PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 244 (13.777)
Trst, sobota, 27. oktobra 1990
Nevarnost vladne krize še grozi
Cossiga vabi vse stranke k prenovi
RIM — Odločitve, za katere se je v četrtek opredelilo tajništvo PSI, je mogoče tolmačiti samo na en način, in sicer da bo »dokončni obračun januarja«. Vladno krizo, za katero je kazalo, da jo bo povzročila zamenjava na vrhu tajne službe, bo mogoče nadzorovati do konca evropskega mandata Italije, šele na to bo napočil čas »obračuna« ali zadnjega spopada, kot temu pravijo v socialističnem tajništvu. Izraz »zadnji spopad« podtajniku vlade Martelliju, ki je sicer glavni protagonist v besednem dvoboju z Andreottijem, ni všeč. »Nismo na Divjem zahodu,« je ugotavljal, hkrati pa je priznal, da obstajajo vidni dokazi o nelagodnosti, ki vlada v koaliciji. Socialisti so zahtevali skupno odločanje o zamenjavi generala Martinija in socialdemokrati so to zahtevo podprli z utemeljitvijo, da je Andreotti s samovoljnim postopanjem kršil pravila, je še včeraj objasnjeval podpredsednik vlade.
Medtem ko je težnjo Krščanske demokracije, da se izogne skupnemu odločanju, negativno ocenil tudi podtajnik PSI Di Donato, ki je prepričan, da je prav to vzrok vladne nestabilnosti, je predstavnik demokr-ščanske levice Bodrati opozoril, da so prav izjave socialistov spremenile sedanjo vlado v nekaj začasnega. Paradoksalno pa je, da je prav ta začasna vlada toliko močnejša, ker nima alternative, kajti vloga opozicije je vedno manj pomembna. Če ne bi bilo tako, pojasnjuje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pismo slovenske in hrvaške vlade predsedniku Markoviču
Slovenija in Hrvaška zahtevata korenite spremembe v Armadi
Član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek poslal predsedstvu države pismeno zahtevo, da se takoj razpravlja o problemih v JLA
LJUBLJANA — Slovenska vlada je včeraj ob 18. uri nenadoma sklicala tiskovno konferenco, na kateri je uradni glasnik Podobnik sporočil, da sta včeraj slovenska in hrvaška vlada sprejeli na posebnih sejah skupno pismo, ki sta ga poslali predsedniku zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviču. Pismo se nanaša na nekatera pereča vprašanja JLA in se glasi:
»Na podlagi skupne razčlembe dosedanjega dogajanja, ki kaže na mogoči razvoj dogodkov na področju ljudske obrambe, Izvršni svet skupščine Republike Slovenije in Vlada Republike Hrvaške menita:
1.	da so področje ljudske obrambe, velik del vojaških vprašanj in vprašanje varnosti državljanov obeh republik problematika, ki terja posebno pozornost vseh, ki so odgovorni za urejanje teh zadev;
2.	da je proces depolitizacije v JLA prepočasen pa tudi ustavljen; smo priče v svetu in zgodovini enkratnega primera, ko neka politična stranka, v našem primeru Zveza komunistov Jugoslavije, obstaja samo še v oboroženih silah, in sicer kot vladajoča stranka;
3.	da ni v skladu s splošno smerjo demokratičnega razvoja, če JLA še vedno nastopa kot politični dejavnik, ki samostojno presoja skupno dogajanje v republikah, pri tem pa povrhu vsega uporablja še dvojna merila pri
zavzemanju stališč do posameznih pojavov; JLA se dejansko postavlja nad politične in državne organe ter nad interese v posameznih republikah; to najbolj potrjujejo zbori po posameznih vojašnicah, o tem bo postavljena vrsta delegatskih vprašanj v Skupščini Jugoslavije;
4.	da je treba vsa vojaška vprašanja reševati sočasno z ostalimi političnimi in drugimi družbenimi vprašanji, saj bo v nasprotnem primeru prišlo do velikega neujemanja med položajem in delovanjem v večini republik ter položajem in delovanjem v JLA; ta je še zmeraj deklarirana in priznana kot skupna oborožena sila, ki ne sme ogrožati demokratizacije nikjer v Jugoslaviji; vloga JLA mora biti skladna z demokratičnimi procesi, ne pa nasprotno.
V skladu z navedeno skupno oceno Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Vlada Republike Hrvaške predlagata, da Zvezni izvršni svet v dogovoru s Predsedstvom SFRJ organizira najprej političen, nato pa tudi strokoven pogovor o mogočih različicah reševanja vojaškega vprašanja in delovanja. Pogovarjati se je treba o ponujenih modelih (federacija oz. konfederacija) za izhod iz sedanje politične krize. Menimo, da ni vprašanj, o katerih ne bi bil mogoč dogovor. Predlagamo, da se ne sprejema nikakršen do-
končen sklep, dokler ne bodo izpeljane volitve v vseh jugoslovanskih republikah. Pogovor in dogovor pa je kljub temu potreben, in sicer najprej, da se posamezni problemi v vmesnem času na tem področju ne bi brez potrebe zaostrovali, potem pa tudi zaradi potrebe, da se čim prej izkristalizirajo mogoče variantne rešitve.«
Glasnik je nato povedal, da je pred dnevi poslal predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle drugo pismo Markoviču, v katerem predlaga zamrznitev sklepov slovenske skupščine o teritorialni obrambi in o nabornikih in o drugih problemih odnosov z JLA, če bi prišlo do normalnega razgovora z obrambnim ministrom Kadijevičem.
Slovensko predsedstvo intenzivno pripravlja vlogo ustavnemu sodišču Jugoslavije, ker je sklep zveznega predsedstva o prenosu poveljstva slovenske teritorialne obrambe na
5.	vojaško področje protiustaven.
Član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek pa je poslal predsedstvu SFRJ pismeno zahtevo, da takoj razpravlja o problemih JLA in da je pobudnik dvostranskih razgovorov z vsemi republikami. Ker so vprašanja najbolj sporna v odnosu na Slovenijo, naj predsednik Jovič organizira prvi tak razgovor v Sloveniji-
Na včerajšnjem srečanju z najvišjimi predstavniki Republike Slovenije
Predstavništvo Slovencev v Italiji predstavilo brez olepšanj paleto manjšinskih problemov
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Na predsedstvu republike Slovenije je bil včeraj razgovor z delegacijo Slovencev v italiji na najvišji možni ravni. S strani Republike Slovenije so prisostvovali vsi člani slovenskega Predsedstva: predsednik Milan Kučan, člani predsedstva Ivan Oman, Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec in Dušan Plut; podpredsednik slovenske vlade Matjaž j^alešič, minister za Slovence v tujini dr. Janez Du-lar, podpredsednik slovenske skupščine Vitodrag Pukl, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Sušmel in svetovalka predsedstva za zunanje zadeve Wa Zajc.
Razgovor je trajal obilne štiri ure, po protokolu ut po vnaprej določenih obveznostih predsednika, bi uioral trajati od 9. do 13., v resnici pa se je prekinil Za kosilo nekje po 14. uri. Že ta formalni podatek Priča o izredni intenzivnosti, poglobljenosti in inte-resu, ki so ga pokazali vsi udeleženci. Prikazana je da na odkrit način, brez olepšavanj, ali prikrivanj, Vsa paleta zapletenih zamejskih problemov, vendar Pa istočasno s konstruktivnim pristopom, v ozračju sodelovanja, da se problemi rešijo.
Predsednik Milan Kučan je v uvodu poudaril kontinuiteto teh sestankov slovenskega predsedstva z manjšinami, pa tudi novo kvaliteto, ko gre za poglobljene razgovore z vsebinskim pomenom. Ni se spremenilo osnovno izhodišče, ki pomeni skrb Slovenije za razvoj slovenskega naroda.
Senator Stojan Spetič (KP1) je podrobneje poročal o postopku in o težnjah sprejemanja globalnega zaščitnega zakona in o napovedi avdicij ožje senatne skupine. Senator je poudaril, da so Slovenci za časten kompromis, ki pa mora pomeniti prenehanje z izsiljevanji s preštevanjem, prevračanjem ključnih odločitev, kot je na primer teritorij, kjer naj bi veljal zakon, na druge organe in upoštevanje celovitosti manjšine.
Ivo Jevnikar (Slovenska skupnost) je poudaril pomen ideje enotnega slovenskega prostora, priznanje za že dosedaj doseženo, vendar pa tudi zahtevo, da je treba prenehati z vnaprejšnjimi ideološkimi predznaki. Poudaril je pomen nove slovenske ustave, glede globalnega zaščitnega zakona pa je mnenja, da čas ne dela za Slovence in da je sedanji osnutek slab in nesprejemljiv brez ustreznih popravkov.
Giorgio Bancich je za Slovence videmske pokrajine ugotovil, da je bila Benečija najbolj zapostav-
ljen del slovenskega prostora, da pa se sedaj stvari premikajo tudi zaradi novega odnosa Krščanske demokracije. Prav zato pa je osnovni problem v uradnem priznanju manjšine.
Ivan Fischer (PSI) je obravnaval politične spremembe v Sloveniji in v Italiji, kar se vse odraža na zamejstvo. Sedaj je najbolj nevaren imobilizem, češ nič se ni posebnega zgodilo, kot da lahko stvari ostanejo, kot so. S tem pa bi se drastično poslabšale in bi lahko bil celo ogrožen obstoj ustanov in delovanje manjšine. Glede širšega predstavništva se je zavzel za razširitev slednjega na zelene in predstavnike KD, vendar je treba v bilateralnih razgovorih odnose urediti v skladu z novim razmerjem sil in političnim položajem. Slovenski socialisti so od zu-nanjega ministra De Michelisa in po strankarski poti že zahtevali izboljšanje globalnega zakona pri ključnih spornih točkah.
Klavdij Palčič (SKGZ) je govoril o protislovju v zamejskem prostoru, ko novosti in lepe besede, ne dajejo rezultate. Do izraza prihaja šibkost Jugoslavije. Glede notranjih odnosov v manjšini pa je mnenja, da je pluralnost v SKGZ že ustvarjena, strankarstvo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vlada podpira predlog ENI za rešitev Enimonta
RIM Minister za državno udeležbo Franco Piga, ki je še do včeraj skušal poravnati spore med družbo Eni in Gardinijevim Mon-tedisonom, je včeraj prvič nastopil proti Gardiniju. Minister, ki je za torek sklical parlamentarno avdicijo o tem vprašanju, je namreč izjavil, da predlog Eni za odkup 40 odstotkov delnic družbe Eni-mont, nudi zasebnemu partnerju dovolj jamstev in da je Gardinijev odklon neosnovan. »Predlog Eni,« je dejal, »vsebuje take klavzule, ki omogočajo popolno spoštovanje odredbe Medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje. Eni bo torej prejela vsa potrebna .navodila, da bo lahko zaščitila interese državne udeležbe v Eni-mont.«
Danes se bo sestal upravni svet Enimont (ki ga Gardini nadzoruje za 51 odstotkov), napoveduje pa se ostra bitka, ki bi se lahko zana-daljevala tudi pred sodstvom.
V Sloveniji bencin cenejši
c LJUBLJANA — Zaradi znižanja ? n nafte na svetovnem trgu je vezni izvršni svet v četrtek zni-al rafinerijske cene naftnih derivatov in bencina. V Sloveniji, kjer r- a®° zdaj višje cene naftnih de-ce-t °v zaradi večjega deleža za bo6'.ta ukrep ZIS pomeni, da se tn Zn*^a osnova za obračun ces-®9a prispevka v ceni derivatov. aradi znižanja omenjene dav-D.|, 0®nove' bodo od danes na čr-ber, • V sloveniji prodajali super
heocm -P° 10,30 dinaria za liter, aa°svinčen bencin pa
Prav	bencin pa po 10,20
ni k toLLo pa bo stal tudi navad-
Po asnCLn' Plinsko olie D-2 pa bo hi °'5U dlnarja, je sporočil tiskov-sun«*edstavl,ik ^vršnega sveta uPščrne Republike Slovenije.
(dd)
Notranji minister Vincenzo Scotti je prvič sklical Vsedržavni odbor za javno varnost in red
V boju proti mafiji so potrebni ostrejši ukrepi
Izredni .komisar Sica In načelnik policije Parisi na sinočnjem sestanku Vsedržavnega odbora za javno varnost	(Telefoto AP)
RIM Vsedržavni svet za javno varnost in red, ki se je sinoči sestal v Rimu, ni zadovoljen z nedavnimi ukrepi vlade za boj proti mafiji. Vsaj tako j e vsaj mogoče sklepati iz seznama ukrepov, ki ga je sinoči oblikoval novopečen minister za notranje zadeve Vincenzo Scotti in ki napovedujejo resnično zaostrovanje boja proti kriminalu na vseh področjih, tudi znotraj krajevnih uprav in državnih ustanov. Na sestanku so bili prisotni najvišji predstavniki organov javnega reda in ustanov, ki delujejo na tem področju, med drugimi načelnik policije Parisi, poveljnika karabinjerjev Viesti in finančne straže Ramponi, izredni komisar za boj proti mafiji Sica, šefa Sismi in Sisde Martini in Malpica.
Med predlogi, ki jih bo Scotti orisal vladi že na prihodnji seji ministrskega sveta, je sprememba zapornih pravil-
nikov, ustanovitev koordiniranih preiskovalnih služb, pri katerih bi sodelovali vsi organi javnega reda, zaostritev sankcij za nekatere prekrške, ki bi jih zakrivile nadzorovane osebe, uvedba pravil za večjo »glasnost« javnih uprav, strožje kazni za kriminalce, ki izkoriščajo mladoletne ter strožje kazni za prekrške v zvezi s posestjo in uporabo orožja.
Udeleženci sestanka so namreč ugotavljali, da sta število zločinov in razvejanost mafijskih dejavnosti v Italiji vse večja, pa čeprav so organi javnega reda vse bolj učinkoviti in pozorni. Da bi bilo njihovo delo še učinkovitejše, pa je po mnenju Odbora treba delno spremeniti nekatera poglavja novega kazenskega postopnika in policiji omogočiti, da se prosteje poslužuje svojih tako informatorjev kot nadzorstva telefonskih pogovorov.
Šamirjeva komisija zaključila preiskavo
o »črnem ponedeljku«
Izraelska resnica o pokolu: policija reagirala na izziv
JERUZALEM — Izrael ima »svojo« resnico o krvavih dogodkih, ki so 8. oktobra v Jeruzalemu, na ploščadi pred mošejo, zahtevali smrt 22 Palestincev. Posebna preiskovalna komisija, ki jo je imenovala Šamirjeva vlada, je namreč včeraj predsedniku in ostalim članom vlade izročila poročilo o vzrokih, ki so botrovali »črnemu ponedeljku«.
Kot je bilo sicer pričakovati, zaključki preiskave niso v bistvu različni od utemeljitev, ki jih glede pokola Palestincev daje sama izraelska vlada. Vojaki so res streljali na palestinsko množico, a le potem, ko je ta s kamenjem, železnimi verigami in palicami napadla vojake. V poročilu komisije, ki jo je vodil bivši načelnik izraelske tajne službe Mosad, Zvi Zamir, je sicer med vrsticami izrečena »delna« krivda izraelskih vojakov, ki niso predčasno preprečili neredov, čeravno so bili o tej nevarnosti obveščeni od same Šamirjeve tajne policije.
Medtem ko je večina vojakov uporabljala gumaste naboje, piše v poročilu, so nekateri proti arabski množici
streljali s pravimi naboji, kar je povzročilo smrt 22 Palestincev.
Tričlanska komisija je v svojem poročilu izrazila kritiko šefu policije Vaakovu Ternerju in nekaterim oficirjem, ni pa zahtevala njihovega odstopa, v kolikor ni to v njeni pristojnosti. O tem naj bi se izrekla izraelska vlada, potem ko bo preučila vse okoliščine, ki jih vsebuje Zamirjevo poročilo.
Preiskava izraelske vladne komisije, v bistvu, potrjuje teze, ki jih je Tel Aviv že od vsega začetka poudarjal in ki so v nasprotju z resolucijo, ki jo soglasno sprejel Varnostni svet OZN. In prav OZN je v prvi vrsti namenjena vsebina te preiskave, ki hoče dokazati, da je do pokola prišlo predvsem zaradi provokacije palestinskega prebivalstva.
Po objavi zaključkov preiskave je Feisal Huseini, lider Palestincev na zasedenih ozemljih, dokaj ostro kritiziral izraelske obrazložitve o pokolu, ki so popolnoma izkrivile stvarnost dogodkov in pričajo o pristranskosti preiskovalne komisije.
Prvi neposredni pogovori med Jugoslavijo in Albanijo
Moskva poslala v Moldavijo vojaške enote
MOSKVA — Medetnična napetost v Moldaviji je zahtevala takojšen ukrep Moskve, ki je v južni predel te najmanjše sovjetske republike poslala več vojaških enot, da bi preprečile morebitno prelivanje krvi med manjšino turške narodnosti in moldavsko romunsko večino. Razlog za medetnična trenja je treba iskati v odločitvi turške manjšine, da okliče samostojno republiko s sedežem v Komratu. Tu naj bi v teh dneh oklicali volitve, da bi imenovali svoje predstavništvo v avtonomnem vrhovnem sovjetu.
Ta odločitev je sprožila reakcijo večine, ki je od moldavskega parlamenta zahtevala, da okliče izredno stanje in prepreči vsakovrstne avtonomistične težnje.
TIRANA — V prvih pogovorih na visoki ravni v zadnjih štiridesetih letih sta se Jugoslavija in Albanija včeraj sporazumeli, da poleg razlik, ki ju delita, v duhu novega časa in procesov v Evropi obstaja potreba in možnost za nadaljnji razvoj dveh sosednjih držav.
Do tega zaključka so prišli po triurnem pogovoru, ki ga je imel v Tirani zvezni sekretar za zunanje zadeve Bu-dimir Lončar s predsednikom Albanije Ramizom Alio. Do srečanja je prišlo na pobudo voditelja albanske države.
Po srečanju so novinarje obvestili, da je šlo za odkrit dialog s polemičnimi toni.
Največ pozornosti so posvetili ju-goslovansko-albanskim odnosom ter tudi notranjemu razvoju v teh dveh državah glede na spremembe v Evropi in po svetu.
Sogovornika sta se sporazumela, da so jugoslovansko-albanski odnosi pomembni za obe državi. V preteklosti je bilo v teh odnosih tudi precej svetlih tenutkov, kot je bilo obdobje odpora proti fašistični okupaciji, bilo pa je tudi resnih zastojev, težav in razhajanj.
Ugotovili so, da se je predvsem treba obrniti v prihodnost ter zaključili,
da mednarodna gibanja, posebno v Evropi, prispevajo k boljšim odnosom vseh, tako tudi obeh sosednjih držav, vendar ju obvezujejo, da s konkretnimi akcijami utrdijo zaupanje in stabilnost splošnih demokratičnih in rein-tegracijskih procesov.
Na kritične pripombe Ramiza Alie o položaju albanske narodnosti v Jugos,-laviji je Lončar odgovoril tako, da je orisal demokratične procese v Jugoslaviji, ki prispevajo k napredku vseh narodov in narodnosti, vključno tudi albanske, saj je končni cilj teh demokratičnih procesov ustanovitev pravne države, v kateri bodo imeli osrednjo vlogo prebivalci, v enakopravnosti narodov in v zaščiti kolektivnih in idivi-dualnih pravic manjšin.
V pogovoru je Ramiz Alia večkrat poudaril, da se ne želi vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije, kot tudi ne Kosova, ter da je Kosovo notranje vprašanje Jugoslavije. Lončar je odgovoril, da je to sicer v principu logično, vendar je v nasprotju s tem, kar je albanski predsednik o Jugoslaviji govoril z govorniškega odra Združenih narodov.
Budimir Lončar je sprožil vprašanje položaja jugoslovanskih manjšin v Albaniji. (dd)
• Manjšinski problemi brez olepšanj
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pa je lahko negativen pojav, ker hoče vse oblikovati po svojem kopitu in lahko prevladajo strankarski interesi na škodo zamejske stvarnosti.
Glede matične domovine se je, zavzel za državniški odnos, ki bo strmel k ohranjanju slovenstva. SKGZ je že izvedla pluralnost v okviru svojega Organiziranja, odprta je za vse Slovence in vse poziva k sodelovanju. Sestala se je s Svetom slovenskih organizacij z namenom, da se ohrani vse ono, kar je bilo ustvarjenega in da to še obogatimo.
Salvatore Venosi je nato orisal probleme Kanalske doline, Marko Marinčič zanimivo specifiko goriške pokrajine in Pavel Petričič razvoj dosežen v videmski pokrajini.
Miloš Budin (KPI) je ponovno razvil razpravo o perečih političnih problemih, ki so po njegovem mnenju obremenjeni s strankarskim pristopom. V tej zvezi je polemiziral z izjavo ministra Dularja o priviligiranem odnosu do Slovenske skupnosti. Glede političnega razmerja sil pa je mnenja, da mora slovensko zastopstvo temeljiti predvsem na moralni avtoriteti pa tudi na demokratični moči in večina Slovencev voli za KPI, to pa je odraz zgodovine in tudi sedanjega odnosa do slovenskih vprašanj.
Marjan Terpin (Slovenska skupnost) je navedel nekatere primere neenakopravnega odnosa in privilegijev SKGZ. Slovenska skupnost je imela do matične domovine vedno poštene, iskrene odnose, problem pa je bil v sistemu, ki se je spremenil.
Za Svet slovenskih organizacij je najprej Marija Ferletič ugotovila, da bi morali »sedaj zapeti pesem pomladi« ne pa žalostinke. Bremeni nas globalna zaščita, ki se je pretvorila v breme imobilnosti, toda s spremembami v Sloveniji se je spremenil tudi odnos vladne in politične stvarnosti do Slovencev. V svetu temelji delovanje na povsem prostovoljnem delu, tudi zato ne more pristajati na formulo »odprtosti«, češ »vi pridite k meni«, potem pa se dela razlika v dejanjih.
Nato pa je Marij Maver ugotovil, da so bili dolgo potisnjeni ob stran, zelo važen je projekt enotnega slovenskega prostora, politično pa ima Slovenska skupnost posebno mesto zaradi značaja slovenske stranke, ideološka vizija pa škoduje narodnostni zaščiti.
S tem se je zaključil prvi krog razgovorov in so v razpravo posegli vidni slovenski predstavniki.
Ciril Zlobec je ugotovil, da je realnost doma v Sloveniji in v zamejstvu strankarska razčlenjenost, važno pa je, da ne pridejo v nasprotje temeljni interesi strank s temeljnimi interesi slovenstva. Nujno je prestrukturiranje, toda z modro postopnostjo. Podpredsednik Matjaž Malešič se je zahvalil za informacije in zagotovil uravnovešen pristop vlade, ki ima sedaj več možnosti posredovanja in to tudi po
strankarskih linijah. Zagotovil je pomoč in posebno pozornost zamejskim problemom v novi ustavi. O zgodovinskih posebnostih in nekaterih mednarodnih vidikih je zavzeto spregovoril Matjaž Kmecl.
Minister Janez Dular je poudaril kontinuiteto v odnosu in v delu vlade do Slovencev v Italiji, seveda pa so nujne spremembe: pluralizem in up-ravnovešenje, ki mora biti politično in geografsko. Vlada je dokazala večjo prožnost, kar odraža dobre človeške odnose v manjšini za nujno oblikovanje avtoritetnega predstavništva. Toda sedaj je časovna stiska tako v odnosu na italijanske oblasti, kot na Slovenijo.
Glede njegove ocene odnosa do strank in do SSK, je minister dejal, da so bila njegova stališča v intervjuju v Primorskem dnevniku korektno objavljena, zato je samo še dejal, da seveda še zdaleka ne merijo stopnje slovenstva med pripadniki raznih strank.
V	zaključku tega uradnega dela je predsednik Milan Kučan ugotovil, da so se ustvarila povsem enotna stališča glede odnosa do italijanskih oblasti in predvsem odnosa do vladnega zakonskega osnutka. Zelo sorodna so tudi stališča v odnosu do Slovenije, precej pa je razlik v odnosih med manjšino samo glede njenega zastopstva in sodelovanja.
Slovenski predsednik je poudaril, da Slovenija ne bo reševala problemov notranjih odnosov, razen z željo, da bi našli rešitev, ki bi bila v prid položaju Slovencev, ki jih razumejo kot celoto in kot subjekt.
V	odnosu Slovenske skupnosti in podpori tej stranki je treba upoštevati vse vidike in je treba ujeti ravnotežje. Slovenija pa mora izkoristiti vse svoje zveze z različnimi strankami, da se problemi rešujejo. Materialna pomoč Slovenije mora biti taka, da ne bo ogroženo nič od tega, kar je bilo ustvarjeno. V Beneško Slovenijo so zlasti po potresu šla relativno velika sredstva, ustvarjeno je bilo mnogo in to je treba ohraniti in obogatiti. Zaključek predsednika je nato izzvenel kot poziv k razumu in modrosti, da se odprta vprašanja rešujejo v interesu slovenske skupnosti, da pa jih Slovenija z nepremišljenimi potezami ne bi šibila, ali jim škodovala.
V	nadaljevanju se je še razvila v nekoliko ostrejšem tonu nevezana razprava o razdelitvi sil, o pluralizmu, nekatere razlage in razprave o zgodovini in podobnem. Celotno zasedanje pa je izzvenelo kot napor za konstruktivno reševanje problemov, iskanje skupnih točk, ugotavljanje razlik in sorodnih pogledov, ki jih ni malo in ki nudijo osnovo za ustvarjanje skupnega predstavništva, za bolj učinkovito reševanje stvari v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Večina navzočih je izrazila zadovoljstvo z naporno, obsežno, poglobljeno, toda plodno razpravo.
Ameriški zakon o podpori buri beograjsko zunanje ministrstvo
BEOGRAD — Sprejem dopolnila k zakonu o pomoči tujini, ki diskriminira enega izmed sestavnih delov Jugoslavije, konkretno SR Srbijo, bi bil popolnoma nesprejemljiv, so poudarili v sporočilu jugoslovanskega zunanjega ministrstva ob odločitvi ameriškega senata. Gre za dopolnilo o dajanju posojil in druge finančne podpore samo tistim jugoslovanskim republikam, v katerih so že imeli demokratične volitve in kjer ne kršijo človekovih pravic. O tem spornem dopolnilu oziroma o zakonu o pomoči tujini te dni razpravlja konferenca predstavnikov senata in predstavniškega doma.
Po mnenju jugoslovanskega ministrstva odločitev ameriškega senata ni v skladu s splošno veljavnimi načeli v mednarodnih odnosih. Dokončno sprejetje tega dopolnila bi pomenilo tudi neposredni pritisk na Jugoslavijo v trenutku, ko so pred vrati najbolj pomembne notranjepolitične odločitve v procesu demokratizacije in reform, predvsem pa večstrankarske volitve.
Očitno ne gre samo za pritisk ameriškega senata na Srbijo ampak na vso Jugoslavijo. Ostaja upanje, da spornega dopolnila na konferenci predstavnikov senata in predstavniškega doma ne bodo sprejeli. Jugoslovansko zunanje ministrstvom poudarja, da bi dokončno sprejetje kontroverznega dopolnila pomenilo »ameriško razvrščanje« v tistem, kar v kongresu označujejo kot etnične spopade na Kosovu. Kot je znano, je kongres zavrnil resolucijo o človekovih pravicah na Kosovu. Tako je visoki predstavniški dom ZDA dal vedeti, da se ne želi vmešavati v te spore in s tem tudi v razplet jugoslovanskih problemov. To je zelo odločno stališče ameriškega State Departmenta.
State Department si prizadeva, da bi bile razprave o demokratizaciji in reformah v Jugoslaviji, ki potekajo v predstavniškem domu, objektivne in da bi prikazovale resnično zapletenost problemov, s katerimi se srečuje Jugoslavija ir> ki se posebno ostro kažejo na Kosovu.
Ameriška .vlada je poslala predsedniku senatnega odbora za dodeljevanje sredstev Robertu Byrdu pismo, da se ne strinja s spornim dopolnilom. V pismu so poudarili, da je to dopolnilo uperjeno predvsem proti Srbiji in hkrati ocenjujejo, da bi vplivalo bolj negativno kot pozitivno na položaj na Kosovu, (dd)
• Cossiga v Londonu vabi k prenovi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Bodrato, bi spor med Andreottijem in Martellijem povzročil veliko večje konflikte. Iz političnega vidika je torej sedanja vlada trdna in bo taka ostala vsaj dokler večina ne bo našla drugačne koalicijske rešitve, je še analiziral lider demokrščanske levice.
Kriz v posameznih strankah pa niso obravnavali samo socialisti in demokristjani, temveč tudi Occhetto, ki je prepričan, da je edina, ki bi morala ta čas doživljati krizo, Krščanska demokracija. Njegova trditev se skoraj ujema s trditvami, ki jih je včeraj izrekel predsednik Cossiga, ki se je v Veliki Britaniji srečal z italijanskimi zdomci. »Prenoviti bi se morale vse
politične sile, ne samo KPI, katere prenovi sledim z velikim zanimanjem in naklonjenostjo,« je dejal med sprejemom v Grosvenor House. »Zaradi te naklonjenosti me kritizirajo, a ne vem zakaj, saj sem edini predstavnik državne enotnosti in kot tak lahko samo pohvalim vse napore, ki težijo k utrditvi enotnosti. V letih hladne vojne je bil ta pojem omalovaževan, od stvarnosti ga je ločevala nevidna železna zavesa, ki pa je prav tako kot berlinski zid razdvajala vesti, posameznike in družine,« je naglasil predsednik, ki je izkoristil priložnost in ponovno udaril po deželnih ligah in njihovem razdiralnem učinku.
G. R.
CCTT0V1
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — PETLETNI
•	CCT se koristijo s 1. novembrom 1990 in zapadejo 1. novembra 1995.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 5. 1991.
•	Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke.
•	Obveznice se nudijo po 97,25% ceni in se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 29.
oktobra do 13.30.
•	CCT bodo dodeljeni po marginalnem
sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 2. novembra po ceni, ki jo bo določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 29. oktobra
Najvišji letni donos
Bruto	Neto
13,80%	12,04%
Jutri na Ljesah že 17. Senjam beneške piesmi
Pevski zbor Rečan z Ljes vabi vse na jutrišnjo prireditev
ČEDAD — Največji letošnji kulturni dogodek v Benečiji je prav gotovo Senjam beneške piesmi, ki bo jutri ob 14.30 v cerkvi v Ljesah, v občini Grmek. Bo velik kulturni praznik, saj se skozi slovensko pesem poveže slovenski živelj, ki živi v videmski pokrajini. Senjam bo lep tudi zaradi tega, ker bo na njem nastopilo veliko zborov, od katerih je tudi več takih, ki bodo prvič zapeli izven rodne vasi.
Kakšen pa bo program letošnjega Senjama, ki je že sedemnajsti po vrsti in ga organizira kot vsako leto kulturno društvo Rečan z Ljes. Predstavilo se bo kar trinajst pevskih zborov, od katerih bo vsak zapel po dve ali tudi po tri pesmi iz svojega repertoarja. Poleg tega bo vsaka skupina predstavila še po eno čisto novo nabožno pesem. Zbori bodo prišli iz Ukev, Rezije, Barda, Tipane, poleg seveda iz Nadiških dolin. Kot gost bo nastopil tudi pevski zbor iz bližnje Drežnice, kot potrditev kulturnih in jezikovnih vezi s sosednjo tolminsko skupnostjo. Prisotni bodo tudi številni gosti, med katerimi tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
V Lipici podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije
Milan Gravner z Oslavja in Anton Bole od Piščancev prejela priznanji Zadružne zveze Slovenije	(Foto M. Magajna)
LIPIČA — Na tradicionalni slovesnosti Zadružne zveze Slovenije, ki je bila včeraj v hotelu Maestoso v Lipici, so podelili letošnje diplome in priznanja dvainštiridesetim zaslužnim kmetovalcem in zadružnim delavcem iz vse Slovenije, med njimi pa tudi dvema našima priznanima zamejskima vinogradnikoma in dolgoletnima članoma in odbornikoma Kmečke zveze, Antonu Boletu od Piščancev pri Trstu in Milanu Gravnerju z Oslavja pri Gorici. Poleg okrog 200 zadružnikov od Prekmurja do Obale so se slovestnosti udeležili tudi predstavniki oblasti, med katerimi namestnik republiškega sekretariata Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Albin Debevec, predsednik in direktor ERSA iz Vidma Del Gobbo in Ton-zar, predstavnik Avstrijske zadružne zveze iz Gradca, predstavniki Kmečke zveze iz Trsta in Gorice Alfonz Guštin, Edi Buka-vec in Avgust Štekar ter drugi.
»Priznanja podeljujemo zato - je v svojem uvodnem nagovoru dejal med drugim predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. agr. Leo Frelih - ker smo trdno prepričani, da smo dosegli vse od leta 1970 do 1990 zavidljive rezultate. Teh se ne sramujemo kljub nekaterim kritičnim ocenam, ki so izrečene v zadnjem letu in so predvsem povezane z obdobjem, ko je država nasilno posegla v lastnino kmetov na Slovenskem. Ta obdobja niso za nikogarjspre-jemljiva, prav tako tudi ne obdobja likvidacije uspešnega poslovnega zadružništva v letu 1958 in odvzem skoraj celotnega zadružnega premoženja. Rezultati niso merljivi le s stalno rastjo proizvodnih, skupnih in tržnih količin hrane, temveč z vidnimi spremembami na kmetijah, na vaseh, na življenju kmečke družine, ki je sledila novim sodobnim razmeram. Modernizirali smo z lastnimi ukrepi vse kar je bilo v okviru kmetije in povsod tam,
kjer se je kmečka družina odločila za kmetovanje.«
Predsednik Leo Frelih je nato razgrnil nekatere osnovne smernice nadaljnega programa Zadružne zveze Slovenije v novih pogojih gospodarjenja in na koncu čestital nagrajencem.
Čestitke prejemnikom diplom in priznanj je v kratkem nagovoru, tudi v imenu zadržanega sekretariata za kmetijstvo dr. Ostreča izrekel namestnik sekretarja Debevc. Za njim je mag. Franci Avsec spregovoril o novem zakonskem osnutku o zadrugah in zadržništvu. Sledila je še predstavitev pravkar izšle knjige, prve take vrste in takega pomena na Sloven-
skem, v Jugoslaviji in verjetno še marsikje in sicer knjige »Suhe mesnine-narodna posebnost«, ki jo je napisal sežanski rojak agronomski in prehrambeni strokovnjak dr. Stanislav Renčelj. Knjigo sta poleg redsednika Založniškega podjetja Kmec-i glas, ki jo je izdalo, predstavila prof. dr. France Bučar iz vsebinskega in dr. Janez Bogataj iz narodno-etnografskega vidika. Sledila je še predstavitev možnosti izdelovanje mesnin na domu kot dopolnilne kmetijske dejavnosti, pri čemer so poleg avtorja knjige dr. Renčlja, sodelovali še slovenski, italijanski in avstrijski izvedenci.
Slovestnost je dopolnil kratek, a prijeten kulturni spored glasbenih, pevskih in recitacijskih točk. (j. k.)
Doslej jih je preživelo še petnajst
pismo uredništvu
Po petdesetih letih zbrane aretiranke iz prvega aretacijskega vala leta 1940
Otroke materam
TRST — V tem mesecu poteka petdeset let od zaključka prvega vala aretacij, ki se je začel že junija leta 1940 in ki jih je fašistična policija v Trstu sprožila proti narodno zavednim in protifašističnim aktivistom, ki so vse dotlej aktivno delovali v raznih organiziranih skupinah od štempihar-skih do dijaških, študentovskih in drugih. V ta aretacijski val, ki je sovpadel z vstopom fašistične Italije v vojno na strani nacistične Nemčije in sodil tudi v okvir priprav na napad na Jugoslavijo, je padla tudi skupina okrog 30 tržaških in dve goriški dekleti različ-nih slojev. Zaprte so bile pri Jezuitih, nekatere pa so pripeljali tudi iz zaporov na Reki. Po zasliševanjih so ene izpustili v januarju in februarju naslednjega leta in nekatere med njimi s Policijskim opominom. Izjema je bila lo Marija Urbančičeva, ki je prišla na drugi tržaški proces (Tomažičev) in bila obsojena na 8 let zapora. Nekatere iz prvega vala aretacij so bile nekaj ntesecev kasneje ponovno aretirane in Poslane v konfinacijo.
Preživele iz prvih aretacij so se v četrtek zbrale v Dolenčevi gostilni na Proseku (Devinščina). Bilo jih je še Petnajst, saj jih je od takrat aretiranih rjekaj umrlo že med narodnoosvobodilno vojno (Vojka Šmucova kot partizanska borka, Zora Perello v nemškem taborišču, Danica Tomažič skupno z jdožem dr. Vukom ubita v Trstu) osta-j® Pa po vojni. Med petnajstimi doseg-{Pvimi za to »jubilejno« srečanje so ^'le: Olga Ban, Iva Bucik, Milena »lartelanc, Cita Perkan, Ema Puntar, ganila Sila, Milena Sila, Zdenka Sosič, glvira Starc, Tatjana Šmuc, Lojzka Panger, Marija Valenčič, Darinka eljak, Sandra Vremec in Vera Vre-. ec. Med umrlimi so: Marija Abram, j^nka Bobek, Vika Brešan^ Mimica Po i c’ ^ina Dol65. Amalija Čok, Zora ■ 0' Angela Sosič, Vojka Smuč, ;	Štoka, Danica Tomažič, Mari-
Drbančič in Nežica Vižentin. jjjVjPrav je od takrat minilo že 50 let Uk * - žalostnemu ugotavljanju, ko-Zbr PPhovih vrstnic že ni več, so Vsa?rie aretiranke bile ob obujanju fa&V:0Yrstnih spominov ne zasliševanja živij CrbU agentov in na zaporniško Živah ]ev celicaU. sPet kar mladostno dosn 116 in seveda tudi upravičeno po-Vajjj6 na svoje takratno narodno delo-°d m Sa^ 80 takrat mlada dekleta h0(j . do 30 let, bile dejansko pred-iija 2S6. narodnoosvobodilnega giba-rned	in	Primorskih Slovencev
žadrnf^l° se le že' Uo so se razhajale letih „ P?' da so se lahko po tolikih živeče rVi®. sredale menda prav vse še bocjo ' ra?8!6 Pa so se s sklepom, da se preg	srečevale vsako leto. Še
rdečihZa°nPm stiskom rok so šopek P0ložilon^e^nov' za vsalro P° enega, ha pro ^ spomeniku padlim v NOB Vse tisto	v spomin na vrstnice in
Plačah	80 sv°jo zvestobo narodu
911 2 z>vljenjem.	j. K.
Bivše aretiranke v Dolenčevi gostilni na Proseku	(Foto M. Magajna)
Spoštovano uredništvo
Sem oče dveh otrok, Antona, ki hodi v prvi razred osnovne šole in Nine, ki obiskuje malo šolo. Kot oče, kličem Spomenki Hribar iz Ljubljane naj pusti otroke materam in očetom!.
Spomenka Hribar je pogumna ženska. V enopartijskem sistemu je odprla številna vprašanja, ki so bila tabu. Z svojo aktivnostjo je pripomogla k pomladi slovenskega naroda in k oblikovanju pluralistične družbe. Danes je Spomenka Hribar v koaliciji demoso-vih strank na oblasti, je v parlamentu in je v odborih skupščine Slovenije. Z izjavimi v radijski odaji Val 202 in v pismih bralcev Sobotne priloge Dela se pred menoj pojavlja Spomenka Hribar kot ženska, ki mi da misliti. Najprej njeno »klicanje« mater, žena in deklet (aplikacijsko tudi otroke) na javni shod in njeno opravičevanje tega »klicanja« je z humanističnih in pedocentročnih vidikih zelo vprašlji-
Novo zavezništvo (KPI, PSI, neodv.) v Latisani
LATISANA — Naj novejša včerajšnja politična vest v naši deželi je prišla iz Latisane, kjer so ustanovili novo politično skupino, ki si je nadela ime »Reformistična enotnost«. Predstavniki KPI, PSI in neodvisne levice v občinskem svetu so se namreč po dolgih pogajanjih združili enotno svetovalsko skupino, ki bo imela le enega načelnika. Vsak od teh svetovalcev (PSI 7, KPI 4 in neodvisna levica 1) bo vsekakor ohranil izkaznico stranke, ki ji pripada. Uradno bodo to politično operacijo predstavili danes na tiskovni konferenci, formalizirali pa jo bodo na torkovi občinski seji.
Gotovo je, da gre za politično operacijo, okrog katere bo veliko govora. Velika je radovednost, kako bosta reagirala krščanska demokracija in republikanska stranka, ki sta doslej v koaliciji s socialisti. S tako združitvijo bodo v večino vstopili tudi komunisti in predstavnik neodvisne levice, ki pa so bili doslej v opoziciji. Socialistični podžupan Murello je že izjavil, da bosta morali KD in PRI ali v celoti sprejeti, ali pa v celoti odkloniti to operacijo. V kolikor bi jo sprejeli, bi v opoziciji v občinskem svetu ostali samo socialdemokrati in misovci.
Iščejo rezervno zajetje na Vrheh
SEŽANA — Gradnja hitre ceste Razdrto-Podnanos je ogrozila nanoška vodna zajetja, ki z zmogljivostjo 15 litrov vode na sekundo predstavljajo pomembno rezervo za kraški vodovod. Zato so vodovodarji, krajevna skupnost Senožeče in delegati občinske skupščine od takrat, ko se je Slovenija začela pripravljati na gradnjo te ceste, nekajkrat opozorili, da bo poleg nanoških zajetij za Kras potrebno takoj poiskati še druga rezervna črpališča.
Kraški vodovod, republiška vodna uprava in raziskovalna skupnost Slovenije so zato pripravili skupen program hidroloških raziskav v dolini Rase. V primeru, da bi tam našli dovolj močne izvire, bi laže uresničili tudi načrt za gradnjo vodovoda Avber-Kazlje-Dobravlje-Ponikve na Vrheh, za katerega imajo v Kraškem vodovodu v skladu z republiškim programom pripravljeno že vso tehnično dokumentacijo. Četudi je bila hidrološka raziskava v tem predelu predvidena že za lansko leto, je zaradi pomanjkanja denarja (v Sežani in pri območni vodni skupnosti) niso uspeli uresničiti. Zato pa so letos uspešno končali prvo od treh predvidenih vrtanj, s katerimi naj bi določili najugodnejšo lego za črpanje v čim nižji globini in kar najbliže trase novih vodovodov.	J. O.
Danes na Opčinah
Občni zbor Sveta slovenskih organizacij
TRST — V Finžgarjevem domu na Opčinah bo danes popoldne občni zbor Sveta slovenskih organizacij. Občni zbor je v delovanju vsake organizacije pomemben mejnik, ker se na njem kritično pregleda opravljeno delo in se začrtajo smernice za bodočnost. Glavno poročilo bo imela predsednica Marija Ferletič. Občni zbor Sveta slovenskih organizacij se bo začel ob 17. uri.
Danes v Ogleju
Shod pristašev demokratičnega komunizma
TRST — Danes z začetkom ob 9.30 bo na sedežu Občine v Ogleju deželni shod pristašev demokratičnega komunizma, na pobudo deželnih koordinacij bivših resolucij štev. 2 in 3. Na dnevnem redu zasedanja bo zopetna ustanovitev KPI. Uvodoma bo kratko poročal na temo shoda posl. Anto-nino Cuffaro. Zaključke bo povzel ob 18. uri član osrednjega vodstva partije posl. Sergio Garavini.
vo. Poglejmo od blizu njeno klicanje in opravičevanje. V Valu 202 je izjavila: »Torej, pozivam žene, matere in dekleta naj pridejo pred štab za teritorialno obrambo in naj pridejo z rožicami... Rada bi opozorila, da so ženske, matere, dekleta in otroci pravzaprav neke vrste moralna instanca, tisti prag, preko katerega vsakdo premisli preden ga bo prestopil in izjavil nasilje nad njimi, zato res pozivam ženske naj pridejo, da pokažemo svojo gesto...«
V pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela pa zasledimo: »Dopuščam možnost, da je kdo že samo omembo otrok v kontekstu poziva na protestno zborovanje tako razumel in to tudi obžalujem... Za takšno absurdno akcijo se odločajo v skrajni, obupni sili; tako je moja mama protestirala z menoj v naročju po beograjskih ulicah...«
Iz povedanega je lahko sklepati naslednje:
1.	Spomenka Hribar je skušala zlorabiti matere in njene otroke na političnem shodu pred štabom teritorialne obrambe. Skušala zvabiti na ulico matere in otroke kot zadnjo instanco, kot nekakšen prag nad katerim naj bi se zganjalo nasilje. Tako naj bi matere s svojimi otroci postali nekakšen ščit, nekakšno žrtveno jagnje pred nasilneži. Kje je v takem razmišljanju človekova moralnost?!
2.	Ženske, matere in otroci naj bi pokazali svojo gesto! kakšno? Da so proti JLA, da se ne strinjajo z zasedbo poslopja...? pa zakaj prav matere in njeni otroci, zakaj ne ministri vlad, zakaj ne prvaki strank na oblasti? Čemu pred radovedneže in provokaterje vabiti matere z otroci?
3.	Zelo lahko je obžalovati potem ko se ni zgodilo ničesar kar bi se lahko zgodilo. Kakšno bi bilo obžalovanje, če bi bila na protestnem zborovanju poškodovana mati ali otrok, če bi na ulici umrl otrok?! Verjetno je pred vsakim ožalovanjem pomembna tudi
pozna. Tega se mora Spomenka Hribar vsekakor zavedati.
4.	Nekoč so demonstrirali z otroki v naročju, nekoč pred, med in po vojni. Ali se zgledujemo po preteklosti? Se lahko zgledujemo po segmentih, ki so zlorabljali matere in otroke? Mislim, da ne ali vsaj ne bi smeli!
Sem za splošno deklaracijo o prepovedi zlorabljanja mater in otrok v politične namene, pa naj gre za suverenost, samostojnost, svobodo, svojo vojsko, posameznike itd. Matere naj ščitijo svoje otroke doma v zavarovalnih prostorih. Otrok je največje bogatstvo naroda, zato zahtevam od vseh političnih in drugih veljakov, da jih ne vmešavajo v svoje politične, moralne in druge načrte in cilje.
Spomenki Hribar se vljudno opravičujem, če se oglašam v pismih bralcev.
Edelman Jurinčič Ankaran
predhodna odgovornost. Ko je plaz ze sprožen so obžalovanja skorajda pre-
S četrtkove seje glavne skupščine medobčinske ustanove
Dežela mora zagotoviti KGS konkretne razvojne možnosti
Avtomobilisti bodo iskali alternativne rešitve
Po zaprtju centra Trsta urediti tudi parkirišča
Škabar novi član upravnega odbora
Kraško gorsko skupnost vodi tristrankarska koalicija komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti. V upravnem odboru sedijo trenutno poleg predsednika Peče-nika (PSI) še njegov strankarski somišljenik Busatto, Tuta (nekdanji socialist, sedaj neodvisen), komunisti Gherbassi, Lavrenčič, Škabar in Zlili ter predstavnika SSk Tul in Černič. V sestavi odbora bo v kratkem prišlo do večjih sprememb, saj npr. Tuta in Tul nista več občinska svetovalca. Novoizvoljeni član upravnega odbora je repentabrski komunist Aldo Škabar, ki je prevzel mesto nedavno umrlega upravitelja in dolgoletnega zgoniškega župana Josipa Guština. Škabarjevo izvolitev, ki jo je v imenu KPI predlagal Miloš Budin, so na četrtkovi seji skupščine podprli vsi svetovalci večine. KGS združuje enajst občinskih uprav (pet s Tržaškega in šest z Goriškega), na njenem ozemlju, ki meri nekaj nad 208 kv. km, trenutno živi 31.362 ljudi.
Kraška gorska skupnost ne sme izginiti ali pa postati zgolj birokratska ustanova, ki bo upravljala (skromna) finančna sredstva za to ali ono tradicionalno gospodarsko panogo. Togo izvajanje nedavne reforme krajevnih uprav bi prej ali slej privedlo do ukinitve gorske skupnosti, zato bo morala Dežela s posebnimi zakonskimi ukrepi (začenši z ustanovitvijo Kraškega parka) zajamčiti KGS ne samo obstoj, ampak tudi razvoj kot teritorialne enote s pomembnimi pristojnostmi na področju zaščite okolja. To pa verjetno ne bo prišlo samo od sebe, za dosego tega cilja bo potrebna politična angažiranost ne samo KGS, ampak tudi vseh strank, organizacij in združenj, ki verjamejo v posebno vlogo tega medobčinskega telesa. To je tudi osrednje vprašanje, ki ga je v svojem proračunskem poročilu na zadnji seji skupščine izpostavil predsednik Marino Pečenik, po katerem ima ta ustanova velike razvojne možnosti, kot dokazuje družbenogospodarski projekt, ki ga je izdelala strokovna ekipa SLORI-ja pod vodstvom arh. Igorja Jogana. Vse pa bo ostalo le pri lepih besedah, če Dežela ne bo dala na razpolago (obljubljenih) sredstev in predvsem če ne bo čimprej zakonsko uredila trenutno negotovo usodo gorske skupnosti.
V ponedeljek kulturni večer Skupine 85 posvečen spominu na Gina Brazzodura
Skupina 85 nadaljuje po poletnem premoru svojo dejavnost z večerom v spomin Gina Brazzodura, člana med prvimi, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela in pripravil novo izdajo, ki je pa ni dočakal. O reškem pesniku in prevajalcu bo spregovoril Giorgio Depangher z občutljivostjo človeka, ki mu je znan napor pesnikovanja, in z glasom sina Istre. Nato bodo izpričali svojo navezanost na Kosovelovo poezijo pesnik Claudio Grisancich, slikar Boris Zuljan, skladatelj Fabio Nieder in igralec Mario Licalsi, prevedene pesmi pa bo recitiral Mario Licalsi.
Srečanje bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18. uri v srenjski hiši pri cerkvi sv. Marije Vnebovzete na Repentabru.
Osnutek proračuna KGS je vsekakor tehnično gledano precej podoben finančnim dokumentom drugih javnih uprav, le da ima gorska skupnost trenutno precej omejene pristojnosti, podpore iz državnih in deželnih skladov pa niso kdo-vekako spodbudne. Proračun bo vsekakor, kot kaže, v rahli aktivi, ta sredstva pa bodo po Pečenikovih besedah uporabili za preureditev novega sedeža v Ses-Ijanu, ki je nujno potreben za učinkovitejše poslovanje ustanove.
Glavna skupščina se je ukvarjala tudi z usodo proseškega Cvetličarskega centra, ki ga je Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA z zelo spornim sklepom dejansko odvzela tukajšnjim kmetovalcem in ga »predala« Furlanom. Pečenik je z brzojavko deželnemu odborniku za kmetijstvo Benvenutiju in predsedniku ERSA Del Gobbu protestiral zoper ta sklep, njegov poseg pa je naletel na gluha ušesa. Da ERSA ne namerava na noben način odstopiti od svoje prvotne odločitve pričata pismi, ki sta ju Pečeniku pred nekaj dnevi poslala prav Benvenuti in Del Gobbo. Predstavnik Dežele v bistvu potrjuje pravilnost poteze ERSA, Del Gobbo pa namiguje na ustanovitev neke tehnično-posvetovalne komisije, ki naj bi preverila delovanje proseškega centra in v kateri naj bi sodeloval tudi strčkov-njak KGS. Pečenik je izrazil nezadovoljstvo nad meglenimi in nejasnimi stališči Benvenutija in Del Gobba. Tega mnenja je bil tudi svetovalec KPI Miloš Budin, ki je pozval Pečenika, naj glede tega kočljivega vprašanja čimprej zahteva srečanje tako z deželnim odbornikom kot s predsednikom ERSA.
Na koncu je skupščina poverila mandat upravnemu svetu, naj vloži priziv na Državni svet zoper razsodbo Deželnega, upravnega sodišča (TAR), ki nasprotuje, da bi uslužbenci KGS uživali tako imenovano doklado o dvojezičnosti, ki jo določa vsedržavna pogodba uslužbencev javnih uprav.
S.T.
pismo uredništvu
Delegacija krajanov o župniji sv. Jerneja
Žal nam je, da msgr. dr. Lojze Škerlj ni pristal na razgovor z nami.
Ponovno zatrjujemo, da nimamo nič proti salezijancem, nasprotno: njihovo dosedanje delo zelo spoštujemo in cenimo. Vendar ne moremo mimo dejstva, da salezijanci niso podrejeni škofu, pač pa svojemu vrhovnemu predstojniku v Rimu. Ponovno poudarjamo tudi, da je po našem mnenju treba vzeti v poštev dejstvo, da imajo salezijanci svoj dom v Marijanišču in da bi v primeru, da bi oni prevzeli župnijo sv. Jerneja na Opčinah, župnijski prostori ostali prazni; pri tem pa se nam poraja upravičen dvom, kako bi bilo z nadaljnjo naselitvijo župnijskih prostorov. V tem je jedro problema, njegovega ozadja.
Vemo, da g. škof ne misli na preštevanje; smo pa na tekočem, da je misel živa pri katerem od njegovih vplivnih sodelavcev.
Nam nenaklonjeni krogi vedo, kaj hočejo. Toda tudi prebivalci z Opčin, od Banov in Ferlugov vedo, katere so njihove pravice. Zato se bodo zanje še naprej složno zavzemali in podpirali tistega, ki jih bo znal učinkovito uresničevati.
In še to: dne 11. oktobra 1990 je po svoji tajnici dr. Drago Štoka sporočil, da odstopa od akcije za opensko župnijo. Za to odločitev ni navedel nobenega razloga. Vsekakor delegacija z Opčin, od Banov in Ferlugov jemlje njegovo odločitev na znanje in izjavlja, da odslej dr. Drago Štoka nastopa samo v svojem imenu.
Za enajstčlansko delegacijo z Opčin, od Banov in Ferlugov
Vladimir Vremec Pavel Vidau Andrej štekar Danila Ferluga Marija Kacin
Pogovor z Mitjo Švabom, ki je na tekmovanju v Ljubljani zasedel tretje mesto
Tudi logika predmet tekmovanj
Pred dnevi je bilo v Ljubljani že peto republiško tekmovanje iz logike za osnovnošolce in srednješolce. Organizator tekmovanja je bila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, skupno s Svetom za tehnično vzgojo mladine in Komisijo za logiko.
Tega pomembnega tekmovanja, ki ni v navadi, niti praksi tu v Italiji, so se udeležili tudi trije naši dijaki znanstvenega liceja France Prešeren, med njimi Mitja Švab iz Doline, ki je v skupini 20 študentov (skupno se je tekmovanja udeležilo okrog 400 učencev in dijakov iz raznih šol Slovenije) zasedel tretje mesto, kar pomeni, da je na področju logike, torej logičnega mišljenja in sklepanja, tretji v Sloveniji - tu pri nas bi lahko rekli, da je prvi, ker nima konkurence.
Preden povemo, kaj je logika, kako so jo morali na tekmovanju tolmačiti dijaki in učenci, naj na kratko pred-stavimonašega zmagovalca oziroma tretje uvrščenega v slovenskem merilu. Mitja Švab stanuje v Dolini, obiskoval je znanstveni licej in se letos vpisal na tržaško fakulteto za inženirstvo, elektronska smer. Najprej se je mislil vpisati na fakulteto za matematiko in fiziko v Vidmu, potem pa se je odločil za Trst. Bil je vrsto let tabornik, član domačega društva, letos sodeluje tudi v domačem pevskem zboru, igra pa tudi v orkestru Synthesis, in sicer tolkala.
»Ker me je od vedno zanimala matematika, mi je mama prinesla knjigo, ki je bila posvečena logiki. To je bila zame priložnost, da sem znanstvene predmete začel gledati in preučevati tudi skozi logiko. Pri tej ne gre za nekakšno šolsko matematiko. Tu gre predvsem za vaje za možgane. Gre za veliko sklepanj, domnev, toda samo ena je prava. In če logično sklepaš in misliš, prideš tudi do pravilne rešitve.«
Mitja Švab
Tako nekako se je Mitja lotil tudi svojega sodelovanja na tekmovanjih o logiki na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Ko se ga je pred tremi leti prvič udeležil, ni dobil nobenega priznanja. Že naslednje leto je zasedel na tekmovanju četrto mesto, tokrat je bil že tretji.
Za nagrado je prejel kar nekaj knjig, posvečenih logiki, ki jih sedaj skrbno prebira in se v mislih že pripravlja na prihodnje tekmovanje.
Raymond Smullyans je v eni svojih knjig zapisal: »Nič ne bom presenečen, če bi se moja knjiga z ugankami, povezanimi z logičnimi rešitvami, izkazala kot zdravilo proti strahu pred matematiko. Torej bi lahko matematično razpravo zapisali tudi v obliki knjige z ugankami«.
Kako je potekalo ljubljansko tekmovanje?
»Dobil sem na razpolago štiri vaje: dve sta bili še kar lahki, tretja že ne
več tako, četrta je bila kar težka in prav ta je odločala o moji dokončni uvrstitvi.
Kakšne so bile te naloge?
»Dali so mi na primer pet hiš ob cesti, pet imen in priimkov ljudi, ki so v njih stanovali. Sedaj je bilo treba logično sklepati in povezovati vrstni red hiš in ljudi, ki v njih živijo. Če samo tako obrazložim primer, se zdi rešitev mnogim lahka, pa ni. Veliko je vprašanj, na katere je treba pravilno odgovoriti, da pride človek do edine logične rešitve.«
Potem mi je pokazal vrsto za njega zelo lahkih ugank. Poskusila sem s prvo in čisto brez vsake logike in razmišljanja zadela rešitev. Toda to ni bila nobena moja zasluga, niti se ni povezovala z nobeno logiko. To je bilo le golo naključje!
Mitjo pa zanima logika, kjer je treba pri vsakem postavljenem problemu najprej prebrati vse trditve, nato dobiti povezave med njimi. Če se ne skladajo, se torej izključujejo in tako se število pravilnih rešitev vedno bolj zožuje, dokler človek ne pride do edinega pravilnega odgovora.
»Zame je logika približevanje znanstvenim predmetom. In ker se želim posvetiti študiju elektronike, oziroma elektronskega inženirstva, menim, da mi bodo v veliko korist, pa tudi v zabavo knjige, ki sem jih prejel, kot nagrado in mi nudijo vrsto nalog, ki obsegajo razna področja: na primer šahovske probleme, pa detektivske probleme, probleme raznih športnih tekem, itd.«
Ne gre za nekaj, kar je vsakemu takoj razumljivo. Gre pa za logiko, torej logično mišljenje in razmišljanje o številnih problemih, ki lahko pripelje do ene same neizpodbitne logične rešitve. Logično!
NEVALUKEŠ
Če ste se te dni podali v mesto, ste prav gotovo opazili »panetone« na nekaterih mestnih vogalih, morda pa vam je ušlo, da se cementne gobe »premikajo«. Občinski uslužbenci jih namreč potiskajo proti sredini cest, ki ,bodo od nedelje dalje zaprte prometu. Delo uslužbencev odbora za urbanistiko pa bodo dopolnili tudi mestni redarji, ki bodo zastražili mestno središče v tistih krajih, kjer bi lahko nepazljivi ali slabo obveščeni avtomobilisti mirno zavozili v... »panetone«.
Na sedežu občinskega odbora za urbanistiko so trdno prepričani, da bo zaprtje središča bistveno pripomogel k racionalizaciji delovnih obveznosti mestnih redarjev, saj bo potrebno' odločno manj osebja za nadzorovanje precejšnje mestne površine, ki bo po novem namenjena izključno pešcem.
Zaprtje mestnega središča bo nedvomno vplivalo na navade Tržačanov, vendar je očitno, da bodo te reakcije najbrž v precejšnji meri neprevid-Ijive. To delno dokazuje tudi dejstvo, da je podjetje ACT sklenilo počakati z rezervnimi avtobusi na postajališčih. Nova vozila bodo vključili v promet šele takrat, ko jim bodo leteče enote sporočile, kdaj in kje najbolj narašča število porabnikov.
Že sedaj pa so mnogi Tržačani uporabljali javne prevoze, ko so morali do mestnega središča, z zasebnim avtomobilom pa so se pripeljali do najbližje avtobusne postaje. To je že povzročilo precejšnje težave v nekaterih mestnih okrajih, ki se že v jutranjih urah sprevržejo v veleparkirišča, z zaprtjem mestnega središča in brez pravih parkirnih rešitev, pa bi se stanje lahko še poslabšalo.
Če bomo tako torej rešili vprašanje mestnega središča - sproščen sprehod v zameno za cikcakanje med avtomobili je kajpak razveseljiva alternativa -bomo morali poskrbeti tudi za primerno število parkirišč, vendar takih, k) bodo res dostopna prebivalstvu, to je 2 enotno, in pošteno ceno na uro parkiranja (kot na primer v Vidmu, kjer deluje parking po 400 lir na uro).
Na sliki (foto Križmančič): priprave na zaprtje mestnega središča
Na voljo smo vam na štirih mestih
X 3?
Ul- FlAVlA ,
ZASTOPNIK
aaaO
Tržaški župan v svojem sinočnjem proračunskem poročilu
Richetti odprt do nove Evrope in zaprt do slovenske manjšine
Raziskava industrijcev in Trgovinske zbornice
O razvojnih možnostih tržaške proste luke
Franco Richetti
Župan Franco Richetti se je v proračunskem poročilu, ki ga je prebral na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta, spretno izognil vsakršni oceni sedanje (negotove) politične situacije in nastopil edinole kot upravitelj, ki se ne pusti pogojevati od spletk in oblastniških iger v večinski koaliciji. Le na koncu poročila je bežno omenil načrtovano »štafeto«, po kateri bi moral biti za župana januarja prihodnjega leta izvoljen predstavnik PSI. Richetti-jev Trst je mesto, ki se skuša rešiti spon preteklosti in se precej optimistično pripravlja na bodočnost, čeprav je s sedanjo vodilno politično zasedbo res težko pričakovati, da bo ta kvalitetni skok sploh kdaj lahko uspel. Richetti je svoje poročilo v glavnem osredotočil na gospodarsko tematiko in na nujnost posodobitve občinskega aparata, pri tem pa ni dovolj jasno izpostavil dejstva, da mestna skupnost ne bo doživela zaželjenega preobrata, če ne bo istočasno obračunala s svojo zaprto in provincialno miselnostjo.
Vstop v novo Evropo bo možen le, ko bo mesto tudi v lastni sredini ustvarilo »evropske pogoje«, v nasprotnem primeru bomo znova priča zgo-
dovinskemu protislovju odprtosti do zunanjega sveta in zaprtosti do notranje različnosti. To seveda velja predvsem za slovensko manjšino, ki jo je župan sinoči rezko odpravil s sledečim kratkim stavkom: Italija bo morala v novem evropskem kontekstu prevzeti dolžnost, da zagotovi pravno gotovost tudi pravicam in dolžnostim italijanskih državljanov slovenskega jezika, ki živijo v Julijski krajini. Richetti torej v tipičnem demokristjanskem besedišču postavlja na isto raven pravice in dolžnosti Slovencev. Kakšne so pravzaprav te dolžnosti, pa vsaj nam ni jasno, razen, če župan ni mislil, da smo Slovenci morda nelojalni državljani. Sinočnja izjava o manjšini, če jo lahko tako sploh imenujemo, pomeni v vsakem smislu velik korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi županovimi stališči o tem vprašanju, ko je bil vsaj omenjen Maccanicov zaščitni osnutek. Tokrat pa nismo doživeli niti tega!
Proračunsko poročilo je, kot rečeno, prežeto s precej optimističnimi pogledi na vlogo Trsta v novih mednarodnih razmerah, posebno v Vzhodni Evropi. Nove avtocestne povezave, učinkovitejša vloga pristanišča in razvoj znanstvenih ustanov po Richettijevem mnenju pričajo, da so v marsičem obvezam sledila dejanja. Dosego teh ciljev pa je tudi omogočilo dejstvo, da je Trst v prejšnjih letih dobil finančne podpore države in drugih javnih ustanov. Samo luka je v letu 1988 dobila iz javnih skladov 155 milijard, 30 milijard je šlo za univerzo in za raziskovalni sektor, kar 35 milijard lir prispevkov pa so dobile razne občinske občinske ustanove. Richetti je pozdravil ukrepe na področju omejevanja motornega prometa v mestnem središču in delno urbanistično resanacijo starega jedra, pri čemer se je znova zavzel za korenito revizijo splošnega urbanističnega plana, ki ga bp treba prilagoditi novim razmeram. Čez nekaj manj kot leto bodo predali namenu nov nogometni stadion, načrtujejo pa tudi gradnjo nove športne palače.
Uprava bo morala nadaljevati po poti globokega preustroja občinskega aparata in občinskih služb, konkretno pa bo treba začeti razmišljati tudi o statutu uprave, ki ga bo treba odobriti do junija prihodnjega leta. Župan gleda z velikim zaupanjem na zakon za razvoj obmejnih območij Furlanije-Ju-lijske krajine, v katerem bi morala izstopati nova vloge pristanišča. Spregovoril je tudi o potrebi po novem odnosu do sosedov in do ožjega mestnega zaledja, kot rečeno, pa je žal popolnoma spregledal nujnost novega odnosa do tukaj živečih Slovencev.
Naj dodamo, da je na začetku sinočnje občinske seje prišlo do zapleta, ob katerem je celo kazalo, da jo bodo morali odložiti. Svetovalec LpT Staffieri je namreč od predsedujočega podžupana Segheneja zahteval preverjanje legalnega števila, ki pa ga je le-ta prekinil, ker se je moral za trenutek umakniti iz dvorane. Ko se je vrnil, se je preštevanje nadaljevalo kljub protestom nekaterih skupin (LpT, MSI in zelenega Bekarja), vendar so medtem prišli nekateri manjkajoči člani občinskega sveta, tako da je bilo na koncu legalno število vendarle doseženo, pa čeprav so medtem listarji, misini in Bekar zapustili dvorano.
V okviru načrtov za preporod tržaškega gospodarstva tržaška prosta luka more in mora odigrati pomembno vlogo, pod pogojem seveda, da je z vseh vidikov sodobno opremljena. Na osnovi takšnega stališča sta Združenje industrijcev tržaške pokrajine in tržaška Trgovinska zbornica pod pokroviteljstvom deželnega odborništva za promet in prevoze naročila posebno strokovno študijo, ki je predvsem osredotočena na pravni vidik. Raziskavo »Tržaška prosta luka: analiza in predlogi« v prvi zasnovi (besedilo namreč še ni dokončno) so včeraj predstavili novinarjem z izrečenim namenom, da se pobudniki z jasnimi stališči vključijo v razpravo o načrtih za gospodarski razvoj Trsta v »novi Evropi«, med katere sodi tudi še vedno snujoči se zakon o obmejnih območjih. Glede tega zakonskega osnutka pobudniki raziskave povsem zagovarjajo predloge sen. Andreatte o ustanovitvi posebnih centrov »off-shore«, ki naj bi se navezali na ugodnosti proste luke, istočasno pa seveda zavračajo teze podtajnika Sac-conija, ki predvidenih ugodnosti ne namerava vezati na specifični položaj tržaškega pristanišča.
Vsebino in osnovne namene raziskave je včeraj na tiskovni konferenci orisal predsednik tržaških industrijcev Piero Toresella. Poudaril je, da je bil
prvenstveni namen študije, ki so jo zaupali skupini strokovnjakov iz Trsta in Turina, natančen pregled zakonske ureditve tržaške proste cone s posebnim oziroma na njeno uskladitev s predpisi EGS in z novostmi, ki so jih prinesli pretresi v srednji in vzhodni Evropi. Glede obeh bistvenih postavk, usklajenosti s predpisi Evropske gospodarske skupnosti in prilagajanja novim razmeram pa so zaključki, ki so jih v študiji iznesli strokovnjaki, včeraj pa Toresella, spodbudni.
Glede na »zgodovinski izvor« ugodnosti tržaškega pristanišča in na mednarodne dokumente, ki jih opredeljujejo, bi obstoj proste luke nikakor ne bil ne v nevarnosti ne v nasprotju z duhom predpisov EGS. Tržaška prosta cona ima namreč mednarodne razsežnosti in bi se torej polnopravno vključevala v nove evropske procese. Seveda pa bi bilo treba ureditev in delovanje proste luke usmeriti v nove tokove, npr. trgovski in industrijski (ki je sicer precej postranska) dejavnosti dodati še finančno (kar predvideva že omenjeni predlog sen. Andreatte).
Pobudniki raziskave istočasno predlagajo, da bi v kratkem sklicali konferenco o tržaški prosti luki, zato da bi preverili, kakšne so stvarne zahteve držav, katerim bi bile pravzaprav novosti glede proste luke v prvi vrsti namenjene. Na tem soočanju mnenj, zahtev in interesov bi morali tudi preučiti, kakšen naj bi bil odnos med tržaško prosto luko v novi, »evropski« preobleki in Deželo oziroma državo (predvsem z vidika nove zakonske ureditve).
, V trdnem prepričanju, da mora imeti tržaško pristanišče mednarodno veljavo, pa je Toresella podčrtal tudi pomen raznih pobud, kot sta na primer Pentagonala in delovna skupnost Alpe-Jadran. Tiskovne konference se je udeležil tudi tržaški župan Richetti, ki je prav povezavo novih ugodnosti s starimi označil za zelo pomembno dejstvo. (bip)
S. T.
Na univerzi mednarodni seminar o zaščiti in položaju manjšin v današnji Evropi
Pravna fakulteta tržaške univerze prireja v soboto, 3., in v nedeljo, 4. novembra, mednarodno srečanje o »tipologiji in zaščiti manjšin v Evropi«. Na seminarju bodo govorili strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Madžarske Cehoslovaške in Nemčije. Uvodno poročilo bo imel Giorgio Conetti (ob 9.30) s tržaške univerze, sledilo bo predavanje Danila Turka z ljubljanske univerze, ki bo govoril o pravicah manjšin in konvenciji o človekovih pravicah, med slovenskimi predavatelji pa bosta v soboto na vrsti še Silvo Devetak in Miriam Škrk.
V nedeljo bo na sporedu okrogla miza, na kateri bodo sodelovali poslanec Arduino Agnelli, bivši poslanec v Evropskem parlamentu Manlio Cecovini in poslanec v Evropskem parlamentu Giorgio Rossetti. Okrogla miza se bo začela ob 9.30, sledila pa ji bo razprava.
Zaradi stavke carinikov
Ugledna gosta krožka Miani sta sinoči privabila množico poslušalcev
Na Fernetičih je pravi kaos
Predstavitev knjige Dalla Chiese izzvenela v podporo Orlandovi zahtevi po novi politiki
Položaj na tovornem postajališču pri Fernetičih postaja iz dneva v dan bolj dramatičen. Včeraj je bilo na prostoru, ki lahko sprejme 200 kamijonov, kar 800 tovornjakov, kar je povzročilo popolno paralizo.
Predstavniki tržaških avtoprevoznikov so sprožili alarm, saj ocenjujejo, da je postal položaj nevzdržen. Šoferji bivakirajo v nemogočem položaju, saj ni niti stranišč in osnovnih potrebnih sanitarnih naprav. Avtoprevozniki so v tem smislu obvestili tudi tržaško KZE in jo opozorili na možne higienske posledice.
V kaosu je nemogoče voziti in parkirani tovornjaki so prava past, tako da tudi tisti, ki opravijo carinske preglede ne morejo potem na cesto, saj so dohodi praktično zaprti. Na cesti in Postajališču prihaja tudi do nesreč in trkov in to je bil tudi edini vzrok, ki je Priklical karabinjerje. Predstavniki avtoprevoznikov so nam povedali, da je bilo včeraj vse še bolj kaotično, ker nihče ni hotel prevzeti odgovornosti, da bi kaj ukrenil. Avtoprevozniki pra-ytjo, da hi morali preusmeriti promet ln da ne bi smeli dovoliti, da se na Postajališču ustavi pretirana množica tovornjakov. Včeraj pa finančni straž-Jttki, karabinierji in policija niso vede-kaj bi. Visoki funkcionarji in po-Veljniki so bili na paradi ob 36-letnici Priključitve Trsta k Italiji...
Skratka, jeza avtoprevoznikov naraš-a' saj jim bela stavka carinikov pojoča veliko škode.
Krožek Che Guevara vabi v ponedeljek na javno razpravo o svoji dejavnosti
Krožek Che Guevara prireja v ponedeljek zborovanje, na katerem naj bi vsi, ki jih njegovo delovanje zanima, javno razmišljali, kako razširiti in posodobiti njegovo dejavnost. Krožek je že v prejšnjih mesecih razdelil med člane in simpatizerje vprašalnik, s katerim je želel podrobneje spoznati razna mnenja in predloge. Odgovori so bili spodbudni, tako da se je odbor krožka odločil za ponedeljkovo javno zborovanje, na katerem bo osrednja točka prav razprava o vsebini, obliki in načrtih za krožkovo dejavnost, pa tudi o njegovi organizacijski strukturi.
Srečanje bo ob 18. uri v Ul. Madonnina 19. Uvodno poročilo bo podala predsednica krožka Margherita Hack, o rezultatih ankete pa bo govoril Roberto Weber, predstavnik specializirane družbe SWG.
Na Pomorski postaji bodo do 5. novembra na ogled izdelki liberty in dragocene ure
V torek odprtje prodajne razstave antikvariata
Antikvariat bo ponovno v središču pozornosti Tržačanov, saj bodo v torek, 30. oktobra, odprli že običajno prodajno razstavo. Tokrat bo v prostorih Pomorske postaje razstavljalo 42 antikvarjev iz Trsta, Veneta in prvič tudi iz Avstrije. Letošnja prodajna razstava bo v glavnem posvečena libertyju, saj bodo razstavljene in najbrž tudi naprodaj vaze mojstrov Galle, Laligue in Daum, gospe pa bodo nedvomno navdušile Cartierove zapestnice ali dragoceni predmeti, ki sta jih podpisala Boucheron in Tiffany.
Posebne pozornosti bo deležna tudi napovedana ponudba ur Rolex in Patek Philip iz štiridesetih let. Prava novost za Trst pa bo razstava ameriške bižuterije iz tridesetih let. Rastava bo odprta do 5. novembra.
Na sliki (Fotodomani) izbor razstavljenih dragocenih predmetov.
Sinočnja predstavitev knjige Nanda Dalla Chiese »Storie« (Zgodbe) v gledališču Miela je izzvenela kot jasna in množična podpora predlogu bivšega palermskega župana Leoluce Orlanda po novi in drugačni politiki. Na predstavitvi je bil prisoten tudi sam Orlando, ki ima očitno v Trstu precej zagovornikov. Na večeru, ki ga je priredil krožek Miani, smo tako, opazili tržaškega župana Richettija, pozdravni telegram pa je poslal tudi poslanec Krščanske demokracije Coloni. Da gre za pomemben in svojevrsten obisk pa je dokazovala tudi številčna prisotnost policijskih agentov in karabinjerjev, ki so stražili dvorano in ob vhodu vanjo z detektorji kontrolirali torbe in žepe poslušalcev.
Politični ton sta večeru dala že uvodna posega predsednika krožka Miani Lucia Vilevicha in urednika revije »Nuova so-cieta« Maurizia Fogarja, ki sta ostro napadla krajevna množična občila in še posebno tržaški dnevnik »II Piccolo« in njegove novinarje. Časopis sta obtožila, da je ponovno prikril Orlandov prihod v Trst. Fogar je dejal, da je samo Primorski dnevnik z določenim poudarkom objavil vest o prireditvi. Polemična pa sta bila tudi posega Dalla Chiese in seveda Leoluce Orlanda. Dalla Chiesa je poudaril, kako je njegova knjiga Zgodbe pričevanje o molku in pomenu besede. Dejal je, da se je po porazu terorizma v italijanski javnosti utrdilo mnenje, da je končno zavladal mir in da gre vse lepo in prav. Pri tem je seveda imela veliko vlogo prav informacija. V resnici pa so bila osemdeseta leta obdobje, ko so se v Italiji močno razvili skriti centri oblasti, mafije, ca-morre in drugega organiziranega kriminala. Z Dalla Chieso se je strinjal tudi Leoluca Orlando, ki je v s svojim izvajanjem žel očitno odobravanje številnega občinstva. Orlando je podčrtal predvsem to, da v Italiji odžirajo pomen privoljenju občanov predvsem organizran kriminal in strankarske oligarhije. Občan voli, njegov glas pa izgubi na pomenu in teži prav zaradi skritih vzvodov oblasti in oblatsniških iger strankarskih vrhov. Prav zaradi tega - je dejal Orlando - je treba v imenu demokracije vrniti politiko ljudem in ovrednotiti sistem konsenza. Hkrati je treba odpraviti logiko in prekate pripadnosti in se zavzeti za takšno politiko, ki bo privilegirala reševanje resničnih in občutenih problemov.
Na sliki (foto Križmančič) Leoluca Orlando in avtor Nando Dalla Chiesa (drugi in tretji z leve) s predstavnikoma krožka Miani na sinočnji predstavitvi knjige »Storie«.
Drevi v Zgoniku
Veseli Stajerc s solistoma
Po razporoki z Avsenikom se Alfi Nipič in Franc Košir - na sliki (foto Križmančič) v eni od svojih številnih preoblek - sedaj ženita v Zgoniku. Svojevrstno slavnostnemu obredu z ansamblom Veselega Štajerca bomo lahko prisostvovali drevi (z začetkom ob 20.30), kd bosta v organizaciji Ars nove in gropajske zadruge Skala nastopila v zgoniškem špor-tno-kulturnem centru.
Dobrodošlica gostom iz Latinske Amerike
Pokrajinska uprava je sinoči priredila dobrodošlico za udeležence 5. Festivala latinsko-ameriške kinematografije in za številne ambasadorje oziroma diplomatske predstavnike južnoameriških držav. Le-ti so prišli v Trst, da bi se drevi ob 20.30 v gledališču Rossetti udeležili zaključne slovesnosti festivala, ki tokrat prvič poteka v našem mestu in katerega pomen je v pozdravnem nagovoru podčrtal predsednik Pokrajine Dario Crozzoli.
Niku in Aleksandru iskreno sožalje
Marij, Gigliola, Goran in Matevž
Ob izgubi drage none izrekajo Lilijani iskreno sožalje
Lara, Valentina in Katja
Zadnje slovo od Danila Kocjančiča
V torek so v Dolini spremili na zadnji poti zavednega Slovenca, antifašista in bivšega borca NOB Danila Kocjančiča. Danilo se je rodil leta 1926 v zavedni in napredni družini v Pre-benegu. Po končani ljudski šoli se je v mestu izučil za elektrikarja, poleg tega pa pomagal očetu na kmetiji. Kot nešteto naših fantov je bil tudi Danilo, ko je bil komaj šestnajst let star, odpeljan v tako imenovane "Battagione Speciale". Ob razpadu fašističnega režima je skupno z drugimi našimi fanti odšel v partizane, v Prekomorske brigade. Leta 1945 je odšel v Sovjetsko zvezo na letalsko vojaško akademijo, kjer je ostal do leta 1948. Ob sporu med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se je vrnil v Zagreb, kjer se je zaposlil v industriji. Leta 1951 se je z ženo Marijo in sinom Borisom vrnil v rojstni Prebeneg. Od leta 1955 do upokojitve je bil zaposlen pri vodovodu dolinske občine. Za udeležbo v NOB in hrabrost pri raznih akcijah je prejel kar osem priznanj in vojnih odlikovanj. Kako je bil priljubljen, je dokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz Doline in okoliških vasi tudi z onkraj meje. Mnogo je bilo tudi bivših borcev NOV s titovkami. Pevski zbor V. Vodnik mu je v slovo zapel nekaj žalostink, godba na pihala Breg pa je v žalnem sprevodu igrala žalos-tinke. Ob odprtem grobu se je v imenu domačinov poslovil bivši župan Edvin Švab, ki je med drugim dejal, da bo lik zavednega Slovenca in borca za pravice našega naroda, za mir in svobodo v svetu, ostal vedno v spominu vseh, ki so ga poznali. Naj mu bo lahka domača zemlja. Ženi Mariji, otrokoma Danici in Borisu ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, (mm)
razne prireditve
V Društvu slovenskih izobražencev
bo ob slovenskem državnem prazniku, v ponedeljek, 29. oktobra, govoril dr. Janko Prunk na temo: "29. oktober po 72 letih". Začetek ob 20.30.
Slovenski kulturni klub vabi na predavanje, ki bo danes, 27. t. m., ob 20.30 v Ul. Donizetti 3. Matej Susič bo govoril o svojem potovanju po deželi Baskov in o srečanju predstavnikov evropskih manjšin, ki se je tam odvijalo.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava ilustracij Milka BAMBIČA ob njegovi 85-letnici.
V	prostorih TKB - Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava olj in temper Milka BAMBIČA.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Grad sv. Justa (Bastione fiorito) - Na
gradu je še jutri na ogled antološka razstava del slikarja SANTA TOMAINA po rodu iz Kalabrije. Na ogled je tudi skupinska razstava slikarjev in kiparjev E. Cafiera, F. Ferzinija, G. Granerisa in R. Tigellija. Urnik: od delavnikih in praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.
V	Miramarskem parku (Konjušnica) je odprta razstava risb na platnu slikarke MIELE REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961, v galeriji Torbandena pa razstava risb na papirju iz istega obdobja. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure; v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop ar-tists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschwager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na sedežu Trgovinske zbornice - Ul. S. Nicolo 7 - II. nad - bo do 10. novembra na ogled razstava slikarja FERNANDA DE FILIPPIJA. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do
19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unitž bo do 30. t. m. odprta antološka razstava slikarja DURENA. Urnik:
10.00-	13.00, 17.00-20.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-13.00.
V	razstavni dvorani knjižnice "Bibli-oteca statale del popolo" v Ul. Teatro Romano 7 je na ogled do 30. t. m. razstava starih fotografij z naslovom "Co' ieri-mo putei noi e i nostri veci". Urnik: 9.00-
12.00,	16.00-19.00.
V	Palači Costanzi je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1990-91
Ivan Cankar
HLAPCI
Režija Boris Kobal
Danes, 27. t. m., ob 20.30 - abonma RED F
Jutri, 28. t. m., ob 16.00 - abonma RED G
Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Amaterski oder »JAKA ŠTOKA«
priredi danes, 27. t. m., ob 20. uri v kulturnem domu na Proseku nastop Koroške dramske skupine SPD RA-DIŠE z igro Felixa Mittererja
»DOMOV«
Režija Nuži VViesen.
VABLJENI
koncerti
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
Danes ob 18. uri (red S) bo na sporedu Poulencova GLORIA z znano sopranistko Mileno Rudiferia, zborom in orkestrom gledališča Verdi ter dve simfonični pesnitvi Ottorina Respighija. Zaradi bolezni dirigenta B. Morettija bo njegovo mesto prevzel dirigent Michael Luig.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Teatro MIELA REINA
Nocoj ob 21. uri koncert saksofonista BOBA WILBERJA in njegovega kvarteta.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
čestitke
Naš jubilant slovenski igralec; pisec in režiser JOŽKO LUKEŽ slavi danes 70. obletnico. Tržaški partizanski pevski zbor »P. Tomažič« želi našemu občasnemu recitatorju obilo sreče, uspehov in zadovoljstva v nadaljnjem življenju. Vsi, ki te imamo radi, ti kličemo še na mnoga leta.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 27. oktobra 1990
SABINA
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 10,23 - Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 23.54.
Jutri, NEDELJA, 28. oktobra 1990
SIMON
PLIMOVANJE DANES: ob 5.49 najvišja 22 cm, ob 12.52 najnižja -1 cm, ob 15.54 najvišja 1 cm, ob 22.42 najnižja -25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb rahlo narašča,veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, padlo je 5,2 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Axel Drioli, Isabella Sannia.
UMRLI SO: 85-letni Giovanni Rovatti, 55-letna Loredana Vatta, 76-letni Angelo Zovich, 51-letni Sergio Kunstes, 75-letni Giuseppe Mislej, 59-letna Caterina Vit-tori, 83-letna Maria Budinich vd. Erzego-vich, 82-letna Maria Goriani vd. Piazza, 88-letni Santo Torrisi, 73-letna Olimpia Devinar vd. De Martin, 54-letni Ranieri Simoni, 70-letni Sergio Samanich, 87-let-na Maria Hrvatin.
OKLICI: šolnik Gabriele Manichini in uradnica Laura Pilat, uradnik Claudio Zatti in uradnica Fabiana Sasso, barist Vincenzo Grazioso in bolničarka Chiara Petrucci, brivec Marco Pertosa in bolni-
čarka Caterina Ricciardi, trgovski potnik Amos Bressanutti in uradnica Gabriella Stellin.
Danes, v soboto, 27. oktobra,
VSI NA PLES V ZGONIK „
Z ANSAMBLOM »VESELI STAJERO
Pela in zabavala vas bosta
ALFI NIPIČ n FRANC KOŠIR.
Pričetek ob 21. uri.	VABLJENI!
__________gledališča_______________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91 - Začetek sezone bo 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV. v interpretaciji G. Bo-settija.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Jutri, 28. t. m., ob 16. uri (red G) peta ponovitev Mozartove opere DON JUAN. Dirigent Wolfgang Rennert, režiser Fran-cesco Giraldi.
Šesta ponovitev bo v torek ob 20. uri za red F.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 bo na odru ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »Ouela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
___________prispevki__________________
Ob 16. obletnici smrti Lojzeta Škerka darujejo žena Ivanka, hči Marta in sinova Bruno in Boris 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na Emilijo Škabar in Otilijo Purič daruje družina Škabar (Repen 8)
25.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom in 25.000 lir za MPZ V. Mirk.
Svojci pok. Danila Kocijančiča darujejo 50.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Sirk darujeta Leda in Boris Sirk 50.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča darujeta Cveto in Marija Marc
20.000	lir za MPZ V..Vodnik.
V	spomin na Viktorja Cassettija darujeta Modra in Giordano 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča darujeta Evgen in Miranda
20.000	lir za KD J. Rapotec.
V	spomin na Tončko Kolerič daruje Mira Šuman 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Otilijo Černjava darujejo Berta Prašelj 20.000 lir ter Olga in Albin Kralj 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Otilijo Černjava darujeta Nada in Nini 25.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Olitijo Černjava daruje-taNada in Nini 25.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu.^
V	spomin na Otilijo Černjava darujeta Savina in Ana 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob pok. Emilije Škabar vd. Škabar darujejo Lojzka, Marija, Milenka in Zvonka 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Pečar daruje 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Emilije Škabar vd. Škabar daruje družina Škabar (Repen 78) 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Xe-nia ih Giorgio 50.000 lir za pevski zbor Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Kocijančiča darujejo Josip Sancin 20.000, Marjo Slavec 10.000, Drago Slavec 30.000, Ivan Slavec 20.000, Rudi Stranj 10.000, Franc Bandi 10.000, Josip Sancin Ježin
10.000	in Bogdan Lovriha 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Pre-beneg.
V	spomin na pok. očeta Danila daruje Boris Kocijančič 50.000 lir za sekcijo VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg.
V	spomin na dragega moža Danila Kocijančiča daruje žena Marija 50.000 lir za" MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob tete Marije darujeta Zofi in Odon 30.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Marije Sirk darujeta Silvano in Darinka 20.000 lir in družina Padovan 30.000 lir za MPZ Ves-
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Milje -Lungomare Venezia 3:
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od. 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na sestro Emo darujeta sestra Rosi z družino 100.000 in nečakinja Nadja z družino 100.000 lir za zadrugo Ban.
Iris Biecar por. Beličič daruje 60.000 lir in Danila Inamo daruje 30.000 lir za MPZ Vesela Pomlad.
Namesto cvetja na grob staršev in brata Franceta ob priliki vseh svetih daruje Viktor Umkar 50.000 lir za FC Primorje.
Ob 5. obletnici smrti dragih prijateljev Ivana, Radija, Venceta in Rudija daruje Ines Valič 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 20.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Opčinah in 15.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob 5. obletnici smrti dragega moža Valterja Valiča daruje žena Ines 25.000 lir za popravilo openske cerkve in 25.000 lir za PZ Sv. Jernej z Opčin.
V	spomin na Danila Kocijančiča darujeta Dorjan in Fulvia Žerjul 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Danila Kocijančiča daruje Sandy Klun z družino 50.000 lir za sekcijo KPI občine Dolina.
E. K. daruje 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
sprejemanja raznih objav, osmrtnic, sožaiij, čestitk, malih oglasov, športnih obvestil, šolskih vesti itd. od ponedeljka do petka: 8.30-
12.30	- popoldne samo osmrtnice in sožalja
13.30	- 17.00. Ob sobotah: 8.30 - 12.30.
PUBLIEST sn_______________________
Ul. Montecchi 6, III. nadstr., tel. 7796-611
Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, tel. 7796-600, sprejema samo osmrtnice in sožalja od 17.00 do 21.00, ob sobotah od 13.30 do 21.00.
KD ROVTE KOLONKOVEC
Ul. Monte Sernio 27,
vabi na ogled video filma
»WIEN 90«
danes, 27. t. m., ob 20. uri. Predaval bo Albin Nabergoj.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Dick Tracy, r.-i. Warren Beatty, i. Madonna.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Torna-tore, i. Marcello Mastroianni.
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 VVeekend con 11 morto.
NAZIONALE II - 15.00, 22.30 Le comic-he.
NAZIONALE III - 15.40, 22.15 Un minuto a mezzanotte.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Che mi dici di Willy?.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso morboso sesso violento, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Riposseduta, r. Bob Logan, i. Linda Blair, Leslie Niel-sen.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Ti amerd fino ad amazzarti, r. L. Kasdan, i. William Hurt, Kevin Kline.
ALCIONE - 16.45, 22.00 Ouei bravi ra-gazzi, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, □
RADIO - 15.30, 21.30 II corpo di Olinka,
porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razna obvestila
Župnijska skupnost iz Mačkolj vabi jutri, 28. oktobra, ob 17. uri ljudi od blizu in daleč k veliki slovesnosti. Škof Bello-mi bo posvetil nov daritveni oltar in blagoslovil obnovljeni pozlačen oltar in popolnoma obnovljeno notranjost naše cerkve. Po slovesnosti bo sledilo bratsko srečanje v dvorani bližnje srenjske hiše.
SKD Vigred obvešča, da bo prva vaja otroškega zborčka v ponedeljek, 29. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Dobrodošli stari in novi pevci. Obenem obvešča, da bo začetek plesnega tečaja v torek, 30. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Na razpolago je še nekaj mest.
Na osnovni šoli Karel Širok bo tudi letos ob sredah telovadba za odrasle od
19.30	do 21. ure. Prijave sprejemajo v šoli V dopoldanskih urah od 10. do 10.20. Telefonirati na tel. 391529.
Letniki iz Trebč 1930, '31, '33, '34, '35, ’36, '37, '38, '39, '40, ki smo skupaj praznovali našega pol stoletja, prirejamo v nedeljo, 4. novembra 1990 ob 10-letnici enodnevni izlet v Caorle. Udeleženci se zberemo ob 8. uri pred vaškim spomenikom NOB. Odhod avtobusov ob 9. uri. Kdor se še ni prijavil lahko to stori še danes (27. t. m.) in jutri (28. t. m.) v gostilni pri Aldotu v Trebčah. Pohitite - udeležite se!
Partizani, aktivisti sekcije Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci so vabljeni v četrtek, 1. novembra na počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bo počastitev padlih pri vaškem spomeniku NOB (Narodna ul.), nato na vaškem pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcem, pri spomeniku P. Tomažiču in tovarišem ter pri obeležju Rozalije Gulič. Sodeluje Moški pevski zbor »Tabor« z Opčin.
50-letniki iz dolinske občine sporočajo, da bo odhod na izlet jutri, 28. t. m., ob
8.30	izpred županstva v Dolini.
šolske vesti
Osnovna šola M. Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani prireja v okviru Ljudske univerze tečaj slovenščine in telovadbe za odrasle. Tečaja slovenščine bosta ob ponedeljkih, nadaljevalni za lanskoletne obiskovalce bo od 20.00 do 21.45, za začetnike pa od 18.00 do 19.45. Zainteresirani naj telefonirajo na tel. 812214.
Osnovna šola A. Gradnik na Repen-tabru sporoča, da bo v večernih urah potekal v okviru Ljudske univerze tečaj angleščine za odrasle. Zainteresirani naj telefonirajo v jutranjih urah na telefonsko štev. 211119
Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič" v Trstu razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini. Pogoji so naslednji: 1. prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini; 2. imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti ter 3. pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki. Lastnoročne prošnje s kratnikm curriculum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad "S. Tončič", pisarna Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. št. 742405 ali 365260.
Danes se sreča z Abrahamom
ETKO JOGAN
Vse najboljše mu želijo mama Mila in brata Boris in Igor z družinama.
mali oglasi
NA OPČINAH nujno iščemo skladišče približno 50 kv. m z možnostjo dostopa težkim vozilom. Ponudbe poslati na Publiest S.r.l., Ul. dei Montecchi 6, Trst, pod šifro »Skladišče«.
NUJNO IŠČEMO URADNICO na področju import/eksport z večletno prakso z dobrim znanjem angleškega in srbohrvaškega jezika, veščo strojepisja in dela s kompjuterjem. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Uradnica".
OSMICO je odprl Josip Lovriha v Dolini 233. Toči belo in črno vino.
50-LETNI invalid italijanske goriške, samostojen, ekonomsko dobro stoječ išče prosto žensko družico enake starosti, tudi z jugoslovanske strani, za oskrbo in družbo ter z možnostjo bodočega skupnega življenja. Resne ponudbe poslati na PUBLIEST; Ul. Montecchi 6, ' 34137 Trst, pod šifro INVALID.
PRODAM Vespo 125 v dobrem stanju brez evidenčne tablice s spremnimi dokumenti za 35.000 lir. Telefon 229246.
IŠČEM slovenski mlad zakonski par z resnim pristopom do dela za pomoč pri vodenju gostinskega lokala na tržaškem Krasu. Telefonirati ob uri obedov na štev. 200818.
TEHNIK električne in elektronske industrije z znanjem računalništva in digitalne tehnike išče delo. Tel. 753938, 753838.
SK DEVIN in ŠD SOKOL organizirata 10. 11. in 12. novembra v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini sejem nove in rabljene smučarske opreme.
PRODAM motor Aprilia Tuareg Rally letnik 89 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040 - 304663.
KUPIM rabljene kotalke z belimi škorenjčki št. 37. Telefon 228889.
MLADA ZAKONCA iščeta v najem ali za nakup stanovanje po zmerni ceni v občini Devin-Nabrežina. Telefonirati ob večernih urah na št. 200707 ali 291425.
RESNO mlado dekle išče zaposlitev tudi kot otroška varuška. Telefonirati na št-757339.
menjalnica				26. 10.	I990 J
TUJE VALUTE	FIXING MII.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar .		 1134,50	1115. -	Japonski jen 		8,881	’ 8,60
Nemška marka .		 748,53	740.	Švicarski frank 1		886,40	875.-"
Francoski frank		 223,68	220. -	Avstrijski šiling		106,428	104."
Holandski florint ...	664,23		660.	Norveška krona		192,68	188."
Belgijski frank			36,385	35,50	Švedska krona 		202,22	198." 7,50 11,25
Funt šterling ..		 2221,40	2180.	Portugalski eskudo .	8,513	
Irski šterling ..		 2007,10	1970,-	Španska peseta 		11,947	
Danska krona .		 196,22	191 —	Avstralski dolar		891.—	820."
Grška drahma .		 7,418	7.	Jugoslov. dinar 		—	100."
Kanadski dolar		 973,60	900. -	ECU		1550,60	
					
K
Pred 21 leti se je nekaj deset kilometrov od Woodstocka, mesteca v zvezni državi New York, zbrala ogromna množica mladih, da bi prisluhnila koncertu, ki je prišel v zgodovino kot najpomembnejša prireditev hipijevske generacije. Predstavljal je vrhunec, ki ga je dosegla tedanja mladinska kultura, in kot vsakemu vrhuncu je tudi temu sledil padec. V zgodovini sodobne glasbe pa bo ob številnih nastopajočih (med temi tudi Joe Cocker, na sliki) za vedno ostalo ime Jimija Hendrixa, ki je ob zori tretjega dne na odru s kitaro raztrgal ameriško himno Star Spangled Banner. Tudi to si bomo lahko ogledali v ponedeljek ob 23.50, ko bo Italia 1 predvajala film Woodstock - trije dnevi miru, ljubezni in glasbe.
sobota 20.30 Italia 1 Una preghiera per morire (dram.) sobota 0.15 Rete 4 Vigilato speciale (dram.) nedelja 20.40 Rete 4 La marcia su Roma (kom.) ponedeljek 20.40 Canale 5 Scuola di polizia 3 (kom.) torek 21.30 RAI 1 Labyrinth (fant.) torek 22.35 RAI 3 Passione (dram.) sreda 20.30 TMC Pasgualino Settebellezze (dram.) četrtek 20.30 TMC American Graffiti 2 (kom.) četrtek 20.35 Rete 4 La freccia insanguinata (vestern) petek 20.40 RAI 1 Kramer contro Kramer (dram.)
glasba
sobota 10.00 RAI 3 Ughi, Mozart, Viotti in Paganini sobota 18.10 RAI 1 Fedosejev, Schdnberg in Janaček nedelja 9.50 RAI 3 Sergiu Celibidache igra Mozarta nedelja 17.30 RAI 2 Harry Belafonte nedelja 0.35 Italia 1 Rock opolnoči: Lou Reed
šport
sobota 20.30 TMC Nogomet: Monaco-St. Germaine sobota 22.20 TMC SP v odbojki nedelja 16.30 RAI 2 SP v gimnastiki - finale nedelja 22.20 TMC Finale SP v odbojki sreda 17.55 RAI 1 Nogomet: Madžarska-Ciper sreda 20.30 Italia 1 Nogomet: Brazilija-Ostali svet sreda 22.40 TMC Nogomet: Luksemburg-Nemčija
ali
ponedeljek 20.05 TV Slovenija 1 Borštnikovo srečanje ponedeljek 22.15 TV Slovenija 1 Veliki koreografi: Alvin Ailey petek 22.45 RAI 3
Sodniki na meji - Giovanni Falcone


lllllll!
■i

"D
p ^
N ^
ITALIJANSKE TV MREŽE •
RAI 1
6.50	Film: II pirata yankee (pust, ZDA 1952, r. F. De Cordova)
8.25	Tečaj španščine in nemščine
8.55	Dok. oddaja: Drugi obraz
9.25	TV film: Ritorno alle sette sor-genti (i. Max Von Sydow, 2. del)
10.55	Nad.: Pittigrilli (1. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Benvenuti alle Dune,
12.30	Wildside
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Sobotni šport
16.30	Sedem dni v parlamentu
17.00	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino - Jeseni
18.00	Kratke vesti in žrebanje lota
18.10	Koncertni poklon papežu: Vladimir Fedosejev dirigira Schon-berga in Janačka
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90
23.00	Dnevnik in Posebnosti TG 1
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: Una donna distrusse (dram., ZDA 1947, r. S. Heisler)
RAI 2_________________________|
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Dokumentarec: Lo sferisterio di Macerata (2. del)
10.35	Aktualno: Evropski dnevi
11.05	Nanizanka: L'arca del dottor Ba-yer - I miei vicini gatti
12.00	Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Športna rubrika: Dribbling
15.55	Žrebanje lota
16.00	Izobr. oddaja: L eta sospesa - Otroštvo in ljudski prazniki
16.30	Rotosport: odbojka (ž) in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: II ritorno di Black Stallion (pust., ZDA 1983, r. Robert Dal-va, i. Kelly Reno, Ferdinand Mayne)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Razprava: Dnevi in zgodovina -Prvih deset let miru
23.30	Nočni šport: SP v gimnastiki, SP v biljardu
| RAi 3_____________________________
10.00	Koncerti RAI 3: Uto Ughi dirigira Komorni orkester S. Cecilia (Mozart, Viotti, Paganini)
11.15	Spoznavajmo Alpe Jadran
12.00	Film: Piena di vita (kom., ZDA 1957, r. R.Ouine, i. J.Holliday)
13.30	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.30	It. prvenstvo v rugbyju
16.00	SP v biljardu
17.05	Film: La follia della mertropoli (kom., ZDA 1932, r. Frank Capra, i. Walter Huston, Pat O Brien)
18.20	Dokumentarec: Svet preživetja
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Pred premiero: Luciano Berio vadi recital La vera storia
20.30	Film: Costretto ad uccidere (vestern, ZDA 1968, r. Tom Gries, i. Charlton Heston, Joan Hackett)
22.10	Aktualnosti: Harem
23.15	Nočni dnevnik
23.55	Film: Anemia (dram., It. 1986, r. A. Abruzzese-A. Pisanti, i. Hanns Zischler, Gioia Maria Scola)
STAJE
V poznovečemem haremu o ženskih vlogah
Na mali ekran se v jesenski sezoni vrača tudi uspešni poznove-černi niz z naslovom Harem (ob 22.10 na RAI 3). TV salon, ki že po začetni zasnovi posveča pozornost predvsem ženski problematiki, bo tudi tokrat vodila Catherine Spaak (na sliki]. Nocojšnje prvo srečanje bo obravnavalo zanimivo temo o »posojanju obraza«, o tem pa bodo z voditeljico spregovorile uveljavljena TV novinarka Lilli Gruber, grofica Donatella Pecci-Blunt in igralka Francesca Dellera.
• ZASEBNE TV PO
CANALES_____________
'7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Juke-box, urlid -amore (kom., It. 1960, r. Mauro Morassi, i. Mario Carotenuto)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kviz: II pranzo e servi-to
12.45	Rubrika: Gara TV
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Nanizanka:	Baby
Boom
17.00	Variete: Buon comple-anno 1981
17.15	Dok.: Arca di Noš
18.00	Kvizi: OK. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Sabato al circo
23.00	Nanizanka: Amen -Nuovo pastore
23.30	Variete: Sfoghi
0.30 Nan.: Ellery Queen
1.30	Striscia la notizia
1.45	Nanizanki: Marcus
Welby, 2.45 L ora di Hitchcock
RETE 4___________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 An-drea Celešte, 10.00 Amandoti, 11.00 Cosi gira ilmondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Falcon Crest,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Naizanke: Top Secret,
20.35	Colombo - Mio caro nipote, 22.15 Ko-jak - Un diamante fra due rapine
23.15	Iz parlamenta 0.15 Film: Vigilato speciale (dram., ZDA 1978, r. Ulu Grosbard, i. Dus-tin Hoffman, Theresa Russel)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore injsoffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charlie's Angels
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Reportaža: Jonathan
15.15	Variete: Musiča d!
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki:	Chips,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Una preghiera per morire (dram., ZDA 1987, r. Mike Hodges, i. Mickey Ro-urke, Alan Bates)
22.40	Wrestling
23.25	Veliki boks 0.30 Nočni maraton: La notte dei pubblivori
ODEON______________
8.30	Nanizanke: T.H.E. Cat,
9.30	Le spie, 10.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrike: Top motori,
13.30	Blu news, 14.00 Odeon šport
14.30	Glasba in film: USA Todav
15.30	Film: La moglie e ugu-ale per tutti (kom., It. 1955, r. Giorgio Simo-nelli, i. Nino Taranto)
17.30	Nanizanka: T and T
18.00	Glasbena oddaja: Nagrada Rino Gaeta-no (pon.)
19.00	Filmi in risanke
20.00	Rubrika: American bali (pon.)
20.30	Film: II gatto e il cana-rino (knm., VB 1978, r. Radley Metzger, i. Michael Callan, Wen-dy Hiller)
22.00	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
23.00	Film: Piccoli fuochi (dram., It. 1985, r. Peter Del Monte, i. Valeria Golino)
TMC_________________
8.30	Risanke: Snack
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show: avtomobi-• ližem - it. prvenstvo za
prototipe, (14.55) SP v kolesarstvu (iz Lunela)
17.15	Nanizanka: Due pazzi scatenati
18.15	TV film: Intrigo a Lon-dra (krim., ZDA 1983, r. Walter Graumar, i. Karen Valentine)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nogomet: francosko prvenstvo, Monaco-Paris St. Germaine
22.20	SP v odbojki (iz Ria de Janeiro)
0.30 Film: Un pianto nella notte (dram., ZDA 1978, r. Richard Lang, i. Susan Saint James)
TELEFRIULI_________
16.00	Risanke
18.00	Dokumentarec: Bian-co e nero
19.00	Tednik: Sette giorni
19.15	Rubrika
19.30	Dnevnik
20.00	Športne vesti
20.30	TV film: Socrate (biog., r. Roberto Rossellini, i. Jean Sylvere, 2. del)
21.45	Deželne vesti
22.35	Večerne vesti
23.00	Variete: Giandomeni-co Fracchia
24.00	Športne napovedi 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1________________|
8.30 Tečaj nemškega jezika 9.00 Spored za otroke in mlade: angleščina za najmlajše, 9.10 Radovedni Taček, 9.25 Lonček kuhaj, 9.35 ZBIS, 9.50 Živ žav, 10.40 Čebelica Maja, 11.05 nanizanka Alf, 11.30 Zgodbe iz školjke
12.00 Naša pesem '90
13.50	Zabavna prireditev: Marjanca
15.05	Videogodba (pon.)
15.50	Žarišče (pon.)
16.20	Nan.: Družinske vezi (pon.)
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Ciklus filmov Walta Disneyja: Stari Bevskač (r. R.Stevenson, i. Dorothy McGuire, Fess Parker)
18.30	Izobraževalna oddaja: Zdravila
18.45 Dokumentarna oddaja: Kriza
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3, nato Ona + on
22.10 Dnevnik, šport in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Zlata dekleta in Max Headroom ter film Cariani in kurtizane (VB 1987, r. Leslie Magahey, i. Paul McGann, Simon Callow)
TV Koper______________________
11.15	Nogomet - nemško prvenstvo
13.00	Oddaja o košarki: Assist
13.30	Oddaja o odbojki: Supervolley
14.00	Tenis - Turnir ATP (prenos iz Stockholma)
17.30	Nogomet - angleško prvenstvo
19.00	TVD Novice 19.25 Jutri je nedelja
19.30	Film
21.00	Nogomet - špansko prvenstvo
22.15	TVD Novice
22.30	Tenis - Turnir ATP
23.30	Nogomet - nemško prvenstvo 1.15 Nogomet - angleško prvenstvo
TV Slovenija 2
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Kako biti skupaj 18.55 Dok. oddaja: Kriza
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'Alo
19.30	Dnevnik
20.15 Film: Flashpoint (ZDA 1984, r. William Tannen, i. Kris Kristof-ferson, Treat Williams)
21.45 SP v gimnastiki (iz Bruslja), nato poskusni satelitski prenosi
RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu: Simfonični orkester RTV Slovenija (dir. M. F. Dieskau; Mozart, Zemlinsky, Mihelčič); 11.40 Potpuri;
12.00	Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Solisti; 12.40 Zborovska glasba;12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Glasbeni sprehodi;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Radijska igra: Povest o belem zajcu (S. Vuga); 19.20 Zaključek sporeodv.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Čestitke poslušalcev; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia_ Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Sestanek z..; 16.00 Glasbena oddaja; 16.32 Hot hits; 18.00 Sou-venir d'Italy; 18.32 Instrumenti; 19.00 Folk; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
ZANIMIVOST

Mozart in Kitajci
Domiselni Kitajci so prišli do zaključka, da je notno črtovje na Zahodu preskromno. Po njihovem mnenju je pet črt premalo in predlagajo, da bi dodali še šesto. Pravzaprav je predlog za to svojstveno reformo čr-tovja izdelal violinist Wu Dao-Gong, ki je načrt predal Ambasadi republike Kitajske. Pri načrtu je sodelovala hiša Editrice Euro-pea, o problemu pa je uvod napisal Franco Mannino.
V tisočletni zgodovini glasbe so se uveljavili različni sistemi: abecedni, ki so ga v daljni preteklosti uporabljali Grki, Kitajci in Indijci; številčni med 14. in 17. stoletjem, predvsem za godala in brenkala; od srednjega veka dalje pa sistem, ki ga še danes uporabljamo. Ob precejšnjem poenostavljenju bi lahko rekli: od osrednjega C-ja bi novo črtovje, ki naj bi nadomestilo »pentagram«, tako v violinskem kot v basovskem ključu pridobilo eno vrsto, pri združitvi obeh bi nastalo »veliko črtvoje s 13 črtami«. Branje not bi bilo baje enostavnejše, ker note nad in pod črtovjem ne bi potrebovale dodatnih »črtic«, z dodano črto pa bi v obeh ključih brali enako. Profesor Wu Dao-Gong je pojasnil, da sloni sistem na treh točkah: na teoretičnih izsledkih zapisovanja not na »pentagram«, na racionalnem jedru formalne in matematične logike, na deduktivnih načelih vzhodnih filozofij yi jing in ba gua. Po mnenju profesorja Mannina bi nov način zapisovanja not osvojile bodoče generacije, ki ne bi poznale sedanjega črtovja. Skoraj nepojmljivo pa je, da bi glasbeno bogastvo Zahoda prepisali na novo črtovje. Kak starejši dirigent bi prav gotovo ne skakal od veselja, če bi moral brati Mozarta na nov način. Zanimivo pa bi bilo predvsem Mozartovo mnenje, ko bi mu lahko predložili kak prepis...
UNA PREGHIERA PER MORIRE, ZDA 1987.
TV premiera, v soboto, 27. oktobra, ob 20.30, na Italia 1.
Dramatični film. Znani ameriški zvezdnik Mickey Rourke (Zmajevo leto, Frančišek, Devet tednov in pol) pooseblja v tem filmu irskega terorista Martina Fallona, ki je v težavah zaradi dveh usodnih napak. V spodletelem atentatu pobije skupino otrok, tako se spravijo nanj ne le britanska policija, temveč tudi njegovi bojni tovariši, ki ga hočejo spraviti s sveta. Nesrečnež ima pripravljen skriven načrt za pobeg v Ameriko, pri katerem naj bi mu pomagal kolega. Prijatelj pa ga v resnici izsiljuje in mu ne preskrbi potnega lista za ZDA, ampak ga prisili, da'nekoga ubije. Umoru je priča duhovnik, ki ga preganjani Fallon zasleduje do cerkve in spovednice... Najbolj »kulturno dovzetna« Berlusconijeva mreža ponuja nenavaden politični thrilling, ki se od časa do časa prevesi v privlačni trdi akcijski film z Mickeyjem Rourkom v pravi formi.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:	__________
Postaja:_|_:___________
Ura:_____________-_____
\________________________V
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
7.00 Film: Come vi piace (kom., VB 1936, r; Paul Czinner, i. Laurence Olivier)
8.40 Kvarkov svet: Sredozemlje prvi Raj (r. David Attenborough)
9.25 Slovesna maša ob zaključku škofovskega zbora (prenos iz Bazilike sv. Petra)
12.00	Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG luna 13.30 Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocorriere 14.05 Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Športni pregled: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zadnji del)
19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: La Piovra 5-11 cuore del problema (dram., It. 1990, r. Luigi Perelli, i. Vittorio Mezzo-giorno, 4. del)
22.25 Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.20 EP v body buildingu
RAI 2_________________________
7.00 Risanke
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Film: La battaglia del Rio della Plata (vojni, VB 1956, r. Powell-Pressburger, i. Peter Finch)
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Medicinska rubrika
16.30	Športna rubrika: Studio Stadio -finale svetovnega pokala v gimnastiki (iz Bruslja)
17.30	Koncert Harryja Belafonteja
18.30	Italijanski nogomet A lige
19.45 Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
21.05	Film: Tre tigri contro tre tigri (kom., It. 1977, r. Sergio Corbuc-ci, i. Renato Pozzetto, Cochi Ponzoni)
22.50 Dnevnik - nocoj
23.00	Rubrika o židovski kulturi
23.30	Dok.: La Rinascenza a Firenze 0.05 Umbria Jazz '90: Stan Getz
0.50 Film: Alcuni lo chiamavano omi-cidio (krim., ZDA 1971, r. Walter Grauman, i. Jim Hutton)
RAI 3__________________________
9.50 Veliki interpreti: Sergiu Celibi-dache igra Simfonijo K 543 VVolfganga A. Mozarta
10.35	Maraton (iz Carpija)
12.10	Film: Dopo l uomo ombra (krim., ZDA 1934, r. W. S. Van Dyke, i. William Powell, Myrna Loy)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Finalmente domenica (krim., Fr. 1983, r. Frangoise Truffaut, i. J.L. Trintignant)
16.05 Gledališče: Sogno di una notte di mezza estate (Shakespeare, r. Elijah Moshinsky, i. Nigel Davenport)
18.00	Jahanje (iz Montecatinija)
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto? (Donatella Raffai in Luigi Di Majo na sledi izginulih oseb)
23.15 Nočni dnevnik
23.45	Filmske novosti
23.55	Deželni nogomet
Nogometu se lahko tudi smejemo, mar ne?
Nenavadna trojica športnih »kronistov« Gialappa’s Band (Gior-gio Gherarducci, Marco Santin in Carlo Taranto - vsi trije na sliki) bo za nekaj časa pustila ob strani dokaj krute japonske igre brez meja in se raje posvetila italijanskemu nogometnemu prvenstvu. Nocoj ob 22. uri bo po zasebni mreži Italia 1 na sporedu prva oddaja novega niza z naslovom Mai dire gol, v kateri nas bodo trije nagajive! zabavali s spodrsljaji nogometašev, reporterjev in trenerjev.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5____________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dokumentarna oddaja: Arca di Noe
10.00	Nanizanka: Occhio su Hollywood
10.30	Aktualno: II Girasole,
11.00	Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima,
12.30	Rivediamofi
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.15	Nadaljevanka: Quat-tro piccole donne (1. del, pon.)
16.20	Nanizanka: The Love Boat
17.30	Aktualno: Nonsolomo-da
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.30 La ruota della fortuna
20.30	Film: Bomber (kom., It. 1982, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer, Jerry Gala)
22.30	Variete: Dieci e lode
23.00	Aktualnosti: Nonsolo-moda
23.30	Italija sprašuje
0.35 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - II cam-pione, 1.35 Fantasilan-dia - Uccelli tuonanti
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Aktualno: Salon za Maxy Merit
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia
11.00	Rubrika: Ciak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Marile-na, 16.10 La mia picco-la solitudine, 17.20 Ri-belle, 18.30 La donna del mistero
20.30	Nedelja v kinu
20.40	Film: La marcia su Roma (kom., It. 1962, r. Dino Risi, i. Ugo Tog-nazzi, Vittorio Gas-sman)
22.30	Film: A prova di errore (dram., ZDA 1963, r. Šidney Lumet, i. Hen-ry Fonda, Walter Mat-thau)
0.45 Film: Effetto dei raggi gamma sui fiori di Matilde (dram., ZDA 1972, r. Paul Newman, i. Jo-anne Woodward, Ju-dith Lowry)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.25	Filmske novosti
10.30	Rubriki: Šport v ZDA,
12.30	Guida al campio-nato
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Aktualnosti: Be Bob a Lula, 15.00 Buzz
15.30	Nanizanka: Al confini della realta - L Ufo della solitudine
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Manimal
19.00	Risanke
20.30	Športna oddaja: Pres-sing
22.00	Variete: Mai dire ban-zai
22.30	Film: La Monaca di Monza - Eccessi, mi-sfatti, delitti (dram., It. 1985, r. Luciano Odori-sio, i. Myriem Rousell) 0.35 Rock opolnoči: Lou Reed
1.35	Nanizanki:	Mike
Hammer, 2.35 Benson
ODEON_______________
8.30	Nanizanki: T.H.E. Cat,
9.30	Ouattro in amore
13.00	Nanizanka: Captain Power
13.30	Aktualno: Polvere di stelle
14.00	Film: A noi piace fred-do (kom., It. 1960, r. Stefano Vanzina, i. Ugo Tognazzi)
16.00	Film: La vendetta di Ursus (pust., It. 1962, r. Luigi Capuano, i. Samson Burke)
17.00	Nanizanki: T & T, 18.00 Gli inafferrabili
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: La capra (kom., Fr. 1981, r. Francis Veber, i. Gerard Depar-dieu, Pierre Richard)
22.15	Dokumentarna oddaja: Diario di soldati
22.45	Nadaljevanka: Anzacs - II sentiero della glo-ria
0.30 Nanizanka: T & T
TMC_________________
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Nedelja na TMC
12.30	Variete: La magia della memoria
14.00	Film: California Girls (pust., ZDA 1984, r. Rick VVallace, i. Zsa Zsa Gabor)
16.00	Glasbena oddaja: Cliff Richard
17.17 Film: Corrida messica-na (kom., ZDA 1948, r. Charles Barton, i. Bud Abbott, Lou Costello)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis -Tajska (ured. Sergio Colabona, vodi An-drea Gris)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete:	Galagoal
(vodi Alba Parietti)
22.20	SP v odbojki (finale za 3. in 1. mesto, iz Ria de Janeira)
TELEFRIULI__________
12.30	Telefriuli danes
13.00	Športne napovedi
13.30	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Marmittoni al fronte (kom., It. 1950)
22.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
• SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1_______________
7.55	Otroška matineja: Živ žav, 8.45 nanizanka Hov!
9.10	Dok. oddaja: Gradovi (7. del)
9.40	Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (4. del)
10.30	Nanizanka: 'Alo, 'Alo
11.00	Kmetijska oddaja
12.00	Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik
12.30	Prisluhnimo tišini
13.10	Titanic (pon.)
14.40	Nad.: Rosowski (6. del)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in Max Headroom
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Gospodična Popolnost (dram., ZDA 1987, r. Marsha Ma-son, i. Diane Baker)
17.50	Šanson Rogaška
18.50	Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Zakaj si žalosten (V. Havel-N. in T. Jevrič)
21.00	Jesenski 3 x 3 (iz Radencev)
22.30	Dnevnik, šport in vreme
22.50	Sova, vmes nan. Doktor Doogie Howser in Max Headroom
| TV Koper_________________________
10.45	Dok.: Čampo Base (pon.)
12.30	Tenis - ATP Tour
12.30	Športni pregled: Sportime Do-menica, vmes (15.00) teniški turnir v Stokholmu (prenos finala)
18.00	Superwrestling
19.00	TVD Novice
19.20	Aktualna tema
20.00	Glasba
21.00	Dokumentarec: Čampo Base
22.15	TVD Novice
22.30	Eurogolf - evropski turnirji
23.30	Ten. turnir v Stokholmu (pon.)
TV Slovenija 2_______________
10.30	Ansambel Lojzeta Slaka
11.00	Nedeljski mozaik
14.00	Športno popoldne, vmes SP v gimnastiki, rep. Brazde vzdržljivosti, EP v lat. ameriških plesih
19.30	Dnevnik
20.00	Dok.: Čudežna čutila, 20.30 Preživeli Št. Jurij v Podkumu
21.10	Kronika Borštnikovega srečanja
21.30	Glasbena oddaja: Sanremo '90
21.50	Športni pregled
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Marco Polo (5. del); 10.40 Glasbena oddaja: Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri;
11.30	Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Aktualno: Narodnostni trenutek Slovencev;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (4. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;
10.05	Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna;18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-
4.30	Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila- 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka;
9.30	Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
HITI N A T V
Cattani ali Licata?
Uradna predstavitev petega dela Hobotnice in napoved, da bo le-temu verjetno sledil še šesti, sta že pred televizijskim predvajanjem sprožili dovolj polemik. Sedaj se vsemu dodaja še pravdanje med RAI in družbo Siciltecno zaradi sicer izmišljenega imena Siciltecnoplus, mafijske družbe, ki »nastopa« v Hobotnici 5. Zdi se, da je zaradi tega spora celo v dvomu predvajanje zadnjih dveh delov TV filma, saj dejansko obstoječa Siciltecno zahteva od RAI ne le omembo, temveč tudi jasno opravičilo v špici, državna TV hiša pa na to baje noče pristati. Kljub vsemu temu beleži Hobotnica 5 kar spodbudne uspehe med TV občinstvom. Po začetnih 11 milijonih je tretjemu delu (na sporedu je bil prejšnji ponedeljek na RAI 1) sledilo kar 12 milijonov 310 tisoč ekranomanov oziroma 41,7 odstotkov TV občinstva.
Danes in jutri sta na vrsti še zadnja dva dela pete Hobotnice. Če sklepamo po naraščajoči pozornosti, ki ji jo posveča TV občinstvo, je obravnavana tematika ljudem verjetno precej bolj pri srcu, kot so v minulih tednih skušali poudarjati razni predstavniki političnih in drugih oblastvenih krogov. Tudi ta del Hobotnice se naslanja na kruto realnost mafijskih zločinov in krvavih obračunavanj, kar je - žal - za Italijo še kako aktualno dogajanje.
Zasluga za uspeh gre prav gotovo (morda celo predvsem) glavnemu junaku, bivšemu policaju Davidu Licati, ki ga v TV filmu pooseblja Vittorio Mezzogiorno (na sliki). Po raziskavi, ki jo je izvedlo uredništvo tednika TG1 Prizma, je Mezzogiorno skoraj bolj priljubljen od »rajnega« komisarja Cattanija, glavnega junaka prejšnjih štirih delov Hobotnice, ki ga je odigral Michele Placido.
LA MARCIA SU ROMA — Pohod na Rim, It. 1962.
V nedeljo, 28. oktobra, ob 20.40, na Rete 4.
Filmska komedija. Povratnik iz prve svetovne vojne Domenico Rocchetti (Vittorio Gassman) se ne more privaditi na civilno življenje in se tako preživlja na najrazličnejše, bolj ali manj dovoljene načine. Ko mu njegov bivši kapetan ponudi, da se pridruži novonastalemu fašističnemu gibanju, navdušeno sprejme predlog. Med neko politično manifestacijo sreča nekdanjega soborca Umberta Cavazzo (Ugo Tognazzi) in urno prepriča še njega, naj pristopi k črnosrajčnikom. Tako se junaka udeležita - seveda na svojevrsten način - fašističnega tragikomičnega pohoda na Rim... Mojster italijanske komedije Dino Risi je v tem delu, ki velja za enega najbolj uspelih filmov tega žanra, ustvaril zelo posrečen par z Gassmanovim priljubljenim likom iz Monicellijevega La grande guerra in z razcapanim Tognazzijevim Federalejem iz istoimenske Salcejeve burke.
S	N
VIDEO NOTES
Oddaja: ...:.;..:....
Postaja:.; ....____—
Ura:_____________:___
V___________:__________J
ITALIJA N S K E TV MREŽE
RA» 1_________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Nemici per la pelle (kom., Fr. 1967, r. Denys De La Pattelie-re, i. Jean Gabin, Luis De Fu-nes), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Prvi osvajalci
14.45	Risanke
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dellaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: La piovra 5 (5. del)
22.20 Za filmskimi kulisami: Prišel je Dick Tracy
23.00	Dnevnik
23.10 Povzetki plesnega praznika Mantova - festa a corte (2. del)
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
I RAI 2____________________________|
7.40	Nanizanki: Lassie, vmes risanke
8.40	Nadaljevanka: Clayhanger 9.30 Božanska komedija: Nebesa
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: Una bella grinta (dram., It. 1965, r. Giuliano Montaldo)
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: Dimagriremo insieme (kom., Fr. 1979, r. Michel Vola-ret, i. Peter Ustinov)
17.00	Kratke vesti in Videocomic 18.10 Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Šport in rubrika Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: II commissario Kdster 21.35 Na odru: L'opera del seduttore
(Alan Ayckbourn, r. Michael Winner, i. Anthony Hopkins) 23.15 Dnevnik
23.25 Dokumentarec: Črni orkester 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Passi nel bulo (krim., ZDA 1941, r. Lloyd Bacon, i. Errol Flynn)
RAI 3_________________________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Z avtorjevim dovoljenjem, Prvo leto življenja, Otroški laboratorij -Zahtevam, da me poslušajo
14.00	Deželne vesti
14.30	Teniško prvenstvo Francije
16.00	Šport: A tutta B
17.00	It. prvenstvo v bezbolu
17.15 It. prvenstvo v motokrosu
17.30	Drobci
17.45	Nanizanka: Throb
18.10 Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.25 Večerni dnevnik
22.30	Film: Sono Sartana il vostro bec-chino (vestern, It. 1969, r. Giuliano Carmineo, i. John Garko)
0.15 Nočni dnevnik
0.45 Teniško prvenstvo Francije
Deset minut na dan za dobro knjigo
Televiziji že od nekdaj očitajo, da odvrača ljudi od branja, kar je morda res samo v prenesenem smislu. Kakorkoli že, odgovorni na drugi državni mreži so si verjetno hoteli olajšati vest in so si lani zamislili kratko oddajo o knjigah z zagonetnim naslovom Casablanca, ki je baje imela uspeh, saj se letos vrača na TV zaslone. Na sporedu bo vsak dan od ponedeljka do petka, običajno ob 18.10. Še vedno jo bo vodil simpatični Gabriele La Porta (na sliki).
Z A S E B N E TV POSTAJE
CANALE5______________
'7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Innamorati di-spettosi (kom., ZDA 1952, r. Frank Ross, i. David Niven)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1982
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Scuola di polizia
3 - Tutto da rifare (kom., ZDA 1986, r. Jer-ry Pariš, i. Steve Gut-tenberg, David Graf)
22.25	Nan.: Časa Vianello
22.55	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.35 Striscia la notizia
0.55 Nan.: Marcus Welby,
1.55	Fantasilandia
RETE 4_____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Nadaljevanka: La don-na del mistero
22.35	Film: Quel tipo di don-na (kom., ZDA 1959, r. Sidney Lumet, i. Sofia Loren, Tab Hunter)
23.55	Film: Il lungo viaggio verso la notte (dram., ZDA 1962, r. Sidney Lumet, i. Katharine Hepburn)
ITALIA1	_______
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charlie's Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja
18.30	Nanizanke:	Chips,
19.30	Časa Keaton,
20.00	Cri Cri
20.30	Aktualno: Ciak
20.35	Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ZDA 1985, r-i. Woody Allen, i. Mia Farrow)
22.10	Aktualnosti: Buzz,
23.10	Be Bob a Lula
23.30	Film: Woodstock - Tre giorni di pace, amore e mušica (glas., ZDA 1970, r. M.Wadleigh)
_____ODEON________________
7.00	Risanke
8.30	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.00	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Barnum il re del circo (biog., ZDA 1986, r. Lee Philips, i. Burt Lancaster)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Film: Ciao nemico (kom., It. 1981, r. Enzo Barboni, i. Johnny Do-relli, Carmen Russo)
22.30	Film: I gabbiani vdano basso (dram., It. 1977, r. G. Warner, i. Nathalie Delon)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: La zingara rossa (dram., VB 1958, r. J. Losey, i.M^ Mercury)
17.00	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Per amore ho catturato na spia rossa (kom., ZDA 1955, r. T. Clement, i. Kirk Douglas)
22.15	Variete: Ladies & Gen-tleman
22.55	Večerne vesti in šport
23.15	Mednarodni prenosi 0.15 Film: Il mistero della
testa mozzata (krim., VB 1986,1. del)
TELEFRIULI_________
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Ob čakanju polnoči
24.00	Rubrika: Album, nato Nočne Vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
		
TV Slovenija 1		TV Koper
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev -Mohamedova smrt, 9.15 Mačkon in njegov trop, 9.40 Mladinski pevski festival Celje '83 - Mešani mladinski zbori
10.05	Mozaik. Utrip, 10.20 Zrcalo tedna, 10.35 Mernik
10.50	Kronika Borštnikovega srečanja
11.10	Video strani
15.35	Sova (pon.)
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Jesenski 3x3 (pon.)
18.35	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Opica, 18.50 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Kronika Borštnikovega srečanje (iz Maribora)
21.50	Dnevnik in vreme
22.15 Veliki koreografi: Alvin Ailey
23.20 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Max Headroom 0.35 Video strani
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Superwrestling (pon.)
14.00	Dokumentarec: Čampo base
15.45	Eurogolf - evropski turnirji
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argen. prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Glasba
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
21.00	Boks: Speciale Bordo Ring
22.15	Športna parada: Šport Parade
23.15	Eurogolf - evropski turnirji 0.15 Boks: Speciale Bordo Ring
TV Slovenija 2
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
fl
17.30	Studio Ljubljana
19.00	Dok. niz: Bill Odie v raju
19.30	Dnevnik
20.00	Karavana zapravljivčkov
20.35	Dok.: Po sledeh napredka
21.10	Športna oddaja: Sedma steza
21.30	Omizje: NOB ali državljanska vojna na Slovenskem
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
PROTAGONISTI
Poklon Lennonu
»John Lennon ni bil samo velik kantav-tor, ne bo ostal v zgodovini glasbe samo kot eden od Beatlov, bil je predvsem res popoln umetnik in rimska razstava lahko edinstveno priča o njegovi umetniški sposobnosti.« S temi besedami je Yoko Ono spregovorila časnikarjem o razstavi Let's Have a Dream - Poklon Johnu Lennonu. Odprtje je bilo prejšnji petek, enkratna pobuda pa bo v rimski Razstavni palači na ogled vse do nedelje, 12. novembra.
»Izbrala sem Rim, ker je to mesto, ki sva ga z Johnom nadvse ljubila,« je poudarila Yoko Ono in dodala, da bo rimska priložnost tudi edina za evropsko občinstvo. Gre za svojevrstno dokumentarno-biografsko razstavo v multimedialnih razsežnostih, ki zaobjemajo vso Lennonovo umetniško ustvarjalnost: med risbami, poezijami, filmi, fotografijami, glasbenimi instrumenti, slikami, kipi in vsakovrstnimi osnutki privablja pozornost še zbirka 15 litografij, ki jih je bivši Beatle leta 1969 objavil kot poročno darilo za svojo Yoko Ono.
Ob raznih koncertih in diskografskih poklonih bivših tovarišev naj bi torej razstava na še popolnejši način predstavila občinstvu lik Johna Lennona, na katerega je 8. decembra 1980 v New Yorku streljal ne-uravnvešeni Mark David Chapman.
A
VIDEO NOTES
Oddaja:..:.........
Postaja:_:___________________
Ura:_________;	_____________
\_______________________________J
FILMI NA MALEM EKRANU
BARNUM IL RE DEL CIRCO — Barnum, ZDA 1986.
V ponedeljek, 29. oktobra, ob 16. uri, na Odeon.
Biografski film. Amerikanec Phineas Taylor Barnum, legendarni izumitelj modernega cirkuškega spektakla, je začel svojo čarobno in pustolovsko kariero kot trgovski vajenec. Od prve »loterije«, ki si jo je omislil, da bi razprodal več sto slabo kupljenih steklenic, do razkazovanja lažne ali resnične 161-letne črnske dojilje Georgea Washingtona Yoyce Heth, od čudežnega enajstletnega ga pritlikavca Toma Palčka do slavne klasične pevke Jenny Lind (Hanna Schygulla)... Skozi domačno, bogato avtobiografsko pripovedovanje samega Phineasa T. Bar-numa (Burt Lancaster) oživijo v gledalčevo veselje najpomembnejši dogodki iz burnega življenja domiselnega in edinstvenega kralja spektakla. Res prepričljiva rekonstrukcija režiserja Leeja Philipsa le delno pričara blesk in radoživo umetnost avtentičnega izumitelja show businessa.
I T A L I J A N S KE TV MREŽE
RAI 1_________________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. James Cagney), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Svet nomadov
14.45	Risanke
15.00	Italijanske kronike
15.30	Stik z umetnino
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose delFaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Nanizanka: La signora in giallo
21.30	Film: Labyrinth - Dove tutto e possibile (fant., ZDA 1986, r. Jim Henson, i. David Bowie, Jennifer Connelly), vmes (22.40) dnevnik
23.30	Velike razstave
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.40 Petrarcov Canzoniere
j RAI 2_____________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nadaljevanka: Clayhanger
9.30	Tečaj španščine in nemščine
10.00	Film: II segreto del Sahara (pust., ZDA 1953, r. Ewald Dupont)
11.30	Nan.: II brivido delLimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: II fascino del palcoscenico (kom., ZDA 1958, r. Sydney Lu-met, i. Henry Fonda)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
18.10	Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Šport in rubrika Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: 007 Thunderball - Opera-zione tuono (krim., VB 1966, r. Terence Young, i. Sean Conne-ry, Claudine Auger)
22.40	Dnevnik, nato Dosje
23.50	Dnevnik, vreme in horoskop
0.15 Film: La spia che venne dal freddo (dram., VB 1965, r. Martin Ritt, i. Richard Burton)
| RAI 3____________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Galileo Galilei, Oddaja o obrtništvu, Monografije, Boks -Šport, mit, kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Teniško prvenstvo Francije, nato hokej na travi
17.00	Nanizanka: Vita col nonno -Rock e amore
17.50	Nanizanka: Throb - Lautobus dei sogni
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Dan na preturi (ured. Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Film: Passione (dram., Šve. 1970, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, Max Von Sydow)
0.15 Nočni dnevnik
0.45 Teniško prvenstvo Francije
Madžarske ljudske pesmi za rock skupino
Skupina Queen spada med »zgodovinske« rock ansamble, saj je bila ustanovljena v daljnem letu f972, in je kljub številnim solističnim dejavnostim njenih članov še vedno trdna. Za sabo ima mnogo nepozabnih koncertov, med katere nedvomno spada nastop v Budim-Jt* 9® bo zasebna mreža TMC predvajala nocoj ob 23.20. Med skladbami, ki nam jih bodo -predstavili Freddv Mercurv in njegovi tovariši, je nekaj vzetih iz madžarske ljudske zakladnice.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Polizia militare (kom., ZDA 1953, r. George Marshall, i. Bob Hope)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1982
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	TV film: Ouattro pic-cole donne (r. G. Alba-no, 2. del)
22.45	Aktualno: S.O.S. ani-mali
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia
1.15	Nan.: Marcus Welby,
2.15	Fantasilandia
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine
16.10	Ribelle, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital,
18.00	Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Oeravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Film: Alvarez Kelly
(vestern, ZDA 1966, r. Edward Dmytryck, i. William Holden, Richard VVidmark)
22.45	Film: Quel pomerig-gio di un giorno da cani (krim., ZDA 1975, r. Sidney Lumet, i. Al Pacino)
1.20	Film: La donna scar-latta (kom., Fr.-It. 1969, r. Jean Valere, i. Monica Vitti)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charlie's Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja
18.30	Nanizanki:	Chips,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Varieteja: Paperissi-ma, 21.30 Caccia all -uomo
22.30	Torkov priziv
0.05 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.05 Appar-tamento in tre, 1.35 Benson
ODEON________________
7.00	Risanke
8.30	Matineja na Triveneti
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re padrone
16.00	Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1948, r. Norman Poster)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Film: Il ragazzo dal kimono doro (pust., It. 1987, r. Larry Ludman, i. Kirn Stuart)
22.00	Nan.: Supercarrier, Citre il muro del suono
23.00	Film: Angeli bianchi... angeli neri (dok., It 1969, r. Luigi Scattini)
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Ernie Kovacs -Tra una risata e 1'altra
(kom., ZDA 1984, r. L. Johnson, i. Jeff Gold-blum)
16.50	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Le donne di Richard (dram., VB 1980, r. Anthony Harwey, i. Liv Ullmann, Amanda Redmann)
22.25	Rubrika o motorjih
23.00	Večerne vesti in šport
23.20	Koncert: Cueen
0.20 Film: Il mistero della testa mozzata (krim., VB 1986, r. R. Walker-zin, 2. del)
TELEFRIULI_________
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: Il giudice e 1'as-sassino (dram.)
1.00	Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOV E N S K E MREŽE •
_____TV Slovenija 1________________j
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo (3. del), 10.00 dokumentarec Boj za obstanek
10.25	Tečaj nemškega jezika
10.55	Športna oddaja: Sedma steza
11.15	Video strani
15.00	Tečaj nemškega jezika (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.05	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Biskvitna rolada,
18.20	dokumentarec Ptujsko gledališče
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Nespodobno vedenje (zadnji del)
21.00	Zabavnoglasbena oddaja: Srečanje v Izoli
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in Max Head-room
23.35	Video strani
1 TV Koper__________________________
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Eurogolf - evropski turnirji
14.00	Boks: Speciale Bordo Ring
15.45	Športna parada: Šport Parade
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Spored v slovenščini: Studio 2 Koper
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Film
21.00	Rubrika: Settimana Gol
22.15	Bezbol - prven. Major League
23.15	Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.15 Rubrika: Settimana Gol (pon.)
TV Slovenija 2
14.25	EP v nogometu '92: Jugoslavija-Avstrija (mlade raprezentance)
16.15	Poskusni satelitski prenosi
16.40	Svet športa
17.30	Studio 2 Koper
19.00	Renu Bassi v plesih iz Indije
19.30	Dnevnik, Žarišče, žrebanje lota
20.35	Dokumentarec: Gradovi (8. del)
21.05	Umetniški večer: Novi slovenski
videoprojekti
RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Odprti prostor; 8.40 Country Club;
9.30	Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumen-talni solisti; 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne;
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost;14.20 Glasbena poslušalni-ca; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za Mendelssohna; 21.05 Radijska igra; 21.45 Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;. 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
OSEBNOST TEDNA
Mati Tereza
Mati Tereza iz Kalkute (na sliki z Gino Lollobrigido), ki so ji pred desetimi leti podelili Nobelovo nagrado za mir, bo prvič v svojem življenju svojevoljno stopila pred filmske kamere. Sprejela je namreč nosilno vlogo v dokumentarnem filmu, ki ga bosta v koprodukciji posneli RAI 2 in Sacis, režiral pa ga bo Gianni Barcelloni.
Njeno pravo ime je Agnes Gonscha Bo-yaxhiu, rodila se je v Skopju leta 1910 in že kot 18-letno dekle stopila v irski duhovni red sester iz Loreta. Po nekajletnem šolanju so jo premestili v Indijo. Globoko jo je presunila življenjska beda tamkajšnjih prebivalcev, tako da je v povojnih letih ustanovila poseben red sester usmiljenk, ki nosijo značilno belo obleko sinje obrobljeno. Od tedaj se je z dušo in telesom posvetila »najrevnejšim med revnimi«; priskočila jim je na pomoč z neverjetno občutljivostjo in globoko predanostjo, po čemer jo ves svet pozna in ljubi.
Dokumentarni film bodo posneli v najznamenitejših krajih, v katerih delujejo usmiljenke matere Tereze: predvsem v Kalkuti, kjer že desetletja živi za najrevnejše, v rojstni Jugoslaviji, v Sovjetski zvezi, kjer je po zaslugi perestrojke lahko ustanovila sorodne redovniške celice, v Afriki, v ZDA, v najbogatejših državah, ki pa poznajo tudi hudo revščino, in še v Rimu, ob Colosseu, kjer sestre usmiljenke in prostovoljci hranijo mlade, stare, izobčence, brezposelne in berače.
QUEL POMERIGGIO Dl UN GIORNO DA GANI — Dog Day’s Afternoon — Popoldne pasjega dne, ZDA 1975.
V torek, 30. oktobra, ob 22.45, na Rete 4.
Psihološka kriminalka. Trije povratniki iz Vietnama skušajo oropati podruž-nico Chase Manhattan Bank v Brooklynu. Najmlajši ropar zbeži, ostala dva pa zahtevata od osebja denar, toda v blagajni je le tisoč sto dolarjev. Tedaj pridrvi policija in obkoli banko. Začne se dolgo, mučno in težavno dogovarjanje med roparjema in policijo. V prikazovanju izredno napete in moreče psihološke situacije je režiser Sydney Lumet pravi mojster. Tako v banki kot izven nje pride dramatično do izraza notranja drama amaterskih roparjev (odlična protagonista Al Pacino in John Cazale), ki nista prava zakrknjena kriminalca, ampak samo duševno prizadeti osebnosti. Film razgali tudi solidarnost talcev in množice do roparjev in nesmiselno brutalnost policije.
/ --------------------------\
VIDEO NOTES
Oddaja:.:.
Postaja:
Ura:	V;:r::'v : - ' - a ■ ^: ■
v____________________________J

/ram	]
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Amor non ho! Pero... pero (kom., It. 1951, r. Giorgio Bian-chi, i. Renato Rascel), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Avstralija 1770
14.45	Risanke
15.00	Izobr. oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento - It. literatura po 1. 45
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose delFaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	TV film: Una gita domenicale (kom., ZDA 1986, r. Mark Culli-gham, i. Tony Randall, Ted Wass)
22.20 Šport v sredo, vmes (23.00) večerni dnevnik
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Danes v parlamentu
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2____________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nadaljevanka: Clayhanger 9.30 Dokumentarec: Crescere
10.00	Film: Una lacrima sul viso (glas., It. 1964, i. Bobby Solo)
11.30 Nan.: II brivido delFimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nad.: Beautiful, 14.30 Destini 15.20 Film: Gli imbroglioni (kom., It.
1963, r. Lucio Fulci, i. Walter Chiari)
17.00	Vesti in Iz parlamenta 17.35 Knjižne novosti: Casablanca
17.40	Glasbena rubrika: Rock cafe
17.55	Nogomet: Madžarska-Ciper, vmes (18.45) športne vesti
19.50 Dnevnik in šport
20.40	TV film: Cellini (2. del)
22.00	Aktualno: Extra - Dogodki in osebe v Evropi
22.55	Dnevnik - nocoj
23.05 Film: Bronx 41 distretto di poli-zia (krim., ZDA 1981, r. Daniel Petrie, i. Paul Newman, Ken Whal), vmes (0.05) dnevnik 1.15 Vreme, dnevnik in horoskop
RAI 3_________j-_____________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana, Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Teniško prvenstvo Francije, vmes hokej na ledu
17.00	Nanizanka: Vita col nonno -Ladri d auto
17.50 Nanizanka: Throb - II concerto
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi (urednika Nini Perno in Roberta Pet-relluzzi)
22.30	Večerni dnevnik
22.35 Glasbeni variete: Llmportante e esagerare (z Enzom Jannacci-jem, 1. del)
23.10	Resnične zgodbe: Sanje o hiši 0.05 Nočni dnevnik
0.35 Teniško prvenstvo Francije
Oddaja o družbenih pojavih v Evropi
Giovanni Minoli (na sliki) je nedvomno eden najbolj priljubljenih televizijskih urednikov, saj je lani njegova oddaja Mixer vsakič privabila pred zaslone skoraj tri milijone gledalcev. Za letošnjo jesen je v sodelovanju s televizijskimi mrežami s Švedske, iz Anglije, Francije in z Madžarske pripravil poskusni niz monografskih oddaj z naslovom Extra. Prva oddaja bo na sporedu nocoj ob 22. uri po RAI 2. Posvečena pa bo vprašanjem spolnosti in življenja v dvoje.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: Allegri esplora-tori (kom., ZDA 1953, r. Henry Levin, i. Clifton Webb)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1982
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00
O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Nadaljevanka: Dallas
21.45	Aktualno: Forum
22.45	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia
1.15	Nan.: Marcus Welby,
2.15	Fantasilandia
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani,
11.00	Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nellaprateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret - Un regalo sospetto
20.35	Film: Bertolde, Bertol-dino e Cacasenno (kom., It. 1984, r. Mario Monicelli, i. Alberto Sordi, Ugo Tognazzi)
23.05	Ekološka oddaja: Gaia
23.35	Tednik: Cadillac 0.05 Rubrika: Veliki golf 0.10 Film: Spirale d'odio
(dram., ZDA 1972, r. Sidney Lumet, i. James Mason)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charlie's Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.30	Nanizanke: Chips,
19.30	Časa Keaton,
20.00	Cri Cri
20.30	Nogomet: Brazilija-Ostali svet
22.30	Nanizanka: I Robinson
23.00	Reportaža: Jonathan
23.50	Nanizanke: Vietnam
addio, 0.50 Mike Ham-mer, 1.50 Benson
OPEON_______________
7.00	Risanke
8.30	Matineja Tri vene te
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Alter Ego (kom., ZDA 1986, r. Mel Damski, i. Mary Stuart)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Nanizanka: Ouinta di-mensione - Serata fan-tastica
23.00	Film: La banda dei raz-ziatori (vestern, ZDA 1936, i. John Wayne)
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge -Canzoni per le strade
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prij atelj ska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film:'Memorie di famiglia (dram., ZDA 1975, r. A. Segal, i. Robert Preston)
16.45	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Pasgualino Set-tebellezze (dram., It. 1975, r. Lina Wertmul-ler, i. Giancarlo Gian-nini)
22.40	Nogomet: Luksem-burg-Nemčija (kvalif. tekma za EP)
0.30 Večerne vesti 0.50 Nan.: Chicago Story,
TELEFRIULI_________
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Aktualno: Vivicitta
20.30	Film: Fuori scena (dram., It. 1987)
22.30	Nočne vesti
23.00	Ob čakanju na polnoči
24.00	Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________

SLOV E N S K E MREŽE ■
TV Slovenija 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.50	Mozaik. TV drama: Zakaj si žalosten (pon.), 10.40 nad. Nespodobno vedenje (zadnji del)
11.30	Video strani
14.55	Žarišče (pon.)
15.25	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarni oddaji: Preživeli Št. Jurij v Podkumu,
17.45	Po sledeh napredka
18.20	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Levi devžej (Prežihov Voranc),
18.35	Križem kražem
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Pogledi: Znamenja na Slovenskem
21.10	Film: Postaja Termini (dram., Kan., 1989, r. Allan King, i. Col-leen Dewhurst, Megan Follows)
23.00	Dnevnik in vreme
23.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Max Headroom ter dokumentarni niz Zgodba o Hollywoodu (5. del)
| TV Koper_________________________^
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.00	Oddaja o boksu: Bordo Ring
14.00	Rubrika: Settimana Gol
15.45	Bezbol - prven. Major League
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - angleško prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Dokumentarna oddaja
20.30	Nan.: Sguadra segreta
21.00	EP v nogometu '92: Jugoslavija-Avstrija (posnetek)
23.15	O boksu: Bordo Ring 0.15 Nogomet: Jug.-Avstrija (pon.)
TV Slovenija 2_______________
18.05	Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik
18.25	Dok. oddaja: Londonski doki
18.55	EP v nogtometu '92: Jugoslavija-Avstrija (iz Beograda)
20.50	Žarišče
21.20	Operne zgodbe: Tosca (5. del)
22.15	Svet poroča
RADIO ■ RADIO ■ RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.15 Variete: Ulica Castaldi (pon.); 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu;
12.50	Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba: godalni kvartet G M; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Dan reformacije; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba po, želji; 20.35 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz oper Ivana Zajca;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana, 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...;
16.00	Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir dltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom, 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Športni portret
Robert Prosinečki
Robert Prosinečki spada med najboljše jugoslovanske nogometaše. Vezni igralec Crvene zvezde je že pri 17 letih opozoril nase domače nogometne strokovnjake, kaj kmalu so se mu odprla vrata mladinske reprezentance, s katero je tudi v Čilu osvojil naslov mladinskega nogometnega prvaka. Prav Prosinečki je bil med najbolj zaslužnimi za osvojitev tega naslova.
Z leti je postal najprej nezamenljiv član reprezentance izpod 21 let, ki se je uvrstila v finale za evropski naslov in pred kratkim izgubila s Sovjetsko zvezo, zatem pa še članske reprezentance, ki je letos poleti nastopila na italijanskem mundialu. Pred začetkom prvenstva so ga nekateri tuji izvedenci v anketi vključili med najbolj perspektivne mlade nogometaše. Po slabem začetku se je Prosinečki v tekmah osmine finala in četrtfinalu vsekakor izkazal in bil z Draganom Stojkovičem med najboljšimi v Osimovi vrsti.
Po odhodu »Pixija« Stojkoviča v Marseille k Tapiejevemu Olimpigueu je prevzel Prosinečki pri Crveni zvezdi dirigentsko palico v svoje roke in pod njegovim vodstvom so Beograjčani odlično štartali v prvenstvu, prav pred tednom pa so se »rde-če-beli« izkazali tudi v pokalu prvakov z visoko zmago (3:0) proti Rangersu.
Prav nanj trener jugoslovanske reprezentance Ivica Osim največ računa na današnji drugi kvalifikacijski tekmi za evropski nogometni pokal proti Avstriji. Njegov doprinos pri gradnji igre reprezentance »modrih«, njegovi prosti streli in streli izven kazenskega prostora bi bili lahko odločilni za osvojitev drugega para točk v tem tekmovanju.
BERTOLDO, BERTOLDINO E CACASENNO, It. 1984.
V sredo, 31. oktobra, ob 20.35, na Rete A
Filmska komedija. Na piemontskem dvoru kralja Alboina (Lello Arena) s< zbere nekaj zanimivih in čudaških tipov, od lombardsko-beneškega kmeta Ber tolda (Ugo Tognazzi) in boccacciovskega toskanskega meniha Fra Cipolle, ki p govori v rimskem narečju (Alberto Sordi), do Milančana Bertoldina (Maurizi; Nicchetti) in šarmatne črne kraljice (Pamela Danise Roberts). Na »kmečkem dvorcu, ki spominja na Monicellijevo komedijo o Brancaleonu, se najbolje znaj de premeteni Bertoldo in s svojo ljudsko prostaško, a učinkovito zvijačnotji očara vse. Monicelli se je pri tej zgodovinski transpoziciji kopice značilnih liko-italijanske komičnosti prav od srca zabaval, odlični posredovalci njegovega na vdušenja pa šo bili vsi našteti igralci in z njimi scenograf Lorenzo Baraldi mojster fotografije Camillo Bazzoni ter glasbenik Nicola Piovani.
VIDEO NOTES
Oddaja:.:. t ■.- .
Postaja: : .	... ' '■
Ura:	______ ■
V________________________J
			
RAI 1________________________J
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.30	Nabožna oddaja
10.50	Maša
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: La citta della tigre
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Tiger iz Sunder-bansa
14.45	Risanke
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dok.: La macchina meravigliosa - Oko (vodi Piero Angela)
22.40	Kratki film s Stanom Laufelom in Oliverjem Hardyjem: Buona vacanza (ZDA 1933, r. George Marshall)
23.00	Dnevnik
23.10	Variete: Italijanka za mis sveta
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
[ RAI 2____________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.50	Nadaljevanka: Clayhanger
9.40	Film: La grande imperatrice (zgod., VB 1938, r. Herbert Wil-cox, i. Anna Neagle, Anton Wal-broock)
11.30	Nan.: II brivido dell imprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in medicinska rubrika
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: II treno (vojni, ZDA 1965, r. John Frankenheimer, i. Burt Lancaster)
17.30	Videocomic
18.10	Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Šport in rubrika Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Cellini (biog., It. 1989, r. Giacomo Battiato, zadnji del)
22.05	Večerni dnevnik
22.15	Dokumentarec: Free Dog
23.15	TV film: Stelle in fiamme (dok.) 0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.35 Film: II cacciatore di taglie
(pust., ZDA 1979, r. Buzz Kulik, i. Steve McOueen)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Življenje živali, Nastajanje celine - Dežela spečih gora, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija
14.00	Deželne vesti
14.10	Teniško prvenstvo Francije
17.00	Jahanje - VN Orsi Mangelli
17.30	Drobci
17.45	Nanizanka: Throb - Festa in co-operativa
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda (ured. Michele Santoro in Giovanni Mantovani)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose mai viste
0.30 Dnevnik - v kiosku
0.40 Teniško prvenstvo Francije
Mladinski miti od petdesetih let do danes
Nocoj ob 22.30 se po zasebni mreži Italia 1 začenja nov niz v osmih delih o mitih, modah in rock'n'roilu, ki sta ga pripravila Emilio Carelli in Tullio Camiglieri (na sliki s številnimi sodelavci). To bo nekakšno potovanje skozi čas, ki naj bi združilo generacijo najstnikov iz petdesetih let in današnjo mladino. Prva oddaja je posvečena prihodu rock glasbe v Italijo, spremembam v pojmovanju spolnosti in naraščanju politične angažiranosti.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: La grande notte di Casanova (kom., ZDA 1954, r. Norman McLeot, i. Bob Hope)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1982
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Kviz: TeleMike
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia
1.15	Nan.: Marcus Welby,
2.15	Fantasilandia
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Film: La freccia insan-
guinata (vestern, ZDA 1953, r. Marguis War-ren, i. Charlton Hes-ton, Jack Palance)
22.45	Tednik: Kronika
23.30	Aktualno: Tehnologija in roboti, 24.00 Dobrodošla Madžarska
1.15	Film: L uomo del ban-co dei pegni (dram., ZDA 1965, r. Sidney Lumet, i. Rod Steiger)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charlie s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki:	Chips,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Nan.: Don Tonino e i fabbricanti di morte
22.30	Miti, mode in rock n roli: Elvis Presley
23.00	Variete: Capolinea
23.30	Rubrika: Grand Prix
0.45 Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.45 Appar-tamento in tre, 2.15 Benson
OPEON_______________
7.00	Risanke
8.30	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.5	45 Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film:	Arrivederci
mamma (kom., ZDA, r. Charles Dubin)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiii
20.30	Film: Thunder II (pust., It. 1987, r. Larry Lud-man, i. Mark Gregory, Bo Svenson)
22.15	Dok.: Diario di soldati
22.45	Film: Paura (dram., ZDA, r. Robert Ferret-ti, i. Cliff De Young)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC_________________
8.30	Nanizanka: Get Smart
9.00	Risanke: Snack
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Avventura a Roma (krim., ZDA 1981, r. Robert Lewis, i. Ely Wallach)
16.50	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: C era guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: American Graffi-ti 2 (kom., ZDA 1979, r. W.L.Norton, i. Ron Ho-ward, Bo Hopkins]
22.30	Montreaux Jazz Festival: Abdullah Ibrahim Ekaya
23.30	Večerne vesti
23.50	Film: Missione suici-dio (vojni, ZDA 1954, r. S. Heysler, i. Tony Curtis)
1.30	Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
TELEFRIULI_________
15.30	Nanizanka: L albero delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Pokrajinska kronika
20.25	Črno m belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nanizanka: Riuscira la nostra carovana di eroi a...
24.00	Nočne vesti
TELE 4______________
MODA TA D\P
SLOVENSKE MREŽE •
TV Slovenija 1_________________|
8.40	Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica: Besedne igrarije
9.00	Šolska TV: Oddaja za učitelje,
9.15	dok. oddaja Pustolovščina slikarstvo
9.55	Tečaj angleščine za najmlajše
10.10	Nan.: Zakon v Los Angelesu
11.00	Dan vseh svetih - prenos koncerta z Dunaja
12.50	Video strani
15.10	Tečaj angleščine za najmlajše
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Nan.: Max Headroom (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
17.55	Teleski '90
18.20	Spored za otroke in mlade: Poezija keramike, 18.45 Mati (H.C. Andersen)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Podmornica (4. del)
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Max Headroom
TV Koper
13.30	EP v nogometu '92: Jugoslavija-Avstrija (pon.)
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Aktualna tema
20.30	Glasba na TV
21.00	Veliki tenis
22.15	Nogomet: Gol d Europa
23.15	Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.15 Veliki tenis (pon.)
TV Slovenija 2_________________
17.55	Film: Pešec (dram., Nem. 1973, r. Maximilian Schell, i. Peter Hall)
19.30	Dnevnik
20.00	Dok. niz: Slovenija (zadbji del)
20.25	Plesni nokturno: Tristan in Izol-da
20.40	Dok.: Pionirji sodobne kirurgije
21.30	Ex libris
22.20	Večerni gost: Vladimir Ovca
RADIO ■ RADIO ■ RADIO •
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Melodije; 9.00 Maša; 9.45 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Orkestri; 10.00 Mladinski oder; Dobri lajnar; 10.35 Koncert: zbor Accademia musicale universitaria (Bach, Brahms);
11.25	Lahka glasba; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 12.15 Solisti; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu: MePZ Mačkolje; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Country;
15.30	Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba: 17.00 Četrtkova srečanja: Jugoslavija po letu 1945; 18.00 Novembrski večer; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Praznična oddaja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 Glasba
18.05	Big band RTV Ljubljana; 18.30 Nageljni poljski Marija Kogoja in drugo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.35	Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti;
15.00	Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 10.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom;
20.00	V svetu knjige; 21.00 Nočni program - glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Arrmnijeve zvezde
»V filmu postane obleka lepa, ko izgubi nenaravni videz kostuma in jo obrabita čas in značaj osebe, ki jo nosi.« Giorgio Arma-ni je tako izrazil svojci zamisel o kostumih, ki jih je ustvaril, da bi jih filmske zvezde nosile med igranjem svojih vlog. Armani-jeve obleke smo na filmskem traku videli kar pogosto in vselej v pomembnih produkcijah. Armanija je nosil Richard Gere (na sliki z ustvarjalcem) v filmu American Gigolo, Kevin Kostner v De Palmovem The Untouchables, Tom Cruise v Days Of Thunder, njegovim kreacijam pa se ni odrekla niti Catherine Deneuve. Armanijeve vezi s filmom so karseda razvejane, saj je o njem napisal biografijo sam Martin Scorse-se, sedaj pa temu razmerju posvečajo še fotografsko razstavo, ki jo bodo 6. novembra odprli v občinski palači v Modeni.
Razstavi bo naslov L arte della scena in se bo vključevala v širšo paleto prireditev, ki jih bo v prihodnjih treh mesecih priredil center za audiovizualno kulturo Santa Chi-ara. Sama razstava, v okviru katere bodo predvajali tudi Scorsesejev film Un uomo a Milano, sodi v širše razmišljanje o vzpo-redjih med svetom mode in filmom. Po mnenju organizatorjev namreč tudi film ustvarja jezik stvari oziroma predmetov in združuje obrtniške prvine z ustvarjalnimi.
Nova številka revije Cinema & Cinema bo vsekakor predstavila kritičen katalog pobude iz Modene, v katerem bo tudi intervju z Armanijem, omenjen pa bo še Wendersov film o japonskem modnem ustvarjalcu Yohiju Vamamoth ter Antonioni-jev projekt za film Sotto il vestito niente.
L'UOMO DEL BANCO DEI PEGNI — The Pawnbrocker — Zastavljalec, ZDA 1965.
V četrtek, 1. novembra, ob 1.15, na Rete 4.
Dramatični film. Poljski Žid Sal Nazerman (Rod Steiger) se po, vrnitvi iz nemškega taborišča zateče v New York. Tu si uredi dom v najbolj zloglasni četrti, v Harlemu, kjer vodi nadvse oderuško zastavljalnico. Zato živi povsem osamljen in od vseh osovražen. Tako mu mineva življenje, dokler ga ne v krvavem poskusu ropa za ceno lastnega življenja reši mladi Portorikanec. Pred nemim truplom ubitega mladeniča zaživijo v spominu starega Žida najbolj srhljivi in grozni dogodki iz lagerja. Tedaj se Nazerman katarzično reši vseh mor preteklosti in ponovno zaživi polno in svobodno življenje. Lumet je z evropsko pronicljivostjo in z ameriškim realizmom nemo in obenem vpijočo tragedijo holokavsta prevedel v zasebno dramo posameznika, kar je z veliko pretresljivos-tjo podal protagonist Rod Steiger.
/ ^ ^ VIDEO NOTES
Oddaja: . :	, .	. . . ..
Postaja:_______________
Ura:___________________
V________________________J
v - "
		
RAI 1	II	RAI 2	RAI 3
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Fiori nella polvere (biog., ZDA 1941, r. Marvyn Le Roy, i. Marsha Hunt), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Rastline, živali in zagonetka spola
15.00	Dokumentarca: Srednji vek v Bologni, 15.30 Kultura vode
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1979, r. Robert Ben-ton, i. Dustin Hoffman, Meryl Streep)
22.30	Predstavitev filma Capitan Fra-cassa Ettoreja Scole
23.00	Dnevnik in nabožna oddaja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Petrarcov Canzoniere
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nadaljevanka: Clayhanger
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: Via delle cingue lune (dram., It. 1942, r. Luigi Chiarini,
i.	Luisella Beghi)
11.30	Nan.: II brivido 'dell imprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: Le ragazze di Harvey (kom., ZDA 1946, r. George Sid-ney, i. Judy Garland)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
18.10	Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Šport in rubrika Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: La TV puo attendere
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Dokumentarec: Črni orkester
24.00	Dnevnik, vreme in horoskop 0.15 Film: Avventurieri delFaria
(pust., ZDA 1939, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Jean Arthur)
Televizijski poklon filmski dejavnosti
zaman
Televizija je nedvomno kriva za krizo filmske dejavnosti in se tan skuša odkupiti z raznimi oddajami o filmu. Ena takih je gala variete v treh delih z vsepovsod prisotno Gabriello Carlucci in Mas-simom Ranierijem. Prva oddaja bo na sporedu nocoj ob 20.30 po RAI 2. Gledalce, ki imajo čisto vest in se jim pozno zvečer ne dremlje, pa opozarjamo, da je ob 23.20 po RAI 3 na sporedu drugi del posebne oddaje z Enzom Jannaccijem (na sliki).
12.00	Vabilo v gledališče: Agamemnon. (Ajshil, r. Mario Ferrero, i. Sarah Ferrati, Ivo Garrani)
14.00	Deželne vesti
14.30	Teniško prvenstvo Francije, vmes kolesarska rubrika Biči & Bike
17.00	Nanizanki: Vita col nonno -Scontro a due, 17.30 Throb -Nappe e bottoni d oro
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi l'ha visto?
22.40	Večerni dnevnik
22.45	Aktualno: Sodniki na meji - Gio-vanni Falcone
23.20	Glasbeni variete: L importante e esagerare (2. del)
23.55	Nočni dnevnik 0.25 Pred 20 leti
0.55 Teniško prvenstvo Francije
-
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
' 7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Tutto puo acca-dere (kom., ZDA 1952, r. George Seaton, i. Jose Ferrer)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno1982
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Buon comple-
anno Canale 5
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Amiche per la pelle, 2.15 Fan-tasilandia
RETE 4_____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Film: Timbuctii (pust., ZDA 1957, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Sofia Loren)
22.35	Rubrika: Ciak
23.25	Tednik: Kronika
0.10 Film: Trappola morta-le (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Michael Caine, Dyan Can-non)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charlie s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford - Passo di danza,
14.00	Happy days
14.30	Radio Carolina 7703 (vodi Kay Sandvik)
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke:	Chips,
19.30	Časa Keaton,
20.00	Cri Cri, 20.30 21 Jump Street, 21.30 Scuola di football
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	PlayboyShow
0.35 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1Ž35 Appar-tamento in tre - Due volte Mickey, 2.05 Benson
OPEON_______________
7.00	Risanke
8.30	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Un amore senza tempo (kom., ZDA
1982,	r. VVilliam Bar-tman, i. Jodie Foster, Ed Asner)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Šport: American Bali
22.30	Aktualno: Blue News
23.00	Film: Tunnel (dram., It.
1983,	r. Marco Pirri, i. Helmut Berger)
0.45 Rubrika o motorjih
TMC_________________
8.30	Nanizanka: Get Smart
9.00	Risanke: Snack
10.30	Nad.: Terresconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dokumentarna oddaja: Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Compagni di vi-aggio (dram., ZDA 1972, r. Delbert Mann, i. Stephanie_Powers)
16.30	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, c'era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane (vodita Fabio Fazio in Ste-’ fano Bicocchi)
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: La notte in bian-co (dram., Fr. 1979, r. Clarisse Gabus, i. Jean Louis Trintignant)
TELEFRIULI_________
15.30	Nadaljevanka: Lalbe-ro delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Film: Blaise Pascal (biog., 1. del)
21.45	Rubrika: Album
23.00	Ob čakanju na polnoči
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25	Dokumentarna niza: Slovenija (zadnji del), 9.50 Pionirji sodobne kirurgije (1. del)
10.40	Nadaljevanka: Podmornica (pon.
2.	dela)
11.35	Video strani
14.55	Video strani
15.05	Dokumentarni niz: Slovenija (pon. zadnjega dela)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.05	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi, 18.40 nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Nebu naproti (6. del)
21.20	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Stvor (ZDA 1982, r. John Car-penter, i. Kurt Russell)
TV Koper_____________________
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.00	O nogometu: Gol d Europa
14.00	Veliki tenis
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Dokumentarec: Manjšine, evropsko bogastvo
20.30	Nadaljevanka
21.00	Nogomet - nemško prvenstvo
22.15	Oddaja o košarki: Assist
22.45	Oddaja o odbojki: Supervolley
23.15	Športna parada: Šport Parade 0.15 Nogomet - nemško prvenstvo
TV Slovenija 2
17.30	Studio Maribor
19.00	Ansambel Lojzeta Slaka
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Oči kritike
21.10	Koncert z Dunaja ob dnevu vseh svetih (pon.)
23.00	Skupščinska kronika
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta;
12.20	Orkestri; 12.40 Zborovska glasba;
12.50	Orkestri; 13.20 Poslušali boste;
13.30	Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Novembrski večer;
19.20	Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu;
9.05	Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Zabavni ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.15	Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.20	Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.00 Poreška obala; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Francesco Guccini
QUELLO CHE NON...
Francesco Guccini se je rodil v Modeni 14. junija 1940, z družino pa živi v Bologni. Po uspehu knjige Croniche epafaniche, ki je pred kratkim izšla pri Feltrinelliju, je po dolgih letih spet zaživela tudi njegova glasbeno umetniška žilica. Od prve Gucci-nijeve plošče Folk beat m. 1 je minilo triindvajset let, seveda je v tem času izdal vrsto plošč, med katerimi je predzadnja Ouasi come Dumas posnetek njegovega češkega koncerta. Če izvzamemo edino novost, Ti ricordi quei giorni, pa vsebuje plošča same znane pesmi.
Zadnji LP z naslovom Ouello che non... sestavlja osem skladb, ki jih je Guccini napisal v zelo kratkem času, čeprav je prvo kitico pesmi Canzone per Anna sestavil že pred desetimi leti. Takrat je ni mogel dokončati, zato pa jo je dal ob stran in počakal na pravi trenutek.
Nedavno je Guccini izjavil, da so mu skladbe Auschwitz, La locomotiva in Dio e morto najljubše in najpomembnejše, oziroma da so to najuspešnejše pesmi njegove kariere. Izrazil pa je tudi svojo navezanost na pesem Canzone per Anna iz zadnjega albuma. Ploščo Ouello che non... je imenoval tako, ker se mu zdi laže peti o tem, kar človek ni, kot pa o tem, kar človek dejansko je oziroma kar bi želel biti. Kantavtor je vsekakor ustvaril lirično in melanholično ploščo, ki pač ni in ne more biti vesela, vendar njeno izročilo ne izraža brezizhodne obupanosti.
Pesmi v albumu so: Ouello che non..., Canzone delle domande consuete, Canzone per Anna, Ballando con una sconosciu-ta (napisal jo je s Claudiom Lollijem), Le ragazze della notte, Tango per due, Cen-cio, Emilia.
|
I
KRAMER CONTRO KRAMER - Kramer versus Kramer - Kramer proti Kramerju, ZDA 1980.
V petek, 2. novembra, ob 20.30, RAI 1.
Dramatični film. Ljubka in hkrati razburljiva melodrama ameriškega režiserja Roberta Bentona je na začetku 80. let ravno prav prišla, da je pokazala na ideološko krizo in na nov vzgon tradicionalnih vrednot in čustev. Nezadovoljna žena Joanna (Meryl Streep) zapusti moža Teda (Dustin Hoffman) in sinčka Billy-ja, da bi si ustvarila novo življenje. Ko se dokoplje do samostojne službe, si zaželi sinčka nazaj. Medtem pa se je mož Ted po sili razmer iz nečustvenega businessmana razvil v pravega očeta. Izredno je navezan na malega Billyja in za nič na svetu ga ne bi izročil prejšnji ženi, Billyjevi materi. Zato se začneta zakonca Kramer brez vsakršnega zadržka pravdati, da bi prišla do sina... Kljub konvencionalnim tirnicam pripovedi in zapleta je treba občudovati izredni igralski podvig Meryl Streep, Dustina Hoffmana in malega Justina Henryja.
/	\
VIDEO NOTES
Oddaja:
Postaja:	: ________'
Ura: __________________
V_______________________J
Po dolgi vrsti večjih ali manjših neuspehov, ki so jih tuje zvezde glasbenega show-businessa doživele pri nas v dolgem poletju 1990, je te dni poskusil srečo v Italiji še Billy Joel. V torek je nastopil v Firencah, dva dni kasneje pa še v Rimu in po borih dveh nastopih zaključil svojo miniturnejo po Italiji.
Uradno naj bi Joel predstavil svojo zadnjo LP ploščo Storm Front, v bistvu pa je občinstvu postregel s svojo skoraj dvajsetletno glasbeno produkcijo. Po svoje je šlo za nekakšen obračun prvih štiridesetih let življenja v glasbeni obliki, seveda z najbolj znanimi skladbami. Občinstvo je tako imelo možnost, da v živo prisluhne pesmim, kot so Honesty, Piano Man, Uptown Girl in Pressure, obenem pa se je lahko navduševalo ned glasbenim citiranjem Rossinija in znanih bluesmanov. Joel je na odru podal nekakšen avtoportret pianista in tipičnega newyorškega pevca, to pa je počel v družbi štirih priznanih umetnikov, med katerimi je ob tolkalih gotovo izstopala Crystal Tagliaferro, ki se je le s težavo rešila juriša navdušenih gledalcev iz prvih vrst.
V Firencah je Joela poslušalo kakih pet tisoč oseb, med njimi pa je bilo veliko v Toskani bivajočih Američanov. Manj je bilo italijanskih poslušalcev: le-tem in še posebej ne več rosno mladim je Billy Joel namenil odgovor v intervjuju, ko je pred koncertom dejal, da znajo tudi štiridesetletniki še kaj povedati.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Marjan Kemperle Glasba: Daniela Duic v
sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
CAMERA Dl COMMERCIO INDUSTRIA ARTIGIANATO _____ AGRICOLTURA
fiEREqomziA
AziE\d/x
časa ra
ASSICURAZIOM	G O R I Z I A
ORGANIZZAZIONE
LET
^MOTO^EKPO Kač inq
/?a//y	Superbikers
GORICA - sejmišče
27. oktober - 4. november
1
I
■
P
1
yww>
iKHodK
B
Mg
Ps
MwX
ftywK
1
JUBILEJNI SEJEM OD DANES V GORICI
Goriška motoristična razstava praznuje deset let. Ljubitelji avtomobilov in motorjev si bodo lahko od danes do prihodnje nedelje na razstavišču ob Soči ogledali jubilejni Motor Expo' Racing.
Razstava avtomobilov in motorjev je nastala leta 1981 po prizadevanju Robija Merviča, znanega pilota relijskih avtomobilov. Gorici je ponudil edinstveno priložnost, da postane deželno prizorišče vsega, kar je v zvezi s svetom motorjev. Ljubitelji motornega športa so vsako leto lahko sledili nastopom znanih pilotov in od blizu gledali avtomobile in motorje, katere so prej lahko videli le na televizijskih zaslonih. Sejem je v nekaj letih prerasel deželne meje ter postal najvažnejša prireditev treh Benečij na tem področju/Vse to je privedlo do številnih uspehov, tako da je danes goriš-ki razstavni prostor pretesen za vse, kar bi se dalo na tem področju pokazati.
Ob priliki desetletja so sejem preložili za nekaj dni, tako da bo Motor Expo’ Racing sovpadal s prazničnim dnem prvega novembra. Tudi letos bo prireditev trajala devet dni in sicer od danes do naslednje nedelje. Razstavne hale in številne prireditve si bo v teh dneh ogledalo preko 100.000 ljudi, kar je za majhno mestece, kot je Gorica, pravi rekord.
Na sejmišču ob Soči bo tudi letos prisotnih približno petdeset razstavljalcev, ki so napolnili hale vse do zadnjega kotička. Letos si bomo lahko ogledali številne novosti svetovne avtomobilske proizvodnje, stare avtomobile, kolekcijo avtomobilov maršala Tita, motorje, kolesa, relijske avtomobile in tudi nekaj dirkalnih avtomobilov Formule ena. Pester program prireditev je tudi letos zelo vabljiv. Na programu so tekmovanja z motorji in relijskimi avtomobili, tekmovanja v quad in kart cros-su, nastopi akrobatske trial-skupine in še druge zanimivosti.
CASS01/9
PRONTOCASSAUTO
Ugodno posojilo za zaželen avtomobil
BREZPLAČNO za eno leto Kasko zavarovanje protipožarno zavarovanje in proti kraji Ostanek posojila
V sodelovanju
CARNICA	CASSA Dl RISPARMIO
assTcurazidnl	01GORIZIA
GORIŠKA
HRANILNICA
Za podrobnejše informacije telefonirajte
;
ZELENA STEVlUfT)
BOAT01/3
C A LIBRA
Opel Calibra. Poiščite linijo, ki pokaže razliko
DOATO
TRŽIČ - L. Anconetta 1
Komercialni urad tel. (0481) 74176, 534174
GORICA — Korzo Italia 73 - Tel. (0481) 534174
OPEL-©-
BY GENERAL MOTORS ŠT. 1 NA SVETU
PESTER PROGRAM ZA LJUBITELJE MOTORNIH ŠPORTOV
Program spremnih prireditev tudi letos ne bo razočaral številnih obiskovalcev. Na dirkaški progi goriškega sejmišča se bodo danes pomerili piloti mi-nimotorjev, jutri pa bodo tekmovali motorji za nagrado Su-perbiker's Trophy.
Prav tako danes in jutri bomo lahko občudovali številne angleške avtomobile Jaguar, ki se bodo udeležili shoda italijanskega Jaguar kluba.
Danes bo svoje nastope začela tudi akrobatska trial skupina Sergia Canobbia in VValter-ja Favarina. Akrobatski trial smo lahko na tem sejmu videli že pred nekaj leti, Canobbio in Favarin pa nam ponujata še zanimivejši prohgram, med najboljšimi na svetu. Povejmo
le, da je Canobbio dosegel več svetovnih rekordov, odskoka v daljino z motorjem (4,60 m) do vzpon čez dvome-tersko navpično steno. Akrobatski piloti bodo nastopali vsak dan do četrtka, ob delavnikih pa bodo na razpolago vsem privržencem te športne panoge za vsakovrstne nasvete.
Ob delavnikih se bodo obiskovalci lahko pomerili v vožnjah s kart—cross, s katerimise bodo v sredo zvečer pomerile članice Ferrari kluba iz Tržiča. Program jubilejnega Motor Ex-po’ Racinga predvideva še vrsto drugih prireditev, o katerih bomo podrobneje pisali v naslednjih dneh.
w
ROVER
Novi Rover 100, sproščenega duha,-
1100 in 1400, 8 in 16 ventilov, elektronski vžig	(fiBS)
in vbrizgavanje goriva, vzmetenje Hydragas: to je novi mB Rover 100, sproščenega duha.	'Hip
Pridi in poskusi.	roverserieioo
TOMAUTO
GORICA — UL. NIZZA 15 — TEL. (0481) 533923 TRŽIČ — DREV. VERDI 42 — TEL. (0481) 40148 10. MOTOR EXPO RACING - HALA D
S.V.A.G. DIZORZ
GORICA - UL. TRIESTE 138 - TEL. (0481) 521830 - 890 - 801 TRŽIČ - UL. S. POLO 19 - TEL. (0481) 776250
PRIČAKUJEMO TE NA . . . ^OTQ>jEXPOKACINq

4 □ motor exp6 rating
Uno Ima Vse.
Halogenski Žarometi Sprednje Električne šipe AtermiCne Šipe Brisalec Na Zadnji Šipi Zunanje Cesno Ogledalo Gibljiv* Sedeži Peta Prestava
Varnostni Pasovi na zadnjih Sedežih
Termična Zadnja Šipa
•
digitalna Ura
Vzglavnik Na P*rednjih Sedežih
•
Centralizirana Ključavnica
gnan_______________
Uno Fire 45 S 5 Vrat . Uno FiRE 60 S 5 Vrat 13.385.000 Ključi v Roke.
GORICA
Sedež: Korzo Italija, 169 - tel. (0481) 520830 Servis: Ul. III. Armata 145 - tel. (0481) 20466 TRŽIČ
Ul. IV. novembra 31/33 - tel. (0481) 481725
KOMJ01/3
KI Komjanc Luigi
PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM ZNANIH ZNAMK PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
34170 GORICA - Ul. Rossini 22 - tel. (0481). 531935 - 531821 10. MOTOR EXPČ RACINO - HALA B
NAJNOVEJŠA VOZILA V GORICI
V	vabljivih razstavnih prostorih goriš-kega sejmišča si lahko letos ogledamo številne novosti svetovne avtomobilske proizvodnje.
V	razstavni hali A lahko na razstavnem prostoru goriškega zastopnika Grattona vidimo nove modele avtomobila ford Escort in Sierra Cosvvorth 4x4, zastopnik Crali nas v prikupnem standu pričakuje z novimi švedskimi limuzinami volvo 940 in 960. Precej ljudi se bo ustavilo tudi pri zastopniku Boato, kjer kraljuje najnovešji oplov coupe, Calibra, za katerega je v Nemčiji treba čakati tudi eno leto. V tej hali so tudi avtomobili peugeot (zastopnik Autolisert), in motorji Honda, BMW, Aprilia, Kavvasaki, Suzuki in Harley Davidson (tvrdke Braidotti, Moto Inn in Dagri). Zanimiv je seveda tudi prostor podjetja Lederman iz Parme, ki prenavlja stare avtomobile, predvsem Porscheje.
Zadnja novost tovarne volksvvagen, avtomobil Polo, razstavlja v hali B zastopnik Autosacchetti. V tej hali si lahko ogledamo tudi najnovejše japonske avtomobile nissan Primera (tvrdka Emmecar), vozila znamk audi, citroen in suzuki (Autosacchetti, Gori—car in Lutman) ter motorje ca-giva, honda in gilera (podjetji Gori—car in II cross). V hali B je tudi razstavni prostor goriške Kmečke banke in trgovca gum Komjanc.
V	zadnji, največji razstavni hali dobimo luksuzne avtomobile ferrari, ma-serati, saab in mercedes ( zastopniki Martinis, Carnelutti, Girometta in Ti-
rel) ter japonske avtomobile znamk toyota, mazda, subaru in honda (tvrdke Autofriuli, Girometta in Autosan-dra). Na Motor Expo’ Racingu predstavlja podjetje Autofurlan najnovejši avtomobil francoske tovarne renault in sicer clio, naslednik slavne petice. Vedno v isto kategorijo avtomobilov spadata rover 111 in 114, ki si jih lahko ogledamo pri podjetju Tomauto. Poleg teh dobimo še avtomobile tovarn fiat, lancia in innocenti (zastopniki Aguzzoni, Svag in Motorline).
Poleg serijskih avtomobilov si lahko tudi letos na goriškem motornem sejmu ogledamo dirkalne avtomobile.
Precejšno pozornost je temu sejmu posvetila italijanska tovarna ferrari. V Gorico so poslali kar dva avtomobila Formule 1, en F40 in novost te tovarne, 348 spider. Poleg terarija je v standu Marlboro cluba v hali B razstavljena tudi druga kraljica dirk Formule 1, Mc Faren. Na sejmu sta razstavljena še dva dirkalna avtomobila. V arazstavnem prostoru Kmečke banke si lahko ogledamo Minardi, pri prostoru novogoriške igralnice v hali D pa Dallaro. V hali B so še drugi dirkalni avtomobili, prototipi skupine C in relijski avtomobili, stari avtomobili pa so v glavnem razstavljeni v hali D.
motor exp6 racing O S
GRAT01IB
Rodil se je novi avtomobil Ford Escort
Vožnja z njim je čisti užitek
Prišel je novi avtomobil Ford Escort, ki ti nudi izreden užitek. Oblikovan je v italijanskem stilu, z nemško tehnologijo in najpopolnejšo dodatno opremo. Servokrmilni sistem stane le
535.000	lir, ABS 1.300.000. lir in klimatska naprava
1.700.000	lir.
ZASTOPNIK ZA GORICO:
Preizkusite nova motorja: hitrega 1.3 HCS in močnega 1.6 CVH (90 KM), ki sta izredna po storilnosti in nizki porabi goriva. S posebno ponudbo »Sistema di scelta Ford« lahko dobite prvega ali drugega po isti ceni. Tudi Orion in Escort Wagon imata enako ceno. Pričakujemo vas.
PAOLO GRATTON s.r.i.
34170 GORICA - Ul. Aquileia 42 - Tel. (0481) 520121 - 520052
MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE
Drž. cesta - Majnica (Fara) - Tel. (0481) 888404
PRISOTNI V HALI A
«1

- e" :	^ n


»
J
Banca
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al
m (0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTI A UTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
H






In








!ff
I
m
m
m
8 I
i
m
Kvv -WQW
11
1 1
I
SfifSK
{aranK
m?:
Im
8
m
msi
m
H
m
1
i'
I
M
>W:¥:
Jaabbs
WwrC
■
'■■■V.V.
gassRv
s
in
.■■■■■■"■V
m;:;
'.■■■■ V.\
WvWy
JUTRI SUPERBIMS TROPHV
Prvi dni 'goriške motoristične prireditve so od vedno namenjeni tekmovanjem motorjev. Danes ob 13. uri je na vrsti Gran Prix minimotorjev. Mini-motorji so povsem enaki navadnim dvokolesnim žrebcem, le velikost je bolj primerna otroku kot odraslemu človeku. Edinstvena priložnost torej, da od bliže spoznamo to športno panogo, ki se je v Italiji uveljavila le v Emiliji.
Privrženci dvokolesnega mot-ronega športa se bodo zbrali jutri ob tekmovalni progi, kjer bo Superbikers trophy. Na go-riškem tekmovanju, ki ga prirejata motokluba II Gross iz Fogliana in slovenski Primo-tor, se bo pomerilo sedemdeset pripravljenih in znanih motoristov severno—vzhodne Italije, med katerimi bi moral biti tudi Slovenec Peter Bralni. Posebnost te manifestacije je v tem, da na njej sodelujejo
tako hitrostni piloti kot vozniki enduro, cross in tudi speed-way motorjev. Proga meri 650 metrov in poteka deloma na asfaltu, deloma na zemlji. Je precej zahtevna in zelo spektakularna, pripravil pa jo je
znani furlanski prvak Edy Ori-oli. Predtekmovanja, na katerih bodo dodelili nagrado Pole Position, se bodo zvrstila jutri zjutraj od IT. ure dalje. Tekmovanje za nagrado Memorial Mauro Michelazzi pa se bo pričelo okoli 14. ure.
TALENT IN INOVATIVNA TEHNOLOGIJA 405. VELIKA PROSTORNINA V KOMPAKTNEM PROJEKTU PININFA-RINE. PROŽEN IN GIBLJIV V OZKIH PROSTORIH. DINAMIČEN IN UDOBEN NA DOLGIH POTOVANJIH. PEUGEOT 405 STATION VVAGON: TEMPERAMENT KOT PRAVA LIMUZINA. NA BENCIN, DIESEL IN TURBODIE-SEL. OD 17.430.000* LIR DALJE.
• MODEL GL. FRANCO PRI ZASTOPNIKU IVA VKLJUČENA.
MODEL	GL-GR	SRI	GLD	GRDT-SRDT
PROSTORNINA (cm3)	1580	1905 VBRIZG	1905 DIESEL	1769 TURB0-INTERC00LER
MAX HITROST (km/h)	175	195	162	175
POSPEŠEK				
OD OD0100 km/h (sek.)	12,1	19,2	16,7	12,8
PROSTORNINA PRTLJAŽNIKA			1640 litrov	
»ASCOLTO 24«, telefon, ki je na razpolago vsem voznikom avtomobilov Peugeot Talbot 24 ur dnevno. Tel. 167833034 (Brezplačen poziv po celi Italiji).
^utoILisert
TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808
VABIMO VAS V PAVILJON D
PEUGEOT - USTVARJAMO USPEHE
Avtomobili maršala Tita na jubilejnem motornem sejmu
Tudi na letošnjem goriškem motornem sejmu so namenili precej prostora starim avtomobilom. V hali D bodo ob razstavnem prostoru novogoriške igralnice stari avtomobili privabili številne obiskovalce. Za jubilejno izvedbo pa so nam prireditelji pripravili zelo prijetno presenečenje. V razkošnem razstavnem prostoru bodo na ogled publike Motor Expo’ Racinga avtomobili in druga prevozna sredstva maršala Tita. Te avtomobile hrani državni muzej znanosti in tehnike iz Vrhnike, sedež katerega je v lepi benediktinski opatiji v tem kraju blizu Ljubljane. V tem muzeju so na ogled številni zanimivi eksponati, med katerimi so tudi avtomobili, ki si jih bomo lahko do prihodnje nedelje ogledali v Gorici. Pomembno je predvsem dejstvo, da je tokrat prvič; ko so ta prevozna sredstva razstavljena izven meja Jugoslavije. Seveda so ti avtomobili, motorji in kolesa unikati. V Gorici lahko vidimo tri avtomobile kolekcije pokojnega Josipa Broza in sicer sovjetski avtomobil Z/z, ki ga je Titu podari! Stalina. Gre za oklopni avtomobil, čigar vrata tehtajo vsaka preko tristo kilogramov, debelina šip je približno sedem centimetrov. Sovjetska limuzina, opremljena z ameriškim motorjem, je dolga preko sedem metrov. Zanimivi sta tudi ekskluzivni predstavniški Rolls Royce, ki ga je Titu podarila Republika Slovenija in veliki Audi, oz. Horch —kakor se je takrat imenovala ta nemška tovarna avtomobilov—, ki so ga med vojno odvzeti nemškemu generalu, za katerega je nemška tovarna zaman ponudila nekaj milijard Ur.
1
1
I
1
.■■■,
I
I
>s
BB
1
i
i
i
i
.Vi
1
I
1
.V,
I
1
.V,
1
1
hK
1
■v,
1
I
.v,
I
«5
I
I
1
SR
s
S:
SR
i
■v,
«5
.v.
1
Si
.V.
.V,
URNIK
DELAVNIKI:
17.00	— 21.00
SOBOTE IN PRAZNIKI:
10.00	— 21.00
VSTOPNINA
DELAVNIKI: 5.000 LIR
SOBOTE IN PRAZNIKI: REDNI: 10.000 LIR ZNIŽANI: 6.000 LIR
Novi avtomobil Polo. Nikoli ne bi izstopil. Poizkusite vstopiti pri:
ZASTOPSTVO
#AUTOSACCHETTI <S
GORICA
Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. (0481) 533771, 530069
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 533627
TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Boito 38/e Tel. (0481) 45949
OD 27. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA SMO NA 10. MOTOR EXPO RACINGU PAVILJON B
VOLKSWAGEN je vreden zaupanja
D
ZASTOPNIK
HOIVDZV
©M®
rx o
PRODAJA: GORICA, Ul. Crispi 5/B tel. (0481) 533580
SERVIS: MOSSA, Ul. Olivers (drž. cesta GO-Videm) tel. (0481) 80003
MOTOR EXPO’ RACING: HALA A:
PRIDI NA SEJEM IN ZADENEŠ AVTOMOBIL
/. BREZPLAČNO VSTOPNICO ZA IGRALNICO, KI JO BOŠ DOBIL PRI NAŠIM RAZSTAVNEM PROSTORI
CASINO’
NOVA GORICA
CASINO’ CASINO’ CASINO’
NOVA GORICA
NOVA GORICA
NOVA GORICA
1
3
1
wwwC
R
■
iis
■
BSSBJA
1
m.
m
m
1
m
I
ŠK
1
I
I
p
m
1
m
m
TO
■Xv:¥
fHSSSS
-".V.V.
■■■v.v.
■
m.
J m m
m
SSBHB
fp
fes
m
m
mn
P
m
M
snHsK
PROGRAM
SOBOTA, 27. OKTOBRA
ob 11.00 otvoritev
ob 13.00 Gran Prix minimotorjev: akrobatski trial s S. Canobbiom in W. Favarinom. Vsedržavno srečanje »JAGUAR CLUB ITALIA«
NEDELJA, 28. OKTOBRA
ob 11.00 Kvalifikacije za tekmovanje »Superbiker’s Trophy«
ob .12.00 Srečanje »JAGUAR CLUB ITALIA« ob 14.00 Superbiker’s Trophy »Memorial Mauro Miche-lazzi« - Trofej »IL PICCOLO«
Akrobatski trial s S. Canobbiom in W. Favarinom
PONEDELJEK, 29. - TOREK, 30. - SREDA, 31. OKTOBRA
Akrobatski trial in šola za trial s S. Canobbiom in W. Favarinom. Poskusne vožnje za občinstvo s kart-cross
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA
Državni polfinale »QUAD - GROSS« ob 11.00 Kvalifikacije ob 14.00 Tekmovanje »Trofeo Tecnoest«
Akrobatske prireditve trial s S. Canobbiom in W. Favarinom
PETEK, 2. NOVEMBRA
Poskusne vožnje za občinstvo s kart-cross.
SOBOTA, 3. NOVEMBRA
ob 10.00 Tehnične in športne kontrole »RALLVSTAR IN-TERNAZIONALE«
Rally indoor evropskih policij za trofejo Gio-vanni Franchini ob 14.00 Kvalifikacije
NEDELJA, 4. NOVEMBRA
ob 11.00 Rally indoor evropskih policij za trofejo Gio-vanni Franchini
ob 14.00 MEDNARODNI RALLVSTAR za trofejo Casino Nova Gorica
CRAL01/3
IZJEMA IMA SVOJA PRAVILA
940: PROSTORNINA 2 LITRA, 16 VENTILOV, 139 KM, TURBODIESEL, PROSTORNINA 2,4 LITRA, 116 KM. 960: PROSTORNINA 2 LITRA, 16 VENTILOV TURBO, 190 KM TURBODIESEL, PROSTORNINA 2,4 LITRA, 116 KM. 960: PROSTORNINA 3 LITRE, 6 CILINDROV, 24 VENTILOV, 204 KM, AVTOMATIČNI ELEKTRONSKI MENJALNIK. ABS IN AVTOBLOKIRNI DIFERENCIAL VGRAJEN V VSE MODELE. SERIJSKO VGRAJEN KATALITIČNI KONVERTITOR S SONDO LAMBDO V 960 NA BENCIN.
NOVI AVTOMOBILI VOLVO 960
GORICA — UL. III. ARMATA 180 TEL. (0481) 21073-21721
lO. MOTOR EXPO RACINO HALA A
Film proti literaturi
Borivoj Repe
Zgodi se, da človek prebere knjigo, ki mu je zelo všeč. Vsak bralec ima pač svoje priljubljene knjige in pisatelje. Potem se pripeti, da predvajajo film, posnet po tej vaši priljubljeni knjigi. Naivni ljubitelj literature se veseli, da bo ljubo knjigo ponovno podoživljal, to pot preneseno na filmski jezik.
Toda, o groza! Že prvi kader pomeni presenečenje. Glavna junkinja, ki je v knjigi krepostna lepotica, je na filmu grda spletkarka. V romanu ljubi le glavnega junaka, na celuloidu pa se goni kot potepuška mačka.
Svoje čase sem rad prebiral dobre kriminalke. Mike Hammer je prototip detektiva. Visok, močan, duhovit, malo zagrenjen - cinik. V TV seriji je Mike Hammer majhen mož. V nekem kadru se pojavi ob treh dru-' gih moških. Vsi trije so višji in postavnejši od njega. Nekaj ne Štirna, to ni Mike Hammer iz naših predstav.
Švejka prebiram že, odkar pomnim, da sem na tem svetu, bral sem ga tudi po dvakrat na leto. V dveh minutah najdem kateri-
koli odlomek. Pred kratkim sem gledal na TV avstrijsko serijo z istim naslovom. Prvih nekaj epizod je bilo še kar, potem pride epizoda, ko Švejk v zaporu na fronti sreča agenta Bretschnaiderja. Pojavi se tudi oseba, ki jo Hašek ni poznal. (Tudi majhni otroci vedo, da je slavnega agenta požrl trop njegovih psov, ki mu jih je prodal Švejk). Mislil sem si: hvala lepa, kar sami ga glejte. Isto velja tudi za vse ostale filmske adaptacije. Američani sami so nekoč v nekem filmu parodirali takšno pačenje klasikov. Zločin in kazen so v parodiji filmarji preimenovali V krempljih starega pohotneža. Tako naj bi bil film ko-mercialnejši.
V tem je tudi bistvo. Filmska ekipa želi posneti film, ki ji bo prinesel denar. Zato si izbere delo slavnega pisatelja, katerga vsaj po imenu pozna večina pismenih ljudi. Obenem pa se zavedajo, da skoraj nihče ni bral te knjige. Vzemimo primer. Slavni pisatelj XY piše v svojem slovitem romanu o ljubez-
ni mlade Leticije, ki gre krepostno skozi vse tegobe življenja. Tu je še njen ljubi Sebastijan. Kruta usoda ju razdvoji, toda ona krepostno čaka do konca romana.
Filmska ekipa obdrži pisatelja XY, junakinjo Leticijo in tegobe življenja. Ker bi pa takšna zgodba bila dolgočasna in nekomercialna, spremeni glavno junakinjo v bivšo call girl. Scenarist junaka Sebastijana razdeli na deset oseb. Prvi je play boy, ki jo zapelje, sledi avtomobilski dirkač, torero, anglikanski pastor, švedski politik, član mafije, pisatelj porno literature, avstrijski alpinist, francoski slikar in agent KGB.
Junakinja tako preživi svoje življenje namesto v dolgočasnem predmestju Chicaga, v Acapulcu, Le Mansu, Sevilli, Liverpoolu, Stockholmu, centru Chicaga, Kbbenhavnu, pa Matterhornu, v Parizu in v dači v pod-moskovlju.
Če ste tudi vi slučajno ljubitelji lepe književnosti in radi gledate filme, ja, kdo vam je pa kriv? Očitno vi sami!
/7
Tedenski pregovor:
't
Ene sorte ptiči
skup’ letijo.
( slovenski)
Spominski datumi:
□	Pred 85 leti: 29. 10. 1905 je bila v Trstu ustanovljena Jadranska banka.
□	Pred 65 leti: 2. 11. 1925 je bila v Trstu razdejana tiskarna Edinosti.
k
Osebnosti:
□ 28. 10. 1890 se je na Proseku rodil učitelj in pevovodja Karel Cibic, ki je umrl v Mariboru 6. 10. 1969.
A
LJUBLJANA
Opera SNG
Nocoj, 27. 10., ob 19. uri: opera Lucia di Lammermoor (Gaetano Donizetti), dir. Loris Voltolini (ponovitvi 2. in 3. 11.).
V	torek, 30. 10., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
Cankarjev dom
V	ŠTIHOVI DVORANI v nedeljo, 28. 10., ob 20.30: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal.
Drama SNG
Nocoj, 27. 10., ob 19.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič.
V	petek, 2. 11., ob 19.30: Mesec dni na kmetih (Ivan S. Turgenjev), rež. Zvone Šedlbauer.
V	soboto, 3. 11., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan.
Mala drama
Nocoj, 27. 10., ob 20. uri: Impresarij (Feri Lainšček), rež. Mateja Koležnik.
V	petek, 2. 11., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman.
MGL
V	torek, 30. 10., ob 19.30: Ivona, princesa Burgundije (Witold Gombrowicz), rež. John Paul Cook.
V	sredo, 31. 10., ob 19.30: Dundo Maroje (Marin Držič), rež. Zla-tan Doric, igra Janez Hočevar-Rifle.
Mladinsko gledališče
V	ZGORNJI DVORANI nocoj, 27. 10., ob 17. uri: gledališki musi-cal Skrivnosti (Niko Grafenauer-Gojmir Lešnjak), rež. Janez Pipan.
Lutkovno gledališče
NA VELIKEM ODRU danes, 27. 10., ob 11. in 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
NA VELIKEM ODRU v soboto, 3. 11., ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	MALI DVORANI KD v petek, 2. 11., ob 16. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič, gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana (ponovitve 3. 11. ob 9.30, 11. in 16. uri).
koncerti_____________________________________________
Ljubljana
Cankarjev dom
V	KOSOVELOVI DVORANI v ponedeljek, 29. 10., ob 19.30: Zvoki šestih strun - kitarski recital Stefana Grondone (J: S. Bach, Sor, Giuliani, Britten).
V	GALLUSOVI DVORANI v ponedeljek, 29. 10., ob 20.30: vrhu-bec jesenskega dela ljubljanskega Jazz festivala '90 z Dizzyjem Gillespiejem in orkestrom United Nation. Ob slavnem trobentarju nastopajo alt saksofonist in klarinetist Paguito de Rivera, trombo-hist Slide Hampton, saksofonist in flavtist James Moody, trobentar in hornist Arturo Sandoval, pianist Danilo Perez, Airto Moreira pri tolkalih in še vrsta izjemnih glasbenikov, ki sestavljajo cenjeni orkester.
AJDOVŠČINA
Grad Zemono
Nocoj, 27. 10., ob 20. uri: koncert tržaškega klavirskega dua Claudia Mattiotto-Guido Scano (Mozart, Clementi, Brahms, Grieg).
PORDENON
Gledališče Verdi
V	sredo, 31. 10., ob 20.45: v okviru glasbene jeseni - koncert Simfoničnega orkestra tržaškega gledališča Verdi, dir. Michail Luig (Mahler).
Stolnica sv. Marka
V	ponedeljek, 5. 11., ob 20.45: v okviru glasbene jeseni - nastopata Ensamble zbora in orkestra iz Vicenze ter instrumentalna skupina I cantares (Miša Criolla A. Ramireza).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v petek, 2. 11., ob 20.15: koncert Simfoničnega orkestra Novosibirsk, solista Anton Mordasov - klavir in Anton Barahovskij - violina, dir. Arnold Katz (Mosolov, Rahmaninov, Glazunov, Skrjabin).
TRŽIČ
Diskoteka Hippodrome
V	ponedeljek, 29. 10., ob 21. uri: koncert Elio e le storie teše.
VIDEM
Palamostre
V	torek, 30. 10., ob 21. uri: v okviru Videmske koncertne sezone nastopa II Ouartettone, koncertni mojster Carlo De Martini (Haydn, Glass, Bartok, Mozart).
VERONA
Filharmonija
Nocoj, 27. 10., ob 21. uri, in v nedeljo, 28. 10., ob 17. uri: v okviru jesenske simfonične sezone - koncert Orkestra veronske Arene, dir. Bruno Weil, pianist Bruno Leonard Gelber (Musorgski).
V	soboto, 3. 11., ob 21. uri in v nedeljo, 4. 11., ob 17. uri: v okviru jesenske simfonične sezone - koncert Orkestra veronske Arene, dir. James Judd, mezzosopranistka Nina Romanova (Čajkovski).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI v sredo,. 31. 10., ob 19.30: večer jugoslovanskih plesov in pesmi s folklorno skupino Lado iz Zagreba.
VIDEM
Auditorium Zanon
V	petek, 2., in v soboto, 3. 11., ob 21. uri: Banda Osiris na svojevrsten način predstavlja novo sezono gledališča Teatro Contatto.
GORICA
Gledališče Verdi
V	torek, 30. 10., ob 20.30: baletna predstava - Marc Renouard in balet gledališča Verdi iz Trsta.
V	nedeljo, 4. 11., ob 11. uri: klavirski recital pianistke Francesce Giangrandi.
V	ponedeljek, 12. 11., ob 20.30: Nove sinhronije - mlada glasba v Evropi z duom kitar Alirio in Senio Diaz.
V	nedeljo, 18. 11., ob 20.30: koncert seksteta Ensemble recherche iz Freiburga.
V	ponedeljek, 19. 11., ob 20.30: nastopa Ensemble Jagues Delec-luse iz Pariza.
V	nedeljo, 25. 11., ob 11. uri: nastopa Kvintet pihal 20. stoletja s sodelovanjem pianista Micheleja Innocentija.
V	nedeljo, 16. 12., ob 11. uri: nastopa violinistka Franziska Pi-etsch ob klavirski spremljavi Arnolda Joachina.
V	sredo, 19. 12., ob 20.30: klavirski koncert Dubravke Tomšič.
V	nedeljo, 30. 12., ob 20.30: koncert Filharmoničnega orkestra Sudetov iz Walbrzycha (Poljska), dir. Jožef Wilkomirski, solistka Mieko Kanno (Japonska), zmagovalka natečaja Lipizer 1990.
V	petek, 18. 1. 1991, ob 20.30: igra pianist Michele Campanella.
V	nedeljo, 27. 1. 1991, ob 11. uri: koncert flavtistke Giuliane Križman in harfistke Nicolette Sanzin.
V	petek, 1. 2. 1991, ob 20.30: koncert Saxophone Orchestra, dir. Federico Mondelici.
V	nedeljo, 10. 2. 1991, ob 11. uri: komorni orkester Opera giocosa Furlanije-Julijske krajine predstavlja Bachovo skladbo Cantata del caffe, dir. Severine Zannerini.
V	petek, 22. 2. 1991, ob 20.30: nastopa VViener Klavierguartet.
V	torek, 12. 3. 1991, ob 20.30: klavirski recital Lazarja Bermana.
V	nedeljo, 17. 3- 1991, ob 11. uri: koncert udeležencev tečajev Mednarodne višje glasbene šole v Devinu.
V	četrtek, 21. 3. 1991, ob 20.30: koncert Simfoničniega Orkestra in zbor Gledališča Verdi iz Trsta, dir. Tiziane Severini.
V	ponedeljek, 8. 4. 1991, ob 20.30: nastopa pianist Rudolf Buch-binder.
V	nedeljo, 14. 4. 1991, ob 11. uri: nastopa klavirski duo Claudia Mattiotto in Guido Scanno.
V	četrtek, 25. 4. 1991, ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra bolgarske RTV iz Sofije, dir. Kamen Goleminov, solist Massimo Gon (klavir).
V	sreda, 8. 5. 1991, ob 20.30: nastopa Simfonični orkester Gledališča Verdi iz Trsta, dir. Michele Tabachnik.
•	Nekatere predstave, med temi verjetno nedeljske matineje, bodo v goriškem Kulturnem domu. Ponovitev vseh nedeljskih koncertov za šole bo naslednjega dne ob 10.30.
sezona v tržiču__________________________________________
OBČINSKO GLEDALIŠČE
Gledališke predstave
V	soboto, 3. 11., in nedeljo, 4. 11.: Le bugie con le gambe lunghe (Eduardo De Filippo), rež. Giancarlo Sepe, igrata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice, gostuje Comunita Teatrale Italiana.
V	petek, 23. 11., in soboto, 24. 11.: Eh! Ovvero le avventure del Signor Ballon, avtor, režiser in igralec-pantomim Yves Lebreton.
V	ponedeljek, 3. 12., in torek, 4. 12.: La sorpresa dell amore (Pier-re Carlet de Chamblain de Marivaux), rež. Sandro Segui, igrata Ottavia Piccoli in Pino Micol, gostuje Veneto Teatro.
V	ponedeljek, 10. 12., in torek, 11. 12.: II Gabbiano (Anton Čehov), rež. Mario Missiroli, igrata Gastone Moschin in Marzia Ubal-di, gostuje Compagnia di Prosa di Mario Chiocchio.
V	ponedeljek, 17. 12., in torek, 18. 12.: Visita di un padre a suo figlio (Jean Louis Bourdon), rež. Marco Lucchesi, igrata Sergio Fantoni in Alessandro Gassman, gostuje La Contemporanea 83.
V	ponedeljek, 14. L, in torek, 15. 1. 1991: Esercizi di stile (Ray-mond Oueneau), rež. Jacgues Seiler, igrata Gigi Angelillo in Ludo-vica Modugno, gostuje L'Albero Societa Teatrale.
Koncerti
V	četrtek, 8. 11.,: Melos Ouartett iz Stuttgarta, igrajo violinista Wilhelm Melcher in Gerhard Voss, violist Hermann Voss in violončelist Peter Buck (Mendelssohn-Bartholdy, Schumann, Reger).
V	četrtek, 22. 11.: klavirski recital Grigorija Sokolova (Bach, Chopin).
V	četrtek, 29. 11.: koncert violinista Massima Bellija ob klavirski spremljavi Victorie Terekieve (Schumann, Wieck-Schumann).
V	četrtek, 6. 12.: nastopa pianist Andrea Lucchesini (Chopin, Schumann).
V	četrtek, 13. 12.: koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dir. Philippe Bender, solist Peter Jablonski - klavir (Satie, Ger-shwin, Milhaud).
V	petek, 21. 12.: nastopa Alpe Adria Ensemble, igrajo klarinetist Michele Carulli, fagotist Leonardo Dosso, hornist Adam Friedrich, violinistka Elisabeth Kropfitsch, violist Aleksander Milošev, violončelist Stefan Kropfitsch, kontrabasist Gergely Jardanyi in pianist Johannes Kropfitsch (Schubert, Beethoven).
V	četrtek, 10. 1. 1991: flavtist Roberto Fabbriciani ob klavirski spremljavi Maura Castellana predstavlja koncertni spored z naslovom Birds, ki je v celoti posvečen ptičjemu petju (Rousseau, Mes-siaen, Bussotti, Reynaud, Pennisi, Janaček, Koepke, Biferno, Ibert, Levinas, Boccaccio, Donadoni, Mouguet, Beydts).
•	Vse predstave, gledališke in koncertne, bodo ob 20.30.
Horoskop
od sobote, 27. oktobra, do petka, 2, novembra
Pripravlja SREČKO MOŽINA
^ _ OVEN (21. 3. - 19.
4.) VI IN DELO: I	Pred vami je precej
|	dinamičen in razgi-
ban teden, ki bo Poln novosti in novih spoznanj. Izkoristite pozitiven ypliv zvezd, da skušate uresni-jTU svoje želje, in zmagovali nosate. Teden vam prinaša ®ožnost pomembnega uspeha, čokoliko bolj muhasta dneva t\°i Ponedeljek in petek. VI N DRUGI: Ne zaupajte pre-nekomu, ki vam bo vse tjil. Ugodna dneva bosta »eda in četrtek.
^	^ DVOJČKA (21. 5.-
jT 20. 6.) — VI IN
DELO: Nebo vam je naklonjeno, pa se vam zato obeta precej zanimiv in prijeten delovnik. Čas je nadvse primeren za izpeljavo zastavljenih ciljev. Glede na to, da sta vam Jupiter in Luna naklonjena, bo dobra sreča na vaši strani.
Za spoznanje manj ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Povsod boste priljubljeni in-v družbi vseskozi zaželeni. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
/}	— VI IN DELO:
t	Napoved za vas ta
V	teden ni najboljša.
Neugodni Merkur in neprijazna Venera vam prav lahko prekrižata načrte. Bodite pri delu zbrani in preudarni, ker je precej verjetno, da se vam bodo podtaknile napake ali vas bodo ovirali zastoji. Druga polovica tedna bo bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Imejte nekoliko več potrpljenja in razumevanja z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) VI IN
DELO: Obeta se vam uspešen teden. Mars in Jupiter bosta pozitivno vplivala na potek dela in tudi na osebno počutje. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših želja. Izkoristite naklonjenost zvezd za najzahtevnejše načrte. Nekoliko bolj muhasta dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Posvetite več časa družini, ki potrebuje vašo pozornost. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
STRELEC (22. 11.-21. 12.) — VI IN
DELO: Zvezde so vam naklonjene in se zato lahko zana-
šate na uspeh. Dobra sreča vam bo stala vseskozi ob stra-
ni in spremljala jo bo možnost prijetnih presenečenj. Prišlo bo do sprememb, ki jih boste
nadvse veseli. Ponedeljek in torek vam bosta z neprijazno Luno nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Potrudite se in naredite več za pristnejše odnose z bližnjimi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
A	VODNAR (20. 1.
Aff -18. 2.) VI IN
A JLf DELO: Teden bo sicer še kar ugoden, kljub temu pa tvegate, da vas v prvih dneh tedna presenetijo težave ali neprijetni zapleti. Bodite vseskozi previdni in modri v odločitvah, ker vam čas ni naklonjen, predvsem pa ni primeren za pomembnejše pobude ali odločitve. VI IN DRUGI: Pretijo vam nesporazumi ali na splošno težave na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
'Z
BIK (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: Napoved ni povsem ugodna. Ver-jetno bo teden ne-KliTv0 muhast in spremenljiv. SN - Jeinu da se boste morali hA.,1 2 nekaterimi ovirami, de™ * te2ave prebrodili in te-i7i? se kar ugodno zaključili. 2V “pstit® pozitiven vpliv mrli °b koncu tedna. Obstaja Vt	dodatnega zaslužka.
M IN DRUGI: Obvladajte se Dnt- ,raie ne zapletajte v ne-dnm,ebune Prepire. Ugodna Va bosta ponedeljek in pe-
- RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Napoved je za vas fc * ugodna. Merkur in Venera sta vam prijazna. Delo vam bo šlo od rok in večjih težav ne bo. Računate lahko na nemoten potek dela in izpolnitev nekaterih pričakovanj. Le v sredo ali četrtek se vam lahko kaj zatakne. Neprijazna Luna lahko pokvari razpoloženje. VI IN DRUGI: Posvetite več časa osebi, ki si že lep čas želi samo vaše družbe. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN
DELO: Obeta se vam prijeten in ustvarjalen teden, v katerem se vam bo marsikaj obrnilo v pravo smer. Ponudile se vam bodo nove možnosti in ugodne priložnosti, ki jih skušajte izkoristiti. Pozitiven vpliv zvezd lahko podpre vaše napredovanje. Precej verjetno je, da vas bodo razveselile prijetne novosti. VI IN DRUGI: Bodite do partnerja bolj ne-ristranski. Ugodna dneva osta četrtek in petek.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI
IN DELO: Obeta se vam ploden in pester delovnik. Naklonjena Merkur in Venera bosta precej prispevala k izpolnitvi vaših pričakovanj. Bodite pozorni in ne zamudite dobre priložnosti, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Pozor! Jupiter vam je še nasproten, zato vam preti neprijetnost sredi tedna. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prijetno presenetil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
KOZOROG (22. 12. -19. 1.) — VI IN
DELO: Teden bo pretežno ugoden in zadovoljiv. Merkur, Jupiter in Venera bodo spodbudno vplivali na uspešen potek dela in na dobre rezultate. Ponudila se vam bo ugodnost, ki jo je vredno izkoristiti. Čas je primeren uspešnim podvigom. Sreda in četrtek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Naredite vse za to, da boste v pomoč osebi, ki vas potrebuje. Ugodna dneva bosta torek in petek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
VI IN DELO: Pred vami je precej ustvarjalen delovni teden. Ugoden položaj večine zvezd bo pripomogel k dobremu razpoloženju in novim delovnim uspehom. Dobri rezultati vas bodo ohrabrili in vam vlili zaupanja v lastne moči. Precejšnja je verjetnost veselih presenečenj na finančnem področju. VI IN DRUGI: Ne ozirajte se preveč na nekoga; delajte po svoji glavi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
Večina (ob vz,držanju SSk) glasovala proti ustavitvi postopka
Občinski svet »pogojno« odobril nekoliko spremenjeno obvoznico
Razstavna dejavnost v Kulturnem domu
Od ponedeljka razstavlja fotografije G. Assirelli
Po dolgi in mestoma živčni razpravi je sinoči goriški občinski svet zavrnil resolucijo, s katero so svetovalci KPI predlagali ustavitev postopka za gradnjo obvoznice in ponoven premislek o načrtu. Stranke večine so z izjemo Slovenske skupnosti - njena predstavnika sta se vzdržala - zavrnile resolucijo, pač pa podprle (z glasovalno izjavo načelnika KD Obita tudi v imenu ostalih partnerjev večine) poročilo župana glede sprememb, ki naj bi jih vnesli v prvotni načrt. Za resolucijo proti obvoznici so glasovali samo svetovalci KPI in MSI, vzdržali so se Cab-rini (KD) in dva predstavnika SSK, vsi drugi pa so bili proti. Predstavnika zelenih golobice pa sta iz protesta zapustila dvorano, ker župan ni dovolil, da bi o resoluciji glasovali po točkah, kar bi omogočilo svetovalcem, da bi podprli samo nekatere dele, ne pa vsega besedila.
Resolucijo je uvodoma obrazložil Busolini, ki je ocenil, da je gradnja obvoznice nesmiselna in da bi bilo treba ponovno preučiti njene učinke na okolje. Denar naj bi zato raje uporabili za ureditev vpadnih križišč v mesto iz videmske in tržaške smeri. V skladu s tem, je besedilo obvezovalo upravo naj poseže na Deželi za ponovno proučitev vprašanja, nadalje naj bi začeli z
deli za ureditev vstopov v mesto in naj bi poskrbeli za izdelavo celovitega načrta za ureditev prometa v mestu.
Župan je takoj zatem obnovil večletno dogajanje glede načrta za obvoznico in predstavil stališče večine. Cesto je treba vsekakor zgraditi, v prvotni načrt naj bi vnesli sledeče spremembe: drugače bi uredili križišče pri Ločniškem mostu in preuredili tudi vstop s krožnega vozlišča na Tržaški ulici; obvoznica naj bi bila široka kot navadna mestna ulica in ne širša, predvideni viadukt pa naj bi zmanjšali in ga pomaknili od struge Soče proti Espomegu; odpravili naj bi veliko vozlišče v industrijski coni; ohrani naj se povezava med Štandrežem in Sovod-njami po Ul. Gregorčič; z morebitnim prihrankom na strošku naj bi uredili pot za kolesarje in pešce s Tržaške ulice proti pokopališču.
Skoraj vsi predstavniki strank večine so v bistvu podprli to stališče. Es-posito (PSDI), Cappella (KD), Precorari (PRI), Majo (PLI) in Boileau (smejoče sonce) so z minimalnimi razlikami v posegih ocenili, da spremembe odpravljajo večino pomislekov glede obvoznice. S tako popravljenim načrtom naj bi okolje bilo dovolj zaščiteno in zajamčena realizacija ceste, ki je potrebna, ker sodi pač v večinski dogo-
vor koalicije in je zanjo razpoložljivo finansiranje, ki bi ga sicer izgubili. Navedeni svetovalci so tudi menili, da bo vsekakor občinski svet lahko preverjal dokončni načrt, ker bo moral sprejeti ustrezno urbanistično varianto pred začetkom gradnje ceste. Še odločneje se je za obvoznico zavzel Zu-calli (PSI), proti pa so bili komunisti, misovci in zeleni Fiorelli, ki se je med drugim navezal tudi na resolucijo, s katero je štandreški rajonski svet soglasno zavrnil gradnjo ceste. Tudi B. Špacapan (SSk) je bil proti gradnji obvoznice, ker se z njo spet posega po slovenski zemlji in je zato napovedal vzdržanje pri glasovanju o resoluciji.
V razpravi gre zabeležiti tudi ostre besedne spore med Fiorellijem in raznimi svetovalci, potem ko je predstavnik zelenih namignil, da je svetovalec in nekdanji odbornik Zucalli morda prejel podkupnine za napačno zgrajene ceste in vozlišča, ki naj bi jih sedaj skušali popravljati s še hujšimi napakami. Socialistični predstavnik je odločno zavrnil očitke in napovedal sodno prijavo zaradi obrekovanja. Razprava se je tako zaključila ob dokajšnji živčnosti, ki se je kot rečeno še stopnjevala, ko župan ni dovolil ločenega glasovanja o posameznih delih resolucije.
V ponedeljek, 29. t. m., se bodo ponovno odprla vrata Galerije goriškega Kulturnega doma. Prva razstava bo posvečena fotografiji goriškega mojstra Assirellija.
Umetnik, ki smo ga v Gorici tako rekoč posvojili, je po rodu iz Parme. V Gorici pa je že pred dobrima dvema desetletjema pognal korenine s odprtjem fotografskega ateljeja in s sodelovanjem pri raznih časopisih in revijah. Njegova uveljavitev na področju umetniške in tudi strokovne fotografije je presegla že pred leti krajevne okvire. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, kjer je bil deležen laskavih priznanj. Njegove umetniške posnetke so si lahko med drugim ogledali tudi v Novem Sadu, Milanu, Benetkah, Budimpešti, New Yorku, Hong Kongu in v Singapurju. Prejel je že preko 400 nagrad in priznanj. Za njegovo kvalitetno delo mu je italijansko strokovno združenje leta 1984 podelilo naziv mojstra fotografije.
Gost goriškega kulturnega hrama je izviren fotografski ustvarjalec, vsebinsko zelo raznolik. Assirelli ima prav gotovo smisel za tehnične novosti in za nenehno iskanje novih oblik izražanja. Po uvodnem uspešnem slikanju v črnobeli tehniki, ko se je najraje po-
Svojevrstna prireditev v Kulturnem domu
Pod geslom »Skupno za UNICEF« srečanje manjšinjskih skupnosti
Strokovni prikaz za frizerje
Urejanje modnih pričesk ni tako enostavna zadeva
V Kulturnem domu so poleg vsakovrstnih kulturnih prireditev bile že nekajkrat tudi drugačne manifestacije. Tako je bila v prejšnjih dneh ponovna predstavitev kozmetičnih in frizerskih pripomočkov in ekshibicija v urejanju modnih pričesk. Prikazu je sledilo več sto gledalcev (oz. predvsem gledalk), povečini iz stroke. Posnetek (foto Marinčič) je nastal ob tej priložnosti.
V goriškem Kulturnem domu je bilo, posebno v zadnjem času, že nekaj skupnih prireditev. Ob tem imamo v mislih nastop kulturnih in drugih skupin naše, manjšinjske skupnosti, in kulturnih skupin večinskega naroda. Kulturni dom je pri tem uspešno opravil nalogo stičišča in povezovalca dveh kultur, dveh narodov.
Nocoj smo pred novim, zanimivim večerom, ki je v mnogočem izziv. Izziv, seveda v pozitivnem smislu. Na pevskem, glasbenem, prijateljskem in, ne nazadnje tudi gastronomskem večeru, se bodo srečali predstavniki štirih goriških manjšinjskih skupnosti: slovenske, furlanske, apulijske in sicilske. S skupnim nastopom so pobudniki želeli pobudi dati tudi širši pečat in so večer poimenovali Skupaj za Unicef.
Težave v organizaciji avtobusnih prevozov običajno izbruhnejo ob začetku šolskega leta, nekatere pa so žal že kar stalne. Tako je vprašanje boljše ureditve javnih avtobusnih prevozov, zlasti kar zadeva prevoz dijakov, spet v ospredju zanimanja javnosti zaradi vala protestov in stavk. Včeraj so dijaki goriških višjih srednjih šol, protestnega zborovanja se je udeležila tudi večina slovenskih višješolcev, ponovno manifestirali na avtobusni postaji zaradi neustrezne organizacije storitev. Vsakodnevni problemi, s katerimi se dijaki soočajo v jutranjih urah, ko se vozijo v šolo in še posebej okrog 14. ure, ko masovno odpotujejo proti domu, so vsem prav dobro znani. Že več časa je govor o ureditvi in razširitvi sedanje avtobusne postaje, ki ne zadošča naraščajočemu osebnemu prometu. Zato nas ne sme čuditi, če je pretekli torek v običajnem kaosu dekle le za las
Slovenci bomo k skupnemu kulturnemu programu prispevali svoj delež z nastopom zbora Skala iz Gabrij ter mladih godbenikov pihalnega ansambla Kras iz Doberdoba. Furlani bodo v rap-rezentanco poslali folklorno skupino, ki deluje na nižji sreanji šoli Perco v Ločmku, kako bosta zastopani skupnosti Apulijcev in Sicilijancev, ki sta v našem mestu precej številčni, žal, do danes še nimamo točnih podatkov. Pobudo sta finančno podprli Kmečka Banka in Goriška hranilnica, po organizacoijski strani pa so pristopili ZSKD, SKGZ in Kulturni dom. Someščane iz Apulije in Sicilije pa bosta "formalno" zastopala kulturna krožka.
Vsekakor se obeta zanimiv in pester večer, ki ga ne kaže zamuditi. Začetek je napovedan ob 20. uri.
ušlo tragediji. Šofer avtobusa je namreč med običajnim manevrom povozil dijakinjo zavoda Fermi. Dekle so sicer prepeljali v bolnišnico, vendar na srečo se je vse izteklo brez težjih posledic. Prav gotovo nesreča ni bila 'ne prva ne zadnja, saj so dijaki vsak dan med neurejenim čakanjem in prerivanjem v stalni nevarnosti. Dijaki se pritožujejo, da se večkrat vozijo do doma kar stoje. Seveda, v nekaterih primerih poldrugo uro dolga vožnja ni prav udobna, še bolj pa je nevarna.
Problemi ostajajo, le cene vozovnic se dvigajo. Tudi zato so včeraj dijaki spet množično protestirali pred vhodom goriške avtobusne postaje, kjer so zaustavljali avtobuse in na ta način otež-kočali promet. Delegacijo dijakov sta nato sprejela tudi predsednik upravne komisije APT-ja Franco Visintin in pokrajinski odbornik Bressan. Srečanje ni obrodilo zaželenih sadov.
Dijaki spet protestirali zaradi neurejenih avtobusnih prevozov
Urnik trgovin ob prihodnjih novembrskih praznikih
Združenje goriških trgovcev Ascom sporoča urnik poslovanja trgovin ob priložnosti novembrskih praznikov. V ponedeljek, 29. t. m., bodo lahko poslovale vse trgovine. Prav tako bodo lahko odprte trgovine jestvin in cvetličarne tudi v popoldanskem času.
V torek bo veljal običajni urnik, v sredo, 31. oktobra, pa bodo lahko poslovale v popoldanskem času tudi tr-
govine jestvin in cvetličarne. V pekarnah bodo prodajali tudi kruh za naslednji dan. V četrtek, 1. novembra, bodo namreč zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo smele poslovati le v dopoldanskem času. Na ta dan bodo lahko odprti tudi javni lokali, ki imajo sicer običajno ob četrtkih tedenski počitek.
Od 29. oktobra do 10. novembra 1990 bo v galeriji Kulturnega doma razstavljal znani goriški fotograf
Giuseppe Assirelli
Odprtje razstave bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18. uri.
VABLJENI!
Pokrovitelja razstave: rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto ter rajonski svet v Štandrežu.
Prireditelj razstave je Galerija Kulturni dom, v sodelovanju Kmečke banke in Goriške hranilnice.
KULTURNI
DOM
Karabinjerji izsledili skupino osumljeno kraje v avtomobilih
Karabinjerji iz Gradišča soprijavili več oseb. Obstaja namreč utemeljen sum, da so zakrivile vrsto tatvin in vlomov v raznih krajih na Goriškem. Iz skopih podatkov - preiskava ja namreč še v teku - je mogoče razumeti, da gre najverjetneje za skupino tatov, ki so prejšnji konec tedna okradli koroškega poslanca Willibalda Moserja v Rutarjih. Iz avtomobila so odnesli torbico, v kateri je bilo več zlatih in dragocenih predmetov v znesku kakih pet milijonov lir.
Izvedeli smo,' da so že v prejšnjih dneh prišli na sled skupini, ki naj bi opravila poleg omenjene še vrsto drugih tatvin. Prestrekh so namreč avtomobil, ki so ga po daljšem zasledovanju uspeli ustaviti in pregledati. V vozilu je bilo precej predmetov sumljivega izvora in med temu menda tudi predmeti last Moserja. Vrednost teh predmetov cnijo na nekaj milijonov lir. Zaradi skopih podatkov, ni znano, če naj bi bila skupina vpletena tudi v vlome v stanovanja, ki so jih v zadnjem tednu zabeležili v raznih krajih na Goriškem.
Izpuščena - manjkal je pečat
Kolumbijski državljan Carlos Arturo Sanchez Azevedo in njegov prijatelj Giorgio Pauluzzi iz Fossalona sta bila izpuščena na začasno prostost. Sodišče je namreč sprejelo priziv zagovornikov, da akt, ki ga je izdal preiskovalni sodnik in z njim potrdil zaporni nalog, ni bil opremljen s predpisanim pečatom.
Težave sodstva, na katere že leta opozarjajo goriški odvetniki, so torej s tem primerom spet silovito prišle na dan.
Azeveda in Pauluzzija so priprli, ker so med preiskavo našli večjo količino strelnega orožja.
Zaenkrat še ni jasno, čemu naj bi orožje služilo.
Kolumbijski državljan ima menda stalno bivališče v Medellinu, kraju, ki je znan kot center razpečevalske mreže za mamila.
■ Goriška turistična in letoviščarska ustanova sporoča, da bodo jutri ponovno priredili na parkirišču pri goriškem gradu sejem antikvariata. Prodajalci starinskih izdelkov bodo stojnice postavili od 9. do 19. ure. Sejem bodo ponovili še 25. novembra.
svečal upodobljanju človeških figur, je prešel na barvno fotografijo, kjer so mu odtenki barv postali novo izrazno sredstvo. Vrhunec svojega izpovedovanja dosega z 'nedeformiranimi posnetki krajine, kjer najraje uporablja igro protisvetlobe in kontrast barv. Na ta način doseže prikupno povečavo barvitosti.
Assirelli se v zadnjih časih posveča tudi gigantografijam, kjer gre predvsem za figuralno fotografijo. Umetnikovi posnetki bodo na ogled do vključno 10. novembra. Odprtje razstave, ki bo ob 18. uri, so omogočili Goriška hranilnica, Kmečka banka ter rajonska sveta Svetogorske četrti-Placu-te in Štandreža.
Praznik kostanja
V zavodu San Luigi prirejajo danes in jutri praznik kostanja. Napovedujejo bogat spored prireditev in dovolj priložnosti za zabavo in razvedrilo. Tako bodo danes pripravili razstavo ročnih del, prodajno razstavo (izkupiček bo v dobrodelne namene), popoldne bo tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesi. Jutri napovedujejo vrsto športnih srečanj, skupno kosilo in še kaj.
Koncert v stolnici
Na nocojšnji reviji pevskih zborov v goriški stolnici bo nastopil tudi mešani pevski zbor Podgora. Izvedel bo štiri pesmi religiozne vsebine in sicer dve latinski Ave Maria in O bone Jesu ter dve slovenski Ave zvonček in Večerni zvon. Koncert bo ob 20.30.
razstave
Razstavo plastik Slavka Tihca v galeriji Meblo so podaljšali še za teden dni. Odprta bo torej do 3. novembra. Urnik obiska je ob delavnikih od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Ob nedeljah je galerija zaprta.
razna obvestila
Občina Doberdob sporoča, da bo cepljenje proti gripi za starejše občane 29. oktobra od 12.15 do 13.15 v občinski ambulanti (zraven pošte).
Ravnateljstvo liceja Primož Trubar obvešča, da bodo v ponedeljek, 29. t. m., volitve staršev v razredne svete. Volilno zborovanje bo ob 17. uri na šoli, nakar bodo volitve in štetje glasov.
KD Briški grič priredi 10. novembra martinovanje na Bukovju. Prijave za družabnost sprejemata Silvan Pittoli (tel. 884226) in R. Juretič (884018).
Društvi Naš prapor in Briški grič organizirata plesni tečaj, ki se bo vršil v dvorani na Bukovju. Prijave sprejemata Mitja Koršič (tel. 391633) in Denis Bensa.
Društvo slovenskih upokojencev prireja v nedeljo, 18. novembra, tradicionalno martinovanje v gostišču Kompas v Mostu na Soči. Poskrbeli bodo za Martinovo večerjo, godbo, kostanj in veselo razpoloženje. Vpisovanje do torka, 30. t.m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih po vaseh.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Giorni di tuono«. Igra Tom Cruise.
VERDI 15-30 »Ouattro cuccioli da salva-re«, 18.00-22.00 »Week-end con il mor-to«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Fantasia«. Walt Disney. Risanka.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Ancora 48 ore«-Igrata Eddie Murphy in Nick Nolte.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Dobro jutro Vietnam«. Ob 22. uri »Ljubezenski maraton«. Nočni kino.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Kri ni voda«.
DESKLE 20.00 »Zrela žema«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro - Trg De Amicis, 10 - tei' 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - (Comunal i Ul. A. Manlio 14/B - tel. 480405.
__________pogrebi____________I
Danes v Gorici ob 9.30 Fosca Celefl^ vd. Golli iz bolnišnice Janeza od Boga Tržič, ob 9.30 Paolo Taglianut iz t>oln0. niče Janeza od Boga v cerkev in na P kopališče v Ločniku, ob 11. uri Vera beršček, vd. Petrini iz splošne bolnis ^ v cerkev na Placuti in na glavno p°pa. pališče, ob 11.30 Severina Poterzio iz dove v cerkev Srca Jezusovega in_or. glavno pokopališče, ob 12.30 Ennio _ rentino iz mrliške veže glavnega P n9 pališča v cerkev Srca Jezusovega i glavno pokopališče.
Srečanje in pogovor ob nedavnem obisku v Novi Gorici
Skupna pobuda Nove Gorice in Gorice
Dr. Pučnik: Izhod iz gospodarske in politične krize bo dolgotrajen
Posočje od prazgodovine do začetka srednjega veka
Predsednik Socialdemokratske stranke in predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je imel v sredo zvečer v Novi Gorici srečanje - pogovor o trenutnem položaju Slovenije in Jugoslavije ter o možnih rešitvah za preseganje sedanjega, kot kaže, brezumnega stanja. Dr. Pučnik se je pred srečanjem v dvorani skupščine občine, udeležil slovesnosti ob odprtju sedeža socialdemokratske stranke, v Kosovelovi ulici.
Na dobro obiskanem srečanju je prvak Demosa v uvodnem posegu pojasnil zakaj so uspehi nove vlade, po približno polletnem obdobju, razmeroma skopi, oziroma tako malo opazni. Vlada je bila doslej zaposlena na dveh ključnih frontah, je pojasnil dr. Pučnik. Obe sta enako pomembni in tako rekoč usodno povezani. Gre za urejanje gospodarske problematike na eni strani, po drugi pa za nadaljevanje, oziroma dokončanje postopka osamosvojitve Slovenije.
Glede preurejanja gospodarstva so posegi nove vlade potekali v dveh smereh: prva je bila nekakšno "kozmetično" spreminjanje predpisov s ciljem zadrževanja stečajev podjetij, druga smer pa je bila v iskanju-rešitev za privatizacijo industrije in gospodarstva nasploh. Prvi rezultati so že tu in sicer v obliki zakonskih osnutkov glede urejanja lastnine. Sicer pa je dr. Pučnik zelo jasno napovedal, da je preurejanje gospodarstva postopek, ki ga ni mogoče opraviti čez noč, ampak bo trajal leta ali celo vrsto let.
Novogoričanom je zelo jasno napovedal, da se bo življenjski standard še nižal. Še najmanj poldrugo leto bo treba zategovati pas. "Smo nekako na začetku tunela, kjer se sicer na koncu vidi luč, vendar je tunel dolg".
Precej obširno in z različnih vidikov je predsednik Demosa pojasnil trenutni položaj v postopku uveljavljanja popolne suverenosti Slovenije, navajajoč ob tem tudi vtise, ki jih je predstavništvo Demosa zbralo na nedavnem obisku v Beogradu in na pogovorih s predstavniki srbskih opozicij-
skih strank. Pogovori so bili zelo umirjeni in medsebojno spoštljivi, je dejal Pučnik, vendar smo ugotovili, da so interesi teh predstavnikov zelo različni od naših interesov. "Dobili smo vtis, da se Srbi niti ne bi čutili posebej oškodovane ob odcepitvi Slovenije. Drugače je za Hrvaško".
Dr. Pučnik je nato podrobno pojasnil vprašanja, ki se jih bo treba čimprej lotiti v nadaljevanju postopka osamosvajanja (gospodarskega in političnega) in ki izvirajo iz skupnih bremen in obveznosti (odplačevanje dolgov tujini), porazdelitev premoženja federacije, porazdelitev zveznih blagovnih rezerv itd.
Sicer so se slovenski politiki v zadnjem mesecu znašli pred dilemo ali naj se popolna osamosvojitev izvede šelepo sprejetju nove ustave, ali pa kar brez ustave. Dr. Pučnik meni, da je v trenutnem položaju druga možnost pravzaprav že nuja.
Poslušalcem je ob koncu svojega uvodnega posega dr. Pučnik zagotovil, da je slovenska vlada, v kateri imajo socialdemokrati tri ministre, pripravljena na vse Opcije in bo uspešno ukrepala tudi v kriznih okoliščinah. Dodal pa je tudi, da je "pri spremljanju scenarijev potrebna zelo trezna presoja".
Pomembno pa je tudi, da ne ustvarjamo pogojev v katerih bi lahko prišlo do provokacij, je dodal dr. Pučnik, ki je zatem odgovarjal na številna vprašanja, okrog katerih se zadnje mesece razpleta razprava o prihodnosti Slovenije, slovenskega naroda in skupnosti jugoslovanskih narodov.
Zborovanja v dvorani skupščine so se udeležili poleg številnih članov in volilcev Socialdemokratske stranke in koalicije Demosa tudi predstavniki nekaterih drugih strank, tudi iz zamejstva. Med poslušalci in sodelujočimi v razpravi, je bil tudi predsedniški kandidat na spomladanskih volitvah, Ivan Kramberger.
Gorica in Nova Gorica bosta v prihodnjih dveh letih uresničili skupni, projekt na kulturno - zgodovinskem področju, ki ga lahko že zdaj ocenimo kot dragocen prispevek povezovanju in integraciji obeh mest, oziroma go-riškega prostora. V pripravi je namreč velika skupna razstava z naslovom Posočje od prazgodovine do srednjega veka. Postavili jo bodo v sodelovanju med Goriškim muzejem v Kromberku in Pokrajinskim muzejem v Gorici. Prvi pogovori za uresničitev zamisli so že v teku, nam je te dni povedala ravnateljica Goriškega muzeja Nelida Silič Nemec.
"Pravzaprav smo si zamislili dve prostorsko ločeni, vendar tematsko povezani in dopolnjujoči se razstavi. En del bi uredili na gradu Kromberk, drugi del, predvidoma, na goriškem gradu. Mislimo tudi na izdajo dveh katalogov, po enega za vsako razstavo. Oba skupaj pa bi spet predstavljala zaokroženo celoto.
Pri nas imamo veliko materiala, tudi že selekcioniranega. Prav tako menim, da razpolagajo z bogatim izborom eksponatov tudi v Gorici. Pobuda se mi zdi zelo pomembna in aktualna. Gre za zaokrožen prikaz daljšega zgodovinskega obdobja celotne Goriške, ne glede na sedanje meje."
Omenjena razstava bo tudi obeležila 40-letnico delovanja Goriškega muzeja, ki bo, kakor znano, prav leta 1992. Ne bo pa to edini, odmevnejši dogodek v jubilejnem letu.
Zbirke Goriškega muzeja se bodo v prihodnjem letu znatno obogatile. Trenutno so v muzeju zaposleni z zelo zahtevnim projektom , ki se sicer že uresničuje, čeprav ne brez težav in zamud.
V	gradu na Dobrovem, bodo konec marca odprli stalno zbirko 140 Muši-čevih grafik, ki jih je avtor podaril iz svoje zbirke in ki po času nastanka segajo v obdobje skoraj štirih desetletij. Postavitev stalne razstave so zaupali arh. Mihi Furlanu iz Ljubljane, medtem ko obnovitvena dela na gradu, ki potekajo pod nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, vodi arhitekt Mitja Mozetič.
V	pripravi je tudi katalog stalne zbirke s teksti Nelide Silič, Zorana Kržišnika in Naceta Šumija.
"Naša želja je, da bi zbirko Mušiče-vih grafik lahko dopolnili še z olji, ki jih hranijo posamezniki", pravi ravnateljica Goriškega muzeja.
Sicer pa bo Goriški muzej v prihodnjem letu poskrbel, poleg ureditve Mušičeve stalne zbirke, tudi za antološki razstavi dveh vidnih zamejskih slikarjev, Milka Bambiča in Klavdija Palčiča.
Množičen protest proti
e •• i ti •	••
monopolizaciji televizije
Sreda, 24. t. m., je bila odločujoč dan v tekmi za porazdelitev "televizijskega" prostora. Trem državnim televizijskim omrežjem, ducatu zasebnih televizijskih postaj, ki že oddajajo pod neposrednim ali posrednim Berlusconijevim nadzorstvom in tudi takim, ki zaenkrat oddajajo samo signal, so se postavili po robu škorci. Da, škorci, ki jim je prerekanja za osvojitev televizijskih kanalov že do vrh kljunov. Iz protesta so množično zasedli naprave, ki omogočajo redno oddajanje. Protest so nadaljevali tudi v četrtek in mimogrede napovedali tudi spremembo vremena, (foto Klemše)
Bil je med organizatorji odpora proti potujčevanju
Spomin na Angela Torkarja
Ilegalno delovanje Angela Torkarja za ohranitev slovenske narodnosti na Primorskem med italijansko zasedbo mora biti vzpodbuda za vsakega Slovenca, da ga ohranimo v spominu. Rojen je bil 2. 4. 1900 v zavedni slovenski družini v Podbrdu. Pred dvema mesecema je umrl v Novi Gorici v 91. letu starosti.
Od italijanske zasedbe 1918. je bil v podbrškem kotu viden odpor proti poitalijančevanju, ki se je močno krepil po pregonu vseh slovenskih železničarjev, cestarjev, uradnikov, profesorjev, učiteljev z rodne Primorske, nato po zatrtju slovenskih šol, požigu in uničenju prosvetnih, mladinskih, telovadnih, društev, knjižnjic, zadrug, hranilnic, časopisov itd. Policijski organi, v Podbrdu so prišli poprečno trije policaji na enega Podbrdčana, niso uspeli zavedni slovenski mladini preprečiti narodnoobrambnega dela. Kot obmejna železniška postaja je bilo Podbrdo pravi čebeljnjak policije. Močni oddelki varnostnikov so bili nad Podbrdom na Poreznu, Petrovem brdu, Bači, Črni prsti, v Stržišču.
V takih nevarnih okoliščinah sta Angel Torkar in njegov bratranec Julij Torkar, po naročilu Zorka Jelinčiča in Bertija Rejca, organizirala pozimi 1926-27 tajni kanal Bohinj-Podbrdo-Gorica za tihotapljenje slovenske literature. Vpeljala sta v organizacijo dva drzna kurirja. Miha Bizjak, Žefov na Bači, lovec, je prinašal razno literaturo iz Bohinjske Bistrice čez Baško sedlo
na Bačo, kjer jo je prevzemal Angel, če njega ni bilo pa Julij, in jo ponoči nesel v Podbrdo. Kurir Franc Drole, Matrekarjev iz Porezna, jo je nosil iz Železnikov in Davče, kamor so jo dostavljali iz Ljubljane ubežniki s Primorske. Na nasprotni strani meje so sodelovali kot vodja Tone Batagelj, obmejni komisar policije, doma iz Stu-rij pri Ajdovščini, nameščenci pri ko-misarjatu na Jesenicah Peter Bizjak, Skala, doma iz Podmelca, Slavko Jelinčič iz Gorice, Anton Fabjan iz Branika in postajenačelnik v Bohinjski Bistrici, doma iz Senabora pri Vipavi. Angel Torkar je skrival literaturo pri svoji sestrični v Podbrdu. Med literaturo so bile tudi publikacije italijanskih političnih emigrantov v Parizu in sicer majhni formati na finem papirju Unita, Avanti in drugi. Te so iz Gorice dajali v Videm antifašistom. Organizatorja kanala sta uredila sproti razdeljevanje literature in šifrirane pošte, ki so jo z goriške in tržaške ter z bohinjske strani prinašali kurirji. Sicer z bohinjske strani so pošto po železnici nosili slovenski železničarji v Podbrdo. Sodelavci organizacije so literaturo porazdelili zaupnim bralcem v Podbrdu in po okoliških vaseh, glavni del so ponoči odnašali, predvsem Drole na Grahovo, kjer jo je prevzel dijak Franc Golob, jo po železnici nesel v Gorico in jo tudi porazdelil celicam na Grahovem, Koritnici, Kneži, Tem-Ijinah in v Rutu. Zaradi varnosti so
prenašanje tega materjala v Gorico opravljale Anda, Milena, Nada in Slavko Jelinčič, ki so iz Gorice prihajali ponj na Grahovo. Razdeljevali so ga po vaseh v Brdih in na Vipavskem. David Arčon, mesar v Renčah, zelo zaveden Slovenec, ga je vozil na vozu s pisarniškim materialom za občino v Renčah in razdelil tajnim celicam po vseh vaseh spodnje Vipavske doline in ga za Tržaško izročal Lojzetu Špan-gerju blizu Komna.
V Podbrdu so bili v skrbeh, da ne bi kdo izdal. Ker se je mlad fant vrtel okrog Lahov, so ga ponoči pretepli. Policija jih je osem aretirala, med njimi Julija Torkarja. Nekaj tednov so bili zaprti v Gorici. Vsa skrb ni pomagala, sredi decembra 1928 je policija v temi za Rakovcem prijela Droleta s polnim nahrbtnikom. Aretirani so bili še Franc Golob, Angel Torkar ter s Kneže Maks Kenda in Šturm Ignac, ki nista sodelovala v ilegalni dejavnosti. Julij Torkar je zbežal čez mejo. Aretacije niso prekinile ilegalnega boja. Miha Bizjak, Marija Mlakar z Bače, fantje v Rutu, Marica Golob in Alojz Kovačič z Grahovega, Lucija Kenda iz Loj so stalno prinašali ilegalni tisk in drugo literaturo čez mejo v Baško Grapo. Največ jo je znosil stalni kurir Jernej Lužnik iz Tolmina. Zarotniški tisk je skrivnostno prihajal v slovenske zavedne družine širom po zasužnjeni Primorski.
T. Rutar
Ustanovili so Jamarsko društvo na Lokvah
. Na Lokvah so pred kratkim ustano-VlW jamarski klub. Poimenovali so ga P° pred letom dni umrlem domačinu °°janu Krivcu. Ustanovitvenega oblega zbora so se poleg domačinov ^deležih tudi predstavniki Kraških kr-°V in JK Temnica. Kraški krti bodo, Kakor smo izvedeli, novemu društyu Pomagali v začetni fazi delovanja. Že oslej so pripravili nekaj skupnih ak-
- —viniKa, se f an° območje in čaka zato obilica dela. li t občnem zboru so sogl« Q udi Predsednika društva.
^lad™ir Leban. Pc K društva pa je Rajko Rija-
Tečaj prve pomoči Pri Rdečem križu
Posk K^d.ebem križu bodo tudi lel 2dravV*e^ za tečaj prve pomoči 5. nov Vene vz9°ie- Tečaj se bo pri< lekcij e7ndra ,tn b° obsegal šestna rejši nHi avb° se lahko občani, s del ter • let' Teoretični in praktii sko v	k° odvijal trikrat ted«
Prijav	sPl0Šni bolnišnici.
9a kris=eTST?reiemaj° na sedežu Rdeč ^ CddoHi 9 (tel. 5321819 tIled 9 in n delavnikih, razen sob n 12.30 m od 16. do 18.30.
Prijateljsko srečanje bivših borcev iz Dola in Jamelj
Člani sekcije VZPI-ANPI iz Dola in Jamelj so se prejšnjo nedeljo zbrali na vsakoletni družabnosti. "Piknik" bivših partizanskih borcev in njihovih družinskih članov so tokrat priredili že dvanajstič. Odziv na pobudo je bil dober, saj se je tovariškega srečanja v Jamljah, udeležilo skoraj štirideset članov. Ža prijetno vzdušje je poskrbel harmonikar, medtem ko so vešči ku-
harji bili zaposleni s pripravo domačih dobrot. Družabnost je bila tudi priložnost za prijateljski pogovor med krajani, tistimi, ki živijo doma in tistimi, ki so šli s trebuhom za kruhom. Takih priložnosti pa je danes pravzaprav premalo.
Na sliki: - foto Klemše - del udeležencev nedeljskega srečanja v Jamljah
Srečanje med Scaranom in partizanskimi borci
Občina naj usklajuje razne pobude ob komemorativnih slovesnostih
Predstavniki borčevskih organizacij ANPI-VZPI in AVL ter združenja bivših političnih deportirancev (ANED) so se te dni pogovarjali z goriškim županom o skorajšnjih komemorativnih slovesnostih ob Dnevu mrtvih ter o nekaterih drugih aktualnih zadevah. Predstavniki omenjenih organizacij in združenj so dali pobudo, da bi občina prevzela vlogo usklajevalca, tako ob komemoracijah ob prvem novembru, kakor tudi ob 25. aprilu.
Srečanje z županom je bilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj o raznih drugih vprašanjih.
Tako so predstavniki VZPI-ANPI podčrtali potrebo, da naj bi v predvideni mednarodni komisiji, ki bo raziskovala ozadje tragičnih dogodkov ob koncu vojne, sodelovali tudi predstavniki Institutov za raziskovanje zgodo-voine odporniškega gibanja. Komisija pa bi morala vzeti v poštev, pri obravnavi dogodkov, tudi predhodno obdobje in dogajanja med dvajsetletnim fašističnim režimom.
Zdi se, da imajo predstavniki združenja AVL glede sestave komisije drugačno stališče. Mednarodna komisija naj bi bila povsem neodvisna in nepristranska. Instituti za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja in borčevska združenja bi lahko nudili le podatke s katerimi razpolagajo.
Vsekakor obstaja bojazen, tako povzemamo iz tiskovnega poročila o omenjenem srečanju, da bi izsledke
preiskave lahko zlorabili, za podžiga-nje mednacionalnih sporov.
Goriškemu županu Scaranu so predstavniki borčevskih organizacij nadalje predočili potrebo po razširitvi raznih pobud na področju preučevanja krajevne zgodovine in zlasti odporništva.
Ena takih pobud bo komemoracija Igina Furlana - Dolfa namestnika komandanta bataljona Pustetto divizije Garibaldi - Natisone, pri čemer naj bi sodelovala tudi Občina.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - TRST
Knjižnica Damir Feigel - Gorica
prirejata od 7. do 23. novembra
KNJIŽNIČARSKI
TEČAJ
Odvijal se bo v Gorici, v popoldanskem času, v šestnajstih lekcijah za skupno 32 ur.
Prijave v pisarni knjižnice D. Feigel v Gorici, Križna ulica 3 -tel. 531733 ter v pisarni NŠK v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 774333.
Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu v Braziliji pred zaključnimi boji
Italijanska reprezentanca v polfinalu
Danes ob 14.30 v Kopru
Republiški derbi Koper - Maribor
ITALIJA - ARGENTINA	3:0
(17:15, 15:11, 15:12)
ITALIJA: Gardini 12, Martinelli 3, De Giorgi, Tofoli 1, Anastasi, Bracci, Bernardi 28, Cantagalli 43, Zorzi 34, Lucchetta 15, Giani 2.
ARGENTINA: Zulianello 4, Kunda, Martinez 14, Lukach 6, Diez 7, Weber, Conte 29, Kantor 1, Guiroga 27, Cumi-netti 9.
SODNIKA: Ahn (Južna Koreja) in Samedov (SZ).
TRAJANJE SETOV: 40', 35', 32'; ZGREŠENI SERVISI: Italija 17, Argentina 9; GLEDALCEV: 7 tisoč. .
RIO DE JANEIRO Italija si je torej izborila uvrstitev v polfinale svetovnega odbojkarskega prvenstva, v katerem bo igrala skupaj s Kubo, Brazilijo in Sovjetsko zvezo. Za zmago Italije ima največ zaslug Zorzi, ki je bil za nasprotnika neustavljiv. V polfinalu se bo Italija pomerila z Brazilijo. Slednja je v nekaj več kot 60 minutah nadigrala Francijo in navdušila svojih 25 tisoč gledalcev.
Tudi Sovjetska zveza ni imela težav proti Bolgariji. Edino presenečenje so pripravili Nizozemci, ki so precej namučili Kubo in so bili le korak od zmage v četrtem setu: povedli so z 11:6 in zapravili dve »match« žogi pri
15:14. V tie-breaku pa so bili Kubanci le boljši. Težko pa jim bo danes proti ‘Sovjetski zvezi, ki je v izvrstni formi.
OSTALI IZIDI
ČETRTFINALNIH SREČANJ
Sovjetska zveza - Bolgarija 3:0 (15:12, 15:4, 15:11).
Brazilija - Francija 3:0 (15:8, 15:0, 15:9).
Kuba - Nizozemska 3:2 (8:15, 15:10, 11:15, 17:15, 15:9).
Končala so se tekmovanja za ekipe, ki so se potegovale za uvrstitev od 9. do 16. mesta. V tekmi za 9. mesto je Češkoslovaška prepričljivo premagala Švedsko, a v borbi za 11. mesto je Japonska bila boljša od Kanade.
Američani, ki so bili največje razočaranje tega prvenstva, so na kraju imeli še toliko moči, da so osvojili vsa tri srečanja v skupini, ki se je borila za uvrstitev od 13. do 16. mesta. Tako so na kraju bili trinajsti. Rezultati:
ZA 9. MESTO: ČSFR - Kanada 3:0 (15:10, 15:4, 15:7).
ZA 11. MESTO: Japonska - Kanada 3:2 (15:13, 15:13, 7:15, 10:15, 17:16).
Rezultati skupine za uvrstitev od 13. do 16. mesta:
ZDA - Kamerun 3:1 (15:9, 15:10, 15:11); Južna Koreja - Venezuela 3:0 (15:8, 15:7, 15:8).
LESTVICA: 13. ZDA 6 točk, 14. Južna Koreja 4, 15. Kamerun 2, 16. Venezuela 0.
Poraz Gorana Ivaniševiča proti Borisu Beckerju
STOCKHOLM — Jugoslovanskemu teniškemu igralcu ni uspela uvrstitev v polfinale medanrodnega turnirja v Stockholmu, katerega nagradni fond znaša 1,1 milijona dolarjev. V sinočnjem četrtfinalu je Ivaniševiča v dveh nizih s 6:4, 6:2 premagal Nemec Boris Becker. V polfinalu se bo Becker pomeril z Američanom Samprasom, ki je s 7:6 (7:3), 5:7, 6:4 odpravil rojaka VVheatona. V polfinale sta se prebila tudi Sovjet Volkov, ki je s 6:2, 6:1 premagal Šveda Kultija, in Šved Edberg, ki se je s 6:4, 3:6, 6:1 otresel Američaan Gilberta.
Visoka zmaga Olimpije
LJUBLJANA V 10. kolu jugoslovanske zvezne lige v hokeju na ledu je ljubljanska Olimpija z 11:3 (3:0, 2:2, 6:1) premagala beograjskega Partizana. Na tekmi v hali tivoli se je zbralo tisoč gledalcev. Zadetek so dosegli:
Gorenc 3, Zupančič 2, Kontrec 2, Pred-jakov 1, Lešnjak 1, Vrščaj 1, Kupec 1 za Olimpijo ter Staš 1, Kosovič 1 in P. Nikolič 1 za Partizana.
V derbiju kola v Zagrebu je domači Medveščak Gortan s 7:1 (2:1, 3:0, 2:0) premagal Jesenice. Strelci so bili Sčurjenko 2, Anfjorov 2, Stolbun 2 in Pavič 1 za Medveščak, a edini zadetek za Jesenice je dosegel Raspet. Povedati treba, da so Jeseničani nastopili zelo oslabljeni, brez Kozara, Hafnera in Smoleja, pri domačih pa so bili spet v ospredju sovjetski hokejaši, ki so dosegli 6 zadetkov. Omenimo še, da so pri Jeseničanih našteli 13 izključitev, pri domačih pa le dve.
Danes morda pade odločitev za Udinese
VIDEM — Danes zjutraj se bodo morda zaključila pogajanja za nakup Udine-seja, potem ko se je sedanje lastništvo po obsodbi CAF odločilo, da zapusti športni svet. Za nakup naj bi se zanimali dve skupin: v prvi naj i bili grupi Zanussi-Zamparini, drugo pa naj bi zastopal bivši menežer Udineseja Dal Cin. Nekateri pa pravijo, da se danes zadeva gotovo ne bo dokončno razrešila. Danes namreč le zapade rok za predstavitev ponudb, odločitev pa lahko sprejmejo kasneje.
KOPER :— V tretji jugoslovanski nogometni ligi bodo danes odigrali 12. kolo in v središču pozornosti med ljubitelji slovenskega nogometa bo vsekakor republiški derbi v Kopru, kjer gostuje Maribor Branik. Tako »rume-no-modri« kot »vijoličasti« so na lestvici visoko uvrščeni, kar daje tekmi, ki se bo pričela ob 14.30, še poseben mik. V Kopru načrtujejo zmago, čeprav Mariborčani na Obali redno zelo dobro igrajo. Trener Kopra Rora ne more računati na Čosiča, zanesljivo pa bo nastopil Zulič, ki bo rumene kartone odslužil v naslednji tekmi. Po daljšem času je nared tudi Breznikar, a tudi Radovanovič in Tripar vse bolj resno trkata na vrata prve enajsterice.
Izolo čaka gostovanje pri nepredvidljivi Segesti v Sisku. Gostitelji so na svojem igrišču ena najbolj učinkovitih enajsteric, pri Izoli pa forma raste in ekipa je pripravljena na nov podvig, s čimer bi se dokončno rešila dna prvenstvene tablice. (Kreft)
Dirka tris
Zmagovita kombinacija dirke tris je 20-19-9.-Dobitnikov je bilo 382, prejeli pa bodo po 3.060.100 lir.
V težki boksarski kategoriji zdaj na prestolu Evander Holyfield
Danes v ženski namiznoteniški B ligi
Douglas prvak samo 257 dni
LAS VEGAS - Ljubitelji boksa se bodo na Jamesa Douglasa spomnili kot na enega najbolj »kratkotrajnih« prvakov. Na prestižnem prestolu težke kategorije je sedel samo 257 dni in pokazalo se je, da je bila njegova senzacionalna zmaga proti slovitemu Tysonu le muha enodnevnica. Ob njegovem povratku na ring ga je včeraj ponoči namreč mlajši rojak Evander Holyfield po samih treh krogih podrl na tla, kjer je obležal nezavesten.
Douglas se je na ta dvoboj očitno pripravil dokaj slabo. Na ringu se je predstavil debel in počasen, brez prave moči. Mnogo hitrejši Holyfield, ki prihaja iz nižje kategorije, je bil boljši že v prvih treh krogih. Po 1T0" tretjega kroga je Douglasa zadel z direktnim desnim udarcem, nato pa še z levim krošejem. Douglas je obležal negiben z odprtimi očmi in minile so štiri minute, preden si je opomogel.
Za Holyfileda je bila to 25. zaporedna zmaga (21 s KO). Odkar boksa med profesionalci, je še nepremagan. Zaslužil je osem milijonov dolarjev, zdaj pa naj bi se pomeril z veteranom Foremanom.
Za Douglasa je slava verjetno dokončno mimo, pod vprašajem je zdaj celo revanža s Tysonom. Tolaži se lahko s 25 milijoni dolarjev nagrade, če mu jih seveda ne bodo vseh »požrli« spretni menežerji in vsakovrstni šakali, ki jih v boksarskem svetu ni malo.
Po dvoboju je znani strokovnjak Eddie Futch izrazil sum, da Douglas namerno ni vstal s tal.
Na sliki AP: veselje novega prvaka Holyfielda po zmagi nad rojakom Douglasom.
Kras Corium v Leccu
Po odstopu Bora, s katerim bi se bil moral Kras Corium srečati v 1. kolu, bo nastop krasovk v gosteh pri Canottieri Lecco prva prvenstvena tekma letošnje sezone. Ekipa Canottieri je seveda neznanka, zato bi bilo dajati napovedi pre-uranjeno, pač pa upamo, da bodo krasov-ke (Biserka Simoneta, Tanja Ravbar in Monika Radovič) sledile zgledu moške postave v njeni uvodni tekmi. Današnje srečanje v Leccu se bo pričelo ob 17. uri.
Moška B-2 liga
V drugem kolu prvenstva moške B-2 lige bodo Krasovi igralci Kristjan Mersi, Igor in Marjan Milič jutri gostje Lege Nazionale iz Gorice. Po uspešnem startu v prvem kolu so fantje še samozavestnejši,, saj poznajo tudi člane nasprotnikove ekipe, s katerimi so merili moči pretekli teden na deželnem turnirju v Gorici. Najmočnejši nasprotnikov igralec je veteran Ddnda, ostala dva mlajša igralca Cocco in Franzolini pa ne bi smela delati posebnih težav homogeni Krasovi postavi. Začetek srečanja bo 10. uri.
Ženska C liga
Tudi dekleta Krasa Activa odhajajo na neznan teren, v Zinello blizu Bo-
logne. Našim novinkam v letošnjem prvenstvu C lige seveda ne bo lahko. V konkurenci petih ekip je tudi močna postava Azzurre, povratnice iz D lige, proti kateri so krasovke že morale priznati poraz.
Dodajmo k temu še neizkušenost mlade Krasove vrste in na dlani je, da bodo morale igralke Krasa Activa napeti vse svoje sile, da dosežejo cilj, ki so si ga zadale ob začetku prvenstva -to je obstanek v ligi. Svojo novo preizkušnjo bodo opravile jutri ob 10. uri. (J. J.)
Zaskrbljujoči podatki o jemanju poživil
LONDON — Več kot 10% italijanskih atletov je priznalo, da se je posluževalo anfetamin in steroidnih anabo-likov. Do tega podatka naj bi prišli na podlagi ankete, ki so jo izvedli lani in katere rezultat je objavila britanska znanstvena revija »Lancet«. Pri anketi je sodelovalo 1.015 atletov, 216 trenerjev, zdravnikov in mežerjev.
V jutrišnjem kolu čaka večino naših ekip v treh amaterskih nogometnih ligah precej težka naloga
V ospredju derbi v Bazovici med Zarjo in Primorjem
1.	AMATERSKA LIGA
JUVENTINA - CORDENONESE
Po petih kolih lahko že trdimo, da je letos glavno orožje Juventine obramba. Vodstvo kluba je v poletnih mesecih okrepilo prav obrambno vrsto, ki v lanskem prvenstvu ni bila zanesljiva. Sadovi te politike so povsem otipljivi, saj je vratar Pascolat že 450 minut, to je od samega začetka prvenstva, nepremagan. Po drugi strani pa se ni doslej preveč izkazal napad, tako da je Juventina slavila samo eno zmago (proti sicer solidnemu Percotu), v vseh ostalih srečanjih pa je izenačila z 0:0. Tudi v prejšnjem kolu so prišle na dan vse te značilnosti belor-dečih, ki so z zelo dobro obrambno igro odnesli celo kožo iz Rude, ki velja za eno izmed najbolj solidnih enajsteric v letošnji ligi.
Jutrišnja tekma bo kot nalašč edinstvena priložnost, da se proslavijo tudi štandreški napadalci. Ekipa Cordenone-se je namreč trenutno prav na dnu lestvice in je ob eni sami zmagi kar štirikrat izgubila. Tudi razlika v golih (4:9) jasno priča, da Cordenonese ne bi smel predstavljati prehude ovire za Campije-ve varovance. Sicer bo moral trener Juventine tudi jutri spremeniti začetno postavo, saj bo zaradi diskvalifikacije odsoten Kavs. Vsekakor je pričakovati zelo napadalno igro domačinov, ki bi se lahko s celotnim izkupičkom prebili med vodilne ekipe v ligi.
2.	MATERSKA LIGA
ZARJA - PRIMORJE
V Bazovici bo jutri derbi, ki ima dolgoletno tradicijo. To bo 31. prvenstveni derbi po vrsti med Zarjo in Primorjem (6-krat v okviru 3. AL, 24-krat v 2. AL).
Glavna značilnost teh derbijev so v prvi vrsti tesni izidi. Tudi golov je padlo razmeroma malo. Skupno smo jih v 30 derbijih našteli le 47 (25 jih je dalo Primorje, 22 pa Zarja). Največ golov (4) je padlo v četrtem (2. 2. 69), oziroma v lanskem 30. derbiju (1. 4. 90). Obakrat je zmagalo Primorje s 3:1. Tudi glede zmag je Primorje na boljšem. Doslej je Bazovce premagalo 13-krat, zarjani so zmagali de-
vetkrat, osem derbijev se je končalo pri neodločenem izidu, od katerih kar šest z 0:0. V zadnjih šestih derbijih je prevladovalo Primorje, ki je od 12 možnih točk odneslo kar 10. Zadnjič je Zarja zmagala v 24. derbiju (13. 2. 83) na Proseku, ko je z goloma. E. Fonde in Grgiča presenetila domačine. V isti sezoni je Zarja z enakim izidom slavila tudi v Bazovici (17. 10. 82) z golom Gatte in 11-metrovko Udovicic-ha, ki sedaj igra pri Bregu.
Ker že pišemo o bazoviškem igrišču, povejmo, da sta se ekipi tam srečali že 12-krat. Zarja je zmagala 4-krat, 5-krat je bilo uspešno Primorje, tri tekme so se končale pri neodločenem rezultatu (0:0).
Za vsak derbi je napoved tvegana, in tudi tokrat ni nič drugače. Zato raje poglejmo, kako sta se ekipi obnesli doslej. V prvih petih tekmah so zarjani dobesedno presenetili. Nadigrali so praktično vse nasprotnike, obenem pa vratar Kočevar v 450 minutah igre ni še prejel gola. Ubranil je celo dve 11-metrovki. S svoje strani Primorje morda ni izpolnilo pričakovanj, saj je prvič zmagalo šele v nedeljo. Tudi v nedeljo je v vrstah Primorja prišlo do izključitve (Comino, ki ga bo verjetno nadomestil Milani; slednji je presedel kazen izključitve). Na podlagi tega, kar sta ekipi pokazali doslej, torej o zmagovalcu ne bi smelo biti dvoma, vendar...
GAJA - FOGLIANO
Nasprotnik Gaje je v lanskem prvenstvu dosegel skromne rezultate (12. mesto s 26 točkami). Čeprav je doslej dosegel največ golov (13), ima po zadnjeuvr-ščeni Caprivi z 12 prejetimi goli najranljivejšo obrambo. Ti podatki narekujejo gajevcem, da igrajo zelo previdno v obrambi, se(j sta napadalca Roberto in Fa-bio Franti zelo nevarna (oba sta dosegla po 4 gole). Po štirih zaporednih neodločenih izidih je razumljivo, da navijači Gaje upajo na prvo prvenstveno zmago, čeprav bo imel trener Tremul probleme s postavo. Poleg Vengusta verjetno ne bosta zaradi poškodbe igrala Gabrielli in Kalc.
VESNA - VILLANOVA
Villanova, ki je že lani igrala v tej skupini (zasedla je H. mesto s 26 točka-
mi), tudi letos ni najbolje začela. V petih tekmah je zbrala le tri točke. Edino zmago je izbojevala proti zadnjouvrščeni Caprivi. Pozabiti pa ne smemo, da se je morala Zarja pred dvema tednoma pošteno potruditi, da je s tesnim 1:0 premagala Villanovo, ki ima svojo šibko točko v napadu. Gostje so namreč doslej dosegli le tri gole (enega iz 11-metrovke). Točka v Repnu bi zanje bil že lep uspeh.
Nogometaši Vesne so še enkrat odločno reagirali po zamenjavi trenerja (to je bila že tretja zamenjava v enem letu). Lani je 23. oktobra po 6. kolu Fabio Can-dotti zamenjal Petagno, Esposito je 23. januarja nadomestil Candottija, pred 10 dnevi pa je mesto Esposita prevzel Renato Sadar, nekdanji nogometaš Triestine, ki je do lani vodil Chiarbolo. Sadarja sedaj čaka težka naloga, da z dobrimi rezultati zaustavi ta »valček trenerjev« pri Vesni. Začel je prejšnjo nedeljo z zmago in Križani seveda upajo, da bo tako tudi nadaljeval.
3.	AMATERSKA LIGA
S. PIER - KRAS
V pretekli sezoni si je jutrišnji nasprotnik Krasa s porazom na domačih tleh v zadnjem kolu s tesnim 1:0 proti Turriacu zapravil napredovanje v višjo ligo. S. Pier je namreč pristal na 3. mestu z 38 točkami. Letos je S. Pier po zmagi nad tržaškim CUS izgubil v Sovodnjah in si nato izboril točko z Vermeglianom in Azzurro. Kljub temu ostaja še vedno med kandidati za napredovanje in zato bi se krasovci sprijaznili tudi z delitvijo točk.
PRIMOREC - GIARIZZOLE
Tudi Trebenci igrajo z ekipo, kateri je lani za las spodletelo napredovanje. Gia-rizzole, ki so končale na prvem mestu skupaj s Campanellami in Chiarbolo, so izgubile neposredni dvoboj s Campanellami. Čeprav Tržačani letos še niso izgubili, so v treh tekmah zbrali le 4 točke. Zato je tudi razumljivo, da bodo skušali
Nedeljski derbi Breg-Prlmorec se je končal z zmago Brega (1:0).	(Foto Magajna)
čimprej nadoknaditi zamujeno. Primorca torej jutri čaka zelo težka naloga.
OPICINA - BREG
Težka preizkušnja čaka tudi Brežane, ki gostujejo pri ekipi, ki je lani zasedla 2. mesto v skupini L 3. AL. Letos je Opici-na osvojila obe domači tekmi (Exner, Fincantieri), v gosteh (dve tekmi) pa je iztržila le točko. Razpoloženje v Brego-vem taboru je po zmagi nad Primorcem zelo dobro in Bregovi navijači spet pričakujejo prijetno presenečenje. (B. Rupel)
POGGIO - SOVODNJE
Po zmagovitem derbiju proti Mladosti čaka jutri Sovodenjce dokaj zahteven nastop. Poggio si skupaj s sovodenjsko ekipo deli drugo mesto na lestvici in je v štirih nastopih trikrat zmagal, enkrat pa izgubil. Poggio je še posebno nevaren na domačem igrišču, saj razpolago z učinkovito napadalno vrsto.
Letošnja moč Sovodenj pa je taka, da ne bi smela dopuščati prevelikih utvar ostalim ekipam. Izbor sovodenjske vrste je res prvorazreden in si res ne moremo misliti, da bi lahko Butkoviču in tovarn šem spodletel veliki met. Tudi nedeljski derbi je pokazal, da sta predvsem Modula in Luisa nezadržna in da sama lahko v vsakem trenutku obrneta srečanje v korist svoje ekipe. Povratek Bicciata, ki je bil v nedeljo diskvalificiran, naj bi prip0" mogel k večji zanesljivosti tudi v obrambi, ki ni bila proti Mladosti vedno na mestu.
MLADOST - VERMEGLIANO
Hud poraz proti Sovodnjam bo lahko prav dobra šola za mlade nogometaše iz Doberdoba. V slovenskem derbiju so Kraševci uspešno upirali tehnično bol] šemu in izkušenejšemu nasprotnik^: samo proti koncu tekme so ob kaksn naivni napaki vidno popustili.
Vermegliano, ki bo jutri gost Dobe dobcev, pa ne bo lahek plen za Ar9eILa na in tovariše. Na skupni lestvici i Mladost štiri točke, ki so sad ene zrn‘?R. in dveh neodločenih izidov, Vermeg ^ no pa ima točko manj, saj je d9se9el?]a-zmago, enkrat pa je izenačil. Če je f'' dost prebolela nedeljski poraz, *a r_ pred domačimi navijači upravičeno s ta na osvojitev dveh točk. (MAL)
Drevi ob 21.00 v tržaški športni palači v 4. kolu košarkarske C lige
Priložnost za Jadranovo vrsto
Po dveh spodbudnih, čeprav neizdat-nih zmagah bodo Jadranovi košarkarji tokrat preverili jakost postave Basket Club Di Lenardo Solesino iz Padove, ki je v preteklem kolu na lastnem igrišču premagala ekipo Roncade z minimalno razliko.
Tako naše moštvo kot ekipa iz Padove imata na razpredelnici enako število točk, sodeč po številu doseženih košev pa naj bi tudi Padovčani predvajali hitro igro, tako, ki jim omogoča dokašnjo »produktivnost« v fazi napada.
Glede »modrih bojevnikov« pa naslednje: V Bassanu so sebi v korist prilagodili sila delikatno in težavno situagijo. V bližnji preteklosti in nasploh v lanski sezoni so jadranovci v podobnih okoliščinah navadno potegnili krajši konec, medtem ko so zadnjič v Bassanu kljubovali pritisku zelo odločno in zbrano, tako da so prevesili uravnovešeno stanje sebi v korist. Bržkone je pri tem najbolj razveseljivo dejstvo, da sta si odgovornost za tako potezo prevzela ravno dva izmed najmljaših igralcev, ki sta imela takore-koč rezultat v rokah v izredno kočljivih okoliščinah in nista odpovedala. Če se je treba razveseliti zaradi hitrega dozorevanja Oberdana, Smotlaka, Pauline itd., spet ne gre pretiravati in se prepuščati banalnim dedukcijam ali iluzijam da bo odslej vse lahko.
Na dlani je, da bodo Vatovčevi fantje drevi po dveh zaporednih zmagah stopili
na igrišče z drugačnim razpoloženjem kot pred dvema tednoma, toda to še ne pomeni, da bodo zmogli to, kar so na primer zmogli v soboto, vsaj glede odstotka realizacije, kajti take »statistike« so prava redkost tudi na znatno višjih tekmovalnih nivojih.
Na vsak način imamo občutek, da moštvo polagoma in postopoma pridobiva svojo pravo podobo. y vlogi liderja si svojo pot utira Mauro Čuk, kar je tudi naravno, saj je edini, ki je ostal iz takoi-menovane »Jadranove zgodovinske postave«. Vsi ostali pa se prilagajajo precej hitro na otežene okoliščine, ki vladajo v tem tretjoligaškem, zelo izenačenem prvenstvu. Drevi bi morali jadranovci, če analiziramo slabo stran sobotnega nastopa, posvetiti mnogo več pozornosti zapiranju prostora pod obema košoma in pospešiti prenos žoge v napad.
Ob običajnem pristopu in deležu igralcev' bi moralo to zadostovati za kakovostno in privlačno predstavo in tudi nasploh verjetno uspehov ne bo manjkalo, če bodo Vatovčevi fantje vselej stopili na igrišče s tako mero zbranosti, s kakršno so i igrali pred tednom dni.
Drevišnja tekma Jadran TKB - Di Lenardo Solesino bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 21.00. (CANCIA)
Na sliki (foto Križmančič): z zmagovitega domačega srečanja jadranovcev proti Sotecu.
V deželnem pokalu borovci in sokolovke za prestižen dosežek
Do finala preko Muse in Tržiča
Košarkarska promocijska liga
Drevi v Nabrežini Sokol - Kontovel
Že v prvem kolu košarkarskega prvenstva promocijske lige na Tržaškem bo slovenski derbi. Ob 20.00 se bosta namreč v Nabrežini spoprijela domači Sokol in Kontovel.
Favorizirani so Kontovelci, ki se jim je lani za las izmuznilo napredovanje v D ligo. Vsak derbi pa je »poglavje« zase. Sokolove! igrajo na domačem terenu, kar seveda ni majhna prednost, in ker je to njihov prvi nastop v promocijskem prvenstvu ter proti renomi-ranemu nasprotniku, bodo gotovo dali vse od sebe, tako da lahko celo poskrbijo za prvovrstno presenečenje.
Tudi borovci bodo zaposleni že danes. Doma bodo ob 20.00 igrali proti nevarni ekipi Stelle Azzurre, ki se je letos precej ojačila in ki kot Sancinovi varovanci meri na napredovanje v višjo ligo. Vsekakor bomo že danes priča boju dveh ekip, ki bosta po predvidevanju na zgornjem domu lestvice in Pričakovati je zato izenačen in kako-Vosten boj. Cicibonaši pa bodo igrali jutri v gosteh proti Barcolani. Zmaga naših bi vsekakor pomenilo lepo in Ugodno presenečenje.
Pokalna odbojkarska tekmovanja se bližajo h koncu svojega kvalifikacijskega dela, kajti prvenstva so že pred durmi, začela se bodo namreč v soboto, 3. novembra.
V	ospredju pozornosti je zlasti deželno tekmovanje za pokal FJK, v katerem sta se vrsti Bora Agrimpex in Sokola Indules povzpeli zelo visoko in imata realne možnosti, da se uvrstita v finale oziroma da se potegujeta za osvojitev prestižne lovorike.
V	današnji povratni polfinalni tekmi v Muši proti ekipi PAV Natisonia borovci branijo minimalno prednost s prve tekme v Trstu, v kateri so zmagali s tesnim 3:2. Ta uspeh je plave vsekakor navdihnil z optimizmom, kajti sodeč po izjavah po tekmi kljub zmagi niti niso igrali najbolje in si zato drevi nadejajo ponovnega uspeha, kljub temu, da igrajo v gosteh in da bo njihov nasprotnik v bližnji sezoni igral v C-l ligi, v katero ga je zveza spet vključila. V drugi polfinalni tekmi je nesporen favorit Vivil, ki
je Favrio iz Povoletta premegala s 3:0.
Drugače je z igralkami Sokola Indules, ki so prejšnjo soboto v ženskem delu tekmovanja dali kvotira-nemu Peroniju iz Tržiča pravo lekcijo in si tako pred današnjim povratnim srečanjem precej olajšale pot do finalnega kroga. Škoda le, da so izgubile drugi set, sicer bi o njih že lahko pisali, da so že vnaprej kvalificirane. Tržičanke so se v Nabrežini hudo »opekle« in se bodo danes popoldne hotele Nabrežinkam pošteno oddolžiti, zato je potrebna določena opreznost. Glede na veliko prednost v številu osvojenih točk, bi morda Sokolu za končni uspeh zadostovala že osvojitev enega seta.
V finalni krog naj bi se sokolovke pomerile z videmskim CUS-om in Porcio ali OMA.
Tako v moški, kot v ženski konkurenci, bodo finalne tekme spomladi po končanih deželnih prvenstvih.
Težek nastop za slogašice
Na Opčinah Sangiorgina
V zveznem pokalu stoji pred najbolj zahtevno nalogo Sloga koimpex, ki bo ob 18. uri na Opčinah gostovala močno Sangiorgino. Za Peterlinove varovanke je to priložnost, da popravijo slab vtis, ki so ga zapustile v prvi tekmi v Torviscosi. Proti tako renomiranemu nasprotniku (igral bo v B-l ligi, torej kar v dveh ligah višje od slogašic) pa je že vsak osvojeni set podvig.
Borovke bodo igrale v Villi Vicen-tini. Tega nasprotnika so v Trstu že ladko premagale in pričakovati je, a bo tako tudi danes. Pomen tekme pa je le v tem, da se določi, kdo bo v tej podskupini zadnji oz. predzadnji, kajti Latisana in Pordenone sta za obe tile šesterki že nedosegljiva.
Zadnje kolo v kvalifikacijskih skupinah bo prihodnjo sredo.
Danes in jutri zamejsko balinarsko prvenstvo dvojic
Med zamejskimi balinarji vlada te 'tai mrzlično pričakovanje za tradicionalno tekmovanje dvojic, na katerem lInajo pravico nastopanja igralci, ki so ®	ekipami nastopili na ža-
bjem zamejskem ekipnem balinarskem prvenstvu. Nedvomno so zlate kolajne, ki jih bodo prejele prve štiri Uvrščene dvojice (1. mesto 4 grame in 2. mesto 3 in pol, 3. in 4. po 2 -Tama) zelo privlačna vaba, saj so za-1116jski balinarji ta teden dobesedno Usedli balinišče pristaniških delav-eev. Očitno želijo biti danes in jutri v Dmboljši formi. Za omenjeno tekmo-vanje se je prijavilo 36 dvojic iz osmih Zamejskih društev, tolikor koliko jih je .? lani, ke je lahko vsako društvo Prijavilo največ štiri postave.
^ 0 šest dvojic so prijavili Sokol, Kr^si in Kras' s petimi bo razpolagal Ga' . Dom, po štiri dvojice imata Ja in Nabrežina, dvojico manj je javil Polet, štandreški Mak pa ima 16 dvojici.
manjka podatkov je razvidno, da VruJ "J0 letos balinarji Danice iz rGrj .a' čigar igralski kader se vse bolj hov.1' ®^st;aia možnost, da bi se Vr-s0v * 2a naslednjo sezono združili s prjrriaeniskimi sosedi, v nasprotnem ie nastop Danice v zamej-kirr, . balinarskem prvenstvu pod veli-Y vPrašajem.
nSstop0nedeljek so predstavniki vseh stgojP^nčih društev na zadnjem se-tudi žr u ^ePnu med drugim opravili Ijo h0 ®banje. Tako v soboto kot nede-Predtov*39 odigrati po dve srečanji v kak0r kovanju. Zarjani z žrebom ni-Papesl116 morejo biti zadovoljni, saj je Polovin' da bodo kar tri (to se pravi be 0(jjna Prijavljenih) dvojice prisilje-bo pa ?rati tekmo več. Čisto nasprot-^skočj8 ^asovimi dvojicami, ki so
vico
predtekmovalni del. Polo-
obveJ^iopajočih bo opravilo svoje osti že danes s pričetkom ob
15. uri. Jutri pa se bodo na balinarskih stezah pristaniških delavcev boji začeli že ob 8.30, do polfinala bodo izločilna srečanja trajala uro in petnajst, polfinale bo 15 minut daljše, za finalni obračun pa je maksimalni dovoljeni čas 2 uri. Vsaka dvojica bo imela pravico do 15-minutne zamude, po tem roku bo zmaga šla nasprotnikom.
Danes bodo odigrali dve oziroma tri kola, isto velja tudi za jutrišnje dopoldanske boje, četrtfinalna srečanja se bodo pričela ob 15. uri (če bo mogoče pa tudi prej). Finale bo predvidoma okoli 17.30. Prvič bo letos na uradnem tekmovanju v priredbi balinarske komisije nastopila tudi predstavnica nežnega spola, to je Repenka Stana Milič poročena Lazar, ki bo tekmovala skupaj z možem.
To je nedvomno velika obogatitev za zamejsko balinanje, za konec pa je treba pripomniti, da je predstavnica Kraškega doma odlična balinarka in je zmožna v vsakem trenutku prekrižati račune tudi marsikateremu moškemu)
(Z. S.)
Brežani imajo novo društvo
V nedeljo, 21. oktobra, so balinarji iz Brega ustanovili v Ricmanjih svoje prvo balinarsko društvo. Prvo brežansko balinarsko društvo, ki bo v svojem delokrogu obsegalo vse vasi v občini Dolina, je za to priložnost gostilo balinarsko društvo Skala iz Kubeda, pri katerem so Brežani gostovali v nedeljo, 7. oktobra. Nedeljski tekmi je sledila družabnost, katere se je udeležilo preko 60 gostov. Ob tej priliki so bili postavljeni temelji novemu brežanskemu društvu in potrjena prijateljska vez s Skalo. (B. K.)
Odbojkarice Slovenijalesa ugnale kolegice Indulesa
V okvir raznih rekreativnih dejavnosti sodijo nedvomno tudi tekmovanja med podjetji. Tako so se pred dnevi srečali ženski odbojkarski ekipi Indulesa iz Trsta in Slovenijelesa iz Ljubljane.
Srečanje, ki ga je priredilo ŠD Sokol iz Nabrežine, je zelo lepo uspelo in je še bolj utrdilo prijateljske stike med bivšimi športnicami od tu in onstran meje. Zmagale so odbojkarice Slovenijalesa z 2:1.
Na sliki: ekipi v nabrežinski telovadnici.
Maraton pri Modeni
Jutri bodo na tekmovanju "Maratona dTtalia", ki velja za italijansko prvenstvo Fidal, v kraju Carpi pri Modeni nastopili tudi štirje goriški predstavniki skupine Gruppo Marciatori Gorizia, in sicer Sergio Krascek, Renato Macoratti, Giorgio Narduzzi in Franco Sfiligoi. Isti dan se bo večja
skupina goriških tekmovalcev omenjenega društva udeležila netekmo-valnega tržaškega pohoda ' Marcia dei castellieri".
Goričan Pilo v New Vorku
Tudi letos bo Goričan Salvatore Pilo branil barve goriškega športnega društva Marathon na tradicionalenm maratonu v New Vorku, ki bo na sporedu v nedeljo, 4. novembra. Goriški maratonec, ki s« je v tej sezoni uveljavil na nekaterih državnih tekmovanjih, bo skušal izboljšati že itak laskavi uspeh lanskega nastopa. Tedaj je namreč v konkurenci tisoč 83 tekmovalcev svoje kategorije osvojil zavidljivo 126. mesto, progo pa je pretekel v 3 urah in 22'. Pilov nastop na skorajšnjem newyorškem maratonu sta omogočili goriško maratonsko društvo in gradbeno podjetje Carbone & Sguaz-zin.
domači šport
DANES
SOBOTA, 27. OKTOBRA 1990
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Di Lenardo Solesino
PROMOCIJSKA LIGA
20.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska
-	Stella Azzurra; 20.00 v Nabrežini: Sokol
-	Kontovel
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT -Bor
ODBOJKA
ŽENSKI ZVEZNI POKAL
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Sangiorgina; 20.30 v Villi Vicentini: Vivil
-	Bor Elpro Cunja
DEŽELNI POKAL FJK
16.00	v Tržiču: Peroni Nastro Azzurro -Sokol Indules; 17.30 v Muši: PAV Natisonia - Bor Agrimpex
NOGOMET
UNDER 18
16.30 na Proseku: Primorje - Campa-nelle
NAJMLAJŠI
15.00	v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco -Zarja; 15.30 v Comu di Rosazzo: Como -Juventina
CICIBANI
15.00 v Trstu, Montebello: Don Bosco -Bor
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Žavljah: Zaule Rabuiese - Bor
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
17.00	v Leccu: Societa canottieri Lecco
-	Kras Corium
JUTRI
NEDELJA, 28. OKTOBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Cordenonese
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Padričah: Gaja - Fogliano;
14.30	v Bazovici: Zarja - Primorje; 14.30 v Repnu: Vesna - Villanova
3; AMATERSKA LIGA
14.30	v Špetru ob Soči: San Pier dlson-zo - Kras; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Vermegliano; 14.30 v Poggiu Terza Ar-mata: Poggio - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec - Giarizzole; 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg
NARAŠČAJNIKI
8.30	na Opčinah, Vili. Fanciullo: Sant -Andrea - Primorje; 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: CGS - Breg; 10.30 v Dolini: Costa-lunga - Zarja; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Sergio
NAJMLAJŠI
10.30	na Padričah: Costalunga - Primorje
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Natisone;
10.30	v Bazovici: Zarja - Portuale; 11.45 na Opčinah, Vili. Fanciullo: SanfAndrea - Primorje
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B-2 LIGA
10.00 v Gorici, Ul. Petrarca 1: Lega Na-zionale - Kras NTO
ŽENSKA C LIGA
10.00 v Zinellu (Bologna); Kras - Zinel-la
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-to - Cicibona
KADETI
11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Largo Isonzo; 11.00 v Repnu: Kontovel -SGT
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 29. OKTOBRA 1990
KOŠARKA
MLADINCI
19.30 v trstu, na 1. maju: Cicibona -Ferroviario
obvestila
ŠD BREG
OTROŠKA TELOVADBA Sporočamo, da bo vpisovanje, oziroma prva vadbena ura v sredo, 7. novembra, ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. zamejski orientacijski pohod (orientiring) jutri, 28. oktobra. Zbirališče ob 8.30 v Boljuncu. Prijave in informacije na sedežu ZSŠDI — Ul. sv. Frančiška 20. Trst — tel. 767304 ali na tel. (040) 55180.
ZSŠDI.
SMUČARSKI KLUB DEVIN obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
SK DEVIN
obvešča, da bo jutri, 28. t. m., srečanje s pobratenim društvom SK Snežnik iz Ilirske Bistrice na sedežu kluba v Cerovljah. Vabljeni so vsi člani na družabnost, ki bo v nedeljo popoldan. Za prigrizek bo poskrbljeno.
SK DEVIN
obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo in petek od 19.30 do 21. ure.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi ^1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 27. oktobra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja k ^ ZTT	Član italijanske
.....
Ljudska stranka premierke Benazir Buto prepričana o poneverbah
V Pakistanu nove polemike v zvezi s preštevanjem glasov
ISLAMABAD — V Pakistanu se polemika zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi s parlamentarnimi volitvami, ki so bile v sredo, ni še polegla. Pakistanska ljudska stranka, ki jo vodi Benazir Buto (na sliki AP), vztraja pri ugotovitvi, da je prišlo do določenih manipulacij pri preštevanju glasov in pri samem delu skrutinatorjev, vse pod »režijo« pristašev nasprotne islamske demokratične stranke, ki bo v parlamentu imela 98 sedežev, medtem ko so Butovi pripadniki dobili le 48 mest.
Glasnik bivše pakistanske premierke Schiek Tahse-en je v zvezi z volilno afero dejal, da so nekateri člani islamske demokratične stranke volilne skrinje sežgali in jih zamenjali z drugimi, da bi na ta način podprli lastne kandidate.
Na podlagi ugotovitev predstavnikov pakistanske ljudske stranke naj bi volilni izidi, ko ne bi bili rezultati ponarjeni, zagotovili Benazir Buto podobno število mest v parlamentu, kot na volitvah leta 1988: to je 94.
Z izjavami o nepravilnostih pri preštevanju glasov pa se ne strinjajo člani mednarodne komisije, ki je imela nalogo nadzorovati volitvam: ugotovili so namreč, da nimajo elementov, ki bi pričali o manipulaciji glasovnic.
Istega mnenja je tudi dosedanji premier Ghulam Mustafa Jatoi, zmagovalec parlamentarnih volitev, ki je odločno zanikal obtožbe, ki so jih izrekli predstavniki ljudske stranke.
Sama Benazir Buto pa je včeraj pozvala svoje pristaše, naj se udeležijo današnjih pokrajinskih volitev, čeravno je istočasno pristavila, da ni izključeno, da bo tudi ob tej priložnosti prišlo do določenih volilnih nepravilnosti.
Druga izdaja antologije Britanske enciklopedije
Med »velikani« sveta samo štirje Italijani
WASHINGTON — Znamenita Britanska enciklopedija je te dni objavila antologijo najpomembnejših predstavnikov zahodne civilizacije, ki vsebuje imena književnikov, znanstvenikov in politikov. V šestdesetih knjigah so zbrani podatki 130 osebnosti, vendar je to gigantsko delo, ki dopolnjuje prvo izdajo iz leta 1952, že naletelo na ostre polemike.
Iz prejšnje izdaje so se ohranila imena kot so Homer, Platon, Vergil in Shakespeare, prvič pa so se v antologiji pojavili Kafka, Thomas Mann, Albert Einstein in James Joyce. Odbor, ki je zbiral imena se je to pot odločil za štiri ženske, in sicer: Jane Austen, George Aliot, Willo Cather in Virginio Woolf, vključil pa je tudi petnajst velikih, ki so urednikom prve izdaje »ušli«, kar je po svoje precej grob spodrsljaj, saj gre za Dickensa, Čehova, Twaina, Voltaira in druge.
Na svoj račun so prišli tudi Italijani, vendar jim je prostor v antalogiji pičlo odmerjen. Uredniki so namreč menili, da bodo Italijo najbolje zastopali Dante, Machiavelli, Galilej in Pirandello. Ti štirje so po mnenju Britanske enciklopedije, največ in temeljno prispevali k razvoju civilazije na zahodu.
Avtobus zaneslo s ceste: 2 mrtva
FERRARA — V četrtek pozno zvečer se je na hitri cesti med Ferraro in Portom Garibaldi pripetila prometna nesreča, v katero je bil ponovno vpleten avtobus. V nesreči sta umrla dva mlada ribiča, dvajset pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih. Ribiči so se z avtobusom vračali iz Rima, kjer so imeli protestni shod proti klestneju sredstev ribiškim zadrugam in kategoriji, ki jih predvideva državni proračun za prihodnje leto.
Do nesreče je prišlo med 22. in 23. uro, ko je v okolici Ferrare močno deževalo. Potniki so prometni policiji povedali, da je avtobus nenadoma začelo zanašati po mokrem cestišču, nato pa je zadel ob varnostno ograjo, ki ni zdržala sunka. Težko vozilo je zato strmoglavilo v skoraj deset metrov globoko škarpo. Večina potnikov se je kljub poškodbam sama rešila iz pločevine.
Bodo laburisti v Novi Zelandiji ohranili večino v parlamentu?
SYDNEY — Dva milijona Novozelandcev bo na jutrišnjih volitvah odločalo, kdo bo v naslednji mandatni dobi imel večino v parlamentu, ki so ga v zadnjih šestih letih vodili laburisti.
Na podlagi rezultatov sondaž, naj bi na jutrišnji volilni preizkušnji laburisti prepustili vodilno mesto konservativcem, ki so bili doslej v opoziciji. Na jutrišnjih volitvah pa bodo Novozelandci z referendumom odločali, če bodo mandatno dobo vlade podaljšali od treh na štiri leta. Najavljen poraz laburistov naj bi bil predvsem posledica velike brezposelnosti v državi, predvsem v velikih mestih. Nekateri politični opazovalci sicer ugotavljajo, da poraz doslej vodilne stranke ni povsem gotov in to zaradi priljubljenosti njenega voditelja, 41-letnega Mikeja Moorea, ki je bil pred dvema mesecema imenovan za predsednika laburistične stranke.
Policija onesposobila mafijsko organizacijo za razpečevanje mamil
PALERMO — Criminalpol in leteči oddelek palermske kvesture sta v noči na petek izvedla uspešno akcijo, s katero sta ugonobila razvejano vsedržavno mrežo za razpečevanje mamil, ki je drogo kupovala v Turčiji in jo prodajala v številnih italijanskih mestih. Policisti so istočasno vdrli v številna stanovanja in skladišča v Palermu, Trapaniju, Milanu, Rimu, Astiju in Comu, preiskali pa so tudi sedeže nekaterih finančnih družb, ki naj bi sodelovale pri reciklaži umazanega denarja. Za sedaj so preiskovalci aretirali le dvanajst oseb - med katerimi so tudi nekatere vidne in nesumljive osebnosti - sodniki pa so izdali še celo kopico sodnih obvestil. Med »nedotakljive«, ki naj bi bili vpleteni v razpečevanje mamil, sodita tudi bivši predsednik nogometnega društva Palermo Salvatore Matta (ki je že bil za zapahi zaradi bankrota omenjenga društva) in bivši splošni računovodja Občine Palermo Armando Celone (ki je to pomembno funkcijo opravljal do leta 1984). Akcijo je koordiniralo palermsko državno pravdništvo pod nadzorstvom dodatnega državnega pravdnika Giovannija Falconeja.
Razpečevalni mreži naj bi prišli na sled po izjavah skesanca Marina Mannoie, ki je približno pred časom razodel preiskovalcem veliko podrobnosti o organizacijski strukturi mafije. Na podlagi njegovih informacij so preiskovalci odkrili najprej skrivališče mafijca Antonia Madonie, kjer so našli pravcato računovodsko knjigo, v katero so mafijci knjižili vse dohodke in izdatke. Pravo sliko o organizaciji pa so dobili šele po poletni aretaciji dveh kurirjev.
Protest madžarskih šoferjev
Zelena luč za gosi in race
Gost gosji promet prt univerzi v Enschedeju urejajo kar s semaforjem, ki ga krmili fotocelica: ko gos priraca skozi svetlobni snop, se za motorna vozila prižge rdeča luč. Gosi in race se tako lahko sprehodijo, vozniki pa sami pri sebi preklinjajo...	(Telefoto AP)
Tudi droben spodrsljaj povzroči veliko škodo
LOS ANGELES — Jiačunalniki so ponovno strah in trepet ameriških velikih podjetij. Tokrat ne gre za zloglasni »virus«, pač pa za pozabljivost računovodij kozmetične industrije Revlon, ki so pozabili plačati en obrok milijonskega posojila za računalniški sistem. Podjetje, ki je Revlonu računalnike prodalo, je meni nič. tebi nič, poslalo tehnike, ki so osrednje možgane odnesli. Dogodek je povzročil popoln kaos v Revlonu, vsi protesti pa so bili zaman. Prodajalec je pač ukrepal na enak način, kot ukrepajo v drugih trgovinah, ko stranka ne plača nakupa.
Novi jedrski preizkusi sprožili polemike v SZ
MOSKVA Na otoku Novaja zemlja v Barentsovem morju, kjer so sovjetske oblasti pred nedavnim aretirale naravovarstvenike Greenpeaca, so ta teden spet začeli z jedrskimi preizkusi, ki so bili po černobilski tragediji prepovedani. Preizkusi so takoj sprožili val negativnih reakcij-Sovjetski minister za okolje je dejal, da je to pravi napad vojaških in industrijskih krogov na Gorbačova, Sovjetski odbor za mir pa, da so preizkusi v nasprotju s pozivi Sovjetske zveze za ukinitev preizkusov. Poslanci iz tega predela pa bodo uradno protestirali v vrhovnem sovjetu.
Gnev in demonstracije slovaških nacionalistov
BRATISLAVA — Slovaški parlament je včeraj odobril zakon, s katerim so proglasili slovaščino za uradni jezik v Slovaški. Zakonodajno telo pa je poskrbelo tudi za pravice manjšin, ki lahko rabijo materni fezik v odnosih z oblastmi na območjih, kjer tvorijo vsaj desetino prebivalstva. Sklep slovaškega parlamenta pa ni šel mirno mimo: domači nacionalisti (telefoto AP) so zagnali vik in krik, češ da mora slovaščina biti edini uradni jezik in da na Slovaškem ne obstajajo nobene manjšine. Preseneča dejstvo, da je bilo demonstrantov na tisoče in da je policija imela polne roke dela, da je preprečila nerede. A vas reakcija slovaških nacionalistov morda spominja na reakcije nekje v naši neposredni bližini, ko je govor ne o dvojezičnosti, temveč samo o rabi slovenščine v odnosu z oblastmi.