- ■ slolVsl še 2 dni íoj dogodkov v s¿cu rraLa un vûio di evertc íi püm n mua slólV vsi Primorski št. 2 1 9 (20.847) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo ^^ Available on the LJ App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Eni zazrti naprej, drugi nazaj Aljoša Gašperlin Večletna odisejada tržaške industrijske cone se nadaljuje in ni ji videti konca. Leta in leta se je bila huda bitka glede bonifikacij onesnaženih območij, periodične zamenjave na čelu pristojne ustanove (Ezit) pa seveda niso pomagale pri reševanju vprašanja, ki je poleg gospodarske pretežno politične narave. Glavna razloga za tako dolgo zgodbo sta vsaj dva. Eden zadeva vprašanje, kaj se lahko na območju državnega interesa razvija in ali se sploh lahko. Drugo vprašanje je pa bilo, kdo mora plačati bonifikacije: država ali tam nameščena podjetja. To vprašanje so najbrž odprli tisti, katerih razvoj območja, ki je temeljnega pomena za rast tržaške industrije in mesta, ne zanima. Problem je sicer rešil lani sporazum z ministrstvom za okolje. Določeno je bilo, da ne bodo zaračunali ničesar podjetjem, ki niso onesnaževala. Tržaška univerza in ustanova Ezit sta včeraj predstavila obnovo konvencije o sodelovanju na več področjih. Med temi so tudi bonifikacije, saj bodo lahko raziskovalci marsikaj prispevali k upravljanju z onesnažujočimi snovmi. Ezit je namreč pred kratkim končno zaključil analizo terenov, ki so v njegovi lasti. Podatke bosta morala zdaj osvojiti Dežela FJK in pristojno ministrstvo. Temu bo sledila analiza nevarnosti, to pa naj bi bila generalka za analizo terena na celotnem območju državnega interesa. Pri tem bo seveda izvzeto ozemlje bivše rafinerije Aquila, kjer naj bi nastal terminal za trajekte ro-ro, in škedenjske železarne, ki jo namerava prevzeti skupina Arvedi. Skratka kaže, da se nekaj premika. Večjih sprememb v industrijski coni v zadnjih enajstih letih ni bilo, zdaj pa se temu območju kot sicer vsemu Trstu odpirajo nove poti. Industrijska cona in tudi drugi stebri tržaške ekonomije, kot so pristanišče, znanost ali raziskovanje, so bili vselej žrtev tistih, ki zavirajo razvoj. Toda bili so tudi žrtev pomanjkanja jasnih idej glede prihodnosti mesta oz. pomanjkanja razvojnega modela, ki bi zagotavljal skupno rast. Vtis je, da je Trst danes na pomembnem razpotju. Kakor v preteklosti nekateri gledajo naprej, drugi nazaj. Javne uprave, delodajalci, sindikati in vsi pristojni dejavniki se morajo zato čim prej odločiti, katero pot ubrati. Zavedati pa se morajo, da bo njihova odločitev pogojevala mesto še mnogo, mnogo let. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakqja@primorski.eu SREDA, 18. SEPTEMBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Kasacijsko sodišče odločilo, da mora Fininvest plačati odškodnino koncernu CIR Berlusconi bo plačal pol milijarde evrov Danes v parlamentarni komisiji glasovanje o njegovi izključitvi iz senata okolje Visoko priznanje ZN komisarju EK Janezu Potočniku BRUSELJ - Program Združenih narodov za okolje bo evropskemu komisarju Janezu Potočniku (na posnetku) podelil najvišje priznanje ZN na področju okolja. Nagrado United Nations' 2013 Champion of the Earth award bo prejel v kategoriji političnega vodenja za prizadevanja pri spodbujanju gospodarne rabe virov in zmanjševanja količin odpadne hrane v EU. Med dobitniki nagrade je v eni od kategorij tudi ustanovitelj gibanja Slow Food Carlo Petrini Nagrado podeljujejo voditeljem iz vladnega, civilno družbenega in zasebnega sektorja za dejavnosti, s katerimi so pomagali doseči znatne koristi za okolje, so sporočili iz Bruslja. Na 11. strani RIM - Kasacijsko sodišče v Rimu je včeraj odločilo, da mora televizijski holding Fininvest nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija oziroma njegove družine plačati 541 milijonov evrov odškodnine. Odškodnina pripada milanskemu koncernu CIR zaradi vplivanja na sodnika, ki je odločal o prevzemnem boju med konkurenčnima družbama. Zgodba sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko sta se Fininvest in CIR borila v prevzemni vojni za največjega založnika v državi Mondadori. Nakup založniške hiše je bil eden ključnih korakov pri izgradnji Berlusconijevega medijskega imperija. Milansko prizivno sodišče je leta 2011 razsodilo, da mora Fininvest plačati 560 milijonov evrov odškodnine. Ka-sacijsko sodišče je kazen nekoliko znižalo, bo pa moral Fininvest plačati tudi 900.000 evrov sodnih stroškov. Na 2. strani Rocco novi komisar GS za Ter, Nadižo, Brda Na 3. strani Tržaški občinski svet drevi o hitri železnici Na 4. strani Konvencija med EZIT in tržaško univerzo Na 5. strani V Ronkah zahtevajo več kolesarskih stez Na 12. strani Na truplu De Mea bo opravljena obdukcija Na 12. strani trst Poročilo župana Cosolinija Nekaj uspehov ... in veliko sanj TRST - Župan Roberto Coso-lini je sinoči pred polno malo dvorano Verdijevega gledališča predstavil obračun prvih dveh let svojega mandata. Predvsem pa spregovoril o nekaterih aktualnih temah, v prvi vrsti nedeljski manifestaciji gibanja Svobodni Trst. Trst je že danes svobodno mesto, je poudaril, pot do svobode je bila dolga in mukotrpna. Dejal je, da ga posebej skrbi priljubljenost, ki jo gibanje uživa med Slovenci. Na 4. strani VIDEM - Srhljiv zločin Med tekom umorili mlado pravnico VIDEM - Ob robu neasfal-tirane poti v bližini naselja Co-lugna pri Vidmu so včeraj popoldne našli truplo 28-letne Sil-vie Gobbato, ki jo je nekdo s številnimi vbodi umoril med 13. in 14. uro, ko je v odmoru za kosilo odšla na rekreacijski tek. Truplo mladenke je odkril eden od rekreativcev, ki je ravno takrat tudi tekel tam. Karabinjerji so takoj začeli z zasliševanjem umorjenkinega znanca, ki je tekel z Gob-batovo in moškega, ki je njeno truplo našel. Na 3. strani gorica - Na prazniku bo 266 stojnic Okusi in vlakec bodo zbližali Gorici uredništvo Bralce PD prosimo za razumevanje Cenjene bralce in naročnike Primorskega dnevnika obveščamo, da je pred-sinočnjim v rotaciji med tiskanjem časopisa prišlo do okvare. Zaradi tega je bil časopis tiskan pozno, z manj stranmi v barvah in ponekod so nastale težave z njegovo pravočasno distribucijo. Okvara še ni bila dokončno popravljena, zato je tudi ta številka dnevnika okrnjena. Bralce in naročnike prosimo za razumevanje. 9771124666007 2 Sreda, 18. septembra 2013 ITALIJA, SVET / rim - Kasacijsko sodišče odločilo o odškodnini v sporu Mediaset - CIR Fininvest mora plačati pol milijarde odškodnine RIM - Kasacijsko sodišče v Rimu je včeraj odločilo, da mora televizijski holding Fininvest nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija oziroma njegove družine plačati 541 milijonov evrov odškodnine. Odškodnina pripada milanskemu koncernu CIR zaradi vplivanja na sodnika, ki je odločal o prevzemnem boju med konkurenčnima družbama. Zgodba sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko sta se Finin-vest in CIR borila v prevzemni vojni za največjega založnika v državi Monda-dori. Nakup založniške hiše je bil eden ključnih korakov pri izgradnji Berlus-conijevega medijskega imperija. Milansko prizivno sodišče je leta 2011 razsodilo, da mora Fininvest plačati 560 milijonov evrov odškodnine. Kasacijsko sodišče je kazen nekoliko znižalo, bo pa moral Fininvest plačati tudi 900.000 evrov sodnih stroškov. Fininvest je odškodnino leta 2011, kljub temu, da se je pritožil, že nakazal. lavrov: Ni dokazov, da je plin uporabil Asadov režim Ruski zunanji minister Sergej Lavrov ansa MOSKVA - Rusija v poročilu inšpektorjev ZN ne vidi prepričljivih dokazov, da je za avgustovski kemični napad na obrobju Damaska kriv sirski režim, je poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Sirsko zunanje ministrstvo je medtem ZDA, Francijo in Veliko Britanijo obtožilo, da želijo sirskemu ljudstvu vsiliti svojo voljo.Lavrov se je včeraj v Moskvi sestal s francoskim kolegom Laurentom Fabiusom. Po pogovorih je ruski minister pojasnil, da imata Moskva in Pariz skupen cilj končati prelivanje krvi, da pa se razlikujeta njuna pogleda glede «načinov za dosego» tega cilja. Tudi Fabius se je strinjal da glede pristopov k metodam med Rusijo in Francijo ni enotnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sicer pa je Lavrov pojasnil, da Moskva še naprej dvomi v krivdo režima sirskega predsednika Bašarja al Asada za napad na obrobju Damaska, v katerem je bil po ugotovitvah preiskovalcev uporabljen sarin. Rusija ima »zelo resno osnovo« za trditve, da je šlo za »provokaci-jo«, je poudaril minister. Lavrov je še poudaril, da je Rusija pripravljena nemudoma določiti datum za izvedbo mednarodne mirovne konference o Siriji z delovnim imenom Ženeva II. Ob tem pa je znova zavrnil možnost, da bi resolucija Varnostnega sveta ZN, s katero naj bi implementirali dogovor o uničenju sirskega kemičnega orožja, vsebovala možnost uporabe sile po sedmem poglavju Ustanovne listine ZN. Silvio Berlusconi ansa Carlo De Banedetti ansa Berlusconi ima sicer trenutno verjetno pomembnejše skrbi. Komisija italijanskega parlamenta, pristojna za vprašanja imunitete, bo predvidoma danes glasovala o njegovi izključitvi iz senata. Nekdanjemu italijanskemu premieru izguba sedeža v senatu grozi, potem ko je bil obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Kot je znano, lani sprejeti protikorupcij-ski zakon, tako imenovani zakon Se-verino, določa, da v Italiji osebe, pravnomočno obsojene na več kot dve leti zapora, ne smejo biti člani parlamenta in ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah. Nekdanja pravosodna ministrica Paola Severino se je včeraj na no-vinarejvo vprašanje oglasila prvič, potem ko so Berlusconijevi pristaši na vse načine poskušali kontestirati veljavnost zakona, ki ga je podpisala. Severinova je spomnila na dejstvo, da so se vse politične sile, torej tudi Ber-lusconijevo Ljudstvo svobode, strinjale z besedilom zakona. »Ko se odobri nek zakon, se verjame v to, kar se dela«, je še dejala Severinova in dodala, da je zdaj za izvajanje tega zakona zadolžen parlament. Pred današnjim glasovanjem so pristaši desnice v parlamentarni komisiji še včeraj poskušali ovirati izvajanje zakona Severino, očitno zato, da bi pridobili še nekaj časa, vendar so bili vsi njihovi poskusi zavrnjeni. Tako je danes na dnevnem redu glasovanje o izključitvi Berlusconija iz senata. rim - Včeraj v zgodnjih jutranjih urah zaključili operacijo Naravnanje nasedle ladje Costa Concordia izjemen tehnični podvig Naravnanju ladje je sledilo preko štiristo novinarjev z vsega sveta ansa RIM - Po devetnajstih urah zahtevnega dela je ekipi tehnikov včeraj ob štirih zjutraj uspelo naravnati ogromni trup prekooceanske ladje Costa Concordia, ki je pred poldrugim letom zaradi neodgovornega manevra nasedla na skalovje pred otokom Giglio. Pri operaciji, kateri je neposredno sledilo več kot štiristo novinarjev z vsega sveta, je sodelovalo kakih petsto ljudi, ki jih je vodila deveterica tehnikov. Vreme je bilo naklonjeno, čeprav so tehniki zagotavljali, da bi lahko ladjo dvignili tudi ob relativno razburkanem morju. Poseg je v celoti stal približno še-ststo milijonov evrov, ki jih je zagotovila družba Costa, vodil pa ga je Nick Sloane skupaj s številnimi italijanskimi, britanskimi, nemškimi in belgijskimi izvedenci. Takoj ko je ladja spet dobila pokončen položaj, je med tisočimi ljudmi, ki so sledili opreaciji, završalo veliko navdušenje. Dogodek je z veseljem komentiral tudi predsednik vlade Enrico Letta, ki je med drrugim dejal, da je Italija po tolikih problemih lahko ponosna na to dejanje. avstrija Divji lovec ubil štiri ljudi DUNAJ - Nek moški je v bližini avstrijskega mesta Annaberg, kakih 100 kilometrov zahodno od Dunaja, ponoči ustrelil dva policista in voznika reševalnega vozila. Vsi trije so ranam podlegli. Moški se je nato umaknil na neko kmetijo, kjer zadržuje najmanj enega talca. Na kraju so posebne policijske enote, poročajo tuje tiskovne agencije.Drama se je začela v ponedeljek zvečer, ko je policija prejela obvestilo o divjem lovcu, sicer že starem znancu policije. Policisti so postavili cestno zaporo, na kateri so ustavili osumljenca, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Osumljenec je začel streljati na policiste. Enega je ustrelil v vrat, lažje pa je poškodoval tudi drugega. Nato je s strelom pokončal še reševalca, ki je skušal oskrbeti ranjenca. Moški je nato bežal peš. Nekaj kilometrov stran od prvega streljanja je naletel na drugo patruljno vozilo in znova streljal. Pri tem je smrtno ustrelil enega policista. Drugega je zajel kot talca in s policijskim avtomobilom pobegnil na kakih 60 kilometrov oddaljeno kmetijo v kraju Kol-lapriel. Ni sicer znano, ali moški ob enem potrjenem talcu zadržuje še koga.Policija namreč tega podatka zaradi poteka preiskave ne želi izdati. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA bi lahko bila na posesti tudi oba napadalčeva otroka. Območje so zaprli za javnost, kmetijo pa so obdali policisti. V času obleganja je večkrat prišlo do streljanja med policisti in osumljencem, po nekaterih poročilih naj bi imel moški tudi ročne granate, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na pomoč so poklicali tudi osumljenčeve svojce, a policistom z moškim še ni uspelo navezati stika. bruselj - Po raziskavi Eurobarometer Večina Evropejcev meni, naj bi predsednika EU volili neposredno BRUSELJ - Večina Evropejcev je naklonjena zamisli, da bi predsednika Evropske komisije državljani volili neposredno, je pokazala raziskava Eurobarometer, ki so jo po naročilu Evropskega parlamenta izvedli leto dni pred evropskimi volitvami. Da bi lahko predsednika komisije neposredno volili državljani, meni 70 odstotkov Evropejcev in tudi prav toliko vprašanih v Sloveniji, je pokazala raziskava. Z neposrednimi volitvami bi se okrepila povezava med unijo in njenimi državljani, odločitve EU bi bile bolj legitimne, okrepil pa bi se tudi občutek evropskega državljanstva pri ljudeh. Na vprašanje, ali bi imenovanje kandidatov za predsednika Evropske komisije s strani evropskih političnih strank spodbudilo njihovo udeležbo na volitvah, je 55 odstotkov vprašanih Evropejcev odgovorilo pritrdilno, medtem ko je bilo v Sloveniji takih 44 odstotkov. Večina Evropejcev meni, da sta največji pridobitvi EU svoboda gibanja in mir med državami članicami, na tretjem mestu pa je skupna valuta evro. Večina vprašanih čuti tako svojo nacionalno kot tudi evropsko identiteto, tretjina pa samo svojo nacionalno identiteto, kažejo podatki Eurobarometra. Kot glavni element skupne evropske identitete so državljani članic območja evra največkrat navedli evro, sledi pa svoboda gibanja. Rezultati za Slovenijo kažejo, da se 59 odstotkom vprašanih zdi najpomembnejši sestavni del skupne identitete evro, sledijo demokratične vrednote in svoboda s 27 odstotki ter kultura s prav tako 27 odstotki. Kar 51 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da bi h krepitvi občutka o skupnem državljanstvu največ prispeval usklajen evropski sistem socialnega varstva, sledita želji, da bi lahko po upokojitvi živeli in prejemali pokojnino kjerkoli v uniji (39 odstotkov), ter priznavanje kvalifikacij brez dodatnih izpitov (35 odstotkov). Slovenci menijo, da sta glavna izziva EU brezposelnost, zlasti med mladimi, in tudi socialne neenakosti. Da ima Slovenija koristi od članstva v EU, jih je prepričanih 56 odstotkov, medtem ko jih 40 odstotkov meni, da država od članstva nima koristi. Glede demokracije se približno 40 odstotkov vprašanih Evropejcev strinja, da njihov glas v EU šteje, še več, 58 odstotkov oziroma v Sloveniji 64 odstotkov, pa jih meni, da njihov glas šteje doma, v lastni državi. Tudi glede relativne moči njihove države znotraj unije so vprašani pozitivnega mnenja - tako mnenje jih ima 62 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji delež nižji in znaša 52 odstotkov. (STA) ALPE-JADRAN Sreda, 18. septembra 2013 3 trst - V petek se začenja tridnevni kulturni praznik Slovencev v Italiji Slofest vabi na Svečanega odprtja (19.30) se bo udeležila tudi ministrica Tina Komel BDAZNI TRG TftST P.SA OELL.1, TWE3TÉ 30-25-Í2 ■5FTTFM0RE TRST - Vse je skoraj že nared. Bogat spored je izdelan, prostovoljci so pripravljeni. Na Borznem trgu postavljajo v teh urah veliki šotor, pod katerim se bodo med petkom in nedeljo zvrstili številni kulturni dogodki, v bližnji Ulici Cassa di Risparmio pa lesene hiške, v katerih se bodo predstavile osrednje ustanove Slovencev v Italiji (med njimi bo tudi Primorski dnevnik in vsi ste prav prisrčno vabljeni, da nas obiščete). V petek pa bo prvi Slofest stopil v živo. Tridnevni kulturni praznik, ki je nastal na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, k njegovi realizaciji pa so pristopile številna društva, ustanove in javne uprave, bo uvedla dopoldanska delavnica za šole. Slovenski raziskovalni inštitut bo mladim spregovoril o Slovencih v Italiji, predvidena pa je tudi predstavitev italijanske manjšine v Istri in furlanske skupnosti. Ob 16. uri bodo v občinski galeriji Arturo Fittke na Malem trgu (za županstvom) odprli skupinsko razstavo Društva za umetnost Kons, ki nosi naslov Diptih -razdvojenost v manjšini in v družbi. Ob 17.15 bo pod šotorom govor o Vladimirju Bartolu in njegovi literarni mojstrovini Ala-mut; z Massimilianom Schiozzijem se bodo pogovarjali psihoanalitičarka Vlasta Polojaz, novinar Ervin Hladnik Milharčič in kulturna posrednica Mouna Fares. Ob 18. uri se bodo na štirih različnih lokacijah mestnega središča (Trg Hortis, Trg Venezia, Ul. Dante, Ul. Cassa di Ri-sparmio) zvrstili razpršeni nastopi številnih pevskih zborov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega; pevci se bodo nato podali do Borznega trga, kjer bo ob 19.30 slavnostno odprtje Slofesta. Ob krajevnih upraviteljih naj bi se ga udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. Prvi Slofestov dan pa bo zaključil nastop plesalke Daše Grgič in predstava Slovenskega stalnega gledališča 110 okusnih let. (pd) slovenija Bratuškova v boj za mesto predsednice PS LJUBLJANA - Premierka in vodja največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija (PS) Alenka Bratušek je po seji poslanske skupine včeraj sporočila, da je podala soglasje h kandidaturi za predsednico PS na kongresu stranke, ki bo 19. oktobra. Kot je povedala, ji drugega ni preostalo, »saj je pomembna politična stabilnost«. Kot je še dodala, ne more reči, da je takšno odločitev sprejela v soglasju z ustanoviteljem in prvim predsednikom stranke Zoranom Jankovicem. Ljubljanski župan in prvi predsednik PS Zoran Jankovic je Bratu-škovi za odločitev za kandidaturo čestital. Zanjo ni vedel, je pa stranka odprta, kar pomeni, da lahko kandidira vsak, je na novinarski konferenci, ki se je sicer odvila, še preden je Bra-tuškova javno sporočila svojo odločitev, dejal Jankovic. Kot je poudaril, to na njegovo odločitev, ali se bo za prvaka stranke potegoval tudi sam, ne vpliva, saj se bo odločil sam. Rok za evidentiranje kandidatov za predsednika PS je 24. september, predlagani kandidati pa lahko do 2. oktobra podajo soglasje h kandidaturi. Izvršni odbor PS bo nato določil kandidatno listo, šele potem bo tudi uradno znano, kdo vse so kandidati za novega predsednika stranke. Koalicijske partnerje odločitev predsednice vlade Alenke Bratušek, da kandidira za predsednico PS, ni presenetila. Tako v SD, DL kot v DeSUS menijo, da je odločitev razumljiva in samoumevna predvsem z vidika stabilnosti koalicije. Predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu se zdi odločitev Bratuškove, da bo kandidirala za predsednico PS, povsem samoumevna. Po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča je pomembno, da se celotna PS zbere okrog predsednice vlade in ima ta podporo. Sicer ima celotna koalicija problem, je menil. Za Lukšiča ni pomembno to, ali bo kandidiral tudi Zoran Janko-vic, temveč to, da gre Bratuškova v predsedniško tekmo in preveri podporo znotraj stranke. špeter - Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda Župan Ahtna Sandro Rocco novi komisar za prehodno obdobje ŠPETER - Sandro Rocco, župan Ahtna, je novi komisar Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda. Na to mesto ga je deželni odbor imenoval konec prejšnjega tedna, njegovo imenovanje pa pravzaprav ne predstavlja nobenega presenečenja, saj se je že dolgo govorilo o tem, da je prav župan iz Ahtna glavni kandidat (njegov protikandidat je bil župan Podbonesca Piergiorgio Domenis, ki sta ga predlagala stranka Sel in nekateri župani levosredinske koalicije Nadiških dolin). Rocco je na čelu Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda zamenjal Giuseppeja Sibaua, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen v deželni svet, funkciji deželnega svetnika in komisarja gorske skupnosti pa sta nezdružljivi. Novi komisar Sandro Rocco je za Novi Matajur povedal, da gre pri njegovem imenovanju za odločitev, ki priznava vrednost celovitega ozemlja. Rocca je podprla večina levosredinskih županov Sandro Rocco nm občin, ki sestavljajo gorsko skupnost Ter, Nadiža, Brda, nekaj pomislekov pa so imeli v Nadiških dolinah, kjer bi nekateri upravitelji raje imeli komisarja z njihovega teritorija. »Komisar mora zaradi vlo- ge, ki jo ima, v enaki meri skrbeti za celotno območje gorske skupnosti, in to bom tudi počel, saj se ne nameravam posvečati samo okolju, iz katerega izhajam. Za dobro upravljanje te inštitucije pa bo potrebno delovati v sinergiji z vsemi župani, odločitve pa bodo morale imeti čim širši konsenz,« je povedal Sandro Rocco. Istočasno z Roccom je deželni odbor imenoval tudi komisarje gorskih skupnosti za Guminsko, Kanalsko in Ze-lezno dolino oziroma za zahodno Fur-lanijo in Karnijske nadobčinske ustanove. To so župan Artegne Aldo Daici, župan Maniaga Andrea Carli in nekdanji župan Ovara Lino Not. Vsi štirje novi komisarji pa svojo novo funkcijo prevzemajo v prehodnem obdobju, ki bi lahko bilo za našo deželo zgodovinskega pomena. Nova deželna vlada namreč pripravlja reformo krajevnih uprav, ki bi morala biti pripravljena v teku naslednjega leta. (NM) V Sežani dokumentarec o kraških kamnolomih SEŽANA - V veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani bodo v petek ob 20. uri predvajali 50-minutni dokumentarni film Kraški kamnolomi, ki je nastal v koprodukciji Fatamorgane in RTV Slovenije, scenarij in režijo pa je podpisal Matjaž Žbontar. Kamen je odločilno zaznamoval kraško pokrajino.Generacije Kra-ševcev so se ukvarjale z njim celo življenje ... Bil jim je v napoto, obenem pa nezamenljiv in nenadomestljiv vir gradbenega materiala in preživetja prav do današnjih dni. Zgodbo o kamnolomih pripoveduje kraški kamnosek Gabrijel Jeram, ki je v svojem domu v Štorjah na Krasu zbral zavidljivo zbirko kamenin iz različnih vaških kamnolomov, jih metodično uredil in vrisal v zemljevid Krasa. Teh je krepko čez 120 in predstavljajo največjo zbirko kamnin Krasa. Zbral je tudi vsa kamnoseška orodja, ki so jih uporabljali on in njegovi predniki in napisal slovar vseh izrazov, ki so jih uporabljali v kam-noseštvu. Gabrijel pravi: Kamen kot kamen ne pomeni nič. Moraš ga obdelati in mu vdihniti dušo, da oživi! Po filmu bo pogovor z ustvarjalci fil-ma.Vstop je prost. Toliko potnikov na enkrat še ni bilo KOPER - Potniški terminal v Kopru sta včeraj obiskali velikanki Celebrity Silhuette in Crown Princess, ki sta v Koper pripeljali rekordno število potnikov, kar 5.927. Celebrity Silhuette je trenutno ena bolj prestižnih potniških ladij v svetovnem merilu. Ladja spada v floto ameriškega ladjarja Celebrity Cruises, dolga je 319 m, na njej pa je prostora za 3.046 potnikov. Nič manjša ni Crown Princess, saj lahko na krov sprejme kar 3.080 potnikov. Ladja je v Koper priplula iz Splita in gre v Benetke, od tam pa je prišla Celebrity Silhuette, ki nadaljuje pot v Raven-no. Rekordni obisk potnikov je bil izziv tudi za policiste in varnostnike. Prav tako so se pri organizaciji turističnih destinacij okoli Kopra in širše močno potrudili v turistični agenciji Atlas Express, kjer so morali podkrbeti kar za 40 avtobusnih prevozov. Do včeraj je Koper obiskalo 41.492 potnikov s 37 prihodi ladij. Do konca sezone naj bi našteli okoli 67.000 potnikov in 55 prihodov ladij. Sezono bodo zaključili 15. novembra z ladjo Thomson Dream. videm - Do umora je prišlo na progi za jogging v bližini reke Cormor pri Vidmu Med tekom umorili mlado pravnico Umrla je zaradi številnih vbodov z nožem - Preiskovalci zaslišujejo prijatelja, ki je bil z njo, in rekreativca, ki je truplo odkril VIDEM - Ob robu neasfaltirane poti v bližini naselja Colugna pri Vidmu so včeraj zgodaj popoldne našli truplo 28-let-ne Silvie Gobbato, ki jo je nekdo s številnimi vbodi umoril med 13. in 14. uro, ko je v odmoru za kosilo odšla na rekreacijski tek. Truplo mladenke, ki je bila doma iz San Vita na Tilmentu, kot advokatska pripravnica pa je delala v znanem videm-skem odvetniškem studiu Giannija Ortisa, je odkril eden od rekreativcev, ki je ravno takrat tam tekel. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev (umor raziskujejo karabinjerji) je do zločina prišlo med tekom. Z žensko je tekel tudi neki prijatelj, ki pa je po lastnih besedah tekel hitreje in jo je zato čakal na nekem križišču približno 400 metrov od mesta, kjer so jo našli umorjeno. Moški, ki jo je našel, je na poti videl sledi krvi in mobilni telefon, približno 7 do 8 metrov od tekaške poti pa je nato odkril še truplo Gobbatove. Na truplo naj bi bili vidni šte- vilni vbodi na različnih delih telesa. Kara-binjerji noža (ali kakega drugega podobnega predmeta), s katerim je bila Gobba-tova umorjena, še niso našli, so pa takoj začeli z zasliševanjem umorjenkinega prijatelja in moškega, ki je njeno truplo našel. Videmski župan Furio Honsell je takoj, ko je izvedel za tragično novico, izrazil veliko zaskrbljenost in sožalje prizadeti družini. Ob tem pa je še poudaril, da je še dodatno zaskrbljen, ker je žrtev zločina spet neka ženska. Podobne misli je izrekla tudi videmska odbornica za enake možnosti Cinzia Del Torre. Odvetnik Gianni Ortis, pri katerem je opravljala pripravništvo, pa je povedal, da ga je novica o umoru Silvie Gobbato izredno prizadela. »Bila je izredno dekle in zelo sposobna.Uspešno je že opravila pismeni državni odvetniški izpit, ustnega pa bi morala imeti 7. oktobra.,« je še dejal Or-tis, ki je pred leti tudi kandidiral za vi-demskega župana. Truplo nesrečne mladenke so našli ob poti v bližini reke Cormor ansa 4 Sreda, 18. septembra 2013 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občinska uprava - Župan Cosolini predstavil obračun prvih dveh let županovanja Preveč je bilo nostalgije in samopomilovanja Sanje ostajajo tudi po dveletni županski izkušnji iste: Trst naj ponovno postane protagonist, »veliko« mesto. Tudi strategija ostaja ista: odprimo okna, prezračimo prostor in se otresimo negibnosti, ki je že dolga desetletja posledica dveh tipičnih tržaških pojavov - nostalgije in samopomilovanja. Kljub naporom in nekaterim manjšim premikom pa ostajajo isti tudi problemi: gospodarska kriza, neustreznost infrastruktur in železniških povezav, onesnažujoča železarna ... Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj, pred polno malo dvorano Verdijevega gledališča, predstavil obračun prvih dveh let svojega mandata. Podrobno poročilo bo sicer objavljeno v prihodnjih dneh, razprava bo tekla na petih srečanjih, ki jih bo njegova uprava priredila v prihodnjih tednih, Cosolini je na sinočnjem srečanju le nakazal nekatere uspehe. Izpostavil je »revolucionaren« prometni načrt, novo kulturno sodelovanje z Ljubljano in Dunajem, združitev Acegasa in Here, ki je po njegovi oceni že izboljšalo odnose med podjetjem in strankami, uvedbo hitrejših železniških povezav z Milanom, skorajšnjo ustanovitev tržaške Generali Accademy za usposabljanje zavarovalničarjev, vse večjo priljubljenost, ki jo Trst uživa pri turistih. Prepričan je, da sta tudi problem železarne in starega pristanišča rešljiva: pot je strma, a uspeh je v našem dometu, je prepričan župan. Cosolini je del svojega govora posvetil gibanju Svobodni Trst. V to me silijo dogodki zadnjih dni, je dejal in požel aplavz z besedami, da leta 2013 ne bi rad več gledal sprevodov, v katerih otroci trdijo, da Trst ni del Italije in zahtevajo njegovo osvoboditev. Te otroke naj raje peljejo do vseh tistih krajev in spomenikov, na katerih je zraslo naše svobodno mesto: spoznajo naj žrtve fašistične diktature, Rižarne, fojb, demonstrante, ki jih je po vojni ubila zavezniška vojaška uprava. Pot je bila dolga in mukotrpna, a danes je Trst »najbolj evropsko med italijanskimi mesti« in ga ščiti demokratična italijanska ustava. Cosolini je prepričan, da ima gibanje, ki zagovarja Župan Cosolini nagovarja množico v Verdijevem gledališču kroma Svobodno tržaško ozemlje, tak uspeh predvsem zaradi ekonomske krize, ki ustvarja nemir, diskreditiranega političnega razreda ... n nostalgije po cesarskem pristanišču. Ampak avstro-ogrsko cesarstvo je propadlo, tako kot sta v preteklosti propadla rimski imperij in beneška mornarska republika, je spomnil župan: vsako mesto si mora poiskati novo mesto na svetovnem zemljevidu. Skrbi ga, da je med njegovimi somišljeniki tudi veliko Slovencev: voditelji tega gibanja bi nas radi pahnili v 70. ali 80 leta, s tem pa bi vsi veliko izgubili. Politike, upravitelje in javno mnenje je zato pozval k skupni politični in kulturni bitki, a tudi k odpravljanju nekaterih nesmiselnih predpisov, ki dušijo davkoplačevalce. Zahvalil se je svojim sodelavcem in jim priporočil, naj s svojo profesionalnostjo in človeškostjo še dalje pomagajo someščanom v težavah. Sinočnjega srečanja se je udeležila tudi deželna predsednica Debora Serracchiani in pohvalila županove iskrene in pogumne besede. Potrdila je podporo njene uprave in obljubila nov »pakt Dežela-Trst«: verjeti moramo v svoje sposobnosti, skupaj lahko marsikaj spremenimo, pravi predsednica, ki verjame, da bo dogovor o tržaški železarni »prvi dogovor v Italiji, ki bo ob nadaljevanju železarske dejavnosti predvideval tudi okolj-sko sanacijo«, in napovedala, da je šef italijanskih železnic inženir Moretti že pripravil načrt za železniško povezavo med pristaniščem in zaledjem, ki bi lahko odločilno pripomogel k preporodu pristanišča. Nič nam ne manjka, je prepričana nasmejana Debora, samo volja po odpravi nekaterih egoističnih obnašanj ... (pd) Danes odkritje plošče o zloglasnih rasnih zakonih Danes poteka 75 let, odkar je Benito Mussolini na Velikem trgu v Trstu napovedal uvedbo zloglasnih rasnih zakonov. V spomin na ta dogodek bosta Občina Trst in tržaška judovska skupnost danes ob 12. uri odkrili ploščo pri vodometu štirih celin, kjer je Mussolini 18. septembra 1938 imel govorniški oder. O pomenu tega dogodka so predstavniki krajevnih in deželnih oblasti že govorili ta ponedeljek v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Jutri ob 17. uri pa bo v Novinarskem krožku na Korzu Italia 17 posvet na temo: »Trst in rasistični fašizem«, na katerem bodo govorili zgodovinarji Tullia Catalan, Silvia Bon, Anna Maria Vinci, Gaetano Dato in Simone Rorato, predvajali pa bodo tudi video o Mussolinijevem govoru na Velikem trgu. Drevi javna razprava o prometnem načrtu V okviru evropskega tedna mobilnosti bo danes ob 17.30 v avditoriju Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 javna razprava o tržaškem prometnem načrtu. Govorili bodo tržaška občinska od-bornica za mobilnost Elena Marchi-giani, podžupanja in odbornica za krajevno policijo Fabiana Martini, deželna odbornica za promet in infrastrukture Mariagrazia Santoro ter odgovorni za urbana območja pri Ligi za okolje Alberto Fiorillo. Praznik sardel v Gregorettiju Danes ob 17. uri bo tržaška občinska uprava priredila tradicionalni praznik sardel ob koncu poletja v domu za ostarele Gregoretti na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu. Praznik bo obsegal tudi spored, ki se bo navdihoval pri slovenski kraški glasbeni in folklorni tradiciji. tržaški občinski svet Mestna skupščina bo drevi izdala mnenje o visokohitrostni železnici Tržaški občinski svet bo na današnji seji izdal mnenje glede preliminarnega projekta za gradnjo visokohitrostne železnice med Trstom in Benetkami, specifično glede odseka med Ronkami in Trstom. O tem so se že izrekle vse pristojne javne uprave v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so vse oddale negativen glas. Edini, ki tega še ni storil, je tržaški občinski svet. Sicer se ne bo mestna skupščina izrekla proti hitri železnici, so povedali člani naravovarstvene organizacije WWF in pokrajinske stranke SEL, ki so včeraj opozorili, da občinski svet dejansko ne bo izrekel pravega mnenja. Na ponedeljkovi avdiciji v pristojni občinski komisiji je namreč Dario Pre-donzan v imenu WWF obsodil osnutek sklepa tržaškega občinskega odbora, češ da ne predvideva v bistvu nobenega mnenja, niti pozitivnega niti negativnega. Skupščina bi morala oceniti, ali je družba RFI-Italferr upoštevala pripombe in pogoje, ki jih je postavila tržaška občina lani (ko je tudi izdala pozitivno mnenje). Občinski odbor zdaj ugotavlja, da družba RFI-Italferr ni upoštevala vseh pogojev, kljub temu pa ne namerava izreči negativnega mnenja, je poudaril Predonzan. Naravovarstvena organizacija WWF in stranka SEL zato pričakujeta, da bodo tržaški občinski svetniki glasovali »na osnovi logike in dostojanstva« in da bodo torej zavrnili projekt družbe RFI-Italferr. Odbor NO TAV iz Trsta in s Krasa pa je najavil, da bo med razpravo v občinskem svetu (začetek seje je predviden ob 19. uri) priredil demonstracijo pred županstvom in zahteval, da občinski svet zavrne prošnjo družbe RFI-Italferr. Kdor podpira ta projekt, pravi Odbor No TAV iz Trsta in s Krasa, je pajdaš pri pravi goljufiji na račun skupnosti in okolja. dvojezičnost - Table v Občini Trst Zmedo skušajo včasih rešiti gradbena podjetja Na področju izvajanja t.i. vidne dvojezičnosti vlada še vedno zmeda, ki jo ponekod skušajo rešiti zasebniki oziroma posamezna gradbena podjetja. V središču Trsta je npr. pred nekaj meseci znano gradbeno podjetje Mari Maz-zaroli ob cestnih zaporah za nujna javna dela postavilo tudi table in smerokaze z dvojezičnimi napisi, kar je vzbudilo sicer nekaj protestov in negodovanj, dvojezične table pa so v glavnem ostale na svojih mestih. Table tudi s slovenskimi napisi za gradbena dela na cestah in na kanalizaciji so se v preteklih dneh na pobudo gradbenih podjetij pojavile v Križu (na posnetku), kjer je družba Acegas-APS -kljub protestom nekaterih krajanov -pred meseci namestila le enojezične napise za cestne zapore in obvestila o začetku gradbenih ali obnovitvenih del. Zastopniki mestne uprave župana Roberta Cosolinija so medtem na nedavnem srečanju s prebivalci Proseka obljubili dvojezične smerokaze tudi v vaseh Vzhodnega Krasa, kjer trenutno skoraj povsod prevladuje enojezičnost. Bomo videli, če bodo izpolnili obveze, kot jih je večkrat (doslej zaman) pozval tudi predsednik rajonskega sveta Marco Milkovič. Naglušna, a nikakor ne neumna Starejši sestri, obe dve skorajda povsem naglušni, sta bili v ponedeljek pri Sv. Ivanu skorajda žrtvi goljufije. Na ulici se je eni od njiju približala namreč neka mlada ženska s tipično tržaškim naglasom. Nagovorila jo je, češ da je njena sestra v preteklih dneh kontaktira-la podjetje, ki prodaja slušne aparate, in da je ona sedaj v njihovem imenu prišla na pogovor z njo. Odpravili sta se proti sestrini hiši, vendar je starejšo gospo žrl dvom, tako da je iz previdnosti vseeno raje poklicala sestro, ali res drži, da namerava nabaviti slušni aparat. Sestra pa se o aparatu z nikomer ni menila, tako da je nemudoma odšla od doma dvojici naproti, da bi razčistila neprijetno situacijo. Lažna prodajalka slušnih aparatov je takoj ugotovila, da sta njeno laž razkrinkali in brez izgovorov na vrat na nos izginila. Zato kvestura opozarja občane, zlasti starejše osebe in osebe, ki živijo same, naj takoj pokličejo na številko 113, če se znajdejo v čudni situaciji, ki bi lahko predstavljala poskus goljufije. Kraja v trgovini z otroškimi oblačili Res neprijetno presenečenje je v ponedeljek čakalo lastnico trgovine otroških oblačil Pane e cioccolata v Ulici Settefontane v Trstu. Neznanci so namreč najbrž v nedeljo vlomili v prostore trgovine in iz nje odnesli več kosov blaga v vrednosti vsaj 10 tisoč evrov. Na kraj dogodka se je pripeljala ekipa mobilnega oddelka tržaške kvesture, pri preiskavah pa jim pomagajo tudi fo-renziki. Neuspel beg tatu proti domovini Pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih je mejna policija včeraj ob zori aretirala 36-letnega romunskega državljana R.C. Sedel je med potniki na avtobusu z romunsko registrsko tablico, ki je bil namenjen v Slovenijo in od tod dalje v Romunijo. Moškega je sodišče v Rimu razglasilo za krivega kraje, za kar mora prestati zaporno kazen. Odvedli so ga v koronejski zapor. / TRST Torek, 17. septembra 2013 5 tržaška univerza - Obnova konvencije z ustanovo za tržaško industrijsko cono Ezit Sodelovanje za razvoj raziskovanja in industrije Razvijanje skupnih pobud in projektov za spodbujanje razvoja in rasti na več področjih je namen konvencije med tržaško univerzo in ustanovo za tržaško industrijsko cono Ezit, ki so jo predstavili včeraj dopoldne v prostorih tržaške univerze. Šlo je sicer za obnovo triletne konvencije, ki jo je ustanova Ezit že sklenila s prejšnjim rektorjem in zdajšnjim deželnim odbornikom Francescom Peronijem, zdaj pa bodo sodelovanje še nadgradili. Srečanje je bilo namenjeno za raziskovalce in podjetnike, na njem pa so priredili tudi okroglo mizo, na kateri se je občinstvo pogovarjalo neposredno s predavatelji. Predstavitev konvencije sta uvedla rektor tržaške univerze Maurizio Ferme-glia in predsednik ustanove Ezit Dario Bruni, nato sta o njeni vsebini in o perspektivah glede bodočega sodelovanja govorila direktor Ezita Paolo De Alti in sodelavec rektorja Fermeglie Giorgio Sulli-goi. Na kasnejši okrogli mizi so sodelovali še Bruno della Vedova, Salvatore Dore, Iginio Marson in Enrico Nobile v imenu tržaške univerze ter Vittorio Pedicchio v zastopstvu tržaške Confindustrie, Trgovinske zbornice in Ezita. Iz občinstva so prišli tudi številni predlogi in sugestije. Med ugotovitvami je bila tudi ta, da je potrebno določati cilje, ker raziskovanje brez njih ni mogoče. Sicer je s srečanja izšlo, da predvideva konvencija izdelavo skupnih projektov in pobud v več sektorjih in na ra- vreme - Včeraj Vrtinec brez hujših posledic Včeraj se je nekaj po 7. uri zjutraj sredi morja v višini Grlja-na pojavil grozljiv zračni vrtinec, ki ni obetal nič kaj dobrega. Pravzaprav sta bila to dva, vendar je večji skrival manjšega, ki je bil na prosto oko težko viden. Med silovitim približevanjem kopnemu je k sreči izgubil moč, tako da je bil strah pred pusto-šenjem odvečen. Njegov prehod sicer ni bil ravno neopazen, saj je sila vetra izrula nekaj dreves v Ulici Plinio in marsikateri strešnik je pristal na ulicah. Gasilci nam sicer niso poročali o drugih težavah, saj se je vse izpelo v krajšem času, nato pa je posijalo sonce, ki naj bi nas spremljalo vse do konca tedna. Predstavitev konvencije v prostorih tržaške univerze kroma zlične teme, od skupnega spodbujanja raziskovanja na energetskem in okoljskem področju tako na deželni kot na lokalni ravni do izdelave projektov za zaščito narave oziroma zdravja občanov. Dalje je predvideno sodelovanje pri študijah in kampanjah glede okoljskega onesnaževanja, energetske ponudbe oz. povpraševanja, urbanistike ali infrastrukture. Med prvimi koraki bo vsekakor izdelava programa dejavnosti, ki naj bi stekle v bližnji prihodnosti. Na srečanju je bil govor tudi o bonifikacijah v tržaški industrijski coni, na katera sicer čakamo že mnogo let. Kot sta nam povedala Sulligoi in De Alti ob robu srečanja, bodo lahko raziskovalci tržaške univerze ponudili svoje znanje. Bonifikacija industrijskega območja je namreč zelo kompleksno vprašanje, ki zahteva tudi precejšnje znanje, tako glede upravljanja zajetnih datotek kot glede onesnažujočih snovi. Ezit je namreč pred kratkim zaključil analizo ozemlja, ki je v njegovi pristojnosti. Podatke je posredoval deželni agenciji za okolje Arpa, ki jih bo morala potrditi in posredovati ministrstvu za okolje. V ponedeljek pa se je vodstvo Ezita med drugim sestalo z deželno odbornico za okolje Saro Vito glede izvajanja sporazuma, ki so ga sklenili lani z ministrom za okolje Cor-radom Clinijem in na osnovi katerega naj bi kmalu stekle analize celotnega območja državnega interesa. A.G. trajnostni razvoj - Projekt družbe Hera Premikam se električno Za zeleno premikanje Prvi korak predvideva postavitev desetih posebnih postaj za polnjenje električnih vozil Na Velikem trgu sta bila včeraj na ogled hibridni avtomobil in postaja za njegovo polnjenje kroma Na Velikem trgu je včeraj po dežju zasijalo sonce in pod njegovimi žarki se je lesketal večji avtomobil bele barve. Gre za električno vozilo, s katerim so predstavili projekt trajnostne mobilnosti Mi muovo elettrico (Premikam se električno), ki ga je spodbudila družba Hera. Slednja namerava namreč v prihodnjih mesecih usposobiti program, ki bi dovoljeval uresničitev projekta v Trstu, ki verjame v zelen način potovanja. Prvi korak predvideva postavitev desetih posebnih postaj za polnjenje električnih vozil, seveda na strateških mestnih lokacijah, kot so lahko večja parkirišča in pa strogi center. Posebne postaje naj bi postavili že v prvih mesecih prihodnjega leta. Nato pa bo na vrsti promocija električnih vozil, ki imajo številne odlike: stroški polnjenja so nizki, ne izpuščajo škodljivih plinov in s tem prispevajo k čistejšemu okolju, pa še tihi so, je včeraj povedal generalni direktor družbe AcegasAps (ki se je združila s Hero iz Emilije-Romagne) Roberto Gasparetto. Hibridni avtomobil, ki je bil včeraj na ogled na Velikem trgu, lahko polnimo kar preko običajnih domačih električnih vtičnic (230 voltov/16) - polnjenje akumulatorjev traja do največ 6 ur. Z njim je mogoče prevoziti tudi nad 500 kilometrov, in to v hitrosti do 161 km/h. Nov račun za elektriko po volji strank Podjetje AcegasAps je včeraj predstavilo nov račun za elektriko, ki je nastal na podlagi nasvetov strank. Stranke so sodelovale pri t.i. fokusnih skupinah, v katerih so pod drobnogledom analizirali račun in njegovo razumljivost. Spremenjena je bila torej v glavnem grafična podoba, ki dovoljuje strankam, da jasneje »preberejo« račun. Poudarjeni so pri tem najpomembnejši podatki, se pravi poraba elektrike in pa strošek, ki ga mora stranka izplačati. Seveda niso zapostavili vseh ostalih informacij, ki dopolnjujejo podatke o porabi elektrike. Tudi same črke so večje. Na dom bomo nove račune prejeli že v prihodnjih dneh, na spletni strani družbe AcegasAps Service pa bo na voljo podroben »vodič« za razumevanje vseh gesel in kratic na računu; spletna stran bo opremljena tudi s posebnimi povezavami in faksi-milejem računa. Dan srca v Občini Dolina Združenje "Prijatelji srca - Cuore Ami-co ONLUS" iz Milj s pokroviteljstvom Občine Dolina prireja v petek, 20. septembra, že tradicionalen Dan srca na dolinskem županstvu. Dan srca se bo začel ob 8. uri in se zaključi ob 12.30, predvideva pa krvne izvide, merjenje krvnega pritiska in razdeljevanje informativnega gradiva za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Ilustratorka Cunja v Lovatu Po poletnem premoru se v knjigarni Lovat spet začenjajo običajna srečanja s knjigami in njihovimi avtorji in avtoricami. Danes bo ob 18. uri v gosteh ilustratorka Erika Cunja, ki se bo srečala z najmlajšimi obiskovalci knjigarne, ki bo poskrbela za delavnico. Cunja je pred kratkim ilustrirala knjigo Jamina e la luna Chiare Vincenzi. Razvoj paleoantropologije V enciklopediji lahko preberemo, da se paleoantropologija kot veda začne z odkritji neandertalca in z dokazi o drugih vrstah človečnjakov v 19. stoletju. O znanstvenih revolucijah oz. razvoju, ki ga je v zadnjih letih doživela ta veda, bo radovedneže danes ob 16. uri na visoki šoli Sissa (Ul. Bonomea 265) seznanil profesor Mednarodnega centra za teoretično fiziko ICTP Claudio Tuniz. Srečanje je odprto za javnost in bo potekalo v angleščini. Nemi filmi ob glasbi V prostorih Studia Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) bodo drevi ob 19. uri predvajali serijo sodobnih nemih kratkome-tražnih filmov pod naslovom Moving Silence - contemporary silent movies. Pobudniki nemško združenje Moving Silence, Goethe Institut in združenje Trieste Contemporanea so poskrbeli tudi za spremljavo glasbe v živo, vstop je prost. Poklon Adelaide Ristori V dvorani Giorgio Costantinides mestnega muzeja Sartorio (Trg papa Giovanni XXIII 1) bodo danes ob 17. uri predstavili publikacijo Terese Viziano »La Ristori. Vita romanzesca di una primadonna dell'Ottocento«. Gre za tridesetletno delo, pravi poklon Adelaide Ri-stori. Spelovivarij Erwin Pichl po poletnem premoru odprt Tržaški spelovivarij Erwin Pichl po poletnem premoru znova odpira svoja vrata ter nadaljuje z didaktičnimi dejavnostmi, tudi ob nedeljah. V nekdanjem protiletalskem zaklonišču iz druge svetovne vojne v Ulici Guido Reni 2/c, v bližini Pomorskega in Železniškega muzeja, vas čaka nepozabno doživetje v odkrivanju podzemnega jamskega sveta. Jutri bodo v sodelovanju z Naravoslovnim muzejem predstavili nov vodnik po spelovivariju ter program dejavnosti za letošnje leto. Od 22. septembra dalje speloevivarij vabi vsako nedeljo na vodene oglede, delavnice za otroke ter eksperimente, s katerimi je mogoče spoznati značilnosti vode in tal ter skrivnostno jamsko življenje. V času festivala Next bo spelovivarij odprt tudi 24., 26., in 28. septembra od 16. do 19. ure, ko bodo na sporedu projekcije dokumentarnih filmov in nova odkritja kraških voda. Higgsu častni doktorat V četrtek, 26. septembra, se bo v Trstu, točneje na visoki šoli Sissa, na letnem kongresu italijanskega društva fizike (SIF) mudil znameniti fizik Peter Higgs, oče istoimenskega Higgsovega bozona, se pravi osnovnega delca, ki so ga v standardnem modelu vesolja dolgo pogrešali, dokler ga niso lani odkrili v Cernu. Ob obisku mu bodo podelili častni doktorat (PhD). 6 Sreda, 18. septembra 2013 TRST / Včeraj danes Danes, SREDA, 18. septembra 2013 IRENA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 5.29 Jutri, ČETRTEK, 19. septembra 2013 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,7 stopinje C, zračni tlak 995,9 mb ustaljen, vlaga 87-odstotna, veter 12/36 km/h jug, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. [13 Lekarne Hfl Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229224. U Kino Do sobote, 21. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 - 040 639749. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Mood Indigo - La schiuma dei giorni«. FELLINI - 16.45 »Turbo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Elysium«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una fragile armonia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »L'intrepido«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.20 »Il po-tere dei soldi«; 16.40, 20.00, 21.40 »Che strano chiamarsi Federico!«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.15 »2 na muhi«; 19.20 »Adria Blues«; 21.10 »Elizij«; 17.50, 19.45 »Jobs«; 20.20 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 15.50, 17.45 »One direction: To smo mi 3D«; 16.00, 20.35 »Pred polnočjo«; 18.15 »Razredni sovražnik«; 15.40 »Smrkci 2«; 16.20, 18.30 »Smrkci 2 3D«; 15.15, 17.15 »Turbo«; 16.00 »Turbo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la fa-miglia«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Paul McCartney - Rockshow«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Monsters University«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »R.I.P.D. - Poliziotti dall'aldila«; 18.15, 22.00 »Riddick«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.40 »Paul McCartney - Rockshow«; 16.35, 19.10, 21.45 »Elysium«; 16.30, 18.50 »Monsters University«; 16.15 »One Direction - This is us 3D«; 19.25, 21.50 »Riddick«; 21.30 »Comic Movie«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il potere dei soldi«; 16.40, 19.05, 21.30 »Come ti spaccio la famiglia«; 16.30, 19.00, 21.30 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; 17.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.10, 22.10 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 3: 17.30, 22.15 »Elysium«; 19.50 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri 3D«; Dvorana 4: 18.10, 20.00, 22.00 »L'intrepido«; Dvorana 5: 17.50 »Riddick«; 20.30 »Paul McCartney - Rockshow«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi teden pouka potekal po urniku: otroška vrtca v Bar-kovljah in Lonjerju 7.45-12.30 (brez kosila); osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu 8.0012.30; nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari 8.00-12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na os- Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo Izstavljen račun. novnih in na nižji srednji šoli poteka pouk po rednem urniku. NA SEDEŽU DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo danes, 18. septembra, ob 18. uri srečanje staršev dijakov obeh tretjih razredov s predmetnimi profesorji. Vljudno vabljeni! S Poslovni oglasi DIPLOMIRANI MATEMATIK nudi individualne ali skupinske lekcije. Možnost popusta pri skupinah. Tel. 00386-40358049 do 16. ure S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Fa-bio Severo, blizu univerze, 3/4 študentom. Tel. št.: 333-5627059. GOSPA SREDNJIH LET, doma z Opčin, išče delo kot čistilka ali kot spremljevalka otrok. Tel. št.: 340-9098123. IŠČEM delo kot negovalka starejših, 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-6303821 (v večernih urah). NA PROSEKU dajemo v najem večje opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št.: 320-1509155. PRODAM belo grozdje (vitovska in malvazija). Tel. št.: 339-6123168. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM mercedes a 160, letnik marec 2012, prevoženih 15.000 km, črno-metalizirane barve, cena 14.000 evrov. Tel. št.: 338-4288100. PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Primeren za ljubitelje. Cena 30,00 evrov. Tel. št.: 340-2455929 ob večernih urah. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb. Tel. št.: 346-8321835. SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za 4-člansko družino z otroci. Tel.: 335-8045700. UGODNO PRODAM dve posteljni strukturi malm ikea, bela, 140x200 in jesenove barve 160x200 ter računalniško mizico ikea s policami in magnetno tablo. Podarim starejši delujoči računalnik tistemu, ki ga pride iskat. Tel. št.: 340-5962459 ali 040212811. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete nudi pomoč pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342. M Izleti ŽUPNIJA SV. JERNEJA z Opčin organizira od torka, 1. do četrtka, 3. oktobra, izlet v Rovereto, Trento in Val di Non. Vpis na tel. št.: 040-212200 do vključno četrtka, 19. septembra. OBČINA DOLINA organizira v nedeljo, 22. septembra, pohod »Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice« namenjen odraslim in družinam, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice. Spoznali bomo vodne vire doline Glinščice po poti, ki popelje skozi zgodovino in zgodbe o uporabi vode na tem prostoru. Start ob 10.00 s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Pozor: rezervacije izletov v slovenščini najkasneje do petka, 20. septembra, ob 11. uri: tel. 0039040-8329237 (9.00-11.00), info@riservavalrosan-dra-glinscica.it. SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 28. septembra, tradicionalni pohod »Zo- ro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Startali bomo ob 14.30, kraj starta in ostale podatke pa bomo še javili. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, olj-karjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično toskansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 0408990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini. OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Vetrinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 3479322123. 0 Prireditve GLASBENA MATICA toplo vabi na klavirski večer, ki bo v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Igrajo Dana Tenze, Erika Legiša, Sara Tence, Valentina Cibic iz razreda prof. Claudie Sedmach. KULTURNO ZDRUŽENJE MARINO SIMIC IN KONZORCIJ SKUPAJ NA OPČINAH vljudno vabita v dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah, na ogled razstave »El tram de Opcina -Openski tramvaj, mojih prvih 111 let« do 20. septembra, 9.00-13.30 in 14.3017.00. NARODNI DOM TRST: Na razstavi Fo-tomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavljajo svoje serije fotografij mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibe-govic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled do petka, 20. septembra, 15.30-19.00. ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst sporoča, da bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro v mali dvorani Narodnega doma v Trstu razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. septembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na prvi ponedeljkov večer nove kulturne sezone. V sozvočju s 5. Socialnim tednom, ki se na pobudo Socialne akademije začenja v matični Sloveniji, bo naslov srečanja Komu še zaupati v Sloveniji? Nastopila bosta dva vodilna predstavnika Civilne družbe za pravično Slovenijo, javna delavca Mitja Štular in Jože Možina. Začetek ob 20.30. (U)TRI(N)KI, kraška muzikomedija, v izvedbi KUD Grešni kozli (Matej Gruden in Iztok Cergol): Skd France Prešeren Boljunec vabi na ogled predstave, ki je na 10. Mavhinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin prejela nagrado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije v četrtek, 26. septembra, ob 20.30 na dvorišču društvenega bara na G'rici v Boljuncu. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo na odprtje likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Žerjala. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Glasbeni intermezzo Andrejka Možina (glas) in Ariel Cubria (kitara). Razstava bo na ogled do 13. oktobra. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežinskih ri- bičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po Ribiški poti do razglediš-ča Oljščica. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki se za ogled predhodno najavijo. Najave in info: 3474033343. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Spremlja tudi knjiga. Info: www.herma-da.org in 331-7403604. Prispevki Namesto cvetja na grob Bruna Zahar-ja, brata kolegice Vesne, darujejo bivše kolegice 60,00 evrov za Mepz Slo-venec-Slavec. V spomin na dragega brata Bruna Za-harja daruje Vesna z družino 50,00 evrov za Mepz Slovenec-Slavec. Namesto cvetja na grob dragega Bruna Zaharja darujeta Sonia in Marjan Kosmač 30,00 evrov za SKD Slovenec. Namesto cvetja na grob dragega Bruna Zaharja daruje Nada vd. Pavlič 20,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na Stanka Grudna darujejo sorodniki 100,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 50-letnici poroke darujeta Marija in Berto 100,00 evrov za cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici in 100,00 evrov za cerkvico sv. Florjana pri Banih. V spomin na dragega Bruna Zaharija daruje Angel Cante z družino 50,00 evrov za SKD Slovenec - Boršt. V spomin in zahvalo za petje na pogrebnem obredu drage žene Sabine daruje mož Mitja Križmančič 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na dragega brata Bruna daruje Vesna 50,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga. V počastitev spomina Alojza in Vojko-ta Škabarja darujeta Anica in Bruno Milič iz Briščikov 50,00 evrov za Re-pentabrsko cerkev. Ob priliki Septembrskega vaškega praznika daruje Vesna Fonda 50,00 evrov za SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga. Loterija 17. septembra 2013 Bari 11 61 75 16 38 Cagliari 15 07 80 17 52 Firence 13 76 37 88 87 Genova 53 68 82 89 72 Milan 48 54 29 7 40 Neapelj 58 84 7 06 20 Palermo 70 48 27 64 81 Rim 86 7 48 19 56 Turin 24 62 80 52 20 Benetke 60 11 32 63 8 Nazionale 80 86 28 85 66 Super Enalotto Št. 112 1 21 34 44 49 90 jolly37 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 12 dobitnikov s 5 točkami 1007 dobitnikov s 4 točkami 36.842 dobitnikov s 3 točkami Superstar 13.460.568,59 € --€ -- € 20.605,49 € 251,48 € 13,58 € 74 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnikov s 4 točkami 25.148,00 € 173 dobitnikov s 3 točkami 1.358,00 € 2.329 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 14.164 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.708 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € prej do novice www.primorski.eu1 /■Primorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 ^-Brezplačna ** £800.912.775/ Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it / TRST Torek, 17. septembra 2013 7 □ Obvestila PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Info: 040-51377, 14.00-17.00 (ob delavnikih). SKD IGO GRUDEN - BALET Vadba poteka ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše otroke. Info: baletna.igogru-den@yahoo.it, 329-4615361 (Jasna). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaje jezikov (slovenščina in angleščina na osnovni in srednji stopnji) in računalništva (osnovni tečaj in tečaj o uporabi tablic in druge mobilne tehnologije). Info: na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. AD FORMANDUM sporoča, da bo pouk na gostinski šoli v Trstu pričel danes, 18. septembra. Urnik: 1. in 3. razred 8.00-12.00 na sedežu šole v Ul. Ginnastica 72; 2. razred 9.00-14.00 v Gostinskem učnem centru na Ferne-tičih. Sestanki s starši se bodo vršili danes, 18. septembra, ob 16.30 za starše dijakov 2. razredov ter ob 17.30 za starše dijakov 3. razredov. Info: 040566360, ts@adformandum.org. ŽENSKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni danes, 18. septembra ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku. Toplo so vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst vabi na sejo, ki bo danes, 18. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih na Padričah 60. Na dnevnem redu priprava prvega društvenega večera s predstavitvijo grba. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu danes, 18. septembra, zaprta. SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine, vabi na plesno delavnico z Jelko Bogateč danes, 18. septembra, ob 15.30 in ob 16.30. VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare in nove tečajnike, da bomo od danes, 18. septembra, pričeli z redno vadbo: 17.30-19.00 začetniki, 19.00-20.30 nadaljevalci. BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo v četrtek, 19. in v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 20. in v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Marjetka Kosovac. DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge ob ponedeljkih (Hrpelje in Sežana), torkih (Ilirska Bistrica in Podgrad), sredah (Ajdovščina) in četrtkih (Sežana). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlago za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel.: 00386- 31-266617. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu (Dom-jo 227, za banko). Info: 347-9534644 ali damjan.krizmancic@gmail.com. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED obveščata, da bo vaja v Štalci v Šempolaju v četrtek, 19. septembra, 16.00-17.30 (vaja je zaradi nastopa na Slofestu namenjena samo plesalkam, ki so sodelovale v plesni skupini lansko šolsko leto). 3. pevska vaja bo v četrtek, 26. septembra: za otroško skupino 16.00-17.00, za mladinsko skupino 17.00-18.00, vabljene so tudi nove plesalke. Info: taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3200220059, 380-3584580. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v petek, 20. septembra, od 17.30 do 19.00 stekla prva urica plezanja za otroke od 7. do 12. leta v društveni telovadnici v Bazovici - Center Zarja. Info: 349-8742101 in www.spdt.org. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2013/14 v petek, 20. septembra, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 22. septembra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. KRU.T prireja v sklopu programa Območnega načrta 2013-15 »Zdravje nima starosti« brezplačne pobude, kot možnost spoznavanja prijetnega načina za dosego dobrega počutja in sproščanja ter socializacije: v petek, 20. septembra, od 15. do 17. ure delavnico muzikoterapije in v soboto, 21. septembra, od 9.30 do 11.00 delavnico arteterapije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Informacije in obvezne prijave na sedežu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo ob Slofestu (20., 21., 22. septembra) odprta samo v hišici v Ul. Cassa di Risparmio. Obiščite nas! ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 20. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. PIHALNI ORKESTER RICMANJE organizira tečaje instrumenta: flavte, oboe, klarineta, saksofona, trobente, roga, pozavne, evfonija, tolkal in klavirja, vzporedno pa še tečaj teorije in taktiranja ter glasbenih uric za najmlajše. Vpisnine sprejemamo do petka, 20. septembra. Info: 320-4511592 ali po.ricmanje@yahoo.it. SLOFEST: petek 20., sobota, 21. in nedelja, 22. septembra. Prostovoljci se zberejo vsako jutro ob 9. uri na info točki na Borznem trgu. Informacije na www.zskd.eu in na facebooku. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 20. septembra, ob 17.30 nastop na Slofestu v Trstu, ob 20.30 koncert v Bukavici. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v petek, 20. septembra, zaprt. Odprt bo infopoint Slofesta na Borznem trgu od petka, 20. do nedelje, 22. septembra. ZSKD organizira za včlanjena društva 5. in 6. oktobra obisk slovenske manjšine na Madžarskem - Monošter. Prijave so možne na sedežu Zveze v Trstu ali v Gorici do petka, 20. septembra. 40-LETNIKI POZOR! Kdor se ni še prijavil na večerjo, ki bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah, naj to stori čim prej, da si zagotovi prostor pri mizi! Telefonirajte ali pošljite sporočilo na 329-8012528. Pohitite! DOMAČE NALOGE: Center otrok in odraslih Harmonija organizira struk-turirano pisanje domačih nalog ob vikendih. Poskusna brezplačna delavnica bo v soboto, 21. septembra, zjutraj v Ul. Canova 15. Informacije in vpis: center.harmonija@gmail.com. KRU.T prireja v sklopu programa Območnega načrta 2013-15 »Zdravje nima starosti« v soboto, 21. septembra, od 10. do 11. ure v zgoniški občinski knjižnici, Salež 45, bralni krožek, kot prijetno brezplačno možnost socializacije in izmenjavo mnenj. Informacije in obvezne prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OPEN WEEK HARMONIJI 2013-14: Center Otrok in Odraslih Harmonija organizira teden odprtih vrat brezplačnih tečajev do sobote, 21. septembra v Ul. Canova 15: tečaji slovenščine italijanščine, ruščine, angleščine, harfe, glasbe za dojenčke, nosečnice, otroke, elektronske glasbe, flavte, harmonike, risanja in umetnosti, tečaj ki ima cilj izboljšanje sa-mopodobe, partnerskega odnosa in odnosa z drugimi ter veliko drugega in drugih tečajev za vse okuse. Dodatne informacije in urniki na tel.: 328-0196920 ali center.harmonija@gmail.com. RADIJSKI ODER obvešča gojence Male gledališke šole Matejke Peterlin, da bo ponavljalna vaja igre »Volk in sedem kozličev« v soboto, 21. septembra, v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Prva izmena začne z vajo ob 15. uri, druga pa ob 16.30. Naslednji teden pa bo generalka v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, in sicer od 15. do 17. ure oziroma od 17. do 19. ure. Nastop bo v nedeljo, 29. septembra, kot prva izmed predstav Gledališkega vrtiljaka (ob 16.00 oz. ob 17.30). VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce -Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v Ul. Cicerone 8 zaprt do nedelje, 22. septembra. Info: www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine, 2 začetniška, enega nadaljevalnega 1. stopnje in enega 2. stopnje. Tečaji bodo potekali enkrat tedensko ob ponedeljkih ali torkih od 23. septembra dalje. Info: 3475853166 (g. Zvezda). PILATES - KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo vadba potekala od ponedeljka, 23. septembra, z naslednjim urnikom: pon. 9.30 ter 18.30, čet. 19.30. Info: 040-327053 ali 3469520796 (Alenka). Vabljeni. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev bo v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in informacije: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, 17.00-18.00. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377. S.K.D. LIPA- BAZOVICA obvešča, da se začenjajo dejavnosti klekljarske sekcije Ribice za sezono 2013/14. Stare in nove članice ste vabljene/i na informa-tivno-načrtovalni sestanek v torek, 24. septembra, v društvene prostore v Ba-zovski dom ob 20.00. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opči-ne. Vpis in informacije: 040-212289 (pon-pet, 10.00-14.00). ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v četrtek, 26. septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici, Športni center Zarja, pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike namenjen vsem, ki so dopolnili 16. leto. Info: 349-6648530. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 27. septembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje in prostovoljce sorodnih ustanov na srečanje ob prazniku sv. Vincencija v petek, 27. septembra, pri Šolskih sestrah, Ul. Delle Doccie 34: ob 16. uri sv. Maša, nato skupno premišljevanje, ki ga bo vodil g. nadškof A. Uran, o besedah: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Za informacije: tel. 3484203196 (Niko). PIHALNI ORKESTER BREG - DOLINA sporoča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Info: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica ian-dra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljene nove telovadke. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 3479227484. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra po tel. št. 00386-041524310. Info: www.baletnodrustvo-sezana.si. KK ADRIA obvešča, da se bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju pričela telovadba za odrasle. Informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica iandra sporočata, da vadba Pilatesa poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini ob torkih in petkih od 19. do 20. ure. Vabljene. TEČAJ JOGE pri ikladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.3020.00. Prijave: 349-0981408 Bruna, 339-7051338 Eva. Število mest je omejeno. TELOVADBA za starejše pri ikladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri ikladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri ikladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in info: 040-212289. DPZ KRAŠKI SLAVČEK-KRASJE bo začel s pevskimi vajami oktobra. Potekale bodo ob petkih zvečer v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nove navdušene pevke, višješolke in univerzitetne študentke, sprejemamo na avdicijo. Info: 339-1115880 ali 333-1435318. KRU.T obvešča, da se s 1. oktobrom začenja skupinska telovadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (3-5 let) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.30-18.20 (6-10 let) začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. iilva Meu-lja ob torkih in četrtkih, 20.00-21.00 v športnem centru Zarja v Bazovici. Info: 333-1755684 (19.00-21.00). KRU.T - v torek, 1. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanja na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, 19.4520.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrva-vitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569. PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo v oktobru stekla vadba Pilatesa v jutranjih urah. Prva vaja bo v četrtek, 3. oktobra, od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Prijave ali informacije na tel. 333-3616411 od 14.00 do 15.30 ali na skupinaboljunec@yahoo.it. SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.3022.00, »rekreacijo za odrasle« s pričet-kom 4. oktobra. Vpisovanja in informacije v večernih urah: 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina). OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE je začel sezono! Navdušeni pevci se bodo srečevali vsako soboto ob 11. uri v prostorih Ljudskega doma v Treb-čah. Vodi jih Petra Grassi. Info: 3391115880. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.3010.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377. BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. t Zapustil nas je Walter Zahar Žalostno vest sporoča sestra Claudia z družino Pogreb bo v petek, 20. septembra; od 11.30 do 13. ure v Ul. Costalunga, sledil bo pokop na pokopališču v Boljuncu. Boljunec, 18. septembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 18.9.1998 18.9.2013 Ob 15. obletnici smrti Maksimilijana Kalca se ga s hvaležnostjo spominjajo vsi njegovi dragi Dragi Mauro, v tem težkem trenutku sva ti ob strani. Anamarija in Andrej Gospodarska zadruga in Kulturno društvo Skala izražata iskreno sožalje družini Stranščak ob izgubi drage MAME 8 Sreda, 18. septembra 2013 TRST / večstopenjska šola na opčinah - Nova sezona Bralne značke Prvošolčki v dar prejeli knjigo Juri Muri v Afriki Včerajšnji uradni začetek nove sezone Bralne značke so na prav poseben način obeležili prvošolčki Večstopenjske šole na Opčinah. 17. september je sicer obletnica rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je pravil, da je »dobra knjiga zlata knjiga«, podobnega mnenja pa so tudi ravnateljica in učiteljice omenjenega ravnateljstva, ki so ta dan izkoristile za podelitev knjige Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki. Pisano druščino skoraj 60-ih otrok je v telovadnici openske osnovne šole F. Bevka pozdravila učiteljica in mentorica Bralne značke na Večstopenjski šoli na Opčinah Bruna Vi-sintin, ki je malim poslušalcem razložila, da bodo prejeli knjigo, ki jo ob začetku novega šolskega leta vsem zamejskim prvošolčkom podarja Društvo Bralna značka Slovenije. Malčke je pozdravila tudi ravnateljica Marina Castellani, ki je otrokom zaželela, da bi se naučili čimbolje brati in da bi vzljubili spoznavanje literarnega sveta. Krajše slovesnosti ob začetku nove sezone Bralne značke pa se je udeležila tudi višja pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, ki je otroke spomnila, da so lahko srečni, saj v naših krajih vsak prvošolček dobi svojo knjigo, medtem ko v Sloveniji po en izvod knjige dobi le vsak razred. V telovadnici osnovne šole Bevk na Opčinah se je zbralo kakih šestdeset učencev kroma V nadaljevanju sta besedo prevzeli profesorici in članici Radijskega odra Manica Maver in Anka Peterlin, ki sta pozornemu občinstvu prebrali pravljico o fantu, ki se ni maral umivati. S pomočjo ilustracij na video projektorju so otroci izvedeli, da se je Juri odločil, da se odpravi v Afriko, ker tam živijo neumiti ljudje. Na črni celini je srečal številne zveri. Da bi se skril pred njimi, je zaril glavo v pesek in po-točil solzo. Najbolj všeč je bilo dečku to, da se mu ni bilo treba umivati, sta pripovedovali včerajšnji pravljičarki in prvošolčkom po- vedali, zakaj se je ob koncu pravljice Juri spremenil. Prisrčna slovesnost se je zaključila s podelitvijo knjige Juri Muri v Afriki, ki je poučna, zabavna, za nameček pa tudi kakovostna. Bodoči značkarji pa so se prejetega darila zelo razveselili. (sč) evropska unija Raziskava o jezikih v knjižnicah Glavni direktorat Evropske komisije za prevajanje v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom Eu-rispes, službo za javne knjižnice Občine Trst ter tržaško univerzo napoveduje izvedbo javnomnenj-ske raziskave o jezikih v Trstu. Potekala bo na podlagi vprašalnikov, ki bodo objavljeni na spletu in porazdeljeni po mestnih ter univerzitetnih knjižnicah v Trstu. Vprašalnik bo objavljen oktobra in bo sestavljen iz dveh delov: prvi je namenjen uporabnikom, drugi pa uslužbencem knjižnice. Anketiranci morajo za posamezne jezike navesti lastno oceno pisnega in ustnega znanja jezika ter način, s katerim so se jezika naučili ali bi se ga lahko učili v prihodnosti. Rezultati raziskave, ki jih bo spremljala znanstvena študija inštituta Eurispes in Univerze v Trstu, bodo predstavljeni decembra. Na podlagi teh želijo Evropska komisija in ostali partnerji izboljšati poznavanje večjezičnosti na območju Trsta. Zlasti jih zanimajo interesi in spodbude, ki ljudi motivirajo za učenje tujih jezikov, in priložnosti za njihovo učenje na tem obmejnem območju, za katerega sta značilni prisotnost avtohtonih jezikovnih manjšin in kompleksna jezikovna zgodovina. Hkrati želijo ugotoviti, koliko tujih jezikov in katere jezike (uradne jezike EU in druge) poznajo anketiranci in kakšna je po njihovem mnenju vloga teh jezikov v družbi. lonjer - Minuli petek v Športno-kulturnem centru Mladi iz Lonjerja in s Katinare priredili praznik grozdja in vina V petek je Mladinsko združenje Lonjer-Katinara pripravilo družaben večer v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Na »fešti špronou«, kot ji pravijo domačini, je bilo na sporedu nagrajevanje najlepšega grozdja in najboljšega vina domačih vinogradnikov oz. vinarjev. Tričlanska komisija je ocenila grozde, ki so jih vinogradniki predstavili, in za najlepši »špron« dodelila zmago Giorgiu Močilniku. Ob lepi glasbeni spremljavi in dobri domači kuhinji pa so lahko vsi prisotni volili za najboljše vino. Zmaga se je tokrat nasmehnila Igorju Cacovichu. Razvil se je prijeten in dobro obiskan večer, ki so ga v celoti pripravili najstniki. (D.C.) Na prazniku »špronov« so nagradili najlepše grozde in najboljše Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel vabi nove pevke Danes, 18. t. m., se spet začenjajo vaje Ženskega Pevskega zbora s Proseka in Kontovela. V lanski sezoni je zbor sodeloval pri raznih zborovskih revijah (Dekanijska revija, Pesem Jeseni, Primorska poje), redno je bil soudeležen pri vaških prireditvah, kot so martinovanje, prvomajski miting, proslavi ob 600-le-tnici omembe Kontovela ipd. Načrtov za bodočnost tudi ne manjka, saj so prvi nastopi že pred vrati, poleg tega pa se bo moral v naslednjih mesecih spoprijeti z novim programom. Repertoar pevskega zbora je bil vsa ta leta karseda raznolik, saj obsega tako nabožne pesmi kot tudi ljudske, priredbe ljudskih, vse do partizanskih in borbenih pesmi. Pri izbiri skladb daje večinoma prednost domačim slovenskim in predvsem primorskim avtorjem. Želja pevk je, da bi se njihove vrste letos še okrepile, zato vabijo vse, ki jih zanima petje in glasba s Proseka in Kontovela, pa tudi iz bližnjih vasi, da pristopijo k ženskemu pevkemu zboru in se udeležijo prve vaje, ki bo nocoj ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku (za morebitne informacije: 040-225720 - Irena). filmski festival tisoč oci Maresco dobitnik nagrade Anno Uno Franco Maresco (desno) s filmskim kritikom Sergiom Germanijem Grmekom Nad 12. izvedbo mednarodnega filmskega festivala I mille occhi (Tisoč oči) je sinoči padel zastor. Na platnu gledališča Miela so teden dni predvajali izvrstne klasike in pa najnovejše filme, zaživela pa so tudi enkratna srečanja z režiserji in igralci. Gost sinočnjega zaključnega večera je bil palermski režiser, glasbenik, filozof in filmski kritik Franco Maresco, dobitnik letošnje nagrade Anno Uno 2013; v dvorani so tudi zavrteli njegov film Io sono Tony Scott, ovvero come l'Italiafecefuori il piu'grande cla-rinettista jazz. Film je posvečen sicil-skemu klarinetistu Anthonyju Josep-hu Sciacci iz Salemija; režiser je zanj zbral nad 100 intervjujev z glasbeniki, raziskovalci, Scottovimi prijatelji in sorodniki ter vanj vložil več arhivskih posnetkov; oblikoval ga je 4 leta, preden ga je predstavil javnosti. Trenutno se Maresco posveča težko pričakovanemu filmu Belluscone. Una sto-ria siciliana. Maresco pa ni bil edini protagonist večera, saj so organizatorji - Združenje Anno Uno v sodelovanju z deželno kinoteko iz Gumina in državnim centrom kinematografije - poskrbeli tudi za poklon filipinskemu režiserju Eddiu Romeru, ki je preminil letos. Predvajali so njegov kultni vojni film Larmata delle belve, za njim pa še odlomek znanstvenofantastičnega filma Gerarda De Leona Terror is a Man. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 18. septembra 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Papež Frančišek in možnost dialoga Ace Mermolja Leta 1956 je tridesetletni teolog Joseph Ratzinger objavil razpravo o Ti-konijevih pogledih na Cerkev. Tikonij je bil pomemben teolog, ki je deloval v Afriki v drugi polovici IV.stoletja. Uradna cerkev ga je obravnavala kot heretika. Zanimivo je, da se je z njegovim delom soočil prav Ratzinger, ki so ga pozneje uvrščali med »konservativne« teologe. Mladi nemški teolog se je posvetil predvsem poglavju iz Tikonijeve knjige »Liber regularum« z naslovom »De Domini corpore bipartito«. Ratzinger izpostavi tezo, da je bistvo trditve glede na »corpus bipartitum« dvojnost Cerkve. Tikonij je torej zagovarjal tezo o dvojnosti cerkve, čigar telo ima dve strani oziroma dva obraza. Eden je slab in temen, drugi dober in svetel (prevajam smiselno). Eno stran cerkvenega telesa zaznamuje krivda, druga stran je blagoslovljena. Oba aspekta pa sta združena v eno samo telo kot temna in svetla stran meseca Ko je Ratzinger postal papež Benedikt XVI., se je v praksi spopadel z dvojnostjo cerkve, ki jo je označil že kot nadebuden mlad teolog, ki si je s študijem in pisanjem utiral pot v srce rimske cerkve in v njeno razpoko. Kot papež se je znašel v položaju, ki je bil očitno takšen, da se je odločil za radikalno dejanje, ki ga je pred njim, čeprav v drugačnih razmerah, naredil le papež Ce-lestin V. Slednjega je Dante postavil v pekel. Kdo ve, če bi Ratzingerja, ko je s šokantno napovedjo odstopil z mesta, ki je bilo Petrovo. Benedikt XVI. je postal ponovno Ratzinger, ker telesno in duševno ni bil več kos tistemu delu cerkve, ki je predstavljal zlo. To je jasno povedal in zlo opredelil v pohlepu po zemeljskih dobrinah, po bogastvu in v nečistovanju. Z vsemi temi »zli« vprašanji se je Ratzinger spopadal v času svojega pape-ževanja (pedofilija med duhovniki, finančne intrige začenši z vatikansko banko IOR, s špijonažo in spletkami znotraj Vatikana, katerih žrtev je bil on sam.) Za odstop se je očitno odločil, da bi pomagal zasijati dobri strani cerkve. Ratzingerjev odstop je nujno povzročil potres v cerkvi in razpravo, ki je bila sunkovita in burna. Pripeljala je do izvolitve novega papeža, Argentinca Bergoglia, ki je že ob izvolitvi nakazal spremembo. Bergoglio si je nadel ime Frančišek, ki napoveduje vizijo cerkve, ki se približuje družbi in izključenim ter se umika moči, oblasti in posvetnim dobrinam. To je v svojem času storil Frančišek Asiški. Od začetka svojega nastopanja kot papež je Frančišek pričel z novo močjo pričel odpirati cerkev svetu: vernim, nevernim in zapostavljenim.Tako v encikliki, ki jo je prevzel od Benedikta XVI., kot v govorih in v pismu laiku in neverniku Eugeniu Scalfariju (La Re-pubblica) je naglasil, da »vera ni arogantna«, ni vzvišena, ne podcenjuje. Naglasil je dialog in postavil v središče resnice ljubezen in Boga ljubezni, ki predpostavlja odnos. Cerkev, vera, resnica so torej v dialogu in ne v neki dogmatski konstrukciji, ki govori sama se- bi. Na ta način je Frančišek pričel nov dialog z izzivi modernega sveta ter izpostavil dobro stran cerkve, ki je vedno blizu revnim in vsem, ki potrebujejo tako materialno kot duhovno pomoč. Od sv. Frančiška je papež Frančišek prevzel ponižnost oziroma preprosto normalnost človeka, ki je postal rimski škof in zasedel Petrovo mesto. Ni se dvignil nad ljudi, ampak je med njimi prevzel posebno dolžnost in odgovornost. Pomembno in v skladu z imenom je, da novi papež spremlja besede z dejanji in s čisto vsakodnevnimi gestami, ki dokazujejo, da je papež človek med ljudmi. Z enostavnostjo, preprostostjo in v dialogu je pričel Frančišek naglaševati svetlo stran cerkve in se umikati temni, ki ji Ratzinger ni bil več kos. Tako smo že v prvih mesecih papeževanja beležili pragmatične spremembe v samem Vatikanu, v cerkveni nomenklaturi in v sistemu cerkvene oblasti. Pot ostaja dolga in strma. Osebno od Frančiška ne pričakujem drastičnih obratov, kot so lahko odprava celibata duhovnikov ali radikalno novih stališč do bioetičnih vprašanj, do splava, evtanazije, spolnosti in družine itd. Z upravičenostjo pa pričakujem, da bo Frančišek odkrit sogovornik laikov in nevernikov in da bo ošibil »slabo« cerkev, ki se prepleta z bleskom denarja in z močjo dnevne politike. Skratka, pričakujem besede in dejanja, ki bodo s človeškega, etičnega in moralnega vidika višje od močvare, v kateri brede rimska, in ne le rimska, politika. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu glasba - V nedeljo v Cankarjevem domu Carmina Slovenka začenja sezono z novo premiero Zbor Carmina Slovenica LJUBLJANA - Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec v novo sezono vstopa s premiero glasbenega gledališča »Was haben Sie gegen Bauern, Gnädige Frau?« (Kaj imate proti kmetom, gospa? je vprašal, preden je ubogal njeno željo). Delo, ki je kritika modernosti, predvsem modernosti Zahoda, bo prvič uprizorjeno v nedeljo ob 19.30 v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Spomini so glavni protagonisti, glasovi iz preteklosti pa so tisti, ki pripeljejo do nepredvidenih učinkov, kjer čas prevzame pobudo za dejanje,« je osnovna nit projekta avtorice Karmine Šilec, ki ga bodo pripravili hrvaški igralec Vilim Matula in komorna zasedba Carmina Slovenica. Avtor glasbe za elektroniko in glasove je ameriški skladatelj Jacob Cooper, predstava pa temelji na tekstu Hei-nerja Müllerja. Minulo sezono Carmine Slove-nice so zaznamovala uspešna gosto- arhiv vanja predstave »When the mountain changed its clothing« na mednarodnih festivalih v Belgiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, premiera dokumentarnega filma Placebo ter nova projekta Tehi-lim in Dveri. »Mednarodni uspehi, odlične kritike v eminentnih medijih in zanimiv umetniški koncept so pripeljali tudi do novega mednarodnega sodelovanja, tokrat z organizacijo Con tempus, ki deluje kot platforma sodobnim umetnostim. Njen cilj je spodbujati najvidnejše projekte na področju sodobnih umetnosti, avtorje, skupine in institucije z mednarodnim občinstvom,« izpostavljajo v tej mariborski produkcijski hiši. Prvi projekt, ki ga je spodbudilo sodelovanje s Con tempus, je prav glasbeno gledališče »Was haben Sie gegen Bauern, Gnädige Frau?«, ki nastaja v koprodukciji Carmine Sloveni-ce, novoglasbenega gledališča Chore-gie in Cankarjevega doma. PISMA UREDNIŠTVU Srečanja pod lipami Cenjeni gospod Boris M. Gom- bač! Iskreno žal nam je bilo ob prebiranju Vašega zapisa, ki je bil objavljen dne 30. avgusta v Primorskem dnevniku v rubriki Svobodna tribuna. Pobliže se ne bomo spuščali v obravnavo zgodovinskega dokumenta, ki ga citirate, to prepuščamo Vašim kolegom zgodovinarjem. Želimo pa Vam povedati, da kljub vročemu poletju goriški Slovenci še vedno živimo v demokratični in kulturni družbi, ki temelji na svobodi izražanja. Naše delovanje sloni ravno na teh vrednotah in ne na »poletnem vzburjenju«, kot Vi pišete. No, za »tiste pod lipami« je bila nadvse razveseljiva ugotovitev najprej ta, da si ljudje tudi poleti ne želijo le veselic in poležavanja z »možgani na off«, temveč tudi kaj intelektualnega. In da je naš goriški prostor odprt, da se informacije o dogodkih pretakajo tudi čez mejo, tako da je bila publika čezmejna, segala pa je tudi na Tržaško. Glede samih srečanj, ki Vas tako motijo, lahko Vam mirne duše zagotovimo, da ne čutimo nobene potrebe po kakšni korekciji, še posebej ne vsebinski. V pluralni družbi je pač tako, da lahko imamo različne poglede na marsikaj. Kaj pa je bilo pravzaprav tako groznega pri teh večerih? V našo sredo smo povabili avtorja dokumentarnih filmov, ki žanjejo nagrade po vsem svetu, avtorja uspešnic, ki ne črpajo iz vsebin z »možgani na off«, temveč iz doslej za ne-stroko dolgo- časnih, pa čeprav za poletje prijetno hladnih arhivov, predsednika vladne komisije in odličnega poznavalca povojnih grobišč, ki jih preštevilni še vedno spravljajo pod preprogo in avtorja knjižne novosti ter protagonista slovenske pomladi ob 25-letnici dogodka, ki je slovensko osamosvojitev sprožil in ki ga v zapisu Vi (še) ne omenjate. Želeli pa bi si, da bi se bolje informirali o krožku Anton Gregorčič in Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki nista javna zavoda, saj jih ni ustanovila nobena javna uprava. Sta društvi, ki so ju pred desetletji ustanovili goriški Slovenci s svojimi močmi, delujeta kot zasebni neprofitni organizaciji in za to delovanje prejemata javne prispevke; iz Slovenije od osamosvojitve dalje, saj - kot mogoče veste - je bil do leta 1991 priliva denarja iz matice deležen le del manjšine, ki deluje pod okriljem SKGZ. Sicer pa nam je zadevni odstavek o delovanju obeh društev nekoliko nejasen, verjetno bi morali živeti nekaj desetletij v Ljubljani, da bi ga v celoti razumeli. Upamo le, da ni napisan v stilu kakšne posredne grožnje po rezanju prispevkov. By the way, kot pravite v Ljubljani, na omenjenih večerih so predavatelji in sodelujoči za mizo sodelovali prostovoljno in brezplačno, tudi brez povračila potnih stroškov. Stroški so se omejili na oglase v naših medijih, in sicer za Primorski dnevnik € 421,08.-in za Novi Glas € 340,50.- Začudeni smo tudi, ko pišete, da poskušamo prenašati kulturni boj iz Ljubljane v Gorico. Žal so ta trenja zdavnaj tu doma in med goriškimi Slovenci niso nobena novost. Zapisom poročevalca »a.r.« lahko verjamete. Izluščil je passuse, ki so bili zanj in za tukajšnje bralce najbolj zanimivi, le glede števila prisotnih na posameznih večerih je vsakokrat od-ščipnil kar nekaj ljudi. Še najbolj pri zadnjem srečanju, ko je naštel 160 ljudi, vendar je bilo razpoložljivih sedežev, (ki so bili seveda vsi zasedeni) dvakrat več. Več desetin ljudi pa je moralo slediti pokonci. Za konec Vas vabimo, da bi se udeležili katerega od naših srečanj, ki jih bomo priredili v sezoni, ki se začenja. Ne več pod lipami, saj je poletje mimo, temveč v komorni dvorani našega kulturnega središča ali drugod. Za Kulturni center Lojze Bratuž predsednica Franka Žgavec Za Krožek Anton Gregorčič predsednik Marjan Terpin Zahvala Spoštovano uredništvo, počakal sem pričetek novega šolskega leta, da se javno zahvalim učnemu in neu-čnemu osebju srednje šole Ivan Trinko ob zaključenem triletju šolanja moje hčerke. Zahvala in pohvala gre skoraj vsem, predvsem pa tistim kot npr. prof. Franc Biancuzzi, ki so s svojo zagnanostjo, navdušenjem, strokovnim pristopom in marsičem drugim znali uspešno motivirati učence in dvignili priljubljenost naše šole. Nekoliko neobičajno posredujem konkreten primer odlične prakse z imenom in priimkom, ampak istočasno mislim tudi na vse ostale kolege, ki s podobnim pristopom dajejo šolskemu okolju tisto prepotre- bno življenskost in navdušenje, s katerim se učenci rade volje kontaminirajo. Kot v vsakem okolju, tudi za šolsko velja, da so ljudje glavni protagonisti v dobrem in slabem. Dajmo torej kolikor mogoče še bolje valorizirati take in podobne odlične prakse, od katerih nenazadnje odvi-si uspešnost naših šol veliko bolj od katerihkoli birokratskih ali zakonskih vprašanj, ki sicer vzbujajo v naših medijih in nasploh v manjšinski dinamiki največ pozornosti in številne debate. Povsem znano mi je dejstvo, da se v italijanskem šolskem sistemu z veliko težavo oplemeniti vlogo učnega osebja, bodimo pa vsaj dovolj oprezni, da je ne zamorimo predvsem v tistih okoljih, kjer imamo večje ali manjše jedro zelo motiviranih učiteljev ali profesorjev. Ta spodbuda seveda velja tako za starše kot tudi za notranje šolske dinamike. Želim vsem čim bolj uspešno novo šolsko leto, prepojeno z največjim možnim življenjskim nabojem (saj smo vendar vsi ljudje in učenci še toliko bolj). Livio Semolič Avtobusne čakalnice V Bazovici, kjer stanujem preko štirideset let, je občinsko avtobusno podjetje, vsaj menim, da je bilo tako, dalo postaviti dve avtobusni čakalnici. Vse lepo in prav, samo da je pozabilo namestiti v notranjosti leteh dve klopi, kot se je to zgodilo po vseh mestnih čakalnicah. Zakaj pišem to? Koristniki mestnih avtobusov, ki vozijo po Bazovici so najrazličnejši lju- Hlfi dje. Med nje spadajo starejši, nosečnice, invalidi in drugi: Bazovci, Slovenci iz Slovenije, Tržačani itd. Avo-busi prihajajo skoraj vedno z zamudo, ker so urniki na tablicah samo teoretični. Zgodi se celo, da morajo ljudje čakati po deset in več minut. Če pripeka sonce, padata dež in sneg, ni prijetno čakati stoje. Ne krivim za zamudo voznike avtobusov. Oni vozijo pametno in previdno. Za zamudo so v glavnem kriva nujna dela na cesti, po kateri vozijo. Poleg tega imajo nekateri ljudje navado lepiti na čakalniška stekla vabila na šagre, koncerte in drugo. Druge nekulturne osebe pa mažejo in pišejo s črno barvo razne neumne domislice. Zaradi tega čakajoči ne vidijo prihajajočega avtobusa. Prisiljeni so stopiti izven čakalnice v vsakem vremenu. To gotovo ni prijetno. Mislim, da bi odgovorni lahko postavili na čakalnico prepoved lepljenja in mazanja. Upam, da bodo odgovorni brali teh par vrstic in ukrepali. Saj ne zahtevam nič posebnega. Občina nas spodbuja, da se poslužujemo mestnih ovtobu-sov. Tako naj bi se prometni kaos omilil, zrak bi postal čistejši, ker bi naša vozila ostajala doma. Istočasno bi občinska prevozna služba prodala več vozovnic in tako še zaslužila Adriano Ciak 10 To rek, 17. septembra 2013 KULTURA ^^ čezmejni festival echos - Zadnja koncerta v Šempetru pri Gorici in Sežani Od flavte do okarine Čezmejni festival Echos, ki nastaja v soorganizaciji Kulturnega društva Progetto musica, Kulturnega doma Nova Gorica in ob podpori partnerjev CEI in Kosovelovega doma Sežana, se je za eno leto poslovil. Mladi glasbeni upi iz Slovenije in Italije so v tem poletju s trinajstimi koncerti obogatili številna kulturna prizorišča Furlanije Julijske krajine, Goriške in Obalno-kraške regije. Prva različica festivala se je sklenila s koncertoma v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici, kjer sta zaigrala odlična flavtistka Irena Rovtar in pianist Sebastiano Mesaglio, in v Kosovelovem domu Sežana, kjer nas je razveselil nenavadni Ansambel okarin iz Budria. Zadnji sestav, ki ga je osnovala strokovna komisija festivala Echos, je bil duo s flavtistko Ireno Rovtar, članico orkestra RTV Slovenija, in pianistom Sebastia-nom Mesagliom, diplomantom konser-vatorija J. Tomadini iz Vidma, ki se je izpopolnjeval na Visoki šoli za glasbo v Parizu. Njun program je sestavljal očarljiv in uravnotežen preplet mojstrovin 20. stoletja in sodobnosti. Pozornost poslušalcev je takoj pritegnila flavtistka s skladbo Luna y Sierra sodobnega nizozemskega skladatelja Wila Offermansa. Iz ozadja je omamno skrivnostno linijo flavte spremljal elektronski posnetek z meditativnimi zvoki. Sebastiano Mesaglio je razpoloženje, ki ga je uvedla flavtistka, nadaljeval z Ravelovo Sonatino. Solistična nastopa obeh glasbenikov sta napovedovala koncert prepojen z veliko pre-tanjenimi glasbenimi trenutki. Skupaj sta se najprej poklonila italijanskemu skladatelju Alfredu Caselli. Odprt dialog, pripravljenost in izostren občutek do skupne igre so omogočali gradacijo v razvoju zapletenih virtuoznih glasbenih fraz iz skladateljeve Barcarole in scherza iz opusa 4. Naveza glasbenikov je dopuščala, kljub intenzivnemu sledenju interpretaciji drugega v paru, dovolj širok delež svobodnega izražanja lastnih zamisli. Iskrivo glasbeno popotovanje sta nadaljevala tudi v znameniti Sonati opus 94 Sergeja Prokofjeva. Interpretacija se je združevala v homogen in zgoščen glasbeni dialog. Glasbenika sta umirjeno odkrivala plast za plastjo mikavno nanizane motive in teme ter dajala vtis, kot da sta profesionalen duo z bogatimi dolgoletnimi izkušnjami. Povsem drugačna glasbena pripoved pa se je udejanjila v Kosovelovem domu Sežana. Septet okarin je vse prej kot običajen komorni sestav. Nenavadno glasbilo z nežnim zvokom spominjajo-čim na flavto, z nekoliko lahkotnejšim izraznim nastavkom, izhaja iz italijanskega kraja Budrio in šteje slabi dve stoletji. Ime okarina izhaja iz njene gosje oblike (oca pomeni gos) in v narečju Budria ocarina je majhna goska. V družini oka- Al Irena Rovtar Sebastiano Mesaglio rin je sedem po velikosti različnih glasbil, ki se med seboj ločujejo po višini glasu. Ansambel okarin iz Budria nosi častni naziv glasbene skupine nacionalnega pomena, saj ohranja dediščino tipično za to italijansko regijo. Okarine so se v zadnjih desetletjih razširile po vsem svetu in se še posebej po Aziji. Več kot milijon Kitajcev naj bi izvajalo to glasbilo. V Sežani se je Ansambel okarin iz Bu-dria predstavil s pestrim izborom skladb Ansambel okarin iz Budria od priredb Mozarta, Brahmsa, Rossini-ja in Verdija pa vse do filmske glasbe, kot je Morriconejeva Gabrielova oboa in popevke Domenica Modugna ter izvirnih skladb napisanih za ansambel okarin, kot so virtuozne Klepetulja in Polka Gian Pietra Lucchinija, v katerih je poskušal izpostaviti vse vrline glasbila. Pri deležu solističnih skladb je glasbenike spremljal pianist Roberto Bonato. Zagotovo je bil ta večer za marsikoga glasbeno odkri- tje. Glasba okarin je na nek način zabavna, morda celo šaljiva, zagotovo pa tehtna in v svoji srčiki kaže na to, kakšno bogato glasbeno izročilo skrivajo v sebi ljudstva sveta. Čezmejni projekt Echos bo v letu 2014 ponovno ponudil izbor novih, drugačnih in posebnih pobud ter dal zopet priložnost mladim talentom iz Slovenije in Italije. Metka Sulic pordenonelegge V Pordenonu se danes prične praznik knjig Danes se bo v Pordenonu pričel že štirinajsti praznik knjig in njihovih avtorjev, ki nosi ime Porde-nonelegge. V mestu bodo v petih dneh gostili preko 300 raznoraznih ustvarjalcev, med katerimi velja omeniti vsaj Roberta Saviana, ki bo v soboto v Verdijevem gledališču spregovoril o kamori. Pordenon bodo obiskali tudi Daniel Pennac, Silvia Avallone, Martin Amis, ki bo prejel nagrado Friuladria - zgodovina v romanu, in mnogi drugi. Popoln spored dogodkov je na voljo na spletni strani www.pordenone-legge.it. Na prireditvi bodo nastopili tudi nekateri slovenski avtorji. Tako bo v soboto v samostanu sv. Frančiška italijansko-slovenska prevajalska delavnica, ki jo bo vodil pesnik in novinar Novega Ma-tajurja Miha Obit. Sodelovali bodo trije slovenski in trije italijanski pesniki, in sicer Veronika Dinti-njana, Gregor Podlogar, Peter Se-molič, Alberto Cellotto, Matteo Fantuzzi in Isabella Leardini. Javni del se bo pričel ob 18. uri. V soboto zvečer ob 21. uri pa bo v občinski loži med drugimi bral svoje pesmi tudi Marko Kravos. prebrali smo za vas - Onkraj znanstveno-racionalnega pristopa O svetu in svetem v njem ¡gor Škamperle in Igor Mezgec, Dotiki pokrajine, Založništvo tržaškega tiska, Trst 2012 V Dotikih pokrajine se Igor Škamperle vrača nazaj k naravi, k animističnim koreninam, k posredovanju doživetja narave same. Škamperle se tokrat pravzaprav niti ne trudi kot pisatelj-avtor, temveč enostavno dopusti, da se ga narava sama dotakne, ga nagovori in preko njega bralcu tudi spregovori. V delu je več kot le opazna empatija do narave in recimo temu ezoteričnih ved, v kateri ima pomembno mesto pozicija šamana torej tistega, ki ima sposobnost naravi prisluhniti, jo sprejeti in to izkušnjo (kot medij) posredovati naprej. Prav ta pozicija Škam-perletu omogoča, da se postavi dobesedno iz-sebe, s čimer mu je omogočena možnost vrnitve k samemu viru spoznave. Na ta način, kot pravi sam: »prepoznavamo tudi male in manj pomembne stvari, kakor so listje, sneg, cvetje, krošnja in živa voda v potoku, in z motrenjem lepote krajine presegamo svoj jaz, ki velikokrat ostaja ozkosrčno zazrt zgolj vase. Spoznavamo, da si z naravo so-pripadamo in da smo tudi po zaslugi njenega bivanja nekaj neizmerno več, kakor le ozki posamezniki.« Škamperle se vrača daleč nazaj v predkrščan-sko izročilo, refleksiji podvrže holistično animisti-čno pozicijo primarnega sožitja med človekom in na- ravo, ki še ne pozna ali bolje noče (s)poznati človeka kot krono stvarstva. Avtor se potopi v notranji, intimni, arhaični, zgodovinski svet mitov in jim dopusti, da spregovorijo o svetu in svetem v njem. Škamperle prisluhne večnemu krogotoku narave, ki prav skozi mite prikazuje življenjske cikle: brstenja, rasti, odmrtja, zimskega spanca in ponovnega preporoda. (Prav precizno izbrani miti so tudi tisti, ki nadvse domiselno poskrbijo za pestrost in razgibanost pripovedi.) Dobro se zaveda, da prav ti ponu- jajo vezno tkivo podobnosti med zgolj na videz različnimi kulturami. Tovrstna stičišča razume kot ti-pološke izraze globljih antropoloških konstant, ki naj bi pravzaprav bili matrica celotnega človeštva. Že omenjena pisateljsko-šamanska pozicija je še toliko bolj izrazita v Škamperletovemu razumevanju du-ševnosti, ki jo je brez narave nemogoče razumeti, saj prav ta venomer obuja univerzalne arhetipe svetovne duše in naše hotenje hote ali nehote usmerja (nazaj) v naravo in k naravi. Zanima ga doživeto spoznanje, kot izkušnja iniciacije, ki se osredotoča okoli treh temeljnih virov moči: erotični nagib, zavest smrti in občutek za sveto. Dotiki pokrajine je delo, v katerem so začrtane limite znanstveno- racionalne (ne)zmožnosti posredovanja doživetega, ob tem pa avtor niti za trenutek ne prestopi nevarne, tanke meje, ki dela s podobnim pristopom praviloma z lahkoto potisne med recimo temu instant priročnike o osebni in nevem-kakšni rasti. Škamperle ponovno dokazuje, da na tem področju ostaja mojster pisane besede. Delo dopolnjujejo fotografije Krasa in Brkinov, s katerimi se pokrajine dotika fotograf Igor Mezgec. Robi Šabec Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 www.Britjsh-FVG.net / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 18. septembra 2013 1 1 bruselj - Najvišje priznanje Združenih narodov na področju okolja Med dobitniki tudi Janez Potočnik Priznanje bo dobil kot komisar EU za okolje - V eni izmed kategorij bo priznanje prejel tudi ustanovitelj gibanja Slow Food Carlo Petrini BRUSELJ - Program Združenih narodov za okolje (UNEP) bo evropskemu komisarju Janezu Potočniku podelil najvišje priznanje Združenih narodov (ZN) na področju okolja. Nagrado United Nations' 2013 Champion of the Earth award bo prejel v kategoriji političnega vodenja za prizadevanja pri spodbujanju gospodarne rabe virov in zmanjševanja količin odpadne hrane v EU. Nagrado podeljujejo voditeljem iz vladnega, civilno družbenega in zasebnega sektorja za dejavnosti, s katerimi so pomagali doseči znatne koristi za okolje, so sporočili iz Bruslja. UNEP je v utemeljitvi nagrade zapisal, da je v mandatu komisarja Potočnika EU določila cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane za polovico in za skoraj popolno odpravo odlagališč odpadkov do leta 2020. Izpostavili so tudi, da so Potočnikova prizadevanja za izboljšanje neučinkovite rabe virov po vsej prehran-ski verigi znatno prispevala k skupni kampanji programa UNEP in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo za zmanjšanje količin odpadne hrane. Janez Potočnik je v odzivu na novico dejal, da je počaščen in poudaril, da je treba spremeniti navade glede proizvodnje in potrošnje čim prej, še preden dosežemo okolj-ske kritične meje. V vseh kategorijah bodo letos pri- Janez Potočnik znanja poleg komisarja Potočnika prejeli še ustanovitelj gibanja Slow Food Carlo Petrini (njegovo gibanje, ki je razširjeno v več kot 150 državah, si prizadeva za zaščito krajevnih prehrambenih tradicij, različnost arhiv Carlo Petrini in promocijo kvalitetnih kakovostnih krajevnih živilskih izdelkov), brazilska ministrica za okolje Izabella Teixeira, Google Earth, profesor Veerabhadran Ramanat-han z inštituta Scripps Institution of arhiv Oceanography, UCSD, ustanovitelj inštituta Environmental Systems Research Institute Jack Dangermond ter Martha Isabel Ruiz Corzo iz mehiškega rezervata Sierra Gorda Biosphere Reserve. Odobren predlog zakona ob stoletnici začetka 1. sv. vojne TRST - Četrta komisija deželnega sveta je z veliko večino glasov, vzdržali so se samo svetniki Gibanja 5 zvezd, odobrila predlog zakona, s katerim naj bi ob stoletnici začetka prve svetovne vojne (1914 - 1918) ovrednotili zgodovinsko in kulturno bogastvo, ki je povezano s stoletnico in zagotovili še izvedbo cele vrste spominskih pobud. V deželnem svetu bodo poročevalci za transverzalno večino Rodolfo Ziberna (LS), Franco Codega (DS) in Stefano Pustetto (SEL), medtem ko bo za manjšino poročevalka Eleonora Frattolin (G5Z). Torrenti o sprostitvi sredstev za Furlane VIDEM - Deželni odbornik za kulturo je na včerajšnjem srečanju s predsednikom videmske pokrajine Pietrom Fontaninijem zagotovil, da bo storil vse, da se sprostijo sredstva iz zakona 482 za promocijo furlanskega jezika. Fontanini je ob tem poudaril, da čakajo še sredstva za leto 2012, kar jim povzroča velike težave, saj je prošenj javnih ustanov in združenj za prispevke približno 190. 1 2 Torek, 17. septembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ronke - Kolesarji zahtevajo večjo pozornost nova gorica Ceste nabite s prometom, naboju kolesarskih poti premalo Kolesarski stezi ob Ulici Brechi (zgoraj) in ob letališču (desno) Spričo stalnega naraščanja cen avtomobilskega goriva se vse več ljudi odloča za uporabo kolesa. Nekateri med njimi se ne prestrašijo niti nizkih temperatur in kolesarijo tudi jeseni in pozimi, drugi zaradi pomanjkanja kolesarskih stez raje pustijo kolo v garaži in se na delo odpravijo z avtomobilom. Veliko takih je tudi na Tržiškem, kjer se veča število ljubiteljev kolesarjenja, a kaj, ko je kolesarskih stez odločno premalo. Na to opozarjajo člani združenja Bisiachin-bici, ki so ga ustanovili pred kratkim, da bi krajevne uprave spodbudili h gradnji novih kolesarskih stez. Novo združenje ima številne privržence v Ronkah, kjer bo v petek, 20. septembra, ob 18. uri na sedežu ustanove ACLI javno srečanje v okviru evropskega tedna mobilnosti. Spregovorila bosta ron-ški župan Roberto Fontanot in predsednik združenja Bisiachinbici Patrick Maggiore, ki se vsak dan iz Turjaka odpravi na delo v Tržič s kolesom. Za pot potrebuje dvajset minut, s čemer je zelo zadovoljen, saj bi mu šlo za vožnjo z avtomobilom med jutranjo prometno konico in za iskanje parkirišča veliko več časa. »Občinskim upravam iz trži-škega mestnega okrožja želimo predstaviti svoje predloge za gradnjo novih kolesarskih stez, s katerimi povezati posamezne vasi in kraje,« poudarja Maggiore in pojasnjuje, da bi lahko z nizkimi stroški uredili več makadamskih cest in poljskih poti, po katerih bi se nato povsem varno peljali kolesarji. Člani združenja Bisiachinbici opozarjajo, da je kolesarskih stez odločno premalo ravno v ronški občini. Doslej so zgradili le nekaj sto metrov kolesarske poti v Ulici Brechi ob kanalu De Dottori, zelo kratki sta tudi kolesarski stezi ob letališču in novi povezovalni cesti za Gradež. Kolesarji imajo v mestnem središču na voljo krajšo kolesarsko stezo v Ulici San Lorenzo, medtem ko ni niti ene varne kolesarske poti, ki bi bila speljana proti Tržiču, kar še zlasti velja za državno cesto št. 14, glavno prometno povezavo med občinama. Nekaj sto metrov kolesarske poti je bilo zgrajene tudi ob novem železniškem podvozu na državni cesti št. 305, vendar se večinoma nahaja na območju tržiške občine. Kolesarska steza se poleg tega začenja pri picerji Gambero v Ronkah, do koder morajo kolesarji priti po državni cesti; na tržiški strani pa se kolesarska steza zaključuje pri veleblagovnici Emisfero, tako da morajo kolesarji pot proti Tržiču nadaljevati po izredno prometni in nevarni državni cesti. Ker je kolesarskih stez v Ronkah odločno premalo, kolesarji polagajo velika upanja v nov občinski prometni načrt, ki je povezan z regulacijskim načrtom. V njem je velika pozornost namenjena vsem ude- ležencem cestnega prometa, tudi pešcem in kolesarjem, katerih potrebe v preteklosti niso bile ravno upoštevane. Tako sta v prometnem načrtu predvideni dve večji kolesarski stezi. Eno naj bi zgradili v Ulici Redi-puglia in naj bi jo uredili na starem namakalnem kanalčku ob cesti. Drugo kolesarsko stezo nameravajo zgraditi ob kanalu De Dot- foto c.v. tori, načrt zanjo celo že imajo, doslej pa za njeno gradnjo niso imeli zadostnih sredstev. Ljubitelji kolesarjenja so ob tem prepričani, da bi treba kolesarsko stezo zgraditi še med južno ronško postajo in Pancanom; po njej bi lahko do ladjedelnice kolesarili številni delavci, ki se vsako jutro soočajo z gostim prometom in pomanjkanjem parkirišč. Po »avtomobilnosti« v evropskem vrhu Če imajo v Sloveniji 500 avtomobilov na 1000 prebivalcev, se Goriška s 600 avtomobili uvršča ne le v slovenski, pač pa celo v evropski vrh po »avtomobilnosti«. Za spremembo navad ljudi bo potrebno najprej drugačno razmišljanje in urbanistično načrtovanje, ki bodo središča krajev ponovno vrnila kolesarjem in pešcem. Da bi prebivalce Goriške pripravili do večje mobilnosti, bi morali bolje urediti javni potniški promet, zgraditi kolesarske steze, povečati površine, namenjene za pešce. »Doslej se je tudi prostorsko urejanje povezovalo predvsem z mislijo na to, kako povečati pretočnost za avtomobile. Zato je bilo v mestu pa tudi ostalih, okoliških krajih vse več avtomobilov, posledično so ukinjali javni potniški promet, javne ustanove in trgovine pa gradili tam, kjer so vse bolj dostopne le z avtomobili,« je včeraj dejal Aljaž Plevnik iz republiškega Urbanističnega inštituta v Ljubljani. Slabosti se kažejo predvsem v večjem hrupu, onesnaženju zraka ter vse večjih zdravstvenih težavah ljudi, ki se premalo gibajo, vse to pa vpliva na kakovost življenja v mestu. Predstavniki podeželskih občin pa so opozorili predvsem na to, da javnega potniškega prometa skorajda ni, zato nimajo nobenih drugih možnosti kot vožnjo z osebnimi avtomobili. V Novi Gorici bi morali torej razmisliti, da bi pred zapiranjem mestnega središča uredili brezplačna parkirišča na obrobju mesta ter povečali gostoto mestnega prometa. ronke - Ovadba za moldavskega državljana Karabinjerji so ga zalotili s štirimi ukradenimi kolesi Kradejo kolesa prestižnih znamk Ronški karabinjerji so zaradi posedovanja ukradenih koles prijavili moldavskega državljana, ki v pričakovanju na nadaljevanje sodnega postopka ostaja na prostosti. Moškega, ki je kot delavec zaposlen na Tržiškem, so izsledili v ponedeljek pod večer nedaleč od makadamske ceste ob robu Ronk v okviru poostrenega nadzora, ki so ga izvajali, potem ko je bilo v prejšnjih dneh na Tržiškem vloženih več prijav zaradi ukradenih gorskih in dirkalnih koles. Karabinjerji so na makadamski cesti naleteli na avtomobil tipa »station wagon«, na katerem sta se peljala dva moška. Eden izmed njiju je zapustil vozilo in peš zbežal po tamkajšnjih poljih; drugega so karabinjerji prijeli, ko se je nameraval odpeljati z avtomobilom. Moška sta ravnokar spravljala v avtomobil štiri ukradena kolesa. Krajo kolesa znamke Can-nondale Scalpel je njegov 46-letni lastnik iz Štarancana prijavil prejšnjo nedeljo; kolo Frw Big Bear pa so ukradili 49- letnemu moškemu iz Štarancana prejšnji petek. Karabinjerji so zasegli še dve kolesi, eno znamke KTM Race, drugo pa znamke Cube LTG; njuna lastnika karabinjerji še iščejo. Moldavski državljan je s svojim pajdašem kolesa skril med grmovje; karabinjerji so jih našli tudi s pomočjo enega izmed lastnikov. Dve kolesi so že vrnili lastnikoma, za ostali dve pa ju še iščejo. Preiskava se še nadaljuje; karabinjer-ji preverjajo, ali je morda moldavski državljan s svojim pajdašem ukradel še kako kolo in ga morebiti skril kam drugam. Vrednost štirih zaseženih koles presega deset tisoč evrov, saj gre za gorska in dirkalna kolesa prestižnih znamk. Obiskovalci spletne strane Facebook skupine Bi-siachinbici sicer opozarjajo, da je bilo v zadnjih dneh na Trži-škem ukradenih več koles. V nekaterih primerih so tatovi celo vlomili v garaže, da bi iz njih odpeljali kolesa prestižnih znamk. ronke - V kanalu utopljeni Roberto D'Onorio De Meo Opravili bodo obdukcijo Poskušali bodo ugotoviti vzrok nesreče in smrti - Avtomobil naj ne bi zapeljal s ceste pri visoki hitrosti Na truplu nesrečnega Roberta D'Onoria De Mea bodo opravili obdukcijo. Z njo bo sodni zdravnik skušal ugotoviti vzrok smrti 33-letnega delavca, ki je umrl v nedeljo zvečer, potem ko je s svojim avtomobilom Ford Fiesta zdrsnil v kanal Fantoni med krajem Villanova di Farra in Majnicami. Na podlagi sledi, ki jih je vozilo pustilo na bregovih kanala, goriški prometni policisti sklepajo, da avtomobil naj ne bi zapeljal s ceste pri visoki hitrosti. Po vsej verjetnosti naj bi De Meo slabo ocenil ovinek tik pred mostom, zakaj naj bi prišlo do tega, pa še ni bilo pojasnjeno. V avtomobilu se je z De Meom na potniškem mestu peljal 38-letni Tom- my Beltrame iz Turjaka, ki je po zdrsu v vodo uspel odpreti vrata, zapustiti vozilo in odplavati do brega. Beltrame in De Meo sta bila soigralca; skupaj sta igrala nogomet pri ekipi iz Begliana v prvi amaterski ligi. V nedeljo dopoldne je njuna ekipa z rezultatom 1:0 izgubila proti Isontini iz Šlovrenca. Bel-trame in De Meo sta po tekmi nekaj ur preživela skupaj, proti večeru sta se odpravila domov po občinski cesti, ki vodi iz Šlovrenca mimo Villanove proti Majnicam. Beltrame naj bi policistom povedal, da se je med potjo ves čas pogovarjal z De Meom; iz njegovih besed naj bi torej izhajalo, da De Mea pred nesrečo ni obšla slabost, niti ni zaspal za volanom. Ali je res tako, bodo ugotovili z obdukcijo, v okviru katere bodo preverjali tudi koncentracijo alkohola v krvi ponesrečenca. Komaj se je po nesreči Beltrame zvlekel iz vode, je na ves glas poklical De Mea, ki se na njegov klic iz pota-pljajočega se avta ni odzval. Beltrame je zato ves moker stekel do deželne ceste št. 351 na Majnicah, kjer je ustavil enega izmed vozečih avtomobilov. Skupaj z voznikom sta klicala sile javnega reda, vendar ob prehodu reševalcev za De Mea ni bilo več nobene pomoči. Njegovo truplo in avtomobil so iz vode povlekli gasilci potapljaškega oddelka iz Trsta. Roberto D'Onorio De Meo / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. septembra 2013 13 goriška - Na letošnjem pouličnem prazniku 266 stojnic iz dvajsetih držav Okusi se nezadržno širijo Prihodnji teden dni bodo goriško mestno središče preplavile stojnice in ljudje. Okusi na meji so namreč za mnoge najbolj pričakovana prireditev v letu. Potem ko se je lani udeležilo praznika več kot 245 tisoč obiskovalcev, prireditelji za letošnjo jubilejno deseto izvedbo obljubljajo vrsto presenečenj. »Letos bo praznik še večji, saj mora katera koli prireditev rasti, zato da ne izumre,« je na včerajšnji predstavitvi povedal župan Ettore Romoli - ob njem sta bila še župana Nove Gorice in Šempetra - ter napovedal prisotnost 266 stojnic. Letošnji Okusi na meji se bodo začeli v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri z uradnim odprtjem na Travniku, trajali pa bodo do nedelje, 29. septembra. Četrtkove slovesnosti se bodo poleg Romolija udeležili tudi župani občin, ki sodelujejo pri organizaciji praznika, in sicer Krmin, Gradišče, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogr-sko, Miren-Kostanjevica, Brda in Kanal. Letos bodo na prazniku prisotni tudi gostinci iz občin Bovec, Kranjska Gora in Kobarid, saj želi biti ravno sodelovanje med Italijo in Slovenijo vezna nit letošnjega dogodka. Poulični praznik se bo namreč razširil v Novo Gorico, kjer bo na Bevkovem trgu »dalmatinska vas« s tipično hrano in glasbo. Obe Gorici bo povezoval tudi turistični vlakec, ki je bil že pred leti zelo uspešen. Letos bodo pobudo tudi prvič predstavili v Ljubljani. »Okusi na meji so pomemben praznik, ki združuje, povezuje in krepi prijateljske stike med občinami. Upam, da bo mnogo No-vogoričanov obiskalo Gorico, saj gre za zelo uspešno prireditev. Poskušali bomo še dodatno okrepiti avtobusno povezavo, tako da bomo lahko razbremenili parkirišča, s tem da bomo avtomobile pustili kar v Novi Gorici,« je povedal novogoriški župan Matej Ar-čon, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk pa je izpostavil pomen tovrstnih praznikov za ustvarjanje enotnega turističnega goriškega prostora. Letos bodo na prazniku prisotne stojnice iz dvajsetih držav. V ulicah Roma in De Gasperi bodo pleskavice, če-vapčiče in druge balkanske jedi ponujali na stojnicah iz Hrvaške, Srbije, Bosne-Herce-govine, Albanije in Črne gore, med ulico Roma in Travnikom pa bodo prisotni Nemci, Poljaki, Čehi in Madžari. Ljudski vrt se bo med praznikom spremenil v francosko vas, na Trgu Battisti pa ne bo zmanjkalo avstrijskega piva in hrenovk, zagotavljajo prireditelji. Na prazniku bodo seveda na voljo tudi italijanske in furlanske jedi, po lanskem uspehu pa bodo trg pred občino razživele stojnice iz Latinske Amerike in Španije. Na trgih Cavour in sv. Antona bo letošnja novost - angleška vas, v kateri bodo britanske jedi ponujali ob tipičnem dvonadstropnem avtobusu »Double decker«. Obiskovalcem bodo z informacijami na razpolago prostovoljci, ki se za sodelovanje lahko prijavijo do petka, 20. septembra. Prostovoljce bodo izbirali med mladimi, ki obvladajo italijanščino, angleščino, slovenščino ali nemščino. Ravno pri poznavanju nemškega jezika pa se prireditelji niso ravno izkazali, saj so ime praznika prevedli z besedo »Grenzegesch-maken«, ki tako s pravopisnega kot pomenskega vidika zagotovo ni najbolj posrečen izraz. Napotki vezani na prireditev bodo dosegljivi tudi preko aplikacije za pametne telefone in tablične računalnike »Let's Go!«. Sploh pa bo deseta izvedba Okusov na meji najbolj »spletna« doslej, saj bodo obiskovalci lahko delili najzanimivejše fotografije na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Ravno na Facebooku doživljajo Okusi na meji pravo mrzlico, saj imajo že preko 4.800 vše-čkov. Med letošnjimi novosti je še nagrada za najboljšo stojnico, ki jo bodo izbrali obiskovalci, v nekdanji trgovini Krainer v Ra-štelu pa bo potekala pokušnja briških vin. »Mlade obiskovalce pozivam, naj uživajo, a zmerno, saj si ne želimo nevšečnosti, ki bi bile vezane na prekomerno pitje alkohola. Goričani pa naj bodo med praznikom bolj potrpežljivi. Zavedam se, da bo glasba nekaterim nagajala, vendar ne smemo dovoliti, da bi mesto umrlo v tišini,« je zaključil goriški župan. Albert Voncina Matteo Oleotto v Benetkah Filmski gost odprtja Goriški režiser Matteo Oleotto, ki je doživel velik uspeh tako na Mostri v Benetkah kot na Festivalu v Portorožu s svojim prvim celovečercem »Zoran, il mio nipote scemo«, za katerim stojita produkcijski hiši Transmedia iz Gorice in Staragara iz Ljubljane, bo med protagonisti otvoritvenega dogodka Okusov na meji v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri na Travniku. Vlogo bosta odigrala tudi družba Transmedia in goriški Ki- Muzej Svete Klare v Gorici nemax, saj bodo v dvoranah Kinemaxa 27. in 28. septembra za ceno enega evra ponudili ogled dokumentarca »Slow Food Story«, 28. in 29. septembra ob 15.30 pa bodo vrteli otroško risanko. Kulturni spored prireditve bo dopolnila razstava »Guardare il Gusto«, pri kateri bo sodelovalo kakih dvajset ustvarjalcev z različnimi likovnimi pristopi; na ogled bo do novembra v muzeju Svete Klare. V nedeljo, 29. septembra, od 10. do 19. ure si bo tudi mogoče brezplačno ogledati goriški grad. (av) Turk, Arčon in Romoli predstavljajo letošnji praznik vipavski vinarji Raje domača pinela kot chardonnay Ker se zavedajo, da je konkurenca na domačem tržišču vse večja, se je 36 vinarjev iz Vipavske doline združilo v skupino proizvajalcev vinorodnega okoliša Vipava. Skupaj so kandidirali na ustreznem razpisu Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 in pridobili sredstva, s katerimi bodo promovirali svoja vina in skušali povečati prodajo v tujino. Tri leta trajajoči projekt je v celoti vreden 342.000 evrov, Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispevata 70 odstotkov oz. 200.000 evrov. »Cilji so predvsem promocija in informiranje o vinih iz vinorodnega okoliša Vipava. Gre za vrhunska in kakovostna vina z geografskim poreklom,« pravi direktor Agroinda Vipava Boris Jež, ki priznava, da je takšno delo dolgotrajno, računajo pa, da jim bo to prineslo prepoznavnosti njihovega vinorodnega okoliša in boljše cenovno po-zicioniranje vin na trgu. »Trenuten izvoz znaša 20 odstotkov, v kratkem ga želimo povečati vsaj na 30, v prihodnjih petih ali šestih letih pa želimo doseči vsaj 50 odstotkov izvoza. Vinarje moramo razbremeniti te neverjetne zasičenosti slovenskega trga, kjer prevladuje ostra konkurenca,« pristavlja Jež. V sklopu pospeševanja prodaje bodo izvedli okrog 200 akcij po Sloveniji, s pomočjo Facebooka in Twitterja bi se radi približali mlajši populaciji. Da bi se približali kupcem v tujini, okuse vina že prilagajajo svetovnim trendom. Poudarek pa bodo dali tudi avtohtonim sortam. »Bolje je, da damo več poudarka na pinelo, zelen, barbero ..., kot da se gremo s chardonnayji, ki jih ima ves svet,« je prepričan Jež. »Letošnja letina bo zabavna! Prvič zaradi vpliva suše, visokih temperatur, nato dežja. pa tudi zato, ker smo se odločili, da bomo popolnoma spremenili stil vina. Maksimalno bomo izrazili lastnosti vsake sorte, temu primerno prilagajamo čas trgatve,« pravi enolog v Agroindu Vipava 1894 Uroš Bolčina. (km) /¿^Občina Sžrf Gorica V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o PREDRAČUNU za leto 2013 in o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 2011 (1): (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun in so izraženi v evrih 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji: DOHODKI IZDATKI POSTAVKE: Predračun za leto 2013 (€) Obračun za leto 2011 (€) POSTAVKE: Predračun za leto 2013 (€) Obračun za leto 2011 (€) - Upravni presežek - Davčni priliv - Prilivi in prenosi ( od tega od Države) ( od tega od Dežele) - Drugi dohodki ( od javnih uslug) 3.032.248,00 14.848.907,00 27.533.576,00 1.010.276,00 25.646.082,00 10.292.530,00 4.353.680,00 18.829.268,17 34.203.428,79 911.034,24 30.787.330,10 9.548.072,48 4.950.002,46 - Upravni primanjkljaj - Tekoči izdatki - Povračila deležev kapitala za amortizacijo posojil 48.986.090,00 6.099.171,00 57.381.079,50 4.342.726,99 Skupni tekoči dohodki 52.675.013,00 62.580.769,44 Skupni tekoči stroški 55.085.261,00 61.723.806,49 - Prodaje in prenosi kapitala ( od tega od Države) ( od tega od Dežele) - Najem posojil ( od tega za dvig iz blagajne) 46.873.287,00 2.180.000,00 30.710.287,00 7.100.000,00 21.340.036,12 13.757.199,76 2.050.000,00 - Stroški za naložbe 54.595.287,00 25.794.334,08 Skupni dohodki na račun glavnice 53.973.287,00 23.390.036,12 Skupaj izdatki na račun glavnice 54.595.287,00 25.794.334,08 - Storitve na račun tretjih Skupni dohodki 13.781.000,00 120.429.300,00 6.083.625,80 92.054.431,36 - Povračilo akontacij iz državne blagajne in drugih - Storitve na račun tretjih Skupni izdatki 13.781.000,00 123.461.548,00 6.083.625,80 93.601.766,37 - Poslovni primanjkljaj - - - Poslovni presežek - - SKUPAJ DOHODKI 123.461.548,00 92.054.431,36 SKUPAJ IZDATKI 123.461.548,00 93.601.766,37 2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je slednja: Splošna Izobraževanje Stanovanja Socialno Prevozi Ekonomsko SKUPAJ uprava in kultura skrbstvo področje - Osebje 6.520.895,87 1.476.890,00 - 3.280.320,27 338.361,00 164.836,00 11.781.303,14 - Nakup dobrin in plačilo storitev 2.730.543,30 3.379.166,57 66.921,64 7.036.806,59 1.022.153,99 179.822,20 14.415.414,29 - Pasivne obresti 175.364,98 129.275,85 - 42.064,18 274.251,13 - 620.956,14 - Neposredne naložbe Uprave 2.023.898,20 5.537.681,86 114.350,00 440.639,98 16.358.721,06 - 24.475.291,10 - Posredne naložbe 4.342.726,99 - - - - - 4.342.726,99 Skupaj 15.793.429,34 10.523.014,28 181.271,64 10.799.831,02 17.993.487,18 344.658,20 55.635.691,66 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2011 ■ Upravni presežek iz obračuna za leto 2011 ■ Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto ■ Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2011 ■ Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov razvidnih iz seznama, priloženega obračunu za leto 2011 4.228.157,87 4.228.157,87 4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna: St. prebivalcev na dan 31.12.2011: 35.819 Tekoči dohodki € 1.467,96 Tekoči izdatki € 1.601,98 od tega: - Davki €..... ......... 246,50 od tega: - Osebje €..... ......... 425,71 - Državni prispevki €..... ......... 954,90 - Nakup dobrin - Drugi tekoči prihodki €..... ......... 266,56 in plačilo storitev €..... ......... 828,58 - Drugi tekoči stroški €..... ......... 347,69 Odgovorna finančnega oddelka dr. Anna Maria Cisint ZUPAN OBČINE GORICA Ettore Romoli Sreda, 18. septembra 2013 GORIŠKI PROSTOR gorica-miren - Svetovni dan miru Tudi Cerje čezmejno V okviru projekta »Pot miru - Via di Pace«, ki sodi v okvir čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija za obdobje 20072013, pripravljata občina Miren in pokrajina Gorica- slednja kot vodilni partner -skupaj z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami peto praznovanje dneva miru. Prireditev bo potekala pri pomniku bra-niteljem slovenske zemlje na Cerju v soboto, 21. septembra, ob 12. uri. Poudarek tokratnega dogodka bo na miru in čez-mejnem sodelovanju. »Tudi mi menimo, da je sporočilo o miru v tem trenutku bistvenega pomena. To je pomnik braniteljem slovenskega naroda. Sedaj naredimo nekaj čezmejnega, ker smo povezani skupaj in mislim, da je to zelo zgovorno in tudi simbolično zelo močno za naš prostor,« je včeraj na Cerju poudarila podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, ki je prisotnim tudi posredovala sporočilo iz poslanice italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Na Goriško pokrajino jo je poslal prav ob tej priložnosti. »Poslanica predsednika je naravnana na mirovno sporočilo, ki ga hočemo vsi skupaj posredovati ob tej priložnosti. Predsednik Napolitano je od nastanka Poti miru vedno bil pokrovitelj in zelo močan zagovornik tega projekta, saj je prepričan, da so take pobude tiste, ki zbližujejo oba naroda,« je sporočilo povzela Mara Černic. Režiser prireditve bo Marijan Bevk, v programu pa bo večji poudarek na prvi svetovni vojni in takratni poeziji. Slavnostna govornika na prireditvi bosta slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. V programu bodo prvič skupaj nastopili re-citatorji kluba mladih Tigrovcev in dijaki italijanskih goriških šol. Poleg njih bodo kulturni program sooblikovali še Pihalni orkester Komen, združeni pevski zbori Posočja in otroški pevski zbor osnovne šole Miren. »Letošnja prireditev je razdeljena na dva dela. Prvi del je namenjen braniteljem slovenske zemlje in dokončni vzpostavitvi miru na zahodni meji Slovenije. V drugem delu pa pozornost namenjamo čezmejne-mu sodelovanju med goriškimi občinami Razstava (zgoraj), Mara Černic in župan Mirna Zlatko M. Marušič (spodaj) Jadro ponuja slovenščino Društvo Jadro iz Ronk organizira s pokroviteljstvom občine 50-urni tečaj slovenskega jezika za odrasle na društvenem sedežu v Romjanu (Ulica Monte 6 Busi). Trajal bo šest mesecev, začel se bo v drugi polovici oktobra in bo potekal enkrat tedensko po dve uri. Informacije nudijo v roški knjižnici in centru Informagiovani v Tržiču (tel. 0481-494656) ali po tel. 0481-482015. Uvodno srečanje bo 7. oktobra ob 20.30 na društvenem sedežu. Psički čakajo na gospodarja Psičke, ki jih je gozdna straža zasegla v začetku tedna pri Palmanovi, so zaupali v oskrbo Damianu Baradelu, ki upravlja pokrajinsko zavetišče za živali v kraju Terra-nova. Kdor bi rad psičke posvojil, naj se ne odpravlja v zavetišča, temveč naj po telefonu stopi v stik z Baradelom (tel. 0481711574). Urad za delo tudi v Vilešu Na županstvu v Vilešu bodo danes slovesno odprli novi pokrajinski urad za delo. Prisotna bosta župan Lucio Cabass in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Urad bo odprt ob sredah med 15. in 18. uro. Po odprtju se bo pokrajinski odbor sestal v dvorani občinskega sveta in se ob zaključku srečal še z odborom župana Cabassa. in goriško pokrajino,« pojasnjuje režiser in dodaja, da je ob letošnjih dogovorih z vodstvi italijanskih šol padla ideja, da prihodnje leto dan pred obeležitvijo svetovnega dne miru posvetijo dnevu za mir, ki ga bodo pripravili mladi z obeh strani meje. V sklopu projekta »Poti miru« so v prvem nadstropju pomnika na Cerju po- stavili multimedijsko razstavo, ki si jo bodo vsi obiskovalci lahko ogledali po končani prireditvi okoli 13. ure, uro kasneje pa bo v večnamenski dvorani potekala še projekcija filma »Niso letele ptice« goriških avtoric Anje Medved in Nadje Velušček. Katja Munih gradišče - Zamenjava vodilnih mož Novi karabinjerski poveljnik • V 0 I v • • • ima sveže izkušnje z mafijci Karabinjersko poveljstvo iz Gradišča, ki je pristojno tudi za Krmin, ima novega vodjo. imenuje se Michele Raimon-do Gammone in prihaja na Goriško s Sicilije. Nasledil je kapetana Marca Sutta, ki je bil imenovan na mesto poveljnika pokrajinskega karabinjerskega preiskovalnega oddelka. »Kapetan Gammone je star 39 let, diplomiran je iz prava, poročen je in oče štiriletne deklice. Svojo poklicno pot je za- čel v Moliseju, nato je vodil karabinjerski postaji v Altamuri pri Bariju in v Alcamu pri Trapaniju. V Apuliji in še zlasti na Siciliji si je nabral številne poklicne izkušnje, saj je delal na območju, kjer so mafijske kriminalne združbe najmočnejše,« pojasnjuje pokrajinski karabinjerski poveljnik Giuseppe Arcidiacono in poudarja, da je Gam-monejev predhodnik Sutto v preteklih šestih letih zelo dobro vodil karabinjersko poveljstvo iz Gradišča, pod okrilje katere- ga spadajo karabinjerske postaje iz Dolenj, Krmina, Romansa, Mariana, Vileša, Mar-tinščine, San Piera in Foljana-Redipulje. Sutto, ki je v obdobju svojega šestletnega službovanja v Gradišču preživel sedem mesecev v Afganistanu z italijanskim vojaškim kontingentom, je na mestu poveljnika pokrajinskega preiskovalnega oddelka nasledil Alessandra Mingozzija, ki je bil premeščen v Modeno, kjer bo delal na tamkajšnjem pokrajinskem poveljstvu. sovodnje - Prva seja pustnega društva Karnival že na delu, pustovanje bo marca Društva in skupine pozivajo, naj začnejo pripravljati se na gradnjo pustnih vozov Odbor slovenskega pustnega društva Karnival se je v minulih dneh sestal, da bi zastavil delo v vidiku prihodnjega pustovanja, ki bo v Sovodnjah v začetku marca. Odborniki so se najprej spomnili pokojnega Ladija Boškina, ki je dal društvu pomemben doprinos vse od njegove ustanovitve dalje. Glede prihodnjega pustovanja so ugotavljali, da je organizacija iz leta v leto bolj zahtevna; birokracije je vedno več, vse težje pa se je dokopati do finančnih prispevkov in si zagotoviti pomoč pokroviteljev. Tudi prihodnje leto bodo priredili pustno loterijo, s katero vsako leto pridobijo nekaj finančnih sredstev, ki pa seveda ne zadostujejo. Iz Karnivala že sedaj pozivajo sodelujoča društva in skupine, naj začnejo pripravljati se na gradnjo pustnih vozov in naj čim prej izberejo temo. Kdor bi se rad vključil v Karnival in bi rad pomagal pri organizaciji pustovanja, se lahko zglasi pri društvenih odbornikih ali pa napiše sporočilo preko društvenega Facebook profila. Vsakega novega pustnega navdušenca bodo seveda veseli. Lanski sprevod v Sovodnjah bumbaca šempeter - Grof Ivan Coronini Bil je zadnji moški potomec Grof Ivan Coronini (levo) z županom Milanom Turkom na šempetrskem dvorcu S smrtjo grofa Ivana Coroninija, minulo nedeljo v Londonu, je šempetr-ska veja rodbine Coronini izgubila zadnjega moškega potomca. Grof Ivan je bil rojen v Trstu 20. julija 1936 kot sin grofa Aleksija, ki je bil med drugim goriški »podesta« v obdobju 1943-45. Diplomo iz geologije je pridobil na Univerzi v Padovi, nakar je kot geofizik v službi naftnih družb delal v se-verno-afriških državah in na Srednjem Vzhodu. V London se je preselil, zato da bi raziskal najdišča nafte v Severnem morju, in je nazadnje v britanski prestolnici odprl lastno podjetje. Življenjska sopotnica mu je bila Angelika von Schuckmann, rodili sta se jima hčeri Sophie in Alexia. Redno se je vračal v Gorico obiskovat sestro Giuliano in ožje znance. Med zadnjim obiskom maja letos ga je na obnovljenem dvorcu Coronini v Šempetru, kjer ima sedež občinska uprava, sprejel župan Milan Turk. Grof Ivan je sam sklenil, da ga morajo po smrti upe-peliti v Veliki Britaniji in nato žaro s pepelom položiti v družinsko grobnico v Šempetru; pogrebni obred, katerega datum ni še znan, bo daroval goriški duhovnik Alessio Stasi. Začetnik šempetrske veje rodbine Coronini je bil Aleksij, ki je bil leta 1627 sprejet med goriško plemstvo, leta 1656 pa ga je cesar Ferdinand III. prištel med nemške barone z nazivom »von Oelberg« (di Monte Oliveto). Coroninijev dvorec v Šempetru je dal kot sedež Coroninije-vega dela šempetrske zemljiške posesti zgraditi Aleksijev mlajši sin Janez Krstnik (1627-1689), ki je med drugim postal no-tranjeavstrijski vladni svetnik, leta 1687 pa je bil z drugimi člani rodovine Coronini povzdignjen v stan državnih grofov Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Obsežne posesti so šempetrski Coroniniji pridobili sredi osemnajstega stoletja ob ženitvi Janeza Krstnika II. (1690-1750) z Magdaleno II. pl. Simonetti. Člani šempetrske veje Coroninijiev so kasneje opravljali pomembne, tako državne kot deželne funkcije, na Goriškem. Od leta 1867 dalje je v Šempetru stalno živel grof Franc Coronini (18331901), Ivanov praded. Kot zastopnik mesta Gorice je prišel 1870 v deželni zbor, ki ga je izvolil v dunajski parlament, kjer je zastopal goriško volilno okrožje: leta 1879 je postal predsednik dunajskega parlamenta. S Slovenci je prišel v stik kot dolgoletni župan v Šempetru, predsednik Kmetijske družbe v Gorici (18701901) in goriški deželni glavar (18701877, 1883-1899). Kot državni in deželni poslanec je uporabljal svoja znanstva z najvišjimi krogi v monarhiji (v mladih letih je bil tovariš poznejšega cesarja Franca Jožefa) v korist italijanskih volivcev, upošteval pa je tudi koristi slovenske pokrajine. / GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 18. septembra 2013 1 5 ronke - Obisk Koprčane privabile knjižnice Potem ko so pred leti vzpostavili prijateljske stike, bodo koprski knjižničarji prvič obiskali tržiški kulturni konzorcij. Delegacija petnajstih knjižničarjev in kulturnih delavcev iz Kopra in okolice se bo danes mudila v Ronkah, kjer jih bo tržiški kulturni konzorcij gostil na svojem sedežu v vili Vicentini Miniussi. Predstavniki konzorcija bodo gostom spregovorili o svojih pobudah, predstavili jim bodo svojo dejavnost in jim izročili več publikacij, ki jih je tržiški kulturni konzorcij izdal v zadnjih letih in zadevajo razne vidike krajevnega kulturnega življenja in zgodovine. Koprski knjižničarji bodo obiskali tudi knjižnici v Tržiču, Ronkah in Gradežu, zatem si bodo ogledali še oglejsko baziliko. Med povratkom proti domu bodo postali še v Pierisu, kjer si bodo ogledali knjižnico škocjanske občine. gorica - Danes Tretji poklon Spacalu V galeriji državne knjižnice V galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo z naslovom »Omaggio a Lojze Spacal« (Poklon Lojzetu Spacalu), na kateri bodo na ogled umetnikova dela iz zasebnih zbirk. Spacalovi razstavi so v minulih dneh že odprli v Gradišču in Tržiču. Likovnika in prikazana dela bo v Gorici predstavila umetnostna kritičar-ka Cristina Feresin. »Tudi letos smo se odzvali pozivu k sodelovanju združenja Gradisc'arte, tako da bomo postavili na ogled dela mednarodno uveljavljenega tržaškega umetnika slovenskega jezika in kulture, ki lepoto Krasa opeva s svojimi likovnimi deli,« poudarja direktor goriške državne knjižnice Marco Menato. Razstavo si bo mogoče ogledati do prvega oktobra, in sicer vsak dan med 10.30 in 18.30, ob sobotah pa do 13.30. gorica - Nova glasbena sezona centra Lojze Bratuž Kvartet z Deklevo V koncertnem programu Schonberg in Kogoj - Dogodek prirejajo v sodelovanju s Kogojevimi dnevi Uvod v novo glasbeno sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v petek, 20. septembra, ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Prirejajo ga v sodelovanju s Kogojevimi dnevi. Kvartet, ki že celih sedemdeset let zaznamuje slovensko glasbeno sceno, se bo v današnji zasedbi predstavil z deli sodobnih skladateljev, obenem bo obeležil osemdeseto obletnico rojstva ene izmed slovenskih glasbenih »legend« -skladatelja in pianista Igorja Dekleve. Po-klon Deklevi bo sestavljen iz dveh trenutkov: izvedba njegove skladbe Brillante za violino in violončelo ter pianistov nastop s kvartetom pri izvedbi Schonber-gove skladbe Železne brigade. Program bosta zaokrožili še Kogojeva skladba Andante za violino in klavir v priredbi za godalni kvartet ter prvi Schonbergov godalni kvartet op. 7; izbira ni naključna, saj je bil Kogoj Schonbergov učenec. »Večer bo ponudil glasbenim sladokuscem raznolik vpogled v razvoj sodobnega dojemanja glasbe in uporabe godal v različnih zasedbah, ki imajo seveda svoj vrhunec v godalnem kvartetu, pregovorno klasični zasedbi, ki pa nudi izvajalcem in zato tudi poslušalcem široko paleto barv, ki jo Ljubljanski godalni kvartet dokazano obvlada in predaja,« je v koncertni list zapisal David Bandelj. Ljubljanski godalni kvartet, ki je v slovenskem glasbenem življenju navzoč že preko sedemdeset let, od leta 1983 sestavljajo violinistka Monika Skalar, violinist Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ansambel redno koncertira in snema doma in v tujini, repertoar črpa iz vseh glasbenih obdobij, posebno pa se posveča slovenskim skladateljem; z igranjem na Kogojevih dnevih sodeluje že od samega začetka. Igor Dekleva je avtor številnih del s po- Igor Dekleva dročja orkestralne, vokalne, vokalno-in-strumentalne, zborovske, scenske, komorne, klavirske in instrumentalne glasbe, pa tudi avtor učbenikov in glasbenih priročnikov. Za svoje delo je prejel mnogo nagrad in priznanj doma in v tujini. Vstop na petkov koncert bo prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.10 -22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Una fragile armonia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.10 -22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Co- me ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 17.30 - 22.15 »Elysium; 19.50 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo -Il mare dei mostri« (digital 3D). Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »L'In-trepido«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Rid-dick«; 20.30 »Rockshow - Paul McCartney and Wings«. □ Čestitke Iz Londona vesela novica je prispela, da sta Irena in Matija starša postala in odslej bosta malo ANO pe-stvovala. S srečnima staršema se veselijo pranona Milena, sestrični Mateja in Špela, bratranec Jan in vsi sorodniki. H Šolske vesti STRATEŠKI DESIGN, 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi za specializacijo na področju upravljanja organiziranih enot. Od metologij analize do tehnik project managementa s posebnim poudarkom na marketinških strategijah v gostinstvu. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adformandum.org). GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije ter vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). KELTSKA HARFA IN SOLOPETJE na Glasbeni matici v Gorici; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE, ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Učenje jezika skozi pravljice, besed- ne igre, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje je za otroke na tej razvojni stopnji idealen pristop; informacije v Hiši pravljic, tel. 3341243766 (Martina Šolc), hisapra-vljic@gmail.com. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avrigotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F:), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri lekarni (okrog 7.20), v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni (7.25), v Podgori pri telovadnici in spomeniku, pri vagi, na Goriščku/na trgu Medaglie d'oro. Organizatorji priporočajo točnost. JESENSKI IZLETI »SPOZNAJMO OKOLICO« mimo spomenikov, jarkov, kavern in ostankov ob 100. obletnici prve svetovne vojne bodo potekali po Krasu v organizaciji Lokande Devetak 21. septembra (Debela Griža in Vrh), 5. oktobra (Martinščina) in 19. oktobra (Brestovec na Vrhu) in jih bo vodil Mitja Juren. Na programu ob 8.45 zbiranje, ob 9. uri odhod, ob 10. uri malica z domačimi pridelki, ob 13.30 kosilo v Lokandi Devetak na Vrhu; informacije in obvezna rezervacija po tel. 0481-882488, 0481-882005; in-fo@devetak.com. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po vrnitvi bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš). SPDG prireja v četrtek, 19. septembra, ob polni luni nočni kolesarski izlet po kraški gmajni. Zbirališče ob 19. uri na parkirišču za občino v Doberdobu. Obvezni čelada in dobra svetilka, za-željena prijava udeležencev; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanje do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. sl Poslovni oglasi PRODAM GROZDJE. Tel.349-1670120 0 Mali oglasi PRODAM diatonično harmoniko rutar uglašeno C-F-B, malo rabljeno; tel. 335-6945789. ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri Festival za 3. življenjsko obdobje, na katerem nastopajo upokojenski pevski zbori obmejnih držav, med temi tudi društveni ŽePZ goriških upokojencev. Poleg pevk je prostora v avtobusu še za nekaj spremljevalcev. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej vpiše. Prijave sprejemajo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882203 (Eda L.). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici danes, 18. septembra, ob 21.30 na koncert kvinteta klarinetov Ebony; vstop prost. H Obvestila PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba tudi letos organizira glasbene urice za otroke iz vrtca; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). SPDG obvešča člane, da se izteka rok za poravnavo članarine PZS (Planinske zveze Slovenije). Člani SPDG bodo lahko članarino za leto 2013 poravnali v četrtek, 19. septembra, na sedežu društva od 19. do 20. ure. MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi na sestanek, ki bo danes, 18. septembra, ob 19. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu. Dobrodošle tudi nove članice; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). MEŠANI PEVSKI ZBOR F.B. SEDEJ skupaj z dirigentko Aleksandro Pertot vabi vse pevce in ljubitelje glasbe na prve pevske vaje, ki bodo danes, 18. septembra, ob 20.30 v župnijskem domu v Števerjanu. MALA GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v prostorih KD Jezero v Doberdobu v četrtek, 19. septembra, ob 19. uri; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). ZSKD organizira za včlanjena društva 5. in 6. oktobra obisk slovenske manjšine na Madžarskem - Monošter. Pri- jave so možne na sedežu Zveze v Trstu ali v Gorici do petka, 20. septembra. KD DANICA prireja tečaj zumbe; prva brezplačna lekcija bo v ponedeljek 30. septembra, ob 19. uri. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek od 19. do 20. ure od 7. oktobra dalje; vpisovanje in informacije najkasneje do 20.septembra po tel. 339-7484533 (Dolores). AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah. Brezplačna poskusna lekcija bo v ponedeljek, 30. septembra, od 20. do 21. ure. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure, začetek 3. oktobra; informacije po tel. 338-5755060 (Bruna). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SPDG obvešča, da bo v novi sezoni rekreacijska telovadba za odrasle potekala vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo 9. oktobra; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo). 15 Prireditve V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA bo v četrtek, 19. septembra, ob 18. uri literarni večer z Nevo Že-leznik z naslovom Adijo, grem domov... temne sence demence«. V petek, 20. septembra, ob 17. uri bo predstavitev zbornika novejših strokovnih in znanstvenih del in otvoritev razstave o življenju in delu ob praznovanju 75-letnice Gabrijela Devetaka. VZPI-ANPI GORICA IN ZDRUŽENJE VOLONTARI LIBERTA' (AVL) iz Gorice vabita ob 70. letnici Odporništva 1943-2013 in 70-letnici Goriške fronte 8.-29. septembra 1943 na predavanje z naslovom »Vloga italijanskih vojakov v Gorici« v četrtek, 19. septembra, ob 16.30 v kasarni Federico Guella na Trgu C. Battisti 9 v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Nives Chersin vd. Bertoni iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ul. in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Miranda Legisa por De Luca (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Giorgio Camolese (z gasilskega sedeža v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Renato Piz-zignacco v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 13.20, Rita Lombardi por. Farris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v GORICI - Ul. Malta 6 v TRSTU - Ul. Montecchi 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. /■ Primorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA GORICA, Ul. Malta 6 TRST, Ul. Montecchi 6 ^-Brezplačna ** £800.912.775/ Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 1 6 Sreda, 18. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Čez četrtfinale le enkrat Za Slovenijo bo današnji dvoboj proti Francozom peti zaporedni nastop v četrtfinalih evropskih prvenstev. To je od Srbije 2005 uspelo le še Španiji in Franciji, kar je lep dokaz, da tudi slovenska košarka v zadnjem desetletju sodi v sam evropski vrh. Slovenski košarkarji so doslej le enkrat preskočili četrtfinalno oviro, leta 2009 na Poljskem proti Hrvaški, ko so na koncu osvojili četrto mesto. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Slovenija in Francija v številkah Francija je najbolj učinkovita ekipa s povprečjem 79 doseženih točk na tekmo, Slovenija je 13. (72,5 točke). Slovenija ima sedmo obrambo (72,3 točke), Francija pa 13. (73,5 točke). Francozi so najbolj natančni pri metih iz igre (49,1), Slovenija je šele na 20. mestu (40,2), pri metu za tri točke pa sta ekipi skupaj z 31,7-odstotnim metom. Pri prostih metih je Francija osma (71,8), Slovenija pa 17. (66,3%). Pri skokih je Slovenija druga za Hrvati (39,8), Francija je 15. (34,9). četrtfinale - Drevi v ljubljanskih Stožicah ob 21. uri Slovenija proti Franciji Zdaj šteje le zmaga LJUBLJANA - Slovensko košarkarsko reprezentanco danes ob 21. uri čaka nastop v četrtfinalu evropskega prvenstva v Ljubljani. Tekmec bo selekcija Francije, ki sodi med glavne favorite za naslov prvaka. A kot pravi Goran Dragic: «Če bomo igrali našo igro, se nimamo česa bati.Vsi vemo, kaj nas čaka. Igramo proti Franciji, ki ima odlično ekipo in izjemne posameznike. Več kot polovica zasedbe je že okusila igranje v najmočnejši ligi na svetu, zato že od začetka evropskega prvenstva sodi med glavne favorite za zlato medaljo. A tudi mi imamo dobro ekipo in fantastične navijače. Na tem prvenstvu smo že dokazali, da lahko z našo borbenostjo premagamo vsako ekipo. Če bomo igrali tako, kot znamo, se pravi pametno ter s čim manj izgubljenimi žogami, in če bomo upoštevali navodila selektorja, se nimamo česa bati,» pravi prvi mož slovenske vrste Goran Dragic. Goran Dragic je odgovarjal tudi na vprašanja o prvem zvezdniku prvenstva in Francije Tonyju Parker-ju, znancu iz lige NBA. «Parker nima kakšnih posebnih skrivnosti. Je odličen igralec, eden najboljših organizatorjev igre na svetu in tudi v ligi NBA ni košarkarja, ki bi ga lahko ustavil. Zavedamo se, da njegovega učinka ne moremo omejiti na nekaj točk, on bo zagotovo dal svoj delež, bolj pomembno je, da zaustavimo ostale igralce. Naj on doseže 35 točk, saj bo to pomenilo, da bodo ostali igralci odrezani in da bomo mi slavili zmago,» pravi Goran Dragic. Selektor Božidar Maljkovic se zaveda, da je Francija favorit, saj je bilo tako že pred prvenstvom, vendar poudarja, da tako kot imajo Francozi dobro ekipo in posameznike, jih imamo tudi Slovenci. «Na tem prvenstvu smo že dokazali, da lahko premagamo kogar koli, če igramo tako, kot se dogovorimo. Imamo izredne navijače, ki so naš šesti igralec in tudi mi imamo zelo dobre posameznike. Od igralcev bom pred tekmo zahteval le eno stvar, naj dajo vse od sebe, saj če izgubiš proti boljšemu, ko veš, da si dal iz sebe maksimum, ni tako tragično, kot če veš, da bi lahko še kaj storil, pa tega nisi,» pravi Maljkovic. Francija na tem prvenstvu ne blesti. Tako kot Slovenija je doživela že tri poraze; v predtekmovanju v Ljubljani proti Nemčiji, v drugem de- Četrtfinalni spored Danes 17.30 Srbija - Španija; 21.00 Slovenija - Francija Jutri 17.45 Hrvaška - Ukrajina; 21.00 Litva - Italija Polfinale Petek, 20. 9.: zmagovalec Srbija/Španija - zmagovalec Slovenija/Francija - zmagovalec Hrvaška/Ukrajina - zmagovalec Litva/Italija lu v Stožicah pa z Litvo in s Srbijo. «To je edina stvar, ki me skrbi. Francija na tem prvenstvu še ni pokazala pravega obraza, glede na to, da ima v svojih vrstah kar sedem igralcev, ki so igrali ali igrajo v ligi NBA, pa je za pričakovati, da bo najboljšo partijo odigrala, ko bo to najbolj pomembno. Sepravi v četrtfinalu,» dodaja Malj-kovic. Dvorana Stožice je zagotovo nekajkrat premajhna za vse tiste, ki bi si radi v živo ogledati četrtfinalni nastop Slovenije. Tekma je razprodana že nekaj časa. «Naredili bomo vse, da od Fibe in Fibe Europe dobimo čim več vstopnic, ki jih bomo dali v prodajo tudi tik pred tekmo, tako da zvečer ne bo v dvorani niti enega prostega sedeža. Pomoč publike je lahko jeziček na tehtnici v tako pomembnem dvo-boju,» pravi direktor reprezentance Matej Avanzo. naš pogovor - Staška Cvelbar prostovoljka tudi v Ljubljani »Zdi se mi, da smo bili v Kopru bolje organizirani« S Staško Cvelbar smo se pretekli teden že pogovorili. Bila je namreč med prostovoljci prve faze evropskega prvenstva v Kopru. Za razliko od drugih pa se po končanih bojih na Obali ni vrnila domov, temveč je zdaj prostovoljka tudi v Stožicah in bo tam ostala do konca prvenstva. Tako kot v Kopru je tudi v Ljubljani zadolžena za tekmovalni del prvenstva. V mogočni ljubljanski dvorani skrbi za slačilnice in igrišče, deli brisače, žoge in pijačo. »Po pravici povedano mi je bilo v Kopru bolj všeč. Prostovoljci smo bili med sabo bolj povezani, bilo nas je manj, vsak je točno vedel katera je njegova naloga. V Ljubljani nas staška Cvelbar je mogoče preveč, zmešnjava je večja, zato so se organizatorji že odločili, da nas bo manj oz. da bodo del nas preusmerili v usmerjevalce občinstva. Ekip je zdaj namreč manj, gledalcev pa bo predvidoma več. Vsekakor se mi zdi, da smo bili v Kopru boljše organizirani,«je povedala odbojkarica iz Repna, ki se med prvenstvom občasno vrača domov na treninge ekipe Zalet, sicer pa v Ljubljani prespi pri prijateljih. V Stožicah spremlja veliko več ekip kot prej, a v srcu so ji ostale koprske. »Najbolj simpatični so zame še vedno Finci, žal mi je tudi, da so Grki izpadli. V Kopru smo bili bližji igralcem. Tu v Ljubljani v glavnem pripravljam igrišče pred treningom in tekmo, v slačilnicah še nisem bila. Seveda s simpatijo spremljam Slovence, ki pa jih varujejo kot bombone. Zanje velja poseben režim. Lahko trenirajo dlje časa kot drugi, čeprav je vsaki ekipi odmerjenih 40 minut, preoblačijo pa se zmeraj v isti slačilnici, ki je zanje tudi rezervirana. Zanje porabijo ogromno ledu. Zaradi pospeševanja krvnega obtoka se namreč po vsaki tekmi izmenično oblivajo z ledom in tuširajo pod vročo vodo. To so sicer v Kopru počenjali tudi Turki, za druge ne vem, mislim, da ne,« drobne privilegije ekipe gostitelja razkriva Cvelbarjeva. Skupno je v Sto-žicah kar osem slačilnic. Kako prostovoljci doživljajo praznine na tribunah v Stožicah, kjer so dobro obiskanje le tekme Slovenije. »Pogled na dvorano je precej žalosten. Morda niti ni tako malo ljudi, a je dvorana ogromna in se v njej izgubijo. Pristašev Fincev je v Ljubljani še vedno bilo kakih tisoč, a v Stožicah kot da jih ni. Nekateri med nami menijo, da bi morali tekme 2. faze še vedno igrati v manjših dvoranah, drugi pravijo, da ne. Meni se tudi zdi, da so za to fazo prvenstva vstopnice še vedno predrage, že tako niso poceni,« je povedala Staška, ki je po tekmi Slovenije proti Grčiji obiskala tudi navijaški center na Kongresnem trgu, a je prišla pozno, ljudi je bilo precej, zabave pa je bilo konec. Precej ljudi je tudi v navijaški coni pred dvorano, a predvsem, ko igra Slovenija. Cvelbarjeva nam je tudi povedala, da Francija med prostovoljci zbuja precej strahu, sama upa, da bo Slovenija zmagala, pričakuje pa težko tekmo. Slabost Slovenije vidi v preveliki odvisnosti ekipe od Gorana Dragiča. »Če o ne igra...« (ak) Slovenska reprezentanca danes proti Franciji pred ključno tekmo evropskega prvenstva ansa W »[MM Končalo se je, da včeraj sploh nisem šel v Ljubljano. Zgodilo se je namreč običajno prekletstvo, ki doleti tistega, ki ima silo, da se namreč tekma, ki sem jo moral komentirati za V) našo oddajo zavlekla v podaljšek, kaj p o dalj- CD šek, dva podaljška. Med drugim oba popol notna nepotrebna, saj so najprej imeli Hrvati čisto zmagano tekmo, a so si pustili zadati trojko, potem pa Grki, ki so z Zisisom zgrešili čisto polaganje v zadnji sekundi. Potem seveda ni imelo več smisla, da grem v Ljubljano delat intervjuje o tekmi, ki je nisem mogel gledati (v službenem avtomobilu nimamo še televizorja) in da recimo postavim vprašanje: »Pia-nigiani, kdo pa je sploh zmagal?«, kar mislim, da ne bi bilo prav umestno. Kot rečeno sem navijal za Grke, ker nisem hotel, da bi Slovenija igrala v četrtfinalu s Francijo. Zakaj, ko so doslej Francozi igrali izjemno medlo in brez pravih idej? Zaradi tega, ker menim, da so njihovi trije zvezdniki, Parker, Batum in Diaw, postali v teh letih že pravi NBA igralci in da so torej začeli razmišljati pragmatično, po ameriško. V redu, igra se cela kopica tekem, ki morajo razvrstiti ekipe za tekme na izpadanje. Regular season. Tekme na izpadanje pa so playoff (končnica po slovensko, ampak tukaj se zdaj delamo NBA-jevce). Katera je najvažnejša tekma playoffa? Četrtfinale. Torej to je tista tekma, ki jo je treba zaigrati zares. In bojim se, da jo bodo igrali prav čisto zares. Kar me zelo skrbi, kajti Slovenija je v resnici tista nebogljena ekipa, ki so jo včeraj z rafalom daljnometnih projektilov Finci naravnost pokopali. Slovenija je namreč močna le, ko zaigra na polno, ko se zagrize v obrambi, ko uveljavi svojo ogromno energijo (ko jo ima). Tehnična in taktična raven pa je žal tista, ki jo vidimo, ko Slovenci ne zaigrajo zares (Poljska, Finska) in je, resnici na ljubo, precej nižja od francoske. Prav zato bo jutri (pardon, danes) treba gristi od začetka, treba zaigrati kot prve minute proti Grčiji in po možnosti Francozom »ubiti dušu u njima«. Kar pa sploh ne bo lahko. Da bi bila mera še bolj polna je potem Italija premagala Španijo in jo spet vrnila v našo polovico razporeda. Če nam torej uspe premagati Francijo se bomo potem morali spopasti z zmagovalcem tekme med Srbijo in Španijo. Alla fac-cia! Bi rekli Italijani. To je nagrada, ker si dosegel drugo mesto v skupini! Resnici na ljubo smo si vse sami zakuhali, ko smo se sami premagali proti Hrvaški v Celju. Vsekakor Španija vzbuja vedno veliko spoštovanje sodeč po igralcih, s katerimi razpolaga, ali doslej je izgubila že tri tekme vse po enakem kopitu. V končnici ni zmožna na noben način menjati ritem, greši mete na koš, ne poskuša nič posebnega in se brez problemov vda v usodo. Upajmo le, da bo tako nadaljevala. In če bi Zisis zadel polaganje...zdaj Špancev ne bi bilo več na prvenstvu. Ste pomislili, da je možno, da sta polfinalna para Srbija-Slovenija in Hrva-ška-Italija? Ali ne bi bilo res lepo? Prelepo, da se zares lahko zgodi. Verjetno je celo bolje, da se ne zgodi, kajti mislim, da bi finale Hrvaška-Srbija »usred Ljubljane« bil največja možna nočna mora za slovenski notranje in zunanje ministrstvo skupaj. / ŠPORT Nedelja, 15. septembra 2013 17 Homerja ne bodo obtožili MADRID - Ameriški kolesar Chris Horner, ki je v nedeljo na dirki po Španiji z 41 leti postal najstarejši zmagovalec ene izmed treh največjih in najprestižnejših kolesarskih dirk na svetu, ne bo obtožen izogibanja dopinškemu testu, je sporočila Ameriška protidopnška agencija (Usada), saj je pravočasno in v skladu s pravili sporočil vse podatke. Uslužbenci agencije za varovanje zdravja v športu (AEP-SAD) so Hornerja v ponedeljek iskali v napačnem hotelu, čeprav je pristojnim iz Usade pravočasno sporočil pravi naslov. Birsa danes v Ligi prvakov MILAN - Za slovenskega nogometaša Walterja Birso se stvari odvijajo kot v sanjah. Potem ko se je zdelo, da ga je italijanska liga zavrgla, se je nepričakovano znašel v vrstah Milana, v soboto je debitiral proti Torinu, v zadnjih 20 minutah je zamenjal poškodovanega Kakaja, danes pa se mu obeta nastop v Ligi prvakov proti Celticu v začetni postavi v vlogi polšpice za Balotelijem! Danes bo tudi tekma med Napolijem in Borussio Dortmund. Sinoči: Kobenhaven - Juventus 1:1 košarka - Pri Pallacanetro Trieste 2004 novi okrepitvi »Tržaška« Američana Prva košarkarska ekipa mesta Trst Pallacanestro Trieste se počasi dopolnjuje, še vedno pa nima dokončne oblike. Tisti, ki so blizu ekipi, napovedujejo, da bi želeli dopolniti igralski kader čim prej, da bo imel trener Dalmasson na voljo čim več časa za uigravanje pred prvenstvom, ki se začne v nedeljo, 6. oktobra. Med pričakovanjem zadnjega koščka letošnjega mozaika - to naj bi bil ali organizator igre ali pa krilo, trojka ali štirka,- pa so včeraj v tržaški športni dvorani predstavili javnosti »tržaška« Američana, Willa Harrisa in Da-neja DiLiegra. Harris, ki igra na pozicijah tri ali štiri, letnik 1986, je v Trstu prestal že 15 dnevno poskusno dobo in se potemtakem že udomačil v novem mestu: zanj bo to prva izkušnja v Italiji. V Evropi se je izkazal v danskem prvenstvu, kjer je bil prvi strelec lige, lani pa je v drugi izraelski ligi pri Mac-cabi Kiryat Gat igral manj, saj ga je mučila poškodba kolena. 204 centimetrov visoki Dane DiLiegro, letnik 1988, pa je v Italiji preživel že dve sezoni, prvo pri Ostuniju v Legadue, lani pa v A2-ligi pri Sassariju, kjer je povprečno igral 7,9 minute na tekmo. Obe okrepitvi bosta imeli tudi zaradi starosti nosilno vlogo v ekipi, česar se novinca v Trstu dobro zavedata, a ju to ne straši. Harris je poudaril predvsem željo, da bi z ekipo tudi sam napredoval, kljub mlademu kadru pa je prepričan, da bodo kos prven- Nova Američana s predsednikom Ghiaccijem foto bruni stvu. »Seveda želim pustiti svojo sled, predvsem pa ciljam na ekipni rezultat,« je svoj pogled strnil Harris. DiLiegro, ki je sicer nevtraliziran igralec, pa želi biti v ekipi dodana vrednost predvsem pod košem. »Pričakujem konkurenčno prvenstvo; nenazadnje sem že spoznal, da je v Italiji pomembna predvsem fizična moč,« je še dodal. Američana sta se tako včeraj pridružila edinemu »veteranu« Marcu Carri (letni 1980), in pa mladi garnituri Danieleju Mastrangelu (1991), Andrei Coronici, Stefanu To-nutu, Micheleju Ruzzierju, Emanuele-ju Urbaniju (vsi letnik 1993) in še mlajši Francesco Candussi. Prvnestvo Gold, ki je v bistvu nadomestilo ta LegoDue, bo izredno kon- kurenčno. V Trstu bodo namreč igrali tudi reprezentanti, s PMS-jem iz Turi-na tudi Stefano Mancinelli in Valerio Amoroso, Gianluca Basile pa igra z Or-landino. V tako kakovostnem prvenstvu bo prvi cilj tržaške ekipe obstanek v ligi. V primerjavi z ostalimi, poudarja trener Dalmasson, jo krasi predvsem dobro vzdušje in skupina igralcev, ki se zelo dobro pozna. Ravno to bo morda tisto, kar bo mladi ekipi dalo dodatnega zagona na prvenstvu. Prvo tekmo bodo igrali pred domačimi gledalci v nedeljo, 6. oktobra proti Trentu. V pričakovanju novosti v igralskem kadru - dotlej trenira s člansko ekipo cela ganitura mlajših igralcev - je Pallacanestro Trieste že predstavil košarka - Memorial Gombač under 14 Breg v finalu boljši od Libertasa Memorial v spomin na Milja Gombača, ki ga je letos 12. zapored organiziral KK Bor pod pokroviteljstvo ZSŠDI, je po napetih in do-padljivih dvobojih pripadel košarkarjem Brega. Mednarodnega turnirja za ekipe U14 so se udeležile štiri ekipe, ki so v nedeljo na Stadionu 1. maja odigrale po dve tekmi. V polfinalu sta se pomerila Bor in Breg ter tržaški Libertas in sežanska Mesarija Prunk, poraženca sta naposled igrala za 3. mesto, zmagovalca pa za prvo. V finalu za prvo mesto, v katerem so po izenačenem srečanju brežani prevladali nad Libertasom, sta izstopala predvsem brata Zettin. Košarkarja sta se vrnila k Bregu, potem ko sta nekaj sezon igrala pri Don Boscu. V tekmi za 3. mesto pa je Sežana uveljavila svojo fizično premoč pred nekoliko šibkejšimi borovci. Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje in še skupno kosilo. Bor - Breg 35:48 (16:6, 24:20, 27:34) BOR: Cej, Bonini 2, Acquavita, Cingerla 7, Paiano 3, Stricca, Cap-pellini 6, Rovis 12, Canciani, Blason M., Kalc 4, Blason C.1. Trener I. Meden BREG: Zerjul A. 2, Negovetti F. 6, Pregarc 10, Negovetti E. 2, Scuka, Maver 4, Cavarra, Zerjul M. 3, Ota 6, Zettin P. 6, Zettin D. 9. Trener: Jako- Libertas-Sežana 53:48 (15:5, 28:21, 41:36) LIBERTAS: Bado 19, Morsillo, Cogliandro 3, Kari 2, Mammino, Ba-bich 2, Viscovich 4, Canziani 23. Trener: Cuperlo. SEŽANA: Tavčar A. 2, Tavčar D 11, Sturm, Dedič 2, Legiša 21, Gora-nič 2, Trampus, Bunč 3, Funa 1, Trobec 2, Ukmar 4, Cebulec. Trener: Ceh. Za 3. mesto Bor - Sežana 41:58 (8:12, 19:26, 32:39) BOR: Cej, Bonini 4, Acquavita 3, Cingerla 17, Paiano 1, Stricca, Cappellini 6, Rovis 8, Canciani, Blason M., Kalc 2, Blason C. Trener: I. Meden SEŽANA: Tavčar A. 1, Tavčar D 3, Sturm 2, Dedič 9, Legiša 18, Go-ranič 7, Trampus, Bunč 4, Funa 2, Trobec 10, Ukmar 2, Cebulec. Trener: Ceh. Finale Breg - Libertas 46:45 (13:15, 23:27, 36:36) BREG: Zerjul A. , Negovetti F. 2, Pregarc 2, Negovetti E. 2, Scuka, Maver, Cavarra 1, Zerjul M. 2, Ota, Zettin P. 17, Zettin D. 20. Trener: Jako-min LIBERTAS: Bado 21, Morsillo 2, Cogliandro 2, Kari 6, Mammino 2, Babich 2, Viscovich, Canziani 10. Trener: Cuperlo Vrstni red: 1. Breg, 2. Libertas TS, 3. Mesarija Punk Sežana, 4. Bor. Na Memorialu Gombač tudi derbi Bor-Breg kroma K2sport: Bor derbi z Domom V nadaljevanju turnirja ŠZ Dom K2 sport v goriškem Kulturnem domu je Bor Radenska sinoči v slovenskem derbiju s 63:55 premagal domači Dom. Čeprav sta med ekipama dve ligi razlike, je bila tekma še kar izenačena z rahlo premočjo Tržačanov. Dom se nikoli ni vdal, obe ekipi pa sta izgubili precej žog. Dom Mark - Bor Radenska 55:63 (11:21, 19:16, 16:15, 9:11) Dom Mark: Voncina 4, Sanzin 0, Terčič 2, M. Zavadlav 5 (1 trojka), G. Zavadlav 6, Collenzini 3 , Abram 17 (1), Graziani, Kos 8, Bernetič 10, Franzoni, Antonello. trener Dellisanti. Bor Radenska: Bole 12, Daneu 4, Crevatin 9 (2), Contento 5, Babich 3, Albanese, Bocciai 6, Favretto 16, Kocijančič, Pertot, Pizziga 8. Trener Oberdan, pomočnik Faraglia. Današnji spored: 19.00 Ardita - Goriziana, 21.00 Jadran - Romans. □ Obvestila abonmajsko kampanijo. Predstavili so tri vrste abonmajev: zlatega za tribuno A (350/300 evrov), srebrnega za tribuni B in J (220/180 evrov) in bronastega za E, F in G (130/100 evrov). Vsi tisti, ki so tržaški klub podprli že poleti v akciji »Un abbonamento per salvare il basket a Trieste« (Abonma za tržaško košarko) pa bodo bronasti abonma prejeli zastonj. Za ogled posamične tekme pa bo treba odšteti od 10 do 30 evrov, za mlade med 13. in 18. letom pa 8 evrov. (V.S.) UDINESE - Luis Muriel jeza štiri leta podaljšal pogodbo z Udinesejem. RASIZEM - Nogometna zveza se je končno resneje lotila pojava rasizma na stadionih. Zaradi rasističnih gesel zoper Pogbaja in Asamoaha bodo severni odsek stadiona Meazza v Milanu zaprli za tekmo 26. septembra proti Fiorentini. Ista kazen je že doletela Lazio in Roma. Prvenstvo pa se je šele začelo ... PLATINI - Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini je v Dubrovniku, kjer poteka kongres krovne evropske zveze, dejal, da se bo o kandidaturi za mesto predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa) odločil med ali po svetovnem prvenstvu 2014 v Braziliji. BANKROT - Košarkarski klub Split, lani je še nastopal v jadranski ligi Aba in zasedel zadnje mesto, gre zaradi nakopičenih dolgov v prisilno po- AŠD NK KRAS REPEN sporoča, da so začeli treningi malih cicibanov (letniki 2005-2008), cicibanov (letniki 2003-2004). Vabljeni novi nogometaši! Informacije na tel. 040-2174044 (zjutraj), 348-2656995 (Mauro). ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v petek 20. septembra od 17.30 do 19.00 stekla prva urica plezanja za otroke od 7. do 12. leta starosti v društveni telovadnici v Bazovici - Center Zarja. Info tel. 3498742101 in www.spdt.org. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v četrtek, 26.septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici (Športni center Zarja) pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike, namenjen vsem, ki so dopolnili šestnajsto leto starosti. Vljudno vabljeni, info na tel. 3496648530. ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meulja ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru Zarja v Bazovici. Informacije na tel. 333-1755684 (od 19. do 21. ure). ASD BREG Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo zaceli treningi za MiniVolley v četrtek 19.9. ob 16.30 v telovadnici v Dolini. Treningi bodo ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00 v telovadnici Silvano Klabjan v Dolini. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, na Stadionu 1. Maja, 17.00-18.00. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 5. oktobra, z urnikom: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30, za otroke ki obiskujejo vrtec. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377. AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu od 20.30 do 22.00 »rekreacijo za odrasle« s pričetkom 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da se bodo začeli treningi ritmične gimnastike in akrobatike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maja, za predšolska dekleta ob torkih (17.30 - 18.30) in petkih (16.30 - 17.30), za osnovnošolska dekleta ob torkih (16.30 - 17.30) in petkih (17.30 - 18.30). Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) bodo ob sredah za predšolska dekleta (16.30 - 17.30) in osnovnošolska dekleta (17.30 - 18.30). Za informacije 3282733390 (Petra). Prvi trenihg bo v torek, 24. septembra, na Stadionu 1. maj, in na Opčinah v sredo, 25. septembra. ŠK KRAS - ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO sporoča, da bo začela vadba osnovne motorike za predšolske in osnovnošolske otroke. Prvi sestanek in poskusna vadba, kjer bodo dobili starši vse utrezne informacije o ponudbi, bo v Športnem kulturnem centru v Zgoniku danes ob 16.30. Za pojasnila 3397563191 (Sonja). ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je vadba že v teku po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 -17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 17.30 - 18.30 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINBASKET MLAJŠI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it. AŠD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli 1. oktobra, od 16.00 do 18.00 v zgoniški telovadnici. Za info: Sergij Štoka- 349 2566134, Barbara - 347 3955129. AŠZ DOM GORICA obvešča, da bodo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (20022003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerleading (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); vadbe se bo začele 9. oz. 10. septembra; športni vrtec ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 (Kulturni dom Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pevma in Max Fabiani je poskrbljen varen prevoz do telovadnice, vadba se bo začela v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in tel. 329-2718115, domgorica@gmail.com. VAŠKE ORGANIZACIJE iz BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce - Dul'nce. Vabljeni so vaščani ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377. ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com. Bojan Brezigar Sprehod po osrčju »novega sveta« Navajo bridge, edina pot med divjino in obljudenim delom Arizone Cesta, ki te iz doline parka Zion popelje v neposredno bližino Grand Canyona je ena tistih samotnih ameriških cest, ki se ti zdijo na filmskem platnu zelo nerealne. Voziš kilometre in kilometre, nikamor ne prideš, obdaja te ena sama velika praznina, tu pa tam kakšna samotna hiša ali bencinska črpalka, mest ali vasi pa nikjer. Prometni znaki te opozarjajo na imena, ki jih s težavo zaslediš na zemljevidu in ki na oko predstavljajo nekaj razpršenih hiš, brez jamstva, da so zares naseljene. Potem, ko si se v parku Zion spustil z visoke planote zelo nizko, se zdaj zopet naglo dvigaš. Za seboj si pustil obljudeno dolino, pa tudi obdelano zemljo. O naravnih lepotah tu ne moreš govoriti. Celo, ko se dvigneš na najvišjo točko in se skoraj obvezno, po slabih dveh urah vožnje ustaviš ob oznaki, ki te opozarja na razgledni stolp, ti razgled ne pokaže prav nič zanimivega: samo grmičevje daleč naokoli, do koder ti sega pogled. Zraven še običajni Indijanci, ki zaspano prodajajo svoj nakit, pa stranišča, ki so tu res umazana. Saj, dežurna čistilka bi se morala sem pripeljati iz najmanj 100 kilometrov oddaljenega kraja, kar se verjetno dogaja poredkoma. Edino zanimivost predstavlja tabla z dobrodošlico, ki tokrat poleg običajne dobrodošlice v angleščini, nemščini, francoščini in španščini vsebuje tudi pozdrav v dveh indijanskih jezikih, ki jih seveda ne razumem in kjer mi tudi zaspani Indijanec za mizo z nakitom nič ne pomaga, le skomigne z rameni in pokaže na šaro na mizici pred seboj. Ampak nisem njegov kupec in zato sem zanj nezanimiv, čeprav verjetno ve, za katera jezika gre. Tu še nismo na območju Navajov, ampak se vozimo po rezervatih manj poznanih indijanskih narodov. Kakorkoli že. Lepo, da najdeš kak napis v domačih jezikih. Ko si prišel do te razgledne točke, si misliš, da si že prevozil dober del poti, kar je seveda velika utvara. Prevozil si komaj slabih 100 kilometrov, pred teboj jih je še 300. In razen v zadnjih nekaj desetih kilometrih, ko se bližaš Flagstaffu, si na cesti praktično sam. Tu pa tam kak avto, nekaj velikih ameriških tovornjakov, vse te spominja na Spielbergov film Duel in nič kaj prijetno ni. Cesta se spušča in dviga, mestoma se grmičevje umika gozdu, velikemu smrekovemu gozdu, kjer so še vidni znaki gozdnih požarov in nekako utesnjeno se počutiš, kajti res ne veš, kaj bi lahko počel, kam bi se zatekel, če bi se znašel sredi plamenov. Potem pripelješ iz gozda in spustiš se v puščavo, po kateri voziš desetine kilometrov po ravni cesti, brez enega samega ovinka, brez najmanjše sence, brez bencinskih črpalk, brez počivališč. Le ob levi te na razdalji nekaj kilometrov ves čas spremlja gorska veriga, zopet rdeče skale, ki nekako zapira to veliko puščavo. In potem prideš do konca. Table te opozorijo na most, Navajo bridge, kjer je le urejeno parkirišče z manjšo okrepčevalnico, pred teboj pa dva mosta. Eden, na levi strani, je bil zgrajen leta 1929 in je prvič povezal oba bregova reke Colorado, ki teče globoko spodaj v kanjonu. Ta most, dolg je 250 metrov in visi 140 metrov nad gladino Colorada, še stoji, danes pa je namenjen samo pešcem. Vzporedno so leta 1995 zgradili drugega, po katerem se sedaj odvija promet. To je povezava med severom in jugom, edina pot med divjino in obljudenim delom Arizone, pa tudi edina povezava med Utahom in Arizono čez reko Colora- do. Tu se tudi začenja veliko območje Navajov, ki se razprostira proti vzhodu vse do znamenite Monument valley, največji indijanski rezervat v ZDA. In seveda te na koncu mosta sprejme tabla z dobrodošlico v Navajo nation. Pod mostovoma teče reka Colorado, ki se od tu spušča navzdol v Grand Canyon. Lepa, zelena, navidezno mirna, ampak znano je, da gre za optično prevaro. Spodaj vidim nekaj belih pik na gladini; gre za ladjice, kar veliko jih je: rafting po Coloradu. Ves Grand Canyon lahko prepluješ na ladji, ki je opremljena z vsem, na kateri tudi prespiš, kjer imaš zalogo hrane in pijače in vso potrebno opremo. Rafting traja približno teden dni, zagotovo pa mora biti to enkratna izkušnja. Le čas potrebuješ, jaz pa ga nimam. Škoda, to mora biti sanjsko doživetje. Tu, južno od Colorada, se začenja narava počasi spreminjati. Še nekaj desetin kilometrov in pokrajina je nekoliko bolj obljudena, potem prečkaš še enega pritokov Colorada in obvezno se ustaviš pred velikim poslopjem, kjer imajo Navaji trgovino, restavracijo in hotel. Radovedno vstopim in ugotovim, da sem v ogromni moderni trgovini, kjer prodajajo vsakovrstne indijanske tradicionalne iz- [ Welcome WJlIkominçn Bl^nvcnûç rn»Y-|-¿--. WfrMIIlfllhM Vvtí. .. rWi i-r .. ,-VWJ rtfgtrt llu -. I"*- riWdlkit. j d» btuu ■ T l^iJ1 k lii rvrry I "t r^v I ■Í-VI-.C Jhç í^wlr,- lUbib hdïoiiJ r^m V u:0i fitMft n: ijf.vj | ^ .rf-vKfc hlnonij^rtfi Lííll!É «M jf iVJKtl íur KaJtMb lH|LjirT|r JVIaik Tu-xuvari Kangeí delke. Pa ne gre za šaro, tu so izdelki razporejeni po posameznih indijanskih narodih, skrbno predstavljeni in prijazno osebje je na razpolago z dodatnimi razlagami. Odločim se za vazo v barvah Navajov, oči pa pustim na veliki preprogi, ki pa si jo, tudi zaradi cene, lahko samo ogledujem. Restavracija je čista in lepo urejena, postrežba odlična, hrana pa mešana: ameriška, mehiška in indijanska. Mala indijanska natakarica, ki po širini skoraj presega višino, mi prijazno razloži posamezne jedi in odločim se za navajo taco: mešanica mesa in zelenjave na omleti iz koruzne moke. Zelo okusna. Skratka, res prijeten postanek po dolgi in utrudljivi vožnji. Do Flagstaffa, izhodiščne točke za obisk Grand Canyona, imam še nekaj desetin kilometrov, ura ni pozna in zato zavijem s ceste. Sledim oznakam za Wupatki nacionalni spomenik. Gre za nekaj indijanskih naselbin, kjer so se v začetku 12. stoletja naselili Ana-sazi (predniki) po izbruhu bližnjega ognjenika. Takrat je Wupatki štel okoli 2.000 prebivalcev, kasneje pa je bilo naselje opuščeno. Sicer pa so arheologi ugotovili, da so tam živeli ljudje vse od leta 500. Zanimivo, čeprav še zdaleč ne dosega ravni parka Mesa verde, ki je edinstven. Tu vidiš le nekaj ruševin sredi prerije in pravzaprav ti valovanje visoke trave v popoldanski sapici vzbuja večjo pozornost kot same razvaline, saj spominja na branje romanov Karla Maya v mladostnih letih. Ob spominih na mlada leta pa se vsi malce raznežimo, mar ne? In za konec še vulkan, Sunset crater, koder te vodi cesta iz Wupat-kija proti Flagstaffu. Voziš med lavo, iz črne podlage pa se dvigajo drevesa; v skoraj 1.000 letih (vulkan je po zadnjih ugotovitvah bruhal okoli leta 1.085) se tukaj ni veliko spremenilo, pred seboj vidiš črn stožec, ki je na pobočju neporaščen, tipičen vulkan, kakršne prikazujejo razglednice po vsem svetu, ozemlje okoli njega pa je delno poraščeno. Cesta vodi med lavo, z ovinki se izogiba skalovju, marsikje pa podrast že prekriva nekdaj črno puščobo, dokaz, da je od izbruha minilo že skoraj tisočletje in da se narava sama počasi normalizira. Tu pa tam kakšna samotna hiša ali bencinska črpalka ■ -ft, Iz črne podlage se dvigajo drevesa Vv / RADIO IN TV SPORED Sreda, 1B. septembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano 23.25 Aktualno: Porta a porta Rai Due ^ Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Po- meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 7.00 Risanke 8.20 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto O Italia 1 La 7 16.15 Nan.: Ghost Whisperer i. J. Hewitt 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.20 Dnevnik 21.00 Nan: Una mamma imperfetta 21.10 Show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Film: London Boulevard ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agora Estate 10.20 Film: Spara forte, piu forte, non capisco 12.00 Dnevnik 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 15.45 Film: Expecting Mary 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.30 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? CJ Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 9.00 Nan: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: I giganti toc-cano il cielo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quo-tidiano 21.10 Nan.: The Mentalist 23.05 Nan.: The Closer Slovenija 3 6.35 23.40 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 Odbor za pravosodje, prenos 10.00 Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, prenos 12.30 15.30 Poročila 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip 16.35 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.50 18.50, 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 22.00 Globus 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi Koper 23.15 Film: La casa sul lago del tempo (rom., i. Sandra Bullock) 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal Pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Ship-puden 15.30 Nan.: Two Broke Girls 16.00 Nan.: How I met your mother 16.55 Nan.: Community 17.50 Nad.: Mike & Molly 18.15 Show: Si salvi chi puo 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 20.20 Champions League: Napoli - Borussia Dortmund 23.00 Champions League Speciale 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Me-ridiani 15.30 Pogovor z... 16.00 Biker explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 City folk 21.00 Folkest 2013 22.15 Artevi-sione 22.45 Le parole più belle 23.15 Nautilus Tv Primorka 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.30 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Med nami 21.00 Pod drobnogledom 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cor-dier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 6.00 Risanke in otr. serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Serija: Rožnati diamant 12.0517.55 Nad.: Divja v srcu 13.00 Nan.: Trafika 13.30 Nan.: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Predzakonske zdrahe (kom., ZDA, '07, i. J. Alba) 22.20 Nad.: Nepremagljivi dvo-jec 23.15 Nad.: Obdarjen Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Aspettando la Barcolana 2013 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 19.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in di-retta 18.00 Calcio.Puntozero 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 12.00 Dok. film: Otroci na čakanju 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Male sive celice 16.35 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila 17.20 Dok. serija: Village folk 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Potop 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.10 Odkrito (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobro jutro 12.45 0.05 Točka 14.10 To bo moj poklic 14.45 Evropski magazin 15.00 O živalih in ljudeh 15.25 Na vrtu 15.50 Mostovi - Hidak 16.20 Festival slovenskega filma, pon. 17.00 20.00 Košarka: EP 17.30 Četrtfinale, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.50 Košarka: EP, Slovenija - Francija, prenos 23.30 Bleščica, odd. o modi 6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.1012.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 10.00 17.05 Nan.: Puščica 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.45 Nan.: Šola za pare 14.15 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Črni vitez 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Kavboji in vesoljci 22.20 Film: Delta Force 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot srca; 12.15 E. Kalman - Kralj čardasa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti -3. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, HM Sreda, 18. septembra UMI Rai 2, ob 23.35 London Boulevard ZDA Velika Britanija 2010 Režija: William Monahan Igrajo: Keira Knightley, Collin Far-rell, Anna Friel in David Thewlis VREDNO OGLEDA Bivši kaznjenec Mitchel je po dolgih letih zapora prišel do zaključka, da se življenje na nasprotni strani zakona enostavno ne izplača. Pomoč mu ponudi stari znanec Billy, ki še vedno ni spremenil navad in še vedno opravlja umazana dela za lokalnega mafijskega botra Ganta, ki pa bi Mitchela rad videl v svoji ekipi. Ponudi mu pomembno mesto v njegovem hitro rastočem »podjetju,« a ga ta zavrne in raje izbere službo telesnega čuvaja. Varoval bo zvezdniško igralko Charlotte. A kaj kmalu se Mitchel znajde sredi umora, kjer ni več poti nazaj... William Monahan se v tem delu prvič preizkuša kot režiser. V vlogi scenarista je že prejel oskarja za Scorsesejev The Departed. 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 Spassiunatamente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetem-po. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priim-kova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Ce-derama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Re-priza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 18. septembra 2013 VREME, AVTOMOBILI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 C Nad severno Italijo dotekajo severozahodni višinski tokovi, ki so sorazmerno stabilni. Med sredo in četrtkom bodo vzhodne Alpe oplazile šibke vremenske fronte, ki pa bodo imele le obroben učinek nad našo deželo. V_A Na celotnem deželnem območju bo v glavnem prevladovalo spremenljivo vreme. V hribovitem svetu ni povsem izključen krajeven in kratkotrajen dež. Na obali bo pihal južni do jugozahodni veter zmerne jakosti. Delno jasno bo z zmerno oblačnostjo, v hribovitem svetu zahodne Slovenije tudi pretežno oblačno. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. V četrtek zjutraj bodo na vzhodnem pasu možne plohe ali kakšna nevihta, nato izboljšanje z zmerno oblačnim nebom. V četrtek bo sprva oblačno, ponekod bo prehodno deževalo. Čez dan se bo zjasnilo. V petek bo povečini jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. ¡2 Sonce vzide ob 6.47 in zatone g ob 19.10 Dolžina dneva 12.23 Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 5.29 1977 - Zelo hladno vreme .¿no s padavinami, meja sneženja se je čez dan z ponekod spustila pod 1000 m. Ob 2. uri o popoldne je bilo v Novi vasi na Blokah le 1,2 < °C, v Postojni 3,0 °C, v Čepovanu 4,3 °C, v Ljubljani 6,2 °C in v Novem mestu 6,4 °C. Danes: ob 4.11 najnižje -66 cm, ob 10.45 najvišje 61 cm, ob 16.52 najnižje -47 cm, Q ob 22.39 najvišje 45 cm. S Jutri: ob 4.38 najnižje -60 cm, ob 11.10 najvišje 62 cm, ob 17.24 najnižje -49 cm, ob 23.14 najvišje 38 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. 500 m ..........20 1000 m ..........13 1500 m............8 2000 m ...........6 2500 m............4 2864 m............1 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 5 in v gorah 5,5. Zoper avtocestno hipnozo Ste kdaj slišali za avtocestno hipnozo? Pri nas sicer ni tako znana, saj so pri nas avtoceste relativno kratke in vijugaste, a v ZDA je ta problem povzročil 400 tisoč poškodb in 3000 smrti. Inženirji podjetij Hyundai in Kia so se zato združili z akademiki Univerze v Michiganu, skupaj pa izvajajo študijo, s katero raziskujejo aktivnost možganov med vožnjo, da bi ugotovili točno tisti trenutek, ko voznik zdrsne v avtocestno hipnozo. Na ta način bodo lahko pričeli v avtomobile vgrajevati opozorilne sisteme, ki bodo preprečili vozniku, da bi zapadel v hipnozo monotone vožnje po dolgih avtocestah z malo ovinkov in še manj prometa. Podobne rešitve v svoje avtomobile že uvaja Mercedes-Benz. Sistem se imenuje Attention Assist (pomočnik pri pozornosti), ki sledi različnim parametrom vozila, preko katerih lahko ugotovi, kdaj je voznik izgubil fokus. Beemvejevci so se srečali na Bledu Med 29. avgustom in 1. septembrom 2013 so se na Bledu zbrali člani BMW klubov Evrope, ki združujejo lastnike avtomobilov, motornih koles in starodobnikov znamke BMW. Udeleženci so lahko pobliže spoznali lepote Slovenije na panoramski vožnji, na sporedu je bil tudi sprošče piknik. V petek in soboto so sledile nove panoramske vožnje ter tekmovanje za najbolj urejeno vozilo, srečanje pa se je zaključilo z druženjem in gala večerjo. Začetek BMW klubov sega v 70. leta, ko so prve klube ustanovili v Nemčiji. Danes je v več kot 30 evropskih državah v številnih klubih že preko 50.000 ljubiteljev vozil BMW. Meeting 2013 je potekal v partnerstvu z BMW Moto Klubom Slovenija, ki je bil ustanovljen leta 1997. Ustanovili so ga ljubitelji in lastniki motornih koles BMW. mitsubishi - Novi cestni terenec lahko zadovolji tudi tiste, ki asfalta ne marajo Outlander - terenec za brezpotja Na prvem mestu udobje - Elektronsko nadziran štirikolesni pogon in šeststopenjski ročni menjalnik Da ima japonski Mitsubishi velike izkušnje z izdelovanjem terencev, ni nobenega dvoma. Resni terenci, kot je n.pr. njihov pajero, so sicer vedno manj priljubljeni, zato pa gredo bolje v denar tako imenovani cestni terenci, prav taki kot je Mitsubishijev outlander. Pri njem so na prvo mesto postavili udobje in to opazimo že prvič, ko zapeljemo z asfalta na makadam. Notranjost je v Mitsubishijevem slogu. Voznikov delovni prostor je kompakten in praktičen, vsa stikala in vsi gumbi so blizu voznikovih rok. Sedeži so udobni in se še kar dobro oprijemajo voznikovega telesa. Kot pri vseh sedemsedežnikih je prtljažnika bolj malo: če hočemo na daljše potovanje in imamo s seboj nekaj prtljage, je bolje, da nas je v avtu le pet. Prostornost druge vrste je v primerjavi s prejšnjim modelom povečana, dostop do tretje vrste sedežev, ki niso le zasilna rešitev, je mnogo udobnejši. Čeprav cestni terenci s pravimi terenskimi voznimi lastnostmi nimajo veliko skupnega, pa outlander lahko zadovolji tudi zahtevnejše voznike. To gre pripisati predvsem njegovemu tri-stopenjskemu elektronsko nadziranemu štirikolesnemu pogonu, ki omogoča vožnjo le s prednjim pogonom ali samodejnim štirikolesnim ali pa v terenskem programu vožnjo s togo povezavo prednje in zadnje osi pri majhnih hitrostih - torej tudi na zahtevnejših brezpotjih. Naš outlander je imel 2,3-litrski dizelski štirivaljnik s 150KM moči in 380Nm navora, ki je v primeqavi z 2,2-litrskim motorjem predhodnika izgubil nekaj kilovatov moči, a pridobil na prožnosti in uglajenosti. Menjalnik je ročni štiristopenjski. nemčija - Okoljevarstveniki Mercedes Benz naj bi objavljal neresnične podatke o emisijah CO2 Pri nemški okoljevarstveni organizaciji Deutsche Umwelthilfe so zelo glasno reagirali na zadnjo reklamno kampanjo znamke Mercedes-Benz, v kateri se znamka iz Stutt-garta hvali z neverjetnim »varčevalnim in okoljevarstve-nim potencialom« njihovega velikega paradnega konja. Marketinška akcija oglaševanja novega razreda S, ki so jo v Stuttgartu pred nedavnim, naj bi potencialnim kupcem prikazovala napačne podatke o porabi goriva ter o CO2 emisijah, ki nastajajo ob vožnji nekaterih različic razreda S, ker je znamka iz Stuttgarta po mnenju nemške okoljevarstvene organizacije priredila podatke v svojo korist. Tako naj bi vse različice te prestižne limuzine ob vožnji ustvarile največ 213 (odnosno 225) gramov CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer, zato so Nemci lahko vse različice uvrstili v najboljše energijske razrede (od D do A), čeprav so ob tem zamolčali, da najbolj zmogljivi različici (S 63 AMG in S 63 AMG 4Matic lang) sodita kvečjemu v razreda E in F, ker bosta ob vožnji ustvarili najmanj 237 (242) gramov CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer. Pripravil Ivan Fischer Audi ostaja najbolj priljubljen delodajalec Audi ostaja najbolj priljubljen delodajalec pri bodočih inženirjih in ekonomistih. Iz aktualne študije inštituta Universum izhaja, da si vsak četrti nemški inženir in skoraj vsak peti ekonomist svojo kariero želita začeti pri Audiju. »Naši privlačni delovni pogoji in odlične možnosti za razvoj tako v Nemčiji kot v naših tovarnah drugod po svetu privlačijo bodoče strokovnjake in vodstvene kadre," je povedal Thomas Sigi, direktor kadrovske službe in delavski direktor v družbi AUDI AG. Športni golf R ima kar 300 KM Volkswagnovi inženirji so pod sprednji pokrov stlačili dvolitrski turbo bencinski motor s 300 KM, ki razvija 380 Nm navora že pri 1800 vrtljajih. Pogon so speljali na vsa štiri kolesa, medtem ko za prenos moči skrbi 6-stopenjski ročni ali DSG menjalnik. Vsa ta moč bo dovolj, da golf R od 0 do 100 km/h pospeši v 5,3 sekunde oziroma v 4,9 sekunde z DSG menjalnikom. Najvišja hitrost bo elektronsko omejena na 250 km/h, a bi se brez te lahko približal številki 280. Opremljen je še s popolnoma novim izpušnim sistemom, 18-palčni-mi platišči, novimi aerodinamičnimi dodatki, kse-nonskimi žarometi in LED lučmi na zadku, karoserijo pa so k tlom približali za 20 mm. Cena še ni uradno znana, a slišati je, da ta ne bo nižja od 40 tisočakov.