoj postavili table s prepovedjo parkiranja za težka vozila na tem trgu ln naj W sprejeli tudd -potrebne u-krepe za primemo ureditev Istega To pa bi bilo treba urediti takoj, da bo delo opravljano še pred praznikom vseh mrtvih, ki Je posvečen tudi padlim, katerim velja spomenik v Pevmi. PD «Briški grič» priredi martinovanje Prosvetno društvo »Briški grič* v Steverjanu le pred kratkim imelo velik usp°b « praznikom grozdja 'd so p? .J:.-— v Dvj.ra, kjer so igrali znani orkestraši Avsenik. Društvo se je z vsem elanom vrglo budi na vrsto prireditev v zimski sezoni in že napoveduje prvo, ki bo ob priliki martinovanja v soboto 8. novembra v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici. Na martinovanju bo vzdušje zares domače, kot je to navada na prireditvah «Briškega griča*. V veliki dvorani in v dvorani kluba »Simon Gregorčič* bosta Igrala dva orkestra, števerjamskd kvintet »Briški slavček*, ki bo zabaval občinstvo z narodno pesmijo ter moderni orkester «The Sparks*, ki bo zadovoljil okus najmodemeje nastrojene mladine. Napovedujejo, da bo tudd bife deloval brezhibno in da bo na razpolago pristna briška kapljica, po možnosti tudd letošnja. Vstop na prireditev bo dovoljen samo z vabili, ki jih je moč dobiti na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Uldci Ascoli ali pa pri vseh poverjenikih prosvetnih društev po vaseh. Pouk na godbeni šoli v Doberdobu Pri godbi na pihala «Kras» v Doberdobu bodo tudi letos odprli triletno godbene šolo za pouk v godbi na pdhaia Društvo je namreč prejelo državni prispevek za tako šolo še za nadaljnja tri leta Z rednim poukom bodo začeli v torek 21. t. m. Vsi stroški gojencev vključno uporaba štrumen-tov so v breme šole. Zato vabimo vso mladino, ki ima veselje ter bi rada sodelovala pri godbi na pihala, naj se zglasi v torek na sedežu društva in naj se vpLv v to šolo. tam primeri, da imajo v stanovanjih pomanjkljive notranje napeljave, ki ne odgovarjajo za dobavo večje količine plina. Kar se tiče starih avstrijskih plinskih cevi so še boljše kot novejše, ker so iz dobrega materiala. Inž. Rigonat je še dodal, da so delavci občinskega podjetja postavili v zadnjem času že nad 40 večjih in manjših ogrevalnih naprav na metan tako po delavnicah in tovarnah, kot po zasebnih stanovanjih; v vseh teh primerih metan dobro deluje. Zato priporoča vsem potrošnikom, ki nameravajo urediti napeljavo metana tudi za ogrevanje, naj poprej zaprosijo na občinska podjetja, da pridejo njihovi strokovnjaki pogledat, ali napeljava ustreza, odnosno da Jo spremenijo tako, da bo lahko ustrezala večji potrošnji, zlasti kjer imajo preozke plinske cevi. Tudi kar se tiče govorice, da bodo zopet mešali metan in start mestni plin, je inž. Riigonat označil kot absurdne, saj bi bile za kaj takega potrebne večje cevi kot pa za sam metan. Sicer pa podjetja že od uvedbe metana ne proizvajajo več plina in So te naprave že demantirali. V tem smislu Je vodstvo občinskih' podjetij objavilo tudi posebno okrožnico z navodili za uporabo metana za civilno potrošnjo. V njej ugotavljajo, da so primeri ko notranje plinske cevi niso dovolj velike za večjo dobavo plina. V takih primerih so na razpolago strokovnjaki občinskih podjetij s svojimi nasveti tako glede spremembe napeljave kot glede priporočila pooblaščenih prodajalcev za peči in njihovo postavitev. Strokovnjaki podjetja so za take oglede in nasvete na razpolago brezplačno ir. je dovolj, da jih prizadeti pokličejo na dom. V Gorici seja odbora SGZ Pod vodstvom podpreds. Prinčiča je bila 17. t.m. v Gorici seja Slovenskega gospodarskega združenja. Poleg tajnika J. Štavarja in članov vodstva D. Waltritscha in dr. A. Kukanje, se je sestanka udeležilo lepo število slovenskih gospodarskih operaterjev zlasti s področja notranje in zunanje trgovine, med katerimi je bilo tudi več mladih ljudi. Na seji so razpravljali o znanih dogodkih v zvezi z imenovanjem slovenskega gospodarstvenika Viktorja Vižintina v odbor goriške trgovinske zbornice, z ostavko predsednika dr. Bressana in z nastopom združenja trgovcev iz goriške pokrajine proti imenovanju slovenskega gospodarstvenika v vodilni organ zbornice. Med razpravo je prišlo do izraza enotno stališče vseh slovenskih operaterjev glede zahteve, da morajo biti slovenski poslovni krogi enakopravno zastopani v bodočem odboru trgovinske zbornice. Prisotni gospodarstveniki so v tej zvezi poverili vodstvu gospodarskega združenja nalogo, naj nastopi z ustreznimi zahtevami pri pristojnih organih, in naj razčisti vprašanje tudi z združenjem trgovcev iz goriške pokrajine. V nadaljevanju -seje so obravnavali še vrsto tekočih problemov iz življenja združenja, pri čemer jo bila ponovno poudarjena nujnost čim širše zavzetosti vseh njegovih članov za uspešno reševanje splošnih in specifičnih problemov stanovske organizacije in slovenskih gospodarskih krogov na sploh. Odlikovanje pevcev v Ronkah Pevsko društvo »Srečko Kosovel* iz Romk bo v soboto, 25. t.m. imelo v svojih društvenih prostorih v Ronkah družbeni večer, na katerem bodo razdelili Gallusova odličja zaslužnim pevcem, ki so prejeli to odlikovanje. Društvo vabi vse okoliške rojake, da se udeležijo te slovesnosti. krajine in občine. Naloga SG v Trstu je vzgajati slovensko občinstvo talko na Tržaškem kot na Goriškem in v videmski pokrajini. Zaradi tega teži gledališče za tem, da bi zadostilo kulturnim potrebam čimvečjega števila slovenskih rojakov in apelira na vse, da bi ta napor uprave in igralcev nagradili. SG v Trstu bo svoj program izpopolnilo z gostovanji gledališč iz Slovenije, tako da bomo lahko spoznali tudi to, kar se na gledališkem področju ustvarja v matični domovini. O svojih programih v bodoči zimski sezoni so govorili predstavniki posameznih društev. Najbolj bogat program bodo imela društva «Briški grič* v Steverjanu, ((Jezero* v Doberdobu, »Skala* v Gabrjah in «Simon Gregorčič* v Gorici. Vsako bo imelo številne prireditve kulturnega, zabavnega ir izletniškega značaja, društva bodo sodelovala med seboj, prav tako bodo nadaljevala večletno plodovito sodelovanje s prosvetnimi društvi im ustanovami v Sloveniji. Poudarjeno je bilo dejstvo, da ni sodelovanje z društvi iz matične domovine nekaj novega, morda vezanega na trenutno razpoloženje. Z društvi in rojaki v Sloveniji vežejo zamejske prosvetne delavce dolgoletne vezi, ki izhajajo iz časov na rodnoosvobodilne borbe. Nekatera društva so • v začasnih težavah, a predstavniki SPZ so jim obljubili vso svojo pomoč. Določene težave imajo v Ronkah, kjer v sklopu pred nekaj leti ustanovljenega društva »Srečko Kosove,) deluje pevski zbor, ki združuje rojake od Poljana mimo Ronk do Tržiča in štarancana. Težave imajo tudi v društvu »Kras*, kjer so začasno morali prenehati s pevskimi vajami Delovanje drugih dnič-tev je zaradi pomanjkanja prostorov nujno omejeno na poletni čas ko prirejajo poletne prireditve v katere vključujejo poleg zabavnih tudi kulturne točke. Vendarle bodo tudi v teh vaseh v tej sezoni skušali obnoviti delovanje, ki je marsikje bilo prekinjeno. Ugotovili smo nekaj. Odbori prosvetnih društev in tudi prosvetne zveze so precej pomlajeni. Do večje pomladitve bo prišlo v prihodnjih mesecih, ko bodo imela skoro vsa društva svoje občne zbore. Prepričani smo, da bo marsikje prišlo do preobrata im jasnih načrtov za bodoče delo, kot se je že zgodijo v Gabrjah, kjer so pred kratkim izvalili nov odbor. Večerni avtobus Ribi od jutri za Sovodnje Po prizadevanju občinske upra. ve v Sovodmjah, bo podjetje Ribi Iz Gorice, od jutri, ponedeljek 20. t m. dalje zopet uvedlo večerni avtobus na progi Gorica . Sovodnje, ki so ga pred časom Ukinili. Avtobus bo odhajal Iz Gorice ob niiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimniinitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii SINDIKALNE VESTI Prekinjena pogajanja za delavce tekstiine tovarne v Sovodnjah Pospešili treba izplačilo odškodnine za zemljišča za pokrajinske ceste Včeraj dopoldne so nadaljeval; na pokrajinskem uradu za delo v Gorici razgovore med sindikalnimi predstavniki in vodstvom tekstilne tovarne v Sovodnjah. Ker vodstvo tovarne ne mara zvišati dodatek kot nadomestilo za akordno delo. so pogajanja prekinili. Predstavniki treh sindikalnih organizacij tekstilcev so se takoj nato sestali ter sprejeli sklep, da bodo zaostrili sin dikaimo borbo z izmeničnimi stavkami začenši z jutri 20. oktobra do srede 22. oktobra. Ob zaključku pogajanj so stnčb kati ponovno zahtevali od vodstva podjetja 5 odstotni povišek nadomestne nagrade ter pri tem poudarili, da če se bo sindikalna borba zavlekla, bodo postavili še nove povečane zahteve za mezdne Izboljšave. VESTI IZ DOBERDOBA Treba je zajamčiti zaposlitev delavcem podjetja Solvay Resolucijo v tem smislu je odobril občinski odbor Občinski odbor v Doberdobu je imel te dni izredno sejo, na kateri je preučil položaj v zvezi z zaporo kemične tovarne Solvay v Tržiču. Upoštevajoč, da bodo konec meseca zaprli to tovarno, da vodstvo podjetja še ni dalo točnih zagotovil glede usode svojih delavcev, kar vzbuja veliko zaskrbljenost prizadetih delavcev in njihovih družin, Ki so tudi iz dc-bsTdobsfcf občine je oJ1or naslovi) -»v pri,- ^ne or- g-MiS ■ -»‘.it-, J' 1 o-—.. (J —- ' naj ti organi posredujejo, da bo vodstvo Solvay zajamčilo vsem svojim uslužbencem, ki bi želeli ostati v Tržiču, možnost, da se zaposlijo pri novem podjetju, ki bo prevzelo staro tovarno, brez kakšne prekinitve dela in brez kakšnega ekonomskega poslabšanja. So!vay naj tudi zagotovi vsem svojim uslužbencem, ki bi radi še nadalje delali v tem podjetju, da se lahko preselijo v kako drugo tovarno te družbe. Pokrajinska svetovalec KP1 Mariz-za je v zvezi z zavlačevanjem izplačila odkupa za zemljišča, ki so Jih odvzeli lastnikom za pokrajinske ceste, poslal predsedniku pokrajinske uprave ponovno pismo z vprašanjem kdaj nameravajo odplačati bivšim lastnikom tako zem ljo. Pri tem pripominja, da morajo prizadeti lastniki čakati po več let in podpisnik je že večkrat postavil zahtevo v tem smislu na pokrajinskih sejah. 19. url ter bo prišel zlasti prav tistim dijaikom iz sovodenjske občine, ki imajo tudi popoldne pouk v Gorici. Prav bo prišel seveda tudi drugim občanom, ki imajo popoldne opravek v Gorici ter se ob tej uri vračajo domov. Prijave za občinska stanovanja v Gorici V zvezi z razpisom oddaje občinskih stanovanj v novi zgradb; v Ul. Ponte del Torrione naj Usti, ki nameravajo vložiti prošnjo zanje, javijo občinskemu tehničnemu uradu svoje ime, priimek m naslov. Prošnjo s potrebnimi dokazili oziroma dokumenti pa morajo vložiU do 10. novembra Pri Šlovrencu je zavozil v drevo Včeraj ob enih ponoči je na cesti med Farro in Slovrencom zavozil s ceste z avtom mini minor 23-letni Mario Stabon iz Gorice, Ul. Višini 7. Z njim je bdi v vozilu tudi 22-letni Bruno Bressan iz Gorice, Ul. Fonda 10. Na nekem ovinku je Stabon izgubil kontrolo nad vozilom ter treščil v obcestno drevo Odpeljali so ju v soriško bolnišnico kjer so Stabona oridr/ali za 30 in Bressana za 10 dni na zdravljenju. Karabinjeiji so ugotovili tudi precejšnjo škodo na avtu. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 13. do 18. oktobra rodilo 22 otrok, umrlo 18 oseb in poročilo se je 11 parov. ROJSTVA: MILENA Nikolausig, Sara Kocina, Paolo Persoglia, Fran-cesca Tonon, Serena Zanolla, Mas-simo Manganaro, Francesca Altran, Daniela Fumis, Guido Carmignani, Anna Ballarin, Alessandro Petrini, Valentina Trebian, Rodolfo Louren-cic, Olivo Mascarin, Mauro Spes-sot, Stefano Cergolj, Alessandro Gi-rotto, Monica Manfreda, Laura Go-rian, Manuel Mauro, Dario Nada-lutti in Michela Percuzzi. SMRTI: 85-letni upokojenec Fran-cesco Turel, 74-letna upokojenka Adelaide Zollia vd. Toss, 72-letni trgovec Franc Makuc, 75-letna upokojenka Carla Odorico vd. Uva, 67-letni upokojenec Emilio Lenardon, 87-letni upokojenec Ottomaro Cicu-ta, 56-letni tekstilec Albino Petta-rin, 81-letna upokojenka Alessandra Moser vd. Peteani, 81-letni upokojenec Ermenegildo Valent, 73-let-ni upokojenec Emilio Coceani, 49-letni upokojenec Lino Franco, 76-letni Leopoido Castellan, gospodinja 55-1 etna Elda Klaucic; upokojenka 85-letna Ida Acampora vd. Di Dato; prokurist 72-letni Ettore Bassini, u-pokojenka 61 letna Gisella Tomba, upokojenka 80-letna Maria Gali vd. Russian in upokojenka 68-letna Maria Jerončič. POROKE: zidar Miroslao Radinja in uradnica Natjuša Mauri, uradnik Lionello Taverna in zdravniška asistentka Giovanna Gandolfo; študent Cesare Santirocco in uradnica Livia Perco, Giorgio Gorini in prodajalka Zdenka Cijan, študent Amerigo Vi-tale in študentka Giuliana Bassi, mehanik Michele Putzolu in učiteljica Mariagrazia Fassina, trgovec Stelio Pelos in učiteljica Liliana Sanabor, trgovec Giuseppe Brizzi in delavka Odina Cattarin, profesor Ferruccio Lisini in uradnica Edda Brumati, profesor Fulvio Marini in profesorica Maja Leban, kovinar Antonio Bozzero in delavka Anna-maria Uršo. CORSO. 15.00; «L’albero di Nata-le», W. Holden in V. Lisi. Barvni koprodukcijski film. VERDI. 15.00: «11 Grinta*, J. Wayne. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 15.00—22.00: «Un detective*, Fl, Bolkan in F. Noro. Italijanski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan VITTORIA. 15.15: »Geometria dl un delitto») L. Turner in G. Ka-kuro. Ameriški barvni film. CENTRALE. 15.15: »Distruggete Frankestein!*, P. Cushing in V. Carlson. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepove, dan. Iršič AZZURRO. 14.30- »Vivi o preferl-bilmente morti*, G. Gemma in N. Benvenuti. Kinemaskope v barv ah EXCELSIOR. 14.00: «11 Grinta*, J. Wayne. Barvni film. PRINCIPE. 14.30: «Porcile», film P. P. Pasolinija. P. Clement, U. Tognazzi in R. Vianello S. MICHELE. 14.00: «Tre sul divane*', J. Pouis Barvni tlim. Sledita Stan lio in Olio ter barvna slikanica. V o »vi (tori ca SOČA (Nova Gorica); «Noč generalov*, ameriški barvni film — ob 17. In 20. DESKLE: »Ringo in njegov zlati samokres*, ameriški , barvni film — ob ,17. in 19.30. RENČE: »Jugovzhodno od Sono- ren, ameriški barvni film. ŠEMPAS; »Simfonija herojev*, a-meriški barvni flirn — ob 20. KANAL: ((Bosonoga v parku*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Simfon1ja herojev*, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. uri. PRVACINA: «Noč generalov*, ameriški barvni film — ob 16 in 20. POTUJOČI KINO - COL: «Most na reki Kway», ob 20. POTUJOČI KINO - OTLICA: «Most na reki Kway», ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan ln ponoči Je o< prta lekarna S. GIUSTO, Korzo talija 244, tel 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je Tržiču odprta lekarna »Alla Šali te* — dr. Fabbro — ul. Cosullc št 101; tel. 72480. dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik, tel. 54-42. Nazadnjaške sile v zda v boju proti napredku Kalifornijski guverner mračnjak Reagan je odkril žrtev v svojem lovu na «čarovnice» Toda mlada in očarljiva črnska profesorica bo zanj res trda kost Znani reakcionarni guverner Ka • •vunviuumiu Kuvciiiui ‘ornije in bivši igralec M. Rea->P a ie zopet našel «čarovnico». ol° pameten obraz,poln dosto-^s,va. «in kakšne noče!* si še-študenti. Gospodična An-. a .ie poleg tega visoke postave zelo privlačna. *. ravijo torej, da je gospodična 8navis komunistka. Ona to celo pri-v Va' In še več, proglaša to na ■e vetrove. To pa silno razburja vernerja Ronalda Reagana in 'e?°ve somišljenike, ki hočejo kaditi svojo politično kariero na «revo!ucionarjev» univer- Pničenju na°RC^a camPusa- I31-' lem raču-Reagan na podporo «upravni-D v* univerze, ki so pravzaprav in s 0vni ljudje in ljubitelji »reda* katere imenuje prav on. Ker l misli z njim, bi radi do-špi1Cn? Vračunali z levičarji. Kaj . e če bi med njimi celo kak-n komunist, saj jim tedaj na-zasmrdi po žveplu. In , guvernerjev okoliš se zgrozi " strese. In afera s profesorico Davis je rUnnila čisto slučajno prav med )ravami za znane manifesta-b" za mir ob «moratorium day». it n' nekai tedni je namreč neki 1 e,'t. ki je tudi konfident taj-zit P°''cije FBI, objavil v univer-d c n°m časopisu «Dail,v Bruim>, v s|Jt- ^*0/t,I's' rekel faraon, «ne uganjej 11 umnih šal in odčaraj te ^ be, potem lahko odpelješ F spode Izraelite tudi v neW&° kraljestvo, če boš hotel.« Mojzes je torej žabe o&P klical, toda ko so žabe od$‘1 se je začel faraon izmikati ' ni maral niti slišati o da bi odpustil izraelski *\ rod. Tako je moral Moj^ napraviti še en hokus-po^ s palico in minuto kasneje je moral faraon že pr&K ti po celem telesu tako so F pikale bolhe, uši in stenice. , začelo se je znova. Kakor ^ tro jih je Mojzes pregnal, hotel faraon popustiti ih voliti. (\P‘ * 1 9 imvnMi&TVd4 TRST - UL. MONTECCHI 6 II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, TelefoD 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 UKKu . . 50 Uj. postna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.900 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega t)S[K T^fu-TTI _ Za SFRJ: ADIT DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: cena oglasov: /,b vsak mm v širin) enega stolpca trgovski 150. ftnanč.no-upravnl 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi Trst U-w » — ppseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socieiš Pubblicita banana« - Odgovorni urednik SIANISIAV KKNKd - izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst